Wikivir:Slovenska leposlovna klasika

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikivir</sitename>
    <dbname>slwikisource</dbname>
    <base>https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.46.0-wmf.24</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikivir</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikiviru</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="100" case="first-letter">Stran</namespace>
      <namespace key="101" case="first-letter">Pogovor o strani</namespace>
      <namespace key="104" case="first-letter">Kazalo</namespace>
      <namespace key="105" case="first-letter">Pogovor o kazalu</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="1728" case="first-letter">Event</namespace>
      <namespace key="1729" case="first-letter">Event talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Wikivir:Slovenska leposlovna klasika</title>
    <ns>4</ns>
    <id>2166</id>
    <revision>
      <id>223784</id>
      <parentid>223783</parentid>
      <timestamp>2026-04-20T05:25:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <comment>/* Besedila za urejanje v letu 2026 */</comment>
      <origin>223784</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="812564" sha1="1t8547wceuqx5wqlzsjqaex63xb9ust" xml:space="preserve">{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Slovenska leposlovna klasika
|-
|-
| '''Projekt''' || Slovenska leposlovna klasika
|-
| '''Vodja''' || Neža Kočnik
|-
| '''Tema''' || Slovenska leposlovna klasika na internetu
|-
| '''Koordinatorka študentskega dela''' ||  Nika Pinter
|-
| '''Pomoč''' || [[Uporabnik:Hladnikm|Miran Hladnik]]
|-
| '''Financira''' || Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
|}

== Slovenska literatura na internetu ==
'''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)'''

Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaeurejala Simoniča.
Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.]

== Kazala==

===[[Leposlovje v literarnih revijah]]===

===[[Leposlovje v časnikih]]===

===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]===

===[[Knjige po letih]]===


==Besedila za urejanje v letu 2026==

* [[Ilka Vašte]]: [[Roman o Prešernu]] (1937) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXY3ZLHL dLib]
* [[Vida Jeraj]]: [[Pesmi (Vida Jeraj)|Pesmi]] (1908). [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY1FKYEZ dLib]
* [[Karel Destovnik - Kajuh|Kajuh]]: [[Pesmi (Kajuh, Bari, 1944)|''Pesmi'']] (1944) 
* [[Partizanska vas]]: igra v enem dejanju iz leta 1943 (tipkopis) [https://slov.si/doc/partizanska_vas.pdf pdf]
* [[Glas ranjenih]]. Ambulanta B Kokr. odreda, 15. 4. 1945 [https://slov.si/doc/glas_ranjenih.pdf pdf]
* [[Nove žene]]: Skeč v dveh prizorih, marec 1945 [https://slov.si/doc/nove_zene.pdf pdf]
* [[Naj pesem naša zadoni]] 1944 (Oblastni odbor ZSM za Primorsko) 106 str. [https://slov.si/doc/naj_pesem_nasa_zadoni.pdf pdf]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (1946)]]: [[Boj na požiravniku]] (opremiti z glavo itd.), [[Vodnjak]] (opremiti z glavo itd.), [[Jirs in Bavh]], [[Ljubezen na odoru]], [[Pot na klop]], [[Prvi spopad]], [[Odpustki]],  Samorastniki [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib])
* [[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)]]: [[Če Zila noj Drava nazaj potačo]], [[Od Mokronoga do Pijane gore]], [[Nebeški sejem]], [[Gosposvetsko polje (1942)]], [[Ob versajskih plotovih]], [[Od Meže do Poljane]], [[Od Kotelj do Belih vod]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib])
*[[Janez Cigler]]: ''[[Kortonica, koroška deklica]]''. Celovec, 1866 [https://slov.si/doc/cigler_kortonica_1866.docx docx]
*[[Janez Cigler]]: ''[[Živlenje sv. Heme]]'' [Shivlenje ş. Heme, brumne koroshke grafine, şpisal in na svitlobo dal Janes Ziegler]. Celovec, 1839 [https://slov.si/doc/cigler_hema_1839_gajica.docx v gajici]
*[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]''. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_bohor.docx v bohoričici] 
*[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Genovefa 1800]]'' [Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena]. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_gajica.docx v gajici]
*[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (dajnčica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_dajn.docx v dajnčici] 
*[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (gajica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_gajica.docx v gajici]
*''[[Isidor, brumni kmet]]: Bukvize Ljubim Kmetam podeljene''. Is nemshkiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_bohor.txt v neurejeni bohoričici] 
*''[[Izidor, brumni kmet]]: Bukvice Ljubim Kmetam podeljene''. Iz nemškiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_gajica.docx v urejeni gajici]
*[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (bohoričica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim zhasi: Nékaj sa vsakiga zhlovéka: Na pervo is angléshkiga vʹ némshki, sdaj pak sʹ pervolenjam vikshi gospóske vʹ slovénski jesik prestávlen''. Prev. Joannes Nepomuk Primiz. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_bohor.docx v bohoričici]
*[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (gajica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim časi: Nékaj za vsakiga človéka: Na pervo is angléškiga vʹ némški, zdaj pak sʹ pervolenjam vikši gospóske vʹ slovénski jezik prestávlen''. Prev. Janez Nepomuk Primic. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_gajica.docx v gajici]
*[[Josip Lavtižar]]: ''[[Pri Jugoslovanih]]'' (SM, 1903) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2U0WKWFM dLib]
*[[Ferdinand Majnik]]: ''[[Bele gazi]]'' (1941) [https://slov.si/doc/majnik_bele_gazi.pdf pdf] (literarizirani priročnik smučanja) Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Cankar]] (I. G.): [[Nj. visokorodnost v Beli vasi]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V87XSW7W dLib] 
*[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924&amp;page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] 
* [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Zorec]]: [[Zmote in konec gospodične Pavle]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UO4YCNSV dLib] 
*[[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]] [Drago Ulaga]: [[Domačija v cvetju]]. ''Slovenec'' 1943 (71), številka 125a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V5KG2K5 dlib], 126a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEUJREMN dlib], 127a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKBPXID7 dlib], 128a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UD3F38KK dlib], 129a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJQVHL5T dlib], 130a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J818VH9B dlib], 132a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9B9NXR5 dlib], 133a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A84WAVVS dlib], 136a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BWCUJM2E dlib], 137a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52ZAWZNN dlib], 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5OJ1NMF dlib], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4ZQFTFL dlib], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0FX9DQ80 dlib], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZ9P9LM5 dlib], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1S5SRG6Z dlib], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVFXNOQH dlib], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQG1GABG dlib], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZNQIKES dlib], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-91MKWU3H dlib], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N6EEJW7 dlib], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JMHMSPOC dlib], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-36HWM0MN dlib], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60PANV1A dlib], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V18F60HP dlib], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8PMC389 dlib], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7PI7B6L dlib], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQPS1M3W dlib], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0TL7TQ0 dlib], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GJRGJF5 dlib], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4CK48V4 dlib], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVERFRPQ dlib], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ALXJGI8T dlib], 161a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18LF9X2O dlib], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8QDFU05 dlib], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WO20921W dlib], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6U7HYXX dlib], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD34FSTT dlib], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T5RSBTZ1 dlib], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQDJPM8Z dlib], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08NBNQTI dlib], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LBCHVYP dlib], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RSINYPA dlib], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-313L0E63 dlib], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BSR9WFBB dlib], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4G8VILAH dlib] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Matičič]]: [[Živi viri]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 287–290, 292–301. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LKQ7XTTT 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXONYR6Y 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWDSK904 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBPKLTAW 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1IX4EA9 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SINXONGH 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFS4AUWT 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GICOVOQN 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVNP3TYJ 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDXKXH4Z 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXZXANUM 298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4OJDOPFX 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-159YX3ZJ 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PCDDXT2Q 301]; ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 1–12, 14–22, 24–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDEOKZIQ 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NNJHTO 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MAS4WAIL 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLSFZIYG 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBYU5Z23 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRTVL4RB 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2YPFN19W 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GA5STX7 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCZBMUW8 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DFAQRH5P 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEPI4RH8 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UH39SOWG 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GISD5ENG 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UXKMNRQY 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7USGIR1 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D3X12THZ 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYDZ446G 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2ELIXYPP 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5I9AC76 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZXDZDT 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IBTBK71 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8NYVA61 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGLIYCYP 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GPLCNTY 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HLLLLKBS 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GREMQ7U4 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPKNJTIZ 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSGJSASX 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR3NSFVM 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CYKLGLL 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFTTN0CX 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BZFVYV3F 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6FRORAQ 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJYGSLFZ 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY6WQRNE 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEHGWKOW 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQVCUXBJ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T2SY9YEX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-61HX2EV6 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MNED62DW 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSK1B8NC 43], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKVBSQE9 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5TZ4QEN 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSO295T5 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q6ANMTXD 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTJN8ZYV 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9EGV7B7 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IVTAFCUK 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-122KKFD1 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSWCZSQ6 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MASOLXAQ 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PWM87BL 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KXTZBWC 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZRGQVOE 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZJVX58AY 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z26CC9JL 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I1SJFY3U 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UAIVSJQN 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KCNLBJZ 61], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNYSAW3A 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AIFMFO2V 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN9AVTZI 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8YLETXJ 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8KWQAWU 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UGDQESB 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXUFTLRC 98]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Turjak]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 72–92. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92].
*[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. (skrajšaj in posodobi URL-je:) Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 52]. 
* [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ  dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib]  (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27).  [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib]  (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] 
*[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. (Skrajšaj URL-je:) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 279]
*[[Franc Derganc]]: [[Mladi mornar ali zakaj in kako je Grmkov Francelj iz Amerike v Trst kolofonijo vozil]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 87–90, 92–94, 96–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTRDJQO2 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNSMPQTJ 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYNOIXFQ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLPA0EZ2 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCRB6VPX 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTHQ0WK7 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1I5FTKB 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OI95WMQX 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT0QSYU6 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOXJ7PNO 98].
*[[Leopold Lenard]]: [[Iz rusko-poljske revolucije]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 214–222, 224–225, 228–131, 233–263. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOENULGN 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B4TGWNJ  215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLLWKIPJ  216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0EIWOVE 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQOUIA1O  218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTY4JPDZ  219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QBJWMK9M 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULPL7IUM 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQOEO77A 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRYBA5LB 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNYO7JVV 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWJB58O6 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HI0VEBNH 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AABRVOOJ 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHKHVYIZ 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEYMZAMM 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDISV2PA 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI0WHBRP 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BO4BKSC8 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5YLSTEHI 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UWK2BMOU 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQ0HVYY 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESZPRLS8 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGR6ZTQJ 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFLSIPSQ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRBNW2Y6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKGH0RIF 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDECX4TX 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5RGFG36Y 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y4ZA1EY6 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZDW5MXR 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSD99VZ0 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RDNUWRZC 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZZBTPGN 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KE7KLQUD 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HSPYO4N 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4IBAHVF 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MD2BM5RZ 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FC13M4TP 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IEH79PP 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XN0J6KLC 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYWFXKXZ 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60ACEPQ7 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRAL2KXH 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMEKF1T 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFI5EUZO 263]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na dunajski lovski razstavi]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 264–267, 269–281, 283–290, 292–293. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJRQY5A5 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6WQYLGBP265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWDTQ7EY 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJK41A2C 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFQNAWZM 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLHHGQBP 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFJFI3MP 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NLCQDCW 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LM9XE1ZG 273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58E6BWJS 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2B2JZZSL 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJBMT0P9 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQ0NKIUH 277], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9ATLANO 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNDQHLYS 279], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJO5JNO 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDHXUBWM 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVTRW1W4 293].
*[[Janko Mlakar]]: [[Kako se je Trebušnik vozil v Trst]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 281, 283–291, 294–298. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVEE8VIH 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYRO2RK 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-397TUDQY 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXWCYW6Y 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIQIY6LV 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQPJNX5A 298].
* [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=1 dLib]
* [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=2 dLib]
* [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1919&amp;page=2 dLib]
*[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198]
*[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib]
*[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244]
*A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187]
*[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12]
*[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124]
*[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924&amp;page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271]
*[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 237]
*[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru'']
* Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman &quot;Rakete&quot;. ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje 
*Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29)
* [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št.  281–85, 288–93, 295–96)
* [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32)
* [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40)
*V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}}
*[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} 
*Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}}
*[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902
*[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902
*Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23
*Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50
*O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 
*-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 
*Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?)
*[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52
*[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14
*Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37
*[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30
*Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51
*[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15
*B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52
*[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26
*[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5
*[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45
*[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33
*[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12)
*M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib]
*[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib]
*Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib]
*[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib
*[[Josip Stritar|J. Stritar]]: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] 
*[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&amp;ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Glas&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960
*[[Josip Stritar]]: [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] 
*[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib]
*Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici]


[[Wikivir:Evidenca opravljenih korektur/2026|Evidenca korektur]]

==Besedila za urejanje v letu 2025==

*[[Andrej Volkar|H. G.]]: ''[[Dijak v luni]]: Satirična noveleta''. Zagreb, 1871.[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVIKOGAP dLib] Uredila: Neli Rožman Ragolič 
*[[Slavko Savinšek]]: [[Zgrešeni cilji]] (1929) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZCO6KKN dLib] (avtomobilistični roman) Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Adam Milkovič]]: [[Smola kapitalista Mejača]]. Humoristična tragedija. ''Proletarec'' 1932, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G2FC8NQF 1295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ERASZQUG 1296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFT5MENU 1297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IY7HBEAM 1298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP1QZ80Y 1299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXE6XT1L 1300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N9DHLPB8 1301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SP77PNYA 1302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVIGYBQ0 1303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIPECJRG 1304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXF6ELKD 1305], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WGJ72XB6 1307], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QUXAKXJ6 1308], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVFICVWM 1309], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I0A6HBQX 1310], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IZ2KVVDT 1311], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F248A26W 1313], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FWBJBQDO 1314], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UXVTC3KL 1315], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EZTSIVVS 1316], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KX6EOP2L 1319], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YEJ9EWNS 1320]; ''Proletarec'' 1933: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FBVXNNMK 1324], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9ZFCK89G 1326], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4DPERAM 1327], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q1IIJ69I 1329], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGJDM1XL 1330], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KXDLD32 1332], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIIZVRGD 1333], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HBYR3TCM 1337] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Skozi okno vlaka]]. Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja. ''Proletarec'' 1931,  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFJKFG3R 1247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRANQ0QM 1248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZFY7X9PQ 1249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKE5WDN2 1250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNDTYMPX 1251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FKYCWQZL 1252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DTM8WRB1 1253]; ''Proletarec'' 1932: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQPHYMKN 1269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BHNXLKWU 1270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RCE8R4TC 1271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMD4UPVP 1272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZOB2GZA4 1273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFI8TBRJ 1274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WAANQN7Q 1275] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Matt Petrovich]]: [[Vtisi iz Goriške]]. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Adam Milkovič]]: [[Sužnji krvi]]. Roman čustev in nagonov človeka. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVURGNX3 1197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H8C6QQCH 1198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K13FNKWJ 1199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WZ4WFQ8S 1200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1MVAHQI6 1201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1P5VNGQ6 1208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YAUQVTDC 1209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-540WR2IN 1210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FULCCHHU 1211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ONSY0TRM 1212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KR9RXTIY 1213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FA7FFMYW 1214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPIRAJSC 1215]; ''Proletarec'' 1931: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRNOV6AC 1216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OPEXQENZ 1217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBX0LUEO 1218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G73XGJFR 1219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RDNVXIHS 1220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKO28T2V 1221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQRIDG1V 1222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H7RXAVFG 1223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6YFM6TRB 1224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9PIVY46 1225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVXHRU7M 1226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9F5BHZI 1227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9THHW2XV 1228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ITUMHXN3 1229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-STUMEKIK 1230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SZX9NXHR 1231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0GQBIXM 1232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VPZBOTFZ 1234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ONE3SMO 1235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KI0FWUK 1236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QLD50CY9 1237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41ZXNXIU 1238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V2OY8SPS 1239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BTZEL8TL 1240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IOUMF7SZ 1241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Daj nam danes naš vsakdanji kruh]]. Socialna povest. ''Proletarec'' 1930,  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NEJPYQIB 1172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZV8GZKTS 1173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUX9JWJB 1174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2BQPH2T 1175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5CH2BBBC 1176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R6R4CDNH 1177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CJDG1BSU 1178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZDA9MRQU 1179],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0I7INTK 1180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ36FNFV 1182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-91ENFLV0 1183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANKYJ2VC 1184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NHO4IUE 1185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LPC2L6T4 1186] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Joško Oven]]: [[Za solncem]]. ''Proletarec'' 1929, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1SPIHG 1148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DMCMMCSH 1149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PV2UXOID 1150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQRDMDE 1151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ACRLOBIY 1152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NECS78VY 1153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZM7INMH 1154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IPIGNKF9 1155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FUTZTVMV 1156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QQ92J4VI 1157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZYKJFLE 1158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQIAEENQ 1159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CCSPFTE9 1160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-48QDVIFO 1161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0YNU26XH 1162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OH7KFES1 1163], ''Proletarec'' 1930: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T6JIG4JF 1164],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VF8IS8OI 1165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivan Molek]]: [[Moderna ameriška literatura]]. ''Proletarec'' 1929, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE0THGT9  1112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGYUMOXZ 1113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNED0VGO 1114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VLSQPWT 1115]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Samo da ne razžalosti mater]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFEXDHXU 1055], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GMZQQ7L 1056], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GW369VVB 1057], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9CODKTU 1058] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Razglas župana občine Trioglave]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Anton Kristan]]: [[Ameriški vtisi]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MGCRVGFD 1053], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SC41VCPW 1054]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[John Olip]]: [[Iz Chicaga do Radovljice ]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Divji plameni]]. Socialni roman. ''Proletarec'' 1927, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NUQNN0VJ 1008], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KWLSNOL 1009], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XEB2SPF1 1010], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TI2LTVZF 1011], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WM12OKSX 1012], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XMQTYWYZ 1013], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MIUYQOY7 1014], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U9VXBXK5 1015], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JAAND9LG 1016], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NYIKCVFO 1017], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HD0SJ9FV 1018], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RNROOQGQ 1019], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XBDX6ISC 1020], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-BHWCDKMN 1021], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TR3PCDVT 1023], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TZTXAZ6O 1025], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UHNQBQAX 1026], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TZCW1PV 1027], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJXFENWV 1028], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GBNNNGSC 1029], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJCGFKEQ 1030], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQNP93HB 1031], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GDH3JUBH 1032], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BFJFAIXD 1033], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D0MGXVND 1034], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWNB5DR 1043], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MK0UA0Q3 1045], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Charles Shega]]: [[Dogodki bolnega delavca od leta 1930]], ''Prosveta'' 1938 {{fc|dlib|XPVGLRHD|s=?|21. 2.}}, {{fc|dlib|Q9LX52FG|s=?|22. 2.}}, {{fc|dlib|SFSXFRDZ|s=?|24. 2.}}, {{fc|dlib|ELHVKQUF|s=?|25. 2.}}, {{fc|dlib|CORLRML6|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|CDSXZWOC|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|PBCIKVUI|s=?|3. 3.}}, {{fc|dlib|RYVGHYPP|s=?|4. 3.}}, {{fc|dlib|TOBSBRYR|s=?|7. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Preko sremskobanatskih poljan]], Bežni vtisi skozi okno vlaka, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|SX4FBXS2|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|OACH3QSK|s=?|15. 10.}}, {{fc|dlib|BTONRBBD|s=?|18. 10.}}, {{fc|dlib|QFAZICJ8|s=?|19. 10.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ančka]]: [[Prizor iz sanj]], Slika v enem dejanju, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|FVXYXDMD|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|OLXKPWX5|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|QK2QHFLI|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BMKSEWCW|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|LFKQLDUF|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|XALXKGQN|s=?|18. 11.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Frank Kroll]]: [[Prevara in spoznanje]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|0PRL9JW7|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|W9FE1VMG|s=?|7. 5.}}, {{fc|dlib|PFCC1LVA|s=?|8. 5.}}, {{fc|dlib|PYYWDDKX|s=?|11. 5.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[John Furar]]: [[Nekaj spominov iz svetovne vojne]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|QTMA1GEO|s=?|17. 1.}}, {{fc|dlib|WTHWREEE|s=?|20. 1.}}, {{fc|dlib|GA56BFYL|s=?|21. 1.}}, {{fc|dlib|4TGMUYQ0|s=?|23. 1.}}, {{fc|dlib|IRSVFQ4M|s=?|24. 1.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Herman Drobesch]]: [[Moji spomini iz svetovne morije]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|MWCIOKCO|s=?|19. 3.}}, {{fc|dlib|VMPUORP5|s=?|20. 3.}}, {{fc|dlib|RAHFNG7C|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|EFG9WYAM|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|A7RR6MMY|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|TPDJTXBC|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|LE0TNB8A|s=?|30. 3.}}, {{fc|dlib|WSOS8ULY|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|T6E6CPDR|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YGNDEHXM|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|OUNV8XIK|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|7LBT8UXH|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|PNWJXJQW|s=?|9. 4.}}, {{fc|dlib|CENUD9RO|s=?|10. 4.}}, {{fc|dlib|F439SOVJ|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|98QGSKTZ|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|L3KGNJ5W|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|PRIKMS9Z|s=?|17. 4.}}, {{fc|dlib|ZBCLHGCW|s=?|20. 4.}}, {{fc|dlib|28ZWOMWV|s=?|21. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Milan Medvešek]]: [[Johnny bo doktor]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|XT5QNINP|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ZSCKIPEN|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|HEBNW8QT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|IOOQ5ROT|s=?|3. 3.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivo Šorli]]: [[Pot za razpotjem]]. Roman. ''Clevelandska Amerika'' {{fc|dlib|5WIBBRNQ|s=?|67}}, {{fc|dlib|4KRYCAZ3|s=?|68}}, {{fc|dlib|CF3THWOG|s=?|69}}, {{fc|dlib|ALEFVNFE|s=?|70}}, {{fc|dlib|8VFGQ0KF|s=?|71}}, {{fc|dlib|DX9D1LKH|s=?|72}}, {{fc|dlib|K6FLXQOQ|s=?|73}}, {{fc|dlib|HUUWBIDK|s=?|74}}, {{fc|dlib|K1YFPAKQ|s=?|75}}, {{fc|dlib|HLALAVZ8|s=?|76}}, {{fc|dlib|JZINLILX|s=?|77}}, {{fc|dlib|CEIXRTMQ|s=?|78}}, {{fc|dlib|GETMBW40|s=?|79}}, {{fc|dlib|SAJ1UW58|s=?|80}}, {{fc|dlib|Z12SHKCI|s=?|81}}, {{fc|dlib|3ZIVUUVW|s=?|82}}, {{fc|dlib|EHGFSUZB|s=?|83}}, {{fc|dlib|ROAZZ4E3|s=?|84}}, {{fc|dlib|38N2KPKI|s=?|85}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Prežihov Voranc|Lorenc Kuhar]] [Prežihov Voranc]: [[Konec pijanca!]] ''Clevelandska Amerika'' 1915 {{fc|dlib|YPWRTJ1U|s=?|26}}
*Anonimno: [[Kako so dobili tatove, ki so odnesli mrtvo truplo]]. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|9VPTAWZV|s=?|58}}, {{fc|dlib|3RJCRPCQ|s=?|59}}, {{fc|dlib|2XJ78VFL|s=?|60}}, {{fc|dlib|PKPABAE9|s=?|61}}, {{fc|dlib|GHUWJZXO|s=?|62}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Milan Pugelj|Roman Romanov]]: [[Bajta]]. Črtica. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|CDWGGWRY|s=?|45}}, {{fc|dlib|BAAPBBFU|s=?|46}}, {{fc|dlib|LCCNA9GC|s=?|47}}, {{fc|dlib|8VKDBIJE|s=?|48}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Lah]]: [[Gospod Vitič]]. {{fc|dlib|Z4TXPHXL|s=?|4}}, ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|IJIKK74J|s=?|5}}, {{fc|dlib|YHOMQ01W|s=?|6}}, {{fc|dlib|M7UJI5MH|s=?|7}}, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Lah]]: [[Antonijeta]].  ''Clevelandska Amerika'' 1908,  {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}},  {{fc|dlib|UXUYZ8J3|s=?|9}},  {{fc|dlib|RPV4FIOZ|s=?|10}}, {{fc|dlib|MUDCZWMV|s=?|11}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*Anonimno: [[Ameriški Pavliha]]. ''Clevelandska Amerika'' 1909, {{fc|dlib|ZGY4BQGR|s=?|34}}, {{fc|dlib|WFZCYINK|s=?|35}}, {{fc|dlib|XKEHHZXB|s=?|36}}, {{fc|dlib|BXDUYOUO|s=?|37}}, {{fc|dlib|3XQIC5YG|s=?|38}}, {{fc|dlib|EOF0KYUY|s=?|39}}, {{fc|dlib|YMROU6HX|s=?|40}}, {{fc|dlib|Y71DWL8G|s=?|41}}, {{fc|dlib|PUUBDYRO|s=?|42}},  {{fc|dlib|XQGMI0DO|s=?|43}}, {{fc|dlib|2YDQFEYU|s=?|45}}, {{fc|dlib|0F803NYM|s=?|47}}, {{fc|dlib|J6Z6DNBB|s=?|49}}, {{fc|dlib|RJGYLDXL|s=?|51}}, {{fc|dlib|IZKCYY3K|s=?|53}},  {{fc|dlib|P4VZWDEV|s=?|54}}, {{fc|dlib|1ZPWAI1V|s=?|55}}, {{fc|dlib|TSTQCJRH|s=?|57}}, {{fc|dlib|HFDWCPNT|s=?|58}}, {{fc|dlib|0ZTI6EB0|s=?|59}}, {{fc|dlib|OM4UKPWI|s=?|60}}, {{fc|dlib|DRW8EXJD|s=?|61}}, {{fc|dlib|AEB6JFBW|s=?|65}}, {{fc|dlib|COZML9PX|s=?|69}}, {{fc|dlib|IEYSDMUG|s=?|71}}, {{fc|dlib|CSTKC28C|s=?|74}}, {{fc|dlib|GN6LT1UO|s=?|77}}, {{fc|dlib|KCRZWVEB|s=?|81}}, {{fc|dlib|DVALRIKN|s=?|87}}, {{fc|dlib|BMH1PUNY|s=?|89}}, {{fc|dlib|HR1DB06B|s=?|90}},  {{fc|dlib|RVR9GXEF|s=?|92}},  {{fc|dlib|DX2BYBGC|s=?|94}}. [Polliterarno] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Janko Mlakar]]: [[Zadnji svojega rodu]]. Humoreska. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|HWQTOIYB|s=?|52}}, {{fc|dlib|IRUGGWCY|s=?|53}}, {{fc|dlib|H9KSSOMD|s=?|54}}, {{fc|dlib|Q8LKPRQM|s=?|55}}, {{fc|dlib|NUX7JS9F|s=?|57}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivo Česnik]]: [[Mlinar Janez]]. Vipavska zgodba. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|SBYTRRS5|s=?|58}}, {{fc|dlib|VIHW8LJY|s=?|60}}, {{fc|dlib|CULINOTH|s=?|61}}, {{fc|dlib|XGXXVYA7|s=?|62}}, {{fc|dlib|HRM7RY8I|s=?|63}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[V. Fl. Goriški]]: [[Kriva pota]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|ZZH7JIDU|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|QZXBRYT4|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|VBV3B427|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|EC7F4WFA|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|52B9DNX3|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|GTU1LRW7|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|37BOQ6SQ|s=?|15. 4.}}, {{fc|dlib|5JVDCQ4S|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|7BUDQP5U|s=?|17. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Anton Medved (1862)|Ant. M. Goričljan]]: [[Moja prva vožnja po Benetkah]], ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|7OHRX5BA|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|V9MNOU3Q|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|XKYXNJ06|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|GZ1RGKGC|s=?|7. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*J. S. - [[I. Skuhala]]?: [[Strah v gradu (Slovenec 1891)|Strah v gradu]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|IMA1GISW|s=?|21. 12.}}, {{fc|dlib|V6B0CXW7|s=?|22. 12.}}, {{fc|dlib|BE79FTQQ|s=?|23. 12.}}, {{fc|dlib|FTHHWKEK|s=?|24. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Janko Barle]]: [[Prijatelja (Janko Barle)|Prijatelja]], Črtica iz bivše krajine, ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|8EXW5CPL|s=?|27. 12.}}, {{fc|dlib|74DVGMO8|s=?|28. 12.}}, {{fc|dlib|KJY90VTV|s=?|29. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Čičonov zvon]], Priobčil [[H. Majar]], ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|JZF7ABTK|s=?|11. 8.}}, {{fc|dlib|ZX05DIQM|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|4KOWQH4H|s=?|16. 8.}}, {{fc|dlib|Q4RN2KB0|s=?|17. 8.}}, {{fc|dlib|SGBCO4N2|s=?|18. 8.}}, {{fc|dlib|QPLI770M|s=?|19. 8.}}, {{fc|dlib|J4Z8HIGX|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|475KO9GZ|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|4XLJZKEL|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|JV5H3RBN|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|M6AIU6EF|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|KWWRDQ7R|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|XDQKJUR0|s=?|29. 8.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]]
* A. V.: [[Trojiški vrh]], Slika iz notranjskih gora, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|HWZRFV6Q|s=?|4. 5.}}, {{fc|dlib|R8M7G2K0|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|NA6XMWUF|s=?|6. 5.}}, {{fc|dlib|79CCAL24|s=?|8. 5.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]]
* [[Josip Jaklič]]: [[Pantheon]], Arabeska, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|73FUBHJ6|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|NMTNKB5U|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|M92F69IF|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|FKTUDEV6|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|VF8LQA76|s=?|29. 7.}}, {{fc|dlib|UV2JDU4F|s=?|2. 8.}}, {{fc|dlib|GHEOBTQK|s=?|4. 8.}}, {{fc|dlib|TTTV5R95|s=?|5. 8.}}, {{fc|dlib|3FP6NVBP|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|DRQBI6Y9|s=?|14. 8.}}, {{fc|dlib|DM2RUQE1|s=?|21. 8.}}, {{fc|dlib|WL95IFMQ|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|7EJAYX4L|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|HD24R22N|s=?|8. 9.}}, {{fc|dlib|GUX2EMZX|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FUULWUQP|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|FVLV7SMS|s=?|20. 9.}}, {{fc|dlib|UKKRMAHH|s=?|23. 9.}}, {{fc|dlib|7F3KAWUL|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|S59PRCNN|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|9RV6893L|s=?|7. 10.}}, {{fc|dlib|26FHZF0M|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|3KWZOFJ5|s=?|11. 11.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Josip Jaklič]]: [[Vsakdanje dogodbe]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|WY1FX2T0|s=?|10. 10.}}, {{fc|dlib|N1WGMUY8|s=?|11. 10.}}, {{fc|dlib|BJU5M84N|s=?|12. 10.}}, {{fc|dlib|Y46AL7PR|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|A0P39T1W|s=?|16. 10.}}, {{fc|dlib|SVWKFGJ7|s=?|17. 10.}}, {{fc|dlib|WSCMODT4|s=?|19. 10.}}, {{fc|dlib|E6NPPO3Y|s=?|20. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Janko Barle]]: [[Selska slika]], Črtica od slavonske meje, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|QY4NJKV3|s=?|23. 11.}}, {{fc|dlib|SL65WAFZ|s=?|24. 11.}}, {{fc|dlib|N7THXRHX|s=?|25. 11.}} 
* J. V.: [[Čarovnik (Slovenec 1894)|Čarovnik]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|YNVKBRFQ|s=?|25. 1.}}, {{fc|dlib|0U0OK4R5|s=?|26. 1.}}, {{fc|dlib|ZOMUMPCU|s=?|29. 1.}}, {{fc|dlib|CSPFDS9O|s=?|1. 2.}}, {{fc|dlib|DM3B75ZO|s=?|5. 2.}}, {{fc|dlib|G1EJPVNI|s=?|7. 2.}}, {{fc|dlib|CN1VPCPG|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|VGTFFNHT|s=?|12. 2.}}, {{fc|dlib|LZLV8STI|s=?|13. 2.}}, {{fc|dlib|5EOO1T9O|s=?|14. 2.}}, {{fc|dlib|R5L3S8YT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|70ZU64AT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|MUDLJ0LT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|UAAAL8LA|s=?|5. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Janko Barle]]: [[Črtica iz potovanja gospoda Podobnika]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|SWHD379Z|s=?|13. 3.}}, {{fc|dlib|RJQ5O5NK|s=?|14. 3.}}, {{fc|dlib|8GVEY9BB|s=?|15. 3.}}, {{fc|dlib|ZZNUREM0|s=?|16. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Dr. Vesekdo: [[3000]], Roman iz nove dobe, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|ZKO1TV5U|s=?|27. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Janko Barle]]: [[Spomini na dan vseh mrtvih]], Sličice, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|BQPDOE94|s=?|31. 10.}}, {{fc|dlib|NM86C0L9|s=?|2. 11.}}, {{fc|dlib|3HMXQWX9|s=?|3. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* k - č: [[Horatius Redivivus]] (Šaljive podrobnosti iz potne torbe olimpskega potnika), ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|JR6ZKZEN|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|4OFL57FV|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|YSW3EHVR|s=?|17. 11.}}, {{fc|dlib|0J5TII0P|s=?|19. 11.}}, {{fc|dlib|GEJKVECP|s=?|20. 11.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Janko Barle]]: [[Novi župan]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|CMO26HPW|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|ME5HU91F|s=?|5. 4.}}, {{fc|dlib|UC7ZOOMZ|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|FC74441Z|s=?|9. 4.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* J. O.: [[V domačem kraju]], Povest, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|6UQMNLDZ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XDI2GQPO|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|ITFM2IB5|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|LZNY7FG4|s=?|19. 6.}}, {{fc|dlib|L6ZBN1M8|s=?|20. 6.}}, {{fc|dlib|JB3AHTEQ|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|16ASMGW1|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|UR4CV6SO|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|GUAO1YRQ|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|TOVPM3XE|s=?|27. 6.}}, {{fc|dlib|OSC7VDD9|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|KATB6JU6|s=?|1. 7.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Janko Barle]]: [[Naš pisarniški sluga]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|4427VIY1|s=?|17. 7.}}, {{fc|dlib|RS4UPOWY|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|7MJL2K8X|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|8QIJLMZB|s=?|22. 7.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Janko Barle]]: [[Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca]], Črtica, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* Avški: [[Oglarjev sin (Slovenec 1896)]], Slika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|XZKH4FO6|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|MPUKLF0O|s=?|10. 2.}}, {{fc|dlib|78XBXJ77|s=?|11. 2.}}, {{fc|dlib|U60OAJFQ|s=?|12. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Ivan Cankar|Mrazov]]: [[Slavnostni govor]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|2ANGWE4B|s=?|26. 2.}}, {{fc|dlib|NANLDUJB|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ETF16ZV0|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|X6SB3TYF|s=?|29. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* Kdorkoli: [[O očetovi smrti]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|48XQSKPT|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|MN7TTVZN|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|NUDX28B2|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|NHMPN7PN|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|G17V836O|s=?|28. 3.}}, {{fc|dlib|XFHY9DGI|s=?|30. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Rajko E.: [[Skopuhov sin]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|B93YUJM7|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|3GXW1DIS|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|861KUPLM|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YC2S8SBW|s=?|4. 4.}}, {{fc|dlib|HVBSR5C3|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|J2HW0IOI|s=?|9. 4.}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* Avtor ni znan: [[Oče in sin (Slovenec 1896)]], {{fc|dlib|9RTLM349|s=?|23. 4.}}, {{fc|dlib|UO287C6H|s=?|24. 4.}}, {{fc|dlib|P9H4LYTT|s=?|25. 4.}}, {{fc|dlib|RYR2LJRB|s=?|27. 4.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Grahar]]: [[Gospodična Kajón]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|4BL3VED8|s=?|13. 5.}} 
* [[Ivan Cankar|Traven]]: [[Dve družini]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1GWBXEZF|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|YMFYLA07|s=?|16. 5.}}, {{fc|dlib|ILMD9Z8V|s=?|18. 5.}}, {{fc|dlib|FB8MSJ17|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|KQBK20VC|s=?|22. 5.}}, {{fc|dlib|5NL7N9XL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|O6V76LYS|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|DPTW7Z46|s=?|28. 5.}}, {{fc|dlib|L3TT5RX7|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|E3BEWZMP|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|XIF7P12U|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|X5OZAZGF|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|4WLEV2QK|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|JQZ59Y1K|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|OSCV4E9A|s=?|10. 6.}}, {{fc|dlib|Q82SF96F|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|34LK4VIJ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|KP81LSZH|s=?|17. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Ivan Cankar|Štefan Smuk]]: [[Blage duše! (Ivan Cankar)|Blage duše!]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1T2FTY80|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|NB7E1L93|s=?|27. 7.}} 
* [[Ivan Cankar|Alojzij Grad]]: [[Ura (Ivan Cankar)|Ura]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|RO2P3Z8Z|s=?|1. 8.}}, {{fc|dlib|GQ4ZZ16W|s=?|3. 8.}} 
* [[Ivan Cankar|Feliks Vran]]: [[Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|S. G.]]: [[Albert]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|Q4GT319L|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|3GV0W0T7|s=?|26. 9.}}, {{fc|dlib|GXQT24CG|s=?|29. 9.}}, {{fc|dlib|F427JQIK|s=?|30. 9.}}, {{fc|dlib|3LSHXAAC|s=?|1. 10.}}, {{fc|dlib|U4KWQEM2|s=?|2. 10.}}, {{fc|dlib|GLPVY1M4|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|GS18EOS8|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|MJZNZQ2D|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|822DBU9V|s=?|7. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Ivan Prijatelj|Semen Semenovič]]: [[Obrazi iz toplic]], Nekaj listov iz mojega dnevnika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|TT38XAMQ|s=?|5. 11.}}, {{fc|dlib|1R6QRP7A|s=?|7. 11.}}, {{fc|dlib|5NMS0NI7|s=?|10. 11.}}, {{fc|dlib|1P6H5HRM|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|U9RNRC9N|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BO1QRNJH|s=?|13. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Srdán: [[Sreča v nesreči (Srdan)|Sreča v nesreči]], Vesela dogodba, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|USSBJSBS|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|B72EK3LM|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|BDFS0PRQ|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|0WDH13X4|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|34CB28FU|s=?|23. 7.}}, {{fc|dlib|XP5WAYBH|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|RCQZEWKV|s=?|26. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|P. R.]]: [[Lavrin]], ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|XAZRFK03|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|1IXMGOIU|s=?|29. 7.}} 
* [[Ivan Prijatelj|Jože Arko]]: [[Revolucija v pasji vasi]], Kulturnozgodovinska študija, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|E8V3B863|s=?|31. 5.}}, {{fc|dlib|FVXMPYPZ|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|HJZ43N9V|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|KP7G8KEU|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|W1NO1IYF|s=?|4. 6.}}, {{fc|dlib|PK8UNEGG|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|3YWG37EO|s=?|8. 6.}}, {{fc|dlib|44AGOEO0|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|YDDTH3X8|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|APS0B2HT|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|NJBKEFDA|s=?|26. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Priredil [[Peter Bohinjec|P. Bohinjec]]: [[Snujte Rajfajznove posojilnice]]!, Poučna igrica v štirih dejanjih, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|4653STNY|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|TO4ST6TC|s=?|17. 5.}}, {{fc|dlib|1M7BNMEW|s=?|19. 5.}}, {{fc|dlib|Z8NCGUM5|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|TC4UO420|s=?|21. 5.}}, {{fc|dlib|V06D2UMX|s=?|22. 5.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Nenavaden pojav]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|0UST86IQ|s=?|5. 1.}} 
* [[Vek. Potočnik]]: [[Iz življenja, Slike]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|25860WCT|s=?|11. 4.}}, {{fc|dlib|BG1W9CKS|s=?|12. 4.}}, {{fc|dlib|LSOD9KY2|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|8QQQNJ6M|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|DKSWGQCG|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|MBI1UJRW|s=?|14. 6.}}, {{fc|dlib|ULCR30ZV|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XGJEP3V6|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|4RJE5TXT|s=?|19. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Fr. Kočan]]: [[Polžar]], Gorska idila, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|OYBLWZR7|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|0ARSQXAT|s=?|23. 6.}}, {{fc|dlib|91HX3QQ9|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|PGY9CAUS|s=?|26. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Murn Aleksandrov|Anton Jek]]: [[Človeška srca]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|D1353ZL8|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|SYFOJC4O|s=?|30. 6.}}, {{fc|dlib|L6I1D1EV|s=?|3. 7.}}, {{fc|dlib|281WZB1A|s=?|5. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Jakob Voljč|Rado Kósar]]: [[V čakalnici]], Malomestna slika, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|71KVG04R|s=?|13. 7.}}, {{fc|dlib|5O0X98C0|s=?|14. 7.}}, {{fc|dlib|KIEOM4O0|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|6IET3K20|s=?|17. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Ivan Cankar|Alojzij Benda]]: [[Randez-vous]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|NC4XA2K5|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|W3U2OV0L|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|MMMHH0CA|s=?|26. 7.}}, {{fc|dlib|YFERAECN|s=?|27. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Na izprehodu]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|HW2UEEIU|s=?|26. 8.}} 
* [[Ivan Cankar|J. G.]]: [[Na italijanskih bojiščih]], Prizori in spomini, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|O711FQGA|s=?|6. 7.}}, {{fc|dlib|RF0WHVX1|s=?|7. 7.}}, {{fc|dlib|ED29UU5K|s=?|8. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*A. M. K: [[Josipina Turnogradska]] (Njeno življenje in delo), št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLA98YER 1], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95AJ2AB2 2], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AUSQA339 3], ''Slovenska gospodinja'' 1913, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1XNRYW8H 4], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHCZVHQN 5], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T7NWV1O5 6], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRJDZW1Z 7], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8BJ8FVRA 8] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Josip Stritar]]: [[Sreča (Josip Stritar)|Sreča]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5RBNLA6O 1]. 
*[[Josip Stritar]]: [[V Ljubljano!]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YOJQQ7TX 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N6IFQLZB 22]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Josip Stritar]]: [[Priletnega samca sveti večer]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQIQ28S4 1]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Josip Stritar]]: [[Mož z mačico]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0282RFOI 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QNHZDBAS 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQ5QTUKC 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AB5L9TBN 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2715LLW 6]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Josip Stritar]]: [[Odpusti!]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1SFN4TO6 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YM4WJN6 2]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Josip Stritar]]: [[Hudi stric]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZ8G0LKT 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQGBL13R 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-098QE6FG 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4YSA1MA 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8AHFYXM2 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTG4YBSG 24]. Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Mamon]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-15464C9Z 6] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Pomladni sel]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CID4AANQ 14] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Iz vsakdanjosti]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCX3SFZ5 16] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Vaška idila]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77CBKWZG 17] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Kristina Šuler]]: [[Najlepši dan]]. ''Dom in svet'' 1896, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XJB9JWEI 12]
*[[Kristina Šuler]]: [[Nebeški glas]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Kristina Šuler]]: [[Snežec]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] 
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sestram]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSF9BAMR 6] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Ob luninem svitu]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U14UA1GW 7] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sanje]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRZCQWA3 11]
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Pela sem]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JB8MFRNY 16] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Prunk]]: [[V ljubezni]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Prunk]]: [[O maju]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Prunk]]: [[O mraku]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] 
*[[Ljudmila Prunk]]: [[Solzam]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9CGD9Z91 9] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]

==Besedila za urejanje v letu 2024== 
'''ZAKLJUČENO'''

[https://sl.wikisource.org/wiki/Evidenca_opravljenih_korektur_2024 Evidenca opravljenih korektur 2024]

*[[Josip Vandot]]:
**[[Gradič na trati]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Med sosedi (Josip Vandot)|Med sosedi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Metka in njen greh]] 
**[[O jagnje, ti belo jagnje]]! ... Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Ob siničjem pogrebu]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Pomladna bajka]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Pripovedka o zagorskih zvonovih]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Sin povodnega moža]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Siromak Joza]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Večer prve pomladi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Zajček Jožko]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Zatirani]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*A. M. Bašič: [[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175),  IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Stritar]]: [[Nedolžen!]] LZ 1883, 3/6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7JGPWK1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Pravo junaštvo!]] LZ 1885, 5/1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6RYOQ3S dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Delavska]]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Vseučilišče v Ljubljani!]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: V. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUIFTHC8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: IV. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNKCP20N dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Sijajna svatba]]. 1909. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3BMT0X31/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar++sijajna+svatba%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Golobje (Izidor Cankar)|Golobje]]. 1909. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3ZO0V3K7/879fcffd-0700-4b63-8613-25cd86d39315/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Na morju]]. 1910. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDX32ZWG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar+na+morju%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Dedek je pravil]]. 1911. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EJYPXQ6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar+dedek+je+pravil%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib]Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Začetek in konec]]. 1916. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUN3JMW9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dzačetek+in+konec+izidor+cankar%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Svetloba in sence]] 1916 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TUDVESTU/15a42fcc-203a-4403-8454-925aa22dff82/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]

&lt;hr&gt;
*[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=13 dLib],  Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&amp;ndash;5, 1938&amp;ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik
* [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] Ureja: Larina Griessler
* [[Ksaver Meško]]: [[Brat Kandid]]. Slovenec, letnik 50, številka 56 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLSYJE4W/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=5 dLib], 57 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPGP0XEG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=5 dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Legenda o sv. Ceciliji]]. Slovenec, številke 200 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2FL3W7G/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11 dLib], 202[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0S9ZU9U/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11dLib dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Pri trapistih]]. Slovenec, letnik 51, številka 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXSDN5YH/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Osrečuješ vse…]]. Slovenec, letnik 56, številka 293. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4CKPI8Y/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d293%40AND%40year%3d1928%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-503-56&amp;pageSize=25 dlib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Žive slike iz okupacije]]. Slovenec, letnik 47, številke 11 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVR8KM6J/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib], 12 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQZPQ9NV/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib], 14 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GETIZ0H/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Težka slika]]. Slovenec, letnik 47, številka 15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLA0LDPN/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Mladi hudodelec|Mladi hudodelec. Žive slike iz okupacije]] Slovenec, letnik 47, številka 19. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AMJZ2ZO8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Boljševik]]. Slovenec, letnik 47, številka 21. [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L2K1GD26/0f7cb41e-bb53-455f-a658-a1a691ef6b4b/PDF dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Doma (France Bevk)|Doma]]. Slovenec, letnik 47, številka 39. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJ8B8CU/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Jetniki (France Bevk)|Jetniki]]. Slovenec, letnik 47, številka 68. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1IOAUP5/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Pengal]]: [[Iz časa prevrata]]. Slovenec, letnik 47, številka 69. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRF2WWZA/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=5 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Goriška Velika noč]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=6 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Lani. Velikonočna črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=6 dLib]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Leopold Lenard]]: [[Čička]]. Dogodek s pota. Slovenec, letnik 47, številka 114. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Pengal]]: [[To vse ljubezen stri]]. Humoreska. Slovenec, letnik 47, številka 133. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Reminiscence]]. Slovenec, letnik 47, številka 136. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ciril Jeglič]] (Jože Plot): [[Resna ženitna ponudba]]. Slovenec, letnik 47, številka 194. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Avditor]]. Slovenec, letnik 47, številka 211. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Merhar]] (Silvin Sardenko): [[Sveto noč sem šel iskat]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Remec]]: [[Božje dete|Božje dete. K Božiču naših dni]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Božična črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Radivoj Peterlin-Petruška]]: [[Sveta noč boljševika]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Jože Piber]] (Jože): [[Svetonočni dihi]]. Slovenec, letnik 47, številka [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0930N7H8/e2d74c38-7dbe-4ec0-a568-b1990001079c/PDF 249]. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* &lt;s&gt;[[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116,117, 118, 119, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 139, 140, 141, 142, 143.
* [[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 8, št. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25.&lt;/s&gt; [že urejeno v preteklih letih, na Wikiviru imamo kar tri verzije besedila -- mh]
* [[Fran Saleški Finžgar]]: [[Črtica iz življenja starega Knaflja]], 29. 4., 1. 5., 2. 5. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Solnce! … Solnce!]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MIXLSY7 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gospod davkar se je zamislil]]. Slika iz pisarne. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XGOGB2W dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Jedna sama noč]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NS5CZPJ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2UX9KC1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Brez prestanka]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFDH6N0J dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Domóv]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WX7NW6P3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Mrtvi nočejo]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FEYAHER4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[O čebelnjaku]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MX3JZXID dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ZB338BZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4JP519X dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0V8MDRD dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWIOK0AZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N82E5KM2 dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1DHKDH6P dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S7ZZZFO5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Anastazij]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4H38PAXA dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Romanca o sreči]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMM4MELO dLib] Ureja: Neža Kočnik
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Signor Antonio]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12NME36M dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8691Z6E dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Njegova mati]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CBQMIQY3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Moja miznica]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QX4LIUZQ dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gomila (Ivan Cankar)|Gomila]].[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7VKW3S2 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[V salonu gospe Tratnikove]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IX6HLNZ3 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Nenavaden pojav]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0UST86IQ dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
*[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Josip Podmilšak]] (Andrejčkov Jože): [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
* [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
* [[Anton Terbovec]] (A. J. Terbovec): [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1.pdf 1] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg2.pdf 2] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg3.pdf 3] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg4.pdf 4] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg5.pdf 5] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg6.pdf 6] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg7.pdf 7] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg8.pdf 8] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg9.pdf 9] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1_130.pdf 1-130] [[Strah na Sokolskem gradu 2.del]] Uredila: [[Uporabnik:Spela Springer|Špela Špringer]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib] Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib] Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Korajžo je treba imeti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 240–243. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWNWQCBM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKAFF6EU 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH4V0UTZ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FOYLQ2JG 243]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ljudevit Stiasny]]: [[Iz Carigrada v Tiflis]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 134–137, 139–146. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKTHBGDZ 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKK2WQ98 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOKGRT86 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBNHSQOJ 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CQXKNJ9 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFKON8Q8 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CWKMLQP 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHLVC5C 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVE9A1KI 144], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXHUMEVJ 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGXFG32C 146]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 133] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Drago Ulaga]] (Tomaž Poklukar): [[Bele zvezde]], Slovenec 1942: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 280a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0LJ9F54E/474bde29-1703-4744-9e99-05de427dbca9/PDF 281a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R6GNCCLI/67ab8184-2cf0-45d7-90f9-8387c92fea63/PDF 282a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6NM1ZBSK/02891c87-b625-45e0-b941-d3fc5374063e/PDF 283a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D2JHFBCD/785f697b-27de-4b50-8311-828ba92ebff1/PDF 284a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7W6ZOL6A/1dbaf60b-0657-455a-8ca9-2c8b5533d904/PDF 286a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GRSK2O3W/90c81e44-ff28-453f-8e61-1f0fbd06c1d6/PDF 287a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K1XD8UQ0/4f189f05-0587-4173-b1f8-a800fce334ed/PDF 288a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R1NPUGYF/4bfbfccf-6e64-45ee-89ef-df0c362423b7/PDF 290a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1KAC4H5P/f89266bb-5336-42e2-8883-b1c4fb8e2d8b/PDF 292a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TQ41P3KN/11eba981-e83f-4053-9b6e-836cb715459f/PDF 293a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-01VBGRJE/30edd26b-9703-4799-8ba1-4ef0e55262cb/PDF 294a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F86P2Q4I/03f52dd9-5e51-4e36-97e4-8b76dffecbeb/PDF 297a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YUMWCEQR/25cc4bc0-6dff-427d-823f-605ae16b808b/PDF 298a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6UC7Y0Z7/8c5fd098-95ff-4454-84f4-6f36d4647e85/PDF 300a]; in 1943: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F5W7HF39/79213964-e744-461b-9531-a1acb2a51dc7/PDF 1a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V47FVLWE/c7775ac0-8765-4755-9594-bd1990abb190/PDF 2a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RBT1VQAO/246e8815-1af9-45be-83e0-f8da7ccaa891/PDF 6a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6WMRKXLB/3cc3c938-83f9-43f6-90d9-50666ca65efb/PDF 7a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FR9CY0HW/80d55673-4df4-4a5a-9286-78625dc20ab2/PDF 8a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ASBO5OS5/c208c5de-b8b0-4516-82ec-3e9a13fbfcd7/PDF 10a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1Q8EGZ99/a6ddc815-0868-453b-aea3-eb30e4e3536e/PDF 12a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4UKE0Y8/9e050f15-02ef-4956-afc1-7cb917da7c13/PDF 13a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IXM9KR4L/ef8896f3-644f-4422-92f0-61a58c908094/PDF 14a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-65QYL5P1/b3bd130b-5f5f-4def-99a1-9c5c536883eb/PDF 16a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LE1LTCRU/bd777d6e-bfb4-49c3-9bb4-0c16c1a1f36d/PDF 18a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UR197W47/6640fe1e-8d42-460a-b8cc-0d350972fdfb/PDF 19a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KIVCQLI3/0b59189a-add1-402e-b141-91d25946a964/PDF 20a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-671I72B5/85b316aa-c919-4227-bc54-eb3e75dbd3ec/PDF 22a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FVTC7D3H/37dcb246-c03b-4595-bda4-d15e5f84d2f4/PDF 24a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2XS5LNS6/559212c4-7440-48df-85eb-ae1055163094/PDF 25a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD5TFVTX/2ffb3244-ff14-4658-b334-25d4ed27ff10/PDF 26a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EWNKULD2/9a598d20-d412-4b37-8833-3cf5ca08a9f9/PDF 27a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 28a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JITX9FTR/dd1d6297-8806-4e83-848d-745b17f5b856/PDF 29a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VZL9XR3S/cfb96f4c-7716-4ca3-8e97-9dd0b8dfe03e/PDF 30a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2UF4J3U2/ceb206ee-0689-45c3-bcfa-fd8b84e1fd90/PDF 31a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-46HPSRNM/fd21789b-adfe-48eb-a15b-25f8c456322d/PDF 32a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CMKFVJD/9d7ad263-277d-4c30-a628-a910c9b59038/PDF 33a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CQJ0WV36/df9a171f-baf5-4bcf-8457-af7b7e2e10be/PDF 34a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JK4GVCFU/d10c0388-7236-4332-928a-1b2167dfab9d/PDF 35a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4MAKGVY8/4b22041c-35cf-4599-80f7-6bfde031e838/PDF 36a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D10QPLOD/fb8333ef-7920-42ea-8513-b6df9a7f903b/PDF 37a] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Jakob Eduard Polak|J. E. Polák]]: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1944: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3OIIS2W/2562991d-eba8-45ad-b943-a4eeea1adbb5/PDF 83], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TX9OKDMK/6852fd9c-3b4e-46ff-8f11-f3cf4126e3fd/PDF 84], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OP8D0HVM/512e14f8-3d4a-4c85-a216-023d9a8db61d/PDF 85], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5BVTIEBK/d15d530c-601a-4870-a694-36899e3fd33b/PDF 86], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C6PO3Q2U/ed9e10fb-d926-4397-b84f-8de1afb9e6cd/PDF 88], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K7XDNH9F/8a529c63-1774-4a74-a135-5518c2a2446c/PDF 89], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NM8L58X9/273b4b01-565d-4e40-a6b5-05a6348fabf6/PDF 90], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF 91], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GAQ8RDWG/25195a99-c64b-4e5e-8977-783d50390946/PDF 92], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y73N13J5/6dcd2e45-9985-46df-9f32-6bfc1ad2b731/PDF 94], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NF2NJNFV/80f67f12-9ac7-4dd5-b261-5fc0e6db14ca/PDF 95], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-INXQ53UE/812ce67b-c96a-486f-9009-e580916a73f0/PDF 96], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4CF3TC1K/157d0ae5-85b4-42a1-ba68-c9bfca7e93ec/PDF 97], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PZO0VRT5/ff10920d-3722-43de-957e-4b296e42c592/PDF 98], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JL8UEGLV/f8225181-9242-471c-8700-64c3f4e30598/PDF 100], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-O0CTNYF0/1bdce449-f845-409f-8ef6-5d21057f6150/PDF 101], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ANLQPD7L/9b41edd1-0840-4eb5-807c-e8fc18e182a1/PDF 102], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CJ816JC7/a75e0f38-8a65-4320-baa9-1831d90798ff/PDF 103], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OL37BSUF/3f059e62-a387-40dd-aa75-cbe8116ae650/PDF 104], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VXUH1GT6/0e20bf3d-9ba4-4c9a-826e-5e708467c4cf/PDF 106], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5FSBJADK/7eb352e0-fa9f-4451-bc0f-6e13597108d3/PDF 107], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DG1031K6/2158a8ac-8ae9-4b38-85c1-82fe0705853c/PDF 108], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z4JDRARC/9efed7c1-1d03-4f7e-b479-1c07dbf31663/PDF 109], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BNAX1VH1/e0b321e1-145a-4ec9-8754-c8010925394a/PDF 110], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z676KHD8/1ac6d5e7-054f-4cc8-8979-f24560d2390c/PDF 112], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBLWD3RV/b349e52b-24b8-4ecd-bb6a-1020a976eef4/PDF 113], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QQPVNKL1/2c8c37d2-5598-404d-84f5-4dda47610222/PDF 114], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S6FRZFI5/cfcbe872-a2a1-4c98-87ea-00ce3c1ff8b7/PDF 115], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W2DOVGAK/774a30a5-86e4-4b18-9370-40df1770bc8a/PDF 117], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FOTV54WT/fe9beb7d-83e8-4c3a-bcaf-2c324dd9a9cc/PDF 118], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T38QVWQ4/2914fec1-e3ff-4542-86c6-80bc9f36ffa6/PDF 120], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A4RLH6EJ/83ef6f05-e519-4390-84e8-7349a55546d6/PDF 121], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LIK0NGX7/3bf64370-78e2-4e70-9844-dd3882f6d5c7/PDF 123], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCYWHSN7/835f7861-9d37-4b3c-8b74-d8863c24162d/PDF 124], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3IOYTDWO/ebfa40d4-4999-4991-94c6-5ddbbefe1e55/PDF 125], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F0GJ3XMD/fbe522a2-b5ed-4d6b-b862-6a73bd72df6d/PDF 126] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]

==Besedila za urejanje v letu 2023==

Svoje tipkanje sproti beležite [[Evidenca opravljenih korektur 2023|tukajle]].

*[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
*[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]

*[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib] Uredil: Nejc Rac
*[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Pismo (Zofka Kveder)]]. Edinost 1899 (24/89b, 90b, 91b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LRLJRVD dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Privilegij]]. Edinost 1899 (24/95b, 96b, 97b, 99b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VQQM9R1 dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Vaški sliki]]. Edinost 1899 (24/208b, 209b, 211b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOLG2DPN dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]]: [[Mirca]]. 1901 (26/144–146). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QN865FFM dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]]: [[Je-li žena, če ni mati?]] 1901 (26/184–186). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KZMMLGP dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] Uredil: Nejc Rac
* M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] Uredil: Nejc Rac
*[[Zofka Kveder]]: [[Odlomek iz dnevnika]]. 1901 (26/3, 4, 6). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9S1VVI60 dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Zofka Kveder]]: [[Ena iz množice]]. 1901 (26/10, 12, 13). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVUXW05A dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Neta]]. 1899 (24/30b, 31b, 32b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q58Q9FIK dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] 
* [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30
*Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51,  1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929:  št. 8, 13, 37, 38, 40 Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 Uredil: Nejc Rac
* Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: [[O človeku, ki je izgubil prepričanje]]. ''Slovenec'', letnik 60, številka 29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRQLRE1M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d29%40AND%40year%3d1932%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-505-60&amp;pageSize=25 dlib] Uredila: Larina Griessler
* [[Ivan Cankar]] (I. C. Evstahij ): [[Sveta noč Damijana Gavriča]]. SN 1897 (št. 294) Uredila: Neža Kočnik	
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Dob): [[Na Drenovem]]. SN 1898 (št. 2–4, 6, 8) Uredila: Neža Kočnik	
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Mlakar): [[V čakalnici]]. SN 1899 (št. 225–26)	Uredila: Neža Kočnik
* [[Ivan Pucelj|France Feržou]]: [[Vesela pisarija]] (1938); ''Prosveta'' 1938: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4XMTW1A 18. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCCQMM1R 19. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YHKZEG7 21. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFFYUE77 22.7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAP3ELIJ 25. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VNMB5OHO 26. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KY0YLZHA 28. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSTNJOJQ 29. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RU2QLR3E 1. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJHUMMEB 2. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XXGIJTV 4. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYGIO5ZO 5. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPU61JNG 8. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6T1XX8TC 9. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYDAGDI2 11. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07DBGGRR 12. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZITE9TJ 15. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESAHCVE4 16. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVM0YNR 18. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9FRZQA2 19. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H5MXSRW 22. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LLO2QUY 23. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7USWHS0M 25. 8.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Ivan Cankar]] (Saveljev): „[[Jadac]]“. SN 1898 (št. 190–93, 195–96)	 Uredil: Nejc Rac
*[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] Uredil: Nejc Rac
*Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] 
*Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] Uredil: Nejc Rac
*C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
*[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] Uredil: Nejc Rac
*J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]
*[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] Uredil: Nejc Rac
*Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib]  Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1884&amp;page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&amp;pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=4 dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: „[[Mož pri oknu]]“. SN 1897 (št. 176) Uredila: Neža Kočnik
* [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: [[Dunaj poleti]]. SN 1900 (št. 184) Uredila: Neža Kočnik
*[[Loterijec]]. 22. 08. 1883 (8/67). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGHWPT17/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Šnopsar]]. 24. 10. 1883 (8/85). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2S6U34CA/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Ivan Dolinar: [[Žukov Matiček, vice frajtar]]. 08. 12. 1883 (8/98). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC8PDC8F/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Ureja: Neža Kočnik
*Ivan Dolinar: [[Kako je vojak Fleišman stotniku na glavo jajca razsul]]. 15. 12. 1883 (8/100). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6REX6IW/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Borne eksistence]]. 1899 (24/49b, 50b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA66YO88 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Moderna ljubezen]]. 1899 (24/35b, 36b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIY3B9Y0 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]]: [[Pesimist]]. 1900 (25/105, 106). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IXRZ2LBC dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Stara pisma]]. 1899 (24/274b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VXF2QVE dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[V težki uri]]. 1899 (24/275b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWUT3I76 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Majer]]. 1899 (24/202b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4L63PCB dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Anka (Zofka Kveder)|Anka]]. 1899 (24/132b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPOQD9QA dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Drobiž (Zofka Kveder)|Drobiž]]. 1899 (24/51b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWXAPMUN dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Cene]]. 1899 (24/196b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7J4LAP3H dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Ivan Cankar: [[V kupeju|V kupéju]], ''Slovenec'' 30. 7. 1900 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7JZJA61 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Fran Govekar: [[O te ženske]]! (1897) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYBVIPPH dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev leta 1809]]: verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine (1886) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VWYPUWOH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Slavko Savinšek: [[Milica, otrok bolesti]] (1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-75ORT1V8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] 
*Ivan Zorec: [[Iz nižav in težav]] (1938) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXJQY0XT dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]
*Ivan Zorec: [[Zeleni kader]]: Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja (1923) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTZ1AVKI dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Ivan Zorec: [[Pomenki (knjiga)]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0FLTZEL dLib]; primerjati z [[Pomenki|revijalnimi objavami]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Alojzij Remec: [[Veliki punt]]: Kmečka zgodba iz 18. stoletja (1909) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAIJ1NXL dLib] in [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJLOADAG drugi natis 1910] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]] (1946) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YK53GIXH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Jan Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest (Slovenske večernice 93) (1941) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLFPEG1E dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*Jan Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] (Slovenske večernice 93) (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib]; gre za dva različno obsežna natisa istega dela Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Jan Plestenjak: [[Lovrač]] (Slovenske večernice 89) (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Mimi Malenšek: [[Mlin nad Savo]]: Zgodovinska povest iz 14. stoletja. ''Naša moč'' 1937&amp;ndash;1939 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8IMC8FNZ dLib] sl. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Solzice (1949)|Solzice]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EAU5UNDE dLib]; ilustracije še niso v javni domeni Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (Prežihov Voranc)]] (1946) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] Ureja: [[Uporabnik:SvitStisovic|Svit Dečman Stisovič]], [[Uporabnik:bitezsa|Sara Bitežnik]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Doberdob]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZV1TNB5E dLib] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Požganica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ME0JGIU dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]
*[[Mary A. Svetek]]: [[Po kanadskih gorah in dolinah]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 194–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5YZ9Z9E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 dLib 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JL2ZIK8S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 197]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[Peter Dobrila]]: [[Prvič v lovišču]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 6–9. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K62AZJMM 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJ7KQM5R 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JTN6Z5R 9]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[Mary A. Svetek]]: [[Kratek izlet po ameriškem zapadu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 208–209, 213, 215, 219–222, 225, 227, 232, 235. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPHS1L2S 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPN34NDD 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPYJCB16 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLSDMFDD 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAAKHYJ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKG5N8JK 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1ESK98K 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P4JEF864 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUEZL87 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8BZUOIOY 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWEXUNJL 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MOBBIOJ 235]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[April v medenih tednih]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 266–270. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYGOXWIJ 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCZPP9XV 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWG7TBZN 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBZWEO8X 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOMR731C 270]. Ureja: [[Uporabnik: Danijela Maček|Danijela Maček]]  
*[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Dovolj pokore]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 45, številke 241–243, 246–248, 251, 254–255, 259–260, 262–263, 265, 267, 269–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUZUFNOB 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X8TQKJJ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EWQNVDG6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGJ8V1BN 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYIFKAOP 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJF7FHFD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZGQEOWR4 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XK17UMW 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGUKW7QC 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QD1BNPO 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQ17GE2J 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8QNBTC4N 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-48CWOX9P 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZJA3TCA 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T7PU8EXQ 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJJVTBKD 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5AHOS4JK 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MP0ADPH8 271]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Leopold Gorenjec]]: [[Slika iz našega kraja. Naša dekleta]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 6, 8–12, 14–18, 20. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMLRK7VN 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSMPHBTN 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZYBCCZP 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WEE4RYWS 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJQKL62N 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJ5IZGIT 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBNVIGY5 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVTSLLEU 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUG5KHVW 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCA2CW96 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFPXPISI 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3PLRSDN 20]. Uredila [[Uporabnik:Julija Tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Zadnji večer (Franc Ksaver Meško)|Zadnji večer]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 21–24, 26–27. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AP9K4PBI 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGS8NQMH 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAR7ZR2G 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLIOTV0J 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC5UU6FK 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4RFENFBJ 27]. 
*[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Življenje in smrt Mohorske knjige]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 54, 56–57, 59, 64–65, 68–72. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H306LZRC 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0RNNJJU 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D82QJSK 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OEOVJXJV 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUWMU0MM 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVP99OWA 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHTWS4EI 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98YHZKLM 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIQWMQMF 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0X0SEFY 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PSOYZMNE 72]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Ljudevit Stiasny]]: [[V Carigrad]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 119–120, 122–125, 127–133. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPTMDYF6 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6ZMUU6D 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEW0SJD1 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OK2WILYR 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSWWMFRW 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKJFNMPB 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMSGH10 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LULSPN9C 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133]. Ureja: [[Uporabnik: BarbaraKovač|Barbara Kovač]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Pijančeva hči]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 126, 129–131, 133–134. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARC2CZNC 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Hrvatov Miha]]. Črtica. ''Pesem''. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 116–119, 121. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQCYLFZT 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQDAEPPW 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R6YKUVNA 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3X2WR32 121]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Josip Javtižar]]: [[Kompostela]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 108, 110–114. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5BHURKLZ 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSSP8BAL 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCALDTEQ 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSEMVRSK 114]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*[[Ivan Pregelj]]: [[Iz težkih ur]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–106. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106]. Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*[[Mihael Levstik]]: [[Pozabljena pipa]]. Smešna dogodba. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–110. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NZ3R4SMR 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARNH8XII 109], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Sosedov Peterček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 83–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Pregelj|Ivo Pregelj]]: [[Blagovestnika]]. Povest iz pokristjanjevanja s Slovencev. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 74–78, 80–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EOCR2RG 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLU1D0O7 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1RCR3PG 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QSMALJU 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJIFNZDK 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYTW7AET 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFCONLRT 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPA7THJF 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Odveč]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 28–29, 32–35, 38–42, 44. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0T7XSGG 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RLAQPQC2 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z3YXHAIH 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRWHAXQW 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCFQOWU1 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVBTADE5 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URPFQSJJ 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6WGRPSZ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3NW20MX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFNEOZQP 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QGOZVXH 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCRN7RPM 44]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Silvester Košutnik|Silvester K.]]: [[Sivčevi spomini]]. Humoristična črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 147–154. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XBQHLJQ 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPWN0KGG 148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U60IVQPJ 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMSFM2PF 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52XYWXDF 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3U9OKWB 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLFYG2BW 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECVN11GA 154]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Ivo Trošt]]: [[Izkušnjava]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 165–174. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9FVE1CC 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75VSI2CZ 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUP3EMGS 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ5WFQTV 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3G8MNV5V 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTIYTFFH 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EJNXBXR 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Razni ljudje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 172–175, 177–178, 180–182, 184, 186–190. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5O0RQ578 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJORNFEY 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CV55SMBM 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHMBKT8H 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B9V8NUHV 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4CTQT57 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILQQBNXN 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Ivo Česnik]]: [[Obraz s slovenskih hribov]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 185, 186, 187, 188, 189, 190, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 201). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZEQNGAC 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLC8A1DG 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QI035JWI 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXTPK1O3 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIL2UIXW 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4QDEIUFF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2R0XNFJZ 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX1GKCMQ 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KCHC4TDJ 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RZZEMCG 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DZSBVCX 201]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Rejenka]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 204, 207, 208, 209, 210, 211, 212. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XGXFFJQ 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPNDGXI7 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BP7UMB4N 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGJ3AY2Z 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUEX36FC 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USP3QFBZ 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KD2PCKH 212].
*[[Jan Plestenjak]]: [[Lovrač]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 299–301, 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TKJKIPOP 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUPPXLKC 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGMJWNNA 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LXZGXBLH 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A6TY70WI 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1J9RK33F 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 47, številke 1–4, 6–22, 24–30. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUOHQ42S 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGJI02GN 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7MCTWBG 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LTNFDZ7J 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZL9SSB9H 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHIWGPOC 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTN5LZXM 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WJIPDI88 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPGN7UQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXHF3BPN 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYILSZW8 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PYN4JAX 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VC3SM0Q 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JRM23ND 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUQJBQTJ 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAMNUZLN 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NF85WMAX 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGAZLQWJ 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCSPSLVV 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOADIEFW 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DEPZ0HK9 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDJWDPEL 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXE1TG7Y 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO4NGCTW 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WONLX0KZ 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABL375M6 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPTUWYVP 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6HZWCYY 30].
*[[Ivan Pregelj]]: [[Novi zvonovi]]. Šaljiva povest. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 14–15, 17–20, 22–24. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVEVFKDB 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K2R9B2W 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNBNNDLP 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQPX9TNV 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXCWLDPH 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQVBIQWB 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH6XFPNW 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSHGGLZI 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVM1R0YS 24]. Uredila: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
*[[France Bevk]]: [[Pravica do življenja]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 65–71, 73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–102, 105–108, 110–121, 123–131. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6NERGBN 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70VYTEXN 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3QHN9R2 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXNR34IL 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D4XHHVAA 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKIXFTGE 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIB539TA 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H82VJQDJ 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPOR2DZQ 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TONXRXZB 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-284I65MY 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JHNAZUCW 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O6X8BFVB 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCP2U4L5 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBKQAFET 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9R2DNRU2 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN86PMWC 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3TRXHE9 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJH5GB7M 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCRKAVPT 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUHUXYNJ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFOX9X0P 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FSYAQN8 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQGHNBMS 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOF6KJQL 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBKPR2NV 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAFAKR64 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIR4XFVH 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVWEX8Q3 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KI3QTYFX 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NGXMEX 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA2BTDAU 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4IPGXGU 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOAG8JFE 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVTA2DCJ 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSJTTFVX 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX7QULMY 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZS2CCQA 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPBM8OUT 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9BXEKE6 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7CJTB4SJ 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FSTM7J6T 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCDV4WT8 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUS31B3T 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWZWD5UJ 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL29ZBMX 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTAU3QTJ 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DM9CQGEI 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TG0IDNII 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQXLX5H0 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A0RLBY9A 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-466HEPZR 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZGSZSUC 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NIANNOPM 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKGKIYKD 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EG8J0AJ4 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXW3QG9T 131]. Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
*[[Viktor Flisek]]: [[Bajtar Tomaž]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 178–184, 187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VE87VYU2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP9SPSKB 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGRK7BTE 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDOAVTOC 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM4O8AXV 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJHPBWZB 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNXLFSVM 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G8SU7F2H 187]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Sonja Severjeva]]: [[Neusmiljeni hrček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 188–196, 199–201, 206–207. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZUCQZAG 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCNLJVHB 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDPZZUBN 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CO1UB4MH 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2UT0YKDP 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2KE5BQN 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJGNQXLC 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJIGQTQQ 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WISR1VEF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEQJ76VK 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2J2IDIUS 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKNEVX7C 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJELWOIV 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J2IDVSVX 207]. [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] 
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Na begu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 63–71. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71].
*[[Stanko Cajnkar]]: [[V planinah]]. ''Zgodba''. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 162–165, 167–194, 196. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHMJUV6Z 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8X8Z7TH 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOSIAHHL 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FS2XXCER 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLJ5QUC 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQRFOIMW 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RB7JOY1C 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJJ2W4XG 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D1QA599W 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVAKDDCJ 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URXMP5QS 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCCFLQ2Z 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WKYCC0U7 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJ2HU5EU 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A58KXEBJ 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNAYGMQD 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZYEVMTD 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDWR56EM 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFJUNX5H 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6NOMD5A 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJYURFV 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUZVQLQR 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AI5LPEPO 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZKE8XJZ 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDNKFGTM 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QP0ZQRS 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCUE1EYE 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OJVXE7S 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQAVTHSV 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2D5L0GH0 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBLOJ0KH 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N30SWLZ 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJKIMKJA 196]. Ureja: Špela Špringer
*[[Franc Jaklič]]: [[Ljudske povesti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 240–248, 250, 252–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNQJSICM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUQ9YSEF 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GO7LEPNM 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFFZJS4K 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OFH5JG88 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNPUIJY 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6XDXVWB 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5V7XINV 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5A3CSCAD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JROBYXXT 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ6KEG5Q 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCLEYOQQ 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKO9Y1I0 254]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 37]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 16]. Ureja: [[Uporabnik:Nezakocnik|Neža Kočnik]]
*[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6]
* [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] 
* [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1939&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Ureja: [[Uporabnik: Eva Ule|Eva Ule]]
*[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Kana Vincek|Kana Vincek]]
*[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]]
*[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 178] Uredila:[[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 228] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 142] Ureja: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]]
*[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 176] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] 
*[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}}

==Besedila za urejanje v letu 2022==


[Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.]
&lt;!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --&gt;

* [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman: št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
* [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 39]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}}  [dogaja se v Šentanelu] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}}  {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}}  {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}}  {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}}  {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}}  {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]   
*[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52  {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] 
*[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''.  Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]]
*[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
* [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS  dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 41, 43, 44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW  dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA  dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Jerebtaja|Taja Jereb]]
*[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 294] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 277] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 266] Uredila: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 244] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 229] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]]
*[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 224] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSizp=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSizp=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 289] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]]
*[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 254]  Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 261] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 21] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 266] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]]
*''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 285]'' Uredila: [[Uporabnik:Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]]
*[[Andrej Kobal]]: [[Po solnčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=4 302] Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]]
*[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 231] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 130] Uredila: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]]
*[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 186] Uredila: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]]
* Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]

===Besedila na stroške Oddelka za slovenistiko===

Ponudba velja do srede decembra 2022 oz. dokler odobrena sredstva v višini 1000 eur ne bodo porabljena. Sporoči prosim svoje ime in naslov študentskega servisa, pri katerem imaš stalno ali enkratno napotnico. Podpiši se k tekstu in ga začni urejati, po enega, ko končaš, dopišeš &lt;nowiki&gt;{{opravljeno}}&lt;/nowiki&gt; za obračun do konca leta. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:44, 3. november 2022 (CET)

:Urša Kosmač, e-Studentski servis [[Uporabnik:Ursakosmac|Ursakosmac]] ([[Uporabniški pogovor:Ursakosmac|pogovor]]) 23:44, 4. november 2022 (CET)
:Lucija Šteh, e-Študentski servis [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] ([[Uporabniški pogovor:Lucija Šteh|pogovor]]) 22:37, 11. november 2022 (CET)
:Svit Stišovič, e-Študentski servis [[Uporabnik: SvitStisovic|Svit Stišovič]] ([[Uporabniški pogovor: SvitStisovic|pogovor]]) 13:02, 12. november 2022 (CET)
:Miha Sever, e-Študentski servis [[Uporabnik: 56jhoG|Miha Sever]] ([[Uporabniški pogovor: 56jhoG|pogovor]]) 16:23, 21. november 2022 (CET)


*[[Fran Milčinski]]: [[Mutasti birič]]. ''Ameriška domovina'', letnik 22, številke 132-138. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1TRMEOY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1919&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 132] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 133] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 134] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNOBD8BQ 135] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJACLVAZ 136] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUGPIZW 137] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMRGPTZ 138] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]]
* [[Anton Stražar]]: [[Francoska ljubica]]. Povest izza francoskih časov. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 75–76, 78–79, 81–82, 86–87.  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVCKVR1Z/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRDNFVMW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HT0UTIA8/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8PO3GC4T/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G20SXDOT/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QG1CEBVV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK8XMCSG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAQRYHPR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 87]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Kosmač]] {{opravljeno}} | &lt;font color=green&gt;7942 besed po tarifi 2500/uro = 3,2 ure x 6,17 eur = 20 eur [Ko seštejemo vse tekste posameznega urejevalca, število ur za obračun zaokrožimo na celo število. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:41, 11. november 2022 (CET)] &lt;/font&gt;

:Neža Kočnik, e-Študentski servis [[Uporabnik:Nezakocnik|Nezakocnik]] ([[Uporabniški pogovor:Nezakocnik|pogovor]]) 17:35, 14. november 2022 (CET)
* [[Anton Stražar]]: [[Gašperček najdenček]]. Povest iz časov tlačanstva. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 88–94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL0PPIIB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDEVFF4Q/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 89], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USVN7UBI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I5M9OGOU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVNGZNBC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZBEZMVRO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCPD4YIW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 94]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 6080 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure x 6,17 eur = 15 eur &lt;/font&gt;
* [[Anton Novačan]]: [[Naša vas (Anton Novačan)|Naša vas]]. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 294, 296–298, 300, 302–303, 305–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NN4GUFLH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KASNODQA/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTYZ0BTK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 297], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTQMJTAV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUB00I7G/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 300], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KCCPSPW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 302], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI56JEBR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR6ZQF2K/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 305], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5KQDXNR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 306]; 1931 (1&amp;ndash;14): ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 1–14. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUE1ZVLB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTXS1AUD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDTYFCKP/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSCWSKGD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0J665BTS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG1JMUTM/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLMDCOUH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJQHU87J/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-40UP2MOC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 14]. Uredil: Miha Sever {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 32490 besed po tarifi 2500/uro = 13 ur x 6,17 eur = 80 eur &lt;/font&gt;
* [[Jožef Urbanija]] (Soteščan): [[Grob ljubezni]]. Povest iz vaškega življenja. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 202, 204–206, 208–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5ZNHBD9/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E7X8D1PX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JISKWYIY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 205], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCB0CBF5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 206], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMM57IEN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIBLRA5L/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BF5PS7KW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 210], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZD78CD3/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 211], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8TNETRC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPZWWDSO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZMP1AO5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 214]. {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 17231 besed po tarifi 2500/uro = 6,9 ure x 6,17 eur = 40 eur &lt;/font&gt;
* Josip Grdina: [[Spomini na osvobojenje Koroške]]. ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 10–21. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3OEJFNK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH7I2P4P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LY8JPKNU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFYSEVQS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZUZBAUCU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5MOUWNX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAKKFRBW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 21] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | &lt;font color= &quot;green&quot;&gt;10878 besed po tarifi 2500/uro = 5,2 ure x 6,17 eur = 32 eur&lt;/font&gt;
* [[Fran Jaklič]]: [[Sin (Fran Jaklič)|Sin]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 50–55. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTTXLOSB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUN3OMWV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9WZ5J3UE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0I3ZBSF/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VI0L2FJ7/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMOSIMAX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 55]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt;9093 besed po tarifi 2500/uro = 3,6 ure x 6,17 eur = 22 eur&lt;/font&gt;
* Jaka: [[S harmoniko na medveda]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 287–294, 298–299, 306–307. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQJPZZG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+287%27&amp;pageSize=25 dLib 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7YV1SXXE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+288%27&amp;pageSize=25 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXDOHTQA/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+289%27&amp;pageSize=25 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5Q8AVPE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+290%27&amp;pageSize=25 290],  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOC9VVTW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+291%27&amp;pageSize=25 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTP81M70/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+292%27&amp;pageSize=25 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCRROMP1/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+293%27&amp;pageSize=25 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q2DVH6IQ/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+294%27&amp;pageSize=25 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBF1URGI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+298%27&amp;pageSize=25 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJ7SDSVY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+299%27&amp;pageSize=25 299], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3RM1D56/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+306%27&amp;pageSize=25 306], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTF2MU4Y/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+307%27&amp;pageSize=25 307] Uredila: Nuša Velišček {{opravljeno}}
*A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 35, številki 218, 225. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCQ6DISI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=60 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N33AVAE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 225]; 1934: A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 23, 234–240, 260–261, 265, 285–286, 288, 290–292, 301–302, 304, 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6NZGTPX5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 dLib 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBPSKOK6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPFMWRKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNWW73Y1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDBXCCE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDVKV8PR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRKEPGI4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 240],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJGZAISN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARHLWXAY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMDFX3BI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHBYKRCR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTDZ4ZAU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOVTD6Z3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HEVJJMK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMZBONVL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1YDB5ZX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI4X6NX7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8YZ33E3R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFBPLIYJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIG9LYPL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 306]; *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 48–50, 55–56, 58–60, 62, 66, 69–71, 73, 76, 77. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7NDFJU5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXLRSZJ2/?euapi=1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27rele%253dAmeri%25c5%25a1ka%2bdomovina%27&amp;page=65 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQKRSDMG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JU2MCELP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKBPLXKK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKGB12V7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MURXXZUS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QJEZLYT4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7YGTPPA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQAKTAZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF1IW3RQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 77]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 49546 besed po tarifi 2500/uro = 19,8 ur x 6,17 eur = 122 eur &lt;/font&gt;
*[[Andrew Žagar]]: [[Iz zgodovine pevskega društva Zvon]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 230, 236, 242, 248, 254, 266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6MXX2BV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 dLib 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEHHQIKH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DXUDKTOK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSZ7ZVF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D680I3Y7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 266]. Ureja: Jaka Ajlec
*[[A. Šabec]]: [[Kako kuje življenje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 37, številke 226, 242, 261, 297. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GF6CPFKV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9PG85JTW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GARW6YN3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSGVGRTW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 297]; ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 17–18, 23, 26, 42, 48–53, 59–60, 71, 79, 83–84, 86, 89–90, 95–96, 101–102, 113–114, 125–126, 128, 131, 137, 143, 149, 155, 157, 162, 166, 178, 181–182. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDU5U5SA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RO3IQJBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIN7JY7K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7JICYHN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGZO2GUC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JZG5XNV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJESZ1E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-922W9EII/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6K5ABHH2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XXH0C5Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MMJDHBH7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITR8WK5E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VETDOBND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APBPYKTB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOWMC3ZJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STQV91X5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYRPGYIV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZLWCXX4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI2LJQLE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZZENPWW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KW3JFAQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCGXZC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEJUYQQL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXUVA8DE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0XXNXGJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GMRARYGC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B99MKCTX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O25RFZL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04SW1OH8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ9HX6KM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3M4HX3XS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 182]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt;45668 besed po tarifi 2500/uro = 18,3 ure x 6,17 eur = 113 eur&lt;/font&gt;
*[[Ivan Zorec]]: [[Stiški tlačan]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 14–15, 17–18, 22–23, 26, 32. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBDOS8V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJAWZDTV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQOLVD9V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZ5JTXCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 32]. Ureja: Daša Horvat
*[[Michael Lah ml.]]: [[Potovanje po zapadni Ameriki]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 294–296, 301, 304–305. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IMAL9VL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHE8E15Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 295], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S46BZQJE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X1MROF0W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 301], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVIO2D0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 304], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRHI1SZP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 1–4, 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZXX2YKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIMGAMNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSANA5LW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUMFMPXX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=76 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42UURGZS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=76 6]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; | 11837 besed po tarifi 2500/uro = 4,7 ure x 6,17 eur = 29 eur &lt;/font&gt;
*[[Jože Grdina]]: [[Po širokem svetu]]. Potopis. ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 246, 251, 257, 263–264, 268–270, 272, 274–275, 280–281, 284, 286–289, 291–293, 303–304. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F48MFZ66/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=85 246], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKMYTJLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=85 251], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1IYXEN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D6VGFU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHC7SQUQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRAFDE00/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CESC1FEY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBMDTBVF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B6GYLTVZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRJLQC5B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV4TQLI2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOQ3CRAX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6YJKEWSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ8U3S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1TDBZ9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 286], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKBPT6GW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHZQND1Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X5WOAIK0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-47XVBWVJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJL2IU12/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOAOXM4G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STN534FW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YUK64TL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 304]; ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 2–3, 8–9, 11, 13–15, 17, 21, 26, 32, 38–39, 49, 55–56, 79, 91–92, 97, 100, 109, 135, 138, 144–145, 150, 153, 156, 158, 161–162, 164, 167–168, 170, 173–174, 176–177, 179–180, 185, 188, 191–192, 194, 197, 203–204, 209, 215, 220–221, 226–227, 232–233, 238–239, 244–245, 256, 268–269, 279, 280, 290, 294, 303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1FOXQ96/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 dLib 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDQ9KSMU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMJ7I8VP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QHJF9UE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR2ZYV1R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL678AYJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOHBSQIY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCCDO0PR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRKJZJCA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJZZNPCJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8NWF8C2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GM7XHAHS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-88YPAUQE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKVQBMTI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP4BFZWN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYQTBNAD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXSNHQAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3EDFLXM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4YF0C3RK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHR5XOUC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DAUIFDKX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQFI8BNA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRLVKSYA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU46BWME/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIF34RZA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXA03LVQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC3B57SP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDHEYAQE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=92 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIW8AWPL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=92 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWDIOBQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTSCNBK1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGY61FDC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9MVSX0F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SA1AYVEC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQQSO4S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD3TI0SF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUL6BF1X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJVDVTK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AT2SUDDP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWYASWGZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P40SCPWQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXABMSUX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMRIML2V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZOCOZAV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKILVMR5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7EVNBMX2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGXNRQIF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOR8DTAI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAGG3CCI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I8ZACQWF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJAN9IKC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 188], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKXYVSD2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 191], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IDISIWQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 192], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKGP11VX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJQ9VG8A/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NGHFV7P/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJWQA3YH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPMPGDBS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 220], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYGG3WIM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUHNVKZT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL4AHJLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AKQCFMTH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2I5MAEPN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TANDKM0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5LQRAAD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 244], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYBAMFII/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 245], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2HAQGT8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 256], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPFICB0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGWRBYOG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUD5MSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q0HINBM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2QHPWVK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8JRT2G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OREN6SWY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDCBBPXD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 303]; ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 3–4, 7, 9–12, 14–15, 19–20, 25–27, 36–37, 39, 44, 48, 50, 54–55, 60–61, 67–68, 74, 80, 84–85, 96, 102, 104, 108, 114, 122, 126, 137–139, 145, 160, 165, 167, 171, 183, 185, 189, 197–198, 201–202, 212, 219, 224, 231, 233, 236, 239, 242, 248, 255, 261, 265, 272, 276–277, 282, 288, 290, 294, 300. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TS3CL2FY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 dLib 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SKYRH0I2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INFILVIN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQQET3I9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLQXLODJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGYWNQKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OQFRNDK9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYWHEIWP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI5IQCVH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRNB4VOA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCGCUCWV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SMRWOPGZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLODO4U/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ0ASEI5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8SQF7TP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 60], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4QTYCNG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNXAPIGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOVY8VVA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKG7CFUW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3DSDTBQN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHMIIKET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VID5QBA3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 85], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-514YZAY2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3R6DKRV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GVZUCCV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXUDV4F5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIATMPFA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZIXG6KG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V91CCMWM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTTBUADT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYKDYBKV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DH6E9PH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O5BZENW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 198], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UYU9H5YJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 201], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G6RUURLZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTGPIJ3Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGWG5CDG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YR4U3EAE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMNZJJAY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKMNST2Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSQ9IUYB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TI1UHQF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MILRMF22/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UMWNYOS7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHHDDHMY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDVU3GO0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSMH8XZA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=112 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X8UBDHS5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=112 300]; ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 2, 4, 7, 10, 13, 19, 25, 28, 31, 37, 40, 51, 54, 60, 63, 66, 72, 75, 78, 84, 90, 93, 96, 99, 102, 105, 114, 120, 131, 134, 137, 161, 166, 172, 178, 181. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPABBMZG 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RR1UR5SM 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WY7ITJLR 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWD4H3C5 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VN6HIXWU 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHVBFFQW 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4WKJLWZU 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EZSNAJLD 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXLZZWBH 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LEHAOKS 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFYUHHHX 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQ98WE9N 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PIA9A5VY 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OVTP1XU 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2ZLFRLL 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4MWPYTF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEXLAKXG 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LART8ZWM 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVAL6SQI 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ICPLEEBZ 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEY8ZCSG 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZJZCELA 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOJ3XQCY 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZSTCMFV 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOPELKXP], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYO0SFY0 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYRFELWY 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYUMPNUC 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1IGCRTNU 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXKZRY5J 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N12QPY8V 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTWPFTSF 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APYIOB1M 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5HLE4NVG 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JNJMAGX 181]. Ureja: Urša Kosmač
*[[James Debevec]]: [[Pehanje za srnami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 37–39, 42, 44–60. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 dLib 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5JJQY7Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMJTPGED/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XHHPVJW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJKPDH75/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDYZKX56/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBPDXTSF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVU35JKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNFXK9UT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZXCYMQB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTK7NKQK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1UKF55N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZVE1WSG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPMGIJ8U/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 60]. Ureja: Nika Boršič {{opravljeno}}
*[[James Debevec]]: [[Na ogled za srnicami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 202–204, 208, 213–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFUEH6JG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRYDAF1J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DGXWEQXY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-95F5FQ0V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 214]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 5907 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure * 6,17 eur = 15 eur &lt;/font&gt;
*[[Josephine Erjavec]]: [[Na obisku v stari domovini]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 103, 114, 121, 126, 132–133, 137–138, 144, 159, 165, 171, 177, 183, 189, 195, 203, 218, 224, 236, 242, 248, 254, 260, 265, 271, 282, 288, 289. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VEBQ9D1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 dLib 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZTP1GFN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQY3LUSO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSV9LK6E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS6SXUC1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL0BTMIE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQGV7Y0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6BKVIWF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXX4DMYX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-13FHXWYR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 254], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5AOJ1YY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPB3Y7FB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYENRXDM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 289]. Ureja: Lara Repe
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Poljančev Cencek]]: Sličica iz življenja malih ljudij. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 45–48, 50–53. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKQICQSU 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLKKZAZT 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VPKUUYPY 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6C21NLPO 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHTWXDBR 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1RGC1P9 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQO3ZXBQ 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WPJN8L 53]. Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | &lt;font color= &quot;green&quot;&gt;4693 besed po tarifi 2500/uro = 1,9 ur2 x 6,17 eur = 12 eur&lt;/font&gt;

==Besedila za urejanje v letu 2021==

*Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]]
*[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]
* [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]]
* [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]]
* M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]]
* [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]]
*[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]]
* [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]]
* [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib]  Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]]
* [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&amp;sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&amp;ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&amp;q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&amp;oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&amp;gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&amp;sclient=gws-wiz&amp;ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&amp;uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] 
* [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]]
* [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] 
*[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27],     [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] 
*[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96]
*[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261], Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139]
*[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103.  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]]
*[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]]
*[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 262] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]]

==Besedila za urejanje v letu 2020==
*[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku)
*[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929)
*[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]]
* Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&amp;fyear=1884&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]]
* [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}}
*[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) 
*[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
* [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) 
* [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*&lt;s&gt; [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]&lt;/s&gt; Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]].
* Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo)
* Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
* [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]]
* P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1924&amp;page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
*[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] 
*[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] 
* Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
* [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40)	[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
* [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] 
*U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]]
*Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]]
*[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]]
*E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]]
*J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]]
*[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: &quot;[[Na pragu smrti]]&quot;: Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali.  SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}},  6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}},  10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]]
*[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]]
*[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33
*[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1  Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]].  Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*M. J.: [[Če študent na rajžo gre]].  Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]]
*[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33
*dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29
*[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44
*Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6)
*Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1925&amp;page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib]
*[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]]
*Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib]
*Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1884&amp;page=3 dLib]
*[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&amp;pageSize=25 dLib]
*Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]
*Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=4 dLib]
*[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib]
*J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib]
*Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib]
*Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib]
*Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib]
*Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib]
*Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib]
*C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib]
*Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib]
*[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib]
*J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib]
*[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib]
*[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib]
*Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib]
*Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib]
*[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib]
*Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib]
*Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib]
*Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib]
*[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib]
*[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''.  Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib]
*Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib]
*[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib]
*[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib]
*[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib]
*[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib]
*[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib]
*[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib]
*[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib]
*[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib]
*Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib]
*[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib]
*J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib]
*Д: [[Kralj &amp; Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib]
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Uredil: Uroš Ferrari Stojanović
*Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib]
*[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib]
*Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib]
*[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib]
*E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b,  237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b).   [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib]
*Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib]
*[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib]
*[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib]
*[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib]
*Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] 
*[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib]
*[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib]
*[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib]
*[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib]
*[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib]
*[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib]
*[[Joško Kevc]]: [[Izlet na  Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib]
*Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib]
*Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib]
*[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib]
*V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib]
* [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  
* [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]     
* [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib]
* Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib]
* A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib]
* A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib]
* H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib]
* [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib]
* [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). 
*[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib]
*M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib]
*V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.]
*[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.]
*[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do  55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]

'''Avtorski opusi'''
* [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir)
* [[Fran Milčinski]]
* [[Marjana Grasselli Prosenc]]
* [[France Bevk]]
* [[Fran Žgur]]
* [[Ivan Baloh]]
* [[Ferdo Kleinmayr]]
* [[Franjo Krašovec]]
* [[Drago Komac]]
* [[Joško Kevc]]
* [[Alojzij Remec]]
* [[Marica Gregorič Stepančič]]
* [[Ivan Podlesnik]]
* [[Oskar Kamenšek]]
* [[Janko Kessler]]
* [[Ivan Pucelj]]
* [[Anton Zajc]]
* [[Jurij Grabrijan]]
* [[Fran Zakrajšek]]
* [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica)
* [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&amp;ndash;187. 
* [[Fran Detela]]
*[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik)
* [[Jakob Alešovec]]
* [[Josip Podmilšak]]
* [[Luiza Pesjak]]
* [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}}
*[[Leopold Lenard]]
* [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd.
*[[Ivo Grahor]]&lt;ref&gt;Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.&lt;/ref&gt;
*[[Ivo Brnčić]] 
*[[Ljudmila Poljanec]]
*[[Lea Fatur]]
*[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')&lt;ref&gt;Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.&lt;/ref&gt;
*[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi)
*postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja.
*[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru)
*[[Josip Vandot]]
*[[Narte Velikonja]]
*[[Janko Mlakar]]
*[[Ivan Albreht]]
*[[Matej Tonejec]] - Samostal
*[[Anton Koder]]
*[[Fran Levstik]] (gl. SN)
*[[Pavel Turner]]
*[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib)
*[[Josip Stritar]]
*[[Alojzij Kokalj]]
*[[Ivan Cankar]] (gl. SN)
*[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.)
*[[Josip Premk]]
*[[Albin Prepeluh]]
*[[Fran Govekar]]
*[[Milan Pugelj]]
*[[Ivo Trošt]]
*[[Julij Bučar]]
*[[Marija Grošelj]]
*[[Mara Tavčar]]
*[[Ljudmila Prunk]]
*[[Marija Kmet]]
*[[Josip Suchy]]
*[[Josip Kostanjevec]]
*[[Ivan Lah]]
*[[Gustav Strniša]]
*[[Frančišek Ksaver Steržaj]]


'''Revije'''

*[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib]
*[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib]

==Besedila za urejanje v letu 2019==

*[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. 
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31].  -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]].
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] 
*[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]].
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]]
*[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dzvon+1876%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370.  -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama
*Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*''[[Besednik]]'' (1869&amp;ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869)
*''[[Slovenska bčela]]'' (1850&amp;ndash;1853)
*[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
* [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&amp;mdash;4 je že urejeno) Uredila: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]]
*[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]]
*[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]

Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST)

==Besedila za urejanje v letu 2018 ==

*Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib]

*P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938,  št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]

*[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]]
*[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib]
*Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST)
*[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Delavska+politika&amp;page=1&amp;fyear=1928&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika)
*[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&amp;pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3djudita+pajk%27&amp;pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib]
*[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929
*[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930
*[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib]
*[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]]
*[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234)  {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib]
*[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib]
*[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]]
*[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] 
*[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib]
* [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 31],	[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] 
* [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78)	Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] 
* [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140)
* [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89)	
* Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]	
* Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16)
* [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127)	-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]

*[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932
*[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929
* [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]]
* [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
* [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] 
* J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] 
* Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 118  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]]
* I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
* [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib]   -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke  252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-503-55&amp;pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}}
* [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&amp;page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&amp;page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&amp;page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&amp;page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&amp;page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27]   -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET)
*Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3
* [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303
* [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921
* Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta''  8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET)
* Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici
* Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut
* ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf])
* [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib]
* [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti)
* [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890
* [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=stanko+vraz&amp;as_brr=3&amp;hl=sl]
* [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) 
* [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] 
* [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog]
* [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]]
* [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog]
* [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] 
* [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib.
* [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&amp;fyear=1884&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]]
* [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim  večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
*[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&amp;ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*''Slovan'' 1884&amp;ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
**Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* kazalo leposlovnih člankov v reviji
*[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
* [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]]
* [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* ([[Eno si zapojmo]])
* ([[Ljudske pesmi]])
* ([[Ljudski pregovori]])
* ([[Slovenske pravljice]])
* &lt;s&gt;[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]&lt;/s&gt;

===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''===

== Besedila za urejanje v letu 2017==
===Posamezna besedila===

* [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST)
*[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]]
*Maša Slavčeva [&lt;nowiki /&gt;[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]  [[Uporabnik: Patricija Berglez]]
*Zofka Kveder-Demetrovićeva [&lt;nowiki /&gt;[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST)
*Anka Nikoličeva [&lt;nowiki /&gt;[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST)
*Anka Nikoličeva [&lt;nowiki /&gt;[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]]
*[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]]
*[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST)
*[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]]
*[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST)

*[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST)
*[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] 
*[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET)
*[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET)
*[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST)
*[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date]  Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor  ]]
*[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST)
*[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET)
*P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]]
*[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST)
*[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52]  Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST)
*[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]]
*Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET)
*[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]]
*[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]]
*[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST)
*[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005)
*[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST)

====Besedilne variante====
* [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) 
* [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si)
* [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) 
* [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) 
* [[France Bevk]], [[Začudene oči]] 
* [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]:  Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji

===Leposlovje v zbirkah===

====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev====

Po 141. členu ZASP usahnejo pravice
redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30
letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji
Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so
izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki
so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev
(razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno
obratno). V poštev pridejo:

[[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019),  [[Srečko Kosovel]] (4 knjige),  [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020).

Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988.

Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET)

====[[Slovenska Talija]]====

====Slovenske večernice====

V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC)

* [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib]
* [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)]  [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)]  V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 6]] (&lt;s&gt;1882&lt;/s&gt; &gt; 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]]  {{opravljeno}}
* &lt;font color= green&gt; [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] &lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]&lt;ref&gt;Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.&lt;/ref&gt;  Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} 
*&lt;font color= green&gt; [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]&lt;/font&gt; 
* [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo  {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov  Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev  | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7&lt;ref&gt;Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.&lt;/ref&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
* [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo,  [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib]  {{opravljeno}} || &lt;font color=green&gt;[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) &lt;s&gt;[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)&lt;/s&gt; ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]&lt;ref&gt;Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.&lt;/ref&gt;&lt;/font&gt; 
* [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč,  Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}}
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 38]] (1884)  [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] &lt;/font&gt; 
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 41]] (1887)  [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib]  [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org]  Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}
* [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na  krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} 
* [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} 
* [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 52]] (1900)  [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''&lt;/font&gt; (besedilna varianta)
* [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo &lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa  {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org]
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST)
* [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || &lt;font color=green&gt;[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]&lt;/font&gt;&lt;ref&gt;Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.&lt;/ref&gt;
* [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]]  | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovanskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST)
* [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji &quot;Zenta&quot;]] &lt;/font&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis)
* [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672.  Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar |  [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST)
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib''']
* &lt;font color=green&gt; [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih&lt;/font&gt; || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta)
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib]  Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov)  {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib]  Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest 
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]&lt;/font&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]]  {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]]  {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja
* [[Slovenske večernice 89]] (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]]
* [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja 
* [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]]
* [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]]
* [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest
* [[Slovenske večernice 93]] (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib] Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]]
* [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov 
* [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]]
* [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]]
* [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]]
* [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad 
* [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]]
* [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]]

===Leposlovje v periodiki===

'''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.'''

*''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib]
* ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&amp;ndash;1849)
*''[[Slovenska bčela]]'' (1850&amp;ndash;1853)
*''[[Slovenski list]]'' (1928&amp;ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*''[[Dan]]'' (1912&amp;ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dan+(1912)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 1970–1987))
* &lt;s&gt;''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&amp;ndash;1943) [ dLib]&lt;/s&gt; (še ni digitaliziran)
* ''[[Delavska politika]]'' (1926&amp;ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila/1&amp;pageSize=25 dLib]
* ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&amp;ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib]
* ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&amp;ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib]
*''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&amp;ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library)
*''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&amp;ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno
*''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&amp;pageSize=25 dLib]
*''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib]
*''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib]
*''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila/1 dLib]
*''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Ptujski+tednik dLib]
*''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Tednik+(Ptuj) dLib]
* ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno
* ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) 
* ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno
* [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno
* ''[[Slovan]] 1884–1887
* Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]''
* ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Kres+%28Ljubljana%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (že v celoti urejeno?)
* ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Vigred&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno
* [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno
*[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&amp;browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f5&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*[[Domovina]] 1918-1941 
* [[Domoljub]], 1888-1944
* [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno
* [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918
* [[Mladika]] 1920-1941
* [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] 
* [[Edinost]] (Trst 1876-1928) 
* [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928)
* [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920)
* [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Slavjan dLib]
* [[Slovanski svet]]  (1888-1899)
* [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&amp;pageSize=100 dLib]
* Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800)
* [[Planinski vestnik]] (1895-)
* Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935)
* [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust]
* [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985]
* &lt;font color=grey&gt;[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib])&lt;/font&gt;
*[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=journal dLib]
* [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila)
* [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib]
* [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] 
* [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog]
* [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog]
* [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910]

====Ameriški časniki====
* [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?)
* [[Glas svobode]] (1902-1907)
* [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919)
* [[Ameriška domovina]] (1920-1946)
* [[Glas naroda]] (1893-1945)
* [[Prosveta]] (1916-1948)
* [[Edinost (ZDA)]]  Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925)
* [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957)
* [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) 
* [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u)
* [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib])

====[[Knezova knjižnica]]====
====[[Zabavna knjižnica]]====

===Avtorski opusi===

*[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec''
*[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942)
*[[Karel Širok]]
*[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib)
*[[Engelbert Gangl]]
*[[Prežihov Voranc]]
*[[Slavko Grum]]
*[[Fran Govekar]]
*[[Josip Knaflič]]
*[[Oton Župančič]]
*[[Ivan Čampa]]
*[[Fran Roš]]
*[[Vinko Gaberc]]
*[[Pavel Strmšek]]
*[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST)
* [[Ivo Brnčić]] (1912–1943)
* [[Janez Jalen]] (1891-1966)
* [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco)
* [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu])
*[[Zofka Kveder]]
*[[Frančišek Ločniškar]]
* [[Dušan Ludvik]]
* [[Stanko Majcen]]
* [[Ksaver Meško]]
* [[Anton Novačan]] 
* [[Ljudmila Poljanec]]
* [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&amp;browse=rokopisi&amp;node=slike/6&amp;pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu])
* [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin)
*[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%c4%8dasopisje dLib]

=== Zaželeno, vendar še nepreslikano ===
* [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u.
* [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901.
* [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925.
* [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11.

&lt;!-- ==Za naprej== 
*Vodnikova pratika dLib
*Koledar Mohorjeve družbe
*Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr.  Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah)
*
--&gt;

== Besedila na zalogo==

*[[S pesmijo v svobodo]] (pesmarica 1945) [https://slov.si/mh/galerije/s_pesmijo_v_svobodo_1945/index.html html]

== Literarna zgodovina ==

* Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&amp;ndash;5, 1938&amp;ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik
*[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995
*[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926  
* [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz &quot;Knjige spominov&quot;]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib]
*[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866)
*Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust]
*[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] 
* Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib]
* Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib]
*[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] 
* [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS
*[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 &lt;s&gt;&lt;code&gt;http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37&lt;/code&gt;&lt;/s&gt;.
* [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis).
* [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. 
* [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&amp;id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&amp;type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&amp;id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&amp;type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&amp;id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&amp;type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&amp;id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&amp;type=PDF].
* [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&amp;id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&amp;type=PDF]
* [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] 
* [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft]
* [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] 
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]]
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]]
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]]
* [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up]
* [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog]
* [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]]

== Neleposlovje ==

Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC)

* [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900
*[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33
*[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&amp;ndash;1927
* [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924
*Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928
*[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929
*Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 
*[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352
*[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927
*Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734
*Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust]
*[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921
*[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994
*[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872
*[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916
*[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891
*[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872
*[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894
*[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872
* [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] 
* [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939
* [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC)
* [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib]
* [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib]
* [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib]
* [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 
* [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1)
* [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910
* [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}}
* [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&amp;printsec=frontcover&amp;dq=pismenost&amp;hl=sl]
* [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis)
* [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 
* [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898
* [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095
* [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732
* [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 
* [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 
* [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 
* [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105
* [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 
* [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke)  
* [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije
* [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 
* [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] 
* [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf]
* [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf]
* [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog]
* [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf]
* [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib.
* [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&amp;id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&amp;type=PDF]
* [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263]
* [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255]
* [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254]
* [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]],  1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88]
*Primož Trubar: [[Hišna postila]] (1595). Zbrana dela, 9 (2015). Vir: [https://www.academia.edu/47701269/Primo%C5%BE_Trubar_Hi%C5%A1na_postila_1595_ Academia.edu].

Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost.

* [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP9#v=onepage&amp;q=&amp;f=false]

* [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=valentin+vodnik&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPR2,M1] 
* [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=radoslav+razlag&amp;as_brr=3&amp;hl=sl]
* [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&amp;oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog]
* [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&amp;pg=RA1-PA284&amp;dq=metelko&amp;hl=sl]
* [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&amp;pg=RA2-PA43&amp;dq=kopitar&amp;as_brr=1&amp;hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257]
* [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=glagolita&amp;as_brr=1&amp;hl=sl] 
* Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=listi+inu&amp;hl=slg]
* [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=ravnikar&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&amp;pg=RA1-PA204&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl] 
* [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&amp;pg=RA3-PA255&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&amp;pg=RA1-PA69&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=slom%C5%A1ek&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835&lt;br&gt; [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=slom%C5%A1ek&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC)
* [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog]
* [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&amp;ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] 
* [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog]
* [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec)
* [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog]
* [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog]
* [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog]
* [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog]
* [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901
* [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog]
* [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog]
* [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] 
* [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog]

==Osnovni napotki==

Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=17&amp;Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami!

Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo.

Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. &lt;code&gt;domoljub 1923&lt;/code&gt;. Zadetke razvrstimo &lt;code&gt;po datumu naraščajoče&lt;/code&gt; in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo &lt;code&gt;Kopiraj mesto povezave&lt;/code&gt; in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled.

Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, &lt;code&gt;Dela leta xxxx&lt;/code&gt;, naslov revije, oznaka žanra.

Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) 

Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila &gt; Časopisje in članki &gt; Razširi Časopisje in članki - naslov &gt; Slovenski narod &gt; Razširi letnica &gt; 1911 (npr. za Libera nos a malo) &gt; Razporedi po datumu naraščajoče &gt; od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. 

Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti.

Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&amp;action=edit seznam novosti]'''.

Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si).

== Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov ==

* [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon]
**[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] 
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] 
* Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/]
* Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/]
* Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/]
* Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89]

== Še pod avtorsko zaporo ==

Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC)

* [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 
* [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970
* [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr.
* [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje
* [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm]
* [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja]
* [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] 
* [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja]
* [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5
* [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002.
* [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955.
* [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959.
* [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960.
* [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967.
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]]
* [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja)
* [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]]
* [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]]
* [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]]
* [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]]
* [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]]
* [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]]
* [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]]
* [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]]
* [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]]
* [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]]
* [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]]
* [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]]
* [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]]
* [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]]
* [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]]
* [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]]
* [[Miha Remec]], [[Iksia]]
* [[Miha Remec]], [[Iksion]]
* [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]]
* [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]]
* [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]]
* [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]]
* [[Miha Remec]], [[Votlina]]
* [[Miha Remec]], [[Zar ptica]]
* [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]]
* [[Razvezani jezik]]
* [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]]
* [[Sonja Votolen]], [[Malin]]
* [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]]
* [[Sonja Votolen]], [[Songarei]]
* [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]]
* [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]]
* [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]]
* [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem)
* [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]]
* [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]]
* [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]]
* [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]]
* [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000
* [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]].
* [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]]
* [[Mednarodni jezik]]
* [[Oj božime]]
* [[Slovenske novele 1935]]
* [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]]
* [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]],  [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf]
* [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin
* [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]]

== Dokončano ==

===Dokončano iz LZ===

* [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]]
* [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]]
* [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]]
* [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]]
* [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]]
* [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]]
* [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904)
* [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]]
* [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]]
* [[Engelbert Gangl]], [[Mare]]
* [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]]
* [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]]
* [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]]
* [[Fran Govekar]], [[Film]]
* [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913)
* [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela
* [[Fran Govekar]], [[Suzana]]
* [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896)
* [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891)
* [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894)
* [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]]
* [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]]
* [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]]
* [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica
* [[Fran Zbašnik]], [[Strup]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]]
* [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]]
* [[France Bevk]], [[Beg pred senco]]
* [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]]
* [[France Bevk]], [[Suženj demona]]
* [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana
* [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]]
* [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI)
* [[Ivan Albreht]], [[Entree]]
* [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]]
* [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]]
* [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]]
* [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest
* [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]]
* [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]]
* [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske
* [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]]
* [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska
* [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922)
* [[Ivan Lah]], [[Romantiki]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917)
* [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]]
* [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]]
* [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]]
* [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]]
* [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]]
* [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]]
* [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916)
* [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]]
* [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]]
* [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]]
* [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]]
* [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]]
* [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]]
* [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914)
* [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883)
* [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]]
* [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman
* [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]]
* [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar
** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882)
** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884)
** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886)
** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887)
** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891)
** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894)
* [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]]
* [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]]
* [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]]
* [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]]
* [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest
* [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]]
* [[Josip Stare]], [[Vinko]]
* [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest
* [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini
* [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]]
* [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]]
* [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]]
* [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]]
* [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]]
* [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]]
* [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]]
* [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]]
* [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela
* [[Marija Kmet]], [[Brez tál]]
* [[Marija Kmet]], [[V metežu]]
* [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]]
* [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski
* [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]]
* [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]]
* [[Milan Pugelj]], [[Magda]]
* [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]]
* [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]]
* [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]]
* [[Miran Jarc]], [[Črna roža]]
* [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]]
* [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]]
* [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]]
* [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]]
* [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja
* [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]]
* [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne
* [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne
* [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]]
* [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]]
* [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939)
* [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]]
* [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]]
* [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918)
* [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926)
* [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]]
* [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]]
* [[Zofka Kveder]], [[Pisma]]
* [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]]
* [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912)
* [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]]
* [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886)
* [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935)
* [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929)
* [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927)
* [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935)
* [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938)

===Dokončano iz DiS===

* [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910)
* [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19)
* [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925)
* [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914)
* [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893)
* [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895)
* [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920)
* [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892)
* [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925)
* [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926)
* [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931)
* [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931)
* [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923)
* [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932)
* [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923)
* [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933)
* [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908)

===Dokončano drugo===

*[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 8].
* [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]]
* [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. 
* [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]]
* [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912).
* [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911.
* [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924.
* [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]].
* [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib]
* [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896.
* [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905
* [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja
* [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881.
* [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938.
* [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 
* [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896
* [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889
* [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica
* [[Anton Funtek]], [[Rokopis]]
* [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895
* [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]]
* [[Anton Ingolič]], [[Soseska]]
* [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892)
* [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884.
* [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883.
* [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877.
* [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83.
* [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890)
* [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881.
* [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882.
* [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929.
* [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]]
* [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]]
* [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]]
*[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] 
* [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881.
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840.
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950.
* [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863
* [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863.
* [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27
* [[Celovški zmaj]].
* [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) 
* [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906
* [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864.
* [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]].
* [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878)
* [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib.
* [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]]
* [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914.
* [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]]
* [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921
* [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865.
* [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865.
* [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874
* [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869.
* [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 
* [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911.
* [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]].
* [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije
* [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. 
* [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]].
* [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894)
* [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908.
* [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908.
* [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]]
* [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891.
* [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.
* [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916.
* [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900)
* [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]].
* [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912.
* [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama).
* [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885.
* [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912
* [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]].
* [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]].
* [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]].
* [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]].
* [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]].
* [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]].
* [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]].
* [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]].
* [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]].
* [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864.
* [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]].
* [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]].
* [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913)
* [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890.
* [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03.
* [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898).
* [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892).
* [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890).
* [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891.
* [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920.
* [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901.
* [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900.
* [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926.
* [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892).
* [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893.
* [[Fran Jaklič]], [[Za možem]]
* [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]]
* [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855
* [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]]
* [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]]
* [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926
* [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894.
* [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895.
* [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889.
* [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]]
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913.
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]].
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]].
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]]
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]]
* [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916.  
* [[Fran Milčinski]], [[Butalci]].
* [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. 
* [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921.
* [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. 
* [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923.
* [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930.
* [[Fran Milčinski]], [[Igračke]].
* [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916.
* [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919.
* [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932.
* [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]].
* [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32.
* [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]].
* [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. 
* [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]].
* [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925.
* [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. 
* [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914.
* [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929.
* [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938.
* [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939.
* [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib]
* [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894.
* [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. 
* [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909.
* [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900.  
* [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). 
* [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856
* [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]]
* [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874.
* [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887.
* [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931.
* [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931)
* [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35)
* [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928.
* [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38)
* [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939)
* [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933)
* [[France Bevk]], [[Menče]] (1936)
* [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858.
* [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847.
* [[France Prešeren]], [[Zdravljica]].
* [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885.
* [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863.
* [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910.
* [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936.
* [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]]
* [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]]
* [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]]
* [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]].
* [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910.
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]].
* [[Ivan Cankar]], [[Erotika]].
* [[Ivan Cankar]], [[Greh]]
* [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]]
* [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]].
* [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04.
* [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03.
* [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] 
* [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]]
* [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901.
* [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]].
* [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]].
* [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]]
* [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]].
* [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]]
* [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]].
* [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]]
* [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]].
* [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]].
* [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]].
* [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906.
* [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04.
* [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]]
* [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917.
* [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]].
* [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]].
* [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]].
* [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]].
* [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]].
* [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909.
* [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910.
* [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914.
* [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]].
* [[Ivan Cankar]], [[Za križem]].
* [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]].  
* [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]].
* [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]].
* [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]].
* [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905.
* [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940.
* [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894).
* [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]].
* [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906.
* [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]]
* [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850.
* [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863.
* [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928
* [[Ivan Potrč]], [[Krefli]]
* [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920)
* [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913.
* [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16)
* [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906.
* [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892.
* [[Ivan Tavčar]], [[4000]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889.
* [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba
* [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908.
* [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]].
** [[Kako se mi ženimo]]!
** [[Kočarjev gospod]]
** [[Posavčeva češnja]]
** [[Šarevčeva sliva]]
** [[Gričarjev Blaže]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919.
* [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta
* [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]]
* [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]].
* [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860.
* [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. 
* [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]].
* [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]].
* [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]].
* [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886.
* [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9)
* [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919)
* [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]]
* [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899)
* [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907.
* [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895).
* [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897).
* [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906.
* [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874.
* [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] 
** [[Poštne nakaznice]].
** [[Iskren zagovornik]].
** [[Ponarejeni bankovci]].
** [[Policijski komisar]].
** [[Mati ga izda]].
** [[Sodba večne pravice]].
** [[Iz globočine morja]].
** [[Poštarica na Prelazu]].
* [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903.
* [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884.
* [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880
* [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]]
* [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 
* [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883.
* [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884.
* [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864
* [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864.
* [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893.
* [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. 
* [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861.
* [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. 
* [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]].
* [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]].
* [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860.
* [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861.
* [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]].
* [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828
* [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]].
* [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]].
* [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]].
* [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]].
* [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]].
* [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850.
* [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892.
* [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884)
* [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883.
* [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888)
* [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884).
* [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]].
* [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890.
* [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892).
* [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882.
* [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876.
* [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888).
* [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. 
* [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887)
* [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]].
* [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog]
* [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901)
* [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]].
* [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]].
* [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]].
* [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]].
* [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]].
* [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]].
* [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]].
* [[Josip Jurčič]], [[Domen]].
* [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]].
* [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Golida]].
* [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]].
* [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]].
* [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]].
* [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873.
* [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]].
* [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]].
* [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]].
* [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]].
* [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]].
* [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877.
* [[Josip Jurčič]], [[Lipe]].
* [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]].
* [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]].
* [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]].
* [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]].
* [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880)
* [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]].
* [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886)
* [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog]
* [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]].
* [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]].
* [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]].
* [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]].
* [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]].
* [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]].
* [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]].
* [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]].
* [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]].
* [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]].
* [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest
* [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906.
* [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906
* [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922.
* [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897
* [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909.
* [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891)
* [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. 
* [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870.
* [[Josip Regali]], [[Vzgoja]]
* [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889.
* [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869.
* [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878.
* [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868.
*[[Josip Vandot]], [[Desetnica]]
*[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]]
*[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] 
*[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] 
*[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]]
*[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]]
*[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] 
*[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]]
*[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]]
*[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] 
*[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] 
*[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] 
*[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] 
*[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] 
* [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]]
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851.
* [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib]
* [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931.
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939.
* [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939)
* [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927)
* [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938)
*[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW]
*[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] 
* [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863.
* [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl.  
* [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842.
* [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907)
* [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870
* [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]]
* [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]]
* [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]]
* [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]]
* [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]]
* [[Juš Kozak]], [[Dota]]
* [[Juš Kozak]], [[Razori]]
* [[Kranjska nevesta]], SG 1864.
* [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf]
* [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]].
* [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]].
* [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901.
* [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 .
* [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 
* [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]].
* [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]]
* [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. 
* [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912
* [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906)
* [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929
* [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864.
* [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887.
* [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27.
* [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894.
* [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&amp;pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) 
* [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela
* [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]]
* [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž
* [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] 
* [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615]
* [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917.
* [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941.
* [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928.
*[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. 
* [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903.
* [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903).
* [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902).
* [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904.
* [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]].
* [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]].
* [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]].
* [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855.
* [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867.
* [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej  
* [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28.
* [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961.
* [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972.
* [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906.
* [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886
* [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969)
* [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T]
* [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK]
* [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. 
* [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. 
* [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907.
* [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. 
* [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944.
* [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925).
* [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923
* [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913).
* [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885.
* [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881.
* [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885.
* [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896.
* [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882.
* [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892.
* [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876.
* [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. 
* [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883.
* [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893.
* [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881.
* [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897.
* [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864.
* [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 
* [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895)
* [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]]
* [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896.
* [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900)
* [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 
* [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]]
* [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898)
* [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče 
* [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890)
* [[Plezalski občutki]] (SN 1926)
* [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]]
* [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931)
* [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]]
* [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]]
* [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]]
* [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] 
* [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]]
* [[Rado Murnik]], [[Brat]]
* [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]]
* [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]]
* [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 
* [[Rado Murnik]], [[Indijanci]]
* [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]]
* [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]]
* [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]]
* [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909.
* [[Rado Murnik]], [[Materino srce]].
* [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]].
* [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]].
* [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] .
* [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]].
* [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]].
* [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]].
* [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]].
* [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]].
* [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]].
* [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]].
* [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. 
* [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]].
* [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]].
* [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865.
* [[Simon Jenko]]. [[Spomini]].
* [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]].
* [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. 
* [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]].
* [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]].
* [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]].
* [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]].
* [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]].
* [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]].
* [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]].
* [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]].
* [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]].
* [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]].
* [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 
* [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863.
* [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837.
* [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839.
* [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841.
* [[Turški Pavliha]], SG 1864.
* [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010.
* [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]].
* [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000.
* [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]].
* [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. 
* [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998.
* [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858.
* [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822.
* [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) 
* [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) 
* [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 
* [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]].
* [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840.
* [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938.
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899
* [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914.
* [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]]
* [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 
* [[Žalostna vernitev]], SG 1864.
* [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]]
* [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872)
* [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.)
* [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924
* [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] 
* [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno
* [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] 
* [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]]
* [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107]
* [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258]
* [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] 
* [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 
* [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874
*[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&amp;id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&amp;type=PDF dLib]
*[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&amp;id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&amp;type=PDF dLib]
* [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) 
* [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36)
* [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]]
* [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke)
* [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] 
* [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]]
* [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]]
* [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] 
* [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914)
* [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908)
* [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] 
*[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date]
* [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]]
* [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja
* [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] 
* [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888)
* [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) 
* [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889)
* [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881)
* [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) 
* [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888)
* [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]]
* [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910)
* [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927)
* [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]]
* [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]]
* [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923)
* [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924)
* [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]
* [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&amp;id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&amp;type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org])
* [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905
* [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927
* [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99
* [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100
* [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118
* [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113
* [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95
* [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110
* [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121
* [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58
* [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116
* [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71
* [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124
* [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 
* F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika  1925
* [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927
* [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib]
* [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib]
* [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib]
* [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib]
* [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib]
* [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib]
* [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] 
* [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib]
* [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] 
* [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] 
* [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. 
* [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] 
* [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu)
* [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html]
* [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010
* [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi 
* [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] 
* [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&amp;id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&amp;type=PDF] sl.
* [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib]
* [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib]
* [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib]
* [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib]
* [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib]
* [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982
* [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=valentin+vodnik&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPA3,M1] 
* [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog]
* [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih)
* [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]]
* [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 
* [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin
* [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=20&amp;sort=date&amp;sortDir=ASC&amp;page=2] sl.
* [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&amp;id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&amp;type=PDF] sl.
* [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882
* [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893.
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19
* [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909.
* [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&amp;id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&amp;type=PDF]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]]
*[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib]
*[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&amp;pageSize=20&amp;URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib]
*[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib]
* [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870)
* [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874)
* [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892)
* [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890)
* [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin
* [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881.
* [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881.
* [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881.
* [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi).
* [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]].
* [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914
* A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib.
* Fra Diavolo, gl. dLib.
* [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib.
* [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib.
* [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895.
* [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf].
* [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541
* [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) 
* [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib.
* [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849.
* [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=zalokar&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPA8,M1] 
*[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902)
* [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]]
* [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo)
* [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo)
* [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848
* [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005
* [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh)
*[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 
*[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859
*[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S]
*[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] 
*[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) 
*[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7]
*[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g]
*[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] 
* [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]:	Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 
* Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42
* [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 
*[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org]
* [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib]
* [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 dLib] 
* [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] 
* [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}}
* [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 
* [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927
* [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926
* [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib]  prim. z [[Roka in srce]] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07)
* [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]]
* [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib]
* [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib]
* [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12
* [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR]
* [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]]
* [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger)
* [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] 
* [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000
* [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib]
* [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog]
* [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib]
* [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940
* [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977
* [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] 
* [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]]
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921)
*[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala &lt;s&gt;--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)&lt;/s&gt;, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC)
* [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927
* [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936
* [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940
* [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896
* [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]]
* [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930
* [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]]
* [[Miran Jarc]] (1900-1942)
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903
* [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862)
*[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
*[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1944&amp;frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}}
*[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
*[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}}
*[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}}
*Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
* [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Slovenski+gospodar&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}}
*[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}}
*[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}}
* [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}}
* [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
* [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
* [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}}
* K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}}
*[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}}
*Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}}
*Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}}
*Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}}
*[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}}
*[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6];  Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC)  {{opravljeno}}
*[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
* Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012  {{opravljeno}}
* [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}}
* [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}}
* [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}}
* [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
*[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]],  1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}}
* [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}}
* [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}}
* [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}}
* P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}}
*[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}}
*Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}}
*Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]]  {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]]  {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}}
*[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11]
*[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] 
*[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941
*[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&amp;ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Vertec+(1871) dLib] 
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib]
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gruda&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gruda&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
* [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 
* [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib]
* [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] 
*[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] 
*P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki)
*P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dru%c5%beinski+tednik&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki)
* [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib]
*[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] 
*[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] 
*Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] 
* [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877
* [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927
*Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib]
*Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib]
*Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43)
*Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} 
*Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} 
*Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} 
*Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}}
*Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} 
*Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} 
*F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} 
*Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} 
*Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC)
*Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC)
*Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
*Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC)
* [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC)
* [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]]
* [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC)
* [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC)
* [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016
*[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]]
*Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]])
* [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]])
* [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 &lt;s&gt;Trenutno ureja Neja Pevec&lt;/s&gt; [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]]
*[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC)
*[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC)
*[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]]
*P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC)
*Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
*[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
* [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj
* [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] &gt; [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]])  11:52, 25. februar 2016 (UTC)
* [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] &gt; &gt; [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC)
* [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST))
* [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič)

==Urejeni avtorski opusi==

*[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC)
* [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC)
* [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber
* [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]]
*[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC)
* [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC)
* [[Bratko Kreft]]      '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC)
* [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC)
* [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC)
* [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC)
* [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&amp;pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik
* [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC)

==Urejena literarna zgodovina==
* [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]])
* [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC)
*Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC)

== [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] ==

== [[Srednješolska literarna besedila]]==

== Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == 

* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]]

== Študentsko popravljanje za višjo oceno ==

* [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]]

== Glej tudi ==

[[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]]

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]]
[[Kategorija:Wikiprojekti]]</text>
      <sha1>1t8547wceuqx5wqlzsjqaex63xb9ust</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223785</id>
      <parentid>223784</parentid>
      <timestamp>2026-04-20T05:26:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <comment>/* Besedila za urejanje v letu 2026 */</comment>
      <origin>223785</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="812571" sha1="91kjevwn97ipy1pt82mxhcrp130wbww" xml:space="preserve">{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Slovenska leposlovna klasika
|-
|-
| '''Projekt''' || Slovenska leposlovna klasika
|-
| '''Vodja''' || Neža Kočnik
|-
| '''Tema''' || Slovenska leposlovna klasika na internetu
|-
| '''Koordinatorka študentskega dela''' ||  Nika Pinter
|-
| '''Pomoč''' || [[Uporabnik:Hladnikm|Miran Hladnik]]
|-
| '''Financira''' || Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
|}

== Slovenska literatura na internetu ==
'''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)'''

Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaeurejala Simoniča.
Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.]

== Kazala==

===[[Leposlovje v literarnih revijah]]===

===[[Leposlovje v časnikih]]===

===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]===

===[[Knjige po letih]]===


==Besedila za urejanje v letu 2026==

* [[Ilka Vašte]]: [[Roman o Prešernu]] (1937) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXY3ZLHL dLib]
* [[Vida Jeraj]]: [[Pesmi (Vida Jeraj)|Pesmi]] (1908). [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY1FKYEZ dLib]
* [[Karel Destovnik - Kajuh|Kajuh]]: [[Pesmi (Kajuh, Bari, 1944)|''Pesmi'']] (1944) 
* [[Partizanska vas]]: igra v enem dejanju iz leta 1943 (tipkopis) [https://slov.si/doc/partizanska_vas.pdf pdf]
* [[Glas ranjenih]]. Ambulanta B Kokr. odreda, 15. 4. 1945 [https://slov.si/doc/glas_ranjenih.pdf pdf]
* [[Nove žene]]: Skeč v dveh prizorih, marec 1945 [https://slov.si/doc/nove_zene.pdf pdf]
* [[Naj pesem naša zadoni]] 1944 (Oblastni odbor ZSM za Primorsko) 106 str. [https://slov.si/doc/naj_pesem_nasa_zadoni.pdf pdf]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (1946)]]: [[Boj na požiravniku]] (opremiti z glavo itd.), [[Vodnjak]] (opremiti z glavo itd.), [[Jirs in Bavh]], [[Ljubezen na odoru]], [[Pot na klop]], [[Prvi spopad]], [[Odpustki]],  Samorastniki [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib])
* [[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)]]: [[Če Zila noj Drava nazaj potačo]], [[Od Mokronoga do Pijane gore]], [[Nebeški sejem]], [[Gosposvetsko polje (1942)]], [[Ob versajskih plotovih]], [[Od Meže do Poljane]], [[Od Kotelj do Belih vod]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib])
*[[Janez Cigler]]: ''[[Kortonica, koroška deklica]]''. Celovec, 1866 [https://slov.si/doc/cigler_kortonica_1866.docx docx]
*[[Janez Cigler]]: ''[[Živlenje sv. Heme]]'' [Shivlenje ş. Heme, brumne koroshke grafine, şpisal in na svitlobo dal Janes Ziegler]. Celovec, 1839 [https://slov.si/doc/cigler_hema_1839_gajica.docx v gajici]
*[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]''. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_bohor.docx v bohoričici] 
*[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Genovefa 1800]]'' [Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena]. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_gajica.docx v gajici]
*[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (dajnčica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_dajn.docx v dajnčici] 
*[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (gajica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_gajica.docx v gajici]
*''[[Isidor, brumni kmet]]: Bukvize Ljubim Kmetam podeljene''. Is nemshkiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_bohor.txt v neurejeni bohoričici] 
*''[[Izidor, brumni kmet]]: Bukvice Ljubim Kmetam podeljene''. Iz nemškiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_gajica.docx v urejeni gajici]
*[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (bohoričica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim zhasi: Nékaj sa vsakiga zhlovéka: Na pervo is angléshkiga vʹ némshki, sdaj pak sʹ pervolenjam vikshi gospóske vʹ slovénski jesik prestávlen''. Prev. Joannes Nepomuk Primiz. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_bohor.docx v bohoričici]
*[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (gajica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim časi: Nékaj za vsakiga človéka: Na pervo is angléškiga vʹ némški, zdaj pak sʹ pervolenjam vikši gospóske vʹ slovénski jezik prestávlen''. Prev. Janez Nepomuk Primic. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_gajica.docx v gajici]
*[[Josip Lavtižar]]: ''[[Pri Jugoslovanih]]'' (SM, 1903) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2U0WKWFM dLib]
*[[Ferdinand Majnik]]: ''[[Bele gazi]]'' (1941) [https://slov.si/doc/majnik_bele_gazi.pdf pdf] (literarizirani priročnik smučanja) Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Cankar]] (I. G.): [[Nj. visokorodnost v Beli vasi]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V87XSW7W dLib] 
*[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924&amp;page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] 
* [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Zorec]]: [[Zmote in konec gospodične Pavle]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UO4YCNSV dLib] 
*[[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]] [Drago Ulaga]: [[Domačija v cvetju]]. ''Slovenec'' 1943 (71), številka 125a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V5KG2K5 dlib], 126a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEUJREMN dlib], 127a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKBPXID7 dlib], 128a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UD3F38KK dlib], 129a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJQVHL5T dlib], 130a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J818VH9B dlib], 132a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9B9NXR5 dlib], 133a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A84WAVVS dlib], 136a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BWCUJM2E dlib], 137a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52ZAWZNN dlib], 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5OJ1NMF dlib], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4ZQFTFL dlib], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0FX9DQ80 dlib], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZ9P9LM5 dlib], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1S5SRG6Z dlib], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVFXNOQH dlib], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQG1GABG dlib], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZNQIKES dlib], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-91MKWU3H dlib], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N6EEJW7 dlib], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JMHMSPOC dlib], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-36HWM0MN dlib], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60PANV1A dlib], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V18F60HP dlib], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8PMC389 dlib], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7PI7B6L dlib], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQPS1M3W dlib], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0TL7TQ0 dlib], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GJRGJF5 dlib], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4CK48V4 dlib], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVERFRPQ dlib], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ALXJGI8T dlib], 161a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18LF9X2O dlib], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8QDFU05 dlib], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WO20921W dlib], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6U7HYXX dlib], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD34FSTT dlib], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T5RSBTZ1 dlib], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQDJPM8Z dlib], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08NBNQTI dlib], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LBCHVYP dlib], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RSINYPA dlib], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-313L0E63 dlib], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BSR9WFBB dlib], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4G8VILAH dlib] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Matičič]]: [[Živi viri]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 287–290, 292–301. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LKQ7XTTT 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXONYR6Y 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWDSK904 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBPKLTAW 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1IX4EA9 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SINXONGH 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFS4AUWT 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GICOVOQN 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVNP3TYJ 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDXKXH4Z 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXZXANUM 298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4OJDOPFX 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-159YX3ZJ 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PCDDXT2Q 301]; ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 1–12, 14–22, 24–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDEOKZIQ 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NNJHTO 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MAS4WAIL 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLSFZIYG 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBYU5Z23 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRTVL4RB 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2YPFN19W 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GA5STX7 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCZBMUW8 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DFAQRH5P 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEPI4RH8 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UH39SOWG 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GISD5ENG 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UXKMNRQY 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7USGIR1 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D3X12THZ 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYDZ446G 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2ELIXYPP 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5I9AC76 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZXDZDT 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IBTBK71 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8NYVA61 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGLIYCYP 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GPLCNTY 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HLLLLKBS 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GREMQ7U4 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPKNJTIZ 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSGJSASX 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR3NSFVM 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CYKLGLL 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFTTN0CX 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BZFVYV3F 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6FRORAQ 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJYGSLFZ 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY6WQRNE 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEHGWKOW 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQVCUXBJ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T2SY9YEX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-61HX2EV6 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MNED62DW 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSK1B8NC 43], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKVBSQE9 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5TZ4QEN 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSO295T5 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q6ANMTXD 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTJN8ZYV 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9EGV7B7 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IVTAFCUK 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-122KKFD1 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSWCZSQ6 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MASOLXAQ 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PWM87BL 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KXTZBWC 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZRGQVOE 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZJVX58AY 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z26CC9JL 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I1SJFY3U 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UAIVSJQN 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KCNLBJZ 61], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNYSAW3A 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AIFMFO2V 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN9AVTZI 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8YLETXJ 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8KWQAWU 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UGDQESB 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXUFTLRC 98]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Turjak]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 72–92. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92].
*[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. (skrajšaj in posodobi URL-je:) Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 52]. 
* [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ  dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib]  (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27).  [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib]  (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] 
*[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. (Skrajšaj URL-je:) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 279]
*[[Franc Derganc]]: [[Mladi mornar ali zakaj in kako je Grmkov Francelj iz Amerike v Trst kolofonijo vozil]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 87–90, 92–94, 96–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTRDJQO2 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNSMPQTJ 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYNOIXFQ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLPA0EZ2 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCRB6VPX 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTHQ0WK7 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1I5FTKB 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OI95WMQX 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT0QSYU6 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOXJ7PNO 98].
*[[Leopold Lenard]]: [[Iz rusko-poljske revolucije]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 214–222, 224–225, 228–131, 233–263. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOENULGN 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B4TGWNJ  215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLLWKIPJ  216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0EIWOVE 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQOUIA1O  218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTY4JPDZ  219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QBJWMK9M 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULPL7IUM 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQOEO77A 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRYBA5LB 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNYO7JVV 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWJB58O6 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HI0VEBNH 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AABRVOOJ 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHKHVYIZ 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEYMZAMM 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDISV2PA 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI0WHBRP 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BO4BKSC8 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5YLSTEHI 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UWK2BMOU 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQ0HVYY 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESZPRLS8 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGR6ZTQJ 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFLSIPSQ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRBNW2Y6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKGH0RIF 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDECX4TX 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5RGFG36Y 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y4ZA1EY6 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZDW5MXR 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSD99VZ0 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RDNUWRZC 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZZBTPGN 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KE7KLQUD 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HSPYO4N 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4IBAHVF 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MD2BM5RZ 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FC13M4TP 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IEH79PP 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XN0J6KLC 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYWFXKXZ 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60ACEPQ7 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRAL2KXH 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMEKF1T 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFI5EUZO 263]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na dunajski lovski razstavi]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 264–267, 269–281, 283–290, 292–293. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJRQY5A5 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6WQYLGBP265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWDTQ7EY 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJK41A2C 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFQNAWZM 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLHHGQBP 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFJFI3MP 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NLCQDCW 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LM9XE1ZG 273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58E6BWJS 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2B2JZZSL 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJBMT0P9 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQ0NKIUH 277], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9ATLANO 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNDQHLYS 279], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJO5JNO 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDHXUBWM 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVTRW1W4 293].
*[[Janko Mlakar]]: [[Kako se je Trebušnik vozil v Trst]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 281, 283–291, 294–298. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVEE8VIH 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYRO2RK 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-397TUDQY 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXWCYW6Y 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIQIY6LV 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQPJNX5A 298].
* [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=1 dLib]
* [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=2 dLib]
* [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1919&amp;page=2 dLib]
*[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198]
*[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib]
*[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244]
*A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187]
*[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12]
*[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124]
*[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924&amp;page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271]
*[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 237]
*[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru'']
* Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman &quot;Rakete&quot;. ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje 
*Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29)
* [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št.  281–85, 288–93, 295–96)
* [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32)
* [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40)
*V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}}
*[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} 
*Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}}
*[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Ureja: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902
*[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902
*Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23
*Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50
*O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 
*-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 
*Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?)
*[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52
*[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14
*Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37
*[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30
*Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51
*[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15
*B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52
*[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26
*[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5
*[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45
*[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33
*[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12)
*M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib]
*[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib]
*Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib]
*[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib
*[[Josip Stritar|J. Stritar]]: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] 
*[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&amp;ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Glas&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960
*[[Josip Stritar]]: [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] 
*[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib]
*Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici]


[[Wikivir:Evidenca opravljenih korektur/2026|Evidenca korektur]]

==Besedila za urejanje v letu 2025==

*[[Andrej Volkar|H. G.]]: ''[[Dijak v luni]]: Satirična noveleta''. Zagreb, 1871.[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVIKOGAP dLib] Uredila: Neli Rožman Ragolič 
*[[Slavko Savinšek]]: [[Zgrešeni cilji]] (1929) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZCO6KKN dLib] (avtomobilistični roman) Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Adam Milkovič]]: [[Smola kapitalista Mejača]]. Humoristična tragedija. ''Proletarec'' 1932, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G2FC8NQF 1295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ERASZQUG 1296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFT5MENU 1297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IY7HBEAM 1298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP1QZ80Y 1299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXE6XT1L 1300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N9DHLPB8 1301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SP77PNYA 1302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVIGYBQ0 1303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIPECJRG 1304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXF6ELKD 1305], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WGJ72XB6 1307], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QUXAKXJ6 1308], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVFICVWM 1309], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I0A6HBQX 1310], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IZ2KVVDT 1311], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F248A26W 1313], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FWBJBQDO 1314], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UXVTC3KL 1315], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EZTSIVVS 1316], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KX6EOP2L 1319], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YEJ9EWNS 1320]; ''Proletarec'' 1933: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FBVXNNMK 1324], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9ZFCK89G 1326], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4DPERAM 1327], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q1IIJ69I 1329], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGJDM1XL 1330], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KXDLD32 1332], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIIZVRGD 1333], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HBYR3TCM 1337] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Skozi okno vlaka]]. Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja. ''Proletarec'' 1931,  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFJKFG3R 1247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRANQ0QM 1248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZFY7X9PQ 1249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKE5WDN2 1250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNDTYMPX 1251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FKYCWQZL 1252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DTM8WRB1 1253]; ''Proletarec'' 1932: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQPHYMKN 1269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BHNXLKWU 1270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RCE8R4TC 1271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMD4UPVP 1272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZOB2GZA4 1273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFI8TBRJ 1274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WAANQN7Q 1275] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Matt Petrovich]]: [[Vtisi iz Goriške]]. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Adam Milkovič]]: [[Sužnji krvi]]. Roman čustev in nagonov človeka. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVURGNX3 1197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H8C6QQCH 1198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K13FNKWJ 1199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WZ4WFQ8S 1200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1MVAHQI6 1201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1P5VNGQ6 1208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YAUQVTDC 1209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-540WR2IN 1210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FULCCHHU 1211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ONSY0TRM 1212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KR9RXTIY 1213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FA7FFMYW 1214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPIRAJSC 1215]; ''Proletarec'' 1931: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRNOV6AC 1216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OPEXQENZ 1217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBX0LUEO 1218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G73XGJFR 1219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RDNVXIHS 1220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKO28T2V 1221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQRIDG1V 1222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H7RXAVFG 1223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6YFM6TRB 1224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9PIVY46 1225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVXHRU7M 1226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9F5BHZI 1227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9THHW2XV 1228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ITUMHXN3 1229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-STUMEKIK 1230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SZX9NXHR 1231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0GQBIXM 1232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VPZBOTFZ 1234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ONE3SMO 1235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KI0FWUK 1236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QLD50CY9 1237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41ZXNXIU 1238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V2OY8SPS 1239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BTZEL8TL 1240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IOUMF7SZ 1241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Daj nam danes naš vsakdanji kruh]]. Socialna povest. ''Proletarec'' 1930,  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NEJPYQIB 1172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZV8GZKTS 1173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUX9JWJB 1174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2BQPH2T 1175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5CH2BBBC 1176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R6R4CDNH 1177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CJDG1BSU 1178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZDA9MRQU 1179],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0I7INTK 1180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ36FNFV 1182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-91ENFLV0 1183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANKYJ2VC 1184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NHO4IUE 1185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LPC2L6T4 1186] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Joško Oven]]: [[Za solncem]]. ''Proletarec'' 1929, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1SPIHG 1148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DMCMMCSH 1149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PV2UXOID 1150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQRDMDE 1151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ACRLOBIY 1152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NECS78VY 1153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZM7INMH 1154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IPIGNKF9 1155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FUTZTVMV 1156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QQ92J4VI 1157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZYKJFLE 1158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQIAEENQ 1159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CCSPFTE9 1160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-48QDVIFO 1161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0YNU26XH 1162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OH7KFES1 1163], ''Proletarec'' 1930: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T6JIG4JF 1164],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VF8IS8OI 1165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivan Molek]]: [[Moderna ameriška literatura]]. ''Proletarec'' 1929, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE0THGT9  1112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGYUMOXZ 1113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNED0VGO 1114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VLSQPWT 1115]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Samo da ne razžalosti mater]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFEXDHXU 1055], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GMZQQ7L 1056], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GW369VVB 1057], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9CODKTU 1058] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Razglas župana občine Trioglave]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Anton Kristan]]: [[Ameriški vtisi]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MGCRVGFD 1053], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SC41VCPW 1054]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[John Olip]]: [[Iz Chicaga do Radovljice ]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Divji plameni]]. Socialni roman. ''Proletarec'' 1927, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NUQNN0VJ 1008], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KWLSNOL 1009], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XEB2SPF1 1010], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TI2LTVZF 1011], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WM12OKSX 1012], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XMQTYWYZ 1013], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MIUYQOY7 1014], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U9VXBXK5 1015], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JAAND9LG 1016], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NYIKCVFO 1017], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HD0SJ9FV 1018], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RNROOQGQ 1019], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XBDX6ISC 1020], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-BHWCDKMN 1021], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TR3PCDVT 1023], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TZTXAZ6O 1025], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UHNQBQAX 1026], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TZCW1PV 1027], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJXFENWV 1028], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GBNNNGSC 1029], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJCGFKEQ 1030], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQNP93HB 1031], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GDH3JUBH 1032], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BFJFAIXD 1033], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D0MGXVND 1034], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWNB5DR 1043], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MK0UA0Q3 1045], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Charles Shega]]: [[Dogodki bolnega delavca od leta 1930]], ''Prosveta'' 1938 {{fc|dlib|XPVGLRHD|s=?|21. 2.}}, {{fc|dlib|Q9LX52FG|s=?|22. 2.}}, {{fc|dlib|SFSXFRDZ|s=?|24. 2.}}, {{fc|dlib|ELHVKQUF|s=?|25. 2.}}, {{fc|dlib|CORLRML6|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|CDSXZWOC|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|PBCIKVUI|s=?|3. 3.}}, {{fc|dlib|RYVGHYPP|s=?|4. 3.}}, {{fc|dlib|TOBSBRYR|s=?|7. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Preko sremskobanatskih poljan]], Bežni vtisi skozi okno vlaka, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|SX4FBXS2|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|OACH3QSK|s=?|15. 10.}}, {{fc|dlib|BTONRBBD|s=?|18. 10.}}, {{fc|dlib|QFAZICJ8|s=?|19. 10.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ančka]]: [[Prizor iz sanj]], Slika v enem dejanju, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|FVXYXDMD|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|OLXKPWX5|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|QK2QHFLI|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BMKSEWCW|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|LFKQLDUF|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|XALXKGQN|s=?|18. 11.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Frank Kroll]]: [[Prevara in spoznanje]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|0PRL9JW7|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|W9FE1VMG|s=?|7. 5.}}, {{fc|dlib|PFCC1LVA|s=?|8. 5.}}, {{fc|dlib|PYYWDDKX|s=?|11. 5.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[John Furar]]: [[Nekaj spominov iz svetovne vojne]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|QTMA1GEO|s=?|17. 1.}}, {{fc|dlib|WTHWREEE|s=?|20. 1.}}, {{fc|dlib|GA56BFYL|s=?|21. 1.}}, {{fc|dlib|4TGMUYQ0|s=?|23. 1.}}, {{fc|dlib|IRSVFQ4M|s=?|24. 1.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Herman Drobesch]]: [[Moji spomini iz svetovne morije]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|MWCIOKCO|s=?|19. 3.}}, {{fc|dlib|VMPUORP5|s=?|20. 3.}}, {{fc|dlib|RAHFNG7C|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|EFG9WYAM|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|A7RR6MMY|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|TPDJTXBC|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|LE0TNB8A|s=?|30. 3.}}, {{fc|dlib|WSOS8ULY|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|T6E6CPDR|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YGNDEHXM|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|OUNV8XIK|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|7LBT8UXH|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|PNWJXJQW|s=?|9. 4.}}, {{fc|dlib|CENUD9RO|s=?|10. 4.}}, {{fc|dlib|F439SOVJ|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|98QGSKTZ|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|L3KGNJ5W|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|PRIKMS9Z|s=?|17. 4.}}, {{fc|dlib|ZBCLHGCW|s=?|20. 4.}}, {{fc|dlib|28ZWOMWV|s=?|21. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Milan Medvešek]]: [[Johnny bo doktor]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|XT5QNINP|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ZSCKIPEN|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|HEBNW8QT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|IOOQ5ROT|s=?|3. 3.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivo Šorli]]: [[Pot za razpotjem]]. Roman. ''Clevelandska Amerika'' {{fc|dlib|5WIBBRNQ|s=?|67}}, {{fc|dlib|4KRYCAZ3|s=?|68}}, {{fc|dlib|CF3THWOG|s=?|69}}, {{fc|dlib|ALEFVNFE|s=?|70}}, {{fc|dlib|8VFGQ0KF|s=?|71}}, {{fc|dlib|DX9D1LKH|s=?|72}}, {{fc|dlib|K6FLXQOQ|s=?|73}}, {{fc|dlib|HUUWBIDK|s=?|74}}, {{fc|dlib|K1YFPAKQ|s=?|75}}, {{fc|dlib|HLALAVZ8|s=?|76}}, {{fc|dlib|JZINLILX|s=?|77}}, {{fc|dlib|CEIXRTMQ|s=?|78}}, {{fc|dlib|GETMBW40|s=?|79}}, {{fc|dlib|SAJ1UW58|s=?|80}}, {{fc|dlib|Z12SHKCI|s=?|81}}, {{fc|dlib|3ZIVUUVW|s=?|82}}, {{fc|dlib|EHGFSUZB|s=?|83}}, {{fc|dlib|ROAZZ4E3|s=?|84}}, {{fc|dlib|38N2KPKI|s=?|85}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Prežihov Voranc|Lorenc Kuhar]] [Prežihov Voranc]: [[Konec pijanca!]] ''Clevelandska Amerika'' 1915 {{fc|dlib|YPWRTJ1U|s=?|26}}
*Anonimno: [[Kako so dobili tatove, ki so odnesli mrtvo truplo]]. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|9VPTAWZV|s=?|58}}, {{fc|dlib|3RJCRPCQ|s=?|59}}, {{fc|dlib|2XJ78VFL|s=?|60}}, {{fc|dlib|PKPABAE9|s=?|61}}, {{fc|dlib|GHUWJZXO|s=?|62}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Milan Pugelj|Roman Romanov]]: [[Bajta]]. Črtica. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|CDWGGWRY|s=?|45}}, {{fc|dlib|BAAPBBFU|s=?|46}}, {{fc|dlib|LCCNA9GC|s=?|47}}, {{fc|dlib|8VKDBIJE|s=?|48}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Lah]]: [[Gospod Vitič]]. {{fc|dlib|Z4TXPHXL|s=?|4}}, ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|IJIKK74J|s=?|5}}, {{fc|dlib|YHOMQ01W|s=?|6}}, {{fc|dlib|M7UJI5MH|s=?|7}}, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Lah]]: [[Antonijeta]].  ''Clevelandska Amerika'' 1908,  {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}},  {{fc|dlib|UXUYZ8J3|s=?|9}},  {{fc|dlib|RPV4FIOZ|s=?|10}}, {{fc|dlib|MUDCZWMV|s=?|11}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*Anonimno: [[Ameriški Pavliha]]. ''Clevelandska Amerika'' 1909, {{fc|dlib|ZGY4BQGR|s=?|34}}, {{fc|dlib|WFZCYINK|s=?|35}}, {{fc|dlib|XKEHHZXB|s=?|36}}, {{fc|dlib|BXDUYOUO|s=?|37}}, {{fc|dlib|3XQIC5YG|s=?|38}}, {{fc|dlib|EOF0KYUY|s=?|39}}, {{fc|dlib|YMROU6HX|s=?|40}}, {{fc|dlib|Y71DWL8G|s=?|41}}, {{fc|dlib|PUUBDYRO|s=?|42}},  {{fc|dlib|XQGMI0DO|s=?|43}}, {{fc|dlib|2YDQFEYU|s=?|45}}, {{fc|dlib|0F803NYM|s=?|47}}, {{fc|dlib|J6Z6DNBB|s=?|49}}, {{fc|dlib|RJGYLDXL|s=?|51}}, {{fc|dlib|IZKCYY3K|s=?|53}},  {{fc|dlib|P4VZWDEV|s=?|54}}, {{fc|dlib|1ZPWAI1V|s=?|55}}, {{fc|dlib|TSTQCJRH|s=?|57}}, {{fc|dlib|HFDWCPNT|s=?|58}}, {{fc|dlib|0ZTI6EB0|s=?|59}}, {{fc|dlib|OM4UKPWI|s=?|60}}, {{fc|dlib|DRW8EXJD|s=?|61}}, {{fc|dlib|AEB6JFBW|s=?|65}}, {{fc|dlib|COZML9PX|s=?|69}}, {{fc|dlib|IEYSDMUG|s=?|71}}, {{fc|dlib|CSTKC28C|s=?|74}}, {{fc|dlib|GN6LT1UO|s=?|77}}, {{fc|dlib|KCRZWVEB|s=?|81}}, {{fc|dlib|DVALRIKN|s=?|87}}, {{fc|dlib|BMH1PUNY|s=?|89}}, {{fc|dlib|HR1DB06B|s=?|90}},  {{fc|dlib|RVR9GXEF|s=?|92}},  {{fc|dlib|DX2BYBGC|s=?|94}}. [Polliterarno] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Janko Mlakar]]: [[Zadnji svojega rodu]]. Humoreska. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|HWQTOIYB|s=?|52}}, {{fc|dlib|IRUGGWCY|s=?|53}}, {{fc|dlib|H9KSSOMD|s=?|54}}, {{fc|dlib|Q8LKPRQM|s=?|55}}, {{fc|dlib|NUX7JS9F|s=?|57}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivo Česnik]]: [[Mlinar Janez]]. Vipavska zgodba. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|SBYTRRS5|s=?|58}}, {{fc|dlib|VIHW8LJY|s=?|60}}, {{fc|dlib|CULINOTH|s=?|61}}, {{fc|dlib|XGXXVYA7|s=?|62}}, {{fc|dlib|HRM7RY8I|s=?|63}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[V. Fl. Goriški]]: [[Kriva pota]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|ZZH7JIDU|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|QZXBRYT4|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|VBV3B427|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|EC7F4WFA|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|52B9DNX3|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|GTU1LRW7|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|37BOQ6SQ|s=?|15. 4.}}, {{fc|dlib|5JVDCQ4S|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|7BUDQP5U|s=?|17. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Anton Medved (1862)|Ant. M. Goričljan]]: [[Moja prva vožnja po Benetkah]], ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|7OHRX5BA|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|V9MNOU3Q|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|XKYXNJ06|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|GZ1RGKGC|s=?|7. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*J. S. - [[I. Skuhala]]?: [[Strah v gradu (Slovenec 1891)|Strah v gradu]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|IMA1GISW|s=?|21. 12.}}, {{fc|dlib|V6B0CXW7|s=?|22. 12.}}, {{fc|dlib|BE79FTQQ|s=?|23. 12.}}, {{fc|dlib|FTHHWKEK|s=?|24. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Janko Barle]]: [[Prijatelja (Janko Barle)|Prijatelja]], Črtica iz bivše krajine, ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|8EXW5CPL|s=?|27. 12.}}, {{fc|dlib|74DVGMO8|s=?|28. 12.}}, {{fc|dlib|KJY90VTV|s=?|29. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Čičonov zvon]], Priobčil [[H. Majar]], ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|JZF7ABTK|s=?|11. 8.}}, {{fc|dlib|ZX05DIQM|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|4KOWQH4H|s=?|16. 8.}}, {{fc|dlib|Q4RN2KB0|s=?|17. 8.}}, {{fc|dlib|SGBCO4N2|s=?|18. 8.}}, {{fc|dlib|QPLI770M|s=?|19. 8.}}, {{fc|dlib|J4Z8HIGX|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|475KO9GZ|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|4XLJZKEL|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|JV5H3RBN|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|M6AIU6EF|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|KWWRDQ7R|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|XDQKJUR0|s=?|29. 8.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]]
* A. V.: [[Trojiški vrh]], Slika iz notranjskih gora, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|HWZRFV6Q|s=?|4. 5.}}, {{fc|dlib|R8M7G2K0|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|NA6XMWUF|s=?|6. 5.}}, {{fc|dlib|79CCAL24|s=?|8. 5.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]]
* [[Josip Jaklič]]: [[Pantheon]], Arabeska, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|73FUBHJ6|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|NMTNKB5U|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|M92F69IF|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|FKTUDEV6|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|VF8LQA76|s=?|29. 7.}}, {{fc|dlib|UV2JDU4F|s=?|2. 8.}}, {{fc|dlib|GHEOBTQK|s=?|4. 8.}}, {{fc|dlib|TTTV5R95|s=?|5. 8.}}, {{fc|dlib|3FP6NVBP|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|DRQBI6Y9|s=?|14. 8.}}, {{fc|dlib|DM2RUQE1|s=?|21. 8.}}, {{fc|dlib|WL95IFMQ|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|7EJAYX4L|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|HD24R22N|s=?|8. 9.}}, {{fc|dlib|GUX2EMZX|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FUULWUQP|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|FVLV7SMS|s=?|20. 9.}}, {{fc|dlib|UKKRMAHH|s=?|23. 9.}}, {{fc|dlib|7F3KAWUL|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|S59PRCNN|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|9RV6893L|s=?|7. 10.}}, {{fc|dlib|26FHZF0M|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|3KWZOFJ5|s=?|11. 11.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Josip Jaklič]]: [[Vsakdanje dogodbe]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|WY1FX2T0|s=?|10. 10.}}, {{fc|dlib|N1WGMUY8|s=?|11. 10.}}, {{fc|dlib|BJU5M84N|s=?|12. 10.}}, {{fc|dlib|Y46AL7PR|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|A0P39T1W|s=?|16. 10.}}, {{fc|dlib|SVWKFGJ7|s=?|17. 10.}}, {{fc|dlib|WSCMODT4|s=?|19. 10.}}, {{fc|dlib|E6NPPO3Y|s=?|20. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Janko Barle]]: [[Selska slika]], Črtica od slavonske meje, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|QY4NJKV3|s=?|23. 11.}}, {{fc|dlib|SL65WAFZ|s=?|24. 11.}}, {{fc|dlib|N7THXRHX|s=?|25. 11.}} 
* J. V.: [[Čarovnik (Slovenec 1894)|Čarovnik]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|YNVKBRFQ|s=?|25. 1.}}, {{fc|dlib|0U0OK4R5|s=?|26. 1.}}, {{fc|dlib|ZOMUMPCU|s=?|29. 1.}}, {{fc|dlib|CSPFDS9O|s=?|1. 2.}}, {{fc|dlib|DM3B75ZO|s=?|5. 2.}}, {{fc|dlib|G1EJPVNI|s=?|7. 2.}}, {{fc|dlib|CN1VPCPG|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|VGTFFNHT|s=?|12. 2.}}, {{fc|dlib|LZLV8STI|s=?|13. 2.}}, {{fc|dlib|5EOO1T9O|s=?|14. 2.}}, {{fc|dlib|R5L3S8YT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|70ZU64AT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|MUDLJ0LT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|UAAAL8LA|s=?|5. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Janko Barle]]: [[Črtica iz potovanja gospoda Podobnika]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|SWHD379Z|s=?|13. 3.}}, {{fc|dlib|RJQ5O5NK|s=?|14. 3.}}, {{fc|dlib|8GVEY9BB|s=?|15. 3.}}, {{fc|dlib|ZZNUREM0|s=?|16. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Dr. Vesekdo: [[3000]], Roman iz nove dobe, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|ZKO1TV5U|s=?|27. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Janko Barle]]: [[Spomini na dan vseh mrtvih]], Sličice, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|BQPDOE94|s=?|31. 10.}}, {{fc|dlib|NM86C0L9|s=?|2. 11.}}, {{fc|dlib|3HMXQWX9|s=?|3. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* k - č: [[Horatius Redivivus]] (Šaljive podrobnosti iz potne torbe olimpskega potnika), ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|JR6ZKZEN|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|4OFL57FV|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|YSW3EHVR|s=?|17. 11.}}, {{fc|dlib|0J5TII0P|s=?|19. 11.}}, {{fc|dlib|GEJKVECP|s=?|20. 11.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Janko Barle]]: [[Novi župan]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|CMO26HPW|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|ME5HU91F|s=?|5. 4.}}, {{fc|dlib|UC7ZOOMZ|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|FC74441Z|s=?|9. 4.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* J. O.: [[V domačem kraju]], Povest, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|6UQMNLDZ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XDI2GQPO|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|ITFM2IB5|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|LZNY7FG4|s=?|19. 6.}}, {{fc|dlib|L6ZBN1M8|s=?|20. 6.}}, {{fc|dlib|JB3AHTEQ|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|16ASMGW1|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|UR4CV6SO|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|GUAO1YRQ|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|TOVPM3XE|s=?|27. 6.}}, {{fc|dlib|OSC7VDD9|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|KATB6JU6|s=?|1. 7.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Janko Barle]]: [[Naš pisarniški sluga]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|4427VIY1|s=?|17. 7.}}, {{fc|dlib|RS4UPOWY|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|7MJL2K8X|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|8QIJLMZB|s=?|22. 7.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Janko Barle]]: [[Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca]], Črtica, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* Avški: [[Oglarjev sin (Slovenec 1896)]], Slika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|XZKH4FO6|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|MPUKLF0O|s=?|10. 2.}}, {{fc|dlib|78XBXJ77|s=?|11. 2.}}, {{fc|dlib|U60OAJFQ|s=?|12. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Ivan Cankar|Mrazov]]: [[Slavnostni govor]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|2ANGWE4B|s=?|26. 2.}}, {{fc|dlib|NANLDUJB|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ETF16ZV0|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|X6SB3TYF|s=?|29. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* Kdorkoli: [[O očetovi smrti]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|48XQSKPT|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|MN7TTVZN|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|NUDX28B2|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|NHMPN7PN|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|G17V836O|s=?|28. 3.}}, {{fc|dlib|XFHY9DGI|s=?|30. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Rajko E.: [[Skopuhov sin]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|B93YUJM7|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|3GXW1DIS|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|861KUPLM|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YC2S8SBW|s=?|4. 4.}}, {{fc|dlib|HVBSR5C3|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|J2HW0IOI|s=?|9. 4.}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* Avtor ni znan: [[Oče in sin (Slovenec 1896)]], {{fc|dlib|9RTLM349|s=?|23. 4.}}, {{fc|dlib|UO287C6H|s=?|24. 4.}}, {{fc|dlib|P9H4LYTT|s=?|25. 4.}}, {{fc|dlib|RYR2LJRB|s=?|27. 4.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Grahar]]: [[Gospodična Kajón]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|4BL3VED8|s=?|13. 5.}} 
* [[Ivan Cankar|Traven]]: [[Dve družini]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1GWBXEZF|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|YMFYLA07|s=?|16. 5.}}, {{fc|dlib|ILMD9Z8V|s=?|18. 5.}}, {{fc|dlib|FB8MSJ17|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|KQBK20VC|s=?|22. 5.}}, {{fc|dlib|5NL7N9XL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|O6V76LYS|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|DPTW7Z46|s=?|28. 5.}}, {{fc|dlib|L3TT5RX7|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|E3BEWZMP|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|XIF7P12U|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|X5OZAZGF|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|4WLEV2QK|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|JQZ59Y1K|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|OSCV4E9A|s=?|10. 6.}}, {{fc|dlib|Q82SF96F|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|34LK4VIJ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|KP81LSZH|s=?|17. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Ivan Cankar|Štefan Smuk]]: [[Blage duše! (Ivan Cankar)|Blage duše!]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1T2FTY80|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|NB7E1L93|s=?|27. 7.}} 
* [[Ivan Cankar|Alojzij Grad]]: [[Ura (Ivan Cankar)|Ura]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|RO2P3Z8Z|s=?|1. 8.}}, {{fc|dlib|GQ4ZZ16W|s=?|3. 8.}} 
* [[Ivan Cankar|Feliks Vran]]: [[Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|S. G.]]: [[Albert]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|Q4GT319L|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|3GV0W0T7|s=?|26. 9.}}, {{fc|dlib|GXQT24CG|s=?|29. 9.}}, {{fc|dlib|F427JQIK|s=?|30. 9.}}, {{fc|dlib|3LSHXAAC|s=?|1. 10.}}, {{fc|dlib|U4KWQEM2|s=?|2. 10.}}, {{fc|dlib|GLPVY1M4|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|GS18EOS8|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|MJZNZQ2D|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|822DBU9V|s=?|7. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Ivan Prijatelj|Semen Semenovič]]: [[Obrazi iz toplic]], Nekaj listov iz mojega dnevnika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|TT38XAMQ|s=?|5. 11.}}, {{fc|dlib|1R6QRP7A|s=?|7. 11.}}, {{fc|dlib|5NMS0NI7|s=?|10. 11.}}, {{fc|dlib|1P6H5HRM|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|U9RNRC9N|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BO1QRNJH|s=?|13. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Srdán: [[Sreča v nesreči (Srdan)|Sreča v nesreči]], Vesela dogodba, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|USSBJSBS|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|B72EK3LM|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|BDFS0PRQ|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|0WDH13X4|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|34CB28FU|s=?|23. 7.}}, {{fc|dlib|XP5WAYBH|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|RCQZEWKV|s=?|26. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|P. R.]]: [[Lavrin]], ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|XAZRFK03|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|1IXMGOIU|s=?|29. 7.}} 
* [[Ivan Prijatelj|Jože Arko]]: [[Revolucija v pasji vasi]], Kulturnozgodovinska študija, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|E8V3B863|s=?|31. 5.}}, {{fc|dlib|FVXMPYPZ|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|HJZ43N9V|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|KP7G8KEU|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|W1NO1IYF|s=?|4. 6.}}, {{fc|dlib|PK8UNEGG|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|3YWG37EO|s=?|8. 6.}}, {{fc|dlib|44AGOEO0|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|YDDTH3X8|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|APS0B2HT|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|NJBKEFDA|s=?|26. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Priredil [[Peter Bohinjec|P. Bohinjec]]: [[Snujte Rajfajznove posojilnice]]!, Poučna igrica v štirih dejanjih, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|4653STNY|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|TO4ST6TC|s=?|17. 5.}}, {{fc|dlib|1M7BNMEW|s=?|19. 5.}}, {{fc|dlib|Z8NCGUM5|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|TC4UO420|s=?|21. 5.}}, {{fc|dlib|V06D2UMX|s=?|22. 5.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Nenavaden pojav]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|0UST86IQ|s=?|5. 1.}} 
* [[Vek. Potočnik]]: [[Iz življenja, Slike]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|25860WCT|s=?|11. 4.}}, {{fc|dlib|BG1W9CKS|s=?|12. 4.}}, {{fc|dlib|LSOD9KY2|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|8QQQNJ6M|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|DKSWGQCG|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|MBI1UJRW|s=?|14. 6.}}, {{fc|dlib|ULCR30ZV|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XGJEP3V6|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|4RJE5TXT|s=?|19. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Fr. Kočan]]: [[Polžar]], Gorska idila, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|OYBLWZR7|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|0ARSQXAT|s=?|23. 6.}}, {{fc|dlib|91HX3QQ9|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|PGY9CAUS|s=?|26. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Murn Aleksandrov|Anton Jek]]: [[Človeška srca]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|D1353ZL8|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|SYFOJC4O|s=?|30. 6.}}, {{fc|dlib|L6I1D1EV|s=?|3. 7.}}, {{fc|dlib|281WZB1A|s=?|5. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Jakob Voljč|Rado Kósar]]: [[V čakalnici]], Malomestna slika, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|71KVG04R|s=?|13. 7.}}, {{fc|dlib|5O0X98C0|s=?|14. 7.}}, {{fc|dlib|KIEOM4O0|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|6IET3K20|s=?|17. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Ivan Cankar|Alojzij Benda]]: [[Randez-vous]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|NC4XA2K5|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|W3U2OV0L|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|MMMHH0CA|s=?|26. 7.}}, {{fc|dlib|YFERAECN|s=?|27. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Na izprehodu]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|HW2UEEIU|s=?|26. 8.}} 
* [[Ivan Cankar|J. G.]]: [[Na italijanskih bojiščih]], Prizori in spomini, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|O711FQGA|s=?|6. 7.}}, {{fc|dlib|RF0WHVX1|s=?|7. 7.}}, {{fc|dlib|ED29UU5K|s=?|8. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*A. M. K: [[Josipina Turnogradska]] (Njeno življenje in delo), št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLA98YER 1], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95AJ2AB2 2], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AUSQA339 3], ''Slovenska gospodinja'' 1913, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1XNRYW8H 4], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHCZVHQN 5], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T7NWV1O5 6], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRJDZW1Z 7], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8BJ8FVRA 8] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Josip Stritar]]: [[Sreča (Josip Stritar)|Sreča]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5RBNLA6O 1]. 
*[[Josip Stritar]]: [[V Ljubljano!]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YOJQQ7TX 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N6IFQLZB 22]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Josip Stritar]]: [[Priletnega samca sveti večer]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQIQ28S4 1]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Josip Stritar]]: [[Mož z mačico]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0282RFOI 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QNHZDBAS 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQ5QTUKC 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AB5L9TBN 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2715LLW 6]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Josip Stritar]]: [[Odpusti!]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1SFN4TO6 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YM4WJN6 2]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Josip Stritar]]: [[Hudi stric]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZ8G0LKT 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQGBL13R 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-098QE6FG 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4YSA1MA 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8AHFYXM2 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTG4YBSG 24]. Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Mamon]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-15464C9Z 6] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Pomladni sel]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CID4AANQ 14] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Iz vsakdanjosti]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCX3SFZ5 16] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Vaška idila]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77CBKWZG 17] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Kristina Šuler]]: [[Najlepši dan]]. ''Dom in svet'' 1896, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XJB9JWEI 12]
*[[Kristina Šuler]]: [[Nebeški glas]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Kristina Šuler]]: [[Snežec]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] 
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sestram]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSF9BAMR 6] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Ob luninem svitu]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U14UA1GW 7] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sanje]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRZCQWA3 11]
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Pela sem]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JB8MFRNY 16] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Prunk]]: [[V ljubezni]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Prunk]]: [[O maju]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Prunk]]: [[O mraku]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] 
*[[Ljudmila Prunk]]: [[Solzam]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9CGD9Z91 9] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]

==Besedila za urejanje v letu 2024== 
'''ZAKLJUČENO'''

[https://sl.wikisource.org/wiki/Evidenca_opravljenih_korektur_2024 Evidenca opravljenih korektur 2024]

*[[Josip Vandot]]:
**[[Gradič na trati]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Med sosedi (Josip Vandot)|Med sosedi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Metka in njen greh]] 
**[[O jagnje, ti belo jagnje]]! ... Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Ob siničjem pogrebu]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Pomladna bajka]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Pripovedka o zagorskih zvonovih]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Sin povodnega moža]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Siromak Joza]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Večer prve pomladi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Zajček Jožko]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Zatirani]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*A. M. Bašič: [[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175),  IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Stritar]]: [[Nedolžen!]] LZ 1883, 3/6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7JGPWK1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Pravo junaštvo!]] LZ 1885, 5/1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6RYOQ3S dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Delavska]]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Vseučilišče v Ljubljani!]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: V. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUIFTHC8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: IV. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNKCP20N dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Sijajna svatba]]. 1909. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3BMT0X31/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar++sijajna+svatba%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Golobje (Izidor Cankar)|Golobje]]. 1909. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3ZO0V3K7/879fcffd-0700-4b63-8613-25cd86d39315/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Na morju]]. 1910. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDX32ZWG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar+na+morju%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Dedek je pravil]]. 1911. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EJYPXQ6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar+dedek+je+pravil%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib]Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Začetek in konec]]. 1916. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUN3JMW9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dzačetek+in+konec+izidor+cankar%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Svetloba in sence]] 1916 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TUDVESTU/15a42fcc-203a-4403-8454-925aa22dff82/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]

&lt;hr&gt;
*[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=13 dLib],  Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&amp;ndash;5, 1938&amp;ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik
* [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] Ureja: Larina Griessler
* [[Ksaver Meško]]: [[Brat Kandid]]. Slovenec, letnik 50, številka 56 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLSYJE4W/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=5 dLib], 57 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPGP0XEG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=5 dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Legenda o sv. Ceciliji]]. Slovenec, številke 200 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2FL3W7G/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11 dLib], 202[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0S9ZU9U/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11dLib dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Pri trapistih]]. Slovenec, letnik 51, številka 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXSDN5YH/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Osrečuješ vse…]]. Slovenec, letnik 56, številka 293. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4CKPI8Y/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d293%40AND%40year%3d1928%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-503-56&amp;pageSize=25 dlib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Žive slike iz okupacije]]. Slovenec, letnik 47, številke 11 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVR8KM6J/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib], 12 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQZPQ9NV/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib], 14 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GETIZ0H/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Težka slika]]. Slovenec, letnik 47, številka 15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLA0LDPN/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Mladi hudodelec|Mladi hudodelec. Žive slike iz okupacije]] Slovenec, letnik 47, številka 19. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AMJZ2ZO8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Boljševik]]. Slovenec, letnik 47, številka 21. [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L2K1GD26/0f7cb41e-bb53-455f-a658-a1a691ef6b4b/PDF dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Doma (France Bevk)|Doma]]. Slovenec, letnik 47, številka 39. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJ8B8CU/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Jetniki (France Bevk)|Jetniki]]. Slovenec, letnik 47, številka 68. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1IOAUP5/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Pengal]]: [[Iz časa prevrata]]. Slovenec, letnik 47, številka 69. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRF2WWZA/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=5 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Goriška Velika noč]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=6 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Lani. Velikonočna črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=6 dLib]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Leopold Lenard]]: [[Čička]]. Dogodek s pota. Slovenec, letnik 47, številka 114. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Pengal]]: [[To vse ljubezen stri]]. Humoreska. Slovenec, letnik 47, številka 133. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Reminiscence]]. Slovenec, letnik 47, številka 136. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ciril Jeglič]] (Jože Plot): [[Resna ženitna ponudba]]. Slovenec, letnik 47, številka 194. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Avditor]]. Slovenec, letnik 47, številka 211. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Merhar]] (Silvin Sardenko): [[Sveto noč sem šel iskat]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Remec]]: [[Božje dete|Božje dete. K Božiču naših dni]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Božična črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Radivoj Peterlin-Petruška]]: [[Sveta noč boljševika]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Jože Piber]] (Jože): [[Svetonočni dihi]]. Slovenec, letnik 47, številka [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0930N7H8/e2d74c38-7dbe-4ec0-a568-b1990001079c/PDF 249]. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* &lt;s&gt;[[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116,117, 118, 119, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 139, 140, 141, 142, 143.
* [[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 8, št. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25.&lt;/s&gt; [že urejeno v preteklih letih, na Wikiviru imamo kar tri verzije besedila -- mh]
* [[Fran Saleški Finžgar]]: [[Črtica iz življenja starega Knaflja]], 29. 4., 1. 5., 2. 5. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Solnce! … Solnce!]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MIXLSY7 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gospod davkar se je zamislil]]. Slika iz pisarne. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XGOGB2W dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Jedna sama noč]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NS5CZPJ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2UX9KC1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Brez prestanka]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFDH6N0J dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Domóv]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WX7NW6P3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Mrtvi nočejo]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FEYAHER4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[O čebelnjaku]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MX3JZXID dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ZB338BZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4JP519X dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0V8MDRD dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWIOK0AZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N82E5KM2 dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1DHKDH6P dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S7ZZZFO5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Anastazij]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4H38PAXA dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Romanca o sreči]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMM4MELO dLib] Ureja: Neža Kočnik
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Signor Antonio]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12NME36M dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8691Z6E dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Njegova mati]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CBQMIQY3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Moja miznica]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QX4LIUZQ dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gomila (Ivan Cankar)|Gomila]].[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7VKW3S2 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[V salonu gospe Tratnikove]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IX6HLNZ3 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Nenavaden pojav]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0UST86IQ dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
*[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Josip Podmilšak]] (Andrejčkov Jože): [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
* [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
* [[Anton Terbovec]] (A. J. Terbovec): [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1.pdf 1] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg2.pdf 2] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg3.pdf 3] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg4.pdf 4] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg5.pdf 5] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg6.pdf 6] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg7.pdf 7] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg8.pdf 8] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg9.pdf 9] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1_130.pdf 1-130] [[Strah na Sokolskem gradu 2.del]] Uredila: [[Uporabnik:Spela Springer|Špela Špringer]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib] Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib] Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Korajžo je treba imeti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 240–243. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWNWQCBM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKAFF6EU 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH4V0UTZ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FOYLQ2JG 243]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ljudevit Stiasny]]: [[Iz Carigrada v Tiflis]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 134–137, 139–146. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKTHBGDZ 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKK2WQ98 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOKGRT86 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBNHSQOJ 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CQXKNJ9 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFKON8Q8 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CWKMLQP 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHLVC5C 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVE9A1KI 144], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXHUMEVJ 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGXFG32C 146]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 133] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Drago Ulaga]] (Tomaž Poklukar): [[Bele zvezde]], Slovenec 1942: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 280a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0LJ9F54E/474bde29-1703-4744-9e99-05de427dbca9/PDF 281a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R6GNCCLI/67ab8184-2cf0-45d7-90f9-8387c92fea63/PDF 282a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6NM1ZBSK/02891c87-b625-45e0-b941-d3fc5374063e/PDF 283a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D2JHFBCD/785f697b-27de-4b50-8311-828ba92ebff1/PDF 284a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7W6ZOL6A/1dbaf60b-0657-455a-8ca9-2c8b5533d904/PDF 286a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GRSK2O3W/90c81e44-ff28-453f-8e61-1f0fbd06c1d6/PDF 287a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K1XD8UQ0/4f189f05-0587-4173-b1f8-a800fce334ed/PDF 288a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R1NPUGYF/4bfbfccf-6e64-45ee-89ef-df0c362423b7/PDF 290a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1KAC4H5P/f89266bb-5336-42e2-8883-b1c4fb8e2d8b/PDF 292a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TQ41P3KN/11eba981-e83f-4053-9b6e-836cb715459f/PDF 293a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-01VBGRJE/30edd26b-9703-4799-8ba1-4ef0e55262cb/PDF 294a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F86P2Q4I/03f52dd9-5e51-4e36-97e4-8b76dffecbeb/PDF 297a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YUMWCEQR/25cc4bc0-6dff-427d-823f-605ae16b808b/PDF 298a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6UC7Y0Z7/8c5fd098-95ff-4454-84f4-6f36d4647e85/PDF 300a]; in 1943: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F5W7HF39/79213964-e744-461b-9531-a1acb2a51dc7/PDF 1a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V47FVLWE/c7775ac0-8765-4755-9594-bd1990abb190/PDF 2a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RBT1VQAO/246e8815-1af9-45be-83e0-f8da7ccaa891/PDF 6a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6WMRKXLB/3cc3c938-83f9-43f6-90d9-50666ca65efb/PDF 7a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FR9CY0HW/80d55673-4df4-4a5a-9286-78625dc20ab2/PDF 8a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ASBO5OS5/c208c5de-b8b0-4516-82ec-3e9a13fbfcd7/PDF 10a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1Q8EGZ99/a6ddc815-0868-453b-aea3-eb30e4e3536e/PDF 12a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4UKE0Y8/9e050f15-02ef-4956-afc1-7cb917da7c13/PDF 13a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IXM9KR4L/ef8896f3-644f-4422-92f0-61a58c908094/PDF 14a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-65QYL5P1/b3bd130b-5f5f-4def-99a1-9c5c536883eb/PDF 16a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LE1LTCRU/bd777d6e-bfb4-49c3-9bb4-0c16c1a1f36d/PDF 18a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UR197W47/6640fe1e-8d42-460a-b8cc-0d350972fdfb/PDF 19a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KIVCQLI3/0b59189a-add1-402e-b141-91d25946a964/PDF 20a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-671I72B5/85b316aa-c919-4227-bc54-eb3e75dbd3ec/PDF 22a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FVTC7D3H/37dcb246-c03b-4595-bda4-d15e5f84d2f4/PDF 24a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2XS5LNS6/559212c4-7440-48df-85eb-ae1055163094/PDF 25a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD5TFVTX/2ffb3244-ff14-4658-b334-25d4ed27ff10/PDF 26a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EWNKULD2/9a598d20-d412-4b37-8833-3cf5ca08a9f9/PDF 27a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 28a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JITX9FTR/dd1d6297-8806-4e83-848d-745b17f5b856/PDF 29a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VZL9XR3S/cfb96f4c-7716-4ca3-8e97-9dd0b8dfe03e/PDF 30a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2UF4J3U2/ceb206ee-0689-45c3-bcfa-fd8b84e1fd90/PDF 31a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-46HPSRNM/fd21789b-adfe-48eb-a15b-25f8c456322d/PDF 32a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CMKFVJD/9d7ad263-277d-4c30-a628-a910c9b59038/PDF 33a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CQJ0WV36/df9a171f-baf5-4bcf-8457-af7b7e2e10be/PDF 34a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JK4GVCFU/d10c0388-7236-4332-928a-1b2167dfab9d/PDF 35a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4MAKGVY8/4b22041c-35cf-4599-80f7-6bfde031e838/PDF 36a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D10QPLOD/fb8333ef-7920-42ea-8513-b6df9a7f903b/PDF 37a] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Jakob Eduard Polak|J. E. Polák]]: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1944: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3OIIS2W/2562991d-eba8-45ad-b943-a4eeea1adbb5/PDF 83], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TX9OKDMK/6852fd9c-3b4e-46ff-8f11-f3cf4126e3fd/PDF 84], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OP8D0HVM/512e14f8-3d4a-4c85-a216-023d9a8db61d/PDF 85], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5BVTIEBK/d15d530c-601a-4870-a694-36899e3fd33b/PDF 86], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C6PO3Q2U/ed9e10fb-d926-4397-b84f-8de1afb9e6cd/PDF 88], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K7XDNH9F/8a529c63-1774-4a74-a135-5518c2a2446c/PDF 89], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NM8L58X9/273b4b01-565d-4e40-a6b5-05a6348fabf6/PDF 90], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF 91], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GAQ8RDWG/25195a99-c64b-4e5e-8977-783d50390946/PDF 92], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y73N13J5/6dcd2e45-9985-46df-9f32-6bfc1ad2b731/PDF 94], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NF2NJNFV/80f67f12-9ac7-4dd5-b261-5fc0e6db14ca/PDF 95], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-INXQ53UE/812ce67b-c96a-486f-9009-e580916a73f0/PDF 96], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4CF3TC1K/157d0ae5-85b4-42a1-ba68-c9bfca7e93ec/PDF 97], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PZO0VRT5/ff10920d-3722-43de-957e-4b296e42c592/PDF 98], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JL8UEGLV/f8225181-9242-471c-8700-64c3f4e30598/PDF 100], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-O0CTNYF0/1bdce449-f845-409f-8ef6-5d21057f6150/PDF 101], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ANLQPD7L/9b41edd1-0840-4eb5-807c-e8fc18e182a1/PDF 102], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CJ816JC7/a75e0f38-8a65-4320-baa9-1831d90798ff/PDF 103], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OL37BSUF/3f059e62-a387-40dd-aa75-cbe8116ae650/PDF 104], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VXUH1GT6/0e20bf3d-9ba4-4c9a-826e-5e708467c4cf/PDF 106], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5FSBJADK/7eb352e0-fa9f-4451-bc0f-6e13597108d3/PDF 107], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DG1031K6/2158a8ac-8ae9-4b38-85c1-82fe0705853c/PDF 108], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z4JDRARC/9efed7c1-1d03-4f7e-b479-1c07dbf31663/PDF 109], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BNAX1VH1/e0b321e1-145a-4ec9-8754-c8010925394a/PDF 110], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z676KHD8/1ac6d5e7-054f-4cc8-8979-f24560d2390c/PDF 112], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBLWD3RV/b349e52b-24b8-4ecd-bb6a-1020a976eef4/PDF 113], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QQPVNKL1/2c8c37d2-5598-404d-84f5-4dda47610222/PDF 114], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S6FRZFI5/cfcbe872-a2a1-4c98-87ea-00ce3c1ff8b7/PDF 115], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W2DOVGAK/774a30a5-86e4-4b18-9370-40df1770bc8a/PDF 117], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FOTV54WT/fe9beb7d-83e8-4c3a-bcaf-2c324dd9a9cc/PDF 118], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T38QVWQ4/2914fec1-e3ff-4542-86c6-80bc9f36ffa6/PDF 120], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A4RLH6EJ/83ef6f05-e519-4390-84e8-7349a55546d6/PDF 121], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LIK0NGX7/3bf64370-78e2-4e70-9844-dd3882f6d5c7/PDF 123], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCYWHSN7/835f7861-9d37-4b3c-8b74-d8863c24162d/PDF 124], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3IOYTDWO/ebfa40d4-4999-4991-94c6-5ddbbefe1e55/PDF 125], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F0GJ3XMD/fbe522a2-b5ed-4d6b-b862-6a73bd72df6d/PDF 126] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]

==Besedila za urejanje v letu 2023==

Svoje tipkanje sproti beležite [[Evidenca opravljenih korektur 2023|tukajle]].

*[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
*[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]

*[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib] Uredil: Nejc Rac
*[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Pismo (Zofka Kveder)]]. Edinost 1899 (24/89b, 90b, 91b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LRLJRVD dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Privilegij]]. Edinost 1899 (24/95b, 96b, 97b, 99b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VQQM9R1 dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Vaški sliki]]. Edinost 1899 (24/208b, 209b, 211b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOLG2DPN dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]]: [[Mirca]]. 1901 (26/144–146). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QN865FFM dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]]: [[Je-li žena, če ni mati?]] 1901 (26/184–186). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KZMMLGP dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] Uredil: Nejc Rac
* M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] Uredil: Nejc Rac
*[[Zofka Kveder]]: [[Odlomek iz dnevnika]]. 1901 (26/3, 4, 6). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9S1VVI60 dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Zofka Kveder]]: [[Ena iz množice]]. 1901 (26/10, 12, 13). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVUXW05A dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Neta]]. 1899 (24/30b, 31b, 32b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q58Q9FIK dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] 
* [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30
*Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51,  1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929:  št. 8, 13, 37, 38, 40 Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 Uredil: Nejc Rac
* Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: [[O človeku, ki je izgubil prepričanje]]. ''Slovenec'', letnik 60, številka 29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRQLRE1M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d29%40AND%40year%3d1932%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-505-60&amp;pageSize=25 dlib] Uredila: Larina Griessler
* [[Ivan Cankar]] (I. C. Evstahij ): [[Sveta noč Damijana Gavriča]]. SN 1897 (št. 294) Uredila: Neža Kočnik	
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Dob): [[Na Drenovem]]. SN 1898 (št. 2–4, 6, 8) Uredila: Neža Kočnik	
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Mlakar): [[V čakalnici]]. SN 1899 (št. 225–26)	Uredila: Neža Kočnik
* [[Ivan Pucelj|France Feržou]]: [[Vesela pisarija]] (1938); ''Prosveta'' 1938: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4XMTW1A 18. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCCQMM1R 19. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YHKZEG7 21. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFFYUE77 22.7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAP3ELIJ 25. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VNMB5OHO 26. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KY0YLZHA 28. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSTNJOJQ 29. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RU2QLR3E 1. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJHUMMEB 2. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XXGIJTV 4. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYGIO5ZO 5. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPU61JNG 8. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6T1XX8TC 9. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYDAGDI2 11. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07DBGGRR 12. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZITE9TJ 15. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESAHCVE4 16. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVM0YNR 18. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9FRZQA2 19. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H5MXSRW 22. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LLO2QUY 23. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7USWHS0M 25. 8.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Ivan Cankar]] (Saveljev): „[[Jadac]]“. SN 1898 (št. 190–93, 195–96)	 Uredil: Nejc Rac
*[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] Uredil: Nejc Rac
*Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] 
*Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] Uredil: Nejc Rac
*C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
*[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] Uredil: Nejc Rac
*J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]
*[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] Uredil: Nejc Rac
*Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib]  Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1884&amp;page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&amp;pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=4 dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: „[[Mož pri oknu]]“. SN 1897 (št. 176) Uredila: Neža Kočnik
* [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: [[Dunaj poleti]]. SN 1900 (št. 184) Uredila: Neža Kočnik
*[[Loterijec]]. 22. 08. 1883 (8/67). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGHWPT17/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Šnopsar]]. 24. 10. 1883 (8/85). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2S6U34CA/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Ivan Dolinar: [[Žukov Matiček, vice frajtar]]. 08. 12. 1883 (8/98). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC8PDC8F/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Ureja: Neža Kočnik
*Ivan Dolinar: [[Kako je vojak Fleišman stotniku na glavo jajca razsul]]. 15. 12. 1883 (8/100). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6REX6IW/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Borne eksistence]]. 1899 (24/49b, 50b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA66YO88 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Moderna ljubezen]]. 1899 (24/35b, 36b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIY3B9Y0 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]]: [[Pesimist]]. 1900 (25/105, 106). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IXRZ2LBC dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Stara pisma]]. 1899 (24/274b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VXF2QVE dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[V težki uri]]. 1899 (24/275b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWUT3I76 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Majer]]. 1899 (24/202b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4L63PCB dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Anka (Zofka Kveder)|Anka]]. 1899 (24/132b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPOQD9QA dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Drobiž (Zofka Kveder)|Drobiž]]. 1899 (24/51b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWXAPMUN dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Cene]]. 1899 (24/196b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7J4LAP3H dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Ivan Cankar: [[V kupeju|V kupéju]], ''Slovenec'' 30. 7. 1900 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7JZJA61 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Fran Govekar: [[O te ženske]]! (1897) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYBVIPPH dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev leta 1809]]: verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine (1886) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VWYPUWOH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Slavko Savinšek: [[Milica, otrok bolesti]] (1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-75ORT1V8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] 
*Ivan Zorec: [[Iz nižav in težav]] (1938) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXJQY0XT dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]
*Ivan Zorec: [[Zeleni kader]]: Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja (1923) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTZ1AVKI dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Ivan Zorec: [[Pomenki (knjiga)]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0FLTZEL dLib]; primerjati z [[Pomenki|revijalnimi objavami]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Alojzij Remec: [[Veliki punt]]: Kmečka zgodba iz 18. stoletja (1909) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAIJ1NXL dLib] in [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJLOADAG drugi natis 1910] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]] (1946) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YK53GIXH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Jan Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest (Slovenske večernice 93) (1941) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLFPEG1E dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*Jan Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] (Slovenske večernice 93) (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib]; gre za dva različno obsežna natisa istega dela Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Jan Plestenjak: [[Lovrač]] (Slovenske večernice 89) (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Mimi Malenšek: [[Mlin nad Savo]]: Zgodovinska povest iz 14. stoletja. ''Naša moč'' 1937&amp;ndash;1939 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8IMC8FNZ dLib] sl. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Solzice (1949)|Solzice]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EAU5UNDE dLib]; ilustracije še niso v javni domeni Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (Prežihov Voranc)]] (1946) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] Ureja: [[Uporabnik:SvitStisovic|Svit Dečman Stisovič]], [[Uporabnik:bitezsa|Sara Bitežnik]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Doberdob]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZV1TNB5E dLib] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Požganica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ME0JGIU dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]
*[[Mary A. Svetek]]: [[Po kanadskih gorah in dolinah]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 194–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5YZ9Z9E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 dLib 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JL2ZIK8S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 197]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[Peter Dobrila]]: [[Prvič v lovišču]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 6–9. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K62AZJMM 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJ7KQM5R 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JTN6Z5R 9]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[Mary A. Svetek]]: [[Kratek izlet po ameriškem zapadu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 208–209, 213, 215, 219–222, 225, 227, 232, 235. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPHS1L2S 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPN34NDD 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPYJCB16 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLSDMFDD 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAAKHYJ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKG5N8JK 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1ESK98K 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P4JEF864 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUEZL87 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8BZUOIOY 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWEXUNJL 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MOBBIOJ 235]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[April v medenih tednih]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 266–270. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYGOXWIJ 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCZPP9XV 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWG7TBZN 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBZWEO8X 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOMR731C 270]. Ureja: [[Uporabnik: Danijela Maček|Danijela Maček]]  
*[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Dovolj pokore]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 45, številke 241–243, 246–248, 251, 254–255, 259–260, 262–263, 265, 267, 269–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUZUFNOB 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X8TQKJJ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EWQNVDG6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGJ8V1BN 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYIFKAOP 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJF7FHFD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZGQEOWR4 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XK17UMW 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGUKW7QC 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QD1BNPO 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQ17GE2J 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8QNBTC4N 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-48CWOX9P 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZJA3TCA 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T7PU8EXQ 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJJVTBKD 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5AHOS4JK 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MP0ADPH8 271]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Leopold Gorenjec]]: [[Slika iz našega kraja. Naša dekleta]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 6, 8–12, 14–18, 20. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMLRK7VN 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSMPHBTN 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZYBCCZP 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WEE4RYWS 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJQKL62N 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJ5IZGIT 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBNVIGY5 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVTSLLEU 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUG5KHVW 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCA2CW96 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFPXPISI 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3PLRSDN 20]. Uredila [[Uporabnik:Julija Tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Zadnji večer (Franc Ksaver Meško)|Zadnji večer]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 21–24, 26–27. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AP9K4PBI 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGS8NQMH 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAR7ZR2G 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLIOTV0J 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC5UU6FK 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4RFENFBJ 27]. 
*[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Življenje in smrt Mohorske knjige]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 54, 56–57, 59, 64–65, 68–72. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H306LZRC 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0RNNJJU 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D82QJSK 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OEOVJXJV 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUWMU0MM 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVP99OWA 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHTWS4EI 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98YHZKLM 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIQWMQMF 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0X0SEFY 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PSOYZMNE 72]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Ljudevit Stiasny]]: [[V Carigrad]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 119–120, 122–125, 127–133. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPTMDYF6 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6ZMUU6D 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEW0SJD1 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OK2WILYR 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSWWMFRW 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKJFNMPB 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMSGH10 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LULSPN9C 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133]. Ureja: [[Uporabnik: BarbaraKovač|Barbara Kovač]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Pijančeva hči]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 126, 129–131, 133–134. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARC2CZNC 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Hrvatov Miha]]. Črtica. ''Pesem''. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 116–119, 121. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQCYLFZT 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQDAEPPW 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R6YKUVNA 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3X2WR32 121]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Josip Javtižar]]: [[Kompostela]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 108, 110–114. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5BHURKLZ 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSSP8BAL 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCALDTEQ 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSEMVRSK 114]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*[[Ivan Pregelj]]: [[Iz težkih ur]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–106. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106]. Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*[[Mihael Levstik]]: [[Pozabljena pipa]]. Smešna dogodba. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–110. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NZ3R4SMR 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARNH8XII 109], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Sosedov Peterček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 83–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Pregelj|Ivo Pregelj]]: [[Blagovestnika]]. Povest iz pokristjanjevanja s Slovencev. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 74–78, 80–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EOCR2RG 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLU1D0O7 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1RCR3PG 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QSMALJU 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJIFNZDK 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYTW7AET 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFCONLRT 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPA7THJF 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Odveč]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 28–29, 32–35, 38–42, 44. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0T7XSGG 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RLAQPQC2 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z3YXHAIH 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRWHAXQW 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCFQOWU1 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVBTADE5 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URPFQSJJ 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6WGRPSZ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3NW20MX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFNEOZQP 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QGOZVXH 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCRN7RPM 44]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Silvester Košutnik|Silvester K.]]: [[Sivčevi spomini]]. Humoristična črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 147–154. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XBQHLJQ 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPWN0KGG 148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U60IVQPJ 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMSFM2PF 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52XYWXDF 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3U9OKWB 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLFYG2BW 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECVN11GA 154]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Ivo Trošt]]: [[Izkušnjava]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 165–174. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9FVE1CC 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75VSI2CZ 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUP3EMGS 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ5WFQTV 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3G8MNV5V 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTIYTFFH 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EJNXBXR 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Razni ljudje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 172–175, 177–178, 180–182, 184, 186–190. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5O0RQ578 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJORNFEY 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CV55SMBM 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHMBKT8H 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B9V8NUHV 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4CTQT57 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILQQBNXN 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Ivo Česnik]]: [[Obraz s slovenskih hribov]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 185, 186, 187, 188, 189, 190, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 201). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZEQNGAC 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLC8A1DG 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QI035JWI 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXTPK1O3 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIL2UIXW 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4QDEIUFF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2R0XNFJZ 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX1GKCMQ 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KCHC4TDJ 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RZZEMCG 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DZSBVCX 201]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Rejenka]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 204, 207, 208, 209, 210, 211, 212. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XGXFFJQ 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPNDGXI7 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BP7UMB4N 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGJ3AY2Z 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUEX36FC 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USP3QFBZ 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KD2PCKH 212].
*[[Jan Plestenjak]]: [[Lovrač]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 299–301, 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TKJKIPOP 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUPPXLKC 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGMJWNNA 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LXZGXBLH 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A6TY70WI 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1J9RK33F 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 47, številke 1–4, 6–22, 24–30. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUOHQ42S 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGJI02GN 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7MCTWBG 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LTNFDZ7J 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZL9SSB9H 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHIWGPOC 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTN5LZXM 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WJIPDI88 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPGN7UQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXHF3BPN 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYILSZW8 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PYN4JAX 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VC3SM0Q 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JRM23ND 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUQJBQTJ 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAMNUZLN 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NF85WMAX 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGAZLQWJ 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCSPSLVV 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOADIEFW 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DEPZ0HK9 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDJWDPEL 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXE1TG7Y 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO4NGCTW 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WONLX0KZ 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABL375M6 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPTUWYVP 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6HZWCYY 30].
*[[Ivan Pregelj]]: [[Novi zvonovi]]. Šaljiva povest. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 14–15, 17–20, 22–24. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVEVFKDB 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K2R9B2W 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNBNNDLP 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQPX9TNV 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXCWLDPH 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQVBIQWB 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH6XFPNW 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSHGGLZI 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVM1R0YS 24]. Uredila: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
*[[France Bevk]]: [[Pravica do življenja]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 65–71, 73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–102, 105–108, 110–121, 123–131. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6NERGBN 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70VYTEXN 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3QHN9R2 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXNR34IL 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D4XHHVAA 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKIXFTGE 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIB539TA 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H82VJQDJ 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPOR2DZQ 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TONXRXZB 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-284I65MY 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JHNAZUCW 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O6X8BFVB 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCP2U4L5 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBKQAFET 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9R2DNRU2 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN86PMWC 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3TRXHE9 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJH5GB7M 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCRKAVPT 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUHUXYNJ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFOX9X0P 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FSYAQN8 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQGHNBMS 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOF6KJQL 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBKPR2NV 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAFAKR64 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIR4XFVH 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVWEX8Q3 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KI3QTYFX 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NGXMEX 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA2BTDAU 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4IPGXGU 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOAG8JFE 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVTA2DCJ 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSJTTFVX 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX7QULMY 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZS2CCQA 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPBM8OUT 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9BXEKE6 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7CJTB4SJ 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FSTM7J6T 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCDV4WT8 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUS31B3T 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWZWD5UJ 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL29ZBMX 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTAU3QTJ 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DM9CQGEI 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TG0IDNII 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQXLX5H0 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A0RLBY9A 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-466HEPZR 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZGSZSUC 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NIANNOPM 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKGKIYKD 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EG8J0AJ4 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXW3QG9T 131]. Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
*[[Viktor Flisek]]: [[Bajtar Tomaž]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 178–184, 187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VE87VYU2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP9SPSKB 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGRK7BTE 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDOAVTOC 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM4O8AXV 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJHPBWZB 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNXLFSVM 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G8SU7F2H 187]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Sonja Severjeva]]: [[Neusmiljeni hrček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 188–196, 199–201, 206–207. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZUCQZAG 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCNLJVHB 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDPZZUBN 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CO1UB4MH 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2UT0YKDP 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2KE5BQN 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJGNQXLC 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJIGQTQQ 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WISR1VEF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEQJ76VK 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2J2IDIUS 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKNEVX7C 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJELWOIV 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J2IDVSVX 207]. [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] 
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Na begu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 63–71. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71].
*[[Stanko Cajnkar]]: [[V planinah]]. ''Zgodba''. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 162–165, 167–194, 196. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHMJUV6Z 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8X8Z7TH 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOSIAHHL 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FS2XXCER 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLJ5QUC 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQRFOIMW 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RB7JOY1C 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJJ2W4XG 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D1QA599W 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVAKDDCJ 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URXMP5QS 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCCFLQ2Z 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WKYCC0U7 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJ2HU5EU 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A58KXEBJ 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNAYGMQD 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZYEVMTD 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDWR56EM 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFJUNX5H 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6NOMD5A 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJYURFV 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUZVQLQR 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AI5LPEPO 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZKE8XJZ 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDNKFGTM 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QP0ZQRS 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCUE1EYE 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OJVXE7S 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQAVTHSV 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2D5L0GH0 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBLOJ0KH 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N30SWLZ 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJKIMKJA 196]. Ureja: Špela Špringer
*[[Franc Jaklič]]: [[Ljudske povesti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 240–248, 250, 252–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNQJSICM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUQ9YSEF 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GO7LEPNM 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFFZJS4K 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OFH5JG88 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNPUIJY 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6XDXVWB 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5V7XINV 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5A3CSCAD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JROBYXXT 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ6KEG5Q 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCLEYOQQ 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKO9Y1I0 254]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 37]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 16]. Ureja: [[Uporabnik:Nezakocnik|Neža Kočnik]]
*[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6]
* [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] 
* [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1939&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Ureja: [[Uporabnik: Eva Ule|Eva Ule]]
*[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Kana Vincek|Kana Vincek]]
*[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]]
*[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 178] Uredila:[[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 228] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 142] Ureja: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]]
*[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 176] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] 
*[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}}

==Besedila za urejanje v letu 2022==


[Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.]
&lt;!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --&gt;

* [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman: št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
* [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 39]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}}  [dogaja se v Šentanelu] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}}  {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}}  {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}}  {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}}  {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}}  {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]   
*[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52  {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] 
*[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''.  Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]]
*[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
* [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS  dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 41, 43, 44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW  dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA  dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Jerebtaja|Taja Jereb]]
*[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 294] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 277] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 266] Uredila: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 244] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 229] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]]
*[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 224] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSizp=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSizp=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 289] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]]
*[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 254]  Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 261] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 21] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 266] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]]
*''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 285]'' Uredila: [[Uporabnik:Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]]
*[[Andrej Kobal]]: [[Po solnčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=4 302] Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]]
*[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 231] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 130] Uredila: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]]
*[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 186] Uredila: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]]
* Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]

===Besedila na stroške Oddelka za slovenistiko===

Ponudba velja do srede decembra 2022 oz. dokler odobrena sredstva v višini 1000 eur ne bodo porabljena. Sporoči prosim svoje ime in naslov študentskega servisa, pri katerem imaš stalno ali enkratno napotnico. Podpiši se k tekstu in ga začni urejati, po enega, ko končaš, dopišeš &lt;nowiki&gt;{{opravljeno}}&lt;/nowiki&gt; za obračun do konca leta. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:44, 3. november 2022 (CET)

:Urša Kosmač, e-Studentski servis [[Uporabnik:Ursakosmac|Ursakosmac]] ([[Uporabniški pogovor:Ursakosmac|pogovor]]) 23:44, 4. november 2022 (CET)
:Lucija Šteh, e-Študentski servis [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] ([[Uporabniški pogovor:Lucija Šteh|pogovor]]) 22:37, 11. november 2022 (CET)
:Svit Stišovič, e-Študentski servis [[Uporabnik: SvitStisovic|Svit Stišovič]] ([[Uporabniški pogovor: SvitStisovic|pogovor]]) 13:02, 12. november 2022 (CET)
:Miha Sever, e-Študentski servis [[Uporabnik: 56jhoG|Miha Sever]] ([[Uporabniški pogovor: 56jhoG|pogovor]]) 16:23, 21. november 2022 (CET)


*[[Fran Milčinski]]: [[Mutasti birič]]. ''Ameriška domovina'', letnik 22, številke 132-138. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1TRMEOY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1919&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 132] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 133] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 134] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNOBD8BQ 135] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJACLVAZ 136] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUGPIZW 137] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMRGPTZ 138] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]]
* [[Anton Stražar]]: [[Francoska ljubica]]. Povest izza francoskih časov. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 75–76, 78–79, 81–82, 86–87.  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVCKVR1Z/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRDNFVMW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HT0UTIA8/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8PO3GC4T/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G20SXDOT/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QG1CEBVV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK8XMCSG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAQRYHPR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 87]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Kosmač]] {{opravljeno}} | &lt;font color=green&gt;7942 besed po tarifi 2500/uro = 3,2 ure x 6,17 eur = 20 eur [Ko seštejemo vse tekste posameznega urejevalca, število ur za obračun zaokrožimo na celo število. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:41, 11. november 2022 (CET)] &lt;/font&gt;

:Neža Kočnik, e-Študentski servis [[Uporabnik:Nezakocnik|Nezakocnik]] ([[Uporabniški pogovor:Nezakocnik|pogovor]]) 17:35, 14. november 2022 (CET)
* [[Anton Stražar]]: [[Gašperček najdenček]]. Povest iz časov tlačanstva. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 88–94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL0PPIIB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDEVFF4Q/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 89], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USVN7UBI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I5M9OGOU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVNGZNBC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZBEZMVRO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCPD4YIW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 94]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 6080 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure x 6,17 eur = 15 eur &lt;/font&gt;
* [[Anton Novačan]]: [[Naša vas (Anton Novačan)|Naša vas]]. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 294, 296–298, 300, 302–303, 305–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NN4GUFLH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KASNODQA/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTYZ0BTK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 297], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTQMJTAV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUB00I7G/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 300], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KCCPSPW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 302], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI56JEBR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR6ZQF2K/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 305], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5KQDXNR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 306]; 1931 (1&amp;ndash;14): ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 1–14. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUE1ZVLB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTXS1AUD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDTYFCKP/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSCWSKGD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0J665BTS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG1JMUTM/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLMDCOUH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJQHU87J/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-40UP2MOC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 14]. Uredil: Miha Sever {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 32490 besed po tarifi 2500/uro = 13 ur x 6,17 eur = 80 eur &lt;/font&gt;
* [[Jožef Urbanija]] (Soteščan): [[Grob ljubezni]]. Povest iz vaškega življenja. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 202, 204–206, 208–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5ZNHBD9/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E7X8D1PX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JISKWYIY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 205], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCB0CBF5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 206], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMM57IEN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIBLRA5L/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BF5PS7KW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 210], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZD78CD3/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 211], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8TNETRC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPZWWDSO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZMP1AO5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 214]. {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 17231 besed po tarifi 2500/uro = 6,9 ure x 6,17 eur = 40 eur &lt;/font&gt;
* Josip Grdina: [[Spomini na osvobojenje Koroške]]. ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 10–21. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3OEJFNK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH7I2P4P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LY8JPKNU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFYSEVQS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZUZBAUCU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5MOUWNX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAKKFRBW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 21] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | &lt;font color= &quot;green&quot;&gt;10878 besed po tarifi 2500/uro = 5,2 ure x 6,17 eur = 32 eur&lt;/font&gt;
* [[Fran Jaklič]]: [[Sin (Fran Jaklič)|Sin]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 50–55. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTTXLOSB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUN3OMWV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9WZ5J3UE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0I3ZBSF/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VI0L2FJ7/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMOSIMAX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 55]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt;9093 besed po tarifi 2500/uro = 3,6 ure x 6,17 eur = 22 eur&lt;/font&gt;
* Jaka: [[S harmoniko na medveda]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 287–294, 298–299, 306–307. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQJPZZG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+287%27&amp;pageSize=25 dLib 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7YV1SXXE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+288%27&amp;pageSize=25 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXDOHTQA/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+289%27&amp;pageSize=25 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5Q8AVPE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+290%27&amp;pageSize=25 290],  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOC9VVTW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+291%27&amp;pageSize=25 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTP81M70/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+292%27&amp;pageSize=25 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCRROMP1/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+293%27&amp;pageSize=25 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q2DVH6IQ/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+294%27&amp;pageSize=25 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBF1URGI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+298%27&amp;pageSize=25 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJ7SDSVY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+299%27&amp;pageSize=25 299], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3RM1D56/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+306%27&amp;pageSize=25 306], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTF2MU4Y/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+307%27&amp;pageSize=25 307] Uredila: Nuša Velišček {{opravljeno}}
*A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 35, številki 218, 225. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCQ6DISI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=60 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N33AVAE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 225]; 1934: A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 23, 234–240, 260–261, 265, 285–286, 288, 290–292, 301–302, 304, 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6NZGTPX5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 dLib 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBPSKOK6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPFMWRKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNWW73Y1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDBXCCE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDVKV8PR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRKEPGI4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 240],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJGZAISN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARHLWXAY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMDFX3BI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHBYKRCR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTDZ4ZAU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOVTD6Z3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HEVJJMK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMZBONVL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1YDB5ZX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI4X6NX7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8YZ33E3R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFBPLIYJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIG9LYPL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 306]; *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 48–50, 55–56, 58–60, 62, 66, 69–71, 73, 76, 77. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7NDFJU5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXLRSZJ2/?euapi=1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27rele%253dAmeri%25c5%25a1ka%2bdomovina%27&amp;page=65 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQKRSDMG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JU2MCELP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKBPLXKK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKGB12V7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MURXXZUS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QJEZLYT4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7YGTPPA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQAKTAZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF1IW3RQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 77]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 49546 besed po tarifi 2500/uro = 19,8 ur x 6,17 eur = 122 eur &lt;/font&gt;
*[[Andrew Žagar]]: [[Iz zgodovine pevskega društva Zvon]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 230, 236, 242, 248, 254, 266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6MXX2BV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 dLib 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEHHQIKH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DXUDKTOK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSZ7ZVF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D680I3Y7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 266]. Ureja: Jaka Ajlec
*[[A. Šabec]]: [[Kako kuje življenje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 37, številke 226, 242, 261, 297. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GF6CPFKV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9PG85JTW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GARW6YN3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSGVGRTW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 297]; ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 17–18, 23, 26, 42, 48–53, 59–60, 71, 79, 83–84, 86, 89–90, 95–96, 101–102, 113–114, 125–126, 128, 131, 137, 143, 149, 155, 157, 162, 166, 178, 181–182. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDU5U5SA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RO3IQJBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIN7JY7K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7JICYHN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGZO2GUC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JZG5XNV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJESZ1E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-922W9EII/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6K5ABHH2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XXH0C5Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MMJDHBH7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITR8WK5E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VETDOBND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APBPYKTB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOWMC3ZJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STQV91X5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYRPGYIV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZLWCXX4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI2LJQLE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZZENPWW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KW3JFAQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCGXZC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEJUYQQL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXUVA8DE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0XXNXGJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GMRARYGC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B99MKCTX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O25RFZL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04SW1OH8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ9HX6KM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3M4HX3XS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 182]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt;45668 besed po tarifi 2500/uro = 18,3 ure x 6,17 eur = 113 eur&lt;/font&gt;
*[[Ivan Zorec]]: [[Stiški tlačan]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 14–15, 17–18, 22–23, 26, 32. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBDOS8V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJAWZDTV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQOLVD9V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZ5JTXCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 32]. Ureja: Daša Horvat
*[[Michael Lah ml.]]: [[Potovanje po zapadni Ameriki]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 294–296, 301, 304–305. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IMAL9VL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHE8E15Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 295], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S46BZQJE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X1MROF0W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 301], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVIO2D0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 304], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRHI1SZP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 1–4, 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZXX2YKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIMGAMNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSANA5LW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUMFMPXX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=76 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42UURGZS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=76 6]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; | 11837 besed po tarifi 2500/uro = 4,7 ure x 6,17 eur = 29 eur &lt;/font&gt;
*[[Jože Grdina]]: [[Po širokem svetu]]. Potopis. ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 246, 251, 257, 263–264, 268–270, 272, 274–275, 280–281, 284, 286–289, 291–293, 303–304. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F48MFZ66/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=85 246], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKMYTJLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=85 251], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1IYXEN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D6VGFU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHC7SQUQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRAFDE00/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CESC1FEY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBMDTBVF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B6GYLTVZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRJLQC5B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV4TQLI2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOQ3CRAX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6YJKEWSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ8U3S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1TDBZ9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 286], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKBPT6GW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHZQND1Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X5WOAIK0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-47XVBWVJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJL2IU12/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOAOXM4G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STN534FW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YUK64TL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 304]; ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 2–3, 8–9, 11, 13–15, 17, 21, 26, 32, 38–39, 49, 55–56, 79, 91–92, 97, 100, 109, 135, 138, 144–145, 150, 153, 156, 158, 161–162, 164, 167–168, 170, 173–174, 176–177, 179–180, 185, 188, 191–192, 194, 197, 203–204, 209, 215, 220–221, 226–227, 232–233, 238–239, 244–245, 256, 268–269, 279, 280, 290, 294, 303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1FOXQ96/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 dLib 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDQ9KSMU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMJ7I8VP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QHJF9UE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR2ZYV1R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL678AYJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOHBSQIY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCCDO0PR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRKJZJCA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJZZNPCJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8NWF8C2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GM7XHAHS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-88YPAUQE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKVQBMTI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP4BFZWN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYQTBNAD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXSNHQAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3EDFLXM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4YF0C3RK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHR5XOUC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DAUIFDKX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQFI8BNA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRLVKSYA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU46BWME/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIF34RZA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXA03LVQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC3B57SP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDHEYAQE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=92 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIW8AWPL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=92 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWDIOBQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTSCNBK1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGY61FDC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9MVSX0F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SA1AYVEC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQQSO4S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD3TI0SF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUL6BF1X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJVDVTK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AT2SUDDP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWYASWGZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P40SCPWQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXABMSUX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMRIML2V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZOCOZAV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKILVMR5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7EVNBMX2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGXNRQIF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOR8DTAI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAGG3CCI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I8ZACQWF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJAN9IKC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 188], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKXYVSD2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 191], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IDISIWQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 192], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKGP11VX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJQ9VG8A/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NGHFV7P/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJWQA3YH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPMPGDBS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 220], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYGG3WIM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUHNVKZT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL4AHJLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AKQCFMTH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2I5MAEPN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TANDKM0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5LQRAAD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 244], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYBAMFII/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 245], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2HAQGT8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 256], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPFICB0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGWRBYOG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUD5MSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q0HINBM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2QHPWVK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8JRT2G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OREN6SWY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDCBBPXD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 303]; ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 3–4, 7, 9–12, 14–15, 19–20, 25–27, 36–37, 39, 44, 48, 50, 54–55, 60–61, 67–68, 74, 80, 84–85, 96, 102, 104, 108, 114, 122, 126, 137–139, 145, 160, 165, 167, 171, 183, 185, 189, 197–198, 201–202, 212, 219, 224, 231, 233, 236, 239, 242, 248, 255, 261, 265, 272, 276–277, 282, 288, 290, 294, 300. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TS3CL2FY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 dLib 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SKYRH0I2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INFILVIN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQQET3I9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLQXLODJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGYWNQKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OQFRNDK9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYWHEIWP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI5IQCVH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRNB4VOA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCGCUCWV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SMRWOPGZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLODO4U/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ0ASEI5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8SQF7TP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 60], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4QTYCNG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNXAPIGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOVY8VVA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKG7CFUW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3DSDTBQN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHMIIKET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VID5QBA3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 85], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-514YZAY2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3R6DKRV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GVZUCCV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXUDV4F5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIATMPFA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZIXG6KG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V91CCMWM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTTBUADT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYKDYBKV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DH6E9PH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O5BZENW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 198], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UYU9H5YJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 201], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G6RUURLZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTGPIJ3Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGWG5CDG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YR4U3EAE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMNZJJAY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKMNST2Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSQ9IUYB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TI1UHQF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MILRMF22/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UMWNYOS7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHHDDHMY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDVU3GO0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSMH8XZA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=112 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X8UBDHS5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=112 300]; ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 2, 4, 7, 10, 13, 19, 25, 28, 31, 37, 40, 51, 54, 60, 63, 66, 72, 75, 78, 84, 90, 93, 96, 99, 102, 105, 114, 120, 131, 134, 137, 161, 166, 172, 178, 181. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPABBMZG 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RR1UR5SM 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WY7ITJLR 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWD4H3C5 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VN6HIXWU 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHVBFFQW 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4WKJLWZU 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EZSNAJLD 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXLZZWBH 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LEHAOKS 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFYUHHHX 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQ98WE9N 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PIA9A5VY 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OVTP1XU 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2ZLFRLL 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4MWPYTF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEXLAKXG 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LART8ZWM 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVAL6SQI 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ICPLEEBZ 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEY8ZCSG 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZJZCELA 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOJ3XQCY 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZSTCMFV 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOPELKXP], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYO0SFY0 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYRFELWY 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYUMPNUC 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1IGCRTNU 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXKZRY5J 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N12QPY8V 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTWPFTSF 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APYIOB1M 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5HLE4NVG 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JNJMAGX 181]. Ureja: Urša Kosmač
*[[James Debevec]]: [[Pehanje za srnami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 37–39, 42, 44–60. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 dLib 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5JJQY7Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMJTPGED/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XHHPVJW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJKPDH75/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDYZKX56/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBPDXTSF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVU35JKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNFXK9UT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZXCYMQB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTK7NKQK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1UKF55N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZVE1WSG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPMGIJ8U/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 60]. Ureja: Nika Boršič {{opravljeno}}
*[[James Debevec]]: [[Na ogled za srnicami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 202–204, 208, 213–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFUEH6JG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRYDAF1J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DGXWEQXY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-95F5FQ0V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 214]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 5907 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure * 6,17 eur = 15 eur &lt;/font&gt;
*[[Josephine Erjavec]]: [[Na obisku v stari domovini]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 103, 114, 121, 126, 132–133, 137–138, 144, 159, 165, 171, 177, 183, 189, 195, 203, 218, 224, 236, 242, 248, 254, 260, 265, 271, 282, 288, 289. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VEBQ9D1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 dLib 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZTP1GFN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQY3LUSO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSV9LK6E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS6SXUC1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL0BTMIE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQGV7Y0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6BKVIWF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXX4DMYX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-13FHXWYR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 254], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5AOJ1YY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPB3Y7FB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYENRXDM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 289]. Ureja: Lara Repe
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Poljančev Cencek]]: Sličica iz življenja malih ljudij. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 45–48, 50–53. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKQICQSU 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLKKZAZT 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VPKUUYPY 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6C21NLPO 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHTWXDBR 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1RGC1P9 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQO3ZXBQ 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WPJN8L 53]. Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | &lt;font color= &quot;green&quot;&gt;4693 besed po tarifi 2500/uro = 1,9 ur2 x 6,17 eur = 12 eur&lt;/font&gt;

==Besedila za urejanje v letu 2021==

*Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]]
*[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]
* [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]]
* [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]]
* M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]]
* [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]]
*[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]]
* [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]]
* [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib]  Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]]
* [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&amp;sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&amp;ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&amp;q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&amp;oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&amp;gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&amp;sclient=gws-wiz&amp;ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&amp;uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] 
* [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]]
* [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] 
*[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27],     [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] 
*[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96]
*[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261], Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139]
*[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103.  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]]
*[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]]
*[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 262] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]]

==Besedila za urejanje v letu 2020==
*[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku)
*[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929)
*[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]]
* Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&amp;fyear=1884&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]]
* [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}}
*[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) 
*[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
* [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) 
* [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*&lt;s&gt; [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]&lt;/s&gt; Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]].
* Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo)
* Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
* [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]]
* P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1924&amp;page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
*[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] 
*[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] 
* Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
* [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40)	[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
* [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] 
*U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]]
*Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]]
*[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]]
*E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]]
*J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]]
*[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: &quot;[[Na pragu smrti]]&quot;: Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali.  SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}},  6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}},  10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]]
*[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]]
*[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33
*[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1  Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]].  Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*M. J.: [[Če študent na rajžo gre]].  Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]]
*[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33
*dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29
*[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44
*Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6)
*Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1925&amp;page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib]
*[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]]
*Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib]
*Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1884&amp;page=3 dLib]
*[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&amp;pageSize=25 dLib]
*Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]
*Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=4 dLib]
*[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib]
*J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib]
*Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib]
*Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib]
*Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib]
*Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib]
*Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib]
*C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib]
*Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib]
*[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib]
*J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib]
*[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib]
*[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib]
*Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib]
*Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib]
*[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib]
*Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib]
*Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib]
*Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib]
*[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib]
*[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''.  Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib]
*Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib]
*[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib]
*[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib]
*[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib]
*[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib]
*[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib]
*[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib]
*[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib]
*[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib]
*Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib]
*[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib]
*J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib]
*Д: [[Kralj &amp; Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib]
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Uredil: Uroš Ferrari Stojanović
*Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib]
*[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib]
*Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib]
*[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib]
*E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b,  237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b).   [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib]
*Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib]
*[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib]
*[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib]
*[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib]
*Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] 
*[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib]
*[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib]
*[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib]
*[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib]
*[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib]
*[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib]
*[[Joško Kevc]]: [[Izlet na  Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib]
*Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib]
*Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib]
*[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib]
*V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib]
* [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  
* [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]     
* [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib]
* Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib]
* A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib]
* A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib]
* H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib]
* [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib]
* [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). 
*[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib]
*M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib]
*V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.]
*[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.]
*[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do  55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]

'''Avtorski opusi'''
* [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir)
* [[Fran Milčinski]]
* [[Marjana Grasselli Prosenc]]
* [[France Bevk]]
* [[Fran Žgur]]
* [[Ivan Baloh]]
* [[Ferdo Kleinmayr]]
* [[Franjo Krašovec]]
* [[Drago Komac]]
* [[Joško Kevc]]
* [[Alojzij Remec]]
* [[Marica Gregorič Stepančič]]
* [[Ivan Podlesnik]]
* [[Oskar Kamenšek]]
* [[Janko Kessler]]
* [[Ivan Pucelj]]
* [[Anton Zajc]]
* [[Jurij Grabrijan]]
* [[Fran Zakrajšek]]
* [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica)
* [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&amp;ndash;187. 
* [[Fran Detela]]
*[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik)
* [[Jakob Alešovec]]
* [[Josip Podmilšak]]
* [[Luiza Pesjak]]
* [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}}
*[[Leopold Lenard]]
* [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd.
*[[Ivo Grahor]]&lt;ref&gt;Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.&lt;/ref&gt;
*[[Ivo Brnčić]] 
*[[Ljudmila Poljanec]]
*[[Lea Fatur]]
*[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')&lt;ref&gt;Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.&lt;/ref&gt;
*[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi)
*postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja.
*[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru)
*[[Josip Vandot]]
*[[Narte Velikonja]]
*[[Janko Mlakar]]
*[[Ivan Albreht]]
*[[Matej Tonejec]] - Samostal
*[[Anton Koder]]
*[[Fran Levstik]] (gl. SN)
*[[Pavel Turner]]
*[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib)
*[[Josip Stritar]]
*[[Alojzij Kokalj]]
*[[Ivan Cankar]] (gl. SN)
*[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.)
*[[Josip Premk]]
*[[Albin Prepeluh]]
*[[Fran Govekar]]
*[[Milan Pugelj]]
*[[Ivo Trošt]]
*[[Julij Bučar]]
*[[Marija Grošelj]]
*[[Mara Tavčar]]
*[[Ljudmila Prunk]]
*[[Marija Kmet]]
*[[Josip Suchy]]
*[[Josip Kostanjevec]]
*[[Ivan Lah]]
*[[Gustav Strniša]]
*[[Frančišek Ksaver Steržaj]]


'''Revije'''

*[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib]
*[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib]

==Besedila za urejanje v letu 2019==

*[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. 
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31].  -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]].
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] 
*[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]].
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]]
*[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dzvon+1876%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370.  -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama
*Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*''[[Besednik]]'' (1869&amp;ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869)
*''[[Slovenska bčela]]'' (1850&amp;ndash;1853)
*[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
* [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&amp;mdash;4 je že urejeno) Uredila: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]]
*[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]]
*[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]

Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST)

==Besedila za urejanje v letu 2018 ==

*Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib]

*P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938,  št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]

*[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]]
*[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib]
*Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST)
*[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Delavska+politika&amp;page=1&amp;fyear=1928&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika)
*[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&amp;pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3djudita+pajk%27&amp;pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib]
*[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929
*[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930
*[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib]
*[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]]
*[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234)  {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib]
*[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib]
*[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]]
*[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] 
*[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib]
* [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 31],	[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] 
* [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78)	Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] 
* [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140)
* [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89)	
* Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]	
* Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16)
* [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127)	-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]

*[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932
*[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929
* [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]]
* [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
* [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] 
* J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] 
* Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 118  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]]
* I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
* [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib]   -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke  252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-503-55&amp;pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}}
* [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&amp;page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&amp;page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&amp;page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&amp;page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&amp;page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27]   -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET)
*Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3
* [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303
* [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921
* Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta''  8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET)
* Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici
* Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut
* ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf])
* [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib]
* [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti)
* [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890
* [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=stanko+vraz&amp;as_brr=3&amp;hl=sl]
* [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) 
* [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] 
* [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog]
* [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]]
* [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog]
* [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] 
* [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib.
* [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&amp;fyear=1884&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]]
* [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim  večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
*[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&amp;ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*''Slovan'' 1884&amp;ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
**Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* kazalo leposlovnih člankov v reviji
*[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
* [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]]
* [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* ([[Eno si zapojmo]])
* ([[Ljudske pesmi]])
* ([[Ljudski pregovori]])
* ([[Slovenske pravljice]])
* &lt;s&gt;[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]&lt;/s&gt;

===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''===

== Besedila za urejanje v letu 2017==
===Posamezna besedila===

* [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST)
*[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]]
*Maša Slavčeva [&lt;nowiki /&gt;[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]  [[Uporabnik: Patricija Berglez]]
*Zofka Kveder-Demetrovićeva [&lt;nowiki /&gt;[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST)
*Anka Nikoličeva [&lt;nowiki /&gt;[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST)
*Anka Nikoličeva [&lt;nowiki /&gt;[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]]
*[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]]
*[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST)
*[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]]
*[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST)

*[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST)
*[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] 
*[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET)
*[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET)
*[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST)
*[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date]  Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor  ]]
*[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST)
*[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET)
*P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]]
*[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST)
*[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52]  Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST)
*[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]]
*Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET)
*[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]]
*[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]]
*[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST)
*[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005)
*[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST)

====Besedilne variante====
* [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) 
* [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si)
* [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) 
* [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) 
* [[France Bevk]], [[Začudene oči]] 
* [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]:  Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji

===Leposlovje v zbirkah===

====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev====

Po 141. členu ZASP usahnejo pravice
redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30
letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji
Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so
izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki
so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev
(razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno
obratno). V poštev pridejo:

[[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019),  [[Srečko Kosovel]] (4 knjige),  [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020).

Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988.

Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET)

====[[Slovenska Talija]]====

====Slovenske večernice====

V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC)

* [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib]
* [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)]  [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)]  V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 6]] (&lt;s&gt;1882&lt;/s&gt; &gt; 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]]  {{opravljeno}}
* &lt;font color= green&gt; [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] &lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]&lt;ref&gt;Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.&lt;/ref&gt;  Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} 
*&lt;font color= green&gt; [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]&lt;/font&gt; 
* [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo  {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov  Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev  | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7&lt;ref&gt;Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.&lt;/ref&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
* [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo,  [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib]  {{opravljeno}} || &lt;font color=green&gt;[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) &lt;s&gt;[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)&lt;/s&gt; ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]&lt;ref&gt;Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.&lt;/ref&gt;&lt;/font&gt; 
* [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč,  Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}}
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 38]] (1884)  [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] &lt;/font&gt; 
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 41]] (1887)  [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib]  [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org]  Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}
* [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na  krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} 
* [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} 
* [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 52]] (1900)  [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''&lt;/font&gt; (besedilna varianta)
* [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo &lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa  {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org]
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST)
* [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || &lt;font color=green&gt;[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]&lt;/font&gt;&lt;ref&gt;Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.&lt;/ref&gt;
* [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]]  | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovanskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST)
* [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji &quot;Zenta&quot;]] &lt;/font&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis)
* [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672.  Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar |  [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST)
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib''']
* &lt;font color=green&gt; [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih&lt;/font&gt; || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta)
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib]  Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov)  {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib]  Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest 
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]&lt;/font&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]]  {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]]  {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja
* [[Slovenske večernice 89]] (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]]
* [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja 
* [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]]
* [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]]
* [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest
* [[Slovenske večernice 93]] (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib] Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]]
* [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov 
* [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]]
* [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]]
* [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]]
* [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad 
* [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]]
* [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]]

===Leposlovje v periodiki===

'''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.'''

*''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib]
* ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&amp;ndash;1849)
*''[[Slovenska bčela]]'' (1850&amp;ndash;1853)
*''[[Slovenski list]]'' (1928&amp;ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*''[[Dan]]'' (1912&amp;ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dan+(1912)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 1970–1987))
* &lt;s&gt;''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&amp;ndash;1943) [ dLib]&lt;/s&gt; (še ni digitaliziran)
* ''[[Delavska politika]]'' (1926&amp;ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila/1&amp;pageSize=25 dLib]
* ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&amp;ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib]
* ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&amp;ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib]
*''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&amp;ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library)
*''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&amp;ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno
*''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&amp;pageSize=25 dLib]
*''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib]
*''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib]
*''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila/1 dLib]
*''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Ptujski+tednik dLib]
*''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Tednik+(Ptuj) dLib]
* ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno
* ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) 
* ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno
* [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno
* ''[[Slovan]] 1884–1887
* Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]''
* ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Kres+%28Ljubljana%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (že v celoti urejeno?)
* ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Vigred&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno
* [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno
*[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&amp;browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f5&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*[[Domovina]] 1918-1941 
* [[Domoljub]], 1888-1944
* [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno
* [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918
* [[Mladika]] 1920-1941
* [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] 
* [[Edinost]] (Trst 1876-1928) 
* [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928)
* [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920)
* [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Slavjan dLib]
* [[Slovanski svet]]  (1888-1899)
* [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&amp;pageSize=100 dLib]
* Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800)
* [[Planinski vestnik]] (1895-)
* Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935)
* [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust]
* [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985]
* &lt;font color=grey&gt;[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib])&lt;/font&gt;
*[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=journal dLib]
* [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila)
* [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib]
* [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] 
* [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog]
* [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog]
* [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910]

====Ameriški časniki====
* [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?)
* [[Glas svobode]] (1902-1907)
* [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919)
* [[Ameriška domovina]] (1920-1946)
* [[Glas naroda]] (1893-1945)
* [[Prosveta]] (1916-1948)
* [[Edinost (ZDA)]]  Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925)
* [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957)
* [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) 
* [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u)
* [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib])

====[[Knezova knjižnica]]====
====[[Zabavna knjižnica]]====

===Avtorski opusi===

*[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec''
*[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942)
*[[Karel Širok]]
*[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib)
*[[Engelbert Gangl]]
*[[Prežihov Voranc]]
*[[Slavko Grum]]
*[[Fran Govekar]]
*[[Josip Knaflič]]
*[[Oton Župančič]]
*[[Ivan Čampa]]
*[[Fran Roš]]
*[[Vinko Gaberc]]
*[[Pavel Strmšek]]
*[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST)
* [[Ivo Brnčić]] (1912–1943)
* [[Janez Jalen]] (1891-1966)
* [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco)
* [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu])
*[[Zofka Kveder]]
*[[Frančišek Ločniškar]]
* [[Dušan Ludvik]]
* [[Stanko Majcen]]
* [[Ksaver Meško]]
* [[Anton Novačan]] 
* [[Ljudmila Poljanec]]
* [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&amp;browse=rokopisi&amp;node=slike/6&amp;pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu])
* [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin)
*[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%c4%8dasopisje dLib]

=== Zaželeno, vendar še nepreslikano ===
* [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u.
* [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901.
* [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925.
* [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11.

&lt;!-- ==Za naprej== 
*Vodnikova pratika dLib
*Koledar Mohorjeve družbe
*Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr.  Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah)
*
--&gt;

== Besedila na zalogo==

*[[S pesmijo v svobodo]] (pesmarica 1945) [https://slov.si/mh/galerije/s_pesmijo_v_svobodo_1945/index.html html]

== Literarna zgodovina ==

* Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&amp;ndash;5, 1938&amp;ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik
*[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995
*[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926  
* [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz &quot;Knjige spominov&quot;]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib]
*[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866)
*Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust]
*[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] 
* Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib]
* Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib]
*[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] 
* [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS
*[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 &lt;s&gt;&lt;code&gt;http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37&lt;/code&gt;&lt;/s&gt;.
* [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis).
* [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. 
* [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&amp;id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&amp;type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&amp;id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&amp;type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&amp;id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&amp;type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&amp;id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&amp;type=PDF].
* [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&amp;id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&amp;type=PDF]
* [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] 
* [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft]
* [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] 
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]]
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]]
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]]
* [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up]
* [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog]
* [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]]

== Neleposlovje ==

Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC)

* [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900
*[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33
*[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&amp;ndash;1927
* [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924
*Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928
*[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929
*Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 
*[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352
*[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927
*Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734
*Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust]
*[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921
*[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994
*[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872
*[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916
*[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891
*[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872
*[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894
*[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872
* [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] 
* [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939
* [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC)
* [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib]
* [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib]
* [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib]
* [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 
* [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1)
* [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910
* [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}}
* [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&amp;printsec=frontcover&amp;dq=pismenost&amp;hl=sl]
* [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis)
* [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 
* [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898
* [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095
* [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732
* [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 
* [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 
* [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 
* [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105
* [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 
* [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke)  
* [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije
* [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 
* [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] 
* [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf]
* [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf]
* [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog]
* [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf]
* [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib.
* [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&amp;id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&amp;type=PDF]
* [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263]
* [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255]
* [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254]
* [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]],  1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88]
*Primož Trubar: [[Hišna postila]] (1595). Zbrana dela, 9 (2015). Vir: [https://www.academia.edu/47701269/Primo%C5%BE_Trubar_Hi%C5%A1na_postila_1595_ Academia.edu].

Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost.

* [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP9#v=onepage&amp;q=&amp;f=false]

* [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=valentin+vodnik&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPR2,M1] 
* [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=radoslav+razlag&amp;as_brr=3&amp;hl=sl]
* [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&amp;oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog]
* [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&amp;pg=RA1-PA284&amp;dq=metelko&amp;hl=sl]
* [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&amp;pg=RA2-PA43&amp;dq=kopitar&amp;as_brr=1&amp;hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257]
* [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=glagolita&amp;as_brr=1&amp;hl=sl] 
* Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=listi+inu&amp;hl=slg]
* [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=ravnikar&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&amp;pg=RA1-PA204&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl] 
* [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&amp;pg=RA3-PA255&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&amp;pg=RA1-PA69&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=slom%C5%A1ek&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835&lt;br&gt; [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=slom%C5%A1ek&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC)
* [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog]
* [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&amp;ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] 
* [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog]
* [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec)
* [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog]
* [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog]
* [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog]
* [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog]
* [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901
* [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog]
* [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog]
* [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] 
* [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog]

==Osnovni napotki==

Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=17&amp;Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami!

Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo.

Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. &lt;code&gt;domoljub 1923&lt;/code&gt;. Zadetke razvrstimo &lt;code&gt;po datumu naraščajoče&lt;/code&gt; in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo &lt;code&gt;Kopiraj mesto povezave&lt;/code&gt; in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled.

Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, &lt;code&gt;Dela leta xxxx&lt;/code&gt;, naslov revije, oznaka žanra.

Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) 

Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila &gt; Časopisje in članki &gt; Razširi Časopisje in članki - naslov &gt; Slovenski narod &gt; Razširi letnica &gt; 1911 (npr. za Libera nos a malo) &gt; Razporedi po datumu naraščajoče &gt; od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. 

Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti.

Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&amp;action=edit seznam novosti]'''.

Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si).

== Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov ==

* [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon]
**[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] 
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] 
* Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/]
* Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/]
* Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/]
* Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89]

== Še pod avtorsko zaporo ==

Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC)

* [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 
* [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970
* [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr.
* [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje
* [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm]
* [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja]
* [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] 
* [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja]
* [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5
* [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002.
* [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955.
* [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959.
* [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960.
* [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967.
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]]
* [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja)
* [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]]
* [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]]
* [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]]
* [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]]
* [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]]
* [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]]
* [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]]
* [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]]
* [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]]
* [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]]
* [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]]
* [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]]
* [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]]
* [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]]
* [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]]
* [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]]
* [[Miha Remec]], [[Iksia]]
* [[Miha Remec]], [[Iksion]]
* [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]]
* [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]]
* [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]]
* [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]]
* [[Miha Remec]], [[Votlina]]
* [[Miha Remec]], [[Zar ptica]]
* [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]]
* [[Razvezani jezik]]
* [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]]
* [[Sonja Votolen]], [[Malin]]
* [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]]
* [[Sonja Votolen]], [[Songarei]]
* [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]]
* [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]]
* [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]]
* [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem)
* [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]]
* [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]]
* [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]]
* [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]]
* [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000
* [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]].
* [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]]
* [[Mednarodni jezik]]
* [[Oj božime]]
* [[Slovenske novele 1935]]
* [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]]
* [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]],  [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf]
* [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin
* [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]]

== Dokončano ==

===Dokončano iz LZ===

* [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]]
* [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]]
* [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]]
* [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]]
* [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]]
* [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]]
* [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904)
* [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]]
* [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]]
* [[Engelbert Gangl]], [[Mare]]
* [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]]
* [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]]
* [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]]
* [[Fran Govekar]], [[Film]]
* [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913)
* [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela
* [[Fran Govekar]], [[Suzana]]
* [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896)
* [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891)
* [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894)
* [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]]
* [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]]
* [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]]
* [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica
* [[Fran Zbašnik]], [[Strup]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]]
* [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]]
* [[France Bevk]], [[Beg pred senco]]
* [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]]
* [[France Bevk]], [[Suženj demona]]
* [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana
* [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]]
* [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI)
* [[Ivan Albreht]], [[Entree]]
* [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]]
* [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]]
* [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]]
* [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest
* [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]]
* [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]]
* [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske
* [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]]
* [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska
* [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922)
* [[Ivan Lah]], [[Romantiki]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917)
* [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]]
* [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]]
* [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]]
* [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]]
* [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]]
* [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]]
* [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916)
* [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]]
* [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]]
* [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]]
* [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]]
* [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]]
* [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]]
* [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914)
* [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883)
* [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]]
* [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman
* [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]]
* [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar
** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882)
** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884)
** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886)
** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887)
** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891)
** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894)
* [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]]
* [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]]
* [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]]
* [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]]
* [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest
* [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]]
* [[Josip Stare]], [[Vinko]]
* [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest
* [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini
* [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]]
* [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]]
* [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]]
* [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]]
* [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]]
* [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]]
* [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]]
* [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]]
* [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela
* [[Marija Kmet]], [[Brez tál]]
* [[Marija Kmet]], [[V metežu]]
* [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]]
* [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski
* [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]]
* [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]]
* [[Milan Pugelj]], [[Magda]]
* [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]]
* [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]]
* [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]]
* [[Miran Jarc]], [[Črna roža]]
* [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]]
* [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]]
* [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]]
* [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]]
* [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja
* [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]]
* [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne
* [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne
* [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]]
* [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]]
* [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939)
* [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]]
* [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]]
* [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918)
* [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926)
* [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]]
* [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]]
* [[Zofka Kveder]], [[Pisma]]
* [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]]
* [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912)
* [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]]
* [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886)
* [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935)
* [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929)
* [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927)
* [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935)
* [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938)

===Dokončano iz DiS===

* [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910)
* [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19)
* [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925)
* [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914)
* [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893)
* [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895)
* [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920)
* [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892)
* [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925)
* [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926)
* [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931)
* [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931)
* [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923)
* [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932)
* [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923)
* [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933)
* [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908)

===Dokončano drugo===

*[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 8].
* [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]]
* [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. 
* [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]]
* [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912).
* [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911.
* [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924.
* [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]].
* [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib]
* [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896.
* [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905
* [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja
* [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881.
* [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938.
* [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 
* [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896
* [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889
* [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica
* [[Anton Funtek]], [[Rokopis]]
* [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895
* [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]]
* [[Anton Ingolič]], [[Soseska]]
* [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892)
* [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884.
* [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883.
* [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877.
* [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83.
* [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890)
* [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881.
* [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882.
* [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929.
* [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]]
* [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]]
* [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]]
*[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] 
* [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881.
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840.
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950.
* [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863
* [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863.
* [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27
* [[Celovški zmaj]].
* [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) 
* [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906
* [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864.
* [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]].
* [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878)
* [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib.
* [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]]
* [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914.
* [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]]
* [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921
* [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865.
* [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865.
* [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874
* [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869.
* [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 
* [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911.
* [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]].
* [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije
* [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. 
* [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]].
* [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894)
* [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908.
* [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908.
* [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]]
* [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891.
* [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.
* [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916.
* [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900)
* [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]].
* [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912.
* [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama).
* [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885.
* [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912
* [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]].
* [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]].
* [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]].
* [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]].
* [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]].
* [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]].
* [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]].
* [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]].
* [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]].
* [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864.
* [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]].
* [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]].
* [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913)
* [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890.
* [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03.
* [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898).
* [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892).
* [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890).
* [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891.
* [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920.
* [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901.
* [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900.
* [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926.
* [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892).
* [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893.
* [[Fran Jaklič]], [[Za možem]]
* [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]]
* [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855
* [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]]
* [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]]
* [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926
* [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894.
* [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895.
* [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889.
* [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]]
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913.
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]].
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]].
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]]
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]]
* [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916.  
* [[Fran Milčinski]], [[Butalci]].
* [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. 
* [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921.
* [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. 
* [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923.
* [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930.
* [[Fran Milčinski]], [[Igračke]].
* [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916.
* [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919.
* [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932.
* [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]].
* [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32.
* [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]].
* [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. 
* [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]].
* [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925.
* [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. 
* [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914.
* [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929.
* [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938.
* [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939.
* [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib]
* [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894.
* [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. 
* [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909.
* [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900.  
* [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). 
* [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856
* [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]]
* [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874.
* [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887.
* [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931.
* [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931)
* [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35)
* [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928.
* [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38)
* [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939)
* [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933)
* [[France Bevk]], [[Menče]] (1936)
* [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858.
* [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847.
* [[France Prešeren]], [[Zdravljica]].
* [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885.
* [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863.
* [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910.
* [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936.
* [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]]
* [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]]
* [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]]
* [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]].
* [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910.
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]].
* [[Ivan Cankar]], [[Erotika]].
* [[Ivan Cankar]], [[Greh]]
* [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]]
* [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]].
* [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04.
* [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03.
* [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] 
* [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]]
* [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901.
* [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]].
* [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]].
* [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]]
* [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]].
* [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]]
* [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]].
* [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]]
* [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]].
* [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]].
* [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]].
* [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906.
* [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04.
* [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]]
* [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917.
* [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]].
* [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]].
* [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]].
* [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]].
* [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]].
* [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909.
* [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910.
* [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914.
* [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]].
* [[Ivan Cankar]], [[Za križem]].
* [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]].  
* [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]].
* [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]].
* [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]].
* [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905.
* [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940.
* [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894).
* [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]].
* [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906.
* [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]]
* [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850.
* [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863.
* [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928
* [[Ivan Potrč]], [[Krefli]]
* [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920)
* [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913.
* [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16)
* [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906.
* [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892.
* [[Ivan Tavčar]], [[4000]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889.
* [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba
* [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908.
* [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]].
** [[Kako se mi ženimo]]!
** [[Kočarjev gospod]]
** [[Posavčeva češnja]]
** [[Šarevčeva sliva]]
** [[Gričarjev Blaže]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919.
* [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta
* [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]]
* [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]].
* [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860.
* [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. 
* [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]].
* [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]].
* [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]].
* [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886.
* [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9)
* [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919)
* [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]]
* [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899)
* [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907.
* [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895).
* [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897).
* [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906.
* [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874.
* [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] 
** [[Poštne nakaznice]].
** [[Iskren zagovornik]].
** [[Ponarejeni bankovci]].
** [[Policijski komisar]].
** [[Mati ga izda]].
** [[Sodba večne pravice]].
** [[Iz globočine morja]].
** [[Poštarica na Prelazu]].
* [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903.
* [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884.
* [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880
* [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]]
* [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 
* [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883.
* [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884.
* [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864
* [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864.
* [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893.
* [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. 
* [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861.
* [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. 
* [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]].
* [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]].
* [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860.
* [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861.
* [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]].
* [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828
* [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]].
* [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]].
* [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]].
* [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]].
* [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]].
* [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850.
* [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892.
* [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884)
* [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883.
* [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888)
* [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884).
* [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]].
* [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890.
* [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892).
* [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882.
* [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876.
* [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888).
* [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. 
* [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887)
* [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]].
* [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog]
* [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901)
* [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]].
* [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]].
* [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]].
* [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]].
* [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]].
* [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]].
* [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]].
* [[Josip Jurčič]], [[Domen]].
* [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]].
* [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Golida]].
* [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]].
* [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]].
* [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]].
* [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873.
* [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]].
* [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]].
* [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]].
* [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]].
* [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]].
* [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877.
* [[Josip Jurčič]], [[Lipe]].
* [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]].
* [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]].
* [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]].
* [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]].
* [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880)
* [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]].
* [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886)
* [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog]
* [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]].
* [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]].
* [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]].
* [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]].
* [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]].
* [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]].
* [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]].
* [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]].
* [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]].
* [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]].
* [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest
* [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906.
* [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906
* [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922.
* [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897
* [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909.
* [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891)
* [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. 
* [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870.
* [[Josip Regali]], [[Vzgoja]]
* [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889.
* [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869.
* [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878.
* [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868.
*[[Josip Vandot]], [[Desetnica]]
*[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]]
*[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] 
*[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] 
*[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]]
*[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]]
*[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] 
*[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]]
*[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]]
*[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] 
*[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] 
*[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] 
*[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] 
*[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] 
* [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]]
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851.
* [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib]
* [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931.
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939.
* [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939)
* [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927)
* [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938)
*[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW]
*[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] 
* [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863.
* [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl.  
* [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842.
* [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907)
* [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870
* [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]]
* [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]]
* [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]]
* [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]]
* [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]]
* [[Juš Kozak]], [[Dota]]
* [[Juš Kozak]], [[Razori]]
* [[Kranjska nevesta]], SG 1864.
* [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf]
* [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]].
* [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]].
* [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901.
* [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 .
* [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 
* [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]].
* [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]]
* [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. 
* [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912
* [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906)
* [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929
* [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864.
* [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887.
* [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27.
* [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894.
* [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&amp;pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) 
* [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela
* [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]]
* [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž
* [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] 
* [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615]
* [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917.
* [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941.
* [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928.
*[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. 
* [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903.
* [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903).
* [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902).
* [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904.
* [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]].
* [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]].
* [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]].
* [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855.
* [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867.
* [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej  
* [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28.
* [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961.
* [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972.
* [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906.
* [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886
* [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969)
* [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T]
* [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK]
* [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. 
* [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. 
* [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907.
* [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. 
* [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944.
* [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925).
* [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923
* [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913).
* [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885.
* [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881.
* [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885.
* [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896.
* [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882.
* [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892.
* [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876.
* [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. 
* [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883.
* [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893.
* [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881.
* [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897.
* [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864.
* [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 
* [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895)
* [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]]
* [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896.
* [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900)
* [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 
* [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]]
* [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898)
* [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče 
* [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890)
* [[Plezalski občutki]] (SN 1926)
* [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]]
* [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931)
* [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]]
* [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]]
* [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]]
* [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] 
* [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]]
* [[Rado Murnik]], [[Brat]]
* [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]]
* [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]]
* [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 
* [[Rado Murnik]], [[Indijanci]]
* [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]]
* [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]]
* [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]]
* [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909.
* [[Rado Murnik]], [[Materino srce]].
* [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]].
* [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]].
* [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] .
* [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]].
* [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]].
* [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]].
* [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]].
* [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]].
* [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]].
* [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]].
* [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. 
* [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]].
* [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]].
* [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865.
* [[Simon Jenko]]. [[Spomini]].
* [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]].
* [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. 
* [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]].
* [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]].
* [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]].
* [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]].
* [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]].
* [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]].
* [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]].
* [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]].
* [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]].
* [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]].
* [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 
* [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863.
* [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837.
* [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839.
* [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841.
* [[Turški Pavliha]], SG 1864.
* [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010.
* [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]].
* [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000.
* [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]].
* [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. 
* [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998.
* [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858.
* [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822.
* [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) 
* [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) 
* [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 
* [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]].
* [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840.
* [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938.
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899
* [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914.
* [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]]
* [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 
* [[Žalostna vernitev]], SG 1864.
* [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]]
* [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872)
* [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.)
* [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924
* [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] 
* [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno
* [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] 
* [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]]
* [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107]
* [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258]
* [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] 
* [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 
* [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874
*[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&amp;id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&amp;type=PDF dLib]
*[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&amp;id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&amp;type=PDF dLib]
* [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) 
* [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36)
* [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]]
* [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke)
* [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] 
* [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]]
* [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]]
* [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] 
* [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914)
* [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908)
* [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] 
*[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date]
* [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]]
* [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja
* [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] 
* [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888)
* [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) 
* [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889)
* [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881)
* [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) 
* [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888)
* [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]]
* [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910)
* [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927)
* [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]]
* [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]]
* [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923)
* [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924)
* [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]
* [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&amp;id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&amp;type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org])
* [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905
* [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927
* [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99
* [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100
* [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118
* [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113
* [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95
* [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110
* [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121
* [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58
* [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116
* [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71
* [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124
* [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 
* F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika  1925
* [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927
* [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib]
* [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib]
* [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib]
* [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib]
* [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib]
* [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib]
* [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] 
* [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib]
* [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] 
* [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] 
* [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. 
* [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] 
* [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu)
* [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html]
* [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010
* [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi 
* [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] 
* [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&amp;id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&amp;type=PDF] sl.
* [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib]
* [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib]
* [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib]
* [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib]
* [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib]
* [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982
* [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=valentin+vodnik&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPA3,M1] 
* [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog]
* [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih)
* [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]]
* [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 
* [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin
* [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=20&amp;sort=date&amp;sortDir=ASC&amp;page=2] sl.
* [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&amp;id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&amp;type=PDF] sl.
* [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882
* [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893.
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19
* [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909.
* [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&amp;id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&amp;type=PDF]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]]
*[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib]
*[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&amp;pageSize=20&amp;URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib]
*[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib]
* [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870)
* [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874)
* [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892)
* [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890)
* [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin
* [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881.
* [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881.
* [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881.
* [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi).
* [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]].
* [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914
* A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib.
* Fra Diavolo, gl. dLib.
* [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib.
* [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib.
* [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895.
* [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf].
* [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541
* [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) 
* [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib.
* [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849.
* [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=zalokar&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPA8,M1] 
*[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902)
* [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]]
* [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo)
* [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo)
* [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848
* [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005
* [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh)
*[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 
*[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859
*[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S]
*[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] 
*[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) 
*[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7]
*[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g]
*[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] 
* [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]:	Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 
* Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42
* [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 
*[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org]
* [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib]
* [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 dLib] 
* [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] 
* [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}}
* [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 
* [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927
* [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926
* [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib]  prim. z [[Roka in srce]] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07)
* [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]]
* [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib]
* [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib]
* [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12
* [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR]
* [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]]
* [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger)
* [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] 
* [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000
* [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib]
* [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog]
* [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib]
* [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940
* [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977
* [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] 
* [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]]
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921)
*[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala &lt;s&gt;--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)&lt;/s&gt;, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC)
* [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927
* [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936
* [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940
* [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896
* [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]]
* [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930
* [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]]
* [[Miran Jarc]] (1900-1942)
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903
* [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862)
*[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
*[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1944&amp;frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}}
*[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
*[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}}
*[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}}
*Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
* [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Slovenski+gospodar&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}}
*[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}}
*[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}}
* [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}}
* [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
* [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
* [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}}
* K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}}
*[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}}
*Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}}
*Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}}
*Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}}
*[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}}
*[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6];  Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC)  {{opravljeno}}
*[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
* Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012  {{opravljeno}}
* [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}}
* [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}}
* [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}}
* [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
*[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]],  1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}}
* [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}}
* [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}}
* [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}}
* P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}}
*[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}}
*Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}}
*Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]]  {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]]  {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}}
*[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11]
*[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] 
*[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941
*[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&amp;ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Vertec+(1871) dLib] 
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib]
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gruda&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gruda&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
* [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 
* [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib]
* [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] 
*[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] 
*P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki)
*P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dru%c5%beinski+tednik&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki)
* [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib]
*[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] 
*[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] 
*Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] 
* [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877
* [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927
*Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib]
*Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib]
*Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43)
*Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} 
*Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} 
*Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} 
*Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}}
*Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} 
*Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} 
*F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} 
*Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} 
*Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC)
*Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC)
*Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
*Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC)
* [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC)
* [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]]
* [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC)
* [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC)
* [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016
*[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]]
*Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]])
* [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]])
* [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 &lt;s&gt;Trenutno ureja Neja Pevec&lt;/s&gt; [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]]
*[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC)
*[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC)
*[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]]
*P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC)
*Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
*[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
* [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj
* [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] &gt; [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]])  11:52, 25. februar 2016 (UTC)
* [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] &gt; &gt; [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC)
* [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST))
* [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič)

==Urejeni avtorski opusi==

*[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC)
* [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC)
* [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber
* [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]]
*[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC)
* [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC)
* [[Bratko Kreft]]      '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC)
* [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC)
* [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC)
* [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC)
* [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&amp;pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik
* [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC)

==Urejena literarna zgodovina==
* [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]])
* [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC)
*Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC)

== [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] ==

== [[Srednješolska literarna besedila]]==

== Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == 

* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]]

== Študentsko popravljanje za višjo oceno ==

* [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]]

== Glej tudi ==

[[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]]

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]]
[[Kategorija:Wikiprojekti]]</text>
      <sha1>91kjevwn97ipy1pt82mxhcrp130wbww</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223802</id>
      <parentid>223785</parentid>
      <timestamp>2026-04-20T07:21:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <comment>/* Besedila za urejanje v letu 2026 */</comment>
      <origin>223802</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="812573" sha1="38qqstasklcrd90g4mpswwfh1cf8ft9" xml:space="preserve">{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Slovenska leposlovna klasika
|-
|-
| '''Projekt''' || Slovenska leposlovna klasika
|-
| '''Vodja''' || Neža Kočnik
|-
| '''Tema''' || Slovenska leposlovna klasika na internetu
|-
| '''Koordinatorka študentskega dela''' ||  Nika Pinter
|-
| '''Pomoč''' || [[Uporabnik:Hladnikm|Miran Hladnik]]
|-
| '''Financira''' || Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
|}

== Slovenska literatura na internetu ==
'''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)'''

Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaeurejala Simoniča.
Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.]

== Kazala==

===[[Leposlovje v literarnih revijah]]===

===[[Leposlovje v časnikih]]===

===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]===

===[[Knjige po letih]]===


==Besedila za urejanje v letu 2026==

* [[Ilka Vašte]]: [[Roman o Prešernu]] (1937) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXY3ZLHL dLib]
* [[Vida Jeraj]]: [[Pesmi (Vida Jeraj)|Pesmi]] (1908). [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY1FKYEZ dLib]
* [[Karel Destovnik - Kajuh|Kajuh]]: [[Pesmi (Kajuh, Bari, 1944)|''Pesmi'']] (1944) 
* [[Partizanska vas]]: igra v enem dejanju iz leta 1943 (tipkopis) [https://slov.si/doc/partizanska_vas.pdf pdf]
* [[Glas ranjenih]]. Ambulanta B Kokr. odreda, 15. 4. 1945 [https://slov.si/doc/glas_ranjenih.pdf pdf]
* [[Nove žene]]: Skeč v dveh prizorih, marec 1945 [https://slov.si/doc/nove_zene.pdf pdf]
* [[Naj pesem naša zadoni]] 1944 (Oblastni odbor ZSM za Primorsko) 106 str. [https://slov.si/doc/naj_pesem_nasa_zadoni.pdf pdf]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (1946)]]: [[Boj na požiravniku]] (opremiti z glavo itd.), [[Vodnjak]] (opremiti z glavo itd.), [[Jirs in Bavh]], [[Ljubezen na odoru]], [[Pot na klop]], [[Prvi spopad]], [[Odpustki]],  Samorastniki [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib])
* [[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)]]: [[Če Zila noj Drava nazaj potačo]], [[Od Mokronoga do Pijane gore]], [[Nebeški sejem]], [[Gosposvetsko polje (1942)]], [[Ob versajskih plotovih]], [[Od Meže do Poljane]], [[Od Kotelj do Belih vod]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib])
*[[Janez Cigler]]: ''[[Kortonica, koroška deklica]]''. Celovec, 1866 [https://slov.si/doc/cigler_kortonica_1866.docx docx]
*[[Janez Cigler]]: ''[[Živlenje sv. Heme]]'' [Shivlenje ş. Heme, brumne koroshke grafine, şpisal in na svitlobo dal Janes Ziegler]. Celovec, 1839 [https://slov.si/doc/cigler_hema_1839_gajica.docx v gajici]
*[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]''. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_bohor.docx v bohoričici] 
*[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Genovefa 1800]]'' [Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena]. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_gajica.docx v gajici]
*[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (dajnčica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_dajn.docx v dajnčici] 
*[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (gajica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_gajica.docx v gajici]
*''[[Isidor, brumni kmet]]: Bukvize Ljubim Kmetam podeljene''. Is nemshkiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_bohor.txt v neurejeni bohoričici] 
*''[[Izidor, brumni kmet]]: Bukvice Ljubim Kmetam podeljene''. Iz nemškiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_gajica.docx v urejeni gajici]
*[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (bohoričica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim zhasi: Nékaj sa vsakiga zhlovéka: Na pervo is angléshkiga vʹ némshki, sdaj pak sʹ pervolenjam vikshi gospóske vʹ slovénski jesik prestávlen''. Prev. Joannes Nepomuk Primiz. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_bohor.docx v bohoričici]
*[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (gajica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim časi: Nékaj za vsakiga človéka: Na pervo is angléškiga vʹ némški, zdaj pak sʹ pervolenjam vikši gospóske vʹ slovénski jezik prestávlen''. Prev. Janez Nepomuk Primic. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_gajica.docx v gajici]
*[[Josip Lavtižar]]: ''[[Pri Jugoslovanih]]'' (SM, 1903) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2U0WKWFM dLib]
*[[Ferdinand Majnik]]: ''[[Bele gazi]]'' (1941) [https://slov.si/doc/majnik_bele_gazi.pdf pdf] (literarizirani priročnik smučanja) Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Cankar]] (I. G.): [[Nj. visokorodnost v Beli vasi]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V87XSW7W dLib] 
*[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924&amp;page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] 
* [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Zorec]]: [[Zmote in konec gospodične Pavle]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UO4YCNSV dLib] 
*[[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]] [Drago Ulaga]: [[Domačija v cvetju]]. ''Slovenec'' 1943 (71), številka 125a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V5KG2K5 dlib], 126a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEUJREMN dlib], 127a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKBPXID7 dlib], 128a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UD3F38KK dlib], 129a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJQVHL5T dlib], 130a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J818VH9B dlib], 132a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9B9NXR5 dlib], 133a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A84WAVVS dlib], 136a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BWCUJM2E dlib], 137a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52ZAWZNN dlib], 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5OJ1NMF dlib], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4ZQFTFL dlib], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0FX9DQ80 dlib], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZ9P9LM5 dlib], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1S5SRG6Z dlib], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVFXNOQH dlib], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQG1GABG dlib], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZNQIKES dlib], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-91MKWU3H dlib], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N6EEJW7 dlib], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JMHMSPOC dlib], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-36HWM0MN dlib], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60PANV1A dlib], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V18F60HP dlib], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8PMC389 dlib], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7PI7B6L dlib], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQPS1M3W dlib], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0TL7TQ0 dlib], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GJRGJF5 dlib], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4CK48V4 dlib], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVERFRPQ dlib], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ALXJGI8T dlib], 161a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18LF9X2O dlib], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8QDFU05 dlib], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WO20921W dlib], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6U7HYXX dlib], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD34FSTT dlib], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T5RSBTZ1 dlib], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQDJPM8Z dlib], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08NBNQTI dlib], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LBCHVYP dlib], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RSINYPA dlib], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-313L0E63 dlib], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BSR9WFBB dlib], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4G8VILAH dlib] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Matičič]]: [[Živi viri]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 287–290, 292–301. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LKQ7XTTT 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXONYR6Y 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWDSK904 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBPKLTAW 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1IX4EA9 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SINXONGH 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFS4AUWT 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GICOVOQN 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVNP3TYJ 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDXKXH4Z 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXZXANUM 298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4OJDOPFX 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-159YX3ZJ 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PCDDXT2Q 301]; ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 1–12, 14–22, 24–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDEOKZIQ 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NNJHTO 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MAS4WAIL 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLSFZIYG 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBYU5Z23 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRTVL4RB 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2YPFN19W 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GA5STX7 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCZBMUW8 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DFAQRH5P 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEPI4RH8 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UH39SOWG 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GISD5ENG 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UXKMNRQY 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7USGIR1 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D3X12THZ 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYDZ446G 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2ELIXYPP 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5I9AC76 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZXDZDT 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IBTBK71 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8NYVA61 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGLIYCYP 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GPLCNTY 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HLLLLKBS 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GREMQ7U4 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPKNJTIZ 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSGJSASX 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR3NSFVM 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CYKLGLL 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFTTN0CX 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BZFVYV3F 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6FRORAQ 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJYGSLFZ 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY6WQRNE 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEHGWKOW 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQVCUXBJ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T2SY9YEX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-61HX2EV6 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MNED62DW 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSK1B8NC 43], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKVBSQE9 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5TZ4QEN 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSO295T5 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q6ANMTXD 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTJN8ZYV 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9EGV7B7 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IVTAFCUK 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-122KKFD1 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSWCZSQ6 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MASOLXAQ 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PWM87BL 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KXTZBWC 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZRGQVOE 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZJVX58AY 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z26CC9JL 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I1SJFY3U 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UAIVSJQN 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KCNLBJZ 61], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNYSAW3A 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AIFMFO2V 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN9AVTZI 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8YLETXJ 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8KWQAWU 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UGDQESB 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXUFTLRC 98]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Turjak]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 72–92. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92].
*[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. (skrajšaj in posodobi URL-je:) Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 52]. 
* [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ  dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib]  (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27).  [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib]  (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] 
*[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. (Skrajšaj URL-je:) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 279]
*[[Franc Derganc]]: [[Mladi mornar ali zakaj in kako je Grmkov Francelj iz Amerike v Trst kolofonijo vozil]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 87–90, 92–94, 96–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTRDJQO2 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNSMPQTJ 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYNOIXFQ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLPA0EZ2 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCRB6VPX 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTHQ0WK7 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1I5FTKB 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OI95WMQX 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT0QSYU6 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOXJ7PNO 98].
*[[Leopold Lenard]]: [[Iz rusko-poljske revolucije]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 214–222, 224–225, 228–131, 233–263. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOENULGN 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B4TGWNJ  215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLLWKIPJ  216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0EIWOVE 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQOUIA1O  218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTY4JPDZ  219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QBJWMK9M 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULPL7IUM 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQOEO77A 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRYBA5LB 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNYO7JVV 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWJB58O6 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HI0VEBNH 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AABRVOOJ 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHKHVYIZ 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEYMZAMM 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDISV2PA 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI0WHBRP 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BO4BKSC8 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5YLSTEHI 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UWK2BMOU 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQ0HVYY 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESZPRLS8 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGR6ZTQJ 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFLSIPSQ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRBNW2Y6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKGH0RIF 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDECX4TX 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5RGFG36Y 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y4ZA1EY6 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZDW5MXR 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSD99VZ0 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RDNUWRZC 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZZBTPGN 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KE7KLQUD 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HSPYO4N 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4IBAHVF 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MD2BM5RZ 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FC13M4TP 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IEH79PP 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XN0J6KLC 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYWFXKXZ 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60ACEPQ7 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRAL2KXH 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMEKF1T 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFI5EUZO 263]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na dunajski lovski razstavi]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 264–267, 269–281, 283–290, 292–293. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJRQY5A5 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6WQYLGBP265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWDTQ7EY 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJK41A2C 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFQNAWZM 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLHHGQBP 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFJFI3MP 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NLCQDCW 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LM9XE1ZG 273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58E6BWJS 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2B2JZZSL 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJBMT0P9 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQ0NKIUH 277], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9ATLANO 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNDQHLYS 279], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJO5JNO 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDHXUBWM 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVTRW1W4 293].
*[[Janko Mlakar]]: [[Kako se je Trebušnik vozil v Trst]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 281, 283–291, 294–298. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVEE8VIH 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYRO2RK 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-397TUDQY 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXWCYW6Y 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIQIY6LV 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQPJNX5A 298].
* [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=1 dLib]
* [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=2 dLib]
* [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1919&amp;page=2 dLib]
*[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198]
*[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib]
*[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244]
*A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187]
*[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12]
*[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124]
*[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924&amp;page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271]
*[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 237]
*[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru'']
* Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman &quot;Rakete&quot;. ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje 
*Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29)
* [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št.  281–85, 288–93, 295–96)
* [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32)
* [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40)
*V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}}
*[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} 
*Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}}
*[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902
*[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902
*Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23
*Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50
*O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 
*-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 
*Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?)
*[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52
*[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14
*Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37
*[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30
*Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51
*[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15
*B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52
*[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26
*[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5
*[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45
*[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33
*[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12)
*M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib]
*[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib]
*Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib]
*[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib
*[[Josip Stritar|J. Stritar]]: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] 
*[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&amp;ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Glas&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960
*[[Josip Stritar]]: [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] 
*[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib]
*Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici]


[[Wikivir:Evidenca opravljenih korektur/2026|Evidenca korektur]]

==Besedila za urejanje v letu 2025==

*[[Andrej Volkar|H. G.]]: ''[[Dijak v luni]]: Satirična noveleta''. Zagreb, 1871.[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVIKOGAP dLib] Uredila: Neli Rožman Ragolič 
*[[Slavko Savinšek]]: [[Zgrešeni cilji]] (1929) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZCO6KKN dLib] (avtomobilistični roman) Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Adam Milkovič]]: [[Smola kapitalista Mejača]]. Humoristična tragedija. ''Proletarec'' 1932, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G2FC8NQF 1295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ERASZQUG 1296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFT5MENU 1297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IY7HBEAM 1298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP1QZ80Y 1299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXE6XT1L 1300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N9DHLPB8 1301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SP77PNYA 1302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVIGYBQ0 1303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIPECJRG 1304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXF6ELKD 1305], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WGJ72XB6 1307], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QUXAKXJ6 1308], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVFICVWM 1309], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I0A6HBQX 1310], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IZ2KVVDT 1311], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F248A26W 1313], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FWBJBQDO 1314], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UXVTC3KL 1315], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EZTSIVVS 1316], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KX6EOP2L 1319], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YEJ9EWNS 1320]; ''Proletarec'' 1933: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FBVXNNMK 1324], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9ZFCK89G 1326], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4DPERAM 1327], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q1IIJ69I 1329], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGJDM1XL 1330], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KXDLD32 1332], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIIZVRGD 1333], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HBYR3TCM 1337] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Skozi okno vlaka]]. Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja. ''Proletarec'' 1931,  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFJKFG3R 1247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRANQ0QM 1248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZFY7X9PQ 1249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKE5WDN2 1250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNDTYMPX 1251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FKYCWQZL 1252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DTM8WRB1 1253]; ''Proletarec'' 1932: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQPHYMKN 1269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BHNXLKWU 1270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RCE8R4TC 1271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMD4UPVP 1272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZOB2GZA4 1273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFI8TBRJ 1274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WAANQN7Q 1275] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Matt Petrovich]]: [[Vtisi iz Goriške]]. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Adam Milkovič]]: [[Sužnji krvi]]. Roman čustev in nagonov človeka. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVURGNX3 1197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H8C6QQCH 1198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K13FNKWJ 1199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WZ4WFQ8S 1200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1MVAHQI6 1201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1P5VNGQ6 1208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YAUQVTDC 1209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-540WR2IN 1210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FULCCHHU 1211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ONSY0TRM 1212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KR9RXTIY 1213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FA7FFMYW 1214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPIRAJSC 1215]; ''Proletarec'' 1931: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRNOV6AC 1216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OPEXQENZ 1217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBX0LUEO 1218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G73XGJFR 1219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RDNVXIHS 1220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKO28T2V 1221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQRIDG1V 1222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H7RXAVFG 1223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6YFM6TRB 1224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9PIVY46 1225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVXHRU7M 1226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9F5BHZI 1227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9THHW2XV 1228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ITUMHXN3 1229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-STUMEKIK 1230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SZX9NXHR 1231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0GQBIXM 1232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VPZBOTFZ 1234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ONE3SMO 1235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KI0FWUK 1236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QLD50CY9 1237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41ZXNXIU 1238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V2OY8SPS 1239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BTZEL8TL 1240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IOUMF7SZ 1241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Daj nam danes naš vsakdanji kruh]]. Socialna povest. ''Proletarec'' 1930,  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NEJPYQIB 1172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZV8GZKTS 1173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUX9JWJB 1174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2BQPH2T 1175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5CH2BBBC 1176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R6R4CDNH 1177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CJDG1BSU 1178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZDA9MRQU 1179],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0I7INTK 1180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ36FNFV 1182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-91ENFLV0 1183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANKYJ2VC 1184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NHO4IUE 1185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LPC2L6T4 1186] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Joško Oven]]: [[Za solncem]]. ''Proletarec'' 1929, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1SPIHG 1148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DMCMMCSH 1149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PV2UXOID 1150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQRDMDE 1151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ACRLOBIY 1152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NECS78VY 1153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZM7INMH 1154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IPIGNKF9 1155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FUTZTVMV 1156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QQ92J4VI 1157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZYKJFLE 1158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQIAEENQ 1159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CCSPFTE9 1160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-48QDVIFO 1161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0YNU26XH 1162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OH7KFES1 1163], ''Proletarec'' 1930: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T6JIG4JF 1164],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VF8IS8OI 1165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivan Molek]]: [[Moderna ameriška literatura]]. ''Proletarec'' 1929, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE0THGT9  1112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGYUMOXZ 1113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNED0VGO 1114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VLSQPWT 1115]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Samo da ne razžalosti mater]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFEXDHXU 1055], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GMZQQ7L 1056], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GW369VVB 1057], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9CODKTU 1058] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Razglas župana občine Trioglave]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Anton Kristan]]: [[Ameriški vtisi]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MGCRVGFD 1053], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SC41VCPW 1054]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[John Olip]]: [[Iz Chicaga do Radovljice ]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Divji plameni]]. Socialni roman. ''Proletarec'' 1927, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NUQNN0VJ 1008], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KWLSNOL 1009], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XEB2SPF1 1010], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TI2LTVZF 1011], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WM12OKSX 1012], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XMQTYWYZ 1013], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MIUYQOY7 1014], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U9VXBXK5 1015], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JAAND9LG 1016], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NYIKCVFO 1017], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HD0SJ9FV 1018], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RNROOQGQ 1019], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XBDX6ISC 1020], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-BHWCDKMN 1021], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TR3PCDVT 1023], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TZTXAZ6O 1025], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UHNQBQAX 1026], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TZCW1PV 1027], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJXFENWV 1028], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GBNNNGSC 1029], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJCGFKEQ 1030], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQNP93HB 1031], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GDH3JUBH 1032], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BFJFAIXD 1033], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D0MGXVND 1034], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWNB5DR 1043], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MK0UA0Q3 1045], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Charles Shega]]: [[Dogodki bolnega delavca od leta 1930]], ''Prosveta'' 1938 {{fc|dlib|XPVGLRHD|s=?|21. 2.}}, {{fc|dlib|Q9LX52FG|s=?|22. 2.}}, {{fc|dlib|SFSXFRDZ|s=?|24. 2.}}, {{fc|dlib|ELHVKQUF|s=?|25. 2.}}, {{fc|dlib|CORLRML6|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|CDSXZWOC|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|PBCIKVUI|s=?|3. 3.}}, {{fc|dlib|RYVGHYPP|s=?|4. 3.}}, {{fc|dlib|TOBSBRYR|s=?|7. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Preko sremskobanatskih poljan]], Bežni vtisi skozi okno vlaka, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|SX4FBXS2|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|OACH3QSK|s=?|15. 10.}}, {{fc|dlib|BTONRBBD|s=?|18. 10.}}, {{fc|dlib|QFAZICJ8|s=?|19. 10.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ančka]]: [[Prizor iz sanj]], Slika v enem dejanju, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|FVXYXDMD|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|OLXKPWX5|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|QK2QHFLI|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BMKSEWCW|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|LFKQLDUF|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|XALXKGQN|s=?|18. 11.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Frank Kroll]]: [[Prevara in spoznanje]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|0PRL9JW7|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|W9FE1VMG|s=?|7. 5.}}, {{fc|dlib|PFCC1LVA|s=?|8. 5.}}, {{fc|dlib|PYYWDDKX|s=?|11. 5.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[John Furar]]: [[Nekaj spominov iz svetovne vojne]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|QTMA1GEO|s=?|17. 1.}}, {{fc|dlib|WTHWREEE|s=?|20. 1.}}, {{fc|dlib|GA56BFYL|s=?|21. 1.}}, {{fc|dlib|4TGMUYQ0|s=?|23. 1.}}, {{fc|dlib|IRSVFQ4M|s=?|24. 1.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Herman Drobesch]]: [[Moji spomini iz svetovne morije]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|MWCIOKCO|s=?|19. 3.}}, {{fc|dlib|VMPUORP5|s=?|20. 3.}}, {{fc|dlib|RAHFNG7C|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|EFG9WYAM|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|A7RR6MMY|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|TPDJTXBC|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|LE0TNB8A|s=?|30. 3.}}, {{fc|dlib|WSOS8ULY|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|T6E6CPDR|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YGNDEHXM|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|OUNV8XIK|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|7LBT8UXH|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|PNWJXJQW|s=?|9. 4.}}, {{fc|dlib|CENUD9RO|s=?|10. 4.}}, {{fc|dlib|F439SOVJ|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|98QGSKTZ|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|L3KGNJ5W|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|PRIKMS9Z|s=?|17. 4.}}, {{fc|dlib|ZBCLHGCW|s=?|20. 4.}}, {{fc|dlib|28ZWOMWV|s=?|21. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Milan Medvešek]]: [[Johnny bo doktor]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|XT5QNINP|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ZSCKIPEN|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|HEBNW8QT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|IOOQ5ROT|s=?|3. 3.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivo Šorli]]: [[Pot za razpotjem]]. Roman. ''Clevelandska Amerika'' {{fc|dlib|5WIBBRNQ|s=?|67}}, {{fc|dlib|4KRYCAZ3|s=?|68}}, {{fc|dlib|CF3THWOG|s=?|69}}, {{fc|dlib|ALEFVNFE|s=?|70}}, {{fc|dlib|8VFGQ0KF|s=?|71}}, {{fc|dlib|DX9D1LKH|s=?|72}}, {{fc|dlib|K6FLXQOQ|s=?|73}}, {{fc|dlib|HUUWBIDK|s=?|74}}, {{fc|dlib|K1YFPAKQ|s=?|75}}, {{fc|dlib|HLALAVZ8|s=?|76}}, {{fc|dlib|JZINLILX|s=?|77}}, {{fc|dlib|CEIXRTMQ|s=?|78}}, {{fc|dlib|GETMBW40|s=?|79}}, {{fc|dlib|SAJ1UW58|s=?|80}}, {{fc|dlib|Z12SHKCI|s=?|81}}, {{fc|dlib|3ZIVUUVW|s=?|82}}, {{fc|dlib|EHGFSUZB|s=?|83}}, {{fc|dlib|ROAZZ4E3|s=?|84}}, {{fc|dlib|38N2KPKI|s=?|85}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Prežihov Voranc|Lorenc Kuhar]] [Prežihov Voranc]: [[Konec pijanca!]] ''Clevelandska Amerika'' 1915 {{fc|dlib|YPWRTJ1U|s=?|26}}
*Anonimno: [[Kako so dobili tatove, ki so odnesli mrtvo truplo]]. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|9VPTAWZV|s=?|58}}, {{fc|dlib|3RJCRPCQ|s=?|59}}, {{fc|dlib|2XJ78VFL|s=?|60}}, {{fc|dlib|PKPABAE9|s=?|61}}, {{fc|dlib|GHUWJZXO|s=?|62}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Milan Pugelj|Roman Romanov]]: [[Bajta]]. Črtica. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|CDWGGWRY|s=?|45}}, {{fc|dlib|BAAPBBFU|s=?|46}}, {{fc|dlib|LCCNA9GC|s=?|47}}, {{fc|dlib|8VKDBIJE|s=?|48}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Lah]]: [[Gospod Vitič]]. {{fc|dlib|Z4TXPHXL|s=?|4}}, ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|IJIKK74J|s=?|5}}, {{fc|dlib|YHOMQ01W|s=?|6}}, {{fc|dlib|M7UJI5MH|s=?|7}}, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Lah]]: [[Antonijeta]].  ''Clevelandska Amerika'' 1908,  {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}},  {{fc|dlib|UXUYZ8J3|s=?|9}},  {{fc|dlib|RPV4FIOZ|s=?|10}}, {{fc|dlib|MUDCZWMV|s=?|11}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*Anonimno: [[Ameriški Pavliha]]. ''Clevelandska Amerika'' 1909, {{fc|dlib|ZGY4BQGR|s=?|34}}, {{fc|dlib|WFZCYINK|s=?|35}}, {{fc|dlib|XKEHHZXB|s=?|36}}, {{fc|dlib|BXDUYOUO|s=?|37}}, {{fc|dlib|3XQIC5YG|s=?|38}}, {{fc|dlib|EOF0KYUY|s=?|39}}, {{fc|dlib|YMROU6HX|s=?|40}}, {{fc|dlib|Y71DWL8G|s=?|41}}, {{fc|dlib|PUUBDYRO|s=?|42}},  {{fc|dlib|XQGMI0DO|s=?|43}}, {{fc|dlib|2YDQFEYU|s=?|45}}, {{fc|dlib|0F803NYM|s=?|47}}, {{fc|dlib|J6Z6DNBB|s=?|49}}, {{fc|dlib|RJGYLDXL|s=?|51}}, {{fc|dlib|IZKCYY3K|s=?|53}},  {{fc|dlib|P4VZWDEV|s=?|54}}, {{fc|dlib|1ZPWAI1V|s=?|55}}, {{fc|dlib|TSTQCJRH|s=?|57}}, {{fc|dlib|HFDWCPNT|s=?|58}}, {{fc|dlib|0ZTI6EB0|s=?|59}}, {{fc|dlib|OM4UKPWI|s=?|60}}, {{fc|dlib|DRW8EXJD|s=?|61}}, {{fc|dlib|AEB6JFBW|s=?|65}}, {{fc|dlib|COZML9PX|s=?|69}}, {{fc|dlib|IEYSDMUG|s=?|71}}, {{fc|dlib|CSTKC28C|s=?|74}}, {{fc|dlib|GN6LT1UO|s=?|77}}, {{fc|dlib|KCRZWVEB|s=?|81}}, {{fc|dlib|DVALRIKN|s=?|87}}, {{fc|dlib|BMH1PUNY|s=?|89}}, {{fc|dlib|HR1DB06B|s=?|90}},  {{fc|dlib|RVR9GXEF|s=?|92}},  {{fc|dlib|DX2BYBGC|s=?|94}}. [Polliterarno] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Janko Mlakar]]: [[Zadnji svojega rodu]]. Humoreska. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|HWQTOIYB|s=?|52}}, {{fc|dlib|IRUGGWCY|s=?|53}}, {{fc|dlib|H9KSSOMD|s=?|54}}, {{fc|dlib|Q8LKPRQM|s=?|55}}, {{fc|dlib|NUX7JS9F|s=?|57}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivo Česnik]]: [[Mlinar Janez]]. Vipavska zgodba. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|SBYTRRS5|s=?|58}}, {{fc|dlib|VIHW8LJY|s=?|60}}, {{fc|dlib|CULINOTH|s=?|61}}, {{fc|dlib|XGXXVYA7|s=?|62}}, {{fc|dlib|HRM7RY8I|s=?|63}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[V. Fl. Goriški]]: [[Kriva pota]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|ZZH7JIDU|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|QZXBRYT4|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|VBV3B427|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|EC7F4WFA|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|52B9DNX3|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|GTU1LRW7|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|37BOQ6SQ|s=?|15. 4.}}, {{fc|dlib|5JVDCQ4S|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|7BUDQP5U|s=?|17. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Anton Medved (1862)|Ant. M. Goričljan]]: [[Moja prva vožnja po Benetkah]], ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|7OHRX5BA|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|V9MNOU3Q|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|XKYXNJ06|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|GZ1RGKGC|s=?|7. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*J. S. - [[I. Skuhala]]?: [[Strah v gradu (Slovenec 1891)|Strah v gradu]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|IMA1GISW|s=?|21. 12.}}, {{fc|dlib|V6B0CXW7|s=?|22. 12.}}, {{fc|dlib|BE79FTQQ|s=?|23. 12.}}, {{fc|dlib|FTHHWKEK|s=?|24. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Janko Barle]]: [[Prijatelja (Janko Barle)|Prijatelja]], Črtica iz bivše krajine, ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|8EXW5CPL|s=?|27. 12.}}, {{fc|dlib|74DVGMO8|s=?|28. 12.}}, {{fc|dlib|KJY90VTV|s=?|29. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Čičonov zvon]], Priobčil [[H. Majar]], ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|JZF7ABTK|s=?|11. 8.}}, {{fc|dlib|ZX05DIQM|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|4KOWQH4H|s=?|16. 8.}}, {{fc|dlib|Q4RN2KB0|s=?|17. 8.}}, {{fc|dlib|SGBCO4N2|s=?|18. 8.}}, {{fc|dlib|QPLI770M|s=?|19. 8.}}, {{fc|dlib|J4Z8HIGX|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|475KO9GZ|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|4XLJZKEL|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|JV5H3RBN|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|M6AIU6EF|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|KWWRDQ7R|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|XDQKJUR0|s=?|29. 8.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]]
* A. V.: [[Trojiški vrh]], Slika iz notranjskih gora, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|HWZRFV6Q|s=?|4. 5.}}, {{fc|dlib|R8M7G2K0|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|NA6XMWUF|s=?|6. 5.}}, {{fc|dlib|79CCAL24|s=?|8. 5.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]]
* [[Josip Jaklič]]: [[Pantheon]], Arabeska, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|73FUBHJ6|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|NMTNKB5U|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|M92F69IF|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|FKTUDEV6|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|VF8LQA76|s=?|29. 7.}}, {{fc|dlib|UV2JDU4F|s=?|2. 8.}}, {{fc|dlib|GHEOBTQK|s=?|4. 8.}}, {{fc|dlib|TTTV5R95|s=?|5. 8.}}, {{fc|dlib|3FP6NVBP|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|DRQBI6Y9|s=?|14. 8.}}, {{fc|dlib|DM2RUQE1|s=?|21. 8.}}, {{fc|dlib|WL95IFMQ|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|7EJAYX4L|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|HD24R22N|s=?|8. 9.}}, {{fc|dlib|GUX2EMZX|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FUULWUQP|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|FVLV7SMS|s=?|20. 9.}}, {{fc|dlib|UKKRMAHH|s=?|23. 9.}}, {{fc|dlib|7F3KAWUL|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|S59PRCNN|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|9RV6893L|s=?|7. 10.}}, {{fc|dlib|26FHZF0M|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|3KWZOFJ5|s=?|11. 11.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Josip Jaklič]]: [[Vsakdanje dogodbe]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|WY1FX2T0|s=?|10. 10.}}, {{fc|dlib|N1WGMUY8|s=?|11. 10.}}, {{fc|dlib|BJU5M84N|s=?|12. 10.}}, {{fc|dlib|Y46AL7PR|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|A0P39T1W|s=?|16. 10.}}, {{fc|dlib|SVWKFGJ7|s=?|17. 10.}}, {{fc|dlib|WSCMODT4|s=?|19. 10.}}, {{fc|dlib|E6NPPO3Y|s=?|20. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Janko Barle]]: [[Selska slika]], Črtica od slavonske meje, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|QY4NJKV3|s=?|23. 11.}}, {{fc|dlib|SL65WAFZ|s=?|24. 11.}}, {{fc|dlib|N7THXRHX|s=?|25. 11.}} 
* J. V.: [[Čarovnik (Slovenec 1894)|Čarovnik]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|YNVKBRFQ|s=?|25. 1.}}, {{fc|dlib|0U0OK4R5|s=?|26. 1.}}, {{fc|dlib|ZOMUMPCU|s=?|29. 1.}}, {{fc|dlib|CSPFDS9O|s=?|1. 2.}}, {{fc|dlib|DM3B75ZO|s=?|5. 2.}}, {{fc|dlib|G1EJPVNI|s=?|7. 2.}}, {{fc|dlib|CN1VPCPG|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|VGTFFNHT|s=?|12. 2.}}, {{fc|dlib|LZLV8STI|s=?|13. 2.}}, {{fc|dlib|5EOO1T9O|s=?|14. 2.}}, {{fc|dlib|R5L3S8YT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|70ZU64AT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|MUDLJ0LT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|UAAAL8LA|s=?|5. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Janko Barle]]: [[Črtica iz potovanja gospoda Podobnika]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|SWHD379Z|s=?|13. 3.}}, {{fc|dlib|RJQ5O5NK|s=?|14. 3.}}, {{fc|dlib|8GVEY9BB|s=?|15. 3.}}, {{fc|dlib|ZZNUREM0|s=?|16. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Dr. Vesekdo: [[3000]], Roman iz nove dobe, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|ZKO1TV5U|s=?|27. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Janko Barle]]: [[Spomini na dan vseh mrtvih]], Sličice, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|BQPDOE94|s=?|31. 10.}}, {{fc|dlib|NM86C0L9|s=?|2. 11.}}, {{fc|dlib|3HMXQWX9|s=?|3. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* k - č: [[Horatius Redivivus]] (Šaljive podrobnosti iz potne torbe olimpskega potnika), ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|JR6ZKZEN|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|4OFL57FV|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|YSW3EHVR|s=?|17. 11.}}, {{fc|dlib|0J5TII0P|s=?|19. 11.}}, {{fc|dlib|GEJKVECP|s=?|20. 11.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Janko Barle]]: [[Novi župan]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|CMO26HPW|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|ME5HU91F|s=?|5. 4.}}, {{fc|dlib|UC7ZOOMZ|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|FC74441Z|s=?|9. 4.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* J. O.: [[V domačem kraju]], Povest, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|6UQMNLDZ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XDI2GQPO|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|ITFM2IB5|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|LZNY7FG4|s=?|19. 6.}}, {{fc|dlib|L6ZBN1M8|s=?|20. 6.}}, {{fc|dlib|JB3AHTEQ|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|16ASMGW1|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|UR4CV6SO|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|GUAO1YRQ|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|TOVPM3XE|s=?|27. 6.}}, {{fc|dlib|OSC7VDD9|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|KATB6JU6|s=?|1. 7.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Janko Barle]]: [[Naš pisarniški sluga]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|4427VIY1|s=?|17. 7.}}, {{fc|dlib|RS4UPOWY|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|7MJL2K8X|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|8QIJLMZB|s=?|22. 7.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Janko Barle]]: [[Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca]], Črtica, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* Avški: [[Oglarjev sin (Slovenec 1896)]], Slika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|XZKH4FO6|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|MPUKLF0O|s=?|10. 2.}}, {{fc|dlib|78XBXJ77|s=?|11. 2.}}, {{fc|dlib|U60OAJFQ|s=?|12. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Ivan Cankar|Mrazov]]: [[Slavnostni govor]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|2ANGWE4B|s=?|26. 2.}}, {{fc|dlib|NANLDUJB|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ETF16ZV0|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|X6SB3TYF|s=?|29. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* Kdorkoli: [[O očetovi smrti]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|48XQSKPT|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|MN7TTVZN|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|NUDX28B2|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|NHMPN7PN|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|G17V836O|s=?|28. 3.}}, {{fc|dlib|XFHY9DGI|s=?|30. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Rajko E.: [[Skopuhov sin]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|B93YUJM7|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|3GXW1DIS|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|861KUPLM|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YC2S8SBW|s=?|4. 4.}}, {{fc|dlib|HVBSR5C3|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|J2HW0IOI|s=?|9. 4.}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* Avtor ni znan: [[Oče in sin (Slovenec 1896)]], {{fc|dlib|9RTLM349|s=?|23. 4.}}, {{fc|dlib|UO287C6H|s=?|24. 4.}}, {{fc|dlib|P9H4LYTT|s=?|25. 4.}}, {{fc|dlib|RYR2LJRB|s=?|27. 4.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Grahar]]: [[Gospodična Kajón]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|4BL3VED8|s=?|13. 5.}} 
* [[Ivan Cankar|Traven]]: [[Dve družini]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1GWBXEZF|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|YMFYLA07|s=?|16. 5.}}, {{fc|dlib|ILMD9Z8V|s=?|18. 5.}}, {{fc|dlib|FB8MSJ17|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|KQBK20VC|s=?|22. 5.}}, {{fc|dlib|5NL7N9XL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|O6V76LYS|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|DPTW7Z46|s=?|28. 5.}}, {{fc|dlib|L3TT5RX7|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|E3BEWZMP|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|XIF7P12U|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|X5OZAZGF|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|4WLEV2QK|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|JQZ59Y1K|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|OSCV4E9A|s=?|10. 6.}}, {{fc|dlib|Q82SF96F|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|34LK4VIJ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|KP81LSZH|s=?|17. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Ivan Cankar|Štefan Smuk]]: [[Blage duše! (Ivan Cankar)|Blage duše!]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1T2FTY80|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|NB7E1L93|s=?|27. 7.}} 
* [[Ivan Cankar|Alojzij Grad]]: [[Ura (Ivan Cankar)|Ura]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|RO2P3Z8Z|s=?|1. 8.}}, {{fc|dlib|GQ4ZZ16W|s=?|3. 8.}} 
* [[Ivan Cankar|Feliks Vran]]: [[Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|S. G.]]: [[Albert]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|Q4GT319L|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|3GV0W0T7|s=?|26. 9.}}, {{fc|dlib|GXQT24CG|s=?|29. 9.}}, {{fc|dlib|F427JQIK|s=?|30. 9.}}, {{fc|dlib|3LSHXAAC|s=?|1. 10.}}, {{fc|dlib|U4KWQEM2|s=?|2. 10.}}, {{fc|dlib|GLPVY1M4|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|GS18EOS8|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|MJZNZQ2D|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|822DBU9V|s=?|7. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Ivan Prijatelj|Semen Semenovič]]: [[Obrazi iz toplic]], Nekaj listov iz mojega dnevnika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|TT38XAMQ|s=?|5. 11.}}, {{fc|dlib|1R6QRP7A|s=?|7. 11.}}, {{fc|dlib|5NMS0NI7|s=?|10. 11.}}, {{fc|dlib|1P6H5HRM|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|U9RNRC9N|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BO1QRNJH|s=?|13. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Srdán: [[Sreča v nesreči (Srdan)|Sreča v nesreči]], Vesela dogodba, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|USSBJSBS|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|B72EK3LM|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|BDFS0PRQ|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|0WDH13X4|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|34CB28FU|s=?|23. 7.}}, {{fc|dlib|XP5WAYBH|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|RCQZEWKV|s=?|26. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|P. R.]]: [[Lavrin]], ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|XAZRFK03|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|1IXMGOIU|s=?|29. 7.}} 
* [[Ivan Prijatelj|Jože Arko]]: [[Revolucija v pasji vasi]], Kulturnozgodovinska študija, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|E8V3B863|s=?|31. 5.}}, {{fc|dlib|FVXMPYPZ|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|HJZ43N9V|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|KP7G8KEU|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|W1NO1IYF|s=?|4. 6.}}, {{fc|dlib|PK8UNEGG|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|3YWG37EO|s=?|8. 6.}}, {{fc|dlib|44AGOEO0|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|YDDTH3X8|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|APS0B2HT|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|NJBKEFDA|s=?|26. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Priredil [[Peter Bohinjec|P. Bohinjec]]: [[Snujte Rajfajznove posojilnice]]!, Poučna igrica v štirih dejanjih, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|4653STNY|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|TO4ST6TC|s=?|17. 5.}}, {{fc|dlib|1M7BNMEW|s=?|19. 5.}}, {{fc|dlib|Z8NCGUM5|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|TC4UO420|s=?|21. 5.}}, {{fc|dlib|V06D2UMX|s=?|22. 5.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Nenavaden pojav]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|0UST86IQ|s=?|5. 1.}} 
* [[Vek. Potočnik]]: [[Iz življenja, Slike]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|25860WCT|s=?|11. 4.}}, {{fc|dlib|BG1W9CKS|s=?|12. 4.}}, {{fc|dlib|LSOD9KY2|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|8QQQNJ6M|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|DKSWGQCG|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|MBI1UJRW|s=?|14. 6.}}, {{fc|dlib|ULCR30ZV|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XGJEP3V6|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|4RJE5TXT|s=?|19. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Fr. Kočan]]: [[Polžar]], Gorska idila, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|OYBLWZR7|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|0ARSQXAT|s=?|23. 6.}}, {{fc|dlib|91HX3QQ9|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|PGY9CAUS|s=?|26. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Murn Aleksandrov|Anton Jek]]: [[Človeška srca]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|D1353ZL8|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|SYFOJC4O|s=?|30. 6.}}, {{fc|dlib|L6I1D1EV|s=?|3. 7.}}, {{fc|dlib|281WZB1A|s=?|5. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Jakob Voljč|Rado Kósar]]: [[V čakalnici]], Malomestna slika, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|71KVG04R|s=?|13. 7.}}, {{fc|dlib|5O0X98C0|s=?|14. 7.}}, {{fc|dlib|KIEOM4O0|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|6IET3K20|s=?|17. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Ivan Cankar|Alojzij Benda]]: [[Randez-vous]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|NC4XA2K5|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|W3U2OV0L|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|MMMHH0CA|s=?|26. 7.}}, {{fc|dlib|YFERAECN|s=?|27. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Na izprehodu]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|HW2UEEIU|s=?|26. 8.}} 
* [[Ivan Cankar|J. G.]]: [[Na italijanskih bojiščih]], Prizori in spomini, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|O711FQGA|s=?|6. 7.}}, {{fc|dlib|RF0WHVX1|s=?|7. 7.}}, {{fc|dlib|ED29UU5K|s=?|8. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*A. M. K: [[Josipina Turnogradska]] (Njeno življenje in delo), št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLA98YER 1], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95AJ2AB2 2], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AUSQA339 3], ''Slovenska gospodinja'' 1913, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1XNRYW8H 4], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHCZVHQN 5], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T7NWV1O5 6], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRJDZW1Z 7], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8BJ8FVRA 8] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Josip Stritar]]: [[Sreča (Josip Stritar)|Sreča]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5RBNLA6O 1]. 
*[[Josip Stritar]]: [[V Ljubljano!]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YOJQQ7TX 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N6IFQLZB 22]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Josip Stritar]]: [[Priletnega samca sveti večer]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQIQ28S4 1]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Josip Stritar]]: [[Mož z mačico]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0282RFOI 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QNHZDBAS 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQ5QTUKC 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AB5L9TBN 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2715LLW 6]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Josip Stritar]]: [[Odpusti!]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1SFN4TO6 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YM4WJN6 2]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Josip Stritar]]: [[Hudi stric]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZ8G0LKT 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQGBL13R 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-098QE6FG 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4YSA1MA 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8AHFYXM2 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTG4YBSG 24]. Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Mamon]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-15464C9Z 6] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Pomladni sel]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CID4AANQ 14] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Iz vsakdanjosti]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCX3SFZ5 16] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Vaška idila]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77CBKWZG 17] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Kristina Šuler]]: [[Najlepši dan]]. ''Dom in svet'' 1896, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XJB9JWEI 12]
*[[Kristina Šuler]]: [[Nebeški glas]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Kristina Šuler]]: [[Snežec]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] 
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sestram]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSF9BAMR 6] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Ob luninem svitu]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U14UA1GW 7] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sanje]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRZCQWA3 11]
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Pela sem]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JB8MFRNY 16] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Prunk]]: [[V ljubezni]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Prunk]]: [[O maju]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Prunk]]: [[O mraku]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] 
*[[Ljudmila Prunk]]: [[Solzam]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9CGD9Z91 9] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]

==Besedila za urejanje v letu 2024== 
'''ZAKLJUČENO'''

[https://sl.wikisource.org/wiki/Evidenca_opravljenih_korektur_2024 Evidenca opravljenih korektur 2024]

*[[Josip Vandot]]:
**[[Gradič na trati]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Med sosedi (Josip Vandot)|Med sosedi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Metka in njen greh]] 
**[[O jagnje, ti belo jagnje]]! ... Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Ob siničjem pogrebu]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Pomladna bajka]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Pripovedka o zagorskih zvonovih]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Sin povodnega moža]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Siromak Joza]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Večer prve pomladi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Zajček Jožko]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Zatirani]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*A. M. Bašič: [[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175),  IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Stritar]]: [[Nedolžen!]] LZ 1883, 3/6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7JGPWK1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Pravo junaštvo!]] LZ 1885, 5/1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6RYOQ3S dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Delavska]]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Vseučilišče v Ljubljani!]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: V. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUIFTHC8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: IV. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNKCP20N dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Sijajna svatba]]. 1909. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3BMT0X31/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar++sijajna+svatba%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Golobje (Izidor Cankar)|Golobje]]. 1909. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3ZO0V3K7/879fcffd-0700-4b63-8613-25cd86d39315/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Na morju]]. 1910. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDX32ZWG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar+na+morju%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Dedek je pravil]]. 1911. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EJYPXQ6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar+dedek+je+pravil%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib]Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Začetek in konec]]. 1916. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUN3JMW9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dzačetek+in+konec+izidor+cankar%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Svetloba in sence]] 1916 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TUDVESTU/15a42fcc-203a-4403-8454-925aa22dff82/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]

&lt;hr&gt;
*[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=13 dLib],  Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&amp;ndash;5, 1938&amp;ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik
* [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] Ureja: Larina Griessler
* [[Ksaver Meško]]: [[Brat Kandid]]. Slovenec, letnik 50, številka 56 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLSYJE4W/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=5 dLib], 57 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPGP0XEG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=5 dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Legenda o sv. Ceciliji]]. Slovenec, številke 200 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2FL3W7G/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11 dLib], 202[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0S9ZU9U/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11dLib dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Pri trapistih]]. Slovenec, letnik 51, številka 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXSDN5YH/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Osrečuješ vse…]]. Slovenec, letnik 56, številka 293. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4CKPI8Y/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d293%40AND%40year%3d1928%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-503-56&amp;pageSize=25 dlib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Žive slike iz okupacije]]. Slovenec, letnik 47, številke 11 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVR8KM6J/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib], 12 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQZPQ9NV/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib], 14 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GETIZ0H/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Težka slika]]. Slovenec, letnik 47, številka 15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLA0LDPN/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Mladi hudodelec|Mladi hudodelec. Žive slike iz okupacije]] Slovenec, letnik 47, številka 19. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AMJZ2ZO8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Boljševik]]. Slovenec, letnik 47, številka 21. [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L2K1GD26/0f7cb41e-bb53-455f-a658-a1a691ef6b4b/PDF dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Doma (France Bevk)|Doma]]. Slovenec, letnik 47, številka 39. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJ8B8CU/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Jetniki (France Bevk)|Jetniki]]. Slovenec, letnik 47, številka 68. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1IOAUP5/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Pengal]]: [[Iz časa prevrata]]. Slovenec, letnik 47, številka 69. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRF2WWZA/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=5 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Goriška Velika noč]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=6 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Lani. Velikonočna črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=6 dLib]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Leopold Lenard]]: [[Čička]]. Dogodek s pota. Slovenec, letnik 47, številka 114. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Pengal]]: [[To vse ljubezen stri]]. Humoreska. Slovenec, letnik 47, številka 133. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Reminiscence]]. Slovenec, letnik 47, številka 136. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ciril Jeglič]] (Jože Plot): [[Resna ženitna ponudba]]. Slovenec, letnik 47, številka 194. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Avditor]]. Slovenec, letnik 47, številka 211. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Merhar]] (Silvin Sardenko): [[Sveto noč sem šel iskat]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Remec]]: [[Božje dete|Božje dete. K Božiču naših dni]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Božična črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Radivoj Peterlin-Petruška]]: [[Sveta noč boljševika]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Jože Piber]] (Jože): [[Svetonočni dihi]]. Slovenec, letnik 47, številka [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0930N7H8/e2d74c38-7dbe-4ec0-a568-b1990001079c/PDF 249]. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* &lt;s&gt;[[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116,117, 118, 119, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 139, 140, 141, 142, 143.
* [[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 8, št. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25.&lt;/s&gt; [že urejeno v preteklih letih, na Wikiviru imamo kar tri verzije besedila -- mh]
* [[Fran Saleški Finžgar]]: [[Črtica iz življenja starega Knaflja]], 29. 4., 1. 5., 2. 5. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Solnce! … Solnce!]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MIXLSY7 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gospod davkar se je zamislil]]. Slika iz pisarne. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XGOGB2W dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Jedna sama noč]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NS5CZPJ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2UX9KC1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Brez prestanka]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFDH6N0J dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Domóv]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WX7NW6P3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Mrtvi nočejo]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FEYAHER4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[O čebelnjaku]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MX3JZXID dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ZB338BZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4JP519X dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0V8MDRD dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWIOK0AZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N82E5KM2 dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1DHKDH6P dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S7ZZZFO5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Anastazij]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4H38PAXA dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Romanca o sreči]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMM4MELO dLib] Ureja: Neža Kočnik
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Signor Antonio]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12NME36M dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8691Z6E dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Njegova mati]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CBQMIQY3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Moja miznica]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QX4LIUZQ dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gomila (Ivan Cankar)|Gomila]].[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7VKW3S2 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[V salonu gospe Tratnikove]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IX6HLNZ3 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Nenavaden pojav]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0UST86IQ dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
*[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Josip Podmilšak]] (Andrejčkov Jože): [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
* [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
* [[Anton Terbovec]] (A. J. Terbovec): [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1.pdf 1] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg2.pdf 2] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg3.pdf 3] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg4.pdf 4] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg5.pdf 5] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg6.pdf 6] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg7.pdf 7] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg8.pdf 8] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg9.pdf 9] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1_130.pdf 1-130] [[Strah na Sokolskem gradu 2.del]] Uredila: [[Uporabnik:Spela Springer|Špela Špringer]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib] Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib] Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Korajžo je treba imeti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 240–243. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWNWQCBM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKAFF6EU 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH4V0UTZ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FOYLQ2JG 243]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ljudevit Stiasny]]: [[Iz Carigrada v Tiflis]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 134–137, 139–146. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKTHBGDZ 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKK2WQ98 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOKGRT86 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBNHSQOJ 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CQXKNJ9 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFKON8Q8 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CWKMLQP 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHLVC5C 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVE9A1KI 144], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXHUMEVJ 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGXFG32C 146]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 133] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Drago Ulaga]] (Tomaž Poklukar): [[Bele zvezde]], Slovenec 1942: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 280a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0LJ9F54E/474bde29-1703-4744-9e99-05de427dbca9/PDF 281a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R6GNCCLI/67ab8184-2cf0-45d7-90f9-8387c92fea63/PDF 282a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6NM1ZBSK/02891c87-b625-45e0-b941-d3fc5374063e/PDF 283a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D2JHFBCD/785f697b-27de-4b50-8311-828ba92ebff1/PDF 284a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7W6ZOL6A/1dbaf60b-0657-455a-8ca9-2c8b5533d904/PDF 286a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GRSK2O3W/90c81e44-ff28-453f-8e61-1f0fbd06c1d6/PDF 287a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K1XD8UQ0/4f189f05-0587-4173-b1f8-a800fce334ed/PDF 288a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R1NPUGYF/4bfbfccf-6e64-45ee-89ef-df0c362423b7/PDF 290a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1KAC4H5P/f89266bb-5336-42e2-8883-b1c4fb8e2d8b/PDF 292a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TQ41P3KN/11eba981-e83f-4053-9b6e-836cb715459f/PDF 293a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-01VBGRJE/30edd26b-9703-4799-8ba1-4ef0e55262cb/PDF 294a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F86P2Q4I/03f52dd9-5e51-4e36-97e4-8b76dffecbeb/PDF 297a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YUMWCEQR/25cc4bc0-6dff-427d-823f-605ae16b808b/PDF 298a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6UC7Y0Z7/8c5fd098-95ff-4454-84f4-6f36d4647e85/PDF 300a]; in 1943: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F5W7HF39/79213964-e744-461b-9531-a1acb2a51dc7/PDF 1a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V47FVLWE/c7775ac0-8765-4755-9594-bd1990abb190/PDF 2a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RBT1VQAO/246e8815-1af9-45be-83e0-f8da7ccaa891/PDF 6a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6WMRKXLB/3cc3c938-83f9-43f6-90d9-50666ca65efb/PDF 7a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FR9CY0HW/80d55673-4df4-4a5a-9286-78625dc20ab2/PDF 8a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ASBO5OS5/c208c5de-b8b0-4516-82ec-3e9a13fbfcd7/PDF 10a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1Q8EGZ99/a6ddc815-0868-453b-aea3-eb30e4e3536e/PDF 12a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4UKE0Y8/9e050f15-02ef-4956-afc1-7cb917da7c13/PDF 13a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IXM9KR4L/ef8896f3-644f-4422-92f0-61a58c908094/PDF 14a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-65QYL5P1/b3bd130b-5f5f-4def-99a1-9c5c536883eb/PDF 16a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LE1LTCRU/bd777d6e-bfb4-49c3-9bb4-0c16c1a1f36d/PDF 18a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UR197W47/6640fe1e-8d42-460a-b8cc-0d350972fdfb/PDF 19a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KIVCQLI3/0b59189a-add1-402e-b141-91d25946a964/PDF 20a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-671I72B5/85b316aa-c919-4227-bc54-eb3e75dbd3ec/PDF 22a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FVTC7D3H/37dcb246-c03b-4595-bda4-d15e5f84d2f4/PDF 24a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2XS5LNS6/559212c4-7440-48df-85eb-ae1055163094/PDF 25a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD5TFVTX/2ffb3244-ff14-4658-b334-25d4ed27ff10/PDF 26a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EWNKULD2/9a598d20-d412-4b37-8833-3cf5ca08a9f9/PDF 27a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 28a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JITX9FTR/dd1d6297-8806-4e83-848d-745b17f5b856/PDF 29a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VZL9XR3S/cfb96f4c-7716-4ca3-8e97-9dd0b8dfe03e/PDF 30a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2UF4J3U2/ceb206ee-0689-45c3-bcfa-fd8b84e1fd90/PDF 31a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-46HPSRNM/fd21789b-adfe-48eb-a15b-25f8c456322d/PDF 32a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CMKFVJD/9d7ad263-277d-4c30-a628-a910c9b59038/PDF 33a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CQJ0WV36/df9a171f-baf5-4bcf-8457-af7b7e2e10be/PDF 34a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JK4GVCFU/d10c0388-7236-4332-928a-1b2167dfab9d/PDF 35a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4MAKGVY8/4b22041c-35cf-4599-80f7-6bfde031e838/PDF 36a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D10QPLOD/fb8333ef-7920-42ea-8513-b6df9a7f903b/PDF 37a] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Jakob Eduard Polak|J. E. Polák]]: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1944: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3OIIS2W/2562991d-eba8-45ad-b943-a4eeea1adbb5/PDF 83], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TX9OKDMK/6852fd9c-3b4e-46ff-8f11-f3cf4126e3fd/PDF 84], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OP8D0HVM/512e14f8-3d4a-4c85-a216-023d9a8db61d/PDF 85], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5BVTIEBK/d15d530c-601a-4870-a694-36899e3fd33b/PDF 86], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C6PO3Q2U/ed9e10fb-d926-4397-b84f-8de1afb9e6cd/PDF 88], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K7XDNH9F/8a529c63-1774-4a74-a135-5518c2a2446c/PDF 89], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NM8L58X9/273b4b01-565d-4e40-a6b5-05a6348fabf6/PDF 90], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF 91], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GAQ8RDWG/25195a99-c64b-4e5e-8977-783d50390946/PDF 92], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y73N13J5/6dcd2e45-9985-46df-9f32-6bfc1ad2b731/PDF 94], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NF2NJNFV/80f67f12-9ac7-4dd5-b261-5fc0e6db14ca/PDF 95], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-INXQ53UE/812ce67b-c96a-486f-9009-e580916a73f0/PDF 96], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4CF3TC1K/157d0ae5-85b4-42a1-ba68-c9bfca7e93ec/PDF 97], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PZO0VRT5/ff10920d-3722-43de-957e-4b296e42c592/PDF 98], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JL8UEGLV/f8225181-9242-471c-8700-64c3f4e30598/PDF 100], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-O0CTNYF0/1bdce449-f845-409f-8ef6-5d21057f6150/PDF 101], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ANLQPD7L/9b41edd1-0840-4eb5-807c-e8fc18e182a1/PDF 102], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CJ816JC7/a75e0f38-8a65-4320-baa9-1831d90798ff/PDF 103], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OL37BSUF/3f059e62-a387-40dd-aa75-cbe8116ae650/PDF 104], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VXUH1GT6/0e20bf3d-9ba4-4c9a-826e-5e708467c4cf/PDF 106], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5FSBJADK/7eb352e0-fa9f-4451-bc0f-6e13597108d3/PDF 107], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DG1031K6/2158a8ac-8ae9-4b38-85c1-82fe0705853c/PDF 108], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z4JDRARC/9efed7c1-1d03-4f7e-b479-1c07dbf31663/PDF 109], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BNAX1VH1/e0b321e1-145a-4ec9-8754-c8010925394a/PDF 110], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z676KHD8/1ac6d5e7-054f-4cc8-8979-f24560d2390c/PDF 112], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBLWD3RV/b349e52b-24b8-4ecd-bb6a-1020a976eef4/PDF 113], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QQPVNKL1/2c8c37d2-5598-404d-84f5-4dda47610222/PDF 114], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S6FRZFI5/cfcbe872-a2a1-4c98-87ea-00ce3c1ff8b7/PDF 115], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W2DOVGAK/774a30a5-86e4-4b18-9370-40df1770bc8a/PDF 117], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FOTV54WT/fe9beb7d-83e8-4c3a-bcaf-2c324dd9a9cc/PDF 118], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T38QVWQ4/2914fec1-e3ff-4542-86c6-80bc9f36ffa6/PDF 120], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A4RLH6EJ/83ef6f05-e519-4390-84e8-7349a55546d6/PDF 121], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LIK0NGX7/3bf64370-78e2-4e70-9844-dd3882f6d5c7/PDF 123], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCYWHSN7/835f7861-9d37-4b3c-8b74-d8863c24162d/PDF 124], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3IOYTDWO/ebfa40d4-4999-4991-94c6-5ddbbefe1e55/PDF 125], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F0GJ3XMD/fbe522a2-b5ed-4d6b-b862-6a73bd72df6d/PDF 126] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]

==Besedila za urejanje v letu 2023==

Svoje tipkanje sproti beležite [[Evidenca opravljenih korektur 2023|tukajle]].

*[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
*[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]

*[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib] Uredil: Nejc Rac
*[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Pismo (Zofka Kveder)]]. Edinost 1899 (24/89b, 90b, 91b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LRLJRVD dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Privilegij]]. Edinost 1899 (24/95b, 96b, 97b, 99b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VQQM9R1 dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Vaški sliki]]. Edinost 1899 (24/208b, 209b, 211b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOLG2DPN dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]]: [[Mirca]]. 1901 (26/144–146). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QN865FFM dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]]: [[Je-li žena, če ni mati?]] 1901 (26/184–186). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KZMMLGP dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] Uredil: Nejc Rac
* M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] Uredil: Nejc Rac
*[[Zofka Kveder]]: [[Odlomek iz dnevnika]]. 1901 (26/3, 4, 6). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9S1VVI60 dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Zofka Kveder]]: [[Ena iz množice]]. 1901 (26/10, 12, 13). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVUXW05A dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Neta]]. 1899 (24/30b, 31b, 32b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q58Q9FIK dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] 
* [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30
*Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51,  1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929:  št. 8, 13, 37, 38, 40 Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 Uredil: Nejc Rac
* Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: [[O človeku, ki je izgubil prepričanje]]. ''Slovenec'', letnik 60, številka 29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRQLRE1M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d29%40AND%40year%3d1932%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-505-60&amp;pageSize=25 dlib] Uredila: Larina Griessler
* [[Ivan Cankar]] (I. C. Evstahij ): [[Sveta noč Damijana Gavriča]]. SN 1897 (št. 294) Uredila: Neža Kočnik	
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Dob): [[Na Drenovem]]. SN 1898 (št. 2–4, 6, 8) Uredila: Neža Kočnik	
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Mlakar): [[V čakalnici]]. SN 1899 (št. 225–26)	Uredila: Neža Kočnik
* [[Ivan Pucelj|France Feržou]]: [[Vesela pisarija]] (1938); ''Prosveta'' 1938: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4XMTW1A 18. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCCQMM1R 19. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YHKZEG7 21. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFFYUE77 22.7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAP3ELIJ 25. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VNMB5OHO 26. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KY0YLZHA 28. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSTNJOJQ 29. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RU2QLR3E 1. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJHUMMEB 2. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XXGIJTV 4. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYGIO5ZO 5. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPU61JNG 8. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6T1XX8TC 9. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYDAGDI2 11. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07DBGGRR 12. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZITE9TJ 15. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESAHCVE4 16. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVM0YNR 18. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9FRZQA2 19. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H5MXSRW 22. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LLO2QUY 23. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7USWHS0M 25. 8.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Ivan Cankar]] (Saveljev): „[[Jadac]]“. SN 1898 (št. 190–93, 195–96)	 Uredil: Nejc Rac
*[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] Uredil: Nejc Rac
*Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] 
*Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] Uredil: Nejc Rac
*C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
*[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] Uredil: Nejc Rac
*J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]
*[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] Uredil: Nejc Rac
*Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib]  Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1884&amp;page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&amp;pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=4 dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: „[[Mož pri oknu]]“. SN 1897 (št. 176) Uredila: Neža Kočnik
* [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: [[Dunaj poleti]]. SN 1900 (št. 184) Uredila: Neža Kočnik
*[[Loterijec]]. 22. 08. 1883 (8/67). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGHWPT17/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Šnopsar]]. 24. 10. 1883 (8/85). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2S6U34CA/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Ivan Dolinar: [[Žukov Matiček, vice frajtar]]. 08. 12. 1883 (8/98). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC8PDC8F/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Ureja: Neža Kočnik
*Ivan Dolinar: [[Kako je vojak Fleišman stotniku na glavo jajca razsul]]. 15. 12. 1883 (8/100). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6REX6IW/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Borne eksistence]]. 1899 (24/49b, 50b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA66YO88 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Moderna ljubezen]]. 1899 (24/35b, 36b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIY3B9Y0 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]]: [[Pesimist]]. 1900 (25/105, 106). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IXRZ2LBC dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Stara pisma]]. 1899 (24/274b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VXF2QVE dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[V težki uri]]. 1899 (24/275b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWUT3I76 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Majer]]. 1899 (24/202b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4L63PCB dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Anka (Zofka Kveder)|Anka]]. 1899 (24/132b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPOQD9QA dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Drobiž (Zofka Kveder)|Drobiž]]. 1899 (24/51b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWXAPMUN dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Cene]]. 1899 (24/196b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7J4LAP3H dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Ivan Cankar: [[V kupeju|V kupéju]], ''Slovenec'' 30. 7. 1900 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7JZJA61 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Fran Govekar: [[O te ženske]]! (1897) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYBVIPPH dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev leta 1809]]: verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine (1886) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VWYPUWOH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Slavko Savinšek: [[Milica, otrok bolesti]] (1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-75ORT1V8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] 
*Ivan Zorec: [[Iz nižav in težav]] (1938) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXJQY0XT dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]
*Ivan Zorec: [[Zeleni kader]]: Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja (1923) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTZ1AVKI dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Ivan Zorec: [[Pomenki (knjiga)]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0FLTZEL dLib]; primerjati z [[Pomenki|revijalnimi objavami]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Alojzij Remec: [[Veliki punt]]: Kmečka zgodba iz 18. stoletja (1909) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAIJ1NXL dLib] in [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJLOADAG drugi natis 1910] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]] (1946) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YK53GIXH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Jan Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest (Slovenske večernice 93) (1941) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLFPEG1E dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*Jan Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] (Slovenske večernice 93) (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib]; gre za dva različno obsežna natisa istega dela Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Jan Plestenjak: [[Lovrač]] (Slovenske večernice 89) (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Mimi Malenšek: [[Mlin nad Savo]]: Zgodovinska povest iz 14. stoletja. ''Naša moč'' 1937&amp;ndash;1939 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8IMC8FNZ dLib] sl. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Solzice (1949)|Solzice]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EAU5UNDE dLib]; ilustracije še niso v javni domeni Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (Prežihov Voranc)]] (1946) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] Ureja: [[Uporabnik:SvitStisovic|Svit Dečman Stisovič]], [[Uporabnik:bitezsa|Sara Bitežnik]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Doberdob]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZV1TNB5E dLib] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Požganica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ME0JGIU dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]
*[[Mary A. Svetek]]: [[Po kanadskih gorah in dolinah]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 194–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5YZ9Z9E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 dLib 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JL2ZIK8S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 197]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[Peter Dobrila]]: [[Prvič v lovišču]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 6–9. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K62AZJMM 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJ7KQM5R 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JTN6Z5R 9]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[Mary A. Svetek]]: [[Kratek izlet po ameriškem zapadu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 208–209, 213, 215, 219–222, 225, 227, 232, 235. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPHS1L2S 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPN34NDD 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPYJCB16 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLSDMFDD 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAAKHYJ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKG5N8JK 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1ESK98K 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P4JEF864 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUEZL87 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8BZUOIOY 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWEXUNJL 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MOBBIOJ 235]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[April v medenih tednih]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 266–270. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYGOXWIJ 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCZPP9XV 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWG7TBZN 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBZWEO8X 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOMR731C 270]. Ureja: [[Uporabnik: Danijela Maček|Danijela Maček]]  
*[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Dovolj pokore]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 45, številke 241–243, 246–248, 251, 254–255, 259–260, 262–263, 265, 267, 269–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUZUFNOB 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X8TQKJJ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EWQNVDG6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGJ8V1BN 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYIFKAOP 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJF7FHFD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZGQEOWR4 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XK17UMW 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGUKW7QC 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QD1BNPO 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQ17GE2J 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8QNBTC4N 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-48CWOX9P 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZJA3TCA 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T7PU8EXQ 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJJVTBKD 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5AHOS4JK 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MP0ADPH8 271]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Leopold Gorenjec]]: [[Slika iz našega kraja. Naša dekleta]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 6, 8–12, 14–18, 20. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMLRK7VN 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSMPHBTN 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZYBCCZP 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WEE4RYWS 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJQKL62N 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJ5IZGIT 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBNVIGY5 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVTSLLEU 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUG5KHVW 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCA2CW96 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFPXPISI 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3PLRSDN 20]. Uredila [[Uporabnik:Julija Tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Zadnji večer (Franc Ksaver Meško)|Zadnji večer]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 21–24, 26–27. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AP9K4PBI 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGS8NQMH 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAR7ZR2G 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLIOTV0J 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC5UU6FK 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4RFENFBJ 27]. 
*[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Življenje in smrt Mohorske knjige]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 54, 56–57, 59, 64–65, 68–72. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H306LZRC 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0RNNJJU 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D82QJSK 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OEOVJXJV 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUWMU0MM 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVP99OWA 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHTWS4EI 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98YHZKLM 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIQWMQMF 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0X0SEFY 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PSOYZMNE 72]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Ljudevit Stiasny]]: [[V Carigrad]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 119–120, 122–125, 127–133. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPTMDYF6 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6ZMUU6D 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEW0SJD1 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OK2WILYR 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSWWMFRW 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKJFNMPB 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMSGH10 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LULSPN9C 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133]. Ureja: [[Uporabnik: BarbaraKovač|Barbara Kovač]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Pijančeva hči]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 126, 129–131, 133–134. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARC2CZNC 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Hrvatov Miha]]. Črtica. ''Pesem''. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 116–119, 121. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQCYLFZT 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQDAEPPW 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R6YKUVNA 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3X2WR32 121]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Josip Javtižar]]: [[Kompostela]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 108, 110–114. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5BHURKLZ 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSSP8BAL 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCALDTEQ 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSEMVRSK 114]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*[[Ivan Pregelj]]: [[Iz težkih ur]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–106. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106]. Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*[[Mihael Levstik]]: [[Pozabljena pipa]]. Smešna dogodba. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–110. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NZ3R4SMR 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARNH8XII 109], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Sosedov Peterček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 83–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Pregelj|Ivo Pregelj]]: [[Blagovestnika]]. Povest iz pokristjanjevanja s Slovencev. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 74–78, 80–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EOCR2RG 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLU1D0O7 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1RCR3PG 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QSMALJU 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJIFNZDK 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYTW7AET 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFCONLRT 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPA7THJF 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Odveč]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 28–29, 32–35, 38–42, 44. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0T7XSGG 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RLAQPQC2 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z3YXHAIH 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRWHAXQW 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCFQOWU1 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVBTADE5 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URPFQSJJ 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6WGRPSZ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3NW20MX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFNEOZQP 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QGOZVXH 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCRN7RPM 44]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Silvester Košutnik|Silvester K.]]: [[Sivčevi spomini]]. Humoristična črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 147–154. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XBQHLJQ 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPWN0KGG 148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U60IVQPJ 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMSFM2PF 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52XYWXDF 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3U9OKWB 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLFYG2BW 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECVN11GA 154]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Ivo Trošt]]: [[Izkušnjava]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 165–174. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9FVE1CC 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75VSI2CZ 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUP3EMGS 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ5WFQTV 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3G8MNV5V 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTIYTFFH 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EJNXBXR 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Razni ljudje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 172–175, 177–178, 180–182, 184, 186–190. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5O0RQ578 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJORNFEY 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CV55SMBM 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHMBKT8H 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B9V8NUHV 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4CTQT57 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILQQBNXN 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Ivo Česnik]]: [[Obraz s slovenskih hribov]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 185, 186, 187, 188, 189, 190, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 201). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZEQNGAC 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLC8A1DG 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QI035JWI 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXTPK1O3 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIL2UIXW 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4QDEIUFF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2R0XNFJZ 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX1GKCMQ 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KCHC4TDJ 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RZZEMCG 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DZSBVCX 201]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Rejenka]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 204, 207, 208, 209, 210, 211, 212. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XGXFFJQ 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPNDGXI7 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BP7UMB4N 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGJ3AY2Z 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUEX36FC 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USP3QFBZ 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KD2PCKH 212].
*[[Jan Plestenjak]]: [[Lovrač]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 299–301, 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TKJKIPOP 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUPPXLKC 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGMJWNNA 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LXZGXBLH 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A6TY70WI 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1J9RK33F 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 47, številke 1–4, 6–22, 24–30. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUOHQ42S 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGJI02GN 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7MCTWBG 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LTNFDZ7J 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZL9SSB9H 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHIWGPOC 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTN5LZXM 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WJIPDI88 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPGN7UQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXHF3BPN 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYILSZW8 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PYN4JAX 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VC3SM0Q 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JRM23ND 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUQJBQTJ 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAMNUZLN 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NF85WMAX 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGAZLQWJ 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCSPSLVV 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOADIEFW 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DEPZ0HK9 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDJWDPEL 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXE1TG7Y 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO4NGCTW 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WONLX0KZ 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABL375M6 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPTUWYVP 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6HZWCYY 30].
*[[Ivan Pregelj]]: [[Novi zvonovi]]. Šaljiva povest. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 14–15, 17–20, 22–24. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVEVFKDB 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K2R9B2W 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNBNNDLP 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQPX9TNV 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXCWLDPH 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQVBIQWB 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH6XFPNW 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSHGGLZI 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVM1R0YS 24]. Uredila: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
*[[France Bevk]]: [[Pravica do življenja]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 65–71, 73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–102, 105–108, 110–121, 123–131. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6NERGBN 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70VYTEXN 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3QHN9R2 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXNR34IL 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D4XHHVAA 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKIXFTGE 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIB539TA 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H82VJQDJ 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPOR2DZQ 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TONXRXZB 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-284I65MY 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JHNAZUCW 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O6X8BFVB 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCP2U4L5 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBKQAFET 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9R2DNRU2 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN86PMWC 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3TRXHE9 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJH5GB7M 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCRKAVPT 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUHUXYNJ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFOX9X0P 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FSYAQN8 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQGHNBMS 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOF6KJQL 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBKPR2NV 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAFAKR64 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIR4XFVH 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVWEX8Q3 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KI3QTYFX 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NGXMEX 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA2BTDAU 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4IPGXGU 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOAG8JFE 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVTA2DCJ 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSJTTFVX 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX7QULMY 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZS2CCQA 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPBM8OUT 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9BXEKE6 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7CJTB4SJ 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FSTM7J6T 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCDV4WT8 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUS31B3T 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWZWD5UJ 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL29ZBMX 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTAU3QTJ 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DM9CQGEI 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TG0IDNII 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQXLX5H0 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A0RLBY9A 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-466HEPZR 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZGSZSUC 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NIANNOPM 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKGKIYKD 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EG8J0AJ4 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXW3QG9T 131]. Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
*[[Viktor Flisek]]: [[Bajtar Tomaž]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 178–184, 187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VE87VYU2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP9SPSKB 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGRK7BTE 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDOAVTOC 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM4O8AXV 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJHPBWZB 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNXLFSVM 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G8SU7F2H 187]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Sonja Severjeva]]: [[Neusmiljeni hrček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 188–196, 199–201, 206–207. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZUCQZAG 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCNLJVHB 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDPZZUBN 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CO1UB4MH 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2UT0YKDP 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2KE5BQN 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJGNQXLC 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJIGQTQQ 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WISR1VEF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEQJ76VK 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2J2IDIUS 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKNEVX7C 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJELWOIV 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J2IDVSVX 207]. [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] 
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Na begu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 63–71. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71].
*[[Stanko Cajnkar]]: [[V planinah]]. ''Zgodba''. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 162–165, 167–194, 196. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHMJUV6Z 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8X8Z7TH 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOSIAHHL 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FS2XXCER 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLJ5QUC 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQRFOIMW 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RB7JOY1C 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJJ2W4XG 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D1QA599W 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVAKDDCJ 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URXMP5QS 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCCFLQ2Z 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WKYCC0U7 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJ2HU5EU 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A58KXEBJ 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNAYGMQD 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZYEVMTD 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDWR56EM 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFJUNX5H 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6NOMD5A 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJYURFV 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUZVQLQR 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AI5LPEPO 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZKE8XJZ 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDNKFGTM 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QP0ZQRS 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCUE1EYE 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OJVXE7S 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQAVTHSV 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2D5L0GH0 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBLOJ0KH 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N30SWLZ 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJKIMKJA 196]. Ureja: Špela Špringer
*[[Franc Jaklič]]: [[Ljudske povesti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 240–248, 250, 252–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNQJSICM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUQ9YSEF 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GO7LEPNM 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFFZJS4K 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OFH5JG88 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNPUIJY 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6XDXVWB 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5V7XINV 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5A3CSCAD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JROBYXXT 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ6KEG5Q 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCLEYOQQ 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKO9Y1I0 254]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 37]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 16]. Ureja: [[Uporabnik:Nezakocnik|Neža Kočnik]]
*[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6]
* [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] 
* [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1939&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Ureja: [[Uporabnik: Eva Ule|Eva Ule]]
*[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Kana Vincek|Kana Vincek]]
*[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]]
*[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 178] Uredila:[[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 228] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 142] Ureja: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]]
*[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 176] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] 
*[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}}

==Besedila za urejanje v letu 2022==


[Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.]
&lt;!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --&gt;

* [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman: št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
* [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 39]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}}  [dogaja se v Šentanelu] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}}  {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}}  {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}}  {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}}  {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}}  {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]   
*[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52  {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] 
*[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''.  Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]]
*[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
* [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS  dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 41, 43, 44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW  dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA  dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Jerebtaja|Taja Jereb]]
*[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 294] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 277] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 266] Uredila: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 244] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 229] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]]
*[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 224] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSizp=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSizp=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 289] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]]
*[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 254]  Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 261] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 21] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 266] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]]
*''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 285]'' Uredila: [[Uporabnik:Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]]
*[[Andrej Kobal]]: [[Po solnčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=4 302] Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]]
*[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 231] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 130] Uredila: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]]
*[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 186] Uredila: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]]
* Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]

===Besedila na stroške Oddelka za slovenistiko===

Ponudba velja do srede decembra 2022 oz. dokler odobrena sredstva v višini 1000 eur ne bodo porabljena. Sporoči prosim svoje ime in naslov študentskega servisa, pri katerem imaš stalno ali enkratno napotnico. Podpiši se k tekstu in ga začni urejati, po enega, ko končaš, dopišeš &lt;nowiki&gt;{{opravljeno}}&lt;/nowiki&gt; za obračun do konca leta. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:44, 3. november 2022 (CET)

:Urša Kosmač, e-Studentski servis [[Uporabnik:Ursakosmac|Ursakosmac]] ([[Uporabniški pogovor:Ursakosmac|pogovor]]) 23:44, 4. november 2022 (CET)
:Lucija Šteh, e-Študentski servis [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] ([[Uporabniški pogovor:Lucija Šteh|pogovor]]) 22:37, 11. november 2022 (CET)
:Svit Stišovič, e-Študentski servis [[Uporabnik: SvitStisovic|Svit Stišovič]] ([[Uporabniški pogovor: SvitStisovic|pogovor]]) 13:02, 12. november 2022 (CET)
:Miha Sever, e-Študentski servis [[Uporabnik: 56jhoG|Miha Sever]] ([[Uporabniški pogovor: 56jhoG|pogovor]]) 16:23, 21. november 2022 (CET)


*[[Fran Milčinski]]: [[Mutasti birič]]. ''Ameriška domovina'', letnik 22, številke 132-138. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1TRMEOY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1919&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 132] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 133] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 134] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNOBD8BQ 135] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJACLVAZ 136] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUGPIZW 137] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMRGPTZ 138] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]]
* [[Anton Stražar]]: [[Francoska ljubica]]. Povest izza francoskih časov. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 75–76, 78–79, 81–82, 86–87.  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVCKVR1Z/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRDNFVMW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HT0UTIA8/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8PO3GC4T/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G20SXDOT/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QG1CEBVV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK8XMCSG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAQRYHPR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 87]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Kosmač]] {{opravljeno}} | &lt;font color=green&gt;7942 besed po tarifi 2500/uro = 3,2 ure x 6,17 eur = 20 eur [Ko seštejemo vse tekste posameznega urejevalca, število ur za obračun zaokrožimo na celo število. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:41, 11. november 2022 (CET)] &lt;/font&gt;

:Neža Kočnik, e-Študentski servis [[Uporabnik:Nezakocnik|Nezakocnik]] ([[Uporabniški pogovor:Nezakocnik|pogovor]]) 17:35, 14. november 2022 (CET)
* [[Anton Stražar]]: [[Gašperček najdenček]]. Povest iz časov tlačanstva. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 88–94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL0PPIIB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDEVFF4Q/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 89], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USVN7UBI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I5M9OGOU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVNGZNBC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZBEZMVRO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCPD4YIW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 94]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 6080 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure x 6,17 eur = 15 eur &lt;/font&gt;
* [[Anton Novačan]]: [[Naša vas (Anton Novačan)|Naša vas]]. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 294, 296–298, 300, 302–303, 305–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NN4GUFLH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KASNODQA/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTYZ0BTK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 297], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTQMJTAV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUB00I7G/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 300], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KCCPSPW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 302], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI56JEBR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR6ZQF2K/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 305], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5KQDXNR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 306]; 1931 (1&amp;ndash;14): ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 1–14. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUE1ZVLB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTXS1AUD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDTYFCKP/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSCWSKGD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0J665BTS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG1JMUTM/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLMDCOUH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJQHU87J/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-40UP2MOC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 14]. Uredil: Miha Sever {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 32490 besed po tarifi 2500/uro = 13 ur x 6,17 eur = 80 eur &lt;/font&gt;
* [[Jožef Urbanija]] (Soteščan): [[Grob ljubezni]]. Povest iz vaškega življenja. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 202, 204–206, 208–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5ZNHBD9/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E7X8D1PX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JISKWYIY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 205], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCB0CBF5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 206], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMM57IEN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIBLRA5L/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BF5PS7KW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 210], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZD78CD3/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 211], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8TNETRC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPZWWDSO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZMP1AO5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 214]. {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 17231 besed po tarifi 2500/uro = 6,9 ure x 6,17 eur = 40 eur &lt;/font&gt;
* Josip Grdina: [[Spomini na osvobojenje Koroške]]. ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 10–21. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3OEJFNK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH7I2P4P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LY8JPKNU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFYSEVQS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZUZBAUCU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5MOUWNX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAKKFRBW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 21] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | &lt;font color= &quot;green&quot;&gt;10878 besed po tarifi 2500/uro = 5,2 ure x 6,17 eur = 32 eur&lt;/font&gt;
* [[Fran Jaklič]]: [[Sin (Fran Jaklič)|Sin]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 50–55. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTTXLOSB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUN3OMWV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9WZ5J3UE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0I3ZBSF/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VI0L2FJ7/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMOSIMAX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 55]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt;9093 besed po tarifi 2500/uro = 3,6 ure x 6,17 eur = 22 eur&lt;/font&gt;
* Jaka: [[S harmoniko na medveda]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 287–294, 298–299, 306–307. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQJPZZG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+287%27&amp;pageSize=25 dLib 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7YV1SXXE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+288%27&amp;pageSize=25 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXDOHTQA/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+289%27&amp;pageSize=25 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5Q8AVPE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+290%27&amp;pageSize=25 290],  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOC9VVTW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+291%27&amp;pageSize=25 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTP81M70/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+292%27&amp;pageSize=25 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCRROMP1/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+293%27&amp;pageSize=25 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q2DVH6IQ/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+294%27&amp;pageSize=25 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBF1URGI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+298%27&amp;pageSize=25 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJ7SDSVY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+299%27&amp;pageSize=25 299], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3RM1D56/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+306%27&amp;pageSize=25 306], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTF2MU4Y/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+307%27&amp;pageSize=25 307] Uredila: Nuša Velišček {{opravljeno}}
*A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 35, številki 218, 225. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCQ6DISI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=60 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N33AVAE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 225]; 1934: A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 23, 234–240, 260–261, 265, 285–286, 288, 290–292, 301–302, 304, 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6NZGTPX5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 dLib 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBPSKOK6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPFMWRKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNWW73Y1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDBXCCE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDVKV8PR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRKEPGI4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 240],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJGZAISN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARHLWXAY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMDFX3BI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHBYKRCR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTDZ4ZAU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOVTD6Z3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HEVJJMK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMZBONVL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1YDB5ZX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI4X6NX7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8YZ33E3R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFBPLIYJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIG9LYPL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 306]; *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 48–50, 55–56, 58–60, 62, 66, 69–71, 73, 76, 77. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7NDFJU5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXLRSZJ2/?euapi=1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27rele%253dAmeri%25c5%25a1ka%2bdomovina%27&amp;page=65 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQKRSDMG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JU2MCELP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKBPLXKK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKGB12V7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MURXXZUS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QJEZLYT4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7YGTPPA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQAKTAZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF1IW3RQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 77]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 49546 besed po tarifi 2500/uro = 19,8 ur x 6,17 eur = 122 eur &lt;/font&gt;
*[[Andrew Žagar]]: [[Iz zgodovine pevskega društva Zvon]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 230, 236, 242, 248, 254, 266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6MXX2BV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 dLib 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEHHQIKH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DXUDKTOK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSZ7ZVF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D680I3Y7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 266]. Ureja: Jaka Ajlec
*[[A. Šabec]]: [[Kako kuje življenje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 37, številke 226, 242, 261, 297. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GF6CPFKV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9PG85JTW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GARW6YN3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSGVGRTW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 297]; ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 17–18, 23, 26, 42, 48–53, 59–60, 71, 79, 83–84, 86, 89–90, 95–96, 101–102, 113–114, 125–126, 128, 131, 137, 143, 149, 155, 157, 162, 166, 178, 181–182. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDU5U5SA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RO3IQJBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIN7JY7K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7JICYHN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGZO2GUC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JZG5XNV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJESZ1E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-922W9EII/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6K5ABHH2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XXH0C5Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MMJDHBH7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITR8WK5E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VETDOBND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APBPYKTB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOWMC3ZJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STQV91X5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYRPGYIV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZLWCXX4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI2LJQLE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZZENPWW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KW3JFAQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCGXZC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEJUYQQL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXUVA8DE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0XXNXGJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GMRARYGC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B99MKCTX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O25RFZL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04SW1OH8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ9HX6KM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3M4HX3XS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 182]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt;45668 besed po tarifi 2500/uro = 18,3 ure x 6,17 eur = 113 eur&lt;/font&gt;
*[[Ivan Zorec]]: [[Stiški tlačan]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 14–15, 17–18, 22–23, 26, 32. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBDOS8V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJAWZDTV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQOLVD9V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZ5JTXCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 32]. Ureja: Daša Horvat
*[[Michael Lah ml.]]: [[Potovanje po zapadni Ameriki]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 294–296, 301, 304–305. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IMAL9VL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHE8E15Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 295], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S46BZQJE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X1MROF0W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 301], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVIO2D0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 304], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRHI1SZP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 1–4, 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZXX2YKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIMGAMNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSANA5LW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUMFMPXX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=76 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42UURGZS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=76 6]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; | 11837 besed po tarifi 2500/uro = 4,7 ure x 6,17 eur = 29 eur &lt;/font&gt;
*[[Jože Grdina]]: [[Po širokem svetu]]. Potopis. ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 246, 251, 257, 263–264, 268–270, 272, 274–275, 280–281, 284, 286–289, 291–293, 303–304. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F48MFZ66/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=85 246], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKMYTJLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=85 251], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1IYXEN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D6VGFU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHC7SQUQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRAFDE00/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CESC1FEY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBMDTBVF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B6GYLTVZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRJLQC5B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV4TQLI2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOQ3CRAX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6YJKEWSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ8U3S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1TDBZ9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 286], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKBPT6GW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHZQND1Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X5WOAIK0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-47XVBWVJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJL2IU12/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOAOXM4G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STN534FW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YUK64TL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 304]; ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 2–3, 8–9, 11, 13–15, 17, 21, 26, 32, 38–39, 49, 55–56, 79, 91–92, 97, 100, 109, 135, 138, 144–145, 150, 153, 156, 158, 161–162, 164, 167–168, 170, 173–174, 176–177, 179–180, 185, 188, 191–192, 194, 197, 203–204, 209, 215, 220–221, 226–227, 232–233, 238–239, 244–245, 256, 268–269, 279, 280, 290, 294, 303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1FOXQ96/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 dLib 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDQ9KSMU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMJ7I8VP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QHJF9UE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR2ZYV1R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL678AYJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOHBSQIY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCCDO0PR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRKJZJCA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJZZNPCJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8NWF8C2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GM7XHAHS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-88YPAUQE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKVQBMTI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP4BFZWN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYQTBNAD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXSNHQAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3EDFLXM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4YF0C3RK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHR5XOUC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DAUIFDKX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQFI8BNA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRLVKSYA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU46BWME/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIF34RZA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXA03LVQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC3B57SP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDHEYAQE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=92 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIW8AWPL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=92 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWDIOBQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTSCNBK1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGY61FDC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9MVSX0F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SA1AYVEC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQQSO4S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD3TI0SF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUL6BF1X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJVDVTK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AT2SUDDP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWYASWGZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P40SCPWQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXABMSUX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMRIML2V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZOCOZAV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKILVMR5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7EVNBMX2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGXNRQIF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOR8DTAI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAGG3CCI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I8ZACQWF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJAN9IKC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 188], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKXYVSD2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 191], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IDISIWQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 192], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKGP11VX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJQ9VG8A/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NGHFV7P/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJWQA3YH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPMPGDBS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 220], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYGG3WIM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUHNVKZT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL4AHJLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AKQCFMTH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2I5MAEPN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TANDKM0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5LQRAAD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 244], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYBAMFII/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 245], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2HAQGT8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 256], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPFICB0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGWRBYOG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUD5MSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q0HINBM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2QHPWVK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8JRT2G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OREN6SWY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDCBBPXD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 303]; ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 3–4, 7, 9–12, 14–15, 19–20, 25–27, 36–37, 39, 44, 48, 50, 54–55, 60–61, 67–68, 74, 80, 84–85, 96, 102, 104, 108, 114, 122, 126, 137–139, 145, 160, 165, 167, 171, 183, 185, 189, 197–198, 201–202, 212, 219, 224, 231, 233, 236, 239, 242, 248, 255, 261, 265, 272, 276–277, 282, 288, 290, 294, 300. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TS3CL2FY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 dLib 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SKYRH0I2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INFILVIN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQQET3I9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLQXLODJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGYWNQKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OQFRNDK9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYWHEIWP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI5IQCVH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRNB4VOA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCGCUCWV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SMRWOPGZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLODO4U/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ0ASEI5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8SQF7TP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 60], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4QTYCNG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNXAPIGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOVY8VVA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKG7CFUW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3DSDTBQN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHMIIKET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VID5QBA3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 85], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-514YZAY2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3R6DKRV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GVZUCCV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXUDV4F5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIATMPFA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZIXG6KG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V91CCMWM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTTBUADT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYKDYBKV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DH6E9PH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O5BZENW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 198], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UYU9H5YJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 201], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G6RUURLZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTGPIJ3Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGWG5CDG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YR4U3EAE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMNZJJAY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKMNST2Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSQ9IUYB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TI1UHQF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MILRMF22/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UMWNYOS7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHHDDHMY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDVU3GO0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSMH8XZA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=112 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X8UBDHS5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=112 300]; ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 2, 4, 7, 10, 13, 19, 25, 28, 31, 37, 40, 51, 54, 60, 63, 66, 72, 75, 78, 84, 90, 93, 96, 99, 102, 105, 114, 120, 131, 134, 137, 161, 166, 172, 178, 181. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPABBMZG 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RR1UR5SM 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WY7ITJLR 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWD4H3C5 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VN6HIXWU 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHVBFFQW 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4WKJLWZU 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EZSNAJLD 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXLZZWBH 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LEHAOKS 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFYUHHHX 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQ98WE9N 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PIA9A5VY 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OVTP1XU 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2ZLFRLL 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4MWPYTF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEXLAKXG 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LART8ZWM 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVAL6SQI 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ICPLEEBZ 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEY8ZCSG 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZJZCELA 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOJ3XQCY 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZSTCMFV 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOPELKXP], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYO0SFY0 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYRFELWY 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYUMPNUC 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1IGCRTNU 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXKZRY5J 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N12QPY8V 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTWPFTSF 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APYIOB1M 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5HLE4NVG 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JNJMAGX 181]. Ureja: Urša Kosmač
*[[James Debevec]]: [[Pehanje za srnami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 37–39, 42, 44–60. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 dLib 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5JJQY7Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMJTPGED/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XHHPVJW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJKPDH75/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDYZKX56/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBPDXTSF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVU35JKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNFXK9UT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZXCYMQB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTK7NKQK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1UKF55N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZVE1WSG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPMGIJ8U/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 60]. Ureja: Nika Boršič {{opravljeno}}
*[[James Debevec]]: [[Na ogled za srnicami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 202–204, 208, 213–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFUEH6JG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRYDAF1J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DGXWEQXY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-95F5FQ0V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 214]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 5907 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure * 6,17 eur = 15 eur &lt;/font&gt;
*[[Josephine Erjavec]]: [[Na obisku v stari domovini]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 103, 114, 121, 126, 132–133, 137–138, 144, 159, 165, 171, 177, 183, 189, 195, 203, 218, 224, 236, 242, 248, 254, 260, 265, 271, 282, 288, 289. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VEBQ9D1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 dLib 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZTP1GFN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQY3LUSO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSV9LK6E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS6SXUC1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL0BTMIE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQGV7Y0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6BKVIWF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXX4DMYX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-13FHXWYR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 254], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5AOJ1YY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPB3Y7FB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYENRXDM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 289]. Ureja: Lara Repe
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Poljančev Cencek]]: Sličica iz življenja malih ljudij. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 45–48, 50–53. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKQICQSU 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLKKZAZT 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VPKUUYPY 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6C21NLPO 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHTWXDBR 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1RGC1P9 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQO3ZXBQ 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WPJN8L 53]. Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | &lt;font color= &quot;green&quot;&gt;4693 besed po tarifi 2500/uro = 1,9 ur2 x 6,17 eur = 12 eur&lt;/font&gt;

==Besedila za urejanje v letu 2021==

*Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]]
*[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]
* [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]]
* [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]]
* M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]]
* [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]]
*[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]]
* [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]]
* [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib]  Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]]
* [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&amp;sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&amp;ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&amp;q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&amp;oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&amp;gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&amp;sclient=gws-wiz&amp;ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&amp;uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] 
* [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]]
* [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] 
*[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27],     [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] 
*[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96]
*[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261], Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139]
*[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103.  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]]
*[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]]
*[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 262] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]]

==Besedila za urejanje v letu 2020==
*[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku)
*[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929)
*[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]]
* Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&amp;fyear=1884&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]]
* [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}}
*[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) 
*[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
* [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) 
* [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*&lt;s&gt; [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]&lt;/s&gt; Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]].
* Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo)
* Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
* [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]]
* P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1924&amp;page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
*[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] 
*[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] 
* Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
* [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40)	[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
* [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] 
*U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]]
*Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]]
*[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]]
*E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]]
*J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]]
*[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: &quot;[[Na pragu smrti]]&quot;: Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali.  SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}},  6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}},  10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]]
*[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]]
*[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33
*[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1  Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]].  Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*M. J.: [[Če študent na rajžo gre]].  Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]]
*[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33
*dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29
*[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44
*Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6)
*Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1925&amp;page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib]
*[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]]
*Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib]
*Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1884&amp;page=3 dLib]
*[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&amp;pageSize=25 dLib]
*Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]
*Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=4 dLib]
*[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib]
*J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib]
*Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib]
*Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib]
*Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib]
*Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib]
*Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib]
*C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib]
*Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib]
*[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib]
*J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib]
*[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib]
*[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib]
*Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib]
*Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib]
*[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib]
*Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib]
*Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib]
*Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib]
*[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib]
*[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''.  Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib]
*Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib]
*[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib]
*[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib]
*[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib]
*[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib]
*[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib]
*[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib]
*[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib]
*[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib]
*Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib]
*[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib]
*J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib]
*Д: [[Kralj &amp; Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib]
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Uredil: Uroš Ferrari Stojanović
*Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib]
*[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib]
*Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib]
*[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib]
*E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b,  237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b).   [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib]
*Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib]
*[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib]
*[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib]
*[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib]
*Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] 
*[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib]
*[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib]
*[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib]
*[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib]
*[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib]
*[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib]
*[[Joško Kevc]]: [[Izlet na  Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib]
*Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib]
*Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib]
*[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib]
*V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib]
* [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  
* [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]     
* [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib]
* Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib]
* A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib]
* A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib]
* H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib]
* [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib]
* [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). 
*[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib]
*M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib]
*V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.]
*[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.]
*[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do  55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]

'''Avtorski opusi'''
* [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir)
* [[Fran Milčinski]]
* [[Marjana Grasselli Prosenc]]
* [[France Bevk]]
* [[Fran Žgur]]
* [[Ivan Baloh]]
* [[Ferdo Kleinmayr]]
* [[Franjo Krašovec]]
* [[Drago Komac]]
* [[Joško Kevc]]
* [[Alojzij Remec]]
* [[Marica Gregorič Stepančič]]
* [[Ivan Podlesnik]]
* [[Oskar Kamenšek]]
* [[Janko Kessler]]
* [[Ivan Pucelj]]
* [[Anton Zajc]]
* [[Jurij Grabrijan]]
* [[Fran Zakrajšek]]
* [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica)
* [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&amp;ndash;187. 
* [[Fran Detela]]
*[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik)
* [[Jakob Alešovec]]
* [[Josip Podmilšak]]
* [[Luiza Pesjak]]
* [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}}
*[[Leopold Lenard]]
* [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd.
*[[Ivo Grahor]]&lt;ref&gt;Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.&lt;/ref&gt;
*[[Ivo Brnčić]] 
*[[Ljudmila Poljanec]]
*[[Lea Fatur]]
*[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')&lt;ref&gt;Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.&lt;/ref&gt;
*[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi)
*postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja.
*[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru)
*[[Josip Vandot]]
*[[Narte Velikonja]]
*[[Janko Mlakar]]
*[[Ivan Albreht]]
*[[Matej Tonejec]] - Samostal
*[[Anton Koder]]
*[[Fran Levstik]] (gl. SN)
*[[Pavel Turner]]
*[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib)
*[[Josip Stritar]]
*[[Alojzij Kokalj]]
*[[Ivan Cankar]] (gl. SN)
*[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.)
*[[Josip Premk]]
*[[Albin Prepeluh]]
*[[Fran Govekar]]
*[[Milan Pugelj]]
*[[Ivo Trošt]]
*[[Julij Bučar]]
*[[Marija Grošelj]]
*[[Mara Tavčar]]
*[[Ljudmila Prunk]]
*[[Marija Kmet]]
*[[Josip Suchy]]
*[[Josip Kostanjevec]]
*[[Ivan Lah]]
*[[Gustav Strniša]]
*[[Frančišek Ksaver Steržaj]]


'''Revije'''

*[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib]
*[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib]

==Besedila za urejanje v letu 2019==

*[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. 
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31].  -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]].
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] 
*[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]].
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]]
*[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dzvon+1876%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370.  -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama
*Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*''[[Besednik]]'' (1869&amp;ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869)
*''[[Slovenska bčela]]'' (1850&amp;ndash;1853)
*[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
* [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&amp;mdash;4 je že urejeno) Uredila: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]]
*[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]]
*[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]

Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST)

==Besedila za urejanje v letu 2018 ==

*Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib]

*P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938,  št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]

*[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]]
*[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib]
*Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST)
*[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Delavska+politika&amp;page=1&amp;fyear=1928&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika)
*[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&amp;pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3djudita+pajk%27&amp;pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib]
*[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929
*[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930
*[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib]
*[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]]
*[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234)  {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib]
*[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib]
*[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]]
*[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] 
*[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib]
* [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 31],	[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] 
* [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78)	Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] 
* [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140)
* [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89)	
* Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]	
* Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16)
* [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127)	-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]

*[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932
*[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929
* [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]]
* [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
* [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] 
* J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] 
* Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 118  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]]
* I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
* [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib]   -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke  252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-503-55&amp;pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}}
* [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&amp;page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&amp;page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&amp;page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&amp;page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&amp;page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27]   -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET)
*Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3
* [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303
* [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921
* Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta''  8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET)
* Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici
* Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut
* ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf])
* [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib]
* [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti)
* [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890
* [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=stanko+vraz&amp;as_brr=3&amp;hl=sl]
* [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) 
* [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] 
* [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog]
* [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]]
* [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog]
* [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] 
* [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib.
* [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&amp;fyear=1884&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]]
* [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim  večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
*[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&amp;ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*''Slovan'' 1884&amp;ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
**Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* kazalo leposlovnih člankov v reviji
*[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
* [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]]
* [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* ([[Eno si zapojmo]])
* ([[Ljudske pesmi]])
* ([[Ljudski pregovori]])
* ([[Slovenske pravljice]])
* &lt;s&gt;[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]&lt;/s&gt;

===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''===

== Besedila za urejanje v letu 2017==
===Posamezna besedila===

* [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST)
*[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]]
*Maša Slavčeva [&lt;nowiki /&gt;[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]  [[Uporabnik: Patricija Berglez]]
*Zofka Kveder-Demetrovićeva [&lt;nowiki /&gt;[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST)
*Anka Nikoličeva [&lt;nowiki /&gt;[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST)
*Anka Nikoličeva [&lt;nowiki /&gt;[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]]
*[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]]
*[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST)
*[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]]
*[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST)

*[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST)
*[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] 
*[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET)
*[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET)
*[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST)
*[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date]  Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor  ]]
*[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST)
*[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET)
*P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]]
*[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST)
*[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52]  Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST)
*[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]]
*Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET)
*[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]]
*[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]]
*[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST)
*[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005)
*[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST)

====Besedilne variante====
* [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) 
* [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si)
* [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) 
* [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) 
* [[France Bevk]], [[Začudene oči]] 
* [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]:  Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji

===Leposlovje v zbirkah===

====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev====

Po 141. členu ZASP usahnejo pravice
redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30
letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji
Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so
izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki
so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev
(razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno
obratno). V poštev pridejo:

[[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019),  [[Srečko Kosovel]] (4 knjige),  [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020).

Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988.

Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET)

====[[Slovenska Talija]]====

====Slovenske večernice====

V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC)

* [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib]
* [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)]  [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)]  V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 6]] (&lt;s&gt;1882&lt;/s&gt; &gt; 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]]  {{opravljeno}}
* &lt;font color= green&gt; [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] &lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]&lt;ref&gt;Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.&lt;/ref&gt;  Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} 
*&lt;font color= green&gt; [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]&lt;/font&gt; 
* [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo  {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov  Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev  | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7&lt;ref&gt;Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.&lt;/ref&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
* [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo,  [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib]  {{opravljeno}} || &lt;font color=green&gt;[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) &lt;s&gt;[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)&lt;/s&gt; ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]&lt;ref&gt;Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.&lt;/ref&gt;&lt;/font&gt; 
* [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč,  Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}}
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 38]] (1884)  [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] &lt;/font&gt; 
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 41]] (1887)  [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib]  [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org]  Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}
* [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na  krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} 
* [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} 
* [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 52]] (1900)  [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''&lt;/font&gt; (besedilna varianta)
* [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo &lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa  {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org]
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST)
* [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || &lt;font color=green&gt;[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]&lt;/font&gt;&lt;ref&gt;Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.&lt;/ref&gt;
* [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]]  | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovanskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST)
* [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji &quot;Zenta&quot;]] &lt;/font&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis)
* [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672.  Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar |  [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST)
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib''']
* &lt;font color=green&gt; [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih&lt;/font&gt; || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta)
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib]  Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov)  {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib]  Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest 
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]&lt;/font&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]]  {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]]  {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja
* [[Slovenske večernice 89]] (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]]
* [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja 
* [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]]
* [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]]
* [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest
* [[Slovenske večernice 93]] (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib] Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]]
* [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov 
* [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]]
* [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]]
* [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]]
* [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad 
* [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]]
* [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]]

===Leposlovje v periodiki===

'''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.'''

*''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib]
* ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&amp;ndash;1849)
*''[[Slovenska bčela]]'' (1850&amp;ndash;1853)
*''[[Slovenski list]]'' (1928&amp;ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*''[[Dan]]'' (1912&amp;ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dan+(1912)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 1970–1987))
* &lt;s&gt;''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&amp;ndash;1943) [ dLib]&lt;/s&gt; (še ni digitaliziran)
* ''[[Delavska politika]]'' (1926&amp;ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila/1&amp;pageSize=25 dLib]
* ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&amp;ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib]
* ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&amp;ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib]
*''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&amp;ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library)
*''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&amp;ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno
*''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&amp;pageSize=25 dLib]
*''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib]
*''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib]
*''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila/1 dLib]
*''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Ptujski+tednik dLib]
*''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Tednik+(Ptuj) dLib]
* ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno
* ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) 
* ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno
* [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno
* ''[[Slovan]] 1884–1887
* Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]''
* ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Kres+%28Ljubljana%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (že v celoti urejeno?)
* ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Vigred&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno
* [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno
*[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&amp;browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f5&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*[[Domovina]] 1918-1941 
* [[Domoljub]], 1888-1944
* [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno
* [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918
* [[Mladika]] 1920-1941
* [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] 
* [[Edinost]] (Trst 1876-1928) 
* [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928)
* [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920)
* [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Slavjan dLib]
* [[Slovanski svet]]  (1888-1899)
* [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&amp;pageSize=100 dLib]
* Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800)
* [[Planinski vestnik]] (1895-)
* Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935)
* [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust]
* [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985]
* &lt;font color=grey&gt;[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib])&lt;/font&gt;
*[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=journal dLib]
* [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila)
* [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib]
* [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] 
* [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog]
* [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog]
* [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910]

====Ameriški časniki====
* [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?)
* [[Glas svobode]] (1902-1907)
* [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919)
* [[Ameriška domovina]] (1920-1946)
* [[Glas naroda]] (1893-1945)
* [[Prosveta]] (1916-1948)
* [[Edinost (ZDA)]]  Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925)
* [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957)
* [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) 
* [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u)
* [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib])

====[[Knezova knjižnica]]====
====[[Zabavna knjižnica]]====

===Avtorski opusi===

*[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec''
*[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942)
*[[Karel Širok]]
*[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib)
*[[Engelbert Gangl]]
*[[Prežihov Voranc]]
*[[Slavko Grum]]
*[[Fran Govekar]]
*[[Josip Knaflič]]
*[[Oton Župančič]]
*[[Ivan Čampa]]
*[[Fran Roš]]
*[[Vinko Gaberc]]
*[[Pavel Strmšek]]
*[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST)
* [[Ivo Brnčić]] (1912–1943)
* [[Janez Jalen]] (1891-1966)
* [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco)
* [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu])
*[[Zofka Kveder]]
*[[Frančišek Ločniškar]]
* [[Dušan Ludvik]]
* [[Stanko Majcen]]
* [[Ksaver Meško]]
* [[Anton Novačan]] 
* [[Ljudmila Poljanec]]
* [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&amp;browse=rokopisi&amp;node=slike/6&amp;pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu])
* [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin)
*[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%c4%8dasopisje dLib]

=== Zaželeno, vendar še nepreslikano ===
* [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u.
* [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901.
* [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925.
* [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11.

&lt;!-- ==Za naprej== 
*Vodnikova pratika dLib
*Koledar Mohorjeve družbe
*Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr.  Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah)
*
--&gt;

== Besedila na zalogo==

*[[S pesmijo v svobodo]] (pesmarica 1945) [https://slov.si/mh/galerije/s_pesmijo_v_svobodo_1945/index.html html]

== Literarna zgodovina ==

* Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&amp;ndash;5, 1938&amp;ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik
*[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995
*[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926  
* [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz &quot;Knjige spominov&quot;]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib]
*[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866)
*Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust]
*[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] 
* Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib]
* Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib]
*[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] 
* [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS
*[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 &lt;s&gt;&lt;code&gt;http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37&lt;/code&gt;&lt;/s&gt;.
* [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis).
* [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. 
* [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&amp;id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&amp;type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&amp;id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&amp;type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&amp;id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&amp;type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&amp;id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&amp;type=PDF].
* [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&amp;id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&amp;type=PDF]
* [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] 
* [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft]
* [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] 
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]]
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]]
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]]
* [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up]
* [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog]
* [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]]

== Neleposlovje ==

Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC)

* [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900
*[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33
*[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&amp;ndash;1927
* [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924
*Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928
*[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929
*Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 
*[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352
*[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927
*Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734
*Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust]
*[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921
*[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994
*[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872
*[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916
*[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891
*[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872
*[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894
*[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872
* [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] 
* [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939
* [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC)
* [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib]
* [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib]
* [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib]
* [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 
* [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1)
* [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910
* [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}}
* [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&amp;printsec=frontcover&amp;dq=pismenost&amp;hl=sl]
* [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis)
* [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 
* [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898
* [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095
* [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732
* [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 
* [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 
* [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 
* [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105
* [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 
* [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke)  
* [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije
* [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 
* [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] 
* [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf]
* [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf]
* [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog]
* [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf]
* [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib.
* [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&amp;id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&amp;type=PDF]
* [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263]
* [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255]
* [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254]
* [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]],  1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88]
*Primož Trubar: [[Hišna postila]] (1595). Zbrana dela, 9 (2015). Vir: [https://www.academia.edu/47701269/Primo%C5%BE_Trubar_Hi%C5%A1na_postila_1595_ Academia.edu].

Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost.

* [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP9#v=onepage&amp;q=&amp;f=false]

* [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=valentin+vodnik&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPR2,M1] 
* [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=radoslav+razlag&amp;as_brr=3&amp;hl=sl]
* [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&amp;oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog]
* [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&amp;pg=RA1-PA284&amp;dq=metelko&amp;hl=sl]
* [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&amp;pg=RA2-PA43&amp;dq=kopitar&amp;as_brr=1&amp;hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257]
* [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=glagolita&amp;as_brr=1&amp;hl=sl] 
* Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=listi+inu&amp;hl=slg]
* [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=ravnikar&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&amp;pg=RA1-PA204&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl] 
* [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&amp;pg=RA3-PA255&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&amp;pg=RA1-PA69&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=slom%C5%A1ek&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835&lt;br&gt; [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=slom%C5%A1ek&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC)
* [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog]
* [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&amp;ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] 
* [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog]
* [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec)
* [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog]
* [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog]
* [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog]
* [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog]
* [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901
* [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog]
* [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog]
* [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] 
* [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog]

==Osnovni napotki==

Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=17&amp;Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami!

Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo.

Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. &lt;code&gt;domoljub 1923&lt;/code&gt;. Zadetke razvrstimo &lt;code&gt;po datumu naraščajoče&lt;/code&gt; in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo &lt;code&gt;Kopiraj mesto povezave&lt;/code&gt; in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled.

Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, &lt;code&gt;Dela leta xxxx&lt;/code&gt;, naslov revije, oznaka žanra.

Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) 

Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila &gt; Časopisje in članki &gt; Razširi Časopisje in članki - naslov &gt; Slovenski narod &gt; Razširi letnica &gt; 1911 (npr. za Libera nos a malo) &gt; Razporedi po datumu naraščajoče &gt; od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. 

Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti.

Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&amp;action=edit seznam novosti]'''.

Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si).

== Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov ==

* [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon]
**[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] 
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] 
* Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/]
* Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/]
* Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/]
* Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89]

== Še pod avtorsko zaporo ==

Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC)

* [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 
* [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970
* [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr.
* [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje
* [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm]
* [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja]
* [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] 
* [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja]
* [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5
* [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002.
* [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955.
* [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959.
* [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960.
* [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967.
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]]
* [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja)
* [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]]
* [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]]
* [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]]
* [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]]
* [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]]
* [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]]
* [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]]
* [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]]
* [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]]
* [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]]
* [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]]
* [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]]
* [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]]
* [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]]
* [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]]
* [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]]
* [[Miha Remec]], [[Iksia]]
* [[Miha Remec]], [[Iksion]]
* [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]]
* [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]]
* [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]]
* [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]]
* [[Miha Remec]], [[Votlina]]
* [[Miha Remec]], [[Zar ptica]]
* [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]]
* [[Razvezani jezik]]
* [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]]
* [[Sonja Votolen]], [[Malin]]
* [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]]
* [[Sonja Votolen]], [[Songarei]]
* [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]]
* [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]]
* [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]]
* [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem)
* [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]]
* [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]]
* [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]]
* [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]]
* [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000
* [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]].
* [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]]
* [[Mednarodni jezik]]
* [[Oj božime]]
* [[Slovenske novele 1935]]
* [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]]
* [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]],  [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf]
* [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin
* [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]]

== Dokončano ==

===Dokončano iz LZ===

* [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]]
* [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]]
* [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]]
* [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]]
* [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]]
* [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]]
* [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904)
* [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]]
* [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]]
* [[Engelbert Gangl]], [[Mare]]
* [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]]
* [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]]
* [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]]
* [[Fran Govekar]], [[Film]]
* [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913)
* [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela
* [[Fran Govekar]], [[Suzana]]
* [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896)
* [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891)
* [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894)
* [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]]
* [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]]
* [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]]
* [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica
* [[Fran Zbašnik]], [[Strup]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]]
* [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]]
* [[France Bevk]], [[Beg pred senco]]
* [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]]
* [[France Bevk]], [[Suženj demona]]
* [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana
* [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]]
* [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI)
* [[Ivan Albreht]], [[Entree]]
* [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]]
* [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]]
* [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]]
* [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest
* [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]]
* [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]]
* [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske
* [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]]
* [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska
* [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922)
* [[Ivan Lah]], [[Romantiki]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917)
* [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]]
* [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]]
* [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]]
* [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]]
* [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]]
* [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]]
* [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916)
* [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]]
* [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]]
* [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]]
* [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]]
* [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]]
* [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]]
* [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914)
* [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883)
* [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]]
* [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman
* [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]]
* [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar
** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882)
** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884)
** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886)
** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887)
** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891)
** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894)
* [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]]
* [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]]
* [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]]
* [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]]
* [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest
* [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]]
* [[Josip Stare]], [[Vinko]]
* [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest
* [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini
* [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]]
* [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]]
* [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]]
* [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]]
* [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]]
* [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]]
* [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]]
* [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]]
* [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela
* [[Marija Kmet]], [[Brez tál]]
* [[Marija Kmet]], [[V metežu]]
* [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]]
* [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski
* [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]]
* [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]]
* [[Milan Pugelj]], [[Magda]]
* [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]]
* [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]]
* [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]]
* [[Miran Jarc]], [[Črna roža]]
* [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]]
* [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]]
* [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]]
* [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]]
* [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja
* [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]]
* [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne
* [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne
* [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]]
* [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]]
* [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939)
* [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]]
* [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]]
* [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918)
* [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926)
* [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]]
* [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]]
* [[Zofka Kveder]], [[Pisma]]
* [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]]
* [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912)
* [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]]
* [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886)
* [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935)
* [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929)
* [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927)
* [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935)
* [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938)

===Dokončano iz DiS===

* [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910)
* [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19)
* [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925)
* [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914)
* [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893)
* [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895)
* [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920)
* [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892)
* [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925)
* [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926)
* [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931)
* [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931)
* [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923)
* [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932)
* [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923)
* [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933)
* [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908)

===Dokončano drugo===

*[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 8].
* [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]]
* [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. 
* [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]]
* [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912).
* [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911.
* [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924.
* [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]].
* [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib]
* [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896.
* [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905
* [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja
* [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881.
* [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938.
* [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 
* [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896
* [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889
* [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica
* [[Anton Funtek]], [[Rokopis]]
* [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895
* [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]]
* [[Anton Ingolič]], [[Soseska]]
* [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892)
* [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884.
* [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883.
* [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877.
* [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83.
* [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890)
* [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881.
* [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882.
* [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929.
* [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]]
* [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]]
* [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]]
*[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] 
* [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881.
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840.
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950.
* [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863
* [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863.
* [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27
* [[Celovški zmaj]].
* [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) 
* [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906
* [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864.
* [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]].
* [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878)
* [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib.
* [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]]
* [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914.
* [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]]
* [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921
* [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865.
* [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865.
* [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874
* [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869.
* [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 
* [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911.
* [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]].
* [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije
* [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. 
* [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]].
* [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894)
* [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908.
* [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908.
* [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]]
* [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891.
* [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.
* [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916.
* [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900)
* [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]].
* [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912.
* [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama).
* [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885.
* [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912
* [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]].
* [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]].
* [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]].
* [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]].
* [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]].
* [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]].
* [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]].
* [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]].
* [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]].
* [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864.
* [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]].
* [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]].
* [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913)
* [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890.
* [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03.
* [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898).
* [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892).
* [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890).
* [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891.
* [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920.
* [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901.
* [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900.
* [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926.
* [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892).
* [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893.
* [[Fran Jaklič]], [[Za možem]]
* [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]]
* [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855
* [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]]
* [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]]
* [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926
* [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894.
* [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895.
* [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889.
* [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]]
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913.
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]].
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]].
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]]
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]]
* [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916.  
* [[Fran Milčinski]], [[Butalci]].
* [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. 
* [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921.
* [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. 
* [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923.
* [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930.
* [[Fran Milčinski]], [[Igračke]].
* [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916.
* [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919.
* [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932.
* [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]].
* [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32.
* [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]].
* [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. 
* [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]].
* [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925.
* [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. 
* [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914.
* [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929.
* [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938.
* [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939.
* [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib]
* [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894.
* [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. 
* [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909.
* [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900.  
* [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). 
* [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856
* [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]]
* [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874.
* [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887.
* [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931.
* [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931)
* [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35)
* [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928.
* [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38)
* [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939)
* [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933)
* [[France Bevk]], [[Menče]] (1936)
* [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858.
* [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847.
* [[France Prešeren]], [[Zdravljica]].
* [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885.
* [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863.
* [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910.
* [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936.
* [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]]
* [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]]
* [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]]
* [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]].
* [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910.
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]].
* [[Ivan Cankar]], [[Erotika]].
* [[Ivan Cankar]], [[Greh]]
* [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]]
* [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]].
* [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04.
* [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03.
* [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] 
* [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]]
* [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901.
* [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]].
* [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]].
* [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]]
* [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]].
* [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]]
* [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]].
* [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]]
* [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]].
* [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]].
* [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]].
* [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906.
* [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04.
* [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]]
* [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917.
* [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]].
* [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]].
* [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]].
* [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]].
* [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]].
* [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909.
* [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910.
* [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914.
* [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]].
* [[Ivan Cankar]], [[Za križem]].
* [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]].  
* [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]].
* [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]].
* [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]].
* [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905.
* [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940.
* [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894).
* [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]].
* [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906.
* [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]]
* [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850.
* [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863.
* [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928
* [[Ivan Potrč]], [[Krefli]]
* [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920)
* [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913.
* [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16)
* [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906.
* [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892.
* [[Ivan Tavčar]], [[4000]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889.
* [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba
* [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908.
* [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]].
** [[Kako se mi ženimo]]!
** [[Kočarjev gospod]]
** [[Posavčeva češnja]]
** [[Šarevčeva sliva]]
** [[Gričarjev Blaže]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919.
* [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta
* [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]]
* [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]].
* [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860.
* [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. 
* [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]].
* [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]].
* [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]].
* [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886.
* [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9)
* [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919)
* [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]]
* [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899)
* [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907.
* [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895).
* [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897).
* [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906.
* [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874.
* [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] 
** [[Poštne nakaznice]].
** [[Iskren zagovornik]].
** [[Ponarejeni bankovci]].
** [[Policijski komisar]].
** [[Mati ga izda]].
** [[Sodba večne pravice]].
** [[Iz globočine morja]].
** [[Poštarica na Prelazu]].
* [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903.
* [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884.
* [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880
* [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]]
* [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 
* [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883.
* [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884.
* [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864
* [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864.
* [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893.
* [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. 
* [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861.
* [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. 
* [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]].
* [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]].
* [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860.
* [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861.
* [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]].
* [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828
* [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]].
* [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]].
* [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]].
* [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]].
* [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]].
* [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850.
* [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892.
* [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884)
* [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883.
* [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888)
* [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884).
* [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]].
* [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890.
* [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892).
* [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882.
* [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876.
* [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888).
* [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. 
* [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887)
* [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]].
* [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog]
* [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901)
* [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]].
* [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]].
* [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]].
* [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]].
* [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]].
* [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]].
* [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]].
* [[Josip Jurčič]], [[Domen]].
* [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]].
* [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Golida]].
* [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]].
* [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]].
* [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]].
* [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873.
* [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]].
* [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]].
* [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]].
* [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]].
* [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]].
* [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877.
* [[Josip Jurčič]], [[Lipe]].
* [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]].
* [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]].
* [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]].
* [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]].
* [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880)
* [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]].
* [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886)
* [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog]
* [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]].
* [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]].
* [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]].
* [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]].
* [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]].
* [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]].
* [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]].
* [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]].
* [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]].
* [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]].
* [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest
* [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906.
* [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906
* [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922.
* [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897
* [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909.
* [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891)
* [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. 
* [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870.
* [[Josip Regali]], [[Vzgoja]]
* [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889.
* [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869.
* [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878.
* [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868.
*[[Josip Vandot]], [[Desetnica]]
*[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]]
*[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] 
*[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] 
*[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]]
*[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]]
*[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] 
*[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]]
*[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]]
*[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] 
*[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] 
*[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] 
*[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] 
*[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] 
* [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]]
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851.
* [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib]
* [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931.
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939.
* [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939)
* [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927)
* [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938)
*[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW]
*[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] 
* [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863.
* [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl.  
* [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842.
* [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907)
* [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870
* [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]]
* [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]]
* [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]]
* [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]]
* [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]]
* [[Juš Kozak]], [[Dota]]
* [[Juš Kozak]], [[Razori]]
* [[Kranjska nevesta]], SG 1864.
* [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf]
* [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]].
* [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]].
* [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901.
* [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 .
* [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 
* [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]].
* [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]]
* [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. 
* [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912
* [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906)
* [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929
* [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864.
* [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887.
* [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27.
* [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894.
* [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&amp;pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) 
* [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela
* [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]]
* [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž
* [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] 
* [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615]
* [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917.
* [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941.
* [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928.
*[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. 
* [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903.
* [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903).
* [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902).
* [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904.
* [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]].
* [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]].
* [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]].
* [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855.
* [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867.
* [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej  
* [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28.
* [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961.
* [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972.
* [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906.
* [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886
* [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969)
* [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T]
* [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK]
* [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. 
* [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. 
* [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907.
* [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. 
* [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944.
* [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925).
* [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923
* [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913).
* [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885.
* [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881.
* [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885.
* [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896.
* [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882.
* [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892.
* [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876.
* [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. 
* [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883.
* [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893.
* [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881.
* [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897.
* [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864.
* [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 
* [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895)
* [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]]
* [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896.
* [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900)
* [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 
* [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]]
* [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898)
* [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče 
* [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890)
* [[Plezalski občutki]] (SN 1926)
* [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]]
* [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931)
* [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]]
* [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]]
* [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]]
* [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] 
* [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]]
* [[Rado Murnik]], [[Brat]]
* [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]]
* [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]]
* [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 
* [[Rado Murnik]], [[Indijanci]]
* [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]]
* [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]]
* [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]]
* [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909.
* [[Rado Murnik]], [[Materino srce]].
* [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]].
* [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]].
* [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] .
* [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]].
* [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]].
* [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]].
* [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]].
* [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]].
* [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]].
* [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]].
* [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. 
* [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]].
* [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]].
* [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865.
* [[Simon Jenko]]. [[Spomini]].
* [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]].
* [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. 
* [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]].
* [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]].
* [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]].
* [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]].
* [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]].
* [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]].
* [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]].
* [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]].
* [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]].
* [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]].
* [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 
* [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863.
* [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837.
* [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839.
* [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841.
* [[Turški Pavliha]], SG 1864.
* [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010.
* [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]].
* [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000.
* [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]].
* [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. 
* [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998.
* [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858.
* [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822.
* [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) 
* [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) 
* [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 
* [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]].
* [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840.
* [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938.
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899
* [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914.
* [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]]
* [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 
* [[Žalostna vernitev]], SG 1864.
* [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]]
* [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872)
* [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.)
* [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924
* [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] 
* [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno
* [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] 
* [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]]
* [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107]
* [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258]
* [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] 
* [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 
* [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874
*[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&amp;id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&amp;type=PDF dLib]
*[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&amp;id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&amp;type=PDF dLib]
* [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) 
* [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36)
* [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]]
* [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke)
* [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] 
* [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]]
* [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]]
* [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] 
* [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914)
* [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908)
* [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] 
*[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date]
* [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]]
* [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja
* [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] 
* [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888)
* [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) 
* [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889)
* [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881)
* [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) 
* [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888)
* [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]]
* [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910)
* [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927)
* [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]]
* [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]]
* [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923)
* [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924)
* [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]
* [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&amp;id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&amp;type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org])
* [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905
* [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927
* [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99
* [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100
* [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118
* [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113
* [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95
* [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110
* [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121
* [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58
* [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116
* [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71
* [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124
* [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 
* F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika  1925
* [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927
* [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib]
* [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib]
* [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib]
* [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib]
* [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib]
* [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib]
* [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] 
* [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib]
* [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] 
* [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] 
* [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. 
* [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] 
* [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu)
* [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html]
* [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010
* [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi 
* [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] 
* [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&amp;id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&amp;type=PDF] sl.
* [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib]
* [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib]
* [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib]
* [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib]
* [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib]
* [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982
* [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=valentin+vodnik&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPA3,M1] 
* [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog]
* [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih)
* [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]]
* [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 
* [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin
* [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=20&amp;sort=date&amp;sortDir=ASC&amp;page=2] sl.
* [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&amp;id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&amp;type=PDF] sl.
* [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882
* [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893.
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19
* [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909.
* [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&amp;id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&amp;type=PDF]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]]
*[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib]
*[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&amp;pageSize=20&amp;URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib]
*[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib]
* [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870)
* [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874)
* [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892)
* [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890)
* [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin
* [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881.
* [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881.
* [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881.
* [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi).
* [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]].
* [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914
* A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib.
* Fra Diavolo, gl. dLib.
* [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib.
* [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib.
* [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895.
* [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf].
* [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541
* [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) 
* [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib.
* [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849.
* [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=zalokar&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPA8,M1] 
*[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902)
* [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]]
* [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo)
* [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo)
* [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848
* [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005
* [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh)
*[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 
*[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859
*[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S]
*[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] 
*[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) 
*[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7]
*[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g]
*[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] 
* [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]:	Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 
* Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42
* [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 
*[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org]
* [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib]
* [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 dLib] 
* [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] 
* [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}}
* [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 
* [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927
* [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926
* [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib]  prim. z [[Roka in srce]] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07)
* [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]]
* [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib]
* [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib]
* [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12
* [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR]
* [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]]
* [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger)
* [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] 
* [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000
* [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib]
* [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog]
* [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib]
* [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940
* [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977
* [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] 
* [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]]
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921)
*[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala &lt;s&gt;--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)&lt;/s&gt;, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC)
* [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927
* [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936
* [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940
* [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896
* [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]]
* [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930
* [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]]
* [[Miran Jarc]] (1900-1942)
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903
* [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862)
*[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
*[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1944&amp;frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}}
*[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
*[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}}
*[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}}
*Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
* [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Slovenski+gospodar&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}}
*[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}}
*[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}}
* [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}}
* [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
* [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
* [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}}
* K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}}
*[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}}
*Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}}
*Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}}
*Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}}
*[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}}
*[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6];  Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC)  {{opravljeno}}
*[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
* Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012  {{opravljeno}}
* [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}}
* [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}}
* [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}}
* [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
*[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]],  1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}}
* [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}}
* [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}}
* [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}}
* P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}}
*[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}}
*Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}}
*Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]]  {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]]  {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}}
*[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11]
*[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] 
*[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941
*[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&amp;ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Vertec+(1871) dLib] 
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib]
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gruda&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gruda&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
* [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 
* [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib]
* [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] 
*[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] 
*P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki)
*P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dru%c5%beinski+tednik&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki)
* [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib]
*[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] 
*[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] 
*Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] 
* [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877
* [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927
*Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib]
*Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib]
*Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43)
*Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} 
*Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} 
*Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} 
*Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}}
*Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} 
*Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} 
*F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} 
*Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} 
*Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC)
*Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC)
*Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
*Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC)
* [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC)
* [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]]
* [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC)
* [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC)
* [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016
*[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]]
*Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]])
* [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]])
* [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 &lt;s&gt;Trenutno ureja Neja Pevec&lt;/s&gt; [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]]
*[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC)
*[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC)
*[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]]
*P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC)
*Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
*[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
* [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj
* [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] &gt; [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]])  11:52, 25. februar 2016 (UTC)
* [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] &gt; &gt; [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC)
* [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST))
* [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič)

==Urejeni avtorski opusi==

*[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC)
* [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC)
* [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber
* [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]]
*[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC)
* [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC)
* [[Bratko Kreft]]      '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC)
* [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC)
* [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC)
* [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC)
* [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&amp;pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik
* [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC)

==Urejena literarna zgodovina==
* [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]])
* [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC)
*Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC)

== [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] ==

== [[Srednješolska literarna besedila]]==

== Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == 

* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]]

== Študentsko popravljanje za višjo oceno ==

* [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]]

== Glej tudi ==

[[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]]

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]]
[[Kategorija:Wikiprojekti]]</text>
      <sha1>38qqstasklcrd90g4mpswwfh1cf8ft9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223805</id>
      <parentid>223802</parentid>
      <timestamp>2026-04-20T07:49:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <comment>/* Besedila za urejanje v letu 2026 */</comment>
      <origin>223805</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="812621" sha1="q7ghf12uyexoqh4f21dpmk80v74ajpa" xml:space="preserve">{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Slovenska leposlovna klasika
|-
|-
| '''Projekt''' || Slovenska leposlovna klasika
|-
| '''Vodja''' || Neža Kočnik
|-
| '''Tema''' || Slovenska leposlovna klasika na internetu
|-
| '''Koordinatorka študentskega dela''' ||  Nika Pinter
|-
| '''Pomoč''' || [[Uporabnik:Hladnikm|Miran Hladnik]]
|-
| '''Financira''' || Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
|}

== Slovenska literatura na internetu ==
'''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)'''

Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaeurejala Simoniča.
Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.]

== Kazala==

===[[Leposlovje v literarnih revijah]]===

===[[Leposlovje v časnikih]]===

===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]===

===[[Knjige po letih]]===


==Besedila za urejanje v letu 2026==

* [[Ilka Vašte]]: [[Roman o Prešernu]] (1937) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXY3ZLHL dLib] Ureja: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
* [[Vida Jeraj]]: [[Pesmi (Vida Jeraj)|Pesmi]] (1908). [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY1FKYEZ dLib]
* [[Karel Destovnik - Kajuh|Kajuh]]: [[Pesmi (Kajuh, Bari, 1944)|''Pesmi'']] (1944) 
* [[Partizanska vas]]: igra v enem dejanju iz leta 1943 (tipkopis) [https://slov.si/doc/partizanska_vas.pdf pdf]
* [[Glas ranjenih]]. Ambulanta B Kokr. odreda, 15. 4. 1945 [https://slov.si/doc/glas_ranjenih.pdf pdf]
* [[Nove žene]]: Skeč v dveh prizorih, marec 1945 [https://slov.si/doc/nove_zene.pdf pdf]
* [[Naj pesem naša zadoni]] 1944 (Oblastni odbor ZSM za Primorsko) 106 str. [https://slov.si/doc/naj_pesem_nasa_zadoni.pdf pdf]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (1946)]]: [[Boj na požiravniku]] (opremiti z glavo itd.), [[Vodnjak]] (opremiti z glavo itd.), [[Jirs in Bavh]], [[Ljubezen na odoru]], [[Pot na klop]], [[Prvi spopad]], [[Odpustki]],  Samorastniki [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib])
* [[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)]]: [[Če Zila noj Drava nazaj potačo]], [[Od Mokronoga do Pijane gore]], [[Nebeški sejem]], [[Gosposvetsko polje (1942)]], [[Ob versajskih plotovih]], [[Od Meže do Poljane]], [[Od Kotelj do Belih vod]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib])
*[[Janez Cigler]]: ''[[Kortonica, koroška deklica]]''. Celovec, 1866 [https://slov.si/doc/cigler_kortonica_1866.docx docx]
*[[Janez Cigler]]: ''[[Živlenje sv. Heme]]'' [Shivlenje ş. Heme, brumne koroshke grafine, şpisal in na svitlobo dal Janes Ziegler]. Celovec, 1839 [https://slov.si/doc/cigler_hema_1839_gajica.docx v gajici]
*[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]''. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_bohor.docx v bohoričici] 
*[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Genovefa 1800]]'' [Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena]. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_gajica.docx v gajici]
*[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (dajnčica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_dajn.docx v dajnčici] 
*[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (gajica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_gajica.docx v gajici]
*''[[Isidor, brumni kmet]]: Bukvize Ljubim Kmetam podeljene''. Is nemshkiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_bohor.txt v neurejeni bohoričici] 
*''[[Izidor, brumni kmet]]: Bukvice Ljubim Kmetam podeljene''. Iz nemškiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_gajica.docx v urejeni gajici]
*[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (bohoričica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim zhasi: Nékaj sa vsakiga zhlovéka: Na pervo is angléshkiga vʹ némshki, sdaj pak sʹ pervolenjam vikshi gospóske vʹ slovénski jesik prestávlen''. Prev. Joannes Nepomuk Primiz. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_bohor.docx v bohoričici]
*[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (gajica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim časi: Nékaj za vsakiga človéka: Na pervo is angléškiga vʹ némški, zdaj pak sʹ pervolenjam vikši gospóske vʹ slovénski jezik prestávlen''. Prev. Janez Nepomuk Primic. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_gajica.docx v gajici]
*[[Josip Lavtižar]]: ''[[Pri Jugoslovanih]]'' (SM, 1903) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2U0WKWFM dLib]
*[[Ferdinand Majnik]]: ''[[Bele gazi]]'' (1941) [https://slov.si/doc/majnik_bele_gazi.pdf pdf] (literarizirani priročnik smučanja) Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Cankar]] (I. G.): [[Nj. visokorodnost v Beli vasi]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V87XSW7W dLib] 
*[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924&amp;page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] 
* [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Zorec]]: [[Zmote in konec gospodične Pavle]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UO4YCNSV dLib] 
*[[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]] [Drago Ulaga]: [[Domačija v cvetju]]. ''Slovenec'' 1943 (71), številka 125a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V5KG2K5 dlib], 126a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEUJREMN dlib], 127a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKBPXID7 dlib], 128a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UD3F38KK dlib], 129a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJQVHL5T dlib], 130a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J818VH9B dlib], 132a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9B9NXR5 dlib], 133a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A84WAVVS dlib], 136a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BWCUJM2E dlib], 137a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52ZAWZNN dlib], 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5OJ1NMF dlib], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4ZQFTFL dlib], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0FX9DQ80 dlib], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZ9P9LM5 dlib], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1S5SRG6Z dlib], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVFXNOQH dlib], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQG1GABG dlib], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZNQIKES dlib], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-91MKWU3H dlib], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N6EEJW7 dlib], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JMHMSPOC dlib], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-36HWM0MN dlib], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60PANV1A dlib], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V18F60HP dlib], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8PMC389 dlib], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7PI7B6L dlib], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQPS1M3W dlib], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0TL7TQ0 dlib], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GJRGJF5 dlib], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4CK48V4 dlib], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVERFRPQ dlib], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ALXJGI8T dlib], 161a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18LF9X2O dlib], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8QDFU05 dlib], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WO20921W dlib], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6U7HYXX dlib], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD34FSTT dlib], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T5RSBTZ1 dlib], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQDJPM8Z dlib], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08NBNQTI dlib], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LBCHVYP dlib], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RSINYPA dlib], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-313L0E63 dlib], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BSR9WFBB dlib], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4G8VILAH dlib] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Matičič]]: [[Živi viri]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 287–290, 292–301. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LKQ7XTTT 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXONYR6Y 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWDSK904 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBPKLTAW 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1IX4EA9 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SINXONGH 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFS4AUWT 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GICOVOQN 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVNP3TYJ 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDXKXH4Z 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXZXANUM 298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4OJDOPFX 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-159YX3ZJ 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PCDDXT2Q 301]; ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 1–12, 14–22, 24–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDEOKZIQ 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NNJHTO 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MAS4WAIL 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLSFZIYG 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBYU5Z23 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRTVL4RB 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2YPFN19W 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GA5STX7 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCZBMUW8 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DFAQRH5P 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEPI4RH8 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UH39SOWG 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GISD5ENG 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UXKMNRQY 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7USGIR1 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D3X12THZ 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYDZ446G 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2ELIXYPP 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5I9AC76 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZXDZDT 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IBTBK71 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8NYVA61 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGLIYCYP 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GPLCNTY 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HLLLLKBS 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GREMQ7U4 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPKNJTIZ 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSGJSASX 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR3NSFVM 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CYKLGLL 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFTTN0CX 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BZFVYV3F 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6FRORAQ 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJYGSLFZ 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY6WQRNE 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEHGWKOW 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQVCUXBJ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T2SY9YEX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-61HX2EV6 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MNED62DW 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSK1B8NC 43], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKVBSQE9 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5TZ4QEN 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSO295T5 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q6ANMTXD 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTJN8ZYV 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9EGV7B7 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IVTAFCUK 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-122KKFD1 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSWCZSQ6 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MASOLXAQ 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PWM87BL 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KXTZBWC 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZRGQVOE 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZJVX58AY 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z26CC9JL 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I1SJFY3U 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UAIVSJQN 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KCNLBJZ 61], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNYSAW3A 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AIFMFO2V 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN9AVTZI 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8YLETXJ 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8KWQAWU 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UGDQESB 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXUFTLRC 98]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Turjak]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 72–92. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92].
*[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. (skrajšaj in posodobi URL-je:) Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 52]. 
* [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ  dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib]  (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27).  [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib]  (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] 
*[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. (Skrajšaj URL-je:) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 279]
*[[Franc Derganc]]: [[Mladi mornar ali zakaj in kako je Grmkov Francelj iz Amerike v Trst kolofonijo vozil]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 87–90, 92–94, 96–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTRDJQO2 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNSMPQTJ 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYNOIXFQ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLPA0EZ2 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCRB6VPX 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTHQ0WK7 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1I5FTKB 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OI95WMQX 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT0QSYU6 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOXJ7PNO 98].
*[[Leopold Lenard]]: [[Iz rusko-poljske revolucije]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 214–222, 224–225, 228–131, 233–263. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOENULGN 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B4TGWNJ  215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLLWKIPJ  216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0EIWOVE 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQOUIA1O  218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTY4JPDZ  219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QBJWMK9M 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULPL7IUM 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQOEO77A 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRYBA5LB 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNYO7JVV 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWJB58O6 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HI0VEBNH 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AABRVOOJ 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHKHVYIZ 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEYMZAMM 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDISV2PA 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI0WHBRP 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BO4BKSC8 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5YLSTEHI 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UWK2BMOU 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQ0HVYY 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESZPRLS8 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGR6ZTQJ 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFLSIPSQ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRBNW2Y6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKGH0RIF 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDECX4TX 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5RGFG36Y 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y4ZA1EY6 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZDW5MXR 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSD99VZ0 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RDNUWRZC 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZZBTPGN 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KE7KLQUD 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HSPYO4N 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4IBAHVF 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MD2BM5RZ 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FC13M4TP 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IEH79PP 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XN0J6KLC 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYWFXKXZ 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60ACEPQ7 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRAL2KXH 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMEKF1T 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFI5EUZO 263]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na dunajski lovski razstavi]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 264–267, 269–281, 283–290, 292–293. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJRQY5A5 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6WQYLGBP265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWDTQ7EY 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJK41A2C 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFQNAWZM 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLHHGQBP 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFJFI3MP 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NLCQDCW 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LM9XE1ZG 273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58E6BWJS 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2B2JZZSL 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJBMT0P9 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQ0NKIUH 277], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9ATLANO 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNDQHLYS 279], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJO5JNO 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDHXUBWM 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVTRW1W4 293].
*[[Janko Mlakar]]: [[Kako se je Trebušnik vozil v Trst]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 281, 283–291, 294–298. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVEE8VIH 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYRO2RK 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-397TUDQY 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXWCYW6Y 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIQIY6LV 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQPJNX5A 298].
* [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=1 dLib]
* [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=2 dLib]
* [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1919&amp;page=2 dLib]
*[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198]
*[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib]
*[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244]
*A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187]
*[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12]
*[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124]
*[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924&amp;page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271]
*[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 237]
*[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru'']
* Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman &quot;Rakete&quot;. ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje 
*Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29)
* [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št.  281–85, 288–93, 295–96)
* [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32)
* [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40)
*V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}}
*[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} 
*Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}}
*[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902
*[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902
*Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23
*Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50
*O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 
*-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 
*Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?)
*[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52
*[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14
*Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37
*[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30
*Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51
*[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15
*B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52
*[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26
*[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5
*[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45
*[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33
*[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12)
*M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib]
*[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib]
*Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib]
*[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib
*[[Josip Stritar|J. Stritar]]: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] 
*[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&amp;ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Glas&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960
*[[Josip Stritar]]: [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] 
*[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib]
*Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici]


[[Wikivir:Evidenca opravljenih korektur/2026|Evidenca korektur]]

==Besedila za urejanje v letu 2025==

*[[Andrej Volkar|H. G.]]: ''[[Dijak v luni]]: Satirična noveleta''. Zagreb, 1871.[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVIKOGAP dLib] Uredila: Neli Rožman Ragolič 
*[[Slavko Savinšek]]: [[Zgrešeni cilji]] (1929) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZCO6KKN dLib] (avtomobilistični roman) Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Adam Milkovič]]: [[Smola kapitalista Mejača]]. Humoristična tragedija. ''Proletarec'' 1932, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G2FC8NQF 1295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ERASZQUG 1296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFT5MENU 1297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IY7HBEAM 1298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP1QZ80Y 1299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXE6XT1L 1300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N9DHLPB8 1301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SP77PNYA 1302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVIGYBQ0 1303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIPECJRG 1304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXF6ELKD 1305], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WGJ72XB6 1307], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QUXAKXJ6 1308], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVFICVWM 1309], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I0A6HBQX 1310], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IZ2KVVDT 1311], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F248A26W 1313], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FWBJBQDO 1314], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UXVTC3KL 1315], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EZTSIVVS 1316], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KX6EOP2L 1319], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YEJ9EWNS 1320]; ''Proletarec'' 1933: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FBVXNNMK 1324], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9ZFCK89G 1326], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4DPERAM 1327], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q1IIJ69I 1329], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGJDM1XL 1330], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KXDLD32 1332], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIIZVRGD 1333], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HBYR3TCM 1337] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Skozi okno vlaka]]. Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja. ''Proletarec'' 1931,  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFJKFG3R 1247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRANQ0QM 1248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZFY7X9PQ 1249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKE5WDN2 1250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNDTYMPX 1251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FKYCWQZL 1252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DTM8WRB1 1253]; ''Proletarec'' 1932: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQPHYMKN 1269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BHNXLKWU 1270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RCE8R4TC 1271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMD4UPVP 1272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZOB2GZA4 1273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFI8TBRJ 1274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WAANQN7Q 1275] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Matt Petrovich]]: [[Vtisi iz Goriške]]. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Adam Milkovič]]: [[Sužnji krvi]]. Roman čustev in nagonov človeka. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVURGNX3 1197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H8C6QQCH 1198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K13FNKWJ 1199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WZ4WFQ8S 1200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1MVAHQI6 1201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1P5VNGQ6 1208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YAUQVTDC 1209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-540WR2IN 1210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FULCCHHU 1211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ONSY0TRM 1212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KR9RXTIY 1213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FA7FFMYW 1214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPIRAJSC 1215]; ''Proletarec'' 1931: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRNOV6AC 1216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OPEXQENZ 1217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBX0LUEO 1218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G73XGJFR 1219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RDNVXIHS 1220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKO28T2V 1221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQRIDG1V 1222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H7RXAVFG 1223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6YFM6TRB 1224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9PIVY46 1225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVXHRU7M 1226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9F5BHZI 1227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9THHW2XV 1228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ITUMHXN3 1229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-STUMEKIK 1230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SZX9NXHR 1231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0GQBIXM 1232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VPZBOTFZ 1234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ONE3SMO 1235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KI0FWUK 1236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QLD50CY9 1237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41ZXNXIU 1238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V2OY8SPS 1239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BTZEL8TL 1240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IOUMF7SZ 1241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Daj nam danes naš vsakdanji kruh]]. Socialna povest. ''Proletarec'' 1930,  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NEJPYQIB 1172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZV8GZKTS 1173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUX9JWJB 1174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2BQPH2T 1175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5CH2BBBC 1176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R6R4CDNH 1177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CJDG1BSU 1178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZDA9MRQU 1179],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0I7INTK 1180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ36FNFV 1182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-91ENFLV0 1183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANKYJ2VC 1184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NHO4IUE 1185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LPC2L6T4 1186] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Joško Oven]]: [[Za solncem]]. ''Proletarec'' 1929, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1SPIHG 1148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DMCMMCSH 1149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PV2UXOID 1150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQRDMDE 1151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ACRLOBIY 1152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NECS78VY 1153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZM7INMH 1154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IPIGNKF9 1155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FUTZTVMV 1156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QQ92J4VI 1157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZYKJFLE 1158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQIAEENQ 1159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CCSPFTE9 1160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-48QDVIFO 1161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0YNU26XH 1162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OH7KFES1 1163], ''Proletarec'' 1930: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T6JIG4JF 1164],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VF8IS8OI 1165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivan Molek]]: [[Moderna ameriška literatura]]. ''Proletarec'' 1929, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE0THGT9  1112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGYUMOXZ 1113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNED0VGO 1114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VLSQPWT 1115]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Samo da ne razžalosti mater]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFEXDHXU 1055], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GMZQQ7L 1056], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GW369VVB 1057], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9CODKTU 1058] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Razglas župana občine Trioglave]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Anton Kristan]]: [[Ameriški vtisi]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MGCRVGFD 1053], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SC41VCPW 1054]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[John Olip]]: [[Iz Chicaga do Radovljice ]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Divji plameni]]. Socialni roman. ''Proletarec'' 1927, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NUQNN0VJ 1008], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KWLSNOL 1009], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XEB2SPF1 1010], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TI2LTVZF 1011], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WM12OKSX 1012], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XMQTYWYZ 1013], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MIUYQOY7 1014], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U9VXBXK5 1015], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JAAND9LG 1016], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NYIKCVFO 1017], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HD0SJ9FV 1018], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RNROOQGQ 1019], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XBDX6ISC 1020], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-BHWCDKMN 1021], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TR3PCDVT 1023], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TZTXAZ6O 1025], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UHNQBQAX 1026], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TZCW1PV 1027], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJXFENWV 1028], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GBNNNGSC 1029], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJCGFKEQ 1030], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQNP93HB 1031], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GDH3JUBH 1032], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BFJFAIXD 1033], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D0MGXVND 1034], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWNB5DR 1043], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MK0UA0Q3 1045], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Charles Shega]]: [[Dogodki bolnega delavca od leta 1930]], ''Prosveta'' 1938 {{fc|dlib|XPVGLRHD|s=?|21. 2.}}, {{fc|dlib|Q9LX52FG|s=?|22. 2.}}, {{fc|dlib|SFSXFRDZ|s=?|24. 2.}}, {{fc|dlib|ELHVKQUF|s=?|25. 2.}}, {{fc|dlib|CORLRML6|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|CDSXZWOC|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|PBCIKVUI|s=?|3. 3.}}, {{fc|dlib|RYVGHYPP|s=?|4. 3.}}, {{fc|dlib|TOBSBRYR|s=?|7. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Preko sremskobanatskih poljan]], Bežni vtisi skozi okno vlaka, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|SX4FBXS2|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|OACH3QSK|s=?|15. 10.}}, {{fc|dlib|BTONRBBD|s=?|18. 10.}}, {{fc|dlib|QFAZICJ8|s=?|19. 10.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ančka]]: [[Prizor iz sanj]], Slika v enem dejanju, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|FVXYXDMD|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|OLXKPWX5|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|QK2QHFLI|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BMKSEWCW|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|LFKQLDUF|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|XALXKGQN|s=?|18. 11.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Frank Kroll]]: [[Prevara in spoznanje]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|0PRL9JW7|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|W9FE1VMG|s=?|7. 5.}}, {{fc|dlib|PFCC1LVA|s=?|8. 5.}}, {{fc|dlib|PYYWDDKX|s=?|11. 5.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[John Furar]]: [[Nekaj spominov iz svetovne vojne]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|QTMA1GEO|s=?|17. 1.}}, {{fc|dlib|WTHWREEE|s=?|20. 1.}}, {{fc|dlib|GA56BFYL|s=?|21. 1.}}, {{fc|dlib|4TGMUYQ0|s=?|23. 1.}}, {{fc|dlib|IRSVFQ4M|s=?|24. 1.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Herman Drobesch]]: [[Moji spomini iz svetovne morije]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|MWCIOKCO|s=?|19. 3.}}, {{fc|dlib|VMPUORP5|s=?|20. 3.}}, {{fc|dlib|RAHFNG7C|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|EFG9WYAM|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|A7RR6MMY|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|TPDJTXBC|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|LE0TNB8A|s=?|30. 3.}}, {{fc|dlib|WSOS8ULY|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|T6E6CPDR|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YGNDEHXM|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|OUNV8XIK|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|7LBT8UXH|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|PNWJXJQW|s=?|9. 4.}}, {{fc|dlib|CENUD9RO|s=?|10. 4.}}, {{fc|dlib|F439SOVJ|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|98QGSKTZ|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|L3KGNJ5W|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|PRIKMS9Z|s=?|17. 4.}}, {{fc|dlib|ZBCLHGCW|s=?|20. 4.}}, {{fc|dlib|28ZWOMWV|s=?|21. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Milan Medvešek]]: [[Johnny bo doktor]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|XT5QNINP|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ZSCKIPEN|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|HEBNW8QT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|IOOQ5ROT|s=?|3. 3.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivo Šorli]]: [[Pot za razpotjem]]. Roman. ''Clevelandska Amerika'' {{fc|dlib|5WIBBRNQ|s=?|67}}, {{fc|dlib|4KRYCAZ3|s=?|68}}, {{fc|dlib|CF3THWOG|s=?|69}}, {{fc|dlib|ALEFVNFE|s=?|70}}, {{fc|dlib|8VFGQ0KF|s=?|71}}, {{fc|dlib|DX9D1LKH|s=?|72}}, {{fc|dlib|K6FLXQOQ|s=?|73}}, {{fc|dlib|HUUWBIDK|s=?|74}}, {{fc|dlib|K1YFPAKQ|s=?|75}}, {{fc|dlib|HLALAVZ8|s=?|76}}, {{fc|dlib|JZINLILX|s=?|77}}, {{fc|dlib|CEIXRTMQ|s=?|78}}, {{fc|dlib|GETMBW40|s=?|79}}, {{fc|dlib|SAJ1UW58|s=?|80}}, {{fc|dlib|Z12SHKCI|s=?|81}}, {{fc|dlib|3ZIVUUVW|s=?|82}}, {{fc|dlib|EHGFSUZB|s=?|83}}, {{fc|dlib|ROAZZ4E3|s=?|84}}, {{fc|dlib|38N2KPKI|s=?|85}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Prežihov Voranc|Lorenc Kuhar]] [Prežihov Voranc]: [[Konec pijanca!]] ''Clevelandska Amerika'' 1915 {{fc|dlib|YPWRTJ1U|s=?|26}}
*Anonimno: [[Kako so dobili tatove, ki so odnesli mrtvo truplo]]. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|9VPTAWZV|s=?|58}}, {{fc|dlib|3RJCRPCQ|s=?|59}}, {{fc|dlib|2XJ78VFL|s=?|60}}, {{fc|dlib|PKPABAE9|s=?|61}}, {{fc|dlib|GHUWJZXO|s=?|62}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Milan Pugelj|Roman Romanov]]: [[Bajta]]. Črtica. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|CDWGGWRY|s=?|45}}, {{fc|dlib|BAAPBBFU|s=?|46}}, {{fc|dlib|LCCNA9GC|s=?|47}}, {{fc|dlib|8VKDBIJE|s=?|48}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Lah]]: [[Gospod Vitič]]. {{fc|dlib|Z4TXPHXL|s=?|4}}, ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|IJIKK74J|s=?|5}}, {{fc|dlib|YHOMQ01W|s=?|6}}, {{fc|dlib|M7UJI5MH|s=?|7}}, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Lah]]: [[Antonijeta]].  ''Clevelandska Amerika'' 1908,  {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}},  {{fc|dlib|UXUYZ8J3|s=?|9}},  {{fc|dlib|RPV4FIOZ|s=?|10}}, {{fc|dlib|MUDCZWMV|s=?|11}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*Anonimno: [[Ameriški Pavliha]]. ''Clevelandska Amerika'' 1909, {{fc|dlib|ZGY4BQGR|s=?|34}}, {{fc|dlib|WFZCYINK|s=?|35}}, {{fc|dlib|XKEHHZXB|s=?|36}}, {{fc|dlib|BXDUYOUO|s=?|37}}, {{fc|dlib|3XQIC5YG|s=?|38}}, {{fc|dlib|EOF0KYUY|s=?|39}}, {{fc|dlib|YMROU6HX|s=?|40}}, {{fc|dlib|Y71DWL8G|s=?|41}}, {{fc|dlib|PUUBDYRO|s=?|42}},  {{fc|dlib|XQGMI0DO|s=?|43}}, {{fc|dlib|2YDQFEYU|s=?|45}}, {{fc|dlib|0F803NYM|s=?|47}}, {{fc|dlib|J6Z6DNBB|s=?|49}}, {{fc|dlib|RJGYLDXL|s=?|51}}, {{fc|dlib|IZKCYY3K|s=?|53}},  {{fc|dlib|P4VZWDEV|s=?|54}}, {{fc|dlib|1ZPWAI1V|s=?|55}}, {{fc|dlib|TSTQCJRH|s=?|57}}, {{fc|dlib|HFDWCPNT|s=?|58}}, {{fc|dlib|0ZTI6EB0|s=?|59}}, {{fc|dlib|OM4UKPWI|s=?|60}}, {{fc|dlib|DRW8EXJD|s=?|61}}, {{fc|dlib|AEB6JFBW|s=?|65}}, {{fc|dlib|COZML9PX|s=?|69}}, {{fc|dlib|IEYSDMUG|s=?|71}}, {{fc|dlib|CSTKC28C|s=?|74}}, {{fc|dlib|GN6LT1UO|s=?|77}}, {{fc|dlib|KCRZWVEB|s=?|81}}, {{fc|dlib|DVALRIKN|s=?|87}}, {{fc|dlib|BMH1PUNY|s=?|89}}, {{fc|dlib|HR1DB06B|s=?|90}},  {{fc|dlib|RVR9GXEF|s=?|92}},  {{fc|dlib|DX2BYBGC|s=?|94}}. [Polliterarno] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Janko Mlakar]]: [[Zadnji svojega rodu]]. Humoreska. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|HWQTOIYB|s=?|52}}, {{fc|dlib|IRUGGWCY|s=?|53}}, {{fc|dlib|H9KSSOMD|s=?|54}}, {{fc|dlib|Q8LKPRQM|s=?|55}}, {{fc|dlib|NUX7JS9F|s=?|57}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivo Česnik]]: [[Mlinar Janez]]. Vipavska zgodba. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|SBYTRRS5|s=?|58}}, {{fc|dlib|VIHW8LJY|s=?|60}}, {{fc|dlib|CULINOTH|s=?|61}}, {{fc|dlib|XGXXVYA7|s=?|62}}, {{fc|dlib|HRM7RY8I|s=?|63}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[V. Fl. Goriški]]: [[Kriva pota]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|ZZH7JIDU|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|QZXBRYT4|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|VBV3B427|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|EC7F4WFA|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|52B9DNX3|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|GTU1LRW7|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|37BOQ6SQ|s=?|15. 4.}}, {{fc|dlib|5JVDCQ4S|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|7BUDQP5U|s=?|17. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Anton Medved (1862)|Ant. M. Goričljan]]: [[Moja prva vožnja po Benetkah]], ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|7OHRX5BA|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|V9MNOU3Q|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|XKYXNJ06|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|GZ1RGKGC|s=?|7. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*J. S. - [[I. Skuhala]]?: [[Strah v gradu (Slovenec 1891)|Strah v gradu]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|IMA1GISW|s=?|21. 12.}}, {{fc|dlib|V6B0CXW7|s=?|22. 12.}}, {{fc|dlib|BE79FTQQ|s=?|23. 12.}}, {{fc|dlib|FTHHWKEK|s=?|24. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Janko Barle]]: [[Prijatelja (Janko Barle)|Prijatelja]], Črtica iz bivše krajine, ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|8EXW5CPL|s=?|27. 12.}}, {{fc|dlib|74DVGMO8|s=?|28. 12.}}, {{fc|dlib|KJY90VTV|s=?|29. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Čičonov zvon]], Priobčil [[H. Majar]], ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|JZF7ABTK|s=?|11. 8.}}, {{fc|dlib|ZX05DIQM|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|4KOWQH4H|s=?|16. 8.}}, {{fc|dlib|Q4RN2KB0|s=?|17. 8.}}, {{fc|dlib|SGBCO4N2|s=?|18. 8.}}, {{fc|dlib|QPLI770M|s=?|19. 8.}}, {{fc|dlib|J4Z8HIGX|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|475KO9GZ|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|4XLJZKEL|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|JV5H3RBN|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|M6AIU6EF|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|KWWRDQ7R|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|XDQKJUR0|s=?|29. 8.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]]
* A. V.: [[Trojiški vrh]], Slika iz notranjskih gora, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|HWZRFV6Q|s=?|4. 5.}}, {{fc|dlib|R8M7G2K0|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|NA6XMWUF|s=?|6. 5.}}, {{fc|dlib|79CCAL24|s=?|8. 5.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]]
* [[Josip Jaklič]]: [[Pantheon]], Arabeska, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|73FUBHJ6|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|NMTNKB5U|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|M92F69IF|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|FKTUDEV6|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|VF8LQA76|s=?|29. 7.}}, {{fc|dlib|UV2JDU4F|s=?|2. 8.}}, {{fc|dlib|GHEOBTQK|s=?|4. 8.}}, {{fc|dlib|TTTV5R95|s=?|5. 8.}}, {{fc|dlib|3FP6NVBP|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|DRQBI6Y9|s=?|14. 8.}}, {{fc|dlib|DM2RUQE1|s=?|21. 8.}}, {{fc|dlib|WL95IFMQ|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|7EJAYX4L|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|HD24R22N|s=?|8. 9.}}, {{fc|dlib|GUX2EMZX|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FUULWUQP|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|FVLV7SMS|s=?|20. 9.}}, {{fc|dlib|UKKRMAHH|s=?|23. 9.}}, {{fc|dlib|7F3KAWUL|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|S59PRCNN|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|9RV6893L|s=?|7. 10.}}, {{fc|dlib|26FHZF0M|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|3KWZOFJ5|s=?|11. 11.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Josip Jaklič]]: [[Vsakdanje dogodbe]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|WY1FX2T0|s=?|10. 10.}}, {{fc|dlib|N1WGMUY8|s=?|11. 10.}}, {{fc|dlib|BJU5M84N|s=?|12. 10.}}, {{fc|dlib|Y46AL7PR|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|A0P39T1W|s=?|16. 10.}}, {{fc|dlib|SVWKFGJ7|s=?|17. 10.}}, {{fc|dlib|WSCMODT4|s=?|19. 10.}}, {{fc|dlib|E6NPPO3Y|s=?|20. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Janko Barle]]: [[Selska slika]], Črtica od slavonske meje, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|QY4NJKV3|s=?|23. 11.}}, {{fc|dlib|SL65WAFZ|s=?|24. 11.}}, {{fc|dlib|N7THXRHX|s=?|25. 11.}} 
* J. V.: [[Čarovnik (Slovenec 1894)|Čarovnik]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|YNVKBRFQ|s=?|25. 1.}}, {{fc|dlib|0U0OK4R5|s=?|26. 1.}}, {{fc|dlib|ZOMUMPCU|s=?|29. 1.}}, {{fc|dlib|CSPFDS9O|s=?|1. 2.}}, {{fc|dlib|DM3B75ZO|s=?|5. 2.}}, {{fc|dlib|G1EJPVNI|s=?|7. 2.}}, {{fc|dlib|CN1VPCPG|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|VGTFFNHT|s=?|12. 2.}}, {{fc|dlib|LZLV8STI|s=?|13. 2.}}, {{fc|dlib|5EOO1T9O|s=?|14. 2.}}, {{fc|dlib|R5L3S8YT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|70ZU64AT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|MUDLJ0LT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|UAAAL8LA|s=?|5. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Janko Barle]]: [[Črtica iz potovanja gospoda Podobnika]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|SWHD379Z|s=?|13. 3.}}, {{fc|dlib|RJQ5O5NK|s=?|14. 3.}}, {{fc|dlib|8GVEY9BB|s=?|15. 3.}}, {{fc|dlib|ZZNUREM0|s=?|16. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Dr. Vesekdo: [[3000]], Roman iz nove dobe, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|ZKO1TV5U|s=?|27. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Janko Barle]]: [[Spomini na dan vseh mrtvih]], Sličice, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|BQPDOE94|s=?|31. 10.}}, {{fc|dlib|NM86C0L9|s=?|2. 11.}}, {{fc|dlib|3HMXQWX9|s=?|3. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* k - č: [[Horatius Redivivus]] (Šaljive podrobnosti iz potne torbe olimpskega potnika), ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|JR6ZKZEN|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|4OFL57FV|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|YSW3EHVR|s=?|17. 11.}}, {{fc|dlib|0J5TII0P|s=?|19. 11.}}, {{fc|dlib|GEJKVECP|s=?|20. 11.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Janko Barle]]: [[Novi župan]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|CMO26HPW|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|ME5HU91F|s=?|5. 4.}}, {{fc|dlib|UC7ZOOMZ|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|FC74441Z|s=?|9. 4.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* J. O.: [[V domačem kraju]], Povest, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|6UQMNLDZ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XDI2GQPO|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|ITFM2IB5|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|LZNY7FG4|s=?|19. 6.}}, {{fc|dlib|L6ZBN1M8|s=?|20. 6.}}, {{fc|dlib|JB3AHTEQ|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|16ASMGW1|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|UR4CV6SO|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|GUAO1YRQ|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|TOVPM3XE|s=?|27. 6.}}, {{fc|dlib|OSC7VDD9|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|KATB6JU6|s=?|1. 7.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Janko Barle]]: [[Naš pisarniški sluga]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|4427VIY1|s=?|17. 7.}}, {{fc|dlib|RS4UPOWY|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|7MJL2K8X|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|8QIJLMZB|s=?|22. 7.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Janko Barle]]: [[Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca]], Črtica, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* Avški: [[Oglarjev sin (Slovenec 1896)]], Slika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|XZKH4FO6|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|MPUKLF0O|s=?|10. 2.}}, {{fc|dlib|78XBXJ77|s=?|11. 2.}}, {{fc|dlib|U60OAJFQ|s=?|12. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Ivan Cankar|Mrazov]]: [[Slavnostni govor]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|2ANGWE4B|s=?|26. 2.}}, {{fc|dlib|NANLDUJB|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ETF16ZV0|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|X6SB3TYF|s=?|29. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* Kdorkoli: [[O očetovi smrti]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|48XQSKPT|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|MN7TTVZN|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|NUDX28B2|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|NHMPN7PN|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|G17V836O|s=?|28. 3.}}, {{fc|dlib|XFHY9DGI|s=?|30. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Rajko E.: [[Skopuhov sin]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|B93YUJM7|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|3GXW1DIS|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|861KUPLM|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YC2S8SBW|s=?|4. 4.}}, {{fc|dlib|HVBSR5C3|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|J2HW0IOI|s=?|9. 4.}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* Avtor ni znan: [[Oče in sin (Slovenec 1896)]], {{fc|dlib|9RTLM349|s=?|23. 4.}}, {{fc|dlib|UO287C6H|s=?|24. 4.}}, {{fc|dlib|P9H4LYTT|s=?|25. 4.}}, {{fc|dlib|RYR2LJRB|s=?|27. 4.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Grahar]]: [[Gospodična Kajón]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|4BL3VED8|s=?|13. 5.}} 
* [[Ivan Cankar|Traven]]: [[Dve družini]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1GWBXEZF|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|YMFYLA07|s=?|16. 5.}}, {{fc|dlib|ILMD9Z8V|s=?|18. 5.}}, {{fc|dlib|FB8MSJ17|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|KQBK20VC|s=?|22. 5.}}, {{fc|dlib|5NL7N9XL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|O6V76LYS|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|DPTW7Z46|s=?|28. 5.}}, {{fc|dlib|L3TT5RX7|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|E3BEWZMP|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|XIF7P12U|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|X5OZAZGF|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|4WLEV2QK|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|JQZ59Y1K|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|OSCV4E9A|s=?|10. 6.}}, {{fc|dlib|Q82SF96F|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|34LK4VIJ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|KP81LSZH|s=?|17. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Ivan Cankar|Štefan Smuk]]: [[Blage duše! (Ivan Cankar)|Blage duše!]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1T2FTY80|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|NB7E1L93|s=?|27. 7.}} 
* [[Ivan Cankar|Alojzij Grad]]: [[Ura (Ivan Cankar)|Ura]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|RO2P3Z8Z|s=?|1. 8.}}, {{fc|dlib|GQ4ZZ16W|s=?|3. 8.}} 
* [[Ivan Cankar|Feliks Vran]]: [[Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|S. G.]]: [[Albert]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|Q4GT319L|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|3GV0W0T7|s=?|26. 9.}}, {{fc|dlib|GXQT24CG|s=?|29. 9.}}, {{fc|dlib|F427JQIK|s=?|30. 9.}}, {{fc|dlib|3LSHXAAC|s=?|1. 10.}}, {{fc|dlib|U4KWQEM2|s=?|2. 10.}}, {{fc|dlib|GLPVY1M4|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|GS18EOS8|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|MJZNZQ2D|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|822DBU9V|s=?|7. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Ivan Prijatelj|Semen Semenovič]]: [[Obrazi iz toplic]], Nekaj listov iz mojega dnevnika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|TT38XAMQ|s=?|5. 11.}}, {{fc|dlib|1R6QRP7A|s=?|7. 11.}}, {{fc|dlib|5NMS0NI7|s=?|10. 11.}}, {{fc|dlib|1P6H5HRM|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|U9RNRC9N|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BO1QRNJH|s=?|13. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Srdán: [[Sreča v nesreči (Srdan)|Sreča v nesreči]], Vesela dogodba, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|USSBJSBS|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|B72EK3LM|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|BDFS0PRQ|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|0WDH13X4|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|34CB28FU|s=?|23. 7.}}, {{fc|dlib|XP5WAYBH|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|RCQZEWKV|s=?|26. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|P. R.]]: [[Lavrin]], ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|XAZRFK03|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|1IXMGOIU|s=?|29. 7.}} 
* [[Ivan Prijatelj|Jože Arko]]: [[Revolucija v pasji vasi]], Kulturnozgodovinska študija, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|E8V3B863|s=?|31. 5.}}, {{fc|dlib|FVXMPYPZ|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|HJZ43N9V|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|KP7G8KEU|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|W1NO1IYF|s=?|4. 6.}}, {{fc|dlib|PK8UNEGG|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|3YWG37EO|s=?|8. 6.}}, {{fc|dlib|44AGOEO0|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|YDDTH3X8|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|APS0B2HT|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|NJBKEFDA|s=?|26. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Priredil [[Peter Bohinjec|P. Bohinjec]]: [[Snujte Rajfajznove posojilnice]]!, Poučna igrica v štirih dejanjih, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|4653STNY|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|TO4ST6TC|s=?|17. 5.}}, {{fc|dlib|1M7BNMEW|s=?|19. 5.}}, {{fc|dlib|Z8NCGUM5|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|TC4UO420|s=?|21. 5.}}, {{fc|dlib|V06D2UMX|s=?|22. 5.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Nenavaden pojav]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|0UST86IQ|s=?|5. 1.}} 
* [[Vek. Potočnik]]: [[Iz življenja, Slike]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|25860WCT|s=?|11. 4.}}, {{fc|dlib|BG1W9CKS|s=?|12. 4.}}, {{fc|dlib|LSOD9KY2|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|8QQQNJ6M|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|DKSWGQCG|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|MBI1UJRW|s=?|14. 6.}}, {{fc|dlib|ULCR30ZV|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XGJEP3V6|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|4RJE5TXT|s=?|19. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Fr. Kočan]]: [[Polžar]], Gorska idila, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|OYBLWZR7|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|0ARSQXAT|s=?|23. 6.}}, {{fc|dlib|91HX3QQ9|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|PGY9CAUS|s=?|26. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Murn Aleksandrov|Anton Jek]]: [[Človeška srca]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|D1353ZL8|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|SYFOJC4O|s=?|30. 6.}}, {{fc|dlib|L6I1D1EV|s=?|3. 7.}}, {{fc|dlib|281WZB1A|s=?|5. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Jakob Voljč|Rado Kósar]]: [[V čakalnici]], Malomestna slika, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|71KVG04R|s=?|13. 7.}}, {{fc|dlib|5O0X98C0|s=?|14. 7.}}, {{fc|dlib|KIEOM4O0|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|6IET3K20|s=?|17. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Ivan Cankar|Alojzij Benda]]: [[Randez-vous]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|NC4XA2K5|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|W3U2OV0L|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|MMMHH0CA|s=?|26. 7.}}, {{fc|dlib|YFERAECN|s=?|27. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Na izprehodu]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|HW2UEEIU|s=?|26. 8.}} 
* [[Ivan Cankar|J. G.]]: [[Na italijanskih bojiščih]], Prizori in spomini, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|O711FQGA|s=?|6. 7.}}, {{fc|dlib|RF0WHVX1|s=?|7. 7.}}, {{fc|dlib|ED29UU5K|s=?|8. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*A. M. K: [[Josipina Turnogradska]] (Njeno življenje in delo), št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLA98YER 1], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95AJ2AB2 2], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AUSQA339 3], ''Slovenska gospodinja'' 1913, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1XNRYW8H 4], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHCZVHQN 5], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T7NWV1O5 6], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRJDZW1Z 7], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8BJ8FVRA 8] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Josip Stritar]]: [[Sreča (Josip Stritar)|Sreča]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5RBNLA6O 1]. 
*[[Josip Stritar]]: [[V Ljubljano!]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YOJQQ7TX 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N6IFQLZB 22]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Josip Stritar]]: [[Priletnega samca sveti večer]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQIQ28S4 1]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Josip Stritar]]: [[Mož z mačico]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0282RFOI 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QNHZDBAS 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQ5QTUKC 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AB5L9TBN 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2715LLW 6]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Josip Stritar]]: [[Odpusti!]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1SFN4TO6 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YM4WJN6 2]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Josip Stritar]]: [[Hudi stric]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZ8G0LKT 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQGBL13R 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-098QE6FG 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4YSA1MA 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8AHFYXM2 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTG4YBSG 24]. Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Mamon]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-15464C9Z 6] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Pomladni sel]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CID4AANQ 14] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Iz vsakdanjosti]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCX3SFZ5 16] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Vaška idila]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77CBKWZG 17] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Kristina Šuler]]: [[Najlepši dan]]. ''Dom in svet'' 1896, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XJB9JWEI 12]
*[[Kristina Šuler]]: [[Nebeški glas]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Kristina Šuler]]: [[Snežec]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] 
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sestram]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSF9BAMR 6] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Ob luninem svitu]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U14UA1GW 7] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sanje]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRZCQWA3 11]
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Pela sem]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JB8MFRNY 16] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Prunk]]: [[V ljubezni]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Prunk]]: [[O maju]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Prunk]]: [[O mraku]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] 
*[[Ljudmila Prunk]]: [[Solzam]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9CGD9Z91 9] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]

==Besedila za urejanje v letu 2024== 
'''ZAKLJUČENO'''

[https://sl.wikisource.org/wiki/Evidenca_opravljenih_korektur_2024 Evidenca opravljenih korektur 2024]

*[[Josip Vandot]]:
**[[Gradič na trati]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Med sosedi (Josip Vandot)|Med sosedi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Metka in njen greh]] 
**[[O jagnje, ti belo jagnje]]! ... Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Ob siničjem pogrebu]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Pomladna bajka]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Pripovedka o zagorskih zvonovih]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Sin povodnega moža]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Siromak Joza]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Večer prve pomladi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Zajček Jožko]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Zatirani]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*A. M. Bašič: [[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175),  IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Stritar]]: [[Nedolžen!]] LZ 1883, 3/6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7JGPWK1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Pravo junaštvo!]] LZ 1885, 5/1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6RYOQ3S dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Delavska]]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Vseučilišče v Ljubljani!]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: V. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUIFTHC8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: IV. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNKCP20N dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Sijajna svatba]]. 1909. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3BMT0X31/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar++sijajna+svatba%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Golobje (Izidor Cankar)|Golobje]]. 1909. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3ZO0V3K7/879fcffd-0700-4b63-8613-25cd86d39315/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Na morju]]. 1910. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDX32ZWG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar+na+morju%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Dedek je pravil]]. 1911. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EJYPXQ6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar+dedek+je+pravil%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib]Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Začetek in konec]]. 1916. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUN3JMW9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dzačetek+in+konec+izidor+cankar%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Svetloba in sence]] 1916 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TUDVESTU/15a42fcc-203a-4403-8454-925aa22dff82/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]

&lt;hr&gt;
*[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=13 dLib],  Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&amp;ndash;5, 1938&amp;ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik
* [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] Ureja: Larina Griessler
* [[Ksaver Meško]]: [[Brat Kandid]]. Slovenec, letnik 50, številka 56 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLSYJE4W/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=5 dLib], 57 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPGP0XEG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=5 dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Legenda o sv. Ceciliji]]. Slovenec, številke 200 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2FL3W7G/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11 dLib], 202[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0S9ZU9U/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11dLib dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Pri trapistih]]. Slovenec, letnik 51, številka 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXSDN5YH/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Osrečuješ vse…]]. Slovenec, letnik 56, številka 293. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4CKPI8Y/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d293%40AND%40year%3d1928%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-503-56&amp;pageSize=25 dlib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Žive slike iz okupacije]]. Slovenec, letnik 47, številke 11 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVR8KM6J/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib], 12 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQZPQ9NV/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib], 14 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GETIZ0H/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Težka slika]]. Slovenec, letnik 47, številka 15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLA0LDPN/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Mladi hudodelec|Mladi hudodelec. Žive slike iz okupacije]] Slovenec, letnik 47, številka 19. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AMJZ2ZO8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Boljševik]]. Slovenec, letnik 47, številka 21. [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L2K1GD26/0f7cb41e-bb53-455f-a658-a1a691ef6b4b/PDF dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Doma (France Bevk)|Doma]]. Slovenec, letnik 47, številka 39. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJ8B8CU/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Jetniki (France Bevk)|Jetniki]]. Slovenec, letnik 47, številka 68. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1IOAUP5/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Pengal]]: [[Iz časa prevrata]]. Slovenec, letnik 47, številka 69. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRF2WWZA/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=5 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Goriška Velika noč]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=6 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Lani. Velikonočna črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=6 dLib]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Leopold Lenard]]: [[Čička]]. Dogodek s pota. Slovenec, letnik 47, številka 114. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Pengal]]: [[To vse ljubezen stri]]. Humoreska. Slovenec, letnik 47, številka 133. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Reminiscence]]. Slovenec, letnik 47, številka 136. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ciril Jeglič]] (Jože Plot): [[Resna ženitna ponudba]]. Slovenec, letnik 47, številka 194. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Avditor]]. Slovenec, letnik 47, številka 211. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Merhar]] (Silvin Sardenko): [[Sveto noč sem šel iskat]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Remec]]: [[Božje dete|Božje dete. K Božiču naših dni]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Božična črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Radivoj Peterlin-Petruška]]: [[Sveta noč boljševika]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Jože Piber]] (Jože): [[Svetonočni dihi]]. Slovenec, letnik 47, številka [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0930N7H8/e2d74c38-7dbe-4ec0-a568-b1990001079c/PDF 249]. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* &lt;s&gt;[[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116,117, 118, 119, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 139, 140, 141, 142, 143.
* [[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 8, št. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25.&lt;/s&gt; [že urejeno v preteklih letih, na Wikiviru imamo kar tri verzije besedila -- mh]
* [[Fran Saleški Finžgar]]: [[Črtica iz življenja starega Knaflja]], 29. 4., 1. 5., 2. 5. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Solnce! … Solnce!]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MIXLSY7 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gospod davkar se je zamislil]]. Slika iz pisarne. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XGOGB2W dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Jedna sama noč]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NS5CZPJ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2UX9KC1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Brez prestanka]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFDH6N0J dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Domóv]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WX7NW6P3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Mrtvi nočejo]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FEYAHER4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[O čebelnjaku]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MX3JZXID dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ZB338BZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4JP519X dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0V8MDRD dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWIOK0AZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N82E5KM2 dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1DHKDH6P dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S7ZZZFO5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Anastazij]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4H38PAXA dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Romanca o sreči]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMM4MELO dLib] Ureja: Neža Kočnik
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Signor Antonio]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12NME36M dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8691Z6E dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Njegova mati]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CBQMIQY3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Moja miznica]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QX4LIUZQ dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gomila (Ivan Cankar)|Gomila]].[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7VKW3S2 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[V salonu gospe Tratnikove]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IX6HLNZ3 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Nenavaden pojav]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0UST86IQ dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
*[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Josip Podmilšak]] (Andrejčkov Jože): [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
* [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
* [[Anton Terbovec]] (A. J. Terbovec): [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1.pdf 1] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg2.pdf 2] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg3.pdf 3] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg4.pdf 4] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg5.pdf 5] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg6.pdf 6] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg7.pdf 7] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg8.pdf 8] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg9.pdf 9] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1_130.pdf 1-130] [[Strah na Sokolskem gradu 2.del]] Uredila: [[Uporabnik:Spela Springer|Špela Špringer]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib] Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib] Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Korajžo je treba imeti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 240–243. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWNWQCBM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKAFF6EU 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH4V0UTZ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FOYLQ2JG 243]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ljudevit Stiasny]]: [[Iz Carigrada v Tiflis]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 134–137, 139–146. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKTHBGDZ 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKK2WQ98 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOKGRT86 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBNHSQOJ 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CQXKNJ9 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFKON8Q8 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CWKMLQP 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHLVC5C 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVE9A1KI 144], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXHUMEVJ 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGXFG32C 146]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 133] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Drago Ulaga]] (Tomaž Poklukar): [[Bele zvezde]], Slovenec 1942: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 280a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0LJ9F54E/474bde29-1703-4744-9e99-05de427dbca9/PDF 281a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R6GNCCLI/67ab8184-2cf0-45d7-90f9-8387c92fea63/PDF 282a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6NM1ZBSK/02891c87-b625-45e0-b941-d3fc5374063e/PDF 283a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D2JHFBCD/785f697b-27de-4b50-8311-828ba92ebff1/PDF 284a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7W6ZOL6A/1dbaf60b-0657-455a-8ca9-2c8b5533d904/PDF 286a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GRSK2O3W/90c81e44-ff28-453f-8e61-1f0fbd06c1d6/PDF 287a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K1XD8UQ0/4f189f05-0587-4173-b1f8-a800fce334ed/PDF 288a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R1NPUGYF/4bfbfccf-6e64-45ee-89ef-df0c362423b7/PDF 290a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1KAC4H5P/f89266bb-5336-42e2-8883-b1c4fb8e2d8b/PDF 292a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TQ41P3KN/11eba981-e83f-4053-9b6e-836cb715459f/PDF 293a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-01VBGRJE/30edd26b-9703-4799-8ba1-4ef0e55262cb/PDF 294a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F86P2Q4I/03f52dd9-5e51-4e36-97e4-8b76dffecbeb/PDF 297a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YUMWCEQR/25cc4bc0-6dff-427d-823f-605ae16b808b/PDF 298a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6UC7Y0Z7/8c5fd098-95ff-4454-84f4-6f36d4647e85/PDF 300a]; in 1943: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F5W7HF39/79213964-e744-461b-9531-a1acb2a51dc7/PDF 1a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V47FVLWE/c7775ac0-8765-4755-9594-bd1990abb190/PDF 2a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RBT1VQAO/246e8815-1af9-45be-83e0-f8da7ccaa891/PDF 6a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6WMRKXLB/3cc3c938-83f9-43f6-90d9-50666ca65efb/PDF 7a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FR9CY0HW/80d55673-4df4-4a5a-9286-78625dc20ab2/PDF 8a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ASBO5OS5/c208c5de-b8b0-4516-82ec-3e9a13fbfcd7/PDF 10a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1Q8EGZ99/a6ddc815-0868-453b-aea3-eb30e4e3536e/PDF 12a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4UKE0Y8/9e050f15-02ef-4956-afc1-7cb917da7c13/PDF 13a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IXM9KR4L/ef8896f3-644f-4422-92f0-61a58c908094/PDF 14a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-65QYL5P1/b3bd130b-5f5f-4def-99a1-9c5c536883eb/PDF 16a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LE1LTCRU/bd777d6e-bfb4-49c3-9bb4-0c16c1a1f36d/PDF 18a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UR197W47/6640fe1e-8d42-460a-b8cc-0d350972fdfb/PDF 19a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KIVCQLI3/0b59189a-add1-402e-b141-91d25946a964/PDF 20a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-671I72B5/85b316aa-c919-4227-bc54-eb3e75dbd3ec/PDF 22a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FVTC7D3H/37dcb246-c03b-4595-bda4-d15e5f84d2f4/PDF 24a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2XS5LNS6/559212c4-7440-48df-85eb-ae1055163094/PDF 25a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD5TFVTX/2ffb3244-ff14-4658-b334-25d4ed27ff10/PDF 26a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EWNKULD2/9a598d20-d412-4b37-8833-3cf5ca08a9f9/PDF 27a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 28a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JITX9FTR/dd1d6297-8806-4e83-848d-745b17f5b856/PDF 29a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VZL9XR3S/cfb96f4c-7716-4ca3-8e97-9dd0b8dfe03e/PDF 30a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2UF4J3U2/ceb206ee-0689-45c3-bcfa-fd8b84e1fd90/PDF 31a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-46HPSRNM/fd21789b-adfe-48eb-a15b-25f8c456322d/PDF 32a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CMKFVJD/9d7ad263-277d-4c30-a628-a910c9b59038/PDF 33a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CQJ0WV36/df9a171f-baf5-4bcf-8457-af7b7e2e10be/PDF 34a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JK4GVCFU/d10c0388-7236-4332-928a-1b2167dfab9d/PDF 35a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4MAKGVY8/4b22041c-35cf-4599-80f7-6bfde031e838/PDF 36a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D10QPLOD/fb8333ef-7920-42ea-8513-b6df9a7f903b/PDF 37a] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Jakob Eduard Polak|J. E. Polák]]: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1944: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3OIIS2W/2562991d-eba8-45ad-b943-a4eeea1adbb5/PDF 83], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TX9OKDMK/6852fd9c-3b4e-46ff-8f11-f3cf4126e3fd/PDF 84], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OP8D0HVM/512e14f8-3d4a-4c85-a216-023d9a8db61d/PDF 85], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5BVTIEBK/d15d530c-601a-4870-a694-36899e3fd33b/PDF 86], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C6PO3Q2U/ed9e10fb-d926-4397-b84f-8de1afb9e6cd/PDF 88], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K7XDNH9F/8a529c63-1774-4a74-a135-5518c2a2446c/PDF 89], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NM8L58X9/273b4b01-565d-4e40-a6b5-05a6348fabf6/PDF 90], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF 91], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GAQ8RDWG/25195a99-c64b-4e5e-8977-783d50390946/PDF 92], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y73N13J5/6dcd2e45-9985-46df-9f32-6bfc1ad2b731/PDF 94], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NF2NJNFV/80f67f12-9ac7-4dd5-b261-5fc0e6db14ca/PDF 95], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-INXQ53UE/812ce67b-c96a-486f-9009-e580916a73f0/PDF 96], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4CF3TC1K/157d0ae5-85b4-42a1-ba68-c9bfca7e93ec/PDF 97], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PZO0VRT5/ff10920d-3722-43de-957e-4b296e42c592/PDF 98], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JL8UEGLV/f8225181-9242-471c-8700-64c3f4e30598/PDF 100], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-O0CTNYF0/1bdce449-f845-409f-8ef6-5d21057f6150/PDF 101], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ANLQPD7L/9b41edd1-0840-4eb5-807c-e8fc18e182a1/PDF 102], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CJ816JC7/a75e0f38-8a65-4320-baa9-1831d90798ff/PDF 103], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OL37BSUF/3f059e62-a387-40dd-aa75-cbe8116ae650/PDF 104], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VXUH1GT6/0e20bf3d-9ba4-4c9a-826e-5e708467c4cf/PDF 106], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5FSBJADK/7eb352e0-fa9f-4451-bc0f-6e13597108d3/PDF 107], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DG1031K6/2158a8ac-8ae9-4b38-85c1-82fe0705853c/PDF 108], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z4JDRARC/9efed7c1-1d03-4f7e-b479-1c07dbf31663/PDF 109], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BNAX1VH1/e0b321e1-145a-4ec9-8754-c8010925394a/PDF 110], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z676KHD8/1ac6d5e7-054f-4cc8-8979-f24560d2390c/PDF 112], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBLWD3RV/b349e52b-24b8-4ecd-bb6a-1020a976eef4/PDF 113], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QQPVNKL1/2c8c37d2-5598-404d-84f5-4dda47610222/PDF 114], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S6FRZFI5/cfcbe872-a2a1-4c98-87ea-00ce3c1ff8b7/PDF 115], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W2DOVGAK/774a30a5-86e4-4b18-9370-40df1770bc8a/PDF 117], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FOTV54WT/fe9beb7d-83e8-4c3a-bcaf-2c324dd9a9cc/PDF 118], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T38QVWQ4/2914fec1-e3ff-4542-86c6-80bc9f36ffa6/PDF 120], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A4RLH6EJ/83ef6f05-e519-4390-84e8-7349a55546d6/PDF 121], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LIK0NGX7/3bf64370-78e2-4e70-9844-dd3882f6d5c7/PDF 123], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCYWHSN7/835f7861-9d37-4b3c-8b74-d8863c24162d/PDF 124], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3IOYTDWO/ebfa40d4-4999-4991-94c6-5ddbbefe1e55/PDF 125], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F0GJ3XMD/fbe522a2-b5ed-4d6b-b862-6a73bd72df6d/PDF 126] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]

==Besedila za urejanje v letu 2023==

Svoje tipkanje sproti beležite [[Evidenca opravljenih korektur 2023|tukajle]].

*[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
*[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]

*[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib] Uredil: Nejc Rac
*[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Pismo (Zofka Kveder)]]. Edinost 1899 (24/89b, 90b, 91b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LRLJRVD dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Privilegij]]. Edinost 1899 (24/95b, 96b, 97b, 99b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VQQM9R1 dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Vaški sliki]]. Edinost 1899 (24/208b, 209b, 211b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOLG2DPN dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]]: [[Mirca]]. 1901 (26/144–146). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QN865FFM dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]]: [[Je-li žena, če ni mati?]] 1901 (26/184–186). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KZMMLGP dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] Uredil: Nejc Rac
* M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] Uredil: Nejc Rac
*[[Zofka Kveder]]: [[Odlomek iz dnevnika]]. 1901 (26/3, 4, 6). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9S1VVI60 dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Zofka Kveder]]: [[Ena iz množice]]. 1901 (26/10, 12, 13). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVUXW05A dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Neta]]. 1899 (24/30b, 31b, 32b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q58Q9FIK dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] 
* [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30
*Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51,  1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929:  št. 8, 13, 37, 38, 40 Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 Uredil: Nejc Rac
* Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: [[O človeku, ki je izgubil prepričanje]]. ''Slovenec'', letnik 60, številka 29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRQLRE1M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d29%40AND%40year%3d1932%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-505-60&amp;pageSize=25 dlib] Uredila: Larina Griessler
* [[Ivan Cankar]] (I. C. Evstahij ): [[Sveta noč Damijana Gavriča]]. SN 1897 (št. 294) Uredila: Neža Kočnik	
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Dob): [[Na Drenovem]]. SN 1898 (št. 2–4, 6, 8) Uredila: Neža Kočnik	
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Mlakar): [[V čakalnici]]. SN 1899 (št. 225–26)	Uredila: Neža Kočnik
* [[Ivan Pucelj|France Feržou]]: [[Vesela pisarija]] (1938); ''Prosveta'' 1938: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4XMTW1A 18. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCCQMM1R 19. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YHKZEG7 21. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFFYUE77 22.7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAP3ELIJ 25. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VNMB5OHO 26. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KY0YLZHA 28. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSTNJOJQ 29. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RU2QLR3E 1. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJHUMMEB 2. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XXGIJTV 4. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYGIO5ZO 5. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPU61JNG 8. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6T1XX8TC 9. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYDAGDI2 11. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07DBGGRR 12. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZITE9TJ 15. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESAHCVE4 16. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVM0YNR 18. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9FRZQA2 19. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H5MXSRW 22. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LLO2QUY 23. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7USWHS0M 25. 8.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Ivan Cankar]] (Saveljev): „[[Jadac]]“. SN 1898 (št. 190–93, 195–96)	 Uredil: Nejc Rac
*[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] Uredil: Nejc Rac
*Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] 
*Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] Uredil: Nejc Rac
*C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
*[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] Uredil: Nejc Rac
*J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]
*[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] Uredil: Nejc Rac
*Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib]  Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1884&amp;page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&amp;pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=4 dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: „[[Mož pri oknu]]“. SN 1897 (št. 176) Uredila: Neža Kočnik
* [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: [[Dunaj poleti]]. SN 1900 (št. 184) Uredila: Neža Kočnik
*[[Loterijec]]. 22. 08. 1883 (8/67). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGHWPT17/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Šnopsar]]. 24. 10. 1883 (8/85). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2S6U34CA/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Ivan Dolinar: [[Žukov Matiček, vice frajtar]]. 08. 12. 1883 (8/98). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC8PDC8F/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Ureja: Neža Kočnik
*Ivan Dolinar: [[Kako je vojak Fleišman stotniku na glavo jajca razsul]]. 15. 12. 1883 (8/100). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6REX6IW/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Borne eksistence]]. 1899 (24/49b, 50b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA66YO88 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Moderna ljubezen]]. 1899 (24/35b, 36b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIY3B9Y0 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]]: [[Pesimist]]. 1900 (25/105, 106). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IXRZ2LBC dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Stara pisma]]. 1899 (24/274b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VXF2QVE dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[V težki uri]]. 1899 (24/275b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWUT3I76 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Majer]]. 1899 (24/202b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4L63PCB dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Anka (Zofka Kveder)|Anka]]. 1899 (24/132b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPOQD9QA dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Drobiž (Zofka Kveder)|Drobiž]]. 1899 (24/51b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWXAPMUN dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Cene]]. 1899 (24/196b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7J4LAP3H dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Ivan Cankar: [[V kupeju|V kupéju]], ''Slovenec'' 30. 7. 1900 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7JZJA61 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Fran Govekar: [[O te ženske]]! (1897) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYBVIPPH dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev leta 1809]]: verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine (1886) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VWYPUWOH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Slavko Savinšek: [[Milica, otrok bolesti]] (1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-75ORT1V8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] 
*Ivan Zorec: [[Iz nižav in težav]] (1938) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXJQY0XT dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]
*Ivan Zorec: [[Zeleni kader]]: Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja (1923) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTZ1AVKI dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Ivan Zorec: [[Pomenki (knjiga)]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0FLTZEL dLib]; primerjati z [[Pomenki|revijalnimi objavami]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Alojzij Remec: [[Veliki punt]]: Kmečka zgodba iz 18. stoletja (1909) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAIJ1NXL dLib] in [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJLOADAG drugi natis 1910] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]] (1946) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YK53GIXH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Jan Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest (Slovenske večernice 93) (1941) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLFPEG1E dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*Jan Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] (Slovenske večernice 93) (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib]; gre za dva različno obsežna natisa istega dela Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Jan Plestenjak: [[Lovrač]] (Slovenske večernice 89) (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Mimi Malenšek: [[Mlin nad Savo]]: Zgodovinska povest iz 14. stoletja. ''Naša moč'' 1937&amp;ndash;1939 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8IMC8FNZ dLib] sl. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Solzice (1949)|Solzice]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EAU5UNDE dLib]; ilustracije še niso v javni domeni Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (Prežihov Voranc)]] (1946) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] Ureja: [[Uporabnik:SvitStisovic|Svit Dečman Stisovič]], [[Uporabnik:bitezsa|Sara Bitežnik]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Doberdob]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZV1TNB5E dLib] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Požganica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ME0JGIU dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]
*[[Mary A. Svetek]]: [[Po kanadskih gorah in dolinah]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 194–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5YZ9Z9E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 dLib 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JL2ZIK8S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 197]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[Peter Dobrila]]: [[Prvič v lovišču]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 6–9. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K62AZJMM 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJ7KQM5R 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JTN6Z5R 9]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[Mary A. Svetek]]: [[Kratek izlet po ameriškem zapadu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 208–209, 213, 215, 219–222, 225, 227, 232, 235. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPHS1L2S 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPN34NDD 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPYJCB16 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLSDMFDD 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAAKHYJ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKG5N8JK 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1ESK98K 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P4JEF864 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUEZL87 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8BZUOIOY 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWEXUNJL 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MOBBIOJ 235]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[April v medenih tednih]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 266–270. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYGOXWIJ 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCZPP9XV 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWG7TBZN 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBZWEO8X 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOMR731C 270]. Ureja: [[Uporabnik: Danijela Maček|Danijela Maček]]  
*[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Dovolj pokore]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 45, številke 241–243, 246–248, 251, 254–255, 259–260, 262–263, 265, 267, 269–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUZUFNOB 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X8TQKJJ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EWQNVDG6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGJ8V1BN 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYIFKAOP 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJF7FHFD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZGQEOWR4 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XK17UMW 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGUKW7QC 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QD1BNPO 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQ17GE2J 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8QNBTC4N 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-48CWOX9P 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZJA3TCA 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T7PU8EXQ 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJJVTBKD 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5AHOS4JK 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MP0ADPH8 271]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Leopold Gorenjec]]: [[Slika iz našega kraja. Naša dekleta]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 6, 8–12, 14–18, 20. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMLRK7VN 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSMPHBTN 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZYBCCZP 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WEE4RYWS 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJQKL62N 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJ5IZGIT 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBNVIGY5 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVTSLLEU 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUG5KHVW 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCA2CW96 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFPXPISI 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3PLRSDN 20]. Uredila [[Uporabnik:Julija Tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Zadnji večer (Franc Ksaver Meško)|Zadnji večer]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 21–24, 26–27. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AP9K4PBI 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGS8NQMH 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAR7ZR2G 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLIOTV0J 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC5UU6FK 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4RFENFBJ 27]. 
*[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Življenje in smrt Mohorske knjige]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 54, 56–57, 59, 64–65, 68–72. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H306LZRC 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0RNNJJU 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D82QJSK 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OEOVJXJV 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUWMU0MM 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVP99OWA 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHTWS4EI 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98YHZKLM 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIQWMQMF 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0X0SEFY 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PSOYZMNE 72]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Ljudevit Stiasny]]: [[V Carigrad]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 119–120, 122–125, 127–133. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPTMDYF6 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6ZMUU6D 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEW0SJD1 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OK2WILYR 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSWWMFRW 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKJFNMPB 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMSGH10 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LULSPN9C 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133]. Ureja: [[Uporabnik: BarbaraKovač|Barbara Kovač]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Pijančeva hči]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 126, 129–131, 133–134. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARC2CZNC 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Hrvatov Miha]]. Črtica. ''Pesem''. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 116–119, 121. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQCYLFZT 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQDAEPPW 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R6YKUVNA 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3X2WR32 121]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Josip Javtižar]]: [[Kompostela]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 108, 110–114. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5BHURKLZ 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSSP8BAL 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCALDTEQ 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSEMVRSK 114]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*[[Ivan Pregelj]]: [[Iz težkih ur]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–106. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106]. Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*[[Mihael Levstik]]: [[Pozabljena pipa]]. Smešna dogodba. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–110. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NZ3R4SMR 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARNH8XII 109], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Sosedov Peterček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 83–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Pregelj|Ivo Pregelj]]: [[Blagovestnika]]. Povest iz pokristjanjevanja s Slovencev. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 74–78, 80–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EOCR2RG 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLU1D0O7 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1RCR3PG 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QSMALJU 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJIFNZDK 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYTW7AET 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFCONLRT 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPA7THJF 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Odveč]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 28–29, 32–35, 38–42, 44. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0T7XSGG 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RLAQPQC2 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z3YXHAIH 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRWHAXQW 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCFQOWU1 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVBTADE5 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URPFQSJJ 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6WGRPSZ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3NW20MX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFNEOZQP 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QGOZVXH 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCRN7RPM 44]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Silvester Košutnik|Silvester K.]]: [[Sivčevi spomini]]. Humoristična črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 147–154. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XBQHLJQ 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPWN0KGG 148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U60IVQPJ 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMSFM2PF 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52XYWXDF 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3U9OKWB 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLFYG2BW 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECVN11GA 154]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Ivo Trošt]]: [[Izkušnjava]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 165–174. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9FVE1CC 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75VSI2CZ 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUP3EMGS 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ5WFQTV 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3G8MNV5V 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTIYTFFH 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EJNXBXR 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Razni ljudje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 172–175, 177–178, 180–182, 184, 186–190. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5O0RQ578 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJORNFEY 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CV55SMBM 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHMBKT8H 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B9V8NUHV 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4CTQT57 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILQQBNXN 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Ivo Česnik]]: [[Obraz s slovenskih hribov]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 185, 186, 187, 188, 189, 190, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 201). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZEQNGAC 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLC8A1DG 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QI035JWI 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXTPK1O3 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIL2UIXW 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4QDEIUFF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2R0XNFJZ 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX1GKCMQ 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KCHC4TDJ 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RZZEMCG 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DZSBVCX 201]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Rejenka]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 204, 207, 208, 209, 210, 211, 212. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XGXFFJQ 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPNDGXI7 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BP7UMB4N 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGJ3AY2Z 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUEX36FC 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USP3QFBZ 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KD2PCKH 212].
*[[Jan Plestenjak]]: [[Lovrač]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 299–301, 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TKJKIPOP 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUPPXLKC 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGMJWNNA 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LXZGXBLH 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A6TY70WI 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1J9RK33F 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 47, številke 1–4, 6–22, 24–30. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUOHQ42S 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGJI02GN 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7MCTWBG 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LTNFDZ7J 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZL9SSB9H 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHIWGPOC 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTN5LZXM 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WJIPDI88 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPGN7UQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXHF3BPN 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYILSZW8 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PYN4JAX 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VC3SM0Q 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JRM23ND 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUQJBQTJ 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAMNUZLN 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NF85WMAX 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGAZLQWJ 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCSPSLVV 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOADIEFW 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DEPZ0HK9 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDJWDPEL 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXE1TG7Y 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO4NGCTW 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WONLX0KZ 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABL375M6 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPTUWYVP 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6HZWCYY 30].
*[[Ivan Pregelj]]: [[Novi zvonovi]]. Šaljiva povest. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 14–15, 17–20, 22–24. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVEVFKDB 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K2R9B2W 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNBNNDLP 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQPX9TNV 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXCWLDPH 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQVBIQWB 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH6XFPNW 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSHGGLZI 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVM1R0YS 24]. Uredila: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
*[[France Bevk]]: [[Pravica do življenja]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 65–71, 73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–102, 105–108, 110–121, 123–131. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6NERGBN 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70VYTEXN 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3QHN9R2 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXNR34IL 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D4XHHVAA 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKIXFTGE 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIB539TA 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H82VJQDJ 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPOR2DZQ 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TONXRXZB 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-284I65MY 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JHNAZUCW 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O6X8BFVB 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCP2U4L5 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBKQAFET 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9R2DNRU2 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN86PMWC 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3TRXHE9 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJH5GB7M 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCRKAVPT 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUHUXYNJ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFOX9X0P 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FSYAQN8 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQGHNBMS 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOF6KJQL 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBKPR2NV 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAFAKR64 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIR4XFVH 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVWEX8Q3 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KI3QTYFX 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NGXMEX 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA2BTDAU 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4IPGXGU 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOAG8JFE 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVTA2DCJ 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSJTTFVX 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX7QULMY 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZS2CCQA 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPBM8OUT 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9BXEKE6 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7CJTB4SJ 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FSTM7J6T 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCDV4WT8 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUS31B3T 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWZWD5UJ 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL29ZBMX 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTAU3QTJ 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DM9CQGEI 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TG0IDNII 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQXLX5H0 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A0RLBY9A 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-466HEPZR 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZGSZSUC 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NIANNOPM 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKGKIYKD 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EG8J0AJ4 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXW3QG9T 131]. Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
*[[Viktor Flisek]]: [[Bajtar Tomaž]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 178–184, 187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VE87VYU2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP9SPSKB 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGRK7BTE 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDOAVTOC 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM4O8AXV 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJHPBWZB 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNXLFSVM 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G8SU7F2H 187]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Sonja Severjeva]]: [[Neusmiljeni hrček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 188–196, 199–201, 206–207. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZUCQZAG 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCNLJVHB 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDPZZUBN 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CO1UB4MH 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2UT0YKDP 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2KE5BQN 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJGNQXLC 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJIGQTQQ 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WISR1VEF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEQJ76VK 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2J2IDIUS 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKNEVX7C 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJELWOIV 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J2IDVSVX 207]. [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] 
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Na begu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 63–71. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71].
*[[Stanko Cajnkar]]: [[V planinah]]. ''Zgodba''. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 162–165, 167–194, 196. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHMJUV6Z 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8X8Z7TH 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOSIAHHL 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FS2XXCER 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLJ5QUC 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQRFOIMW 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RB7JOY1C 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJJ2W4XG 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D1QA599W 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVAKDDCJ 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URXMP5QS 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCCFLQ2Z 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WKYCC0U7 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJ2HU5EU 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A58KXEBJ 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNAYGMQD 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZYEVMTD 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDWR56EM 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFJUNX5H 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6NOMD5A 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJYURFV 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUZVQLQR 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AI5LPEPO 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZKE8XJZ 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDNKFGTM 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QP0ZQRS 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCUE1EYE 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OJVXE7S 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQAVTHSV 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2D5L0GH0 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBLOJ0KH 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N30SWLZ 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJKIMKJA 196]. Ureja: Špela Špringer
*[[Franc Jaklič]]: [[Ljudske povesti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 240–248, 250, 252–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNQJSICM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUQ9YSEF 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GO7LEPNM 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFFZJS4K 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OFH5JG88 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNPUIJY 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6XDXVWB 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5V7XINV 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5A3CSCAD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JROBYXXT 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ6KEG5Q 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCLEYOQQ 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKO9Y1I0 254]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 37]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 16]. Ureja: [[Uporabnik:Nezakocnik|Neža Kočnik]]
*[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6]
* [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] 
* [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1939&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Ureja: [[Uporabnik: Eva Ule|Eva Ule]]
*[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Kana Vincek|Kana Vincek]]
*[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]]
*[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 178] Uredila:[[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 228] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 142] Ureja: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]]
*[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 176] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] 
*[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}}

==Besedila za urejanje v letu 2022==


[Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.]
&lt;!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --&gt;

* [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman: št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
* [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 39]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}}  [dogaja se v Šentanelu] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}}  {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}}  {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}}  {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}}  {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}}  {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]   
*[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52  {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] 
*[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''.  Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]]
*[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
* [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS  dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 41, 43, 44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW  dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA  dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Jerebtaja|Taja Jereb]]
*[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 294] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 277] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 266] Uredila: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 244] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 229] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]]
*[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 224] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSizp=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSizp=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 289] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]]
*[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 254]  Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 261] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 21] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 266] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]]
*''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 285]'' Uredila: [[Uporabnik:Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]]
*[[Andrej Kobal]]: [[Po solnčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=4 302] Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]]
*[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 231] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 130] Uredila: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]]
*[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 186] Uredila: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]]
* Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]

===Besedila na stroške Oddelka za slovenistiko===

Ponudba velja do srede decembra 2022 oz. dokler odobrena sredstva v višini 1000 eur ne bodo porabljena. Sporoči prosim svoje ime in naslov študentskega servisa, pri katerem imaš stalno ali enkratno napotnico. Podpiši se k tekstu in ga začni urejati, po enega, ko končaš, dopišeš &lt;nowiki&gt;{{opravljeno}}&lt;/nowiki&gt; za obračun do konca leta. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:44, 3. november 2022 (CET)

:Urša Kosmač, e-Studentski servis [[Uporabnik:Ursakosmac|Ursakosmac]] ([[Uporabniški pogovor:Ursakosmac|pogovor]]) 23:44, 4. november 2022 (CET)
:Lucija Šteh, e-Študentski servis [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] ([[Uporabniški pogovor:Lucija Šteh|pogovor]]) 22:37, 11. november 2022 (CET)
:Svit Stišovič, e-Študentski servis [[Uporabnik: SvitStisovic|Svit Stišovič]] ([[Uporabniški pogovor: SvitStisovic|pogovor]]) 13:02, 12. november 2022 (CET)
:Miha Sever, e-Študentski servis [[Uporabnik: 56jhoG|Miha Sever]] ([[Uporabniški pogovor: 56jhoG|pogovor]]) 16:23, 21. november 2022 (CET)


*[[Fran Milčinski]]: [[Mutasti birič]]. ''Ameriška domovina'', letnik 22, številke 132-138. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1TRMEOY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1919&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 132] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 133] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 134] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNOBD8BQ 135] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJACLVAZ 136] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUGPIZW 137] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMRGPTZ 138] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]]
* [[Anton Stražar]]: [[Francoska ljubica]]. Povest izza francoskih časov. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 75–76, 78–79, 81–82, 86–87.  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVCKVR1Z/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRDNFVMW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HT0UTIA8/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8PO3GC4T/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G20SXDOT/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QG1CEBVV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK8XMCSG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAQRYHPR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 87]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Kosmač]] {{opravljeno}} | &lt;font color=green&gt;7942 besed po tarifi 2500/uro = 3,2 ure x 6,17 eur = 20 eur [Ko seštejemo vse tekste posameznega urejevalca, število ur za obračun zaokrožimo na celo število. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:41, 11. november 2022 (CET)] &lt;/font&gt;

:Neža Kočnik, e-Študentski servis [[Uporabnik:Nezakocnik|Nezakocnik]] ([[Uporabniški pogovor:Nezakocnik|pogovor]]) 17:35, 14. november 2022 (CET)
* [[Anton Stražar]]: [[Gašperček najdenček]]. Povest iz časov tlačanstva. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 88–94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL0PPIIB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDEVFF4Q/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 89], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USVN7UBI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I5M9OGOU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVNGZNBC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZBEZMVRO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCPD4YIW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 94]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 6080 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure x 6,17 eur = 15 eur &lt;/font&gt;
* [[Anton Novačan]]: [[Naša vas (Anton Novačan)|Naša vas]]. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 294, 296–298, 300, 302–303, 305–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NN4GUFLH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KASNODQA/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTYZ0BTK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 297], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTQMJTAV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUB00I7G/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 300], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KCCPSPW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 302], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI56JEBR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR6ZQF2K/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 305], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5KQDXNR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 306]; 1931 (1&amp;ndash;14): ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 1–14. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUE1ZVLB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTXS1AUD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDTYFCKP/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSCWSKGD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0J665BTS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG1JMUTM/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLMDCOUH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJQHU87J/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-40UP2MOC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 14]. Uredil: Miha Sever {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 32490 besed po tarifi 2500/uro = 13 ur x 6,17 eur = 80 eur &lt;/font&gt;
* [[Jožef Urbanija]] (Soteščan): [[Grob ljubezni]]. Povest iz vaškega življenja. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 202, 204–206, 208–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5ZNHBD9/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E7X8D1PX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JISKWYIY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 205], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCB0CBF5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 206], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMM57IEN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIBLRA5L/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BF5PS7KW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 210], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZD78CD3/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 211], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8TNETRC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPZWWDSO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZMP1AO5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 214]. {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 17231 besed po tarifi 2500/uro = 6,9 ure x 6,17 eur = 40 eur &lt;/font&gt;
* Josip Grdina: [[Spomini na osvobojenje Koroške]]. ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 10–21. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3OEJFNK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH7I2P4P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LY8JPKNU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFYSEVQS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZUZBAUCU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5MOUWNX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAKKFRBW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 21] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | &lt;font color= &quot;green&quot;&gt;10878 besed po tarifi 2500/uro = 5,2 ure x 6,17 eur = 32 eur&lt;/font&gt;
* [[Fran Jaklič]]: [[Sin (Fran Jaklič)|Sin]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 50–55. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTTXLOSB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUN3OMWV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9WZ5J3UE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0I3ZBSF/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VI0L2FJ7/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMOSIMAX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 55]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt;9093 besed po tarifi 2500/uro = 3,6 ure x 6,17 eur = 22 eur&lt;/font&gt;
* Jaka: [[S harmoniko na medveda]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 287–294, 298–299, 306–307. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQJPZZG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+287%27&amp;pageSize=25 dLib 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7YV1SXXE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+288%27&amp;pageSize=25 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXDOHTQA/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+289%27&amp;pageSize=25 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5Q8AVPE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+290%27&amp;pageSize=25 290],  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOC9VVTW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+291%27&amp;pageSize=25 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTP81M70/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+292%27&amp;pageSize=25 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCRROMP1/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+293%27&amp;pageSize=25 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q2DVH6IQ/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+294%27&amp;pageSize=25 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBF1URGI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+298%27&amp;pageSize=25 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJ7SDSVY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+299%27&amp;pageSize=25 299], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3RM1D56/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+306%27&amp;pageSize=25 306], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTF2MU4Y/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+307%27&amp;pageSize=25 307] Uredila: Nuša Velišček {{opravljeno}}
*A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 35, številki 218, 225. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCQ6DISI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=60 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N33AVAE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 225]; 1934: A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 23, 234–240, 260–261, 265, 285–286, 288, 290–292, 301–302, 304, 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6NZGTPX5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 dLib 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBPSKOK6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPFMWRKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNWW73Y1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDBXCCE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDVKV8PR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRKEPGI4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 240],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJGZAISN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARHLWXAY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMDFX3BI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHBYKRCR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTDZ4ZAU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOVTD6Z3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HEVJJMK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMZBONVL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1YDB5ZX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI4X6NX7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8YZ33E3R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFBPLIYJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIG9LYPL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 306]; *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 48–50, 55–56, 58–60, 62, 66, 69–71, 73, 76, 77. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7NDFJU5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXLRSZJ2/?euapi=1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27rele%253dAmeri%25c5%25a1ka%2bdomovina%27&amp;page=65 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQKRSDMG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JU2MCELP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKBPLXKK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKGB12V7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MURXXZUS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QJEZLYT4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7YGTPPA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQAKTAZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF1IW3RQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 77]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 49546 besed po tarifi 2500/uro = 19,8 ur x 6,17 eur = 122 eur &lt;/font&gt;
*[[Andrew Žagar]]: [[Iz zgodovine pevskega društva Zvon]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 230, 236, 242, 248, 254, 266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6MXX2BV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 dLib 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEHHQIKH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DXUDKTOK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSZ7ZVF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D680I3Y7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 266]. Ureja: Jaka Ajlec
*[[A. Šabec]]: [[Kako kuje življenje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 37, številke 226, 242, 261, 297. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GF6CPFKV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9PG85JTW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GARW6YN3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSGVGRTW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 297]; ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 17–18, 23, 26, 42, 48–53, 59–60, 71, 79, 83–84, 86, 89–90, 95–96, 101–102, 113–114, 125–126, 128, 131, 137, 143, 149, 155, 157, 162, 166, 178, 181–182. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDU5U5SA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RO3IQJBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIN7JY7K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7JICYHN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGZO2GUC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JZG5XNV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJESZ1E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-922W9EII/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6K5ABHH2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XXH0C5Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MMJDHBH7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITR8WK5E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VETDOBND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APBPYKTB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOWMC3ZJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STQV91X5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYRPGYIV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZLWCXX4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI2LJQLE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZZENPWW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KW3JFAQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCGXZC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEJUYQQL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXUVA8DE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0XXNXGJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GMRARYGC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B99MKCTX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O25RFZL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04SW1OH8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ9HX6KM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3M4HX3XS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 182]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt;45668 besed po tarifi 2500/uro = 18,3 ure x 6,17 eur = 113 eur&lt;/font&gt;
*[[Ivan Zorec]]: [[Stiški tlačan]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 14–15, 17–18, 22–23, 26, 32. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBDOS8V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJAWZDTV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQOLVD9V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZ5JTXCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 32]. Ureja: Daša Horvat
*[[Michael Lah ml.]]: [[Potovanje po zapadni Ameriki]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 294–296, 301, 304–305. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IMAL9VL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHE8E15Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 295], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S46BZQJE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X1MROF0W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 301], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVIO2D0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 304], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRHI1SZP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 1–4, 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZXX2YKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIMGAMNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSANA5LW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUMFMPXX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=76 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42UURGZS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=76 6]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; | 11837 besed po tarifi 2500/uro = 4,7 ure x 6,17 eur = 29 eur &lt;/font&gt;
*[[Jože Grdina]]: [[Po širokem svetu]]. Potopis. ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 246, 251, 257, 263–264, 268–270, 272, 274–275, 280–281, 284, 286–289, 291–293, 303–304. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F48MFZ66/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=85 246], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKMYTJLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=85 251], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1IYXEN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D6VGFU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHC7SQUQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRAFDE00/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CESC1FEY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBMDTBVF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B6GYLTVZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRJLQC5B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV4TQLI2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOQ3CRAX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6YJKEWSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ8U3S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1TDBZ9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 286], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKBPT6GW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHZQND1Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X5WOAIK0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-47XVBWVJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJL2IU12/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOAOXM4G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STN534FW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YUK64TL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 304]; ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 2–3, 8–9, 11, 13–15, 17, 21, 26, 32, 38–39, 49, 55–56, 79, 91–92, 97, 100, 109, 135, 138, 144–145, 150, 153, 156, 158, 161–162, 164, 167–168, 170, 173–174, 176–177, 179–180, 185, 188, 191–192, 194, 197, 203–204, 209, 215, 220–221, 226–227, 232–233, 238–239, 244–245, 256, 268–269, 279, 280, 290, 294, 303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1FOXQ96/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 dLib 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDQ9KSMU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMJ7I8VP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QHJF9UE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR2ZYV1R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL678AYJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOHBSQIY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCCDO0PR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRKJZJCA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJZZNPCJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8NWF8C2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GM7XHAHS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-88YPAUQE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKVQBMTI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP4BFZWN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYQTBNAD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXSNHQAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3EDFLXM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4YF0C3RK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHR5XOUC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DAUIFDKX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQFI8BNA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRLVKSYA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU46BWME/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIF34RZA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXA03LVQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC3B57SP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDHEYAQE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=92 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIW8AWPL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=92 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWDIOBQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTSCNBK1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGY61FDC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9MVSX0F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SA1AYVEC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQQSO4S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD3TI0SF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUL6BF1X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJVDVTK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AT2SUDDP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWYASWGZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P40SCPWQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXABMSUX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMRIML2V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZOCOZAV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKILVMR5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7EVNBMX2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGXNRQIF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOR8DTAI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAGG3CCI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I8ZACQWF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJAN9IKC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 188], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKXYVSD2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 191], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IDISIWQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 192], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKGP11VX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJQ9VG8A/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NGHFV7P/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJWQA3YH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPMPGDBS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 220], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYGG3WIM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUHNVKZT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL4AHJLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AKQCFMTH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2I5MAEPN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TANDKM0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5LQRAAD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 244], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYBAMFII/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 245], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2HAQGT8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 256], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPFICB0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGWRBYOG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUD5MSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q0HINBM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2QHPWVK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8JRT2G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OREN6SWY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDCBBPXD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 303]; ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 3–4, 7, 9–12, 14–15, 19–20, 25–27, 36–37, 39, 44, 48, 50, 54–55, 60–61, 67–68, 74, 80, 84–85, 96, 102, 104, 108, 114, 122, 126, 137–139, 145, 160, 165, 167, 171, 183, 185, 189, 197–198, 201–202, 212, 219, 224, 231, 233, 236, 239, 242, 248, 255, 261, 265, 272, 276–277, 282, 288, 290, 294, 300. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TS3CL2FY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 dLib 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SKYRH0I2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INFILVIN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQQET3I9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLQXLODJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGYWNQKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OQFRNDK9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYWHEIWP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI5IQCVH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRNB4VOA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCGCUCWV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SMRWOPGZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLODO4U/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ0ASEI5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8SQF7TP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 60], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4QTYCNG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNXAPIGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOVY8VVA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKG7CFUW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3DSDTBQN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHMIIKET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VID5QBA3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 85], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-514YZAY2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3R6DKRV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GVZUCCV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXUDV4F5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIATMPFA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZIXG6KG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V91CCMWM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTTBUADT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYKDYBKV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DH6E9PH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O5BZENW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 198], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UYU9H5YJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 201], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G6RUURLZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTGPIJ3Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGWG5CDG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YR4U3EAE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMNZJJAY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKMNST2Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSQ9IUYB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TI1UHQF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MILRMF22/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UMWNYOS7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHHDDHMY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDVU3GO0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSMH8XZA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=112 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X8UBDHS5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=112 300]; ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 2, 4, 7, 10, 13, 19, 25, 28, 31, 37, 40, 51, 54, 60, 63, 66, 72, 75, 78, 84, 90, 93, 96, 99, 102, 105, 114, 120, 131, 134, 137, 161, 166, 172, 178, 181. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPABBMZG 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RR1UR5SM 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WY7ITJLR 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWD4H3C5 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VN6HIXWU 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHVBFFQW 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4WKJLWZU 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EZSNAJLD 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXLZZWBH 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LEHAOKS 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFYUHHHX 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQ98WE9N 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PIA9A5VY 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OVTP1XU 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2ZLFRLL 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4MWPYTF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEXLAKXG 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LART8ZWM 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVAL6SQI 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ICPLEEBZ 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEY8ZCSG 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZJZCELA 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOJ3XQCY 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZSTCMFV 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOPELKXP], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYO0SFY0 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYRFELWY 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYUMPNUC 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1IGCRTNU 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXKZRY5J 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N12QPY8V 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTWPFTSF 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APYIOB1M 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5HLE4NVG 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JNJMAGX 181]. Ureja: Urša Kosmač
*[[James Debevec]]: [[Pehanje za srnami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 37–39, 42, 44–60. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 dLib 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5JJQY7Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMJTPGED/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XHHPVJW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJKPDH75/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDYZKX56/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBPDXTSF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVU35JKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNFXK9UT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZXCYMQB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTK7NKQK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1UKF55N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZVE1WSG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPMGIJ8U/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 60]. Ureja: Nika Boršič {{opravljeno}}
*[[James Debevec]]: [[Na ogled za srnicami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 202–204, 208, 213–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFUEH6JG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRYDAF1J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DGXWEQXY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-95F5FQ0V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 214]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 5907 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure * 6,17 eur = 15 eur &lt;/font&gt;
*[[Josephine Erjavec]]: [[Na obisku v stari domovini]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 103, 114, 121, 126, 132–133, 137–138, 144, 159, 165, 171, 177, 183, 189, 195, 203, 218, 224, 236, 242, 248, 254, 260, 265, 271, 282, 288, 289. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VEBQ9D1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 dLib 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZTP1GFN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQY3LUSO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSV9LK6E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS6SXUC1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL0BTMIE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQGV7Y0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6BKVIWF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXX4DMYX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-13FHXWYR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 254], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5AOJ1YY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPB3Y7FB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYENRXDM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 289]. Ureja: Lara Repe
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Poljančev Cencek]]: Sličica iz življenja malih ljudij. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 45–48, 50–53. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKQICQSU 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLKKZAZT 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VPKUUYPY 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6C21NLPO 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHTWXDBR 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1RGC1P9 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQO3ZXBQ 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WPJN8L 53]. Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | &lt;font color= &quot;green&quot;&gt;4693 besed po tarifi 2500/uro = 1,9 ur2 x 6,17 eur = 12 eur&lt;/font&gt;

==Besedila za urejanje v letu 2021==

*Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]]
*[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]
* [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]]
* [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]]
* M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]]
* [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]]
*[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]]
* [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]]
* [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib]  Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]]
* [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&amp;sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&amp;ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&amp;q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&amp;oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&amp;gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&amp;sclient=gws-wiz&amp;ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&amp;uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] 
* [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]]
* [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] 
*[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27],     [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] 
*[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96]
*[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261], Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139]
*[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103.  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]]
*[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]]
*[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 262] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]]

==Besedila za urejanje v letu 2020==
*[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku)
*[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929)
*[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]]
* Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&amp;fyear=1884&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]]
* [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}}
*[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) 
*[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
* [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) 
* [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*&lt;s&gt; [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]&lt;/s&gt; Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]].
* Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo)
* Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
* [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]]
* P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1924&amp;page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
*[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] 
*[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] 
* Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
* [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40)	[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
* [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] 
*U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]]
*Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]]
*[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]]
*E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]]
*J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]]
*[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: &quot;[[Na pragu smrti]]&quot;: Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali.  SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}},  6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}},  10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]]
*[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]]
*[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33
*[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1  Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]].  Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*M. J.: [[Če študent na rajžo gre]].  Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]]
*[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33
*dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29
*[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44
*Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6)
*Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1925&amp;page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib]
*[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]]
*Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib]
*Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1884&amp;page=3 dLib]
*[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&amp;pageSize=25 dLib]
*Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]
*Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=4 dLib]
*[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib]
*J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib]
*Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib]
*Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib]
*Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib]
*Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib]
*Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib]
*C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib]
*Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib]
*[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib]
*J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib]
*[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib]
*[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib]
*Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib]
*Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib]
*[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib]
*Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib]
*Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib]
*Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib]
*[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib]
*[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''.  Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib]
*Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib]
*[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib]
*[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib]
*[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib]
*[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib]
*[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib]
*[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib]
*[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib]
*[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib]
*Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib]
*[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib]
*J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib]
*Д: [[Kralj &amp; Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib]
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Uredil: Uroš Ferrari Stojanović
*Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib]
*[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib]
*Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib]
*[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib]
*E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b,  237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b).   [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib]
*Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib]
*[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib]
*[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib]
*[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib]
*Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] 
*[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib]
*[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib]
*[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib]
*[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib]
*[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib]
*[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib]
*[[Joško Kevc]]: [[Izlet na  Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib]
*Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib]
*Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib]
*[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib]
*V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib]
* [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  
* [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]     
* [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib]
* Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib]
* A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib]
* A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib]
* H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib]
* [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib]
* [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). 
*[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib]
*M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib]
*V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.]
*[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.]
*[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do  55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]

'''Avtorski opusi'''
* [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir)
* [[Fran Milčinski]]
* [[Marjana Grasselli Prosenc]]
* [[France Bevk]]
* [[Fran Žgur]]
* [[Ivan Baloh]]
* [[Ferdo Kleinmayr]]
* [[Franjo Krašovec]]
* [[Drago Komac]]
* [[Joško Kevc]]
* [[Alojzij Remec]]
* [[Marica Gregorič Stepančič]]
* [[Ivan Podlesnik]]
* [[Oskar Kamenšek]]
* [[Janko Kessler]]
* [[Ivan Pucelj]]
* [[Anton Zajc]]
* [[Jurij Grabrijan]]
* [[Fran Zakrajšek]]
* [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica)
* [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&amp;ndash;187. 
* [[Fran Detela]]
*[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik)
* [[Jakob Alešovec]]
* [[Josip Podmilšak]]
* [[Luiza Pesjak]]
* [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}}
*[[Leopold Lenard]]
* [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd.
*[[Ivo Grahor]]&lt;ref&gt;Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.&lt;/ref&gt;
*[[Ivo Brnčić]] 
*[[Ljudmila Poljanec]]
*[[Lea Fatur]]
*[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')&lt;ref&gt;Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.&lt;/ref&gt;
*[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi)
*postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja.
*[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru)
*[[Josip Vandot]]
*[[Narte Velikonja]]
*[[Janko Mlakar]]
*[[Ivan Albreht]]
*[[Matej Tonejec]] - Samostal
*[[Anton Koder]]
*[[Fran Levstik]] (gl. SN)
*[[Pavel Turner]]
*[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib)
*[[Josip Stritar]]
*[[Alojzij Kokalj]]
*[[Ivan Cankar]] (gl. SN)
*[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.)
*[[Josip Premk]]
*[[Albin Prepeluh]]
*[[Fran Govekar]]
*[[Milan Pugelj]]
*[[Ivo Trošt]]
*[[Julij Bučar]]
*[[Marija Grošelj]]
*[[Mara Tavčar]]
*[[Ljudmila Prunk]]
*[[Marija Kmet]]
*[[Josip Suchy]]
*[[Josip Kostanjevec]]
*[[Ivan Lah]]
*[[Gustav Strniša]]
*[[Frančišek Ksaver Steržaj]]


'''Revije'''

*[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib]
*[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib]

==Besedila za urejanje v letu 2019==

*[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. 
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31].  -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]].
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] 
*[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]].
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]]
*[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dzvon+1876%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370.  -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama
*Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*''[[Besednik]]'' (1869&amp;ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869)
*''[[Slovenska bčela]]'' (1850&amp;ndash;1853)
*[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
* [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&amp;mdash;4 je že urejeno) Uredila: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]]
*[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]]
*[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]

Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST)

==Besedila za urejanje v letu 2018 ==

*Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib]

*P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938,  št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]

*[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]]
*[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib]
*Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST)
*[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Delavska+politika&amp;page=1&amp;fyear=1928&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika)
*[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&amp;pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3djudita+pajk%27&amp;pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib]
*[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929
*[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930
*[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib]
*[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]]
*[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234)  {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib]
*[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib]
*[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]]
*[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] 
*[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib]
* [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 31],	[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] 
* [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78)	Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] 
* [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140)
* [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89)	
* Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]	
* Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16)
* [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127)	-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]

*[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932
*[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929
* [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]]
* [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
* [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] 
* J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] 
* Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 118  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]]
* I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
* [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib]   -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke  252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-503-55&amp;pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}}
* [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&amp;page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&amp;page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&amp;page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&amp;page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&amp;page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27]   -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET)
*Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3
* [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303
* [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921
* Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta''  8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET)
* Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici
* Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut
* ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf])
* [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib]
* [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti)
* [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890
* [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=stanko+vraz&amp;as_brr=3&amp;hl=sl]
* [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) 
* [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] 
* [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog]
* [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]]
* [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog]
* [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] 
* [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib.
* [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&amp;fyear=1884&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]]
* [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim  večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
*[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&amp;ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*''Slovan'' 1884&amp;ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
**Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* kazalo leposlovnih člankov v reviji
*[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
* [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]]
* [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* ([[Eno si zapojmo]])
* ([[Ljudske pesmi]])
* ([[Ljudski pregovori]])
* ([[Slovenske pravljice]])
* &lt;s&gt;[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]&lt;/s&gt;

===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''===

== Besedila za urejanje v letu 2017==
===Posamezna besedila===

* [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST)
*[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]]
*Maša Slavčeva [&lt;nowiki /&gt;[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]  [[Uporabnik: Patricija Berglez]]
*Zofka Kveder-Demetrovićeva [&lt;nowiki /&gt;[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST)
*Anka Nikoličeva [&lt;nowiki /&gt;[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST)
*Anka Nikoličeva [&lt;nowiki /&gt;[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]]
*[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]]
*[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST)
*[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]]
*[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST)

*[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST)
*[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] 
*[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET)
*[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET)
*[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST)
*[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date]  Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor  ]]
*[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST)
*[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET)
*P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]]
*[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST)
*[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52]  Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST)
*[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]]
*Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET)
*[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]]
*[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]]
*[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST)
*[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005)
*[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST)

====Besedilne variante====
* [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) 
* [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si)
* [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) 
* [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) 
* [[France Bevk]], [[Začudene oči]] 
* [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]:  Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji

===Leposlovje v zbirkah===

====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev====

Po 141. členu ZASP usahnejo pravice
redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30
letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji
Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so
izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki
so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev
(razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno
obratno). V poštev pridejo:

[[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019),  [[Srečko Kosovel]] (4 knjige),  [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020).

Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988.

Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET)

====[[Slovenska Talija]]====

====Slovenske večernice====

V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC)

* [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib]
* [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)]  [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)]  V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 6]] (&lt;s&gt;1882&lt;/s&gt; &gt; 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]]  {{opravljeno}}
* &lt;font color= green&gt; [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] &lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]&lt;ref&gt;Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.&lt;/ref&gt;  Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} 
*&lt;font color= green&gt; [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]&lt;/font&gt; 
* [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo  {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov  Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev  | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7&lt;ref&gt;Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.&lt;/ref&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
* [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo,  [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib]  {{opravljeno}} || &lt;font color=green&gt;[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) &lt;s&gt;[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)&lt;/s&gt; ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]&lt;ref&gt;Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.&lt;/ref&gt;&lt;/font&gt; 
* [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč,  Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}}
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 38]] (1884)  [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] &lt;/font&gt; 
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 41]] (1887)  [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib]  [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org]  Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}
* [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na  krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} 
* [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} 
* [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 52]] (1900)  [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''&lt;/font&gt; (besedilna varianta)
* [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo &lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa  {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org]
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST)
* [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || &lt;font color=green&gt;[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]&lt;/font&gt;&lt;ref&gt;Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.&lt;/ref&gt;
* [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]]  | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovanskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST)
* [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji &quot;Zenta&quot;]] &lt;/font&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis)
* [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672.  Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar |  [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST)
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib''']
* &lt;font color=green&gt; [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih&lt;/font&gt; || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta)
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib]  Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov)  {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib]  Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest 
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]&lt;/font&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]]  {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]]  {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja
* [[Slovenske večernice 89]] (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]]
* [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja 
* [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]]
* [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]]
* [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest
* [[Slovenske večernice 93]] (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib] Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]]
* [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov 
* [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]]
* [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]]
* [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]]
* [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad 
* [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]]
* [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]]

===Leposlovje v periodiki===

'''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.'''

*''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib]
* ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&amp;ndash;1849)
*''[[Slovenska bčela]]'' (1850&amp;ndash;1853)
*''[[Slovenski list]]'' (1928&amp;ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*''[[Dan]]'' (1912&amp;ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dan+(1912)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 1970–1987))
* &lt;s&gt;''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&amp;ndash;1943) [ dLib]&lt;/s&gt; (še ni digitaliziran)
* ''[[Delavska politika]]'' (1926&amp;ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila/1&amp;pageSize=25 dLib]
* ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&amp;ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib]
* ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&amp;ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib]
*''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&amp;ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library)
*''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&amp;ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno
*''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&amp;pageSize=25 dLib]
*''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib]
*''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib]
*''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila/1 dLib]
*''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Ptujski+tednik dLib]
*''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Tednik+(Ptuj) dLib]
* ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno
* ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) 
* ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno
* [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno
* ''[[Slovan]] 1884–1887
* Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]''
* ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Kres+%28Ljubljana%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (že v celoti urejeno?)
* ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Vigred&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno
* [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno
*[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&amp;browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f5&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*[[Domovina]] 1918-1941 
* [[Domoljub]], 1888-1944
* [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno
* [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918
* [[Mladika]] 1920-1941
* [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] 
* [[Edinost]] (Trst 1876-1928) 
* [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928)
* [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920)
* [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Slavjan dLib]
* [[Slovanski svet]]  (1888-1899)
* [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&amp;pageSize=100 dLib]
* Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800)
* [[Planinski vestnik]] (1895-)
* Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935)
* [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust]
* [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985]
* &lt;font color=grey&gt;[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib])&lt;/font&gt;
*[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=journal dLib]
* [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila)
* [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib]
* [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] 
* [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog]
* [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog]
* [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910]

====Ameriški časniki====
* [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?)
* [[Glas svobode]] (1902-1907)
* [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919)
* [[Ameriška domovina]] (1920-1946)
* [[Glas naroda]] (1893-1945)
* [[Prosveta]] (1916-1948)
* [[Edinost (ZDA)]]  Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925)
* [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957)
* [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) 
* [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u)
* [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib])

====[[Knezova knjižnica]]====
====[[Zabavna knjižnica]]====

===Avtorski opusi===

*[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec''
*[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942)
*[[Karel Širok]]
*[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib)
*[[Engelbert Gangl]]
*[[Prežihov Voranc]]
*[[Slavko Grum]]
*[[Fran Govekar]]
*[[Josip Knaflič]]
*[[Oton Župančič]]
*[[Ivan Čampa]]
*[[Fran Roš]]
*[[Vinko Gaberc]]
*[[Pavel Strmšek]]
*[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST)
* [[Ivo Brnčić]] (1912–1943)
* [[Janez Jalen]] (1891-1966)
* [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco)
* [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu])
*[[Zofka Kveder]]
*[[Frančišek Ločniškar]]
* [[Dušan Ludvik]]
* [[Stanko Majcen]]
* [[Ksaver Meško]]
* [[Anton Novačan]] 
* [[Ljudmila Poljanec]]
* [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&amp;browse=rokopisi&amp;node=slike/6&amp;pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu])
* [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin)
*[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%c4%8dasopisje dLib]

=== Zaželeno, vendar še nepreslikano ===
* [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u.
* [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901.
* [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925.
* [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11.

&lt;!-- ==Za naprej== 
*Vodnikova pratika dLib
*Koledar Mohorjeve družbe
*Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr.  Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah)
*
--&gt;

== Besedila na zalogo==

*[[S pesmijo v svobodo]] (pesmarica 1945) [https://slov.si/mh/galerije/s_pesmijo_v_svobodo_1945/index.html html]

== Literarna zgodovina ==

* Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&amp;ndash;5, 1938&amp;ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik
*[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995
*[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926  
* [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz &quot;Knjige spominov&quot;]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib]
*[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866)
*Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust]
*[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] 
* Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib]
* Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib]
*[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] 
* [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS
*[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 &lt;s&gt;&lt;code&gt;http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37&lt;/code&gt;&lt;/s&gt;.
* [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis).
* [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. 
* [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&amp;id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&amp;type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&amp;id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&amp;type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&amp;id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&amp;type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&amp;id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&amp;type=PDF].
* [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&amp;id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&amp;type=PDF]
* [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] 
* [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft]
* [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] 
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]]
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]]
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]]
* [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up]
* [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog]
* [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]]

== Neleposlovje ==

Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC)

* [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900
*[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33
*[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&amp;ndash;1927
* [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924
*Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928
*[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929
*Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 
*[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352
*[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927
*Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734
*Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust]
*[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921
*[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994
*[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872
*[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916
*[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891
*[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872
*[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894
*[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872
* [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] 
* [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939
* [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC)
* [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib]
* [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib]
* [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib]
* [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 
* [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1)
* [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910
* [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}}
* [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&amp;printsec=frontcover&amp;dq=pismenost&amp;hl=sl]
* [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis)
* [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 
* [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898
* [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095
* [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732
* [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 
* [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 
* [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 
* [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105
* [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 
* [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke)  
* [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije
* [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 
* [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] 
* [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf]
* [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf]
* [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog]
* [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf]
* [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib.
* [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&amp;id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&amp;type=PDF]
* [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263]
* [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255]
* [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254]
* [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]],  1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88]
*Primož Trubar: [[Hišna postila]] (1595). Zbrana dela, 9 (2015). Vir: [https://www.academia.edu/47701269/Primo%C5%BE_Trubar_Hi%C5%A1na_postila_1595_ Academia.edu].

Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost.

* [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP9#v=onepage&amp;q=&amp;f=false]

* [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=valentin+vodnik&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPR2,M1] 
* [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=radoslav+razlag&amp;as_brr=3&amp;hl=sl]
* [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&amp;oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog]
* [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&amp;pg=RA1-PA284&amp;dq=metelko&amp;hl=sl]
* [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&amp;pg=RA2-PA43&amp;dq=kopitar&amp;as_brr=1&amp;hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257]
* [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=glagolita&amp;as_brr=1&amp;hl=sl] 
* Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=listi+inu&amp;hl=slg]
* [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=ravnikar&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&amp;pg=RA1-PA204&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl] 
* [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&amp;pg=RA3-PA255&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&amp;pg=RA1-PA69&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=slom%C5%A1ek&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835&lt;br&gt; [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=slom%C5%A1ek&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC)
* [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog]
* [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&amp;ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] 
* [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog]
* [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec)
* [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog]
* [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog]
* [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog]
* [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog]
* [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901
* [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog]
* [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog]
* [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] 
* [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog]

==Osnovni napotki==

Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=17&amp;Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami!

Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo.

Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. &lt;code&gt;domoljub 1923&lt;/code&gt;. Zadetke razvrstimo &lt;code&gt;po datumu naraščajoče&lt;/code&gt; in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo &lt;code&gt;Kopiraj mesto povezave&lt;/code&gt; in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled.

Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, &lt;code&gt;Dela leta xxxx&lt;/code&gt;, naslov revije, oznaka žanra.

Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) 

Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila &gt; Časopisje in članki &gt; Razširi Časopisje in članki - naslov &gt; Slovenski narod &gt; Razširi letnica &gt; 1911 (npr. za Libera nos a malo) &gt; Razporedi po datumu naraščajoče &gt; od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. 

Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti.

Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&amp;action=edit seznam novosti]'''.

Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si).

== Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov ==

* [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon]
**[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] 
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] 
* Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/]
* Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/]
* Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/]
* Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89]

== Še pod avtorsko zaporo ==

Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC)

* [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 
* [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970
* [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr.
* [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje
* [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm]
* [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja]
* [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] 
* [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja]
* [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5
* [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002.
* [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955.
* [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959.
* [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960.
* [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967.
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]]
* [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja)
* [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]]
* [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]]
* [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]]
* [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]]
* [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]]
* [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]]
* [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]]
* [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]]
* [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]]
* [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]]
* [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]]
* [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]]
* [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]]
* [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]]
* [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]]
* [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]]
* [[Miha Remec]], [[Iksia]]
* [[Miha Remec]], [[Iksion]]
* [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]]
* [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]]
* [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]]
* [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]]
* [[Miha Remec]], [[Votlina]]
* [[Miha Remec]], [[Zar ptica]]
* [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]]
* [[Razvezani jezik]]
* [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]]
* [[Sonja Votolen]], [[Malin]]
* [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]]
* [[Sonja Votolen]], [[Songarei]]
* [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]]
* [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]]
* [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]]
* [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem)
* [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]]
* [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]]
* [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]]
* [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]]
* [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000
* [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]].
* [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]]
* [[Mednarodni jezik]]
* [[Oj božime]]
* [[Slovenske novele 1935]]
* [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]]
* [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]],  [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf]
* [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin
* [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]]

== Dokončano ==

===Dokončano iz LZ===

* [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]]
* [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]]
* [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]]
* [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]]
* [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]]
* [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]]
* [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904)
* [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]]
* [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]]
* [[Engelbert Gangl]], [[Mare]]
* [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]]
* [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]]
* [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]]
* [[Fran Govekar]], [[Film]]
* [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913)
* [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela
* [[Fran Govekar]], [[Suzana]]
* [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896)
* [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891)
* [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894)
* [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]]
* [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]]
* [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]]
* [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica
* [[Fran Zbašnik]], [[Strup]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]]
* [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]]
* [[France Bevk]], [[Beg pred senco]]
* [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]]
* [[France Bevk]], [[Suženj demona]]
* [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana
* [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]]
* [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI)
* [[Ivan Albreht]], [[Entree]]
* [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]]
* [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]]
* [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]]
* [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest
* [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]]
* [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]]
* [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske
* [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]]
* [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska
* [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922)
* [[Ivan Lah]], [[Romantiki]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917)
* [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]]
* [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]]
* [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]]
* [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]]
* [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]]
* [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]]
* [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916)
* [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]]
* [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]]
* [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]]
* [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]]
* [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]]
* [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]]
* [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914)
* [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883)
* [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]]
* [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman
* [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]]
* [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar
** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882)
** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884)
** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886)
** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887)
** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891)
** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894)
* [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]]
* [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]]
* [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]]
* [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]]
* [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest
* [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]]
* [[Josip Stare]], [[Vinko]]
* [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest
* [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini
* [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]]
* [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]]
* [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]]
* [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]]
* [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]]
* [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]]
* [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]]
* [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]]
* [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela
* [[Marija Kmet]], [[Brez tál]]
* [[Marija Kmet]], [[V metežu]]
* [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]]
* [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski
* [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]]
* [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]]
* [[Milan Pugelj]], [[Magda]]
* [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]]
* [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]]
* [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]]
* [[Miran Jarc]], [[Črna roža]]
* [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]]
* [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]]
* [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]]
* [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]]
* [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja
* [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]]
* [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne
* [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne
* [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]]
* [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]]
* [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939)
* [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]]
* [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]]
* [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918)
* [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926)
* [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]]
* [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]]
* [[Zofka Kveder]], [[Pisma]]
* [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]]
* [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912)
* [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]]
* [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886)
* [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935)
* [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929)
* [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927)
* [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935)
* [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938)

===Dokončano iz DiS===

* [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910)
* [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19)
* [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925)
* [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914)
* [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893)
* [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895)
* [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920)
* [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892)
* [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925)
* [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926)
* [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931)
* [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931)
* [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923)
* [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932)
* [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923)
* [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933)
* [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908)

===Dokončano drugo===

*[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 8].
* [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]]
* [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. 
* [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]]
* [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912).
* [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911.
* [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924.
* [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]].
* [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib]
* [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896.
* [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905
* [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja
* [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881.
* [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938.
* [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 
* [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896
* [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889
* [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica
* [[Anton Funtek]], [[Rokopis]]
* [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895
* [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]]
* [[Anton Ingolič]], [[Soseska]]
* [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892)
* [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884.
* [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883.
* [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877.
* [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83.
* [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890)
* [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881.
* [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882.
* [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929.
* [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]]
* [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]]
* [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]]
*[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] 
* [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881.
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840.
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950.
* [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863
* [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863.
* [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27
* [[Celovški zmaj]].
* [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) 
* [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906
* [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864.
* [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]].
* [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878)
* [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib.
* [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]]
* [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914.
* [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]]
* [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921
* [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865.
* [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865.
* [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874
* [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869.
* [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 
* [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911.
* [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]].
* [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije
* [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. 
* [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]].
* [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894)
* [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908.
* [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908.
* [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]]
* [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891.
* [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.
* [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916.
* [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900)
* [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]].
* [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912.
* [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama).
* [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885.
* [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912
* [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]].
* [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]].
* [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]].
* [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]].
* [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]].
* [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]].
* [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]].
* [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]].
* [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]].
* [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864.
* [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]].
* [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]].
* [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913)
* [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890.
* [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03.
* [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898).
* [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892).
* [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890).
* [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891.
* [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920.
* [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901.
* [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900.
* [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926.
* [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892).
* [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893.
* [[Fran Jaklič]], [[Za možem]]
* [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]]
* [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855
* [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]]
* [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]]
* [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926
* [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894.
* [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895.
* [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889.
* [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]]
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913.
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]].
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]].
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]]
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]]
* [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916.  
* [[Fran Milčinski]], [[Butalci]].
* [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. 
* [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921.
* [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. 
* [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923.
* [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930.
* [[Fran Milčinski]], [[Igračke]].
* [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916.
* [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919.
* [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932.
* [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]].
* [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32.
* [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]].
* [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. 
* [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]].
* [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925.
* [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. 
* [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914.
* [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929.
* [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938.
* [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939.
* [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib]
* [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894.
* [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. 
* [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909.
* [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900.  
* [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). 
* [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856
* [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]]
* [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874.
* [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887.
* [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931.
* [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931)
* [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35)
* [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928.
* [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38)
* [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939)
* [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933)
* [[France Bevk]], [[Menče]] (1936)
* [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858.
* [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847.
* [[France Prešeren]], [[Zdravljica]].
* [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885.
* [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863.
* [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910.
* [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936.
* [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]]
* [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]]
* [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]]
* [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]].
* [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910.
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]].
* [[Ivan Cankar]], [[Erotika]].
* [[Ivan Cankar]], [[Greh]]
* [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]]
* [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]].
* [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04.
* [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03.
* [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] 
* [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]]
* [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901.
* [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]].
* [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]].
* [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]]
* [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]].
* [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]]
* [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]].
* [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]]
* [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]].
* [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]].
* [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]].
* [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906.
* [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04.
* [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]]
* [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917.
* [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]].
* [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]].
* [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]].
* [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]].
* [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]].
* [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909.
* [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910.
* [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914.
* [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]].
* [[Ivan Cankar]], [[Za križem]].
* [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]].  
* [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]].
* [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]].
* [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]].
* [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905.
* [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940.
* [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894).
* [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]].
* [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906.
* [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]]
* [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850.
* [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863.
* [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928
* [[Ivan Potrč]], [[Krefli]]
* [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920)
* [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913.
* [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16)
* [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906.
* [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892.
* [[Ivan Tavčar]], [[4000]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889.
* [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba
* [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908.
* [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]].
** [[Kako se mi ženimo]]!
** [[Kočarjev gospod]]
** [[Posavčeva češnja]]
** [[Šarevčeva sliva]]
** [[Gričarjev Blaže]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919.
* [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta
* [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]]
* [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]].
* [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860.
* [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. 
* [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]].
* [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]].
* [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]].
* [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886.
* [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9)
* [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919)
* [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]]
* [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899)
* [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907.
* [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895).
* [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897).
* [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906.
* [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874.
* [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] 
** [[Poštne nakaznice]].
** [[Iskren zagovornik]].
** [[Ponarejeni bankovci]].
** [[Policijski komisar]].
** [[Mati ga izda]].
** [[Sodba večne pravice]].
** [[Iz globočine morja]].
** [[Poštarica na Prelazu]].
* [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903.
* [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884.
* [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880
* [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]]
* [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 
* [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883.
* [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884.
* [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864
* [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864.
* [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893.
* [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. 
* [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861.
* [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. 
* [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]].
* [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]].
* [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860.
* [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861.
* [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]].
* [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828
* [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]].
* [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]].
* [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]].
* [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]].
* [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]].
* [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850.
* [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892.
* [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884)
* [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883.
* [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888)
* [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884).
* [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]].
* [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890.
* [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892).
* [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882.
* [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876.
* [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888).
* [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. 
* [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887)
* [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]].
* [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog]
* [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901)
* [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]].
* [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]].
* [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]].
* [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]].
* [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]].
* [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]].
* [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]].
* [[Josip Jurčič]], [[Domen]].
* [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]].
* [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Golida]].
* [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]].
* [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]].
* [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]].
* [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873.
* [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]].
* [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]].
* [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]].
* [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]].
* [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]].
* [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877.
* [[Josip Jurčič]], [[Lipe]].
* [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]].
* [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]].
* [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]].
* [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]].
* [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880)
* [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]].
* [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886)
* [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog]
* [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]].
* [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]].
* [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]].
* [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]].
* [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]].
* [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]].
* [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]].
* [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]].
* [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]].
* [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]].
* [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest
* [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906.
* [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906
* [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922.
* [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897
* [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909.
* [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891)
* [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. 
* [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870.
* [[Josip Regali]], [[Vzgoja]]
* [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889.
* [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869.
* [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878.
* [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868.
*[[Josip Vandot]], [[Desetnica]]
*[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]]
*[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] 
*[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] 
*[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]]
*[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]]
*[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] 
*[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]]
*[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]]
*[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] 
*[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] 
*[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] 
*[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] 
*[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] 
* [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]]
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851.
* [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib]
* [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931.
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939.
* [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939)
* [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927)
* [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938)
*[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW]
*[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] 
* [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863.
* [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl.  
* [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842.
* [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907)
* [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870
* [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]]
* [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]]
* [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]]
* [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]]
* [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]]
* [[Juš Kozak]], [[Dota]]
* [[Juš Kozak]], [[Razori]]
* [[Kranjska nevesta]], SG 1864.
* [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf]
* [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]].
* [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]].
* [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901.
* [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 .
* [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 
* [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]].
* [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]]
* [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. 
* [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912
* [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906)
* [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929
* [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864.
* [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887.
* [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27.
* [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894.
* [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&amp;pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) 
* [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela
* [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]]
* [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž
* [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] 
* [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615]
* [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917.
* [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941.
* [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928.
*[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. 
* [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903.
* [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903).
* [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902).
* [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904.
* [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]].
* [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]].
* [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]].
* [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855.
* [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867.
* [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej  
* [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28.
* [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961.
* [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972.
* [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906.
* [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886
* [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969)
* [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T]
* [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK]
* [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. 
* [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. 
* [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907.
* [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. 
* [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944.
* [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925).
* [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923
* [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913).
* [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885.
* [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881.
* [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885.
* [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896.
* [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882.
* [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892.
* [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876.
* [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. 
* [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883.
* [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893.
* [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881.
* [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897.
* [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864.
* [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 
* [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895)
* [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]]
* [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896.
* [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900)
* [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 
* [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]]
* [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898)
* [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče 
* [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890)
* [[Plezalski občutki]] (SN 1926)
* [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]]
* [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931)
* [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]]
* [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]]
* [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]]
* [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] 
* [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]]
* [[Rado Murnik]], [[Brat]]
* [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]]
* [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]]
* [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 
* [[Rado Murnik]], [[Indijanci]]
* [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]]
* [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]]
* [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]]
* [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909.
* [[Rado Murnik]], [[Materino srce]].
* [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]].
* [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]].
* [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] .
* [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]].
* [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]].
* [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]].
* [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]].
* [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]].
* [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]].
* [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]].
* [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. 
* [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]].
* [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]].
* [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865.
* [[Simon Jenko]]. [[Spomini]].
* [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]].
* [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. 
* [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]].
* [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]].
* [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]].
* [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]].
* [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]].
* [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]].
* [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]].
* [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]].
* [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]].
* [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]].
* [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 
* [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863.
* [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837.
* [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839.
* [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841.
* [[Turški Pavliha]], SG 1864.
* [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010.
* [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]].
* [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000.
* [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]].
* [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. 
* [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998.
* [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858.
* [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822.
* [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) 
* [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) 
* [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 
* [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]].
* [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840.
* [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938.
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899
* [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914.
* [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]]
* [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 
* [[Žalostna vernitev]], SG 1864.
* [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]]
* [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872)
* [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.)
* [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924
* [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] 
* [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno
* [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] 
* [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]]
* [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107]
* [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258]
* [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] 
* [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 
* [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874
*[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&amp;id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&amp;type=PDF dLib]
*[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&amp;id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&amp;type=PDF dLib]
* [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) 
* [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36)
* [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]]
* [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke)
* [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] 
* [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]]
* [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]]
* [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] 
* [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914)
* [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908)
* [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] 
*[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date]
* [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]]
* [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja
* [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] 
* [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888)
* [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) 
* [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889)
* [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881)
* [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) 
* [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888)
* [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]]
* [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910)
* [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927)
* [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]]
* [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]]
* [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923)
* [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924)
* [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]
* [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&amp;id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&amp;type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org])
* [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905
* [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927
* [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99
* [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100
* [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118
* [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113
* [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95
* [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110
* [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121
* [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58
* [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116
* [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71
* [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124
* [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 
* F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika  1925
* [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927
* [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib]
* [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib]
* [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib]
* [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib]
* [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib]
* [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib]
* [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] 
* [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib]
* [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] 
* [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] 
* [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. 
* [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] 
* [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu)
* [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html]
* [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010
* [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi 
* [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] 
* [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&amp;id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&amp;type=PDF] sl.
* [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib]
* [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib]
* [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib]
* [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib]
* [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib]
* [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982
* [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=valentin+vodnik&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPA3,M1] 
* [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog]
* [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih)
* [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]]
* [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 
* [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin
* [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=20&amp;sort=date&amp;sortDir=ASC&amp;page=2] sl.
* [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&amp;id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&amp;type=PDF] sl.
* [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882
* [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893.
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19
* [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909.
* [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&amp;id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&amp;type=PDF]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]]
*[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib]
*[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&amp;pageSize=20&amp;URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib]
*[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib]
* [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870)
* [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874)
* [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892)
* [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890)
* [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin
* [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881.
* [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881.
* [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881.
* [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi).
* [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]].
* [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914
* A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib.
* Fra Diavolo, gl. dLib.
* [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib.
* [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib.
* [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895.
* [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf].
* [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541
* [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) 
* [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib.
* [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849.
* [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=zalokar&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPA8,M1] 
*[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902)
* [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]]
* [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo)
* [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo)
* [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848
* [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005
* [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh)
*[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 
*[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859
*[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S]
*[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] 
*[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) 
*[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7]
*[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g]
*[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] 
* [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]:	Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 
* Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42
* [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 
*[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org]
* [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib]
* [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 dLib] 
* [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] 
* [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}}
* [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 
* [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927
* [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926
* [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib]  prim. z [[Roka in srce]] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07)
* [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]]
* [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib]
* [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib]
* [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12
* [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR]
* [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]]
* [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger)
* [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] 
* [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000
* [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib]
* [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog]
* [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib]
* [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940
* [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977
* [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] 
* [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]]
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921)
*[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala &lt;s&gt;--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)&lt;/s&gt;, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC)
* [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927
* [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936
* [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940
* [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896
* [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]]
* [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930
* [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]]
* [[Miran Jarc]] (1900-1942)
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903
* [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862)
*[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
*[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1944&amp;frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}}
*[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
*[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}}
*[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}}
*Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
* [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Slovenski+gospodar&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}}
*[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}}
*[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}}
* [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}}
* [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
* [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
* [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}}
* K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}}
*[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}}
*Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}}
*Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}}
*Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}}
*[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}}
*[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6];  Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC)  {{opravljeno}}
*[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
* Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012  {{opravljeno}}
* [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}}
* [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}}
* [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}}
* [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
*[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]],  1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}}
* [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}}
* [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}}
* [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}}
* P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}}
*[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}}
*Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}}
*Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]]  {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]]  {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}}
*[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11]
*[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] 
*[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941
*[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&amp;ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Vertec+(1871) dLib] 
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib]
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gruda&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gruda&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
* [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 
* [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib]
* [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] 
*[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] 
*P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki)
*P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dru%c5%beinski+tednik&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki)
* [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib]
*[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] 
*[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] 
*Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] 
* [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877
* [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927
*Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib]
*Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib]
*Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43)
*Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} 
*Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} 
*Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} 
*Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}}
*Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} 
*Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} 
*F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} 
*Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} 
*Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC)
*Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC)
*Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
*Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC)
* [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC)
* [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]]
* [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC)
* [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC)
* [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016
*[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]]
*Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]])
* [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]])
* [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 &lt;s&gt;Trenutno ureja Neja Pevec&lt;/s&gt; [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]]
*[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC)
*[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC)
*[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]]
*P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC)
*Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
*[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
* [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj
* [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] &gt; [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]])  11:52, 25. februar 2016 (UTC)
* [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] &gt; &gt; [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC)
* [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST))
* [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič)

==Urejeni avtorski opusi==

*[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC)
* [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC)
* [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber
* [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]]
*[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC)
* [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC)
* [[Bratko Kreft]]      '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC)
* [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC)
* [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC)
* [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC)
* [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&amp;pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik
* [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC)

==Urejena literarna zgodovina==
* [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]])
* [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC)
*Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC)

== [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] ==

== [[Srednješolska literarna besedila]]==

== Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == 

* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]]

== Študentsko popravljanje za višjo oceno ==

* [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]]

== Glej tudi ==

[[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]]

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]]
[[Kategorija:Wikiprojekti]]</text>
      <sha1>q7ghf12uyexoqh4f21dpmk80v74ajpa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rože ob potu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>41735</id>
    <revision>
      <id>223786</id>
      <timestamp>2026-04-20T05:29:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{naslov-mp | naslov = Rože ob potu | normaliziran naslov = Dramska pesnitev v petih slikah | avtor = Ivan Robida | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski narod 1924}}''  | vir = dLib {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}} | dovoljenje = dLib | obdelano =  }}«</comment>
      <origin>223786</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="446" sha1="gwzhnwv5p8j49k7grvjs7da0rtbk7ee" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Rože ob potu
| normaliziran naslov = Dramska pesnitev v petih slikah
| avtor = Ivan Robida
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski narod 1924}}'' 
| vir = dLib {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}</text>
      <sha1>gwzhnwv5p8j49k7grvjs7da0rtbk7ee</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223787</id>
      <parentid>223786</parentid>
      <timestamp>2026-04-20T06:16:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <origin>223787</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="73229" sha1="orm4i490u29nwcz9yjovbvvo2ebtgbq" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Rože ob potu
| normaliziran naslov = Dramska pesnitev v petih slikah
| avtor = Ivan Robida
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski narod 1924}}'' 
| vir = dLib {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

Pisar: Le mirno, mojster! — Menda ni posebej treba utrditi, da o zakonu govoriti še v sanjah mrzličnih ne gre.

Tomaž: Dovoli, in ne besede več!

Pisar: Pač! Gospod grof vam v poravnavo, popolno tu ponuja spravo, — za vse kar bilo, morda bo — beneških rumenjakov sto.

(Položi mošnjo na mizo.)

Tomaž: (radi nesramnosti osupel, ne najde takoj besede) To naj bo res? Či vidim prav? Denar za čast, ime pošteno, za kri, življenje izgubljeno? — Jeli mogoče? Slišim prav? O ti zavratna, verolomna, svojat, brezsramna plemiška, vsa brez vesti in brez srca!

Pisar: (nesramno) Beseda vaša ni baš skromna, izbrana tudi ne...

Gospod Tomaž...

Tomaž: (v naraščajoči jezi) Ej, slabo, slabo me poznaš, gospode čedne hlapec tak. Iz hiše vun! — naprej čez prag ti in denar gobani tvoj.

Pisar: (se stisne skozi duri, cinično) Svet glava, vsaka ima svoj!

V. prizor

(Tomaž sam.)

Tomaž: Le moja ne! — Kaj naj storim? O mojih slutnji mrki svit! Kot sredi morja brod razbit v temi brez jamborjev, krmila, ko žene neizprosna sila viharja ga v propast, — se zdim. Kdo mi pomaga, dobri bog?

(Se vsede na stol in zre mračen tožno predse.)

O ti nesrečni moj otrok! Kako sem ljubil te, gojil, se rasti tvoje veselil, kot v polju cvetnem tihi lan v pomladi pozni zasejan vzbrstela in vscvetela si, v sé solnca kos vzela si, toploto si prelila v glas, luč v zlati lan pa v svojih vlas, ki cvetja modrega ti smeh njegov je plah drhtel v očeh.

In zdaj ne več? Ne več? Morda pa vendar ni vse izgubljeno? morda le ne! A eno je treba — jasnost!

VI. prizor

(Prejšnji. Žena iz sosedne sobe, pozneje hči.)

Mati: (rahlo) Tomaž!

Tomaž: (brezobzirno) Kaj hočeš ti? Morda imaš pogovoriti se z menoj? pogovoriti se z menoj? A zdaj dekleta sem — takoj!

Mati: Unesi se Tomaž! Pozneje govoriš jo —

Tomaž: Ne! ne! takoj! ž njo sem... Lucija!

Mati: prosim, glej —

(Lucija se pokaže med vrati.)

Tomaž: Lucija, hodi sem! Tako —

Lucija: (joče) Iz vsega prosim vas srca...

(Dekle pade predenj na kolena.)

Tomaž: (jo prekine, zagrmi) Resnico hočem zdaj! Kakó, razumeš, daleč sta prišla, govori, ti in — on?

Mati: (osuplo) Saj to vendar mogoče ni!

Tomaž: (ironično) Tako? Mogoče ni? — Naj govori!

(Hči molči in se v tih strah.)

Mati: (tišno) Lucija zlata — čuj! — Povej!

(jokajoča) Odreši me dekle — poglej — jaz te rotim —

(Hči kleče krčevito joče.)

Tomaž: (čaka še par trenutkov, potem rezignirano) Več treba ni! Molče je govorila glasno več kot dovolj — in vse je jasno, da luči same je tema.

Mati: (glasno zajoče, vije roki in se zgrudi na stol) Otrok nesrečni, zavedeni!

Tomaž: (stori par korakov opotekaje se, se postavi potem pred hčer, se grabi za glavo in pravi mrko in temno) Temà krog mene je in v nji tema brezdanja in strašna. Pa bodi!... In naj že konča ta noč, ki v njo si me pahnila mene kruto kakorkoli, ... če molk in jok današnji tvoj kdaj hiši tihí tej zanalila življenja novega bi dan, pa tvoja ga je tek končan pod streho to! — Ta dom podrl se zate je — in otrok moj je zame umrl.

(divje, besno obupno) Odprt je tvoj! Zdaj venkaj v noč! In vina gor, da, vina! vina!

(Ubeži po stopnicah.)

Hči: (se dvigne in plakajoče vrže materi na prsi) Mati! Mati!

ZASTOR.

II. OZIMNA.

Prospekt: Razgled z levega visokega brega Ljubljanice pod Fužinami po reki navzgor, tako, da je videti odločno skalovje in slapove, deloma tudi zgornji desni breg Ljubljanice. (Reke same, ki teče pod bregom, ni ugledati.) Ospredje odra tvori breg. Na njem njivica, s katere vodi steza k strugi navzdol na levi. Na obeh straneh nekaj drevja. Pod njim na desni ribiška koča, za katero blesti skozi vejevje fužinski grad.

Pred kočo miza in klop. Ob koči razpete ribiške mreže, obešene po kolih, na stene naslonjena vesla, potiskari in druga ribiška priprava. Ob klopi priprava zibel. Ves čas čuješ iz bližine šumenje vode in bobnenje slapov, med katero udarja težko kladivo nevidnih fužin na otoku v strugi, in zven železo z nakovala.

Iz daljave buče zamolklo ljubljanske zvonovi, sem pa tje zagrmi tudi medlo kak topov strel z gradu v mestu.

I. prizor

(Na njivi Maruša; France poteguje veslo, oče popravlja raztrgano mrežo, sedeč na trinožniku.)

Oče: France, jaz skoro bom gotov.

France: Prav! Pa pripravit grem za lov.

(Zadene veslo na rame, se pripravi za odhod in poje.)

France: En — dva — tri, en, dva — tri! vzdigni veselo, vanj se vpri! kot vodomec sice soln, živega srebra je poln, da po njem se meče, bliska, in srce mi v prsih vriskà. En — dva — tri, en — dva — tri ej, nad ribicem ga ni.

(Hoče po stezi k vodi.)

Maruša: (zbadljivo) Še čudo, da od doma greš!

France: Kaj ti je vendar spet, Maruša?

Maruša: In večje to, da sploh se smeš —

France: Ej, ti si pusta!

Maruša: Ljuba duša, zato pa ti saj nisi pust, in kot studenci vro iz ust besede ti, če govoriš s predivasto grofičnico.

France: (ozlovoljen) Kot z drugo vsako! Nehaj že!

Maruša: Že prav. A eno pomni le: ni zložna vsaka pot navzgor. In kakor mestni — tvoj ... peškór, tako se ... v to vobitnico je vel že marsikteri — klin!

France: (kafeteremu zabavljanje preseda) Ej, teci, neutrudni mlin! naj te ne motim v tem veselji — le jezikaj in pridno melji!

(Odide.)

Maruša: (preteče) Ej, ne razumem me France! (sama zase jezno) Kdo jo je klical? Proč naj gre. Dotlej ne bo pri nas miru...

II. prizor

(Oče, Maruša, Barba.)

Barbara: (stopi iz koče) Kaj nista šla še?

Oče: Menda ne, kot vidiš!

Barbara: (gleda po cesti) Gledat sem prišla, če vedno še ne gre gospa. Kje se mudi? (jo zagleda) ah! — je že tu! Pozdravljeni!

III. prizor

(Oče, Barba, mati Cecilija, Maruša.)

Cecilija: (vzdihne) Bog dober dan vam daj! Saj zame bil je hud.

Barbara: Zakaj? Kako?

Cecilija: Ah, nov in krut zadel je vdarec mi glavó. Glej, k vsej nesreči mi zboli se davi mož!

Barbara: Saj čudo ni!

Cecilija: Kaj pa Lucija? Ah sedaj seveda priti več tako pogosto možno mi ne bo!

(Krčevito tihi, potem Barbí skrivoma.)

In nekaj še! — pa bog ne daj, da zvedela Lucija bi —

dokler se nam ne umiri! — Bog resvice usmili se!

(Gleda previdno krog sebe.)

Kaj jo še čaka! ... Njen... Andrej... se danes... z drugo poroči!

(Ihti pritajeno.)

Barbara: Nebeški bog, pa vendar ne!

Cecilija: Tako je, žal. A ne povej, ne črhni niti ji besede. Saj umorila bi jo ž njo.

Barbara: (jokajoče) Nesrečno dekle ti! Samo ... če pomnim se, ko sem služila pri vas še, ... ko sem smuzila na rokah nekdaj... telesce drobno to nosila ... Moj bog, kdaj mogla...

Cecilija: (glasno) Tiho zdaj — ... in pojdiva ž njo noter...

Oče: (ki jih ves čas nemo opazuje) Da. Je itd! Gotovo čaka težko že.

(Odideta v kočo.)

IV. prizor

(Oče, delavci in delavke prihajajo po cesti mimo koče.)

Jože: Oče Luka, vi pa ziblijete na stare dni, kot pravijo ljudje — ha! ha!

Lena: Zato ne greste rib lovit!

Oče: Hodite vrše se solit!

Urh: In kaj pa milostna gospa?

Mina: Spacirajo ali so doma?

Špela: Kaj žlahtna dela grofica?

Katra: Grofica Pepa ali Mica?

Maruša: (zbadljivo) Lucija, sladko je ime — To ve najbolje naš France...

Urh: Kaj res ti ženiš se pri njej?

Vsi: Oho France, povej, povej!

Oče: Li v cerkvi vam vele morda se norčevati iz nesreče!

Lenart: Nesreče? Z grofom se spečati — česti ni vendar bolj sloveče!

Vsi: Resnica to, ha, ha, ha, ha.

France: (divje) Če z veslom kdo želi po glavi — besedo še — in jo dobi.

Maruša: Zdaj čuli ste! — pa še tajji —

Oče: Ti babnica se plet mi spravi — Vi pa na delo! — Kaj imate postajati zdaj tu? Naprej! — Vsak zase skrbi — sebe glej!

Maruša: (vsiljivo) Vi mestnih ženščin ne poznate...

Oče: Zdaj tiho! jezik že zobé!

(K Franceu)
A midva pojdiva, France!

(Oče in sin odkorakata po stezi z mrežami in vesli k vodi, dočim so se vaščani že preje razšli.)

V. prizor

(Cecilija in Lucija stopita iz koče.)

Cecilija: Bolan je, glej, in sam doma — Jaz moram iti! Vedi pa, da čim utegnem, pridem spet.

Lucija: Na mestu tebe — sam obet —

(prisluškuje, ko zvonovi zvone, potem vznemirjeno)
A kaj je to? — Sèm od Ljubljane... zvonové, čuj... svetnao zvone ... kako pojo ... kako drhté!

Cecilija: (v zadregi, navidezno omalovažuje) Daj, pusti jih — le naj brné!

Lucija: (trdovratno, nervozno) Zakaj? čemu? — čemu zvoné?

(odmor)

(proseče)
Daj mati! Ne odhajaj še! ne puščaj, prosim, me same. Ah, meni je tako težko, ah, meni je tako tesno.

Cecilija: Ne morem več se dalj muditi... Lucija, z bogom!

Lucija: (dobrikujoče se) Mamiča, kaj res mogoče ni, da priti domov bi smela —?

Cecilija: (resno) Ne, dekle!

Lucija: (poseže vmes) Ne, — da ostanem, mati! Ne! Samo, da vidim ga, samo za kratek hip ... zvečer morda, ko me ne vidi nihče...

Cecilija: (strogo, boječa se nadaljnih prošenj) To ne gre Lucija. Ah, ne zabi, kaj ga zagnalo je ob tla. In zdaj, če te zazre, pa zgrabi naj ihta ga, naj besen srdi... in bila bi njegova smrt. Potrpi! ni vseh konca dni; a zdaj, veruj, še rana nova razrvana jedkega otrova, preveč skeli in krvavi.

(Hoče oditi.)

Lucija: (strastno) Ti greš? — Jaz grem s teboj...

Cecilija: Nikakor ne! (mečje, a hlastno) Zdravstvuj, Lucija!

(k detetu)
Ti pa mirno snivaj, srček moj!

(proti Luciji)
Do svidenja in bog s teboj!

Lucija: (rezignirano) Pa z bogom... Tudi ona gre! in nič ne ve, da mi srce je celo ena sama rana vsak dan na novo razruvana od domov črva in vesti.

(Se zamisli.)

Kje hodiš, ljubček krasni ti? Povej, s čim sem se zagrešila! Da te privede, ure ni. in pisma ni, ne obvestila!

(Odmor.)

(razburjeno)
Kako, kako, bi bilo mogoče, da tvoje bi vroče od mene se moglo srce obrniti, kako pozabiti bi moglo na mene kdaj?

Ah, tvoji poljubi — tedaj! Kako so goreli, žareli, kot breskve rudeče dehteče meso, kako so kopneli na ustih, kot njenjega soka slasti.

In tvoji objemi, strastni in tesni, kot vinske so trte v goricah se vzpeli po meni v trepetu opojnomamečem, in v snu koprnečem preželi — zajeli medlečo so dušo in blazno telo.

(Pokrije si obraz z rokama, ihti, vzame okroka in izgine v gošč na levo.)

VII. prizor

(Maruša pride zopet na pozorišče, pleve in gleda sovražno za odhajajočo. Odmor. Potem pride lakaj.)

(Strež iz ropa. Artist postane pozorno in gleda proti mestu.)

Lakaj: Povej, deklić, sem prišel prav? So tu Kosančevi?

(Pokaže na kočo.)

Maruša: Da, prav!

Kaj pa želite?

Lakaj: Mar ne biva pri njih ... dalje vas že ... dekle, ... (omlovoljujoč) no ... gospodinja iz mesta?

Maruša: (zlobno) Pač nekaj takega zdaj skriva pri nas pod belim dnevom se. Kot vidim iščete Lucijo.

Lakaj: — Da njo!

Maruša: (vpre oči v daljavo vzdolž ceste na desno; potem zvedavo) A kaj je to? Vsa cesta pred gradom polna je ljudi?...

Lakaj: (malomarno) Žijala! Mi smo — trileški!

Maruša: (se vedno pozorno gleda) Gospoda?... Nun so s kočijo!

Lakaj: Da, opatica pripeljala se naša je in me poslala poizvedovat.

Maruša: (zavistno) In grof je z njo?

Lakaj: Gospod Andrej? (ogorčljivo) O tega ni; saj vendar pravkar uro to v Ljubljani se poroča.

(Strež že topa.)

Maruša: (presenečena) Kaj?

(vzhičeno veselo)
Da ženi se?! In res je to?

Lakaj: Ne čuješ z vseh cerkva zvonov, v proslavo ne z Gradu topov? Tako je stvar. A jaz nazaj zdaj hitro moram po gospo.

(Se obrne za odhod in zagleda opatico.)

Pa ondi že nasproti gre.

(Odide svojí gospodi naproti.)

Maruša: radostno) Ni slaba ta! To bo zijala, ko zvé! Visoko je letala, če nizko pade, prav ji je!

(Opazuje sumljivo približajoče nune.)

VIII. prizor

(Maruša, opatica z dvema nunama, lakaj.)

Lakaj: (kaže na kočo) Tu prosim, vaša milost!

Opatica: Hvala!

Odstopi! (k nunam) Vê pa kje v bližini čakajte mene!

(pokaže na levo)

(poveljajoče k Maruši, ko zagleda približajočo Lucijo)
Ženska, zgrini za nekaj časa tudi ti!

(Nuni se poklonita spoštljivo in umakneta nazaj. Maruša čmerno odide na levo ob njivi navzdol.)

IX. prizor

Opatica: (občudujoče Lucijo z otrokom) Da, ta je! In kako krasna! ki njenih mladih let življenje ljubezni varane trpljenje še z materinstvom ji zlati.

Lucija: (jo zagleda, plaho, sama sebi) Kaj hoče tuja tu gospa?

Opatica: Si ti Lucija, deklica?

Lucija: To sem.

Opatica: Lucija Škofova?

Lucija: (jo pazno motri) Da, Škofova!

Opatica: Tako? tako? In dete to? — Andrejevo? —

Lucija: (ugane koga ima pred seboj; vzradoščena) ... In vi? ... ste sestra — grofova? ... teta? moja Andreja čestita mati Timotea?

Kako podobni ste! Obraz, oči so iste, isti stas! —

Opatica: (trpko dobrohotno) In iste tudi so oči.

(pogleda dete)
Ki ž njimi dete se smeji?

A čuj! Kako mu je ime?

Lucija: (v zadregi) Ime? ... Fidelis mu vele —

(se zajoče)

Opatica: (grenko zase) Otrok in oče — skupaj žig!

(Luciji)
Fidelis — veliki je svetnik — Le nič ne joči, deklica!

(odmor)

Lucija: (naenkrat polna nade) In on? — on vas si je izbral? Ker sa me more, vas poslal? Ne res? O saj sem vedela, da me pozabil ni! O zdaj vse dobro bo! Kje je? Zakaj me pušča samo?... In tako ga dolgo ni...

Opatica: (v zadregi, ko spozna, da Lucija še ničesar ne ve) Ah, da na to ne morem, ljuba moja hči, ti, kot rada bi, odgovoriti! Resnica trda je, gospa! A jaz v tej uri sem prišla ne, da ti breme obtežim, a da ti morda ublažim, kar je na tebi ista kri, ki tudi v mojih žilah vre, in tvojega sinu polje, pregrešna zakrivila.

(Lucija ne razume popolnoma kaj pomeni govor; opatica v naglici premišljuje, kako bi bremenjeni situaciji primerno nadaljevala, ne se bori sama s seboj.)

Težko svoj križ nosila sem tudi duni in cej svoj čas, kot ti ga nosiš, danes — jaz. Tako sva sestri po usodi. Spoznati tebe pa in dete me želja gorak k tebi vodi k toči solze dvakrat svete, kot na žarjavi peči ljubezen dvojna jih rodi.

Lucija: (ki prične slutiti, da ji opatica ni prinesla zaželenega obvestila) Kako?

Ah, vse to — samo varljiv naj bo san za večno končan? ki v njem sem grešila, in eno edino iz njega rešila: tebe, ti dete ljubo! v ljubezni spočeto, v mukah znešeno, v bridkosti rojeno, moje dete sladkó!

Le ti si mi bilo oteto! A mimo trpljenja, moj otrok zlati kaj more ti dati nesrečna tvoja mati?

Ah, ustni so moji grenki, in trpkost je v moji besedi, od solz izžareli pogledi so mojih skelčih oči. In moja duša je bedna tako, da bolno je njene bridkosti telo,

da jada nasičen krvi je tok, z otrovom prepojen prsi sok, ki ž njim te popijem, ko v sivi samoti v neznosti sramoti vse dni — vse noči po njem hrepenim, ki tvojih nikdar osinele niso oči, in ki vsekdar ljubkujejo me, kedar pogledaš me ti!

Opatica: Ne obupuj, preljuba hči!

(gre zamišljeno par korakov sem ter tja, potem)
Ko nekdaj po prečuti noči skoz okna svi medlel je dan, up zadnji našel moj cvetoči od slane strupa je požgan. A treba bilo je živeti, in treba bilo preboleti, in ker življenje je trdo, dasti težko, — je vendar šlo.

In če sedaj se pokoriš zato, ker si vrejela, vedi da vera znamenje je — križ. Zaupaj sestrski besedi, ne misli, da si pobedila in išči v drugih težji bedi,

ki kaplja le bo v morju zdela vsa bol se tvoja, — si tešila.

Lucija: (ki je zamaknjeno gledala ves čas v dete, skoraj sama sebi) Če nama za vedno kdaj bi ugasle njegove oči... o potem — z materjo bedno dete nedežno bi ti isto volilo si pot, kjer ni prevar, ni zmot,... v teme večne noči.

Šla bi... oba, tako sama, a vendar skupaj, ljubček ti — midva oba, jaz in ti!

Opatica: (jasno, izbrano in izrazito v početku, potem omiljeno) Naj bo nesreča tvoja sveti, ki klasje bo zlato rodila, ki v sveto naj molitev kleti že v kali bi zpreminela. Ne sme srca ti zagreniti krivice, zla izkušnja težka — naj dušo ti poplemnita, odtori vrata ti nebeška.

Saj zveličar nas veleva odreči se in odpustiti! Naj v tebi glas njegov odmeva, odloči njemu se slediti. Tam najdeš mir svoj in pokoj — nesrečni revni otrok moj!

Lucija: (nepristopno, naenkrat, kot da se je vzbudila iz zamaknjenosti) A kje je on, gospa — Andrej?

(odmor)

Opatica: (usmiljeno) Li ljubiš ga zeló? povej!

Lucija: (vzhičeno) Ah, s silo duše svoje vse!

Opatica: (pomišljuje zamolklo) Andrej... je blizu... in tako neizmerno daleč... (solze jo zalijejo)

Ne vprašuj, te prosim... več!

(se ovstruri)

(hitro)
In zdaj zdravstvuj!

(odločno)
Naj še poljubim dete!... (poljubi) Ti pa znaj: da čula bom v temi in bom molila zate!

(gorko)
Bog s teboj!

(Odide počasi, se ustavi, odide, pogleda po prejšnjem valkah, ki ji pride nasproti in se ji poklonita. Lucija se zgrudi na klop, in zdi pred se.)

X. prizor

(Lucija, Maruša.)

Maruša: (osorno) Še delati nas ne pusti gospoda sveta! (škodoželjno) Kaj pa ti?

(kratak odmor)

(strupeno)
Kaj niso vzeli te s seboj, ko ženi v mestu grof se tvoj?

Lucija: (vznemirjeno) Kaj govoriš?

Maruša: (škodoželjno, zlobno, ostro) Nič me ne glej! Zdaj se poroča tvoj Andrej — seveda z drugo, ne s teboj! — Ne slišiš li, — kako zvoné?

Lucija: (prestrašena, zmedena) Kaj praviš?... se poroča? Kdo? Govori vendar!... (ah, kako tesno mi je pri srcu! Te nemirne slutnje!) — Reci, — kaj — je ž njim! Govori čujč — jasno!

Maruša: (cinično) Sem že, in tudi dosti glasno.

Lucija: (se stoprav sedaj zave novice) Da izneveril bi se moj... on meni — moj Andrej?...

Maruša: (zlohotno) Tako je!

Lucija: (razburjeno) Ne, ti lažeš! Da bi to...

XI. prizor

(Prejšnji, Barbara.)

Barbara: (poseže vmes) Kaj pa imata?

Lucija: (sklene roke) Ti povej! povej, te prosim, po pravici, je resli, da je moj Andrej

(si pokrije obraz z rokama)

Maruša: (trdo) Zdaj čast izkažite resnici.

(Barbara obupana.)

Lucija: (obupano) Li čuješ, Barba? — Ti molčiš? —

Barbara: (po kratkem boju) Res je, Lucija, žal, da res!

(Lucija se omesti.)

Maruša: (trmasto) Resnico le sem govorila, kaj vsega drugega mi mar?

Lucija: (se vzbudi) O hvala! — saj je že prešlo. Več ne skrbita se nikar. Kar prosim se, ... jedno to, — pustita zdaj me samo.

Barbara: Koj, če mirna boš?

Lucija: (topo) O bom.

Barbara: (neznano) Ti moj preljubi Jezus.

(Opažuje par trenutkov Lucijo, potem odide z Marušo v kočo.)

(k Maruši)
Pojdiva!

XII. prizor

(Lucija sama.)

O zdaj sem mirna! mirna vsa. Noč se vjasnila v dan je nov, ko zadnjih rožnih sem okov

O ljubi sveti, božji križ! Lucija, čuješ! (proti Maruši) Vidiš, kaj si s svojo zlobo naredila?

samoprevare se znebila, ki dušo zbegano doslej z ne lažizlatom sem mamila. Kar moglo se na svet poprej je vezati me, na življenje, vse z nado očarjeno trpljenje, ki dolgo noč, v solzah prečuto, a v tripajočih zvezd obuto verjeti v jutra zoro dà, — prenesti bol najhujšo zna, — ki veruje, ko obupuje, iz muk in nad verige kuje — ah, zame je minilo vse!

Ah, kaj naj storim — kam naj ubežim pred samo seboj? In če bi šla do konca sveta, bol moja z menoj bi romala!

Kje naj se skrijem pred njo? V kako temó naj se zavijem? kam naj ubežim?

(pograbi otroka)

In ti z menoj — ljubček moj!

Kako naj te samega tukaj pustim? v tem peklu gorjá?

Kako naj živiva, kako naj trpiva, poteptana — zaničevana od vsega sveta, in izdana od njega, ki nama srce je svoje zaprl — in naju brezsrčno je strl.

Zato pa zdaj ti ljubček moj, ko je vse za menoj, popeljem nazaj te v sveti raj!

(zmedeno)
Že vrata — se zlata odpirajo — in angelci miljeni svirajo — čuj, rajska godba igra! — v valove se zliva, preliva, šumlja — in sopot zubore in grgrajo, in curki šelesté in mrmajo,

vrtinci na goslih skrivnostnih ihté, v zanosu pesmi starodavne o boli človeški pojejo

valov jéže zamolklostemno — mračno. Kot orlje slapovi buče mogočni, Korali med njimi vrte poročni na svatbo šumno me vabijo s strastjo me čudesno grabijo... na divji ženitvanjski ples na smrtni ples —

vmes pa iz daljave zvonovi pojo slovesno in vendar bolestno tako, ah, da se zdi, da so akordi tresoči preliti v solze, kot svinec razbeljeni vroče, — pekó in da jih joče moje srce.

(Odmor.)

(V težki zmedeni razburjenosti skoči kvišku in stopi na ivico brega.)

Zvonovi zvonite, mogočno bučite — slapovi vi ž njimi hrumite, valovi — volkovi požrešni tulite,

(steče k strugi navzdol)

vskipite, vzemite me z vami seboj — strnite, zgrnite se nad menoj,

(zabrede vodo)

ve hladne vode, ve zelene vodi! Na stražo čeri razmajaj se jez — na svatbo — na ples — v potop! — v grob — v mokri grob!

(v vodi)

Že srebrnopena zmaja zelena v vitke tokove prelita grozno pošast valovita strašna besno po meni hlastà — se me ovija — grabi duši me, mori me...

— Jezus Marija!

(Odmor.)

XIII. prizor

(Za odrom: z one strani Ljubljanice)

Ambrožev glas: Hej, hej! alo!

Volbenkov glas: Hojo ljudje!

Urbanov glas: Saj tone že.

Volbenkov glas: Tam v curku plove.

Barbara in Maruša: (pridrvé iz koče) Kaj pa je? Kaj se godi?

Ambrožev glas: Iz mesta... vaša... se gospođičina... topi...

Barbara: Rešite jo! rešite jo!

Vid: Prepozno bo! jo že zanaša v tolmun.

Barbara: France! Marija sveta! o!

Maruša: Že slači se! — France, ne hodi! Lepo te prosim.

Gašper: Je že v vodi.

Miha: Kot sulec plava!

Vid: Mah na mah — da jo prestreže.

Gašper: Toda vraga! Že tok divi jo preko prag.

Barbara: Zgubljena je! — o groza, strah!

Tone: Zagnal v vrtinec je zaliv.

Miha: Glej, roko belo dviga se in tone —

Gašper: Ali zdaj poglej!

Tone: Obleke kos —

Miha: Jo že ima! Za rame jo drži —

Maruša: Moj Bog!

Vid: Oba zgrabilo in požrlo je brezdanje brezno.

Barbara: Marija ti usmili se! Moj sin, moj sin!

(vije roki)

Maruša: France, France!

Gašper: Saj sta že tu!

Tone: Oba sta tu!

Barbara: O hvala večnemu Bogu.

Miha: Le sem France!

(Ambrož, Volbenk in drugih kmetov, kmetic in delavcev je vedno več.)

Ambrož: Kako krepko valove reže!

Gašper: Skoraj bo —

Volbenk: Je že pri kraju! Čakaj! Koj ti skočim na pomoč!

Jože: Postoj, ko čutiš tla pod seboj —

Barba: (ponosno, srečno) Moj preljubi sin!

(Nekaj kmetov odhiti k strugi.)

Maruša: (veselo mu maha z roko) France, France!

Barba: Na mah jo položite, Vid.

Anka: Kako je bleda, kakor zid.

Volbenk: Bojim se, da je že mrtva.

Matevž: Stresite jo!

Reza: In jo drgnite!

Mefa: Da oživite jo morda —

Gašper: Že diše zopet.

France: (vskličeno ob vodi neviden)... še živi! Za hip odprla je oči.

Barba: Zahvaljen bodi sveti bog! Pred kočo gor jo prinesite!

Maruša: (zlobno) Ej, kje je pa sedaj otrok?

France: Po vodi oče ga lovi.

Volbenk: Pa pač zaman!

(Lucijo prinese pred kočo.)

Barba: (se skloni k utopljenki) Kako ti je Lucija moja?

Tone: Kmalu bo spet dobra!

Katra: Toda... vendarle — kako se je zgodilo to?

Špela: Kako? — Nesreče ni bilo —

Maruša: Torej je sama v vodo šla —

Volbenk: Da, res je to!

Ambrož: Saj midva sva s kovačem gledala oba.

Lena: Da samo sebe bi vtopila!

France: Kaj zbegan človek vse stori!

Gašper: Sedaj je dobro! — saj živi.

Maruša: (završči strastno) Ni dobro ne! Kar je storila, je velik greh in je zločin.

(Odmor.)

Lucija: (se zave, zamegljeno, sanjavo) Kje sem? — Kaj hočete, ljudje? O Barba, ti si? — Kaj je to?

(Molk; vtopljenka se vjasnjuje.)

Kje moje dete je? — moj sin?

Špela: Hinavka zdaj še vpraša: kje!

France: (vzhičeno ob vodi neviden) še živi!

Maruša: (završči strastno) Ni dobro ne, kar je —

Lena: Ki dete svoje je — umorila.

Maruša: (strastno) Morilka je.

Špela: Morilka — dvojna!

France: Da vas ni sram tako soditi!

Maruša: Ej, tvoja bol je preprosojna.

Urh: Tako je, da!

Lenart: Pred sodbo ž njo!

Jože: Pravici prosto zdaj stezo!

Barba: Čemu ste jo potem oteli?

Špela: Kaj treba dalj še govoriti!

Urh: Pošljite po beriče v grad!

Lenart: Na oder ž njo in vuz za vrat!

Mana: Saj že gredo!

Špela: Saj že gredo!

France: Kaj ste zverine? Ste zbesneli? brez duše ste, in brez srca —

Maruša: (porogljivo brzo vmes) Zato ga on preveč ima.

France: Da ni vam moči razumeti —

(Lucija, ki ni doslej prav razumela situacije, ker so jo bila zopet vržena onesvestila, se zopet vjasni.)

Lucija: Zakaj mi niste dali umreti?

Barba: Usmiljenje ljudje!

Maruša: (neusmiljeno, trdo) Čemu?

Lenart: V Ljubljano ž njo pred sodni stol!

Katra: Saj so že tu!

(pokaže na beriče)

Urh: Skoz prsi kol detomorilka pristoji!

(Beriča prideta, stresta vtopljenko za ramena in jo polagoma postavita na noge.)

I. berič: Le vstani, dekle, dvigni se!

II. berič: Podaj roké — takó — takó —

(Sedeči roki svežeta in se pripravi z njo na odhod v mesto.)

Lucija: (se vzravna kvišku, a se omahuje)

(grenko)
Ah, tudi to! — Moj Bog — zdaj vse razumem. — Ni mi več težko. Kaj more biti boljše beden kdo, ki dano ni mu niti, da — umre.

(Beriča napravita v gručo pot. Lucija se da odvesti.)

France: (mehko, bolestno) Lucija!

Lucija: (se ozre nanj, mu pokima, hvaležno toplo)
Hvala ti, France.

Zastor.

III.

ŠKRCAT IN BISERI.

Pozorišče: Stari trg v Ljubljani, približno pred zatiskim dvorcem, z galnimi razgledi po trgu proti Tranci, in delnim po Florijanski ulici. Na levi rovtov z balkonom nad balustrado. Iz balkona vrata v sodno dvorano. Z balustrade, na kateri je glava vhod v mestno hišo, nekaj stopnic. Na levi ob hišnih vratih moli iz stene železna roka, držeč v pesti gol meč.

Na levo od rotovža mogočna lipa, pred njim star kamnjen vodnjak, nekoliko v stran kamen sramote. V dvorani se vrši krvava sodba, pri kateri zaslišujejo priče, ki prihajajo in odhajajo. Mestni pisar in z balkona vskličuje. Pred sodiščem ljudska množica: meščani in meščanke, kmetje in kmetice s Fužin, v ozadju plemiška mladež. Mestne straže, mestne sluge. Na desni v ospredju samotarji krčnik z vrvjo v roki.

I. prizor

I. meščan: (prisede k skupini meščanov) Sevé, vas najti je povsod! Kaj ni še sodbe?

II. meščan: Skoraj bo!

III.: Saj že pri zadnjih pričah so!

I.: (zagleda krvnika, in se ironično na lahko prikloni)
Oho! S Sotelske so gospod, če vidim prav, že tudi tu.

II.: O kaj pa da. Mudi se mu. — Turčinu, če le voha kri.

IV.: No, saj je krščen!

II.: Kaj za to? Volk se nikdar ne spremeni.

III.: O kje? Krstiti moreš ga, a prekristiti se ne da.

I. meščan: (pokaže proti sodni dvorani)
In zdaj konča naj ovco to?!

II.: Če bi Tomaž iz groba vstal...

III.: In videl to...

IV.: Njegov deklič! —

I. meščanka: (goličava)
Visoko letal, nizko pal!

II.: Ni bilo drugega je nič,

(škrbasta)
kakor prevzetnost!

II. meščan:
E zakaj prevzetnost? Moška je bila, ... ponosna ... rekel bi morda...

III. meščanka:
Kako pa! Naj le gleda zdaj!

IV. meščan:
Za vašo milost bo prosila!...

IV. meščanka:
In tudi v cerkev ni hodila...

II. meščan:
Vsaj toliko kot vé.

III. meščanka:
In če! — samó nakit razkazovat.

I. meščan:
Vi greste k maši — v cunjah, mati.

II.:
Kot more kdo!

III.:
Zato ti vrat ljudem svoj daš občudovati.

I. meščanka:
Nesramnost to!

II. meščan:
In vi zobé!

I.:
Jezike dolge pa obe!

(Meščanke ogorčene odidejo v ozadje, meščani se smeje umaknejo v stran. Njih mesto zavzamejo kmetje.)

Kovač: (pride s Fužinarjem v skupino)
Midva sva že opravila. Zdaj je France... Potem pa ti Maruša!

Maruša: (osorno zbadljivo)
Da bi javila se sama, treba se mi zdi. Vse so se sklicali — le mene se branijo. A jaz povem (strastno) resnico čisto, vso,... gospodí!

Fužinar:
To mora vsak, kogar zadene.

Maruša:
O, jaz jim že oč odprem!

Fužinar: (kafeteremu preseda njena zagrizenost)
Miruj, miruj, in tiho bodi, in takih ne ubiraj strun. S kovačem tu... zbrasti sva jo videla samó midva.

Maruša: (s triumfom)
A jaz! — Ko v svedru je tolmun jo vil... kako je črn gavran

(pomembno)
se preletaval nad vodo...

Kovač:
Saj precej v smrekah... malo v stran... gnezdili vsako leto so.

Maruša: (temno)
A krčal ni za prazen nič. Jaz vem, kaj ta pomeni ptič. Če čarovnice vmirajo, krog njih se vrani zbirajo!

(Kmetje se osupIi pogledajo, majejo z glavo, meščani prično prisluškovati.)

Oče ribič: (ostro)
Kaj se ti blede? Kaj noriš?

I. meščanka:
O čarovnica tudi še!

IV.:
Morda...

II.:
Zakaj pa vendar ne?

V.:
Moj Bog!

VI.:
O sveti božji križ.

(se prekriža)

Kovač:
To babje čenče so samo.

2. prizor

(Prejšnji, pisar se prikaže na balkonu.)

Fužinar: (pokaže na Marušo)
Zdaj duši mir, zdaj je na vrsti.

Pisar:
Maria della Costa...?

Maruša: (nestrpno)
Tu!

Kovač: (meščanom)
To vse ni nič!

II. meščan:
Kdo je pa to?

Kovač:
Rejenka ribičeva. V Trsti prevzetna najdenka...

Fužinar:
... rodu neznanega, ki je menila, da vzame jo domači sin.

Oče:
E, pridna bila je, poštena —

Fužinar:
Vendar si nista zarečena —

Oče:
In če bi hotel jo fantin...

Kovač: (meščanom)
Poglejte, pravkar je iz veže zdaj stopil — to je on, France...

I. kmet: (smeje)
... ki šel Maruši je iz mreže...

II. meščan: (gleda)
... ki zdaj korak je svoj pospešil?

Kovač: (prikima)
Ta bil je tudi, ki je rešil takrat Lucijo iz vode.

III. prizor

(France, ki je prišel od zaslišanja, in Maruša, ki se je prerila skozi ljudi do stopnic, se srečata na njih. France se skuša mimo nje zmuzniti.)

Maruša: (grozeče)
Le svoje vpiraj v tla poglede, ki njenih vpaljen verg goriš, in mimo mene brez besede, kot tujec nepoznan hitiš.

France:
Daj mir in hodi svojo pot!

Maruša: (razburjeno)
Mir naj mu dam? in krenem naj na svojo pot? Ste čuli zdaj? Kakó on govori z menoj. Ki bil nekdaj je ljubček moj.

France: (resno)
To ni resnica. Nikdar ni, kot veš, iz mojih ust prišla le senca takega slovesa, ki mene nate bi vezala. Če si iz oblakov tja v nebesa dekle si samo most zidalo, si tudi samo krivo ti.

Maruša: (sarkastično)
Jaz sem zidala za oba! Dasi nisva izgovorjena si bila, vendar tvoja žena postala bi, ve snnja vsa, da tujka ta ni k nam prišla. Odkar pa ta se je vselila, o več-emite mi, ljudje, s pogledi ga je omamila, in otrovala mu srce. Prečarala mu ga do dna

(zugajoča)
zločesta čarovnica ta.

(proti balkonu divje strastno)
A če je voda ni hotela, ko bil nedolžen je otrok s teboj, naj vitez vesel se tvoj! — ti — boš — gorela!

(Plane v hišo, France se zgubi med ljudstvom.)

VI. meščan:
Ta ženska kar strasti besni!

Kmet:
Kaj hočeš? To je laška kri!

4. prizor

(Pisar na balkonu.)

I. meščan:
Zdaj tiho!

II.:
Mir!

III.:
Tam na pomol pisar je stopil... kliče dol...

Pisar:
Gospod Andrej grof Modruški?

VI. meščan:
O tega lehko teden dni pozivlje še.

VIII.:
Pa ga ne bo!

Pisar:
... grof Modruški?

Ljudstvo:
ha! ha! Ga ni! Ga ni!

Pisar:
Gospod Andrej grof Modruški?

I. plemič: (ironično)
Ne nadlegujte ga, ljudje.

2.:
(smeje)
Da dosti nimate nikol!

3. plemič: (izzivajoče)
Mar ni vam ljubica dovolj, da razloži vam in pove —

1.:
Kako se grof je izpljuval —

V. meščan:
Ušivci! Jezik za zobe!

(Vse potegne meče in navalí na plemiče.)

II. meščan:
Kdo bil je to?

I.:
Pobè predrzno!

III.:
Počakaj, koj vtrojim mu krzno.

VIII.:
Prokleta plemiška drhal.

Krvnik: (ki je zasledoval ves čas pazno dogodek ironično)
Jaz sem samó, samó — krvnik.

I. VII. X. meščan:
Iz mesta ven!

VIII. II. XII. meščan:
Proč z naših tal!

Ljudje:
Hej straža! Straža!

(Straža poseže mes, loči bojevnike in porine plemiče na desno v smeri proti St. Jakobški cerkvi.)

5. prizor

(Sodnik in par dvanajstnikov se prikaže na balkonu.)

Sodnik:
Mir ljudje!
Ne dajte se zavesti od krvi,
da bi nad glavo zmagovala.
Strastém kaj malokdaj gre hvala,
Navadno pa jim kesli sledi.

Volbenk Orehovec:
Gospod sodnik, imate prav!
Vendar povsod so dane meje
Dobroto je — vele — sirota,
in vzrok svoj vsak ima pojav!
A da bi k škodi še sramota
nad nas prišla, — in da se smeje
zlohotno ta, ki mi v obraz
je — pljunil,... ne prenesem — jaz.

Meščani:
Tako je! Da! Mi tudi ne!

II. meščan:
Po mestu krog popivajo —

III.:
Nas noč in dan izzivajo —

VI.:
Žene nam zalezujejo,
kot jagnje volk —

IV.:
Potem pa se
zveri še posmehujejo!

Vrban Boš:
Gospod sodnik, in zdaj svoj glas
naj dvignem tudi jaz do vas,
prijatelj rajnkega Tomaža.
Kdo kriv je vprašam, da med nami
do kamna sramote straža
gaz dela danes? da stoji
najboljši naši vseh pred vami
hčera najdenke zadaj hi?
da nanjo čaka tam krvnik?
Kdo kriv je, o gospod sodnik?
Prijatelju se oddolžujem
in zapeljivca obtožujem
pred svetom vsem, meščani vi!

Ljudstvo:
O tak gospod ni kriv nikdar!
Da, ta je kriv! Tako je stvar.
Kar njega naj obesijo!
Naplejte ga na koló!

Sodnik:
Zaman besede plameneče,
moj tesno omejen je krog.
A ki nihče ni uteče,
je sodba, ko bo sodil Bog.

Vrban:
Da, sodil bo! In ko obéh
bo tehtal krivnjo, jen z ločin
— nov: mene, tekel, fuzarín —
spoznam bo lažjim, nego greh
njegov, ki sodbe zanja ni.
Zato pa tudi dobro vem,
da govorim iz srca vsem,
če prosim zanj — milosti.

France:
Ne, ne! Nič milosti gospod!
za to siroto vseh sirot,
samo pravice malo,
in malo le usmiljenja,
da led bi raztajalo,
krog vašega srca.
Če res pravica slepa
še tudi gluha bi bila,
in bi beseda lepa
odmeva v duši ne našla, —
oči odprite vsaj,
gospodje dragi in gospe,
poglejte in povejte,
ste videli od njenih kdaj
bolj žalostne oči?

IX. meščan:
Dovolj tega! — Dečak miruj!

I.:
Nikar nad njim se ne huduj!

III.:
Ti si zaljubljen fant!

6. prizor

(Prejšnji brez sodnika. Lucija, krvnik za njo. Maruša, ki se zgubi med ljudmi.)

Rabelj:
Kdo? Kdo je to, ki jo ženo na kamen v halji sramote? In res naj bo? da bivala bi duša temna v podobi tej rajsko zori? Mar čar je pekla? Kar gledajo moje oči? V mrak meglen ves naokrog zavita se mi zdi, a kamor je njena noga stopila, se je megla umaknila, in vse je svetlo. Odkod ta luč svetla? Iz motnega olja ni vstala, iz luže močvirne ni vzšla! Kako se bi v taki krasoti razdiviti mogla, da dali je čudesa niso neba. In če že telesa lepoti bi vladala duše tema, pa vzvišeni sili te boli zagospodovati nikoli ne mogla bi tema srca. Za čelom tam polnim miline zločinskih ni misli tkanine kdaj mogel zapresti si vrag; in ustni z zlobam ostale vsekdar neprestopen so prag. In da bi kdaj mogle vmazati te lilije njenih se rok, iz blata da mogli kdaj vstati ločkvani njeni bi nog? Za to so prenežne, prebele, in davno bi že iztehtele, da vanje kanila se je kal.

Lucija:
Božjega Mati Sinu! Daj da sramu žgoča redčica, ki biča mi lica, vso me zalije, vso me pokrije; da kot oblak plašču enak temnóškrlaten v se me zavije, in da me skrije, ščit blagodatén v moji sramoti, v kateri drhtim, v kateri medlim, kakor da stala bi v grešni goloti v množice sredi, od koder pogledi nje neizprosni merijo — perijo v revno telo, in muki neznosni s kruto slastjo dušo izročajo smrtno-bolnó. Sveta Devica, usmili se me!

7. prizor

(Prejšnji; sodnik s spremstvom na balkonu.)

Sodnik:
Zagovor tvoj naj čujem zdaj. Imaš pojasniti še kaj?

Lucija:
Ničesar več! Če greh mladost je, — sem grešila, če greh je vera, — sem grešila, in ah! — če je ljubezen greh težko in silno sem grešila.

Vem, da po tem ne vpraša pravica trda vaša. In kaj naj pulj lehák besede odtehta tamkaj, kjer dejanj svinčena peza govori, ... da ni iz čustev, nad in sanj, iz misli, strasti, zmot in bede usoda jih človeška sprede, in vrže megél v val zgosti.

Kjer dež pohleven je zemljó napojil in napolnil strugo, čemu izbrala pot bi drugo potoka, rek tok in val? A tam, kjer je vihar divjal, in zgnal vode je v veletok, in vse preplavil krog in krog, kjer dere, lomi ruši, trê, da vse pod njim pogiblje, mrè... kaj mar mu struge je, bregóv, okopov kaj, in kaj jezov?

Zanj mej in mer nobenih ni — na d njimi je — in sam je vse — kot so nad zakoni — sveta, in bodo — zakoni srca!

Kakor nevihta, kakor povodenj je name prišlo? in zlilo in pokopalo me je pod seboj. Jače od volje človeške je naše srce, zublji peklenski, luči nebeške v njem plamene.

Nad njim pa je On, ki vse vé, ki vidi tudi v moje srce, in čegar sodbe se ne bojim. On je z menoj! Vi pa sodite grešno telo!

Oče moj! V tvoje svete roke izročam svojo dušo mlado.

8. prizor

(Prejšnji brez sodnika, ki odide v dvorano.)

Krvnik: (jo usmiljeno gleda)
Ah, te tvoje bedne oči so ena sama temna solza bridka, solzi, ki na tebi blisči, ti roža moja vitka. Morda je same grenkosti, bridkosti strupena, ta solza ognjena.

O da jo morem in smem vzeti, poljubiti in izpiti, in umreti mesto tebe... Lucija!

9. prizor

(Prejšnji. Na balkon prikoračajo mestne sluge, eden od njih ima v roki drobno palico, drugi srebrno sodno žezlo. Sodnik s sedmimi svetovalci stopijo do ograje, na kar prične sodnik čitati sodbo.)

Sodnik:
Mi Luka Novak, kot svobodno izbrani sodnik in notranji prisednikov svet dvanajstnikov ljubljanskega našega mesta, po vesti najboljši sodeci obtoženko sno narodejstva podtaknjenega oprostili, sicer pa spoznali jo krivo, in sodbo izrekli na — smrt.

France:
Nič ne žali! Nič se ne boj — (ob Luciji) Ne obupuj! jaz sem s teboj.

Ljudstvo:
Na smrt! Obsojena na smrt.

France:
Gorjé! To zmota je strašna.

Maruša: (divje)
Naj žrelo jo požre pekla!

II. meščan:
Ta divja strast!

III.:
Ta črt!

IV.:
Ta črt!

Posamezni:
Zdaj v stran prepl! In red in mir!

**DR. IVAN ROBIDA: Rože ob potu.** Sodnik: Premotrili vse smo, in kazen do meje omiljeno skrajne, velimo izvršiti tako: Vodite to grešnico revno na Friškovec venkaj na polje, da sodi pravični jo meč! Potem pa krvnik na grmadi sežge naj telesne ostanke; prah in pepel njen naj zbere in naj ga po reki raztrosi tam, kjer je — grešila nekoč. Šibica zdrobljena, sodba izrečena? *(Vzame paličico, jo prelomi in vrže obsojenki pred nogo.)* Ljudstvo: Smrtna sodba izrečena... Sodnik: Lucija Škofova, si razumela? Lucija: Sem. Hvala vam, gospod sodnik. France: Lucija čuj! Maruša: *(s satansko zločestim veseljem)* In bo gorela! *(zmagovita)* Če živa ne, pa saj mrtva! *(k Francetu sovražno)* In tezgadi daj se z njo! Meščani: Proč s tabo! besna furija! Iz mesta ven! Naprej! *(bereta Marušo v stran)* Sodnik: Krvnik! Izročam ti obsojenko! *(krvnik se neodločno približa z vrvjo v roki, katero bi moral obsojenki vreči krog vratu, in omahuje)* France: Ne loti se je! proč roko! Zla lastni hrani zanjko vrat. Lucija, čuj! — nič se ne boj — Jaz čuvam te — Lucija: *(žalostno)* Zdravstvuj France! *(hvaležno, prisrčno)* če rodni ne, po srcu — brat! France: Lucija! Straža: Proč! Umakni se — Naprej! Na Trančo! Idimo! *(Franceta, ki se nekoliko časa ruje s stražo, sunejo v stran, obstopijo Lucijo in krvnika, jih vzemo v sredo in odidejo proti Tranči. Ljudje se porivajo deloma za njimi, deloma se razidejo. France sedi na stopnicah, gleda za njo in joče jeze in žalosti.)* France: *(obupano)* Nebeški Bog! Odhajaj! Gre! In jaz brez vse moči, sem — tu! *(pokrije si obraz z rokama in krčevito joče, ko pristopi oče, in ga strese)* Oče: *(mehko)* France! Daj! pojdiva domu. — **ZASTOR**

**IV. NOTTURNO.** *(Ječa v Tranči, v katero prideš skozi težka z železom obita vrata po stopnicah iz pritličja. Na desni malo zamreženo okno v precejšnji višini, na levi ob steni kamena klop, ob nji na steno priklopljena navzdol spuščena, surovo obdelana mizna plošča. Na nji vrč, kruh in nekaj jedil v lončenih posodah. V kotu par šopov slame, blazina in posteljnina. Ko se dvigne zastor, je čuti iz daljave pritajen korak na posavah mestnih godcev. Takoj nato zvoni iz manjše daljave večerni zvon avemarijo. Večerna zarja se tekom akta prelije v mrak in temo.)*

**1. prizor.** Lucija. *(V sivi halji, železje na rokah.)* Že h koncu se nagiba dan, poslednji dan... Skoz okence žari nebo... in v zlatu se tam zunaj koplje dol in plan... in solnce tone za gorami. Ljubljanice mi pod nogami šepetje tiho leni val. Piskači s stolpa so vrhá že odtrobili svoj horal, in s svetega se Jakoba razlega fin večerni zvon. Ave Marija! Ne daleč proč od tam, kjer bron nočoj drhti njegov, stoji košata lipa, zubori iz curkov bisernih vodnjak, pršeč rosi na tisti tlak, kjer deklica nedolžna ž njim tedaj sem prvič se sestala, in ž njim plesala. Tam prežil — *(strastno)* kot strela mi vtrezdil Krim — pa tudi sodbe mrki ris! *(trezno)* Kaj mislila sem, ko je niž in onih svetlih dni vesela potekla, da bo besnel v plamena plamenih nekdaj, ko tilnik moj bo trl in mlel! *(trpko)* In zdaj? Izprazniti trpljenja kelih sem morala do dna. Če kaplja zadnja v njem je še zastala — kaj naj pomeni ta? *(vdano)* A tudi njo posvetim tebi moj Andrej! In po tebi, glej nevtéžno koprnim in v železje vkovane, stezam svoje roke po tebi. *(iskreno)* ki ljubi neomajno te moje srce.

**DR. IVAN ROBIDA: Rože ob potu. II. prizor.** Lucija in Mati. *(Mati in hči se objemeta in jočeta.)* Mati: Ti revica! Lucija: Ne jaz! A ti! *(jo pogleda od nog do glave)* Kako si se mi posušila, kar oče je umrl! O vem, da tudi smrtjemu zakrivila sem smrt. Mati: *(plaho, se bori sama seboj)* Poglej, preljuba hči ... In zdaj od tebe tudi ti odhajaš! ... Sama naj ostanem, ter ob njegovem naj preranim ... in tvojem svežem grobu še preživljam težke svoje dni odslej naprej ... Lucija: *(bolestno – naglo)* O mati! Ne! Mati: *(se ojunači)* O pač! ... In vendar ni še vse zgubljeno. Še mogoče je rešitev ... hčerka bi ... kako! Lucija: *(bridko)* Rešitev? meni? — Ah življenje ne more biti opróščenje samo za mene, — to je smrt samo. Mati: *(proseče)* O ne govori mi tako. Poslušaj! ... *(odmorno)* ... Ko sinoči *(obotavljaje od tod ... domov ... čez Žabjak, in zavijem v Pasju ulico ... *(hoteno, odločno)* iz njenih senčnatih ožin, tam, ... kjer se ulico od pot slaneti ... v svetli mesečini ... ob dveri ... naše hiše vsem ... ... moža ... zamotanega ... v plašč ... Kaj hoče tu? ... in ... Kdo je to? se ... vprašam *(naglo)* Niti poznati nisem mogla ga ... v bližini ko me govori: »gospa, — če mi dovolite ... bi z vami govoril par besed samo.« ... zaradi vaše hčere ...« Kdo *(si hoče pridobiti časa z raztegnjenim pripovedovanjem)* pa ste? — »Gospod tako povem vam vse ... mi reče ... ali smem? ... V imenu božjem! — pa vstopite! Takoj bo luč! — In zdaj hodite za mano! ... »Hvala, dobro bo tu v veži ... zamec, skromno ... gost v zadregi ... moj odvrne ... tajni, klobuk si sname širokokrajen ... in ko ... nanj pade pramen ... prost, *(naglo)* obraz zagledam razsvetljen ... Lucija: *(razburjeno)* Emilijan? Kdo?! .. Kdo je to? Mati: Sam ... vedno pravi ... Milan ... si ... Lucija: *(trpko, mrko)* Zadosti jih je eden sam. *(Odmor.)* Ta, ki je došel ... ljubá hči ... bil ... oni ... s. Sedal ... je planil, *(kratek mučen odmor)* Lucija: *(plane kvišku)* Kdo!? ... S Sedla!? ... rabelj! *(dokajšno, grozavo)* O Marija usmiljena! Čemu? Mati: *(žalostno, resno)* Lucija! *(proseče)* vrsnici zadnjo mojo nado! ah, glej življenje svoje mlado, in moje v njim! Če sebe ne, se usmili svoje matere. Lucija: *(odločno)* In kaj storim naj? Kaj želiš? Mati: *(obotavljaje)* Saj ... morda tudi sama ... veš da se po pravdi ... in postavah, že hočeš lehko oprostiš, odtegneš sodbi se krvavi — Lucija: *(ki preide študijo, trpno)* Ne boj se! ... vse izreči smeš! Mati: v stiski, plaho)* ... če ž njim, ... če ž njim ... se ... poročiš! Lucija: *(ironično)* Torej me je pri tebi snubil! Mati: *(priprosto)* Ne! — Pravil je, da te je ... vzljubil, ko stala si na trgu tam ... in prosil me, da te pripravim, da pride na poset pa sam ... Lucija: *(odločno, trezno, stvarno)* Dovolj vsega! čemu sanjivim se pravljicam bi vdajal mož — saj kri manj rdeča ni od rož. Življenje moje mi izpalo samo, ker ... dete ... je ... končalo — še drug me, hujši ... greh teži, *(no brez trpkega sarkazma)* ki milostno mu dan izbori pred smrtjo in sramoto mi —! močno srce — moja samomor! *(Odmor.)* Mati: *(rezignirano)* Torej ni mogoče te oteti? Lucija: Ne! in si tudi ne želim. Mati: *(obupano)* Saj meni mesto ni umreti *(sklene roki in pogleda proti nebu)* nebeški Bog, daj ... te rotim! *(odide plaho, skrušena in potrta)* *(Ječar prinese motno gorečo svetilko, se usmiljeno ozre po obsojenki, odide počasi in odpre vrata krvniku.)*


V. prizor.
(Lucija. Rabelj.)

Rabelj: Pravkar sem videl mater tvojo ... kot senca zbegnila plašna v solzah, molče je mimo mene — in jaz ... poznam usodo svojo.

Lucija: Če jo poznaš, čemu prihajaš? — Ni tvoja ura še prišla — Mar da na muki se naslajaš, prečudna slà te k meni žene? Ah! daj umirajočim — mir.

Rabelj: Težko ga dà, kdor s am ga nima. Kdor žeje mrè, kaj mar mu žrtve, če v skali sami sluti vir? In če vzbuditi treba mrtve ko čuvstev vse preplavi plima, slovo si vendar pribori. *(refleksivno)* Kar danes jaz sem, kar si ti — vse je življenje zagrešilo... Neurje me v dežele vaše je dečka divje navalilo.

*(trpko)* Siroto pa neversko skor končati z mečem ni kazalo. Kam torej ž njo? — In če jokalo z besedo isto je gorkó, kot vam je dana, mi srce — ostal sem turška zver! — In kdo naj bo mu oče in rednik, če ne — krvnik!

*(bridko)* Tako med Volovec in Grad na Sedlo tok me je zagnal usode. — Tamkaj je pomlad dni mojih mračna odcvetela, me z zagrenelostjo prežela, in tam sem to, kar sem, — postal: zaničevan šàpa, ki izvrši, kar drugih boljših srca in glave izvršiti brez sramú vele.

*(sarkastično)* Sevé si z rok odečiš — križ a da opereš si srce in vest in dušo — *(trdo)* vode ni!

Naj sodi Bog! če res moj greh tako je velik. — A v nočeh brez spanja, ko čuvaj raz Grad je klical ure, ... tisočkrat razmišljal sem, če res ne gre, kot drugim, tudi meni mal kotiček saj na solncu; če utrinka drobnega samo ni sreče zame. ... In dejal sem si: da vzamem tod slovo, da čudes ne velja čakati, da srečo mora vsak iskati, sam z volje smelo si rokó! ... In vendar sem ostal!

Tajinstvena in čudna sila me zadržavala je tod. Ne vem zakaj, kako, odkod prišla je name — tu je bila! Prinesel sem jo že s seboj morda iz juga! ... Narod moj, ki v sužnosti vzdihuje kruti, rad mnogo sniva, mnogo sluti ... Jaz ... sin njegov, ... *(da odtmev sebe, in da vstrpim)* ... sem prav tako v neznosni, divji svoji boli ubežal v sén, ... in slutil ... tebe.

In dàsii nisem prej nikoli te vzrl, — trpeči tvoj obraz v valovih bujnih tvojih vlas se vendar zdi, da ga poznam, da gledal sem od nekdaj vanj, ah, da v spominu ga imam še iz otroških svojih sanj.

Dà, isti trpki je izraz krog ustn sencil nji i obraz, ki še spomin jedin svetal iz davnih dni mi je ostal: o zlata moja mati ti. Spomin, nikdar pozabljen in nikjer!

O vem, o vem, če še živi, kako bi te vzprejela, na prsi te prižela, Lucija tebe, svojo — hčer. Ne pomišljuj, — podaj rokó —, in prej kot luna pomladi se v drugo, čez plan, vrhè na jug pot nama skupna gre. Ne hóti, da jo hodim sam!

Lepo je tu, — a lepši tam. O ti ne veš, kako lepo! Kjer šume naše šelesté kjer reke naše z gor drvé, kjer v kolobarjih pod neba svodovi temnosmodrega ponosni orli krožijo, jih širijo in ožijo, kot straža sprepletavajo planin se naših, v doli pa citrone razcvetavajo, oranže po brdéh žaré, in trte sok medén rodé; kjer večna se pomlad smehljà; kjer naju nikdo ne pozna; kjer prošlost vsa, — le težek san na veke vse je pokopan. Lucija! — tam — ne reci: ne! — življenje novo so začne, in z njim pomlad cveteča, tam tudi nama srcá, Lucija, se vsvete!


Lucija: Besede čula sem, in sem spoznala da nikdar moči ni človeka ubiti v nas! .. Udaril si na skrite zdaj srca strune, .. ali jeka — pa v globocini duše mi razrite več kroj ne izvzvala. Potrgane so strune v nji! Kako bi tvoj je glas vzglasila, kako bi v tvojo se vživila, ko davno vse je v njej mrtvó, in vse pustó in vse temnó ... v puščinji zimski večna noč! A v tebi je življenje moč v tej kasni prekipela uri, ki čarobni v nji nosi ključ, da v svobodo odpreši se duri. Na nebu solnce, v srcu luč, noč za seboj — dan pred seboj — kaj bi z menoj?

Rabelj: Kaj bi s teboj? S teboj, ki v silni svoji boli srce nesrečno k tebi moli, ti blažena si med ženami, Ti! Ti! moj solnčni san! Ah v tebi sami vzblesteti moj le more dan! Brez tebe zame več ga ni — brez tebe groza je noči strašná samó, in večna bo.

Lucija: In ti se bojiš te noči? in drhtiš pred njo? In ljubezen tvoja ne sveti v nji, in me ali samo? Kaj naj ti povem? O, bodi mož — in ne obupuj —! *(odmor)*

Rabelj: In to je vse, Lucija, čuj! — kar moreš reči mi? Tako naj grem?

Lucija: *(po kratkem odmoru)* Ne, ne! Tedaj, ko želj se ti vresniči čud, ko hrepenče ti oko zagleda tvoj domači kraj; ko stojiš ... spet na rojstne gruda tedaj — se spomni mene, — in izroči ji pozdrave moje. In ko na očevine tleh, na prsih matere se svoje spet prvič odpočiješ izgubljeni sin, in solnce sreče zablisče v očeh, o naj tedaj ti zaigra, po licih zdrkne, pade na tla, na domovine tvoje sveta tla med njim in tebi — v moj spomin. *(mu poda roko)*

Rabelj: *(poklekne prednjo in ji hté poljubi roko)* Ah, v tvoj spomin? O kar imam živeti dni, od njega živel bom samo, na uro to. In zdaj v slovo ... odpusti! Hvala ti Lucija! *(se ostrmi)* *(odide potrt, pogleda se enkrat otožno nazaj, in izgine za vrati. Odmor.)*

**VI. prizor.** Lucija. France. *(S suknjo pod pazduho, ogrnjen z ribiškim plaščem, v katerem nekaj skriva.)*

France: *(prostodušno, iskreno)* Lucija!

Lucija: *(vzradoščena)* Ti si France? ti nisi me pozabil?

France: *(resnobno)* Ah, kako bi te, ko mislil več in bolj sem nate v teh mesecih, kot prej kdaj...

Lucija: *(grenko)* Ah name ... name, ki poznat vsi težko grešnico me zdaj.

France: *(možato)* Kaj mar mi sodba in ljudje; *(prisrčno)* merilo moje je srce.

Lucija: *(toplo)* Vem, da si blag prijatelj moj, in vedno dober bil z menoj.

France: Kaj dober?! — Kot si zaslužila. Ni bila vaša hiša dom moj drugi? In si pozabila, ko oče je obolel, mati — *(se prehiti)* ničesar zabil ti ne bom —

Lucija: *(odklanjajoče)* Naj! ne govori dalje France!


France: *(se ne da motiti)* ... in mar se ne spominjaš več, ko ribe v hišo sem prinašal, in s srcem vedrim, vesele se nate, kot na praznik svet, od vas potem domov gredoč sem na klobuku za nageljji še blažen tvojimi ponašal!

Lucija: *(resno, zamišljeno)* Da, to so bili lepi časi.

France: Najlepše pa v vsi vrsti let je bilo za veliko noč, ko v divnem, bujnem svojem krasu razcvetala se je pomlad. Ah, da, takrat vsi, vsi ste: oče, mati, — ti — k nam na Fužine v vas prišli.

Lucija: *(otožno)* Zakaj raz mrtvi ta zaklad, zdaj pozabljenja prot odgrinjaš?

France: *(otroško)* Ah, da takrat ... *(še se spominjaš?)*

Kako gorelo ti je lice, kako svetile se oči, ko prve trgala cvetice si po ledinah krog vasi. V zaspanih zvončkov tihli roj, v trobentice ž njim prešerni boj, v Marijinih srajčic sred vrta, v vijolic črede krog mejá je čudobajno pastrice ročica ti posegala, in kot metuljček bel — vesel po cvetju ti je begala. Lucija! mar si pozabila? ...

Lucija: Ne, Nisem! ... in saj veš cvetice sem od nekdaj zelo ljubila.

France: *(veselo)* To vem. In glej, zato *(izmota šopek iz plašča in ga ji poda)* prinesel šopek sem ti zal, iz njega rožnkravt dehti, ljubezen živa v njem gori, in rožmarin ...

Lucija: *(tesno, žalobno, mrko)* Ah, svoji bedni prijateljici ... zdaj ... v slovo poklanjaš ga ... pozdr ... v poslednji it!

France: *(živahno)* Ej, ne Lucija, ... ne tako! Pozdrav življenju ja ti prinašam iz prihrankov svojimi ... in kar ... zložili skupaj ... smo ... doma podkupili nočne sem ... stražarje. Kosmačev Gregor, njih glavar, je Zavogljan, in me pozna. In prav tako se za denarje nam Vrata Pisana odpro. Sicer stori, prinesem čásam, pa makov sok, kar treba bo. S tem mislim zadnjo sem zapreko za plot pognal. V najhujši sili zagrabil tudi bi za nož.

Tu imaš pilo! *(z njo cepili železje si ... in tu obleko! *(razmota zavitek oblek)* na begu pa kmetica boš. Ko ura pojde na enajst, bom tu. In ko dvanajst, ležati mora davno že za nama mesto. Med borjem Volovca si cesto izberiva na Laze tja. Tam čaka brž brod. Čez Savo brž — čez Dolski kot, v gore naprej! In glej, ko nju dan pozdravi novi, Grmače skalne že vrhovi leže za nami, in pod nogami v dolini sniva še Drtija. A tam za njo, — sred šum — v Pečeh — za jamo vem na skalnih tleh — o tam na varnem boš Lucija.

*(Kratek odmor. France jo gleda vprašujoč, zmagovito.)*

Lucija: *(rezignirano, a gorko)* Na vsem kar mlada sesanjala, je glava ti, prisrčno hvala! *(skoro materinsko)* Vendar, moj mladenec dobri moj ... ni noči iti mi s teboj.

France: *(presenečen, strmeč)* Ne greš z menoj? Ne greš Lucija?

Lucija: *(mehko)* Dobrota, ki srce ti kiti, me s težo cepe ni ubija in vendar moram odkloniti, kar tvoja mi mladost ponuja. Če tudi danes vest se ne probuja, pa vendar kes ne izostane pozni, ko meni ne bi se izcelfle rane, in ti bi predramil se v blodnji grozni. *(Odmor.)*

**DR. IVAN ROBIDA: Rože ob potu.**

France: *(nekoliko potrtjen, potem sanjavo)* O koliko razmišljal sem o tebi! — Sam ne vem od kdaj ... Ah, ko žarel je dan vonjav, gorak, svetal krog mene: lesovi in goré zelene, zoreča polja plodovita, kjer ob modrico drzni slak prižet v objem tesan vasuje, in v ognju ljubosumnem mak razpaljen strasti se hudeje; in rázor poje: pet — pedí — po cvetni ajdi vse šumi; in čričkov godé zbor ubran; metuljev trop valhjà pijan; in spevov sladkih gaj zveni ... uhó se siltlo, okó je žejno pilo ... a prevzeta od vse divote in krasote s slepoto in meglo odeta — zavest spoznala moja ni, *(pomiluje)* *(kar drugih davno že zavzele so oči)* ...

da dne brez solnca ... ni!

Lucija: *(v mislih na Andreja)* Ga ni! — o vem.

**Lucija in France: (duet)**
Ga ni! — In vendar kaj vé o tem skrajnčkov v višavah polet, kaj vé na trati pisani cvet, in kaj metulj ob njem?
Cvetó ... dehté, pojó, ... vrvé odprte vesele do mrakov turbinah, in se radost beléga dné: ker solnce jim v srčecih drobnih, prižgalo sami je dan!

Lucija: *(otožno)* Naj noč jim nebena ga ne vtopi, naj čas ga nobèn jim ne zruši!

France: *(sanjavo)* Tako pijan svetlobe svetle v duši, in polno tihih pesni v nji — kaj bilo mar mi je vprašanj? *(z očitkom, grenko)* Iz vrta rožnobajnih sanj tuj moral me vik je in krik, za tebe vzdramiti me strah.

*(zamakneno)* Potem ... je v mojih rokah ležalo drobno tvoje telo, revno in smrtnobledo tako ...

In vidim te še, ... kako si odšla bedna in ... samotna vsa, Krog belih rok poženje vrvi, ... In čujem jo še, ah, kako živo tvojih nog drsajo, medlo stopnjo trudnó.

*(razburjeno)* O čujem, čujem, — kako vode šumé, slapovi grmé, Kolesja cvilečega stok in vzdihi duši valovita struga ... in kladiva težka fužinska bijó zamolklo ... trdó ... za zamahom zamah.

*(možato)* A hujša in težja od njih padajo kladiva druga na tvojo nesrečno glavo. O groza, o strah!

Pod ónimi zemlja se stresa, pod temi pa moje srce. In tedaj je postalo tvoje — moje — gorje. Zazijal je pekel, in odprla so se nebesa — in koprena je pala!

A glava je zakričala: Ne, ne! Ni res!

*(milo)* Ali srce je v prsih zadrhtelo, in kako: struna na goslih zaihtelo, in vse spoznalo, in vse priznalo, in vzvalovilo v vroče strasti neokretno silo svojo kri. in vprašalo: In res? ni — res?

In pal je jez ... Srce ga je porušilo vroče, vedoče, ... Lucija, ... kaj si mu ... ti!

Lucija: *(vse v obupu)* Dali ti nebó mu govoriti brani!

France: *(slovesno, pobožno)* Kar solnce prostrani poljani, da cvete pod njim in živi, kar pticam nebeski svodovi, in ribam studeni valovi, to meni, Lucija si ti!


Lucija: *(presenečena, zbegana)* Pod križem tolikih bremenom naj svojim naložim ramenom razmučenim še to najtežje zdaj? *(Francetu, grenko)* Nesrečno moj prijatelj, o zakaj ni vse, kot bilo je, ostalo, zakaj se daljni srce spalo?

France: *(nežno)* Ni moglo, ni moglo, Lucija! o tebi je sanjalo, ... in se ni zavedalo ... ah, morda se celo v rahlih, plahih slutnjah balo, ... da ne bi ... izpregledalo. Toda — ko je tista ura prišla, in je potrkala nanje, se je predramilo, in si razložilo krepko sanjo v — spoznanje, si ozarilo svojo mladost, in si razkrilo svojo sladko, tiho skrivnost, *(vzklikajoče)* da te ljubi, ljubi! Lucija!

*(refleksivno)* Ah tedaj je to srce vzgorelo, ko kres, na gori zapaljen, v plamen strm v ljubezni bujni razcvetelo v en sam se rožnat grm. Na tleh otroških zlatih dni mojih in tvojih Lucija je vskil, z bridkostjo trpljenja tvojega sem mu gnojil, in s solzo usmiljeno svojega, sem mu zalil.

In pognal je v popje in se razpel, in v dišečem žaru se razcvel, da zdaj v plamenih živih ves gori. Kot je nekdaj tam grm gorel na gori sinajski, in zdaj gori, in zdaj žari, bo gorel, in bo žarel, do konca dni, Lucija!

Lucija: *(potrta)* Kaj naj z bogastvom vsem brezdanjim tvojega srca, ki mi ga sipiješ pred noge v trenutku tem storim?

*(rezignirano, otožno)* Usahnlo, mrtvo moje je srce, ... in jaz kakó, naj se ti oddolžim, nevednica, za vse, ne vem.

France: *(ognjevito)* Ti in nevednica! Svetnica, ki ni na tebi sence greha ni pokoriše se in trpiš za greh tuje, mučenica! Ah glej, jedina je uteha mi vera v te bila v teh neznosnih, dolgih, temnih dneh.

In če s krvjo se uroki res bila omadeževala, pa pezo stokrat s solz potoki, s krvjó si srčno si izprala!

Lucija: *(stvarno, skoro trdo)* Iz riznice zaklad zajel si bogate čiste duše svoje, in lastne bisere nadel si samo na sence bede moje. Ne varaj sam se! Mimo zmot na jasno, trdno kreni pot!

France: *(obupno vije roki)* O daj, ne zavrzi tega srca zaupaj ljubezni njegovi; pomisli, da nate sem v žanci gorjá, da z boli neznosne okovi, kot strah in obup jih rodi, prikovan, da z dušo sem celo nesrečno ti vdan, da nisem ves svoj, da sem tvoj!

*(koprneče)* O ti, saj si dobra in blaga, da blažje in boljše od tebe ni — o daj mi sijati svoje oči, ne podi spred raja me praga. Kako naj brez tebe na sveti, odslej bi še mogel živeti? pogrešati tvojih belih lakti, pozabiti tvojih globokih oči, ne diviti zlatu v tvojih se vlas, in že duše izbrisati tvoj si obraz v grudi preseljen tiho v tebi ... in vse ... ki lepša, kot ... mavrica si nad vodo, kot rosa je v jutranji — zarji — *(vrže se na kolena)* ah ... kot sveta ... devica v — oltarji.

Lucija: *(presenečena)* Usmiljeni Bog! ... grešiti nikar! *(s strahom, strogo)* Nesrečni otrok, — ah, vstani vendar — Kaj govoriš ...? *(Odmor.)*

**DR. IVAN ROBIDA: Rože ob potu.**

France: *(jo meri nenkrat nezaupno)* Ah, ... ti se srdiš? *(odmor)* *(bridko)* In nimaš ... zame ... rešilne besede? Lucija! in mar ti ni moje nesreče in bede? Lucija! *(strastno)* In hočeš ostati? Ne maraš bežati? — Lucija! *(Odmor.)* ... in torej naj ... grem? —

Lucija: *(izmučena, proseče)* Ne morem ... ne smem!

*(Odmor.)*

**VII. prizor.** *(Prejšnji, menih odpre vrata in gleda.)*

France: *(rezignirno, grenko)* Prišel po nebesa sem ... pkla temó *(ogrne plašč, da se pripravi na odhod)* odnašam pa v duši strti ... in če je življenje hotelo tako — saj bodiva združena v smrti...

*(trpko, mrko)* *(seže po nož, a zagleda meniha, roka mu omahne; gre povešeno glavo proti vratom)*

Lucija: Ah! svoji nikdo *(tolažeče, rezignirano, dobrohotno)* ne more uteči usodi...

Menih: *(na pragu)* ... Mir vam bodi!

France: *(grenko)* Mir? Da mir temè! *(Krohota ubèli.)*

Lucija: *(v težki grozi)* France! France!

**ZASTOR.**

**V. GOLGATA.** *(Moríšče na Friškovcu. Na levi strani v ospredji splošno znamenje — zidari križ. Zadaj na desno grmada, pred njo oder, na kateri vodi par stopnic. Na odru kol, stolica. Čo, vrvi v tleh pred tokom par železnih obročev, pred njim z žapenjem nepokritja kosa. Na desni sredi mala kamenita klopica. Na desni v ozadju par vodmotskih bajt, sicer pa razgled preko severnega, ljubljanskega, deloma z gozdiči poraslega polja, z griči in predgorjem, tja na Savinske planine. — Zgodnje jutro.)*

**1. prizor.** *(Meščani, meščanke, ljudstvo iz okolice, čakajoče na sprevod, v katerem ima priti obsojenka.)*

1. meščanka: Kakó hladnó, je jutro.

II. Mene kar mrazi...

III. Jaz vsa se tresem —

I. Da z zobmi šklepečeš!

1. meščan: Meni pa tako se zdi: vaš mraz je strah samó

2. ... Razburjenost ...

II. meščanka: ... deco lehko da!

I. Mar ni to groze kraj? Vrvi?

II. Vešala, kolesa, ognja meča?

I. Ta Friškovec?

III. Za vse sveta zaklade semkaj ne bi šla po noči.

1. meščanka: Ah, si ti boječa!

III. Že prav! A tukaj vendar straši ... na teh s krvjo opitih tleh.

II. Posebno v kvaternih nočeh.

2. meščan: *(skrivnostno)* Naj vam povem — *(pomigne, naj gredo v stran)*

II., III. meščanka: Besedi vaši sledimo —

I., IV. meščanka: Dajte, govorite!

2. meščan: Stopimo v stran — in poslušnite! *(umikajo se v stran; na njih mesto stopi druga skupina)*

*(Med pogovorom odstopivše skupine pride na oder France v pomečkani, povaljani obleki, razkuštran, neprispan, z mrakotem, bled, vpadlih lic, čisto propal; bolj pred se, potem nervozno prste na rokah, sede, se zopet dvigne, zopet sede, napravi par korakov sem in tje, in obstane topel v nemem obupu končno ob klopki.)*

**DR. IVAN ROBIDA: Rože ob potu. II. prizor.** *(Prejšnji, France.)*

France: Ah to je bila noč, ki si izmisliti ne more je hujše satan sam, ne drug je razigrati kot pekel! Kot da iz kleških jam škorpjonov voj na bore telo bi moje vsul se smel; bi vame kač zažrlo se tisoč, in se razpelo po telesu, in grizlo, vrtalo po mesu, po žilah mi rojilo in vlaknéh, suvalo, žgalo po kosteh, z jezikov škapinj preklanih uhó vbesnilo luliičavo, in s kladvi svojih glav tenkó udarjalo mi po možganih, — in z ognjem žéhi in klešč zobóvi — s sleči sokovi in otrovi, mrcvarilo srce medlo —!

Da, strašna noč! Ko sem s stopinjo vdiračo med grozom močvirnim drl, ko me na živem mesu žrl je volkodal, in me dušila je móre peza; ko škropila prhoga je s krvjo me vročo... V daljavi medli ... zar krvav krog mene ples pa vrtoglav kresnic in isker se žarečih... sov, risov in mrtvaških glav! — obrazov čudnih, spk, potvor! In vmes ječanje in škripanje, perot nevidnih prhutanje, ljudi, zveri pošastnih zbor! ... A iz gomazni se glasov vseh teh poraja, vstaja vse čas — en glas — Kot bučen stok grobov, kot burje rezek pisk, kot vidre satanskih blizg, strupen kot vik svojorji sred polnočnih host — in vsiljiv in grabljiv kot ščuke zolev in trnka lovna ost. In ta glas — se ves čas grohoče — stoče, vzdihuje — vprašuje:

Zakaj tako? Kako in odkod je prišlo, da ni hotela s teboj? Zakaj tako — fantič moj?! Strašno! Strašno! In zdaj sem tu! in vprašam: čemu?! čemu sem prišel? Kaj me je prignalo, ko zame končalo je vendar vse in ga ni več mostu med menoj in teboj! O Lucija, Čemu? — Čemu?

1. meščan: *(pokaže na levo)* O glej — gredo!

2. Pravkar zavili so na polje.

3. meščanka: Kako se smili žival mi bore!

II. In zaprti rešitve vsak je pot.

III. Morda ... pa vendar ne!

*(France se vzbudi iz svoje odrevenelosti in prične prisluškovati.)*

II. meščanka: Kako da ne?

Skupina deklet: Grozna je smrt, strašna!

III. meščanka: No, če jo rabelj — poroči — je svobodna, se govori —

IV. In pravijo, da v istini je snubil zanjo...

France: *(razburjeno)* Kaj? Kako —? On je poskusil se pri nji? ... In snubil jo? ... *(progrozljivo)* Ah da! — tako! Zato pogled moj, ko se vračal sinoči je iz ječe, plačal s pogledom mrkim je takó! Zdaj vem, kaj meni je ostalo. — Zdaj mi je jasno marsikaj! Pred mečem se odloči naj — Zato torej! ... Je — li mogoče, da za me niti vero malo ni bilo, kjer ljubezniv tvoje pa jaz zasanjal sem — morjé.

*(obupano)* Ah, zakaj si mi to storila? Zakaj si ubila moja mlado, zvesto srce?


*(Sprevod: oddaleč mestne straže s helebardami, na čelu mestni praporšček. Za njimi bratovščina spokornikov v raševini in kapucah. Potem bratovščina smrtne groze Jezusove s križem in mučilnim orodjem. Mestne straže drugi oddelek in ječa. V sredi Lucija, ob njej menih — za njo krvnik in njegov pomočnik, prvi noseč na rami dvoročni meč. Mestni sluge, par malih mestnih svetovalcev v črnih, za njimi r: j dvanajstnikov v rdečih talarjih. Mestni st: g sod: m zzelom. Za njim sodnik v rdečem talarju, obrobljenim z zlatom in zlato verižico krog vratu. Mestne straže tretji oddelek. — Ljudstvo. — Prišleci se razvrste krog odra; ob stopnicah obstane rabelj in postavi meč prede. Pomočnik stopi na oder.)*

Bratovščine pojo: *(Dies irae ko pride sprevod)* — *Quid tunc miser sum dicturus, quem patronum rogaturus, dum vix justus sit securus!*

Menih: Čez brezno skoka se ne boj, brezmejna milost je neba, naj z roso svojo te navdá ki pot se ti odpira raja, kjer že nasproti ti prihaja

Lucija: ročice steza, koprni, da združi v gloriji s teboj nedolžni otročiček tvoj — In zdaj pogum, preljuba hči! Velja! Saj mi v življenju bil mi tuj — naj tudi v smrti se obnese. *(ko gre po stopnicah mimo rablja)* A ti prijatelj moj, zdravstvuj, in roka naj se ti ne trese! *(Ko stopi na oder, se ozre naokrog, dočim pripravljajo pomočnik vrvi, halo itd.)* Ko solnce gre umirat, zatonit v nočne teme, poljublja s poslednjimi žarki ljubeče doli in gore. Ah, v zadnje slovo poslednjikrat tudi poljubiv naj žalostno ravni vas zelene, vas solnčne planine in tebe ti biser, srce domovine, ti bela, ponosna Ljubljana, neznatna, neznana, in ljubljena vendar tako. — *(v trenutku slabotnosti)* Kakó, kako je vse prišlo? Moj časi so se stekli, moja ura je odbila. Dolg naj plača moja kri — Reci: Kam si me vodila, Kam, o kam, ljubezen ti!

In vendar kaj bilo brez tebe, ljubezen, bi naše srce? — Kaj bila usoda človeka? Kot megle in sence medlé.

**Tercet (skupno) Lucija, krvnik, France:** A ti ljubezen, ti si vse! Tema si luči, luč temè! Si blaženost nebeška, in ti njegov pekel! Pokoja brez miru žibèl, željá in sanj vraljivi most, bolesti slast, slasti grenkost, veselja jok, obupa smeh, Ti zlá krepost, krepostni greh, Ti lestva nad in grob po njiov, ti lek gorjup, sladk otrov, ti vere nomajni zid, ti ljubek vir, in val srdit strasti in koprnenja, ti zmisel ves življenja! ti luči čar si, ognja žar, moči slabost, slabosti moč, ti naših src si luč in moč vse si ljubezen ti! Ko rož opspe se tvojih vrt, srce zagrne večna noč.

ljubezen je mrtva! pozdravljena kraljica smrt — izpita čaša je do dna — Nad silo tvojo sile ni, in kjer ljubezen ne umiri človeka srca — kot dete ti ga umiriš, usmiljena gospa! O pridi pridi sladka smrt! ljubezen me rešila ni — usmili se me ti!

Lucija: *(stoječa na odru)* Jaz sem pripravljena. Kaj naj storim?

*(Pomočnik se ji približa, in ji hoče zvezati roki.)*

Sodnik: Poteka čas krvnik! Ne mudi dalje se, in končaj svoj posel —! Kaj odlašaš se ... si čul?

Rabelj: Da, čul, gospod sodnik. A da ustrežem, moral biti, če angeli cel ne, cel ne vrag, bi pol obeh — le človek ne, ki more, kakor vi čutiti, ki more kakor vi ljubiti — In — jaz, sem človek, vendar — le!

**DR. IVAN ROBIDA: Rože ob potu.**

Sodnik: Kaj naj bo to? govori jasno!

Rabelj: *(bridko)* Kdaj za izpoved je prekasno? A grešnik ž njo odlaša vsak. *(odmor)* Ko davi sem na rame meč zadel in se na pot odpravil, ves svoje sile sem zastavil, da zmagam nad seboj misleč: Preveč moči sem si prisodil, za križev pot, ki sem ga hodil, za križ, ki vanj preli sem meč. In kar trpel sem in trpim še za — krvnika je — preveč.

Sodnik: Temnó je vse, kar govoriš.

Rabelj: *(razburjeno)* Pa bodi luč! Osvobodim naj se! Pribijte me na križ, sam se ne bom, — ne morem se. Ne morem! — Proč s teboj! — in naj se ne dotaknejo roké te moje več — in najmanj zdaj! *(vrže meč po tleh)*

**3. prizor.** *(Opatica nastopi s spremstvom ter ostane v ozadju)*

... ko moral bi končati njo, ki vreden nisem, da bi ji nogé objeti bele smel, *(se vrže pred Lucijo, ji objame noge in jih skuša poljubiti)* s poljubi jih ljubezni blazne moje!

Lucija: Jaz sem na koncu svojih sil! — *(v zadregi)* da zadnje hipe mi teži tako! —

France: *(ki je ves čas mrko gledal na obsojenko in rablja, skoči proti odru)* *(ironično)* Teži? — Ne! ne! Naj jih sladi *(strastno)* z otrovom volje mlesti svoje, in kot v poročne naj noči sopari srce zanj tvoje zadrhti, ko pred nožice belokože obožuje položi v zamolklo plamenečem žari srca ti svojega mokrocvetoče rože.

*(stopi do ležečega krvnika, ga z levico potrese za desno ramo in ga dvigne v toliko, da si gledata iz oči v oči)*

*(sarkastično)* Daj! digni žéni se, odmêni nevesta čaka, drugovi in svati! odprija naj se na stežaj! natrósi rož po meče žejni trati, in trajici zeleni poljube tiste svoje blazne daj! *(bliskoma zdere nož izza pasu, mu ga zarine v srce in odskoči zopet v ospredje)*

Rabelj: *(začudeno)* Kdo? Ti? Da tako oči tudi moré? Zadel je srce, in smrtni obliva me znoj!

Lucija: Moj Bog, kaj storil si, France? —

France: Ti vprašaš še? udova ti neporočna! In vendar žena izgubljena, *(mehko, bridko)* kakó, kakó sem ljubil te!

Ljudstvo: O glejte, kaj ljubezen vse stori!

Rabelj: Umiram! — In prav je takó, da padel sem v prah pred teboj! Saj lepó in sladkó je izdihniti in umreti ob tvojih nogáh, o Lucija!

Lucija: *(pristopi k umorjencu)* Izhrepenel si, izkrvavel si —! In meč usmiljeni ti tvoj iz rok je pal! Kakó, kakó si nad menoj se kruto maščeval, rešitelj rešeni ti moj!

France: A mene — ni odrešil — in meni ni utešil ognjene žeje v prsih mi po njej!

Sodnik: *(straži)* Kaj se pomišljate? Naprej! in primite zločinca! Ne! Človeka se ubijati ne sme, in bodisi, da je — krvnik.

France: *(cinično)* Gotovo je, gospod sodnik! Vendar loviti in soditi se jaz ne dam. Sem svoj sodnik, sam svoj krvnik se sodim sam. *(Se zabode in pade ob klopí na tla.)*

**DR. IVAN ROBIDA: Rože ob potu.**

Lucija: Mogočni Bog! France! Nesrečni ti otrok!

France: Razbit ob skalah brod je moj — a ti srčé v slovo zapoj kot na vasi nekdanje dni: Ko ležem v volno tratvico in nagrem trudnó glavico, se zmislim tebe zvezdica, se zmislim tebe ljubica.

Dokler si mi sijala ti, sijale srečne so oči, kar si zašla, je pa temà, in luči ni, in sreče ni, kaj bi iskale še oči? naj jih zaprem — in naj umrem! *(Umrje)*

Lucija: *(ki je pokleknila ob njem in se razjokala)* Izdihnil je in šel, ki v njem je bilo luči toliko, da usvetlje je megle njegovih sanj pred njim: očem, otroški veri vdanim pa načarala čudesne svore pomladi, cvetja, zlate zore, ljubezni mlade polne vse — in na zatonu pred nočjo, kot vešča mrka, zlosudna oblila z zarje jih krvjó! Zdaj sanjaj v miru, duša blodna! *(Kleči ob njem kot okamenela)*

**4. prizor.** *(Prejšnji. Opatica z dvema nunama in slugo.)*

Opatica: Lucija!

Sodnik: *(jo zagleda in se obrne)* O Nives, mati prečastita. Vi bili priča ste...

Opatica: Da vse sem čula, videla ... morda umela tudi, ko so skrita razgrinjala človeka srca se brezdna strašna pod vrhovi najvišjimi, ki luč neba zlati jih najbolj čista in svetla.

Dovolj je groze in krvi! Grobovi zapro naj žrela svoja. Od vicedoma oproščenje *(poda pergament sodniku)* prinaša ji obljuba moja.

Sodnik: Ohranjeno ti je življenje, pomiloščena si, Lucija! Bog sam je bil s teboj!

Ljudstvo: Ljudje, hvalite in slavite nebes in zemlje vsi gospoda!

Sodnik: Lucija glej! Očuval te je angelj tvoj — podarjena ti je svoboda!

Lucija: *(topo)* Kaj hočem z njo. Za žive le svoboda je samo.

Opatica: Lucija!

Lucija: *(vstane in zagleda opatico)* Ah, vi ste — mati, ste prišli ... izreči skoraj se bojim ... da enkrat — vidim — še oči ... njegove v vaših!

Opatica: Slédi jim! če bile zablode vodnice ti nekdaj, ko so zvabile te v vihar morja, pozabi in zaupaj se jim zdaj, ko te povedejo v miru pristan in rane ti zacelijo srca. Ki meni je v pokoji dušo samostan prijazna, tiha ti odpira vrata, in jaz na novo pot podajam ti roko —

Lucija: *(po kratkem boju)* O mati prečastita, mati zlata! Naj se oprem na njo in naj sledim tem ljubljenim očem. In če na prsih vaših se spočijem snom...

Opatica: *(jo objame)* Hči draga moja! — Semkaj na srce! — In naj bo pozabljeno vse gorje, in kar je bilo, vse! In odpuščeno vse... Tako nebesa so hotela, — ker mnogo si ljubila in trpela.

**ZASTOR.**</text>
      <sha1>orm4i490u29nwcz9yjovbvvo2ebtgbq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223788</id>
      <parentid>223787</parentid>
      <timestamp>2026-04-20T06:18:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <origin>223788</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="73235" sha1="117lcpxbuay1e9egmrl8qm1pech7k80" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Rože ob potu
| normaliziran naslov = Dramska pesnitev v petih slikah
| avtor = Ivan Robida
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski narod 1924}}'' 
| vir = dLib {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

Pisar: Le mirno, mojster! — Menda ni posebej treba utrditi, da o zakonu govoriti še v sanjah mrzličnih ne gre.

Tomaž: Dovoli, in ne besede več!

Pisar: Pač! Gospod grof vam v poravnavo, popolno tu ponuja spravo, — za vse kar bilo, morda bo — beneških rumenjakov sto.

(Položi mošnjo na mizo.)

Tomaž: (radi nesramnosti osupel, ne najde takoj besede) To naj bo res? Či vidim prav? Denar za čast, ime pošteno, za kri, življenje izgubljeno? — Jeli mogoče? Slišim prav? O ti zavratna, verolomna, svojat, brezsramna plemiška, vsa brez vesti in brez srca!

Pisar: (nesramno) Beseda vaša ni baš skromna, izbrana tudi ne...

Gospod Tomaž...

Tomaž: (v naraščajoči jezi) Ej, slabo, slabo me poznaš, gospode čedne hlapec tak. Iz hiše vun! — naprej čez prag ti in denar gobani tvoj.

Pisar: (se stisne skozi duri, cinično) Svet glava, vsaka ima svoj!

V. prizor

(Tomaž sam.)

Tomaž: Le moja ne! — Kaj naj storim? O mojih slutnji mrki svit! Kot sredi morja brod razbit v temi brez jamborjev, krmila, ko žene neizprosna sila viharja ga v propast, — se zdim. Kdo mi pomaga, dobri bog?

(Se vsede na stol in zre mračen tožno predse.)

O ti nesrečni moj otrok! Kako sem ljubil te, gojil, se rasti tvoje veselil, kot v polju cvetnem tihi lan v pomladi pozni zasejan vzbrstela in vscvetela si, v sé solnca kos vzela si, toploto si prelila v glas, luč v zlati lan pa v svojih vlas, ki cvetja modrega ti smeh njegov je plah drhtel v očeh.

In zdaj ne več? Ne več? Morda pa vendar ni vse izgubljeno? morda le ne! A eno je treba — jasnost!

VI. prizor

(Prejšnji. Žena iz sosedne sobe, pozneje hči.)

Mati: (rahlo) Tomaž!

Tomaž: (brezobzirno) Kaj hočeš ti? Morda imaš pogovoriti se z menoj? pogovoriti se z menoj? A zdaj dekleta sem — takoj!

Mati: Unesi se Tomaž! Pozneje govoriš jo —

Tomaž: Ne! ne! takoj! ž njo sem... Lucija!

Mati: prosim, glej —

(Lucija se pokaže med vrati.)

Tomaž: Lucija, hodi sem! Tako —

Lucija: (joče) Iz vsega prosim vas srca...

(Dekle pade predenj na kolena.)

Tomaž: (jo prekine, zagrmi) Resnico hočem zdaj! Kakó, razumeš, daleč sta prišla, govori, ti in — on?

Mati: (osuplo) Saj to vendar mogoče ni!

Tomaž: (ironično) Tako? Mogoče ni? — Naj govori!

(Hči molči in se v tih strah.)

Mati: (tišno) Lucija zlata — čuj! — Povej!

(jokajoča) Odreši me dekle — poglej — jaz te rotim —

(Hči kleče krčevito joče.)

Tomaž: (čaka še par trenutkov, potem rezignirano) Več treba ni! Molče je govorila glasno več kot dovolj — in vse je jasno, da luči same je tema.

Mati: (glasno zajoče, vije roki in se zgrudi na stol) Otrok nesrečni, zavedeni!

Tomaž: (stori par korakov opotekaje se, se postavi potem pred hčer, se grabi za glavo in pravi mrko in temno) Temà krog mene je in v nji tema brezdanja in strašna. Pa bodi!... In naj že konča ta noč, ki v njo si me pahnila mene kruto kakorkoli, ... če molk in jok današnji tvoj kdaj hiši tihí tej zanalila življenja novega bi dan, pa tvoja ga je tek končan pod streho to! — Ta dom podrl se zate je — in otrok moj je zame umrl.

(divje, besno obupno) Odprt je tvoj! Zdaj venkaj v noč! In vina gor, da, vina! vina!

(Ubeži po stopnicah.)

Hči: (se dvigne in plakajoče vrže materi na prsi) Mati! Mati!

ZASTOR.

[[II. OZIMNA.]]

Prospekt: Razgled z levega visokega brega Ljubljanice pod Fužinami po reki navzgor, tako, da je videti odločno skalovje in slapove, deloma tudi zgornji desni breg Ljubljanice. (Reke same, ki teče pod bregom, ni ugledati.) Ospredje odra tvori breg. Na njem njivica, s katere vodi steza k strugi navzdol na levi. Na obeh straneh nekaj drevja. Pod njim na desni ribiška koča, za katero blesti skozi vejevje fužinski grad.

Pred kočo miza in klop. Ob koči razpete ribiške mreže, obešene po kolih, na stene naslonjena vesla, potiskari in druga ribiška priprava. Ob klopi priprava zibel. Ves čas čuješ iz bližine šumenje vode in bobnenje slapov, med katero udarja težko kladivo nevidnih fužin na otoku v strugi, in zven železo z nakovala.

Iz daljave buče zamolklo ljubljanske zvonovi, sem pa tje zagrmi tudi medlo kak topov strel z gradu v mestu.

[I. prizor]

(Na njivi Maruša; France poteguje veslo, oče popravlja raztrgano mrežo, sedeč na trinožniku.)

Oče: France, jaz skoro bom gotov.

France: Prav! Pa pripravit grem za lov.

(Zadene veslo na rame, se pripravi za odhod in poje.)

France: En — dva — tri, en, dva — tri! vzdigni veselo, vanj se vpri! kot vodomec sice soln, živega srebra je poln, da po njem se meče, bliska, in srce mi v prsih vriskà. En — dva — tri, en — dva — tri ej, nad ribicem ga ni.

(Hoče po stezi k vodi.)

Maruša: (zbadljivo) Še čudo, da od doma greš!

France: Kaj ti je vendar spet, Maruša?

Maruša: In večje to, da sploh se smeš —

France: Ej, ti si pusta!

Maruša: Ljuba duša, zato pa ti saj nisi pust, in kot studenci vro iz ust besede ti, če govoriš s predivasto grofičnico.

France: (ozlovoljen) Kot z drugo vsako! Nehaj že!

Maruša: Že prav. A eno pomni le: ni zložna vsaka pot navzgor. In kakor mestni — tvoj ... peškór, tako se ... v to vobitnico je vel že marsikteri — klin!

France: (kafeteremu zabavljanje preseda) Ej, teci, neutrudni mlin! naj te ne motim v tem veselji — le jezikaj in pridno melji!

(Odide.)

Maruša: (preteče) Ej, ne razumem me France! (sama zase jezno) Kdo jo je klical? Proč naj gre. Dotlej ne bo pri nas miru...

II. prizor

(Oče, Maruša, Barba.)

Barbara: (stopi iz koče) Kaj nista šla še?

Oče: Menda ne, kot vidiš!

Barbara: (gleda po cesti) Gledat sem prišla, če vedno še ne gre gospa. Kje se mudi? (jo zagleda) ah! — je že tu! Pozdravljeni!

III. prizor

(Oče, Barba, mati Cecilija, Maruša.)

Cecilija: (vzdihne) Bog dober dan vam daj! Saj zame bil je hud.

Barbara: Zakaj? Kako?

Cecilija: Ah, nov in krut zadel je vdarec mi glavó. Glej, k vsej nesreči mi zboli se davi mož!

Barbara: Saj čudo ni!

Cecilija: Kaj pa Lucija? Ah sedaj seveda priti več tako pogosto možno mi ne bo!

(Krčevito tihi, potem Barbí skrivoma.)

In nekaj še! — pa bog ne daj, da zvedela Lucija bi —

dokler se nam ne umiri! — Bog resvice usmili se!

(Gleda previdno krog sebe.)

Kaj jo še čaka! ... Njen... Andrej... se danes... z drugo poroči!

(Ihti pritajeno.)

Barbara: Nebeški bog, pa vendar ne!

Cecilija: Tako je, žal. A ne povej, ne črhni niti ji besede. Saj umorila bi jo ž njo.

Barbara: (jokajoče) Nesrečno dekle ti! Samo ... če pomnim se, ko sem služila pri vas še, ... ko sem smuzila na rokah nekdaj... telesce drobno to nosila ... Moj bog, kdaj mogla...

Cecilija: (glasno) Tiho zdaj — ... in pojdiva ž njo noter...

Oče: (ki jih ves čas nemo opazuje) Da. Je itd! Gotovo čaka težko že.

(Odideta v kočo.)

IV. prizor

(Oče, delavci in delavke prihajajo po cesti mimo koče.)

Jože: Oče Luka, vi pa ziblijete na stare dni, kot pravijo ljudje — ha! ha!

Lena: Zato ne greste rib lovit!

Oče: Hodite vrše se solit!

Urh: In kaj pa milostna gospa?

Mina: Spacirajo ali so doma?

Špela: Kaj žlahtna dela grofica?

Katra: Grofica Pepa ali Mica?

Maruša: (zbadljivo) Lucija, sladko je ime — To ve najbolje naš France...

Urh: Kaj res ti ženiš se pri njej?

Vsi: Oho France, povej, povej!

Oče: Li v cerkvi vam vele morda se norčevati iz nesreče!

Lenart: Nesreče? Z grofom se spečati — česti ni vendar bolj sloveče!

Vsi: Resnica to, ha, ha, ha, ha.

France: (divje) Če z veslom kdo želi po glavi — besedo še — in jo dobi.

Maruša: Zdaj čuli ste! — pa še tajji —

Oče: Ti babnica se plet mi spravi — Vi pa na delo! — Kaj imate postajati zdaj tu? Naprej! — Vsak zase skrbi — sebe glej!

Maruša: (vsiljivo) Vi mestnih ženščin ne poznate...

Oče: Zdaj tiho! jezik že zobé!

(K Franceu)
A midva pojdiva, France!

(Oče in sin odkorakata po stezi z mrežami in vesli k vodi, dočim so se vaščani že preje razšli.)

V. prizor

(Cecilija in Lucija stopita iz koče.)

Cecilija: Bolan je, glej, in sam doma — Jaz moram iti! Vedi pa, da čim utegnem, pridem spet.

Lucija: Na mestu tebe — sam obet —

(prisluškuje, ko zvonovi zvone, potem vznemirjeno)
A kaj je to? — Sèm od Ljubljane... zvonové, čuj... svetnao zvone ... kako pojo ... kako drhté!

Cecilija: (v zadregi, navidezno omalovažuje) Daj, pusti jih — le naj brné!

Lucija: (trdovratno, nervozno) Zakaj? čemu? — čemu zvoné?

(odmor)

(proseče)
Daj mati! Ne odhajaj še! ne puščaj, prosim, me same. Ah, meni je tako težko, ah, meni je tako tesno.

Cecilija: Ne morem več se dalj muditi... Lucija, z bogom!

Lucija: (dobrikujoče se) Mamiča, kaj res mogoče ni, da priti domov bi smela —?

Cecilija: (resno) Ne, dekle!

Lucija: (poseže vmes) Ne, — da ostanem, mati! Ne! Samo, da vidim ga, samo za kratek hip ... zvečer morda, ko me ne vidi nihče...

Cecilija: (strogo, boječa se nadaljnih prošenj) To ne gre Lucija. Ah, ne zabi, kaj ga zagnalo je ob tla. In zdaj, če te zazre, pa zgrabi naj ihta ga, naj besen srdi... in bila bi njegova smrt. Potrpi! ni vseh konca dni; a zdaj, veruj, še rana nova razrvana jedkega otrova, preveč skeli in krvavi.

(Hoče oditi.)

Lucija: (strastno) Ti greš? — Jaz grem s teboj...

Cecilija: Nikakor ne! (mečje, a hlastno) Zdravstvuj, Lucija!

(k detetu)
Ti pa mirno snivaj, srček moj!

(proti Luciji)
Do svidenja in bog s teboj!

Lucija: (rezignirano) Pa z bogom... Tudi ona gre! in nič ne ve, da mi srce je celo ena sama rana vsak dan na novo razruvana od domov črva in vesti.

(Se zamisli.)

Kje hodiš, ljubček krasni ti? Povej, s čim sem se zagrešila! Da te privede, ure ni. in pisma ni, ne obvestila!

(Odmor.)

(razburjeno)
Kako, kako, bi bilo mogoče, da tvoje bi vroče od mene se moglo srce obrniti, kako pozabiti bi moglo na mene kdaj?

Ah, tvoji poljubi — tedaj! Kako so goreli, žareli, kot breskve rudeče dehteče meso, kako so kopneli na ustih, kot njenjega soka slasti.

In tvoji objemi, strastni in tesni, kot vinske so trte v goricah se vzpeli po meni v trepetu opojnomamečem, in v snu koprnečem preželi — zajeli medlečo so dušo in blazno telo.

(Pokrije si obraz z rokama, ihti, vzame okroka in izgine v gošč na levo.)

VII. prizor

(Maruša pride zopet na pozorišče, pleve in gleda sovražno za odhajajočo. Odmor. Potem pride lakaj.)

(Strež iz ropa. Artist postane pozorno in gleda proti mestu.)

Lakaj: Povej, deklić, sem prišel prav? So tu Kosančevi?

(Pokaže na kočo.)

Maruša: Da, prav!

Kaj pa želite?

Lakaj: Mar ne biva pri njih ... dalje vas že ... dekle, ... (omlovoljujoč) no ... gospodinja iz mesta?

Maruša: (zlobno) Pač nekaj takega zdaj skriva pri nas pod belim dnevom se. Kot vidim iščete Lucijo.

Lakaj: — Da njo!

Maruša: (vpre oči v daljavo vzdolž ceste na desno; potem zvedavo) A kaj je to? Vsa cesta pred gradom polna je ljudi?...

Lakaj: (malomarno) Žijala! Mi smo — trileški!

Maruša: (se vedno pozorno gleda) Gospoda?... Nun so s kočijo!

Lakaj: Da, opatica pripeljala se naša je in me poslala poizvedovat.

Maruša: (zavistno) In grof je z njo?

Lakaj: Gospod Andrej? (ogorčljivo) O tega ni; saj vendar pravkar uro to v Ljubljani se poroča.

(Strež že topa.)

Maruša: (presenečena) Kaj?

(vzhičeno veselo)
Da ženi se?! In res je to?

Lakaj: Ne čuješ z vseh cerkva zvonov, v proslavo ne z Gradu topov? Tako je stvar. A jaz nazaj zdaj hitro moram po gospo.

(Se obrne za odhod in zagleda opatico.)

Pa ondi že nasproti gre.

(Odide svojí gospodi naproti.)

Maruša: radostno) Ni slaba ta! To bo zijala, ko zvé! Visoko je letala, če nizko pade, prav ji je!

(Opazuje sumljivo približajoče nune.)

VIII. prizor

(Maruša, opatica z dvema nunama, lakaj.)

Lakaj: (kaže na kočo) Tu prosim, vaša milost!

Opatica: Hvala!

Odstopi! (k nunam) Vê pa kje v bližini čakajte mene!

(pokaže na levo)

(poveljajoče k Maruši, ko zagleda približajočo Lucijo)
Ženska, zgrini za nekaj časa tudi ti!

(Nuni se poklonita spoštljivo in umakneta nazaj. Maruša čmerno odide na levo ob njivi navzdol.)

IX. prizor

Opatica: (občudujoče Lucijo z otrokom) Da, ta je! In kako krasna! ki njenih mladih let življenje ljubezni varane trpljenje še z materinstvom ji zlati.

Lucija: (jo zagleda, plaho, sama sebi) Kaj hoče tuja tu gospa?

Opatica: Si ti Lucija, deklica?

Lucija: To sem.

Opatica: Lucija Škofova?

Lucija: (jo pazno motri) Da, Škofova!

Opatica: Tako? tako? In dete to? — Andrejevo? —

Lucija: (ugane koga ima pred seboj; vzradoščena) ... In vi? ... ste sestra — grofova? ... teta? moja Andreja čestita mati Timotea?

Kako podobni ste! Obraz, oči so iste, isti stas! —

Opatica: (trpko dobrohotno) In iste tudi so oči.

(pogleda dete)
Ki ž njimi dete se smeji?

A čuj! Kako mu je ime?

Lucija: (v zadregi) Ime? ... Fidelis mu vele —

(se zajoče)

Opatica: (grenko zase) Otrok in oče — skupaj žig!

(Luciji)
Fidelis — veliki je svetnik — Le nič ne joči, deklica!

(odmor)

Lucija: (naenkrat polna nade) In on? — on vas si je izbral? Ker sa me more, vas poslal? Ne res? O saj sem vedela, da me pozabil ni! O zdaj vse dobro bo! Kje je? Zakaj me pušča samo?... In tako ga dolgo ni...

Opatica: (v zadregi, ko spozna, da Lucija še ničesar ne ve) Ah, da na to ne morem, ljuba moja hči, ti, kot rada bi, odgovoriti! Resnica trda je, gospa! A jaz v tej uri sem prišla ne, da ti breme obtežim, a da ti morda ublažim, kar je na tebi ista kri, ki tudi v mojih žilah vre, in tvojega sinu polje, pregrešna zakrivila.

(Lucija ne razume popolnoma kaj pomeni govor; opatica v naglici premišljuje, kako bi bremenjeni situaciji primerno nadaljevala, ne se bori sama s seboj.)

Težko svoj križ nosila sem tudi duni in cej svoj čas, kot ti ga nosiš, danes — jaz. Tako sva sestri po usodi. Spoznati tebe pa in dete me želja gorak k tebi vodi k toči solze dvakrat svete, kot na žarjavi peči ljubezen dvojna jih rodi.

Lucija: (ki prične slutiti, da ji opatica ni prinesla zaželenega obvestila) Kako?

Ah, vse to — samo varljiv naj bo san za večno končan? ki v njem sem grešila, in eno edino iz njega rešila: tebe, ti dete ljubo! v ljubezni spočeto, v mukah znešeno, v bridkosti rojeno, moje dete sladkó!

Le ti si mi bilo oteto! A mimo trpljenja, moj otrok zlati kaj more ti dati nesrečna tvoja mati?

Ah, ustni so moji grenki, in trpkost je v moji besedi, od solz izžareli pogledi so mojih skelčih oči. In moja duša je bedna tako, da bolno je njene bridkosti telo,

da jada nasičen krvi je tok, z otrovom prepojen prsi sok, ki ž njim te popijem, ko v sivi samoti v neznosti sramoti vse dni — vse noči po njem hrepenim, ki tvojih nikdar osinele niso oči, in ki vsekdar ljubkujejo me, kedar pogledaš me ti!

Opatica: Ne obupuj, preljuba hči!

(gre zamišljeno par korakov sem ter tja, potem)
Ko nekdaj po prečuti noči skoz okna svi medlel je dan, up zadnji našel moj cvetoči od slane strupa je požgan. A treba bilo je živeti, in treba bilo preboleti, in ker življenje je trdo, dasti težko, — je vendar šlo.

In če sedaj se pokoriš zato, ker si vrejela, vedi da vera znamenje je — križ. Zaupaj sestrski besedi, ne misli, da si pobedila in išči v drugih težji bedi,

ki kaplja le bo v morju zdela vsa bol se tvoja, — si tešila.

Lucija: (ki je zamaknjeno gledala ves čas v dete, skoraj sama sebi) Če nama za vedno kdaj bi ugasle njegove oči... o potem — z materjo bedno dete nedežno bi ti isto volilo si pot, kjer ni prevar, ni zmot,... v teme večne noči.

Šla bi... oba, tako sama, a vendar skupaj, ljubček ti — midva oba, jaz in ti!

Opatica: (jasno, izbrano in izrazito v početku, potem omiljeno) Naj bo nesreča tvoja sveti, ki klasje bo zlato rodila, ki v sveto naj molitev kleti že v kali bi zpreminela. Ne sme srca ti zagreniti krivice, zla izkušnja težka — naj dušo ti poplemnita, odtori vrata ti nebeška.

Saj zveličar nas veleva odreči se in odpustiti! Naj v tebi glas njegov odmeva, odloči njemu se slediti. Tam najdeš mir svoj in pokoj — nesrečni revni otrok moj!

Lucija: (nepristopno, naenkrat, kot da se je vzbudila iz zamaknjenosti) A kje je on, gospa — Andrej?

(odmor)

Opatica: (usmiljeno) Li ljubiš ga zeló? povej!

Lucija: (vzhičeno) Ah, s silo duše svoje vse!

Opatica: (pomišljuje zamolklo) Andrej... je blizu... in tako neizmerno daleč... (solze jo zalijejo)

Ne vprašuj, te prosim... več!

(se ovstruri)

(hitro)
In zdaj zdravstvuj!

(odločno)
Naj še poljubim dete!... (poljubi) Ti pa znaj: da čula bom v temi in bom molila zate!

(gorko)
Bog s teboj!

(Odide počasi, se ustavi, odide, pogleda po prejšnjem valkah, ki ji pride nasproti in se ji poklonita. Lucija se zgrudi na klop, in zdi pred se.)

X. prizor

(Lucija, Maruša.)

Maruša: (osorno) Še delati nas ne pusti gospoda sveta! (škodoželjno) Kaj pa ti?

(kratak odmor)

(strupeno)
Kaj niso vzeli te s seboj, ko ženi v mestu grof se tvoj?

Lucija: (vznemirjeno) Kaj govoriš?

Maruša: (škodoželjno, zlobno, ostro) Nič me ne glej! Zdaj se poroča tvoj Andrej — seveda z drugo, ne s teboj! — Ne slišiš li, — kako zvoné?

Lucija: (prestrašena, zmedena) Kaj praviš?... se poroča? Kdo? Govori vendar!... (ah, kako tesno mi je pri srcu! Te nemirne slutnje!) — Reci, — kaj — je ž njim! Govori čujč — jasno!

Maruša: (cinično) Sem že, in tudi dosti glasno.

Lucija: (se stoprav sedaj zave novice) Da izneveril bi se moj... on meni — moj Andrej?...

Maruša: (zlohotno) Tako je!

Lucija: (razburjeno) Ne, ti lažeš! Da bi to...

XI. prizor

(Prejšnji, Barbara.)

Barbara: (poseže vmes) Kaj pa imata?

Lucija: (sklene roke) Ti povej! povej, te prosim, po pravici, je resli, da je moj Andrej

(si pokrije obraz z rokama)

Maruša: (trdo) Zdaj čast izkažite resnici.

(Barbara obupana.)

Lucija: (obupano) Li čuješ, Barba? — Ti molčiš? —

Barbara: (po kratkem boju) Res je, Lucija, žal, da res!

(Lucija se omesti.)

Maruša: (trmasto) Resnico le sem govorila, kaj vsega drugega mi mar?

Lucija: (se vzbudi) O hvala! — saj je že prešlo. Več ne skrbita se nikar. Kar prosim se, ... jedno to, — pustita zdaj me samo.

Barbara: Koj, če mirna boš?

Lucija: (topo) O bom.

Barbara: (neznano) Ti moj preljubi Jezus.

(Opažuje par trenutkov Lucijo, potem odide z Marušo v kočo.)

(k Maruši)
Pojdiva!

XII. prizor

(Lucija sama.)

O zdaj sem mirna! mirna vsa. Noč se vjasnila v dan je nov, ko zadnjih rožnih sem okov

O ljubi sveti, božji križ! Lucija, čuješ! (proti Maruši) Vidiš, kaj si s svojo zlobo naredila?

samoprevare se znebila, ki dušo zbegano doslej z ne lažizlatom sem mamila. Kar moglo se na svet poprej je vezati me, na življenje, vse z nado očarjeno trpljenje, ki dolgo noč, v solzah prečuto, a v tripajočih zvezd obuto verjeti v jutra zoro dà, — prenesti bol najhujšo zna, — ki veruje, ko obupuje, iz muk in nad verige kuje — ah, zame je minilo vse!

Ah, kaj naj storim — kam naj ubežim pred samo seboj? In če bi šla do konca sveta, bol moja z menoj bi romala!

Kje naj se skrijem pred njo? V kako temó naj se zavijem? kam naj ubežim?

(pograbi otroka)

In ti z menoj — ljubček moj!

Kako naj te samega tukaj pustim? v tem peklu gorjá?

Kako naj živiva, kako naj trpiva, poteptana — zaničevana od vsega sveta, in izdana od njega, ki nama srce je svoje zaprl — in naju brezsrčno je strl.

Zato pa zdaj ti ljubček moj, ko je vse za menoj, popeljem nazaj te v sveti raj!

(zmedeno)
Že vrata — se zlata odpirajo — in angelci miljeni svirajo — čuj, rajska godba igra! — v valove se zliva, preliva, šumlja — in sopot zubore in grgrajo, in curki šelesté in mrmajo,

vrtinci na goslih skrivnostnih ihté, v zanosu pesmi starodavne o boli človeški pojejo

valov jéže zamolklostemno — mračno. Kot orlje slapovi buče mogočni, Korali med njimi vrte poročni na svatbo šumno me vabijo s strastjo me čudesno grabijo... na divji ženitvanjski ples na smrtni ples —

vmes pa iz daljave zvonovi pojo slovesno in vendar bolestno tako, ah, da se zdi, da so akordi tresoči preliti v solze, kot svinec razbeljeni vroče, — pekó in da jih joče moje srce.

(Odmor.)

(V težki zmedeni razburjenosti skoči kvišku in stopi na ivico brega.)

Zvonovi zvonite, mogočno bučite — slapovi vi ž njimi hrumite, valovi — volkovi požrešni tulite,

(steče k strugi navzdol)

vskipite, vzemite me z vami seboj — strnite, zgrnite se nad menoj,

(zabrede vodo)

ve hladne vode, ve zelene vodi! Na stražo čeri razmajaj se jez — na svatbo — na ples — v potop! — v grob — v mokri grob!

(v vodi)

Že srebrnopena zmaja zelena v vitke tokove prelita grozno pošast valovita strašna besno po meni hlastà — se me ovija — grabi duši me, mori me...

— Jezus Marija!

(Odmor.)

XIII. prizor

(Za odrom: z one strani Ljubljanice)

Ambrožev glas: Hej, hej! alo!

Volbenkov glas: Hojo ljudje!

Urbanov glas: Saj tone že.

Volbenkov glas: Tam v curku plove.

Barbara in Maruša: (pridrvé iz koče) Kaj pa je? Kaj se godi?

Ambrožev glas: Iz mesta... vaša... se gospođičina... topi...

Barbara: Rešite jo! rešite jo!

Vid: Prepozno bo! jo že zanaša v tolmun.

Barbara: France! Marija sveta! o!

Maruša: Že slači se! — France, ne hodi! Lepo te prosim.

Gašper: Je že v vodi.

Miha: Kot sulec plava!

Vid: Mah na mah — da jo prestreže.

Gašper: Toda vraga! Že tok divi jo preko prag.

Barbara: Zgubljena je! — o groza, strah!

Tone: Zagnal v vrtinec je zaliv.

Miha: Glej, roko belo dviga se in tone —

Gašper: Ali zdaj poglej!

Tone: Obleke kos —

Miha: Jo že ima! Za rame jo drži —

Maruša: Moj Bog!

Vid: Oba zgrabilo in požrlo je brezdanje brezno.

Barbara: Marija ti usmili se! Moj sin, moj sin!

(vije roki)

Maruša: France, France!

Gašper: Saj sta že tu!

Tone: Oba sta tu!

Barbara: O hvala večnemu Bogu.

Miha: Le sem France!

(Ambrož, Volbenk in drugih kmetov, kmetic in delavcev je vedno več.)

Ambrož: Kako krepko valove reže!

Gašper: Skoraj bo —

Volbenk: Je že pri kraju! Čakaj! Koj ti skočim na pomoč!

Jože: Postoj, ko čutiš tla pod seboj —

Barba: (ponosno, srečno) Moj preljubi sin!

(Nekaj kmetov odhiti k strugi.)

Maruša: (veselo mu maha z roko) France, France!

Barba: Na mah jo položite, Vid.

Anka: Kako je bleda, kakor zid.

Volbenk: Bojim se, da je že mrtva.

Matevž: Stresite jo!

Reza: In jo drgnite!

Mefa: Da oživite jo morda —

Gašper: Že diše zopet.

France: (vskličeno ob vodi neviden)... še živi! Za hip odprla je oči.

Barba: Zahvaljen bodi sveti bog! Pred kočo gor jo prinesite!

Maruša: (zlobno) Ej, kje je pa sedaj otrok?

France: Po vodi oče ga lovi.

Volbenk: Pa pač zaman!

(Lucijo prinese pred kočo.)

Barba: (se skloni k utopljenki) Kako ti je Lucija moja?

Tone: Kmalu bo spet dobra!

Katra: Toda... vendarle — kako se je zgodilo to?

Špela: Kako? — Nesreče ni bilo —

Maruša: Torej je sama v vodo šla —

Volbenk: Da, res je to!

Ambrož: Saj midva sva s kovačem gledala oba.

Lena: Da samo sebe bi vtopila!

France: Kaj zbegan človek vse stori!

Gašper: Sedaj je dobro! — saj živi.

Maruša: (završči strastno) Ni dobro ne! Kar je storila, je velik greh in je zločin.

(Odmor.)

Lucija: (se zave, zamegljeno, sanjavo) Kje sem? — Kaj hočete, ljudje? O Barba, ti si? — Kaj je to?

(Molk; vtopljenka se vjasnjuje.)

Kje moje dete je? — moj sin?

Špela: Hinavka zdaj še vpraša: kje!

France: (vzhičeno ob vodi neviden) še živi!

Maruša: (završči strastno) Ni dobro ne, kar je —

Lena: Ki dete svoje je — umorila.

Maruša: (strastno) Morilka je.

Špela: Morilka — dvojna!

France: Da vas ni sram tako soditi!

Maruša: Ej, tvoja bol je preprosojna.

Urh: Tako je, da!

Lenart: Pred sodbo ž njo!

Jože: Pravici prosto zdaj stezo!

Barba: Čemu ste jo potem oteli?

Špela: Kaj treba dalj še govoriti!

Urh: Pošljite po beriče v grad!

Lenart: Na oder ž njo in vuz za vrat!

Mana: Saj že gredo!

Špela: Saj že gredo!

France: Kaj ste zverine? Ste zbesneli? brez duše ste, in brez srca —

Maruša: (porogljivo brzo vmes) Zato ga on preveč ima.

France: Da ni vam moči razumeti —

(Lucija, ki ni doslej prav razumela situacije, ker so jo bila zopet vržena onesvestila, se zopet vjasni.)

Lucija: Zakaj mi niste dali umreti?

Barba: Usmiljenje ljudje!

Maruša: (neusmiljeno, trdo) Čemu?

Lenart: V Ljubljano ž njo pred sodni stol!

Katra: Saj so že tu!

(pokaže na beriče)

Urh: Skoz prsi kol detomorilka pristoji!

(Beriča prideta, stresta vtopljenko za ramena in jo polagoma postavita na noge.)

I. berič: Le vstani, dekle, dvigni se!

II. berič: Podaj roké — takó — takó —

(Sedeči roki svežeta in se pripravi z njo na odhod v mesto.)

Lucija: (se vzravna kvišku, a se omahuje)

(grenko)
Ah, tudi to! — Moj Bog — zdaj vse razumem. — Ni mi več težko. Kaj more biti boljše beden kdo, ki dano ni mu niti, da — umre.

(Beriča napravita v gručo pot. Lucija se da odvesti.)

France: (mehko, bolestno) Lucija!

Lucija: (se ozre nanj, mu pokima, hvaležno toplo)
Hvala ti, France.

Zastor.

III.

ŠKRCAT IN BISERI.

Pozorišče: Stari trg v Ljubljani, približno pred zatiskim dvorcem, z galnimi razgledi po trgu proti Tranci, in delnim po Florijanski ulici. Na levi rovtov z balkonom nad balustrado. Iz balkona vrata v sodno dvorano. Z balustrade, na kateri je glava vhod v mestno hišo, nekaj stopnic. Na levi ob hišnih vratih moli iz stene železna roka, držeč v pesti gol meč.

Na levo od rotovža mogočna lipa, pred njim star kamnjen vodnjak, nekoliko v stran kamen sramote. V dvorani se vrši krvava sodba, pri kateri zaslišujejo priče, ki prihajajo in odhajajo. Mestni pisar in z balkona vskličuje. Pred sodiščem ljudska množica: meščani in meščanke, kmetje in kmetice s Fužin, v ozadju plemiška mladež. Mestne straže, mestne sluge. Na desni v ospredju samotarji krčnik z vrvjo v roki.

I. prizor

I. meščan: (prisede k skupini meščanov) Sevé, vas najti je povsod! Kaj ni še sodbe?

II. meščan: Skoraj bo!

III.: Saj že pri zadnjih pričah so!

I.: (zagleda krvnika, in se ironično na lahko prikloni)
Oho! S Sotelske so gospod, če vidim prav, že tudi tu.

II.: O kaj pa da. Mudi se mu. — Turčinu, če le voha kri.

IV.: No, saj je krščen!

II.: Kaj za to? Volk se nikdar ne spremeni.

III.: O kje? Krstiti moreš ga, a prekristiti se ne da.

I. meščan: (pokaže proti sodni dvorani)
In zdaj konča naj ovco to?!

II.: Če bi Tomaž iz groba vstal...

III.: In videl to...

IV.: Njegov deklič! —

I. meščanka: (goličava)
Visoko letal, nizko pal!

II.: Ni bilo drugega je nič,

(škrbasta)
kakor prevzetnost!

II. meščan:
E zakaj prevzetnost? Moška je bila, ... ponosna ... rekel bi morda...

III. meščanka:
Kako pa! Naj le gleda zdaj!

IV. meščan:
Za vašo milost bo prosila!...

IV. meščanka:
In tudi v cerkev ni hodila...

II. meščan:
Vsaj toliko kot vé.

III. meščanka:
In če! — samó nakit razkazovat.

I. meščan:
Vi greste k maši — v cunjah, mati.

II.:
Kot more kdo!

III.:
Zato ti vrat ljudem svoj daš občudovati.

I. meščanka:
Nesramnost to!

II. meščan:
In vi zobé!

I.:
Jezike dolge pa obe!

(Meščanke ogorčene odidejo v ozadje, meščani se smeje umaknejo v stran. Njih mesto zavzamejo kmetje.)

Kovač: (pride s Fužinarjem v skupino)
Midva sva že opravila. Zdaj je France... Potem pa ti Maruša!

Maruša: (osorno zbadljivo)
Da bi javila se sama, treba se mi zdi. Vse so se sklicali — le mene se branijo. A jaz povem (strastno) resnico čisto, vso,... gospodí!

Fužinar:
To mora vsak, kogar zadene.

Maruša:
O, jaz jim že oč odprem!

Fužinar: (kafeteremu preseda njena zagrizenost)
Miruj, miruj, in tiho bodi, in takih ne ubiraj strun. S kovačem tu... zbrasti sva jo videla samó midva.

Maruša: (s triumfom)
A jaz! — Ko v svedru je tolmun jo vil... kako je črn gavran

(pomembno)
se preletaval nad vodo...

Kovač:
Saj precej v smrekah... malo v stran... gnezdili vsako leto so.

Maruša: (temno)
A krčal ni za prazen nič. Jaz vem, kaj ta pomeni ptič. Če čarovnice vmirajo, krog njih se vrani zbirajo!

(Kmetje se osupIi pogledajo, majejo z glavo, meščani prično prisluškovati.)

Oče ribič: (ostro)
Kaj se ti blede? Kaj noriš?

I. meščanka:
O čarovnica tudi še!

IV.:
Morda...

II.:
Zakaj pa vendar ne?

V.:
Moj Bog!

VI.:
O sveti božji križ.

(se prekriža)

Kovač:
To babje čenče so samo.

2. prizor

(Prejšnji, pisar se prikaže na balkonu.)

Fužinar: (pokaže na Marušo)
Zdaj duši mir, zdaj je na vrsti.

Pisar:
Maria della Costa...?

Maruša: (nestrpno)
Tu!

Kovač: (meščanom)
To vse ni nič!

II. meščan:
Kdo je pa to?

Kovač:
Rejenka ribičeva. V Trsti prevzetna najdenka...

Fužinar:
... rodu neznanega, ki je menila, da vzame jo domači sin.

Oče:
E, pridna bila je, poštena —

Fužinar:
Vendar si nista zarečena —

Oče:
In če bi hotel jo fantin...

Kovač: (meščanom)
Poglejte, pravkar je iz veže zdaj stopil — to je on, France...

I. kmet: (smeje)
... ki šel Maruši je iz mreže...

II. meščan: (gleda)
... ki zdaj korak je svoj pospešil?

Kovač: (prikima)
Ta bil je tudi, ki je rešil takrat Lucijo iz vode.

III. prizor

(France, ki je prišel od zaslišanja, in Maruša, ki se je prerila skozi ljudi do stopnic, se srečata na njih. France se skuša mimo nje zmuzniti.)

Maruša: (grozeče)
Le svoje vpiraj v tla poglede, ki njenih vpaljen verg goriš, in mimo mene brez besede, kot tujec nepoznan hitiš.

France:
Daj mir in hodi svojo pot!

Maruša: (razburjeno)
Mir naj mu dam? in krenem naj na svojo pot? Ste čuli zdaj? Kakó on govori z menoj. Ki bil nekdaj je ljubček moj.

France: (resno)
To ni resnica. Nikdar ni, kot veš, iz mojih ust prišla le senca takega slovesa, ki mene nate bi vezala. Če si iz oblakov tja v nebesa dekle si samo most zidalo, si tudi samo krivo ti.

Maruša: (sarkastično)
Jaz sem zidala za oba! Dasi nisva izgovorjena si bila, vendar tvoja žena postala bi, ve snnja vsa, da tujka ta ni k nam prišla. Odkar pa ta se je vselila, o več-emite mi, ljudje, s pogledi ga je omamila, in otrovala mu srce. Prečarala mu ga do dna

(zugajoča)
zločesta čarovnica ta.

(proti balkonu divje strastno)
A če je voda ni hotela, ko bil nedolžen je otrok s teboj, naj vitez vesel se tvoj! — ti — boš — gorela!

(Plane v hišo, France se zgubi med ljudstvom.)

VI. meščan:
Ta ženska kar strasti besni!

Kmet:
Kaj hočeš? To je laška kri!

4. prizor

(Pisar na balkonu.)

I. meščan:
Zdaj tiho!

II.:
Mir!

III.:
Tam na pomol pisar je stopil... kliče dol...

Pisar:
Gospod Andrej grof Modruški?

VI. meščan:
O tega lehko teden dni pozivlje še.

VIII.:
Pa ga ne bo!

Pisar:
... grof Modruški?

Ljudstvo:
ha! ha! Ga ni! Ga ni!

Pisar:
Gospod Andrej grof Modruški?

I. plemič: (ironično)
Ne nadlegujte ga, ljudje.

2.:
(smeje)
Da dosti nimate nikol!

3. plemič: (izzivajoče)
Mar ni vam ljubica dovolj, da razloži vam in pove —

1.:
Kako se grof je izpljuval —

V. meščan:
Ušivci! Jezik za zobe!

(Vse potegne meče in navalí na plemiče.)

II. meščan:
Kdo bil je to?

I.:
Pobè predrzno!

III.:
Počakaj, koj vtrojim mu krzno.

VIII.:
Prokleta plemiška drhal.

Krvnik: (ki je zasledoval ves čas pazno dogodek ironično)
Jaz sem samó, samó — krvnik.

I. VII. X. meščan:
Iz mesta ven!

VIII. II. XII. meščan:
Proč z naših tal!

Ljudje:
Hej straža! Straža!

(Straža poseže mes, loči bojevnike in porine plemiče na desno v smeri proti St. Jakobški cerkvi.)

5. prizor

(Sodnik in par dvanajstnikov se prikaže na balkonu.)

Sodnik:
Mir ljudje!
Ne dajte se zavesti od krvi,
da bi nad glavo zmagovala.
Strastém kaj malokdaj gre hvala,
Navadno pa jim kesli sledi.

Volbenk Orehovec:
Gospod sodnik, imate prav!
Vendar povsod so dane meje
Dobroto je — vele — sirota,
in vzrok svoj vsak ima pojav!
A da bi k škodi še sramota
nad nas prišla, — in da se smeje
zlohotno ta, ki mi v obraz
je — pljunil,... ne prenesem — jaz.

Meščani:
Tako je! Da! Mi tudi ne!

II. meščan:
Po mestu krog popivajo —

III.:
Nas noč in dan izzivajo —

VI.:
Žene nam zalezujejo,
kot jagnje volk —

IV.:
Potem pa se
zveri še posmehujejo!

Vrban Boš:
Gospod sodnik, in zdaj svoj glas
naj dvignem tudi jaz do vas,
prijatelj rajnkega Tomaža.
Kdo kriv je vprašam, da med nami
do kamna sramote straža
gaz dela danes? da stoji
najboljši naši vseh pred vami
hčera najdenke zadaj hi?
da nanjo čaka tam krvnik?
Kdo kriv je, o gospod sodnik?
Prijatelju se oddolžujem
in zapeljivca obtožujem
pred svetom vsem, meščani vi!

Ljudstvo:
O tak gospod ni kriv nikdar!
Da, ta je kriv! Tako je stvar.
Kar njega naj obesijo!
Naplejte ga na koló!

Sodnik:
Zaman besede plameneče,
moj tesno omejen je krog.
A ki nihče ni uteče,
je sodba, ko bo sodil Bog.

Vrban:
Da, sodil bo! In ko obéh
bo tehtal krivnjo, jen z ločin
— nov: mene, tekel, fuzarín —
spoznam bo lažjim, nego greh
njegov, ki sodbe zanja ni.
Zato pa tudi dobro vem,
da govorim iz srca vsem,
če prosim zanj — milosti.

France:
Ne, ne! Nič milosti gospod!
za to siroto vseh sirot,
samo pravice malo,
in malo le usmiljenja,
da led bi raztajalo,
krog vašega srca.
Če res pravica slepa
še tudi gluha bi bila,
in bi beseda lepa
odmeva v duši ne našla, —
oči odprite vsaj,
gospodje dragi in gospe,
poglejte in povejte,
ste videli od njenih kdaj
bolj žalostne oči?

IX. meščan:
Dovolj tega! — Dečak miruj!

I.:
Nikar nad njim se ne huduj!

III.:
Ti si zaljubljen fant!

6. prizor

(Prejšnji brez sodnika. Lucija, krvnik za njo. Maruša, ki se zgubi med ljudmi.)

Rabelj:
Kdo? Kdo je to, ki jo ženo na kamen v halji sramote? In res naj bo? da bivala bi duša temna v podobi tej rajsko zori? Mar čar je pekla? Kar gledajo moje oči? V mrak meglen ves naokrog zavita se mi zdi, a kamor je njena noga stopila, se je megla umaknila, in vse je svetlo. Odkod ta luč svetla? Iz motnega olja ni vstala, iz luže močvirne ni vzšla! Kako se bi v taki krasoti razdiviti mogla, da dali je čudesa niso neba. In če že telesa lepoti bi vladala duše tema, pa vzvišeni sili te boli zagospodovati nikoli ne mogla bi tema srca. Za čelom tam polnim miline zločinskih ni misli tkanine kdaj mogel zapresti si vrag; in ustni z zlobam ostale vsekdar neprestopen so prag. In da bi kdaj mogle vmazati te lilije njenih se rok, iz blata da mogli kdaj vstati ločkvani njeni bi nog? Za to so prenežne, prebele, in davno bi že iztehtele, da vanje kanila se je kal.

Lucija:
Božjega Mati Sinu! Daj da sramu žgoča redčica, ki biča mi lica, vso me zalije, vso me pokrije; da kot oblak plašču enak temnóškrlaten v se me zavije, in da me skrije, ščit blagodatén v moji sramoti, v kateri drhtim, v kateri medlim, kakor da stala bi v grešni goloti v množice sredi, od koder pogledi nje neizprosni merijo — perijo v revno telo, in muki neznosni s kruto slastjo dušo izročajo smrtno-bolnó. Sveta Devica, usmili se me!

7. prizor

(Prejšnji; sodnik s spremstvom na balkonu.)

Sodnik:
Zagovor tvoj naj čujem zdaj. Imaš pojasniti še kaj?

Lucija:
Ničesar več! Če greh mladost je, — sem grešila, če greh je vera, — sem grešila, in ah! — če je ljubezen greh težko in silno sem grešila.

Vem, da po tem ne vpraša pravica trda vaša. In kaj naj pulj lehák besede odtehta tamkaj, kjer dejanj svinčena peza govori, ... da ni iz čustev, nad in sanj, iz misli, strasti, zmot in bede usoda jih človeška sprede, in vrže megél v val zgosti.

Kjer dež pohleven je zemljó napojil in napolnil strugo, čemu izbrala pot bi drugo potoka, rek tok in val? A tam, kjer je vihar divjal, in zgnal vode je v veletok, in vse preplavil krog in krog, kjer dere, lomi ruši, trê, da vse pod njim pogiblje, mrè... kaj mar mu struge je, bregóv, okopov kaj, in kaj jezov?

Zanj mej in mer nobenih ni — na d njimi je — in sam je vse — kot so nad zakoni — sveta, in bodo — zakoni srca!

Kakor nevihta, kakor povodenj je name prišlo? in zlilo in pokopalo me je pod seboj. Jače od volje človeške je naše srce, zublji peklenski, luči nebeške v njem plamene.

Nad njim pa je On, ki vse vé, ki vidi tudi v moje srce, in čegar sodbe se ne bojim. On je z menoj! Vi pa sodite grešno telo!

Oče moj! V tvoje svete roke izročam svojo dušo mlado.

8. prizor

(Prejšnji brez sodnika, ki odide v dvorano.)

Krvnik: (jo usmiljeno gleda)
Ah, te tvoje bedne oči so ena sama temna solza bridka, solzi, ki na tebi blisči, ti roža moja vitka. Morda je same grenkosti, bridkosti strupena, ta solza ognjena.

O da jo morem in smem vzeti, poljubiti in izpiti, in umreti mesto tebe... Lucija!

9. prizor

(Prejšnji. Na balkon prikoračajo mestne sluge, eden od njih ima v roki drobno palico, drugi srebrno sodno žezlo. Sodnik s sedmimi svetovalci stopijo do ograje, na kar prične sodnik čitati sodbo.)

Sodnik:
Mi Luka Novak, kot svobodno izbrani sodnik in notranji prisednikov svet dvanajstnikov ljubljanskega našega mesta, po vesti najboljši sodeci obtoženko sno narodejstva podtaknjenega oprostili, sicer pa spoznali jo krivo, in sodbo izrekli na — smrt.

France:
Nič ne žali! Nič se ne boj — (ob Luciji) Ne obupuj! jaz sem s teboj.

Ljudstvo:
Na smrt! Obsojena na smrt.

France:
Gorjé! To zmota je strašna.

Maruša: (divje)
Naj žrelo jo požre pekla!

II. meščan:
Ta divja strast!

III.:
Ta črt!

IV.:
Ta črt!

Posamezni:
Zdaj v stran prepl! In red in mir!

**DR. IVAN ROBIDA: Rože ob potu.** Sodnik: Premotrili vse smo, in kazen do meje omiljeno skrajne, velimo izvršiti tako: Vodite to grešnico revno na Friškovec venkaj na polje, da sodi pravični jo meč! Potem pa krvnik na grmadi sežge naj telesne ostanke; prah in pepel njen naj zbere in naj ga po reki raztrosi tam, kjer je — grešila nekoč. Šibica zdrobljena, sodba izrečena? *(Vzame paličico, jo prelomi in vrže obsojenki pred nogo.)* Ljudstvo: Smrtna sodba izrečena... Sodnik: Lucija Škofova, si razumela? Lucija: Sem. Hvala vam, gospod sodnik. France: Lucija čuj! Maruša: *(s satansko zločestim veseljem)* In bo gorela! *(zmagovita)* Če živa ne, pa saj mrtva! *(k Francetu sovražno)* In tezgadi daj se z njo! Meščani: Proč s tabo! besna furija! Iz mesta ven! Naprej! *(bereta Marušo v stran)* Sodnik: Krvnik! Izročam ti obsojenko! *(krvnik se neodločno približa z vrvjo v roki, katero bi moral obsojenki vreči krog vratu, in omahuje)* France: Ne loti se je! proč roko! Zla lastni hrani zanjko vrat. Lucija, čuj! — nič se ne boj — Jaz čuvam te — Lucija: *(žalostno)* Zdravstvuj France! *(hvaležno, prisrčno)* če rodni ne, po srcu — brat! France: Lucija! Straža: Proč! Umakni se — Naprej! Na Trančo! Idimo! *(Franceta, ki se nekoliko časa ruje s stražo, sunejo v stran, obstopijo Lucijo in krvnika, jih vzemo v sredo in odidejo proti Tranči. Ljudje se porivajo deloma za njimi, deloma se razidejo. France sedi na stopnicah, gleda za njo in joče jeze in žalosti.)* France: *(obupano)* Nebeški Bog! Odhajaj! Gre! In jaz brez vse moči, sem — tu! *(pokrije si obraz z rokama in krčevito joče, ko pristopi oče, in ga strese)* Oče: *(mehko)* France! Daj! pojdiva domu. — **ZASTOR**

**IV. NOTTURNO.** *(Ječa v Tranči, v katero prideš skozi težka z železom obita vrata po stopnicah iz pritličja. Na desni malo zamreženo okno v precejšnji višini, na levi ob steni kamena klop, ob nji na steno priklopljena navzdol spuščena, surovo obdelana mizna plošča. Na nji vrč, kruh in nekaj jedil v lončenih posodah. V kotu par šopov slame, blazina in posteljnina. Ko se dvigne zastor, je čuti iz daljave pritajen korak na posavah mestnih godcev. Takoj nato zvoni iz manjše daljave večerni zvon avemarijo. Večerna zarja se tekom akta prelije v mrak in temo.)*

**1. prizor.** Lucija. *(V sivi halji, železje na rokah.)* Že h koncu se nagiba dan, poslednji dan... Skoz okence žari nebo... in v zlatu se tam zunaj koplje dol in plan... in solnce tone za gorami. Ljubljanice mi pod nogami šepetje tiho leni val. Piskači s stolpa so vrhá že odtrobili svoj horal, in s svetega se Jakoba razlega fin večerni zvon. Ave Marija! Ne daleč proč od tam, kjer bron nočoj drhti njegov, stoji košata lipa, zubori iz curkov bisernih vodnjak, pršeč rosi na tisti tlak, kjer deklica nedolžna ž njim tedaj sem prvič se sestala, in ž njim plesala. Tam prežil — *(strastno)* kot strela mi vtrezdil Krim — pa tudi sodbe mrki ris! *(trezno)* Kaj mislila sem, ko je niž in onih svetlih dni vesela potekla, da bo besnel v plamena plamenih nekdaj, ko tilnik moj bo trl in mlel! *(trpko)* In zdaj? Izprazniti trpljenja kelih sem morala do dna. Če kaplja zadnja v njem je še zastala — kaj naj pomeni ta? *(vdano)* A tudi njo posvetim tebi moj Andrej! In po tebi, glej nevtéžno koprnim in v železje vkovane, stezam svoje roke po tebi. *(iskreno)* ki ljubi neomajno te moje srce.

**DR. IVAN ROBIDA: Rože ob potu. II. prizor.** Lucija in Mati. *(Mati in hči se objemeta in jočeta.)* Mati: Ti revica! Lucija: Ne jaz! A ti! *(jo pogleda od nog do glave)* Kako si se mi posušila, kar oče je umrl! O vem, da tudi smrtjemu zakrivila sem smrt. Mati: *(plaho, se bori sama seboj)* Poglej, preljuba hči ... In zdaj od tebe tudi ti odhajaš! ... Sama naj ostanem, ter ob njegovem naj preranim ... in tvojem svežem grobu še preživljam težke svoje dni odslej naprej ... Lucija: *(bolestno – naglo)* O mati! Ne! Mati: *(se ojunači)* O pač! ... In vendar ni še vse zgubljeno. Še mogoče je rešitev ... hčerka bi ... kako! Lucija: *(bridko)* Rešitev? meni? — Ah življenje ne more biti opróščenje samo za mene, — to je smrt samo. Mati: *(proseče)* O ne govori mi tako. Poslušaj! ... *(odmorno)* ... Ko sinoči *(obotavljaje od tod ... domov ... čez Žabjak, in zavijem v Pasju ulico ... *(hoteno, odločno)* iz njenih senčnatih ožin, tam, ... kjer se ulico od pot slaneti ... v svetli mesečini ... ob dveri ... naše hiše vsem ... ... moža ... zamotanega ... v plašč ... Kaj hoče tu? ... in ... Kdo je to? se ... vprašam *(naglo)* Niti poznati nisem mogla ga ... v bližini ko me govori: »gospa, — če mi dovolite ... bi z vami govoril par besed samo.« ... zaradi vaše hčere ...« Kdo *(si hoče pridobiti časa z raztegnjenim pripovedovanjem)* pa ste? — »Gospod tako povem vam vse ... mi reče ... ali smem? ... V imenu božjem! — pa vstopite! Takoj bo luč! — In zdaj hodite za mano! ... »Hvala, dobro bo tu v veži ... zamec, skromno ... gost v zadregi ... moj odvrne ... tajni, klobuk si sname širokokrajen ... in ko ... nanj pade pramen ... prost, *(naglo)* obraz zagledam razsvetljen ... Lucija: *(razburjeno)* Emilijan? Kdo?! .. Kdo je to? Mati: Sam ... vedno pravi ... Milan ... si ... Lucija: *(trpko, mrko)* Zadosti jih je eden sam. *(Odmor.)* Ta, ki je došel ... ljubá hči ... bil ... oni ... s. Sedal ... je planil, *(kratek mučen odmor)* Lucija: *(plane kvišku)* Kdo!? ... S Sedla!? ... rabelj! *(dokajšno, grozavo)* O Marija usmiljena! Čemu? Mati: *(žalostno, resno)* Lucija! *(proseče)* vrsnici zadnjo mojo nado! ah, glej življenje svoje mlado, in moje v njim! Če sebe ne, se usmili svoje matere. Lucija: *(odločno)* In kaj storim naj? Kaj želiš? Mati: *(obotavljaje)* Saj ... morda tudi sama ... veš da se po pravdi ... in postavah, že hočeš lehko oprostiš, odtegneš sodbi se krvavi — Lucija: *(ki preide študijo, trpno)* Ne boj se! ... vse izreči smeš! Mati: v stiski, plaho)* ... če ž njim, ... če ž njim ... se ... poročiš! Lucija: *(ironično)* Torej me je pri tebi snubil! Mati: *(priprosto)* Ne! — Pravil je, da te je ... vzljubil, ko stala si na trgu tam ... in prosil me, da te pripravim, da pride na poset pa sam ... Lucija: *(odločno, trezno, stvarno)* Dovolj vsega! čemu sanjivim se pravljicam bi vdajal mož — saj kri manj rdeča ni od rož. Življenje moje mi izpalo samo, ker ... dete ... je ... končalo — še drug me, hujši ... greh teži, *(no brez trpkega sarkazma)* ki milostno mu dan izbori pred smrtjo in sramoto mi —! močno srce — moja samomor! *(Odmor.)* Mati: *(rezignirano)* Torej ni mogoče te oteti? Lucija: Ne! in si tudi ne želim. Mati: *(obupano)* Saj meni mesto ni umreti *(sklene roki in pogleda proti nebu)* nebeški Bog, daj ... te rotim! *(odide plaho, skrušena in potrta)* *(Ječar prinese motno gorečo svetilko, se usmiljeno ozre po obsojenki, odide počasi in odpre vrata krvniku.)*


V. prizor.
(Lucija. Rabelj.)

Rabelj: Pravkar sem videl mater tvojo ... kot senca zbegnila plašna v solzah, molče je mimo mene — in jaz ... poznam usodo svojo.

Lucija: Če jo poznaš, čemu prihajaš? — Ni tvoja ura še prišla — Mar da na muki se naslajaš, prečudna slà te k meni žene? Ah! daj umirajočim — mir.

Rabelj: Težko ga dà, kdor s am ga nima. Kdor žeje mrè, kaj mar mu žrtve, če v skali sami sluti vir? In če vzbuditi treba mrtve ko čuvstev vse preplavi plima, slovo si vendar pribori. *(refleksivno)* Kar danes jaz sem, kar si ti — vse je življenje zagrešilo... Neurje me v dežele vaše je dečka divje navalilo.

*(trpko)* Siroto pa neversko skor končati z mečem ni kazalo. Kam torej ž njo? — In če jokalo z besedo isto je gorkó, kot vam je dana, mi srce — ostal sem turška zver! — In kdo naj bo mu oče in rednik, če ne — krvnik!

*(bridko)* Tako med Volovec in Grad na Sedlo tok me je zagnal usode. — Tamkaj je pomlad dni mojih mračna odcvetela, me z zagrenelostjo prežela, in tam sem to, kar sem, — postal: zaničevan šàpa, ki izvrši, kar drugih boljših srca in glave izvršiti brez sramú vele.

*(sarkastično)* Sevé si z rok odečiš — križ a da opereš si srce in vest in dušo — *(trdo)* vode ni!

Naj sodi Bog! če res moj greh tako je velik. — A v nočeh brez spanja, ko čuvaj raz Grad je klical ure, ... tisočkrat razmišljal sem, če res ne gre, kot drugim, tudi meni mal kotiček saj na solncu; če utrinka drobnega samo ni sreče zame. ... In dejal sem si: da vzamem tod slovo, da čudes ne velja čakati, da srečo mora vsak iskati, sam z volje smelo si rokó! ... In vendar sem ostal!

Tajinstvena in čudna sila me zadržavala je tod. Ne vem zakaj, kako, odkod prišla je name — tu je bila! Prinesel sem jo že s seboj morda iz juga! ... Narod moj, ki v sužnosti vzdihuje kruti, rad mnogo sniva, mnogo sluti ... Jaz ... sin njegov, ... *(da odtmev sebe, in da vstrpim)* ... sem prav tako v neznosni, divji svoji boli ubežal v sén, ... in slutil ... tebe.

In dàsii nisem prej nikoli te vzrl, — trpeči tvoj obraz v valovih bujnih tvojih vlas se vendar zdi, da ga poznam, da gledal sem od nekdaj vanj, ah, da v spominu ga imam še iz otroških svojih sanj.

Dà, isti trpki je izraz krog ustn sencil nji i obraz, ki še spomin jedin svetal iz davnih dni mi je ostal: o zlata moja mati ti. Spomin, nikdar pozabljen in nikjer!

O vem, o vem, če še živi, kako bi te vzprejela, na prsi te prižela, Lucija tebe, svojo — hčer. Ne pomišljuj, — podaj rokó —, in prej kot luna pomladi se v drugo, čez plan, vrhè na jug pot nama skupna gre. Ne hóti, da jo hodim sam!

Lepo je tu, — a lepši tam. O ti ne veš, kako lepo! Kjer šume naše šelesté kjer reke naše z gor drvé, kjer v kolobarjih pod neba svodovi temnosmodrega ponosni orli krožijo, jih širijo in ožijo, kot straža sprepletavajo planin se naših, v doli pa citrone razcvetavajo, oranže po brdéh žaré, in trte sok medén rodé; kjer večna se pomlad smehljà; kjer naju nikdo ne pozna; kjer prošlost vsa, — le težek san na veke vse je pokopan. Lucija! — tam — ne reci: ne! — življenje novo so začne, in z njim pomlad cveteča, tam tudi nama srcá, Lucija, se vsvete!


Lucija: Besede čula sem, in sem spoznala da nikdar moči ni človeka ubiti v nas! .. Udaril si na skrite zdaj srca strune, .. ali jeka — pa v globocini duše mi razrite več kroj ne izvzvala. Potrgane so strune v nji! Kako bi tvoj je glas vzglasila, kako bi v tvojo se vživila, ko davno vse je v njej mrtvó, in vse pustó in vse temnó ... v puščinji zimski večna noč! A v tebi je življenje moč v tej kasni prekipela uri, ki čarobni v nji nosi ključ, da v svobodo odpreši se duri. Na nebu solnce, v srcu luč, noč za seboj — dan pred seboj — kaj bi z menoj?

Rabelj: Kaj bi s teboj? S teboj, ki v silni svoji boli srce nesrečno k tebi moli, ti blažena si med ženami, Ti! Ti! moj solnčni san! Ah v tebi sami vzblesteti moj le more dan! Brez tebe zame več ga ni — brez tebe groza je noči strašná samó, in večna bo.

Lucija: In ti se bojiš te noči? in drhtiš pred njo? In ljubezen tvoja ne sveti v nji, in me ali samo? Kaj naj ti povem? O, bodi mož — in ne obupuj —! *(odmor)*

Rabelj: In to je vse, Lucija, čuj! — kar moreš reči mi? Tako naj grem?

Lucija: *(po kratkem odmoru)* Ne, ne! Tedaj, ko želj se ti vresniči čud, ko hrepenče ti oko zagleda tvoj domači kraj; ko stojiš ... spet na rojstne gruda tedaj — se spomni mene, — in izroči ji pozdrave moje. In ko na očevine tleh, na prsih matere se svoje spet prvič odpočiješ izgubljeni sin, in solnce sreče zablisče v očeh, o naj tedaj ti zaigra, po licih zdrkne, pade na tla, na domovine tvoje sveta tla med njim in tebi — v moj spomin. *(mu poda roko)*

Rabelj: *(poklekne prednjo in ji hté poljubi roko)* Ah, v tvoj spomin? O kar imam živeti dni, od njega živel bom samo, na uro to. In zdaj v slovo ... odpusti! Hvala ti Lucija! *(se ostrmi)* *(odide potrt, pogleda se enkrat otožno nazaj, in izgine za vrati. Odmor.)*

**VI. prizor.** Lucija. France. *(S suknjo pod pazduho, ogrnjen z ribiškim plaščem, v katerem nekaj skriva.)*

France: *(prostodušno, iskreno)* Lucija!

Lucija: *(vzradoščena)* Ti si France? ti nisi me pozabil?

France: *(resnobno)* Ah, kako bi te, ko mislil več in bolj sem nate v teh mesecih, kot prej kdaj...

Lucija: *(grenko)* Ah name ... name, ki poznat vsi težko grešnico me zdaj.

France: *(možato)* Kaj mar mi sodba in ljudje; *(prisrčno)* merilo moje je srce.

Lucija: *(toplo)* Vem, da si blag prijatelj moj, in vedno dober bil z menoj.

France: Kaj dober?! — Kot si zaslužila. Ni bila vaša hiša dom moj drugi? In si pozabila, ko oče je obolel, mati — *(se prehiti)* ničesar zabil ti ne bom —

Lucija: *(odklanjajoče)* Naj! ne govori dalje France!


France: *(se ne da motiti)* ... in mar se ne spominjaš več, ko ribe v hišo sem prinašal, in s srcem vedrim, vesele se nate, kot na praznik svet, od vas potem domov gredoč sem na klobuku za nageljji še blažen tvojimi ponašal!

Lucija: *(resno, zamišljeno)* Da, to so bili lepi časi.

France: Najlepše pa v vsi vrsti let je bilo za veliko noč, ko v divnem, bujnem svojem krasu razcvetala se je pomlad. Ah, da, takrat vsi, vsi ste: oče, mati, — ti — k nam na Fužine v vas prišli.

Lucija: *(otožno)* Zakaj raz mrtvi ta zaklad, zdaj pozabljenja prot odgrinjaš?

France: *(otroško)* Ah, da takrat ... *(še se spominjaš?)*

Kako gorelo ti je lice, kako svetile se oči, ko prve trgala cvetice si po ledinah krog vasi. V zaspanih zvončkov tihli roj, v trobentice ž njim prešerni boj, v Marijinih srajčic sred vrta, v vijolic črede krog mejá je čudobajno pastrice ročica ti posegala, in kot metuljček bel — vesel po cvetju ti je begala. Lucija! mar si pozabila? ...

Lucija: Ne, Nisem! ... in saj veš cvetice sem od nekdaj zelo ljubila.

France: *(veselo)* To vem. In glej, zato *(izmota šopek iz plašča in ga ji poda)* prinesel šopek sem ti zal, iz njega rožnkravt dehti, ljubezen živa v njem gori, in rožmarin ...

Lucija: *(tesno, žalobno, mrko)* Ah, svoji bedni prijateljici ... zdaj ... v slovo poklanjaš ga ... pozdr ... v poslednji it!

France: *(živahno)* Ej, ne Lucija, ... ne tako! Pozdrav življenju ja ti prinašam iz prihrankov svojimi ... in kar ... zložili skupaj ... smo ... doma podkupili nočne sem ... stražarje. Kosmačev Gregor, njih glavar, je Zavogljan, in me pozna. In prav tako se za denarje nam Vrata Pisana odpro. Sicer stori, prinesem čásam, pa makov sok, kar treba bo. S tem mislim zadnjo sem zapreko za plot pognal. V najhujši sili zagrabil tudi bi za nož.

Tu imaš pilo! *(z njo cepili železje si ... in tu obleko! *(razmota zavitek oblek)* na begu pa kmetica boš. Ko ura pojde na enajst, bom tu. In ko dvanajst, ležati mora davno že za nama mesto. Med borjem Volovca si cesto izberiva na Laze tja. Tam čaka brž brod. Čez Savo brž — čez Dolski kot, v gore naprej! In glej, ko nju dan pozdravi novi, Grmače skalne že vrhovi leže za nami, in pod nogami v dolini sniva še Drtija. A tam za njo, — sred šum — v Pečeh — za jamo vem na skalnih tleh — o tam na varnem boš Lucija.

*(Kratek odmor. France jo gleda vprašujoč, zmagovito.)*

Lucija: *(rezignirano, a gorko)* Na vsem kar mlada sesanjala, je glava ti, prisrčno hvala! *(skoro materinsko)* Vendar, moj mladenec dobri moj ... ni noči iti mi s teboj.

France: *(presenečen, strmeč)* Ne greš z menoj? Ne greš Lucija?

Lucija: *(mehko)* Dobrota, ki srce ti kiti, me s težo cepe ni ubija in vendar moram odkloniti, kar tvoja mi mladost ponuja. Če tudi danes vest se ne probuja, pa vendar kes ne izostane pozni, ko meni ne bi se izcelfle rane, in ti bi predramil se v blodnji grozni. *(Odmor.)*

**DR. IVAN ROBIDA: Rože ob potu.**

France: *(nekoliko potrtjen, potem sanjavo)* O koliko razmišljal sem o tebi! — Sam ne vem od kdaj ... Ah, ko žarel je dan vonjav, gorak, svetal krog mene: lesovi in goré zelene, zoreča polja plodovita, kjer ob modrico drzni slak prižet v objem tesan vasuje, in v ognju ljubosumnem mak razpaljen strasti se hudeje; in rázor poje: pet — pedí — po cvetni ajdi vse šumi; in čričkov godé zbor ubran; metuljev trop valhjà pijan; in spevov sladkih gaj zveni ... uhó se siltlo, okó je žejno pilo ... a prevzeta od vse divote in krasote s slepoto in meglo odeta — zavest spoznala moja ni, *(pomiluje)* *(kar drugih davno že zavzele so oči)* ...

da dne brez solnca ... ni!

Lucija: *(v mislih na Andreja)* Ga ni! — o vem.

**Lucija in France: (duet)**
Ga ni! — In vendar kaj vé o tem skrajnčkov v višavah polet, kaj vé na trati pisani cvet, in kaj metulj ob njem?
Cvetó ... dehté, pojó, ... vrvé odprte vesele do mrakov turbinah, in se radost beléga dné: ker solnce jim v srčecih drobnih, prižgalo sami je dan!

Lucija: *(otožno)* Naj noč jim nebena ga ne vtopi, naj čas ga nobèn jim ne zruši!

France: *(sanjavo)* Tako pijan svetlobe svetle v duši, in polno tihih pesni v nji — kaj bilo mar mi je vprašanj? *(z očitkom, grenko)* Iz vrta rožnobajnih sanj tuj moral me vik je in krik, za tebe vzdramiti me strah.

*(zamakneno)* Potem ... je v mojih rokah ležalo drobno tvoje telo, revno in smrtnobledo tako ...

In vidim te še, ... kako si odšla bedna in ... samotna vsa, Krog belih rok poženje vrvi, ... In čujem jo še, ah, kako živo tvojih nog drsajo, medlo stopnjo trudnó.

*(razburjeno)* O čujem, čujem, — kako vode šumé, slapovi grmé, Kolesja cvilečega stok in vzdihi duši valovita struga ... in kladiva težka fužinska bijó zamolklo ... trdó ... za zamahom zamah.

*(možato)* A hujša in težja od njih padajo kladiva druga na tvojo nesrečno glavo. O groza, o strah!

Pod ónimi zemlja se stresa, pod temi pa moje srce. In tedaj je postalo tvoje — moje — gorje. Zazijal je pekel, in odprla so se nebesa — in koprena je pala!

A glava je zakričala: Ne, ne! Ni res!

*(milo)* Ali srce je v prsih zadrhtelo, in kako: struna na goslih zaihtelo, in vse spoznalo, in vse priznalo, in vzvalovilo v vroče strasti neokretno silo svojo kri. in vprašalo: In res? ni — res?

In pal je jez ... Srce ga je porušilo vroče, vedoče, ... Lucija, ... kaj si mu ... ti!

Lucija: *(vse v obupu)* Dali ti nebó mu govoriti brani!

France: *(slovesno, pobožno)* Kar solnce prostrani poljani, da cvete pod njim in živi, kar pticam nebeski svodovi, in ribam studeni valovi, to meni, Lucija si ti!


Lucija: *(presenečena, zbegana)* Pod križem tolikih bremenom naj svojim naložim ramenom razmučenim še to najtežje zdaj? *(Francetu, grenko)* Nesrečno moj prijatelj, o zakaj ni vse, kot bilo je, ostalo, zakaj se daljni srce spalo?

France: *(nežno)* Ni moglo, ni moglo, Lucija! o tebi je sanjalo, ... in se ni zavedalo ... ah, morda se celo v rahlih, plahih slutnjah balo, ... da ne bi ... izpregledalo. Toda — ko je tista ura prišla, in je potrkala nanje, se je predramilo, in si razložilo krepko sanjo v — spoznanje, si ozarilo svojo mladost, in si razkrilo svojo sladko, tiho skrivnost, *(vzklikajoče)* da te ljubi, ljubi! Lucija!

*(refleksivno)* Ah tedaj je to srce vzgorelo, ko kres, na gori zapaljen, v plamen strm v ljubezni bujni razcvetelo v en sam se rožnat grm. Na tleh otroških zlatih dni mojih in tvojih Lucija je vskil, z bridkostjo trpljenja tvojega sem mu gnojil, in s solzo usmiljeno svojega, sem mu zalil.

In pognal je v popje in se razpel, in v dišečem žaru se razcvel, da zdaj v plamenih živih ves gori. Kot je nekdaj tam grm gorel na gori sinajski, in zdaj gori, in zdaj žari, bo gorel, in bo žarel, do konca dni, Lucija!

Lucija: *(potrta)* Kaj naj z bogastvom vsem brezdanjim tvojega srca, ki mi ga sipiješ pred noge v trenutku tem storim?

*(rezignirano, otožno)* Usahnlo, mrtvo moje je srce, ... in jaz kakó, naj se ti oddolžim, nevednica, za vse, ne vem.

France: *(ognjevito)* Ti in nevednica! Svetnica, ki ni na tebi sence greha ni pokoriše se in trpiš za greh tuje, mučenica! Ah glej, jedina je uteha mi vera v te bila v teh neznosnih, dolgih, temnih dneh.

In če s krvjo se uroki res bila omadeževala, pa pezo stokrat s solz potoki, s krvjó si srčno si izprala!

Lucija: *(stvarno, skoro trdo)* Iz riznice zaklad zajel si bogate čiste duše svoje, in lastne bisere nadel si samo na sence bede moje. Ne varaj sam se! Mimo zmot na jasno, trdno kreni pot!

France: *(obupno vije roki)* O daj, ne zavrzi tega srca zaupaj ljubezni njegovi; pomisli, da nate sem v žanci gorjá, da z boli neznosne okovi, kot strah in obup jih rodi, prikovan, da z dušo sem celo nesrečno ti vdan, da nisem ves svoj, da sem tvoj!

*(koprneče)* O ti, saj si dobra in blaga, da blažje in boljše od tebe ni — o daj mi sijati svoje oči, ne podi spred raja me praga. Kako naj brez tebe na sveti, odslej bi še mogel živeti? pogrešati tvojih belih lakti, pozabiti tvojih globokih oči, ne diviti zlatu v tvojih se vlas, in že duše izbrisati tvoj si obraz v grudi preseljen tiho v tebi ... in vse ... ki lepša, kot ... mavrica si nad vodo, kot rosa je v jutranji — zarji — *(vrže se na kolena)* ah ... kot sveta ... devica v — oltarji.

Lucija: *(presenečena)* Usmiljeni Bog! ... grešiti nikar! *(s strahom, strogo)* Nesrečni otrok, — ah, vstani vendar — Kaj govoriš ...? *(Odmor.)*

**DR. IVAN ROBIDA: Rože ob potu.**

France: *(jo meri nenkrat nezaupno)* Ah, ... ti se srdiš? *(odmor)* *(bridko)* In nimaš ... zame ... rešilne besede? Lucija! in mar ti ni moje nesreče in bede? Lucija! *(strastno)* In hočeš ostati? Ne maraš bežati? — Lucija! *(Odmor.)* ... in torej naj ... grem? —

Lucija: *(izmučena, proseče)* Ne morem ... ne smem!

*(Odmor.)*

**VII. prizor.** *(Prejšnji, menih odpre vrata in gleda.)*

France: *(rezignirno, grenko)* Prišel po nebesa sem ... pkla temó *(ogrne plašč, da se pripravi na odhod)* odnašam pa v duši strti ... in če je življenje hotelo tako — saj bodiva združena v smrti...

*(trpko, mrko)* *(seže po nož, a zagleda meniha, roka mu omahne; gre povešeno glavo proti vratom)*

Lucija: Ah! svoji nikdo *(tolažeče, rezignirano, dobrohotno)* ne more uteči usodi...

Menih: *(na pragu)* ... Mir vam bodi!

France: *(grenko)* Mir? Da mir temè! *(Krohota ubèli.)*

Lucija: *(v težki grozi)* France! France!

**ZASTOR.**

**V. GOLGATA.** *(Moríšče na Friškovcu. Na levi strani v ospredji splošno znamenje — zidari križ. Zadaj na desno grmada, pred njo oder, na kateri vodi par stopnic. Na odru kol, stolica. Čo, vrvi v tleh pred tokom par železnih obročev, pred njim z žapenjem nepokritja kosa. Na desni sredi mala kamenita klopica. Na desni v ozadju par vodmotskih bajt, sicer pa razgled preko severnega, ljubljanskega, deloma z gozdiči poraslega polja, z griči in predgorjem, tja na Savinske planine. — Zgodnje jutro.)*

**1. prizor.** *(Meščani, meščanke, ljudstvo iz okolice, čakajoče na sprevod, v katerem ima priti obsojenka.)*

1. meščanka: Kakó hladnó, je jutro.

II. Mene kar mrazi...

III. Jaz vsa se tresem —

I. Da z zobmi šklepečeš!

1. meščan: Meni pa tako se zdi: vaš mraz je strah samó

2. ... Razburjenost ...

II. meščanka: ... deco lehko da!

I. Mar ni to groze kraj? Vrvi?

II. Vešala, kolesa, ognja meča?

I. Ta Friškovec?

III. Za vse sveta zaklade semkaj ne bi šla po noči.

1. meščanka: Ah, si ti boječa!

III. Že prav! A tukaj vendar straši ... na teh s krvjo opitih tleh.

II. Posebno v kvaternih nočeh.

2. meščan: *(skrivnostno)* Naj vam povem — *(pomigne, naj gredo v stran)*

II., III. meščanka: Besedi vaši sledimo —

I., IV. meščanka: Dajte, govorite!

2. meščan: Stopimo v stran — in poslušnite! *(umikajo se v stran; na njih mesto stopi druga skupina)*

*(Med pogovorom odstopivše skupine pride na oder France v pomečkani, povaljani obleki, razkuštran, neprispan, z mrakotem, bled, vpadlih lic, čisto propal; bolj pred se, potem nervozno prste na rokah, sede, se zopet dvigne, zopet sede, napravi par korakov sem in tje, in obstane topel v nemem obupu končno ob klopki.)*

**DR. IVAN ROBIDA: Rože ob potu. II. prizor.** *(Prejšnji, France.)*

France: Ah to je bila noč, ki si izmisliti ne more je hujše satan sam, ne drug je razigrati kot pekel! Kot da iz kleških jam škorpjonov voj na bore telo bi moje vsul se smel; bi vame kač zažrlo se tisoč, in se razpelo po telesu, in grizlo, vrtalo po mesu, po žilah mi rojilo in vlaknéh, suvalo, žgalo po kosteh, z jezikov škapinj preklanih uhó vbesnilo luliičavo, in s kladvi svojih glav tenkó udarjalo mi po možganih, — in z ognjem žéhi in klešč zobóvi — s sleči sokovi in otrovi, mrcvarilo srce medlo —!

Da, strašna noč! Ko sem s stopinjo vdiračo med grozom močvirnim drl, ko me na živem mesu žrl je volkodal, in me dušila je móre peza; ko škropila prhoga je s krvjo me vročo... V daljavi medli ... zar krvav krog mene ples pa vrtoglav kresnic in isker se žarečih... sov, risov in mrtvaških glav! — obrazov čudnih, spk, potvor! In vmes ječanje in škripanje, perot nevidnih prhutanje, ljudi, zveri pošastnih zbor! ... A iz gomazni se glasov vseh teh poraja, vstaja vse čas — en glas — Kot bučen stok grobov, kot burje rezek pisk, kot vidre satanskih blizg, strupen kot vik svojorji sred polnočnih host — in vsiljiv in grabljiv kot ščuke zolev in trnka lovna ost. In ta glas — se ves čas grohoče — stoče, vzdihuje — vprašuje:

Zakaj tako? Kako in odkod je prišlo, da ni hotela s teboj? Zakaj tako — fantič moj?! Strašno! Strašno! In zdaj sem tu! in vprašam: čemu?! čemu sem prišel? Kaj me je prignalo, ko zame končalo je vendar vse in ga ni več mostu med menoj in teboj! O Lucija, Čemu? — Čemu?

1. meščan: *(pokaže na levo)* O glej — gredo!

2. Pravkar zavili so na polje.

3. meščanka: Kako se smili žival mi bore!

II. In zaprti rešitve vsak je pot.

III. Morda ... pa vendar ne!

*(France se vzbudi iz svoje odrevenelosti in prične prisluškovati.)*

II. meščanka: Kako da ne?

Skupina deklet: Grozna je smrt, strašna!

III. meščanka: No, če jo rabelj — poroči — je svobodna, se govori —

IV. In pravijo, da v istini je snubil zanjo...

France: *(razburjeno)* Kaj? Kako —? On je poskusil se pri nji? ... In snubil jo? ... *(progrozljivo)* Ah da! — tako! Zato pogled moj, ko se vračal sinoči je iz ječe, plačal s pogledom mrkim je takó! Zdaj vem, kaj meni je ostalo. — Zdaj mi je jasno marsikaj! Pred mečem se odloči naj — Zato torej! ... Je — li mogoče, da za me niti vero malo ni bilo, kjer ljubezniv tvoje pa jaz zasanjal sem — morjé.

*(obupano)* Ah, zakaj si mi to storila? Zakaj si ubila moja mlado, zvesto srce?


*(Sprevod: oddaleč mestne straže s helebardami, na čelu mestni praporšček. Za njimi bratovščina spokornikov v raševini in kapucah. Potem bratovščina smrtne groze Jezusove s križem in mučilnim orodjem. Mestne straže drugi oddelek in ječa. V sredi Lucija, ob njej menih — za njo krvnik in njegov pomočnik, prvi noseč na rami dvoročni meč. Mestni sluge, par malih mestnih svetovalcev v črnih, za njimi r: j dvanajstnikov v rdečih talarjih. Mestni st: g sod: m zzelom. Za njim sodnik v rdečem talarju, obrobljenim z zlatom in zlato verižico krog vratu. Mestne straže tretji oddelek. — Ljudstvo. — Prišleci se razvrste krog odra; ob stopnicah obstane rabelj in postavi meč prede. Pomočnik stopi na oder.)*

Bratovščine pojo: *(Dies irae ko pride sprevod)* — *Quid tunc miser sum dicturus, quem patronum rogaturus, dum vix justus sit securus!*

Menih: Čez brezno skoka se ne boj, brezmejna milost je neba, naj z roso svojo te navdá ki pot se ti odpira raja, kjer že nasproti ti prihaja

Lucija: ročice steza, koprni, da združi v gloriji s teboj nedolžni otročiček tvoj — In zdaj pogum, preljuba hči! Velja! Saj mi v življenju bil mi tuj — naj tudi v smrti se obnese. *(ko gre po stopnicah mimo rablja)* A ti prijatelj moj, zdravstvuj, in roka naj se ti ne trese! *(Ko stopi na oder, se ozre naokrog, dočim pripravljajo pomočnik vrvi, halo itd.)* Ko solnce gre umirat, zatonit v nočne teme, poljublja s poslednjimi žarki ljubeče doli in gore. Ah, v zadnje slovo poslednjikrat tudi poljubiv naj žalostno ravni vas zelene, vas solnčne planine in tebe ti biser, srce domovine, ti bela, ponosna Ljubljana, neznatna, neznana, in ljubljena vendar tako. — *(v trenutku slabotnosti)* Kakó, kako je vse prišlo? Moj časi so se stekli, moja ura je odbila. Dolg naj plača moja kri — Reci: Kam si me vodila, Kam, o kam, ljubezen ti!

In vendar kaj bilo brez tebe, ljubezen, bi naše srce? — Kaj bila usoda človeka? Kot megle in sence medlé.

**Tercet (skupno) Lucija, krvnik, France:** A ti ljubezen, ti si vse! Tema si luči, luč temè! Si blaženost nebeška, in ti njegov pekel! Pokoja brez miru žibèl, željá in sanj vraljivi most, bolesti slast, slasti grenkost, veselja jok, obupa smeh, Ti zlá krepost, krepostni greh, Ti lestva nad in grob po njiov, ti lek gorjup, sladk otrov, ti vere nomajni zid, ti ljubek vir, in val srdit strasti in koprnenja, ti zmisel ves življenja! ti luči čar si, ognja žar, moči slabost, slabosti moč, ti naših src si luč in moč vse si ljubezen ti! Ko rož opspe se tvojih vrt, srce zagrne večna noč.

ljubezen je mrtva! pozdravljena kraljica smrt — izpita čaša je do dna — Nad silo tvojo sile ni, in kjer ljubezen ne umiri človeka srca — kot dete ti ga umiriš, usmiljena gospa! O pridi pridi sladka smrt! ljubezen me rešila ni — usmili se me ti!

Lucija: *(stoječa na odru)* Jaz sem pripravljena. Kaj naj storim?

*(Pomočnik se ji približa, in ji hoče zvezati roki.)*

Sodnik: Poteka čas krvnik! Ne mudi dalje se, in končaj svoj posel —! Kaj odlašaš se ... si čul?

Rabelj: Da, čul, gospod sodnik. A da ustrežem, moral biti, če angeli cel ne, cel ne vrag, bi pol obeh — le človek ne, ki more, kakor vi čutiti, ki more kakor vi ljubiti — In — jaz, sem človek, vendar — le!

**DR. IVAN ROBIDA: Rože ob potu.**

Sodnik: Kaj naj bo to? govori jasno!

Rabelj: *(bridko)* Kdaj za izpoved je prekasno? A grešnik ž njo odlaša vsak. *(odmor)* Ko davi sem na rame meč zadel in se na pot odpravil, ves svoje sile sem zastavil, da zmagam nad seboj misleč: Preveč moči sem si prisodil, za križev pot, ki sem ga hodil, za križ, ki vanj preli sem meč. In kar trpel sem in trpim še za — krvnika je — preveč.

Sodnik: Temnó je vse, kar govoriš.

Rabelj: *(razburjeno)* Pa bodi luč! Osvobodim naj se! Pribijte me na križ, sam se ne bom, — ne morem se. Ne morem! — Proč s teboj! — in naj se ne dotaknejo roké te moje več — in najmanj zdaj! *(vrže meč po tleh)*

**3. prizor.** *(Opatica nastopi s spremstvom ter ostane v ozadju)*

... ko moral bi končati njo, ki vreden nisem, da bi ji nogé objeti bele smel, *(se vrže pred Lucijo, ji objame noge in jih skuša poljubiti)* s poljubi jih ljubezni blazne moje!

Lucija: Jaz sem na koncu svojih sil! — *(v zadregi)* da zadnje hipe mi teži tako! —

France: *(ki je ves čas mrko gledal na obsojenko in rablja, skoči proti odru)* *(ironično)* Teži? — Ne! ne! Naj jih sladi *(strastno)* z otrovom volje mlesti svoje, in kot v poročne naj noči sopari srce zanj tvoje zadrhti, ko pred nožice belokože obožuje položi v zamolklo plamenečem žari srca ti svojega mokrocvetoče rože.

*(stopi do ležečega krvnika, ga z levico potrese za desno ramo in ga dvigne v toliko, da si gledata iz oči v oči)*

*(sarkastično)* Daj! digni žéni se, odmêni nevesta čaka, drugovi in svati! odprija naj se na stežaj! natrósi rož po meče žejni trati, in trajici zeleni poljube tiste svoje blazne daj! *(bliskoma zdere nož izza pasu, mu ga zarine v srce in odskoči zopet v ospredje)*

Rabelj: *(začudeno)* Kdo? Ti? Da tako oči tudi moré? Zadel je srce, in smrtni obliva me znoj!

Lucija: Moj Bog, kaj storil si, France? —

France: Ti vprašaš še? udova ti neporočna! In vendar žena izgubljena, *(mehko, bridko)* kakó, kakó sem ljubil te!

Ljudstvo: O glejte, kaj ljubezen vse stori!

Rabelj: Umiram! — In prav je takó, da padel sem v prah pred teboj! Saj lepó in sladkó je izdihniti in umreti ob tvojih nogáh, o Lucija!

Lucija: *(pristopi k umorjencu)* Izhrepenel si, izkrvavel si —! In meč usmiljeni ti tvoj iz rok je pal! Kakó, kakó si nad menoj se kruto maščeval, rešitelj rešeni ti moj!

France: A mene — ni odrešil — in meni ni utešil ognjene žeje v prsih mi po njej!

Sodnik: *(straži)* Kaj se pomišljate? Naprej! in primite zločinca! Ne! Človeka se ubijati ne sme, in bodisi, da je — krvnik.

France: *(cinično)* Gotovo je, gospod sodnik! Vendar loviti in soditi se jaz ne dam. Sem svoj sodnik, sam svoj krvnik se sodim sam. *(Se zabode in pade ob klopí na tla.)*

**DR. IVAN ROBIDA: Rože ob potu.**

Lucija: Mogočni Bog! France! Nesrečni ti otrok!

France: Razbit ob skalah brod je moj — a ti srčé v slovo zapoj kot na vasi nekdanje dni: Ko ležem v volno tratvico in nagrem trudnó glavico, se zmislim tebe zvezdica, se zmislim tebe ljubica.

Dokler si mi sijala ti, sijale srečne so oči, kar si zašla, je pa temà, in luči ni, in sreče ni, kaj bi iskale še oči? naj jih zaprem — in naj umrem! *(Umrje)*

Lucija: *(ki je pokleknila ob njem in se razjokala)* Izdihnil je in šel, ki v njem je bilo luči toliko, da usvetlje je megle njegovih sanj pred njim: očem, otroški veri vdanim pa načarala čudesne svore pomladi, cvetja, zlate zore, ljubezni mlade polne vse — in na zatonu pred nočjo, kot vešča mrka, zlosudna oblila z zarje jih krvjó! Zdaj sanjaj v miru, duša blodna! *(Kleči ob njem kot okamenela)*

**4. prizor.** *(Prejšnji. Opatica z dvema nunama in slugo.)*

Opatica: Lucija!

Sodnik: *(jo zagleda in se obrne)* O Nives, mati prečastita. Vi bili priča ste...

Opatica: Da vse sem čula, videla ... morda umela tudi, ko so skrita razgrinjala človeka srca se brezdna strašna pod vrhovi najvišjimi, ki luč neba zlati jih najbolj čista in svetla.

Dovolj je groze in krvi! Grobovi zapro naj žrela svoja. Od vicedoma oproščenje *(poda pergament sodniku)* prinaša ji obljuba moja.

Sodnik: Ohranjeno ti je življenje, pomiloščena si, Lucija! Bog sam je bil s teboj!

Ljudstvo: Ljudje, hvalite in slavite nebes in zemlje vsi gospoda!

Sodnik: Lucija glej! Očuval te je angelj tvoj — podarjena ti je svoboda!

Lucija: *(topo)* Kaj hočem z njo. Za žive le svoboda je samo.

Opatica: Lucija!

Lucija: *(vstane in zagleda opatico)* Ah, vi ste — mati, ste prišli ... izreči skoraj se bojim ... da enkrat — vidim — še oči ... njegove v vaših!

Opatica: Slédi jim! če bile zablode vodnice ti nekdaj, ko so zvabile te v vihar morja, pozabi in zaupaj se jim zdaj, ko te povedejo v miru pristan in rane ti zacelijo srca. Ki meni je v pokoji dušo samostan prijazna, tiha ti odpira vrata, in jaz na novo pot podajam ti roko —

Lucija: *(po kratkem boju)* O mati prečastita, mati zlata! Naj se oprem na njo in naj sledim tem ljubljenim očem. In če na prsih vaših se spočijem snom...

Opatica: *(jo objame)* Hči draga moja! — Semkaj na srce! — In naj bo pozabljeno vse gorje, in kar je bilo, vse! In odpuščeno vse... Tako nebesa so hotela, — ker mnogo si ljubila in trpela.

**ZASTOR.**</text>
      <sha1>117lcpxbuay1e9egmrl8qm1pech7k80</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223789</id>
      <parentid>223788</parentid>
      <timestamp>2026-04-20T06:20:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <origin>223789</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="73240" sha1="l9srpr1yupjb4wskkkxuha4dsn886d0" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Rože ob potu
| normaliziran naslov = Dramska pesnitev v petih slikah
| avtor = Ivan Robida
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski narod 1924}}'' 
| vir = dLib {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

Pisar: Le mirno, mojster! — Menda ni posebej treba utrditi, da o zakonu govoriti še v sanjah mrzličnih ne gre.

Tomaž: Dovoli, in ne besede več!

Pisar: Pač! Gospod grof vam v poravnavo, popolno tu ponuja spravo, — za vse kar bilo, morda bo — beneških rumenjakov sto.

(Položi mošnjo na mizo.)

Tomaž: (radi nesramnosti osupel, ne najde takoj besede) To naj bo res? Či vidim prav? Denar za čast, ime pošteno, za kri, življenje izgubljeno? — Jeli mogoče? Slišim prav? O ti zavratna, verolomna, svojat, brezsramna plemiška, vsa brez vesti in brez srca!

Pisar: (nesramno) Beseda vaša ni baš skromna, izbrana tudi ne...

Gospod Tomaž...

Tomaž: (v naraščajoči jezi) Ej, slabo, slabo me poznaš, gospode čedne hlapec tak. Iz hiše vun! — naprej čez prag ti in denar gobani tvoj.

Pisar: (se stisne skozi duri, cinično) Svet glava, vsaka ima svoj!

V. prizor

(Tomaž sam.)

Tomaž: Le moja ne! — Kaj naj storim? O mojih slutnji mrki svit! Kot sredi morja brod razbit v temi brez jamborjev, krmila, ko žene neizprosna sila viharja ga v propast, — se zdim. Kdo mi pomaga, dobri bog?

(Se vsede na stol in zre mračen tožno predse.)

O ti nesrečni moj otrok! Kako sem ljubil te, gojil, se rasti tvoje veselil, kot v polju cvetnem tihi lan v pomladi pozni zasejan vzbrstela in vscvetela si, v sé solnca kos vzela si, toploto si prelila v glas, luč v zlati lan pa v svojih vlas, ki cvetja modrega ti smeh njegov je plah drhtel v očeh.

In zdaj ne več? Ne več? Morda pa vendar ni vse izgubljeno? morda le ne! A eno je treba — jasnost!

VI. prizor

(Prejšnji. Žena iz sosedne sobe, pozneje hči.)

Mati: (rahlo) Tomaž!

Tomaž: (brezobzirno) Kaj hočeš ti? Morda imaš pogovoriti se z menoj? pogovoriti se z menoj? A zdaj dekleta sem — takoj!

Mati: Unesi se Tomaž! Pozneje govoriš jo —

Tomaž: Ne! ne! takoj! ž njo sem... Lucija!

Mati: prosim, glej —

(Lucija se pokaže med vrati.)

Tomaž: Lucija, hodi sem! Tako —

Lucija: (joče) Iz vsega prosim vas srca...

(Dekle pade predenj na kolena.)

Tomaž: (jo prekine, zagrmi) Resnico hočem zdaj! Kakó, razumeš, daleč sta prišla, govori, ti in — on?

Mati: (osuplo) Saj to vendar mogoče ni!

Tomaž: (ironično) Tako? Mogoče ni? — Naj govori!

(Hči molči in se v tih strah.)

Mati: (tišno) Lucija zlata — čuj! — Povej!

(jokajoča) Odreši me dekle — poglej — jaz te rotim —

(Hči kleče krčevito joče.)

Tomaž: (čaka še par trenutkov, potem rezignirano) Več treba ni! Molče je govorila glasno več kot dovolj — in vse je jasno, da luči same je tema.

Mati: (glasno zajoče, vije roki in se zgrudi na stol) Otrok nesrečni, zavedeni!

Tomaž: (stori par korakov opotekaje se, se postavi potem pred hčer, se grabi za glavo in pravi mrko in temno) Temà krog mene je in v nji tema brezdanja in strašna. Pa bodi!... In naj že konča ta noč, ki v njo si me pahnila mene kruto kakorkoli, ... če molk in jok današnji tvoj kdaj hiši tihí tej zanalila življenja novega bi dan, pa tvoja ga je tek končan pod streho to! — Ta dom podrl se zate je — in otrok moj je zame umrl.

(divje, besno obupno) Odprt je tvoj! Zdaj venkaj v noč! In vina gor, da, vina! vina!

(Ubeži po stopnicah.)

Hči: (se dvigne in plakajoče vrže materi na prsi) Mati! Mati!

ZASTOR.

== II. OZIMNA.  ==

Prospekt: Razgled z levega visokega brega Ljubljanice pod Fužinami po reki navzgor, tako, da je videti odločno skalovje in slapove, deloma tudi zgornji desni breg Ljubljanice. (Reke same, ki teče pod bregom, ni ugledati.) Ospredje odra tvori breg. Na njem njivica, s katere vodi steza k strugi navzdol na levi. Na obeh straneh nekaj drevja. Pod njim na desni ribiška koča, za katero blesti skozi vejevje fužinski grad.

Pred kočo miza in klop. Ob koči razpete ribiške mreže, obešene po kolih, na stene naslonjena vesla, potiskari in druga ribiška priprava. Ob klopi priprava zibel. Ves čas čuješ iz bližine šumenje vode in bobnenje slapov, med katero udarja težko kladivo nevidnih fužin na otoku v strugi, in zven železo z nakovala.

Iz daljave buče zamolklo ljubljanske zvonovi, sem pa tje zagrmi tudi medlo kak topov strel z gradu v mestu.

= I. prizor =

(Na njivi Maruša; France poteguje veslo, oče popravlja raztrgano mrežo, sedeč na trinožniku.)

Oče: France, jaz skoro bom gotov.

France: Prav! Pa pripravit grem za lov.

(Zadene veslo na rame, se pripravi za odhod in poje.)

France: En — dva — tri, en, dva — tri! vzdigni veselo, vanj se vpri! kot vodomec sice soln, živega srebra je poln, da po njem se meče, bliska, in srce mi v prsih vriskà. En — dva — tri, en — dva — tri ej, nad ribicem ga ni.

(Hoče po stezi k vodi.)

Maruša: (zbadljivo) Še čudo, da od doma greš!

France: Kaj ti je vendar spet, Maruša?

Maruša: In večje to, da sploh se smeš —

France: Ej, ti si pusta!

Maruša: Ljuba duša, zato pa ti saj nisi pust, in kot studenci vro iz ust besede ti, če govoriš s predivasto grofičnico.

France: (ozlovoljen) Kot z drugo vsako! Nehaj že!

Maruša: Že prav. A eno pomni le: ni zložna vsaka pot navzgor. In kakor mestni — tvoj ... peškór, tako se ... v to vobitnico je vel že marsikteri — klin!

France: (kafeteremu zabavljanje preseda) Ej, teci, neutrudni mlin! naj te ne motim v tem veselji — le jezikaj in pridno melji!

(Odide.)

Maruša: (preteče) Ej, ne razumem me France! (sama zase jezno) Kdo jo je klical? Proč naj gre. Dotlej ne bo pri nas miru...

II. prizor

(Oče, Maruša, Barba.)

Barbara: (stopi iz koče) Kaj nista šla še?

Oče: Menda ne, kot vidiš!

Barbara: (gleda po cesti) Gledat sem prišla, če vedno še ne gre gospa. Kje se mudi? (jo zagleda) ah! — je že tu! Pozdravljeni!

III. prizor

(Oče, Barba, mati Cecilija, Maruša.)

Cecilija: (vzdihne) Bog dober dan vam daj! Saj zame bil je hud.

Barbara: Zakaj? Kako?

Cecilija: Ah, nov in krut zadel je vdarec mi glavó. Glej, k vsej nesreči mi zboli se davi mož!

Barbara: Saj čudo ni!

Cecilija: Kaj pa Lucija? Ah sedaj seveda priti več tako pogosto možno mi ne bo!

(Krčevito tihi, potem Barbí skrivoma.)

In nekaj še! — pa bog ne daj, da zvedela Lucija bi —

dokler se nam ne umiri! — Bog resvice usmili se!

(Gleda previdno krog sebe.)

Kaj jo še čaka! ... Njen... Andrej... se danes... z drugo poroči!

(Ihti pritajeno.)

Barbara: Nebeški bog, pa vendar ne!

Cecilija: Tako je, žal. A ne povej, ne črhni niti ji besede. Saj umorila bi jo ž njo.

Barbara: (jokajoče) Nesrečno dekle ti! Samo ... če pomnim se, ko sem služila pri vas še, ... ko sem smuzila na rokah nekdaj... telesce drobno to nosila ... Moj bog, kdaj mogla...

Cecilija: (glasno) Tiho zdaj — ... in pojdiva ž njo noter...

Oče: (ki jih ves čas nemo opazuje) Da. Je itd! Gotovo čaka težko že.

(Odideta v kočo.)

IV. prizor

(Oče, delavci in delavke prihajajo po cesti mimo koče.)

Jože: Oče Luka, vi pa ziblijete na stare dni, kot pravijo ljudje — ha! ha!

Lena: Zato ne greste rib lovit!

Oče: Hodite vrše se solit!

Urh: In kaj pa milostna gospa?

Mina: Spacirajo ali so doma?

Špela: Kaj žlahtna dela grofica?

Katra: Grofica Pepa ali Mica?

Maruša: (zbadljivo) Lucija, sladko je ime — To ve najbolje naš France...

Urh: Kaj res ti ženiš se pri njej?

Vsi: Oho France, povej, povej!

Oče: Li v cerkvi vam vele morda se norčevati iz nesreče!

Lenart: Nesreče? Z grofom se spečati — česti ni vendar bolj sloveče!

Vsi: Resnica to, ha, ha, ha, ha.

France: (divje) Če z veslom kdo želi po glavi — besedo še — in jo dobi.

Maruša: Zdaj čuli ste! — pa še tajji —

Oče: Ti babnica se plet mi spravi — Vi pa na delo! — Kaj imate postajati zdaj tu? Naprej! — Vsak zase skrbi — sebe glej!

Maruša: (vsiljivo) Vi mestnih ženščin ne poznate...

Oče: Zdaj tiho! jezik že zobé!

(K Franceu)
A midva pojdiva, France!

(Oče in sin odkorakata po stezi z mrežami in vesli k vodi, dočim so se vaščani že preje razšli.)

V. prizor

(Cecilija in Lucija stopita iz koče.)

Cecilija: Bolan je, glej, in sam doma — Jaz moram iti! Vedi pa, da čim utegnem, pridem spet.

Lucija: Na mestu tebe — sam obet —

(prisluškuje, ko zvonovi zvone, potem vznemirjeno)
A kaj je to? — Sèm od Ljubljane... zvonové, čuj... svetnao zvone ... kako pojo ... kako drhté!

Cecilija: (v zadregi, navidezno omalovažuje) Daj, pusti jih — le naj brné!

Lucija: (trdovratno, nervozno) Zakaj? čemu? — čemu zvoné?

(odmor)

(proseče)
Daj mati! Ne odhajaj še! ne puščaj, prosim, me same. Ah, meni je tako težko, ah, meni je tako tesno.

Cecilija: Ne morem več se dalj muditi... Lucija, z bogom!

Lucija: (dobrikujoče se) Mamiča, kaj res mogoče ni, da priti domov bi smela —?

Cecilija: (resno) Ne, dekle!

Lucija: (poseže vmes) Ne, — da ostanem, mati! Ne! Samo, da vidim ga, samo za kratek hip ... zvečer morda, ko me ne vidi nihče...

Cecilija: (strogo, boječa se nadaljnih prošenj) To ne gre Lucija. Ah, ne zabi, kaj ga zagnalo je ob tla. In zdaj, če te zazre, pa zgrabi naj ihta ga, naj besen srdi... in bila bi njegova smrt. Potrpi! ni vseh konca dni; a zdaj, veruj, še rana nova razrvana jedkega otrova, preveč skeli in krvavi.

(Hoče oditi.)

Lucija: (strastno) Ti greš? — Jaz grem s teboj...

Cecilija: Nikakor ne! (mečje, a hlastno) Zdravstvuj, Lucija!

(k detetu)
Ti pa mirno snivaj, srček moj!

(proti Luciji)
Do svidenja in bog s teboj!

Lucija: (rezignirano) Pa z bogom... Tudi ona gre! in nič ne ve, da mi srce je celo ena sama rana vsak dan na novo razruvana od domov črva in vesti.

(Se zamisli.)

Kje hodiš, ljubček krasni ti? Povej, s čim sem se zagrešila! Da te privede, ure ni. in pisma ni, ne obvestila!

(Odmor.)

(razburjeno)
Kako, kako, bi bilo mogoče, da tvoje bi vroče od mene se moglo srce obrniti, kako pozabiti bi moglo na mene kdaj?

Ah, tvoji poljubi — tedaj! Kako so goreli, žareli, kot breskve rudeče dehteče meso, kako so kopneli na ustih, kot njenjega soka slasti.

In tvoji objemi, strastni in tesni, kot vinske so trte v goricah se vzpeli po meni v trepetu opojnomamečem, in v snu koprnečem preželi — zajeli medlečo so dušo in blazno telo.

(Pokrije si obraz z rokama, ihti, vzame okroka in izgine v gošč na levo.)

VII. prizor

(Maruša pride zopet na pozorišče, pleve in gleda sovražno za odhajajočo. Odmor. Potem pride lakaj.)

(Strež iz ropa. Artist postane pozorno in gleda proti mestu.)

Lakaj: Povej, deklić, sem prišel prav? So tu Kosančevi?

(Pokaže na kočo.)

Maruša: Da, prav!

Kaj pa želite?

Lakaj: Mar ne biva pri njih ... dalje vas že ... dekle, ... (omlovoljujoč) no ... gospodinja iz mesta?

Maruša: (zlobno) Pač nekaj takega zdaj skriva pri nas pod belim dnevom se. Kot vidim iščete Lucijo.

Lakaj: — Da njo!

Maruša: (vpre oči v daljavo vzdolž ceste na desno; potem zvedavo) A kaj je to? Vsa cesta pred gradom polna je ljudi?...

Lakaj: (malomarno) Žijala! Mi smo — trileški!

Maruša: (se vedno pozorno gleda) Gospoda?... Nun so s kočijo!

Lakaj: Da, opatica pripeljala se naša je in me poslala poizvedovat.

Maruša: (zavistno) In grof je z njo?

Lakaj: Gospod Andrej? (ogorčljivo) O tega ni; saj vendar pravkar uro to v Ljubljani se poroča.

(Strež že topa.)

Maruša: (presenečena) Kaj?

(vzhičeno veselo)
Da ženi se?! In res je to?

Lakaj: Ne čuješ z vseh cerkva zvonov, v proslavo ne z Gradu topov? Tako je stvar. A jaz nazaj zdaj hitro moram po gospo.

(Se obrne za odhod in zagleda opatico.)

Pa ondi že nasproti gre.

(Odide svojí gospodi naproti.)

Maruša: radostno) Ni slaba ta! To bo zijala, ko zvé! Visoko je letala, če nizko pade, prav ji je!

(Opazuje sumljivo približajoče nune.)

VIII. prizor

(Maruša, opatica z dvema nunama, lakaj.)

Lakaj: (kaže na kočo) Tu prosim, vaša milost!

Opatica: Hvala!

Odstopi! (k nunam) Vê pa kje v bližini čakajte mene!

(pokaže na levo)

(poveljajoče k Maruši, ko zagleda približajočo Lucijo)
Ženska, zgrini za nekaj časa tudi ti!

(Nuni se poklonita spoštljivo in umakneta nazaj. Maruša čmerno odide na levo ob njivi navzdol.)

IX. prizor

Opatica: (občudujoče Lucijo z otrokom) Da, ta je! In kako krasna! ki njenih mladih let življenje ljubezni varane trpljenje še z materinstvom ji zlati.

Lucija: (jo zagleda, plaho, sama sebi) Kaj hoče tuja tu gospa?

Opatica: Si ti Lucija, deklica?

Lucija: To sem.

Opatica: Lucija Škofova?

Lucija: (jo pazno motri) Da, Škofova!

Opatica: Tako? tako? In dete to? — Andrejevo? —

Lucija: (ugane koga ima pred seboj; vzradoščena) ... In vi? ... ste sestra — grofova? ... teta? moja Andreja čestita mati Timotea?

Kako podobni ste! Obraz, oči so iste, isti stas! —

Opatica: (trpko dobrohotno) In iste tudi so oči.

(pogleda dete)
Ki ž njimi dete se smeji?

A čuj! Kako mu je ime?

Lucija: (v zadregi) Ime? ... Fidelis mu vele —

(se zajoče)

Opatica: (grenko zase) Otrok in oče — skupaj žig!

(Luciji)
Fidelis — veliki je svetnik — Le nič ne joči, deklica!

(odmor)

Lucija: (naenkrat polna nade) In on? — on vas si je izbral? Ker sa me more, vas poslal? Ne res? O saj sem vedela, da me pozabil ni! O zdaj vse dobro bo! Kje je? Zakaj me pušča samo?... In tako ga dolgo ni...

Opatica: (v zadregi, ko spozna, da Lucija še ničesar ne ve) Ah, da na to ne morem, ljuba moja hči, ti, kot rada bi, odgovoriti! Resnica trda je, gospa! A jaz v tej uri sem prišla ne, da ti breme obtežim, a da ti morda ublažim, kar je na tebi ista kri, ki tudi v mojih žilah vre, in tvojega sinu polje, pregrešna zakrivila.

(Lucija ne razume popolnoma kaj pomeni govor; opatica v naglici premišljuje, kako bi bremenjeni situaciji primerno nadaljevala, ne se bori sama s seboj.)

Težko svoj križ nosila sem tudi duni in cej svoj čas, kot ti ga nosiš, danes — jaz. Tako sva sestri po usodi. Spoznati tebe pa in dete me želja gorak k tebi vodi k toči solze dvakrat svete, kot na žarjavi peči ljubezen dvojna jih rodi.

Lucija: (ki prične slutiti, da ji opatica ni prinesla zaželenega obvestila) Kako?

Ah, vse to — samo varljiv naj bo san za večno končan? ki v njem sem grešila, in eno edino iz njega rešila: tebe, ti dete ljubo! v ljubezni spočeto, v mukah znešeno, v bridkosti rojeno, moje dete sladkó!

Le ti si mi bilo oteto! A mimo trpljenja, moj otrok zlati kaj more ti dati nesrečna tvoja mati?

Ah, ustni so moji grenki, in trpkost je v moji besedi, od solz izžareli pogledi so mojih skelčih oči. In moja duša je bedna tako, da bolno je njene bridkosti telo,

da jada nasičen krvi je tok, z otrovom prepojen prsi sok, ki ž njim te popijem, ko v sivi samoti v neznosti sramoti vse dni — vse noči po njem hrepenim, ki tvojih nikdar osinele niso oči, in ki vsekdar ljubkujejo me, kedar pogledaš me ti!

Opatica: Ne obupuj, preljuba hči!

(gre zamišljeno par korakov sem ter tja, potem)
Ko nekdaj po prečuti noči skoz okna svi medlel je dan, up zadnji našel moj cvetoči od slane strupa je požgan. A treba bilo je živeti, in treba bilo preboleti, in ker življenje je trdo, dasti težko, — je vendar šlo.

In če sedaj se pokoriš zato, ker si vrejela, vedi da vera znamenje je — križ. Zaupaj sestrski besedi, ne misli, da si pobedila in išči v drugih težji bedi,

ki kaplja le bo v morju zdela vsa bol se tvoja, — si tešila.

Lucija: (ki je zamaknjeno gledala ves čas v dete, skoraj sama sebi) Če nama za vedno kdaj bi ugasle njegove oči... o potem — z materjo bedno dete nedežno bi ti isto volilo si pot, kjer ni prevar, ni zmot,... v teme večne noči.

Šla bi... oba, tako sama, a vendar skupaj, ljubček ti — midva oba, jaz in ti!

Opatica: (jasno, izbrano in izrazito v početku, potem omiljeno) Naj bo nesreča tvoja sveti, ki klasje bo zlato rodila, ki v sveto naj molitev kleti že v kali bi zpreminela. Ne sme srca ti zagreniti krivice, zla izkušnja težka — naj dušo ti poplemnita, odtori vrata ti nebeška.

Saj zveličar nas veleva odreči se in odpustiti! Naj v tebi glas njegov odmeva, odloči njemu se slediti. Tam najdeš mir svoj in pokoj — nesrečni revni otrok moj!

Lucija: (nepristopno, naenkrat, kot da se je vzbudila iz zamaknjenosti) A kje je on, gospa — Andrej?

(odmor)

Opatica: (usmiljeno) Li ljubiš ga zeló? povej!

Lucija: (vzhičeno) Ah, s silo duše svoje vse!

Opatica: (pomišljuje zamolklo) Andrej... je blizu... in tako neizmerno daleč... (solze jo zalijejo)

Ne vprašuj, te prosim... več!

(se ovstruri)

(hitro)
In zdaj zdravstvuj!

(odločno)
Naj še poljubim dete!... (poljubi) Ti pa znaj: da čula bom v temi in bom molila zate!

(gorko)
Bog s teboj!

(Odide počasi, se ustavi, odide, pogleda po prejšnjem valkah, ki ji pride nasproti in se ji poklonita. Lucija se zgrudi na klop, in zdi pred se.)

X. prizor

(Lucija, Maruša.)

Maruša: (osorno) Še delati nas ne pusti gospoda sveta! (škodoželjno) Kaj pa ti?

(kratak odmor)

(strupeno)
Kaj niso vzeli te s seboj, ko ženi v mestu grof se tvoj?

Lucija: (vznemirjeno) Kaj govoriš?

Maruša: (škodoželjno, zlobno, ostro) Nič me ne glej! Zdaj se poroča tvoj Andrej — seveda z drugo, ne s teboj! — Ne slišiš li, — kako zvoné?

Lucija: (prestrašena, zmedena) Kaj praviš?... se poroča? Kdo? Govori vendar!... (ah, kako tesno mi je pri srcu! Te nemirne slutnje!) — Reci, — kaj — je ž njim! Govori čujč — jasno!

Maruša: (cinično) Sem že, in tudi dosti glasno.

Lucija: (se stoprav sedaj zave novice) Da izneveril bi se moj... on meni — moj Andrej?...

Maruša: (zlohotno) Tako je!

Lucija: (razburjeno) Ne, ti lažeš! Da bi to...

XI. prizor

(Prejšnji, Barbara.)

Barbara: (poseže vmes) Kaj pa imata?

Lucija: (sklene roke) Ti povej! povej, te prosim, po pravici, je resli, da je moj Andrej

(si pokrije obraz z rokama)

Maruša: (trdo) Zdaj čast izkažite resnici.

(Barbara obupana.)

Lucija: (obupano) Li čuješ, Barba? — Ti molčiš? —

Barbara: (po kratkem boju) Res je, Lucija, žal, da res!

(Lucija se omesti.)

Maruša: (trmasto) Resnico le sem govorila, kaj vsega drugega mi mar?

Lucija: (se vzbudi) O hvala! — saj je že prešlo. Več ne skrbita se nikar. Kar prosim se, ... jedno to, — pustita zdaj me samo.

Barbara: Koj, če mirna boš?

Lucija: (topo) O bom.

Barbara: (neznano) Ti moj preljubi Jezus.

(Opažuje par trenutkov Lucijo, potem odide z Marušo v kočo.)

(k Maruši)
Pojdiva!

XII. prizor

(Lucija sama.)

O zdaj sem mirna! mirna vsa. Noč se vjasnila v dan je nov, ko zadnjih rožnih sem okov

O ljubi sveti, božji križ! Lucija, čuješ! (proti Maruši) Vidiš, kaj si s svojo zlobo naredila?

samoprevare se znebila, ki dušo zbegano doslej z ne lažizlatom sem mamila. Kar moglo se na svet poprej je vezati me, na življenje, vse z nado očarjeno trpljenje, ki dolgo noč, v solzah prečuto, a v tripajočih zvezd obuto verjeti v jutra zoro dà, — prenesti bol najhujšo zna, — ki veruje, ko obupuje, iz muk in nad verige kuje — ah, zame je minilo vse!

Ah, kaj naj storim — kam naj ubežim pred samo seboj? In če bi šla do konca sveta, bol moja z menoj bi romala!

Kje naj se skrijem pred njo? V kako temó naj se zavijem? kam naj ubežim?

(pograbi otroka)

In ti z menoj — ljubček moj!

Kako naj te samega tukaj pustim? v tem peklu gorjá?

Kako naj živiva, kako naj trpiva, poteptana — zaničevana od vsega sveta, in izdana od njega, ki nama srce je svoje zaprl — in naju brezsrčno je strl.

Zato pa zdaj ti ljubček moj, ko je vse za menoj, popeljem nazaj te v sveti raj!

(zmedeno)
Že vrata — se zlata odpirajo — in angelci miljeni svirajo — čuj, rajska godba igra! — v valove se zliva, preliva, šumlja — in sopot zubore in grgrajo, in curki šelesté in mrmajo,

vrtinci na goslih skrivnostnih ihté, v zanosu pesmi starodavne o boli človeški pojejo

valov jéže zamolklostemno — mračno. Kot orlje slapovi buče mogočni, Korali med njimi vrte poročni na svatbo šumno me vabijo s strastjo me čudesno grabijo... na divji ženitvanjski ples na smrtni ples —

vmes pa iz daljave zvonovi pojo slovesno in vendar bolestno tako, ah, da se zdi, da so akordi tresoči preliti v solze, kot svinec razbeljeni vroče, — pekó in da jih joče moje srce.

(Odmor.)

(V težki zmedeni razburjenosti skoči kvišku in stopi na ivico brega.)

Zvonovi zvonite, mogočno bučite — slapovi vi ž njimi hrumite, valovi — volkovi požrešni tulite,

(steče k strugi navzdol)

vskipite, vzemite me z vami seboj — strnite, zgrnite se nad menoj,

(zabrede vodo)

ve hladne vode, ve zelene vodi! Na stražo čeri razmajaj se jez — na svatbo — na ples — v potop! — v grob — v mokri grob!

(v vodi)

Že srebrnopena zmaja zelena v vitke tokove prelita grozno pošast valovita strašna besno po meni hlastà — se me ovija — grabi duši me, mori me...

— Jezus Marija!

(Odmor.)

XIII. prizor

(Za odrom: z one strani Ljubljanice)

Ambrožev glas: Hej, hej! alo!

Volbenkov glas: Hojo ljudje!

Urbanov glas: Saj tone že.

Volbenkov glas: Tam v curku plove.

Barbara in Maruša: (pridrvé iz koče) Kaj pa je? Kaj se godi?

Ambrožev glas: Iz mesta... vaša... se gospođičina... topi...

Barbara: Rešite jo! rešite jo!

Vid: Prepozno bo! jo že zanaša v tolmun.

Barbara: France! Marija sveta! o!

Maruša: Že slači se! — France, ne hodi! Lepo te prosim.

Gašper: Je že v vodi.

Miha: Kot sulec plava!

Vid: Mah na mah — da jo prestreže.

Gašper: Toda vraga! Že tok divi jo preko prag.

Barbara: Zgubljena je! — o groza, strah!

Tone: Zagnal v vrtinec je zaliv.

Miha: Glej, roko belo dviga se in tone —

Gašper: Ali zdaj poglej!

Tone: Obleke kos —

Miha: Jo že ima! Za rame jo drži —

Maruša: Moj Bog!

Vid: Oba zgrabilo in požrlo je brezdanje brezno.

Barbara: Marija ti usmili se! Moj sin, moj sin!

(vije roki)

Maruša: France, France!

Gašper: Saj sta že tu!

Tone: Oba sta tu!

Barbara: O hvala večnemu Bogu.

Miha: Le sem France!

(Ambrož, Volbenk in drugih kmetov, kmetic in delavcev je vedno več.)

Ambrož: Kako krepko valove reže!

Gašper: Skoraj bo —

Volbenk: Je že pri kraju! Čakaj! Koj ti skočim na pomoč!

Jože: Postoj, ko čutiš tla pod seboj —

Barba: (ponosno, srečno) Moj preljubi sin!

(Nekaj kmetov odhiti k strugi.)

Maruša: (veselo mu maha z roko) France, France!

Barba: Na mah jo položite, Vid.

Anka: Kako je bleda, kakor zid.

Volbenk: Bojim se, da je že mrtva.

Matevž: Stresite jo!

Reza: In jo drgnite!

Mefa: Da oživite jo morda —

Gašper: Že diše zopet.

France: (vskličeno ob vodi neviden)... še živi! Za hip odprla je oči.

Barba: Zahvaljen bodi sveti bog! Pred kočo gor jo prinesite!

Maruša: (zlobno) Ej, kje je pa sedaj otrok?

France: Po vodi oče ga lovi.

Volbenk: Pa pač zaman!

(Lucijo prinese pred kočo.)

Barba: (se skloni k utopljenki) Kako ti je Lucija moja?

Tone: Kmalu bo spet dobra!

Katra: Toda... vendarle — kako se je zgodilo to?

Špela: Kako? — Nesreče ni bilo —

Maruša: Torej je sama v vodo šla —

Volbenk: Da, res je to!

Ambrož: Saj midva sva s kovačem gledala oba.

Lena: Da samo sebe bi vtopila!

France: Kaj zbegan človek vse stori!

Gašper: Sedaj je dobro! — saj živi.

Maruša: (završči strastno) Ni dobro ne! Kar je storila, je velik greh in je zločin.

(Odmor.)

Lucija: (se zave, zamegljeno, sanjavo) Kje sem? — Kaj hočete, ljudje? O Barba, ti si? — Kaj je to?

(Molk; vtopljenka se vjasnjuje.)

Kje moje dete je? — moj sin?

Špela: Hinavka zdaj še vpraša: kje!

France: (vzhičeno ob vodi neviden) še živi!

Maruša: (završči strastno) Ni dobro ne, kar je —

Lena: Ki dete svoje je — umorila.

Maruša: (strastno) Morilka je.

Špela: Morilka — dvojna!

France: Da vas ni sram tako soditi!

Maruša: Ej, tvoja bol je preprosojna.

Urh: Tako je, da!

Lenart: Pred sodbo ž njo!

Jože: Pravici prosto zdaj stezo!

Barba: Čemu ste jo potem oteli?

Špela: Kaj treba dalj še govoriti!

Urh: Pošljite po beriče v grad!

Lenart: Na oder ž njo in vuz za vrat!

Mana: Saj že gredo!

Špela: Saj že gredo!

France: Kaj ste zverine? Ste zbesneli? brez duše ste, in brez srca —

Maruša: (porogljivo brzo vmes) Zato ga on preveč ima.

France: Da ni vam moči razumeti —

(Lucija, ki ni doslej prav razumela situacije, ker so jo bila zopet vržena onesvestila, se zopet vjasni.)

Lucija: Zakaj mi niste dali umreti?

Barba: Usmiljenje ljudje!

Maruša: (neusmiljeno, trdo) Čemu?

Lenart: V Ljubljano ž njo pred sodni stol!

Katra: Saj so že tu!

(pokaže na beriče)

Urh: Skoz prsi kol detomorilka pristoji!

(Beriča prideta, stresta vtopljenko za ramena in jo polagoma postavita na noge.)

I. berič: Le vstani, dekle, dvigni se!

II. berič: Podaj roké — takó — takó —

(Sedeči roki svežeta in se pripravi z njo na odhod v mesto.)

Lucija: (se vzravna kvišku, a se omahuje)

(grenko)
Ah, tudi to! — Moj Bog — zdaj vse razumem. — Ni mi več težko. Kaj more biti boljše beden kdo, ki dano ni mu niti, da — umre.

(Beriča napravita v gručo pot. Lucija se da odvesti.)

France: (mehko, bolestno) Lucija!

Lucija: (se ozre nanj, mu pokima, hvaležno toplo)
Hvala ti, France.

Zastor.

III.

ŠKRCAT IN BISERI.

Pozorišče: Stari trg v Ljubljani, približno pred zatiskim dvorcem, z galnimi razgledi po trgu proti Tranci, in delnim po Florijanski ulici. Na levi rovtov z balkonom nad balustrado. Iz balkona vrata v sodno dvorano. Z balustrade, na kateri je glava vhod v mestno hišo, nekaj stopnic. Na levi ob hišnih vratih moli iz stene železna roka, držeč v pesti gol meč.

Na levo od rotovža mogočna lipa, pred njim star kamnjen vodnjak, nekoliko v stran kamen sramote. V dvorani se vrši krvava sodba, pri kateri zaslišujejo priče, ki prihajajo in odhajajo. Mestni pisar in z balkona vskličuje. Pred sodiščem ljudska množica: meščani in meščanke, kmetje in kmetice s Fužin, v ozadju plemiška mladež. Mestne straže, mestne sluge. Na desni v ospredju samotarji krčnik z vrvjo v roki.

I. prizor

I. meščan: (prisede k skupini meščanov) Sevé, vas najti je povsod! Kaj ni še sodbe?

II. meščan: Skoraj bo!

III.: Saj že pri zadnjih pričah so!

I.: (zagleda krvnika, in se ironično na lahko prikloni)
Oho! S Sotelske so gospod, če vidim prav, že tudi tu.

II.: O kaj pa da. Mudi se mu. — Turčinu, če le voha kri.

IV.: No, saj je krščen!

II.: Kaj za to? Volk se nikdar ne spremeni.

III.: O kje? Krstiti moreš ga, a prekristiti se ne da.

I. meščan: (pokaže proti sodni dvorani)
In zdaj konča naj ovco to?!

II.: Če bi Tomaž iz groba vstal...

III.: In videl to...

IV.: Njegov deklič! —

I. meščanka: (goličava)
Visoko letal, nizko pal!

II.: Ni bilo drugega je nič,

(škrbasta)
kakor prevzetnost!

II. meščan:
E zakaj prevzetnost? Moška je bila, ... ponosna ... rekel bi morda...

III. meščanka:
Kako pa! Naj le gleda zdaj!

IV. meščan:
Za vašo milost bo prosila!...

IV. meščanka:
In tudi v cerkev ni hodila...

II. meščan:
Vsaj toliko kot vé.

III. meščanka:
In če! — samó nakit razkazovat.

I. meščan:
Vi greste k maši — v cunjah, mati.

II.:
Kot more kdo!

III.:
Zato ti vrat ljudem svoj daš občudovati.

I. meščanka:
Nesramnost to!

II. meščan:
In vi zobé!

I.:
Jezike dolge pa obe!

(Meščanke ogorčene odidejo v ozadje, meščani se smeje umaknejo v stran. Njih mesto zavzamejo kmetje.)

Kovač: (pride s Fužinarjem v skupino)
Midva sva že opravila. Zdaj je France... Potem pa ti Maruša!

Maruša: (osorno zbadljivo)
Da bi javila se sama, treba se mi zdi. Vse so se sklicali — le mene se branijo. A jaz povem (strastno) resnico čisto, vso,... gospodí!

Fužinar:
To mora vsak, kogar zadene.

Maruša:
O, jaz jim že oč odprem!

Fužinar: (kafeteremu preseda njena zagrizenost)
Miruj, miruj, in tiho bodi, in takih ne ubiraj strun. S kovačem tu... zbrasti sva jo videla samó midva.

Maruša: (s triumfom)
A jaz! — Ko v svedru je tolmun jo vil... kako je črn gavran

(pomembno)
se preletaval nad vodo...

Kovač:
Saj precej v smrekah... malo v stran... gnezdili vsako leto so.

Maruša: (temno)
A krčal ni za prazen nič. Jaz vem, kaj ta pomeni ptič. Če čarovnice vmirajo, krog njih se vrani zbirajo!

(Kmetje se osupIi pogledajo, majejo z glavo, meščani prično prisluškovati.)

Oče ribič: (ostro)
Kaj se ti blede? Kaj noriš?

I. meščanka:
O čarovnica tudi še!

IV.:
Morda...

II.:
Zakaj pa vendar ne?

V.:
Moj Bog!

VI.:
O sveti božji križ.

(se prekriža)

Kovač:
To babje čenče so samo.

2. prizor

(Prejšnji, pisar se prikaže na balkonu.)

Fužinar: (pokaže na Marušo)
Zdaj duši mir, zdaj je na vrsti.

Pisar:
Maria della Costa...?

Maruša: (nestrpno)
Tu!

Kovač: (meščanom)
To vse ni nič!

II. meščan:
Kdo je pa to?

Kovač:
Rejenka ribičeva. V Trsti prevzetna najdenka...

Fužinar:
... rodu neznanega, ki je menila, da vzame jo domači sin.

Oče:
E, pridna bila je, poštena —

Fužinar:
Vendar si nista zarečena —

Oče:
In če bi hotel jo fantin...

Kovač: (meščanom)
Poglejte, pravkar je iz veže zdaj stopil — to je on, France...

I. kmet: (smeje)
... ki šel Maruši je iz mreže...

II. meščan: (gleda)
... ki zdaj korak je svoj pospešil?

Kovač: (prikima)
Ta bil je tudi, ki je rešil takrat Lucijo iz vode.

III. prizor

(France, ki je prišel od zaslišanja, in Maruša, ki se je prerila skozi ljudi do stopnic, se srečata na njih. France se skuša mimo nje zmuzniti.)

Maruša: (grozeče)
Le svoje vpiraj v tla poglede, ki njenih vpaljen verg goriš, in mimo mene brez besede, kot tujec nepoznan hitiš.

France:
Daj mir in hodi svojo pot!

Maruša: (razburjeno)
Mir naj mu dam? in krenem naj na svojo pot? Ste čuli zdaj? Kakó on govori z menoj. Ki bil nekdaj je ljubček moj.

France: (resno)
To ni resnica. Nikdar ni, kot veš, iz mojih ust prišla le senca takega slovesa, ki mene nate bi vezala. Če si iz oblakov tja v nebesa dekle si samo most zidalo, si tudi samo krivo ti.

Maruša: (sarkastično)
Jaz sem zidala za oba! Dasi nisva izgovorjena si bila, vendar tvoja žena postala bi, ve snnja vsa, da tujka ta ni k nam prišla. Odkar pa ta se je vselila, o več-emite mi, ljudje, s pogledi ga je omamila, in otrovala mu srce. Prečarala mu ga do dna

(zugajoča)
zločesta čarovnica ta.

(proti balkonu divje strastno)
A če je voda ni hotela, ko bil nedolžen je otrok s teboj, naj vitez vesel se tvoj! — ti — boš — gorela!

(Plane v hišo, France se zgubi med ljudstvom.)

VI. meščan:
Ta ženska kar strasti besni!

Kmet:
Kaj hočeš? To je laška kri!

4. prizor

(Pisar na balkonu.)

I. meščan:
Zdaj tiho!

II.:
Mir!

III.:
Tam na pomol pisar je stopil... kliče dol...

Pisar:
Gospod Andrej grof Modruški?

VI. meščan:
O tega lehko teden dni pozivlje še.

VIII.:
Pa ga ne bo!

Pisar:
... grof Modruški?

Ljudstvo:
ha! ha! Ga ni! Ga ni!

Pisar:
Gospod Andrej grof Modruški?

I. plemič: (ironično)
Ne nadlegujte ga, ljudje.

2.:
(smeje)
Da dosti nimate nikol!

3. plemič: (izzivajoče)
Mar ni vam ljubica dovolj, da razloži vam in pove —

1.:
Kako se grof je izpljuval —

V. meščan:
Ušivci! Jezik za zobe!

(Vse potegne meče in navalí na plemiče.)

II. meščan:
Kdo bil je to?

I.:
Pobè predrzno!

III.:
Počakaj, koj vtrojim mu krzno.

VIII.:
Prokleta plemiška drhal.

Krvnik: (ki je zasledoval ves čas pazno dogodek ironično)
Jaz sem samó, samó — krvnik.

I. VII. X. meščan:
Iz mesta ven!

VIII. II. XII. meščan:
Proč z naših tal!

Ljudje:
Hej straža! Straža!

(Straža poseže mes, loči bojevnike in porine plemiče na desno v smeri proti St. Jakobški cerkvi.)

5. prizor

(Sodnik in par dvanajstnikov se prikaže na balkonu.)

Sodnik:
Mir ljudje!
Ne dajte se zavesti od krvi,
da bi nad glavo zmagovala.
Strastém kaj malokdaj gre hvala,
Navadno pa jim kesli sledi.

Volbenk Orehovec:
Gospod sodnik, imate prav!
Vendar povsod so dane meje
Dobroto je — vele — sirota,
in vzrok svoj vsak ima pojav!
A da bi k škodi še sramota
nad nas prišla, — in da se smeje
zlohotno ta, ki mi v obraz
je — pljunil,... ne prenesem — jaz.

Meščani:
Tako je! Da! Mi tudi ne!

II. meščan:
Po mestu krog popivajo —

III.:
Nas noč in dan izzivajo —

VI.:
Žene nam zalezujejo,
kot jagnje volk —

IV.:
Potem pa se
zveri še posmehujejo!

Vrban Boš:
Gospod sodnik, in zdaj svoj glas
naj dvignem tudi jaz do vas,
prijatelj rajnkega Tomaža.
Kdo kriv je vprašam, da med nami
do kamna sramote straža
gaz dela danes? da stoji
najboljši naši vseh pred vami
hčera najdenke zadaj hi?
da nanjo čaka tam krvnik?
Kdo kriv je, o gospod sodnik?
Prijatelju se oddolžujem
in zapeljivca obtožujem
pred svetom vsem, meščani vi!

Ljudstvo:
O tak gospod ni kriv nikdar!
Da, ta je kriv! Tako je stvar.
Kar njega naj obesijo!
Naplejte ga na koló!

Sodnik:
Zaman besede plameneče,
moj tesno omejen je krog.
A ki nihče ni uteče,
je sodba, ko bo sodil Bog.

Vrban:
Da, sodil bo! In ko obéh
bo tehtal krivnjo, jen z ločin
— nov: mene, tekel, fuzarín —
spoznam bo lažjim, nego greh
njegov, ki sodbe zanja ni.
Zato pa tudi dobro vem,
da govorim iz srca vsem,
če prosim zanj — milosti.

France:
Ne, ne! Nič milosti gospod!
za to siroto vseh sirot,
samo pravice malo,
in malo le usmiljenja,
da led bi raztajalo,
krog vašega srca.
Če res pravica slepa
še tudi gluha bi bila,
in bi beseda lepa
odmeva v duši ne našla, —
oči odprite vsaj,
gospodje dragi in gospe,
poglejte in povejte,
ste videli od njenih kdaj
bolj žalostne oči?

IX. meščan:
Dovolj tega! — Dečak miruj!

I.:
Nikar nad njim se ne huduj!

III.:
Ti si zaljubljen fant!

6. prizor

(Prejšnji brez sodnika. Lucija, krvnik za njo. Maruša, ki se zgubi med ljudmi.)

Rabelj:
Kdo? Kdo je to, ki jo ženo na kamen v halji sramote? In res naj bo? da bivala bi duša temna v podobi tej rajsko zori? Mar čar je pekla? Kar gledajo moje oči? V mrak meglen ves naokrog zavita se mi zdi, a kamor je njena noga stopila, se je megla umaknila, in vse je svetlo. Odkod ta luč svetla? Iz motnega olja ni vstala, iz luže močvirne ni vzšla! Kako se bi v taki krasoti razdiviti mogla, da dali je čudesa niso neba. In če že telesa lepoti bi vladala duše tema, pa vzvišeni sili te boli zagospodovati nikoli ne mogla bi tema srca. Za čelom tam polnim miline zločinskih ni misli tkanine kdaj mogel zapresti si vrag; in ustni z zlobam ostale vsekdar neprestopen so prag. In da bi kdaj mogle vmazati te lilije njenih se rok, iz blata da mogli kdaj vstati ločkvani njeni bi nog? Za to so prenežne, prebele, in davno bi že iztehtele, da vanje kanila se je kal.

Lucija:
Božjega Mati Sinu! Daj da sramu žgoča redčica, ki biča mi lica, vso me zalije, vso me pokrije; da kot oblak plašču enak temnóškrlaten v se me zavije, in da me skrije, ščit blagodatén v moji sramoti, v kateri drhtim, v kateri medlim, kakor da stala bi v grešni goloti v množice sredi, od koder pogledi nje neizprosni merijo — perijo v revno telo, in muki neznosni s kruto slastjo dušo izročajo smrtno-bolnó. Sveta Devica, usmili se me!

7. prizor

(Prejšnji; sodnik s spremstvom na balkonu.)

Sodnik:
Zagovor tvoj naj čujem zdaj. Imaš pojasniti še kaj?

Lucija:
Ničesar več! Če greh mladost je, — sem grešila, če greh je vera, — sem grešila, in ah! — če je ljubezen greh težko in silno sem grešila.

Vem, da po tem ne vpraša pravica trda vaša. In kaj naj pulj lehák besede odtehta tamkaj, kjer dejanj svinčena peza govori, ... da ni iz čustev, nad in sanj, iz misli, strasti, zmot in bede usoda jih človeška sprede, in vrže megél v val zgosti.

Kjer dež pohleven je zemljó napojil in napolnil strugo, čemu izbrala pot bi drugo potoka, rek tok in val? A tam, kjer je vihar divjal, in zgnal vode je v veletok, in vse preplavil krog in krog, kjer dere, lomi ruši, trê, da vse pod njim pogiblje, mrè... kaj mar mu struge je, bregóv, okopov kaj, in kaj jezov?

Zanj mej in mer nobenih ni — na d njimi je — in sam je vse — kot so nad zakoni — sveta, in bodo — zakoni srca!

Kakor nevihta, kakor povodenj je name prišlo? in zlilo in pokopalo me je pod seboj. Jače od volje človeške je naše srce, zublji peklenski, luči nebeške v njem plamene.

Nad njim pa je On, ki vse vé, ki vidi tudi v moje srce, in čegar sodbe se ne bojim. On je z menoj! Vi pa sodite grešno telo!

Oče moj! V tvoje svete roke izročam svojo dušo mlado.

8. prizor

(Prejšnji brez sodnika, ki odide v dvorano.)

Krvnik: (jo usmiljeno gleda)
Ah, te tvoje bedne oči so ena sama temna solza bridka, solzi, ki na tebi blisči, ti roža moja vitka. Morda je same grenkosti, bridkosti strupena, ta solza ognjena.

O da jo morem in smem vzeti, poljubiti in izpiti, in umreti mesto tebe... Lucija!

9. prizor

(Prejšnji. Na balkon prikoračajo mestne sluge, eden od njih ima v roki drobno palico, drugi srebrno sodno žezlo. Sodnik s sedmimi svetovalci stopijo do ograje, na kar prične sodnik čitati sodbo.)

Sodnik:
Mi Luka Novak, kot svobodno izbrani sodnik in notranji prisednikov svet dvanajstnikov ljubljanskega našega mesta, po vesti najboljši sodeci obtoženko sno narodejstva podtaknjenega oprostili, sicer pa spoznali jo krivo, in sodbo izrekli na — smrt.

France:
Nič ne žali! Nič se ne boj — (ob Luciji) Ne obupuj! jaz sem s teboj.

Ljudstvo:
Na smrt! Obsojena na smrt.

France:
Gorjé! To zmota je strašna.

Maruša: (divje)
Naj žrelo jo požre pekla!

II. meščan:
Ta divja strast!

III.:
Ta črt!

IV.:
Ta črt!

Posamezni:
Zdaj v stran prepl! In red in mir!

**DR. IVAN ROBIDA: Rože ob potu.** Sodnik: Premotrili vse smo, in kazen do meje omiljeno skrajne, velimo izvršiti tako: Vodite to grešnico revno na Friškovec venkaj na polje, da sodi pravični jo meč! Potem pa krvnik na grmadi sežge naj telesne ostanke; prah in pepel njen naj zbere in naj ga po reki raztrosi tam, kjer je — grešila nekoč. Šibica zdrobljena, sodba izrečena? *(Vzame paličico, jo prelomi in vrže obsojenki pred nogo.)* Ljudstvo: Smrtna sodba izrečena... Sodnik: Lucija Škofova, si razumela? Lucija: Sem. Hvala vam, gospod sodnik. France: Lucija čuj! Maruša: *(s satansko zločestim veseljem)* In bo gorela! *(zmagovita)* Če živa ne, pa saj mrtva! *(k Francetu sovražno)* In tezgadi daj se z njo! Meščani: Proč s tabo! besna furija! Iz mesta ven! Naprej! *(bereta Marušo v stran)* Sodnik: Krvnik! Izročam ti obsojenko! *(krvnik se neodločno približa z vrvjo v roki, katero bi moral obsojenki vreči krog vratu, in omahuje)* France: Ne loti se je! proč roko! Zla lastni hrani zanjko vrat. Lucija, čuj! — nič se ne boj — Jaz čuvam te — Lucija: *(žalostno)* Zdravstvuj France! *(hvaležno, prisrčno)* če rodni ne, po srcu — brat! France: Lucija! Straža: Proč! Umakni se — Naprej! Na Trančo! Idimo! *(Franceta, ki se nekoliko časa ruje s stražo, sunejo v stran, obstopijo Lucijo in krvnika, jih vzemo v sredo in odidejo proti Tranči. Ljudje se porivajo deloma za njimi, deloma se razidejo. France sedi na stopnicah, gleda za njo in joče jeze in žalosti.)* France: *(obupano)* Nebeški Bog! Odhajaj! Gre! In jaz brez vse moči, sem — tu! *(pokrije si obraz z rokama in krčevito joče, ko pristopi oče, in ga strese)* Oče: *(mehko)* France! Daj! pojdiva domu. — **ZASTOR**

**IV. NOTTURNO.** *(Ječa v Tranči, v katero prideš skozi težka z železom obita vrata po stopnicah iz pritličja. Na desni malo zamreženo okno v precejšnji višini, na levi ob steni kamena klop, ob nji na steno priklopljena navzdol spuščena, surovo obdelana mizna plošča. Na nji vrč, kruh in nekaj jedil v lončenih posodah. V kotu par šopov slame, blazina in posteljnina. Ko se dvigne zastor, je čuti iz daljave pritajen korak na posavah mestnih godcev. Takoj nato zvoni iz manjše daljave večerni zvon avemarijo. Večerna zarja se tekom akta prelije v mrak in temo.)*

**1. prizor.** Lucija. *(V sivi halji, železje na rokah.)* Že h koncu se nagiba dan, poslednji dan... Skoz okence žari nebo... in v zlatu se tam zunaj koplje dol in plan... in solnce tone za gorami. Ljubljanice mi pod nogami šepetje tiho leni val. Piskači s stolpa so vrhá že odtrobili svoj horal, in s svetega se Jakoba razlega fin večerni zvon. Ave Marija! Ne daleč proč od tam, kjer bron nočoj drhti njegov, stoji košata lipa, zubori iz curkov bisernih vodnjak, pršeč rosi na tisti tlak, kjer deklica nedolžna ž njim tedaj sem prvič se sestala, in ž njim plesala. Tam prežil — *(strastno)* kot strela mi vtrezdil Krim — pa tudi sodbe mrki ris! *(trezno)* Kaj mislila sem, ko je niž in onih svetlih dni vesela potekla, da bo besnel v plamena plamenih nekdaj, ko tilnik moj bo trl in mlel! *(trpko)* In zdaj? Izprazniti trpljenja kelih sem morala do dna. Če kaplja zadnja v njem je še zastala — kaj naj pomeni ta? *(vdano)* A tudi njo posvetim tebi moj Andrej! In po tebi, glej nevtéžno koprnim in v železje vkovane, stezam svoje roke po tebi. *(iskreno)* ki ljubi neomajno te moje srce.

**DR. IVAN ROBIDA: Rože ob potu. II. prizor.** Lucija in Mati. *(Mati in hči se objemeta in jočeta.)* Mati: Ti revica! Lucija: Ne jaz! A ti! *(jo pogleda od nog do glave)* Kako si se mi posušila, kar oče je umrl! O vem, da tudi smrtjemu zakrivila sem smrt. Mati: *(plaho, se bori sama seboj)* Poglej, preljuba hči ... In zdaj od tebe tudi ti odhajaš! ... Sama naj ostanem, ter ob njegovem naj preranim ... in tvojem svežem grobu še preživljam težke svoje dni odslej naprej ... Lucija: *(bolestno – naglo)* O mati! Ne! Mati: *(se ojunači)* O pač! ... In vendar ni še vse zgubljeno. Še mogoče je rešitev ... hčerka bi ... kako! Lucija: *(bridko)* Rešitev? meni? — Ah življenje ne more biti opróščenje samo za mene, — to je smrt samo. Mati: *(proseče)* O ne govori mi tako. Poslušaj! ... *(odmorno)* ... Ko sinoči *(obotavljaje od tod ... domov ... čez Žabjak, in zavijem v Pasju ulico ... *(hoteno, odločno)* iz njenih senčnatih ožin, tam, ... kjer se ulico od pot slaneti ... v svetli mesečini ... ob dveri ... naše hiše vsem ... ... moža ... zamotanega ... v plašč ... Kaj hoče tu? ... in ... Kdo je to? se ... vprašam *(naglo)* Niti poznati nisem mogla ga ... v bližini ko me govori: »gospa, — če mi dovolite ... bi z vami govoril par besed samo.« ... zaradi vaše hčere ...« Kdo *(si hoče pridobiti časa z raztegnjenim pripovedovanjem)* pa ste? — »Gospod tako povem vam vse ... mi reče ... ali smem? ... V imenu božjem! — pa vstopite! Takoj bo luč! — In zdaj hodite za mano! ... »Hvala, dobro bo tu v veži ... zamec, skromno ... gost v zadregi ... moj odvrne ... tajni, klobuk si sname širokokrajen ... in ko ... nanj pade pramen ... prost, *(naglo)* obraz zagledam razsvetljen ... Lucija: *(razburjeno)* Emilijan? Kdo?! .. Kdo je to? Mati: Sam ... vedno pravi ... Milan ... si ... Lucija: *(trpko, mrko)* Zadosti jih je eden sam. *(Odmor.)* Ta, ki je došel ... ljubá hči ... bil ... oni ... s. Sedal ... je planil, *(kratek mučen odmor)* Lucija: *(plane kvišku)* Kdo!? ... S Sedla!? ... rabelj! *(dokajšno, grozavo)* O Marija usmiljena! Čemu? Mati: *(žalostno, resno)* Lucija! *(proseče)* vrsnici zadnjo mojo nado! ah, glej življenje svoje mlado, in moje v njim! Če sebe ne, se usmili svoje matere. Lucija: *(odločno)* In kaj storim naj? Kaj želiš? Mati: *(obotavljaje)* Saj ... morda tudi sama ... veš da se po pravdi ... in postavah, že hočeš lehko oprostiš, odtegneš sodbi se krvavi — Lucija: *(ki preide študijo, trpno)* Ne boj se! ... vse izreči smeš! Mati: v stiski, plaho)* ... če ž njim, ... če ž njim ... se ... poročiš! Lucija: *(ironično)* Torej me je pri tebi snubil! Mati: *(priprosto)* Ne! — Pravil je, da te je ... vzljubil, ko stala si na trgu tam ... in prosil me, da te pripravim, da pride na poset pa sam ... Lucija: *(odločno, trezno, stvarno)* Dovolj vsega! čemu sanjivim se pravljicam bi vdajal mož — saj kri manj rdeča ni od rož. Življenje moje mi izpalo samo, ker ... dete ... je ... končalo — še drug me, hujši ... greh teži, *(no brez trpkega sarkazma)* ki milostno mu dan izbori pred smrtjo in sramoto mi —! močno srce — moja samomor! *(Odmor.)* Mati: *(rezignirano)* Torej ni mogoče te oteti? Lucija: Ne! in si tudi ne želim. Mati: *(obupano)* Saj meni mesto ni umreti *(sklene roki in pogleda proti nebu)* nebeški Bog, daj ... te rotim! *(odide plaho, skrušena in potrta)* *(Ječar prinese motno gorečo svetilko, se usmiljeno ozre po obsojenki, odide počasi in odpre vrata krvniku.)*


V. prizor.
(Lucija. Rabelj.)

Rabelj: Pravkar sem videl mater tvojo ... kot senca zbegnila plašna v solzah, molče je mimo mene — in jaz ... poznam usodo svojo.

Lucija: Če jo poznaš, čemu prihajaš? — Ni tvoja ura še prišla — Mar da na muki se naslajaš, prečudna slà te k meni žene? Ah! daj umirajočim — mir.

Rabelj: Težko ga dà, kdor s am ga nima. Kdor žeje mrè, kaj mar mu žrtve, če v skali sami sluti vir? In če vzbuditi treba mrtve ko čuvstev vse preplavi plima, slovo si vendar pribori. *(refleksivno)* Kar danes jaz sem, kar si ti — vse je življenje zagrešilo... Neurje me v dežele vaše je dečka divje navalilo.

*(trpko)* Siroto pa neversko skor končati z mečem ni kazalo. Kam torej ž njo? — In če jokalo z besedo isto je gorkó, kot vam je dana, mi srce — ostal sem turška zver! — In kdo naj bo mu oče in rednik, če ne — krvnik!

*(bridko)* Tako med Volovec in Grad na Sedlo tok me je zagnal usode. — Tamkaj je pomlad dni mojih mračna odcvetela, me z zagrenelostjo prežela, in tam sem to, kar sem, — postal: zaničevan šàpa, ki izvrši, kar drugih boljših srca in glave izvršiti brez sramú vele.

*(sarkastično)* Sevé si z rok odečiš — križ a da opereš si srce in vest in dušo — *(trdo)* vode ni!

Naj sodi Bog! če res moj greh tako je velik. — A v nočeh brez spanja, ko čuvaj raz Grad je klical ure, ... tisočkrat razmišljal sem, če res ne gre, kot drugim, tudi meni mal kotiček saj na solncu; če utrinka drobnega samo ni sreče zame. ... In dejal sem si: da vzamem tod slovo, da čudes ne velja čakati, da srečo mora vsak iskati, sam z volje smelo si rokó! ... In vendar sem ostal!

Tajinstvena in čudna sila me zadržavala je tod. Ne vem zakaj, kako, odkod prišla je name — tu je bila! Prinesel sem jo že s seboj morda iz juga! ... Narod moj, ki v sužnosti vzdihuje kruti, rad mnogo sniva, mnogo sluti ... Jaz ... sin njegov, ... *(da odtmev sebe, in da vstrpim)* ... sem prav tako v neznosni, divji svoji boli ubežal v sén, ... in slutil ... tebe.

In dàsii nisem prej nikoli te vzrl, — trpeči tvoj obraz v valovih bujnih tvojih vlas se vendar zdi, da ga poznam, da gledal sem od nekdaj vanj, ah, da v spominu ga imam še iz otroških svojih sanj.

Dà, isti trpki je izraz krog ustn sencil nji i obraz, ki še spomin jedin svetal iz davnih dni mi je ostal: o zlata moja mati ti. Spomin, nikdar pozabljen in nikjer!

O vem, o vem, če še živi, kako bi te vzprejela, na prsi te prižela, Lucija tebe, svojo — hčer. Ne pomišljuj, — podaj rokó —, in prej kot luna pomladi se v drugo, čez plan, vrhè na jug pot nama skupna gre. Ne hóti, da jo hodim sam!

Lepo je tu, — a lepši tam. O ti ne veš, kako lepo! Kjer šume naše šelesté kjer reke naše z gor drvé, kjer v kolobarjih pod neba svodovi temnosmodrega ponosni orli krožijo, jih širijo in ožijo, kot straža sprepletavajo planin se naših, v doli pa citrone razcvetavajo, oranže po brdéh žaré, in trte sok medén rodé; kjer večna se pomlad smehljà; kjer naju nikdo ne pozna; kjer prošlost vsa, — le težek san na veke vse je pokopan. Lucija! — tam — ne reci: ne! — življenje novo so začne, in z njim pomlad cveteča, tam tudi nama srcá, Lucija, se vsvete!


Lucija: Besede čula sem, in sem spoznala da nikdar moči ni človeka ubiti v nas! .. Udaril si na skrite zdaj srca strune, .. ali jeka — pa v globocini duše mi razrite več kroj ne izvzvala. Potrgane so strune v nji! Kako bi tvoj je glas vzglasila, kako bi v tvojo se vživila, ko davno vse je v njej mrtvó, in vse pustó in vse temnó ... v puščinji zimski večna noč! A v tebi je življenje moč v tej kasni prekipela uri, ki čarobni v nji nosi ključ, da v svobodo odpreši se duri. Na nebu solnce, v srcu luč, noč za seboj — dan pred seboj — kaj bi z menoj?

Rabelj: Kaj bi s teboj? S teboj, ki v silni svoji boli srce nesrečno k tebi moli, ti blažena si med ženami, Ti! Ti! moj solnčni san! Ah v tebi sami vzblesteti moj le more dan! Brez tebe zame več ga ni — brez tebe groza je noči strašná samó, in večna bo.

Lucija: In ti se bojiš te noči? in drhtiš pred njo? In ljubezen tvoja ne sveti v nji, in me ali samo? Kaj naj ti povem? O, bodi mož — in ne obupuj —! *(odmor)*

Rabelj: In to je vse, Lucija, čuj! — kar moreš reči mi? Tako naj grem?

Lucija: *(po kratkem odmoru)* Ne, ne! Tedaj, ko želj se ti vresniči čud, ko hrepenče ti oko zagleda tvoj domači kraj; ko stojiš ... spet na rojstne gruda tedaj — se spomni mene, — in izroči ji pozdrave moje. In ko na očevine tleh, na prsih matere se svoje spet prvič odpočiješ izgubljeni sin, in solnce sreče zablisče v očeh, o naj tedaj ti zaigra, po licih zdrkne, pade na tla, na domovine tvoje sveta tla med njim in tebi — v moj spomin. *(mu poda roko)*

Rabelj: *(poklekne prednjo in ji hté poljubi roko)* Ah, v tvoj spomin? O kar imam živeti dni, od njega živel bom samo, na uro to. In zdaj v slovo ... odpusti! Hvala ti Lucija! *(se ostrmi)* *(odide potrt, pogleda se enkrat otožno nazaj, in izgine za vrati. Odmor.)*

**VI. prizor.** Lucija. France. *(S suknjo pod pazduho, ogrnjen z ribiškim plaščem, v katerem nekaj skriva.)*

France: *(prostodušno, iskreno)* Lucija!

Lucija: *(vzradoščena)* Ti si France? ti nisi me pozabil?

France: *(resnobno)* Ah, kako bi te, ko mislil več in bolj sem nate v teh mesecih, kot prej kdaj...

Lucija: *(grenko)* Ah name ... name, ki poznat vsi težko grešnico me zdaj.

France: *(možato)* Kaj mar mi sodba in ljudje; *(prisrčno)* merilo moje je srce.

Lucija: *(toplo)* Vem, da si blag prijatelj moj, in vedno dober bil z menoj.

France: Kaj dober?! — Kot si zaslužila. Ni bila vaša hiša dom moj drugi? In si pozabila, ko oče je obolel, mati — *(se prehiti)* ničesar zabil ti ne bom —

Lucija: *(odklanjajoče)* Naj! ne govori dalje France!


France: *(se ne da motiti)* ... in mar se ne spominjaš več, ko ribe v hišo sem prinašal, in s srcem vedrim, vesele se nate, kot na praznik svet, od vas potem domov gredoč sem na klobuku za nageljji še blažen tvojimi ponašal!

Lucija: *(resno, zamišljeno)* Da, to so bili lepi časi.

France: Najlepše pa v vsi vrsti let je bilo za veliko noč, ko v divnem, bujnem svojem krasu razcvetala se je pomlad. Ah, da, takrat vsi, vsi ste: oče, mati, — ti — k nam na Fužine v vas prišli.

Lucija: *(otožno)* Zakaj raz mrtvi ta zaklad, zdaj pozabljenja prot odgrinjaš?

France: *(otroško)* Ah, da takrat ... *(še se spominjaš?)*

Kako gorelo ti je lice, kako svetile se oči, ko prve trgala cvetice si po ledinah krog vasi. V zaspanih zvončkov tihli roj, v trobentice ž njim prešerni boj, v Marijinih srajčic sred vrta, v vijolic črede krog mejá je čudobajno pastrice ročica ti posegala, in kot metuljček bel — vesel po cvetju ti je begala. Lucija! mar si pozabila? ...

Lucija: Ne, Nisem! ... in saj veš cvetice sem od nekdaj zelo ljubila.

France: *(veselo)* To vem. In glej, zato *(izmota šopek iz plašča in ga ji poda)* prinesel šopek sem ti zal, iz njega rožnkravt dehti, ljubezen živa v njem gori, in rožmarin ...

Lucija: *(tesno, žalobno, mrko)* Ah, svoji bedni prijateljici ... zdaj ... v slovo poklanjaš ga ... pozdr ... v poslednji it!

France: *(živahno)* Ej, ne Lucija, ... ne tako! Pozdrav življenju ja ti prinašam iz prihrankov svojimi ... in kar ... zložili skupaj ... smo ... doma podkupili nočne sem ... stražarje. Kosmačev Gregor, njih glavar, je Zavogljan, in me pozna. In prav tako se za denarje nam Vrata Pisana odpro. Sicer stori, prinesem čásam, pa makov sok, kar treba bo. S tem mislim zadnjo sem zapreko za plot pognal. V najhujši sili zagrabil tudi bi za nož.

Tu imaš pilo! *(z njo cepili železje si ... in tu obleko! *(razmota zavitek oblek)* na begu pa kmetica boš. Ko ura pojde na enajst, bom tu. In ko dvanajst, ležati mora davno že za nama mesto. Med borjem Volovca si cesto izberiva na Laze tja. Tam čaka brž brod. Čez Savo brž — čez Dolski kot, v gore naprej! In glej, ko nju dan pozdravi novi, Grmače skalne že vrhovi leže za nami, in pod nogami v dolini sniva še Drtija. A tam za njo, — sred šum — v Pečeh — za jamo vem na skalnih tleh — o tam na varnem boš Lucija.

*(Kratek odmor. France jo gleda vprašujoč, zmagovito.)*

Lucija: *(rezignirano, a gorko)* Na vsem kar mlada sesanjala, je glava ti, prisrčno hvala! *(skoro materinsko)* Vendar, moj mladenec dobri moj ... ni noči iti mi s teboj.

France: *(presenečen, strmeč)* Ne greš z menoj? Ne greš Lucija?

Lucija: *(mehko)* Dobrota, ki srce ti kiti, me s težo cepe ni ubija in vendar moram odkloniti, kar tvoja mi mladost ponuja. Če tudi danes vest se ne probuja, pa vendar kes ne izostane pozni, ko meni ne bi se izcelfle rane, in ti bi predramil se v blodnji grozni. *(Odmor.)*

**DR. IVAN ROBIDA: Rože ob potu.**

France: *(nekoliko potrtjen, potem sanjavo)* O koliko razmišljal sem o tebi! — Sam ne vem od kdaj ... Ah, ko žarel je dan vonjav, gorak, svetal krog mene: lesovi in goré zelene, zoreča polja plodovita, kjer ob modrico drzni slak prižet v objem tesan vasuje, in v ognju ljubosumnem mak razpaljen strasti se hudeje; in rázor poje: pet — pedí — po cvetni ajdi vse šumi; in čričkov godé zbor ubran; metuljev trop valhjà pijan; in spevov sladkih gaj zveni ... uhó se siltlo, okó je žejno pilo ... a prevzeta od vse divote in krasote s slepoto in meglo odeta — zavest spoznala moja ni, *(pomiluje)* *(kar drugih davno že zavzele so oči)* ...

da dne brez solnca ... ni!

Lucija: *(v mislih na Andreja)* Ga ni! — o vem.

**Lucija in France: (duet)**
Ga ni! — In vendar kaj vé o tem skrajnčkov v višavah polet, kaj vé na trati pisani cvet, in kaj metulj ob njem?
Cvetó ... dehté, pojó, ... vrvé odprte vesele do mrakov turbinah, in se radost beléga dné: ker solnce jim v srčecih drobnih, prižgalo sami je dan!

Lucija: *(otožno)* Naj noč jim nebena ga ne vtopi, naj čas ga nobèn jim ne zruši!

France: *(sanjavo)* Tako pijan svetlobe svetle v duši, in polno tihih pesni v nji — kaj bilo mar mi je vprašanj? *(z očitkom, grenko)* Iz vrta rožnobajnih sanj tuj moral me vik je in krik, za tebe vzdramiti me strah.

*(zamakneno)* Potem ... je v mojih rokah ležalo drobno tvoje telo, revno in smrtnobledo tako ...

In vidim te še, ... kako si odšla bedna in ... samotna vsa, Krog belih rok poženje vrvi, ... In čujem jo še, ah, kako živo tvojih nog drsajo, medlo stopnjo trudnó.

*(razburjeno)* O čujem, čujem, — kako vode šumé, slapovi grmé, Kolesja cvilečega stok in vzdihi duši valovita struga ... in kladiva težka fužinska bijó zamolklo ... trdó ... za zamahom zamah.

*(možato)* A hujša in težja od njih padajo kladiva druga na tvojo nesrečno glavo. O groza, o strah!

Pod ónimi zemlja se stresa, pod temi pa moje srce. In tedaj je postalo tvoje — moje — gorje. Zazijal je pekel, in odprla so se nebesa — in koprena je pala!

A glava je zakričala: Ne, ne! Ni res!

*(milo)* Ali srce je v prsih zadrhtelo, in kako: struna na goslih zaihtelo, in vse spoznalo, in vse priznalo, in vzvalovilo v vroče strasti neokretno silo svojo kri. in vprašalo: In res? ni — res?

In pal je jez ... Srce ga je porušilo vroče, vedoče, ... Lucija, ... kaj si mu ... ti!

Lucija: *(vse v obupu)* Dali ti nebó mu govoriti brani!

France: *(slovesno, pobožno)* Kar solnce prostrani poljani, da cvete pod njim in živi, kar pticam nebeski svodovi, in ribam studeni valovi, to meni, Lucija si ti!


Lucija: *(presenečena, zbegana)* Pod križem tolikih bremenom naj svojim naložim ramenom razmučenim še to najtežje zdaj? *(Francetu, grenko)* Nesrečno moj prijatelj, o zakaj ni vse, kot bilo je, ostalo, zakaj se daljni srce spalo?

France: *(nežno)* Ni moglo, ni moglo, Lucija! o tebi je sanjalo, ... in se ni zavedalo ... ah, morda se celo v rahlih, plahih slutnjah balo, ... da ne bi ... izpregledalo. Toda — ko je tista ura prišla, in je potrkala nanje, se je predramilo, in si razložilo krepko sanjo v — spoznanje, si ozarilo svojo mladost, in si razkrilo svojo sladko, tiho skrivnost, *(vzklikajoče)* da te ljubi, ljubi! Lucija!

*(refleksivno)* Ah tedaj je to srce vzgorelo, ko kres, na gori zapaljen, v plamen strm v ljubezni bujni razcvetelo v en sam se rožnat grm. Na tleh otroških zlatih dni mojih in tvojih Lucija je vskil, z bridkostjo trpljenja tvojega sem mu gnojil, in s solzo usmiljeno svojega, sem mu zalil.

In pognal je v popje in se razpel, in v dišečem žaru se razcvel, da zdaj v plamenih živih ves gori. Kot je nekdaj tam grm gorel na gori sinajski, in zdaj gori, in zdaj žari, bo gorel, in bo žarel, do konca dni, Lucija!

Lucija: *(potrta)* Kaj naj z bogastvom vsem brezdanjim tvojega srca, ki mi ga sipiješ pred noge v trenutku tem storim?

*(rezignirano, otožno)* Usahnlo, mrtvo moje je srce, ... in jaz kakó, naj se ti oddolžim, nevednica, za vse, ne vem.

France: *(ognjevito)* Ti in nevednica! Svetnica, ki ni na tebi sence greha ni pokoriše se in trpiš za greh tuje, mučenica! Ah glej, jedina je uteha mi vera v te bila v teh neznosnih, dolgih, temnih dneh.

In če s krvjo se uroki res bila omadeževala, pa pezo stokrat s solz potoki, s krvjó si srčno si izprala!

Lucija: *(stvarno, skoro trdo)* Iz riznice zaklad zajel si bogate čiste duše svoje, in lastne bisere nadel si samo na sence bede moje. Ne varaj sam se! Mimo zmot na jasno, trdno kreni pot!

France: *(obupno vije roki)* O daj, ne zavrzi tega srca zaupaj ljubezni njegovi; pomisli, da nate sem v žanci gorjá, da z boli neznosne okovi, kot strah in obup jih rodi, prikovan, da z dušo sem celo nesrečno ti vdan, da nisem ves svoj, da sem tvoj!

*(koprneče)* O ti, saj si dobra in blaga, da blažje in boljše od tebe ni — o daj mi sijati svoje oči, ne podi spred raja me praga. Kako naj brez tebe na sveti, odslej bi še mogel živeti? pogrešati tvojih belih lakti, pozabiti tvojih globokih oči, ne diviti zlatu v tvojih se vlas, in že duše izbrisati tvoj si obraz v grudi preseljen tiho v tebi ... in vse ... ki lepša, kot ... mavrica si nad vodo, kot rosa je v jutranji — zarji — *(vrže se na kolena)* ah ... kot sveta ... devica v — oltarji.

Lucija: *(presenečena)* Usmiljeni Bog! ... grešiti nikar! *(s strahom, strogo)* Nesrečni otrok, — ah, vstani vendar — Kaj govoriš ...? *(Odmor.)*

**DR. IVAN ROBIDA: Rože ob potu.**

France: *(jo meri nenkrat nezaupno)* Ah, ... ti se srdiš? *(odmor)* *(bridko)* In nimaš ... zame ... rešilne besede? Lucija! in mar ti ni moje nesreče in bede? Lucija! *(strastno)* In hočeš ostati? Ne maraš bežati? — Lucija! *(Odmor.)* ... in torej naj ... grem? —

Lucija: *(izmučena, proseče)* Ne morem ... ne smem!

*(Odmor.)*

**VII. prizor.** *(Prejšnji, menih odpre vrata in gleda.)*

France: *(rezignirno, grenko)* Prišel po nebesa sem ... pkla temó *(ogrne plašč, da se pripravi na odhod)* odnašam pa v duši strti ... in če je življenje hotelo tako — saj bodiva združena v smrti...

*(trpko, mrko)* *(seže po nož, a zagleda meniha, roka mu omahne; gre povešeno glavo proti vratom)*

Lucija: Ah! svoji nikdo *(tolažeče, rezignirano, dobrohotno)* ne more uteči usodi...

Menih: *(na pragu)* ... Mir vam bodi!

France: *(grenko)* Mir? Da mir temè! *(Krohota ubèli.)*

Lucija: *(v težki grozi)* France! France!

**ZASTOR.**

**V. GOLGATA.** *(Moríšče na Friškovcu. Na levi strani v ospredji splošno znamenje — zidari križ. Zadaj na desno grmada, pred njo oder, na kateri vodi par stopnic. Na odru kol, stolica. Čo, vrvi v tleh pred tokom par železnih obročev, pred njim z žapenjem nepokritja kosa. Na desni sredi mala kamenita klopica. Na desni v ozadju par vodmotskih bajt, sicer pa razgled preko severnega, ljubljanskega, deloma z gozdiči poraslega polja, z griči in predgorjem, tja na Savinske planine. — Zgodnje jutro.)*

**1. prizor.** *(Meščani, meščanke, ljudstvo iz okolice, čakajoče na sprevod, v katerem ima priti obsojenka.)*

1. meščanka: Kakó hladnó, je jutro.

II. Mene kar mrazi...

III. Jaz vsa se tresem —

I. Da z zobmi šklepečeš!

1. meščan: Meni pa tako se zdi: vaš mraz je strah samó

2. ... Razburjenost ...

II. meščanka: ... deco lehko da!

I. Mar ni to groze kraj? Vrvi?

II. Vešala, kolesa, ognja meča?

I. Ta Friškovec?

III. Za vse sveta zaklade semkaj ne bi šla po noči.

1. meščanka: Ah, si ti boječa!

III. Že prav! A tukaj vendar straši ... na teh s krvjo opitih tleh.

II. Posebno v kvaternih nočeh.

2. meščan: *(skrivnostno)* Naj vam povem — *(pomigne, naj gredo v stran)*

II., III. meščanka: Besedi vaši sledimo —

I., IV. meščanka: Dajte, govorite!

2. meščan: Stopimo v stran — in poslušnite! *(umikajo se v stran; na njih mesto stopi druga skupina)*

*(Med pogovorom odstopivše skupine pride na oder France v pomečkani, povaljani obleki, razkuštran, neprispan, z mrakotem, bled, vpadlih lic, čisto propal; bolj pred se, potem nervozno prste na rokah, sede, se zopet dvigne, zopet sede, napravi par korakov sem in tje, in obstane topel v nemem obupu končno ob klopki.)*

**DR. IVAN ROBIDA: Rože ob potu. II. prizor.** *(Prejšnji, France.)*

France: Ah to je bila noč, ki si izmisliti ne more je hujše satan sam, ne drug je razigrati kot pekel! Kot da iz kleških jam škorpjonov voj na bore telo bi moje vsul se smel; bi vame kač zažrlo se tisoč, in se razpelo po telesu, in grizlo, vrtalo po mesu, po žilah mi rojilo in vlaknéh, suvalo, žgalo po kosteh, z jezikov škapinj preklanih uhó vbesnilo luliičavo, in s kladvi svojih glav tenkó udarjalo mi po možganih, — in z ognjem žéhi in klešč zobóvi — s sleči sokovi in otrovi, mrcvarilo srce medlo —!

Da, strašna noč! Ko sem s stopinjo vdiračo med grozom močvirnim drl, ko me na živem mesu žrl je volkodal, in me dušila je móre peza; ko škropila prhoga je s krvjo me vročo... V daljavi medli ... zar krvav krog mene ples pa vrtoglav kresnic in isker se žarečih... sov, risov in mrtvaških glav! — obrazov čudnih, spk, potvor! In vmes ječanje in škripanje, perot nevidnih prhutanje, ljudi, zveri pošastnih zbor! ... A iz gomazni se glasov vseh teh poraja, vstaja vse čas — en glas — Kot bučen stok grobov, kot burje rezek pisk, kot vidre satanskih blizg, strupen kot vik svojorji sred polnočnih host — in vsiljiv in grabljiv kot ščuke zolev in trnka lovna ost. In ta glas — se ves čas grohoče — stoče, vzdihuje — vprašuje:

Zakaj tako? Kako in odkod je prišlo, da ni hotela s teboj? Zakaj tako — fantič moj?! Strašno! Strašno! In zdaj sem tu! in vprašam: čemu?! čemu sem prišel? Kaj me je prignalo, ko zame končalo je vendar vse in ga ni več mostu med menoj in teboj! O Lucija, Čemu? — Čemu?

1. meščan: *(pokaže na levo)* O glej — gredo!

2. Pravkar zavili so na polje.

3. meščanka: Kako se smili žival mi bore!

II. In zaprti rešitve vsak je pot.

III. Morda ... pa vendar ne!

*(France se vzbudi iz svoje odrevenelosti in prične prisluškovati.)*

II. meščanka: Kako da ne?

Skupina deklet: Grozna je smrt, strašna!

III. meščanka: No, če jo rabelj — poroči — je svobodna, se govori —

IV. In pravijo, da v istini je snubil zanjo...

France: *(razburjeno)* Kaj? Kako —? On je poskusil se pri nji? ... In snubil jo? ... *(progrozljivo)* Ah da! — tako! Zato pogled moj, ko se vračal sinoči je iz ječe, plačal s pogledom mrkim je takó! Zdaj vem, kaj meni je ostalo. — Zdaj mi je jasno marsikaj! Pred mečem se odloči naj — Zato torej! ... Je — li mogoče, da za me niti vero malo ni bilo, kjer ljubezniv tvoje pa jaz zasanjal sem — morjé.

*(obupano)* Ah, zakaj si mi to storila? Zakaj si ubila moja mlado, zvesto srce?


*(Sprevod: oddaleč mestne straže s helebardami, na čelu mestni praporšček. Za njimi bratovščina spokornikov v raševini in kapucah. Potem bratovščina smrtne groze Jezusove s križem in mučilnim orodjem. Mestne straže drugi oddelek in ječa. V sredi Lucija, ob njej menih — za njo krvnik in njegov pomočnik, prvi noseč na rami dvoročni meč. Mestni sluge, par malih mestnih svetovalcev v črnih, za njimi r: j dvanajstnikov v rdečih talarjih. Mestni st: g sod: m zzelom. Za njim sodnik v rdečem talarju, obrobljenim z zlatom in zlato verižico krog vratu. Mestne straže tretji oddelek. — Ljudstvo. — Prišleci se razvrste krog odra; ob stopnicah obstane rabelj in postavi meč prede. Pomočnik stopi na oder.)*

Bratovščine pojo: *(Dies irae ko pride sprevod)* — *Quid tunc miser sum dicturus, quem patronum rogaturus, dum vix justus sit securus!*

Menih: Čez brezno skoka se ne boj, brezmejna milost je neba, naj z roso svojo te navdá ki pot se ti odpira raja, kjer že nasproti ti prihaja

Lucija: ročice steza, koprni, da združi v gloriji s teboj nedolžni otročiček tvoj — In zdaj pogum, preljuba hči! Velja! Saj mi v življenju bil mi tuj — naj tudi v smrti se obnese. *(ko gre po stopnicah mimo rablja)* A ti prijatelj moj, zdravstvuj, in roka naj se ti ne trese! *(Ko stopi na oder, se ozre naokrog, dočim pripravljajo pomočnik vrvi, halo itd.)* Ko solnce gre umirat, zatonit v nočne teme, poljublja s poslednjimi žarki ljubeče doli in gore. Ah, v zadnje slovo poslednjikrat tudi poljubiv naj žalostno ravni vas zelene, vas solnčne planine in tebe ti biser, srce domovine, ti bela, ponosna Ljubljana, neznatna, neznana, in ljubljena vendar tako. — *(v trenutku slabotnosti)* Kakó, kako je vse prišlo? Moj časi so se stekli, moja ura je odbila. Dolg naj plača moja kri — Reci: Kam si me vodila, Kam, o kam, ljubezen ti!

In vendar kaj bilo brez tebe, ljubezen, bi naše srce? — Kaj bila usoda človeka? Kot megle in sence medlé.

**Tercet (skupno) Lucija, krvnik, France:** A ti ljubezen, ti si vse! Tema si luči, luč temè! Si blaženost nebeška, in ti njegov pekel! Pokoja brez miru žibèl, željá in sanj vraljivi most, bolesti slast, slasti grenkost, veselja jok, obupa smeh, Ti zlá krepost, krepostni greh, Ti lestva nad in grob po njiov, ti lek gorjup, sladk otrov, ti vere nomajni zid, ti ljubek vir, in val srdit strasti in koprnenja, ti zmisel ves življenja! ti luči čar si, ognja žar, moči slabost, slabosti moč, ti naših src si luč in moč vse si ljubezen ti! Ko rož opspe se tvojih vrt, srce zagrne večna noč.

ljubezen je mrtva! pozdravljena kraljica smrt — izpita čaša je do dna — Nad silo tvojo sile ni, in kjer ljubezen ne umiri človeka srca — kot dete ti ga umiriš, usmiljena gospa! O pridi pridi sladka smrt! ljubezen me rešila ni — usmili se me ti!

Lucija: *(stoječa na odru)* Jaz sem pripravljena. Kaj naj storim?

*(Pomočnik se ji približa, in ji hoče zvezati roki.)*

Sodnik: Poteka čas krvnik! Ne mudi dalje se, in končaj svoj posel —! Kaj odlašaš se ... si čul?

Rabelj: Da, čul, gospod sodnik. A da ustrežem, moral biti, če angeli cel ne, cel ne vrag, bi pol obeh — le človek ne, ki more, kakor vi čutiti, ki more kakor vi ljubiti — In — jaz, sem človek, vendar — le!

**DR. IVAN ROBIDA: Rože ob potu.**

Sodnik: Kaj naj bo to? govori jasno!

Rabelj: *(bridko)* Kdaj za izpoved je prekasno? A grešnik ž njo odlaša vsak. *(odmor)* Ko davi sem na rame meč zadel in se na pot odpravil, ves svoje sile sem zastavil, da zmagam nad seboj misleč: Preveč moči sem si prisodil, za križev pot, ki sem ga hodil, za križ, ki vanj preli sem meč. In kar trpel sem in trpim še za — krvnika je — preveč.

Sodnik: Temnó je vse, kar govoriš.

Rabelj: *(razburjeno)* Pa bodi luč! Osvobodim naj se! Pribijte me na križ, sam se ne bom, — ne morem se. Ne morem! — Proč s teboj! — in naj se ne dotaknejo roké te moje več — in najmanj zdaj! *(vrže meč po tleh)*

**3. prizor.** *(Opatica nastopi s spremstvom ter ostane v ozadju)*

... ko moral bi končati njo, ki vreden nisem, da bi ji nogé objeti bele smel, *(se vrže pred Lucijo, ji objame noge in jih skuša poljubiti)* s poljubi jih ljubezni blazne moje!

Lucija: Jaz sem na koncu svojih sil! — *(v zadregi)* da zadnje hipe mi teži tako! —

France: *(ki je ves čas mrko gledal na obsojenko in rablja, skoči proti odru)* *(ironično)* Teži? — Ne! ne! Naj jih sladi *(strastno)* z otrovom volje mlesti svoje, in kot v poročne naj noči sopari srce zanj tvoje zadrhti, ko pred nožice belokože obožuje položi v zamolklo plamenečem žari srca ti svojega mokrocvetoče rože.

*(stopi do ležečega krvnika, ga z levico potrese za desno ramo in ga dvigne v toliko, da si gledata iz oči v oči)*

*(sarkastično)* Daj! digni žéni se, odmêni nevesta čaka, drugovi in svati! odprija naj se na stežaj! natrósi rož po meče žejni trati, in trajici zeleni poljube tiste svoje blazne daj! *(bliskoma zdere nož izza pasu, mu ga zarine v srce in odskoči zopet v ospredje)*

Rabelj: *(začudeno)* Kdo? Ti? Da tako oči tudi moré? Zadel je srce, in smrtni obliva me znoj!

Lucija: Moj Bog, kaj storil si, France? —

France: Ti vprašaš še? udova ti neporočna! In vendar žena izgubljena, *(mehko, bridko)* kakó, kakó sem ljubil te!

Ljudstvo: O glejte, kaj ljubezen vse stori!

Rabelj: Umiram! — In prav je takó, da padel sem v prah pred teboj! Saj lepó in sladkó je izdihniti in umreti ob tvojih nogáh, o Lucija!

Lucija: *(pristopi k umorjencu)* Izhrepenel si, izkrvavel si —! In meč usmiljeni ti tvoj iz rok je pal! Kakó, kakó si nad menoj se kruto maščeval, rešitelj rešeni ti moj!

France: A mene — ni odrešil — in meni ni utešil ognjene žeje v prsih mi po njej!

Sodnik: *(straži)* Kaj se pomišljate? Naprej! in primite zločinca! Ne! Človeka se ubijati ne sme, in bodisi, da je — krvnik.

France: *(cinično)* Gotovo je, gospod sodnik! Vendar loviti in soditi se jaz ne dam. Sem svoj sodnik, sam svoj krvnik se sodim sam. *(Se zabode in pade ob klopí na tla.)*

**DR. IVAN ROBIDA: Rože ob potu.**

Lucija: Mogočni Bog! France! Nesrečni ti otrok!

France: Razbit ob skalah brod je moj — a ti srčé v slovo zapoj kot na vasi nekdanje dni: Ko ležem v volno tratvico in nagrem trudnó glavico, se zmislim tebe zvezdica, se zmislim tebe ljubica.

Dokler si mi sijala ti, sijale srečne so oči, kar si zašla, je pa temà, in luči ni, in sreče ni, kaj bi iskale še oči? naj jih zaprem — in naj umrem! *(Umrje)*

Lucija: *(ki je pokleknila ob njem in se razjokala)* Izdihnil je in šel, ki v njem je bilo luči toliko, da usvetlje je megle njegovih sanj pred njim: očem, otroški veri vdanim pa načarala čudesne svore pomladi, cvetja, zlate zore, ljubezni mlade polne vse — in na zatonu pred nočjo, kot vešča mrka, zlosudna oblila z zarje jih krvjó! Zdaj sanjaj v miru, duša blodna! *(Kleči ob njem kot okamenela)*

**4. prizor.** *(Prejšnji. Opatica z dvema nunama in slugo.)*

Opatica: Lucija!

Sodnik: *(jo zagleda in se obrne)* O Nives, mati prečastita. Vi bili priča ste...

Opatica: Da vse sem čula, videla ... morda umela tudi, ko so skrita razgrinjala človeka srca se brezdna strašna pod vrhovi najvišjimi, ki luč neba zlati jih najbolj čista in svetla.

Dovolj je groze in krvi! Grobovi zapro naj žrela svoja. Od vicedoma oproščenje *(poda pergament sodniku)* prinaša ji obljuba moja.

Sodnik: Ohranjeno ti je življenje, pomiloščena si, Lucija! Bog sam je bil s teboj!

Ljudstvo: Ljudje, hvalite in slavite nebes in zemlje vsi gospoda!

Sodnik: Lucija glej! Očuval te je angelj tvoj — podarjena ti je svoboda!

Lucija: *(topo)* Kaj hočem z njo. Za žive le svoboda je samo.

Opatica: Lucija!

Lucija: *(vstane in zagleda opatico)* Ah, vi ste — mati, ste prišli ... izreči skoraj se bojim ... da enkrat — vidim — še oči ... njegove v vaših!

Opatica: Slédi jim! če bile zablode vodnice ti nekdaj, ko so zvabile te v vihar morja, pozabi in zaupaj se jim zdaj, ko te povedejo v miru pristan in rane ti zacelijo srca. Ki meni je v pokoji dušo samostan prijazna, tiha ti odpira vrata, in jaz na novo pot podajam ti roko —

Lucija: *(po kratkem boju)* O mati prečastita, mati zlata! Naj se oprem na njo in naj sledim tem ljubljenim očem. In če na prsih vaših se spočijem snom...

Opatica: *(jo objame)* Hči draga moja! — Semkaj na srce! — In naj bo pozabljeno vse gorje, in kar je bilo, vse! In odpuščeno vse... Tako nebesa so hotela, — ker mnogo si ljubila in trpela.

**ZASTOR.**</text>
      <sha1>l9srpr1yupjb4wskkkxuha4dsn886d0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223790</id>
      <parentid>223789</parentid>
      <timestamp>2026-04-20T06:33:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <origin>223790</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="73038" sha1="pyem5qo5x8y07itcc3dgr4pnqqhgail" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Rože ob potu
| normaliziran naslov = Dramska pesnitev v petih slikah
| avtor = Ivan Robida
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski narod 1924}}'' 
| vir = dLib {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

Pisar: Le mirno, mojster! — Menda ni posebej treba utrditi, da o zakonu govoriti še v sanjah mrzličnih ne gre.

Tomaž: Dovoli, in ne besede več!

Pisar: Pač! Gospod grof vam v poravnavo, popolno tu ponuja spravo, — za vse kar bilo, morda bo — beneških rumenjakov sto.

(Položi mošnjo na mizo.)

Tomaž: (radi nesramnosti osupel, ne najde takoj besede) To naj bo res? Či vidim prav? Denar za čast, ime pošteno, za kri, življenje izgubljeno? — Jeli mogoče? Slišim prav? O ti zavratna, verolomna, svojat, brezsramna plemiška, vsa brez vesti in brez srca!

Pisar: (nesramno) Beseda vaša ni baš skromna, izbrana tudi ne...

Gospod Tomaž...

Tomaž: (v naraščajoči jezi) Ej, slabo, slabo me poznaš, gospode čedne hlapec tak. Iz hiše vun! — naprej čez prag ti in denar gobani tvoj.

Pisar: (se stisne skozi duri, cinično) Svet glava, vsaka ima svoj!

= V. prizor =

(Tomaž sam.)

Tomaž: Le moja ne! — Kaj naj storim? O mojih slutnji mrki svit! Kot sredi morja brod razbit v temi brez jamborjev, krmila, ko žene neizprosna sila viharja ga v propast, — se zdim. Kdo mi pomaga, dobri bog?

(Se vsede na stol in zre mračen tožno predse.)

O ti nesrečni moj otrok! Kako sem ljubil te, gojil, se rasti tvoje veselil, kot v polju cvetnem tihi lan v pomladi pozni zasejan vzbrstela in vscvetela si, v sé solnca kos vzela si, toploto si prelila v glas, luč v zlati lan pa v svojih vlas, ki cvetja modrega ti smeh njegov je plah drhtel v očeh.

In zdaj ne več? Ne več? Morda pa vendar ni vse izgubljeno? morda le ne! A eno je treba — jasnost!

VI. prizor

(Prejšnji. Žena iz sosedne sobe, pozneje hči.)

Mati: (rahlo) Tomaž!

Tomaž: (brezobzirno) Kaj hočeš ti? Morda imaš pogovoriti se z menoj? pogovoriti se z menoj? A zdaj dekleta sem — takoj!

Mati: Unesi se Tomaž! Pozneje govoriš jo —

Tomaž: Ne! ne! takoj! ž njo sem... Lucija!

Mati: prosim, glej —

(Lucija se pokaže med vrati.)

Tomaž: Lucija, hodi sem! Tako —

Lucija: (joče) Iz vsega prosim vas srca...

(Dekle pade predenj na kolena.)

Tomaž: (jo prekine, zagrmi) Resnico hočem zdaj! Kakó, razumeš, daleč sta prišla, govori, ti in — on?

Mati: (osuplo) Saj to vendar mogoče ni!

Tomaž: (ironično) Tako? Mogoče ni? — Naj govori!

(Hči molči in se v tih strah.)

Mati: (tišno) Lucija zlata — čuj! — Povej!

(jokajoča) Odreši me dekle — poglej — jaz te rotim —

(Hči kleče krčevito joče.)

Tomaž: (čaka še par trenutkov, potem rezignirano) Več treba ni! Molče je govorila glasno več kot dovolj — in vse je jasno, da luči same je tema.

Mati: (glasno zajoče, vije roki in se zgrudi na stol) Otrok nesrečni, zavedeni!

Tomaž: (stori par korakov opotekaje se, se postavi potem pred hčer, se grabi za glavo in pravi mrko in temno) Temà krog mene je in v nji tema brezdanja in strašna. Pa bodi!... In naj že konča ta noč, ki v njo si me pahnila mene kruto kakorkoli, ... če molk in jok današnji tvoj kdaj hiši tihí tej zanalila življenja novega bi dan, pa tvoja ga je tek končan pod streho to! — Ta dom podrl se zate je — in otrok moj je zame umrl.

(divje, besno obupno) Odprt je tvoj! Zdaj venkaj v noč! In vina gor, da, vina! vina!

(Ubeži po stopnicah.)

Hči: (se dvigne in plakajoče vrže materi na prsi) Mati! Mati!

ZASTOR.

== II. OZIMNA.  ==

Prospekt: Razgled z levega visokega brega Ljubljanice pod Fužinami po reki navzgor, tako, da je videti odločno skalovje in slapove, deloma tudi zgornji desni breg Ljubljanice. (Reke same, ki teče pod bregom, ni ugledati.) Ospredje odra tvori breg. Na njem njivica, s katere vodi steza k strugi navzdol na levi. Na obeh straneh nekaj drevja. Pod njim na desni ribiška koča, za katero blesti skozi vejevje fužinski grad.

Pred kočo miza in klop. Ob koči razpete ribiške mreže, obešene po kolih, na stene naslonjena vesla, potiskari in druga ribiška priprava. Ob klopi priprava zibel. Ves čas čuješ iz bližine šumenje vode in bobnenje slapov, med katero udarja težko kladivo nevidnih fužin na otoku v strugi, in zven železo z nakovala.

Iz daljave buče zamolklo ljubljanske zvonovi, sem pa tje zagrmi tudi medlo kak topov strel z gradu v mestu.

= I. prizor =

(Na njivi Maruša; France poteguje veslo, oče popravlja raztrgano mrežo, sedeč na trinožniku.)

Oče: France, jaz skoro bom gotov.

France: Prav! Pa pripravit grem za lov.

(Zadene veslo na rame, se pripravi za odhod in poje.)

France: En — dva — tri, en, dva — tri! vzdigni veselo, vanj se vpri! kot vodomec sice soln, živega srebra je poln, da po njem se meče, bliska, in srce mi v prsih vriskà. En — dva — tri, en — dva — tri ej, nad ribicem ga ni.

(Hoče po stezi k vodi.)

Maruša: (zbadljivo) Še čudo, da od doma greš!

France: Kaj ti je vendar spet, Maruša?

Maruša: In večje to, da sploh se smeš —

France: Ej, ti si pusta!

Maruša: Ljuba duša, zato pa ti saj nisi pust, in kot studenci vro iz ust besede ti, če govoriš s predivasto grofičnico.

France: (ozlovoljen) Kot z drugo vsako! Nehaj že!

Maruša: Že prav. A eno pomni le: ni zložna vsaka pot navzgor. In kakor mestni — tvoj ... peškór, tako se ... v to vobitnico je vel že marsikteri — klin!

France: (kafeteremu zabavljanje preseda) Ej, teci, neutrudni mlin! naj te ne motim v tem veselji — le jezikaj in pridno melji!

(Odide.)

Maruša: (preteče) Ej, ne razumem me France! (sama zase jezno) Kdo jo je klical? Proč naj gre. Dotlej ne bo pri nas miru...

= II. prizor =

(Oče, Maruša, Barba.)

Barbara: (stopi iz koče) Kaj nista šla še?

Oče: Menda ne, kot vidiš!

Barbara: (gleda po cesti) Gledat sem prišla, če vedno še ne gre gospa. Kje se mudi? (jo zagleda) ah! — je že tu! Pozdravljeni!

= III. prizor =

(Oče, Barba, mati Cecilija, Maruša.)

Cecilija: (vzdihne) Bog dober dan vam daj! Saj zame bil je hud.

Barbara: Zakaj? Kako?

Cecilija: Ah, nov in krut zadel je vdarec mi glavó. Glej, k vsej nesreči mi zboli se davi mož!

Barbara: Saj čudo ni!

Cecilija: Kaj pa Lucija? Ah sedaj seveda priti več tako pogosto možno mi ne bo!

(Krčevito tihi, potem Barbí skrivoma.)

In nekaj še! — pa bog ne daj, da zvedela Lucija bi —

dokler se nam ne umiri! — Bog resvice usmili se!

(Gleda previdno krog sebe.)

Kaj jo še čaka! ... Njen... Andrej... se danes... z drugo poroči!

(Ihti pritajeno.)

Barbara: Nebeški bog, pa vendar ne!

Cecilija: Tako je, žal. A ne povej, ne črhni niti ji besede. Saj umorila bi jo ž njo.

Barbara: (jokajoče) Nesrečno dekle ti! Samo ... če pomnim se, ko sem služila pri vas še, ... ko sem smuzila na rokah nekdaj... telesce drobno to nosila ... Moj bog, kdaj mogla...

Cecilija: (glasno) Tiho zdaj — ... in pojdiva ž njo noter...

Oče: (ki jih ves čas nemo opazuje) Da. Je itd! Gotovo čaka težko že.

(Odideta v kočo.)

= IV. prizor =

(Oče, delavci in delavke prihajajo po cesti mimo koče.)

Jože: Oče Luka, vi pa ziblijete na stare dni, kot pravijo ljudje — ha! ha!

Lena: Zato ne greste rib lovit!

Oče: Hodite vrše se solit!

Urh: In kaj pa milostna gospa?

Mina: Spacirajo ali so doma?

Špela: Kaj žlahtna dela grofica?

Katra: Grofica Pepa ali Mica?

Maruša: (zbadljivo) Lucija, sladko je ime — To ve najbolje naš France...

Urh: Kaj res ti ženiš se pri njej?

Vsi: Oho France, povej, povej!

Oče: Li v cerkvi vam vele morda se norčevati iz nesreče!

Lenart: Nesreče? Z grofom se spečati — česti ni vendar bolj sloveče!

Vsi: Resnica to, ha, ha, ha, ha.

France: (divje) Če z veslom kdo želi po glavi — besedo še — in jo dobi.

Maruša: Zdaj čuli ste! — pa še tajji —

Oče: Ti babnica se plet mi spravi — Vi pa na delo! — Kaj imate postajati zdaj tu? Naprej! — Vsak zase skrbi — sebe glej!

Maruša: (vsiljivo) Vi mestnih ženščin ne poznate...

Oče: Zdaj tiho! jezik že zobé!

(K Franceu)
A midva pojdiva, France!

(Oče in sin odkorakata po stezi z mrežami in vesli k vodi, dočim so se vaščani že preje razšli.)

= V. prizor =

(Cecilija in Lucija stopita iz koče.)

Cecilija: Bolan je, glej, in sam doma — Jaz moram iti! Vedi pa, da čim utegnem, pridem spet.

Lucija: Na mestu tebe — sam obet —

(prisluškuje, ko zvonovi zvone, potem vznemirjeno)
A kaj je to? — Sèm od Ljubljane... zvonové, čuj... svetnao zvone ... kako pojo ... kako drhté!

Cecilija: (v zadregi, navidezno omalovažuje) Daj, pusti jih — le naj brné!

Lucija: (trdovratno, nervozno) Zakaj? čemu? — čemu zvoné?

(odmor)

(proseče)
Daj mati! Ne odhajaj še! ne puščaj, prosim, me same. Ah, meni je tako težko, ah, meni je tako tesno.

Cecilija: Ne morem več se dalj muditi... Lucija, z bogom!

Lucija: (dobrikujoče se) Mamiča, kaj res mogoče ni, da priti domov bi smela —?

Cecilija: (resno) Ne, dekle!

Lucija: (poseže vmes) Ne, — da ostanem, mati! Ne! Samo, da vidim ga, samo za kratek hip ... zvečer morda, ko me ne vidi nihče...

Cecilija: (strogo, boječa se nadaljnih prošenj) To ne gre Lucija. Ah, ne zabi, kaj ga zagnalo je ob tla. In zdaj, če te zazre, pa zgrabi naj ihta ga, naj besen srdi... in bila bi njegova smrt. Potrpi! ni vseh konca dni; a zdaj, veruj, še rana nova razrvana jedkega otrova, preveč skeli in krvavi.

(Hoče oditi.)

Lucija: (strastno) Ti greš? — Jaz grem s teboj...

Cecilija: Nikakor ne! (mečje, a hlastno) Zdravstvuj, Lucija!

(k detetu)
Ti pa mirno snivaj, srček moj!

(proti Luciji)
Do svidenja in bog s teboj!

Lucija: (rezignirano) Pa z bogom... Tudi ona gre! in nič ne ve, da mi srce je celo ena sama rana vsak dan na novo razruvana od domov črva in vesti.

(Se zamisli.)

Kje hodiš, ljubček krasni ti? Povej, s čim sem se zagrešila! Da te privede, ure ni. in pisma ni, ne obvestila!

(Odmor.)

(razburjeno)
Kako, kako, bi bilo mogoče, da tvoje bi vroče od mene se moglo srce obrniti, kako pozabiti bi moglo na mene kdaj?

Ah, tvoji poljubi — tedaj! Kako so goreli, žareli, kot breskve rudeče dehteče meso, kako so kopneli na ustih, kot njenjega soka slasti.

In tvoji objemi, strastni in tesni, kot vinske so trte v goricah se vzpeli po meni v trepetu opojnomamečem, in v snu koprnečem preželi — zajeli medlečo so dušo in blazno telo.

(Pokrije si obraz z rokama, ihti, vzame okroka in izgine v gošč na levo.)

= VII. prizor =

(Maruša pride zopet na pozorišče, pleve in gleda sovražno za odhajajočo. Odmor. Potem pride lakaj.)

(Strež iz ropa. Artist postane pozorno in gleda proti mestu.)

Lakaj: Povej, deklić, sem prišel prav? So tu Kosančevi?

(Pokaže na kočo.)

Maruša: Da, prav!

Kaj pa želite?

Lakaj: Mar ne biva pri njih ... dalje vas že ... dekle, ... (omlovoljujoč) no ... gospodinja iz mesta?

Maruša: (zlobno) Pač nekaj takega zdaj skriva pri nas pod belim dnevom se. Kot vidim iščete Lucijo.

Lakaj: — Da njo!

Maruša: (vpre oči v daljavo vzdolž ceste na desno; potem zvedavo) A kaj je to? Vsa cesta pred gradom polna je ljudi?...

Lakaj: (malomarno) Žijala! Mi smo — trileški!

Maruša: (se vedno pozorno gleda) Gospoda?... Nun so s kočijo!

Lakaj: Da, opatica pripeljala se naša je in me poslala poizvedovat.

Maruša: (zavistno) In grof je z njo?

Lakaj: Gospod Andrej? (ogorčljivo) O tega ni; saj vendar pravkar uro to v Ljubljani se poroča.

(Strež že topa.)

Maruša: (presenečena) Kaj?

(vzhičeno veselo)
Da ženi se?! In res je to?

Lakaj: Ne čuješ z vseh cerkva zvonov, v proslavo ne z Gradu topov? Tako je stvar. A jaz nazaj zdaj hitro moram po gospo.

(Se obrne za odhod in zagleda opatico.)

Pa ondi že nasproti gre.

(Odide svojí gospodi naproti.)

Maruša: radostno) Ni slaba ta! To bo zijala, ko zvé! Visoko je letala, če nizko pade, prav ji je!

(Opazuje sumljivo približajoče nune.)

= VIII. prizor =

(Maruša, opatica z dvema nunama, lakaj.)

Lakaj: (kaže na kočo) Tu prosim, vaša milost!

Opatica: Hvala!

Odstopi! (k nunam) Vê pa kje v bližini čakajte mene!

(pokaže na levo)

(poveljajoče k Maruši, ko zagleda približajočo Lucijo)
Ženska, zgrini za nekaj časa tudi ti!

(Nuni se poklonita spoštljivo in umakneta nazaj. Maruša čmerno odide na levo ob njivi navzdol.)

= IX. prizor =

Opatica: (občudujoče Lucijo z otrokom) Da, ta je! In kako krasna! ki njenih mladih let življenje ljubezni varane trpljenje še z materinstvom ji zlati.

Lucija: (jo zagleda, plaho, sama sebi) Kaj hoče tuja tu gospa?

Opatica: Si ti Lucija, deklica?

Lucija: To sem.

Opatica: Lucija Škofova?

Lucija: (jo pazno motri) Da, Škofova!

Opatica: Tako? tako? In dete to? — Andrejevo? —

Lucija: (ugane koga ima pred seboj; vzradoščena) ... In vi? ... ste sestra — grofova? ... teta? moja Andreja čestita mati Timotea?

Kako podobni ste! Obraz, oči so iste, isti stas! —

Opatica: (trpko dobrohotno) In iste tudi so oči.

(pogleda dete)
Ki ž njimi dete se smeji?

A čuj! Kako mu je ime?

Lucija: (v zadregi) Ime? ... Fidelis mu vele —

(se zajoče)

Opatica: (grenko zase) Otrok in oče — skupaj žig!

(Luciji)
Fidelis — veliki je svetnik — Le nič ne joči, deklica!

(odmor)

Lucija: (naenkrat polna nade) In on? — on vas si je izbral? Ker sa me more, vas poslal? Ne res? O saj sem vedela, da me pozabil ni! O zdaj vse dobro bo! Kje je? Zakaj me pušča samo?... In tako ga dolgo ni...

Opatica: (v zadregi, ko spozna, da Lucija še ničesar ne ve) Ah, da na to ne morem, ljuba moja hči, ti, kot rada bi, odgovoriti! Resnica trda je, gospa! A jaz v tej uri sem prišla ne, da ti breme obtežim, a da ti morda ublažim, kar je na tebi ista kri, ki tudi v mojih žilah vre, in tvojega sinu polje, pregrešna zakrivila.

(Lucija ne razume popolnoma kaj pomeni govor; opatica v naglici premišljuje, kako bi bremenjeni situaciji primerno nadaljevala, ne se bori sama s seboj.)

Težko svoj križ nosila sem tudi duni in cej svoj čas, kot ti ga nosiš, danes — jaz. Tako sva sestri po usodi. Spoznati tebe pa in dete me želja gorak k tebi vodi k toči solze dvakrat svete, kot na žarjavi peči ljubezen dvojna jih rodi.

Lucija: (ki prične slutiti, da ji opatica ni prinesla zaželenega obvestila) Kako?

Ah, vse to — samo varljiv naj bo san za večno končan? ki v njem sem grešila, in eno edino iz njega rešila: tebe, ti dete ljubo! v ljubezni spočeto, v mukah znešeno, v bridkosti rojeno, moje dete sladkó!

Le ti si mi bilo oteto! A mimo trpljenja, moj otrok zlati kaj more ti dati nesrečna tvoja mati?

Ah, ustni so moji grenki, in trpkost je v moji besedi, od solz izžareli pogledi so mojih skelčih oči. In moja duša je bedna tako, da bolno je njene bridkosti telo,

da jada nasičen krvi je tok, z otrovom prepojen prsi sok, ki ž njim te popijem, ko v sivi samoti v neznosti sramoti vse dni — vse noči po njem hrepenim, ki tvojih nikdar osinele niso oči, in ki vsekdar ljubkujejo me, kedar pogledaš me ti!

Opatica: Ne obupuj, preljuba hči!

(gre zamišljeno par korakov sem ter tja, potem)
Ko nekdaj po prečuti noči skoz okna svi medlel je dan, up zadnji našel moj cvetoči od slane strupa je požgan. A treba bilo je živeti, in treba bilo preboleti, in ker življenje je trdo, dasti težko, — je vendar šlo.

In če sedaj se pokoriš zato, ker si vrejela, vedi da vera znamenje je — križ. Zaupaj sestrski besedi, ne misli, da si pobedila in išči v drugih težji bedi,

ki kaplja le bo v morju zdela vsa bol se tvoja, — si tešila.

Lucija: (ki je zamaknjeno gledala ves čas v dete, skoraj sama sebi) Če nama za vedno kdaj bi ugasle njegove oči... o potem — z materjo bedno dete nedežno bi ti isto volilo si pot, kjer ni prevar, ni zmot,... v teme večne noči.

Šla bi... oba, tako sama, a vendar skupaj, ljubček ti — midva oba, jaz in ti!

Opatica: (jasno, izbrano in izrazito v početku, potem omiljeno) Naj bo nesreča tvoja sveti, ki klasje bo zlato rodila, ki v sveto naj molitev kleti že v kali bi zpreminela. Ne sme srca ti zagreniti krivice, zla izkušnja težka — naj dušo ti poplemnita, odtori vrata ti nebeška.

Saj zveličar nas veleva odreči se in odpustiti! Naj v tebi glas njegov odmeva, odloči njemu se slediti. Tam najdeš mir svoj in pokoj — nesrečni revni otrok moj!

Lucija: (nepristopno, naenkrat, kot da se je vzbudila iz zamaknjenosti) A kje je on, gospa — Andrej?

(odmor)

Opatica: (usmiljeno) Li ljubiš ga zeló? povej!

Lucija: (vzhičeno) Ah, s silo duše svoje vse!

Opatica: (pomišljuje zamolklo) Andrej... je blizu... in tako neizmerno daleč... (solze jo zalijejo)

Ne vprašuj, te prosim... več!

(se ovstruri)

(hitro)
In zdaj zdravstvuj!

(odločno)
Naj še poljubim dete!... (poljubi) Ti pa znaj: da čula bom v temi in bom molila zate!

(gorko)
Bog s teboj!

(Odide počasi, se ustavi, odide, pogleda po prejšnjem valkah, ki ji pride nasproti in se ji poklonita. Lucija se zgrudi na klop, in zdi pred se.)

= X. prizor =

(Lucija, Maruša.)

Maruša: (osorno) Še delati nas ne pusti gospoda sveta! (škodoželjno) Kaj pa ti?

(kratak odmor)

(strupeno)
Kaj niso vzeli te s seboj, ko ženi v mestu grof se tvoj?

Lucija: (vznemirjeno) Kaj govoriš?

Maruša: (škodoželjno, zlobno, ostro) Nič me ne glej! Zdaj se poroča tvoj Andrej — seveda z drugo, ne s teboj! — Ne slišiš li, — kako zvoné?

Lucija: (prestrašena, zmedena) Kaj praviš?... se poroča? Kdo? Govori vendar!... (ah, kako tesno mi je pri srcu! Te nemirne slutnje!) — Reci, — kaj — je ž njim! Govori čujč — jasno!

Maruša: (cinično) Sem že, in tudi dosti glasno.

Lucija: (se stoprav sedaj zave novice) Da izneveril bi se moj... on meni — moj Andrej?...

Maruša: (zlohotno) Tako je!

Lucija: (razburjeno) Ne, ti lažeš! Da bi to...

= XI. prizor =

(Prejšnji, Barbara.)

Barbara: (poseže vmes) Kaj pa imata?

Lucija: (sklene roke) Ti povej! povej, te prosim, po pravici, je resli, da je moj Andrej

(si pokrije obraz z rokama)

Maruša: (trdo) Zdaj čast izkažite resnici.

(Barbara obupana.)

Lucija: (obupano) Li čuješ, Barba? — Ti molčiš? —

Barbara: (po kratkem boju) Res je, Lucija, žal, da res!

(Lucija se omesti.)

Maruša: (trmasto) Resnico le sem govorila, kaj vsega drugega mi mar?

Lucija: (se vzbudi) O hvala! — saj je že prešlo. Več ne skrbita se nikar. Kar prosim se, ... jedno to, — pustita zdaj me samo.

Barbara: Koj, če mirna boš?

Lucija: (topo) O bom.

Barbara: (neznano) Ti moj preljubi Jezus.

(Opažuje par trenutkov Lucijo, potem odide z Marušo v kočo.)

(k Maruši)
Pojdiva!

=XII. prizor =

(Lucija sama.)

O zdaj sem mirna! mirna vsa. Noč se vjasnila v dan je nov, ko zadnjih rožnih sem okov

O ljubi sveti, božji križ! Lucija, čuješ! (proti Maruši) Vidiš, kaj si s svojo zlobo naredila?

samoprevare se znebila, ki dušo zbegano doslej z ne lažizlatom sem mamila. Kar moglo se na svet poprej je vezati me, na življenje, vse z nado očarjeno trpljenje, ki dolgo noč, v solzah prečuto, a v tripajočih zvezd obuto verjeti v jutra zoro dà, — prenesti bol najhujšo zna, — ki veruje, ko obupuje, iz muk in nad verige kuje — ah, zame je minilo vse!

Ah, kaj naj storim — kam naj ubežim pred samo seboj? In če bi šla do konca sveta, bol moja z menoj bi romala!

Kje naj se skrijem pred njo? V kako temó naj se zavijem? kam naj ubežim?

(pograbi otroka)

In ti z menoj — ljubček moj!

Kako naj te samega tukaj pustim? v tem peklu gorjá?

Kako naj živiva, kako naj trpiva, poteptana — zaničevana od vsega sveta, in izdana od njega, ki nama srce je svoje zaprl — in naju brezsrčno je strl.

Zato pa zdaj ti ljubček moj, ko je vse za menoj, popeljem nazaj te v sveti raj!

(zmedeno)
Že vrata — se zlata odpirajo — in angelci miljeni svirajo — čuj, rajska godba igra! — v valove se zliva, preliva, šumlja — in sopot zubore in grgrajo, in curki šelesté in mrmajo,

vrtinci na goslih skrivnostnih ihté, v zanosu pesmi starodavne o boli človeški pojejo

valov jéže zamolklostemno — mračno. Kot orlje slapovi buče mogočni, Korali med njimi vrte poročni na svatbo šumno me vabijo s strastjo me čudesno grabijo... na divji ženitvanjski ples na smrtni ples —

vmes pa iz daljave zvonovi pojo slovesno in vendar bolestno tako, ah, da se zdi, da so akordi tresoči preliti v solze, kot svinec razbeljeni vroče, — pekó in da jih joče moje srce.

(Odmor.)

(V težki zmedeni razburjenosti skoči kvišku in stopi na ivico brega.)

Zvonovi zvonite, mogočno bučite — slapovi vi ž njimi hrumite, valovi — volkovi požrešni tulite,

(steče k strugi navzdol)

vskipite, vzemite me z vami seboj — strnite, zgrnite se nad menoj,

(zabrede vodo)

ve hladne vode, ve zelene vodi! Na stražo čeri razmajaj se jez — na svatbo — na ples — v potop! — v grob — v mokri grob!

(v vodi)

Že srebrnopena zmaja zelena v vitke tokove prelita grozno pošast valovita strašna besno po meni hlastà — se me ovija — grabi duši me, mori me...

— Jezus Marija!

(Odmor.)

= XIII. prizor =

(Za odrom: z one strani Ljubljanice)

Ambrožev glas: Hej, hej! alo!

Volbenkov glas: Hojo ljudje!

Urbanov glas: Saj tone že.

Volbenkov glas: Tam v curku plove.

Barbara in Maruša: (pridrvé iz koče) Kaj pa je? Kaj se godi?

Ambrožev glas: Iz mesta... vaša... se gospođičina... topi...

Barbara: Rešite jo! rešite jo!

Vid: Prepozno bo! jo že zanaša v tolmun.

Barbara: France! Marija sveta! o!

Maruša: Že slači se! — France, ne hodi! Lepo te prosim.

Gašper: Je že v vodi.

Miha: Kot sulec plava!

Vid: Mah na mah — da jo prestreže.

Gašper: Toda vraga! Že tok divi jo preko prag.

Barbara: Zgubljena je! — o groza, strah!

Tone: Zagnal v vrtinec je zaliv.

Miha: Glej, roko belo dviga se in tone —

Gašper: Ali zdaj poglej!

Tone: Obleke kos —

Miha: Jo že ima! Za rame jo drži —

Maruša: Moj Bog!

Vid: Oba zgrabilo in požrlo je brezdanje brezno.

Barbara: Marija ti usmili se! Moj sin, moj sin!

(vije roki)

Maruša: France, France!

Gašper: Saj sta že tu!

Tone: Oba sta tu!

Barbara: O hvala večnemu Bogu.

Miha: Le sem France!

(Ambrož, Volbenk in drugih kmetov, kmetic in delavcev je vedno več.)

Ambrož: Kako krepko valove reže!

Gašper: Skoraj bo —

Volbenk: Je že pri kraju! Čakaj! Koj ti skočim na pomoč!

Jože: Postoj, ko čutiš tla pod seboj —

Barba: (ponosno, srečno) Moj preljubi sin!

(Nekaj kmetov odhiti k strugi.)

Maruša: (veselo mu maha z roko) France, France!

Barba: Na mah jo položite, Vid.

Anka: Kako je bleda, kakor zid.

Volbenk: Bojim se, da je že mrtva.

Matevž: Stresite jo!

Reza: In jo drgnite!

Mefa: Da oživite jo morda —

Gašper: Že diše zopet.

France: (vskličeno ob vodi neviden)... še živi! Za hip odprla je oči.

Barba: Zahvaljen bodi sveti bog! Pred kočo gor jo prinesite!

Maruša: (zlobno) Ej, kje je pa sedaj otrok?

France: Po vodi oče ga lovi.

Volbenk: Pa pač zaman!

(Lucijo prinese pred kočo.)

Barba: (se skloni k utopljenki) Kako ti je Lucija moja?

Tone: Kmalu bo spet dobra!

Katra: Toda... vendarle — kako se je zgodilo to?

Špela: Kako? — Nesreče ni bilo —

Maruša: Torej je sama v vodo šla —

Volbenk: Da, res je to!

Ambrož: Saj midva sva s kovačem gledala oba.

Lena: Da samo sebe bi vtopila!

France: Kaj zbegan človek vse stori!

Gašper: Sedaj je dobro! — saj živi.

Maruša: (završči strastno) Ni dobro ne! Kar je storila, je velik greh in je zločin.

(Odmor.)

Lucija: (se zave, zamegljeno, sanjavo) Kje sem? — Kaj hočete, ljudje? O Barba, ti si? — Kaj je to?

(Molk; vtopljenka se vjasnjuje.)

Kje moje dete je? — moj sin?

Špela: Hinavka zdaj še vpraša: kje!

France: (vzhičeno ob vodi neviden) še živi!

Maruša: (završči strastno) Ni dobro ne, kar je —

Lena: Ki dete svoje je — umorila.

Maruša: (strastno) Morilka je.

Špela: Morilka — dvojna!

France: Da vas ni sram tako soditi!

Maruša: Ej, tvoja bol je preprosojna.

Urh: Tako je, da!

Lenart: Pred sodbo ž njo!

Jože: Pravici prosto zdaj stezo!

Barba: Čemu ste jo potem oteli?

Špela: Kaj treba dalj še govoriti!

Urh: Pošljite po beriče v grad!

Lenart: Na oder ž njo in vuz za vrat!

Mana: Saj že gredo!

Špela: Saj že gredo!

France: Kaj ste zverine? Ste zbesneli? brez duše ste, in brez srca —

Maruša: (porogljivo brzo vmes) Zato ga on preveč ima.

France: Da ni vam moči razumeti —

(Lucija, ki ni doslej prav razumela situacije, ker so jo bila zopet vržena onesvestila, se zopet vjasni.)

Lucija: Zakaj mi niste dali umreti?

Barba: Usmiljenje ljudje!

Maruša: (neusmiljeno, trdo) Čemu?

Lenart: V Ljubljano ž njo pred sodni stol!

Katra: Saj so že tu!

(pokaže na beriče)

Urh: Skoz prsi kol detomorilka pristoji!

(Beriča prideta, stresta vtopljenko za ramena in jo polagoma postavita na noge.)

I. berič: Le vstani, dekle, dvigni se!

II. berič: Podaj roké — takó — takó —

(Sedeči roki svežeta in se pripravi z njo na odhod v mesto.)

Lucija: (se vzravna kvišku, a se omahuje)

(grenko)
Ah, tudi to! — Moj Bog — zdaj vse razumem. — Ni mi več težko. Kaj more biti boljše beden kdo, ki dano ni mu niti, da — umre.

(Beriča napravita v gručo pot. Lucija se da odvesti.)

France: (mehko, bolestno) Lucija!

Lucija: (se ozre nanj, mu pokima, hvaležno toplo)
Hvala ti, France.

Zastor.

== III. ŠKRCAT IN BISERI. ==

Pozorišče: Stari trg v Ljubljani, približno pred zatiskim dvorcem, z galnimi razgledi po trgu proti Tranci, in delnim po Florijanski ulici. Na levi rovtov z balkonom nad balustrado. Iz balkona vrata v sodno dvorano. Z balustrade, na kateri je glava vhod v mestno hišo, nekaj stopnic. Na levi ob hišnih vratih moli iz stene železna roka, držeč v pesti gol meč.

Na levo od rotovža mogočna lipa, pred njim star kamnjen vodnjak, nekoliko v stran kamen sramote. V dvorani se vrši krvava sodba, pri kateri zaslišujejo priče, ki prihajajo in odhajajo. Mestni pisar in z balkona vskličuje. Pred sodiščem ljudska množica: meščani in meščanke, kmetje in kmetice s Fužin, v ozadju plemiška mladež. Mestne straže, mestne sluge. Na desni v ospredju samotarji krčnik z vrvjo v roki.

I. prizor

I. meščan: (prisede k skupini meščanov) Sevé, vas najti je povsod! Kaj ni še sodbe?

II. meščan: Skoraj bo!

III.: Saj že pri zadnjih pričah so!

I.: (zagleda krvnika, in se ironično na lahko prikloni)
Oho! S Sotelske so gospod, če vidim prav, že tudi tu.

II.: O kaj pa da. Mudi se mu. — Turčinu, če le voha kri.

IV.: No, saj je krščen!

II.: Kaj za to? Volk se nikdar ne spremeni.

III.: O kje? Krstiti moreš ga, a prekristiti se ne da.

I. meščan: (pokaže proti sodni dvorani)
In zdaj konča naj ovco to?!

II.: Če bi Tomaž iz groba vstal...

III.: In videl to...

IV.: Njegov deklič! —

I. meščanka: (goličava)
Visoko letal, nizko pal!

II.: Ni bilo drugega je nič,

(škrbasta)
kakor prevzetnost!

II. meščan: E zakaj prevzetnost? Moška je bila, ... ponosna ... rekel bi morda...

III. meščanka: Kako pa! Naj le gleda zdaj!

IV. meščan: Za vašo milost bo prosila!...

IV. meščanka: In tudi v cerkev ni hodila...

II. meščan: Vsaj toliko kot vé.

III. meščanka: In če! — samó nakit razkazovat.

I. meščan: Vi greste k maši — v cunjah, mati.

II.: Kot more kdo!

III.: Zato ti vrat ljudem svoj daš občudovati.

I. meščanka: Nesramnost to!

II. meščan: In vi zobé!

I.: Jezike dolge pa obe!

(Meščanke ogorčene odidejo v ozadje, meščani se smeje umaknejo v stran. Njih mesto zavzamejo kmetje.)

Kovač: (pride s Fužinarjem v skupino) Midva sva že opravila. Zdaj je France... Potem pa ti Maruša!

Maruša: (osorno zbadljivo) Da bi javila se sama, treba se mi zdi. Vse so se sklicali — le mene se branijo. A jaz povem (strastno) resnico čisto, vso,... gospodí!

Fužinar:
To mora vsak, kogar zadene.

Maruša: O, jaz jim že oč odprem!

Fužinar: (kafeteremu preseda njena zagrizenost) Miruj, miruj, in tiho bodi, in takih ne ubiraj strun. S kovačem tu... zbrasti sva jo videla samó midva.

Maruša: (s triumfom) A jaz! — Ko v svedru je tolmun jo vil... kako je črn gavran(pomembno)se preletaval nad vodo...

Kovač: Saj precej v smrekah... malo v stran... gnezdili vsako leto so.

Maruša: (temno) A krčal ni za prazen nič. Jaz vem, kaj ta pomeni ptič. Če čarovnice vmirajo, krog njih se vrani zbirajo!

(Kmetje se osupIi pogledajo, majejo z glavo, meščani prično prisluškovati.)

Oče ribič: (ostro) Kaj se ti blede? Kaj noriš?

I. meščanka: O čarovnica tudi še!

IV.: Morda...

II.: Zakaj pa vendar ne?

V.: Moj Bog!

VI.: O sveti božji križ.

(se prekriža)

Kovač: To babje čenče so samo.

= 2. prizor =

(Prejšnji, pisar se prikaže na balkonu.)

Fužinar: (pokaže na Marušo)
Zdaj duši mir, zdaj je na vrsti.

Pisar: Maria della Costa...?

Maruša: (nestrpno) Tu!

Kovač: (meščanom) To vse ni nič!

II. meščan: Kdo je pa to?

Kovač: Rejenka ribičeva. V Trsti prevzetna najdenka...

Fužinar: ... rodu neznanega, ki je menila, da vzame jo domači sin.

Oče: E, pridna bila je, poštena —

Fužinar: Vendar si nista zarečena —

Oče: In če bi hotel jo fantin...

Kovač: (meščanom) Poglejte, pravkar je iz veže zdaj stopil — to je on, France...

I. kmet: (smeje)... ki šel Maruši je iz mreže...

II. meščan: (gleda) ... ki zdaj korak je svoj pospešil?

Kovač: (prikima) Ta bil je tudi, ki je rešil takrat Lucijo iz vode.

= III. prizor =

(France, ki je prišel od zaslišanja, in Maruša, ki se je prerila skozi ljudi do stopnic, se srečata na njih. France se skuša mimo nje zmuzniti.)

Maruša: (grozeče) Le svoje vpiraj v tla poglede, ki njenih vpaljen verg goriš, in mimo mene brez besede, kot tujec nepoznan hitiš.

France: Daj mir in hodi svojo pot!

Maruša: (razburjeno) Mir naj mu dam? in krenem naj na svojo pot? Ste čuli zdaj? Kakó on govori z menoj. Ki bil nekdaj je ljubček moj.

France: (resno) To ni resnica. Nikdar ni, kot veš, iz mojih ust prišla le senca takega slovesa, ki mene nate bi vezala. Če si iz oblakov tja v nebesa dekle si samo most zidalo, si tudi samo krivo ti.

Maruša: (sarkastično) Jaz sem zidala za oba! Dasi nisva izgovorjena si bila, vendar tvoja žena postala bi, ve snnja vsa, da tujka ta ni k nam prišla. Odkar pa ta se je vselila, o več-emite mi, ljudje, s pogledi ga je omamila, in otrovala mu srce. Prečarala mu ga do dna zločesta čarovnica ta.

(proti balkonu divje strastno)
A če je voda ni hotela, ko bil nedolžen je otrok s teboj, naj vitez vesel se tvoj! — ti — boš — gorela!

(Plane v hišo, France se zgubi med ljudstvom.)

VI. meščan: Ta ženska kar strasti besni!

Kmet: Kaj hočeš? To je laška kri!

= 4. prizor =

(Pisar na balkonu.)

I. meščan: Zdaj tiho!

II.: Mir!

III.: Tam na pomol pisar je stopil... kliče dol...

Pisar: Gospod Andrej grof Modruški?

VI. meščan: O tega lehko teden dni pozivlje še.

VIII.: Pa ga ne bo!

Pisar: ... grof Modruški?

Ljudstvo: ha! ha! Ga ni! Ga ni!

Pisar: Gospod Andrej grof Modruški?

I. plemič: (ironično) Ne nadlegujte ga, ljudje.

2.:(smeje) Da dosti nimate nikol!

3. plemič: (izzivajoče) Mar ni vam ljubica dovolj, da razloži vam in pove —

1.:Kako se grof je izpljuval —

V. meščan: Ušivci! Jezik za zobe!

(Vse potegne meče in navalí na plemiče.)

II. meščan: Kdo bil je to?

I.: Pobè predrzno!

III.: Počakaj, koj vtrojim mu krzno.

VIII.: Prokleta plemiška drhal.

Krvnik: (ki je zasledoval ves čas pazno dogodek ironično) Jaz sem samó, samó — krvnik.

I. VII. X. meščan: Iz mesta ven!

VIII. II. XII. meščan: Proč z naših tal!

Ljudje: Hej straža! Straža!

(Straža poseže mes, loči bojevnike in porine plemiče na desno v smeri proti St. Jakobški cerkvi.)

= 5. prizor =

(Sodnik in par dvanajstnikov se prikaže na balkonu.)

Sodnik:
Mir ljudje! Ne dajte se zavesti od krvi, da bi nad glavo zmagovala. Strastém kaj malokdaj gre hvala, Navadno pa jim kesli sledi.

Volbenk Orehovec: Gospod sodnik, imate prav! Vendar povsod so dane meje Dobroto je — vele — sirota, in vzrok svoj vsak ima pojav! A da bi k škodi še sramota nad nas prišla, — in da se smeje zlohotno ta, ki mi v obraz je — pljunil,... ne prenesem — jaz.

Meščani: Tako je! Da! Mi tudi ne!

II. meščan: Po mestu krog popivajo —

III.: Nas noč in dan izzivajo —

VI.: Žene nam zalezujejo, kot jagnje volk —

IV.: Potem pa se zveri še posmehujejo!

Vrban Boš: Gospod sodnik, in zdaj svoj glas naj dvignem tudi jaz do vas, prijatelj rajnkega Tomaža. Kdo kriv je vprašam, da med nami do kamna sramote straža gaz dela danes? da stoji najboljši naši vseh pred vami hčera najdenke zadaj hi? da nanjo čaka tam krvnik? Kdo kriv je, o gospod sodnik? Prijatelju se oddolžujem in zapeljivca obtožujem pred svetom vsem, meščani vi!

Ljudstvo: O tak gospod ni kriv nikdar! Da, ta je kriv! Tako je stvar. Kar njega naj obesijo! Naplejte ga na koló!

Sodnik: Zaman besede plameneče, moj tesno omejen je krog. A ki nihče ni uteče, je sodba, ko bo sodil Bog.

Vrban: Da, sodil bo! In ko obéh bo tehtal krivnjo, jen z ločin — nov: mene, tekel, fuzarín — spoznam bo lažjim, nego greh
njegov, ki sodbe zanja ni. Zato pa tudi dobro vem, da govorim iz srca vsem, če prosim zanj — milosti.

France: Ne, ne! Nič milosti gospod! za to siroto vseh sirot, samo pravice malo, in malo le usmiljenja, da led bi raztajalo,
krog vašega srca. Če res pravica slepa še tudi gluha bi bila, in bi beseda lepa odmeva v duši ne našla, — oči odprite vsaj,gospodje dragi in gospe, poglejte in povejte, ste videli od njenih kdaj bolj žalostne oči?

IX. meščan: Dovolj tega! — Dečak miruj!

I.: Nikar nad njim se ne huduj!

III.: Ti si zaljubljen fant!

=6. prizor=

(Prejšnji brez sodnika. Lucija, krvnik za njo. Maruša, ki se zgubi med ljudmi.)

Rabelj: Kdo? Kdo je to, ki jo ženo na kamen v halji sramote? In res naj bo? da bivala bi duša temna v podobi tej rajsko zori? Mar čar je pekla? Kar gledajo moje oči? V mrak meglen ves naokrog zavita se mi zdi, a kamor je njena noga stopila, se je megla umaknila, in vse je svetlo. Odkod ta luč svetla? Iz motnega olja ni vstala, iz luže močvirne ni vzšla! Kako se bi v taki krasoti razdiviti mogla, da dali je čudesa niso neba. In če že telesa lepoti bi vladala duše tema, pa vzvišeni sili te boli zagospodovati nikoli ne mogla bi tema srca. Za čelom tam polnim miline zločinskih ni misli tkanine kdaj mogel zapresti si vrag; in ustni z zlobam ostale vsekdar neprestopen so prag. In da bi kdaj mogle vmazati te lilije njenih se rok, iz blata da mogli kdaj vstati ločkvani njeni bi nog? Za to so prenežne, prebele, in davno bi že iztehtele, da vanje kanila se je kal.

Lucija: Božjega Mati Sinu! Daj da sramu žgoča redčica, ki biča mi lica, vso me zalije, vso me pokrije; da kot oblak plašču enak temnóškrlaten v se me zavije, in da me skrije, ščit blagodatén v moji sramoti, v kateri drhtim, v kateri medlim, kakor da stala bi v grešni goloti v množice sredi, od koder pogledi nje neizprosni merijo — perijo v revno telo, in muki neznosni s kruto slastjo dušo izročajo smrtno-bolnó. Sveta Devica, usmili se me!

7. prizor

(Prejšnji; sodnik s spremstvom na balkonu.)

Sodnik: Zagovor tvoj naj čujem zdaj. Imaš pojasniti še kaj?

Lucija: Ničesar več! Če greh mladost je, — sem grešila, če greh je vera, — sem grešila, in ah! — če je ljubezen greh težko in silno sem grešila.

Vem, da po tem ne vpraša pravica trda vaša. In kaj naj pulj lehák besede odtehta tamkaj, kjer dejanj svinčena peza govori, ... da ni iz čustev, nad in sanj, iz misli, strasti, zmot in bede usoda jih človeška sprede, in vrže megél v val zgosti.

Kjer dež pohleven je zemljó napojil in napolnil strugo, čemu izbrala pot bi drugo potoka, rek tok in val? A tam, kjer je vihar divjal, in zgnal vode je v veletok, in vse preplavil krog in krog, kjer dere, lomi ruši, trê, da vse pod njim pogiblje, mrè... kaj mar mu struge je, bregóv, okopov kaj, in kaj jezov?

Zanj mej in mer nobenih ni — na d njimi je — in sam je vse — kot so nad zakoni — sveta, in bodo — zakoni srca!

Kakor nevihta, kakor povodenj je name prišlo? in zlilo in pokopalo me je pod seboj. Jače od volje človeške je naše srce, zublji peklenski, luči nebeške v njem plamene.

Nad njim pa je On, ki vse vé, ki vidi tudi v moje srce, in čegar sodbe se ne bojim. On je z menoj! Vi pa sodite grešno telo!

Oče moj! V tvoje svete roke izročam svojo dušo mlado.

=8. prizor=

(Prejšnji brez sodnika, ki odide v dvorano.)

Krvnik: (jo usmiljeno gleda) Ah, te tvoje bedne oči so ena sama temna solza bridka, solzi, ki na tebi blisči, ti roža moja vitka. Morda je same grenkosti, bridkosti strupena, ta solza ognjena.

O da jo morem in smem vzeti, poljubiti in izpiti, in umreti mesto tebe... Lucija!

=9. prizor=

(Prejšnji. Na balkon prikoračajo mestne sluge, eden od njih ima v roki drobno palico, drugi srebrno sodno žezlo. Sodnik s sedmimi svetovalci stopijo do ograje, na kar prične sodnik čitati sodbo.)

Sodnik: Mi Luka Novak, kot svobodno izbrani sodnik in notranji prisednikov svet dvanajstnikov ljubljanskega našega mesta, po vesti najboljši sodeci obtoženko sno narodejstva podtaknjenega oprostili, sicer pa spoznali jo krivo, in sodbo izrekli na — smrt.

France: Nič ne žali! Nič se ne boj — (ob Luciji) Ne obupuj! jaz sem s teboj.

Ljudstvo: Na smrt! Obsojena na smrt.

France: Gorjé! To zmota je strašna.

Maruša: (divje) Naj žrelo jo požre pekla!

II. meščan: Ta divja strast!

III.: Ta črt!

IV.: Ta črt!

Posamezni: Zdaj v stran prepl! In red in mir!

Sodnik: Premotrili vse smo, in kazen do meje omiljeno skrajne, velimo izvršiti tako: Vodite to grešnico revno na Friškovec venkaj na polje, da sodi pravični jo meč! Potem pa krvnik na grmadi sežge naj telesne ostanke; prah in pepel njen naj zbere in naj ga po reki raztrosi tam, kjer je — grešila nekoč. Šibica zdrobljena, sodba izrečena? (Vzame paličico, jo prelomi in vrže obsojenki pred nogo.)

Ljudstvo: Smrtna sodba izrečena... 

Sodnik: Lucija Škofova, si razumela? 

Lucija: Sem. Hvala vam, gospod sodnik. 

France: Lucija čuj! 

Maruša: (s satansko zločestim veseljem) In bo gorela! (zmagovita) Če živa ne, pa saj mrtva! (k Francetu sovražno) In tezgadi daj se z njo! 

Meščani: Proč s tabo! besna furija! Iz mesta ven! Naprej! (bereta Marušo v stran)* 

Sodnik: Krvnik! Izročam ti obsojenko! *(krvnik se neodločno približa z vrvjo v roki, katero bi moral obsojenki vreči krog vratu, in omahuje)* 

France: Ne loti se je! proč roko! Zla lastni hrani zanjko vrat. Lucija, čuj! — nič se ne boj — Jaz čuvam te — Lucija: *(žalostno)* Zdravstvuj France! *(hvaležno, prisrčno)* če rodni ne, po srcu — brat! 

France: Lucija! Straža: Proč! Umakni se — Naprej! Na Trančo! Idimo! *(Franceta, ki se nekoliko časa ruje s stražo, sunejo v stran, obstopijo Lucijo in krvnika, jih vzemo v sredo in odidejo proti Tranči. Ljudje se porivajo deloma za njimi, deloma se razidejo. France sedi na stopnicah, gleda za njo in joče jeze in žalosti.)* 

France: *(obupano)* Nebeški Bog! Odhajaj! Gre! In jaz brez vse moči, sem — tu! *(pokrije si obraz z rokama in krčevito joče, ko pristopi oče, in ga strese)* Oče: *(mehko)* France! Daj! pojdiva domu. 

==IV. NOTTURNO.== 
(Ječa v Tranči, v katero prideš skozi težka z železom obita vrata po stopnicah iz pritličja. Na desni malo zamreženo okno v precejšnji višini, na levi ob steni kamena klop, ob nji na steno priklopljena navzdol spuščena, surovo obdelana mizna plošča. Na nji vrč, kruh in nekaj jedil v lončenih posodah. V kotu par šopov slame, blazina in posteljnina. Ko se dvigne zastor, je čuti iz daljave pritajen korak na posavah mestnih godcev. Takoj nato zvoni iz manjše daljave večerni zvon avemarijo. Večerna zarja se tekom akta prelije v mrak in temo.)

=1. prizor.=
Lucija: (V sivi halji, železje na rokah.) Že h koncu se nagiba dan, poslednji dan... Skoz okence žari nebo... in v zlatu se tam zunaj koplje dol in plan... in solnce tone za gorami. Ljubljanice mi pod nogami šepetje tiho leni val. Piskači s stolpa so vrhá že odtrobili svoj horal, in s svetega se Jakoba razlega fin večerni zvon. Ave Marija! Ne daleč proč od tam, kjer bron nočoj drhti njegov, stoji košata lipa, zubori iz curkov bisernih vodnjak, pršeč rosi na tisti tlak, kjer deklica nedolžna ž njim tedaj sem prvič se sestala, in ž njim plesala. Tam prežil — *(strastno)* kot strela mi vtrezdil Krim — pa tudi sodbe mrki ris! *(trezno)* Kaj mislila sem, ko je niž in onih svetlih dni vesela potekla, da bo besnel v plamena plamenih nekdaj, ko tilnik moj bo trl in mlel! *(trpko)* In zdaj? Izprazniti trpljenja kelih sem morala do dna. Če kaplja zadnja v njem je še zastala — kaj naj pomeni ta? *(vdano)* A tudi njo posvetim tebi moj Andrej! In po tebi, glej nevtéžno koprnim in v železje vkovane, stezam svoje roke po tebi. *(iskreno)* ki ljubi neomajno te moje srce.

==II. prizor.==
Lucija in Mati. *(Mati in hči se objemeta in jočeta.)* 

Mati: Ti revica! 

Lucija: Ne jaz! A ti! *(jo pogleda od nog do glave)* Kako si se mi posušila, kar oče je umrl! O vem, da tudi smrtjemu zakrivila sem smrt. 

Mati: *(plaho, se bori sama seboj)* Poglej, preljuba hči ... In zdaj od tebe tudi ti odhajaš! ... Sama naj ostanem, ter ob njegovem naj preranim ... in tvojem svežem grobu še preživljam težke svoje dni odslej naprej ... 

Lucija: *(bolestno – naglo)* O mati! Ne! Mati: *(se ojunači)* O pač! ... In vendar ni še vse zgubljeno. Še mogoče je rešitev ... hčerka bi ... kako! Lucija: *(bridko)* Rešitev? meni? — Ah življenje ne more biti opróščenje samo za mene, — to je smrt samo. 

Mati: *(proseče)* O ne govori mi tako. Poslušaj! ... *(odmorno)* ... Ko sinoči *(obotavljaje od tod ... domov ... čez Žabjak, in zavijem v Pasju ulico ... *(hoteno, odločno)* iz njenih senčnatih ožin, tam, ... kjer se ulico od pot slaneti ... v svetli mesečini ... ob dveri ... naše hiše vsem ... ... moža ... zamotanega ... v plašč ... Kaj hoče tu? ... in ... Kdo je to? se ... vprašam *(naglo)* Niti poznati nisem mogla ga ... v bližini ko me govori: »gospa, — če mi dovolite ... bi z vami govoril par besed samo.« ... zaradi vaše hčere ...« Kdo *(si hoče pridobiti časa z raztegnjenim pripovedovanjem)* pa ste? — »Gospod tako povem vam vse ... mi reče ... ali smem? ... V imenu božjem! — pa vstopite! Takoj bo luč! — In zdaj hodite za mano! ... »Hvala, dobro bo tu v veži ... zamec, skromno ... gost v zadregi ... moj odvrne ... tajni, klobuk si sname širokokrajen ... in ko ... nanj pade pramen ... prost, *(naglo)* obraz zagledam razsvetljen ... 

Lucija: *(razburjeno)* Emilijan? Kdo?! .. Kdo je to? 

Mati: Sam ... vedno pravi ... Milan ... si ... Lucija: *(trpko, mrko)* Zadosti jih je eden sam. *(Odmor.)* Ta, ki je došel ... ljubá hči ... bil ... oni ... s. Sedal ... je planil, *(kratek mučen odmor)* 

Lucija: *(plane kvišku)* Kdo!? ... S Sedla!? ... rabelj! *(dokajšno, grozavo)* O Marija usmiljena! Čemu? 

Mati: *(žalostno, resno)* Lucija! *(proseče)* vrsnici zadnjo mojo nado! ah, glej življenje svoje mlado, in moje v njim! Če sebe ne, se usmili svoje matere. 

Lucija: *(odločno)* In kaj storim naj? Kaj želiš? 

Mati: *(obotavljaje)* Saj ... morda tudi sama ... veš da se po pravdi ... in postavah, že hočeš lehko oprostiš, odtegneš sodbi se krvavi — 

Lucija: *(ki preide študijo, trpno)* Ne boj se! ... vse izreči smeš! 

Mati: v stiski, plaho)* ... če ž njim, ... če ž njim ... se ... poročiš! 

Lucija: *(ironično)* Torej me je pri tebi snubil! 

Mati: *(priprosto)* Ne! — Pravil je, da te je ... vzljubil, ko stala si na trgu tam ... in prosil me, da te pripravim, da pride na poset pa sam ... 

Lucija: *(odločno, trezno, stvarno)* Dovolj vsega! čemu sanjivim se pravljicam bi vdajal mož — saj kri manj rdeča ni od rož. Življenje moje mi izpalo samo, ker ... dete ... je ... končalo — še drug me, hujši ... greh teži, *(no brez trpkega sarkazma)* ki milostno mu dan izbori pred smrtjo in sramoto mi —! močno srce — moja samomor! *(Odmor.)* 

Mati: *(rezignirano)* Torej ni mogoče te oteti? Lucija: Ne! in si tudi ne želim. 

Mati: *(obupano)* Saj meni mesto ni umreti *(sklene roki in pogleda proti nebu)* nebeški Bog, daj ... te rotim! *(odide plaho, skrušena in potrta)* *(Ječar prinese motno gorečo svetilko, se usmiljeno ozre po obsojenki, odide počasi in odpre vrata krvniku.)*


V. prizor.
(Lucija. Rabelj.)

Rabelj: Pravkar sem videl mater tvojo ... kot senca zbegnila plašna v solzah, molče je mimo mene — in jaz ... poznam usodo svojo.

Lucija: Če jo poznaš, čemu prihajaš? — Ni tvoja ura še prišla — Mar da na muki se naslajaš, prečudna slà te k meni žene? Ah! daj umirajočim — mir.

Rabelj: Težko ga dà, kdor s am ga nima. Kdor žeje mrè, kaj mar mu žrtve, če v skali sami sluti vir? In če vzbuditi treba mrtve ko čuvstev vse preplavi plima, slovo si vendar pribori. *(refleksivno)* Kar danes jaz sem, kar si ti — vse je življenje zagrešilo... Neurje me v dežele vaše je dečka divje navalilo.

*(trpko)* Siroto pa neversko skor končati z mečem ni kazalo. Kam torej ž njo? — In če jokalo z besedo isto je gorkó, kot vam je dana, mi srce — ostal sem turška zver! — In kdo naj bo mu oče in rednik, če ne — krvnik!

*(bridko)* Tako med Volovec in Grad na Sedlo tok me je zagnal usode. — Tamkaj je pomlad dni mojih mračna odcvetela, me z zagrenelostjo prežela, in tam sem to, kar sem, — postal: zaničevan šàpa, ki izvrši, kar drugih boljših srca in glave izvršiti brez sramú vele.

*(sarkastično)* Sevé si z rok odečiš — križ a da opereš si srce in vest in dušo — *(trdo)* vode ni!

Naj sodi Bog! če res moj greh tako je velik. — A v nočeh brez spanja, ko čuvaj raz Grad je klical ure, ... tisočkrat razmišljal sem, če res ne gre, kot drugim, tudi meni mal kotiček saj na solncu; če utrinka drobnega samo ni sreče zame. ... In dejal sem si: da vzamem tod slovo, da čudes ne velja čakati, da srečo mora vsak iskati, sam z volje smelo si rokó! ... In vendar sem ostal!

Tajinstvena in čudna sila me zadržavala je tod. Ne vem zakaj, kako, odkod prišla je name — tu je bila! Prinesel sem jo že s seboj morda iz juga! ... Narod moj, ki v sužnosti vzdihuje kruti, rad mnogo sniva, mnogo sluti ... Jaz ... sin njegov, ... *(da odtmev sebe, in da vstrpim)* ... sem prav tako v neznosni, divji svoji boli ubežal v sén, ... in slutil ... tebe.

In dàsii nisem prej nikoli te vzrl, — trpeči tvoj obraz v valovih bujnih tvojih vlas se vendar zdi, da ga poznam, da gledal sem od nekdaj vanj, ah, da v spominu ga imam še iz otroških svojih sanj.

Dà, isti trpki je izraz krog ustn sencil nji i obraz, ki še spomin jedin svetal iz davnih dni mi je ostal: o zlata moja mati ti. Spomin, nikdar pozabljen in nikjer!

O vem, o vem, če še živi, kako bi te vzprejela, na prsi te prižela, Lucija tebe, svojo — hčer. Ne pomišljuj, — podaj rokó —, in prej kot luna pomladi se v drugo, čez plan, vrhè na jug pot nama skupna gre. Ne hóti, da jo hodim sam!

Lepo je tu, — a lepši tam. O ti ne veš, kako lepo! Kjer šume naše šelesté kjer reke naše z gor drvé, kjer v kolobarjih pod neba svodovi temnosmodrega ponosni orli krožijo, jih širijo in ožijo, kot straža sprepletavajo planin se naših, v doli pa citrone razcvetavajo, oranže po brdéh žaré, in trte sok medén rodé; kjer večna se pomlad smehljà; kjer naju nikdo ne pozna; kjer prošlost vsa, — le težek san na veke vse je pokopan. Lucija! — tam — ne reci: ne! — življenje novo so začne, in z njim pomlad cveteča, tam tudi nama srcá, Lucija, se vsvete!

Lucija: Besede čula sem, in sem spoznala da nikdar moči ni človeka ubiti v nas! .. Udaril si na skrite zdaj srca strune, .. ali jeka — pa v globocini duše mi razrite več kroj ne izvzvala. Potrgane so strune v nji! Kako bi tvoj je glas vzglasila, kako bi v tvojo se vživila, ko davno vse je v njej mrtvó, in vse pustó in vse temnó ... v puščinji zimski večna noč! A v tebi je življenje moč v tej kasni prekipela uri, ki čarobni v nji nosi ključ, da v svobodo odpreši se duri. Na nebu solnce, v srcu luč, noč za seboj — dan pred seboj — kaj bi z menoj?

Rabelj: Kaj bi s teboj? S teboj, ki v silni svoji boli srce nesrečno k tebi moli, ti blažena si med ženami, Ti! Ti! moj solnčni san! Ah v tebi sami vzblesteti moj le more dan! Brez tebe zame več ga ni — brez tebe groza je noči strašná samó, in večna bo.

Lucija: In ti se bojiš te noči? in drhtiš pred njo? In ljubezen tvoja ne sveti v nji, in me ali samo? Kaj naj ti povem? O, bodi mož — in ne obupuj —! *(odmor)*

Rabelj: In to je vse, Lucija, čuj! — kar moreš reči mi? Tako naj grem?

Lucija: *(po kratkem odmoru)* Ne, ne! Tedaj, ko želj se ti vresniči čud, ko hrepenče ti oko zagleda tvoj domači kraj; ko stojiš ... spet na rojstne gruda tedaj — se spomni mene, — in izroči ji pozdrave moje. In ko na očevine tleh, na prsih matere se svoje spet prvič odpočiješ izgubljeni sin, in solnce sreče zablisče v očeh, o naj tedaj ti zaigra, po licih zdrkne, pade na tla, na domovine tvoje sveta tla med njim in tebi — v moj spomin. *(mu poda roko)*

Rabelj: *(poklekne prednjo in ji hté poljubi roko)* Ah, v tvoj spomin? O kar imam živeti dni, od njega živel bom samo, na uro to. In zdaj v slovo ... odpusti! Hvala ti Lucija! *(se ostrmi)* *(odide potrt, pogleda se enkrat otožno nazaj, in izgine za vrati. Odmor.)*

==VI. prizor.== Lucija. France. *(S suknjo pod pazduho, ogrnjen z ribiškim plaščem, v katerem nekaj skriva.)*

France: *(prostodušno, iskreno)* Lucija!

Lucija: *(vzradoščena)* Ti si France? ti nisi me pozabil?

France: *(resnobno)* Ah, kako bi te, ko mislil več in bolj sem nate v teh mesecih, kot prej kdaj...

Lucija: *(grenko)* Ah name ... name, ki poznat vsi težko grešnico me zdaj.

France: *(možato)* Kaj mar mi sodba in ljudje; *(prisrčno)* merilo moje je srce.

Lucija: *(toplo)* Vem, da si blag prijatelj moj, in vedno dober bil z menoj.

France: Kaj dober?! — Kot si zaslužila. Ni bila vaša hiša dom moj drugi? In si pozabila, ko oče je obolel, mati — *(se prehiti)* ničesar zabil ti ne bom —

Lucija: *(odklanjajoče)* Naj! ne govori dalje France!

France: *(se ne da motiti)* ... in mar se ne spominjaš več, ko ribe v hišo sem prinašal, in s srcem vedrim, vesele se nate, kot na praznik svet, od vas potem domov gredoč sem na klobuku za nageljji še blažen tvojimi ponašal!

Lucija: *(resno, zamišljeno)* Da, to so bili lepi časi.

France: Najlepše pa v vsi vrsti let je bilo za veliko noč, ko v divnem, bujnem svojem krasu razcvetala se je pomlad. Ah, da, takrat vsi, vsi ste: oče, mati, — ti — k nam na Fužine v vas prišli.

Lucija: *(otožno)* Zakaj raz mrtvi ta zaklad, zdaj pozabljenja prot odgrinjaš?

France: *(otroško)* Ah, da takrat ... *(še se spominjaš?)*

Kako gorelo ti je lice, kako svetile se oči, ko prve trgala cvetice si po ledinah krog vasi. V zaspanih zvončkov tihli roj, v trobentice ž njim prešerni boj, v Marijinih srajčic sred vrta, v vijolic črede krog mejá je čudobajno pastrice ročica ti posegala, in kot metuljček bel — vesel po cvetju ti je begala. Lucija! mar si pozabila? ...

Lucija: Ne, Nisem! ... in saj veš cvetice sem od nekdaj zelo ljubila.

France: *(veselo)* To vem. In glej, zato *(izmota šopek iz plašča in ga ji poda)* prinesel šopek sem ti zal, iz njega rožnkravt dehti, ljubezen živa v njem gori, in rožmarin ...

Lucija: *(tesno, žalobno, mrko)* Ah, svoji bedni prijateljici ... zdaj ... v slovo poklanjaš ga ... pozdr ... v poslednji it!

France: *(živahno)* Ej, ne Lucija, ... ne tako! Pozdrav življenju ja ti prinašam iz prihrankov svojimi ... in kar ... zložili skupaj ... smo ... doma podkupili nočne sem ... stražarje. Kosmačev Gregor, njih glavar, je Zavogljan, in me pozna. In prav tako se za denarje nam Vrata Pisana odpro. Sicer stori, prinesem čásam, pa makov sok, kar treba bo. S tem mislim zadnjo sem zapreko za plot pognal. V najhujši sili zagrabil tudi bi za nož.

Tu imaš pilo! *(z njo cepili železje si ... in tu obleko! *(razmota zavitek oblek)* na begu pa kmetica boš. Ko ura pojde na enajst, bom tu. In ko dvanajst, ležati mora davno že za nama mesto. Med borjem Volovca si cesto izberiva na Laze tja. Tam čaka brž brod. Čez Savo brž — čez Dolski kot, v gore naprej! In glej, ko nju dan pozdravi novi, Grmače skalne že vrhovi leže za nami, in pod nogami v dolini sniva še Drtija. A tam za njo, — sred šum — v Pečeh — za jamo vem na skalnih tleh — o tam na varnem boš Lucija.

*(Kratek odmor. France jo gleda vprašujoč, zmagovito.)*

Lucija: *(rezignirano, a gorko)* Na vsem kar mlada sesanjala, je glava ti, prisrčno hvala! *(skoro materinsko)* Vendar, moj mladenec dobri moj ... ni noči iti mi s teboj.

France: *(presenečen, strmeč)* Ne greš z menoj? Ne greš Lucija?

Lucija: *(mehko)* Dobrota, ki srce ti kiti, me s težo cepe ni ubija in vendar moram odkloniti, kar tvoja mi mladost ponuja. Če tudi danes vest se ne probuja, pa vendar kes ne izostane pozni, ko meni ne bi se izcelfle rane, in ti bi predramil se v blodnji grozni. *(Odmor.)*

France: *(nekoliko potrtjen, potem sanjavo)* O koliko razmišljal sem o tebi! — Sam ne vem od kdaj ... Ah, ko žarel je dan vonjav, gorak, svetal krog mene: lesovi in goré zelene, zoreča polja plodovita, kjer ob modrico drzni slak prižet v objem tesan vasuje, in v ognju ljubosumnem mak razpaljen strasti se hudeje; in rázor poje: pet — pedí — po cvetni ajdi vse šumi; in čričkov godé zbor ubran; metuljev trop valhjà pijan; in spevov sladkih gaj zveni ... uhó se siltlo, okó je žejno pilo ... a prevzeta od vse divote in krasote s slepoto in meglo odeta — zavest spoznala moja ni, *(pomiluje)* *(kar drugih davno že zavzele so oči)* da dne brez solnca ... ni!

Lucija: *(v mislih na Andreja)* Ga ni! — o vem.

**Lucija in France: (duet)**
Ga ni! — In vendar kaj vé o tem skrajnčkov v višavah polet, kaj vé na trati pisani cvet, in kaj metulj ob njem?
Cvetó ... dehté, pojó, ... vrvé odprte vesele do mrakov turbinah, in se radost beléga dné: ker solnce jim v srčecih drobnih, prižgalo sami je dan!

Lucija: *(otožno)* Naj noč jim nebena ga ne vtopi, naj čas ga nobèn jim ne zruši!

France: *(sanjavo)* Tako pijan svetlobe svetle v duši, in polno tihih pesni v nji — kaj bilo mar mi je vprašanj? *(z očitkom, grenko)* Iz vrta rožnobajnih sanj tuj moral me vik je in krik, za tebe vzdramiti me strah.

*(zamakneno)* Potem ... je v mojih rokah ležalo drobno tvoje telo, revno in smrtnobledo tako ...

In vidim te še, ... kako si odšla bedna in ... samotna vsa, Krog belih rok poženje vrvi, ... In čujem jo še, ah, kako živo tvojih nog drsajo, medlo stopnjo trudnó.

*(razburjeno)* O čujem, čujem, — kako vode šumé, slapovi grmé, Kolesja cvilečega stok in vzdihi duši valovita struga ... in kladiva težka fužinska bijó zamolklo ... trdó ... za zamahom zamah.

*(možato)* A hujša in težja od njih padajo kladiva druga na tvojo nesrečno glavo. O groza, o strah!

Pod ónimi zemlja se stresa, pod temi pa moje srce. In tedaj je postalo tvoje — moje — gorje. Zazijal je pekel, in odprla so se nebesa — in koprena je pala!

A glava je zakričala: Ne, ne! Ni res!

*(milo)* Ali srce je v prsih zadrhtelo, in kako: struna na goslih zaihtelo, in vse spoznalo, in vse priznalo, in vzvalovilo v vroče strasti neokretno silo svojo kri. in vprašalo: In res? ni — res?

In pal je jez ... Srce ga je porušilo vroče, vedoče, ... Lucija, ... kaj si mu ... ti!

Lucija: *(vse v obupu)* Dali ti nebó mu govoriti brani!

France: *(slovesno, pobožno)* Kar solnce prostrani poljani, da cvete pod njim in živi, kar pticam nebeski svodovi, in ribam studeni valovi, to meni, Lucija si ti!

Lucija: *(presenečena, zbegana)* Pod križem tolikih bremenom naj svojim naložim ramenom razmučenim še to najtežje zdaj? *(Francetu, grenko)* Nesrečno moj prijatelj, o zakaj ni vse, kot bilo je, ostalo, zakaj se daljni srce spalo?

France: *(nežno)* Ni moglo, ni moglo, Lucija! o tebi je sanjalo, ... in se ni zavedalo ... ah, morda se celo v rahlih, plahih slutnjah balo, ... da ne bi ... izpregledalo. Toda — ko je tista ura prišla, in je potrkala nanje, se je predramilo, in si razložilo krepko sanjo v — spoznanje, si ozarilo svojo mladost, in si razkrilo svojo sladko, tiho skrivnost, *(vzklikajoče)* da te ljubi, ljubi! Lucija!

*(refleksivno)* Ah tedaj je to srce vzgorelo, ko kres, na gori zapaljen, v plamen strm v ljubezni bujni razcvetelo v en sam se rožnat grm. Na tleh otroških zlatih dni mojih in tvojih Lucija je vskil, z bridkostjo trpljenja tvojega sem mu gnojil, in s solzo usmiljeno svojega, sem mu zalil.

In pognal je v popje in se razpel, in v dišečem žaru se razcvel, da zdaj v plamenih živih ves gori. Kot je nekdaj tam grm gorel na gori sinajski, in zdaj gori, in zdaj žari, bo gorel, in bo žarel, do konca dni, Lucija!

Lucija: *(potrta)* Kaj naj z bogastvom vsem brezdanjim tvojega srca, ki mi ga sipiješ pred noge v trenutku tem storim?

*(rezignirano, otožno)* Usahnlo, mrtvo moje je srce, ... in jaz kakó, naj se ti oddolžim, nevednica, za vse, ne vem.

France: *(ognjevito)* Ti in nevednica! Svetnica, ki ni na tebi sence greha ni pokoriše se in trpiš za greh tuje, mučenica! Ah glej, jedina je uteha mi vera v te bila v teh neznosnih, dolgih, temnih dneh.

In če s krvjo se uroki res bila omadeževala, pa pezo stokrat s solz potoki, s krvjó si srčno si izprala!

Lucija: *(stvarno, skoro trdo)* Iz riznice zaklad zajel si bogate čiste duše svoje, in lastne bisere nadel si samo na sence bede moje. Ne varaj sam se! Mimo zmot na jasno, trdno kreni pot!

France: *(obupno vije roki)* O daj, ne zavrzi tega srca zaupaj ljubezni njegovi; pomisli, da nate sem v žanci gorjá, da z boli neznosne okovi, kot strah in obup jih rodi, prikovan, da z dušo sem celo nesrečno ti vdan, da nisem ves svoj, da sem tvoj!

*(koprneče)* O ti, saj si dobra in blaga, da blažje in boljše od tebe ni — o daj mi sijati svoje oči, ne podi spred raja me praga. Kako naj brez tebe na sveti, odslej bi še mogel živeti? pogrešati tvojih belih lakti, pozabiti tvojih globokih oči, ne diviti zlatu v tvojih se vlas, in že duše izbrisati tvoj si obraz v grudi preseljen tiho v tebi ... in vse ... ki lepša, kot ... mavrica si nad vodo, kot rosa je v jutranji — zarji — *(vrže se na kolena)* ah ... kot sveta ... devica v — oltarji.

Lucija: *(presenečena)* Usmiljeni Bog! ... grešiti nikar! *(s strahom, strogo)* Nesrečni otrok, — ah, vstani vendar — Kaj govoriš ...? *(Odmor.)*

France: *(jo meri nenkrat nezaupno)* Ah, ... ti se srdiš? *(odmor)* *(bridko)* In nimaš ... zame ... rešilne besede? Lucija! in mar ti ni moje nesreče in bede? Lucija! *(strastno)* In hočeš ostati? Ne maraš bežati? — Lucija! *(Odmor.)* ... in torej naj ... grem? —

Lucija: *(izmučena, proseče)* Ne morem ... ne smem!

*(Odmor.)*

==VII. prizor.== *(Prejšnji, menih odpre vrata in gleda.)*

France: *(rezignirno, grenko)* Prišel po nebesa sem ... pkla temó *(ogrne plašč, da se pripravi na odhod)* odnašam pa v duši strti ... in če je življenje hotelo tako — saj bodiva združena v smrti...

*(trpko, mrko)* *(seže po nož, a zagleda meniha, roka mu omahne; gre povešeno glavo proti vratom)*

Lucija: Ah! svoji nikdo *(tolažeče, rezignirano, dobrohotno)* ne more uteči usodi...

Menih: *(na pragu)* ... Mir vam bodi!

France: *(grenko)* Mir? Da mir temè! *(Krohota ubèli.)*

Lucija: *(v težki grozi)* France! France!

==V. GOLGATA.==
*(Moríšče na Friškovcu. Na levi strani v ospredji splošno znamenje — zidari križ. Zadaj na desno grmada, pred njo oder, na kateri vodi par stopnic. Na odru kol, stolica. Čo, vrvi v tleh pred tokom par železnih obročev, pred njim z žapenjem nepokritja kosa. Na desni sredi mala kamenita klopica. Na desni v ozadju par vodmotskih bajt, sicer pa razgled preko severnega, ljubljanskega, deloma z gozdiči poraslega polja, z griči in predgorjem, tja na Savinske planine. — Zgodnje jutro.)*

=1. prizor.= 

(Meščani, meščanke, ljudstvo iz okolice, čakajoče na sprevod, v katerem ima priti obsojenka.)*

1. meščanka: Kakó hladnó, je jutro.

II. Mene kar mrazi...

III. Jaz vsa se tresem —

I. Da z zobmi šklepečeš!

1. meščan: Meni pa tako se zdi: vaš mraz je strah samó

2. ... Razburjenost ...

II. meščanka: ... deco lehko da!

I. Mar ni to groze kraj? Vrvi?

II. Vešala, kolesa, ognja meča?

I. Ta Friškovec?

III. Za vse sveta zaklade semkaj ne bi šla po noči.

1. meščanka: Ah, si ti boječa!

III. Že prav! A tukaj vendar straši ... na teh s krvjo opitih tleh.

II. Posebno v kvaternih nočeh.

2. meščan: *(skrivnostno)* Naj vam povem — *(pomigne, naj gredo v stran)*

II., III. meščanka: Besedi vaši sledimo —

I., IV. meščanka: Dajte, govorite!

2. meščan: Stopimo v stran — in poslušnite! *(umikajo se v stran; na njih mesto stopi druga skupina)*

*(Med pogovorom odstopivše skupine pride na oder France v pomečkani, povaljani obleki, razkuštran, neprispan, z mrakotem, bled, vpadlih lic, čisto propal; bolj pred se, potem nervozno prste na rokah, sede, se zopet dvigne, zopet sede, napravi par korakov sem in tje, in obstane topel v nemem obupu končno ob klopki.)*

==II. prizor.== 

(Prejšnji, France.)

France: Ah to je bila noč, ki si izmisliti ne more je hujše satan sam, ne drug je razigrati kot pekel! Kot da iz kleških jam škorpjonov voj na bore telo bi moje vsul se smel; bi vame kač zažrlo se tisoč, in se razpelo po telesu, in grizlo, vrtalo po mesu, po žilah mi rojilo in vlaknéh, suvalo, žgalo po kosteh, z jezikov škapinj preklanih uhó vbesnilo luliičavo, in s kladvi svojih glav tenkó udarjalo mi po možganih, — in z ognjem žéhi in klešč zobóvi — s sleči sokovi in otrovi, mrcvarilo srce medlo —!

Da, strašna noč! Ko sem s stopinjo vdiračo med grozom močvirnim drl, ko me na živem mesu žrl je volkodal, in me dušila je móre peza; ko škropila prhoga je s krvjo me vročo... V daljavi medli ... zar krvav krog mene ples pa vrtoglav kresnic in isker se žarečih... sov, risov in mrtvaških glav! — obrazov čudnih, spk, potvor! In vmes ječanje in škripanje, perot nevidnih prhutanje, ljudi, zveri pošastnih zbor! ... A iz gomazni se glasov vseh teh poraja, vstaja vse čas — en glas — Kot bučen stok grobov, kot burje rezek pisk, kot vidre satanskih blizg, strupen kot vik svojorji sred polnočnih host — in vsiljiv in grabljiv kot ščuke zolev in trnka lovna ost. In ta glas — se ves čas grohoče — stoče, vzdihuje — vprašuje:

Zakaj tako? Kako in odkod je prišlo, da ni hotela s teboj? Zakaj tako — fantič moj?! Strašno! Strašno! In zdaj sem tu! in vprašam: čemu?! čemu sem prišel? Kaj me je prignalo, ko zame končalo je vendar vse in ga ni več mostu med menoj in teboj! O Lucija, Čemu? — Čemu?

1. meščan: *(pokaže na levo)* O glej — gredo!

2. Pravkar zavili so na polje.

3. meščanka: Kako se smili žival mi bore!

II. In zaprti rešitve vsak je pot.

III. Morda ... pa vendar ne!

*(France se vzbudi iz svoje odrevenelosti in prične prisluškovati.)*

II. meščanka: Kako da ne?

Skupina deklet: Grozna je smrt, strašna!

III. meščanka: No, če jo rabelj — poroči — je svobodna, se govori —

IV. In pravijo, da v istini je snubil zanjo...

France: *(razburjeno)* Kaj? Kako —? On je poskusil se pri nji? ... In snubil jo? ... *(progrozljivo)* Ah da! — tako! Zato pogled moj, ko se vračal sinoči je iz ječe, plačal s pogledom mrkim je takó! Zdaj vem, kaj meni je ostalo. — Zdaj mi je jasno marsikaj! Pred mečem se odloči naj — Zato torej! ... Je — li mogoče, da za me niti vero malo ni bilo, kjer ljubezniv tvoje pa jaz zasanjal sem — morjé.

*(obupano)* Ah, zakaj si mi to storila? Zakaj si ubila moja mlado, zvesto srce?


*(Sprevod: oddaleč mestne straže s helebardami, na čelu mestni praporšček. Za njimi bratovščina spokornikov v raševini in kapucah. Potem bratovščina smrtne groze Jezusove s križem in mučilnim orodjem. Mestne straže drugi oddelek in ječa. V sredi Lucija, ob njej menih — za njo krvnik in njegov pomočnik, prvi noseč na rami dvoročni meč. Mestni sluge, par malih mestnih svetovalcev v črnih, za njimi r: j dvanajstnikov v rdečih talarjih. Mestni st: g sod: m zzelom. Za njim sodnik v rdečem talarju, obrobljenim z zlatom in zlato verižico krog vratu. Mestne straže tretji oddelek. — Ljudstvo. — Prišleci se razvrste krog odra; ob stopnicah obstane rabelj in postavi meč prede. Pomočnik stopi na oder.)*

Bratovščine pojo: *(Dies irae ko pride sprevod)* — *Quid tunc miser sum dicturus, quem patronum rogaturus, dum vix justus sit securus!*

Menih: Čez brezno skoka se ne boj, brezmejna milost je neba, naj z roso svojo te navdá ki pot se ti odpira raja, kjer že nasproti ti prihaja

Lucija: ročice steza, koprni, da združi v gloriji s teboj nedolžni otročiček tvoj — In zdaj pogum, preljuba hči! Velja! Saj mi v življenju bil mi tuj — naj tudi v smrti se obnese. *(ko gre po stopnicah mimo rablja)* A ti prijatelj moj, zdravstvuj, in roka naj se ti ne trese! *(Ko stopi na oder, se ozre naokrog, dočim pripravljajo pomočnik vrvi, halo itd.)* Ko solnce gre umirat, zatonit v nočne teme, poljublja s poslednjimi žarki ljubeče doli in gore. Ah, v zadnje slovo poslednjikrat tudi poljubiv naj žalostno ravni vas zelene, vas solnčne planine in tebe ti biser, srce domovine, ti bela, ponosna Ljubljana, neznatna, neznana, in ljubljena vendar tako. — *(v trenutku slabotnosti)* Kakó, kako je vse prišlo? Moj časi so se stekli, moja ura je odbila. Dolg naj plača moja kri — Reci: Kam si me vodila, Kam, o kam, ljubezen ti!

In vendar kaj bilo brez tebe, ljubezen, bi naše srce? — Kaj bila usoda človeka? Kot megle in sence medlé.

**Tercet (skupno) Lucija, krvnik, France:** A ti ljubezen, ti si vse! Tema si luči, luč temè! Si blaženost nebeška, in ti njegov pekel! Pokoja brez miru žibèl, željá in sanj vraljivi most, bolesti slast, slasti grenkost, veselja jok, obupa smeh, Ti zlá krepost, krepostni greh, Ti lestva nad in grob po njiov, ti lek gorjup, sladk otrov, ti vere nomajni zid, ti ljubek vir, in val srdit strasti in koprnenja, ti zmisel ves življenja! ti luči čar si, ognja žar, moči slabost, slabosti moč, ti naših src si luč in moč vse si ljubezen ti! Ko rož opspe se tvojih vrt, srce zagrne večna noč.

ljubezen je mrtva! pozdravljena kraljica smrt — izpita čaša je do dna — Nad silo tvojo sile ni, in kjer ljubezen ne umiri človeka srca — kot dete ti ga umiriš, usmiljena gospa! O pridi pridi sladka smrt! ljubezen me rešila ni — usmili se me ti!

Lucija: *(stoječa na odru)* Jaz sem pripravljena. Kaj naj storim?

*(Pomočnik se ji približa, in ji hoče zvezati roki.)*

Sodnik: Poteka čas krvnik! Ne mudi dalje se, in končaj svoj posel —! Kaj odlašaš se ... si čul?

Rabelj: Da, čul, gospod sodnik. A da ustrežem, moral biti, če angeli cel ne, cel ne vrag, bi pol obeh — le človek ne, ki more, kakor vi čutiti, ki more kakor vi ljubiti — In — jaz, sem človek, vendar — le!

Sodnik: Kaj naj bo to? govori jasno!

Rabelj: *(bridko)* Kdaj za izpoved je prekasno? A grešnik ž njo odlaša vsak. *(odmor)* Ko davi sem na rame meč zadel in se na pot odpravil, ves svoje sile sem zastavil, da zmagam nad seboj misleč: Preveč moči sem si prisodil, za križev pot, ki sem ga hodil, za križ, ki vanj preli sem meč. In kar trpel sem in trpim še za — krvnika je — preveč.

Sodnik: Temnó je vse, kar govoriš.

Rabelj: *(razburjeno)* Pa bodi luč! Osvobodim naj se! Pribijte me na križ, sam se ne bom, — ne morem se. Ne morem! — Proč s teboj! — in naj se ne dotaknejo roké te moje več — in najmanj zdaj! *(vrže meč po tleh)*

=3. prizor.= 

''(Opatica nastopi s spremstvom ter ostane v ozadju)''

... ko moral bi končati njo, ki vreden nisem, da bi ji nogé objeti bele smel, *(se vrže pred Lucijo, ji objame noge in jih skuša poljubiti)* s poljubi jih ljubezni blazne moje!

Lucija: Jaz sem na koncu svojih sil! — *(v zadregi)* da zadnje hipe mi teži tako! —

France: *(ki je ves čas mrko gledal na obsojenko in rablja, skoči proti odru)* *(ironično)* Teži? — Ne! ne! Naj jih sladi *(strastno)* z otrovom volje mlesti svoje, in kot v poročne naj noči sopari srce zanj tvoje zadrhti, ko pred nožice belokože obožuje položi v zamolklo plamenečem žari srca ti svojega mokrocvetoče rože.

*(stopi do ležečega krvnika, ga z levico potrese za desno ramo in ga dvigne v toliko, da si gledata iz oči v oči)*

*(sarkastično)* Daj! digni žéni se, odmêni nevesta čaka, drugovi in svati! odprija naj se na stežaj! natrósi rož po meče žejni trati, in trajici zeleni poljube tiste svoje blazne daj! *(bliskoma zdere nož izza pasu, mu ga zarine v srce in odskoči zopet v ospredje)*

Rabelj: *(začudeno)* Kdo? Ti? Da tako oči tudi moré? Zadel je srce, in smrtni obliva me znoj!

Lucija: Moj Bog, kaj storil si, France? —

France: Ti vprašaš še? udova ti neporočna! In vendar žena izgubljena, *(mehko, bridko)* kakó, kakó sem ljubil te!

Ljudstvo: O glejte, kaj ljubezen vse stori!

Rabelj: Umiram! — In prav je takó, da padel sem v prah pred teboj! Saj lepó in sladkó je izdihniti in umreti ob tvojih nogáh, o Lucija!

Lucija: *(pristopi k umorjencu)* Izhrepenel si, izkrvavel si —! In meč usmiljeni ti tvoj iz rok je pal! Kakó, kakó si nad menoj se kruto maščeval, rešitelj rešeni ti moj!

France: A mene — ni odrešil — in meni ni utešil ognjene žeje v prsih mi po njej!

Sodnik: *(straži)* Kaj se pomišljate? Naprej! in primite zločinca! Ne! Človeka se ubijati ne sme, in bodisi, da je — krvnik.

France: *(cinično)* Gotovo je, gospod sodnik! Vendar loviti in soditi se jaz ne dam. Sem svoj sodnik, sam svoj krvnik se sodim sam. *(Se zabode in pade ob klopí na tla.)*

Lucija: Mogočni Bog! France! Nesrečni ti otrok!

France: Razbit ob skalah brod je moj — a ti srčé v slovo zapoj kot na vasi nekdanje dni: Ko ležem v volno tratvico in nagrem trudnó glavico, se zmislim tebe zvezdica, se zmislim tebe ljubica.

Dokler si mi sijala ti, sijale srečne so oči, kar si zašla, je pa temà, in luči ni, in sreče ni, kaj bi iskale še oči? naj jih zaprem — in naj umrem! *(Umrje)*

Lucija: *(ki je pokleknila ob njem in se razjokala)* Izdihnil je in šel, ki v njem je bilo luči toliko, da usvetlje je megle njegovih sanj pred njim: očem, otroški veri vdanim pa načarala čudesne svore pomladi, cvetja, zlate zore, ljubezni mlade polne vse — in na zatonu pred nočjo, kot vešča mrka, zlosudna oblila z zarje jih krvjó! Zdaj sanjaj v miru, duša blodna! *(Kleči ob njem kot okamenela)*

=4. prizor.= *(Prejšnji. Opatica z dvema nunama in slugo.)*

Opatica: Lucija!

Sodnik: *(jo zagleda in se obrne)* O Nives, mati prečastita. Vi bili priča ste...

Opatica: Da vse sem čula, videla ... morda umela tudi, ko so skrita razgrinjala človeka srca se brezdna strašna pod vrhovi najvišjimi, ki luč neba zlati jih najbolj čista in svetla.

Dovolj je groze in krvi! Grobovi zapro naj žrela svoja. Od vicedoma oproščenje *(poda pergament sodniku)* prinaša ji obljuba moja.

Sodnik: Ohranjeno ti je življenje, pomiloščena si, Lucija! Bog sam je bil s teboj!

Ljudstvo: Ljudje, hvalite in slavite nebes in zemlje vsi gospoda!

Sodnik: Lucija glej! Očuval te je angelj tvoj — podarjena ti je svoboda!

Lucija: *(topo)* Kaj hočem z njo. Za žive le svoboda je samo.

Opatica: Lucija!

Lucija: *(vstane in zagleda opatico)* Ah, vi ste — mati, ste prišli ... izreči skoraj se bojim ... da enkrat — vidim — še oči ... njegove v vaših!

Opatica: Slédi jim! če bile zablode vodnice ti nekdaj, ko so zvabile te v vihar morja, pozabi in zaupaj se jim zdaj, ko te povedejo v miru pristan in rane ti zacelijo srca. Ki meni je v pokoji dušo samostan prijazna, tiha ti odpira vrata, in jaz na novo pot podajam ti roko —

Lucija: *(po kratkem boju)* O mati prečastita, mati zlata! Naj se oprem na njo in naj sledim tem ljubljenim očem. In če na prsih vaših se spočijem snom...

Opatica: *(jo objame)* Hči draga moja! — Semkaj na srce! — In naj bo pozabljeno vse gorje, in kar je bilo, vse! In odpuščeno vse... Tako nebesa so hotela, — ker mnogo si ljubila in trpela.</text>
      <sha1>pyem5qo5x8y07itcc3dgr4pnqqhgail</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223791</id>
      <parentid>223790</parentid>
      <timestamp>2026-04-20T06:35:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <origin>223791</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="73042" sha1="6z8susx6m5k8z1doviu5d9oblsraerw" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Rože ob potu
| normaliziran naslov = Dramska pesnitev v petih slikah
| avtor = Ivan Robida
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski narod 1924}}'' 
| vir = dLib {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

Pisar: Le mirno, mojster! — Menda ni posebej treba utrditi, da o zakonu govoriti še v sanjah mrzličnih ne gre.

Tomaž: Dovoli, in ne besede več!

Pisar: Pač! Gospod grof vam v poravnavo, popolno tu ponuja spravo, — za vse kar bilo, morda bo — beneških rumenjakov sto.

(Položi mošnjo na mizo.)

Tomaž: (radi nesramnosti osupel, ne najde takoj besede) To naj bo res? Či vidim prav? Denar za čast, ime pošteno, za kri, življenje izgubljeno? — Jeli mogoče? Slišim prav? O ti zavratna, verolomna, svojat, brezsramna plemiška, vsa brez vesti in brez srca!

Pisar: (nesramno) Beseda vaša ni baš skromna, izbrana tudi ne...

Gospod Tomaž...

Tomaž: (v naraščajoči jezi) Ej, slabo, slabo me poznaš, gospode čedne hlapec tak. Iz hiše vun! — naprej čez prag ti in denar gobani tvoj.

Pisar: (se stisne skozi duri, cinično) Svet glava, vsaka ima svoj!

== V. prizor ==

(Tomaž sam.)

Tomaž: Le moja ne! — Kaj naj storim? O mojih slutnji mrki svit! Kot sredi morja brod razbit v temi brez jamborjev, krmila, ko žene neizprosna sila viharja ga v propast, — se zdim. Kdo mi pomaga, dobri bog?

(Se vsede na stol in zre mračen tožno predse.)

O ti nesrečni moj otrok! Kako sem ljubil te, gojil, se rasti tvoje veselil, kot v polju cvetnem tihi lan v pomladi pozni zasejan vzbrstela in vscvetela si, v sé solnca kos vzela si, toploto si prelila v glas, luč v zlati lan pa v svojih vlas, ki cvetja modrega ti smeh njegov je plah drhtel v očeh.

In zdaj ne več? Ne več? Morda pa vendar ni vse izgubljeno? morda le ne! A eno je treba — jasnost!

==VI. prizor==

(Prejšnji. Žena iz sosedne sobe, pozneje hči.)

Mati: (rahlo) Tomaž!

Tomaž: (brezobzirno) Kaj hočeš ti? Morda imaš pogovoriti se z menoj? pogovoriti se z menoj? A zdaj dekleta sem — takoj!

Mati: Unesi se Tomaž! Pozneje govoriš jo —

Tomaž: Ne! ne! takoj! ž njo sem... Lucija!

Mati: prosim, glej —

(Lucija se pokaže med vrati.)

Tomaž: Lucija, hodi sem! Tako —

Lucija: (joče) Iz vsega prosim vas srca...

(Dekle pade predenj na kolena.)

Tomaž: (jo prekine, zagrmi) Resnico hočem zdaj! Kakó, razumeš, daleč sta prišla, govori, ti in — on?

Mati: (osuplo) Saj to vendar mogoče ni!

Tomaž: (ironično) Tako? Mogoče ni? — Naj govori!

(Hči molči in se v tih strah.)

Mati: (tišno) Lucija zlata — čuj! — Povej!

(jokajoča) Odreši me dekle — poglej — jaz te rotim —

(Hči kleče krčevito joče.)

Tomaž: (čaka še par trenutkov, potem rezignirano) Več treba ni! Molče je govorila glasno več kot dovolj — in vse je jasno, da luči same je tema.

Mati: (glasno zajoče, vije roki in se zgrudi na stol) Otrok nesrečni, zavedeni!

Tomaž: (stori par korakov opotekaje se, se postavi potem pred hčer, se grabi za glavo in pravi mrko in temno) Temà krog mene je in v nji tema brezdanja in strašna. Pa bodi!... In naj že konča ta noč, ki v njo si me pahnila mene kruto kakorkoli, ... če molk in jok današnji tvoj kdaj hiši tihí tej zanalila življenja novega bi dan, pa tvoja ga je tek končan pod streho to! — Ta dom podrl se zate je — in otrok moj je zame umrl.

(divje, besno obupno) Odprt je tvoj! Zdaj venkaj v noč! In vina gor, da, vina! vina!

(Ubeži po stopnicah.)

Hči: (se dvigne in plakajoče vrže materi na prsi) Mati! Mati!

ZASTOR.

= II. OZIMNA.  =

Prospekt: Razgled z levega visokega brega Ljubljanice pod Fužinami po reki navzgor, tako, da je videti odločno skalovje in slapove, deloma tudi zgornji desni breg Ljubljanice. (Reke same, ki teče pod bregom, ni ugledati.) Ospredje odra tvori breg. Na njem njivica, s katere vodi steza k strugi navzdol na levi. Na obeh straneh nekaj drevja. Pod njim na desni ribiška koča, za katero blesti skozi vejevje fužinski grad.

Pred kočo miza in klop. Ob koči razpete ribiške mreže, obešene po kolih, na stene naslonjena vesla, potiskari in druga ribiška priprava. Ob klopi priprava zibel. Ves čas čuješ iz bližine šumenje vode in bobnenje slapov, med katero udarja težko kladivo nevidnih fužin na otoku v strugi, in zven železo z nakovala.

Iz daljave buče zamolklo ljubljanske zvonovi, sem pa tje zagrmi tudi medlo kak topov strel z gradu v mestu.

= I. prizor =

(Na njivi Maruša; France poteguje veslo, oče popravlja raztrgano mrežo, sedeč na trinožniku.)

Oče: France, jaz skoro bom gotov.

France: Prav! Pa pripravit grem za lov.

(Zadene veslo na rame, se pripravi za odhod in poje.)

France: En — dva — tri, en, dva — tri! vzdigni veselo, vanj se vpri! kot vodomec sice soln, živega srebra je poln, da po njem se meče, bliska, in srce mi v prsih vriskà. En — dva — tri, en — dva — tri ej, nad ribicem ga ni.

(Hoče po stezi k vodi.)

Maruša: (zbadljivo) Še čudo, da od doma greš!

France: Kaj ti je vendar spet, Maruša?

Maruša: In večje to, da sploh se smeš —

France: Ej, ti si pusta!

Maruša: Ljuba duša, zato pa ti saj nisi pust, in kot studenci vro iz ust besede ti, če govoriš s predivasto grofičnico.

France: (ozlovoljen) Kot z drugo vsako! Nehaj že!

Maruša: Že prav. A eno pomni le: ni zložna vsaka pot navzgor. In kakor mestni — tvoj ... peškór, tako se ... v to vobitnico je vel že marsikteri — klin!

France: (kafeteremu zabavljanje preseda) Ej, teci, neutrudni mlin! naj te ne motim v tem veselji — le jezikaj in pridno melji!

(Odide.)

Maruša: (preteče) Ej, ne razumem me France! (sama zase jezno) Kdo jo je klical? Proč naj gre. Dotlej ne bo pri nas miru...

= II. prizor =

(Oče, Maruša, Barba.)

Barbara: (stopi iz koče) Kaj nista šla še?

Oče: Menda ne, kot vidiš!

Barbara: (gleda po cesti) Gledat sem prišla, če vedno še ne gre gospa. Kje se mudi? (jo zagleda) ah! — je že tu! Pozdravljeni!

= III. prizor =

(Oče, Barba, mati Cecilija, Maruša.)

Cecilija: (vzdihne) Bog dober dan vam daj! Saj zame bil je hud.

Barbara: Zakaj? Kako?

Cecilija: Ah, nov in krut zadel je vdarec mi glavó. Glej, k vsej nesreči mi zboli se davi mož!

Barbara: Saj čudo ni!

Cecilija: Kaj pa Lucija? Ah sedaj seveda priti več tako pogosto možno mi ne bo!

(Krčevito tihi, potem Barbí skrivoma.)

In nekaj še! — pa bog ne daj, da zvedela Lucija bi —

dokler se nam ne umiri! — Bog resvice usmili se!

(Gleda previdno krog sebe.)

Kaj jo še čaka! ... Njen... Andrej... se danes... z drugo poroči!

(Ihti pritajeno.)

Barbara: Nebeški bog, pa vendar ne!

Cecilija: Tako je, žal. A ne povej, ne črhni niti ji besede. Saj umorila bi jo ž njo.

Barbara: (jokajoče) Nesrečno dekle ti! Samo ... če pomnim se, ko sem služila pri vas še, ... ko sem smuzila na rokah nekdaj... telesce drobno to nosila ... Moj bog, kdaj mogla...

Cecilija: (glasno) Tiho zdaj — ... in pojdiva ž njo noter...

Oče: (ki jih ves čas nemo opazuje) Da. Je itd! Gotovo čaka težko že.

(Odideta v kočo.)

= IV. prizor =

(Oče, delavci in delavke prihajajo po cesti mimo koče.)

Jože: Oče Luka, vi pa ziblijete na stare dni, kot pravijo ljudje — ha! ha!

Lena: Zato ne greste rib lovit!

Oče: Hodite vrše se solit!

Urh: In kaj pa milostna gospa?

Mina: Spacirajo ali so doma?

Špela: Kaj žlahtna dela grofica?

Katra: Grofica Pepa ali Mica?

Maruša: (zbadljivo) Lucija, sladko je ime — To ve najbolje naš France...

Urh: Kaj res ti ženiš se pri njej?

Vsi: Oho France, povej, povej!

Oče: Li v cerkvi vam vele morda se norčevati iz nesreče!

Lenart: Nesreče? Z grofom se spečati — česti ni vendar bolj sloveče!

Vsi: Resnica to, ha, ha, ha, ha.

France: (divje) Če z veslom kdo želi po glavi — besedo še — in jo dobi.

Maruša: Zdaj čuli ste! — pa še tajji —

Oče: Ti babnica se plet mi spravi — Vi pa na delo! — Kaj imate postajati zdaj tu? Naprej! — Vsak zase skrbi — sebe glej!

Maruša: (vsiljivo) Vi mestnih ženščin ne poznate...

Oče: Zdaj tiho! jezik že zobé!

(K Franceu)
A midva pojdiva, France!

(Oče in sin odkorakata po stezi z mrežami in vesli k vodi, dočim so se vaščani že preje razšli.)

= V. prizor =

(Cecilija in Lucija stopita iz koče.)

Cecilija: Bolan je, glej, in sam doma — Jaz moram iti! Vedi pa, da čim utegnem, pridem spet.

Lucija: Na mestu tebe — sam obet —

(prisluškuje, ko zvonovi zvone, potem vznemirjeno)
A kaj je to? — Sèm od Ljubljane... zvonové, čuj... svetnao zvone ... kako pojo ... kako drhté!

Cecilija: (v zadregi, navidezno omalovažuje) Daj, pusti jih — le naj brné!

Lucija: (trdovratno, nervozno) Zakaj? čemu? — čemu zvoné?

(odmor)

(proseče)
Daj mati! Ne odhajaj še! ne puščaj, prosim, me same. Ah, meni je tako težko, ah, meni je tako tesno.

Cecilija: Ne morem več se dalj muditi... Lucija, z bogom!

Lucija: (dobrikujoče se) Mamiča, kaj res mogoče ni, da priti domov bi smela —?

Cecilija: (resno) Ne, dekle!

Lucija: (poseže vmes) Ne, — da ostanem, mati! Ne! Samo, da vidim ga, samo za kratek hip ... zvečer morda, ko me ne vidi nihče...

Cecilija: (strogo, boječa se nadaljnih prošenj) To ne gre Lucija. Ah, ne zabi, kaj ga zagnalo je ob tla. In zdaj, če te zazre, pa zgrabi naj ihta ga, naj besen srdi... in bila bi njegova smrt. Potrpi! ni vseh konca dni; a zdaj, veruj, še rana nova razrvana jedkega otrova, preveč skeli in krvavi.

(Hoče oditi.)

Lucija: (strastno) Ti greš? — Jaz grem s teboj...

Cecilija: Nikakor ne! (mečje, a hlastno) Zdravstvuj, Lucija!

(k detetu)
Ti pa mirno snivaj, srček moj!

(proti Luciji)
Do svidenja in bog s teboj!

Lucija: (rezignirano) Pa z bogom... Tudi ona gre! in nič ne ve, da mi srce je celo ena sama rana vsak dan na novo razruvana od domov črva in vesti.

(Se zamisli.)

Kje hodiš, ljubček krasni ti? Povej, s čim sem se zagrešila! Da te privede, ure ni. in pisma ni, ne obvestila!

(Odmor.)

(razburjeno)
Kako, kako, bi bilo mogoče, da tvoje bi vroče od mene se moglo srce obrniti, kako pozabiti bi moglo na mene kdaj?

Ah, tvoji poljubi — tedaj! Kako so goreli, žareli, kot breskve rudeče dehteče meso, kako so kopneli na ustih, kot njenjega soka slasti.

In tvoji objemi, strastni in tesni, kot vinske so trte v goricah se vzpeli po meni v trepetu opojnomamečem, in v snu koprnečem preželi — zajeli medlečo so dušo in blazno telo.

(Pokrije si obraz z rokama, ihti, vzame okroka in izgine v gošč na levo.)

= VII. prizor =

(Maruša pride zopet na pozorišče, pleve in gleda sovražno za odhajajočo. Odmor. Potem pride lakaj.)

(Strež iz ropa. Artist postane pozorno in gleda proti mestu.)

Lakaj: Povej, deklić, sem prišel prav? So tu Kosančevi?

(Pokaže na kočo.)

Maruša: Da, prav!

Kaj pa želite?

Lakaj: Mar ne biva pri njih ... dalje vas že ... dekle, ... (omlovoljujoč) no ... gospodinja iz mesta?

Maruša: (zlobno) Pač nekaj takega zdaj skriva pri nas pod belim dnevom se. Kot vidim iščete Lucijo.

Lakaj: — Da njo!

Maruša: (vpre oči v daljavo vzdolž ceste na desno; potem zvedavo) A kaj je to? Vsa cesta pred gradom polna je ljudi?...

Lakaj: (malomarno) Žijala! Mi smo — trileški!

Maruša: (se vedno pozorno gleda) Gospoda?... Nun so s kočijo!

Lakaj: Da, opatica pripeljala se naša je in me poslala poizvedovat.

Maruša: (zavistno) In grof je z njo?

Lakaj: Gospod Andrej? (ogorčljivo) O tega ni; saj vendar pravkar uro to v Ljubljani se poroča.

(Strež že topa.)

Maruša: (presenečena) Kaj?

(vzhičeno veselo)
Da ženi se?! In res je to?

Lakaj: Ne čuješ z vseh cerkva zvonov, v proslavo ne z Gradu topov? Tako je stvar. A jaz nazaj zdaj hitro moram po gospo.

(Se obrne za odhod in zagleda opatico.)

Pa ondi že nasproti gre.

(Odide svojí gospodi naproti.)

Maruša: radostno) Ni slaba ta! To bo zijala, ko zvé! Visoko je letala, če nizko pade, prav ji je!

(Opazuje sumljivo približajoče nune.)

= VIII. prizor =

(Maruša, opatica z dvema nunama, lakaj.)

Lakaj: (kaže na kočo) Tu prosim, vaša milost!

Opatica: Hvala!

Odstopi! (k nunam) Vê pa kje v bližini čakajte mene!

(pokaže na levo)

(poveljajoče k Maruši, ko zagleda približajočo Lucijo)
Ženska, zgrini za nekaj časa tudi ti!

(Nuni se poklonita spoštljivo in umakneta nazaj. Maruša čmerno odide na levo ob njivi navzdol.)

= IX. prizor =

Opatica: (občudujoče Lucijo z otrokom) Da, ta je! In kako krasna! ki njenih mladih let življenje ljubezni varane trpljenje še z materinstvom ji zlati.

Lucija: (jo zagleda, plaho, sama sebi) Kaj hoče tuja tu gospa?

Opatica: Si ti Lucija, deklica?

Lucija: To sem.

Opatica: Lucija Škofova?

Lucija: (jo pazno motri) Da, Škofova!

Opatica: Tako? tako? In dete to? — Andrejevo? —

Lucija: (ugane koga ima pred seboj; vzradoščena) ... In vi? ... ste sestra — grofova? ... teta? moja Andreja čestita mati Timotea?

Kako podobni ste! Obraz, oči so iste, isti stas! —

Opatica: (trpko dobrohotno) In iste tudi so oči.

(pogleda dete)
Ki ž njimi dete se smeji?

A čuj! Kako mu je ime?

Lucija: (v zadregi) Ime? ... Fidelis mu vele —

(se zajoče)

Opatica: (grenko zase) Otrok in oče — skupaj žig!

(Luciji)
Fidelis — veliki je svetnik — Le nič ne joči, deklica!

(odmor)

Lucija: (naenkrat polna nade) In on? — on vas si je izbral? Ker sa me more, vas poslal? Ne res? O saj sem vedela, da me pozabil ni! O zdaj vse dobro bo! Kje je? Zakaj me pušča samo?... In tako ga dolgo ni...

Opatica: (v zadregi, ko spozna, da Lucija še ničesar ne ve) Ah, da na to ne morem, ljuba moja hči, ti, kot rada bi, odgovoriti! Resnica trda je, gospa! A jaz v tej uri sem prišla ne, da ti breme obtežim, a da ti morda ublažim, kar je na tebi ista kri, ki tudi v mojih žilah vre, in tvojega sinu polje, pregrešna zakrivila.

(Lucija ne razume popolnoma kaj pomeni govor; opatica v naglici premišljuje, kako bi bremenjeni situaciji primerno nadaljevala, ne se bori sama s seboj.)

Težko svoj križ nosila sem tudi duni in cej svoj čas, kot ti ga nosiš, danes — jaz. Tako sva sestri po usodi. Spoznati tebe pa in dete me želja gorak k tebi vodi k toči solze dvakrat svete, kot na žarjavi peči ljubezen dvojna jih rodi.

Lucija: (ki prične slutiti, da ji opatica ni prinesla zaželenega obvestila) Kako?

Ah, vse to — samo varljiv naj bo san za večno končan? ki v njem sem grešila, in eno edino iz njega rešila: tebe, ti dete ljubo! v ljubezni spočeto, v mukah znešeno, v bridkosti rojeno, moje dete sladkó!

Le ti si mi bilo oteto! A mimo trpljenja, moj otrok zlati kaj more ti dati nesrečna tvoja mati?

Ah, ustni so moji grenki, in trpkost je v moji besedi, od solz izžareli pogledi so mojih skelčih oči. In moja duša je bedna tako, da bolno je njene bridkosti telo,

da jada nasičen krvi je tok, z otrovom prepojen prsi sok, ki ž njim te popijem, ko v sivi samoti v neznosti sramoti vse dni — vse noči po njem hrepenim, ki tvojih nikdar osinele niso oči, in ki vsekdar ljubkujejo me, kedar pogledaš me ti!

Opatica: Ne obupuj, preljuba hči!

(gre zamišljeno par korakov sem ter tja, potem)
Ko nekdaj po prečuti noči skoz okna svi medlel je dan, up zadnji našel moj cvetoči od slane strupa je požgan. A treba bilo je živeti, in treba bilo preboleti, in ker življenje je trdo, dasti težko, — je vendar šlo.

In če sedaj se pokoriš zato, ker si vrejela, vedi da vera znamenje je — križ. Zaupaj sestrski besedi, ne misli, da si pobedila in išči v drugih težji bedi,

ki kaplja le bo v morju zdela vsa bol se tvoja, — si tešila.

Lucija: (ki je zamaknjeno gledala ves čas v dete, skoraj sama sebi) Če nama za vedno kdaj bi ugasle njegove oči... o potem — z materjo bedno dete nedežno bi ti isto volilo si pot, kjer ni prevar, ni zmot,... v teme večne noči.

Šla bi... oba, tako sama, a vendar skupaj, ljubček ti — midva oba, jaz in ti!

Opatica: (jasno, izbrano in izrazito v početku, potem omiljeno) Naj bo nesreča tvoja sveti, ki klasje bo zlato rodila, ki v sveto naj molitev kleti že v kali bi zpreminela. Ne sme srca ti zagreniti krivice, zla izkušnja težka — naj dušo ti poplemnita, odtori vrata ti nebeška.

Saj zveličar nas veleva odreči se in odpustiti! Naj v tebi glas njegov odmeva, odloči njemu se slediti. Tam najdeš mir svoj in pokoj — nesrečni revni otrok moj!

Lucija: (nepristopno, naenkrat, kot da se je vzbudila iz zamaknjenosti) A kje je on, gospa — Andrej?

(odmor)

Opatica: (usmiljeno) Li ljubiš ga zeló? povej!

Lucija: (vzhičeno) Ah, s silo duše svoje vse!

Opatica: (pomišljuje zamolklo) Andrej... je blizu... in tako neizmerno daleč... (solze jo zalijejo)

Ne vprašuj, te prosim... več!

(se ovstruri)

(hitro)
In zdaj zdravstvuj!

(odločno)
Naj še poljubim dete!... (poljubi) Ti pa znaj: da čula bom v temi in bom molila zate!

(gorko)
Bog s teboj!

(Odide počasi, se ustavi, odide, pogleda po prejšnjem valkah, ki ji pride nasproti in se ji poklonita. Lucija se zgrudi na klop, in zdi pred se.)

= X. prizor =

(Lucija, Maruša.)

Maruša: (osorno) Še delati nas ne pusti gospoda sveta! (škodoželjno) Kaj pa ti?

(kratak odmor)

(strupeno)
Kaj niso vzeli te s seboj, ko ženi v mestu grof se tvoj?

Lucija: (vznemirjeno) Kaj govoriš?

Maruša: (škodoželjno, zlobno, ostro) Nič me ne glej! Zdaj se poroča tvoj Andrej — seveda z drugo, ne s teboj! — Ne slišiš li, — kako zvoné?

Lucija: (prestrašena, zmedena) Kaj praviš?... se poroča? Kdo? Govori vendar!... (ah, kako tesno mi je pri srcu! Te nemirne slutnje!) — Reci, — kaj — je ž njim! Govori čujč — jasno!

Maruša: (cinično) Sem že, in tudi dosti glasno.

Lucija: (se stoprav sedaj zave novice) Da izneveril bi se moj... on meni — moj Andrej?...

Maruša: (zlohotno) Tako je!

Lucija: (razburjeno) Ne, ti lažeš! Da bi to...

= XI. prizor =

(Prejšnji, Barbara.)

Barbara: (poseže vmes) Kaj pa imata?

Lucija: (sklene roke) Ti povej! povej, te prosim, po pravici, je resli, da je moj Andrej

(si pokrije obraz z rokama)

Maruša: (trdo) Zdaj čast izkažite resnici.

(Barbara obupana.)

Lucija: (obupano) Li čuješ, Barba? — Ti molčiš? —

Barbara: (po kratkem boju) Res je, Lucija, žal, da res!

(Lucija se omesti.)

Maruša: (trmasto) Resnico le sem govorila, kaj vsega drugega mi mar?

Lucija: (se vzbudi) O hvala! — saj je že prešlo. Več ne skrbita se nikar. Kar prosim se, ... jedno to, — pustita zdaj me samo.

Barbara: Koj, če mirna boš?

Lucija: (topo) O bom.

Barbara: (neznano) Ti moj preljubi Jezus.

(Opažuje par trenutkov Lucijo, potem odide z Marušo v kočo.)

(k Maruši)
Pojdiva!

=XII. prizor =

(Lucija sama.)

O zdaj sem mirna! mirna vsa. Noč se vjasnila v dan je nov, ko zadnjih rožnih sem okov

O ljubi sveti, božji križ! Lucija, čuješ! (proti Maruši) Vidiš, kaj si s svojo zlobo naredila?

samoprevare se znebila, ki dušo zbegano doslej z ne lažizlatom sem mamila. Kar moglo se na svet poprej je vezati me, na življenje, vse z nado očarjeno trpljenje, ki dolgo noč, v solzah prečuto, a v tripajočih zvezd obuto verjeti v jutra zoro dà, — prenesti bol najhujšo zna, — ki veruje, ko obupuje, iz muk in nad verige kuje — ah, zame je minilo vse!

Ah, kaj naj storim — kam naj ubežim pred samo seboj? In če bi šla do konca sveta, bol moja z menoj bi romala!

Kje naj se skrijem pred njo? V kako temó naj se zavijem? kam naj ubežim?

(pograbi otroka)

In ti z menoj — ljubček moj!

Kako naj te samega tukaj pustim? v tem peklu gorjá?

Kako naj živiva, kako naj trpiva, poteptana — zaničevana od vsega sveta, in izdana od njega, ki nama srce je svoje zaprl — in naju brezsrčno je strl.

Zato pa zdaj ti ljubček moj, ko je vse za menoj, popeljem nazaj te v sveti raj!

(zmedeno)
Že vrata — se zlata odpirajo — in angelci miljeni svirajo — čuj, rajska godba igra! — v valove se zliva, preliva, šumlja — in sopot zubore in grgrajo, in curki šelesté in mrmajo,

vrtinci na goslih skrivnostnih ihté, v zanosu pesmi starodavne o boli človeški pojejo

valov jéže zamolklostemno — mračno. Kot orlje slapovi buče mogočni, Korali med njimi vrte poročni na svatbo šumno me vabijo s strastjo me čudesno grabijo... na divji ženitvanjski ples na smrtni ples —

vmes pa iz daljave zvonovi pojo slovesno in vendar bolestno tako, ah, da se zdi, da so akordi tresoči preliti v solze, kot svinec razbeljeni vroče, — pekó in da jih joče moje srce.

(Odmor.)

(V težki zmedeni razburjenosti skoči kvišku in stopi na ivico brega.)

Zvonovi zvonite, mogočno bučite — slapovi vi ž njimi hrumite, valovi — volkovi požrešni tulite,

(steče k strugi navzdol)

vskipite, vzemite me z vami seboj — strnite, zgrnite se nad menoj,

(zabrede vodo)

ve hladne vode, ve zelene vodi! Na stražo čeri razmajaj se jez — na svatbo — na ples — v potop! — v grob — v mokri grob!

(v vodi)

Že srebrnopena zmaja zelena v vitke tokove prelita grozno pošast valovita strašna besno po meni hlastà — se me ovija — grabi duši me, mori me...

— Jezus Marija!

(Odmor.)

= XIII. prizor =

(Za odrom: z one strani Ljubljanice)

Ambrožev glas: Hej, hej! alo!

Volbenkov glas: Hojo ljudje!

Urbanov glas: Saj tone že.

Volbenkov glas: Tam v curku plove.

Barbara in Maruša: (pridrvé iz koče) Kaj pa je? Kaj se godi?

Ambrožev glas: Iz mesta... vaša... se gospođičina... topi...

Barbara: Rešite jo! rešite jo!

Vid: Prepozno bo! jo že zanaša v tolmun.

Barbara: France! Marija sveta! o!

Maruša: Že slači se! — France, ne hodi! Lepo te prosim.

Gašper: Je že v vodi.

Miha: Kot sulec plava!

Vid: Mah na mah — da jo prestreže.

Gašper: Toda vraga! Že tok divi jo preko prag.

Barbara: Zgubljena je! — o groza, strah!

Tone: Zagnal v vrtinec je zaliv.

Miha: Glej, roko belo dviga se in tone —

Gašper: Ali zdaj poglej!

Tone: Obleke kos —

Miha: Jo že ima! Za rame jo drži —

Maruša: Moj Bog!

Vid: Oba zgrabilo in požrlo je brezdanje brezno.

Barbara: Marija ti usmili se! Moj sin, moj sin!

(vije roki)

Maruša: France, France!

Gašper: Saj sta že tu!

Tone: Oba sta tu!

Barbara: O hvala večnemu Bogu.

Miha: Le sem France!

(Ambrož, Volbenk in drugih kmetov, kmetic in delavcev je vedno več.)

Ambrož: Kako krepko valove reže!

Gašper: Skoraj bo —

Volbenk: Je že pri kraju! Čakaj! Koj ti skočim na pomoč!

Jože: Postoj, ko čutiš tla pod seboj —

Barba: (ponosno, srečno) Moj preljubi sin!

(Nekaj kmetov odhiti k strugi.)

Maruša: (veselo mu maha z roko) France, France!

Barba: Na mah jo položite, Vid.

Anka: Kako je bleda, kakor zid.

Volbenk: Bojim se, da je že mrtva.

Matevž: Stresite jo!

Reza: In jo drgnite!

Mefa: Da oživite jo morda —

Gašper: Že diše zopet.

France: (vskličeno ob vodi neviden)... še živi! Za hip odprla je oči.

Barba: Zahvaljen bodi sveti bog! Pred kočo gor jo prinesite!

Maruša: (zlobno) Ej, kje je pa sedaj otrok?

France: Po vodi oče ga lovi.

Volbenk: Pa pač zaman!

(Lucijo prinese pred kočo.)

Barba: (se skloni k utopljenki) Kako ti je Lucija moja?

Tone: Kmalu bo spet dobra!

Katra: Toda... vendarle — kako se je zgodilo to?

Špela: Kako? — Nesreče ni bilo —

Maruša: Torej je sama v vodo šla —

Volbenk: Da, res je to!

Ambrož: Saj midva sva s kovačem gledala oba.

Lena: Da samo sebe bi vtopila!

France: Kaj zbegan človek vse stori!

Gašper: Sedaj je dobro! — saj živi.

Maruša: (završči strastno) Ni dobro ne! Kar je storila, je velik greh in je zločin.

(Odmor.)

Lucija: (se zave, zamegljeno, sanjavo) Kje sem? — Kaj hočete, ljudje? O Barba, ti si? — Kaj je to?

(Molk; vtopljenka se vjasnjuje.)

Kje moje dete je? — moj sin?

Špela: Hinavka zdaj še vpraša: kje!

France: (vzhičeno ob vodi neviden) še živi!

Maruša: (završči strastno) Ni dobro ne, kar je —

Lena: Ki dete svoje je — umorila.

Maruša: (strastno) Morilka je.

Špela: Morilka — dvojna!

France: Da vas ni sram tako soditi!

Maruša: Ej, tvoja bol je preprosojna.

Urh: Tako je, da!

Lenart: Pred sodbo ž njo!

Jože: Pravici prosto zdaj stezo!

Barba: Čemu ste jo potem oteli?

Špela: Kaj treba dalj še govoriti!

Urh: Pošljite po beriče v grad!

Lenart: Na oder ž njo in vuz za vrat!

Mana: Saj že gredo!

Špela: Saj že gredo!

France: Kaj ste zverine? Ste zbesneli? brez duše ste, in brez srca —

Maruša: (porogljivo brzo vmes) Zato ga on preveč ima.

France: Da ni vam moči razumeti —

(Lucija, ki ni doslej prav razumela situacije, ker so jo bila zopet vržena onesvestila, se zopet vjasni.)

Lucija: Zakaj mi niste dali umreti?

Barba: Usmiljenje ljudje!

Maruša: (neusmiljeno, trdo) Čemu?

Lenart: V Ljubljano ž njo pred sodni stol!

Katra: Saj so že tu!

(pokaže na beriče)

Urh: Skoz prsi kol detomorilka pristoji!

(Beriča prideta, stresta vtopljenko za ramena in jo polagoma postavita na noge.)

I. berič: Le vstani, dekle, dvigni se!

II. berič: Podaj roké — takó — takó —

(Sedeči roki svežeta in se pripravi z njo na odhod v mesto.)

Lucija: (se vzravna kvišku, a se omahuje)

(grenko)
Ah, tudi to! — Moj Bog — zdaj vse razumem. — Ni mi več težko. Kaj more biti boljše beden kdo, ki dano ni mu niti, da — umre.

(Beriča napravita v gručo pot. Lucija se da odvesti.)

France: (mehko, bolestno) Lucija!

Lucija: (se ozre nanj, mu pokima, hvaležno toplo)
Hvala ti, France.

Zastor.

== III. ŠKRCAT IN BISERI. ==

Pozorišče: Stari trg v Ljubljani, približno pred zatiskim dvorcem, z galnimi razgledi po trgu proti Tranci, in delnim po Florijanski ulici. Na levi rovtov z balkonom nad balustrado. Iz balkona vrata v sodno dvorano. Z balustrade, na kateri je glava vhod v mestno hišo, nekaj stopnic. Na levi ob hišnih vratih moli iz stene železna roka, držeč v pesti gol meč.

Na levo od rotovža mogočna lipa, pred njim star kamnjen vodnjak, nekoliko v stran kamen sramote. V dvorani se vrši krvava sodba, pri kateri zaslišujejo priče, ki prihajajo in odhajajo. Mestni pisar in z balkona vskličuje. Pred sodiščem ljudska množica: meščani in meščanke, kmetje in kmetice s Fužin, v ozadju plemiška mladež. Mestne straže, mestne sluge. Na desni v ospredju samotarji krčnik z vrvjo v roki.

I. prizor

I. meščan: (prisede k skupini meščanov) Sevé, vas najti je povsod! Kaj ni še sodbe?

II. meščan: Skoraj bo!

III.: Saj že pri zadnjih pričah so!

I.: (zagleda krvnika, in se ironično na lahko prikloni)
Oho! S Sotelske so gospod, če vidim prav, že tudi tu.

II.: O kaj pa da. Mudi se mu. — Turčinu, če le voha kri.

IV.: No, saj je krščen!

II.: Kaj za to? Volk se nikdar ne spremeni.

III.: O kje? Krstiti moreš ga, a prekristiti se ne da.

I. meščan: (pokaže proti sodni dvorani)
In zdaj konča naj ovco to?!

II.: Če bi Tomaž iz groba vstal...

III.: In videl to...

IV.: Njegov deklič! —

I. meščanka: (goličava)
Visoko letal, nizko pal!

II.: Ni bilo drugega je nič,

(škrbasta)
kakor prevzetnost!

II. meščan: E zakaj prevzetnost? Moška je bila, ... ponosna ... rekel bi morda...

III. meščanka: Kako pa! Naj le gleda zdaj!

IV. meščan: Za vašo milost bo prosila!...

IV. meščanka: In tudi v cerkev ni hodila...

II. meščan: Vsaj toliko kot vé.

III. meščanka: In če! — samó nakit razkazovat.

I. meščan: Vi greste k maši — v cunjah, mati.

II.: Kot more kdo!

III.: Zato ti vrat ljudem svoj daš občudovati.

I. meščanka: Nesramnost to!

II. meščan: In vi zobé!

I.: Jezike dolge pa obe!

(Meščanke ogorčene odidejo v ozadje, meščani se smeje umaknejo v stran. Njih mesto zavzamejo kmetje.)

Kovač: (pride s Fužinarjem v skupino) Midva sva že opravila. Zdaj je France... Potem pa ti Maruša!

Maruša: (osorno zbadljivo) Da bi javila se sama, treba se mi zdi. Vse so se sklicali — le mene se branijo. A jaz povem (strastno) resnico čisto, vso,... gospodí!

Fužinar:
To mora vsak, kogar zadene.

Maruša: O, jaz jim že oč odprem!

Fužinar: (kafeteremu preseda njena zagrizenost) Miruj, miruj, in tiho bodi, in takih ne ubiraj strun. S kovačem tu... zbrasti sva jo videla samó midva.

Maruša: (s triumfom) A jaz! — Ko v svedru je tolmun jo vil... kako je črn gavran(pomembno)se preletaval nad vodo...

Kovač: Saj precej v smrekah... malo v stran... gnezdili vsako leto so.

Maruša: (temno) A krčal ni za prazen nič. Jaz vem, kaj ta pomeni ptič. Če čarovnice vmirajo, krog njih se vrani zbirajo!

(Kmetje se osupIi pogledajo, majejo z glavo, meščani prično prisluškovati.)

Oče ribič: (ostro) Kaj se ti blede? Kaj noriš?

I. meščanka: O čarovnica tudi še!

IV.: Morda...

II.: Zakaj pa vendar ne?

V.: Moj Bog!

VI.: O sveti božji križ.

(se prekriža)

Kovač: To babje čenče so samo.

= 2. prizor =

(Prejšnji, pisar se prikaže na balkonu.)

Fužinar: (pokaže na Marušo)
Zdaj duši mir, zdaj je na vrsti.

Pisar: Maria della Costa...?

Maruša: (nestrpno) Tu!

Kovač: (meščanom) To vse ni nič!

II. meščan: Kdo je pa to?

Kovač: Rejenka ribičeva. V Trsti prevzetna najdenka...

Fužinar: ... rodu neznanega, ki je menila, da vzame jo domači sin.

Oče: E, pridna bila je, poštena —

Fužinar: Vendar si nista zarečena —

Oče: In če bi hotel jo fantin...

Kovač: (meščanom) Poglejte, pravkar je iz veže zdaj stopil — to je on, France...

I. kmet: (smeje)... ki šel Maruši je iz mreže...

II. meščan: (gleda) ... ki zdaj korak je svoj pospešil?

Kovač: (prikima) Ta bil je tudi, ki je rešil takrat Lucijo iz vode.

= III. prizor =

(France, ki je prišel od zaslišanja, in Maruša, ki se je prerila skozi ljudi do stopnic, se srečata na njih. France se skuša mimo nje zmuzniti.)

Maruša: (grozeče) Le svoje vpiraj v tla poglede, ki njenih vpaljen verg goriš, in mimo mene brez besede, kot tujec nepoznan hitiš.

France: Daj mir in hodi svojo pot!

Maruša: (razburjeno) Mir naj mu dam? in krenem naj na svojo pot? Ste čuli zdaj? Kakó on govori z menoj. Ki bil nekdaj je ljubček moj.

France: (resno) To ni resnica. Nikdar ni, kot veš, iz mojih ust prišla le senca takega slovesa, ki mene nate bi vezala. Če si iz oblakov tja v nebesa dekle si samo most zidalo, si tudi samo krivo ti.

Maruša: (sarkastično) Jaz sem zidala za oba! Dasi nisva izgovorjena si bila, vendar tvoja žena postala bi, ve snnja vsa, da tujka ta ni k nam prišla. Odkar pa ta se je vselila, o več-emite mi, ljudje, s pogledi ga je omamila, in otrovala mu srce. Prečarala mu ga do dna zločesta čarovnica ta.

(proti balkonu divje strastno)
A če je voda ni hotela, ko bil nedolžen je otrok s teboj, naj vitez vesel se tvoj! — ti — boš — gorela!

(Plane v hišo, France se zgubi med ljudstvom.)

VI. meščan: Ta ženska kar strasti besni!

Kmet: Kaj hočeš? To je laška kri!

= 4. prizor =

(Pisar na balkonu.)

I. meščan: Zdaj tiho!

II.: Mir!

III.: Tam na pomol pisar je stopil... kliče dol...

Pisar: Gospod Andrej grof Modruški?

VI. meščan: O tega lehko teden dni pozivlje še.

VIII.: Pa ga ne bo!

Pisar: ... grof Modruški?

Ljudstvo: ha! ha! Ga ni! Ga ni!

Pisar: Gospod Andrej grof Modruški?

I. plemič: (ironično) Ne nadlegujte ga, ljudje.

2.:(smeje) Da dosti nimate nikol!

3. plemič: (izzivajoče) Mar ni vam ljubica dovolj, da razloži vam in pove —

1.:Kako se grof je izpljuval —

V. meščan: Ušivci! Jezik za zobe!

(Vse potegne meče in navalí na plemiče.)

II. meščan: Kdo bil je to?

I.: Pobè predrzno!

III.: Počakaj, koj vtrojim mu krzno.

VIII.: Prokleta plemiška drhal.

Krvnik: (ki je zasledoval ves čas pazno dogodek ironično) Jaz sem samó, samó — krvnik.

I. VII. X. meščan: Iz mesta ven!

VIII. II. XII. meščan: Proč z naših tal!

Ljudje: Hej straža! Straža!

(Straža poseže mes, loči bojevnike in porine plemiče na desno v smeri proti St. Jakobški cerkvi.)

= 5. prizor =

(Sodnik in par dvanajstnikov se prikaže na balkonu.)

Sodnik:
Mir ljudje! Ne dajte se zavesti od krvi, da bi nad glavo zmagovala. Strastém kaj malokdaj gre hvala, Navadno pa jim kesli sledi.

Volbenk Orehovec: Gospod sodnik, imate prav! Vendar povsod so dane meje Dobroto je — vele — sirota, in vzrok svoj vsak ima pojav! A da bi k škodi še sramota nad nas prišla, — in da se smeje zlohotno ta, ki mi v obraz je — pljunil,... ne prenesem — jaz.

Meščani: Tako je! Da! Mi tudi ne!

II. meščan: Po mestu krog popivajo —

III.: Nas noč in dan izzivajo —

VI.: Žene nam zalezujejo, kot jagnje volk —

IV.: Potem pa se zveri še posmehujejo!

Vrban Boš: Gospod sodnik, in zdaj svoj glas naj dvignem tudi jaz do vas, prijatelj rajnkega Tomaža. Kdo kriv je vprašam, da med nami do kamna sramote straža gaz dela danes? da stoji najboljši naši vseh pred vami hčera najdenke zadaj hi? da nanjo čaka tam krvnik? Kdo kriv je, o gospod sodnik? Prijatelju se oddolžujem in zapeljivca obtožujem pred svetom vsem, meščani vi!

Ljudstvo: O tak gospod ni kriv nikdar! Da, ta je kriv! Tako je stvar. Kar njega naj obesijo! Naplejte ga na koló!

Sodnik: Zaman besede plameneče, moj tesno omejen je krog. A ki nihče ni uteče, je sodba, ko bo sodil Bog.

Vrban: Da, sodil bo! In ko obéh bo tehtal krivnjo, jen z ločin — nov: mene, tekel, fuzarín — spoznam bo lažjim, nego greh
njegov, ki sodbe zanja ni. Zato pa tudi dobro vem, da govorim iz srca vsem, če prosim zanj — milosti.

France: Ne, ne! Nič milosti gospod! za to siroto vseh sirot, samo pravice malo, in malo le usmiljenja, da led bi raztajalo,
krog vašega srca. Če res pravica slepa še tudi gluha bi bila, in bi beseda lepa odmeva v duši ne našla, — oči odprite vsaj,gospodje dragi in gospe, poglejte in povejte, ste videli od njenih kdaj bolj žalostne oči?

IX. meščan: Dovolj tega! — Dečak miruj!

I.: Nikar nad njim se ne huduj!

III.: Ti si zaljubljen fant!

=6. prizor=

(Prejšnji brez sodnika. Lucija, krvnik za njo. Maruša, ki se zgubi med ljudmi.)

Rabelj: Kdo? Kdo je to, ki jo ženo na kamen v halji sramote? In res naj bo? da bivala bi duša temna v podobi tej rajsko zori? Mar čar je pekla? Kar gledajo moje oči? V mrak meglen ves naokrog zavita se mi zdi, a kamor je njena noga stopila, se je megla umaknila, in vse je svetlo. Odkod ta luč svetla? Iz motnega olja ni vstala, iz luže močvirne ni vzšla! Kako se bi v taki krasoti razdiviti mogla, da dali je čudesa niso neba. In če že telesa lepoti bi vladala duše tema, pa vzvišeni sili te boli zagospodovati nikoli ne mogla bi tema srca. Za čelom tam polnim miline zločinskih ni misli tkanine kdaj mogel zapresti si vrag; in ustni z zlobam ostale vsekdar neprestopen so prag. In da bi kdaj mogle vmazati te lilije njenih se rok, iz blata da mogli kdaj vstati ločkvani njeni bi nog? Za to so prenežne, prebele, in davno bi že iztehtele, da vanje kanila se je kal.

Lucija: Božjega Mati Sinu! Daj da sramu žgoča redčica, ki biča mi lica, vso me zalije, vso me pokrije; da kot oblak plašču enak temnóškrlaten v se me zavije, in da me skrije, ščit blagodatén v moji sramoti, v kateri drhtim, v kateri medlim, kakor da stala bi v grešni goloti v množice sredi, od koder pogledi nje neizprosni merijo — perijo v revno telo, in muki neznosni s kruto slastjo dušo izročajo smrtno-bolnó. Sveta Devica, usmili se me!

7. prizor

(Prejšnji; sodnik s spremstvom na balkonu.)

Sodnik: Zagovor tvoj naj čujem zdaj. Imaš pojasniti še kaj?

Lucija: Ničesar več! Če greh mladost je, — sem grešila, če greh je vera, — sem grešila, in ah! — če je ljubezen greh težko in silno sem grešila.

Vem, da po tem ne vpraša pravica trda vaša. In kaj naj pulj lehák besede odtehta tamkaj, kjer dejanj svinčena peza govori, ... da ni iz čustev, nad in sanj, iz misli, strasti, zmot in bede usoda jih človeška sprede, in vrže megél v val zgosti.

Kjer dež pohleven je zemljó napojil in napolnil strugo, čemu izbrala pot bi drugo potoka, rek tok in val? A tam, kjer je vihar divjal, in zgnal vode je v veletok, in vse preplavil krog in krog, kjer dere, lomi ruši, trê, da vse pod njim pogiblje, mrè... kaj mar mu struge je, bregóv, okopov kaj, in kaj jezov?

Zanj mej in mer nobenih ni — na d njimi je — in sam je vse — kot so nad zakoni — sveta, in bodo — zakoni srca!

Kakor nevihta, kakor povodenj je name prišlo? in zlilo in pokopalo me je pod seboj. Jače od volje človeške je naše srce, zublji peklenski, luči nebeške v njem plamene.

Nad njim pa je On, ki vse vé, ki vidi tudi v moje srce, in čegar sodbe se ne bojim. On je z menoj! Vi pa sodite grešno telo!

Oče moj! V tvoje svete roke izročam svojo dušo mlado.

=8. prizor=

(Prejšnji brez sodnika, ki odide v dvorano.)

Krvnik: (jo usmiljeno gleda) Ah, te tvoje bedne oči so ena sama temna solza bridka, solzi, ki na tebi blisči, ti roža moja vitka. Morda je same grenkosti, bridkosti strupena, ta solza ognjena.

O da jo morem in smem vzeti, poljubiti in izpiti, in umreti mesto tebe... Lucija!

=9. prizor=

(Prejšnji. Na balkon prikoračajo mestne sluge, eden od njih ima v roki drobno palico, drugi srebrno sodno žezlo. Sodnik s sedmimi svetovalci stopijo do ograje, na kar prične sodnik čitati sodbo.)

Sodnik: Mi Luka Novak, kot svobodno izbrani sodnik in notranji prisednikov svet dvanajstnikov ljubljanskega našega mesta, po vesti najboljši sodeci obtoženko sno narodejstva podtaknjenega oprostili, sicer pa spoznali jo krivo, in sodbo izrekli na — smrt.

France: Nič ne žali! Nič se ne boj — (ob Luciji) Ne obupuj! jaz sem s teboj.

Ljudstvo: Na smrt! Obsojena na smrt.

France: Gorjé! To zmota je strašna.

Maruša: (divje) Naj žrelo jo požre pekla!

II. meščan: Ta divja strast!

III.: Ta črt!

IV.: Ta črt!

Posamezni: Zdaj v stran prepl! In red in mir!

Sodnik: Premotrili vse smo, in kazen do meje omiljeno skrajne, velimo izvršiti tako: Vodite to grešnico revno na Friškovec venkaj na polje, da sodi pravični jo meč! Potem pa krvnik na grmadi sežge naj telesne ostanke; prah in pepel njen naj zbere in naj ga po reki raztrosi tam, kjer je — grešila nekoč. Šibica zdrobljena, sodba izrečena? (Vzame paličico, jo prelomi in vrže obsojenki pred nogo.)

Ljudstvo: Smrtna sodba izrečena... 

Sodnik: Lucija Škofova, si razumela? 

Lucija: Sem. Hvala vam, gospod sodnik. 

France: Lucija čuj! 

Maruša: (s satansko zločestim veseljem) In bo gorela! (zmagovita) Če živa ne, pa saj mrtva! (k Francetu sovražno) In tezgadi daj se z njo! 

Meščani: Proč s tabo! besna furija! Iz mesta ven! Naprej! (bereta Marušo v stran)* 

Sodnik: Krvnik! Izročam ti obsojenko! *(krvnik se neodločno približa z vrvjo v roki, katero bi moral obsojenki vreči krog vratu, in omahuje)* 

France: Ne loti se je! proč roko! Zla lastni hrani zanjko vrat. Lucija, čuj! — nič se ne boj — Jaz čuvam te — Lucija: *(žalostno)* Zdravstvuj France! *(hvaležno, prisrčno)* če rodni ne, po srcu — brat! 

France: Lucija! Straža: Proč! Umakni se — Naprej! Na Trančo! Idimo! *(Franceta, ki se nekoliko časa ruje s stražo, sunejo v stran, obstopijo Lucijo in krvnika, jih vzemo v sredo in odidejo proti Tranči. Ljudje se porivajo deloma za njimi, deloma se razidejo. France sedi na stopnicah, gleda za njo in joče jeze in žalosti.)* 

France: *(obupano)* Nebeški Bog! Odhajaj! Gre! In jaz brez vse moči, sem — tu! *(pokrije si obraz z rokama in krčevito joče, ko pristopi oče, in ga strese)* Oče: *(mehko)* France! Daj! pojdiva domu. 

==IV. NOTTURNO.== 
(Ječa v Tranči, v katero prideš skozi težka z železom obita vrata po stopnicah iz pritličja. Na desni malo zamreženo okno v precejšnji višini, na levi ob steni kamena klop, ob nji na steno priklopljena navzdol spuščena, surovo obdelana mizna plošča. Na nji vrč, kruh in nekaj jedil v lončenih posodah. V kotu par šopov slame, blazina in posteljnina. Ko se dvigne zastor, je čuti iz daljave pritajen korak na posavah mestnih godcev. Takoj nato zvoni iz manjše daljave večerni zvon avemarijo. Večerna zarja se tekom akta prelije v mrak in temo.)

=1. prizor.=
Lucija: (V sivi halji, železje na rokah.) Že h koncu se nagiba dan, poslednji dan... Skoz okence žari nebo... in v zlatu se tam zunaj koplje dol in plan... in solnce tone za gorami. Ljubljanice mi pod nogami šepetje tiho leni val. Piskači s stolpa so vrhá že odtrobili svoj horal, in s svetega se Jakoba razlega fin večerni zvon. Ave Marija! Ne daleč proč od tam, kjer bron nočoj drhti njegov, stoji košata lipa, zubori iz curkov bisernih vodnjak, pršeč rosi na tisti tlak, kjer deklica nedolžna ž njim tedaj sem prvič se sestala, in ž njim plesala. Tam prežil — *(strastno)* kot strela mi vtrezdil Krim — pa tudi sodbe mrki ris! *(trezno)* Kaj mislila sem, ko je niž in onih svetlih dni vesela potekla, da bo besnel v plamena plamenih nekdaj, ko tilnik moj bo trl in mlel! *(trpko)* In zdaj? Izprazniti trpljenja kelih sem morala do dna. Če kaplja zadnja v njem je še zastala — kaj naj pomeni ta? *(vdano)* A tudi njo posvetim tebi moj Andrej! In po tebi, glej nevtéžno koprnim in v železje vkovane, stezam svoje roke po tebi. *(iskreno)* ki ljubi neomajno te moje srce.

==II. prizor.==
Lucija in Mati. *(Mati in hči se objemeta in jočeta.)* 

Mati: Ti revica! 

Lucija: Ne jaz! A ti! *(jo pogleda od nog do glave)* Kako si se mi posušila, kar oče je umrl! O vem, da tudi smrtjemu zakrivila sem smrt. 

Mati: *(plaho, se bori sama seboj)* Poglej, preljuba hči ... In zdaj od tebe tudi ti odhajaš! ... Sama naj ostanem, ter ob njegovem naj preranim ... in tvojem svežem grobu še preživljam težke svoje dni odslej naprej ... 

Lucija: *(bolestno – naglo)* O mati! Ne! Mati: *(se ojunači)* O pač! ... In vendar ni še vse zgubljeno. Še mogoče je rešitev ... hčerka bi ... kako! Lucija: *(bridko)* Rešitev? meni? — Ah življenje ne more biti opróščenje samo za mene, — to je smrt samo. 

Mati: *(proseče)* O ne govori mi tako. Poslušaj! ... *(odmorno)* ... Ko sinoči *(obotavljaje od tod ... domov ... čez Žabjak, in zavijem v Pasju ulico ... *(hoteno, odločno)* iz njenih senčnatih ožin, tam, ... kjer se ulico od pot slaneti ... v svetli mesečini ... ob dveri ... naše hiše vsem ... ... moža ... zamotanega ... v plašč ... Kaj hoče tu? ... in ... Kdo je to? se ... vprašam *(naglo)* Niti poznati nisem mogla ga ... v bližini ko me govori: »gospa, — če mi dovolite ... bi z vami govoril par besed samo.« ... zaradi vaše hčere ...« Kdo *(si hoče pridobiti časa z raztegnjenim pripovedovanjem)* pa ste? — »Gospod tako povem vam vse ... mi reče ... ali smem? ... V imenu božjem! — pa vstopite! Takoj bo luč! — In zdaj hodite za mano! ... »Hvala, dobro bo tu v veži ... zamec, skromno ... gost v zadregi ... moj odvrne ... tajni, klobuk si sname širokokrajen ... in ko ... nanj pade pramen ... prost, *(naglo)* obraz zagledam razsvetljen ... 

Lucija: *(razburjeno)* Emilijan? Kdo?! .. Kdo je to? 

Mati: Sam ... vedno pravi ... Milan ... si ... Lucija: *(trpko, mrko)* Zadosti jih je eden sam. *(Odmor.)* Ta, ki je došel ... ljubá hči ... bil ... oni ... s. Sedal ... je planil, *(kratek mučen odmor)* 

Lucija: *(plane kvišku)* Kdo!? ... S Sedla!? ... rabelj! *(dokajšno, grozavo)* O Marija usmiljena! Čemu? 

Mati: *(žalostno, resno)* Lucija! *(proseče)* vrsnici zadnjo mojo nado! ah, glej življenje svoje mlado, in moje v njim! Če sebe ne, se usmili svoje matere. 

Lucija: *(odločno)* In kaj storim naj? Kaj želiš? 

Mati: *(obotavljaje)* Saj ... morda tudi sama ... veš da se po pravdi ... in postavah, že hočeš lehko oprostiš, odtegneš sodbi se krvavi — 

Lucija: *(ki preide študijo, trpno)* Ne boj se! ... vse izreči smeš! 

Mati: v stiski, plaho)* ... če ž njim, ... če ž njim ... se ... poročiš! 

Lucija: *(ironično)* Torej me je pri tebi snubil! 

Mati: *(priprosto)* Ne! — Pravil je, da te je ... vzljubil, ko stala si na trgu tam ... in prosil me, da te pripravim, da pride na poset pa sam ... 

Lucija: *(odločno, trezno, stvarno)* Dovolj vsega! čemu sanjivim se pravljicam bi vdajal mož — saj kri manj rdeča ni od rož. Življenje moje mi izpalo samo, ker ... dete ... je ... končalo — še drug me, hujši ... greh teži, *(no brez trpkega sarkazma)* ki milostno mu dan izbori pred smrtjo in sramoto mi —! močno srce — moja samomor! *(Odmor.)* 

Mati: *(rezignirano)* Torej ni mogoče te oteti? Lucija: Ne! in si tudi ne želim. 

Mati: *(obupano)* Saj meni mesto ni umreti *(sklene roki in pogleda proti nebu)* nebeški Bog, daj ... te rotim! *(odide plaho, skrušena in potrta)* *(Ječar prinese motno gorečo svetilko, se usmiljeno ozre po obsojenki, odide počasi in odpre vrata krvniku.)*


V. prizor.
(Lucija. Rabelj.)

Rabelj: Pravkar sem videl mater tvojo ... kot senca zbegnila plašna v solzah, molče je mimo mene — in jaz ... poznam usodo svojo.

Lucija: Če jo poznaš, čemu prihajaš? — Ni tvoja ura še prišla — Mar da na muki se naslajaš, prečudna slà te k meni žene? Ah! daj umirajočim — mir.

Rabelj: Težko ga dà, kdor s am ga nima. Kdor žeje mrè, kaj mar mu žrtve, če v skali sami sluti vir? In če vzbuditi treba mrtve ko čuvstev vse preplavi plima, slovo si vendar pribori. *(refleksivno)* Kar danes jaz sem, kar si ti — vse je življenje zagrešilo... Neurje me v dežele vaše je dečka divje navalilo.

*(trpko)* Siroto pa neversko skor končati z mečem ni kazalo. Kam torej ž njo? — In če jokalo z besedo isto je gorkó, kot vam je dana, mi srce — ostal sem turška zver! — In kdo naj bo mu oče in rednik, če ne — krvnik!

*(bridko)* Tako med Volovec in Grad na Sedlo tok me je zagnal usode. — Tamkaj je pomlad dni mojih mračna odcvetela, me z zagrenelostjo prežela, in tam sem to, kar sem, — postal: zaničevan šàpa, ki izvrši, kar drugih boljših srca in glave izvršiti brez sramú vele.

*(sarkastično)* Sevé si z rok odečiš — križ a da opereš si srce in vest in dušo — *(trdo)* vode ni!

Naj sodi Bog! če res moj greh tako je velik. — A v nočeh brez spanja, ko čuvaj raz Grad je klical ure, ... tisočkrat razmišljal sem, če res ne gre, kot drugim, tudi meni mal kotiček saj na solncu; če utrinka drobnega samo ni sreče zame. ... In dejal sem si: da vzamem tod slovo, da čudes ne velja čakati, da srečo mora vsak iskati, sam z volje smelo si rokó! ... In vendar sem ostal!

Tajinstvena in čudna sila me zadržavala je tod. Ne vem zakaj, kako, odkod prišla je name — tu je bila! Prinesel sem jo že s seboj morda iz juga! ... Narod moj, ki v sužnosti vzdihuje kruti, rad mnogo sniva, mnogo sluti ... Jaz ... sin njegov, ... *(da odtmev sebe, in da vstrpim)* ... sem prav tako v neznosni, divji svoji boli ubežal v sén, ... in slutil ... tebe.

In dàsii nisem prej nikoli te vzrl, — trpeči tvoj obraz v valovih bujnih tvojih vlas se vendar zdi, da ga poznam, da gledal sem od nekdaj vanj, ah, da v spominu ga imam še iz otroških svojih sanj.

Dà, isti trpki je izraz krog ustn sencil nji i obraz, ki še spomin jedin svetal iz davnih dni mi je ostal: o zlata moja mati ti. Spomin, nikdar pozabljen in nikjer!

O vem, o vem, če še živi, kako bi te vzprejela, na prsi te prižela, Lucija tebe, svojo — hčer. Ne pomišljuj, — podaj rokó —, in prej kot luna pomladi se v drugo, čez plan, vrhè na jug pot nama skupna gre. Ne hóti, da jo hodim sam!

Lepo je tu, — a lepši tam. O ti ne veš, kako lepo! Kjer šume naše šelesté kjer reke naše z gor drvé, kjer v kolobarjih pod neba svodovi temnosmodrega ponosni orli krožijo, jih širijo in ožijo, kot straža sprepletavajo planin se naših, v doli pa citrone razcvetavajo, oranže po brdéh žaré, in trte sok medén rodé; kjer večna se pomlad smehljà; kjer naju nikdo ne pozna; kjer prošlost vsa, — le težek san na veke vse je pokopan. Lucija! — tam — ne reci: ne! — življenje novo so začne, in z njim pomlad cveteča, tam tudi nama srcá, Lucija, se vsvete!

Lucija: Besede čula sem, in sem spoznala da nikdar moči ni človeka ubiti v nas! .. Udaril si na skrite zdaj srca strune, .. ali jeka — pa v globocini duše mi razrite več kroj ne izvzvala. Potrgane so strune v nji! Kako bi tvoj je glas vzglasila, kako bi v tvojo se vživila, ko davno vse je v njej mrtvó, in vse pustó in vse temnó ... v puščinji zimski večna noč! A v tebi je življenje moč v tej kasni prekipela uri, ki čarobni v nji nosi ključ, da v svobodo odpreši se duri. Na nebu solnce, v srcu luč, noč za seboj — dan pred seboj — kaj bi z menoj?

Rabelj: Kaj bi s teboj? S teboj, ki v silni svoji boli srce nesrečno k tebi moli, ti blažena si med ženami, Ti! Ti! moj solnčni san! Ah v tebi sami vzblesteti moj le more dan! Brez tebe zame več ga ni — brez tebe groza je noči strašná samó, in večna bo.

Lucija: In ti se bojiš te noči? in drhtiš pred njo? In ljubezen tvoja ne sveti v nji, in me ali samo? Kaj naj ti povem? O, bodi mož — in ne obupuj —! *(odmor)*

Rabelj: In to je vse, Lucija, čuj! — kar moreš reči mi? Tako naj grem?

Lucija: *(po kratkem odmoru)* Ne, ne! Tedaj, ko želj se ti vresniči čud, ko hrepenče ti oko zagleda tvoj domači kraj; ko stojiš ... spet na rojstne gruda tedaj — se spomni mene, — in izroči ji pozdrave moje. In ko na očevine tleh, na prsih matere se svoje spet prvič odpočiješ izgubljeni sin, in solnce sreče zablisče v očeh, o naj tedaj ti zaigra, po licih zdrkne, pade na tla, na domovine tvoje sveta tla med njim in tebi — v moj spomin. *(mu poda roko)*

Rabelj: *(poklekne prednjo in ji hté poljubi roko)* Ah, v tvoj spomin? O kar imam živeti dni, od njega živel bom samo, na uro to. In zdaj v slovo ... odpusti! Hvala ti Lucija! *(se ostrmi)* *(odide potrt, pogleda se enkrat otožno nazaj, in izgine za vrati. Odmor.)*

==VI. prizor.== Lucija. France. *(S suknjo pod pazduho, ogrnjen z ribiškim plaščem, v katerem nekaj skriva.)*

France: *(prostodušno, iskreno)* Lucija!

Lucija: *(vzradoščena)* Ti si France? ti nisi me pozabil?

France: *(resnobno)* Ah, kako bi te, ko mislil več in bolj sem nate v teh mesecih, kot prej kdaj...

Lucija: *(grenko)* Ah name ... name, ki poznat vsi težko grešnico me zdaj.

France: *(možato)* Kaj mar mi sodba in ljudje; *(prisrčno)* merilo moje je srce.

Lucija: *(toplo)* Vem, da si blag prijatelj moj, in vedno dober bil z menoj.

France: Kaj dober?! — Kot si zaslužila. Ni bila vaša hiša dom moj drugi? In si pozabila, ko oče je obolel, mati — *(se prehiti)* ničesar zabil ti ne bom —

Lucija: *(odklanjajoče)* Naj! ne govori dalje France!

France: *(se ne da motiti)* ... in mar se ne spominjaš več, ko ribe v hišo sem prinašal, in s srcem vedrim, vesele se nate, kot na praznik svet, od vas potem domov gredoč sem na klobuku za nageljji še blažen tvojimi ponašal!

Lucija: *(resno, zamišljeno)* Da, to so bili lepi časi.

France: Najlepše pa v vsi vrsti let je bilo za veliko noč, ko v divnem, bujnem svojem krasu razcvetala se je pomlad. Ah, da, takrat vsi, vsi ste: oče, mati, — ti — k nam na Fužine v vas prišli.

Lucija: *(otožno)* Zakaj raz mrtvi ta zaklad, zdaj pozabljenja prot odgrinjaš?

France: *(otroško)* Ah, da takrat ... *(še se spominjaš?)*

Kako gorelo ti je lice, kako svetile se oči, ko prve trgala cvetice si po ledinah krog vasi. V zaspanih zvončkov tihli roj, v trobentice ž njim prešerni boj, v Marijinih srajčic sred vrta, v vijolic črede krog mejá je čudobajno pastrice ročica ti posegala, in kot metuljček bel — vesel po cvetju ti je begala. Lucija! mar si pozabila? ...

Lucija: Ne, Nisem! ... in saj veš cvetice sem od nekdaj zelo ljubila.

France: *(veselo)* To vem. In glej, zato *(izmota šopek iz plašča in ga ji poda)* prinesel šopek sem ti zal, iz njega rožnkravt dehti, ljubezen živa v njem gori, in rožmarin ...

Lucija: *(tesno, žalobno, mrko)* Ah, svoji bedni prijateljici ... zdaj ... v slovo poklanjaš ga ... pozdr ... v poslednji it!

France: *(živahno)* Ej, ne Lucija, ... ne tako! Pozdrav življenju ja ti prinašam iz prihrankov svojimi ... in kar ... zložili skupaj ... smo ... doma podkupili nočne sem ... stražarje. Kosmačev Gregor, njih glavar, je Zavogljan, in me pozna. In prav tako se za denarje nam Vrata Pisana odpro. Sicer stori, prinesem čásam, pa makov sok, kar treba bo. S tem mislim zadnjo sem zapreko za plot pognal. V najhujši sili zagrabil tudi bi za nož.

Tu imaš pilo! *(z njo cepili železje si ... in tu obleko! *(razmota zavitek oblek)* na begu pa kmetica boš. Ko ura pojde na enajst, bom tu. In ko dvanajst, ležati mora davno že za nama mesto. Med borjem Volovca si cesto izberiva na Laze tja. Tam čaka brž brod. Čez Savo brž — čez Dolski kot, v gore naprej! In glej, ko nju dan pozdravi novi, Grmače skalne že vrhovi leže za nami, in pod nogami v dolini sniva še Drtija. A tam za njo, — sred šum — v Pečeh — za jamo vem na skalnih tleh — o tam na varnem boš Lucija.

*(Kratek odmor. France jo gleda vprašujoč, zmagovito.)*

Lucija: *(rezignirano, a gorko)* Na vsem kar mlada sesanjala, je glava ti, prisrčno hvala! *(skoro materinsko)* Vendar, moj mladenec dobri moj ... ni noči iti mi s teboj.

France: *(presenečen, strmeč)* Ne greš z menoj? Ne greš Lucija?

Lucija: *(mehko)* Dobrota, ki srce ti kiti, me s težo cepe ni ubija in vendar moram odkloniti, kar tvoja mi mladost ponuja. Če tudi danes vest se ne probuja, pa vendar kes ne izostane pozni, ko meni ne bi se izcelfle rane, in ti bi predramil se v blodnji grozni. *(Odmor.)*

France: *(nekoliko potrtjen, potem sanjavo)* O koliko razmišljal sem o tebi! — Sam ne vem od kdaj ... Ah, ko žarel je dan vonjav, gorak, svetal krog mene: lesovi in goré zelene, zoreča polja plodovita, kjer ob modrico drzni slak prižet v objem tesan vasuje, in v ognju ljubosumnem mak razpaljen strasti se hudeje; in rázor poje: pet — pedí — po cvetni ajdi vse šumi; in čričkov godé zbor ubran; metuljev trop valhjà pijan; in spevov sladkih gaj zveni ... uhó se siltlo, okó je žejno pilo ... a prevzeta od vse divote in krasote s slepoto in meglo odeta — zavest spoznala moja ni, *(pomiluje)* *(kar drugih davno že zavzele so oči)* da dne brez solnca ... ni!

Lucija: *(v mislih na Andreja)* Ga ni! — o vem.

**Lucija in France: (duet)**
Ga ni! — In vendar kaj vé o tem skrajnčkov v višavah polet, kaj vé na trati pisani cvet, in kaj metulj ob njem?
Cvetó ... dehté, pojó, ... vrvé odprte vesele do mrakov turbinah, in se radost beléga dné: ker solnce jim v srčecih drobnih, prižgalo sami je dan!

Lucija: *(otožno)* Naj noč jim nebena ga ne vtopi, naj čas ga nobèn jim ne zruši!

France: *(sanjavo)* Tako pijan svetlobe svetle v duši, in polno tihih pesni v nji — kaj bilo mar mi je vprašanj? *(z očitkom, grenko)* Iz vrta rožnobajnih sanj tuj moral me vik je in krik, za tebe vzdramiti me strah.

*(zamakneno)* Potem ... je v mojih rokah ležalo drobno tvoje telo, revno in smrtnobledo tako ...

In vidim te še, ... kako si odšla bedna in ... samotna vsa, Krog belih rok poženje vrvi, ... In čujem jo še, ah, kako živo tvojih nog drsajo, medlo stopnjo trudnó.

*(razburjeno)* O čujem, čujem, — kako vode šumé, slapovi grmé, Kolesja cvilečega stok in vzdihi duši valovita struga ... in kladiva težka fužinska bijó zamolklo ... trdó ... za zamahom zamah.

*(možato)* A hujša in težja od njih padajo kladiva druga na tvojo nesrečno glavo. O groza, o strah!

Pod ónimi zemlja se stresa, pod temi pa moje srce. In tedaj je postalo tvoje — moje — gorje. Zazijal je pekel, in odprla so se nebesa — in koprena je pala!

A glava je zakričala: Ne, ne! Ni res!

*(milo)* Ali srce je v prsih zadrhtelo, in kako: struna na goslih zaihtelo, in vse spoznalo, in vse priznalo, in vzvalovilo v vroče strasti neokretno silo svojo kri. in vprašalo: In res? ni — res?

In pal je jez ... Srce ga je porušilo vroče, vedoče, ... Lucija, ... kaj si mu ... ti!

Lucija: *(vse v obupu)* Dali ti nebó mu govoriti brani!

France: *(slovesno, pobožno)* Kar solnce prostrani poljani, da cvete pod njim in živi, kar pticam nebeski svodovi, in ribam studeni valovi, to meni, Lucija si ti!

Lucija: *(presenečena, zbegana)* Pod križem tolikih bremenom naj svojim naložim ramenom razmučenim še to najtežje zdaj? *(Francetu, grenko)* Nesrečno moj prijatelj, o zakaj ni vse, kot bilo je, ostalo, zakaj se daljni srce spalo?

France: *(nežno)* Ni moglo, ni moglo, Lucija! o tebi je sanjalo, ... in se ni zavedalo ... ah, morda se celo v rahlih, plahih slutnjah balo, ... da ne bi ... izpregledalo. Toda — ko je tista ura prišla, in je potrkala nanje, se je predramilo, in si razložilo krepko sanjo v — spoznanje, si ozarilo svojo mladost, in si razkrilo svojo sladko, tiho skrivnost, *(vzklikajoče)* da te ljubi, ljubi! Lucija!

*(refleksivno)* Ah tedaj je to srce vzgorelo, ko kres, na gori zapaljen, v plamen strm v ljubezni bujni razcvetelo v en sam se rožnat grm. Na tleh otroških zlatih dni mojih in tvojih Lucija je vskil, z bridkostjo trpljenja tvojega sem mu gnojil, in s solzo usmiljeno svojega, sem mu zalil.

In pognal je v popje in se razpel, in v dišečem žaru se razcvel, da zdaj v plamenih živih ves gori. Kot je nekdaj tam grm gorel na gori sinajski, in zdaj gori, in zdaj žari, bo gorel, in bo žarel, do konca dni, Lucija!

Lucija: *(potrta)* Kaj naj z bogastvom vsem brezdanjim tvojega srca, ki mi ga sipiješ pred noge v trenutku tem storim?

*(rezignirano, otožno)* Usahnlo, mrtvo moje je srce, ... in jaz kakó, naj se ti oddolžim, nevednica, za vse, ne vem.

France: *(ognjevito)* Ti in nevednica! Svetnica, ki ni na tebi sence greha ni pokoriše se in trpiš za greh tuje, mučenica! Ah glej, jedina je uteha mi vera v te bila v teh neznosnih, dolgih, temnih dneh.

In če s krvjo se uroki res bila omadeževala, pa pezo stokrat s solz potoki, s krvjó si srčno si izprala!

Lucija: *(stvarno, skoro trdo)* Iz riznice zaklad zajel si bogate čiste duše svoje, in lastne bisere nadel si samo na sence bede moje. Ne varaj sam se! Mimo zmot na jasno, trdno kreni pot!

France: *(obupno vije roki)* O daj, ne zavrzi tega srca zaupaj ljubezni njegovi; pomisli, da nate sem v žanci gorjá, da z boli neznosne okovi, kot strah in obup jih rodi, prikovan, da z dušo sem celo nesrečno ti vdan, da nisem ves svoj, da sem tvoj!

*(koprneče)* O ti, saj si dobra in blaga, da blažje in boljše od tebe ni — o daj mi sijati svoje oči, ne podi spred raja me praga. Kako naj brez tebe na sveti, odslej bi še mogel živeti? pogrešati tvojih belih lakti, pozabiti tvojih globokih oči, ne diviti zlatu v tvojih se vlas, in že duše izbrisati tvoj si obraz v grudi preseljen tiho v tebi ... in vse ... ki lepša, kot ... mavrica si nad vodo, kot rosa je v jutranji — zarji — *(vrže se na kolena)* ah ... kot sveta ... devica v — oltarji.

Lucija: *(presenečena)* Usmiljeni Bog! ... grešiti nikar! *(s strahom, strogo)* Nesrečni otrok, — ah, vstani vendar — Kaj govoriš ...? *(Odmor.)*

France: *(jo meri nenkrat nezaupno)* Ah, ... ti se srdiš? *(odmor)* *(bridko)* In nimaš ... zame ... rešilne besede? Lucija! in mar ti ni moje nesreče in bede? Lucija! *(strastno)* In hočeš ostati? Ne maraš bežati? — Lucija! *(Odmor.)* ... in torej naj ... grem? —

Lucija: *(izmučena, proseče)* Ne morem ... ne smem!

*(Odmor.)*

==VII. prizor.== *(Prejšnji, menih odpre vrata in gleda.)*

France: *(rezignirno, grenko)* Prišel po nebesa sem ... pkla temó *(ogrne plašč, da se pripravi na odhod)* odnašam pa v duši strti ... in če je življenje hotelo tako — saj bodiva združena v smrti...

*(trpko, mrko)* *(seže po nož, a zagleda meniha, roka mu omahne; gre povešeno glavo proti vratom)*

Lucija: Ah! svoji nikdo *(tolažeče, rezignirano, dobrohotno)* ne more uteči usodi...

Menih: *(na pragu)* ... Mir vam bodi!

France: *(grenko)* Mir? Da mir temè! *(Krohota ubèli.)*

Lucija: *(v težki grozi)* France! France!

==V. GOLGATA.==
*(Moríšče na Friškovcu. Na levi strani v ospredji splošno znamenje — zidari križ. Zadaj na desno grmada, pred njo oder, na kateri vodi par stopnic. Na odru kol, stolica. Čo, vrvi v tleh pred tokom par železnih obročev, pred njim z žapenjem nepokritja kosa. Na desni sredi mala kamenita klopica. Na desni v ozadju par vodmotskih bajt, sicer pa razgled preko severnega, ljubljanskega, deloma z gozdiči poraslega polja, z griči in predgorjem, tja na Savinske planine. — Zgodnje jutro.)*

=1. prizor.= 

(Meščani, meščanke, ljudstvo iz okolice, čakajoče na sprevod, v katerem ima priti obsojenka.)*

1. meščanka: Kakó hladnó, je jutro.

II. Mene kar mrazi...

III. Jaz vsa se tresem —

I. Da z zobmi šklepečeš!

1. meščan: Meni pa tako se zdi: vaš mraz je strah samó

2. ... Razburjenost ...

II. meščanka: ... deco lehko da!

I. Mar ni to groze kraj? Vrvi?

II. Vešala, kolesa, ognja meča?

I. Ta Friškovec?

III. Za vse sveta zaklade semkaj ne bi šla po noči.

1. meščanka: Ah, si ti boječa!

III. Že prav! A tukaj vendar straši ... na teh s krvjo opitih tleh.

II. Posebno v kvaternih nočeh.

2. meščan: *(skrivnostno)* Naj vam povem — *(pomigne, naj gredo v stran)*

II., III. meščanka: Besedi vaši sledimo —

I., IV. meščanka: Dajte, govorite!

2. meščan: Stopimo v stran — in poslušnite! *(umikajo se v stran; na njih mesto stopi druga skupina)*

*(Med pogovorom odstopivše skupine pride na oder France v pomečkani, povaljani obleki, razkuštran, neprispan, z mrakotem, bled, vpadlih lic, čisto propal; bolj pred se, potem nervozno prste na rokah, sede, se zopet dvigne, zopet sede, napravi par korakov sem in tje, in obstane topel v nemem obupu končno ob klopki.)*

==II. prizor.== 

(Prejšnji, France.)

France: Ah to je bila noč, ki si izmisliti ne more je hujše satan sam, ne drug je razigrati kot pekel! Kot da iz kleških jam škorpjonov voj na bore telo bi moje vsul se smel; bi vame kač zažrlo se tisoč, in se razpelo po telesu, in grizlo, vrtalo po mesu, po žilah mi rojilo in vlaknéh, suvalo, žgalo po kosteh, z jezikov škapinj preklanih uhó vbesnilo luliičavo, in s kladvi svojih glav tenkó udarjalo mi po možganih, — in z ognjem žéhi in klešč zobóvi — s sleči sokovi in otrovi, mrcvarilo srce medlo —!

Da, strašna noč! Ko sem s stopinjo vdiračo med grozom močvirnim drl, ko me na živem mesu žrl je volkodal, in me dušila je móre peza; ko škropila prhoga je s krvjo me vročo... V daljavi medli ... zar krvav krog mene ples pa vrtoglav kresnic in isker se žarečih... sov, risov in mrtvaških glav! — obrazov čudnih, spk, potvor! In vmes ječanje in škripanje, perot nevidnih prhutanje, ljudi, zveri pošastnih zbor! ... A iz gomazni se glasov vseh teh poraja, vstaja vse čas — en glas — Kot bučen stok grobov, kot burje rezek pisk, kot vidre satanskih blizg, strupen kot vik svojorji sred polnočnih host — in vsiljiv in grabljiv kot ščuke zolev in trnka lovna ost. In ta glas — se ves čas grohoče — stoče, vzdihuje — vprašuje:

Zakaj tako? Kako in odkod je prišlo, da ni hotela s teboj? Zakaj tako — fantič moj?! Strašno! Strašno! In zdaj sem tu! in vprašam: čemu?! čemu sem prišel? Kaj me je prignalo, ko zame končalo je vendar vse in ga ni več mostu med menoj in teboj! O Lucija, Čemu? — Čemu?

1. meščan: *(pokaže na levo)* O glej — gredo!

2. Pravkar zavili so na polje.

3. meščanka: Kako se smili žival mi bore!

II. In zaprti rešitve vsak je pot.

III. Morda ... pa vendar ne!

*(France se vzbudi iz svoje odrevenelosti in prične prisluškovati.)*

II. meščanka: Kako da ne?

Skupina deklet: Grozna je smrt, strašna!

III. meščanka: No, če jo rabelj — poroči — je svobodna, se govori —

IV. In pravijo, da v istini je snubil zanjo...

France: *(razburjeno)* Kaj? Kako —? On je poskusil se pri nji? ... In snubil jo? ... *(progrozljivo)* Ah da! — tako! Zato pogled moj, ko se vračal sinoči je iz ječe, plačal s pogledom mrkim je takó! Zdaj vem, kaj meni je ostalo. — Zdaj mi je jasno marsikaj! Pred mečem se odloči naj — Zato torej! ... Je — li mogoče, da za me niti vero malo ni bilo, kjer ljubezniv tvoje pa jaz zasanjal sem — morjé.

*(obupano)* Ah, zakaj si mi to storila? Zakaj si ubila moja mlado, zvesto srce?


*(Sprevod: oddaleč mestne straže s helebardami, na čelu mestni praporšček. Za njimi bratovščina spokornikov v raševini in kapucah. Potem bratovščina smrtne groze Jezusove s križem in mučilnim orodjem. Mestne straže drugi oddelek in ječa. V sredi Lucija, ob njej menih — za njo krvnik in njegov pomočnik, prvi noseč na rami dvoročni meč. Mestni sluge, par malih mestnih svetovalcev v črnih, za njimi r: j dvanajstnikov v rdečih talarjih. Mestni st: g sod: m zzelom. Za njim sodnik v rdečem talarju, obrobljenim z zlatom in zlato verižico krog vratu. Mestne straže tretji oddelek. — Ljudstvo. — Prišleci se razvrste krog odra; ob stopnicah obstane rabelj in postavi meč prede. Pomočnik stopi na oder.)*

Bratovščine pojo: *(Dies irae ko pride sprevod)* — *Quid tunc miser sum dicturus, quem patronum rogaturus, dum vix justus sit securus!*

Menih: Čez brezno skoka se ne boj, brezmejna milost je neba, naj z roso svojo te navdá ki pot se ti odpira raja, kjer že nasproti ti prihaja

Lucija: ročice steza, koprni, da združi v gloriji s teboj nedolžni otročiček tvoj — In zdaj pogum, preljuba hči! Velja! Saj mi v življenju bil mi tuj — naj tudi v smrti se obnese. *(ko gre po stopnicah mimo rablja)* A ti prijatelj moj, zdravstvuj, in roka naj se ti ne trese! *(Ko stopi na oder, se ozre naokrog, dočim pripravljajo pomočnik vrvi, halo itd.)* Ko solnce gre umirat, zatonit v nočne teme, poljublja s poslednjimi žarki ljubeče doli in gore. Ah, v zadnje slovo poslednjikrat tudi poljubiv naj žalostno ravni vas zelene, vas solnčne planine in tebe ti biser, srce domovine, ti bela, ponosna Ljubljana, neznatna, neznana, in ljubljena vendar tako. — *(v trenutku slabotnosti)* Kakó, kako je vse prišlo? Moj časi so se stekli, moja ura je odbila. Dolg naj plača moja kri — Reci: Kam si me vodila, Kam, o kam, ljubezen ti!

In vendar kaj bilo brez tebe, ljubezen, bi naše srce? — Kaj bila usoda človeka? Kot megle in sence medlé.

**Tercet (skupno) Lucija, krvnik, France:** A ti ljubezen, ti si vse! Tema si luči, luč temè! Si blaženost nebeška, in ti njegov pekel! Pokoja brez miru žibèl, željá in sanj vraljivi most, bolesti slast, slasti grenkost, veselja jok, obupa smeh, Ti zlá krepost, krepostni greh, Ti lestva nad in grob po njiov, ti lek gorjup, sladk otrov, ti vere nomajni zid, ti ljubek vir, in val srdit strasti in koprnenja, ti zmisel ves življenja! ti luči čar si, ognja žar, moči slabost, slabosti moč, ti naših src si luč in moč vse si ljubezen ti! Ko rož opspe se tvojih vrt, srce zagrne večna noč.

ljubezen je mrtva! pozdravljena kraljica smrt — izpita čaša je do dna — Nad silo tvojo sile ni, in kjer ljubezen ne umiri človeka srca — kot dete ti ga umiriš, usmiljena gospa! O pridi pridi sladka smrt! ljubezen me rešila ni — usmili se me ti!

Lucija: *(stoječa na odru)* Jaz sem pripravljena. Kaj naj storim?

*(Pomočnik se ji približa, in ji hoče zvezati roki.)*

Sodnik: Poteka čas krvnik! Ne mudi dalje se, in končaj svoj posel —! Kaj odlašaš se ... si čul?

Rabelj: Da, čul, gospod sodnik. A da ustrežem, moral biti, če angeli cel ne, cel ne vrag, bi pol obeh — le človek ne, ki more, kakor vi čutiti, ki more kakor vi ljubiti — In — jaz, sem človek, vendar — le!

Sodnik: Kaj naj bo to? govori jasno!

Rabelj: *(bridko)* Kdaj za izpoved je prekasno? A grešnik ž njo odlaša vsak. *(odmor)* Ko davi sem na rame meč zadel in se na pot odpravil, ves svoje sile sem zastavil, da zmagam nad seboj misleč: Preveč moči sem si prisodil, za križev pot, ki sem ga hodil, za križ, ki vanj preli sem meč. In kar trpel sem in trpim še za — krvnika je — preveč.

Sodnik: Temnó je vse, kar govoriš.

Rabelj: *(razburjeno)* Pa bodi luč! Osvobodim naj se! Pribijte me na križ, sam se ne bom, — ne morem se. Ne morem! — Proč s teboj! — in naj se ne dotaknejo roké te moje več — in najmanj zdaj! *(vrže meč po tleh)*

=3. prizor.= 

''(Opatica nastopi s spremstvom ter ostane v ozadju)''

... ko moral bi končati njo, ki vreden nisem, da bi ji nogé objeti bele smel, *(se vrže pred Lucijo, ji objame noge in jih skuša poljubiti)* s poljubi jih ljubezni blazne moje!

Lucija: Jaz sem na koncu svojih sil! — *(v zadregi)* da zadnje hipe mi teži tako! —

France: *(ki je ves čas mrko gledal na obsojenko in rablja, skoči proti odru)* *(ironično)* Teži? — Ne! ne! Naj jih sladi *(strastno)* z otrovom volje mlesti svoje, in kot v poročne naj noči sopari srce zanj tvoje zadrhti, ko pred nožice belokože obožuje položi v zamolklo plamenečem žari srca ti svojega mokrocvetoče rože.

*(stopi do ležečega krvnika, ga z levico potrese za desno ramo in ga dvigne v toliko, da si gledata iz oči v oči)*

*(sarkastično)* Daj! digni žéni se, odmêni nevesta čaka, drugovi in svati! odprija naj se na stežaj! natrósi rož po meče žejni trati, in trajici zeleni poljube tiste svoje blazne daj! *(bliskoma zdere nož izza pasu, mu ga zarine v srce in odskoči zopet v ospredje)*

Rabelj: *(začudeno)* Kdo? Ti? Da tako oči tudi moré? Zadel je srce, in smrtni obliva me znoj!

Lucija: Moj Bog, kaj storil si, France? —

France: Ti vprašaš še? udova ti neporočna! In vendar žena izgubljena, *(mehko, bridko)* kakó, kakó sem ljubil te!

Ljudstvo: O glejte, kaj ljubezen vse stori!

Rabelj: Umiram! — In prav je takó, da padel sem v prah pred teboj! Saj lepó in sladkó je izdihniti in umreti ob tvojih nogáh, o Lucija!

Lucija: *(pristopi k umorjencu)* Izhrepenel si, izkrvavel si —! In meč usmiljeni ti tvoj iz rok je pal! Kakó, kakó si nad menoj se kruto maščeval, rešitelj rešeni ti moj!

France: A mene — ni odrešil — in meni ni utešil ognjene žeje v prsih mi po njej!

Sodnik: *(straži)* Kaj se pomišljate? Naprej! in primite zločinca! Ne! Človeka se ubijati ne sme, in bodisi, da je — krvnik.

France: *(cinično)* Gotovo je, gospod sodnik! Vendar loviti in soditi se jaz ne dam. Sem svoj sodnik, sam svoj krvnik se sodim sam. *(Se zabode in pade ob klopí na tla.)*

Lucija: Mogočni Bog! France! Nesrečni ti otrok!

France: Razbit ob skalah brod je moj — a ti srčé v slovo zapoj kot na vasi nekdanje dni: Ko ležem v volno tratvico in nagrem trudnó glavico, se zmislim tebe zvezdica, se zmislim tebe ljubica.

Dokler si mi sijala ti, sijale srečne so oči, kar si zašla, je pa temà, in luči ni, in sreče ni, kaj bi iskale še oči? naj jih zaprem — in naj umrem! *(Umrje)*

Lucija: *(ki je pokleknila ob njem in se razjokala)* Izdihnil je in šel, ki v njem je bilo luči toliko, da usvetlje je megle njegovih sanj pred njim: očem, otroški veri vdanim pa načarala čudesne svore pomladi, cvetja, zlate zore, ljubezni mlade polne vse — in na zatonu pred nočjo, kot vešča mrka, zlosudna oblila z zarje jih krvjó! Zdaj sanjaj v miru, duša blodna! *(Kleči ob njem kot okamenela)*

=4. prizor.= *(Prejšnji. Opatica z dvema nunama in slugo.)*

Opatica: Lucija!

Sodnik: *(jo zagleda in se obrne)* O Nives, mati prečastita. Vi bili priča ste...

Opatica: Da vse sem čula, videla ... morda umela tudi, ko so skrita razgrinjala človeka srca se brezdna strašna pod vrhovi najvišjimi, ki luč neba zlati jih najbolj čista in svetla.

Dovolj je groze in krvi! Grobovi zapro naj žrela svoja. Od vicedoma oproščenje *(poda pergament sodniku)* prinaša ji obljuba moja.

Sodnik: Ohranjeno ti je življenje, pomiloščena si, Lucija! Bog sam je bil s teboj!

Ljudstvo: Ljudje, hvalite in slavite nebes in zemlje vsi gospoda!

Sodnik: Lucija glej! Očuval te je angelj tvoj — podarjena ti je svoboda!

Lucija: *(topo)* Kaj hočem z njo. Za žive le svoboda je samo.

Opatica: Lucija!

Lucija: *(vstane in zagleda opatico)* Ah, vi ste — mati, ste prišli ... izreči skoraj se bojim ... da enkrat — vidim — še oči ... njegove v vaših!

Opatica: Slédi jim! če bile zablode vodnice ti nekdaj, ko so zvabile te v vihar morja, pozabi in zaupaj se jim zdaj, ko te povedejo v miru pristan in rane ti zacelijo srca. Ki meni je v pokoji dušo samostan prijazna, tiha ti odpira vrata, in jaz na novo pot podajam ti roko —

Lucija: *(po kratkem boju)* O mati prečastita, mati zlata! Naj se oprem na njo in naj sledim tem ljubljenim očem. In če na prsih vaših se spočijem snom...

Opatica: *(jo objame)* Hči draga moja! — Semkaj na srce! — In naj bo pozabljeno vse gorje, in kar je bilo, vse! In odpuščeno vse... Tako nebesa so hotela, — ker mnogo si ljubila in trpela.</text>
      <sha1>6z8susx6m5k8z1doviu5d9oblsraerw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223792</id>
      <parentid>223791</parentid>
      <timestamp>2026-04-20T06:53:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <origin>223792</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="74433" sha1="lmi4zkv61yhq0lie0dfj48686wsvdmc" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Rože ob potu
| normaliziran naslov = Dramska pesnitev v petih slikah
| avtor = Ivan Robida
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski narod 1924}}'' 
| vir = dLib {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

Pisar: Le mirno, mojster! — Menda ni posebej treba utrditi, da o zakonu govoriti še v sanjah mrzličnih ne gre.

Tomaž: Dovoli, in ne besede več!

Pisar: Pač! Gospod grof vam v poravnavo, popolno tu ponuja spravo, — za vse kar bilo, morda bo — beneških rumenjakov sto.

''(Položi mošnjo na mizo.)''

Tomaž: ''(radi nesramnosti osupel, ne najde takoj besede)'' To naj bo res? Či vidim prav? Denar za čast, ime pošteno, za kri, življenje izgubljeno? — Jeli mogoče? Slišim prav? O ti zavratna, verolomna, svojat, brezsramna plemiška, vsa brez vesti in brez srca!

Pisar: ''(nesramno)'' Beseda vaša ni baš skromna, izbrana tudi ne...

Gospod Tomaž...

Tomaž: ''(v naraščajoči jezi)'' Ej, slabo, slabo me poznaš, gospode čedne hlapec tak. Iz hiše vun! — naprej čez prag ti in denar gobani tvoj.

Pisar: ''(se stisne skozi duri, cinično)'' Svet glava, vsaka ima svoj!

== V. prizor ==

''(Tomaž sam.)''

Tomaž: Le moja ne! — Kaj naj storim? O mojih slutnji mrki svit! Kot sredi morja brod razbit v temi brez jamborjev, krmila, ko žene neizprosna sila viharja ga v propast, — se zdim. Kdo mi pomaga, dobri bog?

''(Se vsede na stol in zre mračen tožno predse.)''

O ti nesrečni moj otrok! Kako sem ljubil te, gojil, se rasti tvoje veselil, kot v polju cvetnem tihi lan v pomladi pozni zasejan vzbrstela in vscvetela si, v sé solnca kos vzela si, toploto si prelila v glas, luč v zlati lan pa v svojih vlas, ki cvetja modrega ti smeh njegov je plah drhtel v očeh.

In zdaj ne več? Ne več? Morda pa vendar ni vse izgubljeno? morda le ne! A eno je treba — jasnost!

==VI. prizor==

''(Prejšnji. Žena iz sosedne sobe, pozneje hči.)''

Mati: ''(rahlo)'' Tomaž!

Tomaž: ''(brezobzirno)'' Kaj hočeš ti? Morda imaš pogovoriti se z menoj? pogovoriti se z menoj? A zdaj dekleta sem — takoj!

Mati: Unesi se Tomaž! Pozneje govoriš jo —

Tomaž: Ne! ne! takoj! ž njo sem... Lucija!

Mati: prosim, glej —

''(Lucija se pokaže med vrati.)''

Tomaž: Lucija, hodi sem! Tako —

Lucija: ''(joče)'' Iz vsega prosim vas srca...

''(Dekle pade predenj na kolena.)''

Tomaž: ''(jo prekine, zagrmi)'' Resnico hočem zdaj! Kakó, razumeš, daleč sta prišla, govori, ti in — on?

Mati: ''(osuplo)'' Saj to vendar mogoče ni!

Tomaž: ''(ironično)'' Tako? Mogoče ni? — Naj govori!

''(Hči molči in se v tih strah.)''

Mati: ''(tišno)'' Lucija zlata — čuj! — Povej!

''(jokajoča)'' Odreši me dekle — poglej — jaz te rotim —

''(Hči kleče krčevito joče.)''

Tomaž: ''(čaka še par trenutkov, potem rezignirano)'' Več treba ni! Molče je govorila glasno več kot dovolj — in vse je jasno, da luči same je tema.

Mati: ''(glasno zajoče, vije roki in se zgrudi na stol)'' Otrok nesrečni, zavedeni!

Tomaž: ''(stori par korakov opotekaje se, se postavi potem pred hčer, se grabi za glavo in pravi mrko in temno)'' Temà krog mene je in v nji tema brezdanja in strašna. Pa bodi!... In naj že konča ta noč, ki v njo si me pahnila mene kruto kakorkoli, ... če molk in jok današnji tvoj kdaj hiši tihí tej zanalila življenja novega bi dan, pa tvoja ga je tek končan pod streho to! — Ta dom podrl se zate je — in otrok moj je zame umrl.

''(divje, besno obupno)'' Odprt je tvoj! Zdaj venkaj v noč! In vina gor, da, vina! vina!

''(Ubeži po stopnicah.)''

Hči: ''(se dvigne in plakajoče vrže materi na prsi)'' Mati! Mati!

ZASTOR.

== II. OZIMNA.  ==

Prospekt: Razgled z levega visokega brega Ljubljanice pod Fužinami po reki navzgor, tako, da je videti odločno skalovje in slapove, deloma tudi zgornji desni breg Ljubljanice. ''(Reke same, ki teče pod bregom, ni ugledati.)'' Ospredje odra tvori breg. Na njem njivica, s katere vodi steza k strugi navzdol na levi. Na obeh straneh nekaj drevja. Pod njim na desni ribiška koča, za katero blesti skozi vejevje fužinski grad.

Pred kočo miza in klop. Ob koči razpete ribiške mreže, obešene po kolih, na stene naslonjena vesla, potiskari in druga ribiška priprava. Ob klopi priprava zibel. Ves čas čuješ iz bližine šumenje vode in bobnenje slapov, med katero udarja težko kladivo nevidnih fužin na otoku v strugi, in zven železo z nakovala.

Iz daljave buče zamolklo ljubljanske zvonovi, sem pa tje zagrmi tudi medlo kak topov strel z gradu v mestu.

== I. prizor ==

''(Na njivi Maruša; France poteguje veslo, oče popravlja raztrgano mrežo, sedeč na trinožniku.)''

Oče: France, jaz skoro bom gotov.

France: Prav! Pa pripravit grem za lov.

''(Zadene veslo na rame, se pripravi za odhod in poje.)''

France: En — dva — tri, en, dva — tri! vzdigni veselo, vanj se vpri! kot vodomec sice soln, živega srebra je poln, da po njem se meče, bliska, in srce mi v prsih vriskà. En — dva — tri, en — dva — tri ej, nad ribicem ga ni.

''(Hoče po stezi k vodi.)''

Maruša: ''(zbadljivo)'' Še čudo, da od doma greš!

France: Kaj ti je vendar spet, Maruša?

Maruša: In večje to, da sploh se smeš —

France: Ej, ti si pusta!

Maruša: Ljuba duša, zato pa ti saj nisi pust, in kot studenci vro iz ust besede ti, če govoriš s predivasto grofičnico.

France: ''(ozlovoljen)'' Kot z drugo vsako! Nehaj že!

Maruša: Že prav. A eno pomni le: ni zložna vsaka pot navzgor. In kakor mestni — tvoj ... peškór, tako se ... v to vobitnico je vel že marsikteri — klin!

France: ''(kafeteremu zabavljanje preseda)'' Ej, teci, neutrudni mlin! naj te ne motim v tem veselji — le jezikaj in pridno melji!

''(Odide.)''

Maruša: ''(preteče)'' Ej, ne razumem me France! ''(sama zase jezno)'' Kdo jo je klical? Proč naj gre. Dotlej ne bo pri nas miru...

== II. prizor ==

''(Oče, Maruša, Barba.)''

Barbara: ''(stopi iz koče)'' Kaj nista šla še?

Oče: Menda ne, kot vidiš!

Barbara: ''(gleda po cesti)'' Gledat sem prišla, če vedno še ne gre gospa. Kje se mudi? ''(jo zagleda)'' ah! — je že tu! Pozdravljeni!

== III. prizor ==

''(Oče, Barba, mati Cecilija, Maruša.)''

Cecilija: ''(vzdihne)'' Bog dober dan vam daj! Saj zame bil je hud.

Barbara: Zakaj? Kako?

Cecilija: Ah, nov in krut zadel je vdarec mi glavó. Glej, k vsej nesreči mi zboli se davi mož!

Barbara: Saj čudo ni!

Cecilija: Kaj pa Lucija? Ah sedaj seveda priti več tako pogosto možno mi ne bo!

''(Krčevito tihi, potem Barbí skrivoma.)''

In nekaj še! — pa bog ne daj, da zvedela Lucija bi —

dokler se nam ne umiri! — Bog resvice usmili se!

''(Gleda previdno krog sebe.)''

Kaj jo še čaka! ... Njen... Andrej... se danes... z drugo poroči!

''(Ihti pritajeno.)''

Barbara: Nebeški bog, pa vendar ne!

Cecilija: Tako je, žal. A ne povej, ne črhni niti ji besede. Saj umorila bi jo ž njo.

Barbara: ''(jokajoče)'' Nesrečno dekle ti! Samo ... če pomnim se, ko sem služila pri vas še, ... ko sem smuzila na rokah nekdaj... telesce drobno to nosila ... Moj bog, kdaj mogla...

Cecilija: ''(glasno)'' Tiho zdaj — ... in pojdiva ž njo noter...

Oče: ''(ki jih ves čas nemo opazuje)'' Da. Je itd! Gotovo čaka težko že.

''(Odideta v kočo.)''

== IV. prizor ==

''(Oče, delavci in delavke prihajajo po cesti mimo koče.)''

Jože: Oče Luka, vi pa ziblijete na stare dni, kot pravijo ljudje — ha! ha!

Lena: Zato ne greste rib lovit!

Oče: Hodite vrše se solit!

Urh: In kaj pa milostna gospa?

Mina: Spacirajo ali so doma?

Špela: Kaj žlahtna dela grofica?

Katra: Grofica Pepa ali Mica?

Maruša: ''(zbadljivo)'' Lucija, sladko je ime — To ve najbolje naš France...

Urh: Kaj res ti ženiš se pri njej?

Vsi: Oho France, povej, povej!

Oče: Li v cerkvi vam vele morda se norčevati iz nesreče!

Lenart: Nesreče? Z grofom se spečati — česti ni vendar bolj sloveče!

Vsi: Resnica to, ha, ha, ha, ha.

France: ''(divje)'' Če z veslom kdo želi po glavi — besedo še — in jo dobi.

Maruša: Zdaj čuli ste! — pa še tajji —

Oče: Ti babnica se plet mi spravi — Vi pa na delo! — Kaj imate postajati zdaj tu? Naprej! — Vsak zase skrbi — sebe glej!

Maruša: ''(vsiljivo)'' Vi mestnih ženščin ne poznate...

Oče: Zdaj tiho! jezik že zobé!

''(K Franceu)''
A midva pojdiva, France!

''(Oče in sin odkorakata po stezi z mrežami in vesli k vodi, dočim so se vaščani že preje razšli.)''

== V. prizor ==

''(Cecilija in Lucija stopita iz koče.)''

Cecilija: Bolan je, glej, in sam doma — Jaz moram iti! Vedi pa, da čim utegnem, pridem spet.

Lucija: Na mestu tebe — sam obet —

''(prisluškuje, ko zvonovi zvone, potem vznemirjeno)''
A kaj je to? — Sèm od Ljubljane... zvonové, čuj... svetnao zvone ... kako pojo ... kako drhté!

Cecilija: ''(v zadregi, navidezno omalovažuje)'' Daj, pusti jih — le naj brné!

Lucija: ''(trdovratno, nervozno)'' Zakaj? čemu? — čemu zvoné?

''(odmor)''

''(proseče)''
Daj mati! Ne odhajaj še! ne puščaj, prosim, me same. Ah, meni je tako težko, ah, meni je tako tesno.

Cecilija: Ne morem več se dalj muditi... Lucija, z bogom!

Lucija: ''(dobrikujoče se)'' Mamiča, kaj res mogoče ni, da priti domov bi smela —?

Cecilija: ''(resno)'' Ne, dekle!

Lucija: ''(poseže vmes)'' Ne, — da ostanem, mati! Ne! Samo, da vidim ga, samo za kratek hip ... zvečer morda, ko me ne vidi nihče...

Cecilija: ''(strogo, boječa se nadaljnih prošenj)'' To ne gre Lucija. Ah, ne zabi, kaj ga zagnalo je ob tla. In zdaj, če te zazre, pa zgrabi naj ihta ga, naj besen srdi... in bila bi njegova smrt. Potrpi! ni vseh konca dni; a zdaj, veruj, še rana nova razrvana jedkega otrova, preveč skeli in krvavi.

''(Hoče oditi.)''

Lucija: ''(strastno)'' Ti greš? — Jaz grem s teboj...

Cecilija: Nikakor ne! ''(mečje, a hlastno)'' Zdravstvuj, Lucija!

''(k detetu)''
Ti pa mirno snivaj, srček moj!

''(proti Luciji)''
Do svidenja in bog s teboj!

Lucija: ''(rezignirano)'' Pa z bogom... Tudi ona gre! in nič ne ve, da mi srce je celo ena sama rana vsak dan na novo razruvana od domov črva in vesti.

''(Se zamisli.)''

Kje hodiš, ljubček krasni ti? Povej, s čim sem se zagrešila! Da te privede, ure ni. in pisma ni, ne obvestila!

''(Odmor.)''

''(razburjeno)''
Kako, kako, bi bilo mogoče, da tvoje bi vroče od mene se moglo srce obrniti, kako pozabiti bi moglo na mene kdaj?

Ah, tvoji poljubi — tedaj! Kako so goreli, žareli, kot breskve rudeče dehteče meso, kako so kopneli na ustih, kot njenjega soka slasti.

In tvoji objemi, strastni in tesni, kot vinske so trte v goricah se vzpeli po meni v trepetu opojnomamečem, in v snu koprnečem preželi — zajeli medlečo so dušo in blazno telo.

''(Pokrije si obraz z rokama, ihti, vzame okroka in izgine v gošč na levo.)''

== VII. prizor ==

''(Maruša pride zopet na pozorišče, pleve in gleda sovražno za odhajajočo. Odmor. Potem pride lakaj.)''

''(Strež iz ropa. Artist postane pozorno in gleda proti mestu.)''

Lakaj: Povej, deklić, sem prišel prav? So tu Kosančevi?

''(Pokaže na kočo.)''

Maruša: Da, prav!

Kaj pa želite?

Lakaj: Mar ne biva pri njih ... dalje vas že ... dekle, ... ''(omlovoljujoč)'' no ... gospodinja iz mesta?

Maruša: ''(zlobno)'' Pač nekaj takega zdaj skriva pri nas pod belim dnevom se. Kot vidim iščete Lucijo.

Lakaj: — Da njo!

Maruša: ''(vpre oči v daljavo vzdolž ceste na desno; potem zvedavo)'' A kaj je to? Vsa cesta pred gradom polna je ljudi?...

Lakaj: ''(malomarno)'' Žijala! Mi smo — trileški!

Maruša: ''(se vedno pozorno gleda)'' Gospoda?... Nun so s kočijo!

Lakaj: Da, opatica pripeljala se naša je in me poslala poizvedovat.

Maruša: ''(zavistno)'' In grof je z njo?

Lakaj: Gospod Andrej? ''(ogorčljivo)'' O tega ni; saj vendar pravkar uro to v Ljubljani se poroča.

''(Strež že topa.)''

Maruša: ''(presenečena)'' Kaj?

''(vzhičeno veselo)''
Da ženi se?! In res je to?

Lakaj: Ne čuješ z vseh cerkva zvonov, v proslavo ne z Gradu topov? Tako je stvar. A jaz nazaj zdaj hitro moram po gospo.

''(Se obrne za odhod in zagleda opatico.)''

Pa ondi že nasproti gre.

''(Odide svojí gospodi naproti.)''

Maruša: radostno) Ni slaba ta! To bo zijala, ko zvé! Visoko je letala, če nizko pade, prav ji je!

''(Opazuje sumljivo približajoče nune.)''

== VIII. prizor ==

''(Maruša, opatica z dvema nunama, lakaj.)''

Lakaj: ''(kaže na kočo)'' Tu prosim, vaša milost!

Opatica: Hvala!

Odstopi! ''(k nunam)'' Vê pa kje v bližini čakajte mene!

''(pokaže na levo)''

''(poveljajoče k Maruši, ko zagleda približajočo Lucijo)''
Ženska, zgrini za nekaj časa tudi ti!

''(Nuni se poklonita spoštljivo in umakneta nazaj. Maruša čmerno odide na levo ob njivi navzdol.)''

== IX. prizor ==

Opatica: ''(občudujoče Lucijo z otrokom)'' Da, ta je! In kako krasna! ki njenih mladih let življenje ljubezni varane trpljenje še z materinstvom ji zlati.

Lucija: ''(jo zagleda, plaho, sama sebi)'' Kaj hoče tuja tu gospa?

Opatica: Si ti Lucija, deklica?

Lucija: To sem.

Opatica: Lucija Škofova?

Lucija: ''(jo pazno motri)'' Da, Škofova!

Opatica: Tako? tako? In dete to? — Andrejevo? —

Lucija: ''(ugane koga ima pred seboj; vzradoščena)'' ... In vi? ... ste sestra — grofova? ... teta? moja Andreja čestita mati Timotea?

Kako podobni ste! Obraz, oči so iste, isti stas! —

Opatica: ''(trpko dobrohotno)'' In iste tudi so oči.

''(pogleda dete)''
Ki ž njimi dete se smeji?

A čuj! Kako mu je ime?

Lucija: ''(v zadregi)'' Ime? ... Fidelis mu vele —

''(se zajoče)''

Opatica: ''(grenko zase)'' Otrok in oče — skupaj žig!

''(Luciji)''
Fidelis — veliki je svetnik — Le nič ne joči, deklica!

''(odmor)''

Lucija: ''(naenkrat polna nade)'' In on? — on vas si je izbral? Ker sa me more, vas poslal? Ne res? O saj sem vedela, da me pozabil ni! O zdaj vse dobro bo! Kje je? Zakaj me pušča samo?... In tako ga dolgo ni...

Opatica: ''(v zadregi, ko spozna, da Lucija še ničesar ne ve)'' Ah, da na to ne morem, ljuba moja hči, ti, kot rada bi, odgovoriti! Resnica trda je, gospa! A jaz v tej uri sem prišla ne, da ti breme obtežim, a da ti morda ublažim, kar je na tebi ista kri, ki tudi v mojih žilah vre, in tvojega sinu polje, pregrešna zakrivila.

''(Lucija ne razume popolnoma kaj pomeni govor; opatica v naglici premišljuje, kako bi bremenjeni situaciji primerno nadaljevala, ne se bori sama s seboj.)''

Težko svoj križ nosila sem tudi duni in cej svoj čas, kot ti ga nosiš, danes — jaz. Tako sva sestri po usodi. Spoznati tebe pa in dete me želja gorak k tebi vodi k toči solze dvakrat svete, kot na žarjavi peči ljubezen dvojna jih rodi.

Lucija: ''(ki prične slutiti, da ji opatica ni prinesla zaželenega obvestila)'' Kako?

Ah, vse to — samo varljiv naj bo san za večno končan? ki v njem sem grešila, in eno edino iz njega rešila: tebe, ti dete ljubo! v ljubezni spočeto, v mukah znešeno, v bridkosti rojeno, moje dete sladkó!

Le ti si mi bilo oteto! A mimo trpljenja, moj otrok zlati kaj more ti dati nesrečna tvoja mati?

Ah, ustni so moji grenki, in trpkost je v moji besedi, od solz izžareli pogledi so mojih skelčih oči. In moja duša je bedna tako, da bolno je njene bridkosti telo,

da jada nasičen krvi je tok, z otrovom prepojen prsi sok, ki ž njim te popijem, ko v sivi samoti v neznosti sramoti vse dni — vse noči po njem hrepenim, ki tvojih nikdar osinele niso oči, in ki vsekdar ljubkujejo me, kedar pogledaš me ti!

Opatica: Ne obupuj, preljuba hči!

''(gre zamišljeno par korakov sem ter tja, potem)''
Ko nekdaj po prečuti noči skoz okna svi medlel je dan, up zadnji našel moj cvetoči od slane strupa je požgan. A treba bilo je živeti, in treba bilo preboleti, in ker življenje je trdo, dasti težko, — je vendar šlo.

In če sedaj se pokoriš zato, ker si vrejela, vedi da vera znamenje je — križ. Zaupaj sestrski besedi, ne misli, da si pobedila in išči v drugih težji bedi,

ki kaplja le bo v morju zdela vsa bol se tvoja, — si tešila.

Lucija: ''(ki je zamaknjeno gledala ves čas v dete, skoraj sama sebi)'' Če nama za vedno kdaj bi ugasle njegove oči... o potem — z materjo bedno dete nedežno bi ti isto volilo si pot, kjer ni prevar, ni zmot,... v teme večne noči.

Šla bi... oba, tako sama, a vendar skupaj, ljubček ti — midva oba, jaz in ti!

Opatica: ''(jasno, izbrano in izrazito v početku, potem omiljeno)'' Naj bo nesreča tvoja sveti, ki klasje bo zlato rodila, ki v sveto naj molitev kleti že v kali bi zpreminela. Ne sme srca ti zagreniti krivice, zla izkušnja težka — naj dušo ti poplemnita, odtori vrata ti nebeška.

Saj zveličar nas veleva odreči se in odpustiti! Naj v tebi glas njegov odmeva, odloči njemu se slediti. Tam najdeš mir svoj in pokoj — nesrečni revni otrok moj!

Lucija: ''(nepristopno, naenkrat, kot da se je vzbudila iz zamaknjenosti)'' A kje je on, gospa — Andrej?

''(odmor)''

Opatica: ''(usmiljeno)'' Li ljubiš ga zeló? povej!

Lucija: ''(vzhičeno)'' Ah, s silo duše svoje vse!

Opatica: ''(pomišljuje zamolklo)'' Andrej... je blizu... in tako neizmerno daleč... ''(solze jo zalijejo)''

Ne vprašuj, te prosim... več!

''(se ovstruri)''

''(hitro)''
In zdaj zdravstvuj!

''(odločno)''
Naj še poljubim dete!... ''(poljubi)'' Ti pa znaj: da čula bom v temi in bom molila zate!

''(gorko)''
Bog s teboj!

''(Odide počasi, se ustavi, odide, pogleda po prejšnjem valkah, ki ji pride nasproti in se ji poklonita. Lucija se zgrudi na klop, in zdi pred se.)''

== X. prizor ==

''(Lucija, Maruša.)''

Maruša: ''(osorno)'' Še delati nas ne pusti gospoda sveta! ''(škodoželjno)'' Kaj pa ti?

''(kratak odmor)''

''(strupeno)''
Kaj niso vzeli te s seboj, ko ženi v mestu grof se tvoj?

Lucija: ''(vznemirjeno)'' Kaj govoriš?

Maruša: ''(škodoželjno, zlobno, ostro)'' Nič me ne glej! Zdaj se poroča tvoj Andrej — seveda z drugo, ne s teboj! — Ne slišiš li, — kako zvoné?

Lucija: ''(prestrašena, zmedena)'' Kaj praviš?... se poroča? Kdo? Govori vendar!... ''(ah, kako tesno mi je pri srcu! Te nemirne slutnje!)'' — Reci, — kaj — je ž njim! Govori čujč — jasno!

Maruša: ''(cinično)'' Sem že, in tudi dosti glasno.

Lucija: ''(se stoprav sedaj zave novice)'' Da izneveril bi se moj... on meni — moj Andrej?...

Maruša: ''(zlohotno)'' Tako je!

Lucija: ''(razburjeno)'' Ne, ti lažeš! Da bi to...

== XI. prizor ==

''(Prejšnji, Barbara.)''

Barbara: ''(poseže vmes)'' Kaj pa imata?

Lucija: ''(sklene roke)'' Ti povej! povej, te prosim, po pravici, je resli, da je moj Andrej

''(si pokrije obraz z rokama)''

Maruša: ''(trdo)'' Zdaj čast izkažite resnici.

''(Barbara obupana.)''

Lucija: ''(obupano)'' Li čuješ, Barba? — Ti molčiš? —

Barbara: ''(po kratkem boju)'' Res je, Lucija, žal, da res!

''(Lucija se omesti.)''

Maruša: ''(trmasto)'' Resnico le sem govorila, kaj vsega drugega mi mar?

Lucija: ''(se vzbudi)'' O hvala! — saj je že prešlo. Več ne skrbita se nikar. Kar prosim se, ... jedno to, — pustita zdaj me samo.

Barbara: Koj, če mirna boš?

Lucija: ''(topo)'' O bom.

Barbara: ''(neznano)'' Ti moj preljubi Jezus.

''(Opažuje par trenutkov Lucijo, potem odide z Marušo v kočo.)''

''(k Maruši)''
Pojdiva!

==XII. prizor ==

''(Lucija sama.)''

O zdaj sem mirna! mirna vsa. Noč se vjasnila v dan je nov, ko zadnjih rožnih sem okov

O ljubi sveti, božji križ! Lucija, čuješ! ''(proti Maruši)'' Vidiš, kaj si s svojo zlobo naredila?

samoprevare se znebila, ki dušo zbegano doslej z ne lažizlatom sem mamila. Kar moglo se na svet poprej je vezati me, na življenje, vse z nado očarjeno trpljenje, ki dolgo noč, v solzah prečuto, a v tripajočih zvezd obuto verjeti v jutra zoro dà, — prenesti bol najhujšo zna, — ki veruje, ko obupuje, iz muk in nad verige kuje — ah, zame je minilo vse!

Ah, kaj naj storim — kam naj ubežim pred samo seboj? In če bi šla do konca sveta, bol moja z menoj bi romala!

Kje naj se skrijem pred njo? V kako temó naj se zavijem? kam naj ubežim?

''(pograbi otroka)''

In ti z menoj — ljubček moj!

Kako naj te samega tukaj pustim? v tem peklu gorjá?

Kako naj živiva, kako naj trpiva, poteptana — zaničevana od vsega sveta, in izdana od njega, ki nama srce je svoje zaprl — in naju brezsrčno je strl.

Zato pa zdaj ti ljubček moj, ko je vse za menoj, popeljem nazaj te v sveti raj!

''(zmedeno)''
Že vrata — se zlata odpirajo — in angelci miljeni svirajo — čuj, rajska godba igra! — v valove se zliva, preliva, šumlja — in sopot zubore in grgrajo, in curki šelesté in mrmajo,

vrtinci na goslih skrivnostnih ihté, v zanosu pesmi starodavne o boli človeški pojejo

valov jéže zamolklostemno — mračno. Kot orlje slapovi buče mogočni, Korali med njimi vrte poročni na svatbo šumno me vabijo s strastjo me čudesno grabijo... na divji ženitvanjski ples na smrtni ples —

vmes pa iz daljave zvonovi pojo slovesno in vendar bolestno tako, ah, da se zdi, da so akordi tresoči preliti v solze, kot svinec razbeljeni vroče, — pekó in da jih joče moje srce.

''(Odmor.)''

''(V težki zmedeni razburjenosti skoči kvišku in stopi na ivico brega.)''

Zvonovi zvonite, mogočno bučite — slapovi vi ž njimi hrumite, valovi — volkovi požrešni tulite,

''(steče k strugi navzdol)''

vskipite, vzemite me z vami seboj — strnite, zgrnite se nad menoj,

''(zabrede vodo)''

ve hladne vode, ve zelene vodi! Na stražo čeri razmajaj se jez — na svatbo — na ples — v potop! — v grob — v mokri grob!

''(v vodi)''

Že srebrnopena zmaja zelena v vitke tokove prelita grozno pošast valovita strašna besno po meni hlastà — se me ovija — grabi duši me, mori me...

— Jezus Marija!

''(Odmor.)''

== XIII. prizor ==

''(Za odrom: z one strani Ljubljanice)''

Ambrožev glas: Hej, hej! alo!

Volbenkov glas: Hojo ljudje!

Urbanov glas: Saj tone že.

Volbenkov glas: Tam v curku plove.

Barbara in Maruša: ''(pridrvé iz koče)'' Kaj pa je? Kaj se godi?

Ambrožev glas: Iz mesta... vaša... se gospođičina... topi...

Barbara: Rešite jo! rešite jo!

Vid: Prepozno bo! jo že zanaša v tolmun.

Barbara: France! Marija sveta! o!

Maruša: Že slači se! — France, ne hodi! Lepo te prosim.

Gašper: Je že v vodi.

Miha: Kot sulec plava!

Vid: Mah na mah — da jo prestreže.

Gašper: Toda vraga! Že tok divi jo preko prag.

Barbara: Zgubljena je! — o groza, strah!

Tone: Zagnal v vrtinec je zaliv.

Miha: Glej, roko belo dviga se in tone —

Gašper: Ali zdaj poglej!

Tone: Obleke kos —

Miha: Jo že ima! Za rame jo drži —

Maruša: Moj Bog!

Vid: Oba zgrabilo in požrlo je brezdanje brezno.

Barbara: Marija ti usmili se! Moj sin, moj sin!

''(vije roki)''

Maruša: France, France!

Gašper: Saj sta že tu!

Tone: Oba sta tu!

Barbara: O hvala večnemu Bogu.

Miha: Le sem France!

''(Ambrož, Volbenk in drugih kmetov, kmetic in delavcev je vedno več.)''

Ambrož: Kako krepko valove reže!

Gašper: Skoraj bo —

Volbenk: Je že pri kraju! Čakaj! Koj ti skočim na pomoč!

Jože: Postoj, ko čutiš tla pod seboj —

Barba: ''(ponosno, srečno)'' Moj preljubi sin!

''(Nekaj kmetov odhiti k strugi.)''

Maruša: ''(veselo mu maha z roko)'' France, France!

Barba: Na mah jo položite, Vid.

Anka: Kako je bleda, kakor zid.

Volbenk: Bojim se, da je že mrtva.

Matevž: Stresite jo!

Reza: In jo drgnite!

Mefa: Da oživite jo morda —

Gašper: Že diše zopet.

France: ''(vskličeno ob vodi neviden)''... še živi! Za hip odprla je oči.

Barba: Zahvaljen bodi sveti bog! Pred kočo gor jo prinesite!

Maruša: ''(zlobno)'' Ej, kje je pa sedaj otrok?

France: Po vodi oče ga lovi.

Volbenk: Pa pač zaman!

''(Lucijo prinese pred kočo.)''

Barba: ''(se skloni k utopljenki)'' Kako ti je Lucija moja?

Tone: Kmalu bo spet dobra!

Katra: Toda... vendarle — kako se je zgodilo to?

Špela: Kako? — Nesreče ni bilo —

Maruša: Torej je sama v vodo šla —

Volbenk: Da, res je to!

Ambrož: Saj midva sva s kovačem gledala oba.

Lena: Da samo sebe bi vtopila!

France: Kaj zbegan človek vse stori!

Gašper: Sedaj je dobro! — saj živi.

Maruša: ''(završči strastno)'' Ni dobro ne! Kar je storila, je velik greh in je zločin.

''(Odmor.)''

Lucija: ''(se zave, zamegljeno, sanjavo)'' Kje sem? — Kaj hočete, ljudje? O Barba, ti si? — Kaj je to?

''(Molk; vtopljenka se vjasnjuje.)''

Kje moje dete je? — moj sin?

Špela: Hinavka zdaj še vpraša: kje!

France: ''(vzhičeno ob vodi neviden)'' še živi!

Maruša: ''(završči strastno)'' Ni dobro ne, kar je —

Lena: Ki dete svoje je — umorila.

Maruša: ''(strastno)'' Morilka je.

Špela: Morilka — dvojna!

France: Da vas ni sram tako soditi!

Maruša: Ej, tvoja bol je preprosojna.

Urh: Tako je, da!

Lenart: Pred sodbo ž njo!

Jože: Pravici prosto zdaj stezo!

Barba: Čemu ste jo potem oteli?

Špela: Kaj treba dalj še govoriti!

Urh: Pošljite po beriče v grad!

Lenart: Na oder ž njo in vuz za vrat!

Mana: Saj že gredo!

Špela: Saj že gredo!

France: Kaj ste zverine? Ste zbesneli? brez duše ste, in brez srca —

Maruša: ''(porogljivo brzo vmes)'' Zato ga on preveč ima.

France: Da ni vam moči razumeti —

''(Lucija, ki ni doslej prav razumela situacije, ker so jo bila zopet vržena onesvestila, se zopet vjasni.)''

Lucija: Zakaj mi niste dali umreti?

Barba: Usmiljenje ljudje!

Maruša: ''(neusmiljeno, trdo)'' Čemu?

Lenart: V Ljubljano ž njo pred sodni stol!

Katra: Saj so že tu!

''(pokaže na beriče)''

Urh: Skoz prsi kol detomorilka pristoji!

''(Beriča prideta, stresta vtopljenko za ramena in jo polagoma postavita na noge.)''

I. berič: Le vstani, dekle, dvigni se!

II. berič: Podaj roké — takó — takó —

''(Sedeči roki svežeta in se pripravi z njo na odhod v mesto.)''

Lucija: ''(se vzravna kvišku, a se omahuje)''

''(grenko)''
Ah, tudi to! — Moj Bog — zdaj vse razumem. — Ni mi več težko. Kaj more biti boljše beden kdo, ki dano ni mu niti, da — umre.

''(Beriča napravita v gručo pot. Lucija se da odvesti.)''

France: ''(mehko, bolestno)'' Lucija!

Lucija: ''(se ozre nanj, mu pokima, hvaležno toplo)''
Hvala ti, France.

Zastor.

== III. ŠKRCAT IN BISERI. ==

Pozorišče: Stari trg v Ljubljani, približno pred zatiskim dvorcem, z galnimi razgledi po trgu proti Tranci, in delnim po Florijanski ulici. Na levi rovtov z balkonom nad balustrado. Iz balkona vrata v sodno dvorano. Z balustrade, na kateri je glava vhod v mestno hišo, nekaj stopnic. Na levi ob hišnih vratih moli iz stene železna roka, držeč v pesti gol meč.

Na levo od rotovža mogočna lipa, pred njim star kamnjen vodnjak, nekoliko v stran kamen sramote. V dvorani se vrši krvava sodba, pri kateri zaslišujejo priče, ki prihajajo in odhajajo. Mestni pisar in z balkona vskličuje. Pred sodiščem ljudska množica: meščani in meščanke, kmetje in kmetice s Fužin, v ozadju plemiška mladež. Mestne straže, mestne sluge. Na desni v ospredju samotarji krčnik z vrvjo v roki.

I. prizor

I. meščan: ''(prisede k skupini meščanov)'' Sevé, vas najti je povsod! Kaj ni še sodbe?

II. meščan: Skoraj bo!

III.: Saj že pri zadnjih pričah so!

I.: ''(zagleda krvnika, in se ironično na lahko prikloni)''
Oho! S Sotelske so gospod, če vidim prav, že tudi tu.

II.: O kaj pa da. Mudi se mu. — Turčinu, če le voha kri.

IV.: No, saj je krščen!

II.: Kaj za to? Volk se nikdar ne spremeni.

III.: O kje? Krstiti moreš ga, a prekristiti se ne da.

I. meščan: ''(pokaže proti sodni dvorani)''
In zdaj konča naj ovco to?!

II.: Če bi Tomaž iz groba vstal...

III.: In videl to...

IV.: Njegov deklič! —

I. meščanka: ''(goličava)''
Visoko letal, nizko pal!

II.: Ni bilo drugega je nič,

''(škrbasta)''
kakor prevzetnost!

II. meščan: E zakaj prevzetnost? Moška je bila, ... ponosna ... rekel bi morda...

III. meščanka: Kako pa! Naj le gleda zdaj!

IV. meščan: Za vašo milost bo prosila!...

IV. meščanka: In tudi v cerkev ni hodila...

II. meščan: Vsaj toliko kot vé.

III. meščanka: In če! — samó nakit razkazovat.

I. meščan: Vi greste k maši — v cunjah, mati.

II.: Kot more kdo!

III.: Zato ti vrat ljudem svoj daš občudovati.

I. meščanka: Nesramnost to!

II. meščan: In vi zobé!

I.: Jezike dolge pa obe!

''(Meščanke ogorčene odidejo v ozadje, meščani se smeje umaknejo v stran. Njih mesto zavzamejo kmetje.)''

Kovač: ''(pride s Fužinarjem v skupino)'' Midva sva že opravila. Zdaj je France... Potem pa ti Maruša!

Maruša: ''(osorno zbadljivo)'' Da bi javila se sama, treba se mi zdi. Vse so se sklicali — le mene se branijo. A jaz povem ''(strastno)'' resnico čisto, vso,... gospodí!

Fužinar:
To mora vsak, kogar zadene.

Maruša: O, jaz jim že oč odprem!

Fužinar: ''(kafeteremu preseda njena zagrizenost)'' Miruj, miruj, in tiho bodi, in takih ne ubiraj strun. S kovačem tu... zbrasti sva jo videla samó midva.

Maruša: ''(s triumfom)'' A jaz! — Ko v svedru je tolmun jo vil... kako je črn gavran''(pomembno)''se preletaval nad vodo...

Kovač: Saj precej v smrekah... malo v stran... gnezdili vsako leto so.

Maruša: ''(temno)'' A krčal ni za prazen nič. Jaz vem, kaj ta pomeni ptič. Če čarovnice vmirajo, krog njih se vrani zbirajo!

''(Kmetje se osupIi pogledajo, majejo z glavo, meščani prično prisluškovati.)''

Oče ribič: ''(ostro)'' Kaj se ti blede? Kaj noriš?

I. meščanka: O čarovnica tudi še!

IV.: Morda...

II.: Zakaj pa vendar ne?

V.: Moj Bog!

VI.: O sveti božji križ.

''(se prekriža)''

Kovač: To babje čenče so samo.

== 2. prizor ==

''(Prejšnji, pisar se prikaže na balkonu.)''

Fužinar: ''(pokaže na Marušo)''
Zdaj duši mir, zdaj je na vrsti.

Pisar: Maria della Costa...?

Maruša: ''(nestrpno)'' Tu!

Kovač: ''(meščanom)'' To vse ni nič!

II. meščan: Kdo je pa to?

Kovač: Rejenka ribičeva. V Trsti prevzetna najdenka...

Fužinar: ... rodu neznanega, ki je menila, da vzame jo domači sin.

Oče: E, pridna bila je, poštena —

Fužinar: Vendar si nista zarečena —

Oče: In če bi hotel jo fantin...

Kovač: ''(meščanom)'' Poglejte, pravkar je iz veže zdaj stopil — to je on, France...

I. kmet: ''(smeje)''... ki šel Maruši je iz mreže...

II. meščan: ''(gleda)'' ... ki zdaj korak je svoj pospešil?

Kovač: ''(prikima)'' Ta bil je tudi, ki je rešil takrat Lucijo iz vode.

== III. prizor ==

''(France, ki je prišel od zaslišanja, in Maruša, ki se je prerila skozi ljudi do stopnic, se srečata na njih. France se skuša mimo nje zmuzniti.)''

Maruša: ''(grozeče)'' Le svoje vpiraj v tla poglede, ki njenih vpaljen verg goriš, in mimo mene brez besede, kot tujec nepoznan hitiš.

France: Daj mir in hodi svojo pot!

Maruša: ''(razburjeno)'' Mir naj mu dam? in krenem naj na svojo pot? Ste čuli zdaj? Kakó on govori z menoj. Ki bil nekdaj je ljubček moj.

France: ''(resno)'' To ni resnica. Nikdar ni, kot veš, iz mojih ust prišla le senca takega slovesa, ki mene nate bi vezala. Če si iz oblakov tja v nebesa dekle si samo most zidalo, si tudi samo krivo ti.

Maruša: ''(sarkastično)'' Jaz sem zidala za oba! Dasi nisva izgovorjena si bila, vendar tvoja žena postala bi, ve snnja vsa, da tujka ta ni k nam prišla. Odkar pa ta se je vselila, o več-emite mi, ljudje, s pogledi ga je omamila, in otrovala mu srce. Prečarala mu ga do dna zločesta čarovnica ta.

''(proti balkonu divje strastno)''
A če je voda ni hotela, ko bil nedolžen je otrok s teboj, naj vitez vesel se tvoj! — ti — boš — gorela!

''(Plane v hišo, France se zgubi med ljudstvom.)''

VI. meščan: Ta ženska kar strasti besni!

Kmet: Kaj hočeš? To je laška kri!

== 4. prizor ==

''(Pisar na balkonu.)''

I. meščan: Zdaj tiho!

II.: Mir!

III.: Tam na pomol pisar je stopil... kliče dol...

Pisar: Gospod Andrej grof Modruški?

VI. meščan: O tega lehko teden dni pozivlje še.

VIII.: Pa ga ne bo!

Pisar: ... grof Modruški?

Ljudstvo: ha! ha! Ga ni! Ga ni!

Pisar: Gospod Andrej grof Modruški?

I. plemič: ''(ironično)'' Ne nadlegujte ga, ljudje.

2.:''(smeje)'' Da dosti nimate nikol!

3. plemič: ''(izzivajoče)'' Mar ni vam ljubica dovolj, da razloži vam in pove —

1.:Kako se grof je izpljuval —

V. meščan: Ušivci! Jezik za zobe!

''(Vse potegne meče in navalí na plemiče.)''

II. meščan: Kdo bil je to?

I.: Pobè predrzno!

III.: Počakaj, koj vtrojim mu krzno.

VIII.: Prokleta plemiška drhal.

Krvnik: ''(ki je zasledoval ves čas pazno dogodek ironično)'' Jaz sem samó, samó — krvnik.

I. VII. X. meščan: Iz mesta ven!

VIII. II. XII. meščan: Proč z naših tal!

Ljudje: Hej straža! Straža!

''(Straža poseže mes, loči bojevnike in porine plemiče na desno v smeri proti St. Jakobški cerkvi.)''

== 5. prizor ==

''(Sodnik in par dvanajstnikov se prikaže na balkonu.)''

Sodnik:
Mir ljudje! Ne dajte se zavesti od krvi, da bi nad glavo zmagovala. Strastém kaj malokdaj gre hvala, Navadno pa jim kesli sledi.

Volbenk Orehovec: Gospod sodnik, imate prav! Vendar povsod so dane meje Dobroto je — vele — sirota, in vzrok svoj vsak ima pojav! A da bi k škodi še sramota nad nas prišla, — in da se smeje zlohotno ta, ki mi v obraz je — pljunil,... ne prenesem — jaz.

Meščani: Tako je! Da! Mi tudi ne!

II. meščan: Po mestu krog popivajo —

III.: Nas noč in dan izzivajo —

VI.: Žene nam zalezujejo, kot jagnje volk —

IV.: Potem pa se zveri še posmehujejo!

Vrban Boš: Gospod sodnik, in zdaj svoj glas naj dvignem tudi jaz do vas, prijatelj rajnkega Tomaža. Kdo kriv je vprašam, da med nami do kamna sramote straža gaz dela danes? da stoji najboljši naši vseh pred vami hčera najdenke zadaj hi? da nanjo čaka tam krvnik? Kdo kriv je, o gospod sodnik? Prijatelju se oddolžujem in zapeljivca obtožujem pred svetom vsem, meščani vi!

Ljudstvo: O tak gospod ni kriv nikdar! Da, ta je kriv! Tako je stvar. Kar njega naj obesijo! Naplejte ga na koló!

Sodnik: Zaman besede plameneče, moj tesno omejen je krog. A ki nihče ni uteče, je sodba, ko bo sodil Bog.

Vrban: Da, sodil bo! In ko obéh bo tehtal krivnjo, jen z ločin — nov: mene, tekel, fuzarín — spoznam bo lažjim, nego greh
njegov, ki sodbe zanja ni. Zato pa tudi dobro vem, da govorim iz srca vsem, če prosim zanj — milosti.

France: Ne, ne! Nič milosti gospod! za to siroto vseh sirot, samo pravice malo, in malo le usmiljenja, da led bi raztajalo,
krog vašega srca. Če res pravica slepa še tudi gluha bi bila, in bi beseda lepa odmeva v duši ne našla, — oči odprite vsaj,gospodje dragi in gospe, poglejte in povejte, ste videli od njenih kdaj bolj žalostne oči?

IX. meščan: Dovolj tega! — Dečak miruj!

I.: Nikar nad njim se ne huduj!

III.: Ti si zaljubljen fant!

==6. prizor==

''(Prejšnji brez sodnika. Lucija, krvnik za njo. Maruša, ki se zgubi med ljudmi.)''

Rabelj: Kdo? Kdo je to, ki jo ženo na kamen v halji sramote? In res naj bo? da bivala bi duša temna v podobi tej rajsko zori? Mar čar je pekla? Kar gledajo moje oči? V mrak meglen ves naokrog zavita se mi zdi, a kamor je njena noga stopila, se je megla umaknila, in vse je svetlo. Odkod ta luč svetla? Iz motnega olja ni vstala, iz luže močvirne ni vzšla! Kako se bi v taki krasoti razdiviti mogla, da dali je čudesa niso neba. In če že telesa lepoti bi vladala duše tema, pa vzvišeni sili te boli zagospodovati nikoli ne mogla bi tema srca. Za čelom tam polnim miline zločinskih ni misli tkanine kdaj mogel zapresti si vrag; in ustni z zlobam ostale vsekdar neprestopen so prag. In da bi kdaj mogle vmazati te lilije njenih se rok, iz blata da mogli kdaj vstati ločkvani njeni bi nog? Za to so prenežne, prebele, in davno bi že iztehtele, da vanje kanila se je kal.

Lucija: Božjega Mati Sinu! Daj da sramu žgoča redčica, ki biča mi lica, vso me zalije, vso me pokrije; da kot oblak plašču enak temnóškrlaten v se me zavije, in da me skrije, ščit blagodatén v moji sramoti, v kateri drhtim, v kateri medlim, kakor da stala bi v grešni goloti v množice sredi, od koder pogledi nje neizprosni merijo — perijo v revno telo, in muki neznosni s kruto slastjo dušo izročajo smrtno-bolnó. Sveta Devica, usmili se me!

7. prizor

''(Prejšnji; sodnik s spremstvom na balkonu.)''

Sodnik: Zagovor tvoj naj čujem zdaj. Imaš pojasniti še kaj?

Lucija: Ničesar več! Če greh mladost je, — sem grešila, če greh je vera, — sem grešila, in ah! — če je ljubezen greh težko in silno sem grešila.

Vem, da po tem ne vpraša pravica trda vaša. In kaj naj pulj lehák besede odtehta tamkaj, kjer dejanj svinčena peza govori, ... da ni iz čustev, nad in sanj, iz misli, strasti, zmot in bede usoda jih človeška sprede, in vrže megél v val zgosti.

Kjer dež pohleven je zemljó napojil in napolnil strugo, čemu izbrala pot bi drugo potoka, rek tok in val? A tam, kjer je vihar divjal, in zgnal vode je v veletok, in vse preplavil krog in krog, kjer dere, lomi ruši, trê, da vse pod njim pogiblje, mrè... kaj mar mu struge je, bregóv, okopov kaj, in kaj jezov?

Zanj mej in mer nobenih ni — na d njimi je — in sam je vse — kot so nad zakoni — sveta, in bodo — zakoni srca!

Kakor nevihta, kakor povodenj je name prišlo? in zlilo in pokopalo me je pod seboj. Jače od volje človeške je naše srce, zublji peklenski, luči nebeške v njem plamene.

Nad njim pa je On, ki vse vé, ki vidi tudi v moje srce, in čegar sodbe se ne bojim. On je z menoj! Vi pa sodite grešno telo!

Oče moj! V tvoje svete roke izročam svojo dušo mlado.

==8. prizor==

''(Prejšnji brez sodnika, ki odide v dvorano.)''

Krvnik: ''(jo usmiljeno gleda)'' Ah, te tvoje bedne oči so ena sama temna solza bridka, solzi, ki na tebi blisči, ti roža moja vitka. Morda je same grenkosti, bridkosti strupena, ta solza ognjena.

O da jo morem in smem vzeti, poljubiti in izpiti, in umreti mesto tebe... Lucija!

==9. prizor==

''(Prejšnji. Na balkon prikoračajo mestne sluge, eden od njih ima v roki drobno palico, drugi srebrno sodno žezlo. Sodnik s sedmimi svetovalci stopijo do ograje, na kar prične sodnik čitati sodbo.)''

Sodnik: Mi Luka Novak, kot svobodno izbrani sodnik in notranji prisednikov svet dvanajstnikov ljubljanskega našega mesta, po vesti najboljši sodeci obtoženko sno narodejstva podtaknjenega oprostili, sicer pa spoznali jo krivo, in sodbo izrekli na — smrt.

France: Nič ne žali! Nič se ne boj — ''(ob Luciji)'' Ne obupuj! jaz sem s teboj.

Ljudstvo: Na smrt! Obsojena na smrt.

France: Gorjé! To zmota je strašna.

Maruša: ''(divje)'' Naj žrelo jo požre pekla!

II. meščan: Ta divja strast!

III.: Ta črt!

IV.: Ta črt!

Posamezni: Zdaj v stran prepl! In red in mir!

Sodnik: Premotrili vse smo, in kazen do meje omiljeno skrajne, velimo izvršiti tako: Vodite to grešnico revno na Friškovec venkaj na polje, da sodi pravični jo meč! Potem pa krvnik na grmadi sežge naj telesne ostanke; prah in pepel njen naj zbere in naj ga po reki raztrosi tam, kjer je — grešila nekoč. Šibica zdrobljena, sodba izrečena? ''(Vzame paličico, jo prelomi in vrže obsojenki pred nogo.)''

Ljudstvo: Smrtna sodba izrečena... 

Sodnik: Lucija Škofova, si razumela? 

Lucija: Sem. Hvala vam, gospod sodnik. 

France: Lucija čuj! 

Maruša: ''(s satansko zločestim veseljem)'' In bo gorela! ''(zmagovita)'' Če živa ne, pa saj mrtva! ''(k Francetu sovražno)'' In tezgadi daj se z njo! 

Meščani: Proč s tabo! besna furija! Iz mesta ven! Naprej! ''(bereta Marušo v stran)'' 

Sodnik: Krvnik! Izročam ti obsojenko! ''(krvnik se neodločno približa z vrvjo v roki, katero bi moral obsojenki vreči krog vratu, in omahuje)'' 

France: Ne loti se je! proč roko! Zla lastni hrani zanjko vrat. Lucija, čuj! — nič se ne boj — Jaz čuvam te — Lucija: ''(žalostno)'' Zdravstvuj France! ''(hvaležno, prisrčno)'' če rodni ne, po srcu — brat! 

France: Lucija! Straža: Proč! Umakni se — Naprej! Na Trančo! Idimo! ''(Franceta, ki se nekoliko časa ruje s stražo, sunejo v stran, obstopijo Lucijo in krvnika, jih vzemo v sredo in odidejo proti Tranči. Ljudje se porivajo deloma za njimi, deloma se razidejo. France sedi na stopnicah, gleda za njo in joče jeze in žalosti.)'' 

France: ''(obupano)'' Nebeški Bog! Odhajaj! Gre! In jaz brez vse moči, sem — tu! ''(pokrije si obraz z rokama in krčevito joče, ko pristopi oče, in ga strese)'' Oče: ''(mehko)'' France! Daj! pojdiva domu. 

==IV. NOTTURNO.== 
''(Ječa v Tranči, v katero prideš skozi težka z železom obita vrata po stopnicah iz pritličja. Na desni malo zamreženo okno v precejšnji višini, na levi ob steni kamena klop, ob nji na steno priklopljena navzdol spuščena, surovo obdelana mizna plošča. Na nji vrč, kruh in nekaj jedil v lončenih posodah. V kotu par šopov slame, blazina in posteljnina. Ko se dvigne zastor, je čuti iz daljave pritajen korak na posavah mestnih godcev. Takoj nato zvoni iz manjše daljave večerni zvon avemarijo. Večerna zarja se tekom akta prelije v mrak in temo.)''

==1. prizor.==
Lucija: ''(V sivi halji, železje na rokah.)'' Že h koncu se nagiba dan, poslednji dan... Skoz okence žari nebo... in v zlatu se tam zunaj koplje dol in plan... in solnce tone za gorami. Ljubljanice mi pod nogami šepetje tiho leni val. Piskači s stolpa so vrhá že odtrobili svoj horal, in s svetega se Jakoba razlega fin večerni zvon. Ave Marija! Ne daleč proč od tam, kjer bron nočoj drhti njegov, stoji košata lipa, zubori iz curkov bisernih vodnjak, pršeč rosi na tisti tlak, kjer deklica nedolžna ž njim tedaj sem prvič se sestala, in ž njim plesala. Tam prežil — ''(strastno)'' kot strela mi vtrezdil Krim — pa tudi sodbe mrki ris! ''(trezno)'' Kaj mislila sem, ko je niž in onih svetlih dni vesela potekla, da bo besnel v plamena plamenih nekdaj, ko tilnik moj bo trl in mlel! ''(trpko)'' In zdaj? Izprazniti trpljenja kelih sem morala do dna. Če kaplja zadnja v njem je še zastala — kaj naj pomeni ta? ''(vdano)'' A tudi njo posvetim tebi moj Andrej! In po tebi, glej nevtéžno koprnim in v železje vkovane, stezam svoje roke po tebi. ''(iskreno)'' ki ljubi neomajno te moje srce.

==II. prizor.==
Lucija in Mati. ''(Mati in hči se objemeta in jočeta.)'' 

Mati: Ti revica! 

Lucija: Ne jaz! A ti! ''(jo pogleda od nog do glave)'' Kako si se mi posušila, kar oče je umrl! O vem, da tudi smrtjemu zakrivila sem smrt. 

Mati: ''(plaho, se bori sama seboj)'' Poglej, preljuba hči ... In zdaj od tebe tudi ti odhajaš! ... Sama naj ostanem, ter ob njegovem naj preranim ... in tvojem svežem grobu še preživljam težke svoje dni odslej naprej ... 

Lucija: ''(bolestno – naglo)'' O mati! Ne! Mati: ''(se ojunači)'' O pač! ... In vendar ni še vse zgubljeno. Še mogoče je rešitev ... hčerka bi ... kako! Lucija: ''(bridko)'' Rešitev? meni? — Ah življenje ne more biti opróščenje samo za mene, — to je smrt samo. 

Mati: ''(proseče)'' O ne govori mi tako. Poslušaj! ... ''(odmorno)'' ... Ko sinoči (obotavljaje od tod ... domov ... čez Žabjak, in zavijem v Pasju ulico ... ''(hoteno, odločno)'' iz njenih senčnatih ožin, tam, ... kjer se ulico od pot slaneti ... v svetli mesečini ... ob dveri ... naše hiše vsem ... ... moža ... zamotanega ... v plašč ... Kaj hoče tu? ... in ... Kdo je to? se ... vprašam ''(naglo)'' Niti poznati nisem mogla ga ... v bližini ko me govori: »gospa, — če mi dovolite ... bi z vami govoril par besed samo.« ... zaradi vaše hčere ...« Kdo ''(si hoče pridobiti časa z raztegnjenim pripovedovanjem)'' pa ste? — »Gospod tako povem vam vse ... mi reče ... ali smem? ... V imenu božjem! — pa vstopite! Takoj bo luč! — In zdaj hodite za mano! ... »Hvala, dobro bo tu v veži ... zamec, skromno ... gost v zadregi ... moj odvrne ... tajni, klobuk si sname širokokrajen ... in ko ... nanj pade pramen ... prost, ''(naglo)'' obraz zagledam razsvetljen ... 

Lucija: ''(razburjeno)'' Emilijan? Kdo?! .. Kdo je to? 

Mati: Sam ... vedno pravi ... Milan ... si ... Lucija: ''(trpko, mrko)'' Zadosti jih je eden sam. ''(Odmor.)'' Ta, ki je došel ... ljubá hči ... bil ... oni ... s. Sedal ... je planil, ''(kratek mučen odmor)'' 

Lucija: ''(plane kvišku)'' Kdo!? ... S Sedla!? ... rabelj! ''(dokajšno, grozavo)'' O Marija usmiljena! Čemu? 

Mati: ''(žalostno, resno)'' Lucija! ''(proseče)'' vrsnici zadnjo mojo nado! ah, glej življenje svoje mlado, in moje v njim! Če sebe ne, se usmili svoje matere. 

Lucija: ''(odločno)'' In kaj storim naj? Kaj želiš? 

Mati: ''(obotavljaje)'' Saj ... morda tudi sama ... veš da se po pravdi ... in postavah, že hočeš lehko oprostiš, odtegneš sodbi se krvavi — 

Lucija: ''(ki preide študijo, trpno)'' Ne boj se! ... vse izreči smeš! 

Mati: v stiski, plaho) ... če ž njim, ... če ž njim ... se ... poročiš! 

Lucija: ''(ironično)'' Torej me je pri tebi snubil! 

Mati: ''(priprosto)'' Ne! — Pravil je, da te je ... vzljubil, ko stala si na trgu tam ... in prosil me, da te pripravim, da pride na poset pa sam ... 

Lucija: ''(odločno, trezno, stvarno)'' Dovolj vsega! čemu sanjivim se pravljicam bi vdajal mož — saj kri manj rdeča ni od rož. Življenje moje mi izpalo samo, ker ... dete ... je ... končalo — še drug me, hujši ... greh teži, ''(no brez trpkega sarkazma)'' ki milostno mu dan izbori pred smrtjo in sramoto mi —! močno srce — moja samomor! ''(Odmor.)'' 

Mati: ''(rezignirano)'' Torej ni mogoče te oteti? Lucija: Ne! in si tudi ne želim. 

Mati: ''(obupano)'' Saj meni mesto ni umreti ''(sklene roki in pogleda proti nebu)'' nebeški Bog, daj ... te rotim! ''(odide plaho, skrušena in potrta)'' ''(Ječar prinese motno gorečo svetilko, se usmiljeno ozre po obsojenki, odide počasi in odpre vrata krvniku.)''


V. prizor.
''(Lucija. Rabelj.)''

Rabelj: Pravkar sem videl mater tvojo ... kot senca zbegnila plašna v solzah, molče je mimo mene — in jaz ... poznam usodo svojo.

Lucija: Če jo poznaš, čemu prihajaš? — Ni tvoja ura še prišla — Mar da na muki se naslajaš, prečudna slà te k meni žene? Ah! daj umirajočim — mir.

Rabelj: Težko ga dà, kdor s am ga nima. Kdor žeje mrè, kaj mar mu žrtve, če v skali sami sluti vir? In če vzbuditi treba mrtve ko čuvstev vse preplavi plima, slovo si vendar pribori. ''(refleksivno)'' Kar danes jaz sem, kar si ti — vse je življenje zagrešilo... Neurje me v dežele vaše je dečka divje navalilo.

''(trpko)'' Siroto pa neversko skor končati z mečem ni kazalo. Kam torej ž njo? — In če jokalo z besedo isto je gorkó, kot vam je dana, mi srce — ostal sem turška zver! — In kdo naj bo mu oče in rednik, če ne — krvnik!

''(bridko)'' Tako med Volovec in Grad na Sedlo tok me je zagnal usode. — Tamkaj je pomlad dni mojih mračna odcvetela, me z zagrenelostjo prežela, in tam sem to, kar sem, — postal: zaničevan šàpa, ki izvrši, kar drugih boljših srca in glave izvršiti brez sramú vele.

''(sarkastično)'' Sevé si z rok odečiš — križ a da opereš si srce in vest in dušo — ''(trdo)'' vode ni!

Naj sodi Bog! če res moj greh tako je velik. — A v nočeh brez spanja, ko čuvaj raz Grad je klical ure, ... tisočkrat razmišljal sem, če res ne gre, kot drugim, tudi meni mal kotiček saj na solncu; če utrinka drobnega samo ni sreče zame. ... In dejal sem si: da vzamem tod slovo, da čudes ne velja čakati, da srečo mora vsak iskati, sam z volje smelo si rokó! ... In vendar sem ostal!

Tajinstvena in čudna sila me zadržavala je tod. Ne vem zakaj, kako, odkod prišla je name — tu je bila! Prinesel sem jo že s seboj morda iz juga! ... Narod moj, ki v sužnosti vzdihuje kruti, rad mnogo sniva, mnogo sluti ... Jaz ... sin njegov, ... ''(da odtmev sebe, in da vstrpim)'' ... sem prav tako v neznosni, divji svoji boli ubežal v sén, ... in slutil ... tebe.

In dàsii nisem prej nikoli te vzrl, — trpeči tvoj obraz v valovih bujnih tvojih vlas se vendar zdi, da ga poznam, da gledal sem od nekdaj vanj, ah, da v spominu ga imam še iz otroških svojih sanj.

Dà, isti trpki je izraz krog ustn sencil nji i obraz, ki še spomin jedin svetal iz davnih dni mi je ostal: o zlata moja mati ti. Spomin, nikdar pozabljen in nikjer!

O vem, o vem, če še živi, kako bi te vzprejela, na prsi te prižela, Lucija tebe, svojo — hčer. Ne pomišljuj, — podaj rokó —, in prej kot luna pomladi se v drugo, čez plan, vrhè na jug pot nama skupna gre. Ne hóti, da jo hodim sam!

Lepo je tu, — a lepši tam. O ti ne veš, kako lepo! Kjer šume naše šelesté kjer reke naše z gor drvé, kjer v kolobarjih pod neba svodovi temnosmodrega ponosni orli krožijo, jih širijo in ožijo, kot straža sprepletavajo planin se naših, v doli pa citrone razcvetavajo, oranže po brdéh žaré, in trte sok medén rodé; kjer večna se pomlad smehljà; kjer naju nikdo ne pozna; kjer prošlost vsa, — le težek san na veke vse je pokopan. Lucija! — tam — ne reci: ne! — življenje novo so začne, in z njim pomlad cveteča, tam tudi nama srcá, Lucija, se vsvete!

Lucija: Besede čula sem, in sem spoznala da nikdar moči ni človeka ubiti v nas! .. Udaril si na skrite zdaj srca strune, .. ali jeka — pa v globocini duše mi razrite več kroj ne izvzvala. Potrgane so strune v nji! Kako bi tvoj je glas vzglasila, kako bi v tvojo se vživila, ko davno vse je v njej mrtvó, in vse pustó in vse temnó ... v puščinji zimski večna noč! A v tebi je življenje moč v tej kasni prekipela uri, ki čarobni v nji nosi ključ, da v svobodo odpreši se duri. Na nebu solnce, v srcu luč, noč za seboj — dan pred seboj — kaj bi z menoj?

Rabelj: Kaj bi s teboj? S teboj, ki v silni svoji boli srce nesrečno k tebi moli, ti blažena si med ženami, Ti! Ti! moj solnčni san! Ah v tebi sami vzblesteti moj le more dan! Brez tebe zame več ga ni — brez tebe groza je noči strašná samó, in večna bo.

Lucija: In ti se bojiš te noči? in drhtiš pred njo? In ljubezen tvoja ne sveti v nji, in me ali samo? Kaj naj ti povem? O, bodi mož — in ne obupuj —! ''(odmor)''

Rabelj: In to je vse, Lucija, čuj! — kar moreš reči mi? Tako naj grem?

Lucija: ''(po kratkem odmoru)'' Ne, ne! Tedaj, ko želj se ti vresniči čud, ko hrepenče ti oko zagleda tvoj domači kraj; ko stojiš ... spet na rojstne gruda tedaj — se spomni mene, — in izroči ji pozdrave moje. In ko na očevine tleh, na prsih matere se svoje spet prvič odpočiješ izgubljeni sin, in solnce sreče zablisče v očeh, o naj tedaj ti zaigra, po licih zdrkne, pade na tla, na domovine tvoje sveta tla med njim in tebi — v moj spomin. ''(mu poda roko)''

Rabelj: ''(poklekne prednjo in ji hté poljubi roko)'' Ah, v tvoj spomin? O kar imam živeti dni, od njega živel bom samo, na uro to. In zdaj v slovo ... odpusti! Hvala ti Lucija! ''(se ostrmi)'' ''(odide potrt, pogleda se enkrat otožno nazaj, in izgine za vrati. Odmor.)''

==VI. prizor.== Lucija. France. ''(S suknjo pod pazduho, ogrnjen z ribiškim plaščem, v katerem nekaj skriva.)''

France: ''(prostodušno, iskreno)'' Lucija!

Lucija: ''(vzradoščena)'' Ti si France? ti nisi me pozabil?

France: ''(resnobno)'' Ah, kako bi te, ko mislil več in bolj sem nate v teh mesecih, kot prej kdaj...

Lucija: ''(grenko)'' Ah name ... name, ki poznat vsi težko grešnico me zdaj.

France: ''(možato)'' Kaj mar mi sodba in ljudje; ''(prisrčno)'' merilo moje je srce.

Lucija: ''(toplo)'' Vem, da si blag prijatelj moj, in vedno dober bil z menoj.

France: Kaj dober?! — Kot si zaslužila. Ni bila vaša hiša dom moj drugi? In si pozabila, ko oče je obolel, mati — ''(se prehiti)'' ničesar zabil ti ne bom —

Lucija: ''(odklanjajoče)'' Naj! ne govori dalje France!

France: ''(se ne da motiti)'' ... in mar se ne spominjaš več, ko ribe v hišo sem prinašal, in s srcem vedrim, vesele se nate, kot na praznik svet, od vas potem domov gredoč sem na klobuku za nageljji še blažen tvojimi ponašal!

Lucija: ''(resno, zamišljeno)'' Da, to so bili lepi časi.

France: Najlepše pa v vsi vrsti let je bilo za veliko noč, ko v divnem, bujnem svojem krasu razcvetala se je pomlad. Ah, da, takrat vsi, vsi ste: oče, mati, — ti — k nam na Fužine v vas prišli.

Lucija: ''(otožno)'' Zakaj raz mrtvi ta zaklad, zdaj pozabljenja prot odgrinjaš?

France: ''(otroško)'' Ah, da takrat ... ''(še se spominjaš?)''

Kako gorelo ti je lice, kako svetile se oči, ko prve trgala cvetice si po ledinah krog vasi. V zaspanih zvončkov tihli roj, v trobentice ž njim prešerni boj, v Marijinih srajčic sred vrta, v vijolic črede krog mejá je čudobajno pastrice ročica ti posegala, in kot metuljček bel — vesel po cvetju ti je begala. Lucija! mar si pozabila? ...

Lucija: Ne, Nisem! ... in saj veš cvetice sem od nekdaj zelo ljubila.

France: ''(veselo)'' To vem. In glej, zato ''(izmota šopek iz plašča in ga ji poda)'' prinesel šopek sem ti zal, iz njega rožnkravt dehti, ljubezen živa v njem gori, in rožmarin ...

Lucija: ''(tesno, žalobno, mrko)'' Ah, svoji bedni prijateljici ... zdaj ... v slovo poklanjaš ga ... pozdr ... v poslednji it!

France: ''(živahno)'' Ej, ne Lucija, ... ne tako! Pozdrav življenju ja ti prinašam iz prihrankov svojimi ... in kar ... zložili skupaj ... smo ... doma podkupili nočne sem ... stražarje. Kosmačev Gregor, njih glavar, je Zavogljan, in me pozna. In prav tako se za denarje nam Vrata Pisana odpro. Sicer stori, prinesem čásam, pa makov sok, kar treba bo. S tem mislim zadnjo sem zapreko za plot pognal. V najhujši sili zagrabil tudi bi za nož.

Tu imaš pilo! (z njo cepili železje si ... in tu obleko! ''(razmota zavitek oblek)'' na begu pa kmetica boš. Ko ura pojde na enajst, bom tu. In ko dvanajst, ležati mora davno že za nama mesto. Med borjem Volovca si cesto izberiva na Laze tja. Tam čaka brž brod. Čez Savo brž — čez Dolski kot, v gore naprej! In glej, ko nju dan pozdravi novi, Grmače skalne že vrhovi leže za nami, in pod nogami v dolini sniva še Drtija. A tam za njo, — sred šum — v Pečeh — za jamo vem na skalnih tleh — o tam na varnem boš Lucija.

''(Kratek odmor. France jo gleda vprašujoč, zmagovito.)''

Lucija: ''(rezignirano, a gorko)'' Na vsem kar mlada sesanjala, je glava ti, prisrčno hvala! ''(skoro materinsko)'' Vendar, moj mladenec dobri moj ... ni noči iti mi s teboj.

France: ''(presenečen, strmeč)'' Ne greš z menoj? Ne greš Lucija?

Lucija: ''(mehko)'' Dobrota, ki srce ti kiti, me s težo cepe ni ubija in vendar moram odkloniti, kar tvoja mi mladost ponuja. Če tudi danes vest se ne probuja, pa vendar kes ne izostane pozni, ko meni ne bi se izcelfle rane, in ti bi predramil se v blodnji grozni. ''(Odmor.)''

France: ''(nekoliko potrtjen, potem sanjavo)'' O koliko razmišljal sem o tebi! — Sam ne vem od kdaj ... Ah, ko žarel je dan vonjav, gorak, svetal krog mene: lesovi in goré zelene, zoreča polja plodovita, kjer ob modrico drzni slak prižet v objem tesan vasuje, in v ognju ljubosumnem mak razpaljen strasti se hudeje; in rázor poje: pet — pedí — po cvetni ajdi vse šumi; in čričkov godé zbor ubran; metuljev trop valhjà pijan; in spevov sladkih gaj zveni ... uhó se siltlo, okó je žejno pilo ... a prevzeta od vse divote in krasote s slepoto in meglo odeta — zavest spoznala moja ni, ''(pomiluje)'' ''(kar drugih davno že zavzele so oči)'' da dne brez solnca ... ni!

Lucija: ''(v mislih na Andreja)'' Ga ni! — o vem.

Lucija in France: ''(duet)''
Ga ni! — In vendar kaj vé o tem skrajnčkov v višavah polet, kaj vé na trati pisani cvet, in kaj metulj ob njem?
Cvetó ... dehté, pojó, ... vrvé odprte vesele do mrakov turbinah, in se radost beléga dné: ker solnce jim v srčecih drobnih, prižgalo sami je dan!

Lucija: ''(otožno)'' Naj noč jim nebena ga ne vtopi, naj čas ga nobèn jim ne zruši!

France: ''(sanjavo)'' Tako pijan svetlobe svetle v duši, in polno tihih pesni v nji — kaj bilo mar mi je vprašanj? ''(z očitkom, grenko)'' Iz vrta rožnobajnih sanj tuj moral me vik je in krik, za tebe vzdramiti me strah.

''(zamakneno)'' Potem ... je v mojih rokah ležalo drobno tvoje telo, revno in smrtnobledo tako ...

In vidim te še, ... kako si odšla bedna in ... samotna vsa, Krog belih rok poženje vrvi, ... In čujem jo še, ah, kako živo tvojih nog drsajo, medlo stopnjo trudnó.

''(razburjeno)'' O čujem, čujem, — kako vode šumé, slapovi grmé, Kolesja cvilečega stok in vzdihi duši valovita struga ... in kladiva težka fužinska bijó zamolklo ... trdó ... za zamahom zamah.

''(možato)'' A hujša in težja od njih padajo kladiva druga na tvojo nesrečno glavo. O groza, o strah!

Pod ónimi zemlja se stresa, pod temi pa moje srce. In tedaj je postalo tvoje — moje — gorje. Zazijal je pekel, in odprla so se nebesa — in koprena je pala!

A glava je zakričala: Ne, ne! Ni res!

''(milo)'' Ali srce je v prsih zadrhtelo, in kako: struna na goslih zaihtelo, in vse spoznalo, in vse priznalo, in vzvalovilo v vroče strasti neokretno silo svojo kri. in vprašalo: In res? ni — res?

In pal je jez ... Srce ga je porušilo vroče, vedoče, ... Lucija, ... kaj si mu ... ti!

Lucija: ''(vse v obupu)'' Dali ti nebó mu govoriti brani!

France: ''(slovesno, pobožno)'' Kar solnce prostrani poljani, da cvete pod njim in živi, kar pticam nebeski svodovi, in ribam studeni valovi, to meni, Lucija si ti!

Lucija: ''(presenečena, zbegana)'' Pod križem tolikih bremenom naj svojim naložim ramenom razmučenim še to najtežje zdaj? ''(Francetu, grenko)'' Nesrečno moj prijatelj, o zakaj ni vse, kot bilo je, ostalo, zakaj se daljni srce spalo?

France: ''(nežno)'' Ni moglo, ni moglo, Lucija! o tebi je sanjalo, ... in se ni zavedalo ... ah, morda se celo v rahlih, plahih slutnjah balo, ... da ne bi ... izpregledalo. Toda — ko je tista ura prišla, in je potrkala nanje, se je predramilo, in si razložilo krepko sanjo v — spoznanje, si ozarilo svojo mladost, in si razkrilo svojo sladko, tiho skrivnost, ''(vzklikajoče)'' da te ljubi, ljubi! Lucija!

''(refleksivno)'' Ah tedaj je to srce vzgorelo, ko kres, na gori zapaljen, v plamen strm v ljubezni bujni razcvetelo v en sam se rožnat grm. Na tleh otroških zlatih dni mojih in tvojih Lucija je vskil, z bridkostjo trpljenja tvojega sem mu gnojil, in s solzo usmiljeno svojega, sem mu zalil.

In pognal je v popje in se razpel, in v dišečem žaru se razcvel, da zdaj v plamenih živih ves gori. Kot je nekdaj tam grm gorel na gori sinajski, in zdaj gori, in zdaj žari, bo gorel, in bo žarel, do konca dni, Lucija!

Lucija: ''(potrta)'' Kaj naj z bogastvom vsem brezdanjim tvojega srca, ki mi ga sipiješ pred noge v trenutku tem storim?

''(rezignirano, otožno)'' Usahnlo, mrtvo moje je srce, ... in jaz kakó, naj se ti oddolžim, nevednica, za vse, ne vem.

France: ''(ognjevito)'' Ti in nevednica! Svetnica, ki ni na tebi sence greha ni pokoriše se in trpiš za greh tuje, mučenica! Ah glej, jedina je uteha mi vera v te bila v teh neznosnih, dolgih, temnih dneh.

In če s krvjo se uroki res bila omadeževala, pa pezo stokrat s solz potoki, s krvjó si srčno si izprala!

Lucija: ''(stvarno, skoro trdo)'' Iz riznice zaklad zajel si bogate čiste duše svoje, in lastne bisere nadel si samo na sence bede moje. Ne varaj sam se! Mimo zmot na jasno, trdno kreni pot!

France: ''(obupno vije roki)'' O daj, ne zavrzi tega srca zaupaj ljubezni njegovi; pomisli, da nate sem v žanci gorjá, da z boli neznosne okovi, kot strah in obup jih rodi, prikovan, da z dušo sem celo nesrečno ti vdan, da nisem ves svoj, da sem tvoj!

''(koprneče)'' O ti, saj si dobra in blaga, da blažje in boljše od tebe ni — o daj mi sijati svoje oči, ne podi spred raja me praga. Kako naj brez tebe na sveti, odslej bi še mogel živeti? pogrešati tvojih belih lakti, pozabiti tvojih globokih oči, ne diviti zlatu v tvojih se vlas, in že duše izbrisati tvoj si obraz v grudi preseljen tiho v tebi ... in vse ... ki lepša, kot ... mavrica si nad vodo, kot rosa je v jutranji — zarji — ''(vrže se na kolena)'' ah ... kot sveta ... devica v — oltarji.

Lucija: ''(presenečena)'' Usmiljeni Bog! ... grešiti nikar! ''(s strahom, strogo)'' Nesrečni otrok, — ah, vstani vendar — Kaj govoriš ...? ''(Odmor.)''

France: ''(jo meri nenkrat nezaupno)'' Ah, ... ti se srdiš? ''(odmor)'' ''(bridko)'' In nimaš ... zame ... rešilne besede? Lucija! in mar ti ni moje nesreče in bede? Lucija! ''(strastno)'' In hočeš ostati? Ne maraš bežati? — Lucija! ''(Odmor.)'' ... in torej naj ... grem? —

Lucija: ''(izmučena, proseče)'' Ne morem ... ne smem!

''(Odmor.)''

==VII. prizor.== ''(Prejšnji, menih odpre vrata in gleda.)''

France: ''(rezignirno, grenko)'' Prišel po nebesa sem ... pkla temó ''(ogrne plašč, da se pripravi na odhod)'' odnašam pa v duši strti ... in če je življenje hotelo tako — saj bodiva združena v smrti...

''(trpko, mrko)'' ''(seže po nož, a zagleda meniha, roka mu omahne; gre povešeno glavo proti vratom)''

Lucija: Ah! svoji nikdo ''(tolažeče, rezignirano, dobrohotno)'' ne more uteči usodi...

Menih: ''(na pragu)'' ... Mir vam bodi!

France: ''(grenko)'' Mir? Da mir temè! ''(Krohota ubèli.)''

Lucija: ''(v težki grozi)'' France! France!

==V. GOLGATA.==
''(Moríšče na Friškovcu. Na levi strani v ospredji splošno znamenje — zidari križ. Zadaj na desno grmada, pred njo oder, na kateri vodi par stopnic. Na odru kol, stolica. Čo, vrvi v tleh pred tokom par železnih obročev, pred njim z žapenjem nepokritja kosa. Na desni sredi mala kamenita klopica. Na desni v ozadju par vodmotskih bajt, sicer pa razgled preko severnega, ljubljanskega, deloma z gozdiči poraslega polja, z griči in predgorjem, tja na Savinske planine. — Zgodnje jutro.)''

==1. prizor.== 

''(Meščani, meščanke, ljudstvo iz okolice, čakajoče na sprevod, v katerem ima priti obsojenka.)''

1. meščanka: Kakó hladnó, je jutro.

II. Mene kar mrazi...

III. Jaz vsa se tresem —

I. Da z zobmi šklepečeš!

1. meščan: Meni pa tako se zdi: vaš mraz je strah samó

2. ... Razburjenost ...

II. meščanka: ... deco lehko da!

I. Mar ni to groze kraj? Vrvi?

II. Vešala, kolesa, ognja meča?

I. Ta Friškovec?

III. Za vse sveta zaklade semkaj ne bi šla po noči.

1. meščanka: Ah, si ti boječa!

III. Že prav! A tukaj vendar straši ... na teh s krvjo opitih tleh.

II. Posebno v kvaternih nočeh.

2. meščan: ''(skrivnostno)'' Naj vam povem — ''(pomigne, naj gredo v stran)''

II., III. meščanka: Besedi vaši sledimo —

I., IV. meščanka: Dajte, govorite!

2. meščan: Stopimo v stran — in poslušnite! ''(umikajo se v stran; na njih mesto stopi druga skupina)''

''(Med pogovorom odstopivše skupine pride na oder France v pomečkani, povaljani obleki, razkuštran, neprispan, z mrakotem, bled, vpadlih lic, čisto propal; bolj pred se, potem nervozno prste na rokah, sede, se zopet dvigne, zopet sede, napravi par korakov sem in tje, in obstane topel v nemem obupu končno ob klopki.)''

==II. prizor.== 

''(Prejšnji, France.)''

France: Ah to je bila noč, ki si izmisliti ne more je hujše satan sam, ne drug je razigrati kot pekel! Kot da iz kleških jam škorpjonov voj na bore telo bi moje vsul se smel; bi vame kač zažrlo se tisoč, in se razpelo po telesu, in grizlo, vrtalo po mesu, po žilah mi rojilo in vlaknéh, suvalo, žgalo po kosteh, z jezikov škapinj preklanih uhó vbesnilo luliičavo, in s kladvi svojih glav tenkó udarjalo mi po možganih, — in z ognjem žéhi in klešč zobóvi — s sleči sokovi in otrovi, mrcvarilo srce medlo —!

Da, strašna noč! Ko sem s stopinjo vdiračo med grozom močvirnim drl, ko me na živem mesu žrl je volkodal, in me dušila je móre peza; ko škropila prhoga je s krvjo me vročo... V daljavi medli ... zar krvav krog mene ples pa vrtoglav kresnic in isker se žarečih... sov, risov in mrtvaških glav! — obrazov čudnih, spk, potvor! In vmes ječanje in škripanje, perot nevidnih prhutanje, ljudi, zveri pošastnih zbor! ... A iz gomazni se glasov vseh teh poraja, vstaja vse čas — en glas — Kot bučen stok grobov, kot burje rezek pisk, kot vidre satanskih blizg, strupen kot vik svojorji sred polnočnih host — in vsiljiv in grabljiv kot ščuke zolev in trnka lovna ost. In ta glas — se ves čas grohoče — stoče, vzdihuje — vprašuje:

Zakaj tako? Kako in odkod je prišlo, da ni hotela s teboj? Zakaj tako — fantič moj?! Strašno! Strašno! In zdaj sem tu! in vprašam: čemu?! čemu sem prišel? Kaj me je prignalo, ko zame končalo je vendar vse in ga ni več mostu med menoj in teboj! O Lucija, Čemu? — Čemu?

1. meščan: ''(pokaže na levo)'' O glej — gredo!

2. Pravkar zavili so na polje.

3. meščanka: Kako se smili žival mi bore!

II. In zaprti rešitve vsak je pot.

III. Morda ... pa vendar ne!

''(France se vzbudi iz svoje odrevenelosti in prične prisluškovati.)''

II. meščanka: Kako da ne?

Skupina deklet: Grozna je smrt, strašna!

III. meščanka: No, če jo rabelj — poroči — je svobodna, se govori —

IV. In pravijo, da v istini je snubil zanjo...

France: ''(razburjeno)'' Kaj? Kako —? On je poskusil se pri nji? ... In snubil jo? ... ''(progrozljivo)'' Ah da! — tako! Zato pogled moj, ko se vračal sinoči je iz ječe, plačal s pogledom mrkim je takó! Zdaj vem, kaj meni je ostalo. — Zdaj mi je jasno marsikaj! Pred mečem se odloči naj — Zato torej! ... Je — li mogoče, da za me niti vero malo ni bilo, kjer ljubezniv tvoje pa jaz zasanjal sem — morjé.

''(obupano)'' Ah, zakaj si mi to storila? Zakaj si ubila moja mlado, zvesto srce?


''(Sprevod: oddaleč mestne straže s helebardami, na čelu mestni praporšček. Za njimi bratovščina spokornikov v raševini in kapucah. Potem bratovščina smrtne groze Jezusove s križem in mučilnim orodjem. Mestne straže drugi oddelek in ječa. V sredi Lucija, ob njej menih — za njo krvnik in njegov pomočnik, prvi noseč na rami dvoročni meč. Mestni sluge, par malih mestnih svetovalcev v črnih, za njimi r: j dvanajstnikov v rdečih talarjih. Mestni st: g sod: m zzelom. Za njim sodnik v rdečem talarju, obrobljenim z zlatom in zlato verižico krog vratu. Mestne straže tretji oddelek. — Ljudstvo. — Prišleci se razvrste krog odra; ob stopnicah obstane rabelj in postavi meč prede. Pomočnik stopi na oder.)''

Bratovščine pojo: ''(Dies irae ko pride sprevod)'' — Quid tunc miser sum dicturus, quem patronum rogaturus, dum vix justus sit securus!

Menih: Čez brezno skoka se ne boj, brezmejna milost je neba, naj z roso svojo te navdá ki pot se ti odpira raja, kjer že nasproti ti prihaja

Lucija: ročice steza, koprni, da združi v gloriji s teboj nedolžni otročiček tvoj — In zdaj pogum, preljuba hči! Velja! Saj mi v življenju bil mi tuj — naj tudi v smrti se obnese. ''(ko gre po stopnicah mimo rablja)'' A ti prijatelj moj, zdravstvuj, in roka naj se ti ne trese! ''(Ko stopi na oder, se ozre naokrog, dočim pripravljajo pomočnik vrvi, halo itd.)'' Ko solnce gre umirat, zatonit v nočne teme, poljublja s poslednjimi žarki ljubeče doli in gore. Ah, v zadnje slovo poslednjikrat tudi poljubiv naj žalostno ravni vas zelene, vas solnčne planine in tebe ti biser, srce domovine, ti bela, ponosna Ljubljana, neznatna, neznana, in ljubljena vendar tako. — ''(v trenutku slabotnosti)'' Kakó, kako je vse prišlo? Moj časi so se stekli, moja ura je odbila. Dolg naj plača moja kri — Reci: Kam si me vodila, Kam, o kam, ljubezen ti!

In vendar kaj bilo brez tebe, ljubezen, bi naše srce? — Kaj bila usoda človeka? Kot megle in sence medlé.

Tercet ''(skupno)'' Lucija, krvnik, France: A ti ljubezen, ti si vse! Tema si luči, luč temè! Si blaženost nebeška, in ti njegov pekel! Pokoja brez miru žibèl, željá in sanj vraljivi most, bolesti slast, slasti grenkost, veselja jok, obupa smeh, Ti zlá krepost, krepostni greh, Ti lestva nad in grob po njiov, ti lek gorjup, sladk otrov, ti vere nomajni zid, ti ljubek vir, in val srdit strasti in koprnenja, ti zmisel ves življenja! ti luči čar si, ognja žar, moči slabost, slabosti moč, ti naših src si luč in moč vse si ljubezen ti! Ko rož opspe se tvojih vrt, srce zagrne večna noč.

ljubezen je mrtva! pozdravljena kraljica smrt — izpita čaša je do dna — Nad silo tvojo sile ni, in kjer ljubezen ne umiri človeka srca — kot dete ti ga umiriš, usmiljena gospa! O pridi pridi sladka smrt! ljubezen me rešila ni — usmili se me ti!

Lucija: ''(stoječa na odru)'' Jaz sem pripravljena. Kaj naj storim?

''(Pomočnik se ji približa, in ji hoče zvezati roki.)''

Sodnik: Poteka čas krvnik! Ne mudi dalje se, in končaj svoj posel —! Kaj odlašaš se ... si čul?

Rabelj: Da, čul, gospod sodnik. A da ustrežem, moral biti, če angeli cel ne, cel ne vrag, bi pol obeh — le človek ne, ki more, kakor vi čutiti, ki more kakor vi ljubiti — In — jaz, sem človek, vendar — le!

Sodnik: Kaj naj bo to? govori jasno!

Rabelj: ''(bridko)'' Kdaj za izpoved je prekasno? A grešnik ž njo odlaša vsak. ''(odmor)'' Ko davi sem na rame meč zadel in se na pot odpravil, ves svoje sile sem zastavil, da zmagam nad seboj misleč: Preveč moči sem si prisodil, za križev pot, ki sem ga hodil, za križ, ki vanj preli sem meč. In kar trpel sem in trpim še za — krvnika je — preveč.

Sodnik: Temnó je vse, kar govoriš.

Rabelj: ''(razburjeno)'' Pa bodi luč! Osvobodim naj se! Pribijte me na križ, sam se ne bom, — ne morem se. Ne morem! — Proč s teboj! — in naj se ne dotaknejo roké te moje več — in najmanj zdaj! ''(vrže meč po tleh)''

==3. prizor.== 

''''(Opatica nastopi s spremstvom ter ostane v ozadju)''''

... ko moral bi končati njo, ki vreden nisem, da bi ji nogé objeti bele smel, ''(se vrže pred Lucijo, ji objame noge in jih skuša poljubiti)'' s poljubi jih ljubezni blazne moje!

Lucija: Jaz sem na koncu svojih sil! — ''(v zadregi)'' da zadnje hipe mi teži tako! —

France: ''(ki je ves čas mrko gledal na obsojenko in rablja, skoči proti odru)'' ''(ironično)'' Teži? — Ne! ne! Naj jih sladi ''(strastno)'' z otrovom volje mlesti svoje, in kot v poročne naj noči sopari srce zanj tvoje zadrhti, ko pred nožice belokože obožuje položi v zamolklo plamenečem žari srca ti svojega mokrocvetoče rože.

''(stopi do ležečega krvnika, ga z levico potrese za desno ramo in ga dvigne v toliko, da si gledata iz oči v oči)''

''(sarkastično)'' Daj! digni žéni se, odmêni nevesta čaka, drugovi in svati! odprija naj se na stežaj! natrósi rož po meče žejni trati, in trajici zeleni poljube tiste svoje blazne daj! ''(bliskoma zdere nož izza pasu, mu ga zarine v srce in odskoči zopet v ospredje)''

Rabelj: ''(začudeno)'' Kdo? Ti? Da tako oči tudi moré? Zadel je srce, in smrtni obliva me znoj!

Lucija: Moj Bog, kaj storil si, France? —

France: Ti vprašaš še? udova ti neporočna! In vendar žena izgubljena, ''(mehko, bridko)'' kakó, kakó sem ljubil te!

Ljudstvo: O glejte, kaj ljubezen vse stori!

Rabelj: Umiram! — In prav je takó, da padel sem v prah pred teboj! Saj lepó in sladkó je izdihniti in umreti ob tvojih nogáh, o Lucija!

Lucija: ''(pristopi k umorjencu)'' Izhrepenel si, izkrvavel si —! In meč usmiljeni ti tvoj iz rok je pal! Kakó, kakó si nad menoj se kruto maščeval, rešitelj rešeni ti moj!

France: A mene — ni odrešil — in meni ni utešil ognjene žeje v prsih mi po njej!

Sodnik: ''(straži)'' Kaj se pomišljate? Naprej! in primite zločinca! Ne! Človeka se ubijati ne sme, in bodisi, da je — krvnik.

France: ''(cinično)'' Gotovo je, gospod sodnik! Vendar loviti in soditi se jaz ne dam. Sem svoj sodnik, sam svoj krvnik se sodim sam. ''(Se zabode in pade ob klopí na tla.)''

Lucija: Mogočni Bog! France! Nesrečni ti otrok!

France: Razbit ob skalah brod je moj — a ti srčé v slovo zapoj kot na vasi nekdanje dni: Ko ležem v volno tratvico in nagrem trudnó glavico, se zmislim tebe zvezdica, se zmislim tebe ljubica.

Dokler si mi sijala ti, sijale srečne so oči, kar si zašla, je pa temà, in luči ni, in sreče ni, kaj bi iskale še oči? naj jih zaprem — in naj umrem! ''(Umrje)''

Lucija: ''(ki je pokleknila ob njem in se razjokala)'' Izdihnil je in šel, ki v njem je bilo luči toliko, da usvetlje je megle njegovih sanj pred njim: očem, otroški veri vdanim pa načarala čudesne svore pomladi, cvetja, zlate zore, ljubezni mlade polne vse — in na zatonu pred nočjo, kot vešča mrka, zlosudna oblila z zarje jih krvjó! Zdaj sanjaj v miru, duša blodna! ''(Kleči ob njem kot okamenela)''

==4. prizor.== ''(Prejšnji. Opatica z dvema nunama in slugo.)''

Opatica: Lucija!

Sodnik: ''(jo zagleda in se obrne)'' O Nives, mati prečastita. Vi bili priča ste...

Opatica: Da vse sem čula, videla ... morda umela tudi, ko so skrita razgrinjala človeka srca se brezdna strašna pod vrhovi najvišjimi, ki luč neba zlati jih najbolj čista in svetla.

Dovolj je groze in krvi! Grobovi zapro naj žrela svoja. Od vicedoma oproščenje ''(poda pergament sodniku)'' prinaša ji obljuba moja.

Sodnik: Ohranjeno ti je življenje, pomiloščena si, Lucija! Bog sam je bil s teboj!

Ljudstvo: Ljudje, hvalite in slavite nebes in zemlje vsi gospoda!

Sodnik: Lucija glej! Očuval te je angelj tvoj — podarjena ti je svoboda!

Lucija: ''(topo)'' Kaj hočem z njo. Za žive le svoboda je samo.

Opatica: Lucija!

Lucija: ''(vstane in zagleda opatico)'' Ah, vi ste — mati, ste prišli ... izreči skoraj se bojim ... da enkrat — vidim — še oči ... njegove v vaših!

Opatica: Slédi jim! če bile zablode vodnice ti nekdaj, ko so zvabile te v vihar morja, pozabi in zaupaj se jim zdaj, ko te povedejo v miru pristan in rane ti zacelijo srca. Ki meni je v pokoji dušo samostan prijazna, tiha ti odpira vrata, in jaz na novo pot podajam ti roko —

Lucija: ''(po kratkem boju)'' O mati prečastita, mati zlata! Naj se oprem na njo in naj sledim tem ljubljenim očem. In če na prsih vaših se spočijem snom...

Opatica: ''(jo objame)'' Hči draga moja! — Semkaj na srce! — In naj bo pozabljeno vse gorje, in kar je bilo, vse! In odpuščeno vse... Tako nebesa so hotela, — ker mnogo si ljubila in trpela.</text>
      <sha1>lmi4zkv61yhq0lie0dfj48686wsvdmc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223793</id>
      <parentid>223792</parentid>
      <timestamp>2026-04-20T07:10:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <origin>223793</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="83476" sha1="hdn6e77tlmobhy20m9wtzwj1znkwjd3" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Rože ob potu
| normaliziran naslov = Dramska pesnitev v petih slikah
| avtor = Ivan Robida
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski narod 1924}}'' 
| vir = dLib {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

Dramska pesnitev v petih slikah.
''(Vse pravice, osobito pa pravica do predbebde in uglasbitve pridržane. — Napram odrom rokopis.)''

Osebe:
Tomaž Škof, vrvar in meščan ljubljanski.
Cecilija, njegova soproga.
Lucija, njiju hči.
Trine Kosanec, ribič na Fužinah.
Barba, njegova soproga.
France, njiju sin.
Maruša, rojene Marija della Costa, rejenka pri Kosančevih.
Emilijan, reče Milan Vučečić, mestni rabelj.
Marija Nives Agata, grofica Modruška, sedaj mati Timoteja, opatica samostana v Mekinjah.
Geza Nagy, pisar in faktotum grofa Modruškega.
Luka Novak, mestni sodnik.
Urban Boš, meščan ljubljanski.
Volbenk Orehovec, meščan ljubljanski.
Andrej, kovač,
Ambrož, fužinar, ''(oba na Fužinah.)''

Menih, mestni pisar, mestni sluge in stražarji, berič, ječar, rabeljev pomočnik itd.
Prisednikidvanajstniki notranjega sveta, člani zunanjega sveta, meščani, meščanke, plemiči, kmetje, kmetice, fužinarji, kovač, delavci, bratovščinarji itd.
Čas: leto 1450. — Kraj: Ljubljana in okolica.
Med vsakim dejanjem, izvzemši zadnje, ki se vrši drugo jutro po četrtem, poteče kakega pol leta.

=I. DRHTEČI LAN.=

Meščanska soba vrvarja Tomaža Škofa. Na obeh straneh okna v ozadju velike vrata, vodeča na stopnice in manjša, vodeča v drugo izbo. Sredi sobe miza s stol, omare, skrinje, sklednik s cinasto posodo in majolikami, preproge, cvetje. Ob oknu v kotniku dva stola, mizica in skrinja. Ob nji kolovrat, preslica. Na stenah nekaj svetlih podob, platenin, mrež, prej in predav. Na stolih mati in hči. Večer se dela. Proti koncu prizora pripravlja hči mizo za večerjo.

==I. prizor.==

Mati Cecilija: ''(skrbno poizvedujoč)'' In ti? ti ljubiš ga zeló ... zeló?

Hči Lucija: ''(premaguje se)'' Oh, draga mamica takó — ''(vnem, da ni prav,)'' a se mi zdi, ''(sramuje se)'' da bolj kot ljubega boga...

Mati: ''(karajoče)'' Kdo teh besed te je učil? Ko misel sama greh bi bil!

Hči: ''(vzhičeno)'' Jaz sem njegova ... čisto vsa ''(prostodušno)'' in on je moj!

Mati: ''(pomilujoč)'' Je tvoj ... je tvoj ...? Povej kakó...

Hči: Kakó... Takó, da poroči, čim preje me.

Mati: ''(oprezno)'' Če le ne motiš se, dekle!

Hči: ''(jasno)'' O mamica, poslušaj me! ''(važno)'' Ko lani sva iz cerkve šle ... na Svečnico, ... sem opazila ''(v zadregi)'' ga v prvič, da z ... nama gré. ''(raznežljivo)'' O velikí sem noči z njim, saj vé ... pa prvič govorila ... In od takrat ... ah, naj molčim! ... z nakladi je obšul mi svoje ljubezni mlado srce moje, kot jablan s cvetjem bujnim svoja tla.

''(tesno)'' Če usta vžrala bi ta, če bi legale te oči... ''(vstane, odkimava)'' Moj bog, saj to mogoče ni!

Mati: ''(resno)'' Pomisli kakega rodu. Pomisli kakega stanu je on, pomisli, kdo si ti!

Hči: To sem mu rekla tudi sama —

Mati: ''(pazno, napeto)'' In on?

Hči: Vse megle je razgnal; glavó mi vzdignil je z rokama, v oči se vgreznil in dejal, da dvom ljubezen vsako ubija, da strup najhujši je srca.

Mati: ''(po kratkem odmoru, ne brez ponosa)'' Ljubljane bele vseh hčera najlepša ti si, hči Lucija! In to brez cene tudi ni! Če le ljudje njegovi bi ne segli vmes! ... Tako je bilo, ko sta pred dvajsetimi leti — in morda več! — hotela vzeti se doktor Peter Munitillo in teta tvojega — Andreja ... grofica Nives Agata. On moral v svet je, — ona pa je kot novica Timotea tedaj vstopila v samostan; in lepi sen jo bil končan.

Hči: ''(odločno)'' Kaj bomo revne me žene; ah, z žensko hoté, storé. A on je — mož, — in veže ga beseda viteška, prisega.

''(po kratkem boju in pomišljevanju izvleče prstan z nedrij in ga ji poda)''

In glej, v poroštvo dneva tega, ko se zaroči je z menoj, obroček zlati drobni ta sam mi nadel na prst je moj!

Mati: ''(presenečena)'' Ah — krasen — prstan! In kakó žari rdeči v njem rubin!

Hči: Ljubezni naj žareče bo njegove — je dejal — spomin.

Mati: ''(sanjavo)'' Zdaj vidim, res te rad ima... ''(zamišljeno)'' In če vse dobro se konča. Na zimo bila bi poroka. ''(vzhičeno)'' Posestva bi prišla ti v last, gradova dva ti pod oblast. Ti sama pa, — gospa visoka, v sijaju, časti se blesteča, in vsem v zavist! O kaka sreča! V baržunu, svili bi hodila, v kočijah svetlih se vozila — se misliti na vse ne smem!

Hči: ''(veselo objame mater)'' In ne res, ko meni se potem vidva preselita z očetom? —

Mati: Ah — dà ... z očetom! — Vendar prej nčesar vedeti ne sme, dokler pred vsem nevesto svetom ne proglasi te tvoj Andrej. Naj oče le za prstan zve, ugane kòd ga je podaril, pa bi kot strela vmes udaril, posebno zdaj, ko tedne že skrbi težke moza more, da hodi tih — in nem okrog. Usmili se nas ljubi bog!

Hči: In pošlji nam svoj blagoslov!

Mati: Čuj, oče je že tu! Njegov korak je to...

==II. prizor.==

''(Prejšnji. Mojster Tomaž.)''

Mati in hči: ''(nekoliko vezano)'' Dober večer! ... ''(Mati odide po večerjo in jo prinese na mizo.)''

Tomaž: ''(temno, zamolklo)'' Dober večer!

Mati: ''(skrbno)'' No, kaj ti je, da še pogleda ne besede za ženo nimaš ne za hčer?

''(Tomaž hodi s težkimi koraki in mrkim čelom molče po sobi semtertja.)''

Hči: ''(se mu hoče približati)'' Preljubi oče...

Tomaž: ''(zlovoljno)'' Pusti me!

Mati: Jed skoro razhladi se v skledi.

Tomaž: ''(temno)'' Ne bom večerjal!

Hči: ''(proseče)'' Daj, prisédi samó ...

Tomaž: ''(rezko)'' Že prav! Le jejte same!

Mati: ''(v skrbeči slutnji)'' In ti ne boš? ''(odmor)''

Hči: ''(tiho)'' Jaz tudi ne! mi ne diši. ''(Odmor.)''

Mati: ''(vstane)'' Pospravi! —

Hči: ''(tiho, vezano)'' Ne ti! — Naj prestane zame... ''(Pospravi, odnese pribor venkaj.)''

==III. prizor.==
''(Tomaž, mati.)''

Mati: Dalj z molkom tem me ne pokori! Kaj ti je vendar? Zdaj govori!

Tomaž: ''(rezko in grozeče)'' Počakaj, da se vrne hči — potem ... vprašam!

Mati: ''(slabotno)'' Vprašal boš?

Tomaž: Da! Vprašal ... oče bo in mož... odgovoré pa: hči in — ti.

Mati: Kaj naj to bo?

Tomaž: ''(sarkastično)'' Takoj izveš! In hip le potrpeti smeš, kjer jaz več tednov sem trpel, in čakal.

''(Hči se vrne, pogleda očeta od strani boječe in plaho, ter se približa materi, ki je zopet sedla v kotnik. Odmor.)''

Tomaž: ''(se naenkrat ustavi pred njima)'' Zdaj sta tu obe; in vprašam vaju, če vidve morda pojasnite mi stvar: kaj danes v drugo že imel iskati je popoldne pri meni rateški pisar?

Mati: ''(malodušno)'' Kakó naj veva to midve?

Tomaž: ''(kratek odmor)'' Čemu li njemu bi vrvi? A če gospoda kdaj blago za rabo svojo potrebuje, ga tam naroča in kupuje, kjer svoj hrbet krivé pred njo. Tomaž ga ni in ga ne bo! Poznam te! Vem, da je takó.

Mati: ''(laže)''

Tomaž: Če torej veste, da ni stez med njima tam in med menoj — pa ne, da morda kako čez razpeli vi bi med seboj.

Mati: Tomaž!

Hči: ''(osupit)'' Preljubi oče moj! ''(Odmor.)''

''(Tomaž obe ostro meri.)''

Tomaž: ''(ironično)'' Tako torej?! Vezi so tu! A zdaj poprašam, kakšno so, da z njimi mogle brez sramu v oči bi zreti, mi lehko? Bi mogle to? Govori hči — čestita ... modruška ... grofica!

Mati: Pomiri vendar se Tomaž! —

Tomaž: ''(proti ženi ironično)'' Ah ti! — ki čisto vest imaš, ki nisi vedela zato, potuhe nisi ji dajala! in možu si na strani stala odkritó in zvestó, in res? O ti že govoriš ti nese! in več še, ti miriti smeš!

''(grenko)'' Čemu sedaj besede prazne? Da preje raje bi na razne glasove pazil bil prikrite, zbadljaje temne in očite... A žal, da nisem jih umel, dokler skrivnosti razodel ni danes v krvi mi Lovrin...

Hči: Sodar? — Sovražnik stari naš?

Tomaž: Prav ta, Cecilija! ... »Tomaž! — pohleven zlobè reče mož — »po vročem dnevu lep večer! sedaj pač več krvi ne boš vretenčil menda, ko ti sin rodbine take jemlje — hčer.« Kaj bilo to je sveti bog? Ob mizi vse se muza krog — V trenutku prvem ostrmim, a v mesu želo — zakričim: »kdo jemlje hčer: govori dajka — rogate vrže mi nazaj: »kdo jemlje jo, to vemo mi — če vzame jo — pa modra ti?« In kar sledilo je potem?! ... O ti ime pošteno moje!

Mati: ''(mreče)'' Poslušaj, oče: ali smem zdaj govoriti jaz? Poglej! vse bo še dobro ... saj takó hudó to ni, če dva mlada človeka res se ljubita... Pomisli vendar!

Tomaž: In kakó!

Tomaž: ''(ironično)'' Se ljubita! Res ljubita!

Hči: Gotovo, oče!

Tomaž: ''(ironično)'' In potem? —

Mati: Ko si osvobodi rokó, potem jo vzame za ženo — Me poroči!

Tomaž: ''(pomilujoče)'' Verjel očem, ušesom ne bi svojim skor! Res, čuden ve ste ženske stvor! in bolj se lehkovernost vaša. Kar želje vam gradov zgradi, na skalah vaši sanj stoje — Kakó? — nobena se ne vpraša Hudó je, da ne vidi hči, a hujše, da si slepa ti! Kdaj ste še čule, da plemič med vami je izbral ženo? —

Mati: Zgodi se tudi to lehkó.

Tomaž: ''(ironično)'' Da, pravih bajkah kraljevič zasnubi možsko skro s celo! V življenju trdih dneh pa ne, In pa besede svoje kdaj meščanu dane, vprašam se, prelomil ni plemenitaš?

Pisar: Le mirno, mojster! — Menda ni posebej treba utrditi, da o zakonu govoriti še v sanjah mrzličnih ne gre.

Tomaž: Dovoli, in ne besede več!

Pisar: Pač! Gospod grof vam v poravnavo, popolno tu ponuja spravo, — za vse kar bilo, morda bo — beneških rumenjakov sto.

''(Položi mošnjo na mizo.)''

Tomaž: ''(radi nesramnosti osupel, ne najde takoj besede)'' To naj bo res? Či vidim prav? Denar za čast, ime pošteno, za kri, življenje izgubljeno? — Jeli mogoče? Slišim prav? O ti zavratna, verolomna, svojat, brezsramna plemiška, vsa brez vesti in brez srca!

Pisar: ''(nesramno)'' Beseda vaša ni baš skromna, izbrana tudi ne...

Gospod Tomaž...

Tomaž: ''(v naraščajoči jezi)'' Ej, slabo, slabo me poznaš, gospode čedne hlapec tak. Iz hiše vun! — naprej čez prag ti in denar gobani tvoj.

Pisar: ''(se stisne skozi duri, cinično)'' Svet glava, vsaka ima svoj!

== V. prizor ==

''(Tomaž sam.)''

Tomaž: Le moja ne! — Kaj naj storim? O mojih slutnji mrki svit! Kot sredi morja brod razbit v temi brez jamborjev, krmila, ko žene neizprosna sila viharja ga v propast, — se zdim. Kdo mi pomaga, dobri bog?

''(Se vsede na stol in zre mračen tožno predse.)''

O ti nesrečni moj otrok! Kako sem ljubil te, gojil, se rasti tvoje veselil, kot v polju cvetnem tihi lan v pomladi pozni zasejan vzbrstela in vscvetela si, v sé solnca kos vzela si, toploto si prelila v glas, luč v zlati lan pa v svojih vlas, ki cvetja modrega ti smeh njegov je plah drhtel v očeh.

In zdaj ne več? Ne več? Morda pa vendar ni vse izgubljeno? morda le ne! A eno je treba — jasnost!

==VI. prizor==

''(Prejšnji. Žena iz sosedne sobe, pozneje hči.)''

Mati: ''(rahlo)'' Tomaž!

Tomaž: ''(brezobzirno)'' Kaj hočeš ti? Morda imaš pogovoriti se z menoj? pogovoriti se z menoj? A zdaj dekleta sem — takoj!

Mati: Unesi se Tomaž! Pozneje govoriš jo —

Tomaž: Ne! ne! takoj! ž njo sem... Lucija!

Mati: prosim, glej —

''(Lucija se pokaže med vrati.)''

Tomaž: Lucija, hodi sem! Tako —

Lucija: ''(joče)'' Iz vsega prosim vas srca...

''(Dekle pade predenj na kolena.)''

Tomaž: ''(jo prekine, zagrmi)'' Resnico hočem zdaj! Kakó, razumeš, daleč sta prišla, govori, ti in — on?

Mati: ''(osuplo)'' Saj to vendar mogoče ni!

Tomaž: ''(ironično)'' Tako? Mogoče ni? — Naj govori!

''(Hči molči in se v tih strah.)''

Mati: ''(tišno)'' Lucija zlata — čuj! — Povej!

''(jokajoča)'' Odreši me dekle — poglej — jaz te rotim —

''(Hči kleče krčevito joče.)''

Tomaž: ''(čaka še par trenutkov, potem rezignirano)'' Več treba ni! Molče je govorila glasno več kot dovolj — in vse je jasno, da luči same je tema.

Mati: ''(glasno zajoče, vije roki in se zgrudi na stol)'' Otrok nesrečni, zavedeni!

Tomaž: ''(stori par korakov opotekaje se, se postavi potem pred hčer, se grabi za glavo in pravi mrko in temno)'' Temà krog mene je in v nji tema brezdanja in strašna. Pa bodi!... In naj že konča ta noč, ki v njo si me pahnila mene kruto kakorkoli, ... če molk in jok današnji tvoj kdaj hiši tihí tej zanalila življenja novega bi dan, pa tvoja ga je tek končan pod streho to! — Ta dom podrl se zate je — in otrok moj je zame umrl.

''(divje, besno obupno)'' Odprt je tvoj! Zdaj venkaj v noč! In vina gor, da, vina! vina!

''(Ubeži po stopnicah.)''

Hči: ''(se dvigne in plakajoče vrže materi na prsi)'' Mati! Mati!

ZASTOR.

== II. OZIMNA.  ==

Prospekt: Razgled z levega visokega brega Ljubljanice pod Fužinami po reki navzgor, tako, da je videti odločno skalovje in slapove, deloma tudi zgornji desni breg Ljubljanice. ''(Reke same, ki teče pod bregom, ni ugledati.)'' Ospredje odra tvori breg. Na njem njivica, s katere vodi steza k strugi navzdol na levi. Na obeh straneh nekaj drevja. Pod njim na desni ribiška koča, za katero blesti skozi vejevje fužinski grad.

Pred kočo miza in klop. Ob koči razpete ribiške mreže, obešene po kolih, na stene naslonjena vesla, potiskari in druga ribiška priprava. Ob klopi priprava zibel. Ves čas čuješ iz bližine šumenje vode in bobnenje slapov, med katero udarja težko kladivo nevidnih fužin na otoku v strugi, in zven železo z nakovala.

Iz daljave buče zamolklo ljubljanske zvonovi, sem pa tje zagrmi tudi medlo kak topov strel z gradu v mestu.

== I. prizor ==

''(Na njivi Maruša; France poteguje veslo, oče popravlja raztrgano mrežo, sedeč na trinožniku.)''

Oče: France, jaz skoro bom gotov.

France: Prav! Pa pripravit grem za lov.

''(Zadene veslo na rame, se pripravi za odhod in poje.)''

France: En — dva — tri, en, dva — tri! vzdigni veselo, vanj se vpri! kot vodomec sice soln, živega srebra je poln, da po njem se meče, bliska, in srce mi v prsih vriskà. En — dva — tri, en — dva — tri ej, nad ribicem ga ni.

''(Hoče po stezi k vodi.)''

Maruša: ''(zbadljivo)'' Še čudo, da od doma greš!

France: Kaj ti je vendar spet, Maruša?

Maruša: In večje to, da sploh se smeš —

France: Ej, ti si pusta!

Maruša: Ljuba duša, zato pa ti saj nisi pust, in kot studenci vro iz ust besede ti, če govoriš s predivasto grofičnico.

France: ''(ozlovoljen)'' Kot z drugo vsako! Nehaj že!

Maruša: Že prav. A eno pomni le: ni zložna vsaka pot navzgor. In kakor mestni — tvoj ... peškór, tako se ... v to vobitnico je vel že marsikteri — klin!

France: ''(kafeteremu zabavljanje preseda)'' Ej, teci, neutrudni mlin! naj te ne motim v tem veselji — le jezikaj in pridno melji!

''(Odide.)''

Maruša: ''(preteče)'' Ej, ne razumem me France! ''(sama zase jezno)'' Kdo jo je klical? Proč naj gre. Dotlej ne bo pri nas miru...

== II. prizor ==

''(Oče, Maruša, Barba.)''

Barbara: ''(stopi iz koče)'' Kaj nista šla še?

Oče: Menda ne, kot vidiš!

Barbara: ''(gleda po cesti)'' Gledat sem prišla, če vedno še ne gre gospa. Kje se mudi? ''(jo zagleda)'' ah! — je že tu! Pozdravljeni!

== III. prizor ==

''(Oče, Barba, mati Cecilija, Maruša.)''

Cecilija: ''(vzdihne)'' Bog dober dan vam daj! Saj zame bil je hud.

Barbara: Zakaj? Kako?

Cecilija: Ah, nov in krut zadel je vdarec mi glavó. Glej, k vsej nesreči mi zboli se davi mož!

Barbara: Saj čudo ni!

Cecilija: Kaj pa Lucija? Ah sedaj seveda priti več tako pogosto možno mi ne bo!

''(Krčevito tihi, potem Barbí skrivoma.)''

In nekaj še! — pa bog ne daj, da zvedela Lucija bi —

dokler se nam ne umiri! — Bog resvice usmili se!

''(Gleda previdno krog sebe.)''

Kaj jo še čaka! ... Njen... Andrej... se danes... z drugo poroči!

''(Ihti pritajeno.)''

Barbara: Nebeški bog, pa vendar ne!

Cecilija: Tako je, žal. A ne povej, ne črhni niti ji besede. Saj umorila bi jo ž njo.

Barbara: ''(jokajoče)'' Nesrečno dekle ti! Samo ... če pomnim se, ko sem služila pri vas še, ... ko sem smuzila na rokah nekdaj... telesce drobno to nosila ... Moj bog, kdaj mogla...

Cecilija: ''(glasno)'' Tiho zdaj — ... in pojdiva ž njo noter...

Oče: ''(ki jih ves čas nemo opazuje)'' Da. Je itd! Gotovo čaka težko že.

''(Odideta v kočo.)''

== IV. prizor ==

''(Oče, delavci in delavke prihajajo po cesti mimo koče.)''

Jože: Oče Luka, vi pa ziblijete na stare dni, kot pravijo ljudje — ha! ha!

Lena: Zato ne greste rib lovit!

Oče: Hodite vrše se solit!

Urh: In kaj pa milostna gospa?

Mina: Spacirajo ali so doma?

Špela: Kaj žlahtna dela grofica?

Katra: Grofica Pepa ali Mica?

Maruša: ''(zbadljivo)'' Lucija, sladko je ime — To ve najbolje naš France...

Urh: Kaj res ti ženiš se pri njej?

Vsi: Oho France, povej, povej!

Oče: Li v cerkvi vam vele morda se norčevati iz nesreče!

Lenart: Nesreče? Z grofom se spečati — česti ni vendar bolj sloveče!

Vsi: Resnica to, ha, ha, ha, ha.

France: ''(divje)'' Če z veslom kdo želi po glavi — besedo še — in jo dobi.

Maruša: Zdaj čuli ste! — pa še tajji —

Oče: Ti babnica se plet mi spravi — Vi pa na delo! — Kaj imate postajati zdaj tu? Naprej! — Vsak zase skrbi — sebe glej!

Maruša: ''(vsiljivo)'' Vi mestnih ženščin ne poznate...

Oče: Zdaj tiho! jezik že zobé!

''(K Franceu)''
A midva pojdiva, France!

''(Oče in sin odkorakata po stezi z mrežami in vesli k vodi, dočim so se vaščani že preje razšli.)''

== V. prizor ==

''(Cecilija in Lucija stopita iz koče.)''

Cecilija: Bolan je, glej, in sam doma — Jaz moram iti! Vedi pa, da čim utegnem, pridem spet.

Lucija: Na mestu tebe — sam obet —

''(prisluškuje, ko zvonovi zvone, potem vznemirjeno)''
A kaj je to? — Sèm od Ljubljane... zvonové, čuj... svetnao zvone ... kako pojo ... kako drhté!

Cecilija: ''(v zadregi, navidezno omalovažuje)'' Daj, pusti jih — le naj brné!

Lucija: ''(trdovratno, nervozno)'' Zakaj? čemu? — čemu zvoné?

''(odmor)''

''(proseče)''
Daj mati! Ne odhajaj še! ne puščaj, prosim, me same. Ah, meni je tako težko, ah, meni je tako tesno.

Cecilija: Ne morem več se dalj muditi... Lucija, z bogom!

Lucija: ''(dobrikujoče se)'' Mamiča, kaj res mogoče ni, da priti domov bi smela —?

Cecilija: ''(resno)'' Ne, dekle!

Lucija: ''(poseže vmes)'' Ne, — da ostanem, mati! Ne! Samo, da vidim ga, samo za kratek hip ... zvečer morda, ko me ne vidi nihče...

Cecilija: ''(strogo, boječa se nadaljnih prošenj)'' To ne gre Lucija. Ah, ne zabi, kaj ga zagnalo je ob tla. In zdaj, če te zazre, pa zgrabi naj ihta ga, naj besen srdi... in bila bi njegova smrt. Potrpi! ni vseh konca dni; a zdaj, veruj, še rana nova razrvana jedkega otrova, preveč skeli in krvavi.

''(Hoče oditi.)''

Lucija: ''(strastno)'' Ti greš? — Jaz grem s teboj...

Cecilija: Nikakor ne! ''(mečje, a hlastno)'' Zdravstvuj, Lucija!

''(k detetu)''
Ti pa mirno snivaj, srček moj!

''(proti Luciji)''
Do svidenja in bog s teboj!

Lucija: ''(rezignirano)'' Pa z bogom... Tudi ona gre! in nič ne ve, da mi srce je celo ena sama rana vsak dan na novo razruvana od domov črva in vesti.

''(Se zamisli.)''

Kje hodiš, ljubček krasni ti? Povej, s čim sem se zagrešila! Da te privede, ure ni. in pisma ni, ne obvestila!

''(Odmor.)''

''(razburjeno)''
Kako, kako, bi bilo mogoče, da tvoje bi vroče od mene se moglo srce obrniti, kako pozabiti bi moglo na mene kdaj?

Ah, tvoji poljubi — tedaj! Kako so goreli, žareli, kot breskve rudeče dehteče meso, kako so kopneli na ustih, kot njenjega soka slasti.

In tvoji objemi, strastni in tesni, kot vinske so trte v goricah se vzpeli po meni v trepetu opojnomamečem, in v snu koprnečem preželi — zajeli medlečo so dušo in blazno telo.

''(Pokrije si obraz z rokama, ihti, vzame okroka in izgine v gošč na levo.)''

== VII. prizor ==

''(Maruša pride zopet na pozorišče, pleve in gleda sovražno za odhajajočo. Odmor. Potem pride lakaj.)''

''(Strež iz ropa. Artist postane pozorno in gleda proti mestu.)''

Lakaj: Povej, deklić, sem prišel prav? So tu Kosančevi?

''(Pokaže na kočo.)''

Maruša: Da, prav!

Kaj pa želite?

Lakaj: Mar ne biva pri njih ... dalje vas že ... dekle, ... ''(omlovoljujoč)'' no ... gospodinja iz mesta?

Maruša: ''(zlobno)'' Pač nekaj takega zdaj skriva pri nas pod belim dnevom se. Kot vidim iščete Lucijo.

Lakaj: — Da njo!

Maruša: ''(vpre oči v daljavo vzdolž ceste na desno; potem zvedavo)'' A kaj je to? Vsa cesta pred gradom polna je ljudi?...

Lakaj: ''(malomarno)'' Žijala! Mi smo — trileški!

Maruša: ''(se vedno pozorno gleda)'' Gospoda?... Nun so s kočijo!

Lakaj: Da, opatica pripeljala se naša je in me poslala poizvedovat.

Maruša: ''(zavistno)'' In grof je z njo?

Lakaj: Gospod Andrej? ''(ogorčljivo)'' O tega ni; saj vendar pravkar uro to v Ljubljani se poroča.

''(Strež že topa.)''

Maruša: ''(presenečena)'' Kaj?

''(vzhičeno veselo)''
Da ženi se?! In res je to?

Lakaj: Ne čuješ z vseh cerkva zvonov, v proslavo ne z Gradu topov? Tako je stvar. A jaz nazaj zdaj hitro moram po gospo.

''(Se obrne za odhod in zagleda opatico.)''

Pa ondi že nasproti gre.

''(Odide svojí gospodi naproti.)''

Maruša: radostno) Ni slaba ta! To bo zijala, ko zvé! Visoko je letala, če nizko pade, prav ji je!

''(Opazuje sumljivo približajoče nune.)''

== VIII. prizor ==

''(Maruša, opatica z dvema nunama, lakaj.)''

Lakaj: ''(kaže na kočo)'' Tu prosim, vaša milost!

Opatica: Hvala!

Odstopi! ''(k nunam)'' Vê pa kje v bližini čakajte mene!

''(pokaže na levo)''

''(poveljajoče k Maruši, ko zagleda približajočo Lucijo)''
Ženska, zgrini za nekaj časa tudi ti!

''(Nuni se poklonita spoštljivo in umakneta nazaj. Maruša čmerno odide na levo ob njivi navzdol.)''

== IX. prizor ==

Opatica: ''(občudujoče Lucijo z otrokom)'' Da, ta je! In kako krasna! ki njenih mladih let življenje ljubezni varane trpljenje še z materinstvom ji zlati.

Lucija: ''(jo zagleda, plaho, sama sebi)'' Kaj hoče tuja tu gospa?

Opatica: Si ti Lucija, deklica?

Lucija: To sem.

Opatica: Lucija Škofova?

Lucija: ''(jo pazno motri)'' Da, Škofova!

Opatica: Tako? tako? In dete to? — Andrejevo? —

Lucija: ''(ugane koga ima pred seboj; vzradoščena)'' ... In vi? ... ste sestra — grofova? ... teta? moja Andreja čestita mati Timotea?

Kako podobni ste! Obraz, oči so iste, isti stas! —

Opatica: ''(trpko dobrohotno)'' In iste tudi so oči.

''(pogleda dete)''
Ki ž njimi dete se smeji?

A čuj! Kako mu je ime?

Lucija: ''(v zadregi)'' Ime? ... Fidelis mu vele —

''(se zajoče)''

Opatica: ''(grenko zase)'' Otrok in oče — skupaj žig!

''(Luciji)''
Fidelis — veliki je svetnik — Le nič ne joči, deklica!

''(odmor)''

Lucija: ''(naenkrat polna nade)'' In on? — on vas si je izbral? Ker sa me more, vas poslal? Ne res? O saj sem vedela, da me pozabil ni! O zdaj vse dobro bo! Kje je? Zakaj me pušča samo?... In tako ga dolgo ni...

Opatica: ''(v zadregi, ko spozna, da Lucija še ničesar ne ve)'' Ah, da na to ne morem, ljuba moja hči, ti, kot rada bi, odgovoriti! Resnica trda je, gospa! A jaz v tej uri sem prišla ne, da ti breme obtežim, a da ti morda ublažim, kar je na tebi ista kri, ki tudi v mojih žilah vre, in tvojega sinu polje, pregrešna zakrivila.

''(Lucija ne razume popolnoma kaj pomeni govor; opatica v naglici premišljuje, kako bi bremenjeni situaciji primerno nadaljevala, ne se bori sama s seboj.)''

Težko svoj križ nosila sem tudi duni in cej svoj čas, kot ti ga nosiš, danes — jaz. Tako sva sestri po usodi. Spoznati tebe pa in dete me želja gorak k tebi vodi k toči solze dvakrat svete, kot na žarjavi peči ljubezen dvojna jih rodi.

Lucija: ''(ki prične slutiti, da ji opatica ni prinesla zaželenega obvestila)'' Kako?

Ah, vse to — samo varljiv naj bo san za večno končan? ki v njem sem grešila, in eno edino iz njega rešila: tebe, ti dete ljubo! v ljubezni spočeto, v mukah znešeno, v bridkosti rojeno, moje dete sladkó!

Le ti si mi bilo oteto! A mimo trpljenja, moj otrok zlati kaj more ti dati nesrečna tvoja mati?

Ah, ustni so moji grenki, in trpkost je v moji besedi, od solz izžareli pogledi so mojih skelčih oči. In moja duša je bedna tako, da bolno je njene bridkosti telo,

da jada nasičen krvi je tok, z otrovom prepojen prsi sok, ki ž njim te popijem, ko v sivi samoti v neznosti sramoti vse dni — vse noči po njem hrepenim, ki tvojih nikdar osinele niso oči, in ki vsekdar ljubkujejo me, kedar pogledaš me ti!

Opatica: Ne obupuj, preljuba hči!

''(gre zamišljeno par korakov sem ter tja, potem)''
Ko nekdaj po prečuti noči skoz okna svi medlel je dan, up zadnji našel moj cvetoči od slane strupa je požgan. A treba bilo je živeti, in treba bilo preboleti, in ker življenje je trdo, dasti težko, — je vendar šlo.

In če sedaj se pokoriš zato, ker si vrejela, vedi da vera znamenje je — križ. Zaupaj sestrski besedi, ne misli, da si pobedila in išči v drugih težji bedi,

ki kaplja le bo v morju zdela vsa bol se tvoja, — si tešila.

Lucija: ''(ki je zamaknjeno gledala ves čas v dete, skoraj sama sebi)'' Če nama za vedno kdaj bi ugasle njegove oči... o potem — z materjo bedno dete nedežno bi ti isto volilo si pot, kjer ni prevar, ni zmot,... v teme večne noči.

Šla bi... oba, tako sama, a vendar skupaj, ljubček ti — midva oba, jaz in ti!

Opatica: ''(jasno, izbrano in izrazito v početku, potem omiljeno)'' Naj bo nesreča tvoja sveti, ki klasje bo zlato rodila, ki v sveto naj molitev kleti že v kali bi zpreminela. Ne sme srca ti zagreniti krivice, zla izkušnja težka — naj dušo ti poplemnita, odtori vrata ti nebeška.

Saj zveličar nas veleva odreči se in odpustiti! Naj v tebi glas njegov odmeva, odloči njemu se slediti. Tam najdeš mir svoj in pokoj — nesrečni revni otrok moj!

Lucija: ''(nepristopno, naenkrat, kot da se je vzbudila iz zamaknjenosti)'' A kje je on, gospa — Andrej?

''(odmor)''

Opatica: ''(usmiljeno)'' Li ljubiš ga zeló? povej!

Lucija: ''(vzhičeno)'' Ah, s silo duše svoje vse!

Opatica: ''(pomišljuje zamolklo)'' Andrej... je blizu... in tako neizmerno daleč... ''(solze jo zalijejo)''

Ne vprašuj, te prosim... več!

''(se ovstruri)''

''(hitro)''
In zdaj zdravstvuj!

''(odločno)''
Naj še poljubim dete!... ''(poljubi)'' Ti pa znaj: da čula bom v temi in bom molila zate!

''(gorko)''
Bog s teboj!

''(Odide počasi, se ustavi, odide, pogleda po prejšnjem valkah, ki ji pride nasproti in se ji poklonita. Lucija se zgrudi na klop, in zdi pred se.)''

== X. prizor ==

''(Lucija, Maruša.)''

Maruša: ''(osorno)'' Še delati nas ne pusti gospoda sveta! ''(škodoželjno)'' Kaj pa ti?

''(kratak odmor)''

''(strupeno)''
Kaj niso vzeli te s seboj, ko ženi v mestu grof se tvoj?

Lucija: ''(vznemirjeno)'' Kaj govoriš?

Maruša: ''(škodoželjno, zlobno, ostro)'' Nič me ne glej! Zdaj se poroča tvoj Andrej — seveda z drugo, ne s teboj! — Ne slišiš li, — kako zvoné?

Lucija: ''(prestrašena, zmedena)'' Kaj praviš?... se poroča? Kdo? Govori vendar!... ''(ah, kako tesno mi je pri srcu! Te nemirne slutnje!)'' — Reci, — kaj — je ž njim! Govori čujč — jasno!

Maruša: ''(cinično)'' Sem že, in tudi dosti glasno.

Lucija: ''(se stoprav sedaj zave novice)'' Da izneveril bi se moj... on meni — moj Andrej?...

Maruša: ''(zlohotno)'' Tako je!

Lucija: ''(razburjeno)'' Ne, ti lažeš! Da bi to...

== XI. prizor ==

''(Prejšnji, Barbara.)''

Barbara: ''(poseže vmes)'' Kaj pa imata?

Lucija: ''(sklene roke)'' Ti povej! povej, te prosim, po pravici, je resli, da je moj Andrej

''(si pokrije obraz z rokama)''

Maruša: ''(trdo)'' Zdaj čast izkažite resnici.

''(Barbara obupana.)''

Lucija: ''(obupano)'' Li čuješ, Barba? — Ti molčiš? —

Barbara: ''(po kratkem boju)'' Res je, Lucija, žal, da res!

''(Lucija se omesti.)''

Maruša: ''(trmasto)'' Resnico le sem govorila, kaj vsega drugega mi mar?

Lucija: ''(se vzbudi)'' O hvala! — saj je že prešlo. Več ne skrbita se nikar. Kar prosim se, ... jedno to, — pustita zdaj me samo.

Barbara: Koj, če mirna boš?

Lucija: ''(topo)'' O bom.

Barbara: ''(neznano)'' Ti moj preljubi Jezus.

''(Opažuje par trenutkov Lucijo, potem odide z Marušo v kočo.)''

''(k Maruši)''
Pojdiva!

==XII. prizor ==

''(Lucija sama.)''

O zdaj sem mirna! mirna vsa. Noč se vjasnila v dan je nov, ko zadnjih rožnih sem okov

O ljubi sveti, božji križ! Lucija, čuješ! ''(proti Maruši)'' Vidiš, kaj si s svojo zlobo naredila?

samoprevare se znebila, ki dušo zbegano doslej z ne lažizlatom sem mamila. Kar moglo se na svet poprej je vezati me, na življenje, vse z nado očarjeno trpljenje, ki dolgo noč, v solzah prečuto, a v tripajočih zvezd obuto verjeti v jutra zoro dà, — prenesti bol najhujšo zna, — ki veruje, ko obupuje, iz muk in nad verige kuje — ah, zame je minilo vse!

Ah, kaj naj storim — kam naj ubežim pred samo seboj? In če bi šla do konca sveta, bol moja z menoj bi romala!

Kje naj se skrijem pred njo? V kako temó naj se zavijem? kam naj ubežim?

''(pograbi otroka)''

In ti z menoj — ljubček moj!

Kako naj te samega tukaj pustim? v tem peklu gorjá?

Kako naj živiva, kako naj trpiva, poteptana — zaničevana od vsega sveta, in izdana od njega, ki nama srce je svoje zaprl — in naju brezsrčno je strl.

Zato pa zdaj ti ljubček moj, ko je vse za menoj, popeljem nazaj te v sveti raj!

''(zmedeno)''
Že vrata — se zlata odpirajo — in angelci miljeni svirajo — čuj, rajska godba igra! — v valove se zliva, preliva, šumlja — in sopot zubore in grgrajo, in curki šelesté in mrmajo,

vrtinci na goslih skrivnostnih ihté, v zanosu pesmi starodavne o boli človeški pojejo

valov jéže zamolklostemno — mračno. Kot orlje slapovi buče mogočni, Korali med njimi vrte poročni na svatbo šumno me vabijo s strastjo me čudesno grabijo... na divji ženitvanjski ples na smrtni ples —

vmes pa iz daljave zvonovi pojo slovesno in vendar bolestno tako, ah, da se zdi, da so akordi tresoči preliti v solze, kot svinec razbeljeni vroče, — pekó in da jih joče moje srce.

''(Odmor.)''

''(V težki zmedeni razburjenosti skoči kvišku in stopi na ivico brega.)''

Zvonovi zvonite, mogočno bučite — slapovi vi ž njimi hrumite, valovi — volkovi požrešni tulite,

''(steče k strugi navzdol)''

vskipite, vzemite me z vami seboj — strnite, zgrnite se nad menoj,

''(zabrede vodo)''

ve hladne vode, ve zelene vodi! Na stražo čeri razmajaj se jez — na svatbo — na ples — v potop! — v grob — v mokri grob!

''(v vodi)''

Že srebrnopena zmaja zelena v vitke tokove prelita grozno pošast valovita strašna besno po meni hlastà — se me ovija — grabi duši me, mori me...

— Jezus Marija!

''(Odmor.)''

== XIII. prizor ==

''(Za odrom: z one strani Ljubljanice)''

Ambrožev glas: Hej, hej! alo!

Volbenkov glas: Hojo ljudje!

Urbanov glas: Saj tone že.

Volbenkov glas: Tam v curku plove.

Barbara in Maruša: ''(pridrvé iz koče)'' Kaj pa je? Kaj se godi?

Ambrožev glas: Iz mesta... vaša... se gospođičina... topi...

Barbara: Rešite jo! rešite jo!

Vid: Prepozno bo! jo že zanaša v tolmun.

Barbara: France! Marija sveta! o!

Maruša: Že slači se! — France, ne hodi! Lepo te prosim.

Gašper: Je že v vodi.

Miha: Kot sulec plava!

Vid: Mah na mah — da jo prestreže.

Gašper: Toda vraga! Že tok divi jo preko prag.

Barbara: Zgubljena je! — o groza, strah!

Tone: Zagnal v vrtinec je zaliv.

Miha: Glej, roko belo dviga se in tone —

Gašper: Ali zdaj poglej!

Tone: Obleke kos —

Miha: Jo že ima! Za rame jo drži —

Maruša: Moj Bog!

Vid: Oba zgrabilo in požrlo je brezdanje brezno.

Barbara: Marija ti usmili se! Moj sin, moj sin!

''(vije roki)''

Maruša: France, France!

Gašper: Saj sta že tu!

Tone: Oba sta tu!

Barbara: O hvala večnemu Bogu.

Miha: Le sem France!

''(Ambrož, Volbenk in drugih kmetov, kmetic in delavcev je vedno več.)''

Ambrož: Kako krepko valove reže!

Gašper: Skoraj bo —

Volbenk: Je že pri kraju! Čakaj! Koj ti skočim na pomoč!

Jože: Postoj, ko čutiš tla pod seboj —

Barba: ''(ponosno, srečno)'' Moj preljubi sin!

''(Nekaj kmetov odhiti k strugi.)''

Maruša: ''(veselo mu maha z roko)'' France, France!

Barba: Na mah jo položite, Vid.

Anka: Kako je bleda, kakor zid.

Volbenk: Bojim se, da je že mrtva.

Matevž: Stresite jo!

Reza: In jo drgnite!

Mefa: Da oživite jo morda —

Gašper: Že diše zopet.

France: ''(vskličeno ob vodi neviden)''... še živi! Za hip odprla je oči.

Barba: Zahvaljen bodi sveti bog! Pred kočo gor jo prinesite!

Maruša: ''(zlobno)'' Ej, kje je pa sedaj otrok?

France: Po vodi oče ga lovi.

Volbenk: Pa pač zaman!

''(Lucijo prinese pred kočo.)''

Barba: ''(se skloni k utopljenki)'' Kako ti je Lucija moja?

Tone: Kmalu bo spet dobra!

Katra: Toda... vendarle — kako se je zgodilo to?

Špela: Kako? — Nesreče ni bilo —

Maruša: Torej je sama v vodo šla —

Volbenk: Da, res je to!

Ambrož: Saj midva sva s kovačem gledala oba.

Lena: Da samo sebe bi vtopila!

France: Kaj zbegan človek vse stori!

Gašper: Sedaj je dobro! — saj živi.

Maruša: ''(završči strastno)'' Ni dobro ne! Kar je storila, je velik greh in je zločin.

''(Odmor.)''

Lucija: ''(se zave, zamegljeno, sanjavo)'' Kje sem? — Kaj hočete, ljudje? O Barba, ti si? — Kaj je to?

''(Molk; vtopljenka se vjasnjuje.)''

Kje moje dete je? — moj sin?

Špela: Hinavka zdaj še vpraša: kje!

France: ''(vzhičeno ob vodi neviden)'' še živi!

Maruša: ''(završči strastno)'' Ni dobro ne, kar je —

Lena: Ki dete svoje je — umorila.

Maruša: ''(strastno)'' Morilka je.

Špela: Morilka — dvojna!

France: Da vas ni sram tako soditi!

Maruša: Ej, tvoja bol je preprosojna.

Urh: Tako je, da!

Lenart: Pred sodbo ž njo!

Jože: Pravici prosto zdaj stezo!

Barba: Čemu ste jo potem oteli?

Špela: Kaj treba dalj še govoriti!

Urh: Pošljite po beriče v grad!

Lenart: Na oder ž njo in vuz za vrat!

Mana: Saj že gredo!

Špela: Saj že gredo!

France: Kaj ste zverine? Ste zbesneli? brez duše ste, in brez srca —

Maruša: ''(porogljivo brzo vmes)'' Zato ga on preveč ima.

France: Da ni vam moči razumeti —

''(Lucija, ki ni doslej prav razumela situacije, ker so jo bila zopet vržena onesvestila, se zopet vjasni.)''

Lucija: Zakaj mi niste dali umreti?

Barba: Usmiljenje ljudje!

Maruša: ''(neusmiljeno, trdo)'' Čemu?

Lenart: V Ljubljano ž njo pred sodni stol!

Katra: Saj so že tu!

''(pokaže na beriče)''

Urh: Skoz prsi kol detomorilka pristoji!

''(Beriča prideta, stresta vtopljenko za ramena in jo polagoma postavita na noge.)''

I. berič: Le vstani, dekle, dvigni se!

II. berič: Podaj roké — takó — takó —

''(Sedeči roki svežeta in se pripravi z njo na odhod v mesto.)''

Lucija: ''(se vzravna kvišku, a se omahuje)''

''(grenko)''
Ah, tudi to! — Moj Bog — zdaj vse razumem. — Ni mi več težko. Kaj more biti boljše beden kdo, ki dano ni mu niti, da — umre.

''(Beriča napravita v gručo pot. Lucija se da odvesti.)''

France: ''(mehko, bolestno)'' Lucija!

Lucija: ''(se ozre nanj, mu pokima, hvaležno toplo)''
Hvala ti, France.

Zastor.

== III. ŠKRCAT IN BISERI. ==

Pozorišče: Stari trg v Ljubljani, približno pred zatiskim dvorcem, z galnimi razgledi po trgu proti Tranci, in delnim po Florijanski ulici. Na levi rovtov z balkonom nad balustrado. Iz balkona vrata v sodno dvorano. Z balustrade, na kateri je glava vhod v mestno hišo, nekaj stopnic. Na levi ob hišnih vratih moli iz stene železna roka, držeč v pesti gol meč.

Na levo od rotovža mogočna lipa, pred njim star kamnjen vodnjak, nekoliko v stran kamen sramote. V dvorani se vrši krvava sodba, pri kateri zaslišujejo priče, ki prihajajo in odhajajo. Mestni pisar in z balkona vskličuje. Pred sodiščem ljudska množica: meščani in meščanke, kmetje in kmetice s Fužin, v ozadju plemiška mladež. Mestne straže, mestne sluge. Na desni v ospredju samotarji krčnik z vrvjo v roki.

I. prizor

I. meščan: ''(prisede k skupini meščanov)'' Sevé, vas najti je povsod! Kaj ni še sodbe?

II. meščan: Skoraj bo!

III.: Saj že pri zadnjih pričah so!

I.: ''(zagleda krvnika, in se ironično na lahko prikloni)''
Oho! S Sotelske so gospod, če vidim prav, že tudi tu.

II.: O kaj pa da. Mudi se mu. — Turčinu, če le voha kri.

IV.: No, saj je krščen!

II.: Kaj za to? Volk se nikdar ne spremeni.

III.: O kje? Krstiti moreš ga, a prekristiti se ne da.

I. meščan: ''(pokaže proti sodni dvorani)''
In zdaj konča naj ovco to?!

II.: Če bi Tomaž iz groba vstal...

III.: In videl to...

IV.: Njegov deklič! —

I. meščanka: ''(goličava)''
Visoko letal, nizko pal!

II.: Ni bilo drugega je nič,

''(škrbasta)''
kakor prevzetnost!

II. meščan: E zakaj prevzetnost? Moška je bila, ... ponosna ... rekel bi morda...

III. meščanka: Kako pa! Naj le gleda zdaj!

IV. meščan: Za vašo milost bo prosila!...

IV. meščanka: In tudi v cerkev ni hodila...

II. meščan: Vsaj toliko kot vé.

III. meščanka: In če! — samó nakit razkazovat.

I. meščan: Vi greste k maši — v cunjah, mati.

II.: Kot more kdo!

III.: Zato ti vrat ljudem svoj daš občudovati.

I. meščanka: Nesramnost to!

II. meščan: In vi zobé!

I.: Jezike dolge pa obe!

''(Meščanke ogorčene odidejo v ozadje, meščani se smeje umaknejo v stran. Njih mesto zavzamejo kmetje.)''

Kovač: ''(pride s Fužinarjem v skupino)'' Midva sva že opravila. Zdaj je France... Potem pa ti Maruša!

Maruša: ''(osorno zbadljivo)'' Da bi javila se sama, treba se mi zdi. Vse so se sklicali — le mene se branijo. A jaz povem ''(strastno)'' resnico čisto, vso,... gospodí!

Fužinar:
To mora vsak, kogar zadene.

Maruša: O, jaz jim že oč odprem!

Fužinar: ''(kafeteremu preseda njena zagrizenost)'' Miruj, miruj, in tiho bodi, in takih ne ubiraj strun. S kovačem tu... zbrasti sva jo videla samó midva.

Maruša: ''(s triumfom)'' A jaz! — Ko v svedru je tolmun jo vil... kako je črn gavran''(pomembno)''se preletaval nad vodo...

Kovač: Saj precej v smrekah... malo v stran... gnezdili vsako leto so.

Maruša: ''(temno)'' A krčal ni za prazen nič. Jaz vem, kaj ta pomeni ptič. Če čarovnice vmirajo, krog njih se vrani zbirajo!

''(Kmetje se osupIi pogledajo, majejo z glavo, meščani prično prisluškovati.)''

Oče ribič: ''(ostro)'' Kaj se ti blede? Kaj noriš?

I. meščanka: O čarovnica tudi še!

IV.: Morda...

II.: Zakaj pa vendar ne?

V.: Moj Bog!

VI.: O sveti božji križ.

''(se prekriža)''

Kovač: To babje čenče so samo.

== 2. prizor ==

''(Prejšnji, pisar se prikaže na balkonu.)''

Fužinar: ''(pokaže na Marušo)''
Zdaj duši mir, zdaj je na vrsti.

Pisar: Maria della Costa...?

Maruša: ''(nestrpno)'' Tu!

Kovač: ''(meščanom)'' To vse ni nič!

II. meščan: Kdo je pa to?

Kovač: Rejenka ribičeva. V Trsti prevzetna najdenka...

Fužinar: ... rodu neznanega, ki je menila, da vzame jo domači sin.

Oče: E, pridna bila je, poštena —

Fužinar: Vendar si nista zarečena —

Oče: In če bi hotel jo fantin...

Kovač: ''(meščanom)'' Poglejte, pravkar je iz veže zdaj stopil — to je on, France...

I. kmet: ''(smeje)''... ki šel Maruši je iz mreže...

II. meščan: ''(gleda)'' ... ki zdaj korak je svoj pospešil?

Kovač: ''(prikima)'' Ta bil je tudi, ki je rešil takrat Lucijo iz vode.

== III. prizor ==

''(France, ki je prišel od zaslišanja, in Maruša, ki se je prerila skozi ljudi do stopnic, se srečata na njih. France se skuša mimo nje zmuzniti.)''

Maruša: ''(grozeče)'' Le svoje vpiraj v tla poglede, ki njenih vpaljen verg goriš, in mimo mene brez besede, kot tujec nepoznan hitiš.

France: Daj mir in hodi svojo pot!

Maruša: ''(razburjeno)'' Mir naj mu dam? in krenem naj na svojo pot? Ste čuli zdaj? Kakó on govori z menoj. Ki bil nekdaj je ljubček moj.

France: ''(resno)'' To ni resnica. Nikdar ni, kot veš, iz mojih ust prišla le senca takega slovesa, ki mene nate bi vezala. Če si iz oblakov tja v nebesa dekle si samo most zidalo, si tudi samo krivo ti.

Maruša: ''(sarkastično)'' Jaz sem zidala za oba! Dasi nisva izgovorjena si bila, vendar tvoja žena postala bi, ve snnja vsa, da tujka ta ni k nam prišla. Odkar pa ta se je vselila, o več-emite mi, ljudje, s pogledi ga je omamila, in otrovala mu srce. Prečarala mu ga do dna zločesta čarovnica ta.

''(proti balkonu divje strastno)''
A če je voda ni hotela, ko bil nedolžen je otrok s teboj, naj vitez vesel se tvoj! — ti — boš — gorela!

''(Plane v hišo, France se zgubi med ljudstvom.)''

VI. meščan: Ta ženska kar strasti besni!

Kmet: Kaj hočeš? To je laška kri!

== 4. prizor ==

''(Pisar na balkonu.)''

I. meščan: Zdaj tiho!

II.: Mir!

III.: Tam na pomol pisar je stopil... kliče dol...

Pisar: Gospod Andrej grof Modruški?

VI. meščan: O tega lehko teden dni pozivlje še.

VIII.: Pa ga ne bo!

Pisar: ... grof Modruški?

Ljudstvo: ha! ha! Ga ni! Ga ni!

Pisar: Gospod Andrej grof Modruški?

I. plemič: ''(ironično)'' Ne nadlegujte ga, ljudje.

2.:''(smeje)'' Da dosti nimate nikol!

3. plemič: ''(izzivajoče)'' Mar ni vam ljubica dovolj, da razloži vam in pove —

1.:Kako se grof je izpljuval —

V. meščan: Ušivci! Jezik za zobe!

''(Vse potegne meče in navalí na plemiče.)''

II. meščan: Kdo bil je to?

I.: Pobè predrzno!

III.: Počakaj, koj vtrojim mu krzno.

VIII.: Prokleta plemiška drhal.

Krvnik: ''(ki je zasledoval ves čas pazno dogodek ironično)'' Jaz sem samó, samó — krvnik.

I. VII. X. meščan: Iz mesta ven!

VIII. II. XII. meščan: Proč z naših tal!

Ljudje: Hej straža! Straža!

''(Straža poseže mes, loči bojevnike in porine plemiče na desno v smeri proti St. Jakobški cerkvi.)''

== 5. prizor ==

''(Sodnik in par dvanajstnikov se prikaže na balkonu.)''

Sodnik:
Mir ljudje! Ne dajte se zavesti od krvi, da bi nad glavo zmagovala. Strastém kaj malokdaj gre hvala, Navadno pa jim kesli sledi.

Volbenk Orehovec: Gospod sodnik, imate prav! Vendar povsod so dane meje Dobroto je — vele — sirota, in vzrok svoj vsak ima pojav! A da bi k škodi še sramota nad nas prišla, — in da se smeje zlohotno ta, ki mi v obraz je — pljunil,... ne prenesem — jaz.

Meščani: Tako je! Da! Mi tudi ne!

II. meščan: Po mestu krog popivajo —

III.: Nas noč in dan izzivajo —

VI.: Žene nam zalezujejo, kot jagnje volk —

IV.: Potem pa se zveri še posmehujejo!

Vrban Boš: Gospod sodnik, in zdaj svoj glas naj dvignem tudi jaz do vas, prijatelj rajnkega Tomaža. Kdo kriv je vprašam, da med nami do kamna sramote straža gaz dela danes? da stoji najboljši naši vseh pred vami hčera najdenke zadaj hi? da nanjo čaka tam krvnik? Kdo kriv je, o gospod sodnik? Prijatelju se oddolžujem in zapeljivca obtožujem pred svetom vsem, meščani vi!

Ljudstvo: O tak gospod ni kriv nikdar! Da, ta je kriv! Tako je stvar. Kar njega naj obesijo! Naplejte ga na koló!

Sodnik: Zaman besede plameneče, moj tesno omejen je krog. A ki nihče ni uteče, je sodba, ko bo sodil Bog.

Vrban: Da, sodil bo! In ko obéh bo tehtal krivnjo, jen z ločin — nov: mene, tekel, fuzarín — spoznam bo lažjim, nego greh
njegov, ki sodbe zanja ni. Zato pa tudi dobro vem, da govorim iz srca vsem, če prosim zanj — milosti.

France: Ne, ne! Nič milosti gospod! za to siroto vseh sirot, samo pravice malo, in malo le usmiljenja, da led bi raztajalo,
krog vašega srca. Če res pravica slepa še tudi gluha bi bila, in bi beseda lepa odmeva v duši ne našla, — oči odprite vsaj,gospodje dragi in gospe, poglejte in povejte, ste videli od njenih kdaj bolj žalostne oči?

IX. meščan: Dovolj tega! — Dečak miruj!

I.: Nikar nad njim se ne huduj!

III.: Ti si zaljubljen fant!

==6. prizor==

''(Prejšnji brez sodnika. Lucija, krvnik za njo. Maruša, ki se zgubi med ljudmi.)''

Rabelj: Kdo? Kdo je to, ki jo ženo na kamen v halji sramote? In res naj bo? da bivala bi duša temna v podobi tej rajsko zori? Mar čar je pekla? Kar gledajo moje oči? V mrak meglen ves naokrog zavita se mi zdi, a kamor je njena noga stopila, se je megla umaknila, in vse je svetlo. Odkod ta luč svetla? Iz motnega olja ni vstala, iz luže močvirne ni vzšla! Kako se bi v taki krasoti razdiviti mogla, da dali je čudesa niso neba. In če že telesa lepoti bi vladala duše tema, pa vzvišeni sili te boli zagospodovati nikoli ne mogla bi tema srca. Za čelom tam polnim miline zločinskih ni misli tkanine kdaj mogel zapresti si vrag; in ustni z zlobam ostale vsekdar neprestopen so prag. In da bi kdaj mogle vmazati te lilije njenih se rok, iz blata da mogli kdaj vstati ločkvani njeni bi nog? Za to so prenežne, prebele, in davno bi že iztehtele, da vanje kanila se je kal.

Lucija: Božjega Mati Sinu! Daj da sramu žgoča redčica, ki biča mi lica, vso me zalije, vso me pokrije; da kot oblak plašču enak temnóškrlaten v se me zavije, in da me skrije, ščit blagodatén v moji sramoti, v kateri drhtim, v kateri medlim, kakor da stala bi v grešni goloti v množice sredi, od koder pogledi nje neizprosni merijo — perijo v revno telo, in muki neznosni s kruto slastjo dušo izročajo smrtno-bolnó. Sveta Devica, usmili se me!

7. prizor

''(Prejšnji; sodnik s spremstvom na balkonu.)''

Sodnik: Zagovor tvoj naj čujem zdaj. Imaš pojasniti še kaj?

Lucija: Ničesar več! Če greh mladost je, — sem grešila, če greh je vera, — sem grešila, in ah! — če je ljubezen greh težko in silno sem grešila.

Vem, da po tem ne vpraša pravica trda vaša. In kaj naj pulj lehák besede odtehta tamkaj, kjer dejanj svinčena peza govori, ... da ni iz čustev, nad in sanj, iz misli, strasti, zmot in bede usoda jih človeška sprede, in vrže megél v val zgosti.

Kjer dež pohleven je zemljó napojil in napolnil strugo, čemu izbrala pot bi drugo potoka, rek tok in val? A tam, kjer je vihar divjal, in zgnal vode je v veletok, in vse preplavil krog in krog, kjer dere, lomi ruši, trê, da vse pod njim pogiblje, mrè... kaj mar mu struge je, bregóv, okopov kaj, in kaj jezov?

Zanj mej in mer nobenih ni — na d njimi je — in sam je vse — kot so nad zakoni — sveta, in bodo — zakoni srca!

Kakor nevihta, kakor povodenj je name prišlo? in zlilo in pokopalo me je pod seboj. Jače od volje človeške je naše srce, zublji peklenski, luči nebeške v njem plamene.

Nad njim pa je On, ki vse vé, ki vidi tudi v moje srce, in čegar sodbe se ne bojim. On je z menoj! Vi pa sodite grešno telo!

Oče moj! V tvoje svete roke izročam svojo dušo mlado.

==8. prizor==

''(Prejšnji brez sodnika, ki odide v dvorano.)''

Krvnik: ''(jo usmiljeno gleda)'' Ah, te tvoje bedne oči so ena sama temna solza bridka, solzi, ki na tebi blisči, ti roža moja vitka. Morda je same grenkosti, bridkosti strupena, ta solza ognjena.

O da jo morem in smem vzeti, poljubiti in izpiti, in umreti mesto tebe... Lucija!

==9. prizor==

''(Prejšnji. Na balkon prikoračajo mestne sluge, eden od njih ima v roki drobno palico, drugi srebrno sodno žezlo. Sodnik s sedmimi svetovalci stopijo do ograje, na kar prične sodnik čitati sodbo.)''

Sodnik: Mi Luka Novak, kot svobodno izbrani sodnik in notranji prisednikov svet dvanajstnikov ljubljanskega našega mesta, po vesti najboljši sodeci obtoženko sno narodejstva podtaknjenega oprostili, sicer pa spoznali jo krivo, in sodbo izrekli na — smrt.

France: Nič ne žali! Nič se ne boj — ''(ob Luciji)'' Ne obupuj! jaz sem s teboj.

Ljudstvo: Na smrt! Obsojena na smrt.

France: Gorjé! To zmota je strašna.

Maruša: ''(divje)'' Naj žrelo jo požre pekla!

II. meščan: Ta divja strast!

III.: Ta črt!

IV.: Ta črt!

Posamezni: Zdaj v stran prepl! In red in mir!

Sodnik: Premotrili vse smo, in kazen do meje omiljeno skrajne, velimo izvršiti tako: Vodite to grešnico revno na Friškovec venkaj na polje, da sodi pravični jo meč! Potem pa krvnik na grmadi sežge naj telesne ostanke; prah in pepel njen naj zbere in naj ga po reki raztrosi tam, kjer je — grešila nekoč. Šibica zdrobljena, sodba izrečena? ''(Vzame paličico, jo prelomi in vrže obsojenki pred nogo.)''

Ljudstvo: Smrtna sodba izrečena... 

Sodnik: Lucija Škofova, si razumela? 

Lucija: Sem. Hvala vam, gospod sodnik. 

France: Lucija čuj! 

Maruša: ''(s satansko zločestim veseljem)'' In bo gorela! ''(zmagovita)'' Če živa ne, pa saj mrtva! ''(k Francetu sovražno)'' In tezgadi daj se z njo! 

Meščani: Proč s tabo! besna furija! Iz mesta ven! Naprej! ''(bereta Marušo v stran)'' 

Sodnik: Krvnik! Izročam ti obsojenko! ''(krvnik se neodločno približa z vrvjo v roki, katero bi moral obsojenki vreči krog vratu, in omahuje)'' 

France: Ne loti se je! proč roko! Zla lastni hrani zanjko vrat. Lucija, čuj! — nič se ne boj — Jaz čuvam te — Lucija: ''(žalostno)'' Zdravstvuj France! ''(hvaležno, prisrčno)'' če rodni ne, po srcu — brat! 

France: Lucija! Straža: Proč! Umakni se — Naprej! Na Trančo! Idimo! ''(Franceta, ki se nekoliko časa ruje s stražo, sunejo v stran, obstopijo Lucijo in krvnika, jih vzemo v sredo in odidejo proti Tranči. Ljudje se porivajo deloma za njimi, deloma se razidejo. France sedi na stopnicah, gleda za njo in joče jeze in žalosti.)'' 

France: ''(obupano)'' Nebeški Bog! Odhajaj! Gre! In jaz brez vse moči, sem — tu! ''(pokrije si obraz z rokama in krčevito joče, ko pristopi oče, in ga strese)'' Oče: ''(mehko)'' France! Daj! pojdiva domu. 

==IV. NOTTURNO.== 
''(Ječa v Tranči, v katero prideš skozi težka z železom obita vrata po stopnicah iz pritličja. Na desni malo zamreženo okno v precejšnji višini, na levi ob steni kamena klop, ob nji na steno priklopljena navzdol spuščena, surovo obdelana mizna plošča. Na nji vrč, kruh in nekaj jedil v lončenih posodah. V kotu par šopov slame, blazina in posteljnina. Ko se dvigne zastor, je čuti iz daljave pritajen korak na posavah mestnih godcev. Takoj nato zvoni iz manjše daljave večerni zvon avemarijo. Večerna zarja se tekom akta prelije v mrak in temo.)''

==1. prizor.==
Lucija: ''(V sivi halji, železje na rokah.)'' Že h koncu se nagiba dan, poslednji dan... Skoz okence žari nebo... in v zlatu se tam zunaj koplje dol in plan... in solnce tone za gorami. Ljubljanice mi pod nogami šepetje tiho leni val. Piskači s stolpa so vrhá že odtrobili svoj horal, in s svetega se Jakoba razlega fin večerni zvon. Ave Marija! Ne daleč proč od tam, kjer bron nočoj drhti njegov, stoji košata lipa, zubori iz curkov bisernih vodnjak, pršeč rosi na tisti tlak, kjer deklica nedolžna ž njim tedaj sem prvič se sestala, in ž njim plesala. Tam prežil — ''(strastno)'' kot strela mi vtrezdil Krim — pa tudi sodbe mrki ris! ''(trezno)'' Kaj mislila sem, ko je niž in onih svetlih dni vesela potekla, da bo besnel v plamena plamenih nekdaj, ko tilnik moj bo trl in mlel! ''(trpko)'' In zdaj? Izprazniti trpljenja kelih sem morala do dna. Če kaplja zadnja v njem je še zastala — kaj naj pomeni ta? ''(vdano)'' A tudi njo posvetim tebi moj Andrej! In po tebi, glej nevtéžno koprnim in v železje vkovane, stezam svoje roke po tebi. ''(iskreno)'' ki ljubi neomajno te moje srce.

==II. prizor.==
Lucija in Mati. ''(Mati in hči se objemeta in jočeta.)'' 

Mati: Ti revica! 

Lucija: Ne jaz! A ti! ''(jo pogleda od nog do glave)'' Kako si se mi posušila, kar oče je umrl! O vem, da tudi smrtjemu zakrivila sem smrt. 

Mati: ''(plaho, se bori sama seboj)'' Poglej, preljuba hči ... In zdaj od tebe tudi ti odhajaš! ... Sama naj ostanem, ter ob njegovem naj preranim ... in tvojem svežem grobu še preživljam težke svoje dni odslej naprej ... 

Lucija: ''(bolestno – naglo)'' O mati! Ne! Mati: ''(se ojunači)'' O pač! ... In vendar ni še vse zgubljeno. Še mogoče je rešitev ... hčerka bi ... kako! Lucija: ''(bridko)'' Rešitev? meni? — Ah življenje ne more biti opróščenje samo za mene, — to je smrt samo. 

Mati: ''(proseče)'' O ne govori mi tako. Poslušaj! ... ''(odmorno)'' ... Ko sinoči (obotavljaje od tod ... domov ... čez Žabjak, in zavijem v Pasju ulico ... ''(hoteno, odločno)'' iz njenih senčnatih ožin, tam, ... kjer se ulico od pot slaneti ... v svetli mesečini ... ob dveri ... naše hiše vsem ... ... moža ... zamotanega ... v plašč ... Kaj hoče tu? ... in ... Kdo je to? se ... vprašam ''(naglo)'' Niti poznati nisem mogla ga ... v bližini ko me govori: »gospa, — če mi dovolite ... bi z vami govoril par besed samo.« ... zaradi vaše hčere ...« Kdo ''(si hoče pridobiti časa z raztegnjenim pripovedovanjem)'' pa ste? — »Gospod tako povem vam vse ... mi reče ... ali smem? ... V imenu božjem! — pa vstopite! Takoj bo luč! — In zdaj hodite za mano! ... »Hvala, dobro bo tu v veži ... zamec, skromno ... gost v zadregi ... moj odvrne ... tajni, klobuk si sname širokokrajen ... in ko ... nanj pade pramen ... prost, ''(naglo)'' obraz zagledam razsvetljen ... 

Lucija: ''(razburjeno)'' Emilijan? Kdo?! .. Kdo je to? 

Mati: Sam ... vedno pravi ... Milan ... si ... Lucija: ''(trpko, mrko)'' Zadosti jih je eden sam. ''(Odmor.)'' Ta, ki je došel ... ljubá hči ... bil ... oni ... s. Sedal ... je planil, ''(kratek mučen odmor)'' 

Lucija: ''(plane kvišku)'' Kdo!? ... S Sedla!? ... rabelj! ''(dokajšno, grozavo)'' O Marija usmiljena! Čemu? 

Mati: ''(žalostno, resno)'' Lucija! ''(proseče)'' vrsnici zadnjo mojo nado! ah, glej življenje svoje mlado, in moje v njim! Če sebe ne, se usmili svoje matere. 

Lucija: ''(odločno)'' In kaj storim naj? Kaj želiš? 

Mati: ''(obotavljaje)'' Saj ... morda tudi sama ... veš da se po pravdi ... in postavah, že hočeš lehko oprostiš, odtegneš sodbi se krvavi — 

Lucija: ''(ki preide študijo, trpno)'' Ne boj se! ... vse izreči smeš! 

Mati: v stiski, plaho) ... če ž njim, ... če ž njim ... se ... poročiš! 

Lucija: ''(ironično)'' Torej me je pri tebi snubil! 

Mati: ''(priprosto)'' Ne! — Pravil je, da te je ... vzljubil, ko stala si na trgu tam ... in prosil me, da te pripravim, da pride na poset pa sam ... 

Lucija: ''(odločno, trezno, stvarno)'' Dovolj vsega! čemu sanjivim se pravljicam bi vdajal mož — saj kri manj rdeča ni od rož. Življenje moje mi izpalo samo, ker ... dete ... je ... končalo — še drug me, hujši ... greh teži, ''(no brez trpkega sarkazma)'' ki milostno mu dan izbori pred smrtjo in sramoto mi —! močno srce — moja samomor! ''(Odmor.)'' 

Mati: ''(rezignirano)'' Torej ni mogoče te oteti? Lucija: Ne! in si tudi ne želim. 

Mati: ''(obupano)'' Saj meni mesto ni umreti ''(sklene roki in pogleda proti nebu)'' nebeški Bog, daj ... te rotim! ''(odide plaho, skrušena in potrta)'' ''(Ječar prinese motno gorečo svetilko, se usmiljeno ozre po obsojenki, odide počasi in odpre vrata krvniku.)''


V. prizor.
''(Lucija. Rabelj.)''

Rabelj: Pravkar sem videl mater tvojo ... kot senca zbegnila plašna v solzah, molče je mimo mene — in jaz ... poznam usodo svojo.

Lucija: Če jo poznaš, čemu prihajaš? — Ni tvoja ura še prišla — Mar da na muki se naslajaš, prečudna slà te k meni žene? Ah! daj umirajočim — mir.

Rabelj: Težko ga dà, kdor s am ga nima. Kdor žeje mrè, kaj mar mu žrtve, če v skali sami sluti vir? In če vzbuditi treba mrtve ko čuvstev vse preplavi plima, slovo si vendar pribori. ''(refleksivno)'' Kar danes jaz sem, kar si ti — vse je življenje zagrešilo... Neurje me v dežele vaše je dečka divje navalilo.

''(trpko)'' Siroto pa neversko skor končati z mečem ni kazalo. Kam torej ž njo? — In če jokalo z besedo isto je gorkó, kot vam je dana, mi srce — ostal sem turška zver! — In kdo naj bo mu oče in rednik, če ne — krvnik!

''(bridko)'' Tako med Volovec in Grad na Sedlo tok me je zagnal usode. — Tamkaj je pomlad dni mojih mračna odcvetela, me z zagrenelostjo prežela, in tam sem to, kar sem, — postal: zaničevan šàpa, ki izvrši, kar drugih boljših srca in glave izvršiti brez sramú vele.

''(sarkastično)'' Sevé si z rok odečiš — križ a da opereš si srce in vest in dušo — ''(trdo)'' vode ni!

Naj sodi Bog! če res moj greh tako je velik. — A v nočeh brez spanja, ko čuvaj raz Grad je klical ure, ... tisočkrat razmišljal sem, če res ne gre, kot drugim, tudi meni mal kotiček saj na solncu; če utrinka drobnega samo ni sreče zame. ... In dejal sem si: da vzamem tod slovo, da čudes ne velja čakati, da srečo mora vsak iskati, sam z volje smelo si rokó! ... In vendar sem ostal!

Tajinstvena in čudna sila me zadržavala je tod. Ne vem zakaj, kako, odkod prišla je name — tu je bila! Prinesel sem jo že s seboj morda iz juga! ... Narod moj, ki v sužnosti vzdihuje kruti, rad mnogo sniva, mnogo sluti ... Jaz ... sin njegov, ... ''(da odtmev sebe, in da vstrpim)'' ... sem prav tako v neznosni, divji svoji boli ubežal v sén, ... in slutil ... tebe.

In dàsii nisem prej nikoli te vzrl, — trpeči tvoj obraz v valovih bujnih tvojih vlas se vendar zdi, da ga poznam, da gledal sem od nekdaj vanj, ah, da v spominu ga imam še iz otroških svojih sanj.

Dà, isti trpki je izraz krog ustn sencil nji i obraz, ki še spomin jedin svetal iz davnih dni mi je ostal: o zlata moja mati ti. Spomin, nikdar pozabljen in nikjer!

O vem, o vem, če še živi, kako bi te vzprejela, na prsi te prižela, Lucija tebe, svojo — hčer. Ne pomišljuj, — podaj rokó —, in prej kot luna pomladi se v drugo, čez plan, vrhè na jug pot nama skupna gre. Ne hóti, da jo hodim sam!

Lepo je tu, — a lepši tam. O ti ne veš, kako lepo! Kjer šume naše šelesté kjer reke naše z gor drvé, kjer v kolobarjih pod neba svodovi temnosmodrega ponosni orli krožijo, jih širijo in ožijo, kot straža sprepletavajo planin se naših, v doli pa citrone razcvetavajo, oranže po brdéh žaré, in trte sok medén rodé; kjer večna se pomlad smehljà; kjer naju nikdo ne pozna; kjer prošlost vsa, — le težek san na veke vse je pokopan. Lucija! — tam — ne reci: ne! — življenje novo so začne, in z njim pomlad cveteča, tam tudi nama srcá, Lucija, se vsvete!

Lucija: Besede čula sem, in sem spoznala da nikdar moči ni človeka ubiti v nas! .. Udaril si na skrite zdaj srca strune, .. ali jeka — pa v globocini duše mi razrite več kroj ne izvzvala. Potrgane so strune v nji! Kako bi tvoj je glas vzglasila, kako bi v tvojo se vživila, ko davno vse je v njej mrtvó, in vse pustó in vse temnó ... v puščinji zimski večna noč! A v tebi je življenje moč v tej kasni prekipela uri, ki čarobni v nji nosi ključ, da v svobodo odpreši se duri. Na nebu solnce, v srcu luč, noč za seboj — dan pred seboj — kaj bi z menoj?

Rabelj: Kaj bi s teboj? S teboj, ki v silni svoji boli srce nesrečno k tebi moli, ti blažena si med ženami, Ti! Ti! moj solnčni san! Ah v tebi sami vzblesteti moj le more dan! Brez tebe zame več ga ni — brez tebe groza je noči strašná samó, in večna bo.

Lucija: In ti se bojiš te noči? in drhtiš pred njo? In ljubezen tvoja ne sveti v nji, in me ali samo? Kaj naj ti povem? O, bodi mož — in ne obupuj —! ''(odmor)''

Rabelj: In to je vse, Lucija, čuj! — kar moreš reči mi? Tako naj grem?

Lucija: ''(po kratkem odmoru)'' Ne, ne! Tedaj, ko želj se ti vresniči čud, ko hrepenče ti oko zagleda tvoj domači kraj; ko stojiš ... spet na rojstne gruda tedaj — se spomni mene, — in izroči ji pozdrave moje. In ko na očevine tleh, na prsih matere se svoje spet prvič odpočiješ izgubljeni sin, in solnce sreče zablisče v očeh, o naj tedaj ti zaigra, po licih zdrkne, pade na tla, na domovine tvoje sveta tla med njim in tebi — v moj spomin. ''(mu poda roko)''

Rabelj: ''(poklekne prednjo in ji hté poljubi roko)'' Ah, v tvoj spomin? O kar imam živeti dni, od njega živel bom samo, na uro to. In zdaj v slovo ... odpusti! Hvala ti Lucija! ''(se ostrmi)'' ''(odide potrt, pogleda se enkrat otožno nazaj, in izgine za vrati. Odmor.)''

==VI. prizor.== Lucija. France. ''(S suknjo pod pazduho, ogrnjen z ribiškim plaščem, v katerem nekaj skriva.)''

France: ''(prostodušno, iskreno)'' Lucija!

Lucija: ''(vzradoščena)'' Ti si France? ti nisi me pozabil?

France: ''(resnobno)'' Ah, kako bi te, ko mislil več in bolj sem nate v teh mesecih, kot prej kdaj...

Lucija: ''(grenko)'' Ah name ... name, ki poznat vsi težko grešnico me zdaj.

France: ''(možato)'' Kaj mar mi sodba in ljudje; ''(prisrčno)'' merilo moje je srce.

Lucija: ''(toplo)'' Vem, da si blag prijatelj moj, in vedno dober bil z menoj.

France: Kaj dober?! — Kot si zaslužila. Ni bila vaša hiša dom moj drugi? In si pozabila, ko oče je obolel, mati — ''(se prehiti)'' ničesar zabil ti ne bom —

Lucija: ''(odklanjajoče)'' Naj! ne govori dalje France!

France: ''(se ne da motiti)'' ... in mar se ne spominjaš več, ko ribe v hišo sem prinašal, in s srcem vedrim, vesele se nate, kot na praznik svet, od vas potem domov gredoč sem na klobuku za nageljji še blažen tvojimi ponašal!

Lucija: ''(resno, zamišljeno)'' Da, to so bili lepi časi.

France: Najlepše pa v vsi vrsti let je bilo za veliko noč, ko v divnem, bujnem svojem krasu razcvetala se je pomlad. Ah, da, takrat vsi, vsi ste: oče, mati, — ti — k nam na Fužine v vas prišli.

Lucija: ''(otožno)'' Zakaj raz mrtvi ta zaklad, zdaj pozabljenja prot odgrinjaš?

France: ''(otroško)'' Ah, da takrat ... ''(še se spominjaš?)''

Kako gorelo ti je lice, kako svetile se oči, ko prve trgala cvetice si po ledinah krog vasi. V zaspanih zvončkov tihli roj, v trobentice ž njim prešerni boj, v Marijinih srajčic sred vrta, v vijolic črede krog mejá je čudobajno pastrice ročica ti posegala, in kot metuljček bel — vesel po cvetju ti je begala. Lucija! mar si pozabila? ...

Lucija: Ne, Nisem! ... in saj veš cvetice sem od nekdaj zelo ljubila.

France: ''(veselo)'' To vem. In glej, zato ''(izmota šopek iz plašča in ga ji poda)'' prinesel šopek sem ti zal, iz njega rožnkravt dehti, ljubezen živa v njem gori, in rožmarin ...

Lucija: ''(tesno, žalobno, mrko)'' Ah, svoji bedni prijateljici ... zdaj ... v slovo poklanjaš ga ... pozdr ... v poslednji it!

France: ''(živahno)'' Ej, ne Lucija, ... ne tako! Pozdrav življenju ja ti prinašam iz prihrankov svojimi ... in kar ... zložili skupaj ... smo ... doma podkupili nočne sem ... stražarje. Kosmačev Gregor, njih glavar, je Zavogljan, in me pozna. In prav tako se za denarje nam Vrata Pisana odpro. Sicer stori, prinesem čásam, pa makov sok, kar treba bo. S tem mislim zadnjo sem zapreko za plot pognal. V najhujši sili zagrabil tudi bi za nož.

Tu imaš pilo! (z njo cepili železje si ... in tu obleko! ''(razmota zavitek oblek)'' na begu pa kmetica boš. Ko ura pojde na enajst, bom tu. In ko dvanajst, ležati mora davno že za nama mesto. Med borjem Volovca si cesto izberiva na Laze tja. Tam čaka brž brod. Čez Savo brž — čez Dolski kot, v gore naprej! In glej, ko nju dan pozdravi novi, Grmače skalne že vrhovi leže za nami, in pod nogami v dolini sniva še Drtija. A tam za njo, — sred šum — v Pečeh — za jamo vem na skalnih tleh — o tam na varnem boš Lucija.

''(Kratek odmor. France jo gleda vprašujoč, zmagovito.)''

Lucija: ''(rezignirano, a gorko)'' Na vsem kar mlada sesanjala, je glava ti, prisrčno hvala! ''(skoro materinsko)'' Vendar, moj mladenec dobri moj ... ni noči iti mi s teboj.

France: ''(presenečen, strmeč)'' Ne greš z menoj? Ne greš Lucija?

Lucija: ''(mehko)'' Dobrota, ki srce ti kiti, me s težo cepe ni ubija in vendar moram odkloniti, kar tvoja mi mladost ponuja. Če tudi danes vest se ne probuja, pa vendar kes ne izostane pozni, ko meni ne bi se izcelfle rane, in ti bi predramil se v blodnji grozni. ''(Odmor.)''

France: ''(nekoliko potrtjen, potem sanjavo)'' O koliko razmišljal sem o tebi! — Sam ne vem od kdaj ... Ah, ko žarel je dan vonjav, gorak, svetal krog mene: lesovi in goré zelene, zoreča polja plodovita, kjer ob modrico drzni slak prižet v objem tesan vasuje, in v ognju ljubosumnem mak razpaljen strasti se hudeje; in rázor poje: pet — pedí — po cvetni ajdi vse šumi; in čričkov godé zbor ubran; metuljev trop valhjà pijan; in spevov sladkih gaj zveni ... uhó se siltlo, okó je žejno pilo ... a prevzeta od vse divote in krasote s slepoto in meglo odeta — zavest spoznala moja ni, ''(pomiluje)'' ''(kar drugih davno že zavzele so oči)'' da dne brez solnca ... ni!

Lucija: ''(v mislih na Andreja)'' Ga ni! — o vem.

Lucija in France: ''(duet)''
Ga ni! — In vendar kaj vé o tem skrajnčkov v višavah polet, kaj vé na trati pisani cvet, in kaj metulj ob njem?
Cvetó ... dehté, pojó, ... vrvé odprte vesele do mrakov turbinah, in se radost beléga dné: ker solnce jim v srčecih drobnih, prižgalo sami je dan!

Lucija: ''(otožno)'' Naj noč jim nebena ga ne vtopi, naj čas ga nobèn jim ne zruši!

France: ''(sanjavo)'' Tako pijan svetlobe svetle v duši, in polno tihih pesni v nji — kaj bilo mar mi je vprašanj? ''(z očitkom, grenko)'' Iz vrta rožnobajnih sanj tuj moral me vik je in krik, za tebe vzdramiti me strah.

''(zamakneno)'' Potem ... je v mojih rokah ležalo drobno tvoje telo, revno in smrtnobledo tako ...

In vidim te še, ... kako si odšla bedna in ... samotna vsa, Krog belih rok poženje vrvi, ... In čujem jo še, ah, kako živo tvojih nog drsajo, medlo stopnjo trudnó.

''(razburjeno)'' O čujem, čujem, — kako vode šumé, slapovi grmé, Kolesja cvilečega stok in vzdihi duši valovita struga ... in kladiva težka fužinska bijó zamolklo ... trdó ... za zamahom zamah.

''(možato)'' A hujša in težja od njih padajo kladiva druga na tvojo nesrečno glavo. O groza, o strah!

Pod ónimi zemlja se stresa, pod temi pa moje srce. In tedaj je postalo tvoje — moje — gorje. Zazijal je pekel, in odprla so se nebesa — in koprena je pala!

A glava je zakričala: Ne, ne! Ni res!

''(milo)'' Ali srce je v prsih zadrhtelo, in kako: struna na goslih zaihtelo, in vse spoznalo, in vse priznalo, in vzvalovilo v vroče strasti neokretno silo svojo kri. in vprašalo: In res? ni — res?

In pal je jez ... Srce ga je porušilo vroče, vedoče, ... Lucija, ... kaj si mu ... ti!

Lucija: ''(vse v obupu)'' Dali ti nebó mu govoriti brani!

France: ''(slovesno, pobožno)'' Kar solnce prostrani poljani, da cvete pod njim in živi, kar pticam nebeski svodovi, in ribam studeni valovi, to meni, Lucija si ti!

Lucija: ''(presenečena, zbegana)'' Pod križem tolikih bremenom naj svojim naložim ramenom razmučenim še to najtežje zdaj? ''(Francetu, grenko)'' Nesrečno moj prijatelj, o zakaj ni vse, kot bilo je, ostalo, zakaj se daljni srce spalo?

France: ''(nežno)'' Ni moglo, ni moglo, Lucija! o tebi je sanjalo, ... in se ni zavedalo ... ah, morda se celo v rahlih, plahih slutnjah balo, ... da ne bi ... izpregledalo. Toda — ko je tista ura prišla, in je potrkala nanje, se je predramilo, in si razložilo krepko sanjo v — spoznanje, si ozarilo svojo mladost, in si razkrilo svojo sladko, tiho skrivnost, ''(vzklikajoče)'' da te ljubi, ljubi! Lucija!

''(refleksivno)'' Ah tedaj je to srce vzgorelo, ko kres, na gori zapaljen, v plamen strm v ljubezni bujni razcvetelo v en sam se rožnat grm. Na tleh otroških zlatih dni mojih in tvojih Lucija je vskil, z bridkostjo trpljenja tvojega sem mu gnojil, in s solzo usmiljeno svojega, sem mu zalil.

In pognal je v popje in se razpel, in v dišečem žaru se razcvel, da zdaj v plamenih živih ves gori. Kot je nekdaj tam grm gorel na gori sinajski, in zdaj gori, in zdaj žari, bo gorel, in bo žarel, do konca dni, Lucija!

Lucija: ''(potrta)'' Kaj naj z bogastvom vsem brezdanjim tvojega srca, ki mi ga sipiješ pred noge v trenutku tem storim?

''(rezignirano, otožno)'' Usahnlo, mrtvo moje je srce, ... in jaz kakó, naj se ti oddolžim, nevednica, za vse, ne vem.

France: ''(ognjevito)'' Ti in nevednica! Svetnica, ki ni na tebi sence greha ni pokoriše se in trpiš za greh tuje, mučenica! Ah glej, jedina je uteha mi vera v te bila v teh neznosnih, dolgih, temnih dneh.

In če s krvjo se uroki res bila omadeževala, pa pezo stokrat s solz potoki, s krvjó si srčno si izprala!

Lucija: ''(stvarno, skoro trdo)'' Iz riznice zaklad zajel si bogate čiste duše svoje, in lastne bisere nadel si samo na sence bede moje. Ne varaj sam se! Mimo zmot na jasno, trdno kreni pot!

France: ''(obupno vije roki)'' O daj, ne zavrzi tega srca zaupaj ljubezni njegovi; pomisli, da nate sem v žanci gorjá, da z boli neznosne okovi, kot strah in obup jih rodi, prikovan, da z dušo sem celo nesrečno ti vdan, da nisem ves svoj, da sem tvoj!

''(koprneče)'' O ti, saj si dobra in blaga, da blažje in boljše od tebe ni — o daj mi sijati svoje oči, ne podi spred raja me praga. Kako naj brez tebe na sveti, odslej bi še mogel živeti? pogrešati tvojih belih lakti, pozabiti tvojih globokih oči, ne diviti zlatu v tvojih se vlas, in že duše izbrisati tvoj si obraz v grudi preseljen tiho v tebi ... in vse ... ki lepša, kot ... mavrica si nad vodo, kot rosa je v jutranji — zarji — ''(vrže se na kolena)'' ah ... kot sveta ... devica v — oltarji.

Lucija: ''(presenečena)'' Usmiljeni Bog! ... grešiti nikar! ''(s strahom, strogo)'' Nesrečni otrok, — ah, vstani vendar — Kaj govoriš ...? ''(Odmor.)''

France: ''(jo meri nenkrat nezaupno)'' Ah, ... ti se srdiš? ''(odmor)'' ''(bridko)'' In nimaš ... zame ... rešilne besede? Lucija! in mar ti ni moje nesreče in bede? Lucija! ''(strastno)'' In hočeš ostati? Ne maraš bežati? — Lucija! ''(Odmor.)'' ... in torej naj ... grem? —

Lucija: ''(izmučena, proseče)'' Ne morem ... ne smem!

''(Odmor.)''

==VII. prizor.== ''(Prejšnji, menih odpre vrata in gleda.)''

France: ''(rezignirno, grenko)'' Prišel po nebesa sem ... pkla temó ''(ogrne plašč, da se pripravi na odhod)'' odnašam pa v duši strti ... in če je življenje hotelo tako — saj bodiva združena v smrti...

''(trpko, mrko)'' ''(seže po nož, a zagleda meniha, roka mu omahne; gre povešeno glavo proti vratom)''

Lucija: Ah! svoji nikdo ''(tolažeče, rezignirano, dobrohotno)'' ne more uteči usodi...

Menih: ''(na pragu)'' ... Mir vam bodi!

France: ''(grenko)'' Mir? Da mir temè! ''(Krohota ubèli.)''

Lucija: ''(v težki grozi)'' France! France!

==V. GOLGATA.==
''(Moríšče na Friškovcu. Na levi strani v ospredji splošno znamenje — zidari križ. Zadaj na desno grmada, pred njo oder, na kateri vodi par stopnic. Na odru kol, stolica. Čo, vrvi v tleh pred tokom par železnih obročev, pred njim z žapenjem nepokritja kosa. Na desni sredi mala kamenita klopica. Na desni v ozadju par vodmotskih bajt, sicer pa razgled preko severnega, ljubljanskega, deloma z gozdiči poraslega polja, z griči in predgorjem, tja na Savinske planine. — Zgodnje jutro.)''

==1. prizor.== 

''(Meščani, meščanke, ljudstvo iz okolice, čakajoče na sprevod, v katerem ima priti obsojenka.)''

1. meščanka: Kakó hladnó, je jutro.

II. Mene kar mrazi...

III. Jaz vsa se tresem —

I. Da z zobmi šklepečeš!

1. meščan: Meni pa tako se zdi: vaš mraz je strah samó

2. ... Razburjenost ...

II. meščanka: ... deco lehko da!

I. Mar ni to groze kraj? Vrvi?

II. Vešala, kolesa, ognja meča?

I. Ta Friškovec?

III. Za vse sveta zaklade semkaj ne bi šla po noči.

1. meščanka: Ah, si ti boječa!

III. Že prav! A tukaj vendar straši ... na teh s krvjo opitih tleh.

II. Posebno v kvaternih nočeh.

2. meščan: ''(skrivnostno)'' Naj vam povem — ''(pomigne, naj gredo v stran)''

II., III. meščanka: Besedi vaši sledimo —

I., IV. meščanka: Dajte, govorite!

2. meščan: Stopimo v stran — in poslušnite! ''(umikajo se v stran; na njih mesto stopi druga skupina)''

''(Med pogovorom odstopivše skupine pride na oder France v pomečkani, povaljani obleki, razkuštran, neprispan, z mrakotem, bled, vpadlih lic, čisto propal; bolj pred se, potem nervozno prste na rokah, sede, se zopet dvigne, zopet sede, napravi par korakov sem in tje, in obstane topel v nemem obupu končno ob klopki.)''

==II. prizor.== 

''(Prejšnji, France.)''

France: Ah to je bila noč, ki si izmisliti ne more je hujše satan sam, ne drug je razigrati kot pekel! Kot da iz kleških jam škorpjonov voj na bore telo bi moje vsul se smel; bi vame kač zažrlo se tisoč, in se razpelo po telesu, in grizlo, vrtalo po mesu, po žilah mi rojilo in vlaknéh, suvalo, žgalo po kosteh, z jezikov škapinj preklanih uhó vbesnilo luliičavo, in s kladvi svojih glav tenkó udarjalo mi po možganih, — in z ognjem žéhi in klešč zobóvi — s sleči sokovi in otrovi, mrcvarilo srce medlo —!

Da, strašna noč! Ko sem s stopinjo vdiračo med grozom močvirnim drl, ko me na živem mesu žrl je volkodal, in me dušila je móre peza; ko škropila prhoga je s krvjo me vročo... V daljavi medli ... zar krvav krog mene ples pa vrtoglav kresnic in isker se žarečih... sov, risov in mrtvaških glav! — obrazov čudnih, spk, potvor! In vmes ječanje in škripanje, perot nevidnih prhutanje, ljudi, zveri pošastnih zbor! ... A iz gomazni se glasov vseh teh poraja, vstaja vse čas — en glas — Kot bučen stok grobov, kot burje rezek pisk, kot vidre satanskih blizg, strupen kot vik svojorji sred polnočnih host — in vsiljiv in grabljiv kot ščuke zolev in trnka lovna ost. In ta glas — se ves čas grohoče — stoče, vzdihuje — vprašuje:

Zakaj tako? Kako in odkod je prišlo, da ni hotela s teboj? Zakaj tako — fantič moj?! Strašno! Strašno! In zdaj sem tu! in vprašam: čemu?! čemu sem prišel? Kaj me je prignalo, ko zame končalo je vendar vse in ga ni več mostu med menoj in teboj! O Lucija, Čemu? — Čemu?

1. meščan: ''(pokaže na levo)'' O glej — gredo!

2. Pravkar zavili so na polje.

3. meščanka: Kako se smili žival mi bore!

II. In zaprti rešitve vsak je pot.

III. Morda ... pa vendar ne!

''(France se vzbudi iz svoje odrevenelosti in prične prisluškovati.)''

II. meščanka: Kako da ne?

Skupina deklet: Grozna je smrt, strašna!

III. meščanka: No, če jo rabelj — poroči — je svobodna, se govori —

IV. In pravijo, da v istini je snubil zanjo...

France: ''(razburjeno)'' Kaj? Kako —? On je poskusil se pri nji? ... In snubil jo? ... ''(progrozljivo)'' Ah da! — tako! Zato pogled moj, ko se vračal sinoči je iz ječe, plačal s pogledom mrkim je takó! Zdaj vem, kaj meni je ostalo. — Zdaj mi je jasno marsikaj! Pred mečem se odloči naj — Zato torej! ... Je — li mogoče, da za me niti vero malo ni bilo, kjer ljubezniv tvoje pa jaz zasanjal sem — morjé.

''(obupano)'' Ah, zakaj si mi to storila? Zakaj si ubila moja mlado, zvesto srce?


''(Sprevod: oddaleč mestne straže s helebardami, na čelu mestni praporšček. Za njimi bratovščina spokornikov v raševini in kapucah. Potem bratovščina smrtne groze Jezusove s križem in mučilnim orodjem. Mestne straže drugi oddelek in ječa. V sredi Lucija, ob njej menih — za njo krvnik in njegov pomočnik, prvi noseč na rami dvoročni meč. Mestni sluge, par malih mestnih svetovalcev v črnih, za njimi r: j dvanajstnikov v rdečih talarjih. Mestni st: g sod: m zzelom. Za njim sodnik v rdečem talarju, obrobljenim z zlatom in zlato verižico krog vratu. Mestne straže tretji oddelek. — Ljudstvo. — Prišleci se razvrste krog odra; ob stopnicah obstane rabelj in postavi meč prede. Pomočnik stopi na oder.)''

Bratovščine pojo: ''(Dies irae ko pride sprevod)'' — Quid tunc miser sum dicturus, quem patronum rogaturus, dum vix justus sit securus!

Menih: Čez brezno skoka se ne boj, brezmejna milost je neba, naj z roso svojo te navdá ki pot se ti odpira raja, kjer že nasproti ti prihaja

Lucija: ročice steza, koprni, da združi v gloriji s teboj nedolžni otročiček tvoj — In zdaj pogum, preljuba hči! Velja! Saj mi v življenju bil mi tuj — naj tudi v smrti se obnese. ''(ko gre po stopnicah mimo rablja)'' A ti prijatelj moj, zdravstvuj, in roka naj se ti ne trese! ''(Ko stopi na oder, se ozre naokrog, dočim pripravljajo pomočnik vrvi, halo itd.)'' Ko solnce gre umirat, zatonit v nočne teme, poljublja s poslednjimi žarki ljubeče doli in gore. Ah, v zadnje slovo poslednjikrat tudi poljubiv naj žalostno ravni vas zelene, vas solnčne planine in tebe ti biser, srce domovine, ti bela, ponosna Ljubljana, neznatna, neznana, in ljubljena vendar tako. — ''(v trenutku slabotnosti)'' Kakó, kako je vse prišlo? Moj časi so se stekli, moja ura je odbila. Dolg naj plača moja kri — Reci: Kam si me vodila, Kam, o kam, ljubezen ti!

In vendar kaj bilo brez tebe, ljubezen, bi naše srce? — Kaj bila usoda človeka? Kot megle in sence medlé.

Tercet ''(skupno)'' Lucija, krvnik, France: A ti ljubezen, ti si vse! Tema si luči, luč temè! Si blaženost nebeška, in ti njegov pekel! Pokoja brez miru žibèl, željá in sanj vraljivi most, bolesti slast, slasti grenkost, veselja jok, obupa smeh, Ti zlá krepost, krepostni greh, Ti lestva nad in grob po njiov, ti lek gorjup, sladk otrov, ti vere nomajni zid, ti ljubek vir, in val srdit strasti in koprnenja, ti zmisel ves življenja! ti luči čar si, ognja žar, moči slabost, slabosti moč, ti naših src si luč in moč vse si ljubezen ti! Ko rož opspe se tvojih vrt, srce zagrne večna noč.

ljubezen je mrtva! pozdravljena kraljica smrt — izpita čaša je do dna — Nad silo tvojo sile ni, in kjer ljubezen ne umiri človeka srca — kot dete ti ga umiriš, usmiljena gospa! O pridi pridi sladka smrt! ljubezen me rešila ni — usmili se me ti!

Lucija: ''(stoječa na odru)'' Jaz sem pripravljena. Kaj naj storim?

''(Pomočnik se ji približa, in ji hoče zvezati roki.)''

Sodnik: Poteka čas krvnik! Ne mudi dalje se, in končaj svoj posel —! Kaj odlašaš se ... si čul?

Rabelj: Da, čul, gospod sodnik. A da ustrežem, moral biti, če angeli cel ne, cel ne vrag, bi pol obeh — le človek ne, ki more, kakor vi čutiti, ki more kakor vi ljubiti — In — jaz, sem človek, vendar — le!

Sodnik: Kaj naj bo to? govori jasno!

Rabelj: ''(bridko)'' Kdaj za izpoved je prekasno? A grešnik ž njo odlaša vsak. ''(odmor)'' Ko davi sem na rame meč zadel in se na pot odpravil, ves svoje sile sem zastavil, da zmagam nad seboj misleč: Preveč moči sem si prisodil, za križev pot, ki sem ga hodil, za križ, ki vanj preli sem meč. In kar trpel sem in trpim še za — krvnika je — preveč.

Sodnik: Temnó je vse, kar govoriš.

Rabelj: ''(razburjeno)'' Pa bodi luč! Osvobodim naj se! Pribijte me na križ, sam se ne bom, — ne morem se. Ne morem! — Proč s teboj! — in naj se ne dotaknejo roké te moje več — in najmanj zdaj! ''(vrže meč po tleh)''

==3. prizor.== 

''''(Opatica nastopi s spremstvom ter ostane v ozadju)''''

... ko moral bi končati njo, ki vreden nisem, da bi ji nogé objeti bele smel, ''(se vrže pred Lucijo, ji objame noge in jih skuša poljubiti)'' s poljubi jih ljubezni blazne moje!

Lucija: Jaz sem na koncu svojih sil! — ''(v zadregi)'' da zadnje hipe mi teži tako! —

France: ''(ki je ves čas mrko gledal na obsojenko in rablja, skoči proti odru)'' ''(ironično)'' Teži? — Ne! ne! Naj jih sladi ''(strastno)'' z otrovom volje mlesti svoje, in kot v poročne naj noči sopari srce zanj tvoje zadrhti, ko pred nožice belokože obožuje položi v zamolklo plamenečem žari srca ti svojega mokrocvetoče rože.

''(stopi do ležečega krvnika, ga z levico potrese za desno ramo in ga dvigne v toliko, da si gledata iz oči v oči)''

''(sarkastično)'' Daj! digni žéni se, odmêni nevesta čaka, drugovi in svati! odprija naj se na stežaj! natrósi rož po meče žejni trati, in trajici zeleni poljube tiste svoje blazne daj! ''(bliskoma zdere nož izza pasu, mu ga zarine v srce in odskoči zopet v ospredje)''

Rabelj: ''(začudeno)'' Kdo? Ti? Da tako oči tudi moré? Zadel je srce, in smrtni obliva me znoj!

Lucija: Moj Bog, kaj storil si, France? —

France: Ti vprašaš še? udova ti neporočna! In vendar žena izgubljena, ''(mehko, bridko)'' kakó, kakó sem ljubil te!

Ljudstvo: O glejte, kaj ljubezen vse stori!

Rabelj: Umiram! — In prav je takó, da padel sem v prah pred teboj! Saj lepó in sladkó je izdihniti in umreti ob tvojih nogáh, o Lucija!

Lucija: ''(pristopi k umorjencu)'' Izhrepenel si, izkrvavel si —! In meč usmiljeni ti tvoj iz rok je pal! Kakó, kakó si nad menoj se kruto maščeval, rešitelj rešeni ti moj!

France: A mene — ni odrešil — in meni ni utešil ognjene žeje v prsih mi po njej!

Sodnik: ''(straži)'' Kaj se pomišljate? Naprej! in primite zločinca! Ne! Človeka se ubijati ne sme, in bodisi, da je — krvnik.

France: ''(cinično)'' Gotovo je, gospod sodnik! Vendar loviti in soditi se jaz ne dam. Sem svoj sodnik, sam svoj krvnik se sodim sam. ''(Se zabode in pade ob klopí na tla.)''

Lucija: Mogočni Bog! France! Nesrečni ti otrok!

France: Razbit ob skalah brod je moj — a ti srčé v slovo zapoj kot na vasi nekdanje dni: Ko ležem v volno tratvico in nagrem trudnó glavico, se zmislim tebe zvezdica, se zmislim tebe ljubica.

Dokler si mi sijala ti, sijale srečne so oči, kar si zašla, je pa temà, in luči ni, in sreče ni, kaj bi iskale še oči? naj jih zaprem — in naj umrem! ''(Umrje)''

Lucija: ''(ki je pokleknila ob njem in se razjokala)'' Izdihnil je in šel, ki v njem je bilo luči toliko, da usvetlje je megle njegovih sanj pred njim: očem, otroški veri vdanim pa načarala čudesne svore pomladi, cvetja, zlate zore, ljubezni mlade polne vse — in na zatonu pred nočjo, kot vešča mrka, zlosudna oblila z zarje jih krvjó! Zdaj sanjaj v miru, duša blodna! ''(Kleči ob njem kot okamenela)''

==4. prizor.== ''(Prejšnji. Opatica z dvema nunama in slugo.)''

Opatica: Lucija!

Sodnik: ''(jo zagleda in se obrne)'' O Nives, mati prečastita. Vi bili priča ste...

Opatica: Da vse sem čula, videla ... morda umela tudi, ko so skrita razgrinjala človeka srca se brezdna strašna pod vrhovi najvišjimi, ki luč neba zlati jih najbolj čista in svetla.

Dovolj je groze in krvi! Grobovi zapro naj žrela svoja. Od vicedoma oproščenje ''(poda pergament sodniku)'' prinaša ji obljuba moja.

Sodnik: Ohranjeno ti je življenje, pomiloščena si, Lucija! Bog sam je bil s teboj!

Ljudstvo: Ljudje, hvalite in slavite nebes in zemlje vsi gospoda!

Sodnik: Lucija glej! Očuval te je angelj tvoj — podarjena ti je svoboda!

Lucija: ''(topo)'' Kaj hočem z njo. Za žive le svoboda je samo.

Opatica: Lucija!

Lucija: ''(vstane in zagleda opatico)'' Ah, vi ste — mati, ste prišli ... izreči skoraj se bojim ... da enkrat — vidim — še oči ... njegove v vaših!

Opatica: Slédi jim! če bile zablode vodnice ti nekdaj, ko so zvabile te v vihar morja, pozabi in zaupaj se jim zdaj, ko te povedejo v miru pristan in rane ti zacelijo srca. Ki meni je v pokoji dušo samostan prijazna, tiha ti odpira vrata, in jaz na novo pot podajam ti roko —

Lucija: ''(po kratkem boju)'' O mati prečastita, mati zlata! Naj se oprem na njo in naj sledim tem ljubljenim očem. In če na prsih vaših se spočijem snom...

Opatica: ''(jo objame)'' Hči draga moja! — Semkaj na srce! — In naj bo pozabljeno vse gorje, in kar je bilo, vse! In odpuščeno vse... Tako nebesa so hotela, — ker mnogo si ljubila in trpela.</text>
      <sha1>hdn6e77tlmobhy20m9wtzwj1znkwjd3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223794</id>
      <parentid>223793</parentid>
      <timestamp>2026-04-20T07:10:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <comment>/* III. ŠKRCAT IN BISERI. */</comment>
      <origin>223794</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="83480" sha1="g8wguqgio23b11iuv2swc2rdctwjqin" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Rože ob potu
| normaliziran naslov = Dramska pesnitev v petih slikah
| avtor = Ivan Robida
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski narod 1924}}'' 
| vir = dLib {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

Dramska pesnitev v petih slikah.
''(Vse pravice, osobito pa pravica do predbebde in uglasbitve pridržane. — Napram odrom rokopis.)''

Osebe:
Tomaž Škof, vrvar in meščan ljubljanski.
Cecilija, njegova soproga.
Lucija, njiju hči.
Trine Kosanec, ribič na Fužinah.
Barba, njegova soproga.
France, njiju sin.
Maruša, rojene Marija della Costa, rejenka pri Kosančevih.
Emilijan, reče Milan Vučečić, mestni rabelj.
Marija Nives Agata, grofica Modruška, sedaj mati Timoteja, opatica samostana v Mekinjah.
Geza Nagy, pisar in faktotum grofa Modruškega.
Luka Novak, mestni sodnik.
Urban Boš, meščan ljubljanski.
Volbenk Orehovec, meščan ljubljanski.
Andrej, kovač,
Ambrož, fužinar, ''(oba na Fužinah.)''

Menih, mestni pisar, mestni sluge in stražarji, berič, ječar, rabeljev pomočnik itd.
Prisednikidvanajstniki notranjega sveta, člani zunanjega sveta, meščani, meščanke, plemiči, kmetje, kmetice, fužinarji, kovač, delavci, bratovščinarji itd.
Čas: leto 1450. — Kraj: Ljubljana in okolica.
Med vsakim dejanjem, izvzemši zadnje, ki se vrši drugo jutro po četrtem, poteče kakega pol leta.

=I. DRHTEČI LAN.=

Meščanska soba vrvarja Tomaža Škofa. Na obeh straneh okna v ozadju velike vrata, vodeča na stopnice in manjša, vodeča v drugo izbo. Sredi sobe miza s stol, omare, skrinje, sklednik s cinasto posodo in majolikami, preproge, cvetje. Ob oknu v kotniku dva stola, mizica in skrinja. Ob nji kolovrat, preslica. Na stenah nekaj svetlih podob, platenin, mrež, prej in predav. Na stolih mati in hči. Večer se dela. Proti koncu prizora pripravlja hči mizo za večerjo.

==I. prizor.==

Mati Cecilija: ''(skrbno poizvedujoč)'' In ti? ti ljubiš ga zeló ... zeló?

Hči Lucija: ''(premaguje se)'' Oh, draga mamica takó — ''(vnem, da ni prav,)'' a se mi zdi, ''(sramuje se)'' da bolj kot ljubega boga...

Mati: ''(karajoče)'' Kdo teh besed te je učil? Ko misel sama greh bi bil!

Hči: ''(vzhičeno)'' Jaz sem njegova ... čisto vsa ''(prostodušno)'' in on je moj!

Mati: ''(pomilujoč)'' Je tvoj ... je tvoj ...? Povej kakó...

Hči: Kakó... Takó, da poroči, čim preje me.

Mati: ''(oprezno)'' Če le ne motiš se, dekle!

Hči: ''(jasno)'' O mamica, poslušaj me! ''(važno)'' Ko lani sva iz cerkve šle ... na Svečnico, ... sem opazila ''(v zadregi)'' ga v prvič, da z ... nama gré. ''(raznežljivo)'' O velikí sem noči z njim, saj vé ... pa prvič govorila ... In od takrat ... ah, naj molčim! ... z nakladi je obšul mi svoje ljubezni mlado srce moje, kot jablan s cvetjem bujnim svoja tla.

''(tesno)'' Če usta vžrala bi ta, če bi legale te oči... ''(vstane, odkimava)'' Moj bog, saj to mogoče ni!

Mati: ''(resno)'' Pomisli kakega rodu. Pomisli kakega stanu je on, pomisli, kdo si ti!

Hči: To sem mu rekla tudi sama —

Mati: ''(pazno, napeto)'' In on?

Hči: Vse megle je razgnal; glavó mi vzdignil je z rokama, v oči se vgreznil in dejal, da dvom ljubezen vsako ubija, da strup najhujši je srca.

Mati: ''(po kratkem odmoru, ne brez ponosa)'' Ljubljane bele vseh hčera najlepša ti si, hči Lucija! In to brez cene tudi ni! Če le ljudje njegovi bi ne segli vmes! ... Tako je bilo, ko sta pred dvajsetimi leti — in morda več! — hotela vzeti se doktor Peter Munitillo in teta tvojega — Andreja ... grofica Nives Agata. On moral v svet je, — ona pa je kot novica Timotea tedaj vstopila v samostan; in lepi sen jo bil končan.

Hči: ''(odločno)'' Kaj bomo revne me žene; ah, z žensko hoté, storé. A on je — mož, — in veže ga beseda viteška, prisega.

''(po kratkem boju in pomišljevanju izvleče prstan z nedrij in ga ji poda)''

In glej, v poroštvo dneva tega, ko se zaroči je z menoj, obroček zlati drobni ta sam mi nadel na prst je moj!

Mati: ''(presenečena)'' Ah — krasen — prstan! In kakó žari rdeči v njem rubin!

Hči: Ljubezni naj žareče bo njegove — je dejal — spomin.

Mati: ''(sanjavo)'' Zdaj vidim, res te rad ima... ''(zamišljeno)'' In če vse dobro se konča. Na zimo bila bi poroka. ''(vzhičeno)'' Posestva bi prišla ti v last, gradova dva ti pod oblast. Ti sama pa, — gospa visoka, v sijaju, časti se blesteča, in vsem v zavist! O kaka sreča! V baržunu, svili bi hodila, v kočijah svetlih se vozila — se misliti na vse ne smem!

Hči: ''(veselo objame mater)'' In ne res, ko meni se potem vidva preselita z očetom? —

Mati: Ah — dà ... z očetom! — Vendar prej nčesar vedeti ne sme, dokler pred vsem nevesto svetom ne proglasi te tvoj Andrej. Naj oče le za prstan zve, ugane kòd ga je podaril, pa bi kot strela vmes udaril, posebno zdaj, ko tedne že skrbi težke moza more, da hodi tih — in nem okrog. Usmili se nas ljubi bog!

Hči: In pošlji nam svoj blagoslov!

Mati: Čuj, oče je že tu! Njegov korak je to...

==II. prizor.==

''(Prejšnji. Mojster Tomaž.)''

Mati in hči: ''(nekoliko vezano)'' Dober večer! ... ''(Mati odide po večerjo in jo prinese na mizo.)''

Tomaž: ''(temno, zamolklo)'' Dober večer!

Mati: ''(skrbno)'' No, kaj ti je, da še pogleda ne besede za ženo nimaš ne za hčer?

''(Tomaž hodi s težkimi koraki in mrkim čelom molče po sobi semtertja.)''

Hči: ''(se mu hoče približati)'' Preljubi oče...

Tomaž: ''(zlovoljno)'' Pusti me!

Mati: Jed skoro razhladi se v skledi.

Tomaž: ''(temno)'' Ne bom večerjal!

Hči: ''(proseče)'' Daj, prisédi samó ...

Tomaž: ''(rezko)'' Že prav! Le jejte same!

Mati: ''(v skrbeči slutnji)'' In ti ne boš? ''(odmor)''

Hči: ''(tiho)'' Jaz tudi ne! mi ne diši. ''(Odmor.)''

Mati: ''(vstane)'' Pospravi! —

Hči: ''(tiho, vezano)'' Ne ti! — Naj prestane zame... ''(Pospravi, odnese pribor venkaj.)''

==III. prizor.==
''(Tomaž, mati.)''

Mati: Dalj z molkom tem me ne pokori! Kaj ti je vendar? Zdaj govori!

Tomaž: ''(rezko in grozeče)'' Počakaj, da se vrne hči — potem ... vprašam!

Mati: ''(slabotno)'' Vprašal boš?

Tomaž: Da! Vprašal ... oče bo in mož... odgovoré pa: hči in — ti.

Mati: Kaj naj to bo?

Tomaž: ''(sarkastično)'' Takoj izveš! In hip le potrpeti smeš, kjer jaz več tednov sem trpel, in čakal.

''(Hči se vrne, pogleda očeta od strani boječe in plaho, ter se približa materi, ki je zopet sedla v kotnik. Odmor.)''

Tomaž: ''(se naenkrat ustavi pred njima)'' Zdaj sta tu obe; in vprašam vaju, če vidve morda pojasnite mi stvar: kaj danes v drugo že imel iskati je popoldne pri meni rateški pisar?

Mati: ''(malodušno)'' Kakó naj veva to midve?

Tomaž: ''(kratek odmor)'' Čemu li njemu bi vrvi? A če gospoda kdaj blago za rabo svojo potrebuje, ga tam naroča in kupuje, kjer svoj hrbet krivé pred njo. Tomaž ga ni in ga ne bo! Poznam te! Vem, da je takó.

Mati: ''(laže)''

Tomaž: Če torej veste, da ni stez med njima tam in med menoj — pa ne, da morda kako čez razpeli vi bi med seboj.

Mati: Tomaž!

Hči: ''(osupit)'' Preljubi oče moj! ''(Odmor.)''

''(Tomaž obe ostro meri.)''

Tomaž: ''(ironično)'' Tako torej?! Vezi so tu! A zdaj poprašam, kakšno so, da z njimi mogle brez sramu v oči bi zreti, mi lehko? Bi mogle to? Govori hči — čestita ... modruška ... grofica!

Mati: Pomiri vendar se Tomaž! —

Tomaž: ''(proti ženi ironično)'' Ah ti! — ki čisto vest imaš, ki nisi vedela zato, potuhe nisi ji dajala! in možu si na strani stala odkritó in zvestó, in res? O ti že govoriš ti nese! in več še, ti miriti smeš!

''(grenko)'' Čemu sedaj besede prazne? Da preje raje bi na razne glasove pazil bil prikrite, zbadljaje temne in očite... A žal, da nisem jih umel, dokler skrivnosti razodel ni danes v krvi mi Lovrin...

Hči: Sodar? — Sovražnik stari naš?

Tomaž: Prav ta, Cecilija! ... »Tomaž! — pohleven zlobè reče mož — »po vročem dnevu lep večer! sedaj pač več krvi ne boš vretenčil menda, ko ti sin rodbine take jemlje — hčer.« Kaj bilo to je sveti bog? Ob mizi vse se muza krog — V trenutku prvem ostrmim, a v mesu želo — zakričim: »kdo jemlje hčer: govori dajka — rogate vrže mi nazaj: »kdo jemlje jo, to vemo mi — če vzame jo — pa modra ti?« In kar sledilo je potem?! ... O ti ime pošteno moje!

Mati: ''(mreče)'' Poslušaj, oče: ali smem zdaj govoriti jaz? Poglej! vse bo še dobro ... saj takó hudó to ni, če dva mlada človeka res se ljubita... Pomisli vendar!

Tomaž: In kakó!

Tomaž: ''(ironično)'' Se ljubita! Res ljubita!

Hči: Gotovo, oče!

Tomaž: ''(ironično)'' In potem? —

Mati: Ko si osvobodi rokó, potem jo vzame za ženo — Me poroči!

Tomaž: ''(pomilujoče)'' Verjel očem, ušesom ne bi svojim skor! Res, čuden ve ste ženske stvor! in bolj se lehkovernost vaša. Kar želje vam gradov zgradi, na skalah vaši sanj stoje — Kakó? — nobena se ne vpraša Hudó je, da ne vidi hči, a hujše, da si slepa ti! Kdaj ste še čule, da plemič med vami je izbral ženo? —

Mati: Zgodi se tudi to lehkó.

Tomaž: ''(ironično)'' Da, pravih bajkah kraljevič zasnubi možsko skro s celo! V življenju trdih dneh pa ne, In pa besede svoje kdaj meščanu dane, vprašam se, prelomil ni plemenitaš?

Pisar: Le mirno, mojster! — Menda ni posebej treba utrditi, da o zakonu govoriti še v sanjah mrzličnih ne gre.

Tomaž: Dovoli, in ne besede več!

Pisar: Pač! Gospod grof vam v poravnavo, popolno tu ponuja spravo, — za vse kar bilo, morda bo — beneških rumenjakov sto.

''(Položi mošnjo na mizo.)''

Tomaž: ''(radi nesramnosti osupel, ne najde takoj besede)'' To naj bo res? Či vidim prav? Denar za čast, ime pošteno, za kri, življenje izgubljeno? — Jeli mogoče? Slišim prav? O ti zavratna, verolomna, svojat, brezsramna plemiška, vsa brez vesti in brez srca!

Pisar: ''(nesramno)'' Beseda vaša ni baš skromna, izbrana tudi ne...

Gospod Tomaž...

Tomaž: ''(v naraščajoči jezi)'' Ej, slabo, slabo me poznaš, gospode čedne hlapec tak. Iz hiše vun! — naprej čez prag ti in denar gobani tvoj.

Pisar: ''(se stisne skozi duri, cinično)'' Svet glava, vsaka ima svoj!

== V. prizor ==

''(Tomaž sam.)''

Tomaž: Le moja ne! — Kaj naj storim? O mojih slutnji mrki svit! Kot sredi morja brod razbit v temi brez jamborjev, krmila, ko žene neizprosna sila viharja ga v propast, — se zdim. Kdo mi pomaga, dobri bog?

''(Se vsede na stol in zre mračen tožno predse.)''

O ti nesrečni moj otrok! Kako sem ljubil te, gojil, se rasti tvoje veselil, kot v polju cvetnem tihi lan v pomladi pozni zasejan vzbrstela in vscvetela si, v sé solnca kos vzela si, toploto si prelila v glas, luč v zlati lan pa v svojih vlas, ki cvetja modrega ti smeh njegov je plah drhtel v očeh.

In zdaj ne več? Ne več? Morda pa vendar ni vse izgubljeno? morda le ne! A eno je treba — jasnost!

==VI. prizor==

''(Prejšnji. Žena iz sosedne sobe, pozneje hči.)''

Mati: ''(rahlo)'' Tomaž!

Tomaž: ''(brezobzirno)'' Kaj hočeš ti? Morda imaš pogovoriti se z menoj? pogovoriti se z menoj? A zdaj dekleta sem — takoj!

Mati: Unesi se Tomaž! Pozneje govoriš jo —

Tomaž: Ne! ne! takoj! ž njo sem... Lucija!

Mati: prosim, glej —

''(Lucija se pokaže med vrati.)''

Tomaž: Lucija, hodi sem! Tako —

Lucija: ''(joče)'' Iz vsega prosim vas srca...

''(Dekle pade predenj na kolena.)''

Tomaž: ''(jo prekine, zagrmi)'' Resnico hočem zdaj! Kakó, razumeš, daleč sta prišla, govori, ti in — on?

Mati: ''(osuplo)'' Saj to vendar mogoče ni!

Tomaž: ''(ironično)'' Tako? Mogoče ni? — Naj govori!

''(Hči molči in se v tih strah.)''

Mati: ''(tišno)'' Lucija zlata — čuj! — Povej!

''(jokajoča)'' Odreši me dekle — poglej — jaz te rotim —

''(Hči kleče krčevito joče.)''

Tomaž: ''(čaka še par trenutkov, potem rezignirano)'' Več treba ni! Molče je govorila glasno več kot dovolj — in vse je jasno, da luči same je tema.

Mati: ''(glasno zajoče, vije roki in se zgrudi na stol)'' Otrok nesrečni, zavedeni!

Tomaž: ''(stori par korakov opotekaje se, se postavi potem pred hčer, se grabi za glavo in pravi mrko in temno)'' Temà krog mene je in v nji tema brezdanja in strašna. Pa bodi!... In naj že konča ta noč, ki v njo si me pahnila mene kruto kakorkoli, ... če molk in jok današnji tvoj kdaj hiši tihí tej zanalila življenja novega bi dan, pa tvoja ga je tek končan pod streho to! — Ta dom podrl se zate je — in otrok moj je zame umrl.

''(divje, besno obupno)'' Odprt je tvoj! Zdaj venkaj v noč! In vina gor, da, vina! vina!

''(Ubeži po stopnicah.)''

Hči: ''(se dvigne in plakajoče vrže materi na prsi)'' Mati! Mati!

ZASTOR.

== II. OZIMNA.  ==

Prospekt: Razgled z levega visokega brega Ljubljanice pod Fužinami po reki navzgor, tako, da je videti odločno skalovje in slapove, deloma tudi zgornji desni breg Ljubljanice. ''(Reke same, ki teče pod bregom, ni ugledati.)'' Ospredje odra tvori breg. Na njem njivica, s katere vodi steza k strugi navzdol na levi. Na obeh straneh nekaj drevja. Pod njim na desni ribiška koča, za katero blesti skozi vejevje fužinski grad.

Pred kočo miza in klop. Ob koči razpete ribiške mreže, obešene po kolih, na stene naslonjena vesla, potiskari in druga ribiška priprava. Ob klopi priprava zibel. Ves čas čuješ iz bližine šumenje vode in bobnenje slapov, med katero udarja težko kladivo nevidnih fužin na otoku v strugi, in zven železo z nakovala.

Iz daljave buče zamolklo ljubljanske zvonovi, sem pa tje zagrmi tudi medlo kak topov strel z gradu v mestu.

== I. prizor ==

''(Na njivi Maruša; France poteguje veslo, oče popravlja raztrgano mrežo, sedeč na trinožniku.)''

Oče: France, jaz skoro bom gotov.

France: Prav! Pa pripravit grem za lov.

''(Zadene veslo na rame, se pripravi za odhod in poje.)''

France: En — dva — tri, en, dva — tri! vzdigni veselo, vanj se vpri! kot vodomec sice soln, živega srebra je poln, da po njem se meče, bliska, in srce mi v prsih vriskà. En — dva — tri, en — dva — tri ej, nad ribicem ga ni.

''(Hoče po stezi k vodi.)''

Maruša: ''(zbadljivo)'' Še čudo, da od doma greš!

France: Kaj ti je vendar spet, Maruša?

Maruša: In večje to, da sploh se smeš —

France: Ej, ti si pusta!

Maruša: Ljuba duša, zato pa ti saj nisi pust, in kot studenci vro iz ust besede ti, če govoriš s predivasto grofičnico.

France: ''(ozlovoljen)'' Kot z drugo vsako! Nehaj že!

Maruša: Že prav. A eno pomni le: ni zložna vsaka pot navzgor. In kakor mestni — tvoj ... peškór, tako se ... v to vobitnico je vel že marsikteri — klin!

France: ''(kafeteremu zabavljanje preseda)'' Ej, teci, neutrudni mlin! naj te ne motim v tem veselji — le jezikaj in pridno melji!

''(Odide.)''

Maruša: ''(preteče)'' Ej, ne razumem me France! ''(sama zase jezno)'' Kdo jo je klical? Proč naj gre. Dotlej ne bo pri nas miru...

== II. prizor ==

''(Oče, Maruša, Barba.)''

Barbara: ''(stopi iz koče)'' Kaj nista šla še?

Oče: Menda ne, kot vidiš!

Barbara: ''(gleda po cesti)'' Gledat sem prišla, če vedno še ne gre gospa. Kje se mudi? ''(jo zagleda)'' ah! — je že tu! Pozdravljeni!

== III. prizor ==

''(Oče, Barba, mati Cecilija, Maruša.)''

Cecilija: ''(vzdihne)'' Bog dober dan vam daj! Saj zame bil je hud.

Barbara: Zakaj? Kako?

Cecilija: Ah, nov in krut zadel je vdarec mi glavó. Glej, k vsej nesreči mi zboli se davi mož!

Barbara: Saj čudo ni!

Cecilija: Kaj pa Lucija? Ah sedaj seveda priti več tako pogosto možno mi ne bo!

''(Krčevito tihi, potem Barbí skrivoma.)''

In nekaj še! — pa bog ne daj, da zvedela Lucija bi —

dokler se nam ne umiri! — Bog resvice usmili se!

''(Gleda previdno krog sebe.)''

Kaj jo še čaka! ... Njen... Andrej... se danes... z drugo poroči!

''(Ihti pritajeno.)''

Barbara: Nebeški bog, pa vendar ne!

Cecilija: Tako je, žal. A ne povej, ne črhni niti ji besede. Saj umorila bi jo ž njo.

Barbara: ''(jokajoče)'' Nesrečno dekle ti! Samo ... če pomnim se, ko sem služila pri vas še, ... ko sem smuzila na rokah nekdaj... telesce drobno to nosila ... Moj bog, kdaj mogla...

Cecilija: ''(glasno)'' Tiho zdaj — ... in pojdiva ž njo noter...

Oče: ''(ki jih ves čas nemo opazuje)'' Da. Je itd! Gotovo čaka težko že.

''(Odideta v kočo.)''

== IV. prizor ==

''(Oče, delavci in delavke prihajajo po cesti mimo koče.)''

Jože: Oče Luka, vi pa ziblijete na stare dni, kot pravijo ljudje — ha! ha!

Lena: Zato ne greste rib lovit!

Oče: Hodite vrše se solit!

Urh: In kaj pa milostna gospa?

Mina: Spacirajo ali so doma?

Špela: Kaj žlahtna dela grofica?

Katra: Grofica Pepa ali Mica?

Maruša: ''(zbadljivo)'' Lucija, sladko je ime — To ve najbolje naš France...

Urh: Kaj res ti ženiš se pri njej?

Vsi: Oho France, povej, povej!

Oče: Li v cerkvi vam vele morda se norčevati iz nesreče!

Lenart: Nesreče? Z grofom se spečati — česti ni vendar bolj sloveče!

Vsi: Resnica to, ha, ha, ha, ha.

France: ''(divje)'' Če z veslom kdo želi po glavi — besedo še — in jo dobi.

Maruša: Zdaj čuli ste! — pa še tajji —

Oče: Ti babnica se plet mi spravi — Vi pa na delo! — Kaj imate postajati zdaj tu? Naprej! — Vsak zase skrbi — sebe glej!

Maruša: ''(vsiljivo)'' Vi mestnih ženščin ne poznate...

Oče: Zdaj tiho! jezik že zobé!

''(K Franceu)''
A midva pojdiva, France!

''(Oče in sin odkorakata po stezi z mrežami in vesli k vodi, dočim so se vaščani že preje razšli.)''

== V. prizor ==

''(Cecilija in Lucija stopita iz koče.)''

Cecilija: Bolan je, glej, in sam doma — Jaz moram iti! Vedi pa, da čim utegnem, pridem spet.

Lucija: Na mestu tebe — sam obet —

''(prisluškuje, ko zvonovi zvone, potem vznemirjeno)''
A kaj je to? — Sèm od Ljubljane... zvonové, čuj... svetnao zvone ... kako pojo ... kako drhté!

Cecilija: ''(v zadregi, navidezno omalovažuje)'' Daj, pusti jih — le naj brné!

Lucija: ''(trdovratno, nervozno)'' Zakaj? čemu? — čemu zvoné?

''(odmor)''

''(proseče)''
Daj mati! Ne odhajaj še! ne puščaj, prosim, me same. Ah, meni je tako težko, ah, meni je tako tesno.

Cecilija: Ne morem več se dalj muditi... Lucija, z bogom!

Lucija: ''(dobrikujoče se)'' Mamiča, kaj res mogoče ni, da priti domov bi smela —?

Cecilija: ''(resno)'' Ne, dekle!

Lucija: ''(poseže vmes)'' Ne, — da ostanem, mati! Ne! Samo, da vidim ga, samo za kratek hip ... zvečer morda, ko me ne vidi nihče...

Cecilija: ''(strogo, boječa se nadaljnih prošenj)'' To ne gre Lucija. Ah, ne zabi, kaj ga zagnalo je ob tla. In zdaj, če te zazre, pa zgrabi naj ihta ga, naj besen srdi... in bila bi njegova smrt. Potrpi! ni vseh konca dni; a zdaj, veruj, še rana nova razrvana jedkega otrova, preveč skeli in krvavi.

''(Hoče oditi.)''

Lucija: ''(strastno)'' Ti greš? — Jaz grem s teboj...

Cecilija: Nikakor ne! ''(mečje, a hlastno)'' Zdravstvuj, Lucija!

''(k detetu)''
Ti pa mirno snivaj, srček moj!

''(proti Luciji)''
Do svidenja in bog s teboj!

Lucija: ''(rezignirano)'' Pa z bogom... Tudi ona gre! in nič ne ve, da mi srce je celo ena sama rana vsak dan na novo razruvana od domov črva in vesti.

''(Se zamisli.)''

Kje hodiš, ljubček krasni ti? Povej, s čim sem se zagrešila! Da te privede, ure ni. in pisma ni, ne obvestila!

''(Odmor.)''

''(razburjeno)''
Kako, kako, bi bilo mogoče, da tvoje bi vroče od mene se moglo srce obrniti, kako pozabiti bi moglo na mene kdaj?

Ah, tvoji poljubi — tedaj! Kako so goreli, žareli, kot breskve rudeče dehteče meso, kako so kopneli na ustih, kot njenjega soka slasti.

In tvoji objemi, strastni in tesni, kot vinske so trte v goricah se vzpeli po meni v trepetu opojnomamečem, in v snu koprnečem preželi — zajeli medlečo so dušo in blazno telo.

''(Pokrije si obraz z rokama, ihti, vzame okroka in izgine v gošč na levo.)''

== VII. prizor ==

''(Maruša pride zopet na pozorišče, pleve in gleda sovražno za odhajajočo. Odmor. Potem pride lakaj.)''

''(Strež iz ropa. Artist postane pozorno in gleda proti mestu.)''

Lakaj: Povej, deklić, sem prišel prav? So tu Kosančevi?

''(Pokaže na kočo.)''

Maruša: Da, prav!

Kaj pa želite?

Lakaj: Mar ne biva pri njih ... dalje vas že ... dekle, ... ''(omlovoljujoč)'' no ... gospodinja iz mesta?

Maruša: ''(zlobno)'' Pač nekaj takega zdaj skriva pri nas pod belim dnevom se. Kot vidim iščete Lucijo.

Lakaj: — Da njo!

Maruša: ''(vpre oči v daljavo vzdolž ceste na desno; potem zvedavo)'' A kaj je to? Vsa cesta pred gradom polna je ljudi?...

Lakaj: ''(malomarno)'' Žijala! Mi smo — trileški!

Maruša: ''(se vedno pozorno gleda)'' Gospoda?... Nun so s kočijo!

Lakaj: Da, opatica pripeljala se naša je in me poslala poizvedovat.

Maruša: ''(zavistno)'' In grof je z njo?

Lakaj: Gospod Andrej? ''(ogorčljivo)'' O tega ni; saj vendar pravkar uro to v Ljubljani se poroča.

''(Strež že topa.)''

Maruša: ''(presenečena)'' Kaj?

''(vzhičeno veselo)''
Da ženi se?! In res je to?

Lakaj: Ne čuješ z vseh cerkva zvonov, v proslavo ne z Gradu topov? Tako je stvar. A jaz nazaj zdaj hitro moram po gospo.

''(Se obrne za odhod in zagleda opatico.)''

Pa ondi že nasproti gre.

''(Odide svojí gospodi naproti.)''

Maruša: radostno) Ni slaba ta! To bo zijala, ko zvé! Visoko je letala, če nizko pade, prav ji je!

''(Opazuje sumljivo približajoče nune.)''

== VIII. prizor ==

''(Maruša, opatica z dvema nunama, lakaj.)''

Lakaj: ''(kaže na kočo)'' Tu prosim, vaša milost!

Opatica: Hvala!

Odstopi! ''(k nunam)'' Vê pa kje v bližini čakajte mene!

''(pokaže na levo)''

''(poveljajoče k Maruši, ko zagleda približajočo Lucijo)''
Ženska, zgrini za nekaj časa tudi ti!

''(Nuni se poklonita spoštljivo in umakneta nazaj. Maruša čmerno odide na levo ob njivi navzdol.)''

== IX. prizor ==

Opatica: ''(občudujoče Lucijo z otrokom)'' Da, ta je! In kako krasna! ki njenih mladih let življenje ljubezni varane trpljenje še z materinstvom ji zlati.

Lucija: ''(jo zagleda, plaho, sama sebi)'' Kaj hoče tuja tu gospa?

Opatica: Si ti Lucija, deklica?

Lucija: To sem.

Opatica: Lucija Škofova?

Lucija: ''(jo pazno motri)'' Da, Škofova!

Opatica: Tako? tako? In dete to? — Andrejevo? —

Lucija: ''(ugane koga ima pred seboj; vzradoščena)'' ... In vi? ... ste sestra — grofova? ... teta? moja Andreja čestita mati Timotea?

Kako podobni ste! Obraz, oči so iste, isti stas! —

Opatica: ''(trpko dobrohotno)'' In iste tudi so oči.

''(pogleda dete)''
Ki ž njimi dete se smeji?

A čuj! Kako mu je ime?

Lucija: ''(v zadregi)'' Ime? ... Fidelis mu vele —

''(se zajoče)''

Opatica: ''(grenko zase)'' Otrok in oče — skupaj žig!

''(Luciji)''
Fidelis — veliki je svetnik — Le nič ne joči, deklica!

''(odmor)''

Lucija: ''(naenkrat polna nade)'' In on? — on vas si je izbral? Ker sa me more, vas poslal? Ne res? O saj sem vedela, da me pozabil ni! O zdaj vse dobro bo! Kje je? Zakaj me pušča samo?... In tako ga dolgo ni...

Opatica: ''(v zadregi, ko spozna, da Lucija še ničesar ne ve)'' Ah, da na to ne morem, ljuba moja hči, ti, kot rada bi, odgovoriti! Resnica trda je, gospa! A jaz v tej uri sem prišla ne, da ti breme obtežim, a da ti morda ublažim, kar je na tebi ista kri, ki tudi v mojih žilah vre, in tvojega sinu polje, pregrešna zakrivila.

''(Lucija ne razume popolnoma kaj pomeni govor; opatica v naglici premišljuje, kako bi bremenjeni situaciji primerno nadaljevala, ne se bori sama s seboj.)''

Težko svoj križ nosila sem tudi duni in cej svoj čas, kot ti ga nosiš, danes — jaz. Tako sva sestri po usodi. Spoznati tebe pa in dete me želja gorak k tebi vodi k toči solze dvakrat svete, kot na žarjavi peči ljubezen dvojna jih rodi.

Lucija: ''(ki prične slutiti, da ji opatica ni prinesla zaželenega obvestila)'' Kako?

Ah, vse to — samo varljiv naj bo san za večno končan? ki v njem sem grešila, in eno edino iz njega rešila: tebe, ti dete ljubo! v ljubezni spočeto, v mukah znešeno, v bridkosti rojeno, moje dete sladkó!

Le ti si mi bilo oteto! A mimo trpljenja, moj otrok zlati kaj more ti dati nesrečna tvoja mati?

Ah, ustni so moji grenki, in trpkost je v moji besedi, od solz izžareli pogledi so mojih skelčih oči. In moja duša je bedna tako, da bolno je njene bridkosti telo,

da jada nasičen krvi je tok, z otrovom prepojen prsi sok, ki ž njim te popijem, ko v sivi samoti v neznosti sramoti vse dni — vse noči po njem hrepenim, ki tvojih nikdar osinele niso oči, in ki vsekdar ljubkujejo me, kedar pogledaš me ti!

Opatica: Ne obupuj, preljuba hči!

''(gre zamišljeno par korakov sem ter tja, potem)''
Ko nekdaj po prečuti noči skoz okna svi medlel je dan, up zadnji našel moj cvetoči od slane strupa je požgan. A treba bilo je živeti, in treba bilo preboleti, in ker življenje je trdo, dasti težko, — je vendar šlo.

In če sedaj se pokoriš zato, ker si vrejela, vedi da vera znamenje je — križ. Zaupaj sestrski besedi, ne misli, da si pobedila in išči v drugih težji bedi,

ki kaplja le bo v morju zdela vsa bol se tvoja, — si tešila.

Lucija: ''(ki je zamaknjeno gledala ves čas v dete, skoraj sama sebi)'' Če nama za vedno kdaj bi ugasle njegove oči... o potem — z materjo bedno dete nedežno bi ti isto volilo si pot, kjer ni prevar, ni zmot,... v teme večne noči.

Šla bi... oba, tako sama, a vendar skupaj, ljubček ti — midva oba, jaz in ti!

Opatica: ''(jasno, izbrano in izrazito v početku, potem omiljeno)'' Naj bo nesreča tvoja sveti, ki klasje bo zlato rodila, ki v sveto naj molitev kleti že v kali bi zpreminela. Ne sme srca ti zagreniti krivice, zla izkušnja težka — naj dušo ti poplemnita, odtori vrata ti nebeška.

Saj zveličar nas veleva odreči se in odpustiti! Naj v tebi glas njegov odmeva, odloči njemu se slediti. Tam najdeš mir svoj in pokoj — nesrečni revni otrok moj!

Lucija: ''(nepristopno, naenkrat, kot da se je vzbudila iz zamaknjenosti)'' A kje je on, gospa — Andrej?

''(odmor)''

Opatica: ''(usmiljeno)'' Li ljubiš ga zeló? povej!

Lucija: ''(vzhičeno)'' Ah, s silo duše svoje vse!

Opatica: ''(pomišljuje zamolklo)'' Andrej... je blizu... in tako neizmerno daleč... ''(solze jo zalijejo)''

Ne vprašuj, te prosim... več!

''(se ovstruri)''

''(hitro)''
In zdaj zdravstvuj!

''(odločno)''
Naj še poljubim dete!... ''(poljubi)'' Ti pa znaj: da čula bom v temi in bom molila zate!

''(gorko)''
Bog s teboj!

''(Odide počasi, se ustavi, odide, pogleda po prejšnjem valkah, ki ji pride nasproti in se ji poklonita. Lucija se zgrudi na klop, in zdi pred se.)''

== X. prizor ==

''(Lucija, Maruša.)''

Maruša: ''(osorno)'' Še delati nas ne pusti gospoda sveta! ''(škodoželjno)'' Kaj pa ti?

''(kratak odmor)''

''(strupeno)''
Kaj niso vzeli te s seboj, ko ženi v mestu grof se tvoj?

Lucija: ''(vznemirjeno)'' Kaj govoriš?

Maruša: ''(škodoželjno, zlobno, ostro)'' Nič me ne glej! Zdaj se poroča tvoj Andrej — seveda z drugo, ne s teboj! — Ne slišiš li, — kako zvoné?

Lucija: ''(prestrašena, zmedena)'' Kaj praviš?... se poroča? Kdo? Govori vendar!... ''(ah, kako tesno mi je pri srcu! Te nemirne slutnje!)'' — Reci, — kaj — je ž njim! Govori čujč — jasno!

Maruša: ''(cinično)'' Sem že, in tudi dosti glasno.

Lucija: ''(se stoprav sedaj zave novice)'' Da izneveril bi se moj... on meni — moj Andrej?...

Maruša: ''(zlohotno)'' Tako je!

Lucija: ''(razburjeno)'' Ne, ti lažeš! Da bi to...

== XI. prizor ==

''(Prejšnji, Barbara.)''

Barbara: ''(poseže vmes)'' Kaj pa imata?

Lucija: ''(sklene roke)'' Ti povej! povej, te prosim, po pravici, je resli, da je moj Andrej

''(si pokrije obraz z rokama)''

Maruša: ''(trdo)'' Zdaj čast izkažite resnici.

''(Barbara obupana.)''

Lucija: ''(obupano)'' Li čuješ, Barba? — Ti molčiš? —

Barbara: ''(po kratkem boju)'' Res je, Lucija, žal, da res!

''(Lucija se omesti.)''

Maruša: ''(trmasto)'' Resnico le sem govorila, kaj vsega drugega mi mar?

Lucija: ''(se vzbudi)'' O hvala! — saj je že prešlo. Več ne skrbita se nikar. Kar prosim se, ... jedno to, — pustita zdaj me samo.

Barbara: Koj, če mirna boš?

Lucija: ''(topo)'' O bom.

Barbara: ''(neznano)'' Ti moj preljubi Jezus.

''(Opažuje par trenutkov Lucijo, potem odide z Marušo v kočo.)''

''(k Maruši)''
Pojdiva!

==XII. prizor ==

''(Lucija sama.)''

O zdaj sem mirna! mirna vsa. Noč se vjasnila v dan je nov, ko zadnjih rožnih sem okov

O ljubi sveti, božji križ! Lucija, čuješ! ''(proti Maruši)'' Vidiš, kaj si s svojo zlobo naredila?

samoprevare se znebila, ki dušo zbegano doslej z ne lažizlatom sem mamila. Kar moglo se na svet poprej je vezati me, na življenje, vse z nado očarjeno trpljenje, ki dolgo noč, v solzah prečuto, a v tripajočih zvezd obuto verjeti v jutra zoro dà, — prenesti bol najhujšo zna, — ki veruje, ko obupuje, iz muk in nad verige kuje — ah, zame je minilo vse!

Ah, kaj naj storim — kam naj ubežim pred samo seboj? In če bi šla do konca sveta, bol moja z menoj bi romala!

Kje naj se skrijem pred njo? V kako temó naj se zavijem? kam naj ubežim?

''(pograbi otroka)''

In ti z menoj — ljubček moj!

Kako naj te samega tukaj pustim? v tem peklu gorjá?

Kako naj živiva, kako naj trpiva, poteptana — zaničevana od vsega sveta, in izdana od njega, ki nama srce je svoje zaprl — in naju brezsrčno je strl.

Zato pa zdaj ti ljubček moj, ko je vse za menoj, popeljem nazaj te v sveti raj!

''(zmedeno)''
Že vrata — se zlata odpirajo — in angelci miljeni svirajo — čuj, rajska godba igra! — v valove se zliva, preliva, šumlja — in sopot zubore in grgrajo, in curki šelesté in mrmajo,

vrtinci na goslih skrivnostnih ihté, v zanosu pesmi starodavne o boli človeški pojejo

valov jéže zamolklostemno — mračno. Kot orlje slapovi buče mogočni, Korali med njimi vrte poročni na svatbo šumno me vabijo s strastjo me čudesno grabijo... na divji ženitvanjski ples na smrtni ples —

vmes pa iz daljave zvonovi pojo slovesno in vendar bolestno tako, ah, da se zdi, da so akordi tresoči preliti v solze, kot svinec razbeljeni vroče, — pekó in da jih joče moje srce.

''(Odmor.)''

''(V težki zmedeni razburjenosti skoči kvišku in stopi na ivico brega.)''

Zvonovi zvonite, mogočno bučite — slapovi vi ž njimi hrumite, valovi — volkovi požrešni tulite,

''(steče k strugi navzdol)''

vskipite, vzemite me z vami seboj — strnite, zgrnite se nad menoj,

''(zabrede vodo)''

ve hladne vode, ve zelene vodi! Na stražo čeri razmajaj se jez — na svatbo — na ples — v potop! — v grob — v mokri grob!

''(v vodi)''

Že srebrnopena zmaja zelena v vitke tokove prelita grozno pošast valovita strašna besno po meni hlastà — se me ovija — grabi duši me, mori me...

— Jezus Marija!

''(Odmor.)''

== XIII. prizor ==

''(Za odrom: z one strani Ljubljanice)''

Ambrožev glas: Hej, hej! alo!

Volbenkov glas: Hojo ljudje!

Urbanov glas: Saj tone že.

Volbenkov glas: Tam v curku plove.

Barbara in Maruša: ''(pridrvé iz koče)'' Kaj pa je? Kaj se godi?

Ambrožev glas: Iz mesta... vaša... se gospođičina... topi...

Barbara: Rešite jo! rešite jo!

Vid: Prepozno bo! jo že zanaša v tolmun.

Barbara: France! Marija sveta! o!

Maruša: Že slači se! — France, ne hodi! Lepo te prosim.

Gašper: Je že v vodi.

Miha: Kot sulec plava!

Vid: Mah na mah — da jo prestreže.

Gašper: Toda vraga! Že tok divi jo preko prag.

Barbara: Zgubljena je! — o groza, strah!

Tone: Zagnal v vrtinec je zaliv.

Miha: Glej, roko belo dviga se in tone —

Gašper: Ali zdaj poglej!

Tone: Obleke kos —

Miha: Jo že ima! Za rame jo drži —

Maruša: Moj Bog!

Vid: Oba zgrabilo in požrlo je brezdanje brezno.

Barbara: Marija ti usmili se! Moj sin, moj sin!

''(vije roki)''

Maruša: France, France!

Gašper: Saj sta že tu!

Tone: Oba sta tu!

Barbara: O hvala večnemu Bogu.

Miha: Le sem France!

''(Ambrož, Volbenk in drugih kmetov, kmetic in delavcev je vedno več.)''

Ambrož: Kako krepko valove reže!

Gašper: Skoraj bo —

Volbenk: Je že pri kraju! Čakaj! Koj ti skočim na pomoč!

Jože: Postoj, ko čutiš tla pod seboj —

Barba: ''(ponosno, srečno)'' Moj preljubi sin!

''(Nekaj kmetov odhiti k strugi.)''

Maruša: ''(veselo mu maha z roko)'' France, France!

Barba: Na mah jo položite, Vid.

Anka: Kako je bleda, kakor zid.

Volbenk: Bojim se, da je že mrtva.

Matevž: Stresite jo!

Reza: In jo drgnite!

Mefa: Da oživite jo morda —

Gašper: Že diše zopet.

France: ''(vskličeno ob vodi neviden)''... še živi! Za hip odprla je oči.

Barba: Zahvaljen bodi sveti bog! Pred kočo gor jo prinesite!

Maruša: ''(zlobno)'' Ej, kje je pa sedaj otrok?

France: Po vodi oče ga lovi.

Volbenk: Pa pač zaman!

''(Lucijo prinese pred kočo.)''

Barba: ''(se skloni k utopljenki)'' Kako ti je Lucija moja?

Tone: Kmalu bo spet dobra!

Katra: Toda... vendarle — kako se je zgodilo to?

Špela: Kako? — Nesreče ni bilo —

Maruša: Torej je sama v vodo šla —

Volbenk: Da, res je to!

Ambrož: Saj midva sva s kovačem gledala oba.

Lena: Da samo sebe bi vtopila!

France: Kaj zbegan človek vse stori!

Gašper: Sedaj je dobro! — saj živi.

Maruša: ''(završči strastno)'' Ni dobro ne! Kar je storila, je velik greh in je zločin.

''(Odmor.)''

Lucija: ''(se zave, zamegljeno, sanjavo)'' Kje sem? — Kaj hočete, ljudje? O Barba, ti si? — Kaj je to?

''(Molk; vtopljenka se vjasnjuje.)''

Kje moje dete je? — moj sin?

Špela: Hinavka zdaj še vpraša: kje!

France: ''(vzhičeno ob vodi neviden)'' še živi!

Maruša: ''(završči strastno)'' Ni dobro ne, kar je —

Lena: Ki dete svoje je — umorila.

Maruša: ''(strastno)'' Morilka je.

Špela: Morilka — dvojna!

France: Da vas ni sram tako soditi!

Maruša: Ej, tvoja bol je preprosojna.

Urh: Tako je, da!

Lenart: Pred sodbo ž njo!

Jože: Pravici prosto zdaj stezo!

Barba: Čemu ste jo potem oteli?

Špela: Kaj treba dalj še govoriti!

Urh: Pošljite po beriče v grad!

Lenart: Na oder ž njo in vuz za vrat!

Mana: Saj že gredo!

Špela: Saj že gredo!

France: Kaj ste zverine? Ste zbesneli? brez duše ste, in brez srca —

Maruša: ''(porogljivo brzo vmes)'' Zato ga on preveč ima.

France: Da ni vam moči razumeti —

''(Lucija, ki ni doslej prav razumela situacije, ker so jo bila zopet vržena onesvestila, se zopet vjasni.)''

Lucija: Zakaj mi niste dali umreti?

Barba: Usmiljenje ljudje!

Maruša: ''(neusmiljeno, trdo)'' Čemu?

Lenart: V Ljubljano ž njo pred sodni stol!

Katra: Saj so že tu!

''(pokaže na beriče)''

Urh: Skoz prsi kol detomorilka pristoji!

''(Beriča prideta, stresta vtopljenko za ramena in jo polagoma postavita na noge.)''

I. berič: Le vstani, dekle, dvigni se!

II. berič: Podaj roké — takó — takó —

''(Sedeči roki svežeta in se pripravi z njo na odhod v mesto.)''

Lucija: ''(se vzravna kvišku, a se omahuje)''

''(grenko)''
Ah, tudi to! — Moj Bog — zdaj vse razumem. — Ni mi več težko. Kaj more biti boljše beden kdo, ki dano ni mu niti, da — umre.

''(Beriča napravita v gručo pot. Lucija se da odvesti.)''

France: ''(mehko, bolestno)'' Lucija!

Lucija: ''(se ozre nanj, mu pokima, hvaležno toplo)''
Hvala ti, France.

Zastor.

== III. ŠKRCAT IN BISERI. ==

Pozorišče: Stari trg v Ljubljani, približno pred zatiskim dvorcem, z galnimi razgledi po trgu proti Tranci, in delnim po Florijanski ulici. Na levi rovtov z balkonom nad balustrado. Iz balkona vrata v sodno dvorano. Z balustrade, na kateri je glava vhod v mestno hišo, nekaj stopnic. Na levi ob hišnih vratih moli iz stene železna roka, držeč v pesti gol meč.

Na levo od rotovža mogočna lipa, pred njim star kamnjen vodnjak, nekoliko v stran kamen sramote. V dvorani se vrši krvava sodba, pri kateri zaslišujejo priče, ki prihajajo in odhajajo. Mestni pisar in z balkona vskličuje. Pred sodiščem ljudska množica: meščani in meščanke, kmetje in kmetice s Fužin, v ozadju plemiška mladež. Mestne straže, mestne sluge. Na desni v ospredju samotarji krčnik z vrvjo v roki.

==I. prizor==

I. meščan: ''(prisede k skupini meščanov)'' Sevé, vas najti je povsod! Kaj ni še sodbe?

II. meščan: Skoraj bo!

III.: Saj že pri zadnjih pričah so!

I.: ''(zagleda krvnika, in se ironično na lahko prikloni)''
Oho! S Sotelske so gospod, če vidim prav, že tudi tu.

II.: O kaj pa da. Mudi se mu. — Turčinu, če le voha kri.

IV.: No, saj je krščen!

II.: Kaj za to? Volk se nikdar ne spremeni.

III.: O kje? Krstiti moreš ga, a prekristiti se ne da.

I. meščan: ''(pokaže proti sodni dvorani)''
In zdaj konča naj ovco to?!

II.: Če bi Tomaž iz groba vstal...

III.: In videl to...

IV.: Njegov deklič! —

I. meščanka: ''(goličava)''
Visoko letal, nizko pal!

II.: Ni bilo drugega je nič,

''(škrbasta)''
kakor prevzetnost!

II. meščan: E zakaj prevzetnost? Moška je bila, ... ponosna ... rekel bi morda...

III. meščanka: Kako pa! Naj le gleda zdaj!

IV. meščan: Za vašo milost bo prosila!...

IV. meščanka: In tudi v cerkev ni hodila...

II. meščan: Vsaj toliko kot vé.

III. meščanka: In če! — samó nakit razkazovat.

I. meščan: Vi greste k maši — v cunjah, mati.

II.: Kot more kdo!

III.: Zato ti vrat ljudem svoj daš občudovati.

I. meščanka: Nesramnost to!

II. meščan: In vi zobé!

I.: Jezike dolge pa obe!

''(Meščanke ogorčene odidejo v ozadje, meščani se smeje umaknejo v stran. Njih mesto zavzamejo kmetje.)''

Kovač: ''(pride s Fužinarjem v skupino)'' Midva sva že opravila. Zdaj je France... Potem pa ti Maruša!

Maruša: ''(osorno zbadljivo)'' Da bi javila se sama, treba se mi zdi. Vse so se sklicali — le mene se branijo. A jaz povem ''(strastno)'' resnico čisto, vso,... gospodí!

Fužinar:
To mora vsak, kogar zadene.

Maruša: O, jaz jim že oč odprem!

Fužinar: ''(kafeteremu preseda njena zagrizenost)'' Miruj, miruj, in tiho bodi, in takih ne ubiraj strun. S kovačem tu... zbrasti sva jo videla samó midva.

Maruša: ''(s triumfom)'' A jaz! — Ko v svedru je tolmun jo vil... kako je črn gavran''(pomembno)''se preletaval nad vodo...

Kovač: Saj precej v smrekah... malo v stran... gnezdili vsako leto so.

Maruša: ''(temno)'' A krčal ni za prazen nič. Jaz vem, kaj ta pomeni ptič. Če čarovnice vmirajo, krog njih se vrani zbirajo!

''(Kmetje se osupIi pogledajo, majejo z glavo, meščani prično prisluškovati.)''

Oče ribič: ''(ostro)'' Kaj se ti blede? Kaj noriš?

I. meščanka: O čarovnica tudi še!

IV.: Morda...

II.: Zakaj pa vendar ne?

V.: Moj Bog!

VI.: O sveti božji križ.

''(se prekriža)''

Kovač: To babje čenče so samo.

== 2. prizor ==

''(Prejšnji, pisar se prikaže na balkonu.)''

Fužinar: ''(pokaže na Marušo)''
Zdaj duši mir, zdaj je na vrsti.

Pisar: Maria della Costa...?

Maruša: ''(nestrpno)'' Tu!

Kovač: ''(meščanom)'' To vse ni nič!

II. meščan: Kdo je pa to?

Kovač: Rejenka ribičeva. V Trsti prevzetna najdenka...

Fužinar: ... rodu neznanega, ki je menila, da vzame jo domači sin.

Oče: E, pridna bila je, poštena —

Fužinar: Vendar si nista zarečena —

Oče: In če bi hotel jo fantin...

Kovač: ''(meščanom)'' Poglejte, pravkar je iz veže zdaj stopil — to je on, France...

I. kmet: ''(smeje)''... ki šel Maruši je iz mreže...

II. meščan: ''(gleda)'' ... ki zdaj korak je svoj pospešil?

Kovač: ''(prikima)'' Ta bil je tudi, ki je rešil takrat Lucijo iz vode.

== III. prizor ==

''(France, ki je prišel od zaslišanja, in Maruša, ki se je prerila skozi ljudi do stopnic, se srečata na njih. France se skuša mimo nje zmuzniti.)''

Maruša: ''(grozeče)'' Le svoje vpiraj v tla poglede, ki njenih vpaljen verg goriš, in mimo mene brez besede, kot tujec nepoznan hitiš.

France: Daj mir in hodi svojo pot!

Maruša: ''(razburjeno)'' Mir naj mu dam? in krenem naj na svojo pot? Ste čuli zdaj? Kakó on govori z menoj. Ki bil nekdaj je ljubček moj.

France: ''(resno)'' To ni resnica. Nikdar ni, kot veš, iz mojih ust prišla le senca takega slovesa, ki mene nate bi vezala. Če si iz oblakov tja v nebesa dekle si samo most zidalo, si tudi samo krivo ti.

Maruša: ''(sarkastično)'' Jaz sem zidala za oba! Dasi nisva izgovorjena si bila, vendar tvoja žena postala bi, ve snnja vsa, da tujka ta ni k nam prišla. Odkar pa ta se je vselila, o več-emite mi, ljudje, s pogledi ga je omamila, in otrovala mu srce. Prečarala mu ga do dna zločesta čarovnica ta.

''(proti balkonu divje strastno)''
A če je voda ni hotela, ko bil nedolžen je otrok s teboj, naj vitez vesel se tvoj! — ti — boš — gorela!

''(Plane v hišo, France se zgubi med ljudstvom.)''

VI. meščan: Ta ženska kar strasti besni!

Kmet: Kaj hočeš? To je laška kri!

== 4. prizor ==

''(Pisar na balkonu.)''

I. meščan: Zdaj tiho!

II.: Mir!

III.: Tam na pomol pisar je stopil... kliče dol...

Pisar: Gospod Andrej grof Modruški?

VI. meščan: O tega lehko teden dni pozivlje še.

VIII.: Pa ga ne bo!

Pisar: ... grof Modruški?

Ljudstvo: ha! ha! Ga ni! Ga ni!

Pisar: Gospod Andrej grof Modruški?

I. plemič: ''(ironično)'' Ne nadlegujte ga, ljudje.

2.:''(smeje)'' Da dosti nimate nikol!

3. plemič: ''(izzivajoče)'' Mar ni vam ljubica dovolj, da razloži vam in pove —

1.:Kako se grof je izpljuval —

V. meščan: Ušivci! Jezik za zobe!

''(Vse potegne meče in navalí na plemiče.)''

II. meščan: Kdo bil je to?

I.: Pobè predrzno!

III.: Počakaj, koj vtrojim mu krzno.

VIII.: Prokleta plemiška drhal.

Krvnik: ''(ki je zasledoval ves čas pazno dogodek ironično)'' Jaz sem samó, samó — krvnik.

I. VII. X. meščan: Iz mesta ven!

VIII. II. XII. meščan: Proč z naših tal!

Ljudje: Hej straža! Straža!

''(Straža poseže mes, loči bojevnike in porine plemiče na desno v smeri proti St. Jakobški cerkvi.)''

== 5. prizor ==

''(Sodnik in par dvanajstnikov se prikaže na balkonu.)''

Sodnik:
Mir ljudje! Ne dajte se zavesti od krvi, da bi nad glavo zmagovala. Strastém kaj malokdaj gre hvala, Navadno pa jim kesli sledi.

Volbenk Orehovec: Gospod sodnik, imate prav! Vendar povsod so dane meje Dobroto je — vele — sirota, in vzrok svoj vsak ima pojav! A da bi k škodi še sramota nad nas prišla, — in da se smeje zlohotno ta, ki mi v obraz je — pljunil,... ne prenesem — jaz.

Meščani: Tako je! Da! Mi tudi ne!

II. meščan: Po mestu krog popivajo —

III.: Nas noč in dan izzivajo —

VI.: Žene nam zalezujejo, kot jagnje volk —

IV.: Potem pa se zveri še posmehujejo!

Vrban Boš: Gospod sodnik, in zdaj svoj glas naj dvignem tudi jaz do vas, prijatelj rajnkega Tomaža. Kdo kriv je vprašam, da med nami do kamna sramote straža gaz dela danes? da stoji najboljši naši vseh pred vami hčera najdenke zadaj hi? da nanjo čaka tam krvnik? Kdo kriv je, o gospod sodnik? Prijatelju se oddolžujem in zapeljivca obtožujem pred svetom vsem, meščani vi!

Ljudstvo: O tak gospod ni kriv nikdar! Da, ta je kriv! Tako je stvar. Kar njega naj obesijo! Naplejte ga na koló!

Sodnik: Zaman besede plameneče, moj tesno omejen je krog. A ki nihče ni uteče, je sodba, ko bo sodil Bog.

Vrban: Da, sodil bo! In ko obéh bo tehtal krivnjo, jen z ločin — nov: mene, tekel, fuzarín — spoznam bo lažjim, nego greh
njegov, ki sodbe zanja ni. Zato pa tudi dobro vem, da govorim iz srca vsem, če prosim zanj — milosti.

France: Ne, ne! Nič milosti gospod! za to siroto vseh sirot, samo pravice malo, in malo le usmiljenja, da led bi raztajalo,
krog vašega srca. Če res pravica slepa še tudi gluha bi bila, in bi beseda lepa odmeva v duši ne našla, — oči odprite vsaj,gospodje dragi in gospe, poglejte in povejte, ste videli od njenih kdaj bolj žalostne oči?

IX. meščan: Dovolj tega! — Dečak miruj!

I.: Nikar nad njim se ne huduj!

III.: Ti si zaljubljen fant!

==6. prizor==

''(Prejšnji brez sodnika. Lucija, krvnik za njo. Maruša, ki se zgubi med ljudmi.)''

Rabelj: Kdo? Kdo je to, ki jo ženo na kamen v halji sramote? In res naj bo? da bivala bi duša temna v podobi tej rajsko zori? Mar čar je pekla? Kar gledajo moje oči? V mrak meglen ves naokrog zavita se mi zdi, a kamor je njena noga stopila, se je megla umaknila, in vse je svetlo. Odkod ta luč svetla? Iz motnega olja ni vstala, iz luže močvirne ni vzšla! Kako se bi v taki krasoti razdiviti mogla, da dali je čudesa niso neba. In če že telesa lepoti bi vladala duše tema, pa vzvišeni sili te boli zagospodovati nikoli ne mogla bi tema srca. Za čelom tam polnim miline zločinskih ni misli tkanine kdaj mogel zapresti si vrag; in ustni z zlobam ostale vsekdar neprestopen so prag. In da bi kdaj mogle vmazati te lilije njenih se rok, iz blata da mogli kdaj vstati ločkvani njeni bi nog? Za to so prenežne, prebele, in davno bi že iztehtele, da vanje kanila se je kal.

Lucija: Božjega Mati Sinu! Daj da sramu žgoča redčica, ki biča mi lica, vso me zalije, vso me pokrije; da kot oblak plašču enak temnóškrlaten v se me zavije, in da me skrije, ščit blagodatén v moji sramoti, v kateri drhtim, v kateri medlim, kakor da stala bi v grešni goloti v množice sredi, od koder pogledi nje neizprosni merijo — perijo v revno telo, in muki neznosni s kruto slastjo dušo izročajo smrtno-bolnó. Sveta Devica, usmili se me!

7. prizor

''(Prejšnji; sodnik s spremstvom na balkonu.)''

Sodnik: Zagovor tvoj naj čujem zdaj. Imaš pojasniti še kaj?

Lucija: Ničesar več! Če greh mladost je, — sem grešila, če greh je vera, — sem grešila, in ah! — če je ljubezen greh težko in silno sem grešila.

Vem, da po tem ne vpraša pravica trda vaša. In kaj naj pulj lehák besede odtehta tamkaj, kjer dejanj svinčena peza govori, ... da ni iz čustev, nad in sanj, iz misli, strasti, zmot in bede usoda jih človeška sprede, in vrže megél v val zgosti.

Kjer dež pohleven je zemljó napojil in napolnil strugo, čemu izbrala pot bi drugo potoka, rek tok in val? A tam, kjer je vihar divjal, in zgnal vode je v veletok, in vse preplavil krog in krog, kjer dere, lomi ruši, trê, da vse pod njim pogiblje, mrè... kaj mar mu struge je, bregóv, okopov kaj, in kaj jezov?

Zanj mej in mer nobenih ni — na d njimi je — in sam je vse — kot so nad zakoni — sveta, in bodo — zakoni srca!

Kakor nevihta, kakor povodenj je name prišlo? in zlilo in pokopalo me je pod seboj. Jače od volje človeške je naše srce, zublji peklenski, luči nebeške v njem plamene.

Nad njim pa je On, ki vse vé, ki vidi tudi v moje srce, in čegar sodbe se ne bojim. On je z menoj! Vi pa sodite grešno telo!

Oče moj! V tvoje svete roke izročam svojo dušo mlado.

==8. prizor==

''(Prejšnji brez sodnika, ki odide v dvorano.)''

Krvnik: ''(jo usmiljeno gleda)'' Ah, te tvoje bedne oči so ena sama temna solza bridka, solzi, ki na tebi blisči, ti roža moja vitka. Morda je same grenkosti, bridkosti strupena, ta solza ognjena.

O da jo morem in smem vzeti, poljubiti in izpiti, in umreti mesto tebe... Lucija!

==9. prizor==

''(Prejšnji. Na balkon prikoračajo mestne sluge, eden od njih ima v roki drobno palico, drugi srebrno sodno žezlo. Sodnik s sedmimi svetovalci stopijo do ograje, na kar prične sodnik čitati sodbo.)''

Sodnik: Mi Luka Novak, kot svobodno izbrani sodnik in notranji prisednikov svet dvanajstnikov ljubljanskega našega mesta, po vesti najboljši sodeci obtoženko sno narodejstva podtaknjenega oprostili, sicer pa spoznali jo krivo, in sodbo izrekli na — smrt.

France: Nič ne žali! Nič se ne boj — ''(ob Luciji)'' Ne obupuj! jaz sem s teboj.

Ljudstvo: Na smrt! Obsojena na smrt.

France: Gorjé! To zmota je strašna.

Maruša: ''(divje)'' Naj žrelo jo požre pekla!

II. meščan: Ta divja strast!

III.: Ta črt!

IV.: Ta črt!

Posamezni: Zdaj v stran prepl! In red in mir!

Sodnik: Premotrili vse smo, in kazen do meje omiljeno skrajne, velimo izvršiti tako: Vodite to grešnico revno na Friškovec venkaj na polje, da sodi pravični jo meč! Potem pa krvnik na grmadi sežge naj telesne ostanke; prah in pepel njen naj zbere in naj ga po reki raztrosi tam, kjer je — grešila nekoč. Šibica zdrobljena, sodba izrečena? ''(Vzame paličico, jo prelomi in vrže obsojenki pred nogo.)''

Ljudstvo: Smrtna sodba izrečena... 

Sodnik: Lucija Škofova, si razumela? 

Lucija: Sem. Hvala vam, gospod sodnik. 

France: Lucija čuj! 

Maruša: ''(s satansko zločestim veseljem)'' In bo gorela! ''(zmagovita)'' Če živa ne, pa saj mrtva! ''(k Francetu sovražno)'' In tezgadi daj se z njo! 

Meščani: Proč s tabo! besna furija! Iz mesta ven! Naprej! ''(bereta Marušo v stran)'' 

Sodnik: Krvnik! Izročam ti obsojenko! ''(krvnik se neodločno približa z vrvjo v roki, katero bi moral obsojenki vreči krog vratu, in omahuje)'' 

France: Ne loti se je! proč roko! Zla lastni hrani zanjko vrat. Lucija, čuj! — nič se ne boj — Jaz čuvam te — Lucija: ''(žalostno)'' Zdravstvuj France! ''(hvaležno, prisrčno)'' če rodni ne, po srcu — brat! 

France: Lucija! Straža: Proč! Umakni se — Naprej! Na Trančo! Idimo! ''(Franceta, ki se nekoliko časa ruje s stražo, sunejo v stran, obstopijo Lucijo in krvnika, jih vzemo v sredo in odidejo proti Tranči. Ljudje se porivajo deloma za njimi, deloma se razidejo. France sedi na stopnicah, gleda za njo in joče jeze in žalosti.)'' 

France: ''(obupano)'' Nebeški Bog! Odhajaj! Gre! In jaz brez vse moči, sem — tu! ''(pokrije si obraz z rokama in krčevito joče, ko pristopi oče, in ga strese)'' Oče: ''(mehko)'' France! Daj! pojdiva domu. 

==IV. NOTTURNO.== 
''(Ječa v Tranči, v katero prideš skozi težka z železom obita vrata po stopnicah iz pritličja. Na desni malo zamreženo okno v precejšnji višini, na levi ob steni kamena klop, ob nji na steno priklopljena navzdol spuščena, surovo obdelana mizna plošča. Na nji vrč, kruh in nekaj jedil v lončenih posodah. V kotu par šopov slame, blazina in posteljnina. Ko se dvigne zastor, je čuti iz daljave pritajen korak na posavah mestnih godcev. Takoj nato zvoni iz manjše daljave večerni zvon avemarijo. Večerna zarja se tekom akta prelije v mrak in temo.)''

==1. prizor.==
Lucija: ''(V sivi halji, železje na rokah.)'' Že h koncu se nagiba dan, poslednji dan... Skoz okence žari nebo... in v zlatu se tam zunaj koplje dol in plan... in solnce tone za gorami. Ljubljanice mi pod nogami šepetje tiho leni val. Piskači s stolpa so vrhá že odtrobili svoj horal, in s svetega se Jakoba razlega fin večerni zvon. Ave Marija! Ne daleč proč od tam, kjer bron nočoj drhti njegov, stoji košata lipa, zubori iz curkov bisernih vodnjak, pršeč rosi na tisti tlak, kjer deklica nedolžna ž njim tedaj sem prvič se sestala, in ž njim plesala. Tam prežil — ''(strastno)'' kot strela mi vtrezdil Krim — pa tudi sodbe mrki ris! ''(trezno)'' Kaj mislila sem, ko je niž in onih svetlih dni vesela potekla, da bo besnel v plamena plamenih nekdaj, ko tilnik moj bo trl in mlel! ''(trpko)'' In zdaj? Izprazniti trpljenja kelih sem morala do dna. Če kaplja zadnja v njem je še zastala — kaj naj pomeni ta? ''(vdano)'' A tudi njo posvetim tebi moj Andrej! In po tebi, glej nevtéžno koprnim in v železje vkovane, stezam svoje roke po tebi. ''(iskreno)'' ki ljubi neomajno te moje srce.

==II. prizor.==
Lucija in Mati. ''(Mati in hči se objemeta in jočeta.)'' 

Mati: Ti revica! 

Lucija: Ne jaz! A ti! ''(jo pogleda od nog do glave)'' Kako si se mi posušila, kar oče je umrl! O vem, da tudi smrtjemu zakrivila sem smrt. 

Mati: ''(plaho, se bori sama seboj)'' Poglej, preljuba hči ... In zdaj od tebe tudi ti odhajaš! ... Sama naj ostanem, ter ob njegovem naj preranim ... in tvojem svežem grobu še preživljam težke svoje dni odslej naprej ... 

Lucija: ''(bolestno – naglo)'' O mati! Ne! Mati: ''(se ojunači)'' O pač! ... In vendar ni še vse zgubljeno. Še mogoče je rešitev ... hčerka bi ... kako! Lucija: ''(bridko)'' Rešitev? meni? — Ah življenje ne more biti opróščenje samo za mene, — to je smrt samo. 

Mati: ''(proseče)'' O ne govori mi tako. Poslušaj! ... ''(odmorno)'' ... Ko sinoči (obotavljaje od tod ... domov ... čez Žabjak, in zavijem v Pasju ulico ... ''(hoteno, odločno)'' iz njenih senčnatih ožin, tam, ... kjer se ulico od pot slaneti ... v svetli mesečini ... ob dveri ... naše hiše vsem ... ... moža ... zamotanega ... v plašč ... Kaj hoče tu? ... in ... Kdo je to? se ... vprašam ''(naglo)'' Niti poznati nisem mogla ga ... v bližini ko me govori: »gospa, — če mi dovolite ... bi z vami govoril par besed samo.« ... zaradi vaše hčere ...« Kdo ''(si hoče pridobiti časa z raztegnjenim pripovedovanjem)'' pa ste? — »Gospod tako povem vam vse ... mi reče ... ali smem? ... V imenu božjem! — pa vstopite! Takoj bo luč! — In zdaj hodite za mano! ... »Hvala, dobro bo tu v veži ... zamec, skromno ... gost v zadregi ... moj odvrne ... tajni, klobuk si sname širokokrajen ... in ko ... nanj pade pramen ... prost, ''(naglo)'' obraz zagledam razsvetljen ... 

Lucija: ''(razburjeno)'' Emilijan? Kdo?! .. Kdo je to? 

Mati: Sam ... vedno pravi ... Milan ... si ... Lucija: ''(trpko, mrko)'' Zadosti jih je eden sam. ''(Odmor.)'' Ta, ki je došel ... ljubá hči ... bil ... oni ... s. Sedal ... je planil, ''(kratek mučen odmor)'' 

Lucija: ''(plane kvišku)'' Kdo!? ... S Sedla!? ... rabelj! ''(dokajšno, grozavo)'' O Marija usmiljena! Čemu? 

Mati: ''(žalostno, resno)'' Lucija! ''(proseče)'' vrsnici zadnjo mojo nado! ah, glej življenje svoje mlado, in moje v njim! Če sebe ne, se usmili svoje matere. 

Lucija: ''(odločno)'' In kaj storim naj? Kaj želiš? 

Mati: ''(obotavljaje)'' Saj ... morda tudi sama ... veš da se po pravdi ... in postavah, že hočeš lehko oprostiš, odtegneš sodbi se krvavi — 

Lucija: ''(ki preide študijo, trpno)'' Ne boj se! ... vse izreči smeš! 

Mati: v stiski, plaho) ... če ž njim, ... če ž njim ... se ... poročiš! 

Lucija: ''(ironično)'' Torej me je pri tebi snubil! 

Mati: ''(priprosto)'' Ne! — Pravil je, da te je ... vzljubil, ko stala si na trgu tam ... in prosil me, da te pripravim, da pride na poset pa sam ... 

Lucija: ''(odločno, trezno, stvarno)'' Dovolj vsega! čemu sanjivim se pravljicam bi vdajal mož — saj kri manj rdeča ni od rož. Življenje moje mi izpalo samo, ker ... dete ... je ... končalo — še drug me, hujši ... greh teži, ''(no brez trpkega sarkazma)'' ki milostno mu dan izbori pred smrtjo in sramoto mi —! močno srce — moja samomor! ''(Odmor.)'' 

Mati: ''(rezignirano)'' Torej ni mogoče te oteti? Lucija: Ne! in si tudi ne želim. 

Mati: ''(obupano)'' Saj meni mesto ni umreti ''(sklene roki in pogleda proti nebu)'' nebeški Bog, daj ... te rotim! ''(odide plaho, skrušena in potrta)'' ''(Ječar prinese motno gorečo svetilko, se usmiljeno ozre po obsojenki, odide počasi in odpre vrata krvniku.)''


V. prizor.
''(Lucija. Rabelj.)''

Rabelj: Pravkar sem videl mater tvojo ... kot senca zbegnila plašna v solzah, molče je mimo mene — in jaz ... poznam usodo svojo.

Lucija: Če jo poznaš, čemu prihajaš? — Ni tvoja ura še prišla — Mar da na muki se naslajaš, prečudna slà te k meni žene? Ah! daj umirajočim — mir.

Rabelj: Težko ga dà, kdor s am ga nima. Kdor žeje mrè, kaj mar mu žrtve, če v skali sami sluti vir? In če vzbuditi treba mrtve ko čuvstev vse preplavi plima, slovo si vendar pribori. ''(refleksivno)'' Kar danes jaz sem, kar si ti — vse je življenje zagrešilo... Neurje me v dežele vaše je dečka divje navalilo.

''(trpko)'' Siroto pa neversko skor končati z mečem ni kazalo. Kam torej ž njo? — In če jokalo z besedo isto je gorkó, kot vam je dana, mi srce — ostal sem turška zver! — In kdo naj bo mu oče in rednik, če ne — krvnik!

''(bridko)'' Tako med Volovec in Grad na Sedlo tok me je zagnal usode. — Tamkaj je pomlad dni mojih mračna odcvetela, me z zagrenelostjo prežela, in tam sem to, kar sem, — postal: zaničevan šàpa, ki izvrši, kar drugih boljših srca in glave izvršiti brez sramú vele.

''(sarkastično)'' Sevé si z rok odečiš — križ a da opereš si srce in vest in dušo — ''(trdo)'' vode ni!

Naj sodi Bog! če res moj greh tako je velik. — A v nočeh brez spanja, ko čuvaj raz Grad je klical ure, ... tisočkrat razmišljal sem, če res ne gre, kot drugim, tudi meni mal kotiček saj na solncu; če utrinka drobnega samo ni sreče zame. ... In dejal sem si: da vzamem tod slovo, da čudes ne velja čakati, da srečo mora vsak iskati, sam z volje smelo si rokó! ... In vendar sem ostal!

Tajinstvena in čudna sila me zadržavala je tod. Ne vem zakaj, kako, odkod prišla je name — tu je bila! Prinesel sem jo že s seboj morda iz juga! ... Narod moj, ki v sužnosti vzdihuje kruti, rad mnogo sniva, mnogo sluti ... Jaz ... sin njegov, ... ''(da odtmev sebe, in da vstrpim)'' ... sem prav tako v neznosni, divji svoji boli ubežal v sén, ... in slutil ... tebe.

In dàsii nisem prej nikoli te vzrl, — trpeči tvoj obraz v valovih bujnih tvojih vlas se vendar zdi, da ga poznam, da gledal sem od nekdaj vanj, ah, da v spominu ga imam še iz otroških svojih sanj.

Dà, isti trpki je izraz krog ustn sencil nji i obraz, ki še spomin jedin svetal iz davnih dni mi je ostal: o zlata moja mati ti. Spomin, nikdar pozabljen in nikjer!

O vem, o vem, če še živi, kako bi te vzprejela, na prsi te prižela, Lucija tebe, svojo — hčer. Ne pomišljuj, — podaj rokó —, in prej kot luna pomladi se v drugo, čez plan, vrhè na jug pot nama skupna gre. Ne hóti, da jo hodim sam!

Lepo je tu, — a lepši tam. O ti ne veš, kako lepo! Kjer šume naše šelesté kjer reke naše z gor drvé, kjer v kolobarjih pod neba svodovi temnosmodrega ponosni orli krožijo, jih širijo in ožijo, kot straža sprepletavajo planin se naših, v doli pa citrone razcvetavajo, oranže po brdéh žaré, in trte sok medén rodé; kjer večna se pomlad smehljà; kjer naju nikdo ne pozna; kjer prošlost vsa, — le težek san na veke vse je pokopan. Lucija! — tam — ne reci: ne! — življenje novo so začne, in z njim pomlad cveteča, tam tudi nama srcá, Lucija, se vsvete!

Lucija: Besede čula sem, in sem spoznala da nikdar moči ni človeka ubiti v nas! .. Udaril si na skrite zdaj srca strune, .. ali jeka — pa v globocini duše mi razrite več kroj ne izvzvala. Potrgane so strune v nji! Kako bi tvoj je glas vzglasila, kako bi v tvojo se vživila, ko davno vse je v njej mrtvó, in vse pustó in vse temnó ... v puščinji zimski večna noč! A v tebi je življenje moč v tej kasni prekipela uri, ki čarobni v nji nosi ključ, da v svobodo odpreši se duri. Na nebu solnce, v srcu luč, noč za seboj — dan pred seboj — kaj bi z menoj?

Rabelj: Kaj bi s teboj? S teboj, ki v silni svoji boli srce nesrečno k tebi moli, ti blažena si med ženami, Ti! Ti! moj solnčni san! Ah v tebi sami vzblesteti moj le more dan! Brez tebe zame več ga ni — brez tebe groza je noči strašná samó, in večna bo.

Lucija: In ti se bojiš te noči? in drhtiš pred njo? In ljubezen tvoja ne sveti v nji, in me ali samo? Kaj naj ti povem? O, bodi mož — in ne obupuj —! ''(odmor)''

Rabelj: In to je vse, Lucija, čuj! — kar moreš reči mi? Tako naj grem?

Lucija: ''(po kratkem odmoru)'' Ne, ne! Tedaj, ko želj se ti vresniči čud, ko hrepenče ti oko zagleda tvoj domači kraj; ko stojiš ... spet na rojstne gruda tedaj — se spomni mene, — in izroči ji pozdrave moje. In ko na očevine tleh, na prsih matere se svoje spet prvič odpočiješ izgubljeni sin, in solnce sreče zablisče v očeh, o naj tedaj ti zaigra, po licih zdrkne, pade na tla, na domovine tvoje sveta tla med njim in tebi — v moj spomin. ''(mu poda roko)''

Rabelj: ''(poklekne prednjo in ji hté poljubi roko)'' Ah, v tvoj spomin? O kar imam živeti dni, od njega živel bom samo, na uro to. In zdaj v slovo ... odpusti! Hvala ti Lucija! ''(se ostrmi)'' ''(odide potrt, pogleda se enkrat otožno nazaj, in izgine za vrati. Odmor.)''

==VI. prizor.== Lucija. France. ''(S suknjo pod pazduho, ogrnjen z ribiškim plaščem, v katerem nekaj skriva.)''

France: ''(prostodušno, iskreno)'' Lucija!

Lucija: ''(vzradoščena)'' Ti si France? ti nisi me pozabil?

France: ''(resnobno)'' Ah, kako bi te, ko mislil več in bolj sem nate v teh mesecih, kot prej kdaj...

Lucija: ''(grenko)'' Ah name ... name, ki poznat vsi težko grešnico me zdaj.

France: ''(možato)'' Kaj mar mi sodba in ljudje; ''(prisrčno)'' merilo moje je srce.

Lucija: ''(toplo)'' Vem, da si blag prijatelj moj, in vedno dober bil z menoj.

France: Kaj dober?! — Kot si zaslužila. Ni bila vaša hiša dom moj drugi? In si pozabila, ko oče je obolel, mati — ''(se prehiti)'' ničesar zabil ti ne bom —

Lucija: ''(odklanjajoče)'' Naj! ne govori dalje France!

France: ''(se ne da motiti)'' ... in mar se ne spominjaš več, ko ribe v hišo sem prinašal, in s srcem vedrim, vesele se nate, kot na praznik svet, od vas potem domov gredoč sem na klobuku za nageljji še blažen tvojimi ponašal!

Lucija: ''(resno, zamišljeno)'' Da, to so bili lepi časi.

France: Najlepše pa v vsi vrsti let je bilo za veliko noč, ko v divnem, bujnem svojem krasu razcvetala se je pomlad. Ah, da, takrat vsi, vsi ste: oče, mati, — ti — k nam na Fužine v vas prišli.

Lucija: ''(otožno)'' Zakaj raz mrtvi ta zaklad, zdaj pozabljenja prot odgrinjaš?

France: ''(otroško)'' Ah, da takrat ... ''(še se spominjaš?)''

Kako gorelo ti je lice, kako svetile se oči, ko prve trgala cvetice si po ledinah krog vasi. V zaspanih zvončkov tihli roj, v trobentice ž njim prešerni boj, v Marijinih srajčic sred vrta, v vijolic črede krog mejá je čudobajno pastrice ročica ti posegala, in kot metuljček bel — vesel po cvetju ti je begala. Lucija! mar si pozabila? ...

Lucija: Ne, Nisem! ... in saj veš cvetice sem od nekdaj zelo ljubila.

France: ''(veselo)'' To vem. In glej, zato ''(izmota šopek iz plašča in ga ji poda)'' prinesel šopek sem ti zal, iz njega rožnkravt dehti, ljubezen živa v njem gori, in rožmarin ...

Lucija: ''(tesno, žalobno, mrko)'' Ah, svoji bedni prijateljici ... zdaj ... v slovo poklanjaš ga ... pozdr ... v poslednji it!

France: ''(živahno)'' Ej, ne Lucija, ... ne tako! Pozdrav življenju ja ti prinašam iz prihrankov svojimi ... in kar ... zložili skupaj ... smo ... doma podkupili nočne sem ... stražarje. Kosmačev Gregor, njih glavar, je Zavogljan, in me pozna. In prav tako se za denarje nam Vrata Pisana odpro. Sicer stori, prinesem čásam, pa makov sok, kar treba bo. S tem mislim zadnjo sem zapreko za plot pognal. V najhujši sili zagrabil tudi bi za nož.

Tu imaš pilo! (z njo cepili železje si ... in tu obleko! ''(razmota zavitek oblek)'' na begu pa kmetica boš. Ko ura pojde na enajst, bom tu. In ko dvanajst, ležati mora davno že za nama mesto. Med borjem Volovca si cesto izberiva na Laze tja. Tam čaka brž brod. Čez Savo brž — čez Dolski kot, v gore naprej! In glej, ko nju dan pozdravi novi, Grmače skalne že vrhovi leže za nami, in pod nogami v dolini sniva še Drtija. A tam za njo, — sred šum — v Pečeh — za jamo vem na skalnih tleh — o tam na varnem boš Lucija.

''(Kratek odmor. France jo gleda vprašujoč, zmagovito.)''

Lucija: ''(rezignirano, a gorko)'' Na vsem kar mlada sesanjala, je glava ti, prisrčno hvala! ''(skoro materinsko)'' Vendar, moj mladenec dobri moj ... ni noči iti mi s teboj.

France: ''(presenečen, strmeč)'' Ne greš z menoj? Ne greš Lucija?

Lucija: ''(mehko)'' Dobrota, ki srce ti kiti, me s težo cepe ni ubija in vendar moram odkloniti, kar tvoja mi mladost ponuja. Če tudi danes vest se ne probuja, pa vendar kes ne izostane pozni, ko meni ne bi se izcelfle rane, in ti bi predramil se v blodnji grozni. ''(Odmor.)''

France: ''(nekoliko potrtjen, potem sanjavo)'' O koliko razmišljal sem o tebi! — Sam ne vem od kdaj ... Ah, ko žarel je dan vonjav, gorak, svetal krog mene: lesovi in goré zelene, zoreča polja plodovita, kjer ob modrico drzni slak prižet v objem tesan vasuje, in v ognju ljubosumnem mak razpaljen strasti se hudeje; in rázor poje: pet — pedí — po cvetni ajdi vse šumi; in čričkov godé zbor ubran; metuljev trop valhjà pijan; in spevov sladkih gaj zveni ... uhó se siltlo, okó je žejno pilo ... a prevzeta od vse divote in krasote s slepoto in meglo odeta — zavest spoznala moja ni, ''(pomiluje)'' ''(kar drugih davno že zavzele so oči)'' da dne brez solnca ... ni!

Lucija: ''(v mislih na Andreja)'' Ga ni! — o vem.

Lucija in France: ''(duet)''
Ga ni! — In vendar kaj vé o tem skrajnčkov v višavah polet, kaj vé na trati pisani cvet, in kaj metulj ob njem?
Cvetó ... dehté, pojó, ... vrvé odprte vesele do mrakov turbinah, in se radost beléga dné: ker solnce jim v srčecih drobnih, prižgalo sami je dan!

Lucija: ''(otožno)'' Naj noč jim nebena ga ne vtopi, naj čas ga nobèn jim ne zruši!

France: ''(sanjavo)'' Tako pijan svetlobe svetle v duši, in polno tihih pesni v nji — kaj bilo mar mi je vprašanj? ''(z očitkom, grenko)'' Iz vrta rožnobajnih sanj tuj moral me vik je in krik, za tebe vzdramiti me strah.

''(zamakneno)'' Potem ... je v mojih rokah ležalo drobno tvoje telo, revno in smrtnobledo tako ...

In vidim te še, ... kako si odšla bedna in ... samotna vsa, Krog belih rok poženje vrvi, ... In čujem jo še, ah, kako živo tvojih nog drsajo, medlo stopnjo trudnó.

''(razburjeno)'' O čujem, čujem, — kako vode šumé, slapovi grmé, Kolesja cvilečega stok in vzdihi duši valovita struga ... in kladiva težka fužinska bijó zamolklo ... trdó ... za zamahom zamah.

''(možato)'' A hujša in težja od njih padajo kladiva druga na tvojo nesrečno glavo. O groza, o strah!

Pod ónimi zemlja se stresa, pod temi pa moje srce. In tedaj je postalo tvoje — moje — gorje. Zazijal je pekel, in odprla so se nebesa — in koprena je pala!

A glava je zakričala: Ne, ne! Ni res!

''(milo)'' Ali srce je v prsih zadrhtelo, in kako: struna na goslih zaihtelo, in vse spoznalo, in vse priznalo, in vzvalovilo v vroče strasti neokretno silo svojo kri. in vprašalo: In res? ni — res?

In pal je jez ... Srce ga je porušilo vroče, vedoče, ... Lucija, ... kaj si mu ... ti!

Lucija: ''(vse v obupu)'' Dali ti nebó mu govoriti brani!

France: ''(slovesno, pobožno)'' Kar solnce prostrani poljani, da cvete pod njim in živi, kar pticam nebeski svodovi, in ribam studeni valovi, to meni, Lucija si ti!

Lucija: ''(presenečena, zbegana)'' Pod križem tolikih bremenom naj svojim naložim ramenom razmučenim še to najtežje zdaj? ''(Francetu, grenko)'' Nesrečno moj prijatelj, o zakaj ni vse, kot bilo je, ostalo, zakaj se daljni srce spalo?

France: ''(nežno)'' Ni moglo, ni moglo, Lucija! o tebi je sanjalo, ... in se ni zavedalo ... ah, morda se celo v rahlih, plahih slutnjah balo, ... da ne bi ... izpregledalo. Toda — ko je tista ura prišla, in je potrkala nanje, se je predramilo, in si razložilo krepko sanjo v — spoznanje, si ozarilo svojo mladost, in si razkrilo svojo sladko, tiho skrivnost, ''(vzklikajoče)'' da te ljubi, ljubi! Lucija!

''(refleksivno)'' Ah tedaj je to srce vzgorelo, ko kres, na gori zapaljen, v plamen strm v ljubezni bujni razcvetelo v en sam se rožnat grm. Na tleh otroških zlatih dni mojih in tvojih Lucija je vskil, z bridkostjo trpljenja tvojega sem mu gnojil, in s solzo usmiljeno svojega, sem mu zalil.

In pognal je v popje in se razpel, in v dišečem žaru se razcvel, da zdaj v plamenih živih ves gori. Kot je nekdaj tam grm gorel na gori sinajski, in zdaj gori, in zdaj žari, bo gorel, in bo žarel, do konca dni, Lucija!

Lucija: ''(potrta)'' Kaj naj z bogastvom vsem brezdanjim tvojega srca, ki mi ga sipiješ pred noge v trenutku tem storim?

''(rezignirano, otožno)'' Usahnlo, mrtvo moje je srce, ... in jaz kakó, naj se ti oddolžim, nevednica, za vse, ne vem.

France: ''(ognjevito)'' Ti in nevednica! Svetnica, ki ni na tebi sence greha ni pokoriše se in trpiš za greh tuje, mučenica! Ah glej, jedina je uteha mi vera v te bila v teh neznosnih, dolgih, temnih dneh.

In če s krvjo se uroki res bila omadeževala, pa pezo stokrat s solz potoki, s krvjó si srčno si izprala!

Lucija: ''(stvarno, skoro trdo)'' Iz riznice zaklad zajel si bogate čiste duše svoje, in lastne bisere nadel si samo na sence bede moje. Ne varaj sam se! Mimo zmot na jasno, trdno kreni pot!

France: ''(obupno vije roki)'' O daj, ne zavrzi tega srca zaupaj ljubezni njegovi; pomisli, da nate sem v žanci gorjá, da z boli neznosne okovi, kot strah in obup jih rodi, prikovan, da z dušo sem celo nesrečno ti vdan, da nisem ves svoj, da sem tvoj!

''(koprneče)'' O ti, saj si dobra in blaga, da blažje in boljše od tebe ni — o daj mi sijati svoje oči, ne podi spred raja me praga. Kako naj brez tebe na sveti, odslej bi še mogel živeti? pogrešati tvojih belih lakti, pozabiti tvojih globokih oči, ne diviti zlatu v tvojih se vlas, in že duše izbrisati tvoj si obraz v grudi preseljen tiho v tebi ... in vse ... ki lepša, kot ... mavrica si nad vodo, kot rosa je v jutranji — zarji — ''(vrže se na kolena)'' ah ... kot sveta ... devica v — oltarji.

Lucija: ''(presenečena)'' Usmiljeni Bog! ... grešiti nikar! ''(s strahom, strogo)'' Nesrečni otrok, — ah, vstani vendar — Kaj govoriš ...? ''(Odmor.)''

France: ''(jo meri nenkrat nezaupno)'' Ah, ... ti se srdiš? ''(odmor)'' ''(bridko)'' In nimaš ... zame ... rešilne besede? Lucija! in mar ti ni moje nesreče in bede? Lucija! ''(strastno)'' In hočeš ostati? Ne maraš bežati? — Lucija! ''(Odmor.)'' ... in torej naj ... grem? —

Lucija: ''(izmučena, proseče)'' Ne morem ... ne smem!

''(Odmor.)''

==VII. prizor.== ''(Prejšnji, menih odpre vrata in gleda.)''

France: ''(rezignirno, grenko)'' Prišel po nebesa sem ... pkla temó ''(ogrne plašč, da se pripravi na odhod)'' odnašam pa v duši strti ... in če je življenje hotelo tako — saj bodiva združena v smrti...

''(trpko, mrko)'' ''(seže po nož, a zagleda meniha, roka mu omahne; gre povešeno glavo proti vratom)''

Lucija: Ah! svoji nikdo ''(tolažeče, rezignirano, dobrohotno)'' ne more uteči usodi...

Menih: ''(na pragu)'' ... Mir vam bodi!

France: ''(grenko)'' Mir? Da mir temè! ''(Krohota ubèli.)''

Lucija: ''(v težki grozi)'' France! France!

==V. GOLGATA.==
''(Moríšče na Friškovcu. Na levi strani v ospredji splošno znamenje — zidari križ. Zadaj na desno grmada, pred njo oder, na kateri vodi par stopnic. Na odru kol, stolica. Čo, vrvi v tleh pred tokom par železnih obročev, pred njim z žapenjem nepokritja kosa. Na desni sredi mala kamenita klopica. Na desni v ozadju par vodmotskih bajt, sicer pa razgled preko severnega, ljubljanskega, deloma z gozdiči poraslega polja, z griči in predgorjem, tja na Savinske planine. — Zgodnje jutro.)''

==1. prizor.== 

''(Meščani, meščanke, ljudstvo iz okolice, čakajoče na sprevod, v katerem ima priti obsojenka.)''

1. meščanka: Kakó hladnó, je jutro.

II. Mene kar mrazi...

III. Jaz vsa se tresem —

I. Da z zobmi šklepečeš!

1. meščan: Meni pa tako se zdi: vaš mraz je strah samó

2. ... Razburjenost ...

II. meščanka: ... deco lehko da!

I. Mar ni to groze kraj? Vrvi?

II. Vešala, kolesa, ognja meča?

I. Ta Friškovec?

III. Za vse sveta zaklade semkaj ne bi šla po noči.

1. meščanka: Ah, si ti boječa!

III. Že prav! A tukaj vendar straši ... na teh s krvjo opitih tleh.

II. Posebno v kvaternih nočeh.

2. meščan: ''(skrivnostno)'' Naj vam povem — ''(pomigne, naj gredo v stran)''

II., III. meščanka: Besedi vaši sledimo —

I., IV. meščanka: Dajte, govorite!

2. meščan: Stopimo v stran — in poslušnite! ''(umikajo se v stran; na njih mesto stopi druga skupina)''

''(Med pogovorom odstopivše skupine pride na oder France v pomečkani, povaljani obleki, razkuštran, neprispan, z mrakotem, bled, vpadlih lic, čisto propal; bolj pred se, potem nervozno prste na rokah, sede, se zopet dvigne, zopet sede, napravi par korakov sem in tje, in obstane topel v nemem obupu končno ob klopki.)''

==II. prizor.== 

''(Prejšnji, France.)''

France: Ah to je bila noč, ki si izmisliti ne more je hujše satan sam, ne drug je razigrati kot pekel! Kot da iz kleških jam škorpjonov voj na bore telo bi moje vsul se smel; bi vame kač zažrlo se tisoč, in se razpelo po telesu, in grizlo, vrtalo po mesu, po žilah mi rojilo in vlaknéh, suvalo, žgalo po kosteh, z jezikov škapinj preklanih uhó vbesnilo luliičavo, in s kladvi svojih glav tenkó udarjalo mi po možganih, — in z ognjem žéhi in klešč zobóvi — s sleči sokovi in otrovi, mrcvarilo srce medlo —!

Da, strašna noč! Ko sem s stopinjo vdiračo med grozom močvirnim drl, ko me na živem mesu žrl je volkodal, in me dušila je móre peza; ko škropila prhoga je s krvjo me vročo... V daljavi medli ... zar krvav krog mene ples pa vrtoglav kresnic in isker se žarečih... sov, risov in mrtvaških glav! — obrazov čudnih, spk, potvor! In vmes ječanje in škripanje, perot nevidnih prhutanje, ljudi, zveri pošastnih zbor! ... A iz gomazni se glasov vseh teh poraja, vstaja vse čas — en glas — Kot bučen stok grobov, kot burje rezek pisk, kot vidre satanskih blizg, strupen kot vik svojorji sred polnočnih host — in vsiljiv in grabljiv kot ščuke zolev in trnka lovna ost. In ta glas — se ves čas grohoče — stoče, vzdihuje — vprašuje:

Zakaj tako? Kako in odkod je prišlo, da ni hotela s teboj? Zakaj tako — fantič moj?! Strašno! Strašno! In zdaj sem tu! in vprašam: čemu?! čemu sem prišel? Kaj me je prignalo, ko zame končalo je vendar vse in ga ni več mostu med menoj in teboj! O Lucija, Čemu? — Čemu?

1. meščan: ''(pokaže na levo)'' O glej — gredo!

2. Pravkar zavili so na polje.

3. meščanka: Kako se smili žival mi bore!

II. In zaprti rešitve vsak je pot.

III. Morda ... pa vendar ne!

''(France se vzbudi iz svoje odrevenelosti in prične prisluškovati.)''

II. meščanka: Kako da ne?

Skupina deklet: Grozna je smrt, strašna!

III. meščanka: No, če jo rabelj — poroči — je svobodna, se govori —

IV. In pravijo, da v istini je snubil zanjo...

France: ''(razburjeno)'' Kaj? Kako —? On je poskusil se pri nji? ... In snubil jo? ... ''(progrozljivo)'' Ah da! — tako! Zato pogled moj, ko se vračal sinoči je iz ječe, plačal s pogledom mrkim je takó! Zdaj vem, kaj meni je ostalo. — Zdaj mi je jasno marsikaj! Pred mečem se odloči naj — Zato torej! ... Je — li mogoče, da za me niti vero malo ni bilo, kjer ljubezniv tvoje pa jaz zasanjal sem — morjé.

''(obupano)'' Ah, zakaj si mi to storila? Zakaj si ubila moja mlado, zvesto srce?


''(Sprevod: oddaleč mestne straže s helebardami, na čelu mestni praporšček. Za njimi bratovščina spokornikov v raševini in kapucah. Potem bratovščina smrtne groze Jezusove s križem in mučilnim orodjem. Mestne straže drugi oddelek in ječa. V sredi Lucija, ob njej menih — za njo krvnik in njegov pomočnik, prvi noseč na rami dvoročni meč. Mestni sluge, par malih mestnih svetovalcev v črnih, za njimi r: j dvanajstnikov v rdečih talarjih. Mestni st: g sod: m zzelom. Za njim sodnik v rdečem talarju, obrobljenim z zlatom in zlato verižico krog vratu. Mestne straže tretji oddelek. — Ljudstvo. — Prišleci se razvrste krog odra; ob stopnicah obstane rabelj in postavi meč prede. Pomočnik stopi na oder.)''

Bratovščine pojo: ''(Dies irae ko pride sprevod)'' — Quid tunc miser sum dicturus, quem patronum rogaturus, dum vix justus sit securus!

Menih: Čez brezno skoka se ne boj, brezmejna milost je neba, naj z roso svojo te navdá ki pot se ti odpira raja, kjer že nasproti ti prihaja

Lucija: ročice steza, koprni, da združi v gloriji s teboj nedolžni otročiček tvoj — In zdaj pogum, preljuba hči! Velja! Saj mi v življenju bil mi tuj — naj tudi v smrti se obnese. ''(ko gre po stopnicah mimo rablja)'' A ti prijatelj moj, zdravstvuj, in roka naj se ti ne trese! ''(Ko stopi na oder, se ozre naokrog, dočim pripravljajo pomočnik vrvi, halo itd.)'' Ko solnce gre umirat, zatonit v nočne teme, poljublja s poslednjimi žarki ljubeče doli in gore. Ah, v zadnje slovo poslednjikrat tudi poljubiv naj žalostno ravni vas zelene, vas solnčne planine in tebe ti biser, srce domovine, ti bela, ponosna Ljubljana, neznatna, neznana, in ljubljena vendar tako. — ''(v trenutku slabotnosti)'' Kakó, kako je vse prišlo? Moj časi so se stekli, moja ura je odbila. Dolg naj plača moja kri — Reci: Kam si me vodila, Kam, o kam, ljubezen ti!

In vendar kaj bilo brez tebe, ljubezen, bi naše srce? — Kaj bila usoda človeka? Kot megle in sence medlé.

Tercet ''(skupno)'' Lucija, krvnik, France: A ti ljubezen, ti si vse! Tema si luči, luč temè! Si blaženost nebeška, in ti njegov pekel! Pokoja brez miru žibèl, željá in sanj vraljivi most, bolesti slast, slasti grenkost, veselja jok, obupa smeh, Ti zlá krepost, krepostni greh, Ti lestva nad in grob po njiov, ti lek gorjup, sladk otrov, ti vere nomajni zid, ti ljubek vir, in val srdit strasti in koprnenja, ti zmisel ves življenja! ti luči čar si, ognja žar, moči slabost, slabosti moč, ti naših src si luč in moč vse si ljubezen ti! Ko rož opspe se tvojih vrt, srce zagrne večna noč.

ljubezen je mrtva! pozdravljena kraljica smrt — izpita čaša je do dna — Nad silo tvojo sile ni, in kjer ljubezen ne umiri človeka srca — kot dete ti ga umiriš, usmiljena gospa! O pridi pridi sladka smrt! ljubezen me rešila ni — usmili se me ti!

Lucija: ''(stoječa na odru)'' Jaz sem pripravljena. Kaj naj storim?

''(Pomočnik se ji približa, in ji hoče zvezati roki.)''

Sodnik: Poteka čas krvnik! Ne mudi dalje se, in končaj svoj posel —! Kaj odlašaš se ... si čul?

Rabelj: Da, čul, gospod sodnik. A da ustrežem, moral biti, če angeli cel ne, cel ne vrag, bi pol obeh — le človek ne, ki more, kakor vi čutiti, ki more kakor vi ljubiti — In — jaz, sem človek, vendar — le!

Sodnik: Kaj naj bo to? govori jasno!

Rabelj: ''(bridko)'' Kdaj za izpoved je prekasno? A grešnik ž njo odlaša vsak. ''(odmor)'' Ko davi sem na rame meč zadel in se na pot odpravil, ves svoje sile sem zastavil, da zmagam nad seboj misleč: Preveč moči sem si prisodil, za križev pot, ki sem ga hodil, za križ, ki vanj preli sem meč. In kar trpel sem in trpim še za — krvnika je — preveč.

Sodnik: Temnó je vse, kar govoriš.

Rabelj: ''(razburjeno)'' Pa bodi luč! Osvobodim naj se! Pribijte me na križ, sam se ne bom, — ne morem se. Ne morem! — Proč s teboj! — in naj se ne dotaknejo roké te moje več — in najmanj zdaj! ''(vrže meč po tleh)''

==3. prizor.== 

''''(Opatica nastopi s spremstvom ter ostane v ozadju)''''

... ko moral bi končati njo, ki vreden nisem, da bi ji nogé objeti bele smel, ''(se vrže pred Lucijo, ji objame noge in jih skuša poljubiti)'' s poljubi jih ljubezni blazne moje!

Lucija: Jaz sem na koncu svojih sil! — ''(v zadregi)'' da zadnje hipe mi teži tako! —

France: ''(ki je ves čas mrko gledal na obsojenko in rablja, skoči proti odru)'' ''(ironično)'' Teži? — Ne! ne! Naj jih sladi ''(strastno)'' z otrovom volje mlesti svoje, in kot v poročne naj noči sopari srce zanj tvoje zadrhti, ko pred nožice belokože obožuje položi v zamolklo plamenečem žari srca ti svojega mokrocvetoče rože.

''(stopi do ležečega krvnika, ga z levico potrese za desno ramo in ga dvigne v toliko, da si gledata iz oči v oči)''

''(sarkastično)'' Daj! digni žéni se, odmêni nevesta čaka, drugovi in svati! odprija naj se na stežaj! natrósi rož po meče žejni trati, in trajici zeleni poljube tiste svoje blazne daj! ''(bliskoma zdere nož izza pasu, mu ga zarine v srce in odskoči zopet v ospredje)''

Rabelj: ''(začudeno)'' Kdo? Ti? Da tako oči tudi moré? Zadel je srce, in smrtni obliva me znoj!

Lucija: Moj Bog, kaj storil si, France? —

France: Ti vprašaš še? udova ti neporočna! In vendar žena izgubljena, ''(mehko, bridko)'' kakó, kakó sem ljubil te!

Ljudstvo: O glejte, kaj ljubezen vse stori!

Rabelj: Umiram! — In prav je takó, da padel sem v prah pred teboj! Saj lepó in sladkó je izdihniti in umreti ob tvojih nogáh, o Lucija!

Lucija: ''(pristopi k umorjencu)'' Izhrepenel si, izkrvavel si —! In meč usmiljeni ti tvoj iz rok je pal! Kakó, kakó si nad menoj se kruto maščeval, rešitelj rešeni ti moj!

France: A mene — ni odrešil — in meni ni utešil ognjene žeje v prsih mi po njej!

Sodnik: ''(straži)'' Kaj se pomišljate? Naprej! in primite zločinca! Ne! Človeka se ubijati ne sme, in bodisi, da je — krvnik.

France: ''(cinično)'' Gotovo je, gospod sodnik! Vendar loviti in soditi se jaz ne dam. Sem svoj sodnik, sam svoj krvnik se sodim sam. ''(Se zabode in pade ob klopí na tla.)''

Lucija: Mogočni Bog! France! Nesrečni ti otrok!

France: Razbit ob skalah brod je moj — a ti srčé v slovo zapoj kot na vasi nekdanje dni: Ko ležem v volno tratvico in nagrem trudnó glavico, se zmislim tebe zvezdica, se zmislim tebe ljubica.

Dokler si mi sijala ti, sijale srečne so oči, kar si zašla, je pa temà, in luči ni, in sreče ni, kaj bi iskale še oči? naj jih zaprem — in naj umrem! ''(Umrje)''

Lucija: ''(ki je pokleknila ob njem in se razjokala)'' Izdihnil je in šel, ki v njem je bilo luči toliko, da usvetlje je megle njegovih sanj pred njim: očem, otroški veri vdanim pa načarala čudesne svore pomladi, cvetja, zlate zore, ljubezni mlade polne vse — in na zatonu pred nočjo, kot vešča mrka, zlosudna oblila z zarje jih krvjó! Zdaj sanjaj v miru, duša blodna! ''(Kleči ob njem kot okamenela)''

==4. prizor.== ''(Prejšnji. Opatica z dvema nunama in slugo.)''

Opatica: Lucija!

Sodnik: ''(jo zagleda in se obrne)'' O Nives, mati prečastita. Vi bili priča ste...

Opatica: Da vse sem čula, videla ... morda umela tudi, ko so skrita razgrinjala človeka srca se brezdna strašna pod vrhovi najvišjimi, ki luč neba zlati jih najbolj čista in svetla.

Dovolj je groze in krvi! Grobovi zapro naj žrela svoja. Od vicedoma oproščenje ''(poda pergament sodniku)'' prinaša ji obljuba moja.

Sodnik: Ohranjeno ti je življenje, pomiloščena si, Lucija! Bog sam je bil s teboj!

Ljudstvo: Ljudje, hvalite in slavite nebes in zemlje vsi gospoda!

Sodnik: Lucija glej! Očuval te je angelj tvoj — podarjena ti je svoboda!

Lucija: ''(topo)'' Kaj hočem z njo. Za žive le svoboda je samo.

Opatica: Lucija!

Lucija: ''(vstane in zagleda opatico)'' Ah, vi ste — mati, ste prišli ... izreči skoraj se bojim ... da enkrat — vidim — še oči ... njegove v vaših!

Opatica: Slédi jim! če bile zablode vodnice ti nekdaj, ko so zvabile te v vihar morja, pozabi in zaupaj se jim zdaj, ko te povedejo v miru pristan in rane ti zacelijo srca. Ki meni je v pokoji dušo samostan prijazna, tiha ti odpira vrata, in jaz na novo pot podajam ti roko —

Lucija: ''(po kratkem boju)'' O mati prečastita, mati zlata! Naj se oprem na njo in naj sledim tem ljubljenim očem. In če na prsih vaših se spočijem snom...

Opatica: ''(jo objame)'' Hči draga moja! — Semkaj na srce! — In naj bo pozabljeno vse gorje, in kar je bilo, vse! In odpuščeno vse... Tako nebesa so hotela, — ker mnogo si ljubila in trpela.</text>
      <sha1>g8wguqgio23b11iuv2swc2rdctwjqin</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223795</id>
      <parentid>223794</parentid>
      <timestamp>2026-04-20T07:11:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <comment>/* 2. prizor */</comment>
      <origin>223795</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="83481" sha1="d4a21k5tyiun1rbnhksn0i1ke0o7ifd" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Rože ob potu
| normaliziran naslov = Dramska pesnitev v petih slikah
| avtor = Ivan Robida
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski narod 1924}}'' 
| vir = dLib {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

Dramska pesnitev v petih slikah.
''(Vse pravice, osobito pa pravica do predbebde in uglasbitve pridržane. — Napram odrom rokopis.)''

Osebe:
Tomaž Škof, vrvar in meščan ljubljanski.
Cecilija, njegova soproga.
Lucija, njiju hči.
Trine Kosanec, ribič na Fužinah.
Barba, njegova soproga.
France, njiju sin.
Maruša, rojene Marija della Costa, rejenka pri Kosančevih.
Emilijan, reče Milan Vučečić, mestni rabelj.
Marija Nives Agata, grofica Modruška, sedaj mati Timoteja, opatica samostana v Mekinjah.
Geza Nagy, pisar in faktotum grofa Modruškega.
Luka Novak, mestni sodnik.
Urban Boš, meščan ljubljanski.
Volbenk Orehovec, meščan ljubljanski.
Andrej, kovač,
Ambrož, fužinar, ''(oba na Fužinah.)''

Menih, mestni pisar, mestni sluge in stražarji, berič, ječar, rabeljev pomočnik itd.
Prisednikidvanajstniki notranjega sveta, člani zunanjega sveta, meščani, meščanke, plemiči, kmetje, kmetice, fužinarji, kovač, delavci, bratovščinarji itd.
Čas: leto 1450. — Kraj: Ljubljana in okolica.
Med vsakim dejanjem, izvzemši zadnje, ki se vrši drugo jutro po četrtem, poteče kakega pol leta.

=I. DRHTEČI LAN.=

Meščanska soba vrvarja Tomaža Škofa. Na obeh straneh okna v ozadju velike vrata, vodeča na stopnice in manjša, vodeča v drugo izbo. Sredi sobe miza s stol, omare, skrinje, sklednik s cinasto posodo in majolikami, preproge, cvetje. Ob oknu v kotniku dva stola, mizica in skrinja. Ob nji kolovrat, preslica. Na stenah nekaj svetlih podob, platenin, mrež, prej in predav. Na stolih mati in hči. Večer se dela. Proti koncu prizora pripravlja hči mizo za večerjo.

==I. prizor.==

Mati Cecilija: ''(skrbno poizvedujoč)'' In ti? ti ljubiš ga zeló ... zeló?

Hči Lucija: ''(premaguje se)'' Oh, draga mamica takó — ''(vnem, da ni prav,)'' a se mi zdi, ''(sramuje se)'' da bolj kot ljubega boga...

Mati: ''(karajoče)'' Kdo teh besed te je učil? Ko misel sama greh bi bil!

Hči: ''(vzhičeno)'' Jaz sem njegova ... čisto vsa ''(prostodušno)'' in on je moj!

Mati: ''(pomilujoč)'' Je tvoj ... je tvoj ...? Povej kakó...

Hči: Kakó... Takó, da poroči, čim preje me.

Mati: ''(oprezno)'' Če le ne motiš se, dekle!

Hči: ''(jasno)'' O mamica, poslušaj me! ''(važno)'' Ko lani sva iz cerkve šle ... na Svečnico, ... sem opazila ''(v zadregi)'' ga v prvič, da z ... nama gré. ''(raznežljivo)'' O velikí sem noči z njim, saj vé ... pa prvič govorila ... In od takrat ... ah, naj molčim! ... z nakladi je obšul mi svoje ljubezni mlado srce moje, kot jablan s cvetjem bujnim svoja tla.

''(tesno)'' Če usta vžrala bi ta, če bi legale te oči... ''(vstane, odkimava)'' Moj bog, saj to mogoče ni!

Mati: ''(resno)'' Pomisli kakega rodu. Pomisli kakega stanu je on, pomisli, kdo si ti!

Hči: To sem mu rekla tudi sama —

Mati: ''(pazno, napeto)'' In on?

Hči: Vse megle je razgnal; glavó mi vzdignil je z rokama, v oči se vgreznil in dejal, da dvom ljubezen vsako ubija, da strup najhujši je srca.

Mati: ''(po kratkem odmoru, ne brez ponosa)'' Ljubljane bele vseh hčera najlepša ti si, hči Lucija! In to brez cene tudi ni! Če le ljudje njegovi bi ne segli vmes! ... Tako je bilo, ko sta pred dvajsetimi leti — in morda več! — hotela vzeti se doktor Peter Munitillo in teta tvojega — Andreja ... grofica Nives Agata. On moral v svet je, — ona pa je kot novica Timotea tedaj vstopila v samostan; in lepi sen jo bil končan.

Hči: ''(odločno)'' Kaj bomo revne me žene; ah, z žensko hoté, storé. A on je — mož, — in veže ga beseda viteška, prisega.

''(po kratkem boju in pomišljevanju izvleče prstan z nedrij in ga ji poda)''

In glej, v poroštvo dneva tega, ko se zaroči je z menoj, obroček zlati drobni ta sam mi nadel na prst je moj!

Mati: ''(presenečena)'' Ah — krasen — prstan! In kakó žari rdeči v njem rubin!

Hči: Ljubezni naj žareče bo njegove — je dejal — spomin.

Mati: ''(sanjavo)'' Zdaj vidim, res te rad ima... ''(zamišljeno)'' In če vse dobro se konča. Na zimo bila bi poroka. ''(vzhičeno)'' Posestva bi prišla ti v last, gradova dva ti pod oblast. Ti sama pa, — gospa visoka, v sijaju, časti se blesteča, in vsem v zavist! O kaka sreča! V baržunu, svili bi hodila, v kočijah svetlih se vozila — se misliti na vse ne smem!

Hči: ''(veselo objame mater)'' In ne res, ko meni se potem vidva preselita z očetom? —

Mati: Ah — dà ... z očetom! — Vendar prej nčesar vedeti ne sme, dokler pred vsem nevesto svetom ne proglasi te tvoj Andrej. Naj oče le za prstan zve, ugane kòd ga je podaril, pa bi kot strela vmes udaril, posebno zdaj, ko tedne že skrbi težke moza more, da hodi tih — in nem okrog. Usmili se nas ljubi bog!

Hči: In pošlji nam svoj blagoslov!

Mati: Čuj, oče je že tu! Njegov korak je to...

==II. prizor.==

''(Prejšnji. Mojster Tomaž.)''

Mati in hči: ''(nekoliko vezano)'' Dober večer! ... ''(Mati odide po večerjo in jo prinese na mizo.)''

Tomaž: ''(temno, zamolklo)'' Dober večer!

Mati: ''(skrbno)'' No, kaj ti je, da še pogleda ne besede za ženo nimaš ne za hčer?

''(Tomaž hodi s težkimi koraki in mrkim čelom molče po sobi semtertja.)''

Hči: ''(se mu hoče približati)'' Preljubi oče...

Tomaž: ''(zlovoljno)'' Pusti me!

Mati: Jed skoro razhladi se v skledi.

Tomaž: ''(temno)'' Ne bom večerjal!

Hči: ''(proseče)'' Daj, prisédi samó ...

Tomaž: ''(rezko)'' Že prav! Le jejte same!

Mati: ''(v skrbeči slutnji)'' In ti ne boš? ''(odmor)''

Hči: ''(tiho)'' Jaz tudi ne! mi ne diši. ''(Odmor.)''

Mati: ''(vstane)'' Pospravi! —

Hči: ''(tiho, vezano)'' Ne ti! — Naj prestane zame... ''(Pospravi, odnese pribor venkaj.)''

==III. prizor.==
''(Tomaž, mati.)''

Mati: Dalj z molkom tem me ne pokori! Kaj ti je vendar? Zdaj govori!

Tomaž: ''(rezko in grozeče)'' Počakaj, da se vrne hči — potem ... vprašam!

Mati: ''(slabotno)'' Vprašal boš?

Tomaž: Da! Vprašal ... oče bo in mož... odgovoré pa: hči in — ti.

Mati: Kaj naj to bo?

Tomaž: ''(sarkastično)'' Takoj izveš! In hip le potrpeti smeš, kjer jaz več tednov sem trpel, in čakal.

''(Hči se vrne, pogleda očeta od strani boječe in plaho, ter se približa materi, ki je zopet sedla v kotnik. Odmor.)''

Tomaž: ''(se naenkrat ustavi pred njima)'' Zdaj sta tu obe; in vprašam vaju, če vidve morda pojasnite mi stvar: kaj danes v drugo že imel iskati je popoldne pri meni rateški pisar?

Mati: ''(malodušno)'' Kakó naj veva to midve?

Tomaž: ''(kratek odmor)'' Čemu li njemu bi vrvi? A če gospoda kdaj blago za rabo svojo potrebuje, ga tam naroča in kupuje, kjer svoj hrbet krivé pred njo. Tomaž ga ni in ga ne bo! Poznam te! Vem, da je takó.

Mati: ''(laže)''

Tomaž: Če torej veste, da ni stez med njima tam in med menoj — pa ne, da morda kako čez razpeli vi bi med seboj.

Mati: Tomaž!

Hči: ''(osupit)'' Preljubi oče moj! ''(Odmor.)''

''(Tomaž obe ostro meri.)''

Tomaž: ''(ironično)'' Tako torej?! Vezi so tu! A zdaj poprašam, kakšno so, da z njimi mogle brez sramu v oči bi zreti, mi lehko? Bi mogle to? Govori hči — čestita ... modruška ... grofica!

Mati: Pomiri vendar se Tomaž! —

Tomaž: ''(proti ženi ironično)'' Ah ti! — ki čisto vest imaš, ki nisi vedela zato, potuhe nisi ji dajala! in možu si na strani stala odkritó in zvestó, in res? O ti že govoriš ti nese! in več še, ti miriti smeš!

''(grenko)'' Čemu sedaj besede prazne? Da preje raje bi na razne glasove pazil bil prikrite, zbadljaje temne in očite... A žal, da nisem jih umel, dokler skrivnosti razodel ni danes v krvi mi Lovrin...

Hči: Sodar? — Sovražnik stari naš?

Tomaž: Prav ta, Cecilija! ... »Tomaž! — pohleven zlobè reče mož — »po vročem dnevu lep večer! sedaj pač več krvi ne boš vretenčil menda, ko ti sin rodbine take jemlje — hčer.« Kaj bilo to je sveti bog? Ob mizi vse se muza krog — V trenutku prvem ostrmim, a v mesu želo — zakričim: »kdo jemlje hčer: govori dajka — rogate vrže mi nazaj: »kdo jemlje jo, to vemo mi — če vzame jo — pa modra ti?« In kar sledilo je potem?! ... O ti ime pošteno moje!

Mati: ''(mreče)'' Poslušaj, oče: ali smem zdaj govoriti jaz? Poglej! vse bo še dobro ... saj takó hudó to ni, če dva mlada človeka res se ljubita... Pomisli vendar!

Tomaž: In kakó!

Tomaž: ''(ironično)'' Se ljubita! Res ljubita!

Hči: Gotovo, oče!

Tomaž: ''(ironično)'' In potem? —

Mati: Ko si osvobodi rokó, potem jo vzame za ženo — Me poroči!

Tomaž: ''(pomilujoče)'' Verjel očem, ušesom ne bi svojim skor! Res, čuden ve ste ženske stvor! in bolj se lehkovernost vaša. Kar želje vam gradov zgradi, na skalah vaši sanj stoje — Kakó? — nobena se ne vpraša Hudó je, da ne vidi hči, a hujše, da si slepa ti! Kdaj ste še čule, da plemič med vami je izbral ženo? —

Mati: Zgodi se tudi to lehkó.

Tomaž: ''(ironično)'' Da, pravih bajkah kraljevič zasnubi možsko skro s celo! V življenju trdih dneh pa ne, In pa besede svoje kdaj meščanu dane, vprašam se, prelomil ni plemenitaš?

Pisar: Le mirno, mojster! — Menda ni posebej treba utrditi, da o zakonu govoriti še v sanjah mrzličnih ne gre.

Tomaž: Dovoli, in ne besede več!

Pisar: Pač! Gospod grof vam v poravnavo, popolno tu ponuja spravo, — za vse kar bilo, morda bo — beneških rumenjakov sto.

''(Položi mošnjo na mizo.)''

Tomaž: ''(radi nesramnosti osupel, ne najde takoj besede)'' To naj bo res? Či vidim prav? Denar za čast, ime pošteno, za kri, življenje izgubljeno? — Jeli mogoče? Slišim prav? O ti zavratna, verolomna, svojat, brezsramna plemiška, vsa brez vesti in brez srca!

Pisar: ''(nesramno)'' Beseda vaša ni baš skromna, izbrana tudi ne...

Gospod Tomaž...

Tomaž: ''(v naraščajoči jezi)'' Ej, slabo, slabo me poznaš, gospode čedne hlapec tak. Iz hiše vun! — naprej čez prag ti in denar gobani tvoj.

Pisar: ''(se stisne skozi duri, cinično)'' Svet glava, vsaka ima svoj!

== V. prizor ==

''(Tomaž sam.)''

Tomaž: Le moja ne! — Kaj naj storim? O mojih slutnji mrki svit! Kot sredi morja brod razbit v temi brez jamborjev, krmila, ko žene neizprosna sila viharja ga v propast, — se zdim. Kdo mi pomaga, dobri bog?

''(Se vsede na stol in zre mračen tožno predse.)''

O ti nesrečni moj otrok! Kako sem ljubil te, gojil, se rasti tvoje veselil, kot v polju cvetnem tihi lan v pomladi pozni zasejan vzbrstela in vscvetela si, v sé solnca kos vzela si, toploto si prelila v glas, luč v zlati lan pa v svojih vlas, ki cvetja modrega ti smeh njegov je plah drhtel v očeh.

In zdaj ne več? Ne več? Morda pa vendar ni vse izgubljeno? morda le ne! A eno je treba — jasnost!

==VI. prizor==

''(Prejšnji. Žena iz sosedne sobe, pozneje hči.)''

Mati: ''(rahlo)'' Tomaž!

Tomaž: ''(brezobzirno)'' Kaj hočeš ti? Morda imaš pogovoriti se z menoj? pogovoriti se z menoj? A zdaj dekleta sem — takoj!

Mati: Unesi se Tomaž! Pozneje govoriš jo —

Tomaž: Ne! ne! takoj! ž njo sem... Lucija!

Mati: prosim, glej —

''(Lucija se pokaže med vrati.)''

Tomaž: Lucija, hodi sem! Tako —

Lucija: ''(joče)'' Iz vsega prosim vas srca...

''(Dekle pade predenj na kolena.)''

Tomaž: ''(jo prekine, zagrmi)'' Resnico hočem zdaj! Kakó, razumeš, daleč sta prišla, govori, ti in — on?

Mati: ''(osuplo)'' Saj to vendar mogoče ni!

Tomaž: ''(ironično)'' Tako? Mogoče ni? — Naj govori!

''(Hči molči in se v tih strah.)''

Mati: ''(tišno)'' Lucija zlata — čuj! — Povej!

''(jokajoča)'' Odreši me dekle — poglej — jaz te rotim —

''(Hči kleče krčevito joče.)''

Tomaž: ''(čaka še par trenutkov, potem rezignirano)'' Več treba ni! Molče je govorila glasno več kot dovolj — in vse je jasno, da luči same je tema.

Mati: ''(glasno zajoče, vije roki in se zgrudi na stol)'' Otrok nesrečni, zavedeni!

Tomaž: ''(stori par korakov opotekaje se, se postavi potem pred hčer, se grabi za glavo in pravi mrko in temno)'' Temà krog mene je in v nji tema brezdanja in strašna. Pa bodi!... In naj že konča ta noč, ki v njo si me pahnila mene kruto kakorkoli, ... če molk in jok današnji tvoj kdaj hiši tihí tej zanalila življenja novega bi dan, pa tvoja ga je tek končan pod streho to! — Ta dom podrl se zate je — in otrok moj je zame umrl.

''(divje, besno obupno)'' Odprt je tvoj! Zdaj venkaj v noč! In vina gor, da, vina! vina!

''(Ubeži po stopnicah.)''

Hči: ''(se dvigne in plakajoče vrže materi na prsi)'' Mati! Mati!

ZASTOR.

== II. OZIMNA.  ==

Prospekt: Razgled z levega visokega brega Ljubljanice pod Fužinami po reki navzgor, tako, da je videti odločno skalovje in slapove, deloma tudi zgornji desni breg Ljubljanice. ''(Reke same, ki teče pod bregom, ni ugledati.)'' Ospredje odra tvori breg. Na njem njivica, s katere vodi steza k strugi navzdol na levi. Na obeh straneh nekaj drevja. Pod njim na desni ribiška koča, za katero blesti skozi vejevje fužinski grad.

Pred kočo miza in klop. Ob koči razpete ribiške mreže, obešene po kolih, na stene naslonjena vesla, potiskari in druga ribiška priprava. Ob klopi priprava zibel. Ves čas čuješ iz bližine šumenje vode in bobnenje slapov, med katero udarja težko kladivo nevidnih fužin na otoku v strugi, in zven železo z nakovala.

Iz daljave buče zamolklo ljubljanske zvonovi, sem pa tje zagrmi tudi medlo kak topov strel z gradu v mestu.

== I. prizor ==

''(Na njivi Maruša; France poteguje veslo, oče popravlja raztrgano mrežo, sedeč na trinožniku.)''

Oče: France, jaz skoro bom gotov.

France: Prav! Pa pripravit grem za lov.

''(Zadene veslo na rame, se pripravi za odhod in poje.)''

France: En — dva — tri, en, dva — tri! vzdigni veselo, vanj se vpri! kot vodomec sice soln, živega srebra je poln, da po njem se meče, bliska, in srce mi v prsih vriskà. En — dva — tri, en — dva — tri ej, nad ribicem ga ni.

''(Hoče po stezi k vodi.)''

Maruša: ''(zbadljivo)'' Še čudo, da od doma greš!

France: Kaj ti je vendar spet, Maruša?

Maruša: In večje to, da sploh se smeš —

France: Ej, ti si pusta!

Maruša: Ljuba duša, zato pa ti saj nisi pust, in kot studenci vro iz ust besede ti, če govoriš s predivasto grofičnico.

France: ''(ozlovoljen)'' Kot z drugo vsako! Nehaj že!

Maruša: Že prav. A eno pomni le: ni zložna vsaka pot navzgor. In kakor mestni — tvoj ... peškór, tako se ... v to vobitnico je vel že marsikteri — klin!

France: ''(kafeteremu zabavljanje preseda)'' Ej, teci, neutrudni mlin! naj te ne motim v tem veselji — le jezikaj in pridno melji!

''(Odide.)''

Maruša: ''(preteče)'' Ej, ne razumem me France! ''(sama zase jezno)'' Kdo jo je klical? Proč naj gre. Dotlej ne bo pri nas miru...

== II. prizor ==

''(Oče, Maruša, Barba.)''

Barbara: ''(stopi iz koče)'' Kaj nista šla še?

Oče: Menda ne, kot vidiš!

Barbara: ''(gleda po cesti)'' Gledat sem prišla, če vedno še ne gre gospa. Kje se mudi? ''(jo zagleda)'' ah! — je že tu! Pozdravljeni!

== III. prizor ==

''(Oče, Barba, mati Cecilija, Maruša.)''

Cecilija: ''(vzdihne)'' Bog dober dan vam daj! Saj zame bil je hud.

Barbara: Zakaj? Kako?

Cecilija: Ah, nov in krut zadel je vdarec mi glavó. Glej, k vsej nesreči mi zboli se davi mož!

Barbara: Saj čudo ni!

Cecilija: Kaj pa Lucija? Ah sedaj seveda priti več tako pogosto možno mi ne bo!

''(Krčevito tihi, potem Barbí skrivoma.)''

In nekaj še! — pa bog ne daj, da zvedela Lucija bi —

dokler se nam ne umiri! — Bog resvice usmili se!

''(Gleda previdno krog sebe.)''

Kaj jo še čaka! ... Njen... Andrej... se danes... z drugo poroči!

''(Ihti pritajeno.)''

Barbara: Nebeški bog, pa vendar ne!

Cecilija: Tako je, žal. A ne povej, ne črhni niti ji besede. Saj umorila bi jo ž njo.

Barbara: ''(jokajoče)'' Nesrečno dekle ti! Samo ... če pomnim se, ko sem služila pri vas še, ... ko sem smuzila na rokah nekdaj... telesce drobno to nosila ... Moj bog, kdaj mogla...

Cecilija: ''(glasno)'' Tiho zdaj — ... in pojdiva ž njo noter...

Oče: ''(ki jih ves čas nemo opazuje)'' Da. Je itd! Gotovo čaka težko že.

''(Odideta v kočo.)''

== IV. prizor ==

''(Oče, delavci in delavke prihajajo po cesti mimo koče.)''

Jože: Oče Luka, vi pa ziblijete na stare dni, kot pravijo ljudje — ha! ha!

Lena: Zato ne greste rib lovit!

Oče: Hodite vrše se solit!

Urh: In kaj pa milostna gospa?

Mina: Spacirajo ali so doma?

Špela: Kaj žlahtna dela grofica?

Katra: Grofica Pepa ali Mica?

Maruša: ''(zbadljivo)'' Lucija, sladko je ime — To ve najbolje naš France...

Urh: Kaj res ti ženiš se pri njej?

Vsi: Oho France, povej, povej!

Oče: Li v cerkvi vam vele morda se norčevati iz nesreče!

Lenart: Nesreče? Z grofom se spečati — česti ni vendar bolj sloveče!

Vsi: Resnica to, ha, ha, ha, ha.

France: ''(divje)'' Če z veslom kdo želi po glavi — besedo še — in jo dobi.

Maruša: Zdaj čuli ste! — pa še tajji —

Oče: Ti babnica se plet mi spravi — Vi pa na delo! — Kaj imate postajati zdaj tu? Naprej! — Vsak zase skrbi — sebe glej!

Maruša: ''(vsiljivo)'' Vi mestnih ženščin ne poznate...

Oče: Zdaj tiho! jezik že zobé!

''(K Franceu)''
A midva pojdiva, France!

''(Oče in sin odkorakata po stezi z mrežami in vesli k vodi, dočim so se vaščani že preje razšli.)''

== V. prizor ==

''(Cecilija in Lucija stopita iz koče.)''

Cecilija: Bolan je, glej, in sam doma — Jaz moram iti! Vedi pa, da čim utegnem, pridem spet.

Lucija: Na mestu tebe — sam obet —

''(prisluškuje, ko zvonovi zvone, potem vznemirjeno)''
A kaj je to? — Sèm od Ljubljane... zvonové, čuj... svetnao zvone ... kako pojo ... kako drhté!

Cecilija: ''(v zadregi, navidezno omalovažuje)'' Daj, pusti jih — le naj brné!

Lucija: ''(trdovratno, nervozno)'' Zakaj? čemu? — čemu zvoné?

''(odmor)''

''(proseče)''
Daj mati! Ne odhajaj še! ne puščaj, prosim, me same. Ah, meni je tako težko, ah, meni je tako tesno.

Cecilija: Ne morem več se dalj muditi... Lucija, z bogom!

Lucija: ''(dobrikujoče se)'' Mamiča, kaj res mogoče ni, da priti domov bi smela —?

Cecilija: ''(resno)'' Ne, dekle!

Lucija: ''(poseže vmes)'' Ne, — da ostanem, mati! Ne! Samo, da vidim ga, samo za kratek hip ... zvečer morda, ko me ne vidi nihče...

Cecilija: ''(strogo, boječa se nadaljnih prošenj)'' To ne gre Lucija. Ah, ne zabi, kaj ga zagnalo je ob tla. In zdaj, če te zazre, pa zgrabi naj ihta ga, naj besen srdi... in bila bi njegova smrt. Potrpi! ni vseh konca dni; a zdaj, veruj, še rana nova razrvana jedkega otrova, preveč skeli in krvavi.

''(Hoče oditi.)''

Lucija: ''(strastno)'' Ti greš? — Jaz grem s teboj...

Cecilija: Nikakor ne! ''(mečje, a hlastno)'' Zdravstvuj, Lucija!

''(k detetu)''
Ti pa mirno snivaj, srček moj!

''(proti Luciji)''
Do svidenja in bog s teboj!

Lucija: ''(rezignirano)'' Pa z bogom... Tudi ona gre! in nič ne ve, da mi srce je celo ena sama rana vsak dan na novo razruvana od domov črva in vesti.

''(Se zamisli.)''

Kje hodiš, ljubček krasni ti? Povej, s čim sem se zagrešila! Da te privede, ure ni. in pisma ni, ne obvestila!

''(Odmor.)''

''(razburjeno)''
Kako, kako, bi bilo mogoče, da tvoje bi vroče od mene se moglo srce obrniti, kako pozabiti bi moglo na mene kdaj?

Ah, tvoji poljubi — tedaj! Kako so goreli, žareli, kot breskve rudeče dehteče meso, kako so kopneli na ustih, kot njenjega soka slasti.

In tvoji objemi, strastni in tesni, kot vinske so trte v goricah se vzpeli po meni v trepetu opojnomamečem, in v snu koprnečem preželi — zajeli medlečo so dušo in blazno telo.

''(Pokrije si obraz z rokama, ihti, vzame okroka in izgine v gošč na levo.)''

== VII. prizor ==

''(Maruša pride zopet na pozorišče, pleve in gleda sovražno za odhajajočo. Odmor. Potem pride lakaj.)''

''(Strež iz ropa. Artist postane pozorno in gleda proti mestu.)''

Lakaj: Povej, deklić, sem prišel prav? So tu Kosančevi?

''(Pokaže na kočo.)''

Maruša: Da, prav!

Kaj pa želite?

Lakaj: Mar ne biva pri njih ... dalje vas že ... dekle, ... ''(omlovoljujoč)'' no ... gospodinja iz mesta?

Maruša: ''(zlobno)'' Pač nekaj takega zdaj skriva pri nas pod belim dnevom se. Kot vidim iščete Lucijo.

Lakaj: — Da njo!

Maruša: ''(vpre oči v daljavo vzdolž ceste na desno; potem zvedavo)'' A kaj je to? Vsa cesta pred gradom polna je ljudi?...

Lakaj: ''(malomarno)'' Žijala! Mi smo — trileški!

Maruša: ''(se vedno pozorno gleda)'' Gospoda?... Nun so s kočijo!

Lakaj: Da, opatica pripeljala se naša je in me poslala poizvedovat.

Maruša: ''(zavistno)'' In grof je z njo?

Lakaj: Gospod Andrej? ''(ogorčljivo)'' O tega ni; saj vendar pravkar uro to v Ljubljani se poroča.

''(Strež že topa.)''

Maruša: ''(presenečena)'' Kaj?

''(vzhičeno veselo)''
Da ženi se?! In res je to?

Lakaj: Ne čuješ z vseh cerkva zvonov, v proslavo ne z Gradu topov? Tako je stvar. A jaz nazaj zdaj hitro moram po gospo.

''(Se obrne za odhod in zagleda opatico.)''

Pa ondi že nasproti gre.

''(Odide svojí gospodi naproti.)''

Maruša: radostno) Ni slaba ta! To bo zijala, ko zvé! Visoko je letala, če nizko pade, prav ji je!

''(Opazuje sumljivo približajoče nune.)''

== VIII. prizor ==

''(Maruša, opatica z dvema nunama, lakaj.)''

Lakaj: ''(kaže na kočo)'' Tu prosim, vaša milost!

Opatica: Hvala!

Odstopi! ''(k nunam)'' Vê pa kje v bližini čakajte mene!

''(pokaže na levo)''

''(poveljajoče k Maruši, ko zagleda približajočo Lucijo)''
Ženska, zgrini za nekaj časa tudi ti!

''(Nuni se poklonita spoštljivo in umakneta nazaj. Maruša čmerno odide na levo ob njivi navzdol.)''

== IX. prizor ==

Opatica: ''(občudujoče Lucijo z otrokom)'' Da, ta je! In kako krasna! ki njenih mladih let življenje ljubezni varane trpljenje še z materinstvom ji zlati.

Lucija: ''(jo zagleda, plaho, sama sebi)'' Kaj hoče tuja tu gospa?

Opatica: Si ti Lucija, deklica?

Lucija: To sem.

Opatica: Lucija Škofova?

Lucija: ''(jo pazno motri)'' Da, Škofova!

Opatica: Tako? tako? In dete to? — Andrejevo? —

Lucija: ''(ugane koga ima pred seboj; vzradoščena)'' ... In vi? ... ste sestra — grofova? ... teta? moja Andreja čestita mati Timotea?

Kako podobni ste! Obraz, oči so iste, isti stas! —

Opatica: ''(trpko dobrohotno)'' In iste tudi so oči.

''(pogleda dete)''
Ki ž njimi dete se smeji?

A čuj! Kako mu je ime?

Lucija: ''(v zadregi)'' Ime? ... Fidelis mu vele —

''(se zajoče)''

Opatica: ''(grenko zase)'' Otrok in oče — skupaj žig!

''(Luciji)''
Fidelis — veliki je svetnik — Le nič ne joči, deklica!

''(odmor)''

Lucija: ''(naenkrat polna nade)'' In on? — on vas si je izbral? Ker sa me more, vas poslal? Ne res? O saj sem vedela, da me pozabil ni! O zdaj vse dobro bo! Kje je? Zakaj me pušča samo?... In tako ga dolgo ni...

Opatica: ''(v zadregi, ko spozna, da Lucija še ničesar ne ve)'' Ah, da na to ne morem, ljuba moja hči, ti, kot rada bi, odgovoriti! Resnica trda je, gospa! A jaz v tej uri sem prišla ne, da ti breme obtežim, a da ti morda ublažim, kar je na tebi ista kri, ki tudi v mojih žilah vre, in tvojega sinu polje, pregrešna zakrivila.

''(Lucija ne razume popolnoma kaj pomeni govor; opatica v naglici premišljuje, kako bi bremenjeni situaciji primerno nadaljevala, ne se bori sama s seboj.)''

Težko svoj križ nosila sem tudi duni in cej svoj čas, kot ti ga nosiš, danes — jaz. Tako sva sestri po usodi. Spoznati tebe pa in dete me želja gorak k tebi vodi k toči solze dvakrat svete, kot na žarjavi peči ljubezen dvojna jih rodi.

Lucija: ''(ki prične slutiti, da ji opatica ni prinesla zaželenega obvestila)'' Kako?

Ah, vse to — samo varljiv naj bo san za večno končan? ki v njem sem grešila, in eno edino iz njega rešila: tebe, ti dete ljubo! v ljubezni spočeto, v mukah znešeno, v bridkosti rojeno, moje dete sladkó!

Le ti si mi bilo oteto! A mimo trpljenja, moj otrok zlati kaj more ti dati nesrečna tvoja mati?

Ah, ustni so moji grenki, in trpkost je v moji besedi, od solz izžareli pogledi so mojih skelčih oči. In moja duša je bedna tako, da bolno je njene bridkosti telo,

da jada nasičen krvi je tok, z otrovom prepojen prsi sok, ki ž njim te popijem, ko v sivi samoti v neznosti sramoti vse dni — vse noči po njem hrepenim, ki tvojih nikdar osinele niso oči, in ki vsekdar ljubkujejo me, kedar pogledaš me ti!

Opatica: Ne obupuj, preljuba hči!

''(gre zamišljeno par korakov sem ter tja, potem)''
Ko nekdaj po prečuti noči skoz okna svi medlel je dan, up zadnji našel moj cvetoči od slane strupa je požgan. A treba bilo je živeti, in treba bilo preboleti, in ker življenje je trdo, dasti težko, — je vendar šlo.

In če sedaj se pokoriš zato, ker si vrejela, vedi da vera znamenje je — križ. Zaupaj sestrski besedi, ne misli, da si pobedila in išči v drugih težji bedi,

ki kaplja le bo v morju zdela vsa bol se tvoja, — si tešila.

Lucija: ''(ki je zamaknjeno gledala ves čas v dete, skoraj sama sebi)'' Če nama za vedno kdaj bi ugasle njegove oči... o potem — z materjo bedno dete nedežno bi ti isto volilo si pot, kjer ni prevar, ni zmot,... v teme večne noči.

Šla bi... oba, tako sama, a vendar skupaj, ljubček ti — midva oba, jaz in ti!

Opatica: ''(jasno, izbrano in izrazito v početku, potem omiljeno)'' Naj bo nesreča tvoja sveti, ki klasje bo zlato rodila, ki v sveto naj molitev kleti že v kali bi zpreminela. Ne sme srca ti zagreniti krivice, zla izkušnja težka — naj dušo ti poplemnita, odtori vrata ti nebeška.

Saj zveličar nas veleva odreči se in odpustiti! Naj v tebi glas njegov odmeva, odloči njemu se slediti. Tam najdeš mir svoj in pokoj — nesrečni revni otrok moj!

Lucija: ''(nepristopno, naenkrat, kot da se je vzbudila iz zamaknjenosti)'' A kje je on, gospa — Andrej?

''(odmor)''

Opatica: ''(usmiljeno)'' Li ljubiš ga zeló? povej!

Lucija: ''(vzhičeno)'' Ah, s silo duše svoje vse!

Opatica: ''(pomišljuje zamolklo)'' Andrej... je blizu... in tako neizmerno daleč... ''(solze jo zalijejo)''

Ne vprašuj, te prosim... več!

''(se ovstruri)''

''(hitro)''
In zdaj zdravstvuj!

''(odločno)''
Naj še poljubim dete!... ''(poljubi)'' Ti pa znaj: da čula bom v temi in bom molila zate!

''(gorko)''
Bog s teboj!

''(Odide počasi, se ustavi, odide, pogleda po prejšnjem valkah, ki ji pride nasproti in se ji poklonita. Lucija se zgrudi na klop, in zdi pred se.)''

== X. prizor ==

''(Lucija, Maruša.)''

Maruša: ''(osorno)'' Še delati nas ne pusti gospoda sveta! ''(škodoželjno)'' Kaj pa ti?

''(kratak odmor)''

''(strupeno)''
Kaj niso vzeli te s seboj, ko ženi v mestu grof se tvoj?

Lucija: ''(vznemirjeno)'' Kaj govoriš?

Maruša: ''(škodoželjno, zlobno, ostro)'' Nič me ne glej! Zdaj se poroča tvoj Andrej — seveda z drugo, ne s teboj! — Ne slišiš li, — kako zvoné?

Lucija: ''(prestrašena, zmedena)'' Kaj praviš?... se poroča? Kdo? Govori vendar!... ''(ah, kako tesno mi je pri srcu! Te nemirne slutnje!)'' — Reci, — kaj — je ž njim! Govori čujč — jasno!

Maruša: ''(cinično)'' Sem že, in tudi dosti glasno.

Lucija: ''(se stoprav sedaj zave novice)'' Da izneveril bi se moj... on meni — moj Andrej?...

Maruša: ''(zlohotno)'' Tako je!

Lucija: ''(razburjeno)'' Ne, ti lažeš! Da bi to...

== XI. prizor ==

''(Prejšnji, Barbara.)''

Barbara: ''(poseže vmes)'' Kaj pa imata?

Lucija: ''(sklene roke)'' Ti povej! povej, te prosim, po pravici, je resli, da je moj Andrej

''(si pokrije obraz z rokama)''

Maruša: ''(trdo)'' Zdaj čast izkažite resnici.

''(Barbara obupana.)''

Lucija: ''(obupano)'' Li čuješ, Barba? — Ti molčiš? —

Barbara: ''(po kratkem boju)'' Res je, Lucija, žal, da res!

''(Lucija se omesti.)''

Maruša: ''(trmasto)'' Resnico le sem govorila, kaj vsega drugega mi mar?

Lucija: ''(se vzbudi)'' O hvala! — saj je že prešlo. Več ne skrbita se nikar. Kar prosim se, ... jedno to, — pustita zdaj me samo.

Barbara: Koj, če mirna boš?

Lucija: ''(topo)'' O bom.

Barbara: ''(neznano)'' Ti moj preljubi Jezus.

''(Opažuje par trenutkov Lucijo, potem odide z Marušo v kočo.)''

''(k Maruši)''
Pojdiva!

==XII. prizor ==

''(Lucija sama.)''

O zdaj sem mirna! mirna vsa. Noč se vjasnila v dan je nov, ko zadnjih rožnih sem okov

O ljubi sveti, božji križ! Lucija, čuješ! ''(proti Maruši)'' Vidiš, kaj si s svojo zlobo naredila?

samoprevare se znebila, ki dušo zbegano doslej z ne lažizlatom sem mamila. Kar moglo se na svet poprej je vezati me, na življenje, vse z nado očarjeno trpljenje, ki dolgo noč, v solzah prečuto, a v tripajočih zvezd obuto verjeti v jutra zoro dà, — prenesti bol najhujšo zna, — ki veruje, ko obupuje, iz muk in nad verige kuje — ah, zame je minilo vse!

Ah, kaj naj storim — kam naj ubežim pred samo seboj? In če bi šla do konca sveta, bol moja z menoj bi romala!

Kje naj se skrijem pred njo? V kako temó naj se zavijem? kam naj ubežim?

''(pograbi otroka)''

In ti z menoj — ljubček moj!

Kako naj te samega tukaj pustim? v tem peklu gorjá?

Kako naj živiva, kako naj trpiva, poteptana — zaničevana od vsega sveta, in izdana od njega, ki nama srce je svoje zaprl — in naju brezsrčno je strl.

Zato pa zdaj ti ljubček moj, ko je vse za menoj, popeljem nazaj te v sveti raj!

''(zmedeno)''
Že vrata — se zlata odpirajo — in angelci miljeni svirajo — čuj, rajska godba igra! — v valove se zliva, preliva, šumlja — in sopot zubore in grgrajo, in curki šelesté in mrmajo,

vrtinci na goslih skrivnostnih ihté, v zanosu pesmi starodavne o boli človeški pojejo

valov jéže zamolklostemno — mračno. Kot orlje slapovi buče mogočni, Korali med njimi vrte poročni na svatbo šumno me vabijo s strastjo me čudesno grabijo... na divji ženitvanjski ples na smrtni ples —

vmes pa iz daljave zvonovi pojo slovesno in vendar bolestno tako, ah, da se zdi, da so akordi tresoči preliti v solze, kot svinec razbeljeni vroče, — pekó in da jih joče moje srce.

''(Odmor.)''

''(V težki zmedeni razburjenosti skoči kvišku in stopi na ivico brega.)''

Zvonovi zvonite, mogočno bučite — slapovi vi ž njimi hrumite, valovi — volkovi požrešni tulite,

''(steče k strugi navzdol)''

vskipite, vzemite me z vami seboj — strnite, zgrnite se nad menoj,

''(zabrede vodo)''

ve hladne vode, ve zelene vodi! Na stražo čeri razmajaj se jez — na svatbo — na ples — v potop! — v grob — v mokri grob!

''(v vodi)''

Že srebrnopena zmaja zelena v vitke tokove prelita grozno pošast valovita strašna besno po meni hlastà — se me ovija — grabi duši me, mori me...

— Jezus Marija!

''(Odmor.)''

== XIII. prizor ==

''(Za odrom: z one strani Ljubljanice)''

Ambrožev glas: Hej, hej! alo!

Volbenkov glas: Hojo ljudje!

Urbanov glas: Saj tone že.

Volbenkov glas: Tam v curku plove.

Barbara in Maruša: ''(pridrvé iz koče)'' Kaj pa je? Kaj se godi?

Ambrožev glas: Iz mesta... vaša... se gospođičina... topi...

Barbara: Rešite jo! rešite jo!

Vid: Prepozno bo! jo že zanaša v tolmun.

Barbara: France! Marija sveta! o!

Maruša: Že slači se! — France, ne hodi! Lepo te prosim.

Gašper: Je že v vodi.

Miha: Kot sulec plava!

Vid: Mah na mah — da jo prestreže.

Gašper: Toda vraga! Že tok divi jo preko prag.

Barbara: Zgubljena je! — o groza, strah!

Tone: Zagnal v vrtinec je zaliv.

Miha: Glej, roko belo dviga se in tone —

Gašper: Ali zdaj poglej!

Tone: Obleke kos —

Miha: Jo že ima! Za rame jo drži —

Maruša: Moj Bog!

Vid: Oba zgrabilo in požrlo je brezdanje brezno.

Barbara: Marija ti usmili se! Moj sin, moj sin!

''(vije roki)''

Maruša: France, France!

Gašper: Saj sta že tu!

Tone: Oba sta tu!

Barbara: O hvala večnemu Bogu.

Miha: Le sem France!

''(Ambrož, Volbenk in drugih kmetov, kmetic in delavcev je vedno več.)''

Ambrož: Kako krepko valove reže!

Gašper: Skoraj bo —

Volbenk: Je že pri kraju! Čakaj! Koj ti skočim na pomoč!

Jože: Postoj, ko čutiš tla pod seboj —

Barba: ''(ponosno, srečno)'' Moj preljubi sin!

''(Nekaj kmetov odhiti k strugi.)''

Maruša: ''(veselo mu maha z roko)'' France, France!

Barba: Na mah jo položite, Vid.

Anka: Kako je bleda, kakor zid.

Volbenk: Bojim se, da je že mrtva.

Matevž: Stresite jo!

Reza: In jo drgnite!

Mefa: Da oživite jo morda —

Gašper: Že diše zopet.

France: ''(vskličeno ob vodi neviden)''... še živi! Za hip odprla je oči.

Barba: Zahvaljen bodi sveti bog! Pred kočo gor jo prinesite!

Maruša: ''(zlobno)'' Ej, kje je pa sedaj otrok?

France: Po vodi oče ga lovi.

Volbenk: Pa pač zaman!

''(Lucijo prinese pred kočo.)''

Barba: ''(se skloni k utopljenki)'' Kako ti je Lucija moja?

Tone: Kmalu bo spet dobra!

Katra: Toda... vendarle — kako se je zgodilo to?

Špela: Kako? — Nesreče ni bilo —

Maruša: Torej je sama v vodo šla —

Volbenk: Da, res je to!

Ambrož: Saj midva sva s kovačem gledala oba.

Lena: Da samo sebe bi vtopila!

France: Kaj zbegan človek vse stori!

Gašper: Sedaj je dobro! — saj živi.

Maruša: ''(završči strastno)'' Ni dobro ne! Kar je storila, je velik greh in je zločin.

''(Odmor.)''

Lucija: ''(se zave, zamegljeno, sanjavo)'' Kje sem? — Kaj hočete, ljudje? O Barba, ti si? — Kaj je to?

''(Molk; vtopljenka se vjasnjuje.)''

Kje moje dete je? — moj sin?

Špela: Hinavka zdaj še vpraša: kje!

France: ''(vzhičeno ob vodi neviden)'' še živi!

Maruša: ''(završči strastno)'' Ni dobro ne, kar je —

Lena: Ki dete svoje je — umorila.

Maruša: ''(strastno)'' Morilka je.

Špela: Morilka — dvojna!

France: Da vas ni sram tako soditi!

Maruša: Ej, tvoja bol je preprosojna.

Urh: Tako je, da!

Lenart: Pred sodbo ž njo!

Jože: Pravici prosto zdaj stezo!

Barba: Čemu ste jo potem oteli?

Špela: Kaj treba dalj še govoriti!

Urh: Pošljite po beriče v grad!

Lenart: Na oder ž njo in vuz za vrat!

Mana: Saj že gredo!

Špela: Saj že gredo!

France: Kaj ste zverine? Ste zbesneli? brez duše ste, in brez srca —

Maruša: ''(porogljivo brzo vmes)'' Zato ga on preveč ima.

France: Da ni vam moči razumeti —

''(Lucija, ki ni doslej prav razumela situacije, ker so jo bila zopet vržena onesvestila, se zopet vjasni.)''

Lucija: Zakaj mi niste dali umreti?

Barba: Usmiljenje ljudje!

Maruša: ''(neusmiljeno, trdo)'' Čemu?

Lenart: V Ljubljano ž njo pred sodni stol!

Katra: Saj so že tu!

''(pokaže na beriče)''

Urh: Skoz prsi kol detomorilka pristoji!

''(Beriča prideta, stresta vtopljenko za ramena in jo polagoma postavita na noge.)''

I. berič: Le vstani, dekle, dvigni se!

II. berič: Podaj roké — takó — takó —

''(Sedeči roki svežeta in se pripravi z njo na odhod v mesto.)''

Lucija: ''(se vzravna kvišku, a se omahuje)''

''(grenko)''
Ah, tudi to! — Moj Bog — zdaj vse razumem. — Ni mi več težko. Kaj more biti boljše beden kdo, ki dano ni mu niti, da — umre.

''(Beriča napravita v gručo pot. Lucija se da odvesti.)''

France: ''(mehko, bolestno)'' Lucija!

Lucija: ''(se ozre nanj, mu pokima, hvaležno toplo)''
Hvala ti, France.

Zastor.

== III. ŠKRCAT IN BISERI. ==

Pozorišče: Stari trg v Ljubljani, približno pred zatiskim dvorcem, z galnimi razgledi po trgu proti Tranci, in delnim po Florijanski ulici. Na levi rovtov z balkonom nad balustrado. Iz balkona vrata v sodno dvorano. Z balustrade, na kateri je glava vhod v mestno hišo, nekaj stopnic. Na levi ob hišnih vratih moli iz stene železna roka, držeč v pesti gol meč.

Na levo od rotovža mogočna lipa, pred njim star kamnjen vodnjak, nekoliko v stran kamen sramote. V dvorani se vrši krvava sodba, pri kateri zaslišujejo priče, ki prihajajo in odhajajo. Mestni pisar in z balkona vskličuje. Pred sodiščem ljudska množica: meščani in meščanke, kmetje in kmetice s Fužin, v ozadju plemiška mladež. Mestne straže, mestne sluge. Na desni v ospredju samotarji krčnik z vrvjo v roki.

==I. prizor==

I. meščan: ''(prisede k skupini meščanov)'' Sevé, vas najti je povsod! Kaj ni še sodbe?

II. meščan: Skoraj bo!

III.: Saj že pri zadnjih pričah so!

I.: ''(zagleda krvnika, in se ironično na lahko prikloni)''
Oho! S Sotelske so gospod, če vidim prav, že tudi tu.

II.: O kaj pa da. Mudi se mu. — Turčinu, če le voha kri.

IV.: No, saj je krščen!

II.: Kaj za to? Volk se nikdar ne spremeni.

III.: O kje? Krstiti moreš ga, a prekristiti se ne da.

I. meščan: ''(pokaže proti sodni dvorani)''
In zdaj konča naj ovco to?!

II.: Če bi Tomaž iz groba vstal...

III.: In videl to...

IV.: Njegov deklič! —

I. meščanka: ''(goličava)''
Visoko letal, nizko pal!

II.: Ni bilo drugega je nič,

''(škrbasta)''
kakor prevzetnost!

II. meščan: E zakaj prevzetnost? Moška je bila, ... ponosna ... rekel bi morda...

III. meščanka: Kako pa! Naj le gleda zdaj!

IV. meščan: Za vašo milost bo prosila!...

IV. meščanka: In tudi v cerkev ni hodila...

II. meščan: Vsaj toliko kot vé.

III. meščanka: In če! — samó nakit razkazovat.

I. meščan: Vi greste k maši — v cunjah, mati.

II.: Kot more kdo!

III.: Zato ti vrat ljudem svoj daš občudovati.

I. meščanka: Nesramnost to!

II. meščan: In vi zobé!

I.: Jezike dolge pa obe!

''(Meščanke ogorčene odidejo v ozadje, meščani se smeje umaknejo v stran. Njih mesto zavzamejo kmetje.)''

Kovač: ''(pride s Fužinarjem v skupino)'' Midva sva že opravila. Zdaj je France... Potem pa ti Maruša!

Maruša: ''(osorno zbadljivo)'' Da bi javila se sama, treba se mi zdi. Vse so se sklicali — le mene se branijo. A jaz povem ''(strastno)'' resnico čisto, vso,... gospodí!

Fužinar:
To mora vsak, kogar zadene.

Maruša: O, jaz jim že oč odprem!

Fužinar: ''(kafeteremu preseda njena zagrizenost)'' Miruj, miruj, in tiho bodi, in takih ne ubiraj strun. S kovačem tu... zbrasti sva jo videla samó midva.

Maruša: ''(s triumfom)'' A jaz! — Ko v svedru je tolmun jo vil... kako je črn gavran''(pomembno)''se preletaval nad vodo...

Kovač: Saj precej v smrekah... malo v stran... gnezdili vsako leto so.

Maruša: ''(temno)'' A krčal ni za prazen nič. Jaz vem, kaj ta pomeni ptič. Če čarovnice vmirajo, krog njih se vrani zbirajo!

''(Kmetje se osupIi pogledajo, majejo z glavo, meščani prično prisluškovati.)''

Oče ribič: ''(ostro)'' Kaj se ti blede? Kaj noriš?

I. meščanka: O čarovnica tudi še!

IV.: Morda...

II.: Zakaj pa vendar ne?

V.: Moj Bog!

VI.: O sveti božji križ.

''(se prekriža)''

Kovač: To babje čenče so samo.

== II. prizor ==

''(Prejšnji, pisar se prikaže na balkonu.)''

Fužinar: ''(pokaže na Marušo)''
Zdaj duši mir, zdaj je na vrsti.

Pisar: Maria della Costa...?

Maruša: ''(nestrpno)'' Tu!

Kovač: ''(meščanom)'' To vse ni nič!

II. meščan: Kdo je pa to?

Kovač: Rejenka ribičeva. V Trsti prevzetna najdenka...

Fužinar: ... rodu neznanega, ki je menila, da vzame jo domači sin.

Oče: E, pridna bila je, poštena —

Fužinar: Vendar si nista zarečena —

Oče: In če bi hotel jo fantin...

Kovač: ''(meščanom)'' Poglejte, pravkar je iz veže zdaj stopil — to je on, France...

I. kmet: ''(smeje)''... ki šel Maruši je iz mreže...

II. meščan: ''(gleda)'' ... ki zdaj korak je svoj pospešil?

Kovač: ''(prikima)'' Ta bil je tudi, ki je rešil takrat Lucijo iz vode.

== III. prizor ==

''(France, ki je prišel od zaslišanja, in Maruša, ki se je prerila skozi ljudi do stopnic, se srečata na njih. France se skuša mimo nje zmuzniti.)''

Maruša: ''(grozeče)'' Le svoje vpiraj v tla poglede, ki njenih vpaljen verg goriš, in mimo mene brez besede, kot tujec nepoznan hitiš.

France: Daj mir in hodi svojo pot!

Maruša: ''(razburjeno)'' Mir naj mu dam? in krenem naj na svojo pot? Ste čuli zdaj? Kakó on govori z menoj. Ki bil nekdaj je ljubček moj.

France: ''(resno)'' To ni resnica. Nikdar ni, kot veš, iz mojih ust prišla le senca takega slovesa, ki mene nate bi vezala. Če si iz oblakov tja v nebesa dekle si samo most zidalo, si tudi samo krivo ti.

Maruša: ''(sarkastično)'' Jaz sem zidala za oba! Dasi nisva izgovorjena si bila, vendar tvoja žena postala bi, ve snnja vsa, da tujka ta ni k nam prišla. Odkar pa ta se je vselila, o več-emite mi, ljudje, s pogledi ga je omamila, in otrovala mu srce. Prečarala mu ga do dna zločesta čarovnica ta.

''(proti balkonu divje strastno)''
A če je voda ni hotela, ko bil nedolžen je otrok s teboj, naj vitez vesel se tvoj! — ti — boš — gorela!

''(Plane v hišo, France se zgubi med ljudstvom.)''

VI. meščan: Ta ženska kar strasti besni!

Kmet: Kaj hočeš? To je laška kri!

== 4. prizor ==

''(Pisar na balkonu.)''

I. meščan: Zdaj tiho!

II.: Mir!

III.: Tam na pomol pisar je stopil... kliče dol...

Pisar: Gospod Andrej grof Modruški?

VI. meščan: O tega lehko teden dni pozivlje še.

VIII.: Pa ga ne bo!

Pisar: ... grof Modruški?

Ljudstvo: ha! ha! Ga ni! Ga ni!

Pisar: Gospod Andrej grof Modruški?

I. plemič: ''(ironično)'' Ne nadlegujte ga, ljudje.

2.:''(smeje)'' Da dosti nimate nikol!

3. plemič: ''(izzivajoče)'' Mar ni vam ljubica dovolj, da razloži vam in pove —

1.:Kako se grof je izpljuval —

V. meščan: Ušivci! Jezik za zobe!

''(Vse potegne meče in navalí na plemiče.)''

II. meščan: Kdo bil je to?

I.: Pobè predrzno!

III.: Počakaj, koj vtrojim mu krzno.

VIII.: Prokleta plemiška drhal.

Krvnik: ''(ki je zasledoval ves čas pazno dogodek ironično)'' Jaz sem samó, samó — krvnik.

I. VII. X. meščan: Iz mesta ven!

VIII. II. XII. meščan: Proč z naših tal!

Ljudje: Hej straža! Straža!

''(Straža poseže mes, loči bojevnike in porine plemiče na desno v smeri proti St. Jakobški cerkvi.)''

== 5. prizor ==

''(Sodnik in par dvanajstnikov se prikaže na balkonu.)''

Sodnik:
Mir ljudje! Ne dajte se zavesti od krvi, da bi nad glavo zmagovala. Strastém kaj malokdaj gre hvala, Navadno pa jim kesli sledi.

Volbenk Orehovec: Gospod sodnik, imate prav! Vendar povsod so dane meje Dobroto je — vele — sirota, in vzrok svoj vsak ima pojav! A da bi k škodi še sramota nad nas prišla, — in da se smeje zlohotno ta, ki mi v obraz je — pljunil,... ne prenesem — jaz.

Meščani: Tako je! Da! Mi tudi ne!

II. meščan: Po mestu krog popivajo —

III.: Nas noč in dan izzivajo —

VI.: Žene nam zalezujejo, kot jagnje volk —

IV.: Potem pa se zveri še posmehujejo!

Vrban Boš: Gospod sodnik, in zdaj svoj glas naj dvignem tudi jaz do vas, prijatelj rajnkega Tomaža. Kdo kriv je vprašam, da med nami do kamna sramote straža gaz dela danes? da stoji najboljši naši vseh pred vami hčera najdenke zadaj hi? da nanjo čaka tam krvnik? Kdo kriv je, o gospod sodnik? Prijatelju se oddolžujem in zapeljivca obtožujem pred svetom vsem, meščani vi!

Ljudstvo: O tak gospod ni kriv nikdar! Da, ta je kriv! Tako je stvar. Kar njega naj obesijo! Naplejte ga na koló!

Sodnik: Zaman besede plameneče, moj tesno omejen je krog. A ki nihče ni uteče, je sodba, ko bo sodil Bog.

Vrban: Da, sodil bo! In ko obéh bo tehtal krivnjo, jen z ločin — nov: mene, tekel, fuzarín — spoznam bo lažjim, nego greh
njegov, ki sodbe zanja ni. Zato pa tudi dobro vem, da govorim iz srca vsem, če prosim zanj — milosti.

France: Ne, ne! Nič milosti gospod! za to siroto vseh sirot, samo pravice malo, in malo le usmiljenja, da led bi raztajalo,
krog vašega srca. Če res pravica slepa še tudi gluha bi bila, in bi beseda lepa odmeva v duši ne našla, — oči odprite vsaj,gospodje dragi in gospe, poglejte in povejte, ste videli od njenih kdaj bolj žalostne oči?

IX. meščan: Dovolj tega! — Dečak miruj!

I.: Nikar nad njim se ne huduj!

III.: Ti si zaljubljen fant!

==6. prizor==

''(Prejšnji brez sodnika. Lucija, krvnik za njo. Maruša, ki se zgubi med ljudmi.)''

Rabelj: Kdo? Kdo je to, ki jo ženo na kamen v halji sramote? In res naj bo? da bivala bi duša temna v podobi tej rajsko zori? Mar čar je pekla? Kar gledajo moje oči? V mrak meglen ves naokrog zavita se mi zdi, a kamor je njena noga stopila, se je megla umaknila, in vse je svetlo. Odkod ta luč svetla? Iz motnega olja ni vstala, iz luže močvirne ni vzšla! Kako se bi v taki krasoti razdiviti mogla, da dali je čudesa niso neba. In če že telesa lepoti bi vladala duše tema, pa vzvišeni sili te boli zagospodovati nikoli ne mogla bi tema srca. Za čelom tam polnim miline zločinskih ni misli tkanine kdaj mogel zapresti si vrag; in ustni z zlobam ostale vsekdar neprestopen so prag. In da bi kdaj mogle vmazati te lilije njenih se rok, iz blata da mogli kdaj vstati ločkvani njeni bi nog? Za to so prenežne, prebele, in davno bi že iztehtele, da vanje kanila se je kal.

Lucija: Božjega Mati Sinu! Daj da sramu žgoča redčica, ki biča mi lica, vso me zalije, vso me pokrije; da kot oblak plašču enak temnóškrlaten v se me zavije, in da me skrije, ščit blagodatén v moji sramoti, v kateri drhtim, v kateri medlim, kakor da stala bi v grešni goloti v množice sredi, od koder pogledi nje neizprosni merijo — perijo v revno telo, in muki neznosni s kruto slastjo dušo izročajo smrtno-bolnó. Sveta Devica, usmili se me!

7. prizor

''(Prejšnji; sodnik s spremstvom na balkonu.)''

Sodnik: Zagovor tvoj naj čujem zdaj. Imaš pojasniti še kaj?

Lucija: Ničesar več! Če greh mladost je, — sem grešila, če greh je vera, — sem grešila, in ah! — če je ljubezen greh težko in silno sem grešila.

Vem, da po tem ne vpraša pravica trda vaša. In kaj naj pulj lehák besede odtehta tamkaj, kjer dejanj svinčena peza govori, ... da ni iz čustev, nad in sanj, iz misli, strasti, zmot in bede usoda jih človeška sprede, in vrže megél v val zgosti.

Kjer dež pohleven je zemljó napojil in napolnil strugo, čemu izbrala pot bi drugo potoka, rek tok in val? A tam, kjer je vihar divjal, in zgnal vode je v veletok, in vse preplavil krog in krog, kjer dere, lomi ruši, trê, da vse pod njim pogiblje, mrè... kaj mar mu struge je, bregóv, okopov kaj, in kaj jezov?

Zanj mej in mer nobenih ni — na d njimi je — in sam je vse — kot so nad zakoni — sveta, in bodo — zakoni srca!

Kakor nevihta, kakor povodenj je name prišlo? in zlilo in pokopalo me je pod seboj. Jače od volje človeške je naše srce, zublji peklenski, luči nebeške v njem plamene.

Nad njim pa je On, ki vse vé, ki vidi tudi v moje srce, in čegar sodbe se ne bojim. On je z menoj! Vi pa sodite grešno telo!

Oče moj! V tvoje svete roke izročam svojo dušo mlado.

==8. prizor==

''(Prejšnji brez sodnika, ki odide v dvorano.)''

Krvnik: ''(jo usmiljeno gleda)'' Ah, te tvoje bedne oči so ena sama temna solza bridka, solzi, ki na tebi blisči, ti roža moja vitka. Morda je same grenkosti, bridkosti strupena, ta solza ognjena.

O da jo morem in smem vzeti, poljubiti in izpiti, in umreti mesto tebe... Lucija!

==9. prizor==

''(Prejšnji. Na balkon prikoračajo mestne sluge, eden od njih ima v roki drobno palico, drugi srebrno sodno žezlo. Sodnik s sedmimi svetovalci stopijo do ograje, na kar prične sodnik čitati sodbo.)''

Sodnik: Mi Luka Novak, kot svobodno izbrani sodnik in notranji prisednikov svet dvanajstnikov ljubljanskega našega mesta, po vesti najboljši sodeci obtoženko sno narodejstva podtaknjenega oprostili, sicer pa spoznali jo krivo, in sodbo izrekli na — smrt.

France: Nič ne žali! Nič se ne boj — ''(ob Luciji)'' Ne obupuj! jaz sem s teboj.

Ljudstvo: Na smrt! Obsojena na smrt.

France: Gorjé! To zmota je strašna.

Maruša: ''(divje)'' Naj žrelo jo požre pekla!

II. meščan: Ta divja strast!

III.: Ta črt!

IV.: Ta črt!

Posamezni: Zdaj v stran prepl! In red in mir!

Sodnik: Premotrili vse smo, in kazen do meje omiljeno skrajne, velimo izvršiti tako: Vodite to grešnico revno na Friškovec venkaj na polje, da sodi pravični jo meč! Potem pa krvnik na grmadi sežge naj telesne ostanke; prah in pepel njen naj zbere in naj ga po reki raztrosi tam, kjer je — grešila nekoč. Šibica zdrobljena, sodba izrečena? ''(Vzame paličico, jo prelomi in vrže obsojenki pred nogo.)''

Ljudstvo: Smrtna sodba izrečena... 

Sodnik: Lucija Škofova, si razumela? 

Lucija: Sem. Hvala vam, gospod sodnik. 

France: Lucija čuj! 

Maruša: ''(s satansko zločestim veseljem)'' In bo gorela! ''(zmagovita)'' Če živa ne, pa saj mrtva! ''(k Francetu sovražno)'' In tezgadi daj se z njo! 

Meščani: Proč s tabo! besna furija! Iz mesta ven! Naprej! ''(bereta Marušo v stran)'' 

Sodnik: Krvnik! Izročam ti obsojenko! ''(krvnik se neodločno približa z vrvjo v roki, katero bi moral obsojenki vreči krog vratu, in omahuje)'' 

France: Ne loti se je! proč roko! Zla lastni hrani zanjko vrat. Lucija, čuj! — nič se ne boj — Jaz čuvam te — Lucija: ''(žalostno)'' Zdravstvuj France! ''(hvaležno, prisrčno)'' če rodni ne, po srcu — brat! 

France: Lucija! Straža: Proč! Umakni se — Naprej! Na Trančo! Idimo! ''(Franceta, ki se nekoliko časa ruje s stražo, sunejo v stran, obstopijo Lucijo in krvnika, jih vzemo v sredo in odidejo proti Tranči. Ljudje se porivajo deloma za njimi, deloma se razidejo. France sedi na stopnicah, gleda za njo in joče jeze in žalosti.)'' 

France: ''(obupano)'' Nebeški Bog! Odhajaj! Gre! In jaz brez vse moči, sem — tu! ''(pokrije si obraz z rokama in krčevito joče, ko pristopi oče, in ga strese)'' Oče: ''(mehko)'' France! Daj! pojdiva domu. 

==IV. NOTTURNO.== 
''(Ječa v Tranči, v katero prideš skozi težka z železom obita vrata po stopnicah iz pritličja. Na desni malo zamreženo okno v precejšnji višini, na levi ob steni kamena klop, ob nji na steno priklopljena navzdol spuščena, surovo obdelana mizna plošča. Na nji vrč, kruh in nekaj jedil v lončenih posodah. V kotu par šopov slame, blazina in posteljnina. Ko se dvigne zastor, je čuti iz daljave pritajen korak na posavah mestnih godcev. Takoj nato zvoni iz manjše daljave večerni zvon avemarijo. Večerna zarja se tekom akta prelije v mrak in temo.)''

==1. prizor.==
Lucija: ''(V sivi halji, železje na rokah.)'' Že h koncu se nagiba dan, poslednji dan... Skoz okence žari nebo... in v zlatu se tam zunaj koplje dol in plan... in solnce tone za gorami. Ljubljanice mi pod nogami šepetje tiho leni val. Piskači s stolpa so vrhá že odtrobili svoj horal, in s svetega se Jakoba razlega fin večerni zvon. Ave Marija! Ne daleč proč od tam, kjer bron nočoj drhti njegov, stoji košata lipa, zubori iz curkov bisernih vodnjak, pršeč rosi na tisti tlak, kjer deklica nedolžna ž njim tedaj sem prvič se sestala, in ž njim plesala. Tam prežil — ''(strastno)'' kot strela mi vtrezdil Krim — pa tudi sodbe mrki ris! ''(trezno)'' Kaj mislila sem, ko je niž in onih svetlih dni vesela potekla, da bo besnel v plamena plamenih nekdaj, ko tilnik moj bo trl in mlel! ''(trpko)'' In zdaj? Izprazniti trpljenja kelih sem morala do dna. Če kaplja zadnja v njem je še zastala — kaj naj pomeni ta? ''(vdano)'' A tudi njo posvetim tebi moj Andrej! In po tebi, glej nevtéžno koprnim in v železje vkovane, stezam svoje roke po tebi. ''(iskreno)'' ki ljubi neomajno te moje srce.

==II. prizor.==
Lucija in Mati. ''(Mati in hči se objemeta in jočeta.)'' 

Mati: Ti revica! 

Lucija: Ne jaz! A ti! ''(jo pogleda od nog do glave)'' Kako si se mi posušila, kar oče je umrl! O vem, da tudi smrtjemu zakrivila sem smrt. 

Mati: ''(plaho, se bori sama seboj)'' Poglej, preljuba hči ... In zdaj od tebe tudi ti odhajaš! ... Sama naj ostanem, ter ob njegovem naj preranim ... in tvojem svežem grobu še preživljam težke svoje dni odslej naprej ... 

Lucija: ''(bolestno – naglo)'' O mati! Ne! Mati: ''(se ojunači)'' O pač! ... In vendar ni še vse zgubljeno. Še mogoče je rešitev ... hčerka bi ... kako! Lucija: ''(bridko)'' Rešitev? meni? — Ah življenje ne more biti opróščenje samo za mene, — to je smrt samo. 

Mati: ''(proseče)'' O ne govori mi tako. Poslušaj! ... ''(odmorno)'' ... Ko sinoči (obotavljaje od tod ... domov ... čez Žabjak, in zavijem v Pasju ulico ... ''(hoteno, odločno)'' iz njenih senčnatih ožin, tam, ... kjer se ulico od pot slaneti ... v svetli mesečini ... ob dveri ... naše hiše vsem ... ... moža ... zamotanega ... v plašč ... Kaj hoče tu? ... in ... Kdo je to? se ... vprašam ''(naglo)'' Niti poznati nisem mogla ga ... v bližini ko me govori: »gospa, — če mi dovolite ... bi z vami govoril par besed samo.« ... zaradi vaše hčere ...« Kdo ''(si hoče pridobiti časa z raztegnjenim pripovedovanjem)'' pa ste? — »Gospod tako povem vam vse ... mi reče ... ali smem? ... V imenu božjem! — pa vstopite! Takoj bo luč! — In zdaj hodite za mano! ... »Hvala, dobro bo tu v veži ... zamec, skromno ... gost v zadregi ... moj odvrne ... tajni, klobuk si sname širokokrajen ... in ko ... nanj pade pramen ... prost, ''(naglo)'' obraz zagledam razsvetljen ... 

Lucija: ''(razburjeno)'' Emilijan? Kdo?! .. Kdo je to? 

Mati: Sam ... vedno pravi ... Milan ... si ... Lucija: ''(trpko, mrko)'' Zadosti jih je eden sam. ''(Odmor.)'' Ta, ki je došel ... ljubá hči ... bil ... oni ... s. Sedal ... je planil, ''(kratek mučen odmor)'' 

Lucija: ''(plane kvišku)'' Kdo!? ... S Sedla!? ... rabelj! ''(dokajšno, grozavo)'' O Marija usmiljena! Čemu? 

Mati: ''(žalostno, resno)'' Lucija! ''(proseče)'' vrsnici zadnjo mojo nado! ah, glej življenje svoje mlado, in moje v njim! Če sebe ne, se usmili svoje matere. 

Lucija: ''(odločno)'' In kaj storim naj? Kaj želiš? 

Mati: ''(obotavljaje)'' Saj ... morda tudi sama ... veš da se po pravdi ... in postavah, že hočeš lehko oprostiš, odtegneš sodbi se krvavi — 

Lucija: ''(ki preide študijo, trpno)'' Ne boj se! ... vse izreči smeš! 

Mati: v stiski, plaho) ... če ž njim, ... če ž njim ... se ... poročiš! 

Lucija: ''(ironično)'' Torej me je pri tebi snubil! 

Mati: ''(priprosto)'' Ne! — Pravil je, da te je ... vzljubil, ko stala si na trgu tam ... in prosil me, da te pripravim, da pride na poset pa sam ... 

Lucija: ''(odločno, trezno, stvarno)'' Dovolj vsega! čemu sanjivim se pravljicam bi vdajal mož — saj kri manj rdeča ni od rož. Življenje moje mi izpalo samo, ker ... dete ... je ... končalo — še drug me, hujši ... greh teži, ''(no brez trpkega sarkazma)'' ki milostno mu dan izbori pred smrtjo in sramoto mi —! močno srce — moja samomor! ''(Odmor.)'' 

Mati: ''(rezignirano)'' Torej ni mogoče te oteti? Lucija: Ne! in si tudi ne želim. 

Mati: ''(obupano)'' Saj meni mesto ni umreti ''(sklene roki in pogleda proti nebu)'' nebeški Bog, daj ... te rotim! ''(odide plaho, skrušena in potrta)'' ''(Ječar prinese motno gorečo svetilko, se usmiljeno ozre po obsojenki, odide počasi in odpre vrata krvniku.)''


V. prizor.
''(Lucija. Rabelj.)''

Rabelj: Pravkar sem videl mater tvojo ... kot senca zbegnila plašna v solzah, molče je mimo mene — in jaz ... poznam usodo svojo.

Lucija: Če jo poznaš, čemu prihajaš? — Ni tvoja ura še prišla — Mar da na muki se naslajaš, prečudna slà te k meni žene? Ah! daj umirajočim — mir.

Rabelj: Težko ga dà, kdor s am ga nima. Kdor žeje mrè, kaj mar mu žrtve, če v skali sami sluti vir? In če vzbuditi treba mrtve ko čuvstev vse preplavi plima, slovo si vendar pribori. ''(refleksivno)'' Kar danes jaz sem, kar si ti — vse je življenje zagrešilo... Neurje me v dežele vaše je dečka divje navalilo.

''(trpko)'' Siroto pa neversko skor končati z mečem ni kazalo. Kam torej ž njo? — In če jokalo z besedo isto je gorkó, kot vam je dana, mi srce — ostal sem turška zver! — In kdo naj bo mu oče in rednik, če ne — krvnik!

''(bridko)'' Tako med Volovec in Grad na Sedlo tok me je zagnal usode. — Tamkaj je pomlad dni mojih mračna odcvetela, me z zagrenelostjo prežela, in tam sem to, kar sem, — postal: zaničevan šàpa, ki izvrši, kar drugih boljših srca in glave izvršiti brez sramú vele.

''(sarkastično)'' Sevé si z rok odečiš — križ a da opereš si srce in vest in dušo — ''(trdo)'' vode ni!

Naj sodi Bog! če res moj greh tako je velik. — A v nočeh brez spanja, ko čuvaj raz Grad je klical ure, ... tisočkrat razmišljal sem, če res ne gre, kot drugim, tudi meni mal kotiček saj na solncu; če utrinka drobnega samo ni sreče zame. ... In dejal sem si: da vzamem tod slovo, da čudes ne velja čakati, da srečo mora vsak iskati, sam z volje smelo si rokó! ... In vendar sem ostal!

Tajinstvena in čudna sila me zadržavala je tod. Ne vem zakaj, kako, odkod prišla je name — tu je bila! Prinesel sem jo že s seboj morda iz juga! ... Narod moj, ki v sužnosti vzdihuje kruti, rad mnogo sniva, mnogo sluti ... Jaz ... sin njegov, ... ''(da odtmev sebe, in da vstrpim)'' ... sem prav tako v neznosni, divji svoji boli ubežal v sén, ... in slutil ... tebe.

In dàsii nisem prej nikoli te vzrl, — trpeči tvoj obraz v valovih bujnih tvojih vlas se vendar zdi, da ga poznam, da gledal sem od nekdaj vanj, ah, da v spominu ga imam še iz otroških svojih sanj.

Dà, isti trpki je izraz krog ustn sencil nji i obraz, ki še spomin jedin svetal iz davnih dni mi je ostal: o zlata moja mati ti. Spomin, nikdar pozabljen in nikjer!

O vem, o vem, če še živi, kako bi te vzprejela, na prsi te prižela, Lucija tebe, svojo — hčer. Ne pomišljuj, — podaj rokó —, in prej kot luna pomladi se v drugo, čez plan, vrhè na jug pot nama skupna gre. Ne hóti, da jo hodim sam!

Lepo je tu, — a lepši tam. O ti ne veš, kako lepo! Kjer šume naše šelesté kjer reke naše z gor drvé, kjer v kolobarjih pod neba svodovi temnosmodrega ponosni orli krožijo, jih širijo in ožijo, kot straža sprepletavajo planin se naših, v doli pa citrone razcvetavajo, oranže po brdéh žaré, in trte sok medén rodé; kjer večna se pomlad smehljà; kjer naju nikdo ne pozna; kjer prošlost vsa, — le težek san na veke vse je pokopan. Lucija! — tam — ne reci: ne! — življenje novo so začne, in z njim pomlad cveteča, tam tudi nama srcá, Lucija, se vsvete!

Lucija: Besede čula sem, in sem spoznala da nikdar moči ni človeka ubiti v nas! .. Udaril si na skrite zdaj srca strune, .. ali jeka — pa v globocini duše mi razrite več kroj ne izvzvala. Potrgane so strune v nji! Kako bi tvoj je glas vzglasila, kako bi v tvojo se vživila, ko davno vse je v njej mrtvó, in vse pustó in vse temnó ... v puščinji zimski večna noč! A v tebi je življenje moč v tej kasni prekipela uri, ki čarobni v nji nosi ključ, da v svobodo odpreši se duri. Na nebu solnce, v srcu luč, noč za seboj — dan pred seboj — kaj bi z menoj?

Rabelj: Kaj bi s teboj? S teboj, ki v silni svoji boli srce nesrečno k tebi moli, ti blažena si med ženami, Ti! Ti! moj solnčni san! Ah v tebi sami vzblesteti moj le more dan! Brez tebe zame več ga ni — brez tebe groza je noči strašná samó, in večna bo.

Lucija: In ti se bojiš te noči? in drhtiš pred njo? In ljubezen tvoja ne sveti v nji, in me ali samo? Kaj naj ti povem? O, bodi mož — in ne obupuj —! ''(odmor)''

Rabelj: In to je vse, Lucija, čuj! — kar moreš reči mi? Tako naj grem?

Lucija: ''(po kratkem odmoru)'' Ne, ne! Tedaj, ko želj se ti vresniči čud, ko hrepenče ti oko zagleda tvoj domači kraj; ko stojiš ... spet na rojstne gruda tedaj — se spomni mene, — in izroči ji pozdrave moje. In ko na očevine tleh, na prsih matere se svoje spet prvič odpočiješ izgubljeni sin, in solnce sreče zablisče v očeh, o naj tedaj ti zaigra, po licih zdrkne, pade na tla, na domovine tvoje sveta tla med njim in tebi — v moj spomin. ''(mu poda roko)''

Rabelj: ''(poklekne prednjo in ji hté poljubi roko)'' Ah, v tvoj spomin? O kar imam živeti dni, od njega živel bom samo, na uro to. In zdaj v slovo ... odpusti! Hvala ti Lucija! ''(se ostrmi)'' ''(odide potrt, pogleda se enkrat otožno nazaj, in izgine za vrati. Odmor.)''

==VI. prizor.== Lucija. France. ''(S suknjo pod pazduho, ogrnjen z ribiškim plaščem, v katerem nekaj skriva.)''

France: ''(prostodušno, iskreno)'' Lucija!

Lucija: ''(vzradoščena)'' Ti si France? ti nisi me pozabil?

France: ''(resnobno)'' Ah, kako bi te, ko mislil več in bolj sem nate v teh mesecih, kot prej kdaj...

Lucija: ''(grenko)'' Ah name ... name, ki poznat vsi težko grešnico me zdaj.

France: ''(možato)'' Kaj mar mi sodba in ljudje; ''(prisrčno)'' merilo moje je srce.

Lucija: ''(toplo)'' Vem, da si blag prijatelj moj, in vedno dober bil z menoj.

France: Kaj dober?! — Kot si zaslužila. Ni bila vaša hiša dom moj drugi? In si pozabila, ko oče je obolel, mati — ''(se prehiti)'' ničesar zabil ti ne bom —

Lucija: ''(odklanjajoče)'' Naj! ne govori dalje France!

France: ''(se ne da motiti)'' ... in mar se ne spominjaš več, ko ribe v hišo sem prinašal, in s srcem vedrim, vesele se nate, kot na praznik svet, od vas potem domov gredoč sem na klobuku za nageljji še blažen tvojimi ponašal!

Lucija: ''(resno, zamišljeno)'' Da, to so bili lepi časi.

France: Najlepše pa v vsi vrsti let je bilo za veliko noč, ko v divnem, bujnem svojem krasu razcvetala se je pomlad. Ah, da, takrat vsi, vsi ste: oče, mati, — ti — k nam na Fužine v vas prišli.

Lucija: ''(otožno)'' Zakaj raz mrtvi ta zaklad, zdaj pozabljenja prot odgrinjaš?

France: ''(otroško)'' Ah, da takrat ... ''(še se spominjaš?)''

Kako gorelo ti je lice, kako svetile se oči, ko prve trgala cvetice si po ledinah krog vasi. V zaspanih zvončkov tihli roj, v trobentice ž njim prešerni boj, v Marijinih srajčic sred vrta, v vijolic črede krog mejá je čudobajno pastrice ročica ti posegala, in kot metuljček bel — vesel po cvetju ti je begala. Lucija! mar si pozabila? ...

Lucija: Ne, Nisem! ... in saj veš cvetice sem od nekdaj zelo ljubila.

France: ''(veselo)'' To vem. In glej, zato ''(izmota šopek iz plašča in ga ji poda)'' prinesel šopek sem ti zal, iz njega rožnkravt dehti, ljubezen živa v njem gori, in rožmarin ...

Lucija: ''(tesno, žalobno, mrko)'' Ah, svoji bedni prijateljici ... zdaj ... v slovo poklanjaš ga ... pozdr ... v poslednji it!

France: ''(živahno)'' Ej, ne Lucija, ... ne tako! Pozdrav življenju ja ti prinašam iz prihrankov svojimi ... in kar ... zložili skupaj ... smo ... doma podkupili nočne sem ... stražarje. Kosmačev Gregor, njih glavar, je Zavogljan, in me pozna. In prav tako se za denarje nam Vrata Pisana odpro. Sicer stori, prinesem čásam, pa makov sok, kar treba bo. S tem mislim zadnjo sem zapreko za plot pognal. V najhujši sili zagrabil tudi bi za nož.

Tu imaš pilo! (z njo cepili železje si ... in tu obleko! ''(razmota zavitek oblek)'' na begu pa kmetica boš. Ko ura pojde na enajst, bom tu. In ko dvanajst, ležati mora davno že za nama mesto. Med borjem Volovca si cesto izberiva na Laze tja. Tam čaka brž brod. Čez Savo brž — čez Dolski kot, v gore naprej! In glej, ko nju dan pozdravi novi, Grmače skalne že vrhovi leže za nami, in pod nogami v dolini sniva še Drtija. A tam za njo, — sred šum — v Pečeh — za jamo vem na skalnih tleh — o tam na varnem boš Lucija.

''(Kratek odmor. France jo gleda vprašujoč, zmagovito.)''

Lucija: ''(rezignirano, a gorko)'' Na vsem kar mlada sesanjala, je glava ti, prisrčno hvala! ''(skoro materinsko)'' Vendar, moj mladenec dobri moj ... ni noči iti mi s teboj.

France: ''(presenečen, strmeč)'' Ne greš z menoj? Ne greš Lucija?

Lucija: ''(mehko)'' Dobrota, ki srce ti kiti, me s težo cepe ni ubija in vendar moram odkloniti, kar tvoja mi mladost ponuja. Če tudi danes vest se ne probuja, pa vendar kes ne izostane pozni, ko meni ne bi se izcelfle rane, in ti bi predramil se v blodnji grozni. ''(Odmor.)''

France: ''(nekoliko potrtjen, potem sanjavo)'' O koliko razmišljal sem o tebi! — Sam ne vem od kdaj ... Ah, ko žarel je dan vonjav, gorak, svetal krog mene: lesovi in goré zelene, zoreča polja plodovita, kjer ob modrico drzni slak prižet v objem tesan vasuje, in v ognju ljubosumnem mak razpaljen strasti se hudeje; in rázor poje: pet — pedí — po cvetni ajdi vse šumi; in čričkov godé zbor ubran; metuljev trop valhjà pijan; in spevov sladkih gaj zveni ... uhó se siltlo, okó je žejno pilo ... a prevzeta od vse divote in krasote s slepoto in meglo odeta — zavest spoznala moja ni, ''(pomiluje)'' ''(kar drugih davno že zavzele so oči)'' da dne brez solnca ... ni!

Lucija: ''(v mislih na Andreja)'' Ga ni! — o vem.

Lucija in France: ''(duet)''
Ga ni! — In vendar kaj vé o tem skrajnčkov v višavah polet, kaj vé na trati pisani cvet, in kaj metulj ob njem?
Cvetó ... dehté, pojó, ... vrvé odprte vesele do mrakov turbinah, in se radost beléga dné: ker solnce jim v srčecih drobnih, prižgalo sami je dan!

Lucija: ''(otožno)'' Naj noč jim nebena ga ne vtopi, naj čas ga nobèn jim ne zruši!

France: ''(sanjavo)'' Tako pijan svetlobe svetle v duši, in polno tihih pesni v nji — kaj bilo mar mi je vprašanj? ''(z očitkom, grenko)'' Iz vrta rožnobajnih sanj tuj moral me vik je in krik, za tebe vzdramiti me strah.

''(zamakneno)'' Potem ... je v mojih rokah ležalo drobno tvoje telo, revno in smrtnobledo tako ...

In vidim te še, ... kako si odšla bedna in ... samotna vsa, Krog belih rok poženje vrvi, ... In čujem jo še, ah, kako živo tvojih nog drsajo, medlo stopnjo trudnó.

''(razburjeno)'' O čujem, čujem, — kako vode šumé, slapovi grmé, Kolesja cvilečega stok in vzdihi duši valovita struga ... in kladiva težka fužinska bijó zamolklo ... trdó ... za zamahom zamah.

''(možato)'' A hujša in težja od njih padajo kladiva druga na tvojo nesrečno glavo. O groza, o strah!

Pod ónimi zemlja se stresa, pod temi pa moje srce. In tedaj je postalo tvoje — moje — gorje. Zazijal je pekel, in odprla so se nebesa — in koprena je pala!

A glava je zakričala: Ne, ne! Ni res!

''(milo)'' Ali srce je v prsih zadrhtelo, in kako: struna na goslih zaihtelo, in vse spoznalo, in vse priznalo, in vzvalovilo v vroče strasti neokretno silo svojo kri. in vprašalo: In res? ni — res?

In pal je jez ... Srce ga je porušilo vroče, vedoče, ... Lucija, ... kaj si mu ... ti!

Lucija: ''(vse v obupu)'' Dali ti nebó mu govoriti brani!

France: ''(slovesno, pobožno)'' Kar solnce prostrani poljani, da cvete pod njim in živi, kar pticam nebeski svodovi, in ribam studeni valovi, to meni, Lucija si ti!

Lucija: ''(presenečena, zbegana)'' Pod križem tolikih bremenom naj svojim naložim ramenom razmučenim še to najtežje zdaj? ''(Francetu, grenko)'' Nesrečno moj prijatelj, o zakaj ni vse, kot bilo je, ostalo, zakaj se daljni srce spalo?

France: ''(nežno)'' Ni moglo, ni moglo, Lucija! o tebi je sanjalo, ... in se ni zavedalo ... ah, morda se celo v rahlih, plahih slutnjah balo, ... da ne bi ... izpregledalo. Toda — ko je tista ura prišla, in je potrkala nanje, se je predramilo, in si razložilo krepko sanjo v — spoznanje, si ozarilo svojo mladost, in si razkrilo svojo sladko, tiho skrivnost, ''(vzklikajoče)'' da te ljubi, ljubi! Lucija!

''(refleksivno)'' Ah tedaj je to srce vzgorelo, ko kres, na gori zapaljen, v plamen strm v ljubezni bujni razcvetelo v en sam se rožnat grm. Na tleh otroških zlatih dni mojih in tvojih Lucija je vskil, z bridkostjo trpljenja tvojega sem mu gnojil, in s solzo usmiljeno svojega, sem mu zalil.

In pognal je v popje in se razpel, in v dišečem žaru se razcvel, da zdaj v plamenih živih ves gori. Kot je nekdaj tam grm gorel na gori sinajski, in zdaj gori, in zdaj žari, bo gorel, in bo žarel, do konca dni, Lucija!

Lucija: ''(potrta)'' Kaj naj z bogastvom vsem brezdanjim tvojega srca, ki mi ga sipiješ pred noge v trenutku tem storim?

''(rezignirano, otožno)'' Usahnlo, mrtvo moje je srce, ... in jaz kakó, naj se ti oddolžim, nevednica, za vse, ne vem.

France: ''(ognjevito)'' Ti in nevednica! Svetnica, ki ni na tebi sence greha ni pokoriše se in trpiš za greh tuje, mučenica! Ah glej, jedina je uteha mi vera v te bila v teh neznosnih, dolgih, temnih dneh.

In če s krvjo se uroki res bila omadeževala, pa pezo stokrat s solz potoki, s krvjó si srčno si izprala!

Lucija: ''(stvarno, skoro trdo)'' Iz riznice zaklad zajel si bogate čiste duše svoje, in lastne bisere nadel si samo na sence bede moje. Ne varaj sam se! Mimo zmot na jasno, trdno kreni pot!

France: ''(obupno vije roki)'' O daj, ne zavrzi tega srca zaupaj ljubezni njegovi; pomisli, da nate sem v žanci gorjá, da z boli neznosne okovi, kot strah in obup jih rodi, prikovan, da z dušo sem celo nesrečno ti vdan, da nisem ves svoj, da sem tvoj!

''(koprneče)'' O ti, saj si dobra in blaga, da blažje in boljše od tebe ni — o daj mi sijati svoje oči, ne podi spred raja me praga. Kako naj brez tebe na sveti, odslej bi še mogel živeti? pogrešati tvojih belih lakti, pozabiti tvojih globokih oči, ne diviti zlatu v tvojih se vlas, in že duše izbrisati tvoj si obraz v grudi preseljen tiho v tebi ... in vse ... ki lepša, kot ... mavrica si nad vodo, kot rosa je v jutranji — zarji — ''(vrže se na kolena)'' ah ... kot sveta ... devica v — oltarji.

Lucija: ''(presenečena)'' Usmiljeni Bog! ... grešiti nikar! ''(s strahom, strogo)'' Nesrečni otrok, — ah, vstani vendar — Kaj govoriš ...? ''(Odmor.)''

France: ''(jo meri nenkrat nezaupno)'' Ah, ... ti se srdiš? ''(odmor)'' ''(bridko)'' In nimaš ... zame ... rešilne besede? Lucija! in mar ti ni moje nesreče in bede? Lucija! ''(strastno)'' In hočeš ostati? Ne maraš bežati? — Lucija! ''(Odmor.)'' ... in torej naj ... grem? —

Lucija: ''(izmučena, proseče)'' Ne morem ... ne smem!

''(Odmor.)''

==VII. prizor.== ''(Prejšnji, menih odpre vrata in gleda.)''

France: ''(rezignirno, grenko)'' Prišel po nebesa sem ... pkla temó ''(ogrne plašč, da se pripravi na odhod)'' odnašam pa v duši strti ... in če je življenje hotelo tako — saj bodiva združena v smrti...

''(trpko, mrko)'' ''(seže po nož, a zagleda meniha, roka mu omahne; gre povešeno glavo proti vratom)''

Lucija: Ah! svoji nikdo ''(tolažeče, rezignirano, dobrohotno)'' ne more uteči usodi...

Menih: ''(na pragu)'' ... Mir vam bodi!

France: ''(grenko)'' Mir? Da mir temè! ''(Krohota ubèli.)''

Lucija: ''(v težki grozi)'' France! France!

==V. GOLGATA.==
''(Moríšče na Friškovcu. Na levi strani v ospredji splošno znamenje — zidari križ. Zadaj na desno grmada, pred njo oder, na kateri vodi par stopnic. Na odru kol, stolica. Čo, vrvi v tleh pred tokom par železnih obročev, pred njim z žapenjem nepokritja kosa. Na desni sredi mala kamenita klopica. Na desni v ozadju par vodmotskih bajt, sicer pa razgled preko severnega, ljubljanskega, deloma z gozdiči poraslega polja, z griči in predgorjem, tja na Savinske planine. — Zgodnje jutro.)''

==1. prizor.== 

''(Meščani, meščanke, ljudstvo iz okolice, čakajoče na sprevod, v katerem ima priti obsojenka.)''

1. meščanka: Kakó hladnó, je jutro.

II. Mene kar mrazi...

III. Jaz vsa se tresem —

I. Da z zobmi šklepečeš!

1. meščan: Meni pa tako se zdi: vaš mraz je strah samó

2. ... Razburjenost ...

II. meščanka: ... deco lehko da!

I. Mar ni to groze kraj? Vrvi?

II. Vešala, kolesa, ognja meča?

I. Ta Friškovec?

III. Za vse sveta zaklade semkaj ne bi šla po noči.

1. meščanka: Ah, si ti boječa!

III. Že prav! A tukaj vendar straši ... na teh s krvjo opitih tleh.

II. Posebno v kvaternih nočeh.

2. meščan: ''(skrivnostno)'' Naj vam povem — ''(pomigne, naj gredo v stran)''

II., III. meščanka: Besedi vaši sledimo —

I., IV. meščanka: Dajte, govorite!

2. meščan: Stopimo v stran — in poslušnite! ''(umikajo se v stran; na njih mesto stopi druga skupina)''

''(Med pogovorom odstopivše skupine pride na oder France v pomečkani, povaljani obleki, razkuštran, neprispan, z mrakotem, bled, vpadlih lic, čisto propal; bolj pred se, potem nervozno prste na rokah, sede, se zopet dvigne, zopet sede, napravi par korakov sem in tje, in obstane topel v nemem obupu končno ob klopki.)''

==II. prizor.== 

''(Prejšnji, France.)''

France: Ah to je bila noč, ki si izmisliti ne more je hujše satan sam, ne drug je razigrati kot pekel! Kot da iz kleških jam škorpjonov voj na bore telo bi moje vsul se smel; bi vame kač zažrlo se tisoč, in se razpelo po telesu, in grizlo, vrtalo po mesu, po žilah mi rojilo in vlaknéh, suvalo, žgalo po kosteh, z jezikov škapinj preklanih uhó vbesnilo luliičavo, in s kladvi svojih glav tenkó udarjalo mi po možganih, — in z ognjem žéhi in klešč zobóvi — s sleči sokovi in otrovi, mrcvarilo srce medlo —!

Da, strašna noč! Ko sem s stopinjo vdiračo med grozom močvirnim drl, ko me na živem mesu žrl je volkodal, in me dušila je móre peza; ko škropila prhoga je s krvjo me vročo... V daljavi medli ... zar krvav krog mene ples pa vrtoglav kresnic in isker se žarečih... sov, risov in mrtvaških glav! — obrazov čudnih, spk, potvor! In vmes ječanje in škripanje, perot nevidnih prhutanje, ljudi, zveri pošastnih zbor! ... A iz gomazni se glasov vseh teh poraja, vstaja vse čas — en glas — Kot bučen stok grobov, kot burje rezek pisk, kot vidre satanskih blizg, strupen kot vik svojorji sred polnočnih host — in vsiljiv in grabljiv kot ščuke zolev in trnka lovna ost. In ta glas — se ves čas grohoče — stoče, vzdihuje — vprašuje:

Zakaj tako? Kako in odkod je prišlo, da ni hotela s teboj? Zakaj tako — fantič moj?! Strašno! Strašno! In zdaj sem tu! in vprašam: čemu?! čemu sem prišel? Kaj me je prignalo, ko zame končalo je vendar vse in ga ni več mostu med menoj in teboj! O Lucija, Čemu? — Čemu?

1. meščan: ''(pokaže na levo)'' O glej — gredo!

2. Pravkar zavili so na polje.

3. meščanka: Kako se smili žival mi bore!

II. In zaprti rešitve vsak je pot.

III. Morda ... pa vendar ne!

''(France se vzbudi iz svoje odrevenelosti in prične prisluškovati.)''

II. meščanka: Kako da ne?

Skupina deklet: Grozna je smrt, strašna!

III. meščanka: No, če jo rabelj — poroči — je svobodna, se govori —

IV. In pravijo, da v istini je snubil zanjo...

France: ''(razburjeno)'' Kaj? Kako —? On je poskusil se pri nji? ... In snubil jo? ... ''(progrozljivo)'' Ah da! — tako! Zato pogled moj, ko se vračal sinoči je iz ječe, plačal s pogledom mrkim je takó! Zdaj vem, kaj meni je ostalo. — Zdaj mi je jasno marsikaj! Pred mečem se odloči naj — Zato torej! ... Je — li mogoče, da za me niti vero malo ni bilo, kjer ljubezniv tvoje pa jaz zasanjal sem — morjé.

''(obupano)'' Ah, zakaj si mi to storila? Zakaj si ubila moja mlado, zvesto srce?


''(Sprevod: oddaleč mestne straže s helebardami, na čelu mestni praporšček. Za njimi bratovščina spokornikov v raševini in kapucah. Potem bratovščina smrtne groze Jezusove s križem in mučilnim orodjem. Mestne straže drugi oddelek in ječa. V sredi Lucija, ob njej menih — za njo krvnik in njegov pomočnik, prvi noseč na rami dvoročni meč. Mestni sluge, par malih mestnih svetovalcev v črnih, za njimi r: j dvanajstnikov v rdečih talarjih. Mestni st: g sod: m zzelom. Za njim sodnik v rdečem talarju, obrobljenim z zlatom in zlato verižico krog vratu. Mestne straže tretji oddelek. — Ljudstvo. — Prišleci se razvrste krog odra; ob stopnicah obstane rabelj in postavi meč prede. Pomočnik stopi na oder.)''

Bratovščine pojo: ''(Dies irae ko pride sprevod)'' — Quid tunc miser sum dicturus, quem patronum rogaturus, dum vix justus sit securus!

Menih: Čez brezno skoka se ne boj, brezmejna milost je neba, naj z roso svojo te navdá ki pot se ti odpira raja, kjer že nasproti ti prihaja

Lucija: ročice steza, koprni, da združi v gloriji s teboj nedolžni otročiček tvoj — In zdaj pogum, preljuba hči! Velja! Saj mi v življenju bil mi tuj — naj tudi v smrti se obnese. ''(ko gre po stopnicah mimo rablja)'' A ti prijatelj moj, zdravstvuj, in roka naj se ti ne trese! ''(Ko stopi na oder, se ozre naokrog, dočim pripravljajo pomočnik vrvi, halo itd.)'' Ko solnce gre umirat, zatonit v nočne teme, poljublja s poslednjimi žarki ljubeče doli in gore. Ah, v zadnje slovo poslednjikrat tudi poljubiv naj žalostno ravni vas zelene, vas solnčne planine in tebe ti biser, srce domovine, ti bela, ponosna Ljubljana, neznatna, neznana, in ljubljena vendar tako. — ''(v trenutku slabotnosti)'' Kakó, kako je vse prišlo? Moj časi so se stekli, moja ura je odbila. Dolg naj plača moja kri — Reci: Kam si me vodila, Kam, o kam, ljubezen ti!

In vendar kaj bilo brez tebe, ljubezen, bi naše srce? — Kaj bila usoda človeka? Kot megle in sence medlé.

Tercet ''(skupno)'' Lucija, krvnik, France: A ti ljubezen, ti si vse! Tema si luči, luč temè! Si blaženost nebeška, in ti njegov pekel! Pokoja brez miru žibèl, željá in sanj vraljivi most, bolesti slast, slasti grenkost, veselja jok, obupa smeh, Ti zlá krepost, krepostni greh, Ti lestva nad in grob po njiov, ti lek gorjup, sladk otrov, ti vere nomajni zid, ti ljubek vir, in val srdit strasti in koprnenja, ti zmisel ves življenja! ti luči čar si, ognja žar, moči slabost, slabosti moč, ti naših src si luč in moč vse si ljubezen ti! Ko rož opspe se tvojih vrt, srce zagrne večna noč.

ljubezen je mrtva! pozdravljena kraljica smrt — izpita čaša je do dna — Nad silo tvojo sile ni, in kjer ljubezen ne umiri človeka srca — kot dete ti ga umiriš, usmiljena gospa! O pridi pridi sladka smrt! ljubezen me rešila ni — usmili se me ti!

Lucija: ''(stoječa na odru)'' Jaz sem pripravljena. Kaj naj storim?

''(Pomočnik se ji približa, in ji hoče zvezati roki.)''

Sodnik: Poteka čas krvnik! Ne mudi dalje se, in končaj svoj posel —! Kaj odlašaš se ... si čul?

Rabelj: Da, čul, gospod sodnik. A da ustrežem, moral biti, če angeli cel ne, cel ne vrag, bi pol obeh — le človek ne, ki more, kakor vi čutiti, ki more kakor vi ljubiti — In — jaz, sem človek, vendar — le!

Sodnik: Kaj naj bo to? govori jasno!

Rabelj: ''(bridko)'' Kdaj za izpoved je prekasno? A grešnik ž njo odlaša vsak. ''(odmor)'' Ko davi sem na rame meč zadel in se na pot odpravil, ves svoje sile sem zastavil, da zmagam nad seboj misleč: Preveč moči sem si prisodil, za križev pot, ki sem ga hodil, za križ, ki vanj preli sem meč. In kar trpel sem in trpim še za — krvnika je — preveč.

Sodnik: Temnó je vse, kar govoriš.

Rabelj: ''(razburjeno)'' Pa bodi luč! Osvobodim naj se! Pribijte me na križ, sam se ne bom, — ne morem se. Ne morem! — Proč s teboj! — in naj se ne dotaknejo roké te moje več — in najmanj zdaj! ''(vrže meč po tleh)''

==3. prizor.== 

''''(Opatica nastopi s spremstvom ter ostane v ozadju)''''

... ko moral bi končati njo, ki vreden nisem, da bi ji nogé objeti bele smel, ''(se vrže pred Lucijo, ji objame noge in jih skuša poljubiti)'' s poljubi jih ljubezni blazne moje!

Lucija: Jaz sem na koncu svojih sil! — ''(v zadregi)'' da zadnje hipe mi teži tako! —

France: ''(ki je ves čas mrko gledal na obsojenko in rablja, skoči proti odru)'' ''(ironično)'' Teži? — Ne! ne! Naj jih sladi ''(strastno)'' z otrovom volje mlesti svoje, in kot v poročne naj noči sopari srce zanj tvoje zadrhti, ko pred nožice belokože obožuje položi v zamolklo plamenečem žari srca ti svojega mokrocvetoče rože.

''(stopi do ležečega krvnika, ga z levico potrese za desno ramo in ga dvigne v toliko, da si gledata iz oči v oči)''

''(sarkastično)'' Daj! digni žéni se, odmêni nevesta čaka, drugovi in svati! odprija naj se na stežaj! natrósi rož po meče žejni trati, in trajici zeleni poljube tiste svoje blazne daj! ''(bliskoma zdere nož izza pasu, mu ga zarine v srce in odskoči zopet v ospredje)''

Rabelj: ''(začudeno)'' Kdo? Ti? Da tako oči tudi moré? Zadel je srce, in smrtni obliva me znoj!

Lucija: Moj Bog, kaj storil si, France? —

France: Ti vprašaš še? udova ti neporočna! In vendar žena izgubljena, ''(mehko, bridko)'' kakó, kakó sem ljubil te!

Ljudstvo: O glejte, kaj ljubezen vse stori!

Rabelj: Umiram! — In prav je takó, da padel sem v prah pred teboj! Saj lepó in sladkó je izdihniti in umreti ob tvojih nogáh, o Lucija!

Lucija: ''(pristopi k umorjencu)'' Izhrepenel si, izkrvavel si —! In meč usmiljeni ti tvoj iz rok je pal! Kakó, kakó si nad menoj se kruto maščeval, rešitelj rešeni ti moj!

France: A mene — ni odrešil — in meni ni utešil ognjene žeje v prsih mi po njej!

Sodnik: ''(straži)'' Kaj se pomišljate? Naprej! in primite zločinca! Ne! Človeka se ubijati ne sme, in bodisi, da je — krvnik.

France: ''(cinično)'' Gotovo je, gospod sodnik! Vendar loviti in soditi se jaz ne dam. Sem svoj sodnik, sam svoj krvnik se sodim sam. ''(Se zabode in pade ob klopí na tla.)''

Lucija: Mogočni Bog! France! Nesrečni ti otrok!

France: Razbit ob skalah brod je moj — a ti srčé v slovo zapoj kot na vasi nekdanje dni: Ko ležem v volno tratvico in nagrem trudnó glavico, se zmislim tebe zvezdica, se zmislim tebe ljubica.

Dokler si mi sijala ti, sijale srečne so oči, kar si zašla, je pa temà, in luči ni, in sreče ni, kaj bi iskale še oči? naj jih zaprem — in naj umrem! ''(Umrje)''

Lucija: ''(ki je pokleknila ob njem in se razjokala)'' Izdihnil je in šel, ki v njem je bilo luči toliko, da usvetlje je megle njegovih sanj pred njim: očem, otroški veri vdanim pa načarala čudesne svore pomladi, cvetja, zlate zore, ljubezni mlade polne vse — in na zatonu pred nočjo, kot vešča mrka, zlosudna oblila z zarje jih krvjó! Zdaj sanjaj v miru, duša blodna! ''(Kleči ob njem kot okamenela)''

==4. prizor.== ''(Prejšnji. Opatica z dvema nunama in slugo.)''

Opatica: Lucija!

Sodnik: ''(jo zagleda in se obrne)'' O Nives, mati prečastita. Vi bili priča ste...

Opatica: Da vse sem čula, videla ... morda umela tudi, ko so skrita razgrinjala človeka srca se brezdna strašna pod vrhovi najvišjimi, ki luč neba zlati jih najbolj čista in svetla.

Dovolj je groze in krvi! Grobovi zapro naj žrela svoja. Od vicedoma oproščenje ''(poda pergament sodniku)'' prinaša ji obljuba moja.

Sodnik: Ohranjeno ti je življenje, pomiloščena si, Lucija! Bog sam je bil s teboj!

Ljudstvo: Ljudje, hvalite in slavite nebes in zemlje vsi gospoda!

Sodnik: Lucija glej! Očuval te je angelj tvoj — podarjena ti je svoboda!

Lucija: ''(topo)'' Kaj hočem z njo. Za žive le svoboda je samo.

Opatica: Lucija!

Lucija: ''(vstane in zagleda opatico)'' Ah, vi ste — mati, ste prišli ... izreči skoraj se bojim ... da enkrat — vidim — še oči ... njegove v vaših!

Opatica: Slédi jim! če bile zablode vodnice ti nekdaj, ko so zvabile te v vihar morja, pozabi in zaupaj se jim zdaj, ko te povedejo v miru pristan in rane ti zacelijo srca. Ki meni je v pokoji dušo samostan prijazna, tiha ti odpira vrata, in jaz na novo pot podajam ti roko —

Lucija: ''(po kratkem boju)'' O mati prečastita, mati zlata! Naj se oprem na njo in naj sledim tem ljubljenim očem. In če na prsih vaših se spočijem snom...

Opatica: ''(jo objame)'' Hči draga moja! — Semkaj na srce! — In naj bo pozabljeno vse gorje, in kar je bilo, vse! In odpuščeno vse... Tako nebesa so hotela, — ker mnogo si ljubila in trpela.</text>
      <sha1>d4a21k5tyiun1rbnhksn0i1ke0o7ifd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223796</id>
      <parentid>223795</parentid>
      <timestamp>2026-04-20T07:11:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <comment>/* II. OZIMNA. */</comment>
      <origin>223796</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="83479" sha1="bct58wzfecu1581k3mtekr9cqdxgm2p" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Rože ob potu
| normaliziran naslov = Dramska pesnitev v petih slikah
| avtor = Ivan Robida
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski narod 1924}}'' 
| vir = dLib {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

Dramska pesnitev v petih slikah.
''(Vse pravice, osobito pa pravica do predbebde in uglasbitve pridržane. — Napram odrom rokopis.)''

Osebe:
Tomaž Škof, vrvar in meščan ljubljanski.
Cecilija, njegova soproga.
Lucija, njiju hči.
Trine Kosanec, ribič na Fužinah.
Barba, njegova soproga.
France, njiju sin.
Maruša, rojene Marija della Costa, rejenka pri Kosančevih.
Emilijan, reče Milan Vučečić, mestni rabelj.
Marija Nives Agata, grofica Modruška, sedaj mati Timoteja, opatica samostana v Mekinjah.
Geza Nagy, pisar in faktotum grofa Modruškega.
Luka Novak, mestni sodnik.
Urban Boš, meščan ljubljanski.
Volbenk Orehovec, meščan ljubljanski.
Andrej, kovač,
Ambrož, fužinar, ''(oba na Fužinah.)''

Menih, mestni pisar, mestni sluge in stražarji, berič, ječar, rabeljev pomočnik itd.
Prisednikidvanajstniki notranjega sveta, člani zunanjega sveta, meščani, meščanke, plemiči, kmetje, kmetice, fužinarji, kovač, delavci, bratovščinarji itd.
Čas: leto 1450. — Kraj: Ljubljana in okolica.
Med vsakim dejanjem, izvzemši zadnje, ki se vrši drugo jutro po četrtem, poteče kakega pol leta.

=I. DRHTEČI LAN.=

Meščanska soba vrvarja Tomaža Škofa. Na obeh straneh okna v ozadju velike vrata, vodeča na stopnice in manjša, vodeča v drugo izbo. Sredi sobe miza s stol, omare, skrinje, sklednik s cinasto posodo in majolikami, preproge, cvetje. Ob oknu v kotniku dva stola, mizica in skrinja. Ob nji kolovrat, preslica. Na stenah nekaj svetlih podob, platenin, mrež, prej in predav. Na stolih mati in hči. Večer se dela. Proti koncu prizora pripravlja hči mizo za večerjo.

==I. prizor.==

Mati Cecilija: ''(skrbno poizvedujoč)'' In ti? ti ljubiš ga zeló ... zeló?

Hči Lucija: ''(premaguje se)'' Oh, draga mamica takó — ''(vnem, da ni prav,)'' a se mi zdi, ''(sramuje se)'' da bolj kot ljubega boga...

Mati: ''(karajoče)'' Kdo teh besed te je učil? Ko misel sama greh bi bil!

Hči: ''(vzhičeno)'' Jaz sem njegova ... čisto vsa ''(prostodušno)'' in on je moj!

Mati: ''(pomilujoč)'' Je tvoj ... je tvoj ...? Povej kakó...

Hči: Kakó... Takó, da poroči, čim preje me.

Mati: ''(oprezno)'' Če le ne motiš se, dekle!

Hči: ''(jasno)'' O mamica, poslušaj me! ''(važno)'' Ko lani sva iz cerkve šle ... na Svečnico, ... sem opazila ''(v zadregi)'' ga v prvič, da z ... nama gré. ''(raznežljivo)'' O velikí sem noči z njim, saj vé ... pa prvič govorila ... In od takrat ... ah, naj molčim! ... z nakladi je obšul mi svoje ljubezni mlado srce moje, kot jablan s cvetjem bujnim svoja tla.

''(tesno)'' Če usta vžrala bi ta, če bi legale te oči... ''(vstane, odkimava)'' Moj bog, saj to mogoče ni!

Mati: ''(resno)'' Pomisli kakega rodu. Pomisli kakega stanu je on, pomisli, kdo si ti!

Hči: To sem mu rekla tudi sama —

Mati: ''(pazno, napeto)'' In on?

Hči: Vse megle je razgnal; glavó mi vzdignil je z rokama, v oči se vgreznil in dejal, da dvom ljubezen vsako ubija, da strup najhujši je srca.

Mati: ''(po kratkem odmoru, ne brez ponosa)'' Ljubljane bele vseh hčera najlepša ti si, hči Lucija! In to brez cene tudi ni! Če le ljudje njegovi bi ne segli vmes! ... Tako je bilo, ko sta pred dvajsetimi leti — in morda več! — hotela vzeti se doktor Peter Munitillo in teta tvojega — Andreja ... grofica Nives Agata. On moral v svet je, — ona pa je kot novica Timotea tedaj vstopila v samostan; in lepi sen jo bil končan.

Hči: ''(odločno)'' Kaj bomo revne me žene; ah, z žensko hoté, storé. A on je — mož, — in veže ga beseda viteška, prisega.

''(po kratkem boju in pomišljevanju izvleče prstan z nedrij in ga ji poda)''

In glej, v poroštvo dneva tega, ko se zaroči je z menoj, obroček zlati drobni ta sam mi nadel na prst je moj!

Mati: ''(presenečena)'' Ah — krasen — prstan! In kakó žari rdeči v njem rubin!

Hči: Ljubezni naj žareče bo njegove — je dejal — spomin.

Mati: ''(sanjavo)'' Zdaj vidim, res te rad ima... ''(zamišljeno)'' In če vse dobro se konča. Na zimo bila bi poroka. ''(vzhičeno)'' Posestva bi prišla ti v last, gradova dva ti pod oblast. Ti sama pa, — gospa visoka, v sijaju, časti se blesteča, in vsem v zavist! O kaka sreča! V baržunu, svili bi hodila, v kočijah svetlih se vozila — se misliti na vse ne smem!

Hči: ''(veselo objame mater)'' In ne res, ko meni se potem vidva preselita z očetom? —

Mati: Ah — dà ... z očetom! — Vendar prej nčesar vedeti ne sme, dokler pred vsem nevesto svetom ne proglasi te tvoj Andrej. Naj oče le za prstan zve, ugane kòd ga je podaril, pa bi kot strela vmes udaril, posebno zdaj, ko tedne že skrbi težke moza more, da hodi tih — in nem okrog. Usmili se nas ljubi bog!

Hči: In pošlji nam svoj blagoslov!

Mati: Čuj, oče je že tu! Njegov korak je to...

==II. prizor.==

''(Prejšnji. Mojster Tomaž.)''

Mati in hči: ''(nekoliko vezano)'' Dober večer! ... ''(Mati odide po večerjo in jo prinese na mizo.)''

Tomaž: ''(temno, zamolklo)'' Dober večer!

Mati: ''(skrbno)'' No, kaj ti je, da še pogleda ne besede za ženo nimaš ne za hčer?

''(Tomaž hodi s težkimi koraki in mrkim čelom molče po sobi semtertja.)''

Hči: ''(se mu hoče približati)'' Preljubi oče...

Tomaž: ''(zlovoljno)'' Pusti me!

Mati: Jed skoro razhladi se v skledi.

Tomaž: ''(temno)'' Ne bom večerjal!

Hči: ''(proseče)'' Daj, prisédi samó ...

Tomaž: ''(rezko)'' Že prav! Le jejte same!

Mati: ''(v skrbeči slutnji)'' In ti ne boš? ''(odmor)''

Hči: ''(tiho)'' Jaz tudi ne! mi ne diši. ''(Odmor.)''

Mati: ''(vstane)'' Pospravi! —

Hči: ''(tiho, vezano)'' Ne ti! — Naj prestane zame... ''(Pospravi, odnese pribor venkaj.)''

==III. prizor.==
''(Tomaž, mati.)''

Mati: Dalj z molkom tem me ne pokori! Kaj ti je vendar? Zdaj govori!

Tomaž: ''(rezko in grozeče)'' Počakaj, da se vrne hči — potem ... vprašam!

Mati: ''(slabotno)'' Vprašal boš?

Tomaž: Da! Vprašal ... oče bo in mož... odgovoré pa: hči in — ti.

Mati: Kaj naj to bo?

Tomaž: ''(sarkastično)'' Takoj izveš! In hip le potrpeti smeš, kjer jaz več tednov sem trpel, in čakal.

''(Hči se vrne, pogleda očeta od strani boječe in plaho, ter se približa materi, ki je zopet sedla v kotnik. Odmor.)''

Tomaž: ''(se naenkrat ustavi pred njima)'' Zdaj sta tu obe; in vprašam vaju, če vidve morda pojasnite mi stvar: kaj danes v drugo že imel iskati je popoldne pri meni rateški pisar?

Mati: ''(malodušno)'' Kakó naj veva to midve?

Tomaž: ''(kratek odmor)'' Čemu li njemu bi vrvi? A če gospoda kdaj blago za rabo svojo potrebuje, ga tam naroča in kupuje, kjer svoj hrbet krivé pred njo. Tomaž ga ni in ga ne bo! Poznam te! Vem, da je takó.

Mati: ''(laže)''

Tomaž: Če torej veste, da ni stez med njima tam in med menoj — pa ne, da morda kako čez razpeli vi bi med seboj.

Mati: Tomaž!

Hči: ''(osupit)'' Preljubi oče moj! ''(Odmor.)''

''(Tomaž obe ostro meri.)''

Tomaž: ''(ironično)'' Tako torej?! Vezi so tu! A zdaj poprašam, kakšno so, da z njimi mogle brez sramu v oči bi zreti, mi lehko? Bi mogle to? Govori hči — čestita ... modruška ... grofica!

Mati: Pomiri vendar se Tomaž! —

Tomaž: ''(proti ženi ironično)'' Ah ti! — ki čisto vest imaš, ki nisi vedela zato, potuhe nisi ji dajala! in možu si na strani stala odkritó in zvestó, in res? O ti že govoriš ti nese! in več še, ti miriti smeš!

''(grenko)'' Čemu sedaj besede prazne? Da preje raje bi na razne glasove pazil bil prikrite, zbadljaje temne in očite... A žal, da nisem jih umel, dokler skrivnosti razodel ni danes v krvi mi Lovrin...

Hči: Sodar? — Sovražnik stari naš?

Tomaž: Prav ta, Cecilija! ... »Tomaž! — pohleven zlobè reče mož — »po vročem dnevu lep večer! sedaj pač več krvi ne boš vretenčil menda, ko ti sin rodbine take jemlje — hčer.« Kaj bilo to je sveti bog? Ob mizi vse se muza krog — V trenutku prvem ostrmim, a v mesu želo — zakričim: »kdo jemlje hčer: govori dajka — rogate vrže mi nazaj: »kdo jemlje jo, to vemo mi — če vzame jo — pa modra ti?« In kar sledilo je potem?! ... O ti ime pošteno moje!

Mati: ''(mreče)'' Poslušaj, oče: ali smem zdaj govoriti jaz? Poglej! vse bo še dobro ... saj takó hudó to ni, če dva mlada človeka res se ljubita... Pomisli vendar!

Tomaž: In kakó!

Tomaž: ''(ironično)'' Se ljubita! Res ljubita!

Hči: Gotovo, oče!

Tomaž: ''(ironično)'' In potem? —

Mati: Ko si osvobodi rokó, potem jo vzame za ženo — Me poroči!

Tomaž: ''(pomilujoče)'' Verjel očem, ušesom ne bi svojim skor! Res, čuden ve ste ženske stvor! in bolj se lehkovernost vaša. Kar želje vam gradov zgradi, na skalah vaši sanj stoje — Kakó? — nobena se ne vpraša Hudó je, da ne vidi hči, a hujše, da si slepa ti! Kdaj ste še čule, da plemič med vami je izbral ženo? —

Mati: Zgodi se tudi to lehkó.

Tomaž: ''(ironično)'' Da, pravih bajkah kraljevič zasnubi možsko skro s celo! V življenju trdih dneh pa ne, In pa besede svoje kdaj meščanu dane, vprašam se, prelomil ni plemenitaš?

Pisar: Le mirno, mojster! — Menda ni posebej treba utrditi, da o zakonu govoriti še v sanjah mrzličnih ne gre.

Tomaž: Dovoli, in ne besede več!

Pisar: Pač! Gospod grof vam v poravnavo, popolno tu ponuja spravo, — za vse kar bilo, morda bo — beneških rumenjakov sto.

''(Položi mošnjo na mizo.)''

Tomaž: ''(radi nesramnosti osupel, ne najde takoj besede)'' To naj bo res? Či vidim prav? Denar za čast, ime pošteno, za kri, življenje izgubljeno? — Jeli mogoče? Slišim prav? O ti zavratna, verolomna, svojat, brezsramna plemiška, vsa brez vesti in brez srca!

Pisar: ''(nesramno)'' Beseda vaša ni baš skromna, izbrana tudi ne...

Gospod Tomaž...

Tomaž: ''(v naraščajoči jezi)'' Ej, slabo, slabo me poznaš, gospode čedne hlapec tak. Iz hiše vun! — naprej čez prag ti in denar gobani tvoj.

Pisar: ''(se stisne skozi duri, cinično)'' Svet glava, vsaka ima svoj!

== V. prizor ==

''(Tomaž sam.)''

Tomaž: Le moja ne! — Kaj naj storim? O mojih slutnji mrki svit! Kot sredi morja brod razbit v temi brez jamborjev, krmila, ko žene neizprosna sila viharja ga v propast, — se zdim. Kdo mi pomaga, dobri bog?

''(Se vsede na stol in zre mračen tožno predse.)''

O ti nesrečni moj otrok! Kako sem ljubil te, gojil, se rasti tvoje veselil, kot v polju cvetnem tihi lan v pomladi pozni zasejan vzbrstela in vscvetela si, v sé solnca kos vzela si, toploto si prelila v glas, luč v zlati lan pa v svojih vlas, ki cvetja modrega ti smeh njegov je plah drhtel v očeh.

In zdaj ne več? Ne več? Morda pa vendar ni vse izgubljeno? morda le ne! A eno je treba — jasnost!

==VI. prizor==

''(Prejšnji. Žena iz sosedne sobe, pozneje hči.)''

Mati: ''(rahlo)'' Tomaž!

Tomaž: ''(brezobzirno)'' Kaj hočeš ti? Morda imaš pogovoriti se z menoj? pogovoriti se z menoj? A zdaj dekleta sem — takoj!

Mati: Unesi se Tomaž! Pozneje govoriš jo —

Tomaž: Ne! ne! takoj! ž njo sem... Lucija!

Mati: prosim, glej —

''(Lucija se pokaže med vrati.)''

Tomaž: Lucija, hodi sem! Tako —

Lucija: ''(joče)'' Iz vsega prosim vas srca...

''(Dekle pade predenj na kolena.)''

Tomaž: ''(jo prekine, zagrmi)'' Resnico hočem zdaj! Kakó, razumeš, daleč sta prišla, govori, ti in — on?

Mati: ''(osuplo)'' Saj to vendar mogoče ni!

Tomaž: ''(ironično)'' Tako? Mogoče ni? — Naj govori!

''(Hči molči in se v tih strah.)''

Mati: ''(tišno)'' Lucija zlata — čuj! — Povej!

''(jokajoča)'' Odreši me dekle — poglej — jaz te rotim —

''(Hči kleče krčevito joče.)''

Tomaž: ''(čaka še par trenutkov, potem rezignirano)'' Več treba ni! Molče je govorila glasno več kot dovolj — in vse je jasno, da luči same je tema.

Mati: ''(glasno zajoče, vije roki in se zgrudi na stol)'' Otrok nesrečni, zavedeni!

Tomaž: ''(stori par korakov opotekaje se, se postavi potem pred hčer, se grabi za glavo in pravi mrko in temno)'' Temà krog mene je in v nji tema brezdanja in strašna. Pa bodi!... In naj že konča ta noč, ki v njo si me pahnila mene kruto kakorkoli, ... če molk in jok današnji tvoj kdaj hiši tihí tej zanalila življenja novega bi dan, pa tvoja ga je tek končan pod streho to! — Ta dom podrl se zate je — in otrok moj je zame umrl.

''(divje, besno obupno)'' Odprt je tvoj! Zdaj venkaj v noč! In vina gor, da, vina! vina!

''(Ubeži po stopnicah.)''

Hči: ''(se dvigne in plakajoče vrže materi na prsi)'' Mati! Mati!

ZASTOR.

= II. OZIMNA.  =

Prospekt: Razgled z levega visokega brega Ljubljanice pod Fužinami po reki navzgor, tako, da je videti odločno skalovje in slapove, deloma tudi zgornji desni breg Ljubljanice. ''(Reke same, ki teče pod bregom, ni ugledati.)'' Ospredje odra tvori breg. Na njem njivica, s katere vodi steza k strugi navzdol na levi. Na obeh straneh nekaj drevja. Pod njim na desni ribiška koča, za katero blesti skozi vejevje fužinski grad.

Pred kočo miza in klop. Ob koči razpete ribiške mreže, obešene po kolih, na stene naslonjena vesla, potiskari in druga ribiška priprava. Ob klopi priprava zibel. Ves čas čuješ iz bližine šumenje vode in bobnenje slapov, med katero udarja težko kladivo nevidnih fužin na otoku v strugi, in zven železo z nakovala.

Iz daljave buče zamolklo ljubljanske zvonovi, sem pa tje zagrmi tudi medlo kak topov strel z gradu v mestu.

== I. prizor ==

''(Na njivi Maruša; France poteguje veslo, oče popravlja raztrgano mrežo, sedeč na trinožniku.)''

Oče: France, jaz skoro bom gotov.

France: Prav! Pa pripravit grem za lov.

''(Zadene veslo na rame, se pripravi za odhod in poje.)''

France: En — dva — tri, en, dva — tri! vzdigni veselo, vanj se vpri! kot vodomec sice soln, živega srebra je poln, da po njem se meče, bliska, in srce mi v prsih vriskà. En — dva — tri, en — dva — tri ej, nad ribicem ga ni.

''(Hoče po stezi k vodi.)''

Maruša: ''(zbadljivo)'' Še čudo, da od doma greš!

France: Kaj ti je vendar spet, Maruša?

Maruša: In večje to, da sploh se smeš —

France: Ej, ti si pusta!

Maruša: Ljuba duša, zato pa ti saj nisi pust, in kot studenci vro iz ust besede ti, če govoriš s predivasto grofičnico.

France: ''(ozlovoljen)'' Kot z drugo vsako! Nehaj že!

Maruša: Že prav. A eno pomni le: ni zložna vsaka pot navzgor. In kakor mestni — tvoj ... peškór, tako se ... v to vobitnico je vel že marsikteri — klin!

France: ''(kafeteremu zabavljanje preseda)'' Ej, teci, neutrudni mlin! naj te ne motim v tem veselji — le jezikaj in pridno melji!

''(Odide.)''

Maruša: ''(preteče)'' Ej, ne razumem me France! ''(sama zase jezno)'' Kdo jo je klical? Proč naj gre. Dotlej ne bo pri nas miru...

== II. prizor ==

''(Oče, Maruša, Barba.)''

Barbara: ''(stopi iz koče)'' Kaj nista šla še?

Oče: Menda ne, kot vidiš!

Barbara: ''(gleda po cesti)'' Gledat sem prišla, če vedno še ne gre gospa. Kje se mudi? ''(jo zagleda)'' ah! — je že tu! Pozdravljeni!

== III. prizor ==

''(Oče, Barba, mati Cecilija, Maruša.)''

Cecilija: ''(vzdihne)'' Bog dober dan vam daj! Saj zame bil je hud.

Barbara: Zakaj? Kako?

Cecilija: Ah, nov in krut zadel je vdarec mi glavó. Glej, k vsej nesreči mi zboli se davi mož!

Barbara: Saj čudo ni!

Cecilija: Kaj pa Lucija? Ah sedaj seveda priti več tako pogosto možno mi ne bo!

''(Krčevito tihi, potem Barbí skrivoma.)''

In nekaj še! — pa bog ne daj, da zvedela Lucija bi —

dokler se nam ne umiri! — Bog resvice usmili se!

''(Gleda previdno krog sebe.)''

Kaj jo še čaka! ... Njen... Andrej... se danes... z drugo poroči!

''(Ihti pritajeno.)''

Barbara: Nebeški bog, pa vendar ne!

Cecilija: Tako je, žal. A ne povej, ne črhni niti ji besede. Saj umorila bi jo ž njo.

Barbara: ''(jokajoče)'' Nesrečno dekle ti! Samo ... če pomnim se, ko sem služila pri vas še, ... ko sem smuzila na rokah nekdaj... telesce drobno to nosila ... Moj bog, kdaj mogla...

Cecilija: ''(glasno)'' Tiho zdaj — ... in pojdiva ž njo noter...

Oče: ''(ki jih ves čas nemo opazuje)'' Da. Je itd! Gotovo čaka težko že.

''(Odideta v kočo.)''

== IV. prizor ==

''(Oče, delavci in delavke prihajajo po cesti mimo koče.)''

Jože: Oče Luka, vi pa ziblijete na stare dni, kot pravijo ljudje — ha! ha!

Lena: Zato ne greste rib lovit!

Oče: Hodite vrše se solit!

Urh: In kaj pa milostna gospa?

Mina: Spacirajo ali so doma?

Špela: Kaj žlahtna dela grofica?

Katra: Grofica Pepa ali Mica?

Maruša: ''(zbadljivo)'' Lucija, sladko je ime — To ve najbolje naš France...

Urh: Kaj res ti ženiš se pri njej?

Vsi: Oho France, povej, povej!

Oče: Li v cerkvi vam vele morda se norčevati iz nesreče!

Lenart: Nesreče? Z grofom se spečati — česti ni vendar bolj sloveče!

Vsi: Resnica to, ha, ha, ha, ha.

France: ''(divje)'' Če z veslom kdo želi po glavi — besedo še — in jo dobi.

Maruša: Zdaj čuli ste! — pa še tajji —

Oče: Ti babnica se plet mi spravi — Vi pa na delo! — Kaj imate postajati zdaj tu? Naprej! — Vsak zase skrbi — sebe glej!

Maruša: ''(vsiljivo)'' Vi mestnih ženščin ne poznate...

Oče: Zdaj tiho! jezik že zobé!

''(K Franceu)''
A midva pojdiva, France!

''(Oče in sin odkorakata po stezi z mrežami in vesli k vodi, dočim so se vaščani že preje razšli.)''

== V. prizor ==

''(Cecilija in Lucija stopita iz koče.)''

Cecilija: Bolan je, glej, in sam doma — Jaz moram iti! Vedi pa, da čim utegnem, pridem spet.

Lucija: Na mestu tebe — sam obet —

''(prisluškuje, ko zvonovi zvone, potem vznemirjeno)''
A kaj je to? — Sèm od Ljubljane... zvonové, čuj... svetnao zvone ... kako pojo ... kako drhté!

Cecilija: ''(v zadregi, navidezno omalovažuje)'' Daj, pusti jih — le naj brné!

Lucija: ''(trdovratno, nervozno)'' Zakaj? čemu? — čemu zvoné?

''(odmor)''

''(proseče)''
Daj mati! Ne odhajaj še! ne puščaj, prosim, me same. Ah, meni je tako težko, ah, meni je tako tesno.

Cecilija: Ne morem več se dalj muditi... Lucija, z bogom!

Lucija: ''(dobrikujoče se)'' Mamiča, kaj res mogoče ni, da priti domov bi smela —?

Cecilija: ''(resno)'' Ne, dekle!

Lucija: ''(poseže vmes)'' Ne, — da ostanem, mati! Ne! Samo, da vidim ga, samo za kratek hip ... zvečer morda, ko me ne vidi nihče...

Cecilija: ''(strogo, boječa se nadaljnih prošenj)'' To ne gre Lucija. Ah, ne zabi, kaj ga zagnalo je ob tla. In zdaj, če te zazre, pa zgrabi naj ihta ga, naj besen srdi... in bila bi njegova smrt. Potrpi! ni vseh konca dni; a zdaj, veruj, še rana nova razrvana jedkega otrova, preveč skeli in krvavi.

''(Hoče oditi.)''

Lucija: ''(strastno)'' Ti greš? — Jaz grem s teboj...

Cecilija: Nikakor ne! ''(mečje, a hlastno)'' Zdravstvuj, Lucija!

''(k detetu)''
Ti pa mirno snivaj, srček moj!

''(proti Luciji)''
Do svidenja in bog s teboj!

Lucija: ''(rezignirano)'' Pa z bogom... Tudi ona gre! in nič ne ve, da mi srce je celo ena sama rana vsak dan na novo razruvana od domov črva in vesti.

''(Se zamisli.)''

Kje hodiš, ljubček krasni ti? Povej, s čim sem se zagrešila! Da te privede, ure ni. in pisma ni, ne obvestila!

''(Odmor.)''

''(razburjeno)''
Kako, kako, bi bilo mogoče, da tvoje bi vroče od mene se moglo srce obrniti, kako pozabiti bi moglo na mene kdaj?

Ah, tvoji poljubi — tedaj! Kako so goreli, žareli, kot breskve rudeče dehteče meso, kako so kopneli na ustih, kot njenjega soka slasti.

In tvoji objemi, strastni in tesni, kot vinske so trte v goricah se vzpeli po meni v trepetu opojnomamečem, in v snu koprnečem preželi — zajeli medlečo so dušo in blazno telo.

''(Pokrije si obraz z rokama, ihti, vzame okroka in izgine v gošč na levo.)''

== VII. prizor ==

''(Maruša pride zopet na pozorišče, pleve in gleda sovražno za odhajajočo. Odmor. Potem pride lakaj.)''

''(Strež iz ropa. Artist postane pozorno in gleda proti mestu.)''

Lakaj: Povej, deklić, sem prišel prav? So tu Kosančevi?

''(Pokaže na kočo.)''

Maruša: Da, prav!

Kaj pa želite?

Lakaj: Mar ne biva pri njih ... dalje vas že ... dekle, ... ''(omlovoljujoč)'' no ... gospodinja iz mesta?

Maruša: ''(zlobno)'' Pač nekaj takega zdaj skriva pri nas pod belim dnevom se. Kot vidim iščete Lucijo.

Lakaj: — Da njo!

Maruša: ''(vpre oči v daljavo vzdolž ceste na desno; potem zvedavo)'' A kaj je to? Vsa cesta pred gradom polna je ljudi?...

Lakaj: ''(malomarno)'' Žijala! Mi smo — trileški!

Maruša: ''(se vedno pozorno gleda)'' Gospoda?... Nun so s kočijo!

Lakaj: Da, opatica pripeljala se naša je in me poslala poizvedovat.

Maruša: ''(zavistno)'' In grof je z njo?

Lakaj: Gospod Andrej? ''(ogorčljivo)'' O tega ni; saj vendar pravkar uro to v Ljubljani se poroča.

''(Strež že topa.)''

Maruša: ''(presenečena)'' Kaj?

''(vzhičeno veselo)''
Da ženi se?! In res je to?

Lakaj: Ne čuješ z vseh cerkva zvonov, v proslavo ne z Gradu topov? Tako je stvar. A jaz nazaj zdaj hitro moram po gospo.

''(Se obrne za odhod in zagleda opatico.)''

Pa ondi že nasproti gre.

''(Odide svojí gospodi naproti.)''

Maruša: radostno) Ni slaba ta! To bo zijala, ko zvé! Visoko je letala, če nizko pade, prav ji je!

''(Opazuje sumljivo približajoče nune.)''

== VIII. prizor ==

''(Maruša, opatica z dvema nunama, lakaj.)''

Lakaj: ''(kaže na kočo)'' Tu prosim, vaša milost!

Opatica: Hvala!

Odstopi! ''(k nunam)'' Vê pa kje v bližini čakajte mene!

''(pokaže na levo)''

''(poveljajoče k Maruši, ko zagleda približajočo Lucijo)''
Ženska, zgrini za nekaj časa tudi ti!

''(Nuni se poklonita spoštljivo in umakneta nazaj. Maruša čmerno odide na levo ob njivi navzdol.)''

== IX. prizor ==

Opatica: ''(občudujoče Lucijo z otrokom)'' Da, ta je! In kako krasna! ki njenih mladih let življenje ljubezni varane trpljenje še z materinstvom ji zlati.

Lucija: ''(jo zagleda, plaho, sama sebi)'' Kaj hoče tuja tu gospa?

Opatica: Si ti Lucija, deklica?

Lucija: To sem.

Opatica: Lucija Škofova?

Lucija: ''(jo pazno motri)'' Da, Škofova!

Opatica: Tako? tako? In dete to? — Andrejevo? —

Lucija: ''(ugane koga ima pred seboj; vzradoščena)'' ... In vi? ... ste sestra — grofova? ... teta? moja Andreja čestita mati Timotea?

Kako podobni ste! Obraz, oči so iste, isti stas! —

Opatica: ''(trpko dobrohotno)'' In iste tudi so oči.

''(pogleda dete)''
Ki ž njimi dete se smeji?

A čuj! Kako mu je ime?

Lucija: ''(v zadregi)'' Ime? ... Fidelis mu vele —

''(se zajoče)''

Opatica: ''(grenko zase)'' Otrok in oče — skupaj žig!

''(Luciji)''
Fidelis — veliki je svetnik — Le nič ne joči, deklica!

''(odmor)''

Lucija: ''(naenkrat polna nade)'' In on? — on vas si je izbral? Ker sa me more, vas poslal? Ne res? O saj sem vedela, da me pozabil ni! O zdaj vse dobro bo! Kje je? Zakaj me pušča samo?... In tako ga dolgo ni...

Opatica: ''(v zadregi, ko spozna, da Lucija še ničesar ne ve)'' Ah, da na to ne morem, ljuba moja hči, ti, kot rada bi, odgovoriti! Resnica trda je, gospa! A jaz v tej uri sem prišla ne, da ti breme obtežim, a da ti morda ublažim, kar je na tebi ista kri, ki tudi v mojih žilah vre, in tvojega sinu polje, pregrešna zakrivila.

''(Lucija ne razume popolnoma kaj pomeni govor; opatica v naglici premišljuje, kako bi bremenjeni situaciji primerno nadaljevala, ne se bori sama s seboj.)''

Težko svoj križ nosila sem tudi duni in cej svoj čas, kot ti ga nosiš, danes — jaz. Tako sva sestri po usodi. Spoznati tebe pa in dete me želja gorak k tebi vodi k toči solze dvakrat svete, kot na žarjavi peči ljubezen dvojna jih rodi.

Lucija: ''(ki prične slutiti, da ji opatica ni prinesla zaželenega obvestila)'' Kako?

Ah, vse to — samo varljiv naj bo san za večno končan? ki v njem sem grešila, in eno edino iz njega rešila: tebe, ti dete ljubo! v ljubezni spočeto, v mukah znešeno, v bridkosti rojeno, moje dete sladkó!

Le ti si mi bilo oteto! A mimo trpljenja, moj otrok zlati kaj more ti dati nesrečna tvoja mati?

Ah, ustni so moji grenki, in trpkost je v moji besedi, od solz izžareli pogledi so mojih skelčih oči. In moja duša je bedna tako, da bolno je njene bridkosti telo,

da jada nasičen krvi je tok, z otrovom prepojen prsi sok, ki ž njim te popijem, ko v sivi samoti v neznosti sramoti vse dni — vse noči po njem hrepenim, ki tvojih nikdar osinele niso oči, in ki vsekdar ljubkujejo me, kedar pogledaš me ti!

Opatica: Ne obupuj, preljuba hči!

''(gre zamišljeno par korakov sem ter tja, potem)''
Ko nekdaj po prečuti noči skoz okna svi medlel je dan, up zadnji našel moj cvetoči od slane strupa je požgan. A treba bilo je živeti, in treba bilo preboleti, in ker življenje je trdo, dasti težko, — je vendar šlo.

In če sedaj se pokoriš zato, ker si vrejela, vedi da vera znamenje je — križ. Zaupaj sestrski besedi, ne misli, da si pobedila in išči v drugih težji bedi,

ki kaplja le bo v morju zdela vsa bol se tvoja, — si tešila.

Lucija: ''(ki je zamaknjeno gledala ves čas v dete, skoraj sama sebi)'' Če nama za vedno kdaj bi ugasle njegove oči... o potem — z materjo bedno dete nedežno bi ti isto volilo si pot, kjer ni prevar, ni zmot,... v teme večne noči.

Šla bi... oba, tako sama, a vendar skupaj, ljubček ti — midva oba, jaz in ti!

Opatica: ''(jasno, izbrano in izrazito v početku, potem omiljeno)'' Naj bo nesreča tvoja sveti, ki klasje bo zlato rodila, ki v sveto naj molitev kleti že v kali bi zpreminela. Ne sme srca ti zagreniti krivice, zla izkušnja težka — naj dušo ti poplemnita, odtori vrata ti nebeška.

Saj zveličar nas veleva odreči se in odpustiti! Naj v tebi glas njegov odmeva, odloči njemu se slediti. Tam najdeš mir svoj in pokoj — nesrečni revni otrok moj!

Lucija: ''(nepristopno, naenkrat, kot da se je vzbudila iz zamaknjenosti)'' A kje je on, gospa — Andrej?

''(odmor)''

Opatica: ''(usmiljeno)'' Li ljubiš ga zeló? povej!

Lucija: ''(vzhičeno)'' Ah, s silo duše svoje vse!

Opatica: ''(pomišljuje zamolklo)'' Andrej... je blizu... in tako neizmerno daleč... ''(solze jo zalijejo)''

Ne vprašuj, te prosim... več!

''(se ovstruri)''

''(hitro)''
In zdaj zdravstvuj!

''(odločno)''
Naj še poljubim dete!... ''(poljubi)'' Ti pa znaj: da čula bom v temi in bom molila zate!

''(gorko)''
Bog s teboj!

''(Odide počasi, se ustavi, odide, pogleda po prejšnjem valkah, ki ji pride nasproti in se ji poklonita. Lucija se zgrudi na klop, in zdi pred se.)''

== X. prizor ==

''(Lucija, Maruša.)''

Maruša: ''(osorno)'' Še delati nas ne pusti gospoda sveta! ''(škodoželjno)'' Kaj pa ti?

''(kratak odmor)''

''(strupeno)''
Kaj niso vzeli te s seboj, ko ženi v mestu grof se tvoj?

Lucija: ''(vznemirjeno)'' Kaj govoriš?

Maruša: ''(škodoželjno, zlobno, ostro)'' Nič me ne glej! Zdaj se poroča tvoj Andrej — seveda z drugo, ne s teboj! — Ne slišiš li, — kako zvoné?

Lucija: ''(prestrašena, zmedena)'' Kaj praviš?... se poroča? Kdo? Govori vendar!... ''(ah, kako tesno mi je pri srcu! Te nemirne slutnje!)'' — Reci, — kaj — je ž njim! Govori čujč — jasno!

Maruša: ''(cinično)'' Sem že, in tudi dosti glasno.

Lucija: ''(se stoprav sedaj zave novice)'' Da izneveril bi se moj... on meni — moj Andrej?...

Maruša: ''(zlohotno)'' Tako je!

Lucija: ''(razburjeno)'' Ne, ti lažeš! Da bi to...

== XI. prizor ==

''(Prejšnji, Barbara.)''

Barbara: ''(poseže vmes)'' Kaj pa imata?

Lucija: ''(sklene roke)'' Ti povej! povej, te prosim, po pravici, je resli, da je moj Andrej

''(si pokrije obraz z rokama)''

Maruša: ''(trdo)'' Zdaj čast izkažite resnici.

''(Barbara obupana.)''

Lucija: ''(obupano)'' Li čuješ, Barba? — Ti molčiš? —

Barbara: ''(po kratkem boju)'' Res je, Lucija, žal, da res!

''(Lucija se omesti.)''

Maruša: ''(trmasto)'' Resnico le sem govorila, kaj vsega drugega mi mar?

Lucija: ''(se vzbudi)'' O hvala! — saj je že prešlo. Več ne skrbita se nikar. Kar prosim se, ... jedno to, — pustita zdaj me samo.

Barbara: Koj, če mirna boš?

Lucija: ''(topo)'' O bom.

Barbara: ''(neznano)'' Ti moj preljubi Jezus.

''(Opažuje par trenutkov Lucijo, potem odide z Marušo v kočo.)''

''(k Maruši)''
Pojdiva!

==XII. prizor ==

''(Lucija sama.)''

O zdaj sem mirna! mirna vsa. Noč se vjasnila v dan je nov, ko zadnjih rožnih sem okov

O ljubi sveti, božji križ! Lucija, čuješ! ''(proti Maruši)'' Vidiš, kaj si s svojo zlobo naredila?

samoprevare se znebila, ki dušo zbegano doslej z ne lažizlatom sem mamila. Kar moglo se na svet poprej je vezati me, na življenje, vse z nado očarjeno trpljenje, ki dolgo noč, v solzah prečuto, a v tripajočih zvezd obuto verjeti v jutra zoro dà, — prenesti bol najhujšo zna, — ki veruje, ko obupuje, iz muk in nad verige kuje — ah, zame je minilo vse!

Ah, kaj naj storim — kam naj ubežim pred samo seboj? In če bi šla do konca sveta, bol moja z menoj bi romala!

Kje naj se skrijem pred njo? V kako temó naj se zavijem? kam naj ubežim?

''(pograbi otroka)''

In ti z menoj — ljubček moj!

Kako naj te samega tukaj pustim? v tem peklu gorjá?

Kako naj živiva, kako naj trpiva, poteptana — zaničevana od vsega sveta, in izdana od njega, ki nama srce je svoje zaprl — in naju brezsrčno je strl.

Zato pa zdaj ti ljubček moj, ko je vse za menoj, popeljem nazaj te v sveti raj!

''(zmedeno)''
Že vrata — se zlata odpirajo — in angelci miljeni svirajo — čuj, rajska godba igra! — v valove se zliva, preliva, šumlja — in sopot zubore in grgrajo, in curki šelesté in mrmajo,

vrtinci na goslih skrivnostnih ihté, v zanosu pesmi starodavne o boli človeški pojejo

valov jéže zamolklostemno — mračno. Kot orlje slapovi buče mogočni, Korali med njimi vrte poročni na svatbo šumno me vabijo s strastjo me čudesno grabijo... na divji ženitvanjski ples na smrtni ples —

vmes pa iz daljave zvonovi pojo slovesno in vendar bolestno tako, ah, da se zdi, da so akordi tresoči preliti v solze, kot svinec razbeljeni vroče, — pekó in da jih joče moje srce.

''(Odmor.)''

''(V težki zmedeni razburjenosti skoči kvišku in stopi na ivico brega.)''

Zvonovi zvonite, mogočno bučite — slapovi vi ž njimi hrumite, valovi — volkovi požrešni tulite,

''(steče k strugi navzdol)''

vskipite, vzemite me z vami seboj — strnite, zgrnite se nad menoj,

''(zabrede vodo)''

ve hladne vode, ve zelene vodi! Na stražo čeri razmajaj se jez — na svatbo — na ples — v potop! — v grob — v mokri grob!

''(v vodi)''

Že srebrnopena zmaja zelena v vitke tokove prelita grozno pošast valovita strašna besno po meni hlastà — se me ovija — grabi duši me, mori me...

— Jezus Marija!

''(Odmor.)''

== XIII. prizor ==

''(Za odrom: z one strani Ljubljanice)''

Ambrožev glas: Hej, hej! alo!

Volbenkov glas: Hojo ljudje!

Urbanov glas: Saj tone že.

Volbenkov glas: Tam v curku plove.

Barbara in Maruša: ''(pridrvé iz koče)'' Kaj pa je? Kaj se godi?

Ambrožev glas: Iz mesta... vaša... se gospođičina... topi...

Barbara: Rešite jo! rešite jo!

Vid: Prepozno bo! jo že zanaša v tolmun.

Barbara: France! Marija sveta! o!

Maruša: Že slači se! — France, ne hodi! Lepo te prosim.

Gašper: Je že v vodi.

Miha: Kot sulec plava!

Vid: Mah na mah — da jo prestreže.

Gašper: Toda vraga! Že tok divi jo preko prag.

Barbara: Zgubljena je! — o groza, strah!

Tone: Zagnal v vrtinec je zaliv.

Miha: Glej, roko belo dviga se in tone —

Gašper: Ali zdaj poglej!

Tone: Obleke kos —

Miha: Jo že ima! Za rame jo drži —

Maruša: Moj Bog!

Vid: Oba zgrabilo in požrlo je brezdanje brezno.

Barbara: Marija ti usmili se! Moj sin, moj sin!

''(vije roki)''

Maruša: France, France!

Gašper: Saj sta že tu!

Tone: Oba sta tu!

Barbara: O hvala večnemu Bogu.

Miha: Le sem France!

''(Ambrož, Volbenk in drugih kmetov, kmetic in delavcev je vedno več.)''

Ambrož: Kako krepko valove reže!

Gašper: Skoraj bo —

Volbenk: Je že pri kraju! Čakaj! Koj ti skočim na pomoč!

Jože: Postoj, ko čutiš tla pod seboj —

Barba: ''(ponosno, srečno)'' Moj preljubi sin!

''(Nekaj kmetov odhiti k strugi.)''

Maruša: ''(veselo mu maha z roko)'' France, France!

Barba: Na mah jo položite, Vid.

Anka: Kako je bleda, kakor zid.

Volbenk: Bojim se, da je že mrtva.

Matevž: Stresite jo!

Reza: In jo drgnite!

Mefa: Da oživite jo morda —

Gašper: Že diše zopet.

France: ''(vskličeno ob vodi neviden)''... še živi! Za hip odprla je oči.

Barba: Zahvaljen bodi sveti bog! Pred kočo gor jo prinesite!

Maruša: ''(zlobno)'' Ej, kje je pa sedaj otrok?

France: Po vodi oče ga lovi.

Volbenk: Pa pač zaman!

''(Lucijo prinese pred kočo.)''

Barba: ''(se skloni k utopljenki)'' Kako ti je Lucija moja?

Tone: Kmalu bo spet dobra!

Katra: Toda... vendarle — kako se je zgodilo to?

Špela: Kako? — Nesreče ni bilo —

Maruša: Torej je sama v vodo šla —

Volbenk: Da, res je to!

Ambrož: Saj midva sva s kovačem gledala oba.

Lena: Da samo sebe bi vtopila!

France: Kaj zbegan človek vse stori!

Gašper: Sedaj je dobro! — saj živi.

Maruša: ''(završči strastno)'' Ni dobro ne! Kar je storila, je velik greh in je zločin.

''(Odmor.)''

Lucija: ''(se zave, zamegljeno, sanjavo)'' Kje sem? — Kaj hočete, ljudje? O Barba, ti si? — Kaj je to?

''(Molk; vtopljenka se vjasnjuje.)''

Kje moje dete je? — moj sin?

Špela: Hinavka zdaj še vpraša: kje!

France: ''(vzhičeno ob vodi neviden)'' še živi!

Maruša: ''(završči strastno)'' Ni dobro ne, kar je —

Lena: Ki dete svoje je — umorila.

Maruša: ''(strastno)'' Morilka je.

Špela: Morilka — dvojna!

France: Da vas ni sram tako soditi!

Maruša: Ej, tvoja bol je preprosojna.

Urh: Tako je, da!

Lenart: Pred sodbo ž njo!

Jože: Pravici prosto zdaj stezo!

Barba: Čemu ste jo potem oteli?

Špela: Kaj treba dalj še govoriti!

Urh: Pošljite po beriče v grad!

Lenart: Na oder ž njo in vuz za vrat!

Mana: Saj že gredo!

Špela: Saj že gredo!

France: Kaj ste zverine? Ste zbesneli? brez duše ste, in brez srca —

Maruša: ''(porogljivo brzo vmes)'' Zato ga on preveč ima.

France: Da ni vam moči razumeti —

''(Lucija, ki ni doslej prav razumela situacije, ker so jo bila zopet vržena onesvestila, se zopet vjasni.)''

Lucija: Zakaj mi niste dali umreti?

Barba: Usmiljenje ljudje!

Maruša: ''(neusmiljeno, trdo)'' Čemu?

Lenart: V Ljubljano ž njo pred sodni stol!

Katra: Saj so že tu!

''(pokaže na beriče)''

Urh: Skoz prsi kol detomorilka pristoji!

''(Beriča prideta, stresta vtopljenko za ramena in jo polagoma postavita na noge.)''

I. berič: Le vstani, dekle, dvigni se!

II. berič: Podaj roké — takó — takó —

''(Sedeči roki svežeta in se pripravi z njo na odhod v mesto.)''

Lucija: ''(se vzravna kvišku, a se omahuje)''

''(grenko)''
Ah, tudi to! — Moj Bog — zdaj vse razumem. — Ni mi več težko. Kaj more biti boljše beden kdo, ki dano ni mu niti, da — umre.

''(Beriča napravita v gručo pot. Lucija se da odvesti.)''

France: ''(mehko, bolestno)'' Lucija!

Lucija: ''(se ozre nanj, mu pokima, hvaležno toplo)''
Hvala ti, France.

Zastor.

== III. ŠKRCAT IN BISERI. ==

Pozorišče: Stari trg v Ljubljani, približno pred zatiskim dvorcem, z galnimi razgledi po trgu proti Tranci, in delnim po Florijanski ulici. Na levi rovtov z balkonom nad balustrado. Iz balkona vrata v sodno dvorano. Z balustrade, na kateri je glava vhod v mestno hišo, nekaj stopnic. Na levi ob hišnih vratih moli iz stene železna roka, držeč v pesti gol meč.

Na levo od rotovža mogočna lipa, pred njim star kamnjen vodnjak, nekoliko v stran kamen sramote. V dvorani se vrši krvava sodba, pri kateri zaslišujejo priče, ki prihajajo in odhajajo. Mestni pisar in z balkona vskličuje. Pred sodiščem ljudska množica: meščani in meščanke, kmetje in kmetice s Fužin, v ozadju plemiška mladež. Mestne straže, mestne sluge. Na desni v ospredju samotarji krčnik z vrvjo v roki.

==I. prizor==

I. meščan: ''(prisede k skupini meščanov)'' Sevé, vas najti je povsod! Kaj ni še sodbe?

II. meščan: Skoraj bo!

III.: Saj že pri zadnjih pričah so!

I.: ''(zagleda krvnika, in se ironično na lahko prikloni)''
Oho! S Sotelske so gospod, če vidim prav, že tudi tu.

II.: O kaj pa da. Mudi se mu. — Turčinu, če le voha kri.

IV.: No, saj je krščen!

II.: Kaj za to? Volk se nikdar ne spremeni.

III.: O kje? Krstiti moreš ga, a prekristiti se ne da.

I. meščan: ''(pokaže proti sodni dvorani)''
In zdaj konča naj ovco to?!

II.: Če bi Tomaž iz groba vstal...

III.: In videl to...

IV.: Njegov deklič! —

I. meščanka: ''(goličava)''
Visoko letal, nizko pal!

II.: Ni bilo drugega je nič,

''(škrbasta)''
kakor prevzetnost!

II. meščan: E zakaj prevzetnost? Moška je bila, ... ponosna ... rekel bi morda...

III. meščanka: Kako pa! Naj le gleda zdaj!

IV. meščan: Za vašo milost bo prosila!...

IV. meščanka: In tudi v cerkev ni hodila...

II. meščan: Vsaj toliko kot vé.

III. meščanka: In če! — samó nakit razkazovat.

I. meščan: Vi greste k maši — v cunjah, mati.

II.: Kot more kdo!

III.: Zato ti vrat ljudem svoj daš občudovati.

I. meščanka: Nesramnost to!

II. meščan: In vi zobé!

I.: Jezike dolge pa obe!

''(Meščanke ogorčene odidejo v ozadje, meščani se smeje umaknejo v stran. Njih mesto zavzamejo kmetje.)''

Kovač: ''(pride s Fužinarjem v skupino)'' Midva sva že opravila. Zdaj je France... Potem pa ti Maruša!

Maruša: ''(osorno zbadljivo)'' Da bi javila se sama, treba se mi zdi. Vse so se sklicali — le mene se branijo. A jaz povem ''(strastno)'' resnico čisto, vso,... gospodí!

Fužinar:
To mora vsak, kogar zadene.

Maruša: O, jaz jim že oč odprem!

Fužinar: ''(kafeteremu preseda njena zagrizenost)'' Miruj, miruj, in tiho bodi, in takih ne ubiraj strun. S kovačem tu... zbrasti sva jo videla samó midva.

Maruša: ''(s triumfom)'' A jaz! — Ko v svedru je tolmun jo vil... kako je črn gavran''(pomembno)''se preletaval nad vodo...

Kovač: Saj precej v smrekah... malo v stran... gnezdili vsako leto so.

Maruša: ''(temno)'' A krčal ni za prazen nič. Jaz vem, kaj ta pomeni ptič. Če čarovnice vmirajo, krog njih se vrani zbirajo!

''(Kmetje se osupIi pogledajo, majejo z glavo, meščani prično prisluškovati.)''

Oče ribič: ''(ostro)'' Kaj se ti blede? Kaj noriš?

I. meščanka: O čarovnica tudi še!

IV.: Morda...

II.: Zakaj pa vendar ne?

V.: Moj Bog!

VI.: O sveti božji križ.

''(se prekriža)''

Kovač: To babje čenče so samo.

== II. prizor ==

''(Prejšnji, pisar se prikaže na balkonu.)''

Fužinar: ''(pokaže na Marušo)''
Zdaj duši mir, zdaj je na vrsti.

Pisar: Maria della Costa...?

Maruša: ''(nestrpno)'' Tu!

Kovač: ''(meščanom)'' To vse ni nič!

II. meščan: Kdo je pa to?

Kovač: Rejenka ribičeva. V Trsti prevzetna najdenka...

Fužinar: ... rodu neznanega, ki je menila, da vzame jo domači sin.

Oče: E, pridna bila je, poštena —

Fužinar: Vendar si nista zarečena —

Oče: In če bi hotel jo fantin...

Kovač: ''(meščanom)'' Poglejte, pravkar je iz veže zdaj stopil — to je on, France...

I. kmet: ''(smeje)''... ki šel Maruši je iz mreže...

II. meščan: ''(gleda)'' ... ki zdaj korak je svoj pospešil?

Kovač: ''(prikima)'' Ta bil je tudi, ki je rešil takrat Lucijo iz vode.

== III. prizor ==

''(France, ki je prišel od zaslišanja, in Maruša, ki se je prerila skozi ljudi do stopnic, se srečata na njih. France se skuša mimo nje zmuzniti.)''

Maruša: ''(grozeče)'' Le svoje vpiraj v tla poglede, ki njenih vpaljen verg goriš, in mimo mene brez besede, kot tujec nepoznan hitiš.

France: Daj mir in hodi svojo pot!

Maruša: ''(razburjeno)'' Mir naj mu dam? in krenem naj na svojo pot? Ste čuli zdaj? Kakó on govori z menoj. Ki bil nekdaj je ljubček moj.

France: ''(resno)'' To ni resnica. Nikdar ni, kot veš, iz mojih ust prišla le senca takega slovesa, ki mene nate bi vezala. Če si iz oblakov tja v nebesa dekle si samo most zidalo, si tudi samo krivo ti.

Maruša: ''(sarkastično)'' Jaz sem zidala za oba! Dasi nisva izgovorjena si bila, vendar tvoja žena postala bi, ve snnja vsa, da tujka ta ni k nam prišla. Odkar pa ta se je vselila, o več-emite mi, ljudje, s pogledi ga je omamila, in otrovala mu srce. Prečarala mu ga do dna zločesta čarovnica ta.

''(proti balkonu divje strastno)''
A če je voda ni hotela, ko bil nedolžen je otrok s teboj, naj vitez vesel se tvoj! — ti — boš — gorela!

''(Plane v hišo, France se zgubi med ljudstvom.)''

VI. meščan: Ta ženska kar strasti besni!

Kmet: Kaj hočeš? To je laška kri!

== 4. prizor ==

''(Pisar na balkonu.)''

I. meščan: Zdaj tiho!

II.: Mir!

III.: Tam na pomol pisar je stopil... kliče dol...

Pisar: Gospod Andrej grof Modruški?

VI. meščan: O tega lehko teden dni pozivlje še.

VIII.: Pa ga ne bo!

Pisar: ... grof Modruški?

Ljudstvo: ha! ha! Ga ni! Ga ni!

Pisar: Gospod Andrej grof Modruški?

I. plemič: ''(ironično)'' Ne nadlegujte ga, ljudje.

2.:''(smeje)'' Da dosti nimate nikol!

3. plemič: ''(izzivajoče)'' Mar ni vam ljubica dovolj, da razloži vam in pove —

1.:Kako se grof je izpljuval —

V. meščan: Ušivci! Jezik za zobe!

''(Vse potegne meče in navalí na plemiče.)''

II. meščan: Kdo bil je to?

I.: Pobè predrzno!

III.: Počakaj, koj vtrojim mu krzno.

VIII.: Prokleta plemiška drhal.

Krvnik: ''(ki je zasledoval ves čas pazno dogodek ironično)'' Jaz sem samó, samó — krvnik.

I. VII. X. meščan: Iz mesta ven!

VIII. II. XII. meščan: Proč z naših tal!

Ljudje: Hej straža! Straža!

''(Straža poseže mes, loči bojevnike in porine plemiče na desno v smeri proti St. Jakobški cerkvi.)''

== 5. prizor ==

''(Sodnik in par dvanajstnikov se prikaže na balkonu.)''

Sodnik:
Mir ljudje! Ne dajte se zavesti od krvi, da bi nad glavo zmagovala. Strastém kaj malokdaj gre hvala, Navadno pa jim kesli sledi.

Volbenk Orehovec: Gospod sodnik, imate prav! Vendar povsod so dane meje Dobroto je — vele — sirota, in vzrok svoj vsak ima pojav! A da bi k škodi še sramota nad nas prišla, — in da se smeje zlohotno ta, ki mi v obraz je — pljunil,... ne prenesem — jaz.

Meščani: Tako je! Da! Mi tudi ne!

II. meščan: Po mestu krog popivajo —

III.: Nas noč in dan izzivajo —

VI.: Žene nam zalezujejo, kot jagnje volk —

IV.: Potem pa se zveri še posmehujejo!

Vrban Boš: Gospod sodnik, in zdaj svoj glas naj dvignem tudi jaz do vas, prijatelj rajnkega Tomaža. Kdo kriv je vprašam, da med nami do kamna sramote straža gaz dela danes? da stoji najboljši naši vseh pred vami hčera najdenke zadaj hi? da nanjo čaka tam krvnik? Kdo kriv je, o gospod sodnik? Prijatelju se oddolžujem in zapeljivca obtožujem pred svetom vsem, meščani vi!

Ljudstvo: O tak gospod ni kriv nikdar! Da, ta je kriv! Tako je stvar. Kar njega naj obesijo! Naplejte ga na koló!

Sodnik: Zaman besede plameneče, moj tesno omejen je krog. A ki nihče ni uteče, je sodba, ko bo sodil Bog.

Vrban: Da, sodil bo! In ko obéh bo tehtal krivnjo, jen z ločin — nov: mene, tekel, fuzarín — spoznam bo lažjim, nego greh
njegov, ki sodbe zanja ni. Zato pa tudi dobro vem, da govorim iz srca vsem, če prosim zanj — milosti.

France: Ne, ne! Nič milosti gospod! za to siroto vseh sirot, samo pravice malo, in malo le usmiljenja, da led bi raztajalo,
krog vašega srca. Če res pravica slepa še tudi gluha bi bila, in bi beseda lepa odmeva v duši ne našla, — oči odprite vsaj,gospodje dragi in gospe, poglejte in povejte, ste videli od njenih kdaj bolj žalostne oči?

IX. meščan: Dovolj tega! — Dečak miruj!

I.: Nikar nad njim se ne huduj!

III.: Ti si zaljubljen fant!

==6. prizor==

''(Prejšnji brez sodnika. Lucija, krvnik za njo. Maruša, ki se zgubi med ljudmi.)''

Rabelj: Kdo? Kdo je to, ki jo ženo na kamen v halji sramote? In res naj bo? da bivala bi duša temna v podobi tej rajsko zori? Mar čar je pekla? Kar gledajo moje oči? V mrak meglen ves naokrog zavita se mi zdi, a kamor je njena noga stopila, se je megla umaknila, in vse je svetlo. Odkod ta luč svetla? Iz motnega olja ni vstala, iz luže močvirne ni vzšla! Kako se bi v taki krasoti razdiviti mogla, da dali je čudesa niso neba. In če že telesa lepoti bi vladala duše tema, pa vzvišeni sili te boli zagospodovati nikoli ne mogla bi tema srca. Za čelom tam polnim miline zločinskih ni misli tkanine kdaj mogel zapresti si vrag; in ustni z zlobam ostale vsekdar neprestopen so prag. In da bi kdaj mogle vmazati te lilije njenih se rok, iz blata da mogli kdaj vstati ločkvani njeni bi nog? Za to so prenežne, prebele, in davno bi že iztehtele, da vanje kanila se je kal.

Lucija: Božjega Mati Sinu! Daj da sramu žgoča redčica, ki biča mi lica, vso me zalije, vso me pokrije; da kot oblak plašču enak temnóškrlaten v se me zavije, in da me skrije, ščit blagodatén v moji sramoti, v kateri drhtim, v kateri medlim, kakor da stala bi v grešni goloti v množice sredi, od koder pogledi nje neizprosni merijo — perijo v revno telo, in muki neznosni s kruto slastjo dušo izročajo smrtno-bolnó. Sveta Devica, usmili se me!

7. prizor

''(Prejšnji; sodnik s spremstvom na balkonu.)''

Sodnik: Zagovor tvoj naj čujem zdaj. Imaš pojasniti še kaj?

Lucija: Ničesar več! Če greh mladost je, — sem grešila, če greh je vera, — sem grešila, in ah! — če je ljubezen greh težko in silno sem grešila.

Vem, da po tem ne vpraša pravica trda vaša. In kaj naj pulj lehák besede odtehta tamkaj, kjer dejanj svinčena peza govori, ... da ni iz čustev, nad in sanj, iz misli, strasti, zmot in bede usoda jih človeška sprede, in vrže megél v val zgosti.

Kjer dež pohleven je zemljó napojil in napolnil strugo, čemu izbrala pot bi drugo potoka, rek tok in val? A tam, kjer je vihar divjal, in zgnal vode je v veletok, in vse preplavil krog in krog, kjer dere, lomi ruši, trê, da vse pod njim pogiblje, mrè... kaj mar mu struge je, bregóv, okopov kaj, in kaj jezov?

Zanj mej in mer nobenih ni — na d njimi je — in sam je vse — kot so nad zakoni — sveta, in bodo — zakoni srca!

Kakor nevihta, kakor povodenj je name prišlo? in zlilo in pokopalo me je pod seboj. Jače od volje človeške je naše srce, zublji peklenski, luči nebeške v njem plamene.

Nad njim pa je On, ki vse vé, ki vidi tudi v moje srce, in čegar sodbe se ne bojim. On je z menoj! Vi pa sodite grešno telo!

Oče moj! V tvoje svete roke izročam svojo dušo mlado.

==8. prizor==

''(Prejšnji brez sodnika, ki odide v dvorano.)''

Krvnik: ''(jo usmiljeno gleda)'' Ah, te tvoje bedne oči so ena sama temna solza bridka, solzi, ki na tebi blisči, ti roža moja vitka. Morda je same grenkosti, bridkosti strupena, ta solza ognjena.

O da jo morem in smem vzeti, poljubiti in izpiti, in umreti mesto tebe... Lucija!

==9. prizor==

''(Prejšnji. Na balkon prikoračajo mestne sluge, eden od njih ima v roki drobno palico, drugi srebrno sodno žezlo. Sodnik s sedmimi svetovalci stopijo do ograje, na kar prične sodnik čitati sodbo.)''

Sodnik: Mi Luka Novak, kot svobodno izbrani sodnik in notranji prisednikov svet dvanajstnikov ljubljanskega našega mesta, po vesti najboljši sodeci obtoženko sno narodejstva podtaknjenega oprostili, sicer pa spoznali jo krivo, in sodbo izrekli na — smrt.

France: Nič ne žali! Nič se ne boj — ''(ob Luciji)'' Ne obupuj! jaz sem s teboj.

Ljudstvo: Na smrt! Obsojena na smrt.

France: Gorjé! To zmota je strašna.

Maruša: ''(divje)'' Naj žrelo jo požre pekla!

II. meščan: Ta divja strast!

III.: Ta črt!

IV.: Ta črt!

Posamezni: Zdaj v stran prepl! In red in mir!

Sodnik: Premotrili vse smo, in kazen do meje omiljeno skrajne, velimo izvršiti tako: Vodite to grešnico revno na Friškovec venkaj na polje, da sodi pravični jo meč! Potem pa krvnik na grmadi sežge naj telesne ostanke; prah in pepel njen naj zbere in naj ga po reki raztrosi tam, kjer je — grešila nekoč. Šibica zdrobljena, sodba izrečena? ''(Vzame paličico, jo prelomi in vrže obsojenki pred nogo.)''

Ljudstvo: Smrtna sodba izrečena... 

Sodnik: Lucija Škofova, si razumela? 

Lucija: Sem. Hvala vam, gospod sodnik. 

France: Lucija čuj! 

Maruša: ''(s satansko zločestim veseljem)'' In bo gorela! ''(zmagovita)'' Če živa ne, pa saj mrtva! ''(k Francetu sovražno)'' In tezgadi daj se z njo! 

Meščani: Proč s tabo! besna furija! Iz mesta ven! Naprej! ''(bereta Marušo v stran)'' 

Sodnik: Krvnik! Izročam ti obsojenko! ''(krvnik se neodločno približa z vrvjo v roki, katero bi moral obsojenki vreči krog vratu, in omahuje)'' 

France: Ne loti se je! proč roko! Zla lastni hrani zanjko vrat. Lucija, čuj! — nič se ne boj — Jaz čuvam te — Lucija: ''(žalostno)'' Zdravstvuj France! ''(hvaležno, prisrčno)'' če rodni ne, po srcu — brat! 

France: Lucija! Straža: Proč! Umakni se — Naprej! Na Trančo! Idimo! ''(Franceta, ki se nekoliko časa ruje s stražo, sunejo v stran, obstopijo Lucijo in krvnika, jih vzemo v sredo in odidejo proti Tranči. Ljudje se porivajo deloma za njimi, deloma se razidejo. France sedi na stopnicah, gleda za njo in joče jeze in žalosti.)'' 

France: ''(obupano)'' Nebeški Bog! Odhajaj! Gre! In jaz brez vse moči, sem — tu! ''(pokrije si obraz z rokama in krčevito joče, ko pristopi oče, in ga strese)'' Oče: ''(mehko)'' France! Daj! pojdiva domu. 

==IV. NOTTURNO.== 
''(Ječa v Tranči, v katero prideš skozi težka z železom obita vrata po stopnicah iz pritličja. Na desni malo zamreženo okno v precejšnji višini, na levi ob steni kamena klop, ob nji na steno priklopljena navzdol spuščena, surovo obdelana mizna plošča. Na nji vrč, kruh in nekaj jedil v lončenih posodah. V kotu par šopov slame, blazina in posteljnina. Ko se dvigne zastor, je čuti iz daljave pritajen korak na posavah mestnih godcev. Takoj nato zvoni iz manjše daljave večerni zvon avemarijo. Večerna zarja se tekom akta prelije v mrak in temo.)''

==1. prizor.==
Lucija: ''(V sivi halji, železje na rokah.)'' Že h koncu se nagiba dan, poslednji dan... Skoz okence žari nebo... in v zlatu se tam zunaj koplje dol in plan... in solnce tone za gorami. Ljubljanice mi pod nogami šepetje tiho leni val. Piskači s stolpa so vrhá že odtrobili svoj horal, in s svetega se Jakoba razlega fin večerni zvon. Ave Marija! Ne daleč proč od tam, kjer bron nočoj drhti njegov, stoji košata lipa, zubori iz curkov bisernih vodnjak, pršeč rosi na tisti tlak, kjer deklica nedolžna ž njim tedaj sem prvič se sestala, in ž njim plesala. Tam prežil — ''(strastno)'' kot strela mi vtrezdil Krim — pa tudi sodbe mrki ris! ''(trezno)'' Kaj mislila sem, ko je niž in onih svetlih dni vesela potekla, da bo besnel v plamena plamenih nekdaj, ko tilnik moj bo trl in mlel! ''(trpko)'' In zdaj? Izprazniti trpljenja kelih sem morala do dna. Če kaplja zadnja v njem je še zastala — kaj naj pomeni ta? ''(vdano)'' A tudi njo posvetim tebi moj Andrej! In po tebi, glej nevtéžno koprnim in v železje vkovane, stezam svoje roke po tebi. ''(iskreno)'' ki ljubi neomajno te moje srce.

==II. prizor.==
Lucija in Mati. ''(Mati in hči se objemeta in jočeta.)'' 

Mati: Ti revica! 

Lucija: Ne jaz! A ti! ''(jo pogleda od nog do glave)'' Kako si se mi posušila, kar oče je umrl! O vem, da tudi smrtjemu zakrivila sem smrt. 

Mati: ''(plaho, se bori sama seboj)'' Poglej, preljuba hči ... In zdaj od tebe tudi ti odhajaš! ... Sama naj ostanem, ter ob njegovem naj preranim ... in tvojem svežem grobu še preživljam težke svoje dni odslej naprej ... 

Lucija: ''(bolestno – naglo)'' O mati! Ne! Mati: ''(se ojunači)'' O pač! ... In vendar ni še vse zgubljeno. Še mogoče je rešitev ... hčerka bi ... kako! Lucija: ''(bridko)'' Rešitev? meni? — Ah življenje ne more biti opróščenje samo za mene, — to je smrt samo. 

Mati: ''(proseče)'' O ne govori mi tako. Poslušaj! ... ''(odmorno)'' ... Ko sinoči (obotavljaje od tod ... domov ... čez Žabjak, in zavijem v Pasju ulico ... ''(hoteno, odločno)'' iz njenih senčnatih ožin, tam, ... kjer se ulico od pot slaneti ... v svetli mesečini ... ob dveri ... naše hiše vsem ... ... moža ... zamotanega ... v plašč ... Kaj hoče tu? ... in ... Kdo je to? se ... vprašam ''(naglo)'' Niti poznati nisem mogla ga ... v bližini ko me govori: »gospa, — če mi dovolite ... bi z vami govoril par besed samo.« ... zaradi vaše hčere ...« Kdo ''(si hoče pridobiti časa z raztegnjenim pripovedovanjem)'' pa ste? — »Gospod tako povem vam vse ... mi reče ... ali smem? ... V imenu božjem! — pa vstopite! Takoj bo luč! — In zdaj hodite za mano! ... »Hvala, dobro bo tu v veži ... zamec, skromno ... gost v zadregi ... moj odvrne ... tajni, klobuk si sname širokokrajen ... in ko ... nanj pade pramen ... prost, ''(naglo)'' obraz zagledam razsvetljen ... 

Lucija: ''(razburjeno)'' Emilijan? Kdo?! .. Kdo je to? 

Mati: Sam ... vedno pravi ... Milan ... si ... Lucija: ''(trpko, mrko)'' Zadosti jih je eden sam. ''(Odmor.)'' Ta, ki je došel ... ljubá hči ... bil ... oni ... s. Sedal ... je planil, ''(kratek mučen odmor)'' 

Lucija: ''(plane kvišku)'' Kdo!? ... S Sedla!? ... rabelj! ''(dokajšno, grozavo)'' O Marija usmiljena! Čemu? 

Mati: ''(žalostno, resno)'' Lucija! ''(proseče)'' vrsnici zadnjo mojo nado! ah, glej življenje svoje mlado, in moje v njim! Če sebe ne, se usmili svoje matere. 

Lucija: ''(odločno)'' In kaj storim naj? Kaj želiš? 

Mati: ''(obotavljaje)'' Saj ... morda tudi sama ... veš da se po pravdi ... in postavah, že hočeš lehko oprostiš, odtegneš sodbi se krvavi — 

Lucija: ''(ki preide študijo, trpno)'' Ne boj se! ... vse izreči smeš! 

Mati: v stiski, plaho) ... če ž njim, ... če ž njim ... se ... poročiš! 

Lucija: ''(ironično)'' Torej me je pri tebi snubil! 

Mati: ''(priprosto)'' Ne! — Pravil je, da te je ... vzljubil, ko stala si na trgu tam ... in prosil me, da te pripravim, da pride na poset pa sam ... 

Lucija: ''(odločno, trezno, stvarno)'' Dovolj vsega! čemu sanjivim se pravljicam bi vdajal mož — saj kri manj rdeča ni od rož. Življenje moje mi izpalo samo, ker ... dete ... je ... končalo — še drug me, hujši ... greh teži, ''(no brez trpkega sarkazma)'' ki milostno mu dan izbori pred smrtjo in sramoto mi —! močno srce — moja samomor! ''(Odmor.)'' 

Mati: ''(rezignirano)'' Torej ni mogoče te oteti? Lucija: Ne! in si tudi ne želim. 

Mati: ''(obupano)'' Saj meni mesto ni umreti ''(sklene roki in pogleda proti nebu)'' nebeški Bog, daj ... te rotim! ''(odide plaho, skrušena in potrta)'' ''(Ječar prinese motno gorečo svetilko, se usmiljeno ozre po obsojenki, odide počasi in odpre vrata krvniku.)''


V. prizor.
''(Lucija. Rabelj.)''

Rabelj: Pravkar sem videl mater tvojo ... kot senca zbegnila plašna v solzah, molče je mimo mene — in jaz ... poznam usodo svojo.

Lucija: Če jo poznaš, čemu prihajaš? — Ni tvoja ura še prišla — Mar da na muki se naslajaš, prečudna slà te k meni žene? Ah! daj umirajočim — mir.

Rabelj: Težko ga dà, kdor s am ga nima. Kdor žeje mrè, kaj mar mu žrtve, če v skali sami sluti vir? In če vzbuditi treba mrtve ko čuvstev vse preplavi plima, slovo si vendar pribori. ''(refleksivno)'' Kar danes jaz sem, kar si ti — vse je življenje zagrešilo... Neurje me v dežele vaše je dečka divje navalilo.

''(trpko)'' Siroto pa neversko skor končati z mečem ni kazalo. Kam torej ž njo? — In če jokalo z besedo isto je gorkó, kot vam je dana, mi srce — ostal sem turška zver! — In kdo naj bo mu oče in rednik, če ne — krvnik!

''(bridko)'' Tako med Volovec in Grad na Sedlo tok me je zagnal usode. — Tamkaj je pomlad dni mojih mračna odcvetela, me z zagrenelostjo prežela, in tam sem to, kar sem, — postal: zaničevan šàpa, ki izvrši, kar drugih boljših srca in glave izvršiti brez sramú vele.

''(sarkastično)'' Sevé si z rok odečiš — križ a da opereš si srce in vest in dušo — ''(trdo)'' vode ni!

Naj sodi Bog! če res moj greh tako je velik. — A v nočeh brez spanja, ko čuvaj raz Grad je klical ure, ... tisočkrat razmišljal sem, če res ne gre, kot drugim, tudi meni mal kotiček saj na solncu; če utrinka drobnega samo ni sreče zame. ... In dejal sem si: da vzamem tod slovo, da čudes ne velja čakati, da srečo mora vsak iskati, sam z volje smelo si rokó! ... In vendar sem ostal!

Tajinstvena in čudna sila me zadržavala je tod. Ne vem zakaj, kako, odkod prišla je name — tu je bila! Prinesel sem jo že s seboj morda iz juga! ... Narod moj, ki v sužnosti vzdihuje kruti, rad mnogo sniva, mnogo sluti ... Jaz ... sin njegov, ... ''(da odtmev sebe, in da vstrpim)'' ... sem prav tako v neznosni, divji svoji boli ubežal v sén, ... in slutil ... tebe.

In dàsii nisem prej nikoli te vzrl, — trpeči tvoj obraz v valovih bujnih tvojih vlas se vendar zdi, da ga poznam, da gledal sem od nekdaj vanj, ah, da v spominu ga imam še iz otroških svojih sanj.

Dà, isti trpki je izraz krog ustn sencil nji i obraz, ki še spomin jedin svetal iz davnih dni mi je ostal: o zlata moja mati ti. Spomin, nikdar pozabljen in nikjer!

O vem, o vem, če še živi, kako bi te vzprejela, na prsi te prižela, Lucija tebe, svojo — hčer. Ne pomišljuj, — podaj rokó —, in prej kot luna pomladi se v drugo, čez plan, vrhè na jug pot nama skupna gre. Ne hóti, da jo hodim sam!

Lepo je tu, — a lepši tam. O ti ne veš, kako lepo! Kjer šume naše šelesté kjer reke naše z gor drvé, kjer v kolobarjih pod neba svodovi temnosmodrega ponosni orli krožijo, jih širijo in ožijo, kot straža sprepletavajo planin se naših, v doli pa citrone razcvetavajo, oranže po brdéh žaré, in trte sok medén rodé; kjer večna se pomlad smehljà; kjer naju nikdo ne pozna; kjer prošlost vsa, — le težek san na veke vse je pokopan. Lucija! — tam — ne reci: ne! — življenje novo so začne, in z njim pomlad cveteča, tam tudi nama srcá, Lucija, se vsvete!

Lucija: Besede čula sem, in sem spoznala da nikdar moči ni človeka ubiti v nas! .. Udaril si na skrite zdaj srca strune, .. ali jeka — pa v globocini duše mi razrite več kroj ne izvzvala. Potrgane so strune v nji! Kako bi tvoj je glas vzglasila, kako bi v tvojo se vživila, ko davno vse je v njej mrtvó, in vse pustó in vse temnó ... v puščinji zimski večna noč! A v tebi je življenje moč v tej kasni prekipela uri, ki čarobni v nji nosi ključ, da v svobodo odpreši se duri. Na nebu solnce, v srcu luč, noč za seboj — dan pred seboj — kaj bi z menoj?

Rabelj: Kaj bi s teboj? S teboj, ki v silni svoji boli srce nesrečno k tebi moli, ti blažena si med ženami, Ti! Ti! moj solnčni san! Ah v tebi sami vzblesteti moj le more dan! Brez tebe zame več ga ni — brez tebe groza je noči strašná samó, in večna bo.

Lucija: In ti se bojiš te noči? in drhtiš pred njo? In ljubezen tvoja ne sveti v nji, in me ali samo? Kaj naj ti povem? O, bodi mož — in ne obupuj —! ''(odmor)''

Rabelj: In to je vse, Lucija, čuj! — kar moreš reči mi? Tako naj grem?

Lucija: ''(po kratkem odmoru)'' Ne, ne! Tedaj, ko želj se ti vresniči čud, ko hrepenče ti oko zagleda tvoj domači kraj; ko stojiš ... spet na rojstne gruda tedaj — se spomni mene, — in izroči ji pozdrave moje. In ko na očevine tleh, na prsih matere se svoje spet prvič odpočiješ izgubljeni sin, in solnce sreče zablisče v očeh, o naj tedaj ti zaigra, po licih zdrkne, pade na tla, na domovine tvoje sveta tla med njim in tebi — v moj spomin. ''(mu poda roko)''

Rabelj: ''(poklekne prednjo in ji hté poljubi roko)'' Ah, v tvoj spomin? O kar imam živeti dni, od njega živel bom samo, na uro to. In zdaj v slovo ... odpusti! Hvala ti Lucija! ''(se ostrmi)'' ''(odide potrt, pogleda se enkrat otožno nazaj, in izgine za vrati. Odmor.)''

==VI. prizor.== Lucija. France. ''(S suknjo pod pazduho, ogrnjen z ribiškim plaščem, v katerem nekaj skriva.)''

France: ''(prostodušno, iskreno)'' Lucija!

Lucija: ''(vzradoščena)'' Ti si France? ti nisi me pozabil?

France: ''(resnobno)'' Ah, kako bi te, ko mislil več in bolj sem nate v teh mesecih, kot prej kdaj...

Lucija: ''(grenko)'' Ah name ... name, ki poznat vsi težko grešnico me zdaj.

France: ''(možato)'' Kaj mar mi sodba in ljudje; ''(prisrčno)'' merilo moje je srce.

Lucija: ''(toplo)'' Vem, da si blag prijatelj moj, in vedno dober bil z menoj.

France: Kaj dober?! — Kot si zaslužila. Ni bila vaša hiša dom moj drugi? In si pozabila, ko oče je obolel, mati — ''(se prehiti)'' ničesar zabil ti ne bom —

Lucija: ''(odklanjajoče)'' Naj! ne govori dalje France!

France: ''(se ne da motiti)'' ... in mar se ne spominjaš več, ko ribe v hišo sem prinašal, in s srcem vedrim, vesele se nate, kot na praznik svet, od vas potem domov gredoč sem na klobuku za nageljji še blažen tvojimi ponašal!

Lucija: ''(resno, zamišljeno)'' Da, to so bili lepi časi.

France: Najlepše pa v vsi vrsti let je bilo za veliko noč, ko v divnem, bujnem svojem krasu razcvetala se je pomlad. Ah, da, takrat vsi, vsi ste: oče, mati, — ti — k nam na Fužine v vas prišli.

Lucija: ''(otožno)'' Zakaj raz mrtvi ta zaklad, zdaj pozabljenja prot odgrinjaš?

France: ''(otroško)'' Ah, da takrat ... ''(še se spominjaš?)''

Kako gorelo ti je lice, kako svetile se oči, ko prve trgala cvetice si po ledinah krog vasi. V zaspanih zvončkov tihli roj, v trobentice ž njim prešerni boj, v Marijinih srajčic sred vrta, v vijolic črede krog mejá je čudobajno pastrice ročica ti posegala, in kot metuljček bel — vesel po cvetju ti je begala. Lucija! mar si pozabila? ...

Lucija: Ne, Nisem! ... in saj veš cvetice sem od nekdaj zelo ljubila.

France: ''(veselo)'' To vem. In glej, zato ''(izmota šopek iz plašča in ga ji poda)'' prinesel šopek sem ti zal, iz njega rožnkravt dehti, ljubezen živa v njem gori, in rožmarin ...

Lucija: ''(tesno, žalobno, mrko)'' Ah, svoji bedni prijateljici ... zdaj ... v slovo poklanjaš ga ... pozdr ... v poslednji it!

France: ''(živahno)'' Ej, ne Lucija, ... ne tako! Pozdrav življenju ja ti prinašam iz prihrankov svojimi ... in kar ... zložili skupaj ... smo ... doma podkupili nočne sem ... stražarje. Kosmačev Gregor, njih glavar, je Zavogljan, in me pozna. In prav tako se za denarje nam Vrata Pisana odpro. Sicer stori, prinesem čásam, pa makov sok, kar treba bo. S tem mislim zadnjo sem zapreko za plot pognal. V najhujši sili zagrabil tudi bi za nož.

Tu imaš pilo! (z njo cepili železje si ... in tu obleko! ''(razmota zavitek oblek)'' na begu pa kmetica boš. Ko ura pojde na enajst, bom tu. In ko dvanajst, ležati mora davno že za nama mesto. Med borjem Volovca si cesto izberiva na Laze tja. Tam čaka brž brod. Čez Savo brž — čez Dolski kot, v gore naprej! In glej, ko nju dan pozdravi novi, Grmače skalne že vrhovi leže za nami, in pod nogami v dolini sniva še Drtija. A tam za njo, — sred šum — v Pečeh — za jamo vem na skalnih tleh — o tam na varnem boš Lucija.

''(Kratek odmor. France jo gleda vprašujoč, zmagovito.)''

Lucija: ''(rezignirano, a gorko)'' Na vsem kar mlada sesanjala, je glava ti, prisrčno hvala! ''(skoro materinsko)'' Vendar, moj mladenec dobri moj ... ni noči iti mi s teboj.

France: ''(presenečen, strmeč)'' Ne greš z menoj? Ne greš Lucija?

Lucija: ''(mehko)'' Dobrota, ki srce ti kiti, me s težo cepe ni ubija in vendar moram odkloniti, kar tvoja mi mladost ponuja. Če tudi danes vest se ne probuja, pa vendar kes ne izostane pozni, ko meni ne bi se izcelfle rane, in ti bi predramil se v blodnji grozni. ''(Odmor.)''

France: ''(nekoliko potrtjen, potem sanjavo)'' O koliko razmišljal sem o tebi! — Sam ne vem od kdaj ... Ah, ko žarel je dan vonjav, gorak, svetal krog mene: lesovi in goré zelene, zoreča polja plodovita, kjer ob modrico drzni slak prižet v objem tesan vasuje, in v ognju ljubosumnem mak razpaljen strasti se hudeje; in rázor poje: pet — pedí — po cvetni ajdi vse šumi; in čričkov godé zbor ubran; metuljev trop valhjà pijan; in spevov sladkih gaj zveni ... uhó se siltlo, okó je žejno pilo ... a prevzeta od vse divote in krasote s slepoto in meglo odeta — zavest spoznala moja ni, ''(pomiluje)'' ''(kar drugih davno že zavzele so oči)'' da dne brez solnca ... ni!

Lucija: ''(v mislih na Andreja)'' Ga ni! — o vem.

Lucija in France: ''(duet)''
Ga ni! — In vendar kaj vé o tem skrajnčkov v višavah polet, kaj vé na trati pisani cvet, in kaj metulj ob njem?
Cvetó ... dehté, pojó, ... vrvé odprte vesele do mrakov turbinah, in se radost beléga dné: ker solnce jim v srčecih drobnih, prižgalo sami je dan!

Lucija: ''(otožno)'' Naj noč jim nebena ga ne vtopi, naj čas ga nobèn jim ne zruši!

France: ''(sanjavo)'' Tako pijan svetlobe svetle v duši, in polno tihih pesni v nji — kaj bilo mar mi je vprašanj? ''(z očitkom, grenko)'' Iz vrta rožnobajnih sanj tuj moral me vik je in krik, za tebe vzdramiti me strah.

''(zamakneno)'' Potem ... je v mojih rokah ležalo drobno tvoje telo, revno in smrtnobledo tako ...

In vidim te še, ... kako si odšla bedna in ... samotna vsa, Krog belih rok poženje vrvi, ... In čujem jo še, ah, kako živo tvojih nog drsajo, medlo stopnjo trudnó.

''(razburjeno)'' O čujem, čujem, — kako vode šumé, slapovi grmé, Kolesja cvilečega stok in vzdihi duši valovita struga ... in kladiva težka fužinska bijó zamolklo ... trdó ... za zamahom zamah.

''(možato)'' A hujša in težja od njih padajo kladiva druga na tvojo nesrečno glavo. O groza, o strah!

Pod ónimi zemlja se stresa, pod temi pa moje srce. In tedaj je postalo tvoje — moje — gorje. Zazijal je pekel, in odprla so se nebesa — in koprena je pala!

A glava je zakričala: Ne, ne! Ni res!

''(milo)'' Ali srce je v prsih zadrhtelo, in kako: struna na goslih zaihtelo, in vse spoznalo, in vse priznalo, in vzvalovilo v vroče strasti neokretno silo svojo kri. in vprašalo: In res? ni — res?

In pal je jez ... Srce ga je porušilo vroče, vedoče, ... Lucija, ... kaj si mu ... ti!

Lucija: ''(vse v obupu)'' Dali ti nebó mu govoriti brani!

France: ''(slovesno, pobožno)'' Kar solnce prostrani poljani, da cvete pod njim in živi, kar pticam nebeski svodovi, in ribam studeni valovi, to meni, Lucija si ti!

Lucija: ''(presenečena, zbegana)'' Pod križem tolikih bremenom naj svojim naložim ramenom razmučenim še to najtežje zdaj? ''(Francetu, grenko)'' Nesrečno moj prijatelj, o zakaj ni vse, kot bilo je, ostalo, zakaj se daljni srce spalo?

France: ''(nežno)'' Ni moglo, ni moglo, Lucija! o tebi je sanjalo, ... in se ni zavedalo ... ah, morda se celo v rahlih, plahih slutnjah balo, ... da ne bi ... izpregledalo. Toda — ko je tista ura prišla, in je potrkala nanje, se je predramilo, in si razložilo krepko sanjo v — spoznanje, si ozarilo svojo mladost, in si razkrilo svojo sladko, tiho skrivnost, ''(vzklikajoče)'' da te ljubi, ljubi! Lucija!

''(refleksivno)'' Ah tedaj je to srce vzgorelo, ko kres, na gori zapaljen, v plamen strm v ljubezni bujni razcvetelo v en sam se rožnat grm. Na tleh otroških zlatih dni mojih in tvojih Lucija je vskil, z bridkostjo trpljenja tvojega sem mu gnojil, in s solzo usmiljeno svojega, sem mu zalil.

In pognal je v popje in se razpel, in v dišečem žaru se razcvel, da zdaj v plamenih živih ves gori. Kot je nekdaj tam grm gorel na gori sinajski, in zdaj gori, in zdaj žari, bo gorel, in bo žarel, do konca dni, Lucija!

Lucija: ''(potrta)'' Kaj naj z bogastvom vsem brezdanjim tvojega srca, ki mi ga sipiješ pred noge v trenutku tem storim?

''(rezignirano, otožno)'' Usahnlo, mrtvo moje je srce, ... in jaz kakó, naj se ti oddolžim, nevednica, za vse, ne vem.

France: ''(ognjevito)'' Ti in nevednica! Svetnica, ki ni na tebi sence greha ni pokoriše se in trpiš za greh tuje, mučenica! Ah glej, jedina je uteha mi vera v te bila v teh neznosnih, dolgih, temnih dneh.

In če s krvjo se uroki res bila omadeževala, pa pezo stokrat s solz potoki, s krvjó si srčno si izprala!

Lucija: ''(stvarno, skoro trdo)'' Iz riznice zaklad zajel si bogate čiste duše svoje, in lastne bisere nadel si samo na sence bede moje. Ne varaj sam se! Mimo zmot na jasno, trdno kreni pot!

France: ''(obupno vije roki)'' O daj, ne zavrzi tega srca zaupaj ljubezni njegovi; pomisli, da nate sem v žanci gorjá, da z boli neznosne okovi, kot strah in obup jih rodi, prikovan, da z dušo sem celo nesrečno ti vdan, da nisem ves svoj, da sem tvoj!

''(koprneče)'' O ti, saj si dobra in blaga, da blažje in boljše od tebe ni — o daj mi sijati svoje oči, ne podi spred raja me praga. Kako naj brez tebe na sveti, odslej bi še mogel živeti? pogrešati tvojih belih lakti, pozabiti tvojih globokih oči, ne diviti zlatu v tvojih se vlas, in že duše izbrisati tvoj si obraz v grudi preseljen tiho v tebi ... in vse ... ki lepša, kot ... mavrica si nad vodo, kot rosa je v jutranji — zarji — ''(vrže se na kolena)'' ah ... kot sveta ... devica v — oltarji.

Lucija: ''(presenečena)'' Usmiljeni Bog! ... grešiti nikar! ''(s strahom, strogo)'' Nesrečni otrok, — ah, vstani vendar — Kaj govoriš ...? ''(Odmor.)''

France: ''(jo meri nenkrat nezaupno)'' Ah, ... ti se srdiš? ''(odmor)'' ''(bridko)'' In nimaš ... zame ... rešilne besede? Lucija! in mar ti ni moje nesreče in bede? Lucija! ''(strastno)'' In hočeš ostati? Ne maraš bežati? — Lucija! ''(Odmor.)'' ... in torej naj ... grem? —

Lucija: ''(izmučena, proseče)'' Ne morem ... ne smem!

''(Odmor.)''

==VII. prizor.== ''(Prejšnji, menih odpre vrata in gleda.)''

France: ''(rezignirno, grenko)'' Prišel po nebesa sem ... pkla temó ''(ogrne plašč, da se pripravi na odhod)'' odnašam pa v duši strti ... in če je življenje hotelo tako — saj bodiva združena v smrti...

''(trpko, mrko)'' ''(seže po nož, a zagleda meniha, roka mu omahne; gre povešeno glavo proti vratom)''

Lucija: Ah! svoji nikdo ''(tolažeče, rezignirano, dobrohotno)'' ne more uteči usodi...

Menih: ''(na pragu)'' ... Mir vam bodi!

France: ''(grenko)'' Mir? Da mir temè! ''(Krohota ubèli.)''

Lucija: ''(v težki grozi)'' France! France!

==V. GOLGATA.==
''(Moríšče na Friškovcu. Na levi strani v ospredji splošno znamenje — zidari križ. Zadaj na desno grmada, pred njo oder, na kateri vodi par stopnic. Na odru kol, stolica. Čo, vrvi v tleh pred tokom par železnih obročev, pred njim z žapenjem nepokritja kosa. Na desni sredi mala kamenita klopica. Na desni v ozadju par vodmotskih bajt, sicer pa razgled preko severnega, ljubljanskega, deloma z gozdiči poraslega polja, z griči in predgorjem, tja na Savinske planine. — Zgodnje jutro.)''

==1. prizor.== 

''(Meščani, meščanke, ljudstvo iz okolice, čakajoče na sprevod, v katerem ima priti obsojenka.)''

1. meščanka: Kakó hladnó, je jutro.

II. Mene kar mrazi...

III. Jaz vsa se tresem —

I. Da z zobmi šklepečeš!

1. meščan: Meni pa tako se zdi: vaš mraz je strah samó

2. ... Razburjenost ...

II. meščanka: ... deco lehko da!

I. Mar ni to groze kraj? Vrvi?

II. Vešala, kolesa, ognja meča?

I. Ta Friškovec?

III. Za vse sveta zaklade semkaj ne bi šla po noči.

1. meščanka: Ah, si ti boječa!

III. Že prav! A tukaj vendar straši ... na teh s krvjo opitih tleh.

II. Posebno v kvaternih nočeh.

2. meščan: ''(skrivnostno)'' Naj vam povem — ''(pomigne, naj gredo v stran)''

II., III. meščanka: Besedi vaši sledimo —

I., IV. meščanka: Dajte, govorite!

2. meščan: Stopimo v stran — in poslušnite! ''(umikajo se v stran; na njih mesto stopi druga skupina)''

''(Med pogovorom odstopivše skupine pride na oder France v pomečkani, povaljani obleki, razkuštran, neprispan, z mrakotem, bled, vpadlih lic, čisto propal; bolj pred se, potem nervozno prste na rokah, sede, se zopet dvigne, zopet sede, napravi par korakov sem in tje, in obstane topel v nemem obupu končno ob klopki.)''

==II. prizor.== 

''(Prejšnji, France.)''

France: Ah to je bila noč, ki si izmisliti ne more je hujše satan sam, ne drug je razigrati kot pekel! Kot da iz kleških jam škorpjonov voj na bore telo bi moje vsul se smel; bi vame kač zažrlo se tisoč, in se razpelo po telesu, in grizlo, vrtalo po mesu, po žilah mi rojilo in vlaknéh, suvalo, žgalo po kosteh, z jezikov škapinj preklanih uhó vbesnilo luliičavo, in s kladvi svojih glav tenkó udarjalo mi po možganih, — in z ognjem žéhi in klešč zobóvi — s sleči sokovi in otrovi, mrcvarilo srce medlo —!

Da, strašna noč! Ko sem s stopinjo vdiračo med grozom močvirnim drl, ko me na živem mesu žrl je volkodal, in me dušila je móre peza; ko škropila prhoga je s krvjo me vročo... V daljavi medli ... zar krvav krog mene ples pa vrtoglav kresnic in isker se žarečih... sov, risov in mrtvaških glav! — obrazov čudnih, spk, potvor! In vmes ječanje in škripanje, perot nevidnih prhutanje, ljudi, zveri pošastnih zbor! ... A iz gomazni se glasov vseh teh poraja, vstaja vse čas — en glas — Kot bučen stok grobov, kot burje rezek pisk, kot vidre satanskih blizg, strupen kot vik svojorji sred polnočnih host — in vsiljiv in grabljiv kot ščuke zolev in trnka lovna ost. In ta glas — se ves čas grohoče — stoče, vzdihuje — vprašuje:

Zakaj tako? Kako in odkod je prišlo, da ni hotela s teboj? Zakaj tako — fantič moj?! Strašno! Strašno! In zdaj sem tu! in vprašam: čemu?! čemu sem prišel? Kaj me je prignalo, ko zame končalo je vendar vse in ga ni več mostu med menoj in teboj! O Lucija, Čemu? — Čemu?

1. meščan: ''(pokaže na levo)'' O glej — gredo!

2. Pravkar zavili so na polje.

3. meščanka: Kako se smili žival mi bore!

II. In zaprti rešitve vsak je pot.

III. Morda ... pa vendar ne!

''(France se vzbudi iz svoje odrevenelosti in prične prisluškovati.)''

II. meščanka: Kako da ne?

Skupina deklet: Grozna je smrt, strašna!

III. meščanka: No, če jo rabelj — poroči — je svobodna, se govori —

IV. In pravijo, da v istini je snubil zanjo...

France: ''(razburjeno)'' Kaj? Kako —? On je poskusil se pri nji? ... In snubil jo? ... ''(progrozljivo)'' Ah da! — tako! Zato pogled moj, ko se vračal sinoči je iz ječe, plačal s pogledom mrkim je takó! Zdaj vem, kaj meni je ostalo. — Zdaj mi je jasno marsikaj! Pred mečem se odloči naj — Zato torej! ... Je — li mogoče, da za me niti vero malo ni bilo, kjer ljubezniv tvoje pa jaz zasanjal sem — morjé.

''(obupano)'' Ah, zakaj si mi to storila? Zakaj si ubila moja mlado, zvesto srce?


''(Sprevod: oddaleč mestne straže s helebardami, na čelu mestni praporšček. Za njimi bratovščina spokornikov v raševini in kapucah. Potem bratovščina smrtne groze Jezusove s križem in mučilnim orodjem. Mestne straže drugi oddelek in ječa. V sredi Lucija, ob njej menih — za njo krvnik in njegov pomočnik, prvi noseč na rami dvoročni meč. Mestni sluge, par malih mestnih svetovalcev v črnih, za njimi r: j dvanajstnikov v rdečih talarjih. Mestni st: g sod: m zzelom. Za njim sodnik v rdečem talarju, obrobljenim z zlatom in zlato verižico krog vratu. Mestne straže tretji oddelek. — Ljudstvo. — Prišleci se razvrste krog odra; ob stopnicah obstane rabelj in postavi meč prede. Pomočnik stopi na oder.)''

Bratovščine pojo: ''(Dies irae ko pride sprevod)'' — Quid tunc miser sum dicturus, quem patronum rogaturus, dum vix justus sit securus!

Menih: Čez brezno skoka se ne boj, brezmejna milost je neba, naj z roso svojo te navdá ki pot se ti odpira raja, kjer že nasproti ti prihaja

Lucija: ročice steza, koprni, da združi v gloriji s teboj nedolžni otročiček tvoj — In zdaj pogum, preljuba hči! Velja! Saj mi v življenju bil mi tuj — naj tudi v smrti se obnese. ''(ko gre po stopnicah mimo rablja)'' A ti prijatelj moj, zdravstvuj, in roka naj se ti ne trese! ''(Ko stopi na oder, se ozre naokrog, dočim pripravljajo pomočnik vrvi, halo itd.)'' Ko solnce gre umirat, zatonit v nočne teme, poljublja s poslednjimi žarki ljubeče doli in gore. Ah, v zadnje slovo poslednjikrat tudi poljubiv naj žalostno ravni vas zelene, vas solnčne planine in tebe ti biser, srce domovine, ti bela, ponosna Ljubljana, neznatna, neznana, in ljubljena vendar tako. — ''(v trenutku slabotnosti)'' Kakó, kako je vse prišlo? Moj časi so se stekli, moja ura je odbila. Dolg naj plača moja kri — Reci: Kam si me vodila, Kam, o kam, ljubezen ti!

In vendar kaj bilo brez tebe, ljubezen, bi naše srce? — Kaj bila usoda človeka? Kot megle in sence medlé.

Tercet ''(skupno)'' Lucija, krvnik, France: A ti ljubezen, ti si vse! Tema si luči, luč temè! Si blaženost nebeška, in ti njegov pekel! Pokoja brez miru žibèl, željá in sanj vraljivi most, bolesti slast, slasti grenkost, veselja jok, obupa smeh, Ti zlá krepost, krepostni greh, Ti lestva nad in grob po njiov, ti lek gorjup, sladk otrov, ti vere nomajni zid, ti ljubek vir, in val srdit strasti in koprnenja, ti zmisel ves življenja! ti luči čar si, ognja žar, moči slabost, slabosti moč, ti naših src si luč in moč vse si ljubezen ti! Ko rož opspe se tvojih vrt, srce zagrne večna noč.

ljubezen je mrtva! pozdravljena kraljica smrt — izpita čaša je do dna — Nad silo tvojo sile ni, in kjer ljubezen ne umiri človeka srca — kot dete ti ga umiriš, usmiljena gospa! O pridi pridi sladka smrt! ljubezen me rešila ni — usmili se me ti!

Lucija: ''(stoječa na odru)'' Jaz sem pripravljena. Kaj naj storim?

''(Pomočnik se ji približa, in ji hoče zvezati roki.)''

Sodnik: Poteka čas krvnik! Ne mudi dalje se, in končaj svoj posel —! Kaj odlašaš se ... si čul?

Rabelj: Da, čul, gospod sodnik. A da ustrežem, moral biti, če angeli cel ne, cel ne vrag, bi pol obeh — le človek ne, ki more, kakor vi čutiti, ki more kakor vi ljubiti — In — jaz, sem človek, vendar — le!

Sodnik: Kaj naj bo to? govori jasno!

Rabelj: ''(bridko)'' Kdaj za izpoved je prekasno? A grešnik ž njo odlaša vsak. ''(odmor)'' Ko davi sem na rame meč zadel in se na pot odpravil, ves svoje sile sem zastavil, da zmagam nad seboj misleč: Preveč moči sem si prisodil, za križev pot, ki sem ga hodil, za križ, ki vanj preli sem meč. In kar trpel sem in trpim še za — krvnika je — preveč.

Sodnik: Temnó je vse, kar govoriš.

Rabelj: ''(razburjeno)'' Pa bodi luč! Osvobodim naj se! Pribijte me na križ, sam se ne bom, — ne morem se. Ne morem! — Proč s teboj! — in naj se ne dotaknejo roké te moje več — in najmanj zdaj! ''(vrže meč po tleh)''

==3. prizor.== 

''''(Opatica nastopi s spremstvom ter ostane v ozadju)''''

... ko moral bi končati njo, ki vreden nisem, da bi ji nogé objeti bele smel, ''(se vrže pred Lucijo, ji objame noge in jih skuša poljubiti)'' s poljubi jih ljubezni blazne moje!

Lucija: Jaz sem na koncu svojih sil! — ''(v zadregi)'' da zadnje hipe mi teži tako! —

France: ''(ki je ves čas mrko gledal na obsojenko in rablja, skoči proti odru)'' ''(ironično)'' Teži? — Ne! ne! Naj jih sladi ''(strastno)'' z otrovom volje mlesti svoje, in kot v poročne naj noči sopari srce zanj tvoje zadrhti, ko pred nožice belokože obožuje položi v zamolklo plamenečem žari srca ti svojega mokrocvetoče rože.

''(stopi do ležečega krvnika, ga z levico potrese za desno ramo in ga dvigne v toliko, da si gledata iz oči v oči)''

''(sarkastično)'' Daj! digni žéni se, odmêni nevesta čaka, drugovi in svati! odprija naj se na stežaj! natrósi rož po meče žejni trati, in trajici zeleni poljube tiste svoje blazne daj! ''(bliskoma zdere nož izza pasu, mu ga zarine v srce in odskoči zopet v ospredje)''

Rabelj: ''(začudeno)'' Kdo? Ti? Da tako oči tudi moré? Zadel je srce, in smrtni obliva me znoj!

Lucija: Moj Bog, kaj storil si, France? —

France: Ti vprašaš še? udova ti neporočna! In vendar žena izgubljena, ''(mehko, bridko)'' kakó, kakó sem ljubil te!

Ljudstvo: O glejte, kaj ljubezen vse stori!

Rabelj: Umiram! — In prav je takó, da padel sem v prah pred teboj! Saj lepó in sladkó je izdihniti in umreti ob tvojih nogáh, o Lucija!

Lucija: ''(pristopi k umorjencu)'' Izhrepenel si, izkrvavel si —! In meč usmiljeni ti tvoj iz rok je pal! Kakó, kakó si nad menoj se kruto maščeval, rešitelj rešeni ti moj!

France: A mene — ni odrešil — in meni ni utešil ognjene žeje v prsih mi po njej!

Sodnik: ''(straži)'' Kaj se pomišljate? Naprej! in primite zločinca! Ne! Človeka se ubijati ne sme, in bodisi, da je — krvnik.

France: ''(cinično)'' Gotovo je, gospod sodnik! Vendar loviti in soditi se jaz ne dam. Sem svoj sodnik, sam svoj krvnik se sodim sam. ''(Se zabode in pade ob klopí na tla.)''

Lucija: Mogočni Bog! France! Nesrečni ti otrok!

France: Razbit ob skalah brod je moj — a ti srčé v slovo zapoj kot na vasi nekdanje dni: Ko ležem v volno tratvico in nagrem trudnó glavico, se zmislim tebe zvezdica, se zmislim tebe ljubica.

Dokler si mi sijala ti, sijale srečne so oči, kar si zašla, je pa temà, in luči ni, in sreče ni, kaj bi iskale še oči? naj jih zaprem — in naj umrem! ''(Umrje)''

Lucija: ''(ki je pokleknila ob njem in se razjokala)'' Izdihnil je in šel, ki v njem je bilo luči toliko, da usvetlje je megle njegovih sanj pred njim: očem, otroški veri vdanim pa načarala čudesne svore pomladi, cvetja, zlate zore, ljubezni mlade polne vse — in na zatonu pred nočjo, kot vešča mrka, zlosudna oblila z zarje jih krvjó! Zdaj sanjaj v miru, duša blodna! ''(Kleči ob njem kot okamenela)''

==4. prizor.== ''(Prejšnji. Opatica z dvema nunama in slugo.)''

Opatica: Lucija!

Sodnik: ''(jo zagleda in se obrne)'' O Nives, mati prečastita. Vi bili priča ste...

Opatica: Da vse sem čula, videla ... morda umela tudi, ko so skrita razgrinjala človeka srca se brezdna strašna pod vrhovi najvišjimi, ki luč neba zlati jih najbolj čista in svetla.

Dovolj je groze in krvi! Grobovi zapro naj žrela svoja. Od vicedoma oproščenje ''(poda pergament sodniku)'' prinaša ji obljuba moja.

Sodnik: Ohranjeno ti je življenje, pomiloščena si, Lucija! Bog sam je bil s teboj!

Ljudstvo: Ljudje, hvalite in slavite nebes in zemlje vsi gospoda!

Sodnik: Lucija glej! Očuval te je angelj tvoj — podarjena ti je svoboda!

Lucija: ''(topo)'' Kaj hočem z njo. Za žive le svoboda je samo.

Opatica: Lucija!

Lucija: ''(vstane in zagleda opatico)'' Ah, vi ste — mati, ste prišli ... izreči skoraj se bojim ... da enkrat — vidim — še oči ... njegove v vaših!

Opatica: Slédi jim! če bile zablode vodnice ti nekdaj, ko so zvabile te v vihar morja, pozabi in zaupaj se jim zdaj, ko te povedejo v miru pristan in rane ti zacelijo srca. Ki meni je v pokoji dušo samostan prijazna, tiha ti odpira vrata, in jaz na novo pot podajam ti roko —

Lucija: ''(po kratkem boju)'' O mati prečastita, mati zlata! Naj se oprem na njo in naj sledim tem ljubljenim očem. In če na prsih vaših se spočijem snom...

Opatica: ''(jo objame)'' Hči draga moja! — Semkaj na srce! — In naj bo pozabljeno vse gorje, in kar je bilo, vse! In odpuščeno vse... Tako nebesa so hotela, — ker mnogo si ljubila in trpela.</text>
      <sha1>bct58wzfecu1581k3mtekr9cqdxgm2p</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223797</id>
      <parentid>223796</parentid>
      <timestamp>2026-04-20T07:11:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <comment>/* III. ŠKRCAT IN BISERI. */</comment>
      <origin>223797</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="83477" sha1="5lyw1xylg3wx7rpge9hcbjxm10opbf4" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Rože ob potu
| normaliziran naslov = Dramska pesnitev v petih slikah
| avtor = Ivan Robida
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski narod 1924}}'' 
| vir = dLib {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

Dramska pesnitev v petih slikah.
''(Vse pravice, osobito pa pravica do predbebde in uglasbitve pridržane. — Napram odrom rokopis.)''

Osebe:
Tomaž Škof, vrvar in meščan ljubljanski.
Cecilija, njegova soproga.
Lucija, njiju hči.
Trine Kosanec, ribič na Fužinah.
Barba, njegova soproga.
France, njiju sin.
Maruša, rojene Marija della Costa, rejenka pri Kosančevih.
Emilijan, reče Milan Vučečić, mestni rabelj.
Marija Nives Agata, grofica Modruška, sedaj mati Timoteja, opatica samostana v Mekinjah.
Geza Nagy, pisar in faktotum grofa Modruškega.
Luka Novak, mestni sodnik.
Urban Boš, meščan ljubljanski.
Volbenk Orehovec, meščan ljubljanski.
Andrej, kovač,
Ambrož, fužinar, ''(oba na Fužinah.)''

Menih, mestni pisar, mestni sluge in stražarji, berič, ječar, rabeljev pomočnik itd.
Prisednikidvanajstniki notranjega sveta, člani zunanjega sveta, meščani, meščanke, plemiči, kmetje, kmetice, fužinarji, kovač, delavci, bratovščinarji itd.
Čas: leto 1450. — Kraj: Ljubljana in okolica.
Med vsakim dejanjem, izvzemši zadnje, ki se vrši drugo jutro po četrtem, poteče kakega pol leta.

=I. DRHTEČI LAN.=

Meščanska soba vrvarja Tomaža Škofa. Na obeh straneh okna v ozadju velike vrata, vodeča na stopnice in manjša, vodeča v drugo izbo. Sredi sobe miza s stol, omare, skrinje, sklednik s cinasto posodo in majolikami, preproge, cvetje. Ob oknu v kotniku dva stola, mizica in skrinja. Ob nji kolovrat, preslica. Na stenah nekaj svetlih podob, platenin, mrež, prej in predav. Na stolih mati in hči. Večer se dela. Proti koncu prizora pripravlja hči mizo za večerjo.

==I. prizor.==

Mati Cecilija: ''(skrbno poizvedujoč)'' In ti? ti ljubiš ga zeló ... zeló?

Hči Lucija: ''(premaguje se)'' Oh, draga mamica takó — ''(vnem, da ni prav,)'' a se mi zdi, ''(sramuje se)'' da bolj kot ljubega boga...

Mati: ''(karajoče)'' Kdo teh besed te je učil? Ko misel sama greh bi bil!

Hči: ''(vzhičeno)'' Jaz sem njegova ... čisto vsa ''(prostodušno)'' in on je moj!

Mati: ''(pomilujoč)'' Je tvoj ... je tvoj ...? Povej kakó...

Hči: Kakó... Takó, da poroči, čim preje me.

Mati: ''(oprezno)'' Če le ne motiš se, dekle!

Hči: ''(jasno)'' O mamica, poslušaj me! ''(važno)'' Ko lani sva iz cerkve šle ... na Svečnico, ... sem opazila ''(v zadregi)'' ga v prvič, da z ... nama gré. ''(raznežljivo)'' O velikí sem noči z njim, saj vé ... pa prvič govorila ... In od takrat ... ah, naj molčim! ... z nakladi je obšul mi svoje ljubezni mlado srce moje, kot jablan s cvetjem bujnim svoja tla.

''(tesno)'' Če usta vžrala bi ta, če bi legale te oči... ''(vstane, odkimava)'' Moj bog, saj to mogoče ni!

Mati: ''(resno)'' Pomisli kakega rodu. Pomisli kakega stanu je on, pomisli, kdo si ti!

Hči: To sem mu rekla tudi sama —

Mati: ''(pazno, napeto)'' In on?

Hči: Vse megle je razgnal; glavó mi vzdignil je z rokama, v oči se vgreznil in dejal, da dvom ljubezen vsako ubija, da strup najhujši je srca.

Mati: ''(po kratkem odmoru, ne brez ponosa)'' Ljubljane bele vseh hčera najlepša ti si, hči Lucija! In to brez cene tudi ni! Če le ljudje njegovi bi ne segli vmes! ... Tako je bilo, ko sta pred dvajsetimi leti — in morda več! — hotela vzeti se doktor Peter Munitillo in teta tvojega — Andreja ... grofica Nives Agata. On moral v svet je, — ona pa je kot novica Timotea tedaj vstopila v samostan; in lepi sen jo bil končan.

Hči: ''(odločno)'' Kaj bomo revne me žene; ah, z žensko hoté, storé. A on je — mož, — in veže ga beseda viteška, prisega.

''(po kratkem boju in pomišljevanju izvleče prstan z nedrij in ga ji poda)''

In glej, v poroštvo dneva tega, ko se zaroči je z menoj, obroček zlati drobni ta sam mi nadel na prst je moj!

Mati: ''(presenečena)'' Ah — krasen — prstan! In kakó žari rdeči v njem rubin!

Hči: Ljubezni naj žareče bo njegove — je dejal — spomin.

Mati: ''(sanjavo)'' Zdaj vidim, res te rad ima... ''(zamišljeno)'' In če vse dobro se konča. Na zimo bila bi poroka. ''(vzhičeno)'' Posestva bi prišla ti v last, gradova dva ti pod oblast. Ti sama pa, — gospa visoka, v sijaju, časti se blesteča, in vsem v zavist! O kaka sreča! V baržunu, svili bi hodila, v kočijah svetlih se vozila — se misliti na vse ne smem!

Hči: ''(veselo objame mater)'' In ne res, ko meni se potem vidva preselita z očetom? —

Mati: Ah — dà ... z očetom! — Vendar prej nčesar vedeti ne sme, dokler pred vsem nevesto svetom ne proglasi te tvoj Andrej. Naj oče le za prstan zve, ugane kòd ga je podaril, pa bi kot strela vmes udaril, posebno zdaj, ko tedne že skrbi težke moza more, da hodi tih — in nem okrog. Usmili se nas ljubi bog!

Hči: In pošlji nam svoj blagoslov!

Mati: Čuj, oče je že tu! Njegov korak je to...

==II. prizor.==

''(Prejšnji. Mojster Tomaž.)''

Mati in hči: ''(nekoliko vezano)'' Dober večer! ... ''(Mati odide po večerjo in jo prinese na mizo.)''

Tomaž: ''(temno, zamolklo)'' Dober večer!

Mati: ''(skrbno)'' No, kaj ti je, da še pogleda ne besede za ženo nimaš ne za hčer?

''(Tomaž hodi s težkimi koraki in mrkim čelom molče po sobi semtertja.)''

Hči: ''(se mu hoče približati)'' Preljubi oče...

Tomaž: ''(zlovoljno)'' Pusti me!

Mati: Jed skoro razhladi se v skledi.

Tomaž: ''(temno)'' Ne bom večerjal!

Hči: ''(proseče)'' Daj, prisédi samó ...

Tomaž: ''(rezko)'' Že prav! Le jejte same!

Mati: ''(v skrbeči slutnji)'' In ti ne boš? ''(odmor)''

Hči: ''(tiho)'' Jaz tudi ne! mi ne diši. ''(Odmor.)''

Mati: ''(vstane)'' Pospravi! —

Hči: ''(tiho, vezano)'' Ne ti! — Naj prestane zame... ''(Pospravi, odnese pribor venkaj.)''

==III. prizor.==
''(Tomaž, mati.)''

Mati: Dalj z molkom tem me ne pokori! Kaj ti je vendar? Zdaj govori!

Tomaž: ''(rezko in grozeče)'' Počakaj, da se vrne hči — potem ... vprašam!

Mati: ''(slabotno)'' Vprašal boš?

Tomaž: Da! Vprašal ... oče bo in mož... odgovoré pa: hči in — ti.

Mati: Kaj naj to bo?

Tomaž: ''(sarkastično)'' Takoj izveš! In hip le potrpeti smeš, kjer jaz več tednov sem trpel, in čakal.

''(Hči se vrne, pogleda očeta od strani boječe in plaho, ter se približa materi, ki je zopet sedla v kotnik. Odmor.)''

Tomaž: ''(se naenkrat ustavi pred njima)'' Zdaj sta tu obe; in vprašam vaju, če vidve morda pojasnite mi stvar: kaj danes v drugo že imel iskati je popoldne pri meni rateški pisar?

Mati: ''(malodušno)'' Kakó naj veva to midve?

Tomaž: ''(kratek odmor)'' Čemu li njemu bi vrvi? A če gospoda kdaj blago za rabo svojo potrebuje, ga tam naroča in kupuje, kjer svoj hrbet krivé pred njo. Tomaž ga ni in ga ne bo! Poznam te! Vem, da je takó.

Mati: ''(laže)''

Tomaž: Če torej veste, da ni stez med njima tam in med menoj — pa ne, da morda kako čez razpeli vi bi med seboj.

Mati: Tomaž!

Hči: ''(osupit)'' Preljubi oče moj! ''(Odmor.)''

''(Tomaž obe ostro meri.)''

Tomaž: ''(ironično)'' Tako torej?! Vezi so tu! A zdaj poprašam, kakšno so, da z njimi mogle brez sramu v oči bi zreti, mi lehko? Bi mogle to? Govori hči — čestita ... modruška ... grofica!

Mati: Pomiri vendar se Tomaž! —

Tomaž: ''(proti ženi ironično)'' Ah ti! — ki čisto vest imaš, ki nisi vedela zato, potuhe nisi ji dajala! in možu si na strani stala odkritó in zvestó, in res? O ti že govoriš ti nese! in več še, ti miriti smeš!

''(grenko)'' Čemu sedaj besede prazne? Da preje raje bi na razne glasove pazil bil prikrite, zbadljaje temne in očite... A žal, da nisem jih umel, dokler skrivnosti razodel ni danes v krvi mi Lovrin...

Hči: Sodar? — Sovražnik stari naš?

Tomaž: Prav ta, Cecilija! ... »Tomaž! — pohleven zlobè reče mož — »po vročem dnevu lep večer! sedaj pač več krvi ne boš vretenčil menda, ko ti sin rodbine take jemlje — hčer.« Kaj bilo to je sveti bog? Ob mizi vse se muza krog — V trenutku prvem ostrmim, a v mesu želo — zakričim: »kdo jemlje hčer: govori dajka — rogate vrže mi nazaj: »kdo jemlje jo, to vemo mi — če vzame jo — pa modra ti?« In kar sledilo je potem?! ... O ti ime pošteno moje!

Mati: ''(mreče)'' Poslušaj, oče: ali smem zdaj govoriti jaz? Poglej! vse bo še dobro ... saj takó hudó to ni, če dva mlada človeka res se ljubita... Pomisli vendar!

Tomaž: In kakó!

Tomaž: ''(ironično)'' Se ljubita! Res ljubita!

Hči: Gotovo, oče!

Tomaž: ''(ironično)'' In potem? —

Mati: Ko si osvobodi rokó, potem jo vzame za ženo — Me poroči!

Tomaž: ''(pomilujoče)'' Verjel očem, ušesom ne bi svojim skor! Res, čuden ve ste ženske stvor! in bolj se lehkovernost vaša. Kar želje vam gradov zgradi, na skalah vaši sanj stoje — Kakó? — nobena se ne vpraša Hudó je, da ne vidi hči, a hujše, da si slepa ti! Kdaj ste še čule, da plemič med vami je izbral ženo? —

Mati: Zgodi se tudi to lehkó.

Tomaž: ''(ironično)'' Da, pravih bajkah kraljevič zasnubi možsko skro s celo! V življenju trdih dneh pa ne, In pa besede svoje kdaj meščanu dane, vprašam se, prelomil ni plemenitaš?

Pisar: Le mirno, mojster! — Menda ni posebej treba utrditi, da o zakonu govoriti še v sanjah mrzličnih ne gre.

Tomaž: Dovoli, in ne besede več!

Pisar: Pač! Gospod grof vam v poravnavo, popolno tu ponuja spravo, — za vse kar bilo, morda bo — beneških rumenjakov sto.

''(Položi mošnjo na mizo.)''

Tomaž: ''(radi nesramnosti osupel, ne najde takoj besede)'' To naj bo res? Či vidim prav? Denar za čast, ime pošteno, za kri, življenje izgubljeno? — Jeli mogoče? Slišim prav? O ti zavratna, verolomna, svojat, brezsramna plemiška, vsa brez vesti in brez srca!

Pisar: ''(nesramno)'' Beseda vaša ni baš skromna, izbrana tudi ne...

Gospod Tomaž...

Tomaž: ''(v naraščajoči jezi)'' Ej, slabo, slabo me poznaš, gospode čedne hlapec tak. Iz hiše vun! — naprej čez prag ti in denar gobani tvoj.

Pisar: ''(se stisne skozi duri, cinično)'' Svet glava, vsaka ima svoj!

== V. prizor ==

''(Tomaž sam.)''

Tomaž: Le moja ne! — Kaj naj storim? O mojih slutnji mrki svit! Kot sredi morja brod razbit v temi brez jamborjev, krmila, ko žene neizprosna sila viharja ga v propast, — se zdim. Kdo mi pomaga, dobri bog?

''(Se vsede na stol in zre mračen tožno predse.)''

O ti nesrečni moj otrok! Kako sem ljubil te, gojil, se rasti tvoje veselil, kot v polju cvetnem tihi lan v pomladi pozni zasejan vzbrstela in vscvetela si, v sé solnca kos vzela si, toploto si prelila v glas, luč v zlati lan pa v svojih vlas, ki cvetja modrega ti smeh njegov je plah drhtel v očeh.

In zdaj ne več? Ne več? Morda pa vendar ni vse izgubljeno? morda le ne! A eno je treba — jasnost!

==VI. prizor==

''(Prejšnji. Žena iz sosedne sobe, pozneje hči.)''

Mati: ''(rahlo)'' Tomaž!

Tomaž: ''(brezobzirno)'' Kaj hočeš ti? Morda imaš pogovoriti se z menoj? pogovoriti se z menoj? A zdaj dekleta sem — takoj!

Mati: Unesi se Tomaž! Pozneje govoriš jo —

Tomaž: Ne! ne! takoj! ž njo sem... Lucija!

Mati: prosim, glej —

''(Lucija se pokaže med vrati.)''

Tomaž: Lucija, hodi sem! Tako —

Lucija: ''(joče)'' Iz vsega prosim vas srca...

''(Dekle pade predenj na kolena.)''

Tomaž: ''(jo prekine, zagrmi)'' Resnico hočem zdaj! Kakó, razumeš, daleč sta prišla, govori, ti in — on?

Mati: ''(osuplo)'' Saj to vendar mogoče ni!

Tomaž: ''(ironično)'' Tako? Mogoče ni? — Naj govori!

''(Hči molči in se v tih strah.)''

Mati: ''(tišno)'' Lucija zlata — čuj! — Povej!

''(jokajoča)'' Odreši me dekle — poglej — jaz te rotim —

''(Hči kleče krčevito joče.)''

Tomaž: ''(čaka še par trenutkov, potem rezignirano)'' Več treba ni! Molče je govorila glasno več kot dovolj — in vse je jasno, da luči same je tema.

Mati: ''(glasno zajoče, vije roki in se zgrudi na stol)'' Otrok nesrečni, zavedeni!

Tomaž: ''(stori par korakov opotekaje se, se postavi potem pred hčer, se grabi za glavo in pravi mrko in temno)'' Temà krog mene je in v nji tema brezdanja in strašna. Pa bodi!... In naj že konča ta noč, ki v njo si me pahnila mene kruto kakorkoli, ... če molk in jok današnji tvoj kdaj hiši tihí tej zanalila življenja novega bi dan, pa tvoja ga je tek končan pod streho to! — Ta dom podrl se zate je — in otrok moj je zame umrl.

''(divje, besno obupno)'' Odprt je tvoj! Zdaj venkaj v noč! In vina gor, da, vina! vina!

''(Ubeži po stopnicah.)''

Hči: ''(se dvigne in plakajoče vrže materi na prsi)'' Mati! Mati!

ZASTOR.

= II. OZIMNA.  =

Prospekt: Razgled z levega visokega brega Ljubljanice pod Fužinami po reki navzgor, tako, da je videti odločno skalovje in slapove, deloma tudi zgornji desni breg Ljubljanice. ''(Reke same, ki teče pod bregom, ni ugledati.)'' Ospredje odra tvori breg. Na njem njivica, s katere vodi steza k strugi navzdol na levi. Na obeh straneh nekaj drevja. Pod njim na desni ribiška koča, za katero blesti skozi vejevje fužinski grad.

Pred kočo miza in klop. Ob koči razpete ribiške mreže, obešene po kolih, na stene naslonjena vesla, potiskari in druga ribiška priprava. Ob klopi priprava zibel. Ves čas čuješ iz bližine šumenje vode in bobnenje slapov, med katero udarja težko kladivo nevidnih fužin na otoku v strugi, in zven železo z nakovala.

Iz daljave buče zamolklo ljubljanske zvonovi, sem pa tje zagrmi tudi medlo kak topov strel z gradu v mestu.

== I. prizor ==

''(Na njivi Maruša; France poteguje veslo, oče popravlja raztrgano mrežo, sedeč na trinožniku.)''

Oče: France, jaz skoro bom gotov.

France: Prav! Pa pripravit grem za lov.

''(Zadene veslo na rame, se pripravi za odhod in poje.)''

France: En — dva — tri, en, dva — tri! vzdigni veselo, vanj se vpri! kot vodomec sice soln, živega srebra je poln, da po njem se meče, bliska, in srce mi v prsih vriskà. En — dva — tri, en — dva — tri ej, nad ribicem ga ni.

''(Hoče po stezi k vodi.)''

Maruša: ''(zbadljivo)'' Še čudo, da od doma greš!

France: Kaj ti je vendar spet, Maruša?

Maruša: In večje to, da sploh se smeš —

France: Ej, ti si pusta!

Maruša: Ljuba duša, zato pa ti saj nisi pust, in kot studenci vro iz ust besede ti, če govoriš s predivasto grofičnico.

France: ''(ozlovoljen)'' Kot z drugo vsako! Nehaj že!

Maruša: Že prav. A eno pomni le: ni zložna vsaka pot navzgor. In kakor mestni — tvoj ... peškór, tako se ... v to vobitnico je vel že marsikteri — klin!

France: ''(kafeteremu zabavljanje preseda)'' Ej, teci, neutrudni mlin! naj te ne motim v tem veselji — le jezikaj in pridno melji!

''(Odide.)''

Maruša: ''(preteče)'' Ej, ne razumem me France! ''(sama zase jezno)'' Kdo jo je klical? Proč naj gre. Dotlej ne bo pri nas miru...

== II. prizor ==

''(Oče, Maruša, Barba.)''

Barbara: ''(stopi iz koče)'' Kaj nista šla še?

Oče: Menda ne, kot vidiš!

Barbara: ''(gleda po cesti)'' Gledat sem prišla, če vedno še ne gre gospa. Kje se mudi? ''(jo zagleda)'' ah! — je že tu! Pozdravljeni!

== III. prizor ==

''(Oče, Barba, mati Cecilija, Maruša.)''

Cecilija: ''(vzdihne)'' Bog dober dan vam daj! Saj zame bil je hud.

Barbara: Zakaj? Kako?

Cecilija: Ah, nov in krut zadel je vdarec mi glavó. Glej, k vsej nesreči mi zboli se davi mož!

Barbara: Saj čudo ni!

Cecilija: Kaj pa Lucija? Ah sedaj seveda priti več tako pogosto možno mi ne bo!

''(Krčevito tihi, potem Barbí skrivoma.)''

In nekaj še! — pa bog ne daj, da zvedela Lucija bi —

dokler se nam ne umiri! — Bog resvice usmili se!

''(Gleda previdno krog sebe.)''

Kaj jo še čaka! ... Njen... Andrej... se danes... z drugo poroči!

''(Ihti pritajeno.)''

Barbara: Nebeški bog, pa vendar ne!

Cecilija: Tako je, žal. A ne povej, ne črhni niti ji besede. Saj umorila bi jo ž njo.

Barbara: ''(jokajoče)'' Nesrečno dekle ti! Samo ... če pomnim se, ko sem služila pri vas še, ... ko sem smuzila na rokah nekdaj... telesce drobno to nosila ... Moj bog, kdaj mogla...

Cecilija: ''(glasno)'' Tiho zdaj — ... in pojdiva ž njo noter...

Oče: ''(ki jih ves čas nemo opazuje)'' Da. Je itd! Gotovo čaka težko že.

''(Odideta v kočo.)''

== IV. prizor ==

''(Oče, delavci in delavke prihajajo po cesti mimo koče.)''

Jože: Oče Luka, vi pa ziblijete na stare dni, kot pravijo ljudje — ha! ha!

Lena: Zato ne greste rib lovit!

Oče: Hodite vrše se solit!

Urh: In kaj pa milostna gospa?

Mina: Spacirajo ali so doma?

Špela: Kaj žlahtna dela grofica?

Katra: Grofica Pepa ali Mica?

Maruša: ''(zbadljivo)'' Lucija, sladko je ime — To ve najbolje naš France...

Urh: Kaj res ti ženiš se pri njej?

Vsi: Oho France, povej, povej!

Oče: Li v cerkvi vam vele morda se norčevati iz nesreče!

Lenart: Nesreče? Z grofom se spečati — česti ni vendar bolj sloveče!

Vsi: Resnica to, ha, ha, ha, ha.

France: ''(divje)'' Če z veslom kdo želi po glavi — besedo še — in jo dobi.

Maruša: Zdaj čuli ste! — pa še tajji —

Oče: Ti babnica se plet mi spravi — Vi pa na delo! — Kaj imate postajati zdaj tu? Naprej! — Vsak zase skrbi — sebe glej!

Maruša: ''(vsiljivo)'' Vi mestnih ženščin ne poznate...

Oče: Zdaj tiho! jezik že zobé!

''(K Franceu)''
A midva pojdiva, France!

''(Oče in sin odkorakata po stezi z mrežami in vesli k vodi, dočim so se vaščani že preje razšli.)''

== V. prizor ==

''(Cecilija in Lucija stopita iz koče.)''

Cecilija: Bolan je, glej, in sam doma — Jaz moram iti! Vedi pa, da čim utegnem, pridem spet.

Lucija: Na mestu tebe — sam obet —

''(prisluškuje, ko zvonovi zvone, potem vznemirjeno)''
A kaj je to? — Sèm od Ljubljane... zvonové, čuj... svetnao zvone ... kako pojo ... kako drhté!

Cecilija: ''(v zadregi, navidezno omalovažuje)'' Daj, pusti jih — le naj brné!

Lucija: ''(trdovratno, nervozno)'' Zakaj? čemu? — čemu zvoné?

''(odmor)''

''(proseče)''
Daj mati! Ne odhajaj še! ne puščaj, prosim, me same. Ah, meni je tako težko, ah, meni je tako tesno.

Cecilija: Ne morem več se dalj muditi... Lucija, z bogom!

Lucija: ''(dobrikujoče se)'' Mamiča, kaj res mogoče ni, da priti domov bi smela —?

Cecilija: ''(resno)'' Ne, dekle!

Lucija: ''(poseže vmes)'' Ne, — da ostanem, mati! Ne! Samo, da vidim ga, samo za kratek hip ... zvečer morda, ko me ne vidi nihče...

Cecilija: ''(strogo, boječa se nadaljnih prošenj)'' To ne gre Lucija. Ah, ne zabi, kaj ga zagnalo je ob tla. In zdaj, če te zazre, pa zgrabi naj ihta ga, naj besen srdi... in bila bi njegova smrt. Potrpi! ni vseh konca dni; a zdaj, veruj, še rana nova razrvana jedkega otrova, preveč skeli in krvavi.

''(Hoče oditi.)''

Lucija: ''(strastno)'' Ti greš? — Jaz grem s teboj...

Cecilija: Nikakor ne! ''(mečje, a hlastno)'' Zdravstvuj, Lucija!

''(k detetu)''
Ti pa mirno snivaj, srček moj!

''(proti Luciji)''
Do svidenja in bog s teboj!

Lucija: ''(rezignirano)'' Pa z bogom... Tudi ona gre! in nič ne ve, da mi srce je celo ena sama rana vsak dan na novo razruvana od domov črva in vesti.

''(Se zamisli.)''

Kje hodiš, ljubček krasni ti? Povej, s čim sem se zagrešila! Da te privede, ure ni. in pisma ni, ne obvestila!

''(Odmor.)''

''(razburjeno)''
Kako, kako, bi bilo mogoče, da tvoje bi vroče od mene se moglo srce obrniti, kako pozabiti bi moglo na mene kdaj?

Ah, tvoji poljubi — tedaj! Kako so goreli, žareli, kot breskve rudeče dehteče meso, kako so kopneli na ustih, kot njenjega soka slasti.

In tvoji objemi, strastni in tesni, kot vinske so trte v goricah se vzpeli po meni v trepetu opojnomamečem, in v snu koprnečem preželi — zajeli medlečo so dušo in blazno telo.

''(Pokrije si obraz z rokama, ihti, vzame okroka in izgine v gošč na levo.)''

== VII. prizor ==

''(Maruša pride zopet na pozorišče, pleve in gleda sovražno za odhajajočo. Odmor. Potem pride lakaj.)''

''(Strež iz ropa. Artist postane pozorno in gleda proti mestu.)''

Lakaj: Povej, deklić, sem prišel prav? So tu Kosančevi?

''(Pokaže na kočo.)''

Maruša: Da, prav!

Kaj pa želite?

Lakaj: Mar ne biva pri njih ... dalje vas že ... dekle, ... ''(omlovoljujoč)'' no ... gospodinja iz mesta?

Maruša: ''(zlobno)'' Pač nekaj takega zdaj skriva pri nas pod belim dnevom se. Kot vidim iščete Lucijo.

Lakaj: — Da njo!

Maruša: ''(vpre oči v daljavo vzdolž ceste na desno; potem zvedavo)'' A kaj je to? Vsa cesta pred gradom polna je ljudi?...

Lakaj: ''(malomarno)'' Žijala! Mi smo — trileški!

Maruša: ''(se vedno pozorno gleda)'' Gospoda?... Nun so s kočijo!

Lakaj: Da, opatica pripeljala se naša je in me poslala poizvedovat.

Maruša: ''(zavistno)'' In grof je z njo?

Lakaj: Gospod Andrej? ''(ogorčljivo)'' O tega ni; saj vendar pravkar uro to v Ljubljani se poroča.

''(Strež že topa.)''

Maruša: ''(presenečena)'' Kaj?

''(vzhičeno veselo)''
Da ženi se?! In res je to?

Lakaj: Ne čuješ z vseh cerkva zvonov, v proslavo ne z Gradu topov? Tako je stvar. A jaz nazaj zdaj hitro moram po gospo.

''(Se obrne za odhod in zagleda opatico.)''

Pa ondi že nasproti gre.

''(Odide svojí gospodi naproti.)''

Maruša: radostno) Ni slaba ta! To bo zijala, ko zvé! Visoko je letala, če nizko pade, prav ji je!

''(Opazuje sumljivo približajoče nune.)''

== VIII. prizor ==

''(Maruša, opatica z dvema nunama, lakaj.)''

Lakaj: ''(kaže na kočo)'' Tu prosim, vaša milost!

Opatica: Hvala!

Odstopi! ''(k nunam)'' Vê pa kje v bližini čakajte mene!

''(pokaže na levo)''

''(poveljajoče k Maruši, ko zagleda približajočo Lucijo)''
Ženska, zgrini za nekaj časa tudi ti!

''(Nuni se poklonita spoštljivo in umakneta nazaj. Maruša čmerno odide na levo ob njivi navzdol.)''

== IX. prizor ==

Opatica: ''(občudujoče Lucijo z otrokom)'' Da, ta je! In kako krasna! ki njenih mladih let življenje ljubezni varane trpljenje še z materinstvom ji zlati.

Lucija: ''(jo zagleda, plaho, sama sebi)'' Kaj hoče tuja tu gospa?

Opatica: Si ti Lucija, deklica?

Lucija: To sem.

Opatica: Lucija Škofova?

Lucija: ''(jo pazno motri)'' Da, Škofova!

Opatica: Tako? tako? In dete to? — Andrejevo? —

Lucija: ''(ugane koga ima pred seboj; vzradoščena)'' ... In vi? ... ste sestra — grofova? ... teta? moja Andreja čestita mati Timotea?

Kako podobni ste! Obraz, oči so iste, isti stas! —

Opatica: ''(trpko dobrohotno)'' In iste tudi so oči.

''(pogleda dete)''
Ki ž njimi dete se smeji?

A čuj! Kako mu je ime?

Lucija: ''(v zadregi)'' Ime? ... Fidelis mu vele —

''(se zajoče)''

Opatica: ''(grenko zase)'' Otrok in oče — skupaj žig!

''(Luciji)''
Fidelis — veliki je svetnik — Le nič ne joči, deklica!

''(odmor)''

Lucija: ''(naenkrat polna nade)'' In on? — on vas si je izbral? Ker sa me more, vas poslal? Ne res? O saj sem vedela, da me pozabil ni! O zdaj vse dobro bo! Kje je? Zakaj me pušča samo?... In tako ga dolgo ni...

Opatica: ''(v zadregi, ko spozna, da Lucija še ničesar ne ve)'' Ah, da na to ne morem, ljuba moja hči, ti, kot rada bi, odgovoriti! Resnica trda je, gospa! A jaz v tej uri sem prišla ne, da ti breme obtežim, a da ti morda ublažim, kar je na tebi ista kri, ki tudi v mojih žilah vre, in tvojega sinu polje, pregrešna zakrivila.

''(Lucija ne razume popolnoma kaj pomeni govor; opatica v naglici premišljuje, kako bi bremenjeni situaciji primerno nadaljevala, ne se bori sama s seboj.)''

Težko svoj križ nosila sem tudi duni in cej svoj čas, kot ti ga nosiš, danes — jaz. Tako sva sestri po usodi. Spoznati tebe pa in dete me želja gorak k tebi vodi k toči solze dvakrat svete, kot na žarjavi peči ljubezen dvojna jih rodi.

Lucija: ''(ki prične slutiti, da ji opatica ni prinesla zaželenega obvestila)'' Kako?

Ah, vse to — samo varljiv naj bo san za večno končan? ki v njem sem grešila, in eno edino iz njega rešila: tebe, ti dete ljubo! v ljubezni spočeto, v mukah znešeno, v bridkosti rojeno, moje dete sladkó!

Le ti si mi bilo oteto! A mimo trpljenja, moj otrok zlati kaj more ti dati nesrečna tvoja mati?

Ah, ustni so moji grenki, in trpkost je v moji besedi, od solz izžareli pogledi so mojih skelčih oči. In moja duša je bedna tako, da bolno je njene bridkosti telo,

da jada nasičen krvi je tok, z otrovom prepojen prsi sok, ki ž njim te popijem, ko v sivi samoti v neznosti sramoti vse dni — vse noči po njem hrepenim, ki tvojih nikdar osinele niso oči, in ki vsekdar ljubkujejo me, kedar pogledaš me ti!

Opatica: Ne obupuj, preljuba hči!

''(gre zamišljeno par korakov sem ter tja, potem)''
Ko nekdaj po prečuti noči skoz okna svi medlel je dan, up zadnji našel moj cvetoči od slane strupa je požgan. A treba bilo je živeti, in treba bilo preboleti, in ker življenje je trdo, dasti težko, — je vendar šlo.

In če sedaj se pokoriš zato, ker si vrejela, vedi da vera znamenje je — križ. Zaupaj sestrski besedi, ne misli, da si pobedila in išči v drugih težji bedi,

ki kaplja le bo v morju zdela vsa bol se tvoja, — si tešila.

Lucija: ''(ki je zamaknjeno gledala ves čas v dete, skoraj sama sebi)'' Če nama za vedno kdaj bi ugasle njegove oči... o potem — z materjo bedno dete nedežno bi ti isto volilo si pot, kjer ni prevar, ni zmot,... v teme večne noči.

Šla bi... oba, tako sama, a vendar skupaj, ljubček ti — midva oba, jaz in ti!

Opatica: ''(jasno, izbrano in izrazito v početku, potem omiljeno)'' Naj bo nesreča tvoja sveti, ki klasje bo zlato rodila, ki v sveto naj molitev kleti že v kali bi zpreminela. Ne sme srca ti zagreniti krivice, zla izkušnja težka — naj dušo ti poplemnita, odtori vrata ti nebeška.

Saj zveličar nas veleva odreči se in odpustiti! Naj v tebi glas njegov odmeva, odloči njemu se slediti. Tam najdeš mir svoj in pokoj — nesrečni revni otrok moj!

Lucija: ''(nepristopno, naenkrat, kot da se je vzbudila iz zamaknjenosti)'' A kje je on, gospa — Andrej?

''(odmor)''

Opatica: ''(usmiljeno)'' Li ljubiš ga zeló? povej!

Lucija: ''(vzhičeno)'' Ah, s silo duše svoje vse!

Opatica: ''(pomišljuje zamolklo)'' Andrej... je blizu... in tako neizmerno daleč... ''(solze jo zalijejo)''

Ne vprašuj, te prosim... več!

''(se ovstruri)''

''(hitro)''
In zdaj zdravstvuj!

''(odločno)''
Naj še poljubim dete!... ''(poljubi)'' Ti pa znaj: da čula bom v temi in bom molila zate!

''(gorko)''
Bog s teboj!

''(Odide počasi, se ustavi, odide, pogleda po prejšnjem valkah, ki ji pride nasproti in se ji poklonita. Lucija se zgrudi na klop, in zdi pred se.)''

== X. prizor ==

''(Lucija, Maruša.)''

Maruša: ''(osorno)'' Še delati nas ne pusti gospoda sveta! ''(škodoželjno)'' Kaj pa ti?

''(kratak odmor)''

''(strupeno)''
Kaj niso vzeli te s seboj, ko ženi v mestu grof se tvoj?

Lucija: ''(vznemirjeno)'' Kaj govoriš?

Maruša: ''(škodoželjno, zlobno, ostro)'' Nič me ne glej! Zdaj se poroča tvoj Andrej — seveda z drugo, ne s teboj! — Ne slišiš li, — kako zvoné?

Lucija: ''(prestrašena, zmedena)'' Kaj praviš?... se poroča? Kdo? Govori vendar!... ''(ah, kako tesno mi je pri srcu! Te nemirne slutnje!)'' — Reci, — kaj — je ž njim! Govori čujč — jasno!

Maruša: ''(cinično)'' Sem že, in tudi dosti glasno.

Lucija: ''(se stoprav sedaj zave novice)'' Da izneveril bi se moj... on meni — moj Andrej?...

Maruša: ''(zlohotno)'' Tako je!

Lucija: ''(razburjeno)'' Ne, ti lažeš! Da bi to...

== XI. prizor ==

''(Prejšnji, Barbara.)''

Barbara: ''(poseže vmes)'' Kaj pa imata?

Lucija: ''(sklene roke)'' Ti povej! povej, te prosim, po pravici, je resli, da je moj Andrej

''(si pokrije obraz z rokama)''

Maruša: ''(trdo)'' Zdaj čast izkažite resnici.

''(Barbara obupana.)''

Lucija: ''(obupano)'' Li čuješ, Barba? — Ti molčiš? —

Barbara: ''(po kratkem boju)'' Res je, Lucija, žal, da res!

''(Lucija se omesti.)''

Maruša: ''(trmasto)'' Resnico le sem govorila, kaj vsega drugega mi mar?

Lucija: ''(se vzbudi)'' O hvala! — saj je že prešlo. Več ne skrbita se nikar. Kar prosim se, ... jedno to, — pustita zdaj me samo.

Barbara: Koj, če mirna boš?

Lucija: ''(topo)'' O bom.

Barbara: ''(neznano)'' Ti moj preljubi Jezus.

''(Opažuje par trenutkov Lucijo, potem odide z Marušo v kočo.)''

''(k Maruši)''
Pojdiva!

==XII. prizor ==

''(Lucija sama.)''

O zdaj sem mirna! mirna vsa. Noč se vjasnila v dan je nov, ko zadnjih rožnih sem okov

O ljubi sveti, božji križ! Lucija, čuješ! ''(proti Maruši)'' Vidiš, kaj si s svojo zlobo naredila?

samoprevare se znebila, ki dušo zbegano doslej z ne lažizlatom sem mamila. Kar moglo se na svet poprej je vezati me, na življenje, vse z nado očarjeno trpljenje, ki dolgo noč, v solzah prečuto, a v tripajočih zvezd obuto verjeti v jutra zoro dà, — prenesti bol najhujšo zna, — ki veruje, ko obupuje, iz muk in nad verige kuje — ah, zame je minilo vse!

Ah, kaj naj storim — kam naj ubežim pred samo seboj? In če bi šla do konca sveta, bol moja z menoj bi romala!

Kje naj se skrijem pred njo? V kako temó naj se zavijem? kam naj ubežim?

''(pograbi otroka)''

In ti z menoj — ljubček moj!

Kako naj te samega tukaj pustim? v tem peklu gorjá?

Kako naj živiva, kako naj trpiva, poteptana — zaničevana od vsega sveta, in izdana od njega, ki nama srce je svoje zaprl — in naju brezsrčno je strl.

Zato pa zdaj ti ljubček moj, ko je vse za menoj, popeljem nazaj te v sveti raj!

''(zmedeno)''
Že vrata — se zlata odpirajo — in angelci miljeni svirajo — čuj, rajska godba igra! — v valove se zliva, preliva, šumlja — in sopot zubore in grgrajo, in curki šelesté in mrmajo,

vrtinci na goslih skrivnostnih ihté, v zanosu pesmi starodavne o boli človeški pojejo

valov jéže zamolklostemno — mračno. Kot orlje slapovi buče mogočni, Korali med njimi vrte poročni na svatbo šumno me vabijo s strastjo me čudesno grabijo... na divji ženitvanjski ples na smrtni ples —

vmes pa iz daljave zvonovi pojo slovesno in vendar bolestno tako, ah, da se zdi, da so akordi tresoči preliti v solze, kot svinec razbeljeni vroče, — pekó in da jih joče moje srce.

''(Odmor.)''

''(V težki zmedeni razburjenosti skoči kvišku in stopi na ivico brega.)''

Zvonovi zvonite, mogočno bučite — slapovi vi ž njimi hrumite, valovi — volkovi požrešni tulite,

''(steče k strugi navzdol)''

vskipite, vzemite me z vami seboj — strnite, zgrnite se nad menoj,

''(zabrede vodo)''

ve hladne vode, ve zelene vodi! Na stražo čeri razmajaj se jez — na svatbo — na ples — v potop! — v grob — v mokri grob!

''(v vodi)''

Že srebrnopena zmaja zelena v vitke tokove prelita grozno pošast valovita strašna besno po meni hlastà — se me ovija — grabi duši me, mori me...

— Jezus Marija!

''(Odmor.)''

== XIII. prizor ==

''(Za odrom: z one strani Ljubljanice)''

Ambrožev glas: Hej, hej! alo!

Volbenkov glas: Hojo ljudje!

Urbanov glas: Saj tone že.

Volbenkov glas: Tam v curku plove.

Barbara in Maruša: ''(pridrvé iz koče)'' Kaj pa je? Kaj se godi?

Ambrožev glas: Iz mesta... vaša... se gospođičina... topi...

Barbara: Rešite jo! rešite jo!

Vid: Prepozno bo! jo že zanaša v tolmun.

Barbara: France! Marija sveta! o!

Maruša: Že slači se! — France, ne hodi! Lepo te prosim.

Gašper: Je že v vodi.

Miha: Kot sulec plava!

Vid: Mah na mah — da jo prestreže.

Gašper: Toda vraga! Že tok divi jo preko prag.

Barbara: Zgubljena je! — o groza, strah!

Tone: Zagnal v vrtinec je zaliv.

Miha: Glej, roko belo dviga se in tone —

Gašper: Ali zdaj poglej!

Tone: Obleke kos —

Miha: Jo že ima! Za rame jo drži —

Maruša: Moj Bog!

Vid: Oba zgrabilo in požrlo je brezdanje brezno.

Barbara: Marija ti usmili se! Moj sin, moj sin!

''(vije roki)''

Maruša: France, France!

Gašper: Saj sta že tu!

Tone: Oba sta tu!

Barbara: O hvala večnemu Bogu.

Miha: Le sem France!

''(Ambrož, Volbenk in drugih kmetov, kmetic in delavcev je vedno več.)''

Ambrož: Kako krepko valove reže!

Gašper: Skoraj bo —

Volbenk: Je že pri kraju! Čakaj! Koj ti skočim na pomoč!

Jože: Postoj, ko čutiš tla pod seboj —

Barba: ''(ponosno, srečno)'' Moj preljubi sin!

''(Nekaj kmetov odhiti k strugi.)''

Maruša: ''(veselo mu maha z roko)'' France, France!

Barba: Na mah jo položite, Vid.

Anka: Kako je bleda, kakor zid.

Volbenk: Bojim se, da je že mrtva.

Matevž: Stresite jo!

Reza: In jo drgnite!

Mefa: Da oživite jo morda —

Gašper: Že diše zopet.

France: ''(vskličeno ob vodi neviden)''... še živi! Za hip odprla je oči.

Barba: Zahvaljen bodi sveti bog! Pred kočo gor jo prinesite!

Maruša: ''(zlobno)'' Ej, kje je pa sedaj otrok?

France: Po vodi oče ga lovi.

Volbenk: Pa pač zaman!

''(Lucijo prinese pred kočo.)''

Barba: ''(se skloni k utopljenki)'' Kako ti je Lucija moja?

Tone: Kmalu bo spet dobra!

Katra: Toda... vendarle — kako se je zgodilo to?

Špela: Kako? — Nesreče ni bilo —

Maruša: Torej je sama v vodo šla —

Volbenk: Da, res je to!

Ambrož: Saj midva sva s kovačem gledala oba.

Lena: Da samo sebe bi vtopila!

France: Kaj zbegan človek vse stori!

Gašper: Sedaj je dobro! — saj živi.

Maruša: ''(završči strastno)'' Ni dobro ne! Kar je storila, je velik greh in je zločin.

''(Odmor.)''

Lucija: ''(se zave, zamegljeno, sanjavo)'' Kje sem? — Kaj hočete, ljudje? O Barba, ti si? — Kaj je to?

''(Molk; vtopljenka se vjasnjuje.)''

Kje moje dete je? — moj sin?

Špela: Hinavka zdaj še vpraša: kje!

France: ''(vzhičeno ob vodi neviden)'' še živi!

Maruša: ''(završči strastno)'' Ni dobro ne, kar je —

Lena: Ki dete svoje je — umorila.

Maruša: ''(strastno)'' Morilka je.

Špela: Morilka — dvojna!

France: Da vas ni sram tako soditi!

Maruša: Ej, tvoja bol je preprosojna.

Urh: Tako je, da!

Lenart: Pred sodbo ž njo!

Jože: Pravici prosto zdaj stezo!

Barba: Čemu ste jo potem oteli?

Špela: Kaj treba dalj še govoriti!

Urh: Pošljite po beriče v grad!

Lenart: Na oder ž njo in vuz za vrat!

Mana: Saj že gredo!

Špela: Saj že gredo!

France: Kaj ste zverine? Ste zbesneli? brez duše ste, in brez srca —

Maruša: ''(porogljivo brzo vmes)'' Zato ga on preveč ima.

France: Da ni vam moči razumeti —

''(Lucija, ki ni doslej prav razumela situacije, ker so jo bila zopet vržena onesvestila, se zopet vjasni.)''

Lucija: Zakaj mi niste dali umreti?

Barba: Usmiljenje ljudje!

Maruša: ''(neusmiljeno, trdo)'' Čemu?

Lenart: V Ljubljano ž njo pred sodni stol!

Katra: Saj so že tu!

''(pokaže na beriče)''

Urh: Skoz prsi kol detomorilka pristoji!

''(Beriča prideta, stresta vtopljenko za ramena in jo polagoma postavita na noge.)''

I. berič: Le vstani, dekle, dvigni se!

II. berič: Podaj roké — takó — takó —

''(Sedeči roki svežeta in se pripravi z njo na odhod v mesto.)''

Lucija: ''(se vzravna kvišku, a se omahuje)''

''(grenko)''
Ah, tudi to! — Moj Bog — zdaj vse razumem. — Ni mi več težko. Kaj more biti boljše beden kdo, ki dano ni mu niti, da — umre.

''(Beriča napravita v gručo pot. Lucija se da odvesti.)''

France: ''(mehko, bolestno)'' Lucija!

Lucija: ''(se ozre nanj, mu pokima, hvaležno toplo)''
Hvala ti, France.

Zastor.

= III. ŠKRCAT IN BISERI. =

Pozorišče: Stari trg v Ljubljani, približno pred zatiskim dvorcem, z galnimi razgledi po trgu proti Tranci, in delnim po Florijanski ulici. Na levi rovtov z balkonom nad balustrado. Iz balkona vrata v sodno dvorano. Z balustrade, na kateri je glava vhod v mestno hišo, nekaj stopnic. Na levi ob hišnih vratih moli iz stene železna roka, držeč v pesti gol meč.

Na levo od rotovža mogočna lipa, pred njim star kamnjen vodnjak, nekoliko v stran kamen sramote. V dvorani se vrši krvava sodba, pri kateri zaslišujejo priče, ki prihajajo in odhajajo. Mestni pisar in z balkona vskličuje. Pred sodiščem ljudska množica: meščani in meščanke, kmetje in kmetice s Fužin, v ozadju plemiška mladež. Mestne straže, mestne sluge. Na desni v ospredju samotarji krčnik z vrvjo v roki.

==I. prizor==

I. meščan: ''(prisede k skupini meščanov)'' Sevé, vas najti je povsod! Kaj ni še sodbe?

II. meščan: Skoraj bo!

III.: Saj že pri zadnjih pričah so!

I.: ''(zagleda krvnika, in se ironično na lahko prikloni)''
Oho! S Sotelske so gospod, če vidim prav, že tudi tu.

II.: O kaj pa da. Mudi se mu. — Turčinu, če le voha kri.

IV.: No, saj je krščen!

II.: Kaj za to? Volk se nikdar ne spremeni.

III.: O kje? Krstiti moreš ga, a prekristiti se ne da.

I. meščan: ''(pokaže proti sodni dvorani)''
In zdaj konča naj ovco to?!

II.: Če bi Tomaž iz groba vstal...

III.: In videl to...

IV.: Njegov deklič! —

I. meščanka: ''(goličava)''
Visoko letal, nizko pal!

II.: Ni bilo drugega je nič,

''(škrbasta)''
kakor prevzetnost!

II. meščan: E zakaj prevzetnost? Moška je bila, ... ponosna ... rekel bi morda...

III. meščanka: Kako pa! Naj le gleda zdaj!

IV. meščan: Za vašo milost bo prosila!...

IV. meščanka: In tudi v cerkev ni hodila...

II. meščan: Vsaj toliko kot vé.

III. meščanka: In če! — samó nakit razkazovat.

I. meščan: Vi greste k maši — v cunjah, mati.

II.: Kot more kdo!

III.: Zato ti vrat ljudem svoj daš občudovati.

I. meščanka: Nesramnost to!

II. meščan: In vi zobé!

I.: Jezike dolge pa obe!

''(Meščanke ogorčene odidejo v ozadje, meščani se smeje umaknejo v stran. Njih mesto zavzamejo kmetje.)''

Kovač: ''(pride s Fužinarjem v skupino)'' Midva sva že opravila. Zdaj je France... Potem pa ti Maruša!

Maruša: ''(osorno zbadljivo)'' Da bi javila se sama, treba se mi zdi. Vse so se sklicali — le mene se branijo. A jaz povem ''(strastno)'' resnico čisto, vso,... gospodí!

Fužinar:
To mora vsak, kogar zadene.

Maruša: O, jaz jim že oč odprem!

Fužinar: ''(kafeteremu preseda njena zagrizenost)'' Miruj, miruj, in tiho bodi, in takih ne ubiraj strun. S kovačem tu... zbrasti sva jo videla samó midva.

Maruša: ''(s triumfom)'' A jaz! — Ko v svedru je tolmun jo vil... kako je črn gavran''(pomembno)''se preletaval nad vodo...

Kovač: Saj precej v smrekah... malo v stran... gnezdili vsako leto so.

Maruša: ''(temno)'' A krčal ni za prazen nič. Jaz vem, kaj ta pomeni ptič. Če čarovnice vmirajo, krog njih se vrani zbirajo!

''(Kmetje se osupIi pogledajo, majejo z glavo, meščani prično prisluškovati.)''

Oče ribič: ''(ostro)'' Kaj se ti blede? Kaj noriš?

I. meščanka: O čarovnica tudi še!

IV.: Morda...

II.: Zakaj pa vendar ne?

V.: Moj Bog!

VI.: O sveti božji križ.

''(se prekriža)''

Kovač: To babje čenče so samo.

== II. prizor ==

''(Prejšnji, pisar se prikaže na balkonu.)''

Fužinar: ''(pokaže na Marušo)''
Zdaj duši mir, zdaj je na vrsti.

Pisar: Maria della Costa...?

Maruša: ''(nestrpno)'' Tu!

Kovač: ''(meščanom)'' To vse ni nič!

II. meščan: Kdo je pa to?

Kovač: Rejenka ribičeva. V Trsti prevzetna najdenka...

Fužinar: ... rodu neznanega, ki je menila, da vzame jo domači sin.

Oče: E, pridna bila je, poštena —

Fužinar: Vendar si nista zarečena —

Oče: In če bi hotel jo fantin...

Kovač: ''(meščanom)'' Poglejte, pravkar je iz veže zdaj stopil — to je on, France...

I. kmet: ''(smeje)''... ki šel Maruši je iz mreže...

II. meščan: ''(gleda)'' ... ki zdaj korak je svoj pospešil?

Kovač: ''(prikima)'' Ta bil je tudi, ki je rešil takrat Lucijo iz vode.

== III. prizor ==

''(France, ki je prišel od zaslišanja, in Maruša, ki se je prerila skozi ljudi do stopnic, se srečata na njih. France se skuša mimo nje zmuzniti.)''

Maruša: ''(grozeče)'' Le svoje vpiraj v tla poglede, ki njenih vpaljen verg goriš, in mimo mene brez besede, kot tujec nepoznan hitiš.

France: Daj mir in hodi svojo pot!

Maruša: ''(razburjeno)'' Mir naj mu dam? in krenem naj na svojo pot? Ste čuli zdaj? Kakó on govori z menoj. Ki bil nekdaj je ljubček moj.

France: ''(resno)'' To ni resnica. Nikdar ni, kot veš, iz mojih ust prišla le senca takega slovesa, ki mene nate bi vezala. Če si iz oblakov tja v nebesa dekle si samo most zidalo, si tudi samo krivo ti.

Maruša: ''(sarkastično)'' Jaz sem zidala za oba! Dasi nisva izgovorjena si bila, vendar tvoja žena postala bi, ve snnja vsa, da tujka ta ni k nam prišla. Odkar pa ta se je vselila, o več-emite mi, ljudje, s pogledi ga je omamila, in otrovala mu srce. Prečarala mu ga do dna zločesta čarovnica ta.

''(proti balkonu divje strastno)''
A če je voda ni hotela, ko bil nedolžen je otrok s teboj, naj vitez vesel se tvoj! — ti — boš — gorela!

''(Plane v hišo, France se zgubi med ljudstvom.)''

VI. meščan: Ta ženska kar strasti besni!

Kmet: Kaj hočeš? To je laška kri!

== 4. prizor ==

''(Pisar na balkonu.)''

I. meščan: Zdaj tiho!

II.: Mir!

III.: Tam na pomol pisar je stopil... kliče dol...

Pisar: Gospod Andrej grof Modruški?

VI. meščan: O tega lehko teden dni pozivlje še.

VIII.: Pa ga ne bo!

Pisar: ... grof Modruški?

Ljudstvo: ha! ha! Ga ni! Ga ni!

Pisar: Gospod Andrej grof Modruški?

I. plemič: ''(ironično)'' Ne nadlegujte ga, ljudje.

2.:''(smeje)'' Da dosti nimate nikol!

3. plemič: ''(izzivajoče)'' Mar ni vam ljubica dovolj, da razloži vam in pove —

1.:Kako se grof je izpljuval —

V. meščan: Ušivci! Jezik za zobe!

''(Vse potegne meče in navalí na plemiče.)''

II. meščan: Kdo bil je to?

I.: Pobè predrzno!

III.: Počakaj, koj vtrojim mu krzno.

VIII.: Prokleta plemiška drhal.

Krvnik: ''(ki je zasledoval ves čas pazno dogodek ironično)'' Jaz sem samó, samó — krvnik.

I. VII. X. meščan: Iz mesta ven!

VIII. II. XII. meščan: Proč z naših tal!

Ljudje: Hej straža! Straža!

''(Straža poseže mes, loči bojevnike in porine plemiče na desno v smeri proti St. Jakobški cerkvi.)''

== 5. prizor ==

''(Sodnik in par dvanajstnikov se prikaže na balkonu.)''

Sodnik:
Mir ljudje! Ne dajte se zavesti od krvi, da bi nad glavo zmagovala. Strastém kaj malokdaj gre hvala, Navadno pa jim kesli sledi.

Volbenk Orehovec: Gospod sodnik, imate prav! Vendar povsod so dane meje Dobroto je — vele — sirota, in vzrok svoj vsak ima pojav! A da bi k škodi še sramota nad nas prišla, — in da se smeje zlohotno ta, ki mi v obraz je — pljunil,... ne prenesem — jaz.

Meščani: Tako je! Da! Mi tudi ne!

II. meščan: Po mestu krog popivajo —

III.: Nas noč in dan izzivajo —

VI.: Žene nam zalezujejo, kot jagnje volk —

IV.: Potem pa se zveri še posmehujejo!

Vrban Boš: Gospod sodnik, in zdaj svoj glas naj dvignem tudi jaz do vas, prijatelj rajnkega Tomaža. Kdo kriv je vprašam, da med nami do kamna sramote straža gaz dela danes? da stoji najboljši naši vseh pred vami hčera najdenke zadaj hi? da nanjo čaka tam krvnik? Kdo kriv je, o gospod sodnik? Prijatelju se oddolžujem in zapeljivca obtožujem pred svetom vsem, meščani vi!

Ljudstvo: O tak gospod ni kriv nikdar! Da, ta je kriv! Tako je stvar. Kar njega naj obesijo! Naplejte ga na koló!

Sodnik: Zaman besede plameneče, moj tesno omejen je krog. A ki nihče ni uteče, je sodba, ko bo sodil Bog.

Vrban: Da, sodil bo! In ko obéh bo tehtal krivnjo, jen z ločin — nov: mene, tekel, fuzarín — spoznam bo lažjim, nego greh
njegov, ki sodbe zanja ni. Zato pa tudi dobro vem, da govorim iz srca vsem, če prosim zanj — milosti.

France: Ne, ne! Nič milosti gospod! za to siroto vseh sirot, samo pravice malo, in malo le usmiljenja, da led bi raztajalo,
krog vašega srca. Če res pravica slepa še tudi gluha bi bila, in bi beseda lepa odmeva v duši ne našla, — oči odprite vsaj,gospodje dragi in gospe, poglejte in povejte, ste videli od njenih kdaj bolj žalostne oči?

IX. meščan: Dovolj tega! — Dečak miruj!

I.: Nikar nad njim se ne huduj!

III.: Ti si zaljubljen fant!

==6. prizor==

''(Prejšnji brez sodnika. Lucija, krvnik za njo. Maruša, ki se zgubi med ljudmi.)''

Rabelj: Kdo? Kdo je to, ki jo ženo na kamen v halji sramote? In res naj bo? da bivala bi duša temna v podobi tej rajsko zori? Mar čar je pekla? Kar gledajo moje oči? V mrak meglen ves naokrog zavita se mi zdi, a kamor je njena noga stopila, se je megla umaknila, in vse je svetlo. Odkod ta luč svetla? Iz motnega olja ni vstala, iz luže močvirne ni vzšla! Kako se bi v taki krasoti razdiviti mogla, da dali je čudesa niso neba. In če že telesa lepoti bi vladala duše tema, pa vzvišeni sili te boli zagospodovati nikoli ne mogla bi tema srca. Za čelom tam polnim miline zločinskih ni misli tkanine kdaj mogel zapresti si vrag; in ustni z zlobam ostale vsekdar neprestopen so prag. In da bi kdaj mogle vmazati te lilije njenih se rok, iz blata da mogli kdaj vstati ločkvani njeni bi nog? Za to so prenežne, prebele, in davno bi že iztehtele, da vanje kanila se je kal.

Lucija: Božjega Mati Sinu! Daj da sramu žgoča redčica, ki biča mi lica, vso me zalije, vso me pokrije; da kot oblak plašču enak temnóškrlaten v se me zavije, in da me skrije, ščit blagodatén v moji sramoti, v kateri drhtim, v kateri medlim, kakor da stala bi v grešni goloti v množice sredi, od koder pogledi nje neizprosni merijo — perijo v revno telo, in muki neznosni s kruto slastjo dušo izročajo smrtno-bolnó. Sveta Devica, usmili se me!

7. prizor

''(Prejšnji; sodnik s spremstvom na balkonu.)''

Sodnik: Zagovor tvoj naj čujem zdaj. Imaš pojasniti še kaj?

Lucija: Ničesar več! Če greh mladost je, — sem grešila, če greh je vera, — sem grešila, in ah! — če je ljubezen greh težko in silno sem grešila.

Vem, da po tem ne vpraša pravica trda vaša. In kaj naj pulj lehák besede odtehta tamkaj, kjer dejanj svinčena peza govori, ... da ni iz čustev, nad in sanj, iz misli, strasti, zmot in bede usoda jih človeška sprede, in vrže megél v val zgosti.

Kjer dež pohleven je zemljó napojil in napolnil strugo, čemu izbrala pot bi drugo potoka, rek tok in val? A tam, kjer je vihar divjal, in zgnal vode je v veletok, in vse preplavil krog in krog, kjer dere, lomi ruši, trê, da vse pod njim pogiblje, mrè... kaj mar mu struge je, bregóv, okopov kaj, in kaj jezov?

Zanj mej in mer nobenih ni — na d njimi je — in sam je vse — kot so nad zakoni — sveta, in bodo — zakoni srca!

Kakor nevihta, kakor povodenj je name prišlo? in zlilo in pokopalo me je pod seboj. Jače od volje človeške je naše srce, zublji peklenski, luči nebeške v njem plamene.

Nad njim pa je On, ki vse vé, ki vidi tudi v moje srce, in čegar sodbe se ne bojim. On je z menoj! Vi pa sodite grešno telo!

Oče moj! V tvoje svete roke izročam svojo dušo mlado.

==8. prizor==

''(Prejšnji brez sodnika, ki odide v dvorano.)''

Krvnik: ''(jo usmiljeno gleda)'' Ah, te tvoje bedne oči so ena sama temna solza bridka, solzi, ki na tebi blisči, ti roža moja vitka. Morda je same grenkosti, bridkosti strupena, ta solza ognjena.

O da jo morem in smem vzeti, poljubiti in izpiti, in umreti mesto tebe... Lucija!

==9. prizor==

''(Prejšnji. Na balkon prikoračajo mestne sluge, eden od njih ima v roki drobno palico, drugi srebrno sodno žezlo. Sodnik s sedmimi svetovalci stopijo do ograje, na kar prične sodnik čitati sodbo.)''

Sodnik: Mi Luka Novak, kot svobodno izbrani sodnik in notranji prisednikov svet dvanajstnikov ljubljanskega našega mesta, po vesti najboljši sodeci obtoženko sno narodejstva podtaknjenega oprostili, sicer pa spoznali jo krivo, in sodbo izrekli na — smrt.

France: Nič ne žali! Nič se ne boj — ''(ob Luciji)'' Ne obupuj! jaz sem s teboj.

Ljudstvo: Na smrt! Obsojena na smrt.

France: Gorjé! To zmota je strašna.

Maruša: ''(divje)'' Naj žrelo jo požre pekla!

II. meščan: Ta divja strast!

III.: Ta črt!

IV.: Ta črt!

Posamezni: Zdaj v stran prepl! In red in mir!

Sodnik: Premotrili vse smo, in kazen do meje omiljeno skrajne, velimo izvršiti tako: Vodite to grešnico revno na Friškovec venkaj na polje, da sodi pravični jo meč! Potem pa krvnik na grmadi sežge naj telesne ostanke; prah in pepel njen naj zbere in naj ga po reki raztrosi tam, kjer je — grešila nekoč. Šibica zdrobljena, sodba izrečena? ''(Vzame paličico, jo prelomi in vrže obsojenki pred nogo.)''

Ljudstvo: Smrtna sodba izrečena... 

Sodnik: Lucija Škofova, si razumela? 

Lucija: Sem. Hvala vam, gospod sodnik. 

France: Lucija čuj! 

Maruša: ''(s satansko zločestim veseljem)'' In bo gorela! ''(zmagovita)'' Če živa ne, pa saj mrtva! ''(k Francetu sovražno)'' In tezgadi daj se z njo! 

Meščani: Proč s tabo! besna furija! Iz mesta ven! Naprej! ''(bereta Marušo v stran)'' 

Sodnik: Krvnik! Izročam ti obsojenko! ''(krvnik se neodločno približa z vrvjo v roki, katero bi moral obsojenki vreči krog vratu, in omahuje)'' 

France: Ne loti se je! proč roko! Zla lastni hrani zanjko vrat. Lucija, čuj! — nič se ne boj — Jaz čuvam te — Lucija: ''(žalostno)'' Zdravstvuj France! ''(hvaležno, prisrčno)'' če rodni ne, po srcu — brat! 

France: Lucija! Straža: Proč! Umakni se — Naprej! Na Trančo! Idimo! ''(Franceta, ki se nekoliko časa ruje s stražo, sunejo v stran, obstopijo Lucijo in krvnika, jih vzemo v sredo in odidejo proti Tranči. Ljudje se porivajo deloma za njimi, deloma se razidejo. France sedi na stopnicah, gleda za njo in joče jeze in žalosti.)'' 

France: ''(obupano)'' Nebeški Bog! Odhajaj! Gre! In jaz brez vse moči, sem — tu! ''(pokrije si obraz z rokama in krčevito joče, ko pristopi oče, in ga strese)'' Oče: ''(mehko)'' France! Daj! pojdiva domu. 

==IV. NOTTURNO.== 
''(Ječa v Tranči, v katero prideš skozi težka z železom obita vrata po stopnicah iz pritličja. Na desni malo zamreženo okno v precejšnji višini, na levi ob steni kamena klop, ob nji na steno priklopljena navzdol spuščena, surovo obdelana mizna plošča. Na nji vrč, kruh in nekaj jedil v lončenih posodah. V kotu par šopov slame, blazina in posteljnina. Ko se dvigne zastor, je čuti iz daljave pritajen korak na posavah mestnih godcev. Takoj nato zvoni iz manjše daljave večerni zvon avemarijo. Večerna zarja se tekom akta prelije v mrak in temo.)''

==1. prizor.==
Lucija: ''(V sivi halji, železje na rokah.)'' Že h koncu se nagiba dan, poslednji dan... Skoz okence žari nebo... in v zlatu se tam zunaj koplje dol in plan... in solnce tone za gorami. Ljubljanice mi pod nogami šepetje tiho leni val. Piskači s stolpa so vrhá že odtrobili svoj horal, in s svetega se Jakoba razlega fin večerni zvon. Ave Marija! Ne daleč proč od tam, kjer bron nočoj drhti njegov, stoji košata lipa, zubori iz curkov bisernih vodnjak, pršeč rosi na tisti tlak, kjer deklica nedolžna ž njim tedaj sem prvič se sestala, in ž njim plesala. Tam prežil — ''(strastno)'' kot strela mi vtrezdil Krim — pa tudi sodbe mrki ris! ''(trezno)'' Kaj mislila sem, ko je niž in onih svetlih dni vesela potekla, da bo besnel v plamena plamenih nekdaj, ko tilnik moj bo trl in mlel! ''(trpko)'' In zdaj? Izprazniti trpljenja kelih sem morala do dna. Če kaplja zadnja v njem je še zastala — kaj naj pomeni ta? ''(vdano)'' A tudi njo posvetim tebi moj Andrej! In po tebi, glej nevtéžno koprnim in v železje vkovane, stezam svoje roke po tebi. ''(iskreno)'' ki ljubi neomajno te moje srce.

==II. prizor.==
Lucija in Mati. ''(Mati in hči se objemeta in jočeta.)'' 

Mati: Ti revica! 

Lucija: Ne jaz! A ti! ''(jo pogleda od nog do glave)'' Kako si se mi posušila, kar oče je umrl! O vem, da tudi smrtjemu zakrivila sem smrt. 

Mati: ''(plaho, se bori sama seboj)'' Poglej, preljuba hči ... In zdaj od tebe tudi ti odhajaš! ... Sama naj ostanem, ter ob njegovem naj preranim ... in tvojem svežem grobu še preživljam težke svoje dni odslej naprej ... 

Lucija: ''(bolestno – naglo)'' O mati! Ne! Mati: ''(se ojunači)'' O pač! ... In vendar ni še vse zgubljeno. Še mogoče je rešitev ... hčerka bi ... kako! Lucija: ''(bridko)'' Rešitev? meni? — Ah življenje ne more biti opróščenje samo za mene, — to je smrt samo. 

Mati: ''(proseče)'' O ne govori mi tako. Poslušaj! ... ''(odmorno)'' ... Ko sinoči (obotavljaje od tod ... domov ... čez Žabjak, in zavijem v Pasju ulico ... ''(hoteno, odločno)'' iz njenih senčnatih ožin, tam, ... kjer se ulico od pot slaneti ... v svetli mesečini ... ob dveri ... naše hiše vsem ... ... moža ... zamotanega ... v plašč ... Kaj hoče tu? ... in ... Kdo je to? se ... vprašam ''(naglo)'' Niti poznati nisem mogla ga ... v bližini ko me govori: »gospa, — če mi dovolite ... bi z vami govoril par besed samo.« ... zaradi vaše hčere ...« Kdo ''(si hoče pridobiti časa z raztegnjenim pripovedovanjem)'' pa ste? — »Gospod tako povem vam vse ... mi reče ... ali smem? ... V imenu božjem! — pa vstopite! Takoj bo luč! — In zdaj hodite za mano! ... »Hvala, dobro bo tu v veži ... zamec, skromno ... gost v zadregi ... moj odvrne ... tajni, klobuk si sname širokokrajen ... in ko ... nanj pade pramen ... prost, ''(naglo)'' obraz zagledam razsvetljen ... 

Lucija: ''(razburjeno)'' Emilijan? Kdo?! .. Kdo je to? 

Mati: Sam ... vedno pravi ... Milan ... si ... Lucija: ''(trpko, mrko)'' Zadosti jih je eden sam. ''(Odmor.)'' Ta, ki je došel ... ljubá hči ... bil ... oni ... s. Sedal ... je planil, ''(kratek mučen odmor)'' 

Lucija: ''(plane kvišku)'' Kdo!? ... S Sedla!? ... rabelj! ''(dokajšno, grozavo)'' O Marija usmiljena! Čemu? 

Mati: ''(žalostno, resno)'' Lucija! ''(proseče)'' vrsnici zadnjo mojo nado! ah, glej življenje svoje mlado, in moje v njim! Če sebe ne, se usmili svoje matere. 

Lucija: ''(odločno)'' In kaj storim naj? Kaj želiš? 

Mati: ''(obotavljaje)'' Saj ... morda tudi sama ... veš da se po pravdi ... in postavah, že hočeš lehko oprostiš, odtegneš sodbi se krvavi — 

Lucija: ''(ki preide študijo, trpno)'' Ne boj se! ... vse izreči smeš! 

Mati: v stiski, plaho) ... če ž njim, ... če ž njim ... se ... poročiš! 

Lucija: ''(ironično)'' Torej me je pri tebi snubil! 

Mati: ''(priprosto)'' Ne! — Pravil je, da te je ... vzljubil, ko stala si na trgu tam ... in prosil me, da te pripravim, da pride na poset pa sam ... 

Lucija: ''(odločno, trezno, stvarno)'' Dovolj vsega! čemu sanjivim se pravljicam bi vdajal mož — saj kri manj rdeča ni od rož. Življenje moje mi izpalo samo, ker ... dete ... je ... končalo — še drug me, hujši ... greh teži, ''(no brez trpkega sarkazma)'' ki milostno mu dan izbori pred smrtjo in sramoto mi —! močno srce — moja samomor! ''(Odmor.)'' 

Mati: ''(rezignirano)'' Torej ni mogoče te oteti? Lucija: Ne! in si tudi ne želim. 

Mati: ''(obupano)'' Saj meni mesto ni umreti ''(sklene roki in pogleda proti nebu)'' nebeški Bog, daj ... te rotim! ''(odide plaho, skrušena in potrta)'' ''(Ječar prinese motno gorečo svetilko, se usmiljeno ozre po obsojenki, odide počasi in odpre vrata krvniku.)''


V. prizor.
''(Lucija. Rabelj.)''

Rabelj: Pravkar sem videl mater tvojo ... kot senca zbegnila plašna v solzah, molče je mimo mene — in jaz ... poznam usodo svojo.

Lucija: Če jo poznaš, čemu prihajaš? — Ni tvoja ura še prišla — Mar da na muki se naslajaš, prečudna slà te k meni žene? Ah! daj umirajočim — mir.

Rabelj: Težko ga dà, kdor s am ga nima. Kdor žeje mrè, kaj mar mu žrtve, če v skali sami sluti vir? In če vzbuditi treba mrtve ko čuvstev vse preplavi plima, slovo si vendar pribori. ''(refleksivno)'' Kar danes jaz sem, kar si ti — vse je življenje zagrešilo... Neurje me v dežele vaše je dečka divje navalilo.

''(trpko)'' Siroto pa neversko skor končati z mečem ni kazalo. Kam torej ž njo? — In če jokalo z besedo isto je gorkó, kot vam je dana, mi srce — ostal sem turška zver! — In kdo naj bo mu oče in rednik, če ne — krvnik!

''(bridko)'' Tako med Volovec in Grad na Sedlo tok me je zagnal usode. — Tamkaj je pomlad dni mojih mračna odcvetela, me z zagrenelostjo prežela, in tam sem to, kar sem, — postal: zaničevan šàpa, ki izvrši, kar drugih boljših srca in glave izvršiti brez sramú vele.

''(sarkastično)'' Sevé si z rok odečiš — križ a da opereš si srce in vest in dušo — ''(trdo)'' vode ni!

Naj sodi Bog! če res moj greh tako je velik. — A v nočeh brez spanja, ko čuvaj raz Grad je klical ure, ... tisočkrat razmišljal sem, če res ne gre, kot drugim, tudi meni mal kotiček saj na solncu; če utrinka drobnega samo ni sreče zame. ... In dejal sem si: da vzamem tod slovo, da čudes ne velja čakati, da srečo mora vsak iskati, sam z volje smelo si rokó! ... In vendar sem ostal!

Tajinstvena in čudna sila me zadržavala je tod. Ne vem zakaj, kako, odkod prišla je name — tu je bila! Prinesel sem jo že s seboj morda iz juga! ... Narod moj, ki v sužnosti vzdihuje kruti, rad mnogo sniva, mnogo sluti ... Jaz ... sin njegov, ... ''(da odtmev sebe, in da vstrpim)'' ... sem prav tako v neznosni, divji svoji boli ubežal v sén, ... in slutil ... tebe.

In dàsii nisem prej nikoli te vzrl, — trpeči tvoj obraz v valovih bujnih tvojih vlas se vendar zdi, da ga poznam, da gledal sem od nekdaj vanj, ah, da v spominu ga imam še iz otroških svojih sanj.

Dà, isti trpki je izraz krog ustn sencil nji i obraz, ki še spomin jedin svetal iz davnih dni mi je ostal: o zlata moja mati ti. Spomin, nikdar pozabljen in nikjer!

O vem, o vem, če še živi, kako bi te vzprejela, na prsi te prižela, Lucija tebe, svojo — hčer. Ne pomišljuj, — podaj rokó —, in prej kot luna pomladi se v drugo, čez plan, vrhè na jug pot nama skupna gre. Ne hóti, da jo hodim sam!

Lepo je tu, — a lepši tam. O ti ne veš, kako lepo! Kjer šume naše šelesté kjer reke naše z gor drvé, kjer v kolobarjih pod neba svodovi temnosmodrega ponosni orli krožijo, jih širijo in ožijo, kot straža sprepletavajo planin se naših, v doli pa citrone razcvetavajo, oranže po brdéh žaré, in trte sok medén rodé; kjer večna se pomlad smehljà; kjer naju nikdo ne pozna; kjer prošlost vsa, — le težek san na veke vse je pokopan. Lucija! — tam — ne reci: ne! — življenje novo so začne, in z njim pomlad cveteča, tam tudi nama srcá, Lucija, se vsvete!

Lucija: Besede čula sem, in sem spoznala da nikdar moči ni človeka ubiti v nas! .. Udaril si na skrite zdaj srca strune, .. ali jeka — pa v globocini duše mi razrite več kroj ne izvzvala. Potrgane so strune v nji! Kako bi tvoj je glas vzglasila, kako bi v tvojo se vživila, ko davno vse je v njej mrtvó, in vse pustó in vse temnó ... v puščinji zimski večna noč! A v tebi je življenje moč v tej kasni prekipela uri, ki čarobni v nji nosi ključ, da v svobodo odpreši se duri. Na nebu solnce, v srcu luč, noč za seboj — dan pred seboj — kaj bi z menoj?

Rabelj: Kaj bi s teboj? S teboj, ki v silni svoji boli srce nesrečno k tebi moli, ti blažena si med ženami, Ti! Ti! moj solnčni san! Ah v tebi sami vzblesteti moj le more dan! Brez tebe zame več ga ni — brez tebe groza je noči strašná samó, in večna bo.

Lucija: In ti se bojiš te noči? in drhtiš pred njo? In ljubezen tvoja ne sveti v nji, in me ali samo? Kaj naj ti povem? O, bodi mož — in ne obupuj —! ''(odmor)''

Rabelj: In to je vse, Lucija, čuj! — kar moreš reči mi? Tako naj grem?

Lucija: ''(po kratkem odmoru)'' Ne, ne! Tedaj, ko želj se ti vresniči čud, ko hrepenče ti oko zagleda tvoj domači kraj; ko stojiš ... spet na rojstne gruda tedaj — se spomni mene, — in izroči ji pozdrave moje. In ko na očevine tleh, na prsih matere se svoje spet prvič odpočiješ izgubljeni sin, in solnce sreče zablisče v očeh, o naj tedaj ti zaigra, po licih zdrkne, pade na tla, na domovine tvoje sveta tla med njim in tebi — v moj spomin. ''(mu poda roko)''

Rabelj: ''(poklekne prednjo in ji hté poljubi roko)'' Ah, v tvoj spomin? O kar imam živeti dni, od njega živel bom samo, na uro to. In zdaj v slovo ... odpusti! Hvala ti Lucija! ''(se ostrmi)'' ''(odide potrt, pogleda se enkrat otožno nazaj, in izgine za vrati. Odmor.)''

==VI. prizor.== Lucija. France. ''(S suknjo pod pazduho, ogrnjen z ribiškim plaščem, v katerem nekaj skriva.)''

France: ''(prostodušno, iskreno)'' Lucija!

Lucija: ''(vzradoščena)'' Ti si France? ti nisi me pozabil?

France: ''(resnobno)'' Ah, kako bi te, ko mislil več in bolj sem nate v teh mesecih, kot prej kdaj...

Lucija: ''(grenko)'' Ah name ... name, ki poznat vsi težko grešnico me zdaj.

France: ''(možato)'' Kaj mar mi sodba in ljudje; ''(prisrčno)'' merilo moje je srce.

Lucija: ''(toplo)'' Vem, da si blag prijatelj moj, in vedno dober bil z menoj.

France: Kaj dober?! — Kot si zaslužila. Ni bila vaša hiša dom moj drugi? In si pozabila, ko oče je obolel, mati — ''(se prehiti)'' ničesar zabil ti ne bom —

Lucija: ''(odklanjajoče)'' Naj! ne govori dalje France!

France: ''(se ne da motiti)'' ... in mar se ne spominjaš več, ko ribe v hišo sem prinašal, in s srcem vedrim, vesele se nate, kot na praznik svet, od vas potem domov gredoč sem na klobuku za nageljji še blažen tvojimi ponašal!

Lucija: ''(resno, zamišljeno)'' Da, to so bili lepi časi.

France: Najlepše pa v vsi vrsti let je bilo za veliko noč, ko v divnem, bujnem svojem krasu razcvetala se je pomlad. Ah, da, takrat vsi, vsi ste: oče, mati, — ti — k nam na Fužine v vas prišli.

Lucija: ''(otožno)'' Zakaj raz mrtvi ta zaklad, zdaj pozabljenja prot odgrinjaš?

France: ''(otroško)'' Ah, da takrat ... ''(še se spominjaš?)''

Kako gorelo ti je lice, kako svetile se oči, ko prve trgala cvetice si po ledinah krog vasi. V zaspanih zvončkov tihli roj, v trobentice ž njim prešerni boj, v Marijinih srajčic sred vrta, v vijolic črede krog mejá je čudobajno pastrice ročica ti posegala, in kot metuljček bel — vesel po cvetju ti je begala. Lucija! mar si pozabila? ...

Lucija: Ne, Nisem! ... in saj veš cvetice sem od nekdaj zelo ljubila.

France: ''(veselo)'' To vem. In glej, zato ''(izmota šopek iz plašča in ga ji poda)'' prinesel šopek sem ti zal, iz njega rožnkravt dehti, ljubezen živa v njem gori, in rožmarin ...

Lucija: ''(tesno, žalobno, mrko)'' Ah, svoji bedni prijateljici ... zdaj ... v slovo poklanjaš ga ... pozdr ... v poslednji it!

France: ''(živahno)'' Ej, ne Lucija, ... ne tako! Pozdrav življenju ja ti prinašam iz prihrankov svojimi ... in kar ... zložili skupaj ... smo ... doma podkupili nočne sem ... stražarje. Kosmačev Gregor, njih glavar, je Zavogljan, in me pozna. In prav tako se za denarje nam Vrata Pisana odpro. Sicer stori, prinesem čásam, pa makov sok, kar treba bo. S tem mislim zadnjo sem zapreko za plot pognal. V najhujši sili zagrabil tudi bi za nož.

Tu imaš pilo! (z njo cepili železje si ... in tu obleko! ''(razmota zavitek oblek)'' na begu pa kmetica boš. Ko ura pojde na enajst, bom tu. In ko dvanajst, ležati mora davno že za nama mesto. Med borjem Volovca si cesto izberiva na Laze tja. Tam čaka brž brod. Čez Savo brž — čez Dolski kot, v gore naprej! In glej, ko nju dan pozdravi novi, Grmače skalne že vrhovi leže za nami, in pod nogami v dolini sniva še Drtija. A tam za njo, — sred šum — v Pečeh — za jamo vem na skalnih tleh — o tam na varnem boš Lucija.

''(Kratek odmor. France jo gleda vprašujoč, zmagovito.)''

Lucija: ''(rezignirano, a gorko)'' Na vsem kar mlada sesanjala, je glava ti, prisrčno hvala! ''(skoro materinsko)'' Vendar, moj mladenec dobri moj ... ni noči iti mi s teboj.

France: ''(presenečen, strmeč)'' Ne greš z menoj? Ne greš Lucija?

Lucija: ''(mehko)'' Dobrota, ki srce ti kiti, me s težo cepe ni ubija in vendar moram odkloniti, kar tvoja mi mladost ponuja. Če tudi danes vest se ne probuja, pa vendar kes ne izostane pozni, ko meni ne bi se izcelfle rane, in ti bi predramil se v blodnji grozni. ''(Odmor.)''

France: ''(nekoliko potrtjen, potem sanjavo)'' O koliko razmišljal sem o tebi! — Sam ne vem od kdaj ... Ah, ko žarel je dan vonjav, gorak, svetal krog mene: lesovi in goré zelene, zoreča polja plodovita, kjer ob modrico drzni slak prižet v objem tesan vasuje, in v ognju ljubosumnem mak razpaljen strasti se hudeje; in rázor poje: pet — pedí — po cvetni ajdi vse šumi; in čričkov godé zbor ubran; metuljev trop valhjà pijan; in spevov sladkih gaj zveni ... uhó se siltlo, okó je žejno pilo ... a prevzeta od vse divote in krasote s slepoto in meglo odeta — zavest spoznala moja ni, ''(pomiluje)'' ''(kar drugih davno že zavzele so oči)'' da dne brez solnca ... ni!

Lucija: ''(v mislih na Andreja)'' Ga ni! — o vem.

Lucija in France: ''(duet)''
Ga ni! — In vendar kaj vé o tem skrajnčkov v višavah polet, kaj vé na trati pisani cvet, in kaj metulj ob njem?
Cvetó ... dehté, pojó, ... vrvé odprte vesele do mrakov turbinah, in se radost beléga dné: ker solnce jim v srčecih drobnih, prižgalo sami je dan!

Lucija: ''(otožno)'' Naj noč jim nebena ga ne vtopi, naj čas ga nobèn jim ne zruši!

France: ''(sanjavo)'' Tako pijan svetlobe svetle v duši, in polno tihih pesni v nji — kaj bilo mar mi je vprašanj? ''(z očitkom, grenko)'' Iz vrta rožnobajnih sanj tuj moral me vik je in krik, za tebe vzdramiti me strah.

''(zamakneno)'' Potem ... je v mojih rokah ležalo drobno tvoje telo, revno in smrtnobledo tako ...

In vidim te še, ... kako si odšla bedna in ... samotna vsa, Krog belih rok poženje vrvi, ... In čujem jo še, ah, kako živo tvojih nog drsajo, medlo stopnjo trudnó.

''(razburjeno)'' O čujem, čujem, — kako vode šumé, slapovi grmé, Kolesja cvilečega stok in vzdihi duši valovita struga ... in kladiva težka fužinska bijó zamolklo ... trdó ... za zamahom zamah.

''(možato)'' A hujša in težja od njih padajo kladiva druga na tvojo nesrečno glavo. O groza, o strah!

Pod ónimi zemlja se stresa, pod temi pa moje srce. In tedaj je postalo tvoje — moje — gorje. Zazijal je pekel, in odprla so se nebesa — in koprena je pala!

A glava je zakričala: Ne, ne! Ni res!

''(milo)'' Ali srce je v prsih zadrhtelo, in kako: struna na goslih zaihtelo, in vse spoznalo, in vse priznalo, in vzvalovilo v vroče strasti neokretno silo svojo kri. in vprašalo: In res? ni — res?

In pal je jez ... Srce ga je porušilo vroče, vedoče, ... Lucija, ... kaj si mu ... ti!

Lucija: ''(vse v obupu)'' Dali ti nebó mu govoriti brani!

France: ''(slovesno, pobožno)'' Kar solnce prostrani poljani, da cvete pod njim in živi, kar pticam nebeski svodovi, in ribam studeni valovi, to meni, Lucija si ti!

Lucija: ''(presenečena, zbegana)'' Pod križem tolikih bremenom naj svojim naložim ramenom razmučenim še to najtežje zdaj? ''(Francetu, grenko)'' Nesrečno moj prijatelj, o zakaj ni vse, kot bilo je, ostalo, zakaj se daljni srce spalo?

France: ''(nežno)'' Ni moglo, ni moglo, Lucija! o tebi je sanjalo, ... in se ni zavedalo ... ah, morda se celo v rahlih, plahih slutnjah balo, ... da ne bi ... izpregledalo. Toda — ko je tista ura prišla, in je potrkala nanje, se je predramilo, in si razložilo krepko sanjo v — spoznanje, si ozarilo svojo mladost, in si razkrilo svojo sladko, tiho skrivnost, ''(vzklikajoče)'' da te ljubi, ljubi! Lucija!

''(refleksivno)'' Ah tedaj je to srce vzgorelo, ko kres, na gori zapaljen, v plamen strm v ljubezni bujni razcvetelo v en sam se rožnat grm. Na tleh otroških zlatih dni mojih in tvojih Lucija je vskil, z bridkostjo trpljenja tvojega sem mu gnojil, in s solzo usmiljeno svojega, sem mu zalil.

In pognal je v popje in se razpel, in v dišečem žaru se razcvel, da zdaj v plamenih živih ves gori. Kot je nekdaj tam grm gorel na gori sinajski, in zdaj gori, in zdaj žari, bo gorel, in bo žarel, do konca dni, Lucija!

Lucija: ''(potrta)'' Kaj naj z bogastvom vsem brezdanjim tvojega srca, ki mi ga sipiješ pred noge v trenutku tem storim?

''(rezignirano, otožno)'' Usahnlo, mrtvo moje je srce, ... in jaz kakó, naj se ti oddolžim, nevednica, za vse, ne vem.

France: ''(ognjevito)'' Ti in nevednica! Svetnica, ki ni na tebi sence greha ni pokoriše se in trpiš za greh tuje, mučenica! Ah glej, jedina je uteha mi vera v te bila v teh neznosnih, dolgih, temnih dneh.

In če s krvjo se uroki res bila omadeževala, pa pezo stokrat s solz potoki, s krvjó si srčno si izprala!

Lucija: ''(stvarno, skoro trdo)'' Iz riznice zaklad zajel si bogate čiste duše svoje, in lastne bisere nadel si samo na sence bede moje. Ne varaj sam se! Mimo zmot na jasno, trdno kreni pot!

France: ''(obupno vije roki)'' O daj, ne zavrzi tega srca zaupaj ljubezni njegovi; pomisli, da nate sem v žanci gorjá, da z boli neznosne okovi, kot strah in obup jih rodi, prikovan, da z dušo sem celo nesrečno ti vdan, da nisem ves svoj, da sem tvoj!

''(koprneče)'' O ti, saj si dobra in blaga, da blažje in boljše od tebe ni — o daj mi sijati svoje oči, ne podi spred raja me praga. Kako naj brez tebe na sveti, odslej bi še mogel živeti? pogrešati tvojih belih lakti, pozabiti tvojih globokih oči, ne diviti zlatu v tvojih se vlas, in že duše izbrisati tvoj si obraz v grudi preseljen tiho v tebi ... in vse ... ki lepša, kot ... mavrica si nad vodo, kot rosa je v jutranji — zarji — ''(vrže se na kolena)'' ah ... kot sveta ... devica v — oltarji.

Lucija: ''(presenečena)'' Usmiljeni Bog! ... grešiti nikar! ''(s strahom, strogo)'' Nesrečni otrok, — ah, vstani vendar — Kaj govoriš ...? ''(Odmor.)''

France: ''(jo meri nenkrat nezaupno)'' Ah, ... ti se srdiš? ''(odmor)'' ''(bridko)'' In nimaš ... zame ... rešilne besede? Lucija! in mar ti ni moje nesreče in bede? Lucija! ''(strastno)'' In hočeš ostati? Ne maraš bežati? — Lucija! ''(Odmor.)'' ... in torej naj ... grem? —

Lucija: ''(izmučena, proseče)'' Ne morem ... ne smem!

''(Odmor.)''

==VII. prizor.== ''(Prejšnji, menih odpre vrata in gleda.)''

France: ''(rezignirno, grenko)'' Prišel po nebesa sem ... pkla temó ''(ogrne plašč, da se pripravi na odhod)'' odnašam pa v duši strti ... in če je življenje hotelo tako — saj bodiva združena v smrti...

''(trpko, mrko)'' ''(seže po nož, a zagleda meniha, roka mu omahne; gre povešeno glavo proti vratom)''

Lucija: Ah! svoji nikdo ''(tolažeče, rezignirano, dobrohotno)'' ne more uteči usodi...

Menih: ''(na pragu)'' ... Mir vam bodi!

France: ''(grenko)'' Mir? Da mir temè! ''(Krohota ubèli.)''

Lucija: ''(v težki grozi)'' France! France!

==V. GOLGATA.==
''(Moríšče na Friškovcu. Na levi strani v ospredji splošno znamenje — zidari križ. Zadaj na desno grmada, pred njo oder, na kateri vodi par stopnic. Na odru kol, stolica. Čo, vrvi v tleh pred tokom par železnih obročev, pred njim z žapenjem nepokritja kosa. Na desni sredi mala kamenita klopica. Na desni v ozadju par vodmotskih bajt, sicer pa razgled preko severnega, ljubljanskega, deloma z gozdiči poraslega polja, z griči in predgorjem, tja na Savinske planine. — Zgodnje jutro.)''

==1. prizor.== 

''(Meščani, meščanke, ljudstvo iz okolice, čakajoče na sprevod, v katerem ima priti obsojenka.)''

1. meščanka: Kakó hladnó, je jutro.

II. Mene kar mrazi...

III. Jaz vsa se tresem —

I. Da z zobmi šklepečeš!

1. meščan: Meni pa tako se zdi: vaš mraz je strah samó

2. ... Razburjenost ...

II. meščanka: ... deco lehko da!

I. Mar ni to groze kraj? Vrvi?

II. Vešala, kolesa, ognja meča?

I. Ta Friškovec?

III. Za vse sveta zaklade semkaj ne bi šla po noči.

1. meščanka: Ah, si ti boječa!

III. Že prav! A tukaj vendar straši ... na teh s krvjo opitih tleh.

II. Posebno v kvaternih nočeh.

2. meščan: ''(skrivnostno)'' Naj vam povem — ''(pomigne, naj gredo v stran)''

II., III. meščanka: Besedi vaši sledimo —

I., IV. meščanka: Dajte, govorite!

2. meščan: Stopimo v stran — in poslušnite! ''(umikajo se v stran; na njih mesto stopi druga skupina)''

''(Med pogovorom odstopivše skupine pride na oder France v pomečkani, povaljani obleki, razkuštran, neprispan, z mrakotem, bled, vpadlih lic, čisto propal; bolj pred se, potem nervozno prste na rokah, sede, se zopet dvigne, zopet sede, napravi par korakov sem in tje, in obstane topel v nemem obupu končno ob klopki.)''

==II. prizor.== 

''(Prejšnji, France.)''

France: Ah to je bila noč, ki si izmisliti ne more je hujše satan sam, ne drug je razigrati kot pekel! Kot da iz kleških jam škorpjonov voj na bore telo bi moje vsul se smel; bi vame kač zažrlo se tisoč, in se razpelo po telesu, in grizlo, vrtalo po mesu, po žilah mi rojilo in vlaknéh, suvalo, žgalo po kosteh, z jezikov škapinj preklanih uhó vbesnilo luliičavo, in s kladvi svojih glav tenkó udarjalo mi po možganih, — in z ognjem žéhi in klešč zobóvi — s sleči sokovi in otrovi, mrcvarilo srce medlo —!

Da, strašna noč! Ko sem s stopinjo vdiračo med grozom močvirnim drl, ko me na živem mesu žrl je volkodal, in me dušila je móre peza; ko škropila prhoga je s krvjo me vročo... V daljavi medli ... zar krvav krog mene ples pa vrtoglav kresnic in isker se žarečih... sov, risov in mrtvaških glav! — obrazov čudnih, spk, potvor! In vmes ječanje in škripanje, perot nevidnih prhutanje, ljudi, zveri pošastnih zbor! ... A iz gomazni se glasov vseh teh poraja, vstaja vse čas — en glas — Kot bučen stok grobov, kot burje rezek pisk, kot vidre satanskih blizg, strupen kot vik svojorji sred polnočnih host — in vsiljiv in grabljiv kot ščuke zolev in trnka lovna ost. In ta glas — se ves čas grohoče — stoče, vzdihuje — vprašuje:

Zakaj tako? Kako in odkod je prišlo, da ni hotela s teboj? Zakaj tako — fantič moj?! Strašno! Strašno! In zdaj sem tu! in vprašam: čemu?! čemu sem prišel? Kaj me je prignalo, ko zame končalo je vendar vse in ga ni več mostu med menoj in teboj! O Lucija, Čemu? — Čemu?

1. meščan: ''(pokaže na levo)'' O glej — gredo!

2. Pravkar zavili so na polje.

3. meščanka: Kako se smili žival mi bore!

II. In zaprti rešitve vsak je pot.

III. Morda ... pa vendar ne!

''(France se vzbudi iz svoje odrevenelosti in prične prisluškovati.)''

II. meščanka: Kako da ne?

Skupina deklet: Grozna je smrt, strašna!

III. meščanka: No, če jo rabelj — poroči — je svobodna, se govori —

IV. In pravijo, da v istini je snubil zanjo...

France: ''(razburjeno)'' Kaj? Kako —? On je poskusil se pri nji? ... In snubil jo? ... ''(progrozljivo)'' Ah da! — tako! Zato pogled moj, ko se vračal sinoči je iz ječe, plačal s pogledom mrkim je takó! Zdaj vem, kaj meni je ostalo. — Zdaj mi je jasno marsikaj! Pred mečem se odloči naj — Zato torej! ... Je — li mogoče, da za me niti vero malo ni bilo, kjer ljubezniv tvoje pa jaz zasanjal sem — morjé.

''(obupano)'' Ah, zakaj si mi to storila? Zakaj si ubila moja mlado, zvesto srce?


''(Sprevod: oddaleč mestne straže s helebardami, na čelu mestni praporšček. Za njimi bratovščina spokornikov v raševini in kapucah. Potem bratovščina smrtne groze Jezusove s križem in mučilnim orodjem. Mestne straže drugi oddelek in ječa. V sredi Lucija, ob njej menih — za njo krvnik in njegov pomočnik, prvi noseč na rami dvoročni meč. Mestni sluge, par malih mestnih svetovalcev v črnih, za njimi r: j dvanajstnikov v rdečih talarjih. Mestni st: g sod: m zzelom. Za njim sodnik v rdečem talarju, obrobljenim z zlatom in zlato verižico krog vratu. Mestne straže tretji oddelek. — Ljudstvo. — Prišleci se razvrste krog odra; ob stopnicah obstane rabelj in postavi meč prede. Pomočnik stopi na oder.)''

Bratovščine pojo: ''(Dies irae ko pride sprevod)'' — Quid tunc miser sum dicturus, quem patronum rogaturus, dum vix justus sit securus!

Menih: Čez brezno skoka se ne boj, brezmejna milost je neba, naj z roso svojo te navdá ki pot se ti odpira raja, kjer že nasproti ti prihaja

Lucija: ročice steza, koprni, da združi v gloriji s teboj nedolžni otročiček tvoj — In zdaj pogum, preljuba hči! Velja! Saj mi v življenju bil mi tuj — naj tudi v smrti se obnese. ''(ko gre po stopnicah mimo rablja)'' A ti prijatelj moj, zdravstvuj, in roka naj se ti ne trese! ''(Ko stopi na oder, se ozre naokrog, dočim pripravljajo pomočnik vrvi, halo itd.)'' Ko solnce gre umirat, zatonit v nočne teme, poljublja s poslednjimi žarki ljubeče doli in gore. Ah, v zadnje slovo poslednjikrat tudi poljubiv naj žalostno ravni vas zelene, vas solnčne planine in tebe ti biser, srce domovine, ti bela, ponosna Ljubljana, neznatna, neznana, in ljubljena vendar tako. — ''(v trenutku slabotnosti)'' Kakó, kako je vse prišlo? Moj časi so se stekli, moja ura je odbila. Dolg naj plača moja kri — Reci: Kam si me vodila, Kam, o kam, ljubezen ti!

In vendar kaj bilo brez tebe, ljubezen, bi naše srce? — Kaj bila usoda človeka? Kot megle in sence medlé.

Tercet ''(skupno)'' Lucija, krvnik, France: A ti ljubezen, ti si vse! Tema si luči, luč temè! Si blaženost nebeška, in ti njegov pekel! Pokoja brez miru žibèl, željá in sanj vraljivi most, bolesti slast, slasti grenkost, veselja jok, obupa smeh, Ti zlá krepost, krepostni greh, Ti lestva nad in grob po njiov, ti lek gorjup, sladk otrov, ti vere nomajni zid, ti ljubek vir, in val srdit strasti in koprnenja, ti zmisel ves življenja! ti luči čar si, ognja žar, moči slabost, slabosti moč, ti naših src si luč in moč vse si ljubezen ti! Ko rož opspe se tvojih vrt, srce zagrne večna noč.

ljubezen je mrtva! pozdravljena kraljica smrt — izpita čaša je do dna — Nad silo tvojo sile ni, in kjer ljubezen ne umiri človeka srca — kot dete ti ga umiriš, usmiljena gospa! O pridi pridi sladka smrt! ljubezen me rešila ni — usmili se me ti!

Lucija: ''(stoječa na odru)'' Jaz sem pripravljena. Kaj naj storim?

''(Pomočnik se ji približa, in ji hoče zvezati roki.)''

Sodnik: Poteka čas krvnik! Ne mudi dalje se, in končaj svoj posel —! Kaj odlašaš se ... si čul?

Rabelj: Da, čul, gospod sodnik. A da ustrežem, moral biti, če angeli cel ne, cel ne vrag, bi pol obeh — le človek ne, ki more, kakor vi čutiti, ki more kakor vi ljubiti — In — jaz, sem človek, vendar — le!

Sodnik: Kaj naj bo to? govori jasno!

Rabelj: ''(bridko)'' Kdaj za izpoved je prekasno? A grešnik ž njo odlaša vsak. ''(odmor)'' Ko davi sem na rame meč zadel in se na pot odpravil, ves svoje sile sem zastavil, da zmagam nad seboj misleč: Preveč moči sem si prisodil, za križev pot, ki sem ga hodil, za križ, ki vanj preli sem meč. In kar trpel sem in trpim še za — krvnika je — preveč.

Sodnik: Temnó je vse, kar govoriš.

Rabelj: ''(razburjeno)'' Pa bodi luč! Osvobodim naj se! Pribijte me na križ, sam se ne bom, — ne morem se. Ne morem! — Proč s teboj! — in naj se ne dotaknejo roké te moje več — in najmanj zdaj! ''(vrže meč po tleh)''

==3. prizor.== 

''''(Opatica nastopi s spremstvom ter ostane v ozadju)''''

... ko moral bi končati njo, ki vreden nisem, da bi ji nogé objeti bele smel, ''(se vrže pred Lucijo, ji objame noge in jih skuša poljubiti)'' s poljubi jih ljubezni blazne moje!

Lucija: Jaz sem na koncu svojih sil! — ''(v zadregi)'' da zadnje hipe mi teži tako! —

France: ''(ki je ves čas mrko gledal na obsojenko in rablja, skoči proti odru)'' ''(ironično)'' Teži? — Ne! ne! Naj jih sladi ''(strastno)'' z otrovom volje mlesti svoje, in kot v poročne naj noči sopari srce zanj tvoje zadrhti, ko pred nožice belokože obožuje položi v zamolklo plamenečem žari srca ti svojega mokrocvetoče rože.

''(stopi do ležečega krvnika, ga z levico potrese za desno ramo in ga dvigne v toliko, da si gledata iz oči v oči)''

''(sarkastično)'' Daj! digni žéni se, odmêni nevesta čaka, drugovi in svati! odprija naj se na stežaj! natrósi rož po meče žejni trati, in trajici zeleni poljube tiste svoje blazne daj! ''(bliskoma zdere nož izza pasu, mu ga zarine v srce in odskoči zopet v ospredje)''

Rabelj: ''(začudeno)'' Kdo? Ti? Da tako oči tudi moré? Zadel je srce, in smrtni obliva me znoj!

Lucija: Moj Bog, kaj storil si, France? —

France: Ti vprašaš še? udova ti neporočna! In vendar žena izgubljena, ''(mehko, bridko)'' kakó, kakó sem ljubil te!

Ljudstvo: O glejte, kaj ljubezen vse stori!

Rabelj: Umiram! — In prav je takó, da padel sem v prah pred teboj! Saj lepó in sladkó je izdihniti in umreti ob tvojih nogáh, o Lucija!

Lucija: ''(pristopi k umorjencu)'' Izhrepenel si, izkrvavel si —! In meč usmiljeni ti tvoj iz rok je pal! Kakó, kakó si nad menoj se kruto maščeval, rešitelj rešeni ti moj!

France: A mene — ni odrešil — in meni ni utešil ognjene žeje v prsih mi po njej!

Sodnik: ''(straži)'' Kaj se pomišljate? Naprej! in primite zločinca! Ne! Človeka se ubijati ne sme, in bodisi, da je — krvnik.

France: ''(cinično)'' Gotovo je, gospod sodnik! Vendar loviti in soditi se jaz ne dam. Sem svoj sodnik, sam svoj krvnik se sodim sam. ''(Se zabode in pade ob klopí na tla.)''

Lucija: Mogočni Bog! France! Nesrečni ti otrok!

France: Razbit ob skalah brod je moj — a ti srčé v slovo zapoj kot na vasi nekdanje dni: Ko ležem v volno tratvico in nagrem trudnó glavico, se zmislim tebe zvezdica, se zmislim tebe ljubica.

Dokler si mi sijala ti, sijale srečne so oči, kar si zašla, je pa temà, in luči ni, in sreče ni, kaj bi iskale še oči? naj jih zaprem — in naj umrem! ''(Umrje)''

Lucija: ''(ki je pokleknila ob njem in se razjokala)'' Izdihnil je in šel, ki v njem je bilo luči toliko, da usvetlje je megle njegovih sanj pred njim: očem, otroški veri vdanim pa načarala čudesne svore pomladi, cvetja, zlate zore, ljubezni mlade polne vse — in na zatonu pred nočjo, kot vešča mrka, zlosudna oblila z zarje jih krvjó! Zdaj sanjaj v miru, duša blodna! ''(Kleči ob njem kot okamenela)''

==4. prizor.== ''(Prejšnji. Opatica z dvema nunama in slugo.)''

Opatica: Lucija!

Sodnik: ''(jo zagleda in se obrne)'' O Nives, mati prečastita. Vi bili priča ste...

Opatica: Da vse sem čula, videla ... morda umela tudi, ko so skrita razgrinjala človeka srca se brezdna strašna pod vrhovi najvišjimi, ki luč neba zlati jih najbolj čista in svetla.

Dovolj je groze in krvi! Grobovi zapro naj žrela svoja. Od vicedoma oproščenje ''(poda pergament sodniku)'' prinaša ji obljuba moja.

Sodnik: Ohranjeno ti je življenje, pomiloščena si, Lucija! Bog sam je bil s teboj!

Ljudstvo: Ljudje, hvalite in slavite nebes in zemlje vsi gospoda!

Sodnik: Lucija glej! Očuval te je angelj tvoj — podarjena ti je svoboda!

Lucija: ''(topo)'' Kaj hočem z njo. Za žive le svoboda je samo.

Opatica: Lucija!

Lucija: ''(vstane in zagleda opatico)'' Ah, vi ste — mati, ste prišli ... izreči skoraj se bojim ... da enkrat — vidim — še oči ... njegove v vaših!

Opatica: Slédi jim! če bile zablode vodnice ti nekdaj, ko so zvabile te v vihar morja, pozabi in zaupaj se jim zdaj, ko te povedejo v miru pristan in rane ti zacelijo srca. Ki meni je v pokoji dušo samostan prijazna, tiha ti odpira vrata, in jaz na novo pot podajam ti roko —

Lucija: ''(po kratkem boju)'' O mati prečastita, mati zlata! Naj se oprem na njo in naj sledim tem ljubljenim očem. In če na prsih vaših se spočijem snom...

Opatica: ''(jo objame)'' Hči draga moja! — Semkaj na srce! — In naj bo pozabljeno vse gorje, in kar je bilo, vse! In odpuščeno vse... Tako nebesa so hotela, — ker mnogo si ljubila in trpela.</text>
      <sha1>5lyw1xylg3wx7rpge9hcbjxm10opbf4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223798</id>
      <parentid>223797</parentid>
      <timestamp>2026-04-20T07:11:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <comment>/* IV. NOTTURNO. */</comment>
      <origin>223798</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="83474" sha1="bnmmir0068v9f6xc6tyh0guvavrnyng" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Rože ob potu
| normaliziran naslov = Dramska pesnitev v petih slikah
| avtor = Ivan Robida
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski narod 1924}}'' 
| vir = dLib {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

Dramska pesnitev v petih slikah.
''(Vse pravice, osobito pa pravica do predbebde in uglasbitve pridržane. — Napram odrom rokopis.)''

Osebe:
Tomaž Škof, vrvar in meščan ljubljanski.
Cecilija, njegova soproga.
Lucija, njiju hči.
Trine Kosanec, ribič na Fužinah.
Barba, njegova soproga.
France, njiju sin.
Maruša, rojene Marija della Costa, rejenka pri Kosančevih.
Emilijan, reče Milan Vučečić, mestni rabelj.
Marija Nives Agata, grofica Modruška, sedaj mati Timoteja, opatica samostana v Mekinjah.
Geza Nagy, pisar in faktotum grofa Modruškega.
Luka Novak, mestni sodnik.
Urban Boš, meščan ljubljanski.
Volbenk Orehovec, meščan ljubljanski.
Andrej, kovač,
Ambrož, fužinar, ''(oba na Fužinah.)''

Menih, mestni pisar, mestni sluge in stražarji, berič, ječar, rabeljev pomočnik itd.
Prisednikidvanajstniki notranjega sveta, člani zunanjega sveta, meščani, meščanke, plemiči, kmetje, kmetice, fužinarji, kovač, delavci, bratovščinarji itd.
Čas: leto 1450. — Kraj: Ljubljana in okolica.
Med vsakim dejanjem, izvzemši zadnje, ki se vrši drugo jutro po četrtem, poteče kakega pol leta.

=I. DRHTEČI LAN.=

Meščanska soba vrvarja Tomaža Škofa. Na obeh straneh okna v ozadju velike vrata, vodeča na stopnice in manjša, vodeča v drugo izbo. Sredi sobe miza s stol, omare, skrinje, sklednik s cinasto posodo in majolikami, preproge, cvetje. Ob oknu v kotniku dva stola, mizica in skrinja. Ob nji kolovrat, preslica. Na stenah nekaj svetlih podob, platenin, mrež, prej in predav. Na stolih mati in hči. Večer se dela. Proti koncu prizora pripravlja hči mizo za večerjo.

==I. prizor.==

Mati Cecilija: ''(skrbno poizvedujoč)'' In ti? ti ljubiš ga zeló ... zeló?

Hči Lucija: ''(premaguje se)'' Oh, draga mamica takó — ''(vnem, da ni prav,)'' a se mi zdi, ''(sramuje se)'' da bolj kot ljubega boga...

Mati: ''(karajoče)'' Kdo teh besed te je učil? Ko misel sama greh bi bil!

Hči: ''(vzhičeno)'' Jaz sem njegova ... čisto vsa ''(prostodušno)'' in on je moj!

Mati: ''(pomilujoč)'' Je tvoj ... je tvoj ...? Povej kakó...

Hči: Kakó... Takó, da poroči, čim preje me.

Mati: ''(oprezno)'' Če le ne motiš se, dekle!

Hči: ''(jasno)'' O mamica, poslušaj me! ''(važno)'' Ko lani sva iz cerkve šle ... na Svečnico, ... sem opazila ''(v zadregi)'' ga v prvič, da z ... nama gré. ''(raznežljivo)'' O velikí sem noči z njim, saj vé ... pa prvič govorila ... In od takrat ... ah, naj molčim! ... z nakladi je obšul mi svoje ljubezni mlado srce moje, kot jablan s cvetjem bujnim svoja tla.

''(tesno)'' Če usta vžrala bi ta, če bi legale te oči... ''(vstane, odkimava)'' Moj bog, saj to mogoče ni!

Mati: ''(resno)'' Pomisli kakega rodu. Pomisli kakega stanu je on, pomisli, kdo si ti!

Hči: To sem mu rekla tudi sama —

Mati: ''(pazno, napeto)'' In on?

Hči: Vse megle je razgnal; glavó mi vzdignil je z rokama, v oči se vgreznil in dejal, da dvom ljubezen vsako ubija, da strup najhujši je srca.

Mati: ''(po kratkem odmoru, ne brez ponosa)'' Ljubljane bele vseh hčera najlepša ti si, hči Lucija! In to brez cene tudi ni! Če le ljudje njegovi bi ne segli vmes! ... Tako je bilo, ko sta pred dvajsetimi leti — in morda več! — hotela vzeti se doktor Peter Munitillo in teta tvojega — Andreja ... grofica Nives Agata. On moral v svet je, — ona pa je kot novica Timotea tedaj vstopila v samostan; in lepi sen jo bil končan.

Hči: ''(odločno)'' Kaj bomo revne me žene; ah, z žensko hoté, storé. A on je — mož, — in veže ga beseda viteška, prisega.

''(po kratkem boju in pomišljevanju izvleče prstan z nedrij in ga ji poda)''

In glej, v poroštvo dneva tega, ko se zaroči je z menoj, obroček zlati drobni ta sam mi nadel na prst je moj!

Mati: ''(presenečena)'' Ah — krasen — prstan! In kakó žari rdeči v njem rubin!

Hči: Ljubezni naj žareče bo njegove — je dejal — spomin.

Mati: ''(sanjavo)'' Zdaj vidim, res te rad ima... ''(zamišljeno)'' In če vse dobro se konča. Na zimo bila bi poroka. ''(vzhičeno)'' Posestva bi prišla ti v last, gradova dva ti pod oblast. Ti sama pa, — gospa visoka, v sijaju, časti se blesteča, in vsem v zavist! O kaka sreča! V baržunu, svili bi hodila, v kočijah svetlih se vozila — se misliti na vse ne smem!

Hči: ''(veselo objame mater)'' In ne res, ko meni se potem vidva preselita z očetom? —

Mati: Ah — dà ... z očetom! — Vendar prej nčesar vedeti ne sme, dokler pred vsem nevesto svetom ne proglasi te tvoj Andrej. Naj oče le za prstan zve, ugane kòd ga je podaril, pa bi kot strela vmes udaril, posebno zdaj, ko tedne že skrbi težke moza more, da hodi tih — in nem okrog. Usmili se nas ljubi bog!

Hči: In pošlji nam svoj blagoslov!

Mati: Čuj, oče je že tu! Njegov korak je to...

==II. prizor.==

''(Prejšnji. Mojster Tomaž.)''

Mati in hči: ''(nekoliko vezano)'' Dober večer! ... ''(Mati odide po večerjo in jo prinese na mizo.)''

Tomaž: ''(temno, zamolklo)'' Dober večer!

Mati: ''(skrbno)'' No, kaj ti je, da še pogleda ne besede za ženo nimaš ne za hčer?

''(Tomaž hodi s težkimi koraki in mrkim čelom molče po sobi semtertja.)''

Hči: ''(se mu hoče približati)'' Preljubi oče...

Tomaž: ''(zlovoljno)'' Pusti me!

Mati: Jed skoro razhladi se v skledi.

Tomaž: ''(temno)'' Ne bom večerjal!

Hči: ''(proseče)'' Daj, prisédi samó ...

Tomaž: ''(rezko)'' Že prav! Le jejte same!

Mati: ''(v skrbeči slutnji)'' In ti ne boš? ''(odmor)''

Hči: ''(tiho)'' Jaz tudi ne! mi ne diši. ''(Odmor.)''

Mati: ''(vstane)'' Pospravi! —

Hči: ''(tiho, vezano)'' Ne ti! — Naj prestane zame... ''(Pospravi, odnese pribor venkaj.)''

==III. prizor.==
''(Tomaž, mati.)''

Mati: Dalj z molkom tem me ne pokori! Kaj ti je vendar? Zdaj govori!

Tomaž: ''(rezko in grozeče)'' Počakaj, da se vrne hči — potem ... vprašam!

Mati: ''(slabotno)'' Vprašal boš?

Tomaž: Da! Vprašal ... oče bo in mož... odgovoré pa: hči in — ti.

Mati: Kaj naj to bo?

Tomaž: ''(sarkastično)'' Takoj izveš! In hip le potrpeti smeš, kjer jaz več tednov sem trpel, in čakal.

''(Hči se vrne, pogleda očeta od strani boječe in plaho, ter se približa materi, ki je zopet sedla v kotnik. Odmor.)''

Tomaž: ''(se naenkrat ustavi pred njima)'' Zdaj sta tu obe; in vprašam vaju, če vidve morda pojasnite mi stvar: kaj danes v drugo že imel iskati je popoldne pri meni rateški pisar?

Mati: ''(malodušno)'' Kakó naj veva to midve?

Tomaž: ''(kratek odmor)'' Čemu li njemu bi vrvi? A če gospoda kdaj blago za rabo svojo potrebuje, ga tam naroča in kupuje, kjer svoj hrbet krivé pred njo. Tomaž ga ni in ga ne bo! Poznam te! Vem, da je takó.

Mati: ''(laže)''

Tomaž: Če torej veste, da ni stez med njima tam in med menoj — pa ne, da morda kako čez razpeli vi bi med seboj.

Mati: Tomaž!

Hči: ''(osupit)'' Preljubi oče moj! ''(Odmor.)''

''(Tomaž obe ostro meri.)''

Tomaž: ''(ironično)'' Tako torej?! Vezi so tu! A zdaj poprašam, kakšno so, da z njimi mogle brez sramu v oči bi zreti, mi lehko? Bi mogle to? Govori hči — čestita ... modruška ... grofica!

Mati: Pomiri vendar se Tomaž! —

Tomaž: ''(proti ženi ironično)'' Ah ti! — ki čisto vest imaš, ki nisi vedela zato, potuhe nisi ji dajala! in možu si na strani stala odkritó in zvestó, in res? O ti že govoriš ti nese! in več še, ti miriti smeš!

''(grenko)'' Čemu sedaj besede prazne? Da preje raje bi na razne glasove pazil bil prikrite, zbadljaje temne in očite... A žal, da nisem jih umel, dokler skrivnosti razodel ni danes v krvi mi Lovrin...

Hči: Sodar? — Sovražnik stari naš?

Tomaž: Prav ta, Cecilija! ... »Tomaž! — pohleven zlobè reče mož — »po vročem dnevu lep večer! sedaj pač več krvi ne boš vretenčil menda, ko ti sin rodbine take jemlje — hčer.« Kaj bilo to je sveti bog? Ob mizi vse se muza krog — V trenutku prvem ostrmim, a v mesu želo — zakričim: »kdo jemlje hčer: govori dajka — rogate vrže mi nazaj: »kdo jemlje jo, to vemo mi — če vzame jo — pa modra ti?« In kar sledilo je potem?! ... O ti ime pošteno moje!

Mati: ''(mreče)'' Poslušaj, oče: ali smem zdaj govoriti jaz? Poglej! vse bo še dobro ... saj takó hudó to ni, če dva mlada človeka res se ljubita... Pomisli vendar!

Tomaž: In kakó!

Tomaž: ''(ironično)'' Se ljubita! Res ljubita!

Hči: Gotovo, oče!

Tomaž: ''(ironično)'' In potem? —

Mati: Ko si osvobodi rokó, potem jo vzame za ženo — Me poroči!

Tomaž: ''(pomilujoče)'' Verjel očem, ušesom ne bi svojim skor! Res, čuden ve ste ženske stvor! in bolj se lehkovernost vaša. Kar želje vam gradov zgradi, na skalah vaši sanj stoje — Kakó? — nobena se ne vpraša Hudó je, da ne vidi hči, a hujše, da si slepa ti! Kdaj ste še čule, da plemič med vami je izbral ženo? —

Mati: Zgodi se tudi to lehkó.

Tomaž: ''(ironično)'' Da, pravih bajkah kraljevič zasnubi možsko skro s celo! V življenju trdih dneh pa ne, In pa besede svoje kdaj meščanu dane, vprašam se, prelomil ni plemenitaš?

Pisar: Le mirno, mojster! — Menda ni posebej treba utrditi, da o zakonu govoriti še v sanjah mrzličnih ne gre.

Tomaž: Dovoli, in ne besede več!

Pisar: Pač! Gospod grof vam v poravnavo, popolno tu ponuja spravo, — za vse kar bilo, morda bo — beneških rumenjakov sto.

''(Položi mošnjo na mizo.)''

Tomaž: ''(radi nesramnosti osupel, ne najde takoj besede)'' To naj bo res? Či vidim prav? Denar za čast, ime pošteno, za kri, življenje izgubljeno? — Jeli mogoče? Slišim prav? O ti zavratna, verolomna, svojat, brezsramna plemiška, vsa brez vesti in brez srca!

Pisar: ''(nesramno)'' Beseda vaša ni baš skromna, izbrana tudi ne...

Gospod Tomaž...

Tomaž: ''(v naraščajoči jezi)'' Ej, slabo, slabo me poznaš, gospode čedne hlapec tak. Iz hiše vun! — naprej čez prag ti in denar gobani tvoj.

Pisar: ''(se stisne skozi duri, cinično)'' Svet glava, vsaka ima svoj!

== V. prizor ==

''(Tomaž sam.)''

Tomaž: Le moja ne! — Kaj naj storim? O mojih slutnji mrki svit! Kot sredi morja brod razbit v temi brez jamborjev, krmila, ko žene neizprosna sila viharja ga v propast, — se zdim. Kdo mi pomaga, dobri bog?

''(Se vsede na stol in zre mračen tožno predse.)''

O ti nesrečni moj otrok! Kako sem ljubil te, gojil, se rasti tvoje veselil, kot v polju cvetnem tihi lan v pomladi pozni zasejan vzbrstela in vscvetela si, v sé solnca kos vzela si, toploto si prelila v glas, luč v zlati lan pa v svojih vlas, ki cvetja modrega ti smeh njegov je plah drhtel v očeh.

In zdaj ne več? Ne več? Morda pa vendar ni vse izgubljeno? morda le ne! A eno je treba — jasnost!

==VI. prizor==

''(Prejšnji. Žena iz sosedne sobe, pozneje hči.)''

Mati: ''(rahlo)'' Tomaž!

Tomaž: ''(brezobzirno)'' Kaj hočeš ti? Morda imaš pogovoriti se z menoj? pogovoriti se z menoj? A zdaj dekleta sem — takoj!

Mati: Unesi se Tomaž! Pozneje govoriš jo —

Tomaž: Ne! ne! takoj! ž njo sem... Lucija!

Mati: prosim, glej —

''(Lucija se pokaže med vrati.)''

Tomaž: Lucija, hodi sem! Tako —

Lucija: ''(joče)'' Iz vsega prosim vas srca...

''(Dekle pade predenj na kolena.)''

Tomaž: ''(jo prekine, zagrmi)'' Resnico hočem zdaj! Kakó, razumeš, daleč sta prišla, govori, ti in — on?

Mati: ''(osuplo)'' Saj to vendar mogoče ni!

Tomaž: ''(ironično)'' Tako? Mogoče ni? — Naj govori!

''(Hči molči in se v tih strah.)''

Mati: ''(tišno)'' Lucija zlata — čuj! — Povej!

''(jokajoča)'' Odreši me dekle — poglej — jaz te rotim —

''(Hči kleče krčevito joče.)''

Tomaž: ''(čaka še par trenutkov, potem rezignirano)'' Več treba ni! Molče je govorila glasno več kot dovolj — in vse je jasno, da luči same je tema.

Mati: ''(glasno zajoče, vije roki in se zgrudi na stol)'' Otrok nesrečni, zavedeni!

Tomaž: ''(stori par korakov opotekaje se, se postavi potem pred hčer, se grabi za glavo in pravi mrko in temno)'' Temà krog mene je in v nji tema brezdanja in strašna. Pa bodi!... In naj že konča ta noč, ki v njo si me pahnila mene kruto kakorkoli, ... če molk in jok današnji tvoj kdaj hiši tihí tej zanalila življenja novega bi dan, pa tvoja ga je tek končan pod streho to! — Ta dom podrl se zate je — in otrok moj je zame umrl.

''(divje, besno obupno)'' Odprt je tvoj! Zdaj venkaj v noč! In vina gor, da, vina! vina!

''(Ubeži po stopnicah.)''

Hči: ''(se dvigne in plakajoče vrže materi na prsi)'' Mati! Mati!

ZASTOR.

= II. OZIMNA.  =

Prospekt: Razgled z levega visokega brega Ljubljanice pod Fužinami po reki navzgor, tako, da je videti odločno skalovje in slapove, deloma tudi zgornji desni breg Ljubljanice. ''(Reke same, ki teče pod bregom, ni ugledati.)'' Ospredje odra tvori breg. Na njem njivica, s katere vodi steza k strugi navzdol na levi. Na obeh straneh nekaj drevja. Pod njim na desni ribiška koča, za katero blesti skozi vejevje fužinski grad.

Pred kočo miza in klop. Ob koči razpete ribiške mreže, obešene po kolih, na stene naslonjena vesla, potiskari in druga ribiška priprava. Ob klopi priprava zibel. Ves čas čuješ iz bližine šumenje vode in bobnenje slapov, med katero udarja težko kladivo nevidnih fužin na otoku v strugi, in zven železo z nakovala.

Iz daljave buče zamolklo ljubljanske zvonovi, sem pa tje zagrmi tudi medlo kak topov strel z gradu v mestu.

== I. prizor ==

''(Na njivi Maruša; France poteguje veslo, oče popravlja raztrgano mrežo, sedeč na trinožniku.)''

Oče: France, jaz skoro bom gotov.

France: Prav! Pa pripravit grem za lov.

''(Zadene veslo na rame, se pripravi za odhod in poje.)''

France: En — dva — tri, en, dva — tri! vzdigni veselo, vanj se vpri! kot vodomec sice soln, živega srebra je poln, da po njem se meče, bliska, in srce mi v prsih vriskà. En — dva — tri, en — dva — tri ej, nad ribicem ga ni.

''(Hoče po stezi k vodi.)''

Maruša: ''(zbadljivo)'' Še čudo, da od doma greš!

France: Kaj ti je vendar spet, Maruša?

Maruša: In večje to, da sploh se smeš —

France: Ej, ti si pusta!

Maruša: Ljuba duša, zato pa ti saj nisi pust, in kot studenci vro iz ust besede ti, če govoriš s predivasto grofičnico.

France: ''(ozlovoljen)'' Kot z drugo vsako! Nehaj že!

Maruša: Že prav. A eno pomni le: ni zložna vsaka pot navzgor. In kakor mestni — tvoj ... peškór, tako se ... v to vobitnico je vel že marsikteri — klin!

France: ''(kafeteremu zabavljanje preseda)'' Ej, teci, neutrudni mlin! naj te ne motim v tem veselji — le jezikaj in pridno melji!

''(Odide.)''

Maruša: ''(preteče)'' Ej, ne razumem me France! ''(sama zase jezno)'' Kdo jo je klical? Proč naj gre. Dotlej ne bo pri nas miru...

== II. prizor ==

''(Oče, Maruša, Barba.)''

Barbara: ''(stopi iz koče)'' Kaj nista šla še?

Oče: Menda ne, kot vidiš!

Barbara: ''(gleda po cesti)'' Gledat sem prišla, če vedno še ne gre gospa. Kje se mudi? ''(jo zagleda)'' ah! — je že tu! Pozdravljeni!

== III. prizor ==

''(Oče, Barba, mati Cecilija, Maruša.)''

Cecilija: ''(vzdihne)'' Bog dober dan vam daj! Saj zame bil je hud.

Barbara: Zakaj? Kako?

Cecilija: Ah, nov in krut zadel je vdarec mi glavó. Glej, k vsej nesreči mi zboli se davi mož!

Barbara: Saj čudo ni!

Cecilija: Kaj pa Lucija? Ah sedaj seveda priti več tako pogosto možno mi ne bo!

''(Krčevito tihi, potem Barbí skrivoma.)''

In nekaj še! — pa bog ne daj, da zvedela Lucija bi —

dokler se nam ne umiri! — Bog resvice usmili se!

''(Gleda previdno krog sebe.)''

Kaj jo še čaka! ... Njen... Andrej... se danes... z drugo poroči!

''(Ihti pritajeno.)''

Barbara: Nebeški bog, pa vendar ne!

Cecilija: Tako je, žal. A ne povej, ne črhni niti ji besede. Saj umorila bi jo ž njo.

Barbara: ''(jokajoče)'' Nesrečno dekle ti! Samo ... če pomnim se, ko sem služila pri vas še, ... ko sem smuzila na rokah nekdaj... telesce drobno to nosila ... Moj bog, kdaj mogla...

Cecilija: ''(glasno)'' Tiho zdaj — ... in pojdiva ž njo noter...

Oče: ''(ki jih ves čas nemo opazuje)'' Da. Je itd! Gotovo čaka težko že.

''(Odideta v kočo.)''

== IV. prizor ==

''(Oče, delavci in delavke prihajajo po cesti mimo koče.)''

Jože: Oče Luka, vi pa ziblijete na stare dni, kot pravijo ljudje — ha! ha!

Lena: Zato ne greste rib lovit!

Oče: Hodite vrše se solit!

Urh: In kaj pa milostna gospa?

Mina: Spacirajo ali so doma?

Špela: Kaj žlahtna dela grofica?

Katra: Grofica Pepa ali Mica?

Maruša: ''(zbadljivo)'' Lucija, sladko je ime — To ve najbolje naš France...

Urh: Kaj res ti ženiš se pri njej?

Vsi: Oho France, povej, povej!

Oče: Li v cerkvi vam vele morda se norčevati iz nesreče!

Lenart: Nesreče? Z grofom se spečati — česti ni vendar bolj sloveče!

Vsi: Resnica to, ha, ha, ha, ha.

France: ''(divje)'' Če z veslom kdo želi po glavi — besedo še — in jo dobi.

Maruša: Zdaj čuli ste! — pa še tajji —

Oče: Ti babnica se plet mi spravi — Vi pa na delo! — Kaj imate postajati zdaj tu? Naprej! — Vsak zase skrbi — sebe glej!

Maruša: ''(vsiljivo)'' Vi mestnih ženščin ne poznate...

Oče: Zdaj tiho! jezik že zobé!

''(K Franceu)''
A midva pojdiva, France!

''(Oče in sin odkorakata po stezi z mrežami in vesli k vodi, dočim so se vaščani že preje razšli.)''

== V. prizor ==

''(Cecilija in Lucija stopita iz koče.)''

Cecilija: Bolan je, glej, in sam doma — Jaz moram iti! Vedi pa, da čim utegnem, pridem spet.

Lucija: Na mestu tebe — sam obet —

''(prisluškuje, ko zvonovi zvone, potem vznemirjeno)''
A kaj je to? — Sèm od Ljubljane... zvonové, čuj... svetnao zvone ... kako pojo ... kako drhté!

Cecilija: ''(v zadregi, navidezno omalovažuje)'' Daj, pusti jih — le naj brné!

Lucija: ''(trdovratno, nervozno)'' Zakaj? čemu? — čemu zvoné?

''(odmor)''

''(proseče)''
Daj mati! Ne odhajaj še! ne puščaj, prosim, me same. Ah, meni je tako težko, ah, meni je tako tesno.

Cecilija: Ne morem več se dalj muditi... Lucija, z bogom!

Lucija: ''(dobrikujoče se)'' Mamiča, kaj res mogoče ni, da priti domov bi smela —?

Cecilija: ''(resno)'' Ne, dekle!

Lucija: ''(poseže vmes)'' Ne, — da ostanem, mati! Ne! Samo, da vidim ga, samo za kratek hip ... zvečer morda, ko me ne vidi nihče...

Cecilija: ''(strogo, boječa se nadaljnih prošenj)'' To ne gre Lucija. Ah, ne zabi, kaj ga zagnalo je ob tla. In zdaj, če te zazre, pa zgrabi naj ihta ga, naj besen srdi... in bila bi njegova smrt. Potrpi! ni vseh konca dni; a zdaj, veruj, še rana nova razrvana jedkega otrova, preveč skeli in krvavi.

''(Hoče oditi.)''

Lucija: ''(strastno)'' Ti greš? — Jaz grem s teboj...

Cecilija: Nikakor ne! ''(mečje, a hlastno)'' Zdravstvuj, Lucija!

''(k detetu)''
Ti pa mirno snivaj, srček moj!

''(proti Luciji)''
Do svidenja in bog s teboj!

Lucija: ''(rezignirano)'' Pa z bogom... Tudi ona gre! in nič ne ve, da mi srce je celo ena sama rana vsak dan na novo razruvana od domov črva in vesti.

''(Se zamisli.)''

Kje hodiš, ljubček krasni ti? Povej, s čim sem se zagrešila! Da te privede, ure ni. in pisma ni, ne obvestila!

''(Odmor.)''

''(razburjeno)''
Kako, kako, bi bilo mogoče, da tvoje bi vroče od mene se moglo srce obrniti, kako pozabiti bi moglo na mene kdaj?

Ah, tvoji poljubi — tedaj! Kako so goreli, žareli, kot breskve rudeče dehteče meso, kako so kopneli na ustih, kot njenjega soka slasti.

In tvoji objemi, strastni in tesni, kot vinske so trte v goricah se vzpeli po meni v trepetu opojnomamečem, in v snu koprnečem preželi — zajeli medlečo so dušo in blazno telo.

''(Pokrije si obraz z rokama, ihti, vzame okroka in izgine v gošč na levo.)''

== VII. prizor ==

''(Maruša pride zopet na pozorišče, pleve in gleda sovražno za odhajajočo. Odmor. Potem pride lakaj.)''

''(Strež iz ropa. Artist postane pozorno in gleda proti mestu.)''

Lakaj: Povej, deklić, sem prišel prav? So tu Kosančevi?

''(Pokaže na kočo.)''

Maruša: Da, prav!

Kaj pa želite?

Lakaj: Mar ne biva pri njih ... dalje vas že ... dekle, ... ''(omlovoljujoč)'' no ... gospodinja iz mesta?

Maruša: ''(zlobno)'' Pač nekaj takega zdaj skriva pri nas pod belim dnevom se. Kot vidim iščete Lucijo.

Lakaj: — Da njo!

Maruša: ''(vpre oči v daljavo vzdolž ceste na desno; potem zvedavo)'' A kaj je to? Vsa cesta pred gradom polna je ljudi?...

Lakaj: ''(malomarno)'' Žijala! Mi smo — trileški!

Maruša: ''(se vedno pozorno gleda)'' Gospoda?... Nun so s kočijo!

Lakaj: Da, opatica pripeljala se naša je in me poslala poizvedovat.

Maruša: ''(zavistno)'' In grof je z njo?

Lakaj: Gospod Andrej? ''(ogorčljivo)'' O tega ni; saj vendar pravkar uro to v Ljubljani se poroča.

''(Strež že topa.)''

Maruša: ''(presenečena)'' Kaj?

''(vzhičeno veselo)''
Da ženi se?! In res je to?

Lakaj: Ne čuješ z vseh cerkva zvonov, v proslavo ne z Gradu topov? Tako je stvar. A jaz nazaj zdaj hitro moram po gospo.

''(Se obrne za odhod in zagleda opatico.)''

Pa ondi že nasproti gre.

''(Odide svojí gospodi naproti.)''

Maruša: radostno) Ni slaba ta! To bo zijala, ko zvé! Visoko je letala, če nizko pade, prav ji je!

''(Opazuje sumljivo približajoče nune.)''

== VIII. prizor ==

''(Maruša, opatica z dvema nunama, lakaj.)''

Lakaj: ''(kaže na kočo)'' Tu prosim, vaša milost!

Opatica: Hvala!

Odstopi! ''(k nunam)'' Vê pa kje v bližini čakajte mene!

''(pokaže na levo)''

''(poveljajoče k Maruši, ko zagleda približajočo Lucijo)''
Ženska, zgrini za nekaj časa tudi ti!

''(Nuni se poklonita spoštljivo in umakneta nazaj. Maruša čmerno odide na levo ob njivi navzdol.)''

== IX. prizor ==

Opatica: ''(občudujoče Lucijo z otrokom)'' Da, ta je! In kako krasna! ki njenih mladih let življenje ljubezni varane trpljenje še z materinstvom ji zlati.

Lucija: ''(jo zagleda, plaho, sama sebi)'' Kaj hoče tuja tu gospa?

Opatica: Si ti Lucija, deklica?

Lucija: To sem.

Opatica: Lucija Škofova?

Lucija: ''(jo pazno motri)'' Da, Škofova!

Opatica: Tako? tako? In dete to? — Andrejevo? —

Lucija: ''(ugane koga ima pred seboj; vzradoščena)'' ... In vi? ... ste sestra — grofova? ... teta? moja Andreja čestita mati Timotea?

Kako podobni ste! Obraz, oči so iste, isti stas! —

Opatica: ''(trpko dobrohotno)'' In iste tudi so oči.

''(pogleda dete)''
Ki ž njimi dete se smeji?

A čuj! Kako mu je ime?

Lucija: ''(v zadregi)'' Ime? ... Fidelis mu vele —

''(se zajoče)''

Opatica: ''(grenko zase)'' Otrok in oče — skupaj žig!

''(Luciji)''
Fidelis — veliki je svetnik — Le nič ne joči, deklica!

''(odmor)''

Lucija: ''(naenkrat polna nade)'' In on? — on vas si je izbral? Ker sa me more, vas poslal? Ne res? O saj sem vedela, da me pozabil ni! O zdaj vse dobro bo! Kje je? Zakaj me pušča samo?... In tako ga dolgo ni...

Opatica: ''(v zadregi, ko spozna, da Lucija še ničesar ne ve)'' Ah, da na to ne morem, ljuba moja hči, ti, kot rada bi, odgovoriti! Resnica trda je, gospa! A jaz v tej uri sem prišla ne, da ti breme obtežim, a da ti morda ublažim, kar je na tebi ista kri, ki tudi v mojih žilah vre, in tvojega sinu polje, pregrešna zakrivila.

''(Lucija ne razume popolnoma kaj pomeni govor; opatica v naglici premišljuje, kako bi bremenjeni situaciji primerno nadaljevala, ne se bori sama s seboj.)''

Težko svoj križ nosila sem tudi duni in cej svoj čas, kot ti ga nosiš, danes — jaz. Tako sva sestri po usodi. Spoznati tebe pa in dete me želja gorak k tebi vodi k toči solze dvakrat svete, kot na žarjavi peči ljubezen dvojna jih rodi.

Lucija: ''(ki prične slutiti, da ji opatica ni prinesla zaželenega obvestila)'' Kako?

Ah, vse to — samo varljiv naj bo san za večno končan? ki v njem sem grešila, in eno edino iz njega rešila: tebe, ti dete ljubo! v ljubezni spočeto, v mukah znešeno, v bridkosti rojeno, moje dete sladkó!

Le ti si mi bilo oteto! A mimo trpljenja, moj otrok zlati kaj more ti dati nesrečna tvoja mati?

Ah, ustni so moji grenki, in trpkost je v moji besedi, od solz izžareli pogledi so mojih skelčih oči. In moja duša je bedna tako, da bolno je njene bridkosti telo,

da jada nasičen krvi je tok, z otrovom prepojen prsi sok, ki ž njim te popijem, ko v sivi samoti v neznosti sramoti vse dni — vse noči po njem hrepenim, ki tvojih nikdar osinele niso oči, in ki vsekdar ljubkujejo me, kedar pogledaš me ti!

Opatica: Ne obupuj, preljuba hči!

''(gre zamišljeno par korakov sem ter tja, potem)''
Ko nekdaj po prečuti noči skoz okna svi medlel je dan, up zadnji našel moj cvetoči od slane strupa je požgan. A treba bilo je živeti, in treba bilo preboleti, in ker življenje je trdo, dasti težko, — je vendar šlo.

In če sedaj se pokoriš zato, ker si vrejela, vedi da vera znamenje je — križ. Zaupaj sestrski besedi, ne misli, da si pobedila in išči v drugih težji bedi,

ki kaplja le bo v morju zdela vsa bol se tvoja, — si tešila.

Lucija: ''(ki je zamaknjeno gledala ves čas v dete, skoraj sama sebi)'' Če nama za vedno kdaj bi ugasle njegove oči... o potem — z materjo bedno dete nedežno bi ti isto volilo si pot, kjer ni prevar, ni zmot,... v teme večne noči.

Šla bi... oba, tako sama, a vendar skupaj, ljubček ti — midva oba, jaz in ti!

Opatica: ''(jasno, izbrano in izrazito v početku, potem omiljeno)'' Naj bo nesreča tvoja sveti, ki klasje bo zlato rodila, ki v sveto naj molitev kleti že v kali bi zpreminela. Ne sme srca ti zagreniti krivice, zla izkušnja težka — naj dušo ti poplemnita, odtori vrata ti nebeška.

Saj zveličar nas veleva odreči se in odpustiti! Naj v tebi glas njegov odmeva, odloči njemu se slediti. Tam najdeš mir svoj in pokoj — nesrečni revni otrok moj!

Lucija: ''(nepristopno, naenkrat, kot da se je vzbudila iz zamaknjenosti)'' A kje je on, gospa — Andrej?

''(odmor)''

Opatica: ''(usmiljeno)'' Li ljubiš ga zeló? povej!

Lucija: ''(vzhičeno)'' Ah, s silo duše svoje vse!

Opatica: ''(pomišljuje zamolklo)'' Andrej... je blizu... in tako neizmerno daleč... ''(solze jo zalijejo)''

Ne vprašuj, te prosim... več!

''(se ovstruri)''

''(hitro)''
In zdaj zdravstvuj!

''(odločno)''
Naj še poljubim dete!... ''(poljubi)'' Ti pa znaj: da čula bom v temi in bom molila zate!

''(gorko)''
Bog s teboj!

''(Odide počasi, se ustavi, odide, pogleda po prejšnjem valkah, ki ji pride nasproti in se ji poklonita. Lucija se zgrudi na klop, in zdi pred se.)''

== X. prizor ==

''(Lucija, Maruša.)''

Maruša: ''(osorno)'' Še delati nas ne pusti gospoda sveta! ''(škodoželjno)'' Kaj pa ti?

''(kratak odmor)''

''(strupeno)''
Kaj niso vzeli te s seboj, ko ženi v mestu grof se tvoj?

Lucija: ''(vznemirjeno)'' Kaj govoriš?

Maruša: ''(škodoželjno, zlobno, ostro)'' Nič me ne glej! Zdaj se poroča tvoj Andrej — seveda z drugo, ne s teboj! — Ne slišiš li, — kako zvoné?

Lucija: ''(prestrašena, zmedena)'' Kaj praviš?... se poroča? Kdo? Govori vendar!... ''(ah, kako tesno mi je pri srcu! Te nemirne slutnje!)'' — Reci, — kaj — je ž njim! Govori čujč — jasno!

Maruša: ''(cinično)'' Sem že, in tudi dosti glasno.

Lucija: ''(se stoprav sedaj zave novice)'' Da izneveril bi se moj... on meni — moj Andrej?...

Maruša: ''(zlohotno)'' Tako je!

Lucija: ''(razburjeno)'' Ne, ti lažeš! Da bi to...

== XI. prizor ==

''(Prejšnji, Barbara.)''

Barbara: ''(poseže vmes)'' Kaj pa imata?

Lucija: ''(sklene roke)'' Ti povej! povej, te prosim, po pravici, je resli, da je moj Andrej

''(si pokrije obraz z rokama)''

Maruša: ''(trdo)'' Zdaj čast izkažite resnici.

''(Barbara obupana.)''

Lucija: ''(obupano)'' Li čuješ, Barba? — Ti molčiš? —

Barbara: ''(po kratkem boju)'' Res je, Lucija, žal, da res!

''(Lucija se omesti.)''

Maruša: ''(trmasto)'' Resnico le sem govorila, kaj vsega drugega mi mar?

Lucija: ''(se vzbudi)'' O hvala! — saj je že prešlo. Več ne skrbita se nikar. Kar prosim se, ... jedno to, — pustita zdaj me samo.

Barbara: Koj, če mirna boš?

Lucija: ''(topo)'' O bom.

Barbara: ''(neznano)'' Ti moj preljubi Jezus.

''(Opažuje par trenutkov Lucijo, potem odide z Marušo v kočo.)''

''(k Maruši)''
Pojdiva!

==XII. prizor ==

''(Lucija sama.)''

O zdaj sem mirna! mirna vsa. Noč se vjasnila v dan je nov, ko zadnjih rožnih sem okov

O ljubi sveti, božji križ! Lucija, čuješ! ''(proti Maruši)'' Vidiš, kaj si s svojo zlobo naredila?

samoprevare se znebila, ki dušo zbegano doslej z ne lažizlatom sem mamila. Kar moglo se na svet poprej je vezati me, na življenje, vse z nado očarjeno trpljenje, ki dolgo noč, v solzah prečuto, a v tripajočih zvezd obuto verjeti v jutra zoro dà, — prenesti bol najhujšo zna, — ki veruje, ko obupuje, iz muk in nad verige kuje — ah, zame je minilo vse!

Ah, kaj naj storim — kam naj ubežim pred samo seboj? In če bi šla do konca sveta, bol moja z menoj bi romala!

Kje naj se skrijem pred njo? V kako temó naj se zavijem? kam naj ubežim?

''(pograbi otroka)''

In ti z menoj — ljubček moj!

Kako naj te samega tukaj pustim? v tem peklu gorjá?

Kako naj živiva, kako naj trpiva, poteptana — zaničevana od vsega sveta, in izdana od njega, ki nama srce je svoje zaprl — in naju brezsrčno je strl.

Zato pa zdaj ti ljubček moj, ko je vse za menoj, popeljem nazaj te v sveti raj!

''(zmedeno)''
Že vrata — se zlata odpirajo — in angelci miljeni svirajo — čuj, rajska godba igra! — v valove se zliva, preliva, šumlja — in sopot zubore in grgrajo, in curki šelesté in mrmajo,

vrtinci na goslih skrivnostnih ihté, v zanosu pesmi starodavne o boli človeški pojejo

valov jéže zamolklostemno — mračno. Kot orlje slapovi buče mogočni, Korali med njimi vrte poročni na svatbo šumno me vabijo s strastjo me čudesno grabijo... na divji ženitvanjski ples na smrtni ples —

vmes pa iz daljave zvonovi pojo slovesno in vendar bolestno tako, ah, da se zdi, da so akordi tresoči preliti v solze, kot svinec razbeljeni vroče, — pekó in da jih joče moje srce.

''(Odmor.)''

''(V težki zmedeni razburjenosti skoči kvišku in stopi na ivico brega.)''

Zvonovi zvonite, mogočno bučite — slapovi vi ž njimi hrumite, valovi — volkovi požrešni tulite,

''(steče k strugi navzdol)''

vskipite, vzemite me z vami seboj — strnite, zgrnite se nad menoj,

''(zabrede vodo)''

ve hladne vode, ve zelene vodi! Na stražo čeri razmajaj se jez — na svatbo — na ples — v potop! — v grob — v mokri grob!

''(v vodi)''

Že srebrnopena zmaja zelena v vitke tokove prelita grozno pošast valovita strašna besno po meni hlastà — se me ovija — grabi duši me, mori me...

— Jezus Marija!

''(Odmor.)''

== XIII. prizor ==

''(Za odrom: z one strani Ljubljanice)''

Ambrožev glas: Hej, hej! alo!

Volbenkov glas: Hojo ljudje!

Urbanov glas: Saj tone že.

Volbenkov glas: Tam v curku plove.

Barbara in Maruša: ''(pridrvé iz koče)'' Kaj pa je? Kaj se godi?

Ambrožev glas: Iz mesta... vaša... se gospođičina... topi...

Barbara: Rešite jo! rešite jo!

Vid: Prepozno bo! jo že zanaša v tolmun.

Barbara: France! Marija sveta! o!

Maruša: Že slači se! — France, ne hodi! Lepo te prosim.

Gašper: Je že v vodi.

Miha: Kot sulec plava!

Vid: Mah na mah — da jo prestreže.

Gašper: Toda vraga! Že tok divi jo preko prag.

Barbara: Zgubljena je! — o groza, strah!

Tone: Zagnal v vrtinec je zaliv.

Miha: Glej, roko belo dviga se in tone —

Gašper: Ali zdaj poglej!

Tone: Obleke kos —

Miha: Jo že ima! Za rame jo drži —

Maruša: Moj Bog!

Vid: Oba zgrabilo in požrlo je brezdanje brezno.

Barbara: Marija ti usmili se! Moj sin, moj sin!

''(vije roki)''

Maruša: France, France!

Gašper: Saj sta že tu!

Tone: Oba sta tu!

Barbara: O hvala večnemu Bogu.

Miha: Le sem France!

''(Ambrož, Volbenk in drugih kmetov, kmetic in delavcev je vedno več.)''

Ambrož: Kako krepko valove reže!

Gašper: Skoraj bo —

Volbenk: Je že pri kraju! Čakaj! Koj ti skočim na pomoč!

Jože: Postoj, ko čutiš tla pod seboj —

Barba: ''(ponosno, srečno)'' Moj preljubi sin!

''(Nekaj kmetov odhiti k strugi.)''

Maruša: ''(veselo mu maha z roko)'' France, France!

Barba: Na mah jo položite, Vid.

Anka: Kako je bleda, kakor zid.

Volbenk: Bojim se, da je že mrtva.

Matevž: Stresite jo!

Reza: In jo drgnite!

Mefa: Da oživite jo morda —

Gašper: Že diše zopet.

France: ''(vskličeno ob vodi neviden)''... še živi! Za hip odprla je oči.

Barba: Zahvaljen bodi sveti bog! Pred kočo gor jo prinesite!

Maruša: ''(zlobno)'' Ej, kje je pa sedaj otrok?

France: Po vodi oče ga lovi.

Volbenk: Pa pač zaman!

''(Lucijo prinese pred kočo.)''

Barba: ''(se skloni k utopljenki)'' Kako ti je Lucija moja?

Tone: Kmalu bo spet dobra!

Katra: Toda... vendarle — kako se je zgodilo to?

Špela: Kako? — Nesreče ni bilo —

Maruša: Torej je sama v vodo šla —

Volbenk: Da, res je to!

Ambrož: Saj midva sva s kovačem gledala oba.

Lena: Da samo sebe bi vtopila!

France: Kaj zbegan človek vse stori!

Gašper: Sedaj je dobro! — saj živi.

Maruša: ''(završči strastno)'' Ni dobro ne! Kar je storila, je velik greh in je zločin.

''(Odmor.)''

Lucija: ''(se zave, zamegljeno, sanjavo)'' Kje sem? — Kaj hočete, ljudje? O Barba, ti si? — Kaj je to?

''(Molk; vtopljenka se vjasnjuje.)''

Kje moje dete je? — moj sin?

Špela: Hinavka zdaj še vpraša: kje!

France: ''(vzhičeno ob vodi neviden)'' še živi!

Maruša: ''(završči strastno)'' Ni dobro ne, kar je —

Lena: Ki dete svoje je — umorila.

Maruša: ''(strastno)'' Morilka je.

Špela: Morilka — dvojna!

France: Da vas ni sram tako soditi!

Maruša: Ej, tvoja bol je preprosojna.

Urh: Tako je, da!

Lenart: Pred sodbo ž njo!

Jože: Pravici prosto zdaj stezo!

Barba: Čemu ste jo potem oteli?

Špela: Kaj treba dalj še govoriti!

Urh: Pošljite po beriče v grad!

Lenart: Na oder ž njo in vuz za vrat!

Mana: Saj že gredo!

Špela: Saj že gredo!

France: Kaj ste zverine? Ste zbesneli? brez duše ste, in brez srca —

Maruša: ''(porogljivo brzo vmes)'' Zato ga on preveč ima.

France: Da ni vam moči razumeti —

''(Lucija, ki ni doslej prav razumela situacije, ker so jo bila zopet vržena onesvestila, se zopet vjasni.)''

Lucija: Zakaj mi niste dali umreti?

Barba: Usmiljenje ljudje!

Maruša: ''(neusmiljeno, trdo)'' Čemu?

Lenart: V Ljubljano ž njo pred sodni stol!

Katra: Saj so že tu!

''(pokaže na beriče)''

Urh: Skoz prsi kol detomorilka pristoji!

''(Beriča prideta, stresta vtopljenko za ramena in jo polagoma postavita na noge.)''

I. berič: Le vstani, dekle, dvigni se!

II. berič: Podaj roké — takó — takó —

''(Sedeči roki svežeta in se pripravi z njo na odhod v mesto.)''

Lucija: ''(se vzravna kvišku, a se omahuje)''

''(grenko)''
Ah, tudi to! — Moj Bog — zdaj vse razumem. — Ni mi več težko. Kaj more biti boljše beden kdo, ki dano ni mu niti, da — umre.

''(Beriča napravita v gručo pot. Lucija se da odvesti.)''

France: ''(mehko, bolestno)'' Lucija!

Lucija: ''(se ozre nanj, mu pokima, hvaležno toplo)''
Hvala ti, France.

Zastor.

= III. ŠKRCAT IN BISERI. =

Pozorišče: Stari trg v Ljubljani, približno pred zatiskim dvorcem, z galnimi razgledi po trgu proti Tranci, in delnim po Florijanski ulici. Na levi rovtov z balkonom nad balustrado. Iz balkona vrata v sodno dvorano. Z balustrade, na kateri je glava vhod v mestno hišo, nekaj stopnic. Na levi ob hišnih vratih moli iz stene železna roka, držeč v pesti gol meč.

Na levo od rotovža mogočna lipa, pred njim star kamnjen vodnjak, nekoliko v stran kamen sramote. V dvorani se vrši krvava sodba, pri kateri zaslišujejo priče, ki prihajajo in odhajajo. Mestni pisar in z balkona vskličuje. Pred sodiščem ljudska množica: meščani in meščanke, kmetje in kmetice s Fužin, v ozadju plemiška mladež. Mestne straže, mestne sluge. Na desni v ospredju samotarji krčnik z vrvjo v roki.

==I. prizor==

I. meščan: ''(prisede k skupini meščanov)'' Sevé, vas najti je povsod! Kaj ni še sodbe?

II. meščan: Skoraj bo!

III.: Saj že pri zadnjih pričah so!

I.: ''(zagleda krvnika, in se ironično na lahko prikloni)''
Oho! S Sotelske so gospod, če vidim prav, že tudi tu.

II.: O kaj pa da. Mudi se mu. — Turčinu, če le voha kri.

IV.: No, saj je krščen!

II.: Kaj za to? Volk se nikdar ne spremeni.

III.: O kje? Krstiti moreš ga, a prekristiti se ne da.

I. meščan: ''(pokaže proti sodni dvorani)''
In zdaj konča naj ovco to?!

II.: Če bi Tomaž iz groba vstal...

III.: In videl to...

IV.: Njegov deklič! —

I. meščanka: ''(goličava)''
Visoko letal, nizko pal!

II.: Ni bilo drugega je nič,

''(škrbasta)''
kakor prevzetnost!

II. meščan: E zakaj prevzetnost? Moška je bila, ... ponosna ... rekel bi morda...

III. meščanka: Kako pa! Naj le gleda zdaj!

IV. meščan: Za vašo milost bo prosila!...

IV. meščanka: In tudi v cerkev ni hodila...

II. meščan: Vsaj toliko kot vé.

III. meščanka: In če! — samó nakit razkazovat.

I. meščan: Vi greste k maši — v cunjah, mati.

II.: Kot more kdo!

III.: Zato ti vrat ljudem svoj daš občudovati.

I. meščanka: Nesramnost to!

II. meščan: In vi zobé!

I.: Jezike dolge pa obe!

''(Meščanke ogorčene odidejo v ozadje, meščani se smeje umaknejo v stran. Njih mesto zavzamejo kmetje.)''

Kovač: ''(pride s Fužinarjem v skupino)'' Midva sva že opravila. Zdaj je France... Potem pa ti Maruša!

Maruša: ''(osorno zbadljivo)'' Da bi javila se sama, treba se mi zdi. Vse so se sklicali — le mene se branijo. A jaz povem ''(strastno)'' resnico čisto, vso,... gospodí!

Fužinar:
To mora vsak, kogar zadene.

Maruša: O, jaz jim že oč odprem!

Fužinar: ''(kafeteremu preseda njena zagrizenost)'' Miruj, miruj, in tiho bodi, in takih ne ubiraj strun. S kovačem tu... zbrasti sva jo videla samó midva.

Maruša: ''(s triumfom)'' A jaz! — Ko v svedru je tolmun jo vil... kako je črn gavran''(pomembno)''se preletaval nad vodo...

Kovač: Saj precej v smrekah... malo v stran... gnezdili vsako leto so.

Maruša: ''(temno)'' A krčal ni za prazen nič. Jaz vem, kaj ta pomeni ptič. Če čarovnice vmirajo, krog njih se vrani zbirajo!

''(Kmetje se osupIi pogledajo, majejo z glavo, meščani prično prisluškovati.)''

Oče ribič: ''(ostro)'' Kaj se ti blede? Kaj noriš?

I. meščanka: O čarovnica tudi še!

IV.: Morda...

II.: Zakaj pa vendar ne?

V.: Moj Bog!

VI.: O sveti božji križ.

''(se prekriža)''

Kovač: To babje čenče so samo.

== II. prizor ==

''(Prejšnji, pisar se prikaže na balkonu.)''

Fužinar: ''(pokaže na Marušo)''
Zdaj duši mir, zdaj je na vrsti.

Pisar: Maria della Costa...?

Maruša: ''(nestrpno)'' Tu!

Kovač: ''(meščanom)'' To vse ni nič!

II. meščan: Kdo je pa to?

Kovač: Rejenka ribičeva. V Trsti prevzetna najdenka...

Fužinar: ... rodu neznanega, ki je menila, da vzame jo domači sin.

Oče: E, pridna bila je, poštena —

Fužinar: Vendar si nista zarečena —

Oče: In če bi hotel jo fantin...

Kovač: ''(meščanom)'' Poglejte, pravkar je iz veže zdaj stopil — to je on, France...

I. kmet: ''(smeje)''... ki šel Maruši je iz mreže...

II. meščan: ''(gleda)'' ... ki zdaj korak je svoj pospešil?

Kovač: ''(prikima)'' Ta bil je tudi, ki je rešil takrat Lucijo iz vode.

== III. prizor ==

''(France, ki je prišel od zaslišanja, in Maruša, ki se je prerila skozi ljudi do stopnic, se srečata na njih. France se skuša mimo nje zmuzniti.)''

Maruša: ''(grozeče)'' Le svoje vpiraj v tla poglede, ki njenih vpaljen verg goriš, in mimo mene brez besede, kot tujec nepoznan hitiš.

France: Daj mir in hodi svojo pot!

Maruša: ''(razburjeno)'' Mir naj mu dam? in krenem naj na svojo pot? Ste čuli zdaj? Kakó on govori z menoj. Ki bil nekdaj je ljubček moj.

France: ''(resno)'' To ni resnica. Nikdar ni, kot veš, iz mojih ust prišla le senca takega slovesa, ki mene nate bi vezala. Če si iz oblakov tja v nebesa dekle si samo most zidalo, si tudi samo krivo ti.

Maruša: ''(sarkastično)'' Jaz sem zidala za oba! Dasi nisva izgovorjena si bila, vendar tvoja žena postala bi, ve snnja vsa, da tujka ta ni k nam prišla. Odkar pa ta se je vselila, o več-emite mi, ljudje, s pogledi ga je omamila, in otrovala mu srce. Prečarala mu ga do dna zločesta čarovnica ta.

''(proti balkonu divje strastno)''
A če je voda ni hotela, ko bil nedolžen je otrok s teboj, naj vitez vesel se tvoj! — ti — boš — gorela!

''(Plane v hišo, France se zgubi med ljudstvom.)''

VI. meščan: Ta ženska kar strasti besni!

Kmet: Kaj hočeš? To je laška kri!

== 4. prizor ==

''(Pisar na balkonu.)''

I. meščan: Zdaj tiho!

II.: Mir!

III.: Tam na pomol pisar je stopil... kliče dol...

Pisar: Gospod Andrej grof Modruški?

VI. meščan: O tega lehko teden dni pozivlje še.

VIII.: Pa ga ne bo!

Pisar: ... grof Modruški?

Ljudstvo: ha! ha! Ga ni! Ga ni!

Pisar: Gospod Andrej grof Modruški?

I. plemič: ''(ironično)'' Ne nadlegujte ga, ljudje.

2.:''(smeje)'' Da dosti nimate nikol!

3. plemič: ''(izzivajoče)'' Mar ni vam ljubica dovolj, da razloži vam in pove —

1.:Kako se grof je izpljuval —

V. meščan: Ušivci! Jezik za zobe!

''(Vse potegne meče in navalí na plemiče.)''

II. meščan: Kdo bil je to?

I.: Pobè predrzno!

III.: Počakaj, koj vtrojim mu krzno.

VIII.: Prokleta plemiška drhal.

Krvnik: ''(ki je zasledoval ves čas pazno dogodek ironično)'' Jaz sem samó, samó — krvnik.

I. VII. X. meščan: Iz mesta ven!

VIII. II. XII. meščan: Proč z naših tal!

Ljudje: Hej straža! Straža!

''(Straža poseže mes, loči bojevnike in porine plemiče na desno v smeri proti St. Jakobški cerkvi.)''

== 5. prizor ==

''(Sodnik in par dvanajstnikov se prikaže na balkonu.)''

Sodnik:
Mir ljudje! Ne dajte se zavesti od krvi, da bi nad glavo zmagovala. Strastém kaj malokdaj gre hvala, Navadno pa jim kesli sledi.

Volbenk Orehovec: Gospod sodnik, imate prav! Vendar povsod so dane meje Dobroto je — vele — sirota, in vzrok svoj vsak ima pojav! A da bi k škodi še sramota nad nas prišla, — in da se smeje zlohotno ta, ki mi v obraz je — pljunil,... ne prenesem — jaz.

Meščani: Tako je! Da! Mi tudi ne!

II. meščan: Po mestu krog popivajo —

III.: Nas noč in dan izzivajo —

VI.: Žene nam zalezujejo, kot jagnje volk —

IV.: Potem pa se zveri še posmehujejo!

Vrban Boš: Gospod sodnik, in zdaj svoj glas naj dvignem tudi jaz do vas, prijatelj rajnkega Tomaža. Kdo kriv je vprašam, da med nami do kamna sramote straža gaz dela danes? da stoji najboljši naši vseh pred vami hčera najdenke zadaj hi? da nanjo čaka tam krvnik? Kdo kriv je, o gospod sodnik? Prijatelju se oddolžujem in zapeljivca obtožujem pred svetom vsem, meščani vi!

Ljudstvo: O tak gospod ni kriv nikdar! Da, ta je kriv! Tako je stvar. Kar njega naj obesijo! Naplejte ga na koló!

Sodnik: Zaman besede plameneče, moj tesno omejen je krog. A ki nihče ni uteče, je sodba, ko bo sodil Bog.

Vrban: Da, sodil bo! In ko obéh bo tehtal krivnjo, jen z ločin — nov: mene, tekel, fuzarín — spoznam bo lažjim, nego greh
njegov, ki sodbe zanja ni. Zato pa tudi dobro vem, da govorim iz srca vsem, če prosim zanj — milosti.

France: Ne, ne! Nič milosti gospod! za to siroto vseh sirot, samo pravice malo, in malo le usmiljenja, da led bi raztajalo,
krog vašega srca. Če res pravica slepa še tudi gluha bi bila, in bi beseda lepa odmeva v duši ne našla, — oči odprite vsaj,gospodje dragi in gospe, poglejte in povejte, ste videli od njenih kdaj bolj žalostne oči?

IX. meščan: Dovolj tega! — Dečak miruj!

I.: Nikar nad njim se ne huduj!

III.: Ti si zaljubljen fant!

==6. prizor==

''(Prejšnji brez sodnika. Lucija, krvnik za njo. Maruša, ki se zgubi med ljudmi.)''

Rabelj: Kdo? Kdo je to, ki jo ženo na kamen v halji sramote? In res naj bo? da bivala bi duša temna v podobi tej rajsko zori? Mar čar je pekla? Kar gledajo moje oči? V mrak meglen ves naokrog zavita se mi zdi, a kamor je njena noga stopila, se je megla umaknila, in vse je svetlo. Odkod ta luč svetla? Iz motnega olja ni vstala, iz luže močvirne ni vzšla! Kako se bi v taki krasoti razdiviti mogla, da dali je čudesa niso neba. In če že telesa lepoti bi vladala duše tema, pa vzvišeni sili te boli zagospodovati nikoli ne mogla bi tema srca. Za čelom tam polnim miline zločinskih ni misli tkanine kdaj mogel zapresti si vrag; in ustni z zlobam ostale vsekdar neprestopen so prag. In da bi kdaj mogle vmazati te lilije njenih se rok, iz blata da mogli kdaj vstati ločkvani njeni bi nog? Za to so prenežne, prebele, in davno bi že iztehtele, da vanje kanila se je kal.

Lucija: Božjega Mati Sinu! Daj da sramu žgoča redčica, ki biča mi lica, vso me zalije, vso me pokrije; da kot oblak plašču enak temnóškrlaten v se me zavije, in da me skrije, ščit blagodatén v moji sramoti, v kateri drhtim, v kateri medlim, kakor da stala bi v grešni goloti v množice sredi, od koder pogledi nje neizprosni merijo — perijo v revno telo, in muki neznosni s kruto slastjo dušo izročajo smrtno-bolnó. Sveta Devica, usmili se me!

7. prizor

''(Prejšnji; sodnik s spremstvom na balkonu.)''

Sodnik: Zagovor tvoj naj čujem zdaj. Imaš pojasniti še kaj?

Lucija: Ničesar več! Če greh mladost je, — sem grešila, če greh je vera, — sem grešila, in ah! — če je ljubezen greh težko in silno sem grešila.

Vem, da po tem ne vpraša pravica trda vaša. In kaj naj pulj lehák besede odtehta tamkaj, kjer dejanj svinčena peza govori, ... da ni iz čustev, nad in sanj, iz misli, strasti, zmot in bede usoda jih človeška sprede, in vrže megél v val zgosti.

Kjer dež pohleven je zemljó napojil in napolnil strugo, čemu izbrala pot bi drugo potoka, rek tok in val? A tam, kjer je vihar divjal, in zgnal vode je v veletok, in vse preplavil krog in krog, kjer dere, lomi ruši, trê, da vse pod njim pogiblje, mrè... kaj mar mu struge je, bregóv, okopov kaj, in kaj jezov?

Zanj mej in mer nobenih ni — na d njimi je — in sam je vse — kot so nad zakoni — sveta, in bodo — zakoni srca!

Kakor nevihta, kakor povodenj je name prišlo? in zlilo in pokopalo me je pod seboj. Jače od volje človeške je naše srce, zublji peklenski, luči nebeške v njem plamene.

Nad njim pa je On, ki vse vé, ki vidi tudi v moje srce, in čegar sodbe se ne bojim. On je z menoj! Vi pa sodite grešno telo!

Oče moj! V tvoje svete roke izročam svojo dušo mlado.

==8. prizor==

''(Prejšnji brez sodnika, ki odide v dvorano.)''

Krvnik: ''(jo usmiljeno gleda)'' Ah, te tvoje bedne oči so ena sama temna solza bridka, solzi, ki na tebi blisči, ti roža moja vitka. Morda je same grenkosti, bridkosti strupena, ta solza ognjena.

O da jo morem in smem vzeti, poljubiti in izpiti, in umreti mesto tebe... Lucija!

==9. prizor==

''(Prejšnji. Na balkon prikoračajo mestne sluge, eden od njih ima v roki drobno palico, drugi srebrno sodno žezlo. Sodnik s sedmimi svetovalci stopijo do ograje, na kar prične sodnik čitati sodbo.)''

Sodnik: Mi Luka Novak, kot svobodno izbrani sodnik in notranji prisednikov svet dvanajstnikov ljubljanskega našega mesta, po vesti najboljši sodeci obtoženko sno narodejstva podtaknjenega oprostili, sicer pa spoznali jo krivo, in sodbo izrekli na — smrt.

France: Nič ne žali! Nič se ne boj — ''(ob Luciji)'' Ne obupuj! jaz sem s teboj.

Ljudstvo: Na smrt! Obsojena na smrt.

France: Gorjé! To zmota je strašna.

Maruša: ''(divje)'' Naj žrelo jo požre pekla!

II. meščan: Ta divja strast!

III.: Ta črt!

IV.: Ta črt!

Posamezni: Zdaj v stran prepl! In red in mir!

Sodnik: Premotrili vse smo, in kazen do meje omiljeno skrajne, velimo izvršiti tako: Vodite to grešnico revno na Friškovec venkaj na polje, da sodi pravični jo meč! Potem pa krvnik na grmadi sežge naj telesne ostanke; prah in pepel njen naj zbere in naj ga po reki raztrosi tam, kjer je — grešila nekoč. Šibica zdrobljena, sodba izrečena? ''(Vzame paličico, jo prelomi in vrže obsojenki pred nogo.)''

Ljudstvo: Smrtna sodba izrečena... 

Sodnik: Lucija Škofova, si razumela? 

Lucija: Sem. Hvala vam, gospod sodnik. 

France: Lucija čuj! 

Maruša: ''(s satansko zločestim veseljem)'' In bo gorela! ''(zmagovita)'' Če živa ne, pa saj mrtva! ''(k Francetu sovražno)'' In tezgadi daj se z njo! 

Meščani: Proč s tabo! besna furija! Iz mesta ven! Naprej! ''(bereta Marušo v stran)'' 

Sodnik: Krvnik! Izročam ti obsojenko! ''(krvnik se neodločno približa z vrvjo v roki, katero bi moral obsojenki vreči krog vratu, in omahuje)'' 

France: Ne loti se je! proč roko! Zla lastni hrani zanjko vrat. Lucija, čuj! — nič se ne boj — Jaz čuvam te — Lucija: ''(žalostno)'' Zdravstvuj France! ''(hvaležno, prisrčno)'' če rodni ne, po srcu — brat! 

France: Lucija! Straža: Proč! Umakni se — Naprej! Na Trančo! Idimo! ''(Franceta, ki se nekoliko časa ruje s stražo, sunejo v stran, obstopijo Lucijo in krvnika, jih vzemo v sredo in odidejo proti Tranči. Ljudje se porivajo deloma za njimi, deloma se razidejo. France sedi na stopnicah, gleda za njo in joče jeze in žalosti.)'' 

France: ''(obupano)'' Nebeški Bog! Odhajaj! Gre! In jaz brez vse moči, sem — tu! ''(pokrije si obraz z rokama in krčevito joče, ko pristopi oče, in ga strese)'' Oče: ''(mehko)'' France! Daj! pojdiva domu. 

=IV. NOTTURNO.=
''(Ječa v Tranči, v katero prideš skozi težka z železom obita vrata po stopnicah iz pritličja. Na desni malo zamreženo okno v precejšnji višini, na levi ob steni kamena klop, ob nji na steno priklopljena navzdol spuščena, surovo obdelana mizna plošča. Na nji vrč, kruh in nekaj jedil v lončenih posodah. V kotu par šopov slame, blazina in posteljnina. Ko se dvigne zastor, je čuti iz daljave pritajen korak na posavah mestnih godcev. Takoj nato zvoni iz manjše daljave večerni zvon avemarijo. Večerna zarja se tekom akta prelije v mrak in temo.)''

==1. prizor.==
Lucija: ''(V sivi halji, železje na rokah.)'' Že h koncu se nagiba dan, poslednji dan... Skoz okence žari nebo... in v zlatu se tam zunaj koplje dol in plan... in solnce tone za gorami. Ljubljanice mi pod nogami šepetje tiho leni val. Piskači s stolpa so vrhá že odtrobili svoj horal, in s svetega se Jakoba razlega fin večerni zvon. Ave Marija! Ne daleč proč od tam, kjer bron nočoj drhti njegov, stoji košata lipa, zubori iz curkov bisernih vodnjak, pršeč rosi na tisti tlak, kjer deklica nedolžna ž njim tedaj sem prvič se sestala, in ž njim plesala. Tam prežil — ''(strastno)'' kot strela mi vtrezdil Krim — pa tudi sodbe mrki ris! ''(trezno)'' Kaj mislila sem, ko je niž in onih svetlih dni vesela potekla, da bo besnel v plamena plamenih nekdaj, ko tilnik moj bo trl in mlel! ''(trpko)'' In zdaj? Izprazniti trpljenja kelih sem morala do dna. Če kaplja zadnja v njem je še zastala — kaj naj pomeni ta? ''(vdano)'' A tudi njo posvetim tebi moj Andrej! In po tebi, glej nevtéžno koprnim in v železje vkovane, stezam svoje roke po tebi. ''(iskreno)'' ki ljubi neomajno te moje srce.

==II. prizor.==
Lucija in Mati. ''(Mati in hči se objemeta in jočeta.)'' 

Mati: Ti revica! 

Lucija: Ne jaz! A ti! ''(jo pogleda od nog do glave)'' Kako si se mi posušila, kar oče je umrl! O vem, da tudi smrtjemu zakrivila sem smrt. 

Mati: ''(plaho, se bori sama seboj)'' Poglej, preljuba hči ... In zdaj od tebe tudi ti odhajaš! ... Sama naj ostanem, ter ob njegovem naj preranim ... in tvojem svežem grobu še preživljam težke svoje dni odslej naprej ... 

Lucija: ''(bolestno – naglo)'' O mati! Ne! Mati: ''(se ojunači)'' O pač! ... In vendar ni še vse zgubljeno. Še mogoče je rešitev ... hčerka bi ... kako! Lucija: ''(bridko)'' Rešitev? meni? — Ah življenje ne more biti opróščenje samo za mene, — to je smrt samo. 

Mati: ''(proseče)'' O ne govori mi tako. Poslušaj! ... ''(odmorno)'' ... Ko sinoči (obotavljaje od tod ... domov ... čez Žabjak, in zavijem v Pasju ulico ... ''(hoteno, odločno)'' iz njenih senčnatih ožin, tam, ... kjer se ulico od pot slaneti ... v svetli mesečini ... ob dveri ... naše hiše vsem ... ... moža ... zamotanega ... v plašč ... Kaj hoče tu? ... in ... Kdo je to? se ... vprašam ''(naglo)'' Niti poznati nisem mogla ga ... v bližini ko me govori: »gospa, — če mi dovolite ... bi z vami govoril par besed samo.« ... zaradi vaše hčere ...« Kdo ''(si hoče pridobiti časa z raztegnjenim pripovedovanjem)'' pa ste? — »Gospod tako povem vam vse ... mi reče ... ali smem? ... V imenu božjem! — pa vstopite! Takoj bo luč! — In zdaj hodite za mano! ... »Hvala, dobro bo tu v veži ... zamec, skromno ... gost v zadregi ... moj odvrne ... tajni, klobuk si sname širokokrajen ... in ko ... nanj pade pramen ... prost, ''(naglo)'' obraz zagledam razsvetljen ... 

Lucija: ''(razburjeno)'' Emilijan? Kdo?! .. Kdo je to? 

Mati: Sam ... vedno pravi ... Milan ... si ... Lucija: ''(trpko, mrko)'' Zadosti jih je eden sam. ''(Odmor.)'' Ta, ki je došel ... ljubá hči ... bil ... oni ... s. Sedal ... je planil, ''(kratek mučen odmor)'' 

Lucija: ''(plane kvišku)'' Kdo!? ... S Sedla!? ... rabelj! ''(dokajšno, grozavo)'' O Marija usmiljena! Čemu? 

Mati: ''(žalostno, resno)'' Lucija! ''(proseče)'' vrsnici zadnjo mojo nado! ah, glej življenje svoje mlado, in moje v njim! Če sebe ne, se usmili svoje matere. 

Lucija: ''(odločno)'' In kaj storim naj? Kaj želiš? 

Mati: ''(obotavljaje)'' Saj ... morda tudi sama ... veš da se po pravdi ... in postavah, že hočeš lehko oprostiš, odtegneš sodbi se krvavi — 

Lucija: ''(ki preide študijo, trpno)'' Ne boj se! ... vse izreči smeš! 

Mati: v stiski, plaho) ... če ž njim, ... če ž njim ... se ... poročiš! 

Lucija: ''(ironično)'' Torej me je pri tebi snubil! 

Mati: ''(priprosto)'' Ne! — Pravil je, da te je ... vzljubil, ko stala si na trgu tam ... in prosil me, da te pripravim, da pride na poset pa sam ... 

Lucija: ''(odločno, trezno, stvarno)'' Dovolj vsega! čemu sanjivim se pravljicam bi vdajal mož — saj kri manj rdeča ni od rož. Življenje moje mi izpalo samo, ker ... dete ... je ... končalo — še drug me, hujši ... greh teži, ''(no brez trpkega sarkazma)'' ki milostno mu dan izbori pred smrtjo in sramoto mi —! močno srce — moja samomor! ''(Odmor.)'' 

Mati: ''(rezignirano)'' Torej ni mogoče te oteti? Lucija: Ne! in si tudi ne želim. 

Mati: ''(obupano)'' Saj meni mesto ni umreti ''(sklene roki in pogleda proti nebu)'' nebeški Bog, daj ... te rotim! ''(odide plaho, skrušena in potrta)'' ''(Ječar prinese motno gorečo svetilko, se usmiljeno ozre po obsojenki, odide počasi in odpre vrata krvniku.)''


V. prizor.
''(Lucija. Rabelj.)''

Rabelj: Pravkar sem videl mater tvojo ... kot senca zbegnila plašna v solzah, molče je mimo mene — in jaz ... poznam usodo svojo.

Lucija: Če jo poznaš, čemu prihajaš? — Ni tvoja ura še prišla — Mar da na muki se naslajaš, prečudna slà te k meni žene? Ah! daj umirajočim — mir.

Rabelj: Težko ga dà, kdor s am ga nima. Kdor žeje mrè, kaj mar mu žrtve, če v skali sami sluti vir? In če vzbuditi treba mrtve ko čuvstev vse preplavi plima, slovo si vendar pribori. ''(refleksivno)'' Kar danes jaz sem, kar si ti — vse je življenje zagrešilo... Neurje me v dežele vaše je dečka divje navalilo.

''(trpko)'' Siroto pa neversko skor končati z mečem ni kazalo. Kam torej ž njo? — In če jokalo z besedo isto je gorkó, kot vam je dana, mi srce — ostal sem turška zver! — In kdo naj bo mu oče in rednik, če ne — krvnik!

''(bridko)'' Tako med Volovec in Grad na Sedlo tok me je zagnal usode. — Tamkaj je pomlad dni mojih mračna odcvetela, me z zagrenelostjo prežela, in tam sem to, kar sem, — postal: zaničevan šàpa, ki izvrši, kar drugih boljših srca in glave izvršiti brez sramú vele.

''(sarkastično)'' Sevé si z rok odečiš — križ a da opereš si srce in vest in dušo — ''(trdo)'' vode ni!

Naj sodi Bog! če res moj greh tako je velik. — A v nočeh brez spanja, ko čuvaj raz Grad je klical ure, ... tisočkrat razmišljal sem, če res ne gre, kot drugim, tudi meni mal kotiček saj na solncu; če utrinka drobnega samo ni sreče zame. ... In dejal sem si: da vzamem tod slovo, da čudes ne velja čakati, da srečo mora vsak iskati, sam z volje smelo si rokó! ... In vendar sem ostal!

Tajinstvena in čudna sila me zadržavala je tod. Ne vem zakaj, kako, odkod prišla je name — tu je bila! Prinesel sem jo že s seboj morda iz juga! ... Narod moj, ki v sužnosti vzdihuje kruti, rad mnogo sniva, mnogo sluti ... Jaz ... sin njegov, ... ''(da odtmev sebe, in da vstrpim)'' ... sem prav tako v neznosni, divji svoji boli ubežal v sén, ... in slutil ... tebe.

In dàsii nisem prej nikoli te vzrl, — trpeči tvoj obraz v valovih bujnih tvojih vlas se vendar zdi, da ga poznam, da gledal sem od nekdaj vanj, ah, da v spominu ga imam še iz otroških svojih sanj.

Dà, isti trpki je izraz krog ustn sencil nji i obraz, ki še spomin jedin svetal iz davnih dni mi je ostal: o zlata moja mati ti. Spomin, nikdar pozabljen in nikjer!

O vem, o vem, če še živi, kako bi te vzprejela, na prsi te prižela, Lucija tebe, svojo — hčer. Ne pomišljuj, — podaj rokó —, in prej kot luna pomladi se v drugo, čez plan, vrhè na jug pot nama skupna gre. Ne hóti, da jo hodim sam!

Lepo je tu, — a lepši tam. O ti ne veš, kako lepo! Kjer šume naše šelesté kjer reke naše z gor drvé, kjer v kolobarjih pod neba svodovi temnosmodrega ponosni orli krožijo, jih širijo in ožijo, kot straža sprepletavajo planin se naših, v doli pa citrone razcvetavajo, oranže po brdéh žaré, in trte sok medén rodé; kjer večna se pomlad smehljà; kjer naju nikdo ne pozna; kjer prošlost vsa, — le težek san na veke vse je pokopan. Lucija! — tam — ne reci: ne! — življenje novo so začne, in z njim pomlad cveteča, tam tudi nama srcá, Lucija, se vsvete!

Lucija: Besede čula sem, in sem spoznala da nikdar moči ni človeka ubiti v nas! .. Udaril si na skrite zdaj srca strune, .. ali jeka — pa v globocini duše mi razrite več kroj ne izvzvala. Potrgane so strune v nji! Kako bi tvoj je glas vzglasila, kako bi v tvojo se vživila, ko davno vse je v njej mrtvó, in vse pustó in vse temnó ... v puščinji zimski večna noč! A v tebi je življenje moč v tej kasni prekipela uri, ki čarobni v nji nosi ključ, da v svobodo odpreši se duri. Na nebu solnce, v srcu luč, noč za seboj — dan pred seboj — kaj bi z menoj?

Rabelj: Kaj bi s teboj? S teboj, ki v silni svoji boli srce nesrečno k tebi moli, ti blažena si med ženami, Ti! Ti! moj solnčni san! Ah v tebi sami vzblesteti moj le more dan! Brez tebe zame več ga ni — brez tebe groza je noči strašná samó, in večna bo.

Lucija: In ti se bojiš te noči? in drhtiš pred njo? In ljubezen tvoja ne sveti v nji, in me ali samo? Kaj naj ti povem? O, bodi mož — in ne obupuj —! ''(odmor)''

Rabelj: In to je vse, Lucija, čuj! — kar moreš reči mi? Tako naj grem?

Lucija: ''(po kratkem odmoru)'' Ne, ne! Tedaj, ko želj se ti vresniči čud, ko hrepenče ti oko zagleda tvoj domači kraj; ko stojiš ... spet na rojstne gruda tedaj — se spomni mene, — in izroči ji pozdrave moje. In ko na očevine tleh, na prsih matere se svoje spet prvič odpočiješ izgubljeni sin, in solnce sreče zablisče v očeh, o naj tedaj ti zaigra, po licih zdrkne, pade na tla, na domovine tvoje sveta tla med njim in tebi — v moj spomin. ''(mu poda roko)''

Rabelj: ''(poklekne prednjo in ji hté poljubi roko)'' Ah, v tvoj spomin? O kar imam živeti dni, od njega živel bom samo, na uro to. In zdaj v slovo ... odpusti! Hvala ti Lucija! ''(se ostrmi)'' ''(odide potrt, pogleda se enkrat otožno nazaj, in izgine za vrati. Odmor.)''

==VI. prizor.== Lucija. France. ''(S suknjo pod pazduho, ogrnjen z ribiškim plaščem, v katerem nekaj skriva.)''

France: ''(prostodušno, iskreno)'' Lucija!

Lucija: ''(vzradoščena)'' Ti si France? ti nisi me pozabil?

France: ''(resnobno)'' Ah, kako bi te, ko mislil več in bolj sem nate v teh mesecih, kot prej kdaj...

Lucija: ''(grenko)'' Ah name ... name, ki poznat vsi težko grešnico me zdaj.

France: ''(možato)'' Kaj mar mi sodba in ljudje; ''(prisrčno)'' merilo moje je srce.

Lucija: ''(toplo)'' Vem, da si blag prijatelj moj, in vedno dober bil z menoj.

France: Kaj dober?! — Kot si zaslužila. Ni bila vaša hiša dom moj drugi? In si pozabila, ko oče je obolel, mati — ''(se prehiti)'' ničesar zabil ti ne bom —

Lucija: ''(odklanjajoče)'' Naj! ne govori dalje France!

France: ''(se ne da motiti)'' ... in mar se ne spominjaš več, ko ribe v hišo sem prinašal, in s srcem vedrim, vesele se nate, kot na praznik svet, od vas potem domov gredoč sem na klobuku za nageljji še blažen tvojimi ponašal!

Lucija: ''(resno, zamišljeno)'' Da, to so bili lepi časi.

France: Najlepše pa v vsi vrsti let je bilo za veliko noč, ko v divnem, bujnem svojem krasu razcvetala se je pomlad. Ah, da, takrat vsi, vsi ste: oče, mati, — ti — k nam na Fužine v vas prišli.

Lucija: ''(otožno)'' Zakaj raz mrtvi ta zaklad, zdaj pozabljenja prot odgrinjaš?

France: ''(otroško)'' Ah, da takrat ... ''(še se spominjaš?)''

Kako gorelo ti je lice, kako svetile se oči, ko prve trgala cvetice si po ledinah krog vasi. V zaspanih zvončkov tihli roj, v trobentice ž njim prešerni boj, v Marijinih srajčic sred vrta, v vijolic črede krog mejá je čudobajno pastrice ročica ti posegala, in kot metuljček bel — vesel po cvetju ti je begala. Lucija! mar si pozabila? ...

Lucija: Ne, Nisem! ... in saj veš cvetice sem od nekdaj zelo ljubila.

France: ''(veselo)'' To vem. In glej, zato ''(izmota šopek iz plašča in ga ji poda)'' prinesel šopek sem ti zal, iz njega rožnkravt dehti, ljubezen živa v njem gori, in rožmarin ...

Lucija: ''(tesno, žalobno, mrko)'' Ah, svoji bedni prijateljici ... zdaj ... v slovo poklanjaš ga ... pozdr ... v poslednji it!

France: ''(živahno)'' Ej, ne Lucija, ... ne tako! Pozdrav življenju ja ti prinašam iz prihrankov svojimi ... in kar ... zložili skupaj ... smo ... doma podkupili nočne sem ... stražarje. Kosmačev Gregor, njih glavar, je Zavogljan, in me pozna. In prav tako se za denarje nam Vrata Pisana odpro. Sicer stori, prinesem čásam, pa makov sok, kar treba bo. S tem mislim zadnjo sem zapreko za plot pognal. V najhujši sili zagrabil tudi bi za nož.

Tu imaš pilo! (z njo cepili železje si ... in tu obleko! ''(razmota zavitek oblek)'' na begu pa kmetica boš. Ko ura pojde na enajst, bom tu. In ko dvanajst, ležati mora davno že za nama mesto. Med borjem Volovca si cesto izberiva na Laze tja. Tam čaka brž brod. Čez Savo brž — čez Dolski kot, v gore naprej! In glej, ko nju dan pozdravi novi, Grmače skalne že vrhovi leže za nami, in pod nogami v dolini sniva še Drtija. A tam za njo, — sred šum — v Pečeh — za jamo vem na skalnih tleh — o tam na varnem boš Lucija.

''(Kratek odmor. France jo gleda vprašujoč, zmagovito.)''

Lucija: ''(rezignirano, a gorko)'' Na vsem kar mlada sesanjala, je glava ti, prisrčno hvala! ''(skoro materinsko)'' Vendar, moj mladenec dobri moj ... ni noči iti mi s teboj.

France: ''(presenečen, strmeč)'' Ne greš z menoj? Ne greš Lucija?

Lucija: ''(mehko)'' Dobrota, ki srce ti kiti, me s težo cepe ni ubija in vendar moram odkloniti, kar tvoja mi mladost ponuja. Če tudi danes vest se ne probuja, pa vendar kes ne izostane pozni, ko meni ne bi se izcelfle rane, in ti bi predramil se v blodnji grozni. ''(Odmor.)''

France: ''(nekoliko potrtjen, potem sanjavo)'' O koliko razmišljal sem o tebi! — Sam ne vem od kdaj ... Ah, ko žarel je dan vonjav, gorak, svetal krog mene: lesovi in goré zelene, zoreča polja plodovita, kjer ob modrico drzni slak prižet v objem tesan vasuje, in v ognju ljubosumnem mak razpaljen strasti se hudeje; in rázor poje: pet — pedí — po cvetni ajdi vse šumi; in čričkov godé zbor ubran; metuljev trop valhjà pijan; in spevov sladkih gaj zveni ... uhó se siltlo, okó je žejno pilo ... a prevzeta od vse divote in krasote s slepoto in meglo odeta — zavest spoznala moja ni, ''(pomiluje)'' ''(kar drugih davno že zavzele so oči)'' da dne brez solnca ... ni!

Lucija: ''(v mislih na Andreja)'' Ga ni! — o vem.

Lucija in France: ''(duet)''
Ga ni! — In vendar kaj vé o tem skrajnčkov v višavah polet, kaj vé na trati pisani cvet, in kaj metulj ob njem?
Cvetó ... dehté, pojó, ... vrvé odprte vesele do mrakov turbinah, in se radost beléga dné: ker solnce jim v srčecih drobnih, prižgalo sami je dan!

Lucija: ''(otožno)'' Naj noč jim nebena ga ne vtopi, naj čas ga nobèn jim ne zruši!

France: ''(sanjavo)'' Tako pijan svetlobe svetle v duši, in polno tihih pesni v nji — kaj bilo mar mi je vprašanj? ''(z očitkom, grenko)'' Iz vrta rožnobajnih sanj tuj moral me vik je in krik, za tebe vzdramiti me strah.

''(zamakneno)'' Potem ... je v mojih rokah ležalo drobno tvoje telo, revno in smrtnobledo tako ...

In vidim te še, ... kako si odšla bedna in ... samotna vsa, Krog belih rok poženje vrvi, ... In čujem jo še, ah, kako živo tvojih nog drsajo, medlo stopnjo trudnó.

''(razburjeno)'' O čujem, čujem, — kako vode šumé, slapovi grmé, Kolesja cvilečega stok in vzdihi duši valovita struga ... in kladiva težka fužinska bijó zamolklo ... trdó ... za zamahom zamah.

''(možato)'' A hujša in težja od njih padajo kladiva druga na tvojo nesrečno glavo. O groza, o strah!

Pod ónimi zemlja se stresa, pod temi pa moje srce. In tedaj je postalo tvoje — moje — gorje. Zazijal je pekel, in odprla so se nebesa — in koprena je pala!

A glava je zakričala: Ne, ne! Ni res!

''(milo)'' Ali srce je v prsih zadrhtelo, in kako: struna na goslih zaihtelo, in vse spoznalo, in vse priznalo, in vzvalovilo v vroče strasti neokretno silo svojo kri. in vprašalo: In res? ni — res?

In pal je jez ... Srce ga je porušilo vroče, vedoče, ... Lucija, ... kaj si mu ... ti!

Lucija: ''(vse v obupu)'' Dali ti nebó mu govoriti brani!

France: ''(slovesno, pobožno)'' Kar solnce prostrani poljani, da cvete pod njim in živi, kar pticam nebeski svodovi, in ribam studeni valovi, to meni, Lucija si ti!

Lucija: ''(presenečena, zbegana)'' Pod križem tolikih bremenom naj svojim naložim ramenom razmučenim še to najtežje zdaj? ''(Francetu, grenko)'' Nesrečno moj prijatelj, o zakaj ni vse, kot bilo je, ostalo, zakaj se daljni srce spalo?

France: ''(nežno)'' Ni moglo, ni moglo, Lucija! o tebi je sanjalo, ... in se ni zavedalo ... ah, morda se celo v rahlih, plahih slutnjah balo, ... da ne bi ... izpregledalo. Toda — ko je tista ura prišla, in je potrkala nanje, se je predramilo, in si razložilo krepko sanjo v — spoznanje, si ozarilo svojo mladost, in si razkrilo svojo sladko, tiho skrivnost, ''(vzklikajoče)'' da te ljubi, ljubi! Lucija!

''(refleksivno)'' Ah tedaj je to srce vzgorelo, ko kres, na gori zapaljen, v plamen strm v ljubezni bujni razcvetelo v en sam se rožnat grm. Na tleh otroških zlatih dni mojih in tvojih Lucija je vskil, z bridkostjo trpljenja tvojega sem mu gnojil, in s solzo usmiljeno svojega, sem mu zalil.

In pognal je v popje in se razpel, in v dišečem žaru se razcvel, da zdaj v plamenih živih ves gori. Kot je nekdaj tam grm gorel na gori sinajski, in zdaj gori, in zdaj žari, bo gorel, in bo žarel, do konca dni, Lucija!

Lucija: ''(potrta)'' Kaj naj z bogastvom vsem brezdanjim tvojega srca, ki mi ga sipiješ pred noge v trenutku tem storim?

''(rezignirano, otožno)'' Usahnlo, mrtvo moje je srce, ... in jaz kakó, naj se ti oddolžim, nevednica, za vse, ne vem.

France: ''(ognjevito)'' Ti in nevednica! Svetnica, ki ni na tebi sence greha ni pokoriše se in trpiš za greh tuje, mučenica! Ah glej, jedina je uteha mi vera v te bila v teh neznosnih, dolgih, temnih dneh.

In če s krvjo se uroki res bila omadeževala, pa pezo stokrat s solz potoki, s krvjó si srčno si izprala!

Lucija: ''(stvarno, skoro trdo)'' Iz riznice zaklad zajel si bogate čiste duše svoje, in lastne bisere nadel si samo na sence bede moje. Ne varaj sam se! Mimo zmot na jasno, trdno kreni pot!

France: ''(obupno vije roki)'' O daj, ne zavrzi tega srca zaupaj ljubezni njegovi; pomisli, da nate sem v žanci gorjá, da z boli neznosne okovi, kot strah in obup jih rodi, prikovan, da z dušo sem celo nesrečno ti vdan, da nisem ves svoj, da sem tvoj!

''(koprneče)'' O ti, saj si dobra in blaga, da blažje in boljše od tebe ni — o daj mi sijati svoje oči, ne podi spred raja me praga. Kako naj brez tebe na sveti, odslej bi še mogel živeti? pogrešati tvojih belih lakti, pozabiti tvojih globokih oči, ne diviti zlatu v tvojih se vlas, in že duše izbrisati tvoj si obraz v grudi preseljen tiho v tebi ... in vse ... ki lepša, kot ... mavrica si nad vodo, kot rosa je v jutranji — zarji — ''(vrže se na kolena)'' ah ... kot sveta ... devica v — oltarji.

Lucija: ''(presenečena)'' Usmiljeni Bog! ... grešiti nikar! ''(s strahom, strogo)'' Nesrečni otrok, — ah, vstani vendar — Kaj govoriš ...? ''(Odmor.)''

France: ''(jo meri nenkrat nezaupno)'' Ah, ... ti se srdiš? ''(odmor)'' ''(bridko)'' In nimaš ... zame ... rešilne besede? Lucija! in mar ti ni moje nesreče in bede? Lucija! ''(strastno)'' In hočeš ostati? Ne maraš bežati? — Lucija! ''(Odmor.)'' ... in torej naj ... grem? —

Lucija: ''(izmučena, proseče)'' Ne morem ... ne smem!

''(Odmor.)''

==VII. prizor.== ''(Prejšnji, menih odpre vrata in gleda.)''

France: ''(rezignirno, grenko)'' Prišel po nebesa sem ... pkla temó ''(ogrne plašč, da se pripravi na odhod)'' odnašam pa v duši strti ... in če je življenje hotelo tako — saj bodiva združena v smrti...

''(trpko, mrko)'' ''(seže po nož, a zagleda meniha, roka mu omahne; gre povešeno glavo proti vratom)''

Lucija: Ah! svoji nikdo ''(tolažeče, rezignirano, dobrohotno)'' ne more uteči usodi...

Menih: ''(na pragu)'' ... Mir vam bodi!

France: ''(grenko)'' Mir? Da mir temè! ''(Krohota ubèli.)''

Lucija: ''(v težki grozi)'' France! France!

==V. GOLGATA.==
''(Moríšče na Friškovcu. Na levi strani v ospredji splošno znamenje — zidari križ. Zadaj na desno grmada, pred njo oder, na kateri vodi par stopnic. Na odru kol, stolica. Čo, vrvi v tleh pred tokom par železnih obročev, pred njim z žapenjem nepokritja kosa. Na desni sredi mala kamenita klopica. Na desni v ozadju par vodmotskih bajt, sicer pa razgled preko severnega, ljubljanskega, deloma z gozdiči poraslega polja, z griči in predgorjem, tja na Savinske planine. — Zgodnje jutro.)''

==1. prizor.== 

''(Meščani, meščanke, ljudstvo iz okolice, čakajoče na sprevod, v katerem ima priti obsojenka.)''

1. meščanka: Kakó hladnó, je jutro.

II. Mene kar mrazi...

III. Jaz vsa se tresem —

I. Da z zobmi šklepečeš!

1. meščan: Meni pa tako se zdi: vaš mraz je strah samó

2. ... Razburjenost ...

II. meščanka: ... deco lehko da!

I. Mar ni to groze kraj? Vrvi?

II. Vešala, kolesa, ognja meča?

I. Ta Friškovec?

III. Za vse sveta zaklade semkaj ne bi šla po noči.

1. meščanka: Ah, si ti boječa!

III. Že prav! A tukaj vendar straši ... na teh s krvjo opitih tleh.

II. Posebno v kvaternih nočeh.

2. meščan: ''(skrivnostno)'' Naj vam povem — ''(pomigne, naj gredo v stran)''

II., III. meščanka: Besedi vaši sledimo —

I., IV. meščanka: Dajte, govorite!

2. meščan: Stopimo v stran — in poslušnite! ''(umikajo se v stran; na njih mesto stopi druga skupina)''

''(Med pogovorom odstopivše skupine pride na oder France v pomečkani, povaljani obleki, razkuštran, neprispan, z mrakotem, bled, vpadlih lic, čisto propal; bolj pred se, potem nervozno prste na rokah, sede, se zopet dvigne, zopet sede, napravi par korakov sem in tje, in obstane topel v nemem obupu končno ob klopki.)''

==II. prizor.== 

''(Prejšnji, France.)''

France: Ah to je bila noč, ki si izmisliti ne more je hujše satan sam, ne drug je razigrati kot pekel! Kot da iz kleških jam škorpjonov voj na bore telo bi moje vsul se smel; bi vame kač zažrlo se tisoč, in se razpelo po telesu, in grizlo, vrtalo po mesu, po žilah mi rojilo in vlaknéh, suvalo, žgalo po kosteh, z jezikov škapinj preklanih uhó vbesnilo luliičavo, in s kladvi svojih glav tenkó udarjalo mi po možganih, — in z ognjem žéhi in klešč zobóvi — s sleči sokovi in otrovi, mrcvarilo srce medlo —!

Da, strašna noč! Ko sem s stopinjo vdiračo med grozom močvirnim drl, ko me na živem mesu žrl je volkodal, in me dušila je móre peza; ko škropila prhoga je s krvjo me vročo... V daljavi medli ... zar krvav krog mene ples pa vrtoglav kresnic in isker se žarečih... sov, risov in mrtvaških glav! — obrazov čudnih, spk, potvor! In vmes ječanje in škripanje, perot nevidnih prhutanje, ljudi, zveri pošastnih zbor! ... A iz gomazni se glasov vseh teh poraja, vstaja vse čas — en glas — Kot bučen stok grobov, kot burje rezek pisk, kot vidre satanskih blizg, strupen kot vik svojorji sred polnočnih host — in vsiljiv in grabljiv kot ščuke zolev in trnka lovna ost. In ta glas — se ves čas grohoče — stoče, vzdihuje — vprašuje:

Zakaj tako? Kako in odkod je prišlo, da ni hotela s teboj? Zakaj tako — fantič moj?! Strašno! Strašno! In zdaj sem tu! in vprašam: čemu?! čemu sem prišel? Kaj me je prignalo, ko zame končalo je vendar vse in ga ni več mostu med menoj in teboj! O Lucija, Čemu? — Čemu?

1. meščan: ''(pokaže na levo)'' O glej — gredo!

2. Pravkar zavili so na polje.

3. meščanka: Kako se smili žival mi bore!

II. In zaprti rešitve vsak je pot.

III. Morda ... pa vendar ne!

''(France se vzbudi iz svoje odrevenelosti in prične prisluškovati.)''

II. meščanka: Kako da ne?

Skupina deklet: Grozna je smrt, strašna!

III. meščanka: No, če jo rabelj — poroči — je svobodna, se govori —

IV. In pravijo, da v istini je snubil zanjo...

France: ''(razburjeno)'' Kaj? Kako —? On je poskusil se pri nji? ... In snubil jo? ... ''(progrozljivo)'' Ah da! — tako! Zato pogled moj, ko se vračal sinoči je iz ječe, plačal s pogledom mrkim je takó! Zdaj vem, kaj meni je ostalo. — Zdaj mi je jasno marsikaj! Pred mečem se odloči naj — Zato torej! ... Je — li mogoče, da za me niti vero malo ni bilo, kjer ljubezniv tvoje pa jaz zasanjal sem — morjé.

''(obupano)'' Ah, zakaj si mi to storila? Zakaj si ubila moja mlado, zvesto srce?


''(Sprevod: oddaleč mestne straže s helebardami, na čelu mestni praporšček. Za njimi bratovščina spokornikov v raševini in kapucah. Potem bratovščina smrtne groze Jezusove s križem in mučilnim orodjem. Mestne straže drugi oddelek in ječa. V sredi Lucija, ob njej menih — za njo krvnik in njegov pomočnik, prvi noseč na rami dvoročni meč. Mestni sluge, par malih mestnih svetovalcev v črnih, za njimi r: j dvanajstnikov v rdečih talarjih. Mestni st: g sod: m zzelom. Za njim sodnik v rdečem talarju, obrobljenim z zlatom in zlato verižico krog vratu. Mestne straže tretji oddelek. — Ljudstvo. — Prišleci se razvrste krog odra; ob stopnicah obstane rabelj in postavi meč prede. Pomočnik stopi na oder.)''

Bratovščine pojo: ''(Dies irae ko pride sprevod)'' — Quid tunc miser sum dicturus, quem patronum rogaturus, dum vix justus sit securus!

Menih: Čez brezno skoka se ne boj, brezmejna milost je neba, naj z roso svojo te navdá ki pot se ti odpira raja, kjer že nasproti ti prihaja

Lucija: ročice steza, koprni, da združi v gloriji s teboj nedolžni otročiček tvoj — In zdaj pogum, preljuba hči! Velja! Saj mi v življenju bil mi tuj — naj tudi v smrti se obnese. ''(ko gre po stopnicah mimo rablja)'' A ti prijatelj moj, zdravstvuj, in roka naj se ti ne trese! ''(Ko stopi na oder, se ozre naokrog, dočim pripravljajo pomočnik vrvi, halo itd.)'' Ko solnce gre umirat, zatonit v nočne teme, poljublja s poslednjimi žarki ljubeče doli in gore. Ah, v zadnje slovo poslednjikrat tudi poljubiv naj žalostno ravni vas zelene, vas solnčne planine in tebe ti biser, srce domovine, ti bela, ponosna Ljubljana, neznatna, neznana, in ljubljena vendar tako. — ''(v trenutku slabotnosti)'' Kakó, kako je vse prišlo? Moj časi so se stekli, moja ura je odbila. Dolg naj plača moja kri — Reci: Kam si me vodila, Kam, o kam, ljubezen ti!

In vendar kaj bilo brez tebe, ljubezen, bi naše srce? — Kaj bila usoda človeka? Kot megle in sence medlé.

Tercet ''(skupno)'' Lucija, krvnik, France: A ti ljubezen, ti si vse! Tema si luči, luč temè! Si blaženost nebeška, in ti njegov pekel! Pokoja brez miru žibèl, željá in sanj vraljivi most, bolesti slast, slasti grenkost, veselja jok, obupa smeh, Ti zlá krepost, krepostni greh, Ti lestva nad in grob po njiov, ti lek gorjup, sladk otrov, ti vere nomajni zid, ti ljubek vir, in val srdit strasti in koprnenja, ti zmisel ves življenja! ti luči čar si, ognja žar, moči slabost, slabosti moč, ti naših src si luč in moč vse si ljubezen ti! Ko rož opspe se tvojih vrt, srce zagrne večna noč.

ljubezen je mrtva! pozdravljena kraljica smrt — izpita čaša je do dna — Nad silo tvojo sile ni, in kjer ljubezen ne umiri človeka srca — kot dete ti ga umiriš, usmiljena gospa! O pridi pridi sladka smrt! ljubezen me rešila ni — usmili se me ti!

Lucija: ''(stoječa na odru)'' Jaz sem pripravljena. Kaj naj storim?

''(Pomočnik se ji približa, in ji hoče zvezati roki.)''

Sodnik: Poteka čas krvnik! Ne mudi dalje se, in končaj svoj posel —! Kaj odlašaš se ... si čul?

Rabelj: Da, čul, gospod sodnik. A da ustrežem, moral biti, če angeli cel ne, cel ne vrag, bi pol obeh — le človek ne, ki more, kakor vi čutiti, ki more kakor vi ljubiti — In — jaz, sem človek, vendar — le!

Sodnik: Kaj naj bo to? govori jasno!

Rabelj: ''(bridko)'' Kdaj za izpoved je prekasno? A grešnik ž njo odlaša vsak. ''(odmor)'' Ko davi sem na rame meč zadel in se na pot odpravil, ves svoje sile sem zastavil, da zmagam nad seboj misleč: Preveč moči sem si prisodil, za križev pot, ki sem ga hodil, za križ, ki vanj preli sem meč. In kar trpel sem in trpim še za — krvnika je — preveč.

Sodnik: Temnó je vse, kar govoriš.

Rabelj: ''(razburjeno)'' Pa bodi luč! Osvobodim naj se! Pribijte me na križ, sam se ne bom, — ne morem se. Ne morem! — Proč s teboj! — in naj se ne dotaknejo roké te moje več — in najmanj zdaj! ''(vrže meč po tleh)''

==3. prizor.== 

''''(Opatica nastopi s spremstvom ter ostane v ozadju)''''

... ko moral bi končati njo, ki vreden nisem, da bi ji nogé objeti bele smel, ''(se vrže pred Lucijo, ji objame noge in jih skuša poljubiti)'' s poljubi jih ljubezni blazne moje!

Lucija: Jaz sem na koncu svojih sil! — ''(v zadregi)'' da zadnje hipe mi teži tako! —

France: ''(ki je ves čas mrko gledal na obsojenko in rablja, skoči proti odru)'' ''(ironično)'' Teži? — Ne! ne! Naj jih sladi ''(strastno)'' z otrovom volje mlesti svoje, in kot v poročne naj noči sopari srce zanj tvoje zadrhti, ko pred nožice belokože obožuje položi v zamolklo plamenečem žari srca ti svojega mokrocvetoče rože.

''(stopi do ležečega krvnika, ga z levico potrese za desno ramo in ga dvigne v toliko, da si gledata iz oči v oči)''

''(sarkastično)'' Daj! digni žéni se, odmêni nevesta čaka, drugovi in svati! odprija naj se na stežaj! natrósi rož po meče žejni trati, in trajici zeleni poljube tiste svoje blazne daj! ''(bliskoma zdere nož izza pasu, mu ga zarine v srce in odskoči zopet v ospredje)''

Rabelj: ''(začudeno)'' Kdo? Ti? Da tako oči tudi moré? Zadel je srce, in smrtni obliva me znoj!

Lucija: Moj Bog, kaj storil si, France? —

France: Ti vprašaš še? udova ti neporočna! In vendar žena izgubljena, ''(mehko, bridko)'' kakó, kakó sem ljubil te!

Ljudstvo: O glejte, kaj ljubezen vse stori!

Rabelj: Umiram! — In prav je takó, da padel sem v prah pred teboj! Saj lepó in sladkó je izdihniti in umreti ob tvojih nogáh, o Lucija!

Lucija: ''(pristopi k umorjencu)'' Izhrepenel si, izkrvavel si —! In meč usmiljeni ti tvoj iz rok je pal! Kakó, kakó si nad menoj se kruto maščeval, rešitelj rešeni ti moj!

France: A mene — ni odrešil — in meni ni utešil ognjene žeje v prsih mi po njej!

Sodnik: ''(straži)'' Kaj se pomišljate? Naprej! in primite zločinca! Ne! Človeka se ubijati ne sme, in bodisi, da je — krvnik.

France: ''(cinično)'' Gotovo je, gospod sodnik! Vendar loviti in soditi se jaz ne dam. Sem svoj sodnik, sam svoj krvnik se sodim sam. ''(Se zabode in pade ob klopí na tla.)''

Lucija: Mogočni Bog! France! Nesrečni ti otrok!

France: Razbit ob skalah brod je moj — a ti srčé v slovo zapoj kot na vasi nekdanje dni: Ko ležem v volno tratvico in nagrem trudnó glavico, se zmislim tebe zvezdica, se zmislim tebe ljubica.

Dokler si mi sijala ti, sijale srečne so oči, kar si zašla, je pa temà, in luči ni, in sreče ni, kaj bi iskale še oči? naj jih zaprem — in naj umrem! ''(Umrje)''

Lucija: ''(ki je pokleknila ob njem in se razjokala)'' Izdihnil je in šel, ki v njem je bilo luči toliko, da usvetlje je megle njegovih sanj pred njim: očem, otroški veri vdanim pa načarala čudesne svore pomladi, cvetja, zlate zore, ljubezni mlade polne vse — in na zatonu pred nočjo, kot vešča mrka, zlosudna oblila z zarje jih krvjó! Zdaj sanjaj v miru, duša blodna! ''(Kleči ob njem kot okamenela)''

==4. prizor.== ''(Prejšnji. Opatica z dvema nunama in slugo.)''

Opatica: Lucija!

Sodnik: ''(jo zagleda in se obrne)'' O Nives, mati prečastita. Vi bili priča ste...

Opatica: Da vse sem čula, videla ... morda umela tudi, ko so skrita razgrinjala človeka srca se brezdna strašna pod vrhovi najvišjimi, ki luč neba zlati jih najbolj čista in svetla.

Dovolj je groze in krvi! Grobovi zapro naj žrela svoja. Od vicedoma oproščenje ''(poda pergament sodniku)'' prinaša ji obljuba moja.

Sodnik: Ohranjeno ti je življenje, pomiloščena si, Lucija! Bog sam je bil s teboj!

Ljudstvo: Ljudje, hvalite in slavite nebes in zemlje vsi gospoda!

Sodnik: Lucija glej! Očuval te je angelj tvoj — podarjena ti je svoboda!

Lucija: ''(topo)'' Kaj hočem z njo. Za žive le svoboda je samo.

Opatica: Lucija!

Lucija: ''(vstane in zagleda opatico)'' Ah, vi ste — mati, ste prišli ... izreči skoraj se bojim ... da enkrat — vidim — še oči ... njegove v vaših!

Opatica: Slédi jim! če bile zablode vodnice ti nekdaj, ko so zvabile te v vihar morja, pozabi in zaupaj se jim zdaj, ko te povedejo v miru pristan in rane ti zacelijo srca. Ki meni je v pokoji dušo samostan prijazna, tiha ti odpira vrata, in jaz na novo pot podajam ti roko —

Lucija: ''(po kratkem boju)'' O mati prečastita, mati zlata! Naj se oprem na njo in naj sledim tem ljubljenim očem. In če na prsih vaših se spočijem snom...

Opatica: ''(jo objame)'' Hči draga moja! — Semkaj na srce! — In naj bo pozabljeno vse gorje, in kar je bilo, vse! In odpuščeno vse... Tako nebesa so hotela, — ker mnogo si ljubila in trpela.</text>
      <sha1>bnmmir0068v9f6xc6tyh0guvavrnyng</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223799</id>
      <parentid>223798</parentid>
      <timestamp>2026-04-20T07:12:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <comment>/* V. GOLGATA. */</comment>
      <origin>223799</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="83472" sha1="62orchsjde5izeez9x643dqr6shetsh" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Rože ob potu
| normaliziran naslov = Dramska pesnitev v petih slikah
| avtor = Ivan Robida
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski narod 1924}}'' 
| vir = dLib {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

Dramska pesnitev v petih slikah.
''(Vse pravice, osobito pa pravica do predbebde in uglasbitve pridržane. — Napram odrom rokopis.)''

Osebe:
Tomaž Škof, vrvar in meščan ljubljanski.
Cecilija, njegova soproga.
Lucija, njiju hči.
Trine Kosanec, ribič na Fužinah.
Barba, njegova soproga.
France, njiju sin.
Maruša, rojene Marija della Costa, rejenka pri Kosančevih.
Emilijan, reče Milan Vučečić, mestni rabelj.
Marija Nives Agata, grofica Modruška, sedaj mati Timoteja, opatica samostana v Mekinjah.
Geza Nagy, pisar in faktotum grofa Modruškega.
Luka Novak, mestni sodnik.
Urban Boš, meščan ljubljanski.
Volbenk Orehovec, meščan ljubljanski.
Andrej, kovač,
Ambrož, fužinar, ''(oba na Fužinah.)''

Menih, mestni pisar, mestni sluge in stražarji, berič, ječar, rabeljev pomočnik itd.
Prisednikidvanajstniki notranjega sveta, člani zunanjega sveta, meščani, meščanke, plemiči, kmetje, kmetice, fužinarji, kovač, delavci, bratovščinarji itd.
Čas: leto 1450. — Kraj: Ljubljana in okolica.
Med vsakim dejanjem, izvzemši zadnje, ki se vrši drugo jutro po četrtem, poteče kakega pol leta.

=I. DRHTEČI LAN.=

Meščanska soba vrvarja Tomaža Škofa. Na obeh straneh okna v ozadju velike vrata, vodeča na stopnice in manjša, vodeča v drugo izbo. Sredi sobe miza s stol, omare, skrinje, sklednik s cinasto posodo in majolikami, preproge, cvetje. Ob oknu v kotniku dva stola, mizica in skrinja. Ob nji kolovrat, preslica. Na stenah nekaj svetlih podob, platenin, mrež, prej in predav. Na stolih mati in hči. Večer se dela. Proti koncu prizora pripravlja hči mizo za večerjo.

==I. prizor.==

Mati Cecilija: ''(skrbno poizvedujoč)'' In ti? ti ljubiš ga zeló ... zeló?

Hči Lucija: ''(premaguje se)'' Oh, draga mamica takó — ''(vnem, da ni prav,)'' a se mi zdi, ''(sramuje se)'' da bolj kot ljubega boga...

Mati: ''(karajoče)'' Kdo teh besed te je učil? Ko misel sama greh bi bil!

Hči: ''(vzhičeno)'' Jaz sem njegova ... čisto vsa ''(prostodušno)'' in on je moj!

Mati: ''(pomilujoč)'' Je tvoj ... je tvoj ...? Povej kakó...

Hči: Kakó... Takó, da poroči, čim preje me.

Mati: ''(oprezno)'' Če le ne motiš se, dekle!

Hči: ''(jasno)'' O mamica, poslušaj me! ''(važno)'' Ko lani sva iz cerkve šle ... na Svečnico, ... sem opazila ''(v zadregi)'' ga v prvič, da z ... nama gré. ''(raznežljivo)'' O velikí sem noči z njim, saj vé ... pa prvič govorila ... In od takrat ... ah, naj molčim! ... z nakladi je obšul mi svoje ljubezni mlado srce moje, kot jablan s cvetjem bujnim svoja tla.

''(tesno)'' Če usta vžrala bi ta, če bi legale te oči... ''(vstane, odkimava)'' Moj bog, saj to mogoče ni!

Mati: ''(resno)'' Pomisli kakega rodu. Pomisli kakega stanu je on, pomisli, kdo si ti!

Hči: To sem mu rekla tudi sama —

Mati: ''(pazno, napeto)'' In on?

Hči: Vse megle je razgnal; glavó mi vzdignil je z rokama, v oči se vgreznil in dejal, da dvom ljubezen vsako ubija, da strup najhujši je srca.

Mati: ''(po kratkem odmoru, ne brez ponosa)'' Ljubljane bele vseh hčera najlepša ti si, hči Lucija! In to brez cene tudi ni! Če le ljudje njegovi bi ne segli vmes! ... Tako je bilo, ko sta pred dvajsetimi leti — in morda več! — hotela vzeti se doktor Peter Munitillo in teta tvojega — Andreja ... grofica Nives Agata. On moral v svet je, — ona pa je kot novica Timotea tedaj vstopila v samostan; in lepi sen jo bil končan.

Hči: ''(odločno)'' Kaj bomo revne me žene; ah, z žensko hoté, storé. A on je — mož, — in veže ga beseda viteška, prisega.

''(po kratkem boju in pomišljevanju izvleče prstan z nedrij in ga ji poda)''

In glej, v poroštvo dneva tega, ko se zaroči je z menoj, obroček zlati drobni ta sam mi nadel na prst je moj!

Mati: ''(presenečena)'' Ah — krasen — prstan! In kakó žari rdeči v njem rubin!

Hči: Ljubezni naj žareče bo njegove — je dejal — spomin.

Mati: ''(sanjavo)'' Zdaj vidim, res te rad ima... ''(zamišljeno)'' In če vse dobro se konča. Na zimo bila bi poroka. ''(vzhičeno)'' Posestva bi prišla ti v last, gradova dva ti pod oblast. Ti sama pa, — gospa visoka, v sijaju, časti se blesteča, in vsem v zavist! O kaka sreča! V baržunu, svili bi hodila, v kočijah svetlih se vozila — se misliti na vse ne smem!

Hči: ''(veselo objame mater)'' In ne res, ko meni se potem vidva preselita z očetom? —

Mati: Ah — dà ... z očetom! — Vendar prej nčesar vedeti ne sme, dokler pred vsem nevesto svetom ne proglasi te tvoj Andrej. Naj oče le za prstan zve, ugane kòd ga je podaril, pa bi kot strela vmes udaril, posebno zdaj, ko tedne že skrbi težke moza more, da hodi tih — in nem okrog. Usmili se nas ljubi bog!

Hči: In pošlji nam svoj blagoslov!

Mati: Čuj, oče je že tu! Njegov korak je to...

==II. prizor.==

''(Prejšnji. Mojster Tomaž.)''

Mati in hči: ''(nekoliko vezano)'' Dober večer! ... ''(Mati odide po večerjo in jo prinese na mizo.)''

Tomaž: ''(temno, zamolklo)'' Dober večer!

Mati: ''(skrbno)'' No, kaj ti je, da še pogleda ne besede za ženo nimaš ne za hčer?

''(Tomaž hodi s težkimi koraki in mrkim čelom molče po sobi semtertja.)''

Hči: ''(se mu hoče približati)'' Preljubi oče...

Tomaž: ''(zlovoljno)'' Pusti me!

Mati: Jed skoro razhladi se v skledi.

Tomaž: ''(temno)'' Ne bom večerjal!

Hči: ''(proseče)'' Daj, prisédi samó ...

Tomaž: ''(rezko)'' Že prav! Le jejte same!

Mati: ''(v skrbeči slutnji)'' In ti ne boš? ''(odmor)''

Hči: ''(tiho)'' Jaz tudi ne! mi ne diši. ''(Odmor.)''

Mati: ''(vstane)'' Pospravi! —

Hči: ''(tiho, vezano)'' Ne ti! — Naj prestane zame... ''(Pospravi, odnese pribor venkaj.)''

==III. prizor.==
''(Tomaž, mati.)''

Mati: Dalj z molkom tem me ne pokori! Kaj ti je vendar? Zdaj govori!

Tomaž: ''(rezko in grozeče)'' Počakaj, da se vrne hči — potem ... vprašam!

Mati: ''(slabotno)'' Vprašal boš?

Tomaž: Da! Vprašal ... oče bo in mož... odgovoré pa: hči in — ti.

Mati: Kaj naj to bo?

Tomaž: ''(sarkastično)'' Takoj izveš! In hip le potrpeti smeš, kjer jaz več tednov sem trpel, in čakal.

''(Hči se vrne, pogleda očeta od strani boječe in plaho, ter se približa materi, ki je zopet sedla v kotnik. Odmor.)''

Tomaž: ''(se naenkrat ustavi pred njima)'' Zdaj sta tu obe; in vprašam vaju, če vidve morda pojasnite mi stvar: kaj danes v drugo že imel iskati je popoldne pri meni rateški pisar?

Mati: ''(malodušno)'' Kakó naj veva to midve?

Tomaž: ''(kratek odmor)'' Čemu li njemu bi vrvi? A če gospoda kdaj blago za rabo svojo potrebuje, ga tam naroča in kupuje, kjer svoj hrbet krivé pred njo. Tomaž ga ni in ga ne bo! Poznam te! Vem, da je takó.

Mati: ''(laže)''

Tomaž: Če torej veste, da ni stez med njima tam in med menoj — pa ne, da morda kako čez razpeli vi bi med seboj.

Mati: Tomaž!

Hči: ''(osupit)'' Preljubi oče moj! ''(Odmor.)''

''(Tomaž obe ostro meri.)''

Tomaž: ''(ironično)'' Tako torej?! Vezi so tu! A zdaj poprašam, kakšno so, da z njimi mogle brez sramu v oči bi zreti, mi lehko? Bi mogle to? Govori hči — čestita ... modruška ... grofica!

Mati: Pomiri vendar se Tomaž! —

Tomaž: ''(proti ženi ironično)'' Ah ti! — ki čisto vest imaš, ki nisi vedela zato, potuhe nisi ji dajala! in možu si na strani stala odkritó in zvestó, in res? O ti že govoriš ti nese! in več še, ti miriti smeš!

''(grenko)'' Čemu sedaj besede prazne? Da preje raje bi na razne glasove pazil bil prikrite, zbadljaje temne in očite... A žal, da nisem jih umel, dokler skrivnosti razodel ni danes v krvi mi Lovrin...

Hči: Sodar? — Sovražnik stari naš?

Tomaž: Prav ta, Cecilija! ... »Tomaž! — pohleven zlobè reče mož — »po vročem dnevu lep večer! sedaj pač več krvi ne boš vretenčil menda, ko ti sin rodbine take jemlje — hčer.« Kaj bilo to je sveti bog? Ob mizi vse se muza krog — V trenutku prvem ostrmim, a v mesu želo — zakričim: »kdo jemlje hčer: govori dajka — rogate vrže mi nazaj: »kdo jemlje jo, to vemo mi — če vzame jo — pa modra ti?« In kar sledilo je potem?! ... O ti ime pošteno moje!

Mati: ''(mreče)'' Poslušaj, oče: ali smem zdaj govoriti jaz? Poglej! vse bo še dobro ... saj takó hudó to ni, če dva mlada človeka res se ljubita... Pomisli vendar!

Tomaž: In kakó!

Tomaž: ''(ironično)'' Se ljubita! Res ljubita!

Hči: Gotovo, oče!

Tomaž: ''(ironično)'' In potem? —

Mati: Ko si osvobodi rokó, potem jo vzame za ženo — Me poroči!

Tomaž: ''(pomilujoče)'' Verjel očem, ušesom ne bi svojim skor! Res, čuden ve ste ženske stvor! in bolj se lehkovernost vaša. Kar želje vam gradov zgradi, na skalah vaši sanj stoje — Kakó? — nobena se ne vpraša Hudó je, da ne vidi hči, a hujše, da si slepa ti! Kdaj ste še čule, da plemič med vami je izbral ženo? —

Mati: Zgodi se tudi to lehkó.

Tomaž: ''(ironično)'' Da, pravih bajkah kraljevič zasnubi možsko skro s celo! V življenju trdih dneh pa ne, In pa besede svoje kdaj meščanu dane, vprašam se, prelomil ni plemenitaš?

Pisar: Le mirno, mojster! — Menda ni posebej treba utrditi, da o zakonu govoriti še v sanjah mrzličnih ne gre.

Tomaž: Dovoli, in ne besede več!

Pisar: Pač! Gospod grof vam v poravnavo, popolno tu ponuja spravo, — za vse kar bilo, morda bo — beneških rumenjakov sto.

''(Položi mošnjo na mizo.)''

Tomaž: ''(radi nesramnosti osupel, ne najde takoj besede)'' To naj bo res? Či vidim prav? Denar za čast, ime pošteno, za kri, življenje izgubljeno? — Jeli mogoče? Slišim prav? O ti zavratna, verolomna, svojat, brezsramna plemiška, vsa brez vesti in brez srca!

Pisar: ''(nesramno)'' Beseda vaša ni baš skromna, izbrana tudi ne...

Gospod Tomaž...

Tomaž: ''(v naraščajoči jezi)'' Ej, slabo, slabo me poznaš, gospode čedne hlapec tak. Iz hiše vun! — naprej čez prag ti in denar gobani tvoj.

Pisar: ''(se stisne skozi duri, cinično)'' Svet glava, vsaka ima svoj!

== V. prizor ==

''(Tomaž sam.)''

Tomaž: Le moja ne! — Kaj naj storim? O mojih slutnji mrki svit! Kot sredi morja brod razbit v temi brez jamborjev, krmila, ko žene neizprosna sila viharja ga v propast, — se zdim. Kdo mi pomaga, dobri bog?

''(Se vsede na stol in zre mračen tožno predse.)''

O ti nesrečni moj otrok! Kako sem ljubil te, gojil, se rasti tvoje veselil, kot v polju cvetnem tihi lan v pomladi pozni zasejan vzbrstela in vscvetela si, v sé solnca kos vzela si, toploto si prelila v glas, luč v zlati lan pa v svojih vlas, ki cvetja modrega ti smeh njegov je plah drhtel v očeh.

In zdaj ne več? Ne več? Morda pa vendar ni vse izgubljeno? morda le ne! A eno je treba — jasnost!

==VI. prizor==

''(Prejšnji. Žena iz sosedne sobe, pozneje hči.)''

Mati: ''(rahlo)'' Tomaž!

Tomaž: ''(brezobzirno)'' Kaj hočeš ti? Morda imaš pogovoriti se z menoj? pogovoriti se z menoj? A zdaj dekleta sem — takoj!

Mati: Unesi se Tomaž! Pozneje govoriš jo —

Tomaž: Ne! ne! takoj! ž njo sem... Lucija!

Mati: prosim, glej —

''(Lucija se pokaže med vrati.)''

Tomaž: Lucija, hodi sem! Tako —

Lucija: ''(joče)'' Iz vsega prosim vas srca...

''(Dekle pade predenj na kolena.)''

Tomaž: ''(jo prekine, zagrmi)'' Resnico hočem zdaj! Kakó, razumeš, daleč sta prišla, govori, ti in — on?

Mati: ''(osuplo)'' Saj to vendar mogoče ni!

Tomaž: ''(ironično)'' Tako? Mogoče ni? — Naj govori!

''(Hči molči in se v tih strah.)''

Mati: ''(tišno)'' Lucija zlata — čuj! — Povej!

''(jokajoča)'' Odreši me dekle — poglej — jaz te rotim —

''(Hči kleče krčevito joče.)''

Tomaž: ''(čaka še par trenutkov, potem rezignirano)'' Več treba ni! Molče je govorila glasno več kot dovolj — in vse je jasno, da luči same je tema.

Mati: ''(glasno zajoče, vije roki in se zgrudi na stol)'' Otrok nesrečni, zavedeni!

Tomaž: ''(stori par korakov opotekaje se, se postavi potem pred hčer, se grabi za glavo in pravi mrko in temno)'' Temà krog mene je in v nji tema brezdanja in strašna. Pa bodi!... In naj že konča ta noč, ki v njo si me pahnila mene kruto kakorkoli, ... če molk in jok današnji tvoj kdaj hiši tihí tej zanalila življenja novega bi dan, pa tvoja ga je tek končan pod streho to! — Ta dom podrl se zate je — in otrok moj je zame umrl.

''(divje, besno obupno)'' Odprt je tvoj! Zdaj venkaj v noč! In vina gor, da, vina! vina!

''(Ubeži po stopnicah.)''

Hči: ''(se dvigne in plakajoče vrže materi na prsi)'' Mati! Mati!

ZASTOR.

= II. OZIMNA.  =

Prospekt: Razgled z levega visokega brega Ljubljanice pod Fužinami po reki navzgor, tako, da je videti odločno skalovje in slapove, deloma tudi zgornji desni breg Ljubljanice. ''(Reke same, ki teče pod bregom, ni ugledati.)'' Ospredje odra tvori breg. Na njem njivica, s katere vodi steza k strugi navzdol na levi. Na obeh straneh nekaj drevja. Pod njim na desni ribiška koča, za katero blesti skozi vejevje fužinski grad.

Pred kočo miza in klop. Ob koči razpete ribiške mreže, obešene po kolih, na stene naslonjena vesla, potiskari in druga ribiška priprava. Ob klopi priprava zibel. Ves čas čuješ iz bližine šumenje vode in bobnenje slapov, med katero udarja težko kladivo nevidnih fužin na otoku v strugi, in zven železo z nakovala.

Iz daljave buče zamolklo ljubljanske zvonovi, sem pa tje zagrmi tudi medlo kak topov strel z gradu v mestu.

== I. prizor ==

''(Na njivi Maruša; France poteguje veslo, oče popravlja raztrgano mrežo, sedeč na trinožniku.)''

Oče: France, jaz skoro bom gotov.

France: Prav! Pa pripravit grem za lov.

''(Zadene veslo na rame, se pripravi za odhod in poje.)''

France: En — dva — tri, en, dva — tri! vzdigni veselo, vanj se vpri! kot vodomec sice soln, živega srebra je poln, da po njem se meče, bliska, in srce mi v prsih vriskà. En — dva — tri, en — dva — tri ej, nad ribicem ga ni.

''(Hoče po stezi k vodi.)''

Maruša: ''(zbadljivo)'' Še čudo, da od doma greš!

France: Kaj ti je vendar spet, Maruša?

Maruša: In večje to, da sploh se smeš —

France: Ej, ti si pusta!

Maruša: Ljuba duša, zato pa ti saj nisi pust, in kot studenci vro iz ust besede ti, če govoriš s predivasto grofičnico.

France: ''(ozlovoljen)'' Kot z drugo vsako! Nehaj že!

Maruša: Že prav. A eno pomni le: ni zložna vsaka pot navzgor. In kakor mestni — tvoj ... peškór, tako se ... v to vobitnico je vel že marsikteri — klin!

France: ''(kafeteremu zabavljanje preseda)'' Ej, teci, neutrudni mlin! naj te ne motim v tem veselji — le jezikaj in pridno melji!

''(Odide.)''

Maruša: ''(preteče)'' Ej, ne razumem me France! ''(sama zase jezno)'' Kdo jo je klical? Proč naj gre. Dotlej ne bo pri nas miru...

== II. prizor ==

''(Oče, Maruša, Barba.)''

Barbara: ''(stopi iz koče)'' Kaj nista šla še?

Oče: Menda ne, kot vidiš!

Barbara: ''(gleda po cesti)'' Gledat sem prišla, če vedno še ne gre gospa. Kje se mudi? ''(jo zagleda)'' ah! — je že tu! Pozdravljeni!

== III. prizor ==

''(Oče, Barba, mati Cecilija, Maruša.)''

Cecilija: ''(vzdihne)'' Bog dober dan vam daj! Saj zame bil je hud.

Barbara: Zakaj? Kako?

Cecilija: Ah, nov in krut zadel je vdarec mi glavó. Glej, k vsej nesreči mi zboli se davi mož!

Barbara: Saj čudo ni!

Cecilija: Kaj pa Lucija? Ah sedaj seveda priti več tako pogosto možno mi ne bo!

''(Krčevito tihi, potem Barbí skrivoma.)''

In nekaj še! — pa bog ne daj, da zvedela Lucija bi —

dokler se nam ne umiri! — Bog resvice usmili se!

''(Gleda previdno krog sebe.)''

Kaj jo še čaka! ... Njen... Andrej... se danes... z drugo poroči!

''(Ihti pritajeno.)''

Barbara: Nebeški bog, pa vendar ne!

Cecilija: Tako je, žal. A ne povej, ne črhni niti ji besede. Saj umorila bi jo ž njo.

Barbara: ''(jokajoče)'' Nesrečno dekle ti! Samo ... če pomnim se, ko sem služila pri vas še, ... ko sem smuzila na rokah nekdaj... telesce drobno to nosila ... Moj bog, kdaj mogla...

Cecilija: ''(glasno)'' Tiho zdaj — ... in pojdiva ž njo noter...

Oče: ''(ki jih ves čas nemo opazuje)'' Da. Je itd! Gotovo čaka težko že.

''(Odideta v kočo.)''

== IV. prizor ==

''(Oče, delavci in delavke prihajajo po cesti mimo koče.)''

Jože: Oče Luka, vi pa ziblijete na stare dni, kot pravijo ljudje — ha! ha!

Lena: Zato ne greste rib lovit!

Oče: Hodite vrše se solit!

Urh: In kaj pa milostna gospa?

Mina: Spacirajo ali so doma?

Špela: Kaj žlahtna dela grofica?

Katra: Grofica Pepa ali Mica?

Maruša: ''(zbadljivo)'' Lucija, sladko je ime — To ve najbolje naš France...

Urh: Kaj res ti ženiš se pri njej?

Vsi: Oho France, povej, povej!

Oče: Li v cerkvi vam vele morda se norčevati iz nesreče!

Lenart: Nesreče? Z grofom se spečati — česti ni vendar bolj sloveče!

Vsi: Resnica to, ha, ha, ha, ha.

France: ''(divje)'' Če z veslom kdo želi po glavi — besedo še — in jo dobi.

Maruša: Zdaj čuli ste! — pa še tajji —

Oče: Ti babnica se plet mi spravi — Vi pa na delo! — Kaj imate postajati zdaj tu? Naprej! — Vsak zase skrbi — sebe glej!

Maruša: ''(vsiljivo)'' Vi mestnih ženščin ne poznate...

Oče: Zdaj tiho! jezik že zobé!

''(K Franceu)''
A midva pojdiva, France!

''(Oče in sin odkorakata po stezi z mrežami in vesli k vodi, dočim so se vaščani že preje razšli.)''

== V. prizor ==

''(Cecilija in Lucija stopita iz koče.)''

Cecilija: Bolan je, glej, in sam doma — Jaz moram iti! Vedi pa, da čim utegnem, pridem spet.

Lucija: Na mestu tebe — sam obet —

''(prisluškuje, ko zvonovi zvone, potem vznemirjeno)''
A kaj je to? — Sèm od Ljubljane... zvonové, čuj... svetnao zvone ... kako pojo ... kako drhté!

Cecilija: ''(v zadregi, navidezno omalovažuje)'' Daj, pusti jih — le naj brné!

Lucija: ''(trdovratno, nervozno)'' Zakaj? čemu? — čemu zvoné?

''(odmor)''

''(proseče)''
Daj mati! Ne odhajaj še! ne puščaj, prosim, me same. Ah, meni je tako težko, ah, meni je tako tesno.

Cecilija: Ne morem več se dalj muditi... Lucija, z bogom!

Lucija: ''(dobrikujoče se)'' Mamiča, kaj res mogoče ni, da priti domov bi smela —?

Cecilija: ''(resno)'' Ne, dekle!

Lucija: ''(poseže vmes)'' Ne, — da ostanem, mati! Ne! Samo, da vidim ga, samo za kratek hip ... zvečer morda, ko me ne vidi nihče...

Cecilija: ''(strogo, boječa se nadaljnih prošenj)'' To ne gre Lucija. Ah, ne zabi, kaj ga zagnalo je ob tla. In zdaj, če te zazre, pa zgrabi naj ihta ga, naj besen srdi... in bila bi njegova smrt. Potrpi! ni vseh konca dni; a zdaj, veruj, še rana nova razrvana jedkega otrova, preveč skeli in krvavi.

''(Hoče oditi.)''

Lucija: ''(strastno)'' Ti greš? — Jaz grem s teboj...

Cecilija: Nikakor ne! ''(mečje, a hlastno)'' Zdravstvuj, Lucija!

''(k detetu)''
Ti pa mirno snivaj, srček moj!

''(proti Luciji)''
Do svidenja in bog s teboj!

Lucija: ''(rezignirano)'' Pa z bogom... Tudi ona gre! in nič ne ve, da mi srce je celo ena sama rana vsak dan na novo razruvana od domov črva in vesti.

''(Se zamisli.)''

Kje hodiš, ljubček krasni ti? Povej, s čim sem se zagrešila! Da te privede, ure ni. in pisma ni, ne obvestila!

''(Odmor.)''

''(razburjeno)''
Kako, kako, bi bilo mogoče, da tvoje bi vroče od mene se moglo srce obrniti, kako pozabiti bi moglo na mene kdaj?

Ah, tvoji poljubi — tedaj! Kako so goreli, žareli, kot breskve rudeče dehteče meso, kako so kopneli na ustih, kot njenjega soka slasti.

In tvoji objemi, strastni in tesni, kot vinske so trte v goricah se vzpeli po meni v trepetu opojnomamečem, in v snu koprnečem preželi — zajeli medlečo so dušo in blazno telo.

''(Pokrije si obraz z rokama, ihti, vzame okroka in izgine v gošč na levo.)''

== VII. prizor ==

''(Maruša pride zopet na pozorišče, pleve in gleda sovražno za odhajajočo. Odmor. Potem pride lakaj.)''

''(Strež iz ropa. Artist postane pozorno in gleda proti mestu.)''

Lakaj: Povej, deklić, sem prišel prav? So tu Kosančevi?

''(Pokaže na kočo.)''

Maruša: Da, prav!

Kaj pa želite?

Lakaj: Mar ne biva pri njih ... dalje vas že ... dekle, ... ''(omlovoljujoč)'' no ... gospodinja iz mesta?

Maruša: ''(zlobno)'' Pač nekaj takega zdaj skriva pri nas pod belim dnevom se. Kot vidim iščete Lucijo.

Lakaj: — Da njo!

Maruša: ''(vpre oči v daljavo vzdolž ceste na desno; potem zvedavo)'' A kaj je to? Vsa cesta pred gradom polna je ljudi?...

Lakaj: ''(malomarno)'' Žijala! Mi smo — trileški!

Maruša: ''(se vedno pozorno gleda)'' Gospoda?... Nun so s kočijo!

Lakaj: Da, opatica pripeljala se naša je in me poslala poizvedovat.

Maruša: ''(zavistno)'' In grof je z njo?

Lakaj: Gospod Andrej? ''(ogorčljivo)'' O tega ni; saj vendar pravkar uro to v Ljubljani se poroča.

''(Strež že topa.)''

Maruša: ''(presenečena)'' Kaj?

''(vzhičeno veselo)''
Da ženi se?! In res je to?

Lakaj: Ne čuješ z vseh cerkva zvonov, v proslavo ne z Gradu topov? Tako je stvar. A jaz nazaj zdaj hitro moram po gospo.

''(Se obrne za odhod in zagleda opatico.)''

Pa ondi že nasproti gre.

''(Odide svojí gospodi naproti.)''

Maruša: radostno) Ni slaba ta! To bo zijala, ko zvé! Visoko je letala, če nizko pade, prav ji je!

''(Opazuje sumljivo približajoče nune.)''

== VIII. prizor ==

''(Maruša, opatica z dvema nunama, lakaj.)''

Lakaj: ''(kaže na kočo)'' Tu prosim, vaša milost!

Opatica: Hvala!

Odstopi! ''(k nunam)'' Vê pa kje v bližini čakajte mene!

''(pokaže na levo)''

''(poveljajoče k Maruši, ko zagleda približajočo Lucijo)''
Ženska, zgrini za nekaj časa tudi ti!

''(Nuni se poklonita spoštljivo in umakneta nazaj. Maruša čmerno odide na levo ob njivi navzdol.)''

== IX. prizor ==

Opatica: ''(občudujoče Lucijo z otrokom)'' Da, ta je! In kako krasna! ki njenih mladih let življenje ljubezni varane trpljenje še z materinstvom ji zlati.

Lucija: ''(jo zagleda, plaho, sama sebi)'' Kaj hoče tuja tu gospa?

Opatica: Si ti Lucija, deklica?

Lucija: To sem.

Opatica: Lucija Škofova?

Lucija: ''(jo pazno motri)'' Da, Škofova!

Opatica: Tako? tako? In dete to? — Andrejevo? —

Lucija: ''(ugane koga ima pred seboj; vzradoščena)'' ... In vi? ... ste sestra — grofova? ... teta? moja Andreja čestita mati Timotea?

Kako podobni ste! Obraz, oči so iste, isti stas! —

Opatica: ''(trpko dobrohotno)'' In iste tudi so oči.

''(pogleda dete)''
Ki ž njimi dete se smeji?

A čuj! Kako mu je ime?

Lucija: ''(v zadregi)'' Ime? ... Fidelis mu vele —

''(se zajoče)''

Opatica: ''(grenko zase)'' Otrok in oče — skupaj žig!

''(Luciji)''
Fidelis — veliki je svetnik — Le nič ne joči, deklica!

''(odmor)''

Lucija: ''(naenkrat polna nade)'' In on? — on vas si je izbral? Ker sa me more, vas poslal? Ne res? O saj sem vedela, da me pozabil ni! O zdaj vse dobro bo! Kje je? Zakaj me pušča samo?... In tako ga dolgo ni...

Opatica: ''(v zadregi, ko spozna, da Lucija še ničesar ne ve)'' Ah, da na to ne morem, ljuba moja hči, ti, kot rada bi, odgovoriti! Resnica trda je, gospa! A jaz v tej uri sem prišla ne, da ti breme obtežim, a da ti morda ublažim, kar je na tebi ista kri, ki tudi v mojih žilah vre, in tvojega sinu polje, pregrešna zakrivila.

''(Lucija ne razume popolnoma kaj pomeni govor; opatica v naglici premišljuje, kako bi bremenjeni situaciji primerno nadaljevala, ne se bori sama s seboj.)''

Težko svoj križ nosila sem tudi duni in cej svoj čas, kot ti ga nosiš, danes — jaz. Tako sva sestri po usodi. Spoznati tebe pa in dete me želja gorak k tebi vodi k toči solze dvakrat svete, kot na žarjavi peči ljubezen dvojna jih rodi.

Lucija: ''(ki prične slutiti, da ji opatica ni prinesla zaželenega obvestila)'' Kako?

Ah, vse to — samo varljiv naj bo san za večno končan? ki v njem sem grešila, in eno edino iz njega rešila: tebe, ti dete ljubo! v ljubezni spočeto, v mukah znešeno, v bridkosti rojeno, moje dete sladkó!

Le ti si mi bilo oteto! A mimo trpljenja, moj otrok zlati kaj more ti dati nesrečna tvoja mati?

Ah, ustni so moji grenki, in trpkost je v moji besedi, od solz izžareli pogledi so mojih skelčih oči. In moja duša je bedna tako, da bolno je njene bridkosti telo,

da jada nasičen krvi je tok, z otrovom prepojen prsi sok, ki ž njim te popijem, ko v sivi samoti v neznosti sramoti vse dni — vse noči po njem hrepenim, ki tvojih nikdar osinele niso oči, in ki vsekdar ljubkujejo me, kedar pogledaš me ti!

Opatica: Ne obupuj, preljuba hči!

''(gre zamišljeno par korakov sem ter tja, potem)''
Ko nekdaj po prečuti noči skoz okna svi medlel je dan, up zadnji našel moj cvetoči od slane strupa je požgan. A treba bilo je živeti, in treba bilo preboleti, in ker življenje je trdo, dasti težko, — je vendar šlo.

In če sedaj se pokoriš zato, ker si vrejela, vedi da vera znamenje je — križ. Zaupaj sestrski besedi, ne misli, da si pobedila in išči v drugih težji bedi,

ki kaplja le bo v morju zdela vsa bol se tvoja, — si tešila.

Lucija: ''(ki je zamaknjeno gledala ves čas v dete, skoraj sama sebi)'' Če nama za vedno kdaj bi ugasle njegove oči... o potem — z materjo bedno dete nedežno bi ti isto volilo si pot, kjer ni prevar, ni zmot,... v teme večne noči.

Šla bi... oba, tako sama, a vendar skupaj, ljubček ti — midva oba, jaz in ti!

Opatica: ''(jasno, izbrano in izrazito v početku, potem omiljeno)'' Naj bo nesreča tvoja sveti, ki klasje bo zlato rodila, ki v sveto naj molitev kleti že v kali bi zpreminela. Ne sme srca ti zagreniti krivice, zla izkušnja težka — naj dušo ti poplemnita, odtori vrata ti nebeška.

Saj zveličar nas veleva odreči se in odpustiti! Naj v tebi glas njegov odmeva, odloči njemu se slediti. Tam najdeš mir svoj in pokoj — nesrečni revni otrok moj!

Lucija: ''(nepristopno, naenkrat, kot da se je vzbudila iz zamaknjenosti)'' A kje je on, gospa — Andrej?

''(odmor)''

Opatica: ''(usmiljeno)'' Li ljubiš ga zeló? povej!

Lucija: ''(vzhičeno)'' Ah, s silo duše svoje vse!

Opatica: ''(pomišljuje zamolklo)'' Andrej... je blizu... in tako neizmerno daleč... ''(solze jo zalijejo)''

Ne vprašuj, te prosim... več!

''(se ovstruri)''

''(hitro)''
In zdaj zdravstvuj!

''(odločno)''
Naj še poljubim dete!... ''(poljubi)'' Ti pa znaj: da čula bom v temi in bom molila zate!

''(gorko)''
Bog s teboj!

''(Odide počasi, se ustavi, odide, pogleda po prejšnjem valkah, ki ji pride nasproti in se ji poklonita. Lucija se zgrudi na klop, in zdi pred se.)''

== X. prizor ==

''(Lucija, Maruša.)''

Maruša: ''(osorno)'' Še delati nas ne pusti gospoda sveta! ''(škodoželjno)'' Kaj pa ti?

''(kratak odmor)''

''(strupeno)''
Kaj niso vzeli te s seboj, ko ženi v mestu grof se tvoj?

Lucija: ''(vznemirjeno)'' Kaj govoriš?

Maruša: ''(škodoželjno, zlobno, ostro)'' Nič me ne glej! Zdaj se poroča tvoj Andrej — seveda z drugo, ne s teboj! — Ne slišiš li, — kako zvoné?

Lucija: ''(prestrašena, zmedena)'' Kaj praviš?... se poroča? Kdo? Govori vendar!... ''(ah, kako tesno mi je pri srcu! Te nemirne slutnje!)'' — Reci, — kaj — je ž njim! Govori čujč — jasno!

Maruša: ''(cinično)'' Sem že, in tudi dosti glasno.

Lucija: ''(se stoprav sedaj zave novice)'' Da izneveril bi se moj... on meni — moj Andrej?...

Maruša: ''(zlohotno)'' Tako je!

Lucija: ''(razburjeno)'' Ne, ti lažeš! Da bi to...

== XI. prizor ==

''(Prejšnji, Barbara.)''

Barbara: ''(poseže vmes)'' Kaj pa imata?

Lucija: ''(sklene roke)'' Ti povej! povej, te prosim, po pravici, je resli, da je moj Andrej

''(si pokrije obraz z rokama)''

Maruša: ''(trdo)'' Zdaj čast izkažite resnici.

''(Barbara obupana.)''

Lucija: ''(obupano)'' Li čuješ, Barba? — Ti molčiš? —

Barbara: ''(po kratkem boju)'' Res je, Lucija, žal, da res!

''(Lucija se omesti.)''

Maruša: ''(trmasto)'' Resnico le sem govorila, kaj vsega drugega mi mar?

Lucija: ''(se vzbudi)'' O hvala! — saj je že prešlo. Več ne skrbita se nikar. Kar prosim se, ... jedno to, — pustita zdaj me samo.

Barbara: Koj, če mirna boš?

Lucija: ''(topo)'' O bom.

Barbara: ''(neznano)'' Ti moj preljubi Jezus.

''(Opažuje par trenutkov Lucijo, potem odide z Marušo v kočo.)''

''(k Maruši)''
Pojdiva!

==XII. prizor ==

''(Lucija sama.)''

O zdaj sem mirna! mirna vsa. Noč se vjasnila v dan je nov, ko zadnjih rožnih sem okov

O ljubi sveti, božji križ! Lucija, čuješ! ''(proti Maruši)'' Vidiš, kaj si s svojo zlobo naredila?

samoprevare se znebila, ki dušo zbegano doslej z ne lažizlatom sem mamila. Kar moglo se na svet poprej je vezati me, na življenje, vse z nado očarjeno trpljenje, ki dolgo noč, v solzah prečuto, a v tripajočih zvezd obuto verjeti v jutra zoro dà, — prenesti bol najhujšo zna, — ki veruje, ko obupuje, iz muk in nad verige kuje — ah, zame je minilo vse!

Ah, kaj naj storim — kam naj ubežim pred samo seboj? In če bi šla do konca sveta, bol moja z menoj bi romala!

Kje naj se skrijem pred njo? V kako temó naj se zavijem? kam naj ubežim?

''(pograbi otroka)''

In ti z menoj — ljubček moj!

Kako naj te samega tukaj pustim? v tem peklu gorjá?

Kako naj živiva, kako naj trpiva, poteptana — zaničevana od vsega sveta, in izdana od njega, ki nama srce je svoje zaprl — in naju brezsrčno je strl.

Zato pa zdaj ti ljubček moj, ko je vse za menoj, popeljem nazaj te v sveti raj!

''(zmedeno)''
Že vrata — se zlata odpirajo — in angelci miljeni svirajo — čuj, rajska godba igra! — v valove se zliva, preliva, šumlja — in sopot zubore in grgrajo, in curki šelesté in mrmajo,

vrtinci na goslih skrivnostnih ihté, v zanosu pesmi starodavne o boli človeški pojejo

valov jéže zamolklostemno — mračno. Kot orlje slapovi buče mogočni, Korali med njimi vrte poročni na svatbo šumno me vabijo s strastjo me čudesno grabijo... na divji ženitvanjski ples na smrtni ples —

vmes pa iz daljave zvonovi pojo slovesno in vendar bolestno tako, ah, da se zdi, da so akordi tresoči preliti v solze, kot svinec razbeljeni vroče, — pekó in da jih joče moje srce.

''(Odmor.)''

''(V težki zmedeni razburjenosti skoči kvišku in stopi na ivico brega.)''

Zvonovi zvonite, mogočno bučite — slapovi vi ž njimi hrumite, valovi — volkovi požrešni tulite,

''(steče k strugi navzdol)''

vskipite, vzemite me z vami seboj — strnite, zgrnite se nad menoj,

''(zabrede vodo)''

ve hladne vode, ve zelene vodi! Na stražo čeri razmajaj se jez — na svatbo — na ples — v potop! — v grob — v mokri grob!

''(v vodi)''

Že srebrnopena zmaja zelena v vitke tokove prelita grozno pošast valovita strašna besno po meni hlastà — se me ovija — grabi duši me, mori me...

— Jezus Marija!

''(Odmor.)''

== XIII. prizor ==

''(Za odrom: z one strani Ljubljanice)''

Ambrožev glas: Hej, hej! alo!

Volbenkov glas: Hojo ljudje!

Urbanov glas: Saj tone že.

Volbenkov glas: Tam v curku plove.

Barbara in Maruša: ''(pridrvé iz koče)'' Kaj pa je? Kaj se godi?

Ambrožev glas: Iz mesta... vaša... se gospođičina... topi...

Barbara: Rešite jo! rešite jo!

Vid: Prepozno bo! jo že zanaša v tolmun.

Barbara: France! Marija sveta! o!

Maruša: Že slači se! — France, ne hodi! Lepo te prosim.

Gašper: Je že v vodi.

Miha: Kot sulec plava!

Vid: Mah na mah — da jo prestreže.

Gašper: Toda vraga! Že tok divi jo preko prag.

Barbara: Zgubljena je! — o groza, strah!

Tone: Zagnal v vrtinec je zaliv.

Miha: Glej, roko belo dviga se in tone —

Gašper: Ali zdaj poglej!

Tone: Obleke kos —

Miha: Jo že ima! Za rame jo drži —

Maruša: Moj Bog!

Vid: Oba zgrabilo in požrlo je brezdanje brezno.

Barbara: Marija ti usmili se! Moj sin, moj sin!

''(vije roki)''

Maruša: France, France!

Gašper: Saj sta že tu!

Tone: Oba sta tu!

Barbara: O hvala večnemu Bogu.

Miha: Le sem France!

''(Ambrož, Volbenk in drugih kmetov, kmetic in delavcev je vedno več.)''

Ambrož: Kako krepko valove reže!

Gašper: Skoraj bo —

Volbenk: Je že pri kraju! Čakaj! Koj ti skočim na pomoč!

Jože: Postoj, ko čutiš tla pod seboj —

Barba: ''(ponosno, srečno)'' Moj preljubi sin!

''(Nekaj kmetov odhiti k strugi.)''

Maruša: ''(veselo mu maha z roko)'' France, France!

Barba: Na mah jo položite, Vid.

Anka: Kako je bleda, kakor zid.

Volbenk: Bojim se, da je že mrtva.

Matevž: Stresite jo!

Reza: In jo drgnite!

Mefa: Da oživite jo morda —

Gašper: Že diše zopet.

France: ''(vskličeno ob vodi neviden)''... še živi! Za hip odprla je oči.

Barba: Zahvaljen bodi sveti bog! Pred kočo gor jo prinesite!

Maruša: ''(zlobno)'' Ej, kje je pa sedaj otrok?

France: Po vodi oče ga lovi.

Volbenk: Pa pač zaman!

''(Lucijo prinese pred kočo.)''

Barba: ''(se skloni k utopljenki)'' Kako ti je Lucija moja?

Tone: Kmalu bo spet dobra!

Katra: Toda... vendarle — kako se je zgodilo to?

Špela: Kako? — Nesreče ni bilo —

Maruša: Torej je sama v vodo šla —

Volbenk: Da, res je to!

Ambrož: Saj midva sva s kovačem gledala oba.

Lena: Da samo sebe bi vtopila!

France: Kaj zbegan človek vse stori!

Gašper: Sedaj je dobro! — saj živi.

Maruša: ''(završči strastno)'' Ni dobro ne! Kar je storila, je velik greh in je zločin.

''(Odmor.)''

Lucija: ''(se zave, zamegljeno, sanjavo)'' Kje sem? — Kaj hočete, ljudje? O Barba, ti si? — Kaj je to?

''(Molk; vtopljenka se vjasnjuje.)''

Kje moje dete je? — moj sin?

Špela: Hinavka zdaj še vpraša: kje!

France: ''(vzhičeno ob vodi neviden)'' še živi!

Maruša: ''(završči strastno)'' Ni dobro ne, kar je —

Lena: Ki dete svoje je — umorila.

Maruša: ''(strastno)'' Morilka je.

Špela: Morilka — dvojna!

France: Da vas ni sram tako soditi!

Maruša: Ej, tvoja bol je preprosojna.

Urh: Tako je, da!

Lenart: Pred sodbo ž njo!

Jože: Pravici prosto zdaj stezo!

Barba: Čemu ste jo potem oteli?

Špela: Kaj treba dalj še govoriti!

Urh: Pošljite po beriče v grad!

Lenart: Na oder ž njo in vuz za vrat!

Mana: Saj že gredo!

Špela: Saj že gredo!

France: Kaj ste zverine? Ste zbesneli? brez duše ste, in brez srca —

Maruša: ''(porogljivo brzo vmes)'' Zato ga on preveč ima.

France: Da ni vam moči razumeti —

''(Lucija, ki ni doslej prav razumela situacije, ker so jo bila zopet vržena onesvestila, se zopet vjasni.)''

Lucija: Zakaj mi niste dali umreti?

Barba: Usmiljenje ljudje!

Maruša: ''(neusmiljeno, trdo)'' Čemu?

Lenart: V Ljubljano ž njo pred sodni stol!

Katra: Saj so že tu!

''(pokaže na beriče)''

Urh: Skoz prsi kol detomorilka pristoji!

''(Beriča prideta, stresta vtopljenko za ramena in jo polagoma postavita na noge.)''

I. berič: Le vstani, dekle, dvigni se!

II. berič: Podaj roké — takó — takó —

''(Sedeči roki svežeta in se pripravi z njo na odhod v mesto.)''

Lucija: ''(se vzravna kvišku, a se omahuje)''

''(grenko)''
Ah, tudi to! — Moj Bog — zdaj vse razumem. — Ni mi več težko. Kaj more biti boljše beden kdo, ki dano ni mu niti, da — umre.

''(Beriča napravita v gručo pot. Lucija se da odvesti.)''

France: ''(mehko, bolestno)'' Lucija!

Lucija: ''(se ozre nanj, mu pokima, hvaležno toplo)''
Hvala ti, France.

Zastor.

= III. ŠKRCAT IN BISERI. =

Pozorišče: Stari trg v Ljubljani, približno pred zatiskim dvorcem, z galnimi razgledi po trgu proti Tranci, in delnim po Florijanski ulici. Na levi rovtov z balkonom nad balustrado. Iz balkona vrata v sodno dvorano. Z balustrade, na kateri je glava vhod v mestno hišo, nekaj stopnic. Na levi ob hišnih vratih moli iz stene železna roka, držeč v pesti gol meč.

Na levo od rotovža mogočna lipa, pred njim star kamnjen vodnjak, nekoliko v stran kamen sramote. V dvorani se vrši krvava sodba, pri kateri zaslišujejo priče, ki prihajajo in odhajajo. Mestni pisar in z balkona vskličuje. Pred sodiščem ljudska množica: meščani in meščanke, kmetje in kmetice s Fužin, v ozadju plemiška mladež. Mestne straže, mestne sluge. Na desni v ospredju samotarji krčnik z vrvjo v roki.

==I. prizor==

I. meščan: ''(prisede k skupini meščanov)'' Sevé, vas najti je povsod! Kaj ni še sodbe?

II. meščan: Skoraj bo!

III.: Saj že pri zadnjih pričah so!

I.: ''(zagleda krvnika, in se ironično na lahko prikloni)''
Oho! S Sotelske so gospod, če vidim prav, že tudi tu.

II.: O kaj pa da. Mudi se mu. — Turčinu, če le voha kri.

IV.: No, saj je krščen!

II.: Kaj za to? Volk se nikdar ne spremeni.

III.: O kje? Krstiti moreš ga, a prekristiti se ne da.

I. meščan: ''(pokaže proti sodni dvorani)''
In zdaj konča naj ovco to?!

II.: Če bi Tomaž iz groba vstal...

III.: In videl to...

IV.: Njegov deklič! —

I. meščanka: ''(goličava)''
Visoko letal, nizko pal!

II.: Ni bilo drugega je nič,

''(škrbasta)''
kakor prevzetnost!

II. meščan: E zakaj prevzetnost? Moška je bila, ... ponosna ... rekel bi morda...

III. meščanka: Kako pa! Naj le gleda zdaj!

IV. meščan: Za vašo milost bo prosila!...

IV. meščanka: In tudi v cerkev ni hodila...

II. meščan: Vsaj toliko kot vé.

III. meščanka: In če! — samó nakit razkazovat.

I. meščan: Vi greste k maši — v cunjah, mati.

II.: Kot more kdo!

III.: Zato ti vrat ljudem svoj daš občudovati.

I. meščanka: Nesramnost to!

II. meščan: In vi zobé!

I.: Jezike dolge pa obe!

''(Meščanke ogorčene odidejo v ozadje, meščani se smeje umaknejo v stran. Njih mesto zavzamejo kmetje.)''

Kovač: ''(pride s Fužinarjem v skupino)'' Midva sva že opravila. Zdaj je France... Potem pa ti Maruša!

Maruša: ''(osorno zbadljivo)'' Da bi javila se sama, treba se mi zdi. Vse so se sklicali — le mene se branijo. A jaz povem ''(strastno)'' resnico čisto, vso,... gospodí!

Fužinar:
To mora vsak, kogar zadene.

Maruša: O, jaz jim že oč odprem!

Fužinar: ''(kafeteremu preseda njena zagrizenost)'' Miruj, miruj, in tiho bodi, in takih ne ubiraj strun. S kovačem tu... zbrasti sva jo videla samó midva.

Maruša: ''(s triumfom)'' A jaz! — Ko v svedru je tolmun jo vil... kako je črn gavran''(pomembno)''se preletaval nad vodo...

Kovač: Saj precej v smrekah... malo v stran... gnezdili vsako leto so.

Maruša: ''(temno)'' A krčal ni za prazen nič. Jaz vem, kaj ta pomeni ptič. Če čarovnice vmirajo, krog njih se vrani zbirajo!

''(Kmetje se osupIi pogledajo, majejo z glavo, meščani prično prisluškovati.)''

Oče ribič: ''(ostro)'' Kaj se ti blede? Kaj noriš?

I. meščanka: O čarovnica tudi še!

IV.: Morda...

II.: Zakaj pa vendar ne?

V.: Moj Bog!

VI.: O sveti božji križ.

''(se prekriža)''

Kovač: To babje čenče so samo.

== II. prizor ==

''(Prejšnji, pisar se prikaže na balkonu.)''

Fužinar: ''(pokaže na Marušo)''
Zdaj duši mir, zdaj je na vrsti.

Pisar: Maria della Costa...?

Maruša: ''(nestrpno)'' Tu!

Kovač: ''(meščanom)'' To vse ni nič!

II. meščan: Kdo je pa to?

Kovač: Rejenka ribičeva. V Trsti prevzetna najdenka...

Fužinar: ... rodu neznanega, ki je menila, da vzame jo domači sin.

Oče: E, pridna bila je, poštena —

Fužinar: Vendar si nista zarečena —

Oče: In če bi hotel jo fantin...

Kovač: ''(meščanom)'' Poglejte, pravkar je iz veže zdaj stopil — to je on, France...

I. kmet: ''(smeje)''... ki šel Maruši je iz mreže...

II. meščan: ''(gleda)'' ... ki zdaj korak je svoj pospešil?

Kovač: ''(prikima)'' Ta bil je tudi, ki je rešil takrat Lucijo iz vode.

== III. prizor ==

''(France, ki je prišel od zaslišanja, in Maruša, ki se je prerila skozi ljudi do stopnic, se srečata na njih. France se skuša mimo nje zmuzniti.)''

Maruša: ''(grozeče)'' Le svoje vpiraj v tla poglede, ki njenih vpaljen verg goriš, in mimo mene brez besede, kot tujec nepoznan hitiš.

France: Daj mir in hodi svojo pot!

Maruša: ''(razburjeno)'' Mir naj mu dam? in krenem naj na svojo pot? Ste čuli zdaj? Kakó on govori z menoj. Ki bil nekdaj je ljubček moj.

France: ''(resno)'' To ni resnica. Nikdar ni, kot veš, iz mojih ust prišla le senca takega slovesa, ki mene nate bi vezala. Če si iz oblakov tja v nebesa dekle si samo most zidalo, si tudi samo krivo ti.

Maruša: ''(sarkastično)'' Jaz sem zidala za oba! Dasi nisva izgovorjena si bila, vendar tvoja žena postala bi, ve snnja vsa, da tujka ta ni k nam prišla. Odkar pa ta se je vselila, o več-emite mi, ljudje, s pogledi ga je omamila, in otrovala mu srce. Prečarala mu ga do dna zločesta čarovnica ta.

''(proti balkonu divje strastno)''
A če je voda ni hotela, ko bil nedolžen je otrok s teboj, naj vitez vesel se tvoj! — ti — boš — gorela!

''(Plane v hišo, France se zgubi med ljudstvom.)''

VI. meščan: Ta ženska kar strasti besni!

Kmet: Kaj hočeš? To je laška kri!

== 4. prizor ==

''(Pisar na balkonu.)''

I. meščan: Zdaj tiho!

II.: Mir!

III.: Tam na pomol pisar je stopil... kliče dol...

Pisar: Gospod Andrej grof Modruški?

VI. meščan: O tega lehko teden dni pozivlje še.

VIII.: Pa ga ne bo!

Pisar: ... grof Modruški?

Ljudstvo: ha! ha! Ga ni! Ga ni!

Pisar: Gospod Andrej grof Modruški?

I. plemič: ''(ironično)'' Ne nadlegujte ga, ljudje.

2.:''(smeje)'' Da dosti nimate nikol!

3. plemič: ''(izzivajoče)'' Mar ni vam ljubica dovolj, da razloži vam in pove —

1.:Kako se grof je izpljuval —

V. meščan: Ušivci! Jezik za zobe!

''(Vse potegne meče in navalí na plemiče.)''

II. meščan: Kdo bil je to?

I.: Pobè predrzno!

III.: Počakaj, koj vtrojim mu krzno.

VIII.: Prokleta plemiška drhal.

Krvnik: ''(ki je zasledoval ves čas pazno dogodek ironično)'' Jaz sem samó, samó — krvnik.

I. VII. X. meščan: Iz mesta ven!

VIII. II. XII. meščan: Proč z naših tal!

Ljudje: Hej straža! Straža!

''(Straža poseže mes, loči bojevnike in porine plemiče na desno v smeri proti St. Jakobški cerkvi.)''

== 5. prizor ==

''(Sodnik in par dvanajstnikov se prikaže na balkonu.)''

Sodnik:
Mir ljudje! Ne dajte se zavesti od krvi, da bi nad glavo zmagovala. Strastém kaj malokdaj gre hvala, Navadno pa jim kesli sledi.

Volbenk Orehovec: Gospod sodnik, imate prav! Vendar povsod so dane meje Dobroto je — vele — sirota, in vzrok svoj vsak ima pojav! A da bi k škodi še sramota nad nas prišla, — in da se smeje zlohotno ta, ki mi v obraz je — pljunil,... ne prenesem — jaz.

Meščani: Tako je! Da! Mi tudi ne!

II. meščan: Po mestu krog popivajo —

III.: Nas noč in dan izzivajo —

VI.: Žene nam zalezujejo, kot jagnje volk —

IV.: Potem pa se zveri še posmehujejo!

Vrban Boš: Gospod sodnik, in zdaj svoj glas naj dvignem tudi jaz do vas, prijatelj rajnkega Tomaža. Kdo kriv je vprašam, da med nami do kamna sramote straža gaz dela danes? da stoji najboljši naši vseh pred vami hčera najdenke zadaj hi? da nanjo čaka tam krvnik? Kdo kriv je, o gospod sodnik? Prijatelju se oddolžujem in zapeljivca obtožujem pred svetom vsem, meščani vi!

Ljudstvo: O tak gospod ni kriv nikdar! Da, ta je kriv! Tako je stvar. Kar njega naj obesijo! Naplejte ga na koló!

Sodnik: Zaman besede plameneče, moj tesno omejen je krog. A ki nihče ni uteče, je sodba, ko bo sodil Bog.

Vrban: Da, sodil bo! In ko obéh bo tehtal krivnjo, jen z ločin — nov: mene, tekel, fuzarín — spoznam bo lažjim, nego greh
njegov, ki sodbe zanja ni. Zato pa tudi dobro vem, da govorim iz srca vsem, če prosim zanj — milosti.

France: Ne, ne! Nič milosti gospod! za to siroto vseh sirot, samo pravice malo, in malo le usmiljenja, da led bi raztajalo,
krog vašega srca. Če res pravica slepa še tudi gluha bi bila, in bi beseda lepa odmeva v duši ne našla, — oči odprite vsaj,gospodje dragi in gospe, poglejte in povejte, ste videli od njenih kdaj bolj žalostne oči?

IX. meščan: Dovolj tega! — Dečak miruj!

I.: Nikar nad njim se ne huduj!

III.: Ti si zaljubljen fant!

==6. prizor==

''(Prejšnji brez sodnika. Lucija, krvnik za njo. Maruša, ki se zgubi med ljudmi.)''

Rabelj: Kdo? Kdo je to, ki jo ženo na kamen v halji sramote? In res naj bo? da bivala bi duša temna v podobi tej rajsko zori? Mar čar je pekla? Kar gledajo moje oči? V mrak meglen ves naokrog zavita se mi zdi, a kamor je njena noga stopila, se je megla umaknila, in vse je svetlo. Odkod ta luč svetla? Iz motnega olja ni vstala, iz luže močvirne ni vzšla! Kako se bi v taki krasoti razdiviti mogla, da dali je čudesa niso neba. In če že telesa lepoti bi vladala duše tema, pa vzvišeni sili te boli zagospodovati nikoli ne mogla bi tema srca. Za čelom tam polnim miline zločinskih ni misli tkanine kdaj mogel zapresti si vrag; in ustni z zlobam ostale vsekdar neprestopen so prag. In da bi kdaj mogle vmazati te lilije njenih se rok, iz blata da mogli kdaj vstati ločkvani njeni bi nog? Za to so prenežne, prebele, in davno bi že iztehtele, da vanje kanila se je kal.

Lucija: Božjega Mati Sinu! Daj da sramu žgoča redčica, ki biča mi lica, vso me zalije, vso me pokrije; da kot oblak plašču enak temnóškrlaten v se me zavije, in da me skrije, ščit blagodatén v moji sramoti, v kateri drhtim, v kateri medlim, kakor da stala bi v grešni goloti v množice sredi, od koder pogledi nje neizprosni merijo — perijo v revno telo, in muki neznosni s kruto slastjo dušo izročajo smrtno-bolnó. Sveta Devica, usmili se me!

7. prizor

''(Prejšnji; sodnik s spremstvom na balkonu.)''

Sodnik: Zagovor tvoj naj čujem zdaj. Imaš pojasniti še kaj?

Lucija: Ničesar več! Če greh mladost je, — sem grešila, če greh je vera, — sem grešila, in ah! — če je ljubezen greh težko in silno sem grešila.

Vem, da po tem ne vpraša pravica trda vaša. In kaj naj pulj lehák besede odtehta tamkaj, kjer dejanj svinčena peza govori, ... da ni iz čustev, nad in sanj, iz misli, strasti, zmot in bede usoda jih človeška sprede, in vrže megél v val zgosti.

Kjer dež pohleven je zemljó napojil in napolnil strugo, čemu izbrala pot bi drugo potoka, rek tok in val? A tam, kjer je vihar divjal, in zgnal vode je v veletok, in vse preplavil krog in krog, kjer dere, lomi ruši, trê, da vse pod njim pogiblje, mrè... kaj mar mu struge je, bregóv, okopov kaj, in kaj jezov?

Zanj mej in mer nobenih ni — na d njimi je — in sam je vse — kot so nad zakoni — sveta, in bodo — zakoni srca!

Kakor nevihta, kakor povodenj je name prišlo? in zlilo in pokopalo me je pod seboj. Jače od volje človeške je naše srce, zublji peklenski, luči nebeške v njem plamene.

Nad njim pa je On, ki vse vé, ki vidi tudi v moje srce, in čegar sodbe se ne bojim. On je z menoj! Vi pa sodite grešno telo!

Oče moj! V tvoje svete roke izročam svojo dušo mlado.

==8. prizor==

''(Prejšnji brez sodnika, ki odide v dvorano.)''

Krvnik: ''(jo usmiljeno gleda)'' Ah, te tvoje bedne oči so ena sama temna solza bridka, solzi, ki na tebi blisči, ti roža moja vitka. Morda je same grenkosti, bridkosti strupena, ta solza ognjena.

O da jo morem in smem vzeti, poljubiti in izpiti, in umreti mesto tebe... Lucija!

==9. prizor==

''(Prejšnji. Na balkon prikoračajo mestne sluge, eden od njih ima v roki drobno palico, drugi srebrno sodno žezlo. Sodnik s sedmimi svetovalci stopijo do ograje, na kar prične sodnik čitati sodbo.)''

Sodnik: Mi Luka Novak, kot svobodno izbrani sodnik in notranji prisednikov svet dvanajstnikov ljubljanskega našega mesta, po vesti najboljši sodeci obtoženko sno narodejstva podtaknjenega oprostili, sicer pa spoznali jo krivo, in sodbo izrekli na — smrt.

France: Nič ne žali! Nič se ne boj — ''(ob Luciji)'' Ne obupuj! jaz sem s teboj.

Ljudstvo: Na smrt! Obsojena na smrt.

France: Gorjé! To zmota je strašna.

Maruša: ''(divje)'' Naj žrelo jo požre pekla!

II. meščan: Ta divja strast!

III.: Ta črt!

IV.: Ta črt!

Posamezni: Zdaj v stran prepl! In red in mir!

Sodnik: Premotrili vse smo, in kazen do meje omiljeno skrajne, velimo izvršiti tako: Vodite to grešnico revno na Friškovec venkaj na polje, da sodi pravični jo meč! Potem pa krvnik na grmadi sežge naj telesne ostanke; prah in pepel njen naj zbere in naj ga po reki raztrosi tam, kjer je — grešila nekoč. Šibica zdrobljena, sodba izrečena? ''(Vzame paličico, jo prelomi in vrže obsojenki pred nogo.)''

Ljudstvo: Smrtna sodba izrečena... 

Sodnik: Lucija Škofova, si razumela? 

Lucija: Sem. Hvala vam, gospod sodnik. 

France: Lucija čuj! 

Maruša: ''(s satansko zločestim veseljem)'' In bo gorela! ''(zmagovita)'' Če živa ne, pa saj mrtva! ''(k Francetu sovražno)'' In tezgadi daj se z njo! 

Meščani: Proč s tabo! besna furija! Iz mesta ven! Naprej! ''(bereta Marušo v stran)'' 

Sodnik: Krvnik! Izročam ti obsojenko! ''(krvnik se neodločno približa z vrvjo v roki, katero bi moral obsojenki vreči krog vratu, in omahuje)'' 

France: Ne loti se je! proč roko! Zla lastni hrani zanjko vrat. Lucija, čuj! — nič se ne boj — Jaz čuvam te — Lucija: ''(žalostno)'' Zdravstvuj France! ''(hvaležno, prisrčno)'' če rodni ne, po srcu — brat! 

France: Lucija! Straža: Proč! Umakni se — Naprej! Na Trančo! Idimo! ''(Franceta, ki se nekoliko časa ruje s stražo, sunejo v stran, obstopijo Lucijo in krvnika, jih vzemo v sredo in odidejo proti Tranči. Ljudje se porivajo deloma za njimi, deloma se razidejo. France sedi na stopnicah, gleda za njo in joče jeze in žalosti.)'' 

France: ''(obupano)'' Nebeški Bog! Odhajaj! Gre! In jaz brez vse moči, sem — tu! ''(pokrije si obraz z rokama in krčevito joče, ko pristopi oče, in ga strese)'' Oče: ''(mehko)'' France! Daj! pojdiva domu. 

=IV. NOTTURNO.=
''(Ječa v Tranči, v katero prideš skozi težka z železom obita vrata po stopnicah iz pritličja. Na desni malo zamreženo okno v precejšnji višini, na levi ob steni kamena klop, ob nji na steno priklopljena navzdol spuščena, surovo obdelana mizna plošča. Na nji vrč, kruh in nekaj jedil v lončenih posodah. V kotu par šopov slame, blazina in posteljnina. Ko se dvigne zastor, je čuti iz daljave pritajen korak na posavah mestnih godcev. Takoj nato zvoni iz manjše daljave večerni zvon avemarijo. Večerna zarja se tekom akta prelije v mrak in temo.)''

==1. prizor.==
Lucija: ''(V sivi halji, železje na rokah.)'' Že h koncu se nagiba dan, poslednji dan... Skoz okence žari nebo... in v zlatu se tam zunaj koplje dol in plan... in solnce tone za gorami. Ljubljanice mi pod nogami šepetje tiho leni val. Piskači s stolpa so vrhá že odtrobili svoj horal, in s svetega se Jakoba razlega fin večerni zvon. Ave Marija! Ne daleč proč od tam, kjer bron nočoj drhti njegov, stoji košata lipa, zubori iz curkov bisernih vodnjak, pršeč rosi na tisti tlak, kjer deklica nedolžna ž njim tedaj sem prvič se sestala, in ž njim plesala. Tam prežil — ''(strastno)'' kot strela mi vtrezdil Krim — pa tudi sodbe mrki ris! ''(trezno)'' Kaj mislila sem, ko je niž in onih svetlih dni vesela potekla, da bo besnel v plamena plamenih nekdaj, ko tilnik moj bo trl in mlel! ''(trpko)'' In zdaj? Izprazniti trpljenja kelih sem morala do dna. Če kaplja zadnja v njem je še zastala — kaj naj pomeni ta? ''(vdano)'' A tudi njo posvetim tebi moj Andrej! In po tebi, glej nevtéžno koprnim in v železje vkovane, stezam svoje roke po tebi. ''(iskreno)'' ki ljubi neomajno te moje srce.

==II. prizor.==
Lucija in Mati. ''(Mati in hči se objemeta in jočeta.)'' 

Mati: Ti revica! 

Lucija: Ne jaz! A ti! ''(jo pogleda od nog do glave)'' Kako si se mi posušila, kar oče je umrl! O vem, da tudi smrtjemu zakrivila sem smrt. 

Mati: ''(plaho, se bori sama seboj)'' Poglej, preljuba hči ... In zdaj od tebe tudi ti odhajaš! ... Sama naj ostanem, ter ob njegovem naj preranim ... in tvojem svežem grobu še preživljam težke svoje dni odslej naprej ... 

Lucija: ''(bolestno – naglo)'' O mati! Ne! Mati: ''(se ojunači)'' O pač! ... In vendar ni še vse zgubljeno. Še mogoče je rešitev ... hčerka bi ... kako! Lucija: ''(bridko)'' Rešitev? meni? — Ah življenje ne more biti opróščenje samo za mene, — to je smrt samo. 

Mati: ''(proseče)'' O ne govori mi tako. Poslušaj! ... ''(odmorno)'' ... Ko sinoči (obotavljaje od tod ... domov ... čez Žabjak, in zavijem v Pasju ulico ... ''(hoteno, odločno)'' iz njenih senčnatih ožin, tam, ... kjer se ulico od pot slaneti ... v svetli mesečini ... ob dveri ... naše hiše vsem ... ... moža ... zamotanega ... v plašč ... Kaj hoče tu? ... in ... Kdo je to? se ... vprašam ''(naglo)'' Niti poznati nisem mogla ga ... v bližini ko me govori: »gospa, — če mi dovolite ... bi z vami govoril par besed samo.« ... zaradi vaše hčere ...« Kdo ''(si hoče pridobiti časa z raztegnjenim pripovedovanjem)'' pa ste? — »Gospod tako povem vam vse ... mi reče ... ali smem? ... V imenu božjem! — pa vstopite! Takoj bo luč! — In zdaj hodite za mano! ... »Hvala, dobro bo tu v veži ... zamec, skromno ... gost v zadregi ... moj odvrne ... tajni, klobuk si sname širokokrajen ... in ko ... nanj pade pramen ... prost, ''(naglo)'' obraz zagledam razsvetljen ... 

Lucija: ''(razburjeno)'' Emilijan? Kdo?! .. Kdo je to? 

Mati: Sam ... vedno pravi ... Milan ... si ... Lucija: ''(trpko, mrko)'' Zadosti jih je eden sam. ''(Odmor.)'' Ta, ki je došel ... ljubá hči ... bil ... oni ... s. Sedal ... je planil, ''(kratek mučen odmor)'' 

Lucija: ''(plane kvišku)'' Kdo!? ... S Sedla!? ... rabelj! ''(dokajšno, grozavo)'' O Marija usmiljena! Čemu? 

Mati: ''(žalostno, resno)'' Lucija! ''(proseče)'' vrsnici zadnjo mojo nado! ah, glej življenje svoje mlado, in moje v njim! Če sebe ne, se usmili svoje matere. 

Lucija: ''(odločno)'' In kaj storim naj? Kaj želiš? 

Mati: ''(obotavljaje)'' Saj ... morda tudi sama ... veš da se po pravdi ... in postavah, že hočeš lehko oprostiš, odtegneš sodbi se krvavi — 

Lucija: ''(ki preide študijo, trpno)'' Ne boj se! ... vse izreči smeš! 

Mati: v stiski, plaho) ... če ž njim, ... če ž njim ... se ... poročiš! 

Lucija: ''(ironično)'' Torej me je pri tebi snubil! 

Mati: ''(priprosto)'' Ne! — Pravil je, da te je ... vzljubil, ko stala si na trgu tam ... in prosil me, da te pripravim, da pride na poset pa sam ... 

Lucija: ''(odločno, trezno, stvarno)'' Dovolj vsega! čemu sanjivim se pravljicam bi vdajal mož — saj kri manj rdeča ni od rož. Življenje moje mi izpalo samo, ker ... dete ... je ... končalo — še drug me, hujši ... greh teži, ''(no brez trpkega sarkazma)'' ki milostno mu dan izbori pred smrtjo in sramoto mi —! močno srce — moja samomor! ''(Odmor.)'' 

Mati: ''(rezignirano)'' Torej ni mogoče te oteti? Lucija: Ne! in si tudi ne želim. 

Mati: ''(obupano)'' Saj meni mesto ni umreti ''(sklene roki in pogleda proti nebu)'' nebeški Bog, daj ... te rotim! ''(odide plaho, skrušena in potrta)'' ''(Ječar prinese motno gorečo svetilko, se usmiljeno ozre po obsojenki, odide počasi in odpre vrata krvniku.)''


V. prizor.
''(Lucija. Rabelj.)''

Rabelj: Pravkar sem videl mater tvojo ... kot senca zbegnila plašna v solzah, molče je mimo mene — in jaz ... poznam usodo svojo.

Lucija: Če jo poznaš, čemu prihajaš? — Ni tvoja ura še prišla — Mar da na muki se naslajaš, prečudna slà te k meni žene? Ah! daj umirajočim — mir.

Rabelj: Težko ga dà, kdor s am ga nima. Kdor žeje mrè, kaj mar mu žrtve, če v skali sami sluti vir? In če vzbuditi treba mrtve ko čuvstev vse preplavi plima, slovo si vendar pribori. ''(refleksivno)'' Kar danes jaz sem, kar si ti — vse je življenje zagrešilo... Neurje me v dežele vaše je dečka divje navalilo.

''(trpko)'' Siroto pa neversko skor končati z mečem ni kazalo. Kam torej ž njo? — In če jokalo z besedo isto je gorkó, kot vam je dana, mi srce — ostal sem turška zver! — In kdo naj bo mu oče in rednik, če ne — krvnik!

''(bridko)'' Tako med Volovec in Grad na Sedlo tok me je zagnal usode. — Tamkaj je pomlad dni mojih mračna odcvetela, me z zagrenelostjo prežela, in tam sem to, kar sem, — postal: zaničevan šàpa, ki izvrši, kar drugih boljših srca in glave izvršiti brez sramú vele.

''(sarkastično)'' Sevé si z rok odečiš — križ a da opereš si srce in vest in dušo — ''(trdo)'' vode ni!

Naj sodi Bog! če res moj greh tako je velik. — A v nočeh brez spanja, ko čuvaj raz Grad je klical ure, ... tisočkrat razmišljal sem, če res ne gre, kot drugim, tudi meni mal kotiček saj na solncu; če utrinka drobnega samo ni sreče zame. ... In dejal sem si: da vzamem tod slovo, da čudes ne velja čakati, da srečo mora vsak iskati, sam z volje smelo si rokó! ... In vendar sem ostal!

Tajinstvena in čudna sila me zadržavala je tod. Ne vem zakaj, kako, odkod prišla je name — tu je bila! Prinesel sem jo že s seboj morda iz juga! ... Narod moj, ki v sužnosti vzdihuje kruti, rad mnogo sniva, mnogo sluti ... Jaz ... sin njegov, ... ''(da odtmev sebe, in da vstrpim)'' ... sem prav tako v neznosni, divji svoji boli ubežal v sén, ... in slutil ... tebe.

In dàsii nisem prej nikoli te vzrl, — trpeči tvoj obraz v valovih bujnih tvojih vlas se vendar zdi, da ga poznam, da gledal sem od nekdaj vanj, ah, da v spominu ga imam še iz otroških svojih sanj.

Dà, isti trpki je izraz krog ustn sencil nji i obraz, ki še spomin jedin svetal iz davnih dni mi je ostal: o zlata moja mati ti. Spomin, nikdar pozabljen in nikjer!

O vem, o vem, če še živi, kako bi te vzprejela, na prsi te prižela, Lucija tebe, svojo — hčer. Ne pomišljuj, — podaj rokó —, in prej kot luna pomladi se v drugo, čez plan, vrhè na jug pot nama skupna gre. Ne hóti, da jo hodim sam!

Lepo je tu, — a lepši tam. O ti ne veš, kako lepo! Kjer šume naše šelesté kjer reke naše z gor drvé, kjer v kolobarjih pod neba svodovi temnosmodrega ponosni orli krožijo, jih širijo in ožijo, kot straža sprepletavajo planin se naših, v doli pa citrone razcvetavajo, oranže po brdéh žaré, in trte sok medén rodé; kjer večna se pomlad smehljà; kjer naju nikdo ne pozna; kjer prošlost vsa, — le težek san na veke vse je pokopan. Lucija! — tam — ne reci: ne! — življenje novo so začne, in z njim pomlad cveteča, tam tudi nama srcá, Lucija, se vsvete!

Lucija: Besede čula sem, in sem spoznala da nikdar moči ni človeka ubiti v nas! .. Udaril si na skrite zdaj srca strune, .. ali jeka — pa v globocini duše mi razrite več kroj ne izvzvala. Potrgane so strune v nji! Kako bi tvoj je glas vzglasila, kako bi v tvojo se vživila, ko davno vse je v njej mrtvó, in vse pustó in vse temnó ... v puščinji zimski večna noč! A v tebi je življenje moč v tej kasni prekipela uri, ki čarobni v nji nosi ključ, da v svobodo odpreši se duri. Na nebu solnce, v srcu luč, noč za seboj — dan pred seboj — kaj bi z menoj?

Rabelj: Kaj bi s teboj? S teboj, ki v silni svoji boli srce nesrečno k tebi moli, ti blažena si med ženami, Ti! Ti! moj solnčni san! Ah v tebi sami vzblesteti moj le more dan! Brez tebe zame več ga ni — brez tebe groza je noči strašná samó, in večna bo.

Lucija: In ti se bojiš te noči? in drhtiš pred njo? In ljubezen tvoja ne sveti v nji, in me ali samo? Kaj naj ti povem? O, bodi mož — in ne obupuj —! ''(odmor)''

Rabelj: In to je vse, Lucija, čuj! — kar moreš reči mi? Tako naj grem?

Lucija: ''(po kratkem odmoru)'' Ne, ne! Tedaj, ko želj se ti vresniči čud, ko hrepenče ti oko zagleda tvoj domači kraj; ko stojiš ... spet na rojstne gruda tedaj — se spomni mene, — in izroči ji pozdrave moje. In ko na očevine tleh, na prsih matere se svoje spet prvič odpočiješ izgubljeni sin, in solnce sreče zablisče v očeh, o naj tedaj ti zaigra, po licih zdrkne, pade na tla, na domovine tvoje sveta tla med njim in tebi — v moj spomin. ''(mu poda roko)''

Rabelj: ''(poklekne prednjo in ji hté poljubi roko)'' Ah, v tvoj spomin? O kar imam živeti dni, od njega živel bom samo, na uro to. In zdaj v slovo ... odpusti! Hvala ti Lucija! ''(se ostrmi)'' ''(odide potrt, pogleda se enkrat otožno nazaj, in izgine za vrati. Odmor.)''

==VI. prizor.== Lucija. France. ''(S suknjo pod pazduho, ogrnjen z ribiškim plaščem, v katerem nekaj skriva.)''

France: ''(prostodušno, iskreno)'' Lucija!

Lucija: ''(vzradoščena)'' Ti si France? ti nisi me pozabil?

France: ''(resnobno)'' Ah, kako bi te, ko mislil več in bolj sem nate v teh mesecih, kot prej kdaj...

Lucija: ''(grenko)'' Ah name ... name, ki poznat vsi težko grešnico me zdaj.

France: ''(možato)'' Kaj mar mi sodba in ljudje; ''(prisrčno)'' merilo moje je srce.

Lucija: ''(toplo)'' Vem, da si blag prijatelj moj, in vedno dober bil z menoj.

France: Kaj dober?! — Kot si zaslužila. Ni bila vaša hiša dom moj drugi? In si pozabila, ko oče je obolel, mati — ''(se prehiti)'' ničesar zabil ti ne bom —

Lucija: ''(odklanjajoče)'' Naj! ne govori dalje France!

France: ''(se ne da motiti)'' ... in mar se ne spominjaš več, ko ribe v hišo sem prinašal, in s srcem vedrim, vesele se nate, kot na praznik svet, od vas potem domov gredoč sem na klobuku za nageljji še blažen tvojimi ponašal!

Lucija: ''(resno, zamišljeno)'' Da, to so bili lepi časi.

France: Najlepše pa v vsi vrsti let je bilo za veliko noč, ko v divnem, bujnem svojem krasu razcvetala se je pomlad. Ah, da, takrat vsi, vsi ste: oče, mati, — ti — k nam na Fužine v vas prišli.

Lucija: ''(otožno)'' Zakaj raz mrtvi ta zaklad, zdaj pozabljenja prot odgrinjaš?

France: ''(otroško)'' Ah, da takrat ... ''(še se spominjaš?)''

Kako gorelo ti je lice, kako svetile se oči, ko prve trgala cvetice si po ledinah krog vasi. V zaspanih zvončkov tihli roj, v trobentice ž njim prešerni boj, v Marijinih srajčic sred vrta, v vijolic črede krog mejá je čudobajno pastrice ročica ti posegala, in kot metuljček bel — vesel po cvetju ti je begala. Lucija! mar si pozabila? ...

Lucija: Ne, Nisem! ... in saj veš cvetice sem od nekdaj zelo ljubila.

France: ''(veselo)'' To vem. In glej, zato ''(izmota šopek iz plašča in ga ji poda)'' prinesel šopek sem ti zal, iz njega rožnkravt dehti, ljubezen živa v njem gori, in rožmarin ...

Lucija: ''(tesno, žalobno, mrko)'' Ah, svoji bedni prijateljici ... zdaj ... v slovo poklanjaš ga ... pozdr ... v poslednji it!

France: ''(živahno)'' Ej, ne Lucija, ... ne tako! Pozdrav življenju ja ti prinašam iz prihrankov svojimi ... in kar ... zložili skupaj ... smo ... doma podkupili nočne sem ... stražarje. Kosmačev Gregor, njih glavar, je Zavogljan, in me pozna. In prav tako se za denarje nam Vrata Pisana odpro. Sicer stori, prinesem čásam, pa makov sok, kar treba bo. S tem mislim zadnjo sem zapreko za plot pognal. V najhujši sili zagrabil tudi bi za nož.

Tu imaš pilo! (z njo cepili železje si ... in tu obleko! ''(razmota zavitek oblek)'' na begu pa kmetica boš. Ko ura pojde na enajst, bom tu. In ko dvanajst, ležati mora davno že za nama mesto. Med borjem Volovca si cesto izberiva na Laze tja. Tam čaka brž brod. Čez Savo brž — čez Dolski kot, v gore naprej! In glej, ko nju dan pozdravi novi, Grmače skalne že vrhovi leže za nami, in pod nogami v dolini sniva še Drtija. A tam za njo, — sred šum — v Pečeh — za jamo vem na skalnih tleh — o tam na varnem boš Lucija.

''(Kratek odmor. France jo gleda vprašujoč, zmagovito.)''

Lucija: ''(rezignirano, a gorko)'' Na vsem kar mlada sesanjala, je glava ti, prisrčno hvala! ''(skoro materinsko)'' Vendar, moj mladenec dobri moj ... ni noči iti mi s teboj.

France: ''(presenečen, strmeč)'' Ne greš z menoj? Ne greš Lucija?

Lucija: ''(mehko)'' Dobrota, ki srce ti kiti, me s težo cepe ni ubija in vendar moram odkloniti, kar tvoja mi mladost ponuja. Če tudi danes vest se ne probuja, pa vendar kes ne izostane pozni, ko meni ne bi se izcelfle rane, in ti bi predramil se v blodnji grozni. ''(Odmor.)''

France: ''(nekoliko potrtjen, potem sanjavo)'' O koliko razmišljal sem o tebi! — Sam ne vem od kdaj ... Ah, ko žarel je dan vonjav, gorak, svetal krog mene: lesovi in goré zelene, zoreča polja plodovita, kjer ob modrico drzni slak prižet v objem tesan vasuje, in v ognju ljubosumnem mak razpaljen strasti se hudeje; in rázor poje: pet — pedí — po cvetni ajdi vse šumi; in čričkov godé zbor ubran; metuljev trop valhjà pijan; in spevov sladkih gaj zveni ... uhó se siltlo, okó je žejno pilo ... a prevzeta od vse divote in krasote s slepoto in meglo odeta — zavest spoznala moja ni, ''(pomiluje)'' ''(kar drugih davno že zavzele so oči)'' da dne brez solnca ... ni!

Lucija: ''(v mislih na Andreja)'' Ga ni! — o vem.

Lucija in France: ''(duet)''
Ga ni! — In vendar kaj vé o tem skrajnčkov v višavah polet, kaj vé na trati pisani cvet, in kaj metulj ob njem?
Cvetó ... dehté, pojó, ... vrvé odprte vesele do mrakov turbinah, in se radost beléga dné: ker solnce jim v srčecih drobnih, prižgalo sami je dan!

Lucija: ''(otožno)'' Naj noč jim nebena ga ne vtopi, naj čas ga nobèn jim ne zruši!

France: ''(sanjavo)'' Tako pijan svetlobe svetle v duši, in polno tihih pesni v nji — kaj bilo mar mi je vprašanj? ''(z očitkom, grenko)'' Iz vrta rožnobajnih sanj tuj moral me vik je in krik, za tebe vzdramiti me strah.

''(zamakneno)'' Potem ... je v mojih rokah ležalo drobno tvoje telo, revno in smrtnobledo tako ...

In vidim te še, ... kako si odšla bedna in ... samotna vsa, Krog belih rok poženje vrvi, ... In čujem jo še, ah, kako živo tvojih nog drsajo, medlo stopnjo trudnó.

''(razburjeno)'' O čujem, čujem, — kako vode šumé, slapovi grmé, Kolesja cvilečega stok in vzdihi duši valovita struga ... in kladiva težka fužinska bijó zamolklo ... trdó ... za zamahom zamah.

''(možato)'' A hujša in težja od njih padajo kladiva druga na tvojo nesrečno glavo. O groza, o strah!

Pod ónimi zemlja se stresa, pod temi pa moje srce. In tedaj je postalo tvoje — moje — gorje. Zazijal je pekel, in odprla so se nebesa — in koprena je pala!

A glava je zakričala: Ne, ne! Ni res!

''(milo)'' Ali srce je v prsih zadrhtelo, in kako: struna na goslih zaihtelo, in vse spoznalo, in vse priznalo, in vzvalovilo v vroče strasti neokretno silo svojo kri. in vprašalo: In res? ni — res?

In pal je jez ... Srce ga je porušilo vroče, vedoče, ... Lucija, ... kaj si mu ... ti!

Lucija: ''(vse v obupu)'' Dali ti nebó mu govoriti brani!

France: ''(slovesno, pobožno)'' Kar solnce prostrani poljani, da cvete pod njim in živi, kar pticam nebeski svodovi, in ribam studeni valovi, to meni, Lucija si ti!

Lucija: ''(presenečena, zbegana)'' Pod križem tolikih bremenom naj svojim naložim ramenom razmučenim še to najtežje zdaj? ''(Francetu, grenko)'' Nesrečno moj prijatelj, o zakaj ni vse, kot bilo je, ostalo, zakaj se daljni srce spalo?

France: ''(nežno)'' Ni moglo, ni moglo, Lucija! o tebi je sanjalo, ... in se ni zavedalo ... ah, morda se celo v rahlih, plahih slutnjah balo, ... da ne bi ... izpregledalo. Toda — ko je tista ura prišla, in je potrkala nanje, se je predramilo, in si razložilo krepko sanjo v — spoznanje, si ozarilo svojo mladost, in si razkrilo svojo sladko, tiho skrivnost, ''(vzklikajoče)'' da te ljubi, ljubi! Lucija!

''(refleksivno)'' Ah tedaj je to srce vzgorelo, ko kres, na gori zapaljen, v plamen strm v ljubezni bujni razcvetelo v en sam se rožnat grm. Na tleh otroških zlatih dni mojih in tvojih Lucija je vskil, z bridkostjo trpljenja tvojega sem mu gnojil, in s solzo usmiljeno svojega, sem mu zalil.

In pognal je v popje in se razpel, in v dišečem žaru se razcvel, da zdaj v plamenih živih ves gori. Kot je nekdaj tam grm gorel na gori sinajski, in zdaj gori, in zdaj žari, bo gorel, in bo žarel, do konca dni, Lucija!

Lucija: ''(potrta)'' Kaj naj z bogastvom vsem brezdanjim tvojega srca, ki mi ga sipiješ pred noge v trenutku tem storim?

''(rezignirano, otožno)'' Usahnlo, mrtvo moje je srce, ... in jaz kakó, naj se ti oddolžim, nevednica, za vse, ne vem.

France: ''(ognjevito)'' Ti in nevednica! Svetnica, ki ni na tebi sence greha ni pokoriše se in trpiš za greh tuje, mučenica! Ah glej, jedina je uteha mi vera v te bila v teh neznosnih, dolgih, temnih dneh.

In če s krvjo se uroki res bila omadeževala, pa pezo stokrat s solz potoki, s krvjó si srčno si izprala!

Lucija: ''(stvarno, skoro trdo)'' Iz riznice zaklad zajel si bogate čiste duše svoje, in lastne bisere nadel si samo na sence bede moje. Ne varaj sam se! Mimo zmot na jasno, trdno kreni pot!

France: ''(obupno vije roki)'' O daj, ne zavrzi tega srca zaupaj ljubezni njegovi; pomisli, da nate sem v žanci gorjá, da z boli neznosne okovi, kot strah in obup jih rodi, prikovan, da z dušo sem celo nesrečno ti vdan, da nisem ves svoj, da sem tvoj!

''(koprneče)'' O ti, saj si dobra in blaga, da blažje in boljše od tebe ni — o daj mi sijati svoje oči, ne podi spred raja me praga. Kako naj brez tebe na sveti, odslej bi še mogel živeti? pogrešati tvojih belih lakti, pozabiti tvojih globokih oči, ne diviti zlatu v tvojih se vlas, in že duše izbrisati tvoj si obraz v grudi preseljen tiho v tebi ... in vse ... ki lepša, kot ... mavrica si nad vodo, kot rosa je v jutranji — zarji — ''(vrže se na kolena)'' ah ... kot sveta ... devica v — oltarji.

Lucija: ''(presenečena)'' Usmiljeni Bog! ... grešiti nikar! ''(s strahom, strogo)'' Nesrečni otrok, — ah, vstani vendar — Kaj govoriš ...? ''(Odmor.)''

France: ''(jo meri nenkrat nezaupno)'' Ah, ... ti se srdiš? ''(odmor)'' ''(bridko)'' In nimaš ... zame ... rešilne besede? Lucija! in mar ti ni moje nesreče in bede? Lucija! ''(strastno)'' In hočeš ostati? Ne maraš bežati? — Lucija! ''(Odmor.)'' ... in torej naj ... grem? —

Lucija: ''(izmučena, proseče)'' Ne morem ... ne smem!

''(Odmor.)''

==VII. prizor.== ''(Prejšnji, menih odpre vrata in gleda.)''

France: ''(rezignirno, grenko)'' Prišel po nebesa sem ... pkla temó ''(ogrne plašč, da se pripravi na odhod)'' odnašam pa v duši strti ... in če je življenje hotelo tako — saj bodiva združena v smrti...

''(trpko, mrko)'' ''(seže po nož, a zagleda meniha, roka mu omahne; gre povešeno glavo proti vratom)''

Lucija: Ah! svoji nikdo ''(tolažeče, rezignirano, dobrohotno)'' ne more uteči usodi...

Menih: ''(na pragu)'' ... Mir vam bodi!

France: ''(grenko)'' Mir? Da mir temè! ''(Krohota ubèli.)''

Lucija: ''(v težki grozi)'' France! France!

=V. GOLGATA.=
''(Moríšče na Friškovcu. Na levi strani v ospredji splošno znamenje — zidari križ. Zadaj na desno grmada, pred njo oder, na kateri vodi par stopnic. Na odru kol, stolica. Čo, vrvi v tleh pred tokom par železnih obročev, pred njim z žapenjem nepokritja kosa. Na desni sredi mala kamenita klopica. Na desni v ozadju par vodmotskih bajt, sicer pa razgled preko severnega, ljubljanskega, deloma z gozdiči poraslega polja, z griči in predgorjem, tja na Savinske planine. — Zgodnje jutro.)''

==1. prizor.== 

''(Meščani, meščanke, ljudstvo iz okolice, čakajoče na sprevod, v katerem ima priti obsojenka.)''

1. meščanka: Kakó hladnó, je jutro.

II. Mene kar mrazi...

III. Jaz vsa se tresem —

I. Da z zobmi šklepečeš!

1. meščan: Meni pa tako se zdi: vaš mraz je strah samó

2. ... Razburjenost ...

II. meščanka: ... deco lehko da!

I. Mar ni to groze kraj? Vrvi?

II. Vešala, kolesa, ognja meča?

I. Ta Friškovec?

III. Za vse sveta zaklade semkaj ne bi šla po noči.

1. meščanka: Ah, si ti boječa!

III. Že prav! A tukaj vendar straši ... na teh s krvjo opitih tleh.

II. Posebno v kvaternih nočeh.

2. meščan: ''(skrivnostno)'' Naj vam povem — ''(pomigne, naj gredo v stran)''

II., III. meščanka: Besedi vaši sledimo —

I., IV. meščanka: Dajte, govorite!

2. meščan: Stopimo v stran — in poslušnite! ''(umikajo se v stran; na njih mesto stopi druga skupina)''

''(Med pogovorom odstopivše skupine pride na oder France v pomečkani, povaljani obleki, razkuštran, neprispan, z mrakotem, bled, vpadlih lic, čisto propal; bolj pred se, potem nervozno prste na rokah, sede, se zopet dvigne, zopet sede, napravi par korakov sem in tje, in obstane topel v nemem obupu končno ob klopki.)''

==II. prizor.== 

''(Prejšnji, France.)''

France: Ah to je bila noč, ki si izmisliti ne more je hujše satan sam, ne drug je razigrati kot pekel! Kot da iz kleških jam škorpjonov voj na bore telo bi moje vsul se smel; bi vame kač zažrlo se tisoč, in se razpelo po telesu, in grizlo, vrtalo po mesu, po žilah mi rojilo in vlaknéh, suvalo, žgalo po kosteh, z jezikov škapinj preklanih uhó vbesnilo luliičavo, in s kladvi svojih glav tenkó udarjalo mi po možganih, — in z ognjem žéhi in klešč zobóvi — s sleči sokovi in otrovi, mrcvarilo srce medlo —!

Da, strašna noč! Ko sem s stopinjo vdiračo med grozom močvirnim drl, ko me na živem mesu žrl je volkodal, in me dušila je móre peza; ko škropila prhoga je s krvjo me vročo... V daljavi medli ... zar krvav krog mene ples pa vrtoglav kresnic in isker se žarečih... sov, risov in mrtvaških glav! — obrazov čudnih, spk, potvor! In vmes ječanje in škripanje, perot nevidnih prhutanje, ljudi, zveri pošastnih zbor! ... A iz gomazni se glasov vseh teh poraja, vstaja vse čas — en glas — Kot bučen stok grobov, kot burje rezek pisk, kot vidre satanskih blizg, strupen kot vik svojorji sred polnočnih host — in vsiljiv in grabljiv kot ščuke zolev in trnka lovna ost. In ta glas — se ves čas grohoče — stoče, vzdihuje — vprašuje:

Zakaj tako? Kako in odkod je prišlo, da ni hotela s teboj? Zakaj tako — fantič moj?! Strašno! Strašno! In zdaj sem tu! in vprašam: čemu?! čemu sem prišel? Kaj me je prignalo, ko zame končalo je vendar vse in ga ni več mostu med menoj in teboj! O Lucija, Čemu? — Čemu?

1. meščan: ''(pokaže na levo)'' O glej — gredo!

2. Pravkar zavili so na polje.

3. meščanka: Kako se smili žival mi bore!

II. In zaprti rešitve vsak je pot.

III. Morda ... pa vendar ne!

''(France se vzbudi iz svoje odrevenelosti in prične prisluškovati.)''

II. meščanka: Kako da ne?

Skupina deklet: Grozna je smrt, strašna!

III. meščanka: No, če jo rabelj — poroči — je svobodna, se govori —

IV. In pravijo, da v istini je snubil zanjo...

France: ''(razburjeno)'' Kaj? Kako —? On je poskusil se pri nji? ... In snubil jo? ... ''(progrozljivo)'' Ah da! — tako! Zato pogled moj, ko se vračal sinoči je iz ječe, plačal s pogledom mrkim je takó! Zdaj vem, kaj meni je ostalo. — Zdaj mi je jasno marsikaj! Pred mečem se odloči naj — Zato torej! ... Je — li mogoče, da za me niti vero malo ni bilo, kjer ljubezniv tvoje pa jaz zasanjal sem — morjé.

''(obupano)'' Ah, zakaj si mi to storila? Zakaj si ubila moja mlado, zvesto srce?


''(Sprevod: oddaleč mestne straže s helebardami, na čelu mestni praporšček. Za njimi bratovščina spokornikov v raševini in kapucah. Potem bratovščina smrtne groze Jezusove s križem in mučilnim orodjem. Mestne straže drugi oddelek in ječa. V sredi Lucija, ob njej menih — za njo krvnik in njegov pomočnik, prvi noseč na rami dvoročni meč. Mestni sluge, par malih mestnih svetovalcev v črnih, za njimi r: j dvanajstnikov v rdečih talarjih. Mestni st: g sod: m zzelom. Za njim sodnik v rdečem talarju, obrobljenim z zlatom in zlato verižico krog vratu. Mestne straže tretji oddelek. — Ljudstvo. — Prišleci se razvrste krog odra; ob stopnicah obstane rabelj in postavi meč prede. Pomočnik stopi na oder.)''

Bratovščine pojo: ''(Dies irae ko pride sprevod)'' — Quid tunc miser sum dicturus, quem patronum rogaturus, dum vix justus sit securus!

Menih: Čez brezno skoka se ne boj, brezmejna milost je neba, naj z roso svojo te navdá ki pot se ti odpira raja, kjer že nasproti ti prihaja

Lucija: ročice steza, koprni, da združi v gloriji s teboj nedolžni otročiček tvoj — In zdaj pogum, preljuba hči! Velja! Saj mi v življenju bil mi tuj — naj tudi v smrti se obnese. ''(ko gre po stopnicah mimo rablja)'' A ti prijatelj moj, zdravstvuj, in roka naj se ti ne trese! ''(Ko stopi na oder, se ozre naokrog, dočim pripravljajo pomočnik vrvi, halo itd.)'' Ko solnce gre umirat, zatonit v nočne teme, poljublja s poslednjimi žarki ljubeče doli in gore. Ah, v zadnje slovo poslednjikrat tudi poljubiv naj žalostno ravni vas zelene, vas solnčne planine in tebe ti biser, srce domovine, ti bela, ponosna Ljubljana, neznatna, neznana, in ljubljena vendar tako. — ''(v trenutku slabotnosti)'' Kakó, kako je vse prišlo? Moj časi so se stekli, moja ura je odbila. Dolg naj plača moja kri — Reci: Kam si me vodila, Kam, o kam, ljubezen ti!

In vendar kaj bilo brez tebe, ljubezen, bi naše srce? — Kaj bila usoda človeka? Kot megle in sence medlé.

Tercet ''(skupno)'' Lucija, krvnik, France: A ti ljubezen, ti si vse! Tema si luči, luč temè! Si blaženost nebeška, in ti njegov pekel! Pokoja brez miru žibèl, željá in sanj vraljivi most, bolesti slast, slasti grenkost, veselja jok, obupa smeh, Ti zlá krepost, krepostni greh, Ti lestva nad in grob po njiov, ti lek gorjup, sladk otrov, ti vere nomajni zid, ti ljubek vir, in val srdit strasti in koprnenja, ti zmisel ves življenja! ti luči čar si, ognja žar, moči slabost, slabosti moč, ti naših src si luč in moč vse si ljubezen ti! Ko rož opspe se tvojih vrt, srce zagrne večna noč.

ljubezen je mrtva! pozdravljena kraljica smrt — izpita čaša je do dna — Nad silo tvojo sile ni, in kjer ljubezen ne umiri človeka srca — kot dete ti ga umiriš, usmiljena gospa! O pridi pridi sladka smrt! ljubezen me rešila ni — usmili se me ti!

Lucija: ''(stoječa na odru)'' Jaz sem pripravljena. Kaj naj storim?

''(Pomočnik se ji približa, in ji hoče zvezati roki.)''

Sodnik: Poteka čas krvnik! Ne mudi dalje se, in končaj svoj posel —! Kaj odlašaš se ... si čul?

Rabelj: Da, čul, gospod sodnik. A da ustrežem, moral biti, če angeli cel ne, cel ne vrag, bi pol obeh — le človek ne, ki more, kakor vi čutiti, ki more kakor vi ljubiti — In — jaz, sem človek, vendar — le!

Sodnik: Kaj naj bo to? govori jasno!

Rabelj: ''(bridko)'' Kdaj za izpoved je prekasno? A grešnik ž njo odlaša vsak. ''(odmor)'' Ko davi sem na rame meč zadel in se na pot odpravil, ves svoje sile sem zastavil, da zmagam nad seboj misleč: Preveč moči sem si prisodil, za križev pot, ki sem ga hodil, za križ, ki vanj preli sem meč. In kar trpel sem in trpim še za — krvnika je — preveč.

Sodnik: Temnó je vse, kar govoriš.

Rabelj: ''(razburjeno)'' Pa bodi luč! Osvobodim naj se! Pribijte me na križ, sam se ne bom, — ne morem se. Ne morem! — Proč s teboj! — in naj se ne dotaknejo roké te moje več — in najmanj zdaj! ''(vrže meč po tleh)''

==3. prizor.== 

''''(Opatica nastopi s spremstvom ter ostane v ozadju)''''

... ko moral bi končati njo, ki vreden nisem, da bi ji nogé objeti bele smel, ''(se vrže pred Lucijo, ji objame noge in jih skuša poljubiti)'' s poljubi jih ljubezni blazne moje!

Lucija: Jaz sem na koncu svojih sil! — ''(v zadregi)'' da zadnje hipe mi teži tako! —

France: ''(ki je ves čas mrko gledal na obsojenko in rablja, skoči proti odru)'' ''(ironično)'' Teži? — Ne! ne! Naj jih sladi ''(strastno)'' z otrovom volje mlesti svoje, in kot v poročne naj noči sopari srce zanj tvoje zadrhti, ko pred nožice belokože obožuje položi v zamolklo plamenečem žari srca ti svojega mokrocvetoče rože.

''(stopi do ležečega krvnika, ga z levico potrese za desno ramo in ga dvigne v toliko, da si gledata iz oči v oči)''

''(sarkastično)'' Daj! digni žéni se, odmêni nevesta čaka, drugovi in svati! odprija naj se na stežaj! natrósi rož po meče žejni trati, in trajici zeleni poljube tiste svoje blazne daj! ''(bliskoma zdere nož izza pasu, mu ga zarine v srce in odskoči zopet v ospredje)''

Rabelj: ''(začudeno)'' Kdo? Ti? Da tako oči tudi moré? Zadel je srce, in smrtni obliva me znoj!

Lucija: Moj Bog, kaj storil si, France? —

France: Ti vprašaš še? udova ti neporočna! In vendar žena izgubljena, ''(mehko, bridko)'' kakó, kakó sem ljubil te!

Ljudstvo: O glejte, kaj ljubezen vse stori!

Rabelj: Umiram! — In prav je takó, da padel sem v prah pred teboj! Saj lepó in sladkó je izdihniti in umreti ob tvojih nogáh, o Lucija!

Lucija: ''(pristopi k umorjencu)'' Izhrepenel si, izkrvavel si —! In meč usmiljeni ti tvoj iz rok je pal! Kakó, kakó si nad menoj se kruto maščeval, rešitelj rešeni ti moj!

France: A mene — ni odrešil — in meni ni utešil ognjene žeje v prsih mi po njej!

Sodnik: ''(straži)'' Kaj se pomišljate? Naprej! in primite zločinca! Ne! Človeka se ubijati ne sme, in bodisi, da je — krvnik.

France: ''(cinično)'' Gotovo je, gospod sodnik! Vendar loviti in soditi se jaz ne dam. Sem svoj sodnik, sam svoj krvnik se sodim sam. ''(Se zabode in pade ob klopí na tla.)''

Lucija: Mogočni Bog! France! Nesrečni ti otrok!

France: Razbit ob skalah brod je moj — a ti srčé v slovo zapoj kot na vasi nekdanje dni: Ko ležem v volno tratvico in nagrem trudnó glavico, se zmislim tebe zvezdica, se zmislim tebe ljubica.

Dokler si mi sijala ti, sijale srečne so oči, kar si zašla, je pa temà, in luči ni, in sreče ni, kaj bi iskale še oči? naj jih zaprem — in naj umrem! ''(Umrje)''

Lucija: ''(ki je pokleknila ob njem in se razjokala)'' Izdihnil je in šel, ki v njem je bilo luči toliko, da usvetlje je megle njegovih sanj pred njim: očem, otroški veri vdanim pa načarala čudesne svore pomladi, cvetja, zlate zore, ljubezni mlade polne vse — in na zatonu pred nočjo, kot vešča mrka, zlosudna oblila z zarje jih krvjó! Zdaj sanjaj v miru, duša blodna! ''(Kleči ob njem kot okamenela)''

==4. prizor.== ''(Prejšnji. Opatica z dvema nunama in slugo.)''

Opatica: Lucija!

Sodnik: ''(jo zagleda in se obrne)'' O Nives, mati prečastita. Vi bili priča ste...

Opatica: Da vse sem čula, videla ... morda umela tudi, ko so skrita razgrinjala človeka srca se brezdna strašna pod vrhovi najvišjimi, ki luč neba zlati jih najbolj čista in svetla.

Dovolj je groze in krvi! Grobovi zapro naj žrela svoja. Od vicedoma oproščenje ''(poda pergament sodniku)'' prinaša ji obljuba moja.

Sodnik: Ohranjeno ti je življenje, pomiloščena si, Lucija! Bog sam je bil s teboj!

Ljudstvo: Ljudje, hvalite in slavite nebes in zemlje vsi gospoda!

Sodnik: Lucija glej! Očuval te je angelj tvoj — podarjena ti je svoboda!

Lucija: ''(topo)'' Kaj hočem z njo. Za žive le svoboda je samo.

Opatica: Lucija!

Lucija: ''(vstane in zagleda opatico)'' Ah, vi ste — mati, ste prišli ... izreči skoraj se bojim ... da enkrat — vidim — še oči ... njegove v vaših!

Opatica: Slédi jim! če bile zablode vodnice ti nekdaj, ko so zvabile te v vihar morja, pozabi in zaupaj se jim zdaj, ko te povedejo v miru pristan in rane ti zacelijo srca. Ki meni je v pokoji dušo samostan prijazna, tiha ti odpira vrata, in jaz na novo pot podajam ti roko —

Lucija: ''(po kratkem boju)'' O mati prečastita, mati zlata! Naj se oprem na njo in naj sledim tem ljubljenim očem. In če na prsih vaših se spočijem snom...

Opatica: ''(jo objame)'' Hči draga moja! — Semkaj na srce! — In naj bo pozabljeno vse gorje, in kar je bilo, vse! In odpuščeno vse... Tako nebesa so hotela, — ker mnogo si ljubila in trpela.</text>
      <sha1>62orchsjde5izeez9x643dqr6shetsh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223800</id>
      <parentid>223799</parentid>
      <timestamp>2026-04-20T07:14:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <origin>223800</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="83490" sha1="h5e1au598b7xjn8hrxc1fzzpx5k9p16" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Rože ob potu
| normaliziran naslov = Dramska pesnitev v petih slikah
| avtor = Ivan Robida
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski narod 1924}}'' 
| vir = dLib {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

Dramska pesnitev v petih slikah.
''(Vse pravice, osobito pa pravica do predbebde in uglasbitve pridržane. — Napram odrom rokopis.)''

Osebe:
Tomaž Škof, vrvar in meščan ljubljanski.
Cecilija, njegova soproga.
Lucija, njiju hči.
Trine Kosanec, ribič na Fužinah.
Barba, njegova soproga.
France, njiju sin.
Maruša, rojene Marija della Costa, rejenka pri Kosančevih.
Emilijan, reče Milan Vučečić, mestni rabelj.
Marija Nives Agata, grofica Modruška, sedaj mati Timoteja, opatica samostana v Mekinjah.
Geza Nagy, pisar in faktotum grofa Modruškega.
Luka Novak, mestni sodnik.
Urban Boš, meščan ljubljanski.
Volbenk Orehovec, meščan ljubljanski.
Andrej, kovač,
Ambrož, fužinar, ''(oba na Fužinah.)''

Menih, mestni pisar, mestni sluge in stražarji, berič, ječar, rabeljev pomočnik itd.
Prisednikidvanajstniki notranjega sveta, člani zunanjega sveta, meščani, meščanke, plemiči, kmetje, kmetice, fužinarji, kovač, delavci, bratovščinarji itd.
Čas: leto 1450. — Kraj: Ljubljana in okolica.
Med vsakim dejanjem, izvzemši zadnje, ki se vrši drugo jutro po četrtem, poteče kakega pol leta.

=I. DRHTEČI LAN.=

Meščanska soba vrvarja Tomaža Škofa. Na obeh straneh okna v ozadju velike vrata, vodeča na stopnice in manjša, vodeča v drugo izbo. Sredi sobe miza s stol, omare, skrinje, sklednik s cinasto posodo in majolikami, preproge, cvetje. Ob oknu v kotniku dva stola, mizica in skrinja. Ob nji kolovrat, preslica. Na stenah nekaj svetlih podob, platenin, mrež, prej in predav. Na stolih mati in hči. Večer se dela. Proti koncu prizora pripravlja hči mizo za večerjo.

==I. prizor.==

Mati Cecilija: ''(skrbno poizvedujoč)'' In ti? ti ljubiš ga zeló ... zeló?

Hči Lucija: ''(premaguje se)'' Oh, draga mamica takó — ''(vnem, da ni prav,)'' a se mi zdi, ''(sramuje se)'' da bolj kot ljubega boga...

Mati: ''(karajoče)'' Kdo teh besed te je učil? Ko misel sama greh bi bil!

Hči: ''(vzhičeno)'' Jaz sem njegova ... čisto vsa ''(prostodušno)'' in on je moj!

Mati: ''(pomilujoč)'' Je tvoj ... je tvoj ...? Povej kakó...

Hči: Kakó... Takó, da poroči, čim preje me.

Mati: ''(oprezno)'' Če le ne motiš se, dekle!

Hči: ''(jasno)'' O mamica, poslušaj me! ''(važno)'' Ko lani sva iz cerkve šle ... na Svečnico, ... sem opazila ''(v zadregi)'' ga v prvič, da z ... nama gré. ''(raznežljivo)'' O velikí sem noči z njim, saj vé ... pa prvič govorila ... In od takrat ... ah, naj molčim! ... z nakladi je obšul mi svoje ljubezni mlado srce moje, kot jablan s cvetjem bujnim svoja tla.

''(tesno)'' Če usta vžrala bi ta, če bi legale te oči... ''(vstane, odkimava)'' Moj bog, saj to mogoče ni!

Mati: ''(resno)'' Pomisli kakega rodu. Pomisli kakega stanu je on, pomisli, kdo si ti!

Hči: To sem mu rekla tudi sama —

Mati: ''(pazno, napeto)'' In on?

Hči: Vse megle je razgnal; glavó mi vzdignil je z rokama, v oči se vgreznil in dejal, da dvom ljubezen vsako ubija, da strup najhujši je srca.

Mati: ''(po kratkem odmoru, ne brez ponosa)'' Ljubljane bele vseh hčera najlepša ti si, hči Lucija! In to brez cene tudi ni! Če le ljudje njegovi bi ne segli vmes! ... Tako je bilo, ko sta pred dvajsetimi leti — in morda več! — hotela vzeti se doktor Peter Munitillo in teta tvojega — Andreja ... grofica Nives Agata. On moral v svet je, — ona pa je kot novica Timotea tedaj vstopila v samostan; in lepi sen jo bil končan.

Hči: ''(odločno)'' Kaj bomo revne me žene; ah, z žensko hoté, storé. A on je — mož, — in veže ga beseda viteška, prisega.

''(po kratkem boju in pomišljevanju izvleče prstan z nedrij in ga ji poda)''

In glej, v poroštvo dneva tega, ko se zaroči je z menoj, obroček zlati drobni ta sam mi nadel na prst je moj!

Mati: ''(presenečena)'' Ah — krasen — prstan! In kakó žari rdeči v njem rubin!

Hči: Ljubezni naj žareče bo njegove — je dejal — spomin.

Mati: ''(sanjavo)'' Zdaj vidim, res te rad ima... ''(zamišljeno)'' In če vse dobro se konča. Na zimo bila bi poroka. ''(vzhičeno)'' Posestva bi prišla ti v last, gradova dva ti pod oblast. Ti sama pa, — gospa visoka, v sijaju, časti se blesteča, in vsem v zavist! O kaka sreča! V baržunu, svili bi hodila, v kočijah svetlih se vozila — se misliti na vse ne smem!

Hči: ''(veselo objame mater)'' In ne res, ko meni se potem vidva preselita z očetom? —

Mati: Ah — dà ... z očetom! — Vendar prej nčesar vedeti ne sme, dokler pred vsem nevesto svetom ne proglasi te tvoj Andrej. Naj oče le za prstan zve, ugane kòd ga je podaril, pa bi kot strela vmes udaril, posebno zdaj, ko tedne že skrbi težke moza more, da hodi tih — in nem okrog. Usmili se nas ljubi bog!

Hči: In pošlji nam svoj blagoslov!

Mati: Čuj, oče je že tu! Njegov korak je to...

==II. prizor.==

''(Prejšnji. Mojster Tomaž.)''

Mati in hči: ''(nekoliko vezano)'' Dober večer! ... ''(Mati odide po večerjo in jo prinese na mizo.)''

Tomaž: ''(temno, zamolklo)'' Dober večer!

Mati: ''(skrbno)'' No, kaj ti je, da še pogleda ne besede za ženo nimaš ne za hčer?

''(Tomaž hodi s težkimi koraki in mrkim čelom molče po sobi semtertja.)''

Hči: ''(se mu hoče približati)'' Preljubi oče...

Tomaž: ''(zlovoljno)'' Pusti me!

Mati: Jed skoro razhladi se v skledi.

Tomaž: ''(temno)'' Ne bom večerjal!

Hči: ''(proseče)'' Daj, prisédi samó ...

Tomaž: ''(rezko)'' Že prav! Le jejte same!

Mati: ''(v skrbeči slutnji)'' In ti ne boš? ''(odmor)''

Hči: ''(tiho)'' Jaz tudi ne! mi ne diši. ''(Odmor.)''

Mati: ''(vstane)'' Pospravi! —

Hči: ''(tiho, vezano)'' Ne ti! — Naj prestane zame... ''(Pospravi, odnese pribor venkaj.)''

==III. prizor.==
''(Tomaž, mati.)''

Mati: Dalj z molkom tem me ne pokori! Kaj ti je vendar? Zdaj govori!

Tomaž: ''(rezko in grozeče)'' Počakaj, da se vrne hči — potem ... vprašam!

Mati: ''(slabotno)'' Vprašal boš?

Tomaž: Da! Vprašal ... oče bo in mož... odgovoré pa: hči in — ti.

Mati: Kaj naj to bo?

Tomaž: ''(sarkastično)'' Takoj izveš! In hip le potrpeti smeš, kjer jaz več tednov sem trpel, in čakal.

''(Hči se vrne, pogleda očeta od strani boječe in plaho, ter se približa materi, ki je zopet sedla v kotnik. Odmor.)''

Tomaž: ''(se naenkrat ustavi pred njima)'' Zdaj sta tu obe; in vprašam vaju, če vidve morda pojasnite mi stvar: kaj danes v drugo že imel iskati je popoldne pri meni rateški pisar?

Mati: ''(malodušno)'' Kakó naj veva to midve?

Tomaž: ''(kratek odmor)'' Čemu li njemu bi vrvi? A če gospoda kdaj blago za rabo svojo potrebuje, ga tam naroča in kupuje, kjer svoj hrbet krivé pred njo. Tomaž ga ni in ga ne bo! Poznam te! Vem, da je takó.

Mati: ''(laže)''

Tomaž: Če torej veste, da ni stez med njima tam in med menoj — pa ne, da morda kako čez razpeli vi bi med seboj.

Mati: Tomaž!

Hči: ''(osupit)'' Preljubi oče moj! ''(Odmor.)''

''(Tomaž obe ostro meri.)''

Tomaž: ''(ironično)'' Tako torej?! Vezi so tu! A zdaj poprašam, kakšno so, da z njimi mogle brez sramu v oči bi zreti, mi lehko? Bi mogle to? Govori hči — čestita ... modruška ... grofica!

Mati: Pomiri vendar se Tomaž! —

Tomaž: ''(proti ženi ironično)'' Ah ti! — ki čisto vest imaš, ki nisi vedela zato, potuhe nisi ji dajala! in možu si na strani stala odkritó in zvestó, in res? O ti že govoriš ti nese! in več še, ti miriti smeš!

''(grenko)'' Čemu sedaj besede prazne? Da preje raje bi na razne glasove pazil bil prikrite, zbadljaje temne in očite... A žal, da nisem jih umel, dokler skrivnosti razodel ni danes v krvi mi Lovrin...

Hči: Sodar? — Sovražnik stari naš?

Tomaž: Prav ta, Cecilija! ... »Tomaž! — pohleven zlobè reče mož — »po vročem dnevu lep večer! sedaj pač več krvi ne boš vretenčil menda, ko ti sin rodbine take jemlje — hčer.« Kaj bilo to je sveti bog? Ob mizi vse se muza krog — V trenutku prvem ostrmim, a v mesu želo — zakričim: »kdo jemlje hčer: govori dajka — rogate vrže mi nazaj: »kdo jemlje jo, to vemo mi — če vzame jo — pa modra ti?« In kar sledilo je potem?! ... O ti ime pošteno moje!

Mati: ''(mreče)'' Poslušaj, oče: ali smem zdaj govoriti jaz? Poglej! vse bo še dobro ... saj takó hudó to ni, če dva mlada človeka res se ljubita... Pomisli vendar!

Tomaž: In kakó!

Tomaž: ''(ironično)'' Se ljubita! Res ljubita!

Hči: Gotovo, oče!

Tomaž: ''(ironično)'' In potem? —

Mati: Ko si osvobodi rokó, potem jo vzame za ženo — Me poroči!

Tomaž: ''(pomilujoče)'' Verjel očem, ušesom ne bi svojim skor! Res, čuden ve ste ženske stvor! in bolj se lehkovernost vaša. Kar želje vam gradov zgradi, na skalah vaši sanj stoje — Kakó? — nobena se ne vpraša Hudó je, da ne vidi hči, a hujše, da si slepa ti! Kdaj ste še čule, da plemič med vami je izbral ženo? —

Mati: Zgodi se tudi to lehkó.

Tomaž: ''(ironično)'' Da, pravih bajkah kraljevič zasnubi možsko skro s celo! V življenju trdih dneh pa ne, In pa besede svoje kdaj meščanu dane, vprašam se, prelomil ni plemenitaš?

Pisar: Le mirno, mojster! — Menda ni posebej treba utrditi, da o zakonu govoriti še v sanjah mrzličnih ne gre.

Tomaž: Dovoli, in ne besede več!

Pisar: Pač! Gospod grof vam v poravnavo, popolno tu ponuja spravo, — za vse kar bilo, morda bo — beneških rumenjakov sto.

''(Položi mošnjo na mizo.)''

Tomaž: ''(radi nesramnosti osupel, ne najde takoj besede)'' To naj bo res? Či vidim prav? Denar za čast, ime pošteno, za kri, življenje izgubljeno? — Jeli mogoče? Slišim prav? O ti zavratna, verolomna, svojat, brezsramna plemiška, vsa brez vesti in brez srca!

Pisar: ''(nesramno)'' Beseda vaša ni baš skromna, izbrana tudi ne...

Gospod Tomaž...

Tomaž: ''(v naraščajoči jezi)'' Ej, slabo, slabo me poznaš, gospode čedne hlapec tak. Iz hiše vun! — naprej čez prag ti in denar gobani tvoj.

Pisar: ''(se stisne skozi duri, cinično)'' Svet glava, vsaka ima svoj!

== V. prizor ==

''(Tomaž sam.)''

Tomaž: Le moja ne! — Kaj naj storim? O mojih slutnji mrki svit! Kot sredi morja brod razbit v temi brez jamborjev, krmila, ko žene neizprosna sila viharja ga v propast, — se zdim. Kdo mi pomaga, dobri bog?

''(Se vsede na stol in zre mračen tožno predse.)''

O ti nesrečni moj otrok! Kako sem ljubil te, gojil, se rasti tvoje veselil, kot v polju cvetnem tihi lan v pomladi pozni zasejan vzbrstela in vscvetela si, v sé solnca kos vzela si, toploto si prelila v glas, luč v zlati lan pa v svojih vlas, ki cvetja modrega ti smeh njegov je plah drhtel v očeh.

In zdaj ne več? Ne več? Morda pa vendar ni vse izgubljeno? morda le ne! A eno je treba — jasnost!

==VI. prizor==

''(Prejšnji. Žena iz sosedne sobe, pozneje hči.)''

Mati: ''(rahlo)'' Tomaž!

Tomaž: ''(brezobzirno)'' Kaj hočeš ti? Morda imaš pogovoriti se z menoj? pogovoriti se z menoj? A zdaj dekleta sem — takoj!

Mati: Unesi se Tomaž! Pozneje govoriš jo —

Tomaž: Ne! ne! takoj! ž njo sem... Lucija!

Mati: prosim, glej —

''(Lucija se pokaže med vrati.)''

Tomaž: Lucija, hodi sem! Tako —

Lucija: ''(joče)'' Iz vsega prosim vas srca...

''(Dekle pade predenj na kolena.)''

Tomaž: ''(jo prekine, zagrmi)'' Resnico hočem zdaj! Kakó, razumeš, daleč sta prišla, govori, ti in — on?

Mati: ''(osuplo)'' Saj to vendar mogoče ni!

Tomaž: ''(ironično)'' Tako? Mogoče ni? — Naj govori!

''(Hči molči in se v tih strah.)''

Mati: ''(tišno)'' Lucija zlata — čuj! — Povej!

''(jokajoča)'' Odreši me dekle — poglej — jaz te rotim —

''(Hči kleče krčevito joče.)''

Tomaž: ''(čaka še par trenutkov, potem rezignirano)'' Več treba ni! Molče je govorila glasno več kot dovolj — in vse je jasno, da luči same je tema.

Mati: ''(glasno zajoče, vije roki in se zgrudi na stol)'' Otrok nesrečni, zavedeni!

Tomaž: ''(stori par korakov opotekaje se, se postavi potem pred hčer, se grabi za glavo in pravi mrko in temno)'' Temà krog mene je in v nji tema brezdanja in strašna. Pa bodi!... In naj že konča ta noč, ki v njo si me pahnila mene kruto kakorkoli, ... če molk in jok današnji tvoj kdaj hiši tihí tej zanalila življenja novega bi dan, pa tvoja ga je tek končan pod streho to! — Ta dom podrl se zate je — in otrok moj je zame umrl.

''(divje, besno obupno)'' Odprt je tvoj! Zdaj venkaj v noč! In vina gor, da, vina! vina!

''(Ubeži po stopnicah.)''

Hči: ''(se dvigne in plakajoče vrže materi na prsi)'' Mati! Mati!

ZASTOR.

= II. OZIMNA.  =

Prospekt: Razgled z levega visokega brega Ljubljanice pod Fužinami po reki navzgor, tako, da je videti odločno skalovje in slapove, deloma tudi zgornji desni breg Ljubljanice. ''(Reke same, ki teče pod bregom, ni ugledati.)'' Ospredje odra tvori breg. Na njem njivica, s katere vodi steza k strugi navzdol na levi. Na obeh straneh nekaj drevja. Pod njim na desni ribiška koča, za katero blesti skozi vejevje fužinski grad.

Pred kočo miza in klop. Ob koči razpete ribiške mreže, obešene po kolih, na stene naslonjena vesla, potiskari in druga ribiška priprava. Ob klopi priprava zibel. Ves čas čuješ iz bližine šumenje vode in bobnenje slapov, med katero udarja težko kladivo nevidnih fužin na otoku v strugi, in zven železo z nakovala.

Iz daljave buče zamolklo ljubljanske zvonovi, sem pa tje zagrmi tudi medlo kak topov strel z gradu v mestu.

== I. prizor ==

''(Na njivi Maruša; France poteguje veslo, oče popravlja raztrgano mrežo, sedeč na trinožniku.)''

Oče: France, jaz skoro bom gotov.

France: Prav! Pa pripravit grem za lov.

''(Zadene veslo na rame, se pripravi za odhod in poje.)''

France: En — dva — tri, en, dva — tri! vzdigni veselo, vanj se vpri! kot vodomec sice soln, živega srebra je poln, da po njem se meče, bliska, in srce mi v prsih vriskà. En — dva — tri, en — dva — tri ej, nad ribicem ga ni.

''(Hoče po stezi k vodi.)''

Maruša: ''(zbadljivo)'' Še čudo, da od doma greš!

France: Kaj ti je vendar spet, Maruša?

Maruša: In večje to, da sploh se smeš —

France: Ej, ti si pusta!

Maruša: Ljuba duša, zato pa ti saj nisi pust, in kot studenci vro iz ust besede ti, če govoriš s predivasto grofičnico.

France: ''(ozlovoljen)'' Kot z drugo vsako! Nehaj že!

Maruša: Že prav. A eno pomni le: ni zložna vsaka pot navzgor. In kakor mestni — tvoj ... peškór, tako se ... v to vobitnico je vel že marsikteri — klin!

France: ''(kafeteremu zabavljanje preseda)'' Ej, teci, neutrudni mlin! naj te ne motim v tem veselji — le jezikaj in pridno melji!

''(Odide.)''

Maruša: ''(preteče)'' Ej, ne razumem me France! ''(sama zase jezno)'' Kdo jo je klical? Proč naj gre. Dotlej ne bo pri nas miru...

== II. prizor ==

''(Oče, Maruša, Barba.)''

Barbara: ''(stopi iz koče)'' Kaj nista šla še?

Oče: Menda ne, kot vidiš!

Barbara: ''(gleda po cesti)'' Gledat sem prišla, če vedno še ne gre gospa. Kje se mudi? ''(jo zagleda)'' ah! — je že tu! Pozdravljeni!

== III. prizor ==

''(Oče, Barba, mati Cecilija, Maruša.)''

Cecilija: ''(vzdihne)'' Bog dober dan vam daj! Saj zame bil je hud.

Barbara: Zakaj? Kako?

Cecilija: Ah, nov in krut zadel je vdarec mi glavó. Glej, k vsej nesreči mi zboli se davi mož!

Barbara: Saj čudo ni!

Cecilija: Kaj pa Lucija? Ah sedaj seveda priti več tako pogosto možno mi ne bo!

''(Krčevito tihi, potem Barbí skrivoma.)''

In nekaj še! — pa bog ne daj, da zvedela Lucija bi —

dokler se nam ne umiri! — Bog resvice usmili se!

''(Gleda previdno krog sebe.)''

Kaj jo še čaka! ... Njen... Andrej... se danes... z drugo poroči!

''(Ihti pritajeno.)''

Barbara: Nebeški bog, pa vendar ne!

Cecilija: Tako je, žal. A ne povej, ne črhni niti ji besede. Saj umorila bi jo ž njo.

Barbara: ''(jokajoče)'' Nesrečno dekle ti! Samo ... če pomnim se, ko sem služila pri vas še, ... ko sem smuzila na rokah nekdaj... telesce drobno to nosila ... Moj bog, kdaj mogla...

Cecilija: ''(glasno)'' Tiho zdaj — ... in pojdiva ž njo noter...

Oče: ''(ki jih ves čas nemo opazuje)'' Da. Je itd! Gotovo čaka težko že.

''(Odideta v kočo.)''

== IV. prizor ==

''(Oče, delavci in delavke prihajajo po cesti mimo koče.)''

Jože: Oče Luka, vi pa ziblijete na stare dni, kot pravijo ljudje — ha! ha!

Lena: Zato ne greste rib lovit!

Oče: Hodite vrše se solit!

Urh: In kaj pa milostna gospa?

Mina: Spacirajo ali so doma?

Špela: Kaj žlahtna dela grofica?

Katra: Grofica Pepa ali Mica?

Maruša: ''(zbadljivo)'' Lucija, sladko je ime — To ve najbolje naš France...

Urh: Kaj res ti ženiš se pri njej?

Vsi: Oho France, povej, povej!

Oče: Li v cerkvi vam vele morda se norčevati iz nesreče!

Lenart: Nesreče? Z grofom se spečati — česti ni vendar bolj sloveče!

Vsi: Resnica to, ha, ha, ha, ha.

France: ''(divje)'' Če z veslom kdo želi po glavi — besedo še — in jo dobi.

Maruša: Zdaj čuli ste! — pa še tajji —

Oče: Ti babnica se plet mi spravi — Vi pa na delo! — Kaj imate postajati zdaj tu? Naprej! — Vsak zase skrbi — sebe glej!

Maruša: ''(vsiljivo)'' Vi mestnih ženščin ne poznate...

Oče: Zdaj tiho! jezik že zobé!

''(K Franceu)''
A midva pojdiva, France!

''(Oče in sin odkorakata po stezi z mrežami in vesli k vodi, dočim so se vaščani že preje razšli.)''

== V. prizor ==

''(Cecilija in Lucija stopita iz koče.)''

Cecilija: Bolan je, glej, in sam doma — Jaz moram iti! Vedi pa, da čim utegnem, pridem spet.

Lucija: Na mestu tebe — sam obet —

''(prisluškuje, ko zvonovi zvone, potem vznemirjeno)''
A kaj je to? — Sèm od Ljubljane... zvonové, čuj... svetnao zvone ... kako pojo ... kako drhté!

Cecilija: ''(v zadregi, navidezno omalovažuje)'' Daj, pusti jih — le naj brné!

Lucija: ''(trdovratno, nervozno)'' Zakaj? čemu? — čemu zvoné?

''(odmor)''

''(proseče)''
Daj mati! Ne odhajaj še! ne puščaj, prosim, me same. Ah, meni je tako težko, ah, meni je tako tesno.

Cecilija: Ne morem več se dalj muditi... Lucija, z bogom!

Lucija: ''(dobrikujoče se)'' Mamiča, kaj res mogoče ni, da priti domov bi smela —?

Cecilija: ''(resno)'' Ne, dekle!

Lucija: ''(poseže vmes)'' Ne, — da ostanem, mati! Ne! Samo, da vidim ga, samo za kratek hip ... zvečer morda, ko me ne vidi nihče...

Cecilija: ''(strogo, boječa se nadaljnih prošenj)'' To ne gre Lucija. Ah, ne zabi, kaj ga zagnalo je ob tla. In zdaj, če te zazre, pa zgrabi naj ihta ga, naj besen srdi... in bila bi njegova smrt. Potrpi! ni vseh konca dni; a zdaj, veruj, še rana nova razrvana jedkega otrova, preveč skeli in krvavi.

''(Hoče oditi.)''

Lucija: ''(strastno)'' Ti greš? — Jaz grem s teboj...

Cecilija: Nikakor ne! ''(mečje, a hlastno)'' Zdravstvuj, Lucija!

''(k detetu)''
Ti pa mirno snivaj, srček moj!

''(proti Luciji)''
Do svidenja in bog s teboj!

Lucija: ''(rezignirano)'' Pa z bogom... Tudi ona gre! in nič ne ve, da mi srce je celo ena sama rana vsak dan na novo razruvana od domov črva in vesti.

''(Se zamisli.)''

Kje hodiš, ljubček krasni ti? Povej, s čim sem se zagrešila! Da te privede, ure ni. in pisma ni, ne obvestila!

''(Odmor.)''

''(razburjeno)''
Kako, kako, bi bilo mogoče, da tvoje bi vroče od mene se moglo srce obrniti, kako pozabiti bi moglo na mene kdaj?

Ah, tvoji poljubi — tedaj! Kako so goreli, žareli, kot breskve rudeče dehteče meso, kako so kopneli na ustih, kot njenjega soka slasti.

In tvoji objemi, strastni in tesni, kot vinske so trte v goricah se vzpeli po meni v trepetu opojnomamečem, in v snu koprnečem preželi — zajeli medlečo so dušo in blazno telo.

''(Pokrije si obraz z rokama, ihti, vzame okroka in izgine v gošč na levo.)''

== VII. prizor ==

''(Maruša pride zopet na pozorišče, pleve in gleda sovražno za odhajajočo. Odmor. Potem pride lakaj.)''

''(Strež iz ropa. Artist postane pozorno in gleda proti mestu.)''

Lakaj: Povej, deklić, sem prišel prav? So tu Kosančevi?

''(Pokaže na kočo.)''

Maruša: Da, prav!

Kaj pa želite?

Lakaj: Mar ne biva pri njih ... dalje vas že ... dekle, ... ''(omlovoljujoč)'' no ... gospodinja iz mesta?

Maruša: ''(zlobno)'' Pač nekaj takega zdaj skriva pri nas pod belim dnevom se. Kot vidim iščete Lucijo.

Lakaj: — Da njo!

Maruša: ''(vpre oči v daljavo vzdolž ceste na desno; potem zvedavo)'' A kaj je to? Vsa cesta pred gradom polna je ljudi?...

Lakaj: ''(malomarno)'' Žijala! Mi smo — trileški!

Maruša: ''(se vedno pozorno gleda)'' Gospoda?... Nun so s kočijo!

Lakaj: Da, opatica pripeljala se naša je in me poslala poizvedovat.

Maruša: ''(zavistno)'' In grof je z njo?

Lakaj: Gospod Andrej? ''(ogorčljivo)'' O tega ni; saj vendar pravkar uro to v Ljubljani se poroča.

''(Strež že topa.)''

Maruša: ''(presenečena)'' Kaj?

''(vzhičeno veselo)''
Da ženi se?! In res je to?

Lakaj: Ne čuješ z vseh cerkva zvonov, v proslavo ne z Gradu topov? Tako je stvar. A jaz nazaj zdaj hitro moram po gospo.

''(Se obrne za odhod in zagleda opatico.)''

Pa ondi že nasproti gre.

''(Odide svojí gospodi naproti.)''

Maruša: radostno) Ni slaba ta! To bo zijala, ko zvé! Visoko je letala, če nizko pade, prav ji je!

''(Opazuje sumljivo približajoče nune.)''

== VIII. prizor ==

''(Maruša, opatica z dvema nunama, lakaj.)''

Lakaj: ''(kaže na kočo)'' Tu prosim, vaša milost!

Opatica: Hvala!

Odstopi! ''(k nunam)'' Vê pa kje v bližini čakajte mene!

''(pokaže na levo)''

''(poveljajoče k Maruši, ko zagleda približajočo Lucijo)''
Ženska, zgrini za nekaj časa tudi ti!

''(Nuni se poklonita spoštljivo in umakneta nazaj. Maruša čmerno odide na levo ob njivi navzdol.)''

== IX. prizor ==

Opatica: ''(občudujoče Lucijo z otrokom)'' Da, ta je! In kako krasna! ki njenih mladih let življenje ljubezni varane trpljenje še z materinstvom ji zlati.

Lucija: ''(jo zagleda, plaho, sama sebi)'' Kaj hoče tuja tu gospa?

Opatica: Si ti Lucija, deklica?

Lucija: To sem.

Opatica: Lucija Škofova?

Lucija: ''(jo pazno motri)'' Da, Škofova!

Opatica: Tako? tako? In dete to? — Andrejevo? —

Lucija: ''(ugane koga ima pred seboj; vzradoščena)'' ... In vi? ... ste sestra — grofova? ... teta? moja Andreja čestita mati Timotea?

Kako podobni ste! Obraz, oči so iste, isti stas! —

Opatica: ''(trpko dobrohotno)'' In iste tudi so oči.

''(pogleda dete)''
Ki ž njimi dete se smeji?

A čuj! Kako mu je ime?

Lucija: ''(v zadregi)'' Ime? ... Fidelis mu vele —

''(se zajoče)''

Opatica: ''(grenko zase)'' Otrok in oče — skupaj žig!

''(Luciji)''
Fidelis — veliki je svetnik — Le nič ne joči, deklica!

''(odmor)''

Lucija: ''(naenkrat polna nade)'' In on? — on vas si je izbral? Ker sa me more, vas poslal? Ne res? O saj sem vedela, da me pozabil ni! O zdaj vse dobro bo! Kje je? Zakaj me pušča samo?... In tako ga dolgo ni...

Opatica: ''(v zadregi, ko spozna, da Lucija še ničesar ne ve)'' Ah, da na to ne morem, ljuba moja hči, ti, kot rada bi, odgovoriti! Resnica trda je, gospa! A jaz v tej uri sem prišla ne, da ti breme obtežim, a da ti morda ublažim, kar je na tebi ista kri, ki tudi v mojih žilah vre, in tvojega sinu polje, pregrešna zakrivila.

''(Lucija ne razume popolnoma kaj pomeni govor; opatica v naglici premišljuje, kako bi bremenjeni situaciji primerno nadaljevala, ne se bori sama s seboj.)''

Težko svoj križ nosila sem tudi duni in cej svoj čas, kot ti ga nosiš, danes — jaz. Tako sva sestri po usodi. Spoznati tebe pa in dete me želja gorak k tebi vodi k toči solze dvakrat svete, kot na žarjavi peči ljubezen dvojna jih rodi.

Lucija: ''(ki prične slutiti, da ji opatica ni prinesla zaželenega obvestila)'' Kako?

Ah, vse to — samo varljiv naj bo san za večno končan? ki v njem sem grešila, in eno edino iz njega rešila: tebe, ti dete ljubo! v ljubezni spočeto, v mukah znešeno, v bridkosti rojeno, moje dete sladkó!

Le ti si mi bilo oteto! A mimo trpljenja, moj otrok zlati kaj more ti dati nesrečna tvoja mati?

Ah, ustni so moji grenki, in trpkost je v moji besedi, od solz izžareli pogledi so mojih skelčih oči. In moja duša je bedna tako, da bolno je njene bridkosti telo,

da jada nasičen krvi je tok, z otrovom prepojen prsi sok, ki ž njim te popijem, ko v sivi samoti v neznosti sramoti vse dni — vse noči po njem hrepenim, ki tvojih nikdar osinele niso oči, in ki vsekdar ljubkujejo me, kedar pogledaš me ti!

Opatica: Ne obupuj, preljuba hči!

''(gre zamišljeno par korakov sem ter tja, potem)''
Ko nekdaj po prečuti noči skoz okna svi medlel je dan, up zadnji našel moj cvetoči od slane strupa je požgan. A treba bilo je živeti, in treba bilo preboleti, in ker življenje je trdo, dasti težko, — je vendar šlo.

In če sedaj se pokoriš zato, ker si vrejela, vedi da vera znamenje je — križ. Zaupaj sestrski besedi, ne misli, da si pobedila in išči v drugih težji bedi,

ki kaplja le bo v morju zdela vsa bol se tvoja, — si tešila.

Lucija: ''(ki je zamaknjeno gledala ves čas v dete, skoraj sama sebi)'' Če nama za vedno kdaj bi ugasle njegove oči... o potem — z materjo bedno dete nedežno bi ti isto volilo si pot, kjer ni prevar, ni zmot,... v teme večne noči.

Šla bi... oba, tako sama, a vendar skupaj, ljubček ti — midva oba, jaz in ti!

Opatica: ''(jasno, izbrano in izrazito v početku, potem omiljeno)'' Naj bo nesreča tvoja sveti, ki klasje bo zlato rodila, ki v sveto naj molitev kleti že v kali bi zpreminela. Ne sme srca ti zagreniti krivice, zla izkušnja težka — naj dušo ti poplemnita, odtori vrata ti nebeška.

Saj zveličar nas veleva odreči se in odpustiti! Naj v tebi glas njegov odmeva, odloči njemu se slediti. Tam najdeš mir svoj in pokoj — nesrečni revni otrok moj!

Lucija: ''(nepristopno, naenkrat, kot da se je vzbudila iz zamaknjenosti)'' A kje je on, gospa — Andrej?

''(odmor)''

Opatica: ''(usmiljeno)'' Li ljubiš ga zeló? povej!

Lucija: ''(vzhičeno)'' Ah, s silo duše svoje vse!

Opatica: ''(pomišljuje zamolklo)'' Andrej... je blizu... in tako neizmerno daleč... ''(solze jo zalijejo)''

Ne vprašuj, te prosim... več!

''(se ovstruri)''

''(hitro)''
In zdaj zdravstvuj!

''(odločno)''
Naj še poljubim dete!... ''(poljubi)'' Ti pa znaj: da čula bom v temi in bom molila zate!

''(gorko)''
Bog s teboj!

''(Odide počasi, se ustavi, odide, pogleda po prejšnjem valkah, ki ji pride nasproti in se ji poklonita. Lucija se zgrudi na klop, in zdi pred se.)''

== X. prizor ==

''(Lucija, Maruša.)''

Maruša: ''(osorno)'' Še delati nas ne pusti gospoda sveta! ''(škodoželjno)'' Kaj pa ti?

''(kratak odmor)''

''(strupeno)''
Kaj niso vzeli te s seboj, ko ženi v mestu grof se tvoj?

Lucija: ''(vznemirjeno)'' Kaj govoriš?

Maruša: ''(škodoželjno, zlobno, ostro)'' Nič me ne glej! Zdaj se poroča tvoj Andrej — seveda z drugo, ne s teboj! — Ne slišiš li, — kako zvoné?

Lucija: ''(prestrašena, zmedena)'' Kaj praviš?... se poroča? Kdo? Govori vendar!... ''(ah, kako tesno mi je pri srcu! Te nemirne slutnje!)'' — Reci, — kaj — je ž njim! Govori čujč — jasno!

Maruša: ''(cinično)'' Sem že, in tudi dosti glasno.

Lucija: ''(se stoprav sedaj zave novice)'' Da izneveril bi se moj... on meni — moj Andrej?...

Maruša: ''(zlohotno)'' Tako je!

Lucija: ''(razburjeno)'' Ne, ti lažeš! Da bi to...

== XI. prizor ==

''(Prejšnji, Barbara.)''

Barbara: ''(poseže vmes)'' Kaj pa imata?

Lucija: ''(sklene roke)'' Ti povej! povej, te prosim, po pravici, je resli, da je moj Andrej

''(si pokrije obraz z rokama)''

Maruša: ''(trdo)'' Zdaj čast izkažite resnici.

''(Barbara obupana.)''

Lucija: ''(obupano)'' Li čuješ, Barba? — Ti molčiš? —

Barbara: ''(po kratkem boju)'' Res je, Lucija, žal, da res!

''(Lucija se omesti.)''

Maruša: ''(trmasto)'' Resnico le sem govorila, kaj vsega drugega mi mar?

Lucija: ''(se vzbudi)'' O hvala! — saj je že prešlo. Več ne skrbita se nikar. Kar prosim se, ... jedno to, — pustita zdaj me samo.

Barbara: Koj, če mirna boš?

Lucija: ''(topo)'' O bom.

Barbara: ''(neznano)'' Ti moj preljubi Jezus.

''(Opažuje par trenutkov Lucijo, potem odide z Marušo v kočo.)''

''(k Maruši)''
Pojdiva!

==XII. prizor ==

''(Lucija sama.)''

O zdaj sem mirna! mirna vsa. Noč se vjasnila v dan je nov, ko zadnjih rožnih sem okov

O ljubi sveti, božji križ! Lucija, čuješ! ''(proti Maruši)'' Vidiš, kaj si s svojo zlobo naredila?

samoprevare se znebila, ki dušo zbegano doslej z ne lažizlatom sem mamila. Kar moglo se na svet poprej je vezati me, na življenje, vse z nado očarjeno trpljenje, ki dolgo noč, v solzah prečuto, a v tripajočih zvezd obuto verjeti v jutra zoro dà, — prenesti bol najhujšo zna, — ki veruje, ko obupuje, iz muk in nad verige kuje — ah, zame je minilo vse!

Ah, kaj naj storim — kam naj ubežim pred samo seboj? In če bi šla do konca sveta, bol moja z menoj bi romala!

Kje naj se skrijem pred njo? V kako temó naj se zavijem? kam naj ubežim?

''(pograbi otroka)''

In ti z menoj — ljubček moj!

Kako naj te samega tukaj pustim? v tem peklu gorjá?

Kako naj živiva, kako naj trpiva, poteptana — zaničevana od vsega sveta, in izdana od njega, ki nama srce je svoje zaprl — in naju brezsrčno je strl.

Zato pa zdaj ti ljubček moj, ko je vse za menoj, popeljem nazaj te v sveti raj!

''(zmedeno)''
Že vrata — se zlata odpirajo — in angelci miljeni svirajo — čuj, rajska godba igra! — v valove se zliva, preliva, šumlja — in sopot zubore in grgrajo, in curki šelesté in mrmajo,

vrtinci na goslih skrivnostnih ihté, v zanosu pesmi starodavne o boli človeški pojejo

valov jéže zamolklostemno — mračno. Kot orlje slapovi buče mogočni, Korali med njimi vrte poročni na svatbo šumno me vabijo s strastjo me čudesno grabijo... na divji ženitvanjski ples na smrtni ples —

vmes pa iz daljave zvonovi pojo slovesno in vendar bolestno tako, ah, da se zdi, da so akordi tresoči preliti v solze, kot svinec razbeljeni vroče, — pekó in da jih joče moje srce.

''(Odmor.)''

''(V težki zmedeni razburjenosti skoči kvišku in stopi na ivico brega.)''

Zvonovi zvonite, mogočno bučite — slapovi vi ž njimi hrumite, valovi — volkovi požrešni tulite,

''(steče k strugi navzdol)''

vskipite, vzemite me z vami seboj — strnite, zgrnite se nad menoj,

''(zabrede vodo)''

ve hladne vode, ve zelene vodi! Na stražo čeri razmajaj se jez — na svatbo — na ples — v potop! — v grob — v mokri grob!

''(v vodi)''

Že srebrnopena zmaja zelena v vitke tokove prelita grozno pošast valovita strašna besno po meni hlastà — se me ovija — grabi duši me, mori me...

— Jezus Marija!

''(Odmor.)''

== XIII. prizor ==

''(Za odrom: z one strani Ljubljanice)''

Ambrožev glas: Hej, hej! alo!

Volbenkov glas: Hojo ljudje!

Urbanov glas: Saj tone že.

Volbenkov glas: Tam v curku plove.

Barbara in Maruša: ''(pridrvé iz koče)'' Kaj pa je? Kaj se godi?

Ambrožev glas: Iz mesta... vaša... se gospođičina... topi...

Barbara: Rešite jo! rešite jo!

Vid: Prepozno bo! jo že zanaša v tolmun.

Barbara: France! Marija sveta! o!

Maruša: Že slači se! — France, ne hodi! Lepo te prosim.

Gašper: Je že v vodi.

Miha: Kot sulec plava!

Vid: Mah na mah — da jo prestreže.

Gašper: Toda vraga! Že tok divi jo preko prag.

Barbara: Zgubljena je! — o groza, strah!

Tone: Zagnal v vrtinec je zaliv.

Miha: Glej, roko belo dviga se in tone —

Gašper: Ali zdaj poglej!

Tone: Obleke kos —

Miha: Jo že ima! Za rame jo drži —

Maruša: Moj Bog!

Vid: Oba zgrabilo in požrlo je brezdanje brezno.

Barbara: Marija ti usmili se! Moj sin, moj sin!

''(vije roki)''

Maruša: France, France!

Gašper: Saj sta že tu!

Tone: Oba sta tu!

Barbara: O hvala večnemu Bogu.

Miha: Le sem France!

''(Ambrož, Volbenk in drugih kmetov, kmetic in delavcev je vedno več.)''

Ambrož: Kako krepko valove reže!

Gašper: Skoraj bo —

Volbenk: Je že pri kraju! Čakaj! Koj ti skočim na pomoč!

Jože: Postoj, ko čutiš tla pod seboj —

Barba: ''(ponosno, srečno)'' Moj preljubi sin!

''(Nekaj kmetov odhiti k strugi.)''

Maruša: ''(veselo mu maha z roko)'' France, France!

Barba: Na mah jo položite, Vid.

Anka: Kako je bleda, kakor zid.

Volbenk: Bojim se, da je že mrtva.

Matevž: Stresite jo!

Reza: In jo drgnite!

Mefa: Da oživite jo morda —

Gašper: Že diše zopet.

France: ''(vskličeno ob vodi neviden)''... še živi! Za hip odprla je oči.

Barba: Zahvaljen bodi sveti bog! Pred kočo gor jo prinesite!

Maruša: ''(zlobno)'' Ej, kje je pa sedaj otrok?

France: Po vodi oče ga lovi.

Volbenk: Pa pač zaman!

''(Lucijo prinese pred kočo.)''

Barba: ''(se skloni k utopljenki)'' Kako ti je Lucija moja?

Tone: Kmalu bo spet dobra!

Katra: Toda... vendarle — kako se je zgodilo to?

Špela: Kako? — Nesreče ni bilo —

Maruša: Torej je sama v vodo šla —

Volbenk: Da, res je to!

Ambrož: Saj midva sva s kovačem gledala oba.

Lena: Da samo sebe bi vtopila!

France: Kaj zbegan človek vse stori!

Gašper: Sedaj je dobro! — saj živi.

Maruša: ''(završči strastno)'' Ni dobro ne! Kar je storila, je velik greh in je zločin.

''(Odmor.)''

Lucija: ''(se zave, zamegljeno, sanjavo)'' Kje sem? — Kaj hočete, ljudje? O Barba, ti si? — Kaj je to?

''(Molk; vtopljenka se vjasnjuje.)''

Kje moje dete je? — moj sin?

Špela: Hinavka zdaj še vpraša: kje!

France: ''(vzhičeno ob vodi neviden)'' še živi!

Maruša: ''(završči strastno)'' Ni dobro ne, kar je —

Lena: Ki dete svoje je — umorila.

Maruša: ''(strastno)'' Morilka je.

Špela: Morilka — dvojna!

France: Da vas ni sram tako soditi!

Maruša: Ej, tvoja bol je preprosojna.

Urh: Tako je, da!

Lenart: Pred sodbo ž njo!

Jože: Pravici prosto zdaj stezo!

Barba: Čemu ste jo potem oteli?

Špela: Kaj treba dalj še govoriti!

Urh: Pošljite po beriče v grad!

Lenart: Na oder ž njo in vuz za vrat!

Mana: Saj že gredo!

Špela: Saj že gredo!

France: Kaj ste zverine? Ste zbesneli? brez duše ste, in brez srca —

Maruša: ''(porogljivo brzo vmes)'' Zato ga on preveč ima.

France: Da ni vam moči razumeti —

''(Lucija, ki ni doslej prav razumela situacije, ker so jo bila zopet vržena onesvestila, se zopet vjasni.)''

Lucija: Zakaj mi niste dali umreti?

Barba: Usmiljenje ljudje!

Maruša: ''(neusmiljeno, trdo)'' Čemu?

Lenart: V Ljubljano ž njo pred sodni stol!

Katra: Saj so že tu!

''(pokaže na beriče)''

Urh: Skoz prsi kol detomorilka pristoji!

''(Beriča prideta, stresta vtopljenko za ramena in jo polagoma postavita na noge.)''

I. berič: Le vstani, dekle, dvigni se!

II. berič: Podaj roké — takó — takó —

''(Sedeči roki svežeta in se pripravi z njo na odhod v mesto.)''

Lucija: ''(se vzravna kvišku, a se omahuje)''

''(grenko)''
Ah, tudi to! — Moj Bog — zdaj vse razumem. — Ni mi več težko. Kaj more biti boljše beden kdo, ki dano ni mu niti, da — umre.

''(Beriča napravita v gručo pot. Lucija se da odvesti.)''

France: ''(mehko, bolestno)'' Lucija!

Lucija: ''(se ozre nanj, mu pokima, hvaležno toplo)''
Hvala ti, France.

Zastor.

= III. ŠKRCAT IN BISERI. =

Pozorišče: Stari trg v Ljubljani, približno pred zatiskim dvorcem, z galnimi razgledi po trgu proti Tranci, in delnim po Florijanski ulici. Na levi rovtov z balkonom nad balustrado. Iz balkona vrata v sodno dvorano. Z balustrade, na kateri je glava vhod v mestno hišo, nekaj stopnic. Na levi ob hišnih vratih moli iz stene železna roka, držeč v pesti gol meč.

Na levo od rotovža mogočna lipa, pred njim star kamnjen vodnjak, nekoliko v stran kamen sramote. V dvorani se vrši krvava sodba, pri kateri zaslišujejo priče, ki prihajajo in odhajajo. Mestni pisar in z balkona vskličuje. Pred sodiščem ljudska množica: meščani in meščanke, kmetje in kmetice s Fužin, v ozadju plemiška mladež. Mestne straže, mestne sluge. Na desni v ospredju samotarji krčnik z vrvjo v roki.

==I. prizor==

I. meščan: ''(prisede k skupini meščanov)'' Sevé, vas najti je povsod! Kaj ni še sodbe?

II. meščan: Skoraj bo!

III.: Saj že pri zadnjih pričah so!

I.: ''(zagleda krvnika, in se ironično na lahko prikloni)''
Oho! S Sotelske so gospod, če vidim prav, že tudi tu.

II.: O kaj pa da. Mudi se mu. — Turčinu, če le voha kri.

IV.: No, saj je krščen!

II.: Kaj za to? Volk se nikdar ne spremeni.

III.: O kje? Krstiti moreš ga, a prekristiti se ne da.

I. meščan: ''(pokaže proti sodni dvorani)''
In zdaj konča naj ovco to?!

II.: Če bi Tomaž iz groba vstal...

III.: In videl to...

IV.: Njegov deklič! —

I. meščanka: ''(goličava)''
Visoko letal, nizko pal!

II.: Ni bilo drugega je nič,

''(škrbasta)''
kakor prevzetnost!

II. meščan: E zakaj prevzetnost? Moška je bila, ... ponosna ... rekel bi morda...

III. meščanka: Kako pa! Naj le gleda zdaj!

IV. meščan: Za vašo milost bo prosila!...

IV. meščanka: In tudi v cerkev ni hodila...

II. meščan: Vsaj toliko kot vé.

III. meščanka: In če! — samó nakit razkazovat.

I. meščan: Vi greste k maši — v cunjah, mati.

II.: Kot more kdo!

III.: Zato ti vrat ljudem svoj daš občudovati.

I. meščanka: Nesramnost to!

II. meščan: In vi zobé!

I.: Jezike dolge pa obe!

''(Meščanke ogorčene odidejo v ozadje, meščani se smeje umaknejo v stran. Njih mesto zavzamejo kmetje.)''

Kovač: ''(pride s Fužinarjem v skupino)'' Midva sva že opravila. Zdaj je France... Potem pa ti Maruša!

Maruša: ''(osorno zbadljivo)'' Da bi javila se sama, treba se mi zdi. Vse so se sklicali — le mene se branijo. A jaz povem ''(strastno)'' resnico čisto, vso,... gospodí!

Fužinar:
To mora vsak, kogar zadene.

Maruša: O, jaz jim že oč odprem!

Fužinar: ''(kafeteremu preseda njena zagrizenost)'' Miruj, miruj, in tiho bodi, in takih ne ubiraj strun. S kovačem tu... zbrasti sva jo videla samó midva.

Maruša: ''(s triumfom)'' A jaz! — Ko v svedru je tolmun jo vil... kako je črn gavran''(pomembno)''se preletaval nad vodo...

Kovač: Saj precej v smrekah... malo v stran... gnezdili vsako leto so.

Maruša: ''(temno)'' A krčal ni za prazen nič. Jaz vem, kaj ta pomeni ptič. Če čarovnice vmirajo, krog njih se vrani zbirajo!

''(Kmetje se osupIi pogledajo, majejo z glavo, meščani prično prisluškovati.)''

Oče ribič: ''(ostro)'' Kaj se ti blede? Kaj noriš?

I. meščanka: O čarovnica tudi še!

IV.: Morda...

II.: Zakaj pa vendar ne?

V.: Moj Bog!

VI.: O sveti božji križ.

''(se prekriža)''

Kovač: To babje čenče so samo.

== II. prizor ==

''(Prejšnji, pisar se prikaže na balkonu.)''

Fužinar: ''(pokaže na Marušo)''
Zdaj duši mir, zdaj je na vrsti.

Pisar: Maria della Costa...?

Maruša: ''(nestrpno)'' Tu!

Kovač: ''(meščanom)'' To vse ni nič!

II. meščan: Kdo je pa to?

Kovač: Rejenka ribičeva. V Trsti prevzetna najdenka...

Fužinar: ... rodu neznanega, ki je menila, da vzame jo domači sin.

Oče: E, pridna bila je, poštena —

Fužinar: Vendar si nista zarečena —

Oče: In če bi hotel jo fantin...

Kovač: ''(meščanom)'' Poglejte, pravkar je iz veže zdaj stopil — to je on, France...

I. kmet: ''(smeje)''... ki šel Maruši je iz mreže...

II. meščan: ''(gleda)'' ... ki zdaj korak je svoj pospešil?

Kovač: ''(prikima)'' Ta bil je tudi, ki je rešil takrat Lucijo iz vode.

== III. prizor ==

''(France, ki je prišel od zaslišanja, in Maruša, ki se je prerila skozi ljudi do stopnic, se srečata na njih. France se skuša mimo nje zmuzniti.)''

Maruša: ''(grozeče)'' Le svoje vpiraj v tla poglede, ki njenih vpaljen verg goriš, in mimo mene brez besede, kot tujec nepoznan hitiš.

France: Daj mir in hodi svojo pot!

Maruša: ''(razburjeno)'' Mir naj mu dam? in krenem naj na svojo pot? Ste čuli zdaj? Kakó on govori z menoj. Ki bil nekdaj je ljubček moj.

France: ''(resno)'' To ni resnica. Nikdar ni, kot veš, iz mojih ust prišla le senca takega slovesa, ki mene nate bi vezala. Če si iz oblakov tja v nebesa dekle si samo most zidalo, si tudi samo krivo ti.

Maruša: ''(sarkastično)'' Jaz sem zidala za oba! Dasi nisva izgovorjena si bila, vendar tvoja žena postala bi, ve snnja vsa, da tujka ta ni k nam prišla. Odkar pa ta se je vselila, o več-emite mi, ljudje, s pogledi ga je omamila, in otrovala mu srce. Prečarala mu ga do dna zločesta čarovnica ta.

''(proti balkonu divje strastno)''
A če je voda ni hotela, ko bil nedolžen je otrok s teboj, naj vitez vesel se tvoj! — ti — boš — gorela!

''(Plane v hišo, France se zgubi med ljudstvom.)''

VI. meščan: Ta ženska kar strasti besni!

Kmet: Kaj hočeš? To je laška kri!

== IV. prizor ==

''(Pisar na balkonu.)''

I. meščan: Zdaj tiho!

II.: Mir!

III.: Tam na pomol pisar je stopil... kliče dol...

Pisar: Gospod Andrej grof Modruški?

VI. meščan: O tega lehko teden dni pozivlje še.

VIII.: Pa ga ne bo!

Pisar: ... grof Modruški?

Ljudstvo: ha! ha! Ga ni! Ga ni!

Pisar: Gospod Andrej grof Modruški?

I. plemič: ''(ironično)'' Ne nadlegujte ga, ljudje.

2.:''(smeje)'' Da dosti nimate nikol!

3. plemič: ''(izzivajoče)'' Mar ni vam ljubica dovolj, da razloži vam in pove —

1.:Kako se grof je izpljuval —

V. meščan: Ušivci! Jezik za zobe!

''(Vse potegne meče in navalí na plemiče.)''

II. meščan: Kdo bil je to?

I.: Pobè predrzno!

III.: Počakaj, koj vtrojim mu krzno.

VIII.: Prokleta plemiška drhal.

Krvnik: ''(ki je zasledoval ves čas pazno dogodek ironično)'' Jaz sem samó, samó — krvnik.

I. VII. X. meščan: Iz mesta ven!

VIII. II. XII. meščan: Proč z naših tal!

Ljudje: Hej straža! Straža!

''(Straža poseže mes, loči bojevnike in porine plemiče na desno v smeri proti St. Jakobški cerkvi.)''

== V. prizor ==

''(Sodnik in par dvanajstnikov se prikaže na balkonu.)''

Sodnik:
Mir ljudje! Ne dajte se zavesti od krvi, da bi nad glavo zmagovala. Strastém kaj malokdaj gre hvala, Navadno pa jim kesli sledi.

Volbenk Orehovec: Gospod sodnik, imate prav! Vendar povsod so dane meje Dobroto je — vele — sirota, in vzrok svoj vsak ima pojav! A da bi k škodi še sramota nad nas prišla, — in da se smeje zlohotno ta, ki mi v obraz je — pljunil,... ne prenesem — jaz.

Meščani: Tako je! Da! Mi tudi ne!

II. meščan: Po mestu krog popivajo —

III.: Nas noč in dan izzivajo —

VI.: Žene nam zalezujejo, kot jagnje volk —

IV.: Potem pa se zveri še posmehujejo!

Vrban Boš: Gospod sodnik, in zdaj svoj glas naj dvignem tudi jaz do vas, prijatelj rajnkega Tomaža. Kdo kriv je vprašam, da med nami do kamna sramote straža gaz dela danes? da stoji najboljši naši vseh pred vami hčera najdenke zadaj hi? da nanjo čaka tam krvnik? Kdo kriv je, o gospod sodnik? Prijatelju se oddolžujem in zapeljivca obtožujem pred svetom vsem, meščani vi!

Ljudstvo: O tak gospod ni kriv nikdar! Da, ta je kriv! Tako je stvar. Kar njega naj obesijo! Naplejte ga na koló!

Sodnik: Zaman besede plameneče, moj tesno omejen je krog. A ki nihče ni uteče, je sodba, ko bo sodil Bog.

Vrban: Da, sodil bo! In ko obéh bo tehtal krivnjo, jen z ločin — nov: mene, tekel, fuzarín — spoznam bo lažjim, nego greh
njegov, ki sodbe zanja ni. Zato pa tudi dobro vem, da govorim iz srca vsem, če prosim zanj — milosti.

France: Ne, ne! Nič milosti gospod! za to siroto vseh sirot, samo pravice malo, in malo le usmiljenja, da led bi raztajalo,
krog vašega srca. Če res pravica slepa še tudi gluha bi bila, in bi beseda lepa odmeva v duši ne našla, — oči odprite vsaj,gospodje dragi in gospe, poglejte in povejte, ste videli od njenih kdaj bolj žalostne oči?

IX. meščan: Dovolj tega! — Dečak miruj!

I.: Nikar nad njim se ne huduj!

III.: Ti si zaljubljen fant!

==VI. prizor==

''(Prejšnji brez sodnika. Lucija, krvnik za njo. Maruša, ki se zgubi med ljudmi.)''

Rabelj: Kdo? Kdo je to, ki jo ženo na kamen v halji sramote? In res naj bo? da bivala bi duša temna v podobi tej rajsko zori? Mar čar je pekla? Kar gledajo moje oči? V mrak meglen ves naokrog zavita se mi zdi, a kamor je njena noga stopila, se je megla umaknila, in vse je svetlo. Odkod ta luč svetla? Iz motnega olja ni vstala, iz luže močvirne ni vzšla! Kako se bi v taki krasoti razdiviti mogla, da dali je čudesa niso neba. In če že telesa lepoti bi vladala duše tema, pa vzvišeni sili te boli zagospodovati nikoli ne mogla bi tema srca. Za čelom tam polnim miline zločinskih ni misli tkanine kdaj mogel zapresti si vrag; in ustni z zlobam ostale vsekdar neprestopen so prag. In da bi kdaj mogle vmazati te lilije njenih se rok, iz blata da mogli kdaj vstati ločkvani njeni bi nog? Za to so prenežne, prebele, in davno bi že iztehtele, da vanje kanila se je kal.

Lucija: Božjega Mati Sinu! Daj da sramu žgoča redčica, ki biča mi lica, vso me zalije, vso me pokrije; da kot oblak plašču enak temnóškrlaten v se me zavije, in da me skrije, ščit blagodatén v moji sramoti, v kateri drhtim, v kateri medlim, kakor da stala bi v grešni goloti v množice sredi, od koder pogledi nje neizprosni merijo — perijo v revno telo, in muki neznosni s kruto slastjo dušo izročajo smrtno-bolnó. Sveta Devica, usmili se me!

==VI. prizor==

''(Prejšnji; sodnik s spremstvom na balkonu.)''

Sodnik: Zagovor tvoj naj čujem zdaj. Imaš pojasniti še kaj?

Lucija: Ničesar več! Če greh mladost je, — sem grešila, če greh je vera, — sem grešila, in ah! — če je ljubezen greh težko in silno sem grešila.

Vem, da po tem ne vpraša pravica trda vaša. In kaj naj pulj lehák besede odtehta tamkaj, kjer dejanj svinčena peza govori, ... da ni iz čustev, nad in sanj, iz misli, strasti, zmot in bede usoda jih človeška sprede, in vrže megél v val zgosti.

Kjer dež pohleven je zemljó napojil in napolnil strugo, čemu izbrala pot bi drugo potoka, rek tok in val? A tam, kjer je vihar divjal, in zgnal vode je v veletok, in vse preplavil krog in krog, kjer dere, lomi ruši, trê, da vse pod njim pogiblje, mrè... kaj mar mu struge je, bregóv, okopov kaj, in kaj jezov?

Zanj mej in mer nobenih ni — na d njimi je — in sam je vse — kot so nad zakoni — sveta, in bodo — zakoni srca!

Kakor nevihta, kakor povodenj je name prišlo? in zlilo in pokopalo me je pod seboj. Jače od volje človeške je naše srce, zublji peklenski, luči nebeške v njem plamene.

Nad njim pa je On, ki vse vé, ki vidi tudi v moje srce, in čegar sodbe se ne bojim. On je z menoj! Vi pa sodite grešno telo!

Oče moj! V tvoje svete roke izročam svojo dušo mlado.

==VIII. prizor==

''(Prejšnji brez sodnika, ki odide v dvorano.)''

Krvnik: ''(jo usmiljeno gleda)'' Ah, te tvoje bedne oči so ena sama temna solza bridka, solzi, ki na tebi blisči, ti roža moja vitka. Morda je same grenkosti, bridkosti strupena, ta solza ognjena.

O da jo morem in smem vzeti, poljubiti in izpiti, in umreti mesto tebe... Lucija!

==IX. prizor==

''(Prejšnji. Na balkon prikoračajo mestne sluge, eden od njih ima v roki drobno palico, drugi srebrno sodno žezlo. Sodnik s sedmimi svetovalci stopijo do ograje, na kar prične sodnik čitati sodbo.)''

Sodnik: Mi Luka Novak, kot svobodno izbrani sodnik in notranji prisednikov svet dvanajstnikov ljubljanskega našega mesta, po vesti najboljši sodeci obtoženko sno narodejstva podtaknjenega oprostili, sicer pa spoznali jo krivo, in sodbo izrekli na — smrt.

France: Nič ne žali! Nič se ne boj — ''(ob Luciji)'' Ne obupuj! jaz sem s teboj.

Ljudstvo: Na smrt! Obsojena na smrt.

France: Gorjé! To zmota je strašna.

Maruša: ''(divje)'' Naj žrelo jo požre pekla!

II. meščan: Ta divja strast!

III.: Ta črt!

IV.: Ta črt!

Posamezni: Zdaj v stran prepl! In red in mir!

Sodnik: Premotrili vse smo, in kazen do meje omiljeno skrajne, velimo izvršiti tako: Vodite to grešnico revno na Friškovec venkaj na polje, da sodi pravični jo meč! Potem pa krvnik na grmadi sežge naj telesne ostanke; prah in pepel njen naj zbere in naj ga po reki raztrosi tam, kjer je — grešila nekoč. Šibica zdrobljena, sodba izrečena? ''(Vzame paličico, jo prelomi in vrže obsojenki pred nogo.)''

Ljudstvo: Smrtna sodba izrečena... 

Sodnik: Lucija Škofova, si razumela? 

Lucija: Sem. Hvala vam, gospod sodnik. 

France: Lucija čuj! 

Maruša: ''(s satansko zločestim veseljem)'' In bo gorela! ''(zmagovita)'' Če živa ne, pa saj mrtva! ''(k Francetu sovražno)'' In tezgadi daj se z njo! 

Meščani: Proč s tabo! besna furija! Iz mesta ven! Naprej! ''(bereta Marušo v stran)'' 

Sodnik: Krvnik! Izročam ti obsojenko! ''(krvnik se neodločno približa z vrvjo v roki, katero bi moral obsojenki vreči krog vratu, in omahuje)'' 

France: Ne loti se je! proč roko! Zla lastni hrani zanjko vrat. Lucija, čuj! — nič se ne boj — Jaz čuvam te — Lucija: ''(žalostno)'' Zdravstvuj France! ''(hvaležno, prisrčno)'' če rodni ne, po srcu — brat! 

France: Lucija! Straža: Proč! Umakni se — Naprej! Na Trančo! Idimo! ''(Franceta, ki se nekoliko časa ruje s stražo, sunejo v stran, obstopijo Lucijo in krvnika, jih vzemo v sredo in odidejo proti Tranči. Ljudje se porivajo deloma za njimi, deloma se razidejo. France sedi na stopnicah, gleda za njo in joče jeze in žalosti.)'' 

France: ''(obupano)'' Nebeški Bog! Odhajaj! Gre! In jaz brez vse moči, sem — tu! ''(pokrije si obraz z rokama in krčevito joče, ko pristopi oče, in ga strese)'' Oče: ''(mehko)'' France! Daj! pojdiva domu. 

=IV. NOTTURNO.=
''(Ječa v Tranči, v katero prideš skozi težka z železom obita vrata po stopnicah iz pritličja. Na desni malo zamreženo okno v precejšnji višini, na levi ob steni kamena klop, ob nji na steno priklopljena navzdol spuščena, surovo obdelana mizna plošča. Na nji vrč, kruh in nekaj jedil v lončenih posodah. V kotu par šopov slame, blazina in posteljnina. Ko se dvigne zastor, je čuti iz daljave pritajen korak na posavah mestnih godcev. Takoj nato zvoni iz manjše daljave večerni zvon avemarijo. Večerna zarja se tekom akta prelije v mrak in temo.)''

==I. prizor.==
Lucija: ''(V sivi halji, železje na rokah.)'' Že h koncu se nagiba dan, poslednji dan... Skoz okence žari nebo... in v zlatu se tam zunaj koplje dol in plan... in solnce tone za gorami. Ljubljanice mi pod nogami šepetje tiho leni val. Piskači s stolpa so vrhá že odtrobili svoj horal, in s svetega se Jakoba razlega fin večerni zvon. Ave Marija! Ne daleč proč od tam, kjer bron nočoj drhti njegov, stoji košata lipa, zubori iz curkov bisernih vodnjak, pršeč rosi na tisti tlak, kjer deklica nedolžna ž njim tedaj sem prvič se sestala, in ž njim plesala. Tam prežil — ''(strastno)'' kot strela mi vtrezdil Krim — pa tudi sodbe mrki ris! ''(trezno)'' Kaj mislila sem, ko je niž in onih svetlih dni vesela potekla, da bo besnel v plamena plamenih nekdaj, ko tilnik moj bo trl in mlel! ''(trpko)'' In zdaj? Izprazniti trpljenja kelih sem morala do dna. Če kaplja zadnja v njem je še zastala — kaj naj pomeni ta? ''(vdano)'' A tudi njo posvetim tebi moj Andrej! In po tebi, glej nevtéžno koprnim in v železje vkovane, stezam svoje roke po tebi. ''(iskreno)'' ki ljubi neomajno te moje srce.

==II. prizor.==
Lucija in Mati. ''(Mati in hči se objemeta in jočeta.)'' 

Mati: Ti revica! 

Lucija: Ne jaz! A ti! ''(jo pogleda od nog do glave)'' Kako si se mi posušila, kar oče je umrl! O vem, da tudi smrtjemu zakrivila sem smrt. 

Mati: ''(plaho, se bori sama seboj)'' Poglej, preljuba hči ... In zdaj od tebe tudi ti odhajaš! ... Sama naj ostanem, ter ob njegovem naj preranim ... in tvojem svežem grobu še preživljam težke svoje dni odslej naprej ... 

Lucija: ''(bolestno – naglo)'' O mati! Ne! Mati: ''(se ojunači)'' O pač! ... In vendar ni še vse zgubljeno. Še mogoče je rešitev ... hčerka bi ... kako! Lucija: ''(bridko)'' Rešitev? meni? — Ah življenje ne more biti opróščenje samo za mene, — to je smrt samo. 

Mati: ''(proseče)'' O ne govori mi tako. Poslušaj! ... ''(odmorno)'' ... Ko sinoči (obotavljaje od tod ... domov ... čez Žabjak, in zavijem v Pasju ulico ... ''(hoteno, odločno)'' iz njenih senčnatih ožin, tam, ... kjer se ulico od pot slaneti ... v svetli mesečini ... ob dveri ... naše hiše vsem ... ... moža ... zamotanega ... v plašč ... Kaj hoče tu? ... in ... Kdo je to? se ... vprašam ''(naglo)'' Niti poznati nisem mogla ga ... v bližini ko me govori: »gospa, — če mi dovolite ... bi z vami govoril par besed samo.« ... zaradi vaše hčere ...« Kdo ''(si hoče pridobiti časa z raztegnjenim pripovedovanjem)'' pa ste? — »Gospod tako povem vam vse ... mi reče ... ali smem? ... V imenu božjem! — pa vstopite! Takoj bo luč! — In zdaj hodite za mano! ... »Hvala, dobro bo tu v veži ... zamec, skromno ... gost v zadregi ... moj odvrne ... tajni, klobuk si sname širokokrajen ... in ko ... nanj pade pramen ... prost, ''(naglo)'' obraz zagledam razsvetljen ... 

Lucija: ''(razburjeno)'' Emilijan? Kdo?! .. Kdo je to? 

Mati: Sam ... vedno pravi ... Milan ... si ... Lucija: ''(trpko, mrko)'' Zadosti jih je eden sam. ''(Odmor.)'' Ta, ki je došel ... ljubá hči ... bil ... oni ... s. Sedal ... je planil, ''(kratek mučen odmor)'' 

Lucija: ''(plane kvišku)'' Kdo!? ... S Sedla!? ... rabelj! ''(dokajšno, grozavo)'' O Marija usmiljena! Čemu? 

Mati: ''(žalostno, resno)'' Lucija! ''(proseče)'' vrsnici zadnjo mojo nado! ah, glej življenje svoje mlado, in moje v njim! Če sebe ne, se usmili svoje matere. 

Lucija: ''(odločno)'' In kaj storim naj? Kaj želiš? 

Mati: ''(obotavljaje)'' Saj ... morda tudi sama ... veš da se po pravdi ... in postavah, že hočeš lehko oprostiš, odtegneš sodbi se krvavi — 

Lucija: ''(ki preide študijo, trpno)'' Ne boj se! ... vse izreči smeš! 

Mati: v stiski, plaho) ... če ž njim, ... če ž njim ... se ... poročiš! 

Lucija: ''(ironično)'' Torej me je pri tebi snubil! 

Mati: ''(priprosto)'' Ne! — Pravil je, da te je ... vzljubil, ko stala si na trgu tam ... in prosil me, da te pripravim, da pride na poset pa sam ... 

Lucija: ''(odločno, trezno, stvarno)'' Dovolj vsega! čemu sanjivim se pravljicam bi vdajal mož — saj kri manj rdeča ni od rož. Življenje moje mi izpalo samo, ker ... dete ... je ... končalo — še drug me, hujši ... greh teži, ''(no brez trpkega sarkazma)'' ki milostno mu dan izbori pred smrtjo in sramoto mi —! močno srce — moja samomor! ''(Odmor.)'' 

Mati: ''(rezignirano)'' Torej ni mogoče te oteti? Lucija: Ne! in si tudi ne želim. 

Mati: ''(obupano)'' Saj meni mesto ni umreti ''(sklene roki in pogleda proti nebu)'' nebeški Bog, daj ... te rotim! ''(odide plaho, skrušena in potrta)'' ''(Ječar prinese motno gorečo svetilko, se usmiljeno ozre po obsojenki, odide počasi in odpre vrata krvniku.)''


==V. prizor.==
''(Lucija. Rabelj.)''

Rabelj: Pravkar sem videl mater tvojo ... kot senca zbegnila plašna v solzah, molče je mimo mene — in jaz ... poznam usodo svojo.

Lucija: Če jo poznaš, čemu prihajaš? — Ni tvoja ura še prišla — Mar da na muki se naslajaš, prečudna slà te k meni žene? Ah! daj umirajočim — mir.

Rabelj: Težko ga dà, kdor s am ga nima. Kdor žeje mrè, kaj mar mu žrtve, če v skali sami sluti vir? In če vzbuditi treba mrtve ko čuvstev vse preplavi plima, slovo si vendar pribori. ''(refleksivno)'' Kar danes jaz sem, kar si ti — vse je življenje zagrešilo... Neurje me v dežele vaše je dečka divje navalilo.

''(trpko)'' Siroto pa neversko skor končati z mečem ni kazalo. Kam torej ž njo? — In če jokalo z besedo isto je gorkó, kot vam je dana, mi srce — ostal sem turška zver! — In kdo naj bo mu oče in rednik, če ne — krvnik!

''(bridko)'' Tako med Volovec in Grad na Sedlo tok me je zagnal usode. — Tamkaj je pomlad dni mojih mračna odcvetela, me z zagrenelostjo prežela, in tam sem to, kar sem, — postal: zaničevan šàpa, ki izvrši, kar drugih boljših srca in glave izvršiti brez sramú vele.

''(sarkastično)'' Sevé si z rok odečiš — križ a da opereš si srce in vest in dušo — ''(trdo)'' vode ni!

Naj sodi Bog! če res moj greh tako je velik. — A v nočeh brez spanja, ko čuvaj raz Grad je klical ure, ... tisočkrat razmišljal sem, če res ne gre, kot drugim, tudi meni mal kotiček saj na solncu; če utrinka drobnega samo ni sreče zame. ... In dejal sem si: da vzamem tod slovo, da čudes ne velja čakati, da srečo mora vsak iskati, sam z volje smelo si rokó! ... In vendar sem ostal!

Tajinstvena in čudna sila me zadržavala je tod. Ne vem zakaj, kako, odkod prišla je name — tu je bila! Prinesel sem jo že s seboj morda iz juga! ... Narod moj, ki v sužnosti vzdihuje kruti, rad mnogo sniva, mnogo sluti ... Jaz ... sin njegov, ... ''(da odtmev sebe, in da vstrpim)'' ... sem prav tako v neznosni, divji svoji boli ubežal v sén, ... in slutil ... tebe.

In dàsii nisem prej nikoli te vzrl, — trpeči tvoj obraz v valovih bujnih tvojih vlas se vendar zdi, da ga poznam, da gledal sem od nekdaj vanj, ah, da v spominu ga imam še iz otroških svojih sanj.

Dà, isti trpki je izraz krog ustn sencil nji i obraz, ki še spomin jedin svetal iz davnih dni mi je ostal: o zlata moja mati ti. Spomin, nikdar pozabljen in nikjer!

O vem, o vem, če še živi, kako bi te vzprejela, na prsi te prižela, Lucija tebe, svojo — hčer. Ne pomišljuj, — podaj rokó —, in prej kot luna pomladi se v drugo, čez plan, vrhè na jug pot nama skupna gre. Ne hóti, da jo hodim sam!

Lepo je tu, — a lepši tam. O ti ne veš, kako lepo! Kjer šume naše šelesté kjer reke naše z gor drvé, kjer v kolobarjih pod neba svodovi temnosmodrega ponosni orli krožijo, jih širijo in ožijo, kot straža sprepletavajo planin se naših, v doli pa citrone razcvetavajo, oranže po brdéh žaré, in trte sok medén rodé; kjer večna se pomlad smehljà; kjer naju nikdo ne pozna; kjer prošlost vsa, — le težek san na veke vse je pokopan. Lucija! — tam — ne reci: ne! — življenje novo so začne, in z njim pomlad cveteča, tam tudi nama srcá, Lucija, se vsvete!

Lucija: Besede čula sem, in sem spoznala da nikdar moči ni človeka ubiti v nas! .. Udaril si na skrite zdaj srca strune, .. ali jeka — pa v globocini duše mi razrite več kroj ne izvzvala. Potrgane so strune v nji! Kako bi tvoj je glas vzglasila, kako bi v tvojo se vživila, ko davno vse je v njej mrtvó, in vse pustó in vse temnó ... v puščinji zimski večna noč! A v tebi je življenje moč v tej kasni prekipela uri, ki čarobni v nji nosi ključ, da v svobodo odpreši se duri. Na nebu solnce, v srcu luč, noč za seboj — dan pred seboj — kaj bi z menoj?

Rabelj: Kaj bi s teboj? S teboj, ki v silni svoji boli srce nesrečno k tebi moli, ti blažena si med ženami, Ti! Ti! moj solnčni san! Ah v tebi sami vzblesteti moj le more dan! Brez tebe zame več ga ni — brez tebe groza je noči strašná samó, in večna bo.

Lucija: In ti se bojiš te noči? in drhtiš pred njo? In ljubezen tvoja ne sveti v nji, in me ali samo? Kaj naj ti povem? O, bodi mož — in ne obupuj —! ''(odmor)''

Rabelj: In to je vse, Lucija, čuj! — kar moreš reči mi? Tako naj grem?

Lucija: ''(po kratkem odmoru)'' Ne, ne! Tedaj, ko želj se ti vresniči čud, ko hrepenče ti oko zagleda tvoj domači kraj; ko stojiš ... spet na rojstne gruda tedaj — se spomni mene, — in izroči ji pozdrave moje. In ko na očevine tleh, na prsih matere se svoje spet prvič odpočiješ izgubljeni sin, in solnce sreče zablisče v očeh, o naj tedaj ti zaigra, po licih zdrkne, pade na tla, na domovine tvoje sveta tla med njim in tebi — v moj spomin. ''(mu poda roko)''

Rabelj: ''(poklekne prednjo in ji hté poljubi roko)'' Ah, v tvoj spomin? O kar imam živeti dni, od njega živel bom samo, na uro to. In zdaj v slovo ... odpusti! Hvala ti Lucija! ''(se ostrmi)'' ''(odide potrt, pogleda se enkrat otožno nazaj, in izgine za vrati. Odmor.)''

==VI. prizor.== Lucija. France. ''(S suknjo pod pazduho, ogrnjen z ribiškim plaščem, v katerem nekaj skriva.)''

France: ''(prostodušno, iskreno)'' Lucija!

Lucija: ''(vzradoščena)'' Ti si France? ti nisi me pozabil?

France: ''(resnobno)'' Ah, kako bi te, ko mislil več in bolj sem nate v teh mesecih, kot prej kdaj...

Lucija: ''(grenko)'' Ah name ... name, ki poznat vsi težko grešnico me zdaj.

France: ''(možato)'' Kaj mar mi sodba in ljudje; ''(prisrčno)'' merilo moje je srce.

Lucija: ''(toplo)'' Vem, da si blag prijatelj moj, in vedno dober bil z menoj.

France: Kaj dober?! — Kot si zaslužila. Ni bila vaša hiša dom moj drugi? In si pozabila, ko oče je obolel, mati — ''(se prehiti)'' ničesar zabil ti ne bom —

Lucija: ''(odklanjajoče)'' Naj! ne govori dalje France!

France: ''(se ne da motiti)'' ... in mar se ne spominjaš več, ko ribe v hišo sem prinašal, in s srcem vedrim, vesele se nate, kot na praznik svet, od vas potem domov gredoč sem na klobuku za nageljji še blažen tvojimi ponašal!

Lucija: ''(resno, zamišljeno)'' Da, to so bili lepi časi.

France: Najlepše pa v vsi vrsti let je bilo za veliko noč, ko v divnem, bujnem svojem krasu razcvetala se je pomlad. Ah, da, takrat vsi, vsi ste: oče, mati, — ti — k nam na Fužine v vas prišli.

Lucija: ''(otožno)'' Zakaj raz mrtvi ta zaklad, zdaj pozabljenja prot odgrinjaš?

France: ''(otroško)'' Ah, da takrat ... ''(še se spominjaš?)''

Kako gorelo ti je lice, kako svetile se oči, ko prve trgala cvetice si po ledinah krog vasi. V zaspanih zvončkov tihli roj, v trobentice ž njim prešerni boj, v Marijinih srajčic sred vrta, v vijolic črede krog mejá je čudobajno pastrice ročica ti posegala, in kot metuljček bel — vesel po cvetju ti je begala. Lucija! mar si pozabila? ...

Lucija: Ne, Nisem! ... in saj veš cvetice sem od nekdaj zelo ljubila.

France: ''(veselo)'' To vem. In glej, zato ''(izmota šopek iz plašča in ga ji poda)'' prinesel šopek sem ti zal, iz njega rožnkravt dehti, ljubezen živa v njem gori, in rožmarin ...

Lucija: ''(tesno, žalobno, mrko)'' Ah, svoji bedni prijateljici ... zdaj ... v slovo poklanjaš ga ... pozdr ... v poslednji it!

France: ''(živahno)'' Ej, ne Lucija, ... ne tako! Pozdrav življenju ja ti prinašam iz prihrankov svojimi ... in kar ... zložili skupaj ... smo ... doma podkupili nočne sem ... stražarje. Kosmačev Gregor, njih glavar, je Zavogljan, in me pozna. In prav tako se za denarje nam Vrata Pisana odpro. Sicer stori, prinesem čásam, pa makov sok, kar treba bo. S tem mislim zadnjo sem zapreko za plot pognal. V najhujši sili zagrabil tudi bi za nož.

Tu imaš pilo! (z njo cepili železje si ... in tu obleko! ''(razmota zavitek oblek)'' na begu pa kmetica boš. Ko ura pojde na enajst, bom tu. In ko dvanajst, ležati mora davno že za nama mesto. Med borjem Volovca si cesto izberiva na Laze tja. Tam čaka brž brod. Čez Savo brž — čez Dolski kot, v gore naprej! In glej, ko nju dan pozdravi novi, Grmače skalne že vrhovi leže za nami, in pod nogami v dolini sniva še Drtija. A tam za njo, — sred šum — v Pečeh — za jamo vem na skalnih tleh — o tam na varnem boš Lucija.

''(Kratek odmor. France jo gleda vprašujoč, zmagovito.)''

Lucija: ''(rezignirano, a gorko)'' Na vsem kar mlada sesanjala, je glava ti, prisrčno hvala! ''(skoro materinsko)'' Vendar, moj mladenec dobri moj ... ni noči iti mi s teboj.

France: ''(presenečen, strmeč)'' Ne greš z menoj? Ne greš Lucija?

Lucija: ''(mehko)'' Dobrota, ki srce ti kiti, me s težo cepe ni ubija in vendar moram odkloniti, kar tvoja mi mladost ponuja. Če tudi danes vest se ne probuja, pa vendar kes ne izostane pozni, ko meni ne bi se izcelfle rane, in ti bi predramil se v blodnji grozni. ''(Odmor.)''

France: ''(nekoliko potrtjen, potem sanjavo)'' O koliko razmišljal sem o tebi! — Sam ne vem od kdaj ... Ah, ko žarel je dan vonjav, gorak, svetal krog mene: lesovi in goré zelene, zoreča polja plodovita, kjer ob modrico drzni slak prižet v objem tesan vasuje, in v ognju ljubosumnem mak razpaljen strasti se hudeje; in rázor poje: pet — pedí — po cvetni ajdi vse šumi; in čričkov godé zbor ubran; metuljev trop valhjà pijan; in spevov sladkih gaj zveni ... uhó se siltlo, okó je žejno pilo ... a prevzeta od vse divote in krasote s slepoto in meglo odeta — zavest spoznala moja ni, ''(pomiluje)'' ''(kar drugih davno že zavzele so oči)'' da dne brez solnca ... ni!

Lucija: ''(v mislih na Andreja)'' Ga ni! — o vem.

Lucija in France: ''(duet)''
Ga ni! — In vendar kaj vé o tem skrajnčkov v višavah polet, kaj vé na trati pisani cvet, in kaj metulj ob njem?
Cvetó ... dehté, pojó, ... vrvé odprte vesele do mrakov turbinah, in se radost beléga dné: ker solnce jim v srčecih drobnih, prižgalo sami je dan!

Lucija: ''(otožno)'' Naj noč jim nebena ga ne vtopi, naj čas ga nobèn jim ne zruši!

France: ''(sanjavo)'' Tako pijan svetlobe svetle v duši, in polno tihih pesni v nji — kaj bilo mar mi je vprašanj? ''(z očitkom, grenko)'' Iz vrta rožnobajnih sanj tuj moral me vik je in krik, za tebe vzdramiti me strah.

''(zamakneno)'' Potem ... je v mojih rokah ležalo drobno tvoje telo, revno in smrtnobledo tako ...

In vidim te še, ... kako si odšla bedna in ... samotna vsa, Krog belih rok poženje vrvi, ... In čujem jo še, ah, kako živo tvojih nog drsajo, medlo stopnjo trudnó.

''(razburjeno)'' O čujem, čujem, — kako vode šumé, slapovi grmé, Kolesja cvilečega stok in vzdihi duši valovita struga ... in kladiva težka fužinska bijó zamolklo ... trdó ... za zamahom zamah.

''(možato)'' A hujša in težja od njih padajo kladiva druga na tvojo nesrečno glavo. O groza, o strah!

Pod ónimi zemlja se stresa, pod temi pa moje srce. In tedaj je postalo tvoje — moje — gorje. Zazijal je pekel, in odprla so se nebesa — in koprena je pala!

A glava je zakričala: Ne, ne! Ni res!

''(milo)'' Ali srce je v prsih zadrhtelo, in kako: struna na goslih zaihtelo, in vse spoznalo, in vse priznalo, in vzvalovilo v vroče strasti neokretno silo svojo kri. in vprašalo: In res? ni — res?

In pal je jez ... Srce ga je porušilo vroče, vedoče, ... Lucija, ... kaj si mu ... ti!

Lucija: ''(vse v obupu)'' Dali ti nebó mu govoriti brani!

France: ''(slovesno, pobožno)'' Kar solnce prostrani poljani, da cvete pod njim in živi, kar pticam nebeski svodovi, in ribam studeni valovi, to meni, Lucija si ti!

Lucija: ''(presenečena, zbegana)'' Pod križem tolikih bremenom naj svojim naložim ramenom razmučenim še to najtežje zdaj? ''(Francetu, grenko)'' Nesrečno moj prijatelj, o zakaj ni vse, kot bilo je, ostalo, zakaj se daljni srce spalo?

France: ''(nežno)'' Ni moglo, ni moglo, Lucija! o tebi je sanjalo, ... in se ni zavedalo ... ah, morda se celo v rahlih, plahih slutnjah balo, ... da ne bi ... izpregledalo. Toda — ko je tista ura prišla, in je potrkala nanje, se je predramilo, in si razložilo krepko sanjo v — spoznanje, si ozarilo svojo mladost, in si razkrilo svojo sladko, tiho skrivnost, ''(vzklikajoče)'' da te ljubi, ljubi! Lucija!

''(refleksivno)'' Ah tedaj je to srce vzgorelo, ko kres, na gori zapaljen, v plamen strm v ljubezni bujni razcvetelo v en sam se rožnat grm. Na tleh otroških zlatih dni mojih in tvojih Lucija je vskil, z bridkostjo trpljenja tvojega sem mu gnojil, in s solzo usmiljeno svojega, sem mu zalil.

In pognal je v popje in se razpel, in v dišečem žaru se razcvel, da zdaj v plamenih živih ves gori. Kot je nekdaj tam grm gorel na gori sinajski, in zdaj gori, in zdaj žari, bo gorel, in bo žarel, do konca dni, Lucija!

Lucija: ''(potrta)'' Kaj naj z bogastvom vsem brezdanjim tvojega srca, ki mi ga sipiješ pred noge v trenutku tem storim?

''(rezignirano, otožno)'' Usahnlo, mrtvo moje je srce, ... in jaz kakó, naj se ti oddolžim, nevednica, za vse, ne vem.

France: ''(ognjevito)'' Ti in nevednica! Svetnica, ki ni na tebi sence greha ni pokoriše se in trpiš za greh tuje, mučenica! Ah glej, jedina je uteha mi vera v te bila v teh neznosnih, dolgih, temnih dneh.

In če s krvjo se uroki res bila omadeževala, pa pezo stokrat s solz potoki, s krvjó si srčno si izprala!

Lucija: ''(stvarno, skoro trdo)'' Iz riznice zaklad zajel si bogate čiste duše svoje, in lastne bisere nadel si samo na sence bede moje. Ne varaj sam se! Mimo zmot na jasno, trdno kreni pot!

France: ''(obupno vije roki)'' O daj, ne zavrzi tega srca zaupaj ljubezni njegovi; pomisli, da nate sem v žanci gorjá, da z boli neznosne okovi, kot strah in obup jih rodi, prikovan, da z dušo sem celo nesrečno ti vdan, da nisem ves svoj, da sem tvoj!

''(koprneče)'' O ti, saj si dobra in blaga, da blažje in boljše od tebe ni — o daj mi sijati svoje oči, ne podi spred raja me praga. Kako naj brez tebe na sveti, odslej bi še mogel živeti? pogrešati tvojih belih lakti, pozabiti tvojih globokih oči, ne diviti zlatu v tvojih se vlas, in že duše izbrisati tvoj si obraz v grudi preseljen tiho v tebi ... in vse ... ki lepša, kot ... mavrica si nad vodo, kot rosa je v jutranji — zarji — ''(vrže se na kolena)'' ah ... kot sveta ... devica v — oltarji.

Lucija: ''(presenečena)'' Usmiljeni Bog! ... grešiti nikar! ''(s strahom, strogo)'' Nesrečni otrok, — ah, vstani vendar — Kaj govoriš ...? ''(Odmor.)''

France: ''(jo meri nenkrat nezaupno)'' Ah, ... ti se srdiš? ''(odmor)'' ''(bridko)'' In nimaš ... zame ... rešilne besede? Lucija! in mar ti ni moje nesreče in bede? Lucija! ''(strastno)'' In hočeš ostati? Ne maraš bežati? — Lucija! ''(Odmor.)'' ... in torej naj ... grem? —

Lucija: ''(izmučena, proseče)'' Ne morem ... ne smem!

''(Odmor.)''

==VII. prizor.== ''(Prejšnji, menih odpre vrata in gleda.)''

France: ''(rezignirno, grenko)'' Prišel po nebesa sem ... pkla temó ''(ogrne plašč, da se pripravi na odhod)'' odnašam pa v duši strti ... in če je življenje hotelo tako — saj bodiva združena v smrti...

''(trpko, mrko)'' ''(seže po nož, a zagleda meniha, roka mu omahne; gre povešeno glavo proti vratom)''

Lucija: Ah! svoji nikdo ''(tolažeče, rezignirano, dobrohotno)'' ne more uteči usodi...

Menih: ''(na pragu)'' ... Mir vam bodi!

France: ''(grenko)'' Mir? Da mir temè! ''(Krohota ubèli.)''

Lucija: ''(v težki grozi)'' France! France!

=V. GOLGATA.=
''(Moríšče na Friškovcu. Na levi strani v ospredji splošno znamenje — zidari križ. Zadaj na desno grmada, pred njo oder, na kateri vodi par stopnic. Na odru kol, stolica. Čo, vrvi v tleh pred tokom par železnih obročev, pred njim z žapenjem nepokritja kosa. Na desni sredi mala kamenita klopica. Na desni v ozadju par vodmotskih bajt, sicer pa razgled preko severnega, ljubljanskega, deloma z gozdiči poraslega polja, z griči in predgorjem, tja na Savinske planine. — Zgodnje jutro.)''

==I. prizor.== 

''(Meščani, meščanke, ljudstvo iz okolice, čakajoče na sprevod, v katerem ima priti obsojenka.)''

1. meščanka: Kakó hladnó, je jutro.

II. Mene kar mrazi...

III. Jaz vsa se tresem —

I. Da z zobmi šklepečeš!

1. meščan: Meni pa tako se zdi: vaš mraz je strah samó

2. ... Razburjenost ...

II. meščanka: ... deco lehko da!

I. Mar ni to groze kraj? Vrvi?

II. Vešala, kolesa, ognja meča?

I. Ta Friškovec?

III. Za vse sveta zaklade semkaj ne bi šla po noči.

1. meščanka: Ah, si ti boječa!

III. Že prav! A tukaj vendar straši ... na teh s krvjo opitih tleh.

II. Posebno v kvaternih nočeh.

2. meščan: ''(skrivnostno)'' Naj vam povem — ''(pomigne, naj gredo v stran)''

II., III. meščanka: Besedi vaši sledimo —

I., IV. meščanka: Dajte, govorite!

2. meščan: Stopimo v stran — in poslušnite! ''(umikajo se v stran; na njih mesto stopi druga skupina)''

''(Med pogovorom odstopivše skupine pride na oder France v pomečkani, povaljani obleki, razkuštran, neprispan, z mrakotem, bled, vpadlih lic, čisto propal; bolj pred se, potem nervozno prste na rokah, sede, se zopet dvigne, zopet sede, napravi par korakov sem in tje, in obstane topel v nemem obupu končno ob klopki.)''

==II. prizor.== 

''(Prejšnji, France.)''

France: Ah to je bila noč, ki si izmisliti ne more je hujše satan sam, ne drug je razigrati kot pekel! Kot da iz kleških jam škorpjonov voj na bore telo bi moje vsul se smel; bi vame kač zažrlo se tisoč, in se razpelo po telesu, in grizlo, vrtalo po mesu, po žilah mi rojilo in vlaknéh, suvalo, žgalo po kosteh, z jezikov škapinj preklanih uhó vbesnilo luliičavo, in s kladvi svojih glav tenkó udarjalo mi po možganih, — in z ognjem žéhi in klešč zobóvi — s sleči sokovi in otrovi, mrcvarilo srce medlo —!

Da, strašna noč! Ko sem s stopinjo vdiračo med grozom močvirnim drl, ko me na živem mesu žrl je volkodal, in me dušila je móre peza; ko škropila prhoga je s krvjo me vročo... V daljavi medli ... zar krvav krog mene ples pa vrtoglav kresnic in isker se žarečih... sov, risov in mrtvaških glav! — obrazov čudnih, spk, potvor! In vmes ječanje in škripanje, perot nevidnih prhutanje, ljudi, zveri pošastnih zbor! ... A iz gomazni se glasov vseh teh poraja, vstaja vse čas — en glas — Kot bučen stok grobov, kot burje rezek pisk, kot vidre satanskih blizg, strupen kot vik svojorji sred polnočnih host — in vsiljiv in grabljiv kot ščuke zolev in trnka lovna ost. In ta glas — se ves čas grohoče — stoče, vzdihuje — vprašuje:

Zakaj tako? Kako in odkod je prišlo, da ni hotela s teboj? Zakaj tako — fantič moj?! Strašno! Strašno! In zdaj sem tu! in vprašam: čemu?! čemu sem prišel? Kaj me je prignalo, ko zame končalo je vendar vse in ga ni več mostu med menoj in teboj! O Lucija, Čemu? — Čemu?

1. meščan: ''(pokaže na levo)'' O glej — gredo!

2. Pravkar zavili so na polje.

3. meščanka: Kako se smili žival mi bore!

II. In zaprti rešitve vsak je pot.

III. Morda ... pa vendar ne!

''(France se vzbudi iz svoje odrevenelosti in prične prisluškovati.)''

II. meščanka: Kako da ne?

Skupina deklet: Grozna je smrt, strašna!

III. meščanka: No, če jo rabelj — poroči — je svobodna, se govori —

IV. In pravijo, da v istini je snubil zanjo...

France: ''(razburjeno)'' Kaj? Kako —? On je poskusil se pri nji? ... In snubil jo? ... ''(progrozljivo)'' Ah da! — tako! Zato pogled moj, ko se vračal sinoči je iz ječe, plačal s pogledom mrkim je takó! Zdaj vem, kaj meni je ostalo. — Zdaj mi je jasno marsikaj! Pred mečem se odloči naj — Zato torej! ... Je — li mogoče, da za me niti vero malo ni bilo, kjer ljubezniv tvoje pa jaz zasanjal sem — morjé.

''(obupano)'' Ah, zakaj si mi to storila? Zakaj si ubila moja mlado, zvesto srce?


''(Sprevod: oddaleč mestne straže s helebardami, na čelu mestni praporšček. Za njimi bratovščina spokornikov v raševini in kapucah. Potem bratovščina smrtne groze Jezusove s križem in mučilnim orodjem. Mestne straže drugi oddelek in ječa. V sredi Lucija, ob njej menih — za njo krvnik in njegov pomočnik, prvi noseč na rami dvoročni meč. Mestni sluge, par malih mestnih svetovalcev v črnih, za njimi r: j dvanajstnikov v rdečih talarjih. Mestni st: g sod: m zzelom. Za njim sodnik v rdečem talarju, obrobljenim z zlatom in zlato verižico krog vratu. Mestne straže tretji oddelek. — Ljudstvo. — Prišleci se razvrste krog odra; ob stopnicah obstane rabelj in postavi meč prede. Pomočnik stopi na oder.)''

Bratovščine pojo: ''(Dies irae ko pride sprevod)'' — Quid tunc miser sum dicturus, quem patronum rogaturus, dum vix justus sit securus!

Menih: Čez brezno skoka se ne boj, brezmejna milost je neba, naj z roso svojo te navdá ki pot se ti odpira raja, kjer že nasproti ti prihaja

Lucija: ročice steza, koprni, da združi v gloriji s teboj nedolžni otročiček tvoj — In zdaj pogum, preljuba hči! Velja! Saj mi v življenju bil mi tuj — naj tudi v smrti se obnese. ''(ko gre po stopnicah mimo rablja)'' A ti prijatelj moj, zdravstvuj, in roka naj se ti ne trese! ''(Ko stopi na oder, se ozre naokrog, dočim pripravljajo pomočnik vrvi, halo itd.)'' Ko solnce gre umirat, zatonit v nočne teme, poljublja s poslednjimi žarki ljubeče doli in gore. Ah, v zadnje slovo poslednjikrat tudi poljubiv naj žalostno ravni vas zelene, vas solnčne planine in tebe ti biser, srce domovine, ti bela, ponosna Ljubljana, neznatna, neznana, in ljubljena vendar tako. — ''(v trenutku slabotnosti)'' Kakó, kako je vse prišlo? Moj časi so se stekli, moja ura je odbila. Dolg naj plača moja kri — Reci: Kam si me vodila, Kam, o kam, ljubezen ti!

In vendar kaj bilo brez tebe, ljubezen, bi naše srce? — Kaj bila usoda človeka? Kot megle in sence medlé.

Tercet ''(skupno)'' Lucija, krvnik, France: A ti ljubezen, ti si vse! Tema si luči, luč temè! Si blaženost nebeška, in ti njegov pekel! Pokoja brez miru žibèl, željá in sanj vraljivi most, bolesti slast, slasti grenkost, veselja jok, obupa smeh, Ti zlá krepost, krepostni greh, Ti lestva nad in grob po njiov, ti lek gorjup, sladk otrov, ti vere nomajni zid, ti ljubek vir, in val srdit strasti in koprnenja, ti zmisel ves življenja! ti luči čar si, ognja žar, moči slabost, slabosti moč, ti naših src si luč in moč vse si ljubezen ti! Ko rož opspe se tvojih vrt, srce zagrne večna noč.

ljubezen je mrtva! pozdravljena kraljica smrt — izpita čaša je do dna — Nad silo tvojo sile ni, in kjer ljubezen ne umiri človeka srca — kot dete ti ga umiriš, usmiljena gospa! O pridi pridi sladka smrt! ljubezen me rešila ni — usmili se me ti!

Lucija: ''(stoječa na odru)'' Jaz sem pripravljena. Kaj naj storim?

''(Pomočnik se ji približa, in ji hoče zvezati roki.)''

Sodnik: Poteka čas krvnik! Ne mudi dalje se, in končaj svoj posel —! Kaj odlašaš se ... si čul?

Rabelj: Da, čul, gospod sodnik. A da ustrežem, moral biti, če angeli cel ne, cel ne vrag, bi pol obeh — le človek ne, ki more, kakor vi čutiti, ki more kakor vi ljubiti — In — jaz, sem človek, vendar — le!

Sodnik: Kaj naj bo to? govori jasno!

Rabelj: ''(bridko)'' Kdaj za izpoved je prekasno? A grešnik ž njo odlaša vsak. ''(odmor)'' Ko davi sem na rame meč zadel in se na pot odpravil, ves svoje sile sem zastavil, da zmagam nad seboj misleč: Preveč moči sem si prisodil, za križev pot, ki sem ga hodil, za križ, ki vanj preli sem meč. In kar trpel sem in trpim še za — krvnika je — preveč.

Sodnik: Temnó je vse, kar govoriš.

Rabelj: ''(razburjeno)'' Pa bodi luč! Osvobodim naj se! Pribijte me na križ, sam se ne bom, — ne morem se. Ne morem! — Proč s teboj! — in naj se ne dotaknejo roké te moje več — in najmanj zdaj! ''(vrže meč po tleh)''

==III. prizor.== 

''''(Opatica nastopi s spremstvom ter ostane v ozadju)''''

... ko moral bi končati njo, ki vreden nisem, da bi ji nogé objeti bele smel, ''(se vrže pred Lucijo, ji objame noge in jih skuša poljubiti)'' s poljubi jih ljubezni blazne moje!

Lucija: Jaz sem na koncu svojih sil! — ''(v zadregi)'' da zadnje hipe mi teži tako! —

France: ''(ki je ves čas mrko gledal na obsojenko in rablja, skoči proti odru)'' ''(ironično)'' Teži? — Ne! ne! Naj jih sladi ''(strastno)'' z otrovom volje mlesti svoje, in kot v poročne naj noči sopari srce zanj tvoje zadrhti, ko pred nožice belokože obožuje položi v zamolklo plamenečem žari srca ti svojega mokrocvetoče rože.

''(stopi do ležečega krvnika, ga z levico potrese za desno ramo in ga dvigne v toliko, da si gledata iz oči v oči)''

''(sarkastično)'' Daj! digni žéni se, odmêni nevesta čaka, drugovi in svati! odprija naj se na stežaj! natrósi rož po meče žejni trati, in trajici zeleni poljube tiste svoje blazne daj! ''(bliskoma zdere nož izza pasu, mu ga zarine v srce in odskoči zopet v ospredje)''

Rabelj: ''(začudeno)'' Kdo? Ti? Da tako oči tudi moré? Zadel je srce, in smrtni obliva me znoj!

Lucija: Moj Bog, kaj storil si, France? —

France: Ti vprašaš še? udova ti neporočna! In vendar žena izgubljena, ''(mehko, bridko)'' kakó, kakó sem ljubil te!

Ljudstvo: O glejte, kaj ljubezen vse stori!

Rabelj: Umiram! — In prav je takó, da padel sem v prah pred teboj! Saj lepó in sladkó je izdihniti in umreti ob tvojih nogáh, o Lucija!

Lucija: ''(pristopi k umorjencu)'' Izhrepenel si, izkrvavel si —! In meč usmiljeni ti tvoj iz rok je pal! Kakó, kakó si nad menoj se kruto maščeval, rešitelj rešeni ti moj!

France: A mene — ni odrešil — in meni ni utešil ognjene žeje v prsih mi po njej!

Sodnik: ''(straži)'' Kaj se pomišljate? Naprej! in primite zločinca! Ne! Človeka se ubijati ne sme, in bodisi, da je — krvnik.

France: ''(cinično)'' Gotovo je, gospod sodnik! Vendar loviti in soditi se jaz ne dam. Sem svoj sodnik, sam svoj krvnik se sodim sam. ''(Se zabode in pade ob klopí na tla.)''

Lucija: Mogočni Bog! France! Nesrečni ti otrok!

France: Razbit ob skalah brod je moj — a ti srčé v slovo zapoj kot na vasi nekdanje dni: Ko ležem v volno tratvico in nagrem trudnó glavico, se zmislim tebe zvezdica, se zmislim tebe ljubica.

Dokler si mi sijala ti, sijale srečne so oči, kar si zašla, je pa temà, in luči ni, in sreče ni, kaj bi iskale še oči? naj jih zaprem — in naj umrem! ''(Umrje)''

Lucija: ''(ki je pokleknila ob njem in se razjokala)'' Izdihnil je in šel, ki v njem je bilo luči toliko, da usvetlje je megle njegovih sanj pred njim: očem, otroški veri vdanim pa načarala čudesne svore pomladi, cvetja, zlate zore, ljubezni mlade polne vse — in na zatonu pred nočjo, kot vešča mrka, zlosudna oblila z zarje jih krvjó! Zdaj sanjaj v miru, duša blodna! ''(Kleči ob njem kot okamenela)''

==IV. prizor.== ''(Prejšnji. Opatica z dvema nunama in slugo.)''

Opatica: Lucija!

Sodnik: ''(jo zagleda in se obrne)'' O Nives, mati prečastita. Vi bili priča ste...

Opatica: Da vse sem čula, videla ... morda umela tudi, ko so skrita razgrinjala človeka srca se brezdna strašna pod vrhovi najvišjimi, ki luč neba zlati jih najbolj čista in svetla.

Dovolj je groze in krvi! Grobovi zapro naj žrela svoja. Od vicedoma oproščenje ''(poda pergament sodniku)'' prinaša ji obljuba moja.

Sodnik: Ohranjeno ti je življenje, pomiloščena si, Lucija! Bog sam je bil s teboj!

Ljudstvo: Ljudje, hvalite in slavite nebes in zemlje vsi gospoda!

Sodnik: Lucija glej! Očuval te je angelj tvoj — podarjena ti je svoboda!

Lucija: ''(topo)'' Kaj hočem z njo. Za žive le svoboda je samo.

Opatica: Lucija!

Lucija: ''(vstane in zagleda opatico)'' Ah, vi ste — mati, ste prišli ... izreči skoraj se bojim ... da enkrat — vidim — še oči ... njegove v vaših!

Opatica: Slédi jim! če bile zablode vodnice ti nekdaj, ko so zvabile te v vihar morja, pozabi in zaupaj se jim zdaj, ko te povedejo v miru pristan in rane ti zacelijo srca. Ki meni je v pokoji dušo samostan prijazna, tiha ti odpira vrata, in jaz na novo pot podajam ti roko —

Lucija: ''(po kratkem boju)'' O mati prečastita, mati zlata! Naj se oprem na njo in naj sledim tem ljubljenim očem. In če na prsih vaših se spočijem snom...

Opatica: ''(jo objame)'' Hči draga moja! — Semkaj na srce! — In naj bo pozabljeno vse gorje, in kar je bilo, vse! In odpuščeno vse... Tako nebesa so hotela, — ker mnogo si ljubila in trpela.</text>
      <sha1>h5e1au598b7xjn8hrxc1fzzpx5k9p16</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223801</id>
      <parentid>223800</parentid>
      <timestamp>2026-04-20T07:15:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <comment>/* V. prizor. */</comment>
      <origin>223801</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="83493" sha1="6o44zk2pzb5o9mdcmcpts6sxr5ewmrb" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Rože ob potu
| normaliziran naslov = Dramska pesnitev v petih slikah
| avtor = Ivan Robida
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski narod 1924}}'' 
| vir = dLib {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

Dramska pesnitev v petih slikah.
''(Vse pravice, osobito pa pravica do predbebde in uglasbitve pridržane. — Napram odrom rokopis.)''

Osebe:
Tomaž Škof, vrvar in meščan ljubljanski.
Cecilija, njegova soproga.
Lucija, njiju hči.
Trine Kosanec, ribič na Fužinah.
Barba, njegova soproga.
France, njiju sin.
Maruša, rojene Marija della Costa, rejenka pri Kosančevih.
Emilijan, reče Milan Vučečić, mestni rabelj.
Marija Nives Agata, grofica Modruška, sedaj mati Timoteja, opatica samostana v Mekinjah.
Geza Nagy, pisar in faktotum grofa Modruškega.
Luka Novak, mestni sodnik.
Urban Boš, meščan ljubljanski.
Volbenk Orehovec, meščan ljubljanski.
Andrej, kovač,
Ambrož, fužinar, ''(oba na Fužinah.)''

Menih, mestni pisar, mestni sluge in stražarji, berič, ječar, rabeljev pomočnik itd.
Prisednikidvanajstniki notranjega sveta, člani zunanjega sveta, meščani, meščanke, plemiči, kmetje, kmetice, fužinarji, kovač, delavci, bratovščinarji itd.
Čas: leto 1450. — Kraj: Ljubljana in okolica.
Med vsakim dejanjem, izvzemši zadnje, ki se vrši drugo jutro po četrtem, poteče kakega pol leta.

=I. DRHTEČI LAN.=

Meščanska soba vrvarja Tomaža Škofa. Na obeh straneh okna v ozadju velike vrata, vodeča na stopnice in manjša, vodeča v drugo izbo. Sredi sobe miza s stol, omare, skrinje, sklednik s cinasto posodo in majolikami, preproge, cvetje. Ob oknu v kotniku dva stola, mizica in skrinja. Ob nji kolovrat, preslica. Na stenah nekaj svetlih podob, platenin, mrež, prej in predav. Na stolih mati in hči. Večer se dela. Proti koncu prizora pripravlja hči mizo za večerjo.

==I. prizor.==

Mati Cecilija: ''(skrbno poizvedujoč)'' In ti? ti ljubiš ga zeló ... zeló?

Hči Lucija: ''(premaguje se)'' Oh, draga mamica takó — ''(vnem, da ni prav,)'' a se mi zdi, ''(sramuje se)'' da bolj kot ljubega boga...

Mati: ''(karajoče)'' Kdo teh besed te je učil? Ko misel sama greh bi bil!

Hči: ''(vzhičeno)'' Jaz sem njegova ... čisto vsa ''(prostodušno)'' in on je moj!

Mati: ''(pomilujoč)'' Je tvoj ... je tvoj ...? Povej kakó...

Hči: Kakó... Takó, da poroči, čim preje me.

Mati: ''(oprezno)'' Če le ne motiš se, dekle!

Hči: ''(jasno)'' O mamica, poslušaj me! ''(važno)'' Ko lani sva iz cerkve šle ... na Svečnico, ... sem opazila ''(v zadregi)'' ga v prvič, da z ... nama gré. ''(raznežljivo)'' O velikí sem noči z njim, saj vé ... pa prvič govorila ... In od takrat ... ah, naj molčim! ... z nakladi je obšul mi svoje ljubezni mlado srce moje, kot jablan s cvetjem bujnim svoja tla.

''(tesno)'' Če usta vžrala bi ta, če bi legale te oči... ''(vstane, odkimava)'' Moj bog, saj to mogoče ni!

Mati: ''(resno)'' Pomisli kakega rodu. Pomisli kakega stanu je on, pomisli, kdo si ti!

Hči: To sem mu rekla tudi sama —

Mati: ''(pazno, napeto)'' In on?

Hči: Vse megle je razgnal; glavó mi vzdignil je z rokama, v oči se vgreznil in dejal, da dvom ljubezen vsako ubija, da strup najhujši je srca.

Mati: ''(po kratkem odmoru, ne brez ponosa)'' Ljubljane bele vseh hčera najlepša ti si, hči Lucija! In to brez cene tudi ni! Če le ljudje njegovi bi ne segli vmes! ... Tako je bilo, ko sta pred dvajsetimi leti — in morda več! — hotela vzeti se doktor Peter Munitillo in teta tvojega — Andreja ... grofica Nives Agata. On moral v svet je, — ona pa je kot novica Timotea tedaj vstopila v samostan; in lepi sen jo bil končan.

Hči: ''(odločno)'' Kaj bomo revne me žene; ah, z žensko hoté, storé. A on je — mož, — in veže ga beseda viteška, prisega.

''(po kratkem boju in pomišljevanju izvleče prstan z nedrij in ga ji poda)''

In glej, v poroštvo dneva tega, ko se zaroči je z menoj, obroček zlati drobni ta sam mi nadel na prst je moj!

Mati: ''(presenečena)'' Ah — krasen — prstan! In kakó žari rdeči v njem rubin!

Hči: Ljubezni naj žareče bo njegove — je dejal — spomin.

Mati: ''(sanjavo)'' Zdaj vidim, res te rad ima... ''(zamišljeno)'' In če vse dobro se konča. Na zimo bila bi poroka. ''(vzhičeno)'' Posestva bi prišla ti v last, gradova dva ti pod oblast. Ti sama pa, — gospa visoka, v sijaju, časti se blesteča, in vsem v zavist! O kaka sreča! V baržunu, svili bi hodila, v kočijah svetlih se vozila — se misliti na vse ne smem!

Hči: ''(veselo objame mater)'' In ne res, ko meni se potem vidva preselita z očetom? —

Mati: Ah — dà ... z očetom! — Vendar prej nčesar vedeti ne sme, dokler pred vsem nevesto svetom ne proglasi te tvoj Andrej. Naj oče le za prstan zve, ugane kòd ga je podaril, pa bi kot strela vmes udaril, posebno zdaj, ko tedne že skrbi težke moza more, da hodi tih — in nem okrog. Usmili se nas ljubi bog!

Hči: In pošlji nam svoj blagoslov!

Mati: Čuj, oče je že tu! Njegov korak je to...

==II. prizor.==

''(Prejšnji. Mojster Tomaž.)''

Mati in hči: ''(nekoliko vezano)'' Dober večer! ... ''(Mati odide po večerjo in jo prinese na mizo.)''

Tomaž: ''(temno, zamolklo)'' Dober večer!

Mati: ''(skrbno)'' No, kaj ti je, da še pogleda ne besede za ženo nimaš ne za hčer?

''(Tomaž hodi s težkimi koraki in mrkim čelom molče po sobi semtertja.)''

Hči: ''(se mu hoče približati)'' Preljubi oče...

Tomaž: ''(zlovoljno)'' Pusti me!

Mati: Jed skoro razhladi se v skledi.

Tomaž: ''(temno)'' Ne bom večerjal!

Hči: ''(proseče)'' Daj, prisédi samó ...

Tomaž: ''(rezko)'' Že prav! Le jejte same!

Mati: ''(v skrbeči slutnji)'' In ti ne boš? ''(odmor)''

Hči: ''(tiho)'' Jaz tudi ne! mi ne diši. ''(Odmor.)''

Mati: ''(vstane)'' Pospravi! —

Hči: ''(tiho, vezano)'' Ne ti! — Naj prestane zame... ''(Pospravi, odnese pribor venkaj.)''

==III. prizor.==
''(Tomaž, mati.)''

Mati: Dalj z molkom tem me ne pokori! Kaj ti je vendar? Zdaj govori!

Tomaž: ''(rezko in grozeče)'' Počakaj, da se vrne hči — potem ... vprašam!

Mati: ''(slabotno)'' Vprašal boš?

Tomaž: Da! Vprašal ... oče bo in mož... odgovoré pa: hči in — ti.

Mati: Kaj naj to bo?

Tomaž: ''(sarkastično)'' Takoj izveš! In hip le potrpeti smeš, kjer jaz več tednov sem trpel, in čakal.

''(Hči se vrne, pogleda očeta od strani boječe in plaho, ter se približa materi, ki je zopet sedla v kotnik. Odmor.)''

Tomaž: ''(se naenkrat ustavi pred njima)'' Zdaj sta tu obe; in vprašam vaju, če vidve morda pojasnite mi stvar: kaj danes v drugo že imel iskati je popoldne pri meni rateški pisar?

Mati: ''(malodušno)'' Kakó naj veva to midve?

Tomaž: ''(kratek odmor)'' Čemu li njemu bi vrvi? A če gospoda kdaj blago za rabo svojo potrebuje, ga tam naroča in kupuje, kjer svoj hrbet krivé pred njo. Tomaž ga ni in ga ne bo! Poznam te! Vem, da je takó.

Mati: ''(laže)''

Tomaž: Če torej veste, da ni stez med njima tam in med menoj — pa ne, da morda kako čez razpeli vi bi med seboj.

Mati: Tomaž!

Hči: ''(osupit)'' Preljubi oče moj! ''(Odmor.)''

''(Tomaž obe ostro meri.)''

Tomaž: ''(ironično)'' Tako torej?! Vezi so tu! A zdaj poprašam, kakšno so, da z njimi mogle brez sramu v oči bi zreti, mi lehko? Bi mogle to? Govori hči — čestita ... modruška ... grofica!

Mati: Pomiri vendar se Tomaž! —

Tomaž: ''(proti ženi ironično)'' Ah ti! — ki čisto vest imaš, ki nisi vedela zato, potuhe nisi ji dajala! in možu si na strani stala odkritó in zvestó, in res? O ti že govoriš ti nese! in več še, ti miriti smeš!

''(grenko)'' Čemu sedaj besede prazne? Da preje raje bi na razne glasove pazil bil prikrite, zbadljaje temne in očite... A žal, da nisem jih umel, dokler skrivnosti razodel ni danes v krvi mi Lovrin...

Hči: Sodar? — Sovražnik stari naš?

Tomaž: Prav ta, Cecilija! ... »Tomaž! — pohleven zlobè reče mož — »po vročem dnevu lep večer! sedaj pač več krvi ne boš vretenčil menda, ko ti sin rodbine take jemlje — hčer.« Kaj bilo to je sveti bog? Ob mizi vse se muza krog — V trenutku prvem ostrmim, a v mesu želo — zakričim: »kdo jemlje hčer: govori dajka — rogate vrže mi nazaj: »kdo jemlje jo, to vemo mi — če vzame jo — pa modra ti?« In kar sledilo je potem?! ... O ti ime pošteno moje!

Mati: ''(mreče)'' Poslušaj, oče: ali smem zdaj govoriti jaz? Poglej! vse bo še dobro ... saj takó hudó to ni, če dva mlada človeka res se ljubita... Pomisli vendar!

Tomaž: In kakó!

Tomaž: ''(ironično)'' Se ljubita! Res ljubita!

Hči: Gotovo, oče!

Tomaž: ''(ironično)'' In potem? —

Mati: Ko si osvobodi rokó, potem jo vzame za ženo — Me poroči!

Tomaž: ''(pomilujoče)'' Verjel očem, ušesom ne bi svojim skor! Res, čuden ve ste ženske stvor! in bolj se lehkovernost vaša. Kar želje vam gradov zgradi, na skalah vaši sanj stoje — Kakó? — nobena se ne vpraša Hudó je, da ne vidi hči, a hujše, da si slepa ti! Kdaj ste še čule, da plemič med vami je izbral ženo? —

Mati: Zgodi se tudi to lehkó.

Tomaž: ''(ironično)'' Da, pravih bajkah kraljevič zasnubi možsko skro s celo! V življenju trdih dneh pa ne, In pa besede svoje kdaj meščanu dane, vprašam se, prelomil ni plemenitaš?

Pisar: Le mirno, mojster! — Menda ni posebej treba utrditi, da o zakonu govoriti še v sanjah mrzličnih ne gre.

Tomaž: Dovoli, in ne besede več!

Pisar: Pač! Gospod grof vam v poravnavo, popolno tu ponuja spravo, — za vse kar bilo, morda bo — beneških rumenjakov sto.

''(Položi mošnjo na mizo.)''

Tomaž: ''(radi nesramnosti osupel, ne najde takoj besede)'' To naj bo res? Či vidim prav? Denar za čast, ime pošteno, za kri, življenje izgubljeno? — Jeli mogoče? Slišim prav? O ti zavratna, verolomna, svojat, brezsramna plemiška, vsa brez vesti in brez srca!

Pisar: ''(nesramno)'' Beseda vaša ni baš skromna, izbrana tudi ne...

Gospod Tomaž...

Tomaž: ''(v naraščajoči jezi)'' Ej, slabo, slabo me poznaš, gospode čedne hlapec tak. Iz hiše vun! — naprej čez prag ti in denar gobani tvoj.

Pisar: ''(se stisne skozi duri, cinično)'' Svet glava, vsaka ima svoj!

== V. prizor ==

''(Tomaž sam.)''

Tomaž: Le moja ne! — Kaj naj storim? O mojih slutnji mrki svit! Kot sredi morja brod razbit v temi brez jamborjev, krmila, ko žene neizprosna sila viharja ga v propast, — se zdim. Kdo mi pomaga, dobri bog?

''(Se vsede na stol in zre mračen tožno predse.)''

O ti nesrečni moj otrok! Kako sem ljubil te, gojil, se rasti tvoje veselil, kot v polju cvetnem tihi lan v pomladi pozni zasejan vzbrstela in vscvetela si, v sé solnca kos vzela si, toploto si prelila v glas, luč v zlati lan pa v svojih vlas, ki cvetja modrega ti smeh njegov je plah drhtel v očeh.

In zdaj ne več? Ne več? Morda pa vendar ni vse izgubljeno? morda le ne! A eno je treba — jasnost!

==VI. prizor==

''(Prejšnji. Žena iz sosedne sobe, pozneje hči.)''

Mati: ''(rahlo)'' Tomaž!

Tomaž: ''(brezobzirno)'' Kaj hočeš ti? Morda imaš pogovoriti se z menoj? pogovoriti se z menoj? A zdaj dekleta sem — takoj!

Mati: Unesi se Tomaž! Pozneje govoriš jo —

Tomaž: Ne! ne! takoj! ž njo sem... Lucija!

Mati: prosim, glej —

''(Lucija se pokaže med vrati.)''

Tomaž: Lucija, hodi sem! Tako —

Lucija: ''(joče)'' Iz vsega prosim vas srca...

''(Dekle pade predenj na kolena.)''

Tomaž: ''(jo prekine, zagrmi)'' Resnico hočem zdaj! Kakó, razumeš, daleč sta prišla, govori, ti in — on?

Mati: ''(osuplo)'' Saj to vendar mogoče ni!

Tomaž: ''(ironično)'' Tako? Mogoče ni? — Naj govori!

''(Hči molči in se v tih strah.)''

Mati: ''(tišno)'' Lucija zlata — čuj! — Povej!

''(jokajoča)'' Odreši me dekle — poglej — jaz te rotim —

''(Hči kleče krčevito joče.)''

Tomaž: ''(čaka še par trenutkov, potem rezignirano)'' Več treba ni! Molče je govorila glasno več kot dovolj — in vse je jasno, da luči same je tema.

Mati: ''(glasno zajoče, vije roki in se zgrudi na stol)'' Otrok nesrečni, zavedeni!

Tomaž: ''(stori par korakov opotekaje se, se postavi potem pred hčer, se grabi za glavo in pravi mrko in temno)'' Temà krog mene je in v nji tema brezdanja in strašna. Pa bodi!... In naj že konča ta noč, ki v njo si me pahnila mene kruto kakorkoli, ... če molk in jok današnji tvoj kdaj hiši tihí tej zanalila življenja novega bi dan, pa tvoja ga je tek končan pod streho to! — Ta dom podrl se zate je — in otrok moj je zame umrl.

''(divje, besno obupno)'' Odprt je tvoj! Zdaj venkaj v noč! In vina gor, da, vina! vina!

''(Ubeži po stopnicah.)''

Hči: ''(se dvigne in plakajoče vrže materi na prsi)'' Mati! Mati!

ZASTOR.

= II. OZIMNA.  =

Prospekt: Razgled z levega visokega brega Ljubljanice pod Fužinami po reki navzgor, tako, da je videti odločno skalovje in slapove, deloma tudi zgornji desni breg Ljubljanice. ''(Reke same, ki teče pod bregom, ni ugledati.)'' Ospredje odra tvori breg. Na njem njivica, s katere vodi steza k strugi navzdol na levi. Na obeh straneh nekaj drevja. Pod njim na desni ribiška koča, za katero blesti skozi vejevje fužinski grad.

Pred kočo miza in klop. Ob koči razpete ribiške mreže, obešene po kolih, na stene naslonjena vesla, potiskari in druga ribiška priprava. Ob klopi priprava zibel. Ves čas čuješ iz bližine šumenje vode in bobnenje slapov, med katero udarja težko kladivo nevidnih fužin na otoku v strugi, in zven železo z nakovala.

Iz daljave buče zamolklo ljubljanske zvonovi, sem pa tje zagrmi tudi medlo kak topov strel z gradu v mestu.

== I. prizor ==

''(Na njivi Maruša; France poteguje veslo, oče popravlja raztrgano mrežo, sedeč na trinožniku.)''

Oče: France, jaz skoro bom gotov.

France: Prav! Pa pripravit grem za lov.

''(Zadene veslo na rame, se pripravi za odhod in poje.)''

France: En — dva — tri, en, dva — tri! vzdigni veselo, vanj se vpri! kot vodomec sice soln, živega srebra je poln, da po njem se meče, bliska, in srce mi v prsih vriskà. En — dva — tri, en — dva — tri ej, nad ribicem ga ni.

''(Hoče po stezi k vodi.)''

Maruša: ''(zbadljivo)'' Še čudo, da od doma greš!

France: Kaj ti je vendar spet, Maruša?

Maruša: In večje to, da sploh se smeš —

France: Ej, ti si pusta!

Maruša: Ljuba duša, zato pa ti saj nisi pust, in kot studenci vro iz ust besede ti, če govoriš s predivasto grofičnico.

France: ''(ozlovoljen)'' Kot z drugo vsako! Nehaj že!

Maruša: Že prav. A eno pomni le: ni zložna vsaka pot navzgor. In kakor mestni — tvoj ... peškór, tako se ... v to vobitnico je vel že marsikteri — klin!

France: ''(kafeteremu zabavljanje preseda)'' Ej, teci, neutrudni mlin! naj te ne motim v tem veselji — le jezikaj in pridno melji!

''(Odide.)''

Maruša: ''(preteče)'' Ej, ne razumem me France! ''(sama zase jezno)'' Kdo jo je klical? Proč naj gre. Dotlej ne bo pri nas miru...

== II. prizor ==

''(Oče, Maruša, Barba.)''

Barbara: ''(stopi iz koče)'' Kaj nista šla še?

Oče: Menda ne, kot vidiš!

Barbara: ''(gleda po cesti)'' Gledat sem prišla, če vedno še ne gre gospa. Kje se mudi? ''(jo zagleda)'' ah! — je že tu! Pozdravljeni!

== III. prizor ==

''(Oče, Barba, mati Cecilija, Maruša.)''

Cecilija: ''(vzdihne)'' Bog dober dan vam daj! Saj zame bil je hud.

Barbara: Zakaj? Kako?

Cecilija: Ah, nov in krut zadel je vdarec mi glavó. Glej, k vsej nesreči mi zboli se davi mož!

Barbara: Saj čudo ni!

Cecilija: Kaj pa Lucija? Ah sedaj seveda priti več tako pogosto možno mi ne bo!

''(Krčevito tihi, potem Barbí skrivoma.)''

In nekaj še! — pa bog ne daj, da zvedela Lucija bi —

dokler se nam ne umiri! — Bog resvice usmili se!

''(Gleda previdno krog sebe.)''

Kaj jo še čaka! ... Njen... Andrej... se danes... z drugo poroči!

''(Ihti pritajeno.)''

Barbara: Nebeški bog, pa vendar ne!

Cecilija: Tako je, žal. A ne povej, ne črhni niti ji besede. Saj umorila bi jo ž njo.

Barbara: ''(jokajoče)'' Nesrečno dekle ti! Samo ... če pomnim se, ko sem služila pri vas še, ... ko sem smuzila na rokah nekdaj... telesce drobno to nosila ... Moj bog, kdaj mogla...

Cecilija: ''(glasno)'' Tiho zdaj — ... in pojdiva ž njo noter...

Oče: ''(ki jih ves čas nemo opazuje)'' Da. Je itd! Gotovo čaka težko že.

''(Odideta v kočo.)''

== IV. prizor ==

''(Oče, delavci in delavke prihajajo po cesti mimo koče.)''

Jože: Oče Luka, vi pa ziblijete na stare dni, kot pravijo ljudje — ha! ha!

Lena: Zato ne greste rib lovit!

Oče: Hodite vrše se solit!

Urh: In kaj pa milostna gospa?

Mina: Spacirajo ali so doma?

Špela: Kaj žlahtna dela grofica?

Katra: Grofica Pepa ali Mica?

Maruša: ''(zbadljivo)'' Lucija, sladko je ime — To ve najbolje naš France...

Urh: Kaj res ti ženiš se pri njej?

Vsi: Oho France, povej, povej!

Oče: Li v cerkvi vam vele morda se norčevati iz nesreče!

Lenart: Nesreče? Z grofom se spečati — česti ni vendar bolj sloveče!

Vsi: Resnica to, ha, ha, ha, ha.

France: ''(divje)'' Če z veslom kdo želi po glavi — besedo še — in jo dobi.

Maruša: Zdaj čuli ste! — pa še tajji —

Oče: Ti babnica se plet mi spravi — Vi pa na delo! — Kaj imate postajati zdaj tu? Naprej! — Vsak zase skrbi — sebe glej!

Maruša: ''(vsiljivo)'' Vi mestnih ženščin ne poznate...

Oče: Zdaj tiho! jezik že zobé!

''(K Franceu)''
A midva pojdiva, France!

''(Oče in sin odkorakata po stezi z mrežami in vesli k vodi, dočim so se vaščani že preje razšli.)''

== V. prizor ==

''(Cecilija in Lucija stopita iz koče.)''

Cecilija: Bolan je, glej, in sam doma — Jaz moram iti! Vedi pa, da čim utegnem, pridem spet.

Lucija: Na mestu tebe — sam obet —

''(prisluškuje, ko zvonovi zvone, potem vznemirjeno)''
A kaj je to? — Sèm od Ljubljane... zvonové, čuj... svetnao zvone ... kako pojo ... kako drhté!

Cecilija: ''(v zadregi, navidezno omalovažuje)'' Daj, pusti jih — le naj brné!

Lucija: ''(trdovratno, nervozno)'' Zakaj? čemu? — čemu zvoné?

''(odmor)''

''(proseče)''
Daj mati! Ne odhajaj še! ne puščaj, prosim, me same. Ah, meni je tako težko, ah, meni je tako tesno.

Cecilija: Ne morem več se dalj muditi... Lucija, z bogom!

Lucija: ''(dobrikujoče se)'' Mamiča, kaj res mogoče ni, da priti domov bi smela —?

Cecilija: ''(resno)'' Ne, dekle!

Lucija: ''(poseže vmes)'' Ne, — da ostanem, mati! Ne! Samo, da vidim ga, samo za kratek hip ... zvečer morda, ko me ne vidi nihče...

Cecilija: ''(strogo, boječa se nadaljnih prošenj)'' To ne gre Lucija. Ah, ne zabi, kaj ga zagnalo je ob tla. In zdaj, če te zazre, pa zgrabi naj ihta ga, naj besen srdi... in bila bi njegova smrt. Potrpi! ni vseh konca dni; a zdaj, veruj, še rana nova razrvana jedkega otrova, preveč skeli in krvavi.

''(Hoče oditi.)''

Lucija: ''(strastno)'' Ti greš? — Jaz grem s teboj...

Cecilija: Nikakor ne! ''(mečje, a hlastno)'' Zdravstvuj, Lucija!

''(k detetu)''
Ti pa mirno snivaj, srček moj!

''(proti Luciji)''
Do svidenja in bog s teboj!

Lucija: ''(rezignirano)'' Pa z bogom... Tudi ona gre! in nič ne ve, da mi srce je celo ena sama rana vsak dan na novo razruvana od domov črva in vesti.

''(Se zamisli.)''

Kje hodiš, ljubček krasni ti? Povej, s čim sem se zagrešila! Da te privede, ure ni. in pisma ni, ne obvestila!

''(Odmor.)''

''(razburjeno)''
Kako, kako, bi bilo mogoče, da tvoje bi vroče od mene se moglo srce obrniti, kako pozabiti bi moglo na mene kdaj?

Ah, tvoji poljubi — tedaj! Kako so goreli, žareli, kot breskve rudeče dehteče meso, kako so kopneli na ustih, kot njenjega soka slasti.

In tvoji objemi, strastni in tesni, kot vinske so trte v goricah se vzpeli po meni v trepetu opojnomamečem, in v snu koprnečem preželi — zajeli medlečo so dušo in blazno telo.

''(Pokrije si obraz z rokama, ihti, vzame okroka in izgine v gošč na levo.)''

== VII. prizor ==

''(Maruša pride zopet na pozorišče, pleve in gleda sovražno za odhajajočo. Odmor. Potem pride lakaj.)''

''(Strež iz ropa. Artist postane pozorno in gleda proti mestu.)''

Lakaj: Povej, deklić, sem prišel prav? So tu Kosančevi?

''(Pokaže na kočo.)''

Maruša: Da, prav!

Kaj pa želite?

Lakaj: Mar ne biva pri njih ... dalje vas že ... dekle, ... ''(omlovoljujoč)'' no ... gospodinja iz mesta?

Maruša: ''(zlobno)'' Pač nekaj takega zdaj skriva pri nas pod belim dnevom se. Kot vidim iščete Lucijo.

Lakaj: — Da njo!

Maruša: ''(vpre oči v daljavo vzdolž ceste na desno; potem zvedavo)'' A kaj je to? Vsa cesta pred gradom polna je ljudi?...

Lakaj: ''(malomarno)'' Žijala! Mi smo — trileški!

Maruša: ''(se vedno pozorno gleda)'' Gospoda?... Nun so s kočijo!

Lakaj: Da, opatica pripeljala se naša je in me poslala poizvedovat.

Maruša: ''(zavistno)'' In grof je z njo?

Lakaj: Gospod Andrej? ''(ogorčljivo)'' O tega ni; saj vendar pravkar uro to v Ljubljani se poroča.

''(Strež že topa.)''

Maruša: ''(presenečena)'' Kaj?

''(vzhičeno veselo)''
Da ženi se?! In res je to?

Lakaj: Ne čuješ z vseh cerkva zvonov, v proslavo ne z Gradu topov? Tako je stvar. A jaz nazaj zdaj hitro moram po gospo.

''(Se obrne za odhod in zagleda opatico.)''

Pa ondi že nasproti gre.

''(Odide svojí gospodi naproti.)''

Maruša: radostno) Ni slaba ta! To bo zijala, ko zvé! Visoko je letala, če nizko pade, prav ji je!

''(Opazuje sumljivo približajoče nune.)''

== VIII. prizor ==

''(Maruša, opatica z dvema nunama, lakaj.)''

Lakaj: ''(kaže na kočo)'' Tu prosim, vaša milost!

Opatica: Hvala!

Odstopi! ''(k nunam)'' Vê pa kje v bližini čakajte mene!

''(pokaže na levo)''

''(poveljajoče k Maruši, ko zagleda približajočo Lucijo)''
Ženska, zgrini za nekaj časa tudi ti!

''(Nuni se poklonita spoštljivo in umakneta nazaj. Maruša čmerno odide na levo ob njivi navzdol.)''

== IX. prizor ==

Opatica: ''(občudujoče Lucijo z otrokom)'' Da, ta je! In kako krasna! ki njenih mladih let življenje ljubezni varane trpljenje še z materinstvom ji zlati.

Lucija: ''(jo zagleda, plaho, sama sebi)'' Kaj hoče tuja tu gospa?

Opatica: Si ti Lucija, deklica?

Lucija: To sem.

Opatica: Lucija Škofova?

Lucija: ''(jo pazno motri)'' Da, Škofova!

Opatica: Tako? tako? In dete to? — Andrejevo? —

Lucija: ''(ugane koga ima pred seboj; vzradoščena)'' ... In vi? ... ste sestra — grofova? ... teta? moja Andreja čestita mati Timotea?

Kako podobni ste! Obraz, oči so iste, isti stas! —

Opatica: ''(trpko dobrohotno)'' In iste tudi so oči.

''(pogleda dete)''
Ki ž njimi dete se smeji?

A čuj! Kako mu je ime?

Lucija: ''(v zadregi)'' Ime? ... Fidelis mu vele —

''(se zajoče)''

Opatica: ''(grenko zase)'' Otrok in oče — skupaj žig!

''(Luciji)''
Fidelis — veliki je svetnik — Le nič ne joči, deklica!

''(odmor)''

Lucija: ''(naenkrat polna nade)'' In on? — on vas si je izbral? Ker sa me more, vas poslal? Ne res? O saj sem vedela, da me pozabil ni! O zdaj vse dobro bo! Kje je? Zakaj me pušča samo?... In tako ga dolgo ni...

Opatica: ''(v zadregi, ko spozna, da Lucija še ničesar ne ve)'' Ah, da na to ne morem, ljuba moja hči, ti, kot rada bi, odgovoriti! Resnica trda je, gospa! A jaz v tej uri sem prišla ne, da ti breme obtežim, a da ti morda ublažim, kar je na tebi ista kri, ki tudi v mojih žilah vre, in tvojega sinu polje, pregrešna zakrivila.

''(Lucija ne razume popolnoma kaj pomeni govor; opatica v naglici premišljuje, kako bi bremenjeni situaciji primerno nadaljevala, ne se bori sama s seboj.)''

Težko svoj križ nosila sem tudi duni in cej svoj čas, kot ti ga nosiš, danes — jaz. Tako sva sestri po usodi. Spoznati tebe pa in dete me želja gorak k tebi vodi k toči solze dvakrat svete, kot na žarjavi peči ljubezen dvojna jih rodi.

Lucija: ''(ki prične slutiti, da ji opatica ni prinesla zaželenega obvestila)'' Kako?

Ah, vse to — samo varljiv naj bo san za večno končan? ki v njem sem grešila, in eno edino iz njega rešila: tebe, ti dete ljubo! v ljubezni spočeto, v mukah znešeno, v bridkosti rojeno, moje dete sladkó!

Le ti si mi bilo oteto! A mimo trpljenja, moj otrok zlati kaj more ti dati nesrečna tvoja mati?

Ah, ustni so moji grenki, in trpkost je v moji besedi, od solz izžareli pogledi so mojih skelčih oči. In moja duša je bedna tako, da bolno je njene bridkosti telo,

da jada nasičen krvi je tok, z otrovom prepojen prsi sok, ki ž njim te popijem, ko v sivi samoti v neznosti sramoti vse dni — vse noči po njem hrepenim, ki tvojih nikdar osinele niso oči, in ki vsekdar ljubkujejo me, kedar pogledaš me ti!

Opatica: Ne obupuj, preljuba hči!

''(gre zamišljeno par korakov sem ter tja, potem)''
Ko nekdaj po prečuti noči skoz okna svi medlel je dan, up zadnji našel moj cvetoči od slane strupa je požgan. A treba bilo je živeti, in treba bilo preboleti, in ker življenje je trdo, dasti težko, — je vendar šlo.

In če sedaj se pokoriš zato, ker si vrejela, vedi da vera znamenje je — križ. Zaupaj sestrski besedi, ne misli, da si pobedila in išči v drugih težji bedi,

ki kaplja le bo v morju zdela vsa bol se tvoja, — si tešila.

Lucija: ''(ki je zamaknjeno gledala ves čas v dete, skoraj sama sebi)'' Če nama za vedno kdaj bi ugasle njegove oči... o potem — z materjo bedno dete nedežno bi ti isto volilo si pot, kjer ni prevar, ni zmot,... v teme večne noči.

Šla bi... oba, tako sama, a vendar skupaj, ljubček ti — midva oba, jaz in ti!

Opatica: ''(jasno, izbrano in izrazito v početku, potem omiljeno)'' Naj bo nesreča tvoja sveti, ki klasje bo zlato rodila, ki v sveto naj molitev kleti že v kali bi zpreminela. Ne sme srca ti zagreniti krivice, zla izkušnja težka — naj dušo ti poplemnita, odtori vrata ti nebeška.

Saj zveličar nas veleva odreči se in odpustiti! Naj v tebi glas njegov odmeva, odloči njemu se slediti. Tam najdeš mir svoj in pokoj — nesrečni revni otrok moj!

Lucija: ''(nepristopno, naenkrat, kot da se je vzbudila iz zamaknjenosti)'' A kje je on, gospa — Andrej?

''(odmor)''

Opatica: ''(usmiljeno)'' Li ljubiš ga zeló? povej!

Lucija: ''(vzhičeno)'' Ah, s silo duše svoje vse!

Opatica: ''(pomišljuje zamolklo)'' Andrej... je blizu... in tako neizmerno daleč... ''(solze jo zalijejo)''

Ne vprašuj, te prosim... več!

''(se ovstruri)''

''(hitro)''
In zdaj zdravstvuj!

''(odločno)''
Naj še poljubim dete!... ''(poljubi)'' Ti pa znaj: da čula bom v temi in bom molila zate!

''(gorko)''
Bog s teboj!

''(Odide počasi, se ustavi, odide, pogleda po prejšnjem valkah, ki ji pride nasproti in se ji poklonita. Lucija se zgrudi na klop, in zdi pred se.)''

== X. prizor ==

''(Lucija, Maruša.)''

Maruša: ''(osorno)'' Še delati nas ne pusti gospoda sveta! ''(škodoželjno)'' Kaj pa ti?

''(kratak odmor)''

''(strupeno)''
Kaj niso vzeli te s seboj, ko ženi v mestu grof se tvoj?

Lucija: ''(vznemirjeno)'' Kaj govoriš?

Maruša: ''(škodoželjno, zlobno, ostro)'' Nič me ne glej! Zdaj se poroča tvoj Andrej — seveda z drugo, ne s teboj! — Ne slišiš li, — kako zvoné?

Lucija: ''(prestrašena, zmedena)'' Kaj praviš?... se poroča? Kdo? Govori vendar!... ''(ah, kako tesno mi je pri srcu! Te nemirne slutnje!)'' — Reci, — kaj — je ž njim! Govori čujč — jasno!

Maruša: ''(cinično)'' Sem že, in tudi dosti glasno.

Lucija: ''(se stoprav sedaj zave novice)'' Da izneveril bi se moj... on meni — moj Andrej?...

Maruša: ''(zlohotno)'' Tako je!

Lucija: ''(razburjeno)'' Ne, ti lažeš! Da bi to...

== XI. prizor ==

''(Prejšnji, Barbara.)''

Barbara: ''(poseže vmes)'' Kaj pa imata?

Lucija: ''(sklene roke)'' Ti povej! povej, te prosim, po pravici, je resli, da je moj Andrej

''(si pokrije obraz z rokama)''

Maruša: ''(trdo)'' Zdaj čast izkažite resnici.

''(Barbara obupana.)''

Lucija: ''(obupano)'' Li čuješ, Barba? — Ti molčiš? —

Barbara: ''(po kratkem boju)'' Res je, Lucija, žal, da res!

''(Lucija se omesti.)''

Maruša: ''(trmasto)'' Resnico le sem govorila, kaj vsega drugega mi mar?

Lucija: ''(se vzbudi)'' O hvala! — saj je že prešlo. Več ne skrbita se nikar. Kar prosim se, ... jedno to, — pustita zdaj me samo.

Barbara: Koj, če mirna boš?

Lucija: ''(topo)'' O bom.

Barbara: ''(neznano)'' Ti moj preljubi Jezus.

''(Opažuje par trenutkov Lucijo, potem odide z Marušo v kočo.)''

''(k Maruši)''
Pojdiva!

==XII. prizor ==

''(Lucija sama.)''

O zdaj sem mirna! mirna vsa. Noč se vjasnila v dan je nov, ko zadnjih rožnih sem okov

O ljubi sveti, božji križ! Lucija, čuješ! ''(proti Maruši)'' Vidiš, kaj si s svojo zlobo naredila?

samoprevare se znebila, ki dušo zbegano doslej z ne lažizlatom sem mamila. Kar moglo se na svet poprej je vezati me, na življenje, vse z nado očarjeno trpljenje, ki dolgo noč, v solzah prečuto, a v tripajočih zvezd obuto verjeti v jutra zoro dà, — prenesti bol najhujšo zna, — ki veruje, ko obupuje, iz muk in nad verige kuje — ah, zame je minilo vse!

Ah, kaj naj storim — kam naj ubežim pred samo seboj? In če bi šla do konca sveta, bol moja z menoj bi romala!

Kje naj se skrijem pred njo? V kako temó naj se zavijem? kam naj ubežim?

''(pograbi otroka)''

In ti z menoj — ljubček moj!

Kako naj te samega tukaj pustim? v tem peklu gorjá?

Kako naj živiva, kako naj trpiva, poteptana — zaničevana od vsega sveta, in izdana od njega, ki nama srce je svoje zaprl — in naju brezsrčno je strl.

Zato pa zdaj ti ljubček moj, ko je vse za menoj, popeljem nazaj te v sveti raj!

''(zmedeno)''
Že vrata — se zlata odpirajo — in angelci miljeni svirajo — čuj, rajska godba igra! — v valove se zliva, preliva, šumlja — in sopot zubore in grgrajo, in curki šelesté in mrmajo,

vrtinci na goslih skrivnostnih ihté, v zanosu pesmi starodavne o boli človeški pojejo

valov jéže zamolklostemno — mračno. Kot orlje slapovi buče mogočni, Korali med njimi vrte poročni na svatbo šumno me vabijo s strastjo me čudesno grabijo... na divji ženitvanjski ples na smrtni ples —

vmes pa iz daljave zvonovi pojo slovesno in vendar bolestno tako, ah, da se zdi, da so akordi tresoči preliti v solze, kot svinec razbeljeni vroče, — pekó in da jih joče moje srce.

''(Odmor.)''

''(V težki zmedeni razburjenosti skoči kvišku in stopi na ivico brega.)''

Zvonovi zvonite, mogočno bučite — slapovi vi ž njimi hrumite, valovi — volkovi požrešni tulite,

''(steče k strugi navzdol)''

vskipite, vzemite me z vami seboj — strnite, zgrnite se nad menoj,

''(zabrede vodo)''

ve hladne vode, ve zelene vodi! Na stražo čeri razmajaj se jez — na svatbo — na ples — v potop! — v grob — v mokri grob!

''(v vodi)''

Že srebrnopena zmaja zelena v vitke tokove prelita grozno pošast valovita strašna besno po meni hlastà — se me ovija — grabi duši me, mori me...

— Jezus Marija!

''(Odmor.)''

== XIII. prizor ==

''(Za odrom: z one strani Ljubljanice)''

Ambrožev glas: Hej, hej! alo!

Volbenkov glas: Hojo ljudje!

Urbanov glas: Saj tone že.

Volbenkov glas: Tam v curku plove.

Barbara in Maruša: ''(pridrvé iz koče)'' Kaj pa je? Kaj se godi?

Ambrožev glas: Iz mesta... vaša... se gospođičina... topi...

Barbara: Rešite jo! rešite jo!

Vid: Prepozno bo! jo že zanaša v tolmun.

Barbara: France! Marija sveta! o!

Maruša: Že slači se! — France, ne hodi! Lepo te prosim.

Gašper: Je že v vodi.

Miha: Kot sulec plava!

Vid: Mah na mah — da jo prestreže.

Gašper: Toda vraga! Že tok divi jo preko prag.

Barbara: Zgubljena je! — o groza, strah!

Tone: Zagnal v vrtinec je zaliv.

Miha: Glej, roko belo dviga se in tone —

Gašper: Ali zdaj poglej!

Tone: Obleke kos —

Miha: Jo že ima! Za rame jo drži —

Maruša: Moj Bog!

Vid: Oba zgrabilo in požrlo je brezdanje brezno.

Barbara: Marija ti usmili se! Moj sin, moj sin!

''(vije roki)''

Maruša: France, France!

Gašper: Saj sta že tu!

Tone: Oba sta tu!

Barbara: O hvala večnemu Bogu.

Miha: Le sem France!

''(Ambrož, Volbenk in drugih kmetov, kmetic in delavcev je vedno več.)''

Ambrož: Kako krepko valove reže!

Gašper: Skoraj bo —

Volbenk: Je že pri kraju! Čakaj! Koj ti skočim na pomoč!

Jože: Postoj, ko čutiš tla pod seboj —

Barba: ''(ponosno, srečno)'' Moj preljubi sin!

''(Nekaj kmetov odhiti k strugi.)''

Maruša: ''(veselo mu maha z roko)'' France, France!

Barba: Na mah jo položite, Vid.

Anka: Kako je bleda, kakor zid.

Volbenk: Bojim se, da je že mrtva.

Matevž: Stresite jo!

Reza: In jo drgnite!

Mefa: Da oživite jo morda —

Gašper: Že diše zopet.

France: ''(vskličeno ob vodi neviden)''... še živi! Za hip odprla je oči.

Barba: Zahvaljen bodi sveti bog! Pred kočo gor jo prinesite!

Maruša: ''(zlobno)'' Ej, kje je pa sedaj otrok?

France: Po vodi oče ga lovi.

Volbenk: Pa pač zaman!

''(Lucijo prinese pred kočo.)''

Barba: ''(se skloni k utopljenki)'' Kako ti je Lucija moja?

Tone: Kmalu bo spet dobra!

Katra: Toda... vendarle — kako se je zgodilo to?

Špela: Kako? — Nesreče ni bilo —

Maruša: Torej je sama v vodo šla —

Volbenk: Da, res je to!

Ambrož: Saj midva sva s kovačem gledala oba.

Lena: Da samo sebe bi vtopila!

France: Kaj zbegan človek vse stori!

Gašper: Sedaj je dobro! — saj živi.

Maruša: ''(završči strastno)'' Ni dobro ne! Kar je storila, je velik greh in je zločin.

''(Odmor.)''

Lucija: ''(se zave, zamegljeno, sanjavo)'' Kje sem? — Kaj hočete, ljudje? O Barba, ti si? — Kaj je to?

''(Molk; vtopljenka se vjasnjuje.)''

Kje moje dete je? — moj sin?

Špela: Hinavka zdaj še vpraša: kje!

France: ''(vzhičeno ob vodi neviden)'' še živi!

Maruša: ''(završči strastno)'' Ni dobro ne, kar je —

Lena: Ki dete svoje je — umorila.

Maruša: ''(strastno)'' Morilka je.

Špela: Morilka — dvojna!

France: Da vas ni sram tako soditi!

Maruša: Ej, tvoja bol je preprosojna.

Urh: Tako je, da!

Lenart: Pred sodbo ž njo!

Jože: Pravici prosto zdaj stezo!

Barba: Čemu ste jo potem oteli?

Špela: Kaj treba dalj še govoriti!

Urh: Pošljite po beriče v grad!

Lenart: Na oder ž njo in vuz za vrat!

Mana: Saj že gredo!

Špela: Saj že gredo!

France: Kaj ste zverine? Ste zbesneli? brez duše ste, in brez srca —

Maruša: ''(porogljivo brzo vmes)'' Zato ga on preveč ima.

France: Da ni vam moči razumeti —

''(Lucija, ki ni doslej prav razumela situacije, ker so jo bila zopet vržena onesvestila, se zopet vjasni.)''

Lucija: Zakaj mi niste dali umreti?

Barba: Usmiljenje ljudje!

Maruša: ''(neusmiljeno, trdo)'' Čemu?

Lenart: V Ljubljano ž njo pred sodni stol!

Katra: Saj so že tu!

''(pokaže na beriče)''

Urh: Skoz prsi kol detomorilka pristoji!

''(Beriča prideta, stresta vtopljenko za ramena in jo polagoma postavita na noge.)''

I. berič: Le vstani, dekle, dvigni se!

II. berič: Podaj roké — takó — takó —

''(Sedeči roki svežeta in se pripravi z njo na odhod v mesto.)''

Lucija: ''(se vzravna kvišku, a se omahuje)''

''(grenko)''
Ah, tudi to! — Moj Bog — zdaj vse razumem. — Ni mi več težko. Kaj more biti boljše beden kdo, ki dano ni mu niti, da — umre.

''(Beriča napravita v gručo pot. Lucija se da odvesti.)''

France: ''(mehko, bolestno)'' Lucija!

Lucija: ''(se ozre nanj, mu pokima, hvaležno toplo)''
Hvala ti, France.

Zastor.

= III. ŠKRCAT IN BISERI. =

Pozorišče: Stari trg v Ljubljani, približno pred zatiskim dvorcem, z galnimi razgledi po trgu proti Tranci, in delnim po Florijanski ulici. Na levi rovtov z balkonom nad balustrado. Iz balkona vrata v sodno dvorano. Z balustrade, na kateri je glava vhod v mestno hišo, nekaj stopnic. Na levi ob hišnih vratih moli iz stene železna roka, držeč v pesti gol meč.

Na levo od rotovža mogočna lipa, pred njim star kamnjen vodnjak, nekoliko v stran kamen sramote. V dvorani se vrši krvava sodba, pri kateri zaslišujejo priče, ki prihajajo in odhajajo. Mestni pisar in z balkona vskličuje. Pred sodiščem ljudska množica: meščani in meščanke, kmetje in kmetice s Fužin, v ozadju plemiška mladež. Mestne straže, mestne sluge. Na desni v ospredju samotarji krčnik z vrvjo v roki.

==I. prizor==

I. meščan: ''(prisede k skupini meščanov)'' Sevé, vas najti je povsod! Kaj ni še sodbe?

II. meščan: Skoraj bo!

III.: Saj že pri zadnjih pričah so!

I.: ''(zagleda krvnika, in se ironično na lahko prikloni)''
Oho! S Sotelske so gospod, če vidim prav, že tudi tu.

II.: O kaj pa da. Mudi se mu. — Turčinu, če le voha kri.

IV.: No, saj je krščen!

II.: Kaj za to? Volk se nikdar ne spremeni.

III.: O kje? Krstiti moreš ga, a prekristiti se ne da.

I. meščan: ''(pokaže proti sodni dvorani)''
In zdaj konča naj ovco to?!

II.: Če bi Tomaž iz groba vstal...

III.: In videl to...

IV.: Njegov deklič! —

I. meščanka: ''(goličava)''
Visoko letal, nizko pal!

II.: Ni bilo drugega je nič,

''(škrbasta)''
kakor prevzetnost!

II. meščan: E zakaj prevzetnost? Moška je bila, ... ponosna ... rekel bi morda...

III. meščanka: Kako pa! Naj le gleda zdaj!

IV. meščan: Za vašo milost bo prosila!...

IV. meščanka: In tudi v cerkev ni hodila...

II. meščan: Vsaj toliko kot vé.

III. meščanka: In če! — samó nakit razkazovat.

I. meščan: Vi greste k maši — v cunjah, mati.

II.: Kot more kdo!

III.: Zato ti vrat ljudem svoj daš občudovati.

I. meščanka: Nesramnost to!

II. meščan: In vi zobé!

I.: Jezike dolge pa obe!

''(Meščanke ogorčene odidejo v ozadje, meščani se smeje umaknejo v stran. Njih mesto zavzamejo kmetje.)''

Kovač: ''(pride s Fužinarjem v skupino)'' Midva sva že opravila. Zdaj je France... Potem pa ti Maruša!

Maruša: ''(osorno zbadljivo)'' Da bi javila se sama, treba se mi zdi. Vse so se sklicali — le mene se branijo. A jaz povem ''(strastno)'' resnico čisto, vso,... gospodí!

Fužinar:
To mora vsak, kogar zadene.

Maruša: O, jaz jim že oč odprem!

Fužinar: ''(kafeteremu preseda njena zagrizenost)'' Miruj, miruj, in tiho bodi, in takih ne ubiraj strun. S kovačem tu... zbrasti sva jo videla samó midva.

Maruša: ''(s triumfom)'' A jaz! — Ko v svedru je tolmun jo vil... kako je črn gavran''(pomembno)''se preletaval nad vodo...

Kovač: Saj precej v smrekah... malo v stran... gnezdili vsako leto so.

Maruša: ''(temno)'' A krčal ni za prazen nič. Jaz vem, kaj ta pomeni ptič. Če čarovnice vmirajo, krog njih se vrani zbirajo!

''(Kmetje se osupIi pogledajo, majejo z glavo, meščani prično prisluškovati.)''

Oče ribič: ''(ostro)'' Kaj se ti blede? Kaj noriš?

I. meščanka: O čarovnica tudi še!

IV.: Morda...

II.: Zakaj pa vendar ne?

V.: Moj Bog!

VI.: O sveti božji križ.

''(se prekriža)''

Kovač: To babje čenče so samo.

== II. prizor ==

''(Prejšnji, pisar se prikaže na balkonu.)''

Fužinar: ''(pokaže na Marušo)''
Zdaj duši mir, zdaj je na vrsti.

Pisar: Maria della Costa...?

Maruša: ''(nestrpno)'' Tu!

Kovač: ''(meščanom)'' To vse ni nič!

II. meščan: Kdo je pa to?

Kovač: Rejenka ribičeva. V Trsti prevzetna najdenka...

Fužinar: ... rodu neznanega, ki je menila, da vzame jo domači sin.

Oče: E, pridna bila je, poštena —

Fužinar: Vendar si nista zarečena —

Oče: In če bi hotel jo fantin...

Kovač: ''(meščanom)'' Poglejte, pravkar je iz veže zdaj stopil — to je on, France...

I. kmet: ''(smeje)''... ki šel Maruši je iz mreže...

II. meščan: ''(gleda)'' ... ki zdaj korak je svoj pospešil?

Kovač: ''(prikima)'' Ta bil je tudi, ki je rešil takrat Lucijo iz vode.

== III. prizor ==

''(France, ki je prišel od zaslišanja, in Maruša, ki se je prerila skozi ljudi do stopnic, se srečata na njih. France se skuša mimo nje zmuzniti.)''

Maruša: ''(grozeče)'' Le svoje vpiraj v tla poglede, ki njenih vpaljen verg goriš, in mimo mene brez besede, kot tujec nepoznan hitiš.

France: Daj mir in hodi svojo pot!

Maruša: ''(razburjeno)'' Mir naj mu dam? in krenem naj na svojo pot? Ste čuli zdaj? Kakó on govori z menoj. Ki bil nekdaj je ljubček moj.

France: ''(resno)'' To ni resnica. Nikdar ni, kot veš, iz mojih ust prišla le senca takega slovesa, ki mene nate bi vezala. Če si iz oblakov tja v nebesa dekle si samo most zidalo, si tudi samo krivo ti.

Maruša: ''(sarkastično)'' Jaz sem zidala za oba! Dasi nisva izgovorjena si bila, vendar tvoja žena postala bi, ve snnja vsa, da tujka ta ni k nam prišla. Odkar pa ta se je vselila, o več-emite mi, ljudje, s pogledi ga je omamila, in otrovala mu srce. Prečarala mu ga do dna zločesta čarovnica ta.

''(proti balkonu divje strastno)''
A če je voda ni hotela, ko bil nedolžen je otrok s teboj, naj vitez vesel se tvoj! — ti — boš — gorela!

''(Plane v hišo, France se zgubi med ljudstvom.)''

VI. meščan: Ta ženska kar strasti besni!

Kmet: Kaj hočeš? To je laška kri!

== IV. prizor ==

''(Pisar na balkonu.)''

I. meščan: Zdaj tiho!

II.: Mir!

III.: Tam na pomol pisar je stopil... kliče dol...

Pisar: Gospod Andrej grof Modruški?

VI. meščan: O tega lehko teden dni pozivlje še.

VIII.: Pa ga ne bo!

Pisar: ... grof Modruški?

Ljudstvo: ha! ha! Ga ni! Ga ni!

Pisar: Gospod Andrej grof Modruški?

I. plemič: ''(ironično)'' Ne nadlegujte ga, ljudje.

2.:''(smeje)'' Da dosti nimate nikol!

3. plemič: ''(izzivajoče)'' Mar ni vam ljubica dovolj, da razloži vam in pove —

1.:Kako se grof je izpljuval —

V. meščan: Ušivci! Jezik za zobe!

''(Vse potegne meče in navalí na plemiče.)''

II. meščan: Kdo bil je to?

I.: Pobè predrzno!

III.: Počakaj, koj vtrojim mu krzno.

VIII.: Prokleta plemiška drhal.

Krvnik: ''(ki je zasledoval ves čas pazno dogodek ironično)'' Jaz sem samó, samó — krvnik.

I. VII. X. meščan: Iz mesta ven!

VIII. II. XII. meščan: Proč z naših tal!

Ljudje: Hej straža! Straža!

''(Straža poseže mes, loči bojevnike in porine plemiče na desno v smeri proti St. Jakobški cerkvi.)''

== V. prizor ==

''(Sodnik in par dvanajstnikov se prikaže na balkonu.)''

Sodnik:
Mir ljudje! Ne dajte se zavesti od krvi, da bi nad glavo zmagovala. Strastém kaj malokdaj gre hvala, Navadno pa jim kesli sledi.

Volbenk Orehovec: Gospod sodnik, imate prav! Vendar povsod so dane meje Dobroto je — vele — sirota, in vzrok svoj vsak ima pojav! A da bi k škodi še sramota nad nas prišla, — in da se smeje zlohotno ta, ki mi v obraz je — pljunil,... ne prenesem — jaz.

Meščani: Tako je! Da! Mi tudi ne!

II. meščan: Po mestu krog popivajo —

III.: Nas noč in dan izzivajo —

VI.: Žene nam zalezujejo, kot jagnje volk —

IV.: Potem pa se zveri še posmehujejo!

Vrban Boš: Gospod sodnik, in zdaj svoj glas naj dvignem tudi jaz do vas, prijatelj rajnkega Tomaža. Kdo kriv je vprašam, da med nami do kamna sramote straža gaz dela danes? da stoji najboljši naši vseh pred vami hčera najdenke zadaj hi? da nanjo čaka tam krvnik? Kdo kriv je, o gospod sodnik? Prijatelju se oddolžujem in zapeljivca obtožujem pred svetom vsem, meščani vi!

Ljudstvo: O tak gospod ni kriv nikdar! Da, ta je kriv! Tako je stvar. Kar njega naj obesijo! Naplejte ga na koló!

Sodnik: Zaman besede plameneče, moj tesno omejen je krog. A ki nihče ni uteče, je sodba, ko bo sodil Bog.

Vrban: Da, sodil bo! In ko obéh bo tehtal krivnjo, jen z ločin — nov: mene, tekel, fuzarín — spoznam bo lažjim, nego greh
njegov, ki sodbe zanja ni. Zato pa tudi dobro vem, da govorim iz srca vsem, če prosim zanj — milosti.

France: Ne, ne! Nič milosti gospod! za to siroto vseh sirot, samo pravice malo, in malo le usmiljenja, da led bi raztajalo,
krog vašega srca. Če res pravica slepa še tudi gluha bi bila, in bi beseda lepa odmeva v duši ne našla, — oči odprite vsaj,gospodje dragi in gospe, poglejte in povejte, ste videli od njenih kdaj bolj žalostne oči?

IX. meščan: Dovolj tega! — Dečak miruj!

I.: Nikar nad njim se ne huduj!

III.: Ti si zaljubljen fant!

==VI. prizor==

''(Prejšnji brez sodnika. Lucija, krvnik za njo. Maruša, ki se zgubi med ljudmi.)''

Rabelj: Kdo? Kdo je to, ki jo ženo na kamen v halji sramote? In res naj bo? da bivala bi duša temna v podobi tej rajsko zori? Mar čar je pekla? Kar gledajo moje oči? V mrak meglen ves naokrog zavita se mi zdi, a kamor je njena noga stopila, se je megla umaknila, in vse je svetlo. Odkod ta luč svetla? Iz motnega olja ni vstala, iz luže močvirne ni vzšla! Kako se bi v taki krasoti razdiviti mogla, da dali je čudesa niso neba. In če že telesa lepoti bi vladala duše tema, pa vzvišeni sili te boli zagospodovati nikoli ne mogla bi tema srca. Za čelom tam polnim miline zločinskih ni misli tkanine kdaj mogel zapresti si vrag; in ustni z zlobam ostale vsekdar neprestopen so prag. In da bi kdaj mogle vmazati te lilije njenih se rok, iz blata da mogli kdaj vstati ločkvani njeni bi nog? Za to so prenežne, prebele, in davno bi že iztehtele, da vanje kanila se je kal.

Lucija: Božjega Mati Sinu! Daj da sramu žgoča redčica, ki biča mi lica, vso me zalije, vso me pokrije; da kot oblak plašču enak temnóškrlaten v se me zavije, in da me skrije, ščit blagodatén v moji sramoti, v kateri drhtim, v kateri medlim, kakor da stala bi v grešni goloti v množice sredi, od koder pogledi nje neizprosni merijo — perijo v revno telo, in muki neznosni s kruto slastjo dušo izročajo smrtno-bolnó. Sveta Devica, usmili se me!

==VI. prizor==

''(Prejšnji; sodnik s spremstvom na balkonu.)''

Sodnik: Zagovor tvoj naj čujem zdaj. Imaš pojasniti še kaj?

Lucija: Ničesar več! Če greh mladost je, — sem grešila, če greh je vera, — sem grešila, in ah! — če je ljubezen greh težko in silno sem grešila.

Vem, da po tem ne vpraša pravica trda vaša. In kaj naj pulj lehák besede odtehta tamkaj, kjer dejanj svinčena peza govori, ... da ni iz čustev, nad in sanj, iz misli, strasti, zmot in bede usoda jih človeška sprede, in vrže megél v val zgosti.

Kjer dež pohleven je zemljó napojil in napolnil strugo, čemu izbrala pot bi drugo potoka, rek tok in val? A tam, kjer je vihar divjal, in zgnal vode je v veletok, in vse preplavil krog in krog, kjer dere, lomi ruši, trê, da vse pod njim pogiblje, mrè... kaj mar mu struge je, bregóv, okopov kaj, in kaj jezov?

Zanj mej in mer nobenih ni — na d njimi je — in sam je vse — kot so nad zakoni — sveta, in bodo — zakoni srca!

Kakor nevihta, kakor povodenj je name prišlo? in zlilo in pokopalo me je pod seboj. Jače od volje človeške je naše srce, zublji peklenski, luči nebeške v njem plamene.

Nad njim pa je On, ki vse vé, ki vidi tudi v moje srce, in čegar sodbe se ne bojim. On je z menoj! Vi pa sodite grešno telo!

Oče moj! V tvoje svete roke izročam svojo dušo mlado.

==VIII. prizor==

''(Prejšnji brez sodnika, ki odide v dvorano.)''

Krvnik: ''(jo usmiljeno gleda)'' Ah, te tvoje bedne oči so ena sama temna solza bridka, solzi, ki na tebi blisči, ti roža moja vitka. Morda je same grenkosti, bridkosti strupena, ta solza ognjena.

O da jo morem in smem vzeti, poljubiti in izpiti, in umreti mesto tebe... Lucija!

==IX. prizor==

''(Prejšnji. Na balkon prikoračajo mestne sluge, eden od njih ima v roki drobno palico, drugi srebrno sodno žezlo. Sodnik s sedmimi svetovalci stopijo do ograje, na kar prične sodnik čitati sodbo.)''

Sodnik: Mi Luka Novak, kot svobodno izbrani sodnik in notranji prisednikov svet dvanajstnikov ljubljanskega našega mesta, po vesti najboljši sodeci obtoženko sno narodejstva podtaknjenega oprostili, sicer pa spoznali jo krivo, in sodbo izrekli na — smrt.

France: Nič ne žali! Nič se ne boj — ''(ob Luciji)'' Ne obupuj! jaz sem s teboj.

Ljudstvo: Na smrt! Obsojena na smrt.

France: Gorjé! To zmota je strašna.

Maruša: ''(divje)'' Naj žrelo jo požre pekla!

II. meščan: Ta divja strast!

III.: Ta črt!

IV.: Ta črt!

Posamezni: Zdaj v stran prepl! In red in mir!

Sodnik: Premotrili vse smo, in kazen do meje omiljeno skrajne, velimo izvršiti tako: Vodite to grešnico revno na Friškovec venkaj na polje, da sodi pravični jo meč! Potem pa krvnik na grmadi sežge naj telesne ostanke; prah in pepel njen naj zbere in naj ga po reki raztrosi tam, kjer je — grešila nekoč. Šibica zdrobljena, sodba izrečena? ''(Vzame paličico, jo prelomi in vrže obsojenki pred nogo.)''

Ljudstvo: Smrtna sodba izrečena... 

Sodnik: Lucija Škofova, si razumela? 

Lucija: Sem. Hvala vam, gospod sodnik. 

France: Lucija čuj! 

Maruša: ''(s satansko zločestim veseljem)'' In bo gorela! ''(zmagovita)'' Če živa ne, pa saj mrtva! ''(k Francetu sovražno)'' In tezgadi daj se z njo! 

Meščani: Proč s tabo! besna furija! Iz mesta ven! Naprej! ''(bereta Marušo v stran)'' 

Sodnik: Krvnik! Izročam ti obsojenko! ''(krvnik se neodločno približa z vrvjo v roki, katero bi moral obsojenki vreči krog vratu, in omahuje)'' 

France: Ne loti se je! proč roko! Zla lastni hrani zanjko vrat. Lucija, čuj! — nič se ne boj — Jaz čuvam te — Lucija: ''(žalostno)'' Zdravstvuj France! ''(hvaležno, prisrčno)'' če rodni ne, po srcu — brat! 

France: Lucija! Straža: Proč! Umakni se — Naprej! Na Trančo! Idimo! ''(Franceta, ki se nekoliko časa ruje s stražo, sunejo v stran, obstopijo Lucijo in krvnika, jih vzemo v sredo in odidejo proti Tranči. Ljudje se porivajo deloma za njimi, deloma se razidejo. France sedi na stopnicah, gleda za njo in joče jeze in žalosti.)'' 

France: ''(obupano)'' Nebeški Bog! Odhajaj! Gre! In jaz brez vse moči, sem — tu! ''(pokrije si obraz z rokama in krčevito joče, ko pristopi oče, in ga strese)'' Oče: ''(mehko)'' France! Daj! pojdiva domu. 

=IV. NOTTURNO.=
''(Ječa v Tranči, v katero prideš skozi težka z železom obita vrata po stopnicah iz pritličja. Na desni malo zamreženo okno v precejšnji višini, na levi ob steni kamena klop, ob nji na steno priklopljena navzdol spuščena, surovo obdelana mizna plošča. Na nji vrč, kruh in nekaj jedil v lončenih posodah. V kotu par šopov slame, blazina in posteljnina. Ko se dvigne zastor, je čuti iz daljave pritajen korak na posavah mestnih godcev. Takoj nato zvoni iz manjše daljave večerni zvon avemarijo. Večerna zarja se tekom akta prelije v mrak in temo.)''

==I. prizor.==
Lucija: ''(V sivi halji, železje na rokah.)'' Že h koncu se nagiba dan, poslednji dan... Skoz okence žari nebo... in v zlatu se tam zunaj koplje dol in plan... in solnce tone za gorami. Ljubljanice mi pod nogami šepetje tiho leni val. Piskači s stolpa so vrhá že odtrobili svoj horal, in s svetega se Jakoba razlega fin večerni zvon. Ave Marija! Ne daleč proč od tam, kjer bron nočoj drhti njegov, stoji košata lipa, zubori iz curkov bisernih vodnjak, pršeč rosi na tisti tlak, kjer deklica nedolžna ž njim tedaj sem prvič se sestala, in ž njim plesala. Tam prežil — ''(strastno)'' kot strela mi vtrezdil Krim — pa tudi sodbe mrki ris! ''(trezno)'' Kaj mislila sem, ko je niž in onih svetlih dni vesela potekla, da bo besnel v plamena plamenih nekdaj, ko tilnik moj bo trl in mlel! ''(trpko)'' In zdaj? Izprazniti trpljenja kelih sem morala do dna. Če kaplja zadnja v njem je še zastala — kaj naj pomeni ta? ''(vdano)'' A tudi njo posvetim tebi moj Andrej! In po tebi, glej nevtéžno koprnim in v železje vkovane, stezam svoje roke po tebi. ''(iskreno)'' ki ljubi neomajno te moje srce.

==II. prizor.==
Lucija in Mati. ''(Mati in hči se objemeta in jočeta.)'' 

Mati: Ti revica! 

Lucija: Ne jaz! A ti! ''(jo pogleda od nog do glave)'' Kako si se mi posušila, kar oče je umrl! O vem, da tudi smrtjemu zakrivila sem smrt. 

Mati: ''(plaho, se bori sama seboj)'' Poglej, preljuba hči ... In zdaj od tebe tudi ti odhajaš! ... Sama naj ostanem, ter ob njegovem naj preranim ... in tvojem svežem grobu še preživljam težke svoje dni odslej naprej ... 

Lucija: ''(bolestno – naglo)'' O mati! Ne! Mati: ''(se ojunači)'' O pač! ... In vendar ni še vse zgubljeno. Še mogoče je rešitev ... hčerka bi ... kako! Lucija: ''(bridko)'' Rešitev? meni? — Ah življenje ne more biti opróščenje samo za mene, — to je smrt samo. 

Mati: ''(proseče)'' O ne govori mi tako. Poslušaj! ... ''(odmorno)'' ... Ko sinoči (obotavljaje od tod ... domov ... čez Žabjak, in zavijem v Pasju ulico ... ''(hoteno, odločno)'' iz njenih senčnatih ožin, tam, ... kjer se ulico od pot slaneti ... v svetli mesečini ... ob dveri ... naše hiše vsem ... ... moža ... zamotanega ... v plašč ... Kaj hoče tu? ... in ... Kdo je to? se ... vprašam ''(naglo)'' Niti poznati nisem mogla ga ... v bližini ko me govori: »gospa, — če mi dovolite ... bi z vami govoril par besed samo.« ... zaradi vaše hčere ...« Kdo ''(si hoče pridobiti časa z raztegnjenim pripovedovanjem)'' pa ste? — »Gospod tako povem vam vse ... mi reče ... ali smem? ... V imenu božjem! — pa vstopite! Takoj bo luč! — In zdaj hodite za mano! ... »Hvala, dobro bo tu v veži ... zamec, skromno ... gost v zadregi ... moj odvrne ... tajni, klobuk si sname širokokrajen ... in ko ... nanj pade pramen ... prost, ''(naglo)'' obraz zagledam razsvetljen ... 

Lucija: ''(razburjeno)'' Emilijan? Kdo?! .. Kdo je to? 

Mati: Sam ... vedno pravi ... Milan ... si ... Lucija: ''(trpko, mrko)'' Zadosti jih je eden sam. ''(Odmor.)'' Ta, ki je došel ... ljubá hči ... bil ... oni ... s. Sedal ... je planil, ''(kratek mučen odmor)'' 

Lucija: ''(plane kvišku)'' Kdo!? ... S Sedla!? ... rabelj! ''(dokajšno, grozavo)'' O Marija usmiljena! Čemu? 

Mati: ''(žalostno, resno)'' Lucija! ''(proseče)'' vrsnici zadnjo mojo nado! ah, glej življenje svoje mlado, in moje v njim! Če sebe ne, se usmili svoje matere. 

Lucija: ''(odločno)'' In kaj storim naj? Kaj želiš? 

Mati: ''(obotavljaje)'' Saj ... morda tudi sama ... veš da se po pravdi ... in postavah, že hočeš lehko oprostiš, odtegneš sodbi se krvavi — 

Lucija: ''(ki preide študijo, trpno)'' Ne boj se! ... vse izreči smeš! 

Mati: v stiski, plaho) ... če ž njim, ... če ž njim ... se ... poročiš! 

Lucija: ''(ironično)'' Torej me je pri tebi snubil! 

Mati: ''(priprosto)'' Ne! — Pravil je, da te je ... vzljubil, ko stala si na trgu tam ... in prosil me, da te pripravim, da pride na poset pa sam ... 

Lucija: ''(odločno, trezno, stvarno)'' Dovolj vsega! čemu sanjivim se pravljicam bi vdajal mož — saj kri manj rdeča ni od rož. Življenje moje mi izpalo samo, ker ... dete ... je ... končalo — še drug me, hujši ... greh teži, ''(no brez trpkega sarkazma)'' ki milostno mu dan izbori pred smrtjo in sramoto mi —! močno srce — moja samomor! ''(Odmor.)'' 

Mati: ''(rezignirano)'' Torej ni mogoče te oteti? Lucija: Ne! in si tudi ne želim. 

Mati: ''(obupano)'' Saj meni mesto ni umreti ''(sklene roki in pogleda proti nebu)'' nebeški Bog, daj ... te rotim! ''(odide plaho, skrušena in potrta)'' ''(Ječar prinese motno gorečo svetilko, se usmiljeno ozre po obsojenki, odide počasi in odpre vrata krvniku.)''


==V. prizor.==
''(Lucija. Rabelj.)''

Rabelj: Pravkar sem videl mater tvojo ... kot senca zbegnila plašna v solzah, molče je mimo mene — in jaz ... poznam usodo svojo.

Lucija: Če jo poznaš, čemu prihajaš? — Ni tvoja ura še prišla — Mar da na muki se naslajaš, prečudna slà te k meni žene? Ah! daj umirajočim — mir.

Rabelj: Težko ga dà, kdor s am ga nima. Kdor žeje mrè, kaj mar mu žrtve, če v skali sami sluti vir? In če vzbuditi treba mrtve ko čuvstev vse preplavi plima, slovo si vendar pribori. ''(refleksivno)'' Kar danes jaz sem, kar si ti — vse je življenje zagrešilo... Neurje me v dežele vaše je dečka divje navalilo.

''(trpko)'' Siroto pa neversko skor končati z mečem ni kazalo. Kam torej ž njo? — In če jokalo z besedo isto je gorkó, kot vam je dana, mi srce — ostal sem turška zver! — In kdo naj bo mu oče in rednik, če ne — krvnik!

''(bridko)'' Tako med Volovec in Grad na Sedlo tok me je zagnal usode. — Tamkaj je pomlad dni mojih mračna odcvetela, me z zagrenelostjo prežela, in tam sem to, kar sem, — postal: zaničevan šàpa, ki izvrši, kar drugih boljših srca in glave izvršiti brez sramú vele.

''(sarkastično)'' Sevé si z rok odečiš — križ a da opereš si srce in vest in dušo — ''(trdo)'' vode ni!

Naj sodi Bog! če res moj greh tako je velik. — A v nočeh brez spanja, ko čuvaj raz Grad je klical ure, ... tisočkrat razmišljal sem, če res ne gre, kot drugim, tudi meni mal kotiček saj na solncu; če utrinka drobnega samo ni sreče zame. ... In dejal sem si: da vzamem tod slovo, da čudes ne velja čakati, da srečo mora vsak iskati, sam z volje smelo si rokó! ... In vendar sem ostal!

Tajinstvena in čudna sila me zadržavala je tod. Ne vem zakaj, kako, odkod prišla je name — tu je bila! Prinesel sem jo že s seboj morda iz juga! ... Narod moj, ki v sužnosti vzdihuje kruti, rad mnogo sniva, mnogo sluti ... Jaz ... sin njegov, ... ''(da odtmev sebe, in da vstrpim)'' ... sem prav tako v neznosni, divji svoji boli ubežal v sén, ... in slutil ... tebe.

In dàsii nisem prej nikoli te vzrl, — trpeči tvoj obraz v valovih bujnih tvojih vlas se vendar zdi, da ga poznam, da gledal sem od nekdaj vanj, ah, da v spominu ga imam še iz otroških svojih sanj.

Dà, isti trpki je izraz krog ustn sencil nji i obraz, ki še spomin jedin svetal iz davnih dni mi je ostal: o zlata moja mati ti. Spomin, nikdar pozabljen in nikjer!

O vem, o vem, če še živi, kako bi te vzprejela, na prsi te prižela, Lucija tebe, svojo — hčer. Ne pomišljuj, — podaj rokó —, in prej kot luna pomladi se v drugo, čez plan, vrhè na jug pot nama skupna gre. Ne hóti, da jo hodim sam!

Lepo je tu, — a lepši tam. O ti ne veš, kako lepo! Kjer šume naše šelesté kjer reke naše z gor drvé, kjer v kolobarjih pod neba svodovi temnosmodrega ponosni orli krožijo, jih širijo in ožijo, kot straža sprepletavajo planin se naših, v doli pa citrone razcvetavajo, oranže po brdéh žaré, in trte sok medén rodé; kjer večna se pomlad smehljà; kjer naju nikdo ne pozna; kjer prošlost vsa, — le težek san na veke vse je pokopan. Lucija! — tam — ne reci: ne! — življenje novo so začne, in z njim pomlad cveteča, tam tudi nama srcá, Lucija, se vsvete!

Lucija: Besede čula sem, in sem spoznala da nikdar moči ni človeka ubiti v nas! .. Udaril si na skrite zdaj srca strune, .. ali jeka — pa v globocini duše mi razrite več kroj ne izvzvala. Potrgane so strune v nji! Kako bi tvoj je glas vzglasila, kako bi v tvojo se vživila, ko davno vse je v njej mrtvó, in vse pustó in vse temnó ... v puščinji zimski večna noč! A v tebi je življenje moč v tej kasni prekipela uri, ki čarobni v nji nosi ključ, da v svobodo odpreši se duri. Na nebu solnce, v srcu luč, noč za seboj — dan pred seboj — kaj bi z menoj?

Rabelj: Kaj bi s teboj? S teboj, ki v silni svoji boli srce nesrečno k tebi moli, ti blažena si med ženami, Ti! Ti! moj solnčni san! Ah v tebi sami vzblesteti moj le more dan! Brez tebe zame več ga ni — brez tebe groza je noči strašná samó, in večna bo.

Lucija: In ti se bojiš te noči? in drhtiš pred njo? In ljubezen tvoja ne sveti v nji, in me ali samo? Kaj naj ti povem? O, bodi mož — in ne obupuj —! ''(odmor)''

Rabelj: In to je vse, Lucija, čuj! — kar moreš reči mi? Tako naj grem?

Lucija: ''(po kratkem odmoru)'' Ne, ne! Tedaj, ko želj se ti vresniči čud, ko hrepenče ti oko zagleda tvoj domači kraj; ko stojiš ... spet na rojstne gruda tedaj — se spomni mene, — in izroči ji pozdrave moje. In ko na očevine tleh, na prsih matere se svoje spet prvič odpočiješ izgubljeni sin, in solnce sreče zablisče v očeh, o naj tedaj ti zaigra, po licih zdrkne, pade na tla, na domovine tvoje sveta tla med njim in tebi — v moj spomin. ''(mu poda roko)''

Rabelj: ''(poklekne prednjo in ji hté poljubi roko)'' Ah, v tvoj spomin? O kar imam živeti dni, od njega živel bom samo, na uro to. In zdaj v slovo ... odpusti! Hvala ti Lucija! ''(se ostrmi)'' ''(odide potrt, pogleda se enkrat otožno nazaj, in izgine za vrati. Odmor.)''

==VI. prizor.== 
Lucija. France. ''(S suknjo pod pazduho, ogrnjen z ribiškim plaščem, v katerem nekaj skriva.)''

France: ''(prostodušno, iskreno)'' Lucija!

Lucija: ''(vzradoščena)'' Ti si France? ti nisi me pozabil?

France: ''(resnobno)'' Ah, kako bi te, ko mislil več in bolj sem nate v teh mesecih, kot prej kdaj...

Lucija: ''(grenko)'' Ah name ... name, ki poznat vsi težko grešnico me zdaj.

France: ''(možato)'' Kaj mar mi sodba in ljudje; ''(prisrčno)'' merilo moje je srce.

Lucija: ''(toplo)'' Vem, da si blag prijatelj moj, in vedno dober bil z menoj.

France: Kaj dober?! — Kot si zaslužila. Ni bila vaša hiša dom moj drugi? In si pozabila, ko oče je obolel, mati — ''(se prehiti)'' ničesar zabil ti ne bom —

Lucija: ''(odklanjajoče)'' Naj! ne govori dalje France!

France: ''(se ne da motiti)'' ... in mar se ne spominjaš več, ko ribe v hišo sem prinašal, in s srcem vedrim, vesele se nate, kot na praznik svet, od vas potem domov gredoč sem na klobuku za nageljji še blažen tvojimi ponašal!

Lucija: ''(resno, zamišljeno)'' Da, to so bili lepi časi.

France: Najlepše pa v vsi vrsti let je bilo za veliko noč, ko v divnem, bujnem svojem krasu razcvetala se je pomlad. Ah, da, takrat vsi, vsi ste: oče, mati, — ti — k nam na Fužine v vas prišli.

Lucija: ''(otožno)'' Zakaj raz mrtvi ta zaklad, zdaj pozabljenja prot odgrinjaš?

France: ''(otroško)'' Ah, da takrat ... ''(še se spominjaš?)''

Kako gorelo ti je lice, kako svetile se oči, ko prve trgala cvetice si po ledinah krog vasi. V zaspanih zvončkov tihli roj, v trobentice ž njim prešerni boj, v Marijinih srajčic sred vrta, v vijolic črede krog mejá je čudobajno pastrice ročica ti posegala, in kot metuljček bel — vesel po cvetju ti je begala. Lucija! mar si pozabila? ...

Lucija: Ne, Nisem! ... in saj veš cvetice sem od nekdaj zelo ljubila.

France: ''(veselo)'' To vem. In glej, zato ''(izmota šopek iz plašča in ga ji poda)'' prinesel šopek sem ti zal, iz njega rožnkravt dehti, ljubezen živa v njem gori, in rožmarin ...

Lucija: ''(tesno, žalobno, mrko)'' Ah, svoji bedni prijateljici ... zdaj ... v slovo poklanjaš ga ... pozdr ... v poslednji it!

France: ''(živahno)'' Ej, ne Lucija, ... ne tako! Pozdrav življenju ja ti prinašam iz prihrankov svojimi ... in kar ... zložili skupaj ... smo ... doma podkupili nočne sem ... stražarje. Kosmačev Gregor, njih glavar, je Zavogljan, in me pozna. In prav tako se za denarje nam Vrata Pisana odpro. Sicer stori, prinesem čásam, pa makov sok, kar treba bo. S tem mislim zadnjo sem zapreko za plot pognal. V najhujši sili zagrabil tudi bi za nož.

Tu imaš pilo! (z njo cepili železje si ... in tu obleko! ''(razmota zavitek oblek)'' na begu pa kmetica boš. Ko ura pojde na enajst, bom tu. In ko dvanajst, ležati mora davno že za nama mesto. Med borjem Volovca si cesto izberiva na Laze tja. Tam čaka brž brod. Čez Savo brž — čez Dolski kot, v gore naprej! In glej, ko nju dan pozdravi novi, Grmače skalne že vrhovi leže za nami, in pod nogami v dolini sniva še Drtija. A tam za njo, — sred šum — v Pečeh — za jamo vem na skalnih tleh — o tam na varnem boš Lucija.

''(Kratek odmor. France jo gleda vprašujoč, zmagovito.)''

Lucija: ''(rezignirano, a gorko)'' Na vsem kar mlada sesanjala, je glava ti, prisrčno hvala! ''(skoro materinsko)'' Vendar, moj mladenec dobri moj ... ni noči iti mi s teboj.

France: ''(presenečen, strmeč)'' Ne greš z menoj? Ne greš Lucija?

Lucija: ''(mehko)'' Dobrota, ki srce ti kiti, me s težo cepe ni ubija in vendar moram odkloniti, kar tvoja mi mladost ponuja. Če tudi danes vest se ne probuja, pa vendar kes ne izostane pozni, ko meni ne bi se izcelfle rane, in ti bi predramil se v blodnji grozni. ''(Odmor.)''

France: ''(nekoliko potrtjen, potem sanjavo)'' O koliko razmišljal sem o tebi! — Sam ne vem od kdaj ... Ah, ko žarel je dan vonjav, gorak, svetal krog mene: lesovi in goré zelene, zoreča polja plodovita, kjer ob modrico drzni slak prižet v objem tesan vasuje, in v ognju ljubosumnem mak razpaljen strasti se hudeje; in rázor poje: pet — pedí — po cvetni ajdi vse šumi; in čričkov godé zbor ubran; metuljev trop valhjà pijan; in spevov sladkih gaj zveni ... uhó se siltlo, okó je žejno pilo ... a prevzeta od vse divote in krasote s slepoto in meglo odeta — zavest spoznala moja ni, ''(pomiluje)'' ''(kar drugih davno že zavzele so oči)'' da dne brez solnca ... ni!

Lucija: ''(v mislih na Andreja)'' Ga ni! — o vem.

Lucija in France: ''(duet)''
Ga ni! — In vendar kaj vé o tem skrajnčkov v višavah polet, kaj vé na trati pisani cvet, in kaj metulj ob njem?
Cvetó ... dehté, pojó, ... vrvé odprte vesele do mrakov turbinah, in se radost beléga dné: ker solnce jim v srčecih drobnih, prižgalo sami je dan!

Lucija: ''(otožno)'' Naj noč jim nebena ga ne vtopi, naj čas ga nobèn jim ne zruši!

France: ''(sanjavo)'' Tako pijan svetlobe svetle v duši, in polno tihih pesni v nji — kaj bilo mar mi je vprašanj? ''(z očitkom, grenko)'' Iz vrta rožnobajnih sanj tuj moral me vik je in krik, za tebe vzdramiti me strah.

''(zamakneno)'' Potem ... je v mojih rokah ležalo drobno tvoje telo, revno in smrtnobledo tako ...

In vidim te še, ... kako si odšla bedna in ... samotna vsa, Krog belih rok poženje vrvi, ... In čujem jo še, ah, kako živo tvojih nog drsajo, medlo stopnjo trudnó.

''(razburjeno)'' O čujem, čujem, — kako vode šumé, slapovi grmé, Kolesja cvilečega stok in vzdihi duši valovita struga ... in kladiva težka fužinska bijó zamolklo ... trdó ... za zamahom zamah.

''(možato)'' A hujša in težja od njih padajo kladiva druga na tvojo nesrečno glavo. O groza, o strah!

Pod ónimi zemlja se stresa, pod temi pa moje srce. In tedaj je postalo tvoje — moje — gorje. Zazijal je pekel, in odprla so se nebesa — in koprena je pala!

A glava je zakričala: Ne, ne! Ni res!

''(milo)'' Ali srce je v prsih zadrhtelo, in kako: struna na goslih zaihtelo, in vse spoznalo, in vse priznalo, in vzvalovilo v vroče strasti neokretno silo svojo kri. in vprašalo: In res? ni — res?

In pal je jez ... Srce ga je porušilo vroče, vedoče, ... Lucija, ... kaj si mu ... ti!

Lucija: ''(vse v obupu)'' Dali ti nebó mu govoriti brani!

France: ''(slovesno, pobožno)'' Kar solnce prostrani poljani, da cvete pod njim in živi, kar pticam nebeski svodovi, in ribam studeni valovi, to meni, Lucija si ti!

Lucija: ''(presenečena, zbegana)'' Pod križem tolikih bremenom naj svojim naložim ramenom razmučenim še to najtežje zdaj? ''(Francetu, grenko)'' Nesrečno moj prijatelj, o zakaj ni vse, kot bilo je, ostalo, zakaj se daljni srce spalo?

France: ''(nežno)'' Ni moglo, ni moglo, Lucija! o tebi je sanjalo, ... in se ni zavedalo ... ah, morda se celo v rahlih, plahih slutnjah balo, ... da ne bi ... izpregledalo. Toda — ko je tista ura prišla, in je potrkala nanje, se je predramilo, in si razložilo krepko sanjo v — spoznanje, si ozarilo svojo mladost, in si razkrilo svojo sladko, tiho skrivnost, ''(vzklikajoče)'' da te ljubi, ljubi! Lucija!

''(refleksivno)'' Ah tedaj je to srce vzgorelo, ko kres, na gori zapaljen, v plamen strm v ljubezni bujni razcvetelo v en sam se rožnat grm. Na tleh otroških zlatih dni mojih in tvojih Lucija je vskil, z bridkostjo trpljenja tvojega sem mu gnojil, in s solzo usmiljeno svojega, sem mu zalil.

In pognal je v popje in se razpel, in v dišečem žaru se razcvel, da zdaj v plamenih živih ves gori. Kot je nekdaj tam grm gorel na gori sinajski, in zdaj gori, in zdaj žari, bo gorel, in bo žarel, do konca dni, Lucija!

Lucija: ''(potrta)'' Kaj naj z bogastvom vsem brezdanjim tvojega srca, ki mi ga sipiješ pred noge v trenutku tem storim?

''(rezignirano, otožno)'' Usahnlo, mrtvo moje je srce, ... in jaz kakó, naj se ti oddolžim, nevednica, za vse, ne vem.

France: ''(ognjevito)'' Ti in nevednica! Svetnica, ki ni na tebi sence greha ni pokoriše se in trpiš za greh tuje, mučenica! Ah glej, jedina je uteha mi vera v te bila v teh neznosnih, dolgih, temnih dneh.

In če s krvjo se uroki res bila omadeževala, pa pezo stokrat s solz potoki, s krvjó si srčno si izprala!

Lucija: ''(stvarno, skoro trdo)'' Iz riznice zaklad zajel si bogate čiste duše svoje, in lastne bisere nadel si samo na sence bede moje. Ne varaj sam se! Mimo zmot na jasno, trdno kreni pot!

France: ''(obupno vije roki)'' O daj, ne zavrzi tega srca zaupaj ljubezni njegovi; pomisli, da nate sem v žanci gorjá, da z boli neznosne okovi, kot strah in obup jih rodi, prikovan, da z dušo sem celo nesrečno ti vdan, da nisem ves svoj, da sem tvoj!

''(koprneče)'' O ti, saj si dobra in blaga, da blažje in boljše od tebe ni — o daj mi sijati svoje oči, ne podi spred raja me praga. Kako naj brez tebe na sveti, odslej bi še mogel živeti? pogrešati tvojih belih lakti, pozabiti tvojih globokih oči, ne diviti zlatu v tvojih se vlas, in že duše izbrisati tvoj si obraz v grudi preseljen tiho v tebi ... in vse ... ki lepša, kot ... mavrica si nad vodo, kot rosa je v jutranji — zarji — ''(vrže se na kolena)'' ah ... kot sveta ... devica v — oltarji.

Lucija: ''(presenečena)'' Usmiljeni Bog! ... grešiti nikar! ''(s strahom, strogo)'' Nesrečni otrok, — ah, vstani vendar — Kaj govoriš ...? ''(Odmor.)''

France: ''(jo meri nenkrat nezaupno)'' Ah, ... ti se srdiš? ''(odmor)'' ''(bridko)'' In nimaš ... zame ... rešilne besede? Lucija! in mar ti ni moje nesreče in bede? Lucija! ''(strastno)'' In hočeš ostati? Ne maraš bežati? — Lucija! ''(Odmor.)'' ... in torej naj ... grem? —

Lucija: ''(izmučena, proseče)'' Ne morem ... ne smem!

''(Odmor.)''

==VII. prizor.== 

''(Prejšnji, menih odpre vrata in gleda.)''

France: ''(rezignirno, grenko)'' Prišel po nebesa sem ... pkla temó ''(ogrne plašč, da se pripravi na odhod)'' odnašam pa v duši strti ... in če je življenje hotelo tako — saj bodiva združena v smrti...

''(trpko, mrko)'' ''(seže po nož, a zagleda meniha, roka mu omahne; gre povešeno glavo proti vratom)''

Lucija: Ah! svoji nikdo ''(tolažeče, rezignirano, dobrohotno)'' ne more uteči usodi...

Menih: ''(na pragu)'' ... Mir vam bodi!

France: ''(grenko)'' Mir? Da mir temè! ''(Krohota ubèli.)''

Lucija: ''(v težki grozi)'' France! France!

=V. GOLGATA.=
''(Moríšče na Friškovcu. Na levi strani v ospredji splošno znamenje — zidari križ. Zadaj na desno grmada, pred njo oder, na kateri vodi par stopnic. Na odru kol, stolica. Čo, vrvi v tleh pred tokom par železnih obročev, pred njim z žapenjem nepokritja kosa. Na desni sredi mala kamenita klopica. Na desni v ozadju par vodmotskih bajt, sicer pa razgled preko severnega, ljubljanskega, deloma z gozdiči poraslega polja, z griči in predgorjem, tja na Savinske planine. — Zgodnje jutro.)''

==I. prizor.== 

''(Meščani, meščanke, ljudstvo iz okolice, čakajoče na sprevod, v katerem ima priti obsojenka.)''

1. meščanka: Kakó hladnó, je jutro.

II. Mene kar mrazi...

III. Jaz vsa se tresem —

I. Da z zobmi šklepečeš!

1. meščan: Meni pa tako se zdi: vaš mraz je strah samó

2. ... Razburjenost ...

II. meščanka: ... deco lehko da!

I. Mar ni to groze kraj? Vrvi?

II. Vešala, kolesa, ognja meča?

I. Ta Friškovec?

III. Za vse sveta zaklade semkaj ne bi šla po noči.

1. meščanka: Ah, si ti boječa!

III. Že prav! A tukaj vendar straši ... na teh s krvjo opitih tleh.

II. Posebno v kvaternih nočeh.

2. meščan: ''(skrivnostno)'' Naj vam povem — ''(pomigne, naj gredo v stran)''

II., III. meščanka: Besedi vaši sledimo —

I., IV. meščanka: Dajte, govorite!

2. meščan: Stopimo v stran — in poslušnite! ''(umikajo se v stran; na njih mesto stopi druga skupina)''

''(Med pogovorom odstopivše skupine pride na oder France v pomečkani, povaljani obleki, razkuštran, neprispan, z mrakotem, bled, vpadlih lic, čisto propal; bolj pred se, potem nervozno prste na rokah, sede, se zopet dvigne, zopet sede, napravi par korakov sem in tje, in obstane topel v nemem obupu končno ob klopki.)''

==II. prizor.== 

''(Prejšnji, France.)''

France: Ah to je bila noč, ki si izmisliti ne more je hujše satan sam, ne drug je razigrati kot pekel! Kot da iz kleških jam škorpjonov voj na bore telo bi moje vsul se smel; bi vame kač zažrlo se tisoč, in se razpelo po telesu, in grizlo, vrtalo po mesu, po žilah mi rojilo in vlaknéh, suvalo, žgalo po kosteh, z jezikov škapinj preklanih uhó vbesnilo luliičavo, in s kladvi svojih glav tenkó udarjalo mi po možganih, — in z ognjem žéhi in klešč zobóvi — s sleči sokovi in otrovi, mrcvarilo srce medlo —!

Da, strašna noč! Ko sem s stopinjo vdiračo med grozom močvirnim drl, ko me na živem mesu žrl je volkodal, in me dušila je móre peza; ko škropila prhoga je s krvjo me vročo... V daljavi medli ... zar krvav krog mene ples pa vrtoglav kresnic in isker se žarečih... sov, risov in mrtvaških glav! — obrazov čudnih, spk, potvor! In vmes ječanje in škripanje, perot nevidnih prhutanje, ljudi, zveri pošastnih zbor! ... A iz gomazni se glasov vseh teh poraja, vstaja vse čas — en glas — Kot bučen stok grobov, kot burje rezek pisk, kot vidre satanskih blizg, strupen kot vik svojorji sred polnočnih host — in vsiljiv in grabljiv kot ščuke zolev in trnka lovna ost. In ta glas — se ves čas grohoče — stoče, vzdihuje — vprašuje:

Zakaj tako? Kako in odkod je prišlo, da ni hotela s teboj? Zakaj tako — fantič moj?! Strašno! Strašno! In zdaj sem tu! in vprašam: čemu?! čemu sem prišel? Kaj me je prignalo, ko zame končalo je vendar vse in ga ni več mostu med menoj in teboj! O Lucija, Čemu? — Čemu?

1. meščan: ''(pokaže na levo)'' O glej — gredo!

2. Pravkar zavili so na polje.

3. meščanka: Kako se smili žival mi bore!

II. In zaprti rešitve vsak je pot.

III. Morda ... pa vendar ne!

''(France se vzbudi iz svoje odrevenelosti in prične prisluškovati.)''

II. meščanka: Kako da ne?

Skupina deklet: Grozna je smrt, strašna!

III. meščanka: No, če jo rabelj — poroči — je svobodna, se govori —

IV. In pravijo, da v istini je snubil zanjo...

France: ''(razburjeno)'' Kaj? Kako —? On je poskusil se pri nji? ... In snubil jo? ... ''(progrozljivo)'' Ah da! — tako! Zato pogled moj, ko se vračal sinoči je iz ječe, plačal s pogledom mrkim je takó! Zdaj vem, kaj meni je ostalo. — Zdaj mi je jasno marsikaj! Pred mečem se odloči naj — Zato torej! ... Je — li mogoče, da za me niti vero malo ni bilo, kjer ljubezniv tvoje pa jaz zasanjal sem — morjé.

''(obupano)'' Ah, zakaj si mi to storila? Zakaj si ubila moja mlado, zvesto srce?


''(Sprevod: oddaleč mestne straže s helebardami, na čelu mestni praporšček. Za njimi bratovščina spokornikov v raševini in kapucah. Potem bratovščina smrtne groze Jezusove s križem in mučilnim orodjem. Mestne straže drugi oddelek in ječa. V sredi Lucija, ob njej menih — za njo krvnik in njegov pomočnik, prvi noseč na rami dvoročni meč. Mestni sluge, par malih mestnih svetovalcev v črnih, za njimi r: j dvanajstnikov v rdečih talarjih. Mestni st: g sod: m zzelom. Za njim sodnik v rdečem talarju, obrobljenim z zlatom in zlato verižico krog vratu. Mestne straže tretji oddelek. — Ljudstvo. — Prišleci se razvrste krog odra; ob stopnicah obstane rabelj in postavi meč prede. Pomočnik stopi na oder.)''

Bratovščine pojo: ''(Dies irae ko pride sprevod)'' — Quid tunc miser sum dicturus, quem patronum rogaturus, dum vix justus sit securus!

Menih: Čez brezno skoka se ne boj, brezmejna milost je neba, naj z roso svojo te navdá ki pot se ti odpira raja, kjer že nasproti ti prihaja

Lucija: ročice steza, koprni, da združi v gloriji s teboj nedolžni otročiček tvoj — In zdaj pogum, preljuba hči! Velja! Saj mi v življenju bil mi tuj — naj tudi v smrti se obnese. ''(ko gre po stopnicah mimo rablja)'' A ti prijatelj moj, zdravstvuj, in roka naj se ti ne trese! ''(Ko stopi na oder, se ozre naokrog, dočim pripravljajo pomočnik vrvi, halo itd.)'' Ko solnce gre umirat, zatonit v nočne teme, poljublja s poslednjimi žarki ljubeče doli in gore. Ah, v zadnje slovo poslednjikrat tudi poljubiv naj žalostno ravni vas zelene, vas solnčne planine in tebe ti biser, srce domovine, ti bela, ponosna Ljubljana, neznatna, neznana, in ljubljena vendar tako. — ''(v trenutku slabotnosti)'' Kakó, kako je vse prišlo? Moj časi so se stekli, moja ura je odbila. Dolg naj plača moja kri — Reci: Kam si me vodila, Kam, o kam, ljubezen ti!

In vendar kaj bilo brez tebe, ljubezen, bi naše srce? — Kaj bila usoda človeka? Kot megle in sence medlé.

Tercet ''(skupno)'' Lucija, krvnik, France: A ti ljubezen, ti si vse! Tema si luči, luč temè! Si blaženost nebeška, in ti njegov pekel! Pokoja brez miru žibèl, željá in sanj vraljivi most, bolesti slast, slasti grenkost, veselja jok, obupa smeh, Ti zlá krepost, krepostni greh, Ti lestva nad in grob po njiov, ti lek gorjup, sladk otrov, ti vere nomajni zid, ti ljubek vir, in val srdit strasti in koprnenja, ti zmisel ves življenja! ti luči čar si, ognja žar, moči slabost, slabosti moč, ti naših src si luč in moč vse si ljubezen ti! Ko rož opspe se tvojih vrt, srce zagrne večna noč.

ljubezen je mrtva! pozdravljena kraljica smrt — izpita čaša je do dna — Nad silo tvojo sile ni, in kjer ljubezen ne umiri človeka srca — kot dete ti ga umiriš, usmiljena gospa! O pridi pridi sladka smrt! ljubezen me rešila ni — usmili se me ti!

Lucija: ''(stoječa na odru)'' Jaz sem pripravljena. Kaj naj storim?

''(Pomočnik se ji približa, in ji hoče zvezati roki.)''

Sodnik: Poteka čas krvnik! Ne mudi dalje se, in končaj svoj posel —! Kaj odlašaš se ... si čul?

Rabelj: Da, čul, gospod sodnik. A da ustrežem, moral biti, če angeli cel ne, cel ne vrag, bi pol obeh — le človek ne, ki more, kakor vi čutiti, ki more kakor vi ljubiti — In — jaz, sem človek, vendar — le!

Sodnik: Kaj naj bo to? govori jasno!

Rabelj: ''(bridko)'' Kdaj za izpoved je prekasno? A grešnik ž njo odlaša vsak. ''(odmor)'' Ko davi sem na rame meč zadel in se na pot odpravil, ves svoje sile sem zastavil, da zmagam nad seboj misleč: Preveč moči sem si prisodil, za križev pot, ki sem ga hodil, za križ, ki vanj preli sem meč. In kar trpel sem in trpim še za — krvnika je — preveč.

Sodnik: Temnó je vse, kar govoriš.

Rabelj: ''(razburjeno)'' Pa bodi luč! Osvobodim naj se! Pribijte me na križ, sam se ne bom, — ne morem se. Ne morem! — Proč s teboj! — in naj se ne dotaknejo roké te moje več — in najmanj zdaj! ''(vrže meč po tleh)''

==III. prizor.== 

''''(Opatica nastopi s spremstvom ter ostane v ozadju)''''

... ko moral bi končati njo, ki vreden nisem, da bi ji nogé objeti bele smel, ''(se vrže pred Lucijo, ji objame noge in jih skuša poljubiti)'' s poljubi jih ljubezni blazne moje!

Lucija: Jaz sem na koncu svojih sil! — ''(v zadregi)'' da zadnje hipe mi teži tako! —

France: ''(ki je ves čas mrko gledal na obsojenko in rablja, skoči proti odru)'' ''(ironično)'' Teži? — Ne! ne! Naj jih sladi ''(strastno)'' z otrovom volje mlesti svoje, in kot v poročne naj noči sopari srce zanj tvoje zadrhti, ko pred nožice belokože obožuje položi v zamolklo plamenečem žari srca ti svojega mokrocvetoče rože.

''(stopi do ležečega krvnika, ga z levico potrese za desno ramo in ga dvigne v toliko, da si gledata iz oči v oči)''

''(sarkastično)'' Daj! digni žéni se, odmêni nevesta čaka, drugovi in svati! odprija naj se na stežaj! natrósi rož po meče žejni trati, in trajici zeleni poljube tiste svoje blazne daj! ''(bliskoma zdere nož izza pasu, mu ga zarine v srce in odskoči zopet v ospredje)''

Rabelj: ''(začudeno)'' Kdo? Ti? Da tako oči tudi moré? Zadel je srce, in smrtni obliva me znoj!

Lucija: Moj Bog, kaj storil si, France? —

France: Ti vprašaš še? udova ti neporočna! In vendar žena izgubljena, ''(mehko, bridko)'' kakó, kakó sem ljubil te!

Ljudstvo: O glejte, kaj ljubezen vse stori!

Rabelj: Umiram! — In prav je takó, da padel sem v prah pred teboj! Saj lepó in sladkó je izdihniti in umreti ob tvojih nogáh, o Lucija!

Lucija: ''(pristopi k umorjencu)'' Izhrepenel si, izkrvavel si —! In meč usmiljeni ti tvoj iz rok je pal! Kakó, kakó si nad menoj se kruto maščeval, rešitelj rešeni ti moj!

France: A mene — ni odrešil — in meni ni utešil ognjene žeje v prsih mi po njej!

Sodnik: ''(straži)'' Kaj se pomišljate? Naprej! in primite zločinca! Ne! Človeka se ubijati ne sme, in bodisi, da je — krvnik.

France: ''(cinično)'' Gotovo je, gospod sodnik! Vendar loviti in soditi se jaz ne dam. Sem svoj sodnik, sam svoj krvnik se sodim sam. ''(Se zabode in pade ob klopí na tla.)''

Lucija: Mogočni Bog! France! Nesrečni ti otrok!

France: Razbit ob skalah brod je moj — a ti srčé v slovo zapoj kot na vasi nekdanje dni: Ko ležem v volno tratvico in nagrem trudnó glavico, se zmislim tebe zvezdica, se zmislim tebe ljubica.

Dokler si mi sijala ti, sijale srečne so oči, kar si zašla, je pa temà, in luči ni, in sreče ni, kaj bi iskale še oči? naj jih zaprem — in naj umrem! ''(Umrje)''

Lucija: ''(ki je pokleknila ob njem in se razjokala)'' Izdihnil je in šel, ki v njem je bilo luči toliko, da usvetlje je megle njegovih sanj pred njim: očem, otroški veri vdanim pa načarala čudesne svore pomladi, cvetja, zlate zore, ljubezni mlade polne vse — in na zatonu pred nočjo, kot vešča mrka, zlosudna oblila z zarje jih krvjó! Zdaj sanjaj v miru, duša blodna! ''(Kleči ob njem kot okamenela)''

==IV. prizor.== ''(Prejšnji. Opatica z dvema nunama in slugo.)''

Opatica: Lucija!

Sodnik: ''(jo zagleda in se obrne)'' O Nives, mati prečastita. Vi bili priča ste...

Opatica: Da vse sem čula, videla ... morda umela tudi, ko so skrita razgrinjala človeka srca se brezdna strašna pod vrhovi najvišjimi, ki luč neba zlati jih najbolj čista in svetla.

Dovolj je groze in krvi! Grobovi zapro naj žrela svoja. Od vicedoma oproščenje ''(poda pergament sodniku)'' prinaša ji obljuba moja.

Sodnik: Ohranjeno ti je življenje, pomiloščena si, Lucija! Bog sam je bil s teboj!

Ljudstvo: Ljudje, hvalite in slavite nebes in zemlje vsi gospoda!

Sodnik: Lucija glej! Očuval te je angelj tvoj — podarjena ti je svoboda!

Lucija: ''(topo)'' Kaj hočem z njo. Za žive le svoboda je samo.

Opatica: Lucija!

Lucija: ''(vstane in zagleda opatico)'' Ah, vi ste — mati, ste prišli ... izreči skoraj se bojim ... da enkrat — vidim — še oči ... njegove v vaših!

Opatica: Slédi jim! če bile zablode vodnice ti nekdaj, ko so zvabile te v vihar morja, pozabi in zaupaj se jim zdaj, ko te povedejo v miru pristan in rane ti zacelijo srca. Ki meni je v pokoji dušo samostan prijazna, tiha ti odpira vrata, in jaz na novo pot podajam ti roko —

Lucija: ''(po kratkem boju)'' O mati prečastita, mati zlata! Naj se oprem na njo in naj sledim tem ljubljenim očem. In če na prsih vaših se spočijem snom...

Opatica: ''(jo objame)'' Hči draga moja! — Semkaj na srce! — In naj bo pozabljeno vse gorje, in kar je bilo, vse! In odpuščeno vse... Tako nebesa so hotela, — ker mnogo si ljubila in trpela.</text>
      <sha1>6o44zk2pzb5o9mdcmcpts6sxr5ewmrb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223807</id>
      <parentid>223801</parentid>
      <timestamp>2026-04-20T09:48:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>61</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Poglavja (tabela)}}</comment>
      <origin>223807</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="83859" sha1="m1igbvqnk9wey20sk8tcosx7cpica7l" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Rože ob potu
| normaliziran naslov = Dramska pesnitev v petih slikah
| avtor = Ivan Robida
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski narod 1924}}'' 
| vir = dLib {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

Dramska pesnitev v petih slikah.
''(Vse pravice, osobito pa pravica do predbebde in uglasbitve pridržane. — Napram odrom rokopis.)''

Osebe:
Tomaž Škof, vrvar in meščan ljubljanski.
Cecilija, njegova soproga.
Lucija, njiju hči.
Trine Kosanec, ribič na Fužinah.
Barba, njegova soproga.
France, njiju sin.
Maruša, rojene Marija della Costa, rejenka pri Kosančevih.
Emilijan, reče Milan Vučečić, mestni rabelj.
Marija Nives Agata, grofica Modruška, sedaj mati Timoteja, opatica samostana v Mekinjah.
Geza Nagy, pisar in faktotum grofa Modruškega.
Luka Novak, mestni sodnik.
Urban Boš, meščan ljubljanski.
Volbenk Orehovec, meščan ljubljanski.
Andrej, kovač,
Ambrož, fužinar, ''(oba na Fužinah.)''

Menih, mestni pisar, mestni sluge in stražarji, berič, ječar, rabeljev pomočnik itd.
Prisednikidvanajstniki notranjega sveta, člani zunanjega sveta, meščani, meščanke, plemiči, kmetje, kmetice, fužinarji, kovač, delavci, bratovščinarji itd.
Čas: leto 1450. — Kraj: Ljubljana in okolica.
Med vsakim dejanjem, izvzemši zadnje, ki se vrši drugo jutro po četrtem, poteče kakega pol leta.

{{Poglavja (tabela)
| ime 1. nadpoglavja = I. DRHTEČI LAN.
| ime 2. nadpoglavja = II. OZIMNA.
| ime 3. nadpoglavja = III. ŠKRCAT IN BISERI.
| ime 4. nadpoglavja = IV. NOTTURNO.
| ime 5. nadpoglavja = V. GOLGATA.

| ime 1. poglavja = I. prizor

| št. 1. poglavij = 6
| št. 2. poglavij = 13
| št. 3. poglavij = 9
| št. 4. poglavij = 7
| št. 5. poglavij = 3
}}

=I. DRHTEČI LAN.=

Meščanska soba vrvarja Tomaža Škofa. Na obeh straneh okna v ozadju velike vrata, vodeča na stopnice in manjša, vodeča v drugo izbo. Sredi sobe miza s stol, omare, skrinje, sklednik s cinasto posodo in majolikami, preproge, cvetje. Ob oknu v kotniku dva stola, mizica in skrinja. Ob nji kolovrat, preslica. Na stenah nekaj svetlih podob, platenin, mrež, prej in predav. Na stolih mati in hči. Večer se dela. Proti koncu prizora pripravlja hči mizo za večerjo.

==I. prizor.==

Mati Cecilija: ''(skrbno poizvedujoč)'' In ti? ti ljubiš ga zeló ... zeló?

Hči Lucija: ''(premaguje se)'' Oh, draga mamica takó — ''(vnem, da ni prav,)'' a se mi zdi, ''(sramuje se)'' da bolj kot ljubega boga...

Mati: ''(karajoče)'' Kdo teh besed te je učil? Ko misel sama greh bi bil!

Hči: ''(vzhičeno)'' Jaz sem njegova ... čisto vsa ''(prostodušno)'' in on je moj!

Mati: ''(pomilujoč)'' Je tvoj ... je tvoj ...? Povej kakó...

Hči: Kakó... Takó, da poroči, čim preje me.

Mati: ''(oprezno)'' Če le ne motiš se, dekle!

Hči: ''(jasno)'' O mamica, poslušaj me! ''(važno)'' Ko lani sva iz cerkve šle ... na Svečnico, ... sem opazila ''(v zadregi)'' ga v prvič, da z ... nama gré. ''(raznežljivo)'' O velikí sem noči z njim, saj vé ... pa prvič govorila ... In od takrat ... ah, naj molčim! ... z nakladi je obšul mi svoje ljubezni mlado srce moje, kot jablan s cvetjem bujnim svoja tla.

''(tesno)'' Če usta vžrala bi ta, če bi legale te oči... ''(vstane, odkimava)'' Moj bog, saj to mogoče ni!

Mati: ''(resno)'' Pomisli kakega rodu. Pomisli kakega stanu je on, pomisli, kdo si ti!

Hči: To sem mu rekla tudi sama —

Mati: ''(pazno, napeto)'' In on?

Hči: Vse megle je razgnal; glavó mi vzdignil je z rokama, v oči se vgreznil in dejal, da dvom ljubezen vsako ubija, da strup najhujši je srca.

Mati: ''(po kratkem odmoru, ne brez ponosa)'' Ljubljane bele vseh hčera najlepša ti si, hči Lucija! In to brez cene tudi ni! Če le ljudje njegovi bi ne segli vmes! ... Tako je bilo, ko sta pred dvajsetimi leti — in morda več! — hotela vzeti se doktor Peter Munitillo in teta tvojega — Andreja ... grofica Nives Agata. On moral v svet je, — ona pa je kot novica Timotea tedaj vstopila v samostan; in lepi sen jo bil končan.

Hči: ''(odločno)'' Kaj bomo revne me žene; ah, z žensko hoté, storé. A on je — mož, — in veže ga beseda viteška, prisega.

''(po kratkem boju in pomišljevanju izvleče prstan z nedrij in ga ji poda)''

In glej, v poroštvo dneva tega, ko se zaroči je z menoj, obroček zlati drobni ta sam mi nadel na prst je moj!

Mati: ''(presenečena)'' Ah — krasen — prstan! In kakó žari rdeči v njem rubin!

Hči: Ljubezni naj žareče bo njegove — je dejal — spomin.

Mati: ''(sanjavo)'' Zdaj vidim, res te rad ima... ''(zamišljeno)'' In če vse dobro se konča. Na zimo bila bi poroka. ''(vzhičeno)'' Posestva bi prišla ti v last, gradova dva ti pod oblast. Ti sama pa, — gospa visoka, v sijaju, časti se blesteča, in vsem v zavist! O kaka sreča! V baržunu, svili bi hodila, v kočijah svetlih se vozila — se misliti na vse ne smem!

Hči: ''(veselo objame mater)'' In ne res, ko meni se potem vidva preselita z očetom? —

Mati: Ah — dà ... z očetom! — Vendar prej nčesar vedeti ne sme, dokler pred vsem nevesto svetom ne proglasi te tvoj Andrej. Naj oče le za prstan zve, ugane kòd ga je podaril, pa bi kot strela vmes udaril, posebno zdaj, ko tedne že skrbi težke moza more, da hodi tih — in nem okrog. Usmili se nas ljubi bog!

Hči: In pošlji nam svoj blagoslov!

Mati: Čuj, oče je že tu! Njegov korak je to...

==II. prizor.==

''(Prejšnji. Mojster Tomaž.)''

Mati in hči: ''(nekoliko vezano)'' Dober večer! ... ''(Mati odide po večerjo in jo prinese na mizo.)''

Tomaž: ''(temno, zamolklo)'' Dober večer!

Mati: ''(skrbno)'' No, kaj ti je, da še pogleda ne besede za ženo nimaš ne za hčer?

''(Tomaž hodi s težkimi koraki in mrkim čelom molče po sobi semtertja.)''

Hči: ''(se mu hoče približati)'' Preljubi oče...

Tomaž: ''(zlovoljno)'' Pusti me!

Mati: Jed skoro razhladi se v skledi.

Tomaž: ''(temno)'' Ne bom večerjal!

Hči: ''(proseče)'' Daj, prisédi samó ...

Tomaž: ''(rezko)'' Že prav! Le jejte same!

Mati: ''(v skrbeči slutnji)'' In ti ne boš? ''(odmor)''

Hči: ''(tiho)'' Jaz tudi ne! mi ne diši. ''(Odmor.)''

Mati: ''(vstane)'' Pospravi! —

Hči: ''(tiho, vezano)'' Ne ti! — Naj prestane zame... ''(Pospravi, odnese pribor venkaj.)''

==III. prizor.==
''(Tomaž, mati.)''

Mati: Dalj z molkom tem me ne pokori! Kaj ti je vendar? Zdaj govori!

Tomaž: ''(rezko in grozeče)'' Počakaj, da se vrne hči — potem ... vprašam!

Mati: ''(slabotno)'' Vprašal boš?

Tomaž: Da! Vprašal ... oče bo in mož... odgovoré pa: hči in — ti.

Mati: Kaj naj to bo?

Tomaž: ''(sarkastično)'' Takoj izveš! In hip le potrpeti smeš, kjer jaz več tednov sem trpel, in čakal.

''(Hči se vrne, pogleda očeta od strani boječe in plaho, ter se približa materi, ki je zopet sedla v kotnik. Odmor.)''

Tomaž: ''(se naenkrat ustavi pred njima)'' Zdaj sta tu obe; in vprašam vaju, če vidve morda pojasnite mi stvar: kaj danes v drugo že imel iskati je popoldne pri meni rateški pisar?

Mati: ''(malodušno)'' Kakó naj veva to midve?

Tomaž: ''(kratek odmor)'' Čemu li njemu bi vrvi? A če gospoda kdaj blago za rabo svojo potrebuje, ga tam naroča in kupuje, kjer svoj hrbet krivé pred njo. Tomaž ga ni in ga ne bo! Poznam te! Vem, da je takó.

Mati: ''(laže)''

Tomaž: Če torej veste, da ni stez med njima tam in med menoj — pa ne, da morda kako čez razpeli vi bi med seboj.

Mati: Tomaž!

Hči: ''(osupit)'' Preljubi oče moj! ''(Odmor.)''

''(Tomaž obe ostro meri.)''

Tomaž: ''(ironično)'' Tako torej?! Vezi so tu! A zdaj poprašam, kakšno so, da z njimi mogle brez sramu v oči bi zreti, mi lehko? Bi mogle to? Govori hči — čestita ... modruška ... grofica!

Mati: Pomiri vendar se Tomaž! —

Tomaž: ''(proti ženi ironično)'' Ah ti! — ki čisto vest imaš, ki nisi vedela zato, potuhe nisi ji dajala! in možu si na strani stala odkritó in zvestó, in res? O ti že govoriš ti nese! in več še, ti miriti smeš!

''(grenko)'' Čemu sedaj besede prazne? Da preje raje bi na razne glasove pazil bil prikrite, zbadljaje temne in očite... A žal, da nisem jih umel, dokler skrivnosti razodel ni danes v krvi mi Lovrin...

Hči: Sodar? — Sovražnik stari naš?

Tomaž: Prav ta, Cecilija! ... »Tomaž! — pohleven zlobè reče mož — »po vročem dnevu lep večer! sedaj pač več krvi ne boš vretenčil menda, ko ti sin rodbine take jemlje — hčer.« Kaj bilo to je sveti bog? Ob mizi vse se muza krog — V trenutku prvem ostrmim, a v mesu želo — zakričim: »kdo jemlje hčer: govori dajka — rogate vrže mi nazaj: »kdo jemlje jo, to vemo mi — če vzame jo — pa modra ti?« In kar sledilo je potem?! ... O ti ime pošteno moje!

Mati: ''(mreče)'' Poslušaj, oče: ali smem zdaj govoriti jaz? Poglej! vse bo še dobro ... saj takó hudó to ni, če dva mlada človeka res se ljubita... Pomisli vendar!

Tomaž: In kakó!

Tomaž: ''(ironično)'' Se ljubita! Res ljubita!

Hči: Gotovo, oče!

Tomaž: ''(ironično)'' In potem? —

Mati: Ko si osvobodi rokó, potem jo vzame za ženo — Me poroči!

Tomaž: ''(pomilujoče)'' Verjel očem, ušesom ne bi svojim skor! Res, čuden ve ste ženske stvor! in bolj se lehkovernost vaša. Kar želje vam gradov zgradi, na skalah vaši sanj stoje — Kakó? — nobena se ne vpraša Hudó je, da ne vidi hči, a hujše, da si slepa ti! Kdaj ste še čule, da plemič med vami je izbral ženo? —

Mati: Zgodi se tudi to lehkó.

Tomaž: ''(ironično)'' Da, pravih bajkah kraljevič zasnubi možsko skro s celo! V življenju trdih dneh pa ne, In pa besede svoje kdaj meščanu dane, vprašam se, prelomil ni plemenitaš?

Pisar: Le mirno, mojster! — Menda ni posebej treba utrditi, da o zakonu govoriti še v sanjah mrzličnih ne gre.

Tomaž: Dovoli, in ne besede več!

Pisar: Pač! Gospod grof vam v poravnavo, popolno tu ponuja spravo, — za vse kar bilo, morda bo — beneških rumenjakov sto.

''(Položi mošnjo na mizo.)''

Tomaž: ''(radi nesramnosti osupel, ne najde takoj besede)'' To naj bo res? Či vidim prav? Denar za čast, ime pošteno, za kri, življenje izgubljeno? — Jeli mogoče? Slišim prav? O ti zavratna, verolomna, svojat, brezsramna plemiška, vsa brez vesti in brez srca!

Pisar: ''(nesramno)'' Beseda vaša ni baš skromna, izbrana tudi ne...

Gospod Tomaž...

Tomaž: ''(v naraščajoči jezi)'' Ej, slabo, slabo me poznaš, gospode čedne hlapec tak. Iz hiše vun! — naprej čez prag ti in denar gobani tvoj.

Pisar: ''(se stisne skozi duri, cinično)'' Svet glava, vsaka ima svoj!

== V. prizor ==

''(Tomaž sam.)''

Tomaž: Le moja ne! — Kaj naj storim? O mojih slutnji mrki svit! Kot sredi morja brod razbit v temi brez jamborjev, krmila, ko žene neizprosna sila viharja ga v propast, — se zdim. Kdo mi pomaga, dobri bog?

''(Se vsede na stol in zre mračen tožno predse.)''

O ti nesrečni moj otrok! Kako sem ljubil te, gojil, se rasti tvoje veselil, kot v polju cvetnem tihi lan v pomladi pozni zasejan vzbrstela in vscvetela si, v sé solnca kos vzela si, toploto si prelila v glas, luč v zlati lan pa v svojih vlas, ki cvetja modrega ti smeh njegov je plah drhtel v očeh.

In zdaj ne več? Ne več? Morda pa vendar ni vse izgubljeno? morda le ne! A eno je treba — jasnost!

==VI. prizor==

''(Prejšnji. Žena iz sosedne sobe, pozneje hči.)''

Mati: ''(rahlo)'' Tomaž!

Tomaž: ''(brezobzirno)'' Kaj hočeš ti? Morda imaš pogovoriti se z menoj? pogovoriti se z menoj? A zdaj dekleta sem — takoj!

Mati: Unesi se Tomaž! Pozneje govoriš jo —

Tomaž: Ne! ne! takoj! ž njo sem... Lucija!

Mati: prosim, glej —

''(Lucija se pokaže med vrati.)''

Tomaž: Lucija, hodi sem! Tako —

Lucija: ''(joče)'' Iz vsega prosim vas srca...

''(Dekle pade predenj na kolena.)''

Tomaž: ''(jo prekine, zagrmi)'' Resnico hočem zdaj! Kakó, razumeš, daleč sta prišla, govori, ti in — on?

Mati: ''(osuplo)'' Saj to vendar mogoče ni!

Tomaž: ''(ironično)'' Tako? Mogoče ni? — Naj govori!

''(Hči molči in se v tih strah.)''

Mati: ''(tišno)'' Lucija zlata — čuj! — Povej!

''(jokajoča)'' Odreši me dekle — poglej — jaz te rotim —

''(Hči kleče krčevito joče.)''

Tomaž: ''(čaka še par trenutkov, potem rezignirano)'' Več treba ni! Molče je govorila glasno več kot dovolj — in vse je jasno, da luči same je tema.

Mati: ''(glasno zajoče, vije roki in se zgrudi na stol)'' Otrok nesrečni, zavedeni!

Tomaž: ''(stori par korakov opotekaje se, se postavi potem pred hčer, se grabi za glavo in pravi mrko in temno)'' Temà krog mene je in v nji tema brezdanja in strašna. Pa bodi!... In naj že konča ta noč, ki v njo si me pahnila mene kruto kakorkoli, ... če molk in jok današnji tvoj kdaj hiši tihí tej zanalila življenja novega bi dan, pa tvoja ga je tek končan pod streho to! — Ta dom podrl se zate je — in otrok moj je zame umrl.

''(divje, besno obupno)'' Odprt je tvoj! Zdaj venkaj v noč! In vina gor, da, vina! vina!

''(Ubeži po stopnicah.)''

Hči: ''(se dvigne in plakajoče vrže materi na prsi)'' Mati! Mati!

ZASTOR.

= II. OZIMNA.  =

Prospekt: Razgled z levega visokega brega Ljubljanice pod Fužinami po reki navzgor, tako, da je videti odločno skalovje in slapove, deloma tudi zgornji desni breg Ljubljanice. ''(Reke same, ki teče pod bregom, ni ugledati.)'' Ospredje odra tvori breg. Na njem njivica, s katere vodi steza k strugi navzdol na levi. Na obeh straneh nekaj drevja. Pod njim na desni ribiška koča, za katero blesti skozi vejevje fužinski grad.

Pred kočo miza in klop. Ob koči razpete ribiške mreže, obešene po kolih, na stene naslonjena vesla, potiskari in druga ribiška priprava. Ob klopi priprava zibel. Ves čas čuješ iz bližine šumenje vode in bobnenje slapov, med katero udarja težko kladivo nevidnih fužin na otoku v strugi, in zven železo z nakovala.

Iz daljave buče zamolklo ljubljanske zvonovi, sem pa tje zagrmi tudi medlo kak topov strel z gradu v mestu.

== I. prizor ==

''(Na njivi Maruša; France poteguje veslo, oče popravlja raztrgano mrežo, sedeč na trinožniku.)''

Oče: France, jaz skoro bom gotov.

France: Prav! Pa pripravit grem za lov.

''(Zadene veslo na rame, se pripravi za odhod in poje.)''

France: En — dva — tri, en, dva — tri! vzdigni veselo, vanj se vpri! kot vodomec sice soln, živega srebra je poln, da po njem se meče, bliska, in srce mi v prsih vriskà. En — dva — tri, en — dva — tri ej, nad ribicem ga ni.

''(Hoče po stezi k vodi.)''

Maruša: ''(zbadljivo)'' Še čudo, da od doma greš!

France: Kaj ti je vendar spet, Maruša?

Maruša: In večje to, da sploh se smeš —

France: Ej, ti si pusta!

Maruša: Ljuba duša, zato pa ti saj nisi pust, in kot studenci vro iz ust besede ti, če govoriš s predivasto grofičnico.

France: ''(ozlovoljen)'' Kot z drugo vsako! Nehaj že!

Maruša: Že prav. A eno pomni le: ni zložna vsaka pot navzgor. In kakor mestni — tvoj ... peškór, tako se ... v to vobitnico je vel že marsikteri — klin!

France: ''(kafeteremu zabavljanje preseda)'' Ej, teci, neutrudni mlin! naj te ne motim v tem veselji — le jezikaj in pridno melji!

''(Odide.)''

Maruša: ''(preteče)'' Ej, ne razumem me France! ''(sama zase jezno)'' Kdo jo je klical? Proč naj gre. Dotlej ne bo pri nas miru...

== II. prizor ==

''(Oče, Maruša, Barba.)''

Barbara: ''(stopi iz koče)'' Kaj nista šla še?

Oče: Menda ne, kot vidiš!

Barbara: ''(gleda po cesti)'' Gledat sem prišla, če vedno še ne gre gospa. Kje se mudi? ''(jo zagleda)'' ah! — je že tu! Pozdravljeni!

== III. prizor ==

''(Oče, Barba, mati Cecilija, Maruša.)''

Cecilija: ''(vzdihne)'' Bog dober dan vam daj! Saj zame bil je hud.

Barbara: Zakaj? Kako?

Cecilija: Ah, nov in krut zadel je vdarec mi glavó. Glej, k vsej nesreči mi zboli se davi mož!

Barbara: Saj čudo ni!

Cecilija: Kaj pa Lucija? Ah sedaj seveda priti več tako pogosto možno mi ne bo!

''(Krčevito tihi, potem Barbí skrivoma.)''

In nekaj še! — pa bog ne daj, da zvedela Lucija bi —

dokler se nam ne umiri! — Bog resvice usmili se!

''(Gleda previdno krog sebe.)''

Kaj jo še čaka! ... Njen... Andrej... se danes... z drugo poroči!

''(Ihti pritajeno.)''

Barbara: Nebeški bog, pa vendar ne!

Cecilija: Tako je, žal. A ne povej, ne črhni niti ji besede. Saj umorila bi jo ž njo.

Barbara: ''(jokajoče)'' Nesrečno dekle ti! Samo ... če pomnim se, ko sem služila pri vas še, ... ko sem smuzila na rokah nekdaj... telesce drobno to nosila ... Moj bog, kdaj mogla...

Cecilija: ''(glasno)'' Tiho zdaj — ... in pojdiva ž njo noter...

Oče: ''(ki jih ves čas nemo opazuje)'' Da. Je itd! Gotovo čaka težko že.

''(Odideta v kočo.)''

== IV. prizor ==

''(Oče, delavci in delavke prihajajo po cesti mimo koče.)''

Jože: Oče Luka, vi pa ziblijete na stare dni, kot pravijo ljudje — ha! ha!

Lena: Zato ne greste rib lovit!

Oče: Hodite vrše se solit!

Urh: In kaj pa milostna gospa?

Mina: Spacirajo ali so doma?

Špela: Kaj žlahtna dela grofica?

Katra: Grofica Pepa ali Mica?

Maruša: ''(zbadljivo)'' Lucija, sladko je ime — To ve najbolje naš France...

Urh: Kaj res ti ženiš se pri njej?

Vsi: Oho France, povej, povej!

Oče: Li v cerkvi vam vele morda se norčevati iz nesreče!

Lenart: Nesreče? Z grofom se spečati — česti ni vendar bolj sloveče!

Vsi: Resnica to, ha, ha, ha, ha.

France: ''(divje)'' Če z veslom kdo želi po glavi — besedo še — in jo dobi.

Maruša: Zdaj čuli ste! — pa še tajji —

Oče: Ti babnica se plet mi spravi — Vi pa na delo! — Kaj imate postajati zdaj tu? Naprej! — Vsak zase skrbi — sebe glej!

Maruša: ''(vsiljivo)'' Vi mestnih ženščin ne poznate...

Oče: Zdaj tiho! jezik že zobé!

''(K Franceu)''
A midva pojdiva, France!

''(Oče in sin odkorakata po stezi z mrežami in vesli k vodi, dočim so se vaščani že preje razšli.)''

== V. prizor ==

''(Cecilija in Lucija stopita iz koče.)''

Cecilija: Bolan je, glej, in sam doma — Jaz moram iti! Vedi pa, da čim utegnem, pridem spet.

Lucija: Na mestu tebe — sam obet —

''(prisluškuje, ko zvonovi zvone, potem vznemirjeno)''
A kaj je to? — Sèm od Ljubljane... zvonové, čuj... svetnao zvone ... kako pojo ... kako drhté!

Cecilija: ''(v zadregi, navidezno omalovažuje)'' Daj, pusti jih — le naj brné!

Lucija: ''(trdovratno, nervozno)'' Zakaj? čemu? — čemu zvoné?

''(odmor)''

''(proseče)''
Daj mati! Ne odhajaj še! ne puščaj, prosim, me same. Ah, meni je tako težko, ah, meni je tako tesno.

Cecilija: Ne morem več se dalj muditi... Lucija, z bogom!

Lucija: ''(dobrikujoče se)'' Mamiča, kaj res mogoče ni, da priti domov bi smela —?

Cecilija: ''(resno)'' Ne, dekle!

Lucija: ''(poseže vmes)'' Ne, — da ostanem, mati! Ne! Samo, da vidim ga, samo za kratek hip ... zvečer morda, ko me ne vidi nihče...

Cecilija: ''(strogo, boječa se nadaljnih prošenj)'' To ne gre Lucija. Ah, ne zabi, kaj ga zagnalo je ob tla. In zdaj, če te zazre, pa zgrabi naj ihta ga, naj besen srdi... in bila bi njegova smrt. Potrpi! ni vseh konca dni; a zdaj, veruj, še rana nova razrvana jedkega otrova, preveč skeli in krvavi.

''(Hoče oditi.)''

Lucija: ''(strastno)'' Ti greš? — Jaz grem s teboj...

Cecilija: Nikakor ne! ''(mečje, a hlastno)'' Zdravstvuj, Lucija!

''(k detetu)''
Ti pa mirno snivaj, srček moj!

''(proti Luciji)''
Do svidenja in bog s teboj!

Lucija: ''(rezignirano)'' Pa z bogom... Tudi ona gre! in nič ne ve, da mi srce je celo ena sama rana vsak dan na novo razruvana od domov črva in vesti.

''(Se zamisli.)''

Kje hodiš, ljubček krasni ti? Povej, s čim sem se zagrešila! Da te privede, ure ni. in pisma ni, ne obvestila!

''(Odmor.)''

''(razburjeno)''
Kako, kako, bi bilo mogoče, da tvoje bi vroče od mene se moglo srce obrniti, kako pozabiti bi moglo na mene kdaj?

Ah, tvoji poljubi — tedaj! Kako so goreli, žareli, kot breskve rudeče dehteče meso, kako so kopneli na ustih, kot njenjega soka slasti.

In tvoji objemi, strastni in tesni, kot vinske so trte v goricah se vzpeli po meni v trepetu opojnomamečem, in v snu koprnečem preželi — zajeli medlečo so dušo in blazno telo.

''(Pokrije si obraz z rokama, ihti, vzame okroka in izgine v gošč na levo.)''

== VII. prizor ==

''(Maruša pride zopet na pozorišče, pleve in gleda sovražno za odhajajočo. Odmor. Potem pride lakaj.)''

''(Strež iz ropa. Artist postane pozorno in gleda proti mestu.)''

Lakaj: Povej, deklić, sem prišel prav? So tu Kosančevi?

''(Pokaže na kočo.)''

Maruša: Da, prav!

Kaj pa želite?

Lakaj: Mar ne biva pri njih ... dalje vas že ... dekle, ... ''(omlovoljujoč)'' no ... gospodinja iz mesta?

Maruša: ''(zlobno)'' Pač nekaj takega zdaj skriva pri nas pod belim dnevom se. Kot vidim iščete Lucijo.

Lakaj: — Da njo!

Maruša: ''(vpre oči v daljavo vzdolž ceste na desno; potem zvedavo)'' A kaj je to? Vsa cesta pred gradom polna je ljudi?...

Lakaj: ''(malomarno)'' Žijala! Mi smo — trileški!

Maruša: ''(se vedno pozorno gleda)'' Gospoda?... Nun so s kočijo!

Lakaj: Da, opatica pripeljala se naša je in me poslala poizvedovat.

Maruša: ''(zavistno)'' In grof je z njo?

Lakaj: Gospod Andrej? ''(ogorčljivo)'' O tega ni; saj vendar pravkar uro to v Ljubljani se poroča.

''(Strež že topa.)''

Maruša: ''(presenečena)'' Kaj?

''(vzhičeno veselo)''
Da ženi se?! In res je to?

Lakaj: Ne čuješ z vseh cerkva zvonov, v proslavo ne z Gradu topov? Tako je stvar. A jaz nazaj zdaj hitro moram po gospo.

''(Se obrne za odhod in zagleda opatico.)''

Pa ondi že nasproti gre.

''(Odide svojí gospodi naproti.)''

Maruša: radostno) Ni slaba ta! To bo zijala, ko zvé! Visoko je letala, če nizko pade, prav ji je!

''(Opazuje sumljivo približajoče nune.)''

== VIII. prizor ==

''(Maruša, opatica z dvema nunama, lakaj.)''

Lakaj: ''(kaže na kočo)'' Tu prosim, vaša milost!

Opatica: Hvala!

Odstopi! ''(k nunam)'' Vê pa kje v bližini čakajte mene!

''(pokaže na levo)''

''(poveljajoče k Maruši, ko zagleda približajočo Lucijo)''
Ženska, zgrini za nekaj časa tudi ti!

''(Nuni se poklonita spoštljivo in umakneta nazaj. Maruša čmerno odide na levo ob njivi navzdol.)''

== IX. prizor ==

Opatica: ''(občudujoče Lucijo z otrokom)'' Da, ta je! In kako krasna! ki njenih mladih let življenje ljubezni varane trpljenje še z materinstvom ji zlati.

Lucija: ''(jo zagleda, plaho, sama sebi)'' Kaj hoče tuja tu gospa?

Opatica: Si ti Lucija, deklica?

Lucija: To sem.

Opatica: Lucija Škofova?

Lucija: ''(jo pazno motri)'' Da, Škofova!

Opatica: Tako? tako? In dete to? — Andrejevo? —

Lucija: ''(ugane koga ima pred seboj; vzradoščena)'' ... In vi? ... ste sestra — grofova? ... teta? moja Andreja čestita mati Timotea?

Kako podobni ste! Obraz, oči so iste, isti stas! —

Opatica: ''(trpko dobrohotno)'' In iste tudi so oči.

''(pogleda dete)''
Ki ž njimi dete se smeji?

A čuj! Kako mu je ime?

Lucija: ''(v zadregi)'' Ime? ... Fidelis mu vele —

''(se zajoče)''

Opatica: ''(grenko zase)'' Otrok in oče — skupaj žig!

''(Luciji)''
Fidelis — veliki je svetnik — Le nič ne joči, deklica!

''(odmor)''

Lucija: ''(naenkrat polna nade)'' In on? — on vas si je izbral? Ker sa me more, vas poslal? Ne res? O saj sem vedela, da me pozabil ni! O zdaj vse dobro bo! Kje je? Zakaj me pušča samo?... In tako ga dolgo ni...

Opatica: ''(v zadregi, ko spozna, da Lucija še ničesar ne ve)'' Ah, da na to ne morem, ljuba moja hči, ti, kot rada bi, odgovoriti! Resnica trda je, gospa! A jaz v tej uri sem prišla ne, da ti breme obtežim, a da ti morda ublažim, kar je na tebi ista kri, ki tudi v mojih žilah vre, in tvojega sinu polje, pregrešna zakrivila.

''(Lucija ne razume popolnoma kaj pomeni govor; opatica v naglici premišljuje, kako bi bremenjeni situaciji primerno nadaljevala, ne se bori sama s seboj.)''

Težko svoj križ nosila sem tudi duni in cej svoj čas, kot ti ga nosiš, danes — jaz. Tako sva sestri po usodi. Spoznati tebe pa in dete me želja gorak k tebi vodi k toči solze dvakrat svete, kot na žarjavi peči ljubezen dvojna jih rodi.

Lucija: ''(ki prične slutiti, da ji opatica ni prinesla zaželenega obvestila)'' Kako?

Ah, vse to — samo varljiv naj bo san za večno končan? ki v njem sem grešila, in eno edino iz njega rešila: tebe, ti dete ljubo! v ljubezni spočeto, v mukah znešeno, v bridkosti rojeno, moje dete sladkó!

Le ti si mi bilo oteto! A mimo trpljenja, moj otrok zlati kaj more ti dati nesrečna tvoja mati?

Ah, ustni so moji grenki, in trpkost je v moji besedi, od solz izžareli pogledi so mojih skelčih oči. In moja duša je bedna tako, da bolno je njene bridkosti telo,

da jada nasičen krvi je tok, z otrovom prepojen prsi sok, ki ž njim te popijem, ko v sivi samoti v neznosti sramoti vse dni — vse noči po njem hrepenim, ki tvojih nikdar osinele niso oči, in ki vsekdar ljubkujejo me, kedar pogledaš me ti!

Opatica: Ne obupuj, preljuba hči!

''(gre zamišljeno par korakov sem ter tja, potem)''
Ko nekdaj po prečuti noči skoz okna svi medlel je dan, up zadnji našel moj cvetoči od slane strupa je požgan. A treba bilo je živeti, in treba bilo preboleti, in ker življenje je trdo, dasti težko, — je vendar šlo.

In če sedaj se pokoriš zato, ker si vrejela, vedi da vera znamenje je — križ. Zaupaj sestrski besedi, ne misli, da si pobedila in išči v drugih težji bedi,

ki kaplja le bo v morju zdela vsa bol se tvoja, — si tešila.

Lucija: ''(ki je zamaknjeno gledala ves čas v dete, skoraj sama sebi)'' Če nama za vedno kdaj bi ugasle njegove oči... o potem — z materjo bedno dete nedežno bi ti isto volilo si pot, kjer ni prevar, ni zmot,... v teme večne noči.

Šla bi... oba, tako sama, a vendar skupaj, ljubček ti — midva oba, jaz in ti!

Opatica: ''(jasno, izbrano in izrazito v početku, potem omiljeno)'' Naj bo nesreča tvoja sveti, ki klasje bo zlato rodila, ki v sveto naj molitev kleti že v kali bi zpreminela. Ne sme srca ti zagreniti krivice, zla izkušnja težka — naj dušo ti poplemnita, odtori vrata ti nebeška.

Saj zveličar nas veleva odreči se in odpustiti! Naj v tebi glas njegov odmeva, odloči njemu se slediti. Tam najdeš mir svoj in pokoj — nesrečni revni otrok moj!

Lucija: ''(nepristopno, naenkrat, kot da se je vzbudila iz zamaknjenosti)'' A kje je on, gospa — Andrej?

''(odmor)''

Opatica: ''(usmiljeno)'' Li ljubiš ga zeló? povej!

Lucija: ''(vzhičeno)'' Ah, s silo duše svoje vse!

Opatica: ''(pomišljuje zamolklo)'' Andrej... je blizu... in tako neizmerno daleč... ''(solze jo zalijejo)''

Ne vprašuj, te prosim... več!

''(se ovstruri)''

''(hitro)''
In zdaj zdravstvuj!

''(odločno)''
Naj še poljubim dete!... ''(poljubi)'' Ti pa znaj: da čula bom v temi in bom molila zate!

''(gorko)''
Bog s teboj!

''(Odide počasi, se ustavi, odide, pogleda po prejšnjem valkah, ki ji pride nasproti in se ji poklonita. Lucija se zgrudi na klop, in zdi pred se.)''

== X. prizor ==

''(Lucija, Maruša.)''

Maruša: ''(osorno)'' Še delati nas ne pusti gospoda sveta! ''(škodoželjno)'' Kaj pa ti?

''(kratak odmor)''

''(strupeno)''
Kaj niso vzeli te s seboj, ko ženi v mestu grof se tvoj?

Lucija: ''(vznemirjeno)'' Kaj govoriš?

Maruša: ''(škodoželjno, zlobno, ostro)'' Nič me ne glej! Zdaj se poroča tvoj Andrej — seveda z drugo, ne s teboj! — Ne slišiš li, — kako zvoné?

Lucija: ''(prestrašena, zmedena)'' Kaj praviš?... se poroča? Kdo? Govori vendar!... ''(ah, kako tesno mi je pri srcu! Te nemirne slutnje!)'' — Reci, — kaj — je ž njim! Govori čujč — jasno!

Maruša: ''(cinično)'' Sem že, in tudi dosti glasno.

Lucija: ''(se stoprav sedaj zave novice)'' Da izneveril bi se moj... on meni — moj Andrej?...

Maruša: ''(zlohotno)'' Tako je!

Lucija: ''(razburjeno)'' Ne, ti lažeš! Da bi to...

== XI. prizor ==

''(Prejšnji, Barbara.)''

Barbara: ''(poseže vmes)'' Kaj pa imata?

Lucija: ''(sklene roke)'' Ti povej! povej, te prosim, po pravici, je resli, da je moj Andrej

''(si pokrije obraz z rokama)''

Maruša: ''(trdo)'' Zdaj čast izkažite resnici.

''(Barbara obupana.)''

Lucija: ''(obupano)'' Li čuješ, Barba? — Ti molčiš? —

Barbara: ''(po kratkem boju)'' Res je, Lucija, žal, da res!

''(Lucija se omesti.)''

Maruša: ''(trmasto)'' Resnico le sem govorila, kaj vsega drugega mi mar?

Lucija: ''(se vzbudi)'' O hvala! — saj je že prešlo. Več ne skrbita se nikar. Kar prosim se, ... jedno to, — pustita zdaj me samo.

Barbara: Koj, če mirna boš?

Lucija: ''(topo)'' O bom.

Barbara: ''(neznano)'' Ti moj preljubi Jezus.

''(Opažuje par trenutkov Lucijo, potem odide z Marušo v kočo.)''

''(k Maruši)''
Pojdiva!

==XII. prizor ==

''(Lucija sama.)''

O zdaj sem mirna! mirna vsa. Noč se vjasnila v dan je nov, ko zadnjih rožnih sem okov

O ljubi sveti, božji križ! Lucija, čuješ! ''(proti Maruši)'' Vidiš, kaj si s svojo zlobo naredila?

samoprevare se znebila, ki dušo zbegano doslej z ne lažizlatom sem mamila. Kar moglo se na svet poprej je vezati me, na življenje, vse z nado očarjeno trpljenje, ki dolgo noč, v solzah prečuto, a v tripajočih zvezd obuto verjeti v jutra zoro dà, — prenesti bol najhujšo zna, — ki veruje, ko obupuje, iz muk in nad verige kuje — ah, zame je minilo vse!

Ah, kaj naj storim — kam naj ubežim pred samo seboj? In če bi šla do konca sveta, bol moja z menoj bi romala!

Kje naj se skrijem pred njo? V kako temó naj se zavijem? kam naj ubežim?

''(pograbi otroka)''

In ti z menoj — ljubček moj!

Kako naj te samega tukaj pustim? v tem peklu gorjá?

Kako naj živiva, kako naj trpiva, poteptana — zaničevana od vsega sveta, in izdana od njega, ki nama srce je svoje zaprl — in naju brezsrčno je strl.

Zato pa zdaj ti ljubček moj, ko je vse za menoj, popeljem nazaj te v sveti raj!

''(zmedeno)''
Že vrata — se zlata odpirajo — in angelci miljeni svirajo — čuj, rajska godba igra! — v valove se zliva, preliva, šumlja — in sopot zubore in grgrajo, in curki šelesté in mrmajo,

vrtinci na goslih skrivnostnih ihté, v zanosu pesmi starodavne o boli človeški pojejo

valov jéže zamolklostemno — mračno. Kot orlje slapovi buče mogočni, Korali med njimi vrte poročni na svatbo šumno me vabijo s strastjo me čudesno grabijo... na divji ženitvanjski ples na smrtni ples —

vmes pa iz daljave zvonovi pojo slovesno in vendar bolestno tako, ah, da se zdi, da so akordi tresoči preliti v solze, kot svinec razbeljeni vroče, — pekó in da jih joče moje srce.

''(Odmor.)''

''(V težki zmedeni razburjenosti skoči kvišku in stopi na ivico brega.)''

Zvonovi zvonite, mogočno bučite — slapovi vi ž njimi hrumite, valovi — volkovi požrešni tulite,

''(steče k strugi navzdol)''

vskipite, vzemite me z vami seboj — strnite, zgrnite se nad menoj,

''(zabrede vodo)''

ve hladne vode, ve zelene vodi! Na stražo čeri razmajaj se jez — na svatbo — na ples — v potop! — v grob — v mokri grob!

''(v vodi)''

Že srebrnopena zmaja zelena v vitke tokove prelita grozno pošast valovita strašna besno po meni hlastà — se me ovija — grabi duši me, mori me...

— Jezus Marija!

''(Odmor.)''

== XIII. prizor ==

''(Za odrom: z one strani Ljubljanice)''

Ambrožev glas: Hej, hej! alo!

Volbenkov glas: Hojo ljudje!

Urbanov glas: Saj tone že.

Volbenkov glas: Tam v curku plove.

Barbara in Maruša: ''(pridrvé iz koče)'' Kaj pa je? Kaj se godi?

Ambrožev glas: Iz mesta... vaša... se gospođičina... topi...

Barbara: Rešite jo! rešite jo!

Vid: Prepozno bo! jo že zanaša v tolmun.

Barbara: France! Marija sveta! o!

Maruša: Že slači se! — France, ne hodi! Lepo te prosim.

Gašper: Je že v vodi.

Miha: Kot sulec plava!

Vid: Mah na mah — da jo prestreže.

Gašper: Toda vraga! Že tok divi jo preko prag.

Barbara: Zgubljena je! — o groza, strah!

Tone: Zagnal v vrtinec je zaliv.

Miha: Glej, roko belo dviga se in tone —

Gašper: Ali zdaj poglej!

Tone: Obleke kos —

Miha: Jo že ima! Za rame jo drži —

Maruša: Moj Bog!

Vid: Oba zgrabilo in požrlo je brezdanje brezno.

Barbara: Marija ti usmili se! Moj sin, moj sin!

''(vije roki)''

Maruša: France, France!

Gašper: Saj sta že tu!

Tone: Oba sta tu!

Barbara: O hvala večnemu Bogu.

Miha: Le sem France!

''(Ambrož, Volbenk in drugih kmetov, kmetic in delavcev je vedno več.)''

Ambrož: Kako krepko valove reže!

Gašper: Skoraj bo —

Volbenk: Je že pri kraju! Čakaj! Koj ti skočim na pomoč!

Jože: Postoj, ko čutiš tla pod seboj —

Barba: ''(ponosno, srečno)'' Moj preljubi sin!

''(Nekaj kmetov odhiti k strugi.)''

Maruša: ''(veselo mu maha z roko)'' France, France!

Barba: Na mah jo položite, Vid.

Anka: Kako je bleda, kakor zid.

Volbenk: Bojim se, da je že mrtva.

Matevž: Stresite jo!

Reza: In jo drgnite!

Mefa: Da oživite jo morda —

Gašper: Že diše zopet.

France: ''(vskličeno ob vodi neviden)''... še živi! Za hip odprla je oči.

Barba: Zahvaljen bodi sveti bog! Pred kočo gor jo prinesite!

Maruša: ''(zlobno)'' Ej, kje je pa sedaj otrok?

France: Po vodi oče ga lovi.

Volbenk: Pa pač zaman!

''(Lucijo prinese pred kočo.)''

Barba: ''(se skloni k utopljenki)'' Kako ti je Lucija moja?

Tone: Kmalu bo spet dobra!

Katra: Toda... vendarle — kako se je zgodilo to?

Špela: Kako? — Nesreče ni bilo —

Maruša: Torej je sama v vodo šla —

Volbenk: Da, res je to!

Ambrož: Saj midva sva s kovačem gledala oba.

Lena: Da samo sebe bi vtopila!

France: Kaj zbegan človek vse stori!

Gašper: Sedaj je dobro! — saj živi.

Maruša: ''(završči strastno)'' Ni dobro ne! Kar je storila, je velik greh in je zločin.

''(Odmor.)''

Lucija: ''(se zave, zamegljeno, sanjavo)'' Kje sem? — Kaj hočete, ljudje? O Barba, ti si? — Kaj je to?

''(Molk; vtopljenka se vjasnjuje.)''

Kje moje dete je? — moj sin?

Špela: Hinavka zdaj še vpraša: kje!

France: ''(vzhičeno ob vodi neviden)'' še živi!

Maruša: ''(završči strastno)'' Ni dobro ne, kar je —

Lena: Ki dete svoje je — umorila.

Maruša: ''(strastno)'' Morilka je.

Špela: Morilka — dvojna!

France: Da vas ni sram tako soditi!

Maruša: Ej, tvoja bol je preprosojna.

Urh: Tako je, da!

Lenart: Pred sodbo ž njo!

Jože: Pravici prosto zdaj stezo!

Barba: Čemu ste jo potem oteli?

Špela: Kaj treba dalj še govoriti!

Urh: Pošljite po beriče v grad!

Lenart: Na oder ž njo in vuz za vrat!

Mana: Saj že gredo!

Špela: Saj že gredo!

France: Kaj ste zverine? Ste zbesneli? brez duše ste, in brez srca —

Maruša: ''(porogljivo brzo vmes)'' Zato ga on preveč ima.

France: Da ni vam moči razumeti —

''(Lucija, ki ni doslej prav razumela situacije, ker so jo bila zopet vržena onesvestila, se zopet vjasni.)''

Lucija: Zakaj mi niste dali umreti?

Barba: Usmiljenje ljudje!

Maruša: ''(neusmiljeno, trdo)'' Čemu?

Lenart: V Ljubljano ž njo pred sodni stol!

Katra: Saj so že tu!

''(pokaže na beriče)''

Urh: Skoz prsi kol detomorilka pristoji!

''(Beriča prideta, stresta vtopljenko za ramena in jo polagoma postavita na noge.)''

I. berič: Le vstani, dekle, dvigni se!

II. berič: Podaj roké — takó — takó —

''(Sedeči roki svežeta in se pripravi z njo na odhod v mesto.)''

Lucija: ''(se vzravna kvišku, a se omahuje)''

''(grenko)''
Ah, tudi to! — Moj Bog — zdaj vse razumem. — Ni mi več težko. Kaj more biti boljše beden kdo, ki dano ni mu niti, da — umre.

''(Beriča napravita v gručo pot. Lucija se da odvesti.)''

France: ''(mehko, bolestno)'' Lucija!

Lucija: ''(se ozre nanj, mu pokima, hvaležno toplo)''
Hvala ti, France.

Zastor.

= III. ŠKRCAT IN BISERI. =

Pozorišče: Stari trg v Ljubljani, približno pred zatiskim dvorcem, z galnimi razgledi po trgu proti Tranci, in delnim po Florijanski ulici. Na levi rovtov z balkonom nad balustrado. Iz balkona vrata v sodno dvorano. Z balustrade, na kateri je glava vhod v mestno hišo, nekaj stopnic. Na levi ob hišnih vratih moli iz stene železna roka, držeč v pesti gol meč.

Na levo od rotovža mogočna lipa, pred njim star kamnjen vodnjak, nekoliko v stran kamen sramote. V dvorani se vrši krvava sodba, pri kateri zaslišujejo priče, ki prihajajo in odhajajo. Mestni pisar in z balkona vskličuje. Pred sodiščem ljudska množica: meščani in meščanke, kmetje in kmetice s Fužin, v ozadju plemiška mladež. Mestne straže, mestne sluge. Na desni v ospredju samotarji krčnik z vrvjo v roki.

==I. prizor==

I. meščan: ''(prisede k skupini meščanov)'' Sevé, vas najti je povsod! Kaj ni še sodbe?

II. meščan: Skoraj bo!

III.: Saj že pri zadnjih pričah so!

I.: ''(zagleda krvnika, in se ironično na lahko prikloni)''
Oho! S Sotelske so gospod, če vidim prav, že tudi tu.

II.: O kaj pa da. Mudi se mu. — Turčinu, če le voha kri.

IV.: No, saj je krščen!

II.: Kaj za to? Volk se nikdar ne spremeni.

III.: O kje? Krstiti moreš ga, a prekristiti se ne da.

I. meščan: ''(pokaže proti sodni dvorani)''
In zdaj konča naj ovco to?!

II.: Če bi Tomaž iz groba vstal...

III.: In videl to...

IV.: Njegov deklič! —

I. meščanka: ''(goličava)''
Visoko letal, nizko pal!

II.: Ni bilo drugega je nič,

''(škrbasta)''
kakor prevzetnost!

II. meščan: E zakaj prevzetnost? Moška je bila, ... ponosna ... rekel bi morda...

III. meščanka: Kako pa! Naj le gleda zdaj!

IV. meščan: Za vašo milost bo prosila!...

IV. meščanka: In tudi v cerkev ni hodila...

II. meščan: Vsaj toliko kot vé.

III. meščanka: In če! — samó nakit razkazovat.

I. meščan: Vi greste k maši — v cunjah, mati.

II.: Kot more kdo!

III.: Zato ti vrat ljudem svoj daš občudovati.

I. meščanka: Nesramnost to!

II. meščan: In vi zobé!

I.: Jezike dolge pa obe!

''(Meščanke ogorčene odidejo v ozadje, meščani se smeje umaknejo v stran. Njih mesto zavzamejo kmetje.)''

Kovač: ''(pride s Fužinarjem v skupino)'' Midva sva že opravila. Zdaj je France... Potem pa ti Maruša!

Maruša: ''(osorno zbadljivo)'' Da bi javila se sama, treba se mi zdi. Vse so se sklicali — le mene se branijo. A jaz povem ''(strastno)'' resnico čisto, vso,... gospodí!

Fužinar:
To mora vsak, kogar zadene.

Maruša: O, jaz jim že oč odprem!

Fužinar: ''(kafeteremu preseda njena zagrizenost)'' Miruj, miruj, in tiho bodi, in takih ne ubiraj strun. S kovačem tu... zbrasti sva jo videla samó midva.

Maruša: ''(s triumfom)'' A jaz! — Ko v svedru je tolmun jo vil... kako je črn gavran''(pomembno)''se preletaval nad vodo...

Kovač: Saj precej v smrekah... malo v stran... gnezdili vsako leto so.

Maruša: ''(temno)'' A krčal ni za prazen nič. Jaz vem, kaj ta pomeni ptič. Če čarovnice vmirajo, krog njih se vrani zbirajo!

''(Kmetje se osupIi pogledajo, majejo z glavo, meščani prično prisluškovati.)''

Oče ribič: ''(ostro)'' Kaj se ti blede? Kaj noriš?

I. meščanka: O čarovnica tudi še!

IV.: Morda...

II.: Zakaj pa vendar ne?

V.: Moj Bog!

VI.: O sveti božji križ.

''(se prekriža)''

Kovač: To babje čenče so samo.

== II. prizor ==

''(Prejšnji, pisar se prikaže na balkonu.)''

Fužinar: ''(pokaže na Marušo)''
Zdaj duši mir, zdaj je na vrsti.

Pisar: Maria della Costa...?

Maruša: ''(nestrpno)'' Tu!

Kovač: ''(meščanom)'' To vse ni nič!

II. meščan: Kdo je pa to?

Kovač: Rejenka ribičeva. V Trsti prevzetna najdenka...

Fužinar: ... rodu neznanega, ki je menila, da vzame jo domači sin.

Oče: E, pridna bila je, poštena —

Fužinar: Vendar si nista zarečena —

Oče: In če bi hotel jo fantin...

Kovač: ''(meščanom)'' Poglejte, pravkar je iz veže zdaj stopil — to je on, France...

I. kmet: ''(smeje)''... ki šel Maruši je iz mreže...

II. meščan: ''(gleda)'' ... ki zdaj korak je svoj pospešil?

Kovač: ''(prikima)'' Ta bil je tudi, ki je rešil takrat Lucijo iz vode.

== III. prizor ==

''(France, ki je prišel od zaslišanja, in Maruša, ki se je prerila skozi ljudi do stopnic, se srečata na njih. France se skuša mimo nje zmuzniti.)''

Maruša: ''(grozeče)'' Le svoje vpiraj v tla poglede, ki njenih vpaljen verg goriš, in mimo mene brez besede, kot tujec nepoznan hitiš.

France: Daj mir in hodi svojo pot!

Maruša: ''(razburjeno)'' Mir naj mu dam? in krenem naj na svojo pot? Ste čuli zdaj? Kakó on govori z menoj. Ki bil nekdaj je ljubček moj.

France: ''(resno)'' To ni resnica. Nikdar ni, kot veš, iz mojih ust prišla le senca takega slovesa, ki mene nate bi vezala. Če si iz oblakov tja v nebesa dekle si samo most zidalo, si tudi samo krivo ti.

Maruša: ''(sarkastično)'' Jaz sem zidala za oba! Dasi nisva izgovorjena si bila, vendar tvoja žena postala bi, ve snnja vsa, da tujka ta ni k nam prišla. Odkar pa ta se je vselila, o več-emite mi, ljudje, s pogledi ga je omamila, in otrovala mu srce. Prečarala mu ga do dna zločesta čarovnica ta.

''(proti balkonu divje strastno)''
A če je voda ni hotela, ko bil nedolžen je otrok s teboj, naj vitez vesel se tvoj! — ti — boš — gorela!

''(Plane v hišo, France se zgubi med ljudstvom.)''

VI. meščan: Ta ženska kar strasti besni!

Kmet: Kaj hočeš? To je laška kri!

== IV. prizor ==

''(Pisar na balkonu.)''

I. meščan: Zdaj tiho!

II.: Mir!

III.: Tam na pomol pisar je stopil... kliče dol...

Pisar: Gospod Andrej grof Modruški?

VI. meščan: O tega lehko teden dni pozivlje še.

VIII.: Pa ga ne bo!

Pisar: ... grof Modruški?

Ljudstvo: ha! ha! Ga ni! Ga ni!

Pisar: Gospod Andrej grof Modruški?

I. plemič: ''(ironično)'' Ne nadlegujte ga, ljudje.

2.:''(smeje)'' Da dosti nimate nikol!

3. plemič: ''(izzivajoče)'' Mar ni vam ljubica dovolj, da razloži vam in pove —

1.:Kako se grof je izpljuval —

V. meščan: Ušivci! Jezik za zobe!

''(Vse potegne meče in navalí na plemiče.)''

II. meščan: Kdo bil je to?

I.: Pobè predrzno!

III.: Počakaj, koj vtrojim mu krzno.

VIII.: Prokleta plemiška drhal.

Krvnik: ''(ki je zasledoval ves čas pazno dogodek ironično)'' Jaz sem samó, samó — krvnik.

I. VII. X. meščan: Iz mesta ven!

VIII. II. XII. meščan: Proč z naših tal!

Ljudje: Hej straža! Straža!

''(Straža poseže mes, loči bojevnike in porine plemiče na desno v smeri proti St. Jakobški cerkvi.)''

== V. prizor ==

''(Sodnik in par dvanajstnikov se prikaže na balkonu.)''

Sodnik:
Mir ljudje! Ne dajte se zavesti od krvi, da bi nad glavo zmagovala. Strastém kaj malokdaj gre hvala, Navadno pa jim kesli sledi.

Volbenk Orehovec: Gospod sodnik, imate prav! Vendar povsod so dane meje Dobroto je — vele — sirota, in vzrok svoj vsak ima pojav! A da bi k škodi še sramota nad nas prišla, — in da se smeje zlohotno ta, ki mi v obraz je — pljunil,... ne prenesem — jaz.

Meščani: Tako je! Da! Mi tudi ne!

II. meščan: Po mestu krog popivajo —

III.: Nas noč in dan izzivajo —

VI.: Žene nam zalezujejo, kot jagnje volk —

IV.: Potem pa se zveri še posmehujejo!

Vrban Boš: Gospod sodnik, in zdaj svoj glas naj dvignem tudi jaz do vas, prijatelj rajnkega Tomaža. Kdo kriv je vprašam, da med nami do kamna sramote straža gaz dela danes? da stoji najboljši naši vseh pred vami hčera najdenke zadaj hi? da nanjo čaka tam krvnik? Kdo kriv je, o gospod sodnik? Prijatelju se oddolžujem in zapeljivca obtožujem pred svetom vsem, meščani vi!

Ljudstvo: O tak gospod ni kriv nikdar! Da, ta je kriv! Tako je stvar. Kar njega naj obesijo! Naplejte ga na koló!

Sodnik: Zaman besede plameneče, moj tesno omejen je krog. A ki nihče ni uteče, je sodba, ko bo sodil Bog.

Vrban: Da, sodil bo! In ko obéh bo tehtal krivnjo, jen z ločin — nov: mene, tekel, fuzarín — spoznam bo lažjim, nego greh
njegov, ki sodbe zanja ni. Zato pa tudi dobro vem, da govorim iz srca vsem, če prosim zanj — milosti.

France: Ne, ne! Nič milosti gospod! za to siroto vseh sirot, samo pravice malo, in malo le usmiljenja, da led bi raztajalo,
krog vašega srca. Če res pravica slepa še tudi gluha bi bila, in bi beseda lepa odmeva v duši ne našla, — oči odprite vsaj,gospodje dragi in gospe, poglejte in povejte, ste videli od njenih kdaj bolj žalostne oči?

IX. meščan: Dovolj tega! — Dečak miruj!

I.: Nikar nad njim se ne huduj!

III.: Ti si zaljubljen fant!

==VI. prizor==

''(Prejšnji brez sodnika. Lucija, krvnik za njo. Maruša, ki se zgubi med ljudmi.)''

Rabelj: Kdo? Kdo je to, ki jo ženo na kamen v halji sramote? In res naj bo? da bivala bi duša temna v podobi tej rajsko zori? Mar čar je pekla? Kar gledajo moje oči? V mrak meglen ves naokrog zavita se mi zdi, a kamor je njena noga stopila, se je megla umaknila, in vse je svetlo. Odkod ta luč svetla? Iz motnega olja ni vstala, iz luže močvirne ni vzšla! Kako se bi v taki krasoti razdiviti mogla, da dali je čudesa niso neba. In če že telesa lepoti bi vladala duše tema, pa vzvišeni sili te boli zagospodovati nikoli ne mogla bi tema srca. Za čelom tam polnim miline zločinskih ni misli tkanine kdaj mogel zapresti si vrag; in ustni z zlobam ostale vsekdar neprestopen so prag. In da bi kdaj mogle vmazati te lilije njenih se rok, iz blata da mogli kdaj vstati ločkvani njeni bi nog? Za to so prenežne, prebele, in davno bi že iztehtele, da vanje kanila se je kal.

Lucija: Božjega Mati Sinu! Daj da sramu žgoča redčica, ki biča mi lica, vso me zalije, vso me pokrije; da kot oblak plašču enak temnóškrlaten v se me zavije, in da me skrije, ščit blagodatén v moji sramoti, v kateri drhtim, v kateri medlim, kakor da stala bi v grešni goloti v množice sredi, od koder pogledi nje neizprosni merijo — perijo v revno telo, in muki neznosni s kruto slastjo dušo izročajo smrtno-bolnó. Sveta Devica, usmili se me!

==VI. prizor==

''(Prejšnji; sodnik s spremstvom na balkonu.)''

Sodnik: Zagovor tvoj naj čujem zdaj. Imaš pojasniti še kaj?

Lucija: Ničesar več! Če greh mladost je, — sem grešila, če greh je vera, — sem grešila, in ah! — če je ljubezen greh težko in silno sem grešila.

Vem, da po tem ne vpraša pravica trda vaša. In kaj naj pulj lehák besede odtehta tamkaj, kjer dejanj svinčena peza govori, ... da ni iz čustev, nad in sanj, iz misli, strasti, zmot in bede usoda jih človeška sprede, in vrže megél v val zgosti.

Kjer dež pohleven je zemljó napojil in napolnil strugo, čemu izbrala pot bi drugo potoka, rek tok in val? A tam, kjer je vihar divjal, in zgnal vode je v veletok, in vse preplavil krog in krog, kjer dere, lomi ruši, trê, da vse pod njim pogiblje, mrè... kaj mar mu struge je, bregóv, okopov kaj, in kaj jezov?

Zanj mej in mer nobenih ni — na d njimi je — in sam je vse — kot so nad zakoni — sveta, in bodo — zakoni srca!

Kakor nevihta, kakor povodenj je name prišlo? in zlilo in pokopalo me je pod seboj. Jače od volje človeške je naše srce, zublji peklenski, luči nebeške v njem plamene.

Nad njim pa je On, ki vse vé, ki vidi tudi v moje srce, in čegar sodbe se ne bojim. On je z menoj! Vi pa sodite grešno telo!

Oče moj! V tvoje svete roke izročam svojo dušo mlado.

==VIII. prizor==

''(Prejšnji brez sodnika, ki odide v dvorano.)''

Krvnik: ''(jo usmiljeno gleda)'' Ah, te tvoje bedne oči so ena sama temna solza bridka, solzi, ki na tebi blisči, ti roža moja vitka. Morda je same grenkosti, bridkosti strupena, ta solza ognjena.

O da jo morem in smem vzeti, poljubiti in izpiti, in umreti mesto tebe... Lucija!

==IX. prizor==

''(Prejšnji. Na balkon prikoračajo mestne sluge, eden od njih ima v roki drobno palico, drugi srebrno sodno žezlo. Sodnik s sedmimi svetovalci stopijo do ograje, na kar prične sodnik čitati sodbo.)''

Sodnik: Mi Luka Novak, kot svobodno izbrani sodnik in notranji prisednikov svet dvanajstnikov ljubljanskega našega mesta, po vesti najboljši sodeci obtoženko sno narodejstva podtaknjenega oprostili, sicer pa spoznali jo krivo, in sodbo izrekli na — smrt.

France: Nič ne žali! Nič se ne boj — ''(ob Luciji)'' Ne obupuj! jaz sem s teboj.

Ljudstvo: Na smrt! Obsojena na smrt.

France: Gorjé! To zmota je strašna.

Maruša: ''(divje)'' Naj žrelo jo požre pekla!

II. meščan: Ta divja strast!

III.: Ta črt!

IV.: Ta črt!

Posamezni: Zdaj v stran prepl! In red in mir!

Sodnik: Premotrili vse smo, in kazen do meje omiljeno skrajne, velimo izvršiti tako: Vodite to grešnico revno na Friškovec venkaj na polje, da sodi pravični jo meč! Potem pa krvnik na grmadi sežge naj telesne ostanke; prah in pepel njen naj zbere in naj ga po reki raztrosi tam, kjer je — grešila nekoč. Šibica zdrobljena, sodba izrečena? ''(Vzame paličico, jo prelomi in vrže obsojenki pred nogo.)''

Ljudstvo: Smrtna sodba izrečena... 

Sodnik: Lucija Škofova, si razumela? 

Lucija: Sem. Hvala vam, gospod sodnik. 

France: Lucija čuj! 

Maruša: ''(s satansko zločestim veseljem)'' In bo gorela! ''(zmagovita)'' Če živa ne, pa saj mrtva! ''(k Francetu sovražno)'' In tezgadi daj se z njo! 

Meščani: Proč s tabo! besna furija! Iz mesta ven! Naprej! ''(bereta Marušo v stran)'' 

Sodnik: Krvnik! Izročam ti obsojenko! ''(krvnik se neodločno približa z vrvjo v roki, katero bi moral obsojenki vreči krog vratu, in omahuje)'' 

France: Ne loti se je! proč roko! Zla lastni hrani zanjko vrat. Lucija, čuj! — nič se ne boj — Jaz čuvam te — Lucija: ''(žalostno)'' Zdravstvuj France! ''(hvaležno, prisrčno)'' če rodni ne, po srcu — brat! 

France: Lucija! Straža: Proč! Umakni se — Naprej! Na Trančo! Idimo! ''(Franceta, ki se nekoliko časa ruje s stražo, sunejo v stran, obstopijo Lucijo in krvnika, jih vzemo v sredo in odidejo proti Tranči. Ljudje se porivajo deloma za njimi, deloma se razidejo. France sedi na stopnicah, gleda za njo in joče jeze in žalosti.)'' 

France: ''(obupano)'' Nebeški Bog! Odhajaj! Gre! In jaz brez vse moči, sem — tu! ''(pokrije si obraz z rokama in krčevito joče, ko pristopi oče, in ga strese)'' Oče: ''(mehko)'' France! Daj! pojdiva domu. 

=IV. NOTTURNO.=
''(Ječa v Tranči, v katero prideš skozi težka z železom obita vrata po stopnicah iz pritličja. Na desni malo zamreženo okno v precejšnji višini, na levi ob steni kamena klop, ob nji na steno priklopljena navzdol spuščena, surovo obdelana mizna plošča. Na nji vrč, kruh in nekaj jedil v lončenih posodah. V kotu par šopov slame, blazina in posteljnina. Ko se dvigne zastor, je čuti iz daljave pritajen korak na posavah mestnih godcev. Takoj nato zvoni iz manjše daljave večerni zvon avemarijo. Večerna zarja se tekom akta prelije v mrak in temo.)''

==I. prizor.==
Lucija: ''(V sivi halji, železje na rokah.)'' Že h koncu se nagiba dan, poslednji dan... Skoz okence žari nebo... in v zlatu se tam zunaj koplje dol in plan... in solnce tone za gorami. Ljubljanice mi pod nogami šepetje tiho leni val. Piskači s stolpa so vrhá že odtrobili svoj horal, in s svetega se Jakoba razlega fin večerni zvon. Ave Marija! Ne daleč proč od tam, kjer bron nočoj drhti njegov, stoji košata lipa, zubori iz curkov bisernih vodnjak, pršeč rosi na tisti tlak, kjer deklica nedolžna ž njim tedaj sem prvič se sestala, in ž njim plesala. Tam prežil — ''(strastno)'' kot strela mi vtrezdil Krim — pa tudi sodbe mrki ris! ''(trezno)'' Kaj mislila sem, ko je niž in onih svetlih dni vesela potekla, da bo besnel v plamena plamenih nekdaj, ko tilnik moj bo trl in mlel! ''(trpko)'' In zdaj? Izprazniti trpljenja kelih sem morala do dna. Če kaplja zadnja v njem je še zastala — kaj naj pomeni ta? ''(vdano)'' A tudi njo posvetim tebi moj Andrej! In po tebi, glej nevtéžno koprnim in v železje vkovane, stezam svoje roke po tebi. ''(iskreno)'' ki ljubi neomajno te moje srce.

==II. prizor.==
Lucija in Mati. ''(Mati in hči se objemeta in jočeta.)'' 

Mati: Ti revica! 

Lucija: Ne jaz! A ti! ''(jo pogleda od nog do glave)'' Kako si se mi posušila, kar oče je umrl! O vem, da tudi smrtjemu zakrivila sem smrt. 

Mati: ''(plaho, se bori sama seboj)'' Poglej, preljuba hči ... In zdaj od tebe tudi ti odhajaš! ... Sama naj ostanem, ter ob njegovem naj preranim ... in tvojem svežem grobu še preživljam težke svoje dni odslej naprej ... 

Lucija: ''(bolestno – naglo)'' O mati! Ne! Mati: ''(se ojunači)'' O pač! ... In vendar ni še vse zgubljeno. Še mogoče je rešitev ... hčerka bi ... kako! Lucija: ''(bridko)'' Rešitev? meni? — Ah življenje ne more biti opróščenje samo za mene, — to je smrt samo. 

Mati: ''(proseče)'' O ne govori mi tako. Poslušaj! ... ''(odmorno)'' ... Ko sinoči (obotavljaje od tod ... domov ... čez Žabjak, in zavijem v Pasju ulico ... ''(hoteno, odločno)'' iz njenih senčnatih ožin, tam, ... kjer se ulico od pot slaneti ... v svetli mesečini ... ob dveri ... naše hiše vsem ... ... moža ... zamotanega ... v plašč ... Kaj hoče tu? ... in ... Kdo je to? se ... vprašam ''(naglo)'' Niti poznati nisem mogla ga ... v bližini ko me govori: »gospa, — če mi dovolite ... bi z vami govoril par besed samo.« ... zaradi vaše hčere ...« Kdo ''(si hoče pridobiti časa z raztegnjenim pripovedovanjem)'' pa ste? — »Gospod tako povem vam vse ... mi reče ... ali smem? ... V imenu božjem! — pa vstopite! Takoj bo luč! — In zdaj hodite za mano! ... »Hvala, dobro bo tu v veži ... zamec, skromno ... gost v zadregi ... moj odvrne ... tajni, klobuk si sname širokokrajen ... in ko ... nanj pade pramen ... prost, ''(naglo)'' obraz zagledam razsvetljen ... 

Lucija: ''(razburjeno)'' Emilijan? Kdo?! .. Kdo je to? 

Mati: Sam ... vedno pravi ... Milan ... si ... Lucija: ''(trpko, mrko)'' Zadosti jih je eden sam. ''(Odmor.)'' Ta, ki je došel ... ljubá hči ... bil ... oni ... s. Sedal ... je planil, ''(kratek mučen odmor)'' 

Lucija: ''(plane kvišku)'' Kdo!? ... S Sedla!? ... rabelj! ''(dokajšno, grozavo)'' O Marija usmiljena! Čemu? 

Mati: ''(žalostno, resno)'' Lucija! ''(proseče)'' vrsnici zadnjo mojo nado! ah, glej življenje svoje mlado, in moje v njim! Če sebe ne, se usmili svoje matere. 

Lucija: ''(odločno)'' In kaj storim naj? Kaj želiš? 

Mati: ''(obotavljaje)'' Saj ... morda tudi sama ... veš da se po pravdi ... in postavah, že hočeš lehko oprostiš, odtegneš sodbi se krvavi — 

Lucija: ''(ki preide študijo, trpno)'' Ne boj se! ... vse izreči smeš! 

Mati: v stiski, plaho) ... če ž njim, ... če ž njim ... se ... poročiš! 

Lucija: ''(ironično)'' Torej me je pri tebi snubil! 

Mati: ''(priprosto)'' Ne! — Pravil je, da te je ... vzljubil, ko stala si na trgu tam ... in prosil me, da te pripravim, da pride na poset pa sam ... 

Lucija: ''(odločno, trezno, stvarno)'' Dovolj vsega! čemu sanjivim se pravljicam bi vdajal mož — saj kri manj rdeča ni od rož. Življenje moje mi izpalo samo, ker ... dete ... je ... končalo — še drug me, hujši ... greh teži, ''(no brez trpkega sarkazma)'' ki milostno mu dan izbori pred smrtjo in sramoto mi —! močno srce — moja samomor! ''(Odmor.)'' 

Mati: ''(rezignirano)'' Torej ni mogoče te oteti? Lucija: Ne! in si tudi ne želim. 

Mati: ''(obupano)'' Saj meni mesto ni umreti ''(sklene roki in pogleda proti nebu)'' nebeški Bog, daj ... te rotim! ''(odide plaho, skrušena in potrta)'' ''(Ječar prinese motno gorečo svetilko, se usmiljeno ozre po obsojenki, odide počasi in odpre vrata krvniku.)''


==V. prizor.==
''(Lucija. Rabelj.)''

Rabelj: Pravkar sem videl mater tvojo ... kot senca zbegnila plašna v solzah, molče je mimo mene — in jaz ... poznam usodo svojo.

Lucija: Če jo poznaš, čemu prihajaš? — Ni tvoja ura še prišla — Mar da na muki se naslajaš, prečudna slà te k meni žene? Ah! daj umirajočim — mir.

Rabelj: Težko ga dà, kdor s am ga nima. Kdor žeje mrè, kaj mar mu žrtve, če v skali sami sluti vir? In če vzbuditi treba mrtve ko čuvstev vse preplavi plima, slovo si vendar pribori. ''(refleksivno)'' Kar danes jaz sem, kar si ti — vse je življenje zagrešilo... Neurje me v dežele vaše je dečka divje navalilo.

''(trpko)'' Siroto pa neversko skor končati z mečem ni kazalo. Kam torej ž njo? — In če jokalo z besedo isto je gorkó, kot vam je dana, mi srce — ostal sem turška zver! — In kdo naj bo mu oče in rednik, če ne — krvnik!

''(bridko)'' Tako med Volovec in Grad na Sedlo tok me je zagnal usode. — Tamkaj je pomlad dni mojih mračna odcvetela, me z zagrenelostjo prežela, in tam sem to, kar sem, — postal: zaničevan šàpa, ki izvrši, kar drugih boljših srca in glave izvršiti brez sramú vele.

''(sarkastično)'' Sevé si z rok odečiš — križ a da opereš si srce in vest in dušo — ''(trdo)'' vode ni!

Naj sodi Bog! če res moj greh tako je velik. — A v nočeh brez spanja, ko čuvaj raz Grad je klical ure, ... tisočkrat razmišljal sem, če res ne gre, kot drugim, tudi meni mal kotiček saj na solncu; če utrinka drobnega samo ni sreče zame. ... In dejal sem si: da vzamem tod slovo, da čudes ne velja čakati, da srečo mora vsak iskati, sam z volje smelo si rokó! ... In vendar sem ostal!

Tajinstvena in čudna sila me zadržavala je tod. Ne vem zakaj, kako, odkod prišla je name — tu je bila! Prinesel sem jo že s seboj morda iz juga! ... Narod moj, ki v sužnosti vzdihuje kruti, rad mnogo sniva, mnogo sluti ... Jaz ... sin njegov, ... ''(da odtmev sebe, in da vstrpim)'' ... sem prav tako v neznosni, divji svoji boli ubežal v sén, ... in slutil ... tebe.

In dàsii nisem prej nikoli te vzrl, — trpeči tvoj obraz v valovih bujnih tvojih vlas se vendar zdi, da ga poznam, da gledal sem od nekdaj vanj, ah, da v spominu ga imam še iz otroških svojih sanj.

Dà, isti trpki je izraz krog ustn sencil nji i obraz, ki še spomin jedin svetal iz davnih dni mi je ostal: o zlata moja mati ti. Spomin, nikdar pozabljen in nikjer!

O vem, o vem, če še živi, kako bi te vzprejela, na prsi te prižela, Lucija tebe, svojo — hčer. Ne pomišljuj, — podaj rokó —, in prej kot luna pomladi se v drugo, čez plan, vrhè na jug pot nama skupna gre. Ne hóti, da jo hodim sam!

Lepo je tu, — a lepši tam. O ti ne veš, kako lepo! Kjer šume naše šelesté kjer reke naše z gor drvé, kjer v kolobarjih pod neba svodovi temnosmodrega ponosni orli krožijo, jih širijo in ožijo, kot straža sprepletavajo planin se naših, v doli pa citrone razcvetavajo, oranže po brdéh žaré, in trte sok medén rodé; kjer večna se pomlad smehljà; kjer naju nikdo ne pozna; kjer prošlost vsa, — le težek san na veke vse je pokopan. Lucija! — tam — ne reci: ne! — življenje novo so začne, in z njim pomlad cveteča, tam tudi nama srcá, Lucija, se vsvete!

Lucija: Besede čula sem, in sem spoznala da nikdar moči ni človeka ubiti v nas! .. Udaril si na skrite zdaj srca strune, .. ali jeka — pa v globocini duše mi razrite več kroj ne izvzvala. Potrgane so strune v nji! Kako bi tvoj je glas vzglasila, kako bi v tvojo se vživila, ko davno vse je v njej mrtvó, in vse pustó in vse temnó ... v puščinji zimski večna noč! A v tebi je življenje moč v tej kasni prekipela uri, ki čarobni v nji nosi ključ, da v svobodo odpreši se duri. Na nebu solnce, v srcu luč, noč za seboj — dan pred seboj — kaj bi z menoj?

Rabelj: Kaj bi s teboj? S teboj, ki v silni svoji boli srce nesrečno k tebi moli, ti blažena si med ženami, Ti! Ti! moj solnčni san! Ah v tebi sami vzblesteti moj le more dan! Brez tebe zame več ga ni — brez tebe groza je noči strašná samó, in večna bo.

Lucija: In ti se bojiš te noči? in drhtiš pred njo? In ljubezen tvoja ne sveti v nji, in me ali samo? Kaj naj ti povem? O, bodi mož — in ne obupuj —! ''(odmor)''

Rabelj: In to je vse, Lucija, čuj! — kar moreš reči mi? Tako naj grem?

Lucija: ''(po kratkem odmoru)'' Ne, ne! Tedaj, ko želj se ti vresniči čud, ko hrepenče ti oko zagleda tvoj domači kraj; ko stojiš ... spet na rojstne gruda tedaj — se spomni mene, — in izroči ji pozdrave moje. In ko na očevine tleh, na prsih matere se svoje spet prvič odpočiješ izgubljeni sin, in solnce sreče zablisče v očeh, o naj tedaj ti zaigra, po licih zdrkne, pade na tla, na domovine tvoje sveta tla med njim in tebi — v moj spomin. ''(mu poda roko)''

Rabelj: ''(poklekne prednjo in ji hté poljubi roko)'' Ah, v tvoj spomin? O kar imam živeti dni, od njega živel bom samo, na uro to. In zdaj v slovo ... odpusti! Hvala ti Lucija! ''(se ostrmi)'' ''(odide potrt, pogleda se enkrat otožno nazaj, in izgine za vrati. Odmor.)''

==VI. prizor.== 
Lucija. France. ''(S suknjo pod pazduho, ogrnjen z ribiškim plaščem, v katerem nekaj skriva.)''

France: ''(prostodušno, iskreno)'' Lucija!

Lucija: ''(vzradoščena)'' Ti si France? ti nisi me pozabil?

France: ''(resnobno)'' Ah, kako bi te, ko mislil več in bolj sem nate v teh mesecih, kot prej kdaj...

Lucija: ''(grenko)'' Ah name ... name, ki poznat vsi težko grešnico me zdaj.

France: ''(možato)'' Kaj mar mi sodba in ljudje; ''(prisrčno)'' merilo moje je srce.

Lucija: ''(toplo)'' Vem, da si blag prijatelj moj, in vedno dober bil z menoj.

France: Kaj dober?! — Kot si zaslužila. Ni bila vaša hiša dom moj drugi? In si pozabila, ko oče je obolel, mati — ''(se prehiti)'' ničesar zabil ti ne bom —

Lucija: ''(odklanjajoče)'' Naj! ne govori dalje France!

France: ''(se ne da motiti)'' ... in mar se ne spominjaš več, ko ribe v hišo sem prinašal, in s srcem vedrim, vesele se nate, kot na praznik svet, od vas potem domov gredoč sem na klobuku za nageljji še blažen tvojimi ponašal!

Lucija: ''(resno, zamišljeno)'' Da, to so bili lepi časi.

France: Najlepše pa v vsi vrsti let je bilo za veliko noč, ko v divnem, bujnem svojem krasu razcvetala se je pomlad. Ah, da, takrat vsi, vsi ste: oče, mati, — ti — k nam na Fužine v vas prišli.

Lucija: ''(otožno)'' Zakaj raz mrtvi ta zaklad, zdaj pozabljenja prot odgrinjaš?

France: ''(otroško)'' Ah, da takrat ... ''(še se spominjaš?)''

Kako gorelo ti je lice, kako svetile se oči, ko prve trgala cvetice si po ledinah krog vasi. V zaspanih zvončkov tihli roj, v trobentice ž njim prešerni boj, v Marijinih srajčic sred vrta, v vijolic črede krog mejá je čudobajno pastrice ročica ti posegala, in kot metuljček bel — vesel po cvetju ti je begala. Lucija! mar si pozabila? ...

Lucija: Ne, Nisem! ... in saj veš cvetice sem od nekdaj zelo ljubila.

France: ''(veselo)'' To vem. In glej, zato ''(izmota šopek iz plašča in ga ji poda)'' prinesel šopek sem ti zal, iz njega rožnkravt dehti, ljubezen živa v njem gori, in rožmarin ...

Lucija: ''(tesno, žalobno, mrko)'' Ah, svoji bedni prijateljici ... zdaj ... v slovo poklanjaš ga ... pozdr ... v poslednji it!

France: ''(živahno)'' Ej, ne Lucija, ... ne tako! Pozdrav življenju ja ti prinašam iz prihrankov svojimi ... in kar ... zložili skupaj ... smo ... doma podkupili nočne sem ... stražarje. Kosmačev Gregor, njih glavar, je Zavogljan, in me pozna. In prav tako se za denarje nam Vrata Pisana odpro. Sicer stori, prinesem čásam, pa makov sok, kar treba bo. S tem mislim zadnjo sem zapreko za plot pognal. V najhujši sili zagrabil tudi bi za nož.

Tu imaš pilo! (z njo cepili železje si ... in tu obleko! ''(razmota zavitek oblek)'' na begu pa kmetica boš. Ko ura pojde na enajst, bom tu. In ko dvanajst, ležati mora davno že za nama mesto. Med borjem Volovca si cesto izberiva na Laze tja. Tam čaka brž brod. Čez Savo brž — čez Dolski kot, v gore naprej! In glej, ko nju dan pozdravi novi, Grmače skalne že vrhovi leže za nami, in pod nogami v dolini sniva še Drtija. A tam za njo, — sred šum — v Pečeh — za jamo vem na skalnih tleh — o tam na varnem boš Lucija.

''(Kratek odmor. France jo gleda vprašujoč, zmagovito.)''

Lucija: ''(rezignirano, a gorko)'' Na vsem kar mlada sesanjala, je glava ti, prisrčno hvala! ''(skoro materinsko)'' Vendar, moj mladenec dobri moj ... ni noči iti mi s teboj.

France: ''(presenečen, strmeč)'' Ne greš z menoj? Ne greš Lucija?

Lucija: ''(mehko)'' Dobrota, ki srce ti kiti, me s težo cepe ni ubija in vendar moram odkloniti, kar tvoja mi mladost ponuja. Če tudi danes vest se ne probuja, pa vendar kes ne izostane pozni, ko meni ne bi se izcelfle rane, in ti bi predramil se v blodnji grozni. ''(Odmor.)''

France: ''(nekoliko potrtjen, potem sanjavo)'' O koliko razmišljal sem o tebi! — Sam ne vem od kdaj ... Ah, ko žarel je dan vonjav, gorak, svetal krog mene: lesovi in goré zelene, zoreča polja plodovita, kjer ob modrico drzni slak prižet v objem tesan vasuje, in v ognju ljubosumnem mak razpaljen strasti se hudeje; in rázor poje: pet — pedí — po cvetni ajdi vse šumi; in čričkov godé zbor ubran; metuljev trop valhjà pijan; in spevov sladkih gaj zveni ... uhó se siltlo, okó je žejno pilo ... a prevzeta od vse divote in krasote s slepoto in meglo odeta — zavest spoznala moja ni, ''(pomiluje)'' ''(kar drugih davno že zavzele so oči)'' da dne brez solnca ... ni!

Lucija: ''(v mislih na Andreja)'' Ga ni! — o vem.

Lucija in France: ''(duet)''
Ga ni! — In vendar kaj vé o tem skrajnčkov v višavah polet, kaj vé na trati pisani cvet, in kaj metulj ob njem?
Cvetó ... dehté, pojó, ... vrvé odprte vesele do mrakov turbinah, in se radost beléga dné: ker solnce jim v srčecih drobnih, prižgalo sami je dan!

Lucija: ''(otožno)'' Naj noč jim nebena ga ne vtopi, naj čas ga nobèn jim ne zruši!

France: ''(sanjavo)'' Tako pijan svetlobe svetle v duši, in polno tihih pesni v nji — kaj bilo mar mi je vprašanj? ''(z očitkom, grenko)'' Iz vrta rožnobajnih sanj tuj moral me vik je in krik, za tebe vzdramiti me strah.

''(zamakneno)'' Potem ... je v mojih rokah ležalo drobno tvoje telo, revno in smrtnobledo tako ...

In vidim te še, ... kako si odšla bedna in ... samotna vsa, Krog belih rok poženje vrvi, ... In čujem jo še, ah, kako živo tvojih nog drsajo, medlo stopnjo trudnó.

''(razburjeno)'' O čujem, čujem, — kako vode šumé, slapovi grmé, Kolesja cvilečega stok in vzdihi duši valovita struga ... in kladiva težka fužinska bijó zamolklo ... trdó ... za zamahom zamah.

''(možato)'' A hujša in težja od njih padajo kladiva druga na tvojo nesrečno glavo. O groza, o strah!

Pod ónimi zemlja se stresa, pod temi pa moje srce. In tedaj je postalo tvoje — moje — gorje. Zazijal je pekel, in odprla so se nebesa — in koprena je pala!

A glava je zakričala: Ne, ne! Ni res!

''(milo)'' Ali srce je v prsih zadrhtelo, in kako: struna na goslih zaihtelo, in vse spoznalo, in vse priznalo, in vzvalovilo v vroče strasti neokretno silo svojo kri. in vprašalo: In res? ni — res?

In pal je jez ... Srce ga je porušilo vroče, vedoče, ... Lucija, ... kaj si mu ... ti!

Lucija: ''(vse v obupu)'' Dali ti nebó mu govoriti brani!

France: ''(slovesno, pobožno)'' Kar solnce prostrani poljani, da cvete pod njim in živi, kar pticam nebeski svodovi, in ribam studeni valovi, to meni, Lucija si ti!

Lucija: ''(presenečena, zbegana)'' Pod križem tolikih bremenom naj svojim naložim ramenom razmučenim še to najtežje zdaj? ''(Francetu, grenko)'' Nesrečno moj prijatelj, o zakaj ni vse, kot bilo je, ostalo, zakaj se daljni srce spalo?

France: ''(nežno)'' Ni moglo, ni moglo, Lucija! o tebi je sanjalo, ... in se ni zavedalo ... ah, morda se celo v rahlih, plahih slutnjah balo, ... da ne bi ... izpregledalo. Toda — ko je tista ura prišla, in je potrkala nanje, se je predramilo, in si razložilo krepko sanjo v — spoznanje, si ozarilo svojo mladost, in si razkrilo svojo sladko, tiho skrivnost, ''(vzklikajoče)'' da te ljubi, ljubi! Lucija!

''(refleksivno)'' Ah tedaj je to srce vzgorelo, ko kres, na gori zapaljen, v plamen strm v ljubezni bujni razcvetelo v en sam se rožnat grm. Na tleh otroških zlatih dni mojih in tvojih Lucija je vskil, z bridkostjo trpljenja tvojega sem mu gnojil, in s solzo usmiljeno svojega, sem mu zalil.

In pognal je v popje in se razpel, in v dišečem žaru se razcvel, da zdaj v plamenih živih ves gori. Kot je nekdaj tam grm gorel na gori sinajski, in zdaj gori, in zdaj žari, bo gorel, in bo žarel, do konca dni, Lucija!

Lucija: ''(potrta)'' Kaj naj z bogastvom vsem brezdanjim tvojega srca, ki mi ga sipiješ pred noge v trenutku tem storim?

''(rezignirano, otožno)'' Usahnlo, mrtvo moje je srce, ... in jaz kakó, naj se ti oddolžim, nevednica, za vse, ne vem.

France: ''(ognjevito)'' Ti in nevednica! Svetnica, ki ni na tebi sence greha ni pokoriše se in trpiš za greh tuje, mučenica! Ah glej, jedina je uteha mi vera v te bila v teh neznosnih, dolgih, temnih dneh.

In če s krvjo se uroki res bila omadeževala, pa pezo stokrat s solz potoki, s krvjó si srčno si izprala!

Lucija: ''(stvarno, skoro trdo)'' Iz riznice zaklad zajel si bogate čiste duše svoje, in lastne bisere nadel si samo na sence bede moje. Ne varaj sam se! Mimo zmot na jasno, trdno kreni pot!

France: ''(obupno vije roki)'' O daj, ne zavrzi tega srca zaupaj ljubezni njegovi; pomisli, da nate sem v žanci gorjá, da z boli neznosne okovi, kot strah in obup jih rodi, prikovan, da z dušo sem celo nesrečno ti vdan, da nisem ves svoj, da sem tvoj!

''(koprneče)'' O ti, saj si dobra in blaga, da blažje in boljše od tebe ni — o daj mi sijati svoje oči, ne podi spred raja me praga. Kako naj brez tebe na sveti, odslej bi še mogel živeti? pogrešati tvojih belih lakti, pozabiti tvojih globokih oči, ne diviti zlatu v tvojih se vlas, in že duše izbrisati tvoj si obraz v grudi preseljen tiho v tebi ... in vse ... ki lepša, kot ... mavrica si nad vodo, kot rosa je v jutranji — zarji — ''(vrže se na kolena)'' ah ... kot sveta ... devica v — oltarji.

Lucija: ''(presenečena)'' Usmiljeni Bog! ... grešiti nikar! ''(s strahom, strogo)'' Nesrečni otrok, — ah, vstani vendar — Kaj govoriš ...? ''(Odmor.)''

France: ''(jo meri nenkrat nezaupno)'' Ah, ... ti se srdiš? ''(odmor)'' ''(bridko)'' In nimaš ... zame ... rešilne besede? Lucija! in mar ti ni moje nesreče in bede? Lucija! ''(strastno)'' In hočeš ostati? Ne maraš bežati? — Lucija! ''(Odmor.)'' ... in torej naj ... grem? —

Lucija: ''(izmučena, proseče)'' Ne morem ... ne smem!

''(Odmor.)''

==VII. prizor.== 

''(Prejšnji, menih odpre vrata in gleda.)''

France: ''(rezignirno, grenko)'' Prišel po nebesa sem ... pkla temó ''(ogrne plašč, da se pripravi na odhod)'' odnašam pa v duši strti ... in če je življenje hotelo tako — saj bodiva združena v smrti...

''(trpko, mrko)'' ''(seže po nož, a zagleda meniha, roka mu omahne; gre povešeno glavo proti vratom)''

Lucija: Ah! svoji nikdo ''(tolažeče, rezignirano, dobrohotno)'' ne more uteči usodi...

Menih: ''(na pragu)'' ... Mir vam bodi!

France: ''(grenko)'' Mir? Da mir temè! ''(Krohota ubèli.)''

Lucija: ''(v težki grozi)'' France! France!

=V. GOLGATA.=
''(Moríšče na Friškovcu. Na levi strani v ospredji splošno znamenje — zidari križ. Zadaj na desno grmada, pred njo oder, na kateri vodi par stopnic. Na odru kol, stolica. Čo, vrvi v tleh pred tokom par železnih obročev, pred njim z žapenjem nepokritja kosa. Na desni sredi mala kamenita klopica. Na desni v ozadju par vodmotskih bajt, sicer pa razgled preko severnega, ljubljanskega, deloma z gozdiči poraslega polja, z griči in predgorjem, tja na Savinske planine. — Zgodnje jutro.)''

==I. prizor.== 

''(Meščani, meščanke, ljudstvo iz okolice, čakajoče na sprevod, v katerem ima priti obsojenka.)''

1. meščanka: Kakó hladnó, je jutro.

II. Mene kar mrazi...

III. Jaz vsa se tresem —

I. Da z zobmi šklepečeš!

1. meščan: Meni pa tako se zdi: vaš mraz je strah samó

2. ... Razburjenost ...

II. meščanka: ... deco lehko da!

I. Mar ni to groze kraj? Vrvi?

II. Vešala, kolesa, ognja meča?

I. Ta Friškovec?

III. Za vse sveta zaklade semkaj ne bi šla po noči.

1. meščanka: Ah, si ti boječa!

III. Že prav! A tukaj vendar straši ... na teh s krvjo opitih tleh.

II. Posebno v kvaternih nočeh.

2. meščan: ''(skrivnostno)'' Naj vam povem — ''(pomigne, naj gredo v stran)''

II., III. meščanka: Besedi vaši sledimo —

I., IV. meščanka: Dajte, govorite!

2. meščan: Stopimo v stran — in poslušnite! ''(umikajo se v stran; na njih mesto stopi druga skupina)''

''(Med pogovorom odstopivše skupine pride na oder France v pomečkani, povaljani obleki, razkuštran, neprispan, z mrakotem, bled, vpadlih lic, čisto propal; bolj pred se, potem nervozno prste na rokah, sede, se zopet dvigne, zopet sede, napravi par korakov sem in tje, in obstane topel v nemem obupu končno ob klopki.)''

==II. prizor.== 

''(Prejšnji, France.)''

France: Ah to je bila noč, ki si izmisliti ne more je hujše satan sam, ne drug je razigrati kot pekel! Kot da iz kleških jam škorpjonov voj na bore telo bi moje vsul se smel; bi vame kač zažrlo se tisoč, in se razpelo po telesu, in grizlo, vrtalo po mesu, po žilah mi rojilo in vlaknéh, suvalo, žgalo po kosteh, z jezikov škapinj preklanih uhó vbesnilo luliičavo, in s kladvi svojih glav tenkó udarjalo mi po možganih, — in z ognjem žéhi in klešč zobóvi — s sleči sokovi in otrovi, mrcvarilo srce medlo —!

Da, strašna noč! Ko sem s stopinjo vdiračo med grozom močvirnim drl, ko me na živem mesu žrl je volkodal, in me dušila je móre peza; ko škropila prhoga je s krvjo me vročo... V daljavi medli ... zar krvav krog mene ples pa vrtoglav kresnic in isker se žarečih... sov, risov in mrtvaških glav! — obrazov čudnih, spk, potvor! In vmes ječanje in škripanje, perot nevidnih prhutanje, ljudi, zveri pošastnih zbor! ... A iz gomazni se glasov vseh teh poraja, vstaja vse čas — en glas — Kot bučen stok grobov, kot burje rezek pisk, kot vidre satanskih blizg, strupen kot vik svojorji sred polnočnih host — in vsiljiv in grabljiv kot ščuke zolev in trnka lovna ost. In ta glas — se ves čas grohoče — stoče, vzdihuje — vprašuje:

Zakaj tako? Kako in odkod je prišlo, da ni hotela s teboj? Zakaj tako — fantič moj?! Strašno! Strašno! In zdaj sem tu! in vprašam: čemu?! čemu sem prišel? Kaj me je prignalo, ko zame končalo je vendar vse in ga ni več mostu med menoj in teboj! O Lucija, Čemu? — Čemu?

1. meščan: ''(pokaže na levo)'' O glej — gredo!

2. Pravkar zavili so na polje.

3. meščanka: Kako se smili žival mi bore!

II. In zaprti rešitve vsak je pot.

III. Morda ... pa vendar ne!

''(France se vzbudi iz svoje odrevenelosti in prične prisluškovati.)''

II. meščanka: Kako da ne?

Skupina deklet: Grozna je smrt, strašna!

III. meščanka: No, če jo rabelj — poroči — je svobodna, se govori —

IV. In pravijo, da v istini je snubil zanjo...

France: ''(razburjeno)'' Kaj? Kako —? On je poskusil se pri nji? ... In snubil jo? ... ''(progrozljivo)'' Ah da! — tako! Zato pogled moj, ko se vračal sinoči je iz ječe, plačal s pogledom mrkim je takó! Zdaj vem, kaj meni je ostalo. — Zdaj mi je jasno marsikaj! Pred mečem se odloči naj — Zato torej! ... Je — li mogoče, da za me niti vero malo ni bilo, kjer ljubezniv tvoje pa jaz zasanjal sem — morjé.

''(obupano)'' Ah, zakaj si mi to storila? Zakaj si ubila moja mlado, zvesto srce?


''(Sprevod: oddaleč mestne straže s helebardami, na čelu mestni praporšček. Za njimi bratovščina spokornikov v raševini in kapucah. Potem bratovščina smrtne groze Jezusove s križem in mučilnim orodjem. Mestne straže drugi oddelek in ječa. V sredi Lucija, ob njej menih — za njo krvnik in njegov pomočnik, prvi noseč na rami dvoročni meč. Mestni sluge, par malih mestnih svetovalcev v črnih, za njimi r: j dvanajstnikov v rdečih talarjih. Mestni st: g sod: m zzelom. Za njim sodnik v rdečem talarju, obrobljenim z zlatom in zlato verižico krog vratu. Mestne straže tretji oddelek. — Ljudstvo. — Prišleci se razvrste krog odra; ob stopnicah obstane rabelj in postavi meč prede. Pomočnik stopi na oder.)''

Bratovščine pojo: ''(Dies irae ko pride sprevod)'' — Quid tunc miser sum dicturus, quem patronum rogaturus, dum vix justus sit securus!

Menih: Čez brezno skoka se ne boj, brezmejna milost je neba, naj z roso svojo te navdá ki pot se ti odpira raja, kjer že nasproti ti prihaja

Lucija: ročice steza, koprni, da združi v gloriji s teboj nedolžni otročiček tvoj — In zdaj pogum, preljuba hči! Velja! Saj mi v življenju bil mi tuj — naj tudi v smrti se obnese. ''(ko gre po stopnicah mimo rablja)'' A ti prijatelj moj, zdravstvuj, in roka naj se ti ne trese! ''(Ko stopi na oder, se ozre naokrog, dočim pripravljajo pomočnik vrvi, halo itd.)'' Ko solnce gre umirat, zatonit v nočne teme, poljublja s poslednjimi žarki ljubeče doli in gore. Ah, v zadnje slovo poslednjikrat tudi poljubiv naj žalostno ravni vas zelene, vas solnčne planine in tebe ti biser, srce domovine, ti bela, ponosna Ljubljana, neznatna, neznana, in ljubljena vendar tako. — ''(v trenutku slabotnosti)'' Kakó, kako je vse prišlo? Moj časi so se stekli, moja ura je odbila. Dolg naj plača moja kri — Reci: Kam si me vodila, Kam, o kam, ljubezen ti!

In vendar kaj bilo brez tebe, ljubezen, bi naše srce? — Kaj bila usoda človeka? Kot megle in sence medlé.

Tercet ''(skupno)'' Lucija, krvnik, France: A ti ljubezen, ti si vse! Tema si luči, luč temè! Si blaženost nebeška, in ti njegov pekel! Pokoja brez miru žibèl, željá in sanj vraljivi most, bolesti slast, slasti grenkost, veselja jok, obupa smeh, Ti zlá krepost, krepostni greh, Ti lestva nad in grob po njiov, ti lek gorjup, sladk otrov, ti vere nomajni zid, ti ljubek vir, in val srdit strasti in koprnenja, ti zmisel ves življenja! ti luči čar si, ognja žar, moči slabost, slabosti moč, ti naših src si luč in moč vse si ljubezen ti! Ko rož opspe se tvojih vrt, srce zagrne večna noč.

ljubezen je mrtva! pozdravljena kraljica smrt — izpita čaša je do dna — Nad silo tvojo sile ni, in kjer ljubezen ne umiri človeka srca — kot dete ti ga umiriš, usmiljena gospa! O pridi pridi sladka smrt! ljubezen me rešila ni — usmili se me ti!

Lucija: ''(stoječa na odru)'' Jaz sem pripravljena. Kaj naj storim?

''(Pomočnik se ji približa, in ji hoče zvezati roki.)''

Sodnik: Poteka čas krvnik! Ne mudi dalje se, in končaj svoj posel —! Kaj odlašaš se ... si čul?

Rabelj: Da, čul, gospod sodnik. A da ustrežem, moral biti, če angeli cel ne, cel ne vrag, bi pol obeh — le človek ne, ki more, kakor vi čutiti, ki more kakor vi ljubiti — In — jaz, sem človek, vendar — le!

Sodnik: Kaj naj bo to? govori jasno!

Rabelj: ''(bridko)'' Kdaj za izpoved je prekasno? A grešnik ž njo odlaša vsak. ''(odmor)'' Ko davi sem na rame meč zadel in se na pot odpravil, ves svoje sile sem zastavil, da zmagam nad seboj misleč: Preveč moči sem si prisodil, za križev pot, ki sem ga hodil, za križ, ki vanj preli sem meč. In kar trpel sem in trpim še za — krvnika je — preveč.

Sodnik: Temnó je vse, kar govoriš.

Rabelj: ''(razburjeno)'' Pa bodi luč! Osvobodim naj se! Pribijte me na križ, sam se ne bom, — ne morem se. Ne morem! — Proč s teboj! — in naj se ne dotaknejo roké te moje več — in najmanj zdaj! ''(vrže meč po tleh)''

==III. prizor.== 

''''(Opatica nastopi s spremstvom ter ostane v ozadju)''''

... ko moral bi končati njo, ki vreden nisem, da bi ji nogé objeti bele smel, ''(se vrže pred Lucijo, ji objame noge in jih skuša poljubiti)'' s poljubi jih ljubezni blazne moje!

Lucija: Jaz sem na koncu svojih sil! — ''(v zadregi)'' da zadnje hipe mi teži tako! —

France: ''(ki je ves čas mrko gledal na obsojenko in rablja, skoči proti odru)'' ''(ironično)'' Teži? — Ne! ne! Naj jih sladi ''(strastno)'' z otrovom volje mlesti svoje, in kot v poročne naj noči sopari srce zanj tvoje zadrhti, ko pred nožice belokože obožuje položi v zamolklo plamenečem žari srca ti svojega mokrocvetoče rože.

''(stopi do ležečega krvnika, ga z levico potrese za desno ramo in ga dvigne v toliko, da si gledata iz oči v oči)''

''(sarkastično)'' Daj! digni žéni se, odmêni nevesta čaka, drugovi in svati! odprija naj se na stežaj! natrósi rož po meče žejni trati, in trajici zeleni poljube tiste svoje blazne daj! ''(bliskoma zdere nož izza pasu, mu ga zarine v srce in odskoči zopet v ospredje)''

Rabelj: ''(začudeno)'' Kdo? Ti? Da tako oči tudi moré? Zadel je srce, in smrtni obliva me znoj!

Lucija: Moj Bog, kaj storil si, France? —

France: Ti vprašaš še? udova ti neporočna! In vendar žena izgubljena, ''(mehko, bridko)'' kakó, kakó sem ljubil te!

Ljudstvo: O glejte, kaj ljubezen vse stori!

Rabelj: Umiram! — In prav je takó, da padel sem v prah pred teboj! Saj lepó in sladkó je izdihniti in umreti ob tvojih nogáh, o Lucija!

Lucija: ''(pristopi k umorjencu)'' Izhrepenel si, izkrvavel si —! In meč usmiljeni ti tvoj iz rok je pal! Kakó, kakó si nad menoj se kruto maščeval, rešitelj rešeni ti moj!

France: A mene — ni odrešil — in meni ni utešil ognjene žeje v prsih mi po njej!

Sodnik: ''(straži)'' Kaj se pomišljate? Naprej! in primite zločinca! Ne! Človeka se ubijati ne sme, in bodisi, da je — krvnik.

France: ''(cinično)'' Gotovo je, gospod sodnik! Vendar loviti in soditi se jaz ne dam. Sem svoj sodnik, sam svoj krvnik se sodim sam. ''(Se zabode in pade ob klopí na tla.)''

Lucija: Mogočni Bog! France! Nesrečni ti otrok!

France: Razbit ob skalah brod je moj — a ti srčé v slovo zapoj kot na vasi nekdanje dni: Ko ležem v volno tratvico in nagrem trudnó glavico, se zmislim tebe zvezdica, se zmislim tebe ljubica.

Dokler si mi sijala ti, sijale srečne so oči, kar si zašla, je pa temà, in luči ni, in sreče ni, kaj bi iskale še oči? naj jih zaprem — in naj umrem! ''(Umrje)''

Lucija: ''(ki je pokleknila ob njem in se razjokala)'' Izdihnil je in šel, ki v njem je bilo luči toliko, da usvetlje je megle njegovih sanj pred njim: očem, otroški veri vdanim pa načarala čudesne svore pomladi, cvetja, zlate zore, ljubezni mlade polne vse — in na zatonu pred nočjo, kot vešča mrka, zlosudna oblila z zarje jih krvjó! Zdaj sanjaj v miru, duša blodna! ''(Kleči ob njem kot okamenela)''

==IV. prizor.== ''(Prejšnji. Opatica z dvema nunama in slugo.)''

Opatica: Lucija!

Sodnik: ''(jo zagleda in se obrne)'' O Nives, mati prečastita. Vi bili priča ste...

Opatica: Da vse sem čula, videla ... morda umela tudi, ko so skrita razgrinjala človeka srca se brezdna strašna pod vrhovi najvišjimi, ki luč neba zlati jih najbolj čista in svetla.

Dovolj je groze in krvi! Grobovi zapro naj žrela svoja. Od vicedoma oproščenje ''(poda pergament sodniku)'' prinaša ji obljuba moja.

Sodnik: Ohranjeno ti je življenje, pomiloščena si, Lucija! Bog sam je bil s teboj!

Ljudstvo: Ljudje, hvalite in slavite nebes in zemlje vsi gospoda!

Sodnik: Lucija glej! Očuval te je angelj tvoj — podarjena ti je svoboda!

Lucija: ''(topo)'' Kaj hočem z njo. Za žive le svoboda je samo.

Opatica: Lucija!

Lucija: ''(vstane in zagleda opatico)'' Ah, vi ste — mati, ste prišli ... izreči skoraj se bojim ... da enkrat — vidim — še oči ... njegove v vaših!

Opatica: Slédi jim! če bile zablode vodnice ti nekdaj, ko so zvabile te v vihar morja, pozabi in zaupaj se jim zdaj, ko te povedejo v miru pristan in rane ti zacelijo srca. Ki meni je v pokoji dušo samostan prijazna, tiha ti odpira vrata, in jaz na novo pot podajam ti roko —

Lucija: ''(po kratkem boju)'' O mati prečastita, mati zlata! Naj se oprem na njo in naj sledim tem ljubljenim očem. In če na prsih vaših se spočijem snom...

Opatica: ''(jo objame)'' Hči draga moja! — Semkaj na srce! — In naj bo pozabljeno vse gorje, in kar je bilo, vse! In odpuščeno vse... Tako nebesa so hotela, — ker mnogo si ljubila in trpela.</text>
      <sha1>m1igbvqnk9wey20sk8tcosx7cpica7l</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223808</id>
      <parentid>223807</parentid>
      <timestamp>2026-04-20T09:51:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>61</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pike pri poglavjih prizorov</comment>
      <origin>223808</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="83883" sha1="nd7iepzdh10bjyx0thaq1lww7tmbk8y" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Rože ob potu
| normaliziran naslov = Dramska pesnitev v petih slikah
| avtor = Ivan Robida
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski narod 1924}}'' 
| vir = dLib {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}{{fc|dlib|KZWLCGXX|s=?|1924}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

Dramska pesnitev v petih slikah.
''(Vse pravice, osobito pa pravica do predbebde in uglasbitve pridržane. — Napram odrom rokopis.)''

Osebe:
Tomaž Škof, vrvar in meščan ljubljanski.
Cecilija, njegova soproga.
Lucija, njiju hči.
Trine Kosanec, ribič na Fužinah.
Barba, njegova soproga.
France, njiju sin.
Maruša, rojene Marija della Costa, rejenka pri Kosančevih.
Emilijan, reče Milan Vučečić, mestni rabelj.
Marija Nives Agata, grofica Modruška, sedaj mati Timoteja, opatica samostana v Mekinjah.
Geza Nagy, pisar in faktotum grofa Modruškega.
Luka Novak, mestni sodnik.
Urban Boš, meščan ljubljanski.
Volbenk Orehovec, meščan ljubljanski.
Andrej, kovač,
Ambrož, fužinar, ''(oba na Fužinah.)''

Menih, mestni pisar, mestni sluge in stražarji, berič, ječar, rabeljev pomočnik itd.
Prisednikidvanajstniki notranjega sveta, člani zunanjega sveta, meščani, meščanke, plemiči, kmetje, kmetice, fužinarji, kovač, delavci, bratovščinarji itd.
Čas: leto 1450. — Kraj: Ljubljana in okolica.
Med vsakim dejanjem, izvzemši zadnje, ki se vrši drugo jutro po četrtem, poteče kakega pol leta.

{{Poglavja (tabela)
| ime 1. nadpoglavja = I. DRHTEČI LAN.
| ime 2. nadpoglavja = II. OZIMNA.
| ime 3. nadpoglavja = III. ŠKRCAT IN BISERI.
| ime 4. nadpoglavja = IV. NOTTURNO.
| ime 5. nadpoglavja = V. GOLGATA.

| ime 1. poglavja = I. prizor.

| št. 1. poglavij = 6
| št. 2. poglavij = 13
| št. 3. poglavij = 9
| št. 4. poglavij = 7
| št. 5. poglavij = 3
}}

=I. DRHTEČI LAN.=

Meščanska soba vrvarja Tomaža Škofa. Na obeh straneh okna v ozadju velike vrata, vodeča na stopnice in manjša, vodeča v drugo izbo. Sredi sobe miza s stol, omare, skrinje, sklednik s cinasto posodo in majolikami, preproge, cvetje. Ob oknu v kotniku dva stola, mizica in skrinja. Ob nji kolovrat, preslica. Na stenah nekaj svetlih podob, platenin, mrež, prej in predav. Na stolih mati in hči. Večer se dela. Proti koncu prizora pripravlja hči mizo za večerjo.

==I. prizor.==

Mati Cecilija: ''(skrbno poizvedujoč)'' In ti? ti ljubiš ga zeló ... zeló?

Hči Lucija: ''(premaguje se)'' Oh, draga mamica takó — ''(vnem, da ni prav,)'' a se mi zdi, ''(sramuje se)'' da bolj kot ljubega boga...

Mati: ''(karajoče)'' Kdo teh besed te je učil? Ko misel sama greh bi bil!

Hči: ''(vzhičeno)'' Jaz sem njegova ... čisto vsa ''(prostodušno)'' in on je moj!

Mati: ''(pomilujoč)'' Je tvoj ... je tvoj ...? Povej kakó...

Hči: Kakó... Takó, da poroči, čim preje me.

Mati: ''(oprezno)'' Če le ne motiš se, dekle!

Hči: ''(jasno)'' O mamica, poslušaj me! ''(važno)'' Ko lani sva iz cerkve šle ... na Svečnico, ... sem opazila ''(v zadregi)'' ga v prvič, da z ... nama gré. ''(raznežljivo)'' O velikí sem noči z njim, saj vé ... pa prvič govorila ... In od takrat ... ah, naj molčim! ... z nakladi je obšul mi svoje ljubezni mlado srce moje, kot jablan s cvetjem bujnim svoja tla.

''(tesno)'' Če usta vžrala bi ta, če bi legale te oči... ''(vstane, odkimava)'' Moj bog, saj to mogoče ni!

Mati: ''(resno)'' Pomisli kakega rodu. Pomisli kakega stanu je on, pomisli, kdo si ti!

Hči: To sem mu rekla tudi sama —

Mati: ''(pazno, napeto)'' In on?

Hči: Vse megle je razgnal; glavó mi vzdignil je z rokama, v oči se vgreznil in dejal, da dvom ljubezen vsako ubija, da strup najhujši je srca.

Mati: ''(po kratkem odmoru, ne brez ponosa)'' Ljubljane bele vseh hčera najlepša ti si, hči Lucija! In to brez cene tudi ni! Če le ljudje njegovi bi ne segli vmes! ... Tako je bilo, ko sta pred dvajsetimi leti — in morda več! — hotela vzeti se doktor Peter Munitillo in teta tvojega — Andreja ... grofica Nives Agata. On moral v svet je, — ona pa je kot novica Timotea tedaj vstopila v samostan; in lepi sen jo bil končan.

Hči: ''(odločno)'' Kaj bomo revne me žene; ah, z žensko hoté, storé. A on je — mož, — in veže ga beseda viteška, prisega.

''(po kratkem boju in pomišljevanju izvleče prstan z nedrij in ga ji poda)''

In glej, v poroštvo dneva tega, ko se zaroči je z menoj, obroček zlati drobni ta sam mi nadel na prst je moj!

Mati: ''(presenečena)'' Ah — krasen — prstan! In kakó žari rdeči v njem rubin!

Hči: Ljubezni naj žareče bo njegove — je dejal — spomin.

Mati: ''(sanjavo)'' Zdaj vidim, res te rad ima... ''(zamišljeno)'' In če vse dobro se konča. Na zimo bila bi poroka. ''(vzhičeno)'' Posestva bi prišla ti v last, gradova dva ti pod oblast. Ti sama pa, — gospa visoka, v sijaju, časti se blesteča, in vsem v zavist! O kaka sreča! V baržunu, svili bi hodila, v kočijah svetlih se vozila — se misliti na vse ne smem!

Hči: ''(veselo objame mater)'' In ne res, ko meni se potem vidva preselita z očetom? —

Mati: Ah — dà ... z očetom! — Vendar prej nčesar vedeti ne sme, dokler pred vsem nevesto svetom ne proglasi te tvoj Andrej. Naj oče le za prstan zve, ugane kòd ga je podaril, pa bi kot strela vmes udaril, posebno zdaj, ko tedne že skrbi težke moza more, da hodi tih — in nem okrog. Usmili se nas ljubi bog!

Hči: In pošlji nam svoj blagoslov!

Mati: Čuj, oče je že tu! Njegov korak je to...

==II. prizor.==

''(Prejšnji. Mojster Tomaž.)''

Mati in hči: ''(nekoliko vezano)'' Dober večer! ... ''(Mati odide po večerjo in jo prinese na mizo.)''

Tomaž: ''(temno, zamolklo)'' Dober večer!

Mati: ''(skrbno)'' No, kaj ti je, da še pogleda ne besede za ženo nimaš ne za hčer?

''(Tomaž hodi s težkimi koraki in mrkim čelom molče po sobi semtertja.)''

Hči: ''(se mu hoče približati)'' Preljubi oče...

Tomaž: ''(zlovoljno)'' Pusti me!

Mati: Jed skoro razhladi se v skledi.

Tomaž: ''(temno)'' Ne bom večerjal!

Hči: ''(proseče)'' Daj, prisédi samó ...

Tomaž: ''(rezko)'' Že prav! Le jejte same!

Mati: ''(v skrbeči slutnji)'' In ti ne boš? ''(odmor)''

Hči: ''(tiho)'' Jaz tudi ne! mi ne diši. ''(Odmor.)''

Mati: ''(vstane)'' Pospravi! —

Hči: ''(tiho, vezano)'' Ne ti! — Naj prestane zame... ''(Pospravi, odnese pribor venkaj.)''

==III. prizor.==
''(Tomaž, mati.)''

Mati: Dalj z molkom tem me ne pokori! Kaj ti je vendar? Zdaj govori!

Tomaž: ''(rezko in grozeče)'' Počakaj, da se vrne hči — potem ... vprašam!

Mati: ''(slabotno)'' Vprašal boš?

Tomaž: Da! Vprašal ... oče bo in mož... odgovoré pa: hči in — ti.

Mati: Kaj naj to bo?

Tomaž: ''(sarkastično)'' Takoj izveš! In hip le potrpeti smeš, kjer jaz več tednov sem trpel, in čakal.

''(Hči se vrne, pogleda očeta od strani boječe in plaho, ter se približa materi, ki je zopet sedla v kotnik. Odmor.)''

Tomaž: ''(se naenkrat ustavi pred njima)'' Zdaj sta tu obe; in vprašam vaju, če vidve morda pojasnite mi stvar: kaj danes v drugo že imel iskati je popoldne pri meni rateški pisar?

Mati: ''(malodušno)'' Kakó naj veva to midve?

Tomaž: ''(kratek odmor)'' Čemu li njemu bi vrvi? A če gospoda kdaj blago za rabo svojo potrebuje, ga tam naroča in kupuje, kjer svoj hrbet krivé pred njo. Tomaž ga ni in ga ne bo! Poznam te! Vem, da je takó.

Mati: ''(laže)''

Tomaž: Če torej veste, da ni stez med njima tam in med menoj — pa ne, da morda kako čez razpeli vi bi med seboj.

Mati: Tomaž!

Hči: ''(osupit)'' Preljubi oče moj! ''(Odmor.)''

''(Tomaž obe ostro meri.)''

Tomaž: ''(ironično)'' Tako torej?! Vezi so tu! A zdaj poprašam, kakšno so, da z njimi mogle brez sramu v oči bi zreti, mi lehko? Bi mogle to? Govori hči — čestita ... modruška ... grofica!

Mati: Pomiri vendar se Tomaž! —

Tomaž: ''(proti ženi ironično)'' Ah ti! — ki čisto vest imaš, ki nisi vedela zato, potuhe nisi ji dajala! in možu si na strani stala odkritó in zvestó, in res? O ti že govoriš ti nese! in več še, ti miriti smeš!

''(grenko)'' Čemu sedaj besede prazne? Da preje raje bi na razne glasove pazil bil prikrite, zbadljaje temne in očite... A žal, da nisem jih umel, dokler skrivnosti razodel ni danes v krvi mi Lovrin...

Hči: Sodar? — Sovražnik stari naš?

Tomaž: Prav ta, Cecilija! ... »Tomaž! — pohleven zlobè reče mož — »po vročem dnevu lep večer! sedaj pač več krvi ne boš vretenčil menda, ko ti sin rodbine take jemlje — hčer.« Kaj bilo to je sveti bog? Ob mizi vse se muza krog — V trenutku prvem ostrmim, a v mesu želo — zakričim: »kdo jemlje hčer: govori dajka — rogate vrže mi nazaj: »kdo jemlje jo, to vemo mi — če vzame jo — pa modra ti?« In kar sledilo je potem?! ... O ti ime pošteno moje!

Mati: ''(mreče)'' Poslušaj, oče: ali smem zdaj govoriti jaz? Poglej! vse bo še dobro ... saj takó hudó to ni, če dva mlada človeka res se ljubita... Pomisli vendar!

Tomaž: In kakó!

Tomaž: ''(ironično)'' Se ljubita! Res ljubita!

Hči: Gotovo, oče!

Tomaž: ''(ironično)'' In potem? —

Mati: Ko si osvobodi rokó, potem jo vzame za ženo — Me poroči!

Tomaž: ''(pomilujoče)'' Verjel očem, ušesom ne bi svojim skor! Res, čuden ve ste ženske stvor! in bolj se lehkovernost vaša. Kar želje vam gradov zgradi, na skalah vaši sanj stoje — Kakó? — nobena se ne vpraša Hudó je, da ne vidi hči, a hujše, da si slepa ti! Kdaj ste še čule, da plemič med vami je izbral ženo? —

Mati: Zgodi se tudi to lehkó.

Tomaž: ''(ironično)'' Da, pravih bajkah kraljevič zasnubi možsko skro s celo! V življenju trdih dneh pa ne, In pa besede svoje kdaj meščanu dane, vprašam se, prelomil ni plemenitaš?

Pisar: Le mirno, mojster! — Menda ni posebej treba utrditi, da o zakonu govoriti še v sanjah mrzličnih ne gre.

Tomaž: Dovoli, in ne besede več!

Pisar: Pač! Gospod grof vam v poravnavo, popolno tu ponuja spravo, — za vse kar bilo, morda bo — beneških rumenjakov sto.

''(Položi mošnjo na mizo.)''

Tomaž: ''(radi nesramnosti osupel, ne najde takoj besede)'' To naj bo res? Či vidim prav? Denar za čast, ime pošteno, za kri, življenje izgubljeno? — Jeli mogoče? Slišim prav? O ti zavratna, verolomna, svojat, brezsramna plemiška, vsa brez vesti in brez srca!

Pisar: ''(nesramno)'' Beseda vaša ni baš skromna, izbrana tudi ne...

Gospod Tomaž...

Tomaž: ''(v naraščajoči jezi)'' Ej, slabo, slabo me poznaš, gospode čedne hlapec tak. Iz hiše vun! — naprej čez prag ti in denar gobani tvoj.

Pisar: ''(se stisne skozi duri, cinično)'' Svet glava, vsaka ima svoj!

== V. prizor. ==

''(Tomaž sam.)''

Tomaž: Le moja ne! — Kaj naj storim? O mojih slutnji mrki svit! Kot sredi morja brod razbit v temi brez jamborjev, krmila, ko žene neizprosna sila viharja ga v propast, — se zdim. Kdo mi pomaga, dobri bog?

''(Se vsede na stol in zre mračen tožno predse.)''

O ti nesrečni moj otrok! Kako sem ljubil te, gojil, se rasti tvoje veselil, kot v polju cvetnem tihi lan v pomladi pozni zasejan vzbrstela in vscvetela si, v sé solnca kos vzela si, toploto si prelila v glas, luč v zlati lan pa v svojih vlas, ki cvetja modrega ti smeh njegov je plah drhtel v očeh.

In zdaj ne več? Ne več? Morda pa vendar ni vse izgubljeno? morda le ne! A eno je treba — jasnost!

==VI. prizor.==

''(Prejšnji. Žena iz sosedne sobe, pozneje hči.)''

Mati: ''(rahlo)'' Tomaž!

Tomaž: ''(brezobzirno)'' Kaj hočeš ti? Morda imaš pogovoriti se z menoj? pogovoriti se z menoj? A zdaj dekleta sem — takoj!

Mati: Unesi se Tomaž! Pozneje govoriš jo —

Tomaž: Ne! ne! takoj! ž njo sem... Lucija!

Mati: prosim, glej —

''(Lucija se pokaže med vrati.)''

Tomaž: Lucija, hodi sem! Tako —

Lucija: ''(joče)'' Iz vsega prosim vas srca...

''(Dekle pade predenj na kolena.)''

Tomaž: ''(jo prekine, zagrmi)'' Resnico hočem zdaj! Kakó, razumeš, daleč sta prišla, govori, ti in — on?

Mati: ''(osuplo)'' Saj to vendar mogoče ni!

Tomaž: ''(ironično)'' Tako? Mogoče ni? — Naj govori!

''(Hči molči in se v tih strah.)''

Mati: ''(tišno)'' Lucija zlata — čuj! — Povej!

''(jokajoča)'' Odreši me dekle — poglej — jaz te rotim —

''(Hči kleče krčevito joče.)''

Tomaž: ''(čaka še par trenutkov, potem rezignirano)'' Več treba ni! Molče je govorila glasno več kot dovolj — in vse je jasno, da luči same je tema.

Mati: ''(glasno zajoče, vije roki in se zgrudi na stol)'' Otrok nesrečni, zavedeni!

Tomaž: ''(stori par korakov opotekaje se, se postavi potem pred hčer, se grabi za glavo in pravi mrko in temno)'' Temà krog mene je in v nji tema brezdanja in strašna. Pa bodi!... In naj že konča ta noč, ki v njo si me pahnila mene kruto kakorkoli, ... če molk in jok današnji tvoj kdaj hiši tihí tej zanalila življenja novega bi dan, pa tvoja ga je tek končan pod streho to! — Ta dom podrl se zate je — in otrok moj je zame umrl.

''(divje, besno obupno)'' Odprt je tvoj! Zdaj venkaj v noč! In vina gor, da, vina! vina!

''(Ubeži po stopnicah.)''

Hči: ''(se dvigne in plakajoče vrže materi na prsi)'' Mati! Mati!

ZASTOR.

= II. OZIMNA.  =

Prospekt: Razgled z levega visokega brega Ljubljanice pod Fužinami po reki navzgor, tako, da je videti odločno skalovje in slapove, deloma tudi zgornji desni breg Ljubljanice. ''(Reke same, ki teče pod bregom, ni ugledati.)'' Ospredje odra tvori breg. Na njem njivica, s katere vodi steza k strugi navzdol na levi. Na obeh straneh nekaj drevja. Pod njim na desni ribiška koča, za katero blesti skozi vejevje fužinski grad.

Pred kočo miza in klop. Ob koči razpete ribiške mreže, obešene po kolih, na stene naslonjena vesla, potiskari in druga ribiška priprava. Ob klopi priprava zibel. Ves čas čuješ iz bližine šumenje vode in bobnenje slapov, med katero udarja težko kladivo nevidnih fužin na otoku v strugi, in zven železo z nakovala.

Iz daljave buče zamolklo ljubljanske zvonovi, sem pa tje zagrmi tudi medlo kak topov strel z gradu v mestu.

== I. prizor. ==

''(Na njivi Maruša; France poteguje veslo, oče popravlja raztrgano mrežo, sedeč na trinožniku.)''

Oče: France, jaz skoro bom gotov.

France: Prav! Pa pripravit grem za lov.

''(Zadene veslo na rame, se pripravi za odhod in poje.)''

France: En — dva — tri, en, dva — tri! vzdigni veselo, vanj se vpri! kot vodomec sice soln, živega srebra je poln, da po njem se meče, bliska, in srce mi v prsih vriskà. En — dva — tri, en — dva — tri ej, nad ribicem ga ni.

''(Hoče po stezi k vodi.)''

Maruša: ''(zbadljivo)'' Še čudo, da od doma greš!

France: Kaj ti je vendar spet, Maruša?

Maruša: In večje to, da sploh se smeš —

France: Ej, ti si pusta!

Maruša: Ljuba duša, zato pa ti saj nisi pust, in kot studenci vro iz ust besede ti, če govoriš s predivasto grofičnico.

France: ''(ozlovoljen)'' Kot z drugo vsako! Nehaj že!

Maruša: Že prav. A eno pomni le: ni zložna vsaka pot navzgor. In kakor mestni — tvoj ... peškór, tako se ... v to vobitnico je vel že marsikteri — klin!

France: ''(kafeteremu zabavljanje preseda)'' Ej, teci, neutrudni mlin! naj te ne motim v tem veselji — le jezikaj in pridno melji!

''(Odide.)''

Maruša: ''(preteče)'' Ej, ne razumem me France! ''(sama zase jezno)'' Kdo jo je klical? Proč naj gre. Dotlej ne bo pri nas miru...

== II. prizor. ==

''(Oče, Maruša, Barba.)''

Barbara: ''(stopi iz koče)'' Kaj nista šla še?

Oče: Menda ne, kot vidiš!

Barbara: ''(gleda po cesti)'' Gledat sem prišla, če vedno še ne gre gospa. Kje se mudi? ''(jo zagleda)'' ah! — je že tu! Pozdravljeni!

== III. prizor. ==

''(Oče, Barba, mati Cecilija, Maruša.)''

Cecilija: ''(vzdihne)'' Bog dober dan vam daj! Saj zame bil je hud.

Barbara: Zakaj? Kako?

Cecilija: Ah, nov in krut zadel je vdarec mi glavó. Glej, k vsej nesreči mi zboli se davi mož!

Barbara: Saj čudo ni!

Cecilija: Kaj pa Lucija? Ah sedaj seveda priti več tako pogosto možno mi ne bo!

''(Krčevito tihi, potem Barbí skrivoma.)''

In nekaj še! — pa bog ne daj, da zvedela Lucija bi —

dokler se nam ne umiri! — Bog resvice usmili se!

''(Gleda previdno krog sebe.)''

Kaj jo še čaka! ... Njen... Andrej... se danes... z drugo poroči!

''(Ihti pritajeno.)''

Barbara: Nebeški bog, pa vendar ne!

Cecilija: Tako je, žal. A ne povej, ne črhni niti ji besede. Saj umorila bi jo ž njo.

Barbara: ''(jokajoče)'' Nesrečno dekle ti! Samo ... če pomnim se, ko sem služila pri vas še, ... ko sem smuzila na rokah nekdaj... telesce drobno to nosila ... Moj bog, kdaj mogla...

Cecilija: ''(glasno)'' Tiho zdaj — ... in pojdiva ž njo noter...

Oče: ''(ki jih ves čas nemo opazuje)'' Da. Je itd! Gotovo čaka težko že.

''(Odideta v kočo.)''

== IV. prizor. ==

''(Oče, delavci in delavke prihajajo po cesti mimo koče.)''

Jože: Oče Luka, vi pa ziblijete na stare dni, kot pravijo ljudje — ha! ha!

Lena: Zato ne greste rib lovit!

Oče: Hodite vrše se solit!

Urh: In kaj pa milostna gospa?

Mina: Spacirajo ali so doma?

Špela: Kaj žlahtna dela grofica?

Katra: Grofica Pepa ali Mica?

Maruša: ''(zbadljivo)'' Lucija, sladko je ime — To ve najbolje naš France...

Urh: Kaj res ti ženiš se pri njej?

Vsi: Oho France, povej, povej!

Oče: Li v cerkvi vam vele morda se norčevati iz nesreče!

Lenart: Nesreče? Z grofom se spečati — česti ni vendar bolj sloveče!

Vsi: Resnica to, ha, ha, ha, ha.

France: ''(divje)'' Če z veslom kdo želi po glavi — besedo še — in jo dobi.

Maruša: Zdaj čuli ste! — pa še tajji —

Oče: Ti babnica se plet mi spravi — Vi pa na delo! — Kaj imate postajati zdaj tu? Naprej! — Vsak zase skrbi — sebe glej!

Maruša: ''(vsiljivo)'' Vi mestnih ženščin ne poznate...

Oče: Zdaj tiho! jezik že zobé!

''(K Franceu)''
A midva pojdiva, France!

''(Oče in sin odkorakata po stezi z mrežami in vesli k vodi, dočim so se vaščani že preje razšli.)''

== V. prizor. ==

''(Cecilija in Lucija stopita iz koče.)''

Cecilija: Bolan je, glej, in sam doma — Jaz moram iti! Vedi pa, da čim utegnem, pridem spet.

Lucija: Na mestu tebe — sam obet —

''(prisluškuje, ko zvonovi zvone, potem vznemirjeno)''
A kaj je to? — Sèm od Ljubljane... zvonové, čuj... svetnao zvone ... kako pojo ... kako drhté!

Cecilija: ''(v zadregi, navidezno omalovažuje)'' Daj, pusti jih — le naj brné!

Lucija: ''(trdovratno, nervozno)'' Zakaj? čemu? — čemu zvoné?

''(odmor)''

''(proseče)''
Daj mati! Ne odhajaj še! ne puščaj, prosim, me same. Ah, meni je tako težko, ah, meni je tako tesno.

Cecilija: Ne morem več se dalj muditi... Lucija, z bogom!

Lucija: ''(dobrikujoče se)'' Mamiča, kaj res mogoče ni, da priti domov bi smela —?

Cecilija: ''(resno)'' Ne, dekle!

Lucija: ''(poseže vmes)'' Ne, — da ostanem, mati! Ne! Samo, da vidim ga, samo za kratek hip ... zvečer morda, ko me ne vidi nihče...

Cecilija: ''(strogo, boječa se nadaljnih prošenj)'' To ne gre Lucija. Ah, ne zabi, kaj ga zagnalo je ob tla. In zdaj, če te zazre, pa zgrabi naj ihta ga, naj besen srdi... in bila bi njegova smrt. Potrpi! ni vseh konca dni; a zdaj, veruj, še rana nova razrvana jedkega otrova, preveč skeli in krvavi.

''(Hoče oditi.)''

Lucija: ''(strastno)'' Ti greš? — Jaz grem s teboj...

Cecilija: Nikakor ne! ''(mečje, a hlastno)'' Zdravstvuj, Lucija!

''(k detetu)''
Ti pa mirno snivaj, srček moj!

''(proti Luciji)''
Do svidenja in bog s teboj!

Lucija: ''(rezignirano)'' Pa z bogom... Tudi ona gre! in nič ne ve, da mi srce je celo ena sama rana vsak dan na novo razruvana od domov črva in vesti.

''(Se zamisli.)''

Kje hodiš, ljubček krasni ti? Povej, s čim sem se zagrešila! Da te privede, ure ni. in pisma ni, ne obvestila!

''(Odmor.)''

''(razburjeno)''
Kako, kako, bi bilo mogoče, da tvoje bi vroče od mene se moglo srce obrniti, kako pozabiti bi moglo na mene kdaj?

Ah, tvoji poljubi — tedaj! Kako so goreli, žareli, kot breskve rudeče dehteče meso, kako so kopneli na ustih, kot njenjega soka slasti.

In tvoji objemi, strastni in tesni, kot vinske so trte v goricah se vzpeli po meni v trepetu opojnomamečem, in v snu koprnečem preželi — zajeli medlečo so dušo in blazno telo.

''(Pokrije si obraz z rokama, ihti, vzame okroka in izgine v gošč na levo.)''

== VII. prizor. ==

''(Maruša pride zopet na pozorišče, pleve in gleda sovražno za odhajajočo. Odmor. Potem pride lakaj.)''

''(Strež iz ropa. Artist postane pozorno in gleda proti mestu.)''

Lakaj: Povej, deklić, sem prišel prav? So tu Kosančevi?

''(Pokaže na kočo.)''

Maruša: Da, prav!

Kaj pa želite?

Lakaj: Mar ne biva pri njih ... dalje vas že ... dekle, ... ''(omlovoljujoč)'' no ... gospodinja iz mesta?

Maruša: ''(zlobno)'' Pač nekaj takega zdaj skriva pri nas pod belim dnevom se. Kot vidim iščete Lucijo.

Lakaj: — Da njo!

Maruša: ''(vpre oči v daljavo vzdolž ceste na desno; potem zvedavo)'' A kaj je to? Vsa cesta pred gradom polna je ljudi?...

Lakaj: ''(malomarno)'' Žijala! Mi smo — trileški!

Maruša: ''(se vedno pozorno gleda)'' Gospoda?... Nun so s kočijo!

Lakaj: Da, opatica pripeljala se naša je in me poslala poizvedovat.

Maruša: ''(zavistno)'' In grof je z njo?

Lakaj: Gospod Andrej? ''(ogorčljivo)'' O tega ni; saj vendar pravkar uro to v Ljubljani se poroča.

''(Strež že topa.)''

Maruša: ''(presenečena)'' Kaj?

''(vzhičeno veselo)''
Da ženi se?! In res je to?

Lakaj: Ne čuješ z vseh cerkva zvonov, v proslavo ne z Gradu topov? Tako je stvar. A jaz nazaj zdaj hitro moram po gospo.

''(Se obrne za odhod in zagleda opatico.)''

Pa ondi že nasproti gre.

''(Odide svojí gospodi naproti.)''

Maruša: radostno) Ni slaba ta! To bo zijala, ko zvé! Visoko je letala, če nizko pade, prav ji je!

''(Opazuje sumljivo približajoče nune.)''

== VIII. prizor. ==

''(Maruša, opatica z dvema nunama, lakaj.)''

Lakaj: ''(kaže na kočo)'' Tu prosim, vaša milost!

Opatica: Hvala!

Odstopi! ''(k nunam)'' Vê pa kje v bližini čakajte mene!

''(pokaže na levo)''

''(poveljajoče k Maruši, ko zagleda približajočo Lucijo)''
Ženska, zgrini za nekaj časa tudi ti!

''(Nuni se poklonita spoštljivo in umakneta nazaj. Maruša čmerno odide na levo ob njivi navzdol.)''

== IX. prizor. ==

Opatica: ''(občudujoče Lucijo z otrokom)'' Da, ta je! In kako krasna! ki njenih mladih let življenje ljubezni varane trpljenje še z materinstvom ji zlati.

Lucija: ''(jo zagleda, plaho, sama sebi)'' Kaj hoče tuja tu gospa?

Opatica: Si ti Lucija, deklica?

Lucija: To sem.

Opatica: Lucija Škofova?

Lucija: ''(jo pazno motri)'' Da, Škofova!

Opatica: Tako? tako? In dete to? — Andrejevo? —

Lucija: ''(ugane koga ima pred seboj; vzradoščena)'' ... In vi? ... ste sestra — grofova? ... teta? moja Andreja čestita mati Timotea?

Kako podobni ste! Obraz, oči so iste, isti stas! —

Opatica: ''(trpko dobrohotno)'' In iste tudi so oči.

''(pogleda dete)''
Ki ž njimi dete se smeji?

A čuj! Kako mu je ime?

Lucija: ''(v zadregi)'' Ime? ... Fidelis mu vele —

''(se zajoče)''

Opatica: ''(grenko zase)'' Otrok in oče — skupaj žig!

''(Luciji)''
Fidelis — veliki je svetnik — Le nič ne joči, deklica!

''(odmor)''

Lucija: ''(naenkrat polna nade)'' In on? — on vas si je izbral? Ker sa me more, vas poslal? Ne res? O saj sem vedela, da me pozabil ni! O zdaj vse dobro bo! Kje je? Zakaj me pušča samo?... In tako ga dolgo ni...

Opatica: ''(v zadregi, ko spozna, da Lucija še ničesar ne ve)'' Ah, da na to ne morem, ljuba moja hči, ti, kot rada bi, odgovoriti! Resnica trda je, gospa! A jaz v tej uri sem prišla ne, da ti breme obtežim, a da ti morda ublažim, kar je na tebi ista kri, ki tudi v mojih žilah vre, in tvojega sinu polje, pregrešna zakrivila.

''(Lucija ne razume popolnoma kaj pomeni govor; opatica v naglici premišljuje, kako bi bremenjeni situaciji primerno nadaljevala, ne se bori sama s seboj.)''

Težko svoj križ nosila sem tudi duni in cej svoj čas, kot ti ga nosiš, danes — jaz. Tako sva sestri po usodi. Spoznati tebe pa in dete me želja gorak k tebi vodi k toči solze dvakrat svete, kot na žarjavi peči ljubezen dvojna jih rodi.

Lucija: ''(ki prične slutiti, da ji opatica ni prinesla zaželenega obvestila)'' Kako?

Ah, vse to — samo varljiv naj bo san za večno končan? ki v njem sem grešila, in eno edino iz njega rešila: tebe, ti dete ljubo! v ljubezni spočeto, v mukah znešeno, v bridkosti rojeno, moje dete sladkó!

Le ti si mi bilo oteto! A mimo trpljenja, moj otrok zlati kaj more ti dati nesrečna tvoja mati?

Ah, ustni so moji grenki, in trpkost je v moji besedi, od solz izžareli pogledi so mojih skelčih oči. In moja duša je bedna tako, da bolno je njene bridkosti telo,

da jada nasičen krvi je tok, z otrovom prepojen prsi sok, ki ž njim te popijem, ko v sivi samoti v neznosti sramoti vse dni — vse noči po njem hrepenim, ki tvojih nikdar osinele niso oči, in ki vsekdar ljubkujejo me, kedar pogledaš me ti!

Opatica: Ne obupuj, preljuba hči!

''(gre zamišljeno par korakov sem ter tja, potem)''
Ko nekdaj po prečuti noči skoz okna svi medlel je dan, up zadnji našel moj cvetoči od slane strupa je požgan. A treba bilo je živeti, in treba bilo preboleti, in ker življenje je trdo, dasti težko, — je vendar šlo.

In če sedaj se pokoriš zato, ker si vrejela, vedi da vera znamenje je — križ. Zaupaj sestrski besedi, ne misli, da si pobedila in išči v drugih težji bedi,

ki kaplja le bo v morju zdela vsa bol se tvoja, — si tešila.

Lucija: ''(ki je zamaknjeno gledala ves čas v dete, skoraj sama sebi)'' Če nama za vedno kdaj bi ugasle njegove oči... o potem — z materjo bedno dete nedežno bi ti isto volilo si pot, kjer ni prevar, ni zmot,... v teme večne noči.

Šla bi... oba, tako sama, a vendar skupaj, ljubček ti — midva oba, jaz in ti!

Opatica: ''(jasno, izbrano in izrazito v početku, potem omiljeno)'' Naj bo nesreča tvoja sveti, ki klasje bo zlato rodila, ki v sveto naj molitev kleti že v kali bi zpreminela. Ne sme srca ti zagreniti krivice, zla izkušnja težka — naj dušo ti poplemnita, odtori vrata ti nebeška.

Saj zveličar nas veleva odreči se in odpustiti! Naj v tebi glas njegov odmeva, odloči njemu se slediti. Tam najdeš mir svoj in pokoj — nesrečni revni otrok moj!

Lucija: ''(nepristopno, naenkrat, kot da se je vzbudila iz zamaknjenosti)'' A kje je on, gospa — Andrej?

''(odmor)''

Opatica: ''(usmiljeno)'' Li ljubiš ga zeló? povej!

Lucija: ''(vzhičeno)'' Ah, s silo duše svoje vse!

Opatica: ''(pomišljuje zamolklo)'' Andrej... je blizu... in tako neizmerno daleč... ''(solze jo zalijejo)''

Ne vprašuj, te prosim... več!

''(se ovstruri)''

''(hitro)''
In zdaj zdravstvuj!

''(odločno)''
Naj še poljubim dete!... ''(poljubi)'' Ti pa znaj: da čula bom v temi in bom molila zate!

''(gorko)''
Bog s teboj!

''(Odide počasi, se ustavi, odide, pogleda po prejšnjem valkah, ki ji pride nasproti in se ji poklonita. Lucija se zgrudi na klop, in zdi pred se.)''

== X. prizor. ==

''(Lucija, Maruša.)''

Maruša: ''(osorno)'' Še delati nas ne pusti gospoda sveta! ''(škodoželjno)'' Kaj pa ti?

''(kratak odmor)''

''(strupeno)''
Kaj niso vzeli te s seboj, ko ženi v mestu grof se tvoj?

Lucija: ''(vznemirjeno)'' Kaj govoriš?

Maruša: ''(škodoželjno, zlobno, ostro)'' Nič me ne glej! Zdaj se poroča tvoj Andrej — seveda z drugo, ne s teboj! — Ne slišiš li, — kako zvoné?

Lucija: ''(prestrašena, zmedena)'' Kaj praviš?... se poroča? Kdo? Govori vendar!... ''(ah, kako tesno mi je pri srcu! Te nemirne slutnje!)'' — Reci, — kaj — je ž njim! Govori čujč — jasno!

Maruša: ''(cinično)'' Sem že, in tudi dosti glasno.

Lucija: ''(se stoprav sedaj zave novice)'' Da izneveril bi se moj... on meni — moj Andrej?...

Maruša: ''(zlohotno)'' Tako je!

Lucija: ''(razburjeno)'' Ne, ti lažeš! Da bi to...

== XI. prizor. ==

''(Prejšnji, Barbara.)''

Barbara: ''(poseže vmes)'' Kaj pa imata?

Lucija: ''(sklene roke)'' Ti povej! povej, te prosim, po pravici, je resli, da je moj Andrej

''(si pokrije obraz z rokama)''

Maruša: ''(trdo)'' Zdaj čast izkažite resnici.

''(Barbara obupana.)''

Lucija: ''(obupano)'' Li čuješ, Barba? — Ti molčiš? —

Barbara: ''(po kratkem boju)'' Res je, Lucija, žal, da res!

''(Lucija se omesti.)''

Maruša: ''(trmasto)'' Resnico le sem govorila, kaj vsega drugega mi mar?

Lucija: ''(se vzbudi)'' O hvala! — saj je že prešlo. Več ne skrbita se nikar. Kar prosim se, ... jedno to, — pustita zdaj me samo.

Barbara: Koj, če mirna boš?

Lucija: ''(topo)'' O bom.

Barbara: ''(neznano)'' Ti moj preljubi Jezus.

''(Opažuje par trenutkov Lucijo, potem odide z Marušo v kočo.)''

''(k Maruši)''
Pojdiva!

==XII. prizor. ==

''(Lucija sama.)''

O zdaj sem mirna! mirna vsa. Noč se vjasnila v dan je nov, ko zadnjih rožnih sem okov

O ljubi sveti, božji križ! Lucija, čuješ! ''(proti Maruši)'' Vidiš, kaj si s svojo zlobo naredila?

samoprevare se znebila, ki dušo zbegano doslej z ne lažizlatom sem mamila. Kar moglo se na svet poprej je vezati me, na življenje, vse z nado očarjeno trpljenje, ki dolgo noč, v solzah prečuto, a v tripajočih zvezd obuto verjeti v jutra zoro dà, — prenesti bol najhujšo zna, — ki veruje, ko obupuje, iz muk in nad verige kuje — ah, zame je minilo vse!

Ah, kaj naj storim — kam naj ubežim pred samo seboj? In če bi šla do konca sveta, bol moja z menoj bi romala!

Kje naj se skrijem pred njo? V kako temó naj se zavijem? kam naj ubežim?

''(pograbi otroka)''

In ti z menoj — ljubček moj!

Kako naj te samega tukaj pustim? v tem peklu gorjá?

Kako naj živiva, kako naj trpiva, poteptana — zaničevana od vsega sveta, in izdana od njega, ki nama srce je svoje zaprl — in naju brezsrčno je strl.

Zato pa zdaj ti ljubček moj, ko je vse za menoj, popeljem nazaj te v sveti raj!

''(zmedeno)''
Že vrata — se zlata odpirajo — in angelci miljeni svirajo — čuj, rajska godba igra! — v valove se zliva, preliva, šumlja — in sopot zubore in grgrajo, in curki šelesté in mrmajo,

vrtinci na goslih skrivnostnih ihté, v zanosu pesmi starodavne o boli človeški pojejo

valov jéže zamolklostemno — mračno. Kot orlje slapovi buče mogočni, Korali med njimi vrte poročni na svatbo šumno me vabijo s strastjo me čudesno grabijo... na divji ženitvanjski ples na smrtni ples —

vmes pa iz daljave zvonovi pojo slovesno in vendar bolestno tako, ah, da se zdi, da so akordi tresoči preliti v solze, kot svinec razbeljeni vroče, — pekó in da jih joče moje srce.

''(Odmor.)''

''(V težki zmedeni razburjenosti skoči kvišku in stopi na ivico brega.)''

Zvonovi zvonite, mogočno bučite — slapovi vi ž njimi hrumite, valovi — volkovi požrešni tulite,

''(steče k strugi navzdol)''

vskipite, vzemite me z vami seboj — strnite, zgrnite se nad menoj,

''(zabrede vodo)''

ve hladne vode, ve zelene vodi! Na stražo čeri razmajaj se jez — na svatbo — na ples — v potop! — v grob — v mokri grob!

''(v vodi)''

Že srebrnopena zmaja zelena v vitke tokove prelita grozno pošast valovita strašna besno po meni hlastà — se me ovija — grabi duši me, mori me...

— Jezus Marija!

''(Odmor.)''

== XIII. prizor. ==

''(Za odrom: z one strani Ljubljanice)''

Ambrožev glas: Hej, hej! alo!

Volbenkov glas: Hojo ljudje!

Urbanov glas: Saj tone že.

Volbenkov glas: Tam v curku plove.

Barbara in Maruša: ''(pridrvé iz koče)'' Kaj pa je? Kaj se godi?

Ambrožev glas: Iz mesta... vaša... se gospođičina... topi...

Barbara: Rešite jo! rešite jo!

Vid: Prepozno bo! jo že zanaša v tolmun.

Barbara: France! Marija sveta! o!

Maruša: Že slači se! — France, ne hodi! Lepo te prosim.

Gašper: Je že v vodi.

Miha: Kot sulec plava!

Vid: Mah na mah — da jo prestreže.

Gašper: Toda vraga! Že tok divi jo preko prag.

Barbara: Zgubljena je! — o groza, strah!

Tone: Zagnal v vrtinec je zaliv.

Miha: Glej, roko belo dviga se in tone —

Gašper: Ali zdaj poglej!

Tone: Obleke kos —

Miha: Jo že ima! Za rame jo drži —

Maruša: Moj Bog!

Vid: Oba zgrabilo in požrlo je brezdanje brezno.

Barbara: Marija ti usmili se! Moj sin, moj sin!

''(vije roki)''

Maruša: France, France!

Gašper: Saj sta že tu!

Tone: Oba sta tu!

Barbara: O hvala večnemu Bogu.

Miha: Le sem France!

''(Ambrož, Volbenk in drugih kmetov, kmetic in delavcev je vedno več.)''

Ambrož: Kako krepko valove reže!

Gašper: Skoraj bo —

Volbenk: Je že pri kraju! Čakaj! Koj ti skočim na pomoč!

Jože: Postoj, ko čutiš tla pod seboj —

Barba: ''(ponosno, srečno)'' Moj preljubi sin!

''(Nekaj kmetov odhiti k strugi.)''

Maruša: ''(veselo mu maha z roko)'' France, France!

Barba: Na mah jo položite, Vid.

Anka: Kako je bleda, kakor zid.

Volbenk: Bojim se, da je že mrtva.

Matevž: Stresite jo!

Reza: In jo drgnite!

Mefa: Da oživite jo morda —

Gašper: Že diše zopet.

France: ''(vskličeno ob vodi neviden)''... še živi! Za hip odprla je oči.

Barba: Zahvaljen bodi sveti bog! Pred kočo gor jo prinesite!

Maruša: ''(zlobno)'' Ej, kje je pa sedaj otrok?

France: Po vodi oče ga lovi.

Volbenk: Pa pač zaman!

''(Lucijo prinese pred kočo.)''

Barba: ''(se skloni k utopljenki)'' Kako ti je Lucija moja?

Tone: Kmalu bo spet dobra!

Katra: Toda... vendarle — kako se je zgodilo to?

Špela: Kako? — Nesreče ni bilo —

Maruša: Torej je sama v vodo šla —

Volbenk: Da, res je to!

Ambrož: Saj midva sva s kovačem gledala oba.

Lena: Da samo sebe bi vtopila!

France: Kaj zbegan človek vse stori!

Gašper: Sedaj je dobro! — saj živi.

Maruša: ''(završči strastno)'' Ni dobro ne! Kar je storila, je velik greh in je zločin.

''(Odmor.)''

Lucija: ''(se zave, zamegljeno, sanjavo)'' Kje sem? — Kaj hočete, ljudje? O Barba, ti si? — Kaj je to?

''(Molk; vtopljenka se vjasnjuje.)''

Kje moje dete je? — moj sin?

Špela: Hinavka zdaj še vpraša: kje!

France: ''(vzhičeno ob vodi neviden)'' še živi!

Maruša: ''(završči strastno)'' Ni dobro ne, kar je —

Lena: Ki dete svoje je — umorila.

Maruša: ''(strastno)'' Morilka je.

Špela: Morilka — dvojna!

France: Da vas ni sram tako soditi!

Maruša: Ej, tvoja bol je preprosojna.

Urh: Tako je, da!

Lenart: Pred sodbo ž njo!

Jože: Pravici prosto zdaj stezo!

Barba: Čemu ste jo potem oteli?

Špela: Kaj treba dalj še govoriti!

Urh: Pošljite po beriče v grad!

Lenart: Na oder ž njo in vuz za vrat!

Mana: Saj že gredo!

Špela: Saj že gredo!

France: Kaj ste zverine? Ste zbesneli? brez duše ste, in brez srca —

Maruša: ''(porogljivo brzo vmes)'' Zato ga on preveč ima.

France: Da ni vam moči razumeti —

''(Lucija, ki ni doslej prav razumela situacije, ker so jo bila zopet vržena onesvestila, se zopet vjasni.)''

Lucija: Zakaj mi niste dali umreti?

Barba: Usmiljenje ljudje!

Maruša: ''(neusmiljeno, trdo)'' Čemu?

Lenart: V Ljubljano ž njo pred sodni stol!

Katra: Saj so že tu!

''(pokaže na beriče)''

Urh: Skoz prsi kol detomorilka pristoji!

''(Beriča prideta, stresta vtopljenko za ramena in jo polagoma postavita na noge.)''

I. berič: Le vstani, dekle, dvigni se!

II. berič: Podaj roké — takó — takó —

''(Sedeči roki svežeta in se pripravi z njo na odhod v mesto.)''

Lucija: ''(se vzravna kvišku, a se omahuje)''

''(grenko)''
Ah, tudi to! — Moj Bog — zdaj vse razumem. — Ni mi več težko. Kaj more biti boljše beden kdo, ki dano ni mu niti, da — umre.

''(Beriča napravita v gručo pot. Lucija se da odvesti.)''

France: ''(mehko, bolestno)'' Lucija!

Lucija: ''(se ozre nanj, mu pokima, hvaležno toplo)''
Hvala ti, France.

Zastor.

= III. ŠKRCAT IN BISERI. =

Pozorišče: Stari trg v Ljubljani, približno pred zatiskim dvorcem, z galnimi razgledi po trgu proti Tranci, in delnim po Florijanski ulici. Na levi rovtov z balkonom nad balustrado. Iz balkona vrata v sodno dvorano. Z balustrade, na kateri je glava vhod v mestno hišo, nekaj stopnic. Na levi ob hišnih vratih moli iz stene železna roka, držeč v pesti gol meč.

Na levo od rotovža mogočna lipa, pred njim star kamnjen vodnjak, nekoliko v stran kamen sramote. V dvorani se vrši krvava sodba, pri kateri zaslišujejo priče, ki prihajajo in odhajajo. Mestni pisar in z balkona vskličuje. Pred sodiščem ljudska množica: meščani in meščanke, kmetje in kmetice s Fužin, v ozadju plemiška mladež. Mestne straže, mestne sluge. Na desni v ospredju samotarji krčnik z vrvjo v roki.

==I. prizor.==

I. meščan: ''(prisede k skupini meščanov)'' Sevé, vas najti je povsod! Kaj ni še sodbe?

II. meščan: Skoraj bo!

III.: Saj že pri zadnjih pričah so!

I.: ''(zagleda krvnika, in se ironično na lahko prikloni)''
Oho! S Sotelske so gospod, če vidim prav, že tudi tu.

II.: O kaj pa da. Mudi se mu. — Turčinu, če le voha kri.

IV.: No, saj je krščen!

II.: Kaj za to? Volk se nikdar ne spremeni.

III.: O kje? Krstiti moreš ga, a prekristiti se ne da.

I. meščan: ''(pokaže proti sodni dvorani)''
In zdaj konča naj ovco to?!

II.: Če bi Tomaž iz groba vstal...

III.: In videl to...

IV.: Njegov deklič! —

I. meščanka: ''(goličava)''
Visoko letal, nizko pal!

II.: Ni bilo drugega je nič,

''(škrbasta)''
kakor prevzetnost!

II. meščan: E zakaj prevzetnost? Moška je bila, ... ponosna ... rekel bi morda...

III. meščanka: Kako pa! Naj le gleda zdaj!

IV. meščan: Za vašo milost bo prosila!...

IV. meščanka: In tudi v cerkev ni hodila...

II. meščan: Vsaj toliko kot vé.

III. meščanka: In če! — samó nakit razkazovat.

I. meščan: Vi greste k maši — v cunjah, mati.

II.: Kot more kdo!

III.: Zato ti vrat ljudem svoj daš občudovati.

I. meščanka: Nesramnost to!

II. meščan: In vi zobé!

I.: Jezike dolge pa obe!

''(Meščanke ogorčene odidejo v ozadje, meščani se smeje umaknejo v stran. Njih mesto zavzamejo kmetje.)''

Kovač: ''(pride s Fužinarjem v skupino)'' Midva sva že opravila. Zdaj je France... Potem pa ti Maruša!

Maruša: ''(osorno zbadljivo)'' Da bi javila se sama, treba se mi zdi. Vse so se sklicali — le mene se branijo. A jaz povem ''(strastno)'' resnico čisto, vso,... gospodí!

Fužinar:
To mora vsak, kogar zadene.

Maruša: O, jaz jim že oč odprem!

Fužinar: ''(kafeteremu preseda njena zagrizenost)'' Miruj, miruj, in tiho bodi, in takih ne ubiraj strun. S kovačem tu... zbrasti sva jo videla samó midva.

Maruša: ''(s triumfom)'' A jaz! — Ko v svedru je tolmun jo vil... kako je črn gavran''(pomembno)''se preletaval nad vodo...

Kovač: Saj precej v smrekah... malo v stran... gnezdili vsako leto so.

Maruša: ''(temno)'' A krčal ni za prazen nič. Jaz vem, kaj ta pomeni ptič. Če čarovnice vmirajo, krog njih se vrani zbirajo!

''(Kmetje se osupIi pogledajo, majejo z glavo, meščani prično prisluškovati.)''

Oče ribič: ''(ostro)'' Kaj se ti blede? Kaj noriš?

I. meščanka: O čarovnica tudi še!

IV.: Morda...

II.: Zakaj pa vendar ne?

V.: Moj Bog!

VI.: O sveti božji križ.

''(se prekriža)''

Kovač: To babje čenče so samo.

== II. prizor. ==

''(Prejšnji, pisar se prikaže na balkonu.)''

Fužinar: ''(pokaže na Marušo)''
Zdaj duši mir, zdaj je na vrsti.

Pisar: Maria della Costa...?

Maruša: ''(nestrpno)'' Tu!

Kovač: ''(meščanom)'' To vse ni nič!

II. meščan: Kdo je pa to?

Kovač: Rejenka ribičeva. V Trsti prevzetna najdenka...

Fužinar: ... rodu neznanega, ki je menila, da vzame jo domači sin.

Oče: E, pridna bila je, poštena —

Fužinar: Vendar si nista zarečena —

Oče: In če bi hotel jo fantin...

Kovač: ''(meščanom)'' Poglejte, pravkar je iz veže zdaj stopil — to je on, France...

I. kmet: ''(smeje)''... ki šel Maruši je iz mreže...

II. meščan: ''(gleda)'' ... ki zdaj korak je svoj pospešil?

Kovač: ''(prikima)'' Ta bil je tudi, ki je rešil takrat Lucijo iz vode.

== III. prizor. ==

''(France, ki je prišel od zaslišanja, in Maruša, ki se je prerila skozi ljudi do stopnic, se srečata na njih. France se skuša mimo nje zmuzniti.)''

Maruša: ''(grozeče)'' Le svoje vpiraj v tla poglede, ki njenih vpaljen verg goriš, in mimo mene brez besede, kot tujec nepoznan hitiš.

France: Daj mir in hodi svojo pot!

Maruša: ''(razburjeno)'' Mir naj mu dam? in krenem naj na svojo pot? Ste čuli zdaj? Kakó on govori z menoj. Ki bil nekdaj je ljubček moj.

France: ''(resno)'' To ni resnica. Nikdar ni, kot veš, iz mojih ust prišla le senca takega slovesa, ki mene nate bi vezala. Če si iz oblakov tja v nebesa dekle si samo most zidalo, si tudi samo krivo ti.

Maruša: ''(sarkastično)'' Jaz sem zidala za oba! Dasi nisva izgovorjena si bila, vendar tvoja žena postala bi, ve snnja vsa, da tujka ta ni k nam prišla. Odkar pa ta se je vselila, o več-emite mi, ljudje, s pogledi ga je omamila, in otrovala mu srce. Prečarala mu ga do dna zločesta čarovnica ta.

''(proti balkonu divje strastno)''
A če je voda ni hotela, ko bil nedolžen je otrok s teboj, naj vitez vesel se tvoj! — ti — boš — gorela!

''(Plane v hišo, France se zgubi med ljudstvom.)''

VI. meščan: Ta ženska kar strasti besni!

Kmet: Kaj hočeš? To je laška kri!

== IV. prizor. ==

''(Pisar na balkonu.)''

I. meščan: Zdaj tiho!

II.: Mir!

III.: Tam na pomol pisar je stopil... kliče dol...

Pisar: Gospod Andrej grof Modruški?

VI. meščan: O tega lehko teden dni pozivlje še.

VIII.: Pa ga ne bo!

Pisar: ... grof Modruški?

Ljudstvo: ha! ha! Ga ni! Ga ni!

Pisar: Gospod Andrej grof Modruški?

I. plemič: ''(ironično)'' Ne nadlegujte ga, ljudje.

2.:''(smeje)'' Da dosti nimate nikol!

3. plemič: ''(izzivajoče)'' Mar ni vam ljubica dovolj, da razloži vam in pove —

1.:Kako se grof je izpljuval —

V. meščan: Ušivci! Jezik za zobe!

''(Vse potegne meče in navalí na plemiče.)''

II. meščan: Kdo bil je to?

I.: Pobè predrzno!

III.: Počakaj, koj vtrojim mu krzno.

VIII.: Prokleta plemiška drhal.

Krvnik: ''(ki je zasledoval ves čas pazno dogodek ironično)'' Jaz sem samó, samó — krvnik.

I. VII. X. meščan: Iz mesta ven!

VIII. II. XII. meščan: Proč z naših tal!

Ljudje: Hej straža! Straža!

''(Straža poseže mes, loči bojevnike in porine plemiče na desno v smeri proti St. Jakobški cerkvi.)''

== V. prizor. ==

''(Sodnik in par dvanajstnikov se prikaže na balkonu.)''

Sodnik:
Mir ljudje! Ne dajte se zavesti od krvi, da bi nad glavo zmagovala. Strastém kaj malokdaj gre hvala, Navadno pa jim kesli sledi.

Volbenk Orehovec: Gospod sodnik, imate prav! Vendar povsod so dane meje Dobroto je — vele — sirota, in vzrok svoj vsak ima pojav! A da bi k škodi še sramota nad nas prišla, — in da se smeje zlohotno ta, ki mi v obraz je — pljunil,... ne prenesem — jaz.

Meščani: Tako je! Da! Mi tudi ne!

II. meščan: Po mestu krog popivajo —

III.: Nas noč in dan izzivajo —

VI.: Žene nam zalezujejo, kot jagnje volk —

IV.: Potem pa se zveri še posmehujejo!

Vrban Boš: Gospod sodnik, in zdaj svoj glas naj dvignem tudi jaz do vas, prijatelj rajnkega Tomaža. Kdo kriv je vprašam, da med nami do kamna sramote straža gaz dela danes? da stoji najboljši naši vseh pred vami hčera najdenke zadaj hi? da nanjo čaka tam krvnik? Kdo kriv je, o gospod sodnik? Prijatelju se oddolžujem in zapeljivca obtožujem pred svetom vsem, meščani vi!

Ljudstvo: O tak gospod ni kriv nikdar! Da, ta je kriv! Tako je stvar. Kar njega naj obesijo! Naplejte ga na koló!

Sodnik: Zaman besede plameneče, moj tesno omejen je krog. A ki nihče ni uteče, je sodba, ko bo sodil Bog.

Vrban: Da, sodil bo! In ko obéh bo tehtal krivnjo, jen z ločin — nov: mene, tekel, fuzarín — spoznam bo lažjim, nego greh
njegov, ki sodbe zanja ni. Zato pa tudi dobro vem, da govorim iz srca vsem, če prosim zanj — milosti.

France: Ne, ne! Nič milosti gospod! za to siroto vseh sirot, samo pravice malo, in malo le usmiljenja, da led bi raztajalo,
krog vašega srca. Če res pravica slepa še tudi gluha bi bila, in bi beseda lepa odmeva v duši ne našla, — oči odprite vsaj,gospodje dragi in gospe, poglejte in povejte, ste videli od njenih kdaj bolj žalostne oči?

IX. meščan: Dovolj tega! — Dečak miruj!

I.: Nikar nad njim se ne huduj!

III.: Ti si zaljubljen fant!

==VI. prizor.==

''(Prejšnji brez sodnika. Lucija, krvnik za njo. Maruša, ki se zgubi med ljudmi.)''

Rabelj: Kdo? Kdo je to, ki jo ženo na kamen v halji sramote? In res naj bo? da bivala bi duša temna v podobi tej rajsko zori? Mar čar je pekla? Kar gledajo moje oči? V mrak meglen ves naokrog zavita se mi zdi, a kamor je njena noga stopila, se je megla umaknila, in vse je svetlo. Odkod ta luč svetla? Iz motnega olja ni vstala, iz luže močvirne ni vzšla! Kako se bi v taki krasoti razdiviti mogla, da dali je čudesa niso neba. In če že telesa lepoti bi vladala duše tema, pa vzvišeni sili te boli zagospodovati nikoli ne mogla bi tema srca. Za čelom tam polnim miline zločinskih ni misli tkanine kdaj mogel zapresti si vrag; in ustni z zlobam ostale vsekdar neprestopen so prag. In da bi kdaj mogle vmazati te lilije njenih se rok, iz blata da mogli kdaj vstati ločkvani njeni bi nog? Za to so prenežne, prebele, in davno bi že iztehtele, da vanje kanila se je kal.

Lucija: Božjega Mati Sinu! Daj da sramu žgoča redčica, ki biča mi lica, vso me zalije, vso me pokrije; da kot oblak plašču enak temnóškrlaten v se me zavije, in da me skrije, ščit blagodatén v moji sramoti, v kateri drhtim, v kateri medlim, kakor da stala bi v grešni goloti v množice sredi, od koder pogledi nje neizprosni merijo — perijo v revno telo, in muki neznosni s kruto slastjo dušo izročajo smrtno-bolnó. Sveta Devica, usmili se me!

==VI. prizor.==

''(Prejšnji; sodnik s spremstvom na balkonu.)''

Sodnik: Zagovor tvoj naj čujem zdaj. Imaš pojasniti še kaj?

Lucija: Ničesar več! Če greh mladost je, — sem grešila, če greh je vera, — sem grešila, in ah! — če je ljubezen greh težko in silno sem grešila.

Vem, da po tem ne vpraša pravica trda vaša. In kaj naj pulj lehák besede odtehta tamkaj, kjer dejanj svinčena peza govori, ... da ni iz čustev, nad in sanj, iz misli, strasti, zmot in bede usoda jih človeška sprede, in vrže megél v val zgosti.

Kjer dež pohleven je zemljó napojil in napolnil strugo, čemu izbrala pot bi drugo potoka, rek tok in val? A tam, kjer je vihar divjal, in zgnal vode je v veletok, in vse preplavil krog in krog, kjer dere, lomi ruši, trê, da vse pod njim pogiblje, mrè... kaj mar mu struge je, bregóv, okopov kaj, in kaj jezov?

Zanj mej in mer nobenih ni — na d njimi je — in sam je vse — kot so nad zakoni — sveta, in bodo — zakoni srca!

Kakor nevihta, kakor povodenj je name prišlo? in zlilo in pokopalo me je pod seboj. Jače od volje človeške je naše srce, zublji peklenski, luči nebeške v njem plamene.

Nad njim pa je On, ki vse vé, ki vidi tudi v moje srce, in čegar sodbe se ne bojim. On je z menoj! Vi pa sodite grešno telo!

Oče moj! V tvoje svete roke izročam svojo dušo mlado.

==VIII. prizor.==

''(Prejšnji brez sodnika, ki odide v dvorano.)''

Krvnik: ''(jo usmiljeno gleda)'' Ah, te tvoje bedne oči so ena sama temna solza bridka, solzi, ki na tebi blisči, ti roža moja vitka. Morda je same grenkosti, bridkosti strupena, ta solza ognjena.

O da jo morem in smem vzeti, poljubiti in izpiti, in umreti mesto tebe... Lucija!

==IX. prizor.==

''(Prejšnji. Na balkon prikoračajo mestne sluge, eden od njih ima v roki drobno palico, drugi srebrno sodno žezlo. Sodnik s sedmimi svetovalci stopijo do ograje, na kar prične sodnik čitati sodbo.)''

Sodnik: Mi Luka Novak, kot svobodno izbrani sodnik in notranji prisednikov svet dvanajstnikov ljubljanskega našega mesta, po vesti najboljši sodeci obtoženko sno narodejstva podtaknjenega oprostili, sicer pa spoznali jo krivo, in sodbo izrekli na — smrt.

France: Nič ne žali! Nič se ne boj — ''(ob Luciji)'' Ne obupuj! jaz sem s teboj.

Ljudstvo: Na smrt! Obsojena na smrt.

France: Gorjé! To zmota je strašna.

Maruša: ''(divje)'' Naj žrelo jo požre pekla!

II. meščan: Ta divja strast!

III.: Ta črt!

IV.: Ta črt!

Posamezni: Zdaj v stran prepl! In red in mir!

Sodnik: Premotrili vse smo, in kazen do meje omiljeno skrajne, velimo izvršiti tako: Vodite to grešnico revno na Friškovec venkaj na polje, da sodi pravični jo meč! Potem pa krvnik na grmadi sežge naj telesne ostanke; prah in pepel njen naj zbere in naj ga po reki raztrosi tam, kjer je — grešila nekoč. Šibica zdrobljena, sodba izrečena? ''(Vzame paličico, jo prelomi in vrže obsojenki pred nogo.)''

Ljudstvo: Smrtna sodba izrečena... 

Sodnik: Lucija Škofova, si razumela? 

Lucija: Sem. Hvala vam, gospod sodnik. 

France: Lucija čuj! 

Maruša: ''(s satansko zločestim veseljem)'' In bo gorela! ''(zmagovita)'' Če živa ne, pa saj mrtva! ''(k Francetu sovražno)'' In tezgadi daj se z njo! 

Meščani: Proč s tabo! besna furija! Iz mesta ven! Naprej! ''(bereta Marušo v stran)'' 

Sodnik: Krvnik! Izročam ti obsojenko! ''(krvnik se neodločno približa z vrvjo v roki, katero bi moral obsojenki vreči krog vratu, in omahuje)'' 

France: Ne loti se je! proč roko! Zla lastni hrani zanjko vrat. Lucija, čuj! — nič se ne boj — Jaz čuvam te — Lucija: ''(žalostno)'' Zdravstvuj France! ''(hvaležno, prisrčno)'' če rodni ne, po srcu — brat! 

France: Lucija! Straža: Proč! Umakni se — Naprej! Na Trančo! Idimo! ''(Franceta, ki se nekoliko časa ruje s stražo, sunejo v stran, obstopijo Lucijo in krvnika, jih vzemo v sredo in odidejo proti Tranči. Ljudje se porivajo deloma za njimi, deloma se razidejo. France sedi na stopnicah, gleda za njo in joče jeze in žalosti.)'' 

France: ''(obupano)'' Nebeški Bog! Odhajaj! Gre! In jaz brez vse moči, sem — tu! ''(pokrije si obraz z rokama in krčevito joče, ko pristopi oče, in ga strese)'' Oče: ''(mehko)'' France! Daj! pojdiva domu. 

=IV. NOTTURNO.=
''(Ječa v Tranči, v katero prideš skozi težka z železom obita vrata po stopnicah iz pritličja. Na desni malo zamreženo okno v precejšnji višini, na levi ob steni kamena klop, ob nji na steno priklopljena navzdol spuščena, surovo obdelana mizna plošča. Na nji vrč, kruh in nekaj jedil v lončenih posodah. V kotu par šopov slame, blazina in posteljnina. Ko se dvigne zastor, je čuti iz daljave pritajen korak na posavah mestnih godcev. Takoj nato zvoni iz manjše daljave večerni zvon avemarijo. Večerna zarja se tekom akta prelije v mrak in temo.)''

==I. prizor.==
Lucija: ''(V sivi halji, železje na rokah.)'' Že h koncu se nagiba dan, poslednji dan... Skoz okence žari nebo... in v zlatu se tam zunaj koplje dol in plan... in solnce tone za gorami. Ljubljanice mi pod nogami šepetje tiho leni val. Piskači s stolpa so vrhá že odtrobili svoj horal, in s svetega se Jakoba razlega fin večerni zvon. Ave Marija! Ne daleč proč od tam, kjer bron nočoj drhti njegov, stoji košata lipa, zubori iz curkov bisernih vodnjak, pršeč rosi na tisti tlak, kjer deklica nedolžna ž njim tedaj sem prvič se sestala, in ž njim plesala. Tam prežil — ''(strastno)'' kot strela mi vtrezdil Krim — pa tudi sodbe mrki ris! ''(trezno)'' Kaj mislila sem, ko je niž in onih svetlih dni vesela potekla, da bo besnel v plamena plamenih nekdaj, ko tilnik moj bo trl in mlel! ''(trpko)'' In zdaj? Izprazniti trpljenja kelih sem morala do dna. Če kaplja zadnja v njem je še zastala — kaj naj pomeni ta? ''(vdano)'' A tudi njo posvetim tebi moj Andrej! In po tebi, glej nevtéžno koprnim in v železje vkovane, stezam svoje roke po tebi. ''(iskreno)'' ki ljubi neomajno te moje srce.

==II. prizor.==
Lucija in Mati. ''(Mati in hči se objemeta in jočeta.)'' 

Mati: Ti revica! 

Lucija: Ne jaz! A ti! ''(jo pogleda od nog do glave)'' Kako si se mi posušila, kar oče je umrl! O vem, da tudi smrtjemu zakrivila sem smrt. 

Mati: ''(plaho, se bori sama seboj)'' Poglej, preljuba hči ... In zdaj od tebe tudi ti odhajaš! ... Sama naj ostanem, ter ob njegovem naj preranim ... in tvojem svežem grobu še preživljam težke svoje dni odslej naprej ... 

Lucija: ''(bolestno – naglo)'' O mati! Ne! Mati: ''(se ojunači)'' O pač! ... In vendar ni še vse zgubljeno. Še mogoče je rešitev ... hčerka bi ... kako! Lucija: ''(bridko)'' Rešitev? meni? — Ah življenje ne more biti opróščenje samo za mene, — to je smrt samo. 

Mati: ''(proseče)'' O ne govori mi tako. Poslušaj! ... ''(odmorno)'' ... Ko sinoči (obotavljaje od tod ... domov ... čez Žabjak, in zavijem v Pasju ulico ... ''(hoteno, odločno)'' iz njenih senčnatih ožin, tam, ... kjer se ulico od pot slaneti ... v svetli mesečini ... ob dveri ... naše hiše vsem ... ... moža ... zamotanega ... v plašč ... Kaj hoče tu? ... in ... Kdo je to? se ... vprašam ''(naglo)'' Niti poznati nisem mogla ga ... v bližini ko me govori: »gospa, — če mi dovolite ... bi z vami govoril par besed samo.« ... zaradi vaše hčere ...« Kdo ''(si hoče pridobiti časa z raztegnjenim pripovedovanjem)'' pa ste? — »Gospod tako povem vam vse ... mi reče ... ali smem? ... V imenu božjem! — pa vstopite! Takoj bo luč! — In zdaj hodite za mano! ... »Hvala, dobro bo tu v veži ... zamec, skromno ... gost v zadregi ... moj odvrne ... tajni, klobuk si sname širokokrajen ... in ko ... nanj pade pramen ... prost, ''(naglo)'' obraz zagledam razsvetljen ... 

Lucija: ''(razburjeno)'' Emilijan? Kdo?! .. Kdo je to? 

Mati: Sam ... vedno pravi ... Milan ... si ... Lucija: ''(trpko, mrko)'' Zadosti jih je eden sam. ''(Odmor.)'' Ta, ki je došel ... ljubá hči ... bil ... oni ... s. Sedal ... je planil, ''(kratek mučen odmor)'' 

Lucija: ''(plane kvišku)'' Kdo!? ... S Sedla!? ... rabelj! ''(dokajšno, grozavo)'' O Marija usmiljena! Čemu? 

Mati: ''(žalostno, resno)'' Lucija! ''(proseče)'' vrsnici zadnjo mojo nado! ah, glej življenje svoje mlado, in moje v njim! Če sebe ne, se usmili svoje matere. 

Lucija: ''(odločno)'' In kaj storim naj? Kaj želiš? 

Mati: ''(obotavljaje)'' Saj ... morda tudi sama ... veš da se po pravdi ... in postavah, že hočeš lehko oprostiš, odtegneš sodbi se krvavi — 

Lucija: ''(ki preide študijo, trpno)'' Ne boj se! ... vse izreči smeš! 

Mati: v stiski, plaho) ... če ž njim, ... če ž njim ... se ... poročiš! 

Lucija: ''(ironično)'' Torej me je pri tebi snubil! 

Mati: ''(priprosto)'' Ne! — Pravil je, da te je ... vzljubil, ko stala si na trgu tam ... in prosil me, da te pripravim, da pride na poset pa sam ... 

Lucija: ''(odločno, trezno, stvarno)'' Dovolj vsega! čemu sanjivim se pravljicam bi vdajal mož — saj kri manj rdeča ni od rož. Življenje moje mi izpalo samo, ker ... dete ... je ... končalo — še drug me, hujši ... greh teži, ''(no brez trpkega sarkazma)'' ki milostno mu dan izbori pred smrtjo in sramoto mi —! močno srce — moja samomor! ''(Odmor.)'' 

Mati: ''(rezignirano)'' Torej ni mogoče te oteti? Lucija: Ne! in si tudi ne želim. 

Mati: ''(obupano)'' Saj meni mesto ni umreti ''(sklene roki in pogleda proti nebu)'' nebeški Bog, daj ... te rotim! ''(odide plaho, skrušena in potrta)'' ''(Ječar prinese motno gorečo svetilko, se usmiljeno ozre po obsojenki, odide počasi in odpre vrata krvniku.)''


==V. prizor.==
''(Lucija. Rabelj.)''

Rabelj: Pravkar sem videl mater tvojo ... kot senca zbegnila plašna v solzah, molče je mimo mene — in jaz ... poznam usodo svojo.

Lucija: Če jo poznaš, čemu prihajaš? — Ni tvoja ura še prišla — Mar da na muki se naslajaš, prečudna slà te k meni žene? Ah! daj umirajočim — mir.

Rabelj: Težko ga dà, kdor s am ga nima. Kdor žeje mrè, kaj mar mu žrtve, če v skali sami sluti vir? In če vzbuditi treba mrtve ko čuvstev vse preplavi plima, slovo si vendar pribori. ''(refleksivno)'' Kar danes jaz sem, kar si ti — vse je življenje zagrešilo... Neurje me v dežele vaše je dečka divje navalilo.

''(trpko)'' Siroto pa neversko skor končati z mečem ni kazalo. Kam torej ž njo? — In če jokalo z besedo isto je gorkó, kot vam je dana, mi srce — ostal sem turška zver! — In kdo naj bo mu oče in rednik, če ne — krvnik!

''(bridko)'' Tako med Volovec in Grad na Sedlo tok me je zagnal usode. — Tamkaj je pomlad dni mojih mračna odcvetela, me z zagrenelostjo prežela, in tam sem to, kar sem, — postal: zaničevan šàpa, ki izvrši, kar drugih boljših srca in glave izvršiti brez sramú vele.

''(sarkastično)'' Sevé si z rok odečiš — križ a da opereš si srce in vest in dušo — ''(trdo)'' vode ni!

Naj sodi Bog! če res moj greh tako je velik. — A v nočeh brez spanja, ko čuvaj raz Grad je klical ure, ... tisočkrat razmišljal sem, če res ne gre, kot drugim, tudi meni mal kotiček saj na solncu; če utrinka drobnega samo ni sreče zame. ... In dejal sem si: da vzamem tod slovo, da čudes ne velja čakati, da srečo mora vsak iskati, sam z volje smelo si rokó! ... In vendar sem ostal!

Tajinstvena in čudna sila me zadržavala je tod. Ne vem zakaj, kako, odkod prišla je name — tu je bila! Prinesel sem jo že s seboj morda iz juga! ... Narod moj, ki v sužnosti vzdihuje kruti, rad mnogo sniva, mnogo sluti ... Jaz ... sin njegov, ... ''(da odtmev sebe, in da vstrpim)'' ... sem prav tako v neznosni, divji svoji boli ubežal v sén, ... in slutil ... tebe.

In dàsii nisem prej nikoli te vzrl, — trpeči tvoj obraz v valovih bujnih tvojih vlas se vendar zdi, da ga poznam, da gledal sem od nekdaj vanj, ah, da v spominu ga imam še iz otroških svojih sanj.

Dà, isti trpki je izraz krog ustn sencil nji i obraz, ki še spomin jedin svetal iz davnih dni mi je ostal: o zlata moja mati ti. Spomin, nikdar pozabljen in nikjer!

O vem, o vem, če še živi, kako bi te vzprejela, na prsi te prižela, Lucija tebe, svojo — hčer. Ne pomišljuj, — podaj rokó —, in prej kot luna pomladi se v drugo, čez plan, vrhè na jug pot nama skupna gre. Ne hóti, da jo hodim sam!

Lepo je tu, — a lepši tam. O ti ne veš, kako lepo! Kjer šume naše šelesté kjer reke naše z gor drvé, kjer v kolobarjih pod neba svodovi temnosmodrega ponosni orli krožijo, jih širijo in ožijo, kot straža sprepletavajo planin se naših, v doli pa citrone razcvetavajo, oranže po brdéh žaré, in trte sok medén rodé; kjer večna se pomlad smehljà; kjer naju nikdo ne pozna; kjer prošlost vsa, — le težek san na veke vse je pokopan. Lucija! — tam — ne reci: ne! — življenje novo so začne, in z njim pomlad cveteča, tam tudi nama srcá, Lucija, se vsvete!

Lucija: Besede čula sem, in sem spoznala da nikdar moči ni človeka ubiti v nas! .. Udaril si na skrite zdaj srca strune, .. ali jeka — pa v globocini duše mi razrite več kroj ne izvzvala. Potrgane so strune v nji! Kako bi tvoj je glas vzglasila, kako bi v tvojo se vživila, ko davno vse je v njej mrtvó, in vse pustó in vse temnó ... v puščinji zimski večna noč! A v tebi je življenje moč v tej kasni prekipela uri, ki čarobni v nji nosi ključ, da v svobodo odpreši se duri. Na nebu solnce, v srcu luč, noč za seboj — dan pred seboj — kaj bi z menoj?

Rabelj: Kaj bi s teboj? S teboj, ki v silni svoji boli srce nesrečno k tebi moli, ti blažena si med ženami, Ti! Ti! moj solnčni san! Ah v tebi sami vzblesteti moj le more dan! Brez tebe zame več ga ni — brez tebe groza je noči strašná samó, in večna bo.

Lucija: In ti se bojiš te noči? in drhtiš pred njo? In ljubezen tvoja ne sveti v nji, in me ali samo? Kaj naj ti povem? O, bodi mož — in ne obupuj —! ''(odmor)''

Rabelj: In to je vse, Lucija, čuj! — kar moreš reči mi? Tako naj grem?

Lucija: ''(po kratkem odmoru)'' Ne, ne! Tedaj, ko želj se ti vresniči čud, ko hrepenče ti oko zagleda tvoj domači kraj; ko stojiš ... spet na rojstne gruda tedaj — se spomni mene, — in izroči ji pozdrave moje. In ko na očevine tleh, na prsih matere se svoje spet prvič odpočiješ izgubljeni sin, in solnce sreče zablisče v očeh, o naj tedaj ti zaigra, po licih zdrkne, pade na tla, na domovine tvoje sveta tla med njim in tebi — v moj spomin. ''(mu poda roko)''

Rabelj: ''(poklekne prednjo in ji hté poljubi roko)'' Ah, v tvoj spomin? O kar imam živeti dni, od njega živel bom samo, na uro to. In zdaj v slovo ... odpusti! Hvala ti Lucija! ''(se ostrmi)'' ''(odide potrt, pogleda se enkrat otožno nazaj, in izgine za vrati. Odmor.)''

==VI. prizor.== 
Lucija. France. ''(S suknjo pod pazduho, ogrnjen z ribiškim plaščem, v katerem nekaj skriva.)''

France: ''(prostodušno, iskreno)'' Lucija!

Lucija: ''(vzradoščena)'' Ti si France? ti nisi me pozabil?

France: ''(resnobno)'' Ah, kako bi te, ko mislil več in bolj sem nate v teh mesecih, kot prej kdaj...

Lucija: ''(grenko)'' Ah name ... name, ki poznat vsi težko grešnico me zdaj.

France: ''(možato)'' Kaj mar mi sodba in ljudje; ''(prisrčno)'' merilo moje je srce.

Lucija: ''(toplo)'' Vem, da si blag prijatelj moj, in vedno dober bil z menoj.

France: Kaj dober?! — Kot si zaslužila. Ni bila vaša hiša dom moj drugi? In si pozabila, ko oče je obolel, mati — ''(se prehiti)'' ničesar zabil ti ne bom —

Lucija: ''(odklanjajoče)'' Naj! ne govori dalje France!

France: ''(se ne da motiti)'' ... in mar se ne spominjaš več, ko ribe v hišo sem prinašal, in s srcem vedrim, vesele se nate, kot na praznik svet, od vas potem domov gredoč sem na klobuku za nageljji še blažen tvojimi ponašal!

Lucija: ''(resno, zamišljeno)'' Da, to so bili lepi časi.

France: Najlepše pa v vsi vrsti let je bilo za veliko noč, ko v divnem, bujnem svojem krasu razcvetala se je pomlad. Ah, da, takrat vsi, vsi ste: oče, mati, — ti — k nam na Fužine v vas prišli.

Lucija: ''(otožno)'' Zakaj raz mrtvi ta zaklad, zdaj pozabljenja prot odgrinjaš?

France: ''(otroško)'' Ah, da takrat ... ''(še se spominjaš?)''

Kako gorelo ti je lice, kako svetile se oči, ko prve trgala cvetice si po ledinah krog vasi. V zaspanih zvončkov tihli roj, v trobentice ž njim prešerni boj, v Marijinih srajčic sred vrta, v vijolic črede krog mejá je čudobajno pastrice ročica ti posegala, in kot metuljček bel — vesel po cvetju ti je begala. Lucija! mar si pozabila? ...

Lucija: Ne, Nisem! ... in saj veš cvetice sem od nekdaj zelo ljubila.

France: ''(veselo)'' To vem. In glej, zato ''(izmota šopek iz plašča in ga ji poda)'' prinesel šopek sem ti zal, iz njega rožnkravt dehti, ljubezen živa v njem gori, in rožmarin ...

Lucija: ''(tesno, žalobno, mrko)'' Ah, svoji bedni prijateljici ... zdaj ... v slovo poklanjaš ga ... pozdr ... v poslednji it!

France: ''(živahno)'' Ej, ne Lucija, ... ne tako! Pozdrav življenju ja ti prinašam iz prihrankov svojimi ... in kar ... zložili skupaj ... smo ... doma podkupili nočne sem ... stražarje. Kosmačev Gregor, njih glavar, je Zavogljan, in me pozna. In prav tako se za denarje nam Vrata Pisana odpro. Sicer stori, prinesem čásam, pa makov sok, kar treba bo. S tem mislim zadnjo sem zapreko za plot pognal. V najhujši sili zagrabil tudi bi za nož.

Tu imaš pilo! (z njo cepili železje si ... in tu obleko! ''(razmota zavitek oblek)'' na begu pa kmetica boš. Ko ura pojde na enajst, bom tu. In ko dvanajst, ležati mora davno že za nama mesto. Med borjem Volovca si cesto izberiva na Laze tja. Tam čaka brž brod. Čez Savo brž — čez Dolski kot, v gore naprej! In glej, ko nju dan pozdravi novi, Grmače skalne že vrhovi leže za nami, in pod nogami v dolini sniva še Drtija. A tam za njo, — sred šum — v Pečeh — za jamo vem na skalnih tleh — o tam na varnem boš Lucija.

''(Kratek odmor. France jo gleda vprašujoč, zmagovito.)''

Lucija: ''(rezignirano, a gorko)'' Na vsem kar mlada sesanjala, je glava ti, prisrčno hvala! ''(skoro materinsko)'' Vendar, moj mladenec dobri moj ... ni noči iti mi s teboj.

France: ''(presenečen, strmeč)'' Ne greš z menoj? Ne greš Lucija?

Lucija: ''(mehko)'' Dobrota, ki srce ti kiti, me s težo cepe ni ubija in vendar moram odkloniti, kar tvoja mi mladost ponuja. Če tudi danes vest se ne probuja, pa vendar kes ne izostane pozni, ko meni ne bi se izcelfle rane, in ti bi predramil se v blodnji grozni. ''(Odmor.)''

France: ''(nekoliko potrtjen, potem sanjavo)'' O koliko razmišljal sem o tebi! — Sam ne vem od kdaj ... Ah, ko žarel je dan vonjav, gorak, svetal krog mene: lesovi in goré zelene, zoreča polja plodovita, kjer ob modrico drzni slak prižet v objem tesan vasuje, in v ognju ljubosumnem mak razpaljen strasti se hudeje; in rázor poje: pet — pedí — po cvetni ajdi vse šumi; in čričkov godé zbor ubran; metuljev trop valhjà pijan; in spevov sladkih gaj zveni ... uhó se siltlo, okó je žejno pilo ... a prevzeta od vse divote in krasote s slepoto in meglo odeta — zavest spoznala moja ni, ''(pomiluje)'' ''(kar drugih davno že zavzele so oči)'' da dne brez solnca ... ni!

Lucija: ''(v mislih na Andreja)'' Ga ni! — o vem.

Lucija in France: ''(duet)''
Ga ni! — In vendar kaj vé o tem skrajnčkov v višavah polet, kaj vé na trati pisani cvet, in kaj metulj ob njem?
Cvetó ... dehté, pojó, ... vrvé odprte vesele do mrakov turbinah, in se radost beléga dné: ker solnce jim v srčecih drobnih, prižgalo sami je dan!

Lucija: ''(otožno)'' Naj noč jim nebena ga ne vtopi, naj čas ga nobèn jim ne zruši!

France: ''(sanjavo)'' Tako pijan svetlobe svetle v duši, in polno tihih pesni v nji — kaj bilo mar mi je vprašanj? ''(z očitkom, grenko)'' Iz vrta rožnobajnih sanj tuj moral me vik je in krik, za tebe vzdramiti me strah.

''(zamakneno)'' Potem ... je v mojih rokah ležalo drobno tvoje telo, revno in smrtnobledo tako ...

In vidim te še, ... kako si odšla bedna in ... samotna vsa, Krog belih rok poženje vrvi, ... In čujem jo še, ah, kako živo tvojih nog drsajo, medlo stopnjo trudnó.

''(razburjeno)'' O čujem, čujem, — kako vode šumé, slapovi grmé, Kolesja cvilečega stok in vzdihi duši valovita struga ... in kladiva težka fužinska bijó zamolklo ... trdó ... za zamahom zamah.

''(možato)'' A hujša in težja od njih padajo kladiva druga na tvojo nesrečno glavo. O groza, o strah!

Pod ónimi zemlja se stresa, pod temi pa moje srce. In tedaj je postalo tvoje — moje — gorje. Zazijal je pekel, in odprla so se nebesa — in koprena je pala!

A glava je zakričala: Ne, ne! Ni res!

''(milo)'' Ali srce je v prsih zadrhtelo, in kako: struna na goslih zaihtelo, in vse spoznalo, in vse priznalo, in vzvalovilo v vroče strasti neokretno silo svojo kri. in vprašalo: In res? ni — res?

In pal je jez ... Srce ga je porušilo vroče, vedoče, ... Lucija, ... kaj si mu ... ti!

Lucija: ''(vse v obupu)'' Dali ti nebó mu govoriti brani!

France: ''(slovesno, pobožno)'' Kar solnce prostrani poljani, da cvete pod njim in živi, kar pticam nebeski svodovi, in ribam studeni valovi, to meni, Lucija si ti!

Lucija: ''(presenečena, zbegana)'' Pod križem tolikih bremenom naj svojim naložim ramenom razmučenim še to najtežje zdaj? ''(Francetu, grenko)'' Nesrečno moj prijatelj, o zakaj ni vse, kot bilo je, ostalo, zakaj se daljni srce spalo?

France: ''(nežno)'' Ni moglo, ni moglo, Lucija! o tebi je sanjalo, ... in se ni zavedalo ... ah, morda se celo v rahlih, plahih slutnjah balo, ... da ne bi ... izpregledalo. Toda — ko je tista ura prišla, in je potrkala nanje, se je predramilo, in si razložilo krepko sanjo v — spoznanje, si ozarilo svojo mladost, in si razkrilo svojo sladko, tiho skrivnost, ''(vzklikajoče)'' da te ljubi, ljubi! Lucija!

''(refleksivno)'' Ah tedaj je to srce vzgorelo, ko kres, na gori zapaljen, v plamen strm v ljubezni bujni razcvetelo v en sam se rožnat grm. Na tleh otroških zlatih dni mojih in tvojih Lucija je vskil, z bridkostjo trpljenja tvojega sem mu gnojil, in s solzo usmiljeno svojega, sem mu zalil.

In pognal je v popje in se razpel, in v dišečem žaru se razcvel, da zdaj v plamenih živih ves gori. Kot je nekdaj tam grm gorel na gori sinajski, in zdaj gori, in zdaj žari, bo gorel, in bo žarel, do konca dni, Lucija!

Lucija: ''(potrta)'' Kaj naj z bogastvom vsem brezdanjim tvojega srca, ki mi ga sipiješ pred noge v trenutku tem storim?

''(rezignirano, otožno)'' Usahnlo, mrtvo moje je srce, ... in jaz kakó, naj se ti oddolžim, nevednica, za vse, ne vem.

France: ''(ognjevito)'' Ti in nevednica! Svetnica, ki ni na tebi sence greha ni pokoriše se in trpiš za greh tuje, mučenica! Ah glej, jedina je uteha mi vera v te bila v teh neznosnih, dolgih, temnih dneh.

In če s krvjo se uroki res bila omadeževala, pa pezo stokrat s solz potoki, s krvjó si srčno si izprala!

Lucija: ''(stvarno, skoro trdo)'' Iz riznice zaklad zajel si bogate čiste duše svoje, in lastne bisere nadel si samo na sence bede moje. Ne varaj sam se! Mimo zmot na jasno, trdno kreni pot!

France: ''(obupno vije roki)'' O daj, ne zavrzi tega srca zaupaj ljubezni njegovi; pomisli, da nate sem v žanci gorjá, da z boli neznosne okovi, kot strah in obup jih rodi, prikovan, da z dušo sem celo nesrečno ti vdan, da nisem ves svoj, da sem tvoj!

''(koprneče)'' O ti, saj si dobra in blaga, da blažje in boljše od tebe ni — o daj mi sijati svoje oči, ne podi spred raja me praga. Kako naj brez tebe na sveti, odslej bi še mogel živeti? pogrešati tvojih belih lakti, pozabiti tvojih globokih oči, ne diviti zlatu v tvojih se vlas, in že duše izbrisati tvoj si obraz v grudi preseljen tiho v tebi ... in vse ... ki lepša, kot ... mavrica si nad vodo, kot rosa je v jutranji — zarji — ''(vrže se na kolena)'' ah ... kot sveta ... devica v — oltarji.

Lucija: ''(presenečena)'' Usmiljeni Bog! ... grešiti nikar! ''(s strahom, strogo)'' Nesrečni otrok, — ah, vstani vendar — Kaj govoriš ...? ''(Odmor.)''

France: ''(jo meri nenkrat nezaupno)'' Ah, ... ti se srdiš? ''(odmor)'' ''(bridko)'' In nimaš ... zame ... rešilne besede? Lucija! in mar ti ni moje nesreče in bede? Lucija! ''(strastno)'' In hočeš ostati? Ne maraš bežati? — Lucija! ''(Odmor.)'' ... in torej naj ... grem? —

Lucija: ''(izmučena, proseče)'' Ne morem ... ne smem!

''(Odmor.)''

==VII. prizor.== 

''(Prejšnji, menih odpre vrata in gleda.)''

France: ''(rezignirno, grenko)'' Prišel po nebesa sem ... pkla temó ''(ogrne plašč, da se pripravi na odhod)'' odnašam pa v duši strti ... in če je življenje hotelo tako — saj bodiva združena v smrti...

''(trpko, mrko)'' ''(seže po nož, a zagleda meniha, roka mu omahne; gre povešeno glavo proti vratom)''

Lucija: Ah! svoji nikdo ''(tolažeče, rezignirano, dobrohotno)'' ne more uteči usodi...

Menih: ''(na pragu)'' ... Mir vam bodi!

France: ''(grenko)'' Mir? Da mir temè! ''(Krohota ubèli.)''

Lucija: ''(v težki grozi)'' France! France!

=V. GOLGATA.=
''(Moríšče na Friškovcu. Na levi strani v ospredji splošno znamenje — zidari križ. Zadaj na desno grmada, pred njo oder, na kateri vodi par stopnic. Na odru kol, stolica. Čo, vrvi v tleh pred tokom par železnih obročev, pred njim z žapenjem nepokritja kosa. Na desni sredi mala kamenita klopica. Na desni v ozadju par vodmotskih bajt, sicer pa razgled preko severnega, ljubljanskega, deloma z gozdiči poraslega polja, z griči in predgorjem, tja na Savinske planine. — Zgodnje jutro.)''

==I. prizor.== 

''(Meščani, meščanke, ljudstvo iz okolice, čakajoče na sprevod, v katerem ima priti obsojenka.)''

1. meščanka: Kakó hladnó, je jutro.

II. Mene kar mrazi...

III. Jaz vsa se tresem —

I. Da z zobmi šklepečeš!

1. meščan: Meni pa tako se zdi: vaš mraz je strah samó

2. ... Razburjenost ...

II. meščanka: ... deco lehko da!

I. Mar ni to groze kraj? Vrvi?

II. Vešala, kolesa, ognja meča?

I. Ta Friškovec?

III. Za vse sveta zaklade semkaj ne bi šla po noči.

1. meščanka: Ah, si ti boječa!

III. Že prav! A tukaj vendar straši ... na teh s krvjo opitih tleh.

II. Posebno v kvaternih nočeh.

2. meščan: ''(skrivnostno)'' Naj vam povem — ''(pomigne, naj gredo v stran)''

II., III. meščanka: Besedi vaši sledimo —

I., IV. meščanka: Dajte, govorite!

2. meščan: Stopimo v stran — in poslušnite! ''(umikajo se v stran; na njih mesto stopi druga skupina)''

''(Med pogovorom odstopivše skupine pride na oder France v pomečkani, povaljani obleki, razkuštran, neprispan, z mrakotem, bled, vpadlih lic, čisto propal; bolj pred se, potem nervozno prste na rokah, sede, se zopet dvigne, zopet sede, napravi par korakov sem in tje, in obstane topel v nemem obupu končno ob klopki.)''

==II. prizor.== 

''(Prejšnji, France.)''

France: Ah to je bila noč, ki si izmisliti ne more je hujše satan sam, ne drug je razigrati kot pekel! Kot da iz kleških jam škorpjonov voj na bore telo bi moje vsul se smel; bi vame kač zažrlo se tisoč, in se razpelo po telesu, in grizlo, vrtalo po mesu, po žilah mi rojilo in vlaknéh, suvalo, žgalo po kosteh, z jezikov škapinj preklanih uhó vbesnilo luliičavo, in s kladvi svojih glav tenkó udarjalo mi po možganih, — in z ognjem žéhi in klešč zobóvi — s sleči sokovi in otrovi, mrcvarilo srce medlo —!

Da, strašna noč! Ko sem s stopinjo vdiračo med grozom močvirnim drl, ko me na živem mesu žrl je volkodal, in me dušila je móre peza; ko škropila prhoga je s krvjo me vročo... V daljavi medli ... zar krvav krog mene ples pa vrtoglav kresnic in isker se žarečih... sov, risov in mrtvaških glav! — obrazov čudnih, spk, potvor! In vmes ječanje in škripanje, perot nevidnih prhutanje, ljudi, zveri pošastnih zbor! ... A iz gomazni se glasov vseh teh poraja, vstaja vse čas — en glas — Kot bučen stok grobov, kot burje rezek pisk, kot vidre satanskih blizg, strupen kot vik svojorji sred polnočnih host — in vsiljiv in grabljiv kot ščuke zolev in trnka lovna ost. In ta glas — se ves čas grohoče — stoče, vzdihuje — vprašuje:

Zakaj tako? Kako in odkod je prišlo, da ni hotela s teboj? Zakaj tako — fantič moj?! Strašno! Strašno! In zdaj sem tu! in vprašam: čemu?! čemu sem prišel? Kaj me je prignalo, ko zame končalo je vendar vse in ga ni več mostu med menoj in teboj! O Lucija, Čemu? — Čemu?

1. meščan: ''(pokaže na levo)'' O glej — gredo!

2. Pravkar zavili so na polje.

3. meščanka: Kako se smili žival mi bore!

II. In zaprti rešitve vsak je pot.

III. Morda ... pa vendar ne!

''(France se vzbudi iz svoje odrevenelosti in prične prisluškovati.)''

II. meščanka: Kako da ne?

Skupina deklet: Grozna je smrt, strašna!

III. meščanka: No, če jo rabelj — poroči — je svobodna, se govori —

IV. In pravijo, da v istini je snubil zanjo...

France: ''(razburjeno)'' Kaj? Kako —? On je poskusil se pri nji? ... In snubil jo? ... ''(progrozljivo)'' Ah da! — tako! Zato pogled moj, ko se vračal sinoči je iz ječe, plačal s pogledom mrkim je takó! Zdaj vem, kaj meni je ostalo. — Zdaj mi je jasno marsikaj! Pred mečem se odloči naj — Zato torej! ... Je — li mogoče, da za me niti vero malo ni bilo, kjer ljubezniv tvoje pa jaz zasanjal sem — morjé.

''(obupano)'' Ah, zakaj si mi to storila? Zakaj si ubila moja mlado, zvesto srce?


''(Sprevod: oddaleč mestne straže s helebardami, na čelu mestni praporšček. Za njimi bratovščina spokornikov v raševini in kapucah. Potem bratovščina smrtne groze Jezusove s križem in mučilnim orodjem. Mestne straže drugi oddelek in ječa. V sredi Lucija, ob njej menih — za njo krvnik in njegov pomočnik, prvi noseč na rami dvoročni meč. Mestni sluge, par malih mestnih svetovalcev v črnih, za njimi r: j dvanajstnikov v rdečih talarjih. Mestni st: g sod: m zzelom. Za njim sodnik v rdečem talarju, obrobljenim z zlatom in zlato verižico krog vratu. Mestne straže tretji oddelek. — Ljudstvo. — Prišleci se razvrste krog odra; ob stopnicah obstane rabelj in postavi meč prede. Pomočnik stopi na oder.)''

Bratovščine pojo: ''(Dies irae ko pride sprevod)'' — Quid tunc miser sum dicturus, quem patronum rogaturus, dum vix justus sit securus!

Menih: Čez brezno skoka se ne boj, brezmejna milost je neba, naj z roso svojo te navdá ki pot se ti odpira raja, kjer že nasproti ti prihaja

Lucija: ročice steza, koprni, da združi v gloriji s teboj nedolžni otročiček tvoj — In zdaj pogum, preljuba hči! Velja! Saj mi v življenju bil mi tuj — naj tudi v smrti se obnese. ''(ko gre po stopnicah mimo rablja)'' A ti prijatelj moj, zdravstvuj, in roka naj se ti ne trese! ''(Ko stopi na oder, se ozre naokrog, dočim pripravljajo pomočnik vrvi, halo itd.)'' Ko solnce gre umirat, zatonit v nočne teme, poljublja s poslednjimi žarki ljubeče doli in gore. Ah, v zadnje slovo poslednjikrat tudi poljubiv naj žalostno ravni vas zelene, vas solnčne planine in tebe ti biser, srce domovine, ti bela, ponosna Ljubljana, neznatna, neznana, in ljubljena vendar tako. — ''(v trenutku slabotnosti)'' Kakó, kako je vse prišlo? Moj časi so se stekli, moja ura je odbila. Dolg naj plača moja kri — Reci: Kam si me vodila, Kam, o kam, ljubezen ti!

In vendar kaj bilo brez tebe, ljubezen, bi naše srce? — Kaj bila usoda človeka? Kot megle in sence medlé.

Tercet ''(skupno)'' Lucija, krvnik, France: A ti ljubezen, ti si vse! Tema si luči, luč temè! Si blaženost nebeška, in ti njegov pekel! Pokoja brez miru žibèl, željá in sanj vraljivi most, bolesti slast, slasti grenkost, veselja jok, obupa smeh, Ti zlá krepost, krepostni greh, Ti lestva nad in grob po njiov, ti lek gorjup, sladk otrov, ti vere nomajni zid, ti ljubek vir, in val srdit strasti in koprnenja, ti zmisel ves življenja! ti luči čar si, ognja žar, moči slabost, slabosti moč, ti naših src si luč in moč vse si ljubezen ti! Ko rož opspe se tvojih vrt, srce zagrne večna noč.

ljubezen je mrtva! pozdravljena kraljica smrt — izpita čaša je do dna — Nad silo tvojo sile ni, in kjer ljubezen ne umiri človeka srca — kot dete ti ga umiriš, usmiljena gospa! O pridi pridi sladka smrt! ljubezen me rešila ni — usmili se me ti!

Lucija: ''(stoječa na odru)'' Jaz sem pripravljena. Kaj naj storim?

''(Pomočnik se ji približa, in ji hoče zvezati roki.)''

Sodnik: Poteka čas krvnik! Ne mudi dalje se, in končaj svoj posel —! Kaj odlašaš se ... si čul?

Rabelj: Da, čul, gospod sodnik. A da ustrežem, moral biti, če angeli cel ne, cel ne vrag, bi pol obeh — le človek ne, ki more, kakor vi čutiti, ki more kakor vi ljubiti — In — jaz, sem človek, vendar — le!

Sodnik: Kaj naj bo to? govori jasno!

Rabelj: ''(bridko)'' Kdaj za izpoved je prekasno? A grešnik ž njo odlaša vsak. ''(odmor)'' Ko davi sem na rame meč zadel in se na pot odpravil, ves svoje sile sem zastavil, da zmagam nad seboj misleč: Preveč moči sem si prisodil, za križev pot, ki sem ga hodil, za križ, ki vanj preli sem meč. In kar trpel sem in trpim še za — krvnika je — preveč.

Sodnik: Temnó je vse, kar govoriš.

Rabelj: ''(razburjeno)'' Pa bodi luč! Osvobodim naj se! Pribijte me na križ, sam se ne bom, — ne morem se. Ne morem! — Proč s teboj! — in naj se ne dotaknejo roké te moje več — in najmanj zdaj! ''(vrže meč po tleh)''

==III. prizor.== 

''''(Opatica nastopi s spremstvom ter ostane v ozadju)''''

... ko moral bi končati njo, ki vreden nisem, da bi ji nogé objeti bele smel, ''(se vrže pred Lucijo, ji objame noge in jih skuša poljubiti)'' s poljubi jih ljubezni blazne moje!

Lucija: Jaz sem na koncu svojih sil! — ''(v zadregi)'' da zadnje hipe mi teži tako! —

France: ''(ki je ves čas mrko gledal na obsojenko in rablja, skoči proti odru)'' ''(ironično)'' Teži? — Ne! ne! Naj jih sladi ''(strastno)'' z otrovom volje mlesti svoje, in kot v poročne naj noči sopari srce zanj tvoje zadrhti, ko pred nožice belokože obožuje položi v zamolklo plamenečem žari srca ti svojega mokrocvetoče rože.

''(stopi do ležečega krvnika, ga z levico potrese za desno ramo in ga dvigne v toliko, da si gledata iz oči v oči)''

''(sarkastično)'' Daj! digni žéni se, odmêni nevesta čaka, drugovi in svati! odprija naj se na stežaj! natrósi rož po meče žejni trati, in trajici zeleni poljube tiste svoje blazne daj! ''(bliskoma zdere nož izza pasu, mu ga zarine v srce in odskoči zopet v ospredje)''

Rabelj: ''(začudeno)'' Kdo? Ti? Da tako oči tudi moré? Zadel je srce, in smrtni obliva me znoj!

Lucija: Moj Bog, kaj storil si, France? —

France: Ti vprašaš še? udova ti neporočna! In vendar žena izgubljena, ''(mehko, bridko)'' kakó, kakó sem ljubil te!

Ljudstvo: O glejte, kaj ljubezen vse stori!

Rabelj: Umiram! — In prav je takó, da padel sem v prah pred teboj! Saj lepó in sladkó je izdihniti in umreti ob tvojih nogáh, o Lucija!

Lucija: ''(pristopi k umorjencu)'' Izhrepenel si, izkrvavel si —! In meč usmiljeni ti tvoj iz rok je pal! Kakó, kakó si nad menoj se kruto maščeval, rešitelj rešeni ti moj!

France: A mene — ni odrešil — in meni ni utešil ognjene žeje v prsih mi po njej!

Sodnik: ''(straži)'' Kaj se pomišljate? Naprej! in primite zločinca! Ne! Človeka se ubijati ne sme, in bodisi, da je — krvnik.

France: ''(cinično)'' Gotovo je, gospod sodnik! Vendar loviti in soditi se jaz ne dam. Sem svoj sodnik, sam svoj krvnik se sodim sam. ''(Se zabode in pade ob klopí na tla.)''

Lucija: Mogočni Bog! France! Nesrečni ti otrok!

France: Razbit ob skalah brod je moj — a ti srčé v slovo zapoj kot na vasi nekdanje dni: Ko ležem v volno tratvico in nagrem trudnó glavico, se zmislim tebe zvezdica, se zmislim tebe ljubica.

Dokler si mi sijala ti, sijale srečne so oči, kar si zašla, je pa temà, in luči ni, in sreče ni, kaj bi iskale še oči? naj jih zaprem — in naj umrem! ''(Umrje)''

Lucija: ''(ki je pokleknila ob njem in se razjokala)'' Izdihnil je in šel, ki v njem je bilo luči toliko, da usvetlje je megle njegovih sanj pred njim: očem, otroški veri vdanim pa načarala čudesne svore pomladi, cvetja, zlate zore, ljubezni mlade polne vse — in na zatonu pred nočjo, kot vešča mrka, zlosudna oblila z zarje jih krvjó! Zdaj sanjaj v miru, duša blodna! ''(Kleči ob njem kot okamenela)''

==IV. prizor.== ''(Prejšnji. Opatica z dvema nunama in slugo.)''

Opatica: Lucija!

Sodnik: ''(jo zagleda in se obrne)'' O Nives, mati prečastita. Vi bili priča ste...

Opatica: Da vse sem čula, videla ... morda umela tudi, ko so skrita razgrinjala človeka srca se brezdna strašna pod vrhovi najvišjimi, ki luč neba zlati jih najbolj čista in svetla.

Dovolj je groze in krvi! Grobovi zapro naj žrela svoja. Od vicedoma oproščenje ''(poda pergament sodniku)'' prinaša ji obljuba moja.

Sodnik: Ohranjeno ti je življenje, pomiloščena si, Lucija! Bog sam je bil s teboj!

Ljudstvo: Ljudje, hvalite in slavite nebes in zemlje vsi gospoda!

Sodnik: Lucija glej! Očuval te je angelj tvoj — podarjena ti je svoboda!

Lucija: ''(topo)'' Kaj hočem z njo. Za žive le svoboda je samo.

Opatica: Lucija!

Lucija: ''(vstane in zagleda opatico)'' Ah, vi ste — mati, ste prišli ... izreči skoraj se bojim ... da enkrat — vidim — še oči ... njegove v vaših!

Opatica: Slédi jim! če bile zablode vodnice ti nekdaj, ko so zvabile te v vihar morja, pozabi in zaupaj se jim zdaj, ko te povedejo v miru pristan in rane ti zacelijo srca. Ki meni je v pokoji dušo samostan prijazna, tiha ti odpira vrata, in jaz na novo pot podajam ti roko —

Lucija: ''(po kratkem boju)'' O mati prečastita, mati zlata! Naj se oprem na njo in naj sledim tem ljubljenim očem. In če na prsih vaših se spočijem snom...

Opatica: ''(jo objame)'' Hči draga moja! — Semkaj na srce! — In naj bo pozabljeno vse gorje, in kar je bilo, vse! In odpuščeno vse... Tako nebesa so hotela, — ker mnogo si ljubila in trpela.</text>
      <sha1>nd7iepzdh10bjyx0thaq1lww7tmbk8y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Roman o Prešernu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>41736</id>
    <revision>
      <id>223803</id>
      <timestamp>2026-04-20T07:47:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{naslov-mp | naslov = Roman o Prešernu | normaliziran naslov =  | avtor = Ilka Vašte | izdano = ''{{mp|delo|Založila pisateljica sama 1937}}''   | vir = pdf | dovoljenje = javna last | obdelano =  }}  &lt;blockquote&gt;Knjigo poklanjam manom Franceta Prešerna. Napisala sem jo v želji, da prispevam k razumevanju našega največjega moža. Če se mi je to posrečilo — bodisi le v skromni meri — sem dosegla svoj namen. Zahvaljujem se vsem, ki so mi s prijaznimi na...«</comment>
      <origin>223803</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71985" sha1="427ap2h4j7mtl9rv433bk2unw7104fo" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Roman o Prešernu
| normaliziran naslov = 
| avtor = Ilka Vašte
| izdano = ''{{mp|delo|Založila pisateljica sama 1937}}''  
| vir = pdf
| dovoljenje = javna last
| obdelano = 
}}

&lt;blockquote&gt;Knjigo poklanjam manom Franceta Prešerna. Napisala sem jo v želji, da prispevam k razumevanju našega največjega moža. Če se mi je to posrečilo — bodisi le v skromni meri — sem dosegla svoj namen.
Zahvaljujem se vsem, ki so mi s prijaznimi nasveti pomagali pri mojem študiju o Prešernu in njegovih sodobnikih.
Pisateljica.&lt;/blockquote&gt;

SDRAVÍE LVBLANSCHE, GASPODE,

„Da bi úka želja me iz tvoj'ga sveta …“

Leta 1812.

Ljubljana, prestolnica v Ilirskih provincah, je bila vsa v zastavah. Po odloku generalnega intendanta grofa Chabrola so Ljubljančani slavili zmago velike Napoleonove armade v Rusiji ter zavzetje Moskve.

Pozno popoldne je praznično oblečeno ljudstvo polnilo ulice in se gnetlo po šetališčih. V pisani množici so se srečavali nizki moški klobuki širokih krajevcev z visokimi cilindri najrazličnejših oblik. Vmes so kakor strašila plavali črni zložljivi klobuki na dva ogla v obliki širokih polmesecev, takozvani „chapeau claque à la Vintimille“. Zeleni, vijolični, modri, rjavi in rdeči fraki so se mešali med uniformami francoskih častnikov. Damam pa je jesenski veter galantno ovijal dolga, visoko prepasana, grško krojena oblačila okrog udov. Dragoceni šali iz mehkega angleškega kašmira so — kakor po vseh Napoleonovih deželah — tudi v Ljubljani kljubovali Napoleonovi celinski zapori.

Ko se je pojavila na šetališču v Napoleonovem vrtu elegantna ekvipaža mladega trgovca Antona Primica in njegove lepe žene Julijane, se je vse oziralo za vozom.

»Tvoj dragoceni šal jih bode v oči,« se je posmehnil bledi Primic in suho zakašljal v robec, ki ga je potegnil iz svojega rdečega fraka.

Lepa Julijana je z nemirnim pogledom ošinila belo rutico v moževih rokah … moj Bog! če se zopet pokažejo na njej krvavi madeži! … A zatrla je v sebi strah in se mirno, ponosno ozrla po pešcih ob strani drevoreda ter milostno prijazno odzdravila okrogločilčnemu duhovniku.

»Profesor Vodnik!« je tiho opozorila soproga.
Primic je dvignil beli cilinder.

»Glej!« je žena s pahljačo pokazala na drugo stran.

V smeri proti mestu je privozil voziček z vpreženim ponijem. Vodil ga je krepak dvanajstleten fantek, Anton Scheuchenstuel. Njegov osem let mlajši bratec Jožef — klicali so ga Jozef — je sedel poleg njega.

Primic se je ozrl za elegantno otroško vprego … Hm, hm! Čudno hitro raste premoženje preprostega uradnika Scheuchenstuela, odkar so Francozi zopet zasedli ilirske dežele … Hm! Kaj, ko bi gospod pl. Scheuchenstuel bil v zvezi z Avstrijci? … Ej, nič se ne ve, saj je znan avstrijakant …

Tako je pomislil Primic, gledaje za malo ekvipažo in njenima voznikoma. Vsi šetalci na promenadi so se ozirali za njima. Dečka sta se držala moško in ponosno, kakor se spodobi sinovoma iz »plemenite« rodbine.

Mali Jozef se je krčevito držal za naslonilo.

»Še skozi Zoisov graben zapelji!« je zahteval, ko sta po Celovški cesti privozila v mesto.

Starejši brat je le pokimal in pri »Figovcu« zavil na Dunajsko cesto. S Figovčevega dvorišča je priletel za vozičkom debel kostanj in se zakotalil po cesti. Za hišnim oglom se je skrila temnolasa kodrasta glavica porednega Smoletovega Andrejčka.

»Kerl!« se je zaničljivo ozrl Toni Scheuchenstuel in moško zavil po Dunajski cesti ter mimo vojaškega skladišča v Nunsko ulico. Prečkal je Kapucinski trg in pri deželnem dvorcu zavil skozi Gradišče.

Ko je mala vprega privozila iz Zoisovega grabna na Breg in potem navzgor v Salendrovo ulico, kjer so stanovali Scheuchenstuelovi, se je dvignila iz trave na obrežju kuštrava dečja glava in bled, shujšan obrazek, s temnimi kolobarji okrog vdrtih oči, je zrl za vozičkom.

»Ali si ga videl?« je vprašal v travi ležeči deček, mali potepuh France Pacenk, tovariša, ki je, v knjigo zatopljen, sedel na deskah poleg carinarnice, stoječe ob vodi skoraj nasproti Zoisove hiše.

Le nerad je čitajoči deček odmaknil oči od knjige. Bil je čedno, dasi kmetiško oblečen dvanajstleten dijak: sive, zamišljeno priprte oči, zdrava zagorela lica, nekoliko povešen fino rezljan orlovski nos, lepe majhne ustne, okrogla brada, bolj nizko široko čelo, pokrito s svileno mehkimi temnorjavimi kodri. Z nevoljnim pogledom se je ozrl na bledega capinčka v travi:

»Koga?«

»Nu, najinega sošolca Scheuchenstuela. Svoje ponije je razkazoval, prekleti bahač!« Sovražna zavist je pogledala malemu potepuhu iz oči. Pljunil je v travo.

Tovariš je mirno skomignil z rameni:

»Ti jih ne moreš, ker jih nimaš.« In že se je zopet zatopil v čitanje.

Pof! je Pacenk tlesknil z rokama in pregnal jato golobov s strehe na carinarnici. Njegov mali tovariš se je živčno močno stresel in dvignil glavo. Pogled mu je šel za golobi. Leteli so proti Zoisovi hiši in sedli tam na streho. Le eden je letel dalje in se dvignil visoko preko strehe, da je zažarel v žarkih zahajajočega solnca. Deček ob carinarnici je zrl za njim, dokler ni kot svetla točka izginil njegovim očem …

»Če bi se človek mogel tako dvigniti!«

Z majhno, lepo oblikovano roko si je popravil dolge kodre s čela in se zopet nagnil nad drobno knjigo. Le včasih se je ozrl na vodo, če se je ustavila pod carinarnico nova ladja in so priskočili težaki, da se ponudijo za nakladanje ali razkladanje blaga. Težko naloženi vozovi so škripali po bregu navzgor in navzdol. Neprestano vrvenje, kričanje, pokanje z bičem.

Čitajočega dečka hrup ni motil.

»Kaj bereš?« ga je nagovoril rdečelični duhovnik, ki je prišel po Bregu mimo carinarnice.

Deček je skočil kvišku in spoštljivo pozdravil. Spoznal je svojega predstojnika, profesorja Valentina Vodnika. Sklonil je glavo in zardel. Tiho, komaj slišno je odgovoril:

»Pesme za pokušnjo.«

Vodnik se je nasmehnil — dečko je bral njegove pesmi. Zatorej zadrega!

»Kje si dobil knjigo?«

»Ribniški gospod dekan mi jo je dal, ker sem deklamiral pri slavnosti.«

»Res? Kaj si deklamiral?«

Zopet zadrega! Potem komaj slišno:

»Ilirijo oživljeno.«

»Glej, glej! Nu, rad bi slišal tvojo deklamacijo. Kako ti je že ime?«

»France Prešeren.«

»Saj res, Prešeren! Ali greš z menoj v onole hišo? Tam biva gospod baron Žiga Zois. Popeljem te k njemu. Rad bi, da mu lepo poveš tisto pesem. Ali hočeš?«

Fantek je še bolj zardel. Ozrl se je po sošolcu v travi, a le-ta se je potuhnil za breg. Mali Prešeren je v zadregi pogledal v dobrodušno Vodnikovo obličje. Kar je tam čital, ga ni plašilo. Pogumno je pokimal.

Stopila sta čez cesto v veliko hišo s široko vežo in se obrnila na levo. Dečku je tolklo srce … »Kar ušel bi!« mu je planilo skozi dušo, ko je stopal za profesorjem po stopnicah in se trudil, da bi ne ropotal preveč s svojimi okovanimi gorenjskimi čevlji.

Romp! Romp! … so grabili žeblji po hodniku. Že so se odprla vrata — vstopila sta.

Prvo, kar je zagledal mali Prešeren, so bile velike police s knjigami, ki so zastavljale vse stene. In tla! Kakor po ledu se je z okovankami previdno prestopal po svetlo zlikanih ploščicah, v katerih se je zrcalila sobna oprava v dolgih odsevih.

S strahom je deček dvignil pogled in se ozrl po sobi. Nekaj gospodov je sedelo in stalo v kotu sobe okrog mize, ki je bila preobložena s fizikalnimi aparati in vsemogočo učenjasko navlako, kakršno je mali dijak opazil tudi na stenskih policah poleg peči. Pri oknu sta stala dva gospoda in nekaj pregledovala. Poleg njiju je deček zagledal čuden stol na velikih kolesih, v njem pa gospoda, ki je takoj obrnil vso dečkovo pozornost nase. Ali je bil bolan? Noge je imel zavite v debelo odejo.

Profesor Vodnik je peljal dečka naravnost k bolniku. Zdravo fantovo lice, okroglo in rdeče, je zagorelo v živi rdečici, ko se je nerodno priklonil. Potem je mali Prešeren plaho uprl pogled v bolnikovo obličje: okrog stisnjenih starčevih usten je več kakor dvajsetletna bolezen vtisnila globoke gube. Vendar je okoli rjavih oči krožil dobrotljiv nasmeh moža junaka, zmagovalca nad samim seboj.

Prijazni starec je odložil svoje pero na mizno ploščico, pritrjeno pred njim na bolniškem stolu, in ljubeznjivo pokimal Vodniku:

»Dober dan, gospod profesor! Koga ste mi pripeljali?« In s pogledom na knjižico, ki jo je dijak tiščal k sebi, je pristavil: »Malega učenjaka?«

»Hm. Morda bo še učen, če bo priden,« je odgovoril Vodnik in položil roko na dečkovo ramo: »Povej gospodu baronu tisto pesem! Ali dovolite, gospod baron?«

Starček je smehljaje se prikimal. Bil je vajen takšnih obiskov. Sam je dostikrat klical otroke v hišo in se zanimal zanje, saj je bil star samec.

»Katero pa znaš?« je vprašal dečka.

»Ilirija oživljena,« je fantek plaho odgovoril in ni odmaknil pogleda od starčevega bolehnega obraza … Ali je to baron Zois — bogati Zois, ki ima velika posestva in fužine na Gorenjskem, komaj dve uri hoda od njegovega — dečkovega — doma? Joj, ubožec! Bolan — hrom!

»Ali veš, kdo jo je zložil?« je baron vprašal s hudomušnim nasmehom.

Mali Prešeren je v zadregi pogledal navzgor k Vodniku.

»Gospod profesor Vodnik,« je dejal bolj tiho.

»Nu, pa jo povej —« in s sarkastičnim posmehom se je nagnil k Vodniku in tiho pristavil: 

»— če ne znaš nobene boljše.« Znano je bilo, da baron Zois nasilnega Napoleona ni posebno cenil in mu zato tudi Vodnikov slavospev korziškemu zavojevalcu ni bil všeč. Vendar ni hotel svojemu malemu posetniku kvariti veselja in dobrodušno je zaklical: 

»Gospoda! Tu imamo malega gosta-deklamatorja.«

Gospodje so okrenili glave. Mali dijak je pričel:

»Napoleon reče: Ilirija vstan!…«

Deklarniral je dolgo pesem gladko in s povdarkom. Glasek mu je bil trden in prožen. Gospodje so se za njegovim hrbtom nasmihali drug drugemu.

»Dobro! Dobro!« so mu ploskali, ko je končal.

»Kako lepo in čisto izgovarja! Fant ima čudovit jezikovni čut,« je zagodrnjal Matevž Ravnikar proti svojemu sosedu, mlademu profesorju Kersniku, ki je nekaj popravljal na strojnem modelu za Zoisove fužine.

Janez Kersnik — »Žagarjev« iz Most pri Žirovnici — je postrani pogledal od svojega aparata in dečku prijateljsko pomežiknil. Prikimal je Ravnikarju in — nekoliko v zadregi zaradi mežikanja malemu Francetu — je dejal tiho, kakor v opravičilo:

»Saj ga poznam. Ribičev je, iz Vrbe, moj sorodnik.«

Mladi Kersnik, ki je bil Francetov inštruktor, je še enkrat vzpodbudno pokimal svojemu malemu varovancu.

Zois pa je fanta pohvalil:

»Glej ga, glej! Kako se je odrezal! Kje si se pa naučil dolgo pesem tako lepo deklamirati?«

»V Ribnici.«

»Ali si iz Ribnice?«

»Ne. Iz Vrbe sem. V Ribnici pa sem hodil v šolo.«

»Torej si Gorenjec? Ali si bil rad v Ribnici?«

Nekaj se je skalilo v lepih dečkovih očeh. Nekaj mu je šinilo preko obraza kakor gnusen spomin. Povesil je oči in nemo odkimal z glavo.

»Hm. In letos si prišel po učenost v Ljubljano? Ali se pridno učiš? Koliko prvih redov si imel?«

»Same.«

»Joj! Kako si priden! Ali ostaneš tudi v Ljubljani odličnjak?«

»Tudi.«

Samozavestno in bleščečih se oči je mali Prešeren pokimal.

»In kadar odrasteš — kaj postaneš?«

»Stric Jožef so rekli, da lahko postanem, kar bom hotel. Soldat ne bom, to vem,« je odločno izjavil mali mož in pristavil: 

»Kaj bom drugega, pa ne vem. Mati bi radi, da bi bil duhovnik, kakor so moji strici. Morda bom.«

»Mati bi radi …!« je tiho ponovil Vodnik in v pogledu, ki mu je šel skozi okno v daljavo, je bilo dokaj bridkosti. Grenko je vstala v njem misel: Mene je tudi materina želja pahnila v duhovski stan …

Baron Žiga Zois je z enim samim pogledom bral v Vodnikovi duši. Blag nasmeh mu je prešinil obraz. Potem je prijel za zvonec, ki ga je vedno imel poleg sebe, in pozvonil. Vstopivšemu slugi je naročil:

»Postrezi malemu gostu!«

Baronov nečak Karel Zois, ki je stal s profesorjem Hladnikom pri oknu, je dvignil list iz herbarija, ki ga je pregledoval, in ga pomolil pred malega deklamatorja:

»Gorenjec si. Ali poznaš tole cvetlico?«

»Zvončica,« je prikimal deček z nekoliko plahim pogledom na poleg stoječega botanika, profesorja Hladnika. »Pri nas raste visoko v skalah.«

»Ali si že trgal zvončice?«

»Jaz ne. Osenjakov oče iz Žirovnice so jih pa že.«

»Kdo pa je to?«

»Matijev ded, za Čopa se pišejo.«

»Hm. Matija je tvoj prijatelj?«

Mali France je prikimal in z nekakšnim ponosom povedal:

»Hodi že v licej!«

Vstopil je sluga s polno ploščo dobrot. Na baronov migljaj je razpostavil jedi na mizico pri drugem oknu: skodelico čokolade z velikim kupom spenjene smetane, kruhke, obložene z maslom, gnatjo in jajci, izbrano grozdje in dva velika kosa torte — jedi, kakršne so v onih težkih časih neprestanih vojn in vojaških rekvizicij prihajale zgolj na mizo bogatinov.

»Le okrepčaj se, mali moj gost!« je pozval baron.

Z velikim pogledom je fant objel razložene dobrote. Že je stopil proti mizi — tedaj mu je noga zastala. Jedi so mu izginile, kakor v megli mu je stal pred očmi bled, shujšan obrazek z velikimi črnimi kolobarji okrog vdrtih oči … France Pacenk! Gladni Pacenk!

Počasi se je mali gost okrenil in ozrl na barona.

»Nisem lačen.«

Zois se je nasmehnil.

»Le pokusi! L’apetit vient en mangeant — saj razumeš francoski. Le pokusi! Morda ti vendarle pojde v slast.«

»Ne, jaz nisem lačen, ampak —«

»Nu, ampak —?«

»Ampak — Pacenk je lačen.«

Tiho je prišlo iz fantovih ust in v zadregi se je zagledal skozi okno proti grajskemu stolpu, ki se je dvigal izza drevja na griču onkraj Ljubljanice.

Zois je opazoval dečka z resničnim zanimanjem. In gospodje, ki so se že vrnili k svojemu poslu, so se ozrli.

»Kar nič se ne brani! Saj nisi kmetiška nevesta!« ga je osorno pozval eden izmed gospodov, ki so sedeli ob veliki mizi, v kotu sobe. Mali Prešeren ga je postrani pogledal in se prestrašen priklonil — gospod je bil »kancelar vseh šol« duhovnik Matevž Ravnikar, profesor dogmatike na akademiji. France ga je poznal, ker mu ga je bil prijatelj Matija pokazal in opisal kot najstrožjega profesorja, ki se ga je bala vsa akademija s profesorji vred, kajti bil je mož neupogljive volje in nagle jeze.

»Kdo je Pacenk?« je vprašal blagi Zois.

»Moj sošolec je bil — ne — je še.«

»To se pravi, da zdaj ne hodi v šolo? Ali je bolan?«

»Ne. Prej je pobiral sadje po vrtovih, zdaj pa nabira repo po njivah, ker nima kaj jesti.«

»Torej potepuh in tat!« je sodil Ravnikar.

»Ali nima staršev?« se je zanimal Vodnik.

»Oče je pri veliki Napoleonovi armadi na Ruskem.«

»In mati?«

»Ne vem. Pacenk pravi … pravi…« deček je v vidni zadregi izbiral besede.

»Nu, kaj pravi?«

»Pravi, da hodi mati v krčme, kjer ji dajo francoski vojaki piti.«

Ves rdeč je bil mali Francek in kar vroče mu je postalo, ko se je spomnil na grdo besedo, ki jo je gladni Pacenk rabil za svojo mater. O, prav za prav Pacenk ni bil dober fant, a — bil je lačen in nihče ga ni imel rad! …

»Ni dobro, če se družiš s takšno barabo,« je Ravnikar strogo posvaril dečka.

Mali France se je zdrznil in povesil oči. Med močnimi obrvmi se mu je začrtala ostra uporna guba … Baraba? Zakaj bi bil Pacenk baraba? Ker je lačen? Ker nihče ne skrbi zanj? Ker mu nihče ne da lepe obleke? Zakaj baraba? Ubožec je!

Izpod košatih dečkovih obrvi je švignil teman pogled na strogega profesorja. Modrosive oči so postale skoraj črne.

Zois, ki je opazil izpremembo na dečkovem obrazu, se je kratko spogledal z Vodnikom. Potem se je zopet obrnil k malemu dijaku.

»Torej tistemu Pacenku bi ti rad privoščil svojo južino?«

Čudovito so se dečku zasvetile oči, trmasti izraz je izginil in na obraz mu je leglo iskreno veselje. Zaupljivo se je nagnil k baronu.

»Ali — ali smem iti ponj?« je tiho vprašal.

»Kje pa je?«

»Spodaj na obrežju leži. Slabo mu je.«

»Slabo — ker je lačen?«

Nemo je deček prikimal. V njegovih lepih očeh so se zasvetile solze.

»Pa teci ponj!« je velel Zois in se z nasmehom ozrl za fantom, ki je bil v dveh nerodnih, ropotajočih skokih pri vratih in se komaj še ujel na gladkih tleh. Ko je zaprl vrata za seboj, je baron pokimal svojim gostom:

»To je dečko!«

»Dobro srce!« je kratko pritrdil Hladnik.

Karel Zois je skomignil z rameni:

»Življenje mu prej ali slej vcepi sebičnost!«

»Temu ne,« je zmajal Kersnik z glavo in prenehal tolči po aparatu, »poznam njegovega očeta. Vsa naša fara ve, da bi Ribič raje dal zadnje zrno iz kašče, kakor da bi siromaka neobdarovanega zapodil izpred praga.«

»Podedovana človekoljubnost!« se je posmehnil baron.

»Hm. Človeška družba je že tako urejena, da človek ne more ostati veselej človek,« je vztrajal baronov nečak.

»Če bi se vsem otrokom zgodaj utrjala volja, bi se ne pasle svinje med ovčicami,« je pripomnil Ravnikar.

Vodnik je stopil k srednjemu oknu in se ozrl navzdol.

»Že vleče capinčka s seboj,« je sporočil.

Še nekoliko trenutkov in vrata so se odprla.

»Potrkaj!« se je začulo za vrati prepozno navodilo.

Nerodno je udarilo ob vrata, potem je vstopilo bledo, sestradano revše, v raztrgane cunje odeto. Zadaj mali rdečelični Prešeren. Livriran sluga je pritekel in zaprl vrata, ki sta jih dečka v zadregi pustila na stežaj odprta.

»Pozdravi!« je mali France prišepetal capinčku in mu potegnil pokvečeni klobuček z glave. Mali Pacenk se je nerodno priklonil kar splošno tja predse; saj od razburjenosti ni ničesar razločil. Tudi mu je pri vsakem koraku drselo, da se skoraj ni upal pogledati naokrog.

»Aha! Ti si tisti potepin, ki krade repo po njivah!« se je zdajci strogo oglasil Ravnikar in stopil dečkoma korak naproti.

Bledo revše se je umaknilo s potuhnjenim pogledom vedno tepenega otroka. Ves prestrašen je mali Prešeren z obupanim pogledom iskal pomoči pri dobrem baronu.

»Danes mu vse odpustimo. Danes mu ne bo treba krasti. Tamle se najej po mili volji!« je dobri Zois ustavil Ravnikarjevo gorečnost.

»Če bi Bog tako rad odpuščal kakor vi, gospod baron, bi imeli na svetu same zločince!« je zagodrnjal gorečnik, skomignil z rameni in se vrnil k mizi.

Zois se je spogledal z Vodnikom in se posmehnil. Odgovoril ni ničesar, ker je poznal razburljivo Ravnikarjevo naravo.

Mali France je potegnil capinčka za rokav k obloženi mizici. Bleščečih se oči je stal poleg lakotnika, ki je požrešno hitel pospravljati dobrote v prazni želodček. Kos za kosom je izginjal v velika usta z zdravimi belimi zobmi. Mladi varuh ga je zadovoljno opazoval in se le včasih plašno ozrl na gospode, ki so se razvzeli v živahnem pogovoru o ljudski mizeriji, o vojni in njeni neizogibni posledici — veliki draginji in lakoti, o današnjem dnevu, o Napoleonovih zmagah ter o posledicah ruskega poraza.

Prijazno obličje človekoljubnega barona se je stemnilo … Njegovo za vse lepo na svetu vnelo srce se je z gnusom in mržnjo odvračalo od velikega nasilnika, ki je strahoval vso Evropo. Koliko zverinskih umorov, koliko gnusnih zločinov je imel tiran na vesti in — še so živeli na zemlji ljudje, ki so ga oboževali! Ali je človeštvo resnično še vedno na nizki stopnji zverstva? Mnogo upanja je bil stavil Zois v veliki narod Rusov: Na njih si zver polomi zobe … a zdaj?

»Kje pa je danes Primic?« je vprašal baron, da obrne pogovor.

»Bržkone je odšel brez slovesa. Mogoče je novoustanovljena slovenska stolica v Gradcu tako visok prestol, da nas novopečeni njen predavatelj ne bo mogel več razločiti v nižavi pod seboj,« je zajedljivo pripomnil Ravnikar.

»Lepo sodiš prijatelja!« ga je milo pokaral tihi Hladnik.

»Francozi so izvohali, da graški profesor ne spada v Ilirske province, pa so ga pognali čez mejo. Haha!« se je smejal Vodnik.

Tedaj so se odprla vrata in sluga je naznanil:

»Gospod profesor Primic!«

Že je Janez Primic stal v sobi … Njegove nemirne, bodeče oči so z nervoznim pogledom zatrepetale od enega do drugega.

»Baš smo vas opravljali!« ga je sprejel Vodnik.

»Lepa reč!« se je mlademu Primicu zjasnil obraz ob pogledu na svojega bivšega učitelja.

»Bali smo se, da ste že odrinili proti Gradcu,« mu je baron pružil roko.

»Nič se mi še ne mudi. Dovoli, če pridem tja sredi novembra. Prav prijetno mi je tu pri vas — Francozih,« se je posmehnil. »Posebno nocoj, ko bo vsa Ljubljana v lučkah!«

»Kaj pa vi pravite k najnovejšemu poročilu o Napoleonovih zmagah?« je vprašal Vodnik.

»Da so zmage danes stare že osem dni,« je odgovoril Primic in zvito pomežiknil. »Saj veste, da rabi vsaka štafeta iz Pariza polnih osem dni do Ljubljane.«

»Hm. Vi torej ne verujete v zavzetje Moskve, gospod profesor?« je vprašal Zois.

»Kdo pravi, da ne? Le v to ne verujem, da bi zavzetje pomenilo za Napoleona zmago.«

»Govorite v ugankah.«

»Nikakor ne. Gospodje ste le pozabili, da se nahajamo v drugi polovici oktobra, to se pravi — tik pred strašno rusko zimo. Z njo Napoleon ni računal, ker je ne pozna. Tembolj jo pozna in je morda računal z njo — car Aleksander.«

»Mislite, da je car Napoleona zvabil v past?«

»Mislim? Ne, ne, tega ne morem reči, nočem! Upam pa, upam, da tega ni storil. Upam zaradi onih 650.000 mož, ki jih je Napoleon gnal v — smrt.«

Tišina je nastala po teh besedah. V dušah so se jim utrinjale strahotne slike: strašna ruska zima … po prostranih planjavah armada begajočih razcapancev … kupi v snegu gnijočih mrličev …

Z velikimi, široko odprtimi očmi je mali Prešeren strmel v novodošlega gospoda … Kaj je rekel? V smrt? Vsi možje, ki so odšli s francoskim cesarjem — mrtvi? Tudi — tudi Pacenkov oče?

Postrani se je ozrl na Pacenka. A ta je le naglo nosil v usta in požiral, požiral. Razgovor gospodov ga ni zanimal. V tišini, ki je nastala, se je čulo le Pacenkovo cmokanje.

Naposled je Vodnik pokazal skozi okno:

»Ponekod že prižigajo luči na oknih.«

Res je že mrak legal v sobo. Dečka pri drugem oknu sta nekaj šepetala. Capinček se je nasitil in odlomil od zadnjega kosa torte košček ter ga pomolil tovarišu:

»Al’ češ?«

»Ne. Doma bom večerjal,« je mali Prešeren junaško premagal zadnjo izkušnjavo, dasi je vedel, da ga čaka doma le močnik s krompirjem.

Že je zadnji kos izginil v Pacenkovih širokih ustih.

Fanta sta stopila proti baronu. France Prešeren je sunil tovariša v hrbet, češ: zahvali se!

A bledi fant je le napravil nekaj poklonu podobnega in se brž potuhnil k vratom. Njegov rdečelični protektor je v silni zadregi pogledal za njim in potem na smehljajočega se barona. Pogumno je zajecljal:

»Hvala — je — je hotel reči.«

In ni razumel baronovega in Vodnikovega veselega smeha.

»Z Bogom!« je plaho pristavil in iskreno preprosto pomolil baronu roko.

»Z Bogom, mali filantrop!« je baron prijazno stisnil dijakovo roko.

Mali Prešeren ni razumel tuje besede. Ves zmeden se je priklonil pred Vodnikom in se s strahom ozrl na strogega Matevža Ravnikarja. Le-ta pa mu je obračal hrbet in govoril s profesorjem Hladnikom ter mladim Prešernovim inštruktorjem, Kersnikom. Tudi drugi gospodje se niso menili za odhajajočega mala gosta. Le Zoisov zamišljeni pogled je šel za bistrim kmetiškim dečkom, dokler se niso vrata zaprla za njim.

S silo se je baron otresel svoje zamišljenosti in se ozrl po svojih gostih, narodnih buditeljih in prosvetnih delavcih. Njegov pogled se je ustavil na Primicu.

»Gospod profesor, povejte mi, kako si prav za prav tolmačite to, da je knez Metternich dovolil stolico slovenskega jezika v Gradcu zdaj, ko Avstrija tako rekoč nima več Slovencev?«

Primic je dvignil ramena:

»Sam sem se čudil, da me niso zavrnili.«

Vodnik se je zaničljivo namrdnil:

»Meni se ta čudna milost zdi prav spretno izstreljena diplomatska strelica, češ: Če so vam Francozi dovolili kranjski učni jezik v nižjih šolah, ga dobite pri nas kar na — vseučilišču.«

Ravnikar pa je pripomnil z ostrim posmehom:

»Gotovo se Metternich tolaži s tem, da bo moral stolico zopet ukiniti, ker ne bo dovolj slušateljev.«

»Nu, zelo prijazno perspektivo mi odpirate!« je siknil nervozni Primic.

Zois se je pomirljivo nasmehnil in velel slugi:

»Prižgi luči v salonu!«

»Ali naj razsvetlimo okna, gospod baron?« je vprašal sluga.

»Ne!« je bil kratek in rezek odgovor, ki so ga baronove stisnjene ustne tiho nadaljevale: Ne bom te častil, krvoločni Korzičan! Z neprestanimi kontribucijami nas izmozgovavaš, pa naj te slavimo? Moja podjetja, vse moje življenjsko delo, mi s svojimi neprestanimi vojnimi podvigi tiraš v propast in jaz naj proslavljam tvoje zmage?

Rezkemu baronovemu odgovoru je sledila trenutna tišina. Le parketi so tiho zaškripali pod nogami sluge, ki je odšel v salon. Potem se je Karel Zois sklonil k stricu in mu dejal tiho:

»Ali se ne bojiš zamere pri Francozih, stric?«

»Hm, mislim, da se nam je ne bo treba dolgo bati,« je Žiga Zois skomignil z rameni. »Še nekaj takšnih Napoleonovih »zmag«, pa se Avstrijci prav kmalu vrnejo.«

»In nam vzamejo vse, kar so nam dali Francozi,« se je oglasil rdečelični Vodnik.

»Vsega ne!« je baron odločno zavrnil gosta. »Zavesti, da smo vsem narodom enakopravni, ne zamorijo nikoli več v nas.«

Vodnik je zamahnil z roko.

»Če odidejo Francozi — nekaj burnih dni in — vse bi bilo kakor pred Napoleonom. Prvi odleti naš materni jezik iz šol, zato bi že Metternich poskrbel in cesar Franc, ki se trese pred vsako novotarijo.«

Baron je pomolčal. Pred njegovimi očmi je vstal energični pogled avstrijskega kanclarja kneza Metternicha.

»Huda borba bo z njim,« je priznal. »A če bomo dobro pripravljeni, nas ne ugonobi tudi najhujši reakcionarec. Očistiti in ogladiti moramo naš materni jezik ter ga usposobiti za znanstveno uporabo. Slovar potrebujemo. Brez njega ne dobimo slovenskih znanstvenih knjig in tudi leposlovnih ne. Pohitite s slovarjem, gospod profesor!« je živahni baron pozval Vodnika.

Pesnik se je v zadregi zganil … Komoden sem zares — je bila njegova misel. Njegovo rdeče lice je še bolj zardelo. Pred dušo mu je stopil človek, ki ga je bil že nekoč prehitel z znanstvenim delom, s slovensko slovnico — na Dunaju živeči Jernej Kopitar, nekdanji Zoisov tajnik. Iz zlobne zavisti do ugleda, ki ga je »menšič« Vodnik užival v Zoisovem krogu, je že pred dvema letoma začel nagovarjati Primica, naj bi mu nabiral gradivo za slovar, ker je spoznal, da sam velikanskega dela ne bo zmogel dovolj hitro, da bi prehitel Vodnika. Vrli Primic se je oprijel dela, vnel zanj tudi druge in poslal znatne prispevke — svojemu nekdanjemu učitelju Vodniku …

Hudomušen nasmeh je izpreletel Vodnikov rdeči obraz, ko je odgovoril baronu:

»Saj hitim. Pa — čim več gradiva se mi nabira, tem manjši del celote se mi zdi. Slovenci imamo velikanski besedni zaklad, le zakopan leži med narodom. Nu, počasi ga že dvignemo.«

»Tako je prav. Le poguma ne izgubite! Kot dušni pastir ste več let živeli med narodom. Vi še najlaže dvignete njegov besedni zaklad. In drugi naj vam pomagajo.«

»Saj mi,« je Vodnik pomežiknil mlademu Primicu.

Sluga je odprl vrata in naznanil:

»Gospod doktor Zupan!«

Ves zaprašen od poti je vstopil doktor Jaka Zupan, kaplan iz Šmarja na Dolenjskem. Nerodno se je priklonil, podal baronu roko in mu jo stisnil, da je bolehni baron komaj zadržal bolečesten stok.

»Glej ga! Odkod pa ti?« ga je pozdravil Vodnik.

»Saj vidiš,« je Zupan dvignil nogo z zaprašenim škornjem. »Naravnost iz Šmarja. Polovico poti sem se peljal z mladim Rudežem iz Ribnice. Dohitel me je in vzel na voz.«

»Pa res nisi posebno salonski,« se je ozrl Ravnikar s karajočim pogledom na Zupanove škornje.

»Saj imaš prav. Lakaste čevlje bi bil moral obuti. Nu, pa pridem, kadar si jih bom mogel s svojo kaplansko plačo kupiti. Z Bogom!« Jezno jih je ošvignil s pogledom in že je bil pri vratih.

»Doktor! Ne bodite vendar —!« je vzkliknil baron in pomignil Vodniku, ki je skočil in ujel Zupana za rokav:

»Ne pustimo te, če se prav stepemo!«

In priskočil je še resni Hladnik: »Ne bodi vendar takšen!«

»Takšen ali takšen! Prišel sem kot človek k ljudem in ne —«

»In prav kot človeka sem se vas razveselil, gospod doktor. Veliko prošnjo imam do vas in vaše dobro srce mi je ne odkloni,« je posredoval baron. »Semkaj k meni sedite, da se pogovoriva.«

Zupan se je vdal, a še vedno je bil ves rdeč v obraz in mrko je gledal, ko je odložil zaprašeni klobuk.

»Nobeden od nas vseh ni jezikoslovno tako podkovan, kakor ste vi, gospod doktor. Ali bi hoteli priskočiti našemu Vodniku na pomoč? Saj veste, da gospod profesor sestavlja slovar. Ali bi mu hoteli še vi pomagati? Sam ne bo zmogel takšnega ogromnega dela. Tudi bi bilo treba primerjave z drugimi slovanskimi jeziki. Vi jih skoraj vse obvladate. Saj nam ne odrečete svoje pomoči?«

Zupan je povesil pogled … Spomnil se je na prijatelja Jerneja Kopitarja, ki je glede slovarja že pletel spletke proti Vodniku. V duhu je videl pred seboj prijateljev bledi obraz, obrobljen z rdečimi lasmi, tenke ustne stisnjene v zlobeń posmeh, zelenkasto modre oči srepo in sovražno uprte v Vodnika … Obotavljaje se, je Zupan odgovoril:

»Kolikor bom mogel, rad pomagam.«

»Mhm!« je zagodrnjal Ravnikar proti Hladniku. »Kakor meni pri prelaganju sv. pisma! Vsako črko bi moral posebej vleči iz njega!«

Hladnik je zatrl smehljaj. Zupan res ni bil vztrajen delavec, a bil je med njimi edini, ki se je zanimal tudi za druge slovanske jezike.

Zois, dobri Zois, je bil vesel, da se je Zupanova nevihta tako hitro polegla.

»Nu, saj sem vedel, da nas ne pustite na cedilu. Dobiti vas moramo v Ljubljano. Profesura na liceju bi vzdramila vse vaše sile. Gospodje, čas moramo izrabiti. Spati ne smemo in čakati, da nam reakcija zopet skoči za vrat. Ni li res, profesor Vodnik? Buditi moramo v rojakih ljubezen do maternega jezika in vero v lastno bodočnost!«

Vodnik je s široko razprtimi, zamišljenimi očmi strmel skozi okno na mesto, ki je migljalo v tisočerih lučkah. Počasi je prikimal in dejal:

»Meni se tako zdi, da moramo kulturnemu svetu pred vsem dokazati sposobnost našega jezika, njegovo uporabnost v prozi in poeziji. Moje revne pesme so komaj za našega kmeta. Če bi nam kdo v našem jeziku zapel visoko pesem, da bi prisluhnil ves svet, potem — da, potem … Ampak literat svetovnega formata — kdaj se nam porodi?«

Tišina se je naselila mednje. Vodnikove besede so jim odmevale v srcih. Pred njimi se je razgrinjala vsa obupna ledina slovenskega slovstva …

Žiga Zois se je prvi vzdramil:

»Ne bodimo malodušni! Tudi duševni velikan še zraste iz našega naroda. Morda je že rojen, morda že raste … A uglađiti mu je treba pot, pripraviti materijal, jezik, da nam izkleše iz njega umetnine.«

In med tem, ko je Zoisov krog sanjal o velikem poetu, ki bo s krasoto svojih del zavojeval slovenskemu — »kranjskemu« — jeziku večnost, je mali France Prešeren ležal na Poljanah, v svoji trdi dijaški postelji. Solznih oči je strmel v luči na oknu, kajti stroga gospodinja Liza mu ni dovolila, da bi se pridružil množici, ki se je prelivala po razsvetljenih ljubljanskih ulicah. Njegovi starejši sostanovalci pa so smeli na ulico! Le njega je Liza zaklenila v sobo in — odšla.

Oh, ta Liza! Kako je trda! … Kakor … kakor profesor Ravnikar. On tudi nima srca za male zapuščene dečke … Kako je nahrulil Pacenka! Ali je Pacenk kriv, če hodi okrog razcapan in lačen? … Ne, kriv je tisti krvoločni Napoleon, ki malim dečkom jemlje očete, da jih postavlja pred kanone …

»O, sovražim ga!« je France skrčil roko v pest. Potem so njegove oči široko zastrmele proti oknu. Strah mu je stisnil grlo:

»Ali meni tudi vzame očeta? …«

»… Kaj, če Francozi res pridejo po našega očeta? … Nikoli več ga ne bom videl! O, mati! Zakaj ste poslali svojega Franceta tako daleč! …«

Napoleon pa je ob tisti uri stal v daljnji pogoreli in razrušeni Moskvi, v temni sobi Kremlja, in pritiskal bledo čelo ob okvir razbitega okna. Dobojeval je v srcu najstrašnejši boj: spoznanje svojega poraza — vkljub »zmagam« …

Drugo jutro so zadnji ostanki njegove »velike armade« nastopili pot proti domovini, pot, ki je bila le beg pred grozoto bližajoče se ruske zime, beg razkrojene gladne vojske pred — smrtjo.

=Gradove svitle zida si v oblake.=

Leta 1819.

V drugem nadstropju licejskega poslopja, na levi strani glavnega stopnišča je stala v odmoru ob deveti uri zjutraj gruča mladih fantov: teologa Matija Čop in Martin Slomšek, privatista tretjega filozofskega letnika Blaž Crobath in Miha Kastelic ter filozof Anton Trenz.

Resni Čop, ki je tistega leta obiskoval Metelkova slovenska predavanja, je razlagal Slomšku slovenske glagolske vrste, sad Metelkovega jezikoslovnega truda, in primerjal tvorbo slovenskih glagolov z ono v srbohrvatskem in v češkem jeziku.

»V nobenem narodu si niso narečja tako podobna kakor v slovanskem. Metelko pravi, da je slovanski narod največji izmed vseh znanih ljudstev na zemlji. In prav ima,« je navdušeno razlagal Čop. Široko čelo je nad nosom nabiral v goste gube, njegove jasno modre oči so se svetile.

Rdečelični Slomšek ga je verno poslušal in mu pritrjeval.

»Matija že spet jaha svojega konjička,« se je norčeval Slomškov sošolec Trenz, velik, slok fant, kostanjevih las in krepkega nosu. Po izgovoru se mu je poznalo, da je Dolenjec. Bil je z gradiča Drškovca doma.

»Matija je že zdaj pol učenjaka,« mu je odgovoril bledi svetlolasi Kastelic. »Zanima se za slovenščino, srbohrvaščino, ruščino, češčino, poljščino, francoščino, laščino in kaj vem za kakšne jezike še.«

»Na liceju se ne more v znanju jezikov nihče meriti z njim, še profoksi ne,« je izjavil Trenz. Crobath je prikimal.

Kastelic pa je pristavil:

»Edinole Jaka Zupan mu je morebiti še kos.«

Zdajci se je elegantni Crobath živahno zdrznil in pokazal:

»Glej ga Smoleta!«

Vrh stopnic se je prikazal mlad, komaj devetnajst let star elegan v svetlomodrem fraku in belih hlačah. Visoko je dvignil palico s srebrnim ročajem v pozdrav, v drugi roki pa je zavihal bel cilinder. Bil je lep fant, temnih kodrastih las, velikih žarečih oči, sočnih rdečih usten in zdrave zagorele polti: Andrej Smole.

»Fantje! Danes popoldne pojdemo k Frgolinu v Krakovo. Ali greste?« je povabil, pristopivši k dijakom.

Crobath je zmajal z glavo:

»Ne bom utegnil. Odpotujem na Dunaj.«

»In ti, Čop?«

»Me preveč glava boli.«

»Kaj te ne bi bolela, če večno riješ po knjigah! Ali prideš, Slomšek? Imenitna dekleta so v Krakovem!« je Smole podražil bogoslovca.

»Miruj!« se ga je kratko otresel Slomšek.

»Uh! Kako ste danes dolgočasni! Kakor vreme, ki se zdajle pripravlja na dež. Kaj pa ti, Trenz?«

Trenz je dvignil ramena:

»Mogoče, da pridem pozneje. Danes je moj oče tu.«

Rad je hodil v Smoletovo družbo, ker so v njej skoraj vedno le »kranjsko« govorili, tako kakor kmetje in hlapci in dekle doma na Draškovcu. S temi pa je Trenz, kadar je bil na počitnicah, najraje občevál. Sorodniki so se mu posmehovali, češ, da je čudak.

»Nu, pojdeva pa sama s Kastelcem, jeli, mlečna griža?« je Smole plosknil bledega svetlolasca po hrbtu.

»Dobro!« je prikimal Kastelic in si z žepnim robcem odpihal prah z rokava svojega zelenega fraka. Kjer je bil Smole, tam je bila pijača in jedača zastonj — si je mislil preračunljivi Kastelic.

Smole pa se je ozrl po hodniku in pogled mu je obstal na dveh fantih, ki sta stala pri oknu na desni strani hodnika. Andreju so se zasvetile oči. Pristopil je k njima in položil enemu izmed njiju roko na ramo.

»Živio, France!«

Dijak, vitek fant z mehkimi dolgimi, skoraj črnimi kodri, koščenim, ostro klesanim obrazom, zagorelo poltjo, napol priprtimi očmi, fino rezljanim kljukastim nosom in izredno lepimi rdečimi ustnami, je bil slušatelj logike France Prešeren. Ozrl se je preko ramena in se nasmehnil:

»Ti, Andrej?«

»Ali prideš popoldne k Frgolinu?«

»Ne utegnem. Imam inštrukcijo v Cekinovem gradu; zvečer pa pridem k tebi, kakor sem obljubil,« je odgovoril Prešeren in zaprl zvezek, ki ga je bil držal v rokah.

Smoletov pogled je ujel verze.

»Pokaži no, kaj pa imaš?«

Toda že je Prešernov tovariš segel po zvezku.

»Moj je.«

In spravil ga je v knjigo.

»Ali sta pesem kovala?« se je zanimal Andrej.

»Grabrijan jo je zložil. Ampak je kranjska. Preložil mu jo bom v nemščino,« je odgovoril France.

»Ali se ti meša? Kranjsko pesem boš v nemško prevajal! Boga zahvali, da še dobiš človeka, ki zlaga kranjske pesmi! Odkar je Vodnik umrl, še nismo slišali novih kranjskih verzov.«

»Čemu nam bodo?« je Prešeren mirno vprašal. 

»Kmetje ne berejo slovenskih pesmi, ker brati ne znajo. Inteligentni meščani pa ne bero kranjskega pisanja. Če hočeš pesem objaviti, mora biti nemška. Saj dobro veš, da ima samo nemščina veljavo med izobraženci.«

»Seveda vem, pa tudi vem, zakaj! Zato, ker smo Kranjci takšni tepci, da si v lastno skledo pljujemo.«

Ves razgret je bil mladi Andrej in velike rjave oči so mu gorele, da ga je prijatelj France začuden gledal, potem pa skomignil z rameni … Andrej je res čudno govoril.

»Tega vendar ne boš tajil, da nam nemški jezik teče bolj gladko kakor kranjski in da znamo v njem vse lepše povedati?«

»Seveda. Saj so te gladili z njim tako rekoč, odkar ti je postala zibelka premajhna, haha! Tudi kranjski jezik bi ti gladko tekel, če bi se potrudil, da se ga pravilno naučiš. Zakaj ne obiskuješ Metelkovih predavanj slovenskega jezika?«

»Ker me je že mati naučila kranjsko govoriti in svojega maternega jezika še nisem pozabil, da bi se ga moral iznova učiti.«

»Ampak, kar mi govorimo, je dialekt. To ni pravilna ‚slovenščina‘, kakor pravi Metelko.«

»O, na vsakih pet korakov srečaš Kranjca, ki bo nekoliko drugače zavijal. Ne vem, zakaj bi bila samo Metelkova kranjščina ‚pravilna‘. Sicer pa je Metelkov tečaj namenjen bogoslovcem, ki bodo kot fajmoštri morali nekoč kranjsko pridigati, in uradnikom, ki morajo občevati z našim kmetom, pa ne razumejo kranjščine. Zakaj bi med njimi zapravljal čas jaz, ki kranjski že znam?«

»Ali ne razumeš, da moramo tudi Kranjci ali ‚Slovenci‘, kakor nam pravi Metelko, obvladati svoj književni jezik, če se hočemo kdaj meriti z drugimi narodi.«

»Književni? Haha! Književni jezik brez knjig! Haha! Smole, du bist köstlich!« se je smejal Grabrijan.

Prešeren je le stisnil lepe ustne in molčal. Andrejeve misli so se mu zdele blazne.

Po hodniku se je pripodil Francetov sošolec Svetličič, ves nasmejan:

»Fantje! Jakon ima novo obleko! Ves je nov od glave do peta!«

‚Jakon‘ je bil profesor Jakob Zupan.

»Ni mogoče.«

»Čudež božji!«

»Saj ga bo zeblo, če je slekel toliko špeha!« se je norčeval Prešeren.

Pridrevil se je še Ludovik Azula in prijel Prešerna za komolec:

»France, pridi, boš videl Jakona!«

Zdajci se je z bližnje stolnice oglasilo tanko klenkanje — mrtvaški zvonček. Pobožni Slomšek se je prekrižal in tiho molil. Z desne strani je od knjižnice prihajal po hodniku mladi profesor Metelko. Vrh stopnic se je prikazal direktor Matevž Ravnikar. Strogo je pogledal po dijakih, ki so se mu klanjali, in resno je pokimal Metelku ter dejal kratko in glasno, da so ga slišali dijaki:

»Baron Žiga Zois! Srečna mu zadnja ura!«

»Amen!« se je odzval Metelko in sklonil glavo.

Spodaj se je oglasil šolski zvonec.

Dijaki so se razpršili po razredih. Crobath, Kastelic in Smole so se brž poslovili in odšli po stopnicah navzdol. Direktor je mimogrede z zlovoljnim pogledom ošinil elegantnega Smoleta. Mladi brezposelni bogataš Ravnikarju ni bil kdovekaj všeč in ni mu bilo prav, če ga je zalotil v šolskem poslopju …

»Fante zapeljuje k pijači in drugim neumnostim,« je godrnjal sam pri sebi.

Čop je za oglom ustavil Prešerna:

»Kaj sta se prerekala z Andrejem? Nekaj sem čul o kranjščini. Andrej je bil ves v ognju.«

Mladi Prešeren se je posmehnil:

»Saj ga poznaš! Izmed vseh njegovih ljubic mu je ‚kranjščina‘ najljubša. Ko sem ga opozoril na veljavo nemščine, mi je rekel, da Kranjci v lastno skledo pljujemo. Hm! Ne vem, kaj prav za prav hoče. Ali ga ti razumeš?«

Čopu so se zgostile gubice nad nosom. Umaknil je pogled, se zagledal v tla in — počasi prikimal.

Molk je težko legel med prijatelja. France se je z začudenim pogledom zagledal v Matijevo mogočno čelo …

Zdajci je Matija dvignil pogled in ga jasno uprl v prijateljeve vprašujoče oči.

»On hoče, kar je hotel Zois …« je tiho povedal.

Od stopnic so se začuli profesorjevi koraki. Prešeren je smuknil v razred. Bogoslovec Čop pa se je še ves zamišljen okrenil in odšel po hodniku.

»… kar je hotel Zois …« je mlademu Prešernu še dolgo zvenelo po ušesih. … A kaj je bilo tisto, kar je hotel Zois?

Profesor Metelko je stopil s čudno prepadénim obrazom na oder pred svoje učence. Skozi odprto okno se je še vedno čulo klenkanje mrtvaškega zvončka.

»In nomine …« se je pokrižal mladi profesor in glasno molil molitev za umirajoče. Dijaki za njim. Z začudenjem so opazili, da so profesorju stopale solze v oči in se mu je glas krhal. Ko je odmolil in so bile vse oči vprašujoče obrnjene vanj, je izpregovoril:

»Predragi učenci moji in prijatelji! V teh trenutkih izgublja slovenstvo svojega najboljšega zaščitnika in najplemenitejšega dobrotnika, svojega pravega očeta: baron Žiga Zois umira.«

Z robcem si je otrI solze in dostavil:

»Mir in zveličanje njegovi duši!«

»Amen!« so zamrmrali dijaki.

Po pouku, ko je Metelko odšel iz razreda, je bila za njim nekaj trenutkov nenavadna tišina. Le počasi so se fantom razmajali jeziki: da pojdejo vsi za pogrebom, da bodo menjaje sami nosili krsto, da se ponudijo za častno stražo ob mrtvaškem odru … Naposled so govorili vsi križem.

Nekaj dijakov se je zopet zbralo zunaj na hodniku: Slomšek, Prešeren, Svetličič, živahni Azula in pohlevni Traun. Pripovedovali so si, kako je dobri Zois podpiral Vodnika, ki je umrl le nekaj mesecev pred svojim dobrotnikom.

»V bedi je umrl. Če bi Zoisa ne bilo, bi bil umrl od gladu,« je pripomnil Azula.

»In če bi ne bilo onega prekletega vohuna Kremnitzerja, ki ga je ovadil, bi Vodnika ne bili upokojili in še danes bi bil živ,« je pribil Prešeren.

»Pravili so, da je Vodnika še nekdo denunciral,« je tiho povedal Traun.

»Kdo pa?« je vprašal Svetličič.

Traun se je spogledal s Prešernom in Azulo ter zašepetal:

»Stari Scheuchenstuel.«

Fantje so prikimali in se ozrli po hodniku, kjer je na ovinku proti knjižnici stal Scheuchenstuelov sin Anton, Prešernov sošolec, in se razgovarjal s profesorjem Dagarinom.

»Zatorej tudi Zoisova prošnja Vodnika ni rešila! Upokojili so ga brez usmiljenja,« je rekel Slomšek.

»Zaradi njegove ‚Ilirije oživljene‘,« je pristavil Svetličič.

Prešeren se je zdrznil. Spomnil se je one ure, ki jo je, še majhen deček, preživel pri baronu Zoisu. Živo mu je stopil pred oči baronov produševljeni, bolehni obraz, njegov dobrotljivi nasmeh, njegov blagi pogled, iz katerega je sijala vsa njegova blaga duša.

»Na Dunaju ne poznajo usmiljenja. Pravijo, da je Metternich trd človek,« je šepetal Traun.

Prešeren je prikimal. Tudi on je že slišal takšno sodbo o vsemogočnem avstrijskem kanclarju, zakletem sovražniku vsakršnega svobodnega gibanja med evropskim človeštvom.

Ob času, ko je v Ljubljani kanclarjeva slika stala pred dušo mladega Prešerna, je na Dunaju stopal Metternich po svoji veliki biblioteki. Sredi dvorane je stal na visokem podstavku kip Venere, obdan z okroglim kanapejem. Pred njim se je kanclar ustavil in se za trenutek zagledal v Canovovo umetnino. Nasmehnil se je.

Kipu?

Ne. Evropi! Premaganemu Napoleonu, ki ga je v duhu videl pred seboj. Takšna je bila njegova misel:

»Odkar je Napoleon jetnik na otoku sv. Helene, sem jaz gospodar v Evropi. Cesar on ni dosegel z mečem — meni se je posrečilo s peresom. Vse se suče po mojih željah, celo — ruski car.«

Z nasmehom je stopil v svoj kabinet, veliko, bogato opremljeno dvorano. Tri velike mize, na vsaki kup aktov, so čakale nanj.

Že je sedel k srednji mizi — tekoča zadeva: sklicanje ministrske konference vseh nemških držav in državic, da se določijo ukrepi, ki potlačijo preteče svobodno gibanje med Nemci. Že je prijel knez za gosje pero, pa je vstopil Friderik vitez Genz, njegova desna roka.

»Genz, ali vam je jasen program ministrske konference?«

»Ne popolnoma, svetlost.«

»Mhm. To se pravi: vi se ne zadovoljite z napovedano igro, temveč bi radi videli moje karte,« se je knez sarkastično posmehnil. »Nu, zadostuje naj vam moje prepričanje, da bodo vsi udeležniki konference hoteli le tisto, kar bo hotel oni, ki bo imel najmočnejšo voljo med njimi. In tisti ‚oni‘ bom jaz.«

»Kakor vedno. O tem sem popolnoma prepričan, Svetlost,« se je Genz priklonil.

»Dobro. Torej program: Prvič — tesnejše sodelovanje vseh nemških zveznih držav, ker je to važno za ohranitev splošnega miru in za uspešno zatiranje eventualnih nemirov. Afere, kakršna je umor pisatelja Kotzebueja po teologu Sandu, se ne smejo ponavljati, kajti takšne iskre morejo zanetiti velike požare. Drugič — ukinitev tiskovne svobode, najstrožja cenzura, nobenih anonimnih javnih piscev. Tretjič — vsak poizkus, uvesti v posamezne države ustavo, že v kali zatremo. Četrtič — razpustimo in prepovemo študentske organizacije, tudi telovadne. Nu, dragi Genz, kaj pravite k mojemu programu?«

»Vaša Svetlost! Kaj naj rečem? Le to, da bi bržkone danes gorela že vsa Evropa, če bi Vaše Svetlosti ne bilo.«

»Morda imate prav. Vem, da sem vsem revolucionarjem za strašilo. Hm, vendarle moramo na vso moč pritegniti vajeti. Pazite na Slovane, Genz! Njihov prebujajoči se nacionalizem je odprta rana na avstrijskem državnem telesu. Treba jo bo izžgati.«

»Jezikoslovno igračkanje!« je zamahnil Genz.

»Genz! Kdaj se naučite gledati v bodočnost!«

Osramočeni Genz je povesil pogled pred šefom in se ves poparjen opravičil:

»Grof Sedlnitzky je že izdal na vsa policijska okrožja odlok za najstrožje nadziranje vseh profesorjev in dijakov.«

Sedlnitzky je bil predsednik najvišjega dvornega policijskega urada.

»Prav. To je vsaj nekaj. In pomnite: vsakega prevročega slavista pod stalno policijsko nadzorstvo!«

Andrej Smole in Blaž Crobath pa sta tisto uro hodila pred Smoletovo hišo na Ajdovščini sem in tja, z očmi merila mimoidoča dekleta in se razgovarjala o težkih dneh, ki so jih preživljali Kranjci, odkar so Francozi morali prepustiti Ilirske province zopet Avstrijcem.

»Metternich bi nas utopil v žlici vode, ker smo Slovani,« je zatrjeval živahni Andrej, »Slovanov se bolj boji kakor hudič križa. Boji se naših simpatij do Rusov. Zato nas tlači k tlom. Vzel nam je že vse, kar so nam dali Francozi. Vrgel je kranjski jezik iz šole in iz uradov. Spet smo tam, kjer smo bili pred francosko okupacijo.«

»Hm!« je Crobath nedoločno pritaknil.

»Ampak večno ne bomo tako ostali. Naši stari so preveč pohlevni. Kadar mi, mladi, vzamemo vajeti v roke, bo vse drugače. V šolah in uradih uvedemo kranjski ali — kakor Metelko pravi — ‚slovenski‘ jezik. In kranjskih knjig izdamo toliko, da nihče več ne bo hotel nemških brati.«

»Beži, no! Kje bomo pa pisatelje jemali!« je oporekal trezno misleči Crobath.

Smole pa se ni dal motiti. Navdušeno je nadaljeval:

»In kranjsko gledališče si uredimo — pa če se Metternich zaradi vseh novotarij na glavo postavi. Da le ti in Prešeren in kar vas je drugih ‚fejst‘ fantov doštudirate in se vrnete z Dunaja, pa bomo že kaj poštenega začeli v Ljubljani,« je sanjaril in pristavil: 

»Škoda le, da nam je Zois že umrl.«

»Škoda, da ni cesar tebe za kanclarja postavil, haha!« se je smejal Crobath. »Potem se Metternichu ne bi bilo treba na glavo postavljati. Andrej, ti si sanjač! Če bi te Kremnitzer slišal, bi te denunciral, kakor je pokojnega Vodnika.«

=Povsod vesele lučice prižiga.=

Leta 1821.

Kongresna Ljubljana. Ali je bila še — Ljubljana, tiha Ljubljana, »Ljubljana dolga vas«?

Po ulicah se je pretekalo ljudstva kakor v procesijah. Kočije — četvero- in šesterovpřežne — so drdrale po vegastem tlaku. Vmes velike paradne karose različnih dvorov: avstrijskega, ruskega, neapolskega in drugih. Služabniki v najrazličnejših livrejah so tekali iz hiše v hišo, iz palače v palačo. Dostojanstveniki mnogih evropskih narodov so se kretali po šetališčih, v bogate kožuhe odeti.

Še nikdar niso bile ljubljanske ulice tako živahne kakor one dni, še nikdar ni bilo po njih toliko čebljanja v vseh evropskih jezikih nego ob času kongresa, ki ga je bil sklical v Ljubljano takrat najveljavnejši evropski državnik, avstrijski kanclar knez Metternich, da uduši veliko strašilo vseh evropskih mogotcev: ustavo, ki so jo po francoski revoluciji vzbujeni narodi zahtevali zdaj v tej, zdaj v oni državi.

Bilo je v nedeljo, dne 14. januarja okrog 11. ure dopoldne, ko je pred škofijskim dvorcem, kjer je stanoval ruski car Aleksander, stala gruča mladih ljudi: Prešeren, Smole, Kastelic, Traun, Azula, Vilfan, Volk in visokošolec Crobath. Stali so, se živahno razgovarjali in opazovali ljudi, ki so prihajali od maše, iz stolnice. Na moč lepo opravljeni so se Ljubljančani

košatili mimo. Malokdo je bil med njimi, ki si tisto zimo — kongresno zimo — ni nabavil nove obleke.

»Glej jo!« je šepnil Kastelic in skrivaj dregnil Smoleta.

Lepi Smole se je ozrl in pozdravil. Krasno dekletce, Češkova Fina, je z materjo in očetom prihajala od stolnice. Prijazno je odzdravil stari Češko, gospa je pokroviteljsko milostno pokimala, mlada, komaj sedemnajstletna krasotica pa je rahlo zardela, ko je povesila glavico pod žarečim pogledom zastavnega Smoletovega Andreja.

»Najlepše ljubljansko dekle!« je šepnil Traun Volku na uho.

Bogoslovec Šimen Volk se je le prizanesljivo zaničljivo nasmehnil … Kaj je njemu, mlademu asketu, lepo dekle! … Ko so se vsi, celo pobožni njegov tovariš Vilfan, ozrli za dekletom, on edini ni podlegel čaru, ki ga ima lepota na človeško srce. Pogledal je v vežo, polno ruskih častnikov in dvorjanov ter dejal:

»Pavlič se pa dolgo ne vrne. Morda ga knez Volkonski niti ne sprejme.«

»Kako bi ga ne sprejel, če ga je poslal k njemu sam car! Radoveden sem res, kaj bo opravil,« je rekel Traun.

»Ali misliš, da ga sprejmejo v rusko službo? Jaz bi se jim tudi ponudil.«

»Pssst!« je opozoril previdni Kastelic in se brž obrnil ter skril za širokim Smoletovim hrbtom. Mimo mladcev je počasi prihajal starejši gospod, se ustavil tik njih ter pogledal v vežo, kakor bi ga Rusi zanimali.

»Kremnitzer!« je Kastelic svaréče šepnil Smoletu v uho.

A stari gospod je imel tenka ušesa. Postrani je s potuhnjenim pogledom ošvignil Smoleta, ki je s posmehom meril policijskega uradnika od nog do glave.

»Tale ima našega Vodnika na vesti. On in stari Scheuchenstuel,« je Andrej glasno izpregovoril v splošni molk, ostro gledaje staremu komisarju v oči.

»Verfluchter Windhund!« je sam pri sebi zaškrtal komisar in se malomarno prestopil, a se zopet ustavil ne daleč na oglu proti stolnici.

»Aha! Mož bi nekaj dal, če bi mogel pogoditi, čemu mi tu stojimo. Že voha spet kakšno zaroto,« se je norčeval Smole.

»Metternich bo danes slabo spal,« je ironično pripomnil Prešeren.

»Naše simpatije do Rusov policiji niso všeč,« je pristavil Vilfan.

»Metternich in Sedlnitzky vidita povsod strahove,« se je posmehnil Smole.

V veži je zavalovilo. Nekaj kratkih povelj. Straža na vratih je stopila v pozor. Častniki in dvorjani so se postavili v špalir. Po stopnicah je prišel mož, star okrog štirideset let, žensko mehkega obraza in sanjavih kratkovidnih oči. Odet je bil v preprosto častniško uniformo.

»Car!«

Dijakom je zagomazelo po hrbtih. Umaknili so se nekoliko in Smole je pošepetal:

»Nalašč se vsi zadermo, da bo Kremnitzerja strah.«

Ko je car Aleksander stopil čez vežni prag, je zagrmelo iz mladih grl:

»Živio car!«

»Živeli Rusi!« je zakričal Prešeren, ki mu srce ni dalo, da bi vzkliknil samodržcu. »Živeli vsi Slovani!« je še pristavil Smole in dvignil cilinder z ironičnim pogledom na prepadenga Kremnitzerja.

»Živeli!« so zagrmeli vsi mladci.

Car se jim je nasmehnil in prijazno odzdravil. Odšel je proti Špitalski ulici. Spremljal ga je le eden njegovih adjutantov, vitez Manzurov.

Že blizu ogla Špitalske ulice sta prišla mimo gruče dam in gospodov. Tu so stali Češkovi, Lavrinovi in gospa Primčeva s petletno hčerko Julijo in osemletnim sinom Janezom. Ob vzklikanju mladine so se vsi ozrli proti škofiji in Lavrinova prvorojenka, osemletna Marija je šepnila:

»Car!«

Lepa Fina Češkova se je vsa v zadregi sklonila k mali Juliji, ko se je car približal. Adjutant Manzurov, stopajoč tik za carjem, je že od daleč zagledal vitko dekletovo postavico in kostanjeve kodre pod širokim žametnim klobučkom, zavezanim pod nežno rožnatim obrazkom. Rusu je živa rdečica planila v obraz …

Vsa družba je carja spoštljivo pozdravila z najglobljimi »dvornimi« pokloni. Lepa Fina se je priklonila po vseh pravilih, ki se jih je naučila od svojega z Dunaja naročenega plesnega učitelja. Mala živahna Julija pa si je komaj utrgala čas…

za otročji poklonček, ko je že — prav vštric carja — dvignila jasne modre oči k Fini in glasno vprašala:

»Ali je to car?«

Rada bi bila s prstkom pokazala, pa se je še pravočasno spomnila, da ji je stroga mamica že dostikrat prepovedala, kazati s prstom na ljudi.

Car, čeprav naglušen, je slišal glasno vprašanje in smehljaje se je ozrl na ljubkega otroka. Od otroka pa mu je pogled ušel na poleg stoječe lepo dekle.

Ko sta stopila z adjutantom nekaj korakov dalje, se je car napol ozrl in dejal preko ramena:

»Manzurov! Si li videl ta obrazek?«

»Videl, Veličanstvo,« je z majhnim trepetom v glasu odgovoril adjutant.

»Čigava je?«

»Hčerka bogatega trgovca, pri katerem stanujem.«

»A — — —?« se je ustavil car in ostro pogledal v spremljevalčev zardeli obraz. S hladnim posmehom je pristavil: »Mnogo uspeha, dragi Manzurov! Saj nimaš slabega okusa.«

Manzurov se je priklonil v zahvalo … »To mu je Kankrin izklepetal!« — si je mislil. Kankrin je bil ruski kavalerijski general, ki je stanoval istotako v Češkovi hiši na Glavnem trgu.

Manzurov ni bil nič kaj vesel, da je car opazil lepo dekle. Poznal je svojega muhastega gospoda in njegov očarujoč vpliv na ženska srca … Slabe volje je ubiral korake za carjem.

Ljudje so se ustavljali, pozdravljali carja, klecali k tlom in žarečih oči gledali za njim — zmagovalcem Napoleona, osnovalcem »Svete alianse«, »liberalnim zaščitnikom vseh zatiranih narodov«.

»Kakor sen iz naše pradomovine …« je mladi Miha Kastelic sentimentalno začustvoval, gledaje za odhajajočim carjem.

»Šema! Naši pradedi niso poznali takšnih potentatov,« je jedko odsekal Prešeren, »Bratstvo je vladalo med njimi.«

»Tako je, da veš, suženjska duša!« je Smole s pestjo prijateljsko butnil Kastelca pod rebra.

»Pavlič gre!« je opozoril Kastelic.

Vsi so planili tovarišu naproti.

»Kaj je? Ali te sprejmejo?«

Bledi Pavlič je stisnil ustne in odkimal.

»Ne? Zakaj ne?«

»Saj sem vedel!« je zagorjnjal Smole, »Metternichu se boje zameriti.«

Jože Pavlič je skomignil z rameni. Videlo se mu je, da se še bori z močnim razočaranjem.

»Kaj je rekel knez?«

»Za sprejem v rusko službo bi bil potreben sporazum z avstrijsko oblastjo,« je tiho povedal bledi dijak.

»Ali nisem rekel? Ta vražji lisjak — Metternich — je privezal ruskega medveda popolnoma na svoj rep.«

»Ssst!« je Kastelic nervozno svaril drznega Smoleta.

»Ali pojdeš kljub temu na Rusko?«

»Ne vem. Knez Volkonski me je povabil za jutri na daljši razgovor.«

»Nu, vidiš! Rusi se vendarle zanimajo za nas!« je tolažil Crobath.

»Toliko pa vendarle ne, kolikor ti zanje,« je podražil Prešeren visokošolca Crobatha, ki si je, namesto da bi bil že odrinil na Dunaj, samovoljno podaljšal božične počitnice, da je mogel videti ljubljanske kongresiste, posebno še ruskega carja.

Smole je prijel Prešerna pod pazduho.

»Fantje! Če si ne bomo Slovenci sami pomagali, Rusi nam tudi ne bodo.« In tiše je pristavil: »Dokler se car ne otrese tega prekletega Metternicha, ni upanja za nas.«

»Res je,« je krepko pritegnil Pavlič.

»Zato pustimo Ruse, pa pojdimo k „Bidlmonu“ na golaž. Plačam jaz.«

»Oziroma tvoja mama,« je Prešeren pripomnil s svojim običajnim ironičnim posmehom.

»Hm! Prej pa še staremu Kremnitzerju eno zagodemo.«

Smole je stopil s Prešernom čez prag škofijske palače na cesto, se obrnil proti veži, zamahnil z belim cilindrom in zaklical:

»Živeli, bratje Rusi!«

»Živeli, bratje Slovenci!« se je odzvalo nekaj Rusov iz veže.

»Živelo naše bratstvo!« je pomagal še Pavlič.

Ves zelen se je Kremnitzer zganil in namignil uniformiranemu stražniku, ki jih je vedno nekaj postopalo okrog carjevega stanovališča. Stražnik je brž pristopil in tiho opozoril dijake:

»Gospodje, prosim, ne delajte škandala!«

Pa je revež slabo naletel.

»Kaj! Škandala?« je kričal Smole. »Ali je to škandal, če pozdravljamo svoje brate in goste našega cesarja? Kakšen patriot pa ste vi, gospod stražnik! Pritožim se pri knezu Metternichu, da veste! Lep stražnik, ki tako spoštuje člane Svete alianse, da nam jih niti pozdravljati ne dovoli!«

In na videz ves razkačen je potegnil Prešerna za seboj čez cesto proti »Bidelmonu«, največjemu ljubljanskemu hotelu, ki je stal na levo od magistrata in se košatil pod imenom in z izvesno tablo »Zum wilden Mann«.

Ljudje, ki so se nabrali ob Smoletovem kričanju, so mu pritrjevali in obsuli stražnika s ploho zabavljic in psovk. Mladci onkraj ceste so prhnili v smeh in se zatekli v Bidelmonovo vežo; oba bogoslovca pa sta se izgubila proti stolnici.

Gospod Češko, ki je prizor od daleč opazoval, je zmajal z glavo … Nekaj se je bil te dni dogovarjal z bogato gospo Smoletovo glede njenega Andreja in svoje Finice — ampak… če se fant takole obnaša… Nu, seveda, mlada kri! »Saj sem tudi jaz Slovan. In Čehi smo še manj potrpežljivi nego Kranjci. Ha! Ko sem bil še preprost steklarski delavec, sem preklesstil marsikakega objestnega ‚burša‘ … Pa vendarle — prenaglil se ne bom s hčerino možitvijo. Saj se še drugi zanimajo za mojo Finico. Manzurov je ves zateleban vanjo. In Kankrin pravi, da je Manzurov bogataš. Pa Terpine iz Kranja mi je tudi nekaj namigoval zaradi sina Fidelisa, ki je kupil graščino na Fužinah in je sploh podjeten dečko. Hm, nu, bomo videli. Saj je še čas…«

Nesrečni stražnik pa se je komaj izmotal iz besne množice. Oziral se je po komisarju, a zaman. Kremnitzer je že tekel po stranskih ulicah naravnost k dvornemu policijskemu ravnatelju Sedlnitzkemu.

Deset minut pozneje je zapel zvonec v drugem nadstropju velike Zoisove hiše na Bregu, kjer je bil v prostornem stanovanju nastanjen knez Metternich, voditelj ljubljanskega kongresa.

»Ali je Svetlost še doma?« je ves brez sape planil grof Sedlnitzky skozi vrata.

»Še. Njegova Svetlost se odpravlja na izprehod,« je povedal lakaj.

»Javite me! Nujna zadeva!«

Knez Metternich je sprejel obisk v svoji spalnici.

»Oprostite, grof!« je knez govoril, ne da bi vstal izpred toaletne mizice. »Dovolite, da končam toaleto. Saj veste, kako je z mojim časom. Danes so mi dali jedva tri urice spanja. Pozno v noč in že na vse jutro so bili kurirji nad menoj. Prosim, semkaj k meni, grof!«

»Hvala, Svetlost!«

Sedlnitzky se je pokorno spustil v fotelj v bližini kneza.

»Nujna zadeva, pravite? Nu, kar na dan z njo!«

Za trenutek se je Metternich ozrl, in komornik, klečeč na blazini pred njim, je prenehal z likanjem njegovih nohtov. Velike, svetle knezove oči so se s prodornim pogledom ustavile na nelepeh grofovem obrazu, na njegovi od razburjenosti se tresoči zgornji ustni.

»Če dovolite, Svetlost, počakam s poročilom,« je grof odvrnil s pogledom na slugo.

Na knezov migljaj je komornik odšel.

»Nu?«

»Zarota, Svetlost!« S pritajenim glasom je Sedlnitzky poročal o dogodku pred škofijsko palačo.

»Bratje Rusi? Haha!« se je trdo zasmejal knez, ko je policijski šef končal poročilo. »Jim že pokažem bratovščino!«

Vstal je in stopil burno po bogato opremljeni dvorani. Domača halja iz težke svile, s kožuhovino podložena, se mu je opletala okrog nog.

»Gospod grof!«

Sedlnitzky je skočil kvišku in se strumno vzravnal. Njegove majhne oči so strmele v velike knezove.

»Dobro me poslušajte! Tu gre za dijaško zaroto, slično oni, iz katere je izšel Kotzebuev morilec Sand. Razlika je tale: Ono zaroto so zasnovali, zapeljani od revolucionarjev, naši dečki, Nemci, proti Slovanom, Rusom; to zaroto pa snujejo Slovani proti Nemcem, torej proti — nam!«

Grof Sedlnitzky ni niti trenil z zaspanimi, majhnimi očmi. Niti za trenutek mu ni vršila misel, da je on sam — Slovan, oziroma slovanskega pokolenja.

»Tam smo prizanašali,« je nadaljeval knez in zapičil bodeč pogled v Sedlnitzkega zaspane oči, »tu pa ne bomo. Razumete?«

»Popolnoma, Svetlost.«

»Dobro. Ravnajte se po tem! Opazujte dijake! Vaši organi naj stoje noč in dan na straži, kajti tu gre za — naše glave! Predvsem poizvejte, pri kom je bil oni dijak v avdienci in zakaj! Poročajte nemudoma, ko izveste kaj natančnejšega o tej famozni bratovščini.«

Sedlnitzky se je molče priklonil in odšel.

Četrt ure nato je policijski uradnik Kremnitzer vstopil v pivsko sobo pri »Bidlmonu«. Sedel je na prostor pri oknu in se navidez za pivce ni zmenil. Gledal je skozi okno na trg, na Robbov vodnjak in verno študiral baročno zveriženo postavo tritona, izklesanega iz belega marmorja. Le malokdaj se je z brezbržnim pogledom ozrl po pivnici. Za sosedno mizo, kjer je sedela glasna Smoletova družba, pa se očividno sploh ni brigal. Obračal ji je hrbet.

Mladi ljudje bi ga ne bili opazili, da ni pristopila k njim zala natakarica Kati, postavila pivo pred Smoleta in Kastelca ter skrivaj pokazala s prstom navzad.

»Katica, ali me imaš kaj rada?« je Smole položil roko okrog njenega pasu. Pri tem se je brž ozrl.

»Vsako noč bolj!« je razposajeno odgovorila deklina in zbežala med gromovitim grohotom vsega omizja.

Smole se je sklonil k Prešernu in mu nekaj zašepetal v uho, medtem ko se je usulo nanj zaradi brhke natakarice:

»Zdaj sta se izdala!«

»Aha!«

»Glej, glej!«

»Je vsaj odkritosrčna!«

Ko so se umirili, je Smole dejal Prešernu glasno, da se je Kremnitzer kar zganil:

»Motiš se, ne bodo ga zasačili.« In nekoliko tiše, vendar dovolj glasno za napeta komisarjeva ušesa, je dodal: »V zaboju ga noben policaj ne zavoha.«

»Koga?« je vprašal radovedni Kastelic.

»Psst!« je poudaril Smole in se posmehnil tovarišem, ki so ga debelo gledali. Pomežiknil jim je in pokazal nazaj na komisarja.

»Pa mu vsaj napravimo luknje v zaboj, da se ne zaduši?« je pomagal Prešeren, ki je edini razumel prijatelja.

»Luknje ne, bi bile preveč sumljive. Ampak špranje med deskami bodo morale biti nekoliko večje. Naroči mizarju, naj napravi močan zaboj, s ključavnico na pokrovu!«

»In kam ga nasloviš?«

»Na kneza Mihaela Andrejeviča. Če pride naš poslanec srečno čez mejo, je naša zadeva toliko kakor rešena.«

»Pa kdaj ga odpošlješ?«

»Ponoči ob treh se odpelje iz mesta. Takrat bo še tema ... Kati! Plačam!«

Natakarica je smeje se pritekla. Smole jo je ujel okrog pasu in si jo posadil na kolena. Med glasnim vikom in krikom se mu je izvila in sta napravila račun.

»Mladina!« se je nasmehnil ruski častnik v sosedni sobici.

Profesor Jaka Zupan, ki mu je sedel nasproti, je prikimal ... Da, mladina! Nekaj dijakov je bilo tudi vmes, »filozofov«. Prav za prav bi ne smeli zahajati v katerikoli javni lokal, temveč le v določene gostilne ... Nu, on, Jaka, jih ne bo tožaril direktorju. Boljše, da pridejo mladiči v pošteno restavracijo na golaž in pivo, nego da bi se potikali skrivaj po zakotnih beznicah, pili žganje in se družili s propalimi deklinami.

Naposled so bili fantje na cesti. Pri vodnjaku pred magistratom so se ustavili in staknili glave. Andrej Smole jim je nekaj razlagal z bliskajočimi se očmi. Grohotaje so se razpršili.

Ko je stari Kremnitzer stopil iz gostilne, je s pogledom ujel le še svetlordeči Smoletov frak poleg zelenega Prešernovega. Oba sta izginila v ozki Špitalski ulici. Jadrno jo je starec ubiral za njima. Na koncu frančiškanskega mostu sta se oba mladca poslovila. Prešeren je zavil proti Gledališki ulici, kjer je stanoval, odkar je dobil štipendijo in je odpovedal službo domačega učitelja pri Lavrinovih. Smole pa se je obrnil po Slonovi ulici navzgor; Kremnitzer za njim. Zasledoval ga je, dokler ni mladenič stopil v domačo hišo na oglu Dunajske in Celovške ceste.

Zdajci šele se je starec obrnil in hitel naravnost k šefu.

Ko so bili dijaki odšli iz Bidlmonove pivnice, se je zraven ležeči posebni sobi obrnil Jaka Zupan k Rusu, ki ga je bil že prej nagovoril.

»Naša mladina se vam zdi pač zelo razposajena?«

»Ne bolj, nego je naša,« je odvrnil Rus, se dvignil in predstavil: »Dovolite, gospod! Knez Peter Lopuhin.«

»Doktor Jakob Zupan ... Lopuhin? To je stara, slavna ruska rodbina.«

»Vaša je starejša, gospod doktor,« se je knez vljudno nasmehnil.

»Kako to?« se je začudil profesor Zupan.

»Nu, saj se pišete Zupan. Župane pa so imeli naši skupni pradedi že v sivi davnini. Čudno, da se je v vašem narečju še ohranila ta beseda. Zdi se mi namreč, da je vaša kranjščina najbolj pokaženo slovansko narečje.«

Jaka Zupan je postavil kozarec, ki ga je bil že dvignil, zopet na mizo. Kri mu je udarila v široki obraz. A ukrotil se je, dasi so Rusove besede zadele njegovo srce na najobčutljivejšem mestu.

»Svetlost? Dovolite mi nekoliko vprašanj namesto odgovora! ... Katero slovansko narečje je najčistejše? Ali je staroslovensko?«

»O tem ne dvomi noben Slovan.«

»To narečje pa ne spada več med žive jezike. Izmed sedanjih narečij je torej ono najmanj pokaženo, ki je staroslovensčini najbliže?«

»Seveda!«

»Nu, kako se reče po rusko krava?«

Gospoda sta seveda govorila francoski.

»Korova,« je odgovoril Rus.

»In v staroslovensčini?«

»Krava.«

»Po slovensko pa natanko tako: krava. In kako pravite Rusi: mleko, glava, konj, pes?«

»Moloko, golova, lošad, sobaka.«

»Pa v Cirilovi svetopisemski slovanščini?«

»Mleko, glava, konj, pes.«

»In mi, Slovenci, prav tako kakor nekdaj stari Sloveni: mleko, glava, konj, pes.«

Zdajci pa je knezu lezla rdečica v obraz. Ves v zadregi je priznal:

»Vaša kranjščina je slovanščini naših pradedov res bližja nego ruščina. Posekali ste me, gospod doktor. Bog živi Kranjce!«

»Slovence, Svetlost! Kranjsko je le del naše domovine.«

Zupan je z zadovoljnim nasmehom trčil z Rusom. In v svojem, za slovansko vzajemnost navdušenem srcu je vrli »Jakon« — kakor so mu rekali licejski dijaki — pristavil sam zase: Bog daj, da bi bilo nekoč del Velike Slavije! Če Nemci snujejo Veliko Germanijo, zakaj bi se mi ne združili v Veliko Slavijo? ...

Glasno pa tega ni izrekel, kajti pri sosedni mizi je sedel pri pivu komorni prokurator pl. Scheuchenstuel s svojim starejšim sinom filozofom Antonom ...

Stari gospod se je sklonil k sinu in vprašal nemški:

»Kaj pa ti praviš k obnašanju svojih sošolcev?«

»Lauter Bauernlümmel!« je zaničljivo skomignil mladi gospodič in snel rokavico, da prime za kozarec.

Zupan ga je slišal in sam pri sebi zaškrtal: »Prekleta žaba napihnjena! Kdo pa da tvojemu očetu kruh, če ne kmet!«

»Revolucionarni elementi! Le nikar se preveč ne druži z njimi, da se ne zamotaš v kakšno vročo kašo!« je svaril prokurator.

»V šoli se jim pač ne morem izogniti. Pa še tam ne govorim dosti z njimi, razen s Prešernom.«

»Aha, tvojim konkurentom! Kakšen pa je ta fant?«

»Zelo nadarjen. Ampak — manire! Kmet! In nagle jeze je, pa silno nervozen. Zadnjič je raztrgal zvezek in ga vrgel profesorju pred noge, ker mu je nalogo strožje redoval kakor meni. Če bi ne bil tako odličen učenec, bi ga bili izključili.«

»In če bi v profesorskem zboru ne bilo Jakoba Zupana!« je sam pri sebi pristavil Zupan.

Položil je denar na mizo, vstal in se poslovil od Rusa.

Smoletova mati, gospa Helena Valentin, je sedela še pozno na večer v pisarnici poleg žitnega skladišča, ki ga je imela v eni svojih hiš, v oni, ki je stala ob začetku Celovške ceste, zraven njene krčme »pri Figovcu«. Gospa je sedela sklonjena nad trgovskimi knjigami in računala. Tako je prebila večer za večerom, odkar je pokopala svojega tretjega moža »poštarja poštnega hleva« Franca Valentina. Z okornimi številkami si je zdaj pa zdaj napravila izpisek na listek. Pisanje ji je šlo res trdo izpod rok, komaj da je obvladala številke, saj se je kot preprosto kmetijsko dekle primožila v mesto k »Figovcu«. Toda česar ni zmogla nevešča roka, je v obilni meri nadomestil sijajen trgovski talent te žene.

V računanju jo je zmotil velik hrup v veži — — »Andrej!« je pomislila gospa in prisluhnila. »Prijatelje je pripeljal s seboj. Spet ne bo miru do jutra. A ljubše mi je, da razgraja doma, nego da se potepa po ljubljanskih beznicah. Neprestano ponočevanje mi ga uniči. Ponočevanje in — ženske! Huda kri! — — Moja kri ... A jaz sem se krotila z delom, s trdim delom. Nakopičila sem si bogastva. Moj sin pa — on ne pozna dela, edinega zdravila za takšne ljudi, kakor sva midva ... Njegov brat je krotkejši, mirnejši. Mihael je bolj očetov. Dober gospodar bo. Ko bi bil Andrej takšen! ...«

Ljubljenec Andrej ji je bil pred očmi: temnolas, z lepimi velikimi očmi, krepkim nosom, zdravih lic, smejočih se, rdečih usten, lepe postave, elegantnih kreten ... »Čudno ni, da ženske norijo za njim,« je sama pri sebi vzdihnila mati. »Oženiti ga moram čimprej. Fina Češkova — da, to bi bila žena za mojega Andreja. Kako lep par bi bil to! Jutri vzamem fanta s seboj k Češkovim.«

Vdala se je materinskim sanjam.

Sin pa je na stopnicah naročal domači natakarici, ki je prinesla za njim nekaj jestvin in pijače:

»Prinesi še tri štefane! En liter — to ni nič! To še zame ni dovolj, a nas je pet! Pa nekaj buteljk dodaj. In jedi še prinesi, pečenke, klobas ali kar hočeš. Tega je premalo. Saj si vendar videla, da imam goste! Drugič dobiš vse skupaj v glavo!« je po svoji trdi navadi ljubeznivo zaključil, da je dekle preplašeno odhitelo.

V pritličju je srečala gospo.

»Nesi jim še torto, ki smo jo napravili za jutri. Malka naj zjutraj speče drugo!« je gospa velela s pritajenim glasom.

»Da, gospa.«

Dekle je steklo po veži in si mislilo: »Predobra je gospa, preveč razvaja sina. In njegove prijatelje napaja in gosti, kakor da so vsi njeni. Premehka je. Ni čudno, da je sin takšen divjak.«

Od zgoraj pa je odmevalo iz mladih grl:

»Napoleon reče: Ilirija, vstani!«


stran 45</text>
      <sha1>427ap2h4j7mtl9rv433bk2unw7104fo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223804</id>
      <parentid>223803</parentid>
      <timestamp>2026-04-20T07:48:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <origin>223804</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71986" sha1="cg7rvzoivk8xk41srdtnti0ntl8acvw" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Roman o Prešernu
| normaliziran naslov = 
| avtor = Ilka Vašte
| izdano = ''{{mp|delo|Založila pisateljica sama 1937}}''  
| vir = pdf
| dovoljenje = javna last
| obdelano = 
}}

&lt;blockquote&gt;Knjigo poklanjam manom Franceta Prešerna. Napisala sem jo v želji, da prispevam k razumevanju našega največjega moža. Če se mi je to posrečilo — bodisi le v skromni meri — sem dosegla svoj namen.
Zahvaljujem se vsem, ki so mi s prijaznimi nasveti pomagali pri mojem študiju o Prešernu in njegovih sodobnikih.
Pisateljica.&lt;/blockquote&gt;

=SDRAVÍE LVBLANSCHE, GASPODE=

„Da bi úka želja me iz tvoj'ga sveta …“

Leta 1812.

Ljubljana, prestolnica v Ilirskih provincah, je bila vsa v zastavah. Po odloku generalnega intendanta grofa Chabrola so Ljubljančani slavili zmago velike Napoleonove armade v Rusiji ter zavzetje Moskve.

Pozno popoldne je praznično oblečeno ljudstvo polnilo ulice in se gnetlo po šetališčih. V pisani množici so se srečavali nizki moški klobuki širokih krajevcev z visokimi cilindri najrazličnejših oblik. Vmes so kakor strašila plavali črni zložljivi klobuki na dva ogla v obliki širokih polmesecev, takozvani „chapeau claque à la Vintimille“. Zeleni, vijolični, modri, rjavi in rdeči fraki so se mešali med uniformami francoskih častnikov. Damam pa je jesenski veter galantno ovijal dolga, visoko prepasana, grško krojena oblačila okrog udov. Dragoceni šali iz mehkega angleškega kašmira so — kakor po vseh Napoleonovih deželah — tudi v Ljubljani kljubovali Napoleonovi celinski zapori.

Ko se je pojavila na šetališču v Napoleonovem vrtu elegantna ekvipaža mladega trgovca Antona Primica in njegove lepe žene Julijane, se je vse oziralo za vozom.

»Tvoj dragoceni šal jih bode v oči,« se je posmehnil bledi Primic in suho zakašljal v robec, ki ga je potegnil iz svojega rdečega fraka.

Lepa Julijana je z nemirnim pogledom ošinila belo rutico v moževih rokah … moj Bog! če se zopet pokažejo na njej krvavi madeži! … A zatrla je v sebi strah in se mirno, ponosno ozrla po pešcih ob strani drevoreda ter milostno prijazno odzdravila okrogločilčnemu duhovniku.

»Profesor Vodnik!« je tiho opozorila soproga.
Primic je dvignil beli cilinder.

»Glej!« je žena s pahljačo pokazala na drugo stran.

V smeri proti mestu je privozil voziček z vpreženim ponijem. Vodil ga je krepak dvanajstleten fantek, Anton Scheuchenstuel. Njegov osem let mlajši bratec Jožef — klicali so ga Jozef — je sedel poleg njega.

Primic se je ozrl za elegantno otroško vprego … Hm, hm! Čudno hitro raste premoženje preprostega uradnika Scheuchenstuela, odkar so Francozi zopet zasedli ilirske dežele … Hm! Kaj, ko bi gospod pl. Scheuchenstuel bil v zvezi z Avstrijci? … Ej, nič se ne ve, saj je znan avstrijakant …

Tako je pomislil Primic, gledaje za malo ekvipažo in njenima voznikoma. Vsi šetalci na promenadi so se ozirali za njima. Dečka sta se držala moško in ponosno, kakor se spodobi sinovoma iz »plemenite« rodbine.

Mali Jozef se je krčevito držal za naslonilo.

»Še skozi Zoisov graben zapelji!« je zahteval, ko sta po Celovški cesti privozila v mesto.

Starejši brat je le pokimal in pri »Figovcu« zavil na Dunajsko cesto. S Figovčevega dvorišča je priletel za vozičkom debel kostanj in se zakotalil po cesti. Za hišnim oglom se je skrila temnolasa kodrasta glavica porednega Smoletovega Andrejčka.

»Kerl!« se je zaničljivo ozrl Toni Scheuchenstuel in moško zavil po Dunajski cesti ter mimo vojaškega skladišča v Nunsko ulico. Prečkal je Kapucinski trg in pri deželnem dvorcu zavil skozi Gradišče.

Ko je mala vprega privozila iz Zoisovega grabna na Breg in potem navzgor v Salendrovo ulico, kjer so stanovali Scheuchenstuelovi, se je dvignila iz trave na obrežju kuštrava dečja glava in bled, shujšan obrazek, s temnimi kolobarji okrog vdrtih oči, je zrl za vozičkom.

»Ali si ga videl?« je vprašal v travi ležeči deček, mali potepuh France Pacenk, tovariša, ki je, v knjigo zatopljen, sedel na deskah poleg carinarnice, stoječe ob vodi skoraj nasproti Zoisove hiše.

Le nerad je čitajoči deček odmaknil oči od knjige. Bil je čedno, dasi kmetiško oblečen dvanajstleten dijak: sive, zamišljeno priprte oči, zdrava zagorela lica, nekoliko povešen fino rezljan orlovski nos, lepe majhne ustne, okrogla brada, bolj nizko široko čelo, pokrito s svileno mehkimi temnorjavimi kodri. Z nevoljnim pogledom se je ozrl na bledega capinčka v travi:

»Koga?«

»Nu, najinega sošolca Scheuchenstuela. Svoje ponije je razkazoval, prekleti bahač!« Sovražna zavist je pogledala malemu potepuhu iz oči. Pljunil je v travo.

Tovariš je mirno skomignil z rameni:

»Ti jih ne moreš, ker jih nimaš.« In že se je zopet zatopil v čitanje.

Pof! je Pacenk tlesknil z rokama in pregnal jato golobov s strehe na carinarnici. Njegov mali tovariš se je živčno močno stresel in dvignil glavo. Pogled mu je šel za golobi. Leteli so proti Zoisovi hiši in sedli tam na streho. Le eden je letel dalje in se dvignil visoko preko strehe, da je zažarel v žarkih zahajajočega solnca. Deček ob carinarnici je zrl za njim, dokler ni kot svetla točka izginil njegovim očem …

»Če bi se človek mogel tako dvigniti!«

Z majhno, lepo oblikovano roko si je popravil dolge kodre s čela in se zopet nagnil nad drobno knjigo. Le včasih se je ozrl na vodo, če se je ustavila pod carinarnico nova ladja in so priskočili težaki, da se ponudijo za nakladanje ali razkladanje blaga. Težko naloženi vozovi so škripali po bregu navzgor in navzdol. Neprestano vrvenje, kričanje, pokanje z bičem.

Čitajočega dečka hrup ni motil.

»Kaj bereš?« ga je nagovoril rdečelični duhovnik, ki je prišel po Bregu mimo carinarnice.

Deček je skočil kvišku in spoštljivo pozdravil. Spoznal je svojega predstojnika, profesorja Valentina Vodnika. Sklonil je glavo in zardel. Tiho, komaj slišno je odgovoril:

»Pesme za pokušnjo.«

Vodnik se je nasmehnil — dečko je bral njegove pesmi. Zatorej zadrega!

»Kje si dobil knjigo?«

»Ribniški gospod dekan mi jo je dal, ker sem deklamiral pri slavnosti.«

»Res? Kaj si deklamiral?«

Zopet zadrega! Potem komaj slišno:

»Ilirijo oživljeno.«

»Glej, glej! Nu, rad bi slišal tvojo deklamacijo. Kako ti je že ime?«

»France Prešeren.«

»Saj res, Prešeren! Ali greš z menoj v onole hišo? Tam biva gospod baron Žiga Zois. Popeljem te k njemu. Rad bi, da mu lepo poveš tisto pesem. Ali hočeš?«

Fantek je še bolj zardel. Ozrl se je po sošolcu v travi, a le-ta se je potuhnil za breg. Mali Prešeren je v zadregi pogledal v dobrodušno Vodnikovo obličje. Kar je tam čital, ga ni plašilo. Pogumno je pokimal.

Stopila sta čez cesto v veliko hišo s široko vežo in se obrnila na levo. Dečku je tolklo srce … »Kar ušel bi!« mu je planilo skozi dušo, ko je stopal za profesorjem po stopnicah in se trudil, da bi ne ropotal preveč s svojimi okovanimi gorenjskimi čevlji.

Romp! Romp! … so grabili žeblji po hodniku. Že so se odprla vrata — vstopila sta.

Prvo, kar je zagledal mali Prešeren, so bile velike police s knjigami, ki so zastavljale vse stene. In tla! Kakor po ledu se je z okovankami previdno prestopal po svetlo zlikanih ploščicah, v katerih se je zrcalila sobna oprava v dolgih odsevih.

S strahom je deček dvignil pogled in se ozrl po sobi. Nekaj gospodov je sedelo in stalo v kotu sobe okrog mize, ki je bila preobložena s fizikalnimi aparati in vsemogočo učenjasko navlako, kakršno je mali dijak opazil tudi na stenskih policah poleg peči. Pri oknu sta stala dva gospoda in nekaj pregledovala. Poleg njiju je deček zagledal čuden stol na velikih kolesih, v njem pa gospoda, ki je takoj obrnil vso dečkovo pozornost nase. Ali je bil bolan? Noge je imel zavite v debelo odejo.

Profesor Vodnik je peljal dečka naravnost k bolniku. Zdravo fantovo lice, okroglo in rdeče, je zagorelo v živi rdečici, ko se je nerodno priklonil. Potem je mali Prešeren plaho uprl pogled v bolnikovo obličje: okrog stisnjenih starčevih usten je več kakor dvajsetletna bolezen vtisnila globoke gube. Vendar je okoli rjavih oči krožil dobrotljiv nasmeh moža junaka, zmagovalca nad samim seboj.

Prijazni starec je odložil svoje pero na mizno ploščico, pritrjeno pred njim na bolniškem stolu, in ljubeznjivo pokimal Vodniku:

»Dober dan, gospod profesor! Koga ste mi pripeljali?« In s pogledom na knjižico, ki jo je dijak tiščal k sebi, je pristavil: »Malega učenjaka?«

»Hm. Morda bo še učen, če bo priden,« je odgovoril Vodnik in položil roko na dečkovo ramo: »Povej gospodu baronu tisto pesem! Ali dovolite, gospod baron?«

Starček je smehljaje se prikimal. Bil je vajen takšnih obiskov. Sam je dostikrat klical otroke v hišo in se zanimal zanje, saj je bil star samec.

»Katero pa znaš?« je vprašal dečka.

»Ilirija oživljena,« je fantek plaho odgovoril in ni odmaknil pogleda od starčevega bolehnega obraza … Ali je to baron Zois — bogati Zois, ki ima velika posestva in fužine na Gorenjskem, komaj dve uri hoda od njegovega — dečkovega — doma? Joj, ubožec! Bolan — hrom!

»Ali veš, kdo jo je zložil?« je baron vprašal s hudomušnim nasmehom.

Mali Prešeren je v zadregi pogledal navzgor k Vodniku.

»Gospod profesor Vodnik,« je dejal bolj tiho.

»Nu, pa jo povej —« in s sarkastičnim posmehom se je nagnil k Vodniku in tiho pristavil: 

»— če ne znaš nobene boljše.« Znano je bilo, da baron Zois nasilnega Napoleona ni posebno cenil in mu zato tudi Vodnikov slavospev korziškemu zavojevalcu ni bil všeč. Vendar ni hotel svojemu malemu posetniku kvariti veselja in dobrodušno je zaklical: 

»Gospoda! Tu imamo malega gosta-deklamatorja.«

Gospodje so okrenili glave. Mali dijak je pričel:

»Napoleon reče: Ilirija vstan!…«

Deklarniral je dolgo pesem gladko in s povdarkom. Glasek mu je bil trden in prožen. Gospodje so se za njegovim hrbtom nasmihali drug drugemu.

»Dobro! Dobro!« so mu ploskali, ko je končal.

»Kako lepo in čisto izgovarja! Fant ima čudovit jezikovni čut,« je zagodrnjal Matevž Ravnikar proti svojemu sosedu, mlademu profesorju Kersniku, ki je nekaj popravljal na strojnem modelu za Zoisove fužine.

Janez Kersnik — »Žagarjev« iz Most pri Žirovnici — je postrani pogledal od svojega aparata in dečku prijateljsko pomežiknil. Prikimal je Ravnikarju in — nekoliko v zadregi zaradi mežikanja malemu Francetu — je dejal tiho, kakor v opravičilo:

»Saj ga poznam. Ribičev je, iz Vrbe, moj sorodnik.«

Mladi Kersnik, ki je bil Francetov inštruktor, je še enkrat vzpodbudno pokimal svojemu malemu varovancu.

Zois pa je fanta pohvalil:

»Glej ga, glej! Kako se je odrezal! Kje si se pa naučil dolgo pesem tako lepo deklamirati?«

»V Ribnici.«

»Ali si iz Ribnice?«

»Ne. Iz Vrbe sem. V Ribnici pa sem hodil v šolo.«

»Torej si Gorenjec? Ali si bil rad v Ribnici?«

Nekaj se je skalilo v lepih dečkovih očeh. Nekaj mu je šinilo preko obraza kakor gnusen spomin. Povesil je oči in nemo odkimal z glavo.

»Hm. In letos si prišel po učenost v Ljubljano? Ali se pridno učiš? Koliko prvih redov si imel?«

»Same.«

»Joj! Kako si priden! Ali ostaneš tudi v Ljubljani odličnjak?«

»Tudi.«

Samozavestno in bleščečih se oči je mali Prešeren pokimal.

»In kadar odrasteš — kaj postaneš?«

»Stric Jožef so rekli, da lahko postanem, kar bom hotel. Soldat ne bom, to vem,« je odločno izjavil mali mož in pristavil: 

»Kaj bom drugega, pa ne vem. Mati bi radi, da bi bil duhovnik, kakor so moji strici. Morda bom.«

»Mati bi radi …!« je tiho ponovil Vodnik in v pogledu, ki mu je šel skozi okno v daljavo, je bilo dokaj bridkosti. Grenko je vstala v njem misel: Mene je tudi materina želja pahnila v duhovski stan …

Baron Žiga Zois je z enim samim pogledom bral v Vodnikovi duši. Blag nasmeh mu je prešinil obraz. Potem je prijel za zvonec, ki ga je vedno imel poleg sebe, in pozvonil. Vstopivšemu slugi je naročil:

»Postrezi malemu gostu!«

Baronov nečak Karel Zois, ki je stal s profesorjem Hladnikom pri oknu, je dvignil list iz herbarija, ki ga je pregledoval, in ga pomolil pred malega deklamatorja:

»Gorenjec si. Ali poznaš tole cvetlico?«

»Zvončica,« je prikimal deček z nekoliko plahim pogledom na poleg stoječega botanika, profesorja Hladnika. »Pri nas raste visoko v skalah.«

»Ali si že trgal zvončice?«

»Jaz ne. Osenjakov oče iz Žirovnice so jih pa že.«

»Kdo pa je to?«

»Matijev ded, za Čopa se pišejo.«

»Hm. Matija je tvoj prijatelj?«

Mali France je prikimal in z nekakšnim ponosom povedal:

»Hodi že v licej!«

Vstopil je sluga s polno ploščo dobrot. Na baronov migljaj je razpostavil jedi na mizico pri drugem oknu: skodelico čokolade z velikim kupom spenjene smetane, kruhke, obložene z maslom, gnatjo in jajci, izbrano grozdje in dva velika kosa torte — jedi, kakršne so v onih težkih časih neprestanih vojn in vojaških rekvizicij prihajale zgolj na mizo bogatinov.

»Le okrepčaj se, mali moj gost!« je pozval baron.

Z velikim pogledom je fant objel razložene dobrote. Že je stopil proti mizi — tedaj mu je noga zastala. Jedi so mu izginile, kakor v megli mu je stal pred očmi bled, shujšan obrazek z velikimi črnimi kolobarji okrog vdrtih oči … France Pacenk! Gladni Pacenk!

Počasi se je mali gost okrenil in ozrl na barona.

»Nisem lačen.«

Zois se je nasmehnil.

»Le pokusi! L’apetit vient en mangeant — saj razumeš francoski. Le pokusi! Morda ti vendarle pojde v slast.«

»Ne, jaz nisem lačen, ampak —«

»Nu, ampak —?«

»Ampak — Pacenk je lačen.«

Tiho je prišlo iz fantovih ust in v zadregi se je zagledal skozi okno proti grajskemu stolpu, ki se je dvigal izza drevja na griču onkraj Ljubljanice.

Zois je opazoval dečka z resničnim zanimanjem. In gospodje, ki so se že vrnili k svojemu poslu, so se ozrli.

»Kar nič se ne brani! Saj nisi kmetiška nevesta!« ga je osorno pozval eden izmed gospodov, ki so sedeli ob veliki mizi, v kotu sobe. Mali Prešeren ga je postrani pogledal in se prestrašen priklonil — gospod je bil »kancelar vseh šol« duhovnik Matevž Ravnikar, profesor dogmatike na akademiji. France ga je poznal, ker mu ga je bil prijatelj Matija pokazal in opisal kot najstrožjega profesorja, ki se ga je bala vsa akademija s profesorji vred, kajti bil je mož neupogljive volje in nagle jeze.

»Kdo je Pacenk?« je vprašal blagi Zois.

»Moj sošolec je bil — ne — je še.«

»To se pravi, da zdaj ne hodi v šolo? Ali je bolan?«

»Ne. Prej je pobiral sadje po vrtovih, zdaj pa nabira repo po njivah, ker nima kaj jesti.«

»Torej potepuh in tat!« je sodil Ravnikar.

»Ali nima staršev?« se je zanimal Vodnik.

»Oče je pri veliki Napoleonovi armadi na Ruskem.«

»In mati?«

»Ne vem. Pacenk pravi … pravi…« deček je v vidni zadregi izbiral besede.

»Nu, kaj pravi?«

»Pravi, da hodi mati v krčme, kjer ji dajo francoski vojaki piti.«

Ves rdeč je bil mali Francek in kar vroče mu je postalo, ko se je spomnil na grdo besedo, ki jo je gladni Pacenk rabil za svojo mater. O, prav za prav Pacenk ni bil dober fant, a — bil je lačen in nihče ga ni imel rad! …

»Ni dobro, če se družiš s takšno barabo,« je Ravnikar strogo posvaril dečka.

Mali France se je zdrznil in povesil oči. Med močnimi obrvmi se mu je začrtala ostra uporna guba … Baraba? Zakaj bi bil Pacenk baraba? Ker je lačen? Ker nihče ne skrbi zanj? Ker mu nihče ne da lepe obleke? Zakaj baraba? Ubožec je!

Izpod košatih dečkovih obrvi je švignil teman pogled na strogega profesorja. Modrosive oči so postale skoraj črne.

Zois, ki je opazil izpremembo na dečkovem obrazu, se je kratko spogledal z Vodnikom. Potem se je zopet obrnil k malemu dijaku.

»Torej tistemu Pacenku bi ti rad privoščil svojo južino?«

Čudovito so se dečku zasvetile oči, trmasti izraz je izginil in na obraz mu je leglo iskreno veselje. Zaupljivo se je nagnil k baronu.

»Ali — ali smem iti ponj?« je tiho vprašal.

»Kje pa je?«

»Spodaj na obrežju leži. Slabo mu je.«

»Slabo — ker je lačen?«

Nemo je deček prikimal. V njegovih lepih očeh so se zasvetile solze.

»Pa teci ponj!« je velel Zois in se z nasmehom ozrl za fantom, ki je bil v dveh nerodnih, ropotajočih skokih pri vratih in se komaj še ujel na gladkih tleh. Ko je zaprl vrata za seboj, je baron pokimal svojim gostom:

»To je dečko!«

»Dobro srce!« je kratko pritrdil Hladnik.

Karel Zois je skomignil z rameni:

»Življenje mu prej ali slej vcepi sebičnost!«

»Temu ne,« je zmajal Kersnik z glavo in prenehal tolči po aparatu, »poznam njegovega očeta. Vsa naša fara ve, da bi Ribič raje dal zadnje zrno iz kašče, kakor da bi siromaka neobdarovanega zapodil izpred praga.«

»Podedovana človekoljubnost!« se je posmehnil baron.

»Hm. Človeška družba je že tako urejena, da človek ne more ostati veselej človek,« je vztrajal baronov nečak.

»Če bi se vsem otrokom zgodaj utrjala volja, bi se ne pasle svinje med ovčicami,« je pripomnil Ravnikar.

Vodnik je stopil k srednjemu oknu in se ozrl navzdol.

»Že vleče capinčka s seboj,« je sporočil.

Še nekoliko trenutkov in vrata so se odprla.

»Potrkaj!« se je začulo za vrati prepozno navodilo.

Nerodno je udarilo ob vrata, potem je vstopilo bledo, sestradano revše, v raztrgane cunje odeto. Zadaj mali rdečelični Prešeren. Livriran sluga je pritekel in zaprl vrata, ki sta jih dečka v zadregi pustila na stežaj odprta.

»Pozdravi!« je mali France prišepetal capinčku in mu potegnil pokvečeni klobuček z glave. Mali Pacenk se je nerodno priklonil kar splošno tja predse; saj od razburjenosti ni ničesar razločil. Tudi mu je pri vsakem koraku drselo, da se skoraj ni upal pogledati naokrog.

»Aha! Ti si tisti potepin, ki krade repo po njivah!« se je zdajci strogo oglasil Ravnikar in stopil dečkoma korak naproti.

Bledo revše se je umaknilo s potuhnjenim pogledom vedno tepenega otroka. Ves prestrašen je mali Prešeren z obupanim pogledom iskal pomoči pri dobrem baronu.

»Danes mu vse odpustimo. Danes mu ne bo treba krasti. Tamle se najej po mili volji!« je dobri Zois ustavil Ravnikarjevo gorečnost.

»Če bi Bog tako rad odpuščal kakor vi, gospod baron, bi imeli na svetu same zločince!« je zagodrnjal gorečnik, skomignil z rameni in se vrnil k mizi.

Zois se je spogledal z Vodnikom in se posmehnil. Odgovoril ni ničesar, ker je poznal razburljivo Ravnikarjevo naravo.

Mali France je potegnil capinčka za rokav k obloženi mizici. Bleščečih se oči je stal poleg lakotnika, ki je požrešno hitel pospravljati dobrote v prazni želodček. Kos za kosom je izginjal v velika usta z zdravimi belimi zobmi. Mladi varuh ga je zadovoljno opazoval in se le včasih plašno ozrl na gospode, ki so se razvzeli v živahnem pogovoru o ljudski mizeriji, o vojni in njeni neizogibni posledici — veliki draginji in lakoti, o današnjem dnevu, o Napoleonovih zmagah ter o posledicah ruskega poraza.

Prijazno obličje človekoljubnega barona se je stemnilo … Njegovo za vse lepo na svetu vnelo srce se je z gnusom in mržnjo odvračalo od velikega nasilnika, ki je strahoval vso Evropo. Koliko zverinskih umorov, koliko gnusnih zločinov je imel tiran na vesti in — še so živeli na zemlji ljudje, ki so ga oboževali! Ali je človeštvo resnično še vedno na nizki stopnji zverstva? Mnogo upanja je bil stavil Zois v veliki narod Rusov: Na njih si zver polomi zobe … a zdaj?

»Kje pa je danes Primic?« je vprašal baron, da obrne pogovor.

»Bržkone je odšel brez slovesa. Mogoče je novoustanovljena slovenska stolica v Gradcu tako visok prestol, da nas novopečeni njen predavatelj ne bo mogel več razločiti v nižavi pod seboj,« je zajedljivo pripomnil Ravnikar.

»Lepo sodiš prijatelja!« ga je milo pokaral tihi Hladnik.

»Francozi so izvohali, da graški profesor ne spada v Ilirske province, pa so ga pognali čez mejo. Haha!« se je smejal Vodnik.

Tedaj so se odprla vrata in sluga je naznanil:

»Gospod profesor Primic!«

Že je Janez Primic stal v sobi … Njegove nemirne, bodeče oči so z nervoznim pogledom zatrepetale od enega do drugega.

»Baš smo vas opravljali!« ga je sprejel Vodnik.

»Lepa reč!« se je mlademu Primicu zjasnil obraz ob pogledu na svojega bivšega učitelja.

»Bali smo se, da ste že odrinili proti Gradcu,« mu je baron pružil roko.

»Nič se mi še ne mudi. Dovoli, če pridem tja sredi novembra. Prav prijetno mi je tu pri vas — Francozih,« se je posmehnil. »Posebno nocoj, ko bo vsa Ljubljana v lučkah!«

»Kaj pa vi pravite k najnovejšemu poročilu o Napoleonovih zmagah?« je vprašal Vodnik.

»Da so zmage danes stare že osem dni,« je odgovoril Primic in zvito pomežiknil. »Saj veste, da rabi vsaka štafeta iz Pariza polnih osem dni do Ljubljane.«

»Hm. Vi torej ne verujete v zavzetje Moskve, gospod profesor?« je vprašal Zois.

»Kdo pravi, da ne? Le v to ne verujem, da bi zavzetje pomenilo za Napoleona zmago.«

»Govorite v ugankah.«

»Nikakor ne. Gospodje ste le pozabili, da se nahajamo v drugi polovici oktobra, to se pravi — tik pred strašno rusko zimo. Z njo Napoleon ni računal, ker je ne pozna. Tembolj jo pozna in je morda računal z njo — car Aleksander.«

»Mislite, da je car Napoleona zvabil v past?«

»Mislim? Ne, ne, tega ne morem reči, nočem! Upam pa, upam, da tega ni storil. Upam zaradi onih 650.000 mož, ki jih je Napoleon gnal v — smrt.«

Tišina je nastala po teh besedah. V dušah so se jim utrinjale strahotne slike: strašna ruska zima … po prostranih planjavah armada begajočih razcapancev … kupi v snegu gnijočih mrličev …

Z velikimi, široko odprtimi očmi je mali Prešeren strmel v novodošlega gospoda … Kaj je rekel? V smrt? Vsi možje, ki so odšli s francoskim cesarjem — mrtvi? Tudi — tudi Pacenkov oče?

Postrani se je ozrl na Pacenka. A ta je le naglo nosil v usta in požiral, požiral. Razgovor gospodov ga ni zanimal. V tišini, ki je nastala, se je čulo le Pacenkovo cmokanje.

Naposled je Vodnik pokazal skozi okno:

»Ponekod že prižigajo luči na oknih.«

Res je že mrak legal v sobo. Dečka pri drugem oknu sta nekaj šepetala. Capinček se je nasitil in odlomil od zadnjega kosa torte košček ter ga pomolil tovarišu:

»Al’ češ?«

»Ne. Doma bom večerjal,« je mali Prešeren junaško premagal zadnjo izkušnjavo, dasi je vedel, da ga čaka doma le močnik s krompirjem.

Že je zadnji kos izginil v Pacenkovih širokih ustih.

Fanta sta stopila proti baronu. France Prešeren je sunil tovariša v hrbet, češ: zahvali se!

A bledi fant je le napravil nekaj poklonu podobnega in se brž potuhnil k vratom. Njegov rdečelični protektor je v silni zadregi pogledal za njim in potem na smehljajočega se barona. Pogumno je zajecljal:

»Hvala — je — je hotel reči.«

In ni razumel baronovega in Vodnikovega veselega smeha.

»Z Bogom!« je plaho pristavil in iskreno preprosto pomolil baronu roko.

»Z Bogom, mali filantrop!« je baron prijazno stisnil dijakovo roko.

Mali Prešeren ni razumel tuje besede. Ves zmeden se je priklonil pred Vodnikom in se s strahom ozrl na strogega Matevža Ravnikarja. Le-ta pa mu je obračal hrbet in govoril s profesorjem Hladnikom ter mladim Prešernovim inštruktorjem, Kersnikom. Tudi drugi gospodje se niso menili za odhajajočega mala gosta. Le Zoisov zamišljeni pogled je šel za bistrim kmetiškim dečkom, dokler se niso vrata zaprla za njim.

S silo se je baron otresel svoje zamišljenosti in se ozrl po svojih gostih, narodnih buditeljih in prosvetnih delavcih. Njegov pogled se je ustavil na Primicu.

»Gospod profesor, povejte mi, kako si prav za prav tolmačite to, da je knez Metternich dovolil stolico slovenskega jezika v Gradcu zdaj, ko Avstrija tako rekoč nima več Slovencev?«

Primic je dvignil ramena:

»Sam sem se čudil, da me niso zavrnili.«

Vodnik se je zaničljivo namrdnil:

»Meni se ta čudna milost zdi prav spretno izstreljena diplomatska strelica, češ: Če so vam Francozi dovolili kranjski učni jezik v nižjih šolah, ga dobite pri nas kar na — vseučilišču.«

Ravnikar pa je pripomnil z ostrim posmehom:

»Gotovo se Metternich tolaži s tem, da bo moral stolico zopet ukiniti, ker ne bo dovolj slušateljev.«

»Nu, zelo prijazno perspektivo mi odpirate!« je siknil nervozni Primic.

Zois se je pomirljivo nasmehnil in velel slugi:

»Prižgi luči v salonu!«

»Ali naj razsvetlimo okna, gospod baron?« je vprašal sluga.

»Ne!« je bil kratek in rezek odgovor, ki so ga baronove stisnjene ustne tiho nadaljevale: Ne bom te častil, krvoločni Korzičan! Z neprestanimi kontribucijami nas izmozgovavaš, pa naj te slavimo? Moja podjetja, vse moje življenjsko delo, mi s svojimi neprestanimi vojnimi podvigi tiraš v propast in jaz naj proslavljam tvoje zmage?

Rezkemu baronovemu odgovoru je sledila trenutna tišina. Le parketi so tiho zaškripali pod nogami sluge, ki je odšel v salon. Potem se je Karel Zois sklonil k stricu in mu dejal tiho:

»Ali se ne bojiš zamere pri Francozih, stric?«

»Hm, mislim, da se nam je ne bo treba dolgo bati,« je Žiga Zois skomignil z rameni. »Še nekaj takšnih Napoleonovih »zmag«, pa se Avstrijci prav kmalu vrnejo.«

»In nam vzamejo vse, kar so nam dali Francozi,« se je oglasil rdečelični Vodnik.

»Vsega ne!« je baron odločno zavrnil gosta. »Zavesti, da smo vsem narodom enakopravni, ne zamorijo nikoli več v nas.«

Vodnik je zamahnil z roko.

»Če odidejo Francozi — nekaj burnih dni in — vse bi bilo kakor pred Napoleonom. Prvi odleti naš materni jezik iz šol, zato bi že Metternich poskrbel in cesar Franc, ki se trese pred vsako novotarijo.«

Baron je pomolčal. Pred njegovimi očmi je vstal energični pogled avstrijskega kanclarja kneza Metternicha.

»Huda borba bo z njim,« je priznal. »A če bomo dobro pripravljeni, nas ne ugonobi tudi najhujši reakcionarec. Očistiti in ogladiti moramo naš materni jezik ter ga usposobiti za znanstveno uporabo. Slovar potrebujemo. Brez njega ne dobimo slovenskih znanstvenih knjig in tudi leposlovnih ne. Pohitite s slovarjem, gospod profesor!« je živahni baron pozval Vodnika.

Pesnik se je v zadregi zganil … Komoden sem zares — je bila njegova misel. Njegovo rdeče lice je še bolj zardelo. Pred dušo mu je stopil človek, ki ga je bil že nekoč prehitel z znanstvenim delom, s slovensko slovnico — na Dunaju živeči Jernej Kopitar, nekdanji Zoisov tajnik. Iz zlobne zavisti do ugleda, ki ga je »menšič« Vodnik užival v Zoisovem krogu, je že pred dvema letoma začel nagovarjati Primica, naj bi mu nabiral gradivo za slovar, ker je spoznal, da sam velikanskega dela ne bo zmogel dovolj hitro, da bi prehitel Vodnika. Vrli Primic se je oprijel dela, vnel zanj tudi druge in poslal znatne prispevke — svojemu nekdanjemu učitelju Vodniku …

Hudomušen nasmeh je izpreletel Vodnikov rdeči obraz, ko je odgovoril baronu:

»Saj hitim. Pa — čim več gradiva se mi nabira, tem manjši del celote se mi zdi. Slovenci imamo velikanski besedni zaklad, le zakopan leži med narodom. Nu, počasi ga že dvignemo.«

»Tako je prav. Le poguma ne izgubite! Kot dušni pastir ste več let živeli med narodom. Vi še najlaže dvignete njegov besedni zaklad. In drugi naj vam pomagajo.«

»Saj mi,« je Vodnik pomežiknil mlademu Primicu.

Sluga je odprl vrata in naznanil:

»Gospod doktor Zupan!«

Ves zaprašen od poti je vstopil doktor Jaka Zupan, kaplan iz Šmarja na Dolenjskem. Nerodno se je priklonil, podal baronu roko in mu jo stisnil, da je bolehni baron komaj zadržal bolečesten stok.

»Glej ga! Odkod pa ti?« ga je pozdravil Vodnik.

»Saj vidiš,« je Zupan dvignil nogo z zaprašenim škornjem. »Naravnost iz Šmarja. Polovico poti sem se peljal z mladim Rudežem iz Ribnice. Dohitel me je in vzel na voz.«

»Pa res nisi posebno salonski,« se je ozrl Ravnikar s karajočim pogledom na Zupanove škornje.

»Saj imaš prav. Lakaste čevlje bi bil moral obuti. Nu, pa pridem, kadar si jih bom mogel s svojo kaplansko plačo kupiti. Z Bogom!« Jezno jih je ošvignil s pogledom in že je bil pri vratih.

»Doktor! Ne bodite vendar —!« je vzkliknil baron in pomignil Vodniku, ki je skočil in ujel Zupana za rokav:

»Ne pustimo te, če se prav stepemo!«

In priskočil je še resni Hladnik: »Ne bodi vendar takšen!«

»Takšen ali takšen! Prišel sem kot človek k ljudem in ne —«

»In prav kot človeka sem se vas razveselil, gospod doktor. Veliko prošnjo imam do vas in vaše dobro srce mi je ne odkloni,« je posredoval baron. »Semkaj k meni sedite, da se pogovoriva.«

Zupan se je vdal, a še vedno je bil ves rdeč v obraz in mrko je gledal, ko je odložil zaprašeni klobuk.

»Nobeden od nas vseh ni jezikoslovno tako podkovan, kakor ste vi, gospod doktor. Ali bi hoteli priskočiti našemu Vodniku na pomoč? Saj veste, da gospod profesor sestavlja slovar. Ali bi mu hoteli še vi pomagati? Sam ne bo zmogel takšnega ogromnega dela. Tudi bi bilo treba primerjave z drugimi slovanskimi jeziki. Vi jih skoraj vse obvladate. Saj nam ne odrečete svoje pomoči?«

Zupan je povesil pogled … Spomnil se je na prijatelja Jerneja Kopitarja, ki je glede slovarja že pletel spletke proti Vodniku. V duhu je videl pred seboj prijateljev bledi obraz, obrobljen z rdečimi lasmi, tenke ustne stisnjene v zlobeń posmeh, zelenkasto modre oči srepo in sovražno uprte v Vodnika … Obotavljaje se, je Zupan odgovoril:

»Kolikor bom mogel, rad pomagam.«

»Mhm!« je zagodrnjal Ravnikar proti Hladniku. »Kakor meni pri prelaganju sv. pisma! Vsako črko bi moral posebej vleči iz njega!«

Hladnik je zatrl smehljaj. Zupan res ni bil vztrajen delavec, a bil je med njimi edini, ki se je zanimal tudi za druge slovanske jezike.

Zois, dobri Zois, je bil vesel, da se je Zupanova nevihta tako hitro polegla.

»Nu, saj sem vedel, da nas ne pustite na cedilu. Dobiti vas moramo v Ljubljano. Profesura na liceju bi vzdramila vse vaše sile. Gospodje, čas moramo izrabiti. Spati ne smemo in čakati, da nam reakcija zopet skoči za vrat. Ni li res, profesor Vodnik? Buditi moramo v rojakih ljubezen do maternega jezika in vero v lastno bodočnost!«

Vodnik je s široko razprtimi, zamišljenimi očmi strmel skozi okno na mesto, ki je migljalo v tisočerih lučkah. Počasi je prikimal in dejal:

»Meni se tako zdi, da moramo kulturnemu svetu pred vsem dokazati sposobnost našega jezika, njegovo uporabnost v prozi in poeziji. Moje revne pesme so komaj za našega kmeta. Če bi nam kdo v našem jeziku zapel visoko pesem, da bi prisluhnil ves svet, potem — da, potem … Ampak literat svetovnega formata — kdaj se nam porodi?«

Tišina se je naselila mednje. Vodnikove besede so jim odmevale v srcih. Pred njimi se je razgrinjala vsa obupna ledina slovenskega slovstva …

Žiga Zois se je prvi vzdramil:

»Ne bodimo malodušni! Tudi duševni velikan še zraste iz našega naroda. Morda je že rojen, morda že raste … A uglađiti mu je treba pot, pripraviti materijal, jezik, da nam izkleše iz njega umetnine.«

In med tem, ko je Zoisov krog sanjal o velikem poetu, ki bo s krasoto svojih del zavojeval slovenskemu — »kranjskemu« — jeziku večnost, je mali France Prešeren ležal na Poljanah, v svoji trdi dijaški postelji. Solznih oči je strmel v luči na oknu, kajti stroga gospodinja Liza mu ni dovolila, da bi se pridružil množici, ki se je prelivala po razsvetljenih ljubljanskih ulicah. Njegovi starejši sostanovalci pa so smeli na ulico! Le njega je Liza zaklenila v sobo in — odšla.

Oh, ta Liza! Kako je trda! … Kakor … kakor profesor Ravnikar. On tudi nima srca za male zapuščene dečke … Kako je nahrulil Pacenka! Ali je Pacenk kriv, če hodi okrog razcapan in lačen? … Ne, kriv je tisti krvoločni Napoleon, ki malim dečkom jemlje očete, da jih postavlja pred kanone …

»O, sovražim ga!« je France skrčil roko v pest. Potem so njegove oči široko zastrmele proti oknu. Strah mu je stisnil grlo:

»Ali meni tudi vzame očeta? …«

»… Kaj, če Francozi res pridejo po našega očeta? … Nikoli več ga ne bom videl! O, mati! Zakaj ste poslali svojega Franceta tako daleč! …«

Napoleon pa je ob tisti uri stal v daljnji pogoreli in razrušeni Moskvi, v temni sobi Kremlja, in pritiskal bledo čelo ob okvir razbitega okna. Dobojeval je v srcu najstrašnejši boj: spoznanje svojega poraza — vkljub »zmagam« …

Drugo jutro so zadnji ostanki njegove »velike armade« nastopili pot proti domovini, pot, ki je bila le beg pred grozoto bližajoče se ruske zime, beg razkrojene gladne vojske pred — smrtjo.

=Gradove svitle zida si v oblake.=

Leta 1819.

V drugem nadstropju licejskega poslopja, na levi strani glavnega stopnišča je stala v odmoru ob deveti uri zjutraj gruča mladih fantov: teologa Matija Čop in Martin Slomšek, privatista tretjega filozofskega letnika Blaž Crobath in Miha Kastelic ter filozof Anton Trenz.

Resni Čop, ki je tistega leta obiskoval Metelkova slovenska predavanja, je razlagal Slomšku slovenske glagolske vrste, sad Metelkovega jezikoslovnega truda, in primerjal tvorbo slovenskih glagolov z ono v srbohrvatskem in v češkem jeziku.

»V nobenem narodu si niso narečja tako podobna kakor v slovanskem. Metelko pravi, da je slovanski narod največji izmed vseh znanih ljudstev na zemlji. In prav ima,« je navdušeno razlagal Čop. Široko čelo je nad nosom nabiral v goste gube, njegove jasno modre oči so se svetile.

Rdečelični Slomšek ga je verno poslušal in mu pritrjeval.

»Matija že spet jaha svojega konjička,« se je norčeval Slomškov sošolec Trenz, velik, slok fant, kostanjevih las in krepkega nosu. Po izgovoru se mu je poznalo, da je Dolenjec. Bil je z gradiča Drškovca doma.

»Matija je že zdaj pol učenjaka,« mu je odgovoril bledi svetlolasi Kastelic. »Zanima se za slovenščino, srbohrvaščino, ruščino, češčino, poljščino, francoščino, laščino in kaj vem za kakšne jezike še.«

»Na liceju se ne more v znanju jezikov nihče meriti z njim, še profoksi ne,« je izjavil Trenz. Crobath je prikimal.

Kastelic pa je pristavil:

»Edinole Jaka Zupan mu je morebiti še kos.«

Zdajci se je elegantni Crobath živahno zdrznil in pokazal:

»Glej ga Smoleta!«

Vrh stopnic se je prikazal mlad, komaj devetnajst let star elegan v svetlomodrem fraku in belih hlačah. Visoko je dvignil palico s srebrnim ročajem v pozdrav, v drugi roki pa je zavihal bel cilinder. Bil je lep fant, temnih kodrastih las, velikih žarečih oči, sočnih rdečih usten in zdrave zagorele polti: Andrej Smole.

»Fantje! Danes popoldne pojdemo k Frgolinu v Krakovo. Ali greste?« je povabil, pristopivši k dijakom.

Crobath je zmajal z glavo:

»Ne bom utegnil. Odpotujem na Dunaj.«

»In ti, Čop?«

»Me preveč glava boli.«

»Kaj te ne bi bolela, če večno riješ po knjigah! Ali prideš, Slomšek? Imenitna dekleta so v Krakovem!« je Smole podražil bogoslovca.

»Miruj!« se ga je kratko otresel Slomšek.

»Uh! Kako ste danes dolgočasni! Kakor vreme, ki se zdajle pripravlja na dež. Kaj pa ti, Trenz?«

Trenz je dvignil ramena:

»Mogoče, da pridem pozneje. Danes je moj oče tu.«

Rad je hodil v Smoletovo družbo, ker so v njej skoraj vedno le »kranjsko« govorili, tako kakor kmetje in hlapci in dekle doma na Draškovcu. S temi pa je Trenz, kadar je bil na počitnicah, najraje občevál. Sorodniki so se mu posmehovali, češ, da je čudak.

»Nu, pojdeva pa sama s Kastelcem, jeli, mlečna griža?« je Smole plosknil bledega svetlolasca po hrbtu.

»Dobro!« je prikimal Kastelic in si z žepnim robcem odpihal prah z rokava svojega zelenega fraka. Kjer je bil Smole, tam je bila pijača in jedača zastonj — si je mislil preračunljivi Kastelic.

Smole pa se je ozrl po hodniku in pogled mu je obstal na dveh fantih, ki sta stala pri oknu na desni strani hodnika. Andreju so se zasvetile oči. Pristopil je k njima in položil enemu izmed njiju roko na ramo.

»Živio, France!«

Dijak, vitek fant z mehkimi dolgimi, skoraj črnimi kodri, koščenim, ostro klesanim obrazom, zagorelo poltjo, napol priprtimi očmi, fino rezljanim kljukastim nosom in izredno lepimi rdečimi ustnami, je bil slušatelj logike France Prešeren. Ozrl se je preko ramena in se nasmehnil:

»Ti, Andrej?«

»Ali prideš popoldne k Frgolinu?«

»Ne utegnem. Imam inštrukcijo v Cekinovem gradu; zvečer pa pridem k tebi, kakor sem obljubil,« je odgovoril Prešeren in zaprl zvezek, ki ga je bil držal v rokah.

Smoletov pogled je ujel verze.

»Pokaži no, kaj pa imaš?«

Toda že je Prešernov tovariš segel po zvezku.

»Moj je.«

In spravil ga je v knjigo.

»Ali sta pesem kovala?« se je zanimal Andrej.

»Grabrijan jo je zložil. Ampak je kranjska. Preložil mu jo bom v nemščino,« je odgovoril France.

»Ali se ti meša? Kranjsko pesem boš v nemško prevajal! Boga zahvali, da še dobiš človeka, ki zlaga kranjske pesmi! Odkar je Vodnik umrl, še nismo slišali novih kranjskih verzov.«

»Čemu nam bodo?« je Prešeren mirno vprašal. 

»Kmetje ne berejo slovenskih pesmi, ker brati ne znajo. Inteligentni meščani pa ne bero kranjskega pisanja. Če hočeš pesem objaviti, mora biti nemška. Saj dobro veš, da ima samo nemščina veljavo med izobraženci.«

»Seveda vem, pa tudi vem, zakaj! Zato, ker smo Kranjci takšni tepci, da si v lastno skledo pljujemo.«

Ves razgret je bil mladi Andrej in velike rjave oči so mu gorele, da ga je prijatelj France začuden gledal, potem pa skomignil z rameni … Andrej je res čudno govoril.

»Tega vendar ne boš tajil, da nam nemški jezik teče bolj gladko kakor kranjski in da znamo v njem vse lepše povedati?«

»Seveda. Saj so te gladili z njim tako rekoč, odkar ti je postala zibelka premajhna, haha! Tudi kranjski jezik bi ti gladko tekel, če bi se potrudil, da se ga pravilno naučiš. Zakaj ne obiskuješ Metelkovih predavanj slovenskega jezika?«

»Ker me je že mati naučila kranjsko govoriti in svojega maternega jezika še nisem pozabil, da bi se ga moral iznova učiti.«

»Ampak, kar mi govorimo, je dialekt. To ni pravilna ‚slovenščina‘, kakor pravi Metelko.«

»O, na vsakih pet korakov srečaš Kranjca, ki bo nekoliko drugače zavijal. Ne vem, zakaj bi bila samo Metelkova kranjščina ‚pravilna‘. Sicer pa je Metelkov tečaj namenjen bogoslovcem, ki bodo kot fajmoštri morali nekoč kranjsko pridigati, in uradnikom, ki morajo občevati z našim kmetom, pa ne razumejo kranjščine. Zakaj bi med njimi zapravljal čas jaz, ki kranjski že znam?«

»Ali ne razumeš, da moramo tudi Kranjci ali ‚Slovenci‘, kakor nam pravi Metelko, obvladati svoj književni jezik, če se hočemo kdaj meriti z drugimi narodi.«

»Književni? Haha! Književni jezik brez knjig! Haha! Smole, du bist köstlich!« se je smejal Grabrijan.

Prešeren je le stisnil lepe ustne in molčal. Andrejeve misli so se mu zdele blazne.

Po hodniku se je pripodil Francetov sošolec Svetličič, ves nasmejan:

»Fantje! Jakon ima novo obleko! Ves je nov od glave do peta!«

‚Jakon‘ je bil profesor Jakob Zupan.

»Ni mogoče.«

»Čudež božji!«

»Saj ga bo zeblo, če je slekel toliko špeha!« se je norčeval Prešeren.

Pridrevil se je še Ludovik Azula in prijel Prešerna za komolec:

»France, pridi, boš videl Jakona!«

Zdajci se je z bližnje stolnice oglasilo tanko klenkanje — mrtvaški zvonček. Pobožni Slomšek se je prekrižal in tiho molil. Z desne strani je od knjižnice prihajal po hodniku mladi profesor Metelko. Vrh stopnic se je prikazal direktor Matevž Ravnikar. Strogo je pogledal po dijakih, ki so se mu klanjali, in resno je pokimal Metelku ter dejal kratko in glasno, da so ga slišali dijaki:

»Baron Žiga Zois! Srečna mu zadnja ura!«

»Amen!« se je odzval Metelko in sklonil glavo.

Spodaj se je oglasil šolski zvonec.

Dijaki so se razpršili po razredih. Crobath, Kastelic in Smole so se brž poslovili in odšli po stopnicah navzdol. Direktor je mimogrede z zlovoljnim pogledom ošinil elegantnega Smoleta. Mladi brezposelni bogataš Ravnikarju ni bil kdovekaj všeč in ni mu bilo prav, če ga je zalotil v šolskem poslopju …

»Fante zapeljuje k pijači in drugim neumnostim,« je godrnjal sam pri sebi.

Čop je za oglom ustavil Prešerna:

»Kaj sta se prerekala z Andrejem? Nekaj sem čul o kranjščini. Andrej je bil ves v ognju.«

Mladi Prešeren se je posmehnil:

»Saj ga poznaš! Izmed vseh njegovih ljubic mu je ‚kranjščina‘ najljubša. Ko sem ga opozoril na veljavo nemščine, mi je rekel, da Kranjci v lastno skledo pljujemo. Hm! Ne vem, kaj prav za prav hoče. Ali ga ti razumeš?«

Čopu so se zgostile gubice nad nosom. Umaknil je pogled, se zagledal v tla in — počasi prikimal.

Molk je težko legel med prijatelja. France se je z začudenim pogledom zagledal v Matijevo mogočno čelo …

Zdajci je Matija dvignil pogled in ga jasno uprl v prijateljeve vprašujoče oči.

»On hoče, kar je hotel Zois …« je tiho povedal.

Od stopnic so se začuli profesorjevi koraki. Prešeren je smuknil v razred. Bogoslovec Čop pa se je še ves zamišljen okrenil in odšel po hodniku.

»… kar je hotel Zois …« je mlademu Prešernu še dolgo zvenelo po ušesih. … A kaj je bilo tisto, kar je hotel Zois?

Profesor Metelko je stopil s čudno prepadénim obrazom na oder pred svoje učence. Skozi odprto okno se je še vedno čulo klenkanje mrtvaškega zvončka.

»In nomine …« se je pokrižal mladi profesor in glasno molil molitev za umirajoče. Dijaki za njim. Z začudenjem so opazili, da so profesorju stopale solze v oči in se mu je glas krhal. Ko je odmolil in so bile vse oči vprašujoče obrnjene vanj, je izpregovoril:

»Predragi učenci moji in prijatelji! V teh trenutkih izgublja slovenstvo svojega najboljšega zaščitnika in najplemenitejšega dobrotnika, svojega pravega očeta: baron Žiga Zois umira.«

Z robcem si je otrI solze in dostavil:

»Mir in zveličanje njegovi duši!«

»Amen!« so zamrmrali dijaki.

Po pouku, ko je Metelko odšel iz razreda, je bila za njim nekaj trenutkov nenavadna tišina. Le počasi so se fantom razmajali jeziki: da pojdejo vsi za pogrebom, da bodo menjaje sami nosili krsto, da se ponudijo za častno stražo ob mrtvaškem odru … Naposled so govorili vsi križem.

Nekaj dijakov se je zopet zbralo zunaj na hodniku: Slomšek, Prešeren, Svetličič, živahni Azula in pohlevni Traun. Pripovedovali so si, kako je dobri Zois podpiral Vodnika, ki je umrl le nekaj mesecev pred svojim dobrotnikom.

»V bedi je umrl. Če bi Zoisa ne bilo, bi bil umrl od gladu,« je pripomnil Azula.

»In če bi ne bilo onega prekletega vohuna Kremnitzerja, ki ga je ovadil, bi Vodnika ne bili upokojili in še danes bi bil živ,« je pribil Prešeren.

»Pravili so, da je Vodnika še nekdo denunciral,« je tiho povedal Traun.

»Kdo pa?« je vprašal Svetličič.

Traun se je spogledal s Prešernom in Azulo ter zašepetal:

»Stari Scheuchenstuel.«

Fantje so prikimali in se ozrli po hodniku, kjer je na ovinku proti knjižnici stal Scheuchenstuelov sin Anton, Prešernov sošolec, in se razgovarjal s profesorjem Dagarinom.

»Zatorej tudi Zoisova prošnja Vodnika ni rešila! Upokojili so ga brez usmiljenja,« je rekel Slomšek.

»Zaradi njegove ‚Ilirije oživljene‘,« je pristavil Svetličič.

Prešeren se je zdrznil. Spomnil se je one ure, ki jo je, še majhen deček, preživel pri baronu Zoisu. Živo mu je stopil pred oči baronov produševljeni, bolehni obraz, njegov dobrotljivi nasmeh, njegov blagi pogled, iz katerega je sijala vsa njegova blaga duša.

»Na Dunaju ne poznajo usmiljenja. Pravijo, da je Metternich trd človek,« je šepetal Traun.

Prešeren je prikimal. Tudi on je že slišal takšno sodbo o vsemogočnem avstrijskem kanclarju, zakletem sovražniku vsakršnega svobodnega gibanja med evropskim človeštvom.

Ob času, ko je v Ljubljani kanclarjeva slika stala pred dušo mladega Prešerna, je na Dunaju stopal Metternich po svoji veliki biblioteki. Sredi dvorane je stal na visokem podstavku kip Venere, obdan z okroglim kanapejem. Pred njim se je kanclar ustavil in se za trenutek zagledal v Canovovo umetnino. Nasmehnil se je.

Kipu?

Ne. Evropi! Premaganemu Napoleonu, ki ga je v duhu videl pred seboj. Takšna je bila njegova misel:

»Odkar je Napoleon jetnik na otoku sv. Helene, sem jaz gospodar v Evropi. Cesar on ni dosegel z mečem — meni se je posrečilo s peresom. Vse se suče po mojih željah, celo — ruski car.«

Z nasmehom je stopil v svoj kabinet, veliko, bogato opremljeno dvorano. Tri velike mize, na vsaki kup aktov, so čakale nanj.

Že je sedel k srednji mizi — tekoča zadeva: sklicanje ministrske konference vseh nemških držav in državic, da se določijo ukrepi, ki potlačijo preteče svobodno gibanje med Nemci. Že je prijel knez za gosje pero, pa je vstopil Friderik vitez Genz, njegova desna roka.

»Genz, ali vam je jasen program ministrske konference?«

»Ne popolnoma, svetlost.«

»Mhm. To se pravi: vi se ne zadovoljite z napovedano igro, temveč bi radi videli moje karte,« se je knez sarkastično posmehnil. »Nu, zadostuje naj vam moje prepričanje, da bodo vsi udeležniki konference hoteli le tisto, kar bo hotel oni, ki bo imel najmočnejšo voljo med njimi. In tisti ‚oni‘ bom jaz.«

»Kakor vedno. O tem sem popolnoma prepričan, Svetlost,« se je Genz priklonil.

»Dobro. Torej program: Prvič — tesnejše sodelovanje vseh nemških zveznih držav, ker je to važno za ohranitev splošnega miru in za uspešno zatiranje eventualnih nemirov. Afere, kakršna je umor pisatelja Kotzebueja po teologu Sandu, se ne smejo ponavljati, kajti takšne iskre morejo zanetiti velike požare. Drugič — ukinitev tiskovne svobode, najstrožja cenzura, nobenih anonimnih javnih piscev. Tretjič — vsak poizkus, uvesti v posamezne države ustavo, že v kali zatremo. Četrtič — razpustimo in prepovemo študentske organizacije, tudi telovadne. Nu, dragi Genz, kaj pravite k mojemu programu?«

»Vaša Svetlost! Kaj naj rečem? Le to, da bi bržkone danes gorela že vsa Evropa, če bi Vaše Svetlosti ne bilo.«

»Morda imate prav. Vem, da sem vsem revolucionarjem za strašilo. Hm, vendarle moramo na vso moč pritegniti vajeti. Pazite na Slovane, Genz! Njihov prebujajoči se nacionalizem je odprta rana na avstrijskem državnem telesu. Treba jo bo izžgati.«

»Jezikoslovno igračkanje!« je zamahnil Genz.

»Genz! Kdaj se naučite gledati v bodočnost!«

Osramočeni Genz je povesil pogled pred šefom in se ves poparjen opravičil:

»Grof Sedlnitzky je že izdal na vsa policijska okrožja odlok za najstrožje nadziranje vseh profesorjev in dijakov.«

Sedlnitzky je bil predsednik najvišjega dvornega policijskega urada.

»Prav. To je vsaj nekaj. In pomnite: vsakega prevročega slavista pod stalno policijsko nadzorstvo!«

Andrej Smole in Blaž Crobath pa sta tisto uro hodila pred Smoletovo hišo na Ajdovščini sem in tja, z očmi merila mimoidoča dekleta in se razgovarjala o težkih dneh, ki so jih preživljali Kranjci, odkar so Francozi morali prepustiti Ilirske province zopet Avstrijcem.

»Metternich bi nas utopil v žlici vode, ker smo Slovani,« je zatrjeval živahni Andrej, »Slovanov se bolj boji kakor hudič križa. Boji se naših simpatij do Rusov. Zato nas tlači k tlom. Vzel nam je že vse, kar so nam dali Francozi. Vrgel je kranjski jezik iz šole in iz uradov. Spet smo tam, kjer smo bili pred francosko okupacijo.«

»Hm!« je Crobath nedoločno pritaknil.

»Ampak večno ne bomo tako ostali. Naši stari so preveč pohlevni. Kadar mi, mladi, vzamemo vajeti v roke, bo vse drugače. V šolah in uradih uvedemo kranjski ali — kakor Metelko pravi — ‚slovenski‘ jezik. In kranjskih knjig izdamo toliko, da nihče več ne bo hotel nemških brati.«

»Beži, no! Kje bomo pa pisatelje jemali!« je oporekal trezno misleči Crobath.

Smole pa se ni dal motiti. Navdušeno je nadaljeval:

»In kranjsko gledališče si uredimo — pa če se Metternich zaradi vseh novotarij na glavo postavi. Da le ti in Prešeren in kar vas je drugih ‚fejst‘ fantov doštudirate in se vrnete z Dunaja, pa bomo že kaj poštenega začeli v Ljubljani,« je sanjaril in pristavil: 

»Škoda le, da nam je Zois že umrl.«

»Škoda, da ni cesar tebe za kanclarja postavil, haha!« se je smejal Crobath. »Potem se Metternichu ne bi bilo treba na glavo postavljati. Andrej, ti si sanjač! Če bi te Kremnitzer slišal, bi te denunciral, kakor je pokojnega Vodnika.«

=Povsod vesele lučice prižiga.=

Leta 1821.

Kongresna Ljubljana. Ali je bila še — Ljubljana, tiha Ljubljana, »Ljubljana dolga vas«?

Po ulicah se je pretekalo ljudstva kakor v procesijah. Kočije — četvero- in šesterovpřežne — so drdrale po vegastem tlaku. Vmes velike paradne karose različnih dvorov: avstrijskega, ruskega, neapolskega in drugih. Služabniki v najrazličnejših livrejah so tekali iz hiše v hišo, iz palače v palačo. Dostojanstveniki mnogih evropskih narodov so se kretali po šetališčih, v bogate kožuhe odeti.

Še nikdar niso bile ljubljanske ulice tako živahne kakor one dni, še nikdar ni bilo po njih toliko čebljanja v vseh evropskih jezikih nego ob času kongresa, ki ga je bil sklical v Ljubljano takrat najveljavnejši evropski državnik, avstrijski kanclar knez Metternich, da uduši veliko strašilo vseh evropskih mogotcev: ustavo, ki so jo po francoski revoluciji vzbujeni narodi zahtevali zdaj v tej, zdaj v oni državi.

Bilo je v nedeljo, dne 14. januarja okrog 11. ure dopoldne, ko je pred škofijskim dvorcem, kjer je stanoval ruski car Aleksander, stala gruča mladih ljudi: Prešeren, Smole, Kastelic, Traun, Azula, Vilfan, Volk in visokošolec Crobath. Stali so, se živahno razgovarjali in opazovali ljudi, ki so prihajali od maše, iz stolnice. Na moč lepo opravljeni so se Ljubljančani

košatili mimo. Malokdo je bil med njimi, ki si tisto zimo — kongresno zimo — ni nabavil nove obleke.

»Glej jo!« je šepnil Kastelic in skrivaj dregnil Smoleta.

Lepi Smole se je ozrl in pozdravil. Krasno dekletce, Češkova Fina, je z materjo in očetom prihajala od stolnice. Prijazno je odzdravil stari Češko, gospa je pokroviteljsko milostno pokimala, mlada, komaj sedemnajstletna krasotica pa je rahlo zardela, ko je povesila glavico pod žarečim pogledom zastavnega Smoletovega Andreja.

»Najlepše ljubljansko dekle!« je šepnil Traun Volku na uho.

Bogoslovec Šimen Volk se je le prizanesljivo zaničljivo nasmehnil … Kaj je njemu, mlademu asketu, lepo dekle! … Ko so se vsi, celo pobožni njegov tovariš Vilfan, ozrli za dekletom, on edini ni podlegel čaru, ki ga ima lepota na človeško srce. Pogledal je v vežo, polno ruskih častnikov in dvorjanov ter dejal:

»Pavlič se pa dolgo ne vrne. Morda ga knez Volkonski niti ne sprejme.«

»Kako bi ga ne sprejel, če ga je poslal k njemu sam car! Radoveden sem res, kaj bo opravil,« je rekel Traun.

»Ali misliš, da ga sprejmejo v rusko službo? Jaz bi se jim tudi ponudil.«

»Pssst!« je opozoril previdni Kastelic in se brž obrnil ter skril za širokim Smoletovim hrbtom. Mimo mladcev je počasi prihajal starejši gospod, se ustavil tik njih ter pogledal v vežo, kakor bi ga Rusi zanimali.

»Kremnitzer!« je Kastelic svaréče šepnil Smoletu v uho.

A stari gospod je imel tenka ušesa. Postrani je s potuhnjenim pogledom ošvignil Smoleta, ki je s posmehom meril policijskega uradnika od nog do glave.

»Tale ima našega Vodnika na vesti. On in stari Scheuchenstuel,« je Andrej glasno izpregovoril v splošni molk, ostro gledaje staremu komisarju v oči.

»Verfluchter Windhund!« je sam pri sebi zaškrtal komisar in se malomarno prestopil, a se zopet ustavil ne daleč na oglu proti stolnici.

»Aha! Mož bi nekaj dal, če bi mogel pogoditi, čemu mi tu stojimo. Že voha spet kakšno zaroto,« se je norčeval Smole.

»Metternich bo danes slabo spal,« je ironično pripomnil Prešeren.

»Naše simpatije do Rusov policiji niso všeč,« je pristavil Vilfan.

»Metternich in Sedlnitzky vidita povsod strahove,« se je posmehnil Smole.

V veži je zavalovilo. Nekaj kratkih povelj. Straža na vratih je stopila v pozor. Častniki in dvorjani so se postavili v špalir. Po stopnicah je prišel mož, star okrog štirideset let, žensko mehkega obraza in sanjavih kratkovidnih oči. Odet je bil v preprosto častniško uniformo.

»Car!«

Dijakom je zagomazelo po hrbtih. Umaknili so se nekoliko in Smole je pošepetal:

»Nalašč se vsi zadermo, da bo Kremnitzerja strah.«

Ko je car Aleksander stopil čez vežni prag, je zagrmelo iz mladih grl:

»Živio car!«

»Živeli Rusi!« je zakričal Prešeren, ki mu srce ni dalo, da bi vzkliknil samodržcu. »Živeli vsi Slovani!« je še pristavil Smole in dvignil cilinder z ironičnim pogledom na prepadenga Kremnitzerja.

»Živeli!« so zagrmeli vsi mladci.

Car se jim je nasmehnil in prijazno odzdravil. Odšel je proti Špitalski ulici. Spremljal ga je le eden njegovih adjutantov, vitez Manzurov.

Že blizu ogla Špitalske ulice sta prišla mimo gruče dam in gospodov. Tu so stali Češkovi, Lavrinovi in gospa Primčeva s petletno hčerko Julijo in osemletnim sinom Janezom. Ob vzklikanju mladine so se vsi ozrli proti škofiji in Lavrinova prvorojenka, osemletna Marija je šepnila:

»Car!«

Lepa Fina Češkova se je vsa v zadregi sklonila k mali Juliji, ko se je car približal. Adjutant Manzurov, stopajoč tik za carjem, je že od daleč zagledal vitko dekletovo postavico in kostanjeve kodre pod širokim žametnim klobučkom, zavezanim pod nežno rožnatim obrazkom. Rusu je živa rdečica planila v obraz …

Vsa družba je carja spoštljivo pozdravila z najglobljimi »dvornimi« pokloni. Lepa Fina se je priklonila po vseh pravilih, ki se jih je naučila od svojega z Dunaja naročenega plesnega učitelja. Mala živahna Julija pa si je komaj utrgala čas…

za otročji poklonček, ko je že — prav vštric carja — dvignila jasne modre oči k Fini in glasno vprašala:

»Ali je to car?«

Rada bi bila s prstkom pokazala, pa se je še pravočasno spomnila, da ji je stroga mamica že dostikrat prepovedala, kazati s prstom na ljudi.

Car, čeprav naglušen, je slišal glasno vprašanje in smehljaje se je ozrl na ljubkega otroka. Od otroka pa mu je pogled ušel na poleg stoječe lepo dekle.

Ko sta stopila z adjutantom nekaj korakov dalje, se je car napol ozrl in dejal preko ramena:

»Manzurov! Si li videl ta obrazek?«

»Videl, Veličanstvo,« je z majhnim trepetom v glasu odgovoril adjutant.

»Čigava je?«

»Hčerka bogatega trgovca, pri katerem stanujem.«

»A — — —?« se je ustavil car in ostro pogledal v spremljevalčev zardeli obraz. S hladnim posmehom je pristavil: »Mnogo uspeha, dragi Manzurov! Saj nimaš slabega okusa.«

Manzurov se je priklonil v zahvalo … »To mu je Kankrin izklepetal!« — si je mislil. Kankrin je bil ruski kavalerijski general, ki je stanoval istotako v Češkovi hiši na Glavnem trgu.

Manzurov ni bil nič kaj vesel, da je car opazil lepo dekle. Poznal je svojega muhastega gospoda in njegov očarujoč vpliv na ženska srca … Slabe volje je ubiral korake za carjem.

Ljudje so se ustavljali, pozdravljali carja, klecali k tlom in žarečih oči gledali za njim — zmagovalcem Napoleona, osnovalcem »Svete alianse«, »liberalnim zaščitnikom vseh zatiranih narodov«.

»Kakor sen iz naše pradomovine …« je mladi Miha Kastelic sentimentalno začustvoval, gledaje za odhajajočim carjem.

»Šema! Naši pradedi niso poznali takšnih potentatov,« je jedko odsekal Prešeren, »Bratstvo je vladalo med njimi.«

»Tako je, da veš, suženjska duša!« je Smole s pestjo prijateljsko butnil Kastelca pod rebra.

»Pavlič gre!« je opozoril Kastelic.

Vsi so planili tovarišu naproti.

»Kaj je? Ali te sprejmejo?«

Bledi Pavlič je stisnil ustne in odkimal.

»Ne? Zakaj ne?«

»Saj sem vedel!« je zagorjnjal Smole, »Metternichu se boje zameriti.«

Jože Pavlič je skomignil z rameni. Videlo se mu je, da se še bori z močnim razočaranjem.

»Kaj je rekel knez?«

»Za sprejem v rusko službo bi bil potreben sporazum z avstrijsko oblastjo,« je tiho povedal bledi dijak.

»Ali nisem rekel? Ta vražji lisjak — Metternich — je privezal ruskega medveda popolnoma na svoj rep.«

»Ssst!« je Kastelic nervozno svaril drznega Smoleta.

»Ali pojdeš kljub temu na Rusko?«

»Ne vem. Knez Volkonski me je povabil za jutri na daljši razgovor.«

»Nu, vidiš! Rusi se vendarle zanimajo za nas!« je tolažil Crobath.

»Toliko pa vendarle ne, kolikor ti zanje,« je podražil Prešeren visokošolca Crobatha, ki si je, namesto da bi bil že odrinil na Dunaj, samovoljno podaljšal božične počitnice, da je mogel videti ljubljanske kongresiste, posebno še ruskega carja.

Smole je prijel Prešerna pod pazduho.

»Fantje! Če si ne bomo Slovenci sami pomagali, Rusi nam tudi ne bodo.« In tiše je pristavil: »Dokler se car ne otrese tega prekletega Metternicha, ni upanja za nas.«

»Res je,« je krepko pritegnil Pavlič.

»Zato pustimo Ruse, pa pojdimo k „Bidlmonu“ na golaž. Plačam jaz.«

»Oziroma tvoja mama,« je Prešeren pripomnil s svojim običajnim ironičnim posmehom.

»Hm! Prej pa še staremu Kremnitzerju eno zagodemo.«

Smole je stopil s Prešernom čez prag škofijske palače na cesto, se obrnil proti veži, zamahnil z belim cilindrom in zaklical:

»Živeli, bratje Rusi!«

»Živeli, bratje Slovenci!« se je odzvalo nekaj Rusov iz veže.

»Živelo naše bratstvo!« je pomagal še Pavlič.

Ves zelen se je Kremnitzer zganil in namignil uniformiranemu stražniku, ki jih je vedno nekaj postopalo okrog carjevega stanovališča. Stražnik je brž pristopil in tiho opozoril dijake:

»Gospodje, prosim, ne delajte škandala!«

Pa je revež slabo naletel.

»Kaj! Škandala?« je kričal Smole. »Ali je to škandal, če pozdravljamo svoje brate in goste našega cesarja? Kakšen patriot pa ste vi, gospod stražnik! Pritožim se pri knezu Metternichu, da veste! Lep stražnik, ki tako spoštuje člane Svete alianse, da nam jih niti pozdravljati ne dovoli!«

In na videz ves razkačen je potegnil Prešerna za seboj čez cesto proti »Bidelmonu«, največjemu ljubljanskemu hotelu, ki je stal na levo od magistrata in se košatil pod imenom in z izvesno tablo »Zum wilden Mann«.

Ljudje, ki so se nabrali ob Smoletovem kričanju, so mu pritrjevali in obsuli stražnika s ploho zabavljic in psovk. Mladci onkraj ceste so prhnili v smeh in se zatekli v Bidelmonovo vežo; oba bogoslovca pa sta se izgubila proti stolnici.

Gospod Češko, ki je prizor od daleč opazoval, je zmajal z glavo … Nekaj se je bil te dni dogovarjal z bogato gospo Smoletovo glede njenega Andreja in svoje Finice — ampak… če se fant takole obnaša… Nu, seveda, mlada kri! »Saj sem tudi jaz Slovan. In Čehi smo še manj potrpežljivi nego Kranjci. Ha! Ko sem bil še preprost steklarski delavec, sem preklesstil marsikakega objestnega ‚burša‘ … Pa vendarle — prenaglil se ne bom s hčerino možitvijo. Saj se še drugi zanimajo za mojo Finico. Manzurov je ves zateleban vanjo. In Kankrin pravi, da je Manzurov bogataš. Pa Terpine iz Kranja mi je tudi nekaj namigoval zaradi sina Fidelisa, ki je kupil graščino na Fužinah in je sploh podjeten dečko. Hm, nu, bomo videli. Saj je še čas…«

Nesrečni stražnik pa se je komaj izmotal iz besne množice. Oziral se je po komisarju, a zaman. Kremnitzer je že tekel po stranskih ulicah naravnost k dvornemu policijskemu ravnatelju Sedlnitzkemu.

Deset minut pozneje je zapel zvonec v drugem nadstropju velike Zoisove hiše na Bregu, kjer je bil v prostornem stanovanju nastanjen knez Metternich, voditelj ljubljanskega kongresa.

»Ali je Svetlost še doma?« je ves brez sape planil grof Sedlnitzky skozi vrata.

»Še. Njegova Svetlost se odpravlja na izprehod,« je povedal lakaj.

»Javite me! Nujna zadeva!«

Knez Metternich je sprejel obisk v svoji spalnici.

»Oprostite, grof!« je knez govoril, ne da bi vstal izpred toaletne mizice. »Dovolite, da končam toaleto. Saj veste, kako je z mojim časom. Danes so mi dali jedva tri urice spanja. Pozno v noč in že na vse jutro so bili kurirji nad menoj. Prosim, semkaj k meni, grof!«

»Hvala, Svetlost!«

Sedlnitzky se je pokorno spustil v fotelj v bližini kneza.

»Nujna zadeva, pravite? Nu, kar na dan z njo!«

Za trenutek se je Metternich ozrl, in komornik, klečeč na blazini pred njim, je prenehal z likanjem njegovih nohtov. Velike, svetle knezove oči so se s prodornim pogledom ustavile na nelepeh grofovem obrazu, na njegovi od razburjenosti se tresoči zgornji ustni.

»Če dovolite, Svetlost, počakam s poročilom,« je grof odvrnil s pogledom na slugo.

Na knezov migljaj je komornik odšel.

»Nu?«

»Zarota, Svetlost!« S pritajenim glasom je Sedlnitzky poročal o dogodku pred škofijsko palačo.

»Bratje Rusi? Haha!« se je trdo zasmejal knez, ko je policijski šef končal poročilo. »Jim že pokažem bratovščino!«

Vstal je in stopil burno po bogato opremljeni dvorani. Domača halja iz težke svile, s kožuhovino podložena, se mu je opletala okrog nog.

»Gospod grof!«

Sedlnitzky je skočil kvišku in se strumno vzravnal. Njegove majhne oči so strmele v velike knezove.

»Dobro me poslušajte! Tu gre za dijaško zaroto, slično oni, iz katere je izšel Kotzebuev morilec Sand. Razlika je tale: Ono zaroto so zasnovali, zapeljani od revolucionarjev, naši dečki, Nemci, proti Slovanom, Rusom; to zaroto pa snujejo Slovani proti Nemcem, torej proti — nam!«

Grof Sedlnitzky ni niti trenil z zaspanimi, majhnimi očmi. Niti za trenutek mu ni vršila misel, da je on sam — Slovan, oziroma slovanskega pokolenja.

»Tam smo prizanašali,« je nadaljeval knez in zapičil bodeč pogled v Sedlnitzkega zaspane oči, »tu pa ne bomo. Razumete?«

»Popolnoma, Svetlost.«

»Dobro. Ravnajte se po tem! Opazujte dijake! Vaši organi naj stoje noč in dan na straži, kajti tu gre za — naše glave! Predvsem poizvejte, pri kom je bil oni dijak v avdienci in zakaj! Poročajte nemudoma, ko izveste kaj natančnejšega o tej famozni bratovščini.«

Sedlnitzky se je molče priklonil in odšel.

Četrt ure nato je policijski uradnik Kremnitzer vstopil v pivsko sobo pri »Bidlmonu«. Sedel je na prostor pri oknu in se navidez za pivce ni zmenil. Gledal je skozi okno na trg, na Robbov vodnjak in verno študiral baročno zveriženo postavo tritona, izklesanega iz belega marmorja. Le malokdaj se je z brezbržnim pogledom ozrl po pivnici. Za sosedno mizo, kjer je sedela glasna Smoletova družba, pa se očividno sploh ni brigal. Obračal ji je hrbet.

Mladi ljudje bi ga ne bili opazili, da ni pristopila k njim zala natakarica Kati, postavila pivo pred Smoleta in Kastelca ter skrivaj pokazala s prstom navzad.

»Katica, ali me imaš kaj rada?« je Smole položil roko okrog njenega pasu. Pri tem se je brž ozrl.

»Vsako noč bolj!« je razposajeno odgovorila deklina in zbežala med gromovitim grohotom vsega omizja.

Smole se je sklonil k Prešernu in mu nekaj zašepetal v uho, medtem ko se je usulo nanj zaradi brhke natakarice:

»Zdaj sta se izdala!«

»Aha!«

»Glej, glej!«

»Je vsaj odkritosrčna!«

Ko so se umirili, je Smole dejal Prešernu glasno, da se je Kremnitzer kar zganil:

»Motiš se, ne bodo ga zasačili.« In nekoliko tiše, vendar dovolj glasno za napeta komisarjeva ušesa, je dodal: »V zaboju ga noben policaj ne zavoha.«

»Koga?« je vprašal radovedni Kastelic.

»Psst!« je poudaril Smole in se posmehnil tovarišem, ki so ga debelo gledali. Pomežiknil jim je in pokazal nazaj na komisarja.

»Pa mu vsaj napravimo luknje v zaboj, da se ne zaduši?« je pomagal Prešeren, ki je edini razumel prijatelja.

»Luknje ne, bi bile preveč sumljive. Ampak špranje med deskami bodo morale biti nekoliko večje. Naroči mizarju, naj napravi močan zaboj, s ključavnico na pokrovu!«

»In kam ga nasloviš?«

»Na kneza Mihaela Andrejeviča. Če pride naš poslanec srečno čez mejo, je naša zadeva toliko kakor rešena.«

»Pa kdaj ga odpošlješ?«

»Ponoči ob treh se odpelje iz mesta. Takrat bo še tema ... Kati! Plačam!«

Natakarica je smeje se pritekla. Smole jo je ujel okrog pasu in si jo posadil na kolena. Med glasnim vikom in krikom se mu je izvila in sta napravila račun.

»Mladina!« se je nasmehnil ruski častnik v sosedni sobici.

Profesor Jaka Zupan, ki mu je sedel nasproti, je prikimal ... Da, mladina! Nekaj dijakov je bilo tudi vmes, »filozofov«. Prav za prav bi ne smeli zahajati v katerikoli javni lokal, temveč le v določene gostilne ... Nu, on, Jaka, jih ne bo tožaril direktorju. Boljše, da pridejo mladiči v pošteno restavracijo na golaž in pivo, nego da bi se potikali skrivaj po zakotnih beznicah, pili žganje in se družili s propalimi deklinami.

Naposled so bili fantje na cesti. Pri vodnjaku pred magistratom so se ustavili in staknili glave. Andrej Smole jim je nekaj razlagal z bliskajočimi se očmi. Grohotaje so se razpršili.

Ko je stari Kremnitzer stopil iz gostilne, je s pogledom ujel le še svetlordeči Smoletov frak poleg zelenega Prešernovega. Oba sta izginila v ozki Špitalski ulici. Jadrno jo je starec ubiral za njima. Na koncu frančiškanskega mostu sta se oba mladca poslovila. Prešeren je zavil proti Gledališki ulici, kjer je stanoval, odkar je dobil štipendijo in je odpovedal službo domačega učitelja pri Lavrinovih. Smole pa se je obrnil po Slonovi ulici navzgor; Kremnitzer za njim. Zasledoval ga je, dokler ni mladenič stopil v domačo hišo na oglu Dunajske in Celovške ceste.

Zdajci šele se je starec obrnil in hitel naravnost k šefu.

Ko so bili dijaki odšli iz Bidlmonove pivnice, se je zraven ležeči posebni sobi obrnil Jaka Zupan k Rusu, ki ga je bil že prej nagovoril.

»Naša mladina se vam zdi pač zelo razposajena?«

»Ne bolj, nego je naša,« je odvrnil Rus, se dvignil in predstavil: »Dovolite, gospod! Knez Peter Lopuhin.«

»Doktor Jakob Zupan ... Lopuhin? To je stara, slavna ruska rodbina.«

»Vaša je starejša, gospod doktor,« se je knez vljudno nasmehnil.

»Kako to?« se je začudil profesor Zupan.

»Nu, saj se pišete Zupan. Župane pa so imeli naši skupni pradedi že v sivi davnini. Čudno, da se je v vašem narečju še ohranila ta beseda. Zdi se mi namreč, da je vaša kranjščina najbolj pokaženo slovansko narečje.«

Jaka Zupan je postavil kozarec, ki ga je bil že dvignil, zopet na mizo. Kri mu je udarila v široki obraz. A ukrotil se je, dasi so Rusove besede zadele njegovo srce na najobčutljivejšem mestu.

»Svetlost? Dovolite mi nekoliko vprašanj namesto odgovora! ... Katero slovansko narečje je najčistejše? Ali je staroslovensko?«

»O tem ne dvomi noben Slovan.«

»To narečje pa ne spada več med žive jezike. Izmed sedanjih narečij je torej ono najmanj pokaženo, ki je staroslovensčini najbliže?«

»Seveda!«

»Nu, kako se reče po rusko krava?«

Gospoda sta seveda govorila francoski.

»Korova,« je odgovoril Rus.

»In v staroslovensčini?«

»Krava.«

»Po slovensko pa natanko tako: krava. In kako pravite Rusi: mleko, glava, konj, pes?«

»Moloko, golova, lošad, sobaka.«

»Pa v Cirilovi svetopisemski slovanščini?«

»Mleko, glava, konj, pes.«

»In mi, Slovenci, prav tako kakor nekdaj stari Sloveni: mleko, glava, konj, pes.«

Zdajci pa je knezu lezla rdečica v obraz. Ves v zadregi je priznal:

»Vaša kranjščina je slovanščini naših pradedov res bližja nego ruščina. Posekali ste me, gospod doktor. Bog živi Kranjce!«

»Slovence, Svetlost! Kranjsko je le del naše domovine.«

Zupan je z zadovoljnim nasmehom trčil z Rusom. In v svojem, za slovansko vzajemnost navdušenem srcu je vrli »Jakon« — kakor so mu rekali licejski dijaki — pristavil sam zase: Bog daj, da bi bilo nekoč del Velike Slavije! Če Nemci snujejo Veliko Germanijo, zakaj bi se mi ne združili v Veliko Slavijo? ...

Glasno pa tega ni izrekel, kajti pri sosedni mizi je sedel pri pivu komorni prokurator pl. Scheuchenstuel s svojim starejšim sinom filozofom Antonom ...

Stari gospod se je sklonil k sinu in vprašal nemški:

»Kaj pa ti praviš k obnašanju svojih sošolcev?«

»Lauter Bauernlümmel!« je zaničljivo skomignil mladi gospodič in snel rokavico, da prime za kozarec.

Zupan ga je slišal in sam pri sebi zaškrtal: »Prekleta žaba napihnjena! Kdo pa da tvojemu očetu kruh, če ne kmet!«

»Revolucionarni elementi! Le nikar se preveč ne druži z njimi, da se ne zamotaš v kakšno vročo kašo!« je svaril prokurator.

»V šoli se jim pač ne morem izogniti. Pa še tam ne govorim dosti z njimi, razen s Prešernom.«

»Aha, tvojim konkurentom! Kakšen pa je ta fant?«

»Zelo nadarjen. Ampak — manire! Kmet! In nagle jeze je, pa silno nervozen. Zadnjič je raztrgal zvezek in ga vrgel profesorju pred noge, ker mu je nalogo strožje redoval kakor meni. Če bi ne bil tako odličen učenec, bi ga bili izključili.«

»In če bi v profesorskem zboru ne bilo Jakoba Zupana!« je sam pri sebi pristavil Zupan.

Položil je denar na mizo, vstal in se poslovil od Rusa.

Smoletova mati, gospa Helena Valentin, je sedela še pozno na večer v pisarnici poleg žitnega skladišča, ki ga je imela v eni svojih hiš, v oni, ki je stala ob začetku Celovške ceste, zraven njene krčme »pri Figovcu«. Gospa je sedela sklonjena nad trgovskimi knjigami in računala. Tako je prebila večer za večerom, odkar je pokopala svojega tretjega moža »poštarja poštnega hleva« Franca Valentina. Z okornimi številkami si je zdaj pa zdaj napravila izpisek na listek. Pisanje ji je šlo res trdo izpod rok, komaj da je obvladala številke, saj se je kot preprosto kmetijsko dekle primožila v mesto k »Figovcu«. Toda česar ni zmogla nevešča roka, je v obilni meri nadomestil sijajen trgovski talent te žene.

V računanju jo je zmotil velik hrup v veži — — »Andrej!« je pomislila gospa in prisluhnila. »Prijatelje je pripeljal s seboj. Spet ne bo miru do jutra. A ljubše mi je, da razgraja doma, nego da se potepa po ljubljanskih beznicah. Neprestano ponočevanje mi ga uniči. Ponočevanje in — ženske! Huda kri! — — Moja kri ... A jaz sem se krotila z delom, s trdim delom. Nakopičila sem si bogastva. Moj sin pa — on ne pozna dela, edinega zdravila za takšne ljudi, kakor sva midva ... Njegov brat je krotkejši, mirnejši. Mihael je bolj očetov. Dober gospodar bo. Ko bi bil Andrej takšen! ...«

Ljubljenec Andrej ji je bil pred očmi: temnolas, z lepimi velikimi očmi, krepkim nosom, zdravih lic, smejočih se, rdečih usten, lepe postave, elegantnih kreten ... »Čudno ni, da ženske norijo za njim,« je sama pri sebi vzdihnila mati. »Oženiti ga moram čimprej. Fina Češkova — da, to bi bila žena za mojega Andreja. Kako lep par bi bil to! Jutri vzamem fanta s seboj k Češkovim.«

Vdala se je materinskim sanjam.

Sin pa je na stopnicah naročal domači natakarici, ki je prinesla za njim nekaj jestvin in pijače:

»Prinesi še tri štefane! En liter — to ni nič! To še zame ni dovolj, a nas je pet! Pa nekaj buteljk dodaj. In jedi še prinesi, pečenke, klobas ali kar hočeš. Tega je premalo. Saj si vendar videla, da imam goste! Drugič dobiš vse skupaj v glavo!« je po svoji trdi navadi ljubeznivo zaključil, da je dekle preplašeno odhitelo.

V pritličju je srečala gospo.

»Nesi jim še torto, ki smo jo napravili za jutri. Malka naj zjutraj speče drugo!« je gospa velela s pritajenim glasom.

»Da, gospa.«

Dekle je steklo po veži in si mislilo: »Predobra je gospa, preveč razvaja sina. In njegove prijatelje napaja in gosti, kakor da so vsi njeni. Premehka je. Ni čudno, da je sin takšen divjak.«

Od zgoraj pa je odmevalo iz mladih grl:

»Napoleon reče: Ilirija, vstani!«


stran 45</text>
      <sha1>cg7rvzoivk8xk41srdtnti0ntl8acvw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223806</id>
      <parentid>223804</parentid>
      <timestamp>2026-04-20T09:22:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <origin>223806</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="229932" sha1="ftxiiu6win6286kakaecd72cd6hs8k3" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Roman o Prešernu
| normaliziran naslov = 
| avtor = Ilka Vašte
| izdano = ''{{mp|delo|Založila pisateljica sama 1937}}''  
| vir = pdf
| dovoljenje = javna last
| obdelano = 
}}

&lt;blockquote&gt;Knjigo poklanjam manom Franceta Prešerna. Napisala sem jo v želji, da prispevam k razumevanju našega največjega moža. Če se mi je to posrečilo — bodisi le v skromni meri — sem dosegla svoj namen.
Zahvaljujem se vsem, ki so mi s prijaznimi nasveti pomagali pri mojem študiju o Prešernu in njegovih sodobnikih.
Pisateljica.&lt;/blockquote&gt;

=SDRAVÍE LVBLANSCHE, GASPODE=

„Da bi úka želja me iz tvoj'ga sveta …“

Leta 1812.

Ljubljana, prestolnica v Ilirskih provincah, je bila vsa v zastavah. Po odloku generalnega intendanta grofa Chabrola so Ljubljančani slavili zmago velike Napoleonove armade v Rusiji ter zavzetje Moskve.

Pozno popoldne je praznično oblečeno ljudstvo polnilo ulice in se gnetlo po šetališčih. V pisani množici so se srečavali nizki moški klobuki širokih krajevcev z visokimi cilindri najrazličnejših oblik. Vmes so kakor strašila plavali črni zložljivi klobuki na dva ogla v obliki širokih polmesecev, takozvani „chapeau claque à la Vintimille“. Zeleni, vijolični, modri, rjavi in rdeči fraki so se mešali med uniformami francoskih častnikov. Damam pa je jesenski veter galantno ovijal dolga, visoko prepasana, grško krojena oblačila okrog udov. Dragoceni šali iz mehkega angleškega kašmira so — kakor po vseh Napoleonovih deželah — tudi v Ljubljani kljubovali Napoleonovi celinski zapori.

Ko se je pojavila na šetališču v Napoleonovem vrtu elegantna ekvipaža mladega trgovca Antona Primica in njegove lepe žene Julijane, se je vse oziralo za vozom.

»Tvoj dragoceni šal jih bode v oči,« se je posmehnil bledi Primic in suho zakašljal v robec, ki ga je potegnil iz svojega rdečega fraka.

Lepa Julijana je z nemirnim pogledom ošinila belo rutico v moževih rokah … moj Bog! če se zopet pokažejo na njej krvavi madeži! … A zatrla je v sebi strah in se mirno, ponosno ozrla po pešcih ob strani drevoreda ter milostno prijazno odzdravila okrogločilčnemu duhovniku.

»Profesor Vodnik!« je tiho opozorila soproga.
Primic je dvignil beli cilinder.

»Glej!« je žena s pahljačo pokazala na drugo stran.

V smeri proti mestu je privozil voziček z vpreženim ponijem. Vodil ga je krepak dvanajstleten fantek, Anton Scheuchenstuel. Njegov osem let mlajši bratec Jožef — klicali so ga Jozef — je sedel poleg njega.

Primic se je ozrl za elegantno otroško vprego … Hm, hm! Čudno hitro raste premoženje preprostega uradnika Scheuchenstuela, odkar so Francozi zopet zasedli ilirske dežele … Hm! Kaj, ko bi gospod pl. Scheuchenstuel bil v zvezi z Avstrijci? … Ej, nič se ne ve, saj je znan avstrijakant …

Tako je pomislil Primic, gledaje za malo ekvipažo in njenima voznikoma. Vsi šetalci na promenadi so se ozirali za njima. Dečka sta se držala moško in ponosno, kakor se spodobi sinovoma iz »plemenite« rodbine.

Mali Jozef se je krčevito držal za naslonilo.

»Še skozi Zoisov graben zapelji!« je zahteval, ko sta po Celovški cesti privozila v mesto.

Starejši brat je le pokimal in pri »Figovcu« zavil na Dunajsko cesto. S Figovčevega dvorišča je priletel za vozičkom debel kostanj in se zakotalil po cesti. Za hišnim oglom se je skrila temnolasa kodrasta glavica porednega Smoletovega Andrejčka.

»Kerl!« se je zaničljivo ozrl Toni Scheuchenstuel in moško zavil po Dunajski cesti ter mimo vojaškega skladišča v Nunsko ulico. Prečkal je Kapucinski trg in pri deželnem dvorcu zavil skozi Gradišče.

Ko je mala vprega privozila iz Zoisovega grabna na Breg in potem navzgor v Salendrovo ulico, kjer so stanovali Scheuchenstuelovi, se je dvignila iz trave na obrežju kuštrava dečja glava in bled, shujšan obrazek, s temnimi kolobarji okrog vdrtih oči, je zrl za vozičkom.

»Ali si ga videl?« je vprašal v travi ležeči deček, mali potepuh France Pacenk, tovariša, ki je, v knjigo zatopljen, sedel na deskah poleg carinarnice, stoječe ob vodi skoraj nasproti Zoisove hiše.

Le nerad je čitajoči deček odmaknil oči od knjige. Bil je čedno, dasi kmetiško oblečen dvanajstleten dijak: sive, zamišljeno priprte oči, zdrava zagorela lica, nekoliko povešen fino rezljan orlovski nos, lepe majhne ustne, okrogla brada, bolj nizko široko čelo, pokrito s svileno mehkimi temnorjavimi kodri. Z nevoljnim pogledom se je ozrl na bledega capinčka v travi:

»Koga?«

»Nu, najinega sošolca Scheuchenstuela. Svoje ponije je razkazoval, prekleti bahač!« Sovražna zavist je pogledala malemu potepuhu iz oči. Pljunil je v travo.

Tovariš je mirno skomignil z rameni:

»Ti jih ne moreš, ker jih nimaš.« In že se je zopet zatopil v čitanje.

Pof! je Pacenk tlesknil z rokama in pregnal jato golobov s strehe na carinarnici. Njegov mali tovariš se je živčno močno stresel in dvignil glavo. Pogled mu je šel za golobi. Leteli so proti Zoisovi hiši in sedli tam na streho. Le eden je letel dalje in se dvignil visoko preko strehe, da je zažarel v žarkih zahajajočega solnca. Deček ob carinarnici je zrl za njim, dokler ni kot svetla točka izginil njegovim očem …

»Če bi se človek mogel tako dvigniti!«

Z majhno, lepo oblikovano roko si je popravil dolge kodre s čela in se zopet nagnil nad drobno knjigo. Le včasih se je ozrl na vodo, če se je ustavila pod carinarnico nova ladja in so priskočili težaki, da se ponudijo za nakladanje ali razkladanje blaga. Težko naloženi vozovi so škripali po bregu navzgor in navzdol. Neprestano vrvenje, kričanje, pokanje z bičem.

Čitajočega dečka hrup ni motil.

»Kaj bereš?« ga je nagovoril rdečelični duhovnik, ki je prišel po Bregu mimo carinarnice.

Deček je skočil kvišku in spoštljivo pozdravil. Spoznal je svojega predstojnika, profesorja Valentina Vodnika. Sklonil je glavo in zardel. Tiho, komaj slišno je odgovoril:

»Pesme za pokušnjo.«

Vodnik se je nasmehnil — dečko je bral njegove pesmi. Zatorej zadrega!

»Kje si dobil knjigo?«

»Ribniški gospod dekan mi jo je dal, ker sem deklamiral pri slavnosti.«

»Res? Kaj si deklamiral?«

Zopet zadrega! Potem komaj slišno:

»Ilirijo oživljeno.«

»Glej, glej! Nu, rad bi slišal tvojo deklamacijo. Kako ti je že ime?«

»France Prešeren.«

»Saj res, Prešeren! Ali greš z menoj v onole hišo? Tam biva gospod baron Žiga Zois. Popeljem te k njemu. Rad bi, da mu lepo poveš tisto pesem. Ali hočeš?«

Fantek je še bolj zardel. Ozrl se je po sošolcu v travi, a le-ta se je potuhnil za breg. Mali Prešeren je v zadregi pogledal v dobrodušno Vodnikovo obličje. Kar je tam čital, ga ni plašilo. Pogumno je pokimal.

Stopila sta čez cesto v veliko hišo s široko vežo in se obrnila na levo. Dečku je tolklo srce … »Kar ušel bi!« mu je planilo skozi dušo, ko je stopal za profesorjem po stopnicah in se trudil, da bi ne ropotal preveč s svojimi okovanimi gorenjskimi čevlji.

Romp! Romp! … so grabili žeblji po hodniku. Že so se odprla vrata — vstopila sta.

Prvo, kar je zagledal mali Prešeren, so bile velike police s knjigami, ki so zastavljale vse stene. In tla! Kakor po ledu se je z okovankami previdno prestopal po svetlo zlikanih ploščicah, v katerih se je zrcalila sobna oprava v dolgih odsevih.

S strahom je deček dvignil pogled in se ozrl po sobi. Nekaj gospodov je sedelo in stalo v kotu sobe okrog mize, ki je bila preobložena s fizikalnimi aparati in vsemogočo učenjasko navlako, kakršno je mali dijak opazil tudi na stenskih policah poleg peči. Pri oknu sta stala dva gospoda in nekaj pregledovala. Poleg njiju je deček zagledal čuden stol na velikih kolesih, v njem pa gospoda, ki je takoj obrnil vso dečkovo pozornost nase. Ali je bil bolan? Noge je imel zavite v debelo odejo.

Profesor Vodnik je peljal dečka naravnost k bolniku. Zdravo fantovo lice, okroglo in rdeče, je zagorelo v živi rdečici, ko se je nerodno priklonil. Potem je mali Prešeren plaho uprl pogled v bolnikovo obličje: okrog stisnjenih starčevih usten je več kakor dvajsetletna bolezen vtisnila globoke gube. Vendar je okoli rjavih oči krožil dobrotljiv nasmeh moža junaka, zmagovalca nad samim seboj.

Prijazni starec je odložil svoje pero na mizno ploščico, pritrjeno pred njim na bolniškem stolu, in ljubeznjivo pokimal Vodniku:

»Dober dan, gospod profesor! Koga ste mi pripeljali?« In s pogledom na knjižico, ki jo je dijak tiščal k sebi, je pristavil: »Malega učenjaka?«

»Hm. Morda bo še učen, če bo priden,« je odgovoril Vodnik in položil roko na dečkovo ramo: »Povej gospodu baronu tisto pesem! Ali dovolite, gospod baron?«

Starček je smehljaje se prikimal. Bil je vajen takšnih obiskov. Sam je dostikrat klical otroke v hišo in se zanimal zanje, saj je bil star samec.

»Katero pa znaš?« je vprašal dečka.

»Ilirija oživljena,« je fantek plaho odgovoril in ni odmaknil pogleda od starčevega bolehnega obraza … Ali je to baron Zois — bogati Zois, ki ima velika posestva in fužine na Gorenjskem, komaj dve uri hoda od njegovega — dečkovega — doma? Joj, ubožec! Bolan — hrom!

»Ali veš, kdo jo je zložil?« je baron vprašal s hudomušnim nasmehom.

Mali Prešeren je v zadregi pogledal navzgor k Vodniku.

»Gospod profesor Vodnik,« je dejal bolj tiho.

»Nu, pa jo povej —« in s sarkastičnim posmehom se je nagnil k Vodniku in tiho pristavil: 

»— če ne znaš nobene boljše.« Znano je bilo, da baron Zois nasilnega Napoleona ni posebno cenil in mu zato tudi Vodnikov slavospev korziškemu zavojevalcu ni bil všeč. Vendar ni hotel svojemu malemu posetniku kvariti veselja in dobrodušno je zaklical: 

»Gospoda! Tu imamo malega gosta-deklamatorja.«

Gospodje so okrenili glave. Mali dijak je pričel:

»Napoleon reče: Ilirija vstan!…«

Deklarniral je dolgo pesem gladko in s povdarkom. Glasek mu je bil trden in prožen. Gospodje so se za njegovim hrbtom nasmihali drug drugemu.

»Dobro! Dobro!« so mu ploskali, ko je končal.

»Kako lepo in čisto izgovarja! Fant ima čudovit jezikovni čut,« je zagodrnjal Matevž Ravnikar proti svojemu sosedu, mlademu profesorju Kersniku, ki je nekaj popravljal na strojnem modelu za Zoisove fužine.

Janez Kersnik — »Žagarjev« iz Most pri Žirovnici — je postrani pogledal od svojega aparata in dečku prijateljsko pomežiknil. Prikimal je Ravnikarju in — nekoliko v zadregi zaradi mežikanja malemu Francetu — je dejal tiho, kakor v opravičilo:

»Saj ga poznam. Ribičev je, iz Vrbe, moj sorodnik.«

Mladi Kersnik, ki je bil Francetov inštruktor, je še enkrat vzpodbudno pokimal svojemu malemu varovancu.

Zois pa je fanta pohvalil:

»Glej ga, glej! Kako se je odrezal! Kje si se pa naučil dolgo pesem tako lepo deklamirati?«

»V Ribnici.«

»Ali si iz Ribnice?«

»Ne. Iz Vrbe sem. V Ribnici pa sem hodil v šolo.«

»Torej si Gorenjec? Ali si bil rad v Ribnici?«

Nekaj se je skalilo v lepih dečkovih očeh. Nekaj mu je šinilo preko obraza kakor gnusen spomin. Povesil je oči in nemo odkimal z glavo.

»Hm. In letos si prišel po učenost v Ljubljano? Ali se pridno učiš? Koliko prvih redov si imel?«

»Same.«

»Joj! Kako si priden! Ali ostaneš tudi v Ljubljani odličnjak?«

»Tudi.«

Samozavestno in bleščečih se oči je mali Prešeren pokimal.

»In kadar odrasteš — kaj postaneš?«

»Stric Jožef so rekli, da lahko postanem, kar bom hotel. Soldat ne bom, to vem,« je odločno izjavil mali mož in pristavil: 

»Kaj bom drugega, pa ne vem. Mati bi radi, da bi bil duhovnik, kakor so moji strici. Morda bom.«

»Mati bi radi …!« je tiho ponovil Vodnik in v pogledu, ki mu je šel skozi okno v daljavo, je bilo dokaj bridkosti. Grenko je vstala v njem misel: Mene je tudi materina želja pahnila v duhovski stan …

Baron Žiga Zois je z enim samim pogledom bral v Vodnikovi duši. Blag nasmeh mu je prešinil obraz. Potem je prijel za zvonec, ki ga je vedno imel poleg sebe, in pozvonil. Vstopivšemu slugi je naročil:

»Postrezi malemu gostu!«

Baronov nečak Karel Zois, ki je stal s profesorjem Hladnikom pri oknu, je dvignil list iz herbarija, ki ga je pregledoval, in ga pomolil pred malega deklamatorja:

»Gorenjec si. Ali poznaš tole cvetlico?«

»Zvončica,« je prikimal deček z nekoliko plahim pogledom na poleg stoječega botanika, profesorja Hladnika. »Pri nas raste visoko v skalah.«

»Ali si že trgal zvončice?«

»Jaz ne. Osenjakov oče iz Žirovnice so jih pa že.«

»Kdo pa je to?«

»Matijev ded, za Čopa se pišejo.«

»Hm. Matija je tvoj prijatelj?«

Mali France je prikimal in z nekakšnim ponosom povedal:

»Hodi že v licej!«

Vstopil je sluga s polno ploščo dobrot. Na baronov migljaj je razpostavil jedi na mizico pri drugem oknu: skodelico čokolade z velikim kupom spenjene smetane, kruhke, obložene z maslom, gnatjo in jajci, izbrano grozdje in dva velika kosa torte — jedi, kakršne so v onih težkih časih neprestanih vojn in vojaških rekvizicij prihajale zgolj na mizo bogatinov.

»Le okrepčaj se, mali moj gost!« je pozval baron.

Z velikim pogledom je fant objel razložene dobrote. Že je stopil proti mizi — tedaj mu je noga zastala. Jedi so mu izginile, kakor v megli mu je stal pred očmi bled, shujšan obrazek z velikimi črnimi kolobarji okrog vdrtih oči … France Pacenk! Gladni Pacenk!

Počasi se je mali gost okrenil in ozrl na barona.

»Nisem lačen.«

Zois se je nasmehnil.

»Le pokusi! L’apetit vient en mangeant — saj razumeš francoski. Le pokusi! Morda ti vendarle pojde v slast.«

»Ne, jaz nisem lačen, ampak —«

»Nu, ampak —?«

»Ampak — Pacenk je lačen.«

Tiho je prišlo iz fantovih ust in v zadregi se je zagledal skozi okno proti grajskemu stolpu, ki se je dvigal izza drevja na griču onkraj Ljubljanice.

Zois je opazoval dečka z resničnim zanimanjem. In gospodje, ki so se že vrnili k svojemu poslu, so se ozrli.

»Kar nič se ne brani! Saj nisi kmetiška nevesta!« ga je osorno pozval eden izmed gospodov, ki so sedeli ob veliki mizi, v kotu sobe. Mali Prešeren ga je postrani pogledal in se prestrašen priklonil — gospod je bil »kancelar vseh šol« duhovnik Matevž Ravnikar, profesor dogmatike na akademiji. France ga je poznal, ker mu ga je bil prijatelj Matija pokazal in opisal kot najstrožjega profesorja, ki se ga je bala vsa akademija s profesorji vred, kajti bil je mož neupogljive volje in nagle jeze.

»Kdo je Pacenk?« je vprašal blagi Zois.

»Moj sošolec je bil — ne — je še.«

»To se pravi, da zdaj ne hodi v šolo? Ali je bolan?«

»Ne. Prej je pobiral sadje po vrtovih, zdaj pa nabira repo po njivah, ker nima kaj jesti.«

»Torej potepuh in tat!« je sodil Ravnikar.

»Ali nima staršev?« se je zanimal Vodnik.

»Oče je pri veliki Napoleonovi armadi na Ruskem.«

»In mati?«

»Ne vem. Pacenk pravi … pravi…« deček je v vidni zadregi izbiral besede.

»Nu, kaj pravi?«

»Pravi, da hodi mati v krčme, kjer ji dajo francoski vojaki piti.«

Ves rdeč je bil mali Francek in kar vroče mu je postalo, ko se je spomnil na grdo besedo, ki jo je gladni Pacenk rabil za svojo mater. O, prav za prav Pacenk ni bil dober fant, a — bil je lačen in nihče ga ni imel rad! …

»Ni dobro, če se družiš s takšno barabo,« je Ravnikar strogo posvaril dečka.

Mali France se je zdrznil in povesil oči. Med močnimi obrvmi se mu je začrtala ostra uporna guba … Baraba? Zakaj bi bil Pacenk baraba? Ker je lačen? Ker nihče ne skrbi zanj? Ker mu nihče ne da lepe obleke? Zakaj baraba? Ubožec je!

Izpod košatih dečkovih obrvi je švignil teman pogled na strogega profesorja. Modrosive oči so postale skoraj črne.

Zois, ki je opazil izpremembo na dečkovem obrazu, se je kratko spogledal z Vodnikom. Potem se je zopet obrnil k malemu dijaku.

»Torej tistemu Pacenku bi ti rad privoščil svojo južino?«

Čudovito so se dečku zasvetile oči, trmasti izraz je izginil in na obraz mu je leglo iskreno veselje. Zaupljivo se je nagnil k baronu.

»Ali — ali smem iti ponj?« je tiho vprašal.

»Kje pa je?«

»Spodaj na obrežju leži. Slabo mu je.«

»Slabo — ker je lačen?«

Nemo je deček prikimal. V njegovih lepih očeh so se zasvetile solze.

»Pa teci ponj!« je velel Zois in se z nasmehom ozrl za fantom, ki je bil v dveh nerodnih, ropotajočih skokih pri vratih in se komaj še ujel na gladkih tleh. Ko je zaprl vrata za seboj, je baron pokimal svojim gostom:

»To je dečko!«

»Dobro srce!« je kratko pritrdil Hladnik.

Karel Zois je skomignil z rameni:

»Življenje mu prej ali slej vcepi sebičnost!«

»Temu ne,« je zmajal Kersnik z glavo in prenehal tolči po aparatu, »poznam njegovega očeta. Vsa naša fara ve, da bi Ribič raje dal zadnje zrno iz kašče, kakor da bi siromaka neobdarovanega zapodil izpred praga.«

»Podedovana človekoljubnost!« se je posmehnil baron.

»Hm. Človeška družba je že tako urejena, da človek ne more ostati veselej človek,« je vztrajal baronov nečak.

»Če bi se vsem otrokom zgodaj utrjala volja, bi se ne pasle svinje med ovčicami,« je pripomnil Ravnikar.

Vodnik je stopil k srednjemu oknu in se ozrl navzdol.

»Že vleče capinčka s seboj,« je sporočil.

Še nekoliko trenutkov in vrata so se odprla.

»Potrkaj!« se je začulo za vrati prepozno navodilo.

Nerodno je udarilo ob vrata, potem je vstopilo bledo, sestradano revše, v raztrgane cunje odeto. Zadaj mali rdečelični Prešeren. Livriran sluga je pritekel in zaprl vrata, ki sta jih dečka v zadregi pustila na stežaj odprta.

»Pozdravi!« je mali France prišepetal capinčku in mu potegnil pokvečeni klobuček z glave. Mali Pacenk se je nerodno priklonil kar splošno tja predse; saj od razburjenosti ni ničesar razločil. Tudi mu je pri vsakem koraku drselo, da se skoraj ni upal pogledati naokrog.

»Aha! Ti si tisti potepin, ki krade repo po njivah!« se je zdajci strogo oglasil Ravnikar in stopil dečkoma korak naproti.

Bledo revše se je umaknilo s potuhnjenim pogledom vedno tepenega otroka. Ves prestrašen je mali Prešeren z obupanim pogledom iskal pomoči pri dobrem baronu.

»Danes mu vse odpustimo. Danes mu ne bo treba krasti. Tamle se najej po mili volji!« je dobri Zois ustavil Ravnikarjevo gorečnost.

»Če bi Bog tako rad odpuščal kakor vi, gospod baron, bi imeli na svetu same zločince!« je zagodrnjal gorečnik, skomignil z rameni in se vrnil k mizi.

Zois se je spogledal z Vodnikom in se posmehnil. Odgovoril ni ničesar, ker je poznal razburljivo Ravnikarjevo naravo.

Mali France je potegnil capinčka za rokav k obloženi mizici. Bleščečih se oči je stal poleg lakotnika, ki je požrešno hitel pospravljati dobrote v prazni želodček. Kos za kosom je izginjal v velika usta z zdravimi belimi zobmi. Mladi varuh ga je zadovoljno opazoval in se le včasih plašno ozrl na gospode, ki so se razvzeli v živahnem pogovoru o ljudski mizeriji, o vojni in njeni neizogibni posledici — veliki draginji in lakoti, o današnjem dnevu, o Napoleonovih zmagah ter o posledicah ruskega poraza.

Prijazno obličje človekoljubnega barona se je stemnilo … Njegovo za vse lepo na svetu vnelo srce se je z gnusom in mržnjo odvračalo od velikega nasilnika, ki je strahoval vso Evropo. Koliko zverinskih umorov, koliko gnusnih zločinov je imel tiran na vesti in — še so živeli na zemlji ljudje, ki so ga oboževali! Ali je človeštvo resnično še vedno na nizki stopnji zverstva? Mnogo upanja je bil stavil Zois v veliki narod Rusov: Na njih si zver polomi zobe … a zdaj?

»Kje pa je danes Primic?« je vprašal baron, da obrne pogovor.

»Bržkone je odšel brez slovesa. Mogoče je novoustanovljena slovenska stolica v Gradcu tako visok prestol, da nas novopečeni njen predavatelj ne bo mogel več razločiti v nižavi pod seboj,« je zajedljivo pripomnil Ravnikar.

»Lepo sodiš prijatelja!« ga je milo pokaral tihi Hladnik.

»Francozi so izvohali, da graški profesor ne spada v Ilirske province, pa so ga pognali čez mejo. Haha!« se je smejal Vodnik.

Tedaj so se odprla vrata in sluga je naznanil:

»Gospod profesor Primic!«

Že je Janez Primic stal v sobi … Njegove nemirne, bodeče oči so z nervoznim pogledom zatrepetale od enega do drugega.

»Baš smo vas opravljali!« ga je sprejel Vodnik.

»Lepa reč!« se je mlademu Primicu zjasnil obraz ob pogledu na svojega bivšega učitelja.

»Bali smo se, da ste že odrinili proti Gradcu,« mu je baron pružil roko.

»Nič se mi še ne mudi. Dovoli, če pridem tja sredi novembra. Prav prijetno mi je tu pri vas — Francozih,« se je posmehnil. »Posebno nocoj, ko bo vsa Ljubljana v lučkah!«

»Kaj pa vi pravite k najnovejšemu poročilu o Napoleonovih zmagah?« je vprašal Vodnik.

»Da so zmage danes stare že osem dni,« je odgovoril Primic in zvito pomežiknil. »Saj veste, da rabi vsaka štafeta iz Pariza polnih osem dni do Ljubljane.«

»Hm. Vi torej ne verujete v zavzetje Moskve, gospod profesor?« je vprašal Zois.

»Kdo pravi, da ne? Le v to ne verujem, da bi zavzetje pomenilo za Napoleona zmago.«

»Govorite v ugankah.«

»Nikakor ne. Gospodje ste le pozabili, da se nahajamo v drugi polovici oktobra, to se pravi — tik pred strašno rusko zimo. Z njo Napoleon ni računal, ker je ne pozna. Tembolj jo pozna in je morda računal z njo — car Aleksander.«

»Mislite, da je car Napoleona zvabil v past?«

»Mislim? Ne, ne, tega ne morem reči, nočem! Upam pa, upam, da tega ni storil. Upam zaradi onih 650.000 mož, ki jih je Napoleon gnal v — smrt.«

Tišina je nastala po teh besedah. V dušah so se jim utrinjale strahotne slike: strašna ruska zima … po prostranih planjavah armada begajočih razcapancev … kupi v snegu gnijočih mrličev …

Z velikimi, široko odprtimi očmi je mali Prešeren strmel v novodošlega gospoda … Kaj je rekel? V smrt? Vsi možje, ki so odšli s francoskim cesarjem — mrtvi? Tudi — tudi Pacenkov oče?

Postrani se je ozrl na Pacenka. A ta je le naglo nosil v usta in požiral, požiral. Razgovor gospodov ga ni zanimal. V tišini, ki je nastala, se je čulo le Pacenkovo cmokanje.

Naposled je Vodnik pokazal skozi okno:

»Ponekod že prižigajo luči na oknih.«

Res je že mrak legal v sobo. Dečka pri drugem oknu sta nekaj šepetala. Capinček se je nasitil in odlomil od zadnjega kosa torte košček ter ga pomolil tovarišu:

»Al’ češ?«

»Ne. Doma bom večerjal,« je mali Prešeren junaško premagal zadnjo izkušnjavo, dasi je vedel, da ga čaka doma le močnik s krompirjem.

Že je zadnji kos izginil v Pacenkovih širokih ustih.

Fanta sta stopila proti baronu. France Prešeren je sunil tovariša v hrbet, češ: zahvali se!

A bledi fant je le napravil nekaj poklonu podobnega in se brž potuhnil k vratom. Njegov rdečelični protektor je v silni zadregi pogledal za njim in potem na smehljajočega se barona. Pogumno je zajecljal:

»Hvala — je — je hotel reči.«

In ni razumel baronovega in Vodnikovega veselega smeha.

»Z Bogom!« je plaho pristavil in iskreno preprosto pomolil baronu roko.

»Z Bogom, mali filantrop!« je baron prijazno stisnil dijakovo roko.

Mali Prešeren ni razumel tuje besede. Ves zmeden se je priklonil pred Vodnikom in se s strahom ozrl na strogega Matevža Ravnikarja. Le-ta pa mu je obračal hrbet in govoril s profesorjem Hladnikom ter mladim Prešernovim inštruktorjem, Kersnikom. Tudi drugi gospodje se niso menili za odhajajočega mala gosta. Le Zoisov zamišljeni pogled je šel za bistrim kmetiškim dečkom, dokler se niso vrata zaprla za njim.

S silo se je baron otresel svoje zamišljenosti in se ozrl po svojih gostih, narodnih buditeljih in prosvetnih delavcih. Njegov pogled se je ustavil na Primicu.

»Gospod profesor, povejte mi, kako si prav za prav tolmačite to, da je knez Metternich dovolil stolico slovenskega jezika v Gradcu zdaj, ko Avstrija tako rekoč nima več Slovencev?«

Primic je dvignil ramena:

»Sam sem se čudil, da me niso zavrnili.«

Vodnik se je zaničljivo namrdnil:

»Meni se ta čudna milost zdi prav spretno izstreljena diplomatska strelica, češ: Če so vam Francozi dovolili kranjski učni jezik v nižjih šolah, ga dobite pri nas kar na — vseučilišču.«

Ravnikar pa je pripomnil z ostrim posmehom:

»Gotovo se Metternich tolaži s tem, da bo moral stolico zopet ukiniti, ker ne bo dovolj slušateljev.«

»Nu, zelo prijazno perspektivo mi odpirate!« je siknil nervozni Primic.

Zois se je pomirljivo nasmehnil in velel slugi:

»Prižgi luči v salonu!«

»Ali naj razsvetlimo okna, gospod baron?« je vprašal sluga.

»Ne!« je bil kratek in rezek odgovor, ki so ga baronove stisnjene ustne tiho nadaljevale: Ne bom te častil, krvoločni Korzičan! Z neprestanimi kontribucijami nas izmozgovavaš, pa naj te slavimo? Moja podjetja, vse moje življenjsko delo, mi s svojimi neprestanimi vojnimi podvigi tiraš v propast in jaz naj proslavljam tvoje zmage?

Rezkemu baronovemu odgovoru je sledila trenutna tišina. Le parketi so tiho zaškripali pod nogami sluge, ki je odšel v salon. Potem se je Karel Zois sklonil k stricu in mu dejal tiho:

»Ali se ne bojiš zamere pri Francozih, stric?«

»Hm, mislim, da se nam je ne bo treba dolgo bati,« je Žiga Zois skomignil z rameni. »Še nekaj takšnih Napoleonovih »zmag«, pa se Avstrijci prav kmalu vrnejo.«

»In nam vzamejo vse, kar so nam dali Francozi,« se je oglasil rdečelični Vodnik.

»Vsega ne!« je baron odločno zavrnil gosta. »Zavesti, da smo vsem narodom enakopravni, ne zamorijo nikoli več v nas.«

Vodnik je zamahnil z roko.

»Če odidejo Francozi — nekaj burnih dni in — vse bi bilo kakor pred Napoleonom. Prvi odleti naš materni jezik iz šol, zato bi že Metternich poskrbel in cesar Franc, ki se trese pred vsako novotarijo.«

Baron je pomolčal. Pred njegovimi očmi je vstal energični pogled avstrijskega kanclarja kneza Metternicha.

»Huda borba bo z njim,« je priznal. »A če bomo dobro pripravljeni, nas ne ugonobi tudi najhujši reakcionarec. Očistiti in ogladiti moramo naš materni jezik ter ga usposobiti za znanstveno uporabo. Slovar potrebujemo. Brez njega ne dobimo slovenskih znanstvenih knjig in tudi leposlovnih ne. Pohitite s slovarjem, gospod profesor!« je živahni baron pozval Vodnika.

Pesnik se je v zadregi zganil … Komoden sem zares — je bila njegova misel. Njegovo rdeče lice je še bolj zardelo. Pred dušo mu je stopil človek, ki ga je bil že nekoč prehitel z znanstvenim delom, s slovensko slovnico — na Dunaju živeči Jernej Kopitar, nekdanji Zoisov tajnik. Iz zlobne zavisti do ugleda, ki ga je »menšič« Vodnik užival v Zoisovem krogu, je že pred dvema letoma začel nagovarjati Primica, naj bi mu nabiral gradivo za slovar, ker je spoznal, da sam velikanskega dela ne bo zmogel dovolj hitro, da bi prehitel Vodnika. Vrli Primic se je oprijel dela, vnel zanj tudi druge in poslal znatne prispevke — svojemu nekdanjemu učitelju Vodniku …

Hudomušen nasmeh je izpreletel Vodnikov rdeči obraz, ko je odgovoril baronu:

»Saj hitim. Pa — čim več gradiva se mi nabira, tem manjši del celote se mi zdi. Slovenci imamo velikanski besedni zaklad, le zakopan leži med narodom. Nu, počasi ga že dvignemo.«

»Tako je prav. Le poguma ne izgubite! Kot dušni pastir ste več let živeli med narodom. Vi še najlaže dvignete njegov besedni zaklad. In drugi naj vam pomagajo.«

»Saj mi,« je Vodnik pomežiknil mlademu Primicu.

Sluga je odprl vrata in naznanil:

»Gospod doktor Zupan!«

Ves zaprašen od poti je vstopil doktor Jaka Zupan, kaplan iz Šmarja na Dolenjskem. Nerodno se je priklonil, podal baronu roko in mu jo stisnil, da je bolehni baron komaj zadržal bolečesten stok.

»Glej ga! Odkod pa ti?« ga je pozdravil Vodnik.

»Saj vidiš,« je Zupan dvignil nogo z zaprašenim škornjem. »Naravnost iz Šmarja. Polovico poti sem se peljal z mladim Rudežem iz Ribnice. Dohitel me je in vzel na voz.«

»Pa res nisi posebno salonski,« se je ozrl Ravnikar s karajočim pogledom na Zupanove škornje.

»Saj imaš prav. Lakaste čevlje bi bil moral obuti. Nu, pa pridem, kadar si jih bom mogel s svojo kaplansko plačo kupiti. Z Bogom!« Jezno jih je ošvignil s pogledom in že je bil pri vratih.

»Doktor! Ne bodite vendar —!« je vzkliknil baron in pomignil Vodniku, ki je skočil in ujel Zupana za rokav:

»Ne pustimo te, če se prav stepemo!«

In priskočil je še resni Hladnik: »Ne bodi vendar takšen!«

»Takšen ali takšen! Prišel sem kot človek k ljudem in ne —«

»In prav kot človeka sem se vas razveselil, gospod doktor. Veliko prošnjo imam do vas in vaše dobro srce mi je ne odkloni,« je posredoval baron. »Semkaj k meni sedite, da se pogovoriva.«

Zupan se je vdal, a še vedno je bil ves rdeč v obraz in mrko je gledal, ko je odložil zaprašeni klobuk.

»Nobeden od nas vseh ni jezikoslovno tako podkovan, kakor ste vi, gospod doktor. Ali bi hoteli priskočiti našemu Vodniku na pomoč? Saj veste, da gospod profesor sestavlja slovar. Ali bi mu hoteli še vi pomagati? Sam ne bo zmogel takšnega ogromnega dela. Tudi bi bilo treba primerjave z drugimi slovanskimi jeziki. Vi jih skoraj vse obvladate. Saj nam ne odrečete svoje pomoči?«

Zupan je povesil pogled … Spomnil se je na prijatelja Jerneja Kopitarja, ki je glede slovarja že pletel spletke proti Vodniku. V duhu je videl pred seboj prijateljev bledi obraz, obrobljen z rdečimi lasmi, tenke ustne stisnjene v zlobeń posmeh, zelenkasto modre oči srepo in sovražno uprte v Vodnika … Obotavljaje se, je Zupan odgovoril:

»Kolikor bom mogel, rad pomagam.«

»Mhm!« je zagodrnjal Ravnikar proti Hladniku. »Kakor meni pri prelaganju sv. pisma! Vsako črko bi moral posebej vleči iz njega!«

Hladnik je zatrl smehljaj. Zupan res ni bil vztrajen delavec, a bil je med njimi edini, ki se je zanimal tudi za druge slovanske jezike.

Zois, dobri Zois, je bil vesel, da se je Zupanova nevihta tako hitro polegla.

»Nu, saj sem vedel, da nas ne pustite na cedilu. Dobiti vas moramo v Ljubljano. Profesura na liceju bi vzdramila vse vaše sile. Gospodje, čas moramo izrabiti. Spati ne smemo in čakati, da nam reakcija zopet skoči za vrat. Ni li res, profesor Vodnik? Buditi moramo v rojakih ljubezen do maternega jezika in vero v lastno bodočnost!«

Vodnik je s široko razprtimi, zamišljenimi očmi strmel skozi okno na mesto, ki je migljalo v tisočerih lučkah. Počasi je prikimal in dejal:

»Meni se tako zdi, da moramo kulturnemu svetu pred vsem dokazati sposobnost našega jezika, njegovo uporabnost v prozi in poeziji. Moje revne pesme so komaj za našega kmeta. Če bi nam kdo v našem jeziku zapel visoko pesem, da bi prisluhnil ves svet, potem — da, potem … Ampak literat svetovnega formata — kdaj se nam porodi?«

Tišina se je naselila mednje. Vodnikove besede so jim odmevale v srcih. Pred njimi se je razgrinjala vsa obupna ledina slovenskega slovstva …

Žiga Zois se je prvi vzdramil:

»Ne bodimo malodušni! Tudi duševni velikan še zraste iz našega naroda. Morda je že rojen, morda že raste … A uglađiti mu je treba pot, pripraviti materijal, jezik, da nam izkleše iz njega umetnine.«

In med tem, ko je Zoisov krog sanjal o velikem poetu, ki bo s krasoto svojih del zavojeval slovenskemu — »kranjskemu« — jeziku večnost, je mali France Prešeren ležal na Poljanah, v svoji trdi dijaški postelji. Solznih oči je strmel v luči na oknu, kajti stroga gospodinja Liza mu ni dovolila, da bi se pridružil množici, ki se je prelivala po razsvetljenih ljubljanskih ulicah. Njegovi starejši sostanovalci pa so smeli na ulico! Le njega je Liza zaklenila v sobo in — odšla.

Oh, ta Liza! Kako je trda! … Kakor … kakor profesor Ravnikar. On tudi nima srca za male zapuščene dečke … Kako je nahrulil Pacenka! Ali je Pacenk kriv, če hodi okrog razcapan in lačen? … Ne, kriv je tisti krvoločni Napoleon, ki malim dečkom jemlje očete, da jih postavlja pred kanone …

»O, sovražim ga!« je France skrčil roko v pest. Potem so njegove oči široko zastrmele proti oknu. Strah mu je stisnil grlo:

»Ali meni tudi vzame očeta? …«

»… Kaj, če Francozi res pridejo po našega očeta? … Nikoli več ga ne bom videl! O, mati! Zakaj ste poslali svojega Franceta tako daleč! …«

Napoleon pa je ob tisti uri stal v daljnji pogoreli in razrušeni Moskvi, v temni sobi Kremlja, in pritiskal bledo čelo ob okvir razbitega okna. Dobojeval je v srcu najstrašnejši boj: spoznanje svojega poraza — vkljub »zmagam« …

Drugo jutro so zadnji ostanki njegove »velike armade« nastopili pot proti domovini, pot, ki je bila le beg pred grozoto bližajoče se ruske zime, beg razkrojene gladne vojske pred — smrtjo.

=Gradove svitle zida si v oblake.=

Leta 1819.

V drugem nadstropju licejskega poslopja, na levi strani glavnega stopnišča je stala v odmoru ob deveti uri zjutraj gruča mladih fantov: teologa Matija Čop in Martin Slomšek, privatista tretjega filozofskega letnika Blaž Crobath in Miha Kastelic ter filozof Anton Trenz.

Resni Čop, ki je tistega leta obiskoval Metelkova slovenska predavanja, je razlagal Slomšku slovenske glagolske vrste, sad Metelkovega jezikoslovnega truda, in primerjal tvorbo slovenskih glagolov z ono v srbohrvatskem in v češkem jeziku.

»V nobenem narodu si niso narečja tako podobna kakor v slovanskem. Metelko pravi, da je slovanski narod največji izmed vseh znanih ljudstev na zemlji. In prav ima,« je navdušeno razlagal Čop. Široko čelo je nad nosom nabiral v goste gube, njegove jasno modre oči so se svetile.

Rdečelični Slomšek ga je verno poslušal in mu pritrjeval.

»Matija že spet jaha svojega konjička,« se je norčeval Slomškov sošolec Trenz, velik, slok fant, kostanjevih las in krepkega nosu. Po izgovoru se mu je poznalo, da je Dolenjec. Bil je z gradiča Drškovca doma.

»Matija je že zdaj pol učenjaka,« mu je odgovoril bledi svetlolasi Kastelic. »Zanima se za slovenščino, srbohrvaščino, ruščino, češčino, poljščino, francoščino, laščino in kaj vem za kakšne jezike še.«

»Na liceju se ne more v znanju jezikov nihče meriti z njim, še profoksi ne,« je izjavil Trenz. Crobath je prikimal.

Kastelic pa je pristavil:

»Edinole Jaka Zupan mu je morebiti še kos.«

Zdajci se je elegantni Crobath živahno zdrznil in pokazal:

»Glej ga Smoleta!«

Vrh stopnic se je prikazal mlad, komaj devetnajst let star elegan v svetlomodrem fraku in belih hlačah. Visoko je dvignil palico s srebrnim ročajem v pozdrav, v drugi roki pa je zavihal bel cilinder. Bil je lep fant, temnih kodrastih las, velikih žarečih oči, sočnih rdečih usten in zdrave zagorele polti: Andrej Smole.

»Fantje! Danes popoldne pojdemo k Frgolinu v Krakovo. Ali greste?« je povabil, pristopivši k dijakom.

Crobath je zmajal z glavo:

»Ne bom utegnil. Odpotujem na Dunaj.«

»In ti, Čop?«

»Me preveč glava boli.«

»Kaj te ne bi bolela, če večno riješ po knjigah! Ali prideš, Slomšek? Imenitna dekleta so v Krakovem!« je Smole podražil bogoslovca.

»Miruj!« se ga je kratko otresel Slomšek.

»Uh! Kako ste danes dolgočasni! Kakor vreme, ki se zdajle pripravlja na dež. Kaj pa ti, Trenz?«

Trenz je dvignil ramena:

»Mogoče, da pridem pozneje. Danes je moj oče tu.«

Rad je hodil v Smoletovo družbo, ker so v njej skoraj vedno le »kranjsko« govorili, tako kakor kmetje in hlapci in dekle doma na Draškovcu. S temi pa je Trenz, kadar je bil na počitnicah, najraje občevál. Sorodniki so se mu posmehovali, češ, da je čudak.

»Nu, pojdeva pa sama s Kastelcem, jeli, mlečna griža?« je Smole plosknil bledega svetlolasca po hrbtu.

»Dobro!« je prikimal Kastelic in si z žepnim robcem odpihal prah z rokava svojega zelenega fraka. Kjer je bil Smole, tam je bila pijača in jedača zastonj — si je mislil preračunljivi Kastelic.

Smole pa se je ozrl po hodniku in pogled mu je obstal na dveh fantih, ki sta stala pri oknu na desni strani hodnika. Andreju so se zasvetile oči. Pristopil je k njima in položil enemu izmed njiju roko na ramo.

»Živio, France!«

Dijak, vitek fant z mehkimi dolgimi, skoraj črnimi kodri, koščenim, ostro klesanim obrazom, zagorelo poltjo, napol priprtimi očmi, fino rezljanim kljukastim nosom in izredno lepimi rdečimi ustnami, je bil slušatelj logike France Prešeren. Ozrl se je preko ramena in se nasmehnil:

»Ti, Andrej?«

»Ali prideš popoldne k Frgolinu?«

»Ne utegnem. Imam inštrukcijo v Cekinovem gradu; zvečer pa pridem k tebi, kakor sem obljubil,« je odgovoril Prešeren in zaprl zvezek, ki ga je bil držal v rokah.

Smoletov pogled je ujel verze.

»Pokaži no, kaj pa imaš?«

Toda že je Prešernov tovariš segel po zvezku.

»Moj je.«

In spravil ga je v knjigo.

»Ali sta pesem kovala?« se je zanimal Andrej.

»Grabrijan jo je zložil. Ampak je kranjska. Preložil mu jo bom v nemščino,« je odgovoril France.

»Ali se ti meša? Kranjsko pesem boš v nemško prevajal! Boga zahvali, da še dobiš človeka, ki zlaga kranjske pesmi! Odkar je Vodnik umrl, še nismo slišali novih kranjskih verzov.«

»Čemu nam bodo?« je Prešeren mirno vprašal. 

»Kmetje ne berejo slovenskih pesmi, ker brati ne znajo. Inteligentni meščani pa ne bero kranjskega pisanja. Če hočeš pesem objaviti, mora biti nemška. Saj dobro veš, da ima samo nemščina veljavo med izobraženci.«

»Seveda vem, pa tudi vem, zakaj! Zato, ker smo Kranjci takšni tepci, da si v lastno skledo pljujemo.«

Ves razgret je bil mladi Andrej in velike rjave oči so mu gorele, da ga je prijatelj France začuden gledal, potem pa skomignil z rameni … Andrej je res čudno govoril.

»Tega vendar ne boš tajil, da nam nemški jezik teče bolj gladko kakor kranjski in da znamo v njem vse lepše povedati?«

»Seveda. Saj so te gladili z njim tako rekoč, odkar ti je postala zibelka premajhna, haha! Tudi kranjski jezik bi ti gladko tekel, če bi se potrudil, da se ga pravilno naučiš. Zakaj ne obiskuješ Metelkovih predavanj slovenskega jezika?«

»Ker me je že mati naučila kranjsko govoriti in svojega maternega jezika še nisem pozabil, da bi se ga moral iznova učiti.«

»Ampak, kar mi govorimo, je dialekt. To ni pravilna ‚slovenščina‘, kakor pravi Metelko.«

»O, na vsakih pet korakov srečaš Kranjca, ki bo nekoliko drugače zavijal. Ne vem, zakaj bi bila samo Metelkova kranjščina ‚pravilna‘. Sicer pa je Metelkov tečaj namenjen bogoslovcem, ki bodo kot fajmoštri morali nekoč kranjsko pridigati, in uradnikom, ki morajo občevati z našim kmetom, pa ne razumejo kranjščine. Zakaj bi med njimi zapravljal čas jaz, ki kranjski že znam?«

»Ali ne razumeš, da moramo tudi Kranjci ali ‚Slovenci‘, kakor nam pravi Metelko, obvladati svoj književni jezik, če se hočemo kdaj meriti z drugimi narodi.«

»Književni? Haha! Književni jezik brez knjig! Haha! Smole, du bist köstlich!« se je smejal Grabrijan.

Prešeren je le stisnil lepe ustne in molčal. Andrejeve misli so se mu zdele blazne.

Po hodniku se je pripodil Francetov sošolec Svetličič, ves nasmejan:

»Fantje! Jakon ima novo obleko! Ves je nov od glave do peta!«

‚Jakon‘ je bil profesor Jakob Zupan.

»Ni mogoče.«

»Čudež božji!«

»Saj ga bo zeblo, če je slekel toliko špeha!« se je norčeval Prešeren.

Pridrevil se je še Ludovik Azula in prijel Prešerna za komolec:

»France, pridi, boš videl Jakona!«

Zdajci se je z bližnje stolnice oglasilo tanko klenkanje — mrtvaški zvonček. Pobožni Slomšek se je prekrižal in tiho molil. Z desne strani je od knjižnice prihajal po hodniku mladi profesor Metelko. Vrh stopnic se je prikazal direktor Matevž Ravnikar. Strogo je pogledal po dijakih, ki so se mu klanjali, in resno je pokimal Metelku ter dejal kratko in glasno, da so ga slišali dijaki:

»Baron Žiga Zois! Srečna mu zadnja ura!«

»Amen!« se je odzval Metelko in sklonil glavo.

Spodaj se je oglasil šolski zvonec.

Dijaki so se razpršili po razredih. Crobath, Kastelic in Smole so se brž poslovili in odšli po stopnicah navzdol. Direktor je mimogrede z zlovoljnim pogledom ošinil elegantnega Smoleta. Mladi brezposelni bogataš Ravnikarju ni bil kdovekaj všeč in ni mu bilo prav, če ga je zalotil v šolskem poslopju …

»Fante zapeljuje k pijači in drugim neumnostim,« je godrnjal sam pri sebi.

Čop je za oglom ustavil Prešerna:

»Kaj sta se prerekala z Andrejem? Nekaj sem čul o kranjščini. Andrej je bil ves v ognju.«

Mladi Prešeren se je posmehnil:

»Saj ga poznaš! Izmed vseh njegovih ljubic mu je ‚kranjščina‘ najljubša. Ko sem ga opozoril na veljavo nemščine, mi je rekel, da Kranjci v lastno skledo pljujemo. Hm! Ne vem, kaj prav za prav hoče. Ali ga ti razumeš?«

Čopu so se zgostile gubice nad nosom. Umaknil je pogled, se zagledal v tla in — počasi prikimal.

Molk je težko legel med prijatelja. France se je z začudenim pogledom zagledal v Matijevo mogočno čelo …

Zdajci je Matija dvignil pogled in ga jasno uprl v prijateljeve vprašujoče oči.

»On hoče, kar je hotel Zois …« je tiho povedal.

Od stopnic so se začuli profesorjevi koraki. Prešeren je smuknil v razred. Bogoslovec Čop pa se je še ves zamišljen okrenil in odšel po hodniku.

»… kar je hotel Zois …« je mlademu Prešernu še dolgo zvenelo po ušesih. … A kaj je bilo tisto, kar je hotel Zois?

Profesor Metelko je stopil s čudno prepadénim obrazom na oder pred svoje učence. Skozi odprto okno se je še vedno čulo klenkanje mrtvaškega zvončka.

»In nomine …« se je pokrižal mladi profesor in glasno molil molitev za umirajoče. Dijaki za njim. Z začudenjem so opazili, da so profesorju stopale solze v oči in se mu je glas krhal. Ko je odmolil in so bile vse oči vprašujoče obrnjene vanj, je izpregovoril:

»Predragi učenci moji in prijatelji! V teh trenutkih izgublja slovenstvo svojega najboljšega zaščitnika in najplemenitejšega dobrotnika, svojega pravega očeta: baron Žiga Zois umira.«

Z robcem si je otrI solze in dostavil:

»Mir in zveličanje njegovi duši!«

»Amen!« so zamrmrali dijaki.

Po pouku, ko je Metelko odšel iz razreda, je bila za njim nekaj trenutkov nenavadna tišina. Le počasi so se fantom razmajali jeziki: da pojdejo vsi za pogrebom, da bodo menjaje sami nosili krsto, da se ponudijo za častno stražo ob mrtvaškem odru … Naposled so govorili vsi križem.

Nekaj dijakov se je zopet zbralo zunaj na hodniku: Slomšek, Prešeren, Svetličič, živahni Azula in pohlevni Traun. Pripovedovali so si, kako je dobri Zois podpiral Vodnika, ki je umrl le nekaj mesecev pred svojim dobrotnikom.

»V bedi je umrl. Če bi Zoisa ne bilo, bi bil umrl od gladu,« je pripomnil Azula.

»In če bi ne bilo onega prekletega vohuna Kremnitzerja, ki ga je ovadil, bi Vodnika ne bili upokojili in še danes bi bil živ,« je pribil Prešeren.

»Pravili so, da je Vodnika še nekdo denunciral,« je tiho povedal Traun.

»Kdo pa?« je vprašal Svetličič.

Traun se je spogledal s Prešernom in Azulo ter zašepetal:

»Stari Scheuchenstuel.«

Fantje so prikimali in se ozrli po hodniku, kjer je na ovinku proti knjižnici stal Scheuchenstuelov sin Anton, Prešernov sošolec, in se razgovarjal s profesorjem Dagarinom.

»Zatorej tudi Zoisova prošnja Vodnika ni rešila! Upokojili so ga brez usmiljenja,« je rekel Slomšek.

»Zaradi njegove ‚Ilirije oživljene‘,« je pristavil Svetličič.

Prešeren se je zdrznil. Spomnil se je one ure, ki jo je, še majhen deček, preživel pri baronu Zoisu. Živo mu je stopil pred oči baronov produševljeni, bolehni obraz, njegov dobrotljivi nasmeh, njegov blagi pogled, iz katerega je sijala vsa njegova blaga duša.

»Na Dunaju ne poznajo usmiljenja. Pravijo, da je Metternich trd človek,« je šepetal Traun.

Prešeren je prikimal. Tudi on je že slišal takšno sodbo o vsemogočnem avstrijskem kanclarju, zakletem sovražniku vsakršnega svobodnega gibanja med evropskim človeštvom.

Ob času, ko je v Ljubljani kanclarjeva slika stala pred dušo mladega Prešerna, je na Dunaju stopal Metternich po svoji veliki biblioteki. Sredi dvorane je stal na visokem podstavku kip Venere, obdan z okroglim kanapejem. Pred njim se je kanclar ustavil in se za trenutek zagledal v Canovovo umetnino. Nasmehnil se je.

Kipu?

Ne. Evropi! Premaganemu Napoleonu, ki ga je v duhu videl pred seboj. Takšna je bila njegova misel:

»Odkar je Napoleon jetnik na otoku sv. Helene, sem jaz gospodar v Evropi. Cesar on ni dosegel z mečem — meni se je posrečilo s peresom. Vse se suče po mojih željah, celo — ruski car.«

Z nasmehom je stopil v svoj kabinet, veliko, bogato opremljeno dvorano. Tri velike mize, na vsaki kup aktov, so čakale nanj.

Že je sedel k srednji mizi — tekoča zadeva: sklicanje ministrske konference vseh nemških držav in državic, da se določijo ukrepi, ki potlačijo preteče svobodno gibanje med Nemci. Že je prijel knez za gosje pero, pa je vstopil Friderik vitez Genz, njegova desna roka.

»Genz, ali vam je jasen program ministrske konference?«

»Ne popolnoma, svetlost.«

»Mhm. To se pravi: vi se ne zadovoljite z napovedano igro, temveč bi radi videli moje karte,« se je knez sarkastično posmehnil. »Nu, zadostuje naj vam moje prepričanje, da bodo vsi udeležniki konference hoteli le tisto, kar bo hotel oni, ki bo imel najmočnejšo voljo med njimi. In tisti ‚oni‘ bom jaz.«

»Kakor vedno. O tem sem popolnoma prepričan, Svetlost,« se je Genz priklonil.

»Dobro. Torej program: Prvič — tesnejše sodelovanje vseh nemških zveznih držav, ker je to važno za ohranitev splošnega miru in za uspešno zatiranje eventualnih nemirov. Afere, kakršna je umor pisatelja Kotzebueja po teologu Sandu, se ne smejo ponavljati, kajti takšne iskre morejo zanetiti velike požare. Drugič — ukinitev tiskovne svobode, najstrožja cenzura, nobenih anonimnih javnih piscev. Tretjič — vsak poizkus, uvesti v posamezne države ustavo, že v kali zatremo. Četrtič — razpustimo in prepovemo študentske organizacije, tudi telovadne. Nu, dragi Genz, kaj pravite k mojemu programu?«

»Vaša Svetlost! Kaj naj rečem? Le to, da bi bržkone danes gorela že vsa Evropa, če bi Vaše Svetlosti ne bilo.«

»Morda imate prav. Vem, da sem vsem revolucionarjem za strašilo. Hm, vendarle moramo na vso moč pritegniti vajeti. Pazite na Slovane, Genz! Njihov prebujajoči se nacionalizem je odprta rana na avstrijskem državnem telesu. Treba jo bo izžgati.«

»Jezikoslovno igračkanje!« je zamahnil Genz.

»Genz! Kdaj se naučite gledati v bodočnost!«

Osramočeni Genz je povesil pogled pred šefom in se ves poparjen opravičil:

»Grof Sedlnitzky je že izdal na vsa policijska okrožja odlok za najstrožje nadziranje vseh profesorjev in dijakov.«

Sedlnitzky je bil predsednik najvišjega dvornega policijskega urada.

»Prav. To je vsaj nekaj. In pomnite: vsakega prevročega slavista pod stalno policijsko nadzorstvo!«

Andrej Smole in Blaž Crobath pa sta tisto uro hodila pred Smoletovo hišo na Ajdovščini sem in tja, z očmi merila mimoidoča dekleta in se razgovarjala o težkih dneh, ki so jih preživljali Kranjci, odkar so Francozi morali prepustiti Ilirske province zopet Avstrijcem.

»Metternich bi nas utopil v žlici vode, ker smo Slovani,« je zatrjeval živahni Andrej, »Slovanov se bolj boji kakor hudič križa. Boji se naših simpatij do Rusov. Zato nas tlači k tlom. Vzel nam je že vse, kar so nam dali Francozi. Vrgel je kranjski jezik iz šole in iz uradov. Spet smo tam, kjer smo bili pred francosko okupacijo.«

»Hm!« je Crobath nedoločno pritaknil.

»Ampak večno ne bomo tako ostali. Naši stari so preveč pohlevni. Kadar mi, mladi, vzamemo vajeti v roke, bo vse drugače. V šolah in uradih uvedemo kranjski ali — kakor Metelko pravi — ‚slovenski‘ jezik. In kranjskih knjig izdamo toliko, da nihče več ne bo hotel nemških brati.«

»Beži, no! Kje bomo pa pisatelje jemali!« je oporekal trezno misleči Crobath.

Smole pa se ni dal motiti. Navdušeno je nadaljeval:

»In kranjsko gledališče si uredimo — pa če se Metternich zaradi vseh novotarij na glavo postavi. Da le ti in Prešeren in kar vas je drugih ‚fejst‘ fantov doštudirate in se vrnete z Dunaja, pa bomo že kaj poštenega začeli v Ljubljani,« je sanjaril in pristavil: 

»Škoda le, da nam je Zois že umrl.«

»Škoda, da ni cesar tebe za kanclarja postavil, haha!« se je smejal Crobath. »Potem se Metternichu ne bi bilo treba na glavo postavljati. Andrej, ti si sanjač! Če bi te Kremnitzer slišal, bi te denunciral, kakor je pokojnega Vodnika.«

=Povsod vesele lučice prižiga.=

Leta 1821.

Kongresna Ljubljana. Ali je bila še — Ljubljana, tiha Ljubljana, »Ljubljana dolga vas«?

Po ulicah se je pretekalo ljudstva kakor v procesijah. Kočije — četvero- in šesterovpřežne — so drdrale po vegastem tlaku. Vmes velike paradne karose različnih dvorov: avstrijskega, ruskega, neapolskega in drugih. Služabniki v najrazličnejših livrejah so tekali iz hiše v hišo, iz palače v palačo. Dostojanstveniki mnogih evropskih narodov so se kretali po šetališčih, v bogate kožuhe odeti.

Še nikdar niso bile ljubljanske ulice tako živahne kakor one dni, še nikdar ni bilo po njih toliko čebljanja v vseh evropskih jezikih nego ob času kongresa, ki ga je bil sklical v Ljubljano takrat najveljavnejši evropski državnik, avstrijski kanclar knez Metternich, da uduši veliko strašilo vseh evropskih mogotcev: ustavo, ki so jo po francoski revoluciji vzbujeni narodi zahtevali zdaj v tej, zdaj v oni državi.

Bilo je v nedeljo, dne 14. januarja okrog 11. ure dopoldne, ko je pred škofijskim dvorcem, kjer je stanoval ruski car Aleksander, stala gruča mladih ljudi: Prešeren, Smole, Kastelic, Traun, Azula, Vilfan, Volk in visokošolec Crobath. Stali so, se živahno razgovarjali in opazovali ljudi, ki so prihajali od maše, iz stolnice. Na moč lepo opravljeni so se Ljubljančani

košatili mimo. Malokdo je bil med njimi, ki si tisto zimo — kongresno zimo — ni nabavil nove obleke.

»Glej jo!« je šepnil Kastelic in skrivaj dregnil Smoleta.

Lepi Smole se je ozrl in pozdravil. Krasno dekletce, Češkova Fina, je z materjo in očetom prihajala od stolnice. Prijazno je odzdravil stari Češko, gospa je pokroviteljsko milostno pokimala, mlada, komaj sedemnajstletna krasotica pa je rahlo zardela, ko je povesila glavico pod žarečim pogledom zastavnega Smoletovega Andreja.

»Najlepše ljubljansko dekle!« je šepnil Traun Volku na uho.

Bogoslovec Šimen Volk se je le prizanesljivo zaničljivo nasmehnil … Kaj je njemu, mlademu asketu, lepo dekle! … Ko so se vsi, celo pobožni njegov tovariš Vilfan, ozrli za dekletom, on edini ni podlegel čaru, ki ga ima lepota na človeško srce. Pogledal je v vežo, polno ruskih častnikov in dvorjanov ter dejal:

»Pavlič se pa dolgo ne vrne. Morda ga knez Volkonski niti ne sprejme.«

»Kako bi ga ne sprejel, če ga je poslal k njemu sam car! Radoveden sem res, kaj bo opravil,« je rekel Traun.

»Ali misliš, da ga sprejmejo v rusko službo? Jaz bi se jim tudi ponudil.«

»Pssst!« je opozoril previdni Kastelic in se brž obrnil ter skril za širokim Smoletovim hrbtom. Mimo mladcev je počasi prihajal starejši gospod, se ustavil tik njih ter pogledal v vežo, kakor bi ga Rusi zanimali.

»Kremnitzer!« je Kastelic svaréče šepnil Smoletu v uho.

A stari gospod je imel tenka ušesa. Postrani je s potuhnjenim pogledom ošvignil Smoleta, ki je s posmehom meril policijskega uradnika od nog do glave.

»Tale ima našega Vodnika na vesti. On in stari Scheuchenstuel,« je Andrej glasno izpregovoril v splošni molk, ostro gledaje staremu komisarju v oči.

»Verfluchter Windhund!« je sam pri sebi zaškrtal komisar in se malomarno prestopil, a se zopet ustavil ne daleč na oglu proti stolnici.

»Aha! Mož bi nekaj dal, če bi mogel pogoditi, čemu mi tu stojimo. Že voha spet kakšno zaroto,« se je norčeval Smole.

»Metternich bo danes slabo spal,« je ironično pripomnil Prešeren.

»Naše simpatije do Rusov policiji niso všeč,« je pristavil Vilfan.

»Metternich in Sedlnitzky vidita povsod strahove,« se je posmehnil Smole.

V veži je zavalovilo. Nekaj kratkih povelj. Straža na vratih je stopila v pozor. Častniki in dvorjani so se postavili v špalir. Po stopnicah je prišel mož, star okrog štirideset let, žensko mehkega obraza in sanjavih kratkovidnih oči. Odet je bil v preprosto častniško uniformo.

»Car!«

Dijakom je zagomazelo po hrbtih. Umaknili so se nekoliko in Smole je pošepetal:

»Nalašč se vsi zadermo, da bo Kremnitzerja strah.«

Ko je car Aleksander stopil čez vežni prag, je zagrmelo iz mladih grl:

»Živio car!«

»Živeli Rusi!« je zakričal Prešeren, ki mu srce ni dalo, da bi vzkliknil samodržcu. »Živeli vsi Slovani!« je še pristavil Smole in dvignil cilinder z ironičnim pogledom na prepadenga Kremnitzerja.

»Živeli!« so zagrmeli vsi mladci.

Car se jim je nasmehnil in prijazno odzdravil. Odšel je proti Špitalski ulici. Spremljal ga je le eden njegovih adjutantov, vitez Manzurov.

Že blizu ogla Špitalske ulice sta prišla mimo gruče dam in gospodov. Tu so stali Češkovi, Lavrinovi in gospa Primčeva s petletno hčerko Julijo in osemletnim sinom Janezom. Ob vzklikanju mladine so se vsi ozrli proti škofiji in Lavrinova prvorojenka, osemletna Marija je šepnila:

»Car!«

Lepa Fina Češkova se je vsa v zadregi sklonila k mali Juliji, ko se je car približal. Adjutant Manzurov, stopajoč tik za carjem, je že od daleč zagledal vitko dekletovo postavico in kostanjeve kodre pod širokim žametnim klobučkom, zavezanim pod nežno rožnatim obrazkom. Rusu je živa rdečica planila v obraz …

Vsa družba je carja spoštljivo pozdravila z najglobljimi »dvornimi« pokloni. Lepa Fina se je priklonila po vseh pravilih, ki se jih je naučila od svojega z Dunaja naročenega plesnega učitelja. Mala živahna Julija pa si je komaj utrgala čas…

za otročji poklonček, ko je že — prav vštric carja — dvignila jasne modre oči k Fini in glasno vprašala:

»Ali je to car?«

Rada bi bila s prstkom pokazala, pa se je še pravočasno spomnila, da ji je stroga mamica že dostikrat prepovedala, kazati s prstom na ljudi.

Car, čeprav naglušen, je slišal glasno vprašanje in smehljaje se je ozrl na ljubkega otroka. Od otroka pa mu je pogled ušel na poleg stoječe lepo dekle.

Ko sta stopila z adjutantom nekaj korakov dalje, se je car napol ozrl in dejal preko ramena:

»Manzurov! Si li videl ta obrazek?«

»Videl, Veličanstvo,« je z majhnim trepetom v glasu odgovoril adjutant.

»Čigava je?«

»Hčerka bogatega trgovca, pri katerem stanujem.«

»A — — —?« se je ustavil car in ostro pogledal v spremljevalčev zardeli obraz. S hladnim posmehom je pristavil: »Mnogo uspeha, dragi Manzurov! Saj nimaš slabega okusa.«

Manzurov se je priklonil v zahvalo … »To mu je Kankrin izklepetal!« — si je mislil. Kankrin je bil ruski kavalerijski general, ki je stanoval istotako v Češkovi hiši na Glavnem trgu.

Manzurov ni bil nič kaj vesel, da je car opazil lepo dekle. Poznal je svojega muhastega gospoda in njegov očarujoč vpliv na ženska srca … Slabe volje je ubiral korake za carjem.

Ljudje so se ustavljali, pozdravljali carja, klecali k tlom in žarečih oči gledali za njim — zmagovalcem Napoleona, osnovalcem »Svete alianse«, »liberalnim zaščitnikom vseh zatiranih narodov«.

»Kakor sen iz naše pradomovine …« je mladi Miha Kastelic sentimentalno začustvoval, gledaje za odhajajočim carjem.

»Šema! Naši pradedi niso poznali takšnih potentatov,« je jedko odsekal Prešeren, »Bratstvo je vladalo med njimi.«

»Tako je, da veš, suženjska duša!« je Smole s pestjo prijateljsko butnil Kastelca pod rebra.

»Pavlič gre!« je opozoril Kastelic.

Vsi so planili tovarišu naproti.

»Kaj je? Ali te sprejmejo?«

Bledi Pavlič je stisnil ustne in odkimal.

»Ne? Zakaj ne?«

»Saj sem vedel!« je zagorjnjal Smole, »Metternichu se boje zameriti.«

Jože Pavlič je skomignil z rameni. Videlo se mu je, da se še bori z močnim razočaranjem.

»Kaj je rekel knez?«

»Za sprejem v rusko službo bi bil potreben sporazum z avstrijsko oblastjo,« je tiho povedal bledi dijak.

»Ali nisem rekel? Ta vražji lisjak — Metternich — je privezal ruskega medveda popolnoma na svoj rep.«

»Ssst!« je Kastelic nervozno svaril drznega Smoleta.

»Ali pojdeš kljub temu na Rusko?«

»Ne vem. Knez Volkonski me je povabil za jutri na daljši razgovor.«

»Nu, vidiš! Rusi se vendarle zanimajo za nas!« je tolažil Crobath.

»Toliko pa vendarle ne, kolikor ti zanje,« je podražil Prešeren visokošolca Crobatha, ki si je, namesto da bi bil že odrinil na Dunaj, samovoljno podaljšal božične počitnice, da je mogel videti ljubljanske kongresiste, posebno še ruskega carja.

Smole je prijel Prešerna pod pazduho.

»Fantje! Če si ne bomo Slovenci sami pomagali, Rusi nam tudi ne bodo.« In tiše je pristavil: »Dokler se car ne otrese tega prekletega Metternicha, ni upanja za nas.«

»Res je,« je krepko pritegnil Pavlič.

»Zato pustimo Ruse, pa pojdimo k „Bidlmonu“ na golaž. Plačam jaz.«

»Oziroma tvoja mama,« je Prešeren pripomnil s svojim običajnim ironičnim posmehom.

»Hm! Prej pa še staremu Kremnitzerju eno zagodemo.«

Smole je stopil s Prešernom čez prag škofijske palače na cesto, se obrnil proti veži, zamahnil z belim cilindrom in zaklical:

»Živeli, bratje Rusi!«

»Živeli, bratje Slovenci!« se je odzvalo nekaj Rusov iz veže.

»Živelo naše bratstvo!« je pomagal še Pavlič.

Ves zelen se je Kremnitzer zganil in namignil uniformiranemu stražniku, ki jih je vedno nekaj postopalo okrog carjevega stanovališča. Stražnik je brž pristopil in tiho opozoril dijake:

»Gospodje, prosim, ne delajte škandala!«

Pa je revež slabo naletel.

»Kaj! Škandala?« je kričal Smole. »Ali je to škandal, če pozdravljamo svoje brate in goste našega cesarja? Kakšen patriot pa ste vi, gospod stražnik! Pritožim se pri knezu Metternichu, da veste! Lep stražnik, ki tako spoštuje člane Svete alianse, da nam jih niti pozdravljati ne dovoli!«

In na videz ves razkačen je potegnil Prešerna za seboj čez cesto proti »Bidelmonu«, največjemu ljubljanskemu hotelu, ki je stal na levo od magistrata in se košatil pod imenom in z izvesno tablo »Zum wilden Mann«.

Ljudje, ki so se nabrali ob Smoletovem kričanju, so mu pritrjevali in obsuli stražnika s ploho zabavljic in psovk. Mladci onkraj ceste so prhnili v smeh in se zatekli v Bidelmonovo vežo; oba bogoslovca pa sta se izgubila proti stolnici.

Gospod Češko, ki je prizor od daleč opazoval, je zmajal z glavo … Nekaj se je bil te dni dogovarjal z bogato gospo Smoletovo glede njenega Andreja in svoje Finice — ampak… če se fant takole obnaša… Nu, seveda, mlada kri! »Saj sem tudi jaz Slovan. In Čehi smo še manj potrpežljivi nego Kranjci. Ha! Ko sem bil še preprost steklarski delavec, sem preklesstil marsikakega objestnega ‚burša‘ … Pa vendarle — prenaglil se ne bom s hčerino možitvijo. Saj se še drugi zanimajo za mojo Finico. Manzurov je ves zateleban vanjo. In Kankrin pravi, da je Manzurov bogataš. Pa Terpine iz Kranja mi je tudi nekaj namigoval zaradi sina Fidelisa, ki je kupil graščino na Fužinah in je sploh podjeten dečko. Hm, nu, bomo videli. Saj je še čas…«

Nesrečni stražnik pa se je komaj izmotal iz besne množice. Oziral se je po komisarju, a zaman. Kremnitzer je že tekel po stranskih ulicah naravnost k dvornemu policijskemu ravnatelju Sedlnitzkemu.

Deset minut pozneje je zapel zvonec v drugem nadstropju velike Zoisove hiše na Bregu, kjer je bil v prostornem stanovanju nastanjen knez Metternich, voditelj ljubljanskega kongresa.

»Ali je Svetlost še doma?« je ves brez sape planil grof Sedlnitzky skozi vrata.

»Še. Njegova Svetlost se odpravlja na izprehod,« je povedal lakaj.

»Javite me! Nujna zadeva!«

Knez Metternich je sprejel obisk v svoji spalnici.

»Oprostite, grof!« je knez govoril, ne da bi vstal izpred toaletne mizice. »Dovolite, da končam toaleto. Saj veste, kako je z mojim časom. Danes so mi dali jedva tri urice spanja. Pozno v noč in že na vse jutro so bili kurirji nad menoj. Prosim, semkaj k meni, grof!«

»Hvala, Svetlost!«

Sedlnitzky se je pokorno spustil v fotelj v bližini kneza.

»Nujna zadeva, pravite? Nu, kar na dan z njo!«

Za trenutek se je Metternich ozrl, in komornik, klečeč na blazini pred njim, je prenehal z likanjem njegovih nohtov. Velike, svetle knezove oči so se s prodornim pogledom ustavile na nelepeh grofovem obrazu, na njegovi od razburjenosti se tresoči zgornji ustni.

»Če dovolite, Svetlost, počakam s poročilom,« je grof odvrnil s pogledom na slugo.

Na knezov migljaj je komornik odšel.

»Nu?«

»Zarota, Svetlost!« S pritajenim glasom je Sedlnitzky poročal o dogodku pred škofijsko palačo.

»Bratje Rusi? Haha!« se je trdo zasmejal knez, ko je policijski šef končal poročilo. »Jim že pokažem bratovščino!«

Vstal je in stopil burno po bogato opremljeni dvorani. Domača halja iz težke svile, s kožuhovino podložena, se mu je opletala okrog nog.

»Gospod grof!«

Sedlnitzky je skočil kvišku in se strumno vzravnal. Njegove majhne oči so strmele v velike knezove.

»Dobro me poslušajte! Tu gre za dijaško zaroto, slično oni, iz katere je izšel Kotzebuev morilec Sand. Razlika je tale: Ono zaroto so zasnovali, zapeljani od revolucionarjev, naši dečki, Nemci, proti Slovanom, Rusom; to zaroto pa snujejo Slovani proti Nemcem, torej proti — nam!«

Grof Sedlnitzky ni niti trenil z zaspanimi, majhnimi očmi. Niti za trenutek mu ni vršila misel, da je on sam — Slovan, oziroma slovanskega pokolenja.

»Tam smo prizanašali,« je nadaljeval knez in zapičil bodeč pogled v Sedlnitzkega zaspane oči, »tu pa ne bomo. Razumete?«

»Popolnoma, Svetlost.«

»Dobro. Ravnajte se po tem! Opazujte dijake! Vaši organi naj stoje noč in dan na straži, kajti tu gre za — naše glave! Predvsem poizvejte, pri kom je bil oni dijak v avdienci in zakaj! Poročajte nemudoma, ko izveste kaj natančnejšega o tej famozni bratovščini.«

Sedlnitzky se je molče priklonil in odšel.

Četrt ure nato je policijski uradnik Kremnitzer vstopil v pivsko sobo pri »Bidlmonu«. Sedel je na prostor pri oknu in se navidez za pivce ni zmenil. Gledal je skozi okno na trg, na Robbov vodnjak in verno študiral baročno zveriženo postavo tritona, izklesanega iz belega marmorja. Le malokdaj se je z brezbržnim pogledom ozrl po pivnici. Za sosedno mizo, kjer je sedela glasna Smoletova družba, pa se očividno sploh ni brigal. Obračal ji je hrbet.

Mladi ljudje bi ga ne bili opazili, da ni pristopila k njim zala natakarica Kati, postavila pivo pred Smoleta in Kastelca ter skrivaj pokazala s prstom navzad.

»Katica, ali me imaš kaj rada?« je Smole položil roko okrog njenega pasu. Pri tem se je brž ozrl.

»Vsako noč bolj!« je razposajeno odgovorila deklina in zbežala med gromovitim grohotom vsega omizja.

Smole se je sklonil k Prešernu in mu nekaj zašepetal v uho, medtem ko se je usulo nanj zaradi brhke natakarice:

»Zdaj sta se izdala!«

»Aha!«

»Glej, glej!«

»Je vsaj odkritosrčna!«

Ko so se umirili, je Smole dejal Prešernu glasno, da se je Kremnitzer kar zganil:

»Motiš se, ne bodo ga zasačili.« In nekoliko tiše, vendar dovolj glasno za napeta komisarjeva ušesa, je dodal: »V zaboju ga noben policaj ne zavoha.«

»Koga?« je vprašal radovedni Kastelic.

»Psst!« je poudaril Smole in se posmehnil tovarišem, ki so ga debelo gledali. Pomežiknil jim je in pokazal nazaj na komisarja.

»Pa mu vsaj napravimo luknje v zaboj, da se ne zaduši?« je pomagal Prešeren, ki je edini razumel prijatelja.

»Luknje ne, bi bile preveč sumljive. Ampak špranje med deskami bodo morale biti nekoliko večje. Naroči mizarju, naj napravi močan zaboj, s ključavnico na pokrovu!«

»In kam ga nasloviš?«

»Na kneza Mihaela Andrejeviča. Če pride naš poslanec srečno čez mejo, je naša zadeva toliko kakor rešena.«

»Pa kdaj ga odpošlješ?«

»Ponoči ob treh se odpelje iz mesta. Takrat bo še tema ... Kati! Plačam!«

Natakarica je smeje se pritekla. Smole jo je ujel okrog pasu in si jo posadil na kolena. Med glasnim vikom in krikom se mu je izvila in sta napravila račun.

»Mladina!« se je nasmehnil ruski častnik v sosedni sobici.

Profesor Jaka Zupan, ki mu je sedel nasproti, je prikimal ... Da, mladina! Nekaj dijakov je bilo tudi vmes, »filozofov«. Prav za prav bi ne smeli zahajati v katerikoli javni lokal, temveč le v določene gostilne ... Nu, on, Jaka, jih ne bo tožaril direktorju. Boljše, da pridejo mladiči v pošteno restavracijo na golaž in pivo, nego da bi se potikali skrivaj po zakotnih beznicah, pili žganje in se družili s propalimi deklinami.

Naposled so bili fantje na cesti. Pri vodnjaku pred magistratom so se ustavili in staknili glave. Andrej Smole jim je nekaj razlagal z bliskajočimi se očmi. Grohotaje so se razpršili.

Ko je stari Kremnitzer stopil iz gostilne, je s pogledom ujel le še svetlordeči Smoletov frak poleg zelenega Prešernovega. Oba sta izginila v ozki Špitalski ulici. Jadrno jo je starec ubiral za njima. Na koncu frančiškanskega mostu sta se oba mladca poslovila. Prešeren je zavil proti Gledališki ulici, kjer je stanoval, odkar je dobil štipendijo in je odpovedal službo domačega učitelja pri Lavrinovih. Smole pa se je obrnil po Slonovi ulici navzgor; Kremnitzer za njim. Zasledoval ga je, dokler ni mladenič stopil v domačo hišo na oglu Dunajske in Celovške ceste.

Zdajci šele se je starec obrnil in hitel naravnost k šefu.

Ko so bili dijaki odšli iz Bidlmonove pivnice, se je zraven ležeči posebni sobi obrnil Jaka Zupan k Rusu, ki ga je bil že prej nagovoril.

»Naša mladina se vam zdi pač zelo razposajena?«

»Ne bolj, nego je naša,« je odvrnil Rus, se dvignil in predstavil: »Dovolite, gospod! Knez Peter Lopuhin.«

»Doktor Jakob Zupan ... Lopuhin? To je stara, slavna ruska rodbina.«

»Vaša je starejša, gospod doktor,« se je knez vljudno nasmehnil.

»Kako to?« se je začudil profesor Zupan.

»Nu, saj se pišete Zupan. Župane pa so imeli naši skupni pradedi že v sivi davnini. Čudno, da se je v vašem narečju še ohranila ta beseda. Zdi se mi namreč, da je vaša kranjščina najbolj pokaženo slovansko narečje.«

Jaka Zupan je postavil kozarec, ki ga je bil že dvignil, zopet na mizo. Kri mu je udarila v široki obraz. A ukrotil se je, dasi so Rusove besede zadele njegovo srce na najobčutljivejšem mestu.

»Svetlost? Dovolite mi nekoliko vprašanj namesto odgovora! ... Katero slovansko narečje je najčistejše? Ali je staroslovensko?«

»O tem ne dvomi noben Slovan.«

»To narečje pa ne spada več med žive jezike. Izmed sedanjih narečij je torej ono najmanj pokaženo, ki je staroslovensčini najbliže?«

»Seveda!«

»Nu, kako se reče po rusko krava?«

Gospoda sta seveda govorila francoski.

»Korova,« je odgovoril Rus.

»In v staroslovensčini?«

»Krava.«

»Po slovensko pa natanko tako: krava. In kako pravite Rusi: mleko, glava, konj, pes?«

»Moloko, golova, lošad, sobaka.«

»Pa v Cirilovi svetopisemski slovanščini?«

»Mleko, glava, konj, pes.«

»In mi, Slovenci, prav tako kakor nekdaj stari Sloveni: mleko, glava, konj, pes.«

Zdajci pa je knezu lezla rdečica v obraz. Ves v zadregi je priznal:

»Vaša kranjščina je slovanščini naših pradedov res bližja nego ruščina. Posekali ste me, gospod doktor. Bog živi Kranjce!«

»Slovence, Svetlost! Kranjsko je le del naše domovine.«

Zupan je z zadovoljnim nasmehom trčil z Rusom. In v svojem, za slovansko vzajemnost navdušenem srcu je vrli »Jakon« — kakor so mu rekali licejski dijaki — pristavil sam zase: Bog daj, da bi bilo nekoč del Velike Slavije! Če Nemci snujejo Veliko Germanijo, zakaj bi se mi ne združili v Veliko Slavijo? ...

Glasno pa tega ni izrekel, kajti pri sosedni mizi je sedel pri pivu komorni prokurator pl. Scheuchenstuel s svojim starejšim sinom filozofom Antonom ...

Stari gospod se je sklonil k sinu in vprašal nemški:

»Kaj pa ti praviš k obnašanju svojih sošolcev?«

»Lauter Bauernlümmel!« je zaničljivo skomignil mladi gospodič in snel rokavico, da prime za kozarec.

Zupan ga je slišal in sam pri sebi zaškrtal: »Prekleta žaba napihnjena! Kdo pa da tvojemu očetu kruh, če ne kmet!«

»Revolucionarni elementi! Le nikar se preveč ne druži z njimi, da se ne zamotaš v kakšno vročo kašo!« je svaril prokurator.

»V šoli se jim pač ne morem izogniti. Pa še tam ne govorim dosti z njimi, razen s Prešernom.«

»Aha, tvojim konkurentom! Kakšen pa je ta fant?«

»Zelo nadarjen. Ampak — manire! Kmet! In nagle jeze je, pa silno nervozen. Zadnjič je raztrgal zvezek in ga vrgel profesorju pred noge, ker mu je nalogo strožje redoval kakor meni. Če bi ne bil tako odličen učenec, bi ga bili izključili.«

»In če bi v profesorskem zboru ne bilo Jakoba Zupana!« je sam pri sebi pristavil Zupan.

Položil je denar na mizo, vstal in se poslovil od Rusa.

Smoletova mati, gospa Helena Valentin, je sedela še pozno na večer v pisarnici poleg žitnega skladišča, ki ga je imela v eni svojih hiš, v oni, ki je stala ob začetku Celovške ceste, zraven njene krčme »pri Figovcu«. Gospa je sedela sklonjena nad trgovskimi knjigami in računala. Tako je prebila večer za večerom, odkar je pokopala svojega tretjega moža »poštarja poštnega hleva« Franca Valentina. Z okornimi številkami si je zdaj pa zdaj napravila izpisek na listek. Pisanje ji je šlo res trdo izpod rok, komaj da je obvladala številke, saj se je kot preprosto kmetijsko dekle primožila v mesto k »Figovcu«. Toda česar ni zmogla nevešča roka, je v obilni meri nadomestil sijajen trgovski talent te žene.

V računanju jo je zmotil velik hrup v veži — — »Andrej!« je pomislila gospa in prisluhnila. »Prijatelje je pripeljal s seboj. Spet ne bo miru do jutra. A ljubše mi je, da razgraja doma, nego da se potepa po ljubljanskih beznicah. Neprestano ponočevanje mi ga uniči. Ponočevanje in — ženske! Huda kri! — — Moja kri ... A jaz sem se krotila z delom, s trdim delom. Nakopičila sem si bogastva. Moj sin pa — on ne pozna dela, edinega zdravila za takšne ljudi, kakor sva midva ... Njegov brat je krotkejši, mirnejši. Mihael je bolj očetov. Dober gospodar bo. Ko bi bil Andrej takšen! ...«

Ljubljenec Andrej ji je bil pred očmi: temnolas, z lepimi velikimi očmi, krepkim nosom, zdravih lic, smejočih se, rdečih usten, lepe postave, elegantnih kreten ... »Čudno ni, da ženske norijo za njim,« je sama pri sebi vzdihnila mati. »Oženiti ga moram čimprej. Fina Češkova — da, to bi bila žena za mojega Andreja. Kako lep par bi bil to! Jutri vzamem fanta s seboj k Češkovim.«

Vdala se je materinskim sanjam.

Sin pa je na stopnicah naročal domači natakarici, ki je prinesla za njim nekaj jestvin in pijače:

»Prinesi še tri štefane! En liter — to ni nič! To še zame ni dovolj, a nas je pet! Pa nekaj buteljk dodaj. In jedi še prinesi, pečenke, klobas ali kar hočeš. Tega je premalo. Saj si vendar videla, da imam goste! Drugič dobiš vse skupaj v glavo!« je po svoji trdi navadi ljubeznivo zaključil, da je dekle preplašeno odhitelo.

V pritličju je srečala gospo.

»Nesi jim še torto, ki smo jo napravili za jutri. Malka naj zjutraj speče drugo!« je gospa velela s pritajenim glasom.

»Da, gospa.«

Dekle je steklo po veži in si mislilo: »Predobra je gospa, preveč razvaja sina. In njegove prijatelje napaja in gosti, kakor da so vsi njeni. Premehka je. Ni čudno, da je sin takšen divjak.«

Od zgoraj pa je odmevalo iz mladih grl:

»Napoleon reče: Ilirija, vstani!«

Saj ni bilo med njimi častilca svetohelenskega jetnika — o, ne. Pesem so peli le zato, ker je bila prepovedana. Če bi jih bil Kremnitzer slišal, bi ga mrzlica tresla od samega gneva.

A ni jih slišal.

Ko pa je proti tretji uri zjutraj v spremstvu štirih uniformiranih policajev drobil korake po cesti mimo Smoletovih hiš, je videl zgoraj v Andrejevih sobah še luč. In luč je bila tudi na dvorišču pred Smoletovim hlevom, kjer je hlapec pripravljal voz, obložen z velikim, dolgim zabojem. Poleg je stal, z rokami v žepu, postopajoč France Pacenk, dober policijski znanec.

»Aha!« je zagodrnjal Kremnitzer in izginil s policaji po temni Celovški cesti.

Ure po ljubljanskih cerkvah so bíle tri, ko je zavil voz s Smoletovega dvorišča. France Pacenk je sedel na kozlu in priganjal konje. Pa menda niso imeli prave volje ne konji, ne Pacenk, kajti kmalu so zopet prešli v složno hojo.

Zdajci se je pripeljalo vozilo mimo gilte »Novi svet«. Iz teme so planili proti njemu štirje policaji.

»Stojte! Čigavi ste?«

»Smoletov.«

»Kaj peljete?«

»Saj vidite!«

»Kaj je v zaboju? Odprite, da vidimo!«

»Ne vem, kaj je notri. In tudi pogledati ne smem, so dejali Smoletov gospod. In nikomur ne smem izročiti zaboja, kakor onemu gospodu, ki so mi ga gospod Smole označili.«

Iz teme je pristopil še stari Kremnitzer, se vzpel na voz in z leščerbo posvetil na zaboj.

»Knez Mihael Andrejevič«

je starec bral naslov. In spodaj:

Pozor!
Ne premetujte!

Aha! Zakaj? — Ker je v zaboju skrivnosten sel — bržkone oni Pavlič, ki ga hočejo zarotniki iztihotapiti čez rusko mejo!

In trdo je zapovedal capinu, ki je sedel spredaj:

»Mož! Voz prepustite nam! Vi pa domov!«

»Gospod Andrej so dejali ...« se je branil Pacenk in potuhnjeno so se mu iskrile oči izpod širokega klobuka.

»So dejali, pa kmalu ne bodo nič več dejali!« se je s ciničnim posmehom odrezal komisar ... Če Bog da, še danes bo predrzni Smoletov fantalin kot zarotnik v najgloblji grajski ječi! — — je sam pri sebi pristavil.

Policaji so potegnili Pacenka s kozla, obrnili voz, sedli nanj in se s Kremnitzerjem vred odpeljali proti mestu, naravnost na policijo.

S težavo so spravili težki zaboj skozi vežo in po lesenih stopnicah v šefovo sobo. Sedlnitzky sam jih je pričakoval.

»Odprite zaboj!« je zapovedal, ko mu je Kremnitzer podal kratek raport. S pisalne mize je vzel revolver in ga pripravil.

Ključavnica je bila hitro odtrgana. Preden so dvignili pokrov, je Kremnitzer šepetaje zapovedal policajem:

»Pripravite samokrese! Kdorkoli je v zaboju, uklenite ga, preden se dvigne!«

Ves bled je prijel za pokrov in ga počasi dvignil. Vsi so izbuljenih oči čakali z naperjenimi samokresi na trenutek, ko se dvigne skriti zarotnik iz zaboja.

A v zaboju se ni ničesar premaknilo. Pogumno je pogledal Kremnitzer vanj in — prebledel: Ničesar ni bilo v zaboju kakor nekaj stare opeke, lepo zložene na dnu, vrh nje pa velika slika, karikatura ...

»Nu?« je vprašal Sedlnitzky.

»Slika,« je skomignil Kremnitzer in brž zaloputnil skrinjo. Zadrega mu je pokrila obraz in pot mu je pokril čelo.

»Pokažite!« je velel šef, ki se mu je Kremnitzerjev obraz zdel sumljiv.

Stari uradnik se je nekoliko obotavljal, vendar je pokorno dvignil pokrov.

Sedlnitzky je pristopil in pogledal v zaboj ... S težavo je zadržal kletev: v karikaturi je spoznal — sebe samega. Takšne naprej štrleče brade, debele spodnje in kratke zgornje ustne ni imel nihče drugi nego on. Pa stisnjene, zaspane oči in špičasti nos!

»Ein Bubenstreich!« je grof zamahnil in uničujoč pogled je zadel starega uradnika. »In vi ste mu nasedli!«

Kremnitzer je ves uničen povesil glavo. A sam pri sebi je prisegal: »Dokler diham — tega ti ne pozabim, Andrej Smole!«

Ko je policaj pripeljal voz z zabojem na Smoletovo dvorišče, se je v hiši zgoraj odprlo razsvetljeno okno in Andrej je zakričal za odhajajočim možem postave:

»Čujte, gospod policaj! Recite gospodu Kremnitzerju, da mu nič ne zamerim, saj vem, da se je zmotil.«

Grohot iz petih mladih grl je dušil zapiranje okna. Izza ogla pa se je na vsa široka usta režal potepuh Pacenk in zmagoslavno vihtel steklenko žganja:

»Živela avstrijska policija!«

=Lažnivi zvezdogledi, vsi pojte rakom žvižgat!=

Leta 1824.

Čez Čevljarski most proti Tranči je prihajal Andrej Smole. Nebesnomoder redingote, z visokim in širokim ovratnikom, se je v pasu tesno prilegal in spodaj zvončasto razširjal, da je prav očitno poudarjal Smoletovo lepo postavo. V ozkih hlačah iz svetlega kašmira, s svetlikajočim se kastorcem na glavi in tanko palico v roki, je mladi elegan zamišljeno stopal mimo ljudi, ki so ga srečavali. Nikogar ni pogledal. Žareče oči so mu strmele v tla; zdravo zagorel obraz so napol zakrivali visoko štrleči konci bleščeče belega ovratnika, povezanega z belo muselinasto kravato.

Ob Tranči na oglu, je skoraj trčil ob vitkega črnolasega mladega gospoda, ki je pridrevil po Starem trgu, s cilindrom v roki, v drugi je držal palico zadaj na hrbtu.

»Ho! France! Toliko, da me nisi podrl! Kam pa tečeš kakor divjak?«

Bil je France Prešeren. Njegov mladi, ostro brušeni obraz se je razjasnil.

»Andrej! Kam pa ti?«

»Za teboj lazim kakor zaljubljena devica. Sem mislil, da te dobim pri Dolencu na Karlovški cesti. Ali nisi bil tam?«

»Bil.«

»In kam zdaj?«

»Kamor hočeš.«

Obrnila sta se proti Glavnemu trgu. Prešeren je stopal s sklonjeno glavo poleg prijatelja, ki ga je postrani ošvignil s pogledom.

»Nekoliko čmerno se držiš. Pa ne, da bi te bila Dolenčeva Zalika obdarila s košarico?«

Smoletov tovariš se je ustavil. V napol zaprtih očeh se je užgal blisk, nosnice na fino oblikovanem, rahlo ukrivljenem nosu so zadrhtele, mehke ustne so se stisnile v žgoči ironiji. Potem si je z roko popravil temne valovite lase s čela, si pokril svetli cilinder in dejal s posmehom:

»Poštar si. Pa mi je vendarle uganka, kakšen kurir ti je tako hitro prinesel vest o mojem današnjem porazu. Kurir je moral biti sam — hudir.«

»Izvrstna rima! Haha! Ali sem res v črno zadel? Nu, prijatelj, čestitam ti prav od srca! Zdaj sva se oba „razbabila“, hahaha!«

Smoletov smeh prijatelja ni prepričal. Dobro je razločil v njem pekočo bolečino poleg trmastega zasmeha.

»Ali se z gospodično Fino še vedno nisi pobotal?«

Andrejev obraz je otrdel.

»Pobotal? Prijatelj, takole ti povem: Ker Andrej Smole „glaževnati princese“ ni všeč takšen, kakršen je, pač ne more biti o pobotanju nikdar govora. Nikdar! Razumeš? Nikdar!«

Besede je pribil, kakor da jih zabija sam sebi v uporno srce. Nekaj korakov sta molče premerila; potem je Prešeren tiho pripomnil:

»Ali veš, da ti pravijo ‚trdi Andrej‘?«

»Vem,« je skomignil Smole.

»Morda si proti svoji bivši nevesti res nekoliko pretrd. Mislim, da ona ni kriva vajinemu razdoru, ampak —«

»Jaz, seveda!«

»Ne, ampak njeni starši, ki —«

»— ki se bojijo izročiti hčerko takšnemu ‚lahkomiselnemu zapravljivcu‘!« je s trdim posmehom presekal Smole in se vzravnal, gledaje premo predse, kajti na drugi strani se je že videla Češkova hiša.

Prešeren je pogledal po stari patricijski hiši navzgor … Ali se ni tamle zganil zastor na oknu? … Uboga lepa »steklena princesa«!

»Nu, pustiva babe!« je trdo zamahnil „trdi Andrej“ in pogledal kvišku proti nebu. »Glej, deževalo bo. Stopiva k Metki, pa se pogovoriva o koristnejših rečeh! Puh, kakšen veter!«

»Nevihta prihaja. Kar stopi, sicer naju ploha ujame!«

Pohitela sta. Pred hišo trgovca Hartla, oziroma njegove hčere, gospe Lavrinove, so stali trije dečki. Prešeren jih je že od daleč spoznal: oni plavosali, najstarejši, je bil Primčev Janez, druga, mlajša dva, pa njegova mala bratranca, sinova sodnika Lavrina. V prvem nadstropju je gledala skozi okno Lavrinova Marija.

»Glejte ga — Prešerna!« je Marija zaklicala dečkom pred hišo.

»Naš nekdanji domači učitelj!« sta planila Lavrinova fantička in že so bili vsi trije pri Prešernu in Smoletu. Vljudno so pozdravili oba gospoda in obsuli visokošolca Prešerna s ploho vprašanj: Kdaj je prišel z Dunaja? Ali so se tam tudi že začele počitnice? Ali kmalu obišče Lavrinove? Ali ostane dalj časa v Ljubljani? Ali je res, da zlaga pesmi? — Gospod Trenz je povedal pri Scheuchenstuelovih, da jih ima poln zvezek. — Pa kakšne pesmi? Kranjske?

»Joj! Kakor Vodnik!« je tlesknil živahni Janez Primic malega bratranca po rami in se sklonil k njegovemu ušesu: »Ti, jaz pridem tudi k vam, kadar vas obišče gospod Prešeren. Ali prideš pome?«

Mali je pokimal.

Od daleč se je čulo grmenje.

»Čujte, prijateljčki! Perun nam grozi. Kar bežimo!« se je Prešeren otresel mladih znancev.

A zdajci je začutil, kako se mu je v levico prikradla mehka ročica. Poleg njega je stalo devetletno dekletce s šolsko torbico na hrbtu. Svetle velike otrokove oči so zaupljivo zrle v njegove.

»Marička — ti?«

»Podbojeva je. Po bližnjicah hodi domov,« se je norčeval Janez in požugal drugemu dekletcu, svoji sestrici, ki je ob roki postarne hišne prihajalo proti njim: »Ti jo pa zapelješ, Julija!«

Julija Primčeva, leto mlajša od Podbojeve Maričke, nežno dekletce z velikimi modrimi očmi in zlatimi kodrci pod svilenim klobučkom, je rahlo zardela in oči so se ji potemnile od nagle jezice. Potegnila je služkinjo ob hiši proti vežnim vratom.

»Kam pa greš?«

»K teti.«

»Ali ne boš pozdravila gospodov?« jo je ustavil brat.

Drobne vzbočene ustnice so se zaničljivo napele v šobico, napol se je ozrla in odgovorila preko ramena:

»Saj jih ne poznam!«

»Oh, saj res! Pozabil sem gospode predstaviti velecenjeni gospici! Haha!« se je norčeval nagajivi brat.

Mala Julija je z dvignjeno glavico odstopicala po veži, ne da bi se obrnila. Na ovinku stopnic pa se je ozrla na hišno, prhnila v poreden smeh in stekla dalje po stopnicah … Saj je enega izmed gospodov dobro poznala! Nekdaj je bil domači učitelj pri Lavrinovih. Dostikrat se je igral z otroki in vsi so ga radi imeli …

Prešeren in Smole sta nadaljevala pot po trgu. Tik Prešerna je drobila korake mala Podbojeva Marička.

»Poklic si zgrešil, France. Kot pedagog bi imel fenomenalne uspehe. Otroci silijo za teboj kakor muhe za medom.«

»Ne vsi, kakor si videl.«

»Ha! Primčevo dekletce ima precejšno porcijo materine ošabnosti v sebi. Mladi Primic pa je prikupen dečko.«

»Mislim, da je dekletce bolj hudomušno in trmasto kakor ošabno.«

Zavila sta po Špitalski ulici na most. Počasi sta stopala mimo kramarskih lop, ki so bile razmeščene po obeh straneh na mostu.

»Ali ošabna gospa Primčeva še vedno preklada vatel po baraki?« je Prešeren pokazal na dve kramarski lopi s krojnim blagom.

»Seveda. Nu, pa kaže, da se svojemu kramarstvu kmalu izneveri. Eno lopo je že prodala. Pravijo, da preseli trgovino v hišo pred mostom.«

Sredi mostu se je Smole ozrl mimo križa na žlobudrajočo kalno reko in na breg s Šolskim drevoredom. Pogled se mu je ustavil na licejskem poslopju, ki je gledalo izza drevja.

»Ali si bil danes zopet v liceju?« je vprašal prijatelja.

»Bil,« je zamišljeno potrdil visokošolec.

»Ali si zopet iztikal po bivši Zoisovi knjižnici?«

Mladi Prešeren je resno prikimal.

»Da. Našel sem, kar sem iskal: Zoisov duh se mi je razodel.«

»Nu, in?«

Prešeren ni takoj odgovoril. Zamišljen je stopil nekaj korakov dalje, pogled uprt v široke špranje, ki so zijale med trhlimi mostnicami. Potem je dvignil pogled in dejal:

»Prvikrat sem jasno začutil, da sem — Slovenec, da me je — kakor Zoisa — rodila slovenska mati. Slovenska, veš, ne samo kranjska.«

Smoletu so se zasvetile oči.

»To sem ti jaz pridigal že pred petimi leti, pa me nisi hotel poslušati … Glej ga! Ali ni bil Anton Scheuchenstuel?« se je ozrl Andrej za elegantnim mladim jezdecem, ki je v rdečem fraku ponosno vzravnan prijahal mimo, da je grmelo po lesenih mostnicah.

»Bil,« je pritrdil Prešeren, ne da bi se okrenil.

»Tvoj sošolec! Ali naju je nalašč prezrl?«

Prešeren je skomignil z rameni in sarkastično pripomnil:

»On je ‚plemeniti‘ Scheuchenstuel, midva pa sva navadna zemljana.«

Onstran Špitalskega mostu sta krenila proti sv. Petra cesti. Prva hiša na desno je bila njun cilj — gostilna »pri Blažu«.

V veži sta srečala zastavno krčmarico Metko Podbojevo, ki so ji zaradi precejšnje golše rekli »krofasta Metka«.

»Gospa Metka, hčerko sem vam pripeljal.«

»Pazite, gospa, to je nevaren človek! Dekletca mu kar sama lete v mrežo.«

»Kar se nevarnosti tiče, gospod Smole, mislim, da prav nič ne zaostajate za svojim gospodom prijateljem.«

»Si jo že izkupil!« se je muzal Prešeren in se ozrl po pivnici.

Soba je bila polna gostov. V poltemi pri peči sta sedela dva moža, zatopljena v tih razgovor in vino. Eden je bil velik in močan človek v razcapani delavski noši — postopač France Pacenk. Velik črn klobuk s širokimi krajevci mu je napol zakrival bled, še mlad obraz. Izpod klobuka so se včasih zasvetile majhne črne oči in z drznim pogledom švignile po gostih.

Če je govoril s sosedom, so se mu iz širokih ust bliskali veliki beli zobje.

Njegov sosed je bil duhovnik, zanemarjene zunanjosti. Kljub vročini je bil ogrnjen v ponošen plašč. Prešeren in Smole sta ga pozdravila:

»Dober dan, gospod doktor!«

»Dobro jutro!« je odvrnil duhovnik — doktor Jakob Zupan. »Sem namreč šele vstal.«

Gostje pri sosednjih mizah so se muzali. Le star gospod — policijski komisar Kremnitzer — ki je sam sedel pri vratih, se je zganil in izpod čela ostro pogledal na hudomušneža, češ: Ali se profesorju — duhovniku — spodobi, da zbija šale gostom v zabavo?

»Ali danes nimate šole, gospod doktor?« je vprašal Smole in sedel s prijateljem k mizi pri oknu.

»Hm! Seveda jo imam; ampak šola nima mene.«

Muzanje gostov je prešlo v glasen grohot.

»Aha, ste bolni,« je pomežiknil Smole.

»Bog obvaruj! Zdrav sem in dobro se počutim kakor riba v vodi. Ampak naš gospod ravnatelj bolehajo že nekaj let na — orientalskih jezikih.«

»Hahahaha!«

Gostje so se drli in vriskali od smeha, saj je bilo splošno znano, da se čudaški Zupan brani poučevati orientalske jezike v bogoslovnici, dasi je bil za to nastavljen in dasi so ga že ponovno tožili na Dunaju.

»Še eno merico, gospod doktor?« je vprašal Zupana gostilničar Jakob Podboj.

»Naj bo še ena taka, ker kličejo tebe in mene: Jaka!«

»Au!« se je skrmežil Prešeren.

»Plačam!« je zaklical komisar Kremnitzer. A v splošnem gromovitem smehu razigranih gostov ga krčmar ni slišal. Kremnitzer je vstal in stopil za gospodarjem v vežo.

»Špicelj ima dovolj za danes,« je zadovoljno pomežiknil Zupan. »Bo pa spet napravil tri klaftrre dolgo poročilo o tem, kako se mi gostje smejejo v gostilni, namesto da bi bil vesel, ker se ne jokajo v teh žalostnih časih. Trčiva, France Pacenk! Zakaj si danes tako molčeč?«

Postopač je prijel za kozarec, se ozrl po sobi in dejal mežikaje z drobnimi črnimi očmi:

»Zrak ni bogvekaj čist tu notri.«

Zupan je s pogledom ošvignil nekaj sumljivih tipov med gosti in prikimal.

»Pred nevihto je vedno tako. Kadar pride vihar in velika ploha z njim, se bo pa vse razčistilo.«

Pomenljivo je pogledal razcapanča in izpil kozarec vina na dušek.

Policijski komisar se je vrnil z ostrim pogledom na Zupana in si natočil ostanek iz steklenice. Očividno je prisluškoval pred priprtimi vrati. Jaka Zupan pa se je mirno obrnil k pivskemu tovarišu in vprašal s povzdignjenim glasom:

»Kaj praviš, Pacenk, kaj bi se rimalo na — avstrijska policija?«

»Velika polomija!« se je odrezal postopač in se režal na vsa široka usta. Njegov pogled se je ujel s smejočimi se Prešernovimi očmi.

»Hehehe! In — stara podrtija!« je pristavil Zupan in zopet zvrnil kozarček.

Čudna tihota je legla na goste. Le tu in tam sta se dva spogledala. Nekaj mrzlega jim je lezlo po hrbtih. Ves bled je segel Kremnitzer po klobuku in palici, a — premislil se je in odmaknil roko. Oko mu je zlovešče zažarelo.

Stara podrtija!

Res, star je on, star njegov šef, ravnatelj Schmidhammer ...

»A star nisem dovolj, da bi tebi ne bil kos, Jaka Zupan! Stara podrtija? Drago mi jo plačaš!...«

S potuhnjenim pogledom proti izzivaču je obsedel na svojem mestu. Doktor Zupan se je medtem okrenil k Smoletu in Prešernu:

»Kaj pa imata vidva lepega tamle?«

Smole mu je pomolil droben zvezek z zapiski starih narodnih pesmi:

»Tole sem nabral letos po Krasu in po Primorju.«

»Namesto naročil za moko in žito!« se je posmehnil Prešeren. »Kaj pa so gospa mama dejali k takšnim uspehom tvojega kupčijskega potovanja?«

V Smoletovih očeh se je utrnila mehka luč. Rekel ni ničesar, le njegov nasmeh je govoril. Za steklenico je prijel in natočil prijatelju in sebi.

»Seveda — tvoja mati je zlata duša. In ti — njen miljenček,« je pristavil mladi Prešeren in se zazrl v kozarec pred seboj ... Tudi on je bil ljubljenec svoje matere, čeprav ga je trdo vzgajala, dokler je bil doma. Preprosta drobna ženica mu je stopila pred oči, gorenjska kmetica ... In vsa domača hiša — vas — polja naokrog — na eni strani hrastov gozd, na drugi prijazna sosednja vas Breznica s planinami v ozadju, za domačim vrtom pa griček z lično staro cerkvico sv. Marka ... Vrba! Njegova rojstna vas!

Stožilo se mu je po domu. Prvikrat, odkar je študiral na Dunaju, bo preživel počitnice doma. Nekaj dni ostane še v Ljubljani, potem obišče po vrsti vse tri strice duhovnike, ki že vsa študijska leta skrbe zanj, naposled pa pojde domov.

Kako ga sprejmejo? Materi je gotovo še hudo, ker ji ni izpolnil vroče želje, da postane duhovnik ... Mehko mu je bilo v duši. Čutil se je osamelega, zapuščenega. Ono dekle mu je zopet stopilo pred dušo — Dolenčeva Zalika. Kako je koketirala z njim! Koliko so mu obetale njene lepe oči! Verjel jim je. Ampak — — kača! Norčevala se je iz njega!

Stisnil je pest in strmel predse.

Počasi pa so se mu prsti razklenili. Iroričen posmeh mu je zavlekel lepe ustne. Suhotno, zdravo lice mu je izpreletela rdečica. Fino rezljane nosnice so se mu potresle. V sivih očeh je zagorel ogenj ... Segel je v frak in izvlekel beležnico in svinčnik. Vrstica za vrstico je rastla na papirju ...

Zupan je medtem prelistaval drobni rokopisni zvezek. Potem ga je vrnil Smoletu.

»Dobro blago je tole! Dragocenejše od žita in moke. Jaz imam tudi že nekaj nabranih.«

»Zakaj jih ne date v tisk?«

Jaka Zupan je v odgovor molče skomignil z rameni. Ni hotel naravnost priznati, da mu je bila zopna misel na redakcijo tolikšne zbirke in na vsa pota in sitnosti, ki jih ima človek z izdajo nove knjige.

Smole pa se je razvnel:

»Treba bo kaj začeti pri nas, da ne zgnije seme, ki sta ga vsejala Zois in Vodnik. Ali kaj, ko so pa naši Kranjci takšni zaspanci!« Postrani je pogledal na Zupana.

»Kaj pa naj počnemo, če so nam na vsak korak špiceljni za petami?« je zagodrnjal Zupan.

»Tistih se ne bojim. Prav rad bi jim nasul popra, da jih posčegečem. Ali — kje naj ga vzamem? Vsi Kranjci leže na trebuhu pred Dunajem,« in tiše je pristavil: »Odkar je zadnji Francoz odnesel pete, smo Slovenci vse izgubili, kar smo pod Francozi pridobili. Nemški Mihel nam tišči ključavnice na usta, da bomo kmalu pozabili, kako so nas matere naučile govoriti. In vendar je treba kranjščino ohraniti onim, ki pridejo za nami.«

»Hm! Samo — kako? Nimamo slovenskih knjig, nimamo časopisov.«

Smoletu je kri stopila v glavo.

»Saj to je! Pisati jih je treba in izdajati, ne v skrinje zaklepati, pa jih bomo imeli. Izdajal bi jih, pisati jih pa ne znam, ker nisem učen. Vi ste učenjak, da malo takšnih — zakaj ničesar ne napišete?«

»Hm. Kakor da bi slišal pokojnega barona Zoisa! On me je tudi večno priganjal k delu. Kaj pa naj napišem, da bi bilo onim v škofiji prav? Molitvenike?«

»Tistih imamo dovolj. Drugega nam je treba. Misliti moramo na naše izobražence, ki se drug za drugim potapljajo v tujem morju. Kaj zabavnega je treba našim ljudem, da bi z veseljem prijeli za kranjsko čtivo. O, če bi Čop prišel v Ljubljano, on bi nam že vedel prav svetovati.«

»Kaj praviš?« se je oglasil Prešeren in dvignil glavo od svojega pisanja. Ni bil poslušal prijateljevega razgovora z Zupanom, a beseda »Čop« — ime njegovega najljubšega prijatelja in rojaka — ga je dvignila.

»Pravim, da bi kaj koristnega začeli, če bi imeli Čopa tu. Pa so ga porinili za profesorja tja gori v Lvov! Kaj pišeš?«

Prešeren se je posmehnil in primaknil prijatelju beležnico.

»Na! Beri!«

Smole je vzel pisanje. In čim dalje je bral, tem bolj so se mu svetile lepe oči. Naposled je pogledal prijatelja:

»France!«

Ničesar drugega ni dejal. Le nasmehnil se je in položil prijatelju roko na laket, kakor je to rad storil, če mu je vzkipelo srce. Potem se je obrnil k profesorju in mu pomolil pisanje:

»Berite še vi! Zdaj me ni več strah zavoljo tega, kako si ohranimo naš materni jezik. On nam ga ohrani!«

Zupan je prijel beležnico, jo obrnil tako, da je svetloba padla na pisanje, in čital:

&lt;poem&gt;Povodni mož.

Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele,
Al’ lepše od Zal’ke bilo ni nobene.
Nobene očem bilo bolj zaželjene
ob času nje cvetja dekleta ne žene. —
itd.&lt;/poem&gt;

... pesem, v kateri se je Prešeren osvetil koketni Dolenčevi Zaliki.

»Pesem bo še dolga,« je tiho govoril mladi pesnik. »Nekoč sva s Turjačanom, ki sem ga instruiral na Dunaju, prebirala Valvasorja, pa sva naletela na ljubljansko pravljico o povodnjem možu, ki je pobral ošabno Uršiko. Oni motiv porabim za balado.«

Smole je le prikimal. Oči so mu žarele. Sklonil se je k prijatelju in mu prišepetal:

»Zdaj se več ne bojim, da bi nas Dunaj pogoltnil.« In dvignil je kozarec in v razposajeni volji glasno zaklical med pivce:

»Na zdravje vsem Kranjcem, ki slovensko mislijo!«

Slovensko? Kaj se to pravi »slovensko?«

»Na zdravje!« so se mu odzvali gostje, nekateri z velikimi vprašujočimi očmi, drugi s plašnim suženjskim pogledom na one, ki so Smoletov poziv — preslišali ... Slovensko misliti? To je gotovo nekaj prepovedanega ... Plahi pogledi so švigali k policijskemu komisarju.

Mladi Prešeren pa se je vzravnal, prijel za kozarec in trčil s prijateljem. Čutil je v sebi nekaj, kar mu je bočilo prsi, nekaj silnega, velikega, kar ga je vsega prevzelo ... Zoisov duh, ki ga je bil zjutraj srečal v knjižnici, ga je klical in bodril na delo ... Da, on ohrani svojemu narodu jezik. In toliko lepote vlije vanj, da ga vsa peklen-
ska tuja sila, ki že tisoč let tlači njegov rod, nikoli ne zamori...

Kakor prisega se mu je dvignilo v srcu. Njegove sive oči so gorele. Iz mladega, ostro klesanega obraza je žarela vsa njegova mlada duša, ki se je odpirala veliki nalogi.

In kakor simbol gigantske borbe malega slovenskega naroda s peklensko silo pohlepnega tujca — se je križalo v tem trenutku dvoje pogledov preko zakajene gostilniške sobe: jasni, zanosni pogled prebujenega genija in potuhnjeni srepi pogled avstrijskega vohuna, sedečega pri vratih.

Stari Kamnitzer kar ni mogel odvrniti ostrega pogleda od obeh mladih mož pri oknu ... Kako je rekel razposajeni Smole? Kranjcem, ki »slovensko« mislijo? Kaj se to pravi? Kranjci so doslej le kranjsko mislili. In bili so dobri patrioti in vse je bilo v redu. Kakšna nova ideja je zdaj to: »slovensko misliti«? Prav gotovo nekaj, kar se ne ujema s starim redom...

»Hm! Sumljiva reč! Treba bo nekoliko bolj paziti na tegale zelenca z Ajdovščine, da nam ne zagode kakšno podobno kakor ob kongresu! Tale mladič je ves vražji.«

Sovražno se je staremu Kremnitzerju zapičil pogled v mlado, zdravo Smoletovo obličje, ki je gorelo v navdušenju.

=Kranjski v okupu zapustil si svet.=

Leta 1827.

Andrej Smole je stopal po zasneženi cesti mimo Sv. Krištofa proti Ježici. Onkraj pokopališča si je privihal kožuhovinasti ovratnik, kajti s planin je brila mrzla burja in januarsko solnce ni imelo nobene toplote. Medlo je svetilo preko šišenskega vrha in bleščeče oblivalo s snegom pokrito ljubljansko polje in Šmarno goro v ozadju. V rokah, skritih v tople rokavice, je Smole držal list »Illyrisches Blatt«. Včasih — kakor da bi se hotel vedno znova prepričati, je li res ali ne — je pogledal v list, na pesem, ki je bila natisnjena na prvi strani. Vselej mu je oko zažarelo.

»Dekelzam,« je čital naslov. In poleg slovenske pesmi še nemška prestava:

»An die Mädchen.«

Spodaj pa šifra:

P.

Prešeren! Prva Francetova objavljena pesem! Slovenska pesem!... Smoletu se je širilo srce, kakor da je pesem njegova in ne Prešernova...

Po cesti je Andreju prihajal nasproti vitek mlad gospod. Andrej ga je spoznal. Bil je France, ki je že nekaj mesecev stanoval pri starem stricu Jožefu Prešernu, duhovniku na Ježici. Pripravljal se je za doktorski izpit.

Smole je že od daleč zavihlel list nad glavo.

»Na tole bova pila nocoj,« je dejal, ko sta se sešla. Izročil je Prešernu časnik.

Franceta je izpreletel čuden občutek: prva njegova tiskana pesem! Nasmehnil se je in pogledal prijatelja. A obličje se mu je takoj zresnilo. Okrog Smoletovih oči so ležali temni, vdrti kolobarji, oči so se mu vročično svetile, na ustnah se je kazala vročina ... Andrej se ugonobi! Noč za nočjo preveseljači...

Prešeren se je zahvalil za list, ga spravil v suknjo in vprašal, ko sta se obrnila proti mestu:

»Do kdaj pa ste sinoči potegnili?«

»Midva z Jerebom do jutra,« je prijatelj skomignil z rameni. Jurist Jurij Jereb je bil Smoletov sosed.

»Hm! Ne vem, če takšno življenje dolgo vzdržiš,« je Prešeren resno zmajal z glavo.

Smole se je ostro zasmejal.

»Ha! Kdo pa pravi, da ga mislim dolgo vzdržati!«

France ga je pogledal od strani in molčal. Predobro je čutil, da prihajajo besede iz raztrganega Andrejevega srca... Fina Češkova! Pred dvema letoma se je poročila z graščakom in industrijcem Fidelinom Trpincem s Fužin pri Ljubljani. Od tistega časa je bil Andrej izgubljen. Crobath, ki je bil koncipient pri advokatu Wurzbachu, je pravil Francetu, da Smole kar divja iz noči v noč. Denar razmetuje na debelo: pojedine, draga vina, ženske... Baje tiči že do vratu v dolgovih, dasi dobiva od matere toliko, da bi mogel dostojno živeti.

»Kam pojdeva nocoj?« je vprašal Smole in pomežiknil: Ali h Krištofbirtovi Reziki?«

Franceta je izpreletelo po udih. Rezika? O!... Bele okrogle lakti — drobne nožice, lepo oblikovane v mečah — mlad deviški obrazek... Lepa Rezika iz Židovske ulice ga je že nekaj dni zanimala in njene poredne oči so se mu vpletale med študij, A pred prijateljem se je potajil.

»Kamor hočeš,« je bil njegov navidezno ravnodušen odgovor.

»Ali greva rajši k Dolencu na Karlovško cesto — gledat zalo Zaliko?«

»Hvala! Sem se jo že nagledal!« ga je zavrnil Prešeren in pogled se mu je stemnil, da so njegove modrosive oči postale skoraj črne.

»Tako je prav! Kaj bi se cmeril za babo! Še dobro, da sva vsak svoji srečo ušla, ali ni res? Haha! Se vsaj brez skrbi po drugih ozirava. Hahaha!«

Ostro je zasekal Andrejev smeh. France je čutil, da je le prisiljen… Andrej res ni mogel govoriti, da bi mu bila njegova razdrta zaroka prinesla srečo. Ves se je vdal divjemu razvratnemu življenju. Poleg tega se je zapletel v razmerje z neko Rudolfovo, ki je bila zdaj noseča…

Po kratkem pogledu v Francetov obraz je Smole nadaljeval:

»Vidiš, nekateri pa niso tako pametni kakor midva. Tone Čop se je že ujel. Vsako nedeljo se vozi v Šmarje.«

»Ali —?«

»Seveda. Zatelebab se je v hčerko bogatega Roka. Pravi, da me napravi za pričo, kadar se oženi. Nu, ne vem, če ga počakam…«

»Zakaj?«

»Hm. Morda se bom moral prav kmalu podati čez hribe in doline.«

»Moral?«

»E, nu, seveda, moral. Ali naj počakam, da me zapro zaradi dolgov?«

»Ali si že tako daleč zabredel?«

»Še nisem. Imam pa najboljši namen — hahaha!«

Lepi Andrej se je poizkusil lahkomiselno smejati. A glas mu je raskavo zahreščal iz grla…

Pol leta pozneje, sredi junija, je res Anton Čop prišel z obrazom, polnim skrivnostne zadrege, k Smoletu in ga svečano naprosil, naj bi mu šel čez tri dni za druga.

»Torej — nobene rešitve več?« se je norčeval Andrej.

V nedeljo zjutraj pa je ukazal napreči najlepšo kočijo in naročil je, naj jo okrase z belim cvetjem in pripno konjem bele šopke na komate. Sam je izročil hlapcu dolge bele trakove za kočijažev cilinder in šopke za frak in za bič. Potem je v svečanem črnem fraku z belo čipkasto kravato in šopkom mirte v gumbnici pričakoval ženina, da se zapeljeta v Šmarje.

Čopa pa dolgo ni bilo. Naposled je vendarle pritekel, za njim pa je prineslo dekle od vrtnarja velik okrogel poročni šopek, kroginkrog ovit z belimi poškrobljenimi čipkami in povezan z dolgimi pentljami iz belega bleščečega atlasa.

»Kar brž!« je priganjal Andrej. 

»Godci naju že čakajo onkraj Karlovškega mostu.«

»Kakšni godci?«

»Nu, obhajati hočemo vendar pošteno, ohcet!« se je smejal Smole. 

»Naročil sem ljubljansko godbo, da bodo Šmarčani laže plesali.«

Tone Čop pa je zagodrnjal:

»Harmonikar bi zadostoval za svatbo ponižnega uradnika. Prosim, počakaj se, povedati ti moram nekaj važnega.«

»Povej mi v vozu. Kar pojdiva!«

»Ne,« je Čop resno vztrajal. »Zadeva je takšne vrste, da je boljši, če ti jo povem tu. Bržkone potem sploh ne boš hotel iti z menoj. Moral si bom poiskati drugo pričo.«

»Ta-ta-ta! Menda nisi podpisal mojega zapornega povelja? Hahaha!«

»Nisem. A zvedel sem od tovariša, da so tvoji upniki vložili tožbo na sodniji. Ne ustraši se! Odrejena je tvoja aretacija.«

Smole se je poigraval z belimi usnjenimi rokavicami in si z njimi odpihnil prašek s fraka. Zaničljivo je stisnil ustne in se nasmehnil:

»Pa menda ne že danes ali jutri?«

In ko je Tone Čop resno odmajal z glavo, je Andrej tlesknil z rokavicami ob roko.

»Krasno! Torej imam še najmanj štiriindvajset ur časa! Nu, zdaj pa le hitro, če hočeš, da ti nevesto zapeljem do oltarja, preden me primejo.«

Mirno je prijel za cilinder.

Sodnik Tone Čop si je obrisal pot s čela.

»Zaradi aretacije se ne mudi tako zelo. Pregovoril sem kolego, da zaporno povelje ‘slučajno’ nekam založi za teden dni. Ampak drugi ponedeljek —«

»Hahaha! Tone! Imeniten dečko si! Teden dni! Joj! Koliko časa za poravnavo mojih dolgov! Nič ne skrbi! Ne bodo me videle vaše ‘špehkamre’, ne!«

Prijel je prijatelja pod pazduho in odšel z njim navzdol. Hišna je nesla za njima poročni šopek in velik zavoj z usnjeno skrinjico, polno dragocenega srebrnega pribora — Andrejev poročni dar nevesti. Sodnik, ki je vedel, kaj je v zavoju, je vzdihnil, ko je dekle položilo skrinjico v voz… Andrejeva lahkomiselnost je bila brezmejna. Če bi bil kupil polovico cenejše darilo, bi bilo še vedno predragoceno za preprost meščanski dom…

Že je elegantna svatbena kočija zdrdrala s Smoletovega dvorišča…

Tri dni Smoleta ni bilo s svatbe. V sredo se je vrnil v ovenčani kočiji, za njim dva lovska vozova, polna godcev. Zapeljali so se s hreščečimi fanfarami in vriskanjem čez vse mesto prav do Smoletove hiše na Dunajski cesti, kjer so poskakali z voz in zatrobili koračnico.

»Jutri na svidenje na strelišču!« jim je zaklical Smole in z negotovim korakom stopil v hišo.

»Smole nori,« so se posmehovali mimoidoči.

Drugega dne je priredil divji Andrej na strelišču svojim znancem gostijo, tako razkošno, da so se povabljenci spogledovali.

Kastelic, ki je sedel poleg Crobatha, je dejal s pogledom na neskončno baterijo buteljk z zlatimi in srebrnimi vratovi:

»Samo za vino bo plačal več kakor znaša četrtina moje letne plače.«

Smole, ki jima je sedel nasproti, je dvignil kozarec in zaklical preko mize:

»Škoda, da je France že odšel na Dunaj! Na njegovo zdravje in njegov rigoroz, prijatelji!«

»Na Francetov rigoroz!« je Crobath dvignil čašo in trčil z njim.

Smoletove oči so bile rdeče od neprestanega ponočevanja. Izza nabreklih vek je pogledal Crobatha in mu pomežiknil:

»Kdaj pa nas ti povabiš, Blaž? Nekaj sem čul klenkati, da nameravaš posnemati Toneta in se obabiti?«

»Ali pojdeš še meni za druga?«

»Če me prej ne vtaknejo pod ključ — haha!« Spogledal se je s svojim sosedom, Jurijem Jerebom, ki mu je verno drugoval pri vseh ponočevanjih.

Smoleta niso vtaknili pod ključ. Štiri dni pozneje je Benedičička, gospodinja, pri kateri je Prešernov prijatelj profesor Matija Čop vzdrževal svojega brata Janeza in sestro Minco, poročala Čopu v Lvov: »… peljala sta se on in jurist Jereb v Idrijo. Ko se je vrnil postiljon, je rekel materi, da naj stori, kar ji je naročil…«

Gospa Smoletova se je takoj vknjižila na sinovo posest za vseh šestnajst tisočakov, ki si jih je sin izposodil od nje dan pred odhodom, češ da poravna z njimi nujne dolgove. Nu, Andrej dolgov ni poravnal, pač pa jo je z materinim denarjem popihal v inozemstvo in prepustil ureditev svojih zadev predobri materi. Poleg tega je naprtil gospe še skrb za svojo nosečo ljubico…

Vse mesto je pomilovalo gospo Smoletovo.

Dva tedna pozneje je sodišče razglasilo nad Andrejevim premoženjem konkurz.

V jeseni, ko je bil profesor Čop prestavljen iz Lvova v Ljubljano, mu je Benedičička na dolgo in široko pripovedovala vso Smoletovo historijo in pristavila:

»Gospa je predobra. Andrej je bil že od nekdaj njen ljubljenček, zato ne bo nikoli nič prida. Otroci se morajo trdo vzgajati. Ni potreba, da bi vselej obveljala njihova volja.«

Pri poslednjih besedah se je energična žena pomenljivo ozrla na mlado Minco, Čopovo sestro, ki je s kislim obrazom sedela za šivalnim strojem in s pogostim globokim vzdihovanjem spremljala svoje delo — šivanje srajc svojemu bratu in vzdrževalju.

Matija Čop je resno prikimal, potem pa z drobnim nasmeškom okrog majhnih stisnjenih usten potrkal svojemu bratcu Janezu na ramena in ga mežikaje vprašal:

»Ali si slišal, Janez?«

Janez je našobil ustne in sklonil glavo nad knjigo. Rad se je učil; ampak — kadar je zunaj vabilo lepo jesensko solnce.

Oh, Matija glede učenja ni poznal prizanesljivosti. Seveda, ko je sam vedno tičal v knjigah!

Izpod čela je Janez pogledal za starejšim bratom, ki je vzel cilinder in s kratkim pozdravom odšel. Gotovo zopet v licejsko knjižnico, kjer je prečepel večino prostega časa…

Da, Matija Čop je stopal mimo deželnega dvorca preko Kongresnega trga proti Gledališki ulici. Stopal je počasi in gledal predse v tla. Glava mu je bila še polna vsega, kar mu je Benedičička pravila o Smoletu. Očitno je Andreja še vedno razjedal obup, ker je tako podivjal… »Da, da, nesrečna ljubezen!« je vzdihnil Čop sam pri sebi in okrog usten se mu je začrtala bridkost. A brž jo je zatrl. Zakaj bi svojo srčno bolečino nosil svetu v zasmeh?… Na Reki — mlada Angležinja Mary, sestra njegovega učenca — proč ti spomini! Preveč bolijo… K študijam! Tam, edinole tam je pozabljenje.

Čop je pospešil korake.

=Jako, kdor misli trdno stati, pade.=

Leta 1831.

Sredi »Zvezde« se je v večernem mraku gibala gruča ljudi. Profesor Schulz, tridesetleten simpatičen mož, je na majhnem odru pripravljal svoj veliki daljnogled. Nekoliko licejskih dijakov se je sukalo okrog njega, da po svojih močeh pomagajo splošno priljubljenemu vzgojitelju.

Nekaj radovednežev se je nabralo v bližini. Ostali Ljubljančani, ki so čakali na astronomsko predavanje mladega profesorja, so se izprehajali pod akacijami Zvezde in po Kongresnem trgu ter čakali, da bije ura z uršulinske cerkve devet.

Vedno več polka željnega ljudstva se je nabiralo na trgu. Duhovita in vendar poljudna predavanja mladega profesorja so se Ljubljančanom zelo priljubila, saj so bila v onem času javna znanstvena predavanja nekaj izrednega.

Pred uršulinsko cerkvijo, na trgu — še pred desetimi leti »Kapucinskem«, po velikem vladarskem kongresu leta 1821. pa »Kongresnem« — so stali trije gospodje. Svetlolasec z dolgim ukrivljenim, ozkim nosom in mirnim zastrtim pogledom je bil slovit slikar Matevž Langus iz Kamne gorice. Poleg njega je stal gospod s črnimi lasmi, širokim čelom, močnimi ličnicami, jasnimi modrimi očmi ter globokimi gubami med njimi — učenjak in licejski knjižničar Matija Čop. Tretji, bledoličen rjavolasec z rdečkastimi, nabreklimi vekami je bil farmacevt Henrik Freyer.

»Grof Hohenwart se je danes močno jezil,« je pravil Čop.

»Velike omare na licejskem hodniku je imel odprte in brkljal je po njih vse popoldne. Schildenfeld mu je bil hrošče zmešal, da je moral sam vso zbirko še enkrat urediti. Rekel je, da bi ga bilo sram, ko bi jutri zjutraj dijaki hodili mimo takšne zmešnjave.«

»Mož se res trudi, da nam ustvari muzej,« je pripomnil Freyer.

»Zelo,« je pritrdil Čop. »Pravi pa, da takšnega kustosa ne bo gledal. Kaj, če bi se vi potegnili za to službo, gospod Freyer? Saj ste botanik, in zoologija vam tudi ni španska vas. A hrošči so menda vaša posebna ljubezen.«

»Haha! Ljubezen! Gospod Freyer je sploh specialist v ljubezni — pa ne le do hroščev!« se je oglasil gospod, ki je pristopil za Čopovim hrbtom.

»Hm!« se je Freyer cinično posmehnil. »Gospod doktor Crobath tudi ni baš novinec v tej stroki.«

Crobathov srepí pogled se je križal s posmehljivim Freyerjevim. Kruta samopašnost je legla na advokatove zaničljivo zategnjene ustne. Stisnil je obrvi in dejal počasi in s poudarkom:

»Na vsak način se v tej zadevi ne bojim vaše konkurence, gospod Freyer.«

Za trenutek je legel med navzoče mučen molk. Vsem je bilo znano, da se je Freyer rad oziral po lepi, mladi polsestri Crobathove žene, Ani Endlicharjevi. Da je lepo dekle ugajalo tudi Crobathu — o čemer so večkrat pričale objokane ženine oči — to je bila javna skrivnost.

»Kastelic kliče,« je pokazal Čop na okno nad gostilno »na Griču« in stopil preko ceste. »Pridi dol!« je pozval prijatelja.

»Ne morem,« je odvrnil Miha Kastelic. 

»Sem obljubil Prešernu, da ga počakam doma. Prinese mi svoj prispevek za tretji zvezek ‘Zhbelize’. Ali veš, da se je Smole vrnil?«

»Kdaj?«

»Danes. Po štiriinpolletni odsotnosti!«

»Andrej je imeniten dečko. Prav veselim se nanj.«

»Bogve, ali je pozabil na tisto blazno ljubezen, ki ga je vsega razdejala.«

»Na Fino Češkovo? Hm. Kar človeka zagrabi tako globoko, ne pozabi iz dneva v dan.«

Čop se je zazrl preko trga in njegove modre oči so tako potemnele, da bi bile gotovo vzbudile Kastelčevo radovednost, če bi o mraku mogel razločiti njihovo bolestno žarenje… Mlad, fin obrazek je bil pred Čopovo dušo… Mary!

»Ženske se menda hitreje potolažijo, sicer bi lepa Fina ne bila že čez dve leti vzela graščaka Trpinca,« je rekel Kastelic.

»Ne bom sodil, a zdi se mi, da se motiš v njej,« ga je Čop zavrnil z nevoljo v glasu. Gospo Trpinčevo je visoko cenil; bil je stalen gost v njenem gostoljubnem domu na Fužinah.

Kastelic pa je vztrajno nadaljeval:

»Nu, morda je prav storila — saj se je Smole tudi z drugimi tolažil. Kaj neki poreče k temu, da je njegova ljubica, Marija Rudolfova, ušla s tistim oficirjem in pustila Smoletovega otroka njegovi materi?«

»Prav nič ne poreče — kolikor ga poznam. Ali ne prideta s Prešernom k predavanju?« je Čop zasuknil razgovor, ki mu ni bil všeč.

»Mislim, da ne. Pridi potem semkaj k Metki. Gotovo pride tudi Smole.«

»Pridem.«

»Pa še Schulza pripelji s seboj in Langusa.«

»Langusa morda, Schulza pa — saj ga poznaš. Če France ali Jakon zineta kakšno zasoljeno, Schulz ves teden zardeva na ta račun.«

»Haha! Tvoja dunajska mimoza res ni za našo družbo.«

»Dohtar gre!« je pritekla na kuhinjski prag sedemletna Jerica, srčkano, živahno dekletce, hčerka Metke Podbojeve, ki je že nekaj let krčmarila v gostilni »na Griču«. Jerica se je zasukala in že je tekla zopet po veži in se skrila za vežna vrata.

Zdájci se je prikazala na pragu dolga senca visokega cilindra in takoj nato je stala med vrati, od cestne svetilke ožarjena, krepka moška postava — doktor France Prešeren.

»Hov!« je skočila Jerica izza vrat in stekla po veži.

»Žaba mala, ali se ne spiš? Nu, le počakaj!« je planil Prešeren za njo proti kuhinji.

»Mama! Držite jo! Zastrašila me je!« je smeje se tožil malo nagajivko, ki se je skrivala za okroglo materino postavo.

Od ene, od druge strani jo je poizkušal ujeti.

»Haha! Hahaha! Ne boste me ujeli!« se je smejala.

A Prešeren je brž vrgel palico iz rok in zagrabil z obema rokama hkrati — okrog zastavne gospe Metke — malo nagajivko za balonaste rokavce.

»Aha! Te že imam! Hohoho!«

»Hahahahaha!« so zaregljala dekleta po kuhinji.

Ujeta gospa Metka je komaj prestregla Prešernov cilinder.

»Takoj naju izpustite!« se je ujezila. »Kar s kuhalnico vas bom! Marička, daj mi jo, no!«

»Uh, saj bom priden!«

Izpustil jo je in si popravljal frak, ki mu je bil že nekoliko tesen — znak Metkine dobre kuhinje in Prešernovih prekoračenih tridesetih let.

»Marš v sobo!«

»Gospod doktor! Če takoj ne ubogate, vam prinesem najslabši kos,« je zapretila Metkina najstarejša hčerka, brhka šestnajstletna Marička, ki je jemala pekvo iz pečice.

»Oh, sladki Maridel, ne bodi trdosrčen! Saj sva vendar prijatelja, odkar si na svetu! Kaj pa imaš dobrega nocoj?« je pristopil in ji položil roko okrog ramen.

»Srno v omaki.«

»Ejsa! Že grem, že grem!« je odhitel proti sobi. Vesel ženski smeh je planil za njim. Vedele so, da se le dela takšnega snedeža, v resnici pa mu je bilo splošno le malo do jedi.

»Palico!« je zakričala Jerica in pograbila palico, ki jo je pozabil na stolu. Skočila je za Prešernom v sobo.

V gostilniški sobi je bilo le malo gostov. Pri peči, na običajnem svojem prostoru — doktor Jakob Zupan v zamazani, oguljeni suknji, z belim ovratnikom, ki ni bil vsak dan svež; njemu nasproti elegantni doktor Crobath; dva sedeža dalje skromna dobričina in ljubimelec vseh dijakov — profesor Kersnik; na drugem koncu mize pa njegov tovariš profesor Martinak, mož tihega obraza in tihega vedenja, v srcu vnet za »kranjščino« in zvest svojemu rodu, na zunaj pa vedno korekten državni uslužbenec. Veliko, raztrgano omizje je kazalo, da je imel pri njem vsak izmed njemu pripadajočih gostov svoj stalni sedež.

»Glej ga! Ali nisi šel zvezde štet?« je Prešeren nagovoril prijatelja Crobatha.

»Seveda!« se je Zupan brž vtaknil vmes. »Saj zato je stopil na ‘Grič’, da jih bolje vidi. Tu smo bliže neba.«

»In zvezdam,« je pomežiknil Crobath s pogledom na zalo Maričko, ki je prinesla na pladnju večerjo in jo postavila na Prešernov prostor.

»Glej, kakšno protekcijo uživa naš France: večerja je na mizi, preden more on sesti za njo,« je Zupan zabavljal.

Okrog Prešernovih ust se je zatresel ironičen posmeh. Pogladil je dekliča po golem komolcu in sedel na svoj prostor na zgornjem miznem koncu.

»Gospod doktor! Palico ste pozabili,« mu je mala Jerica pošepnila za hrbtom.

»Saj res!« se je ozrl in pridržal dekletce za roko. »Čuj, Jerica! Ali skočiš gor h gospodu Kastelcu? Reci mu, da ga prosim, naj pride dol. Na, pot ti plačam že naprej.«

Jerici so se zasvetile poredne oči, ko je njen »dohtar« privlekel iz suknje zavitek sladkorčkov in ji ga potisnil v ročico. S srečnim nasmehom je odskakljala v prvo nadstropje, kjer je stanoval licejski skriptor Kastelic.

Čez nekaj trenutkov je sedel svetlolasi vitki Kastelic ob Prešernovi strani, poleg Zupana.

»Tukaj jih imaš,« je dejal pesnik in položil pred Kastelca šop popisanih listov.

»Aha!« se je razveselil skriptor in se takoj zatopil v čitanje. Čim dalje je čital, tem bolj se mu je nasmeh razlezel po obrazu. Včasih mu je planila rdečica preko žensko nežnega obraza.

»Za ‘Zhbelizo’?« je vprašal Zupan. Prešeren je pokimal.

Zupan se je poln temnih slutenj postrani ozrl na rokopis:

»Hm — ‘Sršeni’! Ali močno pikajo?«

Kastelic ga je postrani pogledal in bruhnil v smeh:

»Haha! Le poslušaj tegale:«


&lt;poem&gt;Kdor govoriti kaj ne ve,
on vreme hval’al toži;
kdor pevcev peti kaj ne ve,
od letnih časov kroži. —&lt;/poem&gt;

Ali tega:

&lt;poem&gt;Brez cetov teče vir mu Hipokrene,
In esov v pesmah njega najti ni!
‘Zatorej nimajo nobene cene,’
zato so pesmi tiste brez soli.&lt;/poem&gt;

»Hm! Ali se samo vame zaletuje?« je Zupan z nervoznim smehom prijel za rokopisne liste.

»O, tudi druge je počastil s svojim strupenim pikom — kar beri!« in s pogledom je vprašal Prešerna.

Prešeren pa mu je odgovoril le z ironičnim nasmehom.

»Že celo uro sem te pričakoval na oknu. Kje pa si bil?«

»Doma. Sežigal sem svoje poetične prvence.«

»Vandal! Rajši bi jih popravil in meni prinesel za ‘Zhbelizo’!«

V Prešernovih očeh se je užgal blisk. Molče je odkimál… Kaj vedo njegovi znanci o poslanstvu, ki je njemu žareče zapisano v srcu: Le najlepše od vsega lepega položi v svoj materni jezik. Le najlepše, da dvigne v narodu vero v neizčrpno globino njegovega največjega zaklada — jezika, zaupanje v njegovo silo in ljubezen do njegovih milih glasov…

»Ha! Tale sršen je pa res imeniten —« je pričel Zupan, a umolknil je, ker se je z glasnim govoričenjem vsulo v sobo od predavanja prihajajočih gostov, da so bile vse mize kar hitro zasedene.

Čop, Langus in Freyer, ki so se tudi pojavili med gosti, so prisedli k Prešernovi mizi.

»Hoj! Čop! Poslušaj brenčanje tegale sršena:

V Ljubljani je dehur, ki noč in dan žre knjige,
Od sebe pa ne da najmanjše fige.«

»Hahahaha!« se je zagrohotala družba.

»Kaj praviš, kdo je to? Haha!« se je Zupan škodoželjno smejal, vesel, da se je Prešernova jedka ironija izlila tudi na koga drugega.

Čop je v zadregi prijel za kozarec malinovca, ki ga je štirinajstletna domača hčerka Beti postavila predenj — vina ponavadi ni pil. Globoko nabrane gube med obrvmi so se mu zravnale, v velikih modrih očeh je zmagal smeh.

»Ni slabo,« je priznal velikodušno. Iz njegovih svetlih oči je zadel Prešerna žarek pokroviteljskega ponosa.

Jasna zadovoljnost je presinila Prešernov obraz. Čopova kritika mu je bila najvažnejša. A nemirno je pogledoval na vrata… Kod hodi, da ga ni?

In ko so drugi rešetalI njegove »Sršene« in se jim iz srca smejali — včasih s kislim obrazom — je Prešeren molče gledal predse, le od časa do časa je s pogledom ošvignil vrata.

Naposled je nepremično zastrmel v kozarec pred seboj.

Pred njim je vstajal nežen obrazek, obrobljen s kodrci, velike oči so s porednim posmehom zrle v njegove, gladko mlado lice je vabilo k poljubu… In popoldne je postopal za dvema zalima dekličema… — oj! Pa je srečal njo »zlahtno rožo, dekle drago« in zasukalo mu je »noge z močjo neznano«.

Zakaj bi se ne oziral za zalimi dekleti? Ker je še neplačani državni praktikant? Hm! Mamke so v skrbeh. Kaj, če bi se siromašni doktor resno približal hčerki! Ali bi ga ljubljanske »kofetarce« hitele opravljati pri izvoljenki! Nu, ali je res tolikšen zločinec, če rad zaljubljeno obrača oči in se pošali s tem ali onim zalim dekletom? Ne, gotovo ne. Zaveda se, da ni še nikoli storil ničesar podlega, njegova vest je mirna…

Postrani je pogledal na bledega svetlolasega Kastelca… Kastelic — hm! — menda nima tako čiste vesti, kar se tiče ženske. Lahkomiselno jo spravi v nesrečo, nato pa se brutalno otrese… Hm! Zver, samo zver… Zaničljiv pogled izpod Prešernovih napol priprtih vek je ošvignil Kastelca.

In vendar gre Kastelcu vse po sreči. Ima že stalno plačano službo, on, Prešeren pa — kdaj jo doseže? Ni dolgo tega, ko je mislil, da gotovo dobi razpisano mesto plačanega praktikanta. Njegov šef, prokurator pl. Scheuchenstuel, je prošnjo podprl s toplim priporočilom. A mesto plačanega praktikanta je dobil — prokuratorjev sin!

Sin bogatega Scheuchenstuela je bil bržkone plačane službe bolj potreben kakor Prešeren, ki je živel le ob podpori dobrega starega strica Jožefa, skromnega upokojenca. Prešeren je s temnim pogledom nagnil kozarec, da poplakne grenkobo.

»Ali si že končal svoj prispevek za Šafárikovo zgodovino slovanske literature?« se je obrnil k Čopu.

»Končal in odposlal Kopitarju.«

»Nu, vendar! Torej ti je moj ‘Dihur’ deloma krivičen. Haha! Nu, ob svojih zmožnostih si storil še vedno premalo, da bi se mojemu sršenu odkupil.«

Tihi Čop mu je odgovoril z nasmehom. Z zamišljenim pogledom je zastrmel predse. Prešeren je zaslutil prijateljeve misli: Pusti mi sladko svobodo! Ali ne poznaš velike slasti globokega razglabljanja, ko tvoja sproščena duša stopa po nedoglednih hramih Lepote in Resnice? Saj poznaš tiho srečo, ko v nemoteni samoti obisciš največje duhove sveta in se razgovarjaš z njimi, ki so posebni ljubljenci Večnega Praduha?

V tihem razumevanju sta se še enkrat srečala pogleda obeh prijateljev.

Zdájci so se odprla vrata. Za trenutek je vsa družba onemela: na pragu je stal tujec, oblečen po najnovejši pariški modi. Vkljub toplemu letnemu času je bil ogrnjen v eleganten »garik«, popotni plašč s kratko pelerino na ramah. Opiral se je na palico.

Tujec?

Ne.

»Smole!«

»Živio!«

»Andrej!«

»Nu, vendar! Saj smo že mislili, da si pozabil na nas!«

Vsi hkrati so vzklikali, mu tresli roko in ga posadili za mizo med Prešerna in Kastelca.

Natihoma so se čudili: Ali je bil to razposajeni, divji Andrej? Zdravi, rdečelični Smole, ljubljanski krasotec? Bled, skoraj siv v obraz, je sedel med njimi in se tiho smehljal, kakor starec. V lepih velikih očeh je begal čuden nemir; roka, ki je segla po kozarcu, da trči s prijatelji, je močno trepetala.

Bolan! — so ugotovili pogledi, ki so iskali v Smoletovem obličju.

»Kod si hodil, prijatelj?«

»Dolgo te ni bilo med nami.«

Smole je nervozno trl roko ob roko.

»Zares sem se dolgo potepal po svetu. Po Nemčiji, Angliji, Franciji, Švici in Italiji sem kolovratil.«

»Hm. Brez pravega posla? Tega bi jaz ne vzdržal,« je pripomnil Čop.

»O, imel sem važno delo: ubijal sem čas in — sebe.« Poslednja beseda je prišla prav tiho iz Smoletovih ust. Razumel jo je prav za prav le Prešeren in — ustrašil se je… Andrej ni pozabil!

Vsa strahota Andrejevega priznanja se mu je razgrnila pred dušo. Ali je na svetu človek, ki bega za strašnejšim ciljem nego je ta: počasi in s premislekom ubijati samega sebe?

»Kaj pa ste vi počeli med tem časom?« je vprašal Smole in iztrgal Prešerna iz neveselih misli.

»E, nu —«

»Nobenega splošnega odgovora! Kar po vrsti mi poveste vsak svoje najvažnejše doživljaje. Jakon je prvi na vrsti,« se je Smole poredno smejal Zupanu, ki je slastno obiral že drugo porcijo srne.

»Najvažnejši doživljaj? Volk me je obgrizel, da sem obležal pod praprotjo,« je suho povedal Jaka Zupan in s kruhom pobral omako po krožniku.

Smole je vprašaje pogledal po omizju, ki se je smejalo kakor dobremu dovtipu. Razumel je šele potem, ko mu je Čop razložil: volk-škof Wolf, praprot-duhovnik Praprotnik, ki ga je na škodo zmožnejšega in starejšega doktorja Zupana škof protežiral ter ga bo bržkone napravil za kanonika.

»In ti, France?«

»Er ließ sich halt verscheuchen,« je brž odgovoril Zupan namesto Prešerna.

France Prešeren je nekoliko prebledel, oči so mu jezno zažarele, a ukrotil se je in ironično vrnil:

»Prekleti far! Kaj te je danes pičilo, da brizgaš svoj strup naokrog?«

»Tvoji sršeni so me opikali,« je resno odgovoril Zupan in komodno prijel v roke kost, da jo obere. Ob splošnem grohotu pa je vendarle tudi sam prhnil v smeh.

»Kakšni sršeni?« je vprašal Smole, ko so si prijatelji brisali solze.

»Za ‘Zhbelizo’,« je pojasnil Čop.

Smole ga je začudeno pogledal in se razgrel:

»Nu, prej volk, zdaj sršeni in še čbelica — človek bi mislil, da sedi med samimi zoologi. Kaj pa je to — čbelica? Morda škofova kuharica?«

»Človek božji! Tega ne veš?« je planil Zupan in izpustil napol oglodano kost. »Hoj, Kastelic! Kar brž ponjo!«

Kastelic je bil že pri vratih. Smole je zaman poizkušal brati na obrazih.

»Tako se vam vsem svetijo oči kakor podjetnim fantalinom. Ali ste vsi zaljubljeni v to ‘čbelico’?«

»Vsi,« je prikimal Prešeren s hudomušnim pogledom v prijateljeve lepe oči.

»Aha! Torej mlada krasotica? Zdaj sem pa res radoveden. Domača hčerka?«

»Popolnoma domača,« je zopet resno prikimal Prešeren.

Naokrog veselo muzanje. Dobrovoljni Kersnik je izbruhnil v smeh. Zupan je dvignil prst na ustne.

Že se je Kastelic vrnil in položil pred presenečenega Andreja — dve drobni knjižici.

Tišina je zavladala v krogu. Vsem je bilo pri srcu kakor velik praznik…

Smole je čital napis na prvi knjižici:

Krajnska Zhbeliza
Perve bukvice
1830

Prijel je knjižico in mehko, pobožno sprožil liste med prsti… Poezije! Slovenske poezije! Zbornik slovenskih pesmi pod Kastelčevim uredništvom… Dva zvezka iz dveh zaporednih let… In ko je on, Andrej, odhajal v tujino, je izšla po dolgem presledku skoraj celega desetletja od Vodnikove smrti prva pesem v slovenskem jeziku — Prešernova »Dekelcam«. Zdaj pa — dva zvezka!

Pogledal je po jasnih obrazih naokrog — oči so mu bile vlažne in grlo kakor zadrgnjeno. Eno roko je položil prijatelju Prešernu na laket, z drugo je molče dvignil kozarec.

»Vivat ‘Zhbeliza’ in njen oče — Kastelic!« je zaklical Zupan in trčil s Kastelcem, ki je rahlo zardel.

»Živela!« so se odzvali vsi naokrog. Še pri drugih mizah so znanci dvignili kozarce.

»Da, da, prijatelj Andrej, Slovani vstajamo —« je pričel Zupan s hripavim glasom.

»Ssst!« je opomnil Kastelic in s pogledom namignil proti staremu Kremnitzerju, ki je — kakor že dolgo vrsto let — sedel pri mizi poleg vrat. V nadkomisarjevi družbi je bil gubernijski ekspeditni ravnatelj Pradatsch.

Zupan je strupeno pogledal proti njima in dejal glasno, da je donelo po sobi:

»Njegov oče se je pisal Bradač, on se piše Pradatsch, njegov sin se bo pisal Pradaitsch, njegov vnuk pa Urdeutsch — po naše: Pranemski.«

Tiho hahljanje se je razlezlo po pivnici. Marsikdo je renegatu privoščil lekcijo. Njegovo temnordeče lice je pričalo, da je razumel Zupanovo izzivanje. Morda bi bil vzrojil, da ga ni Kremnitzer pomirjevalno prijel za roko in pokazal s prstom na čelo, češ: pusti norca!

Medtem je pristopila k Prešernovemu omizju krčmarica, gospa Metka, da pozdravi svojega nekdanjega stalnega gosta Smoleta.

»Gospa Metka — čeprav sem se štiri in pol leta potepal po svetu — glejte: zvest sem vam ostal,« se je šalil Smole.

»Nikar mu ne verujte, mamka! Takle frajgajst nima nobene vesti. Le ne hodite preveč okrog njega, rajši sedite k meni, ki sem spodoben far!« je prigovarjal Zupan.

»Danes niste tako lepi, velečastiti, kakor ste bili v nedeljo. Kam pa ste dali novo suknjo?«

»Prevzvišenemu sem jo poslal v avdijenco,« se je Zupan resno odrezal.

»Haha! Obleko ste poslali —?«

»Seveda. Škof me je poklical, pa sem brž tekel k njemu, kajpak, saj je moja dolžnost. Kaj morem zato, da sem imel tole ‘zašpehano’ suknjo na sebi. Nu, Njegova Prevzvišenost se je silno razburila, ko me je zagledala, češ, ali ne vem, kako moram priti v avdijenco. Jaz, ne bodi len, se zasučem molče na peti in tečem domov. Davi sem pa poslal svojo lepo suknjo Prevzvišenemu in mu sporočil: ako ima z obleko govoriti in ne s človekom, naj se kar z mojo lepo suknjo pogovori.«

Vsa pivnica se je tresla od smeha — le policijski uradnik je ostro zapičil potuhnjen pogled v Zupanove smejoče se oči.

Prešernu, ki je opazil hudi pogled, je legla tesnoba v srce. Sklonil se je k prijatelju Smoletu in mu med gromovitim smehom drugih gostov zagodrnjal na uho:

»Ubogi Zupan! Njegova drznost ga ugonobi. Odposlali so že tožbo na Dunaj. Suspendirati ga hočejo. Opisali so ga kot — norca!«

Smole­tov smeh je takoj zamrl.

»Učenega Zupana?«

Prešeren je skomignil z rameni:

»Včasih se obnaša, kakor da bi bil res trčen. Na Wolfa ima posebno piko. Wolf pa je menda sit njegove predrznosti.«

Smole se je zamislil… Zupan je pač res čudak. Hm. Pravijo, da je v njegovi rodbini blaznost… Ampak škof bi moral drugače ravnati s posebnežem. Z lepa bi ga moral pridobiti, njega, ki je vešč tolikim jezikom: hebrejščini, arabščini, latinščini, grščini, ruščini, bolgarščini, srbohrvaščini, nemščini, laščini in francoščini! — njega, ki je s tolikšnim idealizmom na lastne stroške hodil po domovini in nabiral narodno blago: izreke, pesmi, pregovore, jezikovne drobtine — vse iz ljubezni do maternega jezika, do svojega naroda! — njega, ki vedno pridiguje bratstvo med slovanskimi narodi. Poznajo ga Rusi, Hrvati, Srbi, Bolgari in Čehi — domačini pa ga hočejo ugonobiti. Zakaj? Ker Wolf nima smisla za idejo, ki je vzklila v Zoisovem krogu. Tuj mu je duh, ki je rodil »Zhbelizo«. Ni mu všeč početje okrog nje. Ni mu do tega, da bi svojo duhovščino vzgajal k delu za razvoj »drugega deželnega jezika«… Oj, domovina! Na vseh vplivnejših mestih ljudje nemške krvi, ki nikoli ne bodo imeli srca za »kranjsko« stvar, za »kranjskega« človeka!

In vendar — kako je rekel Zupan? — »Slovani vstajamo!«

Smoletu so zažarela bleda lica… Da, že se dvigajo iz največjega naroda sveta možje: Kollar, Šafárik, Čelakovský, Gaj, Mickiewicz, Puškin — ha! Slovani vstajajo!

Plamen je zagorel v Smoletovih lepih trudnih očeh. Zopet in zopet je pogledal naokrog od obličja do obličja, iz oči v oči. Srečen nasmeh se mu je tresel okrog usten, nekdaj sočnih in zdravih, zdaj stisnjenih od vseh prestanih duševnih in telesnih bolečin.

Zopet so mu prsti prelistavali drobna zvezka… »Slovo od mladosti. — Dr. P…«

Od mladosti! — Ali se ni tudi on, Smole, že poslovil od mladosti?

»Dni mojih lepša polovica kmalo«…

Smole je vzdihnil. Pogled mu je kakor uročen drsel dalje po vrsticah, preskakoval verze…

»Okusil zgodaj sem tvoj sad, spoznanje!«
O, da. Zgodaj, prezgodaj!

»Ljubezen zvesto najti, kratke sanje!«

Andrej se je zdrznil. Kakor pekoč ogenj so njegovi prsti izpustili drobno knjižico… Sanje — o, stokrat preklete sanje!

Pred njegovimi očmi se je iz dima zazibal obrazek krasotice… Fina Češkova, zdaj žena Fidelisa Trpinca, graščaka na Fužinah.

Smole je stisnil bledo roko v pest. Siloma se je otresel privida. Prijel je za knjižici in tlesknil z njima po mizi.

»Gospa Metka! Na čast tema dvema — baterijo zapečatenih!«

Kmalu so pokale buteljke in zvenele čaše.

»Le pivja na korajžo, Čop!« je Zupan pozval molčečega Čopa, ki se ni bil dotaknil vina.

Čop je smehljaje se prijel za čašo, trčil in omočil ustne.

»Zakaj — na korajžo? Ali pojdeta na vojno?« je podražil Smole.

»Na vojno, kakopak! Na črkarsko vojno — haha!« se je Zupan široko smejal.

»Hm?«

Smoletov pogled je zopet krožil od enega do drugega… Čopove stisnjene obrvi!… Prešernov ironičen posmeh!… Kastelčeva mučna rdečica! In Langusov, Martinakov, Kersnikov in Freyerjev vsesvedni smehljaj, pa Crobathovo mežikanje…

»Nu, kaj pa imate, preklete duše! Izkašljajte se že!« je Smole zaropotal po svoji stari navadi.

»Saj čuješ! Abecedna vojna: tu bohoričica — tam metelčica,« je pojasnil Crobath.

»Krevljica!«

»Z žabicami!«

»Cirilovske pokveke!«

»Tri pristaše imajo, pa hočejo zagospodovati nam vsem! Knjige izdajajo kar na debelo.«

»In širijo krevljično kugo.«

»Štirje so: Metelko, Zalokar, Potočnik in Zupanov duelant v *Carinthii*, Jože Burger.«

»Torej ste se udarili po vseh pravilih?«

»Kako pak! Zupan je prvi lopnil, v *Carinthii*, še v maju.«

»Aha! Jakon je torej abecedni general!«

»Ne,« je protestiral Zupan. »Jaz sem le korporal na predstraži. Tu pa je generalni štab« — je pokazal na Čopa in Prešerna, »— ki pa še ni stopil v akcijo,« je dostavil z zbadljivim posmehom.

»Mhm! Prve praske med obema sovražnikoma. Kaj pa pravijo drugi? Kopitar, visoki gromovnik? Ali vam še ni poslal svoje strele z Dunaja?«

»Kopitar je z nami,« se je resno oglasil Čop.

»Le preveč mu ne zaupaj!« je svaril Zupan. »Predobro ga poznam še iz Zoisovih časov.«

»In bratje na severu: Čelakovský, Dobrovský, Šafárik?«

»Bomo šele videli. Morda nam nasvetujejo svoje črke.«

»In naši rojaki na Štajerskem, Koroškem?«

»Murko izda že prihodnje leto novo slovnico v bohoričici. Slomšek in Jarnik sta tudi za stari črkopis.«

»Ali se ne bojite, da s takšnimi razprtijami skisate med, ki ga je nanosila vaša ‘Zhbeliza’?«

»Ničesar se ne bojimo,« se je oglasil Kastelic, »nekoliko ostre burje vzbudi poslednje zaspance.«

»In gnojne mlake se posušijo,« je dodal Jaka Zupan.

»Kaj pa ti praviš k temu, France?« se je Smole obrnil do molčečega prijatelja.

»Jaz?« se je zganil Prešeren. V očeh mu je vstajal blesk, spodnja ustna se mu je zatresla, nosnice se nekoliko napele in ves zagoreli obraz mu je prešinila hudomušna ironija. Segel je v frak, privlekel iz listnice listek, ga razgrnil in čital razločno in glasno, da so prisluhnili vsi naokrog:

&lt;poem&gt;Al prav se piše kaša ali kafha,
Se šola novočrkarjev srdita
Z ljudmi prepira starega kopita;
Kdo njih pa pravo trdi, to se praša.&lt;/poem&gt;

»Oho! Tako torej —!« ga je prekinil Kastelic.

»Molči, šalobarda!« je vzrojil Smole in Prešeren je nadaljeval:

&lt;poem&gt;Po pameti je taka sodba naša:
Ak je od kafhe kaša boljga žita,
In boljš obdelana in bolj polita,
Naj se ne piše kafha, ampak kaša.&lt;/poem&gt;

»Hahaha!«

»Dobro!«

»Dalje!«

&lt;poem&gt;Ak pa po črki boljši jed ne bode
In zavolj črke ne trpi nič škode,
Obhaja taka misel nas Slovence:
Da pravdajo se ti možje znabiti
Za kar so se nekdanji Abderiti
V sloveči pravdi za oslove sence.&lt;/poem&gt;

»Hahaha! France, imenitno si jo pogodíl! Hahahaha!« se je grohotal Smole in drugi so mu pomagali.

»Vrag te vzemi!« je ropotal Jakon, a je vendarle bruhnil v glasen grohot: »Hohoho!«

»Ampak zakaj nisi —« je začel Kastelic s kislim obrazom.

»Glej jo, sladko vodko!« ga je Smole prekinil. »Prej je govoril o burji, zdaj pa še sapice ne prenese!«

»Daj sem!« je Zupan iztegnil roko za Prešernovim listkom. »Kako je s tisto bolj polito kašo?« …

Prečital je pesem sam zase še enkrat.

»Vrag te vzemi!« je ponovil, dobrohotno pogledal Prešerna ter porinil listek pred Kastelca: »Na! Tole bo še za tretjo ‘Zhbelizo’.«

»Za ‘Zhbelizo’? Ljudje se bodo smejali!«

»Naj se, saj smo se tudi mi,« se je odrezal Zupan in se z »zašpehanim« rokavom obrisal pod nosom.

»Za črkarsko pravdo ne bo dobro.«

»To je pa moja skrb.«

»Tako je, vidiš, Miha! Tvoja skrb je ‘Zhbeliza’ in zanjo je tale sonetek imeniten. Prinese ti najmanj dvajset novih naročnikov,« je pomežiknil Crobath.

Kastelčev obraz se je zjasnil. Pogledal je po snopičih pred Smoletom in dejal:

»Novih naročnikov? Prav prileg­li bi se mi. Tisk je drag in vsi ne plačajo takoj ob prejemu.«

Smole ga je pogledal.

»Haha! Kako diplomatsko me terja!« Segel je v žep.

»Andrej! Vendar ne misliš —!« je zardel Kastelic.

»Seveda mislim,« je Smole smeje položil bankovec predenj.
Kastelic mu je molče menjal.

»Zdaj nam pa ti kaj novega povej, Andrej!« je pozval Crobath.

»Saj res! Kaj si videl, kaj slišal zunaj v svetu?« je vprašal mirni, tihi Langus.

»Dosti, pa nič posebnega. Pač — lansko leto je med Liverpoolom in Manchestrom stekla prva lokomotiva.«

»To že vemo.«

»Nu, tega pa morda še ne veste, da se je dvignilo v svetu žensko vprašanje?«

»Kaj pa je to?«

»Marička, pojdi v kuhinjo!« je hčeri zapovedala gospa Metka, ki je zaslutila nespodobnost v Smoletovem odgovoru. Vendar je sama pristopila korak bliže in začela pospravljati posodo po mizi.

»Hahahaha! Hahaha!« se je režal Smole, da si je moral solze obrisati iz oči.
»Marička, čuj, kar tu ostani! Nič ne bo hudega, mamka. Žensko vprašanje —« je razlagal, »— to se pravi, da ženske zahtevajo svoje pravice.«

»Saj sem vedela! Marička, ven!« je gospa Metka energično pahnila hčer skozi vrata.

»Pravice? Kakšne pa? Zakonske?«

»Kar vse vprek? Omožene in neomožene?«

»Haha! Zakonite, ne zakonske! Zakonite politične pravice in meščansko enakopravnost.«

Tišina.

»Pojdi no spat!« se je zadrl Jaka Zupan.

»Nu, zdaj mi pa ne verjamete!«

»Ali misliš zares, ali briješ norce iz nas?«

»Zares. Svobodne ženske poznajo le —«

»A, tako! Pa bi bil takoj povedal, da misliš vlačuge!«

»Vlačuge? Kaj še! Nasprotno: vse časti vredne ženske so to, ki se za moške prav malo brigajo. Emancipiranke jih imenujejo, ker so se otresle vseh dolžnosti in poznajo le pravice.«

»Zakon smatrajo za najtežjo spono, v katero se svobodna ženska sploh ne ujame. Doseči hočejo povsod iste pravice kakor možje.«

Smole je smehljaje se pogledal drugega za drugim. Nekateri mu sploh niso verjeli, drugi so zmajevali z glavami.

»Mislite si na primer, da nastavijo na liceju profesorico,« je Andrej tolmačil.

»Ho! Prvi dan jo nesejo študentje iz razreda,« se je oglasil profesor Martinak.

»Prav gotovo!« se je nasmehnil njegov kolega Kersnik.

»Kaj pa bi bilo potem, če bi pri nas nastavili škofico namesto škofa?« je hudomušno vprašal Zupan.

Prešernu so se sumljivo zatresle mišice v obrazu.

»Ves kapitelj se takoj preseli v škofijo,« je odgovoril namesto Smoleta.

»Haha!«

»Kaj bi pa naš župan, oče Hradecky, rekel, če bi nastavili gospo županjo namesto njega?« je vprašal Crobath.

»Skrbel bi za naraščanje mestnega prebivalstva,« je modro odvrnil Prešeren.

»Kako neki?«

»I, kako! Namesto žene bi rodil otroke.«

Po vsej pivnici je zagrmelo.

Čop je pomignil gostilničarki in plačal.

»Ali že greš, Matija? S teboj pojdem, utrujen sem še od vožnje. Plačam!« je klical Smole.

»Jaz pa sem mislil, da pojdemo skupaj na komisijo,« je obžaloval Zupan.

»Kakšno komisijo?«

»Komisijo za zatiranje vina.«

»Haha! Kje pa ta posluje?«

»V Gradišču pri ‘Črnem orlu’.«

»In vi ste njeni člani?« je Smole smeje se pogledal naokrog.

»Seveda. Ali pristopiš?«

»Kaj bi ne! Takoj jutri me slovesno inštalirate za novega člana — na moj račun, to se razume. Ali greš z menoj, France?«

Prešeren je pokimal in segel v žep po mošnjiček. Tudi Langus je plačal in vstal. Kmalu nato so stopili prijatelji na cesto. Langus se je poslovil in urnih korakov odhitel mimo deželnega dvorca navzdol.

»Kako se mu mudi!« se je Smole ozrl za njim.

»Hm, prijatelj, tudi ti bi pospešil korake, če bi ti srce tako gorelo kakor našemu Langusu,« se je posmehnil Prešeren.

»A — tako!« je razumel Smole.

Čop je na svežem zraku globoko zasopel.

»Kaj pa ti vzdihuješ, Matija?« je vprašal Andrej.

»Požiram sveži zrak. Sem mislil, da mi vinski vzduh glavo raznese.«

»Ali te ljubljanski krokarji še niso vzgojili?«

»Niso in me ne bodo,« se je nasmehnil Čop.

Smole je pogledal naokrog in dejal s pritajenim glasom:

»Kremnitzerja sem opazil pri vratih. Ali to strašilo še vedno voha za zarotami?«

»Ne boj se, da bi nas izpustil iz oči! Brez policije pri nas ne gre. Celo v privatne družbe se vrivajo vohuni,« je pojasnil Prešeren. »Pač — Metternichov režim.«

Smole mu je položil roko na komolec. Stopal je počasi, oprt ob palico. Prešeren je s težavo krotil svoj hitri korak poleg njega.

»Kaj pa naši bratje na vzhodu in na severu?« je čez nekoliko časa vprašal Andrej.

»Hrvati se prekljajo z Madžari, kakor po navadi. Metternich bi rad favoriziral Hrvate, da Madžarom ne zrastejo grebenčki. A Madžari prete z revolucijo. Plačali bodo seveda Hrvati — že zato, ker je Metternichova mlada žena rodom Madžarka.«

»Ha!«

»Na Poljskem je vstaja — to veš?« je vprašal Čop.

»Vem. Čul sem, da Zamojskemu trda prede. Baje je prosil, naj Dunaj posreduje pri Rusih, a Metternich je odklonil.«

»Kako bi ne! Metternich še nikdar ni podpiral vstajšev. Rusi so baje že zavzeli Varšavo. Kratke so bile osvobodilne sanje Poljakov. Še ustavo, ki jim jo je dal pokojni car Aleksander, so izgubili. Iz Poljske napravijo navadno rusko provinco.«

»Pravijo, da razsaja kolera med rusko armado.«

»Saj jo imamo tudi na Ogrskem. Kakšen strah pa je zaradi tega na Dunaju!« je pravil Čop, 

»Schulzu so pisali sorodniki, da je ves dvor zbežal v Schönbrunn. Metternich in njegova mlada žena imata menda edina še toliko poguma, da se kdaj pokažeta med ljudmi. Egiptski paša mu je poslal baje krasne arabske konje, ki jih knez rad podi po Pratru.«

»Metternich je sploh pogumen mož,« se je oglasil Prešeren, »že tretjič se je oženil!«

»In od nas treh se še prvikrat nobeden ni.«

»In se ne bo,« je pribil France.

»Nu, nikar ne slepomiši! Mama mi je pravila, da imaš nevesto, Gradčanko.«

»Mhm, Kljunovo, svakinjo doktorja Snoja,« je pritrdil Čop.

Prešeren je molčal.

»Kakšna pa je? Lepa?« se je Smole zanimal.

Prešeren je skomignil z rameni.

»Pravijo,« je dejal kratko.

»Hm. In kdaj se poročiš?«

»Kadar bom imel toliko, da si ustanovim dom in bom mogel rediti ženo in otroke. Doslej sem pa neplačani praktikant pri kamerni prokuraturi.«

»Mama pravijo, da se Snojevi ponujajo, da napravijo sorodnici balo in vama pomagajo, dokler —«

»Žena mene ne bo nikdar redila!« je Prešeren odrezal tako ostro, da je Smole umolknil.

To so Snojevi raztrobili… se je Prešeren jezil sam pri sebi. Doktor Snoj, svak gospodične Kljunove, je bil deželnosodni svetnik v Ljubljani.

Čez nekoliko časa je Andrej dejal:

»Imaš prav, France. Mož, ki ga babnica komandira, ni več mož.«

Tiho, trudne so prišle besede, in Prešeren je razumel prijatelja. Vedel je, da je prav takšna misel razdrla Smoletu srečo.

»Kje pa stanuješ?«

»Pri stricu Jožefu v Rožni ulici.«

»Ali stric ni več na Ježici?«

»Ne. Že dve leti živi v pokoju. Moja sestra Katra mu gospodinji. Obišči nas! Stric te bo vesel.«

»Katra pa ne posebno — hahaha!« se je Andrej široko zasmejal. »Pridi rajši ti k meni!«

Pred Smoletovo hišo na Dunajski cesti so se poslovili. Prešeren in Čop sta se vrnila. Molče sta stopala mimo vojaške bolnišnice. Obema je bil Andrej v mislih. Le kako se je mogel tako uničiti — zaradi lepe ženske!

»Če bi bil delaven človek, bi ga ne bilo strlo,« se je Čop oglasil iz svojih misli.

»Ali misliš, da so delavni ljudje ljubezni nedostopni?«

»Tega ne mislim. Človek je človek. A človek, ki ljubi delo, takšno krizo še najlaže preboli. Laže vsekakor nego brezdelen sanjač, kakršen je Andrej.«

»Morda imaš v splošnem prav. A jaz —«

»Nu, prav ti si kot umetnik v tem pogledu dobro zavarovan, kajti čustva lahko izlivaš naravnost v svoja dela in jim s tem odlomiš že najostrejšo ost.«

»Motiš se. Pesnikovanje mi še nikdar ni pomagalo v notranjih bojih. Jaz moram ono, kar me duši, prej preboleti, potem šele zavalovi v meni doživljaj primeren ritem, potem šele morem spraviti svoj doživljaj v gotovo umetniško formo.«

»Zato, ker se tvoje umetnine uklanjajo vedno gotovemu sistemu. Obnavljaš v sebi čustva, da moreš ustvarjati. Tvoja muza je pač retrospektivna. Pa že to, da razglabljaš in iščeš v sebi z namenom, da notranje reflekse pravilno dojameš, že to odbrusi vsem duševnim pretresljajem ostrino.«

»Dokler me doživljaj neposredno pretresa, ne mislim na njegovo uporabo; ljubim, sovražim, kolnem, vzdihujem. Delam šele takrat, ko si vse mirno ogledam, čeprav v subjektivni luči.«

Čop je prikimal.

»Takrat poiščeš za pripravljeno vsebino primerno formo. In tako je prav, ker oboje mora harmonirati. Zato pa je treba mirnega duha, hladnega razuma in dosti znanja. Arhitektonika je pač rokodelska stran poezije, kakor ima vsaka umetnost svojo rokodelsko stran.«

»Hm, že. Ampak včasih se mi zdi, da bi mi prišle iz duše bolj sveže, strastnejše, silovitejše umetnine, če bi jih ne mrčvaril toliko po vseh pravilih poetike.«

»Morda bi bile strastnejše, bolj neposredne, bolj v srce segajoče. Pozabljaš pa, da si kot umetnik poklican pokazati vso krasoto in prožnost svoje umetniške materije — jezika. In — skoraj bi rekel, da je to glede na našo revno mlado literaturo in glede na ogroženi položaj našega maternega jezika tvoja glavna naloga.«

»Vem.«

»Jezik prilagoditi tonu umetnine — to se ti čudovito posreči, v tem ti ni nihče kos.«

Prešeren je molčal.

Čez nekoliko časa Čop:

»Veš, kaj bi nam moral še pokazati? … Slovensko tragedijo.«

»In snov?«

»Vzemi jo iz slovenske zgodovine, kar ti pač prija; vsekakor nekaj domačega.«

»Nekoliko sem že razmišljal o tem. Pa je naša zgodovina glede tega revna.«

»Ne revnejša od drugih. A raziskana je še premalo. Več Valvasorjev nam manjka, ki bi brskali po arhivih za domačo preteklost. Bogve koliko slovenskih tragedij se skriva v srednjem veku. Ali misliš, da so naši pradedje svojo samostojnost kar meni nič, tebi nič vrgli tujcem k nogam? Koliko nasilja, vstaj, koliko junakov, koliko žrtev! Seveda — kronisti so bili tujci in mi vemo o onih bojih prav malo, imen pa skoraj nič.«

Prešeren mu je pritrdil z molkom. Na oglu pred „Maličem“ sta se ustavila.

»Šel bi še na črno kavo. Ali greš z menoj?« je vprašal France.

»Ne. Naravnost domov pojdem. Minca me čaka, ker nisem vzel vežnega ključa. Lahko noč!« Čop je odšel po Nunski ulici proti Gradišču, kjer je stanoval v bližini deželnega dvorca.

Prešeren pa je stopal po Slonovi ulici navzdol. Razmišljal je o Čopu, da prežene težke misli na Andreja. Čop je res dobra, plemenita duša. Koliko se je že ubijal z delom, s poučevanjem tujih jezikov, z raznimi inštrukcijami, da je mogel vzdrževati brata Janeza skozi toliko let njegovega študiranja! Tudi drugi brat, Simon, je nekaj časa študiral na Matijeve stroške. In sestro Minco je dal učiti šivati, kuhati in drugih gospodinjskih del in plačeval zanjo leto za letom drage denarce, da mu dekle zdaj more gospodinjiti. Podpiral je tudi sorodnika Golmajerja v njegovih študijskih letih. Za vse skrbi, se žrtvuje zanje, le nase in na svojo srečo ne misli. Če si včasih privošči zanimivo knjigo za svoje obširne študije ali krajše potovanje v počitnicah — to je vse…

V takih mislih je Prešeren dospel do Špitalskega mostu. S kratkim pogledom se je ozrl proti Gledališki ulici in se spomnil: Tam v hiši, nekoliko v kot umaknjeni, spi dekletce — Julija Primčeva. Lepe modre oči zaprte. Dolge trepalnice leže na rožnatih licih. Usteca vzbočena kakor v poljub. Okrog glavice mehki zlati lasje na beli blazini…

»Bedak!« se je iztrznil Prešeren, se zasukal in nadaljeval pot čez most. Čemu mu pride na misel hči ošabne krčmarice? Kaj mu mar! Ljubljana ima dovolj lepih deklet. Skoraj ne mine dan, da bi ne postopal za katero izmed njih. Če bi vedela njegova Gradčanka!… Nu, zakaj bi ne ubral koraka za takšnole prijetno mlado stvarco? Zale nožice brzijo pred njim. Vsa vzravnana, važno in ponosno stopica mala osebica. In, če se slučajno okrene, zadene zasledovalca smešno nemilosten blisk iz lepih oči.

»Dohtar, ti jezični dohtar!
Kaj postopaš ti za mano?…«

so mu zabrneli v duši verzi, ki jih je nekoč zložil na takšnole kratkokrilko.

Potem so mu misli preskočile:

Jezični dohtar? On, neplačani praktikant kamerne prokurature?… Da, gospod prokurator pl. Scheuchenstuel, o tem se vam še ne sanja!… Ali morda vendarle že slutite, da vam uidem? Radoveden sem, kakšen obraz napravi, ko mu, po preteku mojega za izpit dovoljenega dopusta, predložim prošnjo za izstop iz državne službe. Ha! Ne boš me vodil za nos, stari! Že vem, kako znaš stopiti na prste in doseči, kar hočeš — če res hočeš. Tvoja „najtoplejša priporočila“ mi ne bodo metala peska v oči. Ko sem prvič stal poleg tvojega sina — v šoli — nu, nič ne rečem, če so profoksi njemu dali, kar bi po človeških pravicah šlo meni. A drugič — v službi — bi se mi lahko oddolžil za krivico — že vem, kako znaš pritisniti na pravo kljuko… Nu, še bolj prav. Advokat postanem. Saj ne vem, kaj mi je bilo, da sem silil v državno službo, ko pa moj strupeni jezik ni za tisto lakajsko ozračje…

Tako je razmišljal korakajoč po nočno samotnem Glavnem in Starem trgu proti domu. Na kavarno je pozabil. V duši so mu vstajali upi… Advokat, zmožen, dober advokat — o, to je že lepa eksistenca! Gotovo lepša, svobodnejša in donosnejša od one državnega uradnika… Ustanoviti si bo mogel lep topel dom, zasnubil si bo zalo dekle — o, potem ne bo nihče več vihal nosu nad siromašnim doktorjem … Vsaka mati mu rada izroči hčerko.

»Kaj bi to!« je jezno zamahnil. »Saj imam svojo ‚Gradčanko‘!«

Kljunova! Zastavno, samozavestno dekle. Spoznal jo je, ko je bival poleti pri stricu Francu, župniku na Goričici; v bližini so bili na počitnicah Snojevi s Kljunovo. … Hm! Takrat se je začelo. In zdaj si dopisujeta. Prav za prav — piše največ ona, on ji odgovarja bolj poredko. Že od nekdaj ni rad pisal pisma … »Hm! Že nekaj tednov sem ji zopet dolžan odgovor … Nu, jo že potolažim …«

»V srce mi padla iskra je ognjena.«

Leta 1833.

Na velikonočno soboto proti deseti uri zjutraj, ko se je France Prešeren odpravljal z doma, je stopil v njegovo sobo stari stric Jožef Prešeren. Starček, sključen od svojih osmih križev, se je s tresočo se roko trdo opiral ob palico in se z drsajočim korakom bližal pranečaku, ki si je pred ogledalom ovijal široko črno bidermajersko kravato.

»Ali si danes prost, France?«

»Da, stric.«

»Tako, tako. Mhm. Oh, če bi me noge še hotele nesti, bi šel s teboj. Vsak kristjan pojde božji grob molit, le jaz, betežen starec, se ne upam iti več iz hiše. Je že božja volja takšna. V katero cerkev pa pojdeš?«

Zdrava rdečica na polnih Francetovih licih se je še poglobila. Prav za prav … hm, niti mislil ni na to, da hodijo tega dne ljudje v cerkev. Namenjen je bil na izprehod v Trnovo. Tam v skrbno gojenih krakovskih in trnovskih vrtovih se v zgodnji pomladi sučejo med gredami brhka krakovska in trnovska dekleta … hm, Donatljeva Marička ni napačen deklič …

»V Trnovo pojdem, stric,« je odvrnil in z ljubeznivim nasmehom zakril zadrego, vesel, da ga je starčevo vprašanje obvarovalo pregreška, ki bi dobrega starega duhovnika gotovo bolel. Še bolj pa bi mu ga štela v zlo pobožna ali — kakor je France trdil — »tercijalska« Katra. … Torej k trnovskemu božjemu grobu!

Starec je zadovoljno prikimal:

»V Trnovo? Prav. Sem mislil, da pojdeš v šentjakobsko cerkev, ker nam stoji tako blizu. Nu, pa pojdi v trnovsko, če ti je bolj všeč. Saj Boga lahko moliš v eni kakor drugi. Meni pa bo Bog odpustil, če ga bom molil doma. Lansko leto še nisem imel tako težkih nog, o, lansko leto …«

In brbral je o tem, kako je bilo, ko se mu »noge še niso tresle«. France je smejočih se oči poslušal starca, si pripel iglo v kravato in oblekel telovnik. Stopil je k nočni omarici in vtaknil v žep svojo lepo zlato uro, dar moravskega grofa, kateremu je nekoč instruiral sina.

»Saj je pomlad tu, stric. Ko bo solnce toplejše, si pregrejete ude, pa vas popeljem zopet na izprehod,« je tolažil starca.

Starec se je nasmehnil … »Ej, France, dobri moj fant, saj sam sebi ne verjameš!

»Oh, ne vem, če bo kaj z izprehodom. Starost je bolezen, ki je tudi sonce ne prežene. Osem križev, dragi fant, to ni da bi na soncu skopnelo, hihi! Hihihi!«

»Krepak ste še, stric, krepak,« je vztrajal France.

V starčevem izsušenem obrazu so se zasjejale gubice. Z ljubeznijo in tihim ponosom je opazoval ljubljenca, ki si je oblekel frak in z mehko ščetko skrbno pogladil cilinder.

»Z Bogom, stric!«

»Bog s teboj, moj fant!«

Ko so se vrata zaprla za pranečakom, je starček s težavo zakrevsal k oknu in v kalnih starih očeh se je zablestela solza, ko je gledal za Francetom, ki je mimo šentjakobske cerkve s svojim drobnim korakom hitel proti Trnovem.

»Zlata duša je moj France, zlata duša … Bog ga blagoslovi! Bog mu daj srečo! Iz najhujšega se je zdaj že izkopal. Sodniški izpit je napravil lansko leto v Celovcu, nu, sicer ne s prav dobrim uspehom — preveč se je zanašal na svojo brihtno glavo, ker je doslej vse izpite z odliko opravil, nu, da — pa je vendarle hitro dobil službo pri advokatu. Nu, samo da ima plačo, da se lahko sam preživlja. Zdaj bo že nekako, četudi bi mene ne bilo več … Plača je sicer majhna, pa morda dobi France premožno nevesto. Kljunovo je pustil. Ali je vetrnjak? Ne, moj France ni lahkomiseln. On že ve, kaj je prav …

Neomajna je bila starčeva vera v ljubljenca.

Nekaj minut pozneje je stopal Prešeren za Gradaščico proti trnovski cerkvici, zidani v preprostem renesančnem slogu, z dvema majhnima stolpoma, ki sta bila krita z nizkima piramidastima strehama. Svetišče je bilo le petnajst metrov dolgo in dvanajst in pol metra široko, torej majhno, da je moglo iti vanje komaj tri sto ljudi. O postanku cerkvice je krakovski ribič Donatelj vedel povedati pravljico, po kateri je stala nekoč na tem mestu lipa, pod njo pa se je prikazovala lučka, ki je pobožna srca vnela za zidavo svetišča.

Prešeren se je za trenutek ustavil pred cerkvijo, kjer so otroci znašali na kup velikonočno »grmado«. Med smehom in krikom so dečaki razbijali po starih zabojih in drugi ropotiji, da je grmelo daleč naokrog. S tiho melanholijo se je Prešeren spomnil srečnih dni svoje prve mladosti, ko je pred rodinsko farno cerkvijo tudi on udrihal po deskah, da je grmelo tja v Vrbo do domače hiše, kjer je treskanje poslušala njegova mati in mislila na svojega ljubljenčka.

Z mislijo na ljubljeno mater je vstopil med drugimi verniki v cerkev.

»Trnovo! kraj nesrečnega imena;
Tam meni je bilo gorje rojêno
Od dveh očesov čistega plamena.«

Sprejela ga je razsvetljena cerkvica s preprostimi lesenimi oltarji in majhnim korom, o katerem so govorili, da se bo zdaj-zdaj podrl, če ga ne podpro s stebri. Verniki so se pehali pod njim in zrinili Prešerna proti božjemu grobu. Previdno se je izpulil iz gneče in se ustavil ob oltarju sv. Mihaela. Potem se je ozrl na glavni oltar z Metzingerjevo sliko sv. Janeza Krstnika, trnovskega patrona. Obžaloval je, da je bila slika zaradi velikonočnega običaja zagrnjena. Bila je ena najlepših ljubljanskih oltarnih slik.

Pogled se je Prešernu ustavil pod sliko, na križu, zagrnjenem z vijolično krpo … Ali ni prišel v cerkev, da moli, kakor je tega dne običaj med kristjani. Molí? Koliko let že ni »molil«, to se pravi: ni mehanično blebetal besed, ki so jih za razgovor z Bogom sestavili drugi. Če se je on razgovarjal z večnim Praduhom, ga ni prosil za malenkostne dobrote, za prednosti na račun drugih ljudi, za nemogoče čudeže in izjemne milosti. Ne, njegov duh je bil dovolj zrel, da s takšnimi naivnimi prošnjami ni poniževal Boga in njegove strahotno veličastne stvaritve, ki ji reven človeški duh ne vidi ciljev.

Prešernova molitev je bila le ponižna obljuba: Nikoli ne pozabim, da me je izmed vseh neštetih milijonov Tvojih zamislekov ustvaril najvišji: Bodi človek … Človek hočem biti, vselej človek! … Koliko je ljudi na svetu, a malokateri med njimi je človek. Iz temnih dni živalskega divjaštva si vodil in vodiš človeštvo do najvišjega cilja — človečanstva. Nekoč ga človeštvo doseže. Tvoja velika misel bo vtelesena. Čisto človečanstvo zavlada med ljudmi, višek vsega življenjskega razvoja na zemlji. In potem? … Kam pojde razvoj potem? … Vem, da si, ker moja misel ne najde drugega izhoda kakor Tebe samega, Večni Praduh!«

S to molitvijo v srcu se je obrnil, da odide.

Tedaj se je zdrznil. Izpod kora je stopila dvojica deklet.

Prva — Wurschpavrova Marička — ni bila kdovekaj lepo dekle, vsaj ne toliko, da bi vlekla poglede nase. Toda za njo se je zasvetil v luči obraz:

&lt;poem&gt;Ko je stopila v cerkev razsvetljeno,
V srcé mi padla iskra je ognjéna,
Ki vgasnit’ se ne dá z močjo nobêno.&lt;/poem&gt;

Julija Primčeva!

Velike svetlomodre oči so s pogledom nedolžnega otroka za trenutek zagorele v njegove, Prešernove. Njih »čisti plamen« ga je zadel kakor blisk. Poet se je ustavil in strmel za dekletom, ki je s svojo sestrično pokleknilo v klop in v pobožni molitvi povesilo plavolaso glavico. Pozabil je, da je hotel oditi. Ostal je, dokler se dekleti nista dvignili. S čudovito silo ga je vleklo, da je obrnil korak za njima. Njegov pogled se je nepremično upiral v nežno, gibčno Julijino postavico. Kakor uročen je stopal za njo iz cerkve.

Ali se mu ni režal izza dekletovega širokega krila — Kupido? … Da, v srcu je čutil, bil je oni Kupido, ki mu je pred tremi leti pel:

&lt;poem&gt;Kupido, ti in tvoja lepa starka
Ne bóta dalje me za nos vodila!&lt;/poem&gt;

In vendar sta ga zopet vodila! Za drobno, komaj šestnajstletno Julijo je drobil korake skoraj triintridesetletni Prešeren, oni, ki je trdil o sebi, da mu »okamenelo je srce preživo«. Stopal je — po svoji navadi z nogo drsaje — za dekletom; stopal je po cesti s plahutajočim frakom, s cilindrom v roki in z vihrajočimi dolgimi lasmi. Široko zagorelo obličje mu je pokrivala zdrava rdečica. Lepe oči so žarele v nenavadnem ognju.

Dasi je Julijo poznal že kot otroka, vendar se mu je zdelo, da jo vidi prvikrat. Vse na njej se mu je zdelo mično in lepo, da ni mogel odtrgati pogleda od nje. Svilena »šuta«, ki ji je pokrivala glavico, mu je napol zakrivala njen obraz, kadar se je Julija v pogovoru obrnila k sestrični. Vendar je poet za trenutek ali dva zagledal okroglo bradico z rožnato poltjo, nežno ukrivljeni nos in rdeče vzbočene ustne. Želel si je le, da bi se ozrla in bi še enkrat občutil plamen iz njenih lepih oči.

A ponosna, dobro vzgojena Julija se ni okrenila.

=Ran mojih bo spomin in tvoje hvale.=

Leta 1834.

V februarju proti večeru. V licejski knjižnici v drugem nadstropju licejskega poslopja je še gorela luč. Skriptor Kastelic in sluga Kosmač sta že davno želela »Lahko noč!« in odšla, njun šef, knjižničar Čop, pa je še vedno sedel pri mizi, zatopljen v knjigo. V sobi duh po starih knjigah, ki so stale v visokih policah naokrog po stenah. V peči so bobneli plameni. Na Čopovi pisalni mizi je utripala petrolejka in risala po prostoru prijetne zelenkaste sence.

Čop se je od časa do časa z velikimi modrimi očmi zazrl v luč, za trenutek pogledal v polmrak proti nezastrtemu oknu, prisluhnil, če so v globinah poslopja zašklepetala vrata, in se zopet sklonil nad knjigo. Včasih mu je pogled splaval po polnih, lepo urejenih policah, po pultu z novimi katalogi … Red v knjižnici — njegovo delo! Novi katalogi — njegovo delo! In knjižnica se širi. Skoraj polovico nadstropja že zavzemajo njene dvorane in še bo treba misliti na nove prostore. Izpopolnil se je posebno oddelek slovenskih knjig — tudi to je bilo njegovo delo. In vendar: v njem je vstajal občutek nestrpnosti, nepokoja, nedomáčnosti. Saj je bila vsa knjižnica kljub temu le majhna, skromna zbirka proti drugim velikanskim knjižnicam, ki jih je že videl. Manjka ji tega, manjka onega. Iščeš v njej med poljsko literaturo — povsod vrzeli! Iščeš ruskih knjig — skoraj nič! Angleške — istotako! In v drugih jezikih? Vse nepopolno, omejeno. Povsod naleti duh na ograje. Saj ni mogoče delati! Če človek obvlada devetnajst jezikov, hoče svoje znanje tudi uživati, izkoristiti v neizhojenih potih in dognanjih, ne le prežvekovati, kar je že kot študent zaužil! Da bi ga vsaj prestavili na Dunaj! Tam, da, tam je delo! Tu pa je vse šele v povojih. In ljudje! Tam se v širokem razmahu krešejo veliki duhovi, zbrani po univerzah in drugih znanstvenih zavodih. Tu — mrtvilo. Prešeren in — konec. Ali je čudno, da je njega, Čopa, vleklo v veliki svet?

Zdajci se učenjak zdrznil in se okrenil. Pred vrati kratko drsanje, trkanje. Vstopil je France Prešeren.

V Čopovem srcu je toplo zavalovilo.

»Nu?«

Prešeren je pokimal.

»Vse v redu.«

Odložil je cilinder, si odpel suknjo in sedel na stol poleg Čopove mize. Oči so mu žarele v čudnem ognju. Lepe ustne so se mu napele v nasmehu. Segel je v suknjo in položil pred prijatelja zganjeno polo finejšega potiskanega papirja.

»Tu ga imaš. Jutri izide kot priloga k »Illyrisches Blatt« — seveda ne na takšnem papirju.«

Čop je prijel za polo.

»Sonetni venec!« je zamrmral z božajočim glasom in s pogledom preletel nekaj vrstic; saj je poznal pesnitev. Potem se je molče ozrl v prijatelja Franceta. Razumela sta se brez besedi. France je živo čutil toplo prijateljevo veselje nad umetnino in njegov ponos, nekakšen mentorski ponos — saj je v poetovem uspehu ležalo mnogo prijateljeve večletne vzpodbude in premnogo dragocenih nasvetov glede tehnike, zgradbe, zunanje oblike. Čop je globoko razumel žarenje v lepih Prešernovih očeh: poet se je zavedal, da se je dvignil visoko, visoko nad vse svoje rojake, čutil je bližino one žareče luči, ki oživlja vsemirje, čutil je bližino Praduha.

Visoka pesem! Pesem nesmrtne lepote, pesem, ki prinese poetu nesmrtno slavo. Meglen spomin iz detinskih dni je prešinil poeta: dvanajstletni deček je s knjigo v roki sedel za carinarnico na Bregu, v travi poleg njega capinček France Pacenk. Oster Pacenkov tlesk z rokami je splašil golobe na strehi. Vsa jata se je dvignila in letela, letela. Sedli so na streho Zoisove hiše, le eden se je dvignil više in više, dokler ga niso dosegli žarki zahajajočega solnca, dokler ni ves zažarel v solnčni svetlobi — on sam, visoko nad vsemi drugimi, ki so ostali spodaj v senci. Deček Prešeren je gledal za njim in vroča želja je vstala v njem, da se tudi on dvigne k solncu.

Ali se mu, možu-poetu, želja izpolni? Pač se je dvigal v visokem poletu, a leden hlad iz vsemirja mu je stresal dušo. Kdaj ga objame žarka luč? Koliko borbe za njim in koliko še pred njim!

Čop se je zopet ozrl na polo pred seboj. Pa mu je šinila senca preko širokega čela, preko njegovega karakterističnega trioglatega obraza, bežna senca; a Prešernov ostri pogled je jasno čital v prijateljevem obličju.

»Hm. Kaj ti ni prav?«

»Začetni verz v tretjem sonetu,« je Čop odgovoril z običajno mentorsko odkritosrčnostjo. »Poslušaj: Imele vse so v srci svoje kale.«

»Mhm — vse so v srci svoje. Pretrdo sikam.«

»Res, verz se ne glasi dovolj mehko, da bi harmonično objel mehko misel, kako so rožice pognale iz srca svoje kali. Kali, veš, ne kale!«

Prešeren je prikimal, vzel beležnico iz žepa in svinčnik v roko ter si napisal napako. Molče je potem zrl na prijatelja, ki je čital dalje:

»Ji usta so se razodeti bale Ljubezen, ah! brez upanja opore —«

»ah! ni slovenski vzklik. Oh, pravimo, ne ah. In takšen vzklik zakriva vselej luknjo v verzu.«

Preletel je prihodnji sonet in obrnil list.

Molče je Prešeren čakal.

Čez nekoliko časa je Čop zmajal z glavo:

»Poslušaj: Ur jih meglenih so morile sile. Trdo, ali ne? In: morile sile.«

»Imaš prav.«

Čop je čital dalje in zopet obrnil list. Naposled je pogledal prijatelja.

»Malenkostne napake. Nekoliko ga še opiliš, preden ga drugič izdaš. Sicer pa je tvoj »Sonetni venec« umetnina, kakršnih je malo v svetovni literaturi.«

Prešernovo obličje se je razvedrilo. Nikdar ni hlastal po priznanju drugih. Saj je vedel, da ga njegovi sodobniki po večini niti ne razumejo. Le Čopova pohvala ali graja mu je segla globoko v dušo, kajti Čopov veliki duh je stopal vstric njegovega in mu kazal nova pota v kraljestvu lepe besede. Karkoli je Čop našel lepega v svetovni literaturi — na vse je opozoril prijatelja pesnika, skupaj sta razčlenila in pretehtala tujo umetnino ter se dokopala do njenih arhitektonskih skrivnosti. Pogovori s prijateljem so bili za Prešerna visoka šola pesniške umetnosti. Nihče na svetu ni tako verno spremljal pesnikovega duševnega poleta, kakor prijatelj Čop.

Prijateljeve zveste oči so govorile poetu: Le pogum! Izmed vseh si odbran, izmed vseh določen. Vekove pred teboj, vekove za teboj naš rod ni imel in ne bo imel tebi enakega. Le dalje! Kvišku! Vedno dalje!

Prešernove oči pa so vpraševale: A človek, prijatelj Matija? Kaj bi z možem človekom, ki mi zastavlja pot, me vleče navzdol, zahteva sreče, ki se je drži zemlja, sveža pomladno dišeča zemlja? Kako misliš o njegovi pravici do toplega življenja?

»Ali si pripravljen?« je Čop vprašal namesto odgovora na prijateljeva nema vprašanja.

Pripravljen? Da, že vem: krik in vik naših nasprotnikov in ščuvanje iz zavisti in jeza iz ozkosrčnosti — vse je mogoče. Da, pripravljen sem . . . je odgovoril blisk v Prešernovih očeh. On sam pa je le skomignil z rameni in molčal.

»Visoka pesem!« so tiho izpregovorile drobne Čopove ustne. Globoke gube med obrvmi so se mu poravnale in nasmehnil se je: »Prijatelj, ali se ne boš kesal? Jutri bo zabučalo po Ljubljani.«

»In zagrmelo in treskalo!« je Prešeren dodal z ironičnim posmehom in v očeh se mu je utrnil kljubovalen blisk: »Ha! Na cenzorjevem mestu bi ne hotel biti.«

»Tudi jaz ne. Najmanj, kar se more staremu Veselu zgoditi, je pošten nos zaradi površnosti. Pa tudi na tvojem mestu bi ne bil rad.«

»Ali misliš zaradi nje?«

»Zaradi nje in drugih. Dekle bo užaljeno.«

»Če ji posvetim umetnino!«

»Dobro veš, da vsak ne zna ceniti prave vrednosti tvojih umotvorov. Tvoja poezija jim je previsoka. Saj vendar poznaš vso ozkosrčno zaplotniško ljubljansko družbo! In še celo krog Primčevih znancev. Kranjci, ki jim je slovenščina le jezik njihovih hlapcev in dekel. Kako bi cenili slovensko umetnino!«

»Malo mi je mar!« je poet trmasto vztrajal in tiho se mu je utrgalo iz srca: »Ona me bo nekoč razumela — da bi le ne bilo prepozno!«

»France! Ali ne čutiš, da je že prepozno? Saj vendar veš, da stara Primčevka očitno protežira Jožefa Scheuchenstuela!«

»Vem. Ampak dokler Julija ni njegova —«

»— imaš še upanje?« se je Čop nasmehnil. Z neizmerno ljubeznijo in dobrohotnostjo je pogledal prijatelju v oči in počasi zmajal z glavo. Zatrl je v sebi vse, kar bi mu mogel še reči. Čemu? Ljubezen je gluha za vse nasvete.

»Ali že greš?«

»Moram se še preobleči za kazino,« se je dvignil Prešeren. »Ali prideš?«

»Ne vem. Nič me ne mika.«

»Le pridi, le. Saj dobiš tam vse najine znance. Morda pride tudi kanonik Andrej Gollmajer in se pogovorita zaradi cenzure četrte »Zhbelize«. Razloži mu, da so vse Kopitarjeve sekature le njegova umazana revanža za ono, kar je moral od nas požreti kot vitez Metelkove krevljice; najbolj pa ga je zabolel Čelakovskega slavospev mojim pesnitvam. Gollmajer je poštenjak, ampak — moralist. Prepričan sem, da nam črta vse ljubevne pesmi kot nemoralne. Kot duhovnik in v dostojanstvu gimnazijskega podravnatelja bo še celo smatral za svojo dolžnost, zatreti vse, kar nas spominja na to, da imamo kri v žilah. Ali si bil pri guvernerju?«

»Bil.«

»In?«

Čop se je nasmehnil.

»Naš dunajski gromovnik bo pihal od jeze. Schmidburg mi je obljubil, da Sedlnitzkemu natančno razloži Kopitarjeve nagibe za njegovo zlobno oceno »Zhbelize«. Če me slutnje ne varajo, se pripravlja klafterski nos našemu »kopitnemu možu«, kakor ga Janez imenuje.«

Janez, Čopov brat, je bil tega leta — seveda zopet ob Matijevi podpori — odšel na Dunaj, da nadaljuje v Milanu začeti visokošolski študij.

»Nos Kopitarju ne bo škodoval. On in ljubljanski Pavšek sta kriva, da »Zhbeliza« že leto dni polega po raznih pisalnih mizah in še vedno ni izšla. Torej prideš v kazino? Andrej se je pripeljal sinoči z Dolenjskega in pride tudi na ples.«

»Plesat?«

»Oh, kako bi! Saj veš, da je ves bolan. Danes se mi je zdel še prav posebno čuden, ves mrzličen. Mislim, da se pripravlja na svidenje s —«

Kratko trkanje. Vstopil je gospod simpatičnega širokega koščenega obraza, Čopove starosti — fužinski graščak Fidelis Trpinc. Bil je nekdanji Čopov sošolec.

»Luč s tvojega okna me je zvabila — dober večer, gospoda!«

»Dober večer!«

»V kazino?« je vprašal Prešeren.

»Seveda. Ženo sem poslal k njenim staršem, da se napravi za ples. In ti, Čop? Ali ne greš?«

»Ko bi imel lepo spremljevalko, kakor jo boš imel ti, bi šel prav rad.«

Trpinc je z zadovoljnim nasmehom kvitiral slavospev svoji lepi ženi in vrnil:

»Saj tudi ti ne boš brez lepe družbe. Kdaj pa se poročiš?«

»O!« je zamahnil Čop, »imam še čas. Saj me nobena ne mara.«

»Nič se ne izvijaj! Se že širi glas po deželi…« Umolknil je, ko je opazil Čopov temni obraz in Prešernov migljaj. »Da ne pozabim. Ali prideš v nedeljo popoldne k nam in ostaneš pri večerji? Povabim še Langusove in Schulza.«

»Prav rad.«

»Ali smem tudi nate računati, doktor?«

»Oprosti! Dogovoril sem se že s Smoletom, da pojdem v nedeljo zjutraj z njim na Dolenjsko, na njegov gradič Prežek. Seveda le, če mi dovoli moj šef dva dneva dopusta.«

Lahna senca je ob Smoletovem imenu šinila preko Trpinčevega obraza.

»Čul sem, da izstopiš iz Baumgartenove pisarne,« je dejal in se trudil, da zatre ono, kar mu je za trenutek vzburkalo dušo.

»Da, čez teden dni pojdem h Crobathu.«

Knjižnična vrata so se po lahkem trkanju tiho odprla in bolehavi obrazek Čopove sestre Mince se je prikazal med vrati. Plaho je pozdravila.

»Večerja!« je potem zašepetala proti bratu in brž spet odbéžala. Zunaj so zašklepetala vrata Čopovega stanovanja, ležečega v istem nadstropju, poleg knjižnice.

Prešeren je prijel za cilinder.

Trpinc se mu je pridružil:

»Grem s teboj. Na svidenje, Čop! V nedeljo po kosilu pošljem voz pote in po Schulza. Langus pride že dopoldne, ker slika mojo ženo.«

»Na svidenje! Schulza dobiš gotovo še v kabinetu.«

»Hvala!«

Prešeren in Trpinc sta odšla po hodniku do Schulzovega kabineta.

Schulza sta dobila še sredi mladine; pet dijakov se je gnetlo okrog mize, pri kateri je sedel matematik in kazal fantom uporabo premakljivega računala, ki ga je bil sam izumel za račune višje matematike. Schulz je bil izmed onih redkih profesorjev, ki sebe niso smatrali za dijakovo »šibo božjo«, za strah in trepet vzbujajočo avtoriteto, temveč so se zavedali, da prejemajo svoj kruh zato, da so mladini potrpežljivi in razumni pomočniki pri učenju in vodniki po vseh potih njihove izobrazbe.

»Strašno ste pridni, gospod profesor!« ga je Trpinc pozdravil.

Ko je vstopil še Prešeren, so se dijaki spogledali, drug drugega dregnili s komolci in si pošepetali: »Prešeren!« Vseh oči so visele na zagorelem pesnikovem obličju. Poznali so ga že iz »Zhbelize«, ki jim jo je Čop posojeval.

In ko sta gospoda po kratkem razgovoru s profesorjem odšla, je bila matematika pozabljena in vsi križem so brbljali o možu, ki je bil tej mladi generaciji bližji nego svoji lastni. Čepav ga mlade duše niso vselej razumele, so vsaj slutile njegovo veličino. Profesor Schulz jih je smehljaje se poslušal in v iskrenem razumevanju mladih src je pospravil svoje račune.

Trpinc pa je vprašal, ko sta s Prešernom šla mimo stolnice:

»Kaj je prav za prav s Čopom in vdovo pl. Höffern? Ali se ne poročita?«

»Njeni sorodniki intrigirajo,« je Prešeren kratko pojasnil.

»Aha! Njen brat Friderik Baraga je sila pobožen mož. Gotovo mu Čopova svobodomiselnost ni všeč. Poznam ga. Moj sošolec je bil in Čopov.«

»On ne brani. Saj ga ni tu. Zdaj je misijonar v Ameriki. A drugi! Pač ne vedo, kdo je Čop.«

Trpinc je molče prikimal.

Potem je od strani pogledal Prešerna. Rad bi ga bil vprašal glede Smoleta, nekdanjega zaročenca svoje žene; če se tudi on udeleži plesa? A beseda mu ni hotela iz ust, dasi ga je pekla negotovost in zla slutnja. Zdelo mu je, da bi mladi doktor takoj uganil njegov strah in — molčal je. Srce mu je nemirno bilo.

Ko bi preprečil ženino srečanje s Smoletom? Izgovoril bi se, da mu ni dobro in pregovoril ženo, da se vrneta domov. Nesmiselno! S tem bi ji priznal, da še vedno ni ugasnila v njem ljubosumnost, priznal bi ji svoj strah pred fantomom, ki ga je strašil vsa leta, odkar je bila lepa, a hladna Fina Češkova njegova žena. Bila bi užaljena zaradi njegovega nezaupanja. Že jutri bi zvedela, da je bil Smole na kazinski prireditvi. Sicer pa, morda je prav tako, morda se že v prihodnjih urah pretrga nejasnost, ki mu zakriva notranjost njegove žene.

Težko mu je bilo v duši, ko se je pred Češkovo hišo na Glavnem trgu poslovil od Prešerna. Težke so mu bile noge, ko je stopal navzgor po stopnicah. Odpel si je kožuh in si z robcem obrisal potno čelo, preden je potegnil za zvonec tastovega stanovanja.

Prešeren pa je hitel po Starem trgu. Oči so mu žarele. Danes pade kocka! Sonetni venec mu Julijino srce odpre — ali pa mu ga odmakne za vedno... Koliko časa že, kar jo je kakor svetnico častil in molil v svojih pesmih! V njem je od dne do dne rastlo čudovito čustvo, v katerega nekoč ni hotel verovati, ki ga je zaman iskal od ljubice do ljubice.

&lt;poem&gt;Že so prevzetne misli mi vstajale,
da mal’, al nič ljubezen ne opravi
pri temu, ki se trdno v bran ji stavi.&lt;/poem&gt;

Tako je pel nekoč v bežni zaljubljenosti, tako bi mogel peti zdaj iz globine srca.

Zgrabilo mu je dušo, zgrabilo telo, da mu je deklica stala noč in dan pred očmi, da je tekel — on, triintridesetletni mož — za njo kakor petošolec za svojo prvo ljubeznijo! Kolikokrat je predirjal ljubljanske ulice s sladkim upanjem v srcu, da zagleda njo, vso nežno, milo in jasno kakor žarek jutranjega solnca.

In če jo je srečal in je dvignila k njemu pogled, če so zasijale velike modre zvezde v njegove oči — kako ga je izpreletelo!

&lt;poem&gt;Pogleda njenga užival sem sladkosti,
dokler, da je srce dobilo rano,
ki peče noč in dan me brez hladila,
ki ni dobiti ji nikjer zdravila.&lt;/poem&gt;

Sam ni vedel, kako je pritekel pred svoje stanovanje v Rožni ulici, v hiši za šentjakobsko cerkvijo. Jemal je kar po dve stopnici, ko je zdirjal v prvo nadstropje.

»Katra! Brž! Moje lakaste čevlje!« je planil v kuhinjo.

»Oh! Saj ne gori voda!«

»Ampak srce, Katra, srce!« je prišepetala nečakinji majhna drobna Ženica, sedeča v kotu za mizo.

»Glej, glej! Tetka Lenčica!« ji je Prešeren stisnil roko. »Pa v takšni zimi pridete v Ljubljano!«

Tetka Lenčica je bila gospodinja pri svojem bratu, župniku Jakobu Prešernu na Šmarni gori.

»Zimi? Saj letos sploh ni bilo zime. Do svečnice nismo imeli ne dežja ne snega. Vsak dan sedimo pred cerkvijo na soncu kakor spomladi. Le pridi, boš videl. Tu pri vas v večni ljubljanski megli je pa bolj pusto in mrzlo. Že dolgo te ni bilo k nam.«

»Pridem eno prihodnjih nedelj. Smo se s Crobathom in Azulo že dogovorili. In stric Jakob je zdrav?«

»Zdrav, kajpak. Le dolgčas mu je včasih, ko ni nikogar k nam.«

»France! Tu so čevlji,« je Katra zaklicala iz bratove sobe, »ali boš v kuhinji večerjal?«

»Le sem daj! Se bova še s tetko kaj pomenila.«

Katra je nekaj zagodrnjala in prišla zopet v kuhinjo. Brkljala je po štedilniku in postavila pred brata dišečo pečenico s kislim zeljem.

»Teta so koline prinesli.«

»Kadar koline zaduham, mi je žal, da nisem postal fajmošter,« je Prešeren poredno pomežiknil teti.

»Hihi! France! Še zmeraj si takšen šaljivec.«

»Saj bi ti tudi sicer ne bilo škodovalo, če bi bil mater ubogal in postal duhoven,« je zajedljivo pripomnila Katra.

»Pusti ga, Katra, pusti! Je že božja volja tako,« se je na sobnem pragu pojavil stari stric Jožef.

»Seveda! Vi mu dajete že od nekdaj potuho, saj je vaš miljenček. Zato pa je takšen, da ga bo pri živem telesu —«

»— hudič odnesel!« je France ironično končal. »Tercijalke bodo pa glorijo zapele.«

Medtem ko se je blagi duhovnik trudil, da potolaži razjarjeno jezično Katro, je France brž zmetal še nekaj grižljajev vase in vstal. Sestri ni več odgovarjal. Navadil se je že njene jezikavosti.

»Ješč pa res nisi,« je dejala teta.

France je že skočil v svojo sobo, da se preobleče. Čuli so ga, kako je hodil sem in tja, čofotal po vodi, odpiral in zapiral predale. Pogovor v kuhinji je tekel o Francetovi službi, o Prešernovem domu »Ribičevini« v Vrbi, kjer je bila poročena Francetova sestra Mina, in o Francetovem bratu Juriju, ki je že drugo leto služboval kot kaplan na Koroškem.

Naposled je prišel France iz svoje sobe. Na obeh straneh brade sta mu štrlela konca snežnobelega ovratnika nad vratom, povitim z belo muselinasto kravato. Izpod svetlega cilindra so mu valovili skrbno počesani dolgi temnorjavi lasje. Svilenomehki in rahlokodrasti so obrobljali njegov zagoreli, že nekoliko široki, vendar moško rezani obraz.

Želel je lahko noč in odšel.

»Žal mož je France,« je rekla tetka Lenčica, zaljubljeno gledaje za njim.

»Redi se,« je suho opomnila Katra, »kadar bo starejši, bo debel. In da bi ne nosil tako dolgih las! Kje vidite moža s tako dolgimi lasmi!«

»Lepe lase ima,« je zamišljeno dejala drobna ženica.

Stric Jožef je s starimi očmi smehljaje zrl na vrata, za katerimi je bil izginil ljubljenec, rekel pa ni ničesar.

Ob isti uri je v Gledališki ulici, v Primčevi hiši, stala domača hčerka edinka Julija v svoji bogato opravljeni sobici pred ogledalom in si zatikala dve bledorožnati vrtnici v svetlo, z velikim glavnikom visoko pripeto kito. Po vratu sta ji visela dva dolga kodra.

Pri mizi pod svetilko je sedelo enajstletno preprosto oblečeno dekletce s pletenjem v rokah. A ni delala. Roke so počivale v naročju. Iz lepega temnopoltega obrazka so velike črne oči strmele polne občudovanja na Julijo, na vrtnici, ki sta bili prav tako nežnorožnati kakor Julijin obraz.

»Kako ste lepi!« je vzdihnil otrok.

Julijine svetlomodre oči so se v ogledalu ujele s cigansko črnimi otrokovimi. Nasmehnila se je in ozrla.

»Ali ti ugajam, Ana?« In hudomušno je pristavila: »Greš z menoj na ples?«

Ana Jelovškova, mala rejenka Primčeve gospe, je resno odkimala.

»Saj še nisem šestnajst let stara. Tudi ne znam plesati.«

»O, to se hitro naučiš. Nu, dajva!«

Prijela je malo Ano in se smeje zavrtela z njo po parketu. Široka Julijina krinolina iz nežnega belega tula, vezenega z rožnordečimi bidermajerskimi venčki, se je zazibala na vitkem Julijinem telescu.

»Hopsasa — hopsasa — tralala — tralala!« je Julija štela v razposajeni volji. Klopek z Anino prejico je veselo poskakoval za njima, nit pa se je ovijala okrog dolgih čikastih hlačic, ki so otroku segale do gležnjev in jih dokolensko krilo po bidermajerski modi ni pokrivalo.

»Moje pletenje! Gospodična, moje pletenje!« je klicala Ana.

»Julie! Bist du toll? Du zerdrückst ja deine Toilette!«

Kakor bi treščilo vanje, sta deklici odreveneli — na vratih je stala stroga gospa Primčeva. Z uničujočim pogledom na malo brinetko je dostavila pol slovenski, pol nemški, kakor je bila slaba razvada Ljubljančank:

»In plešeš mit diesem Schmutzfink!«

Rjavi otrokov obrazek je zažarel od užaljenosti in togotno so se zaiskrile črne oči:

»Nisem Schmutzfink! Saj nisem umazana!«

»Tiho! Kako se drzneš zopet ugovarjati! Marš v kot! Dokler ne prosiš odpuščanja, ne dobiš večerje.«

Gospa je odšumela iz sobe, za njo Julija s pomilovalnim pogledom na otroka. Mala Ana pa ni dvignila oči. Stala je v kotu med omaro in oknom, obrazek ves trmast in teman. Čula je, kako so zunaj zaprla vrata jedilnice, čula je kuharico Lenčko, ki je tekala z jedjo iz kuhinje v jedilnico, toda Ana se ni ganila iz kota.

Kmalu se je Julija vrnila.

»Ana, pojdi h gospe in prosi jo odpuščanja!« je dobrohotno opomnila otroka.

Ana je molče stresla z glavico. Z velikimi očmi je resno gledala iz polteme in z belimi zobmi grizla trak, ki ji je visel spredaj od tesno pod vratom zapetega ovratnika.

Julija si je ovila svilen čipkast šal okrog glave in nataknila dolge rokavice, ki so ji pokrile bele lakti skoraj do komolcev. Potem je vzela iz omare širok, s kožuhovino podložen plašč in si ga previdno ogrnila, da bi ne zmečkala balonastih rokavcev, ki so ji viseli od golih ramen.

»Bist du fertig?« je gospa odprla vrata in pogledala v hčerino sobo.

»Takoj, mama!«

Prijela je za pahljačo. Še en pogled v ogledalo: Čudovito so žarele velike modre oči. Lica sveže rožnata, ustne vzbočene, nosek nekoliko orlovski upognjen. Saj obrazek ni bil rezljan po vseh lepotnih pravilih, a bil je mlad in nežen in poln miline, pa tudi čistega dekliškega ponosa.

Z očitnim zadovoljstvom je mati ob napol priprtih vratih motrila hčerko. »Dovolj je lepa. Kar ji lepote manjka, odtehtajo moji denarci,« je bila misel bogate, še vedno lepe gospe.

»Pojdi, Ana! Ugasnila bom luč,« je Julija opomnila.

Dekletce se ni ganilo.

»Ven!« je kriknila gospa Primčeva.

Trmoglavka je zbežala mimo nje in, ne da bi se ozrla, je tekla proti koncu hodnika naravnost v spalnico.

»Rajša pojde lačna spat, nego da bi se uklonila. Strašna trma! Le kaj mi je bilo, da sem si tega otroka nakopala na glavo! Das hab’ ich jetzt von meiner Güte,« se je gospa jezila proti hčeri, ko sta spodaj sedli v kočijo in razprostrli široki krinolini. »Kako fletkan otročiček je bila pred leti, ko sem jo vzela za svojo! Mislila sem, da mi bo le v veselje in mi nekoč s pridnostjo in zvestobo povrne, was sie Gutes bei mir genossen. Zdaj pa je postala solch ein trotziger, unartiger Fratz.«

Julija ni odgovorila. Že premnogokrat je slabo naletela, če je malo Ano zagovarjala. Mati je bila z rejenko pač pretrda. Dekletce pa ni moglo razumeti razlike med seboj in domačo hčerjo. Čutilo se je zapostavljeno, čutilo je polovičarsko stališče rejenke v hiši kot krivico. Kako bi otrok razumel, da je hotela gospa v njej vzgojiti le nekakšnega boljšega posla, oporo in družico sebi in hčeri. Pridobiti si je hotela s hvaležnostjo navezano zvesto hišno skrbnico, ki bi živela nekoč le interesom svoje dobrotnice.

Ampak — Ana je temperament! Saj je mnogo dobrega v njej: odkritosrčnost, pridnost, spretnost. A tudi mnogo slabega kaže njen značaj: trmo, silno jezavost in izrazito sebičnost. To pa so bile lastnosti, ki otroka nikakor niso mogle približati gospejinim ciljem.

Julija je z dobroto in prijaznostjo poizkušala na otroku popraviti, kar se je popraviti dalo. A kaj, ko je mati vse sproti podirala s pretirano strogostjo in neizprosno natančnostjo! 

Julija se je sklonila k oknu. Kočija je prehitela nekaj znancev. S plakata, visečega na gledališču, se je zasvetil napis:

»Quäcker und Tänzerin.«

Naznanilo gledališke igre za prihodnji dan.

Voz je zavil s Kongresnega trga mimo deželnega dvorca v Gosposko ulico.

Julijine misli so splavale drugam. Sama sebe je zasačila na vprašanju, polnem čudno sladkega nemira: Ali pride tudi on?

Kdo? Jozef von Scheuchenstuel, ki ji ga je mati — to je Julija predobro čutila — določila za moža? Oh, ne. Jozef pač pride, kakor vedno. Kjer ona, tam on. To se razume. Ampak — doktor Prešeren! Čudni človek, ki s priprtimi očmi strmi ves večer vanjo, ki jo draži zdaj s to, zdaj z ono rečjo, kadarkoli se pridruži krogu njenih čestilcev, ki objavlja čudovito lepe pesmi, o katerih vsi trdijo, da so zložene na njo, na Julijo ... »Ali — ali me res ljubi, kakor zatrjuje v svojih pesmih? Mama se jezi zaradi njih. A meni — ugajajo. Če bi mama vedela, da jih vselej izrežem iz časopisa, preden ga vržem v peč! In kaj šele, če bi našla celo zbirko izrezkov v globini moje omare!«

Že se je voz ustavil, saj je kazina ob onem času imela prostore prav blizu Julijinega doma v nekdaj Zoisovi, zdaj pa Lepušičevi hiši v Gosposki ulici. Prostori sicer niso bili bog ve kako primerni, zato se je novi odbor že nekaj dogovarjal, da zida kazina lastno hišo na oglu onkraj Zvezde. Nu, vsekakor se je onega večera odbor potrudil, da kazinske prostore na moč slovesno okrasi in razsveti.

V garderobi je bilo polno ljudi. Pri vhodu v dvorano je stala gruča mladih gospodov. Smeh in veselo razpoloženje je bilo med njimi. Baš jim je Baumgartenov koncipient Prešeren povedal zasoljeno anekdoto, ko se je pri vhodu zasvetil oblak belega tula z rožnatimi bidermajerskimi venčki vezenega — Julija Primčeva.

Za trenutek je Prešernu zastal dih, a že se je obvladal in mirno priklonil. Ošabno je odzdravila gospa Primčeva, njena hčerka pa resno in ponosno kakor vedno. Vendar se je v njenih modrih očeh užgala hudomušna misel: Je že tu!

Gospa Primčeva se je pridružila skupini starejših dam in gospodov, Julijo pa so obstopili gospodje s prošnjami za plese. Prepustila jim je svojo plesno karto, ki je bila kmalu s podpisi počačkana.

Dve sestri, dvajsetletna Marija in osem let starejša Julijana von Scheuchenstuelovi sta prišli mimo.

»Pridi potem k nam, Julije! Tamle smo,« sta pokazali s pogledom.

»Pridem,« se je nasmehnila Julija in se obrnila k doktorju Prešernu, ki se je priklonil pred njo.

»Ali vas smem tudi jaz prositi za ples, gospodična Primčeva?«

»Ne vem, če so mi še katerega pustili. O, pač, a samo še zadnjega.«

»In prav tega sem si želel.«

»Zakaj, gospod doktor?«

»Oh, še vprašate, gospica!« se je vmešal doktor Jurij Hladnig, praktikant kamerne prokurature. »Prepričan sem, da si naš doktor poet shrani pod steklo vsak par rokavic, ki je bil tako srečen, da se Vas je smel dotakniti. Zato za vami noče plesati z nobeno damo več.«

Julija se je nekoliko v zadregi nasmehnila nerahločutni opazki. Prešeren pa je ironično pripomnil:

»Naš doktor praktikant govori neslanosti. Rokavice pod steklo! Za moje skromne razmere predraga sentimentalnost. Takšno bi si mogel privoščiti le doktor Hladnig, ki edini med nami uživa dohodke iz dveh služb.«

»Hahaha!« so se zasmejali vsi naokrog, najbolj Hladnig sam; saj je imel res dvojno službo, a nobena mu ni donašala niti krajcarja: bil je neplačani praktikant kamerne prokurature in pred dvema letoma si je še pridobil advokaturo, na njeno prakso pa je začasno resigniral in ostal rajši v neplačani službi, upajoč, da kmalu napreduje.

Še Julija se je od srca zasmejala in požugala Prešernu:

»Doktor! Vi imate res hudoben jezik! Ne hotela bi se vam zameriti.«

»A jaz sem se vam že dostikrat, ali ne?«

»Vi meni? S čim neki?«

Pogledala ga je s hladnim nasmehom. Prešeren jo je le molče motril. Potem je vprašal:

»Ali res še niste bili nikdar jezni name? Mislim — zaradi mojih pesmi?«

»Zakaj naj bi bila jezna na vaše pesmi? Smejala pa sem se jim že dostikrat.«

Pogledala ga je — sicer z nasmehom — a v njenih očeh je čital ponosno svarilo: Čuvaj se!

V Prešernovih priprtih očeh se je zasvetil oster blisk ... Ali sem ji za Gašperčka? Ali so ji moje pesmi, ali ji je moja ljubezen le za — smeh?

Zamrmral je:

»Danes mi je prijatelj prerokoval, da boste jutri močno jezni name.«

»Ali ste zopet zagrešili sonet?«

»Ne samo enega — cel venec,« ji je odvrnil z upornim posmehom.

»O!«

»Ali jih imaš s seboj?« je vprašal Ludovik vitez Azula, tovariš mladega Scheuchenstuela in Prešernov sošolec.

»Kar sem z njimi!« je vzkliknil za njegovim hrbtom muzejski kustos Freyer.

Avskultant Jožef Vesel, ki je bil tudi tovariš Azule in Scheuchenstuela, pa se je šalil:

»Tu smo trije od kriminala: pokorščina ali ječa, gospod doktor!«

»Tej okolici pesnitev res ni primerna,« se je poet odločno branil.

Morda bi bili še silili vanj, da ga ni rešil iz zadrege Jožef von Scheuchenstuel, ki je pristopil, ponudil Juliji roko in jo odvedel v svojo družbo. Prešernu in avskultantu Veselu, ki sta stopila k drugim vratom, pa se je pridružil Veselov oče, gubernijski svetnik Janez Vesel. Prijazno je odzdravil mlademu doktorju in pokimal svojemu sinu.

»Nu, gospod doktor, naj vam kot cenzor prvi častitam! Krasna pesnitev, vaš ‘Sonetni venec‘. Le nekoliko previsoka je preprostemu Kranjcu. In, ne zamerite, premalo patriotična. Potem pa: preveč neženirano pojete o ljubezni. Saj veste —«

Trpka ironija se je zatresla okrog Prešernovih lepih usten ob kritiki starega konservativca.

»O, vem: Sauglockenläuten!«

Ob tej besedi, ki je z njo zelotski Pavšek ocenil Prešernove pesnitve, je stari Vesel zardel in jecljal:

»Ne, ne. Tako — tako rigorozeren nisem.«

Potegnil je Prešerna v stran in zagodrnjal: »Prav za prav sem riskiral imenten nos, ko sem vašemu ‘Sonetnemu vencu‘ pritisnil cenzorski imprimatur, kajti to že vrabci čivkajo po Ljubljani, komu so vaše ljubezenske poslanice namenjene.«

Starec je mežikaje pogledal proti drugemu koncu dvorane, kjer je Julija Primčeva pozdravljala svojo družbo.

»Ampak, ker nikjer ne imenujete imena, vam nihče ne more do živega. In meni kot cenzorju tudi ne. Hehe!«

Prešeren ga je le nemo pogledal. Ko bi Vesel vedel! Korektni gubernijski svetnik Vesel! Skoraj bi se bil Prešernu zasmilil. A France se je spomnil, da je to oni Vesel, ki se je brez usmiljenja pripravljal, da po večmesečni preiskavi zavije vrat prismuknjenemu Jakonu Županu. Poeta je minilo mehko so-


čutje in ironičen posmeh je kazal njegovo misel: Pošten nos mu ne bo škodoval, vladnemu podrepniku, ki nima srca za rojaka-čudaka in učenjaka.

Kazinski prostori so se polnili. Ob vratih je sprejemalo goste društveno načelništvo: kazinski ravnatelj dvorni svetnik grof Welsperg-Raitenau, njegov namestnik policijski ravnatelj Leopold Sicard in nekaj odbornikov.

V kotu nasproti vhoda se je zbrala večja družba dam in gospodov: agilni zdravnik doktor Lipič, skromni profesor Martinak, tihi slikar Langus s svojo ljubljeno ženo Ano, mladi advokat doktor Blaž Crobath z ženo Poljakinjo, dobričina profesor Kersnik s hčerko, licejski knjižničar Matija Čop, tiskar Jožef Blaznik, graščaka Jožef Rudež iz Ribnice in Fidelis Trpinc s Fužin pri Ljubljani ter več duhovnikov. Po večini so opazovali prihajajoče goste, nekateri pa so bili zatopljeni v svoje razgovore.

Čop je pravil stolnemu kaplanu Fistru in gimnazijskemu prefektu, sivolasemu Hladniku, o cenzurnih težavah »Zhbelize«. Rudež in Trpinc sta hvalila vsak svojega lovskega psa. Nato jima je prešel pogovor na nove gospodarske stroje, ki si jih je Trpinc naročil in na vodno silo, ki jo je uspešno izkoriščal v industrijske namene. Tovarna za usnje v Kranju — — velika trgovina z deželnimi pridelki v Ljubljani — — velikanski mlini na Fužinah — — eksport čez Trst — — papirnica v Vevčah - - papirnica v Medvodah — — tovarna za olje — — tovarna za volnene odeje v Vodmatu — — veliki jez pri Medvodah — — vmes reja novih pasem goveje živine — — umetni gnoj — — takšne in podobne besede so zvenele iz njunega razgovora, ko je Rudež izpraševal najpodjetnejšega kranjskega moža o njegovem delu in velikopoteznih načrtih.

Poleg Fidelisa je stal, na stol oprt, lep mož, temnorjavih las, zdravo zagorele polti in temnomodrih velikih oči: Fidelisov bratranec doktor Janez Trpinc, distriktn zdravnik iz Kamnika. Gospodarski razgovor ga ni kdo ve kaj zanimal. Zagledal se je v nasprotni kot dvorane, kjer je med svojo družbo sedelo nežno dekle, rožnatega obraza, v glavi dve bledorožnati vrtnici, vitko telo odeto v bel oblak z rožnatimi venčki vezenega tula ... Čigavo je dekle? Prekrasne svetlomodre oči ima.

Gospa Fina Trpinčeva je zamišljeno sedela na blazinjakih blizu vrat in navidez poslušala možev razgovor. V resnici pa se je borila s silnim nemirom, ki ji je polnil dušo: iz sosednje sobe, kjer so pri bifeju zveneli kozarci, je čula včasih med govorjenjem in smehom — njegov glas, glas Andreja Smoleta. A najsi je divjal v njej vihar ljubezni, kesanja, gnusa ali sramote — njen obraz je ostal miren, hladno lep kakor vedno.

Gneča pri vhodu se je razgrnila. Vstopil je knežji škof Anton Alojzij Wolf, za njim pa stolni prošt Luka Burger in nekaj kanonikov: Praprotnik, Jurij Župan, Grizoni. Škof — eleganten kakor vedno — je kavalirsko prijazno pozdravljal družbo, govoril s tem in onim nekaj besedi in si izbral prostor v družbi Scheuchenstuelovih, Welspergovih in Primčevih. V tisti kot je nameril svoj korak tudi protektor kazinske prireditve ekselenca guverner Josip Kamilo baron Schmidburg. Župan Janez Hradezky, splošno spoštovan mož, se mu je prišel poklonit in trop višjih in nižjih uradnikov je v spoštljivi razdalji obkrožal velmože in jim dvorjanil.

Po vsestranskem pozdravljanju je guverner pristopil k družbi, zbrani okrog škofa:

»Ali se smem pridružiti vašemu veselemu krogu, prevzvišenost?«

»V čast nam bo, ekselenca. Ampak naša družba hodi pravkar nevarna pota: v duhu se vozimo z železnico.«

»Glej, glej! Moderna družba. Kam pa se peljete?« se je guverner prilagodil šaljivemu škofovemu tonu.

»Na Dunaj smo namenjeni,« je odgovoril prokurator Scheuchenstuel.

»Aha! Iz Ljubljane čez Gradec na Dunaj? Ne bila bi slaba proga. Edino prava zveza Dunaja s Trstom. Sem že mislil na to, da se moramo potegniti za to traso, kadar začnemo tudi v Avstriji graditi železnice. Toda, gospoda, Semmering! Kaj pa pravite k njemu?«

»O, v serpentinah zaplešemo po njem in smo na vrhu. Na drugo stran pojde kar samo navzdol, naravnost do Dunaja.«

»Haha! Na Ringu se pa ustavimo,« se je smejal guverner.

»In gremo v najlepšo slaščičarno, ali ne, gospodična Julija?« je podražil Wolf.

»Oh, ne, prevzvišenost! Jaz bi napravila zadnjo postajo rajši v Pratru.«

»In se zavrtela na vrtiljaku, vrtavka!« ji je škof požugal.

Kmalu po guvernerjevem prihodu so se plesalci razlili po plesni dvorani. Guverner sam je s soprogo društvenega ravnatelja, grofico Welspergovo, otvoril ples.

Večer je potekal kakor vsi kazinski plesi: vsak se je potrudil, da se pokaže od svoje najboljše strani in vsi udeležniki so se z večjo ali manjšo spretnostjo kretali po vseh pravilih stroge etikete, kar je dalo prireditvi bolj oficialno lesen značaj. Godba. Žlobudranje gostov. Iz sosednje sobe trkanje kozarcev in glasnejše govorjenje, včasih celo — vkljub skrbno varovani etiketi — glasen prisrčen smeh. Povsod so se med temnimi fraki bleščale svetle toalete ljubljanskih deklet in gospa. Visoke, z rožami, glavníki in dragulji okrašene frizure. Gola ramena, globoki dekolteji, tenki, v pasu preščipnjeni životi in neznansko široke bidermajerske krinoline, ki so se že nekaj let razvijale prav bujno, in dosegle že skoraj obseg, ki so ga imele ob času rokokoja.

Prešeren ni plesal. Že nekaj časa je čutil, posebno pri hitrejših okroglih plesih, neprijeten pritisk na srce, zato se je tem plesom rajši izognil. Stal je pri vratih in opazoval vrvenje po dvoranah. Od obraza do obraza je šel njegov pogled, prodiral ljudem v duše, blodil po sedanjosti in se izgubljal v bodočnost.

Ali se niso kazale v zbrani družbi tri skupine? Čepav ni bilo med njimi vidnih prepadov, čepav so vsi prijazno občevati drug z drugim, vendar:

Tamle škof in guverner in prokurator in policijski ravnatelj — vladajoča sila, germanska kri.

A tam za steno v drugi sobi — protisila: Smole, Župan, Kersnik. Majhna in nič nevarna protisila? O, zajemala je iz narodovih globin, iz onih skrivnostnih praglobin, iz katerih je od časa do časa prihajalo bobnenje kakor glas pretečega hudournika. Na dan je prihajal zgolj čist studenec: slovenska beseda, v globinah pa je pritajeno valovila — slovanska zavest.

In možje okrog vlade so včasih s plašnimi očmi gledali na žrelo, iz katerega je curljal studenec. V zli slutnji so postavljali med seboj in žrelom jez ponižnih hlapcev, kakor: svetnika Vesela, praktikanta Hladniga, revizorja Pavška in še vse druge, ki se niti zavedali niso, da opravljajo navadno hlapčevsko delo. To je bila večina slovanskih in germaniziranih slovenskih inteligentov, ki so se potapljali v hlapčevski vdanosti do gospodujočih tujcev in metali kamenje v studenec, ki je vrel iz rodne slovanske zemlje.

Studenec pa si je že delal pot — ne čez jez, ne, to je bila naloga onega, kar je včasih grozeče bobnelo v globinah — delal si je pot med nametanim kamenjem, pod jezom. Delal si je pot, izpodjedal jez, razmakal, pripravljal zemljo. Ker pride dan, ko se prasila dvigne iz globin, udari ob jez in ga razruši.

»Pride dan. In moja pesem mu pripravlja pot.«

Takšne misli so rojile mlademu Prešernu po glavi. Sredi vsega vrvenja se je čutil samega.

Mimo njega je ob Azulovi roki prišla gospa Trpinčeva in se, utrujena od plesa, spustila v naslonjač poleg svojega moža in Čopa. S hladnim nasmeškom se je zahvalila plesalcu, ki se je vrnil v dvorano. Prešeren je premotril njen hladno lepi obraz… Kdo ve, kaj je zakrival dozdeven mir na njem? Srečna ni — je sodil poet. Morda se v trdem trpljenju bori s seboj. Uboga lepa žena! Še mlado dekle, je — kot pokorna dobro vzgojena hčerka — moralo premagati svoj obup nad razdorom z ljubljenim zaročencem, Smoletom. Z večnimi očitki in neprestano grajo sta ji bila oče in mati odgnala lahkovernega trmastega Andreja. Kmalu nato sta dekletu, ki je napelo ves ponos, da je skrilo svoj obup, predstavila drugega ženina, dobrega, potrpežljivega, povsod spoštovanega Fidelisa Trpinca. Njemu je postala tovarišica, bolj tovarišica kakor žena. Razumno in vztrajno je stala poleg moža ob vseh njegovih velikopoteznih podjetjih: tvornicah ter velekmetijskih in veletrgovskih obratih. »Moj tajnik in poslovodja!« jo je soprog v šali predstavljal znancem… In kaj je gnalo to izredno žensko k udejstvovanju, s kakršnim se je mogla ponašati v tistih časih malokatera ženska na svetu? Ali je ni gonil le strah… strah, da bi mož ne terjal tistega, kar si je pridržala v najskritejšem kotičku svojega srca… Smole! Še vedno ji je v srcu — je ugotovil France, ko je srečal njen nemiren pogled ob zvoku Andrejevega glasu iz sosedne sobe.

Prešeren se je obrnil in se zopet zagledal med plesoče pare v dvorani. S pogledom je poiskal Julijo in ves zamaknjen sledil njenim gracioznim gibom.

Proti jutru zadnji ples — kotiljon. France Prešeren se je priklonil pred Julijo Primčevo in ji podal prekrasen šopek bledorožnatih vrtnic, prav takšnih, kakršne so bledele v Julijinih svetlih laseh. Na zlati vrvici je visel od šopka, ovitega po bidermajerski šegi s čipkastim papirjem, okroglo zvit rumenkast papir.

»Kaj pa je to?« ga je z rahlo nevoljo začudena vprašala, ko je položila konce prstov na njegovo laket in stopila z njim v vrsto plesalcev.

»Rože.«

»Papir mislim,« je dvignila šopek.

»Tisto so pa rožice z vrta moje poezije,« se je norčeval Prešeren.

»Sonetni venec?«

»Da.«

Pogledal jo je. Na njegovih ustnah se je zatresel običajen ironičen posmeh, ko se je sklonil in zamrmral:

»Ko ga boste prečitali, bom najbolj srečen ali pa najbolj nesrečen človek na svetu.«

Držal je njeno pahljačo in šopek, medtem ko mu je pripenjala na frak svoj kotiljonski red. Njene vzbočene ustne so se zverižile v zasmehu:

»Poetu je nesreča plodonosnejša in primernejša od sreče,« je dejala s porednim bleskom v lepih očeh. »Saj pravijo, da so dandanes raztrgane duše moderne.«

Njegove oči so tako jezno zagorele, da je brž povesila pogled.

»To ste lepo povedali,« je odvrnil suho.

Ni dvignila pogleda. Nekaj težkega ji je leglo v srce, nekaj kakor — slaba vest. Dvignila je obrvi in vzbočene ustne so se ji še bolj našobile. Do konca plesa nista več govorila razen nekaj brezpomembnih besedi, kadar sta se po ovinkih in zapletljajih kotiljona zopet snidla. V Julijinem pogledu je bil zgolj — led. Le skrivaj je včasih ošinila poeta s hudomušnim pogledom.

Prešernu se je stiskalo srce. Bilo mu je, kakor bi poslednjikrat držal svojo srečo v rokah. Kaj, le kaj naj stori, da mu je drugi ne iztrgajo? In jutri — jutri se odloči! Ali se bo dekle zavedalo, kaj ji je poklonil? Ali bo spoznalo, kdo je oni, ki ji polaga ljubezen k nogam?

Zaman so njegove sanjavo priprte oči iskale odgovora v njenem rožnatem obrazku. Vse živčevje mu je stresala mrzlica strahu, dvoma in pričakovanja. Hladen Julijin pogled mu je trgal dušo. Naposled, ko je bil ples končan, jo je odvedel na njen prostor. Z globokim poklonom se je odtrgal od nje in odvihral iz dvorane.

»Hoj! France!« je Smole klical za njim, ko je prijatelj pridrvel skozi bife.

»Pusti ga, saj veš, da je zaljubljen!« je branil doktor Jaka Zupan. V novem fraku, obrit in počesan kakor malokdaj, je sedel poleg Andreja ter mu glasno in na široko pripovedoval o poteku disciplínarne preiskave, ki so mu jo obesili »škof Wolf in drugi osli, ki ne prenesejo resnice«. Vmes je pridno praznil kozarček in strupeno pogledoval na odprta vrata, v drugo sobo, kjer je sedel njegov predstojnik in sovražnik, ljubljanski škof.

Andrej ga ni dosti poslušal. Oči že nekoliko krvave, je strmel predse in godrnjal:

»Le kam ga je neslo tako zgodaj!«

»Saj ti pravim, da ni nič z njim. Zaljubljen je.«

Smole pa je kričal, da so se od vseh strani ozirali nanj:

»Zaljubljen, ha! Zato ne vidi nič, ne sliši nič, kakor divji petelin, kadar poje svoji ljubici. Haha! O, baba! Baba je hudič! Jakon, mene poglej, pa vidiš, kaj babe napravijo iz človeka!«

S tresočo se roko je prijel za poln kozarec, ga zvrnil v grlo in treščil ob mizo.

Njegovo razgrajanje se je čulo do garderobe, kjer je Fidelis Trpinc pomagal svoji lepi ženi obleči kožuh. Vsa bleda je bila Fina in lepe ustne je bolestno stiskala. Pogled je povesila, kajti oči so ji bile vlažne. Brž se je obrnila po stopnicah navzdol. Ne, njen dobri mož ne sme videti solze v njenem očesu in nihče ne na svetu. Bila je poslednja solza na grobu njene ljubezni. Poslednja, pa grenka in težka.

Solza je vendarle z vso težo legla Trpincu v srce, kajti le predobro jo je bil opazil, dasi tega ni izdal z nobeno besedo, z nobenim pogledom ne takrat in pozneje nikoli… A bilo mu je, kakor da je nekaj umrlo v njem…

»Ali res neseš rokavice pod steklo?« je v garderobi Hladnig podražil Prešerna.

Poet mu ni odgovoril in ga ni pogledal. Molče je oblekel suknjo in si pokril cilinder.

Hladnig, ki je stanoval na Starem trgu, se mu je pridružil.

Ko sta stopala po Gosposki ulici, je Prešeren izpregovoril:

»Nu, večni praktikant, kako se ti godi?«

»Ne bom več dolgo ‚večni‘. Naš stari mi je zaupal, da še letos, in sicer prav kmalu, napredujem za adjunkta.«

Naš stari — to je bil prokurator Scheuchenstuel. Prešeren je od strani pogledal tovariša.

»In advokaturo?«

»Nanjo resigniram za vedno.«

»Človek! In to mi šele zdaj poveš!«

»Zato sem šel s teboj,« ga je bledi doktor Hladnig mirno pogledal in zakašljal. »Zdaj mi pa stori dobroto in ne teci tako, kakor bi gorelo za nama!«

Prešeren je ukrotil svoj hitri korak. V njem je toplo zavalovilo: vendar, vendar že se mu sreča nasmehne! Saj je zdaj on na vrsti, da dobi advokaturo. Advokaturo in — in morda — Julijo! Ubogemu koncipijentu bi je njena lakomna mati ne dala; tega se je zavedal. In tudi sam ne bi hotel živeti ob denarju svoje žene. A zdaj, ko postane samostojen advokat, zdaj jo bo mogel zasnubiti.

Ampak — sonetni venec! Če se izpolni Čopovo prerokovanje! Če se je zmotil v Juliji?

Tesnoba mu je stisnila srce. A skušal se je otresti neprijetnega občutka. Ne, ne. Tako neusmiljena usoda ne more biti. Julija ga bo razumela, saj je izobraženo, duhovito dekle, ki zna ceniti umetnine.

Pa vendar! Zdajle bi bil morda še čas, da stopi v uredništvo lista „Illyrisches Blatt“ in prepove posebno prilogo s „Sonetnim vencem“. Še nekaj ur in bo prepozno — njegova pesnitev bo med narodom.

Korak mu je zastal.

A že je zopet hitel dalje.

Ne, „Sonetnega venca“ ne prekliče! Ni položil vanj le svojih čustev do Julije, umotvor je tudi visoka pesem njegove ljubezni do slovenskega rodu. Svojemu rodu je dolžan to najlepšo pesnitev, ki mu je privrela iz duše. Neizbežno se bo izpolnilo njegovo poslanstvo, pa četudi za ceno njegove sreče. Nobenega omahovanja! Nobenih kramarskih koncesij ne dovoli svoji sreči.

Človek bodi čist tudi sam pred seboj!

V poznem predpoldnevu se je Julija zbudila. Mežikaje je odprla oči. Veke so ji bile še težke. Sunkoma se je dvignila in se oprla na komolce. Segla je pod blazino in privlekla izpod nje papir — Prešernov »Sonetni venec«.

Smehljaje se je zatopila v čitanje. Česar sinoči, preden je zaspala, ni doumela, ker je bila preveč utrujena, danes se ji je jasnilo. Prekrasni soneti! In kako umetno spleteni v venec! Takšne pesmi se niso bile zložene nobeni Kranjici. Kako jo bodo Ljubljančanke zavidale! Saj vsi vedo, da Prešeren le njej poje. Njene prijateljice Scheuchenstuelove bodo vihale nosove: slovenske pesmi! Še brati jih ne bodo hotele. In Jozef von Scheuchenstuel bo prebledel od ljubosumnosti. On se seveda v takšni reči ne more meriti s Prešernom. Jozef je sploh bolj hladen človek. Ampak korekten kavalir. Mala Ana je zadnjič vpričo gospe Primčeve rekla, da se gospod Scheuchenstuel »drži napihnjeno kakor žaba«. Seveda je bila za svojo preodkritosrčno kritiko najstrožje kaznovana. Nu, Scheuchenstuelovi so vsi ponosne nature. Plemenitaši pač.

In Prešeren? Tudi on je ponosen in silno občutljiv. »Sinoči sem ga nekoliko užalila. Kako resno, žalostno in jezno obenem me je pogledal! Potem je molčal. In naposled je odšel domov, kakor da bi bežal. Zakaj je bil sinoči tako mehak? Drugikrat mi ni ostal ničesar dolžan. Po navadi me je temeljito zafrklnil, pa je bil najin račun poravnan. Sinoči pa je kar prebledeval od razburjenja. Ali me res ljubi? Hm. Včasih je smešen.«

Zaprla je oči in se pretegnila v postelji. Pred njo je vstal Prešernov obraz: nizko široko čelo, košate obrvi, sanjavo priprte sive oči, ukrivljen nos, zagorela lica. Potem pa usta! Lepi zdravi zobje in lepe ustne! Kako more mož imeti tako lepa »sladka« usta? … »Ko bi me — ne, ne!« Vsa je zardela in jezno stisnila obrvi.

Zunaj odpiranje in zapiranje vrat. Korak na hodniku. Mati!

Julijina roka je s »Sonetnim vencem« smuknila pod blazino.

Burno so se vrata odprla. Gospa Primčeva je s široko krinolino zavalovila v sobo in vrata skrbno zaprla. Ko je ugledala zbuјeno hčer, je siknila:

»Takšna nesramnost!«

V roki je zavih­tela list »Illyrisches Blatt«. Julija jo je mirno pogledala:

»Kaj je, mama?«

Pa je mislila, da ve, kaj razburja mater.

»Takšna nesramnost!« je gospa ponovila s tresočim se glasom. »Preberi! So eine bodenlose Frechheit! Tožila bi ga. Zapro naj ga. Dieser Mensch ist ein Dieb! Krade čast poštenim ljudem! Saj mu vendar nisi dala nikdar pravice, da bi nastopil s tolikšno nesramnostjo! Sag mir nur: hast du ihn je mit deinem Benehmen ermuntert?«

»Nie!«

»Na, also! Še to mi povej: ali ti ta človek — ugaja?«

»Ohh!« so se našobile hčerine ustne, dasi jo je nekaj zbodlo v globini duše, česar pa sama ni razumela.

»Nu, torej! Sama nesramnost. Berač bi rad sedel k polni skledi in misli, da me na ta način prisili, da mu dam hčer, ki jo je pred vsem svetom razglasil za svojo ljubico.«

Juliji so se jezno zabliskale oči. Burno se je dvignila.

»Mama. Saj tega vendar nikjer ne trdi! Saj samo toži v vseh pesmih, ker ga ne maram. In — in — njegove pesmi morda niti ne veljajo meni. Ali niso oni sami rekli, da — da ima doktor Prešeren več ljubic.«

»Ne veljajo tebi? Ha! Sehr gut! Glej tole prilogo! Na, beri! Beri famozni njegov ‚Magistrale‘! Prve črke beri navzdol! A?«

Juliji se je zatresla časopisna priloga v rokah. Rožnati obrazek je prebledel. Začetnice verzov so ji zaplesale pred očmi: PRIMICOVI JULJI.

Ali ni pesem, kakor javno ljubavno pismo? S polnim imenom! O, sramota! Njene oči so se napolnile s solzami. Vsa kri ji je planila v obraz.

Mati pa je jadikovala:

»Mein Gott! Takšen škandal! Le kaj si bodo ljudje mislili! Kaj poreko Scheuchenstuelovi!«

Julija je zaihtela in skrila obraz v blazino. Strašno! Le kako ji je mogel to storiti! Ji razkriti ljubezen pred vsem svetom!

»Sama ne vem, kaj naj storim. Prevzvišenega vprašam. On naj odloči. Ne jokaj! Ni treba, da bi se ljudem kazala vsa objokana. Vstani! Morda dobimo obisk. Beileidsbezeugungen!« je gospa trpko pristavila in odšla.

Komaj je mati zaprla vrata za seboj, je Julija planila kvišku. Solze jeze in sramote so ji še vedno lile po licih. Ihte je potegnila skriti papir izpod blazine in ga v divji jezi zmečkala. Bosa in v nočni halji je skočila k peči, vrgla „Sonetni venec“ vanjo in ga zažgala. Iznova so se ji udrle solze. Ali je — zaverovana v svojo ničemurnost — vsaj podzavestno čutila, kaj se je krčilo v plamenih?

Še je stopila k predalniku, odprla spodnji predal in izvlekla izpod zloženega perila kuverto s časopisnimi izrezki — Prešernove pesmi. Zmečkala je vse v kepo in jo vrgla na ogenj. Energično si je z roko obrisala solze in zaprla peč. Oči so ji jezno gorele.

Po kosilu je Prešeren sedel v „Švicarski kavarni“ na oglu Špitalske ulice poleg Frančiškanskega mostu. Pred njim je ležal časopis, a ni ga bral. Tudi kave se še ni bil dotaknil. Zamišljen je zrl na Ljubljanico in čolne, ki so se preva žali po njej. S trdim ironičnim posmehom je čutil Ljubljano tega dne: vse gomazenje, grmenje, sikanje, zgražanje ljubeznivih someščanov. Nu, vse to mu je bilo malo mar. Le njej, Juliji, je poklonil svojo umetnino. Njej in narodu. Ona ga bo razumela, saj ni mogoče, da bi pesnitev ne našla odmeva v njenem srcu. In narod? Narod ga zdaj še ne razume. A razumel ga bo rod, ki dorasča, ki prihaja.

Izpil je kavo, plačal in vstal. Ko je iztegnil roko po suknji, je nekdo stopil tik njega. Prešernov pogled se je srečal s pretečim, srepim pogledom Jožefa von Scheuchenstuela.

»Gospod! Govoriti moram z vami!« je siknil aristokrat in vrtel v rokah rokavico.

Prešeren je mirno snel suknjo s kljuke, jo oblekel in dejal:

»Kar govorite!«

Čutil je, da so bile oči vseh kavarniških gostov uprte vanj. Na ustnah se mu je zatresel običajen posmeh.

Oni pa je sikal:

»Gospod, kdo vam je dal pravico, z vašo piškavo pesnitvijo izročati gospodično iz ugledne rodbine ljudem v zobe?«

»Gospod, kdo pa je vam dal pravico, da z javnim škandalom blatite ime ugledne gospodične?« je Prešeren preteče zamrmral. »Zapomnite si: Moja pesnitev bo slavila njeno ime še stoletja, ko bodo vaše piškavo kavalirstvo že zdavnaj črvi pojedli.«

Pokril je cilinder in stopil skozi vrata.

Scheuchenstuel se je ves bled zvršil k svoji mizi. Zdaj šele je vstala v njem silna jeza, ker je za trenutek podlegel čudoviti duševni sili tega čudnega človeka. Ali je res, kar je sinoči rekel guverner baron Schmidburg: da je v čudaškem doktorju več nego more kdo slutiti?

Popoldne sta prišla Kastelic in Čop po Prešerna. Čakala sta nanj pred pisarno.

»Ali si še živ?« ga je podražil Čop.

»Še.«

Šli so po Slonovi ulici. Sredi ulice je Prešernu za trenutek zastal korak: nasproti sta jim prihajali dve mladi dami — Scheuchenstuelova Marija in Primčeva Julija.

Gospodje so vljudno dvignili cilindre. Gospodična Scheuchenstuelova je odzdravila komaj vidno, Julija pa je nagnila glavo kakor običajno, a njene velike modre oči so zablisnile po Prešernu, da se je stresel, toliko zaničevanja, jeze in sovraštva je bilo v njih.

»Sakra!« je šepnil Kastelic, ko so nadaljevali pot, »France, to je bil odgovor na tvoj ‚Sonetni venec‘!«

Čop pa je molčal… Kar je slutil in prerokoval, vse se je zgodilo… Sočutno je pogledal bledega prijatelja.

Prešernova duša je omahovala pod udarcem… Njene oči!

»Dva keruba z mečem ognjenim…«

Vse njegovo upanje se je zamajalo.
Zaničevanje! Jeza! Sovraštvo!

Zaničevanje njemu, ki jo je častil kakor božanstvo, ji poklanjal umetnino za umetnino na oltar! In jeza? Ker je svoje ime združil z njenim? Torej ga ne ljubi? Saj bi sicer morala biti ponosna in srečna!… Sovraštvo torej — namesto ljubezni?

A že je dvigal glavo. Proč z obupom! Saj dobro ve: drugi so vplivali nanjo. Njena mati!… O, saj poznam to lakomno žensko! Njej sem le — berač. Ampak le počasi, gospa Primčeva! Še letos postane iz berača ugleden samostojen advokat. Potem zatrobimo v drug rog. In Julija bo vendarle moja. Sladki glasovi mojih pesmi jo bodo neprenehoma snubili. Čutim, da sem ji več od drugih. Kolikokrat me v družbi iščejo njene oči! Vsa nemirna je, če me takoj ne ugleda. Vsa užaljena, če se zabavam z drugimi dekleti. Potem se seveda skrije za svojim ponosom in koketira s Scheuchenstuelom in drugimi mladimi gospodi. A mene ne prevariš, Julija! Vem, čutim: nekoč me boš ljubila…

V istem trenutku ga je presunila boleča misel, nedoločno spoznanje: Ali ne varam samega sebe?

Nobenega upanja več?

Ako bi dekle videlo v njegovo dušo, bi ne moglo vztrajati v svoji užaljenosti. Ako bi videlo njegovo veliko vdano ljubezen, bi se ji več ne upirala… Ne upirala? Ali se ljubezen more izsiliti? Ali ni on sam zavrgel ljubezen, zvesto in vdano? Trd in neizprosen je šel preko nje, ker je „spoznal svojo zmoto“. Zavrgel je svojo nevesto, „nemškuto“ Kljunovo, ki je kmalu nato nevarno zbolela… Seveda ni zbolela zaradi zavržene ljubezni! Seveda ne! To si je le Jaka Zupan izmislil…

Prešeren je z drobnimi koraki brzel po ulicah, da sta ga Čop in Kastelic komaj dohajala. Glavo sklonjeno, je tekel pred njima in poleg njega — — je tekla senca nesrečne Kljunove.

Le s težavo je zmagoval temne misli. Naposled se mu je, počasi sicer, pa vendarle, vračala vera v lastno silo, v silo njegovih umotvorov. Ali njegove pesmi res niso dovolj močne, da bi mu osvojile Julijino dušo? Saj so umetnine! Čop, rahločutni estet, sam pravi, da so. In bi ne bile dovolj silne, da prodro v globino dekletovega srca?

Proč z obupom!

Pesmi!

Rahlo bodo trkale na njeno srce. Rahlo, a vztrajno. Vztrajati, da, vztrajati mu je treba; ničesar še ni izgubljenega. Z otožno, milo-lepo pesmijo se ji oprosti. In njene lepe oči ga zopet pogledajo z dekliško ponosnim čistim pogledom in za trenutek se utrne v njih hudomušno poreden blisk — kakor sinoči, ko ga je v kazini zagledala… Da, tako bo. Čemu bi obupaval?

Drugega dne — v nedeljo popoldne — sta na dolenjskem gradiču Prežeku Smole in njegov gost Prešeren sedla k pogrnjeni mizi. Z glasnim stokom se je spustil Andrej v naslanjač.

»Prekleta vožnja! Da bi ne bila tako dolga! Vse kosti me bole.«

Prijel je za steklenico in natočil prijatelju in sebi.

»Živio, France! Danes sva ga zaslužila. Cviček je, pa se prileže za žejo.«

Izpil je, zopet natočil in prijel za čašo.

»Najprej poplakneva prah, da nama bo jed bolje dišala.«

Dvignil je čašo in jo podržal proti oknu, da se je v njegovih očeh pokazal odsev lepo-rdeče dolenjske kapljice.

»Na zdravje vseh onih, ki so najinih misli!«

Izpila sta. Obema hkrati je stopil prijatelj Čop pred dušo.

»Saj res! Jutri je Matijev god!« se je spomnil France.

»Kaj? Matijev? Tega morava pa praznovati!«

Smole je vstal in stopil do ograje, kjer so iz jedilnice, ki je ležala v prvem nadstropju, vodile zavite stopnice naravnost v grajsko vinsko klet. Kmalu se je vrnil, z zaprašenimi buteljkami obložen, težko sopihaje.

»Vražje stopnice! Še to srce, ki mi je ostalo, si izpiham na njih.«

»Ali si imel več src?« ga je podražil Prešeren.

»Najmanj troje,« je Smole resno prikimal in postavil buteljke na kredenco. »Eno sem žrtvoval slovanskim bogovom, drugo sem oddal prijateljem in tretje —«

»Nu, tretje?«

Smole ni takoj odgovoril. A Prešeren je čital v prijateljevih utrujenih očeh: tretje mu je ljubezen uničila … Fina Češkova — zdaj Trpinčeva!

»Tretje bo vrag vzel,« je Smole končal in se obrnil do svoje okrogle in rdečelične gospodinje, ki je vstopila s polnim pladnjem.

»Neža! Obriši buteljke!«

»Gospod, spodaj čaka oskrbnik. Pravi, da mora še danes govoriti z vami.«

»Nu, če mora, je to pač žalosten vzrok za razgovor. Če bi jaz nekaj moral, bi tega prav gotovo ne storil. Bržkone zaradi upornosti nisem postal oskrbnik, temveč graščak.«

Neža je modro odkimala z glavo, rekla pa ni ničesar. Poznala je že svojega gospoda. Obrisala je buteljke in jih po vrsti postavila na mizo ter odšla.

Smole in Prešeren sta segla po okusno pripravljenem prigrizku in izpila čašo dragocenega francoskega vina na Čopovo srečo in zdravje. Kmalu je stal oskrbnik Petrič pred njima.

»Gospod —«

»Najprej vzemite tamle kozarec iz omare, Petrič, pa ga dajte sem ... Tako. Zdajle pa izpite čašo te žlahtne kapljice na vaše zdravje.«

»Zahvaljeni, gospod! Če dovolite, bom pil rajši na vaše zdravje, ste ga bolj potrebni.«

»Morda imate prav. Nu, kaj imate zopet na srcu?«

»Gospod, nič dobrega. Osem kmetov sem terjal za zaostalo desetino, pa sta le dva pripeljala vsak po dva mernika pšenice.«

»Hm! Strašno sta bila neumna!«

»Gospod, saj sta še vsak po en mernik dolžna ostala!«

»Kdaj smo jima pa kaj posodili?« je vprašal Smole in si s prtičem obrisal ustne.

»Posodili? Oh, gospod, prav ničesar jima nismo posodili, le desetino bi morala —«

»Nu, če jima nisem ničesar posodil, ju tudi nimam pravice terjati. Norci bi bili kmetje, če bi mi zastonj nosili pšenico na grad.«

»Ampak — gospod, tlaka in desetina je vaša pravica, ki ste jo kupili z graščino vred!« se je razvnél oskrbnik.

Smoletova pest je udarila ob mizo:

»Eno figo sem kupil z graščino! Tlaka in desetina je krivica, ne pravica; to sem vam že dostikrat povedal!«

Petriču je jeza pognala rdečico v obraz:

»Gospod, če bi to vaši kmetje slišali —«

»— bi me hitreje razumeli nego me vi. Lahko noč! Neži naročite, naj prinese luč!«

Ko je oskrbnik, jezen in poparjen, zaprl vrata za seboj, se je razlegel glasen gospodarjev grohot za njim.

»Hahaha! Vem, zdajle je jezen, da bi me najrajši oklofutal. Hahahaha!«

»Res si čuden graščak,« se je Prešeren posmehnil. »Od česa pa živiš, če ne od tlake in desetine?«

Smoletov obraz se je zresnil.

»Od svojega denarja, oziroma od svojih dolgov. Če bi moral piti vino, pomešano s kletvami in krvjo svojih tlačanov, bi mi tale čaša gotovo ne teknila. Zdaj pa mi bo.«

Božajoče je prijel za kozarec.

V Prešernovih sivih očeh je nekaj zagorelo. Pahnil je od sebe vso bridkost, ki jo je bil prinesel iz Ljubljane, vse razočaranje nad uspehom svojega velikega umotvora Sonetnega venca, vse moreče misli zaradi Julije. Andrej — to je dečko! To je človek!

France je prijel za čašo:

»Človečanstvu, ki se prebuja!«

»Človečanstvu, da bi zmagalo!« je trčil Andrej.

Prešeren je izpil, postavil čašo na mizo in se zazrl proti oknu v mrak.

»Kaj prav za prav počneš v tej samoti?« je vprašal prijatelja.

Smole je molče vstal, stopil k bidermajerskemu sekretarju in vzel z njega dva zvezka.

»Tole počnem,« je dejal in položil zvezka pred Franceta. »Zraven pa jem, pijem in spim, pa Nežo „štimam“« je še pristavil, ko je vstopila gospodinja in postavila gorečo petrolejko na mizo. Zardela je ob gospodarjevih besedah. Smole pa jo je dobrovoljno vščipnil v okroglo golo laket.

»Oh, gospod! Kaj govorite!« in brž je odhitela.

Prešeren je opazil, da je noseča. Z nasmeškom je vzel oba zvezka v roke. V enem je bila zbirka na novo prepisanih narodnih pesmi, v drugem pa »Varh«, začetek slovenske prestave daljše angleške povesti Davida Garricka »The Guardian«.

Molče je France prikimal. Toda, ko je pogledal prijatelju v utrujene oči, je bral v njih vso grenko bolečino njegovega srca. Smole je čutil pogled, ki mu je segel v dušo. Umaknil je oči, prijel za steklenico in iznova natočil.

»Tole je še najboljše, kar mi je ostalo od življenja. Pij, duša!«

Nekaj mesecev pozneje.

V licejskem poslopju se je naselila počitniška tišina. Vsi široki obokani hodniki prazni. Malokdaj je odmeval osamel korak po njih, kakor da bi se bil čas premaknil za stoletje nazaj, kakor da bi se zdajci morala odpreti nekod vrata in bi prišla skozi nje vrsta tihih, z velikimi rožnimi venci rožljajočih menihov frančiškanov, nekdanjih prebivalcev tega poslopja.

Le na desni strani glavnega stopnišča so včasih odmevali glasovi. Tam je širok hodnik vodil do knjižničnih prostorov. Onega dne se je čulo iz bibliotekarjeve sobe dvoje glasov: eden je bil Čopov, drugi pa je bil tuj.

Čop je sedel na običajnem svojem prostoru pred visoko obloženo pisalno mizo. Na stolu poleg mize njegov gost Stanko Vraz, graški študent „logike“. Velik, močan fant je imel podolgovat zagorel obraz z močnimi črnimi obrvmi ter istokatimi brki, zalisci in brado. Imel je komaj dva in dvajset let, dasi ga je brada delala starejšega. Z velikimi očmi je spoštljivo zrl na učenjaka, ki je pravkar zaključil svoje dokazovanje.

»Sicer pa — Murko je tudi vaš ožji rojak, Štajerc, in vendar piše ‚pevic‘ in ne ‚pevec‘, ‚sim‘ in ne ‚sem‘.«

»Dovolite, gospod profesor, to je le Murkova osveta nad Danjkom, intrigantom proti Murkovemu v bohoričici pisanemu delu. Sicer pa pišemo Štajerci povsod ‚e‘, kjer pišete Kranjci ‚i‘ in kjer imajo Metelkovci svoj poseben znak za polglasnik. In to je žalostno, kajti na ta način ne pridemo nikdar do enotnega slovenskega književnega jezika in do enotne pisave.«

»Vse res,« se je zdajci oglasil iz ozadja prijetno zveneči Prešernov bariton, »ampak zakaj bi se mi, Kranjci, morali ravnati glede polglasnikov po vašem štajerskem narečju?«

Dijak se je okrenil in rahla rdečica je pričala, da mu je nagovor njegovega vzornika in oboževanega poeta pognal kri v glavo. Vendar ga besede velikega moža niso zmedle. Bistro je odgovoril:

»Ker je naše narečje glede izgovorjave in pisave polglasnika bolj dosledno nego je vaše.«

»Dokažite!« se je Prešeren približal, v roki nemški časnik, ki ga je bil vzel s police.

»To ni baš težko. Pri vas govorite ‚s’m‘ in pišete ‚sim‘; govorite pa tudi ‚p’s‘, a pišete ‚pes‘. Zakaj ne ‚pis‘? Pri nas pa sploh nimamo polglasnika, temveč razločno izgovarjamo ‚e‘ in zato ga tudi povsod pišemo: ‚pes‘, ‚sem‘.«

Prešeren je zmajal z glavo:

»Pri nas na Gorenjskem bi se vašemu pésu smejali.«

Čop pa je prosil:

»Ali mi hočete kaj čitati v vašem dialektu, gospod Vraz?«

»Prosim!«

Učenjak se je ozrl po pisalni mizi in potegnil izmed knjig polo s Prešernovim »Sonetnim vencem«. Vraz jo je prijel in čital z izpremembo samoglasnikov takole:

&lt;poem&gt;Pevec nove ti cvetlice v venec povije:
Petnajst sonetov tacega vezila
Da vsi začetki drugega števila…&lt;/poem&gt;

»Neverjetno!« ga je Čop prekinil. »Vendar pri vas ne izgovarjate pe—vec!«

»Seveda.«

»Hm. ‚Pevc‘ sem že čul, prav za prav ‚pefc‘. Ampak ‚pevec‘? Morda le v vašem rodnem kraju?«

»Ne, ne. Vsi slovenski Štajerci, razen onih, ki stanujejo ob kranjski meji, in vsi ogrski Slovenci izgovarjajo razločen ‚e‘.«

»Hm.«

Čop je nekaj trenutkov molče zrl skozi okno na kostanje v šolskem drevoredu in dejal potem, ne da bi se okrenil:

»Mogoče da je vaša izgovarjava pravilnejša od naše. Mi govorimo ‚peuc‘, pišemo pa ‚pevic‘. Res nismo dosledni. Stvar si moram še bliže ogledati. Če napišem recenzijo Dankovih in Murkovih del, pohvalim v njej dosleden izgovor štajerskih in ogrskih Slovencev.«

»Če jo napišeš!« se je ironično posmehnil Prešeren.

»Napišem jo za ‚Wiener Jahrbücher‘, se razume — le, če se ob svojem bivanju na Dunaju spravim z urednikom — Kopitarjem.«

»To se pravi, da recenzije nikdar ne napišeš,« je Prešeren suho pripomnil. »Kopitar ti izgubljene bitke v črkarski vojni nikdar ne odpusti.«

»Ali potujete v teh počitnicah na Dunaj?« je Vraz vprašal Čopa.

»Na Dunaj in v Prago k Čelakovskemu.«

»Oh, zavidam vas! Rad bi se osebno seznanil s Čelakovskim. Rad bi poznal vse velike slovanske može.«

Toplo so zvenele besede mladega moža. Prešeren ga je ošvrknil z ostrim pogledom iz napol zaprtih oči… Kako je s tem mladim štajerskim bradačem? Ali je prišel zgolj zijala prodajat, ali ga je res prignala v Ljubljano „literarna“ želja, da spozna „čbeličarje“, predvsem Prešerna, kakor je sam dejal?

Iz nedoločenega občutja, ki se je v onem trenutku izločilo v Prešernovi duši, je poet vprašal mladega svojega občudovalca:

»Ali ste pesnik?«

Vraza je oblila vročina kakor bolnika pred operacijo. Njegov pogled je iskal po tleh.

»Nekaj sem že poizkušal,« je priznal z nasmehom, ki je bil v mladem bradatem licu kar smešno nebogljen. »Nekaj šušmarij imam na papirju; objavil še nisem ničesar.«

»Zakaj ne?«

Vraz je skomignil z rameni.

»Ne vem, če so za kaj.«

»Pa jih pošljite našemu Kastelcu za ‚Zhbelizo‘!«

Mladi mož je potlačil v sebi razburjenje in obljubil z negotovim glasom, da se odzove povabilu. Rad bi bil prosil Prešerna, da mu ponižne prve poizkuse pregleda in popravi, a beseda mu je obtičala v grlu.

»Narodne pesmi zbiram,« je še pristavil. »Morda pošljem tudi katero izmed njih. Prav za prav sem jih že obljubil Gaju za njegovo ‚Danico‘, ki jo začne izdajati z novim letom.«

»Gaj? Brat Janez mi je pisal o Hrvatu Gaju, ki je bil v začetku leta na Dunaju.«

Vrazu so se zasvetile oči.

»O Gaju vam je pisal? Zelo me zanima, kaj vam je poročal o tem gorečem Slovanu.«

Čop je molče segel v predal in potegnil iz enega izmed svežnjev vrhnje pismo. Odprl je zganjeno pismo in ga podal Vrazu.

»Tukaj,« je pokazal s prstom.

Vraz je čital: En drugi Slovan — Horvat Gay je bil tudi pred enim tedni tukej. On bo perpufhenge dobil ene horvathke novize pol politike, pol litterature na ſvitlobo dajati, en mlad, prav uzhên ino otêſan mosh, okoli 26 let ſtar, vezhi del od ſvojiga premoshênja shivi. On je Pravizo vun djal. Njegove novize bo s zhelko ortografio natiſval katera, kakor on pravi, bodo horvatje radi gori vseli. Kai rêzhelſh ali bi ſe ne moglo to tudi per naſ s zhaſama narediti. Ali bi ne blo bolſhi k de bi ſe mi v ortografie drugim Slovanom blishali? — —

Vrazu je žarel pogled, ko je povesil roko s pismom.

»Prav ima vaš gospod brat. Enoten slovanski pravopis! Enoten vsaj v vsaki izmed štirih glavnih slovanskih skupin.«

»Glavnih?« se je ironično oglasil Prešeren. »Čujte, gospod Vraz, katera slovanska skupina pa ni ‚glavna‘?«

»Mislim le jezikovne skupine, ki jih propagira Kollár: češko, rusko, poljsko in ilirsko.«

»Kako si predstavljate enotnost pri nas, južnih Slovanih, ali kakor nam Kollár pravi: Ilirih? Ali naj se nanaša le na pravopis, ali sploh na jezik?«

Vraz je zamišljeno upiral pogled v kot, kjer je stal zaboj z drobnimi zvezki »Zhbelize« — njenega toli težko priborjenega četrtega zvezka. Potem je razložil svoje misli mirno in trezno, kakor bi človek njegovim mladim letom ne prisodil:

»Naš ideal je edinstvo vseh Slovanov. Vemo, da uresničenja tega ideala ne doživimo, zato o njem le sanjamo, govorimo ne. Zadovoljni bodimo, če si sezidamo Draškovičevo ‚Veliko Ilirijo‘. Ta naj bo eden izmed temeljnih kamnov za bodočo ‚Veliko Slavijo‘. Seveda — tega Kollár sicer ne zahteva — nam je treba najprej enotnega jezika in enotnega pravopisa. Že za ta del stavbe pade mnogo velikih žrtev.«

»In ena izmed njih bi bil naš slovenski jezik?« je zasekal Prešeren.

Vraz ga je prestrašen pogledal. Zasanjane poetove oči so bile vse izpremenjene. Trdo in temno so rezale mlademu človeku v dušo.

»Ne, gospod doktor. Le spojili bi ga s hrvaščino.«

Za trenutek ga je pesnik prodorno pogledal. Nato se je zablisnilo v njegovih očeh in ironija mu je legla krog usten:

»Lepa čobodra bi prišla potem na dan! In kdo bi jo razumel? Narod ne. Narodu bi ostala tuja, ker bi se ne naslanjala na živo govorico. Že itak tiskana beseda med našim narodom le s težavo prodira. Če bi pa bila še nerazumljiva, bi je nihče več ne čital. Kmet bi še molitvenik odložil — drugega itak nima. Mestni izobraženec pa bi segel rajši po knjigi, ki bi mu bila bolj razumljiva, po — nemški knjigi, ker se je nanjo navadil že v šoli. Slovenstvo se med narodom še prebudilo ni. Komaj, da se je začelo gibati v naših sanjah. Nekaj let vaše čobodre — in Germani nas do kraja pogoltnejo. Vaša, oziroma Draškovičeva in Gajeva ‚Velika Ilirija‘ bi se zrušila v prah in dunajski Metternich bi zapel ‚Te Deum‘.«

Vraz je povesil oči. Trda resnica je bila v poetovih besedah. In vendar — ideja zedinjenja z brati Hrvati, Srbi in Bolgari je bila prelepa! Le to mu ni bilo jasno, kako bi jo mogli udejanstviti. Brez velikih žrtev pač ne pojde?

stran 124</text>
      <sha1>ftxiiu6win6286kakaecd72cd6hs8k3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223809</id>
      <parentid>223806</parentid>
      <timestamp>2026-04-20T10:36:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <origin>223809</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="374808" sha1="jbsiwna5um89qi1bq31zdj7wqhkqgmv" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Roman o Prešernu
| normaliziran naslov = 
| avtor = Ilka Vašte
| izdano = ''{{mp|delo|Založila pisateljica sama 1937}}''  
| vir = pdf
| dovoljenje = javna last
| obdelano = 
}}

&lt;blockquote&gt;Knjigo poklanjam manom Franceta Prešerna. Napisala sem jo v želji, da prispevam k razumevanju našega največjega moža. Če se mi je to posrečilo — bodisi le v skromni meri — sem dosegla svoj namen.
Zahvaljujem se vsem, ki so mi s prijaznimi nasveti pomagali pri mojem študiju o Prešernu in njegovih sodobnikih.
Pisateljica.&lt;/blockquote&gt;

=SDRAVÍE LVBLANSCHE, GASPODE=

„Da bi úka želja me iz tvoj'ga sveta …“

Leta 1812.

Ljubljana, prestolnica v Ilirskih provincah, je bila vsa v zastavah. Po odloku generalnega intendanta grofa Chabrola so Ljubljančani slavili zmago velike Napoleonove armade v Rusiji ter zavzetje Moskve.

Pozno popoldne je praznično oblečeno ljudstvo polnilo ulice in se gnetlo po šetališčih. V pisani množici so se srečavali nizki moški klobuki širokih krajevcev z visokimi cilindri najrazličnejših oblik. Vmes so kakor strašila plavali črni zložljivi klobuki na dva ogla v obliki širokih polmesecev, takozvani „chapeau claque à la Vintimille“. Zeleni, vijolični, modri, rjavi in rdeči fraki so se mešali med uniformami francoskih častnikov. Damam pa je jesenski veter galantno ovijal dolga, visoko prepasana, grško krojena oblačila okrog udov. Dragoceni šali iz mehkega angleškega kašmira so — kakor po vseh Napoleonovih deželah — tudi v Ljubljani kljubovali Napoleonovi celinski zapori.

Ko se je pojavila na šetališču v Napoleonovem vrtu elegantna ekvipaža mladega trgovca Antona Primica in njegove lepe žene Julijane, se je vse oziralo za vozom.

»Tvoj dragoceni šal jih bode v oči,« se je posmehnil bledi Primic in suho zakašljal v robec, ki ga je potegnil iz svojega rdečega fraka.

Lepa Julijana je z nemirnim pogledom ošinila belo rutico v moževih rokah … moj Bog! če se zopet pokažejo na njej krvavi madeži! … A zatrla je v sebi strah in se mirno, ponosno ozrla po pešcih ob strani drevoreda ter milostno prijazno odzdravila okrogločilčnemu duhovniku.

»Profesor Vodnik!« je tiho opozorila soproga.
Primic je dvignil beli cilinder.

»Glej!« je žena s pahljačo pokazala na drugo stran.

V smeri proti mestu je privozil voziček z vpreženim ponijem. Vodil ga je krepak dvanajstleten fantek, Anton Scheuchenstuel. Njegov osem let mlajši bratec Jožef — klicali so ga Jozef — je sedel poleg njega.

Primic se je ozrl za elegantno otroško vprego … Hm, hm! Čudno hitro raste premoženje preprostega uradnika Scheuchenstuela, odkar so Francozi zopet zasedli ilirske dežele … Hm! Kaj, ko bi gospod pl. Scheuchenstuel bil v zvezi z Avstrijci? … Ej, nič se ne ve, saj je znan avstrijakant …

Tako je pomislil Primic, gledaje za malo ekvipažo in njenima voznikoma. Vsi šetalci na promenadi so se ozirali za njima. Dečka sta se držala moško in ponosno, kakor se spodobi sinovoma iz »plemenite« rodbine.

Mali Jozef se je krčevito držal za naslonilo.

»Še skozi Zoisov graben zapelji!« je zahteval, ko sta po Celovški cesti privozila v mesto.

Starejši brat je le pokimal in pri »Figovcu« zavil na Dunajsko cesto. S Figovčevega dvorišča je priletel za vozičkom debel kostanj in se zakotalil po cesti. Za hišnim oglom se je skrila temnolasa kodrasta glavica porednega Smoletovega Andrejčka.

»Kerl!« se je zaničljivo ozrl Toni Scheuchenstuel in moško zavil po Dunajski cesti ter mimo vojaškega skladišča v Nunsko ulico. Prečkal je Kapucinski trg in pri deželnem dvorcu zavil skozi Gradišče.

Ko je mala vprega privozila iz Zoisovega grabna na Breg in potem navzgor v Salendrovo ulico, kjer so stanovali Scheuchenstuelovi, se je dvignila iz trave na obrežju kuštrava dečja glava in bled, shujšan obrazek, s temnimi kolobarji okrog vdrtih oči, je zrl za vozičkom.

»Ali si ga videl?« je vprašal v travi ležeči deček, mali potepuh France Pacenk, tovariša, ki je, v knjigo zatopljen, sedel na deskah poleg carinarnice, stoječe ob vodi skoraj nasproti Zoisove hiše.

Le nerad je čitajoči deček odmaknil oči od knjige. Bil je čedno, dasi kmetiško oblečen dvanajstleten dijak: sive, zamišljeno priprte oči, zdrava zagorela lica, nekoliko povešen fino rezljan orlovski nos, lepe majhne ustne, okrogla brada, bolj nizko široko čelo, pokrito s svileno mehkimi temnorjavimi kodri. Z nevoljnim pogledom se je ozrl na bledega capinčka v travi:

»Koga?«

»Nu, najinega sošolca Scheuchenstuela. Svoje ponije je razkazoval, prekleti bahač!« Sovražna zavist je pogledala malemu potepuhu iz oči. Pljunil je v travo.

Tovariš je mirno skomignil z rameni:

»Ti jih ne moreš, ker jih nimaš.« In že se je zopet zatopil v čitanje.

Pof! je Pacenk tlesknil z rokama in pregnal jato golobov s strehe na carinarnici. Njegov mali tovariš se je živčno močno stresel in dvignil glavo. Pogled mu je šel za golobi. Leteli so proti Zoisovi hiši in sedli tam na streho. Le eden je letel dalje in se dvignil visoko preko strehe, da je zažarel v žarkih zahajajočega solnca. Deček ob carinarnici je zrl za njim, dokler ni kot svetla točka izginil njegovim očem …

»Če bi se človek mogel tako dvigniti!«

Z majhno, lepo oblikovano roko si je popravil dolge kodre s čela in se zopet nagnil nad drobno knjigo. Le včasih se je ozrl na vodo, če se je ustavila pod carinarnico nova ladja in so priskočili težaki, da se ponudijo za nakladanje ali razkladanje blaga. Težko naloženi vozovi so škripali po bregu navzgor in navzdol. Neprestano vrvenje, kričanje, pokanje z bičem.

Čitajočega dečka hrup ni motil.

»Kaj bereš?« ga je nagovoril rdečelični duhovnik, ki je prišel po Bregu mimo carinarnice.

Deček je skočil kvišku in spoštljivo pozdravil. Spoznal je svojega predstojnika, profesorja Valentina Vodnika. Sklonil je glavo in zardel. Tiho, komaj slišno je odgovoril:

»Pesme za pokušnjo.«

Vodnik se je nasmehnil — dečko je bral njegove pesmi. Zatorej zadrega!

»Kje si dobil knjigo?«

»Ribniški gospod dekan mi jo je dal, ker sem deklamiral pri slavnosti.«

»Res? Kaj si deklamiral?«

Zopet zadrega! Potem komaj slišno:

»Ilirijo oživljeno.«

»Glej, glej! Nu, rad bi slišal tvojo deklamacijo. Kako ti je že ime?«

»France Prešeren.«

»Saj res, Prešeren! Ali greš z menoj v onole hišo? Tam biva gospod baron Žiga Zois. Popeljem te k njemu. Rad bi, da mu lepo poveš tisto pesem. Ali hočeš?«

Fantek je še bolj zardel. Ozrl se je po sošolcu v travi, a le-ta se je potuhnil za breg. Mali Prešeren je v zadregi pogledal v dobrodušno Vodnikovo obličje. Kar je tam čital, ga ni plašilo. Pogumno je pokimal.

Stopila sta čez cesto v veliko hišo s široko vežo in se obrnila na levo. Dečku je tolklo srce … »Kar ušel bi!« mu je planilo skozi dušo, ko je stopal za profesorjem po stopnicah in se trudil, da bi ne ropotal preveč s svojimi okovanimi gorenjskimi čevlji.

Romp! Romp! … so grabili žeblji po hodniku. Že so se odprla vrata — vstopila sta.

Prvo, kar je zagledal mali Prešeren, so bile velike police s knjigami, ki so zastavljale vse stene. In tla! Kakor po ledu se je z okovankami previdno prestopal po svetlo zlikanih ploščicah, v katerih se je zrcalila sobna oprava v dolgih odsevih.

S strahom je deček dvignil pogled in se ozrl po sobi. Nekaj gospodov je sedelo in stalo v kotu sobe okrog mize, ki je bila preobložena s fizikalnimi aparati in vsemogočo učenjasko navlako, kakršno je mali dijak opazil tudi na stenskih policah poleg peči. Pri oknu sta stala dva gospoda in nekaj pregledovala. Poleg njiju je deček zagledal čuden stol na velikih kolesih, v njem pa gospoda, ki je takoj obrnil vso dečkovo pozornost nase. Ali je bil bolan? Noge je imel zavite v debelo odejo.

Profesor Vodnik je peljal dečka naravnost k bolniku. Zdravo fantovo lice, okroglo in rdeče, je zagorelo v živi rdečici, ko se je nerodno priklonil. Potem je mali Prešeren plaho uprl pogled v bolnikovo obličje: okrog stisnjenih starčevih usten je več kakor dvajsetletna bolezen vtisnila globoke gube. Vendar je okoli rjavih oči krožil dobrotljiv nasmeh moža junaka, zmagovalca nad samim seboj.

Prijazni starec je odložil svoje pero na mizno ploščico, pritrjeno pred njim na bolniškem stolu, in ljubeznjivo pokimal Vodniku:

»Dober dan, gospod profesor! Koga ste mi pripeljali?« In s pogledom na knjižico, ki jo je dijak tiščal k sebi, je pristavil: »Malega učenjaka?«

»Hm. Morda bo še učen, če bo priden,« je odgovoril Vodnik in položil roko na dečkovo ramo: »Povej gospodu baronu tisto pesem! Ali dovolite, gospod baron?«

Starček je smehljaje se prikimal. Bil je vajen takšnih obiskov. Sam je dostikrat klical otroke v hišo in se zanimal zanje, saj je bil star samec.

»Katero pa znaš?« je vprašal dečka.

»Ilirija oživljena,« je fantek plaho odgovoril in ni odmaknil pogleda od starčevega bolehnega obraza … Ali je to baron Zois — bogati Zois, ki ima velika posestva in fužine na Gorenjskem, komaj dve uri hoda od njegovega — dečkovega — doma? Joj, ubožec! Bolan — hrom!

»Ali veš, kdo jo je zložil?« je baron vprašal s hudomušnim nasmehom.

Mali Prešeren je v zadregi pogledal navzgor k Vodniku.

»Gospod profesor Vodnik,« je dejal bolj tiho.

»Nu, pa jo povej —« in s sarkastičnim posmehom se je nagnil k Vodniku in tiho pristavil: 

»— če ne znaš nobene boljše.« Znano je bilo, da baron Zois nasilnega Napoleona ni posebno cenil in mu zato tudi Vodnikov slavospev korziškemu zavojevalcu ni bil všeč. Vendar ni hotel svojemu malemu posetniku kvariti veselja in dobrodušno je zaklical: 

»Gospoda! Tu imamo malega gosta-deklamatorja.«

Gospodje so okrenili glave. Mali dijak je pričel:

»Napoleon reče: Ilirija vstan!…«

Deklarniral je dolgo pesem gladko in s povdarkom. Glasek mu je bil trden in prožen. Gospodje so se za njegovim hrbtom nasmihali drug drugemu.

»Dobro! Dobro!« so mu ploskali, ko je končal.

»Kako lepo in čisto izgovarja! Fant ima čudovit jezikovni čut,« je zagodrnjal Matevž Ravnikar proti svojemu sosedu, mlademu profesorju Kersniku, ki je nekaj popravljal na strojnem modelu za Zoisove fužine.

Janez Kersnik — »Žagarjev« iz Most pri Žirovnici — je postrani pogledal od svojega aparata in dečku prijateljsko pomežiknil. Prikimal je Ravnikarju in — nekoliko v zadregi zaradi mežikanja malemu Francetu — je dejal tiho, kakor v opravičilo:

»Saj ga poznam. Ribičev je, iz Vrbe, moj sorodnik.«

Mladi Kersnik, ki je bil Francetov inštruktor, je še enkrat vzpodbudno pokimal svojemu malemu varovancu.

Zois pa je fanta pohvalil:

»Glej ga, glej! Kako se je odrezal! Kje si se pa naučil dolgo pesem tako lepo deklamirati?«

»V Ribnici.«

»Ali si iz Ribnice?«

»Ne. Iz Vrbe sem. V Ribnici pa sem hodil v šolo.«

»Torej si Gorenjec? Ali si bil rad v Ribnici?«

Nekaj se je skalilo v lepih dečkovih očeh. Nekaj mu je šinilo preko obraza kakor gnusen spomin. Povesil je oči in nemo odkimal z glavo.

»Hm. In letos si prišel po učenost v Ljubljano? Ali se pridno učiš? Koliko prvih redov si imel?«

»Same.«

»Joj! Kako si priden! Ali ostaneš tudi v Ljubljani odličnjak?«

»Tudi.«

Samozavestno in bleščečih se oči je mali Prešeren pokimal.

»In kadar odrasteš — kaj postaneš?«

»Stric Jožef so rekli, da lahko postanem, kar bom hotel. Soldat ne bom, to vem,« je odločno izjavil mali mož in pristavil: 

»Kaj bom drugega, pa ne vem. Mati bi radi, da bi bil duhovnik, kakor so moji strici. Morda bom.«

»Mati bi radi …!« je tiho ponovil Vodnik in v pogledu, ki mu je šel skozi okno v daljavo, je bilo dokaj bridkosti. Grenko je vstala v njem misel: Mene je tudi materina želja pahnila v duhovski stan …

Baron Žiga Zois je z enim samim pogledom bral v Vodnikovi duši. Blag nasmeh mu je prešinil obraz. Potem je prijel za zvonec, ki ga je vedno imel poleg sebe, in pozvonil. Vstopivšemu slugi je naročil:

»Postrezi malemu gostu!«

Baronov nečak Karel Zois, ki je stal s profesorjem Hladnikom pri oknu, je dvignil list iz herbarija, ki ga je pregledoval, in ga pomolil pred malega deklamatorja:

»Gorenjec si. Ali poznaš tole cvetlico?«

»Zvončica,« je prikimal deček z nekoliko plahim pogledom na poleg stoječega botanika, profesorja Hladnika. »Pri nas raste visoko v skalah.«

»Ali si že trgal zvončice?«

»Jaz ne. Osenjakov oče iz Žirovnice so jih pa že.«

»Kdo pa je to?«

»Matijev ded, za Čopa se pišejo.«

»Hm. Matija je tvoj prijatelj?«

Mali France je prikimal in z nekakšnim ponosom povedal:

»Hodi že v licej!«

Vstopil je sluga s polno ploščo dobrot. Na baronov migljaj je razpostavil jedi na mizico pri drugem oknu: skodelico čokolade z velikim kupom spenjene smetane, kruhke, obložene z maslom, gnatjo in jajci, izbrano grozdje in dva velika kosa torte — jedi, kakršne so v onih težkih časih neprestanih vojn in vojaških rekvizicij prihajale zgolj na mizo bogatinov.

»Le okrepčaj se, mali moj gost!« je pozval baron.

Z velikim pogledom je fant objel razložene dobrote. Že je stopil proti mizi — tedaj mu je noga zastala. Jedi so mu izginile, kakor v megli mu je stal pred očmi bled, shujšan obrazek z velikimi črnimi kolobarji okrog vdrtih oči … France Pacenk! Gladni Pacenk!

Počasi se je mali gost okrenil in ozrl na barona.

»Nisem lačen.«

Zois se je nasmehnil.

»Le pokusi! L’apetit vient en mangeant — saj razumeš francoski. Le pokusi! Morda ti vendarle pojde v slast.«

»Ne, jaz nisem lačen, ampak —«

»Nu, ampak —?«

»Ampak — Pacenk je lačen.«

Tiho je prišlo iz fantovih ust in v zadregi se je zagledal skozi okno proti grajskemu stolpu, ki se je dvigal izza drevja na griču onkraj Ljubljanice.

Zois je opazoval dečka z resničnim zanimanjem. In gospodje, ki so se že vrnili k svojemu poslu, so se ozrli.

»Kar nič se ne brani! Saj nisi kmetiška nevesta!« ga je osorno pozval eden izmed gospodov, ki so sedeli ob veliki mizi, v kotu sobe. Mali Prešeren ga je postrani pogledal in se prestrašen priklonil — gospod je bil »kancelar vseh šol« duhovnik Matevž Ravnikar, profesor dogmatike na akademiji. France ga je poznal, ker mu ga je bil prijatelj Matija pokazal in opisal kot najstrožjega profesorja, ki se ga je bala vsa akademija s profesorji vred, kajti bil je mož neupogljive volje in nagle jeze.

»Kdo je Pacenk?« je vprašal blagi Zois.

»Moj sošolec je bil — ne — je še.«

»To se pravi, da zdaj ne hodi v šolo? Ali je bolan?«

»Ne. Prej je pobiral sadje po vrtovih, zdaj pa nabira repo po njivah, ker nima kaj jesti.«

»Torej potepuh in tat!« je sodil Ravnikar.

»Ali nima staršev?« se je zanimal Vodnik.

»Oče je pri veliki Napoleonovi armadi na Ruskem.«

»In mati?«

»Ne vem. Pacenk pravi … pravi…« deček je v vidni zadregi izbiral besede.

»Nu, kaj pravi?«

»Pravi, da hodi mati v krčme, kjer ji dajo francoski vojaki piti.«

Ves rdeč je bil mali Francek in kar vroče mu je postalo, ko se je spomnil na grdo besedo, ki jo je gladni Pacenk rabil za svojo mater. O, prav za prav Pacenk ni bil dober fant, a — bil je lačen in nihče ga ni imel rad! …

»Ni dobro, če se družiš s takšno barabo,« je Ravnikar strogo posvaril dečka.

Mali France se je zdrznil in povesil oči. Med močnimi obrvmi se mu je začrtala ostra uporna guba … Baraba? Zakaj bi bil Pacenk baraba? Ker je lačen? Ker nihče ne skrbi zanj? Ker mu nihče ne da lepe obleke? Zakaj baraba? Ubožec je!

Izpod košatih dečkovih obrvi je švignil teman pogled na strogega profesorja. Modrosive oči so postale skoraj črne.

Zois, ki je opazil izpremembo na dečkovem obrazu, se je kratko spogledal z Vodnikom. Potem se je zopet obrnil k malemu dijaku.

»Torej tistemu Pacenku bi ti rad privoščil svojo južino?«

Čudovito so se dečku zasvetile oči, trmasti izraz je izginil in na obraz mu je leglo iskreno veselje. Zaupljivo se je nagnil k baronu.

»Ali — ali smem iti ponj?« je tiho vprašal.

»Kje pa je?«

»Spodaj na obrežju leži. Slabo mu je.«

»Slabo — ker je lačen?«

Nemo je deček prikimal. V njegovih lepih očeh so se zasvetile solze.

»Pa teci ponj!« je velel Zois in se z nasmehom ozrl za fantom, ki je bil v dveh nerodnih, ropotajočih skokih pri vratih in se komaj še ujel na gladkih tleh. Ko je zaprl vrata za seboj, je baron pokimal svojim gostom:

»To je dečko!«

»Dobro srce!« je kratko pritrdil Hladnik.

Karel Zois je skomignil z rameni:

»Življenje mu prej ali slej vcepi sebičnost!«

»Temu ne,« je zmajal Kersnik z glavo in prenehal tolči po aparatu, »poznam njegovega očeta. Vsa naša fara ve, da bi Ribič raje dal zadnje zrno iz kašče, kakor da bi siromaka neobdarovanega zapodil izpred praga.«

»Podedovana človekoljubnost!« se je posmehnil baron.

»Hm. Človeška družba je že tako urejena, da človek ne more ostati veselej človek,« je vztrajal baronov nečak.

»Če bi se vsem otrokom zgodaj utrjala volja, bi se ne pasle svinje med ovčicami,« je pripomnil Ravnikar.

Vodnik je stopil k srednjemu oknu in se ozrl navzdol.

»Že vleče capinčka s seboj,« je sporočil.

Še nekoliko trenutkov in vrata so se odprla.

»Potrkaj!« se je začulo za vrati prepozno navodilo.

Nerodno je udarilo ob vrata, potem je vstopilo bledo, sestradano revše, v raztrgane cunje odeto. Zadaj mali rdečelični Prešeren. Livriran sluga je pritekel in zaprl vrata, ki sta jih dečka v zadregi pustila na stežaj odprta.

»Pozdravi!« je mali France prišepetal capinčku in mu potegnil pokvečeni klobuček z glave. Mali Pacenk se je nerodno priklonil kar splošno tja predse; saj od razburjenosti ni ničesar razločil. Tudi mu je pri vsakem koraku drselo, da se skoraj ni upal pogledati naokrog.

»Aha! Ti si tisti potepin, ki krade repo po njivah!« se je zdajci strogo oglasil Ravnikar in stopil dečkoma korak naproti.

Bledo revše se je umaknilo s potuhnjenim pogledom vedno tepenega otroka. Ves prestrašen je mali Prešeren z obupanim pogledom iskal pomoči pri dobrem baronu.

»Danes mu vse odpustimo. Danes mu ne bo treba krasti. Tamle se najej po mili volji!« je dobri Zois ustavil Ravnikarjevo gorečnost.

»Če bi Bog tako rad odpuščal kakor vi, gospod baron, bi imeli na svetu same zločince!« je zagodrnjal gorečnik, skomignil z rameni in se vrnil k mizi.

Zois se je spogledal z Vodnikom in se posmehnil. Odgovoril ni ničesar, ker je poznal razburljivo Ravnikarjevo naravo.

Mali France je potegnil capinčka za rokav k obloženi mizici. Bleščečih se oči je stal poleg lakotnika, ki je požrešno hitel pospravljati dobrote v prazni želodček. Kos za kosom je izginjal v velika usta z zdravimi belimi zobmi. Mladi varuh ga je zadovoljno opazoval in se le včasih plašno ozrl na gospode, ki so se razvzeli v živahnem pogovoru o ljudski mizeriji, o vojni in njeni neizogibni posledici — veliki draginji in lakoti, o današnjem dnevu, o Napoleonovih zmagah ter o posledicah ruskega poraza.

Prijazno obličje človekoljubnega barona se je stemnilo … Njegovo za vse lepo na svetu vnelo srce se je z gnusom in mržnjo odvračalo od velikega nasilnika, ki je strahoval vso Evropo. Koliko zverinskih umorov, koliko gnusnih zločinov je imel tiran na vesti in — še so živeli na zemlji ljudje, ki so ga oboževali! Ali je človeštvo resnično še vedno na nizki stopnji zverstva? Mnogo upanja je bil stavil Zois v veliki narod Rusov: Na njih si zver polomi zobe … a zdaj?

»Kje pa je danes Primic?« je vprašal baron, da obrne pogovor.

»Bržkone je odšel brez slovesa. Mogoče je novoustanovljena slovenska stolica v Gradcu tako visok prestol, da nas novopečeni njen predavatelj ne bo mogel več razločiti v nižavi pod seboj,« je zajedljivo pripomnil Ravnikar.

»Lepo sodiš prijatelja!« ga je milo pokaral tihi Hladnik.

»Francozi so izvohali, da graški profesor ne spada v Ilirske province, pa so ga pognali čez mejo. Haha!« se je smejal Vodnik.

Tedaj so se odprla vrata in sluga je naznanil:

»Gospod profesor Primic!«

Že je Janez Primic stal v sobi … Njegove nemirne, bodeče oči so z nervoznim pogledom zatrepetale od enega do drugega.

»Baš smo vas opravljali!« ga je sprejel Vodnik.

»Lepa reč!« se je mlademu Primicu zjasnil obraz ob pogledu na svojega bivšega učitelja.

»Bali smo se, da ste že odrinili proti Gradcu,« mu je baron pružil roko.

»Nič se mi še ne mudi. Dovoli, če pridem tja sredi novembra. Prav prijetno mi je tu pri vas — Francozih,« se je posmehnil. »Posebno nocoj, ko bo vsa Ljubljana v lučkah!«

»Kaj pa vi pravite k najnovejšemu poročilu o Napoleonovih zmagah?« je vprašal Vodnik.

»Da so zmage danes stare že osem dni,« je odgovoril Primic in zvito pomežiknil. »Saj veste, da rabi vsaka štafeta iz Pariza polnih osem dni do Ljubljane.«

»Hm. Vi torej ne verujete v zavzetje Moskve, gospod profesor?« je vprašal Zois.

»Kdo pravi, da ne? Le v to ne verujem, da bi zavzetje pomenilo za Napoleona zmago.«

»Govorite v ugankah.«

»Nikakor ne. Gospodje ste le pozabili, da se nahajamo v drugi polovici oktobra, to se pravi — tik pred strašno rusko zimo. Z njo Napoleon ni računal, ker je ne pozna. Tembolj jo pozna in je morda računal z njo — car Aleksander.«

»Mislite, da je car Napoleona zvabil v past?«

»Mislim? Ne, ne, tega ne morem reči, nočem! Upam pa, upam, da tega ni storil. Upam zaradi onih 650.000 mož, ki jih je Napoleon gnal v — smrt.«

Tišina je nastala po teh besedah. V dušah so se jim utrinjale strahotne slike: strašna ruska zima … po prostranih planjavah armada begajočih razcapancev … kupi v snegu gnijočih mrličev …

Z velikimi, široko odprtimi očmi je mali Prešeren strmel v novodošlega gospoda … Kaj je rekel? V smrt? Vsi možje, ki so odšli s francoskim cesarjem — mrtvi? Tudi — tudi Pacenkov oče?

Postrani se je ozrl na Pacenka. A ta je le naglo nosil v usta in požiral, požiral. Razgovor gospodov ga ni zanimal. V tišini, ki je nastala, se je čulo le Pacenkovo cmokanje.

Naposled je Vodnik pokazal skozi okno:

»Ponekod že prižigajo luči na oknih.«

Res je že mrak legal v sobo. Dečka pri drugem oknu sta nekaj šepetala. Capinček se je nasitil in odlomil od zadnjega kosa torte košček ter ga pomolil tovarišu:

»Al’ češ?«

»Ne. Doma bom večerjal,« je mali Prešeren junaško premagal zadnjo izkušnjavo, dasi je vedel, da ga čaka doma le močnik s krompirjem.

Že je zadnji kos izginil v Pacenkovih širokih ustih.

Fanta sta stopila proti baronu. France Prešeren je sunil tovariša v hrbet, češ: zahvali se!

A bledi fant je le napravil nekaj poklonu podobnega in se brž potuhnil k vratom. Njegov rdečelični protektor je v silni zadregi pogledal za njim in potem na smehljajočega se barona. Pogumno je zajecljal:

»Hvala — je — je hotel reči.«

In ni razumel baronovega in Vodnikovega veselega smeha.

»Z Bogom!« je plaho pristavil in iskreno preprosto pomolil baronu roko.

»Z Bogom, mali filantrop!« je baron prijazno stisnil dijakovo roko.

Mali Prešeren ni razumel tuje besede. Ves zmeden se je priklonil pred Vodnikom in se s strahom ozrl na strogega Matevža Ravnikarja. Le-ta pa mu je obračal hrbet in govoril s profesorjem Hladnikom ter mladim Prešernovim inštruktorjem, Kersnikom. Tudi drugi gospodje se niso menili za odhajajočega mala gosta. Le Zoisov zamišljeni pogled je šel za bistrim kmetiškim dečkom, dokler se niso vrata zaprla za njim.

S silo se je baron otresel svoje zamišljenosti in se ozrl po svojih gostih, narodnih buditeljih in prosvetnih delavcih. Njegov pogled se je ustavil na Primicu.

»Gospod profesor, povejte mi, kako si prav za prav tolmačite to, da je knez Metternich dovolil stolico slovenskega jezika v Gradcu zdaj, ko Avstrija tako rekoč nima več Slovencev?«

Primic je dvignil ramena:

»Sam sem se čudil, da me niso zavrnili.«

Vodnik se je zaničljivo namrdnil:

»Meni se ta čudna milost zdi prav spretno izstreljena diplomatska strelica, češ: Če so vam Francozi dovolili kranjski učni jezik v nižjih šolah, ga dobite pri nas kar na — vseučilišču.«

Ravnikar pa je pripomnil z ostrim posmehom:

»Gotovo se Metternich tolaži s tem, da bo moral stolico zopet ukiniti, ker ne bo dovolj slušateljev.«

»Nu, zelo prijazno perspektivo mi odpirate!« je siknil nervozni Primic.

Zois se je pomirljivo nasmehnil in velel slugi:

»Prižgi luči v salonu!«

»Ali naj razsvetlimo okna, gospod baron?« je vprašal sluga.

»Ne!« je bil kratek in rezek odgovor, ki so ga baronove stisnjene ustne tiho nadaljevale: Ne bom te častil, krvoločni Korzičan! Z neprestanimi kontribucijami nas izmozgovavaš, pa naj te slavimo? Moja podjetja, vse moje življenjsko delo, mi s svojimi neprestanimi vojnimi podvigi tiraš v propast in jaz naj proslavljam tvoje zmage?

Rezkemu baronovemu odgovoru je sledila trenutna tišina. Le parketi so tiho zaškripali pod nogami sluge, ki je odšel v salon. Potem se je Karel Zois sklonil k stricu in mu dejal tiho:

»Ali se ne bojiš zamere pri Francozih, stric?«

»Hm, mislim, da se nam je ne bo treba dolgo bati,« je Žiga Zois skomignil z rameni. »Še nekaj takšnih Napoleonovih »zmag«, pa se Avstrijci prav kmalu vrnejo.«

»In nam vzamejo vse, kar so nam dali Francozi,« se je oglasil rdečelični Vodnik.

»Vsega ne!« je baron odločno zavrnil gosta. »Zavesti, da smo vsem narodom enakopravni, ne zamorijo nikoli več v nas.«

Vodnik je zamahnil z roko.

»Če odidejo Francozi — nekaj burnih dni in — vse bi bilo kakor pred Napoleonom. Prvi odleti naš materni jezik iz šol, zato bi že Metternich poskrbel in cesar Franc, ki se trese pred vsako novotarijo.«

Baron je pomolčal. Pred njegovimi očmi je vstal energični pogled avstrijskega kanclarja kneza Metternicha.

»Huda borba bo z njim,« je priznal. »A če bomo dobro pripravljeni, nas ne ugonobi tudi najhujši reakcionarec. Očistiti in ogladiti moramo naš materni jezik ter ga usposobiti za znanstveno uporabo. Slovar potrebujemo. Brez njega ne dobimo slovenskih znanstvenih knjig in tudi leposlovnih ne. Pohitite s slovarjem, gospod profesor!« je živahni baron pozval Vodnika.

Pesnik se je v zadregi zganil … Komoden sem zares — je bila njegova misel. Njegovo rdeče lice je še bolj zardelo. Pred dušo mu je stopil človek, ki ga je bil že nekoč prehitel z znanstvenim delom, s slovensko slovnico — na Dunaju živeči Jernej Kopitar, nekdanji Zoisov tajnik. Iz zlobne zavisti do ugleda, ki ga je »menšič« Vodnik užival v Zoisovem krogu, je že pred dvema letoma začel nagovarjati Primica, naj bi mu nabiral gradivo za slovar, ker je spoznal, da sam velikanskega dela ne bo zmogel dovolj hitro, da bi prehitel Vodnika. Vrli Primic se je oprijel dela, vnel zanj tudi druge in poslal znatne prispevke — svojemu nekdanjemu učitelju Vodniku …

Hudomušen nasmeh je izpreletel Vodnikov rdeči obraz, ko je odgovoril baronu:

»Saj hitim. Pa — čim več gradiva se mi nabira, tem manjši del celote se mi zdi. Slovenci imamo velikanski besedni zaklad, le zakopan leži med narodom. Nu, počasi ga že dvignemo.«

»Tako je prav. Le poguma ne izgubite! Kot dušni pastir ste več let živeli med narodom. Vi še najlaže dvignete njegov besedni zaklad. In drugi naj vam pomagajo.«

»Saj mi,« je Vodnik pomežiknil mlademu Primicu.

Sluga je odprl vrata in naznanil:

»Gospod doktor Zupan!«

Ves zaprašen od poti je vstopil doktor Jaka Zupan, kaplan iz Šmarja na Dolenjskem. Nerodno se je priklonil, podal baronu roko in mu jo stisnil, da je bolehni baron komaj zadržal bolečesten stok.

»Glej ga! Odkod pa ti?« ga je pozdravil Vodnik.

»Saj vidiš,« je Zupan dvignil nogo z zaprašenim škornjem. »Naravnost iz Šmarja. Polovico poti sem se peljal z mladim Rudežem iz Ribnice. Dohitel me je in vzel na voz.«

»Pa res nisi posebno salonski,« se je ozrl Ravnikar s karajočim pogledom na Zupanove škornje.

»Saj imaš prav. Lakaste čevlje bi bil moral obuti. Nu, pa pridem, kadar si jih bom mogel s svojo kaplansko plačo kupiti. Z Bogom!« Jezno jih je ošvignil s pogledom in že je bil pri vratih.

»Doktor! Ne bodite vendar —!« je vzkliknil baron in pomignil Vodniku, ki je skočil in ujel Zupana za rokav:

»Ne pustimo te, če se prav stepemo!«

In priskočil je še resni Hladnik: »Ne bodi vendar takšen!«

»Takšen ali takšen! Prišel sem kot človek k ljudem in ne —«

»In prav kot človeka sem se vas razveselil, gospod doktor. Veliko prošnjo imam do vas in vaše dobro srce mi je ne odkloni,« je posredoval baron. »Semkaj k meni sedite, da se pogovoriva.«

Zupan se je vdal, a še vedno je bil ves rdeč v obraz in mrko je gledal, ko je odložil zaprašeni klobuk.

»Nobeden od nas vseh ni jezikoslovno tako podkovan, kakor ste vi, gospod doktor. Ali bi hoteli priskočiti našemu Vodniku na pomoč? Saj veste, da gospod profesor sestavlja slovar. Ali bi mu hoteli še vi pomagati? Sam ne bo zmogel takšnega ogromnega dela. Tudi bi bilo treba primerjave z drugimi slovanskimi jeziki. Vi jih skoraj vse obvladate. Saj nam ne odrečete svoje pomoči?«

Zupan je povesil pogled … Spomnil se je na prijatelja Jerneja Kopitarja, ki je glede slovarja že pletel spletke proti Vodniku. V duhu je videl pred seboj prijateljev bledi obraz, obrobljen z rdečimi lasmi, tenke ustne stisnjene v zlobeń posmeh, zelenkasto modre oči srepo in sovražno uprte v Vodnika … Obotavljaje se, je Zupan odgovoril:

»Kolikor bom mogel, rad pomagam.«

»Mhm!« je zagodrnjal Ravnikar proti Hladniku. »Kakor meni pri prelaganju sv. pisma! Vsako črko bi moral posebej vleči iz njega!«

Hladnik je zatrl smehljaj. Zupan res ni bil vztrajen delavec, a bil je med njimi edini, ki se je zanimal tudi za druge slovanske jezike.

Zois, dobri Zois, je bil vesel, da se je Zupanova nevihta tako hitro polegla.

»Nu, saj sem vedel, da nas ne pustite na cedilu. Dobiti vas moramo v Ljubljano. Profesura na liceju bi vzdramila vse vaše sile. Gospodje, čas moramo izrabiti. Spati ne smemo in čakati, da nam reakcija zopet skoči za vrat. Ni li res, profesor Vodnik? Buditi moramo v rojakih ljubezen do maternega jezika in vero v lastno bodočnost!«

Vodnik je s široko razprtimi, zamišljenimi očmi strmel skozi okno na mesto, ki je migljalo v tisočerih lučkah. Počasi je prikimal in dejal:

»Meni se tako zdi, da moramo kulturnemu svetu pred vsem dokazati sposobnost našega jezika, njegovo uporabnost v prozi in poeziji. Moje revne pesme so komaj za našega kmeta. Če bi nam kdo v našem jeziku zapel visoko pesem, da bi prisluhnil ves svet, potem — da, potem … Ampak literat svetovnega formata — kdaj se nam porodi?«

Tišina se je naselila mednje. Vodnikove besede so jim odmevale v srcih. Pred njimi se je razgrinjala vsa obupna ledina slovenskega slovstva …

Žiga Zois se je prvi vzdramil:

»Ne bodimo malodušni! Tudi duševni velikan še zraste iz našega naroda. Morda je že rojen, morda že raste … A uglađiti mu je treba pot, pripraviti materijal, jezik, da nam izkleše iz njega umetnine.«

In med tem, ko je Zoisov krog sanjal o velikem poetu, ki bo s krasoto svojih del zavojeval slovenskemu — »kranjskemu« — jeziku večnost, je mali France Prešeren ležal na Poljanah, v svoji trdi dijaški postelji. Solznih oči je strmel v luči na oknu, kajti stroga gospodinja Liza mu ni dovolila, da bi se pridružil množici, ki se je prelivala po razsvetljenih ljubljanskih ulicah. Njegovi starejši sostanovalci pa so smeli na ulico! Le njega je Liza zaklenila v sobo in — odšla.

Oh, ta Liza! Kako je trda! … Kakor … kakor profesor Ravnikar. On tudi nima srca za male zapuščene dečke … Kako je nahrulil Pacenka! Ali je Pacenk kriv, če hodi okrog razcapan in lačen? … Ne, kriv je tisti krvoločni Napoleon, ki malim dečkom jemlje očete, da jih postavlja pred kanone …

»O, sovražim ga!« je France skrčil roko v pest. Potem so njegove oči široko zastrmele proti oknu. Strah mu je stisnil grlo:

»Ali meni tudi vzame očeta? …«

»… Kaj, če Francozi res pridejo po našega očeta? … Nikoli več ga ne bom videl! O, mati! Zakaj ste poslali svojega Franceta tako daleč! …«

Napoleon pa je ob tisti uri stal v daljnji pogoreli in razrušeni Moskvi, v temni sobi Kremlja, in pritiskal bledo čelo ob okvir razbitega okna. Dobojeval je v srcu najstrašnejši boj: spoznanje svojega poraza — vkljub »zmagam« …

Drugo jutro so zadnji ostanki njegove »velike armade« nastopili pot proti domovini, pot, ki je bila le beg pred grozoto bližajoče se ruske zime, beg razkrojene gladne vojske pred — smrtjo.

=Gradove svitle zida si v oblake.=

Leta 1819.

V drugem nadstropju licejskega poslopja, na levi strani glavnega stopnišča je stala v odmoru ob deveti uri zjutraj gruča mladih fantov: teologa Matija Čop in Martin Slomšek, privatista tretjega filozofskega letnika Blaž Crobath in Miha Kastelic ter filozof Anton Trenz.

Resni Čop, ki je tistega leta obiskoval Metelkova slovenska predavanja, je razlagal Slomšku slovenske glagolske vrste, sad Metelkovega jezikoslovnega truda, in primerjal tvorbo slovenskih glagolov z ono v srbohrvatskem in v češkem jeziku.

»V nobenem narodu si niso narečja tako podobna kakor v slovanskem. Metelko pravi, da je slovanski narod največji izmed vseh znanih ljudstev na zemlji. In prav ima,« je navdušeno razlagal Čop. Široko čelo je nad nosom nabiral v goste gube, njegove jasno modre oči so se svetile.

Rdečelični Slomšek ga je verno poslušal in mu pritrjeval.

»Matija že spet jaha svojega konjička,« se je norčeval Slomškov sošolec Trenz, velik, slok fant, kostanjevih las in krepkega nosu. Po izgovoru se mu je poznalo, da je Dolenjec. Bil je z gradiča Drškovca doma.

»Matija je že zdaj pol učenjaka,« mu je odgovoril bledi svetlolasi Kastelic. »Zanima se za slovenščino, srbohrvaščino, ruščino, češčino, poljščino, francoščino, laščino in kaj vem za kakšne jezike še.«

»Na liceju se ne more v znanju jezikov nihče meriti z njim, še profoksi ne,« je izjavil Trenz. Crobath je prikimal.

Kastelic pa je pristavil:

»Edinole Jaka Zupan mu je morebiti še kos.«

Zdajci se je elegantni Crobath živahno zdrznil in pokazal:

»Glej ga Smoleta!«

Vrh stopnic se je prikazal mlad, komaj devetnajst let star elegan v svetlomodrem fraku in belih hlačah. Visoko je dvignil palico s srebrnim ročajem v pozdrav, v drugi roki pa je zavihal bel cilinder. Bil je lep fant, temnih kodrastih las, velikih žarečih oči, sočnih rdečih usten in zdrave zagorele polti: Andrej Smole.

»Fantje! Danes popoldne pojdemo k Frgolinu v Krakovo. Ali greste?« je povabil, pristopivši k dijakom.

Crobath je zmajal z glavo:

»Ne bom utegnil. Odpotujem na Dunaj.«

»In ti, Čop?«

»Me preveč glava boli.«

»Kaj te ne bi bolela, če večno riješ po knjigah! Ali prideš, Slomšek? Imenitna dekleta so v Krakovem!« je Smole podražil bogoslovca.

»Miruj!« se ga je kratko otresel Slomšek.

»Uh! Kako ste danes dolgočasni! Kakor vreme, ki se zdajle pripravlja na dež. Kaj pa ti, Trenz?«

Trenz je dvignil ramena:

»Mogoče, da pridem pozneje. Danes je moj oče tu.«

Rad je hodil v Smoletovo družbo, ker so v njej skoraj vedno le »kranjsko« govorili, tako kakor kmetje in hlapci in dekle doma na Draškovcu. S temi pa je Trenz, kadar je bil na počitnicah, najraje občevál. Sorodniki so se mu posmehovali, češ, da je čudak.

»Nu, pojdeva pa sama s Kastelcem, jeli, mlečna griža?« je Smole plosknil bledega svetlolasca po hrbtu.

»Dobro!« je prikimal Kastelic in si z žepnim robcem odpihal prah z rokava svojega zelenega fraka. Kjer je bil Smole, tam je bila pijača in jedača zastonj — si je mislil preračunljivi Kastelic.

Smole pa se je ozrl po hodniku in pogled mu je obstal na dveh fantih, ki sta stala pri oknu na desni strani hodnika. Andreju so se zasvetile oči. Pristopil je k njima in položil enemu izmed njiju roko na ramo.

»Živio, France!«

Dijak, vitek fant z mehkimi dolgimi, skoraj črnimi kodri, koščenim, ostro klesanim obrazom, zagorelo poltjo, napol priprtimi očmi, fino rezljanim kljukastim nosom in izredno lepimi rdečimi ustnami, je bil slušatelj logike France Prešeren. Ozrl se je preko ramena in se nasmehnil:

»Ti, Andrej?«

»Ali prideš popoldne k Frgolinu?«

»Ne utegnem. Imam inštrukcijo v Cekinovem gradu; zvečer pa pridem k tebi, kakor sem obljubil,« je odgovoril Prešeren in zaprl zvezek, ki ga je bil držal v rokah.

Smoletov pogled je ujel verze.

»Pokaži no, kaj pa imaš?«

Toda že je Prešernov tovariš segel po zvezku.

»Moj je.«

In spravil ga je v knjigo.

»Ali sta pesem kovala?« se je zanimal Andrej.

»Grabrijan jo je zložil. Ampak je kranjska. Preložil mu jo bom v nemščino,« je odgovoril France.

»Ali se ti meša? Kranjsko pesem boš v nemško prevajal! Boga zahvali, da še dobiš človeka, ki zlaga kranjske pesmi! Odkar je Vodnik umrl, še nismo slišali novih kranjskih verzov.«

»Čemu nam bodo?« je Prešeren mirno vprašal. 

»Kmetje ne berejo slovenskih pesmi, ker brati ne znajo. Inteligentni meščani pa ne bero kranjskega pisanja. Če hočeš pesem objaviti, mora biti nemška. Saj dobro veš, da ima samo nemščina veljavo med izobraženci.«

»Seveda vem, pa tudi vem, zakaj! Zato, ker smo Kranjci takšni tepci, da si v lastno skledo pljujemo.«

Ves razgret je bil mladi Andrej in velike rjave oči so mu gorele, da ga je prijatelj France začuden gledal, potem pa skomignil z rameni … Andrej je res čudno govoril.

»Tega vendar ne boš tajil, da nam nemški jezik teče bolj gladko kakor kranjski in da znamo v njem vse lepše povedati?«

»Seveda. Saj so te gladili z njim tako rekoč, odkar ti je postala zibelka premajhna, haha! Tudi kranjski jezik bi ti gladko tekel, če bi se potrudil, da se ga pravilno naučiš. Zakaj ne obiskuješ Metelkovih predavanj slovenskega jezika?«

»Ker me je že mati naučila kranjsko govoriti in svojega maternega jezika še nisem pozabil, da bi se ga moral iznova učiti.«

»Ampak, kar mi govorimo, je dialekt. To ni pravilna ‚slovenščina‘, kakor pravi Metelko.«

»O, na vsakih pet korakov srečaš Kranjca, ki bo nekoliko drugače zavijal. Ne vem, zakaj bi bila samo Metelkova kranjščina ‚pravilna‘. Sicer pa je Metelkov tečaj namenjen bogoslovcem, ki bodo kot fajmoštri morali nekoč kranjsko pridigati, in uradnikom, ki morajo občevati z našim kmetom, pa ne razumejo kranjščine. Zakaj bi med njimi zapravljal čas jaz, ki kranjski že znam?«

»Ali ne razumeš, da moramo tudi Kranjci ali ‚Slovenci‘, kakor nam pravi Metelko, obvladati svoj književni jezik, če se hočemo kdaj meriti z drugimi narodi.«

»Književni? Haha! Književni jezik brez knjig! Haha! Smole, du bist köstlich!« se je smejal Grabrijan.

Prešeren je le stisnil lepe ustne in molčal. Andrejeve misli so se mu zdele blazne.

Po hodniku se je pripodil Francetov sošolec Svetličič, ves nasmejan:

»Fantje! Jakon ima novo obleko! Ves je nov od glave do peta!«

‚Jakon‘ je bil profesor Jakob Zupan.

»Ni mogoče.«

»Čudež božji!«

»Saj ga bo zeblo, če je slekel toliko špeha!« se je norčeval Prešeren.

Pridrevil se je še Ludovik Azula in prijel Prešerna za komolec:

»France, pridi, boš videl Jakona!«

Zdajci se je z bližnje stolnice oglasilo tanko klenkanje — mrtvaški zvonček. Pobožni Slomšek se je prekrižal in tiho molil. Z desne strani je od knjižnice prihajal po hodniku mladi profesor Metelko. Vrh stopnic se je prikazal direktor Matevž Ravnikar. Strogo je pogledal po dijakih, ki so se mu klanjali, in resno je pokimal Metelku ter dejal kratko in glasno, da so ga slišali dijaki:

»Baron Žiga Zois! Srečna mu zadnja ura!«

»Amen!« se je odzval Metelko in sklonil glavo.

Spodaj se je oglasil šolski zvonec.

Dijaki so se razpršili po razredih. Crobath, Kastelic in Smole so se brž poslovili in odšli po stopnicah navzdol. Direktor je mimogrede z zlovoljnim pogledom ošinil elegantnega Smoleta. Mladi brezposelni bogataš Ravnikarju ni bil kdovekaj všeč in ni mu bilo prav, če ga je zalotil v šolskem poslopju …

»Fante zapeljuje k pijači in drugim neumnostim,« je godrnjal sam pri sebi.

Čop je za oglom ustavil Prešerna:

»Kaj sta se prerekala z Andrejem? Nekaj sem čul o kranjščini. Andrej je bil ves v ognju.«

Mladi Prešeren se je posmehnil:

»Saj ga poznaš! Izmed vseh njegovih ljubic mu je ‚kranjščina‘ najljubša. Ko sem ga opozoril na veljavo nemščine, mi je rekel, da Kranjci v lastno skledo pljujemo. Hm! Ne vem, kaj prav za prav hoče. Ali ga ti razumeš?«

Čopu so se zgostile gubice nad nosom. Umaknil je pogled, se zagledal v tla in — počasi prikimal.

Molk je težko legel med prijatelja. France se je z začudenim pogledom zagledal v Matijevo mogočno čelo …

Zdajci je Matija dvignil pogled in ga jasno uprl v prijateljeve vprašujoče oči.

»On hoče, kar je hotel Zois …« je tiho povedal.

Od stopnic so se začuli profesorjevi koraki. Prešeren je smuknil v razred. Bogoslovec Čop pa se je še ves zamišljen okrenil in odšel po hodniku.

»… kar je hotel Zois …« je mlademu Prešernu še dolgo zvenelo po ušesih. … A kaj je bilo tisto, kar je hotel Zois?

Profesor Metelko je stopil s čudno prepadénim obrazom na oder pred svoje učence. Skozi odprto okno se je še vedno čulo klenkanje mrtvaškega zvončka.

»In nomine …« se je pokrižal mladi profesor in glasno molil molitev za umirajoče. Dijaki za njim. Z začudenjem so opazili, da so profesorju stopale solze v oči in se mu je glas krhal. Ko je odmolil in so bile vse oči vprašujoče obrnjene vanj, je izpregovoril:

»Predragi učenci moji in prijatelji! V teh trenutkih izgublja slovenstvo svojega najboljšega zaščitnika in najplemenitejšega dobrotnika, svojega pravega očeta: baron Žiga Zois umira.«

Z robcem si je otrI solze in dostavil:

»Mir in zveličanje njegovi duši!«

»Amen!« so zamrmrali dijaki.

Po pouku, ko je Metelko odšel iz razreda, je bila za njim nekaj trenutkov nenavadna tišina. Le počasi so se fantom razmajali jeziki: da pojdejo vsi za pogrebom, da bodo menjaje sami nosili krsto, da se ponudijo za častno stražo ob mrtvaškem odru … Naposled so govorili vsi križem.

Nekaj dijakov se je zopet zbralo zunaj na hodniku: Slomšek, Prešeren, Svetličič, živahni Azula in pohlevni Traun. Pripovedovali so si, kako je dobri Zois podpiral Vodnika, ki je umrl le nekaj mesecev pred svojim dobrotnikom.

»V bedi je umrl. Če bi Zoisa ne bilo, bi bil umrl od gladu,« je pripomnil Azula.

»In če bi ne bilo onega prekletega vohuna Kremnitzerja, ki ga je ovadil, bi Vodnika ne bili upokojili in še danes bi bil živ,« je pribil Prešeren.

»Pravili so, da je Vodnika še nekdo denunciral,« je tiho povedal Traun.

»Kdo pa?« je vprašal Svetličič.

Traun se je spogledal s Prešernom in Azulo ter zašepetal:

»Stari Scheuchenstuel.«

Fantje so prikimali in se ozrli po hodniku, kjer je na ovinku proti knjižnici stal Scheuchenstuelov sin Anton, Prešernov sošolec, in se razgovarjal s profesorjem Dagarinom.

»Zatorej tudi Zoisova prošnja Vodnika ni rešila! Upokojili so ga brez usmiljenja,« je rekel Slomšek.

»Zaradi njegove ‚Ilirije oživljene‘,« je pristavil Svetličič.

Prešeren se je zdrznil. Spomnil se je one ure, ki jo je, še majhen deček, preživel pri baronu Zoisu. Živo mu je stopil pred oči baronov produševljeni, bolehni obraz, njegov dobrotljivi nasmeh, njegov blagi pogled, iz katerega je sijala vsa njegova blaga duša.

»Na Dunaju ne poznajo usmiljenja. Pravijo, da je Metternich trd človek,« je šepetal Traun.

Prešeren je prikimal. Tudi on je že slišal takšno sodbo o vsemogočnem avstrijskem kanclarju, zakletem sovražniku vsakršnega svobodnega gibanja med evropskim človeštvom.

Ob času, ko je v Ljubljani kanclarjeva slika stala pred dušo mladega Prešerna, je na Dunaju stopal Metternich po svoji veliki biblioteki. Sredi dvorane je stal na visokem podstavku kip Venere, obdan z okroglim kanapejem. Pred njim se je kanclar ustavil in se za trenutek zagledal v Canovovo umetnino. Nasmehnil se je.

Kipu?

Ne. Evropi! Premaganemu Napoleonu, ki ga je v duhu videl pred seboj. Takšna je bila njegova misel:

»Odkar je Napoleon jetnik na otoku sv. Helene, sem jaz gospodar v Evropi. Cesar on ni dosegel z mečem — meni se je posrečilo s peresom. Vse se suče po mojih željah, celo — ruski car.«

Z nasmehom je stopil v svoj kabinet, veliko, bogato opremljeno dvorano. Tri velike mize, na vsaki kup aktov, so čakale nanj.

Že je sedel k srednji mizi — tekoča zadeva: sklicanje ministrske konference vseh nemških držav in državic, da se določijo ukrepi, ki potlačijo preteče svobodno gibanje med Nemci. Že je prijel knez za gosje pero, pa je vstopil Friderik vitez Genz, njegova desna roka.

»Genz, ali vam je jasen program ministrske konference?«

»Ne popolnoma, svetlost.«

»Mhm. To se pravi: vi se ne zadovoljite z napovedano igro, temveč bi radi videli moje karte,« se je knez sarkastično posmehnil. »Nu, zadostuje naj vam moje prepričanje, da bodo vsi udeležniki konference hoteli le tisto, kar bo hotel oni, ki bo imel najmočnejšo voljo med njimi. In tisti ‚oni‘ bom jaz.«

»Kakor vedno. O tem sem popolnoma prepričan, Svetlost,« se je Genz priklonil.

»Dobro. Torej program: Prvič — tesnejše sodelovanje vseh nemških zveznih držav, ker je to važno za ohranitev splošnega miru in za uspešno zatiranje eventualnih nemirov. Afere, kakršna je umor pisatelja Kotzebueja po teologu Sandu, se ne smejo ponavljati, kajti takšne iskre morejo zanetiti velike požare. Drugič — ukinitev tiskovne svobode, najstrožja cenzura, nobenih anonimnih javnih piscev. Tretjič — vsak poizkus, uvesti v posamezne države ustavo, že v kali zatremo. Četrtič — razpustimo in prepovemo študentske organizacije, tudi telovadne. Nu, dragi Genz, kaj pravite k mojemu programu?«

»Vaša Svetlost! Kaj naj rečem? Le to, da bi bržkone danes gorela že vsa Evropa, če bi Vaše Svetlosti ne bilo.«

»Morda imate prav. Vem, da sem vsem revolucionarjem za strašilo. Hm, vendarle moramo na vso moč pritegniti vajeti. Pazite na Slovane, Genz! Njihov prebujajoči se nacionalizem je odprta rana na avstrijskem državnem telesu. Treba jo bo izžgati.«

»Jezikoslovno igračkanje!« je zamahnil Genz.

»Genz! Kdaj se naučite gledati v bodočnost!«

Osramočeni Genz je povesil pogled pred šefom in se ves poparjen opravičil:

»Grof Sedlnitzky je že izdal na vsa policijska okrožja odlok za najstrožje nadziranje vseh profesorjev in dijakov.«

Sedlnitzky je bil predsednik najvišjega dvornega policijskega urada.

»Prav. To je vsaj nekaj. In pomnite: vsakega prevročega slavista pod stalno policijsko nadzorstvo!«

Andrej Smole in Blaž Crobath pa sta tisto uro hodila pred Smoletovo hišo na Ajdovščini sem in tja, z očmi merila mimoidoča dekleta in se razgovarjala o težkih dneh, ki so jih preživljali Kranjci, odkar so Francozi morali prepustiti Ilirske province zopet Avstrijcem.

»Metternich bi nas utopil v žlici vode, ker smo Slovani,« je zatrjeval živahni Andrej, »Slovanov se bolj boji kakor hudič križa. Boji se naših simpatij do Rusov. Zato nas tlači k tlom. Vzel nam je že vse, kar so nam dali Francozi. Vrgel je kranjski jezik iz šole in iz uradov. Spet smo tam, kjer smo bili pred francosko okupacijo.«

»Hm!« je Crobath nedoločno pritaknil.

»Ampak večno ne bomo tako ostali. Naši stari so preveč pohlevni. Kadar mi, mladi, vzamemo vajeti v roke, bo vse drugače. V šolah in uradih uvedemo kranjski ali — kakor Metelko pravi — ‚slovenski‘ jezik. In kranjskih knjig izdamo toliko, da nihče več ne bo hotel nemških brati.«

»Beži, no! Kje bomo pa pisatelje jemali!« je oporekal trezno misleči Crobath.

Smole pa se ni dal motiti. Navdušeno je nadaljeval:

»In kranjsko gledališče si uredimo — pa če se Metternich zaradi vseh novotarij na glavo postavi. Da le ti in Prešeren in kar vas je drugih ‚fejst‘ fantov doštudirate in se vrnete z Dunaja, pa bomo že kaj poštenega začeli v Ljubljani,« je sanjaril in pristavil: 

»Škoda le, da nam je Zois že umrl.«

»Škoda, da ni cesar tebe za kanclarja postavil, haha!« se je smejal Crobath. »Potem se Metternichu ne bi bilo treba na glavo postavljati. Andrej, ti si sanjač! Če bi te Kremnitzer slišal, bi te denunciral, kakor je pokojnega Vodnika.«

=Povsod vesele lučice prižiga.=

Leta 1821.

Kongresna Ljubljana. Ali je bila še — Ljubljana, tiha Ljubljana, »Ljubljana dolga vas«?

Po ulicah se je pretekalo ljudstva kakor v procesijah. Kočije — četvero- in šesterovpřežne — so drdrale po vegastem tlaku. Vmes velike paradne karose različnih dvorov: avstrijskega, ruskega, neapolskega in drugih. Služabniki v najrazličnejših livrejah so tekali iz hiše v hišo, iz palače v palačo. Dostojanstveniki mnogih evropskih narodov so se kretali po šetališčih, v bogate kožuhe odeti.

Še nikdar niso bile ljubljanske ulice tako živahne kakor one dni, še nikdar ni bilo po njih toliko čebljanja v vseh evropskih jezikih nego ob času kongresa, ki ga je bil sklical v Ljubljano takrat najveljavnejši evropski državnik, avstrijski kanclar knez Metternich, da uduši veliko strašilo vseh evropskih mogotcev: ustavo, ki so jo po francoski revoluciji vzbujeni narodi zahtevali zdaj v tej, zdaj v oni državi.

Bilo je v nedeljo, dne 14. januarja okrog 11. ure dopoldne, ko je pred škofijskim dvorcem, kjer je stanoval ruski car Aleksander, stala gruča mladih ljudi: Prešeren, Smole, Kastelic, Traun, Azula, Vilfan, Volk in visokošolec Crobath. Stali so, se živahno razgovarjali in opazovali ljudi, ki so prihajali od maše, iz stolnice. Na moč lepo opravljeni so se Ljubljančani

košatili mimo. Malokdo je bil med njimi, ki si tisto zimo — kongresno zimo — ni nabavil nove obleke.

»Glej jo!« je šepnil Kastelic in skrivaj dregnil Smoleta.

Lepi Smole se je ozrl in pozdravil. Krasno dekletce, Češkova Fina, je z materjo in očetom prihajala od stolnice. Prijazno je odzdravil stari Češko, gospa je pokroviteljsko milostno pokimala, mlada, komaj sedemnajstletna krasotica pa je rahlo zardela, ko je povesila glavico pod žarečim pogledom zastavnega Smoletovega Andreja.

»Najlepše ljubljansko dekle!« je šepnil Traun Volku na uho.

Bogoslovec Šimen Volk se je le prizanesljivo zaničljivo nasmehnil … Kaj je njemu, mlademu asketu, lepo dekle! … Ko so se vsi, celo pobožni njegov tovariš Vilfan, ozrli za dekletom, on edini ni podlegel čaru, ki ga ima lepota na človeško srce. Pogledal je v vežo, polno ruskih častnikov in dvorjanov ter dejal:

»Pavlič se pa dolgo ne vrne. Morda ga knez Volkonski niti ne sprejme.«

»Kako bi ga ne sprejel, če ga je poslal k njemu sam car! Radoveden sem res, kaj bo opravil,« je rekel Traun.

»Ali misliš, da ga sprejmejo v rusko službo? Jaz bi se jim tudi ponudil.«

»Pssst!« je opozoril previdni Kastelic in se brž obrnil ter skril za širokim Smoletovim hrbtom. Mimo mladcev je počasi prihajal starejši gospod, se ustavil tik njih ter pogledal v vežo, kakor bi ga Rusi zanimali.

»Kremnitzer!« je Kastelic svaréče šepnil Smoletu v uho.

A stari gospod je imel tenka ušesa. Postrani je s potuhnjenim pogledom ošvignil Smoleta, ki je s posmehom meril policijskega uradnika od nog do glave.

»Tale ima našega Vodnika na vesti. On in stari Scheuchenstuel,« je Andrej glasno izpregovoril v splošni molk, ostro gledaje staremu komisarju v oči.

»Verfluchter Windhund!« je sam pri sebi zaškrtal komisar in se malomarno prestopil, a se zopet ustavil ne daleč na oglu proti stolnici.

»Aha! Mož bi nekaj dal, če bi mogel pogoditi, čemu mi tu stojimo. Že voha spet kakšno zaroto,« se je norčeval Smole.

»Metternich bo danes slabo spal,« je ironično pripomnil Prešeren.

»Naše simpatije do Rusov policiji niso všeč,« je pristavil Vilfan.

»Metternich in Sedlnitzky vidita povsod strahove,« se je posmehnil Smole.

V veži je zavalovilo. Nekaj kratkih povelj. Straža na vratih je stopila v pozor. Častniki in dvorjani so se postavili v špalir. Po stopnicah je prišel mož, star okrog štirideset let, žensko mehkega obraza in sanjavih kratkovidnih oči. Odet je bil v preprosto častniško uniformo.

»Car!«

Dijakom je zagomazelo po hrbtih. Umaknili so se nekoliko in Smole je pošepetal:

»Nalašč se vsi zadermo, da bo Kremnitzerja strah.«

Ko je car Aleksander stopil čez vežni prag, je zagrmelo iz mladih grl:

»Živio car!«

»Živeli Rusi!« je zakričal Prešeren, ki mu srce ni dalo, da bi vzkliknil samodržcu. »Živeli vsi Slovani!« je še pristavil Smole in dvignil cilinder z ironičnim pogledom na prepadenga Kremnitzerja.

»Živeli!« so zagrmeli vsi mladci.

Car se jim je nasmehnil in prijazno odzdravil. Odšel je proti Špitalski ulici. Spremljal ga je le eden njegovih adjutantov, vitez Manzurov.

Že blizu ogla Špitalske ulice sta prišla mimo gruče dam in gospodov. Tu so stali Češkovi, Lavrinovi in gospa Primčeva s petletno hčerko Julijo in osemletnim sinom Janezom. Ob vzklikanju mladine so se vsi ozrli proti škofiji in Lavrinova prvorojenka, osemletna Marija je šepnila:

»Car!«

Lepa Fina Češkova se je vsa v zadregi sklonila k mali Juliji, ko se je car približal. Adjutant Manzurov, stopajoč tik za carjem, je že od daleč zagledal vitko dekletovo postavico in kostanjeve kodre pod širokim žametnim klobučkom, zavezanim pod nežno rožnatim obrazkom. Rusu je živa rdečica planila v obraz …

Vsa družba je carja spoštljivo pozdravila z najglobljimi »dvornimi« pokloni. Lepa Fina se je priklonila po vseh pravilih, ki se jih je naučila od svojega z Dunaja naročenega plesnega učitelja. Mala živahna Julija pa si je komaj utrgala čas…

za otročji poklonček, ko je že — prav vštric carja — dvignila jasne modre oči k Fini in glasno vprašala:

»Ali je to car?«

Rada bi bila s prstkom pokazala, pa se je še pravočasno spomnila, da ji je stroga mamica že dostikrat prepovedala, kazati s prstom na ljudi.

Car, čeprav naglušen, je slišal glasno vprašanje in smehljaje se je ozrl na ljubkega otroka. Od otroka pa mu je pogled ušel na poleg stoječe lepo dekle.

Ko sta stopila z adjutantom nekaj korakov dalje, se je car napol ozrl in dejal preko ramena:

»Manzurov! Si li videl ta obrazek?«

»Videl, Veličanstvo,« je z majhnim trepetom v glasu odgovoril adjutant.

»Čigava je?«

»Hčerka bogatega trgovca, pri katerem stanujem.«

»A — — —?« se je ustavil car in ostro pogledal v spremljevalčev zardeli obraz. S hladnim posmehom je pristavil: »Mnogo uspeha, dragi Manzurov! Saj nimaš slabega okusa.«

Manzurov se je priklonil v zahvalo … »To mu je Kankrin izklepetal!« — si je mislil. Kankrin je bil ruski kavalerijski general, ki je stanoval istotako v Češkovi hiši na Glavnem trgu.

Manzurov ni bil nič kaj vesel, da je car opazil lepo dekle. Poznal je svojega muhastega gospoda in njegov očarujoč vpliv na ženska srca … Slabe volje je ubiral korake za carjem.

Ljudje so se ustavljali, pozdravljali carja, klecali k tlom in žarečih oči gledali za njim — zmagovalcem Napoleona, osnovalcem »Svete alianse«, »liberalnim zaščitnikom vseh zatiranih narodov«.

»Kakor sen iz naše pradomovine …« je mladi Miha Kastelic sentimentalno začustvoval, gledaje za odhajajočim carjem.

»Šema! Naši pradedi niso poznali takšnih potentatov,« je jedko odsekal Prešeren, »Bratstvo je vladalo med njimi.«

»Tako je, da veš, suženjska duša!« je Smole s pestjo prijateljsko butnil Kastelca pod rebra.

»Pavlič gre!« je opozoril Kastelic.

Vsi so planili tovarišu naproti.

»Kaj je? Ali te sprejmejo?«

Bledi Pavlič je stisnil ustne in odkimal.

»Ne? Zakaj ne?«

»Saj sem vedel!« je zagorjnjal Smole, »Metternichu se boje zameriti.«

Jože Pavlič je skomignil z rameni. Videlo se mu je, da se še bori z močnim razočaranjem.

»Kaj je rekel knez?«

»Za sprejem v rusko službo bi bil potreben sporazum z avstrijsko oblastjo,« je tiho povedal bledi dijak.

»Ali nisem rekel? Ta vražji lisjak — Metternich — je privezal ruskega medveda popolnoma na svoj rep.«

»Ssst!« je Kastelic nervozno svaril drznega Smoleta.

»Ali pojdeš kljub temu na Rusko?«

»Ne vem. Knez Volkonski me je povabil za jutri na daljši razgovor.«

»Nu, vidiš! Rusi se vendarle zanimajo za nas!« je tolažil Crobath.

»Toliko pa vendarle ne, kolikor ti zanje,« je podražil Prešeren visokošolca Crobatha, ki si je, namesto da bi bil že odrinil na Dunaj, samovoljno podaljšal božične počitnice, da je mogel videti ljubljanske kongresiste, posebno še ruskega carja.

Smole je prijel Prešerna pod pazduho.

»Fantje! Če si ne bomo Slovenci sami pomagali, Rusi nam tudi ne bodo.« In tiše je pristavil: »Dokler se car ne otrese tega prekletega Metternicha, ni upanja za nas.«

»Res je,« je krepko pritegnil Pavlič.

»Zato pustimo Ruse, pa pojdimo k „Bidlmonu“ na golaž. Plačam jaz.«

»Oziroma tvoja mama,« je Prešeren pripomnil s svojim običajnim ironičnim posmehom.

»Hm! Prej pa še staremu Kremnitzerju eno zagodemo.«

Smole je stopil s Prešernom čez prag škofijske palače na cesto, se obrnil proti veži, zamahnil z belim cilindrom in zaklical:

»Živeli, bratje Rusi!«

»Živeli, bratje Slovenci!« se je odzvalo nekaj Rusov iz veže.

»Živelo naše bratstvo!« je pomagal še Pavlič.

Ves zelen se je Kremnitzer zganil in namignil uniformiranemu stražniku, ki jih je vedno nekaj postopalo okrog carjevega stanovališča. Stražnik je brž pristopil in tiho opozoril dijake:

»Gospodje, prosim, ne delajte škandala!«

Pa je revež slabo naletel.

»Kaj! Škandala?« je kričal Smole. »Ali je to škandal, če pozdravljamo svoje brate in goste našega cesarja? Kakšen patriot pa ste vi, gospod stražnik! Pritožim se pri knezu Metternichu, da veste! Lep stražnik, ki tako spoštuje člane Svete alianse, da nam jih niti pozdravljati ne dovoli!«

In na videz ves razkačen je potegnil Prešerna za seboj čez cesto proti »Bidelmonu«, največjemu ljubljanskemu hotelu, ki je stal na levo od magistrata in se košatil pod imenom in z izvesno tablo »Zum wilden Mann«.

Ljudje, ki so se nabrali ob Smoletovem kričanju, so mu pritrjevali in obsuli stražnika s ploho zabavljic in psovk. Mladci onkraj ceste so prhnili v smeh in se zatekli v Bidelmonovo vežo; oba bogoslovca pa sta se izgubila proti stolnici.

Gospod Češko, ki je prizor od daleč opazoval, je zmajal z glavo … Nekaj se je bil te dni dogovarjal z bogato gospo Smoletovo glede njenega Andreja in svoje Finice — ampak… če se fant takole obnaša… Nu, seveda, mlada kri! »Saj sem tudi jaz Slovan. In Čehi smo še manj potrpežljivi nego Kranjci. Ha! Ko sem bil še preprost steklarski delavec, sem preklesstil marsikakega objestnega ‚burša‘ … Pa vendarle — prenaglil se ne bom s hčerino možitvijo. Saj se še drugi zanimajo za mojo Finico. Manzurov je ves zateleban vanjo. In Kankrin pravi, da je Manzurov bogataš. Pa Terpine iz Kranja mi je tudi nekaj namigoval zaradi sina Fidelisa, ki je kupil graščino na Fužinah in je sploh podjeten dečko. Hm, nu, bomo videli. Saj je še čas…«

Nesrečni stražnik pa se je komaj izmotal iz besne množice. Oziral se je po komisarju, a zaman. Kremnitzer je že tekel po stranskih ulicah naravnost k dvornemu policijskemu ravnatelju Sedlnitzkemu.

Deset minut pozneje je zapel zvonec v drugem nadstropju velike Zoisove hiše na Bregu, kjer je bil v prostornem stanovanju nastanjen knez Metternich, voditelj ljubljanskega kongresa.

»Ali je Svetlost še doma?« je ves brez sape planil grof Sedlnitzky skozi vrata.

»Še. Njegova Svetlost se odpravlja na izprehod,« je povedal lakaj.

»Javite me! Nujna zadeva!«

Knez Metternich je sprejel obisk v svoji spalnici.

»Oprostite, grof!« je knez govoril, ne da bi vstal izpred toaletne mizice. »Dovolite, da končam toaleto. Saj veste, kako je z mojim časom. Danes so mi dali jedva tri urice spanja. Pozno v noč in že na vse jutro so bili kurirji nad menoj. Prosim, semkaj k meni, grof!«

»Hvala, Svetlost!«

Sedlnitzky se je pokorno spustil v fotelj v bližini kneza.

»Nujna zadeva, pravite? Nu, kar na dan z njo!«

Za trenutek se je Metternich ozrl, in komornik, klečeč na blazini pred njim, je prenehal z likanjem njegovih nohtov. Velike, svetle knezove oči so se s prodornim pogledom ustavile na nelepeh grofovem obrazu, na njegovi od razburjenosti se tresoči zgornji ustni.

»Če dovolite, Svetlost, počakam s poročilom,« je grof odvrnil s pogledom na slugo.

Na knezov migljaj je komornik odšel.

»Nu?«

»Zarota, Svetlost!« S pritajenim glasom je Sedlnitzky poročal o dogodku pred škofijsko palačo.

»Bratje Rusi? Haha!« se je trdo zasmejal knez, ko je policijski šef končal poročilo. »Jim že pokažem bratovščino!«

Vstal je in stopil burno po bogato opremljeni dvorani. Domača halja iz težke svile, s kožuhovino podložena, se mu je opletala okrog nog.

»Gospod grof!«

Sedlnitzky je skočil kvišku in se strumno vzravnal. Njegove majhne oči so strmele v velike knezove.

»Dobro me poslušajte! Tu gre za dijaško zaroto, slično oni, iz katere je izšel Kotzebuev morilec Sand. Razlika je tale: Ono zaroto so zasnovali, zapeljani od revolucionarjev, naši dečki, Nemci, proti Slovanom, Rusom; to zaroto pa snujejo Slovani proti Nemcem, torej proti — nam!«

Grof Sedlnitzky ni niti trenil z zaspanimi, majhnimi očmi. Niti za trenutek mu ni vršila misel, da je on sam — Slovan, oziroma slovanskega pokolenja.

»Tam smo prizanašali,« je nadaljeval knez in zapičil bodeč pogled v Sedlnitzkega zaspane oči, »tu pa ne bomo. Razumete?«

»Popolnoma, Svetlost.«

»Dobro. Ravnajte se po tem! Opazujte dijake! Vaši organi naj stoje noč in dan na straži, kajti tu gre za — naše glave! Predvsem poizvejte, pri kom je bil oni dijak v avdienci in zakaj! Poročajte nemudoma, ko izveste kaj natančnejšega o tej famozni bratovščini.«

Sedlnitzky se je molče priklonil in odšel.

Četrt ure nato je policijski uradnik Kremnitzer vstopil v pivsko sobo pri »Bidlmonu«. Sedel je na prostor pri oknu in se navidez za pivce ni zmenil. Gledal je skozi okno na trg, na Robbov vodnjak in verno študiral baročno zveriženo postavo tritona, izklesanega iz belega marmorja. Le malokdaj se je z brezbržnim pogledom ozrl po pivnici. Za sosedno mizo, kjer je sedela glasna Smoletova družba, pa se očividno sploh ni brigal. Obračal ji je hrbet.

Mladi ljudje bi ga ne bili opazili, da ni pristopila k njim zala natakarica Kati, postavila pivo pred Smoleta in Kastelca ter skrivaj pokazala s prstom navzad.

»Katica, ali me imaš kaj rada?« je Smole položil roko okrog njenega pasu. Pri tem se je brž ozrl.

»Vsako noč bolj!« je razposajeno odgovorila deklina in zbežala med gromovitim grohotom vsega omizja.

Smole se je sklonil k Prešernu in mu nekaj zašepetal v uho, medtem ko se je usulo nanj zaradi brhke natakarice:

»Zdaj sta se izdala!«

»Aha!«

»Glej, glej!«

»Je vsaj odkritosrčna!«

Ko so se umirili, je Smole dejal Prešernu glasno, da se je Kremnitzer kar zganil:

»Motiš se, ne bodo ga zasačili.« In nekoliko tiše, vendar dovolj glasno za napeta komisarjeva ušesa, je dodal: »V zaboju ga noben policaj ne zavoha.«

»Koga?« je vprašal radovedni Kastelic.

»Psst!« je poudaril Smole in se posmehnil tovarišem, ki so ga debelo gledali. Pomežiknil jim je in pokazal nazaj na komisarja.

»Pa mu vsaj napravimo luknje v zaboj, da se ne zaduši?« je pomagal Prešeren, ki je edini razumel prijatelja.

»Luknje ne, bi bile preveč sumljive. Ampak špranje med deskami bodo morale biti nekoliko večje. Naroči mizarju, naj napravi močan zaboj, s ključavnico na pokrovu!«

»In kam ga nasloviš?«

»Na kneza Mihaela Andrejeviča. Če pride naš poslanec srečno čez mejo, je naša zadeva toliko kakor rešena.«

»Pa kdaj ga odpošlješ?«

»Ponoči ob treh se odpelje iz mesta. Takrat bo še tema ... Kati! Plačam!«

Natakarica je smeje se pritekla. Smole jo je ujel okrog pasu in si jo posadil na kolena. Med glasnim vikom in krikom se mu je izvila in sta napravila račun.

»Mladina!« se je nasmehnil ruski častnik v sosedni sobici.

Profesor Jaka Zupan, ki mu je sedel nasproti, je prikimal ... Da, mladina! Nekaj dijakov je bilo tudi vmes, »filozofov«. Prav za prav bi ne smeli zahajati v katerikoli javni lokal, temveč le v določene gostilne ... Nu, on, Jaka, jih ne bo tožaril direktorju. Boljše, da pridejo mladiči v pošteno restavracijo na golaž in pivo, nego da bi se potikali skrivaj po zakotnih beznicah, pili žganje in se družili s propalimi deklinami.

Naposled so bili fantje na cesti. Pri vodnjaku pred magistratom so se ustavili in staknili glave. Andrej Smole jim je nekaj razlagal z bliskajočimi se očmi. Grohotaje so se razpršili.

Ko je stari Kremnitzer stopil iz gostilne, je s pogledom ujel le še svetlordeči Smoletov frak poleg zelenega Prešernovega. Oba sta izginila v ozki Špitalski ulici. Jadrno jo je starec ubiral za njima. Na koncu frančiškanskega mostu sta se oba mladca poslovila. Prešeren je zavil proti Gledališki ulici, kjer je stanoval, odkar je dobil štipendijo in je odpovedal službo domačega učitelja pri Lavrinovih. Smole pa se je obrnil po Slonovi ulici navzgor; Kremnitzer za njim. Zasledoval ga je, dokler ni mladenič stopil v domačo hišo na oglu Dunajske in Celovške ceste.

Zdajci šele se je starec obrnil in hitel naravnost k šefu.

Ko so bili dijaki odšli iz Bidlmonove pivnice, se je zraven ležeči posebni sobi obrnil Jaka Zupan k Rusu, ki ga je bil že prej nagovoril.

»Naša mladina se vam zdi pač zelo razposajena?«

»Ne bolj, nego je naša,« je odvrnil Rus, se dvignil in predstavil: »Dovolite, gospod! Knez Peter Lopuhin.«

»Doktor Jakob Zupan ... Lopuhin? To je stara, slavna ruska rodbina.«

»Vaša je starejša, gospod doktor,« se je knez vljudno nasmehnil.

»Kako to?« se je začudil profesor Zupan.

»Nu, saj se pišete Zupan. Župane pa so imeli naši skupni pradedi že v sivi davnini. Čudno, da se je v vašem narečju še ohranila ta beseda. Zdi se mi namreč, da je vaša kranjščina najbolj pokaženo slovansko narečje.«

Jaka Zupan je postavil kozarec, ki ga je bil že dvignil, zopet na mizo. Kri mu je udarila v široki obraz. A ukrotil se je, dasi so Rusove besede zadele njegovo srce na najobčutljivejšem mestu.

»Svetlost? Dovolite mi nekoliko vprašanj namesto odgovora! ... Katero slovansko narečje je najčistejše? Ali je staroslovensko?«

»O tem ne dvomi noben Slovan.«

»To narečje pa ne spada več med žive jezike. Izmed sedanjih narečij je torej ono najmanj pokaženo, ki je staroslovensčini najbliže?«

»Seveda!«

»Nu, kako se reče po rusko krava?«

Gospoda sta seveda govorila francoski.

»Korova,« je odgovoril Rus.

»In v staroslovensčini?«

»Krava.«

»Po slovensko pa natanko tako: krava. In kako pravite Rusi: mleko, glava, konj, pes?«

»Moloko, golova, lošad, sobaka.«

»Pa v Cirilovi svetopisemski slovanščini?«

»Mleko, glava, konj, pes.«

»In mi, Slovenci, prav tako kakor nekdaj stari Sloveni: mleko, glava, konj, pes.«

Zdajci pa je knezu lezla rdečica v obraz. Ves v zadregi je priznal:

»Vaša kranjščina je slovanščini naših pradedov res bližja nego ruščina. Posekali ste me, gospod doktor. Bog živi Kranjce!«

»Slovence, Svetlost! Kranjsko je le del naše domovine.«

Zupan je z zadovoljnim nasmehom trčil z Rusom. In v svojem, za slovansko vzajemnost navdušenem srcu je vrli »Jakon« — kakor so mu rekali licejski dijaki — pristavil sam zase: Bog daj, da bi bilo nekoč del Velike Slavije! Če Nemci snujejo Veliko Germanijo, zakaj bi se mi ne združili v Veliko Slavijo? ...

Glasno pa tega ni izrekel, kajti pri sosedni mizi je sedel pri pivu komorni prokurator pl. Scheuchenstuel s svojim starejšim sinom filozofom Antonom ...

Stari gospod se je sklonil k sinu in vprašal nemški:

»Kaj pa ti praviš k obnašanju svojih sošolcev?«

»Lauter Bauernlümmel!« je zaničljivo skomignil mladi gospodič in snel rokavico, da prime za kozarec.

Zupan ga je slišal in sam pri sebi zaškrtal: »Prekleta žaba napihnjena! Kdo pa da tvojemu očetu kruh, če ne kmet!«

»Revolucionarni elementi! Le nikar se preveč ne druži z njimi, da se ne zamotaš v kakšno vročo kašo!« je svaril prokurator.

»V šoli se jim pač ne morem izogniti. Pa še tam ne govorim dosti z njimi, razen s Prešernom.«

»Aha, tvojim konkurentom! Kakšen pa je ta fant?«

»Zelo nadarjen. Ampak — manire! Kmet! In nagle jeze je, pa silno nervozen. Zadnjič je raztrgal zvezek in ga vrgel profesorju pred noge, ker mu je nalogo strožje redoval kakor meni. Če bi ne bil tako odličen učenec, bi ga bili izključili.«

»In če bi v profesorskem zboru ne bilo Jakoba Zupana!« je sam pri sebi pristavil Zupan.

Položil je denar na mizo, vstal in se poslovil od Rusa.

Smoletova mati, gospa Helena Valentin, je sedela še pozno na večer v pisarnici poleg žitnega skladišča, ki ga je imela v eni svojih hiš, v oni, ki je stala ob začetku Celovške ceste, zraven njene krčme »pri Figovcu«. Gospa je sedela sklonjena nad trgovskimi knjigami in računala. Tako je prebila večer za večerom, odkar je pokopala svojega tretjega moža »poštarja poštnega hleva« Franca Valentina. Z okornimi številkami si je zdaj pa zdaj napravila izpisek na listek. Pisanje ji je šlo res trdo izpod rok, komaj da je obvladala številke, saj se je kot preprosto kmetijsko dekle primožila v mesto k »Figovcu«. Toda česar ni zmogla nevešča roka, je v obilni meri nadomestil sijajen trgovski talent te žene.

V računanju jo je zmotil velik hrup v veži — — »Andrej!« je pomislila gospa in prisluhnila. »Prijatelje je pripeljal s seboj. Spet ne bo miru do jutra. A ljubše mi je, da razgraja doma, nego da se potepa po ljubljanskih beznicah. Neprestano ponočevanje mi ga uniči. Ponočevanje in — ženske! Huda kri! — — Moja kri ... A jaz sem se krotila z delom, s trdim delom. Nakopičila sem si bogastva. Moj sin pa — on ne pozna dela, edinega zdravila za takšne ljudi, kakor sva midva ... Njegov brat je krotkejši, mirnejši. Mihael je bolj očetov. Dober gospodar bo. Ko bi bil Andrej takšen! ...«

Ljubljenec Andrej ji je bil pred očmi: temnolas, z lepimi velikimi očmi, krepkim nosom, zdravih lic, smejočih se, rdečih usten, lepe postave, elegantnih kreten ... »Čudno ni, da ženske norijo za njim,« je sama pri sebi vzdihnila mati. »Oženiti ga moram čimprej. Fina Češkova — da, to bi bila žena za mojega Andreja. Kako lep par bi bil to! Jutri vzamem fanta s seboj k Češkovim.«

Vdala se je materinskim sanjam.

Sin pa je na stopnicah naročal domači natakarici, ki je prinesla za njim nekaj jestvin in pijače:

»Prinesi še tri štefane! En liter — to ni nič! To še zame ni dovolj, a nas je pet! Pa nekaj buteljk dodaj. In jedi še prinesi, pečenke, klobas ali kar hočeš. Tega je premalo. Saj si vendar videla, da imam goste! Drugič dobiš vse skupaj v glavo!« je po svoji trdi navadi ljubeznivo zaključil, da je dekle preplašeno odhitelo.

V pritličju je srečala gospo.

»Nesi jim še torto, ki smo jo napravili za jutri. Malka naj zjutraj speče drugo!« je gospa velela s pritajenim glasom.

»Da, gospa.«

Dekle je steklo po veži in si mislilo: »Predobra je gospa, preveč razvaja sina. In njegove prijatelje napaja in gosti, kakor da so vsi njeni. Premehka je. Ni čudno, da je sin takšen divjak.«

Od zgoraj pa je odmevalo iz mladih grl:

»Napoleon reče: Ilirija, vstani!«

Saj ni bilo med njimi častilca svetohelenskega jetnika — o, ne. Pesem so peli le zato, ker je bila prepovedana. Če bi jih bil Kremnitzer slišal, bi ga mrzlica tresla od samega gneva.

A ni jih slišal.

Ko pa je proti tretji uri zjutraj v spremstvu štirih uniformiranih policajev drobil korake po cesti mimo Smoletovih hiš, je videl zgoraj v Andrejevih sobah še luč. In luč je bila tudi na dvorišču pred Smoletovim hlevom, kjer je hlapec pripravljal voz, obložen z velikim, dolgim zabojem. Poleg je stal, z rokami v žepu, postopajoč France Pacenk, dober policijski znanec.

»Aha!« je zagodrnjal Kremnitzer in izginil s policaji po temni Celovški cesti.

Ure po ljubljanskih cerkvah so bíle tri, ko je zavil voz s Smoletovega dvorišča. France Pacenk je sedel na kozlu in priganjal konje. Pa menda niso imeli prave volje ne konji, ne Pacenk, kajti kmalu so zopet prešli v složno hojo.

Zdajci se je pripeljalo vozilo mimo gilte »Novi svet«. Iz teme so planili proti njemu štirje policaji.

»Stojte! Čigavi ste?«

»Smoletov.«

»Kaj peljete?«

»Saj vidite!«

»Kaj je v zaboju? Odprite, da vidimo!«

»Ne vem, kaj je notri. In tudi pogledati ne smem, so dejali Smoletov gospod. In nikomur ne smem izročiti zaboja, kakor onemu gospodu, ki so mi ga gospod Smole označili.«

Iz teme je pristopil še stari Kremnitzer, se vzpel na voz in z leščerbo posvetil na zaboj.

»Knez Mihael Andrejevič«

je starec bral naslov. In spodaj:

Pozor!
Ne premetujte!

Aha! Zakaj? — Ker je v zaboju skrivnosten sel — bržkone oni Pavlič, ki ga hočejo zarotniki iztihotapiti čez rusko mejo!

In trdo je zapovedal capinu, ki je sedel spredaj:

»Mož! Voz prepustite nam! Vi pa domov!«

»Gospod Andrej so dejali ...« se je branil Pacenk in potuhnjeno so se mu iskrile oči izpod širokega klobuka.

»So dejali, pa kmalu ne bodo nič več dejali!« se je s ciničnim posmehom odrezal komisar ... Če Bog da, še danes bo predrzni Smoletov fantalin kot zarotnik v najgloblji grajski ječi! — — je sam pri sebi pristavil.

Policaji so potegnili Pacenka s kozla, obrnili voz, sedli nanj in se s Kremnitzerjem vred odpeljali proti mestu, naravnost na policijo.

S težavo so spravili težki zaboj skozi vežo in po lesenih stopnicah v šefovo sobo. Sedlnitzky sam jih je pričakoval.

»Odprite zaboj!« je zapovedal, ko mu je Kremnitzer podal kratek raport. S pisalne mize je vzel revolver in ga pripravil.

Ključavnica je bila hitro odtrgana. Preden so dvignili pokrov, je Kremnitzer šepetaje zapovedal policajem:

»Pripravite samokrese! Kdorkoli je v zaboju, uklenite ga, preden se dvigne!«

Ves bled je prijel za pokrov in ga počasi dvignil. Vsi so izbuljenih oči čakali z naperjenimi samokresi na trenutek, ko se dvigne skriti zarotnik iz zaboja.

A v zaboju se ni ničesar premaknilo. Pogumno je pogledal Kremnitzer vanj in — prebledel: Ničesar ni bilo v zaboju kakor nekaj stare opeke, lepo zložene na dnu, vrh nje pa velika slika, karikatura ...

»Nu?« je vprašal Sedlnitzky.

»Slika,« je skomignil Kremnitzer in brž zaloputnil skrinjo. Zadrega mu je pokrila obraz in pot mu je pokril čelo.

»Pokažite!« je velel šef, ki se mu je Kremnitzerjev obraz zdel sumljiv.

Stari uradnik se je nekoliko obotavljal, vendar je pokorno dvignil pokrov.

Sedlnitzky je pristopil in pogledal v zaboj ... S težavo je zadržal kletev: v karikaturi je spoznal — sebe samega. Takšne naprej štrleče brade, debele spodnje in kratke zgornje ustne ni imel nihče drugi nego on. Pa stisnjene, zaspane oči in špičasti nos!

»Ein Bubenstreich!« je grof zamahnil in uničujoč pogled je zadel starega uradnika. »In vi ste mu nasedli!«

Kremnitzer je ves uničen povesil glavo. A sam pri sebi je prisegal: »Dokler diham — tega ti ne pozabim, Andrej Smole!«

Ko je policaj pripeljal voz z zabojem na Smoletovo dvorišče, se je v hiši zgoraj odprlo razsvetljeno okno in Andrej je zakričal za odhajajočim možem postave:

»Čujte, gospod policaj! Recite gospodu Kremnitzerju, da mu nič ne zamerim, saj vem, da se je zmotil.«

Grohot iz petih mladih grl je dušil zapiranje okna. Izza ogla pa se je na vsa široka usta režal potepuh Pacenk in zmagoslavno vihtel steklenko žganja:

»Živela avstrijska policija!«

=Lažnivi zvezdogledi, vsi pojte rakom žvižgat!=

Leta 1824.

Čez Čevljarski most proti Tranči je prihajal Andrej Smole. Nebesnomoder redingote, z visokim in širokim ovratnikom, se je v pasu tesno prilegal in spodaj zvončasto razširjal, da je prav očitno poudarjal Smoletovo lepo postavo. V ozkih hlačah iz svetlega kašmira, s svetlikajočim se kastorcem na glavi in tanko palico v roki, je mladi elegan zamišljeno stopal mimo ljudi, ki so ga srečavali. Nikogar ni pogledal. Žareče oči so mu strmele v tla; zdravo zagorel obraz so napol zakrivali visoko štrleči konci bleščeče belega ovratnika, povezanega z belo muselinasto kravato.

Ob Tranči na oglu, je skoraj trčil ob vitkega črnolasega mladega gospoda, ki je pridrevil po Starem trgu, s cilindrom v roki, v drugi je držal palico zadaj na hrbtu.

»Ho! France! Toliko, da me nisi podrl! Kam pa tečeš kakor divjak?«

Bil je France Prešeren. Njegov mladi, ostro brušeni obraz se je razjasnil.

»Andrej! Kam pa ti?«

»Za teboj lazim kakor zaljubljena devica. Sem mislil, da te dobim pri Dolencu na Karlovški cesti. Ali nisi bil tam?«

»Bil.«

»In kam zdaj?«

»Kamor hočeš.«

Obrnila sta se proti Glavnemu trgu. Prešeren je stopal s sklonjeno glavo poleg prijatelja, ki ga je postrani ošvignil s pogledom.

»Nekoliko čmerno se držiš. Pa ne, da bi te bila Dolenčeva Zalika obdarila s košarico?«

Smoletov tovariš se je ustavil. V napol zaprtih očeh se je užgal blisk, nosnice na fino oblikovanem, rahlo ukrivljenem nosu so zadrhtele, mehke ustne so se stisnile v žgoči ironiji. Potem si je z roko popravil temne valovite lase s čela, si pokril svetli cilinder in dejal s posmehom:

»Poštar si. Pa mi je vendarle uganka, kakšen kurir ti je tako hitro prinesel vest o mojem današnjem porazu. Kurir je moral biti sam — hudir.«

»Izvrstna rima! Haha! Ali sem res v črno zadel? Nu, prijatelj, čestitam ti prav od srca! Zdaj sva se oba „razbabila“, hahaha!«

Smoletov smeh prijatelja ni prepričal. Dobro je razločil v njem pekočo bolečino poleg trmastega zasmeha.

»Ali se z gospodično Fino še vedno nisi pobotal?«

Andrejev obraz je otrdel.

»Pobotal? Prijatelj, takole ti povem: Ker Andrej Smole „glaževnati princese“ ni všeč takšen, kakršen je, pač ne more biti o pobotanju nikdar govora. Nikdar! Razumeš? Nikdar!«

Besede je pribil, kakor da jih zabija sam sebi v uporno srce. Nekaj korakov sta molče premerila; potem je Prešeren tiho pripomnil:

»Ali veš, da ti pravijo ‚trdi Andrej‘?«

»Vem,« je skomignil Smole.

»Morda si proti svoji bivši nevesti res nekoliko pretrd. Mislim, da ona ni kriva vajinemu razdoru, ampak —«

»Jaz, seveda!«

»Ne, ampak njeni starši, ki —«

»— ki se bojijo izročiti hčerko takšnemu ‚lahkomiselnemu zapravljivcu‘!« je s trdim posmehom presekal Smole in se vzravnal, gledaje premo predse, kajti na drugi strani se je že videla Češkova hiša.

Prešeren je pogledal po stari patricijski hiši navzgor … Ali se ni tamle zganil zastor na oknu? … Uboga lepa »steklena princesa«!

»Nu, pustiva babe!« je trdo zamahnil „trdi Andrej“ in pogledal kvišku proti nebu. »Glej, deževalo bo. Stopiva k Metki, pa se pogovoriva o koristnejših rečeh! Puh, kakšen veter!«

»Nevihta prihaja. Kar stopi, sicer naju ploha ujame!«

Pohitela sta. Pred hišo trgovca Hartla, oziroma njegove hčere, gospe Lavrinove, so stali trije dečki. Prešeren jih je že od daleč spoznal: oni plavosali, najstarejši, je bil Primčev Janez, druga, mlajša dva, pa njegova mala bratranca, sinova sodnika Lavrina. V prvem nadstropju je gledala skozi okno Lavrinova Marija.

»Glejte ga — Prešerna!« je Marija zaklicala dečkom pred hišo.

»Naš nekdanji domači učitelj!« sta planila Lavrinova fantička in že so bili vsi trije pri Prešernu in Smoletu. Vljudno so pozdravili oba gospoda in obsuli visokošolca Prešerna s ploho vprašanj: Kdaj je prišel z Dunaja? Ali so se tam tudi že začele počitnice? Ali kmalu obišče Lavrinove? Ali ostane dalj časa v Ljubljani? Ali je res, da zlaga pesmi? — Gospod Trenz je povedal pri Scheuchenstuelovih, da jih ima poln zvezek. — Pa kakšne pesmi? Kranjske?

»Joj! Kakor Vodnik!« je tlesknil živahni Janez Primic malega bratranca po rami in se sklonil k njegovemu ušesu: »Ti, jaz pridem tudi k vam, kadar vas obišče gospod Prešeren. Ali prideš pome?«

Mali je pokimal.

Od daleč se je čulo grmenje.

»Čujte, prijateljčki! Perun nam grozi. Kar bežimo!« se je Prešeren otresel mladih znancev.

A zdajci je začutil, kako se mu je v levico prikradla mehka ročica. Poleg njega je stalo devetletno dekletce s šolsko torbico na hrbtu. Svetle velike otrokove oči so zaupljivo zrle v njegove.

»Marička — ti?«

»Podbojeva je. Po bližnjicah hodi domov,« se je norčeval Janez in požugal drugemu dekletcu, svoji sestrici, ki je ob roki postarne hišne prihajalo proti njim: »Ti jo pa zapelješ, Julija!«

Julija Primčeva, leto mlajša od Podbojeve Maričke, nežno dekletce z velikimi modrimi očmi in zlatimi kodrci pod svilenim klobučkom, je rahlo zardela in oči so se ji potemnile od nagle jezice. Potegnila je služkinjo ob hiši proti vežnim vratom.

»Kam pa greš?«

»K teti.«

»Ali ne boš pozdravila gospodov?« jo je ustavil brat.

Drobne vzbočene ustnice so se zaničljivo napele v šobico, napol se je ozrla in odgovorila preko ramena:

»Saj jih ne poznam!«

»Oh, saj res! Pozabil sem gospode predstaviti velecenjeni gospici! Haha!« se je norčeval nagajivi brat.

Mala Julija je z dvignjeno glavico odstopicala po veži, ne da bi se obrnila. Na ovinku stopnic pa se je ozrla na hišno, prhnila v poreden smeh in stekla dalje po stopnicah … Saj je enega izmed gospodov dobro poznala! Nekdaj je bil domači učitelj pri Lavrinovih. Dostikrat se je igral z otroki in vsi so ga radi imeli …

Prešeren in Smole sta nadaljevala pot po trgu. Tik Prešerna je drobila korake mala Podbojeva Marička.

»Poklic si zgrešil, France. Kot pedagog bi imel fenomenalne uspehe. Otroci silijo za teboj kakor muhe za medom.«

»Ne vsi, kakor si videl.«

»Ha! Primčevo dekletce ima precejšno porcijo materine ošabnosti v sebi. Mladi Primic pa je prikupen dečko.«

»Mislim, da je dekletce bolj hudomušno in trmasto kakor ošabno.«

Zavila sta po Špitalski ulici na most. Počasi sta stopala mimo kramarskih lop, ki so bile razmeščene po obeh straneh na mostu.

»Ali ošabna gospa Primčeva še vedno preklada vatel po baraki?« je Prešeren pokazal na dve kramarski lopi s krojnim blagom.

»Seveda. Nu, pa kaže, da se svojemu kramarstvu kmalu izneveri. Eno lopo je že prodala. Pravijo, da preseli trgovino v hišo pred mostom.«

Sredi mostu se je Smole ozrl mimo križa na žlobudrajočo kalno reko in na breg s Šolskim drevoredom. Pogled se mu je ustavil na licejskem poslopju, ki je gledalo izza drevja.

»Ali si bil danes zopet v liceju?« je vprašal prijatelja.

»Bil,« je zamišljeno potrdil visokošolec.

»Ali si zopet iztikal po bivši Zoisovi knjižnici?«

Mladi Prešeren je resno prikimal.

»Da. Našel sem, kar sem iskal: Zoisov duh se mi je razodel.«

»Nu, in?«

Prešeren ni takoj odgovoril. Zamišljen je stopil nekaj korakov dalje, pogled uprt v široke špranje, ki so zijale med trhlimi mostnicami. Potem je dvignil pogled in dejal:

»Prvikrat sem jasno začutil, da sem — Slovenec, da me je — kakor Zoisa — rodila slovenska mati. Slovenska, veš, ne samo kranjska.«

Smoletu so se zasvetile oči.

»To sem ti jaz pridigal že pred petimi leti, pa me nisi hotel poslušati … Glej ga! Ali ni bil Anton Scheuchenstuel?« se je ozrl Andrej za elegantnim mladim jezdecem, ki je v rdečem fraku ponosno vzravnan prijahal mimo, da je grmelo po lesenih mostnicah.

»Bil,« je pritrdil Prešeren, ne da bi se okrenil.

»Tvoj sošolec! Ali naju je nalašč prezrl?«

Prešeren je skomignil z rameni in sarkastično pripomnil:

»On je ‚plemeniti‘ Scheuchenstuel, midva pa sva navadna zemljana.«

Onstran Špitalskega mostu sta krenila proti sv. Petra cesti. Prva hiša na desno je bila njun cilj — gostilna »pri Blažu«.

V veži sta srečala zastavno krčmarico Metko Podbojevo, ki so ji zaradi precejšnje golše rekli »krofasta Metka«.

»Gospa Metka, hčerko sem vam pripeljal.«

»Pazite, gospa, to je nevaren človek! Dekletca mu kar sama lete v mrežo.«

»Kar se nevarnosti tiče, gospod Smole, mislim, da prav nič ne zaostajate za svojim gospodom prijateljem.«

»Si jo že izkupil!« se je muzal Prešeren in se ozrl po pivnici.

Soba je bila polna gostov. V poltemi pri peči sta sedela dva moža, zatopljena v tih razgovor in vino. Eden je bil velik in močan človek v razcapani delavski noši — postopač France Pacenk. Velik črn klobuk s širokimi krajevci mu je napol zakrival bled, še mlad obraz. Izpod klobuka so se včasih zasvetile majhne črne oči in z drznim pogledom švignile po gostih.

Če je govoril s sosedom, so se mu iz širokih ust bliskali veliki beli zobje.

Njegov sosed je bil duhovnik, zanemarjene zunanjosti. Kljub vročini je bil ogrnjen v ponošen plašč. Prešeren in Smole sta ga pozdravila:

»Dober dan, gospod doktor!«

»Dobro jutro!« je odvrnil duhovnik — doktor Jakob Zupan. »Sem namreč šele vstal.«

Gostje pri sosednjih mizah so se muzali. Le star gospod — policijski komisar Kremnitzer — ki je sam sedel pri vratih, se je zganil in izpod čela ostro pogledal na hudomušneža, češ: Ali se profesorju — duhovniku — spodobi, da zbija šale gostom v zabavo?

»Ali danes nimate šole, gospod doktor?« je vprašal Smole in sedel s prijateljem k mizi pri oknu.

»Hm! Seveda jo imam; ampak šola nima mene.«

Muzanje gostov je prešlo v glasen grohot.

»Aha, ste bolni,« je pomežiknil Smole.

»Bog obvaruj! Zdrav sem in dobro se počutim kakor riba v vodi. Ampak naš gospod ravnatelj bolehajo že nekaj let na — orientalskih jezikih.«

»Hahahaha!«

Gostje so se drli in vriskali od smeha, saj je bilo splošno znano, da se čudaški Zupan brani poučevati orientalske jezike v bogoslovnici, dasi je bil za to nastavljen in dasi so ga že ponovno tožili na Dunaju.

»Še eno merico, gospod doktor?« je vprašal Zupana gostilničar Jakob Podboj.

»Naj bo še ena taka, ker kličejo tebe in mene: Jaka!«

»Au!« se je skrmežil Prešeren.

»Plačam!« je zaklical komisar Kremnitzer. A v splošnem gromovitem smehu razigranih gostov ga krčmar ni slišal. Kremnitzer je vstal in stopil za gospodarjem v vežo.

»Špicelj ima dovolj za danes,« je zadovoljno pomežiknil Zupan. »Bo pa spet napravil tri klaftrre dolgo poročilo o tem, kako se mi gostje smejejo v gostilni, namesto da bi bil vesel, ker se ne jokajo v teh žalostnih časih. Trčiva, France Pacenk! Zakaj si danes tako molčeč?«

Postopač je prijel za kozarec, se ozrl po sobi in dejal mežikaje z drobnimi črnimi očmi:

»Zrak ni bogvekaj čist tu notri.«

Zupan je s pogledom ošvignil nekaj sumljivih tipov med gosti in prikimal.

»Pred nevihto je vedno tako. Kadar pride vihar in velika ploha z njim, se bo pa vse razčistilo.«

Pomenljivo je pogledal razcapanča in izpil kozarec vina na dušek.

Policijski komisar se je vrnil z ostrim pogledom na Zupana in si natočil ostanek iz steklenice. Očividno je prisluškoval pred priprtimi vrati. Jaka Zupan pa se je mirno obrnil k pivskemu tovarišu in vprašal s povzdignjenim glasom:

»Kaj praviš, Pacenk, kaj bi se rimalo na — avstrijska policija?«

»Velika polomija!« se je odrezal postopač in se režal na vsa široka usta. Njegov pogled se je ujel s smejočimi se Prešernovimi očmi.

»Hehehe! In — stara podrtija!« je pristavil Zupan in zopet zvrnil kozarček.

Čudna tihota je legla na goste. Le tu in tam sta se dva spogledala. Nekaj mrzlega jim je lezlo po hrbtih. Ves bled je segel Kremnitzer po klobuku in palici, a — premislil se je in odmaknil roko. Oko mu je zlovešče zažarelo.

Stara podrtija!

Res, star je on, star njegov šef, ravnatelj Schmidhammer ...

»A star nisem dovolj, da bi tebi ne bil kos, Jaka Zupan! Stara podrtija? Drago mi jo plačaš!...«

S potuhnjenim pogledom proti izzivaču je obsedel na svojem mestu. Doktor Zupan se je medtem okrenil k Smoletu in Prešernu:

»Kaj pa imata vidva lepega tamle?«

Smole mu je pomolil droben zvezek z zapiski starih narodnih pesmi:

»Tole sem nabral letos po Krasu in po Primorju.«

»Namesto naročil za moko in žito!« se je posmehnil Prešeren. »Kaj pa so gospa mama dejali k takšnim uspehom tvojega kupčijskega potovanja?«

V Smoletovih očeh se je utrnila mehka luč. Rekel ni ničesar, le njegov nasmeh je govoril. Za steklenico je prijel in natočil prijatelju in sebi.

»Seveda — tvoja mati je zlata duša. In ti — njen miljenček,« je pristavil mladi Prešeren in se zazrl v kozarec pred seboj ... Tudi on je bil ljubljenec svoje matere, čeprav ga je trdo vzgajala, dokler je bil doma. Preprosta drobna ženica mu je stopila pred oči, gorenjska kmetica ... In vsa domača hiša — vas — polja naokrog — na eni strani hrastov gozd, na drugi prijazna sosednja vas Breznica s planinami v ozadju, za domačim vrtom pa griček z lično staro cerkvico sv. Marka ... Vrba! Njegova rojstna vas!

Stožilo se mu je po domu. Prvikrat, odkar je študiral na Dunaju, bo preživel počitnice doma. Nekaj dni ostane še v Ljubljani, potem obišče po vrsti vse tri strice duhovnike, ki že vsa študijska leta skrbe zanj, naposled pa pojde domov.

Kako ga sprejmejo? Materi je gotovo še hudo, ker ji ni izpolnil vroče želje, da postane duhovnik ... Mehko mu je bilo v duši. Čutil se je osamelega, zapuščenega. Ono dekle mu je zopet stopilo pred dušo — Dolenčeva Zalika. Kako je koketirala z njim! Koliko so mu obetale njene lepe oči! Verjel jim je. Ampak — — kača! Norčevala se je iz njega!

Stisnil je pest in strmel predse.

Počasi pa so se mu prsti razklenili. Iroričen posmeh mu je zavlekel lepe ustne. Suhotno, zdravo lice mu je izpreletela rdečica. Fino rezljane nosnice so se mu potresle. V sivih očeh je zagorel ogenj ... Segel je v frak in izvlekel beležnico in svinčnik. Vrstica za vrstico je rastla na papirju ...

Zupan je medtem prelistaval drobni rokopisni zvezek. Potem ga je vrnil Smoletu.

»Dobro blago je tole! Dragocenejše od žita in moke. Jaz imam tudi že nekaj nabranih.«

»Zakaj jih ne date v tisk?«

Jaka Zupan je v odgovor molče skomignil z rameni. Ni hotel naravnost priznati, da mu je bila zopna misel na redakcijo tolikšne zbirke in na vsa pota in sitnosti, ki jih ima človek z izdajo nove knjige.

Smole pa se je razvnel:

»Treba bo kaj začeti pri nas, da ne zgnije seme, ki sta ga vsejala Zois in Vodnik. Ali kaj, ko so pa naši Kranjci takšni zaspanci!« Postrani je pogledal na Zupana.

»Kaj pa naj počnemo, če so nam na vsak korak špiceljni za petami?« je zagodrnjal Zupan.

»Tistih se ne bojim. Prav rad bi jim nasul popra, da jih posčegečem. Ali — kje naj ga vzamem? Vsi Kranjci leže na trebuhu pred Dunajem,« in tiše je pristavil: »Odkar je zadnji Francoz odnesel pete, smo Slovenci vse izgubili, kar smo pod Francozi pridobili. Nemški Mihel nam tišči ključavnice na usta, da bomo kmalu pozabili, kako so nas matere naučile govoriti. In vendar je treba kranjščino ohraniti onim, ki pridejo za nami.«

»Hm! Samo — kako? Nimamo slovenskih knjig, nimamo časopisov.«

Smoletu je kri stopila v glavo.

»Saj to je! Pisati jih je treba in izdajati, ne v skrinje zaklepati, pa jih bomo imeli. Izdajal bi jih, pisati jih pa ne znam, ker nisem učen. Vi ste učenjak, da malo takšnih — zakaj ničesar ne napišete?«

»Hm. Kakor da bi slišal pokojnega barona Zoisa! On me je tudi večno priganjal k delu. Kaj pa naj napišem, da bi bilo onim v škofiji prav? Molitvenike?«

»Tistih imamo dovolj. Drugega nam je treba. Misliti moramo na naše izobražence, ki se drug za drugim potapljajo v tujem morju. Kaj zabavnega je treba našim ljudem, da bi z veseljem prijeli za kranjsko čtivo. O, če bi Čop prišel v Ljubljano, on bi nam že vedel prav svetovati.«

»Kaj praviš?« se je oglasil Prešeren in dvignil glavo od svojega pisanja. Ni bil poslušal prijateljevega razgovora z Zupanom, a beseda »Čop« — ime njegovega najljubšega prijatelja in rojaka — ga je dvignila.

»Pravim, da bi kaj koristnega začeli, če bi imeli Čopa tu. Pa so ga porinili za profesorja tja gori v Lvov! Kaj pišeš?«

Prešeren se je posmehnil in primaknil prijatelju beležnico.

»Na! Beri!«

Smole je vzel pisanje. In čim dalje je bral, tem bolj so se mu svetile lepe oči. Naposled je pogledal prijatelja:

»France!«

Ničesar drugega ni dejal. Le nasmehnil se je in položil prijatelju roko na laket, kakor je to rad storil, če mu je vzkipelo srce. Potem se je obrnil k profesorju in mu pomolil pisanje:

»Berite še vi! Zdaj me ni več strah zavoljo tega, kako si ohranimo naš materni jezik. On nam ga ohrani!«

Zupan je prijel beležnico, jo obrnil tako, da je svetloba padla na pisanje, in čital:

&lt;poem&gt;Povodni mož.

Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele,
Al’ lepše od Zal’ke bilo ni nobene.
Nobene očem bilo bolj zaželjene
ob času nje cvetja dekleta ne žene. —
itd.&lt;/poem&gt;

... pesem, v kateri se je Prešeren osvetil koketni Dolenčevi Zaliki.

»Pesem bo še dolga,« je tiho govoril mladi pesnik. »Nekoč sva s Turjačanom, ki sem ga instruiral na Dunaju, prebirala Valvasorja, pa sva naletela na ljubljansko pravljico o povodnjem možu, ki je pobral ošabno Uršiko. Oni motiv porabim za balado.«

Smole je le prikimal. Oči so mu žarele. Sklonil se je k prijatelju in mu prišepetal:

»Zdaj se več ne bojim, da bi nas Dunaj pogoltnil.« In dvignil je kozarec in v razposajeni volji glasno zaklical med pivce:

»Na zdravje vsem Kranjcem, ki slovensko mislijo!«

Slovensko? Kaj se to pravi »slovensko?«

»Na zdravje!« so se mu odzvali gostje, nekateri z velikimi vprašujočimi očmi, drugi s plašnim suženjskim pogledom na one, ki so Smoletov poziv — preslišali ... Slovensko misliti? To je gotovo nekaj prepovedanega ... Plahi pogledi so švigali k policijskemu komisarju.

Mladi Prešeren pa se je vzravnal, prijel za kozarec in trčil s prijateljem. Čutil je v sebi nekaj, kar mu je bočilo prsi, nekaj silnega, velikega, kar ga je vsega prevzelo ... Zoisov duh, ki ga je bil zjutraj srečal v knjižnici, ga je klical in bodril na delo ... Da, on ohrani svojemu narodu jezik. In toliko lepote vlije vanj, da ga vsa peklen-
ska tuja sila, ki že tisoč let tlači njegov rod, nikoli ne zamori...

Kakor prisega se mu je dvignilo v srcu. Njegove sive oči so gorele. Iz mladega, ostro klesanega obraza je žarela vsa njegova mlada duša, ki se je odpirala veliki nalogi.

In kakor simbol gigantske borbe malega slovenskega naroda s peklensko silo pohlepnega tujca — se je križalo v tem trenutku dvoje pogledov preko zakajene gostilniške sobe: jasni, zanosni pogled prebujenega genija in potuhnjeni srepi pogled avstrijskega vohuna, sedečega pri vratih.

Stari Kamnitzer kar ni mogel odvrniti ostrega pogleda od obeh mladih mož pri oknu ... Kako je rekel razposajeni Smole? Kranjcem, ki »slovensko« mislijo? Kaj se to pravi? Kranjci so doslej le kranjsko mislili. In bili so dobri patrioti in vse je bilo v redu. Kakšna nova ideja je zdaj to: »slovensko misliti«? Prav gotovo nekaj, kar se ne ujema s starim redom...

»Hm! Sumljiva reč! Treba bo nekoliko bolj paziti na tegale zelenca z Ajdovščine, da nam ne zagode kakšno podobno kakor ob kongresu! Tale mladič je ves vražji.«

Sovražno se je staremu Kremnitzerju zapičil pogled v mlado, zdravo Smoletovo obličje, ki je gorelo v navdušenju.

=Kranjski v okupu zapustil si svet.=

Leta 1827.

Andrej Smole je stopal po zasneženi cesti mimo Sv. Krištofa proti Ježici. Onkraj pokopališča si je privihal kožuhovinasti ovratnik, kajti s planin je brila mrzla burja in januarsko solnce ni imelo nobene toplote. Medlo je svetilo preko šišenskega vrha in bleščeče oblivalo s snegom pokrito ljubljansko polje in Šmarno goro v ozadju. V rokah, skritih v tople rokavice, je Smole držal list »Illyrisches Blatt«. Včasih — kakor da bi se hotel vedno znova prepričati, je li res ali ne — je pogledal v list, na pesem, ki je bila natisnjena na prvi strani. Vselej mu je oko zažarelo.

»Dekelzam,« je čital naslov. In poleg slovenske pesmi še nemška prestava:

»An die Mädchen.«

Spodaj pa šifra:

P.

Prešeren! Prva Francetova objavljena pesem! Slovenska pesem!... Smoletu se je širilo srce, kakor da je pesem njegova in ne Prešernova...

Po cesti je Andreju prihajal nasproti vitek mlad gospod. Andrej ga je spoznal. Bil je France, ki je že nekaj mesecev stanoval pri starem stricu Jožefu Prešernu, duhovniku na Ježici. Pripravljal se je za doktorski izpit.

Smole je že od daleč zavihlel list nad glavo.

»Na tole bova pila nocoj,« je dejal, ko sta se sešla. Izročil je Prešernu časnik.

Franceta je izpreletel čuden občutek: prva njegova tiskana pesem! Nasmehnil se je in pogledal prijatelja. A obličje se mu je takoj zresnilo. Okrog Smoletovih oči so ležali temni, vdrti kolobarji, oči so se mu vročično svetile, na ustnah se je kazala vročina ... Andrej se ugonobi! Noč za nočjo preveseljači...

Prešeren se je zahvalil za list, ga spravil v suknjo in vprašal, ko sta se obrnila proti mestu:

»Do kdaj pa ste sinoči potegnili?«

»Midva z Jerebom do jutra,« je prijatelj skomignil z rameni. Jurist Jurij Jereb je bil Smoletov sosed.

»Hm! Ne vem, če takšno življenje dolgo vzdržiš,« je Prešeren resno zmajal z glavo.

Smole se je ostro zasmejal.

»Ha! Kdo pa pravi, da ga mislim dolgo vzdržati!«

France ga je pogledal od strani in molčal. Predobro je čutil, da prihajajo besede iz raztrganega Andrejevega srca... Fina Češkova! Pred dvema letoma se je poročila z graščakom in industrijcem Fidelinom Trpincem s Fužin pri Ljubljani. Od tistega časa je bil Andrej izgubljen. Crobath, ki je bil koncipient pri advokatu Wurzbachu, je pravil Francetu, da Smole kar divja iz noči v noč. Denar razmetuje na debelo: pojedine, draga vina, ženske... Baje tiči že do vratu v dolgovih, dasi dobiva od matere toliko, da bi mogel dostojno živeti.

»Kam pojdeva nocoj?« je vprašal Smole in pomežiknil: Ali h Krištofbirtovi Reziki?«

Franceta je izpreletelo po udih. Rezika? O!... Bele okrogle lakti — drobne nožice, lepo oblikovane v mečah — mlad deviški obrazek... Lepa Rezika iz Židovske ulice ga je že nekaj dni zanimala in njene poredne oči so se mu vpletale med študij, A pred prijateljem se je potajil.

»Kamor hočeš,« je bil njegov navidezno ravnodušen odgovor.

»Ali greva rajši k Dolencu na Karlovško cesto — gledat zalo Zaliko?«

»Hvala! Sem se jo že nagledal!« ga je zavrnil Prešeren in pogled se mu je stemnil, da so njegove modrosive oči postale skoraj črne.

»Tako je prav! Kaj bi se cmeril za babo! Še dobro, da sva vsak svoji srečo ušla, ali ni res? Haha! Se vsaj brez skrbi po drugih ozirava. Hahaha!«

Ostro je zasekal Andrejev smeh. France je čutil, da je le prisiljen… Andrej res ni mogel govoriti, da bi mu bila njegova razdrta zaroka prinesla srečo. Ves se je vdal divjemu razvratnemu življenju. Poleg tega se je zapletel v razmerje z neko Rudolfovo, ki je bila zdaj noseča…

Po kratkem pogledu v Francetov obraz je Smole nadaljeval:

»Vidiš, nekateri pa niso tako pametni kakor midva. Tone Čop se je že ujel. Vsako nedeljo se vozi v Šmarje.«

»Ali —?«

»Seveda. Zatelebab se je v hčerko bogatega Roka. Pravi, da me napravi za pričo, kadar se oženi. Nu, ne vem, če ga počakam…«

»Zakaj?«

»Hm. Morda se bom moral prav kmalu podati čez hribe in doline.«

»Moral?«

»E, nu, seveda, moral. Ali naj počakam, da me zapro zaradi dolgov?«

»Ali si že tako daleč zabredel?«

»Še nisem. Imam pa najboljši namen — hahaha!«

Lepi Andrej se je poizkusil lahkomiselno smejati. A glas mu je raskavo zahreščal iz grla…

Pol leta pozneje, sredi junija, je res Anton Čop prišel z obrazom, polnim skrivnostne zadrege, k Smoletu in ga svečano naprosil, naj bi mu šel čez tri dni za druga.

»Torej — nobene rešitve več?« se je norčeval Andrej.

V nedeljo zjutraj pa je ukazal napreči najlepšo kočijo in naročil je, naj jo okrase z belim cvetjem in pripno konjem bele šopke na komate. Sam je izročil hlapcu dolge bele trakove za kočijažev cilinder in šopke za frak in za bič. Potem je v svečanem črnem fraku z belo čipkasto kravato in šopkom mirte v gumbnici pričakoval ženina, da se zapeljeta v Šmarje.

Čopa pa dolgo ni bilo. Naposled je vendarle pritekel, za njim pa je prineslo dekle od vrtnarja velik okrogel poročni šopek, kroginkrog ovit z belimi poškrobljenimi čipkami in povezan z dolgimi pentljami iz belega bleščečega atlasa.

»Kar brž!« je priganjal Andrej. 

»Godci naju že čakajo onkraj Karlovškega mostu.«

»Kakšni godci?«

»Nu, obhajati hočemo vendar pošteno, ohcet!« se je smejal Smole. 

»Naročil sem ljubljansko godbo, da bodo Šmarčani laže plesali.«

Tone Čop pa je zagodrnjal:

»Harmonikar bi zadostoval za svatbo ponižnega uradnika. Prosim, počakaj se, povedati ti moram nekaj važnega.«

»Povej mi v vozu. Kar pojdiva!«

»Ne,« je Čop resno vztrajal. »Zadeva je takšne vrste, da je boljši, če ti jo povem tu. Bržkone potem sploh ne boš hotel iti z menoj. Moral si bom poiskati drugo pričo.«

»Ta-ta-ta! Menda nisi podpisal mojega zapornega povelja? Hahaha!«

»Nisem. A zvedel sem od tovariša, da so tvoji upniki vložili tožbo na sodniji. Ne ustraši se! Odrejena je tvoja aretacija.«

Smole se je poigraval z belimi usnjenimi rokavicami in si z njimi odpihnil prašek s fraka. Zaničljivo je stisnil ustne in se nasmehnil:

»Pa menda ne že danes ali jutri?«

In ko je Tone Čop resno odmajal z glavo, je Andrej tlesknil z rokavicami ob roko.

»Krasno! Torej imam še najmanj štiriindvajset ur časa! Nu, zdaj pa le hitro, če hočeš, da ti nevesto zapeljem do oltarja, preden me primejo.«

Mirno je prijel za cilinder.

Sodnik Tone Čop si je obrisal pot s čela.

»Zaradi aretacije se ne mudi tako zelo. Pregovoril sem kolego, da zaporno povelje ‘slučajno’ nekam založi za teden dni. Ampak drugi ponedeljek —«

»Hahaha! Tone! Imeniten dečko si! Teden dni! Joj! Koliko časa za poravnavo mojih dolgov! Nič ne skrbi! Ne bodo me videle vaše ‘špehkamre’, ne!«

Prijel je prijatelja pod pazduho in odšel z njim navzdol. Hišna je nesla za njima poročni šopek in velik zavoj z usnjeno skrinjico, polno dragocenega srebrnega pribora — Andrejev poročni dar nevesti. Sodnik, ki je vedel, kaj je v zavoju, je vzdihnil, ko je dekle položilo skrinjico v voz… Andrejeva lahkomiselnost je bila brezmejna. Če bi bil kupil polovico cenejše darilo, bi bilo še vedno predragoceno za preprost meščanski dom…

Že je elegantna svatbena kočija zdrdrala s Smoletovega dvorišča…

Tri dni Smoleta ni bilo s svatbe. V sredo se je vrnil v ovenčani kočiji, za njim dva lovska vozova, polna godcev. Zapeljali so se s hreščečimi fanfarami in vriskanjem čez vse mesto prav do Smoletove hiše na Dunajski cesti, kjer so poskakali z voz in zatrobili koračnico.

»Jutri na svidenje na strelišču!« jim je zaklical Smole in z negotovim korakom stopil v hišo.

»Smole nori,« so se posmehovali mimoidoči.

Drugega dne je priredil divji Andrej na strelišču svojim znancem gostijo, tako razkošno, da so se povabljenci spogledovali.

Kastelic, ki je sedel poleg Crobatha, je dejal s pogledom na neskončno baterijo buteljk z zlatimi in srebrnimi vratovi:

»Samo za vino bo plačal več kakor znaša četrtina moje letne plače.«

Smole, ki jima je sedel nasproti, je dvignil kozarec in zaklical preko mize:

»Škoda, da je France že odšel na Dunaj! Na njegovo zdravje in njegov rigoroz, prijatelji!«

»Na Francetov rigoroz!« je Crobath dvignil čašo in trčil z njim.

Smoletove oči so bile rdeče od neprestanega ponočevanja. Izza nabreklih vek je pogledal Crobatha in mu pomežiknil:

»Kdaj pa nas ti povabiš, Blaž? Nekaj sem čul klenkati, da nameravaš posnemati Toneta in se obabiti?«

»Ali pojdeš še meni za druga?«

»Če me prej ne vtaknejo pod ključ — haha!« Spogledal se je s svojim sosedom, Jurijem Jerebom, ki mu je verno drugoval pri vseh ponočevanjih.

Smoleta niso vtaknili pod ključ. Štiri dni pozneje je Benedičička, gospodinja, pri kateri je Prešernov prijatelj profesor Matija Čop vzdrževal svojega brata Janeza in sestro Minco, poročala Čopu v Lvov: »… peljala sta se on in jurist Jereb v Idrijo. Ko se je vrnil postiljon, je rekel materi, da naj stori, kar ji je naročil…«

Gospa Smoletova se je takoj vknjižila na sinovo posest za vseh šestnajst tisočakov, ki si jih je sin izposodil od nje dan pred odhodom, češ da poravna z njimi nujne dolgove. Nu, Andrej dolgov ni poravnal, pač pa jo je z materinim denarjem popihal v inozemstvo in prepustil ureditev svojih zadev predobri materi. Poleg tega je naprtil gospe še skrb za svojo nosečo ljubico…

Vse mesto je pomilovalo gospo Smoletovo.

Dva tedna pozneje je sodišče razglasilo nad Andrejevim premoženjem konkurz.

V jeseni, ko je bil profesor Čop prestavljen iz Lvova v Ljubljano, mu je Benedičička na dolgo in široko pripovedovala vso Smoletovo historijo in pristavila:

»Gospa je predobra. Andrej je bil že od nekdaj njen ljubljenček, zato ne bo nikoli nič prida. Otroci se morajo trdo vzgajati. Ni potreba, da bi vselej obveljala njihova volja.«

Pri poslednjih besedah se je energična žena pomenljivo ozrla na mlado Minco, Čopovo sestro, ki je s kislim obrazom sedela za šivalnim strojem in s pogostim globokim vzdihovanjem spremljala svoje delo — šivanje srajc svojemu bratu in vzdrževalju.

Matija Čop je resno prikimal, potem pa z drobnim nasmeškom okrog majhnih stisnjenih usten potrkal svojemu bratcu Janezu na ramena in ga mežikaje vprašal:

»Ali si slišal, Janez?«

Janez je našobil ustne in sklonil glavo nad knjigo. Rad se je učil; ampak — kadar je zunaj vabilo lepo jesensko solnce.

Oh, Matija glede učenja ni poznal prizanesljivosti. Seveda, ko je sam vedno tičal v knjigah!

Izpod čela je Janez pogledal za starejšim bratom, ki je vzel cilinder in s kratkim pozdravom odšel. Gotovo zopet v licejsko knjižnico, kjer je prečepel večino prostega časa…

Da, Matija Čop je stopal mimo deželnega dvorca preko Kongresnega trga proti Gledališki ulici. Stopal je počasi in gledal predse v tla. Glava mu je bila še polna vsega, kar mu je Benedičička pravila o Smoletu. Očitno je Andreja še vedno razjedal obup, ker je tako podivjal… »Da, da, nesrečna ljubezen!« je vzdihnil Čop sam pri sebi in okrog usten se mu je začrtala bridkost. A brž jo je zatrl. Zakaj bi svojo srčno bolečino nosil svetu v zasmeh?… Na Reki — mlada Angležinja Mary, sestra njegovega učenca — proč ti spomini! Preveč bolijo… K študijam! Tam, edinole tam je pozabljenje.

Čop je pospešil korake.

=Jako, kdor misli trdno stati, pade.=

Leta 1831.

Sredi »Zvezde« se je v večernem mraku gibala gruča ljudi. Profesor Schulz, tridesetleten simpatičen mož, je na majhnem odru pripravljal svoj veliki daljnogled. Nekoliko licejskih dijakov se je sukalo okrog njega, da po svojih močeh pomagajo splošno priljubljenemu vzgojitelju.

Nekaj radovednežev se je nabralo v bližini. Ostali Ljubljančani, ki so čakali na astronomsko predavanje mladega profesorja, so se izprehajali pod akacijami Zvezde in po Kongresnem trgu ter čakali, da bije ura z uršulinske cerkve devet.

Vedno več polka željnega ljudstva se je nabiralo na trgu. Duhovita in vendar poljudna predavanja mladega profesorja so se Ljubljančanom zelo priljubila, saj so bila v onem času javna znanstvena predavanja nekaj izrednega.

Pred uršulinsko cerkvijo, na trgu — še pred desetimi leti »Kapucinskem«, po velikem vladarskem kongresu leta 1821. pa »Kongresnem« — so stali trije gospodje. Svetlolasec z dolgim ukrivljenim, ozkim nosom in mirnim zastrtim pogledom je bil slovit slikar Matevž Langus iz Kamne gorice. Poleg njega je stal gospod s črnimi lasmi, širokim čelom, močnimi ličnicami, jasnimi modrimi očmi ter globokimi gubami med njimi — učenjak in licejski knjižničar Matija Čop. Tretji, bledoličen rjavolasec z rdečkastimi, nabreklimi vekami je bil farmacevt Henrik Freyer.

»Grof Hohenwart se je danes močno jezil,« je pravil Čop.

»Velike omare na licejskem hodniku je imel odprte in brkljal je po njih vse popoldne. Schildenfeld mu je bil hrošče zmešal, da je moral sam vso zbirko še enkrat urediti. Rekel je, da bi ga bilo sram, ko bi jutri zjutraj dijaki hodili mimo takšne zmešnjave.«

»Mož se res trudi, da nam ustvari muzej,« je pripomnil Freyer.

»Zelo,« je pritrdil Čop. »Pravi pa, da takšnega kustosa ne bo gledal. Kaj, če bi se vi potegnili za to službo, gospod Freyer? Saj ste botanik, in zoologija vam tudi ni španska vas. A hrošči so menda vaša posebna ljubezen.«

»Haha! Ljubezen! Gospod Freyer je sploh specialist v ljubezni — pa ne le do hroščev!« se je oglasil gospod, ki je pristopil za Čopovim hrbtom.

»Hm!« se je Freyer cinično posmehnil. »Gospod doktor Crobath tudi ni baš novinec v tej stroki.«

Crobathov srepí pogled se je križal s posmehljivim Freyerjevim. Kruta samopašnost je legla na advokatove zaničljivo zategnjene ustne. Stisnil je obrvi in dejal počasi in s poudarkom:

»Na vsak način se v tej zadevi ne bojim vaše konkurence, gospod Freyer.«

Za trenutek je legel med navzoče mučen molk. Vsem je bilo znano, da se je Freyer rad oziral po lepi, mladi polsestri Crobathove žene, Ani Endlicharjevi. Da je lepo dekle ugajalo tudi Crobathu — o čemer so večkrat pričale objokane ženine oči — to je bila javna skrivnost.

»Kastelic kliče,« je pokazal Čop na okno nad gostilno »na Griču« in stopil preko ceste. »Pridi dol!« je pozval prijatelja.

»Ne morem,« je odvrnil Miha Kastelic. 

»Sem obljubil Prešernu, da ga počakam doma. Prinese mi svoj prispevek za tretji zvezek ‘Zhbelize’. Ali veš, da se je Smole vrnil?«

»Kdaj?«

»Danes. Po štiriinpolletni odsotnosti!«

»Andrej je imeniten dečko. Prav veselim se nanj.«

»Bogve, ali je pozabil na tisto blazno ljubezen, ki ga je vsega razdejala.«

»Na Fino Češkovo? Hm. Kar človeka zagrabi tako globoko, ne pozabi iz dneva v dan.«

Čop se je zazrl preko trga in njegove modre oči so tako potemnele, da bi bile gotovo vzbudile Kastelčevo radovednost, če bi o mraku mogel razločiti njihovo bolestno žarenje… Mlad, fin obrazek je bil pred Čopovo dušo… Mary!

»Ženske se menda hitreje potolažijo, sicer bi lepa Fina ne bila že čez dve leti vzela graščaka Trpinca,« je rekel Kastelic.

»Ne bom sodil, a zdi se mi, da se motiš v njej,« ga je Čop zavrnil z nevoljo v glasu. Gospo Trpinčevo je visoko cenil; bil je stalen gost v njenem gostoljubnem domu na Fužinah.

Kastelic pa je vztrajno nadaljeval:

»Nu, morda je prav storila — saj se je Smole tudi z drugimi tolažil. Kaj neki poreče k temu, da je njegova ljubica, Marija Rudolfova, ušla s tistim oficirjem in pustila Smoletovega otroka njegovi materi?«

»Prav nič ne poreče — kolikor ga poznam. Ali ne prideta s Prešernom k predavanju?« je Čop zasuknil razgovor, ki mu ni bil všeč.

»Mislim, da ne. Pridi potem semkaj k Metki. Gotovo pride tudi Smole.«

»Pridem.«

»Pa še Schulza pripelji s seboj in Langusa.«

»Langusa morda, Schulza pa — saj ga poznaš. Če France ali Jakon zineta kakšno zasoljeno, Schulz ves teden zardeva na ta račun.«

»Haha! Tvoja dunajska mimoza res ni za našo družbo.«

»Dohtar gre!« je pritekla na kuhinjski prag sedemletna Jerica, srčkano, živahno dekletce, hčerka Metke Podbojeve, ki je že nekaj let krčmarila v gostilni »na Griču«. Jerica se je zasukala in že je tekla zopet po veži in se skrila za vežna vrata.

Zdájci se je prikazala na pragu dolga senca visokega cilindra in takoj nato je stala med vrati, od cestne svetilke ožarjena, krepka moška postava — doktor France Prešeren.

»Hov!« je skočila Jerica izza vrat in stekla po veži.

»Žaba mala, ali se ne spiš? Nu, le počakaj!« je planil Prešeren za njo proti kuhinji.

»Mama! Držite jo! Zastrašila me je!« je smeje se tožil malo nagajivko, ki se je skrivala za okroglo materino postavo.

Od ene, od druge strani jo je poizkušal ujeti.

»Haha! Hahaha! Ne boste me ujeli!« se je smejala.

A Prešeren je brž vrgel palico iz rok in zagrabil z obema rokama hkrati — okrog zastavne gospe Metke — malo nagajivko za balonaste rokavce.

»Aha! Te že imam! Hohoho!«

»Hahahahaha!« so zaregljala dekleta po kuhinji.

Ujeta gospa Metka je komaj prestregla Prešernov cilinder.

»Takoj naju izpustite!« se je ujezila. »Kar s kuhalnico vas bom! Marička, daj mi jo, no!«

»Uh, saj bom priden!«

Izpustil jo je in si popravljal frak, ki mu je bil že nekoliko tesen — znak Metkine dobre kuhinje in Prešernovih prekoračenih tridesetih let.

»Marš v sobo!«

»Gospod doktor! Če takoj ne ubogate, vam prinesem najslabši kos,« je zapretila Metkina najstarejša hčerka, brhka šestnajstletna Marička, ki je jemala pekvo iz pečice.

»Oh, sladki Maridel, ne bodi trdosrčen! Saj sva vendar prijatelja, odkar si na svetu! Kaj pa imaš dobrega nocoj?« je pristopil in ji položil roko okrog ramen.

»Srno v omaki.«

»Ejsa! Že grem, že grem!« je odhitel proti sobi. Vesel ženski smeh je planil za njim. Vedele so, da se le dela takšnega snedeža, v resnici pa mu je bilo splošno le malo do jedi.

»Palico!« je zakričala Jerica in pograbila palico, ki jo je pozabil na stolu. Skočila je za Prešernom v sobo.

V gostilniški sobi je bilo le malo gostov. Pri peči, na običajnem svojem prostoru — doktor Jakob Zupan v zamazani, oguljeni suknji, z belim ovratnikom, ki ni bil vsak dan svež; njemu nasproti elegantni doktor Crobath; dva sedeža dalje skromna dobričina in ljubimelec vseh dijakov — profesor Kersnik; na drugem koncu mize pa njegov tovariš profesor Martinak, mož tihega obraza in tihega vedenja, v srcu vnet za »kranjščino« in zvest svojemu rodu, na zunaj pa vedno korekten državni uslužbenec. Veliko, raztrgano omizje je kazalo, da je imel pri njem vsak izmed njemu pripadajočih gostov svoj stalni sedež.

»Glej ga! Ali nisi šel zvezde štet?« je Prešeren nagovoril prijatelja Crobatha.

»Seveda!« se je Zupan brž vtaknil vmes. »Saj zato je stopil na ‘Grič’, da jih bolje vidi. Tu smo bliže neba.«

»In zvezdam,« je pomežiknil Crobath s pogledom na zalo Maričko, ki je prinesla na pladnju večerjo in jo postavila na Prešernov prostor.

»Glej, kakšno protekcijo uživa naš France: večerja je na mizi, preden more on sesti za njo,« je Zupan zabavljal.

Okrog Prešernovih ust se je zatresel ironičen posmeh. Pogladil je dekliča po golem komolcu in sedel na svoj prostor na zgornjem miznem koncu.

»Gospod doktor! Palico ste pozabili,« mu je mala Jerica pošepnila za hrbtom.

»Saj res!« se je ozrl in pridržal dekletce za roko. »Čuj, Jerica! Ali skočiš gor h gospodu Kastelcu? Reci mu, da ga prosim, naj pride dol. Na, pot ti plačam že naprej.«

Jerici so se zasvetile poredne oči, ko je njen »dohtar« privlekel iz suknje zavitek sladkorčkov in ji ga potisnil v ročico. S srečnim nasmehom je odskakljala v prvo nadstropje, kjer je stanoval licejski skriptor Kastelic.

Čez nekaj trenutkov je sedel svetlolasi vitki Kastelic ob Prešernovi strani, poleg Zupana.

»Tukaj jih imaš,« je dejal pesnik in položil pred Kastelca šop popisanih listov.

»Aha!« se je razveselil skriptor in se takoj zatopil v čitanje. Čim dalje je čital, tem bolj se mu je nasmeh razlezel po obrazu. Včasih mu je planila rdečica preko žensko nežnega obraza.

»Za ‘Zhbelizo’?« je vprašal Zupan. Prešeren je pokimal.

Zupan se je poln temnih slutenj postrani ozrl na rokopis:

»Hm — ‘Sršeni’! Ali močno pikajo?«

Kastelic ga je postrani pogledal in bruhnil v smeh:

»Haha! Le poslušaj tegale:«


&lt;poem&gt;Kdor govoriti kaj ne ve,
on vreme hval’al toži;
kdor pevcev peti kaj ne ve,
od letnih časov kroži. —&lt;/poem&gt;

Ali tega:

&lt;poem&gt;Brez cetov teče vir mu Hipokrene,
In esov v pesmah njega najti ni!
‘Zatorej nimajo nobene cene,’
zato so pesmi tiste brez soli.&lt;/poem&gt;

»Hm! Ali se samo vame zaletuje?« je Zupan z nervoznim smehom prijel za rokopisne liste.

»O, tudi druge je počastil s svojim strupenim pikom — kar beri!« in s pogledom je vprašal Prešerna.

Prešeren pa mu je odgovoril le z ironičnim nasmehom.

»Že celo uro sem te pričakoval na oknu. Kje pa si bil?«

»Doma. Sežigal sem svoje poetične prvence.«

»Vandal! Rajši bi jih popravil in meni prinesel za ‘Zhbelizo’!«

V Prešernovih očeh se je užgal blisk. Molče je odkimál… Kaj vedo njegovi znanci o poslanstvu, ki je njemu žareče zapisano v srcu: Le najlepše od vsega lepega položi v svoj materni jezik. Le najlepše, da dvigne v narodu vero v neizčrpno globino njegovega največjega zaklada — jezika, zaupanje v njegovo silo in ljubezen do njegovih milih glasov…

»Ha! Tale sršen je pa res imeniten —« je pričel Zupan, a umolknil je, ker se je z glasnim govoričenjem vsulo v sobo od predavanja prihajajočih gostov, da so bile vse mize kar hitro zasedene.

Čop, Langus in Freyer, ki so se tudi pojavili med gosti, so prisedli k Prešernovi mizi.

»Hoj! Čop! Poslušaj brenčanje tegale sršena:

V Ljubljani je dehur, ki noč in dan žre knjige,
Od sebe pa ne da najmanjše fige.«

»Hahahaha!« se je zagrohotala družba.

»Kaj praviš, kdo je to? Haha!« se je Zupan škodoželjno smejal, vesel, da se je Prešernova jedka ironija izlila tudi na koga drugega.

Čop je v zadregi prijel za kozarec malinovca, ki ga je štirinajstletna domača hčerka Beti postavila predenj — vina ponavadi ni pil. Globoko nabrane gube med obrvmi so se mu zravnale, v velikih modrih očeh je zmagal smeh.

»Ni slabo,« je priznal velikodušno. Iz njegovih svetlih oči je zadel Prešerna žarek pokroviteljskega ponosa.

Jasna zadovoljnost je presinila Prešernov obraz. Čopova kritika mu je bila najvažnejša. A nemirno je pogledoval na vrata… Kod hodi, da ga ni?

In ko so drugi rešetalI njegove »Sršene« in se jim iz srca smejali — včasih s kislim obrazom — je Prešeren molče gledal predse, le od časa do časa je s pogledom ošvignil vrata.

Naposled je nepremično zastrmel v kozarec pred seboj.

Pred njim je vstajal nežen obrazek, obrobljen s kodrci, velike oči so s porednim posmehom zrle v njegove, gladko mlado lice je vabilo k poljubu… In popoldne je postopal za dvema zalima dekličema… — oj! Pa je srečal njo »zlahtno rožo, dekle drago« in zasukalo mu je »noge z močjo neznano«.

Zakaj bi se ne oziral za zalimi dekleti? Ker je še neplačani državni praktikant? Hm! Mamke so v skrbeh. Kaj, če bi se siromašni doktor resno približal hčerki! Ali bi ga ljubljanske »kofetarce« hitele opravljati pri izvoljenki! Nu, ali je res tolikšen zločinec, če rad zaljubljeno obrača oči in se pošali s tem ali onim zalim dekletom? Ne, gotovo ne. Zaveda se, da ni še nikoli storil ničesar podlega, njegova vest je mirna…

Postrani je pogledal na bledega svetlolasega Kastelca… Kastelic — hm! — menda nima tako čiste vesti, kar se tiče ženske. Lahkomiselno jo spravi v nesrečo, nato pa se brutalno otrese… Hm! Zver, samo zver… Zaničljiv pogled izpod Prešernovih napol priprtih vek je ošvignil Kastelca.

In vendar gre Kastelcu vse po sreči. Ima že stalno plačano službo, on, Prešeren pa — kdaj jo doseže? Ni dolgo tega, ko je mislil, da gotovo dobi razpisano mesto plačanega praktikanta. Njegov šef, prokurator pl. Scheuchenstuel, je prošnjo podprl s toplim priporočilom. A mesto plačanega praktikanta je dobil — prokuratorjev sin!

Sin bogatega Scheuchenstuela je bil bržkone plačane službe bolj potreben kakor Prešeren, ki je živel le ob podpori dobrega starega strica Jožefa, skromnega upokojenca. Prešeren je s temnim pogledom nagnil kozarec, da poplakne grenkobo.

»Ali si že končal svoj prispevek za Šafárikovo zgodovino slovanske literature?« se je obrnil k Čopu.

»Končal in odposlal Kopitarju.«

»Nu, vendar! Torej ti je moj ‘Dihur’ deloma krivičen. Haha! Nu, ob svojih zmožnostih si storil še vedno premalo, da bi se mojemu sršenu odkupil.«

Tihi Čop mu je odgovoril z nasmehom. Z zamišljenim pogledom je zastrmel predse. Prešeren je zaslutil prijateljeve misli: Pusti mi sladko svobodo! Ali ne poznaš velike slasti globokega razglabljanja, ko tvoja sproščena duša stopa po nedoglednih hramih Lepote in Resnice? Saj poznaš tiho srečo, ko v nemoteni samoti obisciš največje duhove sveta in se razgovarjaš z njimi, ki so posebni ljubljenci Večnega Praduha?

V tihem razumevanju sta se še enkrat srečala pogleda obeh prijateljev.

Zdájci so se odprla vrata. Za trenutek je vsa družba onemela: na pragu je stal tujec, oblečen po najnovejši pariški modi. Vkljub toplemu letnemu času je bil ogrnjen v eleganten »garik«, popotni plašč s kratko pelerino na ramah. Opiral se je na palico.

Tujec?

Ne.

»Smole!«

»Živio!«

»Andrej!«

»Nu, vendar! Saj smo že mislili, da si pozabil na nas!«

Vsi hkrati so vzklikali, mu tresli roko in ga posadili za mizo med Prešerna in Kastelca.

Natihoma so se čudili: Ali je bil to razposajeni, divji Andrej? Zdravi, rdečelični Smole, ljubljanski krasotec? Bled, skoraj siv v obraz, je sedel med njimi in se tiho smehljal, kakor starec. V lepih velikih očeh je begal čuden nemir; roka, ki je segla po kozarcu, da trči s prijatelji, je močno trepetala.

Bolan! — so ugotovili pogledi, ki so iskali v Smoletovem obličju.

»Kod si hodil, prijatelj?«

»Dolgo te ni bilo med nami.«

Smole je nervozno trl roko ob roko.

»Zares sem se dolgo potepal po svetu. Po Nemčiji, Angliji, Franciji, Švici in Italiji sem kolovratil.«

»Hm. Brez pravega posla? Tega bi jaz ne vzdržal,« je pripomnil Čop.

»O, imel sem važno delo: ubijal sem čas in — sebe.« Poslednja beseda je prišla prav tiho iz Smoletovih ust. Razumel jo je prav za prav le Prešeren in — ustrašil se je… Andrej ni pozabil!

Vsa strahota Andrejevega priznanja se mu je razgrnila pred dušo. Ali je na svetu človek, ki bega za strašnejšim ciljem nego je ta: počasi in s premislekom ubijati samega sebe?

»Kaj pa ste vi počeli med tem časom?« je vprašal Smole in iztrgal Prešerna iz neveselih misli.

»E, nu —«

»Nobenega splošnega odgovora! Kar po vrsti mi poveste vsak svoje najvažnejše doživljaje. Jakon je prvi na vrsti,« se je Smole poredno smejal Zupanu, ki je slastno obiral že drugo porcijo srne.

»Najvažnejši doživljaj? Volk me je obgrizel, da sem obležal pod praprotjo,« je suho povedal Jaka Zupan in s kruhom pobral omako po krožniku.

Smole je vprašaje pogledal po omizju, ki se je smejalo kakor dobremu dovtipu. Razumel je šele potem, ko mu je Čop razložil: volk-škof Wolf, praprot-duhovnik Praprotnik, ki ga je na škodo zmožnejšega in starejšega doktorja Zupana škof protežiral ter ga bo bržkone napravil za kanonika.

»In ti, France?«

»Er ließ sich halt verscheuchen,« je brž odgovoril Zupan namesto Prešerna.

France Prešeren je nekoliko prebledel, oči so mu jezno zažarele, a ukrotil se je in ironično vrnil:

»Prekleti far! Kaj te je danes pičilo, da brizgaš svoj strup naokrog?«

»Tvoji sršeni so me opikali,« je resno odgovoril Zupan in komodno prijel v roke kost, da jo obere. Ob splošnem grohotu pa je vendarle tudi sam prhnil v smeh.

»Kakšni sršeni?« je vprašal Smole, ko so si prijatelji brisali solze.

»Za ‘Zhbelizo’,« je pojasnil Čop.

Smole ga je začudeno pogledal in se razgrel:

»Nu, prej volk, zdaj sršeni in še čbelica — človek bi mislil, da sedi med samimi zoologi. Kaj pa je to — čbelica? Morda škofova kuharica?«

»Človek božji! Tega ne veš?« je planil Zupan in izpustil napol oglodano kost. »Hoj, Kastelic! Kar brž ponjo!«

Kastelic je bil že pri vratih. Smole je zaman poizkušal brati na obrazih.

»Tako se vam vsem svetijo oči kakor podjetnim fantalinom. Ali ste vsi zaljubljeni v to ‘čbelico’?«

»Vsi,« je prikimal Prešeren s hudomušnim pogledom v prijateljeve lepe oči.

»Aha! Torej mlada krasotica? Zdaj sem pa res radoveden. Domača hčerka?«

»Popolnoma domača,« je zopet resno prikimal Prešeren.

Naokrog veselo muzanje. Dobrovoljni Kersnik je izbruhnil v smeh. Zupan je dvignil prst na ustne.

Že se je Kastelic vrnil in položil pred presenečenega Andreja — dve drobni knjižici.

Tišina je zavladala v krogu. Vsem je bilo pri srcu kakor velik praznik…

Smole je čital napis na prvi knjižici:

Krajnska Zhbeliza
Perve bukvice
1830

Prijel je knjižico in mehko, pobožno sprožil liste med prsti… Poezije! Slovenske poezije! Zbornik slovenskih pesmi pod Kastelčevim uredništvom… Dva zvezka iz dveh zaporednih let… In ko je on, Andrej, odhajal v tujino, je izšla po dolgem presledku skoraj celega desetletja od Vodnikove smrti prva pesem v slovenskem jeziku — Prešernova »Dekelcam«. Zdaj pa — dva zvezka!

Pogledal je po jasnih obrazih naokrog — oči so mu bile vlažne in grlo kakor zadrgnjeno. Eno roko je položil prijatelju Prešernu na laket, z drugo je molče dvignil kozarec.

»Vivat ‘Zhbeliza’ in njen oče — Kastelic!« je zaklical Zupan in trčil s Kastelcem, ki je rahlo zardel.

»Živela!« so se odzvali vsi naokrog. Še pri drugih mizah so znanci dvignili kozarce.

»Da, da, prijatelj Andrej, Slovani vstajamo —« je pričel Zupan s hripavim glasom.

»Ssst!« je opomnil Kastelic in s pogledom namignil proti staremu Kremnitzerju, ki je — kakor že dolgo vrsto let — sedel pri mizi poleg vrat. V nadkomisarjevi družbi je bil gubernijski ekspeditni ravnatelj Pradatsch.

Zupan je strupeno pogledal proti njima in dejal glasno, da je donelo po sobi:

»Njegov oče se je pisal Bradač, on se piše Pradatsch, njegov sin se bo pisal Pradaitsch, njegov vnuk pa Urdeutsch — po naše: Pranemski.«

Tiho hahljanje se je razlezlo po pivnici. Marsikdo je renegatu privoščil lekcijo. Njegovo temnordeče lice je pričalo, da je razumel Zupanovo izzivanje. Morda bi bil vzrojil, da ga ni Kremnitzer pomirjevalno prijel za roko in pokazal s prstom na čelo, češ: pusti norca!

Medtem je pristopila k Prešernovemu omizju krčmarica, gospa Metka, da pozdravi svojega nekdanjega stalnega gosta Smoleta.

»Gospa Metka — čeprav sem se štiri in pol leta potepal po svetu — glejte: zvest sem vam ostal,« se je šalil Smole.

»Nikar mu ne verujte, mamka! Takle frajgajst nima nobene vesti. Le ne hodite preveč okrog njega, rajši sedite k meni, ki sem spodoben far!« je prigovarjal Zupan.

»Danes niste tako lepi, velečastiti, kakor ste bili v nedeljo. Kam pa ste dali novo suknjo?«

»Prevzvišenemu sem jo poslal v avdijenco,« se je Zupan resno odrezal.

»Haha! Obleko ste poslali —?«

»Seveda. Škof me je poklical, pa sem brž tekel k njemu, kajpak, saj je moja dolžnost. Kaj morem zato, da sem imel tole ‘zašpehano’ suknjo na sebi. Nu, Njegova Prevzvišenost se je silno razburila, ko me je zagledala, češ, ali ne vem, kako moram priti v avdijenco. Jaz, ne bodi len, se zasučem molče na peti in tečem domov. Davi sem pa poslal svojo lepo suknjo Prevzvišenemu in mu sporočil: ako ima z obleko govoriti in ne s človekom, naj se kar z mojo lepo suknjo pogovori.«

Vsa pivnica se je tresla od smeha — le policijski uradnik je ostro zapičil potuhnjen pogled v Zupanove smejoče se oči.

Prešernu, ki je opazil hudi pogled, je legla tesnoba v srce. Sklonil se je k prijatelju Smoletu in mu med gromovitim smehom drugih gostov zagodrnjal na uho:

»Ubogi Zupan! Njegova drznost ga ugonobi. Odposlali so že tožbo na Dunaj. Suspendirati ga hočejo. Opisali so ga kot — norca!«

Smole­tov smeh je takoj zamrl.

»Učenega Zupana?«

Prešeren je skomignil z rameni:

»Včasih se obnaša, kakor da bi bil res trčen. Na Wolfa ima posebno piko. Wolf pa je menda sit njegove predrznosti.«

Smole se je zamislil… Zupan je pač res čudak. Hm. Pravijo, da je v njegovi rodbini blaznost… Ampak škof bi moral drugače ravnati s posebnežem. Z lepa bi ga moral pridobiti, njega, ki je vešč tolikim jezikom: hebrejščini, arabščini, latinščini, grščini, ruščini, bolgarščini, srbohrvaščini, nemščini, laščini in francoščini! — njega, ki je s tolikšnim idealizmom na lastne stroške hodil po domovini in nabiral narodno blago: izreke, pesmi, pregovore, jezikovne drobtine — vse iz ljubezni do maternega jezika, do svojega naroda! — njega, ki vedno pridiguje bratstvo med slovanskimi narodi. Poznajo ga Rusi, Hrvati, Srbi, Bolgari in Čehi — domačini pa ga hočejo ugonobiti. Zakaj? Ker Wolf nima smisla za idejo, ki je vzklila v Zoisovem krogu. Tuj mu je duh, ki je rodil »Zhbelizo«. Ni mu všeč početje okrog nje. Ni mu do tega, da bi svojo duhovščino vzgajal k delu za razvoj »drugega deželnega jezika«… Oj, domovina! Na vseh vplivnejših mestih ljudje nemške krvi, ki nikoli ne bodo imeli srca za »kranjsko« stvar, za »kranjskega« človeka!

In vendar — kako je rekel Zupan? — »Slovani vstajamo!«

Smoletu so zažarela bleda lica… Da, že se dvigajo iz največjega naroda sveta možje: Kollar, Šafárik, Čelakovský, Gaj, Mickiewicz, Puškin — ha! Slovani vstajajo!

Plamen je zagorel v Smoletovih lepih trudnih očeh. Zopet in zopet je pogledal naokrog od obličja do obličja, iz oči v oči. Srečen nasmeh se mu je tresel okrog usten, nekdaj sočnih in zdravih, zdaj stisnjenih od vseh prestanih duševnih in telesnih bolečin.

Zopet so mu prsti prelistavali drobna zvezka… »Slovo od mladosti. — Dr. P…«

Od mladosti! — Ali se ni tudi on, Smole, že poslovil od mladosti?

»Dni mojih lepša polovica kmalo«…

Smole je vzdihnil. Pogled mu je kakor uročen drsel dalje po vrsticah, preskakoval verze…

»Okusil zgodaj sem tvoj sad, spoznanje!«
O, da. Zgodaj, prezgodaj!

»Ljubezen zvesto najti, kratke sanje!«

Andrej se je zdrznil. Kakor pekoč ogenj so njegovi prsti izpustili drobno knjižico… Sanje — o, stokrat preklete sanje!

Pred njegovimi očmi se je iz dima zazibal obrazek krasotice… Fina Češkova, zdaj žena Fidelisa Trpinca, graščaka na Fužinah.

Smole je stisnil bledo roko v pest. Siloma se je otresel privida. Prijel je za knjižici in tlesknil z njima po mizi.

»Gospa Metka! Na čast tema dvema — baterijo zapečatenih!«

Kmalu so pokale buteljke in zvenele čaše.

»Le pivja na korajžo, Čop!« je Zupan pozval molčečega Čopa, ki se ni bil dotaknil vina.

Čop je smehljaje se prijel za čašo, trčil in omočil ustne.

»Zakaj — na korajžo? Ali pojdeta na vojno?« je podražil Smole.

»Na vojno, kakopak! Na črkarsko vojno — haha!« se je Zupan široko smejal.

»Hm?«

Smoletov pogled je zopet krožil od enega do drugega… Čopove stisnjene obrvi!… Prešernov ironičen posmeh!… Kastelčeva mučna rdečica! In Langusov, Martinakov, Kersnikov in Freyerjev vsesvedni smehljaj, pa Crobathovo mežikanje…

»Nu, kaj pa imate, preklete duše! Izkašljajte se že!« je Smole zaropotal po svoji stari navadi.

»Saj čuješ! Abecedna vojna: tu bohoričica — tam metelčica,« je pojasnil Crobath.

»Krevljica!«

»Z žabicami!«

»Cirilovske pokveke!«

»Tri pristaše imajo, pa hočejo zagospodovati nam vsem! Knjige izdajajo kar na debelo.«

»In širijo krevljično kugo.«

»Štirje so: Metelko, Zalokar, Potočnik in Zupanov duelant v *Carinthii*, Jože Burger.«

»Torej ste se udarili po vseh pravilih?«

»Kako pak! Zupan je prvi lopnil, v *Carinthii*, še v maju.«

»Aha! Jakon je torej abecedni general!«

»Ne,« je protestiral Zupan. »Jaz sem le korporal na predstraži. Tu pa je generalni štab« — je pokazal na Čopa in Prešerna, »— ki pa še ni stopil v akcijo,« je dostavil z zbadljivim posmehom.

»Mhm! Prve praske med obema sovražnikoma. Kaj pa pravijo drugi? Kopitar, visoki gromovnik? Ali vam še ni poslal svoje strele z Dunaja?«

»Kopitar je z nami,« se je resno oglasil Čop.

»Le preveč mu ne zaupaj!« je svaril Zupan. »Predobro ga poznam še iz Zoisovih časov.«

»In bratje na severu: Čelakovský, Dobrovský, Šafárik?«

»Bomo šele videli. Morda nam nasvetujejo svoje črke.«

»In naši rojaki na Štajerskem, Koroškem?«

»Murko izda že prihodnje leto novo slovnico v bohoričici. Slomšek in Jarnik sta tudi za stari črkopis.«

»Ali se ne bojite, da s takšnimi razprtijami skisate med, ki ga je nanosila vaša ‘Zhbeliza’?«

»Ničesar se ne bojimo,« se je oglasil Kastelic, »nekoliko ostre burje vzbudi poslednje zaspance.«

»In gnojne mlake se posušijo,« je dodal Jaka Zupan.

»Kaj pa ti praviš k temu, France?« se je Smole obrnil do molčečega prijatelja.

»Jaz?« se je zganil Prešeren. V očeh mu je vstajal blesk, spodnja ustna se mu je zatresla, nosnice se nekoliko napele in ves zagoreli obraz mu je prešinila hudomušna ironija. Segel je v frak, privlekel iz listnice listek, ga razgrnil in čital razločno in glasno, da so prisluhnili vsi naokrog:

&lt;poem&gt;Al prav se piše kaša ali kafha,
Se šola novočrkarjev srdita
Z ljudmi prepira starega kopita;
Kdo njih pa pravo trdi, to se praša.&lt;/poem&gt;

»Oho! Tako torej —!« ga je prekinil Kastelic.

»Molči, šalobarda!« je vzrojil Smole in Prešeren je nadaljeval:

&lt;poem&gt;Po pameti je taka sodba naša:
Ak je od kafhe kaša boljga žita,
In boljš obdelana in bolj polita,
Naj se ne piše kafha, ampak kaša.&lt;/poem&gt;

»Hahaha!«

»Dobro!«

»Dalje!«

&lt;poem&gt;Ak pa po črki boljši jed ne bode
In zavolj črke ne trpi nič škode,
Obhaja taka misel nas Slovence:
Da pravdajo se ti možje znabiti
Za kar so se nekdanji Abderiti
V sloveči pravdi za oslove sence.&lt;/poem&gt;

»Hahaha! France, imenitno si jo pogodíl! Hahahaha!« se je grohotal Smole in drugi so mu pomagali.

»Vrag te vzemi!« je ropotal Jakon, a je vendarle bruhnil v glasen grohot: »Hohoho!«

»Ampak zakaj nisi —« je začel Kastelic s kislim obrazom.

»Glej jo, sladko vodko!« ga je Smole prekinil. »Prej je govoril o burji, zdaj pa še sapice ne prenese!«

»Daj sem!« je Zupan iztegnil roko za Prešernovim listkom. »Kako je s tisto bolj polito kašo?« …

Prečital je pesem sam zase še enkrat.

»Vrag te vzemi!« je ponovil, dobrohotno pogledal Prešerna ter porinil listek pred Kastelca: »Na! Tole bo še za tretjo ‘Zhbelizo’.«

»Za ‘Zhbelizo’? Ljudje se bodo smejali!«

»Naj se, saj smo se tudi mi,« se je odrezal Zupan in se z »zašpehanim« rokavom obrisal pod nosom.

»Za črkarsko pravdo ne bo dobro.«

»To je pa moja skrb.«

»Tako je, vidiš, Miha! Tvoja skrb je ‘Zhbeliza’ in zanjo je tale sonetek imeniten. Prinese ti najmanj dvajset novih naročnikov,« je pomežiknil Crobath.

Kastelčev obraz se je zjasnil. Pogledal je po snopičih pred Smoletom in dejal:

»Novih naročnikov? Prav prileg­li bi se mi. Tisk je drag in vsi ne plačajo takoj ob prejemu.«

Smole ga je pogledal.

»Haha! Kako diplomatsko me terja!« Segel je v žep.

»Andrej! Vendar ne misliš —!« je zardel Kastelic.

»Seveda mislim,« je Smole smeje položil bankovec predenj.
Kastelic mu je molče menjal.

»Zdaj nam pa ti kaj novega povej, Andrej!« je pozval Crobath.

»Saj res! Kaj si videl, kaj slišal zunaj v svetu?« je vprašal mirni, tihi Langus.

»Dosti, pa nič posebnega. Pač — lansko leto je med Liverpoolom in Manchestrom stekla prva lokomotiva.«

»To že vemo.«

»Nu, tega pa morda še ne veste, da se je dvignilo v svetu žensko vprašanje?«

»Kaj pa je to?«

»Marička, pojdi v kuhinjo!« je hčeri zapovedala gospa Metka, ki je zaslutila nespodobnost v Smoletovem odgovoru. Vendar je sama pristopila korak bliže in začela pospravljati posodo po mizi.

»Hahahaha! Hahaha!« se je režal Smole, da si je moral solze obrisati iz oči.
»Marička, čuj, kar tu ostani! Nič ne bo hudega, mamka. Žensko vprašanje —« je razlagal, »— to se pravi, da ženske zahtevajo svoje pravice.«

»Saj sem vedela! Marička, ven!« je gospa Metka energično pahnila hčer skozi vrata.

»Pravice? Kakšne pa? Zakonske?«

»Kar vse vprek? Omožene in neomožene?«

»Haha! Zakonite, ne zakonske! Zakonite politične pravice in meščansko enakopravnost.«

Tišina.

»Pojdi no spat!« se je zadrl Jaka Zupan.

»Nu, zdaj mi pa ne verjamete!«

»Ali misliš zares, ali briješ norce iz nas?«

»Zares. Svobodne ženske poznajo le —«

»A, tako! Pa bi bil takoj povedal, da misliš vlačuge!«

»Vlačuge? Kaj še! Nasprotno: vse časti vredne ženske so to, ki se za moške prav malo brigajo. Emancipiranke jih imenujejo, ker so se otresle vseh dolžnosti in poznajo le pravice.«

»Zakon smatrajo za najtežjo spono, v katero se svobodna ženska sploh ne ujame. Doseči hočejo povsod iste pravice kakor možje.«

Smole je smehljaje se pogledal drugega za drugim. Nekateri mu sploh niso verjeli, drugi so zmajevali z glavami.

»Mislite si na primer, da nastavijo na liceju profesorico,« je Andrej tolmačil.

»Ho! Prvi dan jo nesejo študentje iz razreda,« se je oglasil profesor Martinak.

»Prav gotovo!« se je nasmehnil njegov kolega Kersnik.

»Kaj pa bi bilo potem, če bi pri nas nastavili škofico namesto škofa?« je hudomušno vprašal Zupan.

Prešernu so se sumljivo zatresle mišice v obrazu.

»Ves kapitelj se takoj preseli v škofijo,« je odgovoril namesto Smoleta.

»Haha!«

»Kaj bi pa naš župan, oče Hradecky, rekel, če bi nastavili gospo županjo namesto njega?« je vprašal Crobath.

»Skrbel bi za naraščanje mestnega prebivalstva,« je modro odvrnil Prešeren.

»Kako neki?«

»I, kako! Namesto žene bi rodil otroke.«

Po vsej pivnici je zagrmelo.

Čop je pomignil gostilničarki in plačal.

»Ali že greš, Matija? S teboj pojdem, utrujen sem še od vožnje. Plačam!« je klical Smole.

»Jaz pa sem mislil, da pojdemo skupaj na komisijo,« je obžaloval Zupan.

»Kakšno komisijo?«

»Komisijo za zatiranje vina.«

»Haha! Kje pa ta posluje?«

»V Gradišču pri ‘Črnem orlu’.«

»In vi ste njeni člani?« je Smole smeje se pogledal naokrog.

»Seveda. Ali pristopiš?«

»Kaj bi ne! Takoj jutri me slovesno inštalirate za novega člana — na moj račun, to se razume. Ali greš z menoj, France?«

Prešeren je pokimal in segel v žep po mošnjiček. Tudi Langus je plačal in vstal. Kmalu nato so stopili prijatelji na cesto. Langus se je poslovil in urnih korakov odhitel mimo deželnega dvorca navzdol.

»Kako se mu mudi!« se je Smole ozrl za njim.

»Hm, prijatelj, tudi ti bi pospešil korake, če bi ti srce tako gorelo kakor našemu Langusu,« se je posmehnil Prešeren.

»A — tako!« je razumel Smole.

Čop je na svežem zraku globoko zasopel.

»Kaj pa ti vzdihuješ, Matija?« je vprašal Andrej.

»Požiram sveži zrak. Sem mislil, da mi vinski vzduh glavo raznese.«

»Ali te ljubljanski krokarji še niso vzgojili?«

»Niso in me ne bodo,« se je nasmehnil Čop.

Smole je pogledal naokrog in dejal s pritajenim glasom:

»Kremnitzerja sem opazil pri vratih. Ali to strašilo še vedno voha za zarotami?«

»Ne boj se, da bi nas izpustil iz oči! Brez policije pri nas ne gre. Celo v privatne družbe se vrivajo vohuni,« je pojasnil Prešeren. »Pač — Metternichov režim.«

Smole mu je položil roko na komolec. Stopal je počasi, oprt ob palico. Prešeren je s težavo krotil svoj hitri korak poleg njega.

»Kaj pa naši bratje na vzhodu in na severu?« je čez nekoliko časa vprašal Andrej.

»Hrvati se prekljajo z Madžari, kakor po navadi. Metternich bi rad favoriziral Hrvate, da Madžarom ne zrastejo grebenčki. A Madžari prete z revolucijo. Plačali bodo seveda Hrvati — že zato, ker je Metternichova mlada žena rodom Madžarka.«

»Ha!«

»Na Poljskem je vstaja — to veš?« je vprašal Čop.

»Vem. Čul sem, da Zamojskemu trda prede. Baje je prosil, naj Dunaj posreduje pri Rusih, a Metternich je odklonil.«

»Kako bi ne! Metternich še nikdar ni podpiral vstajšev. Rusi so baje že zavzeli Varšavo. Kratke so bile osvobodilne sanje Poljakov. Še ustavo, ki jim jo je dal pokojni car Aleksander, so izgubili. Iz Poljske napravijo navadno rusko provinco.«

»Pravijo, da razsaja kolera med rusko armado.«

»Saj jo imamo tudi na Ogrskem. Kakšen strah pa je zaradi tega na Dunaju!« je pravil Čop, 

»Schulzu so pisali sorodniki, da je ves dvor zbežal v Schönbrunn. Metternich in njegova mlada žena imata menda edina še toliko poguma, da se kdaj pokažeta med ljudmi. Egiptski paša mu je poslal baje krasne arabske konje, ki jih knez rad podi po Pratru.«

»Metternich je sploh pogumen mož,« se je oglasil Prešeren, »že tretjič se je oženil!«

»In od nas treh se še prvikrat nobeden ni.«

»In se ne bo,« je pribil France.

»Nu, nikar ne slepomiši! Mama mi je pravila, da imaš nevesto, Gradčanko.«

»Mhm, Kljunovo, svakinjo doktorja Snoja,« je pritrdil Čop.

Prešeren je molčal.

»Kakšna pa je? Lepa?« se je Smole zanimal.

Prešeren je skomignil z rameni.

»Pravijo,« je dejal kratko.

»Hm. In kdaj se poročiš?«

»Kadar bom imel toliko, da si ustanovim dom in bom mogel rediti ženo in otroke. Doslej sem pa neplačani praktikant pri kamerni prokuraturi.«

»Mama pravijo, da se Snojevi ponujajo, da napravijo sorodnici balo in vama pomagajo, dokler —«

»Žena mene ne bo nikdar redila!« je Prešeren odrezal tako ostro, da je Smole umolknil.

To so Snojevi raztrobili… se je Prešeren jezil sam pri sebi. Doktor Snoj, svak gospodične Kljunove, je bil deželnosodni svetnik v Ljubljani.

Čez nekoliko časa je Andrej dejal:

»Imaš prav, France. Mož, ki ga babnica komandira, ni več mož.«

Tiho, trudne so prišle besede, in Prešeren je razumel prijatelja. Vedel je, da je prav takšna misel razdrla Smoletu srečo.

»Kje pa stanuješ?«

»Pri stricu Jožefu v Rožni ulici.«

»Ali stric ni več na Ježici?«

»Ne. Že dve leti živi v pokoju. Moja sestra Katra mu gospodinji. Obišči nas! Stric te bo vesel.«

»Katra pa ne posebno — hahaha!« se je Andrej široko zasmejal. »Pridi rajši ti k meni!«

Pred Smoletovo hišo na Dunajski cesti so se poslovili. Prešeren in Čop sta se vrnila. Molče sta stopala mimo vojaške bolnišnice. Obema je bil Andrej v mislih. Le kako se je mogel tako uničiti — zaradi lepe ženske!

»Če bi bil delaven človek, bi ga ne bilo strlo,« se je Čop oglasil iz svojih misli.

»Ali misliš, da so delavni ljudje ljubezni nedostopni?«

»Tega ne mislim. Človek je človek. A človek, ki ljubi delo, takšno krizo še najlaže preboli. Laže vsekakor nego brezdelen sanjač, kakršen je Andrej.«

»Morda imaš v splošnem prav. A jaz —«

»Nu, prav ti si kot umetnik v tem pogledu dobro zavarovan, kajti čustva lahko izlivaš naravnost v svoja dela in jim s tem odlomiš že najostrejšo ost.«

»Motiš se. Pesnikovanje mi še nikdar ni pomagalo v notranjih bojih. Jaz moram ono, kar me duši, prej preboleti, potem šele zavalovi v meni doživljaj primeren ritem, potem šele morem spraviti svoj doživljaj v gotovo umetniško formo.«

»Zato, ker se tvoje umetnine uklanjajo vedno gotovemu sistemu. Obnavljaš v sebi čustva, da moreš ustvarjati. Tvoja muza je pač retrospektivna. Pa že to, da razglabljaš in iščeš v sebi z namenom, da notranje reflekse pravilno dojameš, že to odbrusi vsem duševnim pretresljajem ostrino.«

»Dokler me doživljaj neposredno pretresa, ne mislim na njegovo uporabo; ljubim, sovražim, kolnem, vzdihujem. Delam šele takrat, ko si vse mirno ogledam, čeprav v subjektivni luči.«

Čop je prikimal.

»Takrat poiščeš za pripravljeno vsebino primerno formo. In tako je prav, ker oboje mora harmonirati. Zato pa je treba mirnega duha, hladnega razuma in dosti znanja. Arhitektonika je pač rokodelska stran poezije, kakor ima vsaka umetnost svojo rokodelsko stran.«

»Hm, že. Ampak včasih se mi zdi, da bi mi prišle iz duše bolj sveže, strastnejše, silovitejše umetnine, če bi jih ne mrčvaril toliko po vseh pravilih poetike.«

»Morda bi bile strastnejše, bolj neposredne, bolj v srce segajoče. Pozabljaš pa, da si kot umetnik poklican pokazati vso krasoto in prožnost svoje umetniške materije — jezika. In — skoraj bi rekel, da je to glede na našo revno mlado literaturo in glede na ogroženi položaj našega maternega jezika tvoja glavna naloga.«

»Vem.«

»Jezik prilagoditi tonu umetnine — to se ti čudovito posreči, v tem ti ni nihče kos.«

Prešeren je molčal.

Čez nekoliko časa Čop:

»Veš, kaj bi nam moral še pokazati? … Slovensko tragedijo.«

»In snov?«

»Vzemi jo iz slovenske zgodovine, kar ti pač prija; vsekakor nekaj domačega.«

»Nekoliko sem že razmišljal o tem. Pa je naša zgodovina glede tega revna.«

»Ne revnejša od drugih. A raziskana je še premalo. Več Valvasorjev nam manjka, ki bi brskali po arhivih za domačo preteklost. Bogve koliko slovenskih tragedij se skriva v srednjem veku. Ali misliš, da so naši pradedje svojo samostojnost kar meni nič, tebi nič vrgli tujcem k nogam? Koliko nasilja, vstaj, koliko junakov, koliko žrtev! Seveda — kronisti so bili tujci in mi vemo o onih bojih prav malo, imen pa skoraj nič.«

Prešeren mu je pritrdil z molkom. Na oglu pred „Maličem“ sta se ustavila.

»Šel bi še na črno kavo. Ali greš z menoj?« je vprašal France.

»Ne. Naravnost domov pojdem. Minca me čaka, ker nisem vzel vežnega ključa. Lahko noč!« Čop je odšel po Nunski ulici proti Gradišču, kjer je stanoval v bližini deželnega dvorca.

Prešeren pa je stopal po Slonovi ulici navzdol. Razmišljal je o Čopu, da prežene težke misli na Andreja. Čop je res dobra, plemenita duša. Koliko se je že ubijal z delom, s poučevanjem tujih jezikov, z raznimi inštrukcijami, da je mogel vzdrževati brata Janeza skozi toliko let njegovega študiranja! Tudi drugi brat, Simon, je nekaj časa študiral na Matijeve stroške. In sestro Minco je dal učiti šivati, kuhati in drugih gospodinjskih del in plačeval zanjo leto za letom drage denarce, da mu dekle zdaj more gospodinjiti. Podpiral je tudi sorodnika Golmajerja v njegovih študijskih letih. Za vse skrbi, se žrtvuje zanje, le nase in na svojo srečo ne misli. Če si včasih privošči zanimivo knjigo za svoje obširne študije ali krajše potovanje v počitnicah — to je vse…

V takih mislih je Prešeren dospel do Špitalskega mostu. S kratkim pogledom se je ozrl proti Gledališki ulici in se spomnil: Tam v hiši, nekoliko v kot umaknjeni, spi dekletce — Julija Primčeva. Lepe modre oči zaprte. Dolge trepalnice leže na rožnatih licih. Usteca vzbočena kakor v poljub. Okrog glavice mehki zlati lasje na beli blazini…

»Bedak!« se je iztrznil Prešeren, se zasukal in nadaljeval pot čez most. Čemu mu pride na misel hči ošabne krčmarice? Kaj mu mar! Ljubljana ima dovolj lepih deklet. Skoraj ne mine dan, da bi ne postopal za katero izmed njih. Če bi vedela njegova Gradčanka!… Nu, zakaj bi ne ubral koraka za takšnole prijetno mlado stvarco? Zale nožice brzijo pred njim. Vsa vzravnana, važno in ponosno stopica mala osebica. In, če se slučajno okrene, zadene zasledovalca smešno nemilosten blisk iz lepih oči.

»Dohtar, ti jezični dohtar!
Kaj postopaš ti za mano?…«

so mu zabrneli v duši verzi, ki jih je nekoč zložil na takšnole kratkokrilko.

Potem so mu misli preskočile:

Jezični dohtar? On, neplačani praktikant kamerne prokurature?… Da, gospod prokurator pl. Scheuchenstuel, o tem se vam še ne sanja!… Ali morda vendarle že slutite, da vam uidem? Radoveden sem, kakšen obraz napravi, ko mu, po preteku mojega za izpit dovoljenega dopusta, predložim prošnjo za izstop iz državne službe. Ha! Ne boš me vodil za nos, stari! Že vem, kako znaš stopiti na prste in doseči, kar hočeš — če res hočeš. Tvoja „najtoplejša priporočila“ mi ne bodo metala peska v oči. Ko sem prvič stal poleg tvojega sina — v šoli — nu, nič ne rečem, če so profoksi njemu dali, kar bi po človeških pravicah šlo meni. A drugič — v službi — bi se mi lahko oddolžil za krivico — že vem, kako znaš pritisniti na pravo kljuko… Nu, še bolj prav. Advokat postanem. Saj ne vem, kaj mi je bilo, da sem silil v državno službo, ko pa moj strupeni jezik ni za tisto lakajsko ozračje…

Tako je razmišljal korakajoč po nočno samotnem Glavnem in Starem trgu proti domu. Na kavarno je pozabil. V duši so mu vstajali upi… Advokat, zmožen, dober advokat — o, to je že lepa eksistenca! Gotovo lepša, svobodnejša in donosnejša od one državnega uradnika… Ustanoviti si bo mogel lep topel dom, zasnubil si bo zalo dekle — o, potem ne bo nihče več vihal nosu nad siromašnim doktorjem … Vsaka mati mu rada izroči hčerko.

»Kaj bi to!« je jezno zamahnil. »Saj imam svojo ‚Gradčanko‘!«

Kljunova! Zastavno, samozavestno dekle. Spoznal jo je, ko je bival poleti pri stricu Francu, župniku na Goričici; v bližini so bili na počitnicah Snojevi s Kljunovo. … Hm! Takrat se je začelo. In zdaj si dopisujeta. Prav za prav — piše največ ona, on ji odgovarja bolj poredko. Že od nekdaj ni rad pisal pisma … »Hm! Že nekaj tednov sem ji zopet dolžan odgovor … Nu, jo že potolažim …«

»V srce mi padla iskra je ognjena.«

Leta 1833.

Na velikonočno soboto proti deseti uri zjutraj, ko se je France Prešeren odpravljal z doma, je stopil v njegovo sobo stari stric Jožef Prešeren. Starček, sključen od svojih osmih križev, se je s tresočo se roko trdo opiral ob palico in se z drsajočim korakom bližal pranečaku, ki si je pred ogledalom ovijal široko črno bidermajersko kravato.

»Ali si danes prost, France?«

»Da, stric.«

»Tako, tako. Mhm. Oh, če bi me noge še hotele nesti, bi šel s teboj. Vsak kristjan pojde božji grob molit, le jaz, betežen starec, se ne upam iti več iz hiše. Je že božja volja takšna. V katero cerkev pa pojdeš?«

Zdrava rdečica na polnih Francetovih licih se je še poglobila. Prav za prav … hm, niti mislil ni na to, da hodijo tega dne ljudje v cerkev. Namenjen je bil na izprehod v Trnovo. Tam v skrbno gojenih krakovskih in trnovskih vrtovih se v zgodnji pomladi sučejo med gredami brhka krakovska in trnovska dekleta … hm, Donatljeva Marička ni napačen deklič …

»V Trnovo pojdem, stric,« je odvrnil in z ljubeznivim nasmehom zakril zadrego, vesel, da ga je starčevo vprašanje obvarovalo pregreška, ki bi dobrega starega duhovnika gotovo bolel. Še bolj pa bi mu ga štela v zlo pobožna ali — kakor je France trdil — »tercijalska« Katra. … Torej k trnovskemu božjemu grobu!

Starec je zadovoljno prikimal:

»V Trnovo? Prav. Sem mislil, da pojdeš v šentjakobsko cerkev, ker nam stoji tako blizu. Nu, pa pojdi v trnovsko, če ti je bolj všeč. Saj Boga lahko moliš v eni kakor drugi. Meni pa bo Bog odpustil, če ga bom molil doma. Lansko leto še nisem imel tako težkih nog, o, lansko leto …«

In brbral je o tem, kako je bilo, ko se mu »noge še niso tresle«. France je smejočih se oči poslušal starca, si pripel iglo v kravato in oblekel telovnik. Stopil je k nočni omarici in vtaknil v žep svojo lepo zlato uro, dar moravskega grofa, kateremu je nekoč instruiral sina.

»Saj je pomlad tu, stric. Ko bo solnce toplejše, si pregrejete ude, pa vas popeljem zopet na izprehod,« je tolažil starca.

Starec se je nasmehnil … »Ej, France, dobri moj fant, saj sam sebi ne verjameš!

»Oh, ne vem, če bo kaj z izprehodom. Starost je bolezen, ki je tudi sonce ne prežene. Osem križev, dragi fant, to ni da bi na soncu skopnelo, hihi! Hihihi!«

»Krepak ste še, stric, krepak,« je vztrajal France.

V starčevem izsušenem obrazu so se zasjejale gubice. Z ljubeznijo in tihim ponosom je opazoval ljubljenca, ki si je oblekel frak in z mehko ščetko skrbno pogladil cilinder.

»Z Bogom, stric!«

»Bog s teboj, moj fant!«

Ko so se vrata zaprla za pranečakom, je starček s težavo zakrevsal k oknu in v kalnih starih očeh se je zablestela solza, ko je gledal za Francetom, ki je mimo šentjakobske cerkve s svojim drobnim korakom hitel proti Trnovem.

»Zlata duša je moj France, zlata duša … Bog ga blagoslovi! Bog mu daj srečo! Iz najhujšega se je zdaj že izkopal. Sodniški izpit je napravil lansko leto v Celovcu, nu, sicer ne s prav dobrim uspehom — preveč se je zanašal na svojo brihtno glavo, ker je doslej vse izpite z odliko opravil, nu, da — pa je vendarle hitro dobil službo pri advokatu. Nu, samo da ima plačo, da se lahko sam preživlja. Zdaj bo že nekako, četudi bi mene ne bilo več … Plača je sicer majhna, pa morda dobi France premožno nevesto. Kljunovo je pustil. Ali je vetrnjak? Ne, moj France ni lahkomiseln. On že ve, kaj je prav …

Neomajna je bila starčeva vera v ljubljenca.

Nekaj minut pozneje je stopal Prešeren za Gradaščico proti trnovski cerkvici, zidani v preprostem renesančnem slogu, z dvema majhnima stolpoma, ki sta bila krita z nizkima piramidastima strehama. Svetišče je bilo le petnajst metrov dolgo in dvanajst in pol metra široko, torej majhno, da je moglo iti vanje komaj tri sto ljudi. O postanku cerkvice je krakovski ribič Donatelj vedel povedati pravljico, po kateri je stala nekoč na tem mestu lipa, pod njo pa se je prikazovala lučka, ki je pobožna srca vnela za zidavo svetišča.

Prešeren se je za trenutek ustavil pred cerkvijo, kjer so otroci znašali na kup velikonočno »grmado«. Med smehom in krikom so dečaki razbijali po starih zabojih in drugi ropotiji, da je grmelo daleč naokrog. S tiho melanholijo se je Prešeren spomnil srečnih dni svoje prve mladosti, ko je pred rodinsko farno cerkvijo tudi on udrihal po deskah, da je grmelo tja v Vrbo do domače hiše, kjer je treskanje poslušala njegova mati in mislila na svojega ljubljenčka.

Z mislijo na ljubljeno mater je vstopil med drugimi verniki v cerkev.

»Trnovo! kraj nesrečnega imena;
Tam meni je bilo gorje rojêno
Od dveh očesov čistega plamena.«

Sprejela ga je razsvetljena cerkvica s preprostimi lesenimi oltarji in majhnim korom, o katerem so govorili, da se bo zdaj-zdaj podrl, če ga ne podpro s stebri. Verniki so se pehali pod njim in zrinili Prešerna proti božjemu grobu. Previdno se je izpulil iz gneče in se ustavil ob oltarju sv. Mihaela. Potem se je ozrl na glavni oltar z Metzingerjevo sliko sv. Janeza Krstnika, trnovskega patrona. Obžaloval je, da je bila slika zaradi velikonočnega običaja zagrnjena. Bila je ena najlepših ljubljanskih oltarnih slik.

Pogled se je Prešernu ustavil pod sliko, na križu, zagrnjenem z vijolično krpo … Ali ni prišel v cerkev, da moli, kakor je tega dne običaj med kristjani. Molí? Koliko let že ni »molil«, to se pravi: ni mehanično blebetal besed, ki so jih za razgovor z Bogom sestavili drugi. Če se je on razgovarjal z večnim Praduhom, ga ni prosil za malenkostne dobrote, za prednosti na račun drugih ljudi, za nemogoče čudeže in izjemne milosti. Ne, njegov duh je bil dovolj zrel, da s takšnimi naivnimi prošnjami ni poniževal Boga in njegove strahotno veličastne stvaritve, ki ji reven človeški duh ne vidi ciljev.

Prešernova molitev je bila le ponižna obljuba: Nikoli ne pozabim, da me je izmed vseh neštetih milijonov Tvojih zamislekov ustvaril najvišji: Bodi človek … Človek hočem biti, vselej človek! … Koliko je ljudi na svetu, a malokateri med njimi je človek. Iz temnih dni živalskega divjaštva si vodil in vodiš človeštvo do najvišjega cilja — človečanstva. Nekoč ga človeštvo doseže. Tvoja velika misel bo vtelesena. Čisto človečanstvo zavlada med ljudmi, višek vsega življenjskega razvoja na zemlji. In potem? … Kam pojde razvoj potem? … Vem, da si, ker moja misel ne najde drugega izhoda kakor Tebe samega, Večni Praduh!«

S to molitvijo v srcu se je obrnil, da odide.

Tedaj se je zdrznil. Izpod kora je stopila dvojica deklet.

Prva — Wurschpavrova Marička — ni bila kdovekaj lepo dekle, vsaj ne toliko, da bi vlekla poglede nase. Toda za njo se je zasvetil v luči obraz:

&lt;poem&gt;Ko je stopila v cerkev razsvetljeno,
V srcé mi padla iskra je ognjéna,
Ki vgasnit’ se ne dá z močjo nobêno.&lt;/poem&gt;

Julija Primčeva!

Velike svetlomodre oči so s pogledom nedolžnega otroka za trenutek zagorele v njegove, Prešernove. Njih »čisti plamen« ga je zadel kakor blisk. Poet se je ustavil in strmel za dekletom, ki je s svojo sestrično pokleknilo v klop in v pobožni molitvi povesilo plavolaso glavico. Pozabil je, da je hotel oditi. Ostal je, dokler se dekleti nista dvignili. S čudovito silo ga je vleklo, da je obrnil korak za njima. Njegov pogled se je nepremično upiral v nežno, gibčno Julijino postavico. Kakor uročen je stopal za njo iz cerkve.

Ali se mu ni režal izza dekletovega širokega krila — Kupido? … Da, v srcu je čutil, bil je oni Kupido, ki mu je pred tremi leti pel:

&lt;poem&gt;Kupido, ti in tvoja lepa starka
Ne bóta dalje me za nos vodila!&lt;/poem&gt;

In vendar sta ga zopet vodila! Za drobno, komaj šestnajstletno Julijo je drobil korake skoraj triintridesetletni Prešeren, oni, ki je trdil o sebi, da mu »okamenelo je srce preživo«. Stopal je — po svoji navadi z nogo drsaje — za dekletom; stopal je po cesti s plahutajočim frakom, s cilindrom v roki in z vihrajočimi dolgimi lasmi. Široko zagorelo obličje mu je pokrivala zdrava rdečica. Lepe oči so žarele v nenavadnem ognju.

Dasi je Julijo poznal že kot otroka, vendar se mu je zdelo, da jo vidi prvikrat. Vse na njej se mu je zdelo mično in lepo, da ni mogel odtrgati pogleda od nje. Svilena »šuta«, ki ji je pokrivala glavico, mu je napol zakrivala njen obraz, kadar se je Julija v pogovoru obrnila k sestrični. Vendar je poet za trenutek ali dva zagledal okroglo bradico z rožnato poltjo, nežno ukrivljeni nos in rdeče vzbočene ustne. Želel si je le, da bi se ozrla in bi še enkrat občutil plamen iz njenih lepih oči.

A ponosna, dobro vzgojena Julija se ni okrenila.

=Ran mojih bo spomin in tvoje hvale.=

Leta 1834.

V februarju proti večeru. V licejski knjižnici v drugem nadstropju licejskega poslopja je še gorela luč. Skriptor Kastelic in sluga Kosmač sta že davno želela »Lahko noč!« in odšla, njun šef, knjižničar Čop, pa je še vedno sedel pri mizi, zatopljen v knjigo. V sobi duh po starih knjigah, ki so stale v visokih policah naokrog po stenah. V peči so bobneli plameni. Na Čopovi pisalni mizi je utripala petrolejka in risala po prostoru prijetne zelenkaste sence.

Čop se je od časa do časa z velikimi modrimi očmi zazrl v luč, za trenutek pogledal v polmrak proti nezastrtemu oknu, prisluhnil, če so v globinah poslopja zašklepetala vrata, in se zopet sklonil nad knjigo. Včasih mu je pogled splaval po polnih, lepo urejenih policah, po pultu z novimi katalogi … Red v knjižnici — njegovo delo! Novi katalogi — njegovo delo! In knjižnica se širi. Skoraj polovico nadstropja že zavzemajo njene dvorane in še bo treba misliti na nove prostore. Izpopolnil se je posebno oddelek slovenskih knjig — tudi to je bilo njegovo delo. In vendar: v njem je vstajal občutek nestrpnosti, nepokoja, nedomáčnosti. Saj je bila vsa knjižnica kljub temu le majhna, skromna zbirka proti drugim velikanskim knjižnicam, ki jih je že videl. Manjka ji tega, manjka onega. Iščeš v njej med poljsko literaturo — povsod vrzeli! Iščeš ruskih knjig — skoraj nič! Angleške — istotako! In v drugih jezikih? Vse nepopolno, omejeno. Povsod naleti duh na ograje. Saj ni mogoče delati! Če človek obvlada devetnajst jezikov, hoče svoje znanje tudi uživati, izkoristiti v neizhojenih potih in dognanjih, ne le prežvekovati, kar je že kot študent zaužil! Da bi ga vsaj prestavili na Dunaj! Tam, da, tam je delo! Tu pa je vse šele v povojih. In ljudje! Tam se v širokem razmahu krešejo veliki duhovi, zbrani po univerzah in drugih znanstvenih zavodih. Tu — mrtvilo. Prešeren in — konec. Ali je čudno, da je njega, Čopa, vleklo v veliki svet?

Zdajci se učenjak zdrznil in se okrenil. Pred vrati kratko drsanje, trkanje. Vstopil je France Prešeren.

V Čopovem srcu je toplo zavalovilo.

»Nu?«

Prešeren je pokimal.

»Vse v redu.«

Odložil je cilinder, si odpel suknjo in sedel na stol poleg Čopove mize. Oči so mu žarele v čudnem ognju. Lepe ustne so se mu napele v nasmehu. Segel je v suknjo in položil pred prijatelja zganjeno polo finejšega potiskanega papirja.

»Tu ga imaš. Jutri izide kot priloga k »Illyrisches Blatt« — seveda ne na takšnem papirju.«

Čop je prijel za polo.

»Sonetni venec!« je zamrmral z božajočim glasom in s pogledom preletel nekaj vrstic; saj je poznal pesnitev. Potem se je molče ozrl v prijatelja Franceta. Razumela sta se brez besedi. France je živo čutil toplo prijateljevo veselje nad umetnino in njegov ponos, nekakšen mentorski ponos — saj je v poetovem uspehu ležalo mnogo prijateljeve večletne vzpodbude in premnogo dragocenih nasvetov glede tehnike, zgradbe, zunanje oblike. Čop je globoko razumel žarenje v lepih Prešernovih očeh: poet se je zavedal, da se je dvignil visoko, visoko nad vse svoje rojake, čutil je bližino one žareče luči, ki oživlja vsemirje, čutil je bližino Praduha.

Visoka pesem! Pesem nesmrtne lepote, pesem, ki prinese poetu nesmrtno slavo. Meglen spomin iz detinskih dni je prešinil poeta: dvanajstletni deček je s knjigo v roki sedel za carinarnico na Bregu, v travi poleg njega capinček France Pacenk. Oster Pacenkov tlesk z rokami je splašil golobe na strehi. Vsa jata se je dvignila in letela, letela. Sedli so na streho Zoisove hiše, le eden se je dvignil više in više, dokler ga niso dosegli žarki zahajajočega solnca, dokler ni ves zažarel v solnčni svetlobi — on sam, visoko nad vsemi drugimi, ki so ostali spodaj v senci. Deček Prešeren je gledal za njim in vroča želja je vstala v njem, da se tudi on dvigne k solncu.

Ali se mu, možu-poetu, želja izpolni? Pač se je dvigal v visokem poletu, a leden hlad iz vsemirja mu je stresal dušo. Kdaj ga objame žarka luč? Koliko borbe za njim in koliko še pred njim!

Čop se je zopet ozrl na polo pred seboj. Pa mu je šinila senca preko širokega čela, preko njegovega karakterističnega trioglatega obraza, bežna senca; a Prešernov ostri pogled je jasno čital v prijateljevem obličju.

»Hm. Kaj ti ni prav?«

»Začetni verz v tretjem sonetu,« je Čop odgovoril z običajno mentorsko odkritosrčnostjo. »Poslušaj: Imele vse so v srci svoje kale.«

»Mhm — vse so v srci svoje. Pretrdo sikam.«

»Res, verz se ne glasi dovolj mehko, da bi harmonično objel mehko misel, kako so rožice pognale iz srca svoje kali. Kali, veš, ne kale!«

Prešeren je prikimal, vzel beležnico iz žepa in svinčnik v roko ter si napisal napako. Molče je potem zrl na prijatelja, ki je čital dalje:

»Ji usta so se razodeti bale Ljubezen, ah! brez upanja opore —«

»ah! ni slovenski vzklik. Oh, pravimo, ne ah. In takšen vzklik zakriva vselej luknjo v verzu.«

Preletel je prihodnji sonet in obrnil list.

Molče je Prešeren čakal.

Čez nekoliko časa je Čop zmajal z glavo:

»Poslušaj: Ur jih meglenih so morile sile. Trdo, ali ne? In: morile sile.«

»Imaš prav.«

Čop je čital dalje in zopet obrnil list. Naposled je pogledal prijatelja.

»Malenkostne napake. Nekoliko ga še opiliš, preden ga drugič izdaš. Sicer pa je tvoj »Sonetni venec« umetnina, kakršnih je malo v svetovni literaturi.«

Prešernovo obličje se je razvedrilo. Nikdar ni hlastal po priznanju drugih. Saj je vedel, da ga njegovi sodobniki po večini niti ne razumejo. Le Čopova pohvala ali graja mu je segla globoko v dušo, kajti Čopov veliki duh je stopal vstric njegovega in mu kazal nova pota v kraljestvu lepe besede. Karkoli je Čop našel lepega v svetovni literaturi — na vse je opozoril prijatelja pesnika, skupaj sta razčlenila in pretehtala tujo umetnino ter se dokopala do njenih arhitektonskih skrivnosti. Pogovori s prijateljem so bili za Prešerna visoka šola pesniške umetnosti. Nihče na svetu ni tako verno spremljal pesnikovega duševnega poleta, kakor prijatelj Čop.

Prijateljeve zveste oči so govorile poetu: Le pogum! Izmed vseh si odbran, izmed vseh določen. Vekove pred teboj, vekove za teboj naš rod ni imel in ne bo imel tebi enakega. Le dalje! Kvišku! Vedno dalje!

Prešernove oči pa so vpraševale: A človek, prijatelj Matija? Kaj bi z možem človekom, ki mi zastavlja pot, me vleče navzdol, zahteva sreče, ki se je drži zemlja, sveža pomladno dišeča zemlja? Kako misliš o njegovi pravici do toplega življenja?

»Ali si pripravljen?« je Čop vprašal namesto odgovora na prijateljeva nema vprašanja.

Pripravljen? Da, že vem: krik in vik naših nasprotnikov in ščuvanje iz zavisti in jeza iz ozkosrčnosti — vse je mogoče. Da, pripravljen sem . . . je odgovoril blisk v Prešernovih očeh. On sam pa je le skomignil z rameni in molčal.

»Visoka pesem!« so tiho izpregovorile drobne Čopove ustne. Globoke gube med obrvmi so se mu poravnale in nasmehnil se je: »Prijatelj, ali se ne boš kesal? Jutri bo zabučalo po Ljubljani.«

»In zagrmelo in treskalo!« je Prešeren dodal z ironičnim posmehom in v očeh se mu je utrnil kljubovalen blisk: »Ha! Na cenzorjevem mestu bi ne hotel biti.«

»Tudi jaz ne. Najmanj, kar se more staremu Veselu zgoditi, je pošten nos zaradi površnosti. Pa tudi na tvojem mestu bi ne bil rad.«

»Ali misliš zaradi nje?«

»Zaradi nje in drugih. Dekle bo užaljeno.«

»Če ji posvetim umetnino!«

»Dobro veš, da vsak ne zna ceniti prave vrednosti tvojih umotvorov. Tvoja poezija jim je previsoka. Saj vendar poznaš vso ozkosrčno zaplotniško ljubljansko družbo! In še celo krog Primčevih znancev. Kranjci, ki jim je slovenščina le jezik njihovih hlapcev in dekel. Kako bi cenili slovensko umetnino!«

»Malo mi je mar!« je poet trmasto vztrajal in tiho se mu je utrgalo iz srca: »Ona me bo nekoč razumela — da bi le ne bilo prepozno!«

»France! Ali ne čutiš, da je že prepozno? Saj vendar veš, da stara Primčevka očitno protežira Jožefa Scheuchenstuela!«

»Vem. Ampak dokler Julija ni njegova —«

»— imaš še upanje?« se je Čop nasmehnil. Z neizmerno ljubeznijo in dobrohotnostjo je pogledal prijatelju v oči in počasi zmajal z glavo. Zatrl je v sebi vse, kar bi mu mogel še reči. Čemu? Ljubezen je gluha za vse nasvete.

»Ali že greš?«

»Moram se še preobleči za kazino,« se je dvignil Prešeren. »Ali prideš?«

»Ne vem. Nič me ne mika.«

»Le pridi, le. Saj dobiš tam vse najine znance. Morda pride tudi kanonik Andrej Gollmajer in se pogovorita zaradi cenzure četrte »Zhbelize«. Razloži mu, da so vse Kopitarjeve sekature le njegova umazana revanža za ono, kar je moral od nas požreti kot vitez Metelkove krevljice; najbolj pa ga je zabolel Čelakovskega slavospev mojim pesnitvam. Gollmajer je poštenjak, ampak — moralist. Prepričan sem, da nam črta vse ljubevne pesmi kot nemoralne. Kot duhovnik in v dostojanstvu gimnazijskega podravnatelja bo še celo smatral za svojo dolžnost, zatreti vse, kar nas spominja na to, da imamo kri v žilah. Ali si bil pri guvernerju?«

»Bil.«

»In?«

Čop se je nasmehnil.

»Naš dunajski gromovnik bo pihal od jeze. Schmidburg mi je obljubil, da Sedlnitzkemu natančno razloži Kopitarjeve nagibe za njegovo zlobno oceno »Zhbelize«. Če me slutnje ne varajo, se pripravlja klafterski nos našemu »kopitnemu možu«, kakor ga Janez imenuje.«

Janez, Čopov brat, je bil tega leta — seveda zopet ob Matijevi podpori — odšel na Dunaj, da nadaljuje v Milanu začeti visokošolski študij.

»Nos Kopitarju ne bo škodoval. On in ljubljanski Pavšek sta kriva, da »Zhbeliza« že leto dni polega po raznih pisalnih mizah in še vedno ni izšla. Torej prideš v kazino? Andrej se je pripeljal sinoči z Dolenjskega in pride tudi na ples.«

»Plesat?«

»Oh, kako bi! Saj veš, da je ves bolan. Danes se mi je zdel še prav posebno čuden, ves mrzličen. Mislim, da se pripravlja na svidenje s —«

Kratko trkanje. Vstopil je gospod simpatičnega širokega koščenega obraza, Čopove starosti — fužinski graščak Fidelis Trpinc. Bil je nekdanji Čopov sošolec.

»Luč s tvojega okna me je zvabila — dober večer, gospoda!«

»Dober večer!«

»V kazino?« je vprašal Prešeren.

»Seveda. Ženo sem poslal k njenim staršem, da se napravi za ples. In ti, Čop? Ali ne greš?«

»Ko bi imel lepo spremljevalko, kakor jo boš imel ti, bi šel prav rad.«

Trpinc je z zadovoljnim nasmehom kvitiral slavospev svoji lepi ženi in vrnil:

»Saj tudi ti ne boš brez lepe družbe. Kdaj pa se poročiš?«

»O!« je zamahnil Čop, »imam še čas. Saj me nobena ne mara.«

»Nič se ne izvijaj! Se že širi glas po deželi…« Umolknil je, ko je opazil Čopov temni obraz in Prešernov migljaj. »Da ne pozabim. Ali prideš v nedeljo popoldne k nam in ostaneš pri večerji? Povabim še Langusove in Schulza.«

»Prav rad.«

»Ali smem tudi nate računati, doktor?«

»Oprosti! Dogovoril sem se že s Smoletom, da pojdem v nedeljo zjutraj z njim na Dolenjsko, na njegov gradič Prežek. Seveda le, če mi dovoli moj šef dva dneva dopusta.«

Lahna senca je ob Smoletovem imenu šinila preko Trpinčevega obraza.

»Čul sem, da izstopiš iz Baumgartenove pisarne,« je dejal in se trudil, da zatre ono, kar mu je za trenutek vzburkalo dušo.

»Da, čez teden dni pojdem h Crobathu.«

Knjižnična vrata so se po lahkem trkanju tiho odprla in bolehavi obrazek Čopove sestre Mince se je prikazal med vrati. Plaho je pozdravila.

»Večerja!« je potem zašepetala proti bratu in brž spet odbéžala. Zunaj so zašklepetala vrata Čopovega stanovanja, ležečega v istem nadstropju, poleg knjižnice.

Prešeren je prijel za cilinder.

Trpinc se mu je pridružil:

»Grem s teboj. Na svidenje, Čop! V nedeljo po kosilu pošljem voz pote in po Schulza. Langus pride že dopoldne, ker slika mojo ženo.«

»Na svidenje! Schulza dobiš gotovo še v kabinetu.«

»Hvala!«

Prešeren in Trpinc sta odšla po hodniku do Schulzovega kabineta.

Schulza sta dobila še sredi mladine; pet dijakov se je gnetlo okrog mize, pri kateri je sedel matematik in kazal fantom uporabo premakljivega računala, ki ga je bil sam izumel za račune višje matematike. Schulz je bil izmed onih redkih profesorjev, ki sebe niso smatrali za dijakovo »šibo božjo«, za strah in trepet vzbujajočo avtoriteto, temveč so se zavedali, da prejemajo svoj kruh zato, da so mladini potrpežljivi in razumni pomočniki pri učenju in vodniki po vseh potih njihove izobrazbe.

»Strašno ste pridni, gospod profesor!« ga je Trpinc pozdravil.

Ko je vstopil še Prešeren, so se dijaki spogledali, drug drugega dregnili s komolci in si pošepetali: »Prešeren!« Vseh oči so visele na zagorelem pesnikovem obličju. Poznali so ga že iz »Zhbelize«, ki jim jo je Čop posojeval.

In ko sta gospoda po kratkem razgovoru s profesorjem odšla, je bila matematika pozabljena in vsi križem so brbljali o možu, ki je bil tej mladi generaciji bližji nego svoji lastni. Čepav ga mlade duše niso vselej razumele, so vsaj slutile njegovo veličino. Profesor Schulz jih je smehljaje se poslušal in v iskrenem razumevanju mladih src je pospravil svoje račune.

Trpinc pa je vprašal, ko sta s Prešernom šla mimo stolnice:

»Kaj je prav za prav s Čopom in vdovo pl. Höffern? Ali se ne poročita?«

»Njeni sorodniki intrigirajo,« je Prešeren kratko pojasnil.

»Aha! Njen brat Friderik Baraga je sila pobožen mož. Gotovo mu Čopova svobodomiselnost ni všeč. Poznam ga. Moj sošolec je bil in Čopov.«

»On ne brani. Saj ga ni tu. Zdaj je misijonar v Ameriki. A drugi! Pač ne vedo, kdo je Čop.«

Trpinc je molče prikimal.

Potem je od strani pogledal Prešerna. Rad bi ga bil vprašal glede Smoleta, nekdanjega zaročenca svoje žene; če se tudi on udeleži plesa? A beseda mu ni hotela iz ust, dasi ga je pekla negotovost in zla slutnja. Zdelo mu je, da bi mladi doktor takoj uganil njegov strah in — molčal je. Srce mu je nemirno bilo.

Ko bi preprečil ženino srečanje s Smoletom? Izgovoril bi se, da mu ni dobro in pregovoril ženo, da se vrneta domov. Nesmiselno! S tem bi ji priznal, da še vedno ni ugasnila v njem ljubosumnost, priznal bi ji svoj strah pred fantomom, ki ga je strašil vsa leta, odkar je bila lepa, a hladna Fina Češkova njegova žena. Bila bi užaljena zaradi njegovega nezaupanja. Že jutri bi zvedela, da je bil Smole na kazinski prireditvi. Sicer pa, morda je prav tako, morda se že v prihodnjih urah pretrga nejasnost, ki mu zakriva notranjost njegove žene.

Težko mu je bilo v duši, ko se je pred Češkovo hišo na Glavnem trgu poslovil od Prešerna. Težke so mu bile noge, ko je stopal navzgor po stopnicah. Odpel si je kožuh in si z robcem obrisal potno čelo, preden je potegnil za zvonec tastovega stanovanja.

Prešeren pa je hitel po Starem trgu. Oči so mu žarele. Danes pade kocka! Sonetni venec mu Julijino srce odpre — ali pa mu ga odmakne za vedno... Koliko časa že, kar jo je kakor svetnico častil in molil v svojih pesmih! V njem je od dne do dne rastlo čudovito čustvo, v katerega nekoč ni hotel verovati, ki ga je zaman iskal od ljubice do ljubice.

&lt;poem&gt;Že so prevzetne misli mi vstajale,
da mal’, al nič ljubezen ne opravi
pri temu, ki se trdno v bran ji stavi.&lt;/poem&gt;

Tako je pel nekoč v bežni zaljubljenosti, tako bi mogel peti zdaj iz globine srca.

Zgrabilo mu je dušo, zgrabilo telo, da mu je deklica stala noč in dan pred očmi, da je tekel — on, triintridesetletni mož — za njo kakor petošolec za svojo prvo ljubeznijo! Kolikokrat je predirjal ljubljanske ulice s sladkim upanjem v srcu, da zagleda njo, vso nežno, milo in jasno kakor žarek jutranjega solnca.

In če jo je srečal in je dvignila k njemu pogled, če so zasijale velike modre zvezde v njegove oči — kako ga je izpreletelo!

&lt;poem&gt;Pogleda njenga užival sem sladkosti,
dokler, da je srce dobilo rano,
ki peče noč in dan me brez hladila,
ki ni dobiti ji nikjer zdravila.&lt;/poem&gt;

Sam ni vedel, kako je pritekel pred svoje stanovanje v Rožni ulici, v hiši za šentjakobsko cerkvijo. Jemal je kar po dve stopnici, ko je zdirjal v prvo nadstropje.

»Katra! Brž! Moje lakaste čevlje!« je planil v kuhinjo.

»Oh! Saj ne gori voda!«

»Ampak srce, Katra, srce!« je prišepetala nečakinji majhna drobna Ženica, sedeča v kotu za mizo.

»Glej, glej! Tetka Lenčica!« ji je Prešeren stisnil roko. »Pa v takšni zimi pridete v Ljubljano!«

Tetka Lenčica je bila gospodinja pri svojem bratu, župniku Jakobu Prešernu na Šmarni gori.

»Zimi? Saj letos sploh ni bilo zime. Do svečnice nismo imeli ne dežja ne snega. Vsak dan sedimo pred cerkvijo na soncu kakor spomladi. Le pridi, boš videl. Tu pri vas v večni ljubljanski megli je pa bolj pusto in mrzlo. Že dolgo te ni bilo k nam.«

»Pridem eno prihodnjih nedelj. Smo se s Crobathom in Azulo že dogovorili. In stric Jakob je zdrav?«

»Zdrav, kajpak. Le dolgčas mu je včasih, ko ni nikogar k nam.«

»France! Tu so čevlji,« je Katra zaklicala iz bratove sobe, »ali boš v kuhinji večerjal?«

»Le sem daj! Se bova še s tetko kaj pomenila.«

Katra je nekaj zagodrnjala in prišla zopet v kuhinjo. Brkljala je po štedilniku in postavila pred brata dišečo pečenico s kislim zeljem.

»Teta so koline prinesli.«

»Kadar koline zaduham, mi je žal, da nisem postal fajmošter,« je Prešeren poredno pomežiknil teti.

»Hihi! France! Še zmeraj si takšen šaljivec.«

»Saj bi ti tudi sicer ne bilo škodovalo, če bi bil mater ubogal in postal duhoven,« je zajedljivo pripomnila Katra.

»Pusti ga, Katra, pusti! Je že božja volja tako,« se je na sobnem pragu pojavil stari stric Jožef.

»Seveda! Vi mu dajete že od nekdaj potuho, saj je vaš miljenček. Zato pa je takšen, da ga bo pri živem telesu —«

»— hudič odnesel!« je France ironično končal. »Tercijalke bodo pa glorijo zapele.«

Medtem ko se je blagi duhovnik trudil, da potolaži razjarjeno jezično Katro, je France brž zmetal še nekaj grižljajev vase in vstal. Sestri ni več odgovarjal. Navadil se je že njene jezikavosti.

»Ješč pa res nisi,« je dejala teta.

France je že skočil v svojo sobo, da se preobleče. Čuli so ga, kako je hodil sem in tja, čofotal po vodi, odpiral in zapiral predale. Pogovor v kuhinji je tekel o Francetovi službi, o Prešernovem domu »Ribičevini« v Vrbi, kjer je bila poročena Francetova sestra Mina, in o Francetovem bratu Juriju, ki je že drugo leto služboval kot kaplan na Koroškem.

Naposled je prišel France iz svoje sobe. Na obeh straneh brade sta mu štrlela konca snežnobelega ovratnika nad vratom, povitim z belo muselinasto kravato. Izpod svetlega cilindra so mu valovili skrbno počesani dolgi temnorjavi lasje. Svilenomehki in rahlokodrasti so obrobljali njegov zagoreli, že nekoliko široki, vendar moško rezani obraz.

Želel je lahko noč in odšel.

»Žal mož je France,« je rekla tetka Lenčica, zaljubljeno gledaje za njim.

»Redi se,« je suho opomnila Katra, »kadar bo starejši, bo debel. In da bi ne nosil tako dolgih las! Kje vidite moža s tako dolgimi lasmi!«

»Lepe lase ima,« je zamišljeno dejala drobna ženica.

Stric Jožef je s starimi očmi smehljaje zrl na vrata, za katerimi je bil izginil ljubljenec, rekel pa ni ničesar.

Ob isti uri je v Gledališki ulici, v Primčevi hiši, stala domača hčerka edinka Julija v svoji bogato opravljeni sobici pred ogledalom in si zatikala dve bledorožnati vrtnici v svetlo, z velikim glavnikom visoko pripeto kito. Po vratu sta ji visela dva dolga kodra.

Pri mizi pod svetilko je sedelo enajstletno preprosto oblečeno dekletce s pletenjem v rokah. A ni delala. Roke so počivale v naročju. Iz lepega temnopoltega obrazka so velike črne oči strmele polne občudovanja na Julijo, na vrtnici, ki sta bili prav tako nežnorožnati kakor Julijin obraz.

»Kako ste lepi!« je vzdihnil otrok.

Julijine svetlomodre oči so se v ogledalu ujele s cigansko črnimi otrokovimi. Nasmehnila se je in ozrla.

»Ali ti ugajam, Ana?« In hudomušno je pristavila: »Greš z menoj na ples?«

Ana Jelovškova, mala rejenka Primčeve gospe, je resno odkimala.

»Saj še nisem šestnajst let stara. Tudi ne znam plesati.«

»O, to se hitro naučiš. Nu, dajva!«

Prijela je malo Ano in se smeje zavrtela z njo po parketu. Široka Julijina krinolina iz nežnega belega tula, vezenega z rožnordečimi bidermajerskimi venčki, se je zazibala na vitkem Julijinem telescu.

»Hopsasa — hopsasa — tralala — tralala!« je Julija štela v razposajeni volji. Klopek z Anino prejico je veselo poskakoval za njima, nit pa se je ovijala okrog dolgih čikastih hlačic, ki so otroku segale do gležnjev in jih dokolensko krilo po bidermajerski modi ni pokrivalo.

»Moje pletenje! Gospodična, moje pletenje!« je klicala Ana.

»Julie! Bist du toll? Du zerdrückst ja deine Toilette!«

Kakor bi treščilo vanje, sta deklici odreveneli — na vratih je stala stroga gospa Primčeva. Z uničujočim pogledom na malo brinetko je dostavila pol slovenski, pol nemški, kakor je bila slaba razvada Ljubljančank:

»In plešeš mit diesem Schmutzfink!«

Rjavi otrokov obrazek je zažarel od užaljenosti in togotno so se zaiskrile črne oči:

»Nisem Schmutzfink! Saj nisem umazana!«

»Tiho! Kako se drzneš zopet ugovarjati! Marš v kot! Dokler ne prosiš odpuščanja, ne dobiš večerje.«

Gospa je odšumela iz sobe, za njo Julija s pomilovalnim pogledom na otroka. Mala Ana pa ni dvignila oči. Stala je v kotu med omaro in oknom, obrazek ves trmast in teman. Čula je, kako so zunaj zaprla vrata jedilnice, čula je kuharico Lenčko, ki je tekala z jedjo iz kuhinje v jedilnico, toda Ana se ni ganila iz kota.

Kmalu se je Julija vrnila.

»Ana, pojdi h gospe in prosi jo odpuščanja!« je dobrohotno opomnila otroka.

Ana je molče stresla z glavico. Z velikimi očmi je resno gledala iz polteme in z belimi zobmi grizla trak, ki ji je visel spredaj od tesno pod vratom zapetega ovratnika.

Julija si je ovila svilen čipkast šal okrog glave in nataknila dolge rokavice, ki so ji pokrile bele lakti skoraj do komolcev. Potem je vzela iz omare širok, s kožuhovino podložen plašč in si ga previdno ogrnila, da bi ne zmečkala balonastih rokavcev, ki so ji viseli od golih ramen.

»Bist du fertig?« je gospa odprla vrata in pogledala v hčerino sobo.

»Takoj, mama!«

Prijela je za pahljačo. Še en pogled v ogledalo: Čudovito so žarele velike modre oči. Lica sveže rožnata, ustne vzbočene, nosek nekoliko orlovski upognjen. Saj obrazek ni bil rezljan po vseh lepotnih pravilih, a bil je mlad in nežen in poln miline, pa tudi čistega dekliškega ponosa.

Z očitnim zadovoljstvom je mati ob napol priprtih vratih motrila hčerko. »Dovolj je lepa. Kar ji lepote manjka, odtehtajo moji denarci,« je bila misel bogate, še vedno lepe gospe.

»Pojdi, Ana! Ugasnila bom luč,« je Julija opomnila.

Dekletce se ni ganilo.

»Ven!« je kriknila gospa Primčeva.

Trmoglavka je zbežala mimo nje in, ne da bi se ozrla, je tekla proti koncu hodnika naravnost v spalnico.

»Rajša pojde lačna spat, nego da bi se uklonila. Strašna trma! Le kaj mi je bilo, da sem si tega otroka nakopala na glavo! Das hab’ ich jetzt von meiner Güte,« se je gospa jezila proti hčeri, ko sta spodaj sedli v kočijo in razprostrli široki krinolini. »Kako fletkan otročiček je bila pred leti, ko sem jo vzela za svojo! Mislila sem, da mi bo le v veselje in mi nekoč s pridnostjo in zvestobo povrne, was sie Gutes bei mir genossen. Zdaj pa je postala solch ein trotziger, unartiger Fratz.«

Julija ni odgovorila. Že premnogokrat je slabo naletela, če je malo Ano zagovarjala. Mati je bila z rejenko pač pretrda. Dekletce pa ni moglo razumeti razlike med seboj in domačo hčerjo. Čutilo se je zapostavljeno, čutilo je polovičarsko stališče rejenke v hiši kot krivico. Kako bi otrok razumel, da je hotela gospa v njej vzgojiti le nekakšnega boljšega posla, oporo in družico sebi in hčeri. Pridobiti si je hotela s hvaležnostjo navezano zvesto hišno skrbnico, ki bi živela nekoč le interesom svoje dobrotnice.

Ampak — Ana je temperament! Saj je mnogo dobrega v njej: odkritosrčnost, pridnost, spretnost. A tudi mnogo slabega kaže njen značaj: trmo, silno jezavost in izrazito sebičnost. To pa so bile lastnosti, ki otroka nikakor niso mogle približati gospejinim ciljem.

Julija je z dobroto in prijaznostjo poizkušala na otroku popraviti, kar se je popraviti dalo. A kaj, ko je mati vse sproti podirala s pretirano strogostjo in neizprosno natančnostjo! 

Julija se je sklonila k oknu. Kočija je prehitela nekaj znancev. S plakata, visečega na gledališču, se je zasvetil napis:

»Quäcker und Tänzerin.«

Naznanilo gledališke igre za prihodnji dan.

Voz je zavil s Kongresnega trga mimo deželnega dvorca v Gosposko ulico.

Julijine misli so splavale drugam. Sama sebe je zasačila na vprašanju, polnem čudno sladkega nemira: Ali pride tudi on?

Kdo? Jozef von Scheuchenstuel, ki ji ga je mati — to je Julija predobro čutila — določila za moža? Oh, ne. Jozef pač pride, kakor vedno. Kjer ona, tam on. To se razume. Ampak — doktor Prešeren! Čudni človek, ki s priprtimi očmi strmi ves večer vanjo, ki jo draži zdaj s to, zdaj z ono rečjo, kadarkoli se pridruži krogu njenih čestilcev, ki objavlja čudovito lepe pesmi, o katerih vsi trdijo, da so zložene na njo, na Julijo ... »Ali — ali me res ljubi, kakor zatrjuje v svojih pesmih? Mama se jezi zaradi njih. A meni — ugajajo. Če bi mama vedela, da jih vselej izrežem iz časopisa, preden ga vržem v peč! In kaj šele, če bi našla celo zbirko izrezkov v globini moje omare!«

Že se je voz ustavil, saj je kazina ob onem času imela prostore prav blizu Julijinega doma v nekdaj Zoisovi, zdaj pa Lepušičevi hiši v Gosposki ulici. Prostori sicer niso bili bog ve kako primerni, zato se je novi odbor že nekaj dogovarjal, da zida kazina lastno hišo na oglu onkraj Zvezde. Nu, vsekakor se je onega večera odbor potrudil, da kazinske prostore na moč slovesno okrasi in razsveti.

V garderobi je bilo polno ljudi. Pri vhodu v dvorano je stala gruča mladih gospodov. Smeh in veselo razpoloženje je bilo med njimi. Baš jim je Baumgartenov koncipient Prešeren povedal zasoljeno anekdoto, ko se je pri vhodu zasvetil oblak belega tula z rožnatimi bidermajerskimi venčki vezenega — Julija Primčeva.

Za trenutek je Prešernu zastal dih, a že se je obvladal in mirno priklonil. Ošabno je odzdravila gospa Primčeva, njena hčerka pa resno in ponosno kakor vedno. Vendar se je v njenih modrih očeh užgala hudomušna misel: Je že tu!

Gospa Primčeva se je pridružila skupini starejših dam in gospodov, Julijo pa so obstopili gospodje s prošnjami za plese. Prepustila jim je svojo plesno karto, ki je bila kmalu s podpisi počačkana.

Dve sestri, dvajsetletna Marija in osem let starejša Julijana von Scheuchenstuelovi sta prišli mimo.

»Pridi potem k nam, Julije! Tamle smo,« sta pokazali s pogledom.

»Pridem,« se je nasmehnila Julija in se obrnila k doktorju Prešernu, ki se je priklonil pred njo.

»Ali vas smem tudi jaz prositi za ples, gospodična Primčeva?«

»Ne vem, če so mi še katerega pustili. O, pač, a samo še zadnjega.«

»In prav tega sem si želel.«

»Zakaj, gospod doktor?«

»Oh, še vprašate, gospica!« se je vmešal doktor Jurij Hladnig, praktikant kamerne prokurature. »Prepričan sem, da si naš doktor poet shrani pod steklo vsak par rokavic, ki je bil tako srečen, da se Vas je smel dotakniti. Zato za vami noče plesati z nobeno damo več.«

Julija se je nekoliko v zadregi nasmehnila nerahločutni opazki. Prešeren pa je ironično pripomnil:

»Naš doktor praktikant govori neslanosti. Rokavice pod steklo! Za moje skromne razmere predraga sentimentalnost. Takšno bi si mogel privoščiti le doktor Hladnig, ki edini med nami uživa dohodke iz dveh služb.«

»Hahaha!« so se zasmejali vsi naokrog, najbolj Hladnig sam; saj je imel res dvojno službo, a nobena mu ni donašala niti krajcarja: bil je neplačani praktikant kamerne prokurature in pred dvema letoma si je še pridobil advokaturo, na njeno prakso pa je začasno resigniral in ostal rajši v neplačani službi, upajoč, da kmalu napreduje.

Še Julija se je od srca zasmejala in požugala Prešernu:

»Doktor! Vi imate res hudoben jezik! Ne hotela bi se vam zameriti.«

»A jaz sem se vam že dostikrat, ali ne?«

»Vi meni? S čim neki?«

Pogledala ga je s hladnim nasmehom. Prešeren jo je le molče motril. Potem je vprašal:

»Ali res še niste bili nikdar jezni name? Mislim — zaradi mojih pesmi?«

»Zakaj naj bi bila jezna na vaše pesmi? Smejala pa sem se jim že dostikrat.«

Pogledala ga je — sicer z nasmehom — a v njenih očeh je čital ponosno svarilo: Čuvaj se!

V Prešernovih priprtih očeh se je zasvetil oster blisk ... Ali sem ji za Gašperčka? Ali so ji moje pesmi, ali ji je moja ljubezen le za — smeh?

Zamrmral je:

»Danes mi je prijatelj prerokoval, da boste jutri močno jezni name.«

»Ali ste zopet zagrešili sonet?«

»Ne samo enega — cel venec,« ji je odvrnil z upornim posmehom.

»O!«

»Ali jih imaš s seboj?« je vprašal Ludovik vitez Azula, tovariš mladega Scheuchenstuela in Prešernov sošolec.

»Kar sem z njimi!« je vzkliknil za njegovim hrbtom muzejski kustos Freyer.

Avskultant Jožef Vesel, ki je bil tudi tovariš Azule in Scheuchenstuela, pa se je šalil:

»Tu smo trije od kriminala: pokorščina ali ječa, gospod doktor!«

»Tej okolici pesnitev res ni primerna,« se je poet odločno branil.

Morda bi bili še silili vanj, da ga ni rešil iz zadrege Jožef von Scheuchenstuel, ki je pristopil, ponudil Juliji roko in jo odvedel v svojo družbo. Prešernu in avskultantu Veselu, ki sta stopila k drugim vratom, pa se je pridružil Veselov oče, gubernijski svetnik Janez Vesel. Prijazno je odzdravil mlademu doktorju in pokimal svojemu sinu.

»Nu, gospod doktor, naj vam kot cenzor prvi častitam! Krasna pesnitev, vaš ‘Sonetni venec‘. Le nekoliko previsoka je preprostemu Kranjcu. In, ne zamerite, premalo patriotična. Potem pa: preveč neženirano pojete o ljubezni. Saj veste —«

Trpka ironija se je zatresla okrog Prešernovih lepih usten ob kritiki starega konservativca.

»O, vem: Sauglockenläuten!«

Ob tej besedi, ki je z njo zelotski Pavšek ocenil Prešernove pesnitve, je stari Vesel zardel in jecljal:

»Ne, ne. Tako — tako rigorozeren nisem.«

Potegnil je Prešerna v stran in zagodrnjal: »Prav za prav sem riskiral imenten nos, ko sem vašemu ‘Sonetnemu vencu‘ pritisnil cenzorski imprimatur, kajti to že vrabci čivkajo po Ljubljani, komu so vaše ljubezenske poslanice namenjene.«

Starec je mežikaje pogledal proti drugemu koncu dvorane, kjer je Julija Primčeva pozdravljala svojo družbo.

»Ampak, ker nikjer ne imenujete imena, vam nihče ne more do živega. In meni kot cenzorju tudi ne. Hehe!«

Prešeren ga je le nemo pogledal. Ko bi Vesel vedel! Korektni gubernijski svetnik Vesel! Skoraj bi se bil Prešernu zasmilil. A France se je spomnil, da je to oni Vesel, ki se je brez usmiljenja pripravljal, da po večmesečni preiskavi zavije vrat prismuknjenemu Jakonu Županu. Poeta je minilo mehko so-


čutje in ironičen posmeh je kazal njegovo misel: Pošten nos mu ne bo škodoval, vladnemu podrepniku, ki nima srca za rojaka-čudaka in učenjaka.

Kazinski prostori so se polnili. Ob vratih je sprejemalo goste društveno načelništvo: kazinski ravnatelj dvorni svetnik grof Welsperg-Raitenau, njegov namestnik policijski ravnatelj Leopold Sicard in nekaj odbornikov.

V kotu nasproti vhoda se je zbrala večja družba dam in gospodov: agilni zdravnik doktor Lipič, skromni profesor Martinak, tihi slikar Langus s svojo ljubljeno ženo Ano, mladi advokat doktor Blaž Crobath z ženo Poljakinjo, dobričina profesor Kersnik s hčerko, licejski knjižničar Matija Čop, tiskar Jožef Blaznik, graščaka Jožef Rudež iz Ribnice in Fidelis Trpinc s Fužin pri Ljubljani ter več duhovnikov. Po večini so opazovali prihajajoče goste, nekateri pa so bili zatopljeni v svoje razgovore.

Čop je pravil stolnemu kaplanu Fistru in gimnazijskemu prefektu, sivolasemu Hladniku, o cenzurnih težavah »Zhbelize«. Rudež in Trpinc sta hvalila vsak svojega lovskega psa. Nato jima je prešel pogovor na nove gospodarske stroje, ki si jih je Trpinc naročil in na vodno silo, ki jo je uspešno izkoriščal v industrijske namene. Tovarna za usnje v Kranju — — velika trgovina z deželnimi pridelki v Ljubljani — — velikanski mlini na Fužinah — — eksport čez Trst — — papirnica v Vevčah - - papirnica v Medvodah — — tovarna za olje — — tovarna za volnene odeje v Vodmatu — — veliki jez pri Medvodah — — vmes reja novih pasem goveje živine — — umetni gnoj — — takšne in podobne besede so zvenele iz njunega razgovora, ko je Rudež izpraševal najpodjetnejšega kranjskega moža o njegovem delu in velikopoteznih načrtih.

Poleg Fidelisa je stal, na stol oprt, lep mož, temnorjavih las, zdravo zagorele polti in temnomodrih velikih oči: Fidelisov bratranec doktor Janez Trpinc, distriktn zdravnik iz Kamnika. Gospodarski razgovor ga ni kdo ve kaj zanimal. Zagledal se je v nasprotni kot dvorane, kjer je med svojo družbo sedelo nežno dekle, rožnatega obraza, v glavi dve bledorožnati vrtnici, vitko telo odeto v bel oblak z rožnatimi venčki vezenega tula ... Čigavo je dekle? Prekrasne svetlomodre oči ima.

Gospa Fina Trpinčeva je zamišljeno sedela na blazinjakih blizu vrat in navidez poslušala možev razgovor. V resnici pa se je borila s silnim nemirom, ki ji je polnil dušo: iz sosednje sobe, kjer so pri bifeju zveneli kozarci, je čula včasih med govorjenjem in smehom — njegov glas, glas Andreja Smoleta. A najsi je divjal v njej vihar ljubezni, kesanja, gnusa ali sramote — njen obraz je ostal miren, hladno lep kakor vedno.

Gneča pri vhodu se je razgrnila. Vstopil je knežji škof Anton Alojzij Wolf, za njim pa stolni prošt Luka Burger in nekaj kanonikov: Praprotnik, Jurij Župan, Grizoni. Škof — eleganten kakor vedno — je kavalirsko prijazno pozdravljal družbo, govoril s tem in onim nekaj besedi in si izbral prostor v družbi Scheuchenstuelovih, Welspergovih in Primčevih. V tisti kot je nameril svoj korak tudi protektor kazinske prireditve ekselenca guverner Josip Kamilo baron Schmidburg. Župan Janez Hradezky, splošno spoštovan mož, se mu je prišel poklonit in trop višjih in nižjih uradnikov je v spoštljivi razdalji obkrožal velmože in jim dvorjanil.

Po vsestranskem pozdravljanju je guverner pristopil k družbi, zbrani okrog škofa:

»Ali se smem pridružiti vašemu veselemu krogu, prevzvišenost?«

»V čast nam bo, ekselenca. Ampak naša družba hodi pravkar nevarna pota: v duhu se vozimo z železnico.«

»Glej, glej! Moderna družba. Kam pa se peljete?« se je guverner prilagodil šaljivemu škofovemu tonu.

»Na Dunaj smo namenjeni,« je odgovoril prokurator Scheuchenstuel.

»Aha! Iz Ljubljane čez Gradec na Dunaj? Ne bila bi slaba proga. Edino prava zveza Dunaja s Trstom. Sem že mislil na to, da se moramo potegniti za to traso, kadar začnemo tudi v Avstriji graditi železnice. Toda, gospoda, Semmering! Kaj pa pravite k njemu?«

»O, v serpentinah zaplešemo po njem in smo na vrhu. Na drugo stran pojde kar samo navzdol, naravnost do Dunaja.«

»Haha! Na Ringu se pa ustavimo,« se je smejal guverner.

»In gremo v najlepšo slaščičarno, ali ne, gospodična Julija?« je podražil Wolf.

»Oh, ne, prevzvišenost! Jaz bi napravila zadnjo postajo rajši v Pratru.«

»In se zavrtela na vrtiljaku, vrtavka!« ji je škof požugal.

Kmalu po guvernerjevem prihodu so se plesalci razlili po plesni dvorani. Guverner sam je s soprogo društvenega ravnatelja, grofico Welspergovo, otvoril ples.

Večer je potekal kakor vsi kazinski plesi: vsak se je potrudil, da se pokaže od svoje najboljše strani in vsi udeležniki so se z večjo ali manjšo spretnostjo kretali po vseh pravilih stroge etikete, kar je dalo prireditvi bolj oficialno lesen značaj. Godba. Žlobudranje gostov. Iz sosednje sobe trkanje kozarcev in glasnejše govorjenje, včasih celo — vkljub skrbno varovani etiketi — glasen prisrčen smeh. Povsod so se med temnimi fraki bleščale svetle toalete ljubljanskih deklet in gospa. Visoke, z rožami, glavníki in dragulji okrašene frizure. Gola ramena, globoki dekolteji, tenki, v pasu preščipnjeni životi in neznansko široke bidermajerske krinoline, ki so se že nekaj let razvijale prav bujno, in dosegle že skoraj obseg, ki so ga imele ob času rokokoja.

Prešeren ni plesal. Že nekaj časa je čutil, posebno pri hitrejših okroglih plesih, neprijeten pritisk na srce, zato se je tem plesom rajši izognil. Stal je pri vratih in opazoval vrvenje po dvoranah. Od obraza do obraza je šel njegov pogled, prodiral ljudem v duše, blodil po sedanjosti in se izgubljal v bodočnost.

Ali se niso kazale v zbrani družbi tri skupine? Čepav ni bilo med njimi vidnih prepadov, čepav so vsi prijazno občevati drug z drugim, vendar:

Tamle škof in guverner in prokurator in policijski ravnatelj — vladajoča sila, germanska kri.

A tam za steno v drugi sobi — protisila: Smole, Župan, Kersnik. Majhna in nič nevarna protisila? O, zajemala je iz narodovih globin, iz onih skrivnostnih praglobin, iz katerih je od časa do časa prihajalo bobnenje kakor glas pretečega hudournika. Na dan je prihajal zgolj čist studenec: slovenska beseda, v globinah pa je pritajeno valovila — slovanska zavest.

In možje okrog vlade so včasih s plašnimi očmi gledali na žrelo, iz katerega je curljal studenec. V zli slutnji so postavljali med seboj in žrelom jez ponižnih hlapcev, kakor: svetnika Vesela, praktikanta Hladniga, revizorja Pavška in še vse druge, ki se niti zavedali niso, da opravljajo navadno hlapčevsko delo. To je bila večina slovanskih in germaniziranih slovenskih inteligentov, ki so se potapljali v hlapčevski vdanosti do gospodujočih tujcev in metali kamenje v studenec, ki je vrel iz rodne slovanske zemlje.

Studenec pa si je že delal pot — ne čez jez, ne, to je bila naloga onega, kar je včasih grozeče bobnelo v globinah — delal si je pot med nametanim kamenjem, pod jezom. Delal si je pot, izpodjedal jez, razmakal, pripravljal zemljo. Ker pride dan, ko se prasila dvigne iz globin, udari ob jez in ga razruši.

»Pride dan. In moja pesem mu pripravlja pot.«

Takšne misli so rojile mlademu Prešernu po glavi. Sredi vsega vrvenja se je čutil samega.

Mimo njega je ob Azulovi roki prišla gospa Trpinčeva in se, utrujena od plesa, spustila v naslonjač poleg svojega moža in Čopa. S hladnim nasmeškom se je zahvalila plesalcu, ki se je vrnil v dvorano. Prešeren je premotril njen hladno lepi obraz… Kdo ve, kaj je zakrival dozdeven mir na njem? Srečna ni — je sodil poet. Morda se v trdem trpljenju bori s seboj. Uboga lepa žena! Še mlado dekle, je — kot pokorna dobro vzgojena hčerka — moralo premagati svoj obup nad razdorom z ljubljenim zaročencem, Smoletom. Z večnimi očitki in neprestano grajo sta ji bila oče in mati odgnala lahkovernega trmastega Andreja. Kmalu nato sta dekletu, ki je napelo ves ponos, da je skrilo svoj obup, predstavila drugega ženina, dobrega, potrpežljivega, povsod spoštovanega Fidelisa Trpinca. Njemu je postala tovarišica, bolj tovarišica kakor žena. Razumno in vztrajno je stala poleg moža ob vseh njegovih velikopoteznih podjetjih: tvornicah ter velekmetijskih in veletrgovskih obratih. »Moj tajnik in poslovodja!« jo je soprog v šali predstavljal znancem… In kaj je gnalo to izredno žensko k udejstvovanju, s kakršnim se je mogla ponašati v tistih časih malokatera ženska na svetu? Ali je ni gonil le strah… strah, da bi mož ne terjal tistega, kar si je pridržala v najskritejšem kotičku svojega srca… Smole! Še vedno ji je v srcu — je ugotovil France, ko je srečal njen nemiren pogled ob zvoku Andrejevega glasu iz sosedne sobe.

Prešeren se je obrnil in se zopet zagledal med plesoče pare v dvorani. S pogledom je poiskal Julijo in ves zamaknjen sledil njenim gracioznim gibom.

Proti jutru zadnji ples — kotiljon. France Prešeren se je priklonil pred Julijo Primčevo in ji podal prekrasen šopek bledorožnatih vrtnic, prav takšnih, kakršne so bledele v Julijinih svetlih laseh. Na zlati vrvici je visel od šopka, ovitega po bidermajerski šegi s čipkastim papirjem, okroglo zvit rumenkast papir.

»Kaj pa je to?« ga je z rahlo nevoljo začudena vprašala, ko je položila konce prstov na njegovo laket in stopila z njim v vrsto plesalcev.

»Rože.«

»Papir mislim,« je dvignila šopek.

»Tisto so pa rožice z vrta moje poezije,« se je norčeval Prešeren.

»Sonetni venec?«

»Da.«

Pogledal jo je. Na njegovih ustnah se je zatresel običajen ironičen posmeh, ko se je sklonil in zamrmral:

»Ko ga boste prečitali, bom najbolj srečen ali pa najbolj nesrečen človek na svetu.«

Držal je njeno pahljačo in šopek, medtem ko mu je pripenjala na frak svoj kotiljonski red. Njene vzbočene ustne so se zverižile v zasmehu:

»Poetu je nesreča plodonosnejša in primernejša od sreče,« je dejala s porednim bleskom v lepih očeh. »Saj pravijo, da so dandanes raztrgane duše moderne.«

Njegove oči so tako jezno zagorele, da je brž povesila pogled.

»To ste lepo povedali,« je odvrnil suho.

Ni dvignila pogleda. Nekaj težkega ji je leglo v srce, nekaj kakor — slaba vest. Dvignila je obrvi in vzbočene ustne so se ji še bolj našobile. Do konca plesa nista več govorila razen nekaj brezpomembnih besedi, kadar sta se po ovinkih in zapletljajih kotiljona zopet snidla. V Julijinem pogledu je bil zgolj — led. Le skrivaj je včasih ošinila poeta s hudomušnim pogledom.

Prešernu se je stiskalo srce. Bilo mu je, kakor bi poslednjikrat držal svojo srečo v rokah. Kaj, le kaj naj stori, da mu je drugi ne iztrgajo? In jutri — jutri se odloči! Ali se bo dekle zavedalo, kaj ji je poklonil? Ali bo spoznalo, kdo je oni, ki ji polaga ljubezen k nogam?

Zaman so njegove sanjavo priprte oči iskale odgovora v njenem rožnatem obrazku. Vse živčevje mu je stresala mrzlica strahu, dvoma in pričakovanja. Hladen Julijin pogled mu je trgal dušo. Naposled, ko je bil ples končan, jo je odvedel na njen prostor. Z globokim poklonom se je odtrgal od nje in odvihral iz dvorane.

»Hoj! France!« je Smole klical za njim, ko je prijatelj pridrvel skozi bife.

»Pusti ga, saj veš, da je zaljubljen!« je branil doktor Jaka Zupan. V novem fraku, obrit in počesan kakor malokdaj, je sedel poleg Andreja ter mu glasno in na široko pripovedoval o poteku disciplínarne preiskave, ki so mu jo obesili »škof Wolf in drugi osli, ki ne prenesejo resnice«. Vmes je pridno praznil kozarček in strupeno pogledoval na odprta vrata, v drugo sobo, kjer je sedel njegov predstojnik in sovražnik, ljubljanski škof.

Andrej ga ni dosti poslušal. Oči že nekoliko krvave, je strmel predse in godrnjal:

»Le kam ga je neslo tako zgodaj!«

»Saj ti pravim, da ni nič z njim. Zaljubljen je.«

Smole pa je kričal, da so se od vseh strani ozirali nanj:

»Zaljubljen, ha! Zato ne vidi nič, ne sliši nič, kakor divji petelin, kadar poje svoji ljubici. Haha! O, baba! Baba je hudič! Jakon, mene poglej, pa vidiš, kaj babe napravijo iz človeka!«

S tresočo se roko je prijel za poln kozarec, ga zvrnil v grlo in treščil ob mizo.

Njegovo razgrajanje se je čulo do garderobe, kjer je Fidelis Trpinc pomagal svoji lepi ženi obleči kožuh. Vsa bleda je bila Fina in lepe ustne je bolestno stiskala. Pogled je povesila, kajti oči so ji bile vlažne. Brž se je obrnila po stopnicah navzdol. Ne, njen dobri mož ne sme videti solze v njenem očesu in nihče ne na svetu. Bila je poslednja solza na grobu njene ljubezni. Poslednja, pa grenka in težka.

Solza je vendarle z vso težo legla Trpincu v srce, kajti le predobro jo je bil opazil, dasi tega ni izdal z nobeno besedo, z nobenim pogledom ne takrat in pozneje nikoli… A bilo mu je, kakor da je nekaj umrlo v njem…

»Ali res neseš rokavice pod steklo?« je v garderobi Hladnig podražil Prešerna.

Poet mu ni odgovoril in ga ni pogledal. Molče je oblekel suknjo in si pokril cilinder.

Hladnig, ki je stanoval na Starem trgu, se mu je pridružil.

Ko sta stopala po Gosposki ulici, je Prešeren izpregovoril:

»Nu, večni praktikant, kako se ti godi?«

»Ne bom več dolgo ‚večni‘. Naš stari mi je zaupal, da še letos, in sicer prav kmalu, napredujem za adjunkta.«

Naš stari — to je bil prokurator Scheuchenstuel. Prešeren je od strani pogledal tovariša.

»In advokaturo?«

»Nanjo resigniram za vedno.«

»Človek! In to mi šele zdaj poveš!«

»Zato sem šel s teboj,« ga je bledi doktor Hladnig mirno pogledal in zakašljal. »Zdaj mi pa stori dobroto in ne teci tako, kakor bi gorelo za nama!«

Prešeren je ukrotil svoj hitri korak. V njem je toplo zavalovilo: vendar, vendar že se mu sreča nasmehne! Saj je zdaj on na vrsti, da dobi advokaturo. Advokaturo in — in morda — Julijo! Ubogemu koncipijentu bi je njena lakomna mati ne dala; tega se je zavedal. In tudi sam ne bi hotel živeti ob denarju svoje žene. A zdaj, ko postane samostojen advokat, zdaj jo bo mogel zasnubiti.

Ampak — sonetni venec! Če se izpolni Čopovo prerokovanje! Če se je zmotil v Juliji?

Tesnoba mu je stisnila srce. A skušal se je otresti neprijetnega občutka. Ne, ne. Tako neusmiljena usoda ne more biti. Julija ga bo razumela, saj je izobraženo, duhovito dekle, ki zna ceniti umetnine.

Pa vendar! Zdajle bi bil morda še čas, da stopi v uredništvo lista „Illyrisches Blatt“ in prepove posebno prilogo s „Sonetnim vencem“. Še nekaj ur in bo prepozno — njegova pesnitev bo med narodom.

Korak mu je zastal.

A že je zopet hitel dalje.

Ne, „Sonetnega venca“ ne prekliče! Ni položil vanj le svojih čustev do Julije, umotvor je tudi visoka pesem njegove ljubezni do slovenskega rodu. Svojemu rodu je dolžan to najlepšo pesnitev, ki mu je privrela iz duše. Neizbežno se bo izpolnilo njegovo poslanstvo, pa četudi za ceno njegove sreče. Nobenega omahovanja! Nobenih kramarskih koncesij ne dovoli svoji sreči.

Človek bodi čist tudi sam pred seboj!

V poznem predpoldnevu se je Julija zbudila. Mežikaje je odprla oči. Veke so ji bile še težke. Sunkoma se je dvignila in se oprla na komolce. Segla je pod blazino in privlekla izpod nje papir — Prešernov »Sonetni venec«.

Smehljaje se je zatopila v čitanje. Česar sinoči, preden je zaspala, ni doumela, ker je bila preveč utrujena, danes se ji je jasnilo. Prekrasni soneti! In kako umetno spleteni v venec! Takšne pesmi se niso bile zložene nobeni Kranjici. Kako jo bodo Ljubljančanke zavidale! Saj vsi vedo, da Prešeren le njej poje. Njene prijateljice Scheuchenstuelove bodo vihale nosove: slovenske pesmi! Še brati jih ne bodo hotele. In Jozef von Scheuchenstuel bo prebledel od ljubosumnosti. On se seveda v takšni reči ne more meriti s Prešernom. Jozef je sploh bolj hladen človek. Ampak korekten kavalir. Mala Ana je zadnjič vpričo gospe Primčeve rekla, da se gospod Scheuchenstuel »drži napihnjeno kakor žaba«. Seveda je bila za svojo preodkritosrčno kritiko najstrožje kaznovana. Nu, Scheuchenstuelovi so vsi ponosne nature. Plemenitaši pač.

In Prešeren? Tudi on je ponosen in silno občutljiv. »Sinoči sem ga nekoliko užalila. Kako resno, žalostno in jezno obenem me je pogledal! Potem je molčal. In naposled je odšel domov, kakor da bi bežal. Zakaj je bil sinoči tako mehak? Drugikrat mi ni ostal ničesar dolžan. Po navadi me je temeljito zafrklnil, pa je bil najin račun poravnan. Sinoči pa je kar prebledeval od razburjenja. Ali me res ljubi? Hm. Včasih je smešen.«

Zaprla je oči in se pretegnila v postelji. Pred njo je vstal Prešernov obraz: nizko široko čelo, košate obrvi, sanjavo priprte sive oči, ukrivljen nos, zagorela lica. Potem pa usta! Lepi zdravi zobje in lepe ustne! Kako more mož imeti tako lepa »sladka« usta? … »Ko bi me — ne, ne!« Vsa je zardela in jezno stisnila obrvi.

Zunaj odpiranje in zapiranje vrat. Korak na hodniku. Mati!

Julijina roka je s »Sonetnim vencem« smuknila pod blazino.

Burno so se vrata odprla. Gospa Primčeva je s široko krinolino zavalovila v sobo in vrata skrbno zaprla. Ko je ugledala zbuјeno hčer, je siknila:

»Takšna nesramnost!«

V roki je zavih­tela list »Illyrisches Blatt«. Julija jo je mirno pogledala:

»Kaj je, mama?«

Pa je mislila, da ve, kaj razburja mater.

»Takšna nesramnost!« je gospa ponovila s tresočim se glasom. »Preberi! So eine bodenlose Frechheit! Tožila bi ga. Zapro naj ga. Dieser Mensch ist ein Dieb! Krade čast poštenim ljudem! Saj mu vendar nisi dala nikdar pravice, da bi nastopil s tolikšno nesramnostjo! Sag mir nur: hast du ihn je mit deinem Benehmen ermuntert?«

»Nie!«

»Na, also! Še to mi povej: ali ti ta človek — ugaja?«

»Ohh!« so se našobile hčerine ustne, dasi jo je nekaj zbodlo v globini duše, česar pa sama ni razumela.

»Nu, torej! Sama nesramnost. Berač bi rad sedel k polni skledi in misli, da me na ta način prisili, da mu dam hčer, ki jo je pred vsem svetom razglasil za svojo ljubico.«

Juliji so se jezno zabliskale oči. Burno se je dvignila.

»Mama. Saj tega vendar nikjer ne trdi! Saj samo toži v vseh pesmih, ker ga ne maram. In — in — njegove pesmi morda niti ne veljajo meni. Ali niso oni sami rekli, da — da ima doktor Prešeren več ljubic.«

»Ne veljajo tebi? Ha! Sehr gut! Glej tole prilogo! Na, beri! Beri famozni njegov ‚Magistrale‘! Prve črke beri navzdol! A?«

Juliji se je zatresla časopisna priloga v rokah. Rožnati obrazek je prebledel. Začetnice verzov so ji zaplesale pred očmi: PRIMICOVI JULJI.

Ali ni pesem, kakor javno ljubavno pismo? S polnim imenom! O, sramota! Njene oči so se napolnile s solzami. Vsa kri ji je planila v obraz.

Mati pa je jadikovala:

»Mein Gott! Takšen škandal! Le kaj si bodo ljudje mislili! Kaj poreko Scheuchenstuelovi!«

Julija je zaihtela in skrila obraz v blazino. Strašno! Le kako ji je mogel to storiti! Ji razkriti ljubezen pred vsem svetom!

»Sama ne vem, kaj naj storim. Prevzvišenega vprašam. On naj odloči. Ne jokaj! Ni treba, da bi se ljudem kazala vsa objokana. Vstani! Morda dobimo obisk. Beileidsbezeugungen!« je gospa trpko pristavila in odšla.

Komaj je mati zaprla vrata za seboj, je Julija planila kvišku. Solze jeze in sramote so ji še vedno lile po licih. Ihte je potegnila skriti papir izpod blazine in ga v divji jezi zmečkala. Bosa in v nočni halji je skočila k peči, vrgla „Sonetni venec“ vanjo in ga zažgala. Iznova so se ji udrle solze. Ali je — zaverovana v svojo ničemurnost — vsaj podzavestno čutila, kaj se je krčilo v plamenih?

Še je stopila k predalniku, odprla spodnji predal in izvlekla izpod zloženega perila kuverto s časopisnimi izrezki — Prešernove pesmi. Zmečkala je vse v kepo in jo vrgla na ogenj. Energično si je z roko obrisala solze in zaprla peč. Oči so ji jezno gorele.

Po kosilu je Prešeren sedel v „Švicarski kavarni“ na oglu Špitalske ulice poleg Frančiškanskega mostu. Pred njim je ležal časopis, a ni ga bral. Tudi kave se še ni bil dotaknil. Zamišljen je zrl na Ljubljanico in čolne, ki so se preva žali po njej. S trdim ironičnim posmehom je čutil Ljubljano tega dne: vse gomazenje, grmenje, sikanje, zgražanje ljubeznivih someščanov. Nu, vse to mu je bilo malo mar. Le njej, Juliji, je poklonil svojo umetnino. Njej in narodu. Ona ga bo razumela, saj ni mogoče, da bi pesnitev ne našla odmeva v njenem srcu. In narod? Narod ga zdaj še ne razume. A razumel ga bo rod, ki dorasča, ki prihaja.

Izpil je kavo, plačal in vstal. Ko je iztegnil roko po suknji, je nekdo stopil tik njega. Prešernov pogled se je srečal s pretečim, srepim pogledom Jožefa von Scheuchenstuela.

»Gospod! Govoriti moram z vami!« je siknil aristokrat in vrtel v rokah rokavico.

Prešeren je mirno snel suknjo s kljuke, jo oblekel in dejal:

»Kar govorite!«

Čutil je, da so bile oči vseh kavarniških gostov uprte vanj. Na ustnah se mu je zatresel običajen posmeh.

Oni pa je sikal:

»Gospod, kdo vam je dal pravico, z vašo piškavo pesnitvijo izročati gospodično iz ugledne rodbine ljudem v zobe?«

»Gospod, kdo pa je vam dal pravico, da z javnim škandalom blatite ime ugledne gospodične?« je Prešeren preteče zamrmral. »Zapomnite si: Moja pesnitev bo slavila njeno ime še stoletja, ko bodo vaše piškavo kavalirstvo že zdavnaj črvi pojedli.«

Pokril je cilinder in stopil skozi vrata.

Scheuchenstuel se je ves bled zvršil k svoji mizi. Zdaj šele je vstala v njem silna jeza, ker je za trenutek podlegel čudoviti duševni sili tega čudnega človeka. Ali je res, kar je sinoči rekel guverner baron Schmidburg: da je v čudaškem doktorju več nego more kdo slutiti?

Popoldne sta prišla Kastelic in Čop po Prešerna. Čakala sta nanj pred pisarno.

»Ali si še živ?« ga je podražil Čop.

»Še.«

Šli so po Slonovi ulici. Sredi ulice je Prešernu za trenutek zastal korak: nasproti sta jim prihajali dve mladi dami — Scheuchenstuelova Marija in Primčeva Julija.

Gospodje so vljudno dvignili cilindre. Gospodična Scheuchenstuelova je odzdravila komaj vidno, Julija pa je nagnila glavo kakor običajno, a njene velike modre oči so zablisnile po Prešernu, da se je stresel, toliko zaničevanja, jeze in sovraštva je bilo v njih.

»Sakra!« je šepnil Kastelic, ko so nadaljevali pot, »France, to je bil odgovor na tvoj ‚Sonetni venec‘!«

Čop pa je molčal… Kar je slutil in prerokoval, vse se je zgodilo… Sočutno je pogledal bledega prijatelja.

Prešernova duša je omahovala pod udarcem… Njene oči!

»Dva keruba z mečem ognjenim…«

Vse njegovo upanje se je zamajalo.
Zaničevanje! Jeza! Sovraštvo!

Zaničevanje njemu, ki jo je častil kakor božanstvo, ji poklanjal umetnino za umetnino na oltar! In jeza? Ker je svoje ime združil z njenim? Torej ga ne ljubi? Saj bi sicer morala biti ponosna in srečna!… Sovraštvo torej — namesto ljubezni?

A že je dvigal glavo. Proč z obupom! Saj dobro ve: drugi so vplivali nanjo. Njena mati!… O, saj poznam to lakomno žensko! Njej sem le — berač. Ampak le počasi, gospa Primčeva! Še letos postane iz berača ugleden samostojen advokat. Potem zatrobimo v drug rog. In Julija bo vendarle moja. Sladki glasovi mojih pesmi jo bodo neprenehoma snubili. Čutim, da sem ji več od drugih. Kolikokrat me v družbi iščejo njene oči! Vsa nemirna je, če me takoj ne ugleda. Vsa užaljena, če se zabavam z drugimi dekleti. Potem se seveda skrije za svojim ponosom in koketira s Scheuchenstuelom in drugimi mladimi gospodi. A mene ne prevariš, Julija! Vem, čutim: nekoč me boš ljubila…

V istem trenutku ga je presunila boleča misel, nedoločno spoznanje: Ali ne varam samega sebe?

Nobenega upanja več?

Ako bi dekle videlo v njegovo dušo, bi ne moglo vztrajati v svoji užaljenosti. Ako bi videlo njegovo veliko vdano ljubezen, bi se ji več ne upirala… Ne upirala? Ali se ljubezen more izsiliti? Ali ni on sam zavrgel ljubezen, zvesto in vdano? Trd in neizprosen je šel preko nje, ker je „spoznal svojo zmoto“. Zavrgel je svojo nevesto, „nemškuto“ Kljunovo, ki je kmalu nato nevarno zbolela… Seveda ni zbolela zaradi zavržene ljubezni! Seveda ne! To si je le Jaka Zupan izmislil…

Prešeren je z drobnimi koraki brzel po ulicah, da sta ga Čop in Kastelic komaj dohajala. Glavo sklonjeno, je tekel pred njima in poleg njega — — je tekla senca nesrečne Kljunove.

Le s težavo je zmagoval temne misli. Naposled se mu je, počasi sicer, pa vendarle, vračala vera v lastno silo, v silo njegovih umotvorov. Ali njegove pesmi res niso dovolj močne, da bi mu osvojile Julijino dušo? Saj so umetnine! Čop, rahločutni estet, sam pravi, da so. In bi ne bile dovolj silne, da prodro v globino dekletovega srca?

Proč z obupom!

Pesmi!

Rahlo bodo trkale na njeno srce. Rahlo, a vztrajno. Vztrajati, da, vztrajati mu je treba; ničesar še ni izgubljenega. Z otožno, milo-lepo pesmijo se ji oprosti. In njene lepe oči ga zopet pogledajo z dekliško ponosnim čistim pogledom in za trenutek se utrne v njih hudomušno poreden blisk — kakor sinoči, ko ga je v kazini zagledala… Da, tako bo. Čemu bi obupaval?

Drugega dne — v nedeljo popoldne — sta na dolenjskem gradiču Prežeku Smole in njegov gost Prešeren sedla k pogrnjeni mizi. Z glasnim stokom se je spustil Andrej v naslanjač.

»Prekleta vožnja! Da bi ne bila tako dolga! Vse kosti me bole.«

Prijel je za steklenico in natočil prijatelju in sebi.

»Živio, France! Danes sva ga zaslužila. Cviček je, pa se prileže za žejo.«

Izpil je, zopet natočil in prijel za čašo.

»Najprej poplakneva prah, da nama bo jed bolje dišala.«

Dvignil je čašo in jo podržal proti oknu, da se je v njegovih očeh pokazal odsev lepo-rdeče dolenjske kapljice.

»Na zdravje vseh onih, ki so najinih misli!«

Izpila sta. Obema hkrati je stopil prijatelj Čop pred dušo.

»Saj res! Jutri je Matijev god!« se je spomnil France.

»Kaj? Matijev? Tega morava pa praznovati!«

Smole je vstal in stopil do ograje, kjer so iz jedilnice, ki je ležala v prvem nadstropju, vodile zavite stopnice naravnost v grajsko vinsko klet. Kmalu se je vrnil, z zaprašenimi buteljkami obložen, težko sopihaje.

»Vražje stopnice! Še to srce, ki mi je ostalo, si izpiham na njih.«

»Ali si imel več src?« ga je podražil Prešeren.

»Najmanj troje,« je Smole resno prikimal in postavil buteljke na kredenco. »Eno sem žrtvoval slovanskim bogovom, drugo sem oddal prijateljem in tretje —«

»Nu, tretje?«

Smole ni takoj odgovoril. A Prešeren je čital v prijateljevih utrujenih očeh: tretje mu je ljubezen uničila … Fina Češkova — zdaj Trpinčeva!

»Tretje bo vrag vzel,« je Smole končal in se obrnil do svoje okrogle in rdečelične gospodinje, ki je vstopila s polnim pladnjem.

»Neža! Obriši buteljke!«

»Gospod, spodaj čaka oskrbnik. Pravi, da mora še danes govoriti z vami.«

»Nu, če mora, je to pač žalosten vzrok za razgovor. Če bi jaz nekaj moral, bi tega prav gotovo ne storil. Bržkone zaradi upornosti nisem postal oskrbnik, temveč graščak.«

Neža je modro odkimala z glavo, rekla pa ni ničesar. Poznala je že svojega gospoda. Obrisala je buteljke in jih po vrsti postavila na mizo ter odšla.

Smole in Prešeren sta segla po okusno pripravljenem prigrizku in izpila čašo dragocenega francoskega vina na Čopovo srečo in zdravje. Kmalu je stal oskrbnik Petrič pred njima.

»Gospod —«

»Najprej vzemite tamle kozarec iz omare, Petrič, pa ga dajte sem ... Tako. Zdajle pa izpite čašo te žlahtne kapljice na vaše zdravje.«

»Zahvaljeni, gospod! Če dovolite, bom pil rajši na vaše zdravje, ste ga bolj potrebni.«

»Morda imate prav. Nu, kaj imate zopet na srcu?«

»Gospod, nič dobrega. Osem kmetov sem terjal za zaostalo desetino, pa sta le dva pripeljala vsak po dva mernika pšenice.«

»Hm! Strašno sta bila neumna!«

»Gospod, saj sta še vsak po en mernik dolžna ostala!«

»Kdaj smo jima pa kaj posodili?« je vprašal Smole in si s prtičem obrisal ustne.

»Posodili? Oh, gospod, prav ničesar jima nismo posodili, le desetino bi morala —«

»Nu, če jima nisem ničesar posodil, ju tudi nimam pravice terjati. Norci bi bili kmetje, če bi mi zastonj nosili pšenico na grad.«

»Ampak — gospod, tlaka in desetina je vaša pravica, ki ste jo kupili z graščino vred!« se je razvnél oskrbnik.

Smoletova pest je udarila ob mizo:

»Eno figo sem kupil z graščino! Tlaka in desetina je krivica, ne pravica; to sem vam že dostikrat povedal!«

Petriču je jeza pognala rdečico v obraz:

»Gospod, če bi to vaši kmetje slišali —«

»— bi me hitreje razumeli nego me vi. Lahko noč! Neži naročite, naj prinese luč!«

Ko je oskrbnik, jezen in poparjen, zaprl vrata za seboj, se je razlegel glasen gospodarjev grohot za njim.

»Hahaha! Vem, zdajle je jezen, da bi me najrajši oklofutal. Hahahaha!«

»Res si čuden graščak,« se je Prešeren posmehnil. »Od česa pa živiš, če ne od tlake in desetine?«

Smoletov obraz se je zresnil.

»Od svojega denarja, oziroma od svojih dolgov. Če bi moral piti vino, pomešano s kletvami in krvjo svojih tlačanov, bi mi tale čaša gotovo ne teknila. Zdaj pa mi bo.«

Božajoče je prijel za kozarec.

V Prešernovih sivih očeh je nekaj zagorelo. Pahnil je od sebe vso bridkost, ki jo je bil prinesel iz Ljubljane, vse razočaranje nad uspehom svojega velikega umotvora Sonetnega venca, vse moreče misli zaradi Julije. Andrej — to je dečko! To je človek!

France je prijel za čašo:

»Človečanstvu, ki se prebuja!«

»Človečanstvu, da bi zmagalo!« je trčil Andrej.

Prešeren je izpil, postavil čašo na mizo in se zazrl proti oknu v mrak.

»Kaj prav za prav počneš v tej samoti?« je vprašal prijatelja.

Smole je molče vstal, stopil k bidermajerskemu sekretarju in vzel z njega dva zvezka.

»Tole počnem,« je dejal in položil zvezka pred Franceta. »Zraven pa jem, pijem in spim, pa Nežo „štimam“« je še pristavil, ko je vstopila gospodinja in postavila gorečo petrolejko na mizo. Zardela je ob gospodarjevih besedah. Smole pa jo je dobrovoljno vščipnil v okroglo golo laket.

»Oh, gospod! Kaj govorite!« in brž je odhitela.

Prešeren je opazil, da je noseča. Z nasmeškom je vzel oba zvezka v roke. V enem je bila zbirka na novo prepisanih narodnih pesmi, v drugem pa »Varh«, začetek slovenske prestave daljše angleške povesti Davida Garricka »The Guardian«.

Molče je France prikimal. Toda, ko je pogledal prijatelju v utrujene oči, je bral v njih vso grenko bolečino njegovega srca. Smole je čutil pogled, ki mu je segel v dušo. Umaknil je oči, prijel za steklenico in iznova natočil.

»Tole je še najboljše, kar mi je ostalo od življenja. Pij, duša!«

Nekaj mesecev pozneje.

V licejskem poslopju se je naselila počitniška tišina. Vsi široki obokani hodniki prazni. Malokdaj je odmeval osamel korak po njih, kakor da bi se bil čas premaknil za stoletje nazaj, kakor da bi se zdajci morala odpreti nekod vrata in bi prišla skozi nje vrsta tihih, z velikimi rožnimi venci rožljajočih menihov frančiškanov, nekdanjih prebivalcev tega poslopja.

Le na desni strani glavnega stopnišča so včasih odmevali glasovi. Tam je širok hodnik vodil do knjižničnih prostorov. Onega dne se je čulo iz bibliotekarjeve sobe dvoje glasov: eden je bil Čopov, drugi pa je bil tuj.

Čop je sedel na običajnem svojem prostoru pred visoko obloženo pisalno mizo. Na stolu poleg mize njegov gost Stanko Vraz, graški študent „logike“. Velik, močan fant je imel podolgovat zagorel obraz z močnimi črnimi obrvmi ter istokatimi brki, zalisci in brado. Imel je komaj dva in dvajset let, dasi ga je brada delala starejšega. Z velikimi očmi je spoštljivo zrl na učenjaka, ki je pravkar zaključil svoje dokazovanje.

»Sicer pa — Murko je tudi vaš ožji rojak, Štajerc, in vendar piše ‚pevic‘ in ne ‚pevec‘, ‚sim‘ in ne ‚sem‘.«

»Dovolite, gospod profesor, to je le Murkova osveta nad Danjkom, intrigantom proti Murkovemu v bohoričici pisanemu delu. Sicer pa pišemo Štajerci povsod ‚e‘, kjer pišete Kranjci ‚i‘ in kjer imajo Metelkovci svoj poseben znak za polglasnik. In to je žalostno, kajti na ta način ne pridemo nikdar do enotnega slovenskega književnega jezika in do enotne pisave.«

»Vse res,« se je zdajci oglasil iz ozadja prijetno zveneči Prešernov bariton, »ampak zakaj bi se mi, Kranjci, morali ravnati glede polglasnikov po vašem štajerskem narečju?«

Dijak se je okrenil in rahla rdečica je pričala, da mu je nagovor njegovega vzornika in oboževanega poeta pognal kri v glavo. Vendar ga besede velikega moža niso zmedle. Bistro je odgovoril:

»Ker je naše narečje glede izgovorjave in pisave polglasnika bolj dosledno nego je vaše.«

»Dokažite!« se je Prešeren približal, v roki nemški časnik, ki ga je bil vzel s police.

»To ni baš težko. Pri vas govorite ‚s’m‘ in pišete ‚sim‘; govorite pa tudi ‚p’s‘, a pišete ‚pes‘. Zakaj ne ‚pis‘? Pri nas pa sploh nimamo polglasnika, temveč razločno izgovarjamo ‚e‘ in zato ga tudi povsod pišemo: ‚pes‘, ‚sem‘.«

Prešeren je zmajal z glavo:

»Pri nas na Gorenjskem bi se vašemu pésu smejali.«

Čop pa je prosil:

»Ali mi hočete kaj čitati v vašem dialektu, gospod Vraz?«

»Prosim!«

Učenjak se je ozrl po pisalni mizi in potegnil izmed knjig polo s Prešernovim »Sonetnim vencem«. Vraz jo je prijel in čital z izpremembo samoglasnikov takole:

&lt;poem&gt;Pevec nove ti cvetlice v venec povije:
Petnajst sonetov tacega vezila
Da vsi začetki drugega števila…&lt;/poem&gt;

»Neverjetno!« ga je Čop prekinil. »Vendar pri vas ne izgovarjate pe—vec!«

»Seveda.«

»Hm. ‚Pevc‘ sem že čul, prav za prav ‚pefc‘. Ampak ‚pevec‘? Morda le v vašem rodnem kraju?«

»Ne, ne. Vsi slovenski Štajerci, razen onih, ki stanujejo ob kranjski meji, in vsi ogrski Slovenci izgovarjajo razločen ‚e‘.«

»Hm.«

Čop je nekaj trenutkov molče zrl skozi okno na kostanje v šolskem drevoredu in dejal potem, ne da bi se okrenil:

»Mogoče da je vaša izgovarjava pravilnejša od naše. Mi govorimo ‚peuc‘, pišemo pa ‚pevic‘. Res nismo dosledni. Stvar si moram še bliže ogledati. Če napišem recenzijo Dankovih in Murkovih del, pohvalim v njej dosleden izgovor štajerskih in ogrskih Slovencev.«

»Če jo napišeš!« se je ironično posmehnil Prešeren.

»Napišem jo za ‚Wiener Jahrbücher‘, se razume — le, če se ob svojem bivanju na Dunaju spravim z urednikom — Kopitarjem.«

»To se pravi, da recenzije nikdar ne napišeš,« je Prešeren suho pripomnil. »Kopitar ti izgubljene bitke v črkarski vojni nikdar ne odpusti.«

»Ali potujete v teh počitnicah na Dunaj?« je Vraz vprašal Čopa.

»Na Dunaj in v Prago k Čelakovskemu.«

»Oh, zavidam vas! Rad bi se osebno seznanil s Čelakovskim. Rad bi poznal vse velike slovanske može.«

Toplo so zvenele besede mladega moža. Prešeren ga je ošvrknil z ostrim pogledom iz napol zaprtih oči… Kako je s tem mladim štajerskim bradačem? Ali je prišel zgolj zijala prodajat, ali ga je res prignala v Ljubljano „literarna“ želja, da spozna „čbeličarje“, predvsem Prešerna, kakor je sam dejal?

Iz nedoločenega občutja, ki se je v onem trenutku izločilo v Prešernovi duši, je poet vprašal mladega svojega občudovalca:

»Ali ste pesnik?«

Vraza je oblila vročina kakor bolnika pred operacijo. Njegov pogled je iskal po tleh.

»Nekaj sem že poizkušal,« je priznal z nasmehom, ki je bil v mladem bradatem licu kar smešno nebogljen. »Nekaj šušmarij imam na papirju; objavil še nisem ničesar.«

»Zakaj ne?«

Vraz je skomignil z rameni.

»Ne vem, če so za kaj.«

»Pa jih pošljite našemu Kastelcu za ‚Zhbelizo‘!«

Mladi mož je potlačil v sebi razburjenje in obljubil z negotovim glasom, da se odzove povabilu. Rad bi bil prosil Prešerna, da mu ponižne prve poizkuse pregleda in popravi, a beseda mu je obtičala v grlu.

»Narodne pesmi zbiram,« je še pristavil. »Morda pošljem tudi katero izmed njih. Prav za prav sem jih že obljubil Gaju za njegovo ‚Danico‘, ki jo začne izdajati z novim letom.«

»Gaj? Brat Janez mi je pisal o Hrvatu Gaju, ki je bil v začetku leta na Dunaju.«

Vrazu so se zasvetile oči.

»O Gaju vam je pisal? Zelo me zanima, kaj vam je poročal o tem gorečem Slovanu.«

Čop je molče segel v predal in potegnil iz enega izmed svežnjev vrhnje pismo. Odprl je zganjeno pismo in ga podal Vrazu.

»Tukaj,« je pokazal s prstom.

Vraz je čital: En drugi Slovan — Horvat Gay je bil tudi pred enim tedni tukej. On bo perpufhenge dobil ene horvathke novize pol politike, pol litterature na ſvitlobo dajati, en mlad, prav uzhên ino otêſan mosh, okoli 26 let ſtar, vezhi del od ſvojiga premoshênja shivi. On je Pravizo vun djal. Njegove novize bo s zhelko ortografio natiſval katera, kakor on pravi, bodo horvatje radi gori vseli. Kai rêzhelſh ali bi ſe ne moglo to tudi per naſ s zhaſama narediti. Ali bi ne blo bolſhi k de bi ſe mi v ortografie drugim Slovanom blishali? — —

Vrazu je žarel pogled, ko je povesil roko s pismom.

»Prav ima vaš gospod brat. Enoten slovanski pravopis! Enoten vsaj v vsaki izmed štirih glavnih slovanskih skupin.«

»Glavnih?« se je ironično oglasil Prešeren. »Čujte, gospod Vraz, katera slovanska skupina pa ni ‚glavna‘?«

»Mislim le jezikovne skupine, ki jih propagira Kollár: češko, rusko, poljsko in ilirsko.«

»Kako si predstavljate enotnost pri nas, južnih Slovanih, ali kakor nam Kollár pravi: Ilirih? Ali naj se nanaša le na pravopis, ali sploh na jezik?«

Vraz je zamišljeno upiral pogled v kot, kjer je stal zaboj z drobnimi zvezki »Zhbelize« — njenega toli težko priborjenega četrtega zvezka. Potem je razložil svoje misli mirno in trezno, kakor bi človek njegovim mladim letom ne prisodil:

»Naš ideal je edinstvo vseh Slovanov. Vemo, da uresničenja tega ideala ne doživimo, zato o njem le sanjamo, govorimo ne. Zadovoljni bodimo, če si sezidamo Draškovičevo ‚Veliko Ilirijo‘. Ta naj bo eden izmed temeljnih kamnov za bodočo ‚Veliko Slavijo‘. Seveda — tega Kollár sicer ne zahteva — nam je treba najprej enotnega jezika in enotnega pravopisa. Že za ta del stavbe pade mnogo velikih žrtev.«

»In ena izmed njih bi bil naš slovenski jezik?« je zasekal Prešeren.

Vraz ga je prestrašen pogledal. Zasanjane poetove oči so bile vse izpremenjene. Trdo in temno so rezale mlademu človeku v dušo.

»Ne, gospod doktor. Le spojili bi ga s hrvaščino.«

Za trenutek ga je pesnik prodorno pogledal. Nato se je zablisnilo v njegovih očeh in ironija mu je legla krog usten:

»Lepa čobodra bi prišla potem na dan! In kdo bi jo razumel? Narod ne. Narodu bi ostala tuja, ker bi se ne naslanjala na živo govorico. Že itak tiskana beseda med našim narodom le s težavo prodira. Če bi pa bila še nerazumljiva, bi je nihče več ne čital. Kmet bi še molitvenik odložil — drugega itak nima. Mestni izobraženec pa bi segel rajši po knjigi, ki bi mu bila bolj razumljiva, po — nemški knjigi, ker se je nanjo navadil že v šoli. Slovenstvo se med narodom še prebudilo ni. Komaj, da se je začelo gibati v naših sanjah. Nekaj let vaše čobodre — in Germani nas do kraja pogoltnejo. Vaša, oziroma Draškovičeva in Gajeva ‚Velika Ilirija‘ bi se zrušila v prah in dunajski Metternich bi zapel ‚Te Deum‘.«

Vraz je povesil oči. Trda resnica je bila v poetovih besedah. In vendar — ideja zedinjenja z brati Hrvati, Srbi in Bolgari je bila prelepa! Le to mu ni bilo jasno, kako bi jo mogli udejanstviti. Brez velikih žrtev pač ne pojde?

Dvig­nil je pogled in uprl oči v molčečega Čopa.
Čop je razumel vprašujoč pogled. Resno je izpregovoril:

»Narodov jezik je izoblikoval čas z vsemi svojimi dogodki: razvojnimi in slučajnimi. Le čas ga bo preoblikoval tudi poslej.«

»To je vaše mnenje?«

»To je železni zakon narave. Človekovega nasilja se narava prej ali slej vedno otrese. Le naravni razvoj prinese kolikor toliko trajne dobrine. Sicer pa je vse na svetu podvrženo večnemu prenavljanju, razkrajanju in spajanju — tudi jezik.«

Vraz je povesil glavo. Klonil je pred ostrino Čopovega duha; prepričan pa ni bil.

Zdajci so se brez trkanja odprla vrata iz vhodne sobe, Kastelic jih je široko odpahnil in odstopil.

»Prosim!« je pozval gospoda svojih let, da je vstopil pred njim v bibliotekarjevo sobo.

Čop je vstal in stisnil prišlecu roko.

»Nadebudni slovenski pesnik, gospod Stanko Vraz,« je v nemškem jeziku predstavil novemu gostu mladeniča in: »Nemški pesnik, gospod Hermann von Hermannsthal.«

Gospoda sta se drug drugemu priklonila. Prešeren je opazil hladen Vrazov pogled. Pristopil je k Hermannsthalu in mu podal roko.

»Gospod Vraz vas plašno gleda, dragi prijatelj. Govorili smo namreč baš o tem, kako boste Nemci nas, Slovence, pohrustali.«

»Hahaha!« je odmeval smeh zbranih gospodov.
Prešeren pa je potrepljal mladega Vraza po rami:
»Le nič se ne bojte, Ilir z zelenega Štajerja! Gospod je sicer res Nemec, a naš prijatelj. In še več: človek je! To pa je več kakor sta Nemec in Slovenec vkup.«

»Danke für das schöne Zeugnis!« se je smejal Hermannsthal. »Za plačilo vas odvedem s seboj, doktor. Prišel sem namreč po vas, ker mi je gospod Kastelic dejal, da vas tu dobim.«

Prešeren je bil takoj voljan. Poslovila sta se.

»Ali greva k Langusovim?« je na cesti vprašal Hermannsthal. 

»Moja žena danes tam slika.«

»Le pojdiva,« je Prešeren usmeril korak poleg njega.

Krenila sta proti Staremu trgu, kjer je v „reduti“ stanoval slikar Langus. Prešeren je zadnje čase pogosto zahajal k Langusu. Gnala ga je tja tiha želja:

Ah, tak podobo gledat' me device
Nebeške nje lepote senco, sanje
goljufne, v katerih komaj sled resnice,
Ukaz želj vleče v tvoje domovanje;

— prijatelj Langus je slikal Primčevo Julijo!

Zopet je Prešeren stal v ateljeju pred njeno nedovršeno sliko. V beli obleki z balonastimi rokavi, gola ramena rahlo zagrnjena s tančicastim svetlomodrim šalom, je Julija gledala s platna.

Julija? Saj to je bil res njen nežno okrogli obrazek, njeni svetli, po sredi glave razprečkani lasje, njene velike modre oči, orlovsko upognjeni nos, vzbočene ustne. Toda … kje je bil žametno nežni ton njene izredno fine polti? Kje sveža napetost njenih ustnic? Kje duša v njenem pogledu?

»Je in — ni,« je presodil Prešeren.

Preko Langusovega lica je šinila senca. Saj je sam čutil, kar je prijatelj izrazil z besedami. Prikimal je in dejal z bolestjo v glasu in v očeh:

»Vem. Vsi moji portreti so takšni. Ljudje so in niso. Življenja jim manjka. Otrdeli so, kakor okameneli v brezdušnem togem gledanju. Ni mi dano, da bi jim vdahnil življenje. Mučim se, da bi našel pot do njihove duše, pa je ne najdem. Le forma mi ostane na platnu. Vsebina se mi izmuzne. Vselej je tako.«

»In vendar ste najboljši slovenski portretist, gospod Langus,« ga je tolažil Hermannsthal.

»Ljubljanski, hočete reči. Slovenski pa ne. Slovenci imamo slikarja, ki se mu vselej posreči, kar se meni in še mnogim drugim slikarjem nikdar: z njegovih slik gledajo živi ljudje.«

»Kdo je ta umetnik? Ali misliš Tominca?«

»Da, Josipa Tominca iz Gorice,« je Langus tiho pritrdil in se zazrl v velike modre Julijine oči, ki se niso hotele zasvetiti v živem ognju, v ves rožnati obrazek, ki se ni hotel zatresti ne v veselju ne v žalosti ali v kakršnikoli duševni razgibanosti. Nobenega občutka, nobene misli v vseh potezah … Pred Langusovo dušo se je zavrtela vrsta prekrasnih portretov mojstra.

Tominca: Obrazi — kakor bi silili iz platna, da se zdrzneš, ko jih ugledaš, ker misliš, da so trenile oči, izpregovorila usta …

Langus je bridko vzdihnil:

»On je mojster, jaz pa ostanem vedno le učenec.«

Izpod poetovih napol priprtih vek je oster pogled ošvignil slikarjev obraz: Učenec, da, in vendar je učenec Langus izpodrinil iz Ljubljane mojstra Tominca! Najprej se je učil pri njem in kopiral njegove slike, potem pa, ko se mu je ena teh kopij posebno posrečila, si je s pomočjo tega dokaza njegovega znanja in — s pomočjo mnogo nižjih cen svojih portretov pridobil naročila in — odjedel tako svojemu nekdanjemu učitelju marsikakšnega nerazsodnega naročnika …

Tako je govoril ostro kritični blisk izpod poetovih vek, a v srcu mu je zmagala dobrota:

»Ne podcenjuj se, prijatelj! Pomisli: kar znaš, si pridobil le iz lastne sile, brez pravega sistematičnega pouka, s kopiranjem po velikih mojstrih. Pomisli, da si pozno začel!«

»Pozno, da, prepozno!«

Bridkost še ni izginila iz njegovega glasu, a nasmehnil se je, ko se mu je od zadaj približalo mehko in toplo in se stisnilo k njemu: njegova žena Ana, sveža brinetka, okroglih udov, prijaznih ustec in velikih rjavih oči z inteligentnim dobročrnim pogledom.

»Zakaj si žalosten?« ga je tiho vprašala.

»Saj nisem,« ji je skrivaj stisnil roko. Naslonjena drug ob drugega, sta stopila za Hermannom, ki se je bil pridružil ženi.

»Srečna sta,« je bila Prešernova misel. 

»Ali bom jaz kdaj tako srečen?«

S pogledom je objel rožnati obrazek na Langusovi sliki. Čeprav je bila slika „komaj sled resnice“, se vendar ni mogel ločiti od nje. Poznal je na sliki potezo za potezo. Vsako popoldne je iskal v njej novih sledov Langusovega dopoldanskega dela. Nestrpno je čakal, da pogleda s platna Julija njegovega srca. A ni pogledala. Vse lepša je živela v njegovi duši. Vendar je dan za dnem stal pred sliko.

&lt;poem&gt;Srce obupa manj more puščice,
Ur krajš'i tek, tam milši prs zdih'vanje.&lt;/poem&gt;

Gospa Amalija Hermannsthalova, hčerka advokata Oblaka, je pri drugem oknu sedela pred platnom. Pomežiknila je svojemu možu, češ: Poglej Prešerna!

»Kakor pobožen romar pred podobo svetnice,« ji je mož prišepetal na uho.

Langus je z ženo ob roki stopil mladi slikarici za hrbet in pogledal na platno.

»Saj bo!« je pohvalil delo svoje učenke. Gospa je kopirala lepo Langusovo kopijo Correggiove slike »Jo z Jupitrom«.

»Vaše ne dosežem nikdar.«

Gospa je odrinila stojalo in vtaknila čopič v lonec, paleto pa odložila na stopnico pri oknu.

»Tudi meni se prvikrat ni posrečila. Slikal sem jo — sam ne vem kolikokrat,« je Langus priznal. Z ljubeznijo je pogledal na svojo kopijo. Koliko vztrajne borbe z materialom, z barvami, da se mu je posrečil nežni ton golega ženskega telesa! In napol okrenjeni obraz: kolikokrat ga je slikal, da je ujel v njem oni skrivnostni trenutek v ženski duši, ko se umika iz nje zadnji odpor in ji vse telo zajame njej sami zagonetno, najgloblje čustvo: brezpogojna vdanost do ljubljenega, želja, postati njegova žrtev.

»Kapitulacija pred Prasilom,« je dejal Prešeren, ki je tudi pristopil k družbi, zbrani okrog slikarice.

Vsi so čutili: resnično — trenutek, ko se umakne v ženski odpor, ni kapitulacija pred možem, temveč pred mnogo močnejšo, nevarnejšo — ker lastno, notranjo — silo. Sila je to, ki jo izžareva Praduh, da vzdržuje, kar je po Njegovi nepojmljivi volji.

Gospa Langusova, ki se je bila za nekaj minut odstranila, se je pojavila s kavnim likerjem in velikim krožnikom peciva.

»Dovolj ste občudovali delo mojega Matevža in gospe Malči; zdaj pa prosim nekoliko pozornosti še mojemu delu.«

Z veselim smehom je povabila goste. Posedli so po starinskih skrinjah in orientalskih stolih, ki so stali v temnejšem kotu ateljeja. Prešeren je sedel na pregrnjeni zaboji, tako, da je imel Julijino sliko pred seboj.

»Ob tem razgledu vam bo bolje teknilo,« ga je podražila Ana Langusova in mu ponudila čašico rjave pijače.

»Gospa Anica, vsak dan vas povabim na „kofetek“, če bi mi ga onele ročice kdaj kuhale. A kaj — ko sem padel tako globoko v nemilost!«

»Hm. Mislite zaradi „Sonetnega venca“? Ne vem, če ni nemilost le navidezna,« je mlada gospa važno zmajala z glavico, da so se ji zatresli po vratu dolgi bidermajerski kodri. Nekoliko tiše je pristavila: »Včeraj sva govorili z gospodično Primčevo, ko je čakala na mojega moža. Zakrasnil se je v samostanu, kjer poučuje nekaj nun. Nu, govorili sva o ljubljanski družbi, o dolgočasju, ki vlada v njej, in dejala sem, da je družba dolgočasna, ker manjka v njej duhovitih mož. Gospodična pa je protestirala, češ da je dolgočasje le posledica stroge etikete. In ko sem jo pozvala, naj mi imenuje le enega moža, ki sega po duhu visoko nad druge, je pokrila njen obrazek zadrega. Vendar je odločno, skoraj bi rekla — trmasto, izjavila: „Doktorja Prešerna nihče ne dosega.“«

Lepe rjave oči gospe Langusove so se v napetem pričakovanju ozrle v napol priprte poetove. Toda Prešerna njene besede niso niti malo razburile.

Ironično se je posmehnil. Trpko mu je bilo v duši … Ceni me. Ali me pa tudi ljubi?

V pogovoru so vsi preslišali trkanje. Že je stal Čop med njimi. Sprejeli so ga v veselem razpoloženju.

»Sem se že bal, da danes „štrajkaš“,« ga je pozdravil Langus.

Slikar je sedel na stopnici pri oknu, imel ščipirko v naročju in vneto risal. Gospa Malči se je iztegnila in Langus ji je poredno mežikaje pokazal ščico: Prešernov profil.

»Oprosti, imel sem obisk.«

»Ali si se rešil onega navdušenega mladega bradača?« je zaklical Prešeren.

»Veš kaj, France, saj ni napačen dečko, tale Vraz.«

»Nu, nu. Menda te ni očaral s svojimi sanjami o hrvaško-slovenski čobodi.«

»To ne,« je prijatelj resno odvrnil. »Fant je še mlad. Vino, ki vre. Navdušila ga je Draškovićeva ideja „Velike Ilirije“ in Gajeva „Kratka osnova horvatsko slovenskega pravopisanja“. Gaj je zagrebški mladini in tudi graškim slovenskim študentom kakor apostol. Močno sugestivna osebnost.«

»Ali si mu ti tudi že podlegel?«

Čop je mirno preslišal prijateljevo zbadanje in nadaljeval:

»Mož ima visoke ideale: enoten pravopis vseh Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov. In če se pravopis nasloni na češkega, je najkrepkejši korak k uresničenju Kollárjevega panslavizma.«

Prešeren je skočil kvišku:
»Ali te je res vrag, hočem reči: Vraz obsedel! Ali ne razumeš, da zahteva Gaj s pravopisom vred tudi — naš jezik! Enoten pravopis, za njim — enoten jezik! Potem pa — z Bogom, slovenska mati! Ne boš več razumela svojega sina.«

»Ne razburjaj se, France! Pusti me, da izgovorim do konca! Pravim, da je to lepa Vrazova, oziroma Gajeva ideja. Trpka resnica pa je — v tem se skladam s teboj — da bi Slovenci z uresničenjem te ideje izgubili najmanj dve tretjini duš, ki bi se vse rajši potopile v nam že domačem germanskem veletoku nego v —«

»— Gajevi kalni čobodri!« je s posmehom končal poet.

»Ali ste čitali razglas v uradnem listu, gospod doktor? Hladnikovo mesto je razpisano,« je opozoril Hermannsthal, ki je listal po Langusovi mapi, ležeči na okrogli mizici.

»Čital.«

»Ali boste kompetirali?«

»Seveda.«

»Čestitam vam že naprej. Čul sem, da ste na vrsti, ker dr. Orel baje ne pride v poštev.«

»Orel morda ne, ker se je onim na sodniji zameril. Pa pridejo drugi.«

»Katere konkurente pričakujete?«

»Hm — Traun, Kaučič …«

»Oh, potem ste brez skrbi!«

Prešeren je dvignil ramena. Sicer je bilo v njegovem srcu trdno upanje, skoraj gotovost. Saj mu je bilo znano, da dobi referat njegov dobri znanec, Smole­tov prijatelj, deželnosodni svetnik Anton Čop. A v gremiju sedi tudi svetnik Snoj, svak Prešernove nekdanje zaročenke, Kljunove, ki jo je poet zapustil, ko je njegovo čustvo za njo ugasnilo. Snoj mu ni naklonjen. Gotovo še ni pozabil, kako se je nekoč zaman prizadeval, da bi Prešerna spravil s Kljunovo. Morda se mu zdaj osveti? … Toda referent Čop je strogo pravičen uradnik. Nan­j se je Prešeren po pravici zanašal. Pa ga je zdajci vendarle obšel čuden, nejasen občutek, kakor strah, ki napade živčno slabega človeka v temnem, samotnem kraju. Za trenutek se mu je zazibal pred očmi lep ženski obraz — Kljunova! Temne oči so ga gledale z vdano ljubeznijo, zaprle so se s trpečim izrazom …

Prešeren si je z roko potegnil preko čela. Zakaj takšne vizije? Saj je pred njegovimi očmi njen obraz. Saj ga gledajo s platna Julijine oči, oči ljubljenega dekleta!

Na Križevniški cesti, ki je vodila iz Gradišča proti trnovski cerkvi, je stala nasproti rimskega zidu enonadstropna hišica z gostilno „pri Frgolinu“. Gostilničar Jože Dolenc, „Frgolinov ata“, je stal na pragu in se oziral navzgor proti „Zoisovemu gradu“. Oblečen je bil skoraj praznično: sveža bela srajca z ležečim ovratnikom, za vratom pisana svilena ruta, na debelo zavezana; svetlosiv suknjen telovnik, do vrha zapet s srebrnimi gumbi; temnomoder suknjič; irhaste hlače in škornji „kanoni“, zlikani, da bi se mogel ogledati v njih. Lase je imel ata Frgolin po bidermajerski modi počesane v čelo. V uhlju mu je visel „murček“.

»Ali cesarja pričakuješ?« ga je zbadljivo nagovoril droben rdečeličen možiček s pipico v ustih — čolnar Donat Črne, po domače Donatelj iz Krakovega. V roki je držal mrežo z veliko ščuko. Spremljal ga je deček, sinček Jože.

Ata Frgolin je modro preslišal zbadanje.

»Glej ga! Moja žena se je že bala, da si pozabil na ščuko. Kar brž jo nesi v kuhinjo!«

»Pozabil! Kdaj še Donatelj ni držal obljube? In če bi imel ščuko vloviti samemu povodnemu možu izpred nosa!«

»Nu, nu! Počakaj, Donatelj! Nekaj sem se spomnil. Tvoj Jože je razumen dečko. Daj, pošlji ga po Medičarja, naj pripelje nekaj fantov, da nocoj zapojejo. Veš, dohtar pride in večja družba z njim. Večerjo so naročili, rake in ribe. Saj poznaš dohtarja, onega z dolgimi lasmi?«

»Prešerna? Kaj bi ga ne poznal! Za mojim dekletom je stikal, za Marijico. Večer za večerom je hodil pod okno. Naveličal se je, ker se mu ni oglasila. To ti je ptiček! Dekleta so mu všeč in vino in petje.«

»Tako je. Našim fantom je plačal že nekateri bokal, če so lepo peli. Danes pa je Crobathov hlapec še posebej naročil, da bi gospodje radi slišali kakšno domačo, ker bodo tudi tuji gostje vmes, dva Čeha. Poskrbi, no, da pridejo pevci!«

»Pa pojdem sam ponje. Na, Jože, nesi ščuko Frgolinovi materi. Doma pa povej mami, naj me ne čakajo z večerjo!«

Fantek je prikimal, vzel mrežo z ribo in izginil v hišo. Donatelj se je ozrl in pokazal:

»Glej jih! Že gredo.«

Odšel je v smeri proti Gradišču.
Od Gradišča so prihajali po cesti štirje gospodje: oni z dolgimi lasmi, v temnozelenem fraku z rumenkastozelenim telovnikom in temnovijoličnimi hlačami je bil doktor Prešeren, poleg njega jurist Brauner ter Čeha: mladi pesnik Mácha in pisatelj Strobach; prvi ogrnjen v širok črn plašč, kakor so ga nosili italijanski karbonarji, drugi v fraku, ki mu je potovanje po vročem italijanskem soncu vzelo prvotno barvo.

Ata Frgolin jih je že pred hišo sprejel z mnogimi pokloni. Iz kuhinje je prihitela v vežo Frgolinova mamka in pozdravila Prešerna kot starega znanca. Čedna ženska je bila, še mlada, dobrovoljna in zgovorna. Peljala je goste v sobo, kjer jih je že čakala belo pogrnjena miza. Ne prevelika soba je bila skoraj prazna; le pri peči sta sedela dva širokopleča moža, ki sta imela velike črne klobuke potisnjene na oči.

»Gospa Helenica! Dva gospoda sta prišla iz Prage samo zato, ker sta slišala, da nihče nikjer ne pripravlja tako dobrih rib in rakov kakor Frgolinova mamka,« je Prešeren resnega obraza pokazal na Mácha in Strobacha.

»Oh, gospod dohtar!« se je brhka gostilničarka v zadregi smehljala šaljivcu in odhitela v kuhinjo.

Kmalu sta bila na mizi vino in domač kruh. Komaj so popili prvi kozarec, sta vstopila še dr. Crobath in dr. Toman.

»Šest juristov!« je vzkliknil Brauner.

»Ali ste čuli, ata Frgolin? Nocoj vam zvijemo vso oštarijo v paragraf,« je dodal Prešeren.

Ob mizi pri peči sta se zganila širokopleča hrusta v poloslanih irhancah.

»Ali te je strah, Andrej?« se je prvi šepetaje nagnil k drugemu. »Pravijo, da so paragrafarji.«

»Še financarjev me ni strah, kadar krogle frčijo okrog ušes, pa bi se bal teh škricev!« je drugi zagodrnjal, zataknil palec za rdeči žametasti telovnik in se bahato naslonil ob peč.

Bil je tihotapec Andrej Kušar, zastaven fant, skoraj velikan, najboljši trnovski plesalec. Rad je plesal „štajriš“ s tremi dekleti.

Njegov tovariš je pomaknil širokokrajni klobuk še bolj na oči in se previdno ogledal po družbi. Ozrl se je naravnost v Prešernove oči. Prešeren ga je pozorno pogledal: Odkod poznam tega človeka? … Oni pa se je zarežal na vsa široka usta in pokazal zdrave bele zobe. Dvignil je čašo in momljal:

»Naj živi France Pacenk in vsi Francetje z njim!«

Prešernu se je zjasnilo: Glej ga! Saj je res Pacenk! … Prijel je čašo, se nasmehnil potepuhu in izpil. Crobath je opazil Prešernov odzdrav. Nagnil se je k pesniku:

»Popularen postajaš. Že postopjači ti napivajo.«

Prešeren je skomignil z rameni, a počasi mu je lezla rdečica v obraz od sramu. Pa se ni sramoval svojega poznanstva s postopjačem, temveč sram ga je bilo samega sebe, ker se je domislil, da je Pacenku odzdravil skrivaj in ga je tako rekoč pred svojo družbo zatajil … Ali sem človek, ali nisem? … Nevoljen sam nase je odgovoril šefu:

»Star znanec. Sošolec iz normalke.«

Crobathove nekoliko ošabno povešene ustne so se ob straneh še bolj povesile. Z zaničljivo priprtim pogledom je še enkrat premeril postopjača pri peči in zagodrnjal:

»Hm. Fatalno poznanstvo! Če se ne motim, je mož tihotapec.«

»Že mogoče,« je bil odločen odgovor, »zame ostane to, kar je vedno bil: beden človek, ki mu je bil svet že od njegovega rojstva krivičen. Očeta mu je Napoleon odgnal v mesnico na Rusko, mati pa je postala vlačuga.«

Crobath je le od strani pogledal svojega koncipienta. Rekel ni ničesar več. V poslednjem času je bil Prešeren silno razdražljiv. Misel na razpisano odvetniško mesto ga je venomer mučila. Posebno se je bal konkurenta Kaučiča, ki je bil sicer mlajši, a je napravil odvetniški izpit z odliko. Poleg te skrbi ga je še vedno trla zamera pri Juliji zaradi „Sonetnega venca“. Nesrečnež, da se je tako zaletel! …

Mácha sedeč ob drugi Prešernovi strani, je z zanimanjem poslušal razgovor med Prešernom in njegovim šefom. S sanjavim pogledom je postrani ošinil nevoljni obraz slovenskega poeta in v srcu mu je zažarela živa simpatija do njega, ki so ga bedni pozdravljali kakor svojega človeka. Prijel je za kozarec in napil, obrnjen k sosedu:

»Gospod doktor! … Enakosti in svobodi!«

Prešeren se je zganil. Zla volja je izginila z njegovega obraza in s toplim nasmeškom je dvignil čašo.

»Enakosti in svobodi!« se je glasno odzval revolucionarnemu Čehu.

Razgovor pri mizi se je razlil na literarno polje. Mácha je opozoril na Kollárjevo idejo literarne slovanske vzajemnosti, ki jo je izprožil že pred štirimi leti v „Rozpravy o gmenách“. In še je dejal:

»Šafařík je s svojo „Zgodovino slovanske literature“ položil temeljni kamen slovanski literarni vzajemnosti. V tej smeri moramo nadaljevati. Slovenci imate veleuma Čopa, ki temeljito pozna vse važnejše slovanske dialekte. K Šafaříkovemu delu je prispeval krasno poglavje o slovenski literarni zgodovini. Nu, prepričan sem, da vam Čop nekoč na široko odpre zakladnico svojega znanja, in tedaj dobimo od njega delo, ki bo —«

Prešeren se je glasno zasmejal:

»Haha! Na to delo bomo pa še dolgo čakali! Vi ne poznate našega Čopa, gospod Mácha. Je res velikan učenosti. Zakladnice svojega znanja pa nikakor ne zapira pred nami. Nasprotno: kar na široko jo ima odprto in venomer nas obsipava s svojimi zakladi. Izvrsten mentor nam je, izredno tenkočuten estet in široko razmahnjen duh, kakor mu morda ni enakega na svetu. Ampak — prestrog sodnik je lastnemu delu. Preveč zna in ve, zato nikoli ni zadovoljen sam s seboj. Neizprosna avtokritika mu ubije vsako veselje do lastnega ustvarjanja.«

Prešeren je ves gorel, ko je govoril o svojem prijatelju.

Onadva pri peči sta izpila in kmalu odšla. Sosedna družba jima je bila vendarle neprijetna. „Škrjici“ so govorili o čudno učenih rečeh in rabili polno tujih izrazov.

»Ali si jih razumel?« je v veži vprašal Kušar. »O čem so prav za prav govorili? Meni je bilo vse španska vas.«

»Dohtar je pravil o nekem radodarnem velikanu in njegovih zakladih. Pa o strogem sodniku, kateremu je neka neizprosna ženska s čudnim imenom nekoga ubila, ki mu je bil v veselje.«

»Mhm! Gospoda ima včasih tudi kakšno na vesti,« je pomežiknil Kušar.

Zunaj pred hišo se je Pacenk dvakrat okrenil, ko sta se obrnila proti Trnovemu.

»Kaj ogleduješ?«

»Se mi je zdelo, da je nekdo skočil za ogal, ko sva stopila iz krčme.«

»Kar skače naj!« je zaničljivo zamahnil velikan. »Le blizu naj mi ne hodi, bi bržkone potem več ne skakal.«

»Morda vohuni za onimi?«

»Naj vohuni hudič, kaj te briga!«

Prešernova družba — prav za prav je bil gostitelj vedno gostoljubni Crobath — se je kmalu razživela. Debatirali so seveda še mnogo — kakor vedno, kadar jih je obiskal brat Slovan — o Kollárju in njegovi vseslovanski ideji. Mladi Mácha je pravil o svojem rojaku Čelakovskem in njegovem velikem zanimanju za slovensko literaturo.

»Pravi, da bi morali tudi Slovenci ustanoviti svoj list.«

»Saj bi ga že, ampak imamo slabe izkušnje z literarnimi novotarijami,« je odvrnil Prešeren. »Cenzura nam nagaja, kolikor more. Ne vem, če ne ostane list le naša pobožna želja.«

»Ako je Čop šel v Prago, ga bo že Čelakovský podkuril.«

»Res je sramota, da smo Slovenci dandanes na slabšem kakor ob Vodnikovem času. Njegove „Novice“ so bile naš prvi list. Odkar so one ugasnile, smo brez njega.«

Prešli so na Vodnika in se jezili nad neznatnim strupenim Kopitarjem, ki bi bil Vodnika lahko rešil, če bi bil svoj vpliv zastavil zanj namesto za Metelka. Kajpak je prišla na vrsto tudi slovenska abecedna vojna, ki se je za Kopitarja tako neslavno končala. Prešeren je prebral svoj zabavljivi sonet na „dunajskega gromovnika“ z naslovom »Apel in čevljar« in s koncem:

»Le čevlje sodi naj Kopitar.«

»Do smrti vam Kopitar tega ne odpusti!« je rekel Mácha.

»Kaj mi more!« se je posmehnil Prešeren, vendar ga je za trenutek izpreletel neprijeten občutek: spomnil se je na Vodnika! Ampak pri podelitvi advokatskega mesta pač ne bodo vprašali za svet slovenskega jezikoslovca? Nesmiselni strah! Toda — ena sama Kopitarjeva zaničljiva opazka proti Sedlnitzkemu, ali kdorkoli bo že odločal na Dunaju, in … Ne, ne, Kopitar me vendarle ceni, dasi me sovraži. Mož, ki nam je postavil trdno ogrodje za naš književni jezik, mož, ki je bratom Srbom vzbudil Karadžića, oziroma mu pokazal pot do pravega narodnega jezika, mož jezikoslovec, ki ga cenijo vsi Slovani — takšen mož se ne umaže s podlo intrigo. A — njegov značaj! Njegova maščevalnost, ki je nekdaj pokopala Vodnika!

Prešeren je s silo potlačil sumničenje, ki se je dvignilo v njem zoper nevarnega protivnika … »Če propadem pri kompetenci za to advokaturo — z Bogom Julija Primčeva!« ga je streslo v dnu duše.

Ko je prišla ščuka na mizo, se je čul zunaj hrup. Več mladih mož je vstopilo, vsem naprej ramat velikan Jožef Podkrajšek, splošno znan le pod imenom »Ramač«. O njem in njegovi silni moči so krožile po Ljubljani neverjetne anekdote. Nosil je s seboj železen obroček. Kadar je bil dobre volje in se je hotel pobahati — bahavost je pri vseh Trnovcih in Krakovicih močno cvetela — s svojo močjo, je nataknil obroček na palec desne noge, obesil nanj cent in vrgel utež čez visoko naložen parizar. Gorje pa, če ga je kdo spravil v jezo! Pobil je vse, kar mu je prišlo pod roko.

Globoko se je moral skloniti, ko je stopil skozi vrata. Za njim sta pristopicala šegavi ribič Donatelj z neizogibno pipico v ustih in njegov najemnik krojaček Malarček. Možička sta segala Ramaču komaj do bokov. Prišli so še: Martin Goršič, po domače Medičar, še mlad pevovodja krakovskih in trnovskih pevcev; njegov svak Gašper Doberlet, po domače Anžon, ki je zalagal duhovsko semenišče z zelenjavo in bil nakladalec v pristanišču na Bregu; Ramačev brat, podjetni Anton Podkrajšek ali »Kramarjev Tone« in še nekaj drugih Trnovcev in Krakovecev. Kar je bilo Krakovecev, so bili oblečeni v kratke irhaste hlače in visoke škornje. Imeli so rdeče in zelene žametne telovnike z gumbi iz srebrnih grošev. Okrog vratu so se bleščale rdeče rožaste svilene rute, pod brado zavezane v debel vozel. Suknje so bile zelene, modre in rjave. Glave so pokrivali široki črni klobuki z zlatim čopom na dolgi zlati vrvici, nekateri pa so nosili kastorec, nekoliko nižji od cilindra, z navzgor razširjenim oglavnikom in širokimi krajci. Trnovci pa so imeli po večini črne dokolenke in bele nogavice, prepasani so bili s širokim višnjevim ali rdečim pasom. V ostali obleki se niso mnogo razlikovali od svojih sosedov Krakovecev.

Soba se je napolnila, da so drug drugega pehali. Kar zgrabi Ramač z mogočno lopatasto roko drobnega Donatelja za hlačni pas, ga dvigne nad mizo in postavi z eno samo roko na drugo stran k zidu, potem še Malarčka z drugo roko. Vsem je zastala sapa, ko sta možička zamotovilila pod stropom preko mize.

»Tam stojta, da vaju kdo ne pohodi!«

V en glas je zagromel grohot po sobi. Zvrstili so se okrog mize.

»Naši pevci,« je Prešeren pojasnil Čehoma in razigrane volje zaklical krčmarju, ki je postavil pevcem vina na mizo:

»Ata Frgolin! Pijača pri oni mizi gre nocoj na moj račun!«

»Živio dohtar!« je zagrmelo. Čaše so se dvignile in nagnile. Strokovnjaško so zamljaskali z jezikom, godrnjaje pohvalili vino in si z raskavimi rokami obrisali mokre brke.

»Dobro je.«

»Pa letošnje bo še boljše, ker imamo sušo.«

»Oh, sušo pa, sušo! In še kakšno! Še nikoli nisem znosil toliko vode na vrt kakor letos,« je potožil Anžon.

»Saj imaš družino, da ti pomaga!«

»Koga? Žena ima dovolj drugega dela, otroci so pa še premajhni.«

»Nu, pa si za prihodnja suha leta dovolj preskrbljen. Če pojde tako dalje, ti bo kmalu lahko vsako zelnato glavo drug otrok zalival,« se je pošalil Donatelj iz peterih malih Doberletovih naraščajnikov.

Anžon ga je postrani pogledal in, ko se je grohot polegel, dejal mirno:

»Za tolikšno vrtnarijo ni nikdar dovolj delavcev. Če bi imel sedem hčera, bi nobene ne omožil.«

»Ali jih misliš z zeljem vred pridelovati za lemenat?«

»Hahaha!«

Še gospodje pri sosedni mizi so se muzali. Prešeren je pomežiknil pevovodji. Goršič se je ozrl po svojem omizju kakor general po armadi:

»Fantje: Oj, mam’ca …!«

Namignil je Malarčku, ki se je odkašljal, vzravnal na stolu in začel:

&lt;poem&gt;»Oj mam’ca, kaj vas vprašam,
odkod ste vi doma?«

V odgovor mu je zagrmelo naokrog:
»Ti smrkovc, kaj boš vprašal:
Iz ta lep’ga Krakova!«

»Oj, mam’ca, kaj vas vprašam,
kje vaša hči leži?«
»Ti smrkovc, kaj boš vprašal:
V gornji kamrici.«
I. t. d.&lt;/poem&gt;

Prešernovo omizje jim je ploskalo. Čeha sta vsa navdušena dvigala čaše. In zopet je zadonelo prijetno ubrano:

»Ko dan se zaznava …«

in potem druga za drugo — prelepe melodije naših narodnih pesmi.

V odmorih so se pri Prešernovem omizju ob pokanju zapečatenih steklenic vrstile napitnice in navdušeni govori. O Slaviji so sanjale razgrete glave, o združitvi vseh Slovanov. Zopet in zopet je zadonela vmes lepo ubrana domača pesem vrlih Krakovcev in Trnovcev.

»Pri vsakem gledališču bi jih radi poslušali,« jih je Mácha pohvalil.

»Saj so tudi pri nas že peli v gledališču, dasi se sicer tam ne čuje slovenska beseda. To je naš edini pevski zbor, ki goji narodno pesem.«

V pozni noči so pevci odšli, kajti gospodje pri sosedni mizi so se močno razživeli: pili so, peli vsak svojo, tolkli po mizi in kričali vsi vprek. Prešeren in Toman sta skakala čez klop, plesala, da so stoli leteli po tleh, sedla naposled na mizo med steklenice in kozarce in se drla na vse grlo:

&lt;poem&gt;»V tridesetem d’vičica, reva še samičica …«&lt;/poem&gt;

— pesem, ki jo je bil Prešeren kot visokošolec zložil prijatelju Traunu v tolažbo in so jo v veseli dunajski tovarišiji prepevali po napevu češke harfistke kot svojo študentsko himno.

»Veselo! Le veselo!« je Prešernu vrelo po glavi. V hrupni radosti je vtapljal srčne bolečine. Kadarkoli mu je stopila Julijina podoba pred oči, ga je stisnilo v grlu. A čim trpkeje mu je bilo v duši, tembolj je razgrajal.

Vkljub hrupu, ki sta ga delala Toman in Prešeren, je Strobach zaspal pri mizi. Mladi Mácha je omahnil po klopi. Crobath in Brauner sta molčala in pila, pila.

Proti jutru so se dvignili. Spremili so oba Čeha v gradišče k »Črnemu orlu«, kjer sta bila naročila sobo. Spredaj sta se majala Crobath in Mácha, zadaj sta Prešeren in Toman pobirala Strobacha, ki je venomer ležal na trebuhu in silil z nosom v tla. Brauner se je bil nekam izgubil.

»Tile naši severni bratci res ne prenesejo poštenega požirka,« se je jezil Prešeren, ko je vlekel Strobacha kvišku. Vendar se je tudi njemu včasih zamajalo pod nogami, dasi se je krepko držal pokonci. In še se je repenčil: »Človek vendar ve, kdaj ima dovolj. Ta pa se opije kakor živina!«

»P-pomnila nas b-bosta,« se je Tomanu zapletal jezik.
»Živeli sinovi Slave!« je zakričal Prešeren, da je odmevalo po vsem Gradišču. A takoj se je spomnil: France, previden bodi! Policija ima povsod ušesa … Zakaj pa razgrajam? … Ona bo zvedela in me zaničevala … Naj me! Saj je sama kriva, če me davi v duši …

Julijina podoba je utonila v temi. Pred Prešernovimi očmi se je prikazal Julijin častilec Jozef Scheuchenstuel. In poet je hripavo dostavil:
»Dol s prekletimi Švabi!«
»Živela slovanska svoboda!« je prišel Tomanov odmev.

Crobath je molčal. Strobach je ob Prešernovi roki grulil nekaj nerazumljivega. Revolucionarni Mácha pa je kriknil:
»Živela svoboda vseh zatiranih in tlačenih!«

Temna postava se je od ogla do ogla lovila za njimi — policijski vohun, Metternichova roka.

=Up sreče onstran groba v prsih hrani.=

Leta 1835.

Tlak, zidovje, prašna cesta — vse je puhtelo v julijski vročini. Po kosilu je bilo, torej ob času, ko so se ljubljanske gospe in gospodje radi zleknili po zofi, da nekoliko podremljejo, ko se je mlajša generacija zbirala v kavarnah pri biljardu, kvartah in časopisih ter je najmlajši rod »zbijal svinjko« po dvoriščih in v pekočem soncu lovil »diabolo« za žogo. Po soparnih kuhinjah je ropotala posoda v velikih umivalnih skledah in služkinjam in pridnim gospodinjam je curljal pot s čela.

Ulice so bile skoraj prazne.

S cilindrom v roki je Čop počasi stopal proti Prešernovemu stanovanju. Katra mu je odprla in čemerni obraz se ji je razvedril, ko je ugledala obiskovalca. Čopa je imela, pač zaradi njegove resnosti in priljudnosti, visoko v čislih. Morda tudi zaradi tega, ker ga je poznala že izza otroških let, ko je kot študent v počitnicah sleherni dan obiskoval nekoliko mlajšega Franceta.

»Vedno ste pridni Katra, še v tej strašni vročini!« jo je Čop pozdravil.

Katra si je obrisala mokre roke v predpasnik in njene modrosive oči — bratove oči — so se smejale.

»Saj moram biti, je že Bog tako določil.«

Odprla mu je vrata v prvo sobo in bolj tiho pristavila:

»France je v svoji sobi.«

Čop je potrkal na druga vrata in jih odprl. V sobi, opremljeni s prijaznim gladkim bidermajerskim pohištvom, je pri mizici poleg okna sedel Prešeren. Glavo podprto, je zrl proti oknu, pred seboj nekaj razgrnjenih papirjev. Čop jih je videl in se zdrznil: Prešernova odklonjena prošnja za samostojno advokaturo!

Ni še prebolel udarca! Morda ga nikoli ne bo. On, najspretnejši izmed ljubljanskih juristov, starejši nego izbranec Kaučič! In poleg tega duševni velikan, ki mu nihče ni segal niti do pasu!

Prezrli so ga, imenovali drugega, mlajšega, manj zmožnega, čeprav boljše kvalificiranega. Krivičniki! Ubijalci!

Mirnemu Čopu je sveta jeza pognala kri v obraz. A ukrotil se je, ko je srečal utrujene prijateljeve oči. Položil mu je roko na ramo in dejal tiho:

»Pusti, France! To so storili ubogi, majhni ljudje, duševni pohabljenci; ti pa si velik človek.«

Prešernove oči so se vlažno zasvetile. Obrnil je glavo proti oknu. Prijateljevo razumevanje in toplo sočustvovanje mu je skoraj zrušilo oblast nad samim seboj. Ali je prijatelj vedel, slutil, kaj vse je ležalo tu pred njim v mrtvih črkah, v trdem papirju? Ležal je tu poslednji košček vere v ljudi, v pravičnost na svetu. Ležalo je tu njegovo poslednje upanje, da zmaga v trdi borbi za srečo, za — svojo ljubezen … Julija! Zdaj mu je odmaknjena morda za vedno …

Stisnil je pest. Premočna grenkoba mu je silila iz srca. Nekaj je vstalo od nekod, se pripravljalo, da mu skoči za hrbet, mu stisne grlo … Ali stojim na življenjskem prelomu? Odkod udarec za udarcem?

Ozrl se je proti postelji z bidermajersko ukrivljenimi končnicami. Ali ne leži v njej starec, upira vanj stare oči, polne ljubezni in očetovske dobrote, ga gleda tolažilno, bodrilno?

Ne. Stari stric Jožef, ki mu je bil skoraj več nego oče, je že spomladi zatisnil dobre oči za vedno. To je bil prvi večji udarec. Drugega mu je preskrbela odklonjena prošnja.

»Skoraj si ne morem misliti, da bi stari Scheuchenstuel ne bil priložil moji prošnji ‘dobre’ besede — seveda po ovinkih. Saj veš, kolikšno jezo sem napravil lansko leto njegovemu sinu s svojim ‘Sonetnim vencem’.«

Čop je prikimal.

Da, stari Scheuchenstuel! Nekaj tednov je, kar je umrl. Seveda, »Sonetni venec« pesnikove prošnje za advokaturo ni podprl. Nasprotno: Koliko prahu je dvignil v Ljubljani! Koliko jeze, sovraštva si je nakopal z njim Prešeren! In kaj je dosegel?

Čop je skrivaj s pomilovanjem pogledal prijatelja. Ali bi mu povedal o tem, kar je čul šušljati? O dogovoru gospe Primčeve s starim Scheuchenstuelom, ko je ležal na smrtni postelji? O dogovoru glede njunih otrok Jozefa in Julije? Hm. Nekakšna tajna zaroka — pravijo. Nu, morda ni res … Ne, ničesar mu ne povem. Zakaj bi ga vznemirjal, dovolj je potrpljen. Če je res, bo še prezgodaj izvedel o tem. Kastelic je klepetulja, on itak ne bo molčal.

»Kaj pa je s tvojim ‘Krstom’?«

Prešeren se je zganil. Odprl je predal in vzel iz njega rokopisni zvezek. Molče ga je podal prijatelju.

Čopu so se zasvetile oči. Primaknil je stol in sedel.

Krst per Savizi
Povest v versih.

Zamaknil se je v čitanje.
Prešeren je pospravljal papirje po mizi. Potem se je ozrl v prijatelja.

»Domisljevali si bodo, da jih hočem potolažiti po viharju, ki sva ga vzburkala s črkarsko pravdo. Ali ne? Rekli bodo, da frajgajst snubi cerkev.«

»Že mogoče,« se je Čop nasmehnil in živomodre oči so s hudomušnim pogledom ošvrgnile pesnika: »Prešeren pred Canosso!«

»Ker pesnitve ne bodo razumeli!« Grenkoba je zvenela v Prešernovem glasu.

»Preveč zahtevaš naenkrat. Generacija, ki je bila vzgojena v germanskem duhu, se ne more kar hitro ogreti za tisto, kar so jo naučili zaničevati: za rodni jezik, »jezik tlačanov, hlapcev in deklet«. Kako bi razumeli umetnine, v njem pisane? Ampak eno je gotovo: Jezik s takšnimi umetninami ne more več umreti.«

Čop je zopet sklonil glavo in čital dalje. Naposled je odložil zvezek in vprašal:

»In konec? Kako si ga zamislil?«

»Nisem se še odločil. Prinese mi ga morda trenutno razpoloženje, morda tudi — usoda. Sam se čutim kakor Črtomir po izgubljeni bitki.«

Čop mu je resno pogledal v oči:

»Umetnik ni nikdar popolnoma premagan. Umetnost mu vedno še ostane, četudi ga življenje tlači. Čelakovsky ima v pismu, ki sem ti ga pokazal, prav: Prešeren naj pesni, potem pesni in zopet pesni — kraginsky, to se razumi!«

»Že. Ampak včasih obupavam nad smislom svojega ustvarjanja. Pridejo trenutki, ko se mi dvom prikrade v dušo.«

»Nad smislom? Ustvarjanje je samo sebi smisel in cilj.«

Pesnik je prikimal.

»Resnica — če gledaš na moje delo z umetniškega stališča. Z narodnostnega in socialnega pa sem sejalec, ki ne doživi žetve na svoji njivi.«

»Tvoja misija ni prebujenje narodne zavesti in socialnih stremljenj. To naj drugi opravijo. Tvoje umetnine imajo višji cilj. One so vdahnile našemu umirajočemu jeziku novo življenje. One so najtehtnejši dokaz, da je naš jezik zmožen zadostiti potrebam najvišje kulture. Dvignil si naš jezik med jezike kulturnega sveta in ga s tem rešil pogina, ki mu je bil pod germanskim pritiskom že zapisan.«

Prešeren je molče zrl v plameneče Čopove oči. Globoko so odmevale prijateljeve besede v njegovi duši. Za trenutek ga je prešinil spomin na tisto uro, ko se je prvikrat zavedel svojega poslanstva ob izpodbudi prijatelja Andreja Smoleta.

Umaknil je pogled. Oči je napol zaklopil in dejal s trudnim glasom:

»Včasih imam občutek, da so moje umetnine predrago plačane. Po večini mi jih izvablja trpljenje.«

Čop ni takoj odgovoril. Nemo je strmel predse. Potem je rekel:

»Človek raste le v trpljenju. V sreči je odmor, v trpljenju je življenje. Ne poznam duševnega velikana, ki bi zrastel brez trpljenja. Glej Mickiewicza, Puškina, Goetheja, Heineja, Byrona, Petrarco — vsi so v trpljenju dozoreli. Edini lek za duševno trpljenje je delo. Tebi je lahko. Vse bolečine odvališ v svoje pesmi. Jaz pa —«

Prešernove oči so se zasmejale:

»Ti pa si pravi hipohonder, strahopeten in nezaupen, kadar stojiš pred lastnimi bogatimi duševnimi zakladi.«

Tresk! Iz kuhinje se je zaslišal oster ropot posode, ki je padla po tleh. Čop se je ves stresel in prebledeli obraz se mu je spačil v živčnih bolečinah. S tresočo se roko si je z robcem obrisal pot s širokega čela, drugo roko si je pritisnil na srce. A kmalu je premagal trenutno slabost. Kri se mu je vrnila v lica.

»Jaz pač nisem produktiven duh, kakršen si ti,« je čmerno odgovoril.

»Imaš pa velik dar za dviganje tujih duševnih zakladov. Zakaj ne organiziraš slovenskega časopisa, kakor sta se v jeseni v Pragi dogovarjala s Čelakovskim? Hrvati so nas že prehiteli z Gajevimi »Novinami« in z njihovo prilogo »Danico«. S svojim finim estetskim čutom in ogromnim znanjem si tako rekoč določen za urednika.«

Učenjak je skomignil z rameni.

»Saj še petega zvezka »Zhbelize« ne spravimo na dan!«

»»Zhbeliza« je vsa pripravljena in bi že zdavnaj znova vzletela, če bi le ti energično prijel bojazljivega Kastelca.«

Čop se je nervozno premaknil in vzdihnil. Že sama misel na vse cenzurne homatije, ki jih je prestal pri prejšnjem zvezku »Zhbelize«, mu je stresla vse živce.

»Se še od četrtega zvezka nisva prav oddahnila,« se je kislo nasmehnil. Dvignil se je, si še enkrat obrisal potno čelo in vprašal:

»Ali pojdeš z menoj?«

»Kam?«

»Šla bi se kopat v Tomačevo.«

»Ne utegnem. Saj veš, da Crobath popoldne ni za nobeno delo več. Vsa pisarna sloni potem na meni. Res nimam časa.«

»Kadar pridem pote, nimaš časa.«

»Prav rad bi se ti pridružil. Ampak Crobath je bil danes že ob enajstih dopoldne tako pijan, da je samo še ječal. Kako naj sam občujem s strankami?«

»Nesrečnež! Pijača ga popolnoma ugonobi. Starosti ne bo dočakal. Boš videl, da ne.«

Prešeren je videl.
Čop pa — ni videl.

Poslovil se je. Prešeren ga je spremil. Še iskren pogled med vrati. Bil je — poslednji med prijateljema.

Pesnik se je vrnil v svojo sobo.

»Vsi so v trpljenju dozoreli ...« mu je odmevalo v srcu.
Kako se je norčevala Julija? ... »Saj so danes raztrgane duše moderne.«

Raztrgane duše! Bridko se je posmehnil. Da, njemu so dušo raztrgali. Raztrgali so mu jo s krivico, z brezbrižnostjo. Nu, da bi pa šele nesreča napravila iz njega poeta — nesmisel! Sreča bi mu pač ne škodovala. Ko bi jo vendarle dosegel — o, vsa žareča in topla bi se mu dvignila v srcu visoka pesem o njej. Ampak — to se morda ne bo nikdar zgodilo? Njegova sreča?

»Dal v hujši služnost me je bog s puščico,
Kakor trpe med Turki jo kristjani.
Koga nek’ imam upati pravico! —«

Njegova sreča?

»Ak’ gledat’ smem obličje tvoje milo,
Za žalostnih noči in dni samoto
mi dano je obilno povračilo.«

Oblekel si je suknjo in odšel v pisarno. Seveda je pri gledališču namesto čez Zvezdo zavil po Gledališki ulici navzdol, da je šel mimo Julijinega doma. Vse lesene oknice na Primčevi hiši so bile zaradi sonca zaklopljene, le na Julijinem oknu so bile podprte, to je Prešeren opazil že od daleč.

Ko se je po ozki ulici približal, mu je srce utripalo do vratu: Julija je bila na oknu. Pozdravil je in brž povesil pogled. Namesto sreče ob pogledu na »obličje milo« je občutil strah:

»Da bi ne žalil je, v vednem trepeti
Bežim jaz revež pred pogledom njenim;
noben mi žarek v življenja noč ne sveti.«

Ni videl, ali mu je odzdravila ali ne. Pa mu je odzdravila, celo glavico je previdno iztegnila za njim, ko je šel pod njenim oknom mimo. Mehki črni lasje so mu lahno valovili okrog glave, ko je s cilindrom v roki stopal po ulici navzdol proti Marijinem trgu. Njen zamišljeni pogled ga je spremljal, dokler ni izginil za oglom sosedne hiše, ki je bila bolj naprej pomaknjena.

Njeno srce mu je akrostih v »Sonetnem vencu« že davno odpustilo. Vendar nista od one lanske kazinske prireditve, ko ji je izročil pesnitev, več govorila. Le pozdravila sta se hladno in umirjeno, kadar sta se srečala. Vso preteklo zimo se Prešeren Juliji ni približal. Če jo je videl v gledališču, na plesu ali drugod, jo je gledal samo od daleč in se izogibal njenim očem, ki so plašno in skrivaj pogledovale za njim. Le njegove pesmi so ji govorile. Spomladi preteklega leta, v maju, je objavil štiri krasne sonete v — nemškem jeziku. V nemškem pač zato, ker je predvsem hotel v njenem krogu, med njenimi znanci razpršiti sleherni dvom o njeni nepristopnosti. Iz vseh sonetov je gledalo njegovo brezupno trpljenje.

»Ein wüstes Eiland ohne dich das Leben,
Ganz einsam, rauh und kalt, vom Graun umzogen.«

Julija je z globokim vzdihom stopila od okna. Sedla je k šivalni mizici in prijela za vezenje. Njeni tanki prsti so umetno pretikali mehko svileno nit skozi temno sukneno blago. A roka se ji je ustavila, resni obrazek ji je prešinil hudomušen smehljaj.

»Oh, nesrečni zaljubljeni doktor! Kaj morem zato, da tako trmasto sili za menoj! Ali sem jaz kriva, da se je zaljubil vame? Nikoli nisem bila z njim bolj prijazna kakor z drugimi mladimi gospodi. Nasprotno, včasih se še prav potrudim, da ga resno, kar grdo pogledam, posebno kadar objavi kakšno svojih zaljubljenih, da govore o njih in meni vse ljubljanske klepetulje ...«

Senca je šinila prek rožnatega Julijinega obličja.

»Njegove pesmi so me res že močno kompromitirale. Mama se kar potolažiti ne more zaradi tega. Posebno »Sonetni venec« lansko leto! Če bi škof ne bil pomiril mame in Jozefovega — zdaj že pokojnega — papana, bi se bilo zaljubljenemu doktorju res slabo godilo. Ampak danes mi je prav, da se je zadeva mirno potlačila. Saj se Prešeren morda sam ni zavedal, kaj je storil, kako zelo se je pregrešil proti taktu, ko me je izročil ljudem v zobe. »Kmet!« mu pravi mama. Seveda je kmečki sin. »Trd in neotesan Gorenjec,« je rekla mama ... Trd? Morda na videz. V duši je gotovo mehak, dober, silno dober. Njegove pesmi ga razkrivajo ... In neotesan? Res se mu pozna, da ni rojen v salonih. Ampak — ali so tako imenovani »kavalirji« vselej resnično olikani možje? Olikani po srcu in može po dejanju?«

Julija se je zdrznila in kri ji je planila v lica. Misel ji je preskočila na Jozefa Scheuchenstuela ...

On je kavalir, seveda je. Takten. Vsaka njegova kretnja kaže dobro vzgojo. Nikdar še ni slišala trde besede iz njegovih ust.

In vendar! 

Julija je iztegnila roke, izpustila vezenje... »Ne, ne, tega noče! Primerjala Jozefa ne bo nikomur, najmanj Prešernu. Prešernu ne!«

Nekaj kakor strah ji je stisnilo grlo.

Zakaj ne? Zakaj ne Prešernu?

Burno je vstala. Pritisnila si je obe pesti ob senca. Prisluškovala je srcu, ki ji je močno bilo. Preslišala je trkanje na vrata in se šele okrenila, ko so se vrata odprla.

Mlada dama v črni žalni obleki.

»Oh, ti si Marija!«

»Jaz in Toni tudi. Grüß Gott! Ali greš z nama?«

Marija Scheuchenstuelova je vstopila s svojo štirinajstletno sestro Antonijo, živahno kratkokrilko.

»Kam pa?«

»Na naš vrt. Med zidovi je danes res prehuda vročina. Kar napravi se!«

Scheuchenstuelovi, ki so še vedno stanovali v hiši starega očeta, Antona Gollmajerja v Salendrovi ulici, so imeli hišo in vrt na Gradu nad streliščem.

Marija je dvignila široko krinolino svoje žalne obleke, sedla na zofo in si s črno pahljačo hladila razpaljena lica.

»Juli! Ugani, koga sva srečali na Marijinem trgu!« se je zavrtela Toni, da se je kratko črno krilce pozibalo nad dolgimi čipkastimi hlačicami.

»Nisva ga srečali, le od daleč sva ga videli, ko sva prišli čez most,« je popravila njena sestra.

»Ne morem vedeti, koga,« je Julija govorila v odprto omaro, iz katere je jemala obleko, klobuček in pompaduro. A vzbočene ustne so se ji sumljivo zatresle in zadrega v lepih očeh je izdajala skrito misel: Seveda Prešerna!

»Tvojega najgorečnejšega častilca, onega prismojenega poeta —«

»Toni!!«

Julijina nožica je temperamentno udarila ob tla. Modre oči so jezno zagorele.

»Oh, ne bodi huda, da sem tako rekla! Saj vem, da ga ne maraš. Ali se ne zdi tudi tebi — pris … hočem reči —«

»Mislim, da bi marsikdo hvalil Boga, če bi mu bil podelil toliko pameti, kolikor jo ima doktor Prešeren!« je Julija ostro odvrnila.

»U! Ne vem, če je posebno pametno, kar počne tvoj poet,« se je vmešala Marija s posmehom na nelepem širokem obrazu.

In njena tri in pol leta mlajša sestra je pristavila:

»Jozef je pravil mami, da Prešeren vsak večer popiva po gostilnah, odkar je propadel.«

»Kje propadel?« je Julija vprašala še vedno stisnjenih obrvi.

»Nu, pri kompetenci za advokata.«

»In pri kompetenci za tvojega moža — hahaha!«

Julija je prebledela. Okrenila se je, vzela še pahljačo iz omare in zamrmrala:

»Moram še mamo vprašati, če smem iti z vama.«

Ves izpremenjen je bil njen glas, skoraj hripav od zatajenega razburjenja.

Kmalu se je vrnila. Utrujeno si je pogladila lase s čela.

»Oprostita, da ne grem z vama. Mama ne dovoli. Pravi, da je zunaj hujša vročina nego tu v sobi. Ne smem hoditi po vročini. Zaradi srca mi je zdravnik prepovedal. Šli bomo po večerji na izprehod, ko pride Jozef.«

Scheuchenstuelovi sta se spogledali. Da je bila vsaka prošnja zaman, če gospa Primčeva česa ni dovolila, to sta vedeli. Poslovili sta se in odšli.

Z globokim vzdihom se je Julija spustila v naslanjač in dolgo vsa zamišljena zrla predse.

S hodnika se je začulo kričanje gospe Primčeve, vmes drzno odgovarjanje rejenke Ane Jelovškove. Naposled Anin jok. Nekod so se zaloputnila vrata.

Julija je stisnila obrvi. Neznosno! Čimbolj je Ana doraščala, tem hujši pekel je bil med njo in njeno skrbnico. Neugnano, svojeglavo dekletce se je z vso silo južnjaškega temperamenta upiralo pretirani strogosti krušne matere. Večna vojna med njima! Ana je postajala čim dalje, tem bolj zakrknjena, sama vase zaverovana. Vse dobre Julijine besede so bile zaman. Nekaj dni je tega, kar je hlipalo dekle:

»Sovraži me, vem, da me sovraži. Žal ji je, da me je vzela za svojo. Zakaj me pa je? Zakaj me ni pustila pri starših? Oh, kar ušla bom domov.«

»Ana!«

»Res bom ušla,« je s trmastim jokom grozil otrok. »Doma se ne bodo ves dan kregali name.«

Julija je povesila glavo. Hudo ji je bilo zaradi otroka, pa tudi zaradi matere. Mati je stroga in silno gospodovalna ženska.

Julijin pogled se je dvignil in ustavil na miniaturni sliki vrh predalnika: Janez Primic, njen brat, ki je pred tremi leti umrl za sušico. On je zelo trpel zaradi materine trdote. Bil je ves kakor oče — tako mu je mati večkrat očitala: mehak, radodaren, skoraj razsipen in poln čudnih nazorov, ki se jih je nalezel med študenti. Nekaj je fantaziral o Slovencih in Slovanih, prepeval slovenske pesmi, plačeval sošolcem za vino in imel z njimi tajne sestanke po zakotnih predmestnih gostilnah ... Dostikrat jih je pripeljal na dom, slabo oblečene, slabih manir — oh! Kako bi stroga mati, ponosna na svoj denar in svojo veljavo v ljubljanski družbi, ne bila nesrečna zaradi takšnega sina! Prepir med njima je bil na dnevnem redu, dokler ni Janez v drugem letu filozofije zbolel, dolgo bolehal in umrl — edini sin, dedič Primčevega bogastva.

Kaj je mati čutila ob njegovi smrti?

Tega ni nihče zvedel. Trd, kakor okamenel ji je bil obraz v onih dneh. Potem pa je gospodarila kakor poprej: odločno in trdo. Le škof Wolf je imel nekoliko vpliva na njeno voljo in včasih — Julija; ampak le v trenutkih, ko je pri njej bruhnila materina narava na dan: neukrotljiva jezica, ki je pri Juliji po navadi končala s slabostjo in nezavestjo. Edino te se je mati bala. Nu, takšni slučaji so bili redki. Julija pač ni bila uporne narave kakor njen pokojni brat. Po večini se je v vsem vdala materinemu vodstvu. Morda je bila temu kriva Julijina srčna hiba, morda njen mehkejši značaj?

V pisarni, pri veliki, zeleno prevlečeni mizi, obloženi s knjigami in akti, je sedel Prešeren in gosje pero mu je neprestano drselo po papirju. Le od časa do časa je odložil pero, brskal po aktih, razgrnjenih po mizi, si poiskal potrebne podatke in zopet pisal. Od časa do časa se je ozrl na prazen Kastelčev prostor pri sosednji mizi. Kastelic je v svojem prostem času po navadi pomagal v Crobathovi pisarni. V prostorni sobi je škripalo s peresi še dvoje mladih pisarjev. Sicer je motil tišino le zdaj pa zdaj ropot s ceste: drdranje voz, glas poštnega roga, krik otročadi, ki se je s pestunjami in brez njih podila po Slonovi ulici in mimo Maliča in vojaške bolnišnice proti senčnim tivolskim drevoredom.

Pisarnska okna so bila zaprta. V zaprašene šipe so se zaganjale muhe in krožile pod petrolejko, visečo sredi sobe. Gole stene so v živorumeni barvi žarele v suho popoldansko vročino. Iz sosednje šefove sobe se je včasih skozi zaprta vrata čulo krepko smrčanje: Crobath je od kosila prišel v pisarno, da prespi predpoldansko pijanost in se toliko okrepi, da bo zvečer znova vlival pijačo vase, dokler zopet ne omaga, dokler ne pride — kakor zadnje čase vsak večer — hlapec ponj in ga odvede domov.

Prešeren je prenehal s pisanjem in se zagledal v šefova vrata … Zakaj se uničuje? Zakaj že nekaj časa tako brezumno popiva? … Ženska?

Pred Prešernom je za trenutek vstal obraz mlade sorodnice šefove žene, Ane Endlicharjeve, ki je stanovala pri Crobathovih. In rdeče obrobljene oči gospe Crobathove? … Odgnal je misel kakor nadležno muho. Saj je Crobath dekle že njemu ponujal — v šali seveda. Ampak — hm, če je vendarle resno mislil? Eh! Grdo bi bilo. Že misel je grda. Proč z njo!

Iznova se je sklonil nad delom. Včasih si je obrisal pot s čela in vratu. Naposled je globoko vzdihnil. Vročina je bila res neznosna. Z zavistjo je pogledal na prazen stol pred Kastelčevo pisalno mizo. Prijetnejše nego pisarniško delo v takšni soparici bi bilo kopanje v hladnih savskih valovih. »Čopu je zdajle lepo!« mu je prišla misel in razločno je videl pred seboj prijateljev obraz, obdan z zelenim valovjem. Bled je bil Čopov obraz, tako bled kakor po kosilu, ko se je prestrašil zaradi nenadnega ropota v kuhinji.

Prešerna je nejasna tesnoba grabila za srce, da mu je zastajal dih. Strmel je pred se. Dozdevalo se mu je, da vidi na Čopovem bledem obličju nekaj tujega, zagonetnega. A kaj je bilo?

Že je izginjal prijateljev obraz kakor v megli.
Kaj je bilo?

Zaman se je poet trudil, da si še enkrat pričara pred oči Matijev obraz. Kaj je bilo? Čital bi v prijateljevih jasnih, velikih očeh, a bile so — zaprte!

Prešeren je čutil, kako mu lega v srce nerazumljiva groza, strah. Strah pred čem? Ozrl se je po pisarni, vstal je. Ali je bolan? Srce mu res že nekaj let ni v redu. In v glavi čuti včasih krvni pritisk.

»K zdravniku pojdem zopet, da mi odvzame unčo krvi, sicer me še kap zadene,« je sklenil in stopil po sobi. Zdrznil se je, ko so se zdajci odprla vrata in je privihralo v pisarno dražestno sedemletno dekletce v kratkem rožnatem krilcu in dolgih belih hlačicah. Temnorjavi kodrci so obrobljali lepi obrazek z velikimi rjavimi očmi, ozkim nosom in majhnimi, živordečimi ustnicami — šefova hčerka Luiza. Obrazek ji je zasijal, ko je ugledala Prešerna in ga z vljudnim poklonom pozdravila.

»Nu, mala prijateljica, kaj novega?«

»K papanu sem prišla.«

»Papa spi.«

V zadregi je vrtela v roki »diabolo«. Prešeren ga ji je vzel iz rok, ga naravnal, nasukal in sprožil proti stropu. Seveda ga ni ujel, ker se je diabolo odbil od nizkega stropa.

»Haha! Saj ne znate!« se je dekletce zasmejalo. Modro je pristavila: »Veliki ljudje ste preblizu stropa.«

Poet jo je pogladil po glavi in ji vrnil paličice.

»Imaš prav, dekletce. Čim večji je človek, tem teže ujame hudiča.«

Hudomušen nasmeh, poln srčne dobrote, se mu je zatresel okrog ust.

»Papa je dejal mamici, da ste vi največji Slovenec, ampak —«

Prešernove oči so se smejale.
»Ampak?«

»Meni se zdi, da to ni res. Čeponov Tone je še večji.«

»Hahahaha!« sta se v en glas zagrohotala mlada pisarja. Prešeren jima je od srca pomagal. Čeponov Tone je bil krakovski original, velik, močan korenjak, ki je nosil klobuk s širokimi krajevci, obleko pa iz takšnega sukna, iz kakršnega so frančiškanske halje. Bil je pobožnjakarski gorečnik, ki je venomer molil in pridigoval ljudem, najrajši nališpanim ženskam. Razposajeni otročaji so tekali za njim in ga dražili. Mala Luiza ga je dostikrat videla, ker so Crobathovi zdaj stanovali na Bregu.

»Čeponov Tone ti je torej všeč?« je smeje se vprašal Prešeren in si z robcem obrisal oči.

Luiza se je v zadregi ozirala v smejoče se obraze … Veliki ljudje se najrajši smejejo takrat, kadar ona ne vidi ničesar smešnega … Kar nerodno ji je bilo. Pogledala je na steklena vrata. Pred njimi je čakala v veži njena mamica in govorila z znanim gospodom.

»Mamica čaka!«

Nagel poklonček, da je kratko krilce zafrfotalo, in stekla je ven. Smehljaje je zrl Prešeren za njo … Kakor sončni žarek, takšne otročiček!

Sedel je zopet za mizo. A delo mu ni šlo več izpod rok. Pogled mu je uhajal skozi okno na ljudi, ki so ob poznem popoldnevu vedno bolj polnili ulice. Že so se svetile strehe ob zahajajočem soncu in žarka luč se je odbijala od njih v ozko ulico, v pisarniški prostor, ki je iznova zažarel.

Pisarja sta vstala in pospravljala po mizah. Vrata šefove sobe so se odprla in Crobath je stopil na prag. Brez fraka, v svilenem črnem telovniku, nekoliko zmečkanem od ležanja. Vrat mu je ovijala široka črna svilena ovratnica; iznad nje so štrleli konci belega ovratnika. Velike modre oči bi bile lepe, če bi pogled ne bil — kakšen prav za prav? Nekoliko srep. Okrutna strastnost se skriva za takšnim pogledom. Nekoliko kalne so bile oči; alkohol je gledal iz njih. Obrvi stisnjene, nos raven in lepo začrtan, a ustne pod njim tanke in zaničljivo povešene. Črni lasje so bili po modi počesani ob sencih v čelo.

»Ali še vedno premetavaš akte?« je hripavo ogovoril svojega koncipienta. »Prekleto si neumen, da toliko garaš! Če misliš, da ti zato zvišam plačo, si se v meni zmotil, prijatelj.«

Prešeren se je mirno ozrl in ukazal pisarju, ki je že prijel za klobuk, da bi šel:
»Čujte! Prinesite gospodu šefu čašo mrzle vode!«

Crobathove krvave oči so se zasmejale.

»Da se iztreznim, kajne? Nu, hvala, vode pa res nisem potreben. Ampak črno kavo bi si privoščil zdajle. Ali greš z menoj v kavarno?«

Prešeren je odložil pero.

»Grem.«

»Nekdo še prihaja,« je opomnil pisar, ki je že stopil proti vratom.

Res je kmečki fant snel klobuk pred steklenimi vrati in prijel za kljuko.

»Vrzi ga ven!« je Crobath odločil in že prijel za vrata svojega kabineta.

Prešeren se je okrenil.

»Saj to je Rotarjev iz Tomačevega!« je dejal ves začuden.

»Dober dan!« je fant zasopel pozdravil in se zmedeno ozrl.
»Ali — ali so tukaj gospod dohtar —?«

»Rotarjev si, kajne? Ali mene iščeš?«

Fant se je zganil in v njegovem pogledu je bilo nekaj kakor strah in preplašenost.

»So — so me — poslali — — so rekli, da pridite v bolnišnico.«

Ledeno mrzel občutek je izpreletel Prešerna po hrbtu navzdol. Počasi je vstal.

»Kdo je rekel? Kdo te je poslal?«
 
»Dohtarji in — in gospod Kastelic.«

Prešerna je stisnilo v grlu. Z vso močjo se je branil misli — strašne misli ...

»Kaj pa se je zgodilo?« je pristopil Crobath.

Prešeren je dvignil roko, kakor bi mu hotel nekaj zabraniti, a že je prišel odgovor, še mnogo, mnogo strašnejši, nego ga je pričakovalo Prešernovo srce:

»Gospod Čop so — so utonili v Savi, pa — smo jih pripeljali v bolnišnico, ker — ker so nekateri mislili, da gospod še niso — mrtvi...«

Crobath je nehote iztegnil roko, ko so Prešernu odpovedala kolena in se je sesedel na stol. Poetov obraz je bil strašen, tako strašen, da so vsi: Crobath, pisar in Rotarjev fant povesili oči, pogledali v stran.

V sobo je legla tišina polna groze.

Potem se je začul Prešernov glas, tih in hripav, kakor da ni njegov:

»Ni res!«

Še vedno je s široko razprtimi očmi strmel v nasprotno steno.

Crobath se je vprašaje ozrl na Rotarjevega. Fant je globoko zasopel, mečkal klobuk med rokama in v zadregi pogledal proti vratom. Z rokavom si je obrisal pot s čela.

Le gluha tišina je odgovorila Prešernu. Ali ni — ali ni tam Čopov bledi obraz, okrog njega zeleni savski valovi?

Zganil se je, iztegnil pesti pred se in dejal še enkrat odločneje:

»Ni res!«

Nato je vstal.

»Pojdiva!«

V telovniku in brez klobuka bi bil šel na cesto, da ni priskočil pisar, mu pomagal obleči frak ter mu potisnil cilinder v roko.

Nikogar ni videl Prešeren, ko je tekel po ulici. Ljudje so se mu umikali in gledali za njim. Nekateri so ga pozdravili. Nikomur ni odzdravil, nikogar videl.

»Ni res! Ni res!« mu je bolečina kljuvala v srcu.

»Res je!« je pritrkavalo od nekod rahlo in vztrajno — mrliški zvonček z bolnišnične kapele.

In še bolj je pospešil korake. Temnozeleni frak mu je odletaval v vetru, lasje so mu vihrali okrog glave, ko je drvel po Dunajski cesti. Tako je pritekel do bolnišnice. Znan obraz ga je sprejel — ali ni bil primarij sam? — in ga vodil po obokanem hodniku nekdanjega samostana bosonogih avguštincev, zdaj deželne bolnišnice. In potem?

Vsi, ki so bili navzoči okrog Čopovega ležišča, so plaho umaknili solzne poglede, se stisnili v stran. Večja groza jih je izpreletela ob pogledu na divjo bolest živega prijatelja, nego ob pogledu na veličasten mir, ki je ležal na mrličevo bledem obličju, obrobljenem z mokrimi temnimi lasmi. Strašen, nečloveški stok se je Prešernu iztrgal iz prsi. Ob ležišču je padel na kolena in glasen jok mu je planil iz srca.

Jokal je neutolažljivo, kakor joka otrok ob mrtvem očetu. Saj je le on vedel, kaj je izgubil.

Prišli so strašni dnevi. Vrzel, globoka, brezdnanja, se je odprla v Prešernovem svetu. Iz nje se je dvigal mračen občutek zapuščenosti. Kakor izgubljen je poet taval po mestu. Če je sedel doma v svoji sobi, je poizkušal izliti svojo bolest v pesem žalostinko. A oči so se mu zasolzile in ihtenje je streslo njegovo mehko dušo. Rana je bila še presveža. V pisarni je delal brez odmora — »kakor norec« — je pravil Crobath znancem. V družbi pa je ob večerih posedal nem in mrk, da so ga od strani merili s plahimi pogledi.

Njegova duša se je udomačila po vseh temnih kotih smrtne groze. Še se je krčilo srce, kadar so trkale nanj boleče misli. A duh se je že vzpenjal iz obupne tmine v veliki svet. Že je iznova vstajalo pred poetovim velikim duhom vse veličastje stvarstva, vsa njegova neizprosna smotrnost, vsa njegova groze polna lepota. V iskreni pobožnosti, brezpogojni vdanosti in češčenju, ki ga pozna le svoboden duh, je sklonil Prešeren glavo pred svojim Stvarnikom, velikim Praduhom.

In prišli so dnevi, ko se je doma v samoti razgovarjal z mrtvim prijateljem. Ali ni bila njegova smrt prav za prav lepa? Poln sile in navdušenja za vse lepo in dobro, se je ločil od sveta. Mirno spi. Minili so zanj vsi notranji viharji. Dopolnjeno je trpljenje neuslišane ljubezni. Njegove jasne oči ne bodo več gledale, njegovo dobro srce ne več čutilo, kadar dvigujejo glave ošabneži, ki ne znajo ceniti človeka po njegovi pravi vrednosti in surovo pohodijo, kar je najplemenitejšega v življenju … Prijatelj, ne bo te več skelila rana, da je domovina tuja svojim sinovom, ki se sramujejo imenovati se Slovence, ki so pozabili na mile glasove maternega jezika in služijo le tujcu …

V takšne in podobne misli zatopljen, je zložil Prešeren prelepo posmrtnico, ki je spremila prijatelja, ko se je kot ugasla iskra vračal k Praluči.

Toda avstrijski birokrati se niso ustavili niti pred tem, s poetovo srčno krvjo pisanim umotvorom. Čez vse zgoraj navedene utripe Prešernovega srca je zelotski Pavšek potegnil debelo črto in okrnil krasno pesnitev za njen lepi konec … Tega vendar ni smel dovoliti, da bi pod njegovo cenzuro prišle v javnost takšne prevratne misli! Kranjska domovina — tuja svojim sinovom? Hm! Poet je imel v mislih rojake izobražence, ki so »služili le tujcu«. Tujcu?

Zelotskemu Pavšku je zagomazelo po hrbtu … Kaj bi rekli višji gospodje, če bi morali čitati kaj takšnega! In kako zbada drzni poet mirne rojake, češ da so pozabili na mile glasove maternega jezika in se sramujejo imenovati se Slovence! Slovenci! … Beseda sama je prav za prav nepatriotična. Dober avstrijski patriot ne pozna Slovencev, temveč samo Kranjce, Štajerce, Korošce, Primorce… Ne, dragi doktor Prešeren, Pavškov svinčnik ve, kaj je njegova dolžnost. Torej: črta! Pa je vedel, da reže v živo poetovo meso!

Le polagoma se je Prešernova razbičana duša umirila. Vrzel za prijateljem pa je ostala. Bridko je občutil osamelost, ki ga je objela kljub vsem znancem. Edini prijatelj, ki mu je še ostal, Smole, je bival daleč na Dolenjskem; več nego deset ur mučne vožnje z vozom je Prešerna ločilo od njega.

Čudno razmerje je nastalo med Prešernom in Kastelcem. Saj že od nekdaj ni bilo med njima posebne iskrenosti. Poetova jedka ironija je izstrelila marsikakšno ostro puščico v Kastelčevo sebičnost in preračunljivost. Po Čopovi nesrečni smrti pa se je razmerje med njima poostrilo tako, da so Prešernovi razrahljani živci le z največjo muko prenašali Kastelčevo navzočnost v družbi.

Nobene besedice ni izpregovoril Prešeren s Kastelcem o katastrofi. A Francetov molk je Kastelcu kričal glasneje od najhujših očitanj. Prešernovi prezirljivi pogledi, ki so merili mimo in preko Kastelca, so govorili strašno obsodbo:

Pred tvojimi očmi je utonil in nisi iztegnil rešilne roke!

Zaman se je branila Kastelčeva vest: Kako? Saj bi bila oba utonila! Ne on, ne jaz, nisva znala plavati.

On je mrtev. In ti živiš! Sramota! On je mrtev. In ti upaš, da dobiš njegovo službeno mesto! Poglej v globine svoje vesti in povej: V onih usodnih trenutkih — ali ni bil izmed njih eden, en sam, v katerem si postal — Kajn?

Ves trd od groze je buljil Kastelic čez mizo v Prešerna. Nem in bled je strmel Prešeren mimo Kastelca v dim, ki je kolobaril po gostilniški sobi.

Nekaj večerov se je Kastelic tako boril s Prešernovim molkom in prezirom. Potem je nekega dne — sedeli so v kavarni poleg gledališča — vstala v Kastelčevi majhni duši majhna misel: Poplačam ti tvoj prezir!

Obrnil se je proti Ludoviku Azuli, ki je sedel poleg Prešerna, in vprašal:

»Kaj pa dela tvoj srečno-nesrečni kolega Scheuchenstuel?«

»Zakaj srečno-nesrečni?« je Azula začuden dvignil pogled.

»Nu, nesrečen zato, ker mu je umrl oče in srečen zato, ker mu je na svoji smrtni postelji preskrbel nevesto,« je Kastelic razložil z bliskovitim stranskim pogledom na Prešernov prebledi obraz. »Čul sem, da je stara Primčevka obljubila umirajočemu, da izroči hčerko njegovemu sinu. Nekakšna tajna zaroka, pravijo.«

Zaman je Azula skušal z ostrim pogledom zadržati Kastelčeve neusmiljene besede. Prešernu se je tresla roka, s katero je držal časopis. Počasi je vstal. Azuli se je zdelo, da se vrže na Kastelca. A mirno je France odložil časopis in hripavo kriknil natakarju:

»Plačam!«

Azula je vstal z njim vred. Skupno sta odšla.

»Kam?« je vprašal Azula, ko sta bila zunaj.

Prešeren mu ni odgovoril. Le sive oči so v vročem žarenju pogledale izpod košatih obrvi. Potem je dvignil cilinder v pozdrav, se naglo okrenil in skoraj zbežal po »Zvezdi« navzgor.

Zdaj je ležalo v razvalinah pred njim vse — vse. Namesto lepe samostojne pozicije je dobil — klofuto. Samostojen advokat morda ne bo nikdar. Prijatelj je mrtev. Vsi veliki idealni načrti so legli z njim v grob … Ljubljeno dekle pa je zanj izgubljeno … Zdaj resnično izgubljeno!

Zgodilo se je prvikrat, da Prešeren, čez mero vestni in marljivi Prešeren, tistega popoldne ni prišel v pisarno. Tudi stalna družba »pri Metki« je onega večera zaman povpraševala po njem. Prišel je domov šele proti jutru — povaljan in pijan, kakor ga Katra ni videla še nikoli.

Zjutraj je zgodaj vstala, da mu je očistila obleko. S težavo ga je priklicala, da je vstal in šel — kakor vedno: brez zajtrka — v pisarno. Ko je odšel po stopnicah, je stekla k oknu, da pogleda za njim. Ni bila čustvene narave, toda strah za brata se ji je nenadoma z vso težo vlegel v srce. Ves izpremenjen je bil. Kaj mu je? Glavo globoko sklonjeno, je odšel z drsajočim korakom čez dvorišče. Stanoval je tedaj na Glavnem trgu v veliki Aichholzerjevi hiši, kamor sta se bila s sestro Katro na Kastelčevo prigovarjanje preselila ne dolgo po stričevi smrti. Tudi Kastelic je tam stanoval. Hiša je bila velika in temna in polna majhnih in velikih stanovanj. Spredaj je bila novo odprta trgovska šola. Župan Hradecky je bil njen ravnatelj. Prešeren je kot študent nekoč že stanoval tu z obema bratoma, Jurijem in Jožo. V tej hiši je brat Joža umrl kot prvošolec. Katra se je še spominjala, da so šli mati takrat v Ljubljano k umirajočemu sinčku.

Z globokim vzdihom je pričela Katra pospravljati. Med delom je brž pozabila na svojo skrb. Bila je bolj trdega značaja in glave ni nikdar dolgo povešala.

»Kakor Bog hoče!« je zaključila in odrinila nevesele misli.

Potem je šla na trg. Ko se je vračala, je srečala na stopnicah Kastelčevo kuharico. Ustavili sta se in porazgovorili o gospodinjskih težavah, o draginji na trgu ter o ljubljanskih novicah.

Tedaj je počasi prišla po stopnicah drobna ženica s svileno kmečko ruto na glavi in velikim cekrom v roki.

»O, mati!« jo je Katra pozdravila in se brž poslovila od kuharice.

Mati se je nasmehnila izpod rute in si z robcem obrisala oči. Katra je videla, da so bile solzne.

»Dober dan, Katra!«

»Bog daj, mati! Ali ste težko našli to hišo?«

»To hišo?« jo je mati pogledala in ustne so se ženici potresle v bridkosti. »V tej hiši je umrl naš Joža, ali ne veš?«

»Saj res! Nisem se spomnila, da ste že bili tu.«

Zato materine solze! — si je mislila hči. S skrbjo je Katra pomislila na Franceta. Če bi ga mati videli takšnega, kakršen je bil davi! Prebridko bi bilo za mater. France je bil njihov ljubljenec. Še sreča, da so prišli mati dopoldne v Ljubljano. Opoldne pride France h kosilu.

»Danes pripravim posebno dobro kosilo,« je sklenila Katra sama pri sebi, »France rad gosti svoje ljudi.«

»Kaj dela France? Ali je zdrav?« je mati vprašala, ko je ogledovala stanovanje. Vzpela se je na prste, da prebere naslove knjig, ki so stale v sinovi sobi na polici. Prešernova mati je bila za tedanje čase izredno izobražena kmetijska žena. Izšolala se je bila v Beljaku in rada je čitala slovenske in nemške knjige. Slovenskih je seveda dobila bolj malo, ker jih takrat dosti še bilo ni.

»Zdrav, hvala Bogu. Le bolj bled je postal letos. Menda mu ono dekle še zmeraj meša glavo.«

»Tista bogatinka, ki ne mara zanj?«

»Tista.«

»Ali je res tako lepa?«

Katrino moško rezano obličje se je zaničljivo namrdnilo.

»Oh, kaj še! Drobna je in še manjša kakor vi. Nič posebnega ni na njej. Le Francetu se zdi lepa kakor nobena.«

Mati je globoko vzdihnila.

»Kako pa je bilo z Osenjakovim?« je vprašala čez nekaj časa.

Osenjakov Matija je bil Čop. Katra je pravila o njegovi nesrečni smrti in se jezila na Kastelca, da ga ni rešil.

»Ne sodi preostro, Katra, saj nisi bila zraven!«

»Vsi tako govore. Tudi France tako misli.«

»Ali je Franceta hudo zadelo?«

»Še zdaj mu stopijo solze v oči, kadar se spomni nanj.«

»Saj sem si mislila,« je mati prikimala in srce ji je hitreje utripalo. Čudna tesnoba je legla na njo. Od nekod se je čulo poldansko zvonjenje. Prekrižala se je in glasno molila. Iskrena, vroča molitev ji je privrela iz srca, iz nerazumljive groze, ki je grabila po njej. Sive oči so se ji zasolzile.

Katra je slonela ob ognjišču in ji s sklenjenima rokama in povešeno glavo pobožno odgovarjala. Izpremembe v materinem obrazu ni opazila.

France pa je ob tistem času stal v pisarni in čital poslednji stranki, preprostemu okoliškemu kmetu, sestavljeno pogodbo. Kmet ga je prekinil in mu nekaj ugovarjal. Prešeren pa mu je potrpežljivo že tretjič razlagal zadevo.

Pisarja sta se spogledala in smehljaje odšla. Prešernov polno doneči glas je odmeval po pisarni, a ne živahno in s poudarkom kakor po navadi, temveč enakomerno, kakor ubito.

Crobath je odprl svoja vrata.

»Da se ti le ljubi, že tretjič isto pridigati! Podpiše naj, če hoče, če ne, naj pusti!«

Zaloputnil je vrata.

Mož ni zinil nobene več. Molče se je podkrižal in odšel. Prešeren je kakor brezčuten obstal poleg mize in strmel pred se.

»Zdaj pride in se mi opraviči zaradi včeraj,« si je mislil Crobath.

A ni ga bilo.

Čez nekaj časa je zaropotal stol v prvi sobi. Pa ne, da bi Prešeren zopet sedel k delu?

Crobath je čul, kako je zaškripala miznica … Res! Nadomestiti hoče zamujeno delo — bedak!

Jezno je stopil k vratom in jih odprl …

Vse, kar se je zdajci zgodilo, ni presegalo časa treh srčnih utripov: V dveh skokih je planil Crobath nad Prešerna in udaril — — iz Prešernove proti čelu dvignjene roke je z glasnim ropotom zletelo nekaj svetlega.

Samokres!

Bolj bled kakor Prešeren sam, je Crobath strmel na svojega koncipijenta. Nato se je molče okrenil, pobral orožje in ga nesel v svojo sobo. Vrnil se je s cilindrom na glavi.

Položil je Francetu, ki je še vedno slonel ob mizi, roko na ramo.

»Napravi se! Zdaj greva in poplakneva tole reč, kakor se možem spodobi. Kosil boš pri nas. Danes te ne izpustim.«

Prešeren je dvignil roko, ne da bi ga pogledal.

»Ne morem. Pusti me! Takšen ne morem k vam.«

»Imaš prav, danes ne rabiva žensk. K Maliču pojdeva in potem kam ven, da bova sama.«

Šla sta čez cesto.

Bilo je že daleč preko polnoči, ko so zacvilila vrata v Prešernovem stanovanju. Mati, ki dotlej še ni bila zatisnila očesa, je prižgala svečo na nočni omarici. S trdimi, negotovimi koraki je prišel sin skozi sobo.

»France!«

Motne, okrvavele oči so se ozrle v luč, v razsvetljeno materino obličje … Šel je mimo kakor mimo vizije. Že je zaprl vrata svoje sobe za seboj.

Pijan!

Po uvelem materinem obličju, ki se je nagnilo k sveči, so zdrknile solze. Noč jih je zakrila.

Drugo jutro je Katra klicala brata:

»France! Poglej, kdo je prišel!«

S težavo je France odprl oči.

»Mati!« je iztegnil roko.

Mati jo je prijela z obema svojima. Sedla je na posteljni rob in zrla smehljaje se sinu v oči.

»Dobro jutro, France!« ga je pozdravila preprosto. Vse drugo je ležalo v njenih dobrih sivih očeh.

Francetu je bilo toplo pri srcu. Počasi pa mu je vstajal spomin in vroče ga je izpreletelo: sinoči!

»Kdaj ste prišli, mati?« je vprašal s strahom v srcu.

Mati je čitala v sinovih očeh. V zadregi je pogladila njegovo majhno, gladko gosposko roko s svojo hrapavo kmetijsko in odgovorila z dobrotniškim smehljajem:

»Včeraj dopoldne. Boštjanov stric je peljal krompir in moko v Ljubljano in sinu nekaj prigrizka, pa sem prisedla. Ponoči sva se odpeljala, ob devetih sva bila že pri ‘Figabirtu’. Dobre konje ima Boštjan. Vso pot sva se ustavila samo v Kranju pri Jalenu. Od doma te vsi pozdravljajo: oče in Mina in vsi drugi. Tudi Boštjanov stric so mi naročili pozdrave.«

Prešeren je dobro čutil, odkod materina zgovornost. Toda njena rahločutna obzirnost je le še bolj mučila njegovo težko vest … Edina sreča, da mati ne sluti vse resnice — mu je zatrepetalo v duši. Jasno je videl, kolikšno trpljenje bi bil zavalil na to srce, ki ga je tako zelo ljubilo. Njegov samomor bi bil skoraj gotovo tudi — umor. O, gola sebičnost ga je prignala tako daleč. Ali ni vsak samomorilec sebičnež? Ne, vsak ne. Kdor je onim, ki ga ljubijo, v pogubo, se umakne iz ljubezni do njih. In še tedaj samomor ni junaštvo. Figarstvo je. Junaštvo bi bila popolna izprememba svojega bitja, borba s samim seboj do konca. Ne, samomor ni junaštvo. Le neozdravljiva kužna bolezen bi mogla opravičiti samomorilca …

Ob pogledu v materine oči so nekoliko ponehale bolečine, ki so mu kljuvale v srcu. Sklenil je, da v dnevih, ki jih prebije mati pri njem, posveti ves svoj prosti čas le njej. Seveda — mnogo prostega časa mu v tistih dneh ni preostajalo, ker so ga bili Čopovi starši poverili, da je kot njihov zastopnik prisostvoval sestavljanju seznama Čopove velike knjižnice. V družbi s Čopovim bratom Janezom, s Kastelcem, Kosmačem in dvema sodnima uradnikoma je mnogo ur prebil med nekdanjimi najzvestejšimi Čopovimi tovariši — njegovimi knjigami. Koliko lepih spominov, ko so se znane knjige vrstile pred njegovimi očmi! Koliko dragocenih pobud mu je bil pokojni prijatelj dal ob njih! Mnogokrat so Prešernu solze zalile oči. Ves je živel s pokojnikom, ki mu je bil neprestano pred očmi. Zopet je Matija govoril z njim, mu zopet odpiral bogate zaklade duha in srca.

Če se je poet o mraku vračal domov, se je le s težavo premagoval pred materjo. Pretesno ga je objemal mrtvi prijatelj.

In njegova bolest zaradi Julije?

Še mu je kljuvalo v srcu. A odganjal je boleče misli: Zdaj ne, ko je mati tu! Seveda ga misli niso vedno ubogale. Kadar so ga premagale, so materine oči s skrbjo iskale v njegovem obrazu.

Zvečer je peljal mater v gledališče. Ne daleč od njiju je sedela v loži Julija Primčeva s svojo materjo.

Gospa Primčeva se je nagnila k hčeri in strupeno zagodrnjala:

»Glej, glej! Tvoj častilec — in Damenbegleitung! Ein feines Liebchen, das muß ich sagen!«

Julija se je previdno ozrla na tisto stran. Že je zagledala Prešernovo karakteristično glavo. In poleg njega?

Juliji je stopila vsa kri v lica in oči so ji jezno zagorele. Očitujoče je odvrnila:

»To je vendar njegova mati!«

Kar sram jo je bilo zaradi materine prostaške zajedljivosti. Gospa je zaničljivo prikimala:

»Navadna kmetica!«

Julijine oči so še bolj zažarele. Roka, ki je držala pahljačo, se je tresla.

»Bolj je inteligentna kakor marsikatera dama, ki se nocoj tu šopiri. Kanonik Gollmayer je pravil, da zelo rada čita knjige.«

»Zato se še ne more štuliti med izobražence!« je gospa ošabno vztrajala. »Stavim, da ne zna toliko nemščine, da bi razumela, kaj govorijo na odru. Vidi se ji, da ji manjka potrebna šolska izobrazba. Že na obrazu se ji vidi.«

Julija se je še enkrat ozrla v inteligenten obraz Prešernove matere. Žena je bila nekoč gotovo lepo dekle.

»Ali se meni tudi vidi?« je vprašala Julija in glas se ji je od razburjenja že nekoliko tresel.

»Was für eine dumme Frage! Kako se moreš primerjati z ono kmetico!«

»Ker je hodila v samostansko šolo, jaz pa ne. Pokojni bibliotekar Čop je pravil nekoč svoji teti, gospe Scheuchenstuelovi, da se je Prešernova mati šolala v samostanu v Beljaku. On je sodil, da je materina nadarjenost močno vplivala na sinovo. Dobro je poznal Prešernovo mater.«

Julijine vzbočene ustne so se tresle. Roke so se nervozno igrale s pahljačo. S trmo in uporom v srcu je še dostavila:

»Že zaradi njenega sina bi jo morali Kranjci častiti.«

Zdajci je gospa Primčeva zardela od nevolje. Ostro je siknila, medtem ko so ugasnile luči in se je zastor dvigal:

»Fasle nicht solch einen Unsinn!«

Julija je skomignila z rameni. Skrivaj se je ozrla proti Prešernu. Njegove oči so bile obrnjene naravnost proti njej. Njegova mati je že opazila, da se ni zmenil za predstavo na odru. Ugotovila je tudi smer Francetovih pogledov. V prihodnjem odmoru je vprašala, da si je slutila odgovor:

»Kdo je ono dekle z velikimi modrimi očmi?«

France se je grenko nasmehnil.

»To je ona,« je dejal preprosto.

Mati je prikimala.

Grenak občutek je vstal tudi v njej. Ono drobno dekletce z rožnatim obrazkom je torej držalo v svoji majhni, orokavičeni ročici Francetovo srečo? … »Ljubi Bog v nebesih, odpri dekletu srce, da se moj sin ne pogubi!« je gorko vstala molitev v materini duši.

Bil je pust septembrski večer. Gosta jesenska megla je ležala ob Ljubljanici, iz megle pa je neprenehoma curljal dež. Na nabrežju »Za zidom« so se v nočni temi svetlikale po cesti luže v migljajočih kolobarčkih. V debelih curkih je lila deževnica iz pokvarjenih žlebov in tleskala ob tlak.

Prešeren je z dežnikom v roki skakal mimo luž in žlobudrajočih žlebnih potočkov. Naposled se je zatekel v vežo enonadstropne hiše ter se po stopnicah vzpel v prvo nadstropje, kjer je krčmaril »Črni Jurij«, oče Eržen.

Pred steklenimi vrati je krčmar ustavil Prešerna:
»Oh, gospod dohtar, kakšno vreme!«

»Vam se pa prileže, ata Eržen,« je pomežiknil poet in pokazal skozi vrata na nabito polno pivnico.

»Eh, nu, že gre. Gospod profesor so tudi notri.«

»Kateri?«

»Dohtar Jaka. Sami sedijo. Oh, strašno so slabe volje. Včasih so se radi pošalili, zdaj pa kar sami zase nekaj premišljujejo.«

»Ej, ata, tudi vi bi premišljevali, če bi bili v njegovi koži!«

»Hm. Pravijo, da ni popolnoma zdrav?« je krčmar prodira joče pogledal Prešernu v oči.

Prešeren pa je skomignil z rameni.

»Malokateri človek je popolnoma zdrav,« je kratko odpravil radovedneža, dobro vedoč, kam meri.

V sobi pa so pri mizi nasproti vrat sedeli vrli Krakovci in Trnovci. Martin Goršič, ki se je ozrl na steklena vrata, je ustavil žlobudranje tovarišev:

»Fantje, dohtar gre! Zdaj pa le eno zažingajmo!«

In vrezali so jo:

»Če labud’ prot’ jug’ lete …«

Prešeren je vstopil in jim mimogrede zadovoljno pokimal. Njegove napol zaprte oči pa so med pivci iskale in našle osamelega gosta: Zupana.

»Dober večer, Jakon!«

Zupan je zavlekel stisnjene ustne:

»O, dober pa, dober! Tebi ga ne želim nikdar tako dobrega!«

Nekaj se mu je potreslo v glasu.

Prešeren je molče prisedel. Jakonov glas mu je odmeval v srcu. Ali se ni zatreslo v njem kakor — jok? Ubogi prismuknjeni Zupan! Ali se je zopet začelo? Ali še niso zaključili disciplinarne preiskave proti njemu? Baje je zapisnik obsegal nad 600 folio strani. Poslali so že predlog na Dunaj. Nu, morda bodo tam potrpežljivejši s čudakom nego so gospodje tu …

Pristopil je krčmar in postavil pred Prešerna polič muškatelca.

»Tri bokale pevcem!« je Prešeren naročil, ne da bi pomislil na svoj že precej shujšani mošnjiček. Pa premislek v takšnih rečeh že od nekdaj ni bil njegova navada — na veliko žalost in jezo njegove sestre Katre.

»Nu, Jakon, poplakni in pogoltni — to je Crobathov recept za takšne bolezni, kakršne tarejo tebe ali mene,« je France vzpodbujal izredno zamračenega tovariša.

V Jakonovih očeh se je utrnil strupen blisk. Njegovo široko rdeče obličje je še bolj zardelo. Uporno je odmaknil roko od kozarca.

»Bi moral danes precej debelo požreti!« je globoko zagodrnjal, izvlekel iz »zašpehanega« fraka že dokaj umazan robec in se temeljito useknil.

Prešeren ga je predobro poznal, da bi ne vedel: preden Jakon ne iztrese svojega strupa, ne bo zdrav.

»Ali si se zopet ravsal s Prevzvišenim?«

»Ravsal? O, nasprotno! Davi sem šel mimo škofije, pa je privozila odprta kočija iz nje in Wolf v njej. Globoko sem se mu priklonil — odkriti se mi ni bilo treba, saj veš, da hodim vedno odkrit mimo stanovanja Njegove Prevzvišenosti — in mi je prav ljubeznivo odzdravil. Nu, potem so mi pa izročili dokaz njegove ljubeznivosti, črno na belem. Ha!«

Neizmerno grenko in raztrgano je prišel krik iz čudakovega srca. Prešeren je vedel: zdaj pride!

Zupan si je natočil kozarec in izpil na dušek. Potem še enega. In s praznim bokalom je potrkal na mizo.

»Le poslušaj! Dokument, ki mi ga je po Wolfovi ljubeznivosti naklonil Dunaj, se glasi: Jakob Zupan ist seines Lehramtes zu entheben. Aus besonderer Gnade bewillige ich ihm als Ruhegehalt jährlich 500 Gulden … Aus besonderer Gnade — haha!«

Prešeren se je zdrznil. Kakor krakanje je zadonel Zupanov raztrgani glas … Torej so siromaka resnično ubili! Seveda — kar jih je Jakon že zagodel, res ni bilo mogoče tiho potlačiti. Vsa Ljubljana je bila že priča Zupanove nenormalne predrznosti. Največ se je čudak zaletaval v škofa. Ali more kdo Wolfu zameriti, če mu je naposled pošla potrpežljivost? Kateri cerkveni predstojnik bo mirno prenašal, da ga bo podrejencec smešil v javni pridigi? In kaj naj reče oblast, ko je Zupan vzel potni list za trimesečno dobo, pa se je čudak vkljub policijskim opominom vrnil šele čez dobrih osem mesecev v Ljubljano! … Hm, Jakon res ni pri zdravi pameti, a dobra beseda pri njem več zaleže kakor vsi ukori. Ko bi Wolf to vedel, bi ga bil morda izlepa pridobil zase …

»Hudo so te prijeli!«

»O, to še ni vse! Kakor divjo zver me zapro v kletko. Dokument se namreč še nadaljuje: Zupan hat seinen Aufenthalt in Klagenfurt zu nehmen —«

»Kaj? Ni mogoče!«

»In še nekaj se bere tam, nekaj o „polizeilich überwachen“; nisem si vsega dobesedno zapomnil.«

»Pa kdo te je obsodil? Pritožiš se —«

»Pri kom pa? Dekret je podpisan v — cesarjevem imenu — od — nadvojvode Ludovika …« Poslednje besede so prišle le s težavo iz stisnjenega grla. Drhtljaj je izpreletel mišice na Jakonovem obrazu. Le z naporom vse volje je potlačil bolečino, da ni glasno zajokal.

Prešeren je obmolknil. Postrani je videl, da si je Zupan z roko otril solze z lic … France se je zazrl pred se. Torej to je bilo plačilo Zupanu za vse njegovo delo za narod!

Dolgo je Prešeren molčal, potem je dejal s pritajenim glasom:

»Vidiš, Jakon, časi so zdaj pač takšni, da niso ugodni za šale, kakršne si ti zbijal. Metternichov sistem je kakor železna mreža, ki nas vse oklepa. Odkar so Hrvatom zrastli grebenčki, se mi zdi, da je Metternich še bolj pritegnil vajeti. Kjer količkaj zadiši po nepokorščini — že je tu Metternichova rešetka.«

Zupan je dvignil glavo.

»In vendar že gloda črv na njegovem gospostvu. Morda mi ne verjameš, jaz pa vem, da Hrvati, kar se tiče njihovih pravic, ne odnehajo in če jim pošljejo za bana samega vraga. Kako je s Poljaki, pa sam veš. Ugnali so jih enkrat, vklenili. A glodali bodo na verigah, dokler jih ne pregledajo.«

Prešeren je zmajal z glavo.

»Metternichova roka je dovolj močna, da jih ukroti.«

»Ne vem. Naš kancler se preveč lovi za fantomom evropskega vodstva. Ruse je zopet dobil na svojo vrvico. Ampak meni verjemi, France: kakor je pokojni car Aleksander naposled pokazal Metternichu figo, tako mu jo pokaže car Nikolaj. Vsaka luč prej ali slej ugasne; tudi Metternichova bo. Ej, mogočni naš kancler, tudi ti pojdeš nekoč mojo pot!«

»Morda imaš prav. Mož je že prekoračil svoj vrh. Osvoboditev Grkov po Rusih je bilo prvo poleno, ki mu je priletelo pod noge. Pariška julijska revolucija pred tremi leti tudi ni bila v njegovem računu. Madžari kuhajo čudno kašo. Lahi se — potuhnjeno kakor mački — pripravljajo na skok, Nemci pa menda Metternicha poslušajo le na videz, v resnici delajo po svoji glavi.«

»Navzdol gre mož, navzdol, čeprav si morda domišljuje, da drži Avstrijo še bolj v rokah, odkar je umrl oni tiran.«

»Oni tiran« — to je bil cesar Franc, ki je bil umrl že koncem zime.

»Saj jo res drži. Ali ne veš, da je —« Prešeren se je ozrl in se sklonil k Županu, »— naš novi cesar slaboumen epileptik?«

»Vem, ves je v rokah svojega velikega lakaja — Metternicha. Kronski svet s svojimi princi in ministri je itak samo lutkovno gledališče, ki ga dirigira Metternich. Ampak vsak absolutizem ima svoj konec, tudi Metternichov ga bo imel. Veš, če takole razmišljam, se mi zdi, da živimo že v začetku nove dobe.«

»Tudi jaz imam včasih takšen občutek. Zdi se mi, da počasi vstaja v svetu čut za človeško dostojanstvo. Glej, lansko leto so prodrli z zahtevo po odpravi sužnjev v kolonijah. Tlačanstvo naših kmetov stoji že na prav šibkih nogah.«

»To so še vse posledice francoske revolucije. Tudi k nam pride revolucija. Metternich ji ne uide.«

»Morda. Zdi se mi pa, da bi se le brez nasilja trajno dvignilo človečanstvo. Dvignil bi ga naravni razvoj človeškega duha.«

»Le bolj počasi,« je pritrdil Zupan.

Prešeren je s tihim zadovoljstvom ugotovil, da se mu je posrečilo v pogovoru speljati Zupana do kratkega pozabljenja na svojo nesrečo. Ne da bi Jakon opazil, je Prešeren napeljeval pogovor na vse, karkoli bi moglo nesrečnega čudaka zanimati. Od Metternicha in njegovega tiranstva sta preko človečanstva prešla na največji Metternichov strah — Slovanstvo, ki se je polagoma prebujalo.

Zdajci sta bila v pravih Zupanovih vodah: jezikovno slovansko zedinjenje — Zupanu so se zasvetile oči.

»Dostikrat si mi že oporekal, da slovenščino hrovati, če sem si izposodil izraz od bratov Hrvatov, Srbov ali Rusov. Nu, kaj pa prihaja zdaj iz Zagreba?«

»Slovanska čobodra!« se je zasmejal poet.

»Bratec, povem ti, da tale ilirščina ni kar si bodi. Le na svojo prababico bi se morala bolj ozirati, na staroslovenščino. Potem bi nas tudi drugi Slovani laže razumeli.«

Prešeren se je zresnil in zamislil. Potem je odvrnil:

»Mrtvorojenemu detetu tudi prababica ne bi mogla pomagati. Narod ostane narod, dokler ohrani svoj živi jezik. Če mu tega vzameš, se oprime onega, ki ga najbolj obvlada. Pri nas — nemškega.«

In kakor že mnogokrat, sta Zupan in Prešeren tudi onega večera zašla v dolge jezikoslovne razprave.

Bilo je že pozno, ko sta se dvignila in napotila domov. Zupan, ki je ves večer dušil svojo bolest z vinom, se je močno opotekal. Prešeren, ki mu vino ni šlo tako hitro v glavo, je prijel Jakona pod pazduho in ga srečno pripeljal do njegovega stanovanja poleg škofije. Spremil ga je še po stopnicah v sobo v prvem nadstropju. Ko sta vstopila, se je čulo iz drugega nadstropja govorjenje.

»Ali slišiš? Je že spet pri njej!« je Zupan pokazal proti stropu. Nad njim je namreč stanovala grofica Stubenbergova, ki so jo strupeni ljubljanski jeziki imenovali »škofica«.

Prešeren ni odgovoril.

»Hihihi! Ali ga slišiš?« se je zlobno smejal pijani Zupan. Francetu je že pohajala potrpežljivost. Kar skregal bi se s pijancem.

»Wolf je človek kakor ti ali jaz,« ga je ostro zavrnil in spomnil se je, da mu je Kastelic pripovedoval o Čopovi bolehni sestri Minci, ki jo je škof iz usmiljenja vzel v službo, ker mu je kaplan Fister pravil o njeni zapuščenosti po bratovi smrti … Boljše srce ima Wolf kakor marsikateri nestrpnež, ki se vanj spotika. Nu, Jakon je prismuknjen, ubogi nesrečnež!

Usmiljenje se je oglasilo v Francetovem srcu in z milejšim glasom je želel:

»Lahko noč, Jakon!«

»Počakaj, France! Tamle imam še imenitno kapljico za naju dva. Le sedi tamle v Trnovo!«

Čudak je imel kaj čudno opravljeno sobo. Ogromne police s knjigami, postelja, omara, in kovčeg ter nekaj druge oprave — vse je bilo zrinjeno na sredo velike sobe, zidovi pa so bili goli. Le v vsakem kotu je stal stol. V kotu, ki ga je Jakon označil za »Trnovo«, je bila poleg stola mizica, pokrita s knjigami in pisarijo. Vsak kot v Zupanovi sobi je imel svoje ime: Trnovo, Gradišče, Poljane … In kadar je Zupan šel na izprehod okrog svojih mobilij, se je ustavil v enem ali drugem »ljubljanskem predmestju« in se s knjigo v roki odpočil na stolu.

Prešeren se je ozrl po veliki temni sobi, od svetilke na trgu le slabo razsvetljeni.

»Luči nikdar ne prižgem; se bojim, da ne napravim ognja,« se je opravičil Zupan in v temi je tipal za steklenico, skrito za knjigami na polici.

»Le pusti, Jakon! Danes mi pijača res ne diši več.«

»Počakaj no, da pokusiš!« je silil Zupan in s trdimi, negotovimi koraki stopil s steklenico in kozarcem k oknu. Opotekel se je in naslonil ob zid.

Prešeren pa je bil že pri vratih.

»Pridem jutri. Lahko noč!«

»Počakaj! Počakaj vendar!«

Že so se vrata zaprla. Zupanove kalne oči so s strahom zrle na nje. Žganje je curljalo mimo kozarca na tla … Sam!

Ko je France stopil na ulico, mu je Zupanov glas še vedno zvenel v ušesih: proseče, skoraj jokajoče, kakor da bi se ubogi čudak bal samote in njene groze. Prešernu pa je bila samota potrebna. Le s težavo je pred Zupanom pridržal krinko ravnodušnosti! Zdajci je legla v njegovo mehko srce vsa teža novega doživetja … Ali se je res moralo tako zgoditi?

V zamišljenosti in iz navade je poet krenil v Špitalsko ulico in čez leseni Špitalski most preko zibajočih se mostnic. Onkraj mostu pa se je ustavil. Pogled mu je šel proti Gledališki ulici … Ne, ne bo več hodil mimo Julijinih oken! Tega mora biti konec!

Z jezno kretnjo je odprl dežnik, ker dež je zopet začel rositi iz megle. France se je okrenil in se vrnil čez most … V njegovem srcu se je oglasila pekoča bolečina. Ali je zanj res minilo vse upanje? Rahlo se mu je oglašalo v duši: še Julija ni bila last koga drugega. Niti ni bila javno zaročena. Morda — morda … A kaj, ko praznih rok ni mogel stopiti pred njo! Saj je pri kompetenci za advokaturo propadel, propadel proti mlajšemu, čeprav bolje kvalificiranemu prosilcu. Ali ni bilo tam gori na Dunaju nikogar, ki bi bil odločujoče gospode opozoril, kdo je prosil za kruh? Kopitar? … Neprijeten občutek je stresel Prešerna. Predstavljal si je moža, kakor ga je videl na Dunaju, takrat, ko mu je pokazal svoje pesniške prvence: bolj majhen mož, pohabljenec, je čepel za pisalno mizo. Vrh bledega obraza so žareli rdeči lasje, modre oči so živo zapičile pogled v mladega prisleca; okrog tankih, stisnjenih ustnic je krožil zlobe­n posmeh … Bleda, z zelenkastimi žilami preprežena roka je segla po zvezku mladega visokošolca …

Prešeren je za trenutek ustavil korak … Če ga je zdaj ona roka potisnila k tlom? Ali ga ni Kopitar smrtno sovražil? Kopitar pa je znal sovražiti! Brezobziren, zadrt, jezev in ošaben, je z oblastno domišljavostjo tiščal ob tla vse, kar se je dvigalo proti njegovi volji. In če mu je bila dana prilika, da se osveti svojemu nasprotniku Prešernu, ki je Kopitarja pred dvema letoma osmešil pred vsem svetom? Kdo bi verjel, da mož »von Thersitens Schlage« ni prilike porabil? …

»Morda pa mu delam krivico? Morda on ni imel prstov vmes. Mogoče, da je rešil mojo prošnjo ozkosrčen birokrat, ki je gledal zgolj na Kaučičevo boljšo kvalifikacijo? Ali nimamo tudi v Ljubljani takšne »šimeljne«? O, še pred kratkim ste mi črtali del Čopove osmrtnice, ne da bi se vam smilil umotvor! Nu, čakajte, »Kersta« pa mi ne boste črtali! Zakurim vam, da vas oblije vročina in mraz obenem. Se že naučite respektirati Prešerna!«

S hitrimi drobnimi koraki je pribežal domov, si prižgal petrolejko, sedel za mizo in pripravil papir. Zložil je sonet z akrostihonom: An Pauschek und Stelzich — na cenzorja, ki sta mu pristrigla Čopovo obsmrtnico. Zložil je sonet v nemškem jeziku: Da ga bosta bolje razumela in se vama bo smejal ves gubernij, če pride sonet še komu drugemu v roke. Vaju bo že minilo, črtati moje verze in dražiti človeka, ki mu je duša do dna razrvana od bolečin!

»Steht ab von mir, dem schmerzduchwühlten, wunden, — ha! če nočeta poizkusiti ostrine mojih puščic! Kar krotita svoj pogum, da vaju ne zadenejo! Svarim vaju!«

In še v jedki ironiji:

»Christlich: euch wird Lykambes Tod zu Teile.« — haha! Zdelam vaju, da se obesita! … Dva častivredna korarja? Hm … Volkova! 

»Chorwölf! Euch wird …« Imenitno bi se glasilo. Nu, naj ostane prvotno: Christlich… 

»V zmerjanju ni duhovitosti. Duhovitost položite v ironijo!« — bi rekel Čop.

Čop!

Franceta je zapeklo v srcu. S silo je premagal solze. Vstal je in stopil po sobi. Dolgo je stal pri oknu in gledal v noč. Naposled je vzel iz žepa uro in jo navil. Medtem ko se je slačil, je pesem še enkrat prečital. Posmeh mu je legel okrog ust.

»Mislim, da bo sonet zadostoval kot — priprava za cenzuro mojega »Kersta«. Ej, korni volkovi, mene ne raztrgate še kmalu!«

V krepkem odporu trdega Gorenjca se je v prihodnjih dneh dvignila njegova velika mehka duša. Odbijal je obup nad svetom, nad življenjem. Odganjal je boleče misli na Julijo, na Čopa, na Zupana in na krivico in pravico, ki mu obračata usodo.

Ali kaj, ko so se temne ure vračale zopet in zopet!

»Ne ljubeči bit’ na poti, sem v strupu smrt si pil —« Ljubici na poti — ljubici »Severi«, prevzetni deklici. Severi-Juliji, ki niso je omečle njegove pesmi vse.«

Naj Julija izve tudi to, tudi najtemnejšo njegovo misel: tudi grozo, ki je iztezala kremplje za njim!

Oddal je balado »Prekop« — pesem o pesniku samomorilcu — listu »Illyrisches Blatt« in priložil še nemško prestavo, da ga bodo bolje umeli ona in drugi…

Boril se je dalje, bil gigantski boj s svojimi bolečinami in še hujšega z mrzlo grozo: Vse je nevredno življenja! Povsod trd led in raskav kamen! Nikjer toplote, da bi se ogrel, nikjer velikega čustva, ki bi gorelo le zanj.

Da prežene bolne misli, je pripravil za tisk »Krst per Savici« in mu zložil posvetilo »Matiju Čopu«:

&lt;poem&gt;Vam izročim, prijatelu dragi mani!
Ki spi v prezgodnjem grobi, pesem milo,
Dan jasni, dan oblačni v noči mine,
Srce veselo in bolno, trpeče,
V pokoj le bodo groba bolečine.&lt;/poem&gt;

H koncu leta je bil »Krst« pripravljen. To je bilo v onem času, ko je prišel iz Zagreba Gajev razglas na vse južne Slovane.

Ilirija — evropska lira z razglašenimi strunami? Treba jo je uglasiti, spraviti v soglasje: Koroško, Gorico, Istro, Kranjsko, Štajersko, Hrvaško, Slavonijo, Dalmacijo, Dubrovnik, Bosno, Črno goro, Hercegovino, Srbijo, Bolgarsko in Spodnjo Ogrsko?

Enoten jezik?

O, da. Lepa ideja. Le nevarna za pokojno speče, napol germanizirane Slovence. Počakajte! Počakajte, da prodre pri nas med narodom slovanska zavest. Morda takrat —?

Prešeren je mnogo razmišljal o poslanici. A najsi je razmišljal kakorkoli, videl je za Slovence edino rešitev le v živem narodovem jeziku.

Na Hrvaškem pa so vzbuhnili plameni narodnega navdušenja. Močno jih je podžgala madžarska zahteva, ki je prodrla na požunskem državnem zboru, češ, da se morajo v hrvaških šolah poučevati vsi predmeti v madžarskem jeziku. Pretirana zahteva je vzbudila Hrvate, jih vrgla v razvoju narodne zavesti za petdeset let naprej. Madžarski bič je vžgal ogenj v njihovih žilah. S silnim navdušenjem so se oprijeli ideje enotnega ilirskega jezika, enotnosti vseh južnih Slovenov tudi vsi graški slovenski dijaki, med njimi posebno Vraz, ki se je ves oklenil ilirske ideje in ilirščine, posebno odkar je v Gajevi »Danici« izšla njegova prva tiskana pesem.

Prešeren je le od daleč, z utrujeno dušo sledil vsem naporom »Ilircev«. Ko ga je Kastelic nekoč vprašal, ali ne misli v »Illyrisches Blatt« priobčiti pesmi, katere je po Smoletu, ki je slučajno potoval v Gradec, poslal Stanko Vraz, je Prešeren vzdihnil z bridko ironijo:

»Kdo jih bo pa bral? Jaz pišem vendar v razumljivi kranjščini, a moram svoje pesmi prestaviti v nemščino, če hočem, da me razumejo vsi Kranjci. Kako bi torej razumeli Vrazovo štajersko-slovensko, po hrvaščini dišečo čobodro? Saj je ne razumem niti jaz.«

»Vraz pravi, da vsi Slovenci ob hrvaški meji tako govore,« je ugovarjal Kastelic.

Prešeren je skomignil z rameni. Ostal je trdno pri svojem prepričanju in se ni dal pregovoriti.

»Ti le glej, da kmalu vzrediš svojo ‚Zhbelizo‘. Če hočeš, pa ji primešaj nekoliko onega skisanega Vrazovega medu. Bomo videli, če ji bo teknil in bo zato prej vzletela.«

Kastelic je s kislim obrazom spravil jedko zbadanje … »Zhbeliza«? Zdaj, ko ni več Čopa, da bi se pulil in rval z njenimi cenzorji in kritiki? Saj se je ni upal izdati, dokler je Čop še živel — kje bi vzel pogum zdaj? Sicer pa — pričakoval je, da mu prinese »Zhbeliza« poleg literarnega medu še drugega — zvenečega. A bil je razočaran … Potem pa — upal je, da v službi kmalu napreduje — zdaj — ko je bilo Čopovo mesto — — prazno …

Povesil je oči pred Prešernovim prodirajočim pogledom.

=Ne bom več tebe pil, solz grenka kupa.=

Leta 1836.

V tesni, temni in vlažni Židovski ulici si je stalo nasproti dvoje gostilen: ena »Pri roži«, druga »Pri Krištofbirtu«. Iz ene kakor druge se je v toplih avgustovih večerih razlegal vrišč in petje, kakor da bi gostje hoteli v razposajenem veselju potopiti strah pred smrtjo, ki je že tretji mesec neusmiljeno gospodarila nad Ljubljano.

Kolera!

Začetkom junija so jo zatrosili vojaki laškega polka v Trnovem, odtod pa se je strašna morilka kmalu zagrizla v vso Ljubljano. Smrt je prhutala iz ulice v ulico, iz hiše v hišo. Bogat, siromašen, mlad, star — nikomur ni prizanašala. Neprenehoma so zvonovi zvonili mrličem. Ljudi se je loteval blazen strah. Kdorkoli je mogel, je pobegnil iz Ljubljane na kmete. Ljubljanski mrtvaški zvončki so klenkali in klenkali, dokler jih ni ustavila — kolera sama. V avgustu je ponehala in se oglasila le še v redkih slučajih.

Najbolj vztrajno so jo Ljubljančani preganjali z — vinom. Celo za reveže so zbirali vino in jim ga delili zastonj. Torej ni čudno, če se je onega večera pri Krištofbirtu trlo ljudi. Imel pa je Krištofbirt tudi imenitno vabo: dve lepi hčerki — triindvajsetletno Reziko in sedemnajstletno Pepico »z nevarnimi očmi«.

Takole je Prešeren ocenil Krištofbirtove goste:

»Das’ vinček je kisel,
Z vodico nalit,
Zaljubljena misel
Jih vodi ga pit.«

»Pepca! Še en bokal zoper kolero!«

In ko je pritekla in prijela za steklenico, jo je pridržal in oklenil s svojo roko njeno poleg steklenice.

»Kje pa je danes Rezika? Ali se moží?«

»Kako bi se možila brez vas, gospod dohtar!«

Za trenutek presenečen, je Prešeren izpustil njeno roko. Res je bil v letu po svoji vrnitvi z Dunaja zaljubljen v Reziko, a takrat ga je prehitel Rezin častilec Jožef Hofpauer, ki jo je kot »ženin« lansko leto pustil na cedilu in se poročil z Wurshpaurovo Maričko, sestrično in prijateljico Primčeve Julije.

Pepca je s porednim smehom porabila Prešernovo presenečenje, pograbila steklenico in odhitela. Na vratih je trčila ob Reziko, ki je vstopila s svojim novim častilcem, vrvarjem in posestnikom Leitmayerjem.

»Na, Rezika, prinesi dohtarju bokal cvička! Dohtar pravi, da mu je dolgčas po tebi.«

Prhnila je v smeh in skočila proti kuhinji.

Rezika je s tolažilnim nasmehom pogledala za Leitmayerjem, ki si je izbral prostor blizu vrat, in se vrnila po vino. Ko je postavila poln bokal pred Prešerna, ji je poet pomežiknil.

»Kdaj me povabiš na svatbo, Rezika?«

»O svetem ‚nikoli‘.«

»Potem ti pa tisto zapojem: V tridesetem d’vičica. Reva še samičica…«

Rezika mu je obrnila hrbet. Kastelic in tiskar Blaznik, ki sta sedela za Prešernovo mizo, sta se glasno zasmejala.

»Tri dni te Rezika ne pogleda!« je zaklical Kastelic.

»Tem laže si jo bom jaz ogledoval,« se je France udobno zleknil na stolu in gledal za Rezikinimi nožicami, okrog katerih se je vrh škrobljenih kril pozibavala široka krinolina.

»Sladka dekleta, slajša od medu, ki ga nosijo moje čebele!« je vzdihnil Kastelic in goreče pogledal mimoidoči Pepci v oči.

»Ali ste čebelar?« se je zanimal Blaznik.
»Mhm,« se je vmešal Prešeren in v priprtih očeh se mu je značilno zabliskalo. »On zalaga ‚Zhbelize‘ in čebelice zalagajo njega. Razlika med obema založnikoma je le ta, da se čebelice drže svojih terminov, Kastelic pa se jih ne.«

Blaznik in Kastelic sta se zagrohotala. Prešeren je ostal resen. Zasuknil je pogovor na prodajo svojega »Kersta«.

»Če bi bil jaz takšen trgovski talent, kakršen si ti —,« je dejal Kastelcu, 

»— bi bil moj ‚Kerst‘ že razprodan. Vendarle je prodanih že okrog 200 eksemplarov. Torej toliko, da so moji tiskovni stroški kriti. Vidiš, ti cincar, korajže je treba. Pa kje bi jo vzel, ki se pišeš za Kastelca! Pij, da te kolera ne pobere in ne umreš od strahu!«

Dvignil se je neobičajno zgodaj.

»Moram še Čelakovskemu napisati pismo.«

V resnici pa ga je gnal nemir v Gledališko ulico… Ali bodo okna že razsvetljena? Ali se Julija še vedno ni vrnila? Z materjo se je zaradi kolere preselila čez poletje na Dvor, graščino blizu Kamnika.

Ne, ni se še vrnila. Še so bila vsa okna zaprta in zastrta.

In vendar je Azula omenil opazko svojega tovariša Scheuchenstuela, da se Julija vrne baje še v tekočem tednu … Ali se bo zopet pričelo? Ali bo zopet tekal za njo, križaril okrog njenega doma. Saj je sam sebi prepovedal pot do nje! … Oh, da, prepovedal — a svojim mislim človek ne more ničesar prepovedati. Bežno se mu trgajo iz objema trdne volje, iščejo njo in jo obkrožajo celo tedaj, ko je daleč od njega.

&lt;poem&gt;Ne bogajo me misli, želje vroče,
Drevesom, hišam, rekam, hribom poti
Do nje ni njim zastaviti mogoče.&lt;/poem&gt;

Ali se zopet prične obupna borba med njegovimi željami in njegovo voljo? … Naposled pa — čemu bi se boril proti svoji ljubezni do Julije? Saj mu je pot do nje še vedno odprta. Julija še ni last drugega moža, in še vedno ni javno zaročena. Še jo sme gledati po mili volji, iskati njeno bližino, ji v svojih pesmih govoriti o ljubezni, svoji neozdravljivi bolezni.

Neozdravljivi?
Da, vsa grenka zdravila, vsa trdna volja, vse odrekanje, vse nič ne pomaga. Izgubljen je. Zakaj bi se še boril?

&lt;poem&gt;Ne bom več tebe pil, solz grenka kupa.
Pogledi, misli in želje goreče!
Vam prostost dam, ker zdravja nimam upa.

Hodite, kamor vedno slja vas vleče,
Vpijajte od sladkega se strupa,
Ki mi razdjal srce bo hrepeneče.&lt;/poem&gt;

Odšel je čez Špitalski most proti domu. Duša mu je bila kakor sveže razorana njiva, pripravljena, da sprejme nova semena in jih vzgoji v nove bogate plodove.
Še pozno v noč je gorela luč v njegovi sobi.

Pod dvorcem Kacenbergom, oddaljenim četrt ure od Kamnika, je tiho žuborela Bistrica. Na majhni skali je sedela na bregu Julija Primčeva, sklonjena preko drobne brošurice Prešernovega »Krsta per Savici«. V njeni duši so se vrstile slike: Črtomirov boj in jutro ob Bohinjskem jezeru in prizor ob Savici … Poslednja Črtomirova borba za zemeljsko srečo. Predobro je Julija razločila med vrsticami utrip poetovega srca:

&lt;poem&gt;Osrečit hoče me ljubezen sladka,
Al, kak sladkost bila je njena kratka.&lt;/poem&gt;

in:

&lt;poem&gt;Nespametna bila bi z mano zveza,
ki me preganja vedno sreče jeza.&lt;/poem&gt;

»On! To je on sam. Ti trpki verzi so namenjeni meni …« je čutila Julija in pogled ji je v zamišljenosti šel na žuboreče valovje, potem pa ga je obrnila na temne gozdove in na skalnate planine za njimi.

»Klanjam se, gospodična Julija!«
Po stezi se ji je približal mlad mož, izredno lepega obraza, z velikimi temnomodrimi očmi in kodrastimi temnorjavimi lasmi — kamniški zdravnik doktor Janez Trpinc.

Julija mu je odzdravila s prijaznim nasmehom in mu podala roko.

»Stola nimam, da bi vam ga ponudila, gospod doktor. Edini fotelj sem sama zasedla.«
»Če dovolite, sedem poleg vas na tale zeleni divan.«

Pokazal je na travnat breg in se zleknil k njenim nogam. Položil je cilinder in palico poleg se in se trudil, da premaga zadrego, ki ga je v njeni navzočnosti vedno obšla.

»Vidim, da ste čitali pesnitev, ki sem vam jo prinesel. Kako vam ugaja novi umotvor vašega trubadurja?«

Prodirljivo je uprl pogled v njene velike svetle oči. Hotel si je biti na jasnem, kaj je prav za prav z Julijo in Prešernom. Ali je res, da dekle poeta ne ljubi?

Julija je napela rdeče ustne v šobico in zaprla brošuro.

»O, prav lep je.« In s hudomušnim bleskom v očeh je pristavila: »Posebno že zato, ker ni v njem ničesar ‘trubadurskega’. Danes ga že drugič čitam.«

Njene oči so pogledale gosta z mirnim ravnodušnim pogledom … Ali se dekle potvarja, ali ji res ni nič do Prešerna? Saj je poet simpatičen mož in duhovit človek, da mu ni enakega. Trpinc ga je bil spoznal pri svojem bratrancu na Fužinah. Tehtajoče je gledal zdravnik v velike svetlomodre dekletove oči in tipaje za resnico je priznal:

»Prešeren je pač resničen umetnik.«

V Julijinih očeh se je toplo zasvetilo in živahno je prikimala.

»Kranjci bi morali biti nanj ponosni. Žal ga naši ljudje le premalo poznajo,« je Trpinc nadaljeval in zadrževal sapo.

»In če ga poznajo, ga ne razumejo,« je Julija dodala in mimogrede sprožila med prsti liste Prešernovega »Kersta«. 

»V njem vidijo le človeka, na umetnika ne mislijo.«

Zdajci se je Trpincu pogled zjasnil:

»In vi, gospodična Julija, vidite v njem le poeta, na človeka pa ne mislite?«

Nekaj ji je vztrepetalo v očeh. Za trenutek so se stisnile obrvi. Pa le za bežen trenutek. Potem se ji je vesel nasmeh razlil po rožnatem obrazku:

»Morda imate prav.«

Trpinc se je oddahnil. Vstal je. Tudi Julija se je dvignila.
»Ali že odhajate, gospod doktor?«

»Nekaj bolnikov moram še obiskati. Vendar bi se prej še rad poklonil vaši gospe mami. Ali se res jutri že vrnete v Ljubljano?«

»Res.«

Skupaj sta odšla proti gradiču.

Gospa Primčeva, ki ju je skozi okno videla prihajati, je nabrala čelo v gube. Njenim ostrim očem je bilo jasno, zakaj pogosti privatni zdravnikovi obiski … »Ej, dragi gospod doktor, ste sicer Trpinc, a nimate dukatov svojega bratranca, da bi se smeli približati moji hčeri. Pač pa imate celo procesijo bratov in sester, ki že komaj čakajo, da se vam obesijo za žep, če se vam napolni z ženino doto. Ej, dokler Primčevka le s prstom giblje, iz te moke, ki si jo pripravljate, ne bo kruha!«

Takšen je bil samogovor bogate gospe. Vendar je sprejela gosta z ljubeznivim nasmeškom in ga ob slovesu celo povabila, naj se o priliki oglasi pri njej v Ljubljani. Seveda je računala s tem, da Trpinc kot kamniški distriktni zdravnik svojega mesta ne more bogve kako pogosto ostaviti.

Nu, gospa se je motila. Že prihodnjo soboto je pridirjal Trpinc s svojim majhnim vozičkom in velikim konjem v Ljubljano. Ustavil se je pri Maliču, se preoblekel ter podjetno krenil v Gledališko ulico.

Sprejela ga je kuharica Lenčka:

»Gospa so na vrtu, pa jih takoj pokličem. Gospodična pa so bolni.«

»Bolni?« se je ustrašil. 

»Kaj jim je?«

»Glava jih boli.«

»Prosim, javite me gospe!«

Kuharica je vzela vizitko, peljala gosta v salon in odhitela po gospo.

Kmalu je gospa Primčeva odprla vrata. S prisiljenim veseljem je pozdravila gosta.

»Služkinja mi je povedala, da je gospodična Julija bolna. Ali —?«

»Oh, prav za prav nobena bolezen, ki bi potrebovala zdravnika. Julija se je zjutraj preveč razburila. Saj sem vam pravila, da sem vzela tujo deklico, ki sem ji botra, za svojo? Nu, dekletce je postajalo od leta do leta bolj svojeglavo in predrzno. Naposled nas je sinoči zapustila zaradi malenkostne graje. Nihče ni vedel, da je šla iz hiše, mislili smo, da se je zaprla v svojo sobo. Šele davi pride njena mati in mi pove, da je hčerka prišla domov. Julija je jokala, ker je otroka imela res rada. Ampak za nas vse bo boljše tako. Mene dekletov korak ni prav nič presenetil. Veste — prav za prav sem se odločila, da jo dam v samostan.«

In na dolgo in široko je razlagala potrpežljivemu poslušalcu o vseh napakah in pogreških pobegle Ane Jelovškove. Naposled je gospa povabila doktorja Trpinca za drugi dan na kosilo. Ves vesel je Trpinc sprejel vabilo. Upal je, da prebije vendarle nekaj lepih uric ob Julijini strani.

A motil se je.

Drugega dne ga je Julija sicer sprejela v velikem salonu. Toda, ko je takoj nato vstopila mati in hčerki skrivaj namignila, se je Julija oprostila, češ, da je povabljena za danes k teti na kosilo. Odšla je. Mladi doktor je le s težavo krotil svoje razočaranje. Moral se je zadovoljiti z družbo gospe Primčeve.

S podobnim izgovorom je Julija po materini skrivni odredbi odšla ob njegovem drugem obisku štirinajst dni pozneje. Ko pa jo je tretjič obiskal in je zopet šla »k bolni teti«, je mladi doktor razumel.

Poslej ni več zahajal v Primčevo hišo.

»Trpinc je že odfrčal!« se je Kastelic prismejal v Crobathovo pisarno, kjer je še vedno pomagal pisariti v svojem prostem času.

»Kako veš?« ga je Crobath vprašal in se skrivaj ozrl na Prešerna, ki je, dasi je čul Kastelčevo novico, pisal mirno dalje.

»Moja gospodinja mi je povedala. Njej pa Primčeva kuharica.«

»Hm. Najverodostojnejši vir,« se je Prešeren jedko oglasil, ne da bi prenehal s pisanjem. Njega Trpinčevi poizkusi niso prav nič vznemirjali. Saj je bil Trpinc siromašen kakor cerkvena miš. Prešeren pa je le predobro poznal gospo Primčevo in njeno hladno računajočo naravo. Kar ga je zadnje čase vznemirjalo, je bilo le silno hrepenenje, da bi videl Julijo. Odkar se je vrnila s počitnic, je še ni srečal. Po njenih oknih pa se je zaman oziral; kadarkoli je šel mimo, so bile lesene oknice zaprte.

In kaj bi bil čutil, kaj storil, če bi vedel, da je Julija sleherni dan, kadar je šel mimo Primčeve hiše v pisarno, stala za zaprtimi oknicami in ga skozi ozke špranje hudomušno opazovala, ko so njegovi zastrti pogledi švigali po Primčevi hiši? Sama pri sebi se je — kakor je mislila — posmehovala njegovim vztrajnim pohodom mimo hiše. Ni si pa priznala, da ji srce močneje in hitreje bije, kadar ga zagleda na nasprotni strani ulice … Pokazati se mu ni več hotela. Ni vedela, kako ga je s tem trpinčila.

Na Silvestrovo je sedel Prešeren … kakor vsako leto — med Crobathovimi povabljenci. Nekaj časa se je silil k razgovoru z gospejino polsestro, potem pa je utihnil in gospodična se je obrnila k svojemu desnemu sosedu, Kastelcu. Za molčečega poeta se ni nihče zmenil. Zadnje čase so se že navadili na njegov molk. Le Crobath se je — dokler je bil trezen — včasih zaskrbljeno ozrl na svojega koncipienta in Kastelic ga je od časa do časa skrivaj ošinil s pogledom preko glave svoje sosede.

Po polnoči, ko se je oglasil klavir in je gospodična Endliharjeva vstala, da zapleše s vsakom, se je Kastelic nagnil preko izpraznjenega stola k Prešernu in mu zagodrnjal:

»Tudi pri Primčevih zdajle plešejo. Moja kuharica mi je povedala, da bodo nocoj slavili — Julijino zaroko.«

Poet se ni zganil. Tudi z očmi ni trenil. Mirno je še dalje strmel predse v praznino. Le rdečica se je za trenutek umaknila z njegovih lic.

Kastelic ga je še enkrat postrani pogledal: Ali me je razumel, ali ne?

O, da, razumel ga je. A v njem je vse otrpnilo pod nenadnim udarcem. Res, da je vedel: nekega dne se zgodi … A zdaj, ko je prišlo, je prišlo vendarle; kakor bi treščilo vanj.

Dolgo je sedel nepremično, ne da bi se zmenil za okolico. Potem je vstal, se z nemim poklonom zahvalil gospodinji in odšel. Kastelic je gledal za njim, ko je negotovih korakov šel proti vratom: Čudno, da se ga je danes tako hitro nasekal, saj je le malo pil!

Prešeren ni bil pijan. Le bolečina je kljuvala v njem, da je taval kakor omotičen po cesti, ne da bi vedel, kje hodi. Potem — razsvetljena okna — zvoki klavirja — veselo hrumenje — plešoče sence na spuščених zastorih — Primčeva hiša. In on v plašč zavit na ulici, naslonjen na mrzli, poledeneli zid …

=Oči nje od ljubezni razsvetljene.=

Leta 1837.

Prešeren je stopal z Vrazom proti kazini.

Ko sta prekoračila cesto, se je ozrl navzgor. Spomin ga je prešinil: razsvetljena okna — zvoki klavirja — Julijina zaroka!

Prešerna je streslo kakor mrzlica. Kakor mesečen je stopal pred Vrazom po stopnicah navzgor. Komu je oni večer predstavil mladega štajerskega literata, s kom in kaj je govoril — tega bi pozneje ne bil vedel povedati. Čutil je včasih začudene poglede, kakor skozi meglo so obrazi valovili pred njim. Njega pa je stresalo: zdaj vročina, zdaj mraz.

Naposled kakor strela: Julija!

Stala je s svojim zaročencem Jozefom Scheuchenstuelom le nekaj korakov od Prešerna v družbi nekaterih mladih dam in gospodov.

Prešernu se je vse zagugalo pred očmi. Čutil je čudno slabost v nogah. Počasi se je okrenil. Le ena misel ga je vsega prevzela: Proč! Kolena so se mu šibila, ko se je privlekel do druge dvorane in se sesedel na stol. Obrisal si je mrzel pot, ki se mu je nabral na čelu.

»Oh, tu si! Z Vrazom sva te iskala. Ali si plesal, da si ves poten? Bled si. Ali ti ni dobro?«

Kastelic je moral ponoviti vprašanje, preden ga je Prešeren razumel.

Zopet je mrzlica stresla poetove ude.

»Res mi ni dobro. Menda sem bolan.«

»Kozarček konjaka bi ti pomagal.«

»Saj bo prešlo. Kako vam ugaja v naši kazini, gospod Vraz?« se je Prešeren premagoval.

Mladi jurist je skomignil z rameni:

»Precej dolgočasni ljudje ste Ljubljančani. Zagrebčani so živahnejši. Smejejo se, plešejo vsi vprek, pojejo, razgrajajo. Tam obhajajo pač veselice, tu pa vsi govoré in se gibljejo kakor na pogrebščini. Še od srca zasmejati se človek ne upa med temi lutkami, natrapanimi z etiketo.«

Prešeren se je nekoliko nasmehnil, saj je Vraz govoril resnico.

»Za mladega človeka, kakršen ste vi, vajenega živahnega zagrebškega temperamenta, je kazina res predolgočasno zabavišče. Nu, če vam ni tukaj všeč, vas peljem v večji dirindaj. Ali bi šli z menoj v »Peklo«?«

»Kam? V peklo?«

Vraz je pogledal Kastelca, češ: Ali je res bolan? Ali se mu meša?

Kastelic se je posmehnil:

»Peklo brez Luciferja.«

»Ima le pohlevno Luciferko, krofasto Metko, za vladarico. Ali gremo? Publika sicer ni izbrana —«

»Prosim!« se je Vraz razveselil, da uteče dolgočasju.

Odpravili so se vsi trije. Po ozki ulici so iz Gosposke ulice dospeli v Gradišče in za deželnim dvorcem zavili na desno proti Kongresnemu trgu. Tam je stala na oglu vstric dvorca pritlična hišica z gostilno: »Peklo per Kapcinarjih«, kakor so ji Ljubljančani dejali. Vanjo se je bila preselila Metka Podbojeva s svoje prejšnje gostilne »na Griču«.

Iz »Pekla« je prihajal zamolkel hrup. Nekaj stopnic je vodilo iz veže navzdol v kletne prostore. Tu je bila velika dvorana, zidana v nekdanjem jarku, ki je bil napeljan okrog nekdanjega mestnega obzidja. Podzemna dvorana je dajala gostilni ime. V njej je bil — posebno ob sobotah in nedeljah — velikanski dirindaj: harmonikarji, ples, petje in pitje.

Prešeren, Kastelic in Vraz so se ustavili na vratih.

»Ali ostanete tu, gospod doktor, ali vam pripravimo mizo v zgornji sobi?« je Metka, stopivša iz kuhinje, kričala Prešernu na ušesa.

»Morda bo vendarle bolje, če se preselimo v nebesa,« je skozi hrup odgovarjal Prešeren, ki je čutil v sencih ostro bolečino.

Vrnili so se navzgor. Ko so šli mimo kuhinje, je pokukala skozi vrata glavica dvanajstletne Jerice.

»Lahko noč, gospod dohtar!«

»Lahko noč, moj mali hudiček!«

Okrogle Jericine oči so se zasmejale.

»Jerica, takoj greš spat!« je zaklicala gospa Metka.

Jerica je napravila »šobo« in počasi stopila za materjo in Prešernovo družbo navzgor. Zdajci pa so se ji poredno zasvetile oči.

»Zadnja!« je udarila Prešerna po rami in zbežala mimo njega.

Prešeren se je le rahlo nasmehnil. Ni skočil za njo, kakor po navadi.

»Kaj mu je? Ves bled je,« je razmišljala mala Jerica, ko se je razpravljala v sobici, kjer sta spali z dve leti starejšo sestro Tončko.

»Tončka! Kaj misliš, ali je dohtar bolan?«

»Kakšen dohtar? Pusti me v miru, saj vidiš, da spim!« se je razjezila zaspana Tončka.

»Če govoriš, potem ne spiš,« je bil logičen odgovor.

»Mislim, da je dohtar res bolan, ker se mu danes nič ne ljubi.«

»Ti in tvoj dohtar! Menda se res še zaljubiš vanj!« je zagodrnjala Tončka, se obrnila k steni in si z odejo pokrila ušesa.

Jerica je umolknila. Njena pol otroška, pol dekliška duša je iskala po zagonetnih potih... Zaljubi? Kaj se to pravi? Zaljubita se dva, ki se potem poročita. Marička se je zaljubila v Čragnolinija in in Beti v Kogla. Obe sta se poročili... Da bi se ona poročila s Prešernom? Zakaj ne? Saj je prijazen in dober. Odkar se je zavedala, ji je bil prijatelj.

Jerica je zlezla na visoko posteljo in z velikimi očmi strmela skozi okno v noč. Njene mlade misli so predle v zlato bodočnost... Nevesta bo. Lepa bela nevesta. Veliko svatbo napravijo. Dohtar bo imel lepo belo čipkasto kravato, kakršno ima za vratom nocoj. In veliko gospodov povabijo, vse dohtarjeve prijatelje in znance. Samo enega ne. Tistega grdega ravnatelja v cukrarni, Angleža Viljema Mollina — tistega ne. Tončka pravi, da je najgrši človek v Ljubljani. Velika usta ima z dolgimi zobmi, predolgimi, da bi jih mogel skriti. Vedno se mu bliskajo izza debelih ustnic. Uh! Ne, tistega ne povabimo... In njegovega grdoglednega nečaka Davida tudi ne.

Tako je razmišljala in kmalu so se ji oči zaprle v sladkem snu.

Gospa Metka pa je peljala nove goste v sobo in jim postregla. Opazila je Prešernov bledi obraz.

»Ali ste bolni, gospod doktor?«

»Mrazi me.«

»Nekoliko kuhanega vinčka, pa se pogrejete. Precej ga pripravim,« se je zavrtela okrogla krčmarica.

Ko je v kuhinji zlivala vino v lonec, je zmajala z glavo... Kaj bo z dohtarjem? Ljubezen do Primčeve ga ugonobi. Premehak je, prenežen v svojem srcu. Seveda: pravi pesnik. Ubogi dohtar!

Skrbno je prirezala limonin olupek, dodala še nekoliko cimeta in nageljnovih žbic ter se zopet zamislila... Kaj mu je bilo, da se je zaljubil v ono bolehavo dekletce. Saj je v Ljubljani dovolj drugih deklet, ki bi ga rade vzele...

Po kuhinji so vrvele uslužbenke, prinašale posodo, odnašale jedi, kuhale, cvrle, sekljale, tolkle, mešale — gospa Metka pa je vsa zamišljena strmela v lonec...

Ko se je vino v skrbno zaviti steklenici kadilo pred njim, je Prešeren pogledal Vraza:

»Nu, pokusite še vi nekoliko peklenskega nektarja. Pijva bratovščino! V ‚Peklu‘ se vsi hudiči tikajo.«

Izpila sta in se poljubila.
Nato je Prešeren zopet nalil Vrazu in Kastelcu dišeče pijače v kozarce.

»Na zdravje tvojega ‚Metuljčka‘!« je trčil z mladim juristom.

»Kakšnega ‚Metuljčka‘?« je vprašal Kastelic.

»Vraz in njegovi graški tovariši snujejo tvoji zaspani ‚Zhbelizi‘ konkurenta. Vidiš, prav se ti godi!«

Kastelic je v zadregi umaknil pogled, Vraz pa je popravljal:

»O, nikakor ne mislimo ‚Zhbelizi‘ škodovati, le —«

»— le obupali ste nad njo, kakor jaz. Ali ne?« je jedko dopolnil Prešeren.

Mladi Vraz je postrani pogledal na Kastelca.

»Tvoj zgled nas je vzpodbudil,« je dejal vljudno. »Upam pa, da nam tudi vi, Kranjci, priskočite na pomoč. Ali bi nam ne mogel poslati nekaj svojih pesmi, doktor?«

Poet se je tesneje zavil v plašč, ki ga je bil obdržal na sebi, ker ga je stresala mrzlica.

»Saj nimam ničesar novega.«

»Oh, za tebe je to malenkost. Sedeš k mizi in karkoli napišeš, bo umotvor.«

Prešeren ga je hladno pogledal.

»To je morda tvoje mnenje, bratec Vraz, vsi pa ne sodijo tako.«

»Vsi te cenijo. Tudi Hrvati. Gaj mi je še posebej naročil, naj te prosim, da mu pošlješ nekaj pesmi za ‚Danico‘.«

S slabo prikrito napetostjo je Vraz pričakoval učinek svojega naskoka.

»Slovenskih?« je vprašal Prešeren. Iz poetovih oči je prodrl oster pogled v Vrazovo dušo.

Le za trenutek so vztrepetale Vrazove trepalnice, in že se je umaknil pogled Vrazovih velikih oči. A trenutek je zadostoval: Prešernova silno tenkočutna duša ga je ujela, čeprav le podzavestno. V njem je zrasel občutek: Pazi! Tale mladi literat ni odkritosrčen človek.

Vrazova misel pa je bila: Slovenskih? Seveda ne slovenskih! A kako pripravim svojeglavega Prešerna do tega, da se sprijazni z ilirščino? Brez njega nikdar ne prodremo med Slovenci.

»Lahko tudi slovenskih,« je odgovoril. »A Hrvati jih bodo bolj težko razumeli. Treba bi bilo izbirati takšne besede, ki so nam in Hrvatom enake. Tu in tam pa pritakneš hrvaško končnico, da te oni laže razumejo.«

»Mhm!«

Prešerna je stresel notranji smeh, okrog ust se mu je zarezala značilna ironična poteza: »Torej — slovensko-ilirski kompromis!«

»Naravna pot do ilirščine,« je dodal Kastelic na Vrazovo jezo.

Prešeren je skomignil z rameni.

»Zelo mi je žal, da ne bom mogel ustreči gospodu Gaju. Ilirščine nisem zmožen. Tudi nimam časa, da bi se je naučil. Ne časa, ne — volje,« je pristavil s svojo trdo odkritosrčnostjo.

»Če bi prišel za nekaj dni v Zagreb, se naučiš kar čez noč hrvaški zavijati. Obišči Gaja, prav vesel te sprejme.«

»Morda ga obiščem, a ne še prekmalu, zakaj zdajle čutim, da se nekaj kuha v meni, kar me položi v posteljo — če ne v grob.« Poslednje črnogledne besede je siknil skozi zobe in vstal. »Oprostita, a vidim, da vse zatajevanje nič ne pomaga. Vdati se moram, preveč mi je slabo.«

Poslovil se je, odklonil ponudbo, da ga Kastelic spremi, in odšel domov.

Vraz in Kastelic sta še ostala v »Peklu«. Na Vrazovo željo sta se preselila v spodnjo dvorano in tam sta vino in ples vzbudila Vrazovo strastno čutnost, da je pil in plesal do jutra. Ves prihodnji dan je prespal v hotelu »pri Maliču«. Šele v poznem popoldnevu je vstal in poiskal Kastelca. Le-ta mu je povedal, da je Prešeren resno obolel in leži doma v deliriju.

»Živci, srce, ledvice,« je ugotovil zdravnik, ki ga je Katra, vsa v skrbeh za brata, poklicala. »Če ne bo pazil nase, zapade v poznejših letih vodenici. Vsako razburjenje je za njegovo srce kakor strup.«

Katra je prikimala. Razburjenje! Torej je zbolel zaradi onega prevzetnega dekleta, zaradi Primčeve, ki ni marala zanj in se je — nekaj tednov je tega — zaročila z drugim. To je Franceta strlo. Vse dneve pred boleznijo je hodil okrog kakor omotičen. Govoril je malo, doma sploh ne. Da, da, ona nesrečna ljubezen mu je vzela zdravje …

Katra, energična, svojeglava Katra, je bila vsa preplašena. Stregla je bratu vse dneve in noči, dokler se ni vročica umaknila.

Prve dni nikogar ni pustila do Franceta, šele ko je vročina ponehala, je dovolila Crobathu in Kastelcu, da sta vstopila v sobo.

»Pa samo toliko, da ga pozdravita; ne sme se razburjati!« je zapovedala in pogled, ki ga je zapičila v Kastelca, ni bil posebno prijazen.

»Tvoja sestra te straži kakor Cerber,« se je norčeval Crobath. S smehom je zakril ginjenost, ko je zagledal prijateljevo razdejano obličje.

Prešeren, ki je bled in upadlih lic slonel v blazinah, se je poizkusil nasmehniti. Vedel je, da niti Crobath, niti Kastelic nista bila Katri po godu. Crobath zato ne, ker je po njenem mnenju zapeljeval Prešerna k pijači, Kastelic pa ji je bil zoprn zaradi svojega nestalnega značaja.

»Vraz te pozdravlja in vpraša, če te sme obiskati,« je povedal Kastelic, ko sta se prijatelja po kratkem razgovoru poslavljala.

»Naj le pride, ampak — brez ilirščine!« je odvrnil Prešeren.

»V tisto je pa res zaljubljen.«

»Ne le v ilirščino, tudi v Ilirke se Vraz rad zaljubi,« je dodal Crobath. »Moja žena trdi, da mu je naša pestunja všeč. Nu, pa je dekle res čedna stvarca. Temperament.«

»Kdo?« se je Prešeren otresel zamišljenosti in utrujenosti.

»Naša pestunja Ana. Netka ji pravijo otroci.«

»Netka, drobna črnula,« se je spomnil Prešeren. »Ciganski tip. Ampak dekle je še mlado; saj je še otrok, komaj v štirinajstem letu!«

»Seveda, toda razvita je preko svoje starosti. Ali je nisi še nikdar natančneje pogledal?«

»Hm. Videl že, pogledal pa res še ne,« se je šalil poet.

»O, deklič je vreden, da si ga bliže ogledaš, ali ne, Kastelic?«

Kastelic, ki je ves čas molče poslušal razgovor o mladi Ani Jelovškovi, je navidez ravnodušno skomignil z rameni, izdajala pa ga je rdečica in hinavsko nemirni pogled.

»Nič posebnega ni na njej,« je odvrnil malomarno. Površnega opazovalca bi bil preslepil, Prešeren pa mu je z enim samim pogledom prodrl v dušo.

»Mhm!«

Bil je to usoden trenutek, v katerem je spočela poetova usoda najtežji njegov križ.

»Kastelic, ti si hinavec!« je pribil Crobath in se zopet obrnil na Prešerna: »Ali že veš, da so na Dunaju zavrnili razpis konkurza za advokaturo pokojnega Pillerja?«

»Vem,« je vzdihnil Prešeren. Samostojna advokatura mu je bila zopet odmaknjena — bogve za koliko let!

Drugega dne je prišel Kastelic z Vrazom.

»Gospod Kastelic mi je pokazal nekaj sonetov, ki si jih v jeseni priobčil v ‘Illyrisches Blatt’. Lepi so zelo. Škoda le, da niso umljivi vsem našim rojakom. Zdi se mi, da naši preprosti ljudje tvojih lepih verzov ne bi razumeli.«

»Saj tudi niso zloženi zanje,« ga je zavrnil Prešeren.

Vraz je zamišljeno prikimal.

»Naše preprosto ljudstvo nima prav za prav nobenega čtiva.«

»Saj ga tudi inteligenti nimamo.«

»Žal, da je še vedno tako. Razen Vodnikovih pesmi nimamo slovenske lepe knjige. Pardon — ‘Zhbeliza’ je edina, ki reši čast sodobnih literatov. Toda baš najlepše pesmi v njej so previsoke za našega kmeta. Vsaka druga beseda bi mu bila neumljiva. Zložene so po večini le za inteligenta.«

»Tako je tudi prav,« se je razvnél Prešeren. »Pisanje za preprosto ljudstvo je zgolj afektacija. Saj nihče izmed nas ne zna misliti in čutiti, kakor misli in čuti naš kmet. Vsak, četudi je kmečki sin, se je duševno prebudil šele v mestu.«

»To je res. Mesto nam je izoblikovalo duše. Postalo nam je potreba, pravi dom.«

»Da. V svojem rodnem domu pa smo postali tujci, kvečjemu ‘letoviščarji’. Zato pravim, da se le potvarjamo, če se delamo zopet kmete, če hočemo govoriti in pisati tako, kakor bi bilo njim primerno. Naše kmetijsko ljudstvo ne potrebuje slovenskega čtiva tako nujno, kakor ga rabi naš meščan. Kmeta varuje že zemlja sama. Nanj je prirastel z vsem srcem in na tradicije, ki se zemlje drže, najbolj pa na rodni jezik. Kmet se ne izneveri svojemu maternemu jeziku že zato, ker drugega jezika po večini ne zna. Izneveri pa se mu z lahkoto iz rodnega okolja izkoreninjeni meščan, posebno polinteligent, ki mu je vse, kar je tujega, bolj imenitno od domačega. Zanj je treba pisati, njega moramo dvigati s slovensko besedo in mu dokazati, da je naš materni jezik lep in vreden naše zvestobe.«

Vraz je ves zavzet gledal Prešerna. Tako kakor veliki poet Vraz še nikdar ni gledal na svoj materni jezik. Vendar je zmajal z glavo. Prešernove strastne ljubezni do rodnega narečja ni razumel. Njegov, Vrazov, ideal je bil le skupen jezik vseh Slovanov ali vsaj vseh južnih Slovanov. On, ki je živel med Nemci v Gradcu in med Hrvati v Zagrebu, pa kvečjemu še med rojaki v rojstnem kraju, ni razumel skrbi, ki je trla Prešerna v ponemčeni Ljubljani. Mladi Vraz ni videl obupnega boja, ki ga je veliki poet bil za čast in obstoj maternega jezika. Zato je še enkrat zmajal z glavo in — kakor v dokaz svojega nerazumevanja — vprašal:

»Zakaj mu potem poješ tudi v nemškem jeziku? Ali ni škoda tvoje sile in tvojega časa, doktor? Zdi se mi, da z nemško pesmijo podiraš, kar zidaš s slovensko.«

Prešeren se je bledo nasmehnil. Utrujen je preložil glavo na blazini in odvrnil:

»Tega ne razumeš, bratec Vraz. Daj našemu meščanu v roke slovensko besedilo poleg nemškega, pa boš videl, da izmed stotih slučajev devetindevetdesetkrat seže po nemškem besedilu, slovenskega pa sploh ne pogleda. V šoli se je pač učil le nemščine, zato mu je pismena slovenščina umljiva šele tedaj, kadar stoji poleg nje prestava v nemščino. Imamo pa med nami tudi tujce — na vseh odločilnih mestih se ščeperijo — ki sploh niso zmožni našega jezika. Če hočem njim kaj povedati, se blažene nemščine ne morem izogniti. In — jaz imam mnogokrat kaj takega na srcu, kar je njim namenjeno. Sicer pa mislim, da ni sramotno peti v tujem jeziku, če — ne poješ slabo.«

»Škoda je vendarle vsakega tvojega verza, ki ni slovenski,« je vztrajal Vraz. »Sinoči sem čital tvoj ‘Keršt’. Prekrasen je, dasi se mi zdi težko umljiv. Če imaš še kaj izvodov, bi jih vzel s seboj in razprodal med prijatelji.«

Prešernov bledi obraz je prevlekla grenka ironija.

»Ne boj se! Slovenska knjiga ne pojde tako hitro. Tamle na polici je štiri in dvajset izvodov. Blaznik pa mi jih hrani še cele skladanice.«

»Vzel bi kar tele tu. Če jih razpečam, mi pošlješ še druge.«

»Prosim.«

Prešernov glas je bil že utrujen in tih. Katra, ki je vstopila s krepčilno juho, je zlovoljno pogledala Kastelca in Vraza in dejala razločno in odločno:

»Govorjenje te preveč utruja. Izpij juho, potem pa lezi, da zaspiš!«

Vraz jo je ves prestrašen pogledal. Rdečica mu je planila v lice. Kastelic pa je trdo Katro že poznal. Pomežiknil je Prešernu in se opravičil:

»Imate prav, Katra, da naju mečete skozi vrata. Preveč sva utrudila Franceta. Če nama dovolite, jutri zopet priti, vam obljubim, da bova bolj obzirna.«

Katra, ki je pomagala Francetu, da je nesel skodelico k ustom, je zagodrnjala nekaj nerazločnega.

»Le pridita!« je namesto nje povabil bolnik. »Saj jutri že vstanem.«

»Tisto pa, tisto!« se je Katra razjezila. »Reci rajši, da pojdeš na Šmarno goro!«

France drugega dne res še ni vstal, ker je bil še preslab, a zdravje se mu je počasi vračalo. Koncem januarja, dan pred Vrazovim odhodom, je že prišel v pisarno. Vendar je bil še tako slab, da ga je Crobath podil domov. Prešeren sicer ni ubogal, ker je videl, da ga čaka na mizi kup zastarelih aktov, a prihranil si je pot domov h kosilu in stopil kar čez cesto k »Maliču«. Tam je kosil tudi Vraz.

Maličeva mama, debela oštirka s čipkasto avbico vrh svedrastih kodrov, je sama pristopila in veselo pozdravila Prešerna, ga »potolažila«, češ, da ni preveč shujšal v bolezni, in mu postregla z najboljšim, kar je premogla njena kuhinja.

»Saj vem, da ste me močno pogrešali,« se je Prešeren norčeval.

Široki obraz gospe Maličeve se je svetil v masti in v prijaznem nasmehu.

»Seveda smo vas, gospod doktor. Kar dolgčas nam je bilo. Gospod doktor Crobath so pa tudi vsak dan stokali, ker so morali sami delati v pisarni. Še včeraj so rekli gospodu deželnemu svetniku Čopu, ko sta prišla na pivo: »Zdaj šele, ko moram sam delati namesto njega, vem, kako je Prešeren priden in koliko dela mi opravi; tako so rekli, sama sem jih slišala.«

Stala je poleg mize, vsa bahata, s preobilnim lišpom obložena: ogrlica za vratom, dolga zlata verižica čez prsi, zapenka pod globokim izrezom, na vsaki roki po tri, štiri zapestnice in po dva ali trije lesketajoči se prstani na slehernem prstu.

»Nu vidite, moja bolezen je bila vendarle za nekaj dobra,« se je namuznil Prešeren. »Zdaj vsaj vem, koliko sem vreden.«

Debeluha ga je pogledala z nasmehom, polnim dvoma in zadrege ... Tale dohtar — človek nikdar ne ve, kako je z njim, ali govori resno, ali se norčuje.

Pa si je Maličeva mamka znala pomagati. Oprostila se je in stopila dvema novima gostoma naproti. V kožuhe zavita sta bila vstopila dva mlada tujca. Vraz ju ni videl, ker je bil s hrbtom obrnjen proti vratom, Prešeren pa ju je z zanimanjem opazoval, ko sta snela kučme, kakršne so tiste dni nosili Poljaki, in slekla kožuhe ter sedla k mizi poleg okna. Eden izmed njiju, majhen šibak človek, je bil čednega, vendar nekoliko bledega in pegastega obraza. Imel je majhno špičasto bradico in gladke plave lase ter svetle brčice nad živordečimi ustnami. Njegov pogled, odkrit in mehak, se je srečal z zasanjanim Prešernovim. Obema, Prešernu in tujcu, se je odzval v duši občutek simpatije.

Nedvomno bi se bil v Prešernu ta občutek še povečal, ko bi vedel, kdo sta tujca. Bila sta dva poljska revolucionarja, ki ju je avstrijska policija konfinirala v Ljubljani: Emil Korytko in njegov tovariš grof Horodynski.

Že je hotel Prešeren Vraza opozoriti na tujca, ko so se vrata vnovič odprla in je vstopil eleganten gospod ter se nasmehnil, ko je zagledal poeta.

Prešernu se je obličje zjasnilo. Vesel je vstal, stisnil prišlecu roko in predstavil Vraza:

»Moj mladi pobratim, štajerski pesnik Stanko Vraz — pesnik Anastasius Grün grof Auersperg.«

Vrazu so se razširile oči, ko se je poklonil pred aristokratom. V zadregi je zamrmral:

»Gospoda grofa kot pesnika že poznam in visoko cenim.«

Auersperg je zamrmral vljudno frazo in se potem zopet obrnil k Prešernu:

»Srečal sem doktorja Crobatha, pa mi je povedal, kje vas dobim. Čul sem o vaši bolezni, gospod doktor. Zelo sem vesel, da ste okrevali.«

Govoril je gladko, samozavestno in odločno. Iz vljudnosti se je trudil, da prezre grenko črto, ki se je bila zarezala okrog Prešernovih ust, odkar Auersperg svojega nekdanjega inštruktorja ni videl.

»Pravili so mi, da ste večkrat v Ljubljani, grof.«

»Da. Že vso zimo niham med Ljubljano in Turnom.«

V zagorelo aristokratovo lice je počasi lezla rdečica, ko je čutil vprašujoči pogled svojega bivšega mentorja. Potem se mu je hudomušno zasvetilo oko in prostodušno se je zasmejal:

»Ha! Kaj hočete — krila ljubezni se tudi na najdaljši poti ne utrudijo.«

Grenka črta v Prešernovem bledem obličju se je poglobila. Prikimal je in dejal s tihim vzdihom:

»Dokler ne obleže strta na tleh …«

Auersperg je prepozno opazil, da teče razgovor naravnost v smeri Prešernove bolečine, o kateri mu je Crobath pravil. Brž je zasukal:

»Večkrat se ustavim na Prežeku pri gospodu Smoletu. Tudi včeraj sem se. Naročil mi je lepe pozdrave za vas, gospod doktor.«

»Ali je zdrav? Kaj pa dela?«

»Ni posebno zdrav. Vendar je bil vselej dobre volje. Iz angleščine prestavlja neko povest. Ima tudi že lepo zbirko narodnih pesmi. Mnogo jih je baje izročil gospodu Kastelcu. Nekaj jih je posodil meni. Saj sem vam pravil, da jih prestavljam na nemški jezik?«

Prešeren je pritrdil in opozoril:

»Gospodu Vrazu se priporočite, on tudi že nekaj let zbira slovenske narodne pesmi.«

»Ali res? Ali bi mi jih hoteli posoditi, da prestavim katero izmed njih?« se je grof obrnil na mladega Vraza.

»Prav rad, gospod grof. Ali jih rabite veliko?«

»Nu, kakšnih šestdeset do osemdeset.«

»Prepišem jih in vam jih pošljem.«

»Hvaležen vam bom. Prosim, pošljite jih kar na naslov gospoda doktorja Prešerna v Ljubljano, ker ne vem, kje bom takrat.«

»Zopet korak naprej …« je bila Prešernova misel. Toplo mu je vstalo v duši, ko si je predstavljal, kako nemški pesnik raznese po svetu slavo slovenskega narodnega bogastva.

Slična misel je prešinila mladega graškega visokošolca: Naj le vidijo germanski mogotci, kakšne zaklade hrani ilirski rod! Tem laže bodo nekoč razumeli, da Velika Ilirija ne more živeti pod isto streho z germanskimi samodržci … Velika Ilirija! Prelepe sanje, ki morajo postati kmalu, kmalu resnica …

Kaj pa bi dejala Prešeren in Vraz, če bi bila videla aristokratu v dno germanske duše? Če bi videla tam zgolj namen, proslaviti njegovo rojstno »Kranjsko«, domeno germanskih teženj po prodiranju proti morju, najmlajšo »nemško« pokrajino, v kateri je že skoraj vsak človek govoril jezik, ki bo nekoč gospodaril v vsej »Veliki Germaniji« od Severnega do Jadranskega morja … Škoda bi bilo, če bi s slovanskim življenjem, ki tu izumira, zamrli tudi interesantni stari narodni motivi. On, Grün, jih presadi še pravočasno na nemška tla.

Mladi Vraz je razmišljal sam pri sebi: »Še danes pišem Gaju, kako krasno napreduje slovanska reč v Ljubljani. Celo Nemci se zanimajo za naše narodno blago.«

Nekaj dni po Vrazovem odhodu je sedel Prešeren v salonu Crobathovega stanovanja v udobnem fotelju poleg peči. Poetov od okna obrnjen obraz je že izginjal v mraku. Le podolgovato obličje gospe Josipine Crobathove se je še svetilo iz teme in nežen profil malega Evgenčka, ki ji je bil zaspal v naročju. Na nizkem podnožniku je poleg Prešerna sedela devetletna Luiza. Na kolenih je držala zaprto knjigo. Zvesto je poslušala materin razgovor s Prešernom, dasi sta se razgovarjala v francoskem jeziku, ki ga Luiza tedaj še ni popolnoma obvladala. Velike oči uprte v poeta, je z ročico podpirala glavo in z drobnimi prstki grebla po svedrastih kodrih, ki so ji viseli ob sencih. Toliko je razumela, da sta se mati in očetov koncipient razgovarjala o njenem novem prijatelju Korytku in njegovem tovarišu Boguslavu Horodynskem, ki sta prejšnjega dne posetila njene starše in sta nocoj povabljena na večerjo … Korytko je res imeniten človek! Po kosilu, ko je pestunja Netka peljala njo in brata Ludvika na izprehod, je bil tam tudi Korytko. Takoj jih je spoznal in prišel k njim.

Spremil jih je nekoliko in po poti so se kepali, da je bilo veselje. »Imeniten človek!«

Mala Luiza je slišala, kako je mati rekla Prešernu:

»Saj veste, kaj je mlad človek: Vedno z glavo skozi zid. Politika mu je, kar je vešči luč.«

…Politika? Kaj je to politika? Nekaj zlobnega mora biti… je razmišljala Luiza.

Prešeren je pokimal in pripomnil:

»Politik pa mora biti diplomat. In mlad človek je malokdaj diplomat. Za takšno reč je treba starih lisjakov.«

Zdajci je zadel Prešerna obupan pogled iz Luizinih velikih oči … Diplomat? … Stare lisice? … Oh! Kako čudno govore odrasli! Strašno so včasih dolgočasni! In celo Prešeren, ki se z njo vedno dobro razume …

Luiza je skočila kvišku, da ji je knjiga iz naročja ropotaje zletela po tleh. Prešeren se je ves stresel. Gospa Crobathova pa se je nervozno ozrla na hčerko:
»Ampak — Luiza! Pojdi in pokliči Netko, naj napravi luč in nese Evgenčka spat! Potem pa poglej, kaj delata Ludvik in Marija!«

»Hhm! … To se pravi, da hočejo biti odrasli sami! …« Ona pa se je že veselila na Korytka. Saj je danes doktor Prešeren tako resen in žalosten, da ni kar nič z njim. Gotovo še ni popolnoma zdrav.

Mala Luiza je pobrala knjigo, vljudno želela doktorju lahko noč in mu podala roko.

Prešeren je nagajivo tlesknil ob ročico.

»Lahko noč!«

»Doktor me po roki poče,« se je zasmejala.

»Au! Luiza! Pa ne da bi mi hotela postati konkurentka?«

Prešeren je v šali pridržal ročico. Luiza je napol uganila pomen tuje besede. Saj se je učila pri francoščini: courir = teči … Nu, vendar že! Saj se danes še prav nič ni poigral z njo.

»Če ne boste preveč tekli, vas ujamem.«

Za trenutek je v mračni sobi zavladal molk. Luiza ni mogla razločiti doktorjevega obraza. Potem pa je planil iz Prešerna in mamice glasek grohot.

Luiza ga ni razumela. Vendar se je v zadregi sama pridružila smehu, se iztrgala doktorju in stekla iz salona.

»Hi — hot!« ji je donelo nasproti, ko je odprla vrata otroške sobe.

Po kolenih in rokah je hodila okrog velike mize pestunja, Ana Jelovškova. Na njej je jahala mala Marija, Ludvik pa je držal za vrvico, ki je bil vanjo upregel Netko, in vihtel bič nad »uprego«: »Hi — hot!«

»Neti! Mamica je rekla, da napravi v salonu luč in nesi Evgenčka spat!«

»Pusti Neti! Neti je naša kamela!« je protestiral Ludvik. Mil obrazek z velikimi očmi je ogorčeno pogledal starejšo sestrico.

»Neti — kamela!« je pritrdila mlajša sestrica Marija.

Ampak biti »kamela« menda ni bilo posebno prijetno, kajti Ana Jelovškova je brž otresla Marijo s hrbta, vstala in odhitela iz sobe.

»Oh, zdaj si nama pa kamelo pregnala!« se je jezila debelušna Marija in si popravila kitico, ki ji je od ušes zlezla na okrogli obrazek, ko jo je bila Neti otresla na tla.

»Zdaj bodi pa ti kamela!« je zahteval Ludvik.

»Ne. Rajši glejmo skozi okno, kdaj pride gospod Korytko.«

»Saj res!«

Vsi trije so planili k oknu in pritiskali čela in nosove k mrzli šipi. Zunaj je naletaval sneg. Nežne snežinke so se pozibavale mimo okna in se nabirale na polici pod oknom kakor velika bela blazina.

»Vesta kaj? Kadar pride gospod Korytko, ga sprejmemo s kepami. Jaz sem mu še od popoldneva dolžan eno za vrat,« se je Ludvik domislil.

»Jaz tudi!« je Luiza pritrdila in že odprla okno. Med veselim smehom so si pripravili »bombe«.

»Ne pretrde, da se mu nosu ne pokveči!« je velikodušno zapovedala Luiza.

Ana Jelovškova je v salonu prižigala petrolejko v lestencu. Na stolu pod lestencem stoje, je pritrdila stekleni cilinder. Stopila je potem še po senčnik v obliki tulpe in se zopet vzpela na stol, da pritrdi senčnik sredi lestenca.

»Pazi!« jo je opozorila gospa.

Prešeren je s trudnim, brezbriznim pogledom opazoval dekle … Kakor ciganka! — si je mislil. Velike črne oči, rjava polt, črni lasje … In dekle je staro šele trinajst let, pa je že tako razvito! Volnena obleka se je tesno prilegala njenim okroglim prsim, kratko, široko nabrano krilo, ki mu je že nekoliko odrasla, je razkrivalo lepo razvite ženske noge … Imenitne nožice — prav za prav! Crobath ima prav, dekle je vredno pogleda.

Gospa Crobathova se je tiho nasmehnila, ko je videla Prešernov pogled. Vsak moški je takoj ustavil pogled na Ani, le Prešernove priprte oči so doslej vedno šle s pogledom mimo. Danes jo je prvič opazil.

»Čedno dekle, ali ne?« je gospa opomnila, ko je Ana z malim Evgenčkom na rokah odšla iz sobe.

»Kakor ciganka,« je ravnodušno prikimal. Globjega vtisa Ana nanj očitno ni napravila.

Gospa je bila zadovoljna. Saj je že Kastelic dovolj opletal za dekletom.

»Varuj se Kastelca!« je gospa dostikrat svarila lepega otroka. »Spelje te v nesrečo in te pusti na cedilu.«

»Takšna grda mene že ne bo speljavala!« se je deklič odrezal in gospa je bila potolažena.

»Ali niste rekli nekoč, da ji je gospa Primčeva botra?« je vprašal Prešeren.

»Ne le botra. Vzela je otroka za svojega, ko je bil še majhen. Ano so vzgojili pri Primčevih.«

»Kako pa ste potem vi prišli do nje?«

Gospa se je nasmehnila. Spomnila se je, da je vse to Prešernu že v jeseni pripovedovala, a poet je takrat gotovo ni poslušal. Razložila mu je torej še enkrat, kako in zakaj je Ana ušla od Primčevih.

»Naposled jo je gospa nagovarjala, da bi šla v samostan, kar pa dekletu ni dišalo, rajši je pobegnilo,« je sklenila.

»Tako grdo sta torej ravnali z otrokom?« je Prešeren nalašč vsekal po svojem razbolelem srcu, govoreč v dvojini.

»Ravnali? Ravnala je le gospa Primčeva. Njena hčerka je baje za dekletom jokala, da je zbolela.«

»Primčevka je huda ženska; jaz bi ji tudi ušel.«

»Veseli bodite, da ni postala vaša —«

Gospa je prestrašena umolknila.

»… tašča,« je Prešeren mirno dopolnil. Očitno ga gospejina neprevidnost ni zadela, vsaj ne tako, kakor bi ga bila še pred nekaterimi tedni. Skomignil je z rameni: »Bržkone imate

stran 195</text>
      <sha1>jbsiwna5um89qi1bq31zdj7wqhkqgmv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223811</id>
      <parentid>223809</parentid>
      <timestamp>2026-04-20T11:20:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <origin>223811</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="374859" sha1="6vzf6viv651pikr269r434t915t6iea" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Roman o Prešernu
| normaliziran naslov = 
| avtor = Ilka Vašte
| izdano = ''{{mp|delo|Založila pisateljica sama 1937}}''  
| vir = [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXY3ZLHL dLib]
| dovoljenje = javna last
| obdelano = 
}}

&lt;blockquote&gt;Knjigo poklanjam manom Franceta Prešerna. Napisala sem jo v želji, da prispevam k razumevanju našega največjega moža. Če se mi je to posrečilo — bodisi le v skromni meri — sem dosegla svoj namen.
Zahvaljujem se vsem, ki so mi s prijaznimi nasveti pomagali pri mojem študiju o Prešernu in njegovih sodobnikih.
Pisateljica.&lt;/blockquote&gt;

=SDRAVÍE LVBLANSCHE, GASPODE=

„Da bi úka želja me iz tvoj'ga sveta …“

Leta 1812.

Ljubljana, prestolnica v Ilirskih provincah, je bila vsa v zastavah. Po odloku generalnega intendanta grofa Chabrola so Ljubljančani slavili zmago velike Napoleonove armade v Rusiji ter zavzetje Moskve.

Pozno popoldne je praznično oblečeno ljudstvo polnilo ulice in se gnetlo po šetališčih. V pisani množici so se srečavali nizki moški klobuki širokih krajevcev z visokimi cilindri najrazličnejših oblik. Vmes so kakor strašila plavali črni zložljivi klobuki na dva ogla v obliki širokih polmesecev, takozvani „chapeau claque à la Vintimille“. Zeleni, vijolični, modri, rjavi in rdeči fraki so se mešali med uniformami francoskih častnikov. Damam pa je jesenski veter galantno ovijal dolga, visoko prepasana, grško krojena oblačila okrog udov. Dragoceni šali iz mehkega angleškega kašmira so — kakor po vseh Napoleonovih deželah — tudi v Ljubljani kljubovali Napoleonovi celinski zapori.

Ko se je pojavila na šetališču v Napoleonovem vrtu elegantna ekvipaža mladega trgovca Antona Primica in njegove lepe žene Julijane, se je vse oziralo za vozom.

»Tvoj dragoceni šal jih bode v oči,« se je posmehnil bledi Primic in suho zakašljal v robec, ki ga je potegnil iz svojega rdečega fraka.

Lepa Julijana je z nemirnim pogledom ošinila belo rutico v moževih rokah … moj Bog! če se zopet pokažejo na njej krvavi madeži! … A zatrla je v sebi strah in se mirno, ponosno ozrla po pešcih ob strani drevoreda ter milostno prijazno odzdravila okrogločilčnemu duhovniku.

»Profesor Vodnik!« je tiho opozorila soproga.
Primic je dvignil beli cilinder.

»Glej!« je žena s pahljačo pokazala na drugo stran.

V smeri proti mestu je privozil voziček z vpreženim ponijem. Vodil ga je krepak dvanajstleten fantek, Anton Scheuchenstuel. Njegov osem let mlajši bratec Jožef — klicali so ga Jozef — je sedel poleg njega.

Primic se je ozrl za elegantno otroško vprego … Hm, hm! Čudno hitro raste premoženje preprostega uradnika Scheuchenstuela, odkar so Francozi zopet zasedli ilirske dežele … Hm! Kaj, ko bi gospod pl. Scheuchenstuel bil v zvezi z Avstrijci? … Ej, nič se ne ve, saj je znan avstrijakant …

Tako je pomislil Primic, gledaje za malo ekvipažo in njenima voznikoma. Vsi šetalci na promenadi so se ozirali za njima. Dečka sta se držala moško in ponosno, kakor se spodobi sinovoma iz »plemenite« rodbine.

Mali Jozef se je krčevito držal za naslonilo.

»Še skozi Zoisov graben zapelji!« je zahteval, ko sta po Celovški cesti privozila v mesto.

Starejši brat je le pokimal in pri »Figovcu« zavil na Dunajsko cesto. S Figovčevega dvorišča je priletel za vozičkom debel kostanj in se zakotalil po cesti. Za hišnim oglom se je skrila temnolasa kodrasta glavica porednega Smoletovega Andrejčka.

»Kerl!« se je zaničljivo ozrl Toni Scheuchenstuel in moško zavil po Dunajski cesti ter mimo vojaškega skladišča v Nunsko ulico. Prečkal je Kapucinski trg in pri deželnem dvorcu zavil skozi Gradišče.

Ko je mala vprega privozila iz Zoisovega grabna na Breg in potem navzgor v Salendrovo ulico, kjer so stanovali Scheuchenstuelovi, se je dvignila iz trave na obrežju kuštrava dečja glava in bled, shujšan obrazek, s temnimi kolobarji okrog vdrtih oči, je zrl za vozičkom.

»Ali si ga videl?« je vprašal v travi ležeči deček, mali potepuh France Pacenk, tovariša, ki je, v knjigo zatopljen, sedel na deskah poleg carinarnice, stoječe ob vodi skoraj nasproti Zoisove hiše.

Le nerad je čitajoči deček odmaknil oči od knjige. Bil je čedno, dasi kmetiško oblečen dvanajstleten dijak: sive, zamišljeno priprte oči, zdrava zagorela lica, nekoliko povešen fino rezljan orlovski nos, lepe majhne ustne, okrogla brada, bolj nizko široko čelo, pokrito s svileno mehkimi temnorjavimi kodri. Z nevoljnim pogledom se je ozrl na bledega capinčka v travi:

»Koga?«

»Nu, najinega sošolca Scheuchenstuela. Svoje ponije je razkazoval, prekleti bahač!« Sovražna zavist je pogledala malemu potepuhu iz oči. Pljunil je v travo.

Tovariš je mirno skomignil z rameni:

»Ti jih ne moreš, ker jih nimaš.« In že se je zopet zatopil v čitanje.

Pof! je Pacenk tlesknil z rokama in pregnal jato golobov s strehe na carinarnici. Njegov mali tovariš se je živčno močno stresel in dvignil glavo. Pogled mu je šel za golobi. Leteli so proti Zoisovi hiši in sedli tam na streho. Le eden je letel dalje in se dvignil visoko preko strehe, da je zažarel v žarkih zahajajočega solnca. Deček ob carinarnici je zrl za njim, dokler ni kot svetla točka izginil njegovim očem …

»Če bi se človek mogel tako dvigniti!«

Z majhno, lepo oblikovano roko si je popravil dolge kodre s čela in se zopet nagnil nad drobno knjigo. Le včasih se je ozrl na vodo, če se je ustavila pod carinarnico nova ladja in so priskočili težaki, da se ponudijo za nakladanje ali razkladanje blaga. Težko naloženi vozovi so škripali po bregu navzgor in navzdol. Neprestano vrvenje, kričanje, pokanje z bičem.

Čitajočega dečka hrup ni motil.

»Kaj bereš?« ga je nagovoril rdečelični duhovnik, ki je prišel po Bregu mimo carinarnice.

Deček je skočil kvišku in spoštljivo pozdravil. Spoznal je svojega predstojnika, profesorja Valentina Vodnika. Sklonil je glavo in zardel. Tiho, komaj slišno je odgovoril:

»Pesme za pokušnjo.«

Vodnik se je nasmehnil — dečko je bral njegove pesmi. Zatorej zadrega!

»Kje si dobil knjigo?«

»Ribniški gospod dekan mi jo je dal, ker sem deklamiral pri slavnosti.«

»Res? Kaj si deklamiral?«

Zopet zadrega! Potem komaj slišno:

»Ilirijo oživljeno.«

»Glej, glej! Nu, rad bi slišal tvojo deklamacijo. Kako ti je že ime?«

»France Prešeren.«

»Saj res, Prešeren! Ali greš z menoj v onole hišo? Tam biva gospod baron Žiga Zois. Popeljem te k njemu. Rad bi, da mu lepo poveš tisto pesem. Ali hočeš?«

Fantek je še bolj zardel. Ozrl se je po sošolcu v travi, a le-ta se je potuhnil za breg. Mali Prešeren je v zadregi pogledal v dobrodušno Vodnikovo obličje. Kar je tam čital, ga ni plašilo. Pogumno je pokimal.

Stopila sta čez cesto v veliko hišo s široko vežo in se obrnila na levo. Dečku je tolklo srce … »Kar ušel bi!« mu je planilo skozi dušo, ko je stopal za profesorjem po stopnicah in se trudil, da bi ne ropotal preveč s svojimi okovanimi gorenjskimi čevlji.

Romp! Romp! … so grabili žeblji po hodniku. Že so se odprla vrata — vstopila sta.

Prvo, kar je zagledal mali Prešeren, so bile velike police s knjigami, ki so zastavljale vse stene. In tla! Kakor po ledu se je z okovankami previdno prestopal po svetlo zlikanih ploščicah, v katerih se je zrcalila sobna oprava v dolgih odsevih.

S strahom je deček dvignil pogled in se ozrl po sobi. Nekaj gospodov je sedelo in stalo v kotu sobe okrog mize, ki je bila preobložena s fizikalnimi aparati in vsemogočo učenjasko navlako, kakršno je mali dijak opazil tudi na stenskih policah poleg peči. Pri oknu sta stala dva gospoda in nekaj pregledovala. Poleg njiju je deček zagledal čuden stol na velikih kolesih, v njem pa gospoda, ki je takoj obrnil vso dečkovo pozornost nase. Ali je bil bolan? Noge je imel zavite v debelo odejo.

Profesor Vodnik je peljal dečka naravnost k bolniku. Zdravo fantovo lice, okroglo in rdeče, je zagorelo v živi rdečici, ko se je nerodno priklonil. Potem je mali Prešeren plaho uprl pogled v bolnikovo obličje: okrog stisnjenih starčevih usten je več kakor dvajsetletna bolezen vtisnila globoke gube. Vendar je okoli rjavih oči krožil dobrotljiv nasmeh moža junaka, zmagovalca nad samim seboj.

Prijazni starec je odložil svoje pero na mizno ploščico, pritrjeno pred njim na bolniškem stolu, in ljubeznjivo pokimal Vodniku:

»Dober dan, gospod profesor! Koga ste mi pripeljali?« In s pogledom na knjižico, ki jo je dijak tiščal k sebi, je pristavil: »Malega učenjaka?«

»Hm. Morda bo še učen, če bo priden,« je odgovoril Vodnik in položil roko na dečkovo ramo: »Povej gospodu baronu tisto pesem! Ali dovolite, gospod baron?«

Starček je smehljaje se prikimal. Bil je vajen takšnih obiskov. Sam je dostikrat klical otroke v hišo in se zanimal zanje, saj je bil star samec.

»Katero pa znaš?« je vprašal dečka.

»Ilirija oživljena,« je fantek plaho odgovoril in ni odmaknil pogleda od starčevega bolehnega obraza … Ali je to baron Zois — bogati Zois, ki ima velika posestva in fužine na Gorenjskem, komaj dve uri hoda od njegovega — dečkovega — doma? Joj, ubožec! Bolan — hrom!

»Ali veš, kdo jo je zložil?« je baron vprašal s hudomušnim nasmehom.

Mali Prešeren je v zadregi pogledal navzgor k Vodniku.

»Gospod profesor Vodnik,« je dejal bolj tiho.

»Nu, pa jo povej —« in s sarkastičnim posmehom se je nagnil k Vodniku in tiho pristavil: 

»— če ne znaš nobene boljše.« Znano je bilo, da baron Zois nasilnega Napoleona ni posebno cenil in mu zato tudi Vodnikov slavospev korziškemu zavojevalcu ni bil všeč. Vendar ni hotel svojemu malemu posetniku kvariti veselja in dobrodušno je zaklical: 

»Gospoda! Tu imamo malega gosta-deklamatorja.«

Gospodje so okrenili glave. Mali dijak je pričel:

»Napoleon reče: Ilirija vstan!…«

Deklarniral je dolgo pesem gladko in s povdarkom. Glasek mu je bil trden in prožen. Gospodje so se za njegovim hrbtom nasmihali drug drugemu.

»Dobro! Dobro!« so mu ploskali, ko je končal.

»Kako lepo in čisto izgovarja! Fant ima čudovit jezikovni čut,« je zagodrnjal Matevž Ravnikar proti svojemu sosedu, mlademu profesorju Kersniku, ki je nekaj popravljal na strojnem modelu za Zoisove fužine.

Janez Kersnik — »Žagarjev« iz Most pri Žirovnici — je postrani pogledal od svojega aparata in dečku prijateljsko pomežiknil. Prikimal je Ravnikarju in — nekoliko v zadregi zaradi mežikanja malemu Francetu — je dejal tiho, kakor v opravičilo:

»Saj ga poznam. Ribičev je, iz Vrbe, moj sorodnik.«

Mladi Kersnik, ki je bil Francetov inštruktor, je še enkrat vzpodbudno pokimal svojemu malemu varovancu.

Zois pa je fanta pohvalil:

»Glej ga, glej! Kako se je odrezal! Kje si se pa naučil dolgo pesem tako lepo deklamirati?«

»V Ribnici.«

»Ali si iz Ribnice?«

»Ne. Iz Vrbe sem. V Ribnici pa sem hodil v šolo.«

»Torej si Gorenjec? Ali si bil rad v Ribnici?«

Nekaj se je skalilo v lepih dečkovih očeh. Nekaj mu je šinilo preko obraza kakor gnusen spomin. Povesil je oči in nemo odkimal z glavo.

»Hm. In letos si prišel po učenost v Ljubljano? Ali se pridno učiš? Koliko prvih redov si imel?«

»Same.«

»Joj! Kako si priden! Ali ostaneš tudi v Ljubljani odličnjak?«

»Tudi.«

Samozavestno in bleščečih se oči je mali Prešeren pokimal.

»In kadar odrasteš — kaj postaneš?«

»Stric Jožef so rekli, da lahko postanem, kar bom hotel. Soldat ne bom, to vem,« je odločno izjavil mali mož in pristavil: 

»Kaj bom drugega, pa ne vem. Mati bi radi, da bi bil duhovnik, kakor so moji strici. Morda bom.«

»Mati bi radi …!« je tiho ponovil Vodnik in v pogledu, ki mu je šel skozi okno v daljavo, je bilo dokaj bridkosti. Grenko je vstala v njem misel: Mene je tudi materina želja pahnila v duhovski stan …

Baron Žiga Zois je z enim samim pogledom bral v Vodnikovi duši. Blag nasmeh mu je prešinil obraz. Potem je prijel za zvonec, ki ga je vedno imel poleg sebe, in pozvonil. Vstopivšemu slugi je naročil:

»Postrezi malemu gostu!«

Baronov nečak Karel Zois, ki je stal s profesorjem Hladnikom pri oknu, je dvignil list iz herbarija, ki ga je pregledoval, in ga pomolil pred malega deklamatorja:

»Gorenjec si. Ali poznaš tole cvetlico?«

»Zvončica,« je prikimal deček z nekoliko plahim pogledom na poleg stoječega botanika, profesorja Hladnika. »Pri nas raste visoko v skalah.«

»Ali si že trgal zvončice?«

»Jaz ne. Osenjakov oče iz Žirovnice so jih pa že.«

»Kdo pa je to?«

»Matijev ded, za Čopa se pišejo.«

»Hm. Matija je tvoj prijatelj?«

Mali France je prikimal in z nekakšnim ponosom povedal:

»Hodi že v licej!«

Vstopil je sluga s polno ploščo dobrot. Na baronov migljaj je razpostavil jedi na mizico pri drugem oknu: skodelico čokolade z velikim kupom spenjene smetane, kruhke, obložene z maslom, gnatjo in jajci, izbrano grozdje in dva velika kosa torte — jedi, kakršne so v onih težkih časih neprestanih vojn in vojaških rekvizicij prihajale zgolj na mizo bogatinov.

»Le okrepčaj se, mali moj gost!« je pozval baron.

Z velikim pogledom je fant objel razložene dobrote. Že je stopil proti mizi — tedaj mu je noga zastala. Jedi so mu izginile, kakor v megli mu je stal pred očmi bled, shujšan obrazek z velikimi črnimi kolobarji okrog vdrtih oči … France Pacenk! Gladni Pacenk!

Počasi se je mali gost okrenil in ozrl na barona.

»Nisem lačen.«

Zois se je nasmehnil.

»Le pokusi! L’apetit vient en mangeant — saj razumeš francoski. Le pokusi! Morda ti vendarle pojde v slast.«

»Ne, jaz nisem lačen, ampak —«

»Nu, ampak —?«

»Ampak — Pacenk je lačen.«

Tiho je prišlo iz fantovih ust in v zadregi se je zagledal skozi okno proti grajskemu stolpu, ki se je dvigal izza drevja na griču onkraj Ljubljanice.

Zois je opazoval dečka z resničnim zanimanjem. In gospodje, ki so se že vrnili k svojemu poslu, so se ozrli.

»Kar nič se ne brani! Saj nisi kmetiška nevesta!« ga je osorno pozval eden izmed gospodov, ki so sedeli ob veliki mizi, v kotu sobe. Mali Prešeren ga je postrani pogledal in se prestrašen priklonil — gospod je bil »kancelar vseh šol« duhovnik Matevž Ravnikar, profesor dogmatike na akademiji. France ga je poznal, ker mu ga je bil prijatelj Matija pokazal in opisal kot najstrožjega profesorja, ki se ga je bala vsa akademija s profesorji vred, kajti bil je mož neupogljive volje in nagle jeze.

»Kdo je Pacenk?« je vprašal blagi Zois.

»Moj sošolec je bil — ne — je še.«

»To se pravi, da zdaj ne hodi v šolo? Ali je bolan?«

»Ne. Prej je pobiral sadje po vrtovih, zdaj pa nabira repo po njivah, ker nima kaj jesti.«

»Torej potepuh in tat!« je sodil Ravnikar.

»Ali nima staršev?« se je zanimal Vodnik.

»Oče je pri veliki Napoleonovi armadi na Ruskem.«

»In mati?«

»Ne vem. Pacenk pravi … pravi…« deček je v vidni zadregi izbiral besede.

»Nu, kaj pravi?«

»Pravi, da hodi mati v krčme, kjer ji dajo francoski vojaki piti.«

Ves rdeč je bil mali Francek in kar vroče mu je postalo, ko se je spomnil na grdo besedo, ki jo je gladni Pacenk rabil za svojo mater. O, prav za prav Pacenk ni bil dober fant, a — bil je lačen in nihče ga ni imel rad! …

»Ni dobro, če se družiš s takšno barabo,« je Ravnikar strogo posvaril dečka.

Mali France se je zdrznil in povesil oči. Med močnimi obrvmi se mu je začrtala ostra uporna guba … Baraba? Zakaj bi bil Pacenk baraba? Ker je lačen? Ker nihče ne skrbi zanj? Ker mu nihče ne da lepe obleke? Zakaj baraba? Ubožec je!

Izpod košatih dečkovih obrvi je švignil teman pogled na strogega profesorja. Modrosive oči so postale skoraj črne.

Zois, ki je opazil izpremembo na dečkovem obrazu, se je kratko spogledal z Vodnikom. Potem se je zopet obrnil k malemu dijaku.

»Torej tistemu Pacenku bi ti rad privoščil svojo južino?«

Čudovito so se dečku zasvetile oči, trmasti izraz je izginil in na obraz mu je leglo iskreno veselje. Zaupljivo se je nagnil k baronu.

»Ali — ali smem iti ponj?« je tiho vprašal.

»Kje pa je?«

»Spodaj na obrežju leži. Slabo mu je.«

»Slabo — ker je lačen?«

Nemo je deček prikimal. V njegovih lepih očeh so se zasvetile solze.

»Pa teci ponj!« je velel Zois in se z nasmehom ozrl za fantom, ki je bil v dveh nerodnih, ropotajočih skokih pri vratih in se komaj še ujel na gladkih tleh. Ko je zaprl vrata za seboj, je baron pokimal svojim gostom:

»To je dečko!«

»Dobro srce!« je kratko pritrdil Hladnik.

Karel Zois je skomignil z rameni:

»Življenje mu prej ali slej vcepi sebičnost!«

»Temu ne,« je zmajal Kersnik z glavo in prenehal tolči po aparatu, »poznam njegovega očeta. Vsa naša fara ve, da bi Ribič raje dal zadnje zrno iz kašče, kakor da bi siromaka neobdarovanega zapodil izpred praga.«

»Podedovana človekoljubnost!« se je posmehnil baron.

»Hm. Človeška družba je že tako urejena, da človek ne more ostati veselej človek,« je vztrajal baronov nečak.

»Če bi se vsem otrokom zgodaj utrjala volja, bi se ne pasle svinje med ovčicami,« je pripomnil Ravnikar.

Vodnik je stopil k srednjemu oknu in se ozrl navzdol.

»Že vleče capinčka s seboj,« je sporočil.

Še nekoliko trenutkov in vrata so se odprla.

»Potrkaj!« se je začulo za vrati prepozno navodilo.

Nerodno je udarilo ob vrata, potem je vstopilo bledo, sestradano revše, v raztrgane cunje odeto. Zadaj mali rdečelični Prešeren. Livriran sluga je pritekel in zaprl vrata, ki sta jih dečka v zadregi pustila na stežaj odprta.

»Pozdravi!« je mali France prišepetal capinčku in mu potegnil pokvečeni klobuček z glave. Mali Pacenk se je nerodno priklonil kar splošno tja predse; saj od razburjenosti ni ničesar razločil. Tudi mu je pri vsakem koraku drselo, da se skoraj ni upal pogledati naokrog.

»Aha! Ti si tisti potepin, ki krade repo po njivah!« se je zdajci strogo oglasil Ravnikar in stopil dečkoma korak naproti.

Bledo revše se je umaknilo s potuhnjenim pogledom vedno tepenega otroka. Ves prestrašen je mali Prešeren z obupanim pogledom iskal pomoči pri dobrem baronu.

»Danes mu vse odpustimo. Danes mu ne bo treba krasti. Tamle se najej po mili volji!« je dobri Zois ustavil Ravnikarjevo gorečnost.

»Če bi Bog tako rad odpuščal kakor vi, gospod baron, bi imeli na svetu same zločince!« je zagodrnjal gorečnik, skomignil z rameni in se vrnil k mizi.

Zois se je spogledal z Vodnikom in se posmehnil. Odgovoril ni ničesar, ker je poznal razburljivo Ravnikarjevo naravo.

Mali France je potegnil capinčka za rokav k obloženi mizici. Bleščečih se oči je stal poleg lakotnika, ki je požrešno hitel pospravljati dobrote v prazni želodček. Kos za kosom je izginjal v velika usta z zdravimi belimi zobmi. Mladi varuh ga je zadovoljno opazoval in se le včasih plašno ozrl na gospode, ki so se razvzeli v živahnem pogovoru o ljudski mizeriji, o vojni in njeni neizogibni posledici — veliki draginji in lakoti, o današnjem dnevu, o Napoleonovih zmagah ter o posledicah ruskega poraza.

Prijazno obličje človekoljubnega barona se je stemnilo … Njegovo za vse lepo na svetu vnelo srce se je z gnusom in mržnjo odvračalo od velikega nasilnika, ki je strahoval vso Evropo. Koliko zverinskih umorov, koliko gnusnih zločinov je imel tiran na vesti in — še so živeli na zemlji ljudje, ki so ga oboževali! Ali je človeštvo resnično še vedno na nizki stopnji zverstva? Mnogo upanja je bil stavil Zois v veliki narod Rusov: Na njih si zver polomi zobe … a zdaj?

»Kje pa je danes Primic?« je vprašal baron, da obrne pogovor.

»Bržkone je odšel brez slovesa. Mogoče je novoustanovljena slovenska stolica v Gradcu tako visok prestol, da nas novopečeni njen predavatelj ne bo mogel več razločiti v nižavi pod seboj,« je zajedljivo pripomnil Ravnikar.

»Lepo sodiš prijatelja!« ga je milo pokaral tihi Hladnik.

»Francozi so izvohali, da graški profesor ne spada v Ilirske province, pa so ga pognali čez mejo. Haha!« se je smejal Vodnik.

Tedaj so se odprla vrata in sluga je naznanil:

»Gospod profesor Primic!«

Že je Janez Primic stal v sobi … Njegove nemirne, bodeče oči so z nervoznim pogledom zatrepetale od enega do drugega.

»Baš smo vas opravljali!« ga je sprejel Vodnik.

»Lepa reč!« se je mlademu Primicu zjasnil obraz ob pogledu na svojega bivšega učitelja.

»Bali smo se, da ste že odrinili proti Gradcu,« mu je baron pružil roko.

»Nič se mi še ne mudi. Dovoli, če pridem tja sredi novembra. Prav prijetno mi je tu pri vas — Francozih,« se je posmehnil. »Posebno nocoj, ko bo vsa Ljubljana v lučkah!«

»Kaj pa vi pravite k najnovejšemu poročilu o Napoleonovih zmagah?« je vprašal Vodnik.

»Da so zmage danes stare že osem dni,« je odgovoril Primic in zvito pomežiknil. »Saj veste, da rabi vsaka štafeta iz Pariza polnih osem dni do Ljubljane.«

»Hm. Vi torej ne verujete v zavzetje Moskve, gospod profesor?« je vprašal Zois.

»Kdo pravi, da ne? Le v to ne verujem, da bi zavzetje pomenilo za Napoleona zmago.«

»Govorite v ugankah.«

»Nikakor ne. Gospodje ste le pozabili, da se nahajamo v drugi polovici oktobra, to se pravi — tik pred strašno rusko zimo. Z njo Napoleon ni računal, ker je ne pozna. Tembolj jo pozna in je morda računal z njo — car Aleksander.«

»Mislite, da je car Napoleona zvabil v past?«

»Mislim? Ne, ne, tega ne morem reči, nočem! Upam pa, upam, da tega ni storil. Upam zaradi onih 650.000 mož, ki jih je Napoleon gnal v — smrt.«

Tišina je nastala po teh besedah. V dušah so se jim utrinjale strahotne slike: strašna ruska zima … po prostranih planjavah armada begajočih razcapancev … kupi v snegu gnijočih mrličev …

Z velikimi, široko odprtimi očmi je mali Prešeren strmel v novodošlega gospoda … Kaj je rekel? V smrt? Vsi možje, ki so odšli s francoskim cesarjem — mrtvi? Tudi — tudi Pacenkov oče?

Postrani se je ozrl na Pacenka. A ta je le naglo nosil v usta in požiral, požiral. Razgovor gospodov ga ni zanimal. V tišini, ki je nastala, se je čulo le Pacenkovo cmokanje.

Naposled je Vodnik pokazal skozi okno:

»Ponekod že prižigajo luči na oknih.«

Res je že mrak legal v sobo. Dečka pri drugem oknu sta nekaj šepetala. Capinček se je nasitil in odlomil od zadnjega kosa torte košček ter ga pomolil tovarišu:

»Al’ češ?«

»Ne. Doma bom večerjal,« je mali Prešeren junaško premagal zadnjo izkušnjavo, dasi je vedel, da ga čaka doma le močnik s krompirjem.

Že je zadnji kos izginil v Pacenkovih širokih ustih.

Fanta sta stopila proti baronu. France Prešeren je sunil tovariša v hrbet, češ: zahvali se!

A bledi fant je le napravil nekaj poklonu podobnega in se brž potuhnil k vratom. Njegov rdečelični protektor je v silni zadregi pogledal za njim in potem na smehljajočega se barona. Pogumno je zajecljal:

»Hvala — je — je hotel reči.«

In ni razumel baronovega in Vodnikovega veselega smeha.

»Z Bogom!« je plaho pristavil in iskreno preprosto pomolil baronu roko.

»Z Bogom, mali filantrop!« je baron prijazno stisnil dijakovo roko.

Mali Prešeren ni razumel tuje besede. Ves zmeden se je priklonil pred Vodnikom in se s strahom ozrl na strogega Matevža Ravnikarja. Le-ta pa mu je obračal hrbet in govoril s profesorjem Hladnikom ter mladim Prešernovim inštruktorjem, Kersnikom. Tudi drugi gospodje se niso menili za odhajajočega mala gosta. Le Zoisov zamišljeni pogled je šel za bistrim kmetiškim dečkom, dokler se niso vrata zaprla za njim.

S silo se je baron otresel svoje zamišljenosti in se ozrl po svojih gostih, narodnih buditeljih in prosvetnih delavcih. Njegov pogled se je ustavil na Primicu.

»Gospod profesor, povejte mi, kako si prav za prav tolmačite to, da je knez Metternich dovolil stolico slovenskega jezika v Gradcu zdaj, ko Avstrija tako rekoč nima več Slovencev?«

Primic je dvignil ramena:

»Sam sem se čudil, da me niso zavrnili.«

Vodnik se je zaničljivo namrdnil:

»Meni se ta čudna milost zdi prav spretno izstreljena diplomatska strelica, češ: Če so vam Francozi dovolili kranjski učni jezik v nižjih šolah, ga dobite pri nas kar na — vseučilišču.«

Ravnikar pa je pripomnil z ostrim posmehom:

»Gotovo se Metternich tolaži s tem, da bo moral stolico zopet ukiniti, ker ne bo dovolj slušateljev.«

»Nu, zelo prijazno perspektivo mi odpirate!« je siknil nervozni Primic.

Zois se je pomirljivo nasmehnil in velel slugi:

»Prižgi luči v salonu!«

»Ali naj razsvetlimo okna, gospod baron?« je vprašal sluga.

»Ne!« je bil kratek in rezek odgovor, ki so ga baronove stisnjene ustne tiho nadaljevale: Ne bom te častil, krvoločni Korzičan! Z neprestanimi kontribucijami nas izmozgovavaš, pa naj te slavimo? Moja podjetja, vse moje življenjsko delo, mi s svojimi neprestanimi vojnimi podvigi tiraš v propast in jaz naj proslavljam tvoje zmage?

Rezkemu baronovemu odgovoru je sledila trenutna tišina. Le parketi so tiho zaškripali pod nogami sluge, ki je odšel v salon. Potem se je Karel Zois sklonil k stricu in mu dejal tiho:

»Ali se ne bojiš zamere pri Francozih, stric?«

»Hm, mislim, da se nam je ne bo treba dolgo bati,« je Žiga Zois skomignil z rameni. »Še nekaj takšnih Napoleonovih »zmag«, pa se Avstrijci prav kmalu vrnejo.«

»In nam vzamejo vse, kar so nam dali Francozi,« se je oglasil rdečelični Vodnik.

»Vsega ne!« je baron odločno zavrnil gosta. »Zavesti, da smo vsem narodom enakopravni, ne zamorijo nikoli več v nas.«

Vodnik je zamahnil z roko.

»Če odidejo Francozi — nekaj burnih dni in — vse bi bilo kakor pred Napoleonom. Prvi odleti naš materni jezik iz šol, zato bi že Metternich poskrbel in cesar Franc, ki se trese pred vsako novotarijo.«

Baron je pomolčal. Pred njegovimi očmi je vstal energični pogled avstrijskega kanclarja kneza Metternicha.

»Huda borba bo z njim,« je priznal. »A če bomo dobro pripravljeni, nas ne ugonobi tudi najhujši reakcionarec. Očistiti in ogladiti moramo naš materni jezik ter ga usposobiti za znanstveno uporabo. Slovar potrebujemo. Brez njega ne dobimo slovenskih znanstvenih knjig in tudi leposlovnih ne. Pohitite s slovarjem, gospod profesor!« je živahni baron pozval Vodnika.

Pesnik se je v zadregi zganil … Komoden sem zares — je bila njegova misel. Njegovo rdeče lice je še bolj zardelo. Pred dušo mu je stopil človek, ki ga je bil že nekoč prehitel z znanstvenim delom, s slovensko slovnico — na Dunaju živeči Jernej Kopitar, nekdanji Zoisov tajnik. Iz zlobne zavisti do ugleda, ki ga je »menšič« Vodnik užival v Zoisovem krogu, je že pred dvema letoma začel nagovarjati Primica, naj bi mu nabiral gradivo za slovar, ker je spoznal, da sam velikanskega dela ne bo zmogel dovolj hitro, da bi prehitel Vodnika. Vrli Primic se je oprijel dela, vnel zanj tudi druge in poslal znatne prispevke — svojemu nekdanjemu učitelju Vodniku …

Hudomušen nasmeh je izpreletel Vodnikov rdeči obraz, ko je odgovoril baronu:

»Saj hitim. Pa — čim več gradiva se mi nabira, tem manjši del celote se mi zdi. Slovenci imamo velikanski besedni zaklad, le zakopan leži med narodom. Nu, počasi ga že dvignemo.«

»Tako je prav. Le poguma ne izgubite! Kot dušni pastir ste več let živeli med narodom. Vi še najlaže dvignete njegov besedni zaklad. In drugi naj vam pomagajo.«

»Saj mi,« je Vodnik pomežiknil mlademu Primicu.

Sluga je odprl vrata in naznanil:

»Gospod doktor Zupan!«

Ves zaprašen od poti je vstopil doktor Jaka Zupan, kaplan iz Šmarja na Dolenjskem. Nerodno se je priklonil, podal baronu roko in mu jo stisnil, da je bolehni baron komaj zadržal bolečesten stok.

»Glej ga! Odkod pa ti?« ga je pozdravil Vodnik.

»Saj vidiš,« je Zupan dvignil nogo z zaprašenim škornjem. »Naravnost iz Šmarja. Polovico poti sem se peljal z mladim Rudežem iz Ribnice. Dohitel me je in vzel na voz.«

»Pa res nisi posebno salonski,« se je ozrl Ravnikar s karajočim pogledom na Zupanove škornje.

»Saj imaš prav. Lakaste čevlje bi bil moral obuti. Nu, pa pridem, kadar si jih bom mogel s svojo kaplansko plačo kupiti. Z Bogom!« Jezno jih je ošvignil s pogledom in že je bil pri vratih.

»Doktor! Ne bodite vendar —!« je vzkliknil baron in pomignil Vodniku, ki je skočil in ujel Zupana za rokav:

»Ne pustimo te, če se prav stepemo!«

In priskočil je še resni Hladnik: »Ne bodi vendar takšen!«

»Takšen ali takšen! Prišel sem kot človek k ljudem in ne —«

»In prav kot človeka sem se vas razveselil, gospod doktor. Veliko prošnjo imam do vas in vaše dobro srce mi je ne odkloni,« je posredoval baron. »Semkaj k meni sedite, da se pogovoriva.«

Zupan se je vdal, a še vedno je bil ves rdeč v obraz in mrko je gledal, ko je odložil zaprašeni klobuk.

»Nobeden od nas vseh ni jezikoslovno tako podkovan, kakor ste vi, gospod doktor. Ali bi hoteli priskočiti našemu Vodniku na pomoč? Saj veste, da gospod profesor sestavlja slovar. Ali bi mu hoteli še vi pomagati? Sam ne bo zmogel takšnega ogromnega dela. Tudi bi bilo treba primerjave z drugimi slovanskimi jeziki. Vi jih skoraj vse obvladate. Saj nam ne odrečete svoje pomoči?«

Zupan je povesil pogled … Spomnil se je na prijatelja Jerneja Kopitarja, ki je glede slovarja že pletel spletke proti Vodniku. V duhu je videl pred seboj prijateljev bledi obraz, obrobljen z rdečimi lasmi, tenke ustne stisnjene v zlobeń posmeh, zelenkasto modre oči srepo in sovražno uprte v Vodnika … Obotavljaje se, je Zupan odgovoril:

»Kolikor bom mogel, rad pomagam.«

»Mhm!« je zagodrnjal Ravnikar proti Hladniku. »Kakor meni pri prelaganju sv. pisma! Vsako črko bi moral posebej vleči iz njega!«

Hladnik je zatrl smehljaj. Zupan res ni bil vztrajen delavec, a bil je med njimi edini, ki se je zanimal tudi za druge slovanske jezike.

Zois, dobri Zois, je bil vesel, da se je Zupanova nevihta tako hitro polegla.

»Nu, saj sem vedel, da nas ne pustite na cedilu. Dobiti vas moramo v Ljubljano. Profesura na liceju bi vzdramila vse vaše sile. Gospodje, čas moramo izrabiti. Spati ne smemo in čakati, da nam reakcija zopet skoči za vrat. Ni li res, profesor Vodnik? Buditi moramo v rojakih ljubezen do maternega jezika in vero v lastno bodočnost!«

Vodnik je s široko razprtimi, zamišljenimi očmi strmel skozi okno na mesto, ki je migljalo v tisočerih lučkah. Počasi je prikimal in dejal:

»Meni se tako zdi, da moramo kulturnemu svetu pred vsem dokazati sposobnost našega jezika, njegovo uporabnost v prozi in poeziji. Moje revne pesme so komaj za našega kmeta. Če bi nam kdo v našem jeziku zapel visoko pesem, da bi prisluhnil ves svet, potem — da, potem … Ampak literat svetovnega formata — kdaj se nam porodi?«

Tišina se je naselila mednje. Vodnikove besede so jim odmevale v srcih. Pred njimi se je razgrinjala vsa obupna ledina slovenskega slovstva …

Žiga Zois se je prvi vzdramil:

»Ne bodimo malodušni! Tudi duševni velikan še zraste iz našega naroda. Morda je že rojen, morda že raste … A uglađiti mu je treba pot, pripraviti materijal, jezik, da nam izkleše iz njega umetnine.«

In med tem, ko je Zoisov krog sanjal o velikem poetu, ki bo s krasoto svojih del zavojeval slovenskemu — »kranjskemu« — jeziku večnost, je mali France Prešeren ležal na Poljanah, v svoji trdi dijaški postelji. Solznih oči je strmel v luči na oknu, kajti stroga gospodinja Liza mu ni dovolila, da bi se pridružil množici, ki se je prelivala po razsvetljenih ljubljanskih ulicah. Njegovi starejši sostanovalci pa so smeli na ulico! Le njega je Liza zaklenila v sobo in — odšla.

Oh, ta Liza! Kako je trda! … Kakor … kakor profesor Ravnikar. On tudi nima srca za male zapuščene dečke … Kako je nahrulil Pacenka! Ali je Pacenk kriv, če hodi okrog razcapan in lačen? … Ne, kriv je tisti krvoločni Napoleon, ki malim dečkom jemlje očete, da jih postavlja pred kanone …

»O, sovražim ga!« je France skrčil roko v pest. Potem so njegove oči široko zastrmele proti oknu. Strah mu je stisnil grlo:

»Ali meni tudi vzame očeta? …«

»… Kaj, če Francozi res pridejo po našega očeta? … Nikoli več ga ne bom videl! O, mati! Zakaj ste poslali svojega Franceta tako daleč! …«

Napoleon pa je ob tisti uri stal v daljnji pogoreli in razrušeni Moskvi, v temni sobi Kremlja, in pritiskal bledo čelo ob okvir razbitega okna. Dobojeval je v srcu najstrašnejši boj: spoznanje svojega poraza — vkljub »zmagam« …

Drugo jutro so zadnji ostanki njegove »velike armade« nastopili pot proti domovini, pot, ki je bila le beg pred grozoto bližajoče se ruske zime, beg razkrojene gladne vojske pred — smrtjo.

=Gradove svitle zida si v oblake.=

Leta 1819.

V drugem nadstropju licejskega poslopja, na levi strani glavnega stopnišča je stala v odmoru ob deveti uri zjutraj gruča mladih fantov: teologa Matija Čop in Martin Slomšek, privatista tretjega filozofskega letnika Blaž Crobath in Miha Kastelic ter filozof Anton Trenz.

Resni Čop, ki je tistega leta obiskoval Metelkova slovenska predavanja, je razlagal Slomšku slovenske glagolske vrste, sad Metelkovega jezikoslovnega truda, in primerjal tvorbo slovenskih glagolov z ono v srbohrvatskem in v češkem jeziku.

»V nobenem narodu si niso narečja tako podobna kakor v slovanskem. Metelko pravi, da je slovanski narod največji izmed vseh znanih ljudstev na zemlji. In prav ima,« je navdušeno razlagal Čop. Široko čelo je nad nosom nabiral v goste gube, njegove jasno modre oči so se svetile.

Rdečelični Slomšek ga je verno poslušal in mu pritrjeval.

»Matija že spet jaha svojega konjička,« se je norčeval Slomškov sošolec Trenz, velik, slok fant, kostanjevih las in krepkega nosu. Po izgovoru se mu je poznalo, da je Dolenjec. Bil je z gradiča Drškovca doma.

»Matija je že zdaj pol učenjaka,« mu je odgovoril bledi svetlolasi Kastelic. »Zanima se za slovenščino, srbohrvaščino, ruščino, češčino, poljščino, francoščino, laščino in kaj vem za kakšne jezike še.«

»Na liceju se ne more v znanju jezikov nihče meriti z njim, še profoksi ne,« je izjavil Trenz. Crobath je prikimal.

Kastelic pa je pristavil:

»Edinole Jaka Zupan mu je morebiti še kos.«

Zdajci se je elegantni Crobath živahno zdrznil in pokazal:

»Glej ga Smoleta!«

Vrh stopnic se je prikazal mlad, komaj devetnajst let star elegan v svetlomodrem fraku in belih hlačah. Visoko je dvignil palico s srebrnim ročajem v pozdrav, v drugi roki pa je zavihal bel cilinder. Bil je lep fant, temnih kodrastih las, velikih žarečih oči, sočnih rdečih usten in zdrave zagorele polti: Andrej Smole.

»Fantje! Danes popoldne pojdemo k Frgolinu v Krakovo. Ali greste?« je povabil, pristopivši k dijakom.

Crobath je zmajal z glavo:

»Ne bom utegnil. Odpotujem na Dunaj.«

»In ti, Čop?«

»Me preveč glava boli.«

»Kaj te ne bi bolela, če večno riješ po knjigah! Ali prideš, Slomšek? Imenitna dekleta so v Krakovem!« je Smole podražil bogoslovca.

»Miruj!« se ga je kratko otresel Slomšek.

»Uh! Kako ste danes dolgočasni! Kakor vreme, ki se zdajle pripravlja na dež. Kaj pa ti, Trenz?«

Trenz je dvignil ramena:

»Mogoče, da pridem pozneje. Danes je moj oče tu.«

Rad je hodil v Smoletovo družbo, ker so v njej skoraj vedno le »kranjsko« govorili, tako kakor kmetje in hlapci in dekle doma na Draškovcu. S temi pa je Trenz, kadar je bil na počitnicah, najraje občevál. Sorodniki so se mu posmehovali, češ, da je čudak.

»Nu, pojdeva pa sama s Kastelcem, jeli, mlečna griža?« je Smole plosknil bledega svetlolasca po hrbtu.

»Dobro!« je prikimal Kastelic in si z žepnim robcem odpihal prah z rokava svojega zelenega fraka. Kjer je bil Smole, tam je bila pijača in jedača zastonj — si je mislil preračunljivi Kastelic.

Smole pa se je ozrl po hodniku in pogled mu je obstal na dveh fantih, ki sta stala pri oknu na desni strani hodnika. Andreju so se zasvetile oči. Pristopil je k njima in položil enemu izmed njiju roko na ramo.

»Živio, France!«

Dijak, vitek fant z mehkimi dolgimi, skoraj črnimi kodri, koščenim, ostro klesanim obrazom, zagorelo poltjo, napol priprtimi očmi, fino rezljanim kljukastim nosom in izredno lepimi rdečimi ustnami, je bil slušatelj logike France Prešeren. Ozrl se je preko ramena in se nasmehnil:

»Ti, Andrej?«

»Ali prideš popoldne k Frgolinu?«

»Ne utegnem. Imam inštrukcijo v Cekinovem gradu; zvečer pa pridem k tebi, kakor sem obljubil,« je odgovoril Prešeren in zaprl zvezek, ki ga je bil držal v rokah.

Smoletov pogled je ujel verze.

»Pokaži no, kaj pa imaš?«

Toda že je Prešernov tovariš segel po zvezku.

»Moj je.«

In spravil ga je v knjigo.

»Ali sta pesem kovala?« se je zanimal Andrej.

»Grabrijan jo je zložil. Ampak je kranjska. Preložil mu jo bom v nemščino,« je odgovoril France.

»Ali se ti meša? Kranjsko pesem boš v nemško prevajal! Boga zahvali, da še dobiš človeka, ki zlaga kranjske pesmi! Odkar je Vodnik umrl, še nismo slišali novih kranjskih verzov.«

»Čemu nam bodo?« je Prešeren mirno vprašal. 

»Kmetje ne berejo slovenskih pesmi, ker brati ne znajo. Inteligentni meščani pa ne bero kranjskega pisanja. Če hočeš pesem objaviti, mora biti nemška. Saj dobro veš, da ima samo nemščina veljavo med izobraženci.«

»Seveda vem, pa tudi vem, zakaj! Zato, ker smo Kranjci takšni tepci, da si v lastno skledo pljujemo.«

Ves razgret je bil mladi Andrej in velike rjave oči so mu gorele, da ga je prijatelj France začuden gledal, potem pa skomignil z rameni … Andrej je res čudno govoril.

»Tega vendar ne boš tajil, da nam nemški jezik teče bolj gladko kakor kranjski in da znamo v njem vse lepše povedati?«

»Seveda. Saj so te gladili z njim tako rekoč, odkar ti je postala zibelka premajhna, haha! Tudi kranjski jezik bi ti gladko tekel, če bi se potrudil, da se ga pravilno naučiš. Zakaj ne obiskuješ Metelkovih predavanj slovenskega jezika?«

»Ker me je že mati naučila kranjsko govoriti in svojega maternega jezika še nisem pozabil, da bi se ga moral iznova učiti.«

»Ampak, kar mi govorimo, je dialekt. To ni pravilna ‚slovenščina‘, kakor pravi Metelko.«

»O, na vsakih pet korakov srečaš Kranjca, ki bo nekoliko drugače zavijal. Ne vem, zakaj bi bila samo Metelkova kranjščina ‚pravilna‘. Sicer pa je Metelkov tečaj namenjen bogoslovcem, ki bodo kot fajmoštri morali nekoč kranjsko pridigati, in uradnikom, ki morajo občevati z našim kmetom, pa ne razumejo kranjščine. Zakaj bi med njimi zapravljal čas jaz, ki kranjski že znam?«

»Ali ne razumeš, da moramo tudi Kranjci ali ‚Slovenci‘, kakor nam pravi Metelko, obvladati svoj književni jezik, če se hočemo kdaj meriti z drugimi narodi.«

»Književni? Haha! Književni jezik brez knjig! Haha! Smole, du bist köstlich!« se je smejal Grabrijan.

Prešeren je le stisnil lepe ustne in molčal. Andrejeve misli so se mu zdele blazne.

Po hodniku se je pripodil Francetov sošolec Svetličič, ves nasmejan:

»Fantje! Jakon ima novo obleko! Ves je nov od glave do peta!«

‚Jakon‘ je bil profesor Jakob Zupan.

»Ni mogoče.«

»Čudež božji!«

»Saj ga bo zeblo, če je slekel toliko špeha!« se je norčeval Prešeren.

Pridrevil se je še Ludovik Azula in prijel Prešerna za komolec:

»France, pridi, boš videl Jakona!«

Zdajci se je z bližnje stolnice oglasilo tanko klenkanje — mrtvaški zvonček. Pobožni Slomšek se je prekrižal in tiho molil. Z desne strani je od knjižnice prihajal po hodniku mladi profesor Metelko. Vrh stopnic se je prikazal direktor Matevž Ravnikar. Strogo je pogledal po dijakih, ki so se mu klanjali, in resno je pokimal Metelku ter dejal kratko in glasno, da so ga slišali dijaki:

»Baron Žiga Zois! Srečna mu zadnja ura!«

»Amen!« se je odzval Metelko in sklonil glavo.

Spodaj se je oglasil šolski zvonec.

Dijaki so se razpršili po razredih. Crobath, Kastelic in Smole so se brž poslovili in odšli po stopnicah navzdol. Direktor je mimogrede z zlovoljnim pogledom ošinil elegantnega Smoleta. Mladi brezposelni bogataš Ravnikarju ni bil kdovekaj všeč in ni mu bilo prav, če ga je zalotil v šolskem poslopju …

»Fante zapeljuje k pijači in drugim neumnostim,« je godrnjal sam pri sebi.

Čop je za oglom ustavil Prešerna:

»Kaj sta se prerekala z Andrejem? Nekaj sem čul o kranjščini. Andrej je bil ves v ognju.«

Mladi Prešeren se je posmehnil:

»Saj ga poznaš! Izmed vseh njegovih ljubic mu je ‚kranjščina‘ najljubša. Ko sem ga opozoril na veljavo nemščine, mi je rekel, da Kranjci v lastno skledo pljujemo. Hm! Ne vem, kaj prav za prav hoče. Ali ga ti razumeš?«

Čopu so se zgostile gubice nad nosom. Umaknil je pogled, se zagledal v tla in — počasi prikimal.

Molk je težko legel med prijatelja. France se je z začudenim pogledom zagledal v Matijevo mogočno čelo …

Zdajci je Matija dvignil pogled in ga jasno uprl v prijateljeve vprašujoče oči.

»On hoče, kar je hotel Zois …« je tiho povedal.

Od stopnic so se začuli profesorjevi koraki. Prešeren je smuknil v razred. Bogoslovec Čop pa se je še ves zamišljen okrenil in odšel po hodniku.

»… kar je hotel Zois …« je mlademu Prešernu še dolgo zvenelo po ušesih. … A kaj je bilo tisto, kar je hotel Zois?

Profesor Metelko je stopil s čudno prepadénim obrazom na oder pred svoje učence. Skozi odprto okno se je še vedno čulo klenkanje mrtvaškega zvončka.

»In nomine …« se je pokrižal mladi profesor in glasno molil molitev za umirajoče. Dijaki za njim. Z začudenjem so opazili, da so profesorju stopale solze v oči in se mu je glas krhal. Ko je odmolil in so bile vse oči vprašujoče obrnjene vanj, je izpregovoril:

»Predragi učenci moji in prijatelji! V teh trenutkih izgublja slovenstvo svojega najboljšega zaščitnika in najplemenitejšega dobrotnika, svojega pravega očeta: baron Žiga Zois umira.«

Z robcem si je otrI solze in dostavil:

»Mir in zveličanje njegovi duši!«

»Amen!« so zamrmrali dijaki.

Po pouku, ko je Metelko odšel iz razreda, je bila za njim nekaj trenutkov nenavadna tišina. Le počasi so se fantom razmajali jeziki: da pojdejo vsi za pogrebom, da bodo menjaje sami nosili krsto, da se ponudijo za častno stražo ob mrtvaškem odru … Naposled so govorili vsi križem.

Nekaj dijakov se je zopet zbralo zunaj na hodniku: Slomšek, Prešeren, Svetličič, živahni Azula in pohlevni Traun. Pripovedovali so si, kako je dobri Zois podpiral Vodnika, ki je umrl le nekaj mesecev pred svojim dobrotnikom.

»V bedi je umrl. Če bi Zoisa ne bilo, bi bil umrl od gladu,« je pripomnil Azula.

»In če bi ne bilo onega prekletega vohuna Kremnitzerja, ki ga je ovadil, bi Vodnika ne bili upokojili in še danes bi bil živ,« je pribil Prešeren.

»Pravili so, da je Vodnika še nekdo denunciral,« je tiho povedal Traun.

»Kdo pa?« je vprašal Svetličič.

Traun se je spogledal s Prešernom in Azulo ter zašepetal:

»Stari Scheuchenstuel.«

Fantje so prikimali in se ozrli po hodniku, kjer je na ovinku proti knjižnici stal Scheuchenstuelov sin Anton, Prešernov sošolec, in se razgovarjal s profesorjem Dagarinom.

»Zatorej tudi Zoisova prošnja Vodnika ni rešila! Upokojili so ga brez usmiljenja,« je rekel Slomšek.

»Zaradi njegove ‚Ilirije oživljene‘,« je pristavil Svetličič.

Prešeren se je zdrznil. Spomnil se je one ure, ki jo je, še majhen deček, preživel pri baronu Zoisu. Živo mu je stopil pred oči baronov produševljeni, bolehni obraz, njegov dobrotljivi nasmeh, njegov blagi pogled, iz katerega je sijala vsa njegova blaga duša.

»Na Dunaju ne poznajo usmiljenja. Pravijo, da je Metternich trd človek,« je šepetal Traun.

Prešeren je prikimal. Tudi on je že slišal takšno sodbo o vsemogočnem avstrijskem kanclarju, zakletem sovražniku vsakršnega svobodnega gibanja med evropskim človeštvom.

Ob času, ko je v Ljubljani kanclarjeva slika stala pred dušo mladega Prešerna, je na Dunaju stopal Metternich po svoji veliki biblioteki. Sredi dvorane je stal na visokem podstavku kip Venere, obdan z okroglim kanapejem. Pred njim se je kanclar ustavil in se za trenutek zagledal v Canovovo umetnino. Nasmehnil se je.

Kipu?

Ne. Evropi! Premaganemu Napoleonu, ki ga je v duhu videl pred seboj. Takšna je bila njegova misel:

»Odkar je Napoleon jetnik na otoku sv. Helene, sem jaz gospodar v Evropi. Cesar on ni dosegel z mečem — meni se je posrečilo s peresom. Vse se suče po mojih željah, celo — ruski car.«

Z nasmehom je stopil v svoj kabinet, veliko, bogato opremljeno dvorano. Tri velike mize, na vsaki kup aktov, so čakale nanj.

Že je sedel k srednji mizi — tekoča zadeva: sklicanje ministrske konference vseh nemških držav in državic, da se določijo ukrepi, ki potlačijo preteče svobodno gibanje med Nemci. Že je prijel knez za gosje pero, pa je vstopil Friderik vitez Genz, njegova desna roka.

»Genz, ali vam je jasen program ministrske konference?«

»Ne popolnoma, svetlost.«

»Mhm. To se pravi: vi se ne zadovoljite z napovedano igro, temveč bi radi videli moje karte,« se je knez sarkastično posmehnil. »Nu, zadostuje naj vam moje prepričanje, da bodo vsi udeležniki konference hoteli le tisto, kar bo hotel oni, ki bo imel najmočnejšo voljo med njimi. In tisti ‚oni‘ bom jaz.«

»Kakor vedno. O tem sem popolnoma prepričan, Svetlost,« se je Genz priklonil.

»Dobro. Torej program: Prvič — tesnejše sodelovanje vseh nemških zveznih držav, ker je to važno za ohranitev splošnega miru in za uspešno zatiranje eventualnih nemirov. Afere, kakršna je umor pisatelja Kotzebueja po teologu Sandu, se ne smejo ponavljati, kajti takšne iskre morejo zanetiti velike požare. Drugič — ukinitev tiskovne svobode, najstrožja cenzura, nobenih anonimnih javnih piscev. Tretjič — vsak poizkus, uvesti v posamezne države ustavo, že v kali zatremo. Četrtič — razpustimo in prepovemo študentske organizacije, tudi telovadne. Nu, dragi Genz, kaj pravite k mojemu programu?«

»Vaša Svetlost! Kaj naj rečem? Le to, da bi bržkone danes gorela že vsa Evropa, če bi Vaše Svetlosti ne bilo.«

»Morda imate prav. Vem, da sem vsem revolucionarjem za strašilo. Hm, vendarle moramo na vso moč pritegniti vajeti. Pazite na Slovane, Genz! Njihov prebujajoči se nacionalizem je odprta rana na avstrijskem državnem telesu. Treba jo bo izžgati.«

»Jezikoslovno igračkanje!« je zamahnil Genz.

»Genz! Kdaj se naučite gledati v bodočnost!«

Osramočeni Genz je povesil pogled pred šefom in se ves poparjen opravičil:

»Grof Sedlnitzky je že izdal na vsa policijska okrožja odlok za najstrožje nadziranje vseh profesorjev in dijakov.«

Sedlnitzky je bil predsednik najvišjega dvornega policijskega urada.

»Prav. To je vsaj nekaj. In pomnite: vsakega prevročega slavista pod stalno policijsko nadzorstvo!«

Andrej Smole in Blaž Crobath pa sta tisto uro hodila pred Smoletovo hišo na Ajdovščini sem in tja, z očmi merila mimoidoča dekleta in se razgovarjala o težkih dneh, ki so jih preživljali Kranjci, odkar so Francozi morali prepustiti Ilirske province zopet Avstrijcem.

»Metternich bi nas utopil v žlici vode, ker smo Slovani,« je zatrjeval živahni Andrej, »Slovanov se bolj boji kakor hudič križa. Boji se naših simpatij do Rusov. Zato nas tlači k tlom. Vzel nam je že vse, kar so nam dali Francozi. Vrgel je kranjski jezik iz šole in iz uradov. Spet smo tam, kjer smo bili pred francosko okupacijo.«

»Hm!« je Crobath nedoločno pritaknil.

»Ampak večno ne bomo tako ostali. Naši stari so preveč pohlevni. Kadar mi, mladi, vzamemo vajeti v roke, bo vse drugače. V šolah in uradih uvedemo kranjski ali — kakor Metelko pravi — ‚slovenski‘ jezik. In kranjskih knjig izdamo toliko, da nihče več ne bo hotel nemških brati.«

»Beži, no! Kje bomo pa pisatelje jemali!« je oporekal trezno misleči Crobath.

Smole pa se ni dal motiti. Navdušeno je nadaljeval:

»In kranjsko gledališče si uredimo — pa če se Metternich zaradi vseh novotarij na glavo postavi. Da le ti in Prešeren in kar vas je drugih ‚fejst‘ fantov doštudirate in se vrnete z Dunaja, pa bomo že kaj poštenega začeli v Ljubljani,« je sanjaril in pristavil: 

»Škoda le, da nam je Zois že umrl.«

»Škoda, da ni cesar tebe za kanclarja postavil, haha!« se je smejal Crobath. »Potem se Metternichu ne bi bilo treba na glavo postavljati. Andrej, ti si sanjač! Če bi te Kremnitzer slišal, bi te denunciral, kakor je pokojnega Vodnika.«

=Povsod vesele lučice prižiga.=

Leta 1821.

Kongresna Ljubljana. Ali je bila še — Ljubljana, tiha Ljubljana, »Ljubljana dolga vas«?

Po ulicah se je pretekalo ljudstva kakor v procesijah. Kočije — četvero- in šesterovpřežne — so drdrale po vegastem tlaku. Vmes velike paradne karose različnih dvorov: avstrijskega, ruskega, neapolskega in drugih. Služabniki v najrazličnejših livrejah so tekali iz hiše v hišo, iz palače v palačo. Dostojanstveniki mnogih evropskih narodov so se kretali po šetališčih, v bogate kožuhe odeti.

Še nikdar niso bile ljubljanske ulice tako živahne kakor one dni, še nikdar ni bilo po njih toliko čebljanja v vseh evropskih jezikih nego ob času kongresa, ki ga je bil sklical v Ljubljano takrat najveljavnejši evropski državnik, avstrijski kanclar knez Metternich, da uduši veliko strašilo vseh evropskih mogotcev: ustavo, ki so jo po francoski revoluciji vzbujeni narodi zahtevali zdaj v tej, zdaj v oni državi.

Bilo je v nedeljo, dne 14. januarja okrog 11. ure dopoldne, ko je pred škofijskim dvorcem, kjer je stanoval ruski car Aleksander, stala gruča mladih ljudi: Prešeren, Smole, Kastelic, Traun, Azula, Vilfan, Volk in visokošolec Crobath. Stali so, se živahno razgovarjali in opazovali ljudi, ki so prihajali od maše, iz stolnice. Na moč lepo opravljeni so se Ljubljančani

košatili mimo. Malokdo je bil med njimi, ki si tisto zimo — kongresno zimo — ni nabavil nove obleke.

»Glej jo!« je šepnil Kastelic in skrivaj dregnil Smoleta.

Lepi Smole se je ozrl in pozdravil. Krasno dekletce, Češkova Fina, je z materjo in očetom prihajala od stolnice. Prijazno je odzdravil stari Češko, gospa je pokroviteljsko milostno pokimala, mlada, komaj sedemnajstletna krasotica pa je rahlo zardela, ko je povesila glavico pod žarečim pogledom zastavnega Smoletovega Andreja.

»Najlepše ljubljansko dekle!« je šepnil Traun Volku na uho.

Bogoslovec Šimen Volk se je le prizanesljivo zaničljivo nasmehnil … Kaj je njemu, mlademu asketu, lepo dekle! … Ko so se vsi, celo pobožni njegov tovariš Vilfan, ozrli za dekletom, on edini ni podlegel čaru, ki ga ima lepota na človeško srce. Pogledal je v vežo, polno ruskih častnikov in dvorjanov ter dejal:

»Pavlič se pa dolgo ne vrne. Morda ga knez Volkonski niti ne sprejme.«

»Kako bi ga ne sprejel, če ga je poslal k njemu sam car! Radoveden sem res, kaj bo opravil,« je rekel Traun.

»Ali misliš, da ga sprejmejo v rusko službo? Jaz bi se jim tudi ponudil.«

»Pssst!« je opozoril previdni Kastelic in se brž obrnil ter skril za širokim Smoletovim hrbtom. Mimo mladcev je počasi prihajal starejši gospod, se ustavil tik njih ter pogledal v vežo, kakor bi ga Rusi zanimali.

»Kremnitzer!« je Kastelic svaréče šepnil Smoletu v uho.

A stari gospod je imel tenka ušesa. Postrani je s potuhnjenim pogledom ošvignil Smoleta, ki je s posmehom meril policijskega uradnika od nog do glave.

»Tale ima našega Vodnika na vesti. On in stari Scheuchenstuel,« je Andrej glasno izpregovoril v splošni molk, ostro gledaje staremu komisarju v oči.

»Verfluchter Windhund!« je sam pri sebi zaškrtal komisar in se malomarno prestopil, a se zopet ustavil ne daleč na oglu proti stolnici.

»Aha! Mož bi nekaj dal, če bi mogel pogoditi, čemu mi tu stojimo. Že voha spet kakšno zaroto,« se je norčeval Smole.

»Metternich bo danes slabo spal,« je ironično pripomnil Prešeren.

»Naše simpatije do Rusov policiji niso všeč,« je pristavil Vilfan.

»Metternich in Sedlnitzky vidita povsod strahove,« se je posmehnil Smole.

V veži je zavalovilo. Nekaj kratkih povelj. Straža na vratih je stopila v pozor. Častniki in dvorjani so se postavili v špalir. Po stopnicah je prišel mož, star okrog štirideset let, žensko mehkega obraza in sanjavih kratkovidnih oči. Odet je bil v preprosto častniško uniformo.

»Car!«

Dijakom je zagomazelo po hrbtih. Umaknili so se nekoliko in Smole je pošepetal:

»Nalašč se vsi zadermo, da bo Kremnitzerja strah.«

Ko je car Aleksander stopil čez vežni prag, je zagrmelo iz mladih grl:

»Živio car!«

»Živeli Rusi!« je zakričal Prešeren, ki mu srce ni dalo, da bi vzkliknil samodržcu. »Živeli vsi Slovani!« je še pristavil Smole in dvignil cilinder z ironičnim pogledom na prepadenga Kremnitzerja.

»Živeli!« so zagrmeli vsi mladci.

Car se jim je nasmehnil in prijazno odzdravil. Odšel je proti Špitalski ulici. Spremljal ga je le eden njegovih adjutantov, vitez Manzurov.

Že blizu ogla Špitalske ulice sta prišla mimo gruče dam in gospodov. Tu so stali Češkovi, Lavrinovi in gospa Primčeva s petletno hčerko Julijo in osemletnim sinom Janezom. Ob vzklikanju mladine so se vsi ozrli proti škofiji in Lavrinova prvorojenka, osemletna Marija je šepnila:

»Car!«

Lepa Fina Češkova se je vsa v zadregi sklonila k mali Juliji, ko se je car približal. Adjutant Manzurov, stopajoč tik za carjem, je že od daleč zagledal vitko dekletovo postavico in kostanjeve kodre pod širokim žametnim klobučkom, zavezanim pod nežno rožnatim obrazkom. Rusu je živa rdečica planila v obraz …

Vsa družba je carja spoštljivo pozdravila z najglobljimi »dvornimi« pokloni. Lepa Fina se je priklonila po vseh pravilih, ki se jih je naučila od svojega z Dunaja naročenega plesnega učitelja. Mala živahna Julija pa si je komaj utrgala čas…

za otročji poklonček, ko je že — prav vštric carja — dvignila jasne modre oči k Fini in glasno vprašala:

»Ali je to car?«

Rada bi bila s prstkom pokazala, pa se je še pravočasno spomnila, da ji je stroga mamica že dostikrat prepovedala, kazati s prstom na ljudi.

Car, čeprav naglušen, je slišal glasno vprašanje in smehljaje se je ozrl na ljubkega otroka. Od otroka pa mu je pogled ušel na poleg stoječe lepo dekle.

Ko sta stopila z adjutantom nekaj korakov dalje, se je car napol ozrl in dejal preko ramena:

»Manzurov! Si li videl ta obrazek?«

»Videl, Veličanstvo,« je z majhnim trepetom v glasu odgovoril adjutant.

»Čigava je?«

»Hčerka bogatega trgovca, pri katerem stanujem.«

»A — — —?« se je ustavil car in ostro pogledal v spremljevalčev zardeli obraz. S hladnim posmehom je pristavil: »Mnogo uspeha, dragi Manzurov! Saj nimaš slabega okusa.«

Manzurov se je priklonil v zahvalo … »To mu je Kankrin izklepetal!« — si je mislil. Kankrin je bil ruski kavalerijski general, ki je stanoval istotako v Češkovi hiši na Glavnem trgu.

Manzurov ni bil nič kaj vesel, da je car opazil lepo dekle. Poznal je svojega muhastega gospoda in njegov očarujoč vpliv na ženska srca … Slabe volje je ubiral korake za carjem.

Ljudje so se ustavljali, pozdravljali carja, klecali k tlom in žarečih oči gledali za njim — zmagovalcem Napoleona, osnovalcem »Svete alianse«, »liberalnim zaščitnikom vseh zatiranih narodov«.

»Kakor sen iz naše pradomovine …« je mladi Miha Kastelic sentimentalno začustvoval, gledaje za odhajajočim carjem.

»Šema! Naši pradedi niso poznali takšnih potentatov,« je jedko odsekal Prešeren, »Bratstvo je vladalo med njimi.«

»Tako je, da veš, suženjska duša!« je Smole s pestjo prijateljsko butnil Kastelca pod rebra.

»Pavlič gre!« je opozoril Kastelic.

Vsi so planili tovarišu naproti.

»Kaj je? Ali te sprejmejo?«

Bledi Pavlič je stisnil ustne in odkimal.

»Ne? Zakaj ne?«

»Saj sem vedel!« je zagorjnjal Smole, »Metternichu se boje zameriti.«

Jože Pavlič je skomignil z rameni. Videlo se mu je, da se še bori z močnim razočaranjem.

»Kaj je rekel knez?«

»Za sprejem v rusko službo bi bil potreben sporazum z avstrijsko oblastjo,« je tiho povedal bledi dijak.

»Ali nisem rekel? Ta vražji lisjak — Metternich — je privezal ruskega medveda popolnoma na svoj rep.«

»Ssst!« je Kastelic nervozno svaril drznega Smoleta.

»Ali pojdeš kljub temu na Rusko?«

»Ne vem. Knez Volkonski me je povabil za jutri na daljši razgovor.«

»Nu, vidiš! Rusi se vendarle zanimajo za nas!« je tolažil Crobath.

»Toliko pa vendarle ne, kolikor ti zanje,« je podražil Prešeren visokošolca Crobatha, ki si je, namesto da bi bil že odrinil na Dunaj, samovoljno podaljšal božične počitnice, da je mogel videti ljubljanske kongresiste, posebno še ruskega carja.

Smole je prijel Prešerna pod pazduho.

»Fantje! Če si ne bomo Slovenci sami pomagali, Rusi nam tudi ne bodo.« In tiše je pristavil: »Dokler se car ne otrese tega prekletega Metternicha, ni upanja za nas.«

»Res je,« je krepko pritegnil Pavlič.

»Zato pustimo Ruse, pa pojdimo k „Bidlmonu“ na golaž. Plačam jaz.«

»Oziroma tvoja mama,« je Prešeren pripomnil s svojim običajnim ironičnim posmehom.

»Hm! Prej pa še staremu Kremnitzerju eno zagodemo.«

Smole je stopil s Prešernom čez prag škofijske palače na cesto, se obrnil proti veži, zamahnil z belim cilindrom in zaklical:

»Živeli, bratje Rusi!«

»Živeli, bratje Slovenci!« se je odzvalo nekaj Rusov iz veže.

»Živelo naše bratstvo!« je pomagal še Pavlič.

Ves zelen se je Kremnitzer zganil in namignil uniformiranemu stražniku, ki jih je vedno nekaj postopalo okrog carjevega stanovališča. Stražnik je brž pristopil in tiho opozoril dijake:

»Gospodje, prosim, ne delajte škandala!«

Pa je revež slabo naletel.

»Kaj! Škandala?« je kričal Smole. »Ali je to škandal, če pozdravljamo svoje brate in goste našega cesarja? Kakšen patriot pa ste vi, gospod stražnik! Pritožim se pri knezu Metternichu, da veste! Lep stražnik, ki tako spoštuje člane Svete alianse, da nam jih niti pozdravljati ne dovoli!«

In na videz ves razkačen je potegnil Prešerna za seboj čez cesto proti »Bidelmonu«, največjemu ljubljanskemu hotelu, ki je stal na levo od magistrata in se košatil pod imenom in z izvesno tablo »Zum wilden Mann«.

Ljudje, ki so se nabrali ob Smoletovem kričanju, so mu pritrjevali in obsuli stražnika s ploho zabavljic in psovk. Mladci onkraj ceste so prhnili v smeh in se zatekli v Bidelmonovo vežo; oba bogoslovca pa sta se izgubila proti stolnici.

Gospod Češko, ki je prizor od daleč opazoval, je zmajal z glavo … Nekaj se je bil te dni dogovarjal z bogato gospo Smoletovo glede njenega Andreja in svoje Finice — ampak… če se fant takole obnaša… Nu, seveda, mlada kri! »Saj sem tudi jaz Slovan. In Čehi smo še manj potrpežljivi nego Kranjci. Ha! Ko sem bil še preprost steklarski delavec, sem preklesstil marsikakega objestnega ‚burša‘ … Pa vendarle — prenaglil se ne bom s hčerino možitvijo. Saj se še drugi zanimajo za mojo Finico. Manzurov je ves zateleban vanjo. In Kankrin pravi, da je Manzurov bogataš. Pa Terpine iz Kranja mi je tudi nekaj namigoval zaradi sina Fidelisa, ki je kupil graščino na Fužinah in je sploh podjeten dečko. Hm, nu, bomo videli. Saj je še čas…«

Nesrečni stražnik pa se je komaj izmotal iz besne množice. Oziral se je po komisarju, a zaman. Kremnitzer je že tekel po stranskih ulicah naravnost k dvornemu policijskemu ravnatelju Sedlnitzkemu.

Deset minut pozneje je zapel zvonec v drugem nadstropju velike Zoisove hiše na Bregu, kjer je bil v prostornem stanovanju nastanjen knez Metternich, voditelj ljubljanskega kongresa.

»Ali je Svetlost še doma?« je ves brez sape planil grof Sedlnitzky skozi vrata.

»Še. Njegova Svetlost se odpravlja na izprehod,« je povedal lakaj.

»Javite me! Nujna zadeva!«

Knez Metternich je sprejel obisk v svoji spalnici.

»Oprostite, grof!« je knez govoril, ne da bi vstal izpred toaletne mizice. »Dovolite, da končam toaleto. Saj veste, kako je z mojim časom. Danes so mi dali jedva tri urice spanja. Pozno v noč in že na vse jutro so bili kurirji nad menoj. Prosim, semkaj k meni, grof!«

»Hvala, Svetlost!«

Sedlnitzky se je pokorno spustil v fotelj v bližini kneza.

»Nujna zadeva, pravite? Nu, kar na dan z njo!«

Za trenutek se je Metternich ozrl, in komornik, klečeč na blazini pred njim, je prenehal z likanjem njegovih nohtov. Velike, svetle knezove oči so se s prodornim pogledom ustavile na nelepeh grofovem obrazu, na njegovi od razburjenosti se tresoči zgornji ustni.

»Če dovolite, Svetlost, počakam s poročilom,« je grof odvrnil s pogledom na slugo.

Na knezov migljaj je komornik odšel.

»Nu?«

»Zarota, Svetlost!« S pritajenim glasom je Sedlnitzky poročal o dogodku pred škofijsko palačo.

»Bratje Rusi? Haha!« se je trdo zasmejal knez, ko je policijski šef končal poročilo. »Jim že pokažem bratovščino!«

Vstal je in stopil burno po bogato opremljeni dvorani. Domača halja iz težke svile, s kožuhovino podložena, se mu je opletala okrog nog.

»Gospod grof!«

Sedlnitzky je skočil kvišku in se strumno vzravnal. Njegove majhne oči so strmele v velike knezove.

»Dobro me poslušajte! Tu gre za dijaško zaroto, slično oni, iz katere je izšel Kotzebuev morilec Sand. Razlika je tale: Ono zaroto so zasnovali, zapeljani od revolucionarjev, naši dečki, Nemci, proti Slovanom, Rusom; to zaroto pa snujejo Slovani proti Nemcem, torej proti — nam!«

Grof Sedlnitzky ni niti trenil z zaspanimi, majhnimi očmi. Niti za trenutek mu ni vršila misel, da je on sam — Slovan, oziroma slovanskega pokolenja.

»Tam smo prizanašali,« je nadaljeval knez in zapičil bodeč pogled v Sedlnitzkega zaspane oči, »tu pa ne bomo. Razumete?«

»Popolnoma, Svetlost.«

»Dobro. Ravnajte se po tem! Opazujte dijake! Vaši organi naj stoje noč in dan na straži, kajti tu gre za — naše glave! Predvsem poizvejte, pri kom je bil oni dijak v avdienci in zakaj! Poročajte nemudoma, ko izveste kaj natančnejšega o tej famozni bratovščini.«

Sedlnitzky se je molče priklonil in odšel.

Četrt ure nato je policijski uradnik Kremnitzer vstopil v pivsko sobo pri »Bidlmonu«. Sedel je na prostor pri oknu in se navidez za pivce ni zmenil. Gledal je skozi okno na trg, na Robbov vodnjak in verno študiral baročno zveriženo postavo tritona, izklesanega iz belega marmorja. Le malokdaj se je z brezbržnim pogledom ozrl po pivnici. Za sosedno mizo, kjer je sedela glasna Smoletova družba, pa se očividno sploh ni brigal. Obračal ji je hrbet.

Mladi ljudje bi ga ne bili opazili, da ni pristopila k njim zala natakarica Kati, postavila pivo pred Smoleta in Kastelca ter skrivaj pokazala s prstom navzad.

»Katica, ali me imaš kaj rada?« je Smole položil roko okrog njenega pasu. Pri tem se je brž ozrl.

»Vsako noč bolj!« je razposajeno odgovorila deklina in zbežala med gromovitim grohotom vsega omizja.

Smole se je sklonil k Prešernu in mu nekaj zašepetal v uho, medtem ko se je usulo nanj zaradi brhke natakarice:

»Zdaj sta se izdala!«

»Aha!«

»Glej, glej!«

»Je vsaj odkritosrčna!«

Ko so se umirili, je Smole dejal Prešernu glasno, da se je Kremnitzer kar zganil:

»Motiš se, ne bodo ga zasačili.« In nekoliko tiše, vendar dovolj glasno za napeta komisarjeva ušesa, je dodal: »V zaboju ga noben policaj ne zavoha.«

»Koga?« je vprašal radovedni Kastelic.

»Psst!« je poudaril Smole in se posmehnil tovarišem, ki so ga debelo gledali. Pomežiknil jim je in pokazal nazaj na komisarja.

»Pa mu vsaj napravimo luknje v zaboj, da se ne zaduši?« je pomagal Prešeren, ki je edini razumel prijatelja.

»Luknje ne, bi bile preveč sumljive. Ampak špranje med deskami bodo morale biti nekoliko večje. Naroči mizarju, naj napravi močan zaboj, s ključavnico na pokrovu!«

»In kam ga nasloviš?«

»Na kneza Mihaela Andrejeviča. Če pride naš poslanec srečno čez mejo, je naša zadeva toliko kakor rešena.«

»Pa kdaj ga odpošlješ?«

»Ponoči ob treh se odpelje iz mesta. Takrat bo še tema ... Kati! Plačam!«

Natakarica je smeje se pritekla. Smole jo je ujel okrog pasu in si jo posadil na kolena. Med glasnim vikom in krikom se mu je izvila in sta napravila račun.

»Mladina!« se je nasmehnil ruski častnik v sosedni sobici.

Profesor Jaka Zupan, ki mu je sedel nasproti, je prikimal ... Da, mladina! Nekaj dijakov je bilo tudi vmes, »filozofov«. Prav za prav bi ne smeli zahajati v katerikoli javni lokal, temveč le v določene gostilne ... Nu, on, Jaka, jih ne bo tožaril direktorju. Boljše, da pridejo mladiči v pošteno restavracijo na golaž in pivo, nego da bi se potikali skrivaj po zakotnih beznicah, pili žganje in se družili s propalimi deklinami.

Naposled so bili fantje na cesti. Pri vodnjaku pred magistratom so se ustavili in staknili glave. Andrej Smole jim je nekaj razlagal z bliskajočimi se očmi. Grohotaje so se razpršili.

Ko je stari Kremnitzer stopil iz gostilne, je s pogledom ujel le še svetlordeči Smoletov frak poleg zelenega Prešernovega. Oba sta izginila v ozki Špitalski ulici. Jadrno jo je starec ubiral za njima. Na koncu frančiškanskega mostu sta se oba mladca poslovila. Prešeren je zavil proti Gledališki ulici, kjer je stanoval, odkar je dobil štipendijo in je odpovedal službo domačega učitelja pri Lavrinovih. Smole pa se je obrnil po Slonovi ulici navzgor; Kremnitzer za njim. Zasledoval ga je, dokler ni mladenič stopil v domačo hišo na oglu Dunajske in Celovške ceste.

Zdajci šele se je starec obrnil in hitel naravnost k šefu.

Ko so bili dijaki odšli iz Bidlmonove pivnice, se je zraven ležeči posebni sobi obrnil Jaka Zupan k Rusu, ki ga je bil že prej nagovoril.

»Naša mladina se vam zdi pač zelo razposajena?«

»Ne bolj, nego je naša,« je odvrnil Rus, se dvignil in predstavil: »Dovolite, gospod! Knez Peter Lopuhin.«

»Doktor Jakob Zupan ... Lopuhin? To je stara, slavna ruska rodbina.«

»Vaša je starejša, gospod doktor,« se je knez vljudno nasmehnil.

»Kako to?« se je začudil profesor Zupan.

»Nu, saj se pišete Zupan. Župane pa so imeli naši skupni pradedi že v sivi davnini. Čudno, da se je v vašem narečju še ohranila ta beseda. Zdi se mi namreč, da je vaša kranjščina najbolj pokaženo slovansko narečje.«

Jaka Zupan je postavil kozarec, ki ga je bil že dvignil, zopet na mizo. Kri mu je udarila v široki obraz. A ukrotil se je, dasi so Rusove besede zadele njegovo srce na najobčutljivejšem mestu.

»Svetlost? Dovolite mi nekoliko vprašanj namesto odgovora! ... Katero slovansko narečje je najčistejše? Ali je staroslovensko?«

»O tem ne dvomi noben Slovan.«

»To narečje pa ne spada več med žive jezike. Izmed sedanjih narečij je torej ono najmanj pokaženo, ki je staroslovensčini najbliže?«

»Seveda!«

»Nu, kako se reče po rusko krava?«

Gospoda sta seveda govorila francoski.

»Korova,« je odgovoril Rus.

»In v staroslovensčini?«

»Krava.«

»Po slovensko pa natanko tako: krava. In kako pravite Rusi: mleko, glava, konj, pes?«

»Moloko, golova, lošad, sobaka.«

»Pa v Cirilovi svetopisemski slovanščini?«

»Mleko, glava, konj, pes.«

»In mi, Slovenci, prav tako kakor nekdaj stari Sloveni: mleko, glava, konj, pes.«

Zdajci pa je knezu lezla rdečica v obraz. Ves v zadregi je priznal:

»Vaša kranjščina je slovanščini naših pradedov res bližja nego ruščina. Posekali ste me, gospod doktor. Bog živi Kranjce!«

»Slovence, Svetlost! Kranjsko je le del naše domovine.«

Zupan je z zadovoljnim nasmehom trčil z Rusom. In v svojem, za slovansko vzajemnost navdušenem srcu je vrli »Jakon« — kakor so mu rekali licejski dijaki — pristavil sam zase: Bog daj, da bi bilo nekoč del Velike Slavije! Če Nemci snujejo Veliko Germanijo, zakaj bi se mi ne združili v Veliko Slavijo? ...

Glasno pa tega ni izrekel, kajti pri sosedni mizi je sedel pri pivu komorni prokurator pl. Scheuchenstuel s svojim starejšim sinom filozofom Antonom ...

Stari gospod se je sklonil k sinu in vprašal nemški:

»Kaj pa ti praviš k obnašanju svojih sošolcev?«

»Lauter Bauernlümmel!« je zaničljivo skomignil mladi gospodič in snel rokavico, da prime za kozarec.

Zupan ga je slišal in sam pri sebi zaškrtal: »Prekleta žaba napihnjena! Kdo pa da tvojemu očetu kruh, če ne kmet!«

»Revolucionarni elementi! Le nikar se preveč ne druži z njimi, da se ne zamotaš v kakšno vročo kašo!« je svaril prokurator.

»V šoli se jim pač ne morem izogniti. Pa še tam ne govorim dosti z njimi, razen s Prešernom.«

»Aha, tvojim konkurentom! Kakšen pa je ta fant?«

»Zelo nadarjen. Ampak — manire! Kmet! In nagle jeze je, pa silno nervozen. Zadnjič je raztrgal zvezek in ga vrgel profesorju pred noge, ker mu je nalogo strožje redoval kakor meni. Če bi ne bil tako odličen učenec, bi ga bili izključili.«

»In če bi v profesorskem zboru ne bilo Jakoba Zupana!« je sam pri sebi pristavil Zupan.

Položil je denar na mizo, vstal in se poslovil od Rusa.

Smoletova mati, gospa Helena Valentin, je sedela še pozno na večer v pisarnici poleg žitnega skladišča, ki ga je imela v eni svojih hiš, v oni, ki je stala ob začetku Celovške ceste, zraven njene krčme »pri Figovcu«. Gospa je sedela sklonjena nad trgovskimi knjigami in računala. Tako je prebila večer za večerom, odkar je pokopala svojega tretjega moža »poštarja poštnega hleva« Franca Valentina. Z okornimi številkami si je zdaj pa zdaj napravila izpisek na listek. Pisanje ji je šlo res trdo izpod rok, komaj da je obvladala številke, saj se je kot preprosto kmetijsko dekle primožila v mesto k »Figovcu«. Toda česar ni zmogla nevešča roka, je v obilni meri nadomestil sijajen trgovski talent te žene.

V računanju jo je zmotil velik hrup v veži — — »Andrej!« je pomislila gospa in prisluhnila. »Prijatelje je pripeljal s seboj. Spet ne bo miru do jutra. A ljubše mi je, da razgraja doma, nego da se potepa po ljubljanskih beznicah. Neprestano ponočevanje mi ga uniči. Ponočevanje in — ženske! Huda kri! — — Moja kri ... A jaz sem se krotila z delom, s trdim delom. Nakopičila sem si bogastva. Moj sin pa — on ne pozna dela, edinega zdravila za takšne ljudi, kakor sva midva ... Njegov brat je krotkejši, mirnejši. Mihael je bolj očetov. Dober gospodar bo. Ko bi bil Andrej takšen! ...«

Ljubljenec Andrej ji je bil pred očmi: temnolas, z lepimi velikimi očmi, krepkim nosom, zdravih lic, smejočih se, rdečih usten, lepe postave, elegantnih kreten ... »Čudno ni, da ženske norijo za njim,« je sama pri sebi vzdihnila mati. »Oženiti ga moram čimprej. Fina Češkova — da, to bi bila žena za mojega Andreja. Kako lep par bi bil to! Jutri vzamem fanta s seboj k Češkovim.«

Vdala se je materinskim sanjam.

Sin pa je na stopnicah naročal domači natakarici, ki je prinesla za njim nekaj jestvin in pijače:

»Prinesi še tri štefane! En liter — to ni nič! To še zame ni dovolj, a nas je pet! Pa nekaj buteljk dodaj. In jedi še prinesi, pečenke, klobas ali kar hočeš. Tega je premalo. Saj si vendar videla, da imam goste! Drugič dobiš vse skupaj v glavo!« je po svoji trdi navadi ljubeznivo zaključil, da je dekle preplašeno odhitelo.

V pritličju je srečala gospo.

»Nesi jim še torto, ki smo jo napravili za jutri. Malka naj zjutraj speče drugo!« je gospa velela s pritajenim glasom.

»Da, gospa.«

Dekle je steklo po veži in si mislilo: »Predobra je gospa, preveč razvaja sina. In njegove prijatelje napaja in gosti, kakor da so vsi njeni. Premehka je. Ni čudno, da je sin takšen divjak.«

Od zgoraj pa je odmevalo iz mladih grl:

»Napoleon reče: Ilirija, vstani!«

Saj ni bilo med njimi častilca svetohelenskega jetnika — o, ne. Pesem so peli le zato, ker je bila prepovedana. Če bi jih bil Kremnitzer slišal, bi ga mrzlica tresla od samega gneva.

A ni jih slišal.

Ko pa je proti tretji uri zjutraj v spremstvu štirih uniformiranih policajev drobil korake po cesti mimo Smoletovih hiš, je videl zgoraj v Andrejevih sobah še luč. In luč je bila tudi na dvorišču pred Smoletovim hlevom, kjer je hlapec pripravljal voz, obložen z velikim, dolgim zabojem. Poleg je stal, z rokami v žepu, postopajoč France Pacenk, dober policijski znanec.

»Aha!« je zagodrnjal Kremnitzer in izginil s policaji po temni Celovški cesti.

Ure po ljubljanskih cerkvah so bíle tri, ko je zavil voz s Smoletovega dvorišča. France Pacenk je sedel na kozlu in priganjal konje. Pa menda niso imeli prave volje ne konji, ne Pacenk, kajti kmalu so zopet prešli v složno hojo.

Zdajci se je pripeljalo vozilo mimo gilte »Novi svet«. Iz teme so planili proti njemu štirje policaji.

»Stojte! Čigavi ste?«

»Smoletov.«

»Kaj peljete?«

»Saj vidite!«

»Kaj je v zaboju? Odprite, da vidimo!«

»Ne vem, kaj je notri. In tudi pogledati ne smem, so dejali Smoletov gospod. In nikomur ne smem izročiti zaboja, kakor onemu gospodu, ki so mi ga gospod Smole označili.«

Iz teme je pristopil še stari Kremnitzer, se vzpel na voz in z leščerbo posvetil na zaboj.

»Knez Mihael Andrejevič«

je starec bral naslov. In spodaj:

Pozor!
Ne premetujte!

Aha! Zakaj? — Ker je v zaboju skrivnosten sel — bržkone oni Pavlič, ki ga hočejo zarotniki iztihotapiti čez rusko mejo!

In trdo je zapovedal capinu, ki je sedel spredaj:

»Mož! Voz prepustite nam! Vi pa domov!«

»Gospod Andrej so dejali ...« se je branil Pacenk in potuhnjeno so se mu iskrile oči izpod širokega klobuka.

»So dejali, pa kmalu ne bodo nič več dejali!« se je s ciničnim posmehom odrezal komisar ... Če Bog da, še danes bo predrzni Smoletov fantalin kot zarotnik v najgloblji grajski ječi! — — je sam pri sebi pristavil.

Policaji so potegnili Pacenka s kozla, obrnili voz, sedli nanj in se s Kremnitzerjem vred odpeljali proti mestu, naravnost na policijo.

S težavo so spravili težki zaboj skozi vežo in po lesenih stopnicah v šefovo sobo. Sedlnitzky sam jih je pričakoval.

»Odprite zaboj!« je zapovedal, ko mu je Kremnitzer podal kratek raport. S pisalne mize je vzel revolver in ga pripravil.

Ključavnica je bila hitro odtrgana. Preden so dvignili pokrov, je Kremnitzer šepetaje zapovedal policajem:

»Pripravite samokrese! Kdorkoli je v zaboju, uklenite ga, preden se dvigne!«

Ves bled je prijel za pokrov in ga počasi dvignil. Vsi so izbuljenih oči čakali z naperjenimi samokresi na trenutek, ko se dvigne skriti zarotnik iz zaboja.

A v zaboju se ni ničesar premaknilo. Pogumno je pogledal Kremnitzer vanj in — prebledel: Ničesar ni bilo v zaboju kakor nekaj stare opeke, lepo zložene na dnu, vrh nje pa velika slika, karikatura ...

»Nu?« je vprašal Sedlnitzky.

»Slika,« je skomignil Kremnitzer in brž zaloputnil skrinjo. Zadrega mu je pokrila obraz in pot mu je pokril čelo.

»Pokažite!« je velel šef, ki se mu je Kremnitzerjev obraz zdel sumljiv.

Stari uradnik se je nekoliko obotavljal, vendar je pokorno dvignil pokrov.

Sedlnitzky je pristopil in pogledal v zaboj ... S težavo je zadržal kletev: v karikaturi je spoznal — sebe samega. Takšne naprej štrleče brade, debele spodnje in kratke zgornje ustne ni imel nihče drugi nego on. Pa stisnjene, zaspane oči in špičasti nos!

»Ein Bubenstreich!« je grof zamahnil in uničujoč pogled je zadel starega uradnika. »In vi ste mu nasedli!«

Kremnitzer je ves uničen povesil glavo. A sam pri sebi je prisegal: »Dokler diham — tega ti ne pozabim, Andrej Smole!«

Ko je policaj pripeljal voz z zabojem na Smoletovo dvorišče, se je v hiši zgoraj odprlo razsvetljeno okno in Andrej je zakričal za odhajajočim možem postave:

»Čujte, gospod policaj! Recite gospodu Kremnitzerju, da mu nič ne zamerim, saj vem, da se je zmotil.«

Grohot iz petih mladih grl je dušil zapiranje okna. Izza ogla pa se je na vsa široka usta režal potepuh Pacenk in zmagoslavno vihtel steklenko žganja:

»Živela avstrijska policija!«

=Lažnivi zvezdogledi, vsi pojte rakom žvižgat!=

Leta 1824.

Čez Čevljarski most proti Tranči je prihajal Andrej Smole. Nebesnomoder redingote, z visokim in širokim ovratnikom, se je v pasu tesno prilegal in spodaj zvončasto razširjal, da je prav očitno poudarjal Smoletovo lepo postavo. V ozkih hlačah iz svetlega kašmira, s svetlikajočim se kastorcem na glavi in tanko palico v roki, je mladi elegan zamišljeno stopal mimo ljudi, ki so ga srečavali. Nikogar ni pogledal. Žareče oči so mu strmele v tla; zdravo zagorel obraz so napol zakrivali visoko štrleči konci bleščeče belega ovratnika, povezanega z belo muselinasto kravato.

Ob Tranči na oglu, je skoraj trčil ob vitkega črnolasega mladega gospoda, ki je pridrevil po Starem trgu, s cilindrom v roki, v drugi je držal palico zadaj na hrbtu.

»Ho! France! Toliko, da me nisi podrl! Kam pa tečeš kakor divjak?«

Bil je France Prešeren. Njegov mladi, ostro brušeni obraz se je razjasnil.

»Andrej! Kam pa ti?«

»Za teboj lazim kakor zaljubljena devica. Sem mislil, da te dobim pri Dolencu na Karlovški cesti. Ali nisi bil tam?«

»Bil.«

»In kam zdaj?«

»Kamor hočeš.«

Obrnila sta se proti Glavnemu trgu. Prešeren je stopal s sklonjeno glavo poleg prijatelja, ki ga je postrani ošvignil s pogledom.

»Nekoliko čmerno se držiš. Pa ne, da bi te bila Dolenčeva Zalika obdarila s košarico?«

Smoletov tovariš se je ustavil. V napol zaprtih očeh se je užgal blisk, nosnice na fino oblikovanem, rahlo ukrivljenem nosu so zadrhtele, mehke ustne so se stisnile v žgoči ironiji. Potem si je z roko popravil temne valovite lase s čela, si pokril svetli cilinder in dejal s posmehom:

»Poštar si. Pa mi je vendarle uganka, kakšen kurir ti je tako hitro prinesel vest o mojem današnjem porazu. Kurir je moral biti sam — hudir.«

»Izvrstna rima! Haha! Ali sem res v črno zadel? Nu, prijatelj, čestitam ti prav od srca! Zdaj sva se oba „razbabila“, hahaha!«

Smoletov smeh prijatelja ni prepričal. Dobro je razločil v njem pekočo bolečino poleg trmastega zasmeha.

»Ali se z gospodično Fino še vedno nisi pobotal?«

Andrejev obraz je otrdel.

»Pobotal? Prijatelj, takole ti povem: Ker Andrej Smole „glaževnati princese“ ni všeč takšen, kakršen je, pač ne more biti o pobotanju nikdar govora. Nikdar! Razumeš? Nikdar!«

Besede je pribil, kakor da jih zabija sam sebi v uporno srce. Nekaj korakov sta molče premerila; potem je Prešeren tiho pripomnil:

»Ali veš, da ti pravijo ‚trdi Andrej‘?«

»Vem,« je skomignil Smole.

»Morda si proti svoji bivši nevesti res nekoliko pretrd. Mislim, da ona ni kriva vajinemu razdoru, ampak —«

»Jaz, seveda!«

»Ne, ampak njeni starši, ki —«

»— ki se bojijo izročiti hčerko takšnemu ‚lahkomiselnemu zapravljivcu‘!« je s trdim posmehom presekal Smole in se vzravnal, gledaje premo predse, kajti na drugi strani se je že videla Češkova hiša.

Prešeren je pogledal po stari patricijski hiši navzgor … Ali se ni tamle zganil zastor na oknu? … Uboga lepa »steklena princesa«!

»Nu, pustiva babe!« je trdo zamahnil „trdi Andrej“ in pogledal kvišku proti nebu. »Glej, deževalo bo. Stopiva k Metki, pa se pogovoriva o koristnejših rečeh! Puh, kakšen veter!«

»Nevihta prihaja. Kar stopi, sicer naju ploha ujame!«

Pohitela sta. Pred hišo trgovca Hartla, oziroma njegove hčere, gospe Lavrinove, so stali trije dečki. Prešeren jih je že od daleč spoznal: oni plavosali, najstarejši, je bil Primčev Janez, druga, mlajša dva, pa njegova mala bratranca, sinova sodnika Lavrina. V prvem nadstropju je gledala skozi okno Lavrinova Marija.

»Glejte ga — Prešerna!« je Marija zaklicala dečkom pred hišo.

»Naš nekdanji domači učitelj!« sta planila Lavrinova fantička in že so bili vsi trije pri Prešernu in Smoletu. Vljudno so pozdravili oba gospoda in obsuli visokošolca Prešerna s ploho vprašanj: Kdaj je prišel z Dunaja? Ali so se tam tudi že začele počitnice? Ali kmalu obišče Lavrinove? Ali ostane dalj časa v Ljubljani? Ali je res, da zlaga pesmi? — Gospod Trenz je povedal pri Scheuchenstuelovih, da jih ima poln zvezek. — Pa kakšne pesmi? Kranjske?

»Joj! Kakor Vodnik!« je tlesknil živahni Janez Primic malega bratranca po rami in se sklonil k njegovemu ušesu: »Ti, jaz pridem tudi k vam, kadar vas obišče gospod Prešeren. Ali prideš pome?«

Mali je pokimal.

Od daleč se je čulo grmenje.

»Čujte, prijateljčki! Perun nam grozi. Kar bežimo!« se je Prešeren otresel mladih znancev.

A zdajci je začutil, kako se mu je v levico prikradla mehka ročica. Poleg njega je stalo devetletno dekletce s šolsko torbico na hrbtu. Svetle velike otrokove oči so zaupljivo zrle v njegove.

»Marička — ti?«

»Podbojeva je. Po bližnjicah hodi domov,« se je norčeval Janez in požugal drugemu dekletcu, svoji sestrici, ki je ob roki postarne hišne prihajalo proti njim: »Ti jo pa zapelješ, Julija!«

Julija Primčeva, leto mlajša od Podbojeve Maričke, nežno dekletce z velikimi modrimi očmi in zlatimi kodrci pod svilenim klobučkom, je rahlo zardela in oči so se ji potemnile od nagle jezice. Potegnila je služkinjo ob hiši proti vežnim vratom.

»Kam pa greš?«

»K teti.«

»Ali ne boš pozdravila gospodov?« jo je ustavil brat.

Drobne vzbočene ustnice so se zaničljivo napele v šobico, napol se je ozrla in odgovorila preko ramena:

»Saj jih ne poznam!«

»Oh, saj res! Pozabil sem gospode predstaviti velecenjeni gospici! Haha!« se je norčeval nagajivi brat.

Mala Julija je z dvignjeno glavico odstopicala po veži, ne da bi se obrnila. Na ovinku stopnic pa se je ozrla na hišno, prhnila v poreden smeh in stekla dalje po stopnicah … Saj je enega izmed gospodov dobro poznala! Nekdaj je bil domači učitelj pri Lavrinovih. Dostikrat se je igral z otroki in vsi so ga radi imeli …

Prešeren in Smole sta nadaljevala pot po trgu. Tik Prešerna je drobila korake mala Podbojeva Marička.

»Poklic si zgrešil, France. Kot pedagog bi imel fenomenalne uspehe. Otroci silijo za teboj kakor muhe za medom.«

»Ne vsi, kakor si videl.«

»Ha! Primčevo dekletce ima precejšno porcijo materine ošabnosti v sebi. Mladi Primic pa je prikupen dečko.«

»Mislim, da je dekletce bolj hudomušno in trmasto kakor ošabno.«

Zavila sta po Špitalski ulici na most. Počasi sta stopala mimo kramarskih lop, ki so bile razmeščene po obeh straneh na mostu.

»Ali ošabna gospa Primčeva še vedno preklada vatel po baraki?« je Prešeren pokazal na dve kramarski lopi s krojnim blagom.

»Seveda. Nu, pa kaže, da se svojemu kramarstvu kmalu izneveri. Eno lopo je že prodala. Pravijo, da preseli trgovino v hišo pred mostom.«

Sredi mostu se je Smole ozrl mimo križa na žlobudrajočo kalno reko in na breg s Šolskim drevoredom. Pogled se mu je ustavil na licejskem poslopju, ki je gledalo izza drevja.

»Ali si bil danes zopet v liceju?« je vprašal prijatelja.

»Bil,« je zamišljeno potrdil visokošolec.

»Ali si zopet iztikal po bivši Zoisovi knjižnici?«

Mladi Prešeren je resno prikimal.

»Da. Našel sem, kar sem iskal: Zoisov duh se mi je razodel.«

»Nu, in?«

Prešeren ni takoj odgovoril. Zamišljen je stopil nekaj korakov dalje, pogled uprt v široke špranje, ki so zijale med trhlimi mostnicami. Potem je dvignil pogled in dejal:

»Prvikrat sem jasno začutil, da sem — Slovenec, da me je — kakor Zoisa — rodila slovenska mati. Slovenska, veš, ne samo kranjska.«

Smoletu so se zasvetile oči.

»To sem ti jaz pridigal že pred petimi leti, pa me nisi hotel poslušati … Glej ga! Ali ni bil Anton Scheuchenstuel?« se je ozrl Andrej za elegantnim mladim jezdecem, ki je v rdečem fraku ponosno vzravnan prijahal mimo, da je grmelo po lesenih mostnicah.

»Bil,« je pritrdil Prešeren, ne da bi se okrenil.

»Tvoj sošolec! Ali naju je nalašč prezrl?«

Prešeren je skomignil z rameni in sarkastično pripomnil:

»On je ‚plemeniti‘ Scheuchenstuel, midva pa sva navadna zemljana.«

Onstran Špitalskega mostu sta krenila proti sv. Petra cesti. Prva hiša na desno je bila njun cilj — gostilna »pri Blažu«.

V veži sta srečala zastavno krčmarico Metko Podbojevo, ki so ji zaradi precejšnje golše rekli »krofasta Metka«.

»Gospa Metka, hčerko sem vam pripeljal.«

»Pazite, gospa, to je nevaren človek! Dekletca mu kar sama lete v mrežo.«

»Kar se nevarnosti tiče, gospod Smole, mislim, da prav nič ne zaostajate za svojim gospodom prijateljem.«

»Si jo že izkupil!« se je muzal Prešeren in se ozrl po pivnici.

Soba je bila polna gostov. V poltemi pri peči sta sedela dva moža, zatopljena v tih razgovor in vino. Eden je bil velik in močan človek v razcapani delavski noši — postopač France Pacenk. Velik črn klobuk s širokimi krajevci mu je napol zakrival bled, še mlad obraz. Izpod klobuka so se včasih zasvetile majhne črne oči in z drznim pogledom švignile po gostih.

Če je govoril s sosedom, so se mu iz širokih ust bliskali veliki beli zobje.

Njegov sosed je bil duhovnik, zanemarjene zunanjosti. Kljub vročini je bil ogrnjen v ponošen plašč. Prešeren in Smole sta ga pozdravila:

»Dober dan, gospod doktor!«

»Dobro jutro!« je odvrnil duhovnik — doktor Jakob Zupan. »Sem namreč šele vstal.«

Gostje pri sosednjih mizah so se muzali. Le star gospod — policijski komisar Kremnitzer — ki je sam sedel pri vratih, se je zganil in izpod čela ostro pogledal na hudomušneža, češ: Ali se profesorju — duhovniku — spodobi, da zbija šale gostom v zabavo?

»Ali danes nimate šole, gospod doktor?« je vprašal Smole in sedel s prijateljem k mizi pri oknu.

»Hm! Seveda jo imam; ampak šola nima mene.«

Muzanje gostov je prešlo v glasen grohot.

»Aha, ste bolni,« je pomežiknil Smole.

»Bog obvaruj! Zdrav sem in dobro se počutim kakor riba v vodi. Ampak naš gospod ravnatelj bolehajo že nekaj let na — orientalskih jezikih.«

»Hahahaha!«

Gostje so se drli in vriskali od smeha, saj je bilo splošno znano, da se čudaški Zupan brani poučevati orientalske jezike v bogoslovnici, dasi je bil za to nastavljen in dasi so ga že ponovno tožili na Dunaju.

»Še eno merico, gospod doktor?« je vprašal Zupana gostilničar Jakob Podboj.

»Naj bo še ena taka, ker kličejo tebe in mene: Jaka!«

»Au!« se je skrmežil Prešeren.

»Plačam!« je zaklical komisar Kremnitzer. A v splošnem gromovitem smehu razigranih gostov ga krčmar ni slišal. Kremnitzer je vstal in stopil za gospodarjem v vežo.

»Špicelj ima dovolj za danes,« je zadovoljno pomežiknil Zupan. »Bo pa spet napravil tri klaftrre dolgo poročilo o tem, kako se mi gostje smejejo v gostilni, namesto da bi bil vesel, ker se ne jokajo v teh žalostnih časih. Trčiva, France Pacenk! Zakaj si danes tako molčeč?«

Postopač je prijel za kozarec, se ozrl po sobi in dejal mežikaje z drobnimi črnimi očmi:

»Zrak ni bogvekaj čist tu notri.«

Zupan je s pogledom ošvignil nekaj sumljivih tipov med gosti in prikimal.

»Pred nevihto je vedno tako. Kadar pride vihar in velika ploha z njim, se bo pa vse razčistilo.«

Pomenljivo je pogledal razcapanča in izpil kozarec vina na dušek.

Policijski komisar se je vrnil z ostrim pogledom na Zupana in si natočil ostanek iz steklenice. Očividno je prisluškoval pred priprtimi vrati. Jaka Zupan pa se je mirno obrnil k pivskemu tovarišu in vprašal s povzdignjenim glasom:

»Kaj praviš, Pacenk, kaj bi se rimalo na — avstrijska policija?«

»Velika polomija!« se je odrezal postopač in se režal na vsa široka usta. Njegov pogled se je ujel s smejočimi se Prešernovimi očmi.

»Hehehe! In — stara podrtija!« je pristavil Zupan in zopet zvrnil kozarček.

Čudna tihota je legla na goste. Le tu in tam sta se dva spogledala. Nekaj mrzlega jim je lezlo po hrbtih. Ves bled je segel Kremnitzer po klobuku in palici, a — premislil se je in odmaknil roko. Oko mu je zlovešče zažarelo.

Stara podrtija!

Res, star je on, star njegov šef, ravnatelj Schmidhammer ...

»A star nisem dovolj, da bi tebi ne bil kos, Jaka Zupan! Stara podrtija? Drago mi jo plačaš!...«

S potuhnjenim pogledom proti izzivaču je obsedel na svojem mestu. Doktor Zupan se je medtem okrenil k Smoletu in Prešernu:

»Kaj pa imata vidva lepega tamle?«

Smole mu je pomolil droben zvezek z zapiski starih narodnih pesmi:

»Tole sem nabral letos po Krasu in po Primorju.«

»Namesto naročil za moko in žito!« se je posmehnil Prešeren. »Kaj pa so gospa mama dejali k takšnim uspehom tvojega kupčijskega potovanja?«

V Smoletovih očeh se je utrnila mehka luč. Rekel ni ničesar, le njegov nasmeh je govoril. Za steklenico je prijel in natočil prijatelju in sebi.

»Seveda — tvoja mati je zlata duša. In ti — njen miljenček,« je pristavil mladi Prešeren in se zazrl v kozarec pred seboj ... Tudi on je bil ljubljenec svoje matere, čeprav ga je trdo vzgajala, dokler je bil doma. Preprosta drobna ženica mu je stopila pred oči, gorenjska kmetica ... In vsa domača hiša — vas — polja naokrog — na eni strani hrastov gozd, na drugi prijazna sosednja vas Breznica s planinami v ozadju, za domačim vrtom pa griček z lično staro cerkvico sv. Marka ... Vrba! Njegova rojstna vas!

Stožilo se mu je po domu. Prvikrat, odkar je študiral na Dunaju, bo preživel počitnice doma. Nekaj dni ostane še v Ljubljani, potem obišče po vrsti vse tri strice duhovnike, ki že vsa študijska leta skrbe zanj, naposled pa pojde domov.

Kako ga sprejmejo? Materi je gotovo še hudo, ker ji ni izpolnil vroče želje, da postane duhovnik ... Mehko mu je bilo v duši. Čutil se je osamelega, zapuščenega. Ono dekle mu je zopet stopilo pred dušo — Dolenčeva Zalika. Kako je koketirala z njim! Koliko so mu obetale njene lepe oči! Verjel jim je. Ampak — — kača! Norčevala se je iz njega!

Stisnil je pest in strmel predse.

Počasi pa so se mu prsti razklenili. Iroričen posmeh mu je zavlekel lepe ustne. Suhotno, zdravo lice mu je izpreletela rdečica. Fino rezljane nosnice so se mu potresle. V sivih očeh je zagorel ogenj ... Segel je v frak in izvlekel beležnico in svinčnik. Vrstica za vrstico je rastla na papirju ...

Zupan je medtem prelistaval drobni rokopisni zvezek. Potem ga je vrnil Smoletu.

»Dobro blago je tole! Dragocenejše od žita in moke. Jaz imam tudi že nekaj nabranih.«

»Zakaj jih ne date v tisk?«

Jaka Zupan je v odgovor molče skomignil z rameni. Ni hotel naravnost priznati, da mu je bila zopna misel na redakcijo tolikšne zbirke in na vsa pota in sitnosti, ki jih ima človek z izdajo nove knjige.

Smole pa se je razvnel:

»Treba bo kaj začeti pri nas, da ne zgnije seme, ki sta ga vsejala Zois in Vodnik. Ali kaj, ko so pa naši Kranjci takšni zaspanci!« Postrani je pogledal na Zupana.

»Kaj pa naj počnemo, če so nam na vsak korak špiceljni za petami?« je zagodrnjal Zupan.

»Tistih se ne bojim. Prav rad bi jim nasul popra, da jih posčegečem. Ali — kje naj ga vzamem? Vsi Kranjci leže na trebuhu pred Dunajem,« in tiše je pristavil: »Odkar je zadnji Francoz odnesel pete, smo Slovenci vse izgubili, kar smo pod Francozi pridobili. Nemški Mihel nam tišči ključavnice na usta, da bomo kmalu pozabili, kako so nas matere naučile govoriti. In vendar je treba kranjščino ohraniti onim, ki pridejo za nami.«

»Hm! Samo — kako? Nimamo slovenskih knjig, nimamo časopisov.«

Smoletu je kri stopila v glavo.

»Saj to je! Pisati jih je treba in izdajati, ne v skrinje zaklepati, pa jih bomo imeli. Izdajal bi jih, pisati jih pa ne znam, ker nisem učen. Vi ste učenjak, da malo takšnih — zakaj ničesar ne napišete?«

»Hm. Kakor da bi slišal pokojnega barona Zoisa! On me je tudi večno priganjal k delu. Kaj pa naj napišem, da bi bilo onim v škofiji prav? Molitvenike?«

»Tistih imamo dovolj. Drugega nam je treba. Misliti moramo na naše izobražence, ki se drug za drugim potapljajo v tujem morju. Kaj zabavnega je treba našim ljudem, da bi z veseljem prijeli za kranjsko čtivo. O, če bi Čop prišel v Ljubljano, on bi nam že vedel prav svetovati.«

»Kaj praviš?« se je oglasil Prešeren in dvignil glavo od svojega pisanja. Ni bil poslušal prijateljevega razgovora z Zupanom, a beseda »Čop« — ime njegovega najljubšega prijatelja in rojaka — ga je dvignila.

»Pravim, da bi kaj koristnega začeli, če bi imeli Čopa tu. Pa so ga porinili za profesorja tja gori v Lvov! Kaj pišeš?«

Prešeren se je posmehnil in primaknil prijatelju beležnico.

»Na! Beri!«

Smole je vzel pisanje. In čim dalje je bral, tem bolj so se mu svetile lepe oči. Naposled je pogledal prijatelja:

»France!«

Ničesar drugega ni dejal. Le nasmehnil se je in položil prijatelju roko na laket, kakor je to rad storil, če mu je vzkipelo srce. Potem se je obrnil k profesorju in mu pomolil pisanje:

»Berite še vi! Zdaj me ni več strah zavoljo tega, kako si ohranimo naš materni jezik. On nam ga ohrani!«

Zupan je prijel beležnico, jo obrnil tako, da je svetloba padla na pisanje, in čital:

&lt;poem&gt;Povodni mož.

Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele,
Al’ lepše od Zal’ke bilo ni nobene.
Nobene očem bilo bolj zaželjene
ob času nje cvetja dekleta ne žene. —
itd.&lt;/poem&gt;

... pesem, v kateri se je Prešeren osvetil koketni Dolenčevi Zaliki.

»Pesem bo še dolga,« je tiho govoril mladi pesnik. »Nekoč sva s Turjačanom, ki sem ga instruiral na Dunaju, prebirala Valvasorja, pa sva naletela na ljubljansko pravljico o povodnjem možu, ki je pobral ošabno Uršiko. Oni motiv porabim za balado.«

Smole je le prikimal. Oči so mu žarele. Sklonil se je k prijatelju in mu prišepetal:

»Zdaj se več ne bojim, da bi nas Dunaj pogoltnil.« In dvignil je kozarec in v razposajeni volji glasno zaklical med pivce:

»Na zdravje vsem Kranjcem, ki slovensko mislijo!«

Slovensko? Kaj se to pravi »slovensko?«

»Na zdravje!« so se mu odzvali gostje, nekateri z velikimi vprašujočimi očmi, drugi s plašnim suženjskim pogledom na one, ki so Smoletov poziv — preslišali ... Slovensko misliti? To je gotovo nekaj prepovedanega ... Plahi pogledi so švigali k policijskemu komisarju.

Mladi Prešeren pa se je vzravnal, prijel za kozarec in trčil s prijateljem. Čutil je v sebi nekaj, kar mu je bočilo prsi, nekaj silnega, velikega, kar ga je vsega prevzelo ... Zoisov duh, ki ga je bil zjutraj srečal v knjižnici, ga je klical in bodril na delo ... Da, on ohrani svojemu narodu jezik. In toliko lepote vlije vanj, da ga vsa peklen-
ska tuja sila, ki že tisoč let tlači njegov rod, nikoli ne zamori...

Kakor prisega se mu je dvignilo v srcu. Njegove sive oči so gorele. Iz mladega, ostro klesanega obraza je žarela vsa njegova mlada duša, ki se je odpirala veliki nalogi.

In kakor simbol gigantske borbe malega slovenskega naroda s peklensko silo pohlepnega tujca — se je križalo v tem trenutku dvoje pogledov preko zakajene gostilniške sobe: jasni, zanosni pogled prebujenega genija in potuhnjeni srepi pogled avstrijskega vohuna, sedečega pri vratih.

Stari Kamnitzer kar ni mogel odvrniti ostrega pogleda od obeh mladih mož pri oknu ... Kako je rekel razposajeni Smole? Kranjcem, ki »slovensko« mislijo? Kaj se to pravi? Kranjci so doslej le kranjsko mislili. In bili so dobri patrioti in vse je bilo v redu. Kakšna nova ideja je zdaj to: »slovensko misliti«? Prav gotovo nekaj, kar se ne ujema s starim redom...

»Hm! Sumljiva reč! Treba bo nekoliko bolj paziti na tegale zelenca z Ajdovščine, da nam ne zagode kakšno podobno kakor ob kongresu! Tale mladič je ves vražji.«

Sovražno se je staremu Kremnitzerju zapičil pogled v mlado, zdravo Smoletovo obličje, ki je gorelo v navdušenju.

=Kranjski v okupu zapustil si svet.=

Leta 1827.

Andrej Smole je stopal po zasneženi cesti mimo Sv. Krištofa proti Ježici. Onkraj pokopališča si je privihal kožuhovinasti ovratnik, kajti s planin je brila mrzla burja in januarsko solnce ni imelo nobene toplote. Medlo je svetilo preko šišenskega vrha in bleščeče oblivalo s snegom pokrito ljubljansko polje in Šmarno goro v ozadju. V rokah, skritih v tople rokavice, je Smole držal list »Illyrisches Blatt«. Včasih — kakor da bi se hotel vedno znova prepričati, je li res ali ne — je pogledal v list, na pesem, ki je bila natisnjena na prvi strani. Vselej mu je oko zažarelo.

»Dekelzam,« je čital naslov. In poleg slovenske pesmi še nemška prestava:

»An die Mädchen.«

Spodaj pa šifra:

P.

Prešeren! Prva Francetova objavljena pesem! Slovenska pesem!... Smoletu se je širilo srce, kakor da je pesem njegova in ne Prešernova...

Po cesti je Andreju prihajal nasproti vitek mlad gospod. Andrej ga je spoznal. Bil je France, ki je že nekaj mesecev stanoval pri starem stricu Jožefu Prešernu, duhovniku na Ježici. Pripravljal se je za doktorski izpit.

Smole je že od daleč zavihlel list nad glavo.

»Na tole bova pila nocoj,« je dejal, ko sta se sešla. Izročil je Prešernu časnik.

Franceta je izpreletel čuden občutek: prva njegova tiskana pesem! Nasmehnil se je in pogledal prijatelja. A obličje se mu je takoj zresnilo. Okrog Smoletovih oči so ležali temni, vdrti kolobarji, oči so se mu vročično svetile, na ustnah se je kazala vročina ... Andrej se ugonobi! Noč za nočjo preveseljači...

Prešeren se je zahvalil za list, ga spravil v suknjo in vprašal, ko sta se obrnila proti mestu:

»Do kdaj pa ste sinoči potegnili?«

»Midva z Jerebom do jutra,« je prijatelj skomignil z rameni. Jurist Jurij Jereb je bil Smoletov sosed.

»Hm! Ne vem, če takšno življenje dolgo vzdržiš,« je Prešeren resno zmajal z glavo.

Smole se je ostro zasmejal.

»Ha! Kdo pa pravi, da ga mislim dolgo vzdržati!«

France ga je pogledal od strani in molčal. Predobro je čutil, da prihajajo besede iz raztrganega Andrejevega srca... Fina Češkova! Pred dvema letoma se je poročila z graščakom in industrijcem Fidelinom Trpincem s Fužin pri Ljubljani. Od tistega časa je bil Andrej izgubljen. Crobath, ki je bil koncipient pri advokatu Wurzbachu, je pravil Francetu, da Smole kar divja iz noči v noč. Denar razmetuje na debelo: pojedine, draga vina, ženske... Baje tiči že do vratu v dolgovih, dasi dobiva od matere toliko, da bi mogel dostojno živeti.

»Kam pojdeva nocoj?« je vprašal Smole in pomežiknil: Ali h Krištofbirtovi Reziki?«

Franceta je izpreletelo po udih. Rezika? O!... Bele okrogle lakti — drobne nožice, lepo oblikovane v mečah — mlad deviški obrazek... Lepa Rezika iz Židovske ulice ga je že nekaj dni zanimala in njene poredne oči so se mu vpletale med študij, A pred prijateljem se je potajil.

»Kamor hočeš,« je bil njegov navidezno ravnodušen odgovor.

»Ali greva rajši k Dolencu na Karlovško cesto — gledat zalo Zaliko?«

»Hvala! Sem se jo že nagledal!« ga je zavrnil Prešeren in pogled se mu je stemnil, da so njegove modrosive oči postale skoraj črne.

»Tako je prav! Kaj bi se cmeril za babo! Še dobro, da sva vsak svoji srečo ušla, ali ni res? Haha! Se vsaj brez skrbi po drugih ozirava. Hahaha!«

Ostro je zasekal Andrejev smeh. France je čutil, da je le prisiljen… Andrej res ni mogel govoriti, da bi mu bila njegova razdrta zaroka prinesla srečo. Ves se je vdal divjemu razvratnemu življenju. Poleg tega se je zapletel v razmerje z neko Rudolfovo, ki je bila zdaj noseča…

Po kratkem pogledu v Francetov obraz je Smole nadaljeval:

»Vidiš, nekateri pa niso tako pametni kakor midva. Tone Čop se je že ujel. Vsako nedeljo se vozi v Šmarje.«

»Ali —?«

»Seveda. Zatelebab se je v hčerko bogatega Roka. Pravi, da me napravi za pričo, kadar se oženi. Nu, ne vem, če ga počakam…«

»Zakaj?«

»Hm. Morda se bom moral prav kmalu podati čez hribe in doline.«

»Moral?«

»E, nu, seveda, moral. Ali naj počakam, da me zapro zaradi dolgov?«

»Ali si že tako daleč zabredel?«

»Še nisem. Imam pa najboljši namen — hahaha!«

Lepi Andrej se je poizkusil lahkomiselno smejati. A glas mu je raskavo zahreščal iz grla…

Pol leta pozneje, sredi junija, je res Anton Čop prišel z obrazom, polnim skrivnostne zadrege, k Smoletu in ga svečano naprosil, naj bi mu šel čez tri dni za druga.

»Torej — nobene rešitve več?« se je norčeval Andrej.

V nedeljo zjutraj pa je ukazal napreči najlepšo kočijo in naročil je, naj jo okrase z belim cvetjem in pripno konjem bele šopke na komate. Sam je izročil hlapcu dolge bele trakove za kočijažev cilinder in šopke za frak in za bič. Potem je v svečanem črnem fraku z belo čipkasto kravato in šopkom mirte v gumbnici pričakoval ženina, da se zapeljeta v Šmarje.

Čopa pa dolgo ni bilo. Naposled je vendarle pritekel, za njim pa je prineslo dekle od vrtnarja velik okrogel poročni šopek, kroginkrog ovit z belimi poškrobljenimi čipkami in povezan z dolgimi pentljami iz belega bleščečega atlasa.

»Kar brž!« je priganjal Andrej. 

»Godci naju že čakajo onkraj Karlovškega mostu.«

»Kakšni godci?«

»Nu, obhajati hočemo vendar pošteno, ohcet!« se je smejal Smole. 

»Naročil sem ljubljansko godbo, da bodo Šmarčani laže plesali.«

Tone Čop pa je zagodrnjal:

»Harmonikar bi zadostoval za svatbo ponižnega uradnika. Prosim, počakaj se, povedati ti moram nekaj važnega.«

»Povej mi v vozu. Kar pojdiva!«

»Ne,« je Čop resno vztrajal. »Zadeva je takšne vrste, da je boljši, če ti jo povem tu. Bržkone potem sploh ne boš hotel iti z menoj. Moral si bom poiskati drugo pričo.«

»Ta-ta-ta! Menda nisi podpisal mojega zapornega povelja? Hahaha!«

»Nisem. A zvedel sem od tovariša, da so tvoji upniki vložili tožbo na sodniji. Ne ustraši se! Odrejena je tvoja aretacija.«

Smole se je poigraval z belimi usnjenimi rokavicami in si z njimi odpihnil prašek s fraka. Zaničljivo je stisnil ustne in se nasmehnil:

»Pa menda ne že danes ali jutri?«

In ko je Tone Čop resno odmajal z glavo, je Andrej tlesknil z rokavicami ob roko.

»Krasno! Torej imam še najmanj štiriindvajset ur časa! Nu, zdaj pa le hitro, če hočeš, da ti nevesto zapeljem do oltarja, preden me primejo.«

Mirno je prijel za cilinder.

Sodnik Tone Čop si je obrisal pot s čela.

»Zaradi aretacije se ne mudi tako zelo. Pregovoril sem kolego, da zaporno povelje ‘slučajno’ nekam založi za teden dni. Ampak drugi ponedeljek —«

»Hahaha! Tone! Imeniten dečko si! Teden dni! Joj! Koliko časa za poravnavo mojih dolgov! Nič ne skrbi! Ne bodo me videle vaše ‘špehkamre’, ne!«

Prijel je prijatelja pod pazduho in odšel z njim navzdol. Hišna je nesla za njima poročni šopek in velik zavoj z usnjeno skrinjico, polno dragocenega srebrnega pribora — Andrejev poročni dar nevesti. Sodnik, ki je vedel, kaj je v zavoju, je vzdihnil, ko je dekle položilo skrinjico v voz… Andrejeva lahkomiselnost je bila brezmejna. Če bi bil kupil polovico cenejše darilo, bi bilo še vedno predragoceno za preprost meščanski dom…

Že je elegantna svatbena kočija zdrdrala s Smoletovega dvorišča…

Tri dni Smoleta ni bilo s svatbe. V sredo se je vrnil v ovenčani kočiji, za njim dva lovska vozova, polna godcev. Zapeljali so se s hreščečimi fanfarami in vriskanjem čez vse mesto prav do Smoletove hiše na Dunajski cesti, kjer so poskakali z voz in zatrobili koračnico.

»Jutri na svidenje na strelišču!« jim je zaklical Smole in z negotovim korakom stopil v hišo.

»Smole nori,« so se posmehovali mimoidoči.

Drugega dne je priredil divji Andrej na strelišču svojim znancem gostijo, tako razkošno, da so se povabljenci spogledovali.

Kastelic, ki je sedel poleg Crobatha, je dejal s pogledom na neskončno baterijo buteljk z zlatimi in srebrnimi vratovi:

»Samo za vino bo plačal več kakor znaša četrtina moje letne plače.«

Smole, ki jima je sedel nasproti, je dvignil kozarec in zaklical preko mize:

»Škoda, da je France že odšel na Dunaj! Na njegovo zdravje in njegov rigoroz, prijatelji!«

»Na Francetov rigoroz!« je Crobath dvignil čašo in trčil z njim.

Smoletove oči so bile rdeče od neprestanega ponočevanja. Izza nabreklih vek je pogledal Crobatha in mu pomežiknil:

»Kdaj pa nas ti povabiš, Blaž? Nekaj sem čul klenkati, da nameravaš posnemati Toneta in se obabiti?«

»Ali pojdeš še meni za druga?«

»Če me prej ne vtaknejo pod ključ — haha!« Spogledal se je s svojim sosedom, Jurijem Jerebom, ki mu je verno drugoval pri vseh ponočevanjih.

Smoleta niso vtaknili pod ključ. Štiri dni pozneje je Benedičička, gospodinja, pri kateri je Prešernov prijatelj profesor Matija Čop vzdrževal svojega brata Janeza in sestro Minco, poročala Čopu v Lvov: »… peljala sta se on in jurist Jereb v Idrijo. Ko se je vrnil postiljon, je rekel materi, da naj stori, kar ji je naročil…«

Gospa Smoletova se je takoj vknjižila na sinovo posest za vseh šestnajst tisočakov, ki si jih je sin izposodil od nje dan pred odhodom, češ da poravna z njimi nujne dolgove. Nu, Andrej dolgov ni poravnal, pač pa jo je z materinim denarjem popihal v inozemstvo in prepustil ureditev svojih zadev predobri materi. Poleg tega je naprtil gospe še skrb za svojo nosečo ljubico…

Vse mesto je pomilovalo gospo Smoletovo.

Dva tedna pozneje je sodišče razglasilo nad Andrejevim premoženjem konkurz.

V jeseni, ko je bil profesor Čop prestavljen iz Lvova v Ljubljano, mu je Benedičička na dolgo in široko pripovedovala vso Smoletovo historijo in pristavila:

»Gospa je predobra. Andrej je bil že od nekdaj njen ljubljenček, zato ne bo nikoli nič prida. Otroci se morajo trdo vzgajati. Ni potreba, da bi vselej obveljala njihova volja.«

Pri poslednjih besedah se je energična žena pomenljivo ozrla na mlado Minco, Čopovo sestro, ki je s kislim obrazom sedela za šivalnim strojem in s pogostim globokim vzdihovanjem spremljala svoje delo — šivanje srajc svojemu bratu in vzdrževalju.

Matija Čop je resno prikimal, potem pa z drobnim nasmeškom okrog majhnih stisnjenih usten potrkal svojemu bratcu Janezu na ramena in ga mežikaje vprašal:

»Ali si slišal, Janez?«

Janez je našobil ustne in sklonil glavo nad knjigo. Rad se je učil; ampak — kadar je zunaj vabilo lepo jesensko solnce.

Oh, Matija glede učenja ni poznal prizanesljivosti. Seveda, ko je sam vedno tičal v knjigah!

Izpod čela je Janez pogledal za starejšim bratom, ki je vzel cilinder in s kratkim pozdravom odšel. Gotovo zopet v licejsko knjižnico, kjer je prečepel večino prostega časa…

Da, Matija Čop je stopal mimo deželnega dvorca preko Kongresnega trga proti Gledališki ulici. Stopal je počasi in gledal predse v tla. Glava mu je bila še polna vsega, kar mu je Benedičička pravila o Smoletu. Očitno je Andreja še vedno razjedal obup, ker je tako podivjal… »Da, da, nesrečna ljubezen!« je vzdihnil Čop sam pri sebi in okrog usten se mu je začrtala bridkost. A brž jo je zatrl. Zakaj bi svojo srčno bolečino nosil svetu v zasmeh?… Na Reki — mlada Angležinja Mary, sestra njegovega učenca — proč ti spomini! Preveč bolijo… K študijam! Tam, edinole tam je pozabljenje.

Čop je pospešil korake.

=Jako, kdor misli trdno stati, pade.=

Leta 1831.

Sredi »Zvezde« se je v večernem mraku gibala gruča ljudi. Profesor Schulz, tridesetleten simpatičen mož, je na majhnem odru pripravljal svoj veliki daljnogled. Nekoliko licejskih dijakov se je sukalo okrog njega, da po svojih močeh pomagajo splošno priljubljenemu vzgojitelju.

Nekaj radovednežev se je nabralo v bližini. Ostali Ljubljančani, ki so čakali na astronomsko predavanje mladega profesorja, so se izprehajali pod akacijami Zvezde in po Kongresnem trgu ter čakali, da bije ura z uršulinske cerkve devet.

Vedno več polka željnega ljudstva se je nabiralo na trgu. Duhovita in vendar poljudna predavanja mladega profesorja so se Ljubljančanom zelo priljubila, saj so bila v onem času javna znanstvena predavanja nekaj izrednega.

Pred uršulinsko cerkvijo, na trgu — še pred desetimi leti »Kapucinskem«, po velikem vladarskem kongresu leta 1821. pa »Kongresnem« — so stali trije gospodje. Svetlolasec z dolgim ukrivljenim, ozkim nosom in mirnim zastrtim pogledom je bil slovit slikar Matevž Langus iz Kamne gorice. Poleg njega je stal gospod s črnimi lasmi, širokim čelom, močnimi ličnicami, jasnimi modrimi očmi ter globokimi gubami med njimi — učenjak in licejski knjižničar Matija Čop. Tretji, bledoličen rjavolasec z rdečkastimi, nabreklimi vekami je bil farmacevt Henrik Freyer.

»Grof Hohenwart se je danes močno jezil,« je pravil Čop.

»Velike omare na licejskem hodniku je imel odprte in brkljal je po njih vse popoldne. Schildenfeld mu je bil hrošče zmešal, da je moral sam vso zbirko še enkrat urediti. Rekel je, da bi ga bilo sram, ko bi jutri zjutraj dijaki hodili mimo takšne zmešnjave.«

»Mož se res trudi, da nam ustvari muzej,« je pripomnil Freyer.

»Zelo,« je pritrdil Čop. »Pravi pa, da takšnega kustosa ne bo gledal. Kaj, če bi se vi potegnili za to službo, gospod Freyer? Saj ste botanik, in zoologija vam tudi ni španska vas. A hrošči so menda vaša posebna ljubezen.«

»Haha! Ljubezen! Gospod Freyer je sploh specialist v ljubezni — pa ne le do hroščev!« se je oglasil gospod, ki je pristopil za Čopovim hrbtom.

»Hm!« se je Freyer cinično posmehnil. »Gospod doktor Crobath tudi ni baš novinec v tej stroki.«

Crobathov srepí pogled se je križal s posmehljivim Freyerjevim. Kruta samopašnost je legla na advokatove zaničljivo zategnjene ustne. Stisnil je obrvi in dejal počasi in s poudarkom:

»Na vsak način se v tej zadevi ne bojim vaše konkurence, gospod Freyer.«

Za trenutek je legel med navzoče mučen molk. Vsem je bilo znano, da se je Freyer rad oziral po lepi, mladi polsestri Crobathove žene, Ani Endlicharjevi. Da je lepo dekle ugajalo tudi Crobathu — o čemer so večkrat pričale objokane ženine oči — to je bila javna skrivnost.

»Kastelic kliče,« je pokazal Čop na okno nad gostilno »na Griču« in stopil preko ceste. »Pridi dol!« je pozval prijatelja.

»Ne morem,« je odvrnil Miha Kastelic. 

»Sem obljubil Prešernu, da ga počakam doma. Prinese mi svoj prispevek za tretji zvezek ‘Zhbelize’. Ali veš, da se je Smole vrnil?«

»Kdaj?«

»Danes. Po štiriinpolletni odsotnosti!«

»Andrej je imeniten dečko. Prav veselim se nanj.«

»Bogve, ali je pozabil na tisto blazno ljubezen, ki ga je vsega razdejala.«

»Na Fino Češkovo? Hm. Kar človeka zagrabi tako globoko, ne pozabi iz dneva v dan.«

Čop se je zazrl preko trga in njegove modre oči so tako potemnele, da bi bile gotovo vzbudile Kastelčevo radovednost, če bi o mraku mogel razločiti njihovo bolestno žarenje… Mlad, fin obrazek je bil pred Čopovo dušo… Mary!

»Ženske se menda hitreje potolažijo, sicer bi lepa Fina ne bila že čez dve leti vzela graščaka Trpinca,« je rekel Kastelic.

»Ne bom sodil, a zdi se mi, da se motiš v njej,« ga je Čop zavrnil z nevoljo v glasu. Gospo Trpinčevo je visoko cenil; bil je stalen gost v njenem gostoljubnem domu na Fužinah.

Kastelic pa je vztrajno nadaljeval:

»Nu, morda je prav storila — saj se je Smole tudi z drugimi tolažil. Kaj neki poreče k temu, da je njegova ljubica, Marija Rudolfova, ušla s tistim oficirjem in pustila Smoletovega otroka njegovi materi?«

»Prav nič ne poreče — kolikor ga poznam. Ali ne prideta s Prešernom k predavanju?« je Čop zasuknil razgovor, ki mu ni bil všeč.

»Mislim, da ne. Pridi potem semkaj k Metki. Gotovo pride tudi Smole.«

»Pridem.«

»Pa še Schulza pripelji s seboj in Langusa.«

»Langusa morda, Schulza pa — saj ga poznaš. Če France ali Jakon zineta kakšno zasoljeno, Schulz ves teden zardeva na ta račun.«

»Haha! Tvoja dunajska mimoza res ni za našo družbo.«

»Dohtar gre!« je pritekla na kuhinjski prag sedemletna Jerica, srčkano, živahno dekletce, hčerka Metke Podbojeve, ki je že nekaj let krčmarila v gostilni »na Griču«. Jerica se je zasukala in že je tekla zopet po veži in se skrila za vežna vrata.

Zdájci se je prikazala na pragu dolga senca visokega cilindra in takoj nato je stala med vrati, od cestne svetilke ožarjena, krepka moška postava — doktor France Prešeren.

»Hov!« je skočila Jerica izza vrat in stekla po veži.

»Žaba mala, ali se ne spiš? Nu, le počakaj!« je planil Prešeren za njo proti kuhinji.

»Mama! Držite jo! Zastrašila me je!« je smeje se tožil malo nagajivko, ki se je skrivala za okroglo materino postavo.

Od ene, od druge strani jo je poizkušal ujeti.

»Haha! Hahaha! Ne boste me ujeli!« se je smejala.

A Prešeren je brž vrgel palico iz rok in zagrabil z obema rokama hkrati — okrog zastavne gospe Metke — malo nagajivko za balonaste rokavce.

»Aha! Te že imam! Hohoho!«

»Hahahahaha!« so zaregljala dekleta po kuhinji.

Ujeta gospa Metka je komaj prestregla Prešernov cilinder.

»Takoj naju izpustite!« se je ujezila. »Kar s kuhalnico vas bom! Marička, daj mi jo, no!«

»Uh, saj bom priden!«

Izpustil jo je in si popravljal frak, ki mu je bil že nekoliko tesen — znak Metkine dobre kuhinje in Prešernovih prekoračenih tridesetih let.

»Marš v sobo!«

»Gospod doktor! Če takoj ne ubogate, vam prinesem najslabši kos,« je zapretila Metkina najstarejša hčerka, brhka šestnajstletna Marička, ki je jemala pekvo iz pečice.

»Oh, sladki Maridel, ne bodi trdosrčen! Saj sva vendar prijatelja, odkar si na svetu! Kaj pa imaš dobrega nocoj?« je pristopil in ji položil roko okrog ramen.

»Srno v omaki.«

»Ejsa! Že grem, že grem!« je odhitel proti sobi. Vesel ženski smeh je planil za njim. Vedele so, da se le dela takšnega snedeža, v resnici pa mu je bilo splošno le malo do jedi.

»Palico!« je zakričala Jerica in pograbila palico, ki jo je pozabil na stolu. Skočila je za Prešernom v sobo.

V gostilniški sobi je bilo le malo gostov. Pri peči, na običajnem svojem prostoru — doktor Jakob Zupan v zamazani, oguljeni suknji, z belim ovratnikom, ki ni bil vsak dan svež; njemu nasproti elegantni doktor Crobath; dva sedeža dalje skromna dobričina in ljubimelec vseh dijakov — profesor Kersnik; na drugem koncu mize pa njegov tovariš profesor Martinak, mož tihega obraza in tihega vedenja, v srcu vnet za »kranjščino« in zvest svojemu rodu, na zunaj pa vedno korekten državni uslužbenec. Veliko, raztrgano omizje je kazalo, da je imel pri njem vsak izmed njemu pripadajočih gostov svoj stalni sedež.

»Glej ga! Ali nisi šel zvezde štet?« je Prešeren nagovoril prijatelja Crobatha.

»Seveda!« se je Zupan brž vtaknil vmes. »Saj zato je stopil na ‘Grič’, da jih bolje vidi. Tu smo bliže neba.«

»In zvezdam,« je pomežiknil Crobath s pogledom na zalo Maričko, ki je prinesla na pladnju večerjo in jo postavila na Prešernov prostor.

»Glej, kakšno protekcijo uživa naš France: večerja je na mizi, preden more on sesti za njo,« je Zupan zabavljal.

Okrog Prešernovih ust se je zatresel ironičen posmeh. Pogladil je dekliča po golem komolcu in sedel na svoj prostor na zgornjem miznem koncu.

»Gospod doktor! Palico ste pozabili,« mu je mala Jerica pošepnila za hrbtom.

»Saj res!« se je ozrl in pridržal dekletce za roko. »Čuj, Jerica! Ali skočiš gor h gospodu Kastelcu? Reci mu, da ga prosim, naj pride dol. Na, pot ti plačam že naprej.«

Jerici so se zasvetile poredne oči, ko je njen »dohtar« privlekel iz suknje zavitek sladkorčkov in ji ga potisnil v ročico. S srečnim nasmehom je odskakljala v prvo nadstropje, kjer je stanoval licejski skriptor Kastelic.

Čez nekaj trenutkov je sedel svetlolasi vitki Kastelic ob Prešernovi strani, poleg Zupana.

»Tukaj jih imaš,« je dejal pesnik in položil pred Kastelca šop popisanih listov.

»Aha!« se je razveselil skriptor in se takoj zatopil v čitanje. Čim dalje je čital, tem bolj se mu je nasmeh razlezel po obrazu. Včasih mu je planila rdečica preko žensko nežnega obraza.

»Za ‘Zhbelizo’?« je vprašal Zupan. Prešeren je pokimal.

Zupan se je poln temnih slutenj postrani ozrl na rokopis:

»Hm — ‘Sršeni’! Ali močno pikajo?«

Kastelic ga je postrani pogledal in bruhnil v smeh:

»Haha! Le poslušaj tegale:«


&lt;poem&gt;Kdor govoriti kaj ne ve,
on vreme hval’al toži;
kdor pevcev peti kaj ne ve,
od letnih časov kroži. —&lt;/poem&gt;

Ali tega:

&lt;poem&gt;Brez cetov teče vir mu Hipokrene,
In esov v pesmah njega najti ni!
‘Zatorej nimajo nobene cene,’
zato so pesmi tiste brez soli.&lt;/poem&gt;

»Hm! Ali se samo vame zaletuje?« je Zupan z nervoznim smehom prijel za rokopisne liste.

»O, tudi druge je počastil s svojim strupenim pikom — kar beri!« in s pogledom je vprašal Prešerna.

Prešeren pa mu je odgovoril le z ironičnim nasmehom.

»Že celo uro sem te pričakoval na oknu. Kje pa si bil?«

»Doma. Sežigal sem svoje poetične prvence.«

»Vandal! Rajši bi jih popravil in meni prinesel za ‘Zhbelizo’!«

V Prešernovih očeh se je užgal blisk. Molče je odkimál… Kaj vedo njegovi znanci o poslanstvu, ki je njemu žareče zapisano v srcu: Le najlepše od vsega lepega položi v svoj materni jezik. Le najlepše, da dvigne v narodu vero v neizčrpno globino njegovega največjega zaklada — jezika, zaupanje v njegovo silo in ljubezen do njegovih milih glasov…

»Ha! Tale sršen je pa res imeniten —« je pričel Zupan, a umolknil je, ker se je z glasnim govoričenjem vsulo v sobo od predavanja prihajajočih gostov, da so bile vse mize kar hitro zasedene.

Čop, Langus in Freyer, ki so se tudi pojavili med gosti, so prisedli k Prešernovi mizi.

»Hoj! Čop! Poslušaj brenčanje tegale sršena:

V Ljubljani je dehur, ki noč in dan žre knjige,
Od sebe pa ne da najmanjše fige.«

»Hahahaha!« se je zagrohotala družba.

»Kaj praviš, kdo je to? Haha!« se je Zupan škodoželjno smejal, vesel, da se je Prešernova jedka ironija izlila tudi na koga drugega.

Čop je v zadregi prijel za kozarec malinovca, ki ga je štirinajstletna domača hčerka Beti postavila predenj — vina ponavadi ni pil. Globoko nabrane gube med obrvmi so se mu zravnale, v velikih modrih očeh je zmagal smeh.

»Ni slabo,« je priznal velikodušno. Iz njegovih svetlih oči je zadel Prešerna žarek pokroviteljskega ponosa.

Jasna zadovoljnost je presinila Prešernov obraz. Čopova kritika mu je bila najvažnejša. A nemirno je pogledoval na vrata… Kod hodi, da ga ni?

In ko so drugi rešetalI njegove »Sršene« in se jim iz srca smejali — včasih s kislim obrazom — je Prešeren molče gledal predse, le od časa do časa je s pogledom ošvignil vrata.

Naposled je nepremično zastrmel v kozarec pred seboj.

Pred njim je vstajal nežen obrazek, obrobljen s kodrci, velike oči so s porednim posmehom zrle v njegove, gladko mlado lice je vabilo k poljubu… In popoldne je postopal za dvema zalima dekličema… — oj! Pa je srečal njo »zlahtno rožo, dekle drago« in zasukalo mu je »noge z močjo neznano«.

Zakaj bi se ne oziral za zalimi dekleti? Ker je še neplačani državni praktikant? Hm! Mamke so v skrbeh. Kaj, če bi se siromašni doktor resno približal hčerki! Ali bi ga ljubljanske »kofetarce« hitele opravljati pri izvoljenki! Nu, ali je res tolikšen zločinec, če rad zaljubljeno obrača oči in se pošali s tem ali onim zalim dekletom? Ne, gotovo ne. Zaveda se, da ni še nikoli storil ničesar podlega, njegova vest je mirna…

Postrani je pogledal na bledega svetlolasega Kastelca… Kastelic — hm! — menda nima tako čiste vesti, kar se tiče ženske. Lahkomiselno jo spravi v nesrečo, nato pa se brutalno otrese… Hm! Zver, samo zver… Zaničljiv pogled izpod Prešernovih napol priprtih vek je ošvignil Kastelca.

In vendar gre Kastelcu vse po sreči. Ima že stalno plačano službo, on, Prešeren pa — kdaj jo doseže? Ni dolgo tega, ko je mislil, da gotovo dobi razpisano mesto plačanega praktikanta. Njegov šef, prokurator pl. Scheuchenstuel, je prošnjo podprl s toplim priporočilom. A mesto plačanega praktikanta je dobil — prokuratorjev sin!

Sin bogatega Scheuchenstuela je bil bržkone plačane službe bolj potreben kakor Prešeren, ki je živel le ob podpori dobrega starega strica Jožefa, skromnega upokojenca. Prešeren je s temnim pogledom nagnil kozarec, da poplakne grenkobo.

»Ali si že končal svoj prispevek za Šafárikovo zgodovino slovanske literature?« se je obrnil k Čopu.

»Končal in odposlal Kopitarju.«

»Nu, vendar! Torej ti je moj ‘Dihur’ deloma krivičen. Haha! Nu, ob svojih zmožnostih si storil še vedno premalo, da bi se mojemu sršenu odkupil.«

Tihi Čop mu je odgovoril z nasmehom. Z zamišljenim pogledom je zastrmel predse. Prešeren je zaslutil prijateljeve misli: Pusti mi sladko svobodo! Ali ne poznaš velike slasti globokega razglabljanja, ko tvoja sproščena duša stopa po nedoglednih hramih Lepote in Resnice? Saj poznaš tiho srečo, ko v nemoteni samoti obisciš največje duhove sveta in se razgovarjaš z njimi, ki so posebni ljubljenci Večnega Praduha?

V tihem razumevanju sta se še enkrat srečala pogleda obeh prijateljev.

Zdájci so se odprla vrata. Za trenutek je vsa družba onemela: na pragu je stal tujec, oblečen po najnovejši pariški modi. Vkljub toplemu letnemu času je bil ogrnjen v eleganten »garik«, popotni plašč s kratko pelerino na ramah. Opiral se je na palico.

Tujec?

Ne.

»Smole!«

»Živio!«

»Andrej!«

»Nu, vendar! Saj smo že mislili, da si pozabil na nas!«

Vsi hkrati so vzklikali, mu tresli roko in ga posadili za mizo med Prešerna in Kastelca.

Natihoma so se čudili: Ali je bil to razposajeni, divji Andrej? Zdravi, rdečelični Smole, ljubljanski krasotec? Bled, skoraj siv v obraz, je sedel med njimi in se tiho smehljal, kakor starec. V lepih velikih očeh je begal čuden nemir; roka, ki je segla po kozarcu, da trči s prijatelji, je močno trepetala.

Bolan! — so ugotovili pogledi, ki so iskali v Smoletovem obličju.

»Kod si hodil, prijatelj?«

»Dolgo te ni bilo med nami.«

Smole je nervozno trl roko ob roko.

»Zares sem se dolgo potepal po svetu. Po Nemčiji, Angliji, Franciji, Švici in Italiji sem kolovratil.«

»Hm. Brez pravega posla? Tega bi jaz ne vzdržal,« je pripomnil Čop.

»O, imel sem važno delo: ubijal sem čas in — sebe.« Poslednja beseda je prišla prav tiho iz Smoletovih ust. Razumel jo je prav za prav le Prešeren in — ustrašil se je… Andrej ni pozabil!

Vsa strahota Andrejevega priznanja se mu je razgrnila pred dušo. Ali je na svetu človek, ki bega za strašnejšim ciljem nego je ta: počasi in s premislekom ubijati samega sebe?

»Kaj pa ste vi počeli med tem časom?« je vprašal Smole in iztrgal Prešerna iz neveselih misli.

»E, nu —«

»Nobenega splošnega odgovora! Kar po vrsti mi poveste vsak svoje najvažnejše doživljaje. Jakon je prvi na vrsti,« se je Smole poredno smejal Zupanu, ki je slastno obiral že drugo porcijo srne.

»Najvažnejši doživljaj? Volk me je obgrizel, da sem obležal pod praprotjo,« je suho povedal Jaka Zupan in s kruhom pobral omako po krožniku.

Smole je vprašaje pogledal po omizju, ki se je smejalo kakor dobremu dovtipu. Razumel je šele potem, ko mu je Čop razložil: volk-škof Wolf, praprot-duhovnik Praprotnik, ki ga je na škodo zmožnejšega in starejšega doktorja Zupana škof protežiral ter ga bo bržkone napravil za kanonika.

»In ti, France?«

»Er ließ sich halt verscheuchen,« je brž odgovoril Zupan namesto Prešerna.

France Prešeren je nekoliko prebledel, oči so mu jezno zažarele, a ukrotil se je in ironično vrnil:

»Prekleti far! Kaj te je danes pičilo, da brizgaš svoj strup naokrog?«

»Tvoji sršeni so me opikali,« je resno odgovoril Zupan in komodno prijel v roke kost, da jo obere. Ob splošnem grohotu pa je vendarle tudi sam prhnil v smeh.

»Kakšni sršeni?« je vprašal Smole, ko so si prijatelji brisali solze.

»Za ‘Zhbelizo’,« je pojasnil Čop.

Smole ga je začudeno pogledal in se razgrel:

»Nu, prej volk, zdaj sršeni in še čbelica — človek bi mislil, da sedi med samimi zoologi. Kaj pa je to — čbelica? Morda škofova kuharica?«

»Človek božji! Tega ne veš?« je planil Zupan in izpustil napol oglodano kost. »Hoj, Kastelic! Kar brž ponjo!«

Kastelic je bil že pri vratih. Smole je zaman poizkušal brati na obrazih.

»Tako se vam vsem svetijo oči kakor podjetnim fantalinom. Ali ste vsi zaljubljeni v to ‘čbelico’?«

»Vsi,« je prikimal Prešeren s hudomušnim pogledom v prijateljeve lepe oči.

»Aha! Torej mlada krasotica? Zdaj sem pa res radoveden. Domača hčerka?«

»Popolnoma domača,« je zopet resno prikimal Prešeren.

Naokrog veselo muzanje. Dobrovoljni Kersnik je izbruhnil v smeh. Zupan je dvignil prst na ustne.

Že se je Kastelic vrnil in položil pred presenečenega Andreja — dve drobni knjižici.

Tišina je zavladala v krogu. Vsem je bilo pri srcu kakor velik praznik…

Smole je čital napis na prvi knjižici:

Krajnska Zhbeliza
Perve bukvice
1830

Prijel je knjižico in mehko, pobožno sprožil liste med prsti… Poezije! Slovenske poezije! Zbornik slovenskih pesmi pod Kastelčevim uredništvom… Dva zvezka iz dveh zaporednih let… In ko je on, Andrej, odhajal v tujino, je izšla po dolgem presledku skoraj celega desetletja od Vodnikove smrti prva pesem v slovenskem jeziku — Prešernova »Dekelcam«. Zdaj pa — dva zvezka!

Pogledal je po jasnih obrazih naokrog — oči so mu bile vlažne in grlo kakor zadrgnjeno. Eno roko je položil prijatelju Prešernu na laket, z drugo je molče dvignil kozarec.

»Vivat ‘Zhbeliza’ in njen oče — Kastelic!« je zaklical Zupan in trčil s Kastelcem, ki je rahlo zardel.

»Živela!« so se odzvali vsi naokrog. Še pri drugih mizah so znanci dvignili kozarce.

»Da, da, prijatelj Andrej, Slovani vstajamo —« je pričel Zupan s hripavim glasom.

»Ssst!« je opomnil Kastelic in s pogledom namignil proti staremu Kremnitzerju, ki je — kakor že dolgo vrsto let — sedel pri mizi poleg vrat. V nadkomisarjevi družbi je bil gubernijski ekspeditni ravnatelj Pradatsch.

Zupan je strupeno pogledal proti njima in dejal glasno, da je donelo po sobi:

»Njegov oče se je pisal Bradač, on se piše Pradatsch, njegov sin se bo pisal Pradaitsch, njegov vnuk pa Urdeutsch — po naše: Pranemski.«

Tiho hahljanje se je razlezlo po pivnici. Marsikdo je renegatu privoščil lekcijo. Njegovo temnordeče lice je pričalo, da je razumel Zupanovo izzivanje. Morda bi bil vzrojil, da ga ni Kremnitzer pomirjevalno prijel za roko in pokazal s prstom na čelo, češ: pusti norca!

Medtem je pristopila k Prešernovemu omizju krčmarica, gospa Metka, da pozdravi svojega nekdanjega stalnega gosta Smoleta.

»Gospa Metka — čeprav sem se štiri in pol leta potepal po svetu — glejte: zvest sem vam ostal,« se je šalil Smole.

»Nikar mu ne verujte, mamka! Takle frajgajst nima nobene vesti. Le ne hodite preveč okrog njega, rajši sedite k meni, ki sem spodoben far!« je prigovarjal Zupan.

»Danes niste tako lepi, velečastiti, kakor ste bili v nedeljo. Kam pa ste dali novo suknjo?«

»Prevzvišenemu sem jo poslal v avdijenco,« se je Zupan resno odrezal.

»Haha! Obleko ste poslali —?«

»Seveda. Škof me je poklical, pa sem brž tekel k njemu, kajpak, saj je moja dolžnost. Kaj morem zato, da sem imel tole ‘zašpehano’ suknjo na sebi. Nu, Njegova Prevzvišenost se je silno razburila, ko me je zagledala, češ, ali ne vem, kako moram priti v avdijenco. Jaz, ne bodi len, se zasučem molče na peti in tečem domov. Davi sem pa poslal svojo lepo suknjo Prevzvišenemu in mu sporočil: ako ima z obleko govoriti in ne s človekom, naj se kar z mojo lepo suknjo pogovori.«

Vsa pivnica se je tresla od smeha — le policijski uradnik je ostro zapičil potuhnjen pogled v Zupanove smejoče se oči.

Prešernu, ki je opazil hudi pogled, je legla tesnoba v srce. Sklonil se je k prijatelju Smoletu in mu med gromovitim smehom drugih gostov zagodrnjal na uho:

»Ubogi Zupan! Njegova drznost ga ugonobi. Odposlali so že tožbo na Dunaj. Suspendirati ga hočejo. Opisali so ga kot — norca!«

Smole­tov smeh je takoj zamrl.

»Učenega Zupana?«

Prešeren je skomignil z rameni:

»Včasih se obnaša, kakor da bi bil res trčen. Na Wolfa ima posebno piko. Wolf pa je menda sit njegove predrznosti.«

Smole se je zamislil… Zupan je pač res čudak. Hm. Pravijo, da je v njegovi rodbini blaznost… Ampak škof bi moral drugače ravnati s posebnežem. Z lepa bi ga moral pridobiti, njega, ki je vešč tolikim jezikom: hebrejščini, arabščini, latinščini, grščini, ruščini, bolgarščini, srbohrvaščini, nemščini, laščini in francoščini! — njega, ki je s tolikšnim idealizmom na lastne stroške hodil po domovini in nabiral narodno blago: izreke, pesmi, pregovore, jezikovne drobtine — vse iz ljubezni do maternega jezika, do svojega naroda! — njega, ki vedno pridiguje bratstvo med slovanskimi narodi. Poznajo ga Rusi, Hrvati, Srbi, Bolgari in Čehi — domačini pa ga hočejo ugonobiti. Zakaj? Ker Wolf nima smisla za idejo, ki je vzklila v Zoisovem krogu. Tuj mu je duh, ki je rodil »Zhbelizo«. Ni mu všeč početje okrog nje. Ni mu do tega, da bi svojo duhovščino vzgajal k delu za razvoj »drugega deželnega jezika«… Oj, domovina! Na vseh vplivnejših mestih ljudje nemške krvi, ki nikoli ne bodo imeli srca za »kranjsko« stvar, za »kranjskega« človeka!

In vendar — kako je rekel Zupan? — »Slovani vstajamo!«

Smoletu so zažarela bleda lica… Da, že se dvigajo iz največjega naroda sveta možje: Kollar, Šafárik, Čelakovský, Gaj, Mickiewicz, Puškin — ha! Slovani vstajajo!

Plamen je zagorel v Smoletovih lepih trudnih očeh. Zopet in zopet je pogledal naokrog od obličja do obličja, iz oči v oči. Srečen nasmeh se mu je tresel okrog usten, nekdaj sočnih in zdravih, zdaj stisnjenih od vseh prestanih duševnih in telesnih bolečin.

Zopet so mu prsti prelistavali drobna zvezka… »Slovo od mladosti. — Dr. P…«

Od mladosti! — Ali se ni tudi on, Smole, že poslovil od mladosti?

»Dni mojih lepša polovica kmalo«…

Smole je vzdihnil. Pogled mu je kakor uročen drsel dalje po vrsticah, preskakoval verze…

»Okusil zgodaj sem tvoj sad, spoznanje!«
O, da. Zgodaj, prezgodaj!

»Ljubezen zvesto najti, kratke sanje!«

Andrej se je zdrznil. Kakor pekoč ogenj so njegovi prsti izpustili drobno knjižico… Sanje — o, stokrat preklete sanje!

Pred njegovimi očmi se je iz dima zazibal obrazek krasotice… Fina Češkova, zdaj žena Fidelisa Trpinca, graščaka na Fužinah.

Smole je stisnil bledo roko v pest. Siloma se je otresel privida. Prijel je za knjižici in tlesknil z njima po mizi.

»Gospa Metka! Na čast tema dvema — baterijo zapečatenih!«

Kmalu so pokale buteljke in zvenele čaše.

»Le pivja na korajžo, Čop!« je Zupan pozval molčečega Čopa, ki se ni bil dotaknil vina.

Čop je smehljaje se prijel za čašo, trčil in omočil ustne.

»Zakaj — na korajžo? Ali pojdeta na vojno?« je podražil Smole.

»Na vojno, kakopak! Na črkarsko vojno — haha!« se je Zupan široko smejal.

»Hm?«

Smoletov pogled je zopet krožil od enega do drugega… Čopove stisnjene obrvi!… Prešernov ironičen posmeh!… Kastelčeva mučna rdečica! In Langusov, Martinakov, Kersnikov in Freyerjev vsesvedni smehljaj, pa Crobathovo mežikanje…

»Nu, kaj pa imate, preklete duše! Izkašljajte se že!« je Smole zaropotal po svoji stari navadi.

»Saj čuješ! Abecedna vojna: tu bohoričica — tam metelčica,« je pojasnil Crobath.

»Krevljica!«

»Z žabicami!«

»Cirilovske pokveke!«

»Tri pristaše imajo, pa hočejo zagospodovati nam vsem! Knjige izdajajo kar na debelo.«

»In širijo krevljično kugo.«

»Štirje so: Metelko, Zalokar, Potočnik in Zupanov duelant v *Carinthii*, Jože Burger.«

»Torej ste se udarili po vseh pravilih?«

»Kako pak! Zupan je prvi lopnil, v *Carinthii*, še v maju.«

»Aha! Jakon je torej abecedni general!«

»Ne,« je protestiral Zupan. »Jaz sem le korporal na predstraži. Tu pa je generalni štab« — je pokazal na Čopa in Prešerna, »— ki pa še ni stopil v akcijo,« je dostavil z zbadljivim posmehom.

»Mhm! Prve praske med obema sovražnikoma. Kaj pa pravijo drugi? Kopitar, visoki gromovnik? Ali vam še ni poslal svoje strele z Dunaja?«

»Kopitar je z nami,« se je resno oglasil Čop.

»Le preveč mu ne zaupaj!« je svaril Zupan. »Predobro ga poznam še iz Zoisovih časov.«

»In bratje na severu: Čelakovský, Dobrovský, Šafárik?«

»Bomo šele videli. Morda nam nasvetujejo svoje črke.«

»In naši rojaki na Štajerskem, Koroškem?«

»Murko izda že prihodnje leto novo slovnico v bohoričici. Slomšek in Jarnik sta tudi za stari črkopis.«

»Ali se ne bojite, da s takšnimi razprtijami skisate med, ki ga je nanosila vaša ‘Zhbeliza’?«

»Ničesar se ne bojimo,« se je oglasil Kastelic, »nekoliko ostre burje vzbudi poslednje zaspance.«

»In gnojne mlake se posušijo,« je dodal Jaka Zupan.

»Kaj pa ti praviš k temu, France?« se je Smole obrnil do molčečega prijatelja.

»Jaz?« se je zganil Prešeren. V očeh mu je vstajal blesk, spodnja ustna se mu je zatresla, nosnice se nekoliko napele in ves zagoreli obraz mu je prešinila hudomušna ironija. Segel je v frak, privlekel iz listnice listek, ga razgrnil in čital razločno in glasno, da so prisluhnili vsi naokrog:

&lt;poem&gt;Al prav se piše kaša ali kafha,
Se šola novočrkarjev srdita
Z ljudmi prepira starega kopita;
Kdo njih pa pravo trdi, to se praša.&lt;/poem&gt;

»Oho! Tako torej —!« ga je prekinil Kastelic.

»Molči, šalobarda!« je vzrojil Smole in Prešeren je nadaljeval:

&lt;poem&gt;Po pameti je taka sodba naša:
Ak je od kafhe kaša boljga žita,
In boljš obdelana in bolj polita,
Naj se ne piše kafha, ampak kaša.&lt;/poem&gt;

»Hahaha!«

»Dobro!«

»Dalje!«

&lt;poem&gt;Ak pa po črki boljši jed ne bode
In zavolj črke ne trpi nič škode,
Obhaja taka misel nas Slovence:
Da pravdajo se ti možje znabiti
Za kar so se nekdanji Abderiti
V sloveči pravdi za oslove sence.&lt;/poem&gt;

»Hahaha! France, imenitno si jo pogodíl! Hahahaha!« se je grohotal Smole in drugi so mu pomagali.

»Vrag te vzemi!« je ropotal Jakon, a je vendarle bruhnil v glasen grohot: »Hohoho!«

»Ampak zakaj nisi —« je začel Kastelic s kislim obrazom.

»Glej jo, sladko vodko!« ga je Smole prekinil. »Prej je govoril o burji, zdaj pa še sapice ne prenese!«

»Daj sem!« je Zupan iztegnil roko za Prešernovim listkom. »Kako je s tisto bolj polito kašo?« …

Prečital je pesem sam zase še enkrat.

»Vrag te vzemi!« je ponovil, dobrohotno pogledal Prešerna ter porinil listek pred Kastelca: »Na! Tole bo še za tretjo ‘Zhbelizo’.«

»Za ‘Zhbelizo’? Ljudje se bodo smejali!«

»Naj se, saj smo se tudi mi,« se je odrezal Zupan in se z »zašpehanim« rokavom obrisal pod nosom.

»Za črkarsko pravdo ne bo dobro.«

»To je pa moja skrb.«

»Tako je, vidiš, Miha! Tvoja skrb je ‘Zhbeliza’ in zanjo je tale sonetek imeniten. Prinese ti najmanj dvajset novih naročnikov,« je pomežiknil Crobath.

Kastelčev obraz se je zjasnil. Pogledal je po snopičih pred Smoletom in dejal:

»Novih naročnikov? Prav prileg­li bi se mi. Tisk je drag in vsi ne plačajo takoj ob prejemu.«

Smole ga je pogledal.

»Haha! Kako diplomatsko me terja!« Segel je v žep.

»Andrej! Vendar ne misliš —!« je zardel Kastelic.

»Seveda mislim,« je Smole smeje položil bankovec predenj.
Kastelic mu je molče menjal.

»Zdaj nam pa ti kaj novega povej, Andrej!« je pozval Crobath.

»Saj res! Kaj si videl, kaj slišal zunaj v svetu?« je vprašal mirni, tihi Langus.

»Dosti, pa nič posebnega. Pač — lansko leto je med Liverpoolom in Manchestrom stekla prva lokomotiva.«

»To že vemo.«

»Nu, tega pa morda še ne veste, da se je dvignilo v svetu žensko vprašanje?«

»Kaj pa je to?«

»Marička, pojdi v kuhinjo!« je hčeri zapovedala gospa Metka, ki je zaslutila nespodobnost v Smoletovem odgovoru. Vendar je sama pristopila korak bliže in začela pospravljati posodo po mizi.

»Hahahaha! Hahaha!« se je režal Smole, da si je moral solze obrisati iz oči.
»Marička, čuj, kar tu ostani! Nič ne bo hudega, mamka. Žensko vprašanje —« je razlagal, »— to se pravi, da ženske zahtevajo svoje pravice.«

»Saj sem vedela! Marička, ven!« je gospa Metka energično pahnila hčer skozi vrata.

»Pravice? Kakšne pa? Zakonske?«

»Kar vse vprek? Omožene in neomožene?«

»Haha! Zakonite, ne zakonske! Zakonite politične pravice in meščansko enakopravnost.«

Tišina.

»Pojdi no spat!« se je zadrl Jaka Zupan.

»Nu, zdaj mi pa ne verjamete!«

»Ali misliš zares, ali briješ norce iz nas?«

»Zares. Svobodne ženske poznajo le —«

»A, tako! Pa bi bil takoj povedal, da misliš vlačuge!«

»Vlačuge? Kaj še! Nasprotno: vse časti vredne ženske so to, ki se za moške prav malo brigajo. Emancipiranke jih imenujejo, ker so se otresle vseh dolžnosti in poznajo le pravice.«

»Zakon smatrajo za najtežjo spono, v katero se svobodna ženska sploh ne ujame. Doseči hočejo povsod iste pravice kakor možje.«

Smole je smehljaje se pogledal drugega za drugim. Nekateri mu sploh niso verjeli, drugi so zmajevali z glavami.

»Mislite si na primer, da nastavijo na liceju profesorico,« je Andrej tolmačil.

»Ho! Prvi dan jo nesejo študentje iz razreda,« se je oglasil profesor Martinak.

»Prav gotovo!« se je nasmehnil njegov kolega Kersnik.

»Kaj pa bi bilo potem, če bi pri nas nastavili škofico namesto škofa?« je hudomušno vprašal Zupan.

Prešernu so se sumljivo zatresle mišice v obrazu.

»Ves kapitelj se takoj preseli v škofijo,« je odgovoril namesto Smoleta.

»Haha!«

»Kaj bi pa naš župan, oče Hradecky, rekel, če bi nastavili gospo županjo namesto njega?« je vprašal Crobath.

»Skrbel bi za naraščanje mestnega prebivalstva,« je modro odvrnil Prešeren.

»Kako neki?«

»I, kako! Namesto žene bi rodil otroke.«

Po vsej pivnici je zagrmelo.

Čop je pomignil gostilničarki in plačal.

»Ali že greš, Matija? S teboj pojdem, utrujen sem še od vožnje. Plačam!« je klical Smole.

»Jaz pa sem mislil, da pojdemo skupaj na komisijo,« je obžaloval Zupan.

»Kakšno komisijo?«

»Komisijo za zatiranje vina.«

»Haha! Kje pa ta posluje?«

»V Gradišču pri ‘Črnem orlu’.«

»In vi ste njeni člani?« je Smole smeje se pogledal naokrog.

»Seveda. Ali pristopiš?«

»Kaj bi ne! Takoj jutri me slovesno inštalirate za novega člana — na moj račun, to se razume. Ali greš z menoj, France?«

Prešeren je pokimal in segel v žep po mošnjiček. Tudi Langus je plačal in vstal. Kmalu nato so stopili prijatelji na cesto. Langus se je poslovil in urnih korakov odhitel mimo deželnega dvorca navzdol.

»Kako se mu mudi!« se je Smole ozrl za njim.

»Hm, prijatelj, tudi ti bi pospešil korake, če bi ti srce tako gorelo kakor našemu Langusu,« se je posmehnil Prešeren.

»A — tako!« je razumel Smole.

Čop je na svežem zraku globoko zasopel.

»Kaj pa ti vzdihuješ, Matija?« je vprašal Andrej.

»Požiram sveži zrak. Sem mislil, da mi vinski vzduh glavo raznese.«

»Ali te ljubljanski krokarji še niso vzgojili?«

»Niso in me ne bodo,« se je nasmehnil Čop.

Smole je pogledal naokrog in dejal s pritajenim glasom:

»Kremnitzerja sem opazil pri vratih. Ali to strašilo še vedno voha za zarotami?«

»Ne boj se, da bi nas izpustil iz oči! Brez policije pri nas ne gre. Celo v privatne družbe se vrivajo vohuni,« je pojasnil Prešeren. »Pač — Metternichov režim.«

Smole mu je položil roko na komolec. Stopal je počasi, oprt ob palico. Prešeren je s težavo krotil svoj hitri korak poleg njega.

»Kaj pa naši bratje na vzhodu in na severu?« je čez nekoliko časa vprašal Andrej.

»Hrvati se prekljajo z Madžari, kakor po navadi. Metternich bi rad favoriziral Hrvate, da Madžarom ne zrastejo grebenčki. A Madžari prete z revolucijo. Plačali bodo seveda Hrvati — že zato, ker je Metternichova mlada žena rodom Madžarka.«

»Ha!«

»Na Poljskem je vstaja — to veš?« je vprašal Čop.

»Vem. Čul sem, da Zamojskemu trda prede. Baje je prosil, naj Dunaj posreduje pri Rusih, a Metternich je odklonil.«

»Kako bi ne! Metternich še nikdar ni podpiral vstajšev. Rusi so baje že zavzeli Varšavo. Kratke so bile osvobodilne sanje Poljakov. Še ustavo, ki jim jo je dal pokojni car Aleksander, so izgubili. Iz Poljske napravijo navadno rusko provinco.«

»Pravijo, da razsaja kolera med rusko armado.«

»Saj jo imamo tudi na Ogrskem. Kakšen strah pa je zaradi tega na Dunaju!« je pravil Čop, 

»Schulzu so pisali sorodniki, da je ves dvor zbežal v Schönbrunn. Metternich in njegova mlada žena imata menda edina še toliko poguma, da se kdaj pokažeta med ljudmi. Egiptski paša mu je poslal baje krasne arabske konje, ki jih knez rad podi po Pratru.«

»Metternich je sploh pogumen mož,« se je oglasil Prešeren, »že tretjič se je oženil!«

»In od nas treh se še prvikrat nobeden ni.«

»In se ne bo,« je pribil France.

»Nu, nikar ne slepomiši! Mama mi je pravila, da imaš nevesto, Gradčanko.«

»Mhm, Kljunovo, svakinjo doktorja Snoja,« je pritrdil Čop.

Prešeren je molčal.

»Kakšna pa je? Lepa?« se je Smole zanimal.

Prešeren je skomignil z rameni.

»Pravijo,« je dejal kratko.

»Hm. In kdaj se poročiš?«

»Kadar bom imel toliko, da si ustanovim dom in bom mogel rediti ženo in otroke. Doslej sem pa neplačani praktikant pri kamerni prokuraturi.«

»Mama pravijo, da se Snojevi ponujajo, da napravijo sorodnici balo in vama pomagajo, dokler —«

»Žena mene ne bo nikdar redila!« je Prešeren odrezal tako ostro, da je Smole umolknil.

To so Snojevi raztrobili… se je Prešeren jezil sam pri sebi. Doktor Snoj, svak gospodične Kljunove, je bil deželnosodni svetnik v Ljubljani.

Čez nekoliko časa je Andrej dejal:

»Imaš prav, France. Mož, ki ga babnica komandira, ni več mož.«

Tiho, trudne so prišle besede, in Prešeren je razumel prijatelja. Vedel je, da je prav takšna misel razdrla Smoletu srečo.

»Kje pa stanuješ?«

»Pri stricu Jožefu v Rožni ulici.«

»Ali stric ni več na Ježici?«

»Ne. Že dve leti živi v pokoju. Moja sestra Katra mu gospodinji. Obišči nas! Stric te bo vesel.«

»Katra pa ne posebno — hahaha!« se je Andrej široko zasmejal. »Pridi rajši ti k meni!«

Pred Smoletovo hišo na Dunajski cesti so se poslovili. Prešeren in Čop sta se vrnila. Molče sta stopala mimo vojaške bolnišnice. Obema je bil Andrej v mislih. Le kako se je mogel tako uničiti — zaradi lepe ženske!

»Če bi bil delaven človek, bi ga ne bilo strlo,« se je Čop oglasil iz svojih misli.

»Ali misliš, da so delavni ljudje ljubezni nedostopni?«

»Tega ne mislim. Človek je človek. A človek, ki ljubi delo, takšno krizo še najlaže preboli. Laže vsekakor nego brezdelen sanjač, kakršen je Andrej.«

»Morda imaš v splošnem prav. A jaz —«

»Nu, prav ti si kot umetnik v tem pogledu dobro zavarovan, kajti čustva lahko izlivaš naravnost v svoja dela in jim s tem odlomiš že najostrejšo ost.«

»Motiš se. Pesnikovanje mi še nikdar ni pomagalo v notranjih bojih. Jaz moram ono, kar me duši, prej preboleti, potem šele zavalovi v meni doživljaj primeren ritem, potem šele morem spraviti svoj doživljaj v gotovo umetniško formo.«

»Zato, ker se tvoje umetnine uklanjajo vedno gotovemu sistemu. Obnavljaš v sebi čustva, da moreš ustvarjati. Tvoja muza je pač retrospektivna. Pa že to, da razglabljaš in iščeš v sebi z namenom, da notranje reflekse pravilno dojameš, že to odbrusi vsem duševnim pretresljajem ostrino.«

»Dokler me doživljaj neposredno pretresa, ne mislim na njegovo uporabo; ljubim, sovražim, kolnem, vzdihujem. Delam šele takrat, ko si vse mirno ogledam, čeprav v subjektivni luči.«

Čop je prikimal.

»Takrat poiščeš za pripravljeno vsebino primerno formo. In tako je prav, ker oboje mora harmonirati. Zato pa je treba mirnega duha, hladnega razuma in dosti znanja. Arhitektonika je pač rokodelska stran poezije, kakor ima vsaka umetnost svojo rokodelsko stran.«

»Hm, že. Ampak včasih se mi zdi, da bi mi prišle iz duše bolj sveže, strastnejše, silovitejše umetnine, če bi jih ne mrčvaril toliko po vseh pravilih poetike.«

»Morda bi bile strastnejše, bolj neposredne, bolj v srce segajoče. Pozabljaš pa, da si kot umetnik poklican pokazati vso krasoto in prožnost svoje umetniške materije — jezika. In — skoraj bi rekel, da je to glede na našo revno mlado literaturo in glede na ogroženi položaj našega maternega jezika tvoja glavna naloga.«

»Vem.«

»Jezik prilagoditi tonu umetnine — to se ti čudovito posreči, v tem ti ni nihče kos.«

Prešeren je molčal.

Čez nekoliko časa Čop:

»Veš, kaj bi nam moral še pokazati? … Slovensko tragedijo.«

»In snov?«

»Vzemi jo iz slovenske zgodovine, kar ti pač prija; vsekakor nekaj domačega.«

»Nekoliko sem že razmišljal o tem. Pa je naša zgodovina glede tega revna.«

»Ne revnejša od drugih. A raziskana je še premalo. Več Valvasorjev nam manjka, ki bi brskali po arhivih za domačo preteklost. Bogve koliko slovenskih tragedij se skriva v srednjem veku. Ali misliš, da so naši pradedje svojo samostojnost kar meni nič, tebi nič vrgli tujcem k nogam? Koliko nasilja, vstaj, koliko junakov, koliko žrtev! Seveda — kronisti so bili tujci in mi vemo o onih bojih prav malo, imen pa skoraj nič.«

Prešeren mu je pritrdil z molkom. Na oglu pred „Maličem“ sta se ustavila.

»Šel bi še na črno kavo. Ali greš z menoj?« je vprašal France.

»Ne. Naravnost domov pojdem. Minca me čaka, ker nisem vzel vežnega ključa. Lahko noč!« Čop je odšel po Nunski ulici proti Gradišču, kjer je stanoval v bližini deželnega dvorca.

Prešeren pa je stopal po Slonovi ulici navzdol. Razmišljal je o Čopu, da prežene težke misli na Andreja. Čop je res dobra, plemenita duša. Koliko se je že ubijal z delom, s poučevanjem tujih jezikov, z raznimi inštrukcijami, da je mogel vzdrževati brata Janeza skozi toliko let njegovega študiranja! Tudi drugi brat, Simon, je nekaj časa študiral na Matijeve stroške. In sestro Minco je dal učiti šivati, kuhati in drugih gospodinjskih del in plačeval zanjo leto za letom drage denarce, da mu dekle zdaj more gospodinjiti. Podpiral je tudi sorodnika Golmajerja v njegovih študijskih letih. Za vse skrbi, se žrtvuje zanje, le nase in na svojo srečo ne misli. Če si včasih privošči zanimivo knjigo za svoje obširne študije ali krajše potovanje v počitnicah — to je vse…

V takih mislih je Prešeren dospel do Špitalskega mostu. S kratkim pogledom se je ozrl proti Gledališki ulici in se spomnil: Tam v hiši, nekoliko v kot umaknjeni, spi dekletce — Julija Primčeva. Lepe modre oči zaprte. Dolge trepalnice leže na rožnatih licih. Usteca vzbočena kakor v poljub. Okrog glavice mehki zlati lasje na beli blazini…

»Bedak!« se je iztrznil Prešeren, se zasukal in nadaljeval pot čez most. Čemu mu pride na misel hči ošabne krčmarice? Kaj mu mar! Ljubljana ima dovolj lepih deklet. Skoraj ne mine dan, da bi ne postopal za katero izmed njih. Če bi vedela njegova Gradčanka!… Nu, zakaj bi ne ubral koraka za takšnole prijetno mlado stvarco? Zale nožice brzijo pred njim. Vsa vzravnana, važno in ponosno stopica mala osebica. In, če se slučajno okrene, zadene zasledovalca smešno nemilosten blisk iz lepih oči.

»Dohtar, ti jezični dohtar!
Kaj postopaš ti za mano?…«

so mu zabrneli v duši verzi, ki jih je nekoč zložil na takšnole kratkokrilko.

Potem so mu misli preskočile:

Jezični dohtar? On, neplačani praktikant kamerne prokurature?… Da, gospod prokurator pl. Scheuchenstuel, o tem se vam še ne sanja!… Ali morda vendarle že slutite, da vam uidem? Radoveden sem, kakšen obraz napravi, ko mu, po preteku mojega za izpit dovoljenega dopusta, predložim prošnjo za izstop iz državne službe. Ha! Ne boš me vodil za nos, stari! Že vem, kako znaš stopiti na prste in doseči, kar hočeš — če res hočeš. Tvoja „najtoplejša priporočila“ mi ne bodo metala peska v oči. Ko sem prvič stal poleg tvojega sina — v šoli — nu, nič ne rečem, če so profoksi njemu dali, kar bi po človeških pravicah šlo meni. A drugič — v službi — bi se mi lahko oddolžil za krivico — že vem, kako znaš pritisniti na pravo kljuko… Nu, še bolj prav. Advokat postanem. Saj ne vem, kaj mi je bilo, da sem silil v državno službo, ko pa moj strupeni jezik ni za tisto lakajsko ozračje…

Tako je razmišljal korakajoč po nočno samotnem Glavnem in Starem trgu proti domu. Na kavarno je pozabil. V duši so mu vstajali upi… Advokat, zmožen, dober advokat — o, to je že lepa eksistenca! Gotovo lepša, svobodnejša in donosnejša od one državnega uradnika… Ustanoviti si bo mogel lep topel dom, zasnubil si bo zalo dekle — o, potem ne bo nihče več vihal nosu nad siromašnim doktorjem … Vsaka mati mu rada izroči hčerko.

»Kaj bi to!« je jezno zamahnil. »Saj imam svojo ‚Gradčanko‘!«

Kljunova! Zastavno, samozavestno dekle. Spoznal jo je, ko je bival poleti pri stricu Francu, župniku na Goričici; v bližini so bili na počitnicah Snojevi s Kljunovo. … Hm! Takrat se je začelo. In zdaj si dopisujeta. Prav za prav — piše največ ona, on ji odgovarja bolj poredko. Že od nekdaj ni rad pisal pisma … »Hm! Že nekaj tednov sem ji zopet dolžan odgovor … Nu, jo že potolažim …«

»V srce mi padla iskra je ognjena.«

Leta 1833.

Na velikonočno soboto proti deseti uri zjutraj, ko se je France Prešeren odpravljal z doma, je stopil v njegovo sobo stari stric Jožef Prešeren. Starček, sključen od svojih osmih križev, se je s tresočo se roko trdo opiral ob palico in se z drsajočim korakom bližal pranečaku, ki si je pred ogledalom ovijal široko črno bidermajersko kravato.

»Ali si danes prost, France?«

»Da, stric.«

»Tako, tako. Mhm. Oh, če bi me noge še hotele nesti, bi šel s teboj. Vsak kristjan pojde božji grob molit, le jaz, betežen starec, se ne upam iti več iz hiše. Je že božja volja takšna. V katero cerkev pa pojdeš?«

Zdrava rdečica na polnih Francetovih licih se je še poglobila. Prav za prav … hm, niti mislil ni na to, da hodijo tega dne ljudje v cerkev. Namenjen je bil na izprehod v Trnovo. Tam v skrbno gojenih krakovskih in trnovskih vrtovih se v zgodnji pomladi sučejo med gredami brhka krakovska in trnovska dekleta … hm, Donatljeva Marička ni napačen deklič …

»V Trnovo pojdem, stric,« je odvrnil in z ljubeznivim nasmehom zakril zadrego, vesel, da ga je starčevo vprašanje obvarovalo pregreška, ki bi dobrega starega duhovnika gotovo bolel. Še bolj pa bi mu ga štela v zlo pobožna ali — kakor je France trdil — »tercijalska« Katra. … Torej k trnovskemu božjemu grobu!

Starec je zadovoljno prikimal:

»V Trnovo? Prav. Sem mislil, da pojdeš v šentjakobsko cerkev, ker nam stoji tako blizu. Nu, pa pojdi v trnovsko, če ti je bolj všeč. Saj Boga lahko moliš v eni kakor drugi. Meni pa bo Bog odpustil, če ga bom molil doma. Lansko leto še nisem imel tako težkih nog, o, lansko leto …«

In brbral je o tem, kako je bilo, ko se mu »noge še niso tresle«. France je smejočih se oči poslušal starca, si pripel iglo v kravato in oblekel telovnik. Stopil je k nočni omarici in vtaknil v žep svojo lepo zlato uro, dar moravskega grofa, kateremu je nekoč instruiral sina.

»Saj je pomlad tu, stric. Ko bo solnce toplejše, si pregrejete ude, pa vas popeljem zopet na izprehod,« je tolažil starca.

Starec se je nasmehnil … »Ej, France, dobri moj fant, saj sam sebi ne verjameš!

»Oh, ne vem, če bo kaj z izprehodom. Starost je bolezen, ki je tudi sonce ne prežene. Osem križev, dragi fant, to ni da bi na soncu skopnelo, hihi! Hihihi!«

»Krepak ste še, stric, krepak,« je vztrajal France.

V starčevem izsušenem obrazu so se zasjejale gubice. Z ljubeznijo in tihim ponosom je opazoval ljubljenca, ki si je oblekel frak in z mehko ščetko skrbno pogladil cilinder.

»Z Bogom, stric!«

»Bog s teboj, moj fant!«

Ko so se vrata zaprla za pranečakom, je starček s težavo zakrevsal k oknu in v kalnih starih očeh se je zablestela solza, ko je gledal za Francetom, ki je mimo šentjakobske cerkve s svojim drobnim korakom hitel proti Trnovem.

»Zlata duša je moj France, zlata duša … Bog ga blagoslovi! Bog mu daj srečo! Iz najhujšega se je zdaj že izkopal. Sodniški izpit je napravil lansko leto v Celovcu, nu, sicer ne s prav dobrim uspehom — preveč se je zanašal na svojo brihtno glavo, ker je doslej vse izpite z odliko opravil, nu, da — pa je vendarle hitro dobil službo pri advokatu. Nu, samo da ima plačo, da se lahko sam preživlja. Zdaj bo že nekako, četudi bi mene ne bilo več … Plača je sicer majhna, pa morda dobi France premožno nevesto. Kljunovo je pustil. Ali je vetrnjak? Ne, moj France ni lahkomiseln. On že ve, kaj je prav …

Neomajna je bila starčeva vera v ljubljenca.

Nekaj minut pozneje je stopal Prešeren za Gradaščico proti trnovski cerkvici, zidani v preprostem renesančnem slogu, z dvema majhnima stolpoma, ki sta bila krita z nizkima piramidastima strehama. Svetišče je bilo le petnajst metrov dolgo in dvanajst in pol metra široko, torej majhno, da je moglo iti vanje komaj tri sto ljudi. O postanku cerkvice je krakovski ribič Donatelj vedel povedati pravljico, po kateri je stala nekoč na tem mestu lipa, pod njo pa se je prikazovala lučka, ki je pobožna srca vnela za zidavo svetišča.

Prešeren se je za trenutek ustavil pred cerkvijo, kjer so otroci znašali na kup velikonočno »grmado«. Med smehom in krikom so dečaki razbijali po starih zabojih in drugi ropotiji, da je grmelo daleč naokrog. S tiho melanholijo se je Prešeren spomnil srečnih dni svoje prve mladosti, ko je pred rodinsko farno cerkvijo tudi on udrihal po deskah, da je grmelo tja v Vrbo do domače hiše, kjer je treskanje poslušala njegova mati in mislila na svojega ljubljenčka.

Z mislijo na ljubljeno mater je vstopil med drugimi verniki v cerkev.

»Trnovo! kraj nesrečnega imena;
Tam meni je bilo gorje rojêno
Od dveh očesov čistega plamena.«

Sprejela ga je razsvetljena cerkvica s preprostimi lesenimi oltarji in majhnim korom, o katerem so govorili, da se bo zdaj-zdaj podrl, če ga ne podpro s stebri. Verniki so se pehali pod njim in zrinili Prešerna proti božjemu grobu. Previdno se je izpulil iz gneče in se ustavil ob oltarju sv. Mihaela. Potem se je ozrl na glavni oltar z Metzingerjevo sliko sv. Janeza Krstnika, trnovskega patrona. Obžaloval je, da je bila slika zaradi velikonočnega običaja zagrnjena. Bila je ena najlepših ljubljanskih oltarnih slik.

Pogled se je Prešernu ustavil pod sliko, na križu, zagrnjenem z vijolično krpo … Ali ni prišel v cerkev, da moli, kakor je tega dne običaj med kristjani. Molí? Koliko let že ni »molil«, to se pravi: ni mehanično blebetal besed, ki so jih za razgovor z Bogom sestavili drugi. Če se je on razgovarjal z večnim Praduhom, ga ni prosil za malenkostne dobrote, za prednosti na račun drugih ljudi, za nemogoče čudeže in izjemne milosti. Ne, njegov duh je bil dovolj zrel, da s takšnimi naivnimi prošnjami ni poniževal Boga in njegove strahotno veličastne stvaritve, ki ji reven človeški duh ne vidi ciljev.

Prešernova molitev je bila le ponižna obljuba: Nikoli ne pozabim, da me je izmed vseh neštetih milijonov Tvojih zamislekov ustvaril najvišji: Bodi človek … Človek hočem biti, vselej človek! … Koliko je ljudi na svetu, a malokateri med njimi je človek. Iz temnih dni živalskega divjaštva si vodil in vodiš človeštvo do najvišjega cilja — človečanstva. Nekoč ga človeštvo doseže. Tvoja velika misel bo vtelesena. Čisto človečanstvo zavlada med ljudmi, višek vsega življenjskega razvoja na zemlji. In potem? … Kam pojde razvoj potem? … Vem, da si, ker moja misel ne najde drugega izhoda kakor Tebe samega, Večni Praduh!«

S to molitvijo v srcu se je obrnil, da odide.

Tedaj se je zdrznil. Izpod kora je stopila dvojica deklet.

Prva — Wurschpavrova Marička — ni bila kdovekaj lepo dekle, vsaj ne toliko, da bi vlekla poglede nase. Toda za njo se je zasvetil v luči obraz:

&lt;poem&gt;Ko je stopila v cerkev razsvetljeno,
V srcé mi padla iskra je ognjéna,
Ki vgasnit’ se ne dá z močjo nobêno.&lt;/poem&gt;

Julija Primčeva!

Velike svetlomodre oči so s pogledom nedolžnega otroka za trenutek zagorele v njegove, Prešernove. Njih »čisti plamen« ga je zadel kakor blisk. Poet se je ustavil in strmel za dekletom, ki je s svojo sestrično pokleknilo v klop in v pobožni molitvi povesilo plavolaso glavico. Pozabil je, da je hotel oditi. Ostal je, dokler se dekleti nista dvignili. S čudovito silo ga je vleklo, da je obrnil korak za njima. Njegov pogled se je nepremično upiral v nežno, gibčno Julijino postavico. Kakor uročen je stopal za njo iz cerkve.

Ali se mu ni režal izza dekletovega širokega krila — Kupido? … Da, v srcu je čutil, bil je oni Kupido, ki mu je pred tremi leti pel:

&lt;poem&gt;Kupido, ti in tvoja lepa starka
Ne bóta dalje me za nos vodila!&lt;/poem&gt;

In vendar sta ga zopet vodila! Za drobno, komaj šestnajstletno Julijo je drobil korake skoraj triintridesetletni Prešeren, oni, ki je trdil o sebi, da mu »okamenelo je srce preživo«. Stopal je — po svoji navadi z nogo drsaje — za dekletom; stopal je po cesti s plahutajočim frakom, s cilindrom v roki in z vihrajočimi dolgimi lasmi. Široko zagorelo obličje mu je pokrivala zdrava rdečica. Lepe oči so žarele v nenavadnem ognju.

Dasi je Julijo poznal že kot otroka, vendar se mu je zdelo, da jo vidi prvikrat. Vse na njej se mu je zdelo mično in lepo, da ni mogel odtrgati pogleda od nje. Svilena »šuta«, ki ji je pokrivala glavico, mu je napol zakrivala njen obraz, kadar se je Julija v pogovoru obrnila k sestrični. Vendar je poet za trenutek ali dva zagledal okroglo bradico z rožnato poltjo, nežno ukrivljeni nos in rdeče vzbočene ustne. Želel si je le, da bi se ozrla in bi še enkrat občutil plamen iz njenih lepih oči.

A ponosna, dobro vzgojena Julija se ni okrenila.

=Ran mojih bo spomin in tvoje hvale.=

Leta 1834.

V februarju proti večeru. V licejski knjižnici v drugem nadstropju licejskega poslopja je še gorela luč. Skriptor Kastelic in sluga Kosmač sta že davno želela »Lahko noč!« in odšla, njun šef, knjižničar Čop, pa je še vedno sedel pri mizi, zatopljen v knjigo. V sobi duh po starih knjigah, ki so stale v visokih policah naokrog po stenah. V peči so bobneli plameni. Na Čopovi pisalni mizi je utripala petrolejka in risala po prostoru prijetne zelenkaste sence.

Čop se je od časa do časa z velikimi modrimi očmi zazrl v luč, za trenutek pogledal v polmrak proti nezastrtemu oknu, prisluhnil, če so v globinah poslopja zašklepetala vrata, in se zopet sklonil nad knjigo. Včasih mu je pogled splaval po polnih, lepo urejenih policah, po pultu z novimi katalogi … Red v knjižnici — njegovo delo! Novi katalogi — njegovo delo! In knjižnica se širi. Skoraj polovico nadstropja že zavzemajo njene dvorane in še bo treba misliti na nove prostore. Izpopolnil se je posebno oddelek slovenskih knjig — tudi to je bilo njegovo delo. In vendar: v njem je vstajal občutek nestrpnosti, nepokoja, nedomáčnosti. Saj je bila vsa knjižnica kljub temu le majhna, skromna zbirka proti drugim velikanskim knjižnicam, ki jih je že videl. Manjka ji tega, manjka onega. Iščeš v njej med poljsko literaturo — povsod vrzeli! Iščeš ruskih knjig — skoraj nič! Angleške — istotako! In v drugih jezikih? Vse nepopolno, omejeno. Povsod naleti duh na ograje. Saj ni mogoče delati! Če človek obvlada devetnajst jezikov, hoče svoje znanje tudi uživati, izkoristiti v neizhojenih potih in dognanjih, ne le prežvekovati, kar je že kot študent zaužil! Da bi ga vsaj prestavili na Dunaj! Tam, da, tam je delo! Tu pa je vse šele v povojih. In ljudje! Tam se v širokem razmahu krešejo veliki duhovi, zbrani po univerzah in drugih znanstvenih zavodih. Tu — mrtvilo. Prešeren in — konec. Ali je čudno, da je njega, Čopa, vleklo v veliki svet?

Zdajci se učenjak zdrznil in se okrenil. Pred vrati kratko drsanje, trkanje. Vstopil je France Prešeren.

V Čopovem srcu je toplo zavalovilo.

»Nu?«

Prešeren je pokimal.

»Vse v redu.«

Odložil je cilinder, si odpel suknjo in sedel na stol poleg Čopove mize. Oči so mu žarele v čudnem ognju. Lepe ustne so se mu napele v nasmehu. Segel je v suknjo in položil pred prijatelja zganjeno polo finejšega potiskanega papirja.

»Tu ga imaš. Jutri izide kot priloga k »Illyrisches Blatt« — seveda ne na takšnem papirju.«

Čop je prijel za polo.

»Sonetni venec!« je zamrmral z božajočim glasom in s pogledom preletel nekaj vrstic; saj je poznal pesnitev. Potem se je molče ozrl v prijatelja Franceta. Razumela sta se brez besedi. France je živo čutil toplo prijateljevo veselje nad umetnino in njegov ponos, nekakšen mentorski ponos — saj je v poetovem uspehu ležalo mnogo prijateljeve večletne vzpodbude in premnogo dragocenih nasvetov glede tehnike, zgradbe, zunanje oblike. Čop je globoko razumel žarenje v lepih Prešernovih očeh: poet se je zavedal, da se je dvignil visoko, visoko nad vse svoje rojake, čutil je bližino one žareče luči, ki oživlja vsemirje, čutil je bližino Praduha.

Visoka pesem! Pesem nesmrtne lepote, pesem, ki prinese poetu nesmrtno slavo. Meglen spomin iz detinskih dni je prešinil poeta: dvanajstletni deček je s knjigo v roki sedel za carinarnico na Bregu, v travi poleg njega capinček France Pacenk. Oster Pacenkov tlesk z rokami je splašil golobe na strehi. Vsa jata se je dvignila in letela, letela. Sedli so na streho Zoisove hiše, le eden se je dvignil više in više, dokler ga niso dosegli žarki zahajajočega solnca, dokler ni ves zažarel v solnčni svetlobi — on sam, visoko nad vsemi drugimi, ki so ostali spodaj v senci. Deček Prešeren je gledal za njim in vroča želja je vstala v njem, da se tudi on dvigne k solncu.

Ali se mu, možu-poetu, želja izpolni? Pač se je dvigal v visokem poletu, a leden hlad iz vsemirja mu je stresal dušo. Kdaj ga objame žarka luč? Koliko borbe za njim in koliko še pred njim!

Čop se je zopet ozrl na polo pred seboj. Pa mu je šinila senca preko širokega čela, preko njegovega karakterističnega trioglatega obraza, bežna senca; a Prešernov ostri pogled je jasno čital v prijateljevem obličju.

»Hm. Kaj ti ni prav?«

»Začetni verz v tretjem sonetu,« je Čop odgovoril z običajno mentorsko odkritosrčnostjo. »Poslušaj: Imele vse so v srci svoje kale.«

»Mhm — vse so v srci svoje. Pretrdo sikam.«

»Res, verz se ne glasi dovolj mehko, da bi harmonično objel mehko misel, kako so rožice pognale iz srca svoje kali. Kali, veš, ne kale!«

Prešeren je prikimal, vzel beležnico iz žepa in svinčnik v roko ter si napisal napako. Molče je potem zrl na prijatelja, ki je čital dalje:

»Ji usta so se razodeti bale Ljubezen, ah! brez upanja opore —«

»ah! ni slovenski vzklik. Oh, pravimo, ne ah. In takšen vzklik zakriva vselej luknjo v verzu.«

Preletel je prihodnji sonet in obrnil list.

Molče je Prešeren čakal.

Čez nekoliko časa je Čop zmajal z glavo:

»Poslušaj: Ur jih meglenih so morile sile. Trdo, ali ne? In: morile sile.«

»Imaš prav.«

Čop je čital dalje in zopet obrnil list. Naposled je pogledal prijatelja.

»Malenkostne napake. Nekoliko ga še opiliš, preden ga drugič izdaš. Sicer pa je tvoj »Sonetni venec« umetnina, kakršnih je malo v svetovni literaturi.«

Prešernovo obličje se je razvedrilo. Nikdar ni hlastal po priznanju drugih. Saj je vedel, da ga njegovi sodobniki po večini niti ne razumejo. Le Čopova pohvala ali graja mu je segla globoko v dušo, kajti Čopov veliki duh je stopal vstric njegovega in mu kazal nova pota v kraljestvu lepe besede. Karkoli je Čop našel lepega v svetovni literaturi — na vse je opozoril prijatelja pesnika, skupaj sta razčlenila in pretehtala tujo umetnino ter se dokopala do njenih arhitektonskih skrivnosti. Pogovori s prijateljem so bili za Prešerna visoka šola pesniške umetnosti. Nihče na svetu ni tako verno spremljal pesnikovega duševnega poleta, kakor prijatelj Čop.

Prijateljeve zveste oči so govorile poetu: Le pogum! Izmed vseh si odbran, izmed vseh določen. Vekove pred teboj, vekove za teboj naš rod ni imel in ne bo imel tebi enakega. Le dalje! Kvišku! Vedno dalje!

Prešernove oči pa so vpraševale: A človek, prijatelj Matija? Kaj bi z možem človekom, ki mi zastavlja pot, me vleče navzdol, zahteva sreče, ki se je drži zemlja, sveža pomladno dišeča zemlja? Kako misliš o njegovi pravici do toplega življenja?

»Ali si pripravljen?« je Čop vprašal namesto odgovora na prijateljeva nema vprašanja.

Pripravljen? Da, že vem: krik in vik naših nasprotnikov in ščuvanje iz zavisti in jeza iz ozkosrčnosti — vse je mogoče. Da, pripravljen sem . . . je odgovoril blisk v Prešernovih očeh. On sam pa je le skomignil z rameni in molčal.

»Visoka pesem!« so tiho izpregovorile drobne Čopove ustne. Globoke gube med obrvmi so se mu poravnale in nasmehnil se je: »Prijatelj, ali se ne boš kesal? Jutri bo zabučalo po Ljubljani.«

»In zagrmelo in treskalo!« je Prešeren dodal z ironičnim posmehom in v očeh se mu je utrnil kljubovalen blisk: »Ha! Na cenzorjevem mestu bi ne hotel biti.«

»Tudi jaz ne. Najmanj, kar se more staremu Veselu zgoditi, je pošten nos zaradi površnosti. Pa tudi na tvojem mestu bi ne bil rad.«

»Ali misliš zaradi nje?«

»Zaradi nje in drugih. Dekle bo užaljeno.«

»Če ji posvetim umetnino!«

»Dobro veš, da vsak ne zna ceniti prave vrednosti tvojih umotvorov. Tvoja poezija jim je previsoka. Saj vendar poznaš vso ozkosrčno zaplotniško ljubljansko družbo! In še celo krog Primčevih znancev. Kranjci, ki jim je slovenščina le jezik njihovih hlapcev in dekel. Kako bi cenili slovensko umetnino!«

»Malo mi je mar!« je poet trmasto vztrajal in tiho se mu je utrgalo iz srca: »Ona me bo nekoč razumela — da bi le ne bilo prepozno!«

»France! Ali ne čutiš, da je že prepozno? Saj vendar veš, da stara Primčevka očitno protežira Jožefa Scheuchenstuela!«

»Vem. Ampak dokler Julija ni njegova —«

»— imaš še upanje?« se je Čop nasmehnil. Z neizmerno ljubeznijo in dobrohotnostjo je pogledal prijatelju v oči in počasi zmajal z glavo. Zatrl je v sebi vse, kar bi mu mogel še reči. Čemu? Ljubezen je gluha za vse nasvete.

»Ali že greš?«

»Moram se še preobleči za kazino,« se je dvignil Prešeren. »Ali prideš?«

»Ne vem. Nič me ne mika.«

»Le pridi, le. Saj dobiš tam vse najine znance. Morda pride tudi kanonik Andrej Gollmajer in se pogovorita zaradi cenzure četrte »Zhbelize«. Razloži mu, da so vse Kopitarjeve sekature le njegova umazana revanža za ono, kar je moral od nas požreti kot vitez Metelkove krevljice; najbolj pa ga je zabolel Čelakovskega slavospev mojim pesnitvam. Gollmajer je poštenjak, ampak — moralist. Prepričan sem, da nam črta vse ljubevne pesmi kot nemoralne. Kot duhovnik in v dostojanstvu gimnazijskega podravnatelja bo še celo smatral za svojo dolžnost, zatreti vse, kar nas spominja na to, da imamo kri v žilah. Ali si bil pri guvernerju?«

»Bil.«

»In?«

Čop se je nasmehnil.

»Naš dunajski gromovnik bo pihal od jeze. Schmidburg mi je obljubil, da Sedlnitzkemu natančno razloži Kopitarjeve nagibe za njegovo zlobno oceno »Zhbelize«. Če me slutnje ne varajo, se pripravlja klafterski nos našemu »kopitnemu možu«, kakor ga Janez imenuje.«

Janez, Čopov brat, je bil tega leta — seveda zopet ob Matijevi podpori — odšel na Dunaj, da nadaljuje v Milanu začeti visokošolski študij.

»Nos Kopitarju ne bo škodoval. On in ljubljanski Pavšek sta kriva, da »Zhbeliza« že leto dni polega po raznih pisalnih mizah in še vedno ni izšla. Torej prideš v kazino? Andrej se je pripeljal sinoči z Dolenjskega in pride tudi na ples.«

»Plesat?«

»Oh, kako bi! Saj veš, da je ves bolan. Danes se mi je zdel še prav posebno čuden, ves mrzličen. Mislim, da se pripravlja na svidenje s —«

Kratko trkanje. Vstopil je gospod simpatičnega širokega koščenega obraza, Čopove starosti — fužinski graščak Fidelis Trpinc. Bil je nekdanji Čopov sošolec.

»Luč s tvojega okna me je zvabila — dober večer, gospoda!«

»Dober večer!«

»V kazino?« je vprašal Prešeren.

»Seveda. Ženo sem poslal k njenim staršem, da se napravi za ples. In ti, Čop? Ali ne greš?«

»Ko bi imel lepo spremljevalko, kakor jo boš imel ti, bi šel prav rad.«

Trpinc je z zadovoljnim nasmehom kvitiral slavospev svoji lepi ženi in vrnil:

»Saj tudi ti ne boš brez lepe družbe. Kdaj pa se poročiš?«

»O!« je zamahnil Čop, »imam še čas. Saj me nobena ne mara.«

»Nič se ne izvijaj! Se že širi glas po deželi…« Umolknil je, ko je opazil Čopov temni obraz in Prešernov migljaj. »Da ne pozabim. Ali prideš v nedeljo popoldne k nam in ostaneš pri večerji? Povabim še Langusove in Schulza.«

»Prav rad.«

»Ali smem tudi nate računati, doktor?«

»Oprosti! Dogovoril sem se že s Smoletom, da pojdem v nedeljo zjutraj z njim na Dolenjsko, na njegov gradič Prežek. Seveda le, če mi dovoli moj šef dva dneva dopusta.«

Lahna senca je ob Smoletovem imenu šinila preko Trpinčevega obraza.

»Čul sem, da izstopiš iz Baumgartenove pisarne,« je dejal in se trudil, da zatre ono, kar mu je za trenutek vzburkalo dušo.

»Da, čez teden dni pojdem h Crobathu.«

Knjižnična vrata so se po lahkem trkanju tiho odprla in bolehavi obrazek Čopove sestre Mince se je prikazal med vrati. Plaho je pozdravila.

»Večerja!« je potem zašepetala proti bratu in brž spet odbéžala. Zunaj so zašklepetala vrata Čopovega stanovanja, ležečega v istem nadstropju, poleg knjižnice.

Prešeren je prijel za cilinder.

Trpinc se mu je pridružil:

»Grem s teboj. Na svidenje, Čop! V nedeljo po kosilu pošljem voz pote in po Schulza. Langus pride že dopoldne, ker slika mojo ženo.«

»Na svidenje! Schulza dobiš gotovo še v kabinetu.«

»Hvala!«

Prešeren in Trpinc sta odšla po hodniku do Schulzovega kabineta.

Schulza sta dobila še sredi mladine; pet dijakov se je gnetlo okrog mize, pri kateri je sedel matematik in kazal fantom uporabo premakljivega računala, ki ga je bil sam izumel za račune višje matematike. Schulz je bil izmed onih redkih profesorjev, ki sebe niso smatrali za dijakovo »šibo božjo«, za strah in trepet vzbujajočo avtoriteto, temveč so se zavedali, da prejemajo svoj kruh zato, da so mladini potrpežljivi in razumni pomočniki pri učenju in vodniki po vseh potih njihove izobrazbe.

»Strašno ste pridni, gospod profesor!« ga je Trpinc pozdravil.

Ko je vstopil še Prešeren, so se dijaki spogledali, drug drugega dregnili s komolci in si pošepetali: »Prešeren!« Vseh oči so visele na zagorelem pesnikovem obličju. Poznali so ga že iz »Zhbelize«, ki jim jo je Čop posojeval.

In ko sta gospoda po kratkem razgovoru s profesorjem odšla, je bila matematika pozabljena in vsi križem so brbljali o možu, ki je bil tej mladi generaciji bližji nego svoji lastni. Čepav ga mlade duše niso vselej razumele, so vsaj slutile njegovo veličino. Profesor Schulz jih je smehljaje se poslušal in v iskrenem razumevanju mladih src je pospravil svoje račune.

Trpinc pa je vprašal, ko sta s Prešernom šla mimo stolnice:

»Kaj je prav za prav s Čopom in vdovo pl. Höffern? Ali se ne poročita?«

»Njeni sorodniki intrigirajo,« je Prešeren kratko pojasnil.

»Aha! Njen brat Friderik Baraga je sila pobožen mož. Gotovo mu Čopova svobodomiselnost ni všeč. Poznam ga. Moj sošolec je bil in Čopov.«

»On ne brani. Saj ga ni tu. Zdaj je misijonar v Ameriki. A drugi! Pač ne vedo, kdo je Čop.«

Trpinc je molče prikimal.

Potem je od strani pogledal Prešerna. Rad bi ga bil vprašal glede Smoleta, nekdanjega zaročenca svoje žene; če se tudi on udeleži plesa? A beseda mu ni hotela iz ust, dasi ga je pekla negotovost in zla slutnja. Zdelo mu je, da bi mladi doktor takoj uganil njegov strah in — molčal je. Srce mu je nemirno bilo.

Ko bi preprečil ženino srečanje s Smoletom? Izgovoril bi se, da mu ni dobro in pregovoril ženo, da se vrneta domov. Nesmiselno! S tem bi ji priznal, da še vedno ni ugasnila v njem ljubosumnost, priznal bi ji svoj strah pred fantomom, ki ga je strašil vsa leta, odkar je bila lepa, a hladna Fina Češkova njegova žena. Bila bi užaljena zaradi njegovega nezaupanja. Že jutri bi zvedela, da je bil Smole na kazinski prireditvi. Sicer pa, morda je prav tako, morda se že v prihodnjih urah pretrga nejasnost, ki mu zakriva notranjost njegove žene.

Težko mu je bilo v duši, ko se je pred Češkovo hišo na Glavnem trgu poslovil od Prešerna. Težke so mu bile noge, ko je stopal navzgor po stopnicah. Odpel si je kožuh in si z robcem obrisal potno čelo, preden je potegnil za zvonec tastovega stanovanja.

Prešeren pa je hitel po Starem trgu. Oči so mu žarele. Danes pade kocka! Sonetni venec mu Julijino srce odpre — ali pa mu ga odmakne za vedno... Koliko časa že, kar jo je kakor svetnico častil in molil v svojih pesmih! V njem je od dne do dne rastlo čudovito čustvo, v katerega nekoč ni hotel verovati, ki ga je zaman iskal od ljubice do ljubice.

&lt;poem&gt;Že so prevzetne misli mi vstajale,
da mal’, al nič ljubezen ne opravi
pri temu, ki se trdno v bran ji stavi.&lt;/poem&gt;

Tako je pel nekoč v bežni zaljubljenosti, tako bi mogel peti zdaj iz globine srca.

Zgrabilo mu je dušo, zgrabilo telo, da mu je deklica stala noč in dan pred očmi, da je tekel — on, triintridesetletni mož — za njo kakor petošolec za svojo prvo ljubeznijo! Kolikokrat je predirjal ljubljanske ulice s sladkim upanjem v srcu, da zagleda njo, vso nežno, milo in jasno kakor žarek jutranjega solnca.

In če jo je srečal in je dvignila k njemu pogled, če so zasijale velike modre zvezde v njegove oči — kako ga je izpreletelo!

&lt;poem&gt;Pogleda njenga užival sem sladkosti,
dokler, da je srce dobilo rano,
ki peče noč in dan me brez hladila,
ki ni dobiti ji nikjer zdravila.&lt;/poem&gt;

Sam ni vedel, kako je pritekel pred svoje stanovanje v Rožni ulici, v hiši za šentjakobsko cerkvijo. Jemal je kar po dve stopnici, ko je zdirjal v prvo nadstropje.

»Katra! Brž! Moje lakaste čevlje!« je planil v kuhinjo.

»Oh! Saj ne gori voda!«

»Ampak srce, Katra, srce!« je prišepetala nečakinji majhna drobna Ženica, sedeča v kotu za mizo.

»Glej, glej! Tetka Lenčica!« ji je Prešeren stisnil roko. »Pa v takšni zimi pridete v Ljubljano!«

Tetka Lenčica je bila gospodinja pri svojem bratu, župniku Jakobu Prešernu na Šmarni gori.

»Zimi? Saj letos sploh ni bilo zime. Do svečnice nismo imeli ne dežja ne snega. Vsak dan sedimo pred cerkvijo na soncu kakor spomladi. Le pridi, boš videl. Tu pri vas v večni ljubljanski megli je pa bolj pusto in mrzlo. Že dolgo te ni bilo k nam.«

»Pridem eno prihodnjih nedelj. Smo se s Crobathom in Azulo že dogovorili. In stric Jakob je zdrav?«

»Zdrav, kajpak. Le dolgčas mu je včasih, ko ni nikogar k nam.«

»France! Tu so čevlji,« je Katra zaklicala iz bratove sobe, »ali boš v kuhinji večerjal?«

»Le sem daj! Se bova še s tetko kaj pomenila.«

Katra je nekaj zagodrnjala in prišla zopet v kuhinjo. Brkljala je po štedilniku in postavila pred brata dišečo pečenico s kislim zeljem.

»Teta so koline prinesli.«

»Kadar koline zaduham, mi je žal, da nisem postal fajmošter,« je Prešeren poredno pomežiknil teti.

»Hihi! France! Še zmeraj si takšen šaljivec.«

»Saj bi ti tudi sicer ne bilo škodovalo, če bi bil mater ubogal in postal duhoven,« je zajedljivo pripomnila Katra.

»Pusti ga, Katra, pusti! Je že božja volja tako,« se je na sobnem pragu pojavil stari stric Jožef.

»Seveda! Vi mu dajete že od nekdaj potuho, saj je vaš miljenček. Zato pa je takšen, da ga bo pri živem telesu —«

»— hudič odnesel!« je France ironično končal. »Tercijalke bodo pa glorijo zapele.«

Medtem ko se je blagi duhovnik trudil, da potolaži razjarjeno jezično Katro, je France brž zmetal še nekaj grižljajev vase in vstal. Sestri ni več odgovarjal. Navadil se je že njene jezikavosti.

»Ješč pa res nisi,« je dejala teta.

France je že skočil v svojo sobo, da se preobleče. Čuli so ga, kako je hodil sem in tja, čofotal po vodi, odpiral in zapiral predale. Pogovor v kuhinji je tekel o Francetovi službi, o Prešernovem domu »Ribičevini« v Vrbi, kjer je bila poročena Francetova sestra Mina, in o Francetovem bratu Juriju, ki je že drugo leto služboval kot kaplan na Koroškem.

Naposled je prišel France iz svoje sobe. Na obeh straneh brade sta mu štrlela konca snežnobelega ovratnika nad vratom, povitim z belo muselinasto kravato. Izpod svetlega cilindra so mu valovili skrbno počesani dolgi temnorjavi lasje. Svilenomehki in rahlokodrasti so obrobljali njegov zagoreli, že nekoliko široki, vendar moško rezani obraz.

Želel je lahko noč in odšel.

»Žal mož je France,« je rekla tetka Lenčica, zaljubljeno gledaje za njim.

»Redi se,« je suho opomnila Katra, »kadar bo starejši, bo debel. In da bi ne nosil tako dolgih las! Kje vidite moža s tako dolgimi lasmi!«

»Lepe lase ima,« je zamišljeno dejala drobna ženica.

Stric Jožef je s starimi očmi smehljaje zrl na vrata, za katerimi je bil izginil ljubljenec, rekel pa ni ničesar.

Ob isti uri je v Gledališki ulici, v Primčevi hiši, stala domača hčerka edinka Julija v svoji bogato opravljeni sobici pred ogledalom in si zatikala dve bledorožnati vrtnici v svetlo, z velikim glavnikom visoko pripeto kito. Po vratu sta ji visela dva dolga kodra.

Pri mizi pod svetilko je sedelo enajstletno preprosto oblečeno dekletce s pletenjem v rokah. A ni delala. Roke so počivale v naročju. Iz lepega temnopoltega obrazka so velike črne oči strmele polne občudovanja na Julijo, na vrtnici, ki sta bili prav tako nežnorožnati kakor Julijin obraz.

»Kako ste lepi!« je vzdihnil otrok.

Julijine svetlomodre oči so se v ogledalu ujele s cigansko črnimi otrokovimi. Nasmehnila se je in ozrla.

»Ali ti ugajam, Ana?« In hudomušno je pristavila: »Greš z menoj na ples?«

Ana Jelovškova, mala rejenka Primčeve gospe, je resno odkimala.

»Saj še nisem šestnajst let stara. Tudi ne znam plesati.«

»O, to se hitro naučiš. Nu, dajva!«

Prijela je malo Ano in se smeje zavrtela z njo po parketu. Široka Julijina krinolina iz nežnega belega tula, vezenega z rožnordečimi bidermajerskimi venčki, se je zazibala na vitkem Julijinem telescu.

»Hopsasa — hopsasa — tralala — tralala!« je Julija štela v razposajeni volji. Klopek z Anino prejico je veselo poskakoval za njima, nit pa se je ovijala okrog dolgih čikastih hlačic, ki so otroku segale do gležnjev in jih dokolensko krilo po bidermajerski modi ni pokrivalo.

»Moje pletenje! Gospodična, moje pletenje!« je klicala Ana.

»Julie! Bist du toll? Du zerdrückst ja deine Toilette!«

Kakor bi treščilo vanje, sta deklici odreveneli — na vratih je stala stroga gospa Primčeva. Z uničujočim pogledom na malo brinetko je dostavila pol slovenski, pol nemški, kakor je bila slaba razvada Ljubljančank:

»In plešeš mit diesem Schmutzfink!«

Rjavi otrokov obrazek je zažarel od užaljenosti in togotno so se zaiskrile črne oči:

»Nisem Schmutzfink! Saj nisem umazana!«

»Tiho! Kako se drzneš zopet ugovarjati! Marš v kot! Dokler ne prosiš odpuščanja, ne dobiš večerje.«

Gospa je odšumela iz sobe, za njo Julija s pomilovalnim pogledom na otroka. Mala Ana pa ni dvignila oči. Stala je v kotu med omaro in oknom, obrazek ves trmast in teman. Čula je, kako so zunaj zaprla vrata jedilnice, čula je kuharico Lenčko, ki je tekala z jedjo iz kuhinje v jedilnico, toda Ana se ni ganila iz kota.

Kmalu se je Julija vrnila.

»Ana, pojdi h gospe in prosi jo odpuščanja!« je dobrohotno opomnila otroka.

Ana je molče stresla z glavico. Z velikimi očmi je resno gledala iz polteme in z belimi zobmi grizla trak, ki ji je visel spredaj od tesno pod vratom zapetega ovratnika.

Julija si je ovila svilen čipkast šal okrog glave in nataknila dolge rokavice, ki so ji pokrile bele lakti skoraj do komolcev. Potem je vzela iz omare širok, s kožuhovino podložen plašč in si ga previdno ogrnila, da bi ne zmečkala balonastih rokavcev, ki so ji viseli od golih ramen.

»Bist du fertig?« je gospa odprla vrata in pogledala v hčerino sobo.

»Takoj, mama!«

Prijela je za pahljačo. Še en pogled v ogledalo: Čudovito so žarele velike modre oči. Lica sveže rožnata, ustne vzbočene, nosek nekoliko orlovski upognjen. Saj obrazek ni bil rezljan po vseh lepotnih pravilih, a bil je mlad in nežen in poln miline, pa tudi čistega dekliškega ponosa.

Z očitnim zadovoljstvom je mati ob napol priprtih vratih motrila hčerko. »Dovolj je lepa. Kar ji lepote manjka, odtehtajo moji denarci,« je bila misel bogate, še vedno lepe gospe.

»Pojdi, Ana! Ugasnila bom luč,« je Julija opomnila.

Dekletce se ni ganilo.

»Ven!« je kriknila gospa Primčeva.

Trmoglavka je zbežala mimo nje in, ne da bi se ozrla, je tekla proti koncu hodnika naravnost v spalnico.

»Rajša pojde lačna spat, nego da bi se uklonila. Strašna trma! Le kaj mi je bilo, da sem si tega otroka nakopala na glavo! Das hab’ ich jetzt von meiner Güte,« se je gospa jezila proti hčeri, ko sta spodaj sedli v kočijo in razprostrli široki krinolini. »Kako fletkan otročiček je bila pred leti, ko sem jo vzela za svojo! Mislila sem, da mi bo le v veselje in mi nekoč s pridnostjo in zvestobo povrne, was sie Gutes bei mir genossen. Zdaj pa je postala solch ein trotziger, unartiger Fratz.«

Julija ni odgovorila. Že premnogokrat je slabo naletela, če je malo Ano zagovarjala. Mati je bila z rejenko pač pretrda. Dekletce pa ni moglo razumeti razlike med seboj in domačo hčerjo. Čutilo se je zapostavljeno, čutilo je polovičarsko stališče rejenke v hiši kot krivico. Kako bi otrok razumel, da je hotela gospa v njej vzgojiti le nekakšnega boljšega posla, oporo in družico sebi in hčeri. Pridobiti si je hotela s hvaležnostjo navezano zvesto hišno skrbnico, ki bi živela nekoč le interesom svoje dobrotnice.

Ampak — Ana je temperament! Saj je mnogo dobrega v njej: odkritosrčnost, pridnost, spretnost. A tudi mnogo slabega kaže njen značaj: trmo, silno jezavost in izrazito sebičnost. To pa so bile lastnosti, ki otroka nikakor niso mogle približati gospejinim ciljem.

Julija je z dobroto in prijaznostjo poizkušala na otroku popraviti, kar se je popraviti dalo. A kaj, ko je mati vse sproti podirala s pretirano strogostjo in neizprosno natančnostjo! 

Julija se je sklonila k oknu. Kočija je prehitela nekaj znancev. S plakata, visečega na gledališču, se je zasvetil napis:

»Quäcker und Tänzerin.«

Naznanilo gledališke igre za prihodnji dan.

Voz je zavil s Kongresnega trga mimo deželnega dvorca v Gosposko ulico.

Julijine misli so splavale drugam. Sama sebe je zasačila na vprašanju, polnem čudno sladkega nemira: Ali pride tudi on?

Kdo? Jozef von Scheuchenstuel, ki ji ga je mati — to je Julija predobro čutila — določila za moža? Oh, ne. Jozef pač pride, kakor vedno. Kjer ona, tam on. To se razume. Ampak — doktor Prešeren! Čudni človek, ki s priprtimi očmi strmi ves večer vanjo, ki jo draži zdaj s to, zdaj z ono rečjo, kadarkoli se pridruži krogu njenih čestilcev, ki objavlja čudovito lepe pesmi, o katerih vsi trdijo, da so zložene na njo, na Julijo ... »Ali — ali me res ljubi, kakor zatrjuje v svojih pesmih? Mama se jezi zaradi njih. A meni — ugajajo. Če bi mama vedela, da jih vselej izrežem iz časopisa, preden ga vržem v peč! In kaj šele, če bi našla celo zbirko izrezkov v globini moje omare!«

Že se je voz ustavil, saj je kazina ob onem času imela prostore prav blizu Julijinega doma v nekdaj Zoisovi, zdaj pa Lepušičevi hiši v Gosposki ulici. Prostori sicer niso bili bog ve kako primerni, zato se je novi odbor že nekaj dogovarjal, da zida kazina lastno hišo na oglu onkraj Zvezde. Nu, vsekakor se je onega večera odbor potrudil, da kazinske prostore na moč slovesno okrasi in razsveti.

V garderobi je bilo polno ljudi. Pri vhodu v dvorano je stala gruča mladih gospodov. Smeh in veselo razpoloženje je bilo med njimi. Baš jim je Baumgartenov koncipient Prešeren povedal zasoljeno anekdoto, ko se je pri vhodu zasvetil oblak belega tula z rožnatimi bidermajerskimi venčki vezenega — Julija Primčeva.

Za trenutek je Prešernu zastal dih, a že se je obvladal in mirno priklonil. Ošabno je odzdravila gospa Primčeva, njena hčerka pa resno in ponosno kakor vedno. Vendar se je v njenih modrih očeh užgala hudomušna misel: Je že tu!

Gospa Primčeva se je pridružila skupini starejših dam in gospodov, Julijo pa so obstopili gospodje s prošnjami za plese. Prepustila jim je svojo plesno karto, ki je bila kmalu s podpisi počačkana.

Dve sestri, dvajsetletna Marija in osem let starejša Julijana von Scheuchenstuelovi sta prišli mimo.

»Pridi potem k nam, Julije! Tamle smo,« sta pokazali s pogledom.

»Pridem,« se je nasmehnila Julija in se obrnila k doktorju Prešernu, ki se je priklonil pred njo.

»Ali vas smem tudi jaz prositi za ples, gospodična Primčeva?«

»Ne vem, če so mi še katerega pustili. O, pač, a samo še zadnjega.«

»In prav tega sem si želel.«

»Zakaj, gospod doktor?«

»Oh, še vprašate, gospica!« se je vmešal doktor Jurij Hladnig, praktikant kamerne prokurature. »Prepričan sem, da si naš doktor poet shrani pod steklo vsak par rokavic, ki je bil tako srečen, da se Vas je smel dotakniti. Zato za vami noče plesati z nobeno damo več.«

Julija se je nekoliko v zadregi nasmehnila nerahločutni opazki. Prešeren pa je ironično pripomnil:

»Naš doktor praktikant govori neslanosti. Rokavice pod steklo! Za moje skromne razmere predraga sentimentalnost. Takšno bi si mogel privoščiti le doktor Hladnig, ki edini med nami uživa dohodke iz dveh služb.«

»Hahaha!« so se zasmejali vsi naokrog, najbolj Hladnig sam; saj je imel res dvojno službo, a nobena mu ni donašala niti krajcarja: bil je neplačani praktikant kamerne prokurature in pred dvema letoma si je še pridobil advokaturo, na njeno prakso pa je začasno resigniral in ostal rajši v neplačani službi, upajoč, da kmalu napreduje.

Še Julija se je od srca zasmejala in požugala Prešernu:

»Doktor! Vi imate res hudoben jezik! Ne hotela bi se vam zameriti.«

»A jaz sem se vam že dostikrat, ali ne?«

»Vi meni? S čim neki?«

Pogledala ga je s hladnim nasmehom. Prešeren jo je le molče motril. Potem je vprašal:

»Ali res še niste bili nikdar jezni name? Mislim — zaradi mojih pesmi?«

»Zakaj naj bi bila jezna na vaše pesmi? Smejala pa sem se jim že dostikrat.«

Pogledala ga je — sicer z nasmehom — a v njenih očeh je čital ponosno svarilo: Čuvaj se!

V Prešernovih priprtih očeh se je zasvetil oster blisk ... Ali sem ji za Gašperčka? Ali so ji moje pesmi, ali ji je moja ljubezen le za — smeh?

Zamrmral je:

»Danes mi je prijatelj prerokoval, da boste jutri močno jezni name.«

»Ali ste zopet zagrešili sonet?«

»Ne samo enega — cel venec,« ji je odvrnil z upornim posmehom.

»O!«

»Ali jih imaš s seboj?« je vprašal Ludovik vitez Azula, tovariš mladega Scheuchenstuela in Prešernov sošolec.

»Kar sem z njimi!« je vzkliknil za njegovim hrbtom muzejski kustos Freyer.

Avskultant Jožef Vesel, ki je bil tudi tovariš Azule in Scheuchenstuela, pa se je šalil:

»Tu smo trije od kriminala: pokorščina ali ječa, gospod doktor!«

»Tej okolici pesnitev res ni primerna,« se je poet odločno branil.

Morda bi bili še silili vanj, da ga ni rešil iz zadrege Jožef von Scheuchenstuel, ki je pristopil, ponudil Juliji roko in jo odvedel v svojo družbo. Prešernu in avskultantu Veselu, ki sta stopila k drugim vratom, pa se je pridružil Veselov oče, gubernijski svetnik Janez Vesel. Prijazno je odzdravil mlademu doktorju in pokimal svojemu sinu.

»Nu, gospod doktor, naj vam kot cenzor prvi častitam! Krasna pesnitev, vaš ‘Sonetni venec‘. Le nekoliko previsoka je preprostemu Kranjcu. In, ne zamerite, premalo patriotična. Potem pa: preveč neženirano pojete o ljubezni. Saj veste —«

Trpka ironija se je zatresla okrog Prešernovih lepih usten ob kritiki starega konservativca.

»O, vem: Sauglockenläuten!«

Ob tej besedi, ki je z njo zelotski Pavšek ocenil Prešernove pesnitve, je stari Vesel zardel in jecljal:

»Ne, ne. Tako — tako rigorozeren nisem.«

Potegnil je Prešerna v stran in zagodrnjal: »Prav za prav sem riskiral imenten nos, ko sem vašemu ‘Sonetnemu vencu‘ pritisnil cenzorski imprimatur, kajti to že vrabci čivkajo po Ljubljani, komu so vaše ljubezenske poslanice namenjene.«

Starec je mežikaje pogledal proti drugemu koncu dvorane, kjer je Julija Primčeva pozdravljala svojo družbo.

»Ampak, ker nikjer ne imenujete imena, vam nihče ne more do živega. In meni kot cenzorju tudi ne. Hehe!«

Prešeren ga je le nemo pogledal. Ko bi Vesel vedel! Korektni gubernijski svetnik Vesel! Skoraj bi se bil Prešernu zasmilil. A France se je spomnil, da je to oni Vesel, ki se je brez usmiljenja pripravljal, da po večmesečni preiskavi zavije vrat prismuknjenemu Jakonu Županu. Poeta je minilo mehko so-


čutje in ironičen posmeh je kazal njegovo misel: Pošten nos mu ne bo škodoval, vladnemu podrepniku, ki nima srca za rojaka-čudaka in učenjaka.

Kazinski prostori so se polnili. Ob vratih je sprejemalo goste društveno načelništvo: kazinski ravnatelj dvorni svetnik grof Welsperg-Raitenau, njegov namestnik policijski ravnatelj Leopold Sicard in nekaj odbornikov.

V kotu nasproti vhoda se je zbrala večja družba dam in gospodov: agilni zdravnik doktor Lipič, skromni profesor Martinak, tihi slikar Langus s svojo ljubljeno ženo Ano, mladi advokat doktor Blaž Crobath z ženo Poljakinjo, dobričina profesor Kersnik s hčerko, licejski knjižničar Matija Čop, tiskar Jožef Blaznik, graščaka Jožef Rudež iz Ribnice in Fidelis Trpinc s Fužin pri Ljubljani ter več duhovnikov. Po večini so opazovali prihajajoče goste, nekateri pa so bili zatopljeni v svoje razgovore.

Čop je pravil stolnemu kaplanu Fistru in gimnazijskemu prefektu, sivolasemu Hladniku, o cenzurnih težavah »Zhbelize«. Rudež in Trpinc sta hvalila vsak svojega lovskega psa. Nato jima je prešel pogovor na nove gospodarske stroje, ki si jih je Trpinc naročil in na vodno silo, ki jo je uspešno izkoriščal v industrijske namene. Tovarna za usnje v Kranju — — velika trgovina z deželnimi pridelki v Ljubljani — — velikanski mlini na Fužinah — — eksport čez Trst — — papirnica v Vevčah - - papirnica v Medvodah — — tovarna za olje — — tovarna za volnene odeje v Vodmatu — — veliki jez pri Medvodah — — vmes reja novih pasem goveje živine — — umetni gnoj — — takšne in podobne besede so zvenele iz njunega razgovora, ko je Rudež izpraševal najpodjetnejšega kranjskega moža o njegovem delu in velikopoteznih načrtih.

Poleg Fidelisa je stal, na stol oprt, lep mož, temnorjavih las, zdravo zagorele polti in temnomodrih velikih oči: Fidelisov bratranec doktor Janez Trpinc, distriktn zdravnik iz Kamnika. Gospodarski razgovor ga ni kdo ve kaj zanimal. Zagledal se je v nasprotni kot dvorane, kjer je med svojo družbo sedelo nežno dekle, rožnatega obraza, v glavi dve bledorožnati vrtnici, vitko telo odeto v bel oblak z rožnatimi venčki vezenega tula ... Čigavo je dekle? Prekrasne svetlomodre oči ima.

Gospa Fina Trpinčeva je zamišljeno sedela na blazinjakih blizu vrat in navidez poslušala možev razgovor. V resnici pa se je borila s silnim nemirom, ki ji je polnil dušo: iz sosednje sobe, kjer so pri bifeju zveneli kozarci, je čula včasih med govorjenjem in smehom — njegov glas, glas Andreja Smoleta. A najsi je divjal v njej vihar ljubezni, kesanja, gnusa ali sramote — njen obraz je ostal miren, hladno lep kakor vedno.

Gneča pri vhodu se je razgrnila. Vstopil je knežji škof Anton Alojzij Wolf, za njim pa stolni prošt Luka Burger in nekaj kanonikov: Praprotnik, Jurij Župan, Grizoni. Škof — eleganten kakor vedno — je kavalirsko prijazno pozdravljal družbo, govoril s tem in onim nekaj besedi in si izbral prostor v družbi Scheuchenstuelovih, Welspergovih in Primčevih. V tisti kot je nameril svoj korak tudi protektor kazinske prireditve ekselenca guverner Josip Kamilo baron Schmidburg. Župan Janez Hradezky, splošno spoštovan mož, se mu je prišel poklonit in trop višjih in nižjih uradnikov je v spoštljivi razdalji obkrožal velmože in jim dvorjanil.

Po vsestranskem pozdravljanju je guverner pristopil k družbi, zbrani okrog škofa:

»Ali se smem pridružiti vašemu veselemu krogu, prevzvišenost?«

»V čast nam bo, ekselenca. Ampak naša družba hodi pravkar nevarna pota: v duhu se vozimo z železnico.«

»Glej, glej! Moderna družba. Kam pa se peljete?« se je guverner prilagodil šaljivemu škofovemu tonu.

»Na Dunaj smo namenjeni,« je odgovoril prokurator Scheuchenstuel.

»Aha! Iz Ljubljane čez Gradec na Dunaj? Ne bila bi slaba proga. Edino prava zveza Dunaja s Trstom. Sem že mislil na to, da se moramo potegniti za to traso, kadar začnemo tudi v Avstriji graditi železnice. Toda, gospoda, Semmering! Kaj pa pravite k njemu?«

»O, v serpentinah zaplešemo po njem in smo na vrhu. Na drugo stran pojde kar samo navzdol, naravnost do Dunaja.«

»Haha! Na Ringu se pa ustavimo,« se je smejal guverner.

»In gremo v najlepšo slaščičarno, ali ne, gospodična Julija?« je podražil Wolf.

»Oh, ne, prevzvišenost! Jaz bi napravila zadnjo postajo rajši v Pratru.«

»In se zavrtela na vrtiljaku, vrtavka!« ji je škof požugal.

Kmalu po guvernerjevem prihodu so se plesalci razlili po plesni dvorani. Guverner sam je s soprogo društvenega ravnatelja, grofico Welspergovo, otvoril ples.

Večer je potekal kakor vsi kazinski plesi: vsak se je potrudil, da se pokaže od svoje najboljše strani in vsi udeležniki so se z večjo ali manjšo spretnostjo kretali po vseh pravilih stroge etikete, kar je dalo prireditvi bolj oficialno lesen značaj. Godba. Žlobudranje gostov. Iz sosednje sobe trkanje kozarcev in glasnejše govorjenje, včasih celo — vkljub skrbno varovani etiketi — glasen prisrčen smeh. Povsod so se med temnimi fraki bleščale svetle toalete ljubljanskih deklet in gospa. Visoke, z rožami, glavníki in dragulji okrašene frizure. Gola ramena, globoki dekolteji, tenki, v pasu preščipnjeni životi in neznansko široke bidermajerske krinoline, ki so se že nekaj let razvijale prav bujno, in dosegle že skoraj obseg, ki so ga imele ob času rokokoja.

Prešeren ni plesal. Že nekaj časa je čutil, posebno pri hitrejših okroglih plesih, neprijeten pritisk na srce, zato se je tem plesom rajši izognil. Stal je pri vratih in opazoval vrvenje po dvoranah. Od obraza do obraza je šel njegov pogled, prodiral ljudem v duše, blodil po sedanjosti in se izgubljal v bodočnost.

Ali se niso kazale v zbrani družbi tri skupine? Čepav ni bilo med njimi vidnih prepadov, čepav so vsi prijazno občevati drug z drugim, vendar:

Tamle škof in guverner in prokurator in policijski ravnatelj — vladajoča sila, germanska kri.

A tam za steno v drugi sobi — protisila: Smole, Župan, Kersnik. Majhna in nič nevarna protisila? O, zajemala je iz narodovih globin, iz onih skrivnostnih praglobin, iz katerih je od časa do časa prihajalo bobnenje kakor glas pretečega hudournika. Na dan je prihajal zgolj čist studenec: slovenska beseda, v globinah pa je pritajeno valovila — slovanska zavest.

In možje okrog vlade so včasih s plašnimi očmi gledali na žrelo, iz katerega je curljal studenec. V zli slutnji so postavljali med seboj in žrelom jez ponižnih hlapcev, kakor: svetnika Vesela, praktikanta Hladniga, revizorja Pavška in še vse druge, ki se niti zavedali niso, da opravljajo navadno hlapčevsko delo. To je bila večina slovanskih in germaniziranih slovenskih inteligentov, ki so se potapljali v hlapčevski vdanosti do gospodujočih tujcev in metali kamenje v studenec, ki je vrel iz rodne slovanske zemlje.

Studenec pa si je že delal pot — ne čez jez, ne, to je bila naloga onega, kar je včasih grozeče bobnelo v globinah — delal si je pot med nametanim kamenjem, pod jezom. Delal si je pot, izpodjedal jez, razmakal, pripravljal zemljo. Ker pride dan, ko se prasila dvigne iz globin, udari ob jez in ga razruši.

»Pride dan. In moja pesem mu pripravlja pot.«

Takšne misli so rojile mlademu Prešernu po glavi. Sredi vsega vrvenja se je čutil samega.

Mimo njega je ob Azulovi roki prišla gospa Trpinčeva in se, utrujena od plesa, spustila v naslonjač poleg svojega moža in Čopa. S hladnim nasmeškom se je zahvalila plesalcu, ki se je vrnil v dvorano. Prešeren je premotril njen hladno lepi obraz… Kdo ve, kaj je zakrival dozdeven mir na njem? Srečna ni — je sodil poet. Morda se v trdem trpljenju bori s seboj. Uboga lepa žena! Še mlado dekle, je — kot pokorna dobro vzgojena hčerka — moralo premagati svoj obup nad razdorom z ljubljenim zaročencem, Smoletom. Z večnimi očitki in neprestano grajo sta ji bila oče in mati odgnala lahkovernega trmastega Andreja. Kmalu nato sta dekletu, ki je napelo ves ponos, da je skrilo svoj obup, predstavila drugega ženina, dobrega, potrpežljivega, povsod spoštovanega Fidelisa Trpinca. Njemu je postala tovarišica, bolj tovarišica kakor žena. Razumno in vztrajno je stala poleg moža ob vseh njegovih velikopoteznih podjetjih: tvornicah ter velekmetijskih in veletrgovskih obratih. »Moj tajnik in poslovodja!« jo je soprog v šali predstavljal znancem… In kaj je gnalo to izredno žensko k udejstvovanju, s kakršnim se je mogla ponašati v tistih časih malokatera ženska na svetu? Ali je ni gonil le strah… strah, da bi mož ne terjal tistega, kar si je pridržala v najskritejšem kotičku svojega srca… Smole! Še vedno ji je v srcu — je ugotovil France, ko je srečal njen nemiren pogled ob zvoku Andrejevega glasu iz sosedne sobe.

Prešeren se je obrnil in se zopet zagledal med plesoče pare v dvorani. S pogledom je poiskal Julijo in ves zamaknjen sledil njenim gracioznim gibom.

Proti jutru zadnji ples — kotiljon. France Prešeren se je priklonil pred Julijo Primčevo in ji podal prekrasen šopek bledorožnatih vrtnic, prav takšnih, kakršne so bledele v Julijinih svetlih laseh. Na zlati vrvici je visel od šopka, ovitega po bidermajerski šegi s čipkastim papirjem, okroglo zvit rumenkast papir.

»Kaj pa je to?« ga je z rahlo nevoljo začudena vprašala, ko je položila konce prstov na njegovo laket in stopila z njim v vrsto plesalcev.

»Rože.«

»Papir mislim,« je dvignila šopek.

»Tisto so pa rožice z vrta moje poezije,« se je norčeval Prešeren.

»Sonetni venec?«

»Da.«

Pogledal jo je. Na njegovih ustnah se je zatresel običajen ironičen posmeh, ko se je sklonil in zamrmral:

»Ko ga boste prečitali, bom najbolj srečen ali pa najbolj nesrečen človek na svetu.«

Držal je njeno pahljačo in šopek, medtem ko mu je pripenjala na frak svoj kotiljonski red. Njene vzbočene ustne so se zverižile v zasmehu:

»Poetu je nesreča plodonosnejša in primernejša od sreče,« je dejala s porednim bleskom v lepih očeh. »Saj pravijo, da so dandanes raztrgane duše moderne.«

Njegove oči so tako jezno zagorele, da je brž povesila pogled.

»To ste lepo povedali,« je odvrnil suho.

Ni dvignila pogleda. Nekaj težkega ji je leglo v srce, nekaj kakor — slaba vest. Dvignila je obrvi in vzbočene ustne so se ji še bolj našobile. Do konca plesa nista več govorila razen nekaj brezpomembnih besedi, kadar sta se po ovinkih in zapletljajih kotiljona zopet snidla. V Julijinem pogledu je bil zgolj — led. Le skrivaj je včasih ošinila poeta s hudomušnim pogledom.

Prešernu se je stiskalo srce. Bilo mu je, kakor bi poslednjikrat držal svojo srečo v rokah. Kaj, le kaj naj stori, da mu je drugi ne iztrgajo? In jutri — jutri se odloči! Ali se bo dekle zavedalo, kaj ji je poklonil? Ali bo spoznalo, kdo je oni, ki ji polaga ljubezen k nogam?

Zaman so njegove sanjavo priprte oči iskale odgovora v njenem rožnatem obrazku. Vse živčevje mu je stresala mrzlica strahu, dvoma in pričakovanja. Hladen Julijin pogled mu je trgal dušo. Naposled, ko je bil ples končan, jo je odvedel na njen prostor. Z globokim poklonom se je odtrgal od nje in odvihral iz dvorane.

»Hoj! France!« je Smole klical za njim, ko je prijatelj pridrvel skozi bife.

»Pusti ga, saj veš, da je zaljubljen!« je branil doktor Jaka Zupan. V novem fraku, obrit in počesan kakor malokdaj, je sedel poleg Andreja ter mu glasno in na široko pripovedoval o poteku disciplínarne preiskave, ki so mu jo obesili »škof Wolf in drugi osli, ki ne prenesejo resnice«. Vmes je pridno praznil kozarček in strupeno pogledoval na odprta vrata, v drugo sobo, kjer je sedel njegov predstojnik in sovražnik, ljubljanski škof.

Andrej ga ni dosti poslušal. Oči že nekoliko krvave, je strmel predse in godrnjal:

»Le kam ga je neslo tako zgodaj!«

»Saj ti pravim, da ni nič z njim. Zaljubljen je.«

Smole pa je kričal, da so se od vseh strani ozirali nanj:

»Zaljubljen, ha! Zato ne vidi nič, ne sliši nič, kakor divji petelin, kadar poje svoji ljubici. Haha! O, baba! Baba je hudič! Jakon, mene poglej, pa vidiš, kaj babe napravijo iz človeka!«

S tresočo se roko je prijel za poln kozarec, ga zvrnil v grlo in treščil ob mizo.

Njegovo razgrajanje se je čulo do garderobe, kjer je Fidelis Trpinc pomagal svoji lepi ženi obleči kožuh. Vsa bleda je bila Fina in lepe ustne je bolestno stiskala. Pogled je povesila, kajti oči so ji bile vlažne. Brž se je obrnila po stopnicah navzdol. Ne, njen dobri mož ne sme videti solze v njenem očesu in nihče ne na svetu. Bila je poslednja solza na grobu njene ljubezni. Poslednja, pa grenka in težka.

Solza je vendarle z vso težo legla Trpincu v srce, kajti le predobro jo je bil opazil, dasi tega ni izdal z nobeno besedo, z nobenim pogledom ne takrat in pozneje nikoli… A bilo mu je, kakor da je nekaj umrlo v njem…

»Ali res neseš rokavice pod steklo?« je v garderobi Hladnig podražil Prešerna.

Poet mu ni odgovoril in ga ni pogledal. Molče je oblekel suknjo in si pokril cilinder.

Hladnig, ki je stanoval na Starem trgu, se mu je pridružil.

Ko sta stopala po Gosposki ulici, je Prešeren izpregovoril:

»Nu, večni praktikant, kako se ti godi?«

»Ne bom več dolgo ‚večni‘. Naš stari mi je zaupal, da še letos, in sicer prav kmalu, napredujem za adjunkta.«

Naš stari — to je bil prokurator Scheuchenstuel. Prešeren je od strani pogledal tovariša.

»In advokaturo?«

»Nanjo resigniram za vedno.«

»Človek! In to mi šele zdaj poveš!«

»Zato sem šel s teboj,« ga je bledi doktor Hladnig mirno pogledal in zakašljal. »Zdaj mi pa stori dobroto in ne teci tako, kakor bi gorelo za nama!«

Prešeren je ukrotil svoj hitri korak. V njem je toplo zavalovilo: vendar, vendar že se mu sreča nasmehne! Saj je zdaj on na vrsti, da dobi advokaturo. Advokaturo in — in morda — Julijo! Ubogemu koncipijentu bi je njena lakomna mati ne dala; tega se je zavedal. In tudi sam ne bi hotel živeti ob denarju svoje žene. A zdaj, ko postane samostojen advokat, zdaj jo bo mogel zasnubiti.

Ampak — sonetni venec! Če se izpolni Čopovo prerokovanje! Če se je zmotil v Juliji?

Tesnoba mu je stisnila srce. A skušal se je otresti neprijetnega občutka. Ne, ne. Tako neusmiljena usoda ne more biti. Julija ga bo razumela, saj je izobraženo, duhovito dekle, ki zna ceniti umetnine.

Pa vendar! Zdajle bi bil morda še čas, da stopi v uredništvo lista „Illyrisches Blatt“ in prepove posebno prilogo s „Sonetnim vencem“. Še nekaj ur in bo prepozno — njegova pesnitev bo med narodom.

Korak mu je zastal.

A že je zopet hitel dalje.

Ne, „Sonetnega venca“ ne prekliče! Ni položil vanj le svojih čustev do Julije, umotvor je tudi visoka pesem njegove ljubezni do slovenskega rodu. Svojemu rodu je dolžan to najlepšo pesnitev, ki mu je privrela iz duše. Neizbežno se bo izpolnilo njegovo poslanstvo, pa četudi za ceno njegove sreče. Nobenega omahovanja! Nobenih kramarskih koncesij ne dovoli svoji sreči.

Človek bodi čist tudi sam pred seboj!

V poznem predpoldnevu se je Julija zbudila. Mežikaje je odprla oči. Veke so ji bile še težke. Sunkoma se je dvignila in se oprla na komolce. Segla je pod blazino in privlekla izpod nje papir — Prešernov »Sonetni venec«.

Smehljaje se je zatopila v čitanje. Česar sinoči, preden je zaspala, ni doumela, ker je bila preveč utrujena, danes se ji je jasnilo. Prekrasni soneti! In kako umetno spleteni v venec! Takšne pesmi se niso bile zložene nobeni Kranjici. Kako jo bodo Ljubljančanke zavidale! Saj vsi vedo, da Prešeren le njej poje. Njene prijateljice Scheuchenstuelove bodo vihale nosove: slovenske pesmi! Še brati jih ne bodo hotele. In Jozef von Scheuchenstuel bo prebledel od ljubosumnosti. On se seveda v takšni reči ne more meriti s Prešernom. Jozef je sploh bolj hladen človek. Ampak korekten kavalir. Mala Ana je zadnjič vpričo gospe Primčeve rekla, da se gospod Scheuchenstuel »drži napihnjeno kakor žaba«. Seveda je bila za svojo preodkritosrčno kritiko najstrožje kaznovana. Nu, Scheuchenstuelovi so vsi ponosne nature. Plemenitaši pač.

In Prešeren? Tudi on je ponosen in silno občutljiv. »Sinoči sem ga nekoliko užalila. Kako resno, žalostno in jezno obenem me je pogledal! Potem je molčal. In naposled je odšel domov, kakor da bi bežal. Zakaj je bil sinoči tako mehak? Drugikrat mi ni ostal ničesar dolžan. Po navadi me je temeljito zafrklnil, pa je bil najin račun poravnan. Sinoči pa je kar prebledeval od razburjenja. Ali me res ljubi? Hm. Včasih je smešen.«

Zaprla je oči in se pretegnila v postelji. Pred njo je vstal Prešernov obraz: nizko široko čelo, košate obrvi, sanjavo priprte sive oči, ukrivljen nos, zagorela lica. Potem pa usta! Lepi zdravi zobje in lepe ustne! Kako more mož imeti tako lepa »sladka« usta? … »Ko bi me — ne, ne!« Vsa je zardela in jezno stisnila obrvi.

Zunaj odpiranje in zapiranje vrat. Korak na hodniku. Mati!

Julijina roka je s »Sonetnim vencem« smuknila pod blazino.

Burno so se vrata odprla. Gospa Primčeva je s široko krinolino zavalovila v sobo in vrata skrbno zaprla. Ko je ugledala zbuјeno hčer, je siknila:

»Takšna nesramnost!«

V roki je zavih­tela list »Illyrisches Blatt«. Julija jo je mirno pogledala:

»Kaj je, mama?«

Pa je mislila, da ve, kaj razburja mater.

»Takšna nesramnost!« je gospa ponovila s tresočim se glasom. »Preberi! So eine bodenlose Frechheit! Tožila bi ga. Zapro naj ga. Dieser Mensch ist ein Dieb! Krade čast poštenim ljudem! Saj mu vendar nisi dala nikdar pravice, da bi nastopil s tolikšno nesramnostjo! Sag mir nur: hast du ihn je mit deinem Benehmen ermuntert?«

»Nie!«

»Na, also! Še to mi povej: ali ti ta človek — ugaja?«

»Ohh!« so se našobile hčerine ustne, dasi jo je nekaj zbodlo v globini duše, česar pa sama ni razumela.

»Nu, torej! Sama nesramnost. Berač bi rad sedel k polni skledi in misli, da me na ta način prisili, da mu dam hčer, ki jo je pred vsem svetom razglasil za svojo ljubico.«

Juliji so se jezno zabliskale oči. Burno se je dvignila.

»Mama. Saj tega vendar nikjer ne trdi! Saj samo toži v vseh pesmih, ker ga ne maram. In — in — njegove pesmi morda niti ne veljajo meni. Ali niso oni sami rekli, da — da ima doktor Prešeren več ljubic.«

»Ne veljajo tebi? Ha! Sehr gut! Glej tole prilogo! Na, beri! Beri famozni njegov ‚Magistrale‘! Prve črke beri navzdol! A?«

Juliji se je zatresla časopisna priloga v rokah. Rožnati obrazek je prebledel. Začetnice verzov so ji zaplesale pred očmi: PRIMICOVI JULJI.

Ali ni pesem, kakor javno ljubavno pismo? S polnim imenom! O, sramota! Njene oči so se napolnile s solzami. Vsa kri ji je planila v obraz.

Mati pa je jadikovala:

»Mein Gott! Takšen škandal! Le kaj si bodo ljudje mislili! Kaj poreko Scheuchenstuelovi!«

Julija je zaihtela in skrila obraz v blazino. Strašno! Le kako ji je mogel to storiti! Ji razkriti ljubezen pred vsem svetom!

»Sama ne vem, kaj naj storim. Prevzvišenega vprašam. On naj odloči. Ne jokaj! Ni treba, da bi se ljudem kazala vsa objokana. Vstani! Morda dobimo obisk. Beileidsbezeugungen!« je gospa trpko pristavila in odšla.

Komaj je mati zaprla vrata za seboj, je Julija planila kvišku. Solze jeze in sramote so ji še vedno lile po licih. Ihte je potegnila skriti papir izpod blazine in ga v divji jezi zmečkala. Bosa in v nočni halji je skočila k peči, vrgla „Sonetni venec“ vanjo in ga zažgala. Iznova so se ji udrle solze. Ali je — zaverovana v svojo ničemurnost — vsaj podzavestno čutila, kaj se je krčilo v plamenih?

Še je stopila k predalniku, odprla spodnji predal in izvlekla izpod zloženega perila kuverto s časopisnimi izrezki — Prešernove pesmi. Zmečkala je vse v kepo in jo vrgla na ogenj. Energično si je z roko obrisala solze in zaprla peč. Oči so ji jezno gorele.

Po kosilu je Prešeren sedel v „Švicarski kavarni“ na oglu Špitalske ulice poleg Frančiškanskega mostu. Pred njim je ležal časopis, a ni ga bral. Tudi kave se še ni bil dotaknil. Zamišljen je zrl na Ljubljanico in čolne, ki so se preva žali po njej. S trdim ironičnim posmehom je čutil Ljubljano tega dne: vse gomazenje, grmenje, sikanje, zgražanje ljubeznivih someščanov. Nu, vse to mu je bilo malo mar. Le njej, Juliji, je poklonil svojo umetnino. Njej in narodu. Ona ga bo razumela, saj ni mogoče, da bi pesnitev ne našla odmeva v njenem srcu. In narod? Narod ga zdaj še ne razume. A razumel ga bo rod, ki dorasča, ki prihaja.

Izpil je kavo, plačal in vstal. Ko je iztegnil roko po suknji, je nekdo stopil tik njega. Prešernov pogled se je srečal s pretečim, srepim pogledom Jožefa von Scheuchenstuela.

»Gospod! Govoriti moram z vami!« je siknil aristokrat in vrtel v rokah rokavico.

Prešeren je mirno snel suknjo s kljuke, jo oblekel in dejal:

»Kar govorite!«

Čutil je, da so bile oči vseh kavarniških gostov uprte vanj. Na ustnah se mu je zatresel običajen posmeh.

Oni pa je sikal:

»Gospod, kdo vam je dal pravico, z vašo piškavo pesnitvijo izročati gospodično iz ugledne rodbine ljudem v zobe?«

»Gospod, kdo pa je vam dal pravico, da z javnim škandalom blatite ime ugledne gospodične?« je Prešeren preteče zamrmral. »Zapomnite si: Moja pesnitev bo slavila njeno ime še stoletja, ko bodo vaše piškavo kavalirstvo že zdavnaj črvi pojedli.«

Pokril je cilinder in stopil skozi vrata.

Scheuchenstuel se je ves bled zvršil k svoji mizi. Zdaj šele je vstala v njem silna jeza, ker je za trenutek podlegel čudoviti duševni sili tega čudnega človeka. Ali je res, kar je sinoči rekel guverner baron Schmidburg: da je v čudaškem doktorju več nego more kdo slutiti?

Popoldne sta prišla Kastelic in Čop po Prešerna. Čakala sta nanj pred pisarno.

»Ali si še živ?« ga je podražil Čop.

»Še.«

Šli so po Slonovi ulici. Sredi ulice je Prešernu za trenutek zastal korak: nasproti sta jim prihajali dve mladi dami — Scheuchenstuelova Marija in Primčeva Julija.

Gospodje so vljudno dvignili cilindre. Gospodična Scheuchenstuelova je odzdravila komaj vidno, Julija pa je nagnila glavo kakor običajno, a njene velike modre oči so zablisnile po Prešernu, da se je stresel, toliko zaničevanja, jeze in sovraštva je bilo v njih.

»Sakra!« je šepnil Kastelic, ko so nadaljevali pot, »France, to je bil odgovor na tvoj ‚Sonetni venec‘!«

Čop pa je molčal… Kar je slutil in prerokoval, vse se je zgodilo… Sočutno je pogledal bledega prijatelja.

Prešernova duša je omahovala pod udarcem… Njene oči!

»Dva keruba z mečem ognjenim…«

Vse njegovo upanje se je zamajalo.
Zaničevanje! Jeza! Sovraštvo!

Zaničevanje njemu, ki jo je častil kakor božanstvo, ji poklanjal umetnino za umetnino na oltar! In jeza? Ker je svoje ime združil z njenim? Torej ga ne ljubi? Saj bi sicer morala biti ponosna in srečna!… Sovraštvo torej — namesto ljubezni?

A že je dvigal glavo. Proč z obupom! Saj dobro ve: drugi so vplivali nanjo. Njena mati!… O, saj poznam to lakomno žensko! Njej sem le — berač. Ampak le počasi, gospa Primčeva! Še letos postane iz berača ugleden samostojen advokat. Potem zatrobimo v drug rog. In Julija bo vendarle moja. Sladki glasovi mojih pesmi jo bodo neprenehoma snubili. Čutim, da sem ji več od drugih. Kolikokrat me v družbi iščejo njene oči! Vsa nemirna je, če me takoj ne ugleda. Vsa užaljena, če se zabavam z drugimi dekleti. Potem se seveda skrije za svojim ponosom in koketira s Scheuchenstuelom in drugimi mladimi gospodi. A mene ne prevariš, Julija! Vem, čutim: nekoč me boš ljubila…

V istem trenutku ga je presunila boleča misel, nedoločno spoznanje: Ali ne varam samega sebe?

Nobenega upanja več?

Ako bi dekle videlo v njegovo dušo, bi ne moglo vztrajati v svoji užaljenosti. Ako bi videlo njegovo veliko vdano ljubezen, bi se ji več ne upirala… Ne upirala? Ali se ljubezen more izsiliti? Ali ni on sam zavrgel ljubezen, zvesto in vdano? Trd in neizprosen je šel preko nje, ker je „spoznal svojo zmoto“. Zavrgel je svojo nevesto, „nemškuto“ Kljunovo, ki je kmalu nato nevarno zbolela… Seveda ni zbolela zaradi zavržene ljubezni! Seveda ne! To si je le Jaka Zupan izmislil…

Prešeren je z drobnimi koraki brzel po ulicah, da sta ga Čop in Kastelic komaj dohajala. Glavo sklonjeno, je tekel pred njima in poleg njega — — je tekla senca nesrečne Kljunove.

Le s težavo je zmagoval temne misli. Naposled se mu je, počasi sicer, pa vendarle, vračala vera v lastno silo, v silo njegovih umotvorov. Ali njegove pesmi res niso dovolj močne, da bi mu osvojile Julijino dušo? Saj so umetnine! Čop, rahločutni estet, sam pravi, da so. In bi ne bile dovolj silne, da prodro v globino dekletovega srca?

Proč z obupom!

Pesmi!

Rahlo bodo trkale na njeno srce. Rahlo, a vztrajno. Vztrajati, da, vztrajati mu je treba; ničesar še ni izgubljenega. Z otožno, milo-lepo pesmijo se ji oprosti. In njene lepe oči ga zopet pogledajo z dekliško ponosnim čistim pogledom in za trenutek se utrne v njih hudomušno poreden blisk — kakor sinoči, ko ga je v kazini zagledala… Da, tako bo. Čemu bi obupaval?

Drugega dne — v nedeljo popoldne — sta na dolenjskem gradiču Prežeku Smole in njegov gost Prešeren sedla k pogrnjeni mizi. Z glasnim stokom se je spustil Andrej v naslanjač.

»Prekleta vožnja! Da bi ne bila tako dolga! Vse kosti me bole.«

Prijel je za steklenico in natočil prijatelju in sebi.

»Živio, France! Danes sva ga zaslužila. Cviček je, pa se prileže za žejo.«

Izpil je, zopet natočil in prijel za čašo.

»Najprej poplakneva prah, da nama bo jed bolje dišala.«

Dvignil je čašo in jo podržal proti oknu, da se je v njegovih očeh pokazal odsev lepo-rdeče dolenjske kapljice.

»Na zdravje vseh onih, ki so najinih misli!«

Izpila sta. Obema hkrati je stopil prijatelj Čop pred dušo.

»Saj res! Jutri je Matijev god!« se je spomnil France.

»Kaj? Matijev? Tega morava pa praznovati!«

Smole je vstal in stopil do ograje, kjer so iz jedilnice, ki je ležala v prvem nadstropju, vodile zavite stopnice naravnost v grajsko vinsko klet. Kmalu se je vrnil, z zaprašenimi buteljkami obložen, težko sopihaje.

»Vražje stopnice! Še to srce, ki mi je ostalo, si izpiham na njih.«

»Ali si imel več src?« ga je podražil Prešeren.

»Najmanj troje,« je Smole resno prikimal in postavil buteljke na kredenco. »Eno sem žrtvoval slovanskim bogovom, drugo sem oddal prijateljem in tretje —«

»Nu, tretje?«

Smole ni takoj odgovoril. A Prešeren je čital v prijateljevih utrujenih očeh: tretje mu je ljubezen uničila … Fina Češkova — zdaj Trpinčeva!

»Tretje bo vrag vzel,« je Smole končal in se obrnil do svoje okrogle in rdečelične gospodinje, ki je vstopila s polnim pladnjem.

»Neža! Obriši buteljke!«

»Gospod, spodaj čaka oskrbnik. Pravi, da mora še danes govoriti z vami.«

»Nu, če mora, je to pač žalosten vzrok za razgovor. Če bi jaz nekaj moral, bi tega prav gotovo ne storil. Bržkone zaradi upornosti nisem postal oskrbnik, temveč graščak.«

Neža je modro odkimala z glavo, rekla pa ni ničesar. Poznala je že svojega gospoda. Obrisala je buteljke in jih po vrsti postavila na mizo ter odšla.

Smole in Prešeren sta segla po okusno pripravljenem prigrizku in izpila čašo dragocenega francoskega vina na Čopovo srečo in zdravje. Kmalu je stal oskrbnik Petrič pred njima.

»Gospod —«

»Najprej vzemite tamle kozarec iz omare, Petrič, pa ga dajte sem ... Tako. Zdajle pa izpite čašo te žlahtne kapljice na vaše zdravje.«

»Zahvaljeni, gospod! Če dovolite, bom pil rajši na vaše zdravje, ste ga bolj potrebni.«

»Morda imate prav. Nu, kaj imate zopet na srcu?«

»Gospod, nič dobrega. Osem kmetov sem terjal za zaostalo desetino, pa sta le dva pripeljala vsak po dva mernika pšenice.«

»Hm! Strašno sta bila neumna!«

»Gospod, saj sta še vsak po en mernik dolžna ostala!«

»Kdaj smo jima pa kaj posodili?« je vprašal Smole in si s prtičem obrisal ustne.

»Posodili? Oh, gospod, prav ničesar jima nismo posodili, le desetino bi morala —«

»Nu, če jima nisem ničesar posodil, ju tudi nimam pravice terjati. Norci bi bili kmetje, če bi mi zastonj nosili pšenico na grad.«

»Ampak — gospod, tlaka in desetina je vaša pravica, ki ste jo kupili z graščino vred!« se je razvnél oskrbnik.

Smoletova pest je udarila ob mizo:

»Eno figo sem kupil z graščino! Tlaka in desetina je krivica, ne pravica; to sem vam že dostikrat povedal!«

Petriču je jeza pognala rdečico v obraz:

»Gospod, če bi to vaši kmetje slišali —«

»— bi me hitreje razumeli nego me vi. Lahko noč! Neži naročite, naj prinese luč!«

Ko je oskrbnik, jezen in poparjen, zaprl vrata za seboj, se je razlegel glasen gospodarjev grohot za njim.

»Hahaha! Vem, zdajle je jezen, da bi me najrajši oklofutal. Hahahaha!«

»Res si čuden graščak,« se je Prešeren posmehnil. »Od česa pa živiš, če ne od tlake in desetine?«

Smoletov obraz se je zresnil.

»Od svojega denarja, oziroma od svojih dolgov. Če bi moral piti vino, pomešano s kletvami in krvjo svojih tlačanov, bi mi tale čaša gotovo ne teknila. Zdaj pa mi bo.«

Božajoče je prijel za kozarec.

V Prešernovih sivih očeh je nekaj zagorelo. Pahnil je od sebe vso bridkost, ki jo je bil prinesel iz Ljubljane, vse razočaranje nad uspehom svojega velikega umotvora Sonetnega venca, vse moreče misli zaradi Julije. Andrej — to je dečko! To je človek!

France je prijel za čašo:

»Človečanstvu, ki se prebuja!«

»Človečanstvu, da bi zmagalo!« je trčil Andrej.

Prešeren je izpil, postavil čašo na mizo in se zazrl proti oknu v mrak.

»Kaj prav za prav počneš v tej samoti?« je vprašal prijatelja.

Smole je molče vstal, stopil k bidermajerskemu sekretarju in vzel z njega dva zvezka.

»Tole počnem,« je dejal in položil zvezka pred Franceta. »Zraven pa jem, pijem in spim, pa Nežo „štimam“« je še pristavil, ko je vstopila gospodinja in postavila gorečo petrolejko na mizo. Zardela je ob gospodarjevih besedah. Smole pa jo je dobrovoljno vščipnil v okroglo golo laket.

»Oh, gospod! Kaj govorite!« in brž je odhitela.

Prešeren je opazil, da je noseča. Z nasmeškom je vzel oba zvezka v roke. V enem je bila zbirka na novo prepisanih narodnih pesmi, v drugem pa »Varh«, začetek slovenske prestave daljše angleške povesti Davida Garricka »The Guardian«.

Molče je France prikimal. Toda, ko je pogledal prijatelju v utrujene oči, je bral v njih vso grenko bolečino njegovega srca. Smole je čutil pogled, ki mu je segel v dušo. Umaknil je oči, prijel za steklenico in iznova natočil.

»Tole je še najboljše, kar mi je ostalo od življenja. Pij, duša!«

Nekaj mesecev pozneje.

V licejskem poslopju se je naselila počitniška tišina. Vsi široki obokani hodniki prazni. Malokdaj je odmeval osamel korak po njih, kakor da bi se bil čas premaknil za stoletje nazaj, kakor da bi se zdajci morala odpreti nekod vrata in bi prišla skozi nje vrsta tihih, z velikimi rožnimi venci rožljajočih menihov frančiškanov, nekdanjih prebivalcev tega poslopja.

Le na desni strani glavnega stopnišča so včasih odmevali glasovi. Tam je širok hodnik vodil do knjižničnih prostorov. Onega dne se je čulo iz bibliotekarjeve sobe dvoje glasov: eden je bil Čopov, drugi pa je bil tuj.

Čop je sedel na običajnem svojem prostoru pred visoko obloženo pisalno mizo. Na stolu poleg mize njegov gost Stanko Vraz, graški študent „logike“. Velik, močan fant je imel podolgovat zagorel obraz z močnimi črnimi obrvmi ter istokatimi brki, zalisci in brado. Imel je komaj dva in dvajset let, dasi ga je brada delala starejšega. Z velikimi očmi je spoštljivo zrl na učenjaka, ki je pravkar zaključil svoje dokazovanje.

»Sicer pa — Murko je tudi vaš ožji rojak, Štajerc, in vendar piše ‚pevic‘ in ne ‚pevec‘, ‚sim‘ in ne ‚sem‘.«

»Dovolite, gospod profesor, to je le Murkova osveta nad Danjkom, intrigantom proti Murkovemu v bohoričici pisanemu delu. Sicer pa pišemo Štajerci povsod ‚e‘, kjer pišete Kranjci ‚i‘ in kjer imajo Metelkovci svoj poseben znak za polglasnik. In to je žalostno, kajti na ta način ne pridemo nikdar do enotnega slovenskega književnega jezika in do enotne pisave.«

»Vse res,« se je zdajci oglasil iz ozadja prijetno zveneči Prešernov bariton, »ampak zakaj bi se mi, Kranjci, morali ravnati glede polglasnikov po vašem štajerskem narečju?«

Dijak se je okrenil in rahla rdečica je pričala, da mu je nagovor njegovega vzornika in oboževanega poeta pognal kri v glavo. Vendar ga besede velikega moža niso zmedle. Bistro je odgovoril:

»Ker je naše narečje glede izgovorjave in pisave polglasnika bolj dosledno nego je vaše.«

»Dokažite!« se je Prešeren približal, v roki nemški časnik, ki ga je bil vzel s police.

»To ni baš težko. Pri vas govorite ‚s’m‘ in pišete ‚sim‘; govorite pa tudi ‚p’s‘, a pišete ‚pes‘. Zakaj ne ‚pis‘? Pri nas pa sploh nimamo polglasnika, temveč razločno izgovarjamo ‚e‘ in zato ga tudi povsod pišemo: ‚pes‘, ‚sem‘.«

Prešeren je zmajal z glavo:

»Pri nas na Gorenjskem bi se vašemu pésu smejali.«

Čop pa je prosil:

»Ali mi hočete kaj čitati v vašem dialektu, gospod Vraz?«

»Prosim!«

Učenjak se je ozrl po pisalni mizi in potegnil izmed knjig polo s Prešernovim »Sonetnim vencem«. Vraz jo je prijel in čital z izpremembo samoglasnikov takole:

&lt;poem&gt;Pevec nove ti cvetlice v venec povije:
Petnajst sonetov tacega vezila
Da vsi začetki drugega števila…&lt;/poem&gt;

»Neverjetno!« ga je Čop prekinil. »Vendar pri vas ne izgovarjate pe—vec!«

»Seveda.«

»Hm. ‚Pevc‘ sem že čul, prav za prav ‚pefc‘. Ampak ‚pevec‘? Morda le v vašem rodnem kraju?«

»Ne, ne. Vsi slovenski Štajerci, razen onih, ki stanujejo ob kranjski meji, in vsi ogrski Slovenci izgovarjajo razločen ‚e‘.«

»Hm.«

Čop je nekaj trenutkov molče zrl skozi okno na kostanje v šolskem drevoredu in dejal potem, ne da bi se okrenil:

»Mogoče da je vaša izgovarjava pravilnejša od naše. Mi govorimo ‚peuc‘, pišemo pa ‚pevic‘. Res nismo dosledni. Stvar si moram še bliže ogledati. Če napišem recenzijo Dankovih in Murkovih del, pohvalim v njej dosleden izgovor štajerskih in ogrskih Slovencev.«

»Če jo napišeš!« se je ironično posmehnil Prešeren.

»Napišem jo za ‚Wiener Jahrbücher‘, se razume — le, če se ob svojem bivanju na Dunaju spravim z urednikom — Kopitarjem.«

»To se pravi, da recenzije nikdar ne napišeš,« je Prešeren suho pripomnil. »Kopitar ti izgubljene bitke v črkarski vojni nikdar ne odpusti.«

»Ali potujete v teh počitnicah na Dunaj?« je Vraz vprašal Čopa.

»Na Dunaj in v Prago k Čelakovskemu.«

»Oh, zavidam vas! Rad bi se osebno seznanil s Čelakovskim. Rad bi poznal vse velike slovanske može.«

Toplo so zvenele besede mladega moža. Prešeren ga je ošvrknil z ostrim pogledom iz napol zaprtih oči… Kako je s tem mladim štajerskim bradačem? Ali je prišel zgolj zijala prodajat, ali ga je res prignala v Ljubljano „literarna“ želja, da spozna „čbeličarje“, predvsem Prešerna, kakor je sam dejal?

Iz nedoločenega občutja, ki se je v onem trenutku izločilo v Prešernovi duši, je poet vprašal mladega svojega občudovalca:

»Ali ste pesnik?«

Vraza je oblila vročina kakor bolnika pred operacijo. Njegov pogled je iskal po tleh.

»Nekaj sem že poizkušal,« je priznal z nasmehom, ki je bil v mladem bradatem licu kar smešno nebogljen. »Nekaj šušmarij imam na papirju; objavil še nisem ničesar.«

»Zakaj ne?«

Vraz je skomignil z rameni.

»Ne vem, če so za kaj.«

»Pa jih pošljite našemu Kastelcu za ‚Zhbelizo‘!«

Mladi mož je potlačil v sebi razburjenje in obljubil z negotovim glasom, da se odzove povabilu. Rad bi bil prosil Prešerna, da mu ponižne prve poizkuse pregleda in popravi, a beseda mu je obtičala v grlu.

»Narodne pesmi zbiram,« je še pristavil. »Morda pošljem tudi katero izmed njih. Prav za prav sem jih že obljubil Gaju za njegovo ‚Danico‘, ki jo začne izdajati z novim letom.«

»Gaj? Brat Janez mi je pisal o Hrvatu Gaju, ki je bil v začetku leta na Dunaju.«

Vrazu so se zasvetile oči.

»O Gaju vam je pisal? Zelo me zanima, kaj vam je poročal o tem gorečem Slovanu.«

Čop je molče segel v predal in potegnil iz enega izmed svežnjev vrhnje pismo. Odprl je zganjeno pismo in ga podal Vrazu.

»Tukaj,« je pokazal s prstom.

Vraz je čital: En drugi Slovan — Horvat Gay je bil tudi pred enim tedni tukej. On bo perpufhenge dobil ene horvathke novize pol politike, pol litterature na ſvitlobo dajati, en mlad, prav uzhên ino otêſan mosh, okoli 26 let ſtar, vezhi del od ſvojiga premoshênja shivi. On je Pravizo vun djal. Njegove novize bo s zhelko ortografio natiſval katera, kakor on pravi, bodo horvatje radi gori vseli. Kai rêzhelſh ali bi ſe ne moglo to tudi per naſ s zhaſama narediti. Ali bi ne blo bolſhi k de bi ſe mi v ortografie drugim Slovanom blishali? — —

Vrazu je žarel pogled, ko je povesil roko s pismom.

»Prav ima vaš gospod brat. Enoten slovanski pravopis! Enoten vsaj v vsaki izmed štirih glavnih slovanskih skupin.«

»Glavnih?« se je ironično oglasil Prešeren. »Čujte, gospod Vraz, katera slovanska skupina pa ni ‚glavna‘?«

»Mislim le jezikovne skupine, ki jih propagira Kollár: češko, rusko, poljsko in ilirsko.«

»Kako si predstavljate enotnost pri nas, južnih Slovanih, ali kakor nam Kollár pravi: Ilirih? Ali naj se nanaša le na pravopis, ali sploh na jezik?«

Vraz je zamišljeno upiral pogled v kot, kjer je stal zaboj z drobnimi zvezki »Zhbelize« — njenega toli težko priborjenega četrtega zvezka. Potem je razložil svoje misli mirno in trezno, kakor bi človek njegovim mladim letom ne prisodil:

»Naš ideal je edinstvo vseh Slovanov. Vemo, da uresničenja tega ideala ne doživimo, zato o njem le sanjamo, govorimo ne. Zadovoljni bodimo, če si sezidamo Draškovičevo ‚Veliko Ilirijo‘. Ta naj bo eden izmed temeljnih kamnov za bodočo ‚Veliko Slavijo‘. Seveda — tega Kollár sicer ne zahteva — nam je treba najprej enotnega jezika in enotnega pravopisa. Že za ta del stavbe pade mnogo velikih žrtev.«

»In ena izmed njih bi bil naš slovenski jezik?« je zasekal Prešeren.

Vraz ga je prestrašen pogledal. Zasanjane poetove oči so bile vse izpremenjene. Trdo in temno so rezale mlademu človeku v dušo.

»Ne, gospod doktor. Le spojili bi ga s hrvaščino.«

Za trenutek ga je pesnik prodorno pogledal. Nato se je zablisnilo v njegovih očeh in ironija mu je legla krog usten:

»Lepa čobodra bi prišla potem na dan! In kdo bi jo razumel? Narod ne. Narodu bi ostala tuja, ker bi se ne naslanjala na živo govorico. Že itak tiskana beseda med našim narodom le s težavo prodira. Če bi pa bila še nerazumljiva, bi je nihče več ne čital. Kmet bi še molitvenik odložil — drugega itak nima. Mestni izobraženec pa bi segel rajši po knjigi, ki bi mu bila bolj razumljiva, po — nemški knjigi, ker se je nanjo navadil že v šoli. Slovenstvo se med narodom še prebudilo ni. Komaj, da se je začelo gibati v naših sanjah. Nekaj let vaše čobodre — in Germani nas do kraja pogoltnejo. Vaša, oziroma Draškovičeva in Gajeva ‚Velika Ilirija‘ bi se zrušila v prah in dunajski Metternich bi zapel ‚Te Deum‘.«

Vraz je povesil oči. Trda resnica je bila v poetovih besedah. In vendar — ideja zedinjenja z brati Hrvati, Srbi in Bolgari je bila prelepa! Le to mu ni bilo jasno, kako bi jo mogli udejanstviti. Brez velikih žrtev pač ne pojde?

Dvig­nil je pogled in uprl oči v molčečega Čopa.
Čop je razumel vprašujoč pogled. Resno je izpregovoril:

»Narodov jezik je izoblikoval čas z vsemi svojimi dogodki: razvojnimi in slučajnimi. Le čas ga bo preoblikoval tudi poslej.«

»To je vaše mnenje?«

»To je železni zakon narave. Človekovega nasilja se narava prej ali slej vedno otrese. Le naravni razvoj prinese kolikor toliko trajne dobrine. Sicer pa je vse na svetu podvrženo večnemu prenavljanju, razkrajanju in spajanju — tudi jezik.«

Vraz je povesil glavo. Klonil je pred ostrino Čopovega duha; prepričan pa ni bil.

Zdajci so se brez trkanja odprla vrata iz vhodne sobe, Kastelic jih je široko odpahnil in odstopil.

»Prosim!« je pozval gospoda svojih let, da je vstopil pred njim v bibliotekarjevo sobo.

Čop je vstal in stisnil prišlecu roko.

»Nadebudni slovenski pesnik, gospod Stanko Vraz,« je v nemškem jeziku predstavil novemu gostu mladeniča in: »Nemški pesnik, gospod Hermann von Hermannsthal.«

Gospoda sta se drug drugemu priklonila. Prešeren je opazil hladen Vrazov pogled. Pristopil je k Hermannsthalu in mu podal roko.

»Gospod Vraz vas plašno gleda, dragi prijatelj. Govorili smo namreč baš o tem, kako boste Nemci nas, Slovence, pohrustali.«

»Hahaha!« je odmeval smeh zbranih gospodov.
Prešeren pa je potrepljal mladega Vraza po rami:
»Le nič se ne bojte, Ilir z zelenega Štajerja! Gospod je sicer res Nemec, a naš prijatelj. In še več: človek je! To pa je več kakor sta Nemec in Slovenec vkup.«

»Danke für das schöne Zeugnis!« se je smejal Hermannsthal. »Za plačilo vas odvedem s seboj, doktor. Prišel sem namreč po vas, ker mi je gospod Kastelic dejal, da vas tu dobim.«

Prešeren je bil takoj voljan. Poslovila sta se.

»Ali greva k Langusovim?« je na cesti vprašal Hermannsthal. 

»Moja žena danes tam slika.«

»Le pojdiva,« je Prešeren usmeril korak poleg njega.

Krenila sta proti Staremu trgu, kjer je v „reduti“ stanoval slikar Langus. Prešeren je zadnje čase pogosto zahajal k Langusu. Gnala ga je tja tiha želja:

Ah, tak podobo gledat' me device
Nebeške nje lepote senco, sanje
goljufne, v katerih komaj sled resnice,
Ukaz želj vleče v tvoje domovanje;

— prijatelj Langus je slikal Primčevo Julijo!

Zopet je Prešeren stal v ateljeju pred njeno nedovršeno sliko. V beli obleki z balonastimi rokavi, gola ramena rahlo zagrnjena s tančicastim svetlomodrim šalom, je Julija gledala s platna.

Julija? Saj to je bil res njen nežno okrogli obrazek, njeni svetli, po sredi glave razprečkani lasje, njene velike modre oči, orlovsko upognjeni nos, vzbočene ustne. Toda … kje je bil žametno nežni ton njene izredno fine polti? Kje sveža napetost njenih ustnic? Kje duša v njenem pogledu?

»Je in — ni,« je presodil Prešeren.

Preko Langusovega lica je šinila senca. Saj je sam čutil, kar je prijatelj izrazil z besedami. Prikimal je in dejal z bolestjo v glasu in v očeh:

»Vem. Vsi moji portreti so takšni. Ljudje so in niso. Življenja jim manjka. Otrdeli so, kakor okameneli v brezdušnem togem gledanju. Ni mi dano, da bi jim vdahnil življenje. Mučim se, da bi našel pot do njihove duše, pa je ne najdem. Le forma mi ostane na platnu. Vsebina se mi izmuzne. Vselej je tako.«

»In vendar ste najboljši slovenski portretist, gospod Langus,« ga je tolažil Hermannsthal.

»Ljubljanski, hočete reči. Slovenski pa ne. Slovenci imamo slikarja, ki se mu vselej posreči, kar se meni in še mnogim drugim slikarjem nikdar: z njegovih slik gledajo živi ljudje.«

»Kdo je ta umetnik? Ali misliš Tominca?«

»Da, Josipa Tominca iz Gorice,« je Langus tiho pritrdil in se zazrl v velike modre Julijine oči, ki se niso hotele zasvetiti v živem ognju, v ves rožnati obrazek, ki se ni hotel zatresti ne v veselju ne v žalosti ali v kakršnikoli duševni razgibanosti. Nobenega občutka, nobene misli v vseh potezah … Pred Langusovo dušo se je zavrtela vrsta prekrasnih portretov mojstra.

Tominca: Obrazi — kakor bi silili iz platna, da se zdrzneš, ko jih ugledaš, ker misliš, da so trenile oči, izpregovorila usta …

Langus je bridko vzdihnil:

»On je mojster, jaz pa ostanem vedno le učenec.«

Izpod poetovih napol priprtih vek je oster pogled ošvignil slikarjev obraz: Učenec, da, in vendar je učenec Langus izpodrinil iz Ljubljane mojstra Tominca! Najprej se je učil pri njem in kopiral njegove slike, potem pa, ko se mu je ena teh kopij posebno posrečila, si je s pomočjo tega dokaza njegovega znanja in — s pomočjo mnogo nižjih cen svojih portretov pridobil naročila in — odjedel tako svojemu nekdanjemu učitelju marsikakšnega nerazsodnega naročnika …

Tako je govoril ostro kritični blisk izpod poetovih vek, a v srcu mu je zmagala dobrota:

»Ne podcenjuj se, prijatelj! Pomisli: kar znaš, si pridobil le iz lastne sile, brez pravega sistematičnega pouka, s kopiranjem po velikih mojstrih. Pomisli, da si pozno začel!«

»Pozno, da, prepozno!«

Bridkost še ni izginila iz njegovega glasu, a nasmehnil se je, ko se mu je od zadaj približalo mehko in toplo in se stisnilo k njemu: njegova žena Ana, sveža brinetka, okroglih udov, prijaznih ustec in velikih rjavih oči z inteligentnim dobročrnim pogledom.

»Zakaj si žalosten?« ga je tiho vprašala.

»Saj nisem,« ji je skrivaj stisnil roko. Naslonjena drug ob drugega, sta stopila za Hermannom, ki se je bil pridružil ženi.

»Srečna sta,« je bila Prešernova misel. 

»Ali bom jaz kdaj tako srečen?«

S pogledom je objel rožnati obrazek na Langusovi sliki. Čeprav je bila slika „komaj sled resnice“, se vendar ni mogel ločiti od nje. Poznal je na sliki potezo za potezo. Vsako popoldne je iskal v njej novih sledov Langusovega dopoldanskega dela. Nestrpno je čakal, da pogleda s platna Julija njegovega srca. A ni pogledala. Vse lepša je živela v njegovi duši. Vendar je dan za dnem stal pred sliko.

&lt;poem&gt;Srce obupa manj more puščice,
Ur krajš'i tek, tam milši prs zdih'vanje.&lt;/poem&gt;

Gospa Amalija Hermannsthalova, hčerka advokata Oblaka, je pri drugem oknu sedela pred platnom. Pomežiknila je svojemu možu, češ: Poglej Prešerna!

»Kakor pobožen romar pred podobo svetnice,« ji je mož prišepetal na uho.

Langus je z ženo ob roki stopil mladi slikarici za hrbet in pogledal na platno.

»Saj bo!« je pohvalil delo svoje učenke. Gospa je kopirala lepo Langusovo kopijo Correggiove slike »Jo z Jupitrom«.

»Vaše ne dosežem nikdar.«

Gospa je odrinila stojalo in vtaknila čopič v lonec, paleto pa odložila na stopnico pri oknu.

»Tudi meni se prvikrat ni posrečila. Slikal sem jo — sam ne vem kolikokrat,« je Langus priznal. Z ljubeznijo je pogledal na svojo kopijo. Koliko vztrajne borbe z materialom, z barvami, da se mu je posrečil nežni ton golega ženskega telesa! In napol okrenjeni obraz: kolikokrat ga je slikal, da je ujel v njem oni skrivnostni trenutek v ženski duši, ko se umika iz nje zadnji odpor in ji vse telo zajame njej sami zagonetno, najgloblje čustvo: brezpogojna vdanost do ljubljenega, želja, postati njegova žrtev.

»Kapitulacija pred Prasilom,« je dejal Prešeren, ki je tudi pristopil k družbi, zbrani okrog slikarice.

Vsi so čutili: resnično — trenutek, ko se umakne v ženski odpor, ni kapitulacija pred možem, temveč pred mnogo močnejšo, nevarnejšo — ker lastno, notranjo — silo. Sila je to, ki jo izžareva Praduh, da vzdržuje, kar je po Njegovi nepojmljivi volji.

Gospa Langusova, ki se je bila za nekaj minut odstranila, se je pojavila s kavnim likerjem in velikim krožnikom peciva.

»Dovolj ste občudovali delo mojega Matevža in gospe Malči; zdaj pa prosim nekoliko pozornosti še mojemu delu.«

Z veselim smehom je povabila goste. Posedli so po starinskih skrinjah in orientalskih stolih, ki so stali v temnejšem kotu ateljeja. Prešeren je sedel na pregrnjeni zaboji, tako, da je imel Julijino sliko pred seboj.

»Ob tem razgledu vam bo bolje teknilo,« ga je podražila Ana Langusova in mu ponudila čašico rjave pijače.

»Gospa Anica, vsak dan vas povabim na „kofetek“, če bi mi ga onele ročice kdaj kuhale. A kaj — ko sem padel tako globoko v nemilost!«

»Hm. Mislite zaradi „Sonetnega venca“? Ne vem, če ni nemilost le navidezna,« je mlada gospa važno zmajala z glavico, da so se ji zatresli po vratu dolgi bidermajerski kodri. Nekoliko tiše je pristavila: »Včeraj sva govorili z gospodično Primčevo, ko je čakala na mojega moža. Zakrasnil se je v samostanu, kjer poučuje nekaj nun. Nu, govorili sva o ljubljanski družbi, o dolgočasju, ki vlada v njej, in dejala sem, da je družba dolgočasna, ker manjka v njej duhovitih mož. Gospodična pa je protestirala, češ da je dolgočasje le posledica stroge etikete. In ko sem jo pozvala, naj mi imenuje le enega moža, ki sega po duhu visoko nad druge, je pokrila njen obrazek zadrega. Vendar je odločno, skoraj bi rekla — trmasto, izjavila: „Doktorja Prešerna nihče ne dosega.“«

Lepe rjave oči gospe Langusove so se v napetem pričakovanju ozrle v napol priprte poetove. Toda Prešerna njene besede niso niti malo razburile.

Ironično se je posmehnil. Trpko mu je bilo v duši … Ceni me. Ali me pa tudi ljubi?

V pogovoru so vsi preslišali trkanje. Že je stal Čop med njimi. Sprejeli so ga v veselem razpoloženju.

»Sem se že bal, da danes „štrajkaš“,« ga je pozdravil Langus.

Slikar je sedel na stopnici pri oknu, imel ščipirko v naročju in vneto risal. Gospa Malči se je iztegnila in Langus ji je poredno mežikaje pokazal ščico: Prešernov profil.

»Oprosti, imel sem obisk.«

»Ali si se rešil onega navdušenega mladega bradača?« je zaklical Prešeren.

»Veš kaj, France, saj ni napačen dečko, tale Vraz.«

»Nu, nu. Menda te ni očaral s svojimi sanjami o hrvaško-slovenski čobodi.«

»To ne,« je prijatelj resno odvrnil. »Fant je še mlad. Vino, ki vre. Navdušila ga je Draškovićeva ideja „Velike Ilirije“ in Gajeva „Kratka osnova horvatsko slovenskega pravopisanja“. Gaj je zagrebški mladini in tudi graškim slovenskim študentom kakor apostol. Močno sugestivna osebnost.«

»Ali si mu ti tudi že podlegel?«

Čop je mirno preslišal prijateljevo zbadanje in nadaljeval:

»Mož ima visoke ideale: enoten pravopis vseh Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov. In če se pravopis nasloni na češkega, je najkrepkejši korak k uresničenju Kollárjevega panslavizma.«

Prešeren je skočil kvišku:
»Ali te je res vrag, hočem reči: Vraz obsedel! Ali ne razumeš, da zahteva Gaj s pravopisom vred tudi — naš jezik! Enoten pravopis, za njim — enoten jezik! Potem pa — z Bogom, slovenska mati! Ne boš več razumela svojega sina.«

»Ne razburjaj se, France! Pusti me, da izgovorim do konca! Pravim, da je to lepa Vrazova, oziroma Gajeva ideja. Trpka resnica pa je — v tem se skladam s teboj — da bi Slovenci z uresničenjem te ideje izgubili najmanj dve tretjini duš, ki bi se vse rajši potopile v nam že domačem germanskem veletoku nego v —«

»— Gajevi kalni čobodri!« je s posmehom končal poet.

»Ali ste čitali razglas v uradnem listu, gospod doktor? Hladnikovo mesto je razpisano,« je opozoril Hermannsthal, ki je listal po Langusovi mapi, ležeči na okrogli mizici.

»Čital.«

»Ali boste kompetirali?«

»Seveda.«

»Čestitam vam že naprej. Čul sem, da ste na vrsti, ker dr. Orel baje ne pride v poštev.«

»Orel morda ne, ker se je onim na sodniji zameril. Pa pridejo drugi.«

»Katere konkurente pričakujete?«

»Hm — Traun, Kaučič …«

»Oh, potem ste brez skrbi!«

Prešeren je dvignil ramena. Sicer je bilo v njegovem srcu trdno upanje, skoraj gotovost. Saj mu je bilo znano, da dobi referat njegov dobri znanec, Smole­tov prijatelj, deželnosodni svetnik Anton Čop. A v gremiju sedi tudi svetnik Snoj, svak Prešernove nekdanje zaročenke, Kljunove, ki jo je poet zapustil, ko je njegovo čustvo za njo ugasnilo. Snoj mu ni naklonjen. Gotovo še ni pozabil, kako se je nekoč zaman prizadeval, da bi Prešerna spravil s Kljunovo. Morda se mu zdaj osveti? … Toda referent Čop je strogo pravičen uradnik. Nan­j se je Prešeren po pravici zanašal. Pa ga je zdajci vendarle obšel čuden, nejasen občutek, kakor strah, ki napade živčno slabega človeka v temnem, samotnem kraju. Za trenutek se mu je zazibal pred očmi lep ženski obraz — Kljunova! Temne oči so ga gledale z vdano ljubeznijo, zaprle so se s trpečim izrazom …

Prešeren si je z roko potegnil preko čela. Zakaj takšne vizije? Saj je pred njegovimi očmi njen obraz. Saj ga gledajo s platna Julijine oči, oči ljubljenega dekleta!

Na Križevniški cesti, ki je vodila iz Gradišča proti trnovski cerkvi, je stala nasproti rimskega zidu enonadstropna hišica z gostilno „pri Frgolinu“. Gostilničar Jože Dolenc, „Frgolinov ata“, je stal na pragu in se oziral navzgor proti „Zoisovemu gradu“. Oblečen je bil skoraj praznično: sveža bela srajca z ležečim ovratnikom, za vratom pisana svilena ruta, na debelo zavezana; svetlosiv suknjen telovnik, do vrha zapet s srebrnimi gumbi; temnomoder suknjič; irhaste hlače in škornji „kanoni“, zlikani, da bi se mogel ogledati v njih. Lase je imel ata Frgolin po bidermajerski modi počesane v čelo. V uhlju mu je visel „murček“.

»Ali cesarja pričakuješ?« ga je zbadljivo nagovoril droben rdečeličen možiček s pipico v ustih — čolnar Donat Črne, po domače Donatelj iz Krakovega. V roki je držal mrežo z veliko ščuko. Spremljal ga je deček, sinček Jože.

Ata Frgolin je modro preslišal zbadanje.

»Glej ga! Moja žena se je že bala, da si pozabil na ščuko. Kar brž jo nesi v kuhinjo!«

»Pozabil! Kdaj še Donatelj ni držal obljube? In če bi imel ščuko vloviti samemu povodnemu možu izpred nosa!«

»Nu, nu! Počakaj, Donatelj! Nekaj sem se spomnil. Tvoj Jože je razumen dečko. Daj, pošlji ga po Medičarja, naj pripelje nekaj fantov, da nocoj zapojejo. Veš, dohtar pride in večja družba z njim. Večerjo so naročili, rake in ribe. Saj poznaš dohtarja, onega z dolgimi lasmi?«

»Prešerna? Kaj bi ga ne poznal! Za mojim dekletom je stikal, za Marijico. Večer za večerom je hodil pod okno. Naveličal se je, ker se mu ni oglasila. To ti je ptiček! Dekleta so mu všeč in vino in petje.«

»Tako je. Našim fantom je plačal že nekateri bokal, če so lepo peli. Danes pa je Crobathov hlapec še posebej naročil, da bi gospodje radi slišali kakšno domačo, ker bodo tudi tuji gostje vmes, dva Čeha. Poskrbi, no, da pridejo pevci!«

»Pa pojdem sam ponje. Na, Jože, nesi ščuko Frgolinovi materi. Doma pa povej mami, naj me ne čakajo z večerjo!«

Fantek je prikimal, vzel mrežo z ribo in izginil v hišo. Donatelj se je ozrl in pokazal:

»Glej jih! Že gredo.«

Odšel je v smeri proti Gradišču.
Od Gradišča so prihajali po cesti štirje gospodje: oni z dolgimi lasmi, v temnozelenem fraku z rumenkastozelenim telovnikom in temnovijoličnimi hlačami je bil doktor Prešeren, poleg njega jurist Brauner ter Čeha: mladi pesnik Mácha in pisatelj Strobach; prvi ogrnjen v širok črn plašč, kakor so ga nosili italijanski karbonarji, drugi v fraku, ki mu je potovanje po vročem italijanskem soncu vzelo prvotno barvo.

Ata Frgolin jih je že pred hišo sprejel z mnogimi pokloni. Iz kuhinje je prihitela v vežo Frgolinova mamka in pozdravila Prešerna kot starega znanca. Čedna ženska je bila, še mlada, dobrovoljna in zgovorna. Peljala je goste v sobo, kjer jih je že čakala belo pogrnjena miza. Ne prevelika soba je bila skoraj prazna; le pri peči sta sedela dva širokopleča moža, ki sta imela velike črne klobuke potisnjene na oči.

»Gospa Helenica! Dva gospoda sta prišla iz Prage samo zato, ker sta slišala, da nihče nikjer ne pripravlja tako dobrih rib in rakov kakor Frgolinova mamka,« je Prešeren resnega obraza pokazal na Mácha in Strobacha.

»Oh, gospod dohtar!« se je brhka gostilničarka v zadregi smehljala šaljivcu in odhitela v kuhinjo.

Kmalu sta bila na mizi vino in domač kruh. Komaj so popili prvi kozarec, sta vstopila še dr. Crobath in dr. Toman.

»Šest juristov!« je vzkliknil Brauner.

»Ali ste čuli, ata Frgolin? Nocoj vam zvijemo vso oštarijo v paragraf,« je dodal Prešeren.

Ob mizi pri peči sta se zganila širokopleča hrusta v poloslanih irhancah.

»Ali te je strah, Andrej?« se je prvi šepetaje nagnil k drugemu. »Pravijo, da so paragrafarji.«

»Še financarjev me ni strah, kadar krogle frčijo okrog ušes, pa bi se bal teh škricev!« je drugi zagodrnjal, zataknil palec za rdeči žametasti telovnik in se bahato naslonil ob peč.

Bil je tihotapec Andrej Kušar, zastaven fant, skoraj velikan, najboljši trnovski plesalec. Rad je plesal „štajriš“ s tremi dekleti.

Njegov tovariš je pomaknil širokokrajni klobuk še bolj na oči in se previdno ogledal po družbi. Ozrl se je naravnost v Prešernove oči. Prešeren ga je pozorno pogledal: Odkod poznam tega človeka? … Oni pa se je zarežal na vsa široka usta in pokazal zdrave bele zobe. Dvignil je čašo in momljal:

»Naj živi France Pacenk in vsi Francetje z njim!«

Prešernu se je zjasnilo: Glej ga! Saj je res Pacenk! … Prijel je čašo, se nasmehnil potepuhu in izpil. Crobath je opazil Prešernov odzdrav. Nagnil se je k pesniku:

»Popularen postajaš. Že postopjači ti napivajo.«

Prešeren je skomignil z rameni, a počasi mu je lezla rdečica v obraz od sramu. Pa se ni sramoval svojega poznanstva s postopjačem, temveč sram ga je bilo samega sebe, ker se je domislil, da je Pacenku odzdravil skrivaj in ga je tako rekoč pred svojo družbo zatajil … Ali sem človek, ali nisem? … Nevoljen sam nase je odgovoril šefu:

»Star znanec. Sošolec iz normalke.«

Crobathove nekoliko ošabno povešene ustne so se ob straneh še bolj povesile. Z zaničljivo priprtim pogledom je še enkrat premeril postopjača pri peči in zagodrnjal:

»Hm. Fatalno poznanstvo! Če se ne motim, je mož tihotapec.«

»Že mogoče,« je bil odločen odgovor, »zame ostane to, kar je vedno bil: beden človek, ki mu je bil svet že od njegovega rojstva krivičen. Očeta mu je Napoleon odgnal v mesnico na Rusko, mati pa je postala vlačuga.«

Crobath je le od strani pogledal svojega koncipienta. Rekel ni ničesar več. V poslednjem času je bil Prešeren silno razdražljiv. Misel na razpisano odvetniško mesto ga je venomer mučila. Posebno se je bal konkurenta Kaučiča, ki je bil sicer mlajši, a je napravil odvetniški izpit z odliko. Poleg te skrbi ga je še vedno trla zamera pri Juliji zaradi „Sonetnega venca“. Nesrečnež, da se je tako zaletel! …

Mácha sedeč ob drugi Prešernovi strani, je z zanimanjem poslušal razgovor med Prešernom in njegovim šefom. S sanjavim pogledom je postrani ošinil nevoljni obraz slovenskega poeta in v srcu mu je zažarela živa simpatija do njega, ki so ga bedni pozdravljali kakor svojega človeka. Prijel je za kozarec in napil, obrnjen k sosedu:

»Gospod doktor! … Enakosti in svobodi!«

Prešeren se je zganil. Zla volja je izginila z njegovega obraza in s toplim nasmeškom je dvignil čašo.

»Enakosti in svobodi!« se je glasno odzval revolucionarnemu Čehu.

Razgovor pri mizi se je razlil na literarno polje. Mácha je opozoril na Kollárjevo idejo literarne slovanske vzajemnosti, ki jo je izprožil že pred štirimi leti v „Rozpravy o gmenách“. In še je dejal:

»Šafařík je s svojo „Zgodovino slovanske literature“ položil temeljni kamen slovanski literarni vzajemnosti. V tej smeri moramo nadaljevati. Slovenci imate veleuma Čopa, ki temeljito pozna vse važnejše slovanske dialekte. K Šafaříkovemu delu je prispeval krasno poglavje o slovenski literarni zgodovini. Nu, prepričan sem, da vam Čop nekoč na široko odpre zakladnico svojega znanja, in tedaj dobimo od njega delo, ki bo —«

Prešeren se je glasno zasmejal:

»Haha! Na to delo bomo pa še dolgo čakali! Vi ne poznate našega Čopa, gospod Mácha. Je res velikan učenosti. Zakladnice svojega znanja pa nikakor ne zapira pred nami. Nasprotno: kar na široko jo ima odprto in venomer nas obsipava s svojimi zakladi. Izvrsten mentor nam je, izredno tenkočuten estet in široko razmahnjen duh, kakor mu morda ni enakega na svetu. Ampak — prestrog sodnik je lastnemu delu. Preveč zna in ve, zato nikoli ni zadovoljen sam s seboj. Neizprosna avtokritika mu ubije vsako veselje do lastnega ustvarjanja.«

Prešeren je ves gorel, ko je govoril o svojem prijatelju.

Onadva pri peči sta izpila in kmalu odšla. Sosedna družba jima je bila vendarle neprijetna. „Škrjici“ so govorili o čudno učenih rečeh in rabili polno tujih izrazov.

»Ali si jih razumel?« je v veži vprašal Kušar. »O čem so prav za prav govorili? Meni je bilo vse španska vas.«

»Dohtar je pravil o nekem radodarnem velikanu in njegovih zakladih. Pa o strogem sodniku, kateremu je neka neizprosna ženska s čudnim imenom nekoga ubila, ki mu je bil v veselje.«

»Mhm! Gospoda ima včasih tudi kakšno na vesti,« je pomežiknil Kušar.

Zunaj pred hišo se je Pacenk dvakrat okrenil, ko sta se obrnila proti Trnovemu.

»Kaj ogleduješ?«

»Se mi je zdelo, da je nekdo skočil za ogal, ko sva stopila iz krčme.«

»Kar skače naj!« je zaničljivo zamahnil velikan. »Le blizu naj mi ne hodi, bi bržkone potem več ne skakal.«

»Morda vohuni za onimi?«

»Naj vohuni hudič, kaj te briga!«

Prešernova družba — prav za prav je bil gostitelj vedno gostoljubni Crobath — se je kmalu razživela. Debatirali so seveda še mnogo — kakor vedno, kadar jih je obiskal brat Slovan — o Kollárju in njegovi vseslovanski ideji. Mladi Mácha je pravil o svojem rojaku Čelakovskem in njegovem velikem zanimanju za slovensko literaturo.

»Pravi, da bi morali tudi Slovenci ustanoviti svoj list.«

»Saj bi ga že, ampak imamo slabe izkušnje z literarnimi novotarijami,« je odvrnil Prešeren. »Cenzura nam nagaja, kolikor more. Ne vem, če ne ostane list le naša pobožna želja.«

»Ako je Čop šel v Prago, ga bo že Čelakovský podkuril.«

»Res je sramota, da smo Slovenci dandanes na slabšem kakor ob Vodnikovem času. Njegove „Novice“ so bile naš prvi list. Odkar so one ugasnile, smo brez njega.«

Prešli so na Vodnika in se jezili nad neznatnim strupenim Kopitarjem, ki bi bil Vodnika lahko rešil, če bi bil svoj vpliv zastavil zanj namesto za Metelka. Kajpak je prišla na vrsto tudi slovenska abecedna vojna, ki se je za Kopitarja tako neslavno končala. Prešeren je prebral svoj zabavljivi sonet na „dunajskega gromovnika“ z naslovom »Apel in čevljar« in s koncem:

»Le čevlje sodi naj Kopitar.«

»Do smrti vam Kopitar tega ne odpusti!« je rekel Mácha.

»Kaj mi more!« se je posmehnil Prešeren, vendar ga je za trenutek izpreletel neprijeten občutek: spomnil se je na Vodnika! Ampak pri podelitvi advokatskega mesta pač ne bodo vprašali za svet slovenskega jezikoslovca? Nesmiselni strah! Toda — ena sama Kopitarjeva zaničljiva opazka proti Sedlnitzkemu, ali kdorkoli bo že odločal na Dunaju, in … Ne, ne, Kopitar me vendarle ceni, dasi me sovraži. Mož, ki nam je postavil trdno ogrodje za naš književni jezik, mož, ki je bratom Srbom vzbudil Karadžića, oziroma mu pokazal pot do pravega narodnega jezika, mož jezikoslovec, ki ga cenijo vsi Slovani — takšen mož se ne umaže s podlo intrigo. A — njegov značaj! Njegova maščevalnost, ki je nekdaj pokopala Vodnika!

Prešeren je s silo potlačil sumničenje, ki se je dvignilo v njem zoper nevarnega protivnika … »Če propadem pri kompetenci za to advokaturo — z Bogom Julija Primčeva!« ga je streslo v dnu duše.

Ko je prišla ščuka na mizo, se je čul zunaj hrup. Več mladih mož je vstopilo, vsem naprej ramat velikan Jožef Podkrajšek, splošno znan le pod imenom »Ramač«. O njem in njegovi silni moči so krožile po Ljubljani neverjetne anekdote. Nosil je s seboj železen obroček. Kadar je bil dobre volje in se je hotel pobahati — bahavost je pri vseh Trnovcih in Krakovicih močno cvetela — s svojo močjo, je nataknil obroček na palec desne noge, obesil nanj cent in vrgel utež čez visoko naložen parizar. Gorje pa, če ga je kdo spravil v jezo! Pobil je vse, kar mu je prišlo pod roko.

Globoko se je moral skloniti, ko je stopil skozi vrata. Za njim sta pristopicala šegavi ribič Donatelj z neizogibno pipico v ustih in njegov najemnik krojaček Malarček. Možička sta segala Ramaču komaj do bokov. Prišli so še: Martin Goršič, po domače Medičar, še mlad pevovodja krakovskih in trnovskih pevcev; njegov svak Gašper Doberlet, po domače Anžon, ki je zalagal duhovsko semenišče z zelenjavo in bil nakladalec v pristanišču na Bregu; Ramačev brat, podjetni Anton Podkrajšek ali »Kramarjev Tone« in še nekaj drugih Trnovcev in Krakovecev. Kar je bilo Krakovecev, so bili oblečeni v kratke irhaste hlače in visoke škornje. Imeli so rdeče in zelene žametne telovnike z gumbi iz srebrnih grošev. Okrog vratu so se bleščale rdeče rožaste svilene rute, pod brado zavezane v debel vozel. Suknje so bile zelene, modre in rjave. Glave so pokrivali široki črni klobuki z zlatim čopom na dolgi zlati vrvici, nekateri pa so nosili kastorec, nekoliko nižji od cilindra, z navzgor razširjenim oglavnikom in širokimi krajci. Trnovci pa so imeli po večini črne dokolenke in bele nogavice, prepasani so bili s širokim višnjevim ali rdečim pasom. V ostali obleki se niso mnogo razlikovali od svojih sosedov Krakovecev.

Soba se je napolnila, da so drug drugega pehali. Kar zgrabi Ramač z mogočno lopatasto roko drobnega Donatelja za hlačni pas, ga dvigne nad mizo in postavi z eno samo roko na drugo stran k zidu, potem še Malarčka z drugo roko. Vsem je zastala sapa, ko sta možička zamotovilila pod stropom preko mize.

»Tam stojta, da vaju kdo ne pohodi!«

V en glas je zagromel grohot po sobi. Zvrstili so se okrog mize.

»Naši pevci,« je Prešeren pojasnil Čehoma in razigrane volje zaklical krčmarju, ki je postavil pevcem vina na mizo:

»Ata Frgolin! Pijača pri oni mizi gre nocoj na moj račun!«

»Živio dohtar!« je zagrmelo. Čaše so se dvignile in nagnile. Strokovnjaško so zamljaskali z jezikom, godrnjaje pohvalili vino in si z raskavimi rokami obrisali mokre brke.

»Dobro je.«

»Pa letošnje bo še boljše, ker imamo sušo.«

»Oh, sušo pa, sušo! In še kakšno! Še nikoli nisem znosil toliko vode na vrt kakor letos,« je potožil Anžon.

»Saj imaš družino, da ti pomaga!«

»Koga? Žena ima dovolj drugega dela, otroci so pa še premajhni.«

»Nu, pa si za prihodnja suha leta dovolj preskrbljen. Če pojde tako dalje, ti bo kmalu lahko vsako zelnato glavo drug otrok zalival,« se je pošalil Donatelj iz peterih malih Doberletovih naraščajnikov.

Anžon ga je postrani pogledal in, ko se je grohot polegel, dejal mirno:

»Za tolikšno vrtnarijo ni nikdar dovolj delavcev. Če bi imel sedem hčera, bi nobene ne omožil.«

»Ali jih misliš z zeljem vred pridelovati za lemenat?«

»Hahaha!«

Še gospodje pri sosedni mizi so se muzali. Prešeren je pomežiknil pevovodji. Goršič se je ozrl po svojem omizju kakor general po armadi:

»Fantje: Oj, mam’ca …!«

Namignil je Malarčku, ki se je odkašljal, vzravnal na stolu in začel:

&lt;poem&gt;»Oj mam’ca, kaj vas vprašam,
odkod ste vi doma?«

V odgovor mu je zagrmelo naokrog:
»Ti smrkovc, kaj boš vprašal:
Iz ta lep’ga Krakova!«

»Oj, mam’ca, kaj vas vprašam,
kje vaša hči leži?«
»Ti smrkovc, kaj boš vprašal:
V gornji kamrici.«
I. t. d.&lt;/poem&gt;

Prešernovo omizje jim je ploskalo. Čeha sta vsa navdušena dvigala čaše. In zopet je zadonelo prijetno ubrano:

»Ko dan se zaznava …«

in potem druga za drugo — prelepe melodije naših narodnih pesmi.

V odmorih so se pri Prešernovem omizju ob pokanju zapečatenih steklenic vrstile napitnice in navdušeni govori. O Slaviji so sanjale razgrete glave, o združitvi vseh Slovanov. Zopet in zopet je zadonela vmes lepo ubrana domača pesem vrlih Krakovcev in Trnovcev.

»Pri vsakem gledališču bi jih radi poslušali,« jih je Mácha pohvalil.

»Saj so tudi pri nas že peli v gledališču, dasi se sicer tam ne čuje slovenska beseda. To je naš edini pevski zbor, ki goji narodno pesem.«

V pozni noči so pevci odšli, kajti gospodje pri sosedni mizi so se močno razživeli: pili so, peli vsak svojo, tolkli po mizi in kričali vsi vprek. Prešeren in Toman sta skakala čez klop, plesala, da so stoli leteli po tleh, sedla naposled na mizo med steklenice in kozarce in se drla na vse grlo:

&lt;poem&gt;»V tridesetem d’vičica, reva še samičica …«&lt;/poem&gt;

— pesem, ki jo je bil Prešeren kot visokošolec zložil prijatelju Traunu v tolažbo in so jo v veseli dunajski tovarišiji prepevali po napevu češke harfistke kot svojo študentsko himno.

»Veselo! Le veselo!« je Prešernu vrelo po glavi. V hrupni radosti je vtapljal srčne bolečine. Kadarkoli mu je stopila Julijina podoba pred oči, ga je stisnilo v grlu. A čim trpkeje mu je bilo v duši, tembolj je razgrajal.

Vkljub hrupu, ki sta ga delala Toman in Prešeren, je Strobach zaspal pri mizi. Mladi Mácha je omahnil po klopi. Crobath in Brauner sta molčala in pila, pila.

Proti jutru so se dvignili. Spremili so oba Čeha v gradišče k »Črnemu orlu«, kjer sta bila naročila sobo. Spredaj sta se majala Crobath in Mácha, zadaj sta Prešeren in Toman pobirala Strobacha, ki je venomer ležal na trebuhu in silil z nosom v tla. Brauner se je bil nekam izgubil.

»Tile naši severni bratci res ne prenesejo poštenega požirka,« se je jezil Prešeren, ko je vlekel Strobacha kvišku. Vendar se je tudi njemu včasih zamajalo pod nogami, dasi se je krepko držal pokonci. In še se je repenčil: »Človek vendar ve, kdaj ima dovolj. Ta pa se opije kakor živina!«

»P-pomnila nas b-bosta,« se je Tomanu zapletal jezik.
»Živeli sinovi Slave!« je zakričal Prešeren, da je odmevalo po vsem Gradišču. A takoj se je spomnil: France, previden bodi! Policija ima povsod ušesa … Zakaj pa razgrajam? … Ona bo zvedela in me zaničevala … Naj me! Saj je sama kriva, če me davi v duši …

Julijina podoba je utonila v temi. Pred Prešernovimi očmi se je prikazal Julijin častilec Jozef Scheuchenstuel. In poet je hripavo dostavil:
»Dol s prekletimi Švabi!«
»Živela slovanska svoboda!« je prišel Tomanov odmev.

Crobath je molčal. Strobach je ob Prešernovi roki grulil nekaj nerazumljivega. Revolucionarni Mácha pa je kriknil:
»Živela svoboda vseh zatiranih in tlačenih!«

Temna postava se je od ogla do ogla lovila za njimi — policijski vohun, Metternichova roka.

=Up sreče onstran groba v prsih hrani.=

Leta 1835.

Tlak, zidovje, prašna cesta — vse je puhtelo v julijski vročini. Po kosilu je bilo, torej ob času, ko so se ljubljanske gospe in gospodje radi zleknili po zofi, da nekoliko podremljejo, ko se je mlajša generacija zbirala v kavarnah pri biljardu, kvartah in časopisih ter je najmlajši rod »zbijal svinjko« po dvoriščih in v pekočem soncu lovil »diabolo« za žogo. Po soparnih kuhinjah je ropotala posoda v velikih umivalnih skledah in služkinjam in pridnim gospodinjam je curljal pot s čela.

Ulice so bile skoraj prazne.

S cilindrom v roki je Čop počasi stopal proti Prešernovemu stanovanju. Katra mu je odprla in čemerni obraz se ji je razvedril, ko je ugledala obiskovalca. Čopa je imela, pač zaradi njegove resnosti in priljudnosti, visoko v čislih. Morda tudi zaradi tega, ker ga je poznala že izza otroških let, ko je kot študent v počitnicah sleherni dan obiskoval nekoliko mlajšega Franceta.

»Vedno ste pridni Katra, še v tej strašni vročini!« jo je Čop pozdravil.

Katra si je obrisala mokre roke v predpasnik in njene modrosive oči — bratove oči — so se smejale.

»Saj moram biti, je že Bog tako določil.«

Odprla mu je vrata v prvo sobo in bolj tiho pristavila:

»France je v svoji sobi.«

Čop je potrkal na druga vrata in jih odprl. V sobi, opremljeni s prijaznim gladkim bidermajerskim pohištvom, je pri mizici poleg okna sedel Prešeren. Glavo podprto, je zrl proti oknu, pred seboj nekaj razgrnjenih papirjev. Čop jih je videl in se zdrznil: Prešernova odklonjena prošnja za samostojno advokaturo!

Ni še prebolel udarca! Morda ga nikoli ne bo. On, najspretnejši izmed ljubljanskih juristov, starejši nego izbranec Kaučič! In poleg tega duševni velikan, ki mu nihče ni segal niti do pasu!

Prezrli so ga, imenovali drugega, mlajšega, manj zmožnega, čeprav boljše kvalificiranega. Krivičniki! Ubijalci!

Mirnemu Čopu je sveta jeza pognala kri v obraz. A ukrotil se je, ko je srečal utrujene prijateljeve oči. Položil mu je roko na ramo in dejal tiho:

»Pusti, France! To so storili ubogi, majhni ljudje, duševni pohabljenci; ti pa si velik človek.«

Prešernove oči so se vlažno zasvetile. Obrnil je glavo proti oknu. Prijateljevo razumevanje in toplo sočustvovanje mu je skoraj zrušilo oblast nad samim seboj. Ali je prijatelj vedel, slutil, kaj vse je ležalo tu pred njim v mrtvih črkah, v trdem papirju? Ležal je tu poslednji košček vere v ljudi, v pravičnost na svetu. Ležalo je tu njegovo poslednje upanje, da zmaga v trdi borbi za srečo, za — svojo ljubezen … Julija! Zdaj mu je odmaknjena morda za vedno …

Stisnil je pest. Premočna grenkoba mu je silila iz srca. Nekaj je vstalo od nekod, se pripravljalo, da mu skoči za hrbet, mu stisne grlo … Ali stojim na življenjskem prelomu? Odkod udarec za udarcem?

Ozrl se je proti postelji z bidermajersko ukrivljenimi končnicami. Ali ne leži v njej starec, upira vanj stare oči, polne ljubezni in očetovske dobrote, ga gleda tolažilno, bodrilno?

Ne. Stari stric Jožef, ki mu je bil skoraj več nego oče, je že spomladi zatisnil dobre oči za vedno. To je bil prvi večji udarec. Drugega mu je preskrbela odklonjena prošnja.

»Skoraj si ne morem misliti, da bi stari Scheuchenstuel ne bil priložil moji prošnji ‘dobre’ besede — seveda po ovinkih. Saj veš, kolikšno jezo sem napravil lansko leto njegovemu sinu s svojim ‘Sonetnim vencem’.«

Čop je prikimal.

Da, stari Scheuchenstuel! Nekaj tednov je, kar je umrl. Seveda, »Sonetni venec« pesnikove prošnje za advokaturo ni podprl. Nasprotno: Koliko prahu je dvignil v Ljubljani! Koliko jeze, sovraštva si je nakopal z njim Prešeren! In kaj je dosegel?

Čop je skrivaj s pomilovanjem pogledal prijatelja. Ali bi mu povedal o tem, kar je čul šušljati? O dogovoru gospe Primčeve s starim Scheuchenstuelom, ko je ležal na smrtni postelji? O dogovoru glede njunih otrok Jozefa in Julije? Hm. Nekakšna tajna zaroka — pravijo. Nu, morda ni res … Ne, ničesar mu ne povem. Zakaj bi ga vznemirjal, dovolj je potrpljen. Če je res, bo še prezgodaj izvedel o tem. Kastelic je klepetulja, on itak ne bo molčal.

»Kaj pa je s tvojim ‘Krstom’?«

Prešeren se je zganil. Odprl je predal in vzel iz njega rokopisni zvezek. Molče ga je podal prijatelju.

Čopu so se zasvetile oči. Primaknil je stol in sedel.

Krst per Savizi
Povest v versih.

Zamaknil se je v čitanje.
Prešeren je pospravljal papirje po mizi. Potem se je ozrl v prijatelja.

»Domisljevali si bodo, da jih hočem potolažiti po viharju, ki sva ga vzburkala s črkarsko pravdo. Ali ne? Rekli bodo, da frajgajst snubi cerkev.«

»Že mogoče,« se je Čop nasmehnil in živomodre oči so s hudomušnim pogledom ošvrgnile pesnika: »Prešeren pred Canosso!«

»Ker pesnitve ne bodo razumeli!« Grenkoba je zvenela v Prešernovem glasu.

»Preveč zahtevaš naenkrat. Generacija, ki je bila vzgojena v germanskem duhu, se ne more kar hitro ogreti za tisto, kar so jo naučili zaničevati: za rodni jezik, »jezik tlačanov, hlapcev in deklet«. Kako bi razumeli umetnine, v njem pisane? Ampak eno je gotovo: Jezik s takšnimi umetninami ne more več umreti.«

Čop je zopet sklonil glavo in čital dalje. Naposled je odložil zvezek in vprašal:

»In konec? Kako si ga zamislil?«

»Nisem se še odločil. Prinese mi ga morda trenutno razpoloženje, morda tudi — usoda. Sam se čutim kakor Črtomir po izgubljeni bitki.«

Čop mu je resno pogledal v oči:

»Umetnik ni nikdar popolnoma premagan. Umetnost mu vedno še ostane, četudi ga življenje tlači. Čelakovsky ima v pismu, ki sem ti ga pokazal, prav: Prešeren naj pesni, potem pesni in zopet pesni — kraginsky, to se razumi!«

»Že. Ampak včasih obupavam nad smislom svojega ustvarjanja. Pridejo trenutki, ko se mi dvom prikrade v dušo.«

»Nad smislom? Ustvarjanje je samo sebi smisel in cilj.«

Pesnik je prikimal.

»Resnica — če gledaš na moje delo z umetniškega stališča. Z narodnostnega in socialnega pa sem sejalec, ki ne doživi žetve na svoji njivi.«

»Tvoja misija ni prebujenje narodne zavesti in socialnih stremljenj. To naj drugi opravijo. Tvoje umetnine imajo višji cilj. One so vdahnile našemu umirajočemu jeziku novo življenje. One so najtehtnejši dokaz, da je naš jezik zmožen zadostiti potrebam najvišje kulture. Dvignil si naš jezik med jezike kulturnega sveta in ga s tem rešil pogina, ki mu je bil pod germanskim pritiskom že zapisan.«

Prešeren je molče zrl v plameneče Čopove oči. Globoko so odmevale prijateljeve besede v njegovi duši. Za trenutek ga je prešinil spomin na tisto uro, ko se je prvikrat zavedel svojega poslanstva ob izpodbudi prijatelja Andreja Smoleta.

Umaknil je pogled. Oči je napol zaklopil in dejal s trudnim glasom:

»Včasih imam občutek, da so moje umetnine predrago plačane. Po večini mi jih izvablja trpljenje.«

Čop ni takoj odgovoril. Nemo je strmel predse. Potem je rekel:

»Človek raste le v trpljenju. V sreči je odmor, v trpljenju je življenje. Ne poznam duševnega velikana, ki bi zrastel brez trpljenja. Glej Mickiewicza, Puškina, Goetheja, Heineja, Byrona, Petrarco — vsi so v trpljenju dozoreli. Edini lek za duševno trpljenje je delo. Tebi je lahko. Vse bolečine odvališ v svoje pesmi. Jaz pa —«

Prešernove oči so se zasmejale:

»Ti pa si pravi hipohonder, strahopeten in nezaupen, kadar stojiš pred lastnimi bogatimi duševnimi zakladi.«

Tresk! Iz kuhinje se je zaslišal oster ropot posode, ki je padla po tleh. Čop se je ves stresel in prebledeli obraz se mu je spačil v živčnih bolečinah. S tresočo se roko si je z robcem obrisal pot s širokega čela, drugo roko si je pritisnil na srce. A kmalu je premagal trenutno slabost. Kri se mu je vrnila v lica.

»Jaz pač nisem produktiven duh, kakršen si ti,« je čmerno odgovoril.

»Imaš pa velik dar za dviganje tujih duševnih zakladov. Zakaj ne organiziraš slovenskega časopisa, kakor sta se v jeseni v Pragi dogovarjala s Čelakovskim? Hrvati so nas že prehiteli z Gajevimi »Novinami« in z njihovo prilogo »Danico«. S svojim finim estetskim čutom in ogromnim znanjem si tako rekoč določen za urednika.«

Učenjak je skomignil z rameni.

»Saj še petega zvezka »Zhbelize« ne spravimo na dan!«

»»Zhbeliza« je vsa pripravljena in bi že zdavnaj znova vzletela, če bi le ti energično prijel bojazljivega Kastelca.«

Čop se je nervozno premaknil in vzdihnil. Že sama misel na vse cenzurne homatije, ki jih je prestal pri prejšnjem zvezku »Zhbelize«, mu je stresla vse živce.

»Se še od četrtega zvezka nisva prav oddahnila,« se je kislo nasmehnil. Dvignil se je, si še enkrat obrisal potno čelo in vprašal:

»Ali pojdeš z menoj?«

»Kam?«

»Šla bi se kopat v Tomačevo.«

»Ne utegnem. Saj veš, da Crobath popoldne ni za nobeno delo več. Vsa pisarna sloni potem na meni. Res nimam časa.«

»Kadar pridem pote, nimaš časa.«

»Prav rad bi se ti pridružil. Ampak Crobath je bil danes že ob enajstih dopoldne tako pijan, da je samo še ječal. Kako naj sam občujem s strankami?«

»Nesrečnež! Pijača ga popolnoma ugonobi. Starosti ne bo dočakal. Boš videl, da ne.«

Prešeren je videl.
Čop pa — ni videl.

Poslovil se je. Prešeren ga je spremil. Še iskren pogled med vrati. Bil je — poslednji med prijateljema.

Pesnik se je vrnil v svojo sobo.

»Vsi so v trpljenju dozoreli ...« mu je odmevalo v srcu.
Kako se je norčevala Julija? ... »Saj so danes raztrgane duše moderne.«

Raztrgane duše! Bridko se je posmehnil. Da, njemu so dušo raztrgali. Raztrgali so mu jo s krivico, z brezbrižnostjo. Nu, da bi pa šele nesreča napravila iz njega poeta — nesmisel! Sreča bi mu pač ne škodovala. Ko bi jo vendarle dosegel — o, vsa žareča in topla bi se mu dvignila v srcu visoka pesem o njej. Ampak — to se morda ne bo nikdar zgodilo? Njegova sreča?

»Dal v hujši služnost me je bog s puščico,
Kakor trpe med Turki jo kristjani.
Koga nek’ imam upati pravico! —«

Njegova sreča?

»Ak’ gledat’ smem obličje tvoje milo,
Za žalostnih noči in dni samoto
mi dano je obilno povračilo.«

Oblekel si je suknjo in odšel v pisarno. Seveda je pri gledališču namesto čez Zvezdo zavil po Gledališki ulici navzdol, da je šel mimo Julijinega doma. Vse lesene oknice na Primčevi hiši so bile zaradi sonca zaklopljene, le na Julijinem oknu so bile podprte, to je Prešeren opazil že od daleč.

Ko se je po ozki ulici približal, mu je srce utripalo do vratu: Julija je bila na oknu. Pozdravil je in brž povesil pogled. Namesto sreče ob pogledu na »obličje milo« je občutil strah:

»Da bi ne žalil je, v vednem trepeti
Bežim jaz revež pred pogledom njenim;
noben mi žarek v življenja noč ne sveti.«

Ni videl, ali mu je odzdravila ali ne. Pa mu je odzdravila, celo glavico je previdno iztegnila za njim, ko je šel pod njenim oknom mimo. Mehki črni lasje so mu lahno valovili okrog glave, ko je s cilindrom v roki stopal po ulici navzdol proti Marijinem trgu. Njen zamišljeni pogled ga je spremljal, dokler ni izginil za oglom sosedne hiše, ki je bila bolj naprej pomaknjena.

Njeno srce mu je akrostih v »Sonetnem vencu« že davno odpustilo. Vendar nista od one lanske kazinske prireditve, ko ji je izročil pesnitev, več govorila. Le pozdravila sta se hladno in umirjeno, kadar sta se srečala. Vso preteklo zimo se Prešeren Juliji ni približal. Če jo je videl v gledališču, na plesu ali drugod, jo je gledal samo od daleč in se izogibal njenim očem, ki so plašno in skrivaj pogledovale za njim. Le njegove pesmi so ji govorile. Spomladi preteklega leta, v maju, je objavil štiri krasne sonete v — nemškem jeziku. V nemškem pač zato, ker je predvsem hotel v njenem krogu, med njenimi znanci razpršiti sleherni dvom o njeni nepristopnosti. Iz vseh sonetov je gledalo njegovo brezupno trpljenje.

»Ein wüstes Eiland ohne dich das Leben,
Ganz einsam, rauh und kalt, vom Graun umzogen.«

Julija je z globokim vzdihom stopila od okna. Sedla je k šivalni mizici in prijela za vezenje. Njeni tanki prsti so umetno pretikali mehko svileno nit skozi temno sukneno blago. A roka se ji je ustavila, resni obrazek ji je prešinil hudomušen smehljaj.

»Oh, nesrečni zaljubljeni doktor! Kaj morem zato, da tako trmasto sili za menoj! Ali sem jaz kriva, da se je zaljubil vame? Nikoli nisem bila z njim bolj prijazna kakor z drugimi mladimi gospodi. Nasprotno, včasih se še prav potrudim, da ga resno, kar grdo pogledam, posebno kadar objavi kakšno svojih zaljubljenih, da govore o njih in meni vse ljubljanske klepetulje ...«

Senca je šinila prek rožnatega Julijinega obličja.

»Njegove pesmi so me res že močno kompromitirale. Mama se kar potolažiti ne more zaradi tega. Posebno »Sonetni venec« lansko leto! Če bi škof ne bil pomiril mame in Jozefovega — zdaj že pokojnega — papana, bi se bilo zaljubljenemu doktorju res slabo godilo. Ampak danes mi je prav, da se je zadeva mirno potlačila. Saj se Prešeren morda sam ni zavedal, kaj je storil, kako zelo se je pregrešil proti taktu, ko me je izročil ljudem v zobe. »Kmet!« mu pravi mama. Seveda je kmečki sin. »Trd in neotesan Gorenjec,« je rekla mama ... Trd? Morda na videz. V duši je gotovo mehak, dober, silno dober. Njegove pesmi ga razkrivajo ... In neotesan? Res se mu pozna, da ni rojen v salonih. Ampak — ali so tako imenovani »kavalirji« vselej resnično olikani možje? Olikani po srcu in može po dejanju?«

Julija se je zdrznila in kri ji je planila v lica. Misel ji je preskočila na Jozefa Scheuchenstuela ...

On je kavalir, seveda je. Takten. Vsaka njegova kretnja kaže dobro vzgojo. Nikdar še ni slišala trde besede iz njegovih ust.

In vendar! 

Julija je iztegnila roke, izpustila vezenje... »Ne, ne, tega noče! Primerjala Jozefa ne bo nikomur, najmanj Prešernu. Prešernu ne!«

Nekaj kakor strah ji je stisnilo grlo.

Zakaj ne? Zakaj ne Prešernu?

Burno je vstala. Pritisnila si je obe pesti ob senca. Prisluškovala je srcu, ki ji je močno bilo. Preslišala je trkanje na vrata in se šele okrenila, ko so se vrata odprla.

Mlada dama v črni žalni obleki.

»Oh, ti si Marija!«

»Jaz in Toni tudi. Grüß Gott! Ali greš z nama?«

Marija Scheuchenstuelova je vstopila s svojo štirinajstletno sestro Antonijo, živahno kratkokrilko.

»Kam pa?«

»Na naš vrt. Med zidovi je danes res prehuda vročina. Kar napravi se!«

Scheuchenstuelovi, ki so še vedno stanovali v hiši starega očeta, Antona Gollmajerja v Salendrovi ulici, so imeli hišo in vrt na Gradu nad streliščem.

Marija je dvignila široko krinolino svoje žalne obleke, sedla na zofo in si s črno pahljačo hladila razpaljena lica.

»Juli! Ugani, koga sva srečali na Marijinem trgu!« se je zavrtela Toni, da se je kratko črno krilce pozibalo nad dolgimi čipkastimi hlačicami.

»Nisva ga srečali, le od daleč sva ga videli, ko sva prišli čez most,« je popravila njena sestra.

»Ne morem vedeti, koga,« je Julija govorila v odprto omaro, iz katere je jemala obleko, klobuček in pompaduro. A vzbočene ustne so se ji sumljivo zatresle in zadrega v lepih očeh je izdajala skrito misel: Seveda Prešerna!

»Tvojega najgorečnejšega častilca, onega prismojenega poeta —«

»Toni!!«

Julijina nožica je temperamentno udarila ob tla. Modre oči so jezno zagorele.

»Oh, ne bodi huda, da sem tako rekla! Saj vem, da ga ne maraš. Ali se ne zdi tudi tebi — pris … hočem reči —«

»Mislim, da bi marsikdo hvalil Boga, če bi mu bil podelil toliko pameti, kolikor jo ima doktor Prešeren!« je Julija ostro odvrnila.

»U! Ne vem, če je posebno pametno, kar počne tvoj poet,« se je vmešala Marija s posmehom na nelepem širokem obrazu.

In njena tri in pol leta mlajša sestra je pristavila:

»Jozef je pravil mami, da Prešeren vsak večer popiva po gostilnah, odkar je propadel.«

»Kje propadel?« je Julija vprašala še vedno stisnjenih obrvi.

»Nu, pri kompetenci za advokata.«

»In pri kompetenci za tvojega moža — hahaha!«

Julija je prebledela. Okrenila se je, vzela še pahljačo iz omare in zamrmrala:

»Moram še mamo vprašati, če smem iti z vama.«

Ves izpremenjen je bil njen glas, skoraj hripav od zatajenega razburjenja.

Kmalu se je vrnila. Utrujeno si je pogladila lase s čela.

»Oprostita, da ne grem z vama. Mama ne dovoli. Pravi, da je zunaj hujša vročina nego tu v sobi. Ne smem hoditi po vročini. Zaradi srca mi je zdravnik prepovedal. Šli bomo po večerji na izprehod, ko pride Jozef.«

Scheuchenstuelovi sta se spogledali. Da je bila vsaka prošnja zaman, če gospa Primčeva česa ni dovolila, to sta vedeli. Poslovili sta se in odšli.

Z globokim vzdihom se je Julija spustila v naslanjač in dolgo vsa zamišljena zrla predse.

S hodnika se je začulo kričanje gospe Primčeve, vmes drzno odgovarjanje rejenke Ane Jelovškove. Naposled Anin jok. Nekod so se zaloputnila vrata.

Julija je stisnila obrvi. Neznosno! Čimbolj je Ana doraščala, tem hujši pekel je bil med njo in njeno skrbnico. Neugnano, svojeglavo dekletce se je z vso silo južnjaškega temperamenta upiralo pretirani strogosti krušne matere. Večna vojna med njima! Ana je postajala čim dalje, tem bolj zakrknjena, sama vase zaverovana. Vse dobre Julijine besede so bile zaman. Nekaj dni je tega, kar je hlipalo dekle:

»Sovraži me, vem, da me sovraži. Žal ji je, da me je vzela za svojo. Zakaj me pa je? Zakaj me ni pustila pri starših? Oh, kar ušla bom domov.«

»Ana!«

»Res bom ušla,« je s trmastim jokom grozil otrok. »Doma se ne bodo ves dan kregali name.«

Julija je povesila glavo. Hudo ji je bilo zaradi otroka, pa tudi zaradi matere. Mati je stroga in silno gospodovalna ženska.

Julijin pogled se je dvignil in ustavil na miniaturni sliki vrh predalnika: Janez Primic, njen brat, ki je pred tremi leti umrl za sušico. On je zelo trpel zaradi materine trdote. Bil je ves kakor oče — tako mu je mati večkrat očitala: mehak, radodaren, skoraj razsipen in poln čudnih nazorov, ki se jih je nalezel med študenti. Nekaj je fantaziral o Slovencih in Slovanih, prepeval slovenske pesmi, plačeval sošolcem za vino in imel z njimi tajne sestanke po zakotnih predmestnih gostilnah ... Dostikrat jih je pripeljal na dom, slabo oblečene, slabih manir — oh! Kako bi stroga mati, ponosna na svoj denar in svojo veljavo v ljubljanski družbi, ne bila nesrečna zaradi takšnega sina! Prepir med njima je bil na dnevnem redu, dokler ni Janez v drugem letu filozofije zbolel, dolgo bolehal in umrl — edini sin, dedič Primčevega bogastva.

Kaj je mati čutila ob njegovi smrti?

Tega ni nihče zvedel. Trd, kakor okamenel ji je bil obraz v onih dneh. Potem pa je gospodarila kakor poprej: odločno in trdo. Le škof Wolf je imel nekoliko vpliva na njeno voljo in včasih — Julija; ampak le v trenutkih, ko je pri njej bruhnila materina narava na dan: neukrotljiva jezica, ki je pri Juliji po navadi končala s slabostjo in nezavestjo. Edino te se je mati bala. Nu, takšni slučaji so bili redki. Julija pač ni bila uporne narave kakor njen pokojni brat. Po večini se je v vsem vdala materinemu vodstvu. Morda je bila temu kriva Julijina srčna hiba, morda njen mehkejši značaj?

V pisarni, pri veliki, zeleno prevlečeni mizi, obloženi s knjigami in akti, je sedel Prešeren in gosje pero mu je neprestano drselo po papirju. Le od časa do časa je odložil pero, brskal po aktih, razgrnjenih po mizi, si poiskal potrebne podatke in zopet pisal. Od časa do časa se je ozrl na prazen Kastelčev prostor pri sosednji mizi. Kastelic je v svojem prostem času po navadi pomagal v Crobathovi pisarni. V prostorni sobi je škripalo s peresi še dvoje mladih pisarjev. Sicer je motil tišino le zdaj pa zdaj ropot s ceste: drdranje voz, glas poštnega roga, krik otročadi, ki se je s pestunjami in brez njih podila po Slonovi ulici in mimo Maliča in vojaške bolnišnice proti senčnim tivolskim drevoredom.

Pisarnska okna so bila zaprta. V zaprašene šipe so se zaganjale muhe in krožile pod petrolejko, visečo sredi sobe. Gole stene so v živorumeni barvi žarele v suho popoldansko vročino. Iz sosednje šefove sobe se je včasih skozi zaprta vrata čulo krepko smrčanje: Crobath je od kosila prišel v pisarno, da prespi predpoldansko pijanost in se toliko okrepi, da bo zvečer znova vlival pijačo vase, dokler zopet ne omaga, dokler ne pride — kakor zadnje čase vsak večer — hlapec ponj in ga odvede domov.

Prešeren je prenehal s pisanjem in se zagledal v šefova vrata … Zakaj se uničuje? Zakaj že nekaj časa tako brezumno popiva? … Ženska?

Pred Prešernom je za trenutek vstal obraz mlade sorodnice šefove žene, Ane Endlicharjeve, ki je stanovala pri Crobathovih. In rdeče obrobljene oči gospe Crobathove? … Odgnal je misel kakor nadležno muho. Saj je Crobath dekle že njemu ponujal — v šali seveda. Ampak — hm, če je vendarle resno mislil? Eh! Grdo bi bilo. Že misel je grda. Proč z njo!

Iznova se je sklonil nad delom. Včasih si je obrisal pot s čela in vratu. Naposled je globoko vzdihnil. Vročina je bila res neznosna. Z zavistjo je pogledal na prazen stol pred Kastelčevo pisalno mizo. Prijetnejše nego pisarniško delo v takšni soparici bi bilo kopanje v hladnih savskih valovih. »Čopu je zdajle lepo!« mu je prišla misel in razločno je videl pred seboj prijateljev obraz, obdan z zelenim valovjem. Bled je bil Čopov obraz, tako bled kakor po kosilu, ko se je prestrašil zaradi nenadnega ropota v kuhinji.

Prešerna je nejasna tesnoba grabila za srce, da mu je zastajal dih. Strmel je pred se. Dozdevalo se mu je, da vidi na Čopovem bledem obličju nekaj tujega, zagonetnega. A kaj je bilo?

Že je izginjal prijateljev obraz kakor v megli.
Kaj je bilo?

Zaman se je poet trudil, da si še enkrat pričara pred oči Matijev obraz. Kaj je bilo? Čital bi v prijateljevih jasnih, velikih očeh, a bile so — zaprte!

Prešeren je čutil, kako mu lega v srce nerazumljiva groza, strah. Strah pred čem? Ozrl se je po pisarni, vstal je. Ali je bolan? Srce mu res že nekaj let ni v redu. In v glavi čuti včasih krvni pritisk.

»K zdravniku pojdem zopet, da mi odvzame unčo krvi, sicer me še kap zadene,« je sklenil in stopil po sobi. Zdrznil se je, ko so se zdajci odprla vrata in je privihralo v pisarno dražestno sedemletno dekletce v kratkem rožnatem krilcu in dolgih belih hlačicah. Temnorjavi kodrci so obrobljali lepi obrazek z velikimi rjavimi očmi, ozkim nosom in majhnimi, živordečimi ustnicami — šefova hčerka Luiza. Obrazek ji je zasijal, ko je ugledala Prešerna in ga z vljudnim poklonom pozdravila.

»Nu, mala prijateljica, kaj novega?«

»K papanu sem prišla.«

»Papa spi.«

V zadregi je vrtela v roki »diabolo«. Prešeren ga ji je vzel iz rok, ga naravnal, nasukal in sprožil proti stropu. Seveda ga ni ujel, ker se je diabolo odbil od nizkega stropa.

»Haha! Saj ne znate!« se je dekletce zasmejalo. Modro je pristavila: »Veliki ljudje ste preblizu stropa.«

Poet jo je pogladil po glavi in ji vrnil paličice.

»Imaš prav, dekletce. Čim večji je človek, tem teže ujame hudiča.«

Hudomušen nasmeh, poln srčne dobrote, se mu je zatresel okrog ust.

»Papa je dejal mamici, da ste vi največji Slovenec, ampak —«

Prešernove oči so se smejale.
»Ampak?«

»Meni se zdi, da to ni res. Čeponov Tone je še večji.«

»Hahahaha!« sta se v en glas zagrohotala mlada pisarja. Prešeren jima je od srca pomagal. Čeponov Tone je bil krakovski original, velik, močan korenjak, ki je nosil klobuk s širokimi krajevci, obleko pa iz takšnega sukna, iz kakršnega so frančiškanske halje. Bil je pobožnjakarski gorečnik, ki je venomer molil in pridigoval ljudem, najrajši nališpanim ženskam. Razposajeni otročaji so tekali za njim in ga dražili. Mala Luiza ga je dostikrat videla, ker so Crobathovi zdaj stanovali na Bregu.

»Čeponov Tone ti je torej všeč?« je smeje se vprašal Prešeren in si z robcem obrisal oči.

Luiza se je v zadregi ozirala v smejoče se obraze … Veliki ljudje se najrajši smejejo takrat, kadar ona ne vidi ničesar smešnega … Kar nerodno ji je bilo. Pogledala je na steklena vrata. Pred njimi je čakala v veži njena mamica in govorila z znanim gospodom.

»Mamica čaka!«

Nagel poklonček, da je kratko krilce zafrfotalo, in stekla je ven. Smehljaje je zrl Prešeren za njo … Kakor sončni žarek, takšne otročiček!

Sedel je zopet za mizo. A delo mu ni šlo več izpod rok. Pogled mu je uhajal skozi okno na ljudi, ki so ob poznem popoldnevu vedno bolj polnili ulice. Že so se svetile strehe ob zahajajočem soncu in žarka luč se je odbijala od njih v ozko ulico, v pisarniški prostor, ki je iznova zažarel.

Pisarja sta vstala in pospravljala po mizah. Vrata šefove sobe so se odprla in Crobath je stopil na prag. Brez fraka, v svilenem črnem telovniku, nekoliko zmečkanem od ležanja. Vrat mu je ovijala široka črna svilena ovratnica; iznad nje so štrleli konci belega ovratnika. Velike modre oči bi bile lepe, če bi pogled ne bil — kakšen prav za prav? Nekoliko srep. Okrutna strastnost se skriva za takšnim pogledom. Nekoliko kalne so bile oči; alkohol je gledal iz njih. Obrvi stisnjene, nos raven in lepo začrtan, a ustne pod njim tanke in zaničljivo povešene. Črni lasje so bili po modi počesani ob sencih v čelo.

»Ali še vedno premetavaš akte?« je hripavo ogovoril svojega koncipienta. »Prekleto si neumen, da toliko garaš! Če misliš, da ti zato zvišam plačo, si se v meni zmotil, prijatelj.«

Prešeren se je mirno ozrl in ukazal pisarju, ki je že prijel za klobuk, da bi šel:
»Čujte! Prinesite gospodu šefu čašo mrzle vode!«

Crobathove krvave oči so se zasmejale.

»Da se iztreznim, kajne? Nu, hvala, vode pa res nisem potreben. Ampak črno kavo bi si privoščil zdajle. Ali greš z menoj v kavarno?«

Prešeren je odložil pero.

»Grem.«

»Nekdo še prihaja,« je opomnil pisar, ki je že stopil proti vratom.

Res je kmečki fant snel klobuk pred steklenimi vrati in prijel za kljuko.

»Vrzi ga ven!« je Crobath odločil in že prijel za vrata svojega kabineta.

Prešeren se je okrenil.

»Saj to je Rotarjev iz Tomačevega!« je dejal ves začuden.

»Dober dan!« je fant zasopel pozdravil in se zmedeno ozrl.
»Ali — ali so tukaj gospod dohtar —?«

»Rotarjev si, kajne? Ali mene iščeš?«

Fant se je zganil in v njegovem pogledu je bilo nekaj kakor strah in preplašenost.

»So — so me — poslali — — so rekli, da pridite v bolnišnico.«

Ledeno mrzel občutek je izpreletel Prešerna po hrbtu navzdol. Počasi je vstal.

»Kdo je rekel? Kdo te je poslal?«
 
»Dohtarji in — in gospod Kastelic.«

Prešerna je stisnilo v grlu. Z vso močjo se je branil misli — strašne misli ...

»Kaj pa se je zgodilo?« je pristopil Crobath.

Prešeren je dvignil roko, kakor bi mu hotel nekaj zabraniti, a že je prišel odgovor, še mnogo, mnogo strašnejši, nego ga je pričakovalo Prešernovo srce:

»Gospod Čop so — so utonili v Savi, pa — smo jih pripeljali v bolnišnico, ker — ker so nekateri mislili, da gospod še niso — mrtvi...«

Crobath je nehote iztegnil roko, ko so Prešernu odpovedala kolena in se je sesedel na stol. Poetov obraz je bil strašen, tako strašen, da so vsi: Crobath, pisar in Rotarjev fant povesili oči, pogledali v stran.

V sobo je legla tišina polna groze.

Potem se je začul Prešernov glas, tih in hripav, kakor da ni njegov:

»Ni res!«

Še vedno je s široko razprtimi očmi strmel v nasprotno steno.

Crobath se je vprašaje ozrl na Rotarjevega. Fant je globoko zasopel, mečkal klobuk med rokama in v zadregi pogledal proti vratom. Z rokavom si je obrisal pot s čela.

Le gluha tišina je odgovorila Prešernu. Ali ni — ali ni tam Čopov bledi obraz, okrog njega zeleni savski valovi?

Zganil se je, iztegnil pesti pred se in dejal še enkrat odločneje:

»Ni res!«

Nato je vstal.

»Pojdiva!«

V telovniku in brez klobuka bi bil šel na cesto, da ni priskočil pisar, mu pomagal obleči frak ter mu potisnil cilinder v roko.

Nikogar ni videl Prešeren, ko je tekel po ulici. Ljudje so se mu umikali in gledali za njim. Nekateri so ga pozdravili. Nikomur ni odzdravil, nikogar videl.

»Ni res! Ni res!« mu je bolečina kljuvala v srcu.

»Res je!« je pritrkavalo od nekod rahlo in vztrajno — mrliški zvonček z bolnišnične kapele.

In še bolj je pospešil korake. Temnozeleni frak mu je odletaval v vetru, lasje so mu vihrali okrog glave, ko je drvel po Dunajski cesti. Tako je pritekel do bolnišnice. Znan obraz ga je sprejel — ali ni bil primarij sam? — in ga vodil po obokanem hodniku nekdanjega samostana bosonogih avguštincev, zdaj deželne bolnišnice. In potem?

Vsi, ki so bili navzoči okrog Čopovega ležišča, so plaho umaknili solzne poglede, se stisnili v stran. Večja groza jih je izpreletela ob pogledu na divjo bolest živega prijatelja, nego ob pogledu na veličasten mir, ki je ležal na mrličevo bledem obličju, obrobljenem z mokrimi temnimi lasmi. Strašen, nečloveški stok se je Prešernu iztrgal iz prsi. Ob ležišču je padel na kolena in glasen jok mu je planil iz srca.

Jokal je neutolažljivo, kakor joka otrok ob mrtvem očetu. Saj je le on vedel, kaj je izgubil.

Prišli so strašni dnevi. Vrzel, globoka, brezdnanja, se je odprla v Prešernovem svetu. Iz nje se je dvigal mračen občutek zapuščenosti. Kakor izgubljen je poet taval po mestu. Če je sedel doma v svoji sobi, je poizkušal izliti svojo bolest v pesem žalostinko. A oči so se mu zasolzile in ihtenje je streslo njegovo mehko dušo. Rana je bila še presveža. V pisarni je delal brez odmora — »kakor norec« — je pravil Crobath znancem. V družbi pa je ob večerih posedal nem in mrk, da so ga od strani merili s plahimi pogledi.

Njegova duša se je udomačila po vseh temnih kotih smrtne groze. Še se je krčilo srce, kadar so trkale nanj boleče misli. A duh se je že vzpenjal iz obupne tmine v veliki svet. Že je iznova vstajalo pred poetovim velikim duhom vse veličastje stvarstva, vsa njegova neizprosna smotrnost, vsa njegova groze polna lepota. V iskreni pobožnosti, brezpogojni vdanosti in češčenju, ki ga pozna le svoboden duh, je sklonil Prešeren glavo pred svojim Stvarnikom, velikim Praduhom.

In prišli so dnevi, ko se je doma v samoti razgovarjal z mrtvim prijateljem. Ali ni bila njegova smrt prav za prav lepa? Poln sile in navdušenja za vse lepo in dobro, se je ločil od sveta. Mirno spi. Minili so zanj vsi notranji viharji. Dopolnjeno je trpljenje neuslišane ljubezni. Njegove jasne oči ne bodo več gledale, njegovo dobro srce ne več čutilo, kadar dvigujejo glave ošabneži, ki ne znajo ceniti človeka po njegovi pravi vrednosti in surovo pohodijo, kar je najplemenitejšega v življenju … Prijatelj, ne bo te več skelila rana, da je domovina tuja svojim sinovom, ki se sramujejo imenovati se Slovence, ki so pozabili na mile glasove maternega jezika in služijo le tujcu …

V takšne in podobne misli zatopljen, je zložil Prešeren prelepo posmrtnico, ki je spremila prijatelja, ko se je kot ugasla iskra vračal k Praluči.

Toda avstrijski birokrati se niso ustavili niti pred tem, s poetovo srčno krvjo pisanim umotvorom. Čez vse zgoraj navedene utripe Prešernovega srca je zelotski Pavšek potegnil debelo črto in okrnil krasno pesnitev za njen lepi konec … Tega vendar ni smel dovoliti, da bi pod njegovo cenzuro prišle v javnost takšne prevratne misli! Kranjska domovina — tuja svojim sinovom? Hm! Poet je imel v mislih rojake izobražence, ki so »služili le tujcu«. Tujcu?

Zelotskemu Pavšku je zagomazelo po hrbtu … Kaj bi rekli višji gospodje, če bi morali čitati kaj takšnega! In kako zbada drzni poet mirne rojake, češ da so pozabili na mile glasove maternega jezika in se sramujejo imenovati se Slovence! Slovenci! … Beseda sama je prav za prav nepatriotična. Dober avstrijski patriot ne pozna Slovencev, temveč samo Kranjce, Štajerce, Korošce, Primorce… Ne, dragi doktor Prešeren, Pavškov svinčnik ve, kaj je njegova dolžnost. Torej: črta! Pa je vedel, da reže v živo poetovo meso!

Le polagoma se je Prešernova razbičana duša umirila. Vrzel za prijateljem pa je ostala. Bridko je občutil osamelost, ki ga je objela kljub vsem znancem. Edini prijatelj, ki mu je še ostal, Smole, je bival daleč na Dolenjskem; več nego deset ur mučne vožnje z vozom je Prešerna ločilo od njega.

Čudno razmerje je nastalo med Prešernom in Kastelcem. Saj že od nekdaj ni bilo med njima posebne iskrenosti. Poetova jedka ironija je izstrelila marsikakšno ostro puščico v Kastelčevo sebičnost in preračunljivost. Po Čopovi nesrečni smrti pa se je razmerje med njima poostrilo tako, da so Prešernovi razrahljani živci le z največjo muko prenašali Kastelčevo navzočnost v družbi.

Nobene besedice ni izpregovoril Prešeren s Kastelcem o katastrofi. A Francetov molk je Kastelcu kričal glasneje od najhujših očitanj. Prešernovi prezirljivi pogledi, ki so merili mimo in preko Kastelca, so govorili strašno obsodbo:

Pred tvojimi očmi je utonil in nisi iztegnil rešilne roke!

Zaman se je branila Kastelčeva vest: Kako? Saj bi bila oba utonila! Ne on, ne jaz, nisva znala plavati.

On je mrtev. In ti živiš! Sramota! On je mrtev. In ti upaš, da dobiš njegovo službeno mesto! Poglej v globine svoje vesti in povej: V onih usodnih trenutkih — ali ni bil izmed njih eden, en sam, v katerem si postal — Kajn?

Ves trd od groze je buljil Kastelic čez mizo v Prešerna. Nem in bled je strmel Prešeren mimo Kastelca v dim, ki je kolobaril po gostilniški sobi.

Nekaj večerov se je Kastelic tako boril s Prešernovim molkom in prezirom. Potem je nekega dne — sedeli so v kavarni poleg gledališča — vstala v Kastelčevi majhni duši majhna misel: Poplačam ti tvoj prezir!

Obrnil se je proti Ludoviku Azuli, ki je sedel poleg Prešerna, in vprašal:

»Kaj pa dela tvoj srečno-nesrečni kolega Scheuchenstuel?«

»Zakaj srečno-nesrečni?« je Azula začuden dvignil pogled.

»Nu, nesrečen zato, ker mu je umrl oče in srečen zato, ker mu je na svoji smrtni postelji preskrbel nevesto,« je Kastelic razložil z bliskovitim stranskim pogledom na Prešernov prebledi obraz. »Čul sem, da je stara Primčevka obljubila umirajočemu, da izroči hčerko njegovemu sinu. Nekakšna tajna zaroka, pravijo.«

Zaman je Azula skušal z ostrim pogledom zadržati Kastelčeve neusmiljene besede. Prešernu se je tresla roka, s katero je držal časopis. Počasi je vstal. Azuli se je zdelo, da se vrže na Kastelca. A mirno je France odložil časopis in hripavo kriknil natakarju:

»Plačam!«

Azula je vstal z njim vred. Skupno sta odšla.

»Kam?« je vprašal Azula, ko sta bila zunaj.

Prešeren mu ni odgovoril. Le sive oči so v vročem žarenju pogledale izpod košatih obrvi. Potem je dvignil cilinder v pozdrav, se naglo okrenil in skoraj zbežal po »Zvezdi« navzgor.

Zdaj je ležalo v razvalinah pred njim vse — vse. Namesto lepe samostojne pozicije je dobil — klofuto. Samostojen advokat morda ne bo nikdar. Prijatelj je mrtev. Vsi veliki idealni načrti so legli z njim v grob … Ljubljeno dekle pa je zanj izgubljeno … Zdaj resnično izgubljeno!

Zgodilo se je prvikrat, da Prešeren, čez mero vestni in marljivi Prešeren, tistega popoldne ni prišel v pisarno. Tudi stalna družba »pri Metki« je onega večera zaman povpraševala po njem. Prišel je domov šele proti jutru — povaljan in pijan, kakor ga Katra ni videla še nikoli.

Zjutraj je zgodaj vstala, da mu je očistila obleko. S težavo ga je priklicala, da je vstal in šel — kakor vedno: brez zajtrka — v pisarno. Ko je odšel po stopnicah, je stekla k oknu, da pogleda za njim. Ni bila čustvene narave, toda strah za brata se ji je nenadoma z vso težo vlegel v srce. Ves izpremenjen je bil. Kaj mu je? Glavo globoko sklonjeno, je odšel z drsajočim korakom čez dvorišče. Stanoval je tedaj na Glavnem trgu v veliki Aichholzerjevi hiši, kamor sta se bila s sestro Katro na Kastelčevo prigovarjanje preselila ne dolgo po stričevi smrti. Tudi Kastelic je tam stanoval. Hiša je bila velika in temna in polna majhnih in velikih stanovanj. Spredaj je bila novo odprta trgovska šola. Župan Hradecky je bil njen ravnatelj. Prešeren je kot študent nekoč že stanoval tu z obema bratoma, Jurijem in Jožo. V tej hiši je brat Joža umrl kot prvošolec. Katra se je še spominjala, da so šli mati takrat v Ljubljano k umirajočemu sinčku.

Z globokim vzdihom je pričela Katra pospravljati. Med delom je brž pozabila na svojo skrb. Bila je bolj trdega značaja in glave ni nikdar dolgo povešala.

»Kakor Bog hoče!« je zaključila in odrinila nevesele misli.

Potem je šla na trg. Ko se je vračala, je srečala na stopnicah Kastelčevo kuharico. Ustavili sta se in porazgovorili o gospodinjskih težavah, o draginji na trgu ter o ljubljanskih novicah.

Tedaj je počasi prišla po stopnicah drobna ženica s svileno kmečko ruto na glavi in velikim cekrom v roki.

»O, mati!« jo je Katra pozdravila in se brž poslovila od kuharice.

Mati se je nasmehnila izpod rute in si z robcem obrisala oči. Katra je videla, da so bile solzne.

»Dober dan, Katra!«

»Bog daj, mati! Ali ste težko našli to hišo?«

»To hišo?« jo je mati pogledala in ustne so se ženici potresle v bridkosti. »V tej hiši je umrl naš Joža, ali ne veš?«

»Saj res! Nisem se spomnila, da ste že bili tu.«

Zato materine solze! — si je mislila hči. S skrbjo je Katra pomislila na Franceta. Če bi ga mati videli takšnega, kakršen je bil davi! Prebridko bi bilo za mater. France je bil njihov ljubljenec. Še sreča, da so prišli mati dopoldne v Ljubljano. Opoldne pride France h kosilu.

»Danes pripravim posebno dobro kosilo,« je sklenila Katra sama pri sebi, »France rad gosti svoje ljudi.«

»Kaj dela France? Ali je zdrav?« je mati vprašala, ko je ogledovala stanovanje. Vzpela se je na prste, da prebere naslove knjig, ki so stale v sinovi sobi na polici. Prešernova mati je bila za tedanje čase izredno izobražena kmetijska žena. Izšolala se je bila v Beljaku in rada je čitala slovenske in nemške knjige. Slovenskih je seveda dobila bolj malo, ker jih takrat dosti še bilo ni.

»Zdrav, hvala Bogu. Le bolj bled je postal letos. Menda mu ono dekle še zmeraj meša glavo.«

»Tista bogatinka, ki ne mara zanj?«

»Tista.«

»Ali je res tako lepa?«

Katrino moško rezano obličje se je zaničljivo namrdnilo.

»Oh, kaj še! Drobna je in še manjša kakor vi. Nič posebnega ni na njej. Le Francetu se zdi lepa kakor nobena.«

Mati je globoko vzdihnila.

»Kako pa je bilo z Osenjakovim?« je vprašala čez nekaj časa.

Osenjakov Matija je bil Čop. Katra je pravila o njegovi nesrečni smrti in se jezila na Kastelca, da ga ni rešil.

»Ne sodi preostro, Katra, saj nisi bila zraven!«

»Vsi tako govore. Tudi France tako misli.«

»Ali je Franceta hudo zadelo?«

»Še zdaj mu stopijo solze v oči, kadar se spomni nanj.«

»Saj sem si mislila,« je mati prikimala in srce ji je hitreje utripalo. Čudna tesnoba je legla na njo. Od nekod se je čulo poldansko zvonjenje. Prekrižala se je in glasno molila. Iskrena, vroča molitev ji je privrela iz srca, iz nerazumljive groze, ki je grabila po njej. Sive oči so se ji zasolzile.

Katra je slonela ob ognjišču in ji s sklenjenima rokama in povešeno glavo pobožno odgovarjala. Izpremembe v materinem obrazu ni opazila.

France pa je ob tistem času stal v pisarni in čital poslednji stranki, preprostemu okoliškemu kmetu, sestavljeno pogodbo. Kmet ga je prekinil in mu nekaj ugovarjal. Prešeren pa mu je potrpežljivo že tretjič razlagal zadevo.

Pisarja sta se spogledala in smehljaje odšla. Prešernov polno doneči glas je odmeval po pisarni, a ne živahno in s poudarkom kakor po navadi, temveč enakomerno, kakor ubito.

Crobath je odprl svoja vrata.

»Da se ti le ljubi, že tretjič isto pridigati! Podpiše naj, če hoče, če ne, naj pusti!«

Zaloputnil je vrata.

Mož ni zinil nobene več. Molče se je podkrižal in odšel. Prešeren je kakor brezčuten obstal poleg mize in strmel pred se.

»Zdaj pride in se mi opraviči zaradi včeraj,« si je mislil Crobath.

A ni ga bilo.

Čez nekaj časa je zaropotal stol v prvi sobi. Pa ne, da bi Prešeren zopet sedel k delu?

Crobath je čul, kako je zaškripala miznica … Res! Nadomestiti hoče zamujeno delo — bedak!

Jezno je stopil k vratom in jih odprl …

Vse, kar se je zdajci zgodilo, ni presegalo časa treh srčnih utripov: V dveh skokih je planil Crobath nad Prešerna in udaril — — iz Prešernove proti čelu dvignjene roke je z glasnim ropotom zletelo nekaj svetlega.

Samokres!

Bolj bled kakor Prešeren sam, je Crobath strmel na svojega koncipijenta. Nato se je molče okrenil, pobral orožje in ga nesel v svojo sobo. Vrnil se je s cilindrom na glavi.

Položil je Francetu, ki je še vedno slonel ob mizi, roko na ramo.

»Napravi se! Zdaj greva in poplakneva tole reč, kakor se možem spodobi. Kosil boš pri nas. Danes te ne izpustim.«

Prešeren je dvignil roko, ne da bi ga pogledal.

»Ne morem. Pusti me! Takšen ne morem k vam.«

»Imaš prav, danes ne rabiva žensk. K Maliču pojdeva in potem kam ven, da bova sama.«

Šla sta čez cesto.

Bilo je že daleč preko polnoči, ko so zacvilila vrata v Prešernovem stanovanju. Mati, ki dotlej še ni bila zatisnila očesa, je prižgala svečo na nočni omarici. S trdimi, negotovimi koraki je prišel sin skozi sobo.

»France!«

Motne, okrvavele oči so se ozrle v luč, v razsvetljeno materino obličje … Šel je mimo kakor mimo vizije. Že je zaprl vrata svoje sobe za seboj.

Pijan!

Po uvelem materinem obličju, ki se je nagnilo k sveči, so zdrknile solze. Noč jih je zakrila.

Drugo jutro je Katra klicala brata:

»France! Poglej, kdo je prišel!«

S težavo je France odprl oči.

»Mati!« je iztegnil roko.

Mati jo je prijela z obema svojima. Sedla je na posteljni rob in zrla smehljaje se sinu v oči.

»Dobro jutro, France!« ga je pozdravila preprosto. Vse drugo je ležalo v njenih dobrih sivih očeh.

Francetu je bilo toplo pri srcu. Počasi pa mu je vstajal spomin in vroče ga je izpreletelo: sinoči!

»Kdaj ste prišli, mati?« je vprašal s strahom v srcu.

Mati je čitala v sinovih očeh. V zadregi je pogladila njegovo majhno, gladko gosposko roko s svojo hrapavo kmetijsko in odgovorila z dobrotniškim smehljajem:

»Včeraj dopoldne. Boštjanov stric je peljal krompir in moko v Ljubljano in sinu nekaj prigrizka, pa sem prisedla. Ponoči sva se odpeljala, ob devetih sva bila že pri ‘Figabirtu’. Dobre konje ima Boštjan. Vso pot sva se ustavila samo v Kranju pri Jalenu. Od doma te vsi pozdravljajo: oče in Mina in vsi drugi. Tudi Boštjanov stric so mi naročili pozdrave.«

Prešeren je dobro čutil, odkod materina zgovornost. Toda njena rahločutna obzirnost je le še bolj mučila njegovo težko vest … Edina sreča, da mati ne sluti vse resnice — mu je zatrepetalo v duši. Jasno je videl, kolikšno trpljenje bi bil zavalil na to srce, ki ga je tako zelo ljubilo. Njegov samomor bi bil skoraj gotovo tudi — umor. O, gola sebičnost ga je prignala tako daleč. Ali ni vsak samomorilec sebičnež? Ne, vsak ne. Kdor je onim, ki ga ljubijo, v pogubo, se umakne iz ljubezni do njih. In še tedaj samomor ni junaštvo. Figarstvo je. Junaštvo bi bila popolna izprememba svojega bitja, borba s samim seboj do konca. Ne, samomor ni junaštvo. Le neozdravljiva kužna bolezen bi mogla opravičiti samomorilca …

Ob pogledu v materine oči so nekoliko ponehale bolečine, ki so mu kljuvale v srcu. Sklenil je, da v dnevih, ki jih prebije mati pri njem, posveti ves svoj prosti čas le njej. Seveda — mnogo prostega časa mu v tistih dneh ni preostajalo, ker so ga bili Čopovi starši poverili, da je kot njihov zastopnik prisostvoval sestavljanju seznama Čopove velike knjižnice. V družbi s Čopovim bratom Janezom, s Kastelcem, Kosmačem in dvema sodnima uradnikoma je mnogo ur prebil med nekdanjimi najzvestejšimi Čopovimi tovariši — njegovimi knjigami. Koliko lepih spominov, ko so se znane knjige vrstile pred njegovimi očmi! Koliko dragocenih pobud mu je bil pokojni prijatelj dal ob njih! Mnogokrat so Prešernu solze zalile oči. Ves je živel s pokojnikom, ki mu je bil neprestano pred očmi. Zopet je Matija govoril z njim, mu zopet odpiral bogate zaklade duha in srca.

Če se je poet o mraku vračal domov, se je le s težavo premagoval pred materjo. Pretesno ga je objemal mrtvi prijatelj.

In njegova bolest zaradi Julije?

Še mu je kljuvalo v srcu. A odganjal je boleče misli: Zdaj ne, ko je mati tu! Seveda ga misli niso vedno ubogale. Kadar so ga premagale, so materine oči s skrbjo iskale v njegovem obrazu.

Zvečer je peljal mater v gledališče. Ne daleč od njiju je sedela v loži Julija Primčeva s svojo materjo.

Gospa Primčeva se je nagnila k hčeri in strupeno zagodrnjala:

»Glej, glej! Tvoj častilec — in Damenbegleitung! Ein feines Liebchen, das muß ich sagen!«

Julija se je previdno ozrla na tisto stran. Že je zagledala Prešernovo karakteristično glavo. In poleg njega?

Juliji je stopila vsa kri v lica in oči so ji jezno zagorele. Očitujoče je odvrnila:

»To je vendar njegova mati!«

Kar sram jo je bilo zaradi materine prostaške zajedljivosti. Gospa je zaničljivo prikimala:

»Navadna kmetica!«

Julijine oči so še bolj zažarele. Roka, ki je držala pahljačo, se je tresla.

»Bolj je inteligentna kakor marsikatera dama, ki se nocoj tu šopiri. Kanonik Gollmayer je pravil, da zelo rada čita knjige.«

»Zato se še ne more štuliti med izobražence!« je gospa ošabno vztrajala. »Stavim, da ne zna toliko nemščine, da bi razumela, kaj govorijo na odru. Vidi se ji, da ji manjka potrebna šolska izobrazba. Že na obrazu se ji vidi.«

Julija se je še enkrat ozrla v inteligenten obraz Prešernove matere. Žena je bila nekoč gotovo lepo dekle.

»Ali se meni tudi vidi?« je vprašala Julija in glas se ji je od razburjenja že nekoliko tresel.

»Was für eine dumme Frage! Kako se moreš primerjati z ono kmetico!«

»Ker je hodila v samostansko šolo, jaz pa ne. Pokojni bibliotekar Čop je pravil nekoč svoji teti, gospe Scheuchenstuelovi, da se je Prešernova mati šolala v samostanu v Beljaku. On je sodil, da je materina nadarjenost močno vplivala na sinovo. Dobro je poznal Prešernovo mater.«

Julijine vzbočene ustne so se tresle. Roke so se nervozno igrale s pahljačo. S trmo in uporom v srcu je še dostavila:

»Že zaradi njenega sina bi jo morali Kranjci častiti.«

Zdajci je gospa Primčeva zardela od nevolje. Ostro je siknila, medtem ko so ugasnile luči in se je zastor dvigal:

»Fasle nicht solch einen Unsinn!«

Julija je skomignila z rameni. Skrivaj se je ozrla proti Prešernu. Njegove oči so bile obrnjene naravnost proti njej. Njegova mati je že opazila, da se ni zmenil za predstavo na odru. Ugotovila je tudi smer Francetovih pogledov. V prihodnjem odmoru je vprašala, da si je slutila odgovor:

»Kdo je ono dekle z velikimi modrimi očmi?«

France se je grenko nasmehnil.

»To je ona,« je dejal preprosto.

Mati je prikimala.

Grenak občutek je vstal tudi v njej. Ono drobno dekletce z rožnatim obrazkom je torej držalo v svoji majhni, orokavičeni ročici Francetovo srečo? … »Ljubi Bog v nebesih, odpri dekletu srce, da se moj sin ne pogubi!« je gorko vstala molitev v materini duši.

Bil je pust septembrski večer. Gosta jesenska megla je ležala ob Ljubljanici, iz megle pa je neprenehoma curljal dež. Na nabrežju »Za zidom« so se v nočni temi svetlikale po cesti luže v migljajočih kolobarčkih. V debelih curkih je lila deževnica iz pokvarjenih žlebov in tleskala ob tlak.

Prešeren je z dežnikom v roki skakal mimo luž in žlobudrajočih žlebnih potočkov. Naposled se je zatekel v vežo enonadstropne hiše ter se po stopnicah vzpel v prvo nadstropje, kjer je krčmaril »Črni Jurij«, oče Eržen.

Pred steklenimi vrati je krčmar ustavil Prešerna:
»Oh, gospod dohtar, kakšno vreme!«

»Vam se pa prileže, ata Eržen,« je pomežiknil poet in pokazal skozi vrata na nabito polno pivnico.

»Eh, nu, že gre. Gospod profesor so tudi notri.«

»Kateri?«

»Dohtar Jaka. Sami sedijo. Oh, strašno so slabe volje. Včasih so se radi pošalili, zdaj pa kar sami zase nekaj premišljujejo.«

»Ej, ata, tudi vi bi premišljevali, če bi bili v njegovi koži!«

»Hm. Pravijo, da ni popolnoma zdrav?« je krčmar prodira joče pogledal Prešernu v oči.

Prešeren pa je skomignil z rameni.

»Malokateri človek je popolnoma zdrav,« je kratko odpravil radovedneža, dobro vedoč, kam meri.

V sobi pa so pri mizi nasproti vrat sedeli vrli Krakovci in Trnovci. Martin Goršič, ki se je ozrl na steklena vrata, je ustavil žlobudranje tovarišev:

»Fantje, dohtar gre! Zdaj pa le eno zažingajmo!«

In vrezali so jo:

»Če labud’ prot’ jug’ lete …«

Prešeren je vstopil in jim mimogrede zadovoljno pokimal. Njegove napol zaprte oči pa so med pivci iskale in našle osamelega gosta: Zupana.

»Dober večer, Jakon!«

Zupan je zavlekel stisnjene ustne:

»O, dober pa, dober! Tebi ga ne želim nikdar tako dobrega!«

Nekaj se mu je potreslo v glasu.

Prešeren je molče prisedel. Jakonov glas mu je odmeval v srcu. Ali se ni zatreslo v njem kakor — jok? Ubogi prismuknjeni Zupan! Ali se je zopet začelo? Ali še niso zaključili disciplinarne preiskave proti njemu? Baje je zapisnik obsegal nad 600 folio strani. Poslali so že predlog na Dunaj. Nu, morda bodo tam potrpežljivejši s čudakom nego so gospodje tu …

Pristopil je krčmar in postavil pred Prešerna polič muškatelca.

»Tri bokale pevcem!« je Prešeren naročil, ne da bi pomislil na svoj že precej shujšani mošnjiček. Pa premislek v takšnih rečeh že od nekdaj ni bil njegova navada — na veliko žalost in jezo njegove sestre Katre.

»Nu, Jakon, poplakni in pogoltni — to je Crobathov recept za takšne bolezni, kakršne tarejo tebe ali mene,« je France vzpodbujal izredno zamračenega tovariša.

V Jakonovih očeh se je utrnil strupen blisk. Njegovo široko rdeče obličje je še bolj zardelo. Uporno je odmaknil roko od kozarca.

»Bi moral danes precej debelo požreti!« je globoko zagodrnjal, izvlekel iz »zašpehanega« fraka že dokaj umazan robec in se temeljito useknil.

Prešeren ga je predobro poznal, da bi ne vedel: preden Jakon ne iztrese svojega strupa, ne bo zdrav.

»Ali si se zopet ravsal s Prevzvišenim?«

»Ravsal? O, nasprotno! Davi sem šel mimo škofije, pa je privozila odprta kočija iz nje in Wolf v njej. Globoko sem se mu priklonil — odkriti se mi ni bilo treba, saj veš, da hodim vedno odkrit mimo stanovanja Njegove Prevzvišenosti — in mi je prav ljubeznivo odzdravil. Nu, potem so mi pa izročili dokaz njegove ljubeznivosti, črno na belem. Ha!«

Neizmerno grenko in raztrgano je prišel krik iz čudakovega srca. Prešeren je vedel: zdaj pride!

Zupan si je natočil kozarec in izpil na dušek. Potem še enega. In s praznim bokalom je potrkal na mizo.

»Le poslušaj! Dokument, ki mi ga je po Wolfovi ljubeznivosti naklonil Dunaj, se glasi: Jakob Zupan ist seines Lehramtes zu entheben. Aus besonderer Gnade bewillige ich ihm als Ruhegehalt jährlich 500 Gulden … Aus besonderer Gnade — haha!«

Prešeren se je zdrznil. Kakor krakanje je zadonel Zupanov raztrgani glas … Torej so siromaka resnično ubili! Seveda — kar jih je Jakon že zagodel, res ni bilo mogoče tiho potlačiti. Vsa Ljubljana je bila že priča Zupanove nenormalne predrznosti. Največ se je čudak zaletaval v škofa. Ali more kdo Wolfu zameriti, če mu je naposled pošla potrpežljivost? Kateri cerkveni predstojnik bo mirno prenašal, da ga bo podrejencec smešil v javni pridigi? In kaj naj reče oblast, ko je Zupan vzel potni list za trimesečno dobo, pa se je čudak vkljub policijskim opominom vrnil šele čez dobrih osem mesecev v Ljubljano! … Hm, Jakon res ni pri zdravi pameti, a dobra beseda pri njem več zaleže kakor vsi ukori. Ko bi Wolf to vedel, bi ga bil morda izlepa pridobil zase …

»Hudo so te prijeli!«

»O, to še ni vse! Kakor divjo zver me zapro v kletko. Dokument se namreč še nadaljuje: Zupan hat seinen Aufenthalt in Klagenfurt zu nehmen —«

»Kaj? Ni mogoče!«

»In še nekaj se bere tam, nekaj o „polizeilich überwachen“; nisem si vsega dobesedno zapomnil.«

»Pa kdo te je obsodil? Pritožiš se —«

»Pri kom pa? Dekret je podpisan v — cesarjevem imenu — od — nadvojvode Ludovika …« Poslednje besede so prišle le s težavo iz stisnjenega grla. Drhtljaj je izpreletel mišice na Jakonovem obrazu. Le z naporom vse volje je potlačil bolečino, da ni glasno zajokal.

Prešeren je obmolknil. Postrani je videl, da si je Zupan z roko otril solze z lic … France se je zazrl pred se. Torej to je bilo plačilo Zupanu za vse njegovo delo za narod!

Dolgo je Prešeren molčal, potem je dejal s pritajenim glasom:

»Vidiš, Jakon, časi so zdaj pač takšni, da niso ugodni za šale, kakršne si ti zbijal. Metternichov sistem je kakor železna mreža, ki nas vse oklepa. Odkar so Hrvatom zrastli grebenčki, se mi zdi, da je Metternich še bolj pritegnil vajeti. Kjer količkaj zadiši po nepokorščini — že je tu Metternichova rešetka.«

Zupan je dvignil glavo.

»In vendar že gloda črv na njegovem gospostvu. Morda mi ne verjameš, jaz pa vem, da Hrvati, kar se tiče njihovih pravic, ne odnehajo in če jim pošljejo za bana samega vraga. Kako je s Poljaki, pa sam veš. Ugnali so jih enkrat, vklenili. A glodali bodo na verigah, dokler jih ne pregledajo.«

Prešeren je zmajal z glavo.

»Metternichova roka je dovolj močna, da jih ukroti.«

»Ne vem. Naš kancler se preveč lovi za fantomom evropskega vodstva. Ruse je zopet dobil na svojo vrvico. Ampak meni verjemi, France: kakor je pokojni car Aleksander naposled pokazal Metternichu figo, tako mu jo pokaže car Nikolaj. Vsaka luč prej ali slej ugasne; tudi Metternichova bo. Ej, mogočni naš kancler, tudi ti pojdeš nekoč mojo pot!«

»Morda imaš prav. Mož je že prekoračil svoj vrh. Osvoboditev Grkov po Rusih je bilo prvo poleno, ki mu je priletelo pod noge. Pariška julijska revolucija pred tremi leti tudi ni bila v njegovem računu. Madžari kuhajo čudno kašo. Lahi se — potuhnjeno kakor mački — pripravljajo na skok, Nemci pa menda Metternicha poslušajo le na videz, v resnici delajo po svoji glavi.«

»Navzdol gre mož, navzdol, čeprav si morda domišljuje, da drži Avstrijo še bolj v rokah, odkar je umrl oni tiran.«

»Oni tiran« — to je bil cesar Franc, ki je bil umrl že koncem zime.

»Saj jo res drži. Ali ne veš, da je —« Prešeren se je ozrl in se sklonil k Županu, »— naš novi cesar slaboumen epileptik?«

»Vem, ves je v rokah svojega velikega lakaja — Metternicha. Kronski svet s svojimi princi in ministri je itak samo lutkovno gledališče, ki ga dirigira Metternich. Ampak vsak absolutizem ima svoj konec, tudi Metternichov ga bo imel. Veš, če takole razmišljam, se mi zdi, da živimo že v začetku nove dobe.«

»Tudi jaz imam včasih takšen občutek. Zdi se mi, da počasi vstaja v svetu čut za človeško dostojanstvo. Glej, lansko leto so prodrli z zahtevo po odpravi sužnjev v kolonijah. Tlačanstvo naših kmetov stoji že na prav šibkih nogah.«

»To so še vse posledice francoske revolucije. Tudi k nam pride revolucija. Metternich ji ne uide.«

»Morda. Zdi se mi pa, da bi se le brez nasilja trajno dvignilo človečanstvo. Dvignil bi ga naravni razvoj človeškega duha.«

»Le bolj počasi,« je pritrdil Zupan.

Prešeren je s tihim zadovoljstvom ugotovil, da se mu je posrečilo v pogovoru speljati Zupana do kratkega pozabljenja na svojo nesrečo. Ne da bi Jakon opazil, je Prešeren napeljeval pogovor na vse, karkoli bi moglo nesrečnega čudaka zanimati. Od Metternicha in njegovega tiranstva sta preko človečanstva prešla na največji Metternichov strah — Slovanstvo, ki se je polagoma prebujalo.

Zdajci sta bila v pravih Zupanovih vodah: jezikovno slovansko zedinjenje — Zupanu so se zasvetile oči.

»Dostikrat si mi že oporekal, da slovenščino hrovati, če sem si izposodil izraz od bratov Hrvatov, Srbov ali Rusov. Nu, kaj pa prihaja zdaj iz Zagreba?«

»Slovanska čobodra!« se je zasmejal poet.

»Bratec, povem ti, da tale ilirščina ni kar si bodi. Le na svojo prababico bi se morala bolj ozirati, na staroslovenščino. Potem bi nas tudi drugi Slovani laže razumeli.«

Prešeren se je zresnil in zamislil. Potem je odvrnil:

»Mrtvorojenemu detetu tudi prababica ne bi mogla pomagati. Narod ostane narod, dokler ohrani svoj živi jezik. Če mu tega vzameš, se oprime onega, ki ga najbolj obvlada. Pri nas — nemškega.«

In kakor že mnogokrat, sta Zupan in Prešeren tudi onega večera zašla v dolge jezikoslovne razprave.

Bilo je že pozno, ko sta se dvignila in napotila domov. Zupan, ki je ves večer dušil svojo bolest z vinom, se je močno opotekal. Prešeren, ki mu vino ni šlo tako hitro v glavo, je prijel Jakona pod pazduho in ga srečno pripeljal do njegovega stanovanja poleg škofije. Spremil ga je še po stopnicah v sobo v prvem nadstropju. Ko sta vstopila, se je čulo iz drugega nadstropja govorjenje.

»Ali slišiš? Je že spet pri njej!« je Zupan pokazal proti stropu. Nad njim je namreč stanovala grofica Stubenbergova, ki so jo strupeni ljubljanski jeziki imenovali »škofica«.

Prešeren ni odgovoril.

»Hihihi! Ali ga slišiš?« se je zlobno smejal pijani Zupan. Francetu je že pohajala potrpežljivost. Kar skregal bi se s pijancem.

»Wolf je človek kakor ti ali jaz,« ga je ostro zavrnil in spomnil se je, da mu je Kastelic pripovedoval o Čopovi bolehni sestri Minci, ki jo je škof iz usmiljenja vzel v službo, ker mu je kaplan Fister pravil o njeni zapuščenosti po bratovi smrti … Boljše srce ima Wolf kakor marsikateri nestrpnež, ki se vanj spotika. Nu, Jakon je prismuknjen, ubogi nesrečnež!

Usmiljenje se je oglasilo v Francetovem srcu in z milejšim glasom je želel:

»Lahko noč, Jakon!«

»Počakaj, France! Tamle imam še imenitno kapljico za naju dva. Le sedi tamle v Trnovo!«

Čudak je imel kaj čudno opravljeno sobo. Ogromne police s knjigami, postelja, omara, in kovčeg ter nekaj druge oprave — vse je bilo zrinjeno na sredo velike sobe, zidovi pa so bili goli. Le v vsakem kotu je stal stol. V kotu, ki ga je Jakon označil za »Trnovo«, je bila poleg stola mizica, pokrita s knjigami in pisarijo. Vsak kot v Zupanovi sobi je imel svoje ime: Trnovo, Gradišče, Poljane … In kadar je Zupan šel na izprehod okrog svojih mobilij, se je ustavil v enem ali drugem »ljubljanskem predmestju« in se s knjigo v roki odpočil na stolu.

Prešeren se je ozrl po veliki temni sobi, od svetilke na trgu le slabo razsvetljeni.

»Luči nikdar ne prižgem; se bojim, da ne napravim ognja,« se je opravičil Zupan in v temi je tipal za steklenico, skrito za knjigami na polici.

»Le pusti, Jakon! Danes mi pijača res ne diši več.«

»Počakaj no, da pokusiš!« je silil Zupan in s trdimi, negotovimi koraki stopil s steklenico in kozarcem k oknu. Opotekel se je in naslonil ob zid.

Prešeren pa je bil že pri vratih.

»Pridem jutri. Lahko noč!«

»Počakaj! Počakaj vendar!«

Že so se vrata zaprla. Zupanove kalne oči so s strahom zrle na nje. Žganje je curljalo mimo kozarca na tla … Sam!

Ko je France stopil na ulico, mu je Zupanov glas še vedno zvenel v ušesih: proseče, skoraj jokajoče, kakor da bi se ubogi čudak bal samote in njene groze. Prešernu pa je bila samota potrebna. Le s težavo je pred Zupanom pridržal krinko ravnodušnosti! Zdajci je legla v njegovo mehko srce vsa teža novega doživetja … Ali se je res moralo tako zgoditi?

V zamišljenosti in iz navade je poet krenil v Špitalsko ulico in čez leseni Špitalski most preko zibajočih se mostnic. Onkraj mostu pa se je ustavil. Pogled mu je šel proti Gledališki ulici … Ne, ne bo več hodil mimo Julijinih oken! Tega mora biti konec!

Z jezno kretnjo je odprl dežnik, ker dež je zopet začel rositi iz megle. France se je okrenil in se vrnil čez most … V njegovem srcu se je oglasila pekoča bolečina. Ali je zanj res minilo vse upanje? Rahlo se mu je oglašalo v duši: še Julija ni bila last koga drugega. Niti ni bila javno zaročena. Morda — morda … A kaj, ko praznih rok ni mogel stopiti pred njo! Saj je pri kompetenci za advokaturo propadel, propadel proti mlajšemu, čeprav bolje kvalificiranemu prosilcu. Ali ni bilo tam gori na Dunaju nikogar, ki bi bil odločujoče gospode opozoril, kdo je prosil za kruh? Kopitar? … Neprijeten občutek je stresel Prešerna. Predstavljal si je moža, kakor ga je videl na Dunaju, takrat, ko mu je pokazal svoje pesniške prvence: bolj majhen mož, pohabljenec, je čepel za pisalno mizo. Vrh bledega obraza so žareli rdeči lasje, modre oči so živo zapičile pogled v mladega prisleca; okrog tankih, stisnjenih ustnic je krožil zlobe­n posmeh … Bleda, z zelenkastimi žilami preprežena roka je segla po zvezku mladega visokošolca …

Prešeren je za trenutek ustavil korak … Če ga je zdaj ona roka potisnila k tlom? Ali ga ni Kopitar smrtno sovražil? Kopitar pa je znal sovražiti! Brezobziren, zadrt, jezev in ošaben, je z oblastno domišljavostjo tiščal ob tla vse, kar se je dvigalo proti njegovi volji. In če mu je bila dana prilika, da se osveti svojemu nasprotniku Prešernu, ki je Kopitarja pred dvema letoma osmešil pred vsem svetom? Kdo bi verjel, da mož »von Thersitens Schlage« ni prilike porabil? …

»Morda pa mu delam krivico? Morda on ni imel prstov vmes. Mogoče, da je rešil mojo prošnjo ozkosrčen birokrat, ki je gledal zgolj na Kaučičevo boljšo kvalifikacijo? Ali nimamo tudi v Ljubljani takšne »šimeljne«? O, še pred kratkim ste mi črtali del Čopove osmrtnice, ne da bi se vam smilil umotvor! Nu, čakajte, »Kersta« pa mi ne boste črtali! Zakurim vam, da vas oblije vročina in mraz obenem. Se že naučite respektirati Prešerna!«

S hitrimi drobnimi koraki je pribežal domov, si prižgal petrolejko, sedel za mizo in pripravil papir. Zložil je sonet z akrostihonom: An Pauschek und Stelzich — na cenzorja, ki sta mu pristrigla Čopovo obsmrtnico. Zložil je sonet v nemškem jeziku: Da ga bosta bolje razumela in se vama bo smejal ves gubernij, če pride sonet še komu drugemu v roke. Vaju bo že minilo, črtati moje verze in dražiti človeka, ki mu je duša do dna razrvana od bolečin!

»Steht ab von mir, dem schmerzduchwühlten, wunden, — ha! če nočeta poizkusiti ostrine mojih puščic! Kar krotita svoj pogum, da vaju ne zadenejo! Svarim vaju!«

In še v jedki ironiji:

»Christlich: euch wird Lykambes Tod zu Teile.« — haha! Zdelam vaju, da se obesita! … Dva častivredna korarja? Hm … Volkova! 

»Chorwölf! Euch wird …« Imenitno bi se glasilo. Nu, naj ostane prvotno: Christlich… 

»V zmerjanju ni duhovitosti. Duhovitost položite v ironijo!« — bi rekel Čop.

Čop!

Franceta je zapeklo v srcu. S silo je premagal solze. Vstal je in stopil po sobi. Dolgo je stal pri oknu in gledal v noč. Naposled je vzel iz žepa uro in jo navil. Medtem ko se je slačil, je pesem še enkrat prečital. Posmeh mu je legel okrog ust.

»Mislim, da bo sonet zadostoval kot — priprava za cenzuro mojega »Kersta«. Ej, korni volkovi, mene ne raztrgate še kmalu!«

V krepkem odporu trdega Gorenjca se je v prihodnjih dneh dvignila njegova velika mehka duša. Odbijal je obup nad svetom, nad življenjem. Odganjal je boleče misli na Julijo, na Čopa, na Zupana in na krivico in pravico, ki mu obračata usodo.

Ali kaj, ko so se temne ure vračale zopet in zopet!

»Ne ljubeči bit’ na poti, sem v strupu smrt si pil —« Ljubici na poti — ljubici »Severi«, prevzetni deklici. Severi-Juliji, ki niso je omečle njegove pesmi vse.«

Naj Julija izve tudi to, tudi najtemnejšo njegovo misel: tudi grozo, ki je iztezala kremplje za njim!

Oddal je balado »Prekop« — pesem o pesniku samomorilcu — listu »Illyrisches Blatt« in priložil še nemško prestavo, da ga bodo bolje umeli ona in drugi…

Boril se je dalje, bil gigantski boj s svojimi bolečinami in še hujšega z mrzlo grozo: Vse je nevredno življenja! Povsod trd led in raskav kamen! Nikjer toplote, da bi se ogrel, nikjer velikega čustva, ki bi gorelo le zanj.

Da prežene bolne misli, je pripravil za tisk »Krst per Savici« in mu zložil posvetilo »Matiju Čopu«:

&lt;poem&gt;Vam izročim, prijatelu dragi mani!
Ki spi v prezgodnjem grobi, pesem milo,
Dan jasni, dan oblačni v noči mine,
Srce veselo in bolno, trpeče,
V pokoj le bodo groba bolečine.&lt;/poem&gt;

H koncu leta je bil »Krst« pripravljen. To je bilo v onem času, ko je prišel iz Zagreba Gajev razglas na vse južne Slovane.

Ilirija — evropska lira z razglašenimi strunami? Treba jo je uglasiti, spraviti v soglasje: Koroško, Gorico, Istro, Kranjsko, Štajersko, Hrvaško, Slavonijo, Dalmacijo, Dubrovnik, Bosno, Črno goro, Hercegovino, Srbijo, Bolgarsko in Spodnjo Ogrsko?

Enoten jezik?

O, da. Lepa ideja. Le nevarna za pokojno speče, napol germanizirane Slovence. Počakajte! Počakajte, da prodre pri nas med narodom slovanska zavest. Morda takrat —?

Prešeren je mnogo razmišljal o poslanici. A najsi je razmišljal kakorkoli, videl je za Slovence edino rešitev le v živem narodovem jeziku.

Na Hrvaškem pa so vzbuhnili plameni narodnega navdušenja. Močno jih je podžgala madžarska zahteva, ki je prodrla na požunskem državnem zboru, češ, da se morajo v hrvaških šolah poučevati vsi predmeti v madžarskem jeziku. Pretirana zahteva je vzbudila Hrvate, jih vrgla v razvoju narodne zavesti za petdeset let naprej. Madžarski bič je vžgal ogenj v njihovih žilah. S silnim navdušenjem so se oprijeli ideje enotnega ilirskega jezika, enotnosti vseh južnih Slovenov tudi vsi graški slovenski dijaki, med njimi posebno Vraz, ki se je ves oklenil ilirske ideje in ilirščine, posebno odkar je v Gajevi »Danici« izšla njegova prva tiskana pesem.

Prešeren je le od daleč, z utrujeno dušo sledil vsem naporom »Ilircev«. Ko ga je Kastelic nekoč vprašal, ali ne misli v »Illyrisches Blatt« priobčiti pesmi, katere je po Smoletu, ki je slučajno potoval v Gradec, poslal Stanko Vraz, je Prešeren vzdihnil z bridko ironijo:

»Kdo jih bo pa bral? Jaz pišem vendar v razumljivi kranjščini, a moram svoje pesmi prestaviti v nemščino, če hočem, da me razumejo vsi Kranjci. Kako bi torej razumeli Vrazovo štajersko-slovensko, po hrvaščini dišečo čobodro? Saj je ne razumem niti jaz.«

»Vraz pravi, da vsi Slovenci ob hrvaški meji tako govore,« je ugovarjal Kastelic.

Prešeren je skomignil z rameni. Ostal je trdno pri svojem prepričanju in se ni dal pregovoriti.

»Ti le glej, da kmalu vzrediš svojo ‚Zhbelizo‘. Če hočeš, pa ji primešaj nekoliko onega skisanega Vrazovega medu. Bomo videli, če ji bo teknil in bo zato prej vzletela.«

Kastelic je s kislim obrazom spravil jedko zbadanje … »Zhbeliza«? Zdaj, ko ni več Čopa, da bi se pulil in rval z njenimi cenzorji in kritiki? Saj se je ni upal izdati, dokler je Čop še živel — kje bi vzel pogum zdaj? Sicer pa — pričakoval je, da mu prinese »Zhbeliza« poleg literarnega medu še drugega — zvenečega. A bil je razočaran … Potem pa — upal je, da v službi kmalu napreduje — zdaj — ko je bilo Čopovo mesto — — prazno …

Povesil je oči pred Prešernovim prodirajočim pogledom.

=Ne bom več tebe pil, solz grenka kupa.=

Leta 1836.

V tesni, temni in vlažni Židovski ulici si je stalo nasproti dvoje gostilen: ena »Pri roži«, druga »Pri Krištofbirtu«. Iz ene kakor druge se je v toplih avgustovih večerih razlegal vrišč in petje, kakor da bi gostje hoteli v razposajenem veselju potopiti strah pred smrtjo, ki je že tretji mesec neusmiljeno gospodarila nad Ljubljano.

Kolera!

Začetkom junija so jo zatrosili vojaki laškega polka v Trnovem, odtod pa se je strašna morilka kmalu zagrizla v vso Ljubljano. Smrt je prhutala iz ulice v ulico, iz hiše v hišo. Bogat, siromašen, mlad, star — nikomur ni prizanašala. Neprenehoma so zvonovi zvonili mrličem. Ljudi se je loteval blazen strah. Kdorkoli je mogel, je pobegnil iz Ljubljane na kmete. Ljubljanski mrtvaški zvončki so klenkali in klenkali, dokler jih ni ustavila — kolera sama. V avgustu je ponehala in se oglasila le še v redkih slučajih.

Najbolj vztrajno so jo Ljubljančani preganjali z — vinom. Celo za reveže so zbirali vino in jim ga delili zastonj. Torej ni čudno, če se je onega večera pri Krištofbirtu trlo ljudi. Imel pa je Krištofbirt tudi imenitno vabo: dve lepi hčerki — triindvajsetletno Reziko in sedemnajstletno Pepico »z nevarnimi očmi«.

Takole je Prešeren ocenil Krištofbirtove goste:

»Das’ vinček je kisel,
Z vodico nalit,
Zaljubljena misel
Jih vodi ga pit.«

»Pepca! Še en bokal zoper kolero!«

In ko je pritekla in prijela za steklenico, jo je pridržal in oklenil s svojo roko njeno poleg steklenice.

»Kje pa je danes Rezika? Ali se moží?«

»Kako bi se možila brez vas, gospod dohtar!«

Za trenutek presenečen, je Prešeren izpustil njeno roko. Res je bil v letu po svoji vrnitvi z Dunaja zaljubljen v Reziko, a takrat ga je prehitel Rezin častilec Jožef Hofpauer, ki jo je kot »ženin« lansko leto pustil na cedilu in se poročil z Wurshpaurovo Maričko, sestrično in prijateljico Primčeve Julije.

Pepca je s porednim smehom porabila Prešernovo presenečenje, pograbila steklenico in odhitela. Na vratih je trčila ob Reziko, ki je vstopila s svojim novim častilcem, vrvarjem in posestnikom Leitmayerjem.

»Na, Rezika, prinesi dohtarju bokal cvička! Dohtar pravi, da mu je dolgčas po tebi.«

Prhnila je v smeh in skočila proti kuhinji.

Rezika je s tolažilnim nasmehom pogledala za Leitmayerjem, ki si je izbral prostor blizu vrat, in se vrnila po vino. Ko je postavila poln bokal pred Prešerna, ji je poet pomežiknil.

»Kdaj me povabiš na svatbo, Rezika?«

»O svetem ‚nikoli‘.«

»Potem ti pa tisto zapojem: V tridesetem d’vičica. Reva še samičica…«

Rezika mu je obrnila hrbet. Kastelic in tiskar Blaznik, ki sta sedela za Prešernovo mizo, sta se glasno zasmejala.

»Tri dni te Rezika ne pogleda!« je zaklical Kastelic.

»Tem laže si jo bom jaz ogledoval,« se je France udobno zleknil na stolu in gledal za Rezikinimi nožicami, okrog katerih se je vrh škrobljenih kril pozibavala široka krinolina.

»Sladka dekleta, slajša od medu, ki ga nosijo moje čebele!« je vzdihnil Kastelic in goreče pogledal mimoidoči Pepci v oči.

»Ali ste čebelar?« se je zanimal Blaznik.
»Mhm,« se je vmešal Prešeren in v priprtih očeh se mu je značilno zabliskalo. »On zalaga ‚Zhbelize‘ in čebelice zalagajo njega. Razlika med obema založnikoma je le ta, da se čebelice drže svojih terminov, Kastelic pa se jih ne.«

Blaznik in Kastelic sta se zagrohotala. Prešeren je ostal resen. Zasuknil je pogovor na prodajo svojega »Kersta«.

»Če bi bil jaz takšen trgovski talent, kakršen si ti —,« je dejal Kastelcu, 

»— bi bil moj ‚Kerst‘ že razprodan. Vendarle je prodanih že okrog 200 eksemplarov. Torej toliko, da so moji tiskovni stroški kriti. Vidiš, ti cincar, korajže je treba. Pa kje bi jo vzel, ki se pišeš za Kastelca! Pij, da te kolera ne pobere in ne umreš od strahu!«

Dvignil se je neobičajno zgodaj.

»Moram še Čelakovskemu napisati pismo.«

V resnici pa ga je gnal nemir v Gledališko ulico… Ali bodo okna že razsvetljena? Ali se Julija še vedno ni vrnila? Z materjo se je zaradi kolere preselila čez poletje na Dvor, graščino blizu Kamnika.

Ne, ni se še vrnila. Še so bila vsa okna zaprta in zastrta.

In vendar je Azula omenil opazko svojega tovariša Scheuchenstuela, da se Julija vrne baje še v tekočem tednu … Ali se bo zopet pričelo? Ali bo zopet tekal za njo, križaril okrog njenega doma. Saj je sam sebi prepovedal pot do nje! … Oh, da, prepovedal — a svojim mislim človek ne more ničesar prepovedati. Bežno se mu trgajo iz objema trdne volje, iščejo njo in jo obkrožajo celo tedaj, ko je daleč od njega.

&lt;poem&gt;Ne bogajo me misli, želje vroče,
Drevesom, hišam, rekam, hribom poti
Do nje ni njim zastaviti mogoče.&lt;/poem&gt;

Ali se zopet prične obupna borba med njegovimi željami in njegovo voljo? … Naposled pa — čemu bi se boril proti svoji ljubezni do Julije? Saj mu je pot do nje še vedno odprta. Julija še ni last drugega moža, in še vedno ni javno zaročena. Še jo sme gledati po mili volji, iskati njeno bližino, ji v svojih pesmih govoriti o ljubezni, svoji neozdravljivi bolezni.

Neozdravljivi?
Da, vsa grenka zdravila, vsa trdna volja, vse odrekanje, vse nič ne pomaga. Izgubljen je. Zakaj bi se še boril?

&lt;poem&gt;Ne bom več tebe pil, solz grenka kupa.
Pogledi, misli in želje goreče!
Vam prostost dam, ker zdravja nimam upa.

Hodite, kamor vedno slja vas vleče,
Vpijajte od sladkega se strupa,
Ki mi razdjal srce bo hrepeneče.&lt;/poem&gt;

Odšel je čez Špitalski most proti domu. Duša mu je bila kakor sveže razorana njiva, pripravljena, da sprejme nova semena in jih vzgoji v nove bogate plodove.
Še pozno v noč je gorela luč v njegovi sobi.

Pod dvorcem Kacenbergom, oddaljenim četrt ure od Kamnika, je tiho žuborela Bistrica. Na majhni skali je sedela na bregu Julija Primčeva, sklonjena preko drobne brošurice Prešernovega »Krsta per Savici«. V njeni duši so se vrstile slike: Črtomirov boj in jutro ob Bohinjskem jezeru in prizor ob Savici … Poslednja Črtomirova borba za zemeljsko srečo. Predobro je Julija razločila med vrsticami utrip poetovega srca:

&lt;poem&gt;Osrečit hoče me ljubezen sladka,
Al, kak sladkost bila je njena kratka.&lt;/poem&gt;

in:

&lt;poem&gt;Nespametna bila bi z mano zveza,
ki me preganja vedno sreče jeza.&lt;/poem&gt;

»On! To je on sam. Ti trpki verzi so namenjeni meni …« je čutila Julija in pogled ji je v zamišljenosti šel na žuboreče valovje, potem pa ga je obrnila na temne gozdove in na skalnate planine za njimi.

»Klanjam se, gospodična Julija!«
Po stezi se ji je približal mlad mož, izredno lepega obraza, z velikimi temnomodrimi očmi in kodrastimi temnorjavimi lasmi — kamniški zdravnik doktor Janez Trpinc.

Julija mu je odzdravila s prijaznim nasmehom in mu podala roko.

»Stola nimam, da bi vam ga ponudila, gospod doktor. Edini fotelj sem sama zasedla.«
»Če dovolite, sedem poleg vas na tale zeleni divan.«

Pokazal je na travnat breg in se zleknil k njenim nogam. Položil je cilinder in palico poleg se in se trudil, da premaga zadrego, ki ga je v njeni navzočnosti vedno obšla.

»Vidim, da ste čitali pesnitev, ki sem vam jo prinesel. Kako vam ugaja novi umotvor vašega trubadurja?«

Prodirljivo je uprl pogled v njene velike svetle oči. Hotel si je biti na jasnem, kaj je prav za prav z Julijo in Prešernom. Ali je res, da dekle poeta ne ljubi?

Julija je napela rdeče ustne v šobico in zaprla brošuro.

»O, prav lep je.« In s hudomušnim bleskom v očeh je pristavila: »Posebno že zato, ker ni v njem ničesar ‘trubadurskega’. Danes ga že drugič čitam.«

Njene oči so pogledale gosta z mirnim ravnodušnim pogledom … Ali se dekle potvarja, ali ji res ni nič do Prešerna? Saj je poet simpatičen mož in duhovit človek, da mu ni enakega. Trpinc ga je bil spoznal pri svojem bratrancu na Fužinah. Tehtajoče je gledal zdravnik v velike svetlomodre dekletove oči in tipaje za resnico je priznal:

»Prešeren je pač resničen umetnik.«

V Julijinih očeh se je toplo zasvetilo in živahno je prikimala.

»Kranjci bi morali biti nanj ponosni. Žal ga naši ljudje le premalo poznajo,« je Trpinc nadaljeval in zadrževal sapo.

»In če ga poznajo, ga ne razumejo,« je Julija dodala in mimogrede sprožila med prsti liste Prešernovega »Kersta«. 

»V njem vidijo le človeka, na umetnika ne mislijo.«

Zdajci se je Trpincu pogled zjasnil:

»In vi, gospodična Julija, vidite v njem le poeta, na človeka pa ne mislite?«

Nekaj ji je vztrepetalo v očeh. Za trenutek so se stisnile obrvi. Pa le za bežen trenutek. Potem se ji je vesel nasmeh razlil po rožnatem obrazku:

»Morda imate prav.«

Trpinc se je oddahnil. Vstal je. Tudi Julija se je dvignila.
»Ali že odhajate, gospod doktor?«

»Nekaj bolnikov moram še obiskati. Vendar bi se prej še rad poklonil vaši gospe mami. Ali se res jutri že vrnete v Ljubljano?«

»Res.«

Skupaj sta odšla proti gradiču.

Gospa Primčeva, ki ju je skozi okno videla prihajati, je nabrala čelo v gube. Njenim ostrim očem je bilo jasno, zakaj pogosti privatni zdravnikovi obiski … »Ej, dragi gospod doktor, ste sicer Trpinc, a nimate dukatov svojega bratranca, da bi se smeli približati moji hčeri. Pač pa imate celo procesijo bratov in sester, ki že komaj čakajo, da se vam obesijo za žep, če se vam napolni z ženino doto. Ej, dokler Primčevka le s prstom giblje, iz te moke, ki si jo pripravljate, ne bo kruha!«

Takšen je bil samogovor bogate gospe. Vendar je sprejela gosta z ljubeznivim nasmeškom in ga ob slovesu celo povabila, naj se o priliki oglasi pri njej v Ljubljani. Seveda je računala s tem, da Trpinc kot kamniški distriktni zdravnik svojega mesta ne more bogve kako pogosto ostaviti.

Nu, gospa se je motila. Že prihodnjo soboto je pridirjal Trpinc s svojim majhnim vozičkom in velikim konjem v Ljubljano. Ustavil se je pri Maliču, se preoblekel ter podjetno krenil v Gledališko ulico.

Sprejela ga je kuharica Lenčka:

»Gospa so na vrtu, pa jih takoj pokličem. Gospodična pa so bolni.«

»Bolni?« se je ustrašil. 

»Kaj jim je?«

»Glava jih boli.«

»Prosim, javite me gospe!«

Kuharica je vzela vizitko, peljala gosta v salon in odhitela po gospo.

Kmalu je gospa Primčeva odprla vrata. S prisiljenim veseljem je pozdravila gosta.

»Služkinja mi je povedala, da je gospodična Julija bolna. Ali —?«

»Oh, prav za prav nobena bolezen, ki bi potrebovala zdravnika. Julija se je zjutraj preveč razburila. Saj sem vam pravila, da sem vzela tujo deklico, ki sem ji botra, za svojo? Nu, dekletce je postajalo od leta do leta bolj svojeglavo in predrzno. Naposled nas je sinoči zapustila zaradi malenkostne graje. Nihče ni vedel, da je šla iz hiše, mislili smo, da se je zaprla v svojo sobo. Šele davi pride njena mati in mi pove, da je hčerka prišla domov. Julija je jokala, ker je otroka imela res rada. Ampak za nas vse bo boljše tako. Mene dekletov korak ni prav nič presenetil. Veste — prav za prav sem se odločila, da jo dam v samostan.«

In na dolgo in široko je razlagala potrpežljivemu poslušalcu o vseh napakah in pogreških pobegle Ane Jelovškove. Naposled je gospa povabila doktorja Trpinca za drugi dan na kosilo. Ves vesel je Trpinc sprejel vabilo. Upal je, da prebije vendarle nekaj lepih uric ob Julijini strani.

A motil se je.

Drugega dne ga je Julija sicer sprejela v velikem salonu. Toda, ko je takoj nato vstopila mati in hčerki skrivaj namignila, se je Julija oprostila, češ, da je povabljena za danes k teti na kosilo. Odšla je. Mladi doktor je le s težavo krotil svoje razočaranje. Moral se je zadovoljiti z družbo gospe Primčeve.

S podobnim izgovorom je Julija po materini skrivni odredbi odšla ob njegovem drugem obisku štirinajst dni pozneje. Ko pa jo je tretjič obiskal in je zopet šla »k bolni teti«, je mladi doktor razumel.

Poslej ni več zahajal v Primčevo hišo.

»Trpinc je že odfrčal!« se je Kastelic prismejal v Crobathovo pisarno, kjer je še vedno pomagal pisariti v svojem prostem času.

»Kako veš?« ga je Crobath vprašal in se skrivaj ozrl na Prešerna, ki je, dasi je čul Kastelčevo novico, pisal mirno dalje.

»Moja gospodinja mi je povedala. Njej pa Primčeva kuharica.«

»Hm. Najverodostojnejši vir,« se je Prešeren jedko oglasil, ne da bi prenehal s pisanjem. Njega Trpinčevi poizkusi niso prav nič vznemirjali. Saj je bil Trpinc siromašen kakor cerkvena miš. Prešeren pa je le predobro poznal gospo Primčevo in njeno hladno računajočo naravo. Kar ga je zadnje čase vznemirjalo, je bilo le silno hrepenenje, da bi videl Julijo. Odkar se je vrnila s počitnic, je še ni srečal. Po njenih oknih pa se je zaman oziral; kadarkoli je šel mimo, so bile lesene oknice zaprte.

In kaj bi bil čutil, kaj storil, če bi vedel, da je Julija sleherni dan, kadar je šel mimo Primčeve hiše v pisarno, stala za zaprtimi oknicami in ga skozi ozke špranje hudomušno opazovala, ko so njegovi zastrti pogledi švigali po Primčevi hiši? Sama pri sebi se je — kakor je mislila — posmehovala njegovim vztrajnim pohodom mimo hiše. Ni si pa priznala, da ji srce močneje in hitreje bije, kadar ga zagleda na nasprotni strani ulice … Pokazati se mu ni več hotela. Ni vedela, kako ga je s tem trpinčila.

Na Silvestrovo je sedel Prešeren … kakor vsako leto — med Crobathovimi povabljenci. Nekaj časa se je silil k razgovoru z gospejino polsestro, potem pa je utihnil in gospodična se je obrnila k svojemu desnemu sosedu, Kastelcu. Za molčečega poeta se ni nihče zmenil. Zadnje čase so se že navadili na njegov molk. Le Crobath se je — dokler je bil trezen — včasih zaskrbljeno ozrl na svojega koncipienta in Kastelic ga je od časa do časa skrivaj ošinil s pogledom preko glave svoje sosede.

Po polnoči, ko se je oglasil klavir in je gospodična Endliharjeva vstala, da zapleše s vsakom, se je Kastelic nagnil preko izpraznjenega stola k Prešernu in mu zagodrnjal:

»Tudi pri Primčevih zdajle plešejo. Moja kuharica mi je povedala, da bodo nocoj slavili — Julijino zaroko.«

Poet se ni zganil. Tudi z očmi ni trenil. Mirno je še dalje strmel predse v praznino. Le rdečica se je za trenutek umaknila z njegovih lic.

Kastelic ga je še enkrat postrani pogledal: Ali me je razumel, ali ne?

O, da, razumel ga je. A v njem je vse otrpnilo pod nenadnim udarcem. Res, da je vedel: nekega dne se zgodi … A zdaj, ko je prišlo, je prišlo vendarle; kakor bi treščilo vanj.

Dolgo je sedel nepremično, ne da bi se zmenil za okolico. Potem je vstal, se z nemim poklonom zahvalil gospodinji in odšel. Kastelic je gledal za njim, ko je negotovih korakov šel proti vratom: Čudno, da se ga je danes tako hitro nasekal, saj je le malo pil!

Prešeren ni bil pijan. Le bolečina je kljuvala v njem, da je taval kakor omotičen po cesti, ne da bi vedel, kje hodi. Potem — razsvetljena okna — zvoki klavirja — veselo hrumenje — plešoče sence na spuščених zastorih — Primčeva hiša. In on v plašč zavit na ulici, naslonjen na mrzli, poledeneli zid …

=Oči nje od ljubezni razsvetljene.=

Leta 1837.

Prešeren je stopal z Vrazom proti kazini.

Ko sta prekoračila cesto, se je ozrl navzgor. Spomin ga je prešinil: razsvetljena okna — zvoki klavirja — Julijina zaroka!

Prešerna je streslo kakor mrzlica. Kakor mesečen je stopal pred Vrazom po stopnicah navzgor. Komu je oni večer predstavil mladega štajerskega literata, s kom in kaj je govoril — tega bi pozneje ne bil vedel povedati. Čutil je včasih začudene poglede, kakor skozi meglo so obrazi valovili pred njim. Njega pa je stresalo: zdaj vročina, zdaj mraz.

Naposled kakor strela: Julija!

Stala je s svojim zaročencem Jozefom Scheuchenstuelom le nekaj korakov od Prešerna v družbi nekaterih mladih dam in gospodov.

Prešernu se je vse zagugalo pred očmi. Čutil je čudno slabost v nogah. Počasi se je okrenil. Le ena misel ga je vsega prevzela: Proč! Kolena so se mu šibila, ko se je privlekel do druge dvorane in se sesedel na stol. Obrisal si je mrzel pot, ki se mu je nabral na čelu.

»Oh, tu si! Z Vrazom sva te iskala. Ali si plesal, da si ves poten? Bled si. Ali ti ni dobro?«

Kastelic je moral ponoviti vprašanje, preden ga je Prešeren razumel.

Zopet je mrzlica stresla poetove ude.

»Res mi ni dobro. Menda sem bolan.«

»Kozarček konjaka bi ti pomagal.«

»Saj bo prešlo. Kako vam ugaja v naši kazini, gospod Vraz?« se je Prešeren premagoval.

Mladi jurist je skomignil z rameni:

»Precej dolgočasni ljudje ste Ljubljančani. Zagrebčani so živahnejši. Smejejo se, plešejo vsi vprek, pojejo, razgrajajo. Tam obhajajo pač veselice, tu pa vsi govoré in se gibljejo kakor na pogrebščini. Še od srca zasmejati se človek ne upa med temi lutkami, natrapanimi z etiketo.«

Prešeren se je nekoliko nasmehnil, saj je Vraz govoril resnico.

»Za mladega človeka, kakršen ste vi, vajenega živahnega zagrebškega temperamenta, je kazina res predolgočasno zabavišče. Nu, če vam ni tukaj všeč, vas peljem v večji dirindaj. Ali bi šli z menoj v »Peklo«?«

»Kam? V peklo?«

Vraz je pogledal Kastelca, češ: Ali je res bolan? Ali se mu meša?

Kastelic se je posmehnil:

»Peklo brez Luciferja.«

»Ima le pohlevno Luciferko, krofasto Metko, za vladarico. Ali gremo? Publika sicer ni izbrana —«

»Prosim!« se je Vraz razveselil, da uteče dolgočasju.

Odpravili so se vsi trije. Po ozki ulici so iz Gosposke ulice dospeli v Gradišče in za deželnim dvorcem zavili na desno proti Kongresnemu trgu. Tam je stala na oglu vstric dvorca pritlična hišica z gostilno: »Peklo per Kapcinarjih«, kakor so ji Ljubljančani dejali. Vanjo se je bila preselila Metka Podbojeva s svoje prejšnje gostilne »na Griču«.

Iz »Pekla« je prihajal zamolkel hrup. Nekaj stopnic je vodilo iz veže navzdol v kletne prostore. Tu je bila velika dvorana, zidana v nekdanjem jarku, ki je bil napeljan okrog nekdanjega mestnega obzidja. Podzemna dvorana je dajala gostilni ime. V njej je bil — posebno ob sobotah in nedeljah — velikanski dirindaj: harmonikarji, ples, petje in pitje.

Prešeren, Kastelic in Vraz so se ustavili na vratih.

»Ali ostanete tu, gospod doktor, ali vam pripravimo mizo v zgornji sobi?« je Metka, stopivša iz kuhinje, kričala Prešernu na ušesa.

»Morda bo vendarle bolje, če se preselimo v nebesa,« je skozi hrup odgovarjal Prešeren, ki je čutil v sencih ostro bolečino.

Vrnili so se navzgor. Ko so šli mimo kuhinje, je pokukala skozi vrata glavica dvanajstletne Jerice.

»Lahko noč, gospod dohtar!«

»Lahko noč, moj mali hudiček!«

Okrogle Jericine oči so se zasmejale.

»Jerica, takoj greš spat!« je zaklicala gospa Metka.

Jerica je napravila »šobo« in počasi stopila za materjo in Prešernovo družbo navzgor. Zdajci pa so se ji poredno zasvetile oči.

»Zadnja!« je udarila Prešerna po rami in zbežala mimo njega.

Prešeren se je le rahlo nasmehnil. Ni skočil za njo, kakor po navadi.

»Kaj mu je? Ves bled je,« je razmišljala mala Jerica, ko se je razpravljala v sobici, kjer sta spali z dve leti starejšo sestro Tončko.

»Tončka! Kaj misliš, ali je dohtar bolan?«

»Kakšen dohtar? Pusti me v miru, saj vidiš, da spim!« se je razjezila zaspana Tončka.

»Če govoriš, potem ne spiš,« je bil logičen odgovor.

»Mislim, da je dohtar res bolan, ker se mu danes nič ne ljubi.«

»Ti in tvoj dohtar! Menda se res še zaljubiš vanj!« je zagodrnjala Tončka, se obrnila k steni in si z odejo pokrila ušesa.

Jerica je umolknila. Njena pol otroška, pol dekliška duša je iskala po zagonetnih potih... Zaljubi? Kaj se to pravi? Zaljubita se dva, ki se potem poročita. Marička se je zaljubila v Čragnolinija in in Beti v Kogla. Obe sta se poročili... Da bi se ona poročila s Prešernom? Zakaj ne? Saj je prijazen in dober. Odkar se je zavedala, ji je bil prijatelj.

Jerica je zlezla na visoko posteljo in z velikimi očmi strmela skozi okno v noč. Njene mlade misli so predle v zlato bodočnost... Nevesta bo. Lepa bela nevesta. Veliko svatbo napravijo. Dohtar bo imel lepo belo čipkasto kravato, kakršno ima za vratom nocoj. In veliko gospodov povabijo, vse dohtarjeve prijatelje in znance. Samo enega ne. Tistega grdega ravnatelja v cukrarni, Angleža Viljema Mollina — tistega ne. Tončka pravi, da je najgrši človek v Ljubljani. Velika usta ima z dolgimi zobmi, predolgimi, da bi jih mogel skriti. Vedno se mu bliskajo izza debelih ustnic. Uh! Ne, tistega ne povabimo... In njegovega grdoglednega nečaka Davida tudi ne.

Tako je razmišljala in kmalu so se ji oči zaprle v sladkem snu.

Gospa Metka pa je peljala nove goste v sobo in jim postregla. Opazila je Prešernov bledi obraz.

»Ali ste bolni, gospod doktor?«

»Mrazi me.«

»Nekoliko kuhanega vinčka, pa se pogrejete. Precej ga pripravim,« se je zavrtela okrogla krčmarica.

Ko je v kuhinji zlivala vino v lonec, je zmajala z glavo... Kaj bo z dohtarjem? Ljubezen do Primčeve ga ugonobi. Premehak je, prenežen v svojem srcu. Seveda: pravi pesnik. Ubogi dohtar!

Skrbno je prirezala limonin olupek, dodala še nekoliko cimeta in nageljnovih žbic ter se zopet zamislila... Kaj mu je bilo, da se je zaljubil v ono bolehavo dekletce. Saj je v Ljubljani dovolj drugih deklet, ki bi ga rade vzele...

Po kuhinji so vrvele uslužbenke, prinašale posodo, odnašale jedi, kuhale, cvrle, sekljale, tolkle, mešale — gospa Metka pa je vsa zamišljena strmela v lonec...

Ko se je vino v skrbno zaviti steklenici kadilo pred njim, je Prešeren pogledal Vraza:

»Nu, pokusite še vi nekoliko peklenskega nektarja. Pijva bratovščino! V ‚Peklu‘ se vsi hudiči tikajo.«

Izpila sta in se poljubila.
Nato je Prešeren zopet nalil Vrazu in Kastelcu dišeče pijače v kozarce.

»Na zdravje tvojega ‚Metuljčka‘!« je trčil z mladim juristom.

»Kakšnega ‚Metuljčka‘?« je vprašal Kastelic.

»Vraz in njegovi graški tovariši snujejo tvoji zaspani ‚Zhbelizi‘ konkurenta. Vidiš, prav se ti godi!«

Kastelic je v zadregi umaknil pogled, Vraz pa je popravljal:

»O, nikakor ne mislimo ‚Zhbelizi‘ škodovati, le —«

»— le obupali ste nad njo, kakor jaz. Ali ne?« je jedko dopolnil Prešeren.

Mladi Vraz je postrani pogledal na Kastelca.

»Tvoj zgled nas je vzpodbudil,« je dejal vljudno. »Upam pa, da nam tudi vi, Kranjci, priskočite na pomoč. Ali bi nam ne mogel poslati nekaj svojih pesmi, doktor?«

Poet se je tesneje zavil v plašč, ki ga je bil obdržal na sebi, ker ga je stresala mrzlica.

»Saj nimam ničesar novega.«

»Oh, za tebe je to malenkost. Sedeš k mizi in karkoli napišeš, bo umotvor.«

Prešeren ga je hladno pogledal.

»To je morda tvoje mnenje, bratec Vraz, vsi pa ne sodijo tako.«

»Vsi te cenijo. Tudi Hrvati. Gaj mi je še posebej naročil, naj te prosim, da mu pošlješ nekaj pesmi za ‚Danico‘.«

S slabo prikrito napetostjo je Vraz pričakoval učinek svojega naskoka.

»Slovenskih?« je vprašal Prešeren. Iz poetovih oči je prodrl oster pogled v Vrazovo dušo.

Le za trenutek so vztrepetale Vrazove trepalnice, in že se je umaknil pogled Vrazovih velikih oči. A trenutek je zadostoval: Prešernova silno tenkočutna duša ga je ujela, čeprav le podzavestno. V njem je zrasel občutek: Pazi! Tale mladi literat ni odkritosrčen človek.

Vrazova misel pa je bila: Slovenskih? Seveda ne slovenskih! A kako pripravim svojeglavega Prešerna do tega, da se sprijazni z ilirščino? Brez njega nikdar ne prodremo med Slovenci.

»Lahko tudi slovenskih,« je odgovoril. »A Hrvati jih bodo bolj težko razumeli. Treba bi bilo izbirati takšne besede, ki so nam in Hrvatom enake. Tu in tam pa pritakneš hrvaško končnico, da te oni laže razumejo.«

»Mhm!«

Prešerna je stresel notranji smeh, okrog ust se mu je zarezala značilna ironična poteza: »Torej — slovensko-ilirski kompromis!«

»Naravna pot do ilirščine,« je dodal Kastelic na Vrazovo jezo.

Prešeren je skomignil z rameni.

»Zelo mi je žal, da ne bom mogel ustreči gospodu Gaju. Ilirščine nisem zmožen. Tudi nimam časa, da bi se je naučil. Ne časa, ne — volje,« je pristavil s svojo trdo odkritosrčnostjo.

»Če bi prišel za nekaj dni v Zagreb, se naučiš kar čez noč hrvaški zavijati. Obišči Gaja, prav vesel te sprejme.«

»Morda ga obiščem, a ne še prekmalu, zakaj zdajle čutim, da se nekaj kuha v meni, kar me položi v posteljo — če ne v grob.« Poslednje črnogledne besede je siknil skozi zobe in vstal. »Oprostita, a vidim, da vse zatajevanje nič ne pomaga. Vdati se moram, preveč mi je slabo.«

Poslovil se je, odklonil ponudbo, da ga Kastelic spremi, in odšel domov.

Vraz in Kastelic sta še ostala v »Peklu«. Na Vrazovo željo sta se preselila v spodnjo dvorano in tam sta vino in ples vzbudila Vrazovo strastno čutnost, da je pil in plesal do jutra. Ves prihodnji dan je prespal v hotelu »pri Maliču«. Šele v poznem popoldnevu je vstal in poiskal Kastelca. Le-ta mu je povedal, da je Prešeren resno obolel in leži doma v deliriju.

»Živci, srce, ledvice,« je ugotovil zdravnik, ki ga je Katra, vsa v skrbeh za brata, poklicala. »Če ne bo pazil nase, zapade v poznejših letih vodenici. Vsako razburjenje je za njegovo srce kakor strup.«

Katra je prikimala. Razburjenje! Torej je zbolel zaradi onega prevzetnega dekleta, zaradi Primčeve, ki ni marala zanj in se je — nekaj tednov je tega — zaročila z drugim. To je Franceta strlo. Vse dneve pred boleznijo je hodil okrog kakor omotičen. Govoril je malo, doma sploh ne. Da, da, ona nesrečna ljubezen mu je vzela zdravje …

Katra, energična, svojeglava Katra, je bila vsa preplašena. Stregla je bratu vse dneve in noči, dokler se ni vročica umaknila.

Prve dni nikogar ni pustila do Franceta, šele ko je vročina ponehala, je dovolila Crobathu in Kastelcu, da sta vstopila v sobo.

»Pa samo toliko, da ga pozdravita; ne sme se razburjati!« je zapovedala in pogled, ki ga je zapičila v Kastelca, ni bil posebno prijazen.

»Tvoja sestra te straži kakor Cerber,« se je norčeval Crobath. S smehom je zakril ginjenost, ko je zagledal prijateljevo razdejano obličje.

Prešeren, ki je bled in upadlih lic slonel v blazinah, se je poizkusil nasmehniti. Vedel je, da niti Crobath, niti Kastelic nista bila Katri po godu. Crobath zato ne, ker je po njenem mnenju zapeljeval Prešerna k pijači, Kastelic pa ji je bil zoprn zaradi svojega nestalnega značaja.

»Vraz te pozdravlja in vpraša, če te sme obiskati,« je povedal Kastelic, ko sta se prijatelja po kratkem razgovoru poslavljala.

»Naj le pride, ampak — brez ilirščine!« je odvrnil Prešeren.

»V tisto je pa res zaljubljen.«

»Ne le v ilirščino, tudi v Ilirke se Vraz rad zaljubi,« je dodal Crobath. »Moja žena trdi, da mu je naša pestunja všeč. Nu, pa je dekle res čedna stvarca. Temperament.«

»Kdo?« se je Prešeren otresel zamišljenosti in utrujenosti.

»Naša pestunja Ana. Netka ji pravijo otroci.«

»Netka, drobna črnula,« se je spomnil Prešeren. »Ciganski tip. Ampak dekle je še mlado; saj je še otrok, komaj v štirinajstem letu!«

»Seveda, toda razvita je preko svoje starosti. Ali je nisi še nikdar natančneje pogledal?«

»Hm. Videl že, pogledal pa res še ne,« se je šalil poet.

»O, deklič je vreden, da si ga bliže ogledaš, ali ne, Kastelic?«

Kastelic, ki je ves čas molče poslušal razgovor o mladi Ani Jelovškovi, je navidez ravnodušno skomignil z rameni, izdajala pa ga je rdečica in hinavsko nemirni pogled.

»Nič posebnega ni na njej,« je odvrnil malomarno. Površnega opazovalca bi bil preslepil, Prešeren pa mu je z enim samim pogledom prodrl v dušo.

»Mhm!«

Bil je to usoden trenutek, v katerem je spočela poetova usoda najtežji njegov križ.

»Kastelic, ti si hinavec!« je pribil Crobath in se zopet obrnil na Prešerna: »Ali že veš, da so na Dunaju zavrnili razpis konkurza za advokaturo pokojnega Pillerja?«

»Vem,« je vzdihnil Prešeren. Samostojna advokatura mu je bila zopet odmaknjena — bogve za koliko let!

Drugega dne je prišel Kastelic z Vrazom.

»Gospod Kastelic mi je pokazal nekaj sonetov, ki si jih v jeseni priobčil v ‘Illyrisches Blatt’. Lepi so zelo. Škoda le, da niso umljivi vsem našim rojakom. Zdi se mi, da naši preprosti ljudje tvojih lepih verzov ne bi razumeli.«

»Saj tudi niso zloženi zanje,« ga je zavrnil Prešeren.

Vraz je zamišljeno prikimal.

»Naše preprosto ljudstvo nima prav za prav nobenega čtiva.«

»Saj ga tudi inteligenti nimamo.«

»Žal, da je še vedno tako. Razen Vodnikovih pesmi nimamo slovenske lepe knjige. Pardon — ‘Zhbeliza’ je edina, ki reši čast sodobnih literatov. Toda baš najlepše pesmi v njej so previsoke za našega kmeta. Vsaka druga beseda bi mu bila neumljiva. Zložene so po večini le za inteligenta.«

»Tako je tudi prav,« se je razvnél Prešeren. »Pisanje za preprosto ljudstvo je zgolj afektacija. Saj nihče izmed nas ne zna misliti in čutiti, kakor misli in čuti naš kmet. Vsak, četudi je kmečki sin, se je duševno prebudil šele v mestu.«

»To je res. Mesto nam je izoblikovalo duše. Postalo nam je potreba, pravi dom.«

»Da. V svojem rodnem domu pa smo postali tujci, kvečjemu ‘letoviščarji’. Zato pravim, da se le potvarjamo, če se delamo zopet kmete, če hočemo govoriti in pisati tako, kakor bi bilo njim primerno. Naše kmetijsko ljudstvo ne potrebuje slovenskega čtiva tako nujno, kakor ga rabi naš meščan. Kmeta varuje že zemlja sama. Nanj je prirastel z vsem srcem in na tradicije, ki se zemlje drže, najbolj pa na rodni jezik. Kmet se ne izneveri svojemu maternemu jeziku že zato, ker drugega jezika po večini ne zna. Izneveri pa se mu z lahkoto iz rodnega okolja izkoreninjeni meščan, posebno polinteligent, ki mu je vse, kar je tujega, bolj imenitno od domačega. Zanj je treba pisati, njega moramo dvigati s slovensko besedo in mu dokazati, da je naš materni jezik lep in vreden naše zvestobe.«

Vraz je ves zavzet gledal Prešerna. Tako kakor veliki poet Vraz še nikdar ni gledal na svoj materni jezik. Vendar je zmajal z glavo. Prešernove strastne ljubezni do rodnega narečja ni razumel. Njegov, Vrazov, ideal je bil le skupen jezik vseh Slovanov ali vsaj vseh južnih Slovanov. On, ki je živel med Nemci v Gradcu in med Hrvati v Zagrebu, pa kvečjemu še med rojaki v rojstnem kraju, ni razumel skrbi, ki je trla Prešerna v ponemčeni Ljubljani. Mladi Vraz ni videl obupnega boja, ki ga je veliki poet bil za čast in obstoj maternega jezika. Zato je še enkrat zmajal z glavo in — kakor v dokaz svojega nerazumevanja — vprašal:

»Zakaj mu potem poješ tudi v nemškem jeziku? Ali ni škoda tvoje sile in tvojega časa, doktor? Zdi se mi, da z nemško pesmijo podiraš, kar zidaš s slovensko.«

Prešeren se je bledo nasmehnil. Utrujen je preložil glavo na blazini in odvrnil:

»Tega ne razumeš, bratec Vraz. Daj našemu meščanu v roke slovensko besedilo poleg nemškega, pa boš videl, da izmed stotih slučajev devetindevetdesetkrat seže po nemškem besedilu, slovenskega pa sploh ne pogleda. V šoli se je pač učil le nemščine, zato mu je pismena slovenščina umljiva šele tedaj, kadar stoji poleg nje prestava v nemščino. Imamo pa med nami tudi tujce — na vseh odločilnih mestih se ščeperijo — ki sploh niso zmožni našega jezika. Če hočem njim kaj povedati, se blažene nemščine ne morem izogniti. In — jaz imam mnogokrat kaj takega na srcu, kar je njim namenjeno. Sicer pa mislim, da ni sramotno peti v tujem jeziku, če — ne poješ slabo.«

»Škoda je vendarle vsakega tvojega verza, ki ni slovenski,« je vztrajal Vraz. »Sinoči sem čital tvoj ‘Keršt’. Prekrasen je, dasi se mi zdi težko umljiv. Če imaš še kaj izvodov, bi jih vzel s seboj in razprodal med prijatelji.«

Prešernov bledi obraz je prevlekla grenka ironija.

»Ne boj se! Slovenska knjiga ne pojde tako hitro. Tamle na polici je štiri in dvajset izvodov. Blaznik pa mi jih hrani še cele skladanice.«

»Vzel bi kar tele tu. Če jih razpečam, mi pošlješ še druge.«

»Prosim.«

Prešernov glas je bil že utrujen in tih. Katra, ki je vstopila s krepčilno juho, je zlovoljno pogledala Kastelca in Vraza in dejala razločno in odločno:

»Govorjenje te preveč utruja. Izpij juho, potem pa lezi, da zaspiš!«

Vraz jo je ves prestrašen pogledal. Rdečica mu je planila v lice. Kastelic pa je trdo Katro že poznal. Pomežiknil je Prešernu in se opravičil:

»Imate prav, Katra, da naju mečete skozi vrata. Preveč sva utrudila Franceta. Če nama dovolite, jutri zopet priti, vam obljubim, da bova bolj obzirna.«

Katra, ki je pomagala Francetu, da je nesel skodelico k ustom, je zagodrnjala nekaj nerazločnega.

»Le pridita!« je namesto nje povabil bolnik. »Saj jutri že vstanem.«

»Tisto pa, tisto!« se je Katra razjezila. »Reci rajši, da pojdeš na Šmarno goro!«

France drugega dne res še ni vstal, ker je bil še preslab, a zdravje se mu je počasi vračalo. Koncem januarja, dan pred Vrazovim odhodom, je že prišel v pisarno. Vendar je bil še tako slab, da ga je Crobath podil domov. Prešeren sicer ni ubogal, ker je videl, da ga čaka na mizi kup zastarelih aktov, a prihranil si je pot domov h kosilu in stopil kar čez cesto k »Maliču«. Tam je kosil tudi Vraz.

Maličeva mama, debela oštirka s čipkasto avbico vrh svedrastih kodrov, je sama pristopila in veselo pozdravila Prešerna, ga »potolažila«, češ, da ni preveč shujšal v bolezni, in mu postregla z najboljšim, kar je premogla njena kuhinja.

»Saj vem, da ste me močno pogrešali,« se je Prešeren norčeval.

Široki obraz gospe Maličeve se je svetil v masti in v prijaznem nasmehu.

»Seveda smo vas, gospod doktor. Kar dolgčas nam je bilo. Gospod doktor Crobath so pa tudi vsak dan stokali, ker so morali sami delati v pisarni. Še včeraj so rekli gospodu deželnemu svetniku Čopu, ko sta prišla na pivo: »Zdaj šele, ko moram sam delati namesto njega, vem, kako je Prešeren priden in koliko dela mi opravi; tako so rekli, sama sem jih slišala.«

Stala je poleg mize, vsa bahata, s preobilnim lišpom obložena: ogrlica za vratom, dolga zlata verižica čez prsi, zapenka pod globokim izrezom, na vsaki roki po tri, štiri zapestnice in po dva ali trije lesketajoči se prstani na slehernem prstu.

»Nu vidite, moja bolezen je bila vendarle za nekaj dobra,« se je namuznil Prešeren. »Zdaj vsaj vem, koliko sem vreden.«

Debeluha ga je pogledala z nasmehom, polnim dvoma in zadrege ... Tale dohtar — človek nikdar ne ve, kako je z njim, ali govori resno, ali se norčuje.

Pa si je Maličeva mamka znala pomagati. Oprostila se je in stopila dvema novima gostoma naproti. V kožuhe zavita sta bila vstopila dva mlada tujca. Vraz ju ni videl, ker je bil s hrbtom obrnjen proti vratom, Prešeren pa ju je z zanimanjem opazoval, ko sta snela kučme, kakršne so tiste dni nosili Poljaki, in slekla kožuhe ter sedla k mizi poleg okna. Eden izmed njiju, majhen šibak človek, je bil čednega, vendar nekoliko bledega in pegastega obraza. Imel je majhno špičasto bradico in gladke plave lase ter svetle brčice nad živordečimi ustnami. Njegov pogled, odkrit in mehak, se je srečal z zasanjanim Prešernovim. Obema, Prešernu in tujcu, se je odzval v duši občutek simpatije.

Nedvomno bi se bil v Prešernu ta občutek še povečal, ko bi vedel, kdo sta tujca. Bila sta dva poljska revolucionarja, ki ju je avstrijska policija konfinirala v Ljubljani: Emil Korytko in njegov tovariš grof Horodynski.

Že je hotel Prešeren Vraza opozoriti na tujca, ko so se vrata vnovič odprla in je vstopil eleganten gospod ter se nasmehnil, ko je zagledal poeta.

Prešernu se je obličje zjasnilo. Vesel je vstal, stisnil prišlecu roko in predstavil Vraza:

»Moj mladi pobratim, štajerski pesnik Stanko Vraz — pesnik Anastasius Grün grof Auersperg.«

Vrazu so se razširile oči, ko se je poklonil pred aristokratom. V zadregi je zamrmral:

»Gospoda grofa kot pesnika že poznam in visoko cenim.«

Auersperg je zamrmral vljudno frazo in se potem zopet obrnil k Prešernu:

»Srečal sem doktorja Crobatha, pa mi je povedal, kje vas dobim. Čul sem o vaši bolezni, gospod doktor. Zelo sem vesel, da ste okrevali.«

Govoril je gladko, samozavestno in odločno. Iz vljudnosti se je trudil, da prezre grenko črto, ki se je bila zarezala okrog Prešernovih ust, odkar Auersperg svojega nekdanjega inštruktorja ni videl.

»Pravili so mi, da ste večkrat v Ljubljani, grof.«

»Da. Že vso zimo niham med Ljubljano in Turnom.«

V zagorelo aristokratovo lice je počasi lezla rdečica, ko je čutil vprašujoči pogled svojega bivšega mentorja. Potem se mu je hudomušno zasvetilo oko in prostodušno se je zasmejal:

»Ha! Kaj hočete — krila ljubezni se tudi na najdaljši poti ne utrudijo.«

Grenka črta v Prešernovem bledem obličju se je poglobila. Prikimal je in dejal s tihim vzdihom:

»Dokler ne obleže strta na tleh …«

Auersperg je prepozno opazil, da teče razgovor naravnost v smeri Prešernove bolečine, o kateri mu je Crobath pravil. Brž je zasukal:

»Večkrat se ustavim na Prežeku pri gospodu Smoletu. Tudi včeraj sem se. Naročil mi je lepe pozdrave za vas, gospod doktor.«

»Ali je zdrav? Kaj pa dela?«

»Ni posebno zdrav. Vendar je bil vselej dobre volje. Iz angleščine prestavlja neko povest. Ima tudi že lepo zbirko narodnih pesmi. Mnogo jih je baje izročil gospodu Kastelcu. Nekaj jih je posodil meni. Saj sem vam pravil, da jih prestavljam na nemški jezik?«

Prešeren je pritrdil in opozoril:

»Gospodu Vrazu se priporočite, on tudi že nekaj let zbira slovenske narodne pesmi.«

»Ali res? Ali bi mi jih hoteli posoditi, da prestavim katero izmed njih?« se je grof obrnil na mladega Vraza.

»Prav rad, gospod grof. Ali jih rabite veliko?«

»Nu, kakšnih šestdeset do osemdeset.«

»Prepišem jih in vam jih pošljem.«

»Hvaležen vam bom. Prosim, pošljite jih kar na naslov gospoda doktorja Prešerna v Ljubljano, ker ne vem, kje bom takrat.«

»Zopet korak naprej …« je bila Prešernova misel. Toplo mu je vstalo v duši, ko si je predstavljal, kako nemški pesnik raznese po svetu slavo slovenskega narodnega bogastva.

Slična misel je prešinila mladega graškega visokošolca: Naj le vidijo germanski mogotci, kakšne zaklade hrani ilirski rod! Tem laže bodo nekoč razumeli, da Velika Ilirija ne more živeti pod isto streho z germanskimi samodržci … Velika Ilirija! Prelepe sanje, ki morajo postati kmalu, kmalu resnica …

Kaj pa bi dejala Prešeren in Vraz, če bi bila videla aristokratu v dno germanske duše? Če bi videla tam zgolj namen, proslaviti njegovo rojstno »Kranjsko«, domeno germanskih teženj po prodiranju proti morju, najmlajšo »nemško« pokrajino, v kateri je že skoraj vsak človek govoril jezik, ki bo nekoč gospodaril v vsej »Veliki Germaniji« od Severnega do Jadranskega morja … Škoda bi bilo, če bi s slovanskim življenjem, ki tu izumira, zamrli tudi interesantni stari narodni motivi. On, Grün, jih presadi še pravočasno na nemška tla.

Mladi Vraz je razmišljal sam pri sebi: »Še danes pišem Gaju, kako krasno napreduje slovanska reč v Ljubljani. Celo Nemci se zanimajo za naše narodno blago.«

Nekaj dni po Vrazovem odhodu je sedel Prešeren v salonu Crobathovega stanovanja v udobnem fotelju poleg peči. Poetov od okna obrnjen obraz je že izginjal v mraku. Le podolgovato obličje gospe Josipine Crobathove se je še svetilo iz teme in nežen profil malega Evgenčka, ki ji je bil zaspal v naročju. Na nizkem podnožniku je poleg Prešerna sedela devetletna Luiza. Na kolenih je držala zaprto knjigo. Zvesto je poslušala materin razgovor s Prešernom, dasi sta se razgovarjala v francoskem jeziku, ki ga Luiza tedaj še ni popolnoma obvladala. Velike oči uprte v poeta, je z ročico podpirala glavo in z drobnimi prstki grebla po svedrastih kodrih, ki so ji viseli ob sencih. Toliko je razumela, da sta se mati in očetov koncipient razgovarjala o njenem novem prijatelju Korytku in njegovem tovarišu Boguslavu Horodynskem, ki sta prejšnjega dne posetila njene starše in sta nocoj povabljena na večerjo … Korytko je res imeniten človek! Po kosilu, ko je pestunja Netka peljala njo in brata Ludvika na izprehod, je bil tam tudi Korytko. Takoj jih je spoznal in prišel k njim.

Spremil jih je nekoliko in po poti so se kepali, da je bilo veselje. »Imeniten človek!«

Mala Luiza je slišala, kako je mati rekla Prešernu:

»Saj veste, kaj je mlad človek: Vedno z glavo skozi zid. Politika mu je, kar je vešči luč.«

…Politika? Kaj je to politika? Nekaj zlobnega mora biti… je razmišljala Luiza.

Prešeren je pokimal in pripomnil:

»Politik pa mora biti diplomat. In mlad človek je malokdaj diplomat. Za takšno reč je treba starih lisjakov.«

Zdajci je zadel Prešerna obupan pogled iz Luizinih velikih oči … Diplomat? … Stare lisice? … Oh! Kako čudno govore odrasli! Strašno so včasih dolgočasni! In celo Prešeren, ki se z njo vedno dobro razume …

Luiza je skočila kvišku, da ji je knjiga iz naročja ropotaje zletela po tleh. Prešeren se je ves stresel. Gospa Crobathova pa se je nervozno ozrla na hčerko:
»Ampak — Luiza! Pojdi in pokliči Netko, naj napravi luč in nese Evgenčka spat! Potem pa poglej, kaj delata Ludvik in Marija!«

»Hhm! … To se pravi, da hočejo biti odrasli sami! …« Ona pa se je že veselila na Korytka. Saj je danes doktor Prešeren tako resen in žalosten, da ni kar nič z njim. Gotovo še ni popolnoma zdrav.

Mala Luiza je pobrala knjigo, vljudno želela doktorju lahko noč in mu podala roko.

Prešeren je nagajivo tlesknil ob ročico.

»Lahko noč!«

»Doktor me po roki poče,« se je zasmejala.

»Au! Luiza! Pa ne da bi mi hotela postati konkurentka?«

Prešeren je v šali pridržal ročico. Luiza je napol uganila pomen tuje besede. Saj se je učila pri francoščini: courir = teči … Nu, vendar že! Saj se danes še prav nič ni poigral z njo.

»Če ne boste preveč tekli, vas ujamem.«

Za trenutek je v mračni sobi zavladal molk. Luiza ni mogla razločiti doktorjevega obraza. Potem pa je planil iz Prešerna in mamice glasek grohot.

Luiza ga ni razumela. Vendar se je v zadregi sama pridružila smehu, se iztrgala doktorju in stekla iz salona.

»Hi — hot!« ji je donelo nasproti, ko je odprla vrata otroške sobe.

Po kolenih in rokah je hodila okrog velike mize pestunja, Ana Jelovškova. Na njej je jahala mala Marija, Ludvik pa je držal za vrvico, ki je bil vanjo upregel Netko, in vihtel bič nad »uprego«: »Hi — hot!«

»Neti! Mamica je rekla, da napravi v salonu luč in nesi Evgenčka spat!«

»Pusti Neti! Neti je naša kamela!« je protestiral Ludvik. Mil obrazek z velikimi očmi je ogorčeno pogledal starejšo sestrico.

»Neti — kamela!« je pritrdila mlajša sestrica Marija.

Ampak biti »kamela« menda ni bilo posebno prijetno, kajti Ana Jelovškova je brž otresla Marijo s hrbta, vstala in odhitela iz sobe.

»Oh, zdaj si nama pa kamelo pregnala!« se je jezila debelušna Marija in si popravila kitico, ki ji je od ušes zlezla na okrogli obrazek, ko jo je bila Neti otresla na tla.

»Zdaj bodi pa ti kamela!« je zahteval Ludvik.

»Ne. Rajši glejmo skozi okno, kdaj pride gospod Korytko.«

»Saj res!«

Vsi trije so planili k oknu in pritiskali čela in nosove k mrzli šipi. Zunaj je naletaval sneg. Nežne snežinke so se pozibavale mimo okna in se nabirale na polici pod oknom kakor velika bela blazina.

»Vesta kaj? Kadar pride gospod Korytko, ga sprejmemo s kepami. Jaz sem mu še od popoldneva dolžan eno za vrat,« se je Ludvik domislil.

»Jaz tudi!« je Luiza pritrdila in že odprla okno. Med veselim smehom so si pripravili »bombe«.

»Ne pretrde, da se mu nosu ne pokveči!« je velikodušno zapovedala Luiza.

Ana Jelovškova je v salonu prižigala petrolejko v lestencu. Na stolu pod lestencem stoje, je pritrdila stekleni cilinder. Stopila je potem še po senčnik v obliki tulpe in se zopet vzpela na stol, da pritrdi senčnik sredi lestenca.

»Pazi!« jo je opozorila gospa.

Prešeren je s trudnim, brezbriznim pogledom opazoval dekle … Kakor ciganka! — si je mislil. Velike črne oči, rjava polt, črni lasje … In dekle je staro šele trinajst let, pa je že tako razvito! Volnena obleka se je tesno prilegala njenim okroglim prsim, kratko, široko nabrano krilo, ki mu je že nekoliko odrasla, je razkrivalo lepo razvite ženske noge … Imenitne nožice — prav za prav! Crobath ima prav, dekle je vredno pogleda.

Gospa Crobathova se je tiho nasmehnila, ko je videla Prešernov pogled. Vsak moški je takoj ustavil pogled na Ani, le Prešernove priprte oči so doslej vedno šle s pogledom mimo. Danes jo je prvič opazil.

»Čedno dekle, ali ne?« je gospa opomnila, ko je Ana z malim Evgenčkom na rokah odšla iz sobe.

»Kakor ciganka,« je ravnodušno prikimal. Globjega vtisa Ana nanj očitno ni napravila.

Gospa je bila zadovoljna. Saj je že Kastelic dovolj opletal za dekletom.

»Varuj se Kastelca!« je gospa dostikrat svarila lepega otroka. »Spelje te v nesrečo in te pusti na cedilu.«

»Takšna grda mene že ne bo speljavala!« se je deklič odrezal in gospa je bila potolažena.

»Ali niste rekli nekoč, da ji je gospa Primčeva botra?« je vprašal Prešeren.

»Ne le botra. Vzela je otroka za svojega, ko je bil še majhen. Ano so vzgojili pri Primčevih.«

»Kako pa ste potem vi prišli do nje?«

Gospa se je nasmehnila. Spomnila se je, da je vse to Prešernu že v jeseni pripovedovala, a poet je takrat gotovo ni poslušal. Razložila mu je torej še enkrat, kako in zakaj je Ana ušla od Primčevih.

»Naposled jo je gospa nagovarjala, da bi šla v samostan, kar pa dekletu ni dišalo, rajši je pobegnilo,« je sklenila.

»Tako grdo sta torej ravnali z otrokom?« je Prešeren nalašč vsekal po svojem razbolelem srcu, govoreč v dvojini.

»Ravnali? Ravnala je le gospa Primčeva. Njena hčerka je baje za dekletom jokala, da je zbolela.«

»Primčevka je huda ženska; jaz bi ji tudi ušel.«

»Veseli bodite, da ni postala vaša —«

Gospa je prestrašena umolknila.

»… tašča,« je Prešeren mirno dopolnil. Očitno ga gospejina neprevidnost ni zadela, vsaj ne tako, kakor bi ga bila še pred nekaterimi tedni. Skomignil je z rameni: »Bržkone imate

stran 195</text>
      <sha1>6vzf6viv651pikr269r434t915t6iea</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223814</id>
      <parentid>223811</parentid>
      <timestamp>2026-04-20T11:23:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <comment>/* Jako, kdor misli trdno stati, pade. */</comment>
      <origin>223814</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="374858" sha1="lv1x9zu8ldiai2pmd9systrct44fzz1" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Roman o Prešernu
| normaliziran naslov = 
| avtor = Ilka Vašte
| izdano = ''{{mp|delo|Založila pisateljica sama 1937}}''  
| vir = [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXY3ZLHL dLib]
| dovoljenje = javna last
| obdelano = 
}}

&lt;blockquote&gt;Knjigo poklanjam manom Franceta Prešerna. Napisala sem jo v želji, da prispevam k razumevanju našega največjega moža. Če se mi je to posrečilo — bodisi le v skromni meri — sem dosegla svoj namen.
Zahvaljujem se vsem, ki so mi s prijaznimi nasveti pomagali pri mojem študiju o Prešernu in njegovih sodobnikih.
Pisateljica.&lt;/blockquote&gt;

=SDRAVÍE LVBLANSCHE, GASPODE=

„Da bi úka želja me iz tvoj'ga sveta …“

Leta 1812.

Ljubljana, prestolnica v Ilirskih provincah, je bila vsa v zastavah. Po odloku generalnega intendanta grofa Chabrola so Ljubljančani slavili zmago velike Napoleonove armade v Rusiji ter zavzetje Moskve.

Pozno popoldne je praznično oblečeno ljudstvo polnilo ulice in se gnetlo po šetališčih. V pisani množici so se srečavali nizki moški klobuki širokih krajevcev z visokimi cilindri najrazličnejših oblik. Vmes so kakor strašila plavali črni zložljivi klobuki na dva ogla v obliki širokih polmesecev, takozvani „chapeau claque à la Vintimille“. Zeleni, vijolični, modri, rjavi in rdeči fraki so se mešali med uniformami francoskih častnikov. Damam pa je jesenski veter galantno ovijal dolga, visoko prepasana, grško krojena oblačila okrog udov. Dragoceni šali iz mehkega angleškega kašmira so — kakor po vseh Napoleonovih deželah — tudi v Ljubljani kljubovali Napoleonovi celinski zapori.

Ko se je pojavila na šetališču v Napoleonovem vrtu elegantna ekvipaža mladega trgovca Antona Primica in njegove lepe žene Julijane, se je vse oziralo za vozom.

»Tvoj dragoceni šal jih bode v oči,« se je posmehnil bledi Primic in suho zakašljal v robec, ki ga je potegnil iz svojega rdečega fraka.

Lepa Julijana je z nemirnim pogledom ošinila belo rutico v moževih rokah … moj Bog! če se zopet pokažejo na njej krvavi madeži! … A zatrla je v sebi strah in se mirno, ponosno ozrla po pešcih ob strani drevoreda ter milostno prijazno odzdravila okrogločilčnemu duhovniku.

»Profesor Vodnik!« je tiho opozorila soproga.
Primic je dvignil beli cilinder.

»Glej!« je žena s pahljačo pokazala na drugo stran.

V smeri proti mestu je privozil voziček z vpreženim ponijem. Vodil ga je krepak dvanajstleten fantek, Anton Scheuchenstuel. Njegov osem let mlajši bratec Jožef — klicali so ga Jozef — je sedel poleg njega.

Primic se je ozrl za elegantno otroško vprego … Hm, hm! Čudno hitro raste premoženje preprostega uradnika Scheuchenstuela, odkar so Francozi zopet zasedli ilirske dežele … Hm! Kaj, ko bi gospod pl. Scheuchenstuel bil v zvezi z Avstrijci? … Ej, nič se ne ve, saj je znan avstrijakant …

Tako je pomislil Primic, gledaje za malo ekvipažo in njenima voznikoma. Vsi šetalci na promenadi so se ozirali za njima. Dečka sta se držala moško in ponosno, kakor se spodobi sinovoma iz »plemenite« rodbine.

Mali Jozef se je krčevito držal za naslonilo.

»Še skozi Zoisov graben zapelji!« je zahteval, ko sta po Celovški cesti privozila v mesto.

Starejši brat je le pokimal in pri »Figovcu« zavil na Dunajsko cesto. S Figovčevega dvorišča je priletel za vozičkom debel kostanj in se zakotalil po cesti. Za hišnim oglom se je skrila temnolasa kodrasta glavica porednega Smoletovega Andrejčka.

»Kerl!« se je zaničljivo ozrl Toni Scheuchenstuel in moško zavil po Dunajski cesti ter mimo vojaškega skladišča v Nunsko ulico. Prečkal je Kapucinski trg in pri deželnem dvorcu zavil skozi Gradišče.

Ko je mala vprega privozila iz Zoisovega grabna na Breg in potem navzgor v Salendrovo ulico, kjer so stanovali Scheuchenstuelovi, se je dvignila iz trave na obrežju kuštrava dečja glava in bled, shujšan obrazek, s temnimi kolobarji okrog vdrtih oči, je zrl za vozičkom.

»Ali si ga videl?« je vprašal v travi ležeči deček, mali potepuh France Pacenk, tovariša, ki je, v knjigo zatopljen, sedel na deskah poleg carinarnice, stoječe ob vodi skoraj nasproti Zoisove hiše.

Le nerad je čitajoči deček odmaknil oči od knjige. Bil je čedno, dasi kmetiško oblečen dvanajstleten dijak: sive, zamišljeno priprte oči, zdrava zagorela lica, nekoliko povešen fino rezljan orlovski nos, lepe majhne ustne, okrogla brada, bolj nizko široko čelo, pokrito s svileno mehkimi temnorjavimi kodri. Z nevoljnim pogledom se je ozrl na bledega capinčka v travi:

»Koga?«

»Nu, najinega sošolca Scheuchenstuela. Svoje ponije je razkazoval, prekleti bahač!« Sovražna zavist je pogledala malemu potepuhu iz oči. Pljunil je v travo.

Tovariš je mirno skomignil z rameni:

»Ti jih ne moreš, ker jih nimaš.« In že se je zopet zatopil v čitanje.

Pof! je Pacenk tlesknil z rokama in pregnal jato golobov s strehe na carinarnici. Njegov mali tovariš se je živčno močno stresel in dvignil glavo. Pogled mu je šel za golobi. Leteli so proti Zoisovi hiši in sedli tam na streho. Le eden je letel dalje in se dvignil visoko preko strehe, da je zažarel v žarkih zahajajočega solnca. Deček ob carinarnici je zrl za njim, dokler ni kot svetla točka izginil njegovim očem …

»Če bi se človek mogel tako dvigniti!«

Z majhno, lepo oblikovano roko si je popravil dolge kodre s čela in se zopet nagnil nad drobno knjigo. Le včasih se je ozrl na vodo, če se je ustavila pod carinarnico nova ladja in so priskočili težaki, da se ponudijo za nakladanje ali razkladanje blaga. Težko naloženi vozovi so škripali po bregu navzgor in navzdol. Neprestano vrvenje, kričanje, pokanje z bičem.

Čitajočega dečka hrup ni motil.

»Kaj bereš?« ga je nagovoril rdečelični duhovnik, ki je prišel po Bregu mimo carinarnice.

Deček je skočil kvišku in spoštljivo pozdravil. Spoznal je svojega predstojnika, profesorja Valentina Vodnika. Sklonil je glavo in zardel. Tiho, komaj slišno je odgovoril:

»Pesme za pokušnjo.«

Vodnik se je nasmehnil — dečko je bral njegove pesmi. Zatorej zadrega!

»Kje si dobil knjigo?«

»Ribniški gospod dekan mi jo je dal, ker sem deklamiral pri slavnosti.«

»Res? Kaj si deklamiral?«

Zopet zadrega! Potem komaj slišno:

»Ilirijo oživljeno.«

»Glej, glej! Nu, rad bi slišal tvojo deklamacijo. Kako ti je že ime?«

»France Prešeren.«

»Saj res, Prešeren! Ali greš z menoj v onole hišo? Tam biva gospod baron Žiga Zois. Popeljem te k njemu. Rad bi, da mu lepo poveš tisto pesem. Ali hočeš?«

Fantek je še bolj zardel. Ozrl se je po sošolcu v travi, a le-ta se je potuhnil za breg. Mali Prešeren je v zadregi pogledal v dobrodušno Vodnikovo obličje. Kar je tam čital, ga ni plašilo. Pogumno je pokimal.

Stopila sta čez cesto v veliko hišo s široko vežo in se obrnila na levo. Dečku je tolklo srce … »Kar ušel bi!« mu je planilo skozi dušo, ko je stopal za profesorjem po stopnicah in se trudil, da bi ne ropotal preveč s svojimi okovanimi gorenjskimi čevlji.

Romp! Romp! … so grabili žeblji po hodniku. Že so se odprla vrata — vstopila sta.

Prvo, kar je zagledal mali Prešeren, so bile velike police s knjigami, ki so zastavljale vse stene. In tla! Kakor po ledu se je z okovankami previdno prestopal po svetlo zlikanih ploščicah, v katerih se je zrcalila sobna oprava v dolgih odsevih.

S strahom je deček dvignil pogled in se ozrl po sobi. Nekaj gospodov je sedelo in stalo v kotu sobe okrog mize, ki je bila preobložena s fizikalnimi aparati in vsemogočo učenjasko navlako, kakršno je mali dijak opazil tudi na stenskih policah poleg peči. Pri oknu sta stala dva gospoda in nekaj pregledovala. Poleg njiju je deček zagledal čuden stol na velikih kolesih, v njem pa gospoda, ki je takoj obrnil vso dečkovo pozornost nase. Ali je bil bolan? Noge je imel zavite v debelo odejo.

Profesor Vodnik je peljal dečka naravnost k bolniku. Zdravo fantovo lice, okroglo in rdeče, je zagorelo v živi rdečici, ko se je nerodno priklonil. Potem je mali Prešeren plaho uprl pogled v bolnikovo obličje: okrog stisnjenih starčevih usten je več kakor dvajsetletna bolezen vtisnila globoke gube. Vendar je okoli rjavih oči krožil dobrotljiv nasmeh moža junaka, zmagovalca nad samim seboj.

Prijazni starec je odložil svoje pero na mizno ploščico, pritrjeno pred njim na bolniškem stolu, in ljubeznjivo pokimal Vodniku:

»Dober dan, gospod profesor! Koga ste mi pripeljali?« In s pogledom na knjižico, ki jo je dijak tiščal k sebi, je pristavil: »Malega učenjaka?«

»Hm. Morda bo še učen, če bo priden,« je odgovoril Vodnik in položil roko na dečkovo ramo: »Povej gospodu baronu tisto pesem! Ali dovolite, gospod baron?«

Starček je smehljaje se prikimal. Bil je vajen takšnih obiskov. Sam je dostikrat klical otroke v hišo in se zanimal zanje, saj je bil star samec.

»Katero pa znaš?« je vprašal dečka.

»Ilirija oživljena,« je fantek plaho odgovoril in ni odmaknil pogleda od starčevega bolehnega obraza … Ali je to baron Zois — bogati Zois, ki ima velika posestva in fužine na Gorenjskem, komaj dve uri hoda od njegovega — dečkovega — doma? Joj, ubožec! Bolan — hrom!

»Ali veš, kdo jo je zložil?« je baron vprašal s hudomušnim nasmehom.

Mali Prešeren je v zadregi pogledal navzgor k Vodniku.

»Gospod profesor Vodnik,« je dejal bolj tiho.

»Nu, pa jo povej —« in s sarkastičnim posmehom se je nagnil k Vodniku in tiho pristavil: 

»— če ne znaš nobene boljše.« Znano je bilo, da baron Zois nasilnega Napoleona ni posebno cenil in mu zato tudi Vodnikov slavospev korziškemu zavojevalcu ni bil všeč. Vendar ni hotel svojemu malemu posetniku kvariti veselja in dobrodušno je zaklical: 

»Gospoda! Tu imamo malega gosta-deklamatorja.«

Gospodje so okrenili glave. Mali dijak je pričel:

»Napoleon reče: Ilirija vstan!…«

Deklarniral je dolgo pesem gladko in s povdarkom. Glasek mu je bil trden in prožen. Gospodje so se za njegovim hrbtom nasmihali drug drugemu.

»Dobro! Dobro!« so mu ploskali, ko je končal.

»Kako lepo in čisto izgovarja! Fant ima čudovit jezikovni čut,« je zagodrnjal Matevž Ravnikar proti svojemu sosedu, mlademu profesorju Kersniku, ki je nekaj popravljal na strojnem modelu za Zoisove fužine.

Janez Kersnik — »Žagarjev« iz Most pri Žirovnici — je postrani pogledal od svojega aparata in dečku prijateljsko pomežiknil. Prikimal je Ravnikarju in — nekoliko v zadregi zaradi mežikanja malemu Francetu — je dejal tiho, kakor v opravičilo:

»Saj ga poznam. Ribičev je, iz Vrbe, moj sorodnik.«

Mladi Kersnik, ki je bil Francetov inštruktor, je še enkrat vzpodbudno pokimal svojemu malemu varovancu.

Zois pa je fanta pohvalil:

»Glej ga, glej! Kako se je odrezal! Kje si se pa naučil dolgo pesem tako lepo deklamirati?«

»V Ribnici.«

»Ali si iz Ribnice?«

»Ne. Iz Vrbe sem. V Ribnici pa sem hodil v šolo.«

»Torej si Gorenjec? Ali si bil rad v Ribnici?«

Nekaj se je skalilo v lepih dečkovih očeh. Nekaj mu je šinilo preko obraza kakor gnusen spomin. Povesil je oči in nemo odkimal z glavo.

»Hm. In letos si prišel po učenost v Ljubljano? Ali se pridno učiš? Koliko prvih redov si imel?«

»Same.«

»Joj! Kako si priden! Ali ostaneš tudi v Ljubljani odličnjak?«

»Tudi.«

Samozavestno in bleščečih se oči je mali Prešeren pokimal.

»In kadar odrasteš — kaj postaneš?«

»Stric Jožef so rekli, da lahko postanem, kar bom hotel. Soldat ne bom, to vem,« je odločno izjavil mali mož in pristavil: 

»Kaj bom drugega, pa ne vem. Mati bi radi, da bi bil duhovnik, kakor so moji strici. Morda bom.«

»Mati bi radi …!« je tiho ponovil Vodnik in v pogledu, ki mu je šel skozi okno v daljavo, je bilo dokaj bridkosti. Grenko je vstala v njem misel: Mene je tudi materina želja pahnila v duhovski stan …

Baron Žiga Zois je z enim samim pogledom bral v Vodnikovi duši. Blag nasmeh mu je prešinil obraz. Potem je prijel za zvonec, ki ga je vedno imel poleg sebe, in pozvonil. Vstopivšemu slugi je naročil:

»Postrezi malemu gostu!«

Baronov nečak Karel Zois, ki je stal s profesorjem Hladnikom pri oknu, je dvignil list iz herbarija, ki ga je pregledoval, in ga pomolil pred malega deklamatorja:

»Gorenjec si. Ali poznaš tole cvetlico?«

»Zvončica,« je prikimal deček z nekoliko plahim pogledom na poleg stoječega botanika, profesorja Hladnika. »Pri nas raste visoko v skalah.«

»Ali si že trgal zvončice?«

»Jaz ne. Osenjakov oče iz Žirovnice so jih pa že.«

»Kdo pa je to?«

»Matijev ded, za Čopa se pišejo.«

»Hm. Matija je tvoj prijatelj?«

Mali France je prikimal in z nekakšnim ponosom povedal:

»Hodi že v licej!«

Vstopil je sluga s polno ploščo dobrot. Na baronov migljaj je razpostavil jedi na mizico pri drugem oknu: skodelico čokolade z velikim kupom spenjene smetane, kruhke, obložene z maslom, gnatjo in jajci, izbrano grozdje in dva velika kosa torte — jedi, kakršne so v onih težkih časih neprestanih vojn in vojaških rekvizicij prihajale zgolj na mizo bogatinov.

»Le okrepčaj se, mali moj gost!« je pozval baron.

Z velikim pogledom je fant objel razložene dobrote. Že je stopil proti mizi — tedaj mu je noga zastala. Jedi so mu izginile, kakor v megli mu je stal pred očmi bled, shujšan obrazek z velikimi črnimi kolobarji okrog vdrtih oči … France Pacenk! Gladni Pacenk!

Počasi se je mali gost okrenil in ozrl na barona.

»Nisem lačen.«

Zois se je nasmehnil.

»Le pokusi! L’apetit vient en mangeant — saj razumeš francoski. Le pokusi! Morda ti vendarle pojde v slast.«

»Ne, jaz nisem lačen, ampak —«

»Nu, ampak —?«

»Ampak — Pacenk je lačen.«

Tiho je prišlo iz fantovih ust in v zadregi se je zagledal skozi okno proti grajskemu stolpu, ki se je dvigal izza drevja na griču onkraj Ljubljanice.

Zois je opazoval dečka z resničnim zanimanjem. In gospodje, ki so se že vrnili k svojemu poslu, so se ozrli.

»Kar nič se ne brani! Saj nisi kmetiška nevesta!« ga je osorno pozval eden izmed gospodov, ki so sedeli ob veliki mizi, v kotu sobe. Mali Prešeren ga je postrani pogledal in se prestrašen priklonil — gospod je bil »kancelar vseh šol« duhovnik Matevž Ravnikar, profesor dogmatike na akademiji. France ga je poznal, ker mu ga je bil prijatelj Matija pokazal in opisal kot najstrožjega profesorja, ki se ga je bala vsa akademija s profesorji vred, kajti bil je mož neupogljive volje in nagle jeze.

»Kdo je Pacenk?« je vprašal blagi Zois.

»Moj sošolec je bil — ne — je še.«

»To se pravi, da zdaj ne hodi v šolo? Ali je bolan?«

»Ne. Prej je pobiral sadje po vrtovih, zdaj pa nabira repo po njivah, ker nima kaj jesti.«

»Torej potepuh in tat!« je sodil Ravnikar.

»Ali nima staršev?« se je zanimal Vodnik.

»Oče je pri veliki Napoleonovi armadi na Ruskem.«

»In mati?«

»Ne vem. Pacenk pravi … pravi…« deček je v vidni zadregi izbiral besede.

»Nu, kaj pravi?«

»Pravi, da hodi mati v krčme, kjer ji dajo francoski vojaki piti.«

Ves rdeč je bil mali Francek in kar vroče mu je postalo, ko se je spomnil na grdo besedo, ki jo je gladni Pacenk rabil za svojo mater. O, prav za prav Pacenk ni bil dober fant, a — bil je lačen in nihče ga ni imel rad! …

»Ni dobro, če se družiš s takšno barabo,« je Ravnikar strogo posvaril dečka.

Mali France se je zdrznil in povesil oči. Med močnimi obrvmi se mu je začrtala ostra uporna guba … Baraba? Zakaj bi bil Pacenk baraba? Ker je lačen? Ker nihče ne skrbi zanj? Ker mu nihče ne da lepe obleke? Zakaj baraba? Ubožec je!

Izpod košatih dečkovih obrvi je švignil teman pogled na strogega profesorja. Modrosive oči so postale skoraj črne.

Zois, ki je opazil izpremembo na dečkovem obrazu, se je kratko spogledal z Vodnikom. Potem se je zopet obrnil k malemu dijaku.

»Torej tistemu Pacenku bi ti rad privoščil svojo južino?«

Čudovito so se dečku zasvetile oči, trmasti izraz je izginil in na obraz mu je leglo iskreno veselje. Zaupljivo se je nagnil k baronu.

»Ali — ali smem iti ponj?« je tiho vprašal.

»Kje pa je?«

»Spodaj na obrežju leži. Slabo mu je.«

»Slabo — ker je lačen?«

Nemo je deček prikimal. V njegovih lepih očeh so se zasvetile solze.

»Pa teci ponj!« je velel Zois in se z nasmehom ozrl za fantom, ki je bil v dveh nerodnih, ropotajočih skokih pri vratih in se komaj še ujel na gladkih tleh. Ko je zaprl vrata za seboj, je baron pokimal svojim gostom:

»To je dečko!«

»Dobro srce!« je kratko pritrdil Hladnik.

Karel Zois je skomignil z rameni:

»Življenje mu prej ali slej vcepi sebičnost!«

»Temu ne,« je zmajal Kersnik z glavo in prenehal tolči po aparatu, »poznam njegovega očeta. Vsa naša fara ve, da bi Ribič raje dal zadnje zrno iz kašče, kakor da bi siromaka neobdarovanega zapodil izpred praga.«

»Podedovana človekoljubnost!« se je posmehnil baron.

»Hm. Človeška družba je že tako urejena, da človek ne more ostati veselej človek,« je vztrajal baronov nečak.

»Če bi se vsem otrokom zgodaj utrjala volja, bi se ne pasle svinje med ovčicami,« je pripomnil Ravnikar.

Vodnik je stopil k srednjemu oknu in se ozrl navzdol.

»Že vleče capinčka s seboj,« je sporočil.

Še nekoliko trenutkov in vrata so se odprla.

»Potrkaj!« se je začulo za vrati prepozno navodilo.

Nerodno je udarilo ob vrata, potem je vstopilo bledo, sestradano revše, v raztrgane cunje odeto. Zadaj mali rdečelični Prešeren. Livriran sluga je pritekel in zaprl vrata, ki sta jih dečka v zadregi pustila na stežaj odprta.

»Pozdravi!« je mali France prišepetal capinčku in mu potegnil pokvečeni klobuček z glave. Mali Pacenk se je nerodno priklonil kar splošno tja predse; saj od razburjenosti ni ničesar razločil. Tudi mu je pri vsakem koraku drselo, da se skoraj ni upal pogledati naokrog.

»Aha! Ti si tisti potepin, ki krade repo po njivah!« se je zdajci strogo oglasil Ravnikar in stopil dečkoma korak naproti.

Bledo revše se je umaknilo s potuhnjenim pogledom vedno tepenega otroka. Ves prestrašen je mali Prešeren z obupanim pogledom iskal pomoči pri dobrem baronu.

»Danes mu vse odpustimo. Danes mu ne bo treba krasti. Tamle se najej po mili volji!« je dobri Zois ustavil Ravnikarjevo gorečnost.

»Če bi Bog tako rad odpuščal kakor vi, gospod baron, bi imeli na svetu same zločince!« je zagodrnjal gorečnik, skomignil z rameni in se vrnil k mizi.

Zois se je spogledal z Vodnikom in se posmehnil. Odgovoril ni ničesar, ker je poznal razburljivo Ravnikarjevo naravo.

Mali France je potegnil capinčka za rokav k obloženi mizici. Bleščečih se oči je stal poleg lakotnika, ki je požrešno hitel pospravljati dobrote v prazni želodček. Kos za kosom je izginjal v velika usta z zdravimi belimi zobmi. Mladi varuh ga je zadovoljno opazoval in se le včasih plašno ozrl na gospode, ki so se razvzeli v živahnem pogovoru o ljudski mizeriji, o vojni in njeni neizogibni posledici — veliki draginji in lakoti, o današnjem dnevu, o Napoleonovih zmagah ter o posledicah ruskega poraza.

Prijazno obličje človekoljubnega barona se je stemnilo … Njegovo za vse lepo na svetu vnelo srce se je z gnusom in mržnjo odvračalo od velikega nasilnika, ki je strahoval vso Evropo. Koliko zverinskih umorov, koliko gnusnih zločinov je imel tiran na vesti in — še so živeli na zemlji ljudje, ki so ga oboževali! Ali je človeštvo resnično še vedno na nizki stopnji zverstva? Mnogo upanja je bil stavil Zois v veliki narod Rusov: Na njih si zver polomi zobe … a zdaj?

»Kje pa je danes Primic?« je vprašal baron, da obrne pogovor.

»Bržkone je odšel brez slovesa. Mogoče je novoustanovljena slovenska stolica v Gradcu tako visok prestol, da nas novopečeni njen predavatelj ne bo mogel več razločiti v nižavi pod seboj,« je zajedljivo pripomnil Ravnikar.

»Lepo sodiš prijatelja!« ga je milo pokaral tihi Hladnik.

»Francozi so izvohali, da graški profesor ne spada v Ilirske province, pa so ga pognali čez mejo. Haha!« se je smejal Vodnik.

Tedaj so se odprla vrata in sluga je naznanil:

»Gospod profesor Primic!«

Že je Janez Primic stal v sobi … Njegove nemirne, bodeče oči so z nervoznim pogledom zatrepetale od enega do drugega.

»Baš smo vas opravljali!« ga je sprejel Vodnik.

»Lepa reč!« se je mlademu Primicu zjasnil obraz ob pogledu na svojega bivšega učitelja.

»Bali smo se, da ste že odrinili proti Gradcu,« mu je baron pružil roko.

»Nič se mi še ne mudi. Dovoli, če pridem tja sredi novembra. Prav prijetno mi je tu pri vas — Francozih,« se je posmehnil. »Posebno nocoj, ko bo vsa Ljubljana v lučkah!«

»Kaj pa vi pravite k najnovejšemu poročilu o Napoleonovih zmagah?« je vprašal Vodnik.

»Da so zmage danes stare že osem dni,« je odgovoril Primic in zvito pomežiknil. »Saj veste, da rabi vsaka štafeta iz Pariza polnih osem dni do Ljubljane.«

»Hm. Vi torej ne verujete v zavzetje Moskve, gospod profesor?« je vprašal Zois.

»Kdo pravi, da ne? Le v to ne verujem, da bi zavzetje pomenilo za Napoleona zmago.«

»Govorite v ugankah.«

»Nikakor ne. Gospodje ste le pozabili, da se nahajamo v drugi polovici oktobra, to se pravi — tik pred strašno rusko zimo. Z njo Napoleon ni računal, ker je ne pozna. Tembolj jo pozna in je morda računal z njo — car Aleksander.«

»Mislite, da je car Napoleona zvabil v past?«

»Mislim? Ne, ne, tega ne morem reči, nočem! Upam pa, upam, da tega ni storil. Upam zaradi onih 650.000 mož, ki jih je Napoleon gnal v — smrt.«

Tišina je nastala po teh besedah. V dušah so se jim utrinjale strahotne slike: strašna ruska zima … po prostranih planjavah armada begajočih razcapancev … kupi v snegu gnijočih mrličev …

Z velikimi, široko odprtimi očmi je mali Prešeren strmel v novodošlega gospoda … Kaj je rekel? V smrt? Vsi možje, ki so odšli s francoskim cesarjem — mrtvi? Tudi — tudi Pacenkov oče?

Postrani se je ozrl na Pacenka. A ta je le naglo nosil v usta in požiral, požiral. Razgovor gospodov ga ni zanimal. V tišini, ki je nastala, se je čulo le Pacenkovo cmokanje.

Naposled je Vodnik pokazal skozi okno:

»Ponekod že prižigajo luči na oknih.«

Res je že mrak legal v sobo. Dečka pri drugem oknu sta nekaj šepetala. Capinček se je nasitil in odlomil od zadnjega kosa torte košček ter ga pomolil tovarišu:

»Al’ češ?«

»Ne. Doma bom večerjal,« je mali Prešeren junaško premagal zadnjo izkušnjavo, dasi je vedel, da ga čaka doma le močnik s krompirjem.

Že je zadnji kos izginil v Pacenkovih širokih ustih.

Fanta sta stopila proti baronu. France Prešeren je sunil tovariša v hrbet, češ: zahvali se!

A bledi fant je le napravil nekaj poklonu podobnega in se brž potuhnil k vratom. Njegov rdečelični protektor je v silni zadregi pogledal za njim in potem na smehljajočega se barona. Pogumno je zajecljal:

»Hvala — je — je hotel reči.«

In ni razumel baronovega in Vodnikovega veselega smeha.

»Z Bogom!« je plaho pristavil in iskreno preprosto pomolil baronu roko.

»Z Bogom, mali filantrop!« je baron prijazno stisnil dijakovo roko.

Mali Prešeren ni razumel tuje besede. Ves zmeden se je priklonil pred Vodnikom in se s strahom ozrl na strogega Matevža Ravnikarja. Le-ta pa mu je obračal hrbet in govoril s profesorjem Hladnikom ter mladim Prešernovim inštruktorjem, Kersnikom. Tudi drugi gospodje se niso menili za odhajajočega mala gosta. Le Zoisov zamišljeni pogled je šel za bistrim kmetiškim dečkom, dokler se niso vrata zaprla za njim.

S silo se je baron otresel svoje zamišljenosti in se ozrl po svojih gostih, narodnih buditeljih in prosvetnih delavcih. Njegov pogled se je ustavil na Primicu.

»Gospod profesor, povejte mi, kako si prav za prav tolmačite to, da je knez Metternich dovolil stolico slovenskega jezika v Gradcu zdaj, ko Avstrija tako rekoč nima več Slovencev?«

Primic je dvignil ramena:

»Sam sem se čudil, da me niso zavrnili.«

Vodnik se je zaničljivo namrdnil:

»Meni se ta čudna milost zdi prav spretno izstreljena diplomatska strelica, češ: Če so vam Francozi dovolili kranjski učni jezik v nižjih šolah, ga dobite pri nas kar na — vseučilišču.«

Ravnikar pa je pripomnil z ostrim posmehom:

»Gotovo se Metternich tolaži s tem, da bo moral stolico zopet ukiniti, ker ne bo dovolj slušateljev.«

»Nu, zelo prijazno perspektivo mi odpirate!« je siknil nervozni Primic.

Zois se je pomirljivo nasmehnil in velel slugi:

»Prižgi luči v salonu!«

»Ali naj razsvetlimo okna, gospod baron?« je vprašal sluga.

»Ne!« je bil kratek in rezek odgovor, ki so ga baronove stisnjene ustne tiho nadaljevale: Ne bom te častil, krvoločni Korzičan! Z neprestanimi kontribucijami nas izmozgovavaš, pa naj te slavimo? Moja podjetja, vse moje življenjsko delo, mi s svojimi neprestanimi vojnimi podvigi tiraš v propast in jaz naj proslavljam tvoje zmage?

Rezkemu baronovemu odgovoru je sledila trenutna tišina. Le parketi so tiho zaškripali pod nogami sluge, ki je odšel v salon. Potem se je Karel Zois sklonil k stricu in mu dejal tiho:

»Ali se ne bojiš zamere pri Francozih, stric?«

»Hm, mislim, da se nam je ne bo treba dolgo bati,« je Žiga Zois skomignil z rameni. »Še nekaj takšnih Napoleonovih »zmag«, pa se Avstrijci prav kmalu vrnejo.«

»In nam vzamejo vse, kar so nam dali Francozi,« se je oglasil rdečelični Vodnik.

»Vsega ne!« je baron odločno zavrnil gosta. »Zavesti, da smo vsem narodom enakopravni, ne zamorijo nikoli več v nas.«

Vodnik je zamahnil z roko.

»Če odidejo Francozi — nekaj burnih dni in — vse bi bilo kakor pred Napoleonom. Prvi odleti naš materni jezik iz šol, zato bi že Metternich poskrbel in cesar Franc, ki se trese pred vsako novotarijo.«

Baron je pomolčal. Pred njegovimi očmi je vstal energični pogled avstrijskega kanclarja kneza Metternicha.

»Huda borba bo z njim,« je priznal. »A če bomo dobro pripravljeni, nas ne ugonobi tudi najhujši reakcionarec. Očistiti in ogladiti moramo naš materni jezik ter ga usposobiti za znanstveno uporabo. Slovar potrebujemo. Brez njega ne dobimo slovenskih znanstvenih knjig in tudi leposlovnih ne. Pohitite s slovarjem, gospod profesor!« je živahni baron pozval Vodnika.

Pesnik se je v zadregi zganil … Komoden sem zares — je bila njegova misel. Njegovo rdeče lice je še bolj zardelo. Pred dušo mu je stopil človek, ki ga je bil že nekoč prehitel z znanstvenim delom, s slovensko slovnico — na Dunaju živeči Jernej Kopitar, nekdanji Zoisov tajnik. Iz zlobne zavisti do ugleda, ki ga je »menšič« Vodnik užival v Zoisovem krogu, je že pred dvema letoma začel nagovarjati Primica, naj bi mu nabiral gradivo za slovar, ker je spoznal, da sam velikanskega dela ne bo zmogel dovolj hitro, da bi prehitel Vodnika. Vrli Primic se je oprijel dela, vnel zanj tudi druge in poslal znatne prispevke — svojemu nekdanjemu učitelju Vodniku …

Hudomušen nasmeh je izpreletel Vodnikov rdeči obraz, ko je odgovoril baronu:

»Saj hitim. Pa — čim več gradiva se mi nabira, tem manjši del celote se mi zdi. Slovenci imamo velikanski besedni zaklad, le zakopan leži med narodom. Nu, počasi ga že dvignemo.«

»Tako je prav. Le poguma ne izgubite! Kot dušni pastir ste več let živeli med narodom. Vi še najlaže dvignete njegov besedni zaklad. In drugi naj vam pomagajo.«

»Saj mi,« je Vodnik pomežiknil mlademu Primicu.

Sluga je odprl vrata in naznanil:

»Gospod doktor Zupan!«

Ves zaprašen od poti je vstopil doktor Jaka Zupan, kaplan iz Šmarja na Dolenjskem. Nerodno se je priklonil, podal baronu roko in mu jo stisnil, da je bolehni baron komaj zadržal bolečesten stok.

»Glej ga! Odkod pa ti?« ga je pozdravil Vodnik.

»Saj vidiš,« je Zupan dvignil nogo z zaprašenim škornjem. »Naravnost iz Šmarja. Polovico poti sem se peljal z mladim Rudežem iz Ribnice. Dohitel me je in vzel na voz.«

»Pa res nisi posebno salonski,« se je ozrl Ravnikar s karajočim pogledom na Zupanove škornje.

»Saj imaš prav. Lakaste čevlje bi bil moral obuti. Nu, pa pridem, kadar si jih bom mogel s svojo kaplansko plačo kupiti. Z Bogom!« Jezno jih je ošvignil s pogledom in že je bil pri vratih.

»Doktor! Ne bodite vendar —!« je vzkliknil baron in pomignil Vodniku, ki je skočil in ujel Zupana za rokav:

»Ne pustimo te, če se prav stepemo!«

In priskočil je še resni Hladnik: »Ne bodi vendar takšen!«

»Takšen ali takšen! Prišel sem kot človek k ljudem in ne —«

»In prav kot človeka sem se vas razveselil, gospod doktor. Veliko prošnjo imam do vas in vaše dobro srce mi je ne odkloni,« je posredoval baron. »Semkaj k meni sedite, da se pogovoriva.«

Zupan se je vdal, a še vedno je bil ves rdeč v obraz in mrko je gledal, ko je odložil zaprašeni klobuk.

»Nobeden od nas vseh ni jezikoslovno tako podkovan, kakor ste vi, gospod doktor. Ali bi hoteli priskočiti našemu Vodniku na pomoč? Saj veste, da gospod profesor sestavlja slovar. Ali bi mu hoteli še vi pomagati? Sam ne bo zmogel takšnega ogromnega dela. Tudi bi bilo treba primerjave z drugimi slovanskimi jeziki. Vi jih skoraj vse obvladate. Saj nam ne odrečete svoje pomoči?«

Zupan je povesil pogled … Spomnil se je na prijatelja Jerneja Kopitarja, ki je glede slovarja že pletel spletke proti Vodniku. V duhu je videl pred seboj prijateljev bledi obraz, obrobljen z rdečimi lasmi, tenke ustne stisnjene v zlobeń posmeh, zelenkasto modre oči srepo in sovražno uprte v Vodnika … Obotavljaje se, je Zupan odgovoril:

»Kolikor bom mogel, rad pomagam.«

»Mhm!« je zagodrnjal Ravnikar proti Hladniku. »Kakor meni pri prelaganju sv. pisma! Vsako črko bi moral posebej vleči iz njega!«

Hladnik je zatrl smehljaj. Zupan res ni bil vztrajen delavec, a bil je med njimi edini, ki se je zanimal tudi za druge slovanske jezike.

Zois, dobri Zois, je bil vesel, da se je Zupanova nevihta tako hitro polegla.

»Nu, saj sem vedel, da nas ne pustite na cedilu. Dobiti vas moramo v Ljubljano. Profesura na liceju bi vzdramila vse vaše sile. Gospodje, čas moramo izrabiti. Spati ne smemo in čakati, da nam reakcija zopet skoči za vrat. Ni li res, profesor Vodnik? Buditi moramo v rojakih ljubezen do maternega jezika in vero v lastno bodočnost!«

Vodnik je s široko razprtimi, zamišljenimi očmi strmel skozi okno na mesto, ki je migljalo v tisočerih lučkah. Počasi je prikimal in dejal:

»Meni se tako zdi, da moramo kulturnemu svetu pred vsem dokazati sposobnost našega jezika, njegovo uporabnost v prozi in poeziji. Moje revne pesme so komaj za našega kmeta. Če bi nam kdo v našem jeziku zapel visoko pesem, da bi prisluhnil ves svet, potem — da, potem … Ampak literat svetovnega formata — kdaj se nam porodi?«

Tišina se je naselila mednje. Vodnikove besede so jim odmevale v srcih. Pred njimi se je razgrinjala vsa obupna ledina slovenskega slovstva …

Žiga Zois se je prvi vzdramil:

»Ne bodimo malodušni! Tudi duševni velikan še zraste iz našega naroda. Morda je že rojen, morda že raste … A uglađiti mu je treba pot, pripraviti materijal, jezik, da nam izkleše iz njega umetnine.«

In med tem, ko je Zoisov krog sanjal o velikem poetu, ki bo s krasoto svojih del zavojeval slovenskemu — »kranjskemu« — jeziku večnost, je mali France Prešeren ležal na Poljanah, v svoji trdi dijaški postelji. Solznih oči je strmel v luči na oknu, kajti stroga gospodinja Liza mu ni dovolila, da bi se pridružil množici, ki se je prelivala po razsvetljenih ljubljanskih ulicah. Njegovi starejši sostanovalci pa so smeli na ulico! Le njega je Liza zaklenila v sobo in — odšla.

Oh, ta Liza! Kako je trda! … Kakor … kakor profesor Ravnikar. On tudi nima srca za male zapuščene dečke … Kako je nahrulil Pacenka! Ali je Pacenk kriv, če hodi okrog razcapan in lačen? … Ne, kriv je tisti krvoločni Napoleon, ki malim dečkom jemlje očete, da jih postavlja pred kanone …

»O, sovražim ga!« je France skrčil roko v pest. Potem so njegove oči široko zastrmele proti oknu. Strah mu je stisnil grlo:

»Ali meni tudi vzame očeta? …«

»… Kaj, če Francozi res pridejo po našega očeta? … Nikoli več ga ne bom videl! O, mati! Zakaj ste poslali svojega Franceta tako daleč! …«

Napoleon pa je ob tisti uri stal v daljnji pogoreli in razrušeni Moskvi, v temni sobi Kremlja, in pritiskal bledo čelo ob okvir razbitega okna. Dobojeval je v srcu najstrašnejši boj: spoznanje svojega poraza — vkljub »zmagam« …

Drugo jutro so zadnji ostanki njegove »velike armade« nastopili pot proti domovini, pot, ki je bila le beg pred grozoto bližajoče se ruske zime, beg razkrojene gladne vojske pred — smrtjo.

=Gradove svitle zida si v oblake.=

Leta 1819.

V drugem nadstropju licejskega poslopja, na levi strani glavnega stopnišča je stala v odmoru ob deveti uri zjutraj gruča mladih fantov: teologa Matija Čop in Martin Slomšek, privatista tretjega filozofskega letnika Blaž Crobath in Miha Kastelic ter filozof Anton Trenz.

Resni Čop, ki je tistega leta obiskoval Metelkova slovenska predavanja, je razlagal Slomšku slovenske glagolske vrste, sad Metelkovega jezikoslovnega truda, in primerjal tvorbo slovenskih glagolov z ono v srbohrvatskem in v češkem jeziku.

»V nobenem narodu si niso narečja tako podobna kakor v slovanskem. Metelko pravi, da je slovanski narod največji izmed vseh znanih ljudstev na zemlji. In prav ima,« je navdušeno razlagal Čop. Široko čelo je nad nosom nabiral v goste gube, njegove jasno modre oči so se svetile.

Rdečelični Slomšek ga je verno poslušal in mu pritrjeval.

»Matija že spet jaha svojega konjička,« se je norčeval Slomškov sošolec Trenz, velik, slok fant, kostanjevih las in krepkega nosu. Po izgovoru se mu je poznalo, da je Dolenjec. Bil je z gradiča Drškovca doma.

»Matija je že zdaj pol učenjaka,« mu je odgovoril bledi svetlolasi Kastelic. »Zanima se za slovenščino, srbohrvaščino, ruščino, češčino, poljščino, francoščino, laščino in kaj vem za kakšne jezike še.«

»Na liceju se ne more v znanju jezikov nihče meriti z njim, še profoksi ne,« je izjavil Trenz. Crobath je prikimal.

Kastelic pa je pristavil:

»Edinole Jaka Zupan mu je morebiti še kos.«

Zdajci se je elegantni Crobath živahno zdrznil in pokazal:

»Glej ga Smoleta!«

Vrh stopnic se je prikazal mlad, komaj devetnajst let star elegan v svetlomodrem fraku in belih hlačah. Visoko je dvignil palico s srebrnim ročajem v pozdrav, v drugi roki pa je zavihal bel cilinder. Bil je lep fant, temnih kodrastih las, velikih žarečih oči, sočnih rdečih usten in zdrave zagorele polti: Andrej Smole.

»Fantje! Danes popoldne pojdemo k Frgolinu v Krakovo. Ali greste?« je povabil, pristopivši k dijakom.

Crobath je zmajal z glavo:

»Ne bom utegnil. Odpotujem na Dunaj.«

»In ti, Čop?«

»Me preveč glava boli.«

»Kaj te ne bi bolela, če večno riješ po knjigah! Ali prideš, Slomšek? Imenitna dekleta so v Krakovem!« je Smole podražil bogoslovca.

»Miruj!« se ga je kratko otresel Slomšek.

»Uh! Kako ste danes dolgočasni! Kakor vreme, ki se zdajle pripravlja na dež. Kaj pa ti, Trenz?«

Trenz je dvignil ramena:

»Mogoče, da pridem pozneje. Danes je moj oče tu.«

Rad je hodil v Smoletovo družbo, ker so v njej skoraj vedno le »kranjsko« govorili, tako kakor kmetje in hlapci in dekle doma na Draškovcu. S temi pa je Trenz, kadar je bil na počitnicah, najraje občevál. Sorodniki so se mu posmehovali, češ, da je čudak.

»Nu, pojdeva pa sama s Kastelcem, jeli, mlečna griža?« je Smole plosknil bledega svetlolasca po hrbtu.

»Dobro!« je prikimal Kastelic in si z žepnim robcem odpihal prah z rokava svojega zelenega fraka. Kjer je bil Smole, tam je bila pijača in jedača zastonj — si je mislil preračunljivi Kastelic.

Smole pa se je ozrl po hodniku in pogled mu je obstal na dveh fantih, ki sta stala pri oknu na desni strani hodnika. Andreju so se zasvetile oči. Pristopil je k njima in položil enemu izmed njiju roko na ramo.

»Živio, France!«

Dijak, vitek fant z mehkimi dolgimi, skoraj črnimi kodri, koščenim, ostro klesanim obrazom, zagorelo poltjo, napol priprtimi očmi, fino rezljanim kljukastim nosom in izredno lepimi rdečimi ustnami, je bil slušatelj logike France Prešeren. Ozrl se je preko ramena in se nasmehnil:

»Ti, Andrej?«

»Ali prideš popoldne k Frgolinu?«

»Ne utegnem. Imam inštrukcijo v Cekinovem gradu; zvečer pa pridem k tebi, kakor sem obljubil,« je odgovoril Prešeren in zaprl zvezek, ki ga je bil držal v rokah.

Smoletov pogled je ujel verze.

»Pokaži no, kaj pa imaš?«

Toda že je Prešernov tovariš segel po zvezku.

»Moj je.«

In spravil ga je v knjigo.

»Ali sta pesem kovala?« se je zanimal Andrej.

»Grabrijan jo je zložil. Ampak je kranjska. Preložil mu jo bom v nemščino,« je odgovoril France.

»Ali se ti meša? Kranjsko pesem boš v nemško prevajal! Boga zahvali, da še dobiš človeka, ki zlaga kranjske pesmi! Odkar je Vodnik umrl, še nismo slišali novih kranjskih verzov.«

»Čemu nam bodo?« je Prešeren mirno vprašal. 

»Kmetje ne berejo slovenskih pesmi, ker brati ne znajo. Inteligentni meščani pa ne bero kranjskega pisanja. Če hočeš pesem objaviti, mora biti nemška. Saj dobro veš, da ima samo nemščina veljavo med izobraženci.«

»Seveda vem, pa tudi vem, zakaj! Zato, ker smo Kranjci takšni tepci, da si v lastno skledo pljujemo.«

Ves razgret je bil mladi Andrej in velike rjave oči so mu gorele, da ga je prijatelj France začuden gledal, potem pa skomignil z rameni … Andrej je res čudno govoril.

»Tega vendar ne boš tajil, da nam nemški jezik teče bolj gladko kakor kranjski in da znamo v njem vse lepše povedati?«

»Seveda. Saj so te gladili z njim tako rekoč, odkar ti je postala zibelka premajhna, haha! Tudi kranjski jezik bi ti gladko tekel, če bi se potrudil, da se ga pravilno naučiš. Zakaj ne obiskuješ Metelkovih predavanj slovenskega jezika?«

»Ker me je že mati naučila kranjsko govoriti in svojega maternega jezika še nisem pozabil, da bi se ga moral iznova učiti.«

»Ampak, kar mi govorimo, je dialekt. To ni pravilna ‚slovenščina‘, kakor pravi Metelko.«

»O, na vsakih pet korakov srečaš Kranjca, ki bo nekoliko drugače zavijal. Ne vem, zakaj bi bila samo Metelkova kranjščina ‚pravilna‘. Sicer pa je Metelkov tečaj namenjen bogoslovcem, ki bodo kot fajmoštri morali nekoč kranjsko pridigati, in uradnikom, ki morajo občevati z našim kmetom, pa ne razumejo kranjščine. Zakaj bi med njimi zapravljal čas jaz, ki kranjski že znam?«

»Ali ne razumeš, da moramo tudi Kranjci ali ‚Slovenci‘, kakor nam pravi Metelko, obvladati svoj književni jezik, če se hočemo kdaj meriti z drugimi narodi.«

»Književni? Haha! Književni jezik brez knjig! Haha! Smole, du bist köstlich!« se je smejal Grabrijan.

Prešeren je le stisnil lepe ustne in molčal. Andrejeve misli so se mu zdele blazne.

Po hodniku se je pripodil Francetov sošolec Svetličič, ves nasmejan:

»Fantje! Jakon ima novo obleko! Ves je nov od glave do peta!«

‚Jakon‘ je bil profesor Jakob Zupan.

»Ni mogoče.«

»Čudež božji!«

»Saj ga bo zeblo, če je slekel toliko špeha!« se je norčeval Prešeren.

Pridrevil se je še Ludovik Azula in prijel Prešerna za komolec:

»France, pridi, boš videl Jakona!«

Zdajci se je z bližnje stolnice oglasilo tanko klenkanje — mrtvaški zvonček. Pobožni Slomšek se je prekrižal in tiho molil. Z desne strani je od knjižnice prihajal po hodniku mladi profesor Metelko. Vrh stopnic se je prikazal direktor Matevž Ravnikar. Strogo je pogledal po dijakih, ki so se mu klanjali, in resno je pokimal Metelku ter dejal kratko in glasno, da so ga slišali dijaki:

»Baron Žiga Zois! Srečna mu zadnja ura!«

»Amen!« se je odzval Metelko in sklonil glavo.

Spodaj se je oglasil šolski zvonec.

Dijaki so se razpršili po razredih. Crobath, Kastelic in Smole so se brž poslovili in odšli po stopnicah navzdol. Direktor je mimogrede z zlovoljnim pogledom ošinil elegantnega Smoleta. Mladi brezposelni bogataš Ravnikarju ni bil kdovekaj všeč in ni mu bilo prav, če ga je zalotil v šolskem poslopju …

»Fante zapeljuje k pijači in drugim neumnostim,« je godrnjal sam pri sebi.

Čop je za oglom ustavil Prešerna:

»Kaj sta se prerekala z Andrejem? Nekaj sem čul o kranjščini. Andrej je bil ves v ognju.«

Mladi Prešeren se je posmehnil:

»Saj ga poznaš! Izmed vseh njegovih ljubic mu je ‚kranjščina‘ najljubša. Ko sem ga opozoril na veljavo nemščine, mi je rekel, da Kranjci v lastno skledo pljujemo. Hm! Ne vem, kaj prav za prav hoče. Ali ga ti razumeš?«

Čopu so se zgostile gubice nad nosom. Umaknil je pogled, se zagledal v tla in — počasi prikimal.

Molk je težko legel med prijatelja. France se je z začudenim pogledom zagledal v Matijevo mogočno čelo …

Zdajci je Matija dvignil pogled in ga jasno uprl v prijateljeve vprašujoče oči.

»On hoče, kar je hotel Zois …« je tiho povedal.

Od stopnic so se začuli profesorjevi koraki. Prešeren je smuknil v razred. Bogoslovec Čop pa se je še ves zamišljen okrenil in odšel po hodniku.

»… kar je hotel Zois …« je mlademu Prešernu še dolgo zvenelo po ušesih. … A kaj je bilo tisto, kar je hotel Zois?

Profesor Metelko je stopil s čudno prepadénim obrazom na oder pred svoje učence. Skozi odprto okno se je še vedno čulo klenkanje mrtvaškega zvončka.

»In nomine …« se je pokrižal mladi profesor in glasno molil molitev za umirajoče. Dijaki za njim. Z začudenjem so opazili, da so profesorju stopale solze v oči in se mu je glas krhal. Ko je odmolil in so bile vse oči vprašujoče obrnjene vanj, je izpregovoril:

»Predragi učenci moji in prijatelji! V teh trenutkih izgublja slovenstvo svojega najboljšega zaščitnika in najplemenitejšega dobrotnika, svojega pravega očeta: baron Žiga Zois umira.«

Z robcem si je otrI solze in dostavil:

»Mir in zveličanje njegovi duši!«

»Amen!« so zamrmrali dijaki.

Po pouku, ko je Metelko odšel iz razreda, je bila za njim nekaj trenutkov nenavadna tišina. Le počasi so se fantom razmajali jeziki: da pojdejo vsi za pogrebom, da bodo menjaje sami nosili krsto, da se ponudijo za častno stražo ob mrtvaškem odru … Naposled so govorili vsi križem.

Nekaj dijakov se je zopet zbralo zunaj na hodniku: Slomšek, Prešeren, Svetličič, živahni Azula in pohlevni Traun. Pripovedovali so si, kako je dobri Zois podpiral Vodnika, ki je umrl le nekaj mesecev pred svojim dobrotnikom.

»V bedi je umrl. Če bi Zoisa ne bilo, bi bil umrl od gladu,« je pripomnil Azula.

»In če bi ne bilo onega prekletega vohuna Kremnitzerja, ki ga je ovadil, bi Vodnika ne bili upokojili in še danes bi bil živ,« je pribil Prešeren.

»Pravili so, da je Vodnika še nekdo denunciral,« je tiho povedal Traun.

»Kdo pa?« je vprašal Svetličič.

Traun se je spogledal s Prešernom in Azulo ter zašepetal:

»Stari Scheuchenstuel.«

Fantje so prikimali in se ozrli po hodniku, kjer je na ovinku proti knjižnici stal Scheuchenstuelov sin Anton, Prešernov sošolec, in se razgovarjal s profesorjem Dagarinom.

»Zatorej tudi Zoisova prošnja Vodnika ni rešila! Upokojili so ga brez usmiljenja,« je rekel Slomšek.

»Zaradi njegove ‚Ilirije oživljene‘,« je pristavil Svetličič.

Prešeren se je zdrznil. Spomnil se je one ure, ki jo je, še majhen deček, preživel pri baronu Zoisu. Živo mu je stopil pred oči baronov produševljeni, bolehni obraz, njegov dobrotljivi nasmeh, njegov blagi pogled, iz katerega je sijala vsa njegova blaga duša.

»Na Dunaju ne poznajo usmiljenja. Pravijo, da je Metternich trd človek,« je šepetal Traun.

Prešeren je prikimal. Tudi on je že slišal takšno sodbo o vsemogočnem avstrijskem kanclarju, zakletem sovražniku vsakršnega svobodnega gibanja med evropskim človeštvom.

Ob času, ko je v Ljubljani kanclarjeva slika stala pred dušo mladega Prešerna, je na Dunaju stopal Metternich po svoji veliki biblioteki. Sredi dvorane je stal na visokem podstavku kip Venere, obdan z okroglim kanapejem. Pred njim se je kanclar ustavil in se za trenutek zagledal v Canovovo umetnino. Nasmehnil se je.

Kipu?

Ne. Evropi! Premaganemu Napoleonu, ki ga je v duhu videl pred seboj. Takšna je bila njegova misel:

»Odkar je Napoleon jetnik na otoku sv. Helene, sem jaz gospodar v Evropi. Cesar on ni dosegel z mečem — meni se je posrečilo s peresom. Vse se suče po mojih željah, celo — ruski car.«

Z nasmehom je stopil v svoj kabinet, veliko, bogato opremljeno dvorano. Tri velike mize, na vsaki kup aktov, so čakale nanj.

Že je sedel k srednji mizi — tekoča zadeva: sklicanje ministrske konference vseh nemških držav in državic, da se določijo ukrepi, ki potlačijo preteče svobodno gibanje med Nemci. Že je prijel knez za gosje pero, pa je vstopil Friderik vitez Genz, njegova desna roka.

»Genz, ali vam je jasen program ministrske konference?«

»Ne popolnoma, svetlost.«

»Mhm. To se pravi: vi se ne zadovoljite z napovedano igro, temveč bi radi videli moje karte,« se je knez sarkastično posmehnil. »Nu, zadostuje naj vam moje prepričanje, da bodo vsi udeležniki konference hoteli le tisto, kar bo hotel oni, ki bo imel najmočnejšo voljo med njimi. In tisti ‚oni‘ bom jaz.«

»Kakor vedno. O tem sem popolnoma prepričan, Svetlost,« se je Genz priklonil.

»Dobro. Torej program: Prvič — tesnejše sodelovanje vseh nemških zveznih držav, ker je to važno za ohranitev splošnega miru in za uspešno zatiranje eventualnih nemirov. Afere, kakršna je umor pisatelja Kotzebueja po teologu Sandu, se ne smejo ponavljati, kajti takšne iskre morejo zanetiti velike požare. Drugič — ukinitev tiskovne svobode, najstrožja cenzura, nobenih anonimnih javnih piscev. Tretjič — vsak poizkus, uvesti v posamezne države ustavo, že v kali zatremo. Četrtič — razpustimo in prepovemo študentske organizacije, tudi telovadne. Nu, dragi Genz, kaj pravite k mojemu programu?«

»Vaša Svetlost! Kaj naj rečem? Le to, da bi bržkone danes gorela že vsa Evropa, če bi Vaše Svetlosti ne bilo.«

»Morda imate prav. Vem, da sem vsem revolucionarjem za strašilo. Hm, vendarle moramo na vso moč pritegniti vajeti. Pazite na Slovane, Genz! Njihov prebujajoči se nacionalizem je odprta rana na avstrijskem državnem telesu. Treba jo bo izžgati.«

»Jezikoslovno igračkanje!« je zamahnil Genz.

»Genz! Kdaj se naučite gledati v bodočnost!«

Osramočeni Genz je povesil pogled pred šefom in se ves poparjen opravičil:

»Grof Sedlnitzky je že izdal na vsa policijska okrožja odlok za najstrožje nadziranje vseh profesorjev in dijakov.«

Sedlnitzky je bil predsednik najvišjega dvornega policijskega urada.

»Prav. To je vsaj nekaj. In pomnite: vsakega prevročega slavista pod stalno policijsko nadzorstvo!«

Andrej Smole in Blaž Crobath pa sta tisto uro hodila pred Smoletovo hišo na Ajdovščini sem in tja, z očmi merila mimoidoča dekleta in se razgovarjala o težkih dneh, ki so jih preživljali Kranjci, odkar so Francozi morali prepustiti Ilirske province zopet Avstrijcem.

»Metternich bi nas utopil v žlici vode, ker smo Slovani,« je zatrjeval živahni Andrej, »Slovanov se bolj boji kakor hudič križa. Boji se naših simpatij do Rusov. Zato nas tlači k tlom. Vzel nam je že vse, kar so nam dali Francozi. Vrgel je kranjski jezik iz šole in iz uradov. Spet smo tam, kjer smo bili pred francosko okupacijo.«

»Hm!« je Crobath nedoločno pritaknil.

»Ampak večno ne bomo tako ostali. Naši stari so preveč pohlevni. Kadar mi, mladi, vzamemo vajeti v roke, bo vse drugače. V šolah in uradih uvedemo kranjski ali — kakor Metelko pravi — ‚slovenski‘ jezik. In kranjskih knjig izdamo toliko, da nihče več ne bo hotel nemških brati.«

»Beži, no! Kje bomo pa pisatelje jemali!« je oporekal trezno misleči Crobath.

Smole pa se ni dal motiti. Navdušeno je nadaljeval:

»In kranjsko gledališče si uredimo — pa če se Metternich zaradi vseh novotarij na glavo postavi. Da le ti in Prešeren in kar vas je drugih ‚fejst‘ fantov doštudirate in se vrnete z Dunaja, pa bomo že kaj poštenega začeli v Ljubljani,« je sanjaril in pristavil: 

»Škoda le, da nam je Zois že umrl.«

»Škoda, da ni cesar tebe za kanclarja postavil, haha!« se je smejal Crobath. »Potem se Metternichu ne bi bilo treba na glavo postavljati. Andrej, ti si sanjač! Če bi te Kremnitzer slišal, bi te denunciral, kakor je pokojnega Vodnika.«

=Povsod vesele lučice prižiga.=

Leta 1821.

Kongresna Ljubljana. Ali je bila še — Ljubljana, tiha Ljubljana, »Ljubljana dolga vas«?

Po ulicah se je pretekalo ljudstva kakor v procesijah. Kočije — četvero- in šesterovpřežne — so drdrale po vegastem tlaku. Vmes velike paradne karose različnih dvorov: avstrijskega, ruskega, neapolskega in drugih. Služabniki v najrazličnejših livrejah so tekali iz hiše v hišo, iz palače v palačo. Dostojanstveniki mnogih evropskih narodov so se kretali po šetališčih, v bogate kožuhe odeti.

Še nikdar niso bile ljubljanske ulice tako živahne kakor one dni, še nikdar ni bilo po njih toliko čebljanja v vseh evropskih jezikih nego ob času kongresa, ki ga je bil sklical v Ljubljano takrat najveljavnejši evropski državnik, avstrijski kanclar knez Metternich, da uduši veliko strašilo vseh evropskih mogotcev: ustavo, ki so jo po francoski revoluciji vzbujeni narodi zahtevali zdaj v tej, zdaj v oni državi.

Bilo je v nedeljo, dne 14. januarja okrog 11. ure dopoldne, ko je pred škofijskim dvorcem, kjer je stanoval ruski car Aleksander, stala gruča mladih ljudi: Prešeren, Smole, Kastelic, Traun, Azula, Vilfan, Volk in visokošolec Crobath. Stali so, se živahno razgovarjali in opazovali ljudi, ki so prihajali od maše, iz stolnice. Na moč lepo opravljeni so se Ljubljančani

košatili mimo. Malokdo je bil med njimi, ki si tisto zimo — kongresno zimo — ni nabavil nove obleke.

»Glej jo!« je šepnil Kastelic in skrivaj dregnil Smoleta.

Lepi Smole se je ozrl in pozdravil. Krasno dekletce, Češkova Fina, je z materjo in očetom prihajala od stolnice. Prijazno je odzdravil stari Češko, gospa je pokroviteljsko milostno pokimala, mlada, komaj sedemnajstletna krasotica pa je rahlo zardela, ko je povesila glavico pod žarečim pogledom zastavnega Smoletovega Andreja.

»Najlepše ljubljansko dekle!« je šepnil Traun Volku na uho.

Bogoslovec Šimen Volk se je le prizanesljivo zaničljivo nasmehnil … Kaj je njemu, mlademu asketu, lepo dekle! … Ko so se vsi, celo pobožni njegov tovariš Vilfan, ozrli za dekletom, on edini ni podlegel čaru, ki ga ima lepota na človeško srce. Pogledal je v vežo, polno ruskih častnikov in dvorjanov ter dejal:

»Pavlič se pa dolgo ne vrne. Morda ga knez Volkonski niti ne sprejme.«

»Kako bi ga ne sprejel, če ga je poslal k njemu sam car! Radoveden sem res, kaj bo opravil,« je rekel Traun.

»Ali misliš, da ga sprejmejo v rusko službo? Jaz bi se jim tudi ponudil.«

»Pssst!« je opozoril previdni Kastelic in se brž obrnil ter skril za širokim Smoletovim hrbtom. Mimo mladcev je počasi prihajal starejši gospod, se ustavil tik njih ter pogledal v vežo, kakor bi ga Rusi zanimali.

»Kremnitzer!« je Kastelic svaréče šepnil Smoletu v uho.

A stari gospod je imel tenka ušesa. Postrani je s potuhnjenim pogledom ošvignil Smoleta, ki je s posmehom meril policijskega uradnika od nog do glave.

»Tale ima našega Vodnika na vesti. On in stari Scheuchenstuel,« je Andrej glasno izpregovoril v splošni molk, ostro gledaje staremu komisarju v oči.

»Verfluchter Windhund!« je sam pri sebi zaškrtal komisar in se malomarno prestopil, a se zopet ustavil ne daleč na oglu proti stolnici.

»Aha! Mož bi nekaj dal, če bi mogel pogoditi, čemu mi tu stojimo. Že voha spet kakšno zaroto,« se je norčeval Smole.

»Metternich bo danes slabo spal,« je ironično pripomnil Prešeren.

»Naše simpatije do Rusov policiji niso všeč,« je pristavil Vilfan.

»Metternich in Sedlnitzky vidita povsod strahove,« se je posmehnil Smole.

V veži je zavalovilo. Nekaj kratkih povelj. Straža na vratih je stopila v pozor. Častniki in dvorjani so se postavili v špalir. Po stopnicah je prišel mož, star okrog štirideset let, žensko mehkega obraza in sanjavih kratkovidnih oči. Odet je bil v preprosto častniško uniformo.

»Car!«

Dijakom je zagomazelo po hrbtih. Umaknili so se nekoliko in Smole je pošepetal:

»Nalašč se vsi zadermo, da bo Kremnitzerja strah.«

Ko je car Aleksander stopil čez vežni prag, je zagrmelo iz mladih grl:

»Živio car!«

»Živeli Rusi!« je zakričal Prešeren, ki mu srce ni dalo, da bi vzkliknil samodržcu. »Živeli vsi Slovani!« je še pristavil Smole in dvignil cilinder z ironičnim pogledom na prepadenga Kremnitzerja.

»Živeli!« so zagrmeli vsi mladci.

Car se jim je nasmehnil in prijazno odzdravil. Odšel je proti Špitalski ulici. Spremljal ga je le eden njegovih adjutantov, vitez Manzurov.

Že blizu ogla Špitalske ulice sta prišla mimo gruče dam in gospodov. Tu so stali Češkovi, Lavrinovi in gospa Primčeva s petletno hčerko Julijo in osemletnim sinom Janezom. Ob vzklikanju mladine so se vsi ozrli proti škofiji in Lavrinova prvorojenka, osemletna Marija je šepnila:

»Car!«

Lepa Fina Češkova se je vsa v zadregi sklonila k mali Juliji, ko se je car približal. Adjutant Manzurov, stopajoč tik za carjem, je že od daleč zagledal vitko dekletovo postavico in kostanjeve kodre pod širokim žametnim klobučkom, zavezanim pod nežno rožnatim obrazkom. Rusu je živa rdečica planila v obraz …

Vsa družba je carja spoštljivo pozdravila z najglobljimi »dvornimi« pokloni. Lepa Fina se je priklonila po vseh pravilih, ki se jih je naučila od svojega z Dunaja naročenega plesnega učitelja. Mala živahna Julija pa si je komaj utrgala čas…

za otročji poklonček, ko je že — prav vštric carja — dvignila jasne modre oči k Fini in glasno vprašala:

»Ali je to car?«

Rada bi bila s prstkom pokazala, pa se je še pravočasno spomnila, da ji je stroga mamica že dostikrat prepovedala, kazati s prstom na ljudi.

Car, čeprav naglušen, je slišal glasno vprašanje in smehljaje se je ozrl na ljubkega otroka. Od otroka pa mu je pogled ušel na poleg stoječe lepo dekle.

Ko sta stopila z adjutantom nekaj korakov dalje, se je car napol ozrl in dejal preko ramena:

»Manzurov! Si li videl ta obrazek?«

»Videl, Veličanstvo,« je z majhnim trepetom v glasu odgovoril adjutant.

»Čigava je?«

»Hčerka bogatega trgovca, pri katerem stanujem.«

»A — — —?« se je ustavil car in ostro pogledal v spremljevalčev zardeli obraz. S hladnim posmehom je pristavil: »Mnogo uspeha, dragi Manzurov! Saj nimaš slabega okusa.«

Manzurov se je priklonil v zahvalo … »To mu je Kankrin izklepetal!« — si je mislil. Kankrin je bil ruski kavalerijski general, ki je stanoval istotako v Češkovi hiši na Glavnem trgu.

Manzurov ni bil nič kaj vesel, da je car opazil lepo dekle. Poznal je svojega muhastega gospoda in njegov očarujoč vpliv na ženska srca … Slabe volje je ubiral korake za carjem.

Ljudje so se ustavljali, pozdravljali carja, klecali k tlom in žarečih oči gledali za njim — zmagovalcem Napoleona, osnovalcem »Svete alianse«, »liberalnim zaščitnikom vseh zatiranih narodov«.

»Kakor sen iz naše pradomovine …« je mladi Miha Kastelic sentimentalno začustvoval, gledaje za odhajajočim carjem.

»Šema! Naši pradedi niso poznali takšnih potentatov,« je jedko odsekal Prešeren, »Bratstvo je vladalo med njimi.«

»Tako je, da veš, suženjska duša!« je Smole s pestjo prijateljsko butnil Kastelca pod rebra.

»Pavlič gre!« je opozoril Kastelic.

Vsi so planili tovarišu naproti.

»Kaj je? Ali te sprejmejo?«

Bledi Pavlič je stisnil ustne in odkimal.

»Ne? Zakaj ne?«

»Saj sem vedel!« je zagorjnjal Smole, »Metternichu se boje zameriti.«

Jože Pavlič je skomignil z rameni. Videlo se mu je, da se še bori z močnim razočaranjem.

»Kaj je rekel knez?«

»Za sprejem v rusko službo bi bil potreben sporazum z avstrijsko oblastjo,« je tiho povedal bledi dijak.

»Ali nisem rekel? Ta vražji lisjak — Metternich — je privezal ruskega medveda popolnoma na svoj rep.«

»Ssst!« je Kastelic nervozno svaril drznega Smoleta.

»Ali pojdeš kljub temu na Rusko?«

»Ne vem. Knez Volkonski me je povabil za jutri na daljši razgovor.«

»Nu, vidiš! Rusi se vendarle zanimajo za nas!« je tolažil Crobath.

»Toliko pa vendarle ne, kolikor ti zanje,« je podražil Prešeren visokošolca Crobatha, ki si je, namesto da bi bil že odrinil na Dunaj, samovoljno podaljšal božične počitnice, da je mogel videti ljubljanske kongresiste, posebno še ruskega carja.

Smole je prijel Prešerna pod pazduho.

»Fantje! Če si ne bomo Slovenci sami pomagali, Rusi nam tudi ne bodo.« In tiše je pristavil: »Dokler se car ne otrese tega prekletega Metternicha, ni upanja za nas.«

»Res je,« je krepko pritegnil Pavlič.

»Zato pustimo Ruse, pa pojdimo k „Bidlmonu“ na golaž. Plačam jaz.«

»Oziroma tvoja mama,« je Prešeren pripomnil s svojim običajnim ironičnim posmehom.

»Hm! Prej pa še staremu Kremnitzerju eno zagodemo.«

Smole je stopil s Prešernom čez prag škofijske palače na cesto, se obrnil proti veži, zamahnil z belim cilindrom in zaklical:

»Živeli, bratje Rusi!«

»Živeli, bratje Slovenci!« se je odzvalo nekaj Rusov iz veže.

»Živelo naše bratstvo!« je pomagal še Pavlič.

Ves zelen se je Kremnitzer zganil in namignil uniformiranemu stražniku, ki jih je vedno nekaj postopalo okrog carjevega stanovališča. Stražnik je brž pristopil in tiho opozoril dijake:

»Gospodje, prosim, ne delajte škandala!«

Pa je revež slabo naletel.

»Kaj! Škandala?« je kričal Smole. »Ali je to škandal, če pozdravljamo svoje brate in goste našega cesarja? Kakšen patriot pa ste vi, gospod stražnik! Pritožim se pri knezu Metternichu, da veste! Lep stražnik, ki tako spoštuje člane Svete alianse, da nam jih niti pozdravljati ne dovoli!«

In na videz ves razkačen je potegnil Prešerna za seboj čez cesto proti »Bidelmonu«, največjemu ljubljanskemu hotelu, ki je stal na levo od magistrata in se košatil pod imenom in z izvesno tablo »Zum wilden Mann«.

Ljudje, ki so se nabrali ob Smoletovem kričanju, so mu pritrjevali in obsuli stražnika s ploho zabavljic in psovk. Mladci onkraj ceste so prhnili v smeh in se zatekli v Bidelmonovo vežo; oba bogoslovca pa sta se izgubila proti stolnici.

Gospod Češko, ki je prizor od daleč opazoval, je zmajal z glavo … Nekaj se je bil te dni dogovarjal z bogato gospo Smoletovo glede njenega Andreja in svoje Finice — ampak… če se fant takole obnaša… Nu, seveda, mlada kri! »Saj sem tudi jaz Slovan. In Čehi smo še manj potrpežljivi nego Kranjci. Ha! Ko sem bil še preprost steklarski delavec, sem preklesstil marsikakega objestnega ‚burša‘ … Pa vendarle — prenaglil se ne bom s hčerino možitvijo. Saj se še drugi zanimajo za mojo Finico. Manzurov je ves zateleban vanjo. In Kankrin pravi, da je Manzurov bogataš. Pa Terpine iz Kranja mi je tudi nekaj namigoval zaradi sina Fidelisa, ki je kupil graščino na Fužinah in je sploh podjeten dečko. Hm, nu, bomo videli. Saj je še čas…«

Nesrečni stražnik pa se je komaj izmotal iz besne množice. Oziral se je po komisarju, a zaman. Kremnitzer je že tekel po stranskih ulicah naravnost k dvornemu policijskemu ravnatelju Sedlnitzkemu.

Deset minut pozneje je zapel zvonec v drugem nadstropju velike Zoisove hiše na Bregu, kjer je bil v prostornem stanovanju nastanjen knez Metternich, voditelj ljubljanskega kongresa.

»Ali je Svetlost še doma?« je ves brez sape planil grof Sedlnitzky skozi vrata.

»Še. Njegova Svetlost se odpravlja na izprehod,« je povedal lakaj.

»Javite me! Nujna zadeva!«

Knez Metternich je sprejel obisk v svoji spalnici.

»Oprostite, grof!« je knez govoril, ne da bi vstal izpred toaletne mizice. »Dovolite, da končam toaleto. Saj veste, kako je z mojim časom. Danes so mi dali jedva tri urice spanja. Pozno v noč in že na vse jutro so bili kurirji nad menoj. Prosim, semkaj k meni, grof!«

»Hvala, Svetlost!«

Sedlnitzky se je pokorno spustil v fotelj v bližini kneza.

»Nujna zadeva, pravite? Nu, kar na dan z njo!«

Za trenutek se je Metternich ozrl, in komornik, klečeč na blazini pred njim, je prenehal z likanjem njegovih nohtov. Velike, svetle knezove oči so se s prodornim pogledom ustavile na nelepeh grofovem obrazu, na njegovi od razburjenosti se tresoči zgornji ustni.

»Če dovolite, Svetlost, počakam s poročilom,« je grof odvrnil s pogledom na slugo.

Na knezov migljaj je komornik odšel.

»Nu?«

»Zarota, Svetlost!« S pritajenim glasom je Sedlnitzky poročal o dogodku pred škofijsko palačo.

»Bratje Rusi? Haha!« se je trdo zasmejal knez, ko je policijski šef končal poročilo. »Jim že pokažem bratovščino!«

Vstal je in stopil burno po bogato opremljeni dvorani. Domača halja iz težke svile, s kožuhovino podložena, se mu je opletala okrog nog.

»Gospod grof!«

Sedlnitzky je skočil kvišku in se strumno vzravnal. Njegove majhne oči so strmele v velike knezove.

»Dobro me poslušajte! Tu gre za dijaško zaroto, slično oni, iz katere je izšel Kotzebuev morilec Sand. Razlika je tale: Ono zaroto so zasnovali, zapeljani od revolucionarjev, naši dečki, Nemci, proti Slovanom, Rusom; to zaroto pa snujejo Slovani proti Nemcem, torej proti — nam!«

Grof Sedlnitzky ni niti trenil z zaspanimi, majhnimi očmi. Niti za trenutek mu ni vršila misel, da je on sam — Slovan, oziroma slovanskega pokolenja.

»Tam smo prizanašali,« je nadaljeval knez in zapičil bodeč pogled v Sedlnitzkega zaspane oči, »tu pa ne bomo. Razumete?«

»Popolnoma, Svetlost.«

»Dobro. Ravnajte se po tem! Opazujte dijake! Vaši organi naj stoje noč in dan na straži, kajti tu gre za — naše glave! Predvsem poizvejte, pri kom je bil oni dijak v avdienci in zakaj! Poročajte nemudoma, ko izveste kaj natančnejšega o tej famozni bratovščini.«

Sedlnitzky se je molče priklonil in odšel.

Četrt ure nato je policijski uradnik Kremnitzer vstopil v pivsko sobo pri »Bidlmonu«. Sedel je na prostor pri oknu in se navidez za pivce ni zmenil. Gledal je skozi okno na trg, na Robbov vodnjak in verno študiral baročno zveriženo postavo tritona, izklesanega iz belega marmorja. Le malokdaj se je z brezbržnim pogledom ozrl po pivnici. Za sosedno mizo, kjer je sedela glasna Smoletova družba, pa se očividno sploh ni brigal. Obračal ji je hrbet.

Mladi ljudje bi ga ne bili opazili, da ni pristopila k njim zala natakarica Kati, postavila pivo pred Smoleta in Kastelca ter skrivaj pokazala s prstom navzad.

»Katica, ali me imaš kaj rada?« je Smole položil roko okrog njenega pasu. Pri tem se je brž ozrl.

»Vsako noč bolj!« je razposajeno odgovorila deklina in zbežala med gromovitim grohotom vsega omizja.

Smole se je sklonil k Prešernu in mu nekaj zašepetal v uho, medtem ko se je usulo nanj zaradi brhke natakarice:

»Zdaj sta se izdala!«

»Aha!«

»Glej, glej!«

»Je vsaj odkritosrčna!«

Ko so se umirili, je Smole dejal Prešernu glasno, da se je Kremnitzer kar zganil:

»Motiš se, ne bodo ga zasačili.« In nekoliko tiše, vendar dovolj glasno za napeta komisarjeva ušesa, je dodal: »V zaboju ga noben policaj ne zavoha.«

»Koga?« je vprašal radovedni Kastelic.

»Psst!« je poudaril Smole in se posmehnil tovarišem, ki so ga debelo gledali. Pomežiknil jim je in pokazal nazaj na komisarja.

»Pa mu vsaj napravimo luknje v zaboj, da se ne zaduši?« je pomagal Prešeren, ki je edini razumel prijatelja.

»Luknje ne, bi bile preveč sumljive. Ampak špranje med deskami bodo morale biti nekoliko večje. Naroči mizarju, naj napravi močan zaboj, s ključavnico na pokrovu!«

»In kam ga nasloviš?«

»Na kneza Mihaela Andrejeviča. Če pride naš poslanec srečno čez mejo, je naša zadeva toliko kakor rešena.«

»Pa kdaj ga odpošlješ?«

»Ponoči ob treh se odpelje iz mesta. Takrat bo še tema ... Kati! Plačam!«

Natakarica je smeje se pritekla. Smole jo je ujel okrog pasu in si jo posadil na kolena. Med glasnim vikom in krikom se mu je izvila in sta napravila račun.

»Mladina!« se je nasmehnil ruski častnik v sosedni sobici.

Profesor Jaka Zupan, ki mu je sedel nasproti, je prikimal ... Da, mladina! Nekaj dijakov je bilo tudi vmes, »filozofov«. Prav za prav bi ne smeli zahajati v katerikoli javni lokal, temveč le v določene gostilne ... Nu, on, Jaka, jih ne bo tožaril direktorju. Boljše, da pridejo mladiči v pošteno restavracijo na golaž in pivo, nego da bi se potikali skrivaj po zakotnih beznicah, pili žganje in se družili s propalimi deklinami.

Naposled so bili fantje na cesti. Pri vodnjaku pred magistratom so se ustavili in staknili glave. Andrej Smole jim je nekaj razlagal z bliskajočimi se očmi. Grohotaje so se razpršili.

Ko je stari Kremnitzer stopil iz gostilne, je s pogledom ujel le še svetlordeči Smoletov frak poleg zelenega Prešernovega. Oba sta izginila v ozki Špitalski ulici. Jadrno jo je starec ubiral za njima. Na koncu frančiškanskega mostu sta se oba mladca poslovila. Prešeren je zavil proti Gledališki ulici, kjer je stanoval, odkar je dobil štipendijo in je odpovedal službo domačega učitelja pri Lavrinovih. Smole pa se je obrnil po Slonovi ulici navzgor; Kremnitzer za njim. Zasledoval ga je, dokler ni mladenič stopil v domačo hišo na oglu Dunajske in Celovške ceste.

Zdajci šele se je starec obrnil in hitel naravnost k šefu.

Ko so bili dijaki odšli iz Bidlmonove pivnice, se je zraven ležeči posebni sobi obrnil Jaka Zupan k Rusu, ki ga je bil že prej nagovoril.

»Naša mladina se vam zdi pač zelo razposajena?«

»Ne bolj, nego je naša,« je odvrnil Rus, se dvignil in predstavil: »Dovolite, gospod! Knez Peter Lopuhin.«

»Doktor Jakob Zupan ... Lopuhin? To je stara, slavna ruska rodbina.«

»Vaša je starejša, gospod doktor,« se je knez vljudno nasmehnil.

»Kako to?« se je začudil profesor Zupan.

»Nu, saj se pišete Zupan. Župane pa so imeli naši skupni pradedi že v sivi davnini. Čudno, da se je v vašem narečju še ohranila ta beseda. Zdi se mi namreč, da je vaša kranjščina najbolj pokaženo slovansko narečje.«

Jaka Zupan je postavil kozarec, ki ga je bil že dvignil, zopet na mizo. Kri mu je udarila v široki obraz. A ukrotil se je, dasi so Rusove besede zadele njegovo srce na najobčutljivejšem mestu.

»Svetlost? Dovolite mi nekoliko vprašanj namesto odgovora! ... Katero slovansko narečje je najčistejše? Ali je staroslovensko?«

»O tem ne dvomi noben Slovan.«

»To narečje pa ne spada več med žive jezike. Izmed sedanjih narečij je torej ono najmanj pokaženo, ki je staroslovensčini najbliže?«

»Seveda!«

»Nu, kako se reče po rusko krava?«

Gospoda sta seveda govorila francoski.

»Korova,« je odgovoril Rus.

»In v staroslovensčini?«

»Krava.«

»Po slovensko pa natanko tako: krava. In kako pravite Rusi: mleko, glava, konj, pes?«

»Moloko, golova, lošad, sobaka.«

»Pa v Cirilovi svetopisemski slovanščini?«

»Mleko, glava, konj, pes.«

»In mi, Slovenci, prav tako kakor nekdaj stari Sloveni: mleko, glava, konj, pes.«

Zdajci pa je knezu lezla rdečica v obraz. Ves v zadregi je priznal:

»Vaša kranjščina je slovanščini naših pradedov res bližja nego ruščina. Posekali ste me, gospod doktor. Bog živi Kranjce!«

»Slovence, Svetlost! Kranjsko je le del naše domovine.«

Zupan je z zadovoljnim nasmehom trčil z Rusom. In v svojem, za slovansko vzajemnost navdušenem srcu je vrli »Jakon« — kakor so mu rekali licejski dijaki — pristavil sam zase: Bog daj, da bi bilo nekoč del Velike Slavije! Če Nemci snujejo Veliko Germanijo, zakaj bi se mi ne združili v Veliko Slavijo? ...

Glasno pa tega ni izrekel, kajti pri sosedni mizi je sedel pri pivu komorni prokurator pl. Scheuchenstuel s svojim starejšim sinom filozofom Antonom ...

Stari gospod se je sklonil k sinu in vprašal nemški:

»Kaj pa ti praviš k obnašanju svojih sošolcev?«

»Lauter Bauernlümmel!« je zaničljivo skomignil mladi gospodič in snel rokavico, da prime za kozarec.

Zupan ga je slišal in sam pri sebi zaškrtal: »Prekleta žaba napihnjena! Kdo pa da tvojemu očetu kruh, če ne kmet!«

»Revolucionarni elementi! Le nikar se preveč ne druži z njimi, da se ne zamotaš v kakšno vročo kašo!« je svaril prokurator.

»V šoli se jim pač ne morem izogniti. Pa še tam ne govorim dosti z njimi, razen s Prešernom.«

»Aha, tvojim konkurentom! Kakšen pa je ta fant?«

»Zelo nadarjen. Ampak — manire! Kmet! In nagle jeze je, pa silno nervozen. Zadnjič je raztrgal zvezek in ga vrgel profesorju pred noge, ker mu je nalogo strožje redoval kakor meni. Če bi ne bil tako odličen učenec, bi ga bili izključili.«

»In če bi v profesorskem zboru ne bilo Jakoba Zupana!« je sam pri sebi pristavil Zupan.

Položil je denar na mizo, vstal in se poslovil od Rusa.

Smoletova mati, gospa Helena Valentin, je sedela še pozno na večer v pisarnici poleg žitnega skladišča, ki ga je imela v eni svojih hiš, v oni, ki je stala ob začetku Celovške ceste, zraven njene krčme »pri Figovcu«. Gospa je sedela sklonjena nad trgovskimi knjigami in računala. Tako je prebila večer za večerom, odkar je pokopala svojega tretjega moža »poštarja poštnega hleva« Franca Valentina. Z okornimi številkami si je zdaj pa zdaj napravila izpisek na listek. Pisanje ji je šlo res trdo izpod rok, komaj da je obvladala številke, saj se je kot preprosto kmetijsko dekle primožila v mesto k »Figovcu«. Toda česar ni zmogla nevešča roka, je v obilni meri nadomestil sijajen trgovski talent te žene.

V računanju jo je zmotil velik hrup v veži — — »Andrej!« je pomislila gospa in prisluhnila. »Prijatelje je pripeljal s seboj. Spet ne bo miru do jutra. A ljubše mi je, da razgraja doma, nego da se potepa po ljubljanskih beznicah. Neprestano ponočevanje mi ga uniči. Ponočevanje in — ženske! Huda kri! — — Moja kri ... A jaz sem se krotila z delom, s trdim delom. Nakopičila sem si bogastva. Moj sin pa — on ne pozna dela, edinega zdravila za takšne ljudi, kakor sva midva ... Njegov brat je krotkejši, mirnejši. Mihael je bolj očetov. Dober gospodar bo. Ko bi bil Andrej takšen! ...«

Ljubljenec Andrej ji je bil pred očmi: temnolas, z lepimi velikimi očmi, krepkim nosom, zdravih lic, smejočih se, rdečih usten, lepe postave, elegantnih kreten ... »Čudno ni, da ženske norijo za njim,« je sama pri sebi vzdihnila mati. »Oženiti ga moram čimprej. Fina Češkova — da, to bi bila žena za mojega Andreja. Kako lep par bi bil to! Jutri vzamem fanta s seboj k Češkovim.«

Vdala se je materinskim sanjam.

Sin pa je na stopnicah naročal domači natakarici, ki je prinesla za njim nekaj jestvin in pijače:

»Prinesi še tri štefane! En liter — to ni nič! To še zame ni dovolj, a nas je pet! Pa nekaj buteljk dodaj. In jedi še prinesi, pečenke, klobas ali kar hočeš. Tega je premalo. Saj si vendar videla, da imam goste! Drugič dobiš vse skupaj v glavo!« je po svoji trdi navadi ljubeznivo zaključil, da je dekle preplašeno odhitelo.

V pritličju je srečala gospo.

»Nesi jim še torto, ki smo jo napravili za jutri. Malka naj zjutraj speče drugo!« je gospa velela s pritajenim glasom.

»Da, gospa.«

Dekle je steklo po veži in si mislilo: »Predobra je gospa, preveč razvaja sina. In njegove prijatelje napaja in gosti, kakor da so vsi njeni. Premehka je. Ni čudno, da je sin takšen divjak.«

Od zgoraj pa je odmevalo iz mladih grl:

»Napoleon reče: Ilirija, vstani!«

Saj ni bilo med njimi častilca svetohelenskega jetnika — o, ne. Pesem so peli le zato, ker je bila prepovedana. Če bi jih bil Kremnitzer slišal, bi ga mrzlica tresla od samega gneva.

A ni jih slišal.

Ko pa je proti tretji uri zjutraj v spremstvu štirih uniformiranih policajev drobil korake po cesti mimo Smoletovih hiš, je videl zgoraj v Andrejevih sobah še luč. In luč je bila tudi na dvorišču pred Smoletovim hlevom, kjer je hlapec pripravljal voz, obložen z velikim, dolgim zabojem. Poleg je stal, z rokami v žepu, postopajoč France Pacenk, dober policijski znanec.

»Aha!« je zagodrnjal Kremnitzer in izginil s policaji po temni Celovški cesti.

Ure po ljubljanskih cerkvah so bíle tri, ko je zavil voz s Smoletovega dvorišča. France Pacenk je sedel na kozlu in priganjal konje. Pa menda niso imeli prave volje ne konji, ne Pacenk, kajti kmalu so zopet prešli v složno hojo.

Zdajci se je pripeljalo vozilo mimo gilte »Novi svet«. Iz teme so planili proti njemu štirje policaji.

»Stojte! Čigavi ste?«

»Smoletov.«

»Kaj peljete?«

»Saj vidite!«

»Kaj je v zaboju? Odprite, da vidimo!«

»Ne vem, kaj je notri. In tudi pogledati ne smem, so dejali Smoletov gospod. In nikomur ne smem izročiti zaboja, kakor onemu gospodu, ki so mi ga gospod Smole označili.«

Iz teme je pristopil še stari Kremnitzer, se vzpel na voz in z leščerbo posvetil na zaboj.

»Knez Mihael Andrejevič«

je starec bral naslov. In spodaj:

Pozor!
Ne premetujte!

Aha! Zakaj? — Ker je v zaboju skrivnosten sel — bržkone oni Pavlič, ki ga hočejo zarotniki iztihotapiti čez rusko mejo!

In trdo je zapovedal capinu, ki je sedel spredaj:

»Mož! Voz prepustite nam! Vi pa domov!«

»Gospod Andrej so dejali ...« se je branil Pacenk in potuhnjeno so se mu iskrile oči izpod širokega klobuka.

»So dejali, pa kmalu ne bodo nič več dejali!« se je s ciničnim posmehom odrezal komisar ... Če Bog da, še danes bo predrzni Smoletov fantalin kot zarotnik v najgloblji grajski ječi! — — je sam pri sebi pristavil.

Policaji so potegnili Pacenka s kozla, obrnili voz, sedli nanj in se s Kremnitzerjem vred odpeljali proti mestu, naravnost na policijo.

S težavo so spravili težki zaboj skozi vežo in po lesenih stopnicah v šefovo sobo. Sedlnitzky sam jih je pričakoval.

»Odprite zaboj!« je zapovedal, ko mu je Kremnitzer podal kratek raport. S pisalne mize je vzel revolver in ga pripravil.

Ključavnica je bila hitro odtrgana. Preden so dvignili pokrov, je Kremnitzer šepetaje zapovedal policajem:

»Pripravite samokrese! Kdorkoli je v zaboju, uklenite ga, preden se dvigne!«

Ves bled je prijel za pokrov in ga počasi dvignil. Vsi so izbuljenih oči čakali z naperjenimi samokresi na trenutek, ko se dvigne skriti zarotnik iz zaboja.

A v zaboju se ni ničesar premaknilo. Pogumno je pogledal Kremnitzer vanj in — prebledel: Ničesar ni bilo v zaboju kakor nekaj stare opeke, lepo zložene na dnu, vrh nje pa velika slika, karikatura ...

»Nu?« je vprašal Sedlnitzky.

»Slika,« je skomignil Kremnitzer in brž zaloputnil skrinjo. Zadrega mu je pokrila obraz in pot mu je pokril čelo.

»Pokažite!« je velel šef, ki se mu je Kremnitzerjev obraz zdel sumljiv.

Stari uradnik se je nekoliko obotavljal, vendar je pokorno dvignil pokrov.

Sedlnitzky je pristopil in pogledal v zaboj ... S težavo je zadržal kletev: v karikaturi je spoznal — sebe samega. Takšne naprej štrleče brade, debele spodnje in kratke zgornje ustne ni imel nihče drugi nego on. Pa stisnjene, zaspane oči in špičasti nos!

»Ein Bubenstreich!« je grof zamahnil in uničujoč pogled je zadel starega uradnika. »In vi ste mu nasedli!«

Kremnitzer je ves uničen povesil glavo. A sam pri sebi je prisegal: »Dokler diham — tega ti ne pozabim, Andrej Smole!«

Ko je policaj pripeljal voz z zabojem na Smoletovo dvorišče, se je v hiši zgoraj odprlo razsvetljeno okno in Andrej je zakričal za odhajajočim možem postave:

»Čujte, gospod policaj! Recite gospodu Kremnitzerju, da mu nič ne zamerim, saj vem, da se je zmotil.«

Grohot iz petih mladih grl je dušil zapiranje okna. Izza ogla pa se je na vsa široka usta režal potepuh Pacenk in zmagoslavno vihtel steklenko žganja:

»Živela avstrijska policija!«

=Lažnivi zvezdogledi, vsi pojte rakom žvižgat!=

Leta 1824.

Čez Čevljarski most proti Tranči je prihajal Andrej Smole. Nebesnomoder redingote, z visokim in širokim ovratnikom, se je v pasu tesno prilegal in spodaj zvončasto razširjal, da je prav očitno poudarjal Smoletovo lepo postavo. V ozkih hlačah iz svetlega kašmira, s svetlikajočim se kastorcem na glavi in tanko palico v roki, je mladi elegan zamišljeno stopal mimo ljudi, ki so ga srečavali. Nikogar ni pogledal. Žareče oči so mu strmele v tla; zdravo zagorel obraz so napol zakrivali visoko štrleči konci bleščeče belega ovratnika, povezanega z belo muselinasto kravato.

Ob Tranči na oglu, je skoraj trčil ob vitkega črnolasega mladega gospoda, ki je pridrevil po Starem trgu, s cilindrom v roki, v drugi je držal palico zadaj na hrbtu.

»Ho! France! Toliko, da me nisi podrl! Kam pa tečeš kakor divjak?«

Bil je France Prešeren. Njegov mladi, ostro brušeni obraz se je razjasnil.

»Andrej! Kam pa ti?«

»Za teboj lazim kakor zaljubljena devica. Sem mislil, da te dobim pri Dolencu na Karlovški cesti. Ali nisi bil tam?«

»Bil.«

»In kam zdaj?«

»Kamor hočeš.«

Obrnila sta se proti Glavnemu trgu. Prešeren je stopal s sklonjeno glavo poleg prijatelja, ki ga je postrani ošvignil s pogledom.

»Nekoliko čmerno se držiš. Pa ne, da bi te bila Dolenčeva Zalika obdarila s košarico?«

Smoletov tovariš se je ustavil. V napol zaprtih očeh se je užgal blisk, nosnice na fino oblikovanem, rahlo ukrivljenem nosu so zadrhtele, mehke ustne so se stisnile v žgoči ironiji. Potem si je z roko popravil temne valovite lase s čela, si pokril svetli cilinder in dejal s posmehom:

»Poštar si. Pa mi je vendarle uganka, kakšen kurir ti je tako hitro prinesel vest o mojem današnjem porazu. Kurir je moral biti sam — hudir.«

»Izvrstna rima! Haha! Ali sem res v črno zadel? Nu, prijatelj, čestitam ti prav od srca! Zdaj sva se oba „razbabila“, hahaha!«

Smoletov smeh prijatelja ni prepričal. Dobro je razločil v njem pekočo bolečino poleg trmastega zasmeha.

»Ali se z gospodično Fino še vedno nisi pobotal?«

Andrejev obraz je otrdel.

»Pobotal? Prijatelj, takole ti povem: Ker Andrej Smole „glaževnati princese“ ni všeč takšen, kakršen je, pač ne more biti o pobotanju nikdar govora. Nikdar! Razumeš? Nikdar!«

Besede je pribil, kakor da jih zabija sam sebi v uporno srce. Nekaj korakov sta molče premerila; potem je Prešeren tiho pripomnil:

»Ali veš, da ti pravijo ‚trdi Andrej‘?«

»Vem,« je skomignil Smole.

»Morda si proti svoji bivši nevesti res nekoliko pretrd. Mislim, da ona ni kriva vajinemu razdoru, ampak —«

»Jaz, seveda!«

»Ne, ampak njeni starši, ki —«

»— ki se bojijo izročiti hčerko takšnemu ‚lahkomiselnemu zapravljivcu‘!« je s trdim posmehom presekal Smole in se vzravnal, gledaje premo predse, kajti na drugi strani se je že videla Češkova hiša.

Prešeren je pogledal po stari patricijski hiši navzgor … Ali se ni tamle zganil zastor na oknu? … Uboga lepa »steklena princesa«!

»Nu, pustiva babe!« je trdo zamahnil „trdi Andrej“ in pogledal kvišku proti nebu. »Glej, deževalo bo. Stopiva k Metki, pa se pogovoriva o koristnejših rečeh! Puh, kakšen veter!«

»Nevihta prihaja. Kar stopi, sicer naju ploha ujame!«

Pohitela sta. Pred hišo trgovca Hartla, oziroma njegove hčere, gospe Lavrinove, so stali trije dečki. Prešeren jih je že od daleč spoznal: oni plavosali, najstarejši, je bil Primčev Janez, druga, mlajša dva, pa njegova mala bratranca, sinova sodnika Lavrina. V prvem nadstropju je gledala skozi okno Lavrinova Marija.

»Glejte ga — Prešerna!« je Marija zaklicala dečkom pred hišo.

»Naš nekdanji domači učitelj!« sta planila Lavrinova fantička in že so bili vsi trije pri Prešernu in Smoletu. Vljudno so pozdravili oba gospoda in obsuli visokošolca Prešerna s ploho vprašanj: Kdaj je prišel z Dunaja? Ali so se tam tudi že začele počitnice? Ali kmalu obišče Lavrinove? Ali ostane dalj časa v Ljubljani? Ali je res, da zlaga pesmi? — Gospod Trenz je povedal pri Scheuchenstuelovih, da jih ima poln zvezek. — Pa kakšne pesmi? Kranjske?

»Joj! Kakor Vodnik!« je tlesknil živahni Janez Primic malega bratranca po rami in se sklonil k njegovemu ušesu: »Ti, jaz pridem tudi k vam, kadar vas obišče gospod Prešeren. Ali prideš pome?«

Mali je pokimal.

Od daleč se je čulo grmenje.

»Čujte, prijateljčki! Perun nam grozi. Kar bežimo!« se je Prešeren otresel mladih znancev.

A zdajci je začutil, kako se mu je v levico prikradla mehka ročica. Poleg njega je stalo devetletno dekletce s šolsko torbico na hrbtu. Svetle velike otrokove oči so zaupljivo zrle v njegove.

»Marička — ti?«

»Podbojeva je. Po bližnjicah hodi domov,« se je norčeval Janez in požugal drugemu dekletcu, svoji sestrici, ki je ob roki postarne hišne prihajalo proti njim: »Ti jo pa zapelješ, Julija!«

Julija Primčeva, leto mlajša od Podbojeve Maričke, nežno dekletce z velikimi modrimi očmi in zlatimi kodrci pod svilenim klobučkom, je rahlo zardela in oči so se ji potemnile od nagle jezice. Potegnila je služkinjo ob hiši proti vežnim vratom.

»Kam pa greš?«

»K teti.«

»Ali ne boš pozdravila gospodov?« jo je ustavil brat.

Drobne vzbočene ustnice so se zaničljivo napele v šobico, napol se je ozrla in odgovorila preko ramena:

»Saj jih ne poznam!«

»Oh, saj res! Pozabil sem gospode predstaviti velecenjeni gospici! Haha!« se je norčeval nagajivi brat.

Mala Julija je z dvignjeno glavico odstopicala po veži, ne da bi se obrnila. Na ovinku stopnic pa se je ozrla na hišno, prhnila v poreden smeh in stekla dalje po stopnicah … Saj je enega izmed gospodov dobro poznala! Nekdaj je bil domači učitelj pri Lavrinovih. Dostikrat se je igral z otroki in vsi so ga radi imeli …

Prešeren in Smole sta nadaljevala pot po trgu. Tik Prešerna je drobila korake mala Podbojeva Marička.

»Poklic si zgrešil, France. Kot pedagog bi imel fenomenalne uspehe. Otroci silijo za teboj kakor muhe za medom.«

»Ne vsi, kakor si videl.«

»Ha! Primčevo dekletce ima precejšno porcijo materine ošabnosti v sebi. Mladi Primic pa je prikupen dečko.«

»Mislim, da je dekletce bolj hudomušno in trmasto kakor ošabno.«

Zavila sta po Špitalski ulici na most. Počasi sta stopala mimo kramarskih lop, ki so bile razmeščene po obeh straneh na mostu.

»Ali ošabna gospa Primčeva še vedno preklada vatel po baraki?« je Prešeren pokazal na dve kramarski lopi s krojnim blagom.

»Seveda. Nu, pa kaže, da se svojemu kramarstvu kmalu izneveri. Eno lopo je že prodala. Pravijo, da preseli trgovino v hišo pred mostom.«

Sredi mostu se je Smole ozrl mimo križa na žlobudrajočo kalno reko in na breg s Šolskim drevoredom. Pogled se mu je ustavil na licejskem poslopju, ki je gledalo izza drevja.

»Ali si bil danes zopet v liceju?« je vprašal prijatelja.

»Bil,« je zamišljeno potrdil visokošolec.

»Ali si zopet iztikal po bivši Zoisovi knjižnici?«

Mladi Prešeren je resno prikimal.

»Da. Našel sem, kar sem iskal: Zoisov duh se mi je razodel.«

»Nu, in?«

Prešeren ni takoj odgovoril. Zamišljen je stopil nekaj korakov dalje, pogled uprt v široke špranje, ki so zijale med trhlimi mostnicami. Potem je dvignil pogled in dejal:

»Prvikrat sem jasno začutil, da sem — Slovenec, da me je — kakor Zoisa — rodila slovenska mati. Slovenska, veš, ne samo kranjska.«

Smoletu so se zasvetile oči.

»To sem ti jaz pridigal že pred petimi leti, pa me nisi hotel poslušati … Glej ga! Ali ni bil Anton Scheuchenstuel?« se je ozrl Andrej za elegantnim mladim jezdecem, ki je v rdečem fraku ponosno vzravnan prijahal mimo, da je grmelo po lesenih mostnicah.

»Bil,« je pritrdil Prešeren, ne da bi se okrenil.

»Tvoj sošolec! Ali naju je nalašč prezrl?«

Prešeren je skomignil z rameni in sarkastično pripomnil:

»On je ‚plemeniti‘ Scheuchenstuel, midva pa sva navadna zemljana.«

Onstran Špitalskega mostu sta krenila proti sv. Petra cesti. Prva hiša na desno je bila njun cilj — gostilna »pri Blažu«.

V veži sta srečala zastavno krčmarico Metko Podbojevo, ki so ji zaradi precejšnje golše rekli »krofasta Metka«.

»Gospa Metka, hčerko sem vam pripeljal.«

»Pazite, gospa, to je nevaren človek! Dekletca mu kar sama lete v mrežo.«

»Kar se nevarnosti tiče, gospod Smole, mislim, da prav nič ne zaostajate za svojim gospodom prijateljem.«

»Si jo že izkupil!« se je muzal Prešeren in se ozrl po pivnici.

Soba je bila polna gostov. V poltemi pri peči sta sedela dva moža, zatopljena v tih razgovor in vino. Eden je bil velik in močan človek v razcapani delavski noši — postopač France Pacenk. Velik črn klobuk s širokimi krajevci mu je napol zakrival bled, še mlad obraz. Izpod klobuka so se včasih zasvetile majhne črne oči in z drznim pogledom švignile po gostih.

Če je govoril s sosedom, so se mu iz širokih ust bliskali veliki beli zobje.

Njegov sosed je bil duhovnik, zanemarjene zunanjosti. Kljub vročini je bil ogrnjen v ponošen plašč. Prešeren in Smole sta ga pozdravila:

»Dober dan, gospod doktor!«

»Dobro jutro!« je odvrnil duhovnik — doktor Jakob Zupan. »Sem namreč šele vstal.«

Gostje pri sosednjih mizah so se muzali. Le star gospod — policijski komisar Kremnitzer — ki je sam sedel pri vratih, se je zganil in izpod čela ostro pogledal na hudomušneža, češ: Ali se profesorju — duhovniku — spodobi, da zbija šale gostom v zabavo?

»Ali danes nimate šole, gospod doktor?« je vprašal Smole in sedel s prijateljem k mizi pri oknu.

»Hm! Seveda jo imam; ampak šola nima mene.«

Muzanje gostov je prešlo v glasen grohot.

»Aha, ste bolni,« je pomežiknil Smole.

»Bog obvaruj! Zdrav sem in dobro se počutim kakor riba v vodi. Ampak naš gospod ravnatelj bolehajo že nekaj let na — orientalskih jezikih.«

»Hahahaha!«

Gostje so se drli in vriskali od smeha, saj je bilo splošno znano, da se čudaški Zupan brani poučevati orientalske jezike v bogoslovnici, dasi je bil za to nastavljen in dasi so ga že ponovno tožili na Dunaju.

»Še eno merico, gospod doktor?« je vprašal Zupana gostilničar Jakob Podboj.

»Naj bo še ena taka, ker kličejo tebe in mene: Jaka!«

»Au!« se je skrmežil Prešeren.

»Plačam!« je zaklical komisar Kremnitzer. A v splošnem gromovitem smehu razigranih gostov ga krčmar ni slišal. Kremnitzer je vstal in stopil za gospodarjem v vežo.

»Špicelj ima dovolj za danes,« je zadovoljno pomežiknil Zupan. »Bo pa spet napravil tri klaftrre dolgo poročilo o tem, kako se mi gostje smejejo v gostilni, namesto da bi bil vesel, ker se ne jokajo v teh žalostnih časih. Trčiva, France Pacenk! Zakaj si danes tako molčeč?«

Postopač je prijel za kozarec, se ozrl po sobi in dejal mežikaje z drobnimi črnimi očmi:

»Zrak ni bogvekaj čist tu notri.«

Zupan je s pogledom ošvignil nekaj sumljivih tipov med gosti in prikimal.

»Pred nevihto je vedno tako. Kadar pride vihar in velika ploha z njim, se bo pa vse razčistilo.«

Pomenljivo je pogledal razcapanča in izpil kozarec vina na dušek.

Policijski komisar se je vrnil z ostrim pogledom na Zupana in si natočil ostanek iz steklenice. Očividno je prisluškoval pred priprtimi vrati. Jaka Zupan pa se je mirno obrnil k pivskemu tovarišu in vprašal s povzdignjenim glasom:

»Kaj praviš, Pacenk, kaj bi se rimalo na — avstrijska policija?«

»Velika polomija!« se je odrezal postopač in se režal na vsa široka usta. Njegov pogled se je ujel s smejočimi se Prešernovimi očmi.

»Hehehe! In — stara podrtija!« je pristavil Zupan in zopet zvrnil kozarček.

Čudna tihota je legla na goste. Le tu in tam sta se dva spogledala. Nekaj mrzlega jim je lezlo po hrbtih. Ves bled je segel Kremnitzer po klobuku in palici, a — premislil se je in odmaknil roko. Oko mu je zlovešče zažarelo.

Stara podrtija!

Res, star je on, star njegov šef, ravnatelj Schmidhammer ...

»A star nisem dovolj, da bi tebi ne bil kos, Jaka Zupan! Stara podrtija? Drago mi jo plačaš!...«

S potuhnjenim pogledom proti izzivaču je obsedel na svojem mestu. Doktor Zupan se je medtem okrenil k Smoletu in Prešernu:

»Kaj pa imata vidva lepega tamle?«

Smole mu je pomolil droben zvezek z zapiski starih narodnih pesmi:

»Tole sem nabral letos po Krasu in po Primorju.«

»Namesto naročil za moko in žito!« se je posmehnil Prešeren. »Kaj pa so gospa mama dejali k takšnim uspehom tvojega kupčijskega potovanja?«

V Smoletovih očeh se je utrnila mehka luč. Rekel ni ničesar, le njegov nasmeh je govoril. Za steklenico je prijel in natočil prijatelju in sebi.

»Seveda — tvoja mati je zlata duša. In ti — njen miljenček,« je pristavil mladi Prešeren in se zazrl v kozarec pred seboj ... Tudi on je bil ljubljenec svoje matere, čeprav ga je trdo vzgajala, dokler je bil doma. Preprosta drobna ženica mu je stopila pred oči, gorenjska kmetica ... In vsa domača hiša — vas — polja naokrog — na eni strani hrastov gozd, na drugi prijazna sosednja vas Breznica s planinami v ozadju, za domačim vrtom pa griček z lično staro cerkvico sv. Marka ... Vrba! Njegova rojstna vas!

Stožilo se mu je po domu. Prvikrat, odkar je študiral na Dunaju, bo preživel počitnice doma. Nekaj dni ostane še v Ljubljani, potem obišče po vrsti vse tri strice duhovnike, ki že vsa študijska leta skrbe zanj, naposled pa pojde domov.

Kako ga sprejmejo? Materi je gotovo še hudo, ker ji ni izpolnil vroče želje, da postane duhovnik ... Mehko mu je bilo v duši. Čutil se je osamelega, zapuščenega. Ono dekle mu je zopet stopilo pred dušo — Dolenčeva Zalika. Kako je koketirala z njim! Koliko so mu obetale njene lepe oči! Verjel jim je. Ampak — — kača! Norčevala se je iz njega!

Stisnil je pest in strmel predse.

Počasi pa so se mu prsti razklenili. Iroričen posmeh mu je zavlekel lepe ustne. Suhotno, zdravo lice mu je izpreletela rdečica. Fino rezljane nosnice so se mu potresle. V sivih očeh je zagorel ogenj ... Segel je v frak in izvlekel beležnico in svinčnik. Vrstica za vrstico je rastla na papirju ...

Zupan je medtem prelistaval drobni rokopisni zvezek. Potem ga je vrnil Smoletu.

»Dobro blago je tole! Dragocenejše od žita in moke. Jaz imam tudi že nekaj nabranih.«

»Zakaj jih ne date v tisk?«

Jaka Zupan je v odgovor molče skomignil z rameni. Ni hotel naravnost priznati, da mu je bila zopna misel na redakcijo tolikšne zbirke in na vsa pota in sitnosti, ki jih ima človek z izdajo nove knjige.

Smole pa se je razvnel:

»Treba bo kaj začeti pri nas, da ne zgnije seme, ki sta ga vsejala Zois in Vodnik. Ali kaj, ko so pa naši Kranjci takšni zaspanci!« Postrani je pogledal na Zupana.

»Kaj pa naj počnemo, če so nam na vsak korak špiceljni za petami?« je zagodrnjal Zupan.

»Tistih se ne bojim. Prav rad bi jim nasul popra, da jih posčegečem. Ali — kje naj ga vzamem? Vsi Kranjci leže na trebuhu pred Dunajem,« in tiše je pristavil: »Odkar je zadnji Francoz odnesel pete, smo Slovenci vse izgubili, kar smo pod Francozi pridobili. Nemški Mihel nam tišči ključavnice na usta, da bomo kmalu pozabili, kako so nas matere naučile govoriti. In vendar je treba kranjščino ohraniti onim, ki pridejo za nami.«

»Hm! Samo — kako? Nimamo slovenskih knjig, nimamo časopisov.«

Smoletu je kri stopila v glavo.

»Saj to je! Pisati jih je treba in izdajati, ne v skrinje zaklepati, pa jih bomo imeli. Izdajal bi jih, pisati jih pa ne znam, ker nisem učen. Vi ste učenjak, da malo takšnih — zakaj ničesar ne napišete?«

»Hm. Kakor da bi slišal pokojnega barona Zoisa! On me je tudi večno priganjal k delu. Kaj pa naj napišem, da bi bilo onim v škofiji prav? Molitvenike?«

»Tistih imamo dovolj. Drugega nam je treba. Misliti moramo na naše izobražence, ki se drug za drugim potapljajo v tujem morju. Kaj zabavnega je treba našim ljudem, da bi z veseljem prijeli za kranjsko čtivo. O, če bi Čop prišel v Ljubljano, on bi nam že vedel prav svetovati.«

»Kaj praviš?« se je oglasil Prešeren in dvignil glavo od svojega pisanja. Ni bil poslušal prijateljevega razgovora z Zupanom, a beseda »Čop« — ime njegovega najljubšega prijatelja in rojaka — ga je dvignila.

»Pravim, da bi kaj koristnega začeli, če bi imeli Čopa tu. Pa so ga porinili za profesorja tja gori v Lvov! Kaj pišeš?«

Prešeren se je posmehnil in primaknil prijatelju beležnico.

»Na! Beri!«

Smole je vzel pisanje. In čim dalje je bral, tem bolj so se mu svetile lepe oči. Naposled je pogledal prijatelja:

»France!«

Ničesar drugega ni dejal. Le nasmehnil se je in položil prijatelju roko na laket, kakor je to rad storil, če mu je vzkipelo srce. Potem se je obrnil k profesorju in mu pomolil pisanje:

»Berite še vi! Zdaj me ni več strah zavoljo tega, kako si ohranimo naš materni jezik. On nam ga ohrani!«

Zupan je prijel beležnico, jo obrnil tako, da je svetloba padla na pisanje, in čital:

&lt;poem&gt;Povodni mož.

Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele,
Al’ lepše od Zal’ke bilo ni nobene.
Nobene očem bilo bolj zaželjene
ob času nje cvetja dekleta ne žene. —
itd.&lt;/poem&gt;

... pesem, v kateri se je Prešeren osvetil koketni Dolenčevi Zaliki.

»Pesem bo še dolga,« je tiho govoril mladi pesnik. »Nekoč sva s Turjačanom, ki sem ga instruiral na Dunaju, prebirala Valvasorja, pa sva naletela na ljubljansko pravljico o povodnjem možu, ki je pobral ošabno Uršiko. Oni motiv porabim za balado.«

Smole je le prikimal. Oči so mu žarele. Sklonil se je k prijatelju in mu prišepetal:

»Zdaj se več ne bojim, da bi nas Dunaj pogoltnil.« In dvignil je kozarec in v razposajeni volji glasno zaklical med pivce:

»Na zdravje vsem Kranjcem, ki slovensko mislijo!«

Slovensko? Kaj se to pravi »slovensko?«

»Na zdravje!« so se mu odzvali gostje, nekateri z velikimi vprašujočimi očmi, drugi s plašnim suženjskim pogledom na one, ki so Smoletov poziv — preslišali ... Slovensko misliti? To je gotovo nekaj prepovedanega ... Plahi pogledi so švigali k policijskemu komisarju.

Mladi Prešeren pa se je vzravnal, prijel za kozarec in trčil s prijateljem. Čutil je v sebi nekaj, kar mu je bočilo prsi, nekaj silnega, velikega, kar ga je vsega prevzelo ... Zoisov duh, ki ga je bil zjutraj srečal v knjižnici, ga je klical in bodril na delo ... Da, on ohrani svojemu narodu jezik. In toliko lepote vlije vanj, da ga vsa peklen-
ska tuja sila, ki že tisoč let tlači njegov rod, nikoli ne zamori...

Kakor prisega se mu je dvignilo v srcu. Njegove sive oči so gorele. Iz mladega, ostro klesanega obraza je žarela vsa njegova mlada duša, ki se je odpirala veliki nalogi.

In kakor simbol gigantske borbe malega slovenskega naroda s peklensko silo pohlepnega tujca — se je križalo v tem trenutku dvoje pogledov preko zakajene gostilniške sobe: jasni, zanosni pogled prebujenega genija in potuhnjeni srepi pogled avstrijskega vohuna, sedečega pri vratih.

Stari Kamnitzer kar ni mogel odvrniti ostrega pogleda od obeh mladih mož pri oknu ... Kako je rekel razposajeni Smole? Kranjcem, ki »slovensko« mislijo? Kaj se to pravi? Kranjci so doslej le kranjsko mislili. In bili so dobri patrioti in vse je bilo v redu. Kakšna nova ideja je zdaj to: »slovensko misliti«? Prav gotovo nekaj, kar se ne ujema s starim redom...

»Hm! Sumljiva reč! Treba bo nekoliko bolj paziti na tegale zelenca z Ajdovščine, da nam ne zagode kakšno podobno kakor ob kongresu! Tale mladič je ves vražji.«

Sovražno se je staremu Kremnitzerju zapičil pogled v mlado, zdravo Smoletovo obličje, ki je gorelo v navdušenju.

=Kranjski v okupu zapustil si svet.=

Leta 1827.

Andrej Smole je stopal po zasneženi cesti mimo Sv. Krištofa proti Ježici. Onkraj pokopališča si je privihal kožuhovinasti ovratnik, kajti s planin je brila mrzla burja in januarsko solnce ni imelo nobene toplote. Medlo je svetilo preko šišenskega vrha in bleščeče oblivalo s snegom pokrito ljubljansko polje in Šmarno goro v ozadju. V rokah, skritih v tople rokavice, je Smole držal list »Illyrisches Blatt«. Včasih — kakor da bi se hotel vedno znova prepričati, je li res ali ne — je pogledal v list, na pesem, ki je bila natisnjena na prvi strani. Vselej mu je oko zažarelo.

»Dekelzam,« je čital naslov. In poleg slovenske pesmi še nemška prestava:

»An die Mädchen.«

Spodaj pa šifra:

P.

Prešeren! Prva Francetova objavljena pesem! Slovenska pesem!... Smoletu se je širilo srce, kakor da je pesem njegova in ne Prešernova...

Po cesti je Andreju prihajal nasproti vitek mlad gospod. Andrej ga je spoznal. Bil je France, ki je že nekaj mesecev stanoval pri starem stricu Jožefu Prešernu, duhovniku na Ježici. Pripravljal se je za doktorski izpit.

Smole je že od daleč zavihlel list nad glavo.

»Na tole bova pila nocoj,« je dejal, ko sta se sešla. Izročil je Prešernu časnik.

Franceta je izpreletel čuden občutek: prva njegova tiskana pesem! Nasmehnil se je in pogledal prijatelja. A obličje se mu je takoj zresnilo. Okrog Smoletovih oči so ležali temni, vdrti kolobarji, oči so se mu vročično svetile, na ustnah se je kazala vročina ... Andrej se ugonobi! Noč za nočjo preveseljači...

Prešeren se je zahvalil za list, ga spravil v suknjo in vprašal, ko sta se obrnila proti mestu:

»Do kdaj pa ste sinoči potegnili?«

»Midva z Jerebom do jutra,« je prijatelj skomignil z rameni. Jurist Jurij Jereb je bil Smoletov sosed.

»Hm! Ne vem, če takšno življenje dolgo vzdržiš,« je Prešeren resno zmajal z glavo.

Smole se je ostro zasmejal.

»Ha! Kdo pa pravi, da ga mislim dolgo vzdržati!«

France ga je pogledal od strani in molčal. Predobro je čutil, da prihajajo besede iz raztrganega Andrejevega srca... Fina Češkova! Pred dvema letoma se je poročila z graščakom in industrijcem Fidelinom Trpincem s Fužin pri Ljubljani. Od tistega časa je bil Andrej izgubljen. Crobath, ki je bil koncipient pri advokatu Wurzbachu, je pravil Francetu, da Smole kar divja iz noči v noč. Denar razmetuje na debelo: pojedine, draga vina, ženske... Baje tiči že do vratu v dolgovih, dasi dobiva od matere toliko, da bi mogel dostojno živeti.

»Kam pojdeva nocoj?« je vprašal Smole in pomežiknil: Ali h Krištofbirtovi Reziki?«

Franceta je izpreletelo po udih. Rezika? O!... Bele okrogle lakti — drobne nožice, lepo oblikovane v mečah — mlad deviški obrazek... Lepa Rezika iz Židovske ulice ga je že nekaj dni zanimala in njene poredne oči so se mu vpletale med študij, A pred prijateljem se je potajil.

»Kamor hočeš,« je bil njegov navidezno ravnodušen odgovor.

»Ali greva rajši k Dolencu na Karlovško cesto — gledat zalo Zaliko?«

»Hvala! Sem se jo že nagledal!« ga je zavrnil Prešeren in pogled se mu je stemnil, da so njegove modrosive oči postale skoraj črne.

»Tako je prav! Kaj bi se cmeril za babo! Še dobro, da sva vsak svoji srečo ušla, ali ni res? Haha! Se vsaj brez skrbi po drugih ozirava. Hahaha!«

Ostro je zasekal Andrejev smeh. France je čutil, da je le prisiljen… Andrej res ni mogel govoriti, da bi mu bila njegova razdrta zaroka prinesla srečo. Ves se je vdal divjemu razvratnemu življenju. Poleg tega se je zapletel v razmerje z neko Rudolfovo, ki je bila zdaj noseča…

Po kratkem pogledu v Francetov obraz je Smole nadaljeval:

»Vidiš, nekateri pa niso tako pametni kakor midva. Tone Čop se je že ujel. Vsako nedeljo se vozi v Šmarje.«

»Ali —?«

»Seveda. Zatelebab se je v hčerko bogatega Roka. Pravi, da me napravi za pričo, kadar se oženi. Nu, ne vem, če ga počakam…«

»Zakaj?«

»Hm. Morda se bom moral prav kmalu podati čez hribe in doline.«

»Moral?«

»E, nu, seveda, moral. Ali naj počakam, da me zapro zaradi dolgov?«

»Ali si že tako daleč zabredel?«

»Še nisem. Imam pa najboljši namen — hahaha!«

Lepi Andrej se je poizkusil lahkomiselno smejati. A glas mu je raskavo zahreščal iz grla…

Pol leta pozneje, sredi junija, je res Anton Čop prišel z obrazom, polnim skrivnostne zadrege, k Smoletu in ga svečano naprosil, naj bi mu šel čez tri dni za druga.

»Torej — nobene rešitve več?« se je norčeval Andrej.

V nedeljo zjutraj pa je ukazal napreči najlepšo kočijo in naročil je, naj jo okrase z belim cvetjem in pripno konjem bele šopke na komate. Sam je izročil hlapcu dolge bele trakove za kočijažev cilinder in šopke za frak in za bič. Potem je v svečanem črnem fraku z belo čipkasto kravato in šopkom mirte v gumbnici pričakoval ženina, da se zapeljeta v Šmarje.

Čopa pa dolgo ni bilo. Naposled je vendarle pritekel, za njim pa je prineslo dekle od vrtnarja velik okrogel poročni šopek, kroginkrog ovit z belimi poškrobljenimi čipkami in povezan z dolgimi pentljami iz belega bleščečega atlasa.

»Kar brž!« je priganjal Andrej. 

»Godci naju že čakajo onkraj Karlovškega mostu.«

»Kakšni godci?«

»Nu, obhajati hočemo vendar pošteno, ohcet!« se je smejal Smole. 

»Naročil sem ljubljansko godbo, da bodo Šmarčani laže plesali.«

Tone Čop pa je zagodrnjal:

»Harmonikar bi zadostoval za svatbo ponižnega uradnika. Prosim, počakaj se, povedati ti moram nekaj važnega.«

»Povej mi v vozu. Kar pojdiva!«

»Ne,« je Čop resno vztrajal. »Zadeva je takšne vrste, da je boljši, če ti jo povem tu. Bržkone potem sploh ne boš hotel iti z menoj. Moral si bom poiskati drugo pričo.«

»Ta-ta-ta! Menda nisi podpisal mojega zapornega povelja? Hahaha!«

»Nisem. A zvedel sem od tovariša, da so tvoji upniki vložili tožbo na sodniji. Ne ustraši se! Odrejena je tvoja aretacija.«

Smole se je poigraval z belimi usnjenimi rokavicami in si z njimi odpihnil prašek s fraka. Zaničljivo je stisnil ustne in se nasmehnil:

»Pa menda ne že danes ali jutri?«

In ko je Tone Čop resno odmajal z glavo, je Andrej tlesknil z rokavicami ob roko.

»Krasno! Torej imam še najmanj štiriindvajset ur časa! Nu, zdaj pa le hitro, če hočeš, da ti nevesto zapeljem do oltarja, preden me primejo.«

Mirno je prijel za cilinder.

Sodnik Tone Čop si je obrisal pot s čela.

»Zaradi aretacije se ne mudi tako zelo. Pregovoril sem kolego, da zaporno povelje ‘slučajno’ nekam založi za teden dni. Ampak drugi ponedeljek —«

»Hahaha! Tone! Imeniten dečko si! Teden dni! Joj! Koliko časa za poravnavo mojih dolgov! Nič ne skrbi! Ne bodo me videle vaše ‘špehkamre’, ne!«

Prijel je prijatelja pod pazduho in odšel z njim navzdol. Hišna je nesla za njima poročni šopek in velik zavoj z usnjeno skrinjico, polno dragocenega srebrnega pribora — Andrejev poročni dar nevesti. Sodnik, ki je vedel, kaj je v zavoju, je vzdihnil, ko je dekle položilo skrinjico v voz… Andrejeva lahkomiselnost je bila brezmejna. Če bi bil kupil polovico cenejše darilo, bi bilo še vedno predragoceno za preprost meščanski dom…

Že je elegantna svatbena kočija zdrdrala s Smoletovega dvorišča…

Tri dni Smoleta ni bilo s svatbe. V sredo se je vrnil v ovenčani kočiji, za njim dva lovska vozova, polna godcev. Zapeljali so se s hreščečimi fanfarami in vriskanjem čez vse mesto prav do Smoletove hiše na Dunajski cesti, kjer so poskakali z voz in zatrobili koračnico.

»Jutri na svidenje na strelišču!« jim je zaklical Smole in z negotovim korakom stopil v hišo.

»Smole nori,« so se posmehovali mimoidoči.

Drugega dne je priredil divji Andrej na strelišču svojim znancem gostijo, tako razkošno, da so se povabljenci spogledovali.

Kastelic, ki je sedel poleg Crobatha, je dejal s pogledom na neskončno baterijo buteljk z zlatimi in srebrnimi vratovi:

»Samo za vino bo plačal več kakor znaša četrtina moje letne plače.«

Smole, ki jima je sedel nasproti, je dvignil kozarec in zaklical preko mize:

»Škoda, da je France že odšel na Dunaj! Na njegovo zdravje in njegov rigoroz, prijatelji!«

»Na Francetov rigoroz!« je Crobath dvignil čašo in trčil z njim.

Smoletove oči so bile rdeče od neprestanega ponočevanja. Izza nabreklih vek je pogledal Crobatha in mu pomežiknil:

»Kdaj pa nas ti povabiš, Blaž? Nekaj sem čul klenkati, da nameravaš posnemati Toneta in se obabiti?«

»Ali pojdeš še meni za druga?«

»Če me prej ne vtaknejo pod ključ — haha!« Spogledal se je s svojim sosedom, Jurijem Jerebom, ki mu je verno drugoval pri vseh ponočevanjih.

Smoleta niso vtaknili pod ključ. Štiri dni pozneje je Benedičička, gospodinja, pri kateri je Prešernov prijatelj profesor Matija Čop vzdrževal svojega brata Janeza in sestro Minco, poročala Čopu v Lvov: »… peljala sta se on in jurist Jereb v Idrijo. Ko se je vrnil postiljon, je rekel materi, da naj stori, kar ji je naročil…«

Gospa Smoletova se je takoj vknjižila na sinovo posest za vseh šestnajst tisočakov, ki si jih je sin izposodil od nje dan pred odhodom, češ da poravna z njimi nujne dolgove. Nu, Andrej dolgov ni poravnal, pač pa jo je z materinim denarjem popihal v inozemstvo in prepustil ureditev svojih zadev predobri materi. Poleg tega je naprtil gospe še skrb za svojo nosečo ljubico…

Vse mesto je pomilovalo gospo Smoletovo.

Dva tedna pozneje je sodišče razglasilo nad Andrejevim premoženjem konkurz.

V jeseni, ko je bil profesor Čop prestavljen iz Lvova v Ljubljano, mu je Benedičička na dolgo in široko pripovedovala vso Smoletovo historijo in pristavila:

»Gospa je predobra. Andrej je bil že od nekdaj njen ljubljenček, zato ne bo nikoli nič prida. Otroci se morajo trdo vzgajati. Ni potreba, da bi vselej obveljala njihova volja.«

Pri poslednjih besedah se je energična žena pomenljivo ozrla na mlado Minco, Čopovo sestro, ki je s kislim obrazom sedela za šivalnim strojem in s pogostim globokim vzdihovanjem spremljala svoje delo — šivanje srajc svojemu bratu in vzdrževalju.

Matija Čop je resno prikimal, potem pa z drobnim nasmeškom okrog majhnih stisnjenih usten potrkal svojemu bratcu Janezu na ramena in ga mežikaje vprašal:

»Ali si slišal, Janez?«

Janez je našobil ustne in sklonil glavo nad knjigo. Rad se je učil; ampak — kadar je zunaj vabilo lepo jesensko solnce.

Oh, Matija glede učenja ni poznal prizanesljivosti. Seveda, ko je sam vedno tičal v knjigah!

Izpod čela je Janez pogledal za starejšim bratom, ki je vzel cilinder in s kratkim pozdravom odšel. Gotovo zopet v licejsko knjižnico, kjer je prečepel večino prostega časa…

Da, Matija Čop je stopal mimo deželnega dvorca preko Kongresnega trga proti Gledališki ulici. Stopal je počasi in gledal predse v tla. Glava mu je bila še polna vsega, kar mu je Benedičička pravila o Smoletu. Očitno je Andreja še vedno razjedal obup, ker je tako podivjal… »Da, da, nesrečna ljubezen!« je vzdihnil Čop sam pri sebi in okrog usten se mu je začrtala bridkost. A brž jo je zatrl. Zakaj bi svojo srčno bolečino nosil svetu v zasmeh?… Na Reki — mlada Angležinja Mary, sestra njegovega učenca — proč ti spomini! Preveč bolijo… K študijam! Tam, edinole tam je pozabljenje.

Čop je pospešil korake.

=Jako, kdor misli trdno stati, pade.=

Leta 1831.

Sredi »Zvezde« se je v večernem mraku gibala gruča ljudi. Profesor Schulz, tridesetleten simpatičen mož, je na majhnem odru pripravljal svoj veliki daljnogled. Nekoliko licejskih dijakov se je sukalo okrog njega, da po svojih močeh pomagajo splošno priljubljenemu vzgojitelju.

Nekaj radovednežev se je nabralo v bližini. Ostali Ljubljančani, ki so čakali na astronomsko predavanje mladega profesorja, so se izprehajali pod akacijami Zvezde in po Kongresnem trgu ter čakali, da bije ura z uršulinske cerkve devet.

Vedno več polka željnega ljudstva se je nabiralo na trgu. Duhovita in vendar poljudna predavanja mladega profesorja so se Ljubljančanom zelo priljubila, saj so bila v onem času javna znanstvena predavanja nekaj izrednega.

Pred uršulinsko cerkvijo, na trgu — še pred desetimi leti »Kapucinskem«, po velikem vladarskem kongresu leta 1821. pa »Kongresnem« — so stali trije gospodje. Svetlolasec z dolgim ukrivljenim, ozkim nosom in mirnim zastrtim pogledom je bil slovit slikar Matevž Langus iz Kamne gorice. Poleg njega je stal gospod s črnimi lasmi, širokim čelom, močnimi ličnicami, jasnimi modrimi očmi ter globokimi gubami med njimi — učenjak in licejski knjižničar Matija Čop. Tretji, bledoličen rjavolasec z rdečkastimi, nabreklimi vekami je bil farmacevt Henrik Freyer.

»Grof Hohenwart se je danes močno jezil,« je pravil Čop.

»Velike omare na licejskem hodniku je imel odprte in brkljal je po njih vse popoldne. Schildenfeld mu je bil hrošče zmešal, da je moral sam vso zbirko še enkrat urediti. Rekel je, da bi ga bilo sram, ko bi jutri zjutraj dijaki hodili mimo takšne zmešnjave.«

»Mož se res trudi, da nam ustvari muzej,« je pripomnil Freyer.

»Zelo,« je pritrdil Čop. »Pravi pa, da takšnega kustosa ne bo gledal. Kaj, če bi se vi potegnili za to službo, gospod Freyer? Saj ste botanik, in zoologija vam tudi ni španska vas. A hrošči so menda vaša posebna ljubezen.«

»Haha! Ljubezen! Gospod Freyer je sploh specialist v ljubezni — pa ne le do hroščev!« se je oglasil gospod, ki je pristopil za Čopovim hrbtom.

»Hm!« se je Freyer cinično posmehnil. »Gospod doktor Crobath tudi ni baš novinec v tej stroki.«

Crobathov srepí pogled se je križal s posmehljivim Freyerjevim. Kruta samopašnost je legla na advokatove zaničljivo zategnjene ustne. Stisnil je obrvi in dejal počasi in s poudarkom:

»Na vsak način se v tej zadevi ne bojim vaše konkurence, gospod Freyer.«

Za trenutek je legel med navzoče mučen molk. Vsem je bilo znano, da se je Freyer rad oziral po lepi, mladi polsestri Crobathove žene, Ani Endlicharjevi. Da je lepo dekle ugajalo tudi Crobathu — o čemer so večkrat pričale objokane ženine oči — to je bila javna skrivnost.

»Kastelic kliče,« je pokazal Čop na okno nad gostilno »na Griču« in stopil preko ceste. »Pridi dol!« je pozval prijatelja.

»Ne morem,« je odvrnil Miha Kastelic. 

»Sem obljubil Prešernu, da ga počakam doma. Prinese mi svoj prispevek za tretji zvezek ‘Zhbelize’. Ali veš, da se je Smole vrnil?«

»Kdaj?«

»Danes. Po štiriinpolletni odsotnosti!«

»Andrej je imeniten dečko. Prav veselim se nanj.«

»Bogve, ali je pozabil na tisto blazno ljubezen, ki ga je vsega razdejala.«

»Na Fino Češkovo? Hm. Kar človeka zagrabi tako globoko, ne pozabi iz dneva v dan.«

Čop se je zazrl preko trga in njegove modre oči so tako potemnele, da bi bile gotovo vzbudile Kastelčevo radovednost, če bi o mraku mogel razločiti njihovo bolestno žarenje… Mlad, fin obrazek je bil pred Čopovo dušo… Mary!

»Ženske se menda hitreje potolažijo, sicer bi lepa Fina ne bila že čez dve leti vzela graščaka Trpinca,« je rekel Kastelic.

»Ne bom sodil, a zdi se mi, da se motiš v njej,« ga je Čop zavrnil z nevoljo v glasu. Gospo Trpinčevo je visoko cenil; bil je stalen gost v njenem gostoljubnem domu na Fužinah.

Kastelic pa je vztrajno nadaljeval:

»Nu, morda je prav storila — saj se je Smole tudi z drugimi tolažil. Kaj neki poreče k temu, da je njegova ljubica, Marija Rudolfova, ušla s tistim oficirjem in pustila Smoletovega otroka njegovi materi?«

»Prav nič ne poreče — kolikor ga poznam. Ali ne prideta s Prešernom k predavanju?« je Čop zasuknil razgovor, ki mu ni bil všeč.

»Mislim, da ne. Pridi potem semkaj k Metki. Gotovo pride tudi Smole.«

»Pridem.«

»Pa še Schulza pripelji s seboj in Langusa.«

»Langusa morda, Schulza pa — saj ga poznaš. Če France ali Jakon zineta kakšno zasoljeno, Schulz ves teden zardeva na ta račun.«

»Haha! Tvoja dunajska mimoza res ni za našo družbo.«

»Dohtar gre!« je pritekla na kuhinjski prag sedemletna Jerica, srčkano, živahno dekletce, hčerka Metke Podbojeve, ki je že nekaj let krčmarila v gostilni »na Griču«. Jerica se je zasukala in že je tekla zopet po veži in se skrila za vežna vrata.

Zdájci se je prikazala na pragu dolga senca visokega cilindra in takoj nato je stala med vrati, od cestne svetilke ožarjena, krepka moška postava — doktor France Prešeren.

»Hov!« je skočila Jerica izza vrat in stekla po veži.

»Žaba mala, ali se ne spiš? Nu, le počakaj!« je planil Prešeren za njo proti kuhinji.

»Mama! Držite jo! Zastrašila me je!« je smeje se tožil malo nagajivko, ki se je skrivala za okroglo materino postavo.

Od ene, od druge strani jo je poizkušal ujeti.

»Haha! Hahaha! Ne boste me ujeli!« se je smejala.

A Prešeren je brž vrgel palico iz rok in zagrabil z obema rokama hkrati — okrog zastavne gospe Metke — malo nagajivko za balonaste rokavce.

»Aha! Te že imam! Hohoho!«

»Hahahahaha!« so zaregljala dekleta po kuhinji.

Ujeta gospa Metka je komaj prestregla Prešernov cilinder.

»Takoj naju izpustite!« se je ujezila. »Kar s kuhalnico vas bom! Marička, daj mi jo, no!«

»Uh, saj bom priden!«

Izpustil jo je in si popravljal frak, ki mu je bil že nekoliko tesen — znak Metkine dobre kuhinje in Prešernovih prekoračenih tridesetih let.

»Marš v sobo!«

»Gospod doktor! Če takoj ne ubogate, vam prinesem najslabši kos,« je zapretila Metkina najstarejša hčerka, brhka šestnajstletna Marička, ki je jemala pekvo iz pečice.

»Oh, sladki Maridel, ne bodi trdosrčen! Saj sva vendar prijatelja, odkar si na svetu! Kaj pa imaš dobrega nocoj?« je pristopil in ji položil roko okrog ramen.

»Srno v omaki.«

»Ejsa! Že grem, že grem!« je odhitel proti sobi. Vesel ženski smeh je planil za njim. Vedele so, da se le dela takšnega snedeža, v resnici pa mu je bilo splošno le malo do jedi.

»Palico!« je zakričala Jerica in pograbila palico, ki jo je pozabil na stolu. Skočila je za Prešernom v sobo.

V gostilniški sobi je bilo le malo gostov. Pri peči, na običajnem svojem prostoru — doktor Jakob Zupan v zamazani, oguljeni suknji, z belim ovratnikom, ki ni bil vsak dan svež; njemu nasproti elegantni doktor Crobath; dva sedeža dalje skromna dobričina in ljubimelec vseh dijakov — profesor Kersnik; na drugem koncu mize pa njegov tovariš profesor Martinak, mož tihega obraza in tihega vedenja, v srcu vnet za »kranjščino« in zvest svojemu rodu, na zunaj pa vedno korekten državni uslužbenec. Veliko, raztrgano omizje je kazalo, da je imel pri njem vsak izmed njemu pripadajočih gostov svoj stalni sedež.

»Glej ga! Ali nisi šel zvezde štet?« je Prešeren nagovoril prijatelja Crobatha.

»Seveda!« se je Zupan brž vtaknil vmes. »Saj zato je stopil na ‘Grič’, da jih bolje vidi. Tu smo bliže neba.«

»In zvezdam,« je pomežiknil Crobath s pogledom na zalo Maričko, ki je prinesla na pladnju večerjo in jo postavila na Prešernov prostor.

»Glej, kakšno protekcijo uživa naš France: večerja je na mizi, preden more on sesti za njo,« je Zupan zabavljal.

Okrog Prešernovih ust se je zatresel ironičen posmeh. Pogladil je dekliča po golem komolcu in sedel na svoj prostor na zgornjem miznem koncu.

»Gospod doktor! Palico ste pozabili,« mu je mala Jerica pošepnila za hrbtom.

»Saj res!« se je ozrl in pridržal dekletce za roko. »Čuj, Jerica! Ali skočiš gor h gospodu Kastelcu? Reci mu, da ga prosim, naj pride dol. Na, pot ti plačam že naprej.«

Jerici so se zasvetile poredne oči, ko je njen »dohtar« privlekel iz suknje zavitek sladkorčkov in ji ga potisnil v ročico. S srečnim nasmehom je odskakljala v prvo nadstropje, kjer je stanoval licejski skriptor Kastelic.

Čez nekaj trenutkov je sedel svetlolasi vitki Kastelic ob Prešernovi strani, poleg Zupana.

»Tukaj jih imaš,« je dejal pesnik in položil pred Kastelca šop popisanih listov.

»Aha!« se je razveselil skriptor in se takoj zatopil v čitanje. Čim dalje je čital, tem bolj se mu je nasmeh razlezel po obrazu. Včasih mu je planila rdečica preko žensko nežnega obraza.

»Za ‘Zhbelizo’?« je vprašal Zupan. Prešeren je pokimal.

Zupan se je poln temnih slutenj postrani ozrl na rokopis:

»Hm — ‘Sršeni’! Ali močno pikajo?«

Kastelic ga je postrani pogledal in bruhnil v smeh:

»Haha! Le poslušaj tegale:«

&lt;poem&gt;Kdor govoriti kaj ne ve,
on vreme hval’al toži;
kdor pevcev peti kaj ne ve,
od letnih časov kroži. —&lt;/poem&gt;

Ali tega:

&lt;poem&gt;Brez cetov teče vir mu Hipokrene,
In esov v pesmah njega najti ni!
‘Zatorej nimajo nobene cene,’
zato so pesmi tiste brez soli.&lt;/poem&gt;

»Hm! Ali se samo vame zaletuje?« je Zupan z nervoznim smehom prijel za rokopisne liste.

»O, tudi druge je počastil s svojim strupenim pikom — kar beri!« in s pogledom je vprašal Prešerna.

Prešeren pa mu je odgovoril le z ironičnim nasmehom.

»Že celo uro sem te pričakoval na oknu. Kje pa si bil?«

»Doma. Sežigal sem svoje poetične prvence.«

»Vandal! Rajši bi jih popravil in meni prinesel za ‘Zhbelizo’!«

V Prešernovih očeh se je užgal blisk. Molče je odkimál… Kaj vedo njegovi znanci o poslanstvu, ki je njemu žareče zapisano v srcu: Le najlepše od vsega lepega položi v svoj materni jezik. Le najlepše, da dvigne v narodu vero v neizčrpno globino njegovega največjega zaklada — jezika, zaupanje v njegovo silo in ljubezen do njegovih milih glasov…

»Ha! Tale sršen je pa res imeniten —« je pričel Zupan, a umolknil je, ker se je z glasnim govoričenjem vsulo v sobo od predavanja prihajajočih gostov, da so bile vse mize kar hitro zasedene.

Čop, Langus in Freyer, ki so se tudi pojavili med gosti, so prisedli k Prešernovi mizi.

»Hoj! Čop! Poslušaj brenčanje tegale sršena:

V Ljubljani je dehur, ki noč in dan žre knjige,
Od sebe pa ne da najmanjše fige.«

»Hahahaha!« se je zagrohotala družba.

»Kaj praviš, kdo je to? Haha!« se je Zupan škodoželjno smejal, vesel, da se je Prešernova jedka ironija izlila tudi na koga drugega.

Čop je v zadregi prijel za kozarec malinovca, ki ga je štirinajstletna domača hčerka Beti postavila predenj — vina ponavadi ni pil. Globoko nabrane gube med obrvmi so se mu zravnale, v velikih modrih očeh je zmagal smeh.

»Ni slabo,« je priznal velikodušno. Iz njegovih svetlih oči je zadel Prešerna žarek pokroviteljskega ponosa.

Jasna zadovoljnost je presinila Prešernov obraz. Čopova kritika mu je bila najvažnejša. A nemirno je pogledoval na vrata… Kod hodi, da ga ni?

In ko so drugi rešetalI njegove »Sršene« in se jim iz srca smejali — včasih s kislim obrazom — je Prešeren molče gledal predse, le od časa do časa je s pogledom ošvignil vrata.

Naposled je nepremično zastrmel v kozarec pred seboj.

Pred njim je vstajal nežen obrazek, obrobljen s kodrci, velike oči so s porednim posmehom zrle v njegove, gladko mlado lice je vabilo k poljubu… In popoldne je postopal za dvema zalima dekličema… — oj! Pa je srečal njo »zlahtno rožo, dekle drago« in zasukalo mu je »noge z močjo neznano«.

Zakaj bi se ne oziral za zalimi dekleti? Ker je še neplačani državni praktikant? Hm! Mamke so v skrbeh. Kaj, če bi se siromašni doktor resno približal hčerki! Ali bi ga ljubljanske »kofetarce« hitele opravljati pri izvoljenki! Nu, ali je res tolikšen zločinec, če rad zaljubljeno obrača oči in se pošali s tem ali onim zalim dekletom? Ne, gotovo ne. Zaveda se, da ni še nikoli storil ničesar podlega, njegova vest je mirna…

Postrani je pogledal na bledega svetlolasega Kastelca… Kastelic — hm! — menda nima tako čiste vesti, kar se tiče ženske. Lahkomiselno jo spravi v nesrečo, nato pa se brutalno otrese… Hm! Zver, samo zver… Zaničljiv pogled izpod Prešernovih napol priprtih vek je ošvignil Kastelca.

In vendar gre Kastelcu vse po sreči. Ima že stalno plačano službo, on, Prešeren pa — kdaj jo doseže? Ni dolgo tega, ko je mislil, da gotovo dobi razpisano mesto plačanega praktikanta. Njegov šef, prokurator pl. Scheuchenstuel, je prošnjo podprl s toplim priporočilom. A mesto plačanega praktikanta je dobil — prokuratorjev sin!

Sin bogatega Scheuchenstuela je bil bržkone plačane službe bolj potreben kakor Prešeren, ki je živel le ob podpori dobrega starega strica Jožefa, skromnega upokojenca. Prešeren je s temnim pogledom nagnil kozarec, da poplakne grenkobo.

»Ali si že končal svoj prispevek za Šafárikovo zgodovino slovanske literature?« se je obrnil k Čopu.

»Končal in odposlal Kopitarju.«

»Nu, vendar! Torej ti je moj ‘Dihur’ deloma krivičen. Haha! Nu, ob svojih zmožnostih si storil še vedno premalo, da bi se mojemu sršenu odkupil.«

Tihi Čop mu je odgovoril z nasmehom. Z zamišljenim pogledom je zastrmel predse. Prešeren je zaslutil prijateljeve misli: Pusti mi sladko svobodo! Ali ne poznaš velike slasti globokega razglabljanja, ko tvoja sproščena duša stopa po nedoglednih hramih Lepote in Resnice? Saj poznaš tiho srečo, ko v nemoteni samoti obisciš največje duhove sveta in se razgovarjaš z njimi, ki so posebni ljubljenci Večnega Praduha?

V tihem razumevanju sta se še enkrat srečala pogleda obeh prijateljev.

Zdájci so se odprla vrata. Za trenutek je vsa družba onemela: na pragu je stal tujec, oblečen po najnovejši pariški modi. Vkljub toplemu letnemu času je bil ogrnjen v eleganten »garik«, popotni plašč s kratko pelerino na ramah. Opiral se je na palico.

Tujec?

Ne.

»Smole!«

»Živio!«

»Andrej!«

»Nu, vendar! Saj smo že mislili, da si pozabil na nas!«

Vsi hkrati so vzklikali, mu tresli roko in ga posadili za mizo med Prešerna in Kastelca.

Natihoma so se čudili: Ali je bil to razposajeni, divji Andrej? Zdravi, rdečelični Smole, ljubljanski krasotec? Bled, skoraj siv v obraz, je sedel med njimi in se tiho smehljal, kakor starec. V lepih velikih očeh je begal čuden nemir; roka, ki je segla po kozarcu, da trči s prijatelji, je močno trepetala.

Bolan! — so ugotovili pogledi, ki so iskali v Smoletovem obličju.

»Kod si hodil, prijatelj?«

»Dolgo te ni bilo med nami.«

Smole je nervozno trl roko ob roko.

»Zares sem se dolgo potepal po svetu. Po Nemčiji, Angliji, Franciji, Švici in Italiji sem kolovratil.«

»Hm. Brez pravega posla? Tega bi jaz ne vzdržal,« je pripomnil Čop.

»O, imel sem važno delo: ubijal sem čas in — sebe.« Poslednja beseda je prišla prav tiho iz Smoletovih ust. Razumel jo je prav za prav le Prešeren in — ustrašil se je… Andrej ni pozabil!

Vsa strahota Andrejevega priznanja se mu je razgrnila pred dušo. Ali je na svetu človek, ki bega za strašnejšim ciljem nego je ta: počasi in s premislekom ubijati samega sebe?

»Kaj pa ste vi počeli med tem časom?« je vprašal Smole in iztrgal Prešerna iz neveselih misli.

»E, nu —«

»Nobenega splošnega odgovora! Kar po vrsti mi poveste vsak svoje najvažnejše doživljaje. Jakon je prvi na vrsti,« se je Smole poredno smejal Zupanu, ki je slastno obiral že drugo porcijo srne.

»Najvažnejši doživljaj? Volk me je obgrizel, da sem obležal pod praprotjo,« je suho povedal Jaka Zupan in s kruhom pobral omako po krožniku.

Smole je vprašaje pogledal po omizju, ki se je smejalo kakor dobremu dovtipu. Razumel je šele potem, ko mu je Čop razložil: volk-škof Wolf, praprot-duhovnik Praprotnik, ki ga je na škodo zmožnejšega in starejšega doktorja Zupana škof protežiral ter ga bo bržkone napravil za kanonika.

»In ti, France?«

»Er ließ sich halt verscheuchen,« je brž odgovoril Zupan namesto Prešerna.

France Prešeren je nekoliko prebledel, oči so mu jezno zažarele, a ukrotil se je in ironično vrnil:

»Prekleti far! Kaj te je danes pičilo, da brizgaš svoj strup naokrog?«

»Tvoji sršeni so me opikali,« je resno odgovoril Zupan in komodno prijel v roke kost, da jo obere. Ob splošnem grohotu pa je vendarle tudi sam prhnil v smeh.

»Kakšni sršeni?« je vprašal Smole, ko so si prijatelji brisali solze.

»Za ‘Zhbelizo’,« je pojasnil Čop.

Smole ga je začudeno pogledal in se razgrel:

»Nu, prej volk, zdaj sršeni in še čbelica — človek bi mislil, da sedi med samimi zoologi. Kaj pa je to — čbelica? Morda škofova kuharica?«

»Človek božji! Tega ne veš?« je planil Zupan in izpustil napol oglodano kost. »Hoj, Kastelic! Kar brž ponjo!«

Kastelic je bil že pri vratih. Smole je zaman poizkušal brati na obrazih.

»Tako se vam vsem svetijo oči kakor podjetnim fantalinom. Ali ste vsi zaljubljeni v to ‘čbelico’?«

»Vsi,« je prikimal Prešeren s hudomušnim pogledom v prijateljeve lepe oči.

»Aha! Torej mlada krasotica? Zdaj sem pa res radoveden. Domača hčerka?«

»Popolnoma domača,« je zopet resno prikimal Prešeren.

Naokrog veselo muzanje. Dobrovoljni Kersnik je izbruhnil v smeh. Zupan je dvignil prst na ustne.

Že se je Kastelic vrnil in položil pred presenečenega Andreja — dve drobni knjižici.

Tišina je zavladala v krogu. Vsem je bilo pri srcu kakor velik praznik…

Smole je čital napis na prvi knjižici:

Krajnska Zhbeliza
Perve bukvice
1830

Prijel je knjižico in mehko, pobožno sprožil liste med prsti… Poezije! Slovenske poezije! Zbornik slovenskih pesmi pod Kastelčevim uredništvom… Dva zvezka iz dveh zaporednih let… In ko je on, Andrej, odhajal v tujino, je izšla po dolgem presledku skoraj celega desetletja od Vodnikove smrti prva pesem v slovenskem jeziku — Prešernova »Dekelcam«. Zdaj pa — dva zvezka!

Pogledal je po jasnih obrazih naokrog — oči so mu bile vlažne in grlo kakor zadrgnjeno. Eno roko je položil prijatelju Prešernu na laket, z drugo je molče dvignil kozarec.

»Vivat ‘Zhbeliza’ in njen oče — Kastelic!« je zaklical Zupan in trčil s Kastelcem, ki je rahlo zardel.

»Živela!« so se odzvali vsi naokrog. Še pri drugih mizah so znanci dvignili kozarce.

»Da, da, prijatelj Andrej, Slovani vstajamo —« je pričel Zupan s hripavim glasom.

»Ssst!« je opomnil Kastelic in s pogledom namignil proti staremu Kremnitzerju, ki je — kakor že dolgo vrsto let — sedel pri mizi poleg vrat. V nadkomisarjevi družbi je bil gubernijski ekspeditni ravnatelj Pradatsch.

Zupan je strupeno pogledal proti njima in dejal glasno, da je donelo po sobi:

»Njegov oče se je pisal Bradač, on se piše Pradatsch, njegov sin se bo pisal Pradaitsch, njegov vnuk pa Urdeutsch — po naše: Pranemski.«

Tiho hahljanje se je razlezlo po pivnici. Marsikdo je renegatu privoščil lekcijo. Njegovo temnordeče lice je pričalo, da je razumel Zupanovo izzivanje. Morda bi bil vzrojil, da ga ni Kremnitzer pomirjevalno prijel za roko in pokazal s prstom na čelo, češ: pusti norca!

Medtem je pristopila k Prešernovemu omizju krčmarica, gospa Metka, da pozdravi svojega nekdanjega stalnega gosta Smoleta.

»Gospa Metka — čeprav sem se štiri in pol leta potepal po svetu — glejte: zvest sem vam ostal,« se je šalil Smole.

»Nikar mu ne verujte, mamka! Takle frajgajst nima nobene vesti. Le ne hodite preveč okrog njega, rajši sedite k meni, ki sem spodoben far!« je prigovarjal Zupan.

»Danes niste tako lepi, velečastiti, kakor ste bili v nedeljo. Kam pa ste dali novo suknjo?«

»Prevzvišenemu sem jo poslal v avdijenco,« se je Zupan resno odrezal.

»Haha! Obleko ste poslali —?«

»Seveda. Škof me je poklical, pa sem brž tekel k njemu, kajpak, saj je moja dolžnost. Kaj morem zato, da sem imel tole ‘zašpehano’ suknjo na sebi. Nu, Njegova Prevzvišenost se je silno razburila, ko me je zagledala, češ, ali ne vem, kako moram priti v avdijenco. Jaz, ne bodi len, se zasučem molče na peti in tečem domov. Davi sem pa poslal svojo lepo suknjo Prevzvišenemu in mu sporočil: ako ima z obleko govoriti in ne s človekom, naj se kar z mojo lepo suknjo pogovori.«

Vsa pivnica se je tresla od smeha — le policijski uradnik je ostro zapičil potuhnjen pogled v Zupanove smejoče se oči.

Prešernu, ki je opazil hudi pogled, je legla tesnoba v srce. Sklonil se je k prijatelju Smoletu in mu med gromovitim smehom drugih gostov zagodrnjal na uho:

»Ubogi Zupan! Njegova drznost ga ugonobi. Odposlali so že tožbo na Dunaj. Suspendirati ga hočejo. Opisali so ga kot — norca!«

Smole­tov smeh je takoj zamrl.

»Učenega Zupana?«

Prešeren je skomignil z rameni:

»Včasih se obnaša, kakor da bi bil res trčen. Na Wolfa ima posebno piko. Wolf pa je menda sit njegove predrznosti.«

Smole se je zamislil… Zupan je pač res čudak. Hm. Pravijo, da je v njegovi rodbini blaznost… Ampak škof bi moral drugače ravnati s posebnežem. Z lepa bi ga moral pridobiti, njega, ki je vešč tolikim jezikom: hebrejščini, arabščini, latinščini, grščini, ruščini, bolgarščini, srbohrvaščini, nemščini, laščini in francoščini! — njega, ki je s tolikšnim idealizmom na lastne stroške hodil po domovini in nabiral narodno blago: izreke, pesmi, pregovore, jezikovne drobtine — vse iz ljubezni do maternega jezika, do svojega naroda! — njega, ki vedno pridiguje bratstvo med slovanskimi narodi. Poznajo ga Rusi, Hrvati, Srbi, Bolgari in Čehi — domačini pa ga hočejo ugonobiti. Zakaj? Ker Wolf nima smisla za idejo, ki je vzklila v Zoisovem krogu. Tuj mu je duh, ki je rodil »Zhbelizo«. Ni mu všeč početje okrog nje. Ni mu do tega, da bi svojo duhovščino vzgajal k delu za razvoj »drugega deželnega jezika«… Oj, domovina! Na vseh vplivnejših mestih ljudje nemške krvi, ki nikoli ne bodo imeli srca za »kranjsko« stvar, za »kranjskega« človeka!

In vendar — kako je rekel Zupan? — »Slovani vstajamo!«

Smoletu so zažarela bleda lica… Da, že se dvigajo iz največjega naroda sveta možje: Kollar, Šafárik, Čelakovský, Gaj, Mickiewicz, Puškin — ha! Slovani vstajajo!

Plamen je zagorel v Smoletovih lepih trudnih očeh. Zopet in zopet je pogledal naokrog od obličja do obličja, iz oči v oči. Srečen nasmeh se mu je tresel okrog usten, nekdaj sočnih in zdravih, zdaj stisnjenih od vseh prestanih duševnih in telesnih bolečin.

Zopet so mu prsti prelistavali drobna zvezka… »Slovo od mladosti. — Dr. P…«

Od mladosti! — Ali se ni tudi on, Smole, že poslovil od mladosti?

»Dni mojih lepša polovica kmalo«…

Smole je vzdihnil. Pogled mu je kakor uročen drsel dalje po vrsticah, preskakoval verze…

»Okusil zgodaj sem tvoj sad, spoznanje!«
O, da. Zgodaj, prezgodaj!

»Ljubezen zvesto najti, kratke sanje!«

Andrej se je zdrznil. Kakor pekoč ogenj so njegovi prsti izpustili drobno knjižico… Sanje — o, stokrat preklete sanje!

Pred njegovimi očmi se je iz dima zazibal obrazek krasotice… Fina Češkova, zdaj žena Fidelisa Trpinca, graščaka na Fužinah.

Smole je stisnil bledo roko v pest. Siloma se je otresel privida. Prijel je za knjižici in tlesknil z njima po mizi.

»Gospa Metka! Na čast tema dvema — baterijo zapečatenih!«

Kmalu so pokale buteljke in zvenele čaše.

»Le pivja na korajžo, Čop!« je Zupan pozval molčečega Čopa, ki se ni bil dotaknil vina.

Čop je smehljaje se prijel za čašo, trčil in omočil ustne.

»Zakaj — na korajžo? Ali pojdeta na vojno?« je podražil Smole.

»Na vojno, kakopak! Na črkarsko vojno — haha!« se je Zupan široko smejal.

»Hm?«

Smoletov pogled je zopet krožil od enega do drugega… Čopove stisnjene obrvi!… Prešernov ironičen posmeh!… Kastelčeva mučna rdečica! In Langusov, Martinakov, Kersnikov in Freyerjev vsesvedni smehljaj, pa Crobathovo mežikanje…

»Nu, kaj pa imate, preklete duše! Izkašljajte se že!« je Smole zaropotal po svoji stari navadi.

»Saj čuješ! Abecedna vojna: tu bohoričica — tam metelčica,« je pojasnil Crobath.

»Krevljica!«

»Z žabicami!«

»Cirilovske pokveke!«

»Tri pristaše imajo, pa hočejo zagospodovati nam vsem! Knjige izdajajo kar na debelo.«

»In širijo krevljično kugo.«

»Štirje so: Metelko, Zalokar, Potočnik in Zupanov duelant v *Carinthii*, Jože Burger.«

»Torej ste se udarili po vseh pravilih?«

»Kako pak! Zupan je prvi lopnil, v *Carinthii*, še v maju.«

»Aha! Jakon je torej abecedni general!«

»Ne,« je protestiral Zupan. »Jaz sem le korporal na predstraži. Tu pa je generalni štab« — je pokazal na Čopa in Prešerna, »— ki pa še ni stopil v akcijo,« je dostavil z zbadljivim posmehom.

»Mhm! Prve praske med obema sovražnikoma. Kaj pa pravijo drugi? Kopitar, visoki gromovnik? Ali vam še ni poslal svoje strele z Dunaja?«

»Kopitar je z nami,« se je resno oglasil Čop.

»Le preveč mu ne zaupaj!« je svaril Zupan. »Predobro ga poznam še iz Zoisovih časov.«

»In bratje na severu: Čelakovský, Dobrovský, Šafárik?«

»Bomo šele videli. Morda nam nasvetujejo svoje črke.«

»In naši rojaki na Štajerskem, Koroškem?«

»Murko izda že prihodnje leto novo slovnico v bohoričici. Slomšek in Jarnik sta tudi za stari črkopis.«

»Ali se ne bojite, da s takšnimi razprtijami skisate med, ki ga je nanosila vaša ‘Zhbeliza’?«

»Ničesar se ne bojimo,« se je oglasil Kastelic, »nekoliko ostre burje vzbudi poslednje zaspance.«

»In gnojne mlake se posušijo,« je dodal Jaka Zupan.

»Kaj pa ti praviš k temu, France?« se je Smole obrnil do molčečega prijatelja.

»Jaz?« se je zganil Prešeren. V očeh mu je vstajal blesk, spodnja ustna se mu je zatresla, nosnice se nekoliko napele in ves zagoreli obraz mu je prešinila hudomušna ironija. Segel je v frak, privlekel iz listnice listek, ga razgrnil in čital razločno in glasno, da so prisluhnili vsi naokrog:

&lt;poem&gt;Al prav se piše kaša ali kafha,
Se šola novočrkarjev srdita
Z ljudmi prepira starega kopita;
Kdo njih pa pravo trdi, to se praša.&lt;/poem&gt;

»Oho! Tako torej —!« ga je prekinil Kastelic.

»Molči, šalobarda!« je vzrojil Smole in Prešeren je nadaljeval:

&lt;poem&gt;Po pameti je taka sodba naša:
Ak je od kafhe kaša boljga žita,
In boljš obdelana in bolj polita,
Naj se ne piše kafha, ampak kaša.&lt;/poem&gt;

»Hahaha!«

»Dobro!«

»Dalje!«

&lt;poem&gt;Ak pa po črki boljši jed ne bode
In zavolj črke ne trpi nič škode,
Obhaja taka misel nas Slovence:
Da pravdajo se ti možje znabiti
Za kar so se nekdanji Abderiti
V sloveči pravdi za oslove sence.&lt;/poem&gt;

»Hahaha! France, imenitno si jo pogodíl! Hahahaha!« se je grohotal Smole in drugi so mu pomagali.

»Vrag te vzemi!« je ropotal Jakon, a je vendarle bruhnil v glasen grohot: »Hohoho!«

»Ampak zakaj nisi —« je začel Kastelic s kislim obrazom.

»Glej jo, sladko vodko!« ga je Smole prekinil. »Prej je govoril o burji, zdaj pa še sapice ne prenese!«

»Daj sem!« je Zupan iztegnil roko za Prešernovim listkom. »Kako je s tisto bolj polito kašo?« …

Prečital je pesem sam zase še enkrat.

»Vrag te vzemi!« je ponovil, dobrohotno pogledal Prešerna ter porinil listek pred Kastelca: »Na! Tole bo še za tretjo ‘Zhbelizo’.«

»Za ‘Zhbelizo’? Ljudje se bodo smejali!«

»Naj se, saj smo se tudi mi,« se je odrezal Zupan in se z »zašpehanim« rokavom obrisal pod nosom.

»Za črkarsko pravdo ne bo dobro.«

»To je pa moja skrb.«

»Tako je, vidiš, Miha! Tvoja skrb je ‘Zhbeliza’ in zanjo je tale sonetek imeniten. Prinese ti najmanj dvajset novih naročnikov,« je pomežiknil Crobath.

Kastelčev obraz se je zjasnil. Pogledal je po snopičih pred Smoletom in dejal:

»Novih naročnikov? Prav prileg­li bi se mi. Tisk je drag in vsi ne plačajo takoj ob prejemu.«

Smole ga je pogledal.

»Haha! Kako diplomatsko me terja!« Segel je v žep.

»Andrej! Vendar ne misliš —!« je zardel Kastelic.

»Seveda mislim,« je Smole smeje položil bankovec predenj.
Kastelic mu je molče menjal.

»Zdaj nam pa ti kaj novega povej, Andrej!« je pozval Crobath.

»Saj res! Kaj si videl, kaj slišal zunaj v svetu?« je vprašal mirni, tihi Langus.

»Dosti, pa nič posebnega. Pač — lansko leto je med Liverpoolom in Manchestrom stekla prva lokomotiva.«

»To že vemo.«

»Nu, tega pa morda še ne veste, da se je dvignilo v svetu žensko vprašanje?«

»Kaj pa je to?«

»Marička, pojdi v kuhinjo!« je hčeri zapovedala gospa Metka, ki je zaslutila nespodobnost v Smoletovem odgovoru. Vendar je sama pristopila korak bliže in začela pospravljati posodo po mizi.

»Hahahaha! Hahaha!« se je režal Smole, da si je moral solze obrisati iz oči.
»Marička, čuj, kar tu ostani! Nič ne bo hudega, mamka. Žensko vprašanje —« je razlagal, »— to se pravi, da ženske zahtevajo svoje pravice.«

»Saj sem vedela! Marička, ven!« je gospa Metka energično pahnila hčer skozi vrata.

»Pravice? Kakšne pa? Zakonske?«

»Kar vse vprek? Omožene in neomožene?«

»Haha! Zakonite, ne zakonske! Zakonite politične pravice in meščansko enakopravnost.«

Tišina.

»Pojdi no spat!« se je zadrl Jaka Zupan.

»Nu, zdaj mi pa ne verjamete!«

»Ali misliš zares, ali briješ norce iz nas?«

»Zares. Svobodne ženske poznajo le —«

»A, tako! Pa bi bil takoj povedal, da misliš vlačuge!«

»Vlačuge? Kaj še! Nasprotno: vse časti vredne ženske so to, ki se za moške prav malo brigajo. Emancipiranke jih imenujejo, ker so se otresle vseh dolžnosti in poznajo le pravice.«

»Zakon smatrajo za najtežjo spono, v katero se svobodna ženska sploh ne ujame. Doseči hočejo povsod iste pravice kakor možje.«

Smole je smehljaje se pogledal drugega za drugim. Nekateri mu sploh niso verjeli, drugi so zmajevali z glavami.

»Mislite si na primer, da nastavijo na liceju profesorico,« je Andrej tolmačil.

»Ho! Prvi dan jo nesejo študentje iz razreda,« se je oglasil profesor Martinak.

»Prav gotovo!« se je nasmehnil njegov kolega Kersnik.

»Kaj pa bi bilo potem, če bi pri nas nastavili škofico namesto škofa?« je hudomušno vprašal Zupan.

Prešernu so se sumljivo zatresle mišice v obrazu.

»Ves kapitelj se takoj preseli v škofijo,« je odgovoril namesto Smoleta.

»Haha!«

»Kaj bi pa naš župan, oče Hradecky, rekel, če bi nastavili gospo županjo namesto njega?« je vprašal Crobath.

»Skrbel bi za naraščanje mestnega prebivalstva,« je modro odvrnil Prešeren.

»Kako neki?«

»I, kako! Namesto žene bi rodil otroke.«

Po vsej pivnici je zagrmelo.

Čop je pomignil gostilničarki in plačal.

»Ali že greš, Matija? S teboj pojdem, utrujen sem še od vožnje. Plačam!« je klical Smole.

»Jaz pa sem mislil, da pojdemo skupaj na komisijo,« je obžaloval Zupan.

»Kakšno komisijo?«

»Komisijo za zatiranje vina.«

»Haha! Kje pa ta posluje?«

»V Gradišču pri ‘Črnem orlu’.«

»In vi ste njeni člani?« je Smole smeje se pogledal naokrog.

»Seveda. Ali pristopiš?«

»Kaj bi ne! Takoj jutri me slovesno inštalirate za novega člana — na moj račun, to se razume. Ali greš z menoj, France?«

Prešeren je pokimal in segel v žep po mošnjiček. Tudi Langus je plačal in vstal. Kmalu nato so stopili prijatelji na cesto. Langus se je poslovil in urnih korakov odhitel mimo deželnega dvorca navzdol.

»Kako se mu mudi!« se je Smole ozrl za njim.

»Hm, prijatelj, tudi ti bi pospešil korake, če bi ti srce tako gorelo kakor našemu Langusu,« se je posmehnil Prešeren.

»A — tako!« je razumel Smole.

Čop je na svežem zraku globoko zasopel.

»Kaj pa ti vzdihuješ, Matija?« je vprašal Andrej.

»Požiram sveži zrak. Sem mislil, da mi vinski vzduh glavo raznese.«

»Ali te ljubljanski krokarji še niso vzgojili?«

»Niso in me ne bodo,« se je nasmehnil Čop.

Smole je pogledal naokrog in dejal s pritajenim glasom:

»Kremnitzerja sem opazil pri vratih. Ali to strašilo še vedno voha za zarotami?«

»Ne boj se, da bi nas izpustil iz oči! Brez policije pri nas ne gre. Celo v privatne družbe se vrivajo vohuni,« je pojasnil Prešeren. »Pač — Metternichov režim.«

Smole mu je položil roko na komolec. Stopal je počasi, oprt ob palico. Prešeren je s težavo krotil svoj hitri korak poleg njega.

»Kaj pa naši bratje na vzhodu in na severu?« je čez nekoliko časa vprašal Andrej.

»Hrvati se prekljajo z Madžari, kakor po navadi. Metternich bi rad favoriziral Hrvate, da Madžarom ne zrastejo grebenčki. A Madžari prete z revolucijo. Plačali bodo seveda Hrvati — že zato, ker je Metternichova mlada žena rodom Madžarka.«

»Ha!«

»Na Poljskem je vstaja — to veš?« je vprašal Čop.

»Vem. Čul sem, da Zamojskemu trda prede. Baje je prosil, naj Dunaj posreduje pri Rusih, a Metternich je odklonil.«

»Kako bi ne! Metternich še nikdar ni podpiral vstajšev. Rusi so baje že zavzeli Varšavo. Kratke so bile osvobodilne sanje Poljakov. Še ustavo, ki jim jo je dal pokojni car Aleksander, so izgubili. Iz Poljske napravijo navadno rusko provinco.«

»Pravijo, da razsaja kolera med rusko armado.«

»Saj jo imamo tudi na Ogrskem. Kakšen strah pa je zaradi tega na Dunaju!« je pravil Čop, 

»Schulzu so pisali sorodniki, da je ves dvor zbežal v Schönbrunn. Metternich in njegova mlada žena imata menda edina še toliko poguma, da se kdaj pokažeta med ljudmi. Egiptski paša mu je poslal baje krasne arabske konje, ki jih knez rad podi po Pratru.«

»Metternich je sploh pogumen mož,« se je oglasil Prešeren, »že tretjič se je oženil!«

»In od nas treh se še prvikrat nobeden ni.«

»In se ne bo,« je pribil France.

»Nu, nikar ne slepomiši! Mama mi je pravila, da imaš nevesto, Gradčanko.«

»Mhm, Kljunovo, svakinjo doktorja Snoja,« je pritrdil Čop.

Prešeren je molčal.

»Kakšna pa je? Lepa?« se je Smole zanimal.

Prešeren je skomignil z rameni.

»Pravijo,« je dejal kratko.

»Hm. In kdaj se poročiš?«

»Kadar bom imel toliko, da si ustanovim dom in bom mogel rediti ženo in otroke. Doslej sem pa neplačani praktikant pri kamerni prokuraturi.«

»Mama pravijo, da se Snojevi ponujajo, da napravijo sorodnici balo in vama pomagajo, dokler —«

»Žena mene ne bo nikdar redila!« je Prešeren odrezal tako ostro, da je Smole umolknil.

To so Snojevi raztrobili… se je Prešeren jezil sam pri sebi. Doktor Snoj, svak gospodične Kljunove, je bil deželnosodni svetnik v Ljubljani.

Čez nekoliko časa je Andrej dejal:

»Imaš prav, France. Mož, ki ga babnica komandira, ni več mož.«

Tiho, trudne so prišle besede, in Prešeren je razumel prijatelja. Vedel je, da je prav takšna misel razdrla Smoletu srečo.

»Kje pa stanuješ?«

»Pri stricu Jožefu v Rožni ulici.«

»Ali stric ni več na Ježici?«

»Ne. Že dve leti živi v pokoju. Moja sestra Katra mu gospodinji. Obišči nas! Stric te bo vesel.«

»Katra pa ne posebno — hahaha!« se je Andrej široko zasmejal. »Pridi rajši ti k meni!«

Pred Smoletovo hišo na Dunajski cesti so se poslovili. Prešeren in Čop sta se vrnila. Molče sta stopala mimo vojaške bolnišnice. Obema je bil Andrej v mislih. Le kako se je mogel tako uničiti — zaradi lepe ženske!

»Če bi bil delaven človek, bi ga ne bilo strlo,« se je Čop oglasil iz svojih misli.

»Ali misliš, da so delavni ljudje ljubezni nedostopni?«

»Tega ne mislim. Človek je človek. A človek, ki ljubi delo, takšno krizo še najlaže preboli. Laže vsekakor nego brezdelen sanjač, kakršen je Andrej.«

»Morda imaš v splošnem prav. A jaz —«

»Nu, prav ti si kot umetnik v tem pogledu dobro zavarovan, kajti čustva lahko izlivaš naravnost v svoja dela in jim s tem odlomiš že najostrejšo ost.«

»Motiš se. Pesnikovanje mi še nikdar ni pomagalo v notranjih bojih. Jaz moram ono, kar me duši, prej preboleti, potem šele zavalovi v meni doživljaj primeren ritem, potem šele morem spraviti svoj doživljaj v gotovo umetniško formo.«

»Zato, ker se tvoje umetnine uklanjajo vedno gotovemu sistemu. Obnavljaš v sebi čustva, da moreš ustvarjati. Tvoja muza je pač retrospektivna. Pa že to, da razglabljaš in iščeš v sebi z namenom, da notranje reflekse pravilno dojameš, že to odbrusi vsem duševnim pretresljajem ostrino.«

»Dokler me doživljaj neposredno pretresa, ne mislim na njegovo uporabo; ljubim, sovražim, kolnem, vzdihujem. Delam šele takrat, ko si vse mirno ogledam, čeprav v subjektivni luči.«

Čop je prikimal.

»Takrat poiščeš za pripravljeno vsebino primerno formo. In tako je prav, ker oboje mora harmonirati. Zato pa je treba mirnega duha, hladnega razuma in dosti znanja. Arhitektonika je pač rokodelska stran poezije, kakor ima vsaka umetnost svojo rokodelsko stran.«

»Hm, že. Ampak včasih se mi zdi, da bi mi prišle iz duše bolj sveže, strastnejše, silovitejše umetnine, če bi jih ne mrčvaril toliko po vseh pravilih poetike.«

»Morda bi bile strastnejše, bolj neposredne, bolj v srce segajoče. Pozabljaš pa, da si kot umetnik poklican pokazati vso krasoto in prožnost svoje umetniške materije — jezika. In — skoraj bi rekel, da je to glede na našo revno mlado literaturo in glede na ogroženi položaj našega maternega jezika tvoja glavna naloga.«

»Vem.«

»Jezik prilagoditi tonu umetnine — to se ti čudovito posreči, v tem ti ni nihče kos.«

Prešeren je molčal.

Čez nekoliko časa Čop:

»Veš, kaj bi nam moral še pokazati? … Slovensko tragedijo.«

»In snov?«

»Vzemi jo iz slovenske zgodovine, kar ti pač prija; vsekakor nekaj domačega.«

»Nekoliko sem že razmišljal o tem. Pa je naša zgodovina glede tega revna.«

»Ne revnejša od drugih. A raziskana je še premalo. Več Valvasorjev nam manjka, ki bi brskali po arhivih za domačo preteklost. Bogve koliko slovenskih tragedij se skriva v srednjem veku. Ali misliš, da so naši pradedje svojo samostojnost kar meni nič, tebi nič vrgli tujcem k nogam? Koliko nasilja, vstaj, koliko junakov, koliko žrtev! Seveda — kronisti so bili tujci in mi vemo o onih bojih prav malo, imen pa skoraj nič.«

Prešeren mu je pritrdil z molkom. Na oglu pred „Maličem“ sta se ustavila.

»Šel bi še na črno kavo. Ali greš z menoj?« je vprašal France.

»Ne. Naravnost domov pojdem. Minca me čaka, ker nisem vzel vežnega ključa. Lahko noč!« Čop je odšel po Nunski ulici proti Gradišču, kjer je stanoval v bližini deželnega dvorca.

Prešeren pa je stopal po Slonovi ulici navzdol. Razmišljal je o Čopu, da prežene težke misli na Andreja. Čop je res dobra, plemenita duša. Koliko se je že ubijal z delom, s poučevanjem tujih jezikov, z raznimi inštrukcijami, da je mogel vzdrževati brata Janeza skozi toliko let njegovega študiranja! Tudi drugi brat, Simon, je nekaj časa študiral na Matijeve stroške. In sestro Minco je dal učiti šivati, kuhati in drugih gospodinjskih del in plačeval zanjo leto za letom drage denarce, da mu dekle zdaj more gospodinjiti. Podpiral je tudi sorodnika Golmajerja v njegovih študijskih letih. Za vse skrbi, se žrtvuje zanje, le nase in na svojo srečo ne misli. Če si včasih privošči zanimivo knjigo za svoje obširne študije ali krajše potovanje v počitnicah — to je vse…

V takih mislih je Prešeren dospel do Špitalskega mostu. S kratkim pogledom se je ozrl proti Gledališki ulici in se spomnil: Tam v hiši, nekoliko v kot umaknjeni, spi dekletce — Julija Primčeva. Lepe modre oči zaprte. Dolge trepalnice leže na rožnatih licih. Usteca vzbočena kakor v poljub. Okrog glavice mehki zlati lasje na beli blazini…

»Bedak!« se je iztrznil Prešeren, se zasukal in nadaljeval pot čez most. Čemu mu pride na misel hči ošabne krčmarice? Kaj mu mar! Ljubljana ima dovolj lepih deklet. Skoraj ne mine dan, da bi ne postopal za katero izmed njih. Če bi vedela njegova Gradčanka!… Nu, zakaj bi ne ubral koraka za takšnole prijetno mlado stvarco? Zale nožice brzijo pred njim. Vsa vzravnana, važno in ponosno stopica mala osebica. In, če se slučajno okrene, zadene zasledovalca smešno nemilosten blisk iz lepih oči.

»Dohtar, ti jezični dohtar!
Kaj postopaš ti za mano?…«

so mu zabrneli v duši verzi, ki jih je nekoč zložil na takšnole kratkokrilko.

Potem so mu misli preskočile:

Jezični dohtar? On, neplačani praktikant kamerne prokurature?… Da, gospod prokurator pl. Scheuchenstuel, o tem se vam še ne sanja!… Ali morda vendarle že slutite, da vam uidem? Radoveden sem, kakšen obraz napravi, ko mu, po preteku mojega za izpit dovoljenega dopusta, predložim prošnjo za izstop iz državne službe. Ha! Ne boš me vodil za nos, stari! Že vem, kako znaš stopiti na prste in doseči, kar hočeš — če res hočeš. Tvoja „najtoplejša priporočila“ mi ne bodo metala peska v oči. Ko sem prvič stal poleg tvojega sina — v šoli — nu, nič ne rečem, če so profoksi njemu dali, kar bi po človeških pravicah šlo meni. A drugič — v službi — bi se mi lahko oddolžil za krivico — že vem, kako znaš pritisniti na pravo kljuko… Nu, še bolj prav. Advokat postanem. Saj ne vem, kaj mi je bilo, da sem silil v državno službo, ko pa moj strupeni jezik ni za tisto lakajsko ozračje…

Tako je razmišljal korakajoč po nočno samotnem Glavnem in Starem trgu proti domu. Na kavarno je pozabil. V duši so mu vstajali upi… Advokat, zmožen, dober advokat — o, to je že lepa eksistenca! Gotovo lepša, svobodnejša in donosnejša od one državnega uradnika… Ustanoviti si bo mogel lep topel dom, zasnubil si bo zalo dekle — o, potem ne bo nihče več vihal nosu nad siromašnim doktorjem … Vsaka mati mu rada izroči hčerko.

»Kaj bi to!« je jezno zamahnil. »Saj imam svojo ‚Gradčanko‘!«

Kljunova! Zastavno, samozavestno dekle. Spoznal jo je, ko je bival poleti pri stricu Francu, župniku na Goričici; v bližini so bili na počitnicah Snojevi s Kljunovo. … Hm! Takrat se je začelo. In zdaj si dopisujeta. Prav za prav — piše največ ona, on ji odgovarja bolj poredko. Že od nekdaj ni rad pisal pisma … »Hm! Že nekaj tednov sem ji zopet dolžan odgovor … Nu, jo že potolažim …«

»V srce mi padla iskra je ognjena.«

Leta 1833.

Na velikonočno soboto proti deseti uri zjutraj, ko se je France Prešeren odpravljal z doma, je stopil v njegovo sobo stari stric Jožef Prešeren. Starček, sključen od svojih osmih križev, se je s tresočo se roko trdo opiral ob palico in se z drsajočim korakom bližal pranečaku, ki si je pred ogledalom ovijal široko črno bidermajersko kravato.

»Ali si danes prost, France?«

»Da, stric.«

»Tako, tako. Mhm. Oh, če bi me noge še hotele nesti, bi šel s teboj. Vsak kristjan pojde božji grob molit, le jaz, betežen starec, se ne upam iti več iz hiše. Je že božja volja takšna. V katero cerkev pa pojdeš?«

Zdrava rdečica na polnih Francetovih licih se je še poglobila. Prav za prav … hm, niti mislil ni na to, da hodijo tega dne ljudje v cerkev. Namenjen je bil na izprehod v Trnovo. Tam v skrbno gojenih krakovskih in trnovskih vrtovih se v zgodnji pomladi sučejo med gredami brhka krakovska in trnovska dekleta … hm, Donatljeva Marička ni napačen deklič …

»V Trnovo pojdem, stric,« je odvrnil in z ljubeznivim nasmehom zakril zadrego, vesel, da ga je starčevo vprašanje obvarovalo pregreška, ki bi dobrega starega duhovnika gotovo bolel. Še bolj pa bi mu ga štela v zlo pobožna ali — kakor je France trdil — »tercijalska« Katra. … Torej k trnovskemu božjemu grobu!

Starec je zadovoljno prikimal:

»V Trnovo? Prav. Sem mislil, da pojdeš v šentjakobsko cerkev, ker nam stoji tako blizu. Nu, pa pojdi v trnovsko, če ti je bolj všeč. Saj Boga lahko moliš v eni kakor drugi. Meni pa bo Bog odpustil, če ga bom molil doma. Lansko leto še nisem imel tako težkih nog, o, lansko leto …«

In brbral je o tem, kako je bilo, ko se mu »noge še niso tresle«. France je smejočih se oči poslušal starca, si pripel iglo v kravato in oblekel telovnik. Stopil je k nočni omarici in vtaknil v žep svojo lepo zlato uro, dar moravskega grofa, kateremu je nekoč instruiral sina.

»Saj je pomlad tu, stric. Ko bo solnce toplejše, si pregrejete ude, pa vas popeljem zopet na izprehod,« je tolažil starca.

Starec se je nasmehnil … »Ej, France, dobri moj fant, saj sam sebi ne verjameš!

»Oh, ne vem, če bo kaj z izprehodom. Starost je bolezen, ki je tudi sonce ne prežene. Osem križev, dragi fant, to ni da bi na soncu skopnelo, hihi! Hihihi!«

»Krepak ste še, stric, krepak,« je vztrajal France.

V starčevem izsušenem obrazu so se zasjejale gubice. Z ljubeznijo in tihim ponosom je opazoval ljubljenca, ki si je oblekel frak in z mehko ščetko skrbno pogladil cilinder.

»Z Bogom, stric!«

»Bog s teboj, moj fant!«

Ko so se vrata zaprla za pranečakom, je starček s težavo zakrevsal k oknu in v kalnih starih očeh se je zablestela solza, ko je gledal za Francetom, ki je mimo šentjakobske cerkve s svojim drobnim korakom hitel proti Trnovem.

»Zlata duša je moj France, zlata duša … Bog ga blagoslovi! Bog mu daj srečo! Iz najhujšega se je zdaj že izkopal. Sodniški izpit je napravil lansko leto v Celovcu, nu, sicer ne s prav dobrim uspehom — preveč se je zanašal na svojo brihtno glavo, ker je doslej vse izpite z odliko opravil, nu, da — pa je vendarle hitro dobil službo pri advokatu. Nu, samo da ima plačo, da se lahko sam preživlja. Zdaj bo že nekako, četudi bi mene ne bilo več … Plača je sicer majhna, pa morda dobi France premožno nevesto. Kljunovo je pustil. Ali je vetrnjak? Ne, moj France ni lahkomiseln. On že ve, kaj je prav …

Neomajna je bila starčeva vera v ljubljenca.

Nekaj minut pozneje je stopal Prešeren za Gradaščico proti trnovski cerkvici, zidani v preprostem renesančnem slogu, z dvema majhnima stolpoma, ki sta bila krita z nizkima piramidastima strehama. Svetišče je bilo le petnajst metrov dolgo in dvanajst in pol metra široko, torej majhno, da je moglo iti vanje komaj tri sto ljudi. O postanku cerkvice je krakovski ribič Donatelj vedel povedati pravljico, po kateri je stala nekoč na tem mestu lipa, pod njo pa se je prikazovala lučka, ki je pobožna srca vnela za zidavo svetišča.

Prešeren se je za trenutek ustavil pred cerkvijo, kjer so otroci znašali na kup velikonočno »grmado«. Med smehom in krikom so dečaki razbijali po starih zabojih in drugi ropotiji, da je grmelo daleč naokrog. S tiho melanholijo se je Prešeren spomnil srečnih dni svoje prve mladosti, ko je pred rodinsko farno cerkvijo tudi on udrihal po deskah, da je grmelo tja v Vrbo do domače hiše, kjer je treskanje poslušala njegova mati in mislila na svojega ljubljenčka.

Z mislijo na ljubljeno mater je vstopil med drugimi verniki v cerkev.

»Trnovo! kraj nesrečnega imena;
Tam meni je bilo gorje rojêno
Od dveh očesov čistega plamena.«

Sprejela ga je razsvetljena cerkvica s preprostimi lesenimi oltarji in majhnim korom, o katerem so govorili, da se bo zdaj-zdaj podrl, če ga ne podpro s stebri. Verniki so se pehali pod njim in zrinili Prešerna proti božjemu grobu. Previdno se je izpulil iz gneče in se ustavil ob oltarju sv. Mihaela. Potem se je ozrl na glavni oltar z Metzingerjevo sliko sv. Janeza Krstnika, trnovskega patrona. Obžaloval je, da je bila slika zaradi velikonočnega običaja zagrnjena. Bila je ena najlepših ljubljanskih oltarnih slik.

Pogled se je Prešernu ustavil pod sliko, na križu, zagrnjenem z vijolično krpo … Ali ni prišel v cerkev, da moli, kakor je tega dne običaj med kristjani. Molí? Koliko let že ni »molil«, to se pravi: ni mehanično blebetal besed, ki so jih za razgovor z Bogom sestavili drugi. Če se je on razgovarjal z večnim Praduhom, ga ni prosil za malenkostne dobrote, za prednosti na račun drugih ljudi, za nemogoče čudeže in izjemne milosti. Ne, njegov duh je bil dovolj zrel, da s takšnimi naivnimi prošnjami ni poniževal Boga in njegove strahotno veličastne stvaritve, ki ji reven človeški duh ne vidi ciljev.

Prešernova molitev je bila le ponižna obljuba: Nikoli ne pozabim, da me je izmed vseh neštetih milijonov Tvojih zamislekov ustvaril najvišji: Bodi človek … Človek hočem biti, vselej človek! … Koliko je ljudi na svetu, a malokateri med njimi je človek. Iz temnih dni živalskega divjaštva si vodil in vodiš človeštvo do najvišjega cilja — človečanstva. Nekoč ga človeštvo doseže. Tvoja velika misel bo vtelesena. Čisto človečanstvo zavlada med ljudmi, višek vsega življenjskega razvoja na zemlji. In potem? … Kam pojde razvoj potem? … Vem, da si, ker moja misel ne najde drugega izhoda kakor Tebe samega, Večni Praduh!«

S to molitvijo v srcu se je obrnil, da odide.

Tedaj se je zdrznil. Izpod kora je stopila dvojica deklet.

Prva — Wurschpavrova Marička — ni bila kdovekaj lepo dekle, vsaj ne toliko, da bi vlekla poglede nase. Toda za njo se je zasvetil v luči obraz:

&lt;poem&gt;Ko je stopila v cerkev razsvetljeno,
V srcé mi padla iskra je ognjéna,
Ki vgasnit’ se ne dá z močjo nobêno.&lt;/poem&gt;

Julija Primčeva!

Velike svetlomodre oči so s pogledom nedolžnega otroka za trenutek zagorele v njegove, Prešernove. Njih »čisti plamen« ga je zadel kakor blisk. Poet se je ustavil in strmel za dekletom, ki je s svojo sestrično pokleknilo v klop in v pobožni molitvi povesilo plavolaso glavico. Pozabil je, da je hotel oditi. Ostal je, dokler se dekleti nista dvignili. S čudovito silo ga je vleklo, da je obrnil korak za njima. Njegov pogled se je nepremično upiral v nežno, gibčno Julijino postavico. Kakor uročen je stopal za njo iz cerkve.

Ali se mu ni režal izza dekletovega širokega krila — Kupido? … Da, v srcu je čutil, bil je oni Kupido, ki mu je pred tremi leti pel:

&lt;poem&gt;Kupido, ti in tvoja lepa starka
Ne bóta dalje me za nos vodila!&lt;/poem&gt;

In vendar sta ga zopet vodila! Za drobno, komaj šestnajstletno Julijo je drobil korake skoraj triintridesetletni Prešeren, oni, ki je trdil o sebi, da mu »okamenelo je srce preživo«. Stopal je — po svoji navadi z nogo drsaje — za dekletom; stopal je po cesti s plahutajočim frakom, s cilindrom v roki in z vihrajočimi dolgimi lasmi. Široko zagorelo obličje mu je pokrivala zdrava rdečica. Lepe oči so žarele v nenavadnem ognju.

Dasi je Julijo poznal že kot otroka, vendar se mu je zdelo, da jo vidi prvikrat. Vse na njej se mu je zdelo mično in lepo, da ni mogel odtrgati pogleda od nje. Svilena »šuta«, ki ji je pokrivala glavico, mu je napol zakrivala njen obraz, kadar se je Julija v pogovoru obrnila k sestrični. Vendar je poet za trenutek ali dva zagledal okroglo bradico z rožnato poltjo, nežno ukrivljeni nos in rdeče vzbočene ustne. Želel si je le, da bi se ozrla in bi še enkrat občutil plamen iz njenih lepih oči.

A ponosna, dobro vzgojena Julija se ni okrenila.

=Ran mojih bo spomin in tvoje hvale.=

Leta 1834.

V februarju proti večeru. V licejski knjižnici v drugem nadstropju licejskega poslopja je še gorela luč. Skriptor Kastelic in sluga Kosmač sta že davno želela »Lahko noč!« in odšla, njun šef, knjižničar Čop, pa je še vedno sedel pri mizi, zatopljen v knjigo. V sobi duh po starih knjigah, ki so stale v visokih policah naokrog po stenah. V peči so bobneli plameni. Na Čopovi pisalni mizi je utripala petrolejka in risala po prostoru prijetne zelenkaste sence.

Čop se je od časa do časa z velikimi modrimi očmi zazrl v luč, za trenutek pogledal v polmrak proti nezastrtemu oknu, prisluhnil, če so v globinah poslopja zašklepetala vrata, in se zopet sklonil nad knjigo. Včasih mu je pogled splaval po polnih, lepo urejenih policah, po pultu z novimi katalogi … Red v knjižnici — njegovo delo! Novi katalogi — njegovo delo! In knjižnica se širi. Skoraj polovico nadstropja že zavzemajo njene dvorane in še bo treba misliti na nove prostore. Izpopolnil se je posebno oddelek slovenskih knjig — tudi to je bilo njegovo delo. In vendar: v njem je vstajal občutek nestrpnosti, nepokoja, nedomáčnosti. Saj je bila vsa knjižnica kljub temu le majhna, skromna zbirka proti drugim velikanskim knjižnicam, ki jih je že videl. Manjka ji tega, manjka onega. Iščeš v njej med poljsko literaturo — povsod vrzeli! Iščeš ruskih knjig — skoraj nič! Angleške — istotako! In v drugih jezikih? Vse nepopolno, omejeno. Povsod naleti duh na ograje. Saj ni mogoče delati! Če človek obvlada devetnajst jezikov, hoče svoje znanje tudi uživati, izkoristiti v neizhojenih potih in dognanjih, ne le prežvekovati, kar je že kot študent zaužil! Da bi ga vsaj prestavili na Dunaj! Tam, da, tam je delo! Tu pa je vse šele v povojih. In ljudje! Tam se v širokem razmahu krešejo veliki duhovi, zbrani po univerzah in drugih znanstvenih zavodih. Tu — mrtvilo. Prešeren in — konec. Ali je čudno, da je njega, Čopa, vleklo v veliki svet?

Zdajci se učenjak zdrznil in se okrenil. Pred vrati kratko drsanje, trkanje. Vstopil je France Prešeren.

V Čopovem srcu je toplo zavalovilo.

»Nu?«

Prešeren je pokimal.

»Vse v redu.«

Odložil je cilinder, si odpel suknjo in sedel na stol poleg Čopove mize. Oči so mu žarele v čudnem ognju. Lepe ustne so se mu napele v nasmehu. Segel je v suknjo in položil pred prijatelja zganjeno polo finejšega potiskanega papirja.

»Tu ga imaš. Jutri izide kot priloga k »Illyrisches Blatt« — seveda ne na takšnem papirju.«

Čop je prijel za polo.

»Sonetni venec!« je zamrmral z božajočim glasom in s pogledom preletel nekaj vrstic; saj je poznal pesnitev. Potem se je molče ozrl v prijatelja Franceta. Razumela sta se brez besedi. France je živo čutil toplo prijateljevo veselje nad umetnino in njegov ponos, nekakšen mentorski ponos — saj je v poetovem uspehu ležalo mnogo prijateljeve večletne vzpodbude in premnogo dragocenih nasvetov glede tehnike, zgradbe, zunanje oblike. Čop je globoko razumel žarenje v lepih Prešernovih očeh: poet se je zavedal, da se je dvignil visoko, visoko nad vse svoje rojake, čutil je bližino one žareče luči, ki oživlja vsemirje, čutil je bližino Praduha.

Visoka pesem! Pesem nesmrtne lepote, pesem, ki prinese poetu nesmrtno slavo. Meglen spomin iz detinskih dni je prešinil poeta: dvanajstletni deček je s knjigo v roki sedel za carinarnico na Bregu, v travi poleg njega capinček France Pacenk. Oster Pacenkov tlesk z rokami je splašil golobe na strehi. Vsa jata se je dvignila in letela, letela. Sedli so na streho Zoisove hiše, le eden se je dvignil više in više, dokler ga niso dosegli žarki zahajajočega solnca, dokler ni ves zažarel v solnčni svetlobi — on sam, visoko nad vsemi drugimi, ki so ostali spodaj v senci. Deček Prešeren je gledal za njim in vroča želja je vstala v njem, da se tudi on dvigne k solncu.

Ali se mu, možu-poetu, želja izpolni? Pač se je dvigal v visokem poletu, a leden hlad iz vsemirja mu je stresal dušo. Kdaj ga objame žarka luč? Koliko borbe za njim in koliko še pred njim!

Čop se je zopet ozrl na polo pred seboj. Pa mu je šinila senca preko širokega čela, preko njegovega karakterističnega trioglatega obraza, bežna senca; a Prešernov ostri pogled je jasno čital v prijateljevem obličju.

»Hm. Kaj ti ni prav?«

»Začetni verz v tretjem sonetu,« je Čop odgovoril z običajno mentorsko odkritosrčnostjo. »Poslušaj: Imele vse so v srci svoje kale.«

»Mhm — vse so v srci svoje. Pretrdo sikam.«

»Res, verz se ne glasi dovolj mehko, da bi harmonično objel mehko misel, kako so rožice pognale iz srca svoje kali. Kali, veš, ne kale!«

Prešeren je prikimal, vzel beležnico iz žepa in svinčnik v roko ter si napisal napako. Molče je potem zrl na prijatelja, ki je čital dalje:

»Ji usta so se razodeti bale Ljubezen, ah! brez upanja opore —«

»ah! ni slovenski vzklik. Oh, pravimo, ne ah. In takšen vzklik zakriva vselej luknjo v verzu.«

Preletel je prihodnji sonet in obrnil list.

Molče je Prešeren čakal.

Čez nekoliko časa je Čop zmajal z glavo:

»Poslušaj: Ur jih meglenih so morile sile. Trdo, ali ne? In: morile sile.«

»Imaš prav.«

Čop je čital dalje in zopet obrnil list. Naposled je pogledal prijatelja.

»Malenkostne napake. Nekoliko ga še opiliš, preden ga drugič izdaš. Sicer pa je tvoj »Sonetni venec« umetnina, kakršnih je malo v svetovni literaturi.«

Prešernovo obličje se je razvedrilo. Nikdar ni hlastal po priznanju drugih. Saj je vedel, da ga njegovi sodobniki po večini niti ne razumejo. Le Čopova pohvala ali graja mu je segla globoko v dušo, kajti Čopov veliki duh je stopal vstric njegovega in mu kazal nova pota v kraljestvu lepe besede. Karkoli je Čop našel lepega v svetovni literaturi — na vse je opozoril prijatelja pesnika, skupaj sta razčlenila in pretehtala tujo umetnino ter se dokopala do njenih arhitektonskih skrivnosti. Pogovori s prijateljem so bili za Prešerna visoka šola pesniške umetnosti. Nihče na svetu ni tako verno spremljal pesnikovega duševnega poleta, kakor prijatelj Čop.

Prijateljeve zveste oči so govorile poetu: Le pogum! Izmed vseh si odbran, izmed vseh določen. Vekove pred teboj, vekove za teboj naš rod ni imel in ne bo imel tebi enakega. Le dalje! Kvišku! Vedno dalje!

Prešernove oči pa so vpraševale: A človek, prijatelj Matija? Kaj bi z možem človekom, ki mi zastavlja pot, me vleče navzdol, zahteva sreče, ki se je drži zemlja, sveža pomladno dišeča zemlja? Kako misliš o njegovi pravici do toplega življenja?

»Ali si pripravljen?« je Čop vprašal namesto odgovora na prijateljeva nema vprašanja.

Pripravljen? Da, že vem: krik in vik naših nasprotnikov in ščuvanje iz zavisti in jeza iz ozkosrčnosti — vse je mogoče. Da, pripravljen sem . . . je odgovoril blisk v Prešernovih očeh. On sam pa je le skomignil z rameni in molčal.

»Visoka pesem!« so tiho izpregovorile drobne Čopove ustne. Globoke gube med obrvmi so se mu poravnale in nasmehnil se je: »Prijatelj, ali se ne boš kesal? Jutri bo zabučalo po Ljubljani.«

»In zagrmelo in treskalo!« je Prešeren dodal z ironičnim posmehom in v očeh se mu je utrnil kljubovalen blisk: »Ha! Na cenzorjevem mestu bi ne hotel biti.«

»Tudi jaz ne. Najmanj, kar se more staremu Veselu zgoditi, je pošten nos zaradi površnosti. Pa tudi na tvojem mestu bi ne bil rad.«

»Ali misliš zaradi nje?«

»Zaradi nje in drugih. Dekle bo užaljeno.«

»Če ji posvetim umetnino!«

»Dobro veš, da vsak ne zna ceniti prave vrednosti tvojih umotvorov. Tvoja poezija jim je previsoka. Saj vendar poznaš vso ozkosrčno zaplotniško ljubljansko družbo! In še celo krog Primčevih znancev. Kranjci, ki jim je slovenščina le jezik njihovih hlapcev in dekel. Kako bi cenili slovensko umetnino!«

»Malo mi je mar!« je poet trmasto vztrajal in tiho se mu je utrgalo iz srca: »Ona me bo nekoč razumela — da bi le ne bilo prepozno!«

»France! Ali ne čutiš, da je že prepozno? Saj vendar veš, da stara Primčevka očitno protežira Jožefa Scheuchenstuela!«

»Vem. Ampak dokler Julija ni njegova —«

»— imaš še upanje?« se je Čop nasmehnil. Z neizmerno ljubeznijo in dobrohotnostjo je pogledal prijatelju v oči in počasi zmajal z glavo. Zatrl je v sebi vse, kar bi mu mogel še reči. Čemu? Ljubezen je gluha za vse nasvete.

»Ali že greš?«

»Moram se še preobleči za kazino,« se je dvignil Prešeren. »Ali prideš?«

»Ne vem. Nič me ne mika.«

»Le pridi, le. Saj dobiš tam vse najine znance. Morda pride tudi kanonik Andrej Gollmajer in se pogovorita zaradi cenzure četrte »Zhbelize«. Razloži mu, da so vse Kopitarjeve sekature le njegova umazana revanža za ono, kar je moral od nas požreti kot vitez Metelkove krevljice; najbolj pa ga je zabolel Čelakovskega slavospev mojim pesnitvam. Gollmajer je poštenjak, ampak — moralist. Prepričan sem, da nam črta vse ljubevne pesmi kot nemoralne. Kot duhovnik in v dostojanstvu gimnazijskega podravnatelja bo še celo smatral za svojo dolžnost, zatreti vse, kar nas spominja na to, da imamo kri v žilah. Ali si bil pri guvernerju?«

»Bil.«

»In?«

Čop se je nasmehnil.

»Naš dunajski gromovnik bo pihal od jeze. Schmidburg mi je obljubil, da Sedlnitzkemu natančno razloži Kopitarjeve nagibe za njegovo zlobno oceno »Zhbelize«. Če me slutnje ne varajo, se pripravlja klafterski nos našemu »kopitnemu možu«, kakor ga Janez imenuje.«

Janez, Čopov brat, je bil tega leta — seveda zopet ob Matijevi podpori — odšel na Dunaj, da nadaljuje v Milanu začeti visokošolski študij.

»Nos Kopitarju ne bo škodoval. On in ljubljanski Pavšek sta kriva, da »Zhbeliza« že leto dni polega po raznih pisalnih mizah in še vedno ni izšla. Torej prideš v kazino? Andrej se je pripeljal sinoči z Dolenjskega in pride tudi na ples.«

»Plesat?«

»Oh, kako bi! Saj veš, da je ves bolan. Danes se mi je zdel še prav posebno čuden, ves mrzličen. Mislim, da se pripravlja na svidenje s —«

Kratko trkanje. Vstopil je gospod simpatičnega širokega koščenega obraza, Čopove starosti — fužinski graščak Fidelis Trpinc. Bil je nekdanji Čopov sošolec.

»Luč s tvojega okna me je zvabila — dober večer, gospoda!«

»Dober večer!«

»V kazino?« je vprašal Prešeren.

»Seveda. Ženo sem poslal k njenim staršem, da se napravi za ples. In ti, Čop? Ali ne greš?«

»Ko bi imel lepo spremljevalko, kakor jo boš imel ti, bi šel prav rad.«

Trpinc je z zadovoljnim nasmehom kvitiral slavospev svoji lepi ženi in vrnil:

»Saj tudi ti ne boš brez lepe družbe. Kdaj pa se poročiš?«

»O!« je zamahnil Čop, »imam še čas. Saj me nobena ne mara.«

»Nič se ne izvijaj! Se že širi glas po deželi…« Umolknil je, ko je opazil Čopov temni obraz in Prešernov migljaj. »Da ne pozabim. Ali prideš v nedeljo popoldne k nam in ostaneš pri večerji? Povabim še Langusove in Schulza.«

»Prav rad.«

»Ali smem tudi nate računati, doktor?«

»Oprosti! Dogovoril sem se že s Smoletom, da pojdem v nedeljo zjutraj z njim na Dolenjsko, na njegov gradič Prežek. Seveda le, če mi dovoli moj šef dva dneva dopusta.«

Lahna senca je ob Smoletovem imenu šinila preko Trpinčevega obraza.

»Čul sem, da izstopiš iz Baumgartenove pisarne,« je dejal in se trudil, da zatre ono, kar mu je za trenutek vzburkalo dušo.

»Da, čez teden dni pojdem h Crobathu.«

Knjižnična vrata so se po lahkem trkanju tiho odprla in bolehavi obrazek Čopove sestre Mince se je prikazal med vrati. Plaho je pozdravila.

»Večerja!« je potem zašepetala proti bratu in brž spet odbéžala. Zunaj so zašklepetala vrata Čopovega stanovanja, ležečega v istem nadstropju, poleg knjižnice.

Prešeren je prijel za cilinder.

Trpinc se mu je pridružil:

»Grem s teboj. Na svidenje, Čop! V nedeljo po kosilu pošljem voz pote in po Schulza. Langus pride že dopoldne, ker slika mojo ženo.«

»Na svidenje! Schulza dobiš gotovo še v kabinetu.«

»Hvala!«

Prešeren in Trpinc sta odšla po hodniku do Schulzovega kabineta.

Schulza sta dobila še sredi mladine; pet dijakov se je gnetlo okrog mize, pri kateri je sedel matematik in kazal fantom uporabo premakljivega računala, ki ga je bil sam izumel za račune višje matematike. Schulz je bil izmed onih redkih profesorjev, ki sebe niso smatrali za dijakovo »šibo božjo«, za strah in trepet vzbujajočo avtoriteto, temveč so se zavedali, da prejemajo svoj kruh zato, da so mladini potrpežljivi in razumni pomočniki pri učenju in vodniki po vseh potih njihove izobrazbe.

»Strašno ste pridni, gospod profesor!« ga je Trpinc pozdravil.

Ko je vstopil še Prešeren, so se dijaki spogledali, drug drugega dregnili s komolci in si pošepetali: »Prešeren!« Vseh oči so visele na zagorelem pesnikovem obličju. Poznali so ga že iz »Zhbelize«, ki jim jo je Čop posojeval.

In ko sta gospoda po kratkem razgovoru s profesorjem odšla, je bila matematika pozabljena in vsi križem so brbljali o možu, ki je bil tej mladi generaciji bližji nego svoji lastni. Čepav ga mlade duše niso vselej razumele, so vsaj slutile njegovo veličino. Profesor Schulz jih je smehljaje se poslušal in v iskrenem razumevanju mladih src je pospravil svoje račune.

Trpinc pa je vprašal, ko sta s Prešernom šla mimo stolnice:

»Kaj je prav za prav s Čopom in vdovo pl. Höffern? Ali se ne poročita?«

»Njeni sorodniki intrigirajo,« je Prešeren kratko pojasnil.

»Aha! Njen brat Friderik Baraga je sila pobožen mož. Gotovo mu Čopova svobodomiselnost ni všeč. Poznam ga. Moj sošolec je bil in Čopov.«

»On ne brani. Saj ga ni tu. Zdaj je misijonar v Ameriki. A drugi! Pač ne vedo, kdo je Čop.«

Trpinc je molče prikimal.

Potem je od strani pogledal Prešerna. Rad bi ga bil vprašal glede Smoleta, nekdanjega zaročenca svoje žene; če se tudi on udeleži plesa? A beseda mu ni hotela iz ust, dasi ga je pekla negotovost in zla slutnja. Zdelo mu je, da bi mladi doktor takoj uganil njegov strah in — molčal je. Srce mu je nemirno bilo.

Ko bi preprečil ženino srečanje s Smoletom? Izgovoril bi se, da mu ni dobro in pregovoril ženo, da se vrneta domov. Nesmiselno! S tem bi ji priznal, da še vedno ni ugasnila v njem ljubosumnost, priznal bi ji svoj strah pred fantomom, ki ga je strašil vsa leta, odkar je bila lepa, a hladna Fina Češkova njegova žena. Bila bi užaljena zaradi njegovega nezaupanja. Že jutri bi zvedela, da je bil Smole na kazinski prireditvi. Sicer pa, morda je prav tako, morda se že v prihodnjih urah pretrga nejasnost, ki mu zakriva notranjost njegove žene.

Težko mu je bilo v duši, ko se je pred Češkovo hišo na Glavnem trgu poslovil od Prešerna. Težke so mu bile noge, ko je stopal navzgor po stopnicah. Odpel si je kožuh in si z robcem obrisal potno čelo, preden je potegnil za zvonec tastovega stanovanja.

Prešeren pa je hitel po Starem trgu. Oči so mu žarele. Danes pade kocka! Sonetni venec mu Julijino srce odpre — ali pa mu ga odmakne za vedno... Koliko časa že, kar jo je kakor svetnico častil in molil v svojih pesmih! V njem je od dne do dne rastlo čudovito čustvo, v katerega nekoč ni hotel verovati, ki ga je zaman iskal od ljubice do ljubice.

&lt;poem&gt;Že so prevzetne misli mi vstajale,
da mal’, al nič ljubezen ne opravi
pri temu, ki se trdno v bran ji stavi.&lt;/poem&gt;

Tako je pel nekoč v bežni zaljubljenosti, tako bi mogel peti zdaj iz globine srca.

Zgrabilo mu je dušo, zgrabilo telo, da mu je deklica stala noč in dan pred očmi, da je tekel — on, triintridesetletni mož — za njo kakor petošolec za svojo prvo ljubeznijo! Kolikokrat je predirjal ljubljanske ulice s sladkim upanjem v srcu, da zagleda njo, vso nežno, milo in jasno kakor žarek jutranjega solnca.

In če jo je srečal in je dvignila k njemu pogled, če so zasijale velike modre zvezde v njegove oči — kako ga je izpreletelo!

&lt;poem&gt;Pogleda njenga užival sem sladkosti,
dokler, da je srce dobilo rano,
ki peče noč in dan me brez hladila,
ki ni dobiti ji nikjer zdravila.&lt;/poem&gt;

Sam ni vedel, kako je pritekel pred svoje stanovanje v Rožni ulici, v hiši za šentjakobsko cerkvijo. Jemal je kar po dve stopnici, ko je zdirjal v prvo nadstropje.

»Katra! Brž! Moje lakaste čevlje!« je planil v kuhinjo.

»Oh! Saj ne gori voda!«

»Ampak srce, Katra, srce!« je prišepetala nečakinji majhna drobna Ženica, sedeča v kotu za mizo.

»Glej, glej! Tetka Lenčica!« ji je Prešeren stisnil roko. »Pa v takšni zimi pridete v Ljubljano!«

Tetka Lenčica je bila gospodinja pri svojem bratu, župniku Jakobu Prešernu na Šmarni gori.

»Zimi? Saj letos sploh ni bilo zime. Do svečnice nismo imeli ne dežja ne snega. Vsak dan sedimo pred cerkvijo na soncu kakor spomladi. Le pridi, boš videl. Tu pri vas v večni ljubljanski megli je pa bolj pusto in mrzlo. Že dolgo te ni bilo k nam.«

»Pridem eno prihodnjih nedelj. Smo se s Crobathom in Azulo že dogovorili. In stric Jakob je zdrav?«

»Zdrav, kajpak. Le dolgčas mu je včasih, ko ni nikogar k nam.«

»France! Tu so čevlji,« je Katra zaklicala iz bratove sobe, »ali boš v kuhinji večerjal?«

»Le sem daj! Se bova še s tetko kaj pomenila.«

Katra je nekaj zagodrnjala in prišla zopet v kuhinjo. Brkljala je po štedilniku in postavila pred brata dišečo pečenico s kislim zeljem.

»Teta so koline prinesli.«

»Kadar koline zaduham, mi je žal, da nisem postal fajmošter,« je Prešeren poredno pomežiknil teti.

»Hihi! France! Še zmeraj si takšen šaljivec.«

»Saj bi ti tudi sicer ne bilo škodovalo, če bi bil mater ubogal in postal duhoven,« je zajedljivo pripomnila Katra.

»Pusti ga, Katra, pusti! Je že božja volja tako,« se je na sobnem pragu pojavil stari stric Jožef.

»Seveda! Vi mu dajete že od nekdaj potuho, saj je vaš miljenček. Zato pa je takšen, da ga bo pri živem telesu —«

»— hudič odnesel!« je France ironično končal. »Tercijalke bodo pa glorijo zapele.«

Medtem ko se je blagi duhovnik trudil, da potolaži razjarjeno jezično Katro, je France brž zmetal še nekaj grižljajev vase in vstal. Sestri ni več odgovarjal. Navadil se je že njene jezikavosti.

»Ješč pa res nisi,« je dejala teta.

France je že skočil v svojo sobo, da se preobleče. Čuli so ga, kako je hodil sem in tja, čofotal po vodi, odpiral in zapiral predale. Pogovor v kuhinji je tekel o Francetovi službi, o Prešernovem domu »Ribičevini« v Vrbi, kjer je bila poročena Francetova sestra Mina, in o Francetovem bratu Juriju, ki je že drugo leto služboval kot kaplan na Koroškem.

Naposled je prišel France iz svoje sobe. Na obeh straneh brade sta mu štrlela konca snežnobelega ovratnika nad vratom, povitim z belo muselinasto kravato. Izpod svetlega cilindra so mu valovili skrbno počesani dolgi temnorjavi lasje. Svilenomehki in rahlokodrasti so obrobljali njegov zagoreli, že nekoliko široki, vendar moško rezani obraz.

Želel je lahko noč in odšel.

»Žal mož je France,« je rekla tetka Lenčica, zaljubljeno gledaje za njim.

»Redi se,« je suho opomnila Katra, »kadar bo starejši, bo debel. In da bi ne nosil tako dolgih las! Kje vidite moža s tako dolgimi lasmi!«

»Lepe lase ima,« je zamišljeno dejala drobna ženica.

Stric Jožef je s starimi očmi smehljaje zrl na vrata, za katerimi je bil izginil ljubljenec, rekel pa ni ničesar.

Ob isti uri je v Gledališki ulici, v Primčevi hiši, stala domača hčerka edinka Julija v svoji bogato opravljeni sobici pred ogledalom in si zatikala dve bledorožnati vrtnici v svetlo, z velikim glavnikom visoko pripeto kito. Po vratu sta ji visela dva dolga kodra.

Pri mizi pod svetilko je sedelo enajstletno preprosto oblečeno dekletce s pletenjem v rokah. A ni delala. Roke so počivale v naročju. Iz lepega temnopoltega obrazka so velike črne oči strmele polne občudovanja na Julijo, na vrtnici, ki sta bili prav tako nežnorožnati kakor Julijin obraz.

»Kako ste lepi!« je vzdihnil otrok.

Julijine svetlomodre oči so se v ogledalu ujele s cigansko črnimi otrokovimi. Nasmehnila se je in ozrla.

»Ali ti ugajam, Ana?« In hudomušno je pristavila: »Greš z menoj na ples?«

Ana Jelovškova, mala rejenka Primčeve gospe, je resno odkimala.

»Saj še nisem šestnajst let stara. Tudi ne znam plesati.«

»O, to se hitro naučiš. Nu, dajva!«

Prijela je malo Ano in se smeje zavrtela z njo po parketu. Široka Julijina krinolina iz nežnega belega tula, vezenega z rožnordečimi bidermajerskimi venčki, se je zazibala na vitkem Julijinem telescu.

»Hopsasa — hopsasa — tralala — tralala!« je Julija štela v razposajeni volji. Klopek z Anino prejico je veselo poskakoval za njima, nit pa se je ovijala okrog dolgih čikastih hlačic, ki so otroku segale do gležnjev in jih dokolensko krilo po bidermajerski modi ni pokrivalo.

»Moje pletenje! Gospodična, moje pletenje!« je klicala Ana.

»Julie! Bist du toll? Du zerdrückst ja deine Toilette!«

Kakor bi treščilo vanje, sta deklici odreveneli — na vratih je stala stroga gospa Primčeva. Z uničujočim pogledom na malo brinetko je dostavila pol slovenski, pol nemški, kakor je bila slaba razvada Ljubljančank:

»In plešeš mit diesem Schmutzfink!«

Rjavi otrokov obrazek je zažarel od užaljenosti in togotno so se zaiskrile črne oči:

»Nisem Schmutzfink! Saj nisem umazana!«

»Tiho! Kako se drzneš zopet ugovarjati! Marš v kot! Dokler ne prosiš odpuščanja, ne dobiš večerje.«

Gospa je odšumela iz sobe, za njo Julija s pomilovalnim pogledom na otroka. Mala Ana pa ni dvignila oči. Stala je v kotu med omaro in oknom, obrazek ves trmast in teman. Čula je, kako so zunaj zaprla vrata jedilnice, čula je kuharico Lenčko, ki je tekala z jedjo iz kuhinje v jedilnico, toda Ana se ni ganila iz kota.

Kmalu se je Julija vrnila.

»Ana, pojdi h gospe in prosi jo odpuščanja!« je dobrohotno opomnila otroka.

Ana je molče stresla z glavico. Z velikimi očmi je resno gledala iz polteme in z belimi zobmi grizla trak, ki ji je visel spredaj od tesno pod vratom zapetega ovratnika.

Julija si je ovila svilen čipkast šal okrog glave in nataknila dolge rokavice, ki so ji pokrile bele lakti skoraj do komolcev. Potem je vzela iz omare širok, s kožuhovino podložen plašč in si ga previdno ogrnila, da bi ne zmečkala balonastih rokavcev, ki so ji viseli od golih ramen.

»Bist du fertig?« je gospa odprla vrata in pogledala v hčerino sobo.

»Takoj, mama!«

Prijela je za pahljačo. Še en pogled v ogledalo: Čudovito so žarele velike modre oči. Lica sveže rožnata, ustne vzbočene, nosek nekoliko orlovski upognjen. Saj obrazek ni bil rezljan po vseh lepotnih pravilih, a bil je mlad in nežen in poln miline, pa tudi čistega dekliškega ponosa.

Z očitnim zadovoljstvom je mati ob napol priprtih vratih motrila hčerko. »Dovolj je lepa. Kar ji lepote manjka, odtehtajo moji denarci,« je bila misel bogate, še vedno lepe gospe.

»Pojdi, Ana! Ugasnila bom luč,« je Julija opomnila.

Dekletce se ni ganilo.

»Ven!« je kriknila gospa Primčeva.

Trmoglavka je zbežala mimo nje in, ne da bi se ozrla, je tekla proti koncu hodnika naravnost v spalnico.

»Rajša pojde lačna spat, nego da bi se uklonila. Strašna trma! Le kaj mi je bilo, da sem si tega otroka nakopala na glavo! Das hab’ ich jetzt von meiner Güte,« se je gospa jezila proti hčeri, ko sta spodaj sedli v kočijo in razprostrli široki krinolini. »Kako fletkan otročiček je bila pred leti, ko sem jo vzela za svojo! Mislila sem, da mi bo le v veselje in mi nekoč s pridnostjo in zvestobo povrne, was sie Gutes bei mir genossen. Zdaj pa je postala solch ein trotziger, unartiger Fratz.«

Julija ni odgovorila. Že premnogokrat je slabo naletela, če je malo Ano zagovarjala. Mati je bila z rejenko pač pretrda. Dekletce pa ni moglo razumeti razlike med seboj in domačo hčerjo. Čutilo se je zapostavljeno, čutilo je polovičarsko stališče rejenke v hiši kot krivico. Kako bi otrok razumel, da je hotela gospa v njej vzgojiti le nekakšnega boljšega posla, oporo in družico sebi in hčeri. Pridobiti si je hotela s hvaležnostjo navezano zvesto hišno skrbnico, ki bi živela nekoč le interesom svoje dobrotnice.

Ampak — Ana je temperament! Saj je mnogo dobrega v njej: odkritosrčnost, pridnost, spretnost. A tudi mnogo slabega kaže njen značaj: trmo, silno jezavost in izrazito sebičnost. To pa so bile lastnosti, ki otroka nikakor niso mogle približati gospejinim ciljem.

Julija je z dobroto in prijaznostjo poizkušala na otroku popraviti, kar se je popraviti dalo. A kaj, ko je mati vse sproti podirala s pretirano strogostjo in neizprosno natančnostjo! 

Julija se je sklonila k oknu. Kočija je prehitela nekaj znancev. S plakata, visečega na gledališču, se je zasvetil napis:

»Quäcker und Tänzerin.«

Naznanilo gledališke igre za prihodnji dan.

Voz je zavil s Kongresnega trga mimo deželnega dvorca v Gosposko ulico.

Julijine misli so splavale drugam. Sama sebe je zasačila na vprašanju, polnem čudno sladkega nemira: Ali pride tudi on?

Kdo? Jozef von Scheuchenstuel, ki ji ga je mati — to je Julija predobro čutila — določila za moža? Oh, ne. Jozef pač pride, kakor vedno. Kjer ona, tam on. To se razume. Ampak — doktor Prešeren! Čudni človek, ki s priprtimi očmi strmi ves večer vanjo, ki jo draži zdaj s to, zdaj z ono rečjo, kadarkoli se pridruži krogu njenih čestilcev, ki objavlja čudovito lepe pesmi, o katerih vsi trdijo, da so zložene na njo, na Julijo ... »Ali — ali me res ljubi, kakor zatrjuje v svojih pesmih? Mama se jezi zaradi njih. A meni — ugajajo. Če bi mama vedela, da jih vselej izrežem iz časopisa, preden ga vržem v peč! In kaj šele, če bi našla celo zbirko izrezkov v globini moje omare!«

Že se je voz ustavil, saj je kazina ob onem času imela prostore prav blizu Julijinega doma v nekdaj Zoisovi, zdaj pa Lepušičevi hiši v Gosposki ulici. Prostori sicer niso bili bog ve kako primerni, zato se je novi odbor že nekaj dogovarjal, da zida kazina lastno hišo na oglu onkraj Zvezde. Nu, vsekakor se je onega večera odbor potrudil, da kazinske prostore na moč slovesno okrasi in razsveti.

V garderobi je bilo polno ljudi. Pri vhodu v dvorano je stala gruča mladih gospodov. Smeh in veselo razpoloženje je bilo med njimi. Baš jim je Baumgartenov koncipient Prešeren povedal zasoljeno anekdoto, ko se je pri vhodu zasvetil oblak belega tula z rožnatimi bidermajerskimi venčki vezenega — Julija Primčeva.

Za trenutek je Prešernu zastal dih, a že se je obvladal in mirno priklonil. Ošabno je odzdravila gospa Primčeva, njena hčerka pa resno in ponosno kakor vedno. Vendar se je v njenih modrih očeh užgala hudomušna misel: Je že tu!

Gospa Primčeva se je pridružila skupini starejših dam in gospodov, Julijo pa so obstopili gospodje s prošnjami za plese. Prepustila jim je svojo plesno karto, ki je bila kmalu s podpisi počačkana.

Dve sestri, dvajsetletna Marija in osem let starejša Julijana von Scheuchenstuelovi sta prišli mimo.

»Pridi potem k nam, Julije! Tamle smo,« sta pokazali s pogledom.

»Pridem,« se je nasmehnila Julija in se obrnila k doktorju Prešernu, ki se je priklonil pred njo.

»Ali vas smem tudi jaz prositi za ples, gospodična Primčeva?«

»Ne vem, če so mi še katerega pustili. O, pač, a samo še zadnjega.«

»In prav tega sem si želel.«

»Zakaj, gospod doktor?«

»Oh, še vprašate, gospica!« se je vmešal doktor Jurij Hladnig, praktikant kamerne prokurature. »Prepričan sem, da si naš doktor poet shrani pod steklo vsak par rokavic, ki je bil tako srečen, da se Vas je smel dotakniti. Zato za vami noče plesati z nobeno damo več.«

Julija se je nekoliko v zadregi nasmehnila nerahločutni opazki. Prešeren pa je ironično pripomnil:

»Naš doktor praktikant govori neslanosti. Rokavice pod steklo! Za moje skromne razmere predraga sentimentalnost. Takšno bi si mogel privoščiti le doktor Hladnig, ki edini med nami uživa dohodke iz dveh služb.«

»Hahaha!« so se zasmejali vsi naokrog, najbolj Hladnig sam; saj je imel res dvojno službo, a nobena mu ni donašala niti krajcarja: bil je neplačani praktikant kamerne prokurature in pred dvema letoma si je še pridobil advokaturo, na njeno prakso pa je začasno resigniral in ostal rajši v neplačani službi, upajoč, da kmalu napreduje.

Še Julija se je od srca zasmejala in požugala Prešernu:

»Doktor! Vi imate res hudoben jezik! Ne hotela bi se vam zameriti.«

»A jaz sem se vam že dostikrat, ali ne?«

»Vi meni? S čim neki?«

Pogledala ga je s hladnim nasmehom. Prešeren jo je le molče motril. Potem je vprašal:

»Ali res še niste bili nikdar jezni name? Mislim — zaradi mojih pesmi?«

»Zakaj naj bi bila jezna na vaše pesmi? Smejala pa sem se jim že dostikrat.«

Pogledala ga je — sicer z nasmehom — a v njenih očeh je čital ponosno svarilo: Čuvaj se!

V Prešernovih priprtih očeh se je zasvetil oster blisk ... Ali sem ji za Gašperčka? Ali so ji moje pesmi, ali ji je moja ljubezen le za — smeh?

Zamrmral je:

»Danes mi je prijatelj prerokoval, da boste jutri močno jezni name.«

»Ali ste zopet zagrešili sonet?«

»Ne samo enega — cel venec,« ji je odvrnil z upornim posmehom.

»O!«

»Ali jih imaš s seboj?« je vprašal Ludovik vitez Azula, tovariš mladega Scheuchenstuela in Prešernov sošolec.

»Kar sem z njimi!« je vzkliknil za njegovim hrbtom muzejski kustos Freyer.

Avskultant Jožef Vesel, ki je bil tudi tovariš Azule in Scheuchenstuela, pa se je šalil:

»Tu smo trije od kriminala: pokorščina ali ječa, gospod doktor!«

»Tej okolici pesnitev res ni primerna,« se je poet odločno branil.

Morda bi bili še silili vanj, da ga ni rešil iz zadrege Jožef von Scheuchenstuel, ki je pristopil, ponudil Juliji roko in jo odvedel v svojo družbo. Prešernu in avskultantu Veselu, ki sta stopila k drugim vratom, pa se je pridružil Veselov oče, gubernijski svetnik Janez Vesel. Prijazno je odzdravil mlademu doktorju in pokimal svojemu sinu.

»Nu, gospod doktor, naj vam kot cenzor prvi častitam! Krasna pesnitev, vaš ‘Sonetni venec‘. Le nekoliko previsoka je preprostemu Kranjcu. In, ne zamerite, premalo patriotična. Potem pa: preveč neženirano pojete o ljubezni. Saj veste —«

Trpka ironija se je zatresla okrog Prešernovih lepih usten ob kritiki starega konservativca.

»O, vem: Sauglockenläuten!«

Ob tej besedi, ki je z njo zelotski Pavšek ocenil Prešernove pesnitve, je stari Vesel zardel in jecljal:

»Ne, ne. Tako — tako rigorozeren nisem.«

Potegnil je Prešerna v stran in zagodrnjal: »Prav za prav sem riskiral imenten nos, ko sem vašemu ‘Sonetnemu vencu‘ pritisnil cenzorski imprimatur, kajti to že vrabci čivkajo po Ljubljani, komu so vaše ljubezenske poslanice namenjene.«

Starec je mežikaje pogledal proti drugemu koncu dvorane, kjer je Julija Primčeva pozdravljala svojo družbo.

»Ampak, ker nikjer ne imenujete imena, vam nihče ne more do živega. In meni kot cenzorju tudi ne. Hehe!«

Prešeren ga je le nemo pogledal. Ko bi Vesel vedel! Korektni gubernijski svetnik Vesel! Skoraj bi se bil Prešernu zasmilil. A France se je spomnil, da je to oni Vesel, ki se je brez usmiljenja pripravljal, da po večmesečni preiskavi zavije vrat prismuknjenemu Jakonu Županu. Poeta je minilo mehko so-


čutje in ironičen posmeh je kazal njegovo misel: Pošten nos mu ne bo škodoval, vladnemu podrepniku, ki nima srca za rojaka-čudaka in učenjaka.

Kazinski prostori so se polnili. Ob vratih je sprejemalo goste društveno načelništvo: kazinski ravnatelj dvorni svetnik grof Welsperg-Raitenau, njegov namestnik policijski ravnatelj Leopold Sicard in nekaj odbornikov.

V kotu nasproti vhoda se je zbrala večja družba dam in gospodov: agilni zdravnik doktor Lipič, skromni profesor Martinak, tihi slikar Langus s svojo ljubljeno ženo Ano, mladi advokat doktor Blaž Crobath z ženo Poljakinjo, dobričina profesor Kersnik s hčerko, licejski knjižničar Matija Čop, tiskar Jožef Blaznik, graščaka Jožef Rudež iz Ribnice in Fidelis Trpinc s Fužin pri Ljubljani ter več duhovnikov. Po večini so opazovali prihajajoče goste, nekateri pa so bili zatopljeni v svoje razgovore.

Čop je pravil stolnemu kaplanu Fistru in gimnazijskemu prefektu, sivolasemu Hladniku, o cenzurnih težavah »Zhbelize«. Rudež in Trpinc sta hvalila vsak svojega lovskega psa. Nato jima je prešel pogovor na nove gospodarske stroje, ki si jih je Trpinc naročil in na vodno silo, ki jo je uspešno izkoriščal v industrijske namene. Tovarna za usnje v Kranju — — velika trgovina z deželnimi pridelki v Ljubljani — — velikanski mlini na Fužinah — — eksport čez Trst — — papirnica v Vevčah - - papirnica v Medvodah — — tovarna za olje — — tovarna za volnene odeje v Vodmatu — — veliki jez pri Medvodah — — vmes reja novih pasem goveje živine — — umetni gnoj — — takšne in podobne besede so zvenele iz njunega razgovora, ko je Rudež izpraševal najpodjetnejšega kranjskega moža o njegovem delu in velikopoteznih načrtih.

Poleg Fidelisa je stal, na stol oprt, lep mož, temnorjavih las, zdravo zagorele polti in temnomodrih velikih oči: Fidelisov bratranec doktor Janez Trpinc, distriktn zdravnik iz Kamnika. Gospodarski razgovor ga ni kdo ve kaj zanimal. Zagledal se je v nasprotni kot dvorane, kjer je med svojo družbo sedelo nežno dekle, rožnatega obraza, v glavi dve bledorožnati vrtnici, vitko telo odeto v bel oblak z rožnatimi venčki vezenega tula ... Čigavo je dekle? Prekrasne svetlomodre oči ima.

Gospa Fina Trpinčeva je zamišljeno sedela na blazinjakih blizu vrat in navidez poslušala možev razgovor. V resnici pa se je borila s silnim nemirom, ki ji je polnil dušo: iz sosednje sobe, kjer so pri bifeju zveneli kozarci, je čula včasih med govorjenjem in smehom — njegov glas, glas Andreja Smoleta. A najsi je divjal v njej vihar ljubezni, kesanja, gnusa ali sramote — njen obraz je ostal miren, hladno lep kakor vedno.

Gneča pri vhodu se je razgrnila. Vstopil je knežji škof Anton Alojzij Wolf, za njim pa stolni prošt Luka Burger in nekaj kanonikov: Praprotnik, Jurij Župan, Grizoni. Škof — eleganten kakor vedno — je kavalirsko prijazno pozdravljal družbo, govoril s tem in onim nekaj besedi in si izbral prostor v družbi Scheuchenstuelovih, Welspergovih in Primčevih. V tisti kot je nameril svoj korak tudi protektor kazinske prireditve ekselenca guverner Josip Kamilo baron Schmidburg. Župan Janez Hradezky, splošno spoštovan mož, se mu je prišel poklonit in trop višjih in nižjih uradnikov je v spoštljivi razdalji obkrožal velmože in jim dvorjanil.

Po vsestranskem pozdravljanju je guverner pristopil k družbi, zbrani okrog škofa:

»Ali se smem pridružiti vašemu veselemu krogu, prevzvišenost?«

»V čast nam bo, ekselenca. Ampak naša družba hodi pravkar nevarna pota: v duhu se vozimo z železnico.«

»Glej, glej! Moderna družba. Kam pa se peljete?« se je guverner prilagodil šaljivemu škofovemu tonu.

»Na Dunaj smo namenjeni,« je odgovoril prokurator Scheuchenstuel.

»Aha! Iz Ljubljane čez Gradec na Dunaj? Ne bila bi slaba proga. Edino prava zveza Dunaja s Trstom. Sem že mislil na to, da se moramo potegniti za to traso, kadar začnemo tudi v Avstriji graditi železnice. Toda, gospoda, Semmering! Kaj pa pravite k njemu?«

»O, v serpentinah zaplešemo po njem in smo na vrhu. Na drugo stran pojde kar samo navzdol, naravnost do Dunaja.«

»Haha! Na Ringu se pa ustavimo,« se je smejal guverner.

»In gremo v najlepšo slaščičarno, ali ne, gospodična Julija?« je podražil Wolf.

»Oh, ne, prevzvišenost! Jaz bi napravila zadnjo postajo rajši v Pratru.«

»In se zavrtela na vrtiljaku, vrtavka!« ji je škof požugal.

Kmalu po guvernerjevem prihodu so se plesalci razlili po plesni dvorani. Guverner sam je s soprogo društvenega ravnatelja, grofico Welspergovo, otvoril ples.

Večer je potekal kakor vsi kazinski plesi: vsak se je potrudil, da se pokaže od svoje najboljše strani in vsi udeležniki so se z večjo ali manjšo spretnostjo kretali po vseh pravilih stroge etikete, kar je dalo prireditvi bolj oficialno lesen značaj. Godba. Žlobudranje gostov. Iz sosednje sobe trkanje kozarcev in glasnejše govorjenje, včasih celo — vkljub skrbno varovani etiketi — glasen prisrčen smeh. Povsod so se med temnimi fraki bleščale svetle toalete ljubljanskih deklet in gospa. Visoke, z rožami, glavníki in dragulji okrašene frizure. Gola ramena, globoki dekolteji, tenki, v pasu preščipnjeni životi in neznansko široke bidermajerske krinoline, ki so se že nekaj let razvijale prav bujno, in dosegle že skoraj obseg, ki so ga imele ob času rokokoja.

Prešeren ni plesal. Že nekaj časa je čutil, posebno pri hitrejših okroglih plesih, neprijeten pritisk na srce, zato se je tem plesom rajši izognil. Stal je pri vratih in opazoval vrvenje po dvoranah. Od obraza do obraza je šel njegov pogled, prodiral ljudem v duše, blodil po sedanjosti in se izgubljal v bodočnost.

Ali se niso kazale v zbrani družbi tri skupine? Čepav ni bilo med njimi vidnih prepadov, čepav so vsi prijazno občevati drug z drugim, vendar:

Tamle škof in guverner in prokurator in policijski ravnatelj — vladajoča sila, germanska kri.

A tam za steno v drugi sobi — protisila: Smole, Župan, Kersnik. Majhna in nič nevarna protisila? O, zajemala je iz narodovih globin, iz onih skrivnostnih praglobin, iz katerih je od časa do časa prihajalo bobnenje kakor glas pretečega hudournika. Na dan je prihajal zgolj čist studenec: slovenska beseda, v globinah pa je pritajeno valovila — slovanska zavest.

In možje okrog vlade so včasih s plašnimi očmi gledali na žrelo, iz katerega je curljal studenec. V zli slutnji so postavljali med seboj in žrelom jez ponižnih hlapcev, kakor: svetnika Vesela, praktikanta Hladniga, revizorja Pavška in še vse druge, ki se niti zavedali niso, da opravljajo navadno hlapčevsko delo. To je bila večina slovanskih in germaniziranih slovenskih inteligentov, ki so se potapljali v hlapčevski vdanosti do gospodujočih tujcev in metali kamenje v studenec, ki je vrel iz rodne slovanske zemlje.

Studenec pa si je že delal pot — ne čez jez, ne, to je bila naloga onega, kar je včasih grozeče bobnelo v globinah — delal si je pot med nametanim kamenjem, pod jezom. Delal si je pot, izpodjedal jez, razmakal, pripravljal zemljo. Ker pride dan, ko se prasila dvigne iz globin, udari ob jez in ga razruši.

»Pride dan. In moja pesem mu pripravlja pot.«

Takšne misli so rojile mlademu Prešernu po glavi. Sredi vsega vrvenja se je čutil samega.

Mimo njega je ob Azulovi roki prišla gospa Trpinčeva in se, utrujena od plesa, spustila v naslonjač poleg svojega moža in Čopa. S hladnim nasmeškom se je zahvalila plesalcu, ki se je vrnil v dvorano. Prešeren je premotril njen hladno lepi obraz… Kdo ve, kaj je zakrival dozdeven mir na njem? Srečna ni — je sodil poet. Morda se v trdem trpljenju bori s seboj. Uboga lepa žena! Še mlado dekle, je — kot pokorna dobro vzgojena hčerka — moralo premagati svoj obup nad razdorom z ljubljenim zaročencem, Smoletom. Z večnimi očitki in neprestano grajo sta ji bila oče in mati odgnala lahkovernega trmastega Andreja. Kmalu nato sta dekletu, ki je napelo ves ponos, da je skrilo svoj obup, predstavila drugega ženina, dobrega, potrpežljivega, povsod spoštovanega Fidelisa Trpinca. Njemu je postala tovarišica, bolj tovarišica kakor žena. Razumno in vztrajno je stala poleg moža ob vseh njegovih velikopoteznih podjetjih: tvornicah ter velekmetijskih in veletrgovskih obratih. »Moj tajnik in poslovodja!« jo je soprog v šali predstavljal znancem… In kaj je gnalo to izredno žensko k udejstvovanju, s kakršnim se je mogla ponašati v tistih časih malokatera ženska na svetu? Ali je ni gonil le strah… strah, da bi mož ne terjal tistega, kar si je pridržala v najskritejšem kotičku svojega srca… Smole! Še vedno ji je v srcu — je ugotovil France, ko je srečal njen nemiren pogled ob zvoku Andrejevega glasu iz sosedne sobe.

Prešeren se je obrnil in se zopet zagledal med plesoče pare v dvorani. S pogledom je poiskal Julijo in ves zamaknjen sledil njenim gracioznim gibom.

Proti jutru zadnji ples — kotiljon. France Prešeren se je priklonil pred Julijo Primčevo in ji podal prekrasen šopek bledorožnatih vrtnic, prav takšnih, kakršne so bledele v Julijinih svetlih laseh. Na zlati vrvici je visel od šopka, ovitega po bidermajerski šegi s čipkastim papirjem, okroglo zvit rumenkast papir.

»Kaj pa je to?« ga je z rahlo nevoljo začudena vprašala, ko je položila konce prstov na njegovo laket in stopila z njim v vrsto plesalcev.

»Rože.«

»Papir mislim,« je dvignila šopek.

»Tisto so pa rožice z vrta moje poezije,« se je norčeval Prešeren.

»Sonetni venec?«

»Da.«

Pogledal jo je. Na njegovih ustnah se je zatresel običajen ironičen posmeh, ko se je sklonil in zamrmral:

»Ko ga boste prečitali, bom najbolj srečen ali pa najbolj nesrečen človek na svetu.«

Držal je njeno pahljačo in šopek, medtem ko mu je pripenjala na frak svoj kotiljonski red. Njene vzbočene ustne so se zverižile v zasmehu:

»Poetu je nesreča plodonosnejša in primernejša od sreče,« je dejala s porednim bleskom v lepih očeh. »Saj pravijo, da so dandanes raztrgane duše moderne.«

Njegove oči so tako jezno zagorele, da je brž povesila pogled.

»To ste lepo povedali,« je odvrnil suho.

Ni dvignila pogleda. Nekaj težkega ji je leglo v srce, nekaj kakor — slaba vest. Dvignila je obrvi in vzbočene ustne so se ji še bolj našobile. Do konca plesa nista več govorila razen nekaj brezpomembnih besedi, kadar sta se po ovinkih in zapletljajih kotiljona zopet snidla. V Julijinem pogledu je bil zgolj — led. Le skrivaj je včasih ošinila poeta s hudomušnim pogledom.

Prešernu se je stiskalo srce. Bilo mu je, kakor bi poslednjikrat držal svojo srečo v rokah. Kaj, le kaj naj stori, da mu je drugi ne iztrgajo? In jutri — jutri se odloči! Ali se bo dekle zavedalo, kaj ji je poklonil? Ali bo spoznalo, kdo je oni, ki ji polaga ljubezen k nogam?

Zaman so njegove sanjavo priprte oči iskale odgovora v njenem rožnatem obrazku. Vse živčevje mu je stresala mrzlica strahu, dvoma in pričakovanja. Hladen Julijin pogled mu je trgal dušo. Naposled, ko je bil ples končan, jo je odvedel na njen prostor. Z globokim poklonom se je odtrgal od nje in odvihral iz dvorane.

»Hoj! France!« je Smole klical za njim, ko je prijatelj pridrvel skozi bife.

»Pusti ga, saj veš, da je zaljubljen!« je branil doktor Jaka Zupan. V novem fraku, obrit in počesan kakor malokdaj, je sedel poleg Andreja ter mu glasno in na široko pripovedoval o poteku disciplínarne preiskave, ki so mu jo obesili »škof Wolf in drugi osli, ki ne prenesejo resnice«. Vmes je pridno praznil kozarček in strupeno pogledoval na odprta vrata, v drugo sobo, kjer je sedel njegov predstojnik in sovražnik, ljubljanski škof.

Andrej ga ni dosti poslušal. Oči že nekoliko krvave, je strmel predse in godrnjal:

»Le kam ga je neslo tako zgodaj!«

»Saj ti pravim, da ni nič z njim. Zaljubljen je.«

Smole pa je kričal, da so se od vseh strani ozirali nanj:

»Zaljubljen, ha! Zato ne vidi nič, ne sliši nič, kakor divji petelin, kadar poje svoji ljubici. Haha! O, baba! Baba je hudič! Jakon, mene poglej, pa vidiš, kaj babe napravijo iz človeka!«

S tresočo se roko je prijel za poln kozarec, ga zvrnil v grlo in treščil ob mizo.

Njegovo razgrajanje se je čulo do garderobe, kjer je Fidelis Trpinc pomagal svoji lepi ženi obleči kožuh. Vsa bleda je bila Fina in lepe ustne je bolestno stiskala. Pogled je povesila, kajti oči so ji bile vlažne. Brž se je obrnila po stopnicah navzdol. Ne, njen dobri mož ne sme videti solze v njenem očesu in nihče ne na svetu. Bila je poslednja solza na grobu njene ljubezni. Poslednja, pa grenka in težka.

Solza je vendarle z vso težo legla Trpincu v srce, kajti le predobro jo je bil opazil, dasi tega ni izdal z nobeno besedo, z nobenim pogledom ne takrat in pozneje nikoli… A bilo mu je, kakor da je nekaj umrlo v njem…

»Ali res neseš rokavice pod steklo?« je v garderobi Hladnig podražil Prešerna.

Poet mu ni odgovoril in ga ni pogledal. Molče je oblekel suknjo in si pokril cilinder.

Hladnig, ki je stanoval na Starem trgu, se mu je pridružil.

Ko sta stopala po Gosposki ulici, je Prešeren izpregovoril:

»Nu, večni praktikant, kako se ti godi?«

»Ne bom več dolgo ‚večni‘. Naš stari mi je zaupal, da še letos, in sicer prav kmalu, napredujem za adjunkta.«

Naš stari — to je bil prokurator Scheuchenstuel. Prešeren je od strani pogledal tovariša.

»In advokaturo?«

»Nanjo resigniram za vedno.«

»Človek! In to mi šele zdaj poveš!«

»Zato sem šel s teboj,« ga je bledi doktor Hladnig mirno pogledal in zakašljal. »Zdaj mi pa stori dobroto in ne teci tako, kakor bi gorelo za nama!«

Prešeren je ukrotil svoj hitri korak. V njem je toplo zavalovilo: vendar, vendar že se mu sreča nasmehne! Saj je zdaj on na vrsti, da dobi advokaturo. Advokaturo in — in morda — Julijo! Ubogemu koncipijentu bi je njena lakomna mati ne dala; tega se je zavedal. In tudi sam ne bi hotel živeti ob denarju svoje žene. A zdaj, ko postane samostojen advokat, zdaj jo bo mogel zasnubiti.

Ampak — sonetni venec! Če se izpolni Čopovo prerokovanje! Če se je zmotil v Juliji?

Tesnoba mu je stisnila srce. A skušal se je otresti neprijetnega občutka. Ne, ne. Tako neusmiljena usoda ne more biti. Julija ga bo razumela, saj je izobraženo, duhovito dekle, ki zna ceniti umetnine.

Pa vendar! Zdajle bi bil morda še čas, da stopi v uredništvo lista „Illyrisches Blatt“ in prepove posebno prilogo s „Sonetnim vencem“. Še nekaj ur in bo prepozno — njegova pesnitev bo med narodom.

Korak mu je zastal.

A že je zopet hitel dalje.

Ne, „Sonetnega venca“ ne prekliče! Ni položil vanj le svojih čustev do Julije, umotvor je tudi visoka pesem njegove ljubezni do slovenskega rodu. Svojemu rodu je dolžan to najlepšo pesnitev, ki mu je privrela iz duše. Neizbežno se bo izpolnilo njegovo poslanstvo, pa četudi za ceno njegove sreče. Nobenega omahovanja! Nobenih kramarskih koncesij ne dovoli svoji sreči.

Človek bodi čist tudi sam pred seboj!

V poznem predpoldnevu se je Julija zbudila. Mežikaje je odprla oči. Veke so ji bile še težke. Sunkoma se je dvignila in se oprla na komolce. Segla je pod blazino in privlekla izpod nje papir — Prešernov »Sonetni venec«.

Smehljaje se je zatopila v čitanje. Česar sinoči, preden je zaspala, ni doumela, ker je bila preveč utrujena, danes se ji je jasnilo. Prekrasni soneti! In kako umetno spleteni v venec! Takšne pesmi se niso bile zložene nobeni Kranjici. Kako jo bodo Ljubljančanke zavidale! Saj vsi vedo, da Prešeren le njej poje. Njene prijateljice Scheuchenstuelove bodo vihale nosove: slovenske pesmi! Še brati jih ne bodo hotele. In Jozef von Scheuchenstuel bo prebledel od ljubosumnosti. On se seveda v takšni reči ne more meriti s Prešernom. Jozef je sploh bolj hladen človek. Ampak korekten kavalir. Mala Ana je zadnjič vpričo gospe Primčeve rekla, da se gospod Scheuchenstuel »drži napihnjeno kakor žaba«. Seveda je bila za svojo preodkritosrčno kritiko najstrožje kaznovana. Nu, Scheuchenstuelovi so vsi ponosne nature. Plemenitaši pač.

In Prešeren? Tudi on je ponosen in silno občutljiv. »Sinoči sem ga nekoliko užalila. Kako resno, žalostno in jezno obenem me je pogledal! Potem je molčal. In naposled je odšel domov, kakor da bi bežal. Zakaj je bil sinoči tako mehak? Drugikrat mi ni ostal ničesar dolžan. Po navadi me je temeljito zafrklnil, pa je bil najin račun poravnan. Sinoči pa je kar prebledeval od razburjenja. Ali me res ljubi? Hm. Včasih je smešen.«

Zaprla je oči in se pretegnila v postelji. Pred njo je vstal Prešernov obraz: nizko široko čelo, košate obrvi, sanjavo priprte sive oči, ukrivljen nos, zagorela lica. Potem pa usta! Lepi zdravi zobje in lepe ustne! Kako more mož imeti tako lepa »sladka« usta? … »Ko bi me — ne, ne!« Vsa je zardela in jezno stisnila obrvi.

Zunaj odpiranje in zapiranje vrat. Korak na hodniku. Mati!

Julijina roka je s »Sonetnim vencem« smuknila pod blazino.

Burno so se vrata odprla. Gospa Primčeva je s široko krinolino zavalovila v sobo in vrata skrbno zaprla. Ko je ugledala zbuјeno hčer, je siknila:

»Takšna nesramnost!«

V roki je zavih­tela list »Illyrisches Blatt«. Julija jo je mirno pogledala:

»Kaj je, mama?«

Pa je mislila, da ve, kaj razburja mater.

»Takšna nesramnost!« je gospa ponovila s tresočim se glasom. »Preberi! So eine bodenlose Frechheit! Tožila bi ga. Zapro naj ga. Dieser Mensch ist ein Dieb! Krade čast poštenim ljudem! Saj mu vendar nisi dala nikdar pravice, da bi nastopil s tolikšno nesramnostjo! Sag mir nur: hast du ihn je mit deinem Benehmen ermuntert?«

»Nie!«

»Na, also! Še to mi povej: ali ti ta človek — ugaja?«

»Ohh!« so se našobile hčerine ustne, dasi jo je nekaj zbodlo v globini duše, česar pa sama ni razumela.

»Nu, torej! Sama nesramnost. Berač bi rad sedel k polni skledi in misli, da me na ta način prisili, da mu dam hčer, ki jo je pred vsem svetom razglasil za svojo ljubico.«

Juliji so se jezno zabliskale oči. Burno se je dvignila.

»Mama. Saj tega vendar nikjer ne trdi! Saj samo toži v vseh pesmih, ker ga ne maram. In — in — njegove pesmi morda niti ne veljajo meni. Ali niso oni sami rekli, da — da ima doktor Prešeren več ljubic.«

»Ne veljajo tebi? Ha! Sehr gut! Glej tole prilogo! Na, beri! Beri famozni njegov ‚Magistrale‘! Prve črke beri navzdol! A?«

Juliji se je zatresla časopisna priloga v rokah. Rožnati obrazek je prebledel. Začetnice verzov so ji zaplesale pred očmi: PRIMICOVI JULJI.

Ali ni pesem, kakor javno ljubavno pismo? S polnim imenom! O, sramota! Njene oči so se napolnile s solzami. Vsa kri ji je planila v obraz.

Mati pa je jadikovala:

»Mein Gott! Takšen škandal! Le kaj si bodo ljudje mislili! Kaj poreko Scheuchenstuelovi!«

Julija je zaihtela in skrila obraz v blazino. Strašno! Le kako ji je mogel to storiti! Ji razkriti ljubezen pred vsem svetom!

»Sama ne vem, kaj naj storim. Prevzvišenega vprašam. On naj odloči. Ne jokaj! Ni treba, da bi se ljudem kazala vsa objokana. Vstani! Morda dobimo obisk. Beileidsbezeugungen!« je gospa trpko pristavila in odšla.

Komaj je mati zaprla vrata za seboj, je Julija planila kvišku. Solze jeze in sramote so ji še vedno lile po licih. Ihte je potegnila skriti papir izpod blazine in ga v divji jezi zmečkala. Bosa in v nočni halji je skočila k peči, vrgla „Sonetni venec“ vanjo in ga zažgala. Iznova so se ji udrle solze. Ali je — zaverovana v svojo ničemurnost — vsaj podzavestno čutila, kaj se je krčilo v plamenih?

Še je stopila k predalniku, odprla spodnji predal in izvlekla izpod zloženega perila kuverto s časopisnimi izrezki — Prešernove pesmi. Zmečkala je vse v kepo in jo vrgla na ogenj. Energično si je z roko obrisala solze in zaprla peč. Oči so ji jezno gorele.

Po kosilu je Prešeren sedel v „Švicarski kavarni“ na oglu Špitalske ulice poleg Frančiškanskega mostu. Pred njim je ležal časopis, a ni ga bral. Tudi kave se še ni bil dotaknil. Zamišljen je zrl na Ljubljanico in čolne, ki so se preva žali po njej. S trdim ironičnim posmehom je čutil Ljubljano tega dne: vse gomazenje, grmenje, sikanje, zgražanje ljubeznivih someščanov. Nu, vse to mu je bilo malo mar. Le njej, Juliji, je poklonil svojo umetnino. Njej in narodu. Ona ga bo razumela, saj ni mogoče, da bi pesnitev ne našla odmeva v njenem srcu. In narod? Narod ga zdaj še ne razume. A razumel ga bo rod, ki dorasča, ki prihaja.

Izpil je kavo, plačal in vstal. Ko je iztegnil roko po suknji, je nekdo stopil tik njega. Prešernov pogled se je srečal s pretečim, srepim pogledom Jožefa von Scheuchenstuela.

»Gospod! Govoriti moram z vami!« je siknil aristokrat in vrtel v rokah rokavico.

Prešeren je mirno snel suknjo s kljuke, jo oblekel in dejal:

»Kar govorite!«

Čutil je, da so bile oči vseh kavarniških gostov uprte vanj. Na ustnah se mu je zatresel običajen posmeh.

Oni pa je sikal:

»Gospod, kdo vam je dal pravico, z vašo piškavo pesnitvijo izročati gospodično iz ugledne rodbine ljudem v zobe?«

»Gospod, kdo pa je vam dal pravico, da z javnim škandalom blatite ime ugledne gospodične?« je Prešeren preteče zamrmral. »Zapomnite si: Moja pesnitev bo slavila njeno ime še stoletja, ko bodo vaše piškavo kavalirstvo že zdavnaj črvi pojedli.«

Pokril je cilinder in stopil skozi vrata.

Scheuchenstuel se je ves bled zvršil k svoji mizi. Zdaj šele je vstala v njem silna jeza, ker je za trenutek podlegel čudoviti duševni sili tega čudnega človeka. Ali je res, kar je sinoči rekel guverner baron Schmidburg: da je v čudaškem doktorju več nego more kdo slutiti?

Popoldne sta prišla Kastelic in Čop po Prešerna. Čakala sta nanj pred pisarno.

»Ali si še živ?« ga je podražil Čop.

»Še.«

Šli so po Slonovi ulici. Sredi ulice je Prešernu za trenutek zastal korak: nasproti sta jim prihajali dve mladi dami — Scheuchenstuelova Marija in Primčeva Julija.

Gospodje so vljudno dvignili cilindre. Gospodična Scheuchenstuelova je odzdravila komaj vidno, Julija pa je nagnila glavo kakor običajno, a njene velike modre oči so zablisnile po Prešernu, da se je stresel, toliko zaničevanja, jeze in sovraštva je bilo v njih.

»Sakra!« je šepnil Kastelic, ko so nadaljevali pot, »France, to je bil odgovor na tvoj ‚Sonetni venec‘!«

Čop pa je molčal… Kar je slutil in prerokoval, vse se je zgodilo… Sočutno je pogledal bledega prijatelja.

Prešernova duša je omahovala pod udarcem… Njene oči!

»Dva keruba z mečem ognjenim…«

Vse njegovo upanje se je zamajalo.
Zaničevanje! Jeza! Sovraštvo!

Zaničevanje njemu, ki jo je častil kakor božanstvo, ji poklanjal umetnino za umetnino na oltar! In jeza? Ker je svoje ime združil z njenim? Torej ga ne ljubi? Saj bi sicer morala biti ponosna in srečna!… Sovraštvo torej — namesto ljubezni?

A že je dvigal glavo. Proč z obupom! Saj dobro ve: drugi so vplivali nanjo. Njena mati!… O, saj poznam to lakomno žensko! Njej sem le — berač. Ampak le počasi, gospa Primčeva! Še letos postane iz berača ugleden samostojen advokat. Potem zatrobimo v drug rog. In Julija bo vendarle moja. Sladki glasovi mojih pesmi jo bodo neprenehoma snubili. Čutim, da sem ji več od drugih. Kolikokrat me v družbi iščejo njene oči! Vsa nemirna je, če me takoj ne ugleda. Vsa užaljena, če se zabavam z drugimi dekleti. Potem se seveda skrije za svojim ponosom in koketira s Scheuchenstuelom in drugimi mladimi gospodi. A mene ne prevariš, Julija! Vem, čutim: nekoč me boš ljubila…

V istem trenutku ga je presunila boleča misel, nedoločno spoznanje: Ali ne varam samega sebe?

Nobenega upanja več?

Ako bi dekle videlo v njegovo dušo, bi ne moglo vztrajati v svoji užaljenosti. Ako bi videlo njegovo veliko vdano ljubezen, bi se ji več ne upirala… Ne upirala? Ali se ljubezen more izsiliti? Ali ni on sam zavrgel ljubezen, zvesto in vdano? Trd in neizprosen je šel preko nje, ker je „spoznal svojo zmoto“. Zavrgel je svojo nevesto, „nemškuto“ Kljunovo, ki je kmalu nato nevarno zbolela… Seveda ni zbolela zaradi zavržene ljubezni! Seveda ne! To si je le Jaka Zupan izmislil…

Prešeren je z drobnimi koraki brzel po ulicah, da sta ga Čop in Kastelic komaj dohajala. Glavo sklonjeno, je tekel pred njima in poleg njega — — je tekla senca nesrečne Kljunove.

Le s težavo je zmagoval temne misli. Naposled se mu je, počasi sicer, pa vendarle, vračala vera v lastno silo, v silo njegovih umotvorov. Ali njegove pesmi res niso dovolj močne, da bi mu osvojile Julijino dušo? Saj so umetnine! Čop, rahločutni estet, sam pravi, da so. In bi ne bile dovolj silne, da prodro v globino dekletovega srca?

Proč z obupom!

Pesmi!

Rahlo bodo trkale na njeno srce. Rahlo, a vztrajno. Vztrajati, da, vztrajati mu je treba; ničesar še ni izgubljenega. Z otožno, milo-lepo pesmijo se ji oprosti. In njene lepe oči ga zopet pogledajo z dekliško ponosnim čistim pogledom in za trenutek se utrne v njih hudomušno poreden blisk — kakor sinoči, ko ga je v kazini zagledala… Da, tako bo. Čemu bi obupaval?

Drugega dne — v nedeljo popoldne — sta na dolenjskem gradiču Prežeku Smole in njegov gost Prešeren sedla k pogrnjeni mizi. Z glasnim stokom se je spustil Andrej v naslanjač.

»Prekleta vožnja! Da bi ne bila tako dolga! Vse kosti me bole.«

Prijel je za steklenico in natočil prijatelju in sebi.

»Živio, France! Danes sva ga zaslužila. Cviček je, pa se prileže za žejo.«

Izpil je, zopet natočil in prijel za čašo.

»Najprej poplakneva prah, da nama bo jed bolje dišala.«

Dvignil je čašo in jo podržal proti oknu, da se je v njegovih očeh pokazal odsev lepo-rdeče dolenjske kapljice.

»Na zdravje vseh onih, ki so najinih misli!«

Izpila sta. Obema hkrati je stopil prijatelj Čop pred dušo.

»Saj res! Jutri je Matijev god!« se je spomnil France.

»Kaj? Matijev? Tega morava pa praznovati!«

Smole je vstal in stopil do ograje, kjer so iz jedilnice, ki je ležala v prvem nadstropju, vodile zavite stopnice naravnost v grajsko vinsko klet. Kmalu se je vrnil, z zaprašenimi buteljkami obložen, težko sopihaje.

»Vražje stopnice! Še to srce, ki mi je ostalo, si izpiham na njih.«

»Ali si imel več src?« ga je podražil Prešeren.

»Najmanj troje,« je Smole resno prikimal in postavil buteljke na kredenco. »Eno sem žrtvoval slovanskim bogovom, drugo sem oddal prijateljem in tretje —«

»Nu, tretje?«

Smole ni takoj odgovoril. A Prešeren je čital v prijateljevih utrujenih očeh: tretje mu je ljubezen uničila … Fina Češkova — zdaj Trpinčeva!

»Tretje bo vrag vzel,« je Smole končal in se obrnil do svoje okrogle in rdečelične gospodinje, ki je vstopila s polnim pladnjem.

»Neža! Obriši buteljke!«

»Gospod, spodaj čaka oskrbnik. Pravi, da mora še danes govoriti z vami.«

»Nu, če mora, je to pač žalosten vzrok za razgovor. Če bi jaz nekaj moral, bi tega prav gotovo ne storil. Bržkone zaradi upornosti nisem postal oskrbnik, temveč graščak.«

Neža je modro odkimala z glavo, rekla pa ni ničesar. Poznala je že svojega gospoda. Obrisala je buteljke in jih po vrsti postavila na mizo ter odšla.

Smole in Prešeren sta segla po okusno pripravljenem prigrizku in izpila čašo dragocenega francoskega vina na Čopovo srečo in zdravje. Kmalu je stal oskrbnik Petrič pred njima.

»Gospod —«

»Najprej vzemite tamle kozarec iz omare, Petrič, pa ga dajte sem ... Tako. Zdajle pa izpite čašo te žlahtne kapljice na vaše zdravje.«

»Zahvaljeni, gospod! Če dovolite, bom pil rajši na vaše zdravje, ste ga bolj potrebni.«

»Morda imate prav. Nu, kaj imate zopet na srcu?«

»Gospod, nič dobrega. Osem kmetov sem terjal za zaostalo desetino, pa sta le dva pripeljala vsak po dva mernika pšenice.«

»Hm! Strašno sta bila neumna!«

»Gospod, saj sta še vsak po en mernik dolžna ostala!«

»Kdaj smo jima pa kaj posodili?« je vprašal Smole in si s prtičem obrisal ustne.

»Posodili? Oh, gospod, prav ničesar jima nismo posodili, le desetino bi morala —«

»Nu, če jima nisem ničesar posodil, ju tudi nimam pravice terjati. Norci bi bili kmetje, če bi mi zastonj nosili pšenico na grad.«

»Ampak — gospod, tlaka in desetina je vaša pravica, ki ste jo kupili z graščino vred!« se je razvnél oskrbnik.

Smoletova pest je udarila ob mizo:

»Eno figo sem kupil z graščino! Tlaka in desetina je krivica, ne pravica; to sem vam že dostikrat povedal!«

Petriču je jeza pognala rdečico v obraz:

»Gospod, če bi to vaši kmetje slišali —«

»— bi me hitreje razumeli nego me vi. Lahko noč! Neži naročite, naj prinese luč!«

Ko je oskrbnik, jezen in poparjen, zaprl vrata za seboj, se je razlegel glasen gospodarjev grohot za njim.

»Hahaha! Vem, zdajle je jezen, da bi me najrajši oklofutal. Hahahaha!«

»Res si čuden graščak,« se je Prešeren posmehnil. »Od česa pa živiš, če ne od tlake in desetine?«

Smoletov obraz se je zresnil.

»Od svojega denarja, oziroma od svojih dolgov. Če bi moral piti vino, pomešano s kletvami in krvjo svojih tlačanov, bi mi tale čaša gotovo ne teknila. Zdaj pa mi bo.«

Božajoče je prijel za kozarec.

V Prešernovih sivih očeh je nekaj zagorelo. Pahnil je od sebe vso bridkost, ki jo je bil prinesel iz Ljubljane, vse razočaranje nad uspehom svojega velikega umotvora Sonetnega venca, vse moreče misli zaradi Julije. Andrej — to je dečko! To je človek!

France je prijel za čašo:

»Človečanstvu, ki se prebuja!«

»Človečanstvu, da bi zmagalo!« je trčil Andrej.

Prešeren je izpil, postavil čašo na mizo in se zazrl proti oknu v mrak.

»Kaj prav za prav počneš v tej samoti?« je vprašal prijatelja.

Smole je molče vstal, stopil k bidermajerskemu sekretarju in vzel z njega dva zvezka.

»Tole počnem,« je dejal in položil zvezka pred Franceta. »Zraven pa jem, pijem in spim, pa Nežo „štimam“« je še pristavil, ko je vstopila gospodinja in postavila gorečo petrolejko na mizo. Zardela je ob gospodarjevih besedah. Smole pa jo je dobrovoljno vščipnil v okroglo golo laket.

»Oh, gospod! Kaj govorite!« in brž je odhitela.

Prešeren je opazil, da je noseča. Z nasmeškom je vzel oba zvezka v roke. V enem je bila zbirka na novo prepisanih narodnih pesmi, v drugem pa »Varh«, začetek slovenske prestave daljše angleške povesti Davida Garricka »The Guardian«.

Molče je France prikimal. Toda, ko je pogledal prijatelju v utrujene oči, je bral v njih vso grenko bolečino njegovega srca. Smole je čutil pogled, ki mu je segel v dušo. Umaknil je oči, prijel za steklenico in iznova natočil.

»Tole je še najboljše, kar mi je ostalo od življenja. Pij, duša!«

Nekaj mesecev pozneje.

V licejskem poslopju se je naselila počitniška tišina. Vsi široki obokani hodniki prazni. Malokdaj je odmeval osamel korak po njih, kakor da bi se bil čas premaknil za stoletje nazaj, kakor da bi se zdajci morala odpreti nekod vrata in bi prišla skozi nje vrsta tihih, z velikimi rožnimi venci rožljajočih menihov frančiškanov, nekdanjih prebivalcev tega poslopja.

Le na desni strani glavnega stopnišča so včasih odmevali glasovi. Tam je širok hodnik vodil do knjižničnih prostorov. Onega dne se je čulo iz bibliotekarjeve sobe dvoje glasov: eden je bil Čopov, drugi pa je bil tuj.

Čop je sedel na običajnem svojem prostoru pred visoko obloženo pisalno mizo. Na stolu poleg mize njegov gost Stanko Vraz, graški študent „logike“. Velik, močan fant je imel podolgovat zagorel obraz z močnimi črnimi obrvmi ter istokatimi brki, zalisci in brado. Imel je komaj dva in dvajset let, dasi ga je brada delala starejšega. Z velikimi očmi je spoštljivo zrl na učenjaka, ki je pravkar zaključil svoje dokazovanje.

»Sicer pa — Murko je tudi vaš ožji rojak, Štajerc, in vendar piše ‚pevic‘ in ne ‚pevec‘, ‚sim‘ in ne ‚sem‘.«

»Dovolite, gospod profesor, to je le Murkova osveta nad Danjkom, intrigantom proti Murkovemu v bohoričici pisanemu delu. Sicer pa pišemo Štajerci povsod ‚e‘, kjer pišete Kranjci ‚i‘ in kjer imajo Metelkovci svoj poseben znak za polglasnik. In to je žalostno, kajti na ta način ne pridemo nikdar do enotnega slovenskega književnega jezika in do enotne pisave.«

»Vse res,« se je zdajci oglasil iz ozadja prijetno zveneči Prešernov bariton, »ampak zakaj bi se mi, Kranjci, morali ravnati glede polglasnikov po vašem štajerskem narečju?«

Dijak se je okrenil in rahla rdečica je pričala, da mu je nagovor njegovega vzornika in oboževanega poeta pognal kri v glavo. Vendar ga besede velikega moža niso zmedle. Bistro je odgovoril:

»Ker je naše narečje glede izgovorjave in pisave polglasnika bolj dosledno nego je vaše.«

»Dokažite!« se je Prešeren približal, v roki nemški časnik, ki ga je bil vzel s police.

»To ni baš težko. Pri vas govorite ‚s’m‘ in pišete ‚sim‘; govorite pa tudi ‚p’s‘, a pišete ‚pes‘. Zakaj ne ‚pis‘? Pri nas pa sploh nimamo polglasnika, temveč razločno izgovarjamo ‚e‘ in zato ga tudi povsod pišemo: ‚pes‘, ‚sem‘.«

Prešeren je zmajal z glavo:

»Pri nas na Gorenjskem bi se vašemu pésu smejali.«

Čop pa je prosil:

»Ali mi hočete kaj čitati v vašem dialektu, gospod Vraz?«

»Prosim!«

Učenjak se je ozrl po pisalni mizi in potegnil izmed knjig polo s Prešernovim »Sonetnim vencem«. Vraz jo je prijel in čital z izpremembo samoglasnikov takole:

&lt;poem&gt;Pevec nove ti cvetlice v venec povije:
Petnajst sonetov tacega vezila
Da vsi začetki drugega števila…&lt;/poem&gt;

»Neverjetno!« ga je Čop prekinil. »Vendar pri vas ne izgovarjate pe—vec!«

»Seveda.«

»Hm. ‚Pevc‘ sem že čul, prav za prav ‚pefc‘. Ampak ‚pevec‘? Morda le v vašem rodnem kraju?«

»Ne, ne. Vsi slovenski Štajerci, razen onih, ki stanujejo ob kranjski meji, in vsi ogrski Slovenci izgovarjajo razločen ‚e‘.«

»Hm.«

Čop je nekaj trenutkov molče zrl skozi okno na kostanje v šolskem drevoredu in dejal potem, ne da bi se okrenil:

»Mogoče da je vaša izgovarjava pravilnejša od naše. Mi govorimo ‚peuc‘, pišemo pa ‚pevic‘. Res nismo dosledni. Stvar si moram še bliže ogledati. Če napišem recenzijo Dankovih in Murkovih del, pohvalim v njej dosleden izgovor štajerskih in ogrskih Slovencev.«

»Če jo napišeš!« se je ironično posmehnil Prešeren.

»Napišem jo za ‚Wiener Jahrbücher‘, se razume — le, če se ob svojem bivanju na Dunaju spravim z urednikom — Kopitarjem.«

»To se pravi, da recenzije nikdar ne napišeš,« je Prešeren suho pripomnil. »Kopitar ti izgubljene bitke v črkarski vojni nikdar ne odpusti.«

»Ali potujete v teh počitnicah na Dunaj?« je Vraz vprašal Čopa.

»Na Dunaj in v Prago k Čelakovskemu.«

»Oh, zavidam vas! Rad bi se osebno seznanil s Čelakovskim. Rad bi poznal vse velike slovanske može.«

Toplo so zvenele besede mladega moža. Prešeren ga je ošvrknil z ostrim pogledom iz napol zaprtih oči… Kako je s tem mladim štajerskim bradačem? Ali je prišel zgolj zijala prodajat, ali ga je res prignala v Ljubljano „literarna“ želja, da spozna „čbeličarje“, predvsem Prešerna, kakor je sam dejal?

Iz nedoločenega občutja, ki se je v onem trenutku izločilo v Prešernovi duši, je poet vprašal mladega svojega občudovalca:

»Ali ste pesnik?«

Vraza je oblila vročina kakor bolnika pred operacijo. Njegov pogled je iskal po tleh.

»Nekaj sem že poizkušal,« je priznal z nasmehom, ki je bil v mladem bradatem licu kar smešno nebogljen. »Nekaj šušmarij imam na papirju; objavil še nisem ničesar.«

»Zakaj ne?«

Vraz je skomignil z rameni.

»Ne vem, če so za kaj.«

»Pa jih pošljite našemu Kastelcu za ‚Zhbelizo‘!«

Mladi mož je potlačil v sebi razburjenje in obljubil z negotovim glasom, da se odzove povabilu. Rad bi bil prosil Prešerna, da mu ponižne prve poizkuse pregleda in popravi, a beseda mu je obtičala v grlu.

»Narodne pesmi zbiram,« je še pristavil. »Morda pošljem tudi katero izmed njih. Prav za prav sem jih že obljubil Gaju za njegovo ‚Danico‘, ki jo začne izdajati z novim letom.«

»Gaj? Brat Janez mi je pisal o Hrvatu Gaju, ki je bil v začetku leta na Dunaju.«

Vrazu so se zasvetile oči.

»O Gaju vam je pisal? Zelo me zanima, kaj vam je poročal o tem gorečem Slovanu.«

Čop je molče segel v predal in potegnil iz enega izmed svežnjev vrhnje pismo. Odprl je zganjeno pismo in ga podal Vrazu.

»Tukaj,« je pokazal s prstom.

Vraz je čital: En drugi Slovan — Horvat Gay je bil tudi pred enim tedni tukej. On bo perpufhenge dobil ene horvathke novize pol politike, pol litterature na ſvitlobo dajati, en mlad, prav uzhên ino otêſan mosh, okoli 26 let ſtar, vezhi del od ſvojiga premoshênja shivi. On je Pravizo vun djal. Njegove novize bo s zhelko ortografio natiſval katera, kakor on pravi, bodo horvatje radi gori vseli. Kai rêzhelſh ali bi ſe ne moglo to tudi per naſ s zhaſama narediti. Ali bi ne blo bolſhi k de bi ſe mi v ortografie drugim Slovanom blishali? — —

Vrazu je žarel pogled, ko je povesil roko s pismom.

»Prav ima vaš gospod brat. Enoten slovanski pravopis! Enoten vsaj v vsaki izmed štirih glavnih slovanskih skupin.«

»Glavnih?« se je ironično oglasil Prešeren. »Čujte, gospod Vraz, katera slovanska skupina pa ni ‚glavna‘?«

»Mislim le jezikovne skupine, ki jih propagira Kollár: češko, rusko, poljsko in ilirsko.«

»Kako si predstavljate enotnost pri nas, južnih Slovanih, ali kakor nam Kollár pravi: Ilirih? Ali naj se nanaša le na pravopis, ali sploh na jezik?«

Vraz je zamišljeno upiral pogled v kot, kjer je stal zaboj z drobnimi zvezki »Zhbelize« — njenega toli težko priborjenega četrtega zvezka. Potem je razložil svoje misli mirno in trezno, kakor bi človek njegovim mladim letom ne prisodil:

»Naš ideal je edinstvo vseh Slovanov. Vemo, da uresničenja tega ideala ne doživimo, zato o njem le sanjamo, govorimo ne. Zadovoljni bodimo, če si sezidamo Draškovičevo ‚Veliko Ilirijo‘. Ta naj bo eden izmed temeljnih kamnov za bodočo ‚Veliko Slavijo‘. Seveda — tega Kollár sicer ne zahteva — nam je treba najprej enotnega jezika in enotnega pravopisa. Že za ta del stavbe pade mnogo velikih žrtev.«

»In ena izmed njih bi bil naš slovenski jezik?« je zasekal Prešeren.

Vraz ga je prestrašen pogledal. Zasanjane poetove oči so bile vse izpremenjene. Trdo in temno so rezale mlademu človeku v dušo.

»Ne, gospod doktor. Le spojili bi ga s hrvaščino.«

Za trenutek ga je pesnik prodorno pogledal. Nato se je zablisnilo v njegovih očeh in ironija mu je legla krog usten:

»Lepa čobodra bi prišla potem na dan! In kdo bi jo razumel? Narod ne. Narodu bi ostala tuja, ker bi se ne naslanjala na živo govorico. Že itak tiskana beseda med našim narodom le s težavo prodira. Če bi pa bila še nerazumljiva, bi je nihče več ne čital. Kmet bi še molitvenik odložil — drugega itak nima. Mestni izobraženec pa bi segel rajši po knjigi, ki bi mu bila bolj razumljiva, po — nemški knjigi, ker se je nanjo navadil že v šoli. Slovenstvo se med narodom še prebudilo ni. Komaj, da se je začelo gibati v naših sanjah. Nekaj let vaše čobodre — in Germani nas do kraja pogoltnejo. Vaša, oziroma Draškovičeva in Gajeva ‚Velika Ilirija‘ bi se zrušila v prah in dunajski Metternich bi zapel ‚Te Deum‘.«

Vraz je povesil oči. Trda resnica je bila v poetovih besedah. In vendar — ideja zedinjenja z brati Hrvati, Srbi in Bolgari je bila prelepa! Le to mu ni bilo jasno, kako bi jo mogli udejanstviti. Brez velikih žrtev pač ne pojde?

Dvig­nil je pogled in uprl oči v molčečega Čopa.
Čop je razumel vprašujoč pogled. Resno je izpregovoril:

»Narodov jezik je izoblikoval čas z vsemi svojimi dogodki: razvojnimi in slučajnimi. Le čas ga bo preoblikoval tudi poslej.«

»To je vaše mnenje?«

»To je železni zakon narave. Človekovega nasilja se narava prej ali slej vedno otrese. Le naravni razvoj prinese kolikor toliko trajne dobrine. Sicer pa je vse na svetu podvrženo večnemu prenavljanju, razkrajanju in spajanju — tudi jezik.«

Vraz je povesil glavo. Klonil je pred ostrino Čopovega duha; prepričan pa ni bil.

Zdajci so se brez trkanja odprla vrata iz vhodne sobe, Kastelic jih je široko odpahnil in odstopil.

»Prosim!« je pozval gospoda svojih let, da je vstopil pred njim v bibliotekarjevo sobo.

Čop je vstal in stisnil prišlecu roko.

»Nadebudni slovenski pesnik, gospod Stanko Vraz,« je v nemškem jeziku predstavil novemu gostu mladeniča in: »Nemški pesnik, gospod Hermann von Hermannsthal.«

Gospoda sta se drug drugemu priklonila. Prešeren je opazil hladen Vrazov pogled. Pristopil je k Hermannsthalu in mu podal roko.

»Gospod Vraz vas plašno gleda, dragi prijatelj. Govorili smo namreč baš o tem, kako boste Nemci nas, Slovence, pohrustali.«

»Hahaha!« je odmeval smeh zbranih gospodov.
Prešeren pa je potrepljal mladega Vraza po rami:
»Le nič se ne bojte, Ilir z zelenega Štajerja! Gospod je sicer res Nemec, a naš prijatelj. In še več: človek je! To pa je več kakor sta Nemec in Slovenec vkup.«

»Danke für das schöne Zeugnis!« se je smejal Hermannsthal. »Za plačilo vas odvedem s seboj, doktor. Prišel sem namreč po vas, ker mi je gospod Kastelic dejal, da vas tu dobim.«

Prešeren je bil takoj voljan. Poslovila sta se.

»Ali greva k Langusovim?« je na cesti vprašal Hermannsthal. 

»Moja žena danes tam slika.«

»Le pojdiva,« je Prešeren usmeril korak poleg njega.

Krenila sta proti Staremu trgu, kjer je v „reduti“ stanoval slikar Langus. Prešeren je zadnje čase pogosto zahajal k Langusu. Gnala ga je tja tiha želja:

Ah, tak podobo gledat' me device
Nebeške nje lepote senco, sanje
goljufne, v katerih komaj sled resnice,
Ukaz želj vleče v tvoje domovanje;

— prijatelj Langus je slikal Primčevo Julijo!

Zopet je Prešeren stal v ateljeju pred njeno nedovršeno sliko. V beli obleki z balonastimi rokavi, gola ramena rahlo zagrnjena s tančicastim svetlomodrim šalom, je Julija gledala s platna.

Julija? Saj to je bil res njen nežno okrogli obrazek, njeni svetli, po sredi glave razprečkani lasje, njene velike modre oči, orlovsko upognjeni nos, vzbočene ustne. Toda … kje je bil žametno nežni ton njene izredno fine polti? Kje sveža napetost njenih ustnic? Kje duša v njenem pogledu?

»Je in — ni,« je presodil Prešeren.

Preko Langusovega lica je šinila senca. Saj je sam čutil, kar je prijatelj izrazil z besedami. Prikimal je in dejal z bolestjo v glasu in v očeh:

»Vem. Vsi moji portreti so takšni. Ljudje so in niso. Življenja jim manjka. Otrdeli so, kakor okameneli v brezdušnem togem gledanju. Ni mi dano, da bi jim vdahnil življenje. Mučim se, da bi našel pot do njihove duše, pa je ne najdem. Le forma mi ostane na platnu. Vsebina se mi izmuzne. Vselej je tako.«

»In vendar ste najboljši slovenski portretist, gospod Langus,« ga je tolažil Hermannsthal.

»Ljubljanski, hočete reči. Slovenski pa ne. Slovenci imamo slikarja, ki se mu vselej posreči, kar se meni in še mnogim drugim slikarjem nikdar: z njegovih slik gledajo živi ljudje.«

»Kdo je ta umetnik? Ali misliš Tominca?«

»Da, Josipa Tominca iz Gorice,« je Langus tiho pritrdil in se zazrl v velike modre Julijine oči, ki se niso hotele zasvetiti v živem ognju, v ves rožnati obrazek, ki se ni hotel zatresti ne v veselju ne v žalosti ali v kakršnikoli duševni razgibanosti. Nobenega občutka, nobene misli v vseh potezah … Pred Langusovo dušo se je zavrtela vrsta prekrasnih portretov mojstra.

Tominca: Obrazi — kakor bi silili iz platna, da se zdrzneš, ko jih ugledaš, ker misliš, da so trenile oči, izpregovorila usta …

Langus je bridko vzdihnil:

»On je mojster, jaz pa ostanem vedno le učenec.«

Izpod poetovih napol priprtih vek je oster pogled ošvignil slikarjev obraz: Učenec, da, in vendar je učenec Langus izpodrinil iz Ljubljane mojstra Tominca! Najprej se je učil pri njem in kopiral njegove slike, potem pa, ko se mu je ena teh kopij posebno posrečila, si je s pomočjo tega dokaza njegovega znanja in — s pomočjo mnogo nižjih cen svojih portretov pridobil naročila in — odjedel tako svojemu nekdanjemu učitelju marsikakšnega nerazsodnega naročnika …

Tako je govoril ostro kritični blisk izpod poetovih vek, a v srcu mu je zmagala dobrota:

»Ne podcenjuj se, prijatelj! Pomisli: kar znaš, si pridobil le iz lastne sile, brez pravega sistematičnega pouka, s kopiranjem po velikih mojstrih. Pomisli, da si pozno začel!«

»Pozno, da, prepozno!«

Bridkost še ni izginila iz njegovega glasu, a nasmehnil se je, ko se mu je od zadaj približalo mehko in toplo in se stisnilo k njemu: njegova žena Ana, sveža brinetka, okroglih udov, prijaznih ustec in velikih rjavih oči z inteligentnim dobročrnim pogledom.

»Zakaj si žalosten?« ga je tiho vprašala.

»Saj nisem,« ji je skrivaj stisnil roko. Naslonjena drug ob drugega, sta stopila za Hermannom, ki se je bil pridružil ženi.

»Srečna sta,« je bila Prešernova misel. 

»Ali bom jaz kdaj tako srečen?«

S pogledom je objel rožnati obrazek na Langusovi sliki. Čeprav je bila slika „komaj sled resnice“, se vendar ni mogel ločiti od nje. Poznal je na sliki potezo za potezo. Vsako popoldne je iskal v njej novih sledov Langusovega dopoldanskega dela. Nestrpno je čakal, da pogleda s platna Julija njegovega srca. A ni pogledala. Vse lepša je živela v njegovi duši. Vendar je dan za dnem stal pred sliko.

&lt;poem&gt;Srce obupa manj more puščice,
Ur krajš'i tek, tam milši prs zdih'vanje.&lt;/poem&gt;

Gospa Amalija Hermannsthalova, hčerka advokata Oblaka, je pri drugem oknu sedela pred platnom. Pomežiknila je svojemu možu, češ: Poglej Prešerna!

»Kakor pobožen romar pred podobo svetnice,« ji je mož prišepetal na uho.

Langus je z ženo ob roki stopil mladi slikarici za hrbet in pogledal na platno.

»Saj bo!« je pohvalil delo svoje učenke. Gospa je kopirala lepo Langusovo kopijo Correggiove slike »Jo z Jupitrom«.

»Vaše ne dosežem nikdar.«

Gospa je odrinila stojalo in vtaknila čopič v lonec, paleto pa odložila na stopnico pri oknu.

»Tudi meni se prvikrat ni posrečila. Slikal sem jo — sam ne vem kolikokrat,« je Langus priznal. Z ljubeznijo je pogledal na svojo kopijo. Koliko vztrajne borbe z materialom, z barvami, da se mu je posrečil nežni ton golega ženskega telesa! In napol okrenjeni obraz: kolikokrat ga je slikal, da je ujel v njem oni skrivnostni trenutek v ženski duši, ko se umika iz nje zadnji odpor in ji vse telo zajame njej sami zagonetno, najgloblje čustvo: brezpogojna vdanost do ljubljenega, želja, postati njegova žrtev.

»Kapitulacija pred Prasilom,« je dejal Prešeren, ki je tudi pristopil k družbi, zbrani okrog slikarice.

Vsi so čutili: resnično — trenutek, ko se umakne v ženski odpor, ni kapitulacija pred možem, temveč pred mnogo močnejšo, nevarnejšo — ker lastno, notranjo — silo. Sila je to, ki jo izžareva Praduh, da vzdržuje, kar je po Njegovi nepojmljivi volji.

Gospa Langusova, ki se je bila za nekaj minut odstranila, se je pojavila s kavnim likerjem in velikim krožnikom peciva.

»Dovolj ste občudovali delo mojega Matevža in gospe Malči; zdaj pa prosim nekoliko pozornosti še mojemu delu.«

Z veselim smehom je povabila goste. Posedli so po starinskih skrinjah in orientalskih stolih, ki so stali v temnejšem kotu ateljeja. Prešeren je sedel na pregrnjeni zaboji, tako, da je imel Julijino sliko pred seboj.

»Ob tem razgledu vam bo bolje teknilo,« ga je podražila Ana Langusova in mu ponudila čašico rjave pijače.

»Gospa Anica, vsak dan vas povabim na „kofetek“, če bi mi ga onele ročice kdaj kuhale. A kaj — ko sem padel tako globoko v nemilost!«

»Hm. Mislite zaradi „Sonetnega venca“? Ne vem, če ni nemilost le navidezna,« je mlada gospa važno zmajala z glavico, da so se ji zatresli po vratu dolgi bidermajerski kodri. Nekoliko tiše je pristavila: »Včeraj sva govorili z gospodično Primčevo, ko je čakala na mojega moža. Zakrasnil se je v samostanu, kjer poučuje nekaj nun. Nu, govorili sva o ljubljanski družbi, o dolgočasju, ki vlada v njej, in dejala sem, da je družba dolgočasna, ker manjka v njej duhovitih mož. Gospodična pa je protestirala, češ da je dolgočasje le posledica stroge etikete. In ko sem jo pozvala, naj mi imenuje le enega moža, ki sega po duhu visoko nad druge, je pokrila njen obrazek zadrega. Vendar je odločno, skoraj bi rekla — trmasto, izjavila: „Doktorja Prešerna nihče ne dosega.“«

Lepe rjave oči gospe Langusove so se v napetem pričakovanju ozrle v napol priprte poetove. Toda Prešerna njene besede niso niti malo razburile.

Ironično se je posmehnil. Trpko mu je bilo v duši … Ceni me. Ali me pa tudi ljubi?

V pogovoru so vsi preslišali trkanje. Že je stal Čop med njimi. Sprejeli so ga v veselem razpoloženju.

»Sem se že bal, da danes „štrajkaš“,« ga je pozdravil Langus.

Slikar je sedel na stopnici pri oknu, imel ščipirko v naročju in vneto risal. Gospa Malči se je iztegnila in Langus ji je poredno mežikaje pokazal ščico: Prešernov profil.

»Oprosti, imel sem obisk.«

»Ali si se rešil onega navdušenega mladega bradača?« je zaklical Prešeren.

»Veš kaj, France, saj ni napačen dečko, tale Vraz.«

»Nu, nu. Menda te ni očaral s svojimi sanjami o hrvaško-slovenski čobodi.«

»To ne,« je prijatelj resno odvrnil. »Fant je še mlad. Vino, ki vre. Navdušila ga je Draškovićeva ideja „Velike Ilirije“ in Gajeva „Kratka osnova horvatsko slovenskega pravopisanja“. Gaj je zagrebški mladini in tudi graškim slovenskim študentom kakor apostol. Močno sugestivna osebnost.«

»Ali si mu ti tudi že podlegel?«

Čop je mirno preslišal prijateljevo zbadanje in nadaljeval:

»Mož ima visoke ideale: enoten pravopis vseh Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov. In če se pravopis nasloni na češkega, je najkrepkejši korak k uresničenju Kollárjevega panslavizma.«

Prešeren je skočil kvišku:
»Ali te je res vrag, hočem reči: Vraz obsedel! Ali ne razumeš, da zahteva Gaj s pravopisom vred tudi — naš jezik! Enoten pravopis, za njim — enoten jezik! Potem pa — z Bogom, slovenska mati! Ne boš več razumela svojega sina.«

»Ne razburjaj se, France! Pusti me, da izgovorim do konca! Pravim, da je to lepa Vrazova, oziroma Gajeva ideja. Trpka resnica pa je — v tem se skladam s teboj — da bi Slovenci z uresničenjem te ideje izgubili najmanj dve tretjini duš, ki bi se vse rajši potopile v nam že domačem germanskem veletoku nego v —«

»— Gajevi kalni čobodri!« je s posmehom končal poet.

»Ali ste čitali razglas v uradnem listu, gospod doktor? Hladnikovo mesto je razpisano,« je opozoril Hermannsthal, ki je listal po Langusovi mapi, ležeči na okrogli mizici.

»Čital.«

»Ali boste kompetirali?«

»Seveda.«

»Čestitam vam že naprej. Čul sem, da ste na vrsti, ker dr. Orel baje ne pride v poštev.«

»Orel morda ne, ker se je onim na sodniji zameril. Pa pridejo drugi.«

»Katere konkurente pričakujete?«

»Hm — Traun, Kaučič …«

»Oh, potem ste brez skrbi!«

Prešeren je dvignil ramena. Sicer je bilo v njegovem srcu trdno upanje, skoraj gotovost. Saj mu je bilo znano, da dobi referat njegov dobri znanec, Smole­tov prijatelj, deželnosodni svetnik Anton Čop. A v gremiju sedi tudi svetnik Snoj, svak Prešernove nekdanje zaročenke, Kljunove, ki jo je poet zapustil, ko je njegovo čustvo za njo ugasnilo. Snoj mu ni naklonjen. Gotovo še ni pozabil, kako se je nekoč zaman prizadeval, da bi Prešerna spravil s Kljunovo. Morda se mu zdaj osveti? … Toda referent Čop je strogo pravičen uradnik. Nan­j se je Prešeren po pravici zanašal. Pa ga je zdajci vendarle obšel čuden, nejasen občutek, kakor strah, ki napade živčno slabega človeka v temnem, samotnem kraju. Za trenutek se mu je zazibal pred očmi lep ženski obraz — Kljunova! Temne oči so ga gledale z vdano ljubeznijo, zaprle so se s trpečim izrazom …

Prešeren si je z roko potegnil preko čela. Zakaj takšne vizije? Saj je pred njegovimi očmi njen obraz. Saj ga gledajo s platna Julijine oči, oči ljubljenega dekleta!

Na Križevniški cesti, ki je vodila iz Gradišča proti trnovski cerkvi, je stala nasproti rimskega zidu enonadstropna hišica z gostilno „pri Frgolinu“. Gostilničar Jože Dolenc, „Frgolinov ata“, je stal na pragu in se oziral navzgor proti „Zoisovemu gradu“. Oblečen je bil skoraj praznično: sveža bela srajca z ležečim ovratnikom, za vratom pisana svilena ruta, na debelo zavezana; svetlosiv suknjen telovnik, do vrha zapet s srebrnimi gumbi; temnomoder suknjič; irhaste hlače in škornji „kanoni“, zlikani, da bi se mogel ogledati v njih. Lase je imel ata Frgolin po bidermajerski modi počesane v čelo. V uhlju mu je visel „murček“.

»Ali cesarja pričakuješ?« ga je zbadljivo nagovoril droben rdečeličen možiček s pipico v ustih — čolnar Donat Črne, po domače Donatelj iz Krakovega. V roki je držal mrežo z veliko ščuko. Spremljal ga je deček, sinček Jože.

Ata Frgolin je modro preslišal zbadanje.

»Glej ga! Moja žena se je že bala, da si pozabil na ščuko. Kar brž jo nesi v kuhinjo!«

»Pozabil! Kdaj še Donatelj ni držal obljube? In če bi imel ščuko vloviti samemu povodnemu možu izpred nosa!«

»Nu, nu! Počakaj, Donatelj! Nekaj sem se spomnil. Tvoj Jože je razumen dečko. Daj, pošlji ga po Medičarja, naj pripelje nekaj fantov, da nocoj zapojejo. Veš, dohtar pride in večja družba z njim. Večerjo so naročili, rake in ribe. Saj poznaš dohtarja, onega z dolgimi lasmi?«

»Prešerna? Kaj bi ga ne poznal! Za mojim dekletom je stikal, za Marijico. Večer za večerom je hodil pod okno. Naveličal se je, ker se mu ni oglasila. To ti je ptiček! Dekleta so mu všeč in vino in petje.«

»Tako je. Našim fantom je plačal že nekateri bokal, če so lepo peli. Danes pa je Crobathov hlapec še posebej naročil, da bi gospodje radi slišali kakšno domačo, ker bodo tudi tuji gostje vmes, dva Čeha. Poskrbi, no, da pridejo pevci!«

»Pa pojdem sam ponje. Na, Jože, nesi ščuko Frgolinovi materi. Doma pa povej mami, naj me ne čakajo z večerjo!«

Fantek je prikimal, vzel mrežo z ribo in izginil v hišo. Donatelj se je ozrl in pokazal:

»Glej jih! Že gredo.«

Odšel je v smeri proti Gradišču.
Od Gradišča so prihajali po cesti štirje gospodje: oni z dolgimi lasmi, v temnozelenem fraku z rumenkastozelenim telovnikom in temnovijoličnimi hlačami je bil doktor Prešeren, poleg njega jurist Brauner ter Čeha: mladi pesnik Mácha in pisatelj Strobach; prvi ogrnjen v širok črn plašč, kakor so ga nosili italijanski karbonarji, drugi v fraku, ki mu je potovanje po vročem italijanskem soncu vzelo prvotno barvo.

Ata Frgolin jih je že pred hišo sprejel z mnogimi pokloni. Iz kuhinje je prihitela v vežo Frgolinova mamka in pozdravila Prešerna kot starega znanca. Čedna ženska je bila, še mlada, dobrovoljna in zgovorna. Peljala je goste v sobo, kjer jih je že čakala belo pogrnjena miza. Ne prevelika soba je bila skoraj prazna; le pri peči sta sedela dva širokopleča moža, ki sta imela velike črne klobuke potisnjene na oči.

»Gospa Helenica! Dva gospoda sta prišla iz Prage samo zato, ker sta slišala, da nihče nikjer ne pripravlja tako dobrih rib in rakov kakor Frgolinova mamka,« je Prešeren resnega obraza pokazal na Mácha in Strobacha.

»Oh, gospod dohtar!« se je brhka gostilničarka v zadregi smehljala šaljivcu in odhitela v kuhinjo.

Kmalu sta bila na mizi vino in domač kruh. Komaj so popili prvi kozarec, sta vstopila še dr. Crobath in dr. Toman.

»Šest juristov!« je vzkliknil Brauner.

»Ali ste čuli, ata Frgolin? Nocoj vam zvijemo vso oštarijo v paragraf,« je dodal Prešeren.

Ob mizi pri peči sta se zganila širokopleča hrusta v poloslanih irhancah.

»Ali te je strah, Andrej?« se je prvi šepetaje nagnil k drugemu. »Pravijo, da so paragrafarji.«

»Še financarjev me ni strah, kadar krogle frčijo okrog ušes, pa bi se bal teh škricev!« je drugi zagodrnjal, zataknil palec za rdeči žametasti telovnik in se bahato naslonil ob peč.

Bil je tihotapec Andrej Kušar, zastaven fant, skoraj velikan, najboljši trnovski plesalec. Rad je plesal „štajriš“ s tremi dekleti.

Njegov tovariš je pomaknil širokokrajni klobuk še bolj na oči in se previdno ogledal po družbi. Ozrl se je naravnost v Prešernove oči. Prešeren ga je pozorno pogledal: Odkod poznam tega človeka? … Oni pa se je zarežal na vsa široka usta in pokazal zdrave bele zobe. Dvignil je čašo in momljal:

»Naj živi France Pacenk in vsi Francetje z njim!«

Prešernu se je zjasnilo: Glej ga! Saj je res Pacenk! … Prijel je čašo, se nasmehnil potepuhu in izpil. Crobath je opazil Prešernov odzdrav. Nagnil se je k pesniku:

»Popularen postajaš. Že postopjači ti napivajo.«

Prešeren je skomignil z rameni, a počasi mu je lezla rdečica v obraz od sramu. Pa se ni sramoval svojega poznanstva s postopjačem, temveč sram ga je bilo samega sebe, ker se je domislil, da je Pacenku odzdravil skrivaj in ga je tako rekoč pred svojo družbo zatajil … Ali sem človek, ali nisem? … Nevoljen sam nase je odgovoril šefu:

»Star znanec. Sošolec iz normalke.«

Crobathove nekoliko ošabno povešene ustne so se ob straneh še bolj povesile. Z zaničljivo priprtim pogledom je še enkrat premeril postopjača pri peči in zagodrnjal:

»Hm. Fatalno poznanstvo! Če se ne motim, je mož tihotapec.«

»Že mogoče,« je bil odločen odgovor, »zame ostane to, kar je vedno bil: beden človek, ki mu je bil svet že od njegovega rojstva krivičen. Očeta mu je Napoleon odgnal v mesnico na Rusko, mati pa je postala vlačuga.«

Crobath je le od strani pogledal svojega koncipienta. Rekel ni ničesar več. V poslednjem času je bil Prešeren silno razdražljiv. Misel na razpisano odvetniško mesto ga je venomer mučila. Posebno se je bal konkurenta Kaučiča, ki je bil sicer mlajši, a je napravil odvetniški izpit z odliko. Poleg te skrbi ga je še vedno trla zamera pri Juliji zaradi „Sonetnega venca“. Nesrečnež, da se je tako zaletel! …

Mácha sedeč ob drugi Prešernovi strani, je z zanimanjem poslušal razgovor med Prešernom in njegovim šefom. S sanjavim pogledom je postrani ošinil nevoljni obraz slovenskega poeta in v srcu mu je zažarela živa simpatija do njega, ki so ga bedni pozdravljali kakor svojega človeka. Prijel je za kozarec in napil, obrnjen k sosedu:

»Gospod doktor! … Enakosti in svobodi!«

Prešeren se je zganil. Zla volja je izginila z njegovega obraza in s toplim nasmeškom je dvignil čašo.

»Enakosti in svobodi!« se je glasno odzval revolucionarnemu Čehu.

Razgovor pri mizi se je razlil na literarno polje. Mácha je opozoril na Kollárjevo idejo literarne slovanske vzajemnosti, ki jo je izprožil že pred štirimi leti v „Rozpravy o gmenách“. In še je dejal:

»Šafařík je s svojo „Zgodovino slovanske literature“ položil temeljni kamen slovanski literarni vzajemnosti. V tej smeri moramo nadaljevati. Slovenci imate veleuma Čopa, ki temeljito pozna vse važnejše slovanske dialekte. K Šafaříkovemu delu je prispeval krasno poglavje o slovenski literarni zgodovini. Nu, prepričan sem, da vam Čop nekoč na široko odpre zakladnico svojega znanja, in tedaj dobimo od njega delo, ki bo —«

Prešeren se je glasno zasmejal:

»Haha! Na to delo bomo pa še dolgo čakali! Vi ne poznate našega Čopa, gospod Mácha. Je res velikan učenosti. Zakladnice svojega znanja pa nikakor ne zapira pred nami. Nasprotno: kar na široko jo ima odprto in venomer nas obsipava s svojimi zakladi. Izvrsten mentor nam je, izredno tenkočuten estet in široko razmahnjen duh, kakor mu morda ni enakega na svetu. Ampak — prestrog sodnik je lastnemu delu. Preveč zna in ve, zato nikoli ni zadovoljen sam s seboj. Neizprosna avtokritika mu ubije vsako veselje do lastnega ustvarjanja.«

Prešeren je ves gorel, ko je govoril o svojem prijatelju.

Onadva pri peči sta izpila in kmalu odšla. Sosedna družba jima je bila vendarle neprijetna. „Škrjici“ so govorili o čudno učenih rečeh in rabili polno tujih izrazov.

»Ali si jih razumel?« je v veži vprašal Kušar. »O čem so prav za prav govorili? Meni je bilo vse španska vas.«

»Dohtar je pravil o nekem radodarnem velikanu in njegovih zakladih. Pa o strogem sodniku, kateremu je neka neizprosna ženska s čudnim imenom nekoga ubila, ki mu je bil v veselje.«

»Mhm! Gospoda ima včasih tudi kakšno na vesti,« je pomežiknil Kušar.

Zunaj pred hišo se je Pacenk dvakrat okrenil, ko sta se obrnila proti Trnovemu.

»Kaj ogleduješ?«

»Se mi je zdelo, da je nekdo skočil za ogal, ko sva stopila iz krčme.«

»Kar skače naj!« je zaničljivo zamahnil velikan. »Le blizu naj mi ne hodi, bi bržkone potem več ne skakal.«

»Morda vohuni za onimi?«

»Naj vohuni hudič, kaj te briga!«

Prešernova družba — prav za prav je bil gostitelj vedno gostoljubni Crobath — se je kmalu razživela. Debatirali so seveda še mnogo — kakor vedno, kadar jih je obiskal brat Slovan — o Kollárju in njegovi vseslovanski ideji. Mladi Mácha je pravil o svojem rojaku Čelakovskem in njegovem velikem zanimanju za slovensko literaturo.

»Pravi, da bi morali tudi Slovenci ustanoviti svoj list.«

»Saj bi ga že, ampak imamo slabe izkušnje z literarnimi novotarijami,« je odvrnil Prešeren. »Cenzura nam nagaja, kolikor more. Ne vem, če ne ostane list le naša pobožna želja.«

»Ako je Čop šel v Prago, ga bo že Čelakovský podkuril.«

»Res je sramota, da smo Slovenci dandanes na slabšem kakor ob Vodnikovem času. Njegove „Novice“ so bile naš prvi list. Odkar so one ugasnile, smo brez njega.«

Prešli so na Vodnika in se jezili nad neznatnim strupenim Kopitarjem, ki bi bil Vodnika lahko rešil, če bi bil svoj vpliv zastavil zanj namesto za Metelka. Kajpak je prišla na vrsto tudi slovenska abecedna vojna, ki se je za Kopitarja tako neslavno končala. Prešeren je prebral svoj zabavljivi sonet na „dunajskega gromovnika“ z naslovom »Apel in čevljar« in s koncem:

»Le čevlje sodi naj Kopitar.«

»Do smrti vam Kopitar tega ne odpusti!« je rekel Mácha.

»Kaj mi more!« se je posmehnil Prešeren, vendar ga je za trenutek izpreletel neprijeten občutek: spomnil se je na Vodnika! Ampak pri podelitvi advokatskega mesta pač ne bodo vprašali za svet slovenskega jezikoslovca? Nesmiselni strah! Toda — ena sama Kopitarjeva zaničljiva opazka proti Sedlnitzkemu, ali kdorkoli bo že odločal na Dunaju, in … Ne, ne, Kopitar me vendarle ceni, dasi me sovraži. Mož, ki nam je postavil trdno ogrodje za naš književni jezik, mož, ki je bratom Srbom vzbudil Karadžića, oziroma mu pokazal pot do pravega narodnega jezika, mož jezikoslovec, ki ga cenijo vsi Slovani — takšen mož se ne umaže s podlo intrigo. A — njegov značaj! Njegova maščevalnost, ki je nekdaj pokopala Vodnika!

Prešeren je s silo potlačil sumničenje, ki se je dvignilo v njem zoper nevarnega protivnika … »Če propadem pri kompetenci za to advokaturo — z Bogom Julija Primčeva!« ga je streslo v dnu duše.

Ko je prišla ščuka na mizo, se je čul zunaj hrup. Več mladih mož je vstopilo, vsem naprej ramat velikan Jožef Podkrajšek, splošno znan le pod imenom »Ramač«. O njem in njegovi silni moči so krožile po Ljubljani neverjetne anekdote. Nosil je s seboj železen obroček. Kadar je bil dobre volje in se je hotel pobahati — bahavost je pri vseh Trnovcih in Krakovicih močno cvetela — s svojo močjo, je nataknil obroček na palec desne noge, obesil nanj cent in vrgel utež čez visoko naložen parizar. Gorje pa, če ga je kdo spravil v jezo! Pobil je vse, kar mu je prišlo pod roko.

Globoko se je moral skloniti, ko je stopil skozi vrata. Za njim sta pristopicala šegavi ribič Donatelj z neizogibno pipico v ustih in njegov najemnik krojaček Malarček. Možička sta segala Ramaču komaj do bokov. Prišli so še: Martin Goršič, po domače Medičar, še mlad pevovodja krakovskih in trnovskih pevcev; njegov svak Gašper Doberlet, po domače Anžon, ki je zalagal duhovsko semenišče z zelenjavo in bil nakladalec v pristanišču na Bregu; Ramačev brat, podjetni Anton Podkrajšek ali »Kramarjev Tone« in še nekaj drugih Trnovcev in Krakovecev. Kar je bilo Krakovecev, so bili oblečeni v kratke irhaste hlače in visoke škornje. Imeli so rdeče in zelene žametne telovnike z gumbi iz srebrnih grošev. Okrog vratu so se bleščale rdeče rožaste svilene rute, pod brado zavezane v debel vozel. Suknje so bile zelene, modre in rjave. Glave so pokrivali široki črni klobuki z zlatim čopom na dolgi zlati vrvici, nekateri pa so nosili kastorec, nekoliko nižji od cilindra, z navzgor razširjenim oglavnikom in širokimi krajci. Trnovci pa so imeli po večini črne dokolenke in bele nogavice, prepasani so bili s širokim višnjevim ali rdečim pasom. V ostali obleki se niso mnogo razlikovali od svojih sosedov Krakovecev.

Soba se je napolnila, da so drug drugega pehali. Kar zgrabi Ramač z mogočno lopatasto roko drobnega Donatelja za hlačni pas, ga dvigne nad mizo in postavi z eno samo roko na drugo stran k zidu, potem še Malarčka z drugo roko. Vsem je zastala sapa, ko sta možička zamotovilila pod stropom preko mize.

»Tam stojta, da vaju kdo ne pohodi!«

V en glas je zagromel grohot po sobi. Zvrstili so se okrog mize.

»Naši pevci,« je Prešeren pojasnil Čehoma in razigrane volje zaklical krčmarju, ki je postavil pevcem vina na mizo:

»Ata Frgolin! Pijača pri oni mizi gre nocoj na moj račun!«

»Živio dohtar!« je zagrmelo. Čaše so se dvignile in nagnile. Strokovnjaško so zamljaskali z jezikom, godrnjaje pohvalili vino in si z raskavimi rokami obrisali mokre brke.

»Dobro je.«

»Pa letošnje bo še boljše, ker imamo sušo.«

»Oh, sušo pa, sušo! In še kakšno! Še nikoli nisem znosil toliko vode na vrt kakor letos,« je potožil Anžon.

»Saj imaš družino, da ti pomaga!«

»Koga? Žena ima dovolj drugega dela, otroci so pa še premajhni.«

»Nu, pa si za prihodnja suha leta dovolj preskrbljen. Če pojde tako dalje, ti bo kmalu lahko vsako zelnato glavo drug otrok zalival,« se je pošalil Donatelj iz peterih malih Doberletovih naraščajnikov.

Anžon ga je postrani pogledal in, ko se je grohot polegel, dejal mirno:

»Za tolikšno vrtnarijo ni nikdar dovolj delavcev. Če bi imel sedem hčera, bi nobene ne omožil.«

»Ali jih misliš z zeljem vred pridelovati za lemenat?«

»Hahaha!«

Še gospodje pri sosedni mizi so se muzali. Prešeren je pomežiknil pevovodji. Goršič se je ozrl po svojem omizju kakor general po armadi:

»Fantje: Oj, mam’ca …!«

Namignil je Malarčku, ki se je odkašljal, vzravnal na stolu in začel:

&lt;poem&gt;»Oj mam’ca, kaj vas vprašam,
odkod ste vi doma?«

V odgovor mu je zagrmelo naokrog:
»Ti smrkovc, kaj boš vprašal:
Iz ta lep’ga Krakova!«

»Oj, mam’ca, kaj vas vprašam,
kje vaša hči leži?«
»Ti smrkovc, kaj boš vprašal:
V gornji kamrici.«
I. t. d.&lt;/poem&gt;

Prešernovo omizje jim je ploskalo. Čeha sta vsa navdušena dvigala čaše. In zopet je zadonelo prijetno ubrano:

»Ko dan se zaznava …«

in potem druga za drugo — prelepe melodije naših narodnih pesmi.

V odmorih so se pri Prešernovem omizju ob pokanju zapečatenih steklenic vrstile napitnice in navdušeni govori. O Slaviji so sanjale razgrete glave, o združitvi vseh Slovanov. Zopet in zopet je zadonela vmes lepo ubrana domača pesem vrlih Krakovcev in Trnovcev.

»Pri vsakem gledališču bi jih radi poslušali,« jih je Mácha pohvalil.

»Saj so tudi pri nas že peli v gledališču, dasi se sicer tam ne čuje slovenska beseda. To je naš edini pevski zbor, ki goji narodno pesem.«

V pozni noči so pevci odšli, kajti gospodje pri sosedni mizi so se močno razživeli: pili so, peli vsak svojo, tolkli po mizi in kričali vsi vprek. Prešeren in Toman sta skakala čez klop, plesala, da so stoli leteli po tleh, sedla naposled na mizo med steklenice in kozarce in se drla na vse grlo:

&lt;poem&gt;»V tridesetem d’vičica, reva še samičica …«&lt;/poem&gt;

— pesem, ki jo je bil Prešeren kot visokošolec zložil prijatelju Traunu v tolažbo in so jo v veseli dunajski tovarišiji prepevali po napevu češke harfistke kot svojo študentsko himno.

»Veselo! Le veselo!« je Prešernu vrelo po glavi. V hrupni radosti je vtapljal srčne bolečine. Kadarkoli mu je stopila Julijina podoba pred oči, ga je stisnilo v grlu. A čim trpkeje mu je bilo v duši, tembolj je razgrajal.

Vkljub hrupu, ki sta ga delala Toman in Prešeren, je Strobach zaspal pri mizi. Mladi Mácha je omahnil po klopi. Crobath in Brauner sta molčala in pila, pila.

Proti jutru so se dvignili. Spremili so oba Čeha v gradišče k »Črnemu orlu«, kjer sta bila naročila sobo. Spredaj sta se majala Crobath in Mácha, zadaj sta Prešeren in Toman pobirala Strobacha, ki je venomer ležal na trebuhu in silil z nosom v tla. Brauner se je bil nekam izgubil.

»Tile naši severni bratci res ne prenesejo poštenega požirka,« se je jezil Prešeren, ko je vlekel Strobacha kvišku. Vendar se je tudi njemu včasih zamajalo pod nogami, dasi se je krepko držal pokonci. In še se je repenčil: »Človek vendar ve, kdaj ima dovolj. Ta pa se opije kakor živina!«

»P-pomnila nas b-bosta,« se je Tomanu zapletal jezik.
»Živeli sinovi Slave!« je zakričal Prešeren, da je odmevalo po vsem Gradišču. A takoj se je spomnil: France, previden bodi! Policija ima povsod ušesa … Zakaj pa razgrajam? … Ona bo zvedela in me zaničevala … Naj me! Saj je sama kriva, če me davi v duši …

Julijina podoba je utonila v temi. Pred Prešernovimi očmi se je prikazal Julijin častilec Jozef Scheuchenstuel. In poet je hripavo dostavil:
»Dol s prekletimi Švabi!«
»Živela slovanska svoboda!« je prišel Tomanov odmev.

Crobath je molčal. Strobach je ob Prešernovi roki grulil nekaj nerazumljivega. Revolucionarni Mácha pa je kriknil:
»Živela svoboda vseh zatiranih in tlačenih!«

Temna postava se je od ogla do ogla lovila za njimi — policijski vohun, Metternichova roka.

=Up sreče onstran groba v prsih hrani.=

Leta 1835.

Tlak, zidovje, prašna cesta — vse je puhtelo v julijski vročini. Po kosilu je bilo, torej ob času, ko so se ljubljanske gospe in gospodje radi zleknili po zofi, da nekoliko podremljejo, ko se je mlajša generacija zbirala v kavarnah pri biljardu, kvartah in časopisih ter je najmlajši rod »zbijal svinjko« po dvoriščih in v pekočem soncu lovil »diabolo« za žogo. Po soparnih kuhinjah je ropotala posoda v velikih umivalnih skledah in služkinjam in pridnim gospodinjam je curljal pot s čela.

Ulice so bile skoraj prazne.

S cilindrom v roki je Čop počasi stopal proti Prešernovemu stanovanju. Katra mu je odprla in čemerni obraz se ji je razvedril, ko je ugledala obiskovalca. Čopa je imela, pač zaradi njegove resnosti in priljudnosti, visoko v čislih. Morda tudi zaradi tega, ker ga je poznala že izza otroških let, ko je kot študent v počitnicah sleherni dan obiskoval nekoliko mlajšega Franceta.

»Vedno ste pridni Katra, še v tej strašni vročini!« jo je Čop pozdravil.

Katra si je obrisala mokre roke v predpasnik in njene modrosive oči — bratove oči — so se smejale.

»Saj moram biti, je že Bog tako določil.«

Odprla mu je vrata v prvo sobo in bolj tiho pristavila:

»France je v svoji sobi.«

Čop je potrkal na druga vrata in jih odprl. V sobi, opremljeni s prijaznim gladkim bidermajerskim pohištvom, je pri mizici poleg okna sedel Prešeren. Glavo podprto, je zrl proti oknu, pred seboj nekaj razgrnjenih papirjev. Čop jih je videl in se zdrznil: Prešernova odklonjena prošnja za samostojno advokaturo!

Ni še prebolel udarca! Morda ga nikoli ne bo. On, najspretnejši izmed ljubljanskih juristov, starejši nego izbranec Kaučič! In poleg tega duševni velikan, ki mu nihče ni segal niti do pasu!

Prezrli so ga, imenovali drugega, mlajšega, manj zmožnega, čeprav boljše kvalificiranega. Krivičniki! Ubijalci!

Mirnemu Čopu je sveta jeza pognala kri v obraz. A ukrotil se je, ko je srečal utrujene prijateljeve oči. Položil mu je roko na ramo in dejal tiho:

»Pusti, France! To so storili ubogi, majhni ljudje, duševni pohabljenci; ti pa si velik človek.«

Prešernove oči so se vlažno zasvetile. Obrnil je glavo proti oknu. Prijateljevo razumevanje in toplo sočustvovanje mu je skoraj zrušilo oblast nad samim seboj. Ali je prijatelj vedel, slutil, kaj vse je ležalo tu pred njim v mrtvih črkah, v trdem papirju? Ležal je tu poslednji košček vere v ljudi, v pravičnost na svetu. Ležalo je tu njegovo poslednje upanje, da zmaga v trdi borbi za srečo, za — svojo ljubezen … Julija! Zdaj mu je odmaknjena morda za vedno …

Stisnil je pest. Premočna grenkoba mu je silila iz srca. Nekaj je vstalo od nekod, se pripravljalo, da mu skoči za hrbet, mu stisne grlo … Ali stojim na življenjskem prelomu? Odkod udarec za udarcem?

Ozrl se je proti postelji z bidermajersko ukrivljenimi končnicami. Ali ne leži v njej starec, upira vanj stare oči, polne ljubezni in očetovske dobrote, ga gleda tolažilno, bodrilno?

Ne. Stari stric Jožef, ki mu je bil skoraj več nego oče, je že spomladi zatisnil dobre oči za vedno. To je bil prvi večji udarec. Drugega mu je preskrbela odklonjena prošnja.

»Skoraj si ne morem misliti, da bi stari Scheuchenstuel ne bil priložil moji prošnji ‘dobre’ besede — seveda po ovinkih. Saj veš, kolikšno jezo sem napravil lansko leto njegovemu sinu s svojim ‘Sonetnim vencem’.«

Čop je prikimal.

Da, stari Scheuchenstuel! Nekaj tednov je, kar je umrl. Seveda, »Sonetni venec« pesnikove prošnje za advokaturo ni podprl. Nasprotno: Koliko prahu je dvignil v Ljubljani! Koliko jeze, sovraštva si je nakopal z njim Prešeren! In kaj je dosegel?

Čop je skrivaj s pomilovanjem pogledal prijatelja. Ali bi mu povedal o tem, kar je čul šušljati? O dogovoru gospe Primčeve s starim Scheuchenstuelom, ko je ležal na smrtni postelji? O dogovoru glede njunih otrok Jozefa in Julije? Hm. Nekakšna tajna zaroka — pravijo. Nu, morda ni res … Ne, ničesar mu ne povem. Zakaj bi ga vznemirjal, dovolj je potrpljen. Če je res, bo še prezgodaj izvedel o tem. Kastelic je klepetulja, on itak ne bo molčal.

»Kaj pa je s tvojim ‘Krstom’?«

Prešeren se je zganil. Odprl je predal in vzel iz njega rokopisni zvezek. Molče ga je podal prijatelju.

Čopu so se zasvetile oči. Primaknil je stol in sedel.

Krst per Savizi
Povest v versih.

Zamaknil se je v čitanje.
Prešeren je pospravljal papirje po mizi. Potem se je ozrl v prijatelja.

»Domisljevali si bodo, da jih hočem potolažiti po viharju, ki sva ga vzburkala s črkarsko pravdo. Ali ne? Rekli bodo, da frajgajst snubi cerkev.«

»Že mogoče,« se je Čop nasmehnil in živomodre oči so s hudomušnim pogledom ošvrgnile pesnika: »Prešeren pred Canosso!«

»Ker pesnitve ne bodo razumeli!« Grenkoba je zvenela v Prešernovem glasu.

»Preveč zahtevaš naenkrat. Generacija, ki je bila vzgojena v germanskem duhu, se ne more kar hitro ogreti za tisto, kar so jo naučili zaničevati: za rodni jezik, »jezik tlačanov, hlapcev in deklet«. Kako bi razumeli umetnine, v njem pisane? Ampak eno je gotovo: Jezik s takšnimi umetninami ne more več umreti.«

Čop je zopet sklonil glavo in čital dalje. Naposled je odložil zvezek in vprašal:

»In konec? Kako si ga zamislil?«

»Nisem se še odločil. Prinese mi ga morda trenutno razpoloženje, morda tudi — usoda. Sam se čutim kakor Črtomir po izgubljeni bitki.«

Čop mu je resno pogledal v oči:

»Umetnik ni nikdar popolnoma premagan. Umetnost mu vedno še ostane, četudi ga življenje tlači. Čelakovsky ima v pismu, ki sem ti ga pokazal, prav: Prešeren naj pesni, potem pesni in zopet pesni — kraginsky, to se razumi!«

»Že. Ampak včasih obupavam nad smislom svojega ustvarjanja. Pridejo trenutki, ko se mi dvom prikrade v dušo.«

»Nad smislom? Ustvarjanje je samo sebi smisel in cilj.«

Pesnik je prikimal.

»Resnica — če gledaš na moje delo z umetniškega stališča. Z narodnostnega in socialnega pa sem sejalec, ki ne doživi žetve na svoji njivi.«

»Tvoja misija ni prebujenje narodne zavesti in socialnih stremljenj. To naj drugi opravijo. Tvoje umetnine imajo višji cilj. One so vdahnile našemu umirajočemu jeziku novo življenje. One so najtehtnejši dokaz, da je naš jezik zmožen zadostiti potrebam najvišje kulture. Dvignil si naš jezik med jezike kulturnega sveta in ga s tem rešil pogina, ki mu je bil pod germanskim pritiskom že zapisan.«

Prešeren je molče zrl v plameneče Čopove oči. Globoko so odmevale prijateljeve besede v njegovi duši. Za trenutek ga je prešinil spomin na tisto uro, ko se je prvikrat zavedel svojega poslanstva ob izpodbudi prijatelja Andreja Smoleta.

Umaknil je pogled. Oči je napol zaklopil in dejal s trudnim glasom:

»Včasih imam občutek, da so moje umetnine predrago plačane. Po večini mi jih izvablja trpljenje.«

Čop ni takoj odgovoril. Nemo je strmel predse. Potem je rekel:

»Človek raste le v trpljenju. V sreči je odmor, v trpljenju je življenje. Ne poznam duševnega velikana, ki bi zrastel brez trpljenja. Glej Mickiewicza, Puškina, Goetheja, Heineja, Byrona, Petrarco — vsi so v trpljenju dozoreli. Edini lek za duševno trpljenje je delo. Tebi je lahko. Vse bolečine odvališ v svoje pesmi. Jaz pa —«

Prešernove oči so se zasmejale:

»Ti pa si pravi hipohonder, strahopeten in nezaupen, kadar stojiš pred lastnimi bogatimi duševnimi zakladi.«

Tresk! Iz kuhinje se je zaslišal oster ropot posode, ki je padla po tleh. Čop se je ves stresel in prebledeli obraz se mu je spačil v živčnih bolečinah. S tresočo se roko si je z robcem obrisal pot s širokega čela, drugo roko si je pritisnil na srce. A kmalu je premagal trenutno slabost. Kri se mu je vrnila v lica.

»Jaz pač nisem produktiven duh, kakršen si ti,« je čmerno odgovoril.

»Imaš pa velik dar za dviganje tujih duševnih zakladov. Zakaj ne organiziraš slovenskega časopisa, kakor sta se v jeseni v Pragi dogovarjala s Čelakovskim? Hrvati so nas že prehiteli z Gajevimi »Novinami« in z njihovo prilogo »Danico«. S svojim finim estetskim čutom in ogromnim znanjem si tako rekoč določen za urednika.«

Učenjak je skomignil z rameni.

»Saj še petega zvezka »Zhbelize« ne spravimo na dan!«

»»Zhbeliza« je vsa pripravljena in bi že zdavnaj znova vzletela, če bi le ti energično prijel bojazljivega Kastelca.«

Čop se je nervozno premaknil in vzdihnil. Že sama misel na vse cenzurne homatije, ki jih je prestal pri prejšnjem zvezku »Zhbelize«, mu je stresla vse živce.

»Se še od četrtega zvezka nisva prav oddahnila,« se je kislo nasmehnil. Dvignil se je, si še enkrat obrisal potno čelo in vprašal:

»Ali pojdeš z menoj?«

»Kam?«

»Šla bi se kopat v Tomačevo.«

»Ne utegnem. Saj veš, da Crobath popoldne ni za nobeno delo več. Vsa pisarna sloni potem na meni. Res nimam časa.«

»Kadar pridem pote, nimaš časa.«

»Prav rad bi se ti pridružil. Ampak Crobath je bil danes že ob enajstih dopoldne tako pijan, da je samo še ječal. Kako naj sam občujem s strankami?«

»Nesrečnež! Pijača ga popolnoma ugonobi. Starosti ne bo dočakal. Boš videl, da ne.«

Prešeren je videl.
Čop pa — ni videl.

Poslovil se je. Prešeren ga je spremil. Še iskren pogled med vrati. Bil je — poslednji med prijateljema.

Pesnik se je vrnil v svojo sobo.

»Vsi so v trpljenju dozoreli ...« mu je odmevalo v srcu.
Kako se je norčevala Julija? ... »Saj so danes raztrgane duše moderne.«

Raztrgane duše! Bridko se je posmehnil. Da, njemu so dušo raztrgali. Raztrgali so mu jo s krivico, z brezbrižnostjo. Nu, da bi pa šele nesreča napravila iz njega poeta — nesmisel! Sreča bi mu pač ne škodovala. Ko bi jo vendarle dosegel — o, vsa žareča in topla bi se mu dvignila v srcu visoka pesem o njej. Ampak — to se morda ne bo nikdar zgodilo? Njegova sreča?

»Dal v hujši služnost me je bog s puščico,
Kakor trpe med Turki jo kristjani.
Koga nek’ imam upati pravico! —«

Njegova sreča?

»Ak’ gledat’ smem obličje tvoje milo,
Za žalostnih noči in dni samoto
mi dano je obilno povračilo.«

Oblekel si je suknjo in odšel v pisarno. Seveda je pri gledališču namesto čez Zvezdo zavil po Gledališki ulici navzdol, da je šel mimo Julijinega doma. Vse lesene oknice na Primčevi hiši so bile zaradi sonca zaklopljene, le na Julijinem oknu so bile podprte, to je Prešeren opazil že od daleč.

Ko se je po ozki ulici približal, mu je srce utripalo do vratu: Julija je bila na oknu. Pozdravil je in brž povesil pogled. Namesto sreče ob pogledu na »obličje milo« je občutil strah:

»Da bi ne žalil je, v vednem trepeti
Bežim jaz revež pred pogledom njenim;
noben mi žarek v življenja noč ne sveti.«

Ni videl, ali mu je odzdravila ali ne. Pa mu je odzdravila, celo glavico je previdno iztegnila za njim, ko je šel pod njenim oknom mimo. Mehki črni lasje so mu lahno valovili okrog glave, ko je s cilindrom v roki stopal po ulici navzdol proti Marijinem trgu. Njen zamišljeni pogled ga je spremljal, dokler ni izginil za oglom sosedne hiše, ki je bila bolj naprej pomaknjena.

Njeno srce mu je akrostih v »Sonetnem vencu« že davno odpustilo. Vendar nista od one lanske kazinske prireditve, ko ji je izročil pesnitev, več govorila. Le pozdravila sta se hladno in umirjeno, kadar sta se srečala. Vso preteklo zimo se Prešeren Juliji ni približal. Če jo je videl v gledališču, na plesu ali drugod, jo je gledal samo od daleč in se izogibal njenim očem, ki so plašno in skrivaj pogledovale za njim. Le njegove pesmi so ji govorile. Spomladi preteklega leta, v maju, je objavil štiri krasne sonete v — nemškem jeziku. V nemškem pač zato, ker je predvsem hotel v njenem krogu, med njenimi znanci razpršiti sleherni dvom o njeni nepristopnosti. Iz vseh sonetov je gledalo njegovo brezupno trpljenje.

»Ein wüstes Eiland ohne dich das Leben,
Ganz einsam, rauh und kalt, vom Graun umzogen.«

Julija je z globokim vzdihom stopila od okna. Sedla je k šivalni mizici in prijela za vezenje. Njeni tanki prsti so umetno pretikali mehko svileno nit skozi temno sukneno blago. A roka se ji je ustavila, resni obrazek ji je prešinil hudomušen smehljaj.

»Oh, nesrečni zaljubljeni doktor! Kaj morem zato, da tako trmasto sili za menoj! Ali sem jaz kriva, da se je zaljubil vame? Nikoli nisem bila z njim bolj prijazna kakor z drugimi mladimi gospodi. Nasprotno, včasih se še prav potrudim, da ga resno, kar grdo pogledam, posebno kadar objavi kakšno svojih zaljubljenih, da govore o njih in meni vse ljubljanske klepetulje ...«

Senca je šinila prek rožnatega Julijinega obličja.

»Njegove pesmi so me res že močno kompromitirale. Mama se kar potolažiti ne more zaradi tega. Posebno »Sonetni venec« lansko leto! Če bi škof ne bil pomiril mame in Jozefovega — zdaj že pokojnega — papana, bi se bilo zaljubljenemu doktorju res slabo godilo. Ampak danes mi je prav, da se je zadeva mirno potlačila. Saj se Prešeren morda sam ni zavedal, kaj je storil, kako zelo se je pregrešil proti taktu, ko me je izročil ljudem v zobe. »Kmet!« mu pravi mama. Seveda je kmečki sin. »Trd in neotesan Gorenjec,« je rekla mama ... Trd? Morda na videz. V duši je gotovo mehak, dober, silno dober. Njegove pesmi ga razkrivajo ... In neotesan? Res se mu pozna, da ni rojen v salonih. Ampak — ali so tako imenovani »kavalirji« vselej resnično olikani možje? Olikani po srcu in može po dejanju?«

Julija se je zdrznila in kri ji je planila v lica. Misel ji je preskočila na Jozefa Scheuchenstuela ...

On je kavalir, seveda je. Takten. Vsaka njegova kretnja kaže dobro vzgojo. Nikdar še ni slišala trde besede iz njegovih ust.

In vendar! 

Julija je iztegnila roke, izpustila vezenje... »Ne, ne, tega noče! Primerjala Jozefa ne bo nikomur, najmanj Prešernu. Prešernu ne!«

Nekaj kakor strah ji je stisnilo grlo.

Zakaj ne? Zakaj ne Prešernu?

Burno je vstala. Pritisnila si je obe pesti ob senca. Prisluškovala je srcu, ki ji je močno bilo. Preslišala je trkanje na vrata in se šele okrenila, ko so se vrata odprla.

Mlada dama v črni žalni obleki.

»Oh, ti si Marija!«

»Jaz in Toni tudi. Grüß Gott! Ali greš z nama?«

Marija Scheuchenstuelova je vstopila s svojo štirinajstletno sestro Antonijo, živahno kratkokrilko.

»Kam pa?«

»Na naš vrt. Med zidovi je danes res prehuda vročina. Kar napravi se!«

Scheuchenstuelovi, ki so še vedno stanovali v hiši starega očeta, Antona Gollmajerja v Salendrovi ulici, so imeli hišo in vrt na Gradu nad streliščem.

Marija je dvignila široko krinolino svoje žalne obleke, sedla na zofo in si s črno pahljačo hladila razpaljena lica.

»Juli! Ugani, koga sva srečali na Marijinem trgu!« se je zavrtela Toni, da se je kratko črno krilce pozibalo nad dolgimi čipkastimi hlačicami.

»Nisva ga srečali, le od daleč sva ga videli, ko sva prišli čez most,« je popravila njena sestra.

»Ne morem vedeti, koga,« je Julija govorila v odprto omaro, iz katere je jemala obleko, klobuček in pompaduro. A vzbočene ustne so se ji sumljivo zatresle in zadrega v lepih očeh je izdajala skrito misel: Seveda Prešerna!

»Tvojega najgorečnejšega častilca, onega prismojenega poeta —«

»Toni!!«

Julijina nožica je temperamentno udarila ob tla. Modre oči so jezno zagorele.

»Oh, ne bodi huda, da sem tako rekla! Saj vem, da ga ne maraš. Ali se ne zdi tudi tebi — pris … hočem reči —«

»Mislim, da bi marsikdo hvalil Boga, če bi mu bil podelil toliko pameti, kolikor jo ima doktor Prešeren!« je Julija ostro odvrnila.

»U! Ne vem, če je posebno pametno, kar počne tvoj poet,« se je vmešala Marija s posmehom na nelepem širokem obrazu.

In njena tri in pol leta mlajša sestra je pristavila:

»Jozef je pravil mami, da Prešeren vsak večer popiva po gostilnah, odkar je propadel.«

»Kje propadel?« je Julija vprašala še vedno stisnjenih obrvi.

»Nu, pri kompetenci za advokata.«

»In pri kompetenci za tvojega moža — hahaha!«

Julija je prebledela. Okrenila se je, vzela še pahljačo iz omare in zamrmrala:

»Moram še mamo vprašati, če smem iti z vama.«

Ves izpremenjen je bil njen glas, skoraj hripav od zatajenega razburjenja.

Kmalu se je vrnila. Utrujeno si je pogladila lase s čela.

»Oprostita, da ne grem z vama. Mama ne dovoli. Pravi, da je zunaj hujša vročina nego tu v sobi. Ne smem hoditi po vročini. Zaradi srca mi je zdravnik prepovedal. Šli bomo po večerji na izprehod, ko pride Jozef.«

Scheuchenstuelovi sta se spogledali. Da je bila vsaka prošnja zaman, če gospa Primčeva česa ni dovolila, to sta vedeli. Poslovili sta se in odšli.

Z globokim vzdihom se je Julija spustila v naslanjač in dolgo vsa zamišljena zrla predse.

S hodnika se je začulo kričanje gospe Primčeve, vmes drzno odgovarjanje rejenke Ane Jelovškove. Naposled Anin jok. Nekod so se zaloputnila vrata.

Julija je stisnila obrvi. Neznosno! Čimbolj je Ana doraščala, tem hujši pekel je bil med njo in njeno skrbnico. Neugnano, svojeglavo dekletce se je z vso silo južnjaškega temperamenta upiralo pretirani strogosti krušne matere. Večna vojna med njima! Ana je postajala čim dalje, tem bolj zakrknjena, sama vase zaverovana. Vse dobre Julijine besede so bile zaman. Nekaj dni je tega, kar je hlipalo dekle:

»Sovraži me, vem, da me sovraži. Žal ji je, da me je vzela za svojo. Zakaj me pa je? Zakaj me ni pustila pri starših? Oh, kar ušla bom domov.«

»Ana!«

»Res bom ušla,« je s trmastim jokom grozil otrok. »Doma se ne bodo ves dan kregali name.«

Julija je povesila glavo. Hudo ji je bilo zaradi otroka, pa tudi zaradi matere. Mati je stroga in silno gospodovalna ženska.

Julijin pogled se je dvignil in ustavil na miniaturni sliki vrh predalnika: Janez Primic, njen brat, ki je pred tremi leti umrl za sušico. On je zelo trpel zaradi materine trdote. Bil je ves kakor oče — tako mu je mati večkrat očitala: mehak, radodaren, skoraj razsipen in poln čudnih nazorov, ki se jih je nalezel med študenti. Nekaj je fantaziral o Slovencih in Slovanih, prepeval slovenske pesmi, plačeval sošolcem za vino in imel z njimi tajne sestanke po zakotnih predmestnih gostilnah ... Dostikrat jih je pripeljal na dom, slabo oblečene, slabih manir — oh! Kako bi stroga mati, ponosna na svoj denar in svojo veljavo v ljubljanski družbi, ne bila nesrečna zaradi takšnega sina! Prepir med njima je bil na dnevnem redu, dokler ni Janez v drugem letu filozofije zbolel, dolgo bolehal in umrl — edini sin, dedič Primčevega bogastva.

Kaj je mati čutila ob njegovi smrti?

Tega ni nihče zvedel. Trd, kakor okamenel ji je bil obraz v onih dneh. Potem pa je gospodarila kakor poprej: odločno in trdo. Le škof Wolf je imel nekoliko vpliva na njeno voljo in včasih — Julija; ampak le v trenutkih, ko je pri njej bruhnila materina narava na dan: neukrotljiva jezica, ki je pri Juliji po navadi končala s slabostjo in nezavestjo. Edino te se je mati bala. Nu, takšni slučaji so bili redki. Julija pač ni bila uporne narave kakor njen pokojni brat. Po večini se je v vsem vdala materinemu vodstvu. Morda je bila temu kriva Julijina srčna hiba, morda njen mehkejši značaj?

V pisarni, pri veliki, zeleno prevlečeni mizi, obloženi s knjigami in akti, je sedel Prešeren in gosje pero mu je neprestano drselo po papirju. Le od časa do časa je odložil pero, brskal po aktih, razgrnjenih po mizi, si poiskal potrebne podatke in zopet pisal. Od časa do časa se je ozrl na prazen Kastelčev prostor pri sosednji mizi. Kastelic je v svojem prostem času po navadi pomagal v Crobathovi pisarni. V prostorni sobi je škripalo s peresi še dvoje mladih pisarjev. Sicer je motil tišino le zdaj pa zdaj ropot s ceste: drdranje voz, glas poštnega roga, krik otročadi, ki se je s pestunjami in brez njih podila po Slonovi ulici in mimo Maliča in vojaške bolnišnice proti senčnim tivolskim drevoredom.

Pisarnska okna so bila zaprta. V zaprašene šipe so se zaganjale muhe in krožile pod petrolejko, visečo sredi sobe. Gole stene so v živorumeni barvi žarele v suho popoldansko vročino. Iz sosednje šefove sobe se je včasih skozi zaprta vrata čulo krepko smrčanje: Crobath je od kosila prišel v pisarno, da prespi predpoldansko pijanost in se toliko okrepi, da bo zvečer znova vlival pijačo vase, dokler zopet ne omaga, dokler ne pride — kakor zadnje čase vsak večer — hlapec ponj in ga odvede domov.

Prešeren je prenehal s pisanjem in se zagledal v šefova vrata … Zakaj se uničuje? Zakaj že nekaj časa tako brezumno popiva? … Ženska?

Pred Prešernom je za trenutek vstal obraz mlade sorodnice šefove žene, Ane Endlicharjeve, ki je stanovala pri Crobathovih. In rdeče obrobljene oči gospe Crobathove? … Odgnal je misel kakor nadležno muho. Saj je Crobath dekle že njemu ponujal — v šali seveda. Ampak — hm, če je vendarle resno mislil? Eh! Grdo bi bilo. Že misel je grda. Proč z njo!

Iznova se je sklonil nad delom. Včasih si je obrisal pot s čela in vratu. Naposled je globoko vzdihnil. Vročina je bila res neznosna. Z zavistjo je pogledal na prazen stol pred Kastelčevo pisalno mizo. Prijetnejše nego pisarniško delo v takšni soparici bi bilo kopanje v hladnih savskih valovih. »Čopu je zdajle lepo!« mu je prišla misel in razločno je videl pred seboj prijateljev obraz, obdan z zelenim valovjem. Bled je bil Čopov obraz, tako bled kakor po kosilu, ko se je prestrašil zaradi nenadnega ropota v kuhinji.

Prešerna je nejasna tesnoba grabila za srce, da mu je zastajal dih. Strmel je pred se. Dozdevalo se mu je, da vidi na Čopovem bledem obličju nekaj tujega, zagonetnega. A kaj je bilo?

Že je izginjal prijateljev obraz kakor v megli.
Kaj je bilo?

Zaman se je poet trudil, da si še enkrat pričara pred oči Matijev obraz. Kaj je bilo? Čital bi v prijateljevih jasnih, velikih očeh, a bile so — zaprte!

Prešeren je čutil, kako mu lega v srce nerazumljiva groza, strah. Strah pred čem? Ozrl se je po pisarni, vstal je. Ali je bolan? Srce mu res že nekaj let ni v redu. In v glavi čuti včasih krvni pritisk.

»K zdravniku pojdem zopet, da mi odvzame unčo krvi, sicer me še kap zadene,« je sklenil in stopil po sobi. Zdrznil se je, ko so se zdajci odprla vrata in je privihralo v pisarno dražestno sedemletno dekletce v kratkem rožnatem krilcu in dolgih belih hlačicah. Temnorjavi kodrci so obrobljali lepi obrazek z velikimi rjavimi očmi, ozkim nosom in majhnimi, živordečimi ustnicami — šefova hčerka Luiza. Obrazek ji je zasijal, ko je ugledala Prešerna in ga z vljudnim poklonom pozdravila.

»Nu, mala prijateljica, kaj novega?«

»K papanu sem prišla.«

»Papa spi.«

V zadregi je vrtela v roki »diabolo«. Prešeren ga ji je vzel iz rok, ga naravnal, nasukal in sprožil proti stropu. Seveda ga ni ujel, ker se je diabolo odbil od nizkega stropa.

»Haha! Saj ne znate!« se je dekletce zasmejalo. Modro je pristavila: »Veliki ljudje ste preblizu stropa.«

Poet jo je pogladil po glavi in ji vrnil paličice.

»Imaš prav, dekletce. Čim večji je človek, tem teže ujame hudiča.«

Hudomušen nasmeh, poln srčne dobrote, se mu je zatresel okrog ust.

»Papa je dejal mamici, da ste vi največji Slovenec, ampak —«

Prešernove oči so se smejale.
»Ampak?«

»Meni se zdi, da to ni res. Čeponov Tone je še večji.«

»Hahahaha!« sta se v en glas zagrohotala mlada pisarja. Prešeren jima je od srca pomagal. Čeponov Tone je bil krakovski original, velik, močan korenjak, ki je nosil klobuk s širokimi krajevci, obleko pa iz takšnega sukna, iz kakršnega so frančiškanske halje. Bil je pobožnjakarski gorečnik, ki je venomer molil in pridigoval ljudem, najrajši nališpanim ženskam. Razposajeni otročaji so tekali za njim in ga dražili. Mala Luiza ga je dostikrat videla, ker so Crobathovi zdaj stanovali na Bregu.

»Čeponov Tone ti je torej všeč?« je smeje se vprašal Prešeren in si z robcem obrisal oči.

Luiza se je v zadregi ozirala v smejoče se obraze … Veliki ljudje se najrajši smejejo takrat, kadar ona ne vidi ničesar smešnega … Kar nerodno ji je bilo. Pogledala je na steklena vrata. Pred njimi je čakala v veži njena mamica in govorila z znanim gospodom.

»Mamica čaka!«

Nagel poklonček, da je kratko krilce zafrfotalo, in stekla je ven. Smehljaje je zrl Prešeren za njo … Kakor sončni žarek, takšne otročiček!

Sedel je zopet za mizo. A delo mu ni šlo več izpod rok. Pogled mu je uhajal skozi okno na ljudi, ki so ob poznem popoldnevu vedno bolj polnili ulice. Že so se svetile strehe ob zahajajočem soncu in žarka luč se je odbijala od njih v ozko ulico, v pisarniški prostor, ki je iznova zažarel.

Pisarja sta vstala in pospravljala po mizah. Vrata šefove sobe so se odprla in Crobath je stopil na prag. Brez fraka, v svilenem črnem telovniku, nekoliko zmečkanem od ležanja. Vrat mu je ovijala široka črna svilena ovratnica; iznad nje so štrleli konci belega ovratnika. Velike modre oči bi bile lepe, če bi pogled ne bil — kakšen prav za prav? Nekoliko srep. Okrutna strastnost se skriva za takšnim pogledom. Nekoliko kalne so bile oči; alkohol je gledal iz njih. Obrvi stisnjene, nos raven in lepo začrtan, a ustne pod njim tanke in zaničljivo povešene. Črni lasje so bili po modi počesani ob sencih v čelo.

»Ali še vedno premetavaš akte?« je hripavo ogovoril svojega koncipienta. »Prekleto si neumen, da toliko garaš! Če misliš, da ti zato zvišam plačo, si se v meni zmotil, prijatelj.«

Prešeren se je mirno ozrl in ukazal pisarju, ki je že prijel za klobuk, da bi šel:
»Čujte! Prinesite gospodu šefu čašo mrzle vode!«

Crobathove krvave oči so se zasmejale.

»Da se iztreznim, kajne? Nu, hvala, vode pa res nisem potreben. Ampak črno kavo bi si privoščil zdajle. Ali greš z menoj v kavarno?«

Prešeren je odložil pero.

»Grem.«

»Nekdo še prihaja,« je opomnil pisar, ki je že stopil proti vratom.

Res je kmečki fant snel klobuk pred steklenimi vrati in prijel za kljuko.

»Vrzi ga ven!« je Crobath odločil in že prijel za vrata svojega kabineta.

Prešeren se je okrenil.

»Saj to je Rotarjev iz Tomačevega!« je dejal ves začuden.

»Dober dan!« je fant zasopel pozdravil in se zmedeno ozrl.
»Ali — ali so tukaj gospod dohtar —?«

»Rotarjev si, kajne? Ali mene iščeš?«

Fant se je zganil in v njegovem pogledu je bilo nekaj kakor strah in preplašenost.

»So — so me — poslali — — so rekli, da pridite v bolnišnico.«

Ledeno mrzel občutek je izpreletel Prešerna po hrbtu navzdol. Počasi je vstal.

»Kdo je rekel? Kdo te je poslal?«
 
»Dohtarji in — in gospod Kastelic.«

Prešerna je stisnilo v grlu. Z vso močjo se je branil misli — strašne misli ...

»Kaj pa se je zgodilo?« je pristopil Crobath.

Prešeren je dvignil roko, kakor bi mu hotel nekaj zabraniti, a že je prišel odgovor, še mnogo, mnogo strašnejši, nego ga je pričakovalo Prešernovo srce:

»Gospod Čop so — so utonili v Savi, pa — smo jih pripeljali v bolnišnico, ker — ker so nekateri mislili, da gospod še niso — mrtvi...«

Crobath je nehote iztegnil roko, ko so Prešernu odpovedala kolena in se je sesedel na stol. Poetov obraz je bil strašen, tako strašen, da so vsi: Crobath, pisar in Rotarjev fant povesili oči, pogledali v stran.

V sobo je legla tišina polna groze.

Potem se je začul Prešernov glas, tih in hripav, kakor da ni njegov:

»Ni res!«

Še vedno je s široko razprtimi očmi strmel v nasprotno steno.

Crobath se je vprašaje ozrl na Rotarjevega. Fant je globoko zasopel, mečkal klobuk med rokama in v zadregi pogledal proti vratom. Z rokavom si je obrisal pot s čela.

Le gluha tišina je odgovorila Prešernu. Ali ni — ali ni tam Čopov bledi obraz, okrog njega zeleni savski valovi?

Zganil se je, iztegnil pesti pred se in dejal še enkrat odločneje:

»Ni res!«

Nato je vstal.

»Pojdiva!«

V telovniku in brez klobuka bi bil šel na cesto, da ni priskočil pisar, mu pomagal obleči frak ter mu potisnil cilinder v roko.

Nikogar ni videl Prešeren, ko je tekel po ulici. Ljudje so se mu umikali in gledali za njim. Nekateri so ga pozdravili. Nikomur ni odzdravil, nikogar videl.

»Ni res! Ni res!« mu je bolečina kljuvala v srcu.

»Res je!« je pritrkavalo od nekod rahlo in vztrajno — mrliški zvonček z bolnišnične kapele.

In še bolj je pospešil korake. Temnozeleni frak mu je odletaval v vetru, lasje so mu vihrali okrog glave, ko je drvel po Dunajski cesti. Tako je pritekel do bolnišnice. Znan obraz ga je sprejel — ali ni bil primarij sam? — in ga vodil po obokanem hodniku nekdanjega samostana bosonogih avguštincev, zdaj deželne bolnišnice. In potem?

Vsi, ki so bili navzoči okrog Čopovega ležišča, so plaho umaknili solzne poglede, se stisnili v stran. Večja groza jih je izpreletela ob pogledu na divjo bolest živega prijatelja, nego ob pogledu na veličasten mir, ki je ležal na mrličevo bledem obličju, obrobljenem z mokrimi temnimi lasmi. Strašen, nečloveški stok se je Prešernu iztrgal iz prsi. Ob ležišču je padel na kolena in glasen jok mu je planil iz srca.

Jokal je neutolažljivo, kakor joka otrok ob mrtvem očetu. Saj je le on vedel, kaj je izgubil.

Prišli so strašni dnevi. Vrzel, globoka, brezdnanja, se je odprla v Prešernovem svetu. Iz nje se je dvigal mračen občutek zapuščenosti. Kakor izgubljen je poet taval po mestu. Če je sedel doma v svoji sobi, je poizkušal izliti svojo bolest v pesem žalostinko. A oči so se mu zasolzile in ihtenje je streslo njegovo mehko dušo. Rana je bila še presveža. V pisarni je delal brez odmora — »kakor norec« — je pravil Crobath znancem. V družbi pa je ob večerih posedal nem in mrk, da so ga od strani merili s plahimi pogledi.

Njegova duša se je udomačila po vseh temnih kotih smrtne groze. Še se je krčilo srce, kadar so trkale nanj boleče misli. A duh se je že vzpenjal iz obupne tmine v veliki svet. Že je iznova vstajalo pred poetovim velikim duhom vse veličastje stvarstva, vsa njegova neizprosna smotrnost, vsa njegova groze polna lepota. V iskreni pobožnosti, brezpogojni vdanosti in češčenju, ki ga pozna le svoboden duh, je sklonil Prešeren glavo pred svojim Stvarnikom, velikim Praduhom.

In prišli so dnevi, ko se je doma v samoti razgovarjal z mrtvim prijateljem. Ali ni bila njegova smrt prav za prav lepa? Poln sile in navdušenja za vse lepo in dobro, se je ločil od sveta. Mirno spi. Minili so zanj vsi notranji viharji. Dopolnjeno je trpljenje neuslišane ljubezni. Njegove jasne oči ne bodo več gledale, njegovo dobro srce ne več čutilo, kadar dvigujejo glave ošabneži, ki ne znajo ceniti človeka po njegovi pravi vrednosti in surovo pohodijo, kar je najplemenitejšega v življenju … Prijatelj, ne bo te več skelila rana, da je domovina tuja svojim sinovom, ki se sramujejo imenovati se Slovence, ki so pozabili na mile glasove maternega jezika in služijo le tujcu …

V takšne in podobne misli zatopljen, je zložil Prešeren prelepo posmrtnico, ki je spremila prijatelja, ko se je kot ugasla iskra vračal k Praluči.

Toda avstrijski birokrati se niso ustavili niti pred tem, s poetovo srčno krvjo pisanim umotvorom. Čez vse zgoraj navedene utripe Prešernovega srca je zelotski Pavšek potegnil debelo črto in okrnil krasno pesnitev za njen lepi konec … Tega vendar ni smel dovoliti, da bi pod njegovo cenzuro prišle v javnost takšne prevratne misli! Kranjska domovina — tuja svojim sinovom? Hm! Poet je imel v mislih rojake izobražence, ki so »služili le tujcu«. Tujcu?

Zelotskemu Pavšku je zagomazelo po hrbtu … Kaj bi rekli višji gospodje, če bi morali čitati kaj takšnega! In kako zbada drzni poet mirne rojake, češ da so pozabili na mile glasove maternega jezika in se sramujejo imenovati se Slovence! Slovenci! … Beseda sama je prav za prav nepatriotična. Dober avstrijski patriot ne pozna Slovencev, temveč samo Kranjce, Štajerce, Korošce, Primorce… Ne, dragi doktor Prešeren, Pavškov svinčnik ve, kaj je njegova dolžnost. Torej: črta! Pa je vedel, da reže v živo poetovo meso!

Le polagoma se je Prešernova razbičana duša umirila. Vrzel za prijateljem pa je ostala. Bridko je občutil osamelost, ki ga je objela kljub vsem znancem. Edini prijatelj, ki mu je še ostal, Smole, je bival daleč na Dolenjskem; več nego deset ur mučne vožnje z vozom je Prešerna ločilo od njega.

Čudno razmerje je nastalo med Prešernom in Kastelcem. Saj že od nekdaj ni bilo med njima posebne iskrenosti. Poetova jedka ironija je izstrelila marsikakšno ostro puščico v Kastelčevo sebičnost in preračunljivost. Po Čopovi nesrečni smrti pa se je razmerje med njima poostrilo tako, da so Prešernovi razrahljani živci le z največjo muko prenašali Kastelčevo navzočnost v družbi.

Nobene besedice ni izpregovoril Prešeren s Kastelcem o katastrofi. A Francetov molk je Kastelcu kričal glasneje od najhujših očitanj. Prešernovi prezirljivi pogledi, ki so merili mimo in preko Kastelca, so govorili strašno obsodbo:

Pred tvojimi očmi je utonil in nisi iztegnil rešilne roke!

Zaman se je branila Kastelčeva vest: Kako? Saj bi bila oba utonila! Ne on, ne jaz, nisva znala plavati.

On je mrtev. In ti živiš! Sramota! On je mrtev. In ti upaš, da dobiš njegovo službeno mesto! Poglej v globine svoje vesti in povej: V onih usodnih trenutkih — ali ni bil izmed njih eden, en sam, v katerem si postal — Kajn?

Ves trd od groze je buljil Kastelic čez mizo v Prešerna. Nem in bled je strmel Prešeren mimo Kastelca v dim, ki je kolobaril po gostilniški sobi.

Nekaj večerov se je Kastelic tako boril s Prešernovim molkom in prezirom. Potem je nekega dne — sedeli so v kavarni poleg gledališča — vstala v Kastelčevi majhni duši majhna misel: Poplačam ti tvoj prezir!

Obrnil se je proti Ludoviku Azuli, ki je sedel poleg Prešerna, in vprašal:

»Kaj pa dela tvoj srečno-nesrečni kolega Scheuchenstuel?«

»Zakaj srečno-nesrečni?« je Azula začuden dvignil pogled.

»Nu, nesrečen zato, ker mu je umrl oče in srečen zato, ker mu je na svoji smrtni postelji preskrbel nevesto,« je Kastelic razložil z bliskovitim stranskim pogledom na Prešernov prebledi obraz. »Čul sem, da je stara Primčevka obljubila umirajočemu, da izroči hčerko njegovemu sinu. Nekakšna tajna zaroka, pravijo.«

Zaman je Azula skušal z ostrim pogledom zadržati Kastelčeve neusmiljene besede. Prešernu se je tresla roka, s katero je držal časopis. Počasi je vstal. Azuli se je zdelo, da se vrže na Kastelca. A mirno je France odložil časopis in hripavo kriknil natakarju:

»Plačam!«

Azula je vstal z njim vred. Skupno sta odšla.

»Kam?« je vprašal Azula, ko sta bila zunaj.

Prešeren mu ni odgovoril. Le sive oči so v vročem žarenju pogledale izpod košatih obrvi. Potem je dvignil cilinder v pozdrav, se naglo okrenil in skoraj zbežal po »Zvezdi« navzgor.

Zdaj je ležalo v razvalinah pred njim vse — vse. Namesto lepe samostojne pozicije je dobil — klofuto. Samostojen advokat morda ne bo nikdar. Prijatelj je mrtev. Vsi veliki idealni načrti so legli z njim v grob … Ljubljeno dekle pa je zanj izgubljeno … Zdaj resnično izgubljeno!

Zgodilo se je prvikrat, da Prešeren, čez mero vestni in marljivi Prešeren, tistega popoldne ni prišel v pisarno. Tudi stalna družba »pri Metki« je onega večera zaman povpraševala po njem. Prišel je domov šele proti jutru — povaljan in pijan, kakor ga Katra ni videla še nikoli.

Zjutraj je zgodaj vstala, da mu je očistila obleko. S težavo ga je priklicala, da je vstal in šel — kakor vedno: brez zajtrka — v pisarno. Ko je odšel po stopnicah, je stekla k oknu, da pogleda za njim. Ni bila čustvene narave, toda strah za brata se ji je nenadoma z vso težo vlegel v srce. Ves izpremenjen je bil. Kaj mu je? Glavo globoko sklonjeno, je odšel z drsajočim korakom čez dvorišče. Stanoval je tedaj na Glavnem trgu v veliki Aichholzerjevi hiši, kamor sta se bila s sestro Katro na Kastelčevo prigovarjanje preselila ne dolgo po stričevi smrti. Tudi Kastelic je tam stanoval. Hiša je bila velika in temna in polna majhnih in velikih stanovanj. Spredaj je bila novo odprta trgovska šola. Župan Hradecky je bil njen ravnatelj. Prešeren je kot študent nekoč že stanoval tu z obema bratoma, Jurijem in Jožo. V tej hiši je brat Joža umrl kot prvošolec. Katra se je še spominjala, da so šli mati takrat v Ljubljano k umirajočemu sinčku.

Z globokim vzdihom je pričela Katra pospravljati. Med delom je brž pozabila na svojo skrb. Bila je bolj trdega značaja in glave ni nikdar dolgo povešala.

»Kakor Bog hoče!« je zaključila in odrinila nevesele misli.

Potem je šla na trg. Ko se je vračala, je srečala na stopnicah Kastelčevo kuharico. Ustavili sta se in porazgovorili o gospodinjskih težavah, o draginji na trgu ter o ljubljanskih novicah.

Tedaj je počasi prišla po stopnicah drobna ženica s svileno kmečko ruto na glavi in velikim cekrom v roki.

»O, mati!« jo je Katra pozdravila in se brž poslovila od kuharice.

Mati se je nasmehnila izpod rute in si z robcem obrisala oči. Katra je videla, da so bile solzne.

»Dober dan, Katra!«

»Bog daj, mati! Ali ste težko našli to hišo?«

»To hišo?« jo je mati pogledala in ustne so se ženici potresle v bridkosti. »V tej hiši je umrl naš Joža, ali ne veš?«

»Saj res! Nisem se spomnila, da ste že bili tu.«

Zato materine solze! — si je mislila hči. S skrbjo je Katra pomislila na Franceta. Če bi ga mati videli takšnega, kakršen je bil davi! Prebridko bi bilo za mater. France je bil njihov ljubljenec. Še sreča, da so prišli mati dopoldne v Ljubljano. Opoldne pride France h kosilu.

»Danes pripravim posebno dobro kosilo,« je sklenila Katra sama pri sebi, »France rad gosti svoje ljudi.«

»Kaj dela France? Ali je zdrav?« je mati vprašala, ko je ogledovala stanovanje. Vzpela se je na prste, da prebere naslove knjig, ki so stale v sinovi sobi na polici. Prešernova mati je bila za tedanje čase izredno izobražena kmetijska žena. Izšolala se je bila v Beljaku in rada je čitala slovenske in nemške knjige. Slovenskih je seveda dobila bolj malo, ker jih takrat dosti še bilo ni.

»Zdrav, hvala Bogu. Le bolj bled je postal letos. Menda mu ono dekle še zmeraj meša glavo.«

»Tista bogatinka, ki ne mara zanj?«

»Tista.«

»Ali je res tako lepa?«

Katrino moško rezano obličje se je zaničljivo namrdnilo.

»Oh, kaj še! Drobna je in še manjša kakor vi. Nič posebnega ni na njej. Le Francetu se zdi lepa kakor nobena.«

Mati je globoko vzdihnila.

»Kako pa je bilo z Osenjakovim?« je vprašala čez nekaj časa.

Osenjakov Matija je bil Čop. Katra je pravila o njegovi nesrečni smrti in se jezila na Kastelca, da ga ni rešil.

»Ne sodi preostro, Katra, saj nisi bila zraven!«

»Vsi tako govore. Tudi France tako misli.«

»Ali je Franceta hudo zadelo?«

»Še zdaj mu stopijo solze v oči, kadar se spomni nanj.«

»Saj sem si mislila,« je mati prikimala in srce ji je hitreje utripalo. Čudna tesnoba je legla na njo. Od nekod se je čulo poldansko zvonjenje. Prekrižala se je in glasno molila. Iskrena, vroča molitev ji je privrela iz srca, iz nerazumljive groze, ki je grabila po njej. Sive oči so se ji zasolzile.

Katra je slonela ob ognjišču in ji s sklenjenima rokama in povešeno glavo pobožno odgovarjala. Izpremembe v materinem obrazu ni opazila.

France pa je ob tistem času stal v pisarni in čital poslednji stranki, preprostemu okoliškemu kmetu, sestavljeno pogodbo. Kmet ga je prekinil in mu nekaj ugovarjal. Prešeren pa mu je potrpežljivo že tretjič razlagal zadevo.

Pisarja sta se spogledala in smehljaje odšla. Prešernov polno doneči glas je odmeval po pisarni, a ne živahno in s poudarkom kakor po navadi, temveč enakomerno, kakor ubito.

Crobath je odprl svoja vrata.

»Da se ti le ljubi, že tretjič isto pridigati! Podpiše naj, če hoče, če ne, naj pusti!«

Zaloputnil je vrata.

Mož ni zinil nobene več. Molče se je podkrižal in odšel. Prešeren je kakor brezčuten obstal poleg mize in strmel pred se.

»Zdaj pride in se mi opraviči zaradi včeraj,« si je mislil Crobath.

A ni ga bilo.

Čez nekaj časa je zaropotal stol v prvi sobi. Pa ne, da bi Prešeren zopet sedel k delu?

Crobath je čul, kako je zaškripala miznica … Res! Nadomestiti hoče zamujeno delo — bedak!

Jezno je stopil k vratom in jih odprl …

Vse, kar se je zdajci zgodilo, ni presegalo časa treh srčnih utripov: V dveh skokih je planil Crobath nad Prešerna in udaril — — iz Prešernove proti čelu dvignjene roke je z glasnim ropotom zletelo nekaj svetlega.

Samokres!

Bolj bled kakor Prešeren sam, je Crobath strmel na svojega koncipijenta. Nato se je molče okrenil, pobral orožje in ga nesel v svojo sobo. Vrnil se je s cilindrom na glavi.

Položil je Francetu, ki je še vedno slonel ob mizi, roko na ramo.

»Napravi se! Zdaj greva in poplakneva tole reč, kakor se možem spodobi. Kosil boš pri nas. Danes te ne izpustim.«

Prešeren je dvignil roko, ne da bi ga pogledal.

»Ne morem. Pusti me! Takšen ne morem k vam.«

»Imaš prav, danes ne rabiva žensk. K Maliču pojdeva in potem kam ven, da bova sama.«

Šla sta čez cesto.

Bilo je že daleč preko polnoči, ko so zacvilila vrata v Prešernovem stanovanju. Mati, ki dotlej še ni bila zatisnila očesa, je prižgala svečo na nočni omarici. S trdimi, negotovimi koraki je prišel sin skozi sobo.

»France!«

Motne, okrvavele oči so se ozrle v luč, v razsvetljeno materino obličje … Šel je mimo kakor mimo vizije. Že je zaprl vrata svoje sobe za seboj.

Pijan!

Po uvelem materinem obličju, ki se je nagnilo k sveči, so zdrknile solze. Noč jih je zakrila.

Drugo jutro je Katra klicala brata:

»France! Poglej, kdo je prišel!«

S težavo je France odprl oči.

»Mati!« je iztegnil roko.

Mati jo je prijela z obema svojima. Sedla je na posteljni rob in zrla smehljaje se sinu v oči.

»Dobro jutro, France!« ga je pozdravila preprosto. Vse drugo je ležalo v njenih dobrih sivih očeh.

Francetu je bilo toplo pri srcu. Počasi pa mu je vstajal spomin in vroče ga je izpreletelo: sinoči!

»Kdaj ste prišli, mati?« je vprašal s strahom v srcu.

Mati je čitala v sinovih očeh. V zadregi je pogladila njegovo majhno, gladko gosposko roko s svojo hrapavo kmetijsko in odgovorila z dobrotniškim smehljajem:

»Včeraj dopoldne. Boštjanov stric je peljal krompir in moko v Ljubljano in sinu nekaj prigrizka, pa sem prisedla. Ponoči sva se odpeljala, ob devetih sva bila že pri ‘Figabirtu’. Dobre konje ima Boštjan. Vso pot sva se ustavila samo v Kranju pri Jalenu. Od doma te vsi pozdravljajo: oče in Mina in vsi drugi. Tudi Boštjanov stric so mi naročili pozdrave.«

Prešeren je dobro čutil, odkod materina zgovornost. Toda njena rahločutna obzirnost je le še bolj mučila njegovo težko vest … Edina sreča, da mati ne sluti vse resnice — mu je zatrepetalo v duši. Jasno je videl, kolikšno trpljenje bi bil zavalil na to srce, ki ga je tako zelo ljubilo. Njegov samomor bi bil skoraj gotovo tudi — umor. O, gola sebičnost ga je prignala tako daleč. Ali ni vsak samomorilec sebičnež? Ne, vsak ne. Kdor je onim, ki ga ljubijo, v pogubo, se umakne iz ljubezni do njih. In še tedaj samomor ni junaštvo. Figarstvo je. Junaštvo bi bila popolna izprememba svojega bitja, borba s samim seboj do konca. Ne, samomor ni junaštvo. Le neozdravljiva kužna bolezen bi mogla opravičiti samomorilca …

Ob pogledu v materine oči so nekoliko ponehale bolečine, ki so mu kljuvale v srcu. Sklenil je, da v dnevih, ki jih prebije mati pri njem, posveti ves svoj prosti čas le njej. Seveda — mnogo prostega časa mu v tistih dneh ni preostajalo, ker so ga bili Čopovi starši poverili, da je kot njihov zastopnik prisostvoval sestavljanju seznama Čopove velike knjižnice. V družbi s Čopovim bratom Janezom, s Kastelcem, Kosmačem in dvema sodnima uradnikoma je mnogo ur prebil med nekdanjimi najzvestejšimi Čopovimi tovariši — njegovimi knjigami. Koliko lepih spominov, ko so se znane knjige vrstile pred njegovimi očmi! Koliko dragocenih pobud mu je bil pokojni prijatelj dal ob njih! Mnogokrat so Prešernu solze zalile oči. Ves je živel s pokojnikom, ki mu je bil neprestano pred očmi. Zopet je Matija govoril z njim, mu zopet odpiral bogate zaklade duha in srca.

Če se je poet o mraku vračal domov, se je le s težavo premagoval pred materjo. Pretesno ga je objemal mrtvi prijatelj.

In njegova bolest zaradi Julije?

Še mu je kljuvalo v srcu. A odganjal je boleče misli: Zdaj ne, ko je mati tu! Seveda ga misli niso vedno ubogale. Kadar so ga premagale, so materine oči s skrbjo iskale v njegovem obrazu.

Zvečer je peljal mater v gledališče. Ne daleč od njiju je sedela v loži Julija Primčeva s svojo materjo.

Gospa Primčeva se je nagnila k hčeri in strupeno zagodrnjala:

»Glej, glej! Tvoj častilec — in Damenbegleitung! Ein feines Liebchen, das muß ich sagen!«

Julija se je previdno ozrla na tisto stran. Že je zagledala Prešernovo karakteristično glavo. In poleg njega?

Juliji je stopila vsa kri v lica in oči so ji jezno zagorele. Očitujoče je odvrnila:

»To je vendar njegova mati!«

Kar sram jo je bilo zaradi materine prostaške zajedljivosti. Gospa je zaničljivo prikimala:

»Navadna kmetica!«

Julijine oči so še bolj zažarele. Roka, ki je držala pahljačo, se je tresla.

»Bolj je inteligentna kakor marsikatera dama, ki se nocoj tu šopiri. Kanonik Gollmayer je pravil, da zelo rada čita knjige.«

»Zato se še ne more štuliti med izobražence!« je gospa ošabno vztrajala. »Stavim, da ne zna toliko nemščine, da bi razumela, kaj govorijo na odru. Vidi se ji, da ji manjka potrebna šolska izobrazba. Že na obrazu se ji vidi.«

Julija se je še enkrat ozrla v inteligenten obraz Prešernove matere. Žena je bila nekoč gotovo lepo dekle.

»Ali se meni tudi vidi?« je vprašala Julija in glas se ji je od razburjenja že nekoliko tresel.

»Was für eine dumme Frage! Kako se moreš primerjati z ono kmetico!«

»Ker je hodila v samostansko šolo, jaz pa ne. Pokojni bibliotekar Čop je pravil nekoč svoji teti, gospe Scheuchenstuelovi, da se je Prešernova mati šolala v samostanu v Beljaku. On je sodil, da je materina nadarjenost močno vplivala na sinovo. Dobro je poznal Prešernovo mater.«

Julijine vzbočene ustne so se tresle. Roke so se nervozno igrale s pahljačo. S trmo in uporom v srcu je še dostavila:

»Že zaradi njenega sina bi jo morali Kranjci častiti.«

Zdajci je gospa Primčeva zardela od nevolje. Ostro je siknila, medtem ko so ugasnile luči in se je zastor dvigal:

»Fasle nicht solch einen Unsinn!«

Julija je skomignila z rameni. Skrivaj se je ozrla proti Prešernu. Njegove oči so bile obrnjene naravnost proti njej. Njegova mati je že opazila, da se ni zmenil za predstavo na odru. Ugotovila je tudi smer Francetovih pogledov. V prihodnjem odmoru je vprašala, da si je slutila odgovor:

»Kdo je ono dekle z velikimi modrimi očmi?«

France se je grenko nasmehnil.

»To je ona,« je dejal preprosto.

Mati je prikimala.

Grenak občutek je vstal tudi v njej. Ono drobno dekletce z rožnatim obrazkom je torej držalo v svoji majhni, orokavičeni ročici Francetovo srečo? … »Ljubi Bog v nebesih, odpri dekletu srce, da se moj sin ne pogubi!« je gorko vstala molitev v materini duši.

Bil je pust septembrski večer. Gosta jesenska megla je ležala ob Ljubljanici, iz megle pa je neprenehoma curljal dež. Na nabrežju »Za zidom« so se v nočni temi svetlikale po cesti luže v migljajočih kolobarčkih. V debelih curkih je lila deževnica iz pokvarjenih žlebov in tleskala ob tlak.

Prešeren je z dežnikom v roki skakal mimo luž in žlobudrajočih žlebnih potočkov. Naposled se je zatekel v vežo enonadstropne hiše ter se po stopnicah vzpel v prvo nadstropje, kjer je krčmaril »Črni Jurij«, oče Eržen.

Pred steklenimi vrati je krčmar ustavil Prešerna:
»Oh, gospod dohtar, kakšno vreme!«

»Vam se pa prileže, ata Eržen,« je pomežiknil poet in pokazal skozi vrata na nabito polno pivnico.

»Eh, nu, že gre. Gospod profesor so tudi notri.«

»Kateri?«

»Dohtar Jaka. Sami sedijo. Oh, strašno so slabe volje. Včasih so se radi pošalili, zdaj pa kar sami zase nekaj premišljujejo.«

»Ej, ata, tudi vi bi premišljevali, če bi bili v njegovi koži!«

»Hm. Pravijo, da ni popolnoma zdrav?« je krčmar prodira joče pogledal Prešernu v oči.

Prešeren pa je skomignil z rameni.

»Malokateri človek je popolnoma zdrav,« je kratko odpravil radovedneža, dobro vedoč, kam meri.

V sobi pa so pri mizi nasproti vrat sedeli vrli Krakovci in Trnovci. Martin Goršič, ki se je ozrl na steklena vrata, je ustavil žlobudranje tovarišev:

»Fantje, dohtar gre! Zdaj pa le eno zažingajmo!«

In vrezali so jo:

»Če labud’ prot’ jug’ lete …«

Prešeren je vstopil in jim mimogrede zadovoljno pokimal. Njegove napol zaprte oči pa so med pivci iskale in našle osamelega gosta: Zupana.

»Dober večer, Jakon!«

Zupan je zavlekel stisnjene ustne:

»O, dober pa, dober! Tebi ga ne želim nikdar tako dobrega!«

Nekaj se mu je potreslo v glasu.

Prešeren je molče prisedel. Jakonov glas mu je odmeval v srcu. Ali se ni zatreslo v njem kakor — jok? Ubogi prismuknjeni Zupan! Ali se je zopet začelo? Ali še niso zaključili disciplinarne preiskave proti njemu? Baje je zapisnik obsegal nad 600 folio strani. Poslali so že predlog na Dunaj. Nu, morda bodo tam potrpežljivejši s čudakom nego so gospodje tu …

Pristopil je krčmar in postavil pred Prešerna polič muškatelca.

»Tri bokale pevcem!« je Prešeren naročil, ne da bi pomislil na svoj že precej shujšani mošnjiček. Pa premislek v takšnih rečeh že od nekdaj ni bil njegova navada — na veliko žalost in jezo njegove sestre Katre.

»Nu, Jakon, poplakni in pogoltni — to je Crobathov recept za takšne bolezni, kakršne tarejo tebe ali mene,« je France vzpodbujal izredno zamračenega tovariša.

V Jakonovih očeh se je utrnil strupen blisk. Njegovo široko rdeče obličje je še bolj zardelo. Uporno je odmaknil roko od kozarca.

»Bi moral danes precej debelo požreti!« je globoko zagodrnjal, izvlekel iz »zašpehanega« fraka že dokaj umazan robec in se temeljito useknil.

Prešeren ga je predobro poznal, da bi ne vedel: preden Jakon ne iztrese svojega strupa, ne bo zdrav.

»Ali si se zopet ravsal s Prevzvišenim?«

»Ravsal? O, nasprotno! Davi sem šel mimo škofije, pa je privozila odprta kočija iz nje in Wolf v njej. Globoko sem se mu priklonil — odkriti se mi ni bilo treba, saj veš, da hodim vedno odkrit mimo stanovanja Njegove Prevzvišenosti — in mi je prav ljubeznivo odzdravil. Nu, potem so mi pa izročili dokaz njegove ljubeznivosti, črno na belem. Ha!«

Neizmerno grenko in raztrgano je prišel krik iz čudakovega srca. Prešeren je vedel: zdaj pride!

Zupan si je natočil kozarec in izpil na dušek. Potem še enega. In s praznim bokalom je potrkal na mizo.

»Le poslušaj! Dokument, ki mi ga je po Wolfovi ljubeznivosti naklonil Dunaj, se glasi: Jakob Zupan ist seines Lehramtes zu entheben. Aus besonderer Gnade bewillige ich ihm als Ruhegehalt jährlich 500 Gulden … Aus besonderer Gnade — haha!«

Prešeren se je zdrznil. Kakor krakanje je zadonel Zupanov raztrgani glas … Torej so siromaka resnično ubili! Seveda — kar jih je Jakon že zagodel, res ni bilo mogoče tiho potlačiti. Vsa Ljubljana je bila že priča Zupanove nenormalne predrznosti. Največ se je čudak zaletaval v škofa. Ali more kdo Wolfu zameriti, če mu je naposled pošla potrpežljivost? Kateri cerkveni predstojnik bo mirno prenašal, da ga bo podrejencec smešil v javni pridigi? In kaj naj reče oblast, ko je Zupan vzel potni list za trimesečno dobo, pa se je čudak vkljub policijskim opominom vrnil šele čez dobrih osem mesecev v Ljubljano! … Hm, Jakon res ni pri zdravi pameti, a dobra beseda pri njem več zaleže kakor vsi ukori. Ko bi Wolf to vedel, bi ga bil morda izlepa pridobil zase …

»Hudo so te prijeli!«

»O, to še ni vse! Kakor divjo zver me zapro v kletko. Dokument se namreč še nadaljuje: Zupan hat seinen Aufenthalt in Klagenfurt zu nehmen —«

»Kaj? Ni mogoče!«

»In še nekaj se bere tam, nekaj o „polizeilich überwachen“; nisem si vsega dobesedno zapomnil.«

»Pa kdo te je obsodil? Pritožiš se —«

»Pri kom pa? Dekret je podpisan v — cesarjevem imenu — od — nadvojvode Ludovika …« Poslednje besede so prišle le s težavo iz stisnjenega grla. Drhtljaj je izpreletel mišice na Jakonovem obrazu. Le z naporom vse volje je potlačil bolečino, da ni glasno zajokal.

Prešeren je obmolknil. Postrani je videl, da si je Zupan z roko otril solze z lic … France se je zazrl pred se. Torej to je bilo plačilo Zupanu za vse njegovo delo za narod!

Dolgo je Prešeren molčal, potem je dejal s pritajenim glasom:

»Vidiš, Jakon, časi so zdaj pač takšni, da niso ugodni za šale, kakršne si ti zbijal. Metternichov sistem je kakor železna mreža, ki nas vse oklepa. Odkar so Hrvatom zrastli grebenčki, se mi zdi, da je Metternich še bolj pritegnil vajeti. Kjer količkaj zadiši po nepokorščini — že je tu Metternichova rešetka.«

Zupan je dvignil glavo.

»In vendar že gloda črv na njegovem gospostvu. Morda mi ne verjameš, jaz pa vem, da Hrvati, kar se tiče njihovih pravic, ne odnehajo in če jim pošljejo za bana samega vraga. Kako je s Poljaki, pa sam veš. Ugnali so jih enkrat, vklenili. A glodali bodo na verigah, dokler jih ne pregledajo.«

Prešeren je zmajal z glavo.

»Metternichova roka je dovolj močna, da jih ukroti.«

»Ne vem. Naš kancler se preveč lovi za fantomom evropskega vodstva. Ruse je zopet dobil na svojo vrvico. Ampak meni verjemi, France: kakor je pokojni car Aleksander naposled pokazal Metternichu figo, tako mu jo pokaže car Nikolaj. Vsaka luč prej ali slej ugasne; tudi Metternichova bo. Ej, mogočni naš kancler, tudi ti pojdeš nekoč mojo pot!«

»Morda imaš prav. Mož je že prekoračil svoj vrh. Osvoboditev Grkov po Rusih je bilo prvo poleno, ki mu je priletelo pod noge. Pariška julijska revolucija pred tremi leti tudi ni bila v njegovem računu. Madžari kuhajo čudno kašo. Lahi se — potuhnjeno kakor mački — pripravljajo na skok, Nemci pa menda Metternicha poslušajo le na videz, v resnici delajo po svoji glavi.«

»Navzdol gre mož, navzdol, čeprav si morda domišljuje, da drži Avstrijo še bolj v rokah, odkar je umrl oni tiran.«

»Oni tiran« — to je bil cesar Franc, ki je bil umrl že koncem zime.

»Saj jo res drži. Ali ne veš, da je —« Prešeren se je ozrl in se sklonil k Županu, »— naš novi cesar slaboumen epileptik?«

»Vem, ves je v rokah svojega velikega lakaja — Metternicha. Kronski svet s svojimi princi in ministri je itak samo lutkovno gledališče, ki ga dirigira Metternich. Ampak vsak absolutizem ima svoj konec, tudi Metternichov ga bo imel. Veš, če takole razmišljam, se mi zdi, da živimo že v začetku nove dobe.«

»Tudi jaz imam včasih takšen občutek. Zdi se mi, da počasi vstaja v svetu čut za človeško dostojanstvo. Glej, lansko leto so prodrli z zahtevo po odpravi sužnjev v kolonijah. Tlačanstvo naših kmetov stoji že na prav šibkih nogah.«

»To so še vse posledice francoske revolucije. Tudi k nam pride revolucija. Metternich ji ne uide.«

»Morda. Zdi se mi pa, da bi se le brez nasilja trajno dvignilo človečanstvo. Dvignil bi ga naravni razvoj človeškega duha.«

»Le bolj počasi,« je pritrdil Zupan.

Prešeren je s tihim zadovoljstvom ugotovil, da se mu je posrečilo v pogovoru speljati Zupana do kratkega pozabljenja na svojo nesrečo. Ne da bi Jakon opazil, je Prešeren napeljeval pogovor na vse, karkoli bi moglo nesrečnega čudaka zanimati. Od Metternicha in njegovega tiranstva sta preko človečanstva prešla na največji Metternichov strah — Slovanstvo, ki se je polagoma prebujalo.

Zdajci sta bila v pravih Zupanovih vodah: jezikovno slovansko zedinjenje — Zupanu so se zasvetile oči.

»Dostikrat si mi že oporekal, da slovenščino hrovati, če sem si izposodil izraz od bratov Hrvatov, Srbov ali Rusov. Nu, kaj pa prihaja zdaj iz Zagreba?«

»Slovanska čobodra!« se je zasmejal poet.

»Bratec, povem ti, da tale ilirščina ni kar si bodi. Le na svojo prababico bi se morala bolj ozirati, na staroslovenščino. Potem bi nas tudi drugi Slovani laže razumeli.«

Prešeren se je zresnil in zamislil. Potem je odvrnil:

»Mrtvorojenemu detetu tudi prababica ne bi mogla pomagati. Narod ostane narod, dokler ohrani svoj živi jezik. Če mu tega vzameš, se oprime onega, ki ga najbolj obvlada. Pri nas — nemškega.«

In kakor že mnogokrat, sta Zupan in Prešeren tudi onega večera zašla v dolge jezikoslovne razprave.

Bilo je že pozno, ko sta se dvignila in napotila domov. Zupan, ki je ves večer dušil svojo bolest z vinom, se je močno opotekal. Prešeren, ki mu vino ni šlo tako hitro v glavo, je prijel Jakona pod pazduho in ga srečno pripeljal do njegovega stanovanja poleg škofije. Spremil ga je še po stopnicah v sobo v prvem nadstropju. Ko sta vstopila, se je čulo iz drugega nadstropja govorjenje.

»Ali slišiš? Je že spet pri njej!« je Zupan pokazal proti stropu. Nad njim je namreč stanovala grofica Stubenbergova, ki so jo strupeni ljubljanski jeziki imenovali »škofica«.

Prešeren ni odgovoril.

»Hihihi! Ali ga slišiš?« se je zlobno smejal pijani Zupan. Francetu je že pohajala potrpežljivost. Kar skregal bi se s pijancem.

»Wolf je človek kakor ti ali jaz,« ga je ostro zavrnil in spomnil se je, da mu je Kastelic pripovedoval o Čopovi bolehni sestri Minci, ki jo je škof iz usmiljenja vzel v službo, ker mu je kaplan Fister pravil o njeni zapuščenosti po bratovi smrti … Boljše srce ima Wolf kakor marsikateri nestrpnež, ki se vanj spotika. Nu, Jakon je prismuknjen, ubogi nesrečnež!

Usmiljenje se je oglasilo v Francetovem srcu in z milejšim glasom je želel:

»Lahko noč, Jakon!«

»Počakaj, France! Tamle imam še imenitno kapljico za naju dva. Le sedi tamle v Trnovo!«

Čudak je imel kaj čudno opravljeno sobo. Ogromne police s knjigami, postelja, omara, in kovčeg ter nekaj druge oprave — vse je bilo zrinjeno na sredo velike sobe, zidovi pa so bili goli. Le v vsakem kotu je stal stol. V kotu, ki ga je Jakon označil za »Trnovo«, je bila poleg stola mizica, pokrita s knjigami in pisarijo. Vsak kot v Zupanovi sobi je imel svoje ime: Trnovo, Gradišče, Poljane … In kadar je Zupan šel na izprehod okrog svojih mobilij, se je ustavil v enem ali drugem »ljubljanskem predmestju« in se s knjigo v roki odpočil na stolu.

Prešeren se je ozrl po veliki temni sobi, od svetilke na trgu le slabo razsvetljeni.

»Luči nikdar ne prižgem; se bojim, da ne napravim ognja,« se je opravičil Zupan in v temi je tipal za steklenico, skrito za knjigami na polici.

»Le pusti, Jakon! Danes mi pijača res ne diši več.«

»Počakaj no, da pokusiš!« je silil Zupan in s trdimi, negotovimi koraki stopil s steklenico in kozarcem k oknu. Opotekel se je in naslonil ob zid.

Prešeren pa je bil že pri vratih.

»Pridem jutri. Lahko noč!«

»Počakaj! Počakaj vendar!«

Že so se vrata zaprla. Zupanove kalne oči so s strahom zrle na nje. Žganje je curljalo mimo kozarca na tla … Sam!

Ko je France stopil na ulico, mu je Zupanov glas še vedno zvenel v ušesih: proseče, skoraj jokajoče, kakor da bi se ubogi čudak bal samote in njene groze. Prešernu pa je bila samota potrebna. Le s težavo je pred Zupanom pridržal krinko ravnodušnosti! Zdajci je legla v njegovo mehko srce vsa teža novega doživetja … Ali se je res moralo tako zgoditi?

V zamišljenosti in iz navade je poet krenil v Špitalsko ulico in čez leseni Špitalski most preko zibajočih se mostnic. Onkraj mostu pa se je ustavil. Pogled mu je šel proti Gledališki ulici … Ne, ne bo več hodil mimo Julijinih oken! Tega mora biti konec!

Z jezno kretnjo je odprl dežnik, ker dež je zopet začel rositi iz megle. France se je okrenil in se vrnil čez most … V njegovem srcu se je oglasila pekoča bolečina. Ali je zanj res minilo vse upanje? Rahlo se mu je oglašalo v duši: še Julija ni bila last koga drugega. Niti ni bila javno zaročena. Morda — morda … A kaj, ko praznih rok ni mogel stopiti pred njo! Saj je pri kompetenci za advokaturo propadel, propadel proti mlajšemu, čeprav bolje kvalificiranemu prosilcu. Ali ni bilo tam gori na Dunaju nikogar, ki bi bil odločujoče gospode opozoril, kdo je prosil za kruh? Kopitar? … Neprijeten občutek je stresel Prešerna. Predstavljal si je moža, kakor ga je videl na Dunaju, takrat, ko mu je pokazal svoje pesniške prvence: bolj majhen mož, pohabljenec, je čepel za pisalno mizo. Vrh bledega obraza so žareli rdeči lasje, modre oči so živo zapičile pogled v mladega prisleca; okrog tankih, stisnjenih ustnic je krožil zlobe­n posmeh … Bleda, z zelenkastimi žilami preprežena roka je segla po zvezku mladega visokošolca …

Prešeren je za trenutek ustavil korak … Če ga je zdaj ona roka potisnila k tlom? Ali ga ni Kopitar smrtno sovražil? Kopitar pa je znal sovražiti! Brezobziren, zadrt, jezev in ošaben, je z oblastno domišljavostjo tiščal ob tla vse, kar se je dvigalo proti njegovi volji. In če mu je bila dana prilika, da se osveti svojemu nasprotniku Prešernu, ki je Kopitarja pred dvema letoma osmešil pred vsem svetom? Kdo bi verjel, da mož »von Thersitens Schlage« ni prilike porabil? …

»Morda pa mu delam krivico? Morda on ni imel prstov vmes. Mogoče, da je rešil mojo prošnjo ozkosrčen birokrat, ki je gledal zgolj na Kaučičevo boljšo kvalifikacijo? Ali nimamo tudi v Ljubljani takšne »šimeljne«? O, še pred kratkim ste mi črtali del Čopove osmrtnice, ne da bi se vam smilil umotvor! Nu, čakajte, »Kersta« pa mi ne boste črtali! Zakurim vam, da vas oblije vročina in mraz obenem. Se že naučite respektirati Prešerna!«

S hitrimi drobnimi koraki je pribežal domov, si prižgal petrolejko, sedel za mizo in pripravil papir. Zložil je sonet z akrostihonom: An Pauschek und Stelzich — na cenzorja, ki sta mu pristrigla Čopovo obsmrtnico. Zložil je sonet v nemškem jeziku: Da ga bosta bolje razumela in se vama bo smejal ves gubernij, če pride sonet še komu drugemu v roke. Vaju bo že minilo, črtati moje verze in dražiti človeka, ki mu je duša do dna razrvana od bolečin!

»Steht ab von mir, dem schmerzduchwühlten, wunden, — ha! če nočeta poizkusiti ostrine mojih puščic! Kar krotita svoj pogum, da vaju ne zadenejo! Svarim vaju!«

In še v jedki ironiji:

»Christlich: euch wird Lykambes Tod zu Teile.« — haha! Zdelam vaju, da se obesita! … Dva častivredna korarja? Hm … Volkova! 

»Chorwölf! Euch wird …« Imenitno bi se glasilo. Nu, naj ostane prvotno: Christlich… 

»V zmerjanju ni duhovitosti. Duhovitost položite v ironijo!« — bi rekel Čop.

Čop!

Franceta je zapeklo v srcu. S silo je premagal solze. Vstal je in stopil po sobi. Dolgo je stal pri oknu in gledal v noč. Naposled je vzel iz žepa uro in jo navil. Medtem ko se je slačil, je pesem še enkrat prečital. Posmeh mu je legel okrog ust.

»Mislim, da bo sonet zadostoval kot — priprava za cenzuro mojega »Kersta«. Ej, korni volkovi, mene ne raztrgate še kmalu!«

V krepkem odporu trdega Gorenjca se je v prihodnjih dneh dvignila njegova velika mehka duša. Odbijal je obup nad svetom, nad življenjem. Odganjal je boleče misli na Julijo, na Čopa, na Zupana in na krivico in pravico, ki mu obračata usodo.

Ali kaj, ko so se temne ure vračale zopet in zopet!

»Ne ljubeči bit’ na poti, sem v strupu smrt si pil —« Ljubici na poti — ljubici »Severi«, prevzetni deklici. Severi-Juliji, ki niso je omečle njegove pesmi vse.«

Naj Julija izve tudi to, tudi najtemnejšo njegovo misel: tudi grozo, ki je iztezala kremplje za njim!

Oddal je balado »Prekop« — pesem o pesniku samomorilcu — listu »Illyrisches Blatt« in priložil še nemško prestavo, da ga bodo bolje umeli ona in drugi…

Boril se je dalje, bil gigantski boj s svojimi bolečinami in še hujšega z mrzlo grozo: Vse je nevredno življenja! Povsod trd led in raskav kamen! Nikjer toplote, da bi se ogrel, nikjer velikega čustva, ki bi gorelo le zanj.

Da prežene bolne misli, je pripravil za tisk »Krst per Savici« in mu zložil posvetilo »Matiju Čopu«:

&lt;poem&gt;Vam izročim, prijatelu dragi mani!
Ki spi v prezgodnjem grobi, pesem milo,
Dan jasni, dan oblačni v noči mine,
Srce veselo in bolno, trpeče,
V pokoj le bodo groba bolečine.&lt;/poem&gt;

H koncu leta je bil »Krst« pripravljen. To je bilo v onem času, ko je prišel iz Zagreba Gajev razglas na vse južne Slovane.

Ilirija — evropska lira z razglašenimi strunami? Treba jo je uglasiti, spraviti v soglasje: Koroško, Gorico, Istro, Kranjsko, Štajersko, Hrvaško, Slavonijo, Dalmacijo, Dubrovnik, Bosno, Črno goro, Hercegovino, Srbijo, Bolgarsko in Spodnjo Ogrsko?

Enoten jezik?

O, da. Lepa ideja. Le nevarna za pokojno speče, napol germanizirane Slovence. Počakajte! Počakajte, da prodre pri nas med narodom slovanska zavest. Morda takrat —?

Prešeren je mnogo razmišljal o poslanici. A najsi je razmišljal kakorkoli, videl je za Slovence edino rešitev le v živem narodovem jeziku.

Na Hrvaškem pa so vzbuhnili plameni narodnega navdušenja. Močno jih je podžgala madžarska zahteva, ki je prodrla na požunskem državnem zboru, češ, da se morajo v hrvaških šolah poučevati vsi predmeti v madžarskem jeziku. Pretirana zahteva je vzbudila Hrvate, jih vrgla v razvoju narodne zavesti za petdeset let naprej. Madžarski bič je vžgal ogenj v njihovih žilah. S silnim navdušenjem so se oprijeli ideje enotnega ilirskega jezika, enotnosti vseh južnih Slovenov tudi vsi graški slovenski dijaki, med njimi posebno Vraz, ki se je ves oklenil ilirske ideje in ilirščine, posebno odkar je v Gajevi »Danici« izšla njegova prva tiskana pesem.

Prešeren je le od daleč, z utrujeno dušo sledil vsem naporom »Ilircev«. Ko ga je Kastelic nekoč vprašal, ali ne misli v »Illyrisches Blatt« priobčiti pesmi, katere je po Smoletu, ki je slučajno potoval v Gradec, poslal Stanko Vraz, je Prešeren vzdihnil z bridko ironijo:

»Kdo jih bo pa bral? Jaz pišem vendar v razumljivi kranjščini, a moram svoje pesmi prestaviti v nemščino, če hočem, da me razumejo vsi Kranjci. Kako bi torej razumeli Vrazovo štajersko-slovensko, po hrvaščini dišečo čobodro? Saj je ne razumem niti jaz.«

»Vraz pravi, da vsi Slovenci ob hrvaški meji tako govore,« je ugovarjal Kastelic.

Prešeren je skomignil z rameni. Ostal je trdno pri svojem prepričanju in se ni dal pregovoriti.

»Ti le glej, da kmalu vzrediš svojo ‚Zhbelizo‘. Če hočeš, pa ji primešaj nekoliko onega skisanega Vrazovega medu. Bomo videli, če ji bo teknil in bo zato prej vzletela.«

Kastelic je s kislim obrazom spravil jedko zbadanje … »Zhbeliza«? Zdaj, ko ni več Čopa, da bi se pulil in rval z njenimi cenzorji in kritiki? Saj se je ni upal izdati, dokler je Čop še živel — kje bi vzel pogum zdaj? Sicer pa — pričakoval je, da mu prinese »Zhbeliza« poleg literarnega medu še drugega — zvenečega. A bil je razočaran … Potem pa — upal je, da v službi kmalu napreduje — zdaj — ko je bilo Čopovo mesto — — prazno …

Povesil je oči pred Prešernovim prodirajočim pogledom.

=Ne bom več tebe pil, solz grenka kupa.=

Leta 1836.

V tesni, temni in vlažni Židovski ulici si je stalo nasproti dvoje gostilen: ena »Pri roži«, druga »Pri Krištofbirtu«. Iz ene kakor druge se je v toplih avgustovih večerih razlegal vrišč in petje, kakor da bi gostje hoteli v razposajenem veselju potopiti strah pred smrtjo, ki je že tretji mesec neusmiljeno gospodarila nad Ljubljano.

Kolera!

Začetkom junija so jo zatrosili vojaki laškega polka v Trnovem, odtod pa se je strašna morilka kmalu zagrizla v vso Ljubljano. Smrt je prhutala iz ulice v ulico, iz hiše v hišo. Bogat, siromašen, mlad, star — nikomur ni prizanašala. Neprenehoma so zvonovi zvonili mrličem. Ljudi se je loteval blazen strah. Kdorkoli je mogel, je pobegnil iz Ljubljane na kmete. Ljubljanski mrtvaški zvončki so klenkali in klenkali, dokler jih ni ustavila — kolera sama. V avgustu je ponehala in se oglasila le še v redkih slučajih.

Najbolj vztrajno so jo Ljubljančani preganjali z — vinom. Celo za reveže so zbirali vino in jim ga delili zastonj. Torej ni čudno, če se je onega večera pri Krištofbirtu trlo ljudi. Imel pa je Krištofbirt tudi imenitno vabo: dve lepi hčerki — triindvajsetletno Reziko in sedemnajstletno Pepico »z nevarnimi očmi«.

Takole je Prešeren ocenil Krištofbirtove goste:

»Das’ vinček je kisel,
Z vodico nalit,
Zaljubljena misel
Jih vodi ga pit.«

»Pepca! Še en bokal zoper kolero!«

In ko je pritekla in prijela za steklenico, jo je pridržal in oklenil s svojo roko njeno poleg steklenice.

»Kje pa je danes Rezika? Ali se moží?«

»Kako bi se možila brez vas, gospod dohtar!«

Za trenutek presenečen, je Prešeren izpustil njeno roko. Res je bil v letu po svoji vrnitvi z Dunaja zaljubljen v Reziko, a takrat ga je prehitel Rezin častilec Jožef Hofpauer, ki jo je kot »ženin« lansko leto pustil na cedilu in se poročil z Wurshpaurovo Maričko, sestrično in prijateljico Primčeve Julije.

Pepca je s porednim smehom porabila Prešernovo presenečenje, pograbila steklenico in odhitela. Na vratih je trčila ob Reziko, ki je vstopila s svojim novim častilcem, vrvarjem in posestnikom Leitmayerjem.

»Na, Rezika, prinesi dohtarju bokal cvička! Dohtar pravi, da mu je dolgčas po tebi.«

Prhnila je v smeh in skočila proti kuhinji.

Rezika je s tolažilnim nasmehom pogledala za Leitmayerjem, ki si je izbral prostor blizu vrat, in se vrnila po vino. Ko je postavila poln bokal pred Prešerna, ji je poet pomežiknil.

»Kdaj me povabiš na svatbo, Rezika?«

»O svetem ‚nikoli‘.«

»Potem ti pa tisto zapojem: V tridesetem d’vičica. Reva še samičica…«

Rezika mu je obrnila hrbet. Kastelic in tiskar Blaznik, ki sta sedela za Prešernovo mizo, sta se glasno zasmejala.

»Tri dni te Rezika ne pogleda!« je zaklical Kastelic.

»Tem laže si jo bom jaz ogledoval,« se je France udobno zleknil na stolu in gledal za Rezikinimi nožicami, okrog katerih se je vrh škrobljenih kril pozibavala široka krinolina.

»Sladka dekleta, slajša od medu, ki ga nosijo moje čebele!« je vzdihnil Kastelic in goreče pogledal mimoidoči Pepci v oči.

»Ali ste čebelar?« se je zanimal Blaznik.
»Mhm,« se je vmešal Prešeren in v priprtih očeh se mu je značilno zabliskalo. »On zalaga ‚Zhbelize‘ in čebelice zalagajo njega. Razlika med obema založnikoma je le ta, da se čebelice drže svojih terminov, Kastelic pa se jih ne.«

Blaznik in Kastelic sta se zagrohotala. Prešeren je ostal resen. Zasuknil je pogovor na prodajo svojega »Kersta«.

»Če bi bil jaz takšen trgovski talent, kakršen si ti —,« je dejal Kastelcu, 

»— bi bil moj ‚Kerst‘ že razprodan. Vendarle je prodanih že okrog 200 eksemplarov. Torej toliko, da so moji tiskovni stroški kriti. Vidiš, ti cincar, korajže je treba. Pa kje bi jo vzel, ki se pišeš za Kastelca! Pij, da te kolera ne pobere in ne umreš od strahu!«

Dvignil se je neobičajno zgodaj.

»Moram še Čelakovskemu napisati pismo.«

V resnici pa ga je gnal nemir v Gledališko ulico… Ali bodo okna že razsvetljena? Ali se Julija še vedno ni vrnila? Z materjo se je zaradi kolere preselila čez poletje na Dvor, graščino blizu Kamnika.

Ne, ni se še vrnila. Še so bila vsa okna zaprta in zastrta.

In vendar je Azula omenil opazko svojega tovariša Scheuchenstuela, da se Julija vrne baje še v tekočem tednu … Ali se bo zopet pričelo? Ali bo zopet tekal za njo, križaril okrog njenega doma. Saj je sam sebi prepovedal pot do nje! … Oh, da, prepovedal — a svojim mislim človek ne more ničesar prepovedati. Bežno se mu trgajo iz objema trdne volje, iščejo njo in jo obkrožajo celo tedaj, ko je daleč od njega.

&lt;poem&gt;Ne bogajo me misli, želje vroče,
Drevesom, hišam, rekam, hribom poti
Do nje ni njim zastaviti mogoče.&lt;/poem&gt;

Ali se zopet prične obupna borba med njegovimi željami in njegovo voljo? … Naposled pa — čemu bi se boril proti svoji ljubezni do Julije? Saj mu je pot do nje še vedno odprta. Julija še ni last drugega moža, in še vedno ni javno zaročena. Še jo sme gledati po mili volji, iskati njeno bližino, ji v svojih pesmih govoriti o ljubezni, svoji neozdravljivi bolezni.

Neozdravljivi?
Da, vsa grenka zdravila, vsa trdna volja, vse odrekanje, vse nič ne pomaga. Izgubljen je. Zakaj bi se še boril?

&lt;poem&gt;Ne bom več tebe pil, solz grenka kupa.
Pogledi, misli in želje goreče!
Vam prostost dam, ker zdravja nimam upa.

Hodite, kamor vedno slja vas vleče,
Vpijajte od sladkega se strupa,
Ki mi razdjal srce bo hrepeneče.&lt;/poem&gt;

Odšel je čez Špitalski most proti domu. Duša mu je bila kakor sveže razorana njiva, pripravljena, da sprejme nova semena in jih vzgoji v nove bogate plodove.
Še pozno v noč je gorela luč v njegovi sobi.

Pod dvorcem Kacenbergom, oddaljenim četrt ure od Kamnika, je tiho žuborela Bistrica. Na majhni skali je sedela na bregu Julija Primčeva, sklonjena preko drobne brošurice Prešernovega »Krsta per Savici«. V njeni duši so se vrstile slike: Črtomirov boj in jutro ob Bohinjskem jezeru in prizor ob Savici … Poslednja Črtomirova borba za zemeljsko srečo. Predobro je Julija razločila med vrsticami utrip poetovega srca:

&lt;poem&gt;Osrečit hoče me ljubezen sladka,
Al, kak sladkost bila je njena kratka.&lt;/poem&gt;

in:

&lt;poem&gt;Nespametna bila bi z mano zveza,
ki me preganja vedno sreče jeza.&lt;/poem&gt;

»On! To je on sam. Ti trpki verzi so namenjeni meni …« je čutila Julija in pogled ji je v zamišljenosti šel na žuboreče valovje, potem pa ga je obrnila na temne gozdove in na skalnate planine za njimi.

»Klanjam se, gospodična Julija!«
Po stezi se ji je približal mlad mož, izredno lepega obraza, z velikimi temnomodrimi očmi in kodrastimi temnorjavimi lasmi — kamniški zdravnik doktor Janez Trpinc.

Julija mu je odzdravila s prijaznim nasmehom in mu podala roko.

»Stola nimam, da bi vam ga ponudila, gospod doktor. Edini fotelj sem sama zasedla.«
»Če dovolite, sedem poleg vas na tale zeleni divan.«

Pokazal je na travnat breg in se zleknil k njenim nogam. Položil je cilinder in palico poleg se in se trudil, da premaga zadrego, ki ga je v njeni navzočnosti vedno obšla.

»Vidim, da ste čitali pesnitev, ki sem vam jo prinesel. Kako vam ugaja novi umotvor vašega trubadurja?«

Prodirljivo je uprl pogled v njene velike svetle oči. Hotel si je biti na jasnem, kaj je prav za prav z Julijo in Prešernom. Ali je res, da dekle poeta ne ljubi?

Julija je napela rdeče ustne v šobico in zaprla brošuro.

»O, prav lep je.« In s hudomušnim bleskom v očeh je pristavila: »Posebno že zato, ker ni v njem ničesar ‘trubadurskega’. Danes ga že drugič čitam.«

Njene oči so pogledale gosta z mirnim ravnodušnim pogledom … Ali se dekle potvarja, ali ji res ni nič do Prešerna? Saj je poet simpatičen mož in duhovit človek, da mu ni enakega. Trpinc ga je bil spoznal pri svojem bratrancu na Fužinah. Tehtajoče je gledal zdravnik v velike svetlomodre dekletove oči in tipaje za resnico je priznal:

»Prešeren je pač resničen umetnik.«

V Julijinih očeh se je toplo zasvetilo in živahno je prikimala.

»Kranjci bi morali biti nanj ponosni. Žal ga naši ljudje le premalo poznajo,« je Trpinc nadaljeval in zadrževal sapo.

»In če ga poznajo, ga ne razumejo,« je Julija dodala in mimogrede sprožila med prsti liste Prešernovega »Kersta«. 

»V njem vidijo le človeka, na umetnika ne mislijo.«

Zdajci se je Trpincu pogled zjasnil:

»In vi, gospodična Julija, vidite v njem le poeta, na človeka pa ne mislite?«

Nekaj ji je vztrepetalo v očeh. Za trenutek so se stisnile obrvi. Pa le za bežen trenutek. Potem se ji je vesel nasmeh razlil po rožnatem obrazku:

»Morda imate prav.«

Trpinc se je oddahnil. Vstal je. Tudi Julija se je dvignila.
»Ali že odhajate, gospod doktor?«

»Nekaj bolnikov moram še obiskati. Vendar bi se prej še rad poklonil vaši gospe mami. Ali se res jutri že vrnete v Ljubljano?«

»Res.«

Skupaj sta odšla proti gradiču.

Gospa Primčeva, ki ju je skozi okno videla prihajati, je nabrala čelo v gube. Njenim ostrim očem je bilo jasno, zakaj pogosti privatni zdravnikovi obiski … »Ej, dragi gospod doktor, ste sicer Trpinc, a nimate dukatov svojega bratranca, da bi se smeli približati moji hčeri. Pač pa imate celo procesijo bratov in sester, ki že komaj čakajo, da se vam obesijo za žep, če se vam napolni z ženino doto. Ej, dokler Primčevka le s prstom giblje, iz te moke, ki si jo pripravljate, ne bo kruha!«

Takšen je bil samogovor bogate gospe. Vendar je sprejela gosta z ljubeznivim nasmeškom in ga ob slovesu celo povabila, naj se o priliki oglasi pri njej v Ljubljani. Seveda je računala s tem, da Trpinc kot kamniški distriktni zdravnik svojega mesta ne more bogve kako pogosto ostaviti.

Nu, gospa se je motila. Že prihodnjo soboto je pridirjal Trpinc s svojim majhnim vozičkom in velikim konjem v Ljubljano. Ustavil se je pri Maliču, se preoblekel ter podjetno krenil v Gledališko ulico.

Sprejela ga je kuharica Lenčka:

»Gospa so na vrtu, pa jih takoj pokličem. Gospodična pa so bolni.«

»Bolni?« se je ustrašil. 

»Kaj jim je?«

»Glava jih boli.«

»Prosim, javite me gospe!«

Kuharica je vzela vizitko, peljala gosta v salon in odhitela po gospo.

Kmalu je gospa Primčeva odprla vrata. S prisiljenim veseljem je pozdravila gosta.

»Služkinja mi je povedala, da je gospodična Julija bolna. Ali —?«

»Oh, prav za prav nobena bolezen, ki bi potrebovala zdravnika. Julija se je zjutraj preveč razburila. Saj sem vam pravila, da sem vzela tujo deklico, ki sem ji botra, za svojo? Nu, dekletce je postajalo od leta do leta bolj svojeglavo in predrzno. Naposled nas je sinoči zapustila zaradi malenkostne graje. Nihče ni vedel, da je šla iz hiše, mislili smo, da se je zaprla v svojo sobo. Šele davi pride njena mati in mi pove, da je hčerka prišla domov. Julija je jokala, ker je otroka imela res rada. Ampak za nas vse bo boljše tako. Mene dekletov korak ni prav nič presenetil. Veste — prav za prav sem se odločila, da jo dam v samostan.«

In na dolgo in široko je razlagala potrpežljivemu poslušalcu o vseh napakah in pogreških pobegle Ane Jelovškove. Naposled je gospa povabila doktorja Trpinca za drugi dan na kosilo. Ves vesel je Trpinc sprejel vabilo. Upal je, da prebije vendarle nekaj lepih uric ob Julijini strani.

A motil se je.

Drugega dne ga je Julija sicer sprejela v velikem salonu. Toda, ko je takoj nato vstopila mati in hčerki skrivaj namignila, se je Julija oprostila, češ, da je povabljena za danes k teti na kosilo. Odšla je. Mladi doktor je le s težavo krotil svoje razočaranje. Moral se je zadovoljiti z družbo gospe Primčeve.

S podobnim izgovorom je Julija po materini skrivni odredbi odšla ob njegovem drugem obisku štirinajst dni pozneje. Ko pa jo je tretjič obiskal in je zopet šla »k bolni teti«, je mladi doktor razumel.

Poslej ni več zahajal v Primčevo hišo.

»Trpinc je že odfrčal!« se je Kastelic prismejal v Crobathovo pisarno, kjer je še vedno pomagal pisariti v svojem prostem času.

»Kako veš?« ga je Crobath vprašal in se skrivaj ozrl na Prešerna, ki je, dasi je čul Kastelčevo novico, pisal mirno dalje.

»Moja gospodinja mi je povedala. Njej pa Primčeva kuharica.«

»Hm. Najverodostojnejši vir,« se je Prešeren jedko oglasil, ne da bi prenehal s pisanjem. Njega Trpinčevi poizkusi niso prav nič vznemirjali. Saj je bil Trpinc siromašen kakor cerkvena miš. Prešeren pa je le predobro poznal gospo Primčevo in njeno hladno računajočo naravo. Kar ga je zadnje čase vznemirjalo, je bilo le silno hrepenenje, da bi videl Julijo. Odkar se je vrnila s počitnic, je še ni srečal. Po njenih oknih pa se je zaman oziral; kadarkoli je šel mimo, so bile lesene oknice zaprte.

In kaj bi bil čutil, kaj storil, če bi vedel, da je Julija sleherni dan, kadar je šel mimo Primčeve hiše v pisarno, stala za zaprtimi oknicami in ga skozi ozke špranje hudomušno opazovala, ko so njegovi zastrti pogledi švigali po Primčevi hiši? Sama pri sebi se je — kakor je mislila — posmehovala njegovim vztrajnim pohodom mimo hiše. Ni si pa priznala, da ji srce močneje in hitreje bije, kadar ga zagleda na nasprotni strani ulice … Pokazati se mu ni več hotela. Ni vedela, kako ga je s tem trpinčila.

Na Silvestrovo je sedel Prešeren … kakor vsako leto — med Crobathovimi povabljenci. Nekaj časa se je silil k razgovoru z gospejino polsestro, potem pa je utihnil in gospodična se je obrnila k svojemu desnemu sosedu, Kastelcu. Za molčečega poeta se ni nihče zmenil. Zadnje čase so se že navadili na njegov molk. Le Crobath se je — dokler je bil trezen — včasih zaskrbljeno ozrl na svojega koncipienta in Kastelic ga je od časa do časa skrivaj ošinil s pogledom preko glave svoje sosede.

Po polnoči, ko se je oglasil klavir in je gospodična Endliharjeva vstala, da zapleše s vsakom, se je Kastelic nagnil preko izpraznjenega stola k Prešernu in mu zagodrnjal:

»Tudi pri Primčevih zdajle plešejo. Moja kuharica mi je povedala, da bodo nocoj slavili — Julijino zaroko.«

Poet se ni zganil. Tudi z očmi ni trenil. Mirno je še dalje strmel predse v praznino. Le rdečica se je za trenutek umaknila z njegovih lic.

Kastelic ga je še enkrat postrani pogledal: Ali me je razumel, ali ne?

O, da, razumel ga je. A v njem je vse otrpnilo pod nenadnim udarcem. Res, da je vedel: nekega dne se zgodi … A zdaj, ko je prišlo, je prišlo vendarle; kakor bi treščilo vanj.

Dolgo je sedel nepremično, ne da bi se zmenil za okolico. Potem je vstal, se z nemim poklonom zahvalil gospodinji in odšel. Kastelic je gledal za njim, ko je negotovih korakov šel proti vratom: Čudno, da se ga je danes tako hitro nasekal, saj je le malo pil!

Prešeren ni bil pijan. Le bolečina je kljuvala v njem, da je taval kakor omotičen po cesti, ne da bi vedel, kje hodi. Potem — razsvetljena okna — zvoki klavirja — veselo hrumenje — plešoče sence na spuščених zastorih — Primčeva hiša. In on v plašč zavit na ulici, naslonjen na mrzli, poledeneli zid …

=Oči nje od ljubezni razsvetljene.=

Leta 1837.

Prešeren je stopal z Vrazom proti kazini.

Ko sta prekoračila cesto, se je ozrl navzgor. Spomin ga je prešinil: razsvetljena okna — zvoki klavirja — Julijina zaroka!

Prešerna je streslo kakor mrzlica. Kakor mesečen je stopal pred Vrazom po stopnicah navzgor. Komu je oni večer predstavil mladega štajerskega literata, s kom in kaj je govoril — tega bi pozneje ne bil vedel povedati. Čutil je včasih začudene poglede, kakor skozi meglo so obrazi valovili pred njim. Njega pa je stresalo: zdaj vročina, zdaj mraz.

Naposled kakor strela: Julija!

Stala je s svojim zaročencem Jozefom Scheuchenstuelom le nekaj korakov od Prešerna v družbi nekaterih mladih dam in gospodov.

Prešernu se je vse zagugalo pred očmi. Čutil je čudno slabost v nogah. Počasi se je okrenil. Le ena misel ga je vsega prevzela: Proč! Kolena so se mu šibila, ko se je privlekel do druge dvorane in se sesedel na stol. Obrisal si je mrzel pot, ki se mu je nabral na čelu.

»Oh, tu si! Z Vrazom sva te iskala. Ali si plesal, da si ves poten? Bled si. Ali ti ni dobro?«

Kastelic je moral ponoviti vprašanje, preden ga je Prešeren razumel.

Zopet je mrzlica stresla poetove ude.

»Res mi ni dobro. Menda sem bolan.«

»Kozarček konjaka bi ti pomagal.«

»Saj bo prešlo. Kako vam ugaja v naši kazini, gospod Vraz?« se je Prešeren premagoval.

Mladi jurist je skomignil z rameni:

»Precej dolgočasni ljudje ste Ljubljančani. Zagrebčani so živahnejši. Smejejo se, plešejo vsi vprek, pojejo, razgrajajo. Tam obhajajo pač veselice, tu pa vsi govoré in se gibljejo kakor na pogrebščini. Še od srca zasmejati se človek ne upa med temi lutkami, natrapanimi z etiketo.«

Prešeren se je nekoliko nasmehnil, saj je Vraz govoril resnico.

»Za mladega človeka, kakršen ste vi, vajenega živahnega zagrebškega temperamenta, je kazina res predolgočasno zabavišče. Nu, če vam ni tukaj všeč, vas peljem v večji dirindaj. Ali bi šli z menoj v »Peklo«?«

»Kam? V peklo?«

Vraz je pogledal Kastelca, češ: Ali je res bolan? Ali se mu meša?

Kastelic se je posmehnil:

»Peklo brez Luciferja.«

»Ima le pohlevno Luciferko, krofasto Metko, za vladarico. Ali gremo? Publika sicer ni izbrana —«

»Prosim!« se je Vraz razveselil, da uteče dolgočasju.

Odpravili so se vsi trije. Po ozki ulici so iz Gosposke ulice dospeli v Gradišče in za deželnim dvorcem zavili na desno proti Kongresnemu trgu. Tam je stala na oglu vstric dvorca pritlična hišica z gostilno: »Peklo per Kapcinarjih«, kakor so ji Ljubljančani dejali. Vanjo se je bila preselila Metka Podbojeva s svoje prejšnje gostilne »na Griču«.

Iz »Pekla« je prihajal zamolkel hrup. Nekaj stopnic je vodilo iz veže navzdol v kletne prostore. Tu je bila velika dvorana, zidana v nekdanjem jarku, ki je bil napeljan okrog nekdanjega mestnega obzidja. Podzemna dvorana je dajala gostilni ime. V njej je bil — posebno ob sobotah in nedeljah — velikanski dirindaj: harmonikarji, ples, petje in pitje.

Prešeren, Kastelic in Vraz so se ustavili na vratih.

»Ali ostanete tu, gospod doktor, ali vam pripravimo mizo v zgornji sobi?« je Metka, stopivša iz kuhinje, kričala Prešernu na ušesa.

»Morda bo vendarle bolje, če se preselimo v nebesa,« je skozi hrup odgovarjal Prešeren, ki je čutil v sencih ostro bolečino.

Vrnili so se navzgor. Ko so šli mimo kuhinje, je pokukala skozi vrata glavica dvanajstletne Jerice.

»Lahko noč, gospod dohtar!«

»Lahko noč, moj mali hudiček!«

Okrogle Jericine oči so se zasmejale.

»Jerica, takoj greš spat!« je zaklicala gospa Metka.

Jerica je napravila »šobo« in počasi stopila za materjo in Prešernovo družbo navzgor. Zdajci pa so se ji poredno zasvetile oči.

»Zadnja!« je udarila Prešerna po rami in zbežala mimo njega.

Prešeren se je le rahlo nasmehnil. Ni skočil za njo, kakor po navadi.

»Kaj mu je? Ves bled je,« je razmišljala mala Jerica, ko se je razpravljala v sobici, kjer sta spali z dve leti starejšo sestro Tončko.

»Tončka! Kaj misliš, ali je dohtar bolan?«

»Kakšen dohtar? Pusti me v miru, saj vidiš, da spim!« se je razjezila zaspana Tončka.

»Če govoriš, potem ne spiš,« je bil logičen odgovor.

»Mislim, da je dohtar res bolan, ker se mu danes nič ne ljubi.«

»Ti in tvoj dohtar! Menda se res še zaljubiš vanj!« je zagodrnjala Tončka, se obrnila k steni in si z odejo pokrila ušesa.

Jerica je umolknila. Njena pol otroška, pol dekliška duša je iskala po zagonetnih potih... Zaljubi? Kaj se to pravi? Zaljubita se dva, ki se potem poročita. Marička se je zaljubila v Čragnolinija in in Beti v Kogla. Obe sta se poročili... Da bi se ona poročila s Prešernom? Zakaj ne? Saj je prijazen in dober. Odkar se je zavedala, ji je bil prijatelj.

Jerica je zlezla na visoko posteljo in z velikimi očmi strmela skozi okno v noč. Njene mlade misli so predle v zlato bodočnost... Nevesta bo. Lepa bela nevesta. Veliko svatbo napravijo. Dohtar bo imel lepo belo čipkasto kravato, kakršno ima za vratom nocoj. In veliko gospodov povabijo, vse dohtarjeve prijatelje in znance. Samo enega ne. Tistega grdega ravnatelja v cukrarni, Angleža Viljema Mollina — tistega ne. Tončka pravi, da je najgrši človek v Ljubljani. Velika usta ima z dolgimi zobmi, predolgimi, da bi jih mogel skriti. Vedno se mu bliskajo izza debelih ustnic. Uh! Ne, tistega ne povabimo... In njegovega grdoglednega nečaka Davida tudi ne.

Tako je razmišljala in kmalu so se ji oči zaprle v sladkem snu.

Gospa Metka pa je peljala nove goste v sobo in jim postregla. Opazila je Prešernov bledi obraz.

»Ali ste bolni, gospod doktor?«

»Mrazi me.«

»Nekoliko kuhanega vinčka, pa se pogrejete. Precej ga pripravim,« se je zavrtela okrogla krčmarica.

Ko je v kuhinji zlivala vino v lonec, je zmajala z glavo... Kaj bo z dohtarjem? Ljubezen do Primčeve ga ugonobi. Premehak je, prenežen v svojem srcu. Seveda: pravi pesnik. Ubogi dohtar!

Skrbno je prirezala limonin olupek, dodala še nekoliko cimeta in nageljnovih žbic ter se zopet zamislila... Kaj mu je bilo, da se je zaljubil v ono bolehavo dekletce. Saj je v Ljubljani dovolj drugih deklet, ki bi ga rade vzele...

Po kuhinji so vrvele uslužbenke, prinašale posodo, odnašale jedi, kuhale, cvrle, sekljale, tolkle, mešale — gospa Metka pa je vsa zamišljena strmela v lonec...

Ko se je vino v skrbno zaviti steklenici kadilo pred njim, je Prešeren pogledal Vraza:

»Nu, pokusite še vi nekoliko peklenskega nektarja. Pijva bratovščino! V ‚Peklu‘ se vsi hudiči tikajo.«

Izpila sta in se poljubila.
Nato je Prešeren zopet nalil Vrazu in Kastelcu dišeče pijače v kozarce.

»Na zdravje tvojega ‚Metuljčka‘!« je trčil z mladim juristom.

»Kakšnega ‚Metuljčka‘?« je vprašal Kastelic.

»Vraz in njegovi graški tovariši snujejo tvoji zaspani ‚Zhbelizi‘ konkurenta. Vidiš, prav se ti godi!«

Kastelic je v zadregi umaknil pogled, Vraz pa je popravljal:

»O, nikakor ne mislimo ‚Zhbelizi‘ škodovati, le —«

»— le obupali ste nad njo, kakor jaz. Ali ne?« je jedko dopolnil Prešeren.

Mladi Vraz je postrani pogledal na Kastelca.

»Tvoj zgled nas je vzpodbudil,« je dejal vljudno. »Upam pa, da nam tudi vi, Kranjci, priskočite na pomoč. Ali bi nam ne mogel poslati nekaj svojih pesmi, doktor?«

Poet se je tesneje zavil v plašč, ki ga je bil obdržal na sebi, ker ga je stresala mrzlica.

»Saj nimam ničesar novega.«

»Oh, za tebe je to malenkost. Sedeš k mizi in karkoli napišeš, bo umotvor.«

Prešeren ga je hladno pogledal.

»To je morda tvoje mnenje, bratec Vraz, vsi pa ne sodijo tako.«

»Vsi te cenijo. Tudi Hrvati. Gaj mi je še posebej naročil, naj te prosim, da mu pošlješ nekaj pesmi za ‚Danico‘.«

S slabo prikrito napetostjo je Vraz pričakoval učinek svojega naskoka.

»Slovenskih?« je vprašal Prešeren. Iz poetovih oči je prodrl oster pogled v Vrazovo dušo.

Le za trenutek so vztrepetale Vrazove trepalnice, in že se je umaknil pogled Vrazovih velikih oči. A trenutek je zadostoval: Prešernova silno tenkočutna duša ga je ujela, čeprav le podzavestno. V njem je zrasel občutek: Pazi! Tale mladi literat ni odkritosrčen človek.

Vrazova misel pa je bila: Slovenskih? Seveda ne slovenskih! A kako pripravim svojeglavega Prešerna do tega, da se sprijazni z ilirščino? Brez njega nikdar ne prodremo med Slovenci.

»Lahko tudi slovenskih,« je odgovoril. »A Hrvati jih bodo bolj težko razumeli. Treba bi bilo izbirati takšne besede, ki so nam in Hrvatom enake. Tu in tam pa pritakneš hrvaško končnico, da te oni laže razumejo.«

»Mhm!«

Prešerna je stresel notranji smeh, okrog ust se mu je zarezala značilna ironična poteza: »Torej — slovensko-ilirski kompromis!«

»Naravna pot do ilirščine,« je dodal Kastelic na Vrazovo jezo.

Prešeren je skomignil z rameni.

»Zelo mi je žal, da ne bom mogel ustreči gospodu Gaju. Ilirščine nisem zmožen. Tudi nimam časa, da bi se je naučil. Ne časa, ne — volje,« je pristavil s svojo trdo odkritosrčnostjo.

»Če bi prišel za nekaj dni v Zagreb, se naučiš kar čez noč hrvaški zavijati. Obišči Gaja, prav vesel te sprejme.«

»Morda ga obiščem, a ne še prekmalu, zakaj zdajle čutim, da se nekaj kuha v meni, kar me položi v posteljo — če ne v grob.« Poslednje črnogledne besede je siknil skozi zobe in vstal. »Oprostita, a vidim, da vse zatajevanje nič ne pomaga. Vdati se moram, preveč mi je slabo.«

Poslovil se je, odklonil ponudbo, da ga Kastelic spremi, in odšel domov.

Vraz in Kastelic sta še ostala v »Peklu«. Na Vrazovo željo sta se preselila v spodnjo dvorano in tam sta vino in ples vzbudila Vrazovo strastno čutnost, da je pil in plesal do jutra. Ves prihodnji dan je prespal v hotelu »pri Maliču«. Šele v poznem popoldnevu je vstal in poiskal Kastelca. Le-ta mu je povedal, da je Prešeren resno obolel in leži doma v deliriju.

»Živci, srce, ledvice,« je ugotovil zdravnik, ki ga je Katra, vsa v skrbeh za brata, poklicala. »Če ne bo pazil nase, zapade v poznejših letih vodenici. Vsako razburjenje je za njegovo srce kakor strup.«

Katra je prikimala. Razburjenje! Torej je zbolel zaradi onega prevzetnega dekleta, zaradi Primčeve, ki ni marala zanj in se je — nekaj tednov je tega — zaročila z drugim. To je Franceta strlo. Vse dneve pred boleznijo je hodil okrog kakor omotičen. Govoril je malo, doma sploh ne. Da, da, ona nesrečna ljubezen mu je vzela zdravje …

Katra, energična, svojeglava Katra, je bila vsa preplašena. Stregla je bratu vse dneve in noči, dokler se ni vročica umaknila.

Prve dni nikogar ni pustila do Franceta, šele ko je vročina ponehala, je dovolila Crobathu in Kastelcu, da sta vstopila v sobo.

»Pa samo toliko, da ga pozdravita; ne sme se razburjati!« je zapovedala in pogled, ki ga je zapičila v Kastelca, ni bil posebno prijazen.

»Tvoja sestra te straži kakor Cerber,« se je norčeval Crobath. S smehom je zakril ginjenost, ko je zagledal prijateljevo razdejano obličje.

Prešeren, ki je bled in upadlih lic slonel v blazinah, se je poizkusil nasmehniti. Vedel je, da niti Crobath, niti Kastelic nista bila Katri po godu. Crobath zato ne, ker je po njenem mnenju zapeljeval Prešerna k pijači, Kastelic pa ji je bil zoprn zaradi svojega nestalnega značaja.

»Vraz te pozdravlja in vpraša, če te sme obiskati,« je povedal Kastelic, ko sta se prijatelja po kratkem razgovoru poslavljala.

»Naj le pride, ampak — brez ilirščine!« je odvrnil Prešeren.

»V tisto je pa res zaljubljen.«

»Ne le v ilirščino, tudi v Ilirke se Vraz rad zaljubi,« je dodal Crobath. »Moja žena trdi, da mu je naša pestunja všeč. Nu, pa je dekle res čedna stvarca. Temperament.«

»Kdo?« se je Prešeren otresel zamišljenosti in utrujenosti.

»Naša pestunja Ana. Netka ji pravijo otroci.«

»Netka, drobna črnula,« se je spomnil Prešeren. »Ciganski tip. Ampak dekle je še mlado; saj je še otrok, komaj v štirinajstem letu!«

»Seveda, toda razvita je preko svoje starosti. Ali je nisi še nikdar natančneje pogledal?«

»Hm. Videl že, pogledal pa res še ne,« se je šalil poet.

»O, deklič je vreden, da si ga bliže ogledaš, ali ne, Kastelic?«

Kastelic, ki je ves čas molče poslušal razgovor o mladi Ani Jelovškovi, je navidez ravnodušno skomignil z rameni, izdajala pa ga je rdečica in hinavsko nemirni pogled.

»Nič posebnega ni na njej,« je odvrnil malomarno. Površnega opazovalca bi bil preslepil, Prešeren pa mu je z enim samim pogledom prodrl v dušo.

»Mhm!«

Bil je to usoden trenutek, v katerem je spočela poetova usoda najtežji njegov križ.

»Kastelic, ti si hinavec!« je pribil Crobath in se zopet obrnil na Prešerna: »Ali že veš, da so na Dunaju zavrnili razpis konkurza za advokaturo pokojnega Pillerja?«

»Vem,« je vzdihnil Prešeren. Samostojna advokatura mu je bila zopet odmaknjena — bogve za koliko let!

Drugega dne je prišel Kastelic z Vrazom.

»Gospod Kastelic mi je pokazal nekaj sonetov, ki si jih v jeseni priobčil v ‘Illyrisches Blatt’. Lepi so zelo. Škoda le, da niso umljivi vsem našim rojakom. Zdi se mi, da naši preprosti ljudje tvojih lepih verzov ne bi razumeli.«

»Saj tudi niso zloženi zanje,« ga je zavrnil Prešeren.

Vraz je zamišljeno prikimal.

»Naše preprosto ljudstvo nima prav za prav nobenega čtiva.«

»Saj ga tudi inteligenti nimamo.«

»Žal, da je še vedno tako. Razen Vodnikovih pesmi nimamo slovenske lepe knjige. Pardon — ‘Zhbeliza’ je edina, ki reši čast sodobnih literatov. Toda baš najlepše pesmi v njej so previsoke za našega kmeta. Vsaka druga beseda bi mu bila neumljiva. Zložene so po večini le za inteligenta.«

»Tako je tudi prav,« se je razvnél Prešeren. »Pisanje za preprosto ljudstvo je zgolj afektacija. Saj nihče izmed nas ne zna misliti in čutiti, kakor misli in čuti naš kmet. Vsak, četudi je kmečki sin, se je duševno prebudil šele v mestu.«

»To je res. Mesto nam je izoblikovalo duše. Postalo nam je potreba, pravi dom.«

»Da. V svojem rodnem domu pa smo postali tujci, kvečjemu ‘letoviščarji’. Zato pravim, da se le potvarjamo, če se delamo zopet kmete, če hočemo govoriti in pisati tako, kakor bi bilo njim primerno. Naše kmetijsko ljudstvo ne potrebuje slovenskega čtiva tako nujno, kakor ga rabi naš meščan. Kmeta varuje že zemlja sama. Nanj je prirastel z vsem srcem in na tradicije, ki se zemlje drže, najbolj pa na rodni jezik. Kmet se ne izneveri svojemu maternemu jeziku že zato, ker drugega jezika po večini ne zna. Izneveri pa se mu z lahkoto iz rodnega okolja izkoreninjeni meščan, posebno polinteligent, ki mu je vse, kar je tujega, bolj imenitno od domačega. Zanj je treba pisati, njega moramo dvigati s slovensko besedo in mu dokazati, da je naš materni jezik lep in vreden naše zvestobe.«

Vraz je ves zavzet gledal Prešerna. Tako kakor veliki poet Vraz še nikdar ni gledal na svoj materni jezik. Vendar je zmajal z glavo. Prešernove strastne ljubezni do rodnega narečja ni razumel. Njegov, Vrazov, ideal je bil le skupen jezik vseh Slovanov ali vsaj vseh južnih Slovanov. On, ki je živel med Nemci v Gradcu in med Hrvati v Zagrebu, pa kvečjemu še med rojaki v rojstnem kraju, ni razumel skrbi, ki je trla Prešerna v ponemčeni Ljubljani. Mladi Vraz ni videl obupnega boja, ki ga je veliki poet bil za čast in obstoj maternega jezika. Zato je še enkrat zmajal z glavo in — kakor v dokaz svojega nerazumevanja — vprašal:

»Zakaj mu potem poješ tudi v nemškem jeziku? Ali ni škoda tvoje sile in tvojega časa, doktor? Zdi se mi, da z nemško pesmijo podiraš, kar zidaš s slovensko.«

Prešeren se je bledo nasmehnil. Utrujen je preložil glavo na blazini in odvrnil:

»Tega ne razumeš, bratec Vraz. Daj našemu meščanu v roke slovensko besedilo poleg nemškega, pa boš videl, da izmed stotih slučajev devetindevetdesetkrat seže po nemškem besedilu, slovenskega pa sploh ne pogleda. V šoli se je pač učil le nemščine, zato mu je pismena slovenščina umljiva šele tedaj, kadar stoji poleg nje prestava v nemščino. Imamo pa med nami tudi tujce — na vseh odločilnih mestih se ščeperijo — ki sploh niso zmožni našega jezika. Če hočem njim kaj povedati, se blažene nemščine ne morem izogniti. In — jaz imam mnogokrat kaj takega na srcu, kar je njim namenjeno. Sicer pa mislim, da ni sramotno peti v tujem jeziku, če — ne poješ slabo.«

»Škoda je vendarle vsakega tvojega verza, ki ni slovenski,« je vztrajal Vraz. »Sinoči sem čital tvoj ‘Keršt’. Prekrasen je, dasi se mi zdi težko umljiv. Če imaš še kaj izvodov, bi jih vzel s seboj in razprodal med prijatelji.«

Prešernov bledi obraz je prevlekla grenka ironija.

»Ne boj se! Slovenska knjiga ne pojde tako hitro. Tamle na polici je štiri in dvajset izvodov. Blaznik pa mi jih hrani še cele skladanice.«

»Vzel bi kar tele tu. Če jih razpečam, mi pošlješ še druge.«

»Prosim.«

Prešernov glas je bil že utrujen in tih. Katra, ki je vstopila s krepčilno juho, je zlovoljno pogledala Kastelca in Vraza in dejala razločno in odločno:

»Govorjenje te preveč utruja. Izpij juho, potem pa lezi, da zaspiš!«

Vraz jo je ves prestrašen pogledal. Rdečica mu je planila v lice. Kastelic pa je trdo Katro že poznal. Pomežiknil je Prešernu in se opravičil:

»Imate prav, Katra, da naju mečete skozi vrata. Preveč sva utrudila Franceta. Če nama dovolite, jutri zopet priti, vam obljubim, da bova bolj obzirna.«

Katra, ki je pomagala Francetu, da je nesel skodelico k ustom, je zagodrnjala nekaj nerazločnega.

»Le pridita!« je namesto nje povabil bolnik. »Saj jutri že vstanem.«

»Tisto pa, tisto!« se je Katra razjezila. »Reci rajši, da pojdeš na Šmarno goro!«

France drugega dne res še ni vstal, ker je bil še preslab, a zdravje se mu je počasi vračalo. Koncem januarja, dan pred Vrazovim odhodom, je že prišel v pisarno. Vendar je bil še tako slab, da ga je Crobath podil domov. Prešeren sicer ni ubogal, ker je videl, da ga čaka na mizi kup zastarelih aktov, a prihranil si je pot domov h kosilu in stopil kar čez cesto k »Maliču«. Tam je kosil tudi Vraz.

Maličeva mama, debela oštirka s čipkasto avbico vrh svedrastih kodrov, je sama pristopila in veselo pozdravila Prešerna, ga »potolažila«, češ, da ni preveč shujšal v bolezni, in mu postregla z najboljšim, kar je premogla njena kuhinja.

»Saj vem, da ste me močno pogrešali,« se je Prešeren norčeval.

Široki obraz gospe Maličeve se je svetil v masti in v prijaznem nasmehu.

»Seveda smo vas, gospod doktor. Kar dolgčas nam je bilo. Gospod doktor Crobath so pa tudi vsak dan stokali, ker so morali sami delati v pisarni. Še včeraj so rekli gospodu deželnemu svetniku Čopu, ko sta prišla na pivo: »Zdaj šele, ko moram sam delati namesto njega, vem, kako je Prešeren priden in koliko dela mi opravi; tako so rekli, sama sem jih slišala.«

Stala je poleg mize, vsa bahata, s preobilnim lišpom obložena: ogrlica za vratom, dolga zlata verižica čez prsi, zapenka pod globokim izrezom, na vsaki roki po tri, štiri zapestnice in po dva ali trije lesketajoči se prstani na slehernem prstu.

»Nu vidite, moja bolezen je bila vendarle za nekaj dobra,« se je namuznil Prešeren. »Zdaj vsaj vem, koliko sem vreden.«

Debeluha ga je pogledala z nasmehom, polnim dvoma in zadrege ... Tale dohtar — človek nikdar ne ve, kako je z njim, ali govori resno, ali se norčuje.

Pa si je Maličeva mamka znala pomagati. Oprostila se je in stopila dvema novima gostoma naproti. V kožuhe zavita sta bila vstopila dva mlada tujca. Vraz ju ni videl, ker je bil s hrbtom obrnjen proti vratom, Prešeren pa ju je z zanimanjem opazoval, ko sta snela kučme, kakršne so tiste dni nosili Poljaki, in slekla kožuhe ter sedla k mizi poleg okna. Eden izmed njiju, majhen šibak človek, je bil čednega, vendar nekoliko bledega in pegastega obraza. Imel je majhno špičasto bradico in gladke plave lase ter svetle brčice nad živordečimi ustnami. Njegov pogled, odkrit in mehak, se je srečal z zasanjanim Prešernovim. Obema, Prešernu in tujcu, se je odzval v duši občutek simpatije.

Nedvomno bi se bil v Prešernu ta občutek še povečal, ko bi vedel, kdo sta tujca. Bila sta dva poljska revolucionarja, ki ju je avstrijska policija konfinirala v Ljubljani: Emil Korytko in njegov tovariš grof Horodynski.

Že je hotel Prešeren Vraza opozoriti na tujca, ko so se vrata vnovič odprla in je vstopil eleganten gospod ter se nasmehnil, ko je zagledal poeta.

Prešernu se je obličje zjasnilo. Vesel je vstal, stisnil prišlecu roko in predstavil Vraza:

»Moj mladi pobratim, štajerski pesnik Stanko Vraz — pesnik Anastasius Grün grof Auersperg.«

Vrazu so se razširile oči, ko se je poklonil pred aristokratom. V zadregi je zamrmral:

»Gospoda grofa kot pesnika že poznam in visoko cenim.«

Auersperg je zamrmral vljudno frazo in se potem zopet obrnil k Prešernu:

»Srečal sem doktorja Crobatha, pa mi je povedal, kje vas dobim. Čul sem o vaši bolezni, gospod doktor. Zelo sem vesel, da ste okrevali.«

Govoril je gladko, samozavestno in odločno. Iz vljudnosti se je trudil, da prezre grenko črto, ki se je bila zarezala okrog Prešernovih ust, odkar Auersperg svojega nekdanjega inštruktorja ni videl.

»Pravili so mi, da ste večkrat v Ljubljani, grof.«

»Da. Že vso zimo niham med Ljubljano in Turnom.«

V zagorelo aristokratovo lice je počasi lezla rdečica, ko je čutil vprašujoči pogled svojega bivšega mentorja. Potem se mu je hudomušno zasvetilo oko in prostodušno se je zasmejal:

»Ha! Kaj hočete — krila ljubezni se tudi na najdaljši poti ne utrudijo.«

Grenka črta v Prešernovem bledem obličju se je poglobila. Prikimal je in dejal s tihim vzdihom:

»Dokler ne obleže strta na tleh …«

Auersperg je prepozno opazil, da teče razgovor naravnost v smeri Prešernove bolečine, o kateri mu je Crobath pravil. Brž je zasukal:

»Večkrat se ustavim na Prežeku pri gospodu Smoletu. Tudi včeraj sem se. Naročil mi je lepe pozdrave za vas, gospod doktor.«

»Ali je zdrav? Kaj pa dela?«

»Ni posebno zdrav. Vendar je bil vselej dobre volje. Iz angleščine prestavlja neko povest. Ima tudi že lepo zbirko narodnih pesmi. Mnogo jih je baje izročil gospodu Kastelcu. Nekaj jih je posodil meni. Saj sem vam pravil, da jih prestavljam na nemški jezik?«

Prešeren je pritrdil in opozoril:

»Gospodu Vrazu se priporočite, on tudi že nekaj let zbira slovenske narodne pesmi.«

»Ali res? Ali bi mi jih hoteli posoditi, da prestavim katero izmed njih?« se je grof obrnil na mladega Vraza.

»Prav rad, gospod grof. Ali jih rabite veliko?«

»Nu, kakšnih šestdeset do osemdeset.«

»Prepišem jih in vam jih pošljem.«

»Hvaležen vam bom. Prosim, pošljite jih kar na naslov gospoda doktorja Prešerna v Ljubljano, ker ne vem, kje bom takrat.«

»Zopet korak naprej …« je bila Prešernova misel. Toplo mu je vstalo v duši, ko si je predstavljal, kako nemški pesnik raznese po svetu slavo slovenskega narodnega bogastva.

Slična misel je prešinila mladega graškega visokošolca: Naj le vidijo germanski mogotci, kakšne zaklade hrani ilirski rod! Tem laže bodo nekoč razumeli, da Velika Ilirija ne more živeti pod isto streho z germanskimi samodržci … Velika Ilirija! Prelepe sanje, ki morajo postati kmalu, kmalu resnica …

Kaj pa bi dejala Prešeren in Vraz, če bi bila videla aristokratu v dno germanske duše? Če bi videla tam zgolj namen, proslaviti njegovo rojstno »Kranjsko«, domeno germanskih teženj po prodiranju proti morju, najmlajšo »nemško« pokrajino, v kateri je že skoraj vsak človek govoril jezik, ki bo nekoč gospodaril v vsej »Veliki Germaniji« od Severnega do Jadranskega morja … Škoda bi bilo, če bi s slovanskim življenjem, ki tu izumira, zamrli tudi interesantni stari narodni motivi. On, Grün, jih presadi še pravočasno na nemška tla.

Mladi Vraz je razmišljal sam pri sebi: »Še danes pišem Gaju, kako krasno napreduje slovanska reč v Ljubljani. Celo Nemci se zanimajo za naše narodno blago.«

Nekaj dni po Vrazovem odhodu je sedel Prešeren v salonu Crobathovega stanovanja v udobnem fotelju poleg peči. Poetov od okna obrnjen obraz je že izginjal v mraku. Le podolgovato obličje gospe Josipine Crobathove se je še svetilo iz teme in nežen profil malega Evgenčka, ki ji je bil zaspal v naročju. Na nizkem podnožniku je poleg Prešerna sedela devetletna Luiza. Na kolenih je držala zaprto knjigo. Zvesto je poslušala materin razgovor s Prešernom, dasi sta se razgovarjala v francoskem jeziku, ki ga Luiza tedaj še ni popolnoma obvladala. Velike oči uprte v poeta, je z ročico podpirala glavo in z drobnimi prstki grebla po svedrastih kodrih, ki so ji viseli ob sencih. Toliko je razumela, da sta se mati in očetov koncipient razgovarjala o njenem novem prijatelju Korytku in njegovem tovarišu Boguslavu Horodynskem, ki sta prejšnjega dne posetila njene starše in sta nocoj povabljena na večerjo … Korytko je res imeniten človek! Po kosilu, ko je pestunja Netka peljala njo in brata Ludvika na izprehod, je bil tam tudi Korytko. Takoj jih je spoznal in prišel k njim.

Spremil jih je nekoliko in po poti so se kepali, da je bilo veselje. »Imeniten človek!«

Mala Luiza je slišala, kako je mati rekla Prešernu:

»Saj veste, kaj je mlad človek: Vedno z glavo skozi zid. Politika mu je, kar je vešči luč.«

…Politika? Kaj je to politika? Nekaj zlobnega mora biti… je razmišljala Luiza.

Prešeren je pokimal in pripomnil:

»Politik pa mora biti diplomat. In mlad človek je malokdaj diplomat. Za takšno reč je treba starih lisjakov.«

Zdajci je zadel Prešerna obupan pogled iz Luizinih velikih oči … Diplomat? … Stare lisice? … Oh! Kako čudno govore odrasli! Strašno so včasih dolgočasni! In celo Prešeren, ki se z njo vedno dobro razume …

Luiza je skočila kvišku, da ji je knjiga iz naročja ropotaje zletela po tleh. Prešeren se je ves stresel. Gospa Crobathova pa se je nervozno ozrla na hčerko:
»Ampak — Luiza! Pojdi in pokliči Netko, naj napravi luč in nese Evgenčka spat! Potem pa poglej, kaj delata Ludvik in Marija!«

»Hhm! … To se pravi, da hočejo biti odrasli sami! …« Ona pa se je že veselila na Korytka. Saj je danes doktor Prešeren tako resen in žalosten, da ni kar nič z njim. Gotovo še ni popolnoma zdrav.

Mala Luiza je pobrala knjigo, vljudno želela doktorju lahko noč in mu podala roko.

Prešeren je nagajivo tlesknil ob ročico.

»Lahko noč!«

»Doktor me po roki poče,« se je zasmejala.

»Au! Luiza! Pa ne da bi mi hotela postati konkurentka?«

Prešeren je v šali pridržal ročico. Luiza je napol uganila pomen tuje besede. Saj se je učila pri francoščini: courir = teči … Nu, vendar že! Saj se danes še prav nič ni poigral z njo.

»Če ne boste preveč tekli, vas ujamem.«

Za trenutek je v mračni sobi zavladal molk. Luiza ni mogla razločiti doktorjevega obraza. Potem pa je planil iz Prešerna in mamice glasek grohot.

Luiza ga ni razumela. Vendar se je v zadregi sama pridružila smehu, se iztrgala doktorju in stekla iz salona.

»Hi — hot!« ji je donelo nasproti, ko je odprla vrata otroške sobe.

Po kolenih in rokah je hodila okrog velike mize pestunja, Ana Jelovškova. Na njej je jahala mala Marija, Ludvik pa je držal za vrvico, ki je bil vanjo upregel Netko, in vihtel bič nad »uprego«: »Hi — hot!«

»Neti! Mamica je rekla, da napravi v salonu luč in nesi Evgenčka spat!«

»Pusti Neti! Neti je naša kamela!« je protestiral Ludvik. Mil obrazek z velikimi očmi je ogorčeno pogledal starejšo sestrico.

»Neti — kamela!« je pritrdila mlajša sestrica Marija.

Ampak biti »kamela« menda ni bilo posebno prijetno, kajti Ana Jelovškova je brž otresla Marijo s hrbta, vstala in odhitela iz sobe.

»Oh, zdaj si nama pa kamelo pregnala!« se je jezila debelušna Marija in si popravila kitico, ki ji je od ušes zlezla na okrogli obrazek, ko jo je bila Neti otresla na tla.

»Zdaj bodi pa ti kamela!« je zahteval Ludvik.

»Ne. Rajši glejmo skozi okno, kdaj pride gospod Korytko.«

»Saj res!«

Vsi trije so planili k oknu in pritiskali čela in nosove k mrzli šipi. Zunaj je naletaval sneg. Nežne snežinke so se pozibavale mimo okna in se nabirale na polici pod oknom kakor velika bela blazina.

»Vesta kaj? Kadar pride gospod Korytko, ga sprejmemo s kepami. Jaz sem mu še od popoldneva dolžan eno za vrat,« se je Ludvik domislil.

»Jaz tudi!« je Luiza pritrdila in že odprla okno. Med veselim smehom so si pripravili »bombe«.

»Ne pretrde, da se mu nosu ne pokveči!« je velikodušno zapovedala Luiza.

Ana Jelovškova je v salonu prižigala petrolejko v lestencu. Na stolu pod lestencem stoje, je pritrdila stekleni cilinder. Stopila je potem še po senčnik v obliki tulpe in se zopet vzpela na stol, da pritrdi senčnik sredi lestenca.

»Pazi!« jo je opozorila gospa.

Prešeren je s trudnim, brezbriznim pogledom opazoval dekle … Kakor ciganka! — si je mislil. Velike črne oči, rjava polt, črni lasje … In dekle je staro šele trinajst let, pa je že tako razvito! Volnena obleka se je tesno prilegala njenim okroglim prsim, kratko, široko nabrano krilo, ki mu je že nekoliko odrasla, je razkrivalo lepo razvite ženske noge … Imenitne nožice — prav za prav! Crobath ima prav, dekle je vredno pogleda.

Gospa Crobathova se je tiho nasmehnila, ko je videla Prešernov pogled. Vsak moški je takoj ustavil pogled na Ani, le Prešernove priprte oči so doslej vedno šle s pogledom mimo. Danes jo je prvič opazil.

»Čedno dekle, ali ne?« je gospa opomnila, ko je Ana z malim Evgenčkom na rokah odšla iz sobe.

»Kakor ciganka,« je ravnodušno prikimal. Globjega vtisa Ana nanj očitno ni napravila.

Gospa je bila zadovoljna. Saj je že Kastelic dovolj opletal za dekletom.

»Varuj se Kastelca!« je gospa dostikrat svarila lepega otroka. »Spelje te v nesrečo in te pusti na cedilu.«

»Takšna grda mene že ne bo speljavala!« se je deklič odrezal in gospa je bila potolažena.

»Ali niste rekli nekoč, da ji je gospa Primčeva botra?« je vprašal Prešeren.

»Ne le botra. Vzela je otroka za svojega, ko je bil še majhen. Ano so vzgojili pri Primčevih.«

»Kako pa ste potem vi prišli do nje?«

Gospa se je nasmehnila. Spomnila se je, da je vse to Prešernu že v jeseni pripovedovala, a poet je takrat gotovo ni poslušal. Razložila mu je torej še enkrat, kako in zakaj je Ana ušla od Primčevih.

»Naposled jo je gospa nagovarjala, da bi šla v samostan, kar pa dekletu ni dišalo, rajši je pobegnilo,« je sklenila.

»Tako grdo sta torej ravnali z otrokom?« je Prešeren nalašč vsekal po svojem razbolelem srcu, govoreč v dvojini.

»Ravnali? Ravnala je le gospa Primčeva. Njena hčerka je baje za dekletom jokala, da je zbolela.«

»Primčevka je huda ženska; jaz bi ji tudi ušel.«

»Veseli bodite, da ni postala vaša —«

Gospa je prestrašena umolknila.

»… tašča,« je Prešeren mirno dopolnil. Očitno ga gospejina neprevidnost ni zadela, vsaj ne tako, kakor bi ga bila še pred nekaterimi tedni. Skomignil je z rameni: »Bržkone imate

stran 195</text>
      <sha1>lv1x9zu8ldiai2pmd9systrct44fzz1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mrtvo stoletje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>41737</id>
    <revision>
      <id>223810</id>
      <timestamp>2026-04-20T11:16:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zlebirmarusa</username>
        <id>7457</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{naslov | prejšnji=Opolnoči | naslednji=Proti človeku | naslov=Mrtvo stoletje | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe=  |licenca=javna last }} &lt;poem&gt; Mrtvo stoletje vstaja  z belo zarjo na čelu  kakor redovnica. Strašno in tiho. Uprite se smrti! Smrti! Smrti! Potapljam se. &lt;/poem&gt;   [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]]«</comment>
      <origin>223810</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="349" sha1="3jzh9x2ejucv0lmasa1oil7ocqbuabf" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji=Opolnoči
| naslednji=Proti človeku
| naslov=Mrtvo stoletje
| poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]]
| avtor=Srečko Kosovel
|opombe= 
|licenca=javna last
}}
&lt;poem&gt;
Mrtvo stoletje vstaja 
z belo zarjo na čelu 
kakor redovnica.
Strašno in tiho.
Uprite se smrti!
Smrti!
Smrti!
Potapljam se.
&lt;/poem&gt;


[[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]]</text>
      <sha1>3jzh9x2ejucv0lmasa1oil7ocqbuabf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Iz tečajev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>41738</id>
    <revision>
      <id>223812</id>
      <timestamp>2026-04-20T11:22:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zlebirmarusa</username>
        <id>7457</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{naslov | prejšnji=Proti človeku | naslednji= | naslov=Iz tečajev | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe=  |licenca=javna last }} &lt;poem&gt; Polagoma  zdrsi iz tečajev . . .  Preneha,  iztrga se iz osi,  vse se vrti,  beži, lomi. Cikloni. — Hiše nihajo,  človek kliče:  Kje si, Bog, mati? Stropovi nad njim  se lomijo. Ne more več ubežati. Hiše nihajo,  vstajajo kakor tipke  na klavirju,  ki ga igralec v daljavi  igra. — Val...«</comment>
      <origin>223812</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="660" sha1="re0u83dsnzj0lgvcepcn72fbzpgma35" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji=Proti človeku
| naslednji=
| naslov=Iz tečajev
| poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]]
| avtor=Srečko Kosovel
|opombe= 
|licenca=javna last
}}
&lt;poem&gt;
Polagoma 
zdrsi iz tečajev . . .

Preneha, 
iztrga se iz osi, 
vse se vrti, 
beži, lomi.
Cikloni. —
Hiše nihajo, 
človek kliče: 
Kje si, Bog, mati?
Stropovi nad njim 
se lomijo.
Ne more več ubežati.
Hiše nihajo, 
vstajajo kakor tipke 
na klavirju, 
ki ga igralec v daljavi 
igra. —
Val od vseh strani 
preko sveta.
Vse se lomi, 
beži, 
od strahu 
človek nemí
v temo in blisk, 
nikdó 
ne ve, kaj bo. —

Polagoma 
zdrsi iz tečajev.
&lt;/poem&gt;


[[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]]</text>
      <sha1>re0u83dsnzj0lgvcepcn72fbzpgma35</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223813</id>
      <parentid>223812</parentid>
      <timestamp>2026-04-20T11:23:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zlebirmarusa</username>
        <id>7457</id>
      </contributor>
      <origin>223813</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="675" sha1="ejpoqs550e9glu8oa3ibxa6p6vwky67" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji=Proti človeku
| naslednji=Ljudje s križa
| naslov=Iz tečajev
| poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]]
| avtor=Srečko Kosovel
|opombe= 
|licenca=javna last
}}
&lt;poem&gt;
Polagoma 
zdrsi iz tečajev . . .

Preneha, 
iztrga se iz osi, 
vse se vrti, 
beži, lomi.
Cikloni. —
Hiše nihajo, 
človek kliče: 
Kje si, Bog, mati?
Stropovi nad njim 
se lomijo.
Ne more več ubežati.
Hiše nihajo, 
vstajajo kakor tipke 
na klavirju, 
ki ga igralec v daljavi 
igra. —
Val od vseh strani 
preko sveta.
Vse se lomi, 
beži, 
od strahu 
človek nemí
v temo in blisk, 
nikdó 
ne ve, kaj bo. —

Polagoma 
zdrsi iz tečajev.
&lt;/poem&gt;


[[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]]</text>
      <sha1>ejpoqs550e9glu8oa3ibxa6p6vwky67</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223816</id>
      <parentid>223813</parentid>
      <timestamp>2026-04-20T11:27:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zlebirmarusa</username>
        <id>7457</id>
      </contributor>
      <origin>223816</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="675" sha1="i1o1eq8w2o2ct3tzprswcjki970nhgf" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji=Proti človeku
| naslednji=Ljudje s križi
| naslov=Iz tečajev
| poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]]
| avtor=Srečko Kosovel
|opombe= 
|licenca=javna last
}}
&lt;poem&gt;
Polagoma 
zdrsi iz tečajev . . .

Preneha, 
iztrga se iz osi, 
vse se vrti, 
beži, lomi.
Cikloni. —
Hiše nihajo, 
človek kliče: 
Kje si, Bog, mati?
Stropovi nad njim 
se lomijo.
Ne more več ubežati.
Hiše nihajo, 
vstajajo kakor tipke 
na klavirju, 
ki ga igralec v daljavi 
igra. —
Val od vseh strani 
preko sveta.
Vse se lomi, 
beži, 
od strahu 
človek nemí
v temo in blisk, 
nikdó 
ne ve, kaj bo. —

Polagoma 
zdrsi iz tečajev.
&lt;/poem&gt;


[[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]]</text>
      <sha1>i1o1eq8w2o2ct3tzprswcjki970nhgf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ljudje s križi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>41739</id>
    <revision>
      <id>223815</id>
      <timestamp>2026-04-20T11:27:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zlebirmarusa</username>
        <id>7457</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{naslov | prejšnji=Iz tečajev | naslednji=Ekstaza smrti | naslov=Ljudje s križi | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe=  |licenca=javna last }} &lt;poem&gt; Ljudje, s križi  zaznamovani,  beže na trotoarje,  beže. — Rdeči križi,  beli križi,  čez čelo, čez roké,  čez dušo, čez srce. Ljudje beže  na hrib. A hribi več ne dadó  zavetja. Hiše nihajo  in ne padejo,  na osteh stolpov  so akrobati. Čemu se bati! Ena usoda je...«</comment>
      <origin>223815</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="534" sha1="jccq8pizx9nzxxzwht5o04tdls2uyyj" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji=Iz tečajev
| naslednji=Ekstaza smrti
| naslov=Ljudje s križi
| poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]]
| avtor=Srečko Kosovel
|opombe= 
|licenca=javna last
}}
&lt;poem&gt;
Ljudje, s križi 
zaznamovani, 
beže na trotoarje, 
beže. —
Rdeči križi, 
beli križi, 
čez čelo, čez roké, 
čez dušo, čez srce.
Ljudje beže 
na hrib.
A hribi več ne dadó 
zavetja.
Hiše nihajo 
in ne padejo, 
na osteh stolpov 
so akrobati.
Čemu se bati!
Ena usoda je za vse: 
Ura prekletja.
&lt;/poem&gt;


[[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]]</text>
      <sha1>jccq8pizx9nzxxzwht5o04tdls2uyyj</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>