Wikivir:Slovenska leposlovna klasika

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikivir</sitename>
    <dbname>slwikisource</dbname>
    <base>https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.46.0-wmf.24</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikivir</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikiviru</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="100" case="first-letter">Stran</namespace>
      <namespace key="101" case="first-letter">Pogovor o strani</namespace>
      <namespace key="104" case="first-letter">Kazalo</namespace>
      <namespace key="105" case="first-letter">Pogovor o kazalu</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="1728" case="first-letter">Event</namespace>
      <namespace key="1729" case="first-letter">Event talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Wikivir:Slovenska leposlovna klasika</title>
    <ns>4</ns>
    <id>2166</id>
    <revision>
      <id>223942</id>
      <parentid>223929</parentid>
      <timestamp>2026-04-22T18:09:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <comment>/* Besedila za urejanje v letu 2026 */</comment>
      <origin>223942</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="813323" sha1="leo4tm796krmezbcu11f270zmyr9o6f" xml:space="preserve">{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Slovenska leposlovna klasika
|-
|-
| '''Projekt''' || Slovenska leposlovna klasika
|-
| '''Vodja''' || Neža Kočnik
|-
| '''Tema''' || Slovenska leposlovna klasika na internetu
|-
| '''Koordinatorka študentskega dela''' ||  Nika Pinter
|-
| '''Pomoč''' || [[Uporabnik:Hladnikm|Miran Hladnik]]
|-
| '''Financira''' || Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
|}

== Slovenska literatura na internetu ==
'''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)'''

Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaeurejala Simoniča.
Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.]

== Kazala==

===[[Leposlovje v literarnih revijah]]===

===[[Leposlovje v časnikih]]===

===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]===

===[[Knjige po letih]]===


==Besedila za urejanje v letu 2026==

* [[Ilka Vašte]]: [[Roman o Prešernu]] (1937) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXY3ZLHL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
* [[Vida Jeraj]]: [[Pesmi (Vida Jeraj)|Pesmi]] (1908). [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY1FKYEZ dLib]
* [[Karel Destovnik - Kajuh|Kajuh]]: [[Pesmi (Kajuh, Bari, 1944)|''Pesmi'']] (1944) 
* [[Partizanska vas]]: igra v enem dejanju iz leta 1943 (tipkopis) [https://slov.si/doc/partizanska_vas.pdf pdf]
* [[Glas ranjenih]]. Ambulanta B Kokr. odreda, 15. 4. 1945 [https://slov.si/doc/glas_ranjenih.pdf pdf]
* [[Nove žene]]: Skeč v dveh prizorih, marec 1945 [https://slov.si/doc/nove_zene.pdf pdf]
* [[Naj pesem naša zadoni]] 1944 (Oblastni odbor ZSM za Primorsko) 106 str. [https://slov.si/doc/naj_pesem_nasa_zadoni.pdf pdf]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (1946)]]: [[Boj na požiravniku]] (opremiti z glavo itd.), [[Vodnjak]] (opremiti z glavo itd.), [[Jirs in Bavh]], [[Ljubezen na odoru]], [[Pot na klop]], [[Prvi spopad]], [[Odpustki]],  Samorastniki [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib])
* [[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)]]: [[Če Zila noj Drava nazaj potačo]], [[Od Mokronoga do Pijane gore]], [[Nebeški sejem]], [[Gosposvetsko polje (1942)]], [[Ob versajskih plotovih]], [[Od Meže do Poljane]], [[Od Kotelj do Belih vod]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib])
*[[Janez Cigler]]: ''[[Kortonica, koroška deklica]]''. Celovec, 1866 [https://slov.si/doc/cigler_kortonica_1866.docx docx]
*[[Janez Cigler]]: ''[[Živlenje sv. Heme]]'' [Shivlenje ş. Heme, brumne koroshke grafine, şpisal in na svitlobo dal Janes Ziegler]. Celovec, 1839 [https://slov.si/doc/cigler_hema_1839_gajica.docx v gajici]
*[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]''. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_bohor.docx v bohoričici] 
*[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Genovefa 1800]]'' [Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena]. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_gajica.docx v gajici]
*[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (dajnčica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_dajn.docx v dajnčici] 
*[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (gajica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_gajica.docx v gajici]
*''[[Isidor, brumni kmet]]: Bukvize Ljubim Kmetam podeljene''. Is nemshkiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_bohor.txt v neurejeni bohoričici] 
*''[[Izidor, brumni kmet]]: Bukvice Ljubim Kmetam podeljene''. Iz nemškiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_gajica.docx v urejeni gajici]
*[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (bohoričica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim zhasi: Nékaj sa vsakiga zhlovéka: Na pervo is angléshkiga vʹ némshki, sdaj pak sʹ pervolenjam vikshi gospóske vʹ slovénski jesik prestávlen''. Prev. Joannes Nepomuk Primiz. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_bohor.docx v bohoričici]
*[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (gajica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim časi: Nékaj za vsakiga človéka: Na pervo is angléškiga vʹ némški, zdaj pak sʹ pervolenjam vikši gospóske vʹ slovénski jezik prestávlen''. Prev. Janez Nepomuk Primic. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_gajica.docx v gajici]
*[[Josip Lavtižar]]: ''[[Pri Jugoslovanih]]'' (SM, 1903) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2U0WKWFM dLib]
*[[Ferdinand Majnik]]: ''[[Bele gazi]]'' (1941) [https://slov.si/doc/majnik_bele_gazi.pdf pdf] (literarizirani priročnik smučanja) Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Cankar]] (I. G.): [[Nj. visokorodnost v Beli vasi]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V87XSW7W dLib] 
*[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924&amp;page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] 
* [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Zorec]]: [[Zmote in konec gospodične Pavle]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UO4YCNSV dLib] 
*[[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]] [Drago Ulaga]: [[Domačija v cvetju]]. ''Slovenec'' 1943 (71), številka 125a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V5KG2K5 dlib], 126a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEUJREMN dlib], 127a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKBPXID7 dlib], 128a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UD3F38KK dlib], 129a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJQVHL5T dlib], 130a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J818VH9B dlib], 132a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9B9NXR5 dlib], 133a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A84WAVVS dlib], 136a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BWCUJM2E dlib], 137a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52ZAWZNN dlib], 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5OJ1NMF dlib], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4ZQFTFL dlib], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0FX9DQ80 dlib], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZ9P9LM5 dlib], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1S5SRG6Z dlib], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVFXNOQH dlib], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQG1GABG dlib], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZNQIKES dlib], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-91MKWU3H dlib], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N6EEJW7 dlib], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JMHMSPOC dlib], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-36HWM0MN dlib], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60PANV1A dlib], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V18F60HP dlib], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8PMC389 dlib], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7PI7B6L dlib], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQPS1M3W dlib], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0TL7TQ0 dlib], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GJRGJF5 dlib], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4CK48V4 dlib], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVERFRPQ dlib], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ALXJGI8T dlib], 161a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18LF9X2O dlib], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8QDFU05 dlib], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WO20921W dlib], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6U7HYXX dlib], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD34FSTT dlib], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T5RSBTZ1 dlib], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQDJPM8Z dlib], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08NBNQTI dlib], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LBCHVYP dlib], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RSINYPA dlib], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-313L0E63 dlib], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BSR9WFBB dlib], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4G8VILAH dlib] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Matičič]]: [[Živi viri]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 287–290, 292–301. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LKQ7XTTT 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXONYR6Y 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWDSK904 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBPKLTAW 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1IX4EA9 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SINXONGH 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFS4AUWT 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GICOVOQN 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVNP3TYJ 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDXKXH4Z 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXZXANUM 298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4OJDOPFX 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-159YX3ZJ 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PCDDXT2Q 301]; ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 1–12, 14–22, 24–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDEOKZIQ 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NNJHTO 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MAS4WAIL 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLSFZIYG 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBYU5Z23 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRTVL4RB 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2YPFN19W 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GA5STX7 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCZBMUW8 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DFAQRH5P 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEPI4RH8 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UH39SOWG 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GISD5ENG 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UXKMNRQY 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7USGIR1 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D3X12THZ 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYDZ446G 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2ELIXYPP 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5I9AC76 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZXDZDT 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IBTBK71 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8NYVA61 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGLIYCYP 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GPLCNTY 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HLLLLKBS 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GREMQ7U4 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPKNJTIZ 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSGJSASX 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR3NSFVM 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CYKLGLL 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFTTN0CX 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BZFVYV3F 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6FRORAQ 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJYGSLFZ 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY6WQRNE 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEHGWKOW 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQVCUXBJ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T2SY9YEX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-61HX2EV6 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MNED62DW 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSK1B8NC 43], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKVBSQE9 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5TZ4QEN 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSO295T5 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q6ANMTXD 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTJN8ZYV 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9EGV7B7 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IVTAFCUK 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-122KKFD1 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSWCZSQ6 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MASOLXAQ 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PWM87BL 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KXTZBWC 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZRGQVOE 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZJVX58AY 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z26CC9JL 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I1SJFY3U 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UAIVSJQN 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KCNLBJZ 61], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNYSAW3A 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AIFMFO2V 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN9AVTZI 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8YLETXJ 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8KWQAWU 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UGDQESB 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXUFTLRC 98]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Turjak]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 72–92. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92].
*[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. (skrajšaj in posodobi URL-je:) Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 52]. 
* [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ  dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib]  (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27).  [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib]  (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] 
*[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. (Skrajšaj URL-je:) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 279]
*[[Franc Derganc]]: [[Mladi mornar ali zakaj in kako je Grmkov Francelj iz Amerike v Trst kolofonijo vozil]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 87–90, 92–94, 96–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTRDJQO2 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNSMPQTJ 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYNOIXFQ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLPA0EZ2 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCRB6VPX 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTHQ0WK7 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1I5FTKB 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OI95WMQX 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT0QSYU6 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOXJ7PNO 98].
*[[Leopold Lenard]]: [[Iz rusko-poljske revolucije]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 214–222, 224–225, 228–131, 233–263. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOENULGN 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B4TGWNJ  215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLLWKIPJ  216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0EIWOVE 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQOUIA1O  218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTY4JPDZ  219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QBJWMK9M 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULPL7IUM 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQOEO77A 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRYBA5LB 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNYO7JVV 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWJB58O6 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HI0VEBNH 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AABRVOOJ 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHKHVYIZ 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEYMZAMM 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDISV2PA 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI0WHBRP 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BO4BKSC8 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5YLSTEHI 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UWK2BMOU 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQ0HVYY 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESZPRLS8 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGR6ZTQJ 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFLSIPSQ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRBNW2Y6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKGH0RIF 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDECX4TX 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5RGFG36Y 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y4ZA1EY6 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZDW5MXR 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSD99VZ0 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RDNUWRZC 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZZBTPGN 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KE7KLQUD 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HSPYO4N 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4IBAHVF 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MD2BM5RZ 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FC13M4TP 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IEH79PP 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XN0J6KLC 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYWFXKXZ 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60ACEPQ7 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRAL2KXH 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMEKF1T 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFI5EUZO 263]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na dunajski lovski razstavi]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 264–267, 269–281, 283–290, 292–293. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJRQY5A5 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6WQYLGBP265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWDTQ7EY 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJK41A2C 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFQNAWZM 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLHHGQBP 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFJFI3MP 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NLCQDCW 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LM9XE1ZG 273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58E6BWJS 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2B2JZZSL 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJBMT0P9 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQ0NKIUH 277], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9ATLANO 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNDQHLYS 279], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJO5JNO 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDHXUBWM 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVTRW1W4 293].
*[[Janko Mlakar]]: [[Kako se je Trebušnik vozil v Trst]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 281, 283–291, 294–298. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVEE8VIH 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYRO2RK 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-397TUDQY 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXWCYW6Y 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIQIY6LV 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQPJNX5A 298].
* [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=1 dLib]
* [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=2 dLib]
* [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1919&amp;page=2 dLib]
*[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198]
*[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib]
*[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244]
*A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187]
*[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12]
*[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124]
*[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924&amp;page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271]
*[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 237]
*[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru'']
* Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman &quot;Rakete&quot;. ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29)
* [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št.  281–85, 288–93, 295–96)
* [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32)
* [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40)
*V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} 
*Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902
*[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902
*Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23
*Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 
*-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 
*Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?)
*[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14
*Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51
*[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15
*B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12)
*M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib]
*[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib]
*Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib]
*[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib
*[[Josip Stritar|J. Stritar]]: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib]  Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&amp;ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Glas&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960
*[[Josip Stritar]]: [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] 
*[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib]
*Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici]


[[Wikivir:Evidenca opravljenih korektur/2026|Evidenca korektur]]

==Besedila za urejanje v letu 2025==

*[[Andrej Volkar|H. G.]]: ''[[Dijak v luni]]: Satirična noveleta''. Zagreb, 1871.[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVIKOGAP dLib] Uredila: Neli Rožman Ragolič 
*[[Slavko Savinšek]]: [[Zgrešeni cilji]] (1929) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZCO6KKN dLib] (avtomobilistični roman) Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Adam Milkovič]]: [[Smola kapitalista Mejača]]. Humoristična tragedija. ''Proletarec'' 1932, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G2FC8NQF 1295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ERASZQUG 1296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFT5MENU 1297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IY7HBEAM 1298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP1QZ80Y 1299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXE6XT1L 1300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N9DHLPB8 1301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SP77PNYA 1302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVIGYBQ0 1303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIPECJRG 1304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXF6ELKD 1305], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WGJ72XB6 1307], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QUXAKXJ6 1308], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVFICVWM 1309], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I0A6HBQX 1310], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IZ2KVVDT 1311], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F248A26W 1313], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FWBJBQDO 1314], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UXVTC3KL 1315], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EZTSIVVS 1316], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KX6EOP2L 1319], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YEJ9EWNS 1320]; ''Proletarec'' 1933: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FBVXNNMK 1324], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9ZFCK89G 1326], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4DPERAM 1327], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q1IIJ69I 1329], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGJDM1XL 1330], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KXDLD32 1332], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIIZVRGD 1333], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HBYR3TCM 1337] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Skozi okno vlaka]]. Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja. ''Proletarec'' 1931,  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFJKFG3R 1247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRANQ0QM 1248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZFY7X9PQ 1249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKE5WDN2 1250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNDTYMPX 1251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FKYCWQZL 1252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DTM8WRB1 1253]; ''Proletarec'' 1932: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQPHYMKN 1269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BHNXLKWU 1270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RCE8R4TC 1271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMD4UPVP 1272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZOB2GZA4 1273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFI8TBRJ 1274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WAANQN7Q 1275] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Matt Petrovich]]: [[Vtisi iz Goriške]]. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Adam Milkovič]]: [[Sužnji krvi]]. Roman čustev in nagonov človeka. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVURGNX3 1197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H8C6QQCH 1198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K13FNKWJ 1199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WZ4WFQ8S 1200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1MVAHQI6 1201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1P5VNGQ6 1208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YAUQVTDC 1209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-540WR2IN 1210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FULCCHHU 1211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ONSY0TRM 1212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KR9RXTIY 1213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FA7FFMYW 1214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPIRAJSC 1215]; ''Proletarec'' 1931: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRNOV6AC 1216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OPEXQENZ 1217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBX0LUEO 1218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G73XGJFR 1219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RDNVXIHS 1220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKO28T2V 1221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQRIDG1V 1222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H7RXAVFG 1223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6YFM6TRB 1224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9PIVY46 1225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVXHRU7M 1226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9F5BHZI 1227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9THHW2XV 1228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ITUMHXN3 1229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-STUMEKIK 1230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SZX9NXHR 1231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0GQBIXM 1232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VPZBOTFZ 1234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ONE3SMO 1235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KI0FWUK 1236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QLD50CY9 1237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41ZXNXIU 1238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V2OY8SPS 1239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BTZEL8TL 1240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IOUMF7SZ 1241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Daj nam danes naš vsakdanji kruh]]. Socialna povest. ''Proletarec'' 1930,  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NEJPYQIB 1172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZV8GZKTS 1173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUX9JWJB 1174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2BQPH2T 1175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5CH2BBBC 1176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R6R4CDNH 1177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CJDG1BSU 1178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZDA9MRQU 1179],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0I7INTK 1180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ36FNFV 1182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-91ENFLV0 1183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANKYJ2VC 1184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NHO4IUE 1185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LPC2L6T4 1186] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Joško Oven]]: [[Za solncem]]. ''Proletarec'' 1929, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1SPIHG 1148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DMCMMCSH 1149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PV2UXOID 1150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQRDMDE 1151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ACRLOBIY 1152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NECS78VY 1153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZM7INMH 1154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IPIGNKF9 1155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FUTZTVMV 1156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QQ92J4VI 1157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZYKJFLE 1158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQIAEENQ 1159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CCSPFTE9 1160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-48QDVIFO 1161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0YNU26XH 1162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OH7KFES1 1163], ''Proletarec'' 1930: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T6JIG4JF 1164],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VF8IS8OI 1165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivan Molek]]: [[Moderna ameriška literatura]]. ''Proletarec'' 1929, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE0THGT9  1112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGYUMOXZ 1113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNED0VGO 1114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VLSQPWT 1115]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Samo da ne razžalosti mater]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFEXDHXU 1055], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GMZQQ7L 1056], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GW369VVB 1057], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9CODKTU 1058] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Razglas župana občine Trioglave]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Anton Kristan]]: [[Ameriški vtisi]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MGCRVGFD 1053], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SC41VCPW 1054]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[John Olip]]: [[Iz Chicaga do Radovljice ]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Divji plameni]]. Socialni roman. ''Proletarec'' 1927, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NUQNN0VJ 1008], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KWLSNOL 1009], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XEB2SPF1 1010], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TI2LTVZF 1011], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WM12OKSX 1012], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XMQTYWYZ 1013], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MIUYQOY7 1014], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U9VXBXK5 1015], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JAAND9LG 1016], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NYIKCVFO 1017], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HD0SJ9FV 1018], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RNROOQGQ 1019], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XBDX6ISC 1020], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-BHWCDKMN 1021], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TR3PCDVT 1023], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TZTXAZ6O 1025], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UHNQBQAX 1026], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TZCW1PV 1027], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJXFENWV 1028], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GBNNNGSC 1029], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJCGFKEQ 1030], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQNP93HB 1031], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GDH3JUBH 1032], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BFJFAIXD 1033], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D0MGXVND 1034], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWNB5DR 1043], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MK0UA0Q3 1045], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Charles Shega]]: [[Dogodki bolnega delavca od leta 1930]], ''Prosveta'' 1938 {{fc|dlib|XPVGLRHD|s=?|21. 2.}}, {{fc|dlib|Q9LX52FG|s=?|22. 2.}}, {{fc|dlib|SFSXFRDZ|s=?|24. 2.}}, {{fc|dlib|ELHVKQUF|s=?|25. 2.}}, {{fc|dlib|CORLRML6|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|CDSXZWOC|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|PBCIKVUI|s=?|3. 3.}}, {{fc|dlib|RYVGHYPP|s=?|4. 3.}}, {{fc|dlib|TOBSBRYR|s=?|7. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Preko sremskobanatskih poljan]], Bežni vtisi skozi okno vlaka, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|SX4FBXS2|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|OACH3QSK|s=?|15. 10.}}, {{fc|dlib|BTONRBBD|s=?|18. 10.}}, {{fc|dlib|QFAZICJ8|s=?|19. 10.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ančka]]: [[Prizor iz sanj]], Slika v enem dejanju, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|FVXYXDMD|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|OLXKPWX5|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|QK2QHFLI|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BMKSEWCW|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|LFKQLDUF|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|XALXKGQN|s=?|18. 11.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Frank Kroll]]: [[Prevara in spoznanje]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|0PRL9JW7|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|W9FE1VMG|s=?|7. 5.}}, {{fc|dlib|PFCC1LVA|s=?|8. 5.}}, {{fc|dlib|PYYWDDKX|s=?|11. 5.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[John Furar]]: [[Nekaj spominov iz svetovne vojne]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|QTMA1GEO|s=?|17. 1.}}, {{fc|dlib|WTHWREEE|s=?|20. 1.}}, {{fc|dlib|GA56BFYL|s=?|21. 1.}}, {{fc|dlib|4TGMUYQ0|s=?|23. 1.}}, {{fc|dlib|IRSVFQ4M|s=?|24. 1.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Herman Drobesch]]: [[Moji spomini iz svetovne morije]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|MWCIOKCO|s=?|19. 3.}}, {{fc|dlib|VMPUORP5|s=?|20. 3.}}, {{fc|dlib|RAHFNG7C|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|EFG9WYAM|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|A7RR6MMY|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|TPDJTXBC|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|LE0TNB8A|s=?|30. 3.}}, {{fc|dlib|WSOS8ULY|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|T6E6CPDR|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YGNDEHXM|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|OUNV8XIK|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|7LBT8UXH|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|PNWJXJQW|s=?|9. 4.}}, {{fc|dlib|CENUD9RO|s=?|10. 4.}}, {{fc|dlib|F439SOVJ|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|98QGSKTZ|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|L3KGNJ5W|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|PRIKMS9Z|s=?|17. 4.}}, {{fc|dlib|ZBCLHGCW|s=?|20. 4.}}, {{fc|dlib|28ZWOMWV|s=?|21. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Milan Medvešek]]: [[Johnny bo doktor]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|XT5QNINP|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ZSCKIPEN|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|HEBNW8QT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|IOOQ5ROT|s=?|3. 3.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivo Šorli]]: [[Pot za razpotjem]]. Roman. ''Clevelandska Amerika'' {{fc|dlib|5WIBBRNQ|s=?|67}}, {{fc|dlib|4KRYCAZ3|s=?|68}}, {{fc|dlib|CF3THWOG|s=?|69}}, {{fc|dlib|ALEFVNFE|s=?|70}}, {{fc|dlib|8VFGQ0KF|s=?|71}}, {{fc|dlib|DX9D1LKH|s=?|72}}, {{fc|dlib|K6FLXQOQ|s=?|73}}, {{fc|dlib|HUUWBIDK|s=?|74}}, {{fc|dlib|K1YFPAKQ|s=?|75}}, {{fc|dlib|HLALAVZ8|s=?|76}}, {{fc|dlib|JZINLILX|s=?|77}}, {{fc|dlib|CEIXRTMQ|s=?|78}}, {{fc|dlib|GETMBW40|s=?|79}}, {{fc|dlib|SAJ1UW58|s=?|80}}, {{fc|dlib|Z12SHKCI|s=?|81}}, {{fc|dlib|3ZIVUUVW|s=?|82}}, {{fc|dlib|EHGFSUZB|s=?|83}}, {{fc|dlib|ROAZZ4E3|s=?|84}}, {{fc|dlib|38N2KPKI|s=?|85}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Prežihov Voranc|Lorenc Kuhar]] [Prežihov Voranc]: [[Konec pijanca!]] ''Clevelandska Amerika'' 1915 {{fc|dlib|YPWRTJ1U|s=?|26}}
*Anonimno: [[Kako so dobili tatove, ki so odnesli mrtvo truplo]]. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|9VPTAWZV|s=?|58}}, {{fc|dlib|3RJCRPCQ|s=?|59}}, {{fc|dlib|2XJ78VFL|s=?|60}}, {{fc|dlib|PKPABAE9|s=?|61}}, {{fc|dlib|GHUWJZXO|s=?|62}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Milan Pugelj|Roman Romanov]]: [[Bajta]]. Črtica. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|CDWGGWRY|s=?|45}}, {{fc|dlib|BAAPBBFU|s=?|46}}, {{fc|dlib|LCCNA9GC|s=?|47}}, {{fc|dlib|8VKDBIJE|s=?|48}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Lah]]: [[Gospod Vitič]]. {{fc|dlib|Z4TXPHXL|s=?|4}}, ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|IJIKK74J|s=?|5}}, {{fc|dlib|YHOMQ01W|s=?|6}}, {{fc|dlib|M7UJI5MH|s=?|7}}, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Lah]]: [[Antonijeta]].  ''Clevelandska Amerika'' 1908,  {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}},  {{fc|dlib|UXUYZ8J3|s=?|9}},  {{fc|dlib|RPV4FIOZ|s=?|10}}, {{fc|dlib|MUDCZWMV|s=?|11}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*Anonimno: [[Ameriški Pavliha]]. ''Clevelandska Amerika'' 1909, {{fc|dlib|ZGY4BQGR|s=?|34}}, {{fc|dlib|WFZCYINK|s=?|35}}, {{fc|dlib|XKEHHZXB|s=?|36}}, {{fc|dlib|BXDUYOUO|s=?|37}}, {{fc|dlib|3XQIC5YG|s=?|38}}, {{fc|dlib|EOF0KYUY|s=?|39}}, {{fc|dlib|YMROU6HX|s=?|40}}, {{fc|dlib|Y71DWL8G|s=?|41}}, {{fc|dlib|PUUBDYRO|s=?|42}},  {{fc|dlib|XQGMI0DO|s=?|43}}, {{fc|dlib|2YDQFEYU|s=?|45}}, {{fc|dlib|0F803NYM|s=?|47}}, {{fc|dlib|J6Z6DNBB|s=?|49}}, {{fc|dlib|RJGYLDXL|s=?|51}}, {{fc|dlib|IZKCYY3K|s=?|53}},  {{fc|dlib|P4VZWDEV|s=?|54}}, {{fc|dlib|1ZPWAI1V|s=?|55}}, {{fc|dlib|TSTQCJRH|s=?|57}}, {{fc|dlib|HFDWCPNT|s=?|58}}, {{fc|dlib|0ZTI6EB0|s=?|59}}, {{fc|dlib|OM4UKPWI|s=?|60}}, {{fc|dlib|DRW8EXJD|s=?|61}}, {{fc|dlib|AEB6JFBW|s=?|65}}, {{fc|dlib|COZML9PX|s=?|69}}, {{fc|dlib|IEYSDMUG|s=?|71}}, {{fc|dlib|CSTKC28C|s=?|74}}, {{fc|dlib|GN6LT1UO|s=?|77}}, {{fc|dlib|KCRZWVEB|s=?|81}}, {{fc|dlib|DVALRIKN|s=?|87}}, {{fc|dlib|BMH1PUNY|s=?|89}}, {{fc|dlib|HR1DB06B|s=?|90}},  {{fc|dlib|RVR9GXEF|s=?|92}},  {{fc|dlib|DX2BYBGC|s=?|94}}. [Polliterarno] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Janko Mlakar]]: [[Zadnji svojega rodu]]. Humoreska. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|HWQTOIYB|s=?|52}}, {{fc|dlib|IRUGGWCY|s=?|53}}, {{fc|dlib|H9KSSOMD|s=?|54}}, {{fc|dlib|Q8LKPRQM|s=?|55}}, {{fc|dlib|NUX7JS9F|s=?|57}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivo Česnik]]: [[Mlinar Janez]]. Vipavska zgodba. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|SBYTRRS5|s=?|58}}, {{fc|dlib|VIHW8LJY|s=?|60}}, {{fc|dlib|CULINOTH|s=?|61}}, {{fc|dlib|XGXXVYA7|s=?|62}}, {{fc|dlib|HRM7RY8I|s=?|63}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[V. Fl. Goriški]]: [[Kriva pota]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|ZZH7JIDU|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|QZXBRYT4|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|VBV3B427|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|EC7F4WFA|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|52B9DNX3|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|GTU1LRW7|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|37BOQ6SQ|s=?|15. 4.}}, {{fc|dlib|5JVDCQ4S|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|7BUDQP5U|s=?|17. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Anton Medved (1862)|Ant. M. Goričljan]]: [[Moja prva vožnja po Benetkah]], ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|7OHRX5BA|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|V9MNOU3Q|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|XKYXNJ06|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|GZ1RGKGC|s=?|7. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*J. S. - [[I. Skuhala]]?: [[Strah v gradu (Slovenec 1891)|Strah v gradu]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|IMA1GISW|s=?|21. 12.}}, {{fc|dlib|V6B0CXW7|s=?|22. 12.}}, {{fc|dlib|BE79FTQQ|s=?|23. 12.}}, {{fc|dlib|FTHHWKEK|s=?|24. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Janko Barle]]: [[Prijatelja (Janko Barle)|Prijatelja]], Črtica iz bivše krajine, ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|8EXW5CPL|s=?|27. 12.}}, {{fc|dlib|74DVGMO8|s=?|28. 12.}}, {{fc|dlib|KJY90VTV|s=?|29. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Čičonov zvon]], Priobčil [[H. Majar]], ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|JZF7ABTK|s=?|11. 8.}}, {{fc|dlib|ZX05DIQM|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|4KOWQH4H|s=?|16. 8.}}, {{fc|dlib|Q4RN2KB0|s=?|17. 8.}}, {{fc|dlib|SGBCO4N2|s=?|18. 8.}}, {{fc|dlib|QPLI770M|s=?|19. 8.}}, {{fc|dlib|J4Z8HIGX|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|475KO9GZ|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|4XLJZKEL|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|JV5H3RBN|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|M6AIU6EF|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|KWWRDQ7R|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|XDQKJUR0|s=?|29. 8.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]]
* A. V.: [[Trojiški vrh]], Slika iz notranjskih gora, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|HWZRFV6Q|s=?|4. 5.}}, {{fc|dlib|R8M7G2K0|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|NA6XMWUF|s=?|6. 5.}}, {{fc|dlib|79CCAL24|s=?|8. 5.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]]
* [[Josip Jaklič]]: [[Pantheon]], Arabeska, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|73FUBHJ6|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|NMTNKB5U|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|M92F69IF|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|FKTUDEV6|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|VF8LQA76|s=?|29. 7.}}, {{fc|dlib|UV2JDU4F|s=?|2. 8.}}, {{fc|dlib|GHEOBTQK|s=?|4. 8.}}, {{fc|dlib|TTTV5R95|s=?|5. 8.}}, {{fc|dlib|3FP6NVBP|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|DRQBI6Y9|s=?|14. 8.}}, {{fc|dlib|DM2RUQE1|s=?|21. 8.}}, {{fc|dlib|WL95IFMQ|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|7EJAYX4L|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|HD24R22N|s=?|8. 9.}}, {{fc|dlib|GUX2EMZX|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FUULWUQP|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|FVLV7SMS|s=?|20. 9.}}, {{fc|dlib|UKKRMAHH|s=?|23. 9.}}, {{fc|dlib|7F3KAWUL|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|S59PRCNN|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|9RV6893L|s=?|7. 10.}}, {{fc|dlib|26FHZF0M|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|3KWZOFJ5|s=?|11. 11.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Josip Jaklič]]: [[Vsakdanje dogodbe]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|WY1FX2T0|s=?|10. 10.}}, {{fc|dlib|N1WGMUY8|s=?|11. 10.}}, {{fc|dlib|BJU5M84N|s=?|12. 10.}}, {{fc|dlib|Y46AL7PR|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|A0P39T1W|s=?|16. 10.}}, {{fc|dlib|SVWKFGJ7|s=?|17. 10.}}, {{fc|dlib|WSCMODT4|s=?|19. 10.}}, {{fc|dlib|E6NPPO3Y|s=?|20. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Janko Barle]]: [[Selska slika]], Črtica od slavonske meje, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|QY4NJKV3|s=?|23. 11.}}, {{fc|dlib|SL65WAFZ|s=?|24. 11.}}, {{fc|dlib|N7THXRHX|s=?|25. 11.}} 
* J. V.: [[Čarovnik (Slovenec 1894)|Čarovnik]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|YNVKBRFQ|s=?|25. 1.}}, {{fc|dlib|0U0OK4R5|s=?|26. 1.}}, {{fc|dlib|ZOMUMPCU|s=?|29. 1.}}, {{fc|dlib|CSPFDS9O|s=?|1. 2.}}, {{fc|dlib|DM3B75ZO|s=?|5. 2.}}, {{fc|dlib|G1EJPVNI|s=?|7. 2.}}, {{fc|dlib|CN1VPCPG|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|VGTFFNHT|s=?|12. 2.}}, {{fc|dlib|LZLV8STI|s=?|13. 2.}}, {{fc|dlib|5EOO1T9O|s=?|14. 2.}}, {{fc|dlib|R5L3S8YT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|70ZU64AT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|MUDLJ0LT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|UAAAL8LA|s=?|5. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Janko Barle]]: [[Črtica iz potovanja gospoda Podobnika]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|SWHD379Z|s=?|13. 3.}}, {{fc|dlib|RJQ5O5NK|s=?|14. 3.}}, {{fc|dlib|8GVEY9BB|s=?|15. 3.}}, {{fc|dlib|ZZNUREM0|s=?|16. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Dr. Vesekdo: [[3000]], Roman iz nove dobe, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|ZKO1TV5U|s=?|27. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Janko Barle]]: [[Spomini na dan vseh mrtvih]], Sličice, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|BQPDOE94|s=?|31. 10.}}, {{fc|dlib|NM86C0L9|s=?|2. 11.}}, {{fc|dlib|3HMXQWX9|s=?|3. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* k - č: [[Horatius Redivivus]] (Šaljive podrobnosti iz potne torbe olimpskega potnika), ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|JR6ZKZEN|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|4OFL57FV|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|YSW3EHVR|s=?|17. 11.}}, {{fc|dlib|0J5TII0P|s=?|19. 11.}}, {{fc|dlib|GEJKVECP|s=?|20. 11.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Janko Barle]]: [[Novi župan]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|CMO26HPW|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|ME5HU91F|s=?|5. 4.}}, {{fc|dlib|UC7ZOOMZ|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|FC74441Z|s=?|9. 4.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* J. O.: [[V domačem kraju]], Povest, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|6UQMNLDZ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XDI2GQPO|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|ITFM2IB5|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|LZNY7FG4|s=?|19. 6.}}, {{fc|dlib|L6ZBN1M8|s=?|20. 6.}}, {{fc|dlib|JB3AHTEQ|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|16ASMGW1|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|UR4CV6SO|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|GUAO1YRQ|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|TOVPM3XE|s=?|27. 6.}}, {{fc|dlib|OSC7VDD9|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|KATB6JU6|s=?|1. 7.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Janko Barle]]: [[Naš pisarniški sluga]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|4427VIY1|s=?|17. 7.}}, {{fc|dlib|RS4UPOWY|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|7MJL2K8X|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|8QIJLMZB|s=?|22. 7.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Janko Barle]]: [[Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca]], Črtica, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* Avški: [[Oglarjev sin (Slovenec 1896)]], Slika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|XZKH4FO6|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|MPUKLF0O|s=?|10. 2.}}, {{fc|dlib|78XBXJ77|s=?|11. 2.}}, {{fc|dlib|U60OAJFQ|s=?|12. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Ivan Cankar|Mrazov]]: [[Slavnostni govor]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|2ANGWE4B|s=?|26. 2.}}, {{fc|dlib|NANLDUJB|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ETF16ZV0|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|X6SB3TYF|s=?|29. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* Kdorkoli: [[O očetovi smrti]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|48XQSKPT|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|MN7TTVZN|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|NUDX28B2|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|NHMPN7PN|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|G17V836O|s=?|28. 3.}}, {{fc|dlib|XFHY9DGI|s=?|30. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Rajko E.: [[Skopuhov sin]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|B93YUJM7|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|3GXW1DIS|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|861KUPLM|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YC2S8SBW|s=?|4. 4.}}, {{fc|dlib|HVBSR5C3|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|J2HW0IOI|s=?|9. 4.}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* Avtor ni znan: [[Oče in sin (Slovenec 1896)]], {{fc|dlib|9RTLM349|s=?|23. 4.}}, {{fc|dlib|UO287C6H|s=?|24. 4.}}, {{fc|dlib|P9H4LYTT|s=?|25. 4.}}, {{fc|dlib|RYR2LJRB|s=?|27. 4.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Grahar]]: [[Gospodična Kajón]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|4BL3VED8|s=?|13. 5.}} 
* [[Ivan Cankar|Traven]]: [[Dve družini]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1GWBXEZF|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|YMFYLA07|s=?|16. 5.}}, {{fc|dlib|ILMD9Z8V|s=?|18. 5.}}, {{fc|dlib|FB8MSJ17|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|KQBK20VC|s=?|22. 5.}}, {{fc|dlib|5NL7N9XL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|O6V76LYS|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|DPTW7Z46|s=?|28. 5.}}, {{fc|dlib|L3TT5RX7|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|E3BEWZMP|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|XIF7P12U|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|X5OZAZGF|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|4WLEV2QK|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|JQZ59Y1K|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|OSCV4E9A|s=?|10. 6.}}, {{fc|dlib|Q82SF96F|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|34LK4VIJ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|KP81LSZH|s=?|17. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Ivan Cankar|Štefan Smuk]]: [[Blage duše! (Ivan Cankar)|Blage duše!]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1T2FTY80|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|NB7E1L93|s=?|27. 7.}} 
* [[Ivan Cankar|Alojzij Grad]]: [[Ura (Ivan Cankar)|Ura]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|RO2P3Z8Z|s=?|1. 8.}}, {{fc|dlib|GQ4ZZ16W|s=?|3. 8.}} 
* [[Ivan Cankar|Feliks Vran]]: [[Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|S. G.]]: [[Albert]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|Q4GT319L|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|3GV0W0T7|s=?|26. 9.}}, {{fc|dlib|GXQT24CG|s=?|29. 9.}}, {{fc|dlib|F427JQIK|s=?|30. 9.}}, {{fc|dlib|3LSHXAAC|s=?|1. 10.}}, {{fc|dlib|U4KWQEM2|s=?|2. 10.}}, {{fc|dlib|GLPVY1M4|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|GS18EOS8|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|MJZNZQ2D|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|822DBU9V|s=?|7. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Ivan Prijatelj|Semen Semenovič]]: [[Obrazi iz toplic]], Nekaj listov iz mojega dnevnika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|TT38XAMQ|s=?|5. 11.}}, {{fc|dlib|1R6QRP7A|s=?|7. 11.}}, {{fc|dlib|5NMS0NI7|s=?|10. 11.}}, {{fc|dlib|1P6H5HRM|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|U9RNRC9N|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BO1QRNJH|s=?|13. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Srdán: [[Sreča v nesreči (Srdan)|Sreča v nesreči]], Vesela dogodba, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|USSBJSBS|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|B72EK3LM|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|BDFS0PRQ|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|0WDH13X4|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|34CB28FU|s=?|23. 7.}}, {{fc|dlib|XP5WAYBH|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|RCQZEWKV|s=?|26. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|P. R.]]: [[Lavrin]], ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|XAZRFK03|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|1IXMGOIU|s=?|29. 7.}} 
* [[Ivan Prijatelj|Jože Arko]]: [[Revolucija v pasji vasi]], Kulturnozgodovinska študija, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|E8V3B863|s=?|31. 5.}}, {{fc|dlib|FVXMPYPZ|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|HJZ43N9V|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|KP7G8KEU|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|W1NO1IYF|s=?|4. 6.}}, {{fc|dlib|PK8UNEGG|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|3YWG37EO|s=?|8. 6.}}, {{fc|dlib|44AGOEO0|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|YDDTH3X8|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|APS0B2HT|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|NJBKEFDA|s=?|26. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Priredil [[Peter Bohinjec|P. Bohinjec]]: [[Snujte Rajfajznove posojilnice]]!, Poučna igrica v štirih dejanjih, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|4653STNY|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|TO4ST6TC|s=?|17. 5.}}, {{fc|dlib|1M7BNMEW|s=?|19. 5.}}, {{fc|dlib|Z8NCGUM5|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|TC4UO420|s=?|21. 5.}}, {{fc|dlib|V06D2UMX|s=?|22. 5.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Nenavaden pojav]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|0UST86IQ|s=?|5. 1.}} 
* [[Vek. Potočnik]]: [[Iz življenja, Slike]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|25860WCT|s=?|11. 4.}}, {{fc|dlib|BG1W9CKS|s=?|12. 4.}}, {{fc|dlib|LSOD9KY2|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|8QQQNJ6M|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|DKSWGQCG|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|MBI1UJRW|s=?|14. 6.}}, {{fc|dlib|ULCR30ZV|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XGJEP3V6|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|4RJE5TXT|s=?|19. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Fr. Kočan]]: [[Polžar]], Gorska idila, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|OYBLWZR7|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|0ARSQXAT|s=?|23. 6.}}, {{fc|dlib|91HX3QQ9|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|PGY9CAUS|s=?|26. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Murn Aleksandrov|Anton Jek]]: [[Človeška srca]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|D1353ZL8|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|SYFOJC4O|s=?|30. 6.}}, {{fc|dlib|L6I1D1EV|s=?|3. 7.}}, {{fc|dlib|281WZB1A|s=?|5. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Jakob Voljč|Rado Kósar]]: [[V čakalnici]], Malomestna slika, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|71KVG04R|s=?|13. 7.}}, {{fc|dlib|5O0X98C0|s=?|14. 7.}}, {{fc|dlib|KIEOM4O0|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|6IET3K20|s=?|17. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Ivan Cankar|Alojzij Benda]]: [[Randez-vous]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|NC4XA2K5|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|W3U2OV0L|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|MMMHH0CA|s=?|26. 7.}}, {{fc|dlib|YFERAECN|s=?|27. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Na izprehodu]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|HW2UEEIU|s=?|26. 8.}} 
* [[Ivan Cankar|J. G.]]: [[Na italijanskih bojiščih]], Prizori in spomini, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|O711FQGA|s=?|6. 7.}}, {{fc|dlib|RF0WHVX1|s=?|7. 7.}}, {{fc|dlib|ED29UU5K|s=?|8. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*A. M. K: [[Josipina Turnogradska]] (Njeno življenje in delo), št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLA98YER 1], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95AJ2AB2 2], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AUSQA339 3], ''Slovenska gospodinja'' 1913, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1XNRYW8H 4], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHCZVHQN 5], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T7NWV1O5 6], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRJDZW1Z 7], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8BJ8FVRA 8] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Josip Stritar]]: [[Sreča (Josip Stritar)|Sreča]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5RBNLA6O 1]. 
*[[Josip Stritar]]: [[V Ljubljano!]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YOJQQ7TX 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N6IFQLZB 22]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Josip Stritar]]: [[Priletnega samca sveti večer]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQIQ28S4 1]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Josip Stritar]]: [[Mož z mačico]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0282RFOI 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QNHZDBAS 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQ5QTUKC 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AB5L9TBN 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2715LLW 6]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Josip Stritar]]: [[Odpusti!]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1SFN4TO6 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YM4WJN6 2]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Josip Stritar]]: [[Hudi stric]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZ8G0LKT 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQGBL13R 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-098QE6FG 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4YSA1MA 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8AHFYXM2 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTG4YBSG 24]. Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Mamon]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-15464C9Z 6] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Pomladni sel]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CID4AANQ 14] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Iz vsakdanjosti]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCX3SFZ5 16] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Vaška idila]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77CBKWZG 17] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Kristina Šuler]]: [[Najlepši dan]]. ''Dom in svet'' 1896, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XJB9JWEI 12]
*[[Kristina Šuler]]: [[Nebeški glas]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Kristina Šuler]]: [[Snežec]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] 
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sestram]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSF9BAMR 6] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Ob luninem svitu]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U14UA1GW 7] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sanje]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRZCQWA3 11]
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Pela sem]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JB8MFRNY 16] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Prunk]]: [[V ljubezni]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Prunk]]: [[O maju]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Prunk]]: [[O mraku]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] 
*[[Ljudmila Prunk]]: [[Solzam]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9CGD9Z91 9] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]

==Besedila za urejanje v letu 2024== 
'''ZAKLJUČENO'''

[https://sl.wikisource.org/wiki/Evidenca_opravljenih_korektur_2024 Evidenca opravljenih korektur 2024]

*[[Josip Vandot]]:
**[[Gradič na trati]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Med sosedi (Josip Vandot)|Med sosedi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Metka in njen greh]] 
**[[O jagnje, ti belo jagnje]]! ... Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Ob siničjem pogrebu]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Pomladna bajka]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Pripovedka o zagorskih zvonovih]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Sin povodnega moža]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Siromak Joza]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Večer prve pomladi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Zajček Jožko]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Zatirani]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*A. M. Bašič: [[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175),  IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Stritar]]: [[Nedolžen!]] LZ 1883, 3/6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7JGPWK1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Pravo junaštvo!]] LZ 1885, 5/1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6RYOQ3S dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Delavska]]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Vseučilišče v Ljubljani!]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: V. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUIFTHC8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: IV. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNKCP20N dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Sijajna svatba]]. 1909. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3BMT0X31/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar++sijajna+svatba%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Golobje (Izidor Cankar)|Golobje]]. 1909. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3ZO0V3K7/879fcffd-0700-4b63-8613-25cd86d39315/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Na morju]]. 1910. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDX32ZWG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar+na+morju%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Dedek je pravil]]. 1911. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EJYPXQ6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar+dedek+je+pravil%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib]Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Začetek in konec]]. 1916. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUN3JMW9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dzačetek+in+konec+izidor+cankar%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Svetloba in sence]] 1916 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TUDVESTU/15a42fcc-203a-4403-8454-925aa22dff82/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]

&lt;hr&gt;
*[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=13 dLib],  Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&amp;ndash;5, 1938&amp;ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik
* [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] Ureja: Larina Griessler
* [[Ksaver Meško]]: [[Brat Kandid]]. Slovenec, letnik 50, številka 56 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLSYJE4W/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=5 dLib], 57 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPGP0XEG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=5 dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Legenda o sv. Ceciliji]]. Slovenec, številke 200 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2FL3W7G/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11 dLib], 202[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0S9ZU9U/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11dLib dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Pri trapistih]]. Slovenec, letnik 51, številka 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXSDN5YH/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Osrečuješ vse…]]. Slovenec, letnik 56, številka 293. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4CKPI8Y/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d293%40AND%40year%3d1928%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-503-56&amp;pageSize=25 dlib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Žive slike iz okupacije]]. Slovenec, letnik 47, številke 11 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVR8KM6J/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib], 12 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQZPQ9NV/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib], 14 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GETIZ0H/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Težka slika]]. Slovenec, letnik 47, številka 15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLA0LDPN/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Mladi hudodelec|Mladi hudodelec. Žive slike iz okupacije]] Slovenec, letnik 47, številka 19. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AMJZ2ZO8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Boljševik]]. Slovenec, letnik 47, številka 21. [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L2K1GD26/0f7cb41e-bb53-455f-a658-a1a691ef6b4b/PDF dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Doma (France Bevk)|Doma]]. Slovenec, letnik 47, številka 39. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJ8B8CU/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Jetniki (France Bevk)|Jetniki]]. Slovenec, letnik 47, številka 68. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1IOAUP5/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Pengal]]: [[Iz časa prevrata]]. Slovenec, letnik 47, številka 69. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRF2WWZA/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=5 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Goriška Velika noč]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=6 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Lani. Velikonočna črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=6 dLib]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Leopold Lenard]]: [[Čička]]. Dogodek s pota. Slovenec, letnik 47, številka 114. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Pengal]]: [[To vse ljubezen stri]]. Humoreska. Slovenec, letnik 47, številka 133. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Reminiscence]]. Slovenec, letnik 47, številka 136. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ciril Jeglič]] (Jože Plot): [[Resna ženitna ponudba]]. Slovenec, letnik 47, številka 194. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Avditor]]. Slovenec, letnik 47, številka 211. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Merhar]] (Silvin Sardenko): [[Sveto noč sem šel iskat]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Remec]]: [[Božje dete|Božje dete. K Božiču naših dni]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Božična črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Radivoj Peterlin-Petruška]]: [[Sveta noč boljševika]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Jože Piber]] (Jože): [[Svetonočni dihi]]. Slovenec, letnik 47, številka [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0930N7H8/e2d74c38-7dbe-4ec0-a568-b1990001079c/PDF 249]. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* &lt;s&gt;[[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116,117, 118, 119, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 139, 140, 141, 142, 143.
* [[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 8, št. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25.&lt;/s&gt; [že urejeno v preteklih letih, na Wikiviru imamo kar tri verzije besedila -- mh]
* [[Fran Saleški Finžgar]]: [[Črtica iz življenja starega Knaflja]], 29. 4., 1. 5., 2. 5. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Solnce! … Solnce!]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MIXLSY7 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gospod davkar se je zamislil]]. Slika iz pisarne. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XGOGB2W dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Jedna sama noč]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NS5CZPJ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2UX9KC1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Brez prestanka]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFDH6N0J dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Domóv]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WX7NW6P3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Mrtvi nočejo]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FEYAHER4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[O čebelnjaku]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MX3JZXID dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ZB338BZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4JP519X dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0V8MDRD dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWIOK0AZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N82E5KM2 dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1DHKDH6P dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S7ZZZFO5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Anastazij]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4H38PAXA dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Romanca o sreči]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMM4MELO dLib] Ureja: Neža Kočnik
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Signor Antonio]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12NME36M dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8691Z6E dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Njegova mati]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CBQMIQY3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Moja miznica]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QX4LIUZQ dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gomila (Ivan Cankar)|Gomila]].[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7VKW3S2 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[V salonu gospe Tratnikove]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IX6HLNZ3 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Nenavaden pojav]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0UST86IQ dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
*[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Josip Podmilšak]] (Andrejčkov Jože): [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
* [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
* [[Anton Terbovec]] (A. J. Terbovec): [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1.pdf 1] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg2.pdf 2] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg3.pdf 3] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg4.pdf 4] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg5.pdf 5] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg6.pdf 6] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg7.pdf 7] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg8.pdf 8] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg9.pdf 9] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1_130.pdf 1-130] [[Strah na Sokolskem gradu 2.del]] Uredila: [[Uporabnik:Spela Springer|Špela Špringer]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib] Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib] Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Korajžo je treba imeti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 240–243. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWNWQCBM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKAFF6EU 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH4V0UTZ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FOYLQ2JG 243]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ljudevit Stiasny]]: [[Iz Carigrada v Tiflis]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 134–137, 139–146. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKTHBGDZ 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKK2WQ98 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOKGRT86 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBNHSQOJ 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CQXKNJ9 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFKON8Q8 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CWKMLQP 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHLVC5C 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVE9A1KI 144], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXHUMEVJ 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGXFG32C 146]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 133] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Drago Ulaga]] (Tomaž Poklukar): [[Bele zvezde]], Slovenec 1942: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 280a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0LJ9F54E/474bde29-1703-4744-9e99-05de427dbca9/PDF 281a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R6GNCCLI/67ab8184-2cf0-45d7-90f9-8387c92fea63/PDF 282a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6NM1ZBSK/02891c87-b625-45e0-b941-d3fc5374063e/PDF 283a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D2JHFBCD/785f697b-27de-4b50-8311-828ba92ebff1/PDF 284a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7W6ZOL6A/1dbaf60b-0657-455a-8ca9-2c8b5533d904/PDF 286a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GRSK2O3W/90c81e44-ff28-453f-8e61-1f0fbd06c1d6/PDF 287a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K1XD8UQ0/4f189f05-0587-4173-b1f8-a800fce334ed/PDF 288a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R1NPUGYF/4bfbfccf-6e64-45ee-89ef-df0c362423b7/PDF 290a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1KAC4H5P/f89266bb-5336-42e2-8883-b1c4fb8e2d8b/PDF 292a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TQ41P3KN/11eba981-e83f-4053-9b6e-836cb715459f/PDF 293a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-01VBGRJE/30edd26b-9703-4799-8ba1-4ef0e55262cb/PDF 294a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F86P2Q4I/03f52dd9-5e51-4e36-97e4-8b76dffecbeb/PDF 297a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YUMWCEQR/25cc4bc0-6dff-427d-823f-605ae16b808b/PDF 298a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6UC7Y0Z7/8c5fd098-95ff-4454-84f4-6f36d4647e85/PDF 300a]; in 1943: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F5W7HF39/79213964-e744-461b-9531-a1acb2a51dc7/PDF 1a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V47FVLWE/c7775ac0-8765-4755-9594-bd1990abb190/PDF 2a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RBT1VQAO/246e8815-1af9-45be-83e0-f8da7ccaa891/PDF 6a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6WMRKXLB/3cc3c938-83f9-43f6-90d9-50666ca65efb/PDF 7a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FR9CY0HW/80d55673-4df4-4a5a-9286-78625dc20ab2/PDF 8a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ASBO5OS5/c208c5de-b8b0-4516-82ec-3e9a13fbfcd7/PDF 10a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1Q8EGZ99/a6ddc815-0868-453b-aea3-eb30e4e3536e/PDF 12a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4UKE0Y8/9e050f15-02ef-4956-afc1-7cb917da7c13/PDF 13a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IXM9KR4L/ef8896f3-644f-4422-92f0-61a58c908094/PDF 14a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-65QYL5P1/b3bd130b-5f5f-4def-99a1-9c5c536883eb/PDF 16a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LE1LTCRU/bd777d6e-bfb4-49c3-9bb4-0c16c1a1f36d/PDF 18a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UR197W47/6640fe1e-8d42-460a-b8cc-0d350972fdfb/PDF 19a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KIVCQLI3/0b59189a-add1-402e-b141-91d25946a964/PDF 20a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-671I72B5/85b316aa-c919-4227-bc54-eb3e75dbd3ec/PDF 22a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FVTC7D3H/37dcb246-c03b-4595-bda4-d15e5f84d2f4/PDF 24a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2XS5LNS6/559212c4-7440-48df-85eb-ae1055163094/PDF 25a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD5TFVTX/2ffb3244-ff14-4658-b334-25d4ed27ff10/PDF 26a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EWNKULD2/9a598d20-d412-4b37-8833-3cf5ca08a9f9/PDF 27a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 28a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JITX9FTR/dd1d6297-8806-4e83-848d-745b17f5b856/PDF 29a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VZL9XR3S/cfb96f4c-7716-4ca3-8e97-9dd0b8dfe03e/PDF 30a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2UF4J3U2/ceb206ee-0689-45c3-bcfa-fd8b84e1fd90/PDF 31a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-46HPSRNM/fd21789b-adfe-48eb-a15b-25f8c456322d/PDF 32a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CMKFVJD/9d7ad263-277d-4c30-a628-a910c9b59038/PDF 33a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CQJ0WV36/df9a171f-baf5-4bcf-8457-af7b7e2e10be/PDF 34a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JK4GVCFU/d10c0388-7236-4332-928a-1b2167dfab9d/PDF 35a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4MAKGVY8/4b22041c-35cf-4599-80f7-6bfde031e838/PDF 36a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D10QPLOD/fb8333ef-7920-42ea-8513-b6df9a7f903b/PDF 37a] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Jakob Eduard Polak|J. E. Polák]]: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1944: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3OIIS2W/2562991d-eba8-45ad-b943-a4eeea1adbb5/PDF 83], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TX9OKDMK/6852fd9c-3b4e-46ff-8f11-f3cf4126e3fd/PDF 84], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OP8D0HVM/512e14f8-3d4a-4c85-a216-023d9a8db61d/PDF 85], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5BVTIEBK/d15d530c-601a-4870-a694-36899e3fd33b/PDF 86], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C6PO3Q2U/ed9e10fb-d926-4397-b84f-8de1afb9e6cd/PDF 88], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K7XDNH9F/8a529c63-1774-4a74-a135-5518c2a2446c/PDF 89], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NM8L58X9/273b4b01-565d-4e40-a6b5-05a6348fabf6/PDF 90], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF 91], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GAQ8RDWG/25195a99-c64b-4e5e-8977-783d50390946/PDF 92], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y73N13J5/6dcd2e45-9985-46df-9f32-6bfc1ad2b731/PDF 94], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NF2NJNFV/80f67f12-9ac7-4dd5-b261-5fc0e6db14ca/PDF 95], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-INXQ53UE/812ce67b-c96a-486f-9009-e580916a73f0/PDF 96], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4CF3TC1K/157d0ae5-85b4-42a1-ba68-c9bfca7e93ec/PDF 97], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PZO0VRT5/ff10920d-3722-43de-957e-4b296e42c592/PDF 98], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JL8UEGLV/f8225181-9242-471c-8700-64c3f4e30598/PDF 100], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-O0CTNYF0/1bdce449-f845-409f-8ef6-5d21057f6150/PDF 101], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ANLQPD7L/9b41edd1-0840-4eb5-807c-e8fc18e182a1/PDF 102], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CJ816JC7/a75e0f38-8a65-4320-baa9-1831d90798ff/PDF 103], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OL37BSUF/3f059e62-a387-40dd-aa75-cbe8116ae650/PDF 104], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VXUH1GT6/0e20bf3d-9ba4-4c9a-826e-5e708467c4cf/PDF 106], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5FSBJADK/7eb352e0-fa9f-4451-bc0f-6e13597108d3/PDF 107], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DG1031K6/2158a8ac-8ae9-4b38-85c1-82fe0705853c/PDF 108], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z4JDRARC/9efed7c1-1d03-4f7e-b479-1c07dbf31663/PDF 109], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BNAX1VH1/e0b321e1-145a-4ec9-8754-c8010925394a/PDF 110], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z676KHD8/1ac6d5e7-054f-4cc8-8979-f24560d2390c/PDF 112], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBLWD3RV/b349e52b-24b8-4ecd-bb6a-1020a976eef4/PDF 113], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QQPVNKL1/2c8c37d2-5598-404d-84f5-4dda47610222/PDF 114], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S6FRZFI5/cfcbe872-a2a1-4c98-87ea-00ce3c1ff8b7/PDF 115], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W2DOVGAK/774a30a5-86e4-4b18-9370-40df1770bc8a/PDF 117], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FOTV54WT/fe9beb7d-83e8-4c3a-bcaf-2c324dd9a9cc/PDF 118], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T38QVWQ4/2914fec1-e3ff-4542-86c6-80bc9f36ffa6/PDF 120], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A4RLH6EJ/83ef6f05-e519-4390-84e8-7349a55546d6/PDF 121], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LIK0NGX7/3bf64370-78e2-4e70-9844-dd3882f6d5c7/PDF 123], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCYWHSN7/835f7861-9d37-4b3c-8b74-d8863c24162d/PDF 124], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3IOYTDWO/ebfa40d4-4999-4991-94c6-5ddbbefe1e55/PDF 125], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F0GJ3XMD/fbe522a2-b5ed-4d6b-b862-6a73bd72df6d/PDF 126] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]

==Besedila za urejanje v letu 2023==

Svoje tipkanje sproti beležite [[Evidenca opravljenih korektur 2023|tukajle]].

*[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
*[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]

*[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib] Uredil: Nejc Rac
*[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Pismo (Zofka Kveder)]]. Edinost 1899 (24/89b, 90b, 91b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LRLJRVD dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Privilegij]]. Edinost 1899 (24/95b, 96b, 97b, 99b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VQQM9R1 dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Vaški sliki]]. Edinost 1899 (24/208b, 209b, 211b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOLG2DPN dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]]: [[Mirca]]. 1901 (26/144–146). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QN865FFM dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]]: [[Je-li žena, če ni mati?]] 1901 (26/184–186). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KZMMLGP dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] Uredil: Nejc Rac
* M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] Uredil: Nejc Rac
*[[Zofka Kveder]]: [[Odlomek iz dnevnika]]. 1901 (26/3, 4, 6). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9S1VVI60 dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Zofka Kveder]]: [[Ena iz množice]]. 1901 (26/10, 12, 13). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVUXW05A dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Neta]]. 1899 (24/30b, 31b, 32b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q58Q9FIK dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] 
* [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30
*Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51,  1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929:  št. 8, 13, 37, 38, 40 Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 Uredil: Nejc Rac
* Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: [[O človeku, ki je izgubil prepričanje]]. ''Slovenec'', letnik 60, številka 29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRQLRE1M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d29%40AND%40year%3d1932%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-505-60&amp;pageSize=25 dlib] Uredila: Larina Griessler
* [[Ivan Cankar]] (I. C. Evstahij ): [[Sveta noč Damijana Gavriča]]. SN 1897 (št. 294) Uredila: Neža Kočnik	
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Dob): [[Na Drenovem]]. SN 1898 (št. 2–4, 6, 8) Uredila: Neža Kočnik	
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Mlakar): [[V čakalnici]]. SN 1899 (št. 225–26)	Uredila: Neža Kočnik
* [[Ivan Pucelj|France Feržou]]: [[Vesela pisarija]] (1938); ''Prosveta'' 1938: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4XMTW1A 18. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCCQMM1R 19. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YHKZEG7 21. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFFYUE77 22.7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAP3ELIJ 25. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VNMB5OHO 26. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KY0YLZHA 28. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSTNJOJQ 29. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RU2QLR3E 1. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJHUMMEB 2. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XXGIJTV 4. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYGIO5ZO 5. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPU61JNG 8. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6T1XX8TC 9. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYDAGDI2 11. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07DBGGRR 12. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZITE9TJ 15. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESAHCVE4 16. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVM0YNR 18. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9FRZQA2 19. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H5MXSRW 22. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LLO2QUY 23. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7USWHS0M 25. 8.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Ivan Cankar]] (Saveljev): „[[Jadac]]“. SN 1898 (št. 190–93, 195–96)	 Uredil: Nejc Rac
*[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] Uredil: Nejc Rac
*Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] 
*Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] Uredil: Nejc Rac
*C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
*[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] Uredil: Nejc Rac
*J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]
*[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] Uredil: Nejc Rac
*Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib]  Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1884&amp;page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&amp;pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=4 dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: „[[Mož pri oknu]]“. SN 1897 (št. 176) Uredila: Neža Kočnik
* [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: [[Dunaj poleti]]. SN 1900 (št. 184) Uredila: Neža Kočnik
*[[Loterijec]]. 22. 08. 1883 (8/67). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGHWPT17/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Šnopsar]]. 24. 10. 1883 (8/85). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2S6U34CA/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Ivan Dolinar: [[Žukov Matiček, vice frajtar]]. 08. 12. 1883 (8/98). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC8PDC8F/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Ureja: Neža Kočnik
*Ivan Dolinar: [[Kako je vojak Fleišman stotniku na glavo jajca razsul]]. 15. 12. 1883 (8/100). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6REX6IW/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Borne eksistence]]. 1899 (24/49b, 50b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA66YO88 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Moderna ljubezen]]. 1899 (24/35b, 36b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIY3B9Y0 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]]: [[Pesimist]]. 1900 (25/105, 106). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IXRZ2LBC dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Stara pisma]]. 1899 (24/274b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VXF2QVE dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[V težki uri]]. 1899 (24/275b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWUT3I76 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Majer]]. 1899 (24/202b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4L63PCB dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Anka (Zofka Kveder)|Anka]]. 1899 (24/132b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPOQD9QA dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Drobiž (Zofka Kveder)|Drobiž]]. 1899 (24/51b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWXAPMUN dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Cene]]. 1899 (24/196b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7J4LAP3H dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Ivan Cankar: [[V kupeju|V kupéju]], ''Slovenec'' 30. 7. 1900 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7JZJA61 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Fran Govekar: [[O te ženske]]! (1897) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYBVIPPH dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev leta 1809]]: verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine (1886) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VWYPUWOH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Slavko Savinšek: [[Milica, otrok bolesti]] (1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-75ORT1V8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] 
*Ivan Zorec: [[Iz nižav in težav]] (1938) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXJQY0XT dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]
*Ivan Zorec: [[Zeleni kader]]: Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja (1923) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTZ1AVKI dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Ivan Zorec: [[Pomenki (knjiga)]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0FLTZEL dLib]; primerjati z [[Pomenki|revijalnimi objavami]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Alojzij Remec: [[Veliki punt]]: Kmečka zgodba iz 18. stoletja (1909) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAIJ1NXL dLib] in [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJLOADAG drugi natis 1910] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]] (1946) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YK53GIXH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Jan Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest (Slovenske večernice 93) (1941) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLFPEG1E dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*Jan Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] (Slovenske večernice 93) (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib]; gre za dva različno obsežna natisa istega dela Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Jan Plestenjak: [[Lovrač]] (Slovenske večernice 89) (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Mimi Malenšek: [[Mlin nad Savo]]: Zgodovinska povest iz 14. stoletja. ''Naša moč'' 1937&amp;ndash;1939 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8IMC8FNZ dLib] sl. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Solzice (1949)|Solzice]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EAU5UNDE dLib]; ilustracije še niso v javni domeni Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (Prežihov Voranc)]] (1946) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] Ureja: [[Uporabnik:SvitStisovic|Svit Dečman Stisovič]], [[Uporabnik:bitezsa|Sara Bitežnik]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Doberdob]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZV1TNB5E dLib] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Požganica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ME0JGIU dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]
*[[Mary A. Svetek]]: [[Po kanadskih gorah in dolinah]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 194–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5YZ9Z9E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 dLib 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JL2ZIK8S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 197]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[Peter Dobrila]]: [[Prvič v lovišču]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 6–9. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K62AZJMM 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJ7KQM5R 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JTN6Z5R 9]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[Mary A. Svetek]]: [[Kratek izlet po ameriškem zapadu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 208–209, 213, 215, 219–222, 225, 227, 232, 235. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPHS1L2S 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPN34NDD 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPYJCB16 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLSDMFDD 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAAKHYJ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKG5N8JK 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1ESK98K 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P4JEF864 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUEZL87 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8BZUOIOY 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWEXUNJL 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MOBBIOJ 235]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[April v medenih tednih]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 266–270. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYGOXWIJ 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCZPP9XV 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWG7TBZN 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBZWEO8X 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOMR731C 270]. Ureja: [[Uporabnik: Danijela Maček|Danijela Maček]]  
*[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Dovolj pokore]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 45, številke 241–243, 246–248, 251, 254–255, 259–260, 262–263, 265, 267, 269–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUZUFNOB 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X8TQKJJ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EWQNVDG6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGJ8V1BN 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYIFKAOP 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJF7FHFD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZGQEOWR4 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XK17UMW 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGUKW7QC 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QD1BNPO 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQ17GE2J 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8QNBTC4N 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-48CWOX9P 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZJA3TCA 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T7PU8EXQ 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJJVTBKD 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5AHOS4JK 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MP0ADPH8 271]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Leopold Gorenjec]]: [[Slika iz našega kraja. Naša dekleta]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 6, 8–12, 14–18, 20. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMLRK7VN 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSMPHBTN 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZYBCCZP 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WEE4RYWS 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJQKL62N 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJ5IZGIT 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBNVIGY5 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVTSLLEU 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUG5KHVW 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCA2CW96 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFPXPISI 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3PLRSDN 20]. Uredila [[Uporabnik:Julija Tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Zadnji večer (Franc Ksaver Meško)|Zadnji večer]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 21–24, 26–27. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AP9K4PBI 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGS8NQMH 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAR7ZR2G 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLIOTV0J 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC5UU6FK 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4RFENFBJ 27]. 
*[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Življenje in smrt Mohorske knjige]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 54, 56–57, 59, 64–65, 68–72. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H306LZRC 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0RNNJJU 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D82QJSK 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OEOVJXJV 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUWMU0MM 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVP99OWA 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHTWS4EI 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98YHZKLM 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIQWMQMF 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0X0SEFY 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PSOYZMNE 72]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Ljudevit Stiasny]]: [[V Carigrad]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 119–120, 122–125, 127–133. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPTMDYF6 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6ZMUU6D 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEW0SJD1 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OK2WILYR 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSWWMFRW 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKJFNMPB 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMSGH10 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LULSPN9C 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133]. Ureja: [[Uporabnik: BarbaraKovač|Barbara Kovač]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Pijančeva hči]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 126, 129–131, 133–134. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARC2CZNC 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Hrvatov Miha]]. Črtica. ''Pesem''. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 116–119, 121. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQCYLFZT 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQDAEPPW 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R6YKUVNA 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3X2WR32 121]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Josip Javtižar]]: [[Kompostela]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 108, 110–114. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5BHURKLZ 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSSP8BAL 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCALDTEQ 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSEMVRSK 114]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*[[Ivan Pregelj]]: [[Iz težkih ur]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–106. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106]. Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*[[Mihael Levstik]]: [[Pozabljena pipa]]. Smešna dogodba. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–110. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NZ3R4SMR 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARNH8XII 109], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Sosedov Peterček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 83–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Pregelj|Ivo Pregelj]]: [[Blagovestnika]]. Povest iz pokristjanjevanja s Slovencev. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 74–78, 80–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EOCR2RG 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLU1D0O7 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1RCR3PG 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QSMALJU 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJIFNZDK 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYTW7AET 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFCONLRT 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPA7THJF 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Odveč]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 28–29, 32–35, 38–42, 44. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0T7XSGG 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RLAQPQC2 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z3YXHAIH 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRWHAXQW 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCFQOWU1 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVBTADE5 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URPFQSJJ 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6WGRPSZ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3NW20MX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFNEOZQP 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QGOZVXH 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCRN7RPM 44]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Silvester Košutnik|Silvester K.]]: [[Sivčevi spomini]]. Humoristična črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 147–154. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XBQHLJQ 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPWN0KGG 148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U60IVQPJ 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMSFM2PF 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52XYWXDF 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3U9OKWB 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLFYG2BW 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECVN11GA 154]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Ivo Trošt]]: [[Izkušnjava]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 165–174. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9FVE1CC 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75VSI2CZ 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUP3EMGS 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ5WFQTV 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3G8MNV5V 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTIYTFFH 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EJNXBXR 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Razni ljudje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 172–175, 177–178, 180–182, 184, 186–190. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5O0RQ578 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJORNFEY 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CV55SMBM 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHMBKT8H 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B9V8NUHV 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4CTQT57 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILQQBNXN 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Ivo Česnik]]: [[Obraz s slovenskih hribov]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 185, 186, 187, 188, 189, 190, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 201). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZEQNGAC 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLC8A1DG 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QI035JWI 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXTPK1O3 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIL2UIXW 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4QDEIUFF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2R0XNFJZ 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX1GKCMQ 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KCHC4TDJ 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RZZEMCG 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DZSBVCX 201]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Rejenka]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 204, 207, 208, 209, 210, 211, 212. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XGXFFJQ 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPNDGXI7 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BP7UMB4N 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGJ3AY2Z 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUEX36FC 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USP3QFBZ 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KD2PCKH 212].
*[[Jan Plestenjak]]: [[Lovrač]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 299–301, 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TKJKIPOP 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUPPXLKC 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGMJWNNA 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LXZGXBLH 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A6TY70WI 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1J9RK33F 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 47, številke 1–4, 6–22, 24–30. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUOHQ42S 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGJI02GN 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7MCTWBG 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LTNFDZ7J 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZL9SSB9H 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHIWGPOC 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTN5LZXM 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WJIPDI88 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPGN7UQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXHF3BPN 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYILSZW8 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PYN4JAX 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VC3SM0Q 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JRM23ND 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUQJBQTJ 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAMNUZLN 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NF85WMAX 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGAZLQWJ 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCSPSLVV 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOADIEFW 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DEPZ0HK9 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDJWDPEL 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXE1TG7Y 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO4NGCTW 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WONLX0KZ 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABL375M6 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPTUWYVP 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6HZWCYY 30].
*[[Ivan Pregelj]]: [[Novi zvonovi]]. Šaljiva povest. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 14–15, 17–20, 22–24. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVEVFKDB 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K2R9B2W 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNBNNDLP 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQPX9TNV 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXCWLDPH 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQVBIQWB 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH6XFPNW 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSHGGLZI 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVM1R0YS 24]. Uredila: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
*[[France Bevk]]: [[Pravica do življenja]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 65–71, 73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–102, 105–108, 110–121, 123–131. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6NERGBN 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70VYTEXN 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3QHN9R2 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXNR34IL 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D4XHHVAA 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKIXFTGE 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIB539TA 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H82VJQDJ 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPOR2DZQ 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TONXRXZB 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-284I65MY 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JHNAZUCW 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O6X8BFVB 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCP2U4L5 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBKQAFET 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9R2DNRU2 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN86PMWC 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3TRXHE9 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJH5GB7M 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCRKAVPT 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUHUXYNJ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFOX9X0P 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FSYAQN8 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQGHNBMS 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOF6KJQL 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBKPR2NV 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAFAKR64 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIR4XFVH 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVWEX8Q3 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KI3QTYFX 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NGXMEX 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA2BTDAU 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4IPGXGU 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOAG8JFE 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVTA2DCJ 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSJTTFVX 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX7QULMY 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZS2CCQA 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPBM8OUT 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9BXEKE6 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7CJTB4SJ 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FSTM7J6T 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCDV4WT8 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUS31B3T 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWZWD5UJ 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL29ZBMX 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTAU3QTJ 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DM9CQGEI 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TG0IDNII 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQXLX5H0 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A0RLBY9A 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-466HEPZR 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZGSZSUC 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NIANNOPM 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKGKIYKD 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EG8J0AJ4 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXW3QG9T 131]. Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
*[[Viktor Flisek]]: [[Bajtar Tomaž]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 178–184, 187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VE87VYU2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP9SPSKB 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGRK7BTE 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDOAVTOC 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM4O8AXV 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJHPBWZB 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNXLFSVM 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G8SU7F2H 187]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Sonja Severjeva]]: [[Neusmiljeni hrček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 188–196, 199–201, 206–207. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZUCQZAG 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCNLJVHB 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDPZZUBN 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CO1UB4MH 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2UT0YKDP 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2KE5BQN 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJGNQXLC 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJIGQTQQ 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WISR1VEF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEQJ76VK 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2J2IDIUS 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKNEVX7C 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJELWOIV 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J2IDVSVX 207]. [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] 
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Na begu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 63–71. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71].
*[[Stanko Cajnkar]]: [[V planinah]]. ''Zgodba''. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 162–165, 167–194, 196. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHMJUV6Z 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8X8Z7TH 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOSIAHHL 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FS2XXCER 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLJ5QUC 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQRFOIMW 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RB7JOY1C 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJJ2W4XG 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D1QA599W 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVAKDDCJ 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URXMP5QS 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCCFLQ2Z 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WKYCC0U7 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJ2HU5EU 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A58KXEBJ 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNAYGMQD 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZYEVMTD 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDWR56EM 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFJUNX5H 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6NOMD5A 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJYURFV 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUZVQLQR 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AI5LPEPO 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZKE8XJZ 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDNKFGTM 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QP0ZQRS 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCUE1EYE 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OJVXE7S 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQAVTHSV 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2D5L0GH0 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBLOJ0KH 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N30SWLZ 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJKIMKJA 196]. Ureja: Špela Špringer
*[[Franc Jaklič]]: [[Ljudske povesti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 240–248, 250, 252–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNQJSICM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUQ9YSEF 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GO7LEPNM 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFFZJS4K 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OFH5JG88 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNPUIJY 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6XDXVWB 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5V7XINV 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5A3CSCAD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JROBYXXT 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ6KEG5Q 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCLEYOQQ 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKO9Y1I0 254]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 37]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 16]. Ureja: [[Uporabnik:Nezakocnik|Neža Kočnik]]
*[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6]
* [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] 
* [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1939&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Ureja: [[Uporabnik: Eva Ule|Eva Ule]]
*[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Kana Vincek|Kana Vincek]]
*[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]]
*[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 178] Uredila:[[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 228] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 142] Ureja: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]]
*[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 176] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] 
*[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}}

==Besedila za urejanje v letu 2022==


[Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.]
&lt;!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --&gt;

* [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman: št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
* [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 39]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}}  [dogaja se v Šentanelu] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}}  {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}}  {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}}  {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}}  {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}}  {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]   
*[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52  {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] 
*[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''.  Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]]
*[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
* [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS  dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 41, 43, 44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW  dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA  dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Jerebtaja|Taja Jereb]]
*[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 294] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 277] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 266] Uredila: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 244] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 229] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]]
*[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 224] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSizp=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSizp=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 289] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]]
*[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 254]  Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 261] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 21] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 266] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]]
*''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 285]'' Uredila: [[Uporabnik:Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]]
*[[Andrej Kobal]]: [[Po solnčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=4 302] Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]]
*[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 231] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 130] Uredila: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]]
*[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 186] Uredila: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]]
* Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]

===Besedila na stroške Oddelka za slovenistiko===

Ponudba velja do srede decembra 2022 oz. dokler odobrena sredstva v višini 1000 eur ne bodo porabljena. Sporoči prosim svoje ime in naslov študentskega servisa, pri katerem imaš stalno ali enkratno napotnico. Podpiši se k tekstu in ga začni urejati, po enega, ko končaš, dopišeš &lt;nowiki&gt;{{opravljeno}}&lt;/nowiki&gt; za obračun do konca leta. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:44, 3. november 2022 (CET)

:Urša Kosmač, e-Studentski servis [[Uporabnik:Ursakosmac|Ursakosmac]] ([[Uporabniški pogovor:Ursakosmac|pogovor]]) 23:44, 4. november 2022 (CET)
:Lucija Šteh, e-Študentski servis [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] ([[Uporabniški pogovor:Lucija Šteh|pogovor]]) 22:37, 11. november 2022 (CET)
:Svit Stišovič, e-Študentski servis [[Uporabnik: SvitStisovic|Svit Stišovič]] ([[Uporabniški pogovor: SvitStisovic|pogovor]]) 13:02, 12. november 2022 (CET)
:Miha Sever, e-Študentski servis [[Uporabnik: 56jhoG|Miha Sever]] ([[Uporabniški pogovor: 56jhoG|pogovor]]) 16:23, 21. november 2022 (CET)


*[[Fran Milčinski]]: [[Mutasti birič]]. ''Ameriška domovina'', letnik 22, številke 132-138. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1TRMEOY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1919&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 132] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 133] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 134] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNOBD8BQ 135] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJACLVAZ 136] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUGPIZW 137] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMRGPTZ 138] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]]
* [[Anton Stražar]]: [[Francoska ljubica]]. Povest izza francoskih časov. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 75–76, 78–79, 81–82, 86–87.  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVCKVR1Z/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRDNFVMW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HT0UTIA8/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8PO3GC4T/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G20SXDOT/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QG1CEBVV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK8XMCSG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAQRYHPR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 87]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Kosmač]] {{opravljeno}} | &lt;font color=green&gt;7942 besed po tarifi 2500/uro = 3,2 ure x 6,17 eur = 20 eur [Ko seštejemo vse tekste posameznega urejevalca, število ur za obračun zaokrožimo na celo število. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:41, 11. november 2022 (CET)] &lt;/font&gt;

:Neža Kočnik, e-Študentski servis [[Uporabnik:Nezakocnik|Nezakocnik]] ([[Uporabniški pogovor:Nezakocnik|pogovor]]) 17:35, 14. november 2022 (CET)
* [[Anton Stražar]]: [[Gašperček najdenček]]. Povest iz časov tlačanstva. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 88–94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL0PPIIB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDEVFF4Q/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 89], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USVN7UBI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I5M9OGOU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVNGZNBC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZBEZMVRO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCPD4YIW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 94]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 6080 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure x 6,17 eur = 15 eur &lt;/font&gt;
* [[Anton Novačan]]: [[Naša vas (Anton Novačan)|Naša vas]]. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 294, 296–298, 300, 302–303, 305–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NN4GUFLH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KASNODQA/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTYZ0BTK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 297], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTQMJTAV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUB00I7G/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 300], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KCCPSPW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 302], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI56JEBR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR6ZQF2K/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 305], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5KQDXNR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 306]; 1931 (1&amp;ndash;14): ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 1–14. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUE1ZVLB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTXS1AUD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDTYFCKP/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSCWSKGD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0J665BTS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG1JMUTM/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLMDCOUH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJQHU87J/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-40UP2MOC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 14]. Uredil: Miha Sever {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 32490 besed po tarifi 2500/uro = 13 ur x 6,17 eur = 80 eur &lt;/font&gt;
* [[Jožef Urbanija]] (Soteščan): [[Grob ljubezni]]. Povest iz vaškega življenja. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 202, 204–206, 208–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5ZNHBD9/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E7X8D1PX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JISKWYIY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 205], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCB0CBF5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 206], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMM57IEN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIBLRA5L/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BF5PS7KW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 210], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZD78CD3/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 211], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8TNETRC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPZWWDSO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZMP1AO5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 214]. {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 17231 besed po tarifi 2500/uro = 6,9 ure x 6,17 eur = 40 eur &lt;/font&gt;
* Josip Grdina: [[Spomini na osvobojenje Koroške]]. ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 10–21. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3OEJFNK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH7I2P4P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LY8JPKNU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFYSEVQS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZUZBAUCU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5MOUWNX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAKKFRBW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 21] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | &lt;font color= &quot;green&quot;&gt;10878 besed po tarifi 2500/uro = 5,2 ure x 6,17 eur = 32 eur&lt;/font&gt;
* [[Fran Jaklič]]: [[Sin (Fran Jaklič)|Sin]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 50–55. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTTXLOSB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUN3OMWV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9WZ5J3UE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0I3ZBSF/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VI0L2FJ7/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMOSIMAX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 55]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt;9093 besed po tarifi 2500/uro = 3,6 ure x 6,17 eur = 22 eur&lt;/font&gt;
* Jaka: [[S harmoniko na medveda]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 287–294, 298–299, 306–307. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQJPZZG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+287%27&amp;pageSize=25 dLib 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7YV1SXXE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+288%27&amp;pageSize=25 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXDOHTQA/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+289%27&amp;pageSize=25 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5Q8AVPE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+290%27&amp;pageSize=25 290],  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOC9VVTW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+291%27&amp;pageSize=25 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTP81M70/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+292%27&amp;pageSize=25 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCRROMP1/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+293%27&amp;pageSize=25 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q2DVH6IQ/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+294%27&amp;pageSize=25 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBF1URGI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+298%27&amp;pageSize=25 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJ7SDSVY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+299%27&amp;pageSize=25 299], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3RM1D56/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+306%27&amp;pageSize=25 306], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTF2MU4Y/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+307%27&amp;pageSize=25 307] Uredila: Nuša Velišček {{opravljeno}}
*A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 35, številki 218, 225. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCQ6DISI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=60 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N33AVAE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 225]; 1934: A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 23, 234–240, 260–261, 265, 285–286, 288, 290–292, 301–302, 304, 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6NZGTPX5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 dLib 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBPSKOK6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPFMWRKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNWW73Y1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDBXCCE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDVKV8PR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRKEPGI4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 240],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJGZAISN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARHLWXAY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMDFX3BI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHBYKRCR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTDZ4ZAU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOVTD6Z3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HEVJJMK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMZBONVL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1YDB5ZX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI4X6NX7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8YZ33E3R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFBPLIYJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIG9LYPL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 306]; *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 48–50, 55–56, 58–60, 62, 66, 69–71, 73, 76, 77. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7NDFJU5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXLRSZJ2/?euapi=1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27rele%253dAmeri%25c5%25a1ka%2bdomovina%27&amp;page=65 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQKRSDMG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JU2MCELP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKBPLXKK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKGB12V7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MURXXZUS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QJEZLYT4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7YGTPPA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQAKTAZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF1IW3RQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 77]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 49546 besed po tarifi 2500/uro = 19,8 ur x 6,17 eur = 122 eur &lt;/font&gt;
*[[Andrew Žagar]]: [[Iz zgodovine pevskega društva Zvon]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 230, 236, 242, 248, 254, 266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6MXX2BV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 dLib 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEHHQIKH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DXUDKTOK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSZ7ZVF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D680I3Y7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 266]. Ureja: Jaka Ajlec
*[[A. Šabec]]: [[Kako kuje življenje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 37, številke 226, 242, 261, 297. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GF6CPFKV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9PG85JTW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GARW6YN3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSGVGRTW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 297]; ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 17–18, 23, 26, 42, 48–53, 59–60, 71, 79, 83–84, 86, 89–90, 95–96, 101–102, 113–114, 125–126, 128, 131, 137, 143, 149, 155, 157, 162, 166, 178, 181–182. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDU5U5SA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RO3IQJBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIN7JY7K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7JICYHN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGZO2GUC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JZG5XNV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJESZ1E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-922W9EII/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6K5ABHH2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XXH0C5Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MMJDHBH7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITR8WK5E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VETDOBND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APBPYKTB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOWMC3ZJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STQV91X5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYRPGYIV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZLWCXX4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI2LJQLE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZZENPWW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KW3JFAQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCGXZC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEJUYQQL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXUVA8DE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0XXNXGJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GMRARYGC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B99MKCTX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O25RFZL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04SW1OH8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ9HX6KM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3M4HX3XS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 182]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt;45668 besed po tarifi 2500/uro = 18,3 ure x 6,17 eur = 113 eur&lt;/font&gt;
*[[Ivan Zorec]]: [[Stiški tlačan]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 14–15, 17–18, 22–23, 26, 32. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBDOS8V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJAWZDTV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQOLVD9V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZ5JTXCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 32]. Ureja: Daša Horvat
*[[Michael Lah ml.]]: [[Potovanje po zapadni Ameriki]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 294–296, 301, 304–305. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IMAL9VL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHE8E15Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 295], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S46BZQJE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X1MROF0W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 301], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVIO2D0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 304], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRHI1SZP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 1–4, 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZXX2YKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIMGAMNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSANA5LW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUMFMPXX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=76 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42UURGZS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=76 6]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; | 11837 besed po tarifi 2500/uro = 4,7 ure x 6,17 eur = 29 eur &lt;/font&gt;
*[[Jože Grdina]]: [[Po širokem svetu]]. Potopis. ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 246, 251, 257, 263–264, 268–270, 272, 274–275, 280–281, 284, 286–289, 291–293, 303–304. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F48MFZ66/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=85 246], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKMYTJLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=85 251], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1IYXEN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D6VGFU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHC7SQUQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRAFDE00/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CESC1FEY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBMDTBVF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B6GYLTVZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRJLQC5B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV4TQLI2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOQ3CRAX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6YJKEWSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ8U3S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1TDBZ9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 286], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKBPT6GW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHZQND1Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X5WOAIK0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-47XVBWVJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJL2IU12/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOAOXM4G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STN534FW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YUK64TL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 304]; ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 2–3, 8–9, 11, 13–15, 17, 21, 26, 32, 38–39, 49, 55–56, 79, 91–92, 97, 100, 109, 135, 138, 144–145, 150, 153, 156, 158, 161–162, 164, 167–168, 170, 173–174, 176–177, 179–180, 185, 188, 191–192, 194, 197, 203–204, 209, 215, 220–221, 226–227, 232–233, 238–239, 244–245, 256, 268–269, 279, 280, 290, 294, 303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1FOXQ96/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 dLib 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDQ9KSMU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMJ7I8VP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QHJF9UE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR2ZYV1R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL678AYJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOHBSQIY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCCDO0PR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRKJZJCA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJZZNPCJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8NWF8C2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GM7XHAHS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-88YPAUQE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKVQBMTI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP4BFZWN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYQTBNAD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXSNHQAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3EDFLXM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4YF0C3RK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHR5XOUC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DAUIFDKX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQFI8BNA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRLVKSYA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU46BWME/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIF34RZA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXA03LVQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC3B57SP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDHEYAQE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=92 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIW8AWPL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=92 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWDIOBQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTSCNBK1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGY61FDC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9MVSX0F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SA1AYVEC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQQSO4S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD3TI0SF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUL6BF1X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJVDVTK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AT2SUDDP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWYASWGZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P40SCPWQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXABMSUX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMRIML2V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZOCOZAV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKILVMR5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7EVNBMX2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGXNRQIF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOR8DTAI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAGG3CCI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I8ZACQWF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJAN9IKC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 188], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKXYVSD2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 191], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IDISIWQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 192], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKGP11VX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJQ9VG8A/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NGHFV7P/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJWQA3YH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPMPGDBS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 220], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYGG3WIM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUHNVKZT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL4AHJLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AKQCFMTH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2I5MAEPN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TANDKM0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5LQRAAD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 244], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYBAMFII/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 245], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2HAQGT8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 256], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPFICB0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGWRBYOG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUD5MSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q0HINBM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2QHPWVK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8JRT2G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OREN6SWY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDCBBPXD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 303]; ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 3–4, 7, 9–12, 14–15, 19–20, 25–27, 36–37, 39, 44, 48, 50, 54–55, 60–61, 67–68, 74, 80, 84–85, 96, 102, 104, 108, 114, 122, 126, 137–139, 145, 160, 165, 167, 171, 183, 185, 189, 197–198, 201–202, 212, 219, 224, 231, 233, 236, 239, 242, 248, 255, 261, 265, 272, 276–277, 282, 288, 290, 294, 300. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TS3CL2FY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 dLib 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SKYRH0I2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INFILVIN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQQET3I9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLQXLODJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGYWNQKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OQFRNDK9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYWHEIWP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI5IQCVH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRNB4VOA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCGCUCWV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SMRWOPGZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLODO4U/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ0ASEI5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8SQF7TP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 60], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4QTYCNG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNXAPIGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOVY8VVA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKG7CFUW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3DSDTBQN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHMIIKET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VID5QBA3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 85], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-514YZAY2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3R6DKRV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GVZUCCV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXUDV4F5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIATMPFA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZIXG6KG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V91CCMWM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTTBUADT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYKDYBKV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DH6E9PH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O5BZENW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 198], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UYU9H5YJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 201], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G6RUURLZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTGPIJ3Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGWG5CDG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YR4U3EAE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMNZJJAY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKMNST2Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSQ9IUYB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TI1UHQF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MILRMF22/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UMWNYOS7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHHDDHMY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDVU3GO0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSMH8XZA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=112 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X8UBDHS5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=112 300]; ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 2, 4, 7, 10, 13, 19, 25, 28, 31, 37, 40, 51, 54, 60, 63, 66, 72, 75, 78, 84, 90, 93, 96, 99, 102, 105, 114, 120, 131, 134, 137, 161, 166, 172, 178, 181. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPABBMZG 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RR1UR5SM 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WY7ITJLR 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWD4H3C5 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VN6HIXWU 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHVBFFQW 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4WKJLWZU 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EZSNAJLD 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXLZZWBH 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LEHAOKS 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFYUHHHX 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQ98WE9N 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PIA9A5VY 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OVTP1XU 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2ZLFRLL 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4MWPYTF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEXLAKXG 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LART8ZWM 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVAL6SQI 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ICPLEEBZ 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEY8ZCSG 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZJZCELA 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOJ3XQCY 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZSTCMFV 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOPELKXP], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYO0SFY0 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYRFELWY 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYUMPNUC 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1IGCRTNU 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXKZRY5J 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N12QPY8V 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTWPFTSF 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APYIOB1M 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5HLE4NVG 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JNJMAGX 181]. Ureja: Urša Kosmač
*[[James Debevec]]: [[Pehanje za srnami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 37–39, 42, 44–60. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 dLib 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5JJQY7Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMJTPGED/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XHHPVJW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJKPDH75/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDYZKX56/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBPDXTSF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVU35JKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNFXK9UT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZXCYMQB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTK7NKQK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1UKF55N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZVE1WSG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPMGIJ8U/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 60]. Ureja: Nika Boršič {{opravljeno}}
*[[James Debevec]]: [[Na ogled za srnicami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 202–204, 208, 213–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFUEH6JG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRYDAF1J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DGXWEQXY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-95F5FQ0V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 214]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 5907 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure * 6,17 eur = 15 eur &lt;/font&gt;
*[[Josephine Erjavec]]: [[Na obisku v stari domovini]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 103, 114, 121, 126, 132–133, 137–138, 144, 159, 165, 171, 177, 183, 189, 195, 203, 218, 224, 236, 242, 248, 254, 260, 265, 271, 282, 288, 289. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VEBQ9D1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 dLib 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZTP1GFN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQY3LUSO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSV9LK6E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS6SXUC1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL0BTMIE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQGV7Y0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6BKVIWF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXX4DMYX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-13FHXWYR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 254], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5AOJ1YY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPB3Y7FB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYENRXDM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 289]. Ureja: Lara Repe
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Poljančev Cencek]]: Sličica iz življenja malih ljudij. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 45–48, 50–53. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKQICQSU 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLKKZAZT 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VPKUUYPY 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6C21NLPO 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHTWXDBR 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1RGC1P9 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQO3ZXBQ 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WPJN8L 53]. Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | &lt;font color= &quot;green&quot;&gt;4693 besed po tarifi 2500/uro = 1,9 ur2 x 6,17 eur = 12 eur&lt;/font&gt;

==Besedila za urejanje v letu 2021==

*Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]]
*[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]
* [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]]
* [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]]
* M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]]
* [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]]
*[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]]
* [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]]
* [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib]  Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]]
* [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&amp;sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&amp;ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&amp;q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&amp;oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&amp;gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&amp;sclient=gws-wiz&amp;ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&amp;uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] 
* [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]]
* [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] 
*[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27],     [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] 
*[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96]
*[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261], Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139]
*[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103.  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]]
*[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]]
*[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 262] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]]

==Besedila za urejanje v letu 2020==
*[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku)
*[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929)
*[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]]
* Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&amp;fyear=1884&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]]
* [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}}
*[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) 
*[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
* [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) 
* [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*&lt;s&gt; [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]&lt;/s&gt; Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]].
* Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo)
* Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
* [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]]
* P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1924&amp;page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
*[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] 
*[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] 
* Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
* [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40)	[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
* [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] 
*U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]]
*Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]]
*[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]]
*E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]]
*J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]]
*[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: &quot;[[Na pragu smrti]]&quot;: Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali.  SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}},  6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}},  10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]]
*[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]]
*[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33
*[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1  Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]].  Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*M. J.: [[Če študent na rajžo gre]].  Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]]
*[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33
*dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29
*[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44
*Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6)
*Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1925&amp;page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib]
*[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]]
*Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib]
*Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1884&amp;page=3 dLib]
*[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&amp;pageSize=25 dLib]
*Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]
*Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=4 dLib]
*[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib]
*J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib]
*Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib]
*Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib]
*Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib]
*Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib]
*Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib]
*C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib]
*Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib]
*[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib]
*J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib]
*[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib]
*[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib]
*Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib]
*Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib]
*[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib]
*Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib]
*Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib]
*Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib]
*[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib]
*[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''.  Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib]
*Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib]
*[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib]
*[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib]
*[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib]
*[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib]
*[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib]
*[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib]
*[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib]
*[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib]
*Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib]
*[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib]
*J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib]
*Д: [[Kralj &amp; Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib]
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Uredil: Uroš Ferrari Stojanović
*Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib]
*[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib]
*Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib]
*[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib]
*E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b,  237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b).   [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib]
*Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib]
*[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib]
*[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib]
*[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib]
*Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] 
*[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib]
*[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib]
*[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib]
*[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib]
*[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib]
*[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib]
*[[Joško Kevc]]: [[Izlet na  Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib]
*Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib]
*Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib]
*[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib]
*V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib]
* [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  
* [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]     
* [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib]
* Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib]
* A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib]
* A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib]
* H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib]
* [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib]
* [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). 
*[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib]
*M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib]
*V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.]
*[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.]
*[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do  55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]

'''Avtorski opusi'''
* [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir)
* [[Fran Milčinski]]
* [[Marjana Grasselli Prosenc]]
* [[France Bevk]]
* [[Fran Žgur]]
* [[Ivan Baloh]]
* [[Ferdo Kleinmayr]]
* [[Franjo Krašovec]]
* [[Drago Komac]]
* [[Joško Kevc]]
* [[Alojzij Remec]]
* [[Marica Gregorič Stepančič]]
* [[Ivan Podlesnik]]
* [[Oskar Kamenšek]]
* [[Janko Kessler]]
* [[Ivan Pucelj]]
* [[Anton Zajc]]
* [[Jurij Grabrijan]]
* [[Fran Zakrajšek]]
* [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica)
* [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&amp;ndash;187. 
* [[Fran Detela]]
*[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik)
* [[Jakob Alešovec]]
* [[Josip Podmilšak]]
* [[Luiza Pesjak]]
* [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}}
*[[Leopold Lenard]]
* [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd.
*[[Ivo Grahor]]&lt;ref&gt;Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.&lt;/ref&gt;
*[[Ivo Brnčić]] 
*[[Ljudmila Poljanec]]
*[[Lea Fatur]]
*[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')&lt;ref&gt;Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.&lt;/ref&gt;
*[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi)
*postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja.
*[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru)
*[[Josip Vandot]]
*[[Narte Velikonja]]
*[[Janko Mlakar]]
*[[Ivan Albreht]]
*[[Matej Tonejec]] - Samostal
*[[Anton Koder]]
*[[Fran Levstik]] (gl. SN)
*[[Pavel Turner]]
*[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib)
*[[Josip Stritar]]
*[[Alojzij Kokalj]]
*[[Ivan Cankar]] (gl. SN)
*[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.)
*[[Josip Premk]]
*[[Albin Prepeluh]]
*[[Fran Govekar]]
*[[Milan Pugelj]]
*[[Ivo Trošt]]
*[[Julij Bučar]]
*[[Marija Grošelj]]
*[[Mara Tavčar]]
*[[Ljudmila Prunk]]
*[[Marija Kmet]]
*[[Josip Suchy]]
*[[Josip Kostanjevec]]
*[[Ivan Lah]]
*[[Gustav Strniša]]
*[[Frančišek Ksaver Steržaj]]


'''Revije'''

*[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib]
*[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib]

==Besedila za urejanje v letu 2019==

*[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. 
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31].  -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]].
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] 
*[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]].
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]]
*[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dzvon+1876%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370.  -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama
*Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*''[[Besednik]]'' (1869&amp;ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869)
*''[[Slovenska bčela]]'' (1850&amp;ndash;1853)
*[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
* [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&amp;mdash;4 je že urejeno) Uredila: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]]
*[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]]
*[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]

Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST)

==Besedila za urejanje v letu 2018 ==

*Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib]

*P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938,  št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]

*[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]]
*[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib]
*Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST)
*[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Delavska+politika&amp;page=1&amp;fyear=1928&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika)
*[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&amp;pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3djudita+pajk%27&amp;pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib]
*[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929
*[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930
*[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib]
*[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]]
*[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234)  {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib]
*[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib]
*[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]]
*[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] 
*[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib]
* [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 31],	[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] 
* [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78)	Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] 
* [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140)
* [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89)	
* Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]	
* Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16)
* [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127)	-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]

*[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932
*[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929
* [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]]
* [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
* [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] 
* J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] 
* Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 118  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]]
* I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
* [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib]   -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke  252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-503-55&amp;pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}}
* [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&amp;page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&amp;page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&amp;page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&amp;page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&amp;page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27]   -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET)
*Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3
* [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303
* [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921
* Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta''  8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET)
* Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici
* Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut
* ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf])
* [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib]
* [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti)
* [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890
* [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=stanko+vraz&amp;as_brr=3&amp;hl=sl]
* [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) 
* [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] 
* [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog]
* [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]]
* [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog]
* [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] 
* [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib.
* [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&amp;fyear=1884&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]]
* [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim  večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
*[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&amp;ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*''Slovan'' 1884&amp;ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
**Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* kazalo leposlovnih člankov v reviji
*[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
* [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]]
* [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* ([[Eno si zapojmo]])
* ([[Ljudske pesmi]])
* ([[Ljudski pregovori]])
* ([[Slovenske pravljice]])
* &lt;s&gt;[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]&lt;/s&gt;

===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''===

== Besedila za urejanje v letu 2017==
===Posamezna besedila===

* [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST)
*[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]]
*Maša Slavčeva [&lt;nowiki /&gt;[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]  [[Uporabnik: Patricija Berglez]]
*Zofka Kveder-Demetrovićeva [&lt;nowiki /&gt;[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST)
*Anka Nikoličeva [&lt;nowiki /&gt;[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST)
*Anka Nikoličeva [&lt;nowiki /&gt;[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]]
*[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]]
*[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST)
*[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]]
*[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST)

*[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST)
*[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] 
*[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET)
*[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET)
*[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST)
*[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date]  Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor  ]]
*[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST)
*[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET)
*P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]]
*[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST)
*[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52]  Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST)
*[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]]
*Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET)
*[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]]
*[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]]
*[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST)
*[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005)
*[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST)

====Besedilne variante====
* [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) 
* [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si)
* [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) 
* [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) 
* [[France Bevk]], [[Začudene oči]] 
* [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]:  Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji

===Leposlovje v zbirkah===

====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev====

Po 141. členu ZASP usahnejo pravice
redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30
letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji
Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so
izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki
so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev
(razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno
obratno). V poštev pridejo:

[[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019),  [[Srečko Kosovel]] (4 knjige),  [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020).

Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988.

Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET)

====[[Slovenska Talija]]====

====Slovenske večernice====

V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC)

* [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib]
* [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)]  [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)]  V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 6]] (&lt;s&gt;1882&lt;/s&gt; &gt; 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]]  {{opravljeno}}
* &lt;font color= green&gt; [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] &lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]&lt;ref&gt;Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.&lt;/ref&gt;  Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} 
*&lt;font color= green&gt; [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]&lt;/font&gt; 
* [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo  {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov  Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev  | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7&lt;ref&gt;Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.&lt;/ref&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
* [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo,  [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib]  {{opravljeno}} || &lt;font color=green&gt;[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) &lt;s&gt;[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)&lt;/s&gt; ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]&lt;ref&gt;Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.&lt;/ref&gt;&lt;/font&gt; 
* [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč,  Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}}
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 38]] (1884)  [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] &lt;/font&gt; 
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 41]] (1887)  [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib]  [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org]  Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}
* [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na  krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} 
* [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} 
* [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 52]] (1900)  [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''&lt;/font&gt; (besedilna varianta)
* [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo &lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa  {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org]
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST)
* [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || &lt;font color=green&gt;[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]&lt;/font&gt;&lt;ref&gt;Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.&lt;/ref&gt;
* [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]]  | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovanskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST)
* [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji &quot;Zenta&quot;]] &lt;/font&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis)
* [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672.  Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar |  [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST)
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib''']
* &lt;font color=green&gt; [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih&lt;/font&gt; || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta)
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib]  Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov)  {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib]  Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest 
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]&lt;/font&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]]  {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]]  {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja
* [[Slovenske večernice 89]] (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]]
* [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja 
* [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]]
* [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]]
* [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest
* [[Slovenske večernice 93]] (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib] Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]]
* [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov 
* [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]]
* [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]]
* [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]]
* [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad 
* [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]]
* [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]]

===Leposlovje v periodiki===

'''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.'''

*''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib]
* ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&amp;ndash;1849)
*''[[Slovenska bčela]]'' (1850&amp;ndash;1853)
*''[[Slovenski list]]'' (1928&amp;ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*''[[Dan]]'' (1912&amp;ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dan+(1912)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 1970–1987))
* &lt;s&gt;''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&amp;ndash;1943) [ dLib]&lt;/s&gt; (še ni digitaliziran)
* ''[[Delavska politika]]'' (1926&amp;ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila/1&amp;pageSize=25 dLib]
* ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&amp;ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib]
* ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&amp;ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib]
*''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&amp;ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library)
*''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&amp;ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno
*''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&amp;pageSize=25 dLib]
*''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib]
*''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib]
*''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila/1 dLib]
*''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Ptujski+tednik dLib]
*''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Tednik+(Ptuj) dLib]
* ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno
* ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) 
* ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno
* [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno
* ''[[Slovan]] 1884–1887
* Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]''
* ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Kres+%28Ljubljana%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (že v celoti urejeno?)
* ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Vigred&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno
* [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno
*[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&amp;browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f5&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*[[Domovina]] 1918-1941 
* [[Domoljub]], 1888-1944
* [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno
* [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918
* [[Mladika]] 1920-1941
* [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] 
* [[Edinost]] (Trst 1876-1928) 
* [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928)
* [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920)
* [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Slavjan dLib]
* [[Slovanski svet]]  (1888-1899)
* [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&amp;pageSize=100 dLib]
* Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800)
* [[Planinski vestnik]] (1895-)
* Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935)
* [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust]
* [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985]
* &lt;font color=grey&gt;[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib])&lt;/font&gt;
*[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=journal dLib]
* [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila)
* [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib]
* [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] 
* [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog]
* [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog]
* [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910]

====Ameriški časniki====
* [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?)
* [[Glas svobode]] (1902-1907)
* [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919)
* [[Ameriška domovina]] (1920-1946)
* [[Glas naroda]] (1893-1945)
* [[Prosveta]] (1916-1948)
* [[Edinost (ZDA)]]  Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925)
* [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957)
* [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) 
* [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u)
* [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib])

====[[Knezova knjižnica]]====
====[[Zabavna knjižnica]]====

===Avtorski opusi===

*[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec''
*[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942)
*[[Karel Širok]]
*[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib)
*[[Engelbert Gangl]]
*[[Prežihov Voranc]]
*[[Slavko Grum]]
*[[Fran Govekar]]
*[[Josip Knaflič]]
*[[Oton Župančič]]
*[[Ivan Čampa]]
*[[Fran Roš]]
*[[Vinko Gaberc]]
*[[Pavel Strmšek]]
*[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST)
* [[Ivo Brnčić]] (1912–1943)
* [[Janez Jalen]] (1891-1966)
* [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco)
* [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu])
*[[Zofka Kveder]]
*[[Frančišek Ločniškar]]
* [[Dušan Ludvik]]
* [[Stanko Majcen]]
* [[Ksaver Meško]]
* [[Anton Novačan]] 
* [[Ljudmila Poljanec]]
* [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&amp;browse=rokopisi&amp;node=slike/6&amp;pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu])
* [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin)
*[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%c4%8dasopisje dLib]

=== Zaželeno, vendar še nepreslikano ===
* [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u.
* [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901.
* [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925.
* [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11.

&lt;!-- ==Za naprej== 
*Vodnikova pratika dLib
*Koledar Mohorjeve družbe
*Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr.  Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah)
*
--&gt;

== Besedila na zalogo==

*[[S pesmijo v svobodo]] (pesmarica 1945) [https://slov.si/mh/galerije/s_pesmijo_v_svobodo_1945/index.html html]

== Literarna zgodovina ==

* Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&amp;ndash;5, 1938&amp;ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik
*[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995
*[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926  
* [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz &quot;Knjige spominov&quot;]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib]
*[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866)
*Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust]
*[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] 
* Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib]
* Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib]
*[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] 
* [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS
*[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 &lt;s&gt;&lt;code&gt;http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37&lt;/code&gt;&lt;/s&gt;.
* [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis).
* [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. 
* [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&amp;id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&amp;type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&amp;id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&amp;type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&amp;id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&amp;type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&amp;id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&amp;type=PDF].
* [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&amp;id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&amp;type=PDF]
* [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] 
* [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft]
* [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] 
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]]
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]]
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]]
* [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up]
* [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog]
* [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]]

== Neleposlovje ==

Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC)

* [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900
*[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33
*[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&amp;ndash;1927
* [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924
*Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928
*[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929
*Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 
*[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352
*[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927
*Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734
*Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust]
*[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921
*[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994
*[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872
*[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916
*[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891
*[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872
*[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894
*[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872
* [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] 
* [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939
* [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC)
* [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib]
* [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib]
* [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib]
* [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 
* [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1)
* [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910
* [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}}
* [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&amp;printsec=frontcover&amp;dq=pismenost&amp;hl=sl]
* [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis)
* [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 
* [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898
* [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095
* [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732
* [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 
* [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 
* [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 
* [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105
* [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 
* [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke)  
* [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije
* [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 
* [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] 
* [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf]
* [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf]
* [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog]
* [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf]
* [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib.
* [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&amp;id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&amp;type=PDF]
* [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263]
* [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255]
* [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254]
* [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]],  1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88]
*Primož Trubar: [[Hišna postila]] (1595). Zbrana dela, 9 (2015). Vir: [https://www.academia.edu/47701269/Primo%C5%BE_Trubar_Hi%C5%A1na_postila_1595_ Academia.edu].

Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost.

* [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP9#v=onepage&amp;q=&amp;f=false]

* [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=valentin+vodnik&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPR2,M1] 
* [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=radoslav+razlag&amp;as_brr=3&amp;hl=sl]
* [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&amp;oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog]
* [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&amp;pg=RA1-PA284&amp;dq=metelko&amp;hl=sl]
* [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&amp;pg=RA2-PA43&amp;dq=kopitar&amp;as_brr=1&amp;hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257]
* [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=glagolita&amp;as_brr=1&amp;hl=sl] 
* Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=listi+inu&amp;hl=slg]
* [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=ravnikar&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&amp;pg=RA1-PA204&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl] 
* [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&amp;pg=RA3-PA255&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&amp;pg=RA1-PA69&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=slom%C5%A1ek&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835&lt;br&gt; [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=slom%C5%A1ek&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC)
* [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog]
* [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&amp;ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] 
* [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog]
* [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec)
* [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog]
* [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog]
* [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog]
* [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog]
* [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901
* [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog]
* [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog]
* [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] 
* [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog]

==Osnovni napotki==

Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=17&amp;Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami!

Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo.

Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. &lt;code&gt;domoljub 1923&lt;/code&gt;. Zadetke razvrstimo &lt;code&gt;po datumu naraščajoče&lt;/code&gt; in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo &lt;code&gt;Kopiraj mesto povezave&lt;/code&gt; in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled.

Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, &lt;code&gt;Dela leta xxxx&lt;/code&gt;, naslov revije, oznaka žanra.

Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) 

Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila &gt; Časopisje in članki &gt; Razširi Časopisje in članki - naslov &gt; Slovenski narod &gt; Razširi letnica &gt; 1911 (npr. za Libera nos a malo) &gt; Razporedi po datumu naraščajoče &gt; od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. 

Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti.

Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&amp;action=edit seznam novosti]'''.

Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si).

== Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov ==

* [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon]
**[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] 
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] 
* Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/]
* Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/]
* Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/]
* Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89]

== Še pod avtorsko zaporo ==

Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC)

* [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 
* [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970
* [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr.
* [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje
* [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm]
* [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja]
* [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] 
* [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja]
* [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5
* [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002.
* [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955.
* [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959.
* [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960.
* [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967.
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]]
* [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja)
* [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]]
* [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]]
* [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]]
* [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]]
* [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]]
* [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]]
* [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]]
* [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]]
* [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]]
* [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]]
* [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]]
* [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]]
* [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]]
* [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]]
* [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]]
* [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]]
* [[Miha Remec]], [[Iksia]]
* [[Miha Remec]], [[Iksion]]
* [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]]
* [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]]
* [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]]
* [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]]
* [[Miha Remec]], [[Votlina]]
* [[Miha Remec]], [[Zar ptica]]
* [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]]
* [[Razvezani jezik]]
* [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]]
* [[Sonja Votolen]], [[Malin]]
* [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]]
* [[Sonja Votolen]], [[Songarei]]
* [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]]
* [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]]
* [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]]
* [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem)
* [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]]
* [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]]
* [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]]
* [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]]
* [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000
* [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]].
* [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]]
* [[Mednarodni jezik]]
* [[Oj božime]]
* [[Slovenske novele 1935]]
* [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]]
* [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]],  [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf]
* [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin
* [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]]

== Dokončano ==

===Dokončano iz LZ===

* [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]]
* [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]]
* [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]]
* [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]]
* [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]]
* [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]]
* [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904)
* [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]]
* [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]]
* [[Engelbert Gangl]], [[Mare]]
* [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]]
* [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]]
* [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]]
* [[Fran Govekar]], [[Film]]
* [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913)
* [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela
* [[Fran Govekar]], [[Suzana]]
* [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896)
* [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891)
* [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894)
* [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]]
* [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]]
* [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]]
* [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica
* [[Fran Zbašnik]], [[Strup]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]]
* [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]]
* [[France Bevk]], [[Beg pred senco]]
* [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]]
* [[France Bevk]], [[Suženj demona]]
* [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana
* [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]]
* [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI)
* [[Ivan Albreht]], [[Entree]]
* [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]]
* [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]]
* [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]]
* [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest
* [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]]
* [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]]
* [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske
* [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]]
* [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska
* [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922)
* [[Ivan Lah]], [[Romantiki]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917)
* [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]]
* [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]]
* [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]]
* [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]]
* [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]]
* [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]]
* [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916)
* [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]]
* [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]]
* [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]]
* [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]]
* [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]]
* [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]]
* [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914)
* [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883)
* [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]]
* [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman
* [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]]
* [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar
** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882)
** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884)
** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886)
** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887)
** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891)
** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894)
* [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]]
* [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]]
* [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]]
* [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]]
* [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest
* [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]]
* [[Josip Stare]], [[Vinko]]
* [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest
* [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini
* [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]]
* [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]]
* [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]]
* [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]]
* [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]]
* [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]]
* [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]]
* [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]]
* [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela
* [[Marija Kmet]], [[Brez tál]]
* [[Marija Kmet]], [[V metežu]]
* [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]]
* [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski
* [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]]
* [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]]
* [[Milan Pugelj]], [[Magda]]
* [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]]
* [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]]
* [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]]
* [[Miran Jarc]], [[Črna roža]]
* [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]]
* [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]]
* [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]]
* [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]]
* [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja
* [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]]
* [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne
* [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne
* [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]]
* [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]]
* [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939)
* [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]]
* [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]]
* [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918)
* [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926)
* [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]]
* [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]]
* [[Zofka Kveder]], [[Pisma]]
* [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]]
* [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912)
* [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]]
* [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886)
* [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935)
* [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929)
* [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927)
* [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935)
* [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938)

===Dokončano iz DiS===

* [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910)
* [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19)
* [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925)
* [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914)
* [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893)
* [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895)
* [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920)
* [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892)
* [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925)
* [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926)
* [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931)
* [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931)
* [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923)
* [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932)
* [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923)
* [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933)
* [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908)

===Dokončano drugo===

*[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 8].
* [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]]
* [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. 
* [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]]
* [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912).
* [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911.
* [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924.
* [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]].
* [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib]
* [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896.
* [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905
* [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja
* [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881.
* [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938.
* [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 
* [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896
* [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889
* [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica
* [[Anton Funtek]], [[Rokopis]]
* [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895
* [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]]
* [[Anton Ingolič]], [[Soseska]]
* [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892)
* [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884.
* [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883.
* [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877.
* [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83.
* [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890)
* [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881.
* [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882.
* [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929.
* [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]]
* [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]]
* [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]]
*[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] 
* [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881.
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840.
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950.
* [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863
* [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863.
* [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27
* [[Celovški zmaj]].
* [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) 
* [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906
* [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864.
* [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]].
* [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878)
* [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib.
* [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]]
* [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914.
* [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]]
* [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921
* [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865.
* [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865.
* [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874
* [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869.
* [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 
* [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911.
* [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]].
* [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije
* [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. 
* [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]].
* [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894)
* [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908.
* [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908.
* [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]]
* [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891.
* [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.
* [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916.
* [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900)
* [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]].
* [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912.
* [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama).
* [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885.
* [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912
* [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]].
* [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]].
* [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]].
* [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]].
* [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]].
* [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]].
* [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]].
* [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]].
* [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]].
* [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864.
* [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]].
* [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]].
* [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913)
* [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890.
* [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03.
* [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898).
* [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892).
* [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890).
* [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891.
* [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920.
* [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901.
* [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900.
* [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926.
* [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892).
* [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893.
* [[Fran Jaklič]], [[Za možem]]
* [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]]
* [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855
* [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]]
* [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]]
* [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926
* [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894.
* [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895.
* [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889.
* [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]]
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913.
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]].
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]].
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]]
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]]
* [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916.  
* [[Fran Milčinski]], [[Butalci]].
* [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. 
* [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921.
* [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. 
* [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923.
* [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930.
* [[Fran Milčinski]], [[Igračke]].
* [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916.
* [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919.
* [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932.
* [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]].
* [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32.
* [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]].
* [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. 
* [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]].
* [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925.
* [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. 
* [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914.
* [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929.
* [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938.
* [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939.
* [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib]
* [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894.
* [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. 
* [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909.
* [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900.  
* [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). 
* [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856
* [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]]
* [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874.
* [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887.
* [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931.
* [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931)
* [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35)
* [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928.
* [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38)
* [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939)
* [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933)
* [[France Bevk]], [[Menče]] (1936)
* [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858.
* [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847.
* [[France Prešeren]], [[Zdravljica]].
* [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885.
* [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863.
* [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910.
* [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936.
* [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]]
* [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]]
* [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]]
* [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]].
* [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910.
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]].
* [[Ivan Cankar]], [[Erotika]].
* [[Ivan Cankar]], [[Greh]]
* [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]]
* [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]].
* [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04.
* [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03.
* [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] 
* [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]]
* [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901.
* [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]].
* [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]].
* [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]]
* [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]].
* [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]]
* [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]].
* [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]]
* [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]].
* [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]].
* [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]].
* [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906.
* [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04.
* [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]]
* [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917.
* [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]].
* [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]].
* [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]].
* [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]].
* [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]].
* [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909.
* [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910.
* [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914.
* [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]].
* [[Ivan Cankar]], [[Za križem]].
* [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]].  
* [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]].
* [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]].
* [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]].
* [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905.
* [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940.
* [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894).
* [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]].
* [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906.
* [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]]
* [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850.
* [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863.
* [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928
* [[Ivan Potrč]], [[Krefli]]
* [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920)
* [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913.
* [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16)
* [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906.
* [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892.
* [[Ivan Tavčar]], [[4000]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889.
* [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba
* [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908.
* [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]].
** [[Kako se mi ženimo]]!
** [[Kočarjev gospod]]
** [[Posavčeva češnja]]
** [[Šarevčeva sliva]]
** [[Gričarjev Blaže]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919.
* [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta
* [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]]
* [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]].
* [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860.
* [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. 
* [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]].
* [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]].
* [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]].
* [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886.
* [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9)
* [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919)
* [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]]
* [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899)
* [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907.
* [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895).
* [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897).
* [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906.
* [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874.
* [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] 
** [[Poštne nakaznice]].
** [[Iskren zagovornik]].
** [[Ponarejeni bankovci]].
** [[Policijski komisar]].
** [[Mati ga izda]].
** [[Sodba večne pravice]].
** [[Iz globočine morja]].
** [[Poštarica na Prelazu]].
* [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903.
* [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884.
* [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880
* [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]]
* [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 
* [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883.
* [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884.
* [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864
* [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864.
* [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893.
* [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. 
* [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861.
* [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. 
* [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]].
* [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]].
* [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860.
* [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861.
* [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]].
* [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828
* [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]].
* [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]].
* [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]].
* [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]].
* [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]].
* [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850.
* [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892.
* [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884)
* [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883.
* [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888)
* [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884).
* [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]].
* [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890.
* [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892).
* [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882.
* [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876.
* [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888).
* [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. 
* [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887)
* [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]].
* [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog]
* [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901)
* [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]].
* [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]].
* [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]].
* [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]].
* [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]].
* [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]].
* [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]].
* [[Josip Jurčič]], [[Domen]].
* [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]].
* [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Golida]].
* [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]].
* [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]].
* [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]].
* [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873.
* [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]].
* [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]].
* [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]].
* [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]].
* [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]].
* [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877.
* [[Josip Jurčič]], [[Lipe]].
* [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]].
* [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]].
* [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]].
* [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]].
* [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880)
* [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]].
* [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886)
* [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog]
* [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]].
* [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]].
* [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]].
* [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]].
* [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]].
* [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]].
* [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]].
* [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]].
* [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]].
* [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]].
* [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest
* [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906.
* [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906
* [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922.
* [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897
* [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909.
* [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891)
* [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. 
* [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870.
* [[Josip Regali]], [[Vzgoja]]
* [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889.
* [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869.
* [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878.
* [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868.
*[[Josip Vandot]], [[Desetnica]]
*[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]]
*[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] 
*[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] 
*[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]]
*[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]]
*[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] 
*[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]]
*[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]]
*[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] 
*[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] 
*[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] 
*[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] 
*[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] 
* [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]]
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851.
* [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib]
* [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931.
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939.
* [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939)
* [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927)
* [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938)
*[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW]
*[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] 
* [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863.
* [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl.  
* [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842.
* [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907)
* [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870
* [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]]
* [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]]
* [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]]
* [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]]
* [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]]
* [[Juš Kozak]], [[Dota]]
* [[Juš Kozak]], [[Razori]]
* [[Kranjska nevesta]], SG 1864.
* [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf]
* [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]].
* [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]].
* [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901.
* [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 .
* [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 
* [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]].
* [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]]
* [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. 
* [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912
* [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906)
* [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929
* [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864.
* [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887.
* [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27.
* [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894.
* [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&amp;pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) 
* [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela
* [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]]
* [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž
* [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] 
* [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615]
* [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917.
* [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941.
* [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928.
*[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. 
* [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903.
* [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903).
* [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902).
* [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904.
* [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]].
* [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]].
* [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]].
* [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855.
* [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867.
* [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej  
* [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28.
* [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961.
* [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972.
* [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906.
* [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886
* [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969)
* [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T]
* [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK]
* [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. 
* [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. 
* [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907.
* [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. 
* [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944.
* [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925).
* [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923
* [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913).
* [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885.
* [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881.
* [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885.
* [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896.
* [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882.
* [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892.
* [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876.
* [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. 
* [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883.
* [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893.
* [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881.
* [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897.
* [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864.
* [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 
* [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895)
* [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]]
* [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896.
* [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900)
* [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 
* [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]]
* [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898)
* [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče 
* [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890)
* [[Plezalski občutki]] (SN 1926)
* [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]]
* [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931)
* [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]]
* [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]]
* [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]]
* [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] 
* [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]]
* [[Rado Murnik]], [[Brat]]
* [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]]
* [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]]
* [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 
* [[Rado Murnik]], [[Indijanci]]
* [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]]
* [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]]
* [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]]
* [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909.
* [[Rado Murnik]], [[Materino srce]].
* [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]].
* [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]].
* [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] .
* [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]].
* [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]].
* [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]].
* [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]].
* [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]].
* [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]].
* [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]].
* [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. 
* [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]].
* [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]].
* [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865.
* [[Simon Jenko]]. [[Spomini]].
* [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]].
* [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. 
* [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]].
* [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]].
* [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]].
* [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]].
* [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]].
* [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]].
* [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]].
* [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]].
* [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]].
* [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]].
* [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 
* [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863.
* [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837.
* [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839.
* [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841.
* [[Turški Pavliha]], SG 1864.
* [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010.
* [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]].
* [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000.
* [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]].
* [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. 
* [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998.
* [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858.
* [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822.
* [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) 
* [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) 
* [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 
* [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]].
* [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840.
* [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938.
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899
* [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914.
* [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]]
* [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 
* [[Žalostna vernitev]], SG 1864.
* [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]]
* [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872)
* [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.)
* [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924
* [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] 
* [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno
* [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] 
* [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]]
* [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107]
* [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258]
* [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] 
* [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 
* [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874
*[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&amp;id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&amp;type=PDF dLib]
*[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&amp;id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&amp;type=PDF dLib]
* [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) 
* [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36)
* [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]]
* [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke)
* [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] 
* [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]]
* [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]]
* [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] 
* [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914)
* [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908)
* [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] 
*[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date]
* [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]]
* [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja
* [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] 
* [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888)
* [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) 
* [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889)
* [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881)
* [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) 
* [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888)
* [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]]
* [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910)
* [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927)
* [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]]
* [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]]
* [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923)
* [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924)
* [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]
* [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&amp;id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&amp;type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org])
* [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905
* [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927
* [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99
* [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100
* [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118
* [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113
* [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95
* [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110
* [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121
* [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58
* [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116
* [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71
* [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124
* [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 
* F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika  1925
* [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927
* [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib]
* [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib]
* [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib]
* [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib]
* [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib]
* [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib]
* [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] 
* [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib]
* [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] 
* [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] 
* [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. 
* [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] 
* [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu)
* [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html]
* [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010
* [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi 
* [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] 
* [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&amp;id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&amp;type=PDF] sl.
* [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib]
* [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib]
* [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib]
* [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib]
* [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib]
* [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982
* [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=valentin+vodnik&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPA3,M1] 
* [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog]
* [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih)
* [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]]
* [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 
* [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin
* [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=20&amp;sort=date&amp;sortDir=ASC&amp;page=2] sl.
* [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&amp;id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&amp;type=PDF] sl.
* [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882
* [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893.
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19
* [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909.
* [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&amp;id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&amp;type=PDF]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]]
*[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib]
*[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&amp;pageSize=20&amp;URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib]
*[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib]
* [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870)
* [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874)
* [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892)
* [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890)
* [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin
* [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881.
* [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881.
* [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881.
* [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi).
* [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]].
* [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914
* A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib.
* Fra Diavolo, gl. dLib.
* [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib.
* [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib.
* [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895.
* [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf].
* [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541
* [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) 
* [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib.
* [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849.
* [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=zalokar&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPA8,M1] 
*[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902)
* [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]]
* [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo)
* [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo)
* [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848
* [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005
* [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh)
*[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 
*[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859
*[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S]
*[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] 
*[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) 
*[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7]
*[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g]
*[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] 
* [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]:	Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 
* Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42
* [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 
*[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org]
* [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib]
* [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 dLib] 
* [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] 
* [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}}
* [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 
* [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927
* [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926
* [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib]  prim. z [[Roka in srce]] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07)
* [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]]
* [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib]
* [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib]
* [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12
* [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR]
* [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]]
* [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger)
* [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] 
* [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000
* [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib]
* [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog]
* [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib]
* [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940
* [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977
* [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] 
* [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]]
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921)
*[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala &lt;s&gt;--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)&lt;/s&gt;, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC)
* [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927
* [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936
* [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940
* [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896
* [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]]
* [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930
* [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]]
* [[Miran Jarc]] (1900-1942)
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903
* [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862)
*[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
*[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1944&amp;frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}}
*[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
*[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}}
*[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}}
*Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
* [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Slovenski+gospodar&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}}
*[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}}
*[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}}
* [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}}
* [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
* [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
* [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}}
* K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}}
*[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}}
*Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}}
*Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}}
*Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}}
*[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}}
*[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6];  Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC)  {{opravljeno}}
*[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
* Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012  {{opravljeno}}
* [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}}
* [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}}
* [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}}
* [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
*[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]],  1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}}
* [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}}
* [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}}
* [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}}
* P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}}
*[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}}
*Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}}
*Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]]  {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]]  {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}}
*[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11]
*[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] 
*[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941
*[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&amp;ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Vertec+(1871) dLib] 
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib]
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gruda&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gruda&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
* [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 
* [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib]
* [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] 
*[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] 
*P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki)
*P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dru%c5%beinski+tednik&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki)
* [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib]
*[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] 
*[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] 
*Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] 
* [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877
* [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927
*Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib]
*Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib]
*Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43)
*Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} 
*Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} 
*Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} 
*Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}}
*Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} 
*Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} 
*F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} 
*Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} 
*Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC)
*Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC)
*Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
*Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC)
* [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC)
* [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]]
* [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC)
* [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC)
* [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016
*[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]]
*Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]])
* [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]])
* [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 &lt;s&gt;Trenutno ureja Neja Pevec&lt;/s&gt; [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]]
*[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC)
*[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC)
*[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]]
*P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC)
*Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
*[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
* [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj
* [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] &gt; [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]])  11:52, 25. februar 2016 (UTC)
* [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] &gt; &gt; [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC)
* [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST))
* [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič)

==Urejeni avtorski opusi==

*[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC)
* [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC)
* [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber
* [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]]
*[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC)
* [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC)
* [[Bratko Kreft]]      '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC)
* [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC)
* [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC)
* [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC)
* [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&amp;pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik
* [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC)

==Urejena literarna zgodovina==
* [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]])
* [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC)
*Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC)

== [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] ==

== [[Srednješolska literarna besedila]]==

== Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == 

* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]]

== Študentsko popravljanje za višjo oceno ==

* [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]]

== Glej tudi ==

[[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]]

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]]
[[Kategorija:Wikiprojekti]]</text>
      <sha1>leo4tm796krmezbcu11f270zmyr9o6f</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223943</id>
      <parentid>223942</parentid>
      <timestamp>2026-04-23T06:46:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>668</id>
      </contributor>
      <comment>/* Besedila za urejanje v letu 2026 */</comment>
      <origin>223943</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="813450" sha1="aip3qi9avl0vt1lyhu739bj32x8uh6g" xml:space="preserve">{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Slovenska leposlovna klasika
|-
|-
| '''Projekt''' || Slovenska leposlovna klasika
|-
| '''Vodja''' || Neža Kočnik
|-
| '''Tema''' || Slovenska leposlovna klasika na internetu
|-
| '''Koordinatorka študentskega dela''' ||  Nika Pinter
|-
| '''Pomoč''' || [[Uporabnik:Hladnikm|Miran Hladnik]]
|-
| '''Financira''' || Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
|}

== Slovenska literatura na internetu ==
'''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)'''

Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaeurejala Simoniča.
Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.]

== Kazala==

===[[Leposlovje v literarnih revijah]]===

===[[Leposlovje v časnikih]]===

===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]===

===[[Knjige po letih]]===


==Besedila za urejanje v letu 2026==

* [[Ilka Vašte]]: [[Roman o Prešernu]] (1937) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXY3ZLHL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
* [[Vida Jeraj]]: [[Pesmi (Vida Jeraj)|Pesmi]] (1908). [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY1FKYEZ dLib]
* [[Vida Jeraj]]: Revijalne objave pesmi iz [https://slov.si/dipl/obid_minka.pdf dipl. naloge] za [[:s:Vida Jeraj|Vida Jeraj]]
* [[Karel Destovnik - Kajuh|Kajuh]]: [[Pesmi (Kajuh, Bari, 1944)|''Pesmi'']] (1944) 
* [[Partizanska vas]]: igra v enem dejanju iz leta 1943 (tipkopis) [https://slov.si/doc/partizanska_vas.pdf pdf]
* [[Glas ranjenih]]. Ambulanta B Kokr. odreda, 15. 4. 1945 [https://slov.si/doc/glas_ranjenih.pdf pdf]
* [[Nove žene]]: Skeč v dveh prizorih, marec 1945 [https://slov.si/doc/nove_zene.pdf pdf]
* [[Naj pesem naša zadoni]] 1944 (Oblastni odbor ZSM za Primorsko) 106 str. [https://slov.si/doc/naj_pesem_nasa_zadoni.pdf pdf]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (1946)]]: [[Boj na požiravniku]] (opremiti z glavo itd.), [[Vodnjak]] (opremiti z glavo itd.), [[Jirs in Bavh]], [[Ljubezen na odoru]], [[Pot na klop]], [[Prvi spopad]], [[Odpustki]],  Samorastniki [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib])
* [[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)]]: [[Če Zila noj Drava nazaj potačo]], [[Od Mokronoga do Pijane gore]], [[Nebeški sejem]], [[Gosposvetsko polje (1942)]], [[Ob versajskih plotovih]], [[Od Meže do Poljane]], [[Od Kotelj do Belih vod]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib])
*[[Janez Cigler]]: ''[[Kortonica, koroška deklica]]''. Celovec, 1866 [https://slov.si/doc/cigler_kortonica_1866.docx docx]
*[[Janez Cigler]]: ''[[Živlenje sv. Heme]]'' [Shivlenje ş. Heme, brumne koroshke grafine, şpisal in na svitlobo dal Janes Ziegler]. Celovec, 1839 [https://slov.si/doc/cigler_hema_1839_gajica.docx v gajici]
*[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]''. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_bohor.docx v bohoričici] 
*[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Genovefa 1800]]'' [Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena]. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_gajica.docx v gajici]
*[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (dajnčica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_dajn.docx v dajnčici] 
*[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (gajica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_gajica.docx v gajici]
*''[[Isidor, brumni kmet]]: Bukvize Ljubim Kmetam podeljene''. Is nemshkiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_bohor.txt v neurejeni bohoričici] 
*''[[Izidor, brumni kmet]]: Bukvice Ljubim Kmetam podeljene''. Iz nemškiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_gajica.docx v urejeni gajici]
*[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (bohoričica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim zhasi: Nékaj sa vsakiga zhlovéka: Na pervo is angléshkiga vʹ némshki, sdaj pak sʹ pervolenjam vikshi gospóske vʹ slovénski jesik prestávlen''. Prev. Joannes Nepomuk Primiz. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_bohor.docx v bohoričici]
*[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (gajica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim časi: Nékaj za vsakiga človéka: Na pervo is angléškiga vʹ némški, zdaj pak sʹ pervolenjam vikši gospóske vʹ slovénski jezik prestávlen''. Prev. Janez Nepomuk Primic. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_gajica.docx v gajici]
*[[Josip Lavtižar]]: ''[[Pri Jugoslovanih]]'' (SM, 1903) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2U0WKWFM dLib]
*[[Ferdinand Majnik]]: ''[[Bele gazi]]'' (1941) [https://slov.si/doc/majnik_bele_gazi.pdf pdf] (literarizirani priročnik smučanja) Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Cankar]] (I. G.): [[Nj. visokorodnost v Beli vasi]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V87XSW7W dLib] 
*[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924&amp;page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] 
* [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Zorec]]: [[Zmote in konec gospodične Pavle]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UO4YCNSV dLib] 
*[[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]] [Drago Ulaga]: [[Domačija v cvetju]]. ''Slovenec'' 1943 (71), številka 125a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V5KG2K5 dlib], 126a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEUJREMN dlib], 127a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKBPXID7 dlib], 128a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UD3F38KK dlib], 129a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJQVHL5T dlib], 130a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J818VH9B dlib], 132a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9B9NXR5 dlib], 133a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A84WAVVS dlib], 136a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BWCUJM2E dlib], 137a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52ZAWZNN dlib], 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5OJ1NMF dlib], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4ZQFTFL dlib], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0FX9DQ80 dlib], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZ9P9LM5 dlib], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1S5SRG6Z dlib], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVFXNOQH dlib], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQG1GABG dlib], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZNQIKES dlib], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-91MKWU3H dlib], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N6EEJW7 dlib], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JMHMSPOC dlib], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-36HWM0MN dlib], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60PANV1A dlib], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V18F60HP dlib], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8PMC389 dlib], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7PI7B6L dlib], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQPS1M3W dlib], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0TL7TQ0 dlib], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GJRGJF5 dlib], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4CK48V4 dlib], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVERFRPQ dlib], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ALXJGI8T dlib], 161a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18LF9X2O dlib], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8QDFU05 dlib], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WO20921W dlib], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6U7HYXX dlib], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD34FSTT dlib], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T5RSBTZ1 dlib], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQDJPM8Z dlib], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08NBNQTI dlib], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LBCHVYP dlib], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RSINYPA dlib], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-313L0E63 dlib], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BSR9WFBB dlib], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4G8VILAH dlib] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Matičič]]: [[Živi viri]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 287–290, 292–301. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LKQ7XTTT 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXONYR6Y 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWDSK904 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBPKLTAW 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1IX4EA9 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SINXONGH 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFS4AUWT 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GICOVOQN 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVNP3TYJ 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDXKXH4Z 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXZXANUM 298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4OJDOPFX 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-159YX3ZJ 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PCDDXT2Q 301]; ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 1–12, 14–22, 24–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDEOKZIQ 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NNJHTO 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MAS4WAIL 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLSFZIYG 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBYU5Z23 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRTVL4RB 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2YPFN19W 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GA5STX7 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCZBMUW8 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DFAQRH5P 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEPI4RH8 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UH39SOWG 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GISD5ENG 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UXKMNRQY 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7USGIR1 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D3X12THZ 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYDZ446G 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2ELIXYPP 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5I9AC76 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZXDZDT 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IBTBK71 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8NYVA61 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGLIYCYP 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GPLCNTY 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HLLLLKBS 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GREMQ7U4 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPKNJTIZ 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSGJSASX 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR3NSFVM 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CYKLGLL 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFTTN0CX 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BZFVYV3F 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6FRORAQ 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJYGSLFZ 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY6WQRNE 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEHGWKOW 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQVCUXBJ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T2SY9YEX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-61HX2EV6 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MNED62DW 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSK1B8NC 43], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKVBSQE9 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5TZ4QEN 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSO295T5 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q6ANMTXD 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTJN8ZYV 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9EGV7B7 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IVTAFCUK 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-122KKFD1 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSWCZSQ6 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MASOLXAQ 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PWM87BL 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KXTZBWC 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZRGQVOE 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZJVX58AY 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z26CC9JL 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I1SJFY3U 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UAIVSJQN 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KCNLBJZ 61], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNYSAW3A 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AIFMFO2V 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN9AVTZI 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8YLETXJ 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8KWQAWU 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UGDQESB 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXUFTLRC 98]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Turjak]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 72–92. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92].
*[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. (skrajšaj in posodobi URL-je:) Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 52]. 
* [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ  dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib]  (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27).  [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib]  (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] 
*[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. (Skrajšaj URL-je:) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 279]
*[[Franc Derganc]]: [[Mladi mornar ali zakaj in kako je Grmkov Francelj iz Amerike v Trst kolofonijo vozil]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 87–90, 92–94, 96–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTRDJQO2 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNSMPQTJ 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYNOIXFQ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLPA0EZ2 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCRB6VPX 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTHQ0WK7 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1I5FTKB 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OI95WMQX 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT0QSYU6 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOXJ7PNO 98].
*[[Leopold Lenard]]: [[Iz rusko-poljske revolucije]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 214–222, 224–225, 228–131, 233–263. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOENULGN 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B4TGWNJ  215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLLWKIPJ  216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0EIWOVE 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQOUIA1O  218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTY4JPDZ  219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QBJWMK9M 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULPL7IUM 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQOEO77A 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRYBA5LB 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNYO7JVV 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWJB58O6 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HI0VEBNH 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AABRVOOJ 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHKHVYIZ 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEYMZAMM 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDISV2PA 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI0WHBRP 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BO4BKSC8 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5YLSTEHI 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UWK2BMOU 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQ0HVYY 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESZPRLS8 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGR6ZTQJ 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFLSIPSQ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRBNW2Y6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKGH0RIF 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDECX4TX 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5RGFG36Y 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y4ZA1EY6 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZDW5MXR 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSD99VZ0 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RDNUWRZC 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZZBTPGN 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KE7KLQUD 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HSPYO4N 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4IBAHVF 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MD2BM5RZ 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FC13M4TP 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IEH79PP 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XN0J6KLC 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYWFXKXZ 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60ACEPQ7 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRAL2KXH 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMEKF1T 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFI5EUZO 263]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na dunajski lovski razstavi]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 264–267, 269–281, 283–290, 292–293. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJRQY5A5 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6WQYLGBP265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWDTQ7EY 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJK41A2C 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFQNAWZM 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLHHGQBP 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFJFI3MP 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NLCQDCW 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LM9XE1ZG 273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58E6BWJS 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2B2JZZSL 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJBMT0P9 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQ0NKIUH 277], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9ATLANO 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNDQHLYS 279], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJO5JNO 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDHXUBWM 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVTRW1W4 293].
*[[Janko Mlakar]]: [[Kako se je Trebušnik vozil v Trst]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 281, 283–291, 294–298. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVEE8VIH 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYRO2RK 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-397TUDQY 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXWCYW6Y 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIQIY6LV 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQPJNX5A 298].
* [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=1 dLib]
* [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=2 dLib]
* [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1919&amp;page=2 dLib]
*[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198]
*[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib]
*[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244]
*A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187]
*[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12]
*[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124]
*[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924&amp;page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271]
*[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 237]
*[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru'']
* Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman &quot;Rakete&quot;. ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29)
* [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št.  281–85, 288–93, 295–96)
* [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32)
* [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40)
*V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} 
*Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902
*[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902
*Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23
*Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 
*-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 
*Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?)
*[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14
*Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51
*[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15
*B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12)
*M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib]
*[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib]
*Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib]
*[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib
*[[Josip Stritar|J. Stritar]]: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib]  Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&amp;ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Glas&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960
*[[Josip Stritar]]: [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] 
*[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib]
*Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici]


[[Wikivir:Evidenca opravljenih korektur/2026|Evidenca korektur]]

==Besedila za urejanje v letu 2025==

*[[Andrej Volkar|H. G.]]: ''[[Dijak v luni]]: Satirična noveleta''. Zagreb, 1871.[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVIKOGAP dLib] Uredila: Neli Rožman Ragolič 
*[[Slavko Savinšek]]: [[Zgrešeni cilji]] (1929) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZCO6KKN dLib] (avtomobilistični roman) Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Adam Milkovič]]: [[Smola kapitalista Mejača]]. Humoristična tragedija. ''Proletarec'' 1932, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G2FC8NQF 1295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ERASZQUG 1296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFT5MENU 1297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IY7HBEAM 1298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP1QZ80Y 1299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXE6XT1L 1300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N9DHLPB8 1301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SP77PNYA 1302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVIGYBQ0 1303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIPECJRG 1304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXF6ELKD 1305], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WGJ72XB6 1307], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QUXAKXJ6 1308], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVFICVWM 1309], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I0A6HBQX 1310], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IZ2KVVDT 1311], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F248A26W 1313], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FWBJBQDO 1314], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UXVTC3KL 1315], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EZTSIVVS 1316], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KX6EOP2L 1319], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YEJ9EWNS 1320]; ''Proletarec'' 1933: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FBVXNNMK 1324], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9ZFCK89G 1326], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4DPERAM 1327], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q1IIJ69I 1329], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGJDM1XL 1330], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KXDLD32 1332], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIIZVRGD 1333], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HBYR3TCM 1337] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Skozi okno vlaka]]. Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja. ''Proletarec'' 1931,  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFJKFG3R 1247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRANQ0QM 1248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZFY7X9PQ 1249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKE5WDN2 1250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNDTYMPX 1251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FKYCWQZL 1252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DTM8WRB1 1253]; ''Proletarec'' 1932: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQPHYMKN 1269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BHNXLKWU 1270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RCE8R4TC 1271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMD4UPVP 1272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZOB2GZA4 1273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFI8TBRJ 1274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WAANQN7Q 1275] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Matt Petrovich]]: [[Vtisi iz Goriške]]. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Adam Milkovič]]: [[Sužnji krvi]]. Roman čustev in nagonov človeka. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVURGNX3 1197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H8C6QQCH 1198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K13FNKWJ 1199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WZ4WFQ8S 1200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1MVAHQI6 1201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1P5VNGQ6 1208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YAUQVTDC 1209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-540WR2IN 1210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FULCCHHU 1211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ONSY0TRM 1212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KR9RXTIY 1213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FA7FFMYW 1214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPIRAJSC 1215]; ''Proletarec'' 1931: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRNOV6AC 1216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OPEXQENZ 1217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBX0LUEO 1218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G73XGJFR 1219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RDNVXIHS 1220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKO28T2V 1221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQRIDG1V 1222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H7RXAVFG 1223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6YFM6TRB 1224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9PIVY46 1225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVXHRU7M 1226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9F5BHZI 1227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9THHW2XV 1228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ITUMHXN3 1229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-STUMEKIK 1230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SZX9NXHR 1231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0GQBIXM 1232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VPZBOTFZ 1234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ONE3SMO 1235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KI0FWUK 1236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QLD50CY9 1237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41ZXNXIU 1238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V2OY8SPS 1239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BTZEL8TL 1240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IOUMF7SZ 1241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Daj nam danes naš vsakdanji kruh]]. Socialna povest. ''Proletarec'' 1930,  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NEJPYQIB 1172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZV8GZKTS 1173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUX9JWJB 1174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2BQPH2T 1175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5CH2BBBC 1176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R6R4CDNH 1177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CJDG1BSU 1178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZDA9MRQU 1179],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0I7INTK 1180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ36FNFV 1182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-91ENFLV0 1183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANKYJ2VC 1184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NHO4IUE 1185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LPC2L6T4 1186] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Joško Oven]]: [[Za solncem]]. ''Proletarec'' 1929, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1SPIHG 1148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DMCMMCSH 1149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PV2UXOID 1150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQRDMDE 1151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ACRLOBIY 1152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NECS78VY 1153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZM7INMH 1154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IPIGNKF9 1155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FUTZTVMV 1156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QQ92J4VI 1157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZYKJFLE 1158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQIAEENQ 1159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CCSPFTE9 1160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-48QDVIFO 1161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0YNU26XH 1162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OH7KFES1 1163], ''Proletarec'' 1930: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T6JIG4JF 1164],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VF8IS8OI 1165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivan Molek]]: [[Moderna ameriška literatura]]. ''Proletarec'' 1929, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE0THGT9  1112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGYUMOXZ 1113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNED0VGO 1114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VLSQPWT 1115]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Samo da ne razžalosti mater]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFEXDHXU 1055], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GMZQQ7L 1056], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GW369VVB 1057], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9CODKTU 1058] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Razglas župana občine Trioglave]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Anton Kristan]]: [[Ameriški vtisi]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MGCRVGFD 1053], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SC41VCPW 1054]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[John Olip]]: [[Iz Chicaga do Radovljice ]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Divji plameni]]. Socialni roman. ''Proletarec'' 1927, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NUQNN0VJ 1008], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KWLSNOL 1009], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XEB2SPF1 1010], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TI2LTVZF 1011], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WM12OKSX 1012], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XMQTYWYZ 1013], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MIUYQOY7 1014], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U9VXBXK5 1015], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JAAND9LG 1016], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NYIKCVFO 1017], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HD0SJ9FV 1018], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RNROOQGQ 1019], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XBDX6ISC 1020], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-BHWCDKMN 1021], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TR3PCDVT 1023], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TZTXAZ6O 1025], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UHNQBQAX 1026], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TZCW1PV 1027], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJXFENWV 1028], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GBNNNGSC 1029], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJCGFKEQ 1030], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQNP93HB 1031], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GDH3JUBH 1032], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BFJFAIXD 1033], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D0MGXVND 1034], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWNB5DR 1043], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MK0UA0Q3 1045], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Charles Shega]]: [[Dogodki bolnega delavca od leta 1930]], ''Prosveta'' 1938 {{fc|dlib|XPVGLRHD|s=?|21. 2.}}, {{fc|dlib|Q9LX52FG|s=?|22. 2.}}, {{fc|dlib|SFSXFRDZ|s=?|24. 2.}}, {{fc|dlib|ELHVKQUF|s=?|25. 2.}}, {{fc|dlib|CORLRML6|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|CDSXZWOC|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|PBCIKVUI|s=?|3. 3.}}, {{fc|dlib|RYVGHYPP|s=?|4. 3.}}, {{fc|dlib|TOBSBRYR|s=?|7. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Preko sremskobanatskih poljan]], Bežni vtisi skozi okno vlaka, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|SX4FBXS2|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|OACH3QSK|s=?|15. 10.}}, {{fc|dlib|BTONRBBD|s=?|18. 10.}}, {{fc|dlib|QFAZICJ8|s=?|19. 10.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ančka]]: [[Prizor iz sanj]], Slika v enem dejanju, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|FVXYXDMD|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|OLXKPWX5|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|QK2QHFLI|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BMKSEWCW|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|LFKQLDUF|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|XALXKGQN|s=?|18. 11.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Frank Kroll]]: [[Prevara in spoznanje]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|0PRL9JW7|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|W9FE1VMG|s=?|7. 5.}}, {{fc|dlib|PFCC1LVA|s=?|8. 5.}}, {{fc|dlib|PYYWDDKX|s=?|11. 5.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[John Furar]]: [[Nekaj spominov iz svetovne vojne]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|QTMA1GEO|s=?|17. 1.}}, {{fc|dlib|WTHWREEE|s=?|20. 1.}}, {{fc|dlib|GA56BFYL|s=?|21. 1.}}, {{fc|dlib|4TGMUYQ0|s=?|23. 1.}}, {{fc|dlib|IRSVFQ4M|s=?|24. 1.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Herman Drobesch]]: [[Moji spomini iz svetovne morije]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|MWCIOKCO|s=?|19. 3.}}, {{fc|dlib|VMPUORP5|s=?|20. 3.}}, {{fc|dlib|RAHFNG7C|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|EFG9WYAM|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|A7RR6MMY|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|TPDJTXBC|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|LE0TNB8A|s=?|30. 3.}}, {{fc|dlib|WSOS8ULY|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|T6E6CPDR|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YGNDEHXM|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|OUNV8XIK|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|7LBT8UXH|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|PNWJXJQW|s=?|9. 4.}}, {{fc|dlib|CENUD9RO|s=?|10. 4.}}, {{fc|dlib|F439SOVJ|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|98QGSKTZ|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|L3KGNJ5W|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|PRIKMS9Z|s=?|17. 4.}}, {{fc|dlib|ZBCLHGCW|s=?|20. 4.}}, {{fc|dlib|28ZWOMWV|s=?|21. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Milan Medvešek]]: [[Johnny bo doktor]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|XT5QNINP|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ZSCKIPEN|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|HEBNW8QT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|IOOQ5ROT|s=?|3. 3.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivo Šorli]]: [[Pot za razpotjem]]. Roman. ''Clevelandska Amerika'' {{fc|dlib|5WIBBRNQ|s=?|67}}, {{fc|dlib|4KRYCAZ3|s=?|68}}, {{fc|dlib|CF3THWOG|s=?|69}}, {{fc|dlib|ALEFVNFE|s=?|70}}, {{fc|dlib|8VFGQ0KF|s=?|71}}, {{fc|dlib|DX9D1LKH|s=?|72}}, {{fc|dlib|K6FLXQOQ|s=?|73}}, {{fc|dlib|HUUWBIDK|s=?|74}}, {{fc|dlib|K1YFPAKQ|s=?|75}}, {{fc|dlib|HLALAVZ8|s=?|76}}, {{fc|dlib|JZINLILX|s=?|77}}, {{fc|dlib|CEIXRTMQ|s=?|78}}, {{fc|dlib|GETMBW40|s=?|79}}, {{fc|dlib|SAJ1UW58|s=?|80}}, {{fc|dlib|Z12SHKCI|s=?|81}}, {{fc|dlib|3ZIVUUVW|s=?|82}}, {{fc|dlib|EHGFSUZB|s=?|83}}, {{fc|dlib|ROAZZ4E3|s=?|84}}, {{fc|dlib|38N2KPKI|s=?|85}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Prežihov Voranc|Lorenc Kuhar]] [Prežihov Voranc]: [[Konec pijanca!]] ''Clevelandska Amerika'' 1915 {{fc|dlib|YPWRTJ1U|s=?|26}}
*Anonimno: [[Kako so dobili tatove, ki so odnesli mrtvo truplo]]. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|9VPTAWZV|s=?|58}}, {{fc|dlib|3RJCRPCQ|s=?|59}}, {{fc|dlib|2XJ78VFL|s=?|60}}, {{fc|dlib|PKPABAE9|s=?|61}}, {{fc|dlib|GHUWJZXO|s=?|62}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Milan Pugelj|Roman Romanov]]: [[Bajta]]. Črtica. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|CDWGGWRY|s=?|45}}, {{fc|dlib|BAAPBBFU|s=?|46}}, {{fc|dlib|LCCNA9GC|s=?|47}}, {{fc|dlib|8VKDBIJE|s=?|48}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Lah]]: [[Gospod Vitič]]. {{fc|dlib|Z4TXPHXL|s=?|4}}, ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|IJIKK74J|s=?|5}}, {{fc|dlib|YHOMQ01W|s=?|6}}, {{fc|dlib|M7UJI5MH|s=?|7}}, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Lah]]: [[Antonijeta]].  ''Clevelandska Amerika'' 1908,  {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}},  {{fc|dlib|UXUYZ8J3|s=?|9}},  {{fc|dlib|RPV4FIOZ|s=?|10}}, {{fc|dlib|MUDCZWMV|s=?|11}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*Anonimno: [[Ameriški Pavliha]]. ''Clevelandska Amerika'' 1909, {{fc|dlib|ZGY4BQGR|s=?|34}}, {{fc|dlib|WFZCYINK|s=?|35}}, {{fc|dlib|XKEHHZXB|s=?|36}}, {{fc|dlib|BXDUYOUO|s=?|37}}, {{fc|dlib|3XQIC5YG|s=?|38}}, {{fc|dlib|EOF0KYUY|s=?|39}}, {{fc|dlib|YMROU6HX|s=?|40}}, {{fc|dlib|Y71DWL8G|s=?|41}}, {{fc|dlib|PUUBDYRO|s=?|42}},  {{fc|dlib|XQGMI0DO|s=?|43}}, {{fc|dlib|2YDQFEYU|s=?|45}}, {{fc|dlib|0F803NYM|s=?|47}}, {{fc|dlib|J6Z6DNBB|s=?|49}}, {{fc|dlib|RJGYLDXL|s=?|51}}, {{fc|dlib|IZKCYY3K|s=?|53}},  {{fc|dlib|P4VZWDEV|s=?|54}}, {{fc|dlib|1ZPWAI1V|s=?|55}}, {{fc|dlib|TSTQCJRH|s=?|57}}, {{fc|dlib|HFDWCPNT|s=?|58}}, {{fc|dlib|0ZTI6EB0|s=?|59}}, {{fc|dlib|OM4UKPWI|s=?|60}}, {{fc|dlib|DRW8EXJD|s=?|61}}, {{fc|dlib|AEB6JFBW|s=?|65}}, {{fc|dlib|COZML9PX|s=?|69}}, {{fc|dlib|IEYSDMUG|s=?|71}}, {{fc|dlib|CSTKC28C|s=?|74}}, {{fc|dlib|GN6LT1UO|s=?|77}}, {{fc|dlib|KCRZWVEB|s=?|81}}, {{fc|dlib|DVALRIKN|s=?|87}}, {{fc|dlib|BMH1PUNY|s=?|89}}, {{fc|dlib|HR1DB06B|s=?|90}},  {{fc|dlib|RVR9GXEF|s=?|92}},  {{fc|dlib|DX2BYBGC|s=?|94}}. [Polliterarno] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Janko Mlakar]]: [[Zadnji svojega rodu]]. Humoreska. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|HWQTOIYB|s=?|52}}, {{fc|dlib|IRUGGWCY|s=?|53}}, {{fc|dlib|H9KSSOMD|s=?|54}}, {{fc|dlib|Q8LKPRQM|s=?|55}}, {{fc|dlib|NUX7JS9F|s=?|57}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivo Česnik]]: [[Mlinar Janez]]. Vipavska zgodba. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|SBYTRRS5|s=?|58}}, {{fc|dlib|VIHW8LJY|s=?|60}}, {{fc|dlib|CULINOTH|s=?|61}}, {{fc|dlib|XGXXVYA7|s=?|62}}, {{fc|dlib|HRM7RY8I|s=?|63}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[V. Fl. Goriški]]: [[Kriva pota]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|ZZH7JIDU|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|QZXBRYT4|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|VBV3B427|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|EC7F4WFA|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|52B9DNX3|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|GTU1LRW7|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|37BOQ6SQ|s=?|15. 4.}}, {{fc|dlib|5JVDCQ4S|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|7BUDQP5U|s=?|17. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Anton Medved (1862)|Ant. M. Goričljan]]: [[Moja prva vožnja po Benetkah]], ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|7OHRX5BA|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|V9MNOU3Q|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|XKYXNJ06|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|GZ1RGKGC|s=?|7. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*J. S. - [[I. Skuhala]]?: [[Strah v gradu (Slovenec 1891)|Strah v gradu]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|IMA1GISW|s=?|21. 12.}}, {{fc|dlib|V6B0CXW7|s=?|22. 12.}}, {{fc|dlib|BE79FTQQ|s=?|23. 12.}}, {{fc|dlib|FTHHWKEK|s=?|24. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Janko Barle]]: [[Prijatelja (Janko Barle)|Prijatelja]], Črtica iz bivše krajine, ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|8EXW5CPL|s=?|27. 12.}}, {{fc|dlib|74DVGMO8|s=?|28. 12.}}, {{fc|dlib|KJY90VTV|s=?|29. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Čičonov zvon]], Priobčil [[H. Majar]], ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|JZF7ABTK|s=?|11. 8.}}, {{fc|dlib|ZX05DIQM|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|4KOWQH4H|s=?|16. 8.}}, {{fc|dlib|Q4RN2KB0|s=?|17. 8.}}, {{fc|dlib|SGBCO4N2|s=?|18. 8.}}, {{fc|dlib|QPLI770M|s=?|19. 8.}}, {{fc|dlib|J4Z8HIGX|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|475KO9GZ|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|4XLJZKEL|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|JV5H3RBN|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|M6AIU6EF|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|KWWRDQ7R|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|XDQKJUR0|s=?|29. 8.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]]
* A. V.: [[Trojiški vrh]], Slika iz notranjskih gora, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|HWZRFV6Q|s=?|4. 5.}}, {{fc|dlib|R8M7G2K0|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|NA6XMWUF|s=?|6. 5.}}, {{fc|dlib|79CCAL24|s=?|8. 5.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]]
* [[Josip Jaklič]]: [[Pantheon]], Arabeska, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|73FUBHJ6|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|NMTNKB5U|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|M92F69IF|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|FKTUDEV6|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|VF8LQA76|s=?|29. 7.}}, {{fc|dlib|UV2JDU4F|s=?|2. 8.}}, {{fc|dlib|GHEOBTQK|s=?|4. 8.}}, {{fc|dlib|TTTV5R95|s=?|5. 8.}}, {{fc|dlib|3FP6NVBP|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|DRQBI6Y9|s=?|14. 8.}}, {{fc|dlib|DM2RUQE1|s=?|21. 8.}}, {{fc|dlib|WL95IFMQ|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|7EJAYX4L|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|HD24R22N|s=?|8. 9.}}, {{fc|dlib|GUX2EMZX|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FUULWUQP|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|FVLV7SMS|s=?|20. 9.}}, {{fc|dlib|UKKRMAHH|s=?|23. 9.}}, {{fc|dlib|7F3KAWUL|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|S59PRCNN|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|9RV6893L|s=?|7. 10.}}, {{fc|dlib|26FHZF0M|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|3KWZOFJ5|s=?|11. 11.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Josip Jaklič]]: [[Vsakdanje dogodbe]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|WY1FX2T0|s=?|10. 10.}}, {{fc|dlib|N1WGMUY8|s=?|11. 10.}}, {{fc|dlib|BJU5M84N|s=?|12. 10.}}, {{fc|dlib|Y46AL7PR|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|A0P39T1W|s=?|16. 10.}}, {{fc|dlib|SVWKFGJ7|s=?|17. 10.}}, {{fc|dlib|WSCMODT4|s=?|19. 10.}}, {{fc|dlib|E6NPPO3Y|s=?|20. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Janko Barle]]: [[Selska slika]], Črtica od slavonske meje, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|QY4NJKV3|s=?|23. 11.}}, {{fc|dlib|SL65WAFZ|s=?|24. 11.}}, {{fc|dlib|N7THXRHX|s=?|25. 11.}} 
* J. V.: [[Čarovnik (Slovenec 1894)|Čarovnik]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|YNVKBRFQ|s=?|25. 1.}}, {{fc|dlib|0U0OK4R5|s=?|26. 1.}}, {{fc|dlib|ZOMUMPCU|s=?|29. 1.}}, {{fc|dlib|CSPFDS9O|s=?|1. 2.}}, {{fc|dlib|DM3B75ZO|s=?|5. 2.}}, {{fc|dlib|G1EJPVNI|s=?|7. 2.}}, {{fc|dlib|CN1VPCPG|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|VGTFFNHT|s=?|12. 2.}}, {{fc|dlib|LZLV8STI|s=?|13. 2.}}, {{fc|dlib|5EOO1T9O|s=?|14. 2.}}, {{fc|dlib|R5L3S8YT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|70ZU64AT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|MUDLJ0LT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|UAAAL8LA|s=?|5. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Janko Barle]]: [[Črtica iz potovanja gospoda Podobnika]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|SWHD379Z|s=?|13. 3.}}, {{fc|dlib|RJQ5O5NK|s=?|14. 3.}}, {{fc|dlib|8GVEY9BB|s=?|15. 3.}}, {{fc|dlib|ZZNUREM0|s=?|16. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Dr. Vesekdo: [[3000]], Roman iz nove dobe, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|ZKO1TV5U|s=?|27. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Janko Barle]]: [[Spomini na dan vseh mrtvih]], Sličice, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|BQPDOE94|s=?|31. 10.}}, {{fc|dlib|NM86C0L9|s=?|2. 11.}}, {{fc|dlib|3HMXQWX9|s=?|3. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* k - č: [[Horatius Redivivus]] (Šaljive podrobnosti iz potne torbe olimpskega potnika), ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|JR6ZKZEN|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|4OFL57FV|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|YSW3EHVR|s=?|17. 11.}}, {{fc|dlib|0J5TII0P|s=?|19. 11.}}, {{fc|dlib|GEJKVECP|s=?|20. 11.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Janko Barle]]: [[Novi župan]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|CMO26HPW|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|ME5HU91F|s=?|5. 4.}}, {{fc|dlib|UC7ZOOMZ|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|FC74441Z|s=?|9. 4.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* J. O.: [[V domačem kraju]], Povest, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|6UQMNLDZ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XDI2GQPO|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|ITFM2IB5|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|LZNY7FG4|s=?|19. 6.}}, {{fc|dlib|L6ZBN1M8|s=?|20. 6.}}, {{fc|dlib|JB3AHTEQ|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|16ASMGW1|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|UR4CV6SO|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|GUAO1YRQ|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|TOVPM3XE|s=?|27. 6.}}, {{fc|dlib|OSC7VDD9|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|KATB6JU6|s=?|1. 7.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Janko Barle]]: [[Naš pisarniški sluga]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|4427VIY1|s=?|17. 7.}}, {{fc|dlib|RS4UPOWY|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|7MJL2K8X|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|8QIJLMZB|s=?|22. 7.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Janko Barle]]: [[Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca]], Črtica, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* Avški: [[Oglarjev sin (Slovenec 1896)]], Slika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|XZKH4FO6|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|MPUKLF0O|s=?|10. 2.}}, {{fc|dlib|78XBXJ77|s=?|11. 2.}}, {{fc|dlib|U60OAJFQ|s=?|12. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Ivan Cankar|Mrazov]]: [[Slavnostni govor]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|2ANGWE4B|s=?|26. 2.}}, {{fc|dlib|NANLDUJB|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ETF16ZV0|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|X6SB3TYF|s=?|29. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* Kdorkoli: [[O očetovi smrti]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|48XQSKPT|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|MN7TTVZN|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|NUDX28B2|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|NHMPN7PN|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|G17V836O|s=?|28. 3.}}, {{fc|dlib|XFHY9DGI|s=?|30. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Rajko E.: [[Skopuhov sin]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|B93YUJM7|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|3GXW1DIS|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|861KUPLM|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YC2S8SBW|s=?|4. 4.}}, {{fc|dlib|HVBSR5C3|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|J2HW0IOI|s=?|9. 4.}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* Avtor ni znan: [[Oče in sin (Slovenec 1896)]], {{fc|dlib|9RTLM349|s=?|23. 4.}}, {{fc|dlib|UO287C6H|s=?|24. 4.}}, {{fc|dlib|P9H4LYTT|s=?|25. 4.}}, {{fc|dlib|RYR2LJRB|s=?|27. 4.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Grahar]]: [[Gospodična Kajón]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|4BL3VED8|s=?|13. 5.}} 
* [[Ivan Cankar|Traven]]: [[Dve družini]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1GWBXEZF|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|YMFYLA07|s=?|16. 5.}}, {{fc|dlib|ILMD9Z8V|s=?|18. 5.}}, {{fc|dlib|FB8MSJ17|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|KQBK20VC|s=?|22. 5.}}, {{fc|dlib|5NL7N9XL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|O6V76LYS|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|DPTW7Z46|s=?|28. 5.}}, {{fc|dlib|L3TT5RX7|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|E3BEWZMP|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|XIF7P12U|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|X5OZAZGF|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|4WLEV2QK|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|JQZ59Y1K|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|OSCV4E9A|s=?|10. 6.}}, {{fc|dlib|Q82SF96F|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|34LK4VIJ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|KP81LSZH|s=?|17. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Ivan Cankar|Štefan Smuk]]: [[Blage duše! (Ivan Cankar)|Blage duše!]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1T2FTY80|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|NB7E1L93|s=?|27. 7.}} 
* [[Ivan Cankar|Alojzij Grad]]: [[Ura (Ivan Cankar)|Ura]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|RO2P3Z8Z|s=?|1. 8.}}, {{fc|dlib|GQ4ZZ16W|s=?|3. 8.}} 
* [[Ivan Cankar|Feliks Vran]]: [[Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|S. G.]]: [[Albert]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|Q4GT319L|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|3GV0W0T7|s=?|26. 9.}}, {{fc|dlib|GXQT24CG|s=?|29. 9.}}, {{fc|dlib|F427JQIK|s=?|30. 9.}}, {{fc|dlib|3LSHXAAC|s=?|1. 10.}}, {{fc|dlib|U4KWQEM2|s=?|2. 10.}}, {{fc|dlib|GLPVY1M4|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|GS18EOS8|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|MJZNZQ2D|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|822DBU9V|s=?|7. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Ivan Prijatelj|Semen Semenovič]]: [[Obrazi iz toplic]], Nekaj listov iz mojega dnevnika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|TT38XAMQ|s=?|5. 11.}}, {{fc|dlib|1R6QRP7A|s=?|7. 11.}}, {{fc|dlib|5NMS0NI7|s=?|10. 11.}}, {{fc|dlib|1P6H5HRM|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|U9RNRC9N|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BO1QRNJH|s=?|13. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Srdán: [[Sreča v nesreči (Srdan)|Sreča v nesreči]], Vesela dogodba, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|USSBJSBS|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|B72EK3LM|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|BDFS0PRQ|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|0WDH13X4|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|34CB28FU|s=?|23. 7.}}, {{fc|dlib|XP5WAYBH|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|RCQZEWKV|s=?|26. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|P. R.]]: [[Lavrin]], ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|XAZRFK03|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|1IXMGOIU|s=?|29. 7.}} 
* [[Ivan Prijatelj|Jože Arko]]: [[Revolucija v pasji vasi]], Kulturnozgodovinska študija, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|E8V3B863|s=?|31. 5.}}, {{fc|dlib|FVXMPYPZ|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|HJZ43N9V|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|KP7G8KEU|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|W1NO1IYF|s=?|4. 6.}}, {{fc|dlib|PK8UNEGG|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|3YWG37EO|s=?|8. 6.}}, {{fc|dlib|44AGOEO0|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|YDDTH3X8|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|APS0B2HT|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|NJBKEFDA|s=?|26. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Priredil [[Peter Bohinjec|P. Bohinjec]]: [[Snujte Rajfajznove posojilnice]]!, Poučna igrica v štirih dejanjih, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|4653STNY|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|TO4ST6TC|s=?|17. 5.}}, {{fc|dlib|1M7BNMEW|s=?|19. 5.}}, {{fc|dlib|Z8NCGUM5|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|TC4UO420|s=?|21. 5.}}, {{fc|dlib|V06D2UMX|s=?|22. 5.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Nenavaden pojav]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|0UST86IQ|s=?|5. 1.}} 
* [[Vek. Potočnik]]: [[Iz življenja, Slike]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|25860WCT|s=?|11. 4.}}, {{fc|dlib|BG1W9CKS|s=?|12. 4.}}, {{fc|dlib|LSOD9KY2|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|8QQQNJ6M|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|DKSWGQCG|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|MBI1UJRW|s=?|14. 6.}}, {{fc|dlib|ULCR30ZV|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XGJEP3V6|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|4RJE5TXT|s=?|19. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Fr. Kočan]]: [[Polžar]], Gorska idila, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|OYBLWZR7|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|0ARSQXAT|s=?|23. 6.}}, {{fc|dlib|91HX3QQ9|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|PGY9CAUS|s=?|26. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Murn Aleksandrov|Anton Jek]]: [[Človeška srca]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|D1353ZL8|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|SYFOJC4O|s=?|30. 6.}}, {{fc|dlib|L6I1D1EV|s=?|3. 7.}}, {{fc|dlib|281WZB1A|s=?|5. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Jakob Voljč|Rado Kósar]]: [[V čakalnici]], Malomestna slika, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|71KVG04R|s=?|13. 7.}}, {{fc|dlib|5O0X98C0|s=?|14. 7.}}, {{fc|dlib|KIEOM4O0|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|6IET3K20|s=?|17. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Ivan Cankar|Alojzij Benda]]: [[Randez-vous]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|NC4XA2K5|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|W3U2OV0L|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|MMMHH0CA|s=?|26. 7.}}, {{fc|dlib|YFERAECN|s=?|27. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Na izprehodu]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|HW2UEEIU|s=?|26. 8.}} 
* [[Ivan Cankar|J. G.]]: [[Na italijanskih bojiščih]], Prizori in spomini, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|O711FQGA|s=?|6. 7.}}, {{fc|dlib|RF0WHVX1|s=?|7. 7.}}, {{fc|dlib|ED29UU5K|s=?|8. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*A. M. K: [[Josipina Turnogradska]] (Njeno življenje in delo), št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLA98YER 1], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95AJ2AB2 2], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AUSQA339 3], ''Slovenska gospodinja'' 1913, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1XNRYW8H 4], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHCZVHQN 5], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T7NWV1O5 6], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRJDZW1Z 7], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8BJ8FVRA 8] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Josip Stritar]]: [[Sreča (Josip Stritar)|Sreča]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5RBNLA6O 1]. 
*[[Josip Stritar]]: [[V Ljubljano!]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YOJQQ7TX 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N6IFQLZB 22]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Josip Stritar]]: [[Priletnega samca sveti večer]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQIQ28S4 1]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Josip Stritar]]: [[Mož z mačico]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0282RFOI 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QNHZDBAS 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQ5QTUKC 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AB5L9TBN 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2715LLW 6]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Josip Stritar]]: [[Odpusti!]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1SFN4TO6 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YM4WJN6 2]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Josip Stritar]]: [[Hudi stric]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZ8G0LKT 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQGBL13R 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-098QE6FG 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4YSA1MA 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8AHFYXM2 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTG4YBSG 24]. Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Mamon]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-15464C9Z 6] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Pomladni sel]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CID4AANQ 14] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Iz vsakdanjosti]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCX3SFZ5 16] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Vaška idila]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77CBKWZG 17] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Kristina Šuler]]: [[Najlepši dan]]. ''Dom in svet'' 1896, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XJB9JWEI 12]
*[[Kristina Šuler]]: [[Nebeški glas]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Kristina Šuler]]: [[Snežec]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] 
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sestram]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSF9BAMR 6] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Ob luninem svitu]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U14UA1GW 7] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sanje]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRZCQWA3 11]
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Pela sem]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JB8MFRNY 16] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Prunk]]: [[V ljubezni]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Prunk]]: [[O maju]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Prunk]]: [[O mraku]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] 
*[[Ljudmila Prunk]]: [[Solzam]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9CGD9Z91 9] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]

==Besedila za urejanje v letu 2024== 
'''ZAKLJUČENO'''

[https://sl.wikisource.org/wiki/Evidenca_opravljenih_korektur_2024 Evidenca opravljenih korektur 2024]

*[[Josip Vandot]]:
**[[Gradič na trati]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Med sosedi (Josip Vandot)|Med sosedi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Metka in njen greh]] 
**[[O jagnje, ti belo jagnje]]! ... Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Ob siničjem pogrebu]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Pomladna bajka]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Pripovedka o zagorskih zvonovih]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Sin povodnega moža]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Siromak Joza]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Večer prve pomladi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Zajček Jožko]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Zatirani]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*A. M. Bašič: [[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175),  IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Stritar]]: [[Nedolžen!]] LZ 1883, 3/6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7JGPWK1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Pravo junaštvo!]] LZ 1885, 5/1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6RYOQ3S dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Delavska]]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Vseučilišče v Ljubljani!]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: V. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUIFTHC8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: IV. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNKCP20N dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Sijajna svatba]]. 1909. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3BMT0X31/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar++sijajna+svatba%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Golobje (Izidor Cankar)|Golobje]]. 1909. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3ZO0V3K7/879fcffd-0700-4b63-8613-25cd86d39315/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Na morju]]. 1910. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDX32ZWG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar+na+morju%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Dedek je pravil]]. 1911. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EJYPXQ6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar+dedek+je+pravil%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib]Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Začetek in konec]]. 1916. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUN3JMW9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dzačetek+in+konec+izidor+cankar%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Svetloba in sence]] 1916 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TUDVESTU/15a42fcc-203a-4403-8454-925aa22dff82/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]

&lt;hr&gt;
*[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=13 dLib],  Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&amp;ndash;5, 1938&amp;ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik
* [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] Ureja: Larina Griessler
* [[Ksaver Meško]]: [[Brat Kandid]]. Slovenec, letnik 50, številka 56 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLSYJE4W/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=5 dLib], 57 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPGP0XEG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=5 dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Legenda o sv. Ceciliji]]. Slovenec, številke 200 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2FL3W7G/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11 dLib], 202[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0S9ZU9U/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11dLib dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Pri trapistih]]. Slovenec, letnik 51, številka 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXSDN5YH/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Osrečuješ vse…]]. Slovenec, letnik 56, številka 293. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4CKPI8Y/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d293%40AND%40year%3d1928%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-503-56&amp;pageSize=25 dlib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Žive slike iz okupacije]]. Slovenec, letnik 47, številke 11 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVR8KM6J/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib], 12 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQZPQ9NV/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib], 14 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GETIZ0H/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Težka slika]]. Slovenec, letnik 47, številka 15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLA0LDPN/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Mladi hudodelec|Mladi hudodelec. Žive slike iz okupacije]] Slovenec, letnik 47, številka 19. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AMJZ2ZO8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Boljševik]]. Slovenec, letnik 47, številka 21. [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L2K1GD26/0f7cb41e-bb53-455f-a658-a1a691ef6b4b/PDF dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Doma (France Bevk)|Doma]]. Slovenec, letnik 47, številka 39. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJ8B8CU/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Jetniki (France Bevk)|Jetniki]]. Slovenec, letnik 47, številka 68. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1IOAUP5/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Pengal]]: [[Iz časa prevrata]]. Slovenec, letnik 47, številka 69. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRF2WWZA/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=5 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Goriška Velika noč]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=6 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Lani. Velikonočna črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=6 dLib]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Leopold Lenard]]: [[Čička]]. Dogodek s pota. Slovenec, letnik 47, številka 114. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Pengal]]: [[To vse ljubezen stri]]. Humoreska. Slovenec, letnik 47, številka 133. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Reminiscence]]. Slovenec, letnik 47, številka 136. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ciril Jeglič]] (Jože Plot): [[Resna ženitna ponudba]]. Slovenec, letnik 47, številka 194. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Avditor]]. Slovenec, letnik 47, številka 211. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Merhar]] (Silvin Sardenko): [[Sveto noč sem šel iskat]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Remec]]: [[Božje dete|Božje dete. K Božiču naših dni]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Božična črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Radivoj Peterlin-Petruška]]: [[Sveta noč boljševika]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Jože Piber]] (Jože): [[Svetonočni dihi]]. Slovenec, letnik 47, številka [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0930N7H8/e2d74c38-7dbe-4ec0-a568-b1990001079c/PDF 249]. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* &lt;s&gt;[[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116,117, 118, 119, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 139, 140, 141, 142, 143.
* [[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 8, št. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25.&lt;/s&gt; [že urejeno v preteklih letih, na Wikiviru imamo kar tri verzije besedila -- mh]
* [[Fran Saleški Finžgar]]: [[Črtica iz življenja starega Knaflja]], 29. 4., 1. 5., 2. 5. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Solnce! … Solnce!]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MIXLSY7 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gospod davkar se je zamislil]]. Slika iz pisarne. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XGOGB2W dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Jedna sama noč]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NS5CZPJ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2UX9KC1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Brez prestanka]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFDH6N0J dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Domóv]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WX7NW6P3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Mrtvi nočejo]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FEYAHER4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[O čebelnjaku]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MX3JZXID dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ZB338BZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4JP519X dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0V8MDRD dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWIOK0AZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N82E5KM2 dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1DHKDH6P dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S7ZZZFO5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Anastazij]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4H38PAXA dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Romanca o sreči]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMM4MELO dLib] Ureja: Neža Kočnik
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Signor Antonio]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12NME36M dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8691Z6E dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Njegova mati]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CBQMIQY3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Moja miznica]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QX4LIUZQ dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gomila (Ivan Cankar)|Gomila]].[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7VKW3S2 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[V salonu gospe Tratnikove]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IX6HLNZ3 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Nenavaden pojav]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0UST86IQ dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
*[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Josip Podmilšak]] (Andrejčkov Jože): [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
* [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
* [[Anton Terbovec]] (A. J. Terbovec): [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1.pdf 1] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg2.pdf 2] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg3.pdf 3] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg4.pdf 4] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg5.pdf 5] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg6.pdf 6] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg7.pdf 7] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg8.pdf 8] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg9.pdf 9] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1_130.pdf 1-130] [[Strah na Sokolskem gradu 2.del]] Uredila: [[Uporabnik:Spela Springer|Špela Špringer]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib] Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib] Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Korajžo je treba imeti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 240–243. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWNWQCBM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKAFF6EU 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH4V0UTZ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FOYLQ2JG 243]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ljudevit Stiasny]]: [[Iz Carigrada v Tiflis]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 134–137, 139–146. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKTHBGDZ 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKK2WQ98 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOKGRT86 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBNHSQOJ 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CQXKNJ9 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFKON8Q8 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CWKMLQP 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHLVC5C 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVE9A1KI 144], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXHUMEVJ 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGXFG32C 146]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 133] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Drago Ulaga]] (Tomaž Poklukar): [[Bele zvezde]], Slovenec 1942: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 280a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0LJ9F54E/474bde29-1703-4744-9e99-05de427dbca9/PDF 281a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R6GNCCLI/67ab8184-2cf0-45d7-90f9-8387c92fea63/PDF 282a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6NM1ZBSK/02891c87-b625-45e0-b941-d3fc5374063e/PDF 283a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D2JHFBCD/785f697b-27de-4b50-8311-828ba92ebff1/PDF 284a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7W6ZOL6A/1dbaf60b-0657-455a-8ca9-2c8b5533d904/PDF 286a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GRSK2O3W/90c81e44-ff28-453f-8e61-1f0fbd06c1d6/PDF 287a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K1XD8UQ0/4f189f05-0587-4173-b1f8-a800fce334ed/PDF 288a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R1NPUGYF/4bfbfccf-6e64-45ee-89ef-df0c362423b7/PDF 290a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1KAC4H5P/f89266bb-5336-42e2-8883-b1c4fb8e2d8b/PDF 292a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TQ41P3KN/11eba981-e83f-4053-9b6e-836cb715459f/PDF 293a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-01VBGRJE/30edd26b-9703-4799-8ba1-4ef0e55262cb/PDF 294a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F86P2Q4I/03f52dd9-5e51-4e36-97e4-8b76dffecbeb/PDF 297a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YUMWCEQR/25cc4bc0-6dff-427d-823f-605ae16b808b/PDF 298a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6UC7Y0Z7/8c5fd098-95ff-4454-84f4-6f36d4647e85/PDF 300a]; in 1943: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F5W7HF39/79213964-e744-461b-9531-a1acb2a51dc7/PDF 1a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V47FVLWE/c7775ac0-8765-4755-9594-bd1990abb190/PDF 2a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RBT1VQAO/246e8815-1af9-45be-83e0-f8da7ccaa891/PDF 6a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6WMRKXLB/3cc3c938-83f9-43f6-90d9-50666ca65efb/PDF 7a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FR9CY0HW/80d55673-4df4-4a5a-9286-78625dc20ab2/PDF 8a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ASBO5OS5/c208c5de-b8b0-4516-82ec-3e9a13fbfcd7/PDF 10a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1Q8EGZ99/a6ddc815-0868-453b-aea3-eb30e4e3536e/PDF 12a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4UKE0Y8/9e050f15-02ef-4956-afc1-7cb917da7c13/PDF 13a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IXM9KR4L/ef8896f3-644f-4422-92f0-61a58c908094/PDF 14a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-65QYL5P1/b3bd130b-5f5f-4def-99a1-9c5c536883eb/PDF 16a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LE1LTCRU/bd777d6e-bfb4-49c3-9bb4-0c16c1a1f36d/PDF 18a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UR197W47/6640fe1e-8d42-460a-b8cc-0d350972fdfb/PDF 19a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KIVCQLI3/0b59189a-add1-402e-b141-91d25946a964/PDF 20a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-671I72B5/85b316aa-c919-4227-bc54-eb3e75dbd3ec/PDF 22a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FVTC7D3H/37dcb246-c03b-4595-bda4-d15e5f84d2f4/PDF 24a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2XS5LNS6/559212c4-7440-48df-85eb-ae1055163094/PDF 25a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD5TFVTX/2ffb3244-ff14-4658-b334-25d4ed27ff10/PDF 26a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EWNKULD2/9a598d20-d412-4b37-8833-3cf5ca08a9f9/PDF 27a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 28a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JITX9FTR/dd1d6297-8806-4e83-848d-745b17f5b856/PDF 29a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VZL9XR3S/cfb96f4c-7716-4ca3-8e97-9dd0b8dfe03e/PDF 30a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2UF4J3U2/ceb206ee-0689-45c3-bcfa-fd8b84e1fd90/PDF 31a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-46HPSRNM/fd21789b-adfe-48eb-a15b-25f8c456322d/PDF 32a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CMKFVJD/9d7ad263-277d-4c30-a628-a910c9b59038/PDF 33a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CQJ0WV36/df9a171f-baf5-4bcf-8457-af7b7e2e10be/PDF 34a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JK4GVCFU/d10c0388-7236-4332-928a-1b2167dfab9d/PDF 35a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4MAKGVY8/4b22041c-35cf-4599-80f7-6bfde031e838/PDF 36a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D10QPLOD/fb8333ef-7920-42ea-8513-b6df9a7f903b/PDF 37a] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Jakob Eduard Polak|J. E. Polák]]: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1944: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3OIIS2W/2562991d-eba8-45ad-b943-a4eeea1adbb5/PDF 83], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TX9OKDMK/6852fd9c-3b4e-46ff-8f11-f3cf4126e3fd/PDF 84], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OP8D0HVM/512e14f8-3d4a-4c85-a216-023d9a8db61d/PDF 85], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5BVTIEBK/d15d530c-601a-4870-a694-36899e3fd33b/PDF 86], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C6PO3Q2U/ed9e10fb-d926-4397-b84f-8de1afb9e6cd/PDF 88], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K7XDNH9F/8a529c63-1774-4a74-a135-5518c2a2446c/PDF 89], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NM8L58X9/273b4b01-565d-4e40-a6b5-05a6348fabf6/PDF 90], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF 91], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GAQ8RDWG/25195a99-c64b-4e5e-8977-783d50390946/PDF 92], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y73N13J5/6dcd2e45-9985-46df-9f32-6bfc1ad2b731/PDF 94], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NF2NJNFV/80f67f12-9ac7-4dd5-b261-5fc0e6db14ca/PDF 95], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-INXQ53UE/812ce67b-c96a-486f-9009-e580916a73f0/PDF 96], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4CF3TC1K/157d0ae5-85b4-42a1-ba68-c9bfca7e93ec/PDF 97], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PZO0VRT5/ff10920d-3722-43de-957e-4b296e42c592/PDF 98], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JL8UEGLV/f8225181-9242-471c-8700-64c3f4e30598/PDF 100], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-O0CTNYF0/1bdce449-f845-409f-8ef6-5d21057f6150/PDF 101], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ANLQPD7L/9b41edd1-0840-4eb5-807c-e8fc18e182a1/PDF 102], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CJ816JC7/a75e0f38-8a65-4320-baa9-1831d90798ff/PDF 103], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OL37BSUF/3f059e62-a387-40dd-aa75-cbe8116ae650/PDF 104], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VXUH1GT6/0e20bf3d-9ba4-4c9a-826e-5e708467c4cf/PDF 106], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5FSBJADK/7eb352e0-fa9f-4451-bc0f-6e13597108d3/PDF 107], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DG1031K6/2158a8ac-8ae9-4b38-85c1-82fe0705853c/PDF 108], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z4JDRARC/9efed7c1-1d03-4f7e-b479-1c07dbf31663/PDF 109], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BNAX1VH1/e0b321e1-145a-4ec9-8754-c8010925394a/PDF 110], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z676KHD8/1ac6d5e7-054f-4cc8-8979-f24560d2390c/PDF 112], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBLWD3RV/b349e52b-24b8-4ecd-bb6a-1020a976eef4/PDF 113], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QQPVNKL1/2c8c37d2-5598-404d-84f5-4dda47610222/PDF 114], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S6FRZFI5/cfcbe872-a2a1-4c98-87ea-00ce3c1ff8b7/PDF 115], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W2DOVGAK/774a30a5-86e4-4b18-9370-40df1770bc8a/PDF 117], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FOTV54WT/fe9beb7d-83e8-4c3a-bcaf-2c324dd9a9cc/PDF 118], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T38QVWQ4/2914fec1-e3ff-4542-86c6-80bc9f36ffa6/PDF 120], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A4RLH6EJ/83ef6f05-e519-4390-84e8-7349a55546d6/PDF 121], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LIK0NGX7/3bf64370-78e2-4e70-9844-dd3882f6d5c7/PDF 123], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCYWHSN7/835f7861-9d37-4b3c-8b74-d8863c24162d/PDF 124], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3IOYTDWO/ebfa40d4-4999-4991-94c6-5ddbbefe1e55/PDF 125], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F0GJ3XMD/fbe522a2-b5ed-4d6b-b862-6a73bd72df6d/PDF 126] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]

==Besedila za urejanje v letu 2023==

Svoje tipkanje sproti beležite [[Evidenca opravljenih korektur 2023|tukajle]].

*[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
*[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]

*[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib] Uredil: Nejc Rac
*[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Pismo (Zofka Kveder)]]. Edinost 1899 (24/89b, 90b, 91b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LRLJRVD dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Privilegij]]. Edinost 1899 (24/95b, 96b, 97b, 99b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VQQM9R1 dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Vaški sliki]]. Edinost 1899 (24/208b, 209b, 211b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOLG2DPN dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]]: [[Mirca]]. 1901 (26/144–146). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QN865FFM dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]]: [[Je-li žena, če ni mati?]] 1901 (26/184–186). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KZMMLGP dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] Uredil: Nejc Rac
* M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] Uredil: Nejc Rac
*[[Zofka Kveder]]: [[Odlomek iz dnevnika]]. 1901 (26/3, 4, 6). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9S1VVI60 dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Zofka Kveder]]: [[Ena iz množice]]. 1901 (26/10, 12, 13). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVUXW05A dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Neta]]. 1899 (24/30b, 31b, 32b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q58Q9FIK dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] 
* [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30
*Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51,  1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929:  št. 8, 13, 37, 38, 40 Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 Uredil: Nejc Rac
* Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: [[O človeku, ki je izgubil prepričanje]]. ''Slovenec'', letnik 60, številka 29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRQLRE1M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d29%40AND%40year%3d1932%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-505-60&amp;pageSize=25 dlib] Uredila: Larina Griessler
* [[Ivan Cankar]] (I. C. Evstahij ): [[Sveta noč Damijana Gavriča]]. SN 1897 (št. 294) Uredila: Neža Kočnik	
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Dob): [[Na Drenovem]]. SN 1898 (št. 2–4, 6, 8) Uredila: Neža Kočnik	
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Mlakar): [[V čakalnici]]. SN 1899 (št. 225–26)	Uredila: Neža Kočnik
* [[Ivan Pucelj|France Feržou]]: [[Vesela pisarija]] (1938); ''Prosveta'' 1938: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4XMTW1A 18. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCCQMM1R 19. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YHKZEG7 21. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFFYUE77 22.7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAP3ELIJ 25. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VNMB5OHO 26. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KY0YLZHA 28. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSTNJOJQ 29. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RU2QLR3E 1. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJHUMMEB 2. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XXGIJTV 4. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYGIO5ZO 5. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPU61JNG 8. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6T1XX8TC 9. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYDAGDI2 11. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07DBGGRR 12. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZITE9TJ 15. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESAHCVE4 16. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVM0YNR 18. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9FRZQA2 19. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H5MXSRW 22. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LLO2QUY 23. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7USWHS0M 25. 8.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Ivan Cankar]] (Saveljev): „[[Jadac]]“. SN 1898 (št. 190–93, 195–96)	 Uredil: Nejc Rac
*[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] Uredil: Nejc Rac
*Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] 
*Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] Uredil: Nejc Rac
*C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
*[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] Uredil: Nejc Rac
*J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]
*[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] Uredil: Nejc Rac
*Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib]  Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1884&amp;page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&amp;pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=4 dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: „[[Mož pri oknu]]“. SN 1897 (št. 176) Uredila: Neža Kočnik
* [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: [[Dunaj poleti]]. SN 1900 (št. 184) Uredila: Neža Kočnik
*[[Loterijec]]. 22. 08. 1883 (8/67). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGHWPT17/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Šnopsar]]. 24. 10. 1883 (8/85). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2S6U34CA/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Ivan Dolinar: [[Žukov Matiček, vice frajtar]]. 08. 12. 1883 (8/98). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC8PDC8F/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Ureja: Neža Kočnik
*Ivan Dolinar: [[Kako je vojak Fleišman stotniku na glavo jajca razsul]]. 15. 12. 1883 (8/100). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6REX6IW/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Borne eksistence]]. 1899 (24/49b, 50b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA66YO88 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Moderna ljubezen]]. 1899 (24/35b, 36b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIY3B9Y0 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]]: [[Pesimist]]. 1900 (25/105, 106). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IXRZ2LBC dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Stara pisma]]. 1899 (24/274b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VXF2QVE dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[V težki uri]]. 1899 (24/275b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWUT3I76 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Majer]]. 1899 (24/202b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4L63PCB dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Anka (Zofka Kveder)|Anka]]. 1899 (24/132b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPOQD9QA dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Drobiž (Zofka Kveder)|Drobiž]]. 1899 (24/51b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWXAPMUN dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Cene]]. 1899 (24/196b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7J4LAP3H dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Ivan Cankar: [[V kupeju|V kupéju]], ''Slovenec'' 30. 7. 1900 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7JZJA61 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Fran Govekar: [[O te ženske]]! (1897) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYBVIPPH dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev leta 1809]]: verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine (1886) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VWYPUWOH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Slavko Savinšek: [[Milica, otrok bolesti]] (1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-75ORT1V8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] 
*Ivan Zorec: [[Iz nižav in težav]] (1938) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXJQY0XT dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]
*Ivan Zorec: [[Zeleni kader]]: Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja (1923) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTZ1AVKI dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Ivan Zorec: [[Pomenki (knjiga)]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0FLTZEL dLib]; primerjati z [[Pomenki|revijalnimi objavami]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Alojzij Remec: [[Veliki punt]]: Kmečka zgodba iz 18. stoletja (1909) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAIJ1NXL dLib] in [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJLOADAG drugi natis 1910] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]] (1946) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YK53GIXH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Jan Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest (Slovenske večernice 93) (1941) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLFPEG1E dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*Jan Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] (Slovenske večernice 93) (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib]; gre za dva različno obsežna natisa istega dela Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Jan Plestenjak: [[Lovrač]] (Slovenske večernice 89) (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Mimi Malenšek: [[Mlin nad Savo]]: Zgodovinska povest iz 14. stoletja. ''Naša moč'' 1937&amp;ndash;1939 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8IMC8FNZ dLib] sl. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Solzice (1949)|Solzice]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EAU5UNDE dLib]; ilustracije še niso v javni domeni Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (Prežihov Voranc)]] (1946) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] Ureja: [[Uporabnik:SvitStisovic|Svit Dečman Stisovič]], [[Uporabnik:bitezsa|Sara Bitežnik]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Doberdob]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZV1TNB5E dLib] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Požganica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ME0JGIU dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]
*[[Mary A. Svetek]]: [[Po kanadskih gorah in dolinah]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 194–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5YZ9Z9E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 dLib 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JL2ZIK8S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 197]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[Peter Dobrila]]: [[Prvič v lovišču]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 6–9. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K62AZJMM 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJ7KQM5R 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JTN6Z5R 9]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[Mary A. Svetek]]: [[Kratek izlet po ameriškem zapadu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 208–209, 213, 215, 219–222, 225, 227, 232, 235. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPHS1L2S 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPN34NDD 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPYJCB16 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLSDMFDD 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAAKHYJ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKG5N8JK 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1ESK98K 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P4JEF864 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUEZL87 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8BZUOIOY 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWEXUNJL 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MOBBIOJ 235]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[April v medenih tednih]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 266–270. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYGOXWIJ 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCZPP9XV 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWG7TBZN 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBZWEO8X 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOMR731C 270]. Ureja: [[Uporabnik: Danijela Maček|Danijela Maček]]  
*[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Dovolj pokore]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 45, številke 241–243, 246–248, 251, 254–255, 259–260, 262–263, 265, 267, 269–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUZUFNOB 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X8TQKJJ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EWQNVDG6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGJ8V1BN 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYIFKAOP 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJF7FHFD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZGQEOWR4 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XK17UMW 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGUKW7QC 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QD1BNPO 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQ17GE2J 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8QNBTC4N 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-48CWOX9P 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZJA3TCA 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T7PU8EXQ 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJJVTBKD 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5AHOS4JK 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MP0ADPH8 271]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Leopold Gorenjec]]: [[Slika iz našega kraja. Naša dekleta]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 6, 8–12, 14–18, 20. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMLRK7VN 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSMPHBTN 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZYBCCZP 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WEE4RYWS 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJQKL62N 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJ5IZGIT 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBNVIGY5 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVTSLLEU 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUG5KHVW 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCA2CW96 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFPXPISI 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3PLRSDN 20]. Uredila [[Uporabnik:Julija Tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Zadnji večer (Franc Ksaver Meško)|Zadnji večer]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 21–24, 26–27. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AP9K4PBI 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGS8NQMH 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAR7ZR2G 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLIOTV0J 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC5UU6FK 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4RFENFBJ 27]. 
*[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Življenje in smrt Mohorske knjige]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 54, 56–57, 59, 64–65, 68–72. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H306LZRC 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0RNNJJU 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D82QJSK 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OEOVJXJV 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUWMU0MM 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVP99OWA 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHTWS4EI 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98YHZKLM 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIQWMQMF 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0X0SEFY 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PSOYZMNE 72]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Ljudevit Stiasny]]: [[V Carigrad]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 119–120, 122–125, 127–133. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPTMDYF6 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6ZMUU6D 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEW0SJD1 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OK2WILYR 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSWWMFRW 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKJFNMPB 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMSGH10 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LULSPN9C 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133]. Ureja: [[Uporabnik: BarbaraKovač|Barbara Kovač]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Pijančeva hči]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 126, 129–131, 133–134. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARC2CZNC 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Hrvatov Miha]]. Črtica. ''Pesem''. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 116–119, 121. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQCYLFZT 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQDAEPPW 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R6YKUVNA 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3X2WR32 121]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Josip Javtižar]]: [[Kompostela]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 108, 110–114. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5BHURKLZ 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSSP8BAL 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCALDTEQ 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSEMVRSK 114]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*[[Ivan Pregelj]]: [[Iz težkih ur]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–106. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106]. Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*[[Mihael Levstik]]: [[Pozabljena pipa]]. Smešna dogodba. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–110. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NZ3R4SMR 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARNH8XII 109], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Sosedov Peterček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 83–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Pregelj|Ivo Pregelj]]: [[Blagovestnika]]. Povest iz pokristjanjevanja s Slovencev. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 74–78, 80–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EOCR2RG 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLU1D0O7 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1RCR3PG 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QSMALJU 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJIFNZDK 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYTW7AET 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFCONLRT 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPA7THJF 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Odveč]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 28–29, 32–35, 38–42, 44. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0T7XSGG 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RLAQPQC2 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z3YXHAIH 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRWHAXQW 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCFQOWU1 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVBTADE5 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URPFQSJJ 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6WGRPSZ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3NW20MX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFNEOZQP 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QGOZVXH 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCRN7RPM 44]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Silvester Košutnik|Silvester K.]]: [[Sivčevi spomini]]. Humoristična črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 147–154. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XBQHLJQ 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPWN0KGG 148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U60IVQPJ 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMSFM2PF 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52XYWXDF 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3U9OKWB 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLFYG2BW 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECVN11GA 154]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Ivo Trošt]]: [[Izkušnjava]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 165–174. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9FVE1CC 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75VSI2CZ 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUP3EMGS 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ5WFQTV 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3G8MNV5V 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTIYTFFH 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EJNXBXR 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Razni ljudje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 172–175, 177–178, 180–182, 184, 186–190. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5O0RQ578 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJORNFEY 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CV55SMBM 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHMBKT8H 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B9V8NUHV 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4CTQT57 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILQQBNXN 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Ivo Česnik]]: [[Obraz s slovenskih hribov]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 185, 186, 187, 188, 189, 190, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 201). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZEQNGAC 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLC8A1DG 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QI035JWI 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXTPK1O3 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIL2UIXW 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4QDEIUFF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2R0XNFJZ 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX1GKCMQ 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KCHC4TDJ 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RZZEMCG 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DZSBVCX 201]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Rejenka]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 204, 207, 208, 209, 210, 211, 212. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XGXFFJQ 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPNDGXI7 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BP7UMB4N 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGJ3AY2Z 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUEX36FC 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USP3QFBZ 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KD2PCKH 212].
*[[Jan Plestenjak]]: [[Lovrač]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 299–301, 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TKJKIPOP 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUPPXLKC 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGMJWNNA 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LXZGXBLH 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A6TY70WI 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1J9RK33F 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 47, številke 1–4, 6–22, 24–30. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUOHQ42S 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGJI02GN 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7MCTWBG 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LTNFDZ7J 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZL9SSB9H 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHIWGPOC 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTN5LZXM 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WJIPDI88 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPGN7UQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXHF3BPN 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYILSZW8 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PYN4JAX 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VC3SM0Q 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JRM23ND 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUQJBQTJ 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAMNUZLN 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NF85WMAX 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGAZLQWJ 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCSPSLVV 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOADIEFW 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DEPZ0HK9 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDJWDPEL 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXE1TG7Y 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO4NGCTW 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WONLX0KZ 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABL375M6 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPTUWYVP 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6HZWCYY 30].
*[[Ivan Pregelj]]: [[Novi zvonovi]]. Šaljiva povest. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 14–15, 17–20, 22–24. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVEVFKDB 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K2R9B2W 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNBNNDLP 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQPX9TNV 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXCWLDPH 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQVBIQWB 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH6XFPNW 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSHGGLZI 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVM1R0YS 24]. Uredila: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
*[[France Bevk]]: [[Pravica do življenja]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 65–71, 73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–102, 105–108, 110–121, 123–131. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6NERGBN 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70VYTEXN 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3QHN9R2 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXNR34IL 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D4XHHVAA 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKIXFTGE 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIB539TA 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H82VJQDJ 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPOR2DZQ 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TONXRXZB 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-284I65MY 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JHNAZUCW 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O6X8BFVB 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCP2U4L5 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBKQAFET 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9R2DNRU2 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN86PMWC 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3TRXHE9 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJH5GB7M 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCRKAVPT 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUHUXYNJ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFOX9X0P 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FSYAQN8 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQGHNBMS 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOF6KJQL 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBKPR2NV 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAFAKR64 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIR4XFVH 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVWEX8Q3 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KI3QTYFX 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NGXMEX 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA2BTDAU 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4IPGXGU 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOAG8JFE 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVTA2DCJ 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSJTTFVX 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX7QULMY 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZS2CCQA 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPBM8OUT 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9BXEKE6 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7CJTB4SJ 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FSTM7J6T 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCDV4WT8 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUS31B3T 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWZWD5UJ 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL29ZBMX 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTAU3QTJ 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DM9CQGEI 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TG0IDNII 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQXLX5H0 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A0RLBY9A 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-466HEPZR 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZGSZSUC 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NIANNOPM 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKGKIYKD 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EG8J0AJ4 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXW3QG9T 131]. Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
*[[Viktor Flisek]]: [[Bajtar Tomaž]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 178–184, 187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VE87VYU2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP9SPSKB 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGRK7BTE 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDOAVTOC 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM4O8AXV 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJHPBWZB 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNXLFSVM 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G8SU7F2H 187]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Sonja Severjeva]]: [[Neusmiljeni hrček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 188–196, 199–201, 206–207. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZUCQZAG 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCNLJVHB 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDPZZUBN 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CO1UB4MH 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2UT0YKDP 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2KE5BQN 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJGNQXLC 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJIGQTQQ 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WISR1VEF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEQJ76VK 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2J2IDIUS 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKNEVX7C 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJELWOIV 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J2IDVSVX 207]. [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] 
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Na begu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 63–71. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71].
*[[Stanko Cajnkar]]: [[V planinah]]. ''Zgodba''. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 162–165, 167–194, 196. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHMJUV6Z 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8X8Z7TH 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOSIAHHL 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FS2XXCER 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLJ5QUC 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQRFOIMW 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RB7JOY1C 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJJ2W4XG 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D1QA599W 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVAKDDCJ 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URXMP5QS 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCCFLQ2Z 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WKYCC0U7 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJ2HU5EU 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A58KXEBJ 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNAYGMQD 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZYEVMTD 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDWR56EM 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFJUNX5H 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6NOMD5A 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJYURFV 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUZVQLQR 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AI5LPEPO 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZKE8XJZ 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDNKFGTM 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QP0ZQRS 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCUE1EYE 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OJVXE7S 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQAVTHSV 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2D5L0GH0 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBLOJ0KH 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N30SWLZ 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJKIMKJA 196]. Ureja: Špela Špringer
*[[Franc Jaklič]]: [[Ljudske povesti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 240–248, 250, 252–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNQJSICM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUQ9YSEF 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GO7LEPNM 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFFZJS4K 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OFH5JG88 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNPUIJY 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6XDXVWB 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5V7XINV 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5A3CSCAD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JROBYXXT 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ6KEG5Q 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCLEYOQQ 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKO9Y1I0 254]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 37]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 16]. Ureja: [[Uporabnik:Nezakocnik|Neža Kočnik]]
*[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6]
* [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] 
* [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1939&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Ureja: [[Uporabnik: Eva Ule|Eva Ule]]
*[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Kana Vincek|Kana Vincek]]
*[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]]
*[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 178] Uredila:[[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 228] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 142] Ureja: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]]
*[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 176] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] 
*[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}}

==Besedila za urejanje v letu 2022==


[Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.]
&lt;!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --&gt;

* [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman: št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
* [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 39]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}}  [dogaja se v Šentanelu] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}}  {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}}  {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}}  {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}}  {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}}  {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]   
*[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52  {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] 
*[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''.  Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]]
*[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
* [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS  dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 41, 43, 44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW  dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA  dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Jerebtaja|Taja Jereb]]
*[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 294] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 277] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 266] Uredila: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 244] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 229] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]]
*[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 224] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSizp=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSizp=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 289] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]]
*[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 254]  Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 261] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 21] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 266] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]]
*''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 285]'' Uredila: [[Uporabnik:Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]]
*[[Andrej Kobal]]: [[Po solnčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=4 302] Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]]
*[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 231] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 130] Uredila: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]]
*[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 186] Uredila: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]]
* Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]

===Besedila na stroške Oddelka za slovenistiko===

Ponudba velja do srede decembra 2022 oz. dokler odobrena sredstva v višini 1000 eur ne bodo porabljena. Sporoči prosim svoje ime in naslov študentskega servisa, pri katerem imaš stalno ali enkratno napotnico. Podpiši se k tekstu in ga začni urejati, po enega, ko končaš, dopišeš &lt;nowiki&gt;{{opravljeno}}&lt;/nowiki&gt; za obračun do konca leta. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:44, 3. november 2022 (CET)

:Urša Kosmač, e-Studentski servis [[Uporabnik:Ursakosmac|Ursakosmac]] ([[Uporabniški pogovor:Ursakosmac|pogovor]]) 23:44, 4. november 2022 (CET)
:Lucija Šteh, e-Študentski servis [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] ([[Uporabniški pogovor:Lucija Šteh|pogovor]]) 22:37, 11. november 2022 (CET)
:Svit Stišovič, e-Študentski servis [[Uporabnik: SvitStisovic|Svit Stišovič]] ([[Uporabniški pogovor: SvitStisovic|pogovor]]) 13:02, 12. november 2022 (CET)
:Miha Sever, e-Študentski servis [[Uporabnik: 56jhoG|Miha Sever]] ([[Uporabniški pogovor: 56jhoG|pogovor]]) 16:23, 21. november 2022 (CET)


*[[Fran Milčinski]]: [[Mutasti birič]]. ''Ameriška domovina'', letnik 22, številke 132-138. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1TRMEOY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1919&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 132] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 133] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 134] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNOBD8BQ 135] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJACLVAZ 136] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUGPIZW 137] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMRGPTZ 138] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]]
* [[Anton Stražar]]: [[Francoska ljubica]]. Povest izza francoskih časov. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 75–76, 78–79, 81–82, 86–87.  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVCKVR1Z/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRDNFVMW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HT0UTIA8/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8PO3GC4T/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G20SXDOT/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QG1CEBVV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK8XMCSG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAQRYHPR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 87]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Kosmač]] {{opravljeno}} | &lt;font color=green&gt;7942 besed po tarifi 2500/uro = 3,2 ure x 6,17 eur = 20 eur [Ko seštejemo vse tekste posameznega urejevalca, število ur za obračun zaokrožimo na celo število. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:41, 11. november 2022 (CET)] &lt;/font&gt;

:Neža Kočnik, e-Študentski servis [[Uporabnik:Nezakocnik|Nezakocnik]] ([[Uporabniški pogovor:Nezakocnik|pogovor]]) 17:35, 14. november 2022 (CET)
* [[Anton Stražar]]: [[Gašperček najdenček]]. Povest iz časov tlačanstva. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 88–94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL0PPIIB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDEVFF4Q/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 89], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USVN7UBI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I5M9OGOU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVNGZNBC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZBEZMVRO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCPD4YIW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 94]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 6080 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure x 6,17 eur = 15 eur &lt;/font&gt;
* [[Anton Novačan]]: [[Naša vas (Anton Novačan)|Naša vas]]. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 294, 296–298, 300, 302–303, 305–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NN4GUFLH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KASNODQA/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTYZ0BTK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 297], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTQMJTAV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUB00I7G/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 300], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KCCPSPW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 302], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI56JEBR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR6ZQF2K/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 305], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5KQDXNR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 306]; 1931 (1&amp;ndash;14): ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 1–14. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUE1ZVLB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTXS1AUD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDTYFCKP/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSCWSKGD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0J665BTS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG1JMUTM/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLMDCOUH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJQHU87J/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-40UP2MOC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 14]. Uredil: Miha Sever {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 32490 besed po tarifi 2500/uro = 13 ur x 6,17 eur = 80 eur &lt;/font&gt;
* [[Jožef Urbanija]] (Soteščan): [[Grob ljubezni]]. Povest iz vaškega življenja. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 202, 204–206, 208–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5ZNHBD9/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E7X8D1PX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JISKWYIY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 205], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCB0CBF5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 206], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMM57IEN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIBLRA5L/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BF5PS7KW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 210], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZD78CD3/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 211], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8TNETRC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPZWWDSO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZMP1AO5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 214]. {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 17231 besed po tarifi 2500/uro = 6,9 ure x 6,17 eur = 40 eur &lt;/font&gt;
* Josip Grdina: [[Spomini na osvobojenje Koroške]]. ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 10–21. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3OEJFNK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH7I2P4P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LY8JPKNU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFYSEVQS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZUZBAUCU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5MOUWNX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAKKFRBW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 21] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | &lt;font color= &quot;green&quot;&gt;10878 besed po tarifi 2500/uro = 5,2 ure x 6,17 eur = 32 eur&lt;/font&gt;
* [[Fran Jaklič]]: [[Sin (Fran Jaklič)|Sin]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 50–55. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTTXLOSB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUN3OMWV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9WZ5J3UE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0I3ZBSF/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VI0L2FJ7/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMOSIMAX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 55]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt;9093 besed po tarifi 2500/uro = 3,6 ure x 6,17 eur = 22 eur&lt;/font&gt;
* Jaka: [[S harmoniko na medveda]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 287–294, 298–299, 306–307. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQJPZZG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+287%27&amp;pageSize=25 dLib 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7YV1SXXE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+288%27&amp;pageSize=25 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXDOHTQA/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+289%27&amp;pageSize=25 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5Q8AVPE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+290%27&amp;pageSize=25 290],  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOC9VVTW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+291%27&amp;pageSize=25 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTP81M70/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+292%27&amp;pageSize=25 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCRROMP1/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+293%27&amp;pageSize=25 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q2DVH6IQ/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+294%27&amp;pageSize=25 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBF1URGI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+298%27&amp;pageSize=25 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJ7SDSVY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+299%27&amp;pageSize=25 299], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3RM1D56/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+306%27&amp;pageSize=25 306], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTF2MU4Y/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+307%27&amp;pageSize=25 307] Uredila: Nuša Velišček {{opravljeno}}
*A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 35, številki 218, 225. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCQ6DISI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=60 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N33AVAE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 225]; 1934: A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 23, 234–240, 260–261, 265, 285–286, 288, 290–292, 301–302, 304, 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6NZGTPX5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 dLib 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBPSKOK6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPFMWRKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNWW73Y1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDBXCCE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDVKV8PR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRKEPGI4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 240],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJGZAISN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARHLWXAY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMDFX3BI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHBYKRCR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTDZ4ZAU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOVTD6Z3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HEVJJMK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMZBONVL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1YDB5ZX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI4X6NX7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8YZ33E3R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFBPLIYJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIG9LYPL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 306]; *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 48–50, 55–56, 58–60, 62, 66, 69–71, 73, 76, 77. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7NDFJU5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXLRSZJ2/?euapi=1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27rele%253dAmeri%25c5%25a1ka%2bdomovina%27&amp;page=65 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQKRSDMG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JU2MCELP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKBPLXKK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKGB12V7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MURXXZUS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QJEZLYT4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7YGTPPA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQAKTAZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF1IW3RQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 77]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 49546 besed po tarifi 2500/uro = 19,8 ur x 6,17 eur = 122 eur &lt;/font&gt;
*[[Andrew Žagar]]: [[Iz zgodovine pevskega društva Zvon]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 230, 236, 242, 248, 254, 266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6MXX2BV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 dLib 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEHHQIKH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DXUDKTOK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSZ7ZVF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D680I3Y7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 266]. Ureja: Jaka Ajlec
*[[A. Šabec]]: [[Kako kuje življenje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 37, številke 226, 242, 261, 297. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GF6CPFKV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9PG85JTW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GARW6YN3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSGVGRTW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 297]; ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 17–18, 23, 26, 42, 48–53, 59–60, 71, 79, 83–84, 86, 89–90, 95–96, 101–102, 113–114, 125–126, 128, 131, 137, 143, 149, 155, 157, 162, 166, 178, 181–182. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDU5U5SA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RO3IQJBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIN7JY7K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7JICYHN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGZO2GUC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JZG5XNV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJESZ1E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-922W9EII/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6K5ABHH2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XXH0C5Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MMJDHBH7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITR8WK5E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VETDOBND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APBPYKTB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOWMC3ZJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STQV91X5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYRPGYIV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZLWCXX4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI2LJQLE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZZENPWW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KW3JFAQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCGXZC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEJUYQQL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXUVA8DE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0XXNXGJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GMRARYGC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B99MKCTX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O25RFZL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04SW1OH8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ9HX6KM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3M4HX3XS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 182]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt;45668 besed po tarifi 2500/uro = 18,3 ure x 6,17 eur = 113 eur&lt;/font&gt;
*[[Ivan Zorec]]: [[Stiški tlačan]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 14–15, 17–18, 22–23, 26, 32. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBDOS8V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJAWZDTV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQOLVD9V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZ5JTXCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 32]. Ureja: Daša Horvat
*[[Michael Lah ml.]]: [[Potovanje po zapadni Ameriki]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 294–296, 301, 304–305. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IMAL9VL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHE8E15Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 295], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S46BZQJE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X1MROF0W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 301], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVIO2D0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 304], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRHI1SZP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 1–4, 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZXX2YKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIMGAMNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSANA5LW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUMFMPXX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=76 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42UURGZS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=76 6]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; | 11837 besed po tarifi 2500/uro = 4,7 ure x 6,17 eur = 29 eur &lt;/font&gt;
*[[Jože Grdina]]: [[Po širokem svetu]]. Potopis. ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 246, 251, 257, 263–264, 268–270, 272, 274–275, 280–281, 284, 286–289, 291–293, 303–304. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F48MFZ66/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=85 246], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKMYTJLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=85 251], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1IYXEN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D6VGFU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHC7SQUQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRAFDE00/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CESC1FEY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBMDTBVF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B6GYLTVZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRJLQC5B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV4TQLI2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOQ3CRAX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6YJKEWSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ8U3S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1TDBZ9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 286], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKBPT6GW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHZQND1Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X5WOAIK0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-47XVBWVJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJL2IU12/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOAOXM4G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STN534FW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YUK64TL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 304]; ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 2–3, 8–9, 11, 13–15, 17, 21, 26, 32, 38–39, 49, 55–56, 79, 91–92, 97, 100, 109, 135, 138, 144–145, 150, 153, 156, 158, 161–162, 164, 167–168, 170, 173–174, 176–177, 179–180, 185, 188, 191–192, 194, 197, 203–204, 209, 215, 220–221, 226–227, 232–233, 238–239, 244–245, 256, 268–269, 279, 280, 290, 294, 303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1FOXQ96/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 dLib 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDQ9KSMU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMJ7I8VP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QHJF9UE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR2ZYV1R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL678AYJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOHBSQIY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCCDO0PR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRKJZJCA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJZZNPCJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8NWF8C2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GM7XHAHS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-88YPAUQE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKVQBMTI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP4BFZWN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYQTBNAD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXSNHQAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3EDFLXM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4YF0C3RK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHR5XOUC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DAUIFDKX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQFI8BNA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRLVKSYA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU46BWME/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIF34RZA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXA03LVQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC3B57SP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDHEYAQE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=92 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIW8AWPL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=92 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWDIOBQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTSCNBK1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGY61FDC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9MVSX0F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SA1AYVEC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQQSO4S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD3TI0SF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUL6BF1X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJVDVTK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AT2SUDDP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWYASWGZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P40SCPWQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXABMSUX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMRIML2V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZOCOZAV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKILVMR5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7EVNBMX2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGXNRQIF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOR8DTAI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAGG3CCI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I8ZACQWF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJAN9IKC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 188], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKXYVSD2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 191], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IDISIWQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 192], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKGP11VX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJQ9VG8A/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NGHFV7P/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJWQA3YH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPMPGDBS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 220], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYGG3WIM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUHNVKZT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL4AHJLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AKQCFMTH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2I5MAEPN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TANDKM0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5LQRAAD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 244], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYBAMFII/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 245], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2HAQGT8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 256], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPFICB0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGWRBYOG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUD5MSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q0HINBM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2QHPWVK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8JRT2G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OREN6SWY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDCBBPXD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 303]; ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 3–4, 7, 9–12, 14–15, 19–20, 25–27, 36–37, 39, 44, 48, 50, 54–55, 60–61, 67–68, 74, 80, 84–85, 96, 102, 104, 108, 114, 122, 126, 137–139, 145, 160, 165, 167, 171, 183, 185, 189, 197–198, 201–202, 212, 219, 224, 231, 233, 236, 239, 242, 248, 255, 261, 265, 272, 276–277, 282, 288, 290, 294, 300. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TS3CL2FY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 dLib 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SKYRH0I2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INFILVIN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQQET3I9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLQXLODJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGYWNQKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OQFRNDK9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYWHEIWP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI5IQCVH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRNB4VOA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCGCUCWV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SMRWOPGZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLODO4U/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ0ASEI5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8SQF7TP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 60], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4QTYCNG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNXAPIGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOVY8VVA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKG7CFUW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3DSDTBQN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHMIIKET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VID5QBA3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 85], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-514YZAY2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3R6DKRV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GVZUCCV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXUDV4F5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIATMPFA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZIXG6KG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V91CCMWM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTTBUADT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYKDYBKV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DH6E9PH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O5BZENW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 198], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UYU9H5YJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 201], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G6RUURLZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTGPIJ3Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGWG5CDG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YR4U3EAE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMNZJJAY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKMNST2Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSQ9IUYB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TI1UHQF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MILRMF22/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UMWNYOS7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHHDDHMY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDVU3GO0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSMH8XZA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=112 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X8UBDHS5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=112 300]; ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 2, 4, 7, 10, 13, 19, 25, 28, 31, 37, 40, 51, 54, 60, 63, 66, 72, 75, 78, 84, 90, 93, 96, 99, 102, 105, 114, 120, 131, 134, 137, 161, 166, 172, 178, 181. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPABBMZG 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RR1UR5SM 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WY7ITJLR 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWD4H3C5 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VN6HIXWU 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHVBFFQW 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4WKJLWZU 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EZSNAJLD 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXLZZWBH 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LEHAOKS 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFYUHHHX 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQ98WE9N 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PIA9A5VY 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OVTP1XU 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2ZLFRLL 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4MWPYTF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEXLAKXG 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LART8ZWM 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVAL6SQI 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ICPLEEBZ 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEY8ZCSG 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZJZCELA 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOJ3XQCY 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZSTCMFV 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOPELKXP], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYO0SFY0 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYRFELWY 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYUMPNUC 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1IGCRTNU 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXKZRY5J 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N12QPY8V 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTWPFTSF 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APYIOB1M 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5HLE4NVG 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JNJMAGX 181]. Ureja: Urša Kosmač
*[[James Debevec]]: [[Pehanje za srnami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 37–39, 42, 44–60. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 dLib 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5JJQY7Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMJTPGED/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XHHPVJW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJKPDH75/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDYZKX56/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBPDXTSF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVU35JKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNFXK9UT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZXCYMQB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTK7NKQK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1UKF55N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZVE1WSG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPMGIJ8U/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 60]. Ureja: Nika Boršič {{opravljeno}}
*[[James Debevec]]: [[Na ogled za srnicami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 202–204, 208, 213–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFUEH6JG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRYDAF1J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DGXWEQXY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-95F5FQ0V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 214]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 5907 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure * 6,17 eur = 15 eur &lt;/font&gt;
*[[Josephine Erjavec]]: [[Na obisku v stari domovini]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 103, 114, 121, 126, 132–133, 137–138, 144, 159, 165, 171, 177, 183, 189, 195, 203, 218, 224, 236, 242, 248, 254, 260, 265, 271, 282, 288, 289. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VEBQ9D1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 dLib 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZTP1GFN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQY3LUSO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSV9LK6E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS6SXUC1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL0BTMIE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQGV7Y0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6BKVIWF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXX4DMYX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-13FHXWYR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 254], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5AOJ1YY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPB3Y7FB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYENRXDM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 289]. Ureja: Lara Repe
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Poljančev Cencek]]: Sličica iz življenja malih ljudij. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 45–48, 50–53. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKQICQSU 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLKKZAZT 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VPKUUYPY 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6C21NLPO 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHTWXDBR 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1RGC1P9 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQO3ZXBQ 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WPJN8L 53]. Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | &lt;font color= &quot;green&quot;&gt;4693 besed po tarifi 2500/uro = 1,9 ur2 x 6,17 eur = 12 eur&lt;/font&gt;

==Besedila za urejanje v letu 2021==

*Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]]
*[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]
* [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]]
* [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]]
* M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]]
* [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]]
*[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]]
* [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]]
* [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib]  Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]]
* [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&amp;sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&amp;ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&amp;q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&amp;oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&amp;gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&amp;sclient=gws-wiz&amp;ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&amp;uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] 
* [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]]
* [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] 
*[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27],     [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] 
*[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96]
*[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261], Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139]
*[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103.  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]]
*[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]]
*[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 262] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]]

==Besedila za urejanje v letu 2020==
*[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku)
*[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929)
*[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]]
* Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&amp;fyear=1884&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]]
* [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}}
*[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) 
*[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
* [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) 
* [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*&lt;s&gt; [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]&lt;/s&gt; Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]].
* Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo)
* Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
* [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]]
* P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1924&amp;page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
*[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] 
*[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] 
* Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
* [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40)	[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
* [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] 
*U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]]
*Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]]
*[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]]
*E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]]
*J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]]
*[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: &quot;[[Na pragu smrti]]&quot;: Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali.  SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}},  6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}},  10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]]
*[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]]
*[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33
*[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1  Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]].  Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*M. J.: [[Če študent na rajžo gre]].  Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]]
*[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33
*dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29
*[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44
*Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6)
*Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1925&amp;page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib]
*[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]]
*Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib]
*Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1884&amp;page=3 dLib]
*[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&amp;pageSize=25 dLib]
*Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]
*Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=4 dLib]
*[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib]
*J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib]
*Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib]
*Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib]
*Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib]
*Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib]
*Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib]
*C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib]
*Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib]
*[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib]
*J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib]
*[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib]
*[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib]
*Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib]
*Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib]
*[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib]
*Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib]
*Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib]
*Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib]
*[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib]
*[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''.  Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib]
*Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib]
*[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib]
*[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib]
*[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib]
*[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib]
*[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib]
*[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib]
*[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib]
*[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib]
*Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib]
*[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib]
*J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib]
*Д: [[Kralj &amp; Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib]
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Uredil: Uroš Ferrari Stojanović
*Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib]
*[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib]
*Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib]
*[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib]
*E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b,  237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b).   [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib]
*Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib]
*[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib]
*[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib]
*[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib]
*Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] 
*[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib]
*[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib]
*[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib]
*[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib]
*[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib]
*[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib]
*[[Joško Kevc]]: [[Izlet na  Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib]
*Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib]
*Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib]
*[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib]
*V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib]
* [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  
* [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]     
* [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib]
* Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib]
* A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib]
* A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib]
* H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib]
* [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib]
* [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). 
*[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib]
*M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib]
*V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.]
*[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.]
*[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do  55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]

'''Avtorski opusi'''
* [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir)
* [[Fran Milčinski]]
* [[Marjana Grasselli Prosenc]]
* [[France Bevk]]
* [[Fran Žgur]]
* [[Ivan Baloh]]
* [[Ferdo Kleinmayr]]
* [[Franjo Krašovec]]
* [[Drago Komac]]
* [[Joško Kevc]]
* [[Alojzij Remec]]
* [[Marica Gregorič Stepančič]]
* [[Ivan Podlesnik]]
* [[Oskar Kamenšek]]
* [[Janko Kessler]]
* [[Ivan Pucelj]]
* [[Anton Zajc]]
* [[Jurij Grabrijan]]
* [[Fran Zakrajšek]]
* [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica)
* [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&amp;ndash;187. 
* [[Fran Detela]]
*[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik)
* [[Jakob Alešovec]]
* [[Josip Podmilšak]]
* [[Luiza Pesjak]]
* [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}}
*[[Leopold Lenard]]
* [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd.
*[[Ivo Grahor]]&lt;ref&gt;Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.&lt;/ref&gt;
*[[Ivo Brnčić]] 
*[[Ljudmila Poljanec]]
*[[Lea Fatur]]
*[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')&lt;ref&gt;Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.&lt;/ref&gt;
*[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi)
*postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja.
*[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru)
*[[Josip Vandot]]
*[[Narte Velikonja]]
*[[Janko Mlakar]]
*[[Ivan Albreht]]
*[[Matej Tonejec]] - Samostal
*[[Anton Koder]]
*[[Fran Levstik]] (gl. SN)
*[[Pavel Turner]]
*[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib)
*[[Josip Stritar]]
*[[Alojzij Kokalj]]
*[[Ivan Cankar]] (gl. SN)
*[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.)
*[[Josip Premk]]
*[[Albin Prepeluh]]
*[[Fran Govekar]]
*[[Milan Pugelj]]
*[[Ivo Trošt]]
*[[Julij Bučar]]
*[[Marija Grošelj]]
*[[Mara Tavčar]]
*[[Ljudmila Prunk]]
*[[Marija Kmet]]
*[[Josip Suchy]]
*[[Josip Kostanjevec]]
*[[Ivan Lah]]
*[[Gustav Strniša]]
*[[Frančišek Ksaver Steržaj]]


'''Revije'''

*[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib]
*[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib]

==Besedila za urejanje v letu 2019==

*[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. 
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31].  -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]].
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] 
*[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]].
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]]
*[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dzvon+1876%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370.  -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama
*Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*''[[Besednik]]'' (1869&amp;ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869)
*''[[Slovenska bčela]]'' (1850&amp;ndash;1853)
*[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
* [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&amp;mdash;4 je že urejeno) Uredila: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]]
*[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]]
*[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]

Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST)

==Besedila za urejanje v letu 2018 ==

*Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib]

*P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938,  št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]

*[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]]
*[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib]
*Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST)
*[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Delavska+politika&amp;page=1&amp;fyear=1928&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika)
*[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&amp;pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3djudita+pajk%27&amp;pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib]
*[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929
*[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930
*[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib]
*[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]]
*[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234)  {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib]
*[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib]
*[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]]
*[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] 
*[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib]
* [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 31],	[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] 
* [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78)	Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] 
* [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140)
* [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89)	
* Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]	
* Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16)
* [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127)	-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]

*[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932
*[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929
* [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]]
* [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
* [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] 
* J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] 
* Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 118  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]]
* I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
* [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib]   -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke  252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-503-55&amp;pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}}
* [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&amp;page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&amp;page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&amp;page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&amp;page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&amp;page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27]   -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET)
*Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3
* [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303
* [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921
* Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta''  8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET)
* Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici
* Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut
* ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf])
* [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib]
* [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti)
* [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890
* [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=stanko+vraz&amp;as_brr=3&amp;hl=sl]
* [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) 
* [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] 
* [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog]
* [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]]
* [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog]
* [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] 
* [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib.
* [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&amp;fyear=1884&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]]
* [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim  večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
*[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&amp;ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*''Slovan'' 1884&amp;ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
**Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* kazalo leposlovnih člankov v reviji
*[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
* [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]]
* [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* ([[Eno si zapojmo]])
* ([[Ljudske pesmi]])
* ([[Ljudski pregovori]])
* ([[Slovenske pravljice]])
* &lt;s&gt;[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]&lt;/s&gt;

===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''===

== Besedila za urejanje v letu 2017==
===Posamezna besedila===

* [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST)
*[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]]
*Maša Slavčeva [&lt;nowiki /&gt;[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]  [[Uporabnik: Patricija Berglez]]
*Zofka Kveder-Demetrovićeva [&lt;nowiki /&gt;[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST)
*Anka Nikoličeva [&lt;nowiki /&gt;[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST)
*Anka Nikoličeva [&lt;nowiki /&gt;[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]]
*[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]]
*[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST)
*[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]]
*[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST)

*[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST)
*[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] 
*[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET)
*[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET)
*[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST)
*[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date]  Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor  ]]
*[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST)
*[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET)
*P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]]
*[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST)
*[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52]  Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST)
*[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]]
*Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET)
*[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]]
*[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]]
*[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST)
*[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005)
*[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST)

====Besedilne variante====
* [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) 
* [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si)
* [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) 
* [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) 
* [[France Bevk]], [[Začudene oči]] 
* [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]:  Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji

===Leposlovje v zbirkah===

====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev====

Po 141. členu ZASP usahnejo pravice
redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30
letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji
Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so
izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki
so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev
(razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno
obratno). V poštev pridejo:

[[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019),  [[Srečko Kosovel]] (4 knjige),  [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020).

Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988.

Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET)

====[[Slovenska Talija]]====

====Slovenske večernice====

V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC)

* [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib]
* [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)]  [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)]  V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 6]] (&lt;s&gt;1882&lt;/s&gt; &gt; 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]]  {{opravljeno}}
* &lt;font color= green&gt; [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] &lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]&lt;ref&gt;Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.&lt;/ref&gt;  Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} 
*&lt;font color= green&gt; [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]&lt;/font&gt; 
* [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo  {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov  Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev  | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7&lt;ref&gt;Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.&lt;/ref&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
* [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo,  [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib]  {{opravljeno}} || &lt;font color=green&gt;[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) &lt;s&gt;[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)&lt;/s&gt; ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]&lt;ref&gt;Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.&lt;/ref&gt;&lt;/font&gt; 
* [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč,  Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}}
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 38]] (1884)  [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] &lt;/font&gt; 
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 41]] (1887)  [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib]  [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org]  Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}
* [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na  krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} 
* [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} 
* [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 52]] (1900)  [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''&lt;/font&gt; (besedilna varianta)
* [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo &lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa  {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org]
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST)
* [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || &lt;font color=green&gt;[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]&lt;/font&gt;&lt;ref&gt;Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.&lt;/ref&gt;
* [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]]  | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovanskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST)
* [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji &quot;Zenta&quot;]] &lt;/font&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis)
* [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672.  Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar |  [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST)
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib''']
* &lt;font color=green&gt; [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih&lt;/font&gt; || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta)
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib]  Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov)  {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib]  Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest 
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]&lt;/font&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]]  {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]]  {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja
* [[Slovenske večernice 89]] (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]]
* [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja 
* [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]]
* [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]]
* [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest
* [[Slovenske večernice 93]] (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib] Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]]
* [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov 
* [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]]
* [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]]
* [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]]
* [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad 
* [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]]
* [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]]

===Leposlovje v periodiki===

'''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.'''

*''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib]
* ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&amp;ndash;1849)
*''[[Slovenska bčela]]'' (1850&amp;ndash;1853)
*''[[Slovenski list]]'' (1928&amp;ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*''[[Dan]]'' (1912&amp;ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dan+(1912)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 1970–1987))
* &lt;s&gt;''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&amp;ndash;1943) [ dLib]&lt;/s&gt; (še ni digitaliziran)
* ''[[Delavska politika]]'' (1926&amp;ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila/1&amp;pageSize=25 dLib]
* ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&amp;ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib]
* ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&amp;ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib]
*''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&amp;ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library)
*''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&amp;ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno
*''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&amp;pageSize=25 dLib]
*''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib]
*''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib]
*''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila/1 dLib]
*''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Ptujski+tednik dLib]
*''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Tednik+(Ptuj) dLib]
* ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno
* ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) 
* ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno
* [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno
* ''[[Slovan]] 1884–1887
* Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]''
* ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Kres+%28Ljubljana%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (že v celoti urejeno?)
* ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Vigred&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno
* [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno
*[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&amp;browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f5&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*[[Domovina]] 1918-1941 
* [[Domoljub]], 1888-1944
* [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno
* [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918
* [[Mladika]] 1920-1941
* [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] 
* [[Edinost]] (Trst 1876-1928) 
* [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928)
* [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920)
* [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Slavjan dLib]
* [[Slovanski svet]]  (1888-1899)
* [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&amp;pageSize=100 dLib]
* Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800)
* [[Planinski vestnik]] (1895-)
* Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935)
* [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust]
* [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985]
* &lt;font color=grey&gt;[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib])&lt;/font&gt;
*[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=journal dLib]
* [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila)
* [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib]
* [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] 
* [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog]
* [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog]
* [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910]

====Ameriški časniki====
* [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?)
* [[Glas svobode]] (1902-1907)
* [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919)
* [[Ameriška domovina]] (1920-1946)
* [[Glas naroda]] (1893-1945)
* [[Prosveta]] (1916-1948)
* [[Edinost (ZDA)]]  Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925)
* [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957)
* [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) 
* [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u)
* [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib])

====[[Knezova knjižnica]]====
====[[Zabavna knjižnica]]====

===Avtorski opusi===

*[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec''
*[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942)
*[[Karel Širok]]
*[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib)
*[[Engelbert Gangl]]
*[[Prežihov Voranc]]
*[[Slavko Grum]]
*[[Fran Govekar]]
*[[Josip Knaflič]]
*[[Oton Župančič]]
*[[Ivan Čampa]]
*[[Fran Roš]]
*[[Vinko Gaberc]]
*[[Pavel Strmšek]]
*[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST)
* [[Ivo Brnčić]] (1912–1943)
* [[Janez Jalen]] (1891-1966)
* [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco)
* [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu])
*[[Zofka Kveder]]
*[[Frančišek Ločniškar]]
* [[Dušan Ludvik]]
* [[Stanko Majcen]]
* [[Ksaver Meško]]
* [[Anton Novačan]] 
* [[Ljudmila Poljanec]]
* [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&amp;browse=rokopisi&amp;node=slike/6&amp;pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu])
* [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin)
*[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%c4%8dasopisje dLib]

=== Zaželeno, vendar še nepreslikano ===
* [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u.
* [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901.
* [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925.
* [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11.

&lt;!-- ==Za naprej== 
*Vodnikova pratika dLib
*Koledar Mohorjeve družbe
*Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr.  Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah)
*
--&gt;

== Besedila na zalogo==

*[[S pesmijo v svobodo]] (pesmarica 1945) [https://slov.si/mh/galerije/s_pesmijo_v_svobodo_1945/index.html html]

== Literarna zgodovina ==

* Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&amp;ndash;5, 1938&amp;ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik
*[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995
*[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926  
* [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz &quot;Knjige spominov&quot;]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib]
*[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866)
*Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust]
*[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] 
* Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib]
* Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib]
*[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] 
* [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS
*[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 &lt;s&gt;&lt;code&gt;http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37&lt;/code&gt;&lt;/s&gt;.
* [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis).
* [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. 
* [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&amp;id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&amp;type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&amp;id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&amp;type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&amp;id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&amp;type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&amp;id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&amp;type=PDF].
* [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&amp;id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&amp;type=PDF]
* [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] 
* [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft]
* [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] 
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]]
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]]
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]]
* [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up]
* [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog]
* [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]]

== Neleposlovje ==

Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC)

* [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900
*[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33
*[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&amp;ndash;1927
* [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924
*Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928
*[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929
*Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 
*[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352
*[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927
*Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734
*Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust]
*[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921
*[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994
*[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872
*[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916
*[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891
*[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872
*[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894
*[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872
* [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] 
* [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939
* [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC)
* [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib]
* [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib]
* [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib]
* [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 
* [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1)
* [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910
* [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}}
* [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&amp;printsec=frontcover&amp;dq=pismenost&amp;hl=sl]
* [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis)
* [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 
* [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898
* [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095
* [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732
* [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 
* [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 
* [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 
* [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105
* [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 
* [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke)  
* [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije
* [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 
* [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] 
* [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf]
* [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf]
* [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog]
* [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf]
* [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib.
* [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&amp;id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&amp;type=PDF]
* [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263]
* [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255]
* [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254]
* [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]],  1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88]
*Primož Trubar: [[Hišna postila]] (1595). Zbrana dela, 9 (2015). Vir: [https://www.academia.edu/47701269/Primo%C5%BE_Trubar_Hi%C5%A1na_postila_1595_ Academia.edu].

Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost.

* [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP9#v=onepage&amp;q=&amp;f=false]

* [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=valentin+vodnik&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPR2,M1] 
* [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=radoslav+razlag&amp;as_brr=3&amp;hl=sl]
* [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&amp;oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog]
* [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&amp;pg=RA1-PA284&amp;dq=metelko&amp;hl=sl]
* [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&amp;pg=RA2-PA43&amp;dq=kopitar&amp;as_brr=1&amp;hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257]
* [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=glagolita&amp;as_brr=1&amp;hl=sl] 
* Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=listi+inu&amp;hl=slg]
* [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=ravnikar&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&amp;pg=RA1-PA204&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl] 
* [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&amp;pg=RA3-PA255&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&amp;pg=RA1-PA69&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=slom%C5%A1ek&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835&lt;br&gt; [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=slom%C5%A1ek&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC)
* [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog]
* [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&amp;ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] 
* [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog]
* [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec)
* [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog]
* [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog]
* [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog]
* [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog]
* [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901
* [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog]
* [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog]
* [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] 
* [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog]

==Osnovni napotki==

Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=17&amp;Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami!

Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo.

Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. &lt;code&gt;domoljub 1923&lt;/code&gt;. Zadetke razvrstimo &lt;code&gt;po datumu naraščajoče&lt;/code&gt; in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo &lt;code&gt;Kopiraj mesto povezave&lt;/code&gt; in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled.

Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, &lt;code&gt;Dela leta xxxx&lt;/code&gt;, naslov revije, oznaka žanra.

Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) 

Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila &gt; Časopisje in članki &gt; Razširi Časopisje in članki - naslov &gt; Slovenski narod &gt; Razširi letnica &gt; 1911 (npr. za Libera nos a malo) &gt; Razporedi po datumu naraščajoče &gt; od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. 

Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti.

Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&amp;action=edit seznam novosti]'''.

Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si).

== Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov ==

* [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon]
**[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] 
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] 
* Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/]
* Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/]
* Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/]
* Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89]

== Še pod avtorsko zaporo ==

Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC)

* [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 
* [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970
* [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr.
* [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje
* [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm]
* [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja]
* [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] 
* [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja]
* [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5
* [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002.
* [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955.
* [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959.
* [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960.
* [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967.
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]]
* [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja)
* [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]]
* [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]]
* [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]]
* [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]]
* [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]]
* [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]]
* [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]]
* [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]]
* [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]]
* [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]]
* [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]]
* [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]]
* [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]]
* [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]]
* [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]]
* [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]]
* [[Miha Remec]], [[Iksia]]
* [[Miha Remec]], [[Iksion]]
* [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]]
* [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]]
* [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]]
* [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]]
* [[Miha Remec]], [[Votlina]]
* [[Miha Remec]], [[Zar ptica]]
* [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]]
* [[Razvezani jezik]]
* [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]]
* [[Sonja Votolen]], [[Malin]]
* [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]]
* [[Sonja Votolen]], [[Songarei]]
* [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]]
* [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]]
* [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]]
* [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem)
* [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]]
* [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]]
* [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]]
* [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]]
* [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000
* [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]].
* [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]]
* [[Mednarodni jezik]]
* [[Oj božime]]
* [[Slovenske novele 1935]]
* [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]]
* [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]],  [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf]
* [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin
* [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]]

== Dokončano ==

===Dokončano iz LZ===

* [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]]
* [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]]
* [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]]
* [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]]
* [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]]
* [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]]
* [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904)
* [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]]
* [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]]
* [[Engelbert Gangl]], [[Mare]]
* [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]]
* [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]]
* [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]]
* [[Fran Govekar]], [[Film]]
* [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913)
* [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela
* [[Fran Govekar]], [[Suzana]]
* [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896)
* [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891)
* [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894)
* [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]]
* [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]]
* [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]]
* [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica
* [[Fran Zbašnik]], [[Strup]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]]
* [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]]
* [[France Bevk]], [[Beg pred senco]]
* [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]]
* [[France Bevk]], [[Suženj demona]]
* [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana
* [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]]
* [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI)
* [[Ivan Albreht]], [[Entree]]
* [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]]
* [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]]
* [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]]
* [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest
* [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]]
* [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]]
* [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske
* [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]]
* [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska
* [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922)
* [[Ivan Lah]], [[Romantiki]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917)
* [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]]
* [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]]
* [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]]
* [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]]
* [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]]
* [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]]
* [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916)
* [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]]
* [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]]
* [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]]
* [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]]
* [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]]
* [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]]
* [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914)
* [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883)
* [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]]
* [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman
* [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]]
* [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar
** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882)
** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884)
** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886)
** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887)
** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891)
** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894)
* [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]]
* [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]]
* [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]]
* [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]]
* [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest
* [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]]
* [[Josip Stare]], [[Vinko]]
* [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest
* [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini
* [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]]
* [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]]
* [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]]
* [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]]
* [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]]
* [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]]
* [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]]
* [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]]
* [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela
* [[Marija Kmet]], [[Brez tál]]
* [[Marija Kmet]], [[V metežu]]
* [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]]
* [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski
* [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]]
* [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]]
* [[Milan Pugelj]], [[Magda]]
* [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]]
* [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]]
* [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]]
* [[Miran Jarc]], [[Črna roža]]
* [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]]
* [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]]
* [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]]
* [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]]
* [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja
* [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]]
* [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne
* [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne
* [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]]
* [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]]
* [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939)
* [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]]
* [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]]
* [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918)
* [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926)
* [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]]
* [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]]
* [[Zofka Kveder]], [[Pisma]]
* [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]]
* [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912)
* [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]]
* [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886)
* [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935)
* [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929)
* [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927)
* [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935)
* [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938)

===Dokončano iz DiS===

* [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910)
* [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19)
* [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925)
* [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914)
* [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893)
* [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895)
* [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920)
* [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892)
* [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925)
* [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926)
* [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931)
* [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931)
* [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923)
* [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932)
* [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923)
* [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933)
* [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908)

===Dokončano drugo===

*[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 8].
* [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]]
* [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. 
* [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]]
* [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912).
* [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911.
* [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924.
* [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]].
* [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib]
* [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896.
* [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905
* [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja
* [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881.
* [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938.
* [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 
* [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896
* [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889
* [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica
* [[Anton Funtek]], [[Rokopis]]
* [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895
* [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]]
* [[Anton Ingolič]], [[Soseska]]
* [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892)
* [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884.
* [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883.
* [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877.
* [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83.
* [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890)
* [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881.
* [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882.
* [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929.
* [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]]
* [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]]
* [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]]
*[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] 
* [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881.
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840.
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950.
* [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863
* [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863.
* [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27
* [[Celovški zmaj]].
* [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) 
* [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906
* [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864.
* [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]].
* [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878)
* [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib.
* [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]]
* [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914.
* [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]]
* [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921
* [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865.
* [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865.
* [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874
* [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869.
* [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 
* [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911.
* [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]].
* [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije
* [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. 
* [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]].
* [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894)
* [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908.
* [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908.
* [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]]
* [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891.
* [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.
* [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916.
* [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900)
* [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]].
* [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912.
* [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama).
* [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885.
* [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912
* [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]].
* [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]].
* [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]].
* [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]].
* [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]].
* [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]].
* [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]].
* [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]].
* [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]].
* [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864.
* [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]].
* [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]].
* [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913)
* [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890.
* [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03.
* [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898).
* [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892).
* [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890).
* [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891.
* [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920.
* [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901.
* [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900.
* [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926.
* [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892).
* [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893.
* [[Fran Jaklič]], [[Za možem]]
* [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]]
* [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855
* [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]]
* [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]]
* [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926
* [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894.
* [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895.
* [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889.
* [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]]
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913.
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]].
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]].
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]]
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]]
* [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916.  
* [[Fran Milčinski]], [[Butalci]].
* [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. 
* [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921.
* [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. 
* [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923.
* [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930.
* [[Fran Milčinski]], [[Igračke]].
* [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916.
* [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919.
* [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932.
* [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]].
* [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32.
* [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]].
* [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. 
* [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]].
* [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925.
* [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. 
* [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914.
* [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929.
* [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938.
* [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939.
* [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib]
* [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894.
* [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. 
* [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909.
* [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900.  
* [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). 
* [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856
* [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]]
* [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874.
* [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887.
* [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931.
* [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931)
* [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35)
* [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928.
* [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38)
* [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939)
* [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933)
* [[France Bevk]], [[Menče]] (1936)
* [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858.
* [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847.
* [[France Prešeren]], [[Zdravljica]].
* [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885.
* [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863.
* [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910.
* [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936.
* [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]]
* [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]]
* [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]]
* [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]].
* [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910.
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]].
* [[Ivan Cankar]], [[Erotika]].
* [[Ivan Cankar]], [[Greh]]
* [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]]
* [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]].
* [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04.
* [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03.
* [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] 
* [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]]
* [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901.
* [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]].
* [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]].
* [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]]
* [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]].
* [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]]
* [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]].
* [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]]
* [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]].
* [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]].
* [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]].
* [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906.
* [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04.
* [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]]
* [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917.
* [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]].
* [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]].
* [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]].
* [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]].
* [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]].
* [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909.
* [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910.
* [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914.
* [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]].
* [[Ivan Cankar]], [[Za križem]].
* [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]].  
* [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]].
* [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]].
* [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]].
* [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905.
* [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940.
* [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894).
* [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]].
* [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906.
* [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]]
* [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850.
* [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863.
* [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928
* [[Ivan Potrč]], [[Krefli]]
* [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920)
* [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913.
* [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16)
* [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906.
* [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892.
* [[Ivan Tavčar]], [[4000]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889.
* [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba
* [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908.
* [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]].
** [[Kako se mi ženimo]]!
** [[Kočarjev gospod]]
** [[Posavčeva češnja]]
** [[Šarevčeva sliva]]
** [[Gričarjev Blaže]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919.
* [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta
* [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]]
* [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]].
* [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860.
* [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. 
* [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]].
* [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]].
* [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]].
* [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886.
* [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9)
* [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919)
* [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]]
* [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899)
* [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907.
* [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895).
* [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897).
* [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906.
* [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874.
* [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] 
** [[Poštne nakaznice]].
** [[Iskren zagovornik]].
** [[Ponarejeni bankovci]].
** [[Policijski komisar]].
** [[Mati ga izda]].
** [[Sodba večne pravice]].
** [[Iz globočine morja]].
** [[Poštarica na Prelazu]].
* [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903.
* [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884.
* [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880
* [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]]
* [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 
* [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883.
* [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884.
* [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864
* [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864.
* [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893.
* [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. 
* [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861.
* [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. 
* [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]].
* [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]].
* [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860.
* [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861.
* [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]].
* [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828
* [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]].
* [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]].
* [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]].
* [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]].
* [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]].
* [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850.
* [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892.
* [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884)
* [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883.
* [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888)
* [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884).
* [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]].
* [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890.
* [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892).
* [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882.
* [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876.
* [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888).
* [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. 
* [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887)
* [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]].
* [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog]
* [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901)
* [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]].
* [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]].
* [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]].
* [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]].
* [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]].
* [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]].
* [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]].
* [[Josip Jurčič]], [[Domen]].
* [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]].
* [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Golida]].
* [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]].
* [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]].
* [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]].
* [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873.
* [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]].
* [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]].
* [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]].
* [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]].
* [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]].
* [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877.
* [[Josip Jurčič]], [[Lipe]].
* [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]].
* [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]].
* [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]].
* [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]].
* [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880)
* [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]].
* [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886)
* [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog]
* [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]].
* [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]].
* [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]].
* [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]].
* [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]].
* [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]].
* [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]].
* [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]].
* [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]].
* [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]].
* [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest
* [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906.
* [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906
* [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922.
* [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897
* [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909.
* [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891)
* [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. 
* [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870.
* [[Josip Regali]], [[Vzgoja]]
* [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889.
* [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869.
* [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878.
* [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868.
*[[Josip Vandot]], [[Desetnica]]
*[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]]
*[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] 
*[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] 
*[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]]
*[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]]
*[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] 
*[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]]
*[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]]
*[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] 
*[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] 
*[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] 
*[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] 
*[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] 
* [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]]
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851.
* [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib]
* [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931.
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939.
* [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939)
* [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927)
* [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938)
*[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW]
*[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] 
* [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863.
* [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl.  
* [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842.
* [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907)
* [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870
* [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]]
* [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]]
* [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]]
* [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]]
* [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]]
* [[Juš Kozak]], [[Dota]]
* [[Juš Kozak]], [[Razori]]
* [[Kranjska nevesta]], SG 1864.
* [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf]
* [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]].
* [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]].
* [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901.
* [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 .
* [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 
* [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]].
* [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]]
* [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. 
* [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912
* [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906)
* [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929
* [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864.
* [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887.
* [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27.
* [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894.
* [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&amp;pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) 
* [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela
* [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]]
* [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž
* [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] 
* [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615]
* [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917.
* [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941.
* [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928.
*[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. 
* [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903.
* [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903).
* [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902).
* [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904.
* [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]].
* [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]].
* [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]].
* [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855.
* [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867.
* [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej  
* [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28.
* [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961.
* [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972.
* [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906.
* [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886
* [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969)
* [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T]
* [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK]
* [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. 
* [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. 
* [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907.
* [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. 
* [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944.
* [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925).
* [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923
* [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913).
* [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885.
* [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881.
* [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885.
* [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896.
* [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882.
* [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892.
* [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876.
* [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. 
* [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883.
* [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893.
* [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881.
* [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897.
* [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864.
* [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 
* [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895)
* [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]]
* [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896.
* [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900)
* [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 
* [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]]
* [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898)
* [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče 
* [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890)
* [[Plezalski občutki]] (SN 1926)
* [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]]
* [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931)
* [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]]
* [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]]
* [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]]
* [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] 
* [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]]
* [[Rado Murnik]], [[Brat]]
* [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]]
* [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]]
* [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 
* [[Rado Murnik]], [[Indijanci]]
* [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]]
* [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]]
* [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]]
* [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909.
* [[Rado Murnik]], [[Materino srce]].
* [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]].
* [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]].
* [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] .
* [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]].
* [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]].
* [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]].
* [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]].
* [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]].
* [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]].
* [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]].
* [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. 
* [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]].
* [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]].
* [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865.
* [[Simon Jenko]]. [[Spomini]].
* [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]].
* [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. 
* [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]].
* [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]].
* [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]].
* [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]].
* [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]].
* [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]].
* [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]].
* [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]].
* [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]].
* [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]].
* [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 
* [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863.
* [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837.
* [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839.
* [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841.
* [[Turški Pavliha]], SG 1864.
* [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010.
* [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]].
* [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000.
* [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]].
* [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. 
* [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998.
* [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858.
* [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822.
* [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) 
* [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) 
* [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 
* [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]].
* [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840.
* [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938.
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899
* [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914.
* [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]]
* [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 
* [[Žalostna vernitev]], SG 1864.
* [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]]
* [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872)
* [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.)
* [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924
* [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] 
* [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno
* [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] 
* [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]]
* [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107]
* [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258]
* [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] 
* [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 
* [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874
*[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&amp;id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&amp;type=PDF dLib]
*[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&amp;id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&amp;type=PDF dLib]
* [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) 
* [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36)
* [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]]
* [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke)
* [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] 
* [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]]
* [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]]
* [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] 
* [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914)
* [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908)
* [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] 
*[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date]
* [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]]
* [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja
* [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] 
* [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888)
* [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) 
* [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889)
* [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881)
* [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) 
* [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888)
* [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]]
* [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910)
* [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927)
* [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]]
* [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]]
* [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923)
* [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924)
* [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]
* [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&amp;id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&amp;type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org])
* [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905
* [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927
* [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99
* [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100
* [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118
* [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113
* [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95
* [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110
* [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121
* [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58
* [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116
* [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71
* [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124
* [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 
* F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika  1925
* [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927
* [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib]
* [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib]
* [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib]
* [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib]
* [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib]
* [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib]
* [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] 
* [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib]
* [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] 
* [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] 
* [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. 
* [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] 
* [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu)
* [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html]
* [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010
* [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi 
* [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] 
* [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&amp;id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&amp;type=PDF] sl.
* [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib]
* [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib]
* [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib]
* [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib]
* [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib]
* [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982
* [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=valentin+vodnik&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPA3,M1] 
* [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog]
* [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih)
* [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]]
* [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 
* [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin
* [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=20&amp;sort=date&amp;sortDir=ASC&amp;page=2] sl.
* [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&amp;id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&amp;type=PDF] sl.
* [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882
* [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893.
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19
* [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909.
* [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&amp;id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&amp;type=PDF]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]]
*[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib]
*[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&amp;pageSize=20&amp;URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib]
*[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib]
* [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870)
* [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874)
* [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892)
* [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890)
* [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin
* [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881.
* [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881.
* [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881.
* [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi).
* [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]].
* [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914
* A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib.
* Fra Diavolo, gl. dLib.
* [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib.
* [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib.
* [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895.
* [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf].
* [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541
* [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) 
* [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib.
* [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849.
* [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=zalokar&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPA8,M1] 
*[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902)
* [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]]
* [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo)
* [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo)
* [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848
* [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005
* [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh)
*[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 
*[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859
*[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S]
*[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] 
*[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) 
*[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7]
*[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g]
*[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] 
* [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]:	Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 
* Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42
* [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 
*[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org]
* [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib]
* [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 dLib] 
* [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] 
* [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}}
* [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 
* [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927
* [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926
* [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib]  prim. z [[Roka in srce]] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07)
* [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]]
* [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib]
* [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib]
* [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12
* [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR]
* [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]]
* [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger)
* [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] 
* [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000
* [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib]
* [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog]
* [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib]
* [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940
* [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977
* [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] 
* [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]]
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921)
*[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala &lt;s&gt;--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)&lt;/s&gt;, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC)
* [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927
* [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936
* [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940
* [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896
* [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]]
* [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930
* [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]]
* [[Miran Jarc]] (1900-1942)
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903
* [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862)
*[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
*[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1944&amp;frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}}
*[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
*[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}}
*[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}}
*Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
* [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Slovenski+gospodar&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}}
*[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}}
*[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}}
* [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}}
* [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
* [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
* [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}}
* K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}}
*[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}}
*Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}}
*Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}}
*Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}}
*[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}}
*[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6];  Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC)  {{opravljeno}}
*[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
* Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012  {{opravljeno}}
* [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}}
* [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}}
* [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}}
* [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
*[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]],  1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}}
* [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}}
* [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}}
* [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}}
* P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}}
*[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}}
*Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}}
*Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]]  {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]]  {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}}
*[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11]
*[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] 
*[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941
*[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&amp;ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Vertec+(1871) dLib] 
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib]
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gruda&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gruda&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
* [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 
* [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib]
* [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] 
*[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] 
*P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki)
*P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dru%c5%beinski+tednik&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki)
* [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib]
*[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] 
*[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] 
*Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] 
* [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877
* [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927
*Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib]
*Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib]
*Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43)
*Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} 
*Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} 
*Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} 
*Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}}
*Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} 
*Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} 
*F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} 
*Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} 
*Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC)
*Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC)
*Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
*Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC)
* [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC)
* [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]]
* [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC)
* [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC)
* [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016
*[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]]
*Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]])
* [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]])
* [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 &lt;s&gt;Trenutno ureja Neja Pevec&lt;/s&gt; [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]]
*[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC)
*[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC)
*[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]]
*P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC)
*Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
*[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
* [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj
* [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] &gt; [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]])  11:52, 25. februar 2016 (UTC)
* [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] &gt; &gt; [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC)
* [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST))
* [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič)

==Urejeni avtorski opusi==

*[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC)
* [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC)
* [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber
* [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]]
*[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC)
* [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC)
* [[Bratko Kreft]]      '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC)
* [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC)
* [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC)
* [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC)
* [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&amp;pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik
* [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC)

==Urejena literarna zgodovina==
* [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]])
* [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC)
*Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC)

== [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] ==

== [[Srednješolska literarna besedila]]==

== Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == 

* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]]

== Študentsko popravljanje za višjo oceno ==

* [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]]

== Glej tudi ==

[[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]]

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]]
[[Kategorija:Wikiprojekti]]</text>
      <sha1>aip3qi9avl0vt1lyhu739bj32x8uh6g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tilka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5776</id>
    <revision>
      <id>223944</id>
      <parentid>223668</parentid>
      <timestamp>2026-04-23T07:23:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-24707-26</username>
        <id>10559</id>
      </contributor>
      <comment>/* III */Dodana vsebina</comment>
      <origin>223944</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25228" sha1="lcpb5ct7799vx1j2ashxeppvraxynkv" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov= Tilka
| avtor= Simon Jenko
| opombe= 
| obdelano=
| spisano= 
| vir = ZD 2 
| dovoljenje= javna last
| wikipedija = Tilka
}}

{{rimska poglavja|3}}

== I ==
Tilka je bil že petindvajset let star; pa teh petindvajset let se še nikoli ni prigodilo, da bi bil tako slabo spal kot nocoj. Saj pa tudi nikoli ni imel storiti tako važne stopinje kakor dan prihodnji. Ko je bil dopolnil devetnajsto leto in je dobil povabilo, naj bi se pomujal v Ljubljano, da bodo videli, ali je ustvarjen za junaka ali ne; takrat se je sicer tresel, vendar skrbni oče so ga kmalu potolažili, ker so mu dokazali, da zdaj je prišel čas, hvaliti Boga, da mu je dal malo nenavadne noge, take namreč, ki so se pri kolenih malo kresale, in so potem, to zmoto poravnati, pri stopalih nekoliko bolj narazen hodile, kakor imajo pri nas drugih Adamovih sinovih navado. S tem hvale vrednim dokazom se je Tilka dal potolažiti, zmolil je tedaj dva očenaša več kot po navadi, da bi nebesa zahvalil za to neprecenljivo lastnost svojih nog, in potem mirno zaspi v sladkem upu, da bo še dalje pasel rdečko svojega očeta. Ta nada ga ni goljufala. Obvarovale so namreč noge tudi druge ude, da jim ni bilo treba nositi cesarske suknje, ampak da so ostali v domači hiši pri navadnem življenju, od katerega se kdaj ločiti se Tilki še sanjalo nikoli ni; pa nemila usoda in njegov oče sta drugače sklenila.

Večerja je bila končana. Tilka še enkrat prebrska oblice po peharju, da bi se prepričal, ali se ni morebiti kak  krompir med njimi skril. K sreči ni bil nobeden tako nesrečen, ker grozno bi se bil Tilka nad njim maščeval; jaz mislim, v svoji jezi bi ga bil kar pojedel. Mati tedaj pospravijo raz mizo, oče pa prižgejo pipo, z belimi koščicami kovano in s ponosnim turnčkom pokrito, potegnejo dva siva oblaka iz nje, si odkašljajo in spregovoré: »Tilka, jaz moram nocoj o važni reči s tabo govoriti.«

Tilka, ki ni kmalu slišal tako resnobno govoriti, povzdigne glavo in radoveden gleda spod las.

»Jaz sem,« nadaljuje oče, »sicer še precej trden in bi se še nekatera leta lahko ukvarjal z gospodarstvom, in še skoraj rad bi storil, ker vem dobro, kako se po navadi godi starim pri takih majhnih hišah, kakor je naša.«

»Kako majhna?« seže Tilka očetu v besedo, »saj ste večkrat rekli, da kmečkih hiš marsikatera ni nič večja kakor naša.«

»Jaz mislim,« popravijo oče nejevoljni, »pri tako majhnih posestvih, kakor je naše; z dvema njivama in z eno kravo se ne moremo med premožne šteti.«

»Seveda ne,« pristavi Tilka, »ko bi mi imeli cel ali vsaj pol grunta, bi jaz včasih mater prosil, da bi ne večerjali vsak dan krompirja; en večer naj bi ga skuhali, en večer pa kaj drugega.«

»Pusti zdaj to,« ga zavrnejo oče, »ko boš sam gospodar, boš to prenaredil, kakor se ti bo zdelo in kakor boš mogel. Kakor sem torej popred rekel, ne zavoljo sebe, ampak zavoljo tebe in matere sem sklenil, da bomo preložili. Mati je že priletna in zmeraj bolehna (in res so mati pri peči jeli kašljati bolj hudo kakor po navadi, v dokaz, da oče resnico govoré), njo težko stane gospodinjstvo, posebno delo pred pečjo.«

»Jaz sem tudi že mislil,« povzame Tilka, »da za pred pečjo mati niso nič kaj.«

Tu mati nejevoljno nekaj zagodrnjajo, vendar hitro umolknejo, ko mož povzdigne glas in reče: »Kar tebe, Tilka, zadeva, si ravno v najboljših letih in že pri celi pameti.«

»Saj je že o svetem Matiji leto preteklo, kar sem jih spolnil štiriindvajset.«

»Zato sva sklenila z materjo, da se oženiš.«

Tilka je morebiti že kdaj mislil, kako bi bilo, ko bi moral brez večerje spat iti; vendar da bi se oženil, ta misel je bila nova zanj in ga je tako zviškoma zadela, da bolj prestrašen kot  začuden počasi potegne besede: »Da bi se jaz oženil?«

»No, to je da,« povzamejo oče, »kaj se ti to tako čudno zdi? Vedno fant ne moreš ostati, že zavoljo mene in matere ne.«

»Dobro bi bilo res, ko bi enkrat mož postal,« reče Tilka in se globoko zamisli; »pa jaz mislim, da še ne poznam ženske nobene. Ko bi bili vi to meni pred povedali, bi se bil že kaj ozrl okrog.«

»Čemú neki, saj boš potem dosti časa imel, se z ženo spoznati.«

»To je pa spet res, kar pravite; pa bi vendar zdaj vedel, kam iti, tako bomo pa še morali misliti, kam in kod. Zdaj ko ste me opomnili, bom skušal to vse bolj natanko preudariti, bomo videli, znabiti mi pride kakšna srečna misel.«

»Je že vse premišljeno, jaz sem ti že odbral žensko, ki je sicer malo čez tvoja leta, katera je pa kakor nalašč zate ustvarjena.«

»Tako meni nič ni treba misliti, katero bom vzel?«

»Nič drugega kakor kar snubit jo boš šel. Jutri glej, da koj vstaneš, ko te bomo poklicali, da se odpraviš za časa v P… S starim Pahovcem sva dobra znanca, in če sem ravno le enkrat ž njim o tem bolj po vrhu govoril, sem vendar spoznal, da mu je bilo to všeč in da ti ne bo odrekel svoje hčere.« 

S temi besedami vstane stari mož, potolče pipo ob vogel mize ter se napravi spat. Mati snamejo leščerbo iznad mize, da posvetijo. Tilka, roke za hlačami, stopa v misli utopljen počasi proti svoji navadni postelji.


== II ==
Tilkova postelja je bila v kaj romantičnem kraju. Na eno stran so se dvigali škopniki, snežnikom enako do neba, katero je bilo slamnato in brez zvezd; pa zato ni bilo tako mrtvo, kakor je naše, ampak vedno šumenje je naznanjevalo, da tudi ti kraji matere narave imajo svoje prebivavce; na drugo stran postelje pa je skrbel paž, da je mogel veter vedno zrak ponavljati v spalnici in da je Tilka zjutraj še na postelji lahko svoj pogled pasel nad vstajajočim soncem. Pod njim, kakor v daljni globini, je rožljal rdečkin cungelj, ki ga je kot sladka godba nevidnih duhov k spanju mikal. 
Temu k pokoju vabivnemu kraju se torej približa počasnih korakov Tilka, se usede na posteljo, se prime z obema rokama za kolena, ki jih skrči, ter zamišljen gleda skozi špranjo v pažu v tiho noč, katera sama je brala vse njegove občutke na obrazu, ker s stoternimi svetlimi očmi je kukala nanj skozi omenjeno špranjo. Če bi se vendar smelo po vnanjščini soditi, bi se smelo reči, da med sto mislimi, ki so se kot mlade mačke lovile po Tilkovi glavi, nobena še ni nadvladala. Oči precej široko odprte nobene reči ne uberejo, ampak nestalno plavajo, glava pa se maje, kakor bi se bala, da bi se je kaka neljuba misel ne polastila. Iz ust se zasliši glas, ki je v vseh do sedaj znanih jezikih to, kar naši slovničarji medmet imenujejo, katerega glasa vendar nobeden njih še ni zapisal, ker ne a ne e ga popolnoma ne zaznamujeta. 

Dalj časa Tilka tako sedi, nazadnje vendar, kakor bi ga hitro napadla jeza, potegne svoj zvesti kožuh čez glavo in se zavali po postelji, da deske pod njim zaškripljejo. Skozi oči in ušesa, ne samo skozi usta, človeku misli uhajajo; zato pravi zamišljenec pri svojem tuhtanju očem in ušesom odvzame njih moč, da, čeravno odprte, svoje dolžnosti pozabijo. Tako Tilka zdaj z zaprtimi vratmi misel začne preudarjati o novi spremembi, ki pretí njegovo dosedanjost podkopati, Kot neogibljivo resnico pusti veljati, da imajo oče prav, da on je že pri celi pameti in da mu drugega ne manjka do dovršenega moža, kakor da se oženi. Težko mu de, da si nič kaj ne more misliti, kakšna da je njegova zunanjščina, ker dokaj vode se je že steklo, odkar je svoj obraz zadnjikrat videl v zrcalu. Noge, ki so ga vojaščine rešile, mu pridejo na misel, in prvikrat se prestraši misleč, da ta dar nebeški bi vendar utegnil imeti svoje sitnosti. 

Kmalu opusti neljubo misel o nogah, postavi se na pot ter si jo popisuje: Naravnost po vrtu jo bom hitel, da pridem za vas, in tam poleg vrtov pridem kmalu na konec vasi. Da bi ga kdo videl, tega ne pripusti, še manj pa, da bi ga kdo ogovoril. Če bi kdo utegnil iti po kaki poti, ki peljejo iz vasi na polje, se v mislih skrije za bližnji plot ter čaka, da se neljubi srečevavec oddalji. 

Naenkrat preskoči celo pot od domače hiše do P— in misli se pred Pahovčevo hišo. Srce mu hujše začne biti in kakor bi se bal slišati njegovih udarkov, se začne zavijati v kožuh in se preobrne. Na tihem zdaj prime za kljuko in Pahovčev oče sedé po njegovem dozdevanju na voglu mize, kakor je bil navajen svojega očeta videti. Toliko za gotovo sklene, da dobro jutro bo voščil, ko v hišo stopi, vendar kaj dalje govoriti, to ni tako lahko! Kaj dalje govoriti, to ga tako stiska, kako bi že stal pred Pahovcem in bi ne vedel, kaj ziniti; kar mrzel pot se mu prikrade na čelo. Kar začeti: »Jaz sem prišel, da bi vas vprašal — « to se mu zdi nekoliko pregloboko zaorati »oče so me poslali, da bi — «, pa zopet kakor osramočen obrvi stisne, ker tudi to je brez ovinkov; »jaz sem zdaj v najboljših letih in pri pameti — «, vendar zdi se mu, da ga Pahovec začudivši ne gleda in tudi ta nagovor zavrže. Po dolgem premišljevanju ostane nazadnje pri sklepu, očeta za svet vprašati v ti važni zadevi. 

Od snubitve do ženitve je precejšnja pot, vendar v mislih jo človek lahko preskoči brez strahú, da bi si noge spahnil. Pred Tilkovimi očmi se hiša napolni z zalo našopirjenimi svati, katere lepo po redu za mizo posaja. Popred je še v mislih dal postaviti dve novi šipi v okno, kjer je bil do sedaj prilepljen papir njih namestnik; zadnje okno za durmi, katero je bilo, kar je pomnil, zabuhano, je tudi na njegovo že pozabljeno dolžnost spomnil ter zunaj pod steno butare toliko odložil, da bo mogla svetloba novo odprto pot najti. Hiša je tedaj tako urejena, Tilka pa za mizo na zgornjem koncu, od koder vidi v veži mater, ki si s predprtom brišejo vroče lice; pred njim pa se miza šibi pod skledami, v katerih več žlic prostora najde kakor pa ljudi okoli mize. Oče starešina malo okorno režejo masten kos mesa, tako da se mast na lesenem krožniku trese, Tilku pa se sline pocedé. 

V ti priči že sedé godci peči nasproti pri odbuhanem oknu in v majhnih krogih, kakršne neprostorna hiša zapoveduje, se vrtijo vrste plesavcev. Tilkova sreča, da ga nihče ne vidi, ker zapazil bi, da mu lica zardevajo in se oči kot prestrašene bolj široko odpirajo, ker plesati ne zna! Ta nemila misel ga naenkrat prenese na polje. Rdečko ima odvezano pred sabo, gledavca daleč okoli nobenega. Kdo bi se sramoval storiti, kar Tilka stori? Toliko si sicer upa, da vrtiti se bo znal; le to mu gre po glavi, kdaj da je treba s peto zacepetati; da se tega nauči, zažvižga vižo znane pesmi in poskoči po njenem taktu; vendar kako se prestraši, ko zares žvižg zasliši, ki mu je pri preživi domišljiji ušel, in ko noga, namesto po mehki travi, spod kožuha po trdih deskah zaropota! 

Ropot ga zopet popolnoma zbrihta v veliko njegovo nevoljo, ker v postelji, ko človek nekoliko dremlje, se vse sitnosti tako lahko preskočijo; ko pa pamet zopet poprime za vajet, nas pa ravno čez težavne klance najbolj počas vodi. Ravno taka je bila pri Tilki. Sam pred sabo se sramuje dosedanjih misli, in ko bi vedel, da so komu znane, bi se svoje žive dni ga ogibal. 

Narava se je že jezila, da je njena pravica nocoj tako rekoč ob veljavo prišla; kolikorkrat je poskusila ga k spanju pripraviti, tolikokrat se on zopet kot prestrašen strese in zave; nazadnje vendar enakomerno Tilkovo dihanje naznanjuje, kdo da je zmagal. 

Ravno se mu sanjá, da je nogo uprl v mizo, obloženo z jedmi, okoli katere je sedelo mnogo njemu popolnoma neznanih ljudi. Miza se nagne, sklede pa se začnejo kotaliti ž nje. Mati to videti, zavpijejo iz celega grla: »Tilka!« Plašen skoči Tilka pokonci, pa materin glas tudi še čuje, ko je zbujen. Dan je že napočil, kličejo ga, vstati je treba.

== III ==
😝😝😝Ko bi Tilkovi materi ne bila preveč po glavi hodila prihodnja ženitev in njeni nasledki, gotovo bi bili z začudenjem zapazili, da danes njih sin, morebiti v dvajsetih letih prvikrat, v vežo stopivši, ne popraša: »Mati, kaj pa bomo za kosilo?« ampak da gre naravnost v hišo, v dve gubi sključen, kakor bi ves predpust ne bil še nobenkrat tako mrzlo kot ravno danes. 

Kmalu je bilo kosilo gotovo. Mati, skledo z obema rokama drže, pritisnejo kljuko s komolcem, odbacnejo duri, postavijo skledo na mizo in jo sučejo tako dolgo, da trdno obstoji, ker bila je od rojstva nekoliko vegasta. 

»Tilka,« rekó mati z zadovoljnim glasom, »danes bomo pa mlečno kašo; ti boš le videl, kako sem jo dobro naredila; na čistem mleku je skuhana in še z maslom poštengana.« Pri teh besedah popravljajo znova jamice po kaši; da pred Tilkom največje naredé in od drugih strani predenj nosijo maslo v žlici, to se že tako razume. Tilka vendar ne pazi dosti na materine besede, ampak pri peči stojé ima glavo na čelešnik naslonjeno in z njo maje. 

Zdaj tudi oče iz hrama stopijo v hišo s culo praznične obleke, popihnejo prah in varno položé obleko na klop. 

Kakor bi človek tudi svoje navade spremenil, ko je na tem, spremeniti svoj stan, Tilka danes kašo, sicer tako čislano, prav mirno gleda. Zajame dve ali tri žlice, pa zopet položi žlico na mizo, in kar se mu še ni zgodilo, kar je v svoji koži, zazeva se mu za mizo. Zastonj mati masleno lužo nosi spred sebe pred Tilka, zastonj si ona in oče prizadevata njegov apetit s prijaznimi besedami zbuditi; Tilka zajame sicer nekatere žlice, pa zopet vstane izza mize in skozi vsako okno pogleda, kakor bi se hotel prepričati, ali je na vse strani enako vreme ali ne. Sede sicer zopet, pa kmalu zopet vstane in znova gleda skozi okna. čudna nerazumljiva sprememba! če nebesa nam Slovencem kdaj milost skačejo in nam kakega filozofa pošljejo, nam bo ta tudi gotovo to milost skazal, da bo psihologično objasnil, zakaj da Tilka, preden se je šel ženit, ni mogel ne jesti ne pri miru sedeti. 

Čez materino skrbnost nič na svetu! Ne le, da so skuhali za kosilo mlečno kašo, katero je Tilka više cenil kot vse drugo na svetu, česar trebuh poželi, če odštejemo mesene klobase in tržaške fige; ampak tudi nalašč zavoljo dragega sina so pristavili danes poseben piskerc, ne da bi mu še kaj posebnega skuhali, ker klobas ni bilo pri hiši, ampak samo zato, da se je Tilka mogel z mlačno vodo umiti. Voda je svoj blagi namen kmalu spolnila in tudi poprejšnja srajca se je umaknila pred čedno, katere široki našopirjeni rokavi zašumé, kadar se Tilka gane.

»Pa bi si vendar lase malo popravil,« reče skrbna mati in mu jih začnejo z roko urejevati, »zdaj jih močno nosijo malo na stran, in to je prav lepo.« Tilka vendar, v hvalo mu bodi rečeno, da je on kot prvi rodoljub narodne šege po vrednosti spoštoval, se ne pečá za materin opomin, ampak z nejevoljnimi besedami: »Lepo vas prosim, pustite me no!« poravna lasé, ki so jih mati na stran zavili, zopet po čelu do oči. 

Oče medtem mirno stojé in zadovoljno gledajo svojega edinorojenca. Ta bo pravi mož enkrat, si mislijo sami pri sebi, še materi se ne da pregovoriti v takih rečeh, kjer misli, da ima prav; jaz vidim, da se je ves po meni naredil. S takimi mislimi stopijo h klopi, kamor so popred obleko za Tilka položili, vzamejo varno hlače v roke in jih obrnejo zopet na prav, ker varčen gospodar s tem, da obleko vselej preobrne, preden jo spravi, na leto vsaj deset krajcarjev prihrani, in to je nekaj — nekaj pa ne. Oče hlače za rob drže in jih pazljivo od vseh strani ogledujejo, potem zadovoljno z glavo pokimajo in jih Tilku pomolé. Ta zdajci zleze vanje, vendar z začudenjem se začne ogledovati; če bi bil danes prav po navadi jedel, bi mu bile hlače še za eno ped preširoke.

»Vi ste mi svoje hlače prinesli,« reče Tilka z nekako šaljivim pogledom, kakor bi se mu dobro zdelo, da je on to zmoto prvi zapazil; vendar lice se mu zopet potegne, ko ga oče začnejo zadovoljno odspred in odzad ogledovati in mu raztreseni odgovoré: »I kako se ti dobro podajo! Stavim, da bi te vsak na prvi videz spoznal za mojega sina, tako si mi podoben.« Tilka vendar ni videti zadovoljen s to podobnostjo, njemu se zdi, da bi sam sebe komaj spoznal, toliko več ga je videti.

»Zakaj mi pa mojih niste prinesli?« vpraša in se obrača, da bi se od vseh strani pogledal, vendar nagajive hlače se z njim vred vrté in mu tega nikakor ne pripusté.

»Tvoje so pri Volkanovem Juriju,« odgovoré oče, »saj sam veš, da so bile že močno rjave in da bi takih ne bil mogel nositi kot ženin; Jurij ti jih bo tako počrnil in popravil, da bodo take kot nove. K poroki jih boš že imel; za danes pa ti jaz svoje posodim, ki ti tako stojé, kakor bi bile tebi pomerjene. Le škoda, da nimam dvojih irhastih za praznike, sicer bi tebi tele prepustil, posebno za k poroki.«

Tilka na skrivnem Boga hvali, da oče nimajo dvojih prazničnih hlač, ker akoravno so bile te res prav lepe pred desetimi leti, se mu vendar dozdeva, da mu njegove bolj stojé. Za danes vendar ni pomagati, vdati se mora nemili usodi in svojemu očetu podoben biti, bolj kakor pa želi. Nekoliko potolaži ga srečna materina misel, da naj bi namreč svoje prtene hlače spod oblekel, kar tudi stori. Očetove hlače res po tem pripomočku niso bile tako prazne več videti. Pri kolenih jih je pravzaprav tudi nekaj preveč, ko čevlje zaviše, in ker se mu kolena nekoliko preveč približujejo, hlače malo šumé, ko prestopa; pa to napako popraviti, so v bolj široki obleki noge tudi bolj ravne videti, in to Tilko z njimi nekoliko sprijazni.

Z vidno zadovoljnostjo ga gledata oče in mati, ko se vstopi pred podobo svetega Florijana, ki je na zrcalo malana v važnih priložnostih dolžnost ogledala spolnjevala, in ko rdečo svileno ruto, estetično v klobaso zvito, na sredi prsi pripenja za orjaški gumb, katerih gosta vrsta kinča njegov lajbič. Še slamnik na glavo in pruštof čez ramo, pa je snubač brez pogreška od nog do petá.

»Saj je zal fant naš Tilka,« reče žena na tihem k svojemu možu in ga tako pazljivo in veselo ogleduje, kakor ne kmalu, ter pristopivši k njemu belo rutico, na voglih z rdečimi rožami opisano, drago relikvijo svojih mlajših let, vtakne v stranski žep pruštofa tako, da živo pisanje voglov venkaj maha. Tilka, ki se ni nikdar ti šegi vaških gizdalinov uklanjal, hoče ruto vso v žep potisniti, vendar ko ga oče zagotové, da so, ko so se ženili, na vsako stran eno tako ruto nosili, pusti ruto mahati iz žepa, akoravno se z njenim pogledom nič kaj ne more sprijazniti.

Nekaj ima Tilka še na srcu; kako začeti, ko pride k Pahovcu? Že se pripravlja sitno vprašanje spraviti na dan, ko oče poprimejo za besedo: »Glej torej, Tilka, da se boš dobro obnašal, da se boš korajžno držal. Od konca bolj od strani govoriš, med govorico pa že dobiš priložnost povedati, kaj in kako.

»Pa začeti?« misli Tilka, ki zastonj čaka, da bi v tem kaj zvedel.

»No, to je še najlaže,« odgovoré oče. »Ko stopiš v hišo, pozdraviš Pahovca od moje strani, in potlej rečeš, postavim, takole: ,Oče Pahovec, jaz imam o važni reči z vami govoriti.’ Da ne pozabiš, ga vselej oče imenovati! Naprej bo že šlo.«

»Jaz imam o važni reči z vami govoriti,« ponavlja Tilka na tihem sam pri sebi in se odpravi na pot s tesnim srcem in zamišljenim obrazom. Mati mu še na skrivnem potisnejo dve zarjaveli dvajsetici v roko. »Na, da boš malo za pijačo dal,« mu rekó. Potem pa ona in njen mož na pragu stojé ponosno gledata za sinom, ki s težkim srcem stopa po vrtu in šele, ko jo na koncu vrta na levo za vas zavije in ga spred oči zgubita, stopita v hišo, oba molčé, ker čutita, da ta dan je važen za vse tri.

Vse gre po sreči, si misli Tilka, ko se okoli sebe ozira in nikjer nikogar ne zagleda; vendar ker je le mogoče, da bi na koga naletel, ruto, ki mu je še vedno iz žepa mahala, popravi, to je skrije jo vso v žep, ker sama misel, da bi jo kdo utegnil videti, mu že kri v lice sili. Kolikor bolj vas za sabo pušča, toliko lažje diha in kmalu spet srčno stopa in ne pazi več, da bi na kakšen kamen ne stopil, z eno besedo, ne straši se več pred glasom lastnega koraka. Zdaj Tilka šele začne čutiti svojo veljavo; prvikrat čuti, da ima pravico početi, kar drugi ljudje; saj se gre tudi ženit, kakor imajo drugi navado. Z nekakim ponosom, kakor bi čutil enakost vseh ljudi, potegne pipo iz žepa. Pred odhodom nas je Tilka res nekoliko goljufal. Tako na skrivnem je pomuzal eno pipo, katere oče navadno niso rabili, in si je iz lonca pod klopjo nekoliko očetovega tobaka sposodil ter ga v pomanjkanju mehurja kar v žep stisnil, da vsega tega popred kar ničesar nismo zapazili. Tilka sicer še ni nikoli kadil, pa saj se tudi nikoli ni šel ženit. Da pa pipa veliko k dovršenemu možu pripomore, tega je bil tako prepričan, da smemo upati, da mu nihče njegovih prijateljev tega ne bo ometoval. Kakor smo tedaj rekli, on vzame pipo z levico, z desnico pa prinese pest tobaka iz žepa. Da bi jo bil tako
ročno in neskrbno natlačil kakor njegov oče po navadi, tega ne morem zagotoviti radovednih bravcev; omeniti pa jim moram njegovo genialno misel, da je namreč, tobaka ne stresati, slamnik držal pod pipo in jo tako brez potrate napolnil — misel, katera v ekonomičnem oziru gotovo zasluži, da bi se po časnikih razglasila in priporočila vsem mladim ljudem, ki si kot začetniki v kajenju mehurjev še niso preskrbeli.

Hudi oblaki dima so se jeli dvigati iz Tilkovih ust. Dasiravno je usta odpiral tako pogosto in na široko, da bi bil gotovo ves dim lahko se dvigal iz ust proti visokim nebesom, je vendar pogostni Tilkov kašelj naznanjeval, da ga je nekaj svojo pot zgrešilo. Tudi kihnilo se je Tilku včasih. To je dobro znamenje, si je on mislil, ker to, pravijo, je gotovo znamenje, da se zgodi, na kar človek misli. 

Tako v čutu dovršenega možaka koraka Tilka naprej; vogle rute, ki jih je v vasi skril, zopet pokaže iz žepa in slamnik bolj na stran glave pomakne. Še enkrat se pazno ozre na obe strani po cesti, in nikjer ni žive duše čutiti. Pripogne se in pobere kamen. Če zadenem ta hrast, si misli sam pri sebi, pa mi bo vse po sreči steklo. Nameri na debelo drevo, katero si je za tarčo izbral, pa v tem hipu mu zobje popustijo pipo in roka, ki hiti pipo lovit, je kamen zanesla daleč od zaznamovanega hrasta. 

Zdaj nič ne velja, pravi Tilka, zdaj pa, če onega-le v treh bartih zadenem (zbere si drug hrast), pa bom dobro opravil. Vrže, pa zgrešil je drevo; še enkrat, pa zopet ga ne zadene. Medtem se je hrastu že tako približal, da mu roka ni mogla več zanesti. Vrže kamen vanj, da votlo zagrmi, ga pobere še in še in ga buta ob hrast. To ga nekoliko pomiri, akoravno mu vest očita, da bi bil moral zmeraj na enem mestu ostati. Vendar znovega vedeževanja pričenjati noče, pregovarja se, da je to tako prazna in če bi le utegnilo kaj pomeniti, je pa v tretje vendar zadel drevo in potem še večkrat zaporedoma.

Gozd se začne bolj svetiti in na prijaznem griču ne več daleč se pokaže P-ška cerkev. Neznana moč je morala biti v tem pogledu, ker Tilkova pipa se ga tako zaboji, da se, čeravno tobak še ni do dna pogorel, vendar zdajci skrije v žep. Ta zgled boječnosti posname tudi ruta, ki je le po hosti imela toli srčnosti, gledati iz žepa. Tilka strese tobak, kar ga je bilo še v žepu, po travi, pogleda še enkrat materini dvajsetici, ju dene potem vsako v en žep in koraka proti P—. Včasih se ukrade roka iz žepa, kjer je dvajsetico stiskala, in poteguje kvišku hlače, ki vendar svojeglavo kmalu niže zlezejo. Kolikor bolj se Tilka približuje, toliko tesneje mu je pri srcu in dasiravno si takrat, kadar si je svest, da ga nihče ne čuje, poskuša z žvižganjem ali celo s petjem srčnost dajati, se vendar na njegovem globokem dihanju pozna, da ta pripomoček ni tako gotov zoper boječnost kakor orehove lupine zoper nahod. 

Pahovčeva hiša stoji poleg ceste, nji nasproti pod, za podom se razprostira vrt. »Jaz imam o važni reči z vami govoriti,« si ponavlja Tilka in stopi za pod, da bi se pripravil za zadnjo odločno stopinjo. Pogostoma kuka iz svojega zatišja proti veži, od koder se govorica sliši. Precej priletna ženska, da se ne zlažem, Tilku namenjena nevesta, ga je s praga že nekatere krati zapazila, ko se je po malem pokazoval. Tilka že hoče stopiti proti hiši, kar se njegova nevesta zopet prikaže na pragu, in njega videti, z veselim krohotom skoči nazaj v vežo. Tilka obstoji in le nekatere njenih besedi ujame: »En tuk neumen — široke hlače« — to so bile besede, ki Tilku kri v lice prisilijo. Ne posluša dalje, ne stoji, ampak beži po poti, od koder je prišel. Ne sliši združenega smeha Pahovca, njegove žene in hčere, ki s praga gledajo za njim in se za lakotnice prijemajo. »Neumen — široke hlače« — te besede mu brenčijo po ušesih in ga podé kot zdraženi sršeni vedno dalje od Pahovčeve hiše. 

Jaz nimam drugega pristaviti kakor besede starega Rimljana, da namreč »in magnis voluisse sat est«, ali kakor je Tilka pozneje včasih to poslovenil: Za en las je manjkalo, pa bi se bil oženil!

[[Kategorija:Simon Jenko]]
[[Kategorija:Dela leta 1858]]
[[Kategorija:Novele]]</text>
      <sha1>lcpb5ct7799vx1j2ashxeppvraxynkv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223945</id>
      <parentid>223944</parentid>
      <timestamp>2026-04-23T07:26:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-24707-26</username>
        <id>10559</id>
      </contributor>
      <comment>/* III */Vneseni popravki</comment>
      <origin>223945</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25240" sha1="4oasydd5on5u6mwjq36nfvy8xpx552h" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov= Tilka
| avtor= Simon Jenko
| opombe= 
| obdelano=
| spisano= 
| vir = ZD 2 
| dovoljenje= javna last
| wikipedija = Tilka
}}

{{rimska poglavja|3}}

== I ==
Tilka je bil že petindvajset let star; pa teh petindvajset let se še nikoli ni prigodilo, da bi bil tako slabo spal kot nocoj. Saj pa tudi nikoli ni imel storiti tako važne stopinje kakor dan prihodnji. Ko je bil dopolnil devetnajsto leto in je dobil povabilo, naj bi se pomujal v Ljubljano, da bodo videli, ali je ustvarjen za junaka ali ne; takrat se je sicer tresel, vendar skrbni oče so ga kmalu potolažili, ker so mu dokazali, da zdaj je prišel čas, hvaliti Boga, da mu je dal malo nenavadne noge, take namreč, ki so se pri kolenih malo kresale, in so potem, to zmoto poravnati, pri stopalih nekoliko bolj narazen hodile, kakor imajo pri nas drugih Adamovih sinovih navado. S tem hvale vrednim dokazom se je Tilka dal potolažiti, zmolil je tedaj dva očenaša več kot po navadi, da bi nebesa zahvalil za to neprecenljivo lastnost svojih nog, in potem mirno zaspi v sladkem upu, da bo še dalje pasel rdečko svojega očeta. Ta nada ga ni goljufala. Obvarovale so namreč noge tudi druge ude, da jim ni bilo treba nositi cesarske suknje, ampak da so ostali v domači hiši pri navadnem življenju, od katerega se kdaj ločiti se Tilki še sanjalo nikoli ni; pa nemila usoda in njegov oče sta drugače sklenila.

Večerja je bila končana. Tilka še enkrat prebrska oblice po peharju, da bi se prepričal, ali se ni morebiti kak  krompir med njimi skril. K sreči ni bil nobeden tako nesrečen, ker grozno bi se bil Tilka nad njim maščeval; jaz mislim, v svoji jezi bi ga bil kar pojedel. Mati tedaj pospravijo raz mizo, oče pa prižgejo pipo, z belimi koščicami kovano in s ponosnim turnčkom pokrito, potegnejo dva siva oblaka iz nje, si odkašljajo in spregovoré: »Tilka, jaz moram nocoj o važni reči s tabo govoriti.«

Tilka, ki ni kmalu slišal tako resnobno govoriti, povzdigne glavo in radoveden gleda spod las.

»Jaz sem,« nadaljuje oče, »sicer še precej trden in bi se še nekatera leta lahko ukvarjal z gospodarstvom, in še skoraj rad bi storil, ker vem dobro, kako se po navadi godi starim pri takih majhnih hišah, kakor je naša.«

»Kako majhna?« seže Tilka očetu v besedo, »saj ste večkrat rekli, da kmečkih hiš marsikatera ni nič večja kakor naša.«

»Jaz mislim,« popravijo oče nejevoljni, »pri tako majhnih posestvih, kakor je naše; z dvema njivama in z eno kravo se ne moremo med premožne šteti.«

»Seveda ne,« pristavi Tilka, »ko bi mi imeli cel ali vsaj pol grunta, bi jaz včasih mater prosil, da bi ne večerjali vsak dan krompirja; en večer naj bi ga skuhali, en večer pa kaj drugega.«

»Pusti zdaj to,« ga zavrnejo oče, »ko boš sam gospodar, boš to prenaredil, kakor se ti bo zdelo in kakor boš mogel. Kakor sem torej popred rekel, ne zavoljo sebe, ampak zavoljo tebe in matere sem sklenil, da bomo preložili. Mati je že priletna in zmeraj bolehna (in res so mati pri peči jeli kašljati bolj hudo kakor po navadi, v dokaz, da oče resnico govoré), njo težko stane gospodinjstvo, posebno delo pred pečjo.«

»Jaz sem tudi že mislil,« povzame Tilka, »da za pred pečjo mati niso nič kaj.«

Tu mati nejevoljno nekaj zagodrnjajo, vendar hitro umolknejo, ko mož povzdigne glas in reče: »Kar tebe, Tilka, zadeva, si ravno v najboljših letih in že pri celi pameti.«

»Saj je že o svetem Matiji leto preteklo, kar sem jih spolnil štiriindvajset.«

»Zato sva sklenila z materjo, da se oženiš.«

Tilka je morebiti že kdaj mislil, kako bi bilo, ko bi moral brez večerje spat iti; vendar da bi se oženil, ta misel je bila nova zanj in ga je tako zviškoma zadela, da bolj prestrašen kot  začuden počasi potegne besede: »Da bi se jaz oženil?«

»No, to je da,« povzamejo oče, »kaj se ti to tako čudno zdi? Vedno fant ne moreš ostati, že zavoljo mene in matere ne.«

»Dobro bi bilo res, ko bi enkrat mož postal,« reče Tilka in se globoko zamisli; »pa jaz mislim, da še ne poznam ženske nobene. Ko bi bili vi to meni pred povedali, bi se bil že kaj ozrl okrog.«

»Čemú neki, saj boš potem dosti časa imel, se z ženo spoznati.«

»To je pa spet res, kar pravite; pa bi vendar zdaj vedel, kam iti, tako bomo pa še morali misliti, kam in kod. Zdaj ko ste me opomnili, bom skušal to vse bolj natanko preudariti, bomo videli, znabiti mi pride kakšna srečna misel.«

»Je že vse premišljeno, jaz sem ti že odbral žensko, ki je sicer malo čez tvoja leta, katera je pa kakor nalašč zate ustvarjena.«

»Tako meni nič ni treba misliti, katero bom vzel?«

»Nič drugega kakor kar snubit jo boš šel. Jutri glej, da koj vstaneš, ko te bomo poklicali, da se odpraviš za časa v P… S starim Pahovcem sva dobra znanca, in če sem ravno le enkrat ž njim o tem bolj po vrhu govoril, sem vendar spoznal, da mu je bilo to všeč in da ti ne bo odrekel svoje hčere.« 

S temi besedami vstane stari mož, potolče pipo ob vogel mize ter se napravi spat. Mati snamejo leščerbo iznad mize, da posvetijo. Tilka, roke za hlačami, stopa v misli utopljen počasi proti svoji navadni postelji.


== II ==
Tilkova postelja je bila v kaj romantičnem kraju. Na eno stran so se dvigali škopniki, snežnikom enako do neba, katero je bilo slamnato in brez zvezd; pa zato ni bilo tako mrtvo, kakor je naše, ampak vedno šumenje je naznanjevalo, da tudi ti kraji matere narave imajo svoje prebivavce; na drugo stran postelje pa je skrbel paž, da je mogel veter vedno zrak ponavljati v spalnici in da je Tilka zjutraj še na postelji lahko svoj pogled pasel nad vstajajočim soncem. Pod njim, kakor v daljni globini, je rožljal rdečkin cungelj, ki ga je kot sladka godba nevidnih duhov k spanju mikal. 
Temu k pokoju vabivnemu kraju se torej približa počasnih korakov Tilka, se usede na posteljo, se prime z obema rokama za kolena, ki jih skrči, ter zamišljen gleda skozi špranjo v pažu v tiho noč, katera sama je brala vse njegove občutke na obrazu, ker s stoternimi svetlimi očmi je kukala nanj skozi omenjeno špranjo. Če bi se vendar smelo po vnanjščini soditi, bi se smelo reči, da med sto mislimi, ki so se kot mlade mačke lovile po Tilkovi glavi, nobena še ni nadvladala. Oči precej široko odprte nobene reči ne uberejo, ampak nestalno plavajo, glava pa se maje, kakor bi se bala, da bi se je kaka neljuba misel ne polastila. Iz ust se zasliši glas, ki je v vseh do sedaj znanih jezikih to, kar naši slovničarji medmet imenujejo, katerega glasa vendar nobeden njih še ni zapisal, ker ne a ne e ga popolnoma ne zaznamujeta. 

Dalj časa Tilka tako sedi, nazadnje vendar, kakor bi ga hitro napadla jeza, potegne svoj zvesti kožuh čez glavo in se zavali po postelji, da deske pod njim zaškripljejo. Skozi oči in ušesa, ne samo skozi usta, človeku misli uhajajo; zato pravi zamišljenec pri svojem tuhtanju očem in ušesom odvzame njih moč, da, čeravno odprte, svoje dolžnosti pozabijo. Tako Tilka zdaj z zaprtimi vratmi misel začne preudarjati o novi spremembi, ki pretí njegovo dosedanjost podkopati, Kot neogibljivo resnico pusti veljati, da imajo oče prav, da on je že pri celi pameti in da mu drugega ne manjka do dovršenega moža, kakor da se oženi. Težko mu de, da si nič kaj ne more misliti, kakšna da je njegova zunanjščina, ker dokaj vode se je že steklo, odkar je svoj obraz zadnjikrat videl v zrcalu. Noge, ki so ga vojaščine rešile, mu pridejo na misel, in prvikrat se prestraši misleč, da ta dar nebeški bi vendar utegnil imeti svoje sitnosti. 

Kmalu opusti neljubo misel o nogah, postavi se na pot ter si jo popisuje: Naravnost po vrtu jo bom hitel, da pridem za vas, in tam poleg vrtov pridem kmalu na konec vasi. Da bi ga kdo videl, tega ne pripusti, še manj pa, da bi ga kdo ogovoril. Če bi kdo utegnil iti po kaki poti, ki peljejo iz vasi na polje, se v mislih skrije za bližnji plot ter čaka, da se neljubi srečevavec oddalji. 

Naenkrat preskoči celo pot od domače hiše do P— in misli se pred Pahovčevo hišo. Srce mu hujše začne biti in kakor bi se bal slišati njegovih udarkov, se začne zavijati v kožuh in se preobrne. Na tihem zdaj prime za kljuko in Pahovčev oče sedé po njegovem dozdevanju na voglu mize, kakor je bil navajen svojega očeta videti. Toliko za gotovo sklene, da dobro jutro bo voščil, ko v hišo stopi, vendar kaj dalje govoriti, to ni tako lahko! Kaj dalje govoriti, to ga tako stiska, kako bi že stal pred Pahovcem in bi ne vedel, kaj ziniti; kar mrzel pot se mu prikrade na čelo. Kar začeti: »Jaz sem prišel, da bi vas vprašal — « to se mu zdi nekoliko pregloboko zaorati »oče so me poslali, da bi — «, pa zopet kakor osramočen obrvi stisne, ker tudi to je brez ovinkov; »jaz sem zdaj v najboljših letih in pri pameti — «, vendar zdi se mu, da ga Pahovec začudivši ne gleda in tudi ta nagovor zavrže. Po dolgem premišljevanju ostane nazadnje pri sklepu, očeta za svet vprašati v ti važni zadevi. 

Od snubitve do ženitve je precejšnja pot, vendar v mislih jo človek lahko preskoči brez strahú, da bi si noge spahnil. Pred Tilkovimi očmi se hiša napolni z zalo našopirjenimi svati, katere lepo po redu za mizo posaja. Popred je še v mislih dal postaviti dve novi šipi v okno, kjer je bil do sedaj prilepljen papir njih namestnik; zadnje okno za durmi, katero je bilo, kar je pomnil, zabuhano, je tudi na njegovo že pozabljeno dolžnost spomnil ter zunaj pod steno butare toliko odložil, da bo mogla svetloba novo odprto pot najti. Hiša je tedaj tako urejena, Tilka pa za mizo na zgornjem koncu, od koder vidi v veži mater, ki si s predprtom brišejo vroče lice; pred njim pa se miza šibi pod skledami, v katerih več žlic prostora najde kakor pa ljudi okoli mize. Oče starešina malo okorno režejo masten kos mesa, tako da se mast na lesenem krožniku trese, Tilku pa se sline pocedé. 

V ti priči že sedé godci peči nasproti pri odbuhanem oknu in v majhnih krogih, kakršne neprostorna hiša zapoveduje, se vrtijo vrste plesavcev. Tilkova sreča, da ga nihče ne vidi, ker zapazil bi, da mu lica zardevajo in se oči kot prestrašene bolj široko odpirajo, ker plesati ne zna! Ta nemila misel ga naenkrat prenese na polje. Rdečko ima odvezano pred sabo, gledavca daleč okoli nobenega. Kdo bi se sramoval storiti, kar Tilka stori? Toliko si sicer upa, da vrtiti se bo znal; le to mu gre po glavi, kdaj da je treba s peto zacepetati; da se tega nauči, zažvižga vižo znane pesmi in poskoči po njenem taktu; vendar kako se prestraši, ko zares žvižg zasliši, ki mu je pri preživi domišljiji ušel, in ko noga, namesto po mehki travi, spod kožuha po trdih deskah zaropota! 

Ropot ga zopet popolnoma zbrihta v veliko njegovo nevoljo, ker v postelji, ko človek nekoliko dremlje, se vse sitnosti tako lahko preskočijo; ko pa pamet zopet poprime za vajet, nas pa ravno čez težavne klance najbolj počas vodi. Ravno taka je bila pri Tilki. Sam pred sabo se sramuje dosedanjih misli, in ko bi vedel, da so komu znane, bi se svoje žive dni ga ogibal. 

Narava se je že jezila, da je njena pravica nocoj tako rekoč ob veljavo prišla; kolikorkrat je poskusila ga k spanju pripraviti, tolikokrat se on zopet kot prestrašen strese in zave; nazadnje vendar enakomerno Tilkovo dihanje naznanjuje, kdo da je zmagal. 

Ravno se mu sanjá, da je nogo uprl v mizo, obloženo z jedmi, okoli katere je sedelo mnogo njemu popolnoma neznanih ljudi. Miza se nagne, sklede pa se začnejo kotaliti ž nje. Mati to videti, zavpijejo iz celega grla: »Tilka!« Plašen skoči Tilka pokonci, pa materin glas tudi še čuje, ko je zbujen. Dan je že napočil, kličejo ga, vstati je treba.

== III ==
😝🥰🥰🥵🥵😝Ko bi Tilkovi materi ne bila preveč po glavi hodila prihodnja ženitev in njeni nasledki, gotovo bi bili z začudenjem zapazili, da danes njih sin, morebiti v dvajsetih letih prvikrat, v vežo stopivši, ne popraša: »Mati, kaj pa bomo za kosilo?« ampak da gre naravnost v hišo, v dve gubi sključen, kakor bi ves predpust ne bil še nobenkrat tako mrzlo kot ravno danes. 

Kmalu je bilo kosilo gotovo. Mati, skledo z obema rokama drže, pritisnejo kljuko s komolcem, odbacnejo duri, postavijo skledo na mizo in jo sučejo tako dolgo, da trdno obstoji, ker bila je od rojstva nekoliko vegasta. 

»Tilka,« rekó mati z zadovoljnim glasom, »danes bomo pa mlečno kašo; ti boš le videl, kako sem jo dobro naredila; na čistem mleku je skuhana in še z maslom poštengana.« Pri teh besedah popravljajo znova jamice po kaši; da pred Tilkom največje naredé in od drugih strani predenj nosijo maslo v žlici, to se že tako razume. Tilka vendar ne pazi dosti na materine besede, ampak pri peči stojé ima glavo na čelešnik naslonjeno in z njo maje. 

Zdaj tudi oče iz hrama stopijo v hišo s culo praznične obleke, popihnejo prah in varno položé obleko na klop. 

Kakor bi človek tudi svoje navade spremenil, ko je na tem, spremeniti svoj stan, Tilka danes kašo, sicer tako čislano, prav mirno gleda. Zajame dve ali tri žlice, pa zopet položi žlico na mizo, in kar se mu še ni zgodilo, kar je v svoji koži, zazeva se mu za mizo. Zastonj mati masleno lužo nosi spred sebe pred Tilka, zastonj si ona in oče prizadevata njegov apetit s prijaznimi besedami zbuditi; Tilka zajame sicer nekatere žlice, pa zopet vstane izza mize in skozi vsako okno pogleda, kakor bi se hotel prepričati, ali je na vse strani enako vreme ali ne. Sede sicer zopet, pa kmalu zopet vstane in znova gleda skozi okna. čudna nerazumljiva sprememba! če nebesa nam Slovencem kdaj milost skačejo in nam kakega filozofa pošljejo, nam bo ta tudi gotovo to milost skazal, da bo psihologično objasnil, zakaj da Tilka, preden se je šel ženit, ni mogel ne jesti ne pri miru sedeti. 

Čez materino skrbnost nič na svetu! Ne le, da so skuhali za kosilo mlečno kašo, katero je Tilka više cenil kot vse drugo na svetu, česar trebuh poželi, če odštejemo mesene klobase in tržaške fige; ampak tudi nalašč zavoljo dragega sina so pristavili danes poseben piskerc, ne da bi mu še kaj posebnega skuhali, ker klobas ni bilo pri hiši, ampak samo zato, da se je Tilka mogel z mlačno vodo umiti. Voda je svoj blagi namen kmalu spolnila in tudi poprejšnja srajca se je umaknila pred čedno, katere široki našopirjeni rokavi zašumé, kadar se Tilka gane.

»Pa bi si vendar lase malo popravil,« reče skrbna mati in mu jih začnejo z roko urejevati, »zdaj jih močno nosijo malo na stran, in to je prav lepo.« Tilka vendar, v hvalo mu bodi rečeno, da je on kot prvi rodoljub narodne šege po vrednosti spoštoval, se ne pečá za materin opomin, ampak z nejevoljnimi besedami: »Lepo vas prosim, pustite me no!« poravna lasé, ki so jih mati na stran zavili, zopet po čelu do oči. 

Oče medtem mirno stojé in zadovoljno gledajo svojega edinorojenca. Ta bo pravi mož enkrat, si mislijo sami pri sebi, še materi se ne da pregovoriti v takih rečeh, kjer misli, da ima prav; jaz vidim, da se je ves po meni naredil. S takimi mislimi stopijo h klopi, kamor so popred obleko za Tilka položili, vzamejo varno hlače v roke in jih obrnejo zopet na prav, ker varčen gospodar s tem, da obleko vselej preobrne, preden jo spravi, na leto vsaj deset krajcarjev prihrani, in to je nekaj — nekaj pa ne. Oče hlače za rob drže in jih pazljivo od vseh strani ogledujejo, potem zadovoljno z glavo pokimajo in jih Tilku pomolé. Ta zdajci zleze vanje, vendar z začudenjem se začne ogledovati; če bi bil danes prav po navadi jedel, bi mu bile hlače še za eno ped preširoke.

»Vi ste mi svoje hlače prinesli,« reče Tilka z nekako šaljivim pogledom, kakor bi se mu dobro zdelo, da je on to zmoto prvi zapazil; vendar lice se mu zopet potegne, ko ga oče začnejo zadovoljno odspred in odzad ogledovati in mu raztreseni odgovoré: »I kako se ti dobro podajo! Stavim, da bi te vsak na prvi videz spoznal za mojega sina, tako si mi podoben.« Tilka vendar ni videti zadovoljen s to podobnostjo, njemu se zdi, da bi sam sebe komaj spoznal, toliko več ga je videti.

»Zakaj mi pa mojih niste prinesli?« vpraša in se obrača, da bi se od vseh strani pogledal, vendar nagajive hlače se z njim vred vrté in mu tega nikakor ne pripusté.

»Tvoje so pri Volkanovem Juriju,« odgovoré oče, »saj sam veš, da so bile že močno rjave in da bi takih ne bil mogel nositi kot ženin; Jurij ti jih bo tako počrnil in popravil, da bodo take kot nove. K poroki jih boš že imel; za danes pa ti jaz svoje posodim, ki ti tako stojé, kakor bi bile tebi pomerjene. Le škoda, da nimam dvojih irhastih za praznike, sicer bi tebi tele prepustil, posebno za k poroki.«

Tilka na skrivnem Boga hvali, da oče nimajo dvojih prazničnih hlač, ker akoravno so bile te res prav lepe pred desetimi leti, se mu vendar dozdeva, da mu njegove bolj stojé. Za danes vendar ni pomagati, vdati se mora nemili usodi in svojemu očetu podoben biti, bolj kakor pa želi. Nekoliko potolaži ga srečna materina misel, da naj bi namreč svoje prtene hlače spod oblekel, kar tudi stori. Očetove hlače res po tem pripomočku niso bile tako prazne več videti. Pri kolenih jih je pravzaprav tudi nekaj preveč, ko čevlje zaviše, in ker se mu kolena nekoliko preveč približujejo, hlače malo šumé, ko prestopa; pa to napako popraviti, so v bolj široki obleki noge tudi bolj ravne videti, in to Tilko z njimi nekoliko sprijazni.

Z vidno zadovoljnostjo ga gledata oče in mati, ko se vstopi pred podobo svetega Florijana, ki je na zrcalo malana v važnih priložnostih dolžnost ogledala spolnjevala, in ko rdečo svileno ruto, estetično v klobaso zvito, na sredi prsi pripenja za orjaški gumb, katerih gosta vrsta kinča njegov lajbič. Še slamnik na glavo in pruštof čez ramo, pa je snubač brez pogreška od nog do petá.

»Saj je zal fant naš Tilka,« reče žena na tihem k svojemu možu in ga tako pazljivo in veselo ogleduje, kakor ne kmalu, ter pristopivši k njemu belo rutico, na voglih z rdečimi rožami opisano, drago relikvijo svojih mlajših let, vtakne v stranski žep pruštofa tako, da živo pisanje voglov venkaj maha. Tilka, ki se ni nikdar ti šegi vaških gizdalinov uklanjal, hoče ruto vso v žep potisniti, vendar ko ga oče zagotové, da so, ko so se ženili, na vsako stran eno tako ruto nosili, pusti ruto mahati iz žepa, akoravno se z njenim pogledom nič kaj ne more sprijazniti.

Nekaj ima Tilka še na srcu; kako začeti, ko pride k Pahovcu? Že se pripravlja sitno vprašanje spraviti na dan, ko oče poprimejo za besedo: »Glej torej, Tilka, da se boš dobro obnašal, da se boš korajžno držal. Od konca bolj od strani govoriš, med govorico pa že dobiš priložnost povedati, kaj in kako.

»Pa začeti?« misli Tilka, ki zastonj čaka, da bi v tem kaj zvedel.

»No, to je še najlaže,« odgovoré oče. »Ko stopiš v hišo, pozdraviš Pahovca od moje strani, in potlej rečeš, postavim, takole: ,Oče Pahovec, jaz imam o važni reči z vami govoriti.’ Da ne pozabiš, ga vselej oče imenovati! Naprej bo že šlo.«

»Jaz imam o važni reči z vami govoriti,« ponavlja Tilka na tihem sam pri sebi in se odpravi na pot s tesnim srcem in zamišljenim obrazom. Mati mu še na skrivnem potisnejo dve zarjaveli dvajsetici v roko. »Na, da boš malo za pijačo dal,« mu rekó. Potem pa ona in njen mož na pragu stojé ponosno gledata za sinom, ki s težkim srcem stopa po vrtu in šele, ko jo na koncu vrta na levo za vas zavije in ga spred oči zgubita, stopita v hišo, oba molčé, ker čutita, da ta dan je važen za vse tri.

Vse gre po sreči, si misli Tilka, ko se okoli sebe ozira in nikjer nikogar ne zagleda; vendar ker je le mogoče, da bi na koga naletel, ruto, ki mu je še vedno iz žepa mahala, popravi, to je skrije jo vso v žep, ker sama misel, da bi jo kdo utegnil videti, mu že kri v lice sili. Kolikor bolj vas za sabo pušča, toliko lažje diha in kmalu spet srčno stopa in ne pazi več, da bi na kakšen kamen ne stopil, z eno besedo, ne straši se več pred glasom lastnega koraka. Zdaj Tilka šele začne čutiti svojo veljavo; prvikrat čuti, da ima pravico početi, kar drugi ljudje; saj se gre tudi ženit, kakor imajo drugi navado. Z nekakim ponosom, kakor bi čutil enakost vseh ljudi, potegne pipo iz žepa. Pred odhodom nas je Tilka res nekoliko goljufal. Tako na skrivnem je pomuzal eno pipo, katere oče navadno niso rabili, in si je iz lonca pod klopjo nekoliko očetovega tobaka sposodil ter ga v pomanjkanju mehurja kar v žep stisnil, da vsega tega popred kar ničesar nismo zapazili. Tilka sicer še ni nikoli kadil, pa saj se tudi nikoli ni šel ženit. Da pa pipa veliko k dovršenemu možu pripomore, tega je bil tako prepričan, da smemo upati, da mu nihče njegovih prijateljev tega ne bo ometoval. Kakor smo tedaj rekli, on vzame pipo z levico, z desnico pa prinese pest tobaka iz žepa. Da bi jo bil tako
ročno in neskrbno natlačil kakor njegov oče po navadi, tega ne morem zagotoviti radovednih bravcev; omeniti pa jim moram njegovo genialno misel, da je namreč, tobaka ne stresati, slamnik držal pod pipo in jo tako brez potrate napolnil — misel, katera v ekonomičnem oziru gotovo zasluži, da bi se po časnikih razglasila in priporočila vsem mladim ljudem, ki si kot začetniki v kajenju mehurjev še niso preskrbeli.

Hudi oblaki dima so se jeli dvigati iz Tilkovih ust. Dasiravno je usta odpiral tako pogosto in na široko, da bi bil gotovo ves dim lahko se dvigal iz ust proti visokim nebesom, je vendar pogostni Tilkov kašelj naznanjeval, da ga je nekaj svojo pot zgrešilo. Tudi kihnilo se je Tilku včasih. To je dobro znamenje, si je on mislil, ker to, pravijo, je gotovo znamenje, da se zgodi, na kar človek misli. 

Tako v čutu dovršenega možaka koraka Tilka naprej; vogle rute, ki jih je v vasi skril, zopet pokaže iz žepa in slamnik bolj na stran glave pomakne. Še enkrat se pazno ozre na obe strani po cesti, in nikjer ni žive duše čutiti. Pripogne se in pobere kamen. Če zadenem ta hrast, si misli sam pri sebi, pa mi bo vse po sreči steklo. Nameri na debelo drevo, katero si je za tarčo izbral, pa v tem hipu mu zobje popustijo pipo in roka, ki hiti pipo lovit, je kamen zanesla daleč od zaznamovanega hrasta. 

Zdaj nič ne velja, pravi Tilka, zdaj pa, če onega-le v treh bartih zadenem (zbere si drug hrast), pa bom dobro opravil. Vrže, pa zgrešil je drevo; še enkrat, pa zopet ga ne zadene. Medtem se je hrastu že tako približal, da mu roka ni mogla več zanesti. Vrže kamen vanj, da votlo zagrmi, ga pobere še in še in ga buta ob hrast. To ga nekoliko pomiri, akoravno mu vest očita, da bi bil moral zmeraj na enem mestu ostati. Vendar znovega vedeževanja pričenjati noče, pregovarja se, da je to tako prazna in če bi le utegnilo kaj pomeniti, je pa v tretje vendar zadel drevo in potem še večkrat zaporedoma.

Gozd se začne bolj svetiti in na prijaznem griču ne več daleč se pokaže P-ška cerkev. Neznana moč je morala biti v tem pogledu, ker Tilkova pipa se ga tako zaboji, da se, čeravno tobak še ni do dna pogorel, vendar zdajci skrije v žep. Ta zgled boječnosti posname tudi ruta, ki je le po hosti imela toli srčnosti, gledati iz žepa. Tilka strese tobak, kar ga je bilo še v žepu, po travi, pogleda še enkrat materini dvajsetici, ju dene potem vsako v en žep in koraka proti P—. Včasih se ukrade roka iz žepa, kjer je dvajsetico stiskala, in poteguje kvišku hlače, ki vendar svojeglavo kmalu niže zlezejo. Kolikor bolj se Tilka približuje, toliko tesneje mu je pri srcu in dasiravno si takrat, kadar si je svest, da ga nihče ne čuje, poskuša z žvižganjem ali celo s petjem srčnost dajati, se vendar na njegovem globokem dihanju pozna, da ta pripomoček ni tako gotov zoper boječnost kakor orehove lupine zoper nahod. 

Pahovčeva hiša stoji poleg ceste, nji nasproti pod, za podom se razprostira vrt. »Jaz imam o važni reči z vami govoriti,« si ponavlja Tilka in stopi za pod, da bi se pripravil za zadnjo odločno stopinjo. Pogostoma kuka iz svojega zatišja proti veži, od koder se govorica sliši. Precej priletna ženska, da se ne zlažem, Tilku namenjena nevesta, ga je s praga že nekatere krati zapazila, ko se je po malem pokazoval. Tilka že hoče stopiti proti hiši, kar se njegova nevesta zopet prikaže na pragu, in njega videti, z veselim krohotom skoči nazaj v vežo. Tilka obstoji in le nekatere njenih besedi ujame: »En tuk neumen — široke hlače« — to so bile besede, ki Tilku kri v lice prisilijo. Ne posluša dalje, ne stoji, ampak beži po poti, od koder je prišel. Ne sliši združenega smeha Pahovca, njegove žene in hčere, ki s praga gledajo za njim in se za lakotnice prijemajo. »Neumen — široke hlače« — te besede mu brenčijo po ušesih in ga podé kot zdraženi sršeni vedno dalje od Pahovčeve hiše. 

Jaz nimam drugega pristaviti kakor besede starega Rimljana, da namreč »in magnis voluisse sat est«, ali kakor je Tilka pozneje včasih to poslovenil: Za en las je manjkalo, pa bi se bil oženil!

[[Kategorija:Simon Jenko]]
[[Kategorija:Dela leta 1858]]
[[Kategorija:Novele]]</text>
      <sha1>4oasydd5on5u6mwjq36nfvy8xpx552h</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223946</id>
      <parentid>223945</parentid>
      <timestamp>2026-04-23T07:27:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-24707-26</username>
        <id>10559</id>
      </contributor>
      <comment>/* III */Popravek vsebine</comment>
      <origin>223946</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25216" sha1="euz6be0qmpvfjk9it9d4qnen7dl8i4y" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov= Tilka
| avtor= Simon Jenko
| opombe= 
| obdelano=
| spisano= 
| vir = ZD 2 
| dovoljenje= javna last
| wikipedija = Tilka
}}

{{rimska poglavja|3}}

== I ==
Tilka je bil že petindvajset let star; pa teh petindvajset let se še nikoli ni prigodilo, da bi bil tako slabo spal kot nocoj. Saj pa tudi nikoli ni imel storiti tako važne stopinje kakor dan prihodnji. Ko je bil dopolnil devetnajsto leto in je dobil povabilo, naj bi se pomujal v Ljubljano, da bodo videli, ali je ustvarjen za junaka ali ne; takrat se je sicer tresel, vendar skrbni oče so ga kmalu potolažili, ker so mu dokazali, da zdaj je prišel čas, hvaliti Boga, da mu je dal malo nenavadne noge, take namreč, ki so se pri kolenih malo kresale, in so potem, to zmoto poravnati, pri stopalih nekoliko bolj narazen hodile, kakor imajo pri nas drugih Adamovih sinovih navado. S tem hvale vrednim dokazom se je Tilka dal potolažiti, zmolil je tedaj dva očenaša več kot po navadi, da bi nebesa zahvalil za to neprecenljivo lastnost svojih nog, in potem mirno zaspi v sladkem upu, da bo še dalje pasel rdečko svojega očeta. Ta nada ga ni goljufala. Obvarovale so namreč noge tudi druge ude, da jim ni bilo treba nositi cesarske suknje, ampak da so ostali v domači hiši pri navadnem življenju, od katerega se kdaj ločiti se Tilki še sanjalo nikoli ni; pa nemila usoda in njegov oče sta drugače sklenila.

Večerja je bila končana. Tilka še enkrat prebrska oblice po peharju, da bi se prepričal, ali se ni morebiti kak  krompir med njimi skril. K sreči ni bil nobeden tako nesrečen, ker grozno bi se bil Tilka nad njim maščeval; jaz mislim, v svoji jezi bi ga bil kar pojedel. Mati tedaj pospravijo raz mizo, oče pa prižgejo pipo, z belimi koščicami kovano in s ponosnim turnčkom pokrito, potegnejo dva siva oblaka iz nje, si odkašljajo in spregovoré: »Tilka, jaz moram nocoj o važni reči s tabo govoriti.«

Tilka, ki ni kmalu slišal tako resnobno govoriti, povzdigne glavo in radoveden gleda spod las.

»Jaz sem,« nadaljuje oče, »sicer še precej trden in bi se še nekatera leta lahko ukvarjal z gospodarstvom, in še skoraj rad bi storil, ker vem dobro, kako se po navadi godi starim pri takih majhnih hišah, kakor je naša.«

»Kako majhna?« seže Tilka očetu v besedo, »saj ste večkrat rekli, da kmečkih hiš marsikatera ni nič večja kakor naša.«

»Jaz mislim,« popravijo oče nejevoljni, »pri tako majhnih posestvih, kakor je naše; z dvema njivama in z eno kravo se ne moremo med premožne šteti.«

»Seveda ne,« pristavi Tilka, »ko bi mi imeli cel ali vsaj pol grunta, bi jaz včasih mater prosil, da bi ne večerjali vsak dan krompirja; en večer naj bi ga skuhali, en večer pa kaj drugega.«

»Pusti zdaj to,« ga zavrnejo oče, »ko boš sam gospodar, boš to prenaredil, kakor se ti bo zdelo in kakor boš mogel. Kakor sem torej popred rekel, ne zavoljo sebe, ampak zavoljo tebe in matere sem sklenil, da bomo preložili. Mati je že priletna in zmeraj bolehna (in res so mati pri peči jeli kašljati bolj hudo kakor po navadi, v dokaz, da oče resnico govoré), njo težko stane gospodinjstvo, posebno delo pred pečjo.«

»Jaz sem tudi že mislil,« povzame Tilka, »da za pred pečjo mati niso nič kaj.«

Tu mati nejevoljno nekaj zagodrnjajo, vendar hitro umolknejo, ko mož povzdigne glas in reče: »Kar tebe, Tilka, zadeva, si ravno v najboljših letih in že pri celi pameti.«

»Saj je že o svetem Matiji leto preteklo, kar sem jih spolnil štiriindvajset.«

»Zato sva sklenila z materjo, da se oženiš.«

Tilka je morebiti že kdaj mislil, kako bi bilo, ko bi moral brez večerje spat iti; vendar da bi se oženil, ta misel je bila nova zanj in ga je tako zviškoma zadela, da bolj prestrašen kot  začuden počasi potegne besede: »Da bi se jaz oženil?«

»No, to je da,« povzamejo oče, »kaj se ti to tako čudno zdi? Vedno fant ne moreš ostati, že zavoljo mene in matere ne.«

»Dobro bi bilo res, ko bi enkrat mož postal,« reče Tilka in se globoko zamisli; »pa jaz mislim, da še ne poznam ženske nobene. Ko bi bili vi to meni pred povedali, bi se bil že kaj ozrl okrog.«

»Čemú neki, saj boš potem dosti časa imel, se z ženo spoznati.«

»To je pa spet res, kar pravite; pa bi vendar zdaj vedel, kam iti, tako bomo pa še morali misliti, kam in kod. Zdaj ko ste me opomnili, bom skušal to vse bolj natanko preudariti, bomo videli, znabiti mi pride kakšna srečna misel.«

»Je že vse premišljeno, jaz sem ti že odbral žensko, ki je sicer malo čez tvoja leta, katera je pa kakor nalašč zate ustvarjena.«

»Tako meni nič ni treba misliti, katero bom vzel?«

»Nič drugega kakor kar snubit jo boš šel. Jutri glej, da koj vstaneš, ko te bomo poklicali, da se odpraviš za časa v P… S starim Pahovcem sva dobra znanca, in če sem ravno le enkrat ž njim o tem bolj po vrhu govoril, sem vendar spoznal, da mu je bilo to všeč in da ti ne bo odrekel svoje hčere.« 

S temi besedami vstane stari mož, potolče pipo ob vogel mize ter se napravi spat. Mati snamejo leščerbo iznad mize, da posvetijo. Tilka, roke za hlačami, stopa v misli utopljen počasi proti svoji navadni postelji.


== II ==
Tilkova postelja je bila v kaj romantičnem kraju. Na eno stran so se dvigali škopniki, snežnikom enako do neba, katero je bilo slamnato in brez zvezd; pa zato ni bilo tako mrtvo, kakor je naše, ampak vedno šumenje je naznanjevalo, da tudi ti kraji matere narave imajo svoje prebivavce; na drugo stran postelje pa je skrbel paž, da je mogel veter vedno zrak ponavljati v spalnici in da je Tilka zjutraj še na postelji lahko svoj pogled pasel nad vstajajočim soncem. Pod njim, kakor v daljni globini, je rožljal rdečkin cungelj, ki ga je kot sladka godba nevidnih duhov k spanju mikal. 
Temu k pokoju vabivnemu kraju se torej približa počasnih korakov Tilka, se usede na posteljo, se prime z obema rokama za kolena, ki jih skrči, ter zamišljen gleda skozi špranjo v pažu v tiho noč, katera sama je brala vse njegove občutke na obrazu, ker s stoternimi svetlimi očmi je kukala nanj skozi omenjeno špranjo. Če bi se vendar smelo po vnanjščini soditi, bi se smelo reči, da med sto mislimi, ki so se kot mlade mačke lovile po Tilkovi glavi, nobena še ni nadvladala. Oči precej široko odprte nobene reči ne uberejo, ampak nestalno plavajo, glava pa se maje, kakor bi se bala, da bi se je kaka neljuba misel ne polastila. Iz ust se zasliši glas, ki je v vseh do sedaj znanih jezikih to, kar naši slovničarji medmet imenujejo, katerega glasa vendar nobeden njih še ni zapisal, ker ne a ne e ga popolnoma ne zaznamujeta. 

Dalj časa Tilka tako sedi, nazadnje vendar, kakor bi ga hitro napadla jeza, potegne svoj zvesti kožuh čez glavo in se zavali po postelji, da deske pod njim zaškripljejo. Skozi oči in ušesa, ne samo skozi usta, človeku misli uhajajo; zato pravi zamišljenec pri svojem tuhtanju očem in ušesom odvzame njih moč, da, čeravno odprte, svoje dolžnosti pozabijo. Tako Tilka zdaj z zaprtimi vratmi misel začne preudarjati o novi spremembi, ki pretí njegovo dosedanjost podkopati, Kot neogibljivo resnico pusti veljati, da imajo oče prav, da on je že pri celi pameti in da mu drugega ne manjka do dovršenega moža, kakor da se oženi. Težko mu de, da si nič kaj ne more misliti, kakšna da je njegova zunanjščina, ker dokaj vode se je že steklo, odkar je svoj obraz zadnjikrat videl v zrcalu. Noge, ki so ga vojaščine rešile, mu pridejo na misel, in prvikrat se prestraši misleč, da ta dar nebeški bi vendar utegnil imeti svoje sitnosti. 

Kmalu opusti neljubo misel o nogah, postavi se na pot ter si jo popisuje: Naravnost po vrtu jo bom hitel, da pridem za vas, in tam poleg vrtov pridem kmalu na konec vasi. Da bi ga kdo videl, tega ne pripusti, še manj pa, da bi ga kdo ogovoril. Če bi kdo utegnil iti po kaki poti, ki peljejo iz vasi na polje, se v mislih skrije za bližnji plot ter čaka, da se neljubi srečevavec oddalji. 

Naenkrat preskoči celo pot od domače hiše do P— in misli se pred Pahovčevo hišo. Srce mu hujše začne biti in kakor bi se bal slišati njegovih udarkov, se začne zavijati v kožuh in se preobrne. Na tihem zdaj prime za kljuko in Pahovčev oče sedé po njegovem dozdevanju na voglu mize, kakor je bil navajen svojega očeta videti. Toliko za gotovo sklene, da dobro jutro bo voščil, ko v hišo stopi, vendar kaj dalje govoriti, to ni tako lahko! Kaj dalje govoriti, to ga tako stiska, kako bi že stal pred Pahovcem in bi ne vedel, kaj ziniti; kar mrzel pot se mu prikrade na čelo. Kar začeti: »Jaz sem prišel, da bi vas vprašal — « to se mu zdi nekoliko pregloboko zaorati »oče so me poslali, da bi — «, pa zopet kakor osramočen obrvi stisne, ker tudi to je brez ovinkov; »jaz sem zdaj v najboljših letih in pri pameti — «, vendar zdi se mu, da ga Pahovec začudivši ne gleda in tudi ta nagovor zavrže. Po dolgem premišljevanju ostane nazadnje pri sklepu, očeta za svet vprašati v ti važni zadevi. 

Od snubitve do ženitve je precejšnja pot, vendar v mislih jo človek lahko preskoči brez strahú, da bi si noge spahnil. Pred Tilkovimi očmi se hiša napolni z zalo našopirjenimi svati, katere lepo po redu za mizo posaja. Popred je še v mislih dal postaviti dve novi šipi v okno, kjer je bil do sedaj prilepljen papir njih namestnik; zadnje okno za durmi, katero je bilo, kar je pomnil, zabuhano, je tudi na njegovo že pozabljeno dolžnost spomnil ter zunaj pod steno butare toliko odložil, da bo mogla svetloba novo odprto pot najti. Hiša je tedaj tako urejena, Tilka pa za mizo na zgornjem koncu, od koder vidi v veži mater, ki si s predprtom brišejo vroče lice; pred njim pa se miza šibi pod skledami, v katerih več žlic prostora najde kakor pa ljudi okoli mize. Oče starešina malo okorno režejo masten kos mesa, tako da se mast na lesenem krožniku trese, Tilku pa se sline pocedé. 

V ti priči že sedé godci peči nasproti pri odbuhanem oknu in v majhnih krogih, kakršne neprostorna hiša zapoveduje, se vrtijo vrste plesavcev. Tilkova sreča, da ga nihče ne vidi, ker zapazil bi, da mu lica zardevajo in se oči kot prestrašene bolj široko odpirajo, ker plesati ne zna! Ta nemila misel ga naenkrat prenese na polje. Rdečko ima odvezano pred sabo, gledavca daleč okoli nobenega. Kdo bi se sramoval storiti, kar Tilka stori? Toliko si sicer upa, da vrtiti se bo znal; le to mu gre po glavi, kdaj da je treba s peto zacepetati; da se tega nauči, zažvižga vižo znane pesmi in poskoči po njenem taktu; vendar kako se prestraši, ko zares žvižg zasliši, ki mu je pri preživi domišljiji ušel, in ko noga, namesto po mehki travi, spod kožuha po trdih deskah zaropota! 

Ropot ga zopet popolnoma zbrihta v veliko njegovo nevoljo, ker v postelji, ko človek nekoliko dremlje, se vse sitnosti tako lahko preskočijo; ko pa pamet zopet poprime za vajet, nas pa ravno čez težavne klance najbolj počas vodi. Ravno taka je bila pri Tilki. Sam pred sabo se sramuje dosedanjih misli, in ko bi vedel, da so komu znane, bi se svoje žive dni ga ogibal. 

Narava se je že jezila, da je njena pravica nocoj tako rekoč ob veljavo prišla; kolikorkrat je poskusila ga k spanju pripraviti, tolikokrat se on zopet kot prestrašen strese in zave; nazadnje vendar enakomerno Tilkovo dihanje naznanjuje, kdo da je zmagal. 

Ravno se mu sanjá, da je nogo uprl v mizo, obloženo z jedmi, okoli katere je sedelo mnogo njemu popolnoma neznanih ljudi. Miza se nagne, sklede pa se začnejo kotaliti ž nje. Mati to videti, zavpijejo iz celega grla: »Tilka!« Plašen skoči Tilka pokonci, pa materin glas tudi še čuje, ko je zbujen. Dan je že napočil, kličejo ga, vstati je treba.

== III ==
Ko bi Tilkovi materi ne bila preveč po glavi hodila prihodnja ženitev in njeni nasledki, gotovo bi bili z začudenjem zapazili, da danes njih sin, morebiti v dvajsetih letih prvikrat, v vežo stopivši, ne popraša: »Mati, kaj pa bomo za kosilo?« ampak da gre naravnost v hišo, v dve gubi sključen, kakor bi ves predpust ne bil še nobenkrat tako mrzlo kot ravno danes. 

Kmalu je bilo kosilo gotovo. Mati, skledo z obema rokama drže, pritisnejo kljuko s komolcem, odbacnejo duri, postavijo skledo na mizo in jo sučejo tako dolgo, da trdno obstoji, ker bila je od rojstva nekoliko vegasta. 

»Tilka,« rekó mati z zadovoljnim glasom, »danes bomo pa mlečno kašo; ti boš le videl, kako sem jo dobro naredila; na čistem mleku je skuhana in še z maslom poštengana.« Pri teh besedah popravljajo znova jamice po kaši; da pred Tilkom največje naredé in od drugih strani predenj nosijo maslo v žlici, to se že tako razume. Tilka vendar ne pazi dosti na materine besede, ampak pri peči stojé ima glavo na čelešnik naslonjeno in z njo maje. 

Zdaj tudi oče iz hrama stopijo v hišo s culo praznične obleke, popihnejo prah in varno položé obleko na klop. 

Kakor bi človek tudi svoje navade spremenil, ko je na tem, spremeniti svoj stan, Tilka danes kašo, sicer tako čislano, prav mirno gleda. Zajame dve ali tri žlice, pa zopet položi žlico na mizo, in kar se mu še ni zgodilo, kar je v svoji koži, zazeva se mu za mizo. Zastonj mati masleno lužo nosi spred sebe pred Tilka, zastonj si ona in oče prizadevata njegov apetit s prijaznimi besedami zbuditi; Tilka zajame sicer nekatere žlice, pa zopet vstane izza mize in skozi vsako okno pogleda, kakor bi se hotel prepričati, ali je na vse strani enako vreme ali ne. Sede sicer zopet, pa kmalu zopet vstane in znova gleda skozi okna. čudna nerazumljiva sprememba! če nebesa nam Slovencem kdaj milost skačejo in nam kakega filozofa pošljejo, nam bo ta tudi gotovo to milost skazal, da bo psihologično objasnil, zakaj da Tilka, preden se je šel ženit, ni mogel ne jesti ne pri miru sedeti. 

Čez materino skrbnost nič na svetu! Ne le, da so skuhali za kosilo mlečno kašo, katero je Tilka više cenil kot vse drugo na svetu, česar trebuh poželi, če odštejemo mesene klobase in tržaške fige; ampak tudi nalašč zavoljo dragega sina so pristavili danes poseben piskerc, ne da bi mu še kaj posebnega skuhali, ker klobas ni bilo pri hiši, ampak samo zato, da se je Tilka mogel z mlačno vodo umiti. Voda je svoj blagi namen kmalu spolnila in tudi poprejšnja srajca se je umaknila pred čedno, katere široki našopirjeni rokavi zašumé, kadar se Tilka gane.

»Pa bi si vendar lase malo popravil,« reče skrbna mati in mu jih začnejo z roko urejevati, »zdaj jih močno nosijo malo na stran, in to je prav lepo.« Tilka vendar, v hvalo mu bodi rečeno, da je on kot prvi rodoljub narodne šege po vrednosti spoštoval, se ne pečá za materin opomin, ampak z nejevoljnimi besedami: »Lepo vas prosim, pustite me no!« poravna lasé, ki so jih mati na stran zavili, zopet po čelu do oči. 

Oče medtem mirno stojé in zadovoljno gledajo svojega edinorojenca. Ta bo pravi mož enkrat, si mislijo sami pri sebi, še materi se ne da pregovoriti v takih rečeh, kjer misli, da ima prav; jaz vidim, da se je ves po meni naredil. S takimi mislimi stopijo h klopi, kamor so popred obleko za Tilka položili, vzamejo varno hlače v roke in jih obrnejo zopet na prav, ker varčen gospodar s tem, da obleko vselej preobrne, preden jo spravi, na leto vsaj deset krajcarjev prihrani, in to je nekaj — nekaj pa ne. Oče hlače za rob drže in jih pazljivo od vseh strani ogledujejo, potem zadovoljno z glavo pokimajo in jih Tilku pomolé. Ta zdajci zleze vanje, vendar z začudenjem se začne ogledovati; če bi bil danes prav po navadi jedel, bi mu bile hlače še za eno ped preširoke.

»Vi ste mi svoje hlače prinesli,« reče Tilka z nekako šaljivim pogledom, kakor bi se mu dobro zdelo, da je on to zmoto prvi zapazil; vendar lice se mu zopet potegne, ko ga oče začnejo zadovoljno odspred in odzad ogledovati in mu raztreseni odgovoré: »I kako se ti dobro podajo! Stavim, da bi te vsak na prvi videz spoznal za mojega sina, tako si mi podoben.« Tilka vendar ni videti zadovoljen s to podobnostjo, njemu se zdi, da bi sam sebe komaj spoznal, toliko več ga je videti.

»Zakaj mi pa mojih niste prinesli?« vpraša in se obrača, da bi se od vseh strani pogledal, vendar nagajive hlače se z njim vred vrté in mu tega nikakor ne pripusté.

»Tvoje so pri Volkanovem Juriju,« odgovoré oče, »saj sam veš, da so bile že močno rjave in da bi takih ne bil mogel nositi kot ženin; Jurij ti jih bo tako počrnil in popravil, da bodo take kot nove. K poroki jih boš že imel; za danes pa ti jaz svoje posodim, ki ti tako stojé, kakor bi bile tebi pomerjene. Le škoda, da nimam dvojih irhastih za praznike, sicer bi tebi tele prepustil, posebno za k poroki.«

Tilka na skrivnem Boga hvali, da oče nimajo dvojih prazničnih hlač, ker akoravno so bile te res prav lepe pred desetimi leti, se mu vendar dozdeva, da mu njegove bolj stojé. Za danes vendar ni pomagati, vdati se mora nemili usodi in svojemu očetu podoben biti, bolj kakor pa želi. Nekoliko potolaži ga srečna materina misel, da naj bi namreč svoje prtene hlače spod oblekel, kar tudi stori. Očetove hlače res po tem pripomočku niso bile tako prazne več videti. Pri kolenih jih je pravzaprav tudi nekaj preveč, ko čevlje zaviše, in ker se mu kolena nekoliko preveč približujejo, hlače malo šumé, ko prestopa; pa to napako popraviti, so v bolj široki obleki noge tudi bolj ravne videti, in to Tilko z njimi nekoliko sprijazni.

Z vidno zadovoljnostjo ga gledata oče in mati, ko se vstopi pred podobo svetega Florijana, ki je na zrcalo malana v važnih priložnostih dolžnost ogledala spolnjevala, in ko rdečo svileno ruto, estetično v klobaso zvito, na sredi prsi pripenja za orjaški gumb, katerih gosta vrsta kinča njegov lajbič. Še slamnik na glavo in pruštof čez ramo, pa je snubač brez pogreška od nog do petá.

»Saj je zal fant naš Tilka,« reče žena na tihem k svojemu možu in ga tako pazljivo in veselo ogleduje, kakor ne kmalu, ter pristopivši k njemu belo rutico, na voglih z rdečimi rožami opisano, drago relikvijo svojih mlajših let, vtakne v stranski žep pruštofa tako, da živo pisanje voglov venkaj maha. Tilka, ki se ni nikdar ti šegi vaških gizdalinov uklanjal, hoče ruto vso v žep potisniti, vendar ko ga oče zagotové, da so, ko so se ženili, na vsako stran eno tako ruto nosili, pusti ruto mahati iz žepa, akoravno se z njenim pogledom nič kaj ne more sprijazniti.

Nekaj ima Tilka še na srcu; kako začeti, ko pride k Pahovcu? Že se pripravlja sitno vprašanje spraviti na dan, ko oče poprimejo za besedo: »Glej torej, Tilka, da se boš dobro obnašal, da se boš korajžno držal. Od konca bolj od strani govoriš, med govorico pa že dobiš priložnost povedati, kaj in kako.

»Pa začeti?« misli Tilka, ki zastonj čaka, da bi v tem kaj zvedel.

»No, to je še najlaže,« odgovoré oče. »Ko stopiš v hišo, pozdraviš Pahovca od moje strani, in potlej rečeš, postavim, takole: ,Oče Pahovec, jaz imam o važni reči z vami govoriti.’ Da ne pozabiš, ga vselej oče imenovati! Naprej bo že šlo.«

»Jaz imam o važni reči z vami govoriti,« ponavlja Tilka na tihem sam pri sebi in se odpravi na pot s tesnim srcem in zamišljenim obrazom. Mati mu še na skrivnem potisnejo dve zarjaveli dvajsetici v roko. »Na, da boš malo za pijačo dal,« mu rekó. Potem pa ona in njen mož na pragu stojé ponosno gledata za sinom, ki s težkim srcem stopa po vrtu in šele, ko jo na koncu vrta na levo za vas zavije in ga spred oči zgubita, stopita v hišo, oba molčé, ker čutita, da ta dan je važen za vse tri.

Vse gre po sreči, si misli Tilka, ko se okoli sebe ozira in nikjer nikogar ne zagleda; vendar ker je le mogoče, da bi na koga naletel, ruto, ki mu je še vedno iz žepa mahala, popravi, to je skrije jo vso v žep, ker sama misel, da bi jo kdo utegnil videti, mu že kri v lice sili. Kolikor bolj vas za sabo pušča, toliko lažje diha in kmalu spet srčno stopa in ne pazi več, da bi na kakšen kamen ne stopil, z eno besedo, ne straši se več pred glasom lastnega koraka. Zdaj Tilka šele začne čutiti svojo veljavo; prvikrat čuti, da ima pravico početi, kar drugi ljudje; saj se gre tudi ženit, kakor imajo drugi navado. Z nekakim ponosom, kakor bi čutil enakost vseh ljudi, potegne pipo iz žepa. Pred odhodom nas je Tilka res nekoliko goljufal. Tako na skrivnem je pomuzal eno pipo, katere oče navadno niso rabili, in si je iz lonca pod klopjo nekoliko očetovega tobaka sposodil ter ga v pomanjkanju mehurja kar v žep stisnil, da vsega tega popred kar ničesar nismo zapazili. Tilka sicer še ni nikoli kadil, pa saj se tudi nikoli ni šel ženit. Da pa pipa veliko k dovršenemu možu pripomore, tega je bil tako prepričan, da smemo upati, da mu nihče njegovih prijateljev tega ne bo ometoval. Kakor smo tedaj rekli, on vzame pipo z levico, z desnico pa prinese pest tobaka iz žepa. Da bi jo bil tako
ročno in neskrbno natlačil kakor njegov oče po navadi, tega ne morem zagotoviti radovednih bravcev; omeniti pa jim moram njegovo genialno misel, da je namreč, tobaka ne stresati, slamnik držal pod pipo in jo tako brez potrate napolnil — misel, katera v ekonomičnem oziru gotovo zasluži, da bi se po časnikih razglasila in priporočila vsem mladim ljudem, ki si kot začetniki v kajenju mehurjev še niso preskrbeli.

Hudi oblaki dima so se jeli dvigati iz Tilkovih ust. Dasiravno je usta odpiral tako pogosto in na široko, da bi bil gotovo ves dim lahko se dvigal iz ust proti visokim nebesom, je vendar pogostni Tilkov kašelj naznanjeval, da ga je nekaj svojo pot zgrešilo. Tudi kihnilo se je Tilku včasih. To je dobro znamenje, si je on mislil, ker to, pravijo, je gotovo znamenje, da se zgodi, na kar človek misli. 

Tako v čutu dovršenega možaka koraka Tilka naprej; vogle rute, ki jih je v vasi skril, zopet pokaže iz žepa in slamnik bolj na stran glave pomakne. Še enkrat se pazno ozre na obe strani po cesti, in nikjer ni žive duše čutiti. Pripogne se in pobere kamen. Če zadenem ta hrast, si misli sam pri sebi, pa mi bo vse po sreči steklo. Nameri na debelo drevo, katero si je za tarčo izbral, pa v tem hipu mu zobje popustijo pipo in roka, ki hiti pipo lovit, je kamen zanesla daleč od zaznamovanega hrasta. 

Zdaj nič ne velja, pravi Tilka, zdaj pa, če onega-le v treh bartih zadenem (zbere si drug hrast), pa bom dobro opravil. Vrže, pa zgrešil je drevo; še enkrat, pa zopet ga ne zadene. Medtem se je hrastu že tako približal, da mu roka ni mogla več zanesti. Vrže kamen vanj, da votlo zagrmi, ga pobere še in še in ga buta ob hrast. To ga nekoliko pomiri, akoravno mu vest očita, da bi bil moral zmeraj na enem mestu ostati. Vendar znovega vedeževanja pričenjati noče, pregovarja se, da je to tako prazna in če bi le utegnilo kaj pomeniti, je pa v tretje vendar zadel drevo in potem še večkrat zaporedoma.

Gozd se začne bolj svetiti in na prijaznem griču ne več daleč se pokaže P-ška cerkev. Neznana moč je morala biti v tem pogledu, ker Tilkova pipa se ga tako zaboji, da se, čeravno tobak še ni do dna pogorel, vendar zdajci skrije v žep. Ta zgled boječnosti posname tudi ruta, ki je le po hosti imela toli srčnosti, gledati iz žepa. Tilka strese tobak, kar ga je bilo še v žepu, po travi, pogleda še enkrat materini dvajsetici, ju dene potem vsako v en žep in koraka proti P—. Včasih se ukrade roka iz žepa, kjer je dvajsetico stiskala, in poteguje kvišku hlače, ki vendar svojeglavo kmalu niže zlezejo. Kolikor bolj se Tilka približuje, toliko tesneje mu je pri srcu in dasiravno si takrat, kadar si je svest, da ga nihče ne čuje, poskuša z žvižganjem ali celo s petjem srčnost dajati, se vendar na njegovem globokem dihanju pozna, da ta pripomoček ni tako gotov zoper boječnost kakor orehove lupine zoper nahod. 

Pahovčeva hiša stoji poleg ceste, nji nasproti pod, za podom se razprostira vrt. »Jaz imam o važni reči z vami govoriti,« si ponavlja Tilka in stopi za pod, da bi se pripravil za zadnjo odločno stopinjo. Pogostoma kuka iz svojega zatišja proti veži, od koder se govorica sliši. Precej priletna ženska, da se ne zlažem, Tilku namenjena nevesta, ga je s praga že nekatere krati zapazila, ko se je po malem pokazoval. Tilka že hoče stopiti proti hiši, kar se njegova nevesta zopet prikaže na pragu, in njega videti, z veselim krohotom skoči nazaj v vežo. Tilka obstoji in le nekatere njenih besedi ujame: »En tuk neumen — široke hlače« — to so bile besede, ki Tilku kri v lice prisilijo. Ne posluša dalje, ne stoji, ampak beži po poti, od koder je prišel. Ne sliši združenega smeha Pahovca, njegove žene in hčere, ki s praga gledajo za njim in se za lakotnice prijemajo. »Neumen — široke hlače« — te besede mu brenčijo po ušesih in ga podé kot zdraženi sršeni vedno dalje od Pahovčeve hiše. 

Jaz nimam drugega pristaviti kakor besede starega Rimljana, da namreč »in magnis voluisse sat est«, ali kakor je Tilka pozneje včasih to poslovenil: Za en las je manjkalo, pa bi se bil oženil!

[[Kategorija:Simon Jenko]]
[[Kategorija:Dela leta 1858]]
[[Kategorija:Novele]]</text>
      <sha1>euz6be0qmpvfjk9it9d4qnen7dl8i4y</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223947</id>
      <parentid>223946</parentid>
      <timestamp>2026-04-23T07:32:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-24707-26</username>
        <id>10559</id>
      </contributor>
      <comment>/* III */1</comment>
      <origin>223947</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25228" sha1="titfdzmj30z1iahr2b0el4ixsyu9rli" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov= Tilka
| avtor= Simon Jenko
| opombe= 
| obdelano=
| spisano= 
| vir = ZD 2 
| dovoljenje= javna last
| wikipedija = Tilka
}}

{{rimska poglavja|3}}

== I ==
Tilka je bil že petindvajset let star; pa teh petindvajset let se še nikoli ni prigodilo, da bi bil tako slabo spal kot nocoj. Saj pa tudi nikoli ni imel storiti tako važne stopinje kakor dan prihodnji. Ko je bil dopolnil devetnajsto leto in je dobil povabilo, naj bi se pomujal v Ljubljano, da bodo videli, ali je ustvarjen za junaka ali ne; takrat se je sicer tresel, vendar skrbni oče so ga kmalu potolažili, ker so mu dokazali, da zdaj je prišel čas, hvaliti Boga, da mu je dal malo nenavadne noge, take namreč, ki so se pri kolenih malo kresale, in so potem, to zmoto poravnati, pri stopalih nekoliko bolj narazen hodile, kakor imajo pri nas drugih Adamovih sinovih navado. S tem hvale vrednim dokazom se je Tilka dal potolažiti, zmolil je tedaj dva očenaša več kot po navadi, da bi nebesa zahvalil za to neprecenljivo lastnost svojih nog, in potem mirno zaspi v sladkem upu, da bo še dalje pasel rdečko svojega očeta. Ta nada ga ni goljufala. Obvarovale so namreč noge tudi druge ude, da jim ni bilo treba nositi cesarske suknje, ampak da so ostali v domači hiši pri navadnem življenju, od katerega se kdaj ločiti se Tilki še sanjalo nikoli ni; pa nemila usoda in njegov oče sta drugače sklenila.

Večerja je bila končana. Tilka še enkrat prebrska oblice po peharju, da bi se prepričal, ali se ni morebiti kak  krompir med njimi skril. K sreči ni bil nobeden tako nesrečen, ker grozno bi se bil Tilka nad njim maščeval; jaz mislim, v svoji jezi bi ga bil kar pojedel. Mati tedaj pospravijo raz mizo, oče pa prižgejo pipo, z belimi koščicami kovano in s ponosnim turnčkom pokrito, potegnejo dva siva oblaka iz nje, si odkašljajo in spregovoré: »Tilka, jaz moram nocoj o važni reči s tabo govoriti.«

Tilka, ki ni kmalu slišal tako resnobno govoriti, povzdigne glavo in radoveden gleda spod las.

»Jaz sem,« nadaljuje oče, »sicer še precej trden in bi se še nekatera leta lahko ukvarjal z gospodarstvom, in še skoraj rad bi storil, ker vem dobro, kako se po navadi godi starim pri takih majhnih hišah, kakor je naša.«

»Kako majhna?« seže Tilka očetu v besedo, »saj ste večkrat rekli, da kmečkih hiš marsikatera ni nič večja kakor naša.«

»Jaz mislim,« popravijo oče nejevoljni, »pri tako majhnih posestvih, kakor je naše; z dvema njivama in z eno kravo se ne moremo med premožne šteti.«

»Seveda ne,« pristavi Tilka, »ko bi mi imeli cel ali vsaj pol grunta, bi jaz včasih mater prosil, da bi ne večerjali vsak dan krompirja; en večer naj bi ga skuhali, en večer pa kaj drugega.«

»Pusti zdaj to,« ga zavrnejo oče, »ko boš sam gospodar, boš to prenaredil, kakor se ti bo zdelo in kakor boš mogel. Kakor sem torej popred rekel, ne zavoljo sebe, ampak zavoljo tebe in matere sem sklenil, da bomo preložili. Mati je že priletna in zmeraj bolehna (in res so mati pri peči jeli kašljati bolj hudo kakor po navadi, v dokaz, da oče resnico govoré), njo težko stane gospodinjstvo, posebno delo pred pečjo.«

»Jaz sem tudi že mislil,« povzame Tilka, »da za pred pečjo mati niso nič kaj.«

Tu mati nejevoljno nekaj zagodrnjajo, vendar hitro umolknejo, ko mož povzdigne glas in reče: »Kar tebe, Tilka, zadeva, si ravno v najboljših letih in že pri celi pameti.«

»Saj je že o svetem Matiji leto preteklo, kar sem jih spolnil štiriindvajset.«

»Zato sva sklenila z materjo, da se oženiš.«

Tilka je morebiti že kdaj mislil, kako bi bilo, ko bi moral brez večerje spat iti; vendar da bi se oženil, ta misel je bila nova zanj in ga je tako zviškoma zadela, da bolj prestrašen kot  začuden počasi potegne besede: »Da bi se jaz oženil?«

»No, to je da,« povzamejo oče, »kaj se ti to tako čudno zdi? Vedno fant ne moreš ostati, že zavoljo mene in matere ne.«

»Dobro bi bilo res, ko bi enkrat mož postal,« reče Tilka in se globoko zamisli; »pa jaz mislim, da še ne poznam ženske nobene. Ko bi bili vi to meni pred povedali, bi se bil že kaj ozrl okrog.«

»Čemú neki, saj boš potem dosti časa imel, se z ženo spoznati.«

»To je pa spet res, kar pravite; pa bi vendar zdaj vedel, kam iti, tako bomo pa še morali misliti, kam in kod. Zdaj ko ste me opomnili, bom skušal to vse bolj natanko preudariti, bomo videli, znabiti mi pride kakšna srečna misel.«

»Je že vse premišljeno, jaz sem ti že odbral žensko, ki je sicer malo čez tvoja leta, katera je pa kakor nalašč zate ustvarjena.«

»Tako meni nič ni treba misliti, katero bom vzel?«

»Nič drugega kakor kar snubit jo boš šel. Jutri glej, da koj vstaneš, ko te bomo poklicali, da se odpraviš za časa v P… S starim Pahovcem sva dobra znanca, in če sem ravno le enkrat ž njim o tem bolj po vrhu govoril, sem vendar spoznal, da mu je bilo to všeč in da ti ne bo odrekel svoje hčere.« 

S temi besedami vstane stari mož, potolče pipo ob vogel mize ter se napravi spat. Mati snamejo leščerbo iznad mize, da posvetijo. Tilka, roke za hlačami, stopa v misli utopljen počasi proti svoji navadni postelji.


== II ==
Tilkova postelja je bila v kaj romantičnem kraju. Na eno stran so se dvigali škopniki, snežnikom enako do neba, katero je bilo slamnato in brez zvezd; pa zato ni bilo tako mrtvo, kakor je naše, ampak vedno šumenje je naznanjevalo, da tudi ti kraji matere narave imajo svoje prebivavce; na drugo stran postelje pa je skrbel paž, da je mogel veter vedno zrak ponavljati v spalnici in da je Tilka zjutraj še na postelji lahko svoj pogled pasel nad vstajajočim soncem. Pod njim, kakor v daljni globini, je rožljal rdečkin cungelj, ki ga je kot sladka godba nevidnih duhov k spanju mikal. 
Temu k pokoju vabivnemu kraju se torej približa počasnih korakov Tilka, se usede na posteljo, se prime z obema rokama za kolena, ki jih skrči, ter zamišljen gleda skozi špranjo v pažu v tiho noč, katera sama je brala vse njegove občutke na obrazu, ker s stoternimi svetlimi očmi je kukala nanj skozi omenjeno špranjo. Če bi se vendar smelo po vnanjščini soditi, bi se smelo reči, da med sto mislimi, ki so se kot mlade mačke lovile po Tilkovi glavi, nobena še ni nadvladala. Oči precej široko odprte nobene reči ne uberejo, ampak nestalno plavajo, glava pa se maje, kakor bi se bala, da bi se je kaka neljuba misel ne polastila. Iz ust se zasliši glas, ki je v vseh do sedaj znanih jezikih to, kar naši slovničarji medmet imenujejo, katerega glasa vendar nobeden njih še ni zapisal, ker ne a ne e ga popolnoma ne zaznamujeta. 

Dalj časa Tilka tako sedi, nazadnje vendar, kakor bi ga hitro napadla jeza, potegne svoj zvesti kožuh čez glavo in se zavali po postelji, da deske pod njim zaškripljejo. Skozi oči in ušesa, ne samo skozi usta, človeku misli uhajajo; zato pravi zamišljenec pri svojem tuhtanju očem in ušesom odvzame njih moč, da, čeravno odprte, svoje dolžnosti pozabijo. Tako Tilka zdaj z zaprtimi vratmi misel začne preudarjati o novi spremembi, ki pretí njegovo dosedanjost podkopati, Kot neogibljivo resnico pusti veljati, da imajo oče prav, da on je že pri celi pameti in da mu drugega ne manjka do dovršenega moža, kakor da se oženi. Težko mu de, da si nič kaj ne more misliti, kakšna da je njegova zunanjščina, ker dokaj vode se je že steklo, odkar je svoj obraz zadnjikrat videl v zrcalu. Noge, ki so ga vojaščine rešile, mu pridejo na misel, in prvikrat se prestraši misleč, da ta dar nebeški bi vendar utegnil imeti svoje sitnosti. 

Kmalu opusti neljubo misel o nogah, postavi se na pot ter si jo popisuje: Naravnost po vrtu jo bom hitel, da pridem za vas, in tam poleg vrtov pridem kmalu na konec vasi. Da bi ga kdo videl, tega ne pripusti, še manj pa, da bi ga kdo ogovoril. Če bi kdo utegnil iti po kaki poti, ki peljejo iz vasi na polje, se v mislih skrije za bližnji plot ter čaka, da se neljubi srečevavec oddalji. 

Naenkrat preskoči celo pot od domače hiše do P— in misli se pred Pahovčevo hišo. Srce mu hujše začne biti in kakor bi se bal slišati njegovih udarkov, se začne zavijati v kožuh in se preobrne. Na tihem zdaj prime za kljuko in Pahovčev oče sedé po njegovem dozdevanju na voglu mize, kakor je bil navajen svojega očeta videti. Toliko za gotovo sklene, da dobro jutro bo voščil, ko v hišo stopi, vendar kaj dalje govoriti, to ni tako lahko! Kaj dalje govoriti, to ga tako stiska, kako bi že stal pred Pahovcem in bi ne vedel, kaj ziniti; kar mrzel pot se mu prikrade na čelo. Kar začeti: »Jaz sem prišel, da bi vas vprašal — « to se mu zdi nekoliko pregloboko zaorati »oče so me poslali, da bi — «, pa zopet kakor osramočen obrvi stisne, ker tudi to je brez ovinkov; »jaz sem zdaj v najboljših letih in pri pameti — «, vendar zdi se mu, da ga Pahovec začudivši ne gleda in tudi ta nagovor zavrže. Po dolgem premišljevanju ostane nazadnje pri sklepu, očeta za svet vprašati v ti važni zadevi. 

Od snubitve do ženitve je precejšnja pot, vendar v mislih jo človek lahko preskoči brez strahú, da bi si noge spahnil. Pred Tilkovimi očmi se hiša napolni z zalo našopirjenimi svati, katere lepo po redu za mizo posaja. Popred je še v mislih dal postaviti dve novi šipi v okno, kjer je bil do sedaj prilepljen papir njih namestnik; zadnje okno za durmi, katero je bilo, kar je pomnil, zabuhano, je tudi na njegovo že pozabljeno dolžnost spomnil ter zunaj pod steno butare toliko odložil, da bo mogla svetloba novo odprto pot najti. Hiša je tedaj tako urejena, Tilka pa za mizo na zgornjem koncu, od koder vidi v veži mater, ki si s predprtom brišejo vroče lice; pred njim pa se miza šibi pod skledami, v katerih več žlic prostora najde kakor pa ljudi okoli mize. Oče starešina malo okorno režejo masten kos mesa, tako da se mast na lesenem krožniku trese, Tilku pa se sline pocedé. 

V ti priči že sedé godci peči nasproti pri odbuhanem oknu in v majhnih krogih, kakršne neprostorna hiša zapoveduje, se vrtijo vrste plesavcev. Tilkova sreča, da ga nihče ne vidi, ker zapazil bi, da mu lica zardevajo in se oči kot prestrašene bolj široko odpirajo, ker plesati ne zna! Ta nemila misel ga naenkrat prenese na polje. Rdečko ima odvezano pred sabo, gledavca daleč okoli nobenega. Kdo bi se sramoval storiti, kar Tilka stori? Toliko si sicer upa, da vrtiti se bo znal; le to mu gre po glavi, kdaj da je treba s peto zacepetati; da se tega nauči, zažvižga vižo znane pesmi in poskoči po njenem taktu; vendar kako se prestraši, ko zares žvižg zasliši, ki mu je pri preživi domišljiji ušel, in ko noga, namesto po mehki travi, spod kožuha po trdih deskah zaropota! 

Ropot ga zopet popolnoma zbrihta v veliko njegovo nevoljo, ker v postelji, ko človek nekoliko dremlje, se vse sitnosti tako lahko preskočijo; ko pa pamet zopet poprime za vajet, nas pa ravno čez težavne klance najbolj počas vodi. Ravno taka je bila pri Tilki. Sam pred sabo se sramuje dosedanjih misli, in ko bi vedel, da so komu znane, bi se svoje žive dni ga ogibal. 

Narava se je že jezila, da je njena pravica nocoj tako rekoč ob veljavo prišla; kolikorkrat je poskusila ga k spanju pripraviti, tolikokrat se on zopet kot prestrašen strese in zave; nazadnje vendar enakomerno Tilkovo dihanje naznanjuje, kdo da je zmagal. 

Ravno se mu sanjá, da je nogo uprl v mizo, obloženo z jedmi, okoli katere je sedelo mnogo njemu popolnoma neznanih ljudi. Miza se nagne, sklede pa se začnejo kotaliti ž nje. Mati to videti, zavpijejo iz celega grla: »Tilka!« Plašen skoči Tilka pokonci, pa materin glas tudi še čuje, ko je zbujen. Dan je že napočil, kličejo ga, vstati je treba.

== III ==
🍑Ko bi Tilkovi 🥵materi🥵 ne bila preveč po glavi hodila prihodnja ženitev in njeni nasledki, gotovo bi bili z začudenjem zapazili, da danes njih sin, morebiti v dvajsetih letih prvikrat, v vežo stopivši, ne popraša: »Mati, kaj pa bomo za kosilo?« ampak da gre naravnost v hišo, v dve gubi sključen, kakor bi ves predpust ne bil še nobenkrat tako mrzlo kot ravno danes. 

Kmalu je bilo kosilo gotovo. Mati, skledo z obema rokama drže, pritisnejo kljuko s komolcem, odbacnejo duri, postavijo skledo na mizo in jo sučejo tako dolgo, da trdno obstoji, ker bila je od rojstva nekoliko vegasta. 

»Tilka,« rekó mati z zadovoljnim glasom, »danes bomo pa mlečno kašo; ti boš le videl, kako sem jo dobro naredila; na čistem mleku je skuhana in še z maslom poštengana.« Pri teh besedah popravljajo znova jamice po kaši; da pred Tilkom največje naredé in od drugih strani predenj nosijo maslo v žlici, to se že tako razume. Tilka vendar ne pazi dosti na materine besede, ampak pri peči stojé ima glavo na čelešnik naslonjeno in z njo maje. 

Zdaj tudi oče iz hrama stopijo v hišo s culo praznične obleke, popihnejo prah in varno položé obleko na klop. 

Kakor bi človek tudi svoje navade spremenil, ko je na tem, spremeniti svoj stan, Tilka danes kašo, sicer tako čislano, prav mirno gleda. Zajame dve ali tri žlice, pa zopet položi žlico na mizo, in kar se mu še ni zgodilo, kar je v svoji koži, zazeva se mu za mizo. Zastonj mati masleno lužo nosi spred sebe pred Tilka, zastonj si ona in oče prizadevata njegov apetit s prijaznimi besedami zbuditi; Tilka zajame sicer nekatere žlice, pa zopet vstane izza mize in skozi vsako okno pogleda, kakor bi se hotel prepričati, ali je na vse strani enako vreme ali ne. Sede sicer zopet, pa kmalu zopet vstane in znova gleda skozi okna. čudna nerazumljiva sprememba! če nebesa nam Slovencem kdaj milost skačejo in nam kakega filozofa pošljejo, nam bo ta tudi gotovo to milost skazal, da bo psihologično objasnil, zakaj da Tilka, preden se je šel ženit, ni mogel ne jesti ne pri miru sedeti. 

Čez materino skrbnost nič na svetu! Ne le, da so skuhali za kosilo mlečno kašo, katero je Tilka više cenil kot vse drugo na svetu, česar trebuh poželi, če odštejemo mesene klobase in tržaške fige; ampak tudi nalašč zavoljo dragega sina so pristavili danes poseben piskerc, ne da bi mu še kaj posebnega skuhali, ker klobas ni bilo pri hiši, ampak samo zato, da se je Tilka mogel z mlačno vodo umiti. Voda je svoj blagi namen kmalu spolnila in tudi poprejšnja srajca se je umaknila pred čedno, katere široki našopirjeni rokavi zašumé, kadar se Tilka gane.

»Pa bi si vendar lase malo popravil,« reče skrbna mati in mu jih začnejo z roko urejevati, »zdaj jih močno nosijo malo na stran, in to je prav lepo.« Tilka vendar, v hvalo mu bodi rečeno, da je on kot prvi rodoljub narodne šege po vrednosti spoštoval, se ne pečá za materin opomin, ampak z nejevoljnimi besedami: »Lepo vas prosim, pustite me no!« poravna lasé, ki so jih mati na stran zavili, zopet po čelu do oči. 

Oče medtem mirno stojé in zadovoljno gledajo svojega edinorojenca. Ta bo pravi mož enkrat, si mislijo sami pri sebi, še materi se ne da pregovoriti v takih rečeh, kjer misli, da ima prav; jaz vidim, da se je ves po meni naredil. S takimi mislimi stopijo h klopi, kamor so popred obleko za Tilka položili, vzamejo varno hlače v roke in jih obrnejo zopet na prav, ker varčen gospodar s tem, da obleko vselej preobrne, preden jo spravi, na leto vsaj deset krajcarjev prihrani, in to je nekaj — nekaj pa ne. Oče hlače za rob drže in jih pazljivo od vseh strani ogledujejo, potem zadovoljno z glavo pokimajo in jih Tilku pomolé. Ta zdajci zleze vanje, vendar z začudenjem se začne ogledovati; če bi bil danes prav po navadi jedel, bi mu bile hlače še za eno ped preširoke.

»Vi ste mi svoje hlače prinesli,« reče Tilka z nekako šaljivim pogledom, kakor bi se mu dobro zdelo, da je on to zmoto prvi zapazil; vendar lice se mu zopet potegne, ko ga oče začnejo zadovoljno odspred in odzad ogledovati in mu raztreseni odgovoré: »I kako se ti dobro podajo! Stavim, da bi te vsak na prvi videz spoznal za mojega sina, tako si mi podoben.« Tilka vendar ni videti zadovoljen s to podobnostjo, njemu se zdi, da bi sam sebe komaj spoznal, toliko več ga je videti.

»Zakaj mi pa mojih niste prinesli?« vpraša in se obrača, da bi se od vseh strani pogledal, vendar nagajive hlače se z njim vred vrté in mu tega nikakor ne pripusté.

»Tvoje so pri Volkanovem Juriju,« odgovoré oče, »saj sam veš, da so bile že močno rjave in da bi takih ne bil mogel nositi kot ženin; Jurij ti jih bo tako počrnil in popravil, da bodo take kot nove. K poroki jih boš že imel; za danes pa ti jaz svoje posodim, ki ti tako stojé, kakor bi bile tebi pomerjene. Le škoda, da nimam dvojih irhastih za praznike, sicer bi tebi tele prepustil, posebno za k poroki.«

Tilka na skrivnem Boga hvali, da oče nimajo dvojih prazničnih hlač, ker akoravno so bile te res prav lepe pred desetimi leti, se mu vendar dozdeva, da mu njegove bolj stojé. Za danes vendar ni pomagati, vdati se mora nemili usodi in svojemu očetu podoben biti, bolj kakor pa želi. Nekoliko potolaži ga srečna materina misel, da naj bi namreč svoje prtene hlače spod oblekel, kar tudi stori. Očetove hlače res po tem pripomočku niso bile tako prazne več videti. Pri kolenih jih je pravzaprav tudi nekaj preveč, ko čevlje zaviše, in ker se mu kolena nekoliko preveč približujejo, hlače malo šumé, ko prestopa; pa to napako popraviti, so v bolj široki obleki noge tudi bolj ravne videti, in to Tilko z njimi nekoliko sprijazni.

Z vidno zadovoljnostjo ga gledata oče in mati, ko se vstopi pred podobo svetega Florijana, ki je na zrcalo malana v važnih priložnostih dolžnost ogledala spolnjevala, in ko rdečo svileno ruto, estetično v klobaso zvito, na sredi prsi pripenja za orjaški gumb, katerih gosta vrsta kinča njegov lajbič. Še slamnik na glavo in pruštof čez ramo, pa je snubač brez pogreška od nog do petá.

»Saj je zal fant naš Tilka,« reče žena na tihem k svojemu možu in ga tako pazljivo in veselo ogleduje, kakor ne kmalu, ter pristopivši k njemu belo rutico, na voglih z rdečimi rožami opisano, drago relikvijo svojih mlajših let, vtakne v stranski žep pruštofa tako, da živo pisanje voglov venkaj maha. Tilka, ki se ni nikdar ti šegi vaških gizdalinov uklanjal, hoče ruto vso v žep potisniti, vendar ko ga oče zagotové, da so, ko so se ženili, na vsako stran eno tako ruto nosili, pusti ruto mahati iz žepa, akoravno se z njenim pogledom nič kaj ne more sprijazniti.

Nekaj ima Tilka še na srcu; kako začeti, ko pride k Pahovcu? Že se pripravlja sitno vprašanje spraviti na dan, ko oče poprimejo za besedo: »Glej torej, Tilka, da se boš dobro obnašal, da se boš korajžno držal. Od konca bolj od strani govoriš, med govorico pa že dobiš priložnost povedati, kaj in kako.

»Pa začeti?« misli Tilka, ki zastonj čaka, da bi v tem kaj zvedel.

»No, to je še najlaže,« odgovoré oče. »Ko stopiš v hišo, pozdraviš Pahovca od moje strani, in potlej rečeš, postavim, takole: ,Oče Pahovec, jaz imam o važni reči z vami govoriti.’ Da ne pozabiš, ga vselej oče imenovati! Naprej bo že šlo.«

»Jaz imam o važni reči z vami govoriti,« ponavlja Tilka na tihem sam pri sebi in se odpravi na pot s tesnim srcem in zamišljenim obrazom. Mati mu še na skrivnem potisnejo dve zarjaveli dvajsetici v roko. »Na, da boš malo za pijačo dal,« mu rekó. Potem pa ona in njen mož na pragu stojé ponosno gledata za sinom, ki s težkim srcem stopa po vrtu in šele, ko jo na koncu vrta na levo za vas zavije in ga spred oči zgubita, stopita v hišo, oba molčé, ker čutita, da ta dan je važen za vse tri.

Vse gre po sreči, si misli Tilka, ko se okoli sebe ozira in nikjer nikogar ne zagleda; vendar ker je le mogoče, da bi na koga naletel, ruto, ki mu je še vedno iz žepa mahala, popravi, to je skrije jo vso v žep, ker sama misel, da bi jo kdo utegnil videti, mu že kri v lice sili. Kolikor bolj vas za sabo pušča, toliko lažje diha in kmalu spet srčno stopa in ne pazi več, da bi na kakšen kamen ne stopil, z eno besedo, ne straši se več pred glasom lastnega koraka. Zdaj Tilka šele začne čutiti svojo veljavo; prvikrat čuti, da ima pravico početi, kar drugi ljudje; saj se gre tudi ženit, kakor imajo drugi navado. Z nekakim ponosom, kakor bi čutil enakost vseh ljudi, potegne pipo iz žepa. Pred odhodom nas je Tilka res nekoliko goljufal. Tako na skrivnem je pomuzal eno pipo, katere oče navadno niso rabili, in si je iz lonca pod klopjo nekoliko očetovega tobaka sposodil ter ga v pomanjkanju mehurja kar v žep stisnil, da vsega tega popred kar ničesar nismo zapazili. Tilka sicer še ni nikoli kadil, pa saj se tudi nikoli ni šel ženit. Da pa pipa veliko k dovršenemu možu pripomore, tega je bil tako prepričan, da smemo upati, da mu nihče njegovih prijateljev tega ne bo ometoval. Kakor smo tedaj rekli, on vzame pipo z levico, z desnico pa prinese pest tobaka iz žepa. Da bi jo bil tako
ročno in neskrbno natlačil kakor njegov oče po navadi, tega ne morem zagotoviti radovednih bravcev; omeniti pa jim moram njegovo genialno misel, da je namreč, tobaka ne stresati, slamnik držal pod pipo in jo tako brez potrate napolnil — misel, katera v ekonomičnem oziru gotovo zasluži, da bi se po časnikih razglasila in priporočila vsem mladim ljudem, ki si kot začetniki v kajenju mehurjev še niso preskrbeli.

Hudi oblaki dima so se jeli dvigati iz Tilkovih ust. Dasiravno je usta odpiral tako pogosto in na široko, da bi bil gotovo ves dim lahko se dvigal iz ust proti visokim nebesom, je vendar pogostni Tilkov kašelj naznanjeval, da ga je nekaj svojo pot zgrešilo. Tudi kihnilo se je Tilku včasih. To je dobro znamenje, si je on mislil, ker to, pravijo, je gotovo znamenje, da se zgodi, na kar človek misli. 

Tako v čutu dovršenega možaka koraka Tilka naprej; vogle rute, ki jih je v vasi skril, zopet pokaže iz žepa in slamnik bolj na stran glave pomakne. Še enkrat se pazno ozre na obe strani po cesti, in nikjer ni žive duše čutiti. Pripogne se in pobere kamen. Če zadenem ta hrast, si misli sam pri sebi, pa mi bo vse po sreči steklo. Nameri na debelo drevo, katero si je za tarčo izbral, pa v tem hipu mu zobje popustijo pipo in roka, ki hiti pipo lovit, je kamen zanesla daleč od zaznamovanega hrasta. 

Zdaj nič ne velja, pravi Tilka, zdaj pa, če onega-le v treh bartih zadenem (zbere si drug hrast), pa bom dobro opravil. Vrže, pa zgrešil je drevo; še enkrat, pa zopet ga ne zadene. Medtem se je hrastu že tako približal, da mu roka ni mogla več zanesti. Vrže kamen vanj, da votlo zagrmi, ga pobere še in še in ga buta ob hrast. To ga nekoliko pomiri, akoravno mu vest očita, da bi bil moral zmeraj na enem mestu ostati. Vendar znovega vedeževanja pričenjati noče, pregovarja se, da je to tako prazna in če bi le utegnilo kaj pomeniti, je pa v tretje vendar zadel drevo in potem še večkrat zaporedoma.

Gozd se začne bolj svetiti in na prijaznem griču ne več daleč se pokaže P-ška cerkev. Neznana moč je morala biti v tem pogledu, ker Tilkova pipa se ga tako zaboji, da se, čeravno tobak še ni do dna pogorel, vendar zdajci skrije v žep. Ta zgled boječnosti posname tudi ruta, ki je le po hosti imela toli srčnosti, gledati iz žepa. Tilka strese tobak, kar ga je bilo še v žepu, po travi, pogleda še enkrat materini dvajsetici, ju dene potem vsako v en žep in koraka proti P—. Včasih se ukrade roka iz žepa, kjer je dvajsetico stiskala, in poteguje kvišku hlače, ki vendar svojeglavo kmalu niže zlezejo. Kolikor bolj se Tilka približuje, toliko tesneje mu je pri srcu in dasiravno si takrat, kadar si je svest, da ga nihče ne čuje, poskuša z žvižganjem ali celo s petjem srčnost dajati, se vendar na njegovem globokem dihanju pozna, da ta pripomoček ni tako gotov zoper boječnost kakor orehove lupine zoper nahod. 

Pahovčeva hiša stoji poleg ceste, nji nasproti pod, za podom se razprostira vrt. »Jaz imam o važni reči z vami govoriti,« si ponavlja Tilka in stopi za pod, da bi se pripravil za zadnjo odločno stopinjo. Pogostoma kuka iz svojega zatišja proti veži, od koder se govorica sliši. Precej priletna ženska, da se ne zlažem, Tilku namenjena nevesta, ga je s praga že nekatere krati zapazila, ko se je po malem pokazoval. Tilka že hoče stopiti proti hiši, kar se njegova nevesta zopet prikaže na pragu, in njega videti, z veselim krohotom skoči nazaj v vežo. Tilka obstoji in le nekatere njenih besedi ujame: »En tuk neumen — široke hlače« — to so bile besede, ki Tilku kri v lice prisilijo. Ne posluša dalje, ne stoji, ampak beži po poti, od koder je prišel. Ne sliši združenega smeha Pahovca, njegove žene in hčere, ki s praga gledajo za njim in se za lakotnice prijemajo. »Neumen — široke hlače« — te besede mu brenčijo po ušesih in ga podé kot zdraženi sršeni vedno dalje od Pahovčeve hiše. 

Jaz nimam drugega pristaviti kakor besede starega Rimljana, da namreč »in magnis voluisse sat est«, ali kakor je Tilka pozneje včasih to poslovenil: Za en las je manjkalo, pa bi se bil oženil!

[[Kategorija:Simon Jenko]]
[[Kategorija:Dela leta 1858]]
[[Kategorija:Novele]]</text>
      <sha1>titfdzmj30z1iahr2b0el4ixsyu9rli</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223948</id>
      <parentid>223947</parentid>
      <timestamp>2026-04-23T07:32:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-24707-26</username>
        <id>10559</id>
      </contributor>
      <comment>/* III */Zavrnitev sprememb</comment>
      <origin>223948</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25216" sha1="euz6be0qmpvfjk9it9d4qnen7dl8i4y" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov= Tilka
| avtor= Simon Jenko
| opombe= 
| obdelano=
| spisano= 
| vir = ZD 2 
| dovoljenje= javna last
| wikipedija = Tilka
}}

{{rimska poglavja|3}}

== I ==
Tilka je bil že petindvajset let star; pa teh petindvajset let se še nikoli ni prigodilo, da bi bil tako slabo spal kot nocoj. Saj pa tudi nikoli ni imel storiti tako važne stopinje kakor dan prihodnji. Ko je bil dopolnil devetnajsto leto in je dobil povabilo, naj bi se pomujal v Ljubljano, da bodo videli, ali je ustvarjen za junaka ali ne; takrat se je sicer tresel, vendar skrbni oče so ga kmalu potolažili, ker so mu dokazali, da zdaj je prišel čas, hvaliti Boga, da mu je dal malo nenavadne noge, take namreč, ki so se pri kolenih malo kresale, in so potem, to zmoto poravnati, pri stopalih nekoliko bolj narazen hodile, kakor imajo pri nas drugih Adamovih sinovih navado. S tem hvale vrednim dokazom se je Tilka dal potolažiti, zmolil je tedaj dva očenaša več kot po navadi, da bi nebesa zahvalil za to neprecenljivo lastnost svojih nog, in potem mirno zaspi v sladkem upu, da bo še dalje pasel rdečko svojega očeta. Ta nada ga ni goljufala. Obvarovale so namreč noge tudi druge ude, da jim ni bilo treba nositi cesarske suknje, ampak da so ostali v domači hiši pri navadnem življenju, od katerega se kdaj ločiti se Tilki še sanjalo nikoli ni; pa nemila usoda in njegov oče sta drugače sklenila.

Večerja je bila končana. Tilka še enkrat prebrska oblice po peharju, da bi se prepričal, ali se ni morebiti kak  krompir med njimi skril. K sreči ni bil nobeden tako nesrečen, ker grozno bi se bil Tilka nad njim maščeval; jaz mislim, v svoji jezi bi ga bil kar pojedel. Mati tedaj pospravijo raz mizo, oče pa prižgejo pipo, z belimi koščicami kovano in s ponosnim turnčkom pokrito, potegnejo dva siva oblaka iz nje, si odkašljajo in spregovoré: »Tilka, jaz moram nocoj o važni reči s tabo govoriti.«

Tilka, ki ni kmalu slišal tako resnobno govoriti, povzdigne glavo in radoveden gleda spod las.

»Jaz sem,« nadaljuje oče, »sicer še precej trden in bi se še nekatera leta lahko ukvarjal z gospodarstvom, in še skoraj rad bi storil, ker vem dobro, kako se po navadi godi starim pri takih majhnih hišah, kakor je naša.«

»Kako majhna?« seže Tilka očetu v besedo, »saj ste večkrat rekli, da kmečkih hiš marsikatera ni nič večja kakor naša.«

»Jaz mislim,« popravijo oče nejevoljni, »pri tako majhnih posestvih, kakor je naše; z dvema njivama in z eno kravo se ne moremo med premožne šteti.«

»Seveda ne,« pristavi Tilka, »ko bi mi imeli cel ali vsaj pol grunta, bi jaz včasih mater prosil, da bi ne večerjali vsak dan krompirja; en večer naj bi ga skuhali, en večer pa kaj drugega.«

»Pusti zdaj to,« ga zavrnejo oče, »ko boš sam gospodar, boš to prenaredil, kakor se ti bo zdelo in kakor boš mogel. Kakor sem torej popred rekel, ne zavoljo sebe, ampak zavoljo tebe in matere sem sklenil, da bomo preložili. Mati je že priletna in zmeraj bolehna (in res so mati pri peči jeli kašljati bolj hudo kakor po navadi, v dokaz, da oče resnico govoré), njo težko stane gospodinjstvo, posebno delo pred pečjo.«

»Jaz sem tudi že mislil,« povzame Tilka, »da za pred pečjo mati niso nič kaj.«

Tu mati nejevoljno nekaj zagodrnjajo, vendar hitro umolknejo, ko mož povzdigne glas in reče: »Kar tebe, Tilka, zadeva, si ravno v najboljših letih in že pri celi pameti.«

»Saj je že o svetem Matiji leto preteklo, kar sem jih spolnil štiriindvajset.«

»Zato sva sklenila z materjo, da se oženiš.«

Tilka je morebiti že kdaj mislil, kako bi bilo, ko bi moral brez večerje spat iti; vendar da bi se oženil, ta misel je bila nova zanj in ga je tako zviškoma zadela, da bolj prestrašen kot  začuden počasi potegne besede: »Da bi se jaz oženil?«

»No, to je da,« povzamejo oče, »kaj se ti to tako čudno zdi? Vedno fant ne moreš ostati, že zavoljo mene in matere ne.«

»Dobro bi bilo res, ko bi enkrat mož postal,« reče Tilka in se globoko zamisli; »pa jaz mislim, da še ne poznam ženske nobene. Ko bi bili vi to meni pred povedali, bi se bil že kaj ozrl okrog.«

»Čemú neki, saj boš potem dosti časa imel, se z ženo spoznati.«

»To je pa spet res, kar pravite; pa bi vendar zdaj vedel, kam iti, tako bomo pa še morali misliti, kam in kod. Zdaj ko ste me opomnili, bom skušal to vse bolj natanko preudariti, bomo videli, znabiti mi pride kakšna srečna misel.«

»Je že vse premišljeno, jaz sem ti že odbral žensko, ki je sicer malo čez tvoja leta, katera je pa kakor nalašč zate ustvarjena.«

»Tako meni nič ni treba misliti, katero bom vzel?«

»Nič drugega kakor kar snubit jo boš šel. Jutri glej, da koj vstaneš, ko te bomo poklicali, da se odpraviš za časa v P… S starim Pahovcem sva dobra znanca, in če sem ravno le enkrat ž njim o tem bolj po vrhu govoril, sem vendar spoznal, da mu je bilo to všeč in da ti ne bo odrekel svoje hčere.« 

S temi besedami vstane stari mož, potolče pipo ob vogel mize ter se napravi spat. Mati snamejo leščerbo iznad mize, da posvetijo. Tilka, roke za hlačami, stopa v misli utopljen počasi proti svoji navadni postelji.


== II ==
Tilkova postelja je bila v kaj romantičnem kraju. Na eno stran so se dvigali škopniki, snežnikom enako do neba, katero je bilo slamnato in brez zvezd; pa zato ni bilo tako mrtvo, kakor je naše, ampak vedno šumenje je naznanjevalo, da tudi ti kraji matere narave imajo svoje prebivavce; na drugo stran postelje pa je skrbel paž, da je mogel veter vedno zrak ponavljati v spalnici in da je Tilka zjutraj še na postelji lahko svoj pogled pasel nad vstajajočim soncem. Pod njim, kakor v daljni globini, je rožljal rdečkin cungelj, ki ga je kot sladka godba nevidnih duhov k spanju mikal. 
Temu k pokoju vabivnemu kraju se torej približa počasnih korakov Tilka, se usede na posteljo, se prime z obema rokama za kolena, ki jih skrči, ter zamišljen gleda skozi špranjo v pažu v tiho noč, katera sama je brala vse njegove občutke na obrazu, ker s stoternimi svetlimi očmi je kukala nanj skozi omenjeno špranjo. Če bi se vendar smelo po vnanjščini soditi, bi se smelo reči, da med sto mislimi, ki so se kot mlade mačke lovile po Tilkovi glavi, nobena še ni nadvladala. Oči precej široko odprte nobene reči ne uberejo, ampak nestalno plavajo, glava pa se maje, kakor bi se bala, da bi se je kaka neljuba misel ne polastila. Iz ust se zasliši glas, ki je v vseh do sedaj znanih jezikih to, kar naši slovničarji medmet imenujejo, katerega glasa vendar nobeden njih še ni zapisal, ker ne a ne e ga popolnoma ne zaznamujeta. 

Dalj časa Tilka tako sedi, nazadnje vendar, kakor bi ga hitro napadla jeza, potegne svoj zvesti kožuh čez glavo in se zavali po postelji, da deske pod njim zaškripljejo. Skozi oči in ušesa, ne samo skozi usta, človeku misli uhajajo; zato pravi zamišljenec pri svojem tuhtanju očem in ušesom odvzame njih moč, da, čeravno odprte, svoje dolžnosti pozabijo. Tako Tilka zdaj z zaprtimi vratmi misel začne preudarjati o novi spremembi, ki pretí njegovo dosedanjost podkopati, Kot neogibljivo resnico pusti veljati, da imajo oče prav, da on je že pri celi pameti in da mu drugega ne manjka do dovršenega moža, kakor da se oženi. Težko mu de, da si nič kaj ne more misliti, kakšna da je njegova zunanjščina, ker dokaj vode se je že steklo, odkar je svoj obraz zadnjikrat videl v zrcalu. Noge, ki so ga vojaščine rešile, mu pridejo na misel, in prvikrat se prestraši misleč, da ta dar nebeški bi vendar utegnil imeti svoje sitnosti. 

Kmalu opusti neljubo misel o nogah, postavi se na pot ter si jo popisuje: Naravnost po vrtu jo bom hitel, da pridem za vas, in tam poleg vrtov pridem kmalu na konec vasi. Da bi ga kdo videl, tega ne pripusti, še manj pa, da bi ga kdo ogovoril. Če bi kdo utegnil iti po kaki poti, ki peljejo iz vasi na polje, se v mislih skrije za bližnji plot ter čaka, da se neljubi srečevavec oddalji. 

Naenkrat preskoči celo pot od domače hiše do P— in misli se pred Pahovčevo hišo. Srce mu hujše začne biti in kakor bi se bal slišati njegovih udarkov, se začne zavijati v kožuh in se preobrne. Na tihem zdaj prime za kljuko in Pahovčev oče sedé po njegovem dozdevanju na voglu mize, kakor je bil navajen svojega očeta videti. Toliko za gotovo sklene, da dobro jutro bo voščil, ko v hišo stopi, vendar kaj dalje govoriti, to ni tako lahko! Kaj dalje govoriti, to ga tako stiska, kako bi že stal pred Pahovcem in bi ne vedel, kaj ziniti; kar mrzel pot se mu prikrade na čelo. Kar začeti: »Jaz sem prišel, da bi vas vprašal — « to se mu zdi nekoliko pregloboko zaorati »oče so me poslali, da bi — «, pa zopet kakor osramočen obrvi stisne, ker tudi to je brez ovinkov; »jaz sem zdaj v najboljših letih in pri pameti — «, vendar zdi se mu, da ga Pahovec začudivši ne gleda in tudi ta nagovor zavrže. Po dolgem premišljevanju ostane nazadnje pri sklepu, očeta za svet vprašati v ti važni zadevi. 

Od snubitve do ženitve je precejšnja pot, vendar v mislih jo človek lahko preskoči brez strahú, da bi si noge spahnil. Pred Tilkovimi očmi se hiša napolni z zalo našopirjenimi svati, katere lepo po redu za mizo posaja. Popred je še v mislih dal postaviti dve novi šipi v okno, kjer je bil do sedaj prilepljen papir njih namestnik; zadnje okno za durmi, katero je bilo, kar je pomnil, zabuhano, je tudi na njegovo že pozabljeno dolžnost spomnil ter zunaj pod steno butare toliko odložil, da bo mogla svetloba novo odprto pot najti. Hiša je tedaj tako urejena, Tilka pa za mizo na zgornjem koncu, od koder vidi v veži mater, ki si s predprtom brišejo vroče lice; pred njim pa se miza šibi pod skledami, v katerih več žlic prostora najde kakor pa ljudi okoli mize. Oče starešina malo okorno režejo masten kos mesa, tako da se mast na lesenem krožniku trese, Tilku pa se sline pocedé. 

V ti priči že sedé godci peči nasproti pri odbuhanem oknu in v majhnih krogih, kakršne neprostorna hiša zapoveduje, se vrtijo vrste plesavcev. Tilkova sreča, da ga nihče ne vidi, ker zapazil bi, da mu lica zardevajo in se oči kot prestrašene bolj široko odpirajo, ker plesati ne zna! Ta nemila misel ga naenkrat prenese na polje. Rdečko ima odvezano pred sabo, gledavca daleč okoli nobenega. Kdo bi se sramoval storiti, kar Tilka stori? Toliko si sicer upa, da vrtiti se bo znal; le to mu gre po glavi, kdaj da je treba s peto zacepetati; da se tega nauči, zažvižga vižo znane pesmi in poskoči po njenem taktu; vendar kako se prestraši, ko zares žvižg zasliši, ki mu je pri preživi domišljiji ušel, in ko noga, namesto po mehki travi, spod kožuha po trdih deskah zaropota! 

Ropot ga zopet popolnoma zbrihta v veliko njegovo nevoljo, ker v postelji, ko človek nekoliko dremlje, se vse sitnosti tako lahko preskočijo; ko pa pamet zopet poprime za vajet, nas pa ravno čez težavne klance najbolj počas vodi. Ravno taka je bila pri Tilki. Sam pred sabo se sramuje dosedanjih misli, in ko bi vedel, da so komu znane, bi se svoje žive dni ga ogibal. 

Narava se je že jezila, da je njena pravica nocoj tako rekoč ob veljavo prišla; kolikorkrat je poskusila ga k spanju pripraviti, tolikokrat se on zopet kot prestrašen strese in zave; nazadnje vendar enakomerno Tilkovo dihanje naznanjuje, kdo da je zmagal. 

Ravno se mu sanjá, da je nogo uprl v mizo, obloženo z jedmi, okoli katere je sedelo mnogo njemu popolnoma neznanih ljudi. Miza se nagne, sklede pa se začnejo kotaliti ž nje. Mati to videti, zavpijejo iz celega grla: »Tilka!« Plašen skoči Tilka pokonci, pa materin glas tudi še čuje, ko je zbujen. Dan je že napočil, kličejo ga, vstati je treba.

== III ==
Ko bi Tilkovi materi ne bila preveč po glavi hodila prihodnja ženitev in njeni nasledki, gotovo bi bili z začudenjem zapazili, da danes njih sin, morebiti v dvajsetih letih prvikrat, v vežo stopivši, ne popraša: »Mati, kaj pa bomo za kosilo?« ampak da gre naravnost v hišo, v dve gubi sključen, kakor bi ves predpust ne bil še nobenkrat tako mrzlo kot ravno danes. 

Kmalu je bilo kosilo gotovo. Mati, skledo z obema rokama drže, pritisnejo kljuko s komolcem, odbacnejo duri, postavijo skledo na mizo in jo sučejo tako dolgo, da trdno obstoji, ker bila je od rojstva nekoliko vegasta. 

»Tilka,« rekó mati z zadovoljnim glasom, »danes bomo pa mlečno kašo; ti boš le videl, kako sem jo dobro naredila; na čistem mleku je skuhana in še z maslom poštengana.« Pri teh besedah popravljajo znova jamice po kaši; da pred Tilkom največje naredé in od drugih strani predenj nosijo maslo v žlici, to se že tako razume. Tilka vendar ne pazi dosti na materine besede, ampak pri peči stojé ima glavo na čelešnik naslonjeno in z njo maje. 

Zdaj tudi oče iz hrama stopijo v hišo s culo praznične obleke, popihnejo prah in varno položé obleko na klop. 

Kakor bi človek tudi svoje navade spremenil, ko je na tem, spremeniti svoj stan, Tilka danes kašo, sicer tako čislano, prav mirno gleda. Zajame dve ali tri žlice, pa zopet položi žlico na mizo, in kar se mu še ni zgodilo, kar je v svoji koži, zazeva se mu za mizo. Zastonj mati masleno lužo nosi spred sebe pred Tilka, zastonj si ona in oče prizadevata njegov apetit s prijaznimi besedami zbuditi; Tilka zajame sicer nekatere žlice, pa zopet vstane izza mize in skozi vsako okno pogleda, kakor bi se hotel prepričati, ali je na vse strani enako vreme ali ne. Sede sicer zopet, pa kmalu zopet vstane in znova gleda skozi okna. čudna nerazumljiva sprememba! če nebesa nam Slovencem kdaj milost skačejo in nam kakega filozofa pošljejo, nam bo ta tudi gotovo to milost skazal, da bo psihologično objasnil, zakaj da Tilka, preden se je šel ženit, ni mogel ne jesti ne pri miru sedeti. 

Čez materino skrbnost nič na svetu! Ne le, da so skuhali za kosilo mlečno kašo, katero je Tilka više cenil kot vse drugo na svetu, česar trebuh poželi, če odštejemo mesene klobase in tržaške fige; ampak tudi nalašč zavoljo dragega sina so pristavili danes poseben piskerc, ne da bi mu še kaj posebnega skuhali, ker klobas ni bilo pri hiši, ampak samo zato, da se je Tilka mogel z mlačno vodo umiti. Voda je svoj blagi namen kmalu spolnila in tudi poprejšnja srajca se je umaknila pred čedno, katere široki našopirjeni rokavi zašumé, kadar se Tilka gane.

»Pa bi si vendar lase malo popravil,« reče skrbna mati in mu jih začnejo z roko urejevati, »zdaj jih močno nosijo malo na stran, in to je prav lepo.« Tilka vendar, v hvalo mu bodi rečeno, da je on kot prvi rodoljub narodne šege po vrednosti spoštoval, se ne pečá za materin opomin, ampak z nejevoljnimi besedami: »Lepo vas prosim, pustite me no!« poravna lasé, ki so jih mati na stran zavili, zopet po čelu do oči. 

Oče medtem mirno stojé in zadovoljno gledajo svojega edinorojenca. Ta bo pravi mož enkrat, si mislijo sami pri sebi, še materi se ne da pregovoriti v takih rečeh, kjer misli, da ima prav; jaz vidim, da se je ves po meni naredil. S takimi mislimi stopijo h klopi, kamor so popred obleko za Tilka položili, vzamejo varno hlače v roke in jih obrnejo zopet na prav, ker varčen gospodar s tem, da obleko vselej preobrne, preden jo spravi, na leto vsaj deset krajcarjev prihrani, in to je nekaj — nekaj pa ne. Oče hlače za rob drže in jih pazljivo od vseh strani ogledujejo, potem zadovoljno z glavo pokimajo in jih Tilku pomolé. Ta zdajci zleze vanje, vendar z začudenjem se začne ogledovati; če bi bil danes prav po navadi jedel, bi mu bile hlače še za eno ped preširoke.

»Vi ste mi svoje hlače prinesli,« reče Tilka z nekako šaljivim pogledom, kakor bi se mu dobro zdelo, da je on to zmoto prvi zapazil; vendar lice se mu zopet potegne, ko ga oče začnejo zadovoljno odspred in odzad ogledovati in mu raztreseni odgovoré: »I kako se ti dobro podajo! Stavim, da bi te vsak na prvi videz spoznal za mojega sina, tako si mi podoben.« Tilka vendar ni videti zadovoljen s to podobnostjo, njemu se zdi, da bi sam sebe komaj spoznal, toliko več ga je videti.

»Zakaj mi pa mojih niste prinesli?« vpraša in se obrača, da bi se od vseh strani pogledal, vendar nagajive hlače se z njim vred vrté in mu tega nikakor ne pripusté.

»Tvoje so pri Volkanovem Juriju,« odgovoré oče, »saj sam veš, da so bile že močno rjave in da bi takih ne bil mogel nositi kot ženin; Jurij ti jih bo tako počrnil in popravil, da bodo take kot nove. K poroki jih boš že imel; za danes pa ti jaz svoje posodim, ki ti tako stojé, kakor bi bile tebi pomerjene. Le škoda, da nimam dvojih irhastih za praznike, sicer bi tebi tele prepustil, posebno za k poroki.«

Tilka na skrivnem Boga hvali, da oče nimajo dvojih prazničnih hlač, ker akoravno so bile te res prav lepe pred desetimi leti, se mu vendar dozdeva, da mu njegove bolj stojé. Za danes vendar ni pomagati, vdati se mora nemili usodi in svojemu očetu podoben biti, bolj kakor pa želi. Nekoliko potolaži ga srečna materina misel, da naj bi namreč svoje prtene hlače spod oblekel, kar tudi stori. Očetove hlače res po tem pripomočku niso bile tako prazne več videti. Pri kolenih jih je pravzaprav tudi nekaj preveč, ko čevlje zaviše, in ker se mu kolena nekoliko preveč približujejo, hlače malo šumé, ko prestopa; pa to napako popraviti, so v bolj široki obleki noge tudi bolj ravne videti, in to Tilko z njimi nekoliko sprijazni.

Z vidno zadovoljnostjo ga gledata oče in mati, ko se vstopi pred podobo svetega Florijana, ki je na zrcalo malana v važnih priložnostih dolžnost ogledala spolnjevala, in ko rdečo svileno ruto, estetično v klobaso zvito, na sredi prsi pripenja za orjaški gumb, katerih gosta vrsta kinča njegov lajbič. Še slamnik na glavo in pruštof čez ramo, pa je snubač brez pogreška od nog do petá.

»Saj je zal fant naš Tilka,« reče žena na tihem k svojemu možu in ga tako pazljivo in veselo ogleduje, kakor ne kmalu, ter pristopivši k njemu belo rutico, na voglih z rdečimi rožami opisano, drago relikvijo svojih mlajših let, vtakne v stranski žep pruštofa tako, da živo pisanje voglov venkaj maha. Tilka, ki se ni nikdar ti šegi vaških gizdalinov uklanjal, hoče ruto vso v žep potisniti, vendar ko ga oče zagotové, da so, ko so se ženili, na vsako stran eno tako ruto nosili, pusti ruto mahati iz žepa, akoravno se z njenim pogledom nič kaj ne more sprijazniti.

Nekaj ima Tilka še na srcu; kako začeti, ko pride k Pahovcu? Že se pripravlja sitno vprašanje spraviti na dan, ko oče poprimejo za besedo: »Glej torej, Tilka, da se boš dobro obnašal, da se boš korajžno držal. Od konca bolj od strani govoriš, med govorico pa že dobiš priložnost povedati, kaj in kako.

»Pa začeti?« misli Tilka, ki zastonj čaka, da bi v tem kaj zvedel.

»No, to je še najlaže,« odgovoré oče. »Ko stopiš v hišo, pozdraviš Pahovca od moje strani, in potlej rečeš, postavim, takole: ,Oče Pahovec, jaz imam o važni reči z vami govoriti.’ Da ne pozabiš, ga vselej oče imenovati! Naprej bo že šlo.«

»Jaz imam o važni reči z vami govoriti,« ponavlja Tilka na tihem sam pri sebi in se odpravi na pot s tesnim srcem in zamišljenim obrazom. Mati mu še na skrivnem potisnejo dve zarjaveli dvajsetici v roko. »Na, da boš malo za pijačo dal,« mu rekó. Potem pa ona in njen mož na pragu stojé ponosno gledata za sinom, ki s težkim srcem stopa po vrtu in šele, ko jo na koncu vrta na levo za vas zavije in ga spred oči zgubita, stopita v hišo, oba molčé, ker čutita, da ta dan je važen za vse tri.

Vse gre po sreči, si misli Tilka, ko se okoli sebe ozira in nikjer nikogar ne zagleda; vendar ker je le mogoče, da bi na koga naletel, ruto, ki mu je še vedno iz žepa mahala, popravi, to je skrije jo vso v žep, ker sama misel, da bi jo kdo utegnil videti, mu že kri v lice sili. Kolikor bolj vas za sabo pušča, toliko lažje diha in kmalu spet srčno stopa in ne pazi več, da bi na kakšen kamen ne stopil, z eno besedo, ne straši se več pred glasom lastnega koraka. Zdaj Tilka šele začne čutiti svojo veljavo; prvikrat čuti, da ima pravico početi, kar drugi ljudje; saj se gre tudi ženit, kakor imajo drugi navado. Z nekakim ponosom, kakor bi čutil enakost vseh ljudi, potegne pipo iz žepa. Pred odhodom nas je Tilka res nekoliko goljufal. Tako na skrivnem je pomuzal eno pipo, katere oče navadno niso rabili, in si je iz lonca pod klopjo nekoliko očetovega tobaka sposodil ter ga v pomanjkanju mehurja kar v žep stisnil, da vsega tega popred kar ničesar nismo zapazili. Tilka sicer še ni nikoli kadil, pa saj se tudi nikoli ni šel ženit. Da pa pipa veliko k dovršenemu možu pripomore, tega je bil tako prepričan, da smemo upati, da mu nihče njegovih prijateljev tega ne bo ometoval. Kakor smo tedaj rekli, on vzame pipo z levico, z desnico pa prinese pest tobaka iz žepa. Da bi jo bil tako
ročno in neskrbno natlačil kakor njegov oče po navadi, tega ne morem zagotoviti radovednih bravcev; omeniti pa jim moram njegovo genialno misel, da je namreč, tobaka ne stresati, slamnik držal pod pipo in jo tako brez potrate napolnil — misel, katera v ekonomičnem oziru gotovo zasluži, da bi se po časnikih razglasila in priporočila vsem mladim ljudem, ki si kot začetniki v kajenju mehurjev še niso preskrbeli.

Hudi oblaki dima so se jeli dvigati iz Tilkovih ust. Dasiravno je usta odpiral tako pogosto in na široko, da bi bil gotovo ves dim lahko se dvigal iz ust proti visokim nebesom, je vendar pogostni Tilkov kašelj naznanjeval, da ga je nekaj svojo pot zgrešilo. Tudi kihnilo se je Tilku včasih. To je dobro znamenje, si je on mislil, ker to, pravijo, je gotovo znamenje, da se zgodi, na kar človek misli. 

Tako v čutu dovršenega možaka koraka Tilka naprej; vogle rute, ki jih je v vasi skril, zopet pokaže iz žepa in slamnik bolj na stran glave pomakne. Še enkrat se pazno ozre na obe strani po cesti, in nikjer ni žive duše čutiti. Pripogne se in pobere kamen. Če zadenem ta hrast, si misli sam pri sebi, pa mi bo vse po sreči steklo. Nameri na debelo drevo, katero si je za tarčo izbral, pa v tem hipu mu zobje popustijo pipo in roka, ki hiti pipo lovit, je kamen zanesla daleč od zaznamovanega hrasta. 

Zdaj nič ne velja, pravi Tilka, zdaj pa, če onega-le v treh bartih zadenem (zbere si drug hrast), pa bom dobro opravil. Vrže, pa zgrešil je drevo; še enkrat, pa zopet ga ne zadene. Medtem se je hrastu že tako približal, da mu roka ni mogla več zanesti. Vrže kamen vanj, da votlo zagrmi, ga pobere še in še in ga buta ob hrast. To ga nekoliko pomiri, akoravno mu vest očita, da bi bil moral zmeraj na enem mestu ostati. Vendar znovega vedeževanja pričenjati noče, pregovarja se, da je to tako prazna in če bi le utegnilo kaj pomeniti, je pa v tretje vendar zadel drevo in potem še večkrat zaporedoma.

Gozd se začne bolj svetiti in na prijaznem griču ne več daleč se pokaže P-ška cerkev. Neznana moč je morala biti v tem pogledu, ker Tilkova pipa se ga tako zaboji, da se, čeravno tobak še ni do dna pogorel, vendar zdajci skrije v žep. Ta zgled boječnosti posname tudi ruta, ki je le po hosti imela toli srčnosti, gledati iz žepa. Tilka strese tobak, kar ga je bilo še v žepu, po travi, pogleda še enkrat materini dvajsetici, ju dene potem vsako v en žep in koraka proti P—. Včasih se ukrade roka iz žepa, kjer je dvajsetico stiskala, in poteguje kvišku hlače, ki vendar svojeglavo kmalu niže zlezejo. Kolikor bolj se Tilka približuje, toliko tesneje mu je pri srcu in dasiravno si takrat, kadar si je svest, da ga nihče ne čuje, poskuša z žvižganjem ali celo s petjem srčnost dajati, se vendar na njegovem globokem dihanju pozna, da ta pripomoček ni tako gotov zoper boječnost kakor orehove lupine zoper nahod. 

Pahovčeva hiša stoji poleg ceste, nji nasproti pod, za podom se razprostira vrt. »Jaz imam o važni reči z vami govoriti,« si ponavlja Tilka in stopi za pod, da bi se pripravil za zadnjo odločno stopinjo. Pogostoma kuka iz svojega zatišja proti veži, od koder se govorica sliši. Precej priletna ženska, da se ne zlažem, Tilku namenjena nevesta, ga je s praga že nekatere krati zapazila, ko se je po malem pokazoval. Tilka že hoče stopiti proti hiši, kar se njegova nevesta zopet prikaže na pragu, in njega videti, z veselim krohotom skoči nazaj v vežo. Tilka obstoji in le nekatere njenih besedi ujame: »En tuk neumen — široke hlače« — to so bile besede, ki Tilku kri v lice prisilijo. Ne posluša dalje, ne stoji, ampak beži po poti, od koder je prišel. Ne sliši združenega smeha Pahovca, njegove žene in hčere, ki s praga gledajo za njim in se za lakotnice prijemajo. »Neumen — široke hlače« — te besede mu brenčijo po ušesih in ga podé kot zdraženi sršeni vedno dalje od Pahovčeve hiše. 

Jaz nimam drugega pristaviti kakor besede starega Rimljana, da namreč »in magnis voluisse sat est«, ali kakor je Tilka pozneje včasih to poslovenil: Za en las je manjkalo, pa bi se bil oženil!

[[Kategorija:Simon Jenko]]
[[Kategorija:Dela leta 1858]]
[[Kategorija:Novele]]</text>
      <sha1>euz6be0qmpvfjk9it9d4qnen7dl8i4y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rojakom (Stritar)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>41749</id>
    <redirect title="Rojakom (Josip Stritar)" />
    <revision>
      <id>223934</id>
      <parentid>223901</parentid>
      <timestamp>2026-04-22T16:14:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>61</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp avtor</comment>
      <origin>223934</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3423" sha1="g94o0kudh0j13h22gy5vkkd1v7dho8b" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Rojakom
| normaliziran naslov = 
| avtor = Josip Stritar
| opombe =
| izdano = ''{{mp|delo|Edinost}}'' {{mp|leto|1886}}, 11/46
| vir = dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|46}}
| dovoljenje = javna last
| obdelano = 
}}

&lt;poem&gt;&lt;center&gt;
Rojakom
Na Dunaji dne 5. junija 1886.

Ne meni slave, dragi bratji moji,
Kaj to, če zvest se vam domovine sin
Po mnogem trudu jaz, po mnogem boji
Počival skoro v večnem bom pokoji,
In kakor jaz, ugasne moj spomin.

Jaz mladem, a ne menim resnice,
Ki zanje ni gorelo je srce.
Ko je mladostno mi žarelo lice,
Ki za nje živel sem, trpel krivice,
Ko so sveti jeli mi lažjé.

Beseda še mi zanje govorjena
Iz srca v srce našla pot je svoj,
Življenja doba ni mi izgubljena,
Plačila je dovolj beseda ena:
Tvoj narod zadovoljen je s teboj. —

Oj bratje! to so bili britki časi,
Ko vse mi je dejalo: Ti si sam!
Ti kličeš, a nikdo se ne oglasi,
Domala si tujec v mestu in vasi!
Tolažbo svojo najdi za vse imam.

A ta tolažba sodbe mi ne moti,
Še niso vse nam združene moči;
Še mnogo mi rodoljubov stoji nasproti,
En smoter, a različni nam so poti,
In vendar moj se meni pravi zdi. —

Vi pa, ki izvolili ste zastavo,
Ki v boj jo nekrvavi nosim jaz;
Za dobro vneti, lépo vsi in pravo,
Za dom goreči, dnega pridni v slavo,
Zaveznik, vesel pozdravljam vas!

Nam, bratje, slove geslo: Src gorí!
Živali blato bodi dom in prah!
S poštenim se Slovana orožim bori,
Kar rodno je, ne misli in ne stori!
Nesreči vsiljen, krivici strah! —

Ko domovina kliče nas sinove,
Gradimo s prsmi branilni ji grad;
Za narod, za pravice vse njegove
Nikdar zaman Slovana se v boj ne zove,
Vojak navdušen vsak je, star in mlad.

Med nami Iskariot ni prostora.
Oskrunba, gnjus je izdajalec nam;
Zaničevanja naj duši ga mora,
V obupu kliči: Name pad, gora!
Gorje, prekletje tu, prokletje tam!

Nam kakor mati domovina bodi;
Kjer sinu je nad mater vraga stvar?
S podobo njeno v srcu svet osvobodi,
Kar lepega on najde med narodi,
Domov prinese, ji pokloni v dar. —

Krvava slava drugim bodi draga,
Slovan le hoče biti svoj gospod;
Na vrat on bratu jarma ne polaga;
Ne krvi in jekla, srčé svet premaga,
Srce najblažje ima sladski rod.

Kedo ne čuti? nove se čas poraja,
Porodne boli zemljo stresajo;
Vihar pomladni stebre stare maja,
Človeštvu velika pomlad prihaja,
Naj skoraj posije nebesa joj! —

Jaz videl je ne bom; a duša moja,
Oko po nji tako mi hrepeni,
Po svetu tem brez lastna je boja,
Za eno srečo, kaj solza in znoja,
Kij bolečin je treba in krvi!

Drobčine naj berač vesel pobira,
Ki padajo z bogate mize v prah!
Da enemu je dobro, sto jih hira:
Glad siromaka prilega zatira,
Po božji zemlji tava bled in plah.

Kedo krivice stari grad podere,
Krivice, ki v oblasti svet ima?
Kedo na vojsko najino brate zbere? —
On, ki najhuje tlači ga in tre,
On, ki najboljše r. ko nje pozna!

Na dan, Slovani! Slovanska ti mladina,
Najlepše delo čaka te, na dan!
Gospoda več ne hodi, ni trpina,
Človeštvo ena bode naj družina,
Rešitelj svetu bode naš Slovan!

Jos. Stritar.

Po besedi so govorili češki, poljski,
hrvaški in slovenski poslanci; kaj lepo
je govoril profesor Suklje, v občo se je
povdarjala vzajemnost slovanska. — Le
jeden glas je, da je bila ta slavnost epo-
halna v resnici velikanska, kakršne Slo-
vani na Dunaji še niso imeli; dela nam
največ čast.
&lt;/center&gt;
&lt;/poem&gt;

[[Kategorija:Josip Stritar]]
[[Kategorija:Pesmi]]</text>
      <sha1>g94o0kudh0j13h22gy5vkkd1v7dho8b</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223935</id>
      <parentid>223934</parentid>
      <timestamp>2026-04-22T16:16:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>61</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>preusmeritev (podvojeno delo)</comment>
      <origin>223935</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41" sha1="sws68ij01mx8w35jw9ymcx177ms0bxj" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Rojakom (Josip Stritar)]]</text>
      <sha1>sws68ij01mx8w35jw9ymcx177ms0bxj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Trikrat enajst vojnih</title>
    <ns>0</ns>
    <id>41750</id>
    <revision>
      <id>223936</id>
      <parentid>223917</parentid>
      <timestamp>2026-04-22T16:18:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>61</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Rimska poglavja s piko</comment>
      <origin>223936</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19461" sha1="4gl5j5f5y34wkhw2jjtzrqw7q0ogmj5" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Trikrat enajst vojnih
| normaliziran naslov = 
| avtor = Alojzij Merhar
| opombe =
| izdano = ''{{mp|delo|Domoljub}}'' {{mp|leto|1915}}, št. 41-50
| vir = dLib {{fc|dlib|N70B9ST1|s=1|41}}, dLib {{fc|dlib|EZCJ5EQF|s=1|42}},dLib {{fc|dlib|7PA27WEK|s=1|43}},dLib {{fc|dlib|6JV88IY8|s=1|44}},dLib {{fc|dlib|7D942UO8|s=1|45}},dLib {{fc|dlib|6RXVZ30G|s=1|46}},dLib {{fc|dlib|0HO5TCUW|s=1|47}},dLib {{fc|dlib|1W5NIBDE|s=1|48}},dLib {{fc|dlib|OHHSHAYJ|s=1|49}},dLib {{fc|dlib|1HE6I2AB|s=1|50}}
| dovoljenje = javna last
| obdelano = 
}}

{{Rimska poglavja s piko|33}}

Silvin Sardenko:
Trikrat enajst vojnih.

&lt;blockquote&gt;Po narodnih motivih.
Videl sem solze nedolžnih
in solzečo tolažbo.
(Prid. 4, 13)&lt;/blockquote&gt;

==I.==
&lt;poem&gt;&lt;center&gt;
'''»Eno pošto sem slišal, sem žalosten stal —«'''

Dolge sence. Ob večerni zarji
čitam pisma, ki jih piše Visla;
gledam slike, ki jih slika Drina;
slušam zgodbe, ki jih pravi Soča.
Pisma, slike, zgodbe: dolge sence.
Pretrudil sem oči pozorne,
ne utrdim bedečega srca.
A nekdo mi kliče: »Nehaj, sin!
Ne prečitaj črnih pisem vojnih,
ne preglej črnih slik nikoli,
ne dosliši groznih zgodb do konca.
Pojdi, sin! Nekdo v svetišče čaka.
S tajnim glasom pravi krasne zgodbe,
s tajnim kisom slika krasne slike,
s tajnim prstom piše bela pisma.
Pojdi, sin!« In stopil sem v svetišče.
Mir in molk. Ob večni luči gledam:
Krasne zgodbe: Žalostnim tolažbo!
Jasne slike: Vojskujočim zmago!
Bela pisma: Padlim vsem vstajenje!&lt;/center&gt;&lt;/poem&gt;

==II.==
&lt;center&gt;&lt;poem&gt;
'''»Vse se v garteljnu budi, ene rožice pa ni —«'''

Junaki, v boj!
Odšli so vsi od vseh strani:
Pogum in hrum in srd in črt,
obup in strah in mrak in smrt.
Junaki, v boj! Kdor se boji,
se v temni grob — pogrezni!

Le ene ni:
Junakinje junakov vseh.
Močnejša je kot srd in črt
in silnejša kot boj in smrt;
boji se vendar mrakov vseh.
Le ene ni — ljubezni.&lt;/poem&gt;&lt;/center&gt;

==III.==
&lt;poem&gt;&lt;center&gt;
'''»Prosili bomo tam Marijo, da pride v našo kompanijo —«'''

Bratje, nimam je kovine,
da bi dal jo za bojne
naše mile domovine.

Le en droben kip od brona.
To je ona, to je ona —
Doloroza! Tiha zona
me obhaja, tužna Mati,
če bi moral tebe dati —
tvoj spomin in kip tvoj zlati.

Tvoje roke — solzne strune
luč so sredi moje tuge.
Z njo prižiram tudi druge — — —&lt;/center&gt;&lt;/poem&gt;

==IV.==
&lt;center&gt;&lt;poem&gt;
'''»Fantje skup se zbirajo, Na Laško pomarširajo.«'''

Z Bogom gore!
Naše dvore
obvarujte krvave zore.

Z Bogom, Sava!
Hči Triglava,
da te nam tujec ne preplava.

Z Bogom, koče!
Če mogoče
nebo vas brani strelne toče.

Z Bogom, polja!
— Božja volja! —
mi gremo daleč čez pobočja.

Z Bogom, bratje!
Mi soldatje
na bojni svatbi bomo svatje.
&lt;/poem&gt;
&lt;/center&gt;

==V.==
&lt;center&gt;&lt;poem&gt;
'''»Ne žalite, mati vi, fantje smo cesarjevi.«'''

Tiho kakor selska noč,
s težkim srcem in korakom
gre za sinom in junakom
mimo nemih hiš in koč.

»Moja misel bo s teboj
in molitev moja vroča;«
— zadnji mu pozdrav izroča —
»vedno stal boš pred menoj.«

»Vedno bom pred vami stal,
Stali boste vi pred mano,
če bom ranjen z bridko rano,
lažje spet jo bom prestal.«

»Če boš zdrav — nam sporoči.« —
Drug ob drugem že sta resno
in ožreta se na desno,
kjer stoji na meji križ.

»Moje zdravje? — Sporočim.
Mojo smrt? — Vam drug naznani …«
Vran je kriknil na poljani,
dolga se je pot pred njim.

Križem pot. Za gozdni svet
skrilo se je rodno selo.
Sin otare potno čelo,
mati solzo: »Pridi spet!«

»Kakor hoče modri Bog,
tostran ali onkraj groba. —«
In prevzela je tesnoba
dvoje src in dvoje rok.

Mati vrže se pod križ.
Blagovest je čula s križa:
»Za gorami dan se bliža.
Sina vrnem. Kaj tiš?«
&lt;/poem&gt;&lt;/center&gt;

==VI.==
&lt;poem&gt;&lt;center&gt;
'''»Kam greste, ljubi očka moj, da sinka nočete s seboj?«'''

»Ne jokaj! Pojdiva, otrok!
Ti v božji hram, jaz v bojni hrum.
Saj v rokah naših vaš je mir
in v rokah vaših naš pogum.«

Odšla sta vsak na svojo pot.
Povsod roke se dvigajo:
in v hramu tam in v hrumu tam,
kjer meči iskre vžigajo.

»Povejte, očka, ako ni
molitev hujša kakor meč?
Pri nas miru je vedno manj,
pri vas poguma vedno več.«
&lt;/center&gt;&lt;/poem&gt;


==VII.==
&lt;poem&gt;&lt;center&gt;
'''»Oče pismo prebero, mamka milo jokajo.«'''

Ah, mati! Mojih zmag
se drug bo radoval,
obljubljen križec moj
na drugih prsih blesketal,
ki niso krvavele,
kot moje krvave,
dokler mi ne izkrvavi —
srce.

Nevesta mojih sanj
objame ženina drug,
obljubljen gorski dom
prevzame ženin drug,
ki ni za dom umiral
in ne za čast deklet,
kot jaz sem šel za dom in rod
umret,
&lt;/center&gt;&lt;/poem&gt;

==VIII.==
&lt;poem&gt;&lt;center&gt;
'''»Ta zelena vejica tvoja je odejica.«'''

Vojna vlada.
Ti pa v tihi spiš gomili.
Grob je grad, ki vanj nemili
grom ne vpada.

Tam po tiru
vojsko vozijo topovi.
Ti pa sanjaš pod cvetovi
sen o miru.
&lt;/center&gt;&lt;/poem&gt;

==IX.==
&lt;poem&gt;&lt;center&gt;
'''»Kugélica prileti, fantič pa obleži.«'''

Kaj ni bil vaš?
Nikogar ni, da misli nanj,
nikogar ni, da moli zanj
en očenaš.

O, vas iskal
poslednji je njegov pogled,
za vas poslednji mu trepet
zatrepetal.

— Le šum lesov
— večernih ros vesel pastir —
je dahnil vanj poljub in mir
in blagoslov.

Kdor izmed vas
zasliši tajen šum lesov,
naj spomni se na grob njegov —
vsaj tisti čas.
&lt;/center&gt;&lt;/poem&gt;

==X.==
&lt;poem&gt;&lt;center&gt;
'''»Daleč je, strah me je: Kje bom jaz našla te?«'''

Nebo en sam snežen oblak,
udira v snegu se korak.

Nikjer ni steze med snegov,
le drobna sled čez kraj snežen...
Na polju križ stoji lesen,
»Pod njim tvoj mož,« so rekli vdovi.

Vsa tiha plan, vsa dolga plan,
en sam mrtvaški pajčolan.

Kako ste rekli tolažniki:
»Da bol prestane vsaka se?«
Smrt zvestega moža pa ne.
Nevedni vaši so jeziki.

Polje en sam snežen zamet,
zastira vdovi se pogled.

Tam križ in grob! Kot prošnja živa
ob križu žena vztrepeta:
»Kjer mojega že pol srca,
še tega pol naj tam počiva.«

Nebo en sam snežen oblak,
in svet en sam brezkončen mrak.

Ob zorji je na skalnem robu
zasvetil solnčnojasen dan,
kot angel v marmor izklesan
klečala vdova je na grobu.

Nebo en sam vesel smehljaj:
Kako si sladek sveti raj!
&lt;/center&gt;&lt;/poem&gt;

==XI.==
&lt;poem&gt;&lt;center&gt;
'''»Kako bom soldat, sem fantič premlad.«'''

Nočejo mi rasti
jablane v ogradi:
kdaj bo konec mojih
sedemnajst spomladi?

Toliko je potov
in na vseh vojaki;
zame ni ga pota,
da bi šel z junaki.

Sam si pot uderem
kakor gorski vrelec;
puško pojdem snubit,
jaz bom — prostostrelec.
&lt;/center&gt;&lt;/poem&gt;

==XII.==
&lt;poem&gt;&lt;center&gt;
'''»Pobič, le vstani gor, pojdi z menoj tja gor.«'''

Solnce me je prebudilo:
»Za ločitve grenki god
pozlatilo sem ti puško,
da boš šel na bojno pot.«

Kot potoka dva s planine,
lahke moje so noge;
kakor težek voz v planino,
težko moje je srce.

Zdravi, znanci! Znanke, zdrave! —
Kaj se v oknu tam blešči?
Ali se mi rosa bliska,
ali se nekdo solzi?
&lt;/center&gt;&lt;/poem&gt;

==XIII.==
&lt;poem&gt;&lt;center&gt;
'''»Marija je mimo šla, mil’ ga je pogledala.«'''

V polumrak je zvon zapel
čez planino —
Mlad vojak je pod goro
tih obrnil se v nebo:
»O Marija blažena,
glej, če je zastrašena
moja deklica nocoj.
Čuvaj pokoj njen in moj!
O Marija blažena!«
&lt;/center&gt;&lt;/poem&gt;

==XIV.==
&lt;poem&gt;&lt;center&gt;
'''»Vstali bomo enkrat vsi k novi večni vigredi.«'''

In za nas? — Jih ni molitev
in kropic — nikjer;
nad grobove naše hodi
rosa plakat vsak večer.

Ne, za nas ni svetlih luči,
in za nas ni belih sveč;
zima pride, snežne sveče
nam obesi z mej in seč.

Venec se za nas ne plete,
šopek ni za nas povit;
naši venci — vozni tiri,
naši šopki — vtis kopit.

Kri smo dali in življenje
za pozabljeni grob in prah.
Vi pa hladno greste mimo —
in vas ni ne sram, ne strah?!

Le praznujte svojo lepo
tostran groba vi pomlad!
Nam prinese večna vigred
dan in cvet in venec zlat.
&lt;/center&gt;&lt;/poem&gt;

==XV.==
&lt;poem&gt;&lt;center&gt;
'''»Kak lepo ajda cveti kakor mleko in kri.«'''

Ali vam je že odcvetel 
ajdov cvet?
Ali vzeli ste čebelam 
ajdov med?

Ali že je ravni travnik
pokošen?
Ali že je križ ob hiši
narejen?

Ali vam že poje čriček
s praznih njiv?
Mrtvi snopi, mrtva polja.
Jaz sem živ.

Mati, kruha mi pošljite
ajdov hleb;
oče, od medu mi dajte
sat prelep!

Sestra, s travnika poveži
šop cvetov,
tam od križa mi pošljite
blagoslov!

Morda pisem zadnje pismo
z bojnih njiv.
Smrt kosi široko. Čudež —
kdor je živ.
&lt;/center&gt;&lt;/poem&gt;

==XVI.==
&lt;poem&gt;&lt;center&gt;
'''»Smrt na bojišču nebesa odpre.«'''

Čez Duklo vodi pot,
po poti hodi polk.
Nad Duklo čaka smrt:
na licih mir in molk.

Pod Duklo v marmor bel
urezan spomenik:
Na rami težek križ
drži Odrešenik.

Ob njem žari pozdrav:
»Po križu do neba.«
Vojakom strah in up
v očeh zablesketa — — —
&lt;/center&gt;&lt;/poem&gt;

==XVII.==
&lt;poem&gt;&lt;center&gt;
'''»Daleč čez gore naša vojska gre.«'''

Davi smo strelci šli ob svetišču.
Zarja na gori mirno je spala,
zarja iz cerkve milo sijala —
čudežen žar na večnem ognjišču.

Naši spomini — romarji tihi
romajo v cerkev z gorkimi vzdihi:

»O naredite konec prepiru!
Tam za gorami, tam za gorami
jokajo se družine za nami.
Angeli božji, pridite z mirom!«

Angeli božji, ali ste čuli? —
Spet so preveč topovi zarjuli.
&lt;/center&gt;&lt;/poem&gt;

==XVIII.==
&lt;poem&gt;&lt;center&gt;
'''»Prišlo je črno dekle, da črno jamo odpre.«'''

Dolgo. Menda že deseti dan
kakor krt je v rovu zakopan.
Nima kruha, nima ga požirka.
V žepu tesna ura repetirka
trka, trka kakor bela smrt,
tiha tiktaka k mrtvaški prt.
Ali v možu jasen up se vname,
izpred srca drobno pismo vzame
sladko pismo kakor šopek rož:

»Ljubi mož!
Glej! Odšla je grenka ura moja,
da odšla bi skoraj tudi tvoja.
Naša lipa ziblje cvet deteta,
jaz pa sinčka: nisem sama več.

Tvoj v obraz je — ves je v rožnih krasih,
Moj v očeh je — ves je v solzah včasih.
Kaj sem tožna mislila si spet:
da si ranjen, mrtev ali vjet?
Piši, piši in me tolaži!
V strahu čakam kot na smrtni straži...«

Temna pesem. Divji ptič šrapnel
krvavečo mimo je pripel.
Mož se skloni. Ves obraz uho — — —
Čitaj! Ti si varen pod zemljo.
Spet se dvigne s pismom iznad rova.
Čita:

»Letos polna blagoslova
žitna njiva je kot gozdič zlat;
pri kozolcu zmanjkalo bo lat.
Šmeljna so vzeli nam dragoni —
ej, kako se nesel je pokonci! —
Hlapec Primož nam omaga skor,
dekle Manci sem zaprla dvor.
In še nekaj. Stari Bajt se ženi.
No neveste danes so poceni... —
Pridi, pridi kmalu, ljubi mož!
Piši, kadar pismo to doboš.
Dva pozdrava sprejmi preiskrena:
Sinek tvoj in tvoja Magdalena.«

In še dvakrat, trikrat bral je spet
sladko pismo kakor rožni cvet.
Droben list je zganil čez kolena
in srce narekla.

»Ljuba žena!
Sinka torej! Danes se jasneje
vem, zakaj jih branim naše meje.
Blizu, komaj metrov petdeset
se nam skriva top sovražnih čet.
Pa ne boj se, moja Magdalena,
našo čete je le preveč jeklena,
da ne strla bi sovragov v prah.
Zdrav in svež sem kakor gorski mah.
Mora k zmagi vstati domovina —
enko branimo, branimo tudi sina.
Ah! ta misel...«

Proti luči zlati
list je dvignil, če bo mogla brati
ljuba žena ljubljeni pozdrav. — — —

Ptič šrapnel je mimo jarka šinil
kakor senca mož je v rov izginil —
pregloboko, da ne bo več vstal.
Kdo bo vojno pismo dokončal?
&lt;/center&gt;&lt;/poem&gt;

==XIX.==
&lt;poem&gt;&lt;center&gt;
'''»Kolikrat je gori vstala sinku luč je prižigala.«'''

Atek je padel. Sinek, pomisli,
v grozni zibeli strelnega jarka.
Atek je padel. Sinek, ne plakaj,
zibel je tvoja — angelska barka.

Atek je padel. Sinek, poslušaj,
krogla je pela pesem mu zadnjo.
Atek je padel. Sinek, ne plakaj,
grlica poje pesem pomladno.

Atek je padel. Sinek, ne zabi,
dve je svetinji nosil pod vratom:
tvojo podobo, mojo podobo —
in okovani bili sta z zlatom.

Atek je padel. Sinek, poglej,
gori v nebesih gleda na naju.
Atek je padel. Sinek zasanjaj:
v sanjah poleti k ateku v raju!
&lt;/center&gt;&lt;/poem&gt;

==XX.==
&lt;poem&gt;&lt;center&gt;
»Oj semenj lep, oj semenj nov,
oj lepo novo žegnanje.«

Oj semenj lep, oj semenj nov,
Boroević je kralj njegov.

Na meji šotor je razpel,
na sejmu kupce je sprejel.

Slovenska zemlja drag je kup,
črezgorci z juga, — ničev up!

Sto let in tisoč sto topov,
se prazni pojdite domov.

Kako gromi čez dol in breg;
Vsi ptiči so zbežali v beg.

Le prepelica kraj polja
drobi sovragom verza dva:

Ne pet pedi, ne pet pedi
ne damo naše vam prsti.

Povelnik vaš je borov ptič.
Povelnik naš — Boroević.
&lt;/center&gt;&lt;/poem&gt;

==XXI.==
&lt;poem&gt;&lt;center&gt;
»Praznik lep se približuje,
fantom žalost oznanjuje.«

Med zelenimi deskami,
krita s temnimi deskami
gorska cerkev v zatišju stoji.
Štiri okna zamrežena,
s pajčevinami prepredena
gledajo ji na vse strani.

Jutri praznik obhaja častit,
lep sprevod bo po gori razvit:
Dvigniti bo treba v goro
baldahin in bandero vsa,
pa ni fantov in mož doma.
Ah! in vseh nikdar več ne bo!

Daleč tam se vojskujejo,
večasi vmes premišljujejo:
»Jutri, jutri bo praznik zlat.
Lani, lani smo vrh planin
nesli škrlatni baldahin,
letos so naše roke — škrlat.«
&lt;/center&gt;&lt;/poem&gt;

==XXII.==
&lt;poem&gt;&lt;center&gt;
»Se sabljice že bliskajo,
Taljani se pa stiskajo.«

Vrhovi so zastrašeni.
Sovražniki sovraženi,
kaj hočete od naših skal?
Saj vam bo žal.

Topovi so nastavljeni.
Brezvestniki, pozdravljeni!
Kako je hladen vaš odzdrav!
Za nas je prav.

Vsi meči so nabruseni.
Napadniki neskušeni,
zakaj ste prišli nam pod meč?
Ne bo vas več.

Zrjavi so očarani.
Prevaravci prevarani,
napravili ste lep jim pir.
Sedaj bo mir.
&lt;/center&gt;&lt;/poem&gt;

==XXIII.==
&lt;poem&gt;&lt;center&gt;
'''»Kaj še havptman govori: Ali imate več takih ljudi?«'''

Cvet in pesem v slednjem vozu.
Vlak vojakov svatbenih:
»Hajdimo na bojno svatbo!«
Vid je tih.

Stotnik se mu strog približa,
ude resnim se očem:
»Ti pa nisi vdan cesarju?«
Vid je nem.

Bitka. Stotnik praša: »Fantje!
Koga bi čez hrib poslal?«
Vsi so tihi, vsi so nemi.
Vid je vstal.

Šel in vračal se je s hriba,
ali vrnil več se ni.
Strel sovražni! Vid se zgrudi
v lastno kri.

Izza hriba bratske trume
bratom nesó pomoč.
»Dobrodošli!« Vid jim vzdihne
umirajoč.

Stotnik gleda z daljnogledom:
»Dajte mu najvišji red!
V delih bil je vdan cesarju —
brez besed.«
&lt;/center&gt;&lt;/poem&gt;

==XXIV.==

&lt;poem&gt;&lt;center&gt;
'''»Zdaj mi bomo s šturmom vsaki bomo vročo kri prelivali.«'''

Povelje pride: »Nazaj, možje!
Končajmo neplodno igro,
pustimo zverinsko tigro
nasrčbi se črne prsti —
ne naše krvi!«

»Nazaj?!« Začudijo se možje:
»Slovenski polk nazaj ne gre.
Pa bodi tigra ali volk,
pa bodi grom še tolik dolg,
nazaj ne gre sedemnajsti polk.«

Kavalirja krvavi vrt —
škrlatne snope veže smrt.
Junak se ob grobu ni potrti,
umira, prosi v očeh:
»O bratje bistre Soče!
Nikar ne za las z domačih tal,
da v zemlji domači bom zaspal.«

Utrujena baterija molči;
junak v domači zemlji spi.
Junaštvo čez tihi grob hiti:
Slovenski polk železni,
kovan v ljubezni.&lt;/center&gt;&lt;/poem&gt;

==XXV.==

&lt;poem&gt;&lt;center&gt;
'''»Je fantič urlavbar, na smeh se drži.«'''

Privriska je na vrh vasi,
vesel korak,
na prsih pa svetinje tri —
junak.

On vrača se od bojev treh —
treh slavnih zmag.
»Rojaki, hoj!« — vsi vro iz vež
na prag.

»O ti! Kako si zlat in zal!
Seve, naš rod:
kjer hodi lev, zmaguje moč
povsod.«&lt;/center&gt;&lt;/poem&gt;

==XXVI.==

&lt;poem&gt;&lt;center&gt;
'''»Zjutraj zgodaj vstala bom, na granco se peljala bom.«'''

»Hčerke moje, kaj bi storil?«
Oče hčeram je govoril:
»Puške bi vam dal jeklene,
meče bi vam dal iskrene;
vodil bi vas v boj krvavi,
v boj krvavi k bojni slavi.
Danes, hčere, kakor hleba —
je junakov domu treba.«

»Ljubi očka, brez zamere!«
Odvrnile so mu hčere:
»Roka naša je jeklena,
duša naša je iskrena.
Ranjenci so bojna polja,
kjer zmaguje naša volja.
Danes, očka, kakor hleba —
je junakinj domu treba.«
&lt;/center&gt;&lt;/poem&gt;

==XXVII.==
&lt;poem&gt;&lt;center&gt;
'''»Sklenila je bele roke, točila je svetle solze.«'''

Glej, moj vrt je ves preroški,
tri je dni mi prej naznanil:
ženina ti meč bo ranil
tam na daljni zemlji Soški.

Astre so mi razodele,
astre moje raznobojne;
vse so spale še pokojne,
le rdeče so zacvele.

Kakor v žrtev na oltarji
gledam vanje s strahom svetim,
molim zate s srcem vnetim:
Večni Bog te mi obvarji!
&lt;/center&gt;&lt;/poem&gt;

==XXVIII.==
&lt;poem&gt;&lt;center&gt;
'''»Belo suknjico mi dajte, dajte sabljico ostro.«'''

Na vranca! Z Bogom, božji hram,
ti zlatih src ognjišče vroče.
Kaj hočete, ve sestre tam,
ve ljube koče slamnote?
Kako? Nazaj? Ni več mogoče!
Naprej čez steze kamnate!

Umaknite se, deca, vi!
Kaj grla kličejo srebrna?
»Sirote bomo žive dni.«
Ne bodite! Bog je oče vam.
Mudi se nam, mudi do Krna,
da prej se mir povrne k nam.

Naprej, naprej! O blažen hip,
ko dvignejo se svetli meči,
zapove grom v deveti hrib.
Pravico, ki je klic in krik,
premišljan mogel ni izreči,
razsodi meč, naš meč — sodnik.
&lt;/center&gt;
&lt;/poem&gt;
==XXIX.==

&lt;poem&gt;&lt;center&gt;
'''»Ti pa boš doma ostala.«'''

Ti pa boš doma ostala,
prošnje luči prižigala
vsak večer,
ko zapreš samotno dver.

Jaz pa bom se spomnil nate,
z daleč gledal zvezde zlate
vsak večer,
kakor lepših ni nikjer.
&lt;/center&gt;&lt;/poem&gt;


==XXX.==
&lt;poem&gt;&lt;center&gt;
'''»Tam srčno on vojskuje se, pri svoji vojski srečen je.«'''

Havbice ni, granate ni,
nikjer nobene zate ni,
kdo vendar moli zate?
Okroginkrog pa hodi smrt,
razgrinja svoj škrlatni prt
in vabi v senčne svate.

Kot grozen lev skoz grozno noč,
skoz hrum in šum gre tvoja moč
z junaškimi vojskami.
Kako bi tebe bilo strah?
Namesto tebe tih in plah
nekdo drhti s solzami.

In pišeš, da na prsih ti
odlike križec plameni
iz zlatega plamena.
Pa sam ne veš, kako težko
pretežek nosi križ nekdo:
tvoj angel — tvoja žena.
&lt;/center&gt;&lt;/poem&gt;

==XXXI.==
&lt;center&gt;&lt;poem&gt;
'''»Stanu brez križa ni, križ vsakega teži.«'''

Dušo mojo vsak večer
nekaj žene z doma jo,
misli moje vsak večer
daleč nekam romajo.

Tam na Poljskem grob imam,
kakor v polju skrit zaklad;
ti in temen vsem stvarem,
ali zame drag in zlat.

Ne napisa drobnega,
niti križa ne dobiš.
Ves je grob mi žal napis,
ves je grob mi velik križ.
&lt;/poem&gt;&lt;/center&gt;

==XXXII.==
&lt;poem&gt;&lt;center&gt;
'''»Oj, o polnoči, ko vse trdo spi.«'''

Mesec na višini
plava med oblaki,
mož na straži hodi
s težkimi koraki.

Onkraj straže včasih
konj vojaški hrzne.
Tiho! Komaj glas se
zadoneti drzne.

A nekdo se straži
skozi drevje bela
tihosmelno bliža,
ne boji se strela.

»Kdo je?« — Mož nameri
z naglimi rokami.
»Sveta noč! Umolkni!
Pusti cev ob rami.«

In vojak poklekne,
blagoslovljen vstane,
Sveta noč izgine
tihoma s poljane.
&lt;/center&gt;&lt;/poem&gt;

==XXXIII.==
&lt;poem&gt;&lt;center&gt;
'''»Tri kaplje krvi, tri kaplje lepe…«'''

Marija roma. Blažen hod.
V naročju Dete — božji cvet;
pred njima Jožef tih in svet,
nad njimi vroči rajski svod.

Priromajo iz dolgih step
v pogorski kraj, v pogorski raj;
pred njimi kot rubinov gaj
zablesketa vinograd lep.

»Počivajta! Počivajta!«
In Jožef stopi grozdje brat,
prinese jima zlatni sad:
»Uživajta! Uživajta!«

In Dete trga rujni sad;
med prsti se izpremeni
kipeč sad v žarečo kri.
Kdo bi s krvjo utešil glad?

»Zakaj to čudo, božji Sin?«
Marija praša. — »Ah, bridkost!
Gospod odkrije ji skrivnost
iz svojih tajnih globin.

»O pride dan prerokovan,
ko križem svet bo hrib in dol
ogrnjen v temno skrb in bol,
ko vsa bo zemlja bojna plan.

In kdor bo hotel tiste dni
tolažbe za nemir svoj,
priroma na vinograd moj,
pit mojo sveto rujno kri.«
&lt;/center&gt;&lt;/poem&gt;

[[Kategorija:Alojzij Merhar]]</text>
      <sha1>4gl5j5f5y34wkhw2jjtzrqw7q0ogmj5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Izkušnje slovenskega priseljenca</title>
    <ns>0</ns>
    <id>41753</id>
    <revision>
      <id>223930</id>
      <timestamp>2026-04-22T12:41:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »     ==I==  Kakor na tisoče drugih, ki so morali v trebuhom za kruhom v neznani svet, sem moral tudi jaz zapustiti rodno grudo in se odpraviti na dolgo pot v Ameriko. Takoj v začetku, ko sem se odpravljal v novo deželo, sem imel mnogo težav, največ pa zaradi potnega lista.  Prejel sem namreč pismo od strica iz Amerike, v katerem me je vprašal, če hočem priti za njim. Jaz sem mu takoj odpisal, da njegovo povabilo z veseljem sprejemam, čeravno bom imel pote...«</comment>
      <origin>223930</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="122316" sha1="8ryi3qr32cbvafomme9bb733v8znn8t" xml:space="preserve">


==I==

Kakor na tisoče drugih, ki so morali v trebuhom za kruhom v neznani svet, sem moral tudi jaz zapustiti rodno grudo in se odpraviti na dolgo pot v Ameriko. Takoj v začetku, ko sem se odpravljal v novo deželo, sem imel mnogo težav, največ pa zaradi potnega lista.

Prejel sem namreč pismo od strica iz Amerike, v katerem me je vprašal, če hočem priti za njim. Jaz sem mu takoj odpisal, da njegovo povabilo z veseljem sprejemam, čeravno bom imel potežkoče pri iskanju potnega lista in drugih potrebnih stvari. Stricu sem pojasnil razmere in obljubil, da bom skušal dobiti potni list.

Kmalu potem sem se podal v urad okrajnega glavarstva, kjer sem vložil prošnjo za potni list. Istočasno sem tudi iskal informacije glede potovanja v Ameriko. Nekaj tednov pozneje sem prejel drugo pismo od strica, v katerem mi je obljubil, da bo poslal vsoto ameriških dolarjev ali pa pošiljko, če bom dobil potni list in druge potrebne papirje. Odgovoril sem mu, da sem vložil prošnjo in da upam, da bom te stvari tudi dobil.

Čez nekaj mesecev sem prejel od strica parobrodno karto in $25. To vsoto, mi je pisal, bom moral pokazati ameriškim oblastem, ko bom prišel na Ellis Island pri New Yorku. Kar se tiče stroškov, sem imel torej vse preskrbljeno — karto in potrebnih $25. Treba se je bilo le še potruditi, da dobim potni list in začel sem se ponovno obračati na glavarstvo v tej zadevi. V nekaj dneh so mi sporočili, da ni nobenih zaprek in da bom potni list kmalu dobil.

Kakor so mi poročali iz urada okrajnega glavarstva, tako se je tudi zgodilo. Dobil sem potni list, s katerim sem nemudoma odšel v Zagreb k ameriškemu konzulu, da ga podpiše. Pri konzulu ni bilo nobenih sitnosti. Plačal sem deset dolarjev in s tem je bilo vse opravljeno.

Moja parobrodna karta je bila v rokah nekega agenta v Ljubljani, h kateremu sem se potem napotil. On mi je pojasnil, da je vse v redu in da bom lahko kmalu odpotoval čez veliko lužo, zatem pa je zahteval moj potni list, češ, da ga bo vpisal v ladijski seznam. Jaz sem mu izročil potni list, ker sem mu zaupal. V tem zaupanju sem se vrnil domov v Novo mesto. Ko sem se poslovil od agenta, me je zagotovil, da mi bo že dal vedeti, kdaj lahko odpotujem.

Po par tednih čakanja, ko ni bilo od agenta nobenega glasu, me je začelo skrbeti. Odločil sem se, da ga ponovno obiščem in tako pojasnim vzrok dolgega molka. Dolgo pot do Ljubljane sem prehodil peš in takoj odšel k agentu v urad. Tam sem opazil nekega moškega, ki je stal pred vhodom. Vprašal me je, kaj želim in ker mi ni dovolil vstopa v pisarno, sem mu povedal, kdo sem in kaj hočem izvedeti.

On mi je potem povedal, da je gospod agent zelo zaposlen in da ne utegne govoriti z menoj. Pojasnil sem mu, da sem napravil dolgo pot iz Novega mesta in da se ne morem vrniti, ne da bi dobil vsaj odgovor namena. Na to mi je odgovoril, da je on le agentov uslužbenec in morem čakati tako kakor mu on ukaže. Najbolje da se vrnem domov in tam čakam obvestila. Ko bo parnik pripravljen in vse drugo urejeno za odhod, bom lahko odpotoval brez vseh sitnosti. Ker mi ni drugega kazalo, sem se uklonil in vrnil domov.

Minilo so tedni in meseci, toda obvestila ni bilo. Pričakoval sem, da mi bo agent ali pa njegov uslužbenec pisal, kakor mi je bilo obljubljeno, kar pa ni bilo izpolnjeno. Moja nestrpnost je bila vsakim dnem večja in končno sem se odločil, da grem ponovno v Ljubljano. Nadaljevalo se je moje življenje, da ni vse v redu in pomen je se pokazal.

Imel sem znanca, ki je tudi imel potni list in ker je bil z menoj v isti hiši, sva se skupaj podala v Ljubljano, da dobiva vzrok zavlačevanja. Prišla sva v agentov urad, kjer sva zvedela ostalo, ker sva videla same tuje obraze, najinega agenta pa ni bilo nikjer. Uradniki so naju pričeli izpraševati, kaj želiva in povedala sva jima cilj najinega obiska. Potem so naju informirali, da se tisti agent nahaja v zaporu in da sta dva njegova uradnika pobegnila v Ameriko. Agent je pošiljal tudi propadle v Ameriko, pa ga je pravzaprav prijela policija na ljubljanskem kolodvoru, ko se je hotel po francosko posloviti.

Po aretaciji tega agenta so pisarno prevzeli drugi ljudje, ki so nama povedali o njegovi nepoštenosti in poneverbah, ki so se izvršile. Ko sva jim pojasnila, da ima agent najina potna lista in karti, so nama svetovali, naj ga obiščeva v ječi in zahtevava pojasnila.

Dali so nama poseben listek in nama naročili, naj ga izročiva ječarju.

Ko sva prišla pred jetnišnico, je naju neki gospod vprašal, kaj želiva. Ta gospod, kakor sva pozneje izvedela, je bil sodnik in je nama takoj izpolnil željo. Šel je v celico in kmalu se je vrnil z agentom, nakar smo skupaj odšli v sodnikovo pisarno. Sodnik je agenta vprašal, če naju pozna, on pa je pobesil oči in dejal, da naju morda pozna le po imenu, drugače pa sva popolnoma neznana. Ker sva sodniku že prej povedala, da ima agent najina potna lista in karti, je zahteval, naj nama te stvari takoj vrne. Agent je potem priznal, da sva mu res izročila karti in potna lista, katere pa je poslal parobrodni družbi v Zagreb in da je ta reč v redu.

Sodnik je nama potem svetoval, naj se odpraviva v Zagreb, da na pristojnem mestu poizveva, če je vse tako, kakor trdi agent. Če ne bova tam dobila svojih stvari, naj se vrneva v Ljubljano in on bo posredoval potrebno akcijo proti agentu, ki se pokori v zaporu za svoje grehe. Vprašal naju je tudi, če sva izročila agentu kaj denarja, kar sva zanikala.

Naslednji dan sva se z znancem odpeljala v Zagreb. V uradu družbe sva pojasnila, kako nama je ljubljanski agent varal in da bi morala že davno odpotovati v Ameriko, ako ne bi bilo zavlačevanja. Bala sva se tudi, da je agent prodal najini karti in denar zapravil, toda ko sva bila informirana, da sta najina potna lista in karti v uradu, sva bila oba zelo vesela.

Pozneje sva izvedela, da je tisti ljubljanski agent osleparil veliko število ljudi predno so ga vtaknili za zapahe. Oblastem so ga izdali neki Kočevarji, od katerih je vzel denar pod pretvezo, da jih bo spravil v Ameriko. Ko so spoznali, da so naseli, so ga naznanili policiji, ki ga je aretirala. Agent jim je namreč zatrjeval, da jim bo preskrbel potne liste, kar se je drugo potrošene stvari, da bodo lahko odpotovali v Ameriko in na ta način jih je oskubel iz vsega denarja. Res je ponarejal tudi potnih listov in ko je mislil pobegniti s priseljenim denarjem v Ameriko, ga je aretirala. Njegova ponarejena lista so prav tako ovadile petec.

Ko sva z znancem opravila svoje zadeve v Zagrebu, sva se vrnila domov. Bila sva prepričana, da ne bo nadaljnjih sitnosti, ker so naju zagrebški agentje zagotovili, da bodo vse uredili in potem pismeno obvestili, kdaj bo treba odpotovati. Rekli so, da urad vodijo poštenjaki in da bodo pazili, da ne bo več zmešnjav.

Z znancem sva spet legla in čakala in mislila na dan, ko se bo treba odpraviti na dolgo pot. Potrebovala sva na vse sitnosti in pričakovala obvestila iz Zagreba, ki pa ni hotelo priti. Tako sva čakala par mesecev in končno sva prejela pismo, naj se oba javiva v zagrebškem uradu, kjer nama bodo uredili potrebne stvari in par dni pozneje bova morala odriniti proti Ameriki.

Šla sva spet v Zagreb in v uradu so imeli res vse pripravljeno, le potrdilo od ameriškega konsula je še manjkalo. Zato sva šla v njegov urad, ki je izdal potrdilo brezplačno, ko sva ga informirala, da je sleparski agent zadrževal najin odhod v Ameriko. Potem sva se vrnila domov, kjer je bilo treba čakati nadaljnjih teden in potem sva prejela od agenta parobrodno vozovnico, dovolilo, da je prišel čas za odhod.

Z znancem sva uredila prtljago in druge stvari in treba se je bilo posloviti od bližnjih sorodnikov in prijateljev. Mnogi so naju blagrovali, ker bova odšla v deželo, v kateri se cedita mleko in med. Mnogo je bilo ljudi takrat kakor jih je danes, ki si predstavljajo Ameriko v drugačni luči kakor v resnici je. Tudi midva sva videla gradove v oblakih, čeravno sva vedela, da je treba v Ameriki trde delati, da ni noben raj in da ne tam zlato ne pobira na cestah, kakor so nekateri domnevali.

V istih časih se je v našem kraju veliko govorilo o Ameriki. Povedani so se sklicevali le dobro stvari; tistim, ki so realno slabo stran, ljudje sploh niso verjeli.

==II==

Prišel je dan odhoda in z znancem sva zapustila rojstno vas Pleberje, 15 stopinj daleč od mesta. S težkim srcem sva se na pot, ker sva vedela, da se bova morala ločiti od staršev, sorodnikov in prijateljev.

Šla sva najprej v Novo mesto, kjer sva se ustavila pri sorodnikih in prijateljih. Poslovila sva se od vseh in potem sva se napotila na železniško postajo. Vlak je kmalu pripeljal iz Bele Krajine in posloviti se je bilo treba od svojcev. Stisnili smo si roke in se poslovili z solznimi očmi, kajti slovo je bilo težko. Pred nami je bila dolga pot čez morje v tuje, neznane kraje. Slovo je bilo kratko, kajti vlak ni hotel čakati na nas. Ko smo se končno odtrgali od svojih dragih, smo želeli na vlak. V srcu nas je pa stiskalo, da smo mislili, da nam bo počilo od nepopisno težke bolečine. Vlak se je začel pomikati proti Ljubljani in rojstna gruda se nam je čim dalje bolj oddaljevala; priljubljene dolenjske pokrajine so nam izginjale izpred oči. 

Vlak je drdral proti Ljubljani. In mi smo pa tužni srečali in z žalostnim obrazom sedeli v kupeju in mislili na svoje drage, ki so ostali doma. Kako hudo mora biti tudi njim, ki vedo, kako daleč pelje naša pot, na katero smo se podali v borbi za vsakdanji kruh, ki ga bomo morali služiti v tujini. Kdaj bo zopet nastopil čas, ko se bomo vrnili nazaj k svoji rojstni krajini in bogati, da bomo svoje prihranke delili z njimi?

Marsikomu so solze vstople v oči in potočile po licih, kajti ločitev nam nikakor ni hotela izginiti izpred oči. Polagoma smo se pa pustili v pogovor, eden drugi je z ihtnim glasom začel praviti, kako smo zapustili svoje domače in svoj rojstni kraj. Sedaj gremo v tujino, med tuji rod, kjer se bomo težko privadili. Pred odhodom smo se veselili in smo radostno vzklikali: »V Ameriko gremo — nahajanje se bi bilo pa najraje skesali. To smo še drugo mimo, se pogovarjali skupaj v vlaku, ki nas je peljal proti Ljubljani.

Vlak se je ustavljal na nadaljnih postajah. Vstopali so novi potniki, ki so vozili v razne kraje. Skoro vsi so bili dobro razpoloženi, nas pa ni veselilo, da bi se spuščali v pogovore z njimi. Mi smo mislili svoje in sklepali smo, da tudi drugi potniki ne bi bili tako dobrega razpoloženja, ako bi bili na našem mestu. Oni se bodo morda še enkrat vrnili domov, bodimo se znali pripetiti, mi ne bomo nikdar več videli svoje rojstne vasi, staršev, bratov in sester.

Končno se je vlak ustavil na postaji v Ljubljani. Med vremenom smo popravili svoje kovčke in drugo prtljago, izstopili iz vlaka in dali našo prtljago prepeljati v bližnji hotel. Bilo je že zgodaj zjutraj in odpotovati smo hoteli iz Ljubljane šele naslednji dan; zato smo si najeli tudi spalne sobe, kajti v noči, ko smo se podali na pot, nismo spali nič, na nadaljnji vožnji pa tudi ni kazalo, da bi mogli pošteno zatisniti trudne oči.

V Ljubljani smo imeli glede našega potovanja še nekaj opravkov; kar nas je bilo fantov, smo hoteli to sami urediti, da se ne bi potem kaj zataknilo po ostalih v hotelu in pazili na prtljago.

Fantje, utrujeni po potovanju, smo se malo oddahnili prekrenčeti potrebne potrdila glede vojaške službe. Potrdila smo morali dobiti, da bomo lahko dokazali, da smo služili v jugoslovanski armadi in da smo odslužili svoj dvoletni rok, kar je te tedaj zahtevalo od fantov, ki so bili podvrženi vojaški službi.

Pri vojaškem poveljstvu v Ljubljani smo imeli zopet sitnosti. Nikakor nam niso verjeli, da smo res prosti vojaške službe ter da smo popolnoma odslužili. Mi smo na vse načine hoteli uradnike prepričati o naši poštenosti, pa nam niso verjeli. Končno so začeli listati po raznih knjigah, kjer so vendar našli zapiske glede naše vojaške službe. Nato so nam dali potrdila brez nadaljnjega obotavljanja.

Toda zaprek ni bilo konec ne kraja. Zopet so nam rekli, da moramo imeti tudi potrdila od finančne uprave v Ljubljani. Mi smo hodili od Poncija do Pilata in iskali potrebna potrdila. Dva naša sopotnika sta dobila potrdila od policijskega komisarja. Ko sva pa nadaljnja dva prišla k njemu po potrdilo, je rekel, da ga ne potrebujeva.

Ta finančna in policijska potrdila bi imeli pokazati na meji med Jugoslavijo in Italijo. Ker pa ga nisva mogla dobiti z njegovim potrdilom, sva morala iti kar brez njega.

Naposled je vendar prišel čas, da smo zapustili Ljubljano. Vozne listke smo si kupili do državne meje. Tisti, ki so imeli vse urejeno, so odšli proti vlaku brez skrbi, toda jaz in moj sopotnik, ki nisva imela omenjenega potrdila, sva bila v skrbeh, kaj bo, ako naju ne bodo pustili naprej.

Vlak se je začel pomikati naprej proti italijanski meji in v kratkem času smo bili na cilju. Na meji smo morali vsi izstopiti, nakar so naši obmejni in finančni uradniki vse pregledali. Jaz in moj sopotnik sva se kar tresla od bojazni, da naju ne bi zavrnili. Toda ves strah je bil brez potrebe; uradniki so vse pregledali in ugotovili, da je vse v redu. O omenjenem potrdilu niso vprašali in midva sva bila pri obmejnem pregledu izpuščena kakor vsi drugi. Vprašali nas niso ne o vojaškem in ne o policijskem potrdilu.

Po pregledu na jugoslovanski meji smo prestopili mejo in nato so nas zopet na italijanski strani pregledali, ako imamo vse v redu. Pregled se je končal v zadovoljstvo vseh, potem so nas pa odpeljali na postajo, kjer smo kupili vozne listke do Trsta.

Na postaji v Trstu so nas čakali uradniki parobrodne družbe, ki so nas odvedli v mesto. Tam so nam preskrbeli prenočišče v nekem velikem poslopju. Dobili smo sobo, ki je izgledala kakor spalnica. Vseh potnikov nas je bilo okrog trideset, skupaj pomešani, moški, ženske in otroci. Prenočevali smo vsi v prostorni sobi, na enem koncu moški, na drugem pa ženske in otroci.

V Trstu smo čakali na parnik štirinajst dni. V omenjenem poslopju smo prejemali tudi hrano, za kar so nam nekaj malega zaračunali. Včasih mi pa tudi v kakšno gostilno, kjer smo si izbrali jed po svoji volji. Ko smo uradnike izpraševali, kdaj se bomo vkrcali na parnik, so nam veselo odgovarjali, da v kratkem in tako so odlašali dan za dnem.

Meni je bil Trst dobro znan že iz prejšnjih časov. V mestu sem se nahajal štiri mesece med svetovno vojno, v okolici pa čez cele dni. Zato sem bil s svojim znanjem dobrodošel sopotnikom, ki so se podajali na izprehode po mestu popoldnevi in tudi ob večerih. Seveda smo se morali ozirati tudi na previdnost. Najrajši smo se izprehajali po ulicah starega mesta, kjer živi revnejše prebivalstvo. Tako smo se dobro seznanili z ljudmi v tistem delu mesta, kjer smo videli mnogo bede in ubožanja. Trst je na enem mestu, drugim pristaniškim mestom, kjer se srečata bogastvo in bogastvo vsak na svojem koncu in kjer reveži bijejo težak boj za obstanek.

Po dolgem čakanju je vendar prišel dan, ko smo se vkrcali na parnik, ki nas je imel odpeljati preko oceana v novi svet. Na tisoče in tisoče naših ljudi je že odjadralo v daljne dežele in tudi mi smo dočakali tisti dan, ko smo se podali na dolgo pot, na morsko vožnjo in ali za rojake, ki so se že pred nami izselili.

==III==

Prve vožnje po morju ni bilo hude. Toda parnik ni bil pravi potnik, temveč tovorni in imel je na krovu okrog šeststo potnikov raznih narodnosti in veroizpovedanj; bila je natrpana mesta, brez posebne ureditve na ladji. Bilo je tudi veliko naših Slovencev in deset deklet. Nadalje je bilo okoli dvajset Hrvatov, nekaj Nemcev, par Rusov, nekaj Madžarov, Bolgarov, največ pa Italijanov, ki so jih dobivali tudi med potjo na ladjo, ker se je parnik ustavljal v raznih pristaniščih. Pridružilo se nam je več potnikov raznih narodnosti, kjer se je parnik ustavil. Razkladali in nalagali so pa tudi razno blago ter ga prevažali iz kraja v kraj.

Dosti so naložili v raznih pristaniščih tudi suhega grozdja, iz katerega je gotovo ameriški buteljarji kuhali preprosto kapljico, ko je grozdje dospelo v združene države. Jaz sem vse skrbno opazoval, ko se je parnik začel po Jadranskem morju naprej proti Atlantskemu; opazoval sem pristanišča in obalo Italije, Grčije, Španije in Afrike. Vse me je zanimalo, toda v duhu sem bil še vedno s svojimi dragimi v domači vasi; nisem mogel pozabiti nanje in na veliko ločitev. Ko sem se spomnil, koliko sem imel truda in sitnosti, da sem vendar dočakal dan, ko sem resnično odšel na pot, me je vse to nekoliko potolažilo, ker sem vedel, da sem končno dosegel svoj cilj.

Parnik je neprestano se ustavljal v raznih pristaniščih, katerim imena sem pozabil. Nosil je velik tovor, da sem se kar bal, da se ne bi potopil. V zadnjem pristanišču so še naložili premog in pitno vodo, toda vode smo zmanjkovalo predno smo dospeli do cilja, tako da smo morali piti prekuhano morsko vodo, ki nam ni bila nič okusna.

Ko je parnik končno dospel do odprtega morja, se je jela zibati prava morska vožnja. Parnik se je začel zibati, ko so valovi začeli dvigati in nato zopet padali. Slabo vožnjo smo imeli tri dni, potem je bilo morje zopet mirnejše in naš parnik je nekako dobro rezal v ravni legi naprej.

Hrana ni bila baš povoljna in smo bili večkrat lačni. Radi bi si bili kupili za svoj denar kaj priboljška, pa smo morali stiskati za najpotrebnejše. Ker nam niso dali toliko, da bi se do sitega najedli, smo začeli študirati, kako bi se dalo na kak način vsaj kaj dobiti, kajti kuharji so bili deli hrane. Po razmišljanju smo to tudi poskušali. Naše jedilne karte smo namreč štele in kuhari so nas le na številke pazili, kadar smo jih pokazali. Ker je bilo večkrat preveč drenja, smo se poslužili, da smo eno karto lahko dvakrat pokazali. In nekega dne sva to poskusila s sopotnikom, ko nas je večje število stalo v vrsti, da dobimo odmerjeno hrano, v katero je bil tudi kruh prirejen. Ko sem jaz pokazal karto, mi je kuhar odmeril moj del, zatem sem mu pokazal še karto za kruh, ki je dal drugemu, ki je stal za menoj, ker jaz nisem mogel vsega držati. Potem sem izročil karto onemu za menoj in za zopet drugemu, ki je potem zopet nastopil v vrsto, pokazal karto kuharju in dobil ponovno odmerjeno hrano, kajti kuharji so bili na številke.

Tako smo na ta način dobili za kruh, kajti za drugo hrano nam ni bilo dosti kar. Toda to našo zvijačo so kmalu pogruntali in začeli zmerjati z vsakovrstnimi primitivnimi izrazi, ki so mu primerni sled. Toda opazili nas niso; mi smo naprej tako delali, čeprav so večkrat opazili, da smo dvakrat z eno karto dobili kruh, čeravno pa nam je še posebe zlo. Nismo se brigali za kuharjevo zmerjanje; samo da smo ga prevarali, pa smo bili zadovoljni.

S pijačo je bilo bolje, ker vina smo imeli dovolj, slasti še, ker ga dekleta niso marala piti; izročile so ga nam, ki smo ga radi cukali. Vino so nam pa tudi delavci na skrivanji prodajali po nizki ceni. Seveda ga je bilo na prodaj v kantini, toda tam je bilo dosti dražje, zato si ga smo mogli privoščiti. Delavci so ga sebi odtrgali in naprej tudi skrbeli, da ga potem naši prodajalci po tako nizki ceni. Istotako so nam delavci prodajali živila na skrivaj in mi smo bili tiho v tem oziru. Vse se je delalo tajno; oni so nam prodajali po nizki ceni, mi pa kupovali kolikor nam je bilo mogoče.

Nadaljnja sitnost, ki smo jo imeli med vožnjo na parniku, je bil mrčes, s katerim so bili nabito oddeljeni Grki. Bili so polni uši, garjev in opraskan po koži, ko mrav obsen. Uši so se hotele pa svobodno razširiti na vse potnike, kar je bilo treba na vsak način preprečiti. Eden ali drug način preprečiti. Večkrat smo se morali dati poškropiti z nekakim oljem, s katerim smo pobijali to polagali v vodo paro, da so mrčes poginili. Naša obleka se je skoro popolnoma pokvarila, ker smo jo večkrat pomivali.

Grki so bili v resnici najbolj nesnažen narod na parniku; bili so umazani in razcapani, kakor pravi cigani. Bili so zelo nadležni; pri kosilu je bil vsak drenč in večkrat so se sami med seboj stepali, ko so se rinili, kdo bo prej dobil odmerjeno hrano. To se je ponavljalo vsak dan, ko smo bili na parniku.

Časi so objemali Grke pomorci ali delavci in drugi mornarji, toda kljub temu so se vedno zaganjali. V resnici je izgledalo, kakor da bi bili med pravimi divjaki. Tega obnašanja smo bili dosti sitni in bi se bili najraje ali znašli daleč stran od Grkov; toda morali smo potrpeti, dokler ne bo konec našega voženja.

Nekega dne se je raznesla po parniku novica, da je neka žena zbolela na nalezljivo bolezen. Komaj je vest dosegla potnike, je smo morali pred zdravstveniki nas je preiskal od nog do glave, ako se morebiti še pri kakšnem drugem potniku med nami ne skriva nevarna nalezljiva bolezen. Zdravnik je cepil vse potnike, da prepreči širjenje bolezni. Kmalu potem je nadaljnja nesreča zadela za isto boleznijo še par. Zatem so zaprli ženski oddelek in mi nismo mogli več do svojih sopotnic, s katerimi smo skupno obdi do doma. Ženski oddelek je bilo prepovedano izprehajanje po krovu, dokler je bila možnim se dovoljeno iti par ur na krov, toda takrat smo morali moški iti v svoje kabine. Mornarji so pazili, da se ne bi kljub prepovedi kateri moški približal med ženskami, ki so se sprehajale na krovu. Pod strogim zdravstvenim nadzorstvom smo bili šest dni; sporočili so nam, da je ena ženka nekolik bolna, druga pa je že v slabem stanju.

Parnik je plul dalje in dalje po morju gladini. Dnevi so hitro tekali in tako tudi tedni. Mi smo se približevali svojemu cilju. Oklavir sta bili tesni želji, preteklo več dni. Ena je bila popolnoma okrogla, druga je bila ravno krivuljasta. Ena je bila skorajda povsem izginila in druga se je raznesla vest, ako ne bo tudi ona odpravila predno doplujemo v ameriško luko, da nam bo zabranjeno izkrcanje in vstop na priseljeniški otok. Lahko pa se tudi pripeti, da nas vse skupaj vrnejo, od koder smo prišli. Če se to zgodi, sem si mislil, bodo vse hude stvari, ki smo jih videli in vse skrbi in sitnosti odpotovali v domovino.

Končno smo vendar pripluli v newyorško luko in parnik se je ustavil par milj od otoka Ellis Island. Na parnik so prišli ameriški zdravniki in nas natančno pregledali, da ne bi morebiti prišel kak nalezljiv bolnik s seboj. Izredno natančno preiskavo so napravljali, najprej za vse ženske, ki le zbolela na vsem morju. Vso obleko in perilo so nam razkužili, da bi uničili morebitne bolezenske kali v raznih predmetih.

Na tistem kraju je parnik stal par tednov in mi se nismo smeli izkrcati; bili smo pod stalnim nadzorstvom obrežne straže. Potniki smo obupno čakali svoje usode ter žalostno gledali v bodočnost. In vse te neprilike zaradi ene same ženske. Govorica se je ponovno raznesla med potnike, da ako omenjena bolna ženska v kratkem ne ozdravi, nas bodo poslali nazaj.

Naposled so dali ameriški zdravniki našemu parniku še trideset dni časa. Ako v tem času ženska ozdravi in ako noben izmed potnikov ne zboli, se bomo lahko izkrcali. V tistem odmerjenem času smo nestrpno pričakovali, kako bo naša sreča potekala. Ne verjamem, ako so se kakemu bolnemu človeku tako želeli okrevanja kakor smo ga mi naši bolni sopotnici, kajti z njeno boleznijo je bilo spojeno tudi naše zadržanje. Končno se je pa vse bolje izteklo kakor smo pričakovali. Ženska je popolnoma okrevala in nobeden izmed potnikov ni več obolel. Tako je le prišel dan veselja, ko smo stopili na suho zemljo na otoku Ellis Island.

Po ponovni preiskavi smo dobili dovoljenje, da se smemo izkrcati in da je vsa nevarnost nalezljive bolezni odstranjena. Našemu parniku je pripeljal manjši parnik, ki nas je prepeljal na otok. Toda tam se je šele začelo pravo življenje; morali smo vsi preobleči in se dobro okopati. Dali so nam novo spodnje perilo in zopet vse razkužili. Na otoku smo se nahajali nekaj dni, da so nas do dobrega pregledali in nas pripravili za nadaljnjo pot.

V času bivanja na izseljeniškem otoku smo se morali umivati po telesu z nekim razkuževalnim sredstvom. Ko je prišla vrsta name, da bi se moral namazati, kakor so me drugi posnemali, sem prišel pod prho in smrdljivo tekočino je zlivali v korito, toda redko me je zapazil. Proti temu sem se branil, nato pa z nekim predmetom udaril bržkone čez pleče, da sem odskočil kakor žaba, ki prileti ob trd predmet. Nato so me ponovno napolnili z ono smrdljivo tekočino, me prijeli za glavo in mi ukazali, naj jo pomočim v posodo. Jaz sem se torej popolnoma namazal po glavi in telesu. Tisti, ki me je držal čez pleča in prisilil, da sem glavo vtaknil v smrdljivo tekočino, je še nekaj mrmral, toda jaz sem izrazil ogorčenje.

Ko so uradniki in zdravniki videli, da smo popolnoma očiščeni, so nam naznanili, da bomo odpotovali kamor smo namenjeni. Morali smo še skozi zadnjo preiskavo, da so nas zdravniki še enkrat pregledali od nog do glave in potrdili, da smo zdravi in sposobni. Morali smo pred raznimi uradniki in pred komisarjem izjaviti naše želje, kamor želimo iti in kam nameravamo. Jaz sem dobro odgovarjal in tudi pokazal zahtevani 25 dolarjev; preiskava je bila končana in jaz sem lahko zapustil otok.

Dobil sem spremljevalca, s katerim me je prepeljal v malem motornem čolnu z otoka na drugo stran. Ko sem stopil zopet na suho, sem bil ponovno pregledan od zdravnikov; bilo ni nikakršne zapreke in s spremljevalcem sva se podala naprej. V nekem kraju sva vstopila v voz ozkotirne železnice in sva se odpeljala do agenture parobrodne družbe. Tam sem končno zopet prejel oddal od svojega kovčka in odpotoval v New York.

Uradniki v pisarni so govorili hrvaško in sem se z njimi lahko pogovarjal. Izpraševali so me glede vožnje in o potovanju. Povedal sem jim, da je bila vožnja dolga in da sem dosti časa zamudil predno sem dosegel svoj namen.

Ker nisem imel dovolj denarja, da bi si bil kupil vozni list do cilja, sem moral čakati v New Yorku, dokler nisem dobil potrebne vsote od strica. Uradniki so mi odkazali spalno sobo in mi pripravili so tudi streho, naj mi pošlje potrebni denar. Imel sem še 25 dolarjev, vozni list od Monroje, Mich., pa je stal 27 dolarjev in nekaj centov. Zato sem naročil uradnikom, naj zbranjujo, da mi stric pošlje še 20 dolarjev, kar bo zadostovalo za vozni list in druge stroške.

Ko sem se odpravil v odkazano sobo k počitku, sem upal, da bom potem naspal, a sem se motil. Kmalu sem se prebudil, kajti po meni je začelo nekaj laziti. Prižgal sem luč in začel pregledovati in zapazil sem cele roje stenic. Vse se je plazilo po postelji in po meni. Takoj prvo noč na ameriški zemlji me je napadla stenica. To res ne more biti tista zlata Amerika, o kateri smo se v starem kraju pogovarjali, sem dejal sam pri sebi.

Prižgal sem si cigareto in se usedel na posteljo, ki je kar zakripala. V sosednji sobi sta bila dva druga potnika, ki sta čula moje godrnjanje. Eden je potrkal na vrata moje sobe in vprašal, zakaj mrmram. Po glasu sem ju spoznal, da sta ona dva, katera sem zadel v pisarni. Povedal sem jima, da ne morem spati, ker mi ne dajo stenice miru. Potem smo se spustili v pogovor in povedala sta mi, da sta Bolgara in da se vračata v staro domovino, ker ju tudi v Ameriki postalo slabo in začelo primanjkovati dela. Pojasnila sem jima, da sem Slovenec in da sem prišel sem iskat srečo. Vse po vrsti sem jima razodel in oba sta me z zanimanjem poslušala. Pogovarjali smo se lahko, ker se je oba dovolj dobro znala slovanskega jezika.

Nadalje sta mi povedala, da so v Ameriki težka dela in jako nezdrava. Plača je nizka in da se ne da dosti prihraniti. Eden je rekel, da je bolje v bolgarskih brdih pasti koze nego garati na vroče pečeh za ameriške kapitaliste. Drugi me je svaril pred težkim delom, ki človeka lahko spravi v prerani grob. Ameriški kapitalistični sistem je tak, da hoče človek izmolsti iz delavca, da lahko grmadi ogromno bogastvo.

Tako sta mi Bolgara nekoliko orisala delavsko življenje v Ameriki. Čeprav sta mi pripovedovala v hrvaškem jeziku, sem ju vse razumel. Jaz sem jima omenil, da sem že dosti čul o Ameriki, toda največ je lepo strani. Prepričan sem pa bil, da tudi v Ameriki ne more biti vse dobro in to sta mi pojasnila tudi Bolgara. Vprašal sta me tudi, ali sem lačen ter mi ponudila jestvine, ki sta jih imela pri sebi. Prekinjala sta ameriški kapitalistični sistem, za katerega sta vedela, da izkorišča delavca in da je treba delati za skromno plačilo.

Tako sta mi Bolgara nekoliko orisala delavsko življenje v Ameriki. Čeprav sta mi pripovedovala v hrvaškem jeziku, sem ju vse razumel. Jaz sem jima omenil, da sem že dosti čul o Ameriki, toda največ je lepo strani. Prepričan sem pa bil, da tudi v Ameriki ne more biti vse dobro in to sta mi pojasnila tudi Bolgara.

Potem sem šel spat in v sobi se je dalo spati, ker so stenice naredile ponoči masko; na vsak način so me hotele napasti tudi ponoči, vendar sem nekako zaspal. Naslednji dan sem odšel iz sobe, kjer sem spal, in si poiskal nekoliko svežega zraka. Utrujen sem bil po dolgi poti, ko sem se odpravil k počitku.

Popoldne sem dobil denar od strica, ker je dospel denar od strica, kateremu sem prej pisal, da mi pošlje 20 dolarjev. V uradu so mi povedali, da denar že je, toda jim pride vsak čas in naj bom brez skrbi. Kakor hitro bo prišel, ga mi bodo izročili, da bom lahko nadaljeval pot.

Popoldne je denar vendar dospel in jaz sem bil resen nadvse in srečen, ker sem lahko izročil in potem me je pa nekdo odpeljal s potniškim avtomobilom na postajo New York Central železnice. Na postajo sem dospel le nekaj minut pozno in tako zamudil vlak.

Drugi vlak je imel odriniti še par ur. Moj spremljevalec mi je rekel, da ne utegne čakati pred odhodom vlaka; zato je poiskal nekega človeka na postaji in me naročil, naj pazi name in me spremi na vlak. Tisti človek je spremljevalca skoraj uslužno in napravil kakor mu je bilo naročeno.

Med časom čakanja na vlak sem se izprehajal v čakalnici in opazoval vrvež potnikov, ki so neprestano prihajali in odhajali. Ko sem pomislil na milijonsko mesto New York, v katerem so prebivali ljudje iz vsega sveta, sem tudi mislil na tisoče ljudi, ki so dospeli na postajo, da so prišli raznih narodnosti, med katerimi najbrž tudi Slovencev.

Končno je prišel vlak, s katerim sem se odpeljal proti svojemu cilju, v Monroe, Mich. Čez nekaj časa je bil moj spremljevalec izpisan, nato pa smo se odpeljali naprej. Vstopil sem v drug vagon, ki se je povsem razlikoval od evropskih, s sedeži na mehki sedel z visokimi nasloni, ki so me odpeljali v ameriška mesta.

==V==

Vlak je drdral po ameriških železnicah in jaz sem skozi okno opazoval nova mesta, nove vasi in polja. Zelena cesta me je vodila preko polja in gozda, med hribi in dolinami in odprl se mi je nov svet. Vse to sem opazoval skozi okno vlaka, v duhu sem pa preletel vse dogodke, ki sem jih doživel na poti. Poslovil sem se od svojih sopotnikov in sopotnic njih; razšli smo se na vse strani in se nismo več nikoli videli. Spomnil sem se Bolgarov, s katerima sem se sestal v hotelu ter začel razmišljati, kar sta pravila o Ameriki in zakaj sta se vrnila v domovino.

Na parniku sem se seznanil z nekaterimi sopotniki, naposled sem pa ostal sam in se med tujci vozil v vlaku dalje proti državi Michigan. Največja zmešnjava je bila na Ellis Islandu, kjer so nas razdelili v skupine, ki so odrinile vsaka v svoj kraj.

Ko je vlak drvel proti državi New York proti Pensilvaniji, sem začel misliti na razna mesta, o katerih sem čul govoriti v domačem kraju. Po večurni vožnji smo dospeli v Pittsburgh, o katerem sem že dosti čul praviti in da v njem živi veliko rojakov. Videl sem mnogo tovarn in črnega dima, ki se je valil iz visokih dimnikov. Opazil sem večjo skupino delavcev, ki so iz tovornih vagonov razkladali premog in ga s samokolnicami odvažali proč ter ga po nekem žlebu spuščali navzdol v nižje skladišče. Delavci so bili zaprašeni in umazani, da bi človek na pogled mislil, da so Afričani.

Vlak se je v Pittsburghu ustavil nekaj minut, nato je pa odbrzel zopet naprej. Po par urah nadaljnje vožnje se je ponovno ustavil na nekem mestu. Izstopil sem in tam sem moral zamenjati vlak. Čakal sem nekaj pol ure, potem pa sem se nekdo poklical, naj mu sledim. Pogrebal sem svojo prtljago, katero sem tako bil odložil in se z njim človekom, ki mi je dal znamenje z roko. Stopila sva k čakačjemu vlaku, na katerem sem ga spet našel, nato je vlak kmalu odrinil naprej proti strani države Pensilvanije.

V kratkem smo dospeli v državo Ohio in drveli naprej pod hribovito pokrajino. Prispeli smo v mesto Toledo, kjer se je vlaka ustavil le deset minut, nato je pa zopet odbrzel proti Detroitu, Mich. Jaz sem si pa mislil, ko bom enkrat v Detroitu, potem bo kmalu konec dolge vožnje.

V Toledu se mi je pridružil neka Italijanka, ki je potovala v Detroit. Začela me je ogovarjati v italijanščini in naredila mi je raznimi vprašanji. Hotel sem ji izvedeti, kako daleč je še do Detroita, toda nisem ji mogel povedati, ker sam nisem vedel.

Vožnja do mojega cilja je bila krajša nego sem si mislil, kajti razdalja od Toleda do Monroja ni kmalu prevoziti in sem mislil, da se bom moral peljati še dolgo. Pravzaprav sem mislil, da se bom moral peljati skozi Detroit, pa sem bil v zmoti.

Ko se je vlak ustavil v Monroju, Mich., je bilo treba hitro izstopiti, drugače bi se bil odpeljal naprej in moral bi poslušati italijanko, ki je bila vsa nervozna in je izgledala, da ji tudi ne gre prav. Zato je želela, da bi dobila kakšno osebo, da bi ji pomagala iz zadrege.

V Monroe sem dospel ob 10. uri, zvečer 19. marca. Iz Novega mesta sem odšel 14. januarja, torej sem bil na poti predno sem dospel na cilj, 62 dni. To je bila dolga pot, kakor Kolumbova, ki je mesece jadrala po širokem morju, preden je dospel v neznano deželo.

Na postaji v Monroju me ni nihče čakal in nisem vedel, kam bi se obrnil. Vlak je odpeljal naprej proti Detroitu, jaz sem se pa podal s svojo prtljago v čakalnico in tam čakal, da bo kdo prišel pome, ker jim je znano, da imam priti ta čas.

Čakal sem še eno uro, pa nikogar ni bilo. Šel sem ven, da bi hodil po ulicah v bližini postaje. Ko pa le ni hotel biti nikogar nikjer. Že za celo potrpljenje sem začel zapuščati. Sklenil sem, da ne bom več čakal. Podal sem se v notranjost mesta, kjer sem srečal nekega fanta in ga vprašal naslov, kajti razgovarjati se itak nisem znal z njim. Ko je pogledal naslov, mi je s kretnjami pokazal, kam se moram obrniti in da bom tam našel, kjer imam naslov. Jaz sem storil kakor mi je pokazal in čez desetkrat sem premeril križišča in ulice v temi. Našel sem le, toda v temi nisem videl hišnih številk. Torej je bilo nemogoče vedeti, kje imam hišo. Moral sem tavati, v kateri je stanovala strica. Tako sem taval po ulicah sem in tja ter prišel na konec ulice; hiša ni bila več naprej in vrnil sem se nazaj. Minil sem večkrat na postajo in tam čakal tako dolgo, da bo prišel stric Jože ali kdo drug ter me rešil iz težkega položaja.

Ko sem nazaj gredo proti postaji prehodil in prekoračil dve križišči, sem zapazil malo deklico, ki je prišla iz neke hiše in je hotela vstopiti v bližnjo prodajalno. Sklenil sem jo vprašati, ako zna kaj angleško, ki sem jo mislil govoriti. Pokazal sem ji naslov, ker drugače itak nisem vedel kaj govoriti. Ko je prečitala naslov, je kar obrnila in se nekoliko prestrašila. Pogledala me je in mi rekla v slovenskem jeziku: »To je pa prav tukaj. V hiši, kjer živim, je tudi Jože Krol, ki je pri nas na hrani.«

Nato je stekla nazaj v hišo, jaz pa sem šel za njo, kjer mi je pokazala. Sporočila jim je, da je tujec zunaj, takar so vsi prišli iz hiše in med njimi moj stric. To je bilo presenečenje, pozdravljanja in stiskanja rok. Vsi so bili veseli in jaz sem bil še posebej ganjen, kajti deset dni sem se podal v hišo in bogem sem hotel biti ne konca ne kraja.

Potrkal so mi s potrebnimi krepčilnimi in tudi lahke kapljice ni manjkalo. Zavladali smo vso noč in vzbujali korajžo. Jaz sem jim moral pa kar pripovedovati, kako je doma, kako je bilo z vožnjo in še druge stvari.

Stric me je upravljal, da me je bil prišel čakat na postajo eno uro prej, ker je mislil, da bom prišel z drugim vlakom. Ker me pa ni bilo, je zagotovil mislil, da ne bom dospel tisto noč. Jaz sem mu odgovoril, da je vse dobro, samo da sem končno prišel na cilj in me svoje ljudi.

Tisti večer smo dolgo kramljali in bili dobre volje. Razgovarjali smo se tudi glede dela in tako sem čul od njega, da je v Ameriki vse bolj na slabše potegnilo in da so zlati, dobri časi, o katerih smo še v stari domovini slišali, odšli v večne čase in se ne bodo vrnili. Jaz sem samo kimali z glavo in pritrdil, sam pri sebi sem si mislil, da bom še videl, kako bo sreča z delom.

Ker nisem imel dovolj prostora v hiši, kjer je bil moj stric na hrani, so mi dobili stanovanje v sosednji hiši pri nekem Poljaku. Na hrani sem pa ostal v hiši, katero sem našel s pomočjo one deklice, s katero sem se pogovarjal zvečer. Tako sem imel v eni hiši stanovanje, v drugi hrano. Na ta način se je začelo moje življenje v Ameriki.

==VI==

Dnevi so hitro tekli v novi deželi. Opazoval sem razmere v mestu Monroe in kolikor sem mogel sklepati, je bilo dosti narobe; videl sem več stvari, ki niso bile take, ko bi morale biti.

Šesti dan po mojem prihodu v Monroe mi je stric Jože rekel: 

»Menda bo treba iti kam za delo pogledat, Frank, kajti v tej deželi se ne da brez dela živeti, kakor tudi v nobeni drugi ne na tem svetu.«

Jaz sem mu odgovoril, da to sam dobro vem in da nisem prišel v Ameriko, da bom tu brez dela živel.

Stric Jože je bil zaposlen pri neki družbi par mesecev; ko se je pa še mene nadejal, je vprašal delovodjo, ako bi mogel dati tudi meni delo, kadar dobim iz starega kraja. Delovodja je stricu obljubil, da morda mi bo dal delo, toda obljubil ne more ničesar. Delovodja je tudi rekel stricu, naj me k njemu pripelje, kadar bom prišel, da bo videl, kako izgledam. Potem mi bo že preskrbel primerno delo, da ga bom lahko opravljal.

Nekega ponedeljka sem spremljal strica na delo in on me je predstavil delovodji. Delo sem dobil isti dan in začel takoj delati. S tem sem bil vpeljan v družbo ameriških delavcev in začel pot svojega obraza služiti privlačne ameriške dolarje.

V starem kraju večina ljudi ne ve, da se mora v Ameriki trdo delati in da večina priseljencev gara za borno plačilo. Tega si večina ne more predstavljati v starem kraju, ker potem jih ne bi tako veliko v novo deželo šlo. Ako bi jim kdo povedal resnico, mu ne bi verjeli, naznanjali bi ga in obtožili z lažmi. Tako bi se tistemu zgodilo, ki bi jim vse po pravici razodel in raztolmačil, kako se služi denar v Ameriki v zavarjenih premogovnih, v globokih železnih in bakrenih rudnikih, v tovarnah in gozdovih.

Ako bi nevedneži vedeli, kako težko se služi denar v Ameriki, bi odšli nazaj. Polomljenih je bilo že dosti ljudi zaradi privlačnega dolarja. Ameriška industrija zahteva letno tisoče delavskih življenj. Za vse nadloge, krize in težave v ameriškem delavskem sistemu vedo le delavci, ki se trudijo pri težkem delu za borni obstanek.

Na peti dan zaposlitve sem doživel razočaranje. Delovodja me je odpustil. Stricu Jožetu je rekel, da me je dobil, ko sem kadil pri delu in to je bil zadosten vzrok, da me je odpustil. Stricu je rekel, če mu to ni všeč, naj pa on pobere šila in kopita.

Zalutal sem bil okoli dvajset dolarjev. Plačal sem hrano in stanovanje in ostalo mi je par dolarjev. Nisam bil pa posebno srečen, ko sem storil prvi korak in se odpravil v Ameriko in najbrž tudi ne bom v bodočnosti. To sem lahko sklepal, ker sem že peti dan delo izgubil. Ker sem bil razočaran in te navlake, sem sklenil, da iščem drugo delo; upal sem, da se bo že kako preokrenilo in da bom dobil drugo delo.

Stric se je tudi nameraval posloviti in naselbine in odpotoval v Cleveland, kjer je upal, da bo kaj boljšega dobil. Kakor je namenil, tako je tudi storil čez par tednov je odpotoval v Cleveland, mene pa pustil v Monroju.

Jaz sem ostal brez dela in denarja pri tujih ljudeh. Stric je že poselil in me zapustil. Sedaj pa tukaj, kaj je Amerika, sem si mislil sam pri sebi. Denarja je bila mi sem imel, poleg tega sem bil pa še odrezan od svojih ljudi daleč v tuji deželi.

Taval sem, kaj bi storil in kam bi se obrnil. Nestete misli mi je rojilo po glavi, pa nobena ni bila prava. Naposled eno nekoliko iztuhtal in takoj mi je bilo lažje pri srcu.

V neki hiši je bilo par rojakov na hrani, med temi tudi Jože Novak. Z njim sem se seznanil, ker tudi on imel dela, bil je pa še okoli deset let v Ameriki. Zato so mu bili znani dobri in slabi časi.

Pripovedoval mi je, da se razmere hitro spreminjajo v Ameriki. Kadar je dosti dela, stanejo delavci in jih dajo v delo. Kadar nastane pa zastoj v industrijah, dobijo pa brezposelne za vsakim potom.

Pogovarjala sva se tudi o razmerah v kraju in o tamšnjih razmerah in tako sva v pogovoru pretehtala, ko sva kupi dohajala in iskala delo.

Takrat so bili slabi časi za delo in nisem mogel dobiti dela, sem pa imel nekaj dnevnih in drug zaslužek, ki se na pomlad pričnejo, še se niso pričela. Končno je prišla pomlad in z njo gorkejši dnevi in lepše vreme. Z zunanjim sva vedno tavala dan za dnem po ulicah in iskala delo. Vse sva pretaknila v vseh tovarnah sva pogledala in povsod so nama rekli, da nimajo dela.

Nekega dne sva dobila mislilno delo pri nekem Judu, ki je zbiral staro železo — vse od žlanke do polomljenega avtomobila. Te stare potrebje je imel velik kup ter čakal na čas, ko bo vse to prodal, da bo več skupaj spravil v denar. Pri njem sva delala sama dva dni in pol. Rekel je, da naju več ne potrebuje in da nama izplačal pičel zaslužek.

Zopet sva bila potisnjena med brezposelne in vržena na cesto. Gornjala in preklinjal sva kapitalistični sistem, ki ne dopušča, da bi vsi potrebni imeli delo.

Pretekla sta dva tedna od časa, ko sva z znancem izgubila delo pri Judu. Dokler sva imela stanovanje je rastel. Plačati je bilo treba, toda denarja ni bilo več. Tam, kjer sem bil na hrani, so me začeli postrani gledati in dosegel sem misliti, da moram od nedelje v cerkev, tam moliti in prositi Boga, naj mi pomaga iz zagate. A v katerem času sem zahajal. Ako sem hotel biti še nadalje na hrani pri omenjenih ljudeh, sem se moral ukloniti njih volji.

Tako sem se nekega dne vendarle odpravil v cerkev k službi božji, samo da sem imel mir in hrano v nedeljo. Toda v cerkvi nisem bil prav posebno razpoložen za molitev; razne misli so mi rojile po glavi ter me spominjale na žalosten položaj. Zato nisem mogel moliti. Sila me ni mogla pripraviti, da bi postal poberežen in tudi preveč bedasto se mi je delo, moliti lesene svetnike in jih prositi pomoči.

Ljudje, pri katerih sem bil na hrani, so se za nekaj dni pomirili in me niso več tako pisano gledali. Toda zabicevali so mi, da za neverne Tomaže, med katere spadam tudi jaz, ni prostora pod njihovo streho.

Zopet sem stikal za delom pred raznimi pisarnami, tovarnami in vsepovsod, kjerkoli sem se nadejal, da bi kaj dobil. Moj znanec je imel večjo srečo, kajti delo je dobil in tako sem moral zanaprej sam pohajati okoli.

Ker se je v naselbini nahajal tudi neki rojak, ki je bil oženjen z mojo teto, mi je končno on dobil delo. Zaposlen sem bil v neki livarni, toda jaz se nisem smel ozirati, kakšno je delo, pač pa hitro prijeti zanj in nekaj zaslužiti.

Delo je bilo ponočno in plačano od kosa. Prevažal sem železo na samokolnicah, s katerim so imeli drugi večji livarji opravke in vse drugo pripravljati livarjem in odvažati proč, kar so izdelali. Delo je bilo težko in naporno, roke sem imel vse žuljave takoj v prvih dneh. Nekega tovariša sem vprašal, ako se mora vedno tako težko delati v livarnah. On mi je povedal, da to je kontraktno delo, plačano od kosa in da pri takih delih se mora povsod trdo delati. Sicer se pa več zasluži nego pri lahkih delih.

To delo sem opravljal le nekaj dni; nisem mogel dalje vzdržati, ker je bilo pretežko, poleg tega pa je bila hrana pri tistih ljudeh tako slaba, da sem bil večkrat lačen nego sit. Torej ne bi bil mogel že zaradi hrane dolgo vzdržati pri tako napornem delu.

Nekega dne mi je bil gospodar, pri katerem sem bil na hrani, kar v loncu prinesel jedačo v tovarno. Jaz sem mu rekel, naj kar v kot postavi, da bom že potem zmazal, ko bom malo počival.

Gospodar je delal v neki papirnici, kamor se mu je mudilo. Ko je odšel, sem odložil vročo lopato, ki se je ugrela od hitrega dela, ko sem premetaval prst, kar je bilo tudi kontraktno delo. Pogrebal sem lonec, katerega je gospodar prinesel, da se pokrepčam, kajti bil sem dovolj lačen. V loncu je bilo kislo zelje, nekaj žgancev in majhno kosče govedine. Ko sem tako gledal v lonec, se mi je približal neki Poljak, moj sodelavec. Hotel je videti, kaj mi je prinesel moj gospodar. Ko sem mu pokazal, se je začel na glas smejati in norčevati. Rekel je, da je moja hrana taka ko v starem kraju, kjer smatrajo kislo zelje za priboljšek in pravo slaščico. Mene je popadla jeza in pograbil sem lonec z jedjo in ga tresčil v neki kot v tovarni, da se je vse razletelo. Potem mi je Poljak dal nekaj prigrizkov od svoje jedi, da sem potolažil lačni želodec.

Naslednji dan sem pustil tisto težko delo. Odšel sem bil pa tudi od tistih ljudi, ki sem bil pri njih na hrani ter se preselil k teti na stanovanje in hrano. Tako so me vedno spremljale vsakovrstne sitnosti in se me držale. Vedno sem bil postavljen iz dežja pod kap.

Nekega dne sem prejel pismo od strica iz Clevelanda, ki se je tam nahajal že en mesec. Sporočil mi je, da dela še ni dobil in da bo še par tednov počakal v Clevelandu. Mene je vprašal, če sem delo dobil, delam in če sem še na starem prostoru na hrani in stanovanju.

Jaz sem mu odpisal in pojasnil svoj položaj. Da sem delo že imel in izgubil, da sem brez denarja, na stanovanju in hrani pa pri teti. Nadalje sem mu pisal, ako bo on v Clevelandu delo dobil, naj ga še meni preskrbi, potem bom prišel za njim.

Začel sem zopet stikati za delom in tavati okoli, toda dobil nisem nič. Se tisti ga niso mogli dobiti, ki so bili še več let v Ameriki, kako naj bi ga dobil jaz »greenhorn«, ki nisem bil vešč angleškega jezika! Da bi mi bil kdo drugi delo preskrbel, tega izgleda tudi ni bilo. Zato sem se kar vdal v usodo in čakal, pa naj pride kar hoče.

Kmalu sem prejel drugo pismo od strica. Pisal mi je, da dela ne more dobiti in da bo odšel iz Clevelanda v rudnike in poskusil delo pod zemljo. V neki rudarski naselbini je bila njegova sestra oziroma moja druga teta, ki mu je pisala in pojasnila tamnošnje razmere.

Čez par dni sem prejel pismo od strica iz Bradleya, O., kamor se je bil preselil. Sporočil mi je, da je delo dobil in kakor hitro bo spoznal razmere in bo prilika, da pokažem, da bi tudi jaz dobil delo, mi bo takoj pisal, naj pridem za njim.

Jaz sem mu nemudoma odpisal in mu še enkrat omenil svoj bedni položaj. Ponovno sem ga prosil, naj mi hitro sporoči in tudi pošlje potreben denar, da si bom kupil vozni listek in plačal dolg, ki sem ga imel tam, kjer sem bil na stanovanju in hrani.

Po par mesecev bivanja v Monreju, Mich., sem končno, ko so odrinili v pitomorovno okolje v državo Ohio. Stric mi je poslal toliko denarja, da je bilo dovolj za vozne stroške in da sem plačal dolg za hrano in stanovanje.

Poslovil sem se od tete, znancev in prijateljev ter odšel na pot za delom pod zemljo. Ker nisem bil potkovan v angleščini, sem dobil nekega kolarja, da mi je na kos papirja napisal potrebne stvari, da bi jih lahko pokazal na postajah in na voznih, ako bi me slučajno kaj vprašali.

Na potovanju nisem imel posebnih težav. Paziti so name in tako se nisem nič bal, da bi se izgubil v neznani strani. Dospel sem v Cleveland, kjer sem prestopil in odšel drugam vlak, s katerim sem se odpeljal proti rudarski naselbini.

Iz Clevelanda sem se vozil do mesta Alliance. Tu sem moral izstopiti in se peljati dalje z drugim vlakom. Moral bi iti na drugo postajo in od tam se z drugim vlakom odpeljati dalje. A to nisem vedel kam obrniti. Jaz sem gledal okoli sebe in se obračal na vse strani, da najdem koga, ki bi me sprejel, kamor je bilo treba. Čudno se mi je zdelo, ker so pozabili name, kajti pozabil sem, da sem imel vozni listek kupljen do Alliance in zato niso več skrbeli zame. In čakal sem določeni in stopical po prostoru, sem začel nervozen prehajati skupaj z drugimi ljudmi. Sklenil sem, da pridem v obzir, kakor ko bom kaj moral obrniti.

Ko sem jim povedal, kako je z menoj in kam me namenjen, sem dobil takoj skokil in našel taksi, šoferju pa naročil naj me odpelje na drugo postajo. Tu sem dobil pravo vozovnico in kupil vozni listek do Dillonvilla. Vlak je zapeljal mimo rudarskih naselbin in ustavljal na postajah. Potniki so izstopali in vstopali. Kmalu je vlak privozil na postajo v Dillonvillu, kjer sem moral izstopiti ter je bilo konec moje vožnje po železnici.

Tam nisem imel nikakih znanstev, ker sta me čakala stric in mož moje tete. Dalje proti Bradleyju smo se vozili v avtomobilu, kamor smo srečno dospeli.

Dospeli na dvorišče hiše, v kateri sta stanovala teta in stric, smo poskakali iz avtomobila in jaz sem urne oddel v hišo ter se pozdravil s teto, ki se nisem videl dolge dobe, kakor sem jih poznal že nekdaj, kajti sem bil še otrok, ko je odšla v Ameriko. Potem sem se pozdravil z njenimi otroci, mojimi bratranci. Očeta sem že pred leti izgubil; umrli mi je bil za preteklo boleznijo jetiko. Mož, ki je bil prispel z avtomobilom po mene, je bil drugi soprog moje tete.

Že naslednji dan po prihodu v rudarsko naselbino, sem šel na delo pod zemljo in si začel na nov način služiti svoj vsakdanji kruh. Stric je bil v tovarni kakor knjigovodja. Vprašal je delovodjo, ako bi dobil delo, ko sem se nahajal v Michiganu, kar je bilo mogoče. In tako sem šel v njegovo pisarno, kjer me je stric predstavil. Delovodja me je pozdravil kakor kakšnega starega znanca in me namignil, kar naj je pravo dobro delo. Zatem me je vpisal v knjigo med imena drugih rudarjev, nato pa me je naročil, naj mi pomagajo priskrbeti orodje, ki ga bom potreboval pri kopanju in nalaganju premoga.

Tako sem bil vpeljan v družbo trpinov pod zemljo ter začel delati v zaprašenem in smrdečem rovu. Moral sem tudi pristopiti v unijo in plačati pristopnino $25, kar sem odplačeval v obrokih, po par dolarjev vsakih štirinajst dni. Stric mi je pomagal kupiti razno orodje v bližnji trgovini. Dobil sem novo delo, novo orodje in prestopil v novo organizacijo. Kako bo šlo z delom pod zemljo, je bilo vprašanje, na katerega takrat še nisem vedel odgovora.

Teta in njen mož Andy sta hotela od mene izvedeti več reči in novic iz stare domovine. Kako je bilo med vojno v naših krajih, kako je tam z delavci in kmeti in še drugo so hoteli izvedeti. Jaz sem moral pripovedovati in pripovedovati. Kadarkoli je prilika nanesla, smo začeli pogovor o starem kraju, jaz sem jim pa tudi rad pripovedoval, ker sem vedel, da jih zelo zanima. Povedal sem jim vse, kar sem vedel in znal. Pojasnil sem jim, da tudi v starem kraju razni zajadli živijo na kožo ubogega trpina. Ena stran naroda trpi in kloni pod težo bremena, ki ga prenaša, druga si pa gladi pot naprej, da si zasigura udobno življenje.

Teta, njen mož in stric so dobro razumeli moje besede in mi tudi pritrdili, da so jim razmere znane in da je tako tudi v Ameriki, v deželi mogočnega kapitalizma. Povedali so mi, da dosti izvedo iz naprednih časopisov in izkušnje so jih tudi izučile. Prav smejati sem se moral možu tete, ki mi je pravil, da je popolnoma izgubil vero in da bo le takrat še kakšen dolar dal verskemu učitelju, kadar bo z njim skupaj delal v rovu, ko bosta skupaj nalagala in kopala premog in skupaj vdihavala nezdrav podzemski zrak.

Čestokrat sem čul, da človek izgubi vero, kadar ima vsega preveč, toda še večkrat sem pa čul, da jo izgubijo tisti, ki neprestano živijo v trpljenju in pomanjkanju. Med te sem se tedaj tudi jaz uvrstil in sedaj mislim po svoje in kakor me učijo moje življenjske izkušnje.

==VII==

Prvi dan nisem dobil dela v rovu. Bil sem še pravi »greenhorn« in zato mi je stric vse natančno razkazoval in me učil, kako se mora kopati »enkrat« in kako se moram spretno sukati, da bom imel več uspeha pri delu in več zaslužil. Ni potrebno, da bi natančno opisoval, kako se pri nas novinec začne delati v rovu. Grmenja in stresanja je bilo toliko, da sem mislil, da ne bo vsak čas zrušilo skalovje in nas pokopalo. Stari rudarji mi niso hoteli dobro svetovati, ker sem se v njihovih očeh še vedno zdel »zelenec«. In dim od smodnika mi je polnil pljuča, da sem začel pošteno kašljati.

Tako prvi dan nismo dobili dovolj vozičkov, ker ni bilo med nami dovolj naročil in nismo kaj prida zaslužili. Stric mi je kmalu dobil pet vozičkov, v katerega sva zlagala naloženo, težko delo kopanja. Po unijskih lestvicah so plačevali 76 centov od tone, torej sem prvi dan zaslužil dva dolarja.

V prostoru, kjer sva delala, je bila premogovna žila okrog pet čevljev visoka. Nad premogovno žilo je bila plast kamna, ki so ga rudarji tudi nazivali »u-« ali »peh«. Tista plast je bila debela približno en čevelj, ponekod več, ponekod pa tudi manj. Plast so morali rudarji odstranjevati, ker je bilo na tem mnogo zamude. Po nekaj kamnih sem padel in se polomil s premogom, ki ga je bilo potem treba očistiti. Več časa se je tisti kamen tako držal, kakor bi ga sam peklenski kopiral in ga je bilo treba streliti. Bilo je dosti dela z »ušivim pehom«. Rudarji pa so dobili za odstranjevanje kamna pet centov pri vsaki toni naloženega premoga. Dosti je bilo zastonjskega dela in zato so ga rudarji upravičeno imeli za imenovano. Potem sem je bila lastnica od tone premoga 71 centov, dokler se na pet centov za kamen, kar je skupaj znašalo 76 centov od tone, ne znižuje. Kako je kamen debel v nekaterih prostorih. Ako je bil kamen tanjši, je bilo bolje za rudarje, ko je bil debelši, pa slabše in rudar je dostikrat preklinjal tisti »peh«.

V tistih časih je zaslužil rudar od šest do osem dolarjev na dan, ako je šlo vse po sreči in ako je bil dovolj vozičkov. Baš v tistih junijskih dneh, ko sem začel delati v rovu, je rov prav slabo obratoval. Premogovi delavci pa niso imeli dovolj naročil in rudarji tudi ne stalnega dela. Delali smo le tri dni v tednu in še takrat nismo dobili dovolj vozičkov. Zato je bil pa tudi zaslužek, ki sem ga prejel na plačilni dan, tako majhen, da nisem vedel, ali bi tiste dolarje dal sam ali jih dal, kajti denar sem imel razdeliti na več strani. Moral sem odšteti za najpotrebnejšo hrano in stanovanje. Poleg tega sem kupil obleko in druge stvari, pa sem moral kar čakati na izboljšanje. K večjemu sem prejel do 20 dolarjev na plačilni dan, toda največkrat je bilo manj. Ostali rudarji so bili tudi slabo podkovani v finančnem oziru in z menoj vred potrebni večjega zaslužka za vzdrževanje svojih družin.

Počitnic smo imeli dovolj in tako tudi prostega časa. Čestokrat smo se zbirali v družbi skupin, hodili drug k drugemu na obisk in razpravljali o rudarskem življenju. Mnogokrat smo govorili o politiki, toda vsa glava, katera beda vse vlada med ubogega rudarja, nas niso zanimale.

Nekoč nas je obiskal neki rojak, ki je prodajal obleko in še to, da ima v bližini naselbina Bradley brata, ki se je kupil farmo. Hotel je priti do izpremenbe v življenju, pa si je mislil, da bi bilo dobro, ako bi se hotel podati na ameriški zemlji.

Kupili so osemdeset akrov obsežno farmo in začel novo življenje. Nekega dne sva se s stricem podala na obisk k temu slovenskemu farmarju, da vidiva, kako se rojak počuti in kako uspeva. Vzela sva pot pod noge in kmalu dospela do rojaka.

Na farmi smo se z rojakom lepo pozdravili. Najinega prihoda je bil zelo vesel in naju je gostoljubno sprejel. Ko sva prišla, je ravno nekaj popravljal okoli stanovanja, da bo lepše izgledalo. Potem sva začela s pogovorom in vsak je svoje povedal. Midva o najinem položaju, farmar pa zopet o svojem.

Po kratkem govoru naju je povabil v hišo in predstavil ženi. Bila je prijazna in udana ženica, ter je bila tudi ona vesela najinega obiska. Nato smo zopet nadaljevali s pogovorom, farmar in njegova žena sta pa na mizo postregla z obiljšim vinom in tudi z močnejo kapljico, ki mi je šla v glavo. Ženica je bila zgovorna in povedala je, da se imajo še precej dobro. Res, da imajo še nekaj dolga, ko pa tistega plačajo, bodo postali popolnoma svoji gospodarji in se jim ne bo treba nič več bati. Njen mož je pojasnil, da mora ob priliki še brez delov v rovu in da z zaslužkom plačuje dolg.

Po pogovoru in okrepilu s pijačo naju je farmar povabil, naj si ogledava posestvo. Lega farme je bila nekoliko hribovita, toda zemlja je izgledala rodovitna. Velik kos zemlje je imel posejan s koruzo, katera je bila izredno velika v mesecu juniju. Bolj prileten možiček je imel že odraščene otroke, tako tudi dva sinova, ki sta mu bila dobra opora pri delu. On se je pohvalil in razkazoval otroke in na obrazu se mu je bralo, da je zadovoljen. Ko poplača ves dolg, bo neodvisen od rovov, v katerih se morajo rudarji mučiti.

Ko sva si s stricem ogledali posestvo, naju je zopet popeljal proti hiši, kjer smo posedli v mehko travo pod sadnim drevjem na obsežnem vrtu poleg hiše. Nato je pozval enega izmed sinov in mu naročil, naj gre v klet in prinese par steklenic domačega piva. S stricem sva si poslala že z hladnim pivom, ki je imelo prav dober okus. Poslužili smo se pijače in tudi prigrizka. S stricem sva res prav uživala, ko sva šla na obisk k dobri slovenski farmarski družini.

Končno sva se odločila, da se vrneva domov, ker nisva hotela predolgo ovirati družine na farmi, ki je imela dosti dela v poletni sezoni. Prav lepo sva se zahvalila za potrebščine in se poslovila. Oni so nama še pripomnili, naj jih ob priliki ponovno obiščeva. Prav zadovoljna sva bila s tem obiskom slovenskega farmarja.

Ko sva prišla domov, je šel stric takoj na pošto in kmalu prinesel Prosveto in jo začel z zanimanjem čitati. Jaz sem komaj čakal, da je on pregledal list, da ga je potem dal meni, da sem se jaz poglobil in prečital zanimivosti. List Prosveta se mi je dopadel, ker je temeljito razpravljal o delavskih razmerah in prinašal podučljive članke ter seznanjal čitatelje z dogodki po vsem svetu. Iz Prosvete sem se učil, koliko je treba še delavcem preden bo delavec prišel do svojih pravic. To mi je dalo pogum, da ne sme dremati in vreči puške v koruzo, pač pa vstopiti v vrsto naprednih delavcev in se skupaj z njimi boriti za pravice in boljše življenje.

Naslednji dan je rov zopet obratoval in jaz sem šel z veseljem na delo. Dobil sem več vozičkov in s tem tudi več zaslužka. Upal in želel sem, da bi se kmalu začelo bolje delati, da bi se v finančnem oziru malo opomogel, da ne bi bil vedno reven ko cerkvena miš. Želja se deloma uresničila, kajti dobivati sem začel več vozičkov in tudi več dni smo delali v tednu. Naposled se je toliko izboljšalo, da smo delali po pet dni na teden in to je bilo zame že nekaj posebnega. Na plačilne dneve sem dobil več denarja in s tem mi je bilo omogočeno, da sem si kupil potrebne stvari. Ko sem dobil dvajset dolarjev, je bilo to nekaj posebnega na plačilni dan. Dobil sem bil pa vse, toda so mi odtrgali za unijsko karto, unijske prispevke itd.

Kmalu sem se privadil rudarskega dela in življenja. Čeprav je bilo težko delo, sem ga vzljubil, ker sem imel primeren zaslužek. Dnevi so potekali drug za drugim, nato zopet tedni in postal sem izurjen rudar. Delu sem popolnoma privadil kakor tudi novemu življenju. Hodil sem na delo pod zemljo ter kopal in nakladal »črni diamant«.

==VIII==

Andy, mož moje tete, je imel brate, ki so tudi delali v premogovniku v neki drugi naselbini nedaleč od Bradleya. Tam se je nahajalo delovno mesto, kjer so delali dva dni na teden. Nekega dne so nas prišli obiskat s svojimi družinami, kajti dva sta bila oženjena in imela že precejšno število otrok.

Med temi štirimi brati je bil Janez najstarejši, za njim je bil Andy, potem Karol, najmlajši pa je bil Frank. Janez je bil že dolgo časa oženjen in je kopico otrok. On je takoj odprl pogovor o delu in vprašal Andyja, ako je mogoče dobiti delo v Bradleyu. Andy je natančno razložil bratom razmere in delavski položaj v okolju Bradleya ter da se sliši, da je družba dobila več naročil in da se bo za naprej bolje delalo. Zato lahko poskusita z delom tu; najbolje pa bo, če vprašata upravitelja pri delovodji.

Janez je bil zadovoljen in je tisti dan že šel z Andyjem k delovodji, ki jima je povedal, da je družba dobila več naročil in da bo v kratkem zaposlila več rudarjev. Janezu je rekel, da lahko začne delati naslednji dan. Tega je bil Janez vesel. Delovodji je rekel, da bo naslednji dan prišel v pisarno in potem pričel delati v rovu. Nato sta se poslovila in odšla.

Ko sta dospela domov, je Janez takoj pripovedoval, da je delo že dobil in da bo začel drugi dan delati. Poslovodja je celo naročil, ako ve za nekaj izkušenih rudarjev, naj jim pove, da lahko dobijo delo v istem rovu. Janez je kar pri nas ostal, Karol in Frank pa sta odšla k nekim znancem.

Janezu se je delo dopadlo, še bolj pa dolarji, ki jih je služil. Njegov zaslužek je bil precej večji nego v prejšnjem rovu. Prostor je dobil poleg mene, stric Janez in tako smo bili skupaj v rovu in hodili drug drugemu gledati, kako delo napreduje.

Janez se je odločil, da ostane v Bradleyju. Najel je truk, na katerega so naložili pohištvo in družino. Z njegovim preselitvijo je naselbina Bradley narasla za osem glav. Kmalu smo pa enega Janezovega izgubljali. Bil je stric Jože, ki se je vrnil v Cleveland, ko sem se še privadil delu v rovu. Vrtal in kopal sem naprej pod zemljo, ko se je stric odločil, da se vrne v Cleveland. Tja pa ni šel za delo, pač pa na vodovino, s katero se je spoznal in dopisoval.

Ostal sem še nadalje na hrani in stanovanju pri teti in redno hodil na delo v rov. V rovu sta me čestokrat obiskala vsak Andy in njegov brat Janez ter mi tudi pokazala, kar sem že sam vedel. Stric Jože jima je bil namreč pred odhodom naročil, naj pazita name, češ, da se človek mora v vsakem novem delu učiti, kako naj spozna, kaj je prav. Tako sem kopal, vrtal in razstreljeval »črni diamant«, ga nalagal na vozičke in dalje rinil pod zemljo za premogovimi žilami in skušal čim več zaslužiti. Vozičkov sem imel dovolj, včasih in največ pa sem jih dal tudi drugim rudarjem, ako so slučajno imeli dovolj nakopanega in iztržnega premoga.

Nekako en mesec in pol se je dobro delalo, potem pa so naročila za premog zopet začela pešati in mi slabše delati. Bilo je to v vročem poletnem času in rudarji smo imeli zopet dovolj počitnic.

Nekega dne je moja teta iztaknila v časopisu neke rojakinje v državi Missouri, pa se je odločila, da ji bo pisala in jo vprašala o tamnošnjih delavskih razmerah. V enem tednu je že prejela odgovor od tiste ženske. Poročala je, da so tam dosti premogovniki, ki pa ne obratujejo, ker nekaj popravljajo v rovu. V enem mesecu bo vse popravljeno in urejeno, potem pa bodo rovi obratovali s polno paro. Takrat ji bo ponovno pisala in dala vedeti, ako bi hoteli iti tja za delom.

Po prejemu tistega pisma je nas je lotila izredna želja za preselitev. Kar neka tajna sila nas je vzpodbujala in nam dajala pogum za odhod iz Bradleya, čeprav smo vedeli, da se tam ne bo denar kar po tleh pobiral, pač pa bo treba tudi delati zanj kot vsepovsod.

Nekako tri tedne smo še ostali v Bradleyju. Med tem časom sta moja teta in ženina v Missouriju izmenjali še nekaj pisemnih pogovorov, nakar smo se odločili, da odrinemo na daljšo pot proti zapadu, v rudarsko mesto Marceline, Mo.

Spravili smo skupaj hišno opremo, orodje, obleko in drugo drobnarijo ter jo zložili v kovčege in večje zaboje. Vse to je bilo odpeljano na tovorni vagon na cilj. Teta in otroci so potovali po železnici, dva večja sinova, vsak Andy in jaz smo se pa odločili, da se odpeljemo s fordom, katerega je šofiral Andy. Njegov brat Janez je še ostal v Bradleyju. Poslovili smo se od njega in njegove družine, znancev in prijateljev, nato pa odrinili na pot.

Ko je Andy privozil z avtomobilom do Dillonvilla, osmelili in dali našo »Liziko« preizkusiti izkušenemu mehaniku, kajti pot je bila dolga, zato je bilo treba vse natančno urediti, da ne bi med potjo imeli preveč sitnosti. Mehanik je pregledal in popravil neke malenkosti, nato nam je pa rekel, da je vse »ali right« in da lahko brez skrbi nadaljujemo našo potovanje. Drveli smo naprej po lepo tlakovanih cestah proti zapadu. Opazovali smo polja, preko katerih se je cesta vila; žito je zorelo in ponekod so ga že spravljali pod streho.

Še tisto noč, ko smo se odpravili na pot, smo prevozili državo Ohio in dospeli v Indiano. V Indiani je polje izgledalo slabotno. Cesta se je vila preko farmarskih naselišč, toda vse je izgledalo bolj skromnaše. Poljski pridelki so kazali slabo, koruza je bila bolj pritlikava, se celo trava je izgledala slabotna nego v Ohiu.

Pozno v noč smo se ustavili na nekem posestvu. Andy je zapeljal s ceste in mi smo se kar pod milim nebom za silo naspali. Naslednji dan smo zopet nadaljevali potovanje proti Missouriju. Istega dne smo dospeli v mesto Indianapolis, kjer se pa nismo ustavili.

Tretji dan naše voznje smo dospeli v St. Louis, v državo Missouri. Do tu nam je slo vse po sreči, v St. Louisu nam je pa »Lizi« odpovedala pokorčino in Andy je ni mogel več priličiti na nadaljnjo pot. Slišali smo, ko je nekaj počilo, toda tako pokanje se je pri avtomobilu veckrat čulo; ker ni hotela »Lizi« nikakor naprej, smo poskakali dol. Andy je pogledal, ako ima s tem kaj gasoline, istotako je pregledal mehanične dele, toda ugotoviti ni mogel vzroka in kaj se je polomilo. Eden od bratov se je potem podal v bližnjo garažo in povedal, da je avtomobil odpovedal in da noče več dalje.

Iz garaže je kmalu pripeljal nekdo s trukom in naso »Lizi« odpeljal, da jo preiščejo večji mehaniki in popravijo. Vozili so jo na dvoje ter s svojimi spretnimi rokami kmalu našli vzrok. Dobili smo pomiljen predmet, ga nadomestili z novim in »Lizi« je bila v kratkem času zopet »all right«. Andy je pa prejel na koncu papir račun za 16 dolarjev. Seveda se je malo popraskal za usesi, toda pomagati se ni dalo. Izrekel je par mastnih, nato pa plačal z lahkoto vsoto.

Zopet smo zašedli popravljeni avtomobil in Andy je krenil z njim skozi mesto. Vse je slo gladko naprej, dokler nismo dospeli zunaj mesta, kjer nismo mogli najti prave ceste. Katerega smo vprašali, vsak nam je drugače povedal in na ta način smo krožili po mestu in okolici tri ure. Izpraševati smo tu in tam, da bi nam kdo povedal, katera cesta drži tja, kamor smo bili namenjeni, toda nihče nam ni vedel povedati. Naposled smo jo sami našli, nakar smo nadaljevali pot v pravo smer.

Po par urah je ostalo zakajeno industrijsko mesto St. Louis daleč za nami. Mi smo se bolj počutili, ko smo se iznebili prometnih ulic v mestu in okolici ter zopet drveli naprej po deželski cesti v čistem ozračju preko kmetijskih farmarskih pokrajin.

Cesta, po kateri smo se vozili, ni bila tlakovana, zato vožnja ni bila prijetna. V nekaterih krajih je bila cesta kotanjasta in naša »Lizi« se je gugala, da smo mislili, da se bomo prevrnili. Po cesti je bilo tudi precej prahu, ki pa nas ni oviral, toda kadile se je za nami kakor bi se nam vrag smejal.

Proti noči dospeli v neki kraj, kar nam je napravilo dosti sitnosti. Cesta je postala zopet slaba in »Lizi« se je začela sukati na vse strani. V nekem kraju smo zablodili kakor na vrtuljaku. Težava pa je bila mila in se nismo nikjer prevrnili.

Četrti dan naše vožnje okrog šeste ure zvečer smo končno dospeli na cilj, v rudarsko naselbino Marceline. Kakor je leži, gledalo, so neprestano pazili, kajti ko smo dospeli v naselbino, nas je neki fant vprašal, ako prihajamo iz Bradleya. Fant je pa tudi opazil licenčno tablico na avtomobilu in iz tega sklepal, da smo pravi. Bil je sin tiste ženice, s katero je bila moja teta v korespondenci. Vzel nas je za avtomobil in pokazal nam je pot na svoj dom, kjer nas je bilo konec našega potovanja.

Povedal nam je, da je moja teta z otroci že dospela in da nas pričakujejo. Ko smo dospeli na cilj, so nas otroci takoj obstopili avtomobil. Bili so veseli, ker smo dospeli in prišli za njimi. Pozdravili smo se tudi z gospo in drugimi. Nato smo se podali v hišo, kjer smo bili tako potrebni po vsem in prijetno razpoloženi, ko smo se zopet dobro okrepčali po dolgi vožnji.

Teta je bila dospela z otroci dva dni prej, ker je vlak hitreje premagal razdaljo kakor mi z avtomobilom.

Ženska, h kateri smo se bili vselili, nam je pripovedovala svoje doživljaje v Ameriki. Med njimi je umrlo že precej njezinih otrok, ali pa je nakopal v nezdravih krajih kakor nekoč v starem kraju. Po moževi smrti se je borila z otroci skozi življenje.

S tem je bilo našega pogovora konec, ker sta se Andy in njegova žena spomnila, da bo treba nekaj ukreniti glede stanovanja, ker v hiši ni bilo za vse prostora. Postrežljiva ženica se je takoj ponudila, da gre z Andyjem in mojo teto in jima pomaga najti primerno stanovanje na naselbini, ker je bilo dovolj praznih hiš; stanovanja ni bilo težko dobiti. Po eni uri iskanja in povpraševanja so se našli primerno hišo. Plačali so najemnino za en mesec naprej in na ta način zagotovili primerno stanovanje s petimi sobami.

Najemnina je bila deset dolarjev mesečno, kar ni bilo dosti, vendar dovolj, ako se je upoštevalo delavske razmere.

==IX==

Po našem prihodu v Marceline smo se od tesnobe, v kateri smo živeli, preselili v novo stanovanje. S tovornim vlakom je dospela naša oprema in pohištvo. To smo nemudoma prepeljali v novi dom in ga uredili po svojem okusu. Že prvo noč smo se pošteno naspali, ker smo bili utrujeni od dolge vožnje in raznih sitnosti. Potem smo si nekoliko ogledali naselbino in končno je bilo treba iti pogledat tudi za delom.

Podali smo se k delovodji premogovnika ter ga vprašali za delo. Povedali smo, da smo izkušeni rudarji in navedli kraje, kjer smo že delali.

Delovodja nam je pojasnil položaj v tistem rovu, da so imeli več stvari predelati in popraviti, da morajo še postaviti novo zgradbo in da bo zelo približno mesec časa preden bo vse izgotovljeno in nato bo začel rov obratovati.

Mesec čakanja se nam je zdelo nekoliko predolgo. Ker si nismo mogli pomagati, smo morali počakati na tisti čas, ko bo rov začel obratovati.

Od delovodja smo se podali v urad rudarske unije in tam oddali naše unijske karte. Uradniki so nam povedali, da bodo že skrbeli, da bomo takoj začeli delati kakor hitro bo rov odprt in da nam bodo pomagali, da se nam ne bo godila kakšna krivica v tem oziru.

Vrnili smo se domov, kjer smo povedali, kaj smo izvedeli glede dela. Teta se je začudila, ko smo ji pojasnili, da bomo morali še en mesec čakati. »To je malo preveč,« je rekla.

Teta je imela farmo v Naylorju, Missouri. Ko je izvedela, kako dolgo bomo morali še čakati na delo, se je odločila, da izkoristimo prosti čas in se podamo na farmo, ki je bila oddaljena okrog 150 milj od naselbine Marceline. Teta in njen mož sta se odločila, da bosta vzela s seboj le dvoje otrok. Jaz, njena sinova in hčerka smo ostali doma in si peljali.

Farmo sta dala v najem nekim ljudem in hotela sta videti te ljudi in obiskati stare znance in prijatelje, s katerimi sta pred leti živela na farmi. Kolikor nas je ostalo doma, smo si kuhali kakor smo pač znali, to je bila naša osnova za vsa dela.

Ker smo imeli dosti prostega časa, smo se podali na izprehod po naselbini in okolici. Tako smo vse pregledali in se dobro seznanili v novem kraju, v katerega smo se preselili. Ker nam je bilo ob večerih dolgočas, smo začeli igrati na karte. Jaz sem se moral še učiti; potem pa smo igrali vsakovrstne igre, ki so v navadi v Ameriki.

Potekla sta dva tedna, odkar sta odšla teta in njen mož na farmo, pa jih še ni bilo nazaj. Mislili smo že, da sta pozabila na vrnitev. Morali smo čakati, da se vrneta in naredita konec našemu dolgočasanju. Na trideseti dan po odhodu sta se vrnila in bili smo veseli, ker smo bili rešeni nadaljnje pestarije. Čeprav je bilo že pozno zvečer, nam je hotela teta skuhati večerjo. Prodajalne so bile ob nedeljah odprte in teta je nemudoma naročila hčerki, naj brž stopi v prodajalno in kupi potrebne stvari. Jed je bila hitro pripravljena in vsi smo se po dolgem času pošteno najedli.

Teti smo pripovedovali, kako smo kuhali in kako smo večkrat imeli smolo pri kuhi. Seveda se nam je pošteno nasmejala, ko je izvedela, kaj smo počeli doma v času njene odsotnosti.

Po enem mesecu našega prihoda v Marceline smo se ponovno podali do rovskega delovodje in ga vprašali glede dela. On nam je prav na kratko odgovoril, da bo vzelo še štirinajst dni preden bo vse pripravljeno. Kadar se bo rov odprl, bo obratoval s polno paro, kajti naročil za premog ima družba dovolj. Bili smo veseli, akoprav smo vedeli, da bo treba še štirinajst dni čakati, kajti delovodja nam je odločno povedal, da bomo potem stalno delali.

Teta je bila tudi vesela našega sporočila. Tistih štirinajst dni se bo še lahko potrpežilo, čeprav je bil že skrajni čas, da začnemo delati, kajti ves ta mesec dni ni noben prinesel centa v hišo, pač pa smo kar v dolarjih trošili, odkar smo se podali na pot in se preselili.

Naslednjih par tednov nam je kaj hitro poteklo in končno je nastopil zaželjeni dan. Zopet smo šli k delovodji in ga vprašali, kaj in kako. On nam je odgovoril, da se rov kmalu odpre.

Andy je dobil svoj prostor v rovu, jaz in moj bratranec pa skupnega. Delovodja je tako odločil, ker je mislil, da nimava še dovolj izkušenj pri delu v rovu.

Premog v tistem rovu je bil le tri čevlje visok. Plast kamna nad premogovno žilo je bila pa izredno debela, poldrug čevelj v nekaterih krajih. Kamen smo lomili s premogom in videti ga je potem odstranjevali. Plača je bila $1.11 od tone, od kamna so pa plačali 12 centov na vsako tono naloženega premoga, tako da smo zaslužili pri vsaki toni $1.23. Ker je bil premog prav nizek, se ni dalo kaj prida zaslužiti. Jaz in bratranec, ki sva imela skupni prostor, nisva imela toliko uspeha kakor drugi rudarji, ki so posamezno delali v prostorih. Prva dva tedna sva komaj deset dolarjev na teden zaslužila, včasih pa še toliko ne. Andy je precej več zaslužil, ker je imel sam svoj prostor in ker je bil star in izurjen rudar.

V tistem rovu sploh ni bilo prilike, da bi kdo kaj prida zaslužil. Tistih, ki so zaslužili $25 na teden, je bilo prav malo. Delali smo pa redno vse delovne dni, ker naročil je bilo dovolj.

Jaz sem redno hodil na delo, se mučil in ubijal za svoj vsakdanji kruh. V novi naselbini sem bil že peti mesec in v tem času sem se prilagodil razmeram.

Naslednje leto v mesecu januarju se je raznesla govorica, da izbruhne stavka organiziranih rudarjev, ki se morda razširi tudi na neunjijske rove, kjer so rudarji brez vsake zaščite. Začel sem resno misliti na bodočnost, ker sem čul in mi je bilo znano, da nekatere stavke trajajo več mesecev preden se stvar pobota. Prihranjenega nisem imel le 50 dolarjev in sklenil sem pisati teti v Missouriju ter vprašati, naj mi opiše tamkajšnje razmere. Biti v stavki dolgo mesece in brez prihrankov se mi ni zdelo prijetno, manj pa biti na hrani in stanovanju pri drugih ljudeh in delati dolgove, katere morda ne bom mogel nikoli poravnati.

Na pismo, ki sem ga pisal teti, sem dobil odgovor, da tam lepo gre delo, toda njen mož je vseeno vprašal v livarni, v kateri je bil zaposlen, ako bi mogel jaz dobiti delo, ako bi tja prišel. Delovodja je mojemu svak-u odgovoril, da ga bom dobil, ako ne takoj, pa v enem ali dveh tednih gotovo. Odgovor tete iz Michigana mi je bil všeč, kajti vedel sem, kam se bom obrnil, ako me sila nažene.

Ker sem se odločil odpotovati in se preseliti v Monroe, Mich., kamor sem bil dospel iz starega kraja, nisem hotel več odlašati, pa naj stavka izbruhne ali ne. Pustil sem delo v rovu in se preselil. Teta in njen mož Andy sta se tudi odločila, da se v slučaju stavke preselita z družino na farmo v Naylorju.

==X==

Bilo je meseca februarja, ko sem se poslovil od sorodnikov, prijateljev in znancev v Marcelinu in me odpeljal proti državi Michigan. Po par dneh vožnje sem se vrnil v mesto, kamor sem bil dospel iz stare domovine in kjer sem kot novinec imel dosti neprilik. Med potom sem z vlaka opazoval razne pokrajine, naselbine in mesta, skozi katere smo se vozili. V Chicagu mi je bil rad dlje časa pomuditi in ogledati razne zanimivosti, toda ni bilo časa za to. V Chicagu sem moral prestopiti na drugi vlak in se odpeljati proti Toledu in od tam v Monroe, Mich.

Po dolgi vožnji sem srečno izstopil na postaji v Monroeju. Prav nič nisem bil v strahu kakor tedaj, ko sem prišel iz stare domovine. Bilo mi je vse znano in zato sem jo naravnost ubral po ulici in dospel na dom moje tete. Dal mi je v najem eno sobo in začel sem plačevati. Sam sem si kuhal, čistil in držal svojo sobo v redu. Na ta način sem nadaljeval svoje samostojno življenje.

Nekega dne sem šel v nekdanjo livarno, kjer sem vprašal delovodjo, če mi more preskrbeti delo. Dejal je, da ne, vendar me je potolažil z obljubo, da ga bom dobil naslednji teden.

En teden bivanja v Monroe je brzo pretekel. Potem sem se dobil delo, katero je neki delavec pustil. Ko sem delovodjo prišel v livarno, mi je delovodja rekel, da bom imel stalno delo. Tako sem bil zopet uvrščen med ostale delavce ter si v potu svojega obraza začel služiti svoj kruh.

Novo delo sem obdržal tri mesece in v tem času sem si počasi nabiral izkušnje in svoje delo precej dobro opravljal, kajti na teži sem izgubil par funtov. Delo je bilo pretežko in zato sem odšel. Kakor bi prišel do izkušenj dela. Predno sem mislil pustiti delo v livarni, sem poizvedoval za drugo službo ter končno tudi dobil v neki papirnici. Ko sem to trimesečno vajeništvo v livarni dobil delo v papirnici, sem bil preskrbljen z zaslužkom za naprej in zato sem brez vsake bojazni ostavil tekoče delo in se lotil drugega.

V papirnici se je delalo po deset ur na dan in delo je bilo dosti lažje nego v tisti zaprašeni livarni. Sicer mi je šlo nekaj dni bolj slabo izpod rok, zato mi je bilo težko, ker nisem mogel dela tako opravljati kakor izkušeni delavci. Bilo se pa z vsakim dnem bolje in jaz sem se v enem tednu popolnoma prilagodil razmeram. Na delo sem redno hodil ter delal šest dni v tednu.

Tisti čas se je začelo obratovati na bolje v vseh ostalih tovarnah. Brezposelni so laglje dobili delo, ko je nastopila pomladanska sezona in s tem so se razmere splošno izboljšale. Po dolgi zimi so nastopili za delavce zopet veseli dnevi in mnogo delavcev je dobilo delo. Poleg tega so se odprla dela pri gradnji novih poslopij, pri popravljanju in tlakovanju cest in na polju. Kdor je bil že več časa brez dela, je rad sprejel po enem ali drugem, da si je zopet nekoliko uredil svoje finančne razmere.

V papirnici smo delali na tri izmene in se vrstili. Nekega dne sem si zvil cigareto in prižgal, ne da bi se zavedal ravnateljeve varnosti. Sicer sem vedel, da je kajenje v tovarni strogo prepovedano, toda poskusil sem vseeno, misleč, da me bo nihče opazil. Na takem me je pa sam ravnatelj zasačil. Takoj sem slutil, da ne bo vse prav. Pričakoval sem, da me bo najhuje nagnal, kajti bo ravnatelj napravil z menoj. On je takoj poklical delovodjo in mu rekel, naj me enostavno odpusti iz tovarne.

Delovodja se je pokoril ukazu ravnatelja in površno me je še pošteno ozmerjal. Ko sem šel v glavno pisarno, da dobim izplačano, kar sem imel zasluženega, pa je prišel za mano in sporočil, da se je ravnatelj premislil. Povedal mi je, da je tako kruto ravnal v jezi, pa tudi zastrašiti me je hotel, da ne bi več kaj takega počel, kajti je strogo prepovedano, in da lahko pridem na delo naslednji dan. Nato sem šel domov, vesel, da nazaj v tovarno. Dospel si domov sem začel premišljevati, ali bi šel nazaj ali ne. Naposled sem se odločil, da ne grem več nazaj. Ker sem že lahko dobil delo drugje, sem upal, da bom še kaj primernega našel.

V par dneh sem res dobil drugo delo pri isti družbi, ki je lastovala še neko drugo papirnico v bližini.

Bilo je v vročem juliju, ko sem odšel na delo v drugo papirnico. Vročine je bilo zunaj precej prenašati, toda v tovarni je bila še hujša. Poleg razgretega zraka v tovarni nas je mučila tudi soparica. Bil sem zaposlen v oddelku, kjer se je iz varnice, iz katere se je izdeloval papir, mlela v kašo in v brozgo, ki se je razredčevala v vroči vodi. Delala sva po dva skupaj in kadar sva napolnila veliko posodo, v kateri se je brozga mešala, sva imela dvajset minut počitka na vsako uro. Seveda je bilo s tem delo olajšano, toda vročino smo morali vseeno prenašati.

Tako se je moje delo ponavljalo od dne do dne in po šest dni na teden. Delali smo osem ur na dan in plača je bila 50 centov na uro, štiri dolarje na dan. To je bilo za delavca, kakor sem bil jaz, že lep zaslužek. Preživljal sem se kakor se spodobi in še kakšen dolar mi je ostal za deževne dneve, toda tistega dela sem se kmalu naveličal in ga pustil. Za drugim delom pa nisem šel takoj, kajti hotel sem se odpočiti. Ker je bilo v vročih poletnih dneh, sem pohajkoval v okolici mesta in posedal v senci. Včasih sem se podal tudi na ribolov, s katerim pa nisem imel dosti sreče. Ako sem slučajno kaj ujel na trnek, je bila najmanjša ribica, da sem jo zlahka nazaj v vodo.

Po dveh tednih postopanja in zabavanja z ribolovom sem se zopet namenil, da pogledam za delom, katerega sem kmalu dobil. Začel sem delati na prostem, na progi železnice države. Delo je bilo v bližini mesta in se mi je precej dopadlo. Največ smo premeščali tračnice, pobirali izrabljene in polagali nove. Delovodja je bil dober človek in nas ni priganjal. Celo strinjal se je z nami, ko smo kritizirali kapitalistični sistem, ki tako slabo plačuje delavce v najbogatejši deželi na svetu. Samo pomagal nam je v tem oziru in mogel, ker je bil sam uslužbenec pri družbi, ki ga lahko vsak dan odpusti. Na progi sem delal dobra dva tedna in potem pustil delo, ker je bila plača premajhna. Za $3.20 na dan nisem hotel več delati.

Potem sem šel vprašat za delo v tisto livarno, v kateri sem delal, ko sem prišel nazaj v Monroe iz države Missouri. V livarni sem delo takoj dobil in začel delati ponovno in po devet ur na dan. Plača je bila 50 centov na uro in računal sem, da bom precej več zaslužil nego na progi.

Tiste dneve sem dobil pismo od svojega prijatelja, s katerim sva skupaj prišla v Ameriko, se razšla v New Yorku in se nisva potem več videla. On je bil odpotoval k bratu nekam v Pensylvanijo.

Prijatelj me je v pismu vprašal, kako je z menoj, če sem zadovoljen v novi deželi, kje delam, koliko zaslužim in še druge stvari je hotel izvedeti od mene.

Jaz sem mu nemudoma odpisal in mu naštel krize in težave, s katerimi se ubijam v občudljeni deželi. Nadalje sem mu pisal, da delam v nekem kotlu, ki ni nič boljše od tistega, o katerem je govoril gospod župnik. Končno sem ga prosil, naj mi takoj odpiše in ako tam kolikaj bolje kaže, bom pustil delo v livarni in prišel za njim.

Čez nekaj dni sem še dobil odgovor od svojega prijatelja iz rudarške naselbine Melntyre, Pa., kjer je bil največ zaposlen v rovu, toda tisti čas je bila stavka in on je bil že šest mesecev brez dela. Omenil je, da ne bodo morda pobotali v par tednih, vendar bo kmalu konec in da se bo zopet začelo. Svetoval mi je, naj še počakam in obdržim staro delo, kadar se bo v premogovnih roveh delo spet začelo. Omenil je, da bom lahko jaz tudi prišel.

Jaz sem navzlic svojega prijatelja upošteval in še nadalje redno hodil na delo v livarno. Prijatelju sem odpisal, da se bom ravnal kakor mi je svetoval.

V par tednih sem ponovno prejel pismo od prijatelja. Sporočil mi je, da je stavka končana in da se v kratkem začne z delom v premogovnih roveh. V pismu je tudi omenil, da bo delo težko dobiti, ker je dosti brezposelnih rudarjev. Zato naj storim kakor ko me je volja; on ne jamči, da bom dobil delo, ako pridem tja.

Odpisal sem mu, da bom delo v livarni še pustil in da v kratkem odpotujem v premogovno okrožje v Pennsylvaniji, potem pa naj se zgodi karkoli.

Urediti sem vse potrebno za odhod. Najprej sem pustil pečlarijo, katere sem se naveličal, ko se je nabralo preveč nezaljubljenih gostov — črvov in stenice. Potrebne predmete in obleko, ki jih nisem pač potreboval, sem izločil v kovčeg in ga poslal v Pennsylvanijo. Nato sem se poslovil od svojih prijateljev ter tete in njene družine, kupil vozni listek in se odpeljal v državo Pennsylvanijo.

Prijateljev, od katerih bi bila ločitev težka, nisem imel. V tistih časih si je človek pridobil prijatelje, ako je zahajal v razne prostore, kjer so prodajali prepovedano pijačo, žganje, vino in pivo. Take prostore se je množica zatekla in se je na galjone in galjone prodalo za lep denar. Nekateri so obogateli s prepovedanimi trgovino. Kdor je bil preveč, ga je oblast zaprla in kaznovala. Rekli so, da so imeli takšni razni izdajalci. Takih razmer se je bilo treba otresti.

==XI==

Vlak, v katerem sem se odpeljal proti Pennsylvaniji, je vozil preko Clevelanda, kjer smo se ustavili le nekaj minut in potem zopet nadaljevali vožnjo proti Pittsburghu. Tu sem se moral presesti na drugi vlak. Po strmi vožnji smo dospeli v mesto Indiana, kjer sem se moral ponovno presesti na drugi vlak. Končno sem dospel v rudarsko naselbino Melntyre. Tu sem vstopil v neko trgovino ter vprašal, ako mi morejo povedati, kje stanuje moj prijatelj in dali mi potrebne informacije. Ko sem prišel do njegovega stanovanja, sem potrkal na vrata. Prišla je ženska, katero sem vprašal, če tu stanuje Janez Tork. Rekla je, da sem prav prišel, da je to hiša Janeza Torka in da je tudi njegov brat Louis, s katerim sva prišla skupaj iz starega kraja, pri njiju na hrani. Ona je bila namreč žena Janeza Torka in po izmenjavi nekaj besed me je povabila v hišo. Jaz sem stopil za njo v kuhinjo in jo pozdravil, da sem prišel iz Michigana in da sem Jožeta vprašal o delavskih razmerah.

Ona je rekla, da je Jože govoril o meni in ji povedal, da bom v kratkem prišel v Melntyre. Rekla je, naj kar počakam, ker bosta njen mož in njegov brat kmalu prišla z dela.

Ko sem sam sedel v sobi ter čakal pol ure, sem začel pospravljati in zlagati svoje stvari. Brat sta prišla in nato jima je ženska takoj povedala o mojem prihodu. Oba sta nemudoma odšla v sobo, kjer smo se pozdravili in vsi smo bili veseli snidenja po dolgem času. Lojzeta nisem videl že skoro dve leti, njegovega brata Janeza pa še več let ne; on je bil že star Američan in je bil odšel v Ameriko, ko sem bil jaz še prav majhen fantek. Z Lojzetom, ki se ni dosti spremenil, sva se takoj spoznala. On se ni nič pohvalil z delom pod zemljo. Rekel je, da ga hrbet in roke bolijo, ker se mora plaziti in kljuvati v premogovniku in težko delati.

Tudi jaz sem potožil svoje nadloge in jima povedal nekaj svojih doživljajev v času mojega bivanja v Ameriki — kod sem hodil, kaj sem delal in da sem že šestkrat preselil. Ko sta me brata zagotovila, da bom dobil delo, mi je bilo nekoliko lažje pri srcu.

Kmalu smo bili vsi zbrani okoli mize ter smo povečerjali okusno pripravljeno jed, ki nam jo je skuhala Janezova žena. Nazdravljali smo domu in se modrovali in zato sem želel ostati pri njim na stanovanju in hrani. Takoj sem se opogumil in vprašal Janezovo ženo, ako bi mogla še mene obdržati na hrani in stanovanju. Ker sem bil tako rekoč domač človek, mi prošnje ni odbila in jaz sem z veseljem ostal pod streho.

Naslednji teden po prihodu v novo naselbino sem že dobil delo v bližnjem rovu. Delovodja me je vprašal po izkušnjah in povedal sem, da sem delal v rovu sedem mesecev. On je pritrdil, da to zadostuje, nakar me je vpisal med druge delavce, ki so bili zaposleni v istem rovu. Jaz sem oddal svojo unijsko karto krajevni uniji in nato začel delati v novem rovu, v katerem sta morala dva delati v enem prostoru. Za tovariša sem dobil nekega Madžara.

To je bilo že deseta služba, ki sem jo menjal v času svojega bivanja v Ameriki. O tistih zlatih dolarjih, katere sem si v stari domovini slikal predno sem se odpravil na pot, ni bilo ne duha ne sluha. Že sem bil skoro dve leti v »obljubljeni deželi«, pa sem bil še vedno suh kakor cerkvena miš. Kakor hitro sem nekaj prihranil, sem že potrošil s potovanjem v druge kraje.

V tistem rovu se je delalo po štiri dni na teden. Zaslužili smo precej dobro, od pet do šest dolarjev na osem ur. Po treh tednih sem dobil drugega tovariša v prostoru. To je bil eden izmed rudarjev, ki so bili na hrani tam, kakor jaz in jaz sem bil bolj zadovoljen, ko sem imel rojaka za tovariša.

Imela sva izredno dober prostor in to nama je pripomoglo, da sva kakšen dan prav dobro zaslužila. Res, nekega dne sva nama je celo pripetilo, da sva zaslužila kar 25 dolarjev vsak! Ta enodnevni zaslužek se bo zdel marsikomu neverjeten, toda je resnica. Resnica je pa tudi, da nikdar prej in nikdar pozneje nisem več toliko zaslužil v enem dnevu in tudi ne verjamem, da bi še kdaj.

Rojak Janez, kateremu sem bil na stanovanju in hrani, je na jesen kupil dosti grozdja, ga stisnil in napravil nekaj sodov vina. Rov je dobro obratoval, na hrani je imel šest rudarjev, ki so dobro zaslužili in včasih so dobili obiske, pa je računal, da bo delal z vinom dobro kupčijo. Res ne motil v svojih računih, kajti kmalu, ko je vino nehalo vreti in se krekati v sodih, so začeli povpraševati, ako ima kaj »kisar«.

Janez se pa ni dosti oziral na to, kdaj bo vino dovolj močno, da bo razburjalo kri in delalo korajžo pivcem. Kakor hitro so rudarji, ki so bili pri njem na hrani, vprašali za vino, jim ga je on z veseljem prinesel in pridno pobiral dolarje. Janezu je bilo le za denar in na kakovost vina se ni oziral, samo da ga je spravil v denar.

V naslednjih dneh je nastala za Janeza prava zlata doba. Povpraševalcev za vino je imel čim dalje več. Čestokrat se je pripetilo, da so kar s silo zahtevali, naj jim da vina. Janez se pa tudi ni preveč obotavljal ter je z »vslijivcem« postregel z vinom, ki so mu ga drago plačali. Ob plačilnih dnevih je bil pa pravi »dren«, takrat so si ga še več privoščili nego ob drugih dneh in tako prisluženi denar je izginjal v druge roke, ki so znali bolj pravilno ravnati z njim.

Ko so bili vinski bratje že nekoliko nataknjeni, niso več gledali, kaj jim teče po žilah. Samo da je malo peklo in dajalo po alkoholju, pa so zvracali svoja usta in potem začeli zažirati svoje življenje. Taki družbi se tudi jaz nisem mogel vzdržati, da ne bi ob priliki plačal za vino in ga pil v družbi svojih veselih sostanovalcev. Toda vseeno sem se skušal brzditi, da ne bi preveč zašel v razbrzdanost.

Ker se je rov bolje delalo, je Janez podražil tudi stanovanje in hrano. Plačevali smo na mesec kar po sedemdeset dolarjev na mesec, polovico preveč, ker hrana ni bila nič izrednega.

Nekega nedelje se je zopet začelo popivanje v Janezovi hiši. Poleg sestanovalcev smo imeli prijatelje in še neke druge znance. Vsak je bil tudi gost na računih. Vino in harmonika sta igrala skupaj in kaj hitro vname veselje.

Začel se je ples, petje in popivanje, da je bil pravi dirindaj; drug drugega je skušal preglasiti. Vse trpljenje je bilo pozabljeno, noben ni bil več trpin-rudar, temveč vsi veseli vinskih bratje.

Kmalu je začel zabavati nekdo, ki je bil že zelo razgret od pijače in plesa. Tistemu rojaku so bili nadeli pridevek »Biguu &amp; Company« in to ime se ga je držalo, ko je bil enkrat uničen. Ko smo ga ukrotili, da ni več zabaval, sta se pa brata sprla, Janez in Lojze. Bilo je pozno zvečer, ko se je začel prepir in čedalje hujši je postajal. Iz prepira je sledil pretep: stoli so prevračali, kozarci so frčali preko glav in sledilo je ropotanje, ki sta si jih dajala drug drugemu. Kmalu sta bila vsa opraskana in krvava; ostali smo začeli miriti, otroci in žena so jokali in bili vsi zbegani. Končno smo ju vendarle umirili, se nista še nadalje kavsala in delila udarce.

Po tem dogodku je Janez povedal Lojzetu, da se mora naslednji dan odstraniti iz njegovega stanovanja. Ker sem proti temu protestiral in ga prosil, da ne dela prav, me je tudi razjezil in tudi meni je povedal, da moram pobrati svoja oblačila in oditi.

Po popivanju, plesanju in pretepu smo se kmalu razšli, ker jih je bilo zunanjo, so odšli naravnost v svoje postelje, toda domači smo se pa tudi odpravili spat.

Naslednji dan je odšel Janez na delo, jaz in njegov brat Lojze sva se pa preselila, kakor je nama ukazal. Pustila sva tudi denar za stanovanje in odšla drugam naselbine.

Par dni sva se lenarila in pohajkovala po naselbini ter čakala, da bova dobila več zaslužek izplačan. V pisarni sva povedala, da sva pustila delo, nakar so naju izbrisali iz knjige, v kateri je bil seznam vseh uposlenih rudarjev. Plačo so rekli, da bova dobila čez tri dni.

Napovedanega dne sva zopet odšla v pisarno, da prevzameva zadnji denar najinega zaslužka. Toda izplačilo nama je bilo ustavljeno. Ustaviti ga je bil Janez, ki sva mu bila še dolžna za hrano in stanovanje. Jaz sem imel dolg, Lojze pa okrog štirideset dolarjev. Dolg sva nameravala plačati preden odhoda iz naselbine, toda Janez nama ni zaupal, zato je ustavil izplačilo.

Ko so nama v pisarni povedali, kako in kaj, koliko so nama utrgali, sva odgovorila, da je vse prav in naj se Janezu le izplača, kar sva mu dolžna, čeprav bi bilo od tistega malo plačala. Ostanek so nama izplačali in midva sva končala delo v tistem rovu.

==XI==

Spet se je bilo treba pripraviti na pot. Kupila sva vozne liste ter se odpeljala v drugo rudarsko naselbino v Pennsylvaniji. Po parurni vožnji sva dospela med hribe in strme bregove. Vsepovsod je bilo opaziti ustja premogovnikov, ki so se odpirala in rasla kakor gobe po dežju. Ko sva opazila vse polno rovov, sva si mislila, da mora biti tu dovolj dela in zaslužka.

Vlak se je ustavil na postaji in midva sva izstopila ter odkorakala v naselbino, da pridemo v stik z rojaki. Kmalu sva prišla do naših ljudi ter jih vprašala o delavskem položaju v naselbini. Povedali so nama, kako se dela, koliko se zasluži, koliko naših rudarjev je tam zaposlenih in druge stvari.

Pri nekem rojaku sva dobila začasno stanovanje in drugi dan po najinem prihodu sva šla pogledat k nekemu rovu za delo. Dospela sva prav v čas, ko je delovodja v pisarni rovskega delovodja ter ga vprašala za delo. On naju je osorno pogledal, nato nekaj zamrmral, končno pa je odločeno odgovoril, da nima dela za naju. Rekla nisva nič, samo obrnila sva se in odšla proti najinemu začasnemu stanovanju in se namenila, da odpotujeva dalje v drugo naselbino, ki je bila oddaljena nekako tri milje.

Še isti dan sva pobrala svoje reči. Dobila sva nekega rojaka, ki naju je z avtomobilom popeljal v naselbino in v kratkem času sva dospela na cilj. Nato sva se podala k nekemu rojaku, da bi pri njem poizvedela podrobnosti glede nove naselbine.

Ko sva prišla pred njegovo hišo, naju je takoj povabil, naj stopiva noter, kjer smo se več pogovorili. Ko sva vprašala glede stanovanja in hrane, je takoj poklical ženo in ji povedal, kaj bi midva rada in da sva bež prišla tja za delom. Žena naju je ugajala in glede tega sva bila preskrbljena. Par dni pozneje sva tudi dobila delo in tako se je začelo najino življenje v novi naselbini.

V tistem rovu je bil premog visok do šest čevljev; nad premogovno žilo je bila plast kamena, ki je dala dosti nepotrebnega dela. Rov ni bil unijski, plačevali pa so od vozička, ne od tone. Za vsak naložen voziček je rudar prejel $1.40, koliko ton je pa šlo v voziček, nisem mogel dognati. Za 30 vozičkov sem zaslužil okoli šest dolarjev na dan, večjih tudi več, ako je rudar dobil dovolj vozičkov.

Delovodja je bil tudi priseljenec, po narodnosti Anglež, kot takemu mu ni bilo treba učiti angleškega jezika. Imel je dosti »otrok« in je rad pogledal v kozarec. Čestokrat je prišel k Resniku, kjer sva bila midva na stanovanju in kjer je dobil potrebno pijačo, ki mu je gladko tekla po žejnem grlu.

Rov je obratoval štiri do pet dni na teden in se je precej dobro zaslužilo. Lahko sem plačal stanovanje in hrano ter mi je ostalo nekaj »copakov« za druge potrebščine. Ko sva bila z Lojzetom uposlena v tistem rovu skoraj tri tedne, sva se sprla z delovodjo. To je bilo na najinem stanovanju pri Resniku. Igrali smo karte in pili vino. Začel naju je pikati in zbadati, češ, da gre premog nakladati v vozičke. Če ne bova pila, naju bo odpustil. Prijatelj Lojze je bil jezen, pa mu je odgovoril, naj si nabavi petelina in ga ujame v rovu, da mu bo premog izbiral med kameni. Delovodja je osorno z očmi premeril Lojzeta, rekel pa ni nič. On je večer za večerom zahajal k Resniku in tam zvracal z vinom napolnjene kozarce, pa bi bil rad, da bi bila midva zanj plačevala, da ga bova prosila in mu dajala za pijačo. Toda motil se je v svojih računih, da mu bova midva plačevala pijačo, ki jo je zvracal v svoje požrešno grlo.

Čez dva tedna sva pustila delo in se namenila odpotovati drugam.

Težko sva se poslovila od rojaka Resnika, pri katerem sva bila na hrani in stanovanju, kajti pri njem sva imela izredno dobro postrežbo. Resnikova žena je naju dobro razumela, da je treba dati rudarju, ki težko dela, tudi primerno hrano.

Po večerjih smo navadno igrali karte in se na ta način zabavali. Lahko trdim, da sem imel takrat najboljše življenje. Na tako dobrem stanovanju in hrani nisem bil nikoli več, ko sem se od tam preselil.

Po odhodu iz naselbine sem se večkrat spomnil na tiste dni, ko sem bil na hrani pri Resniku, kjer mi je gospodinja stregla kakor lastna mati, katero sem zapustil v stari domovini ter se večkrat spomnil nanjo.

Nekega dne sva se s prijateljem poslovila od Resnikove družine in se odpravila, da sva si pridobila v času bivanja v naselbi še ponovno podala na pot v drugo rudarsko naselbino. Izvedela sva, da tam premogovnik dobro obratuje in da je mnogo naših rojakov naseljenih.

Po parurni vožnji po železnici dospela na cilj. Ker sva imela tam nekaj znancev, ki so bili od tam doma kakor midva, iz štajerske fare pri Novem mestu, sva sklenila, da jih obiščeva. Kmalu sva jih našla in stari znanci so me po domače pozdravili. Povedali so nama, da delajo štiri do pet dni na teden in da bodo dela lahko dobili. Rov spada pod unijo in vsi rudarji so organizirani. Izmenjali smo še nekaj besed in potem sva jim rekla, da si morava poiskati potrebno stanovanje in hrano. Takoj so nama nekateri ponudili, da naju bo sprejel k neki slovenski družini, ki je že imela nekaj rudarjev na stanovanju in hrani. Tam sva res dobila, kar sva iskala.

Drugi dan sva se odpravila k delovodji ter ga vprašala za delo. On je dejal, da je dosti dela in da greva takoj na nočno delo. Ker se nama je zdelo, da je to precej sumljivo, sva se trenuta premislila in nisva hotela sprejeti dela.

Naslednji dan sem jaz dobil delo v nekem drugem rovu. Kakor hitro sem povedal drugim rudarjem, kje sem delo dobil, so začeli govoriti, da tam ne bom zaslužil, ker je prenizek premog. Zato sem sklenil, da si rov ogledam in šele potem, ko se bom na lastne oči prepričal, kako izgleda v notranjosti, se bom odločil. Moje želje sem povedal delovodji, ki me je potem spremil v rov. Premog je bil v resnici zelo nizek in bilo je tudi dosti vode. Delovodja sem rekel, da delo prevzamem in da bom začel delati, ko si kupim potrebno orodje. To je bila le pretveza, kajti sklenil sem, da se v tistem rovu ne bom mučil.

Prijatelj Lojze tudi ni primernega dobil in zato sva se odločila odpotovati v drug kraj. Poslovila sva se in se vrnila k staremu znancu Resniku, pri katerem sva bila na hrani. Lojze je sklenil, da gre delat v isti rov, v katerem je bil prej zaposlen, jaz pa nisem hotel vzeti starega dela in poslati istega delovodjo. Par dni sem še tam ostal, potem sem se pa namenil, da odpotujem nazaj na obrežje Erijskega jezera, v Monroe, Mich. Zasedel sem vlak in se odpeljal iz rudarske naselbine.

==XII==

Po večurni vožnji se je vlak ustavil v Monroeju in bil sem na cilju; dospel sem v staro mesto, od koder sem se že parkrat poslovil in zopet nazaj prišel. Iz tega bi se dalo sklepati, da je bil ta kraj zame najbližji, kajti vedno me je neka privlačna sila potegnila tja, kamor sem bil dospel iz stare domovine.

S postaje sem se takoj podal k tistemu rojaku, pri katerem sem bil že na hrani. Bila je nedelja, ko sem dospel v hišo starega znanca, ki sem ga dobil kar pri konju, katera mu je pripravljala njegova boljša polovica.

Pozdravili smo se in znancev je bilo kar precej, da je vnašalo veselje, da ne bom dolgo časa vztrajal v premogovniku in da se bom vrnil. Tu sem se tudi nastanil in ostal pri družini pod streho in na hrani.

Par tednov pozneje sem dobil delo v livarni, kjer sem delal pred odhodom v Pennsylvanijo. Takoj, ko sem prejel prvo plačilo, sem odštel potrebno vsoto za hrano in stanovanje. Gospodar in gospodinja, oba Štajerca, sta pokazala veselje ob obrazu in bila bolj prijazna z menoj. To je bilo razumljivo, kajti dolarji so napravili te mrke obraze vesele in dobro voljo.

Jaz sem redno hodil na delo v livarno vsak dan skozi zimo. Delo se mi ni zdelo pretežko in tudi vroče ni bilo, le hladno je prevleklo. Po treh mesecih dela v livarni sem izvedel, da se bo pričelo obračati na bolje in da se bo delo lažje dobilo, zato sem pisal prijatelju Lojzetu, kateremu sem pustil v Pennsylvaniji, kako je z delom v Monroeju, kje sem zaposlen in še nekaj drugih podrobnosti.

Po prejemu pisma mi je Lojze takoj odpisal. Vprašal me je, ako bi mogel dobiti delo v Monroeju. Ako je kaj prida, bi prišel s tovarišem, s katerim ima skupaj stanovanje. To je bilo v aprilu. Odpisal sem prijatelju, da bo najbolje, ako počakata dva meseca tam, kjer sta, ker nameravam pač, da bi tako dobila delo v Monroeju. V mesecu maju se je v resnici obrnilo na bolje in jaz sem nemudoma pisal Lojzetu, da sedaj lahko prideta, ker bosta delo dobila. Kmalu sem prejel odgovor Lojzeta. Napisal mi je na dopisnico par besed ter mi sporočil, da se bosta on in njegov tovariš podala na pot te naslednji dan.

V Monroe sta dospela drugi dan popoldne; jaz sem bil baš namenjen v neko prodajalno, pa sem ju srečal na ulici. Pozdravili smo se in Lojze mi je predstavil svojega tovariša, ki sem ga že poznal. Z njima sem se veselil, ko sem delal v rudarski naselbini. Po opravku v prodajalni sem ju odpeljal v hišo, kjer sem stanoval. Predstavil sem ju gospodarju ter gospodinji in povedal, da sta moja stara znanca iz Pennsylvanije. Pri tej družini sta dobila tudi hrano in stanovanje.

Naslednji dan, ko sem bil na delu, sta šla družinca z menoj v livarno, da vprašata za delo, ki sta ga dobila brez posebnih težav in od tistega dne naprej smo vsi trije skupaj hodili na delo, služili dolarje ter jih metali v »vrečo brez dna«. Tovarišema se ni dopadlo, ker sta bila v mestu prava »greenhorna«, nista mogla prebaviti; morala sta delati, dostikrat sta se, da bosta imela razmerke in morda se bosta tudi navadila. Hrana in stanovanje jima tudi ni bilo po volji, poleg tega pa sta se naveličala poslušati gospodarja, ki je vedno pripovedoval o »karah«, katere je stalno menjeval.

Naslednji teden sta pobrala šila in kopita in se preselila. Ne govarjala sta tudi mene, naj grem z njima, da bo bom več pri tistih ljudeh, ki verjamejo v črnovine in hodijo vsako nedeljo v cerkev ter verjamejo, da se da z molitvijo sprostiti sreča, delo, boljši časi in tako naprej. Naposled smo vsi trije sklenili, da si poiščemo drugo stanovanje in se preselimo od tistih ljudi. Rešiti smo se hoteli tistega neprestanega klepetanja versko fanatične žene in njenega moža, ki ni v tem oziru nič zaostajal za njo.

Stanovanje in hrano smo dobili pri neki hrvaški družini. Tam so že imeli nekaj rojakov na stanovanju in z nami se je dobro povečala, kar so že znali, da nam ne bo dolgčas. Na novi gospodar, Mike po imenu, je prodajal tudi vsakovrstne pijače, domačega žganja do lahkega piva, ki ga je sam varil. »Bodari«, so bili veliki prijatelji močne kapljice in razume se, da je Majk dobil dosti denarja od njih; bilo so mu tako rekoč molzne krave in jih je stiskal, da je čimveč izprežal iz njih.

Hrana v novem stanovanju je bila povoljna. Jedi je bilo dovolj na razpolago in vsakovrstnega priboljška, da smo si lahko postregli po mili volji. Poleg jedače je bilo dovolj pijače, ki pa ni bila pristeta k hrani. Plačevati smo jo morali posebej in tisti, ki je več popil, je moral tudi več odšteti gospodarju Majku. Pijačo, žganje, vino ali pivo je bilo treba plačati vsak dan, ko sta stanovanje in hrano. Tedaj se je šele izvedelo, kdo je največ popil. Majk je imel vse skrbno zapisano in na plačilni dan je veselo pomežikoval in čakal z jezikom, ko je prejemal denar od delavcev, ki so bili pri njem na stanovanju. Plačo smo prejemali vsako soboto in istotako tudi plačevali vsako soboto stanovanje in hrano ter pijačo, katero nam je Majk čestokrat vsiljeval, samo da bi več izvelkel od nas.

V livarni smo delali nekaj čez mesec dni, potem smo se pa dela naveličali. V vročih poletnih dneh se nam ni dopadlo in smo ga pustili. Nekaj dni smo postavali in lenarili, nato smo se zopet podali na lov za novim delom. Po enem tednu pohajkovanja in iskanja dela smo ga končno vsi dobili v neki papirnici. Delovodja je bil po narodnosti Poljak in nam je šel precej na roko.

V papirnici je bil osemurnik, toda obratovala je noč in dan in šest dni v tednu. Delavci smo se vrstili in izmenjavali v treh izmenah in plača je bila 50 centov na uro. To je bilo 1923, ko se je delo lahko dobilo tudi v drugih industrijah.

Mojemu znancu Martinu se delo v tovarni ni dopadlo in nikakor se ni mogel privaditi. On je bil navajen dela v premogovnikih in se je večkrat spomnil na svoje staro delo pod zemljo. Istotako se je tudi prijatelj Lojze večkrat spomnil na rudarsko delo. Oba sta trdila, da je v premogovniku bolje delati kakor v tovarni in da se tam tudi več zasluži.

Oba, Martin in Lojze, sta bila vneta prijatelja pijače ter sta denar, ki jima je ostal, ko sta plačala stanovanje in hrano, še posebej zapila in zapravila pri Majku. On je imel štiri dobre odjemalce, ki so drago plačevali brozgo, katero so pivci objemali brez pomišljanja po svojem grlu. Bili so tako navajeni na pekočo tekočino, da se ji niso mogli več ustavljati.

V tistem času je bilo dela dovolj, zato se bilo lahko pozabiti na pretekle krize; delo smo si začeli zbirati po mili volji. Kjer smo začeli delati, nismo imeli obstanka in tako smo iz čim dalje prebirali in tudi z denarjem nismo varčevali. Na ta način smo zapravili tiste dni, ko so bili v resnici nekakšni zlati časi v Ameriki.

V papirnici smo delali nekako mesec dni, nato smo pa zopet delo pustili in začeli pohajkovati po mestu in okolici. Po dveh tednih lenarjenja smo se odpeljali po cestni železnici v Detroit, da tam poskusimo z delom. Po dobri uri vožnje smo dospeli v veliko industrijsko mesto, kjer lastujejo avtomobilski magnati svoje velikanke tovarne, med katerimi je tudi svetovno znani Ford.

Najprej smo hoteli priti do rojakov, da bi nam dali neko ko pojasnila, kam se moramo obrniti. Odkorakali smo po mestu in prehodili številne ulice in opazovali razne znamenitosti. Odločili smo se, da vprašamo za delo pri Fordu. Pri našli hiši smo nameravali poizvedeti, kako je z delom pri Fordu in razmerah v Detroitu.

Nekako tri ure smo hodili po prostranem mestu ter izpraševali o delu in rojakih. Končno smo dospeli do neke slovenske družine, kjer smo upali, da bomo dobili potrebne informacije. Bil je Štajerec in smo se takoj spoznali z njim. Postregel nas je z žganjem, ki smo ga hitro popili vsak par čašic, da so se nam jeziki bolj razvezali in smo začeli pogovor, ki se je dotikal naše zadeve. Rojak je bil precej zgovoren in vprašali smo ga glede dela v Fordovi tovarni. On nam je povedal, da delo v par dneh gotovo dobimo, samo ako bomo hoteli delati. Nato smo ga še vprašali, ako bi nas hotel vzeti na stanovanje in hrano in dejal je, da nam prav rad ustreže. Ker je imel še nekaj delavcev na stanovanju in hrani, je hotel svoje dohodke še bolj pomnožiti z našo pomočjo. Pozneje smo izvedeli, da je tiste čase prav dobro iztržil lahkoverne pijance, ki so bili pri njem na hrani in stanovanju. Z žganjem in drugimi »pijačkami« je znal na privlačen način pripraviti brozgo, ki bi že po okusu zares odbijala, vendar je za več tisoč dolarjev zaslužil, ker so se na mučili nekateri, katerim se je zdel na limanice. Opeharjeni rojak se je jel in ponosno cepil v blato, iz katerega je s trudom in s prodajanjem pijače potem dobil več letih izbočka. Začeti je bilo treba znova in skušati pridobiti izgubljeni denar nazaj od delavcev, ki so bili pri njem na hrani in stanovanju. Ko smo bili informirani, da je butlegar, nas je tudi vsa volja minila, da bi bili pri njem na stanovanju, čeprav bi dobili delo pri Fordu; pri butlegarju nismo marali biti, kajti sklenili smo, da bomo imeli nekaj denarja za deževne dneve. Zato smo se od njega poslovili.

Našli časa smo še kolovratiti po mestu, nato smo se pa premislili. K Fordu nismo šli vprašat za delo, pač pa odšli nazaj na postajo cestne železnice in se odpeljali v Monroe. Sli smo k Majku in ostali pri njem na hrani in stanovanju. V par dneh sva z Lojzetom zopet dobila delo v neki drugi papirnici. Martin ni šel pa več gledat za delom, ker se je naveličal, da se vrne v premogovnik, ker se ni mogel privaditi delu v tovarni. Tako je nekega dne pobral svoja šila in kopita in odpotoval v naselbino, kjer je bil pred dobrimi časi zaposlen z Lojzetom.

V papirnici, v kateri sva z Lojzetom delala, je bil povsem drugačen sistem, kakor v oni, kjer smo prej delali. Delalo se je v izmeni delali osem ur, ponoči pa čez trinajst. Plača je bila 50 centov na uro, delali smo pa pet dni v tednu. Imeli smo dva prosti dneva v tednu, da smo se lahko pogovorili, kar smo v tednu zamudili. Kompanija nas je imela na vrvici, da se nismo mogli organizirati in jo prisiliti, da bi nam skrajšala delovne ure.

Z Lojzetom sva hodila v papirnico nekako mesec dni, nato sva pa delo pustila. Par dni sva pohajkovala po mestu, nato sva dobila delo na železnici. Pri novem delu sva bila zaposlena po osem ur dnevno in sva bila še precej zadovoljna.

Meni so vedno rojile po glavi vsakovrstne misli ter me vzpodbujale, da moram naprej in naprej. Zato sem se odločil, da v kratkem zapustim mesto Monroe ter odpotujem proti zapadu, dobiti v premogorovih ali pa v bakrenih rudnikih. Nagovarjal sem tudi Lojzeta, naj se obrne, da bo imel za vozne stroške in da bova skupaj odpotovala na zapad. On se je končno udal in privolil, da bo tudi on odšel z menoj na zapad.

Toda Lojzeta je zopet premamilo suho grlo; ko je prejel ponovno plačo, je preostanek takoj zapil, potem pa je brez denarja spet ostal. To se je ponavljalo teden za tednom. Lojze je delal po starem običaju, jaz sem pa štedil in hotel čimveč prihraniti in potem kar sam odriniti tja, kamor sem se namenil. Lojzeta sem še parkrat nagovarjal, naj preneha zapravljati denar in naj si toliko prihrani, da bo lahko odpotoval z menoj. Nekoč je kar vzrojil nad menoj, češ, kaj je meni mar, kaj on počne z denarjem, ki ga zasluži. Jaz sem spoznal, da pri njem nič ne opravim in da je vse prigovarjanje zastonj. Potrošil je vse in bil vedno brez denarja.

Nekega večera sva se do dobra skregala; seveda sva bila tudi oba pošteno natrkana. Morda da bi se bila tudi stepla, pa naju je brž nesla bila žena, da bi si delila krepke udarce. Naslednji dan sem se odločil, da vržem svoj namen. Uredil sem svoje prtljago, odšel nekaj v trgovino, kjer sem kupil vozni listek do mesta Marceline, Missouri.

==XIII==

Po kratki vožnji sem dospel v Toledo, kjer sem se presedel na drugi vlak in se odpeljal proti Chicagu. Tu sem moral čakati dobro uro, da je dospel vlak, s katerim sem se odpeljal naprej. Rad bi si bil ogledal mesto, pa sem se bal, da se ne bi morda izgubil in nato še vlak zamudil. Lahko bi se mi pa tudi pripetilo, da bi me kakšen potepuh dobil v svoje roke in me potem olajšal. Ker sem bil tujec v velikem mestu in se bal neprilik, sem ostal na postaji in se držal varnega mesta.

Končno je bil vlak pripravljen in jaz sem ga nemudoma zasedel. V nekaj minutah so bili vsi potniki v vlaku in nato se je začel pomikati naprej. Peljal sem se po progi družbe Santa Fe, ki gre skozi Kansas City in prav do Californije. Vlak je drvel preko države Illinois in mesto Chicago je bilo daleč za menoj, ko je privozil do države Missouri. Tam smo se peljali čez veliki most nad reko Mississippi. Ko je vlak prevozil most, se je ustavil na postaji v mestu Fort Madison, v katerem je par tovarn in v katerih se dobro dela, kadar so tudi drugod po deželi »dobri« časi. Tu je vlak stal le deset minut, nato smo pa zopet odrinili preko hribovitega ozemlja po državi Missouri. Privozili smo v rudarsko okrožje in naselbine so se prikazovale druga za drugo ob progi.

Vožnja se mi je zdela čim dalje bolj prijetna, kajti v kratkem času sem imel dospeti do mesta Marceline, kjer sem bil že enkrat zaposlen v rovu. Kmalu sem bil na cilju.

V Marcelinu je bilo par premogorov, ki pa so slabo obratovali od stavke l. 1922. Po stavki so nekaj rovov zaprli in mnogo delavcev je izgubilo zaslužek. S postaje sem se podal k ljudem, s katerimi sem se pred leti seznanil. Dobil sem jih pod krošnjo hruške, pod katero so se senčili v vročem dnevu. Pozdravili smo se in stisnili roke in oni so bili očividno veseli mojega nenadnega prihoda. Pričeli so me izpraševati, kaj in kako in jaz sem jim orisal svoj položaj in povedal, da potujem dalje proti zapadu. Medpotoma sem se ustavil v Marcelinu, da se snidem z znanci in prijatelji, ki sem jih zapustil v l. 1922.

Znano žensko sem vprašal, ako bi mogel biti pri njej na hrani in stanovanju, ker sem imel namen ostati nekaj dni v naselbini. Moji želji je bilo ustreženo in jaz sem ostal v naselbini dvajset dni. Prosti čas sem izkoristil z ležanjem pod sadnim drevjem na mehki travi. Denarja nisem imel dosti, v kovčegu pa sem hranil okrog polovno novo štirinajstno harmoniko, ki sem jo sklenil prodati. Denar, ki bi ga dobil za harmoniko, bi mi pač prav prišel za pot proti zapadu zelo prav. Del sem oglas v Prosveti in par dni sem že dobil nekaj pisem, v katerih so me kupci vprašali druge podrobnosti glede harmonike in koliko hočem imeti zanjo. Nekemu rojaku iz Kansasa sem tako odgovoril in on mi je za dogovorila za ceno $75. Ta rojak je hotel harmoniko prej videti in me je potemtakem, ko jo je videl, bil je plačal. Jaz sem njegov želji ustregel in mu jo poslal, da jo je lahko pregledal. Bil je zadovoljen z njo in mi poslal mi je zahtevano vsoto par mesecev prej sem za njo plačal $125, torej sem na topla čem v tem oziru napravil zelo slab biznis. Bil sem pa vseeno vesel, ker sem si kupil pomoč za potovanje proti zapadu. Čeprav nisem bil več angleškega jezika, me je veselo vleklo naprej; nič se nisem ustrašil in potoval sem iz kraja v kraj po širni Ameriki.

Nekega dne v septembru sem se poslovil od dobre ženice, pri kateri sem bil začasno na hrani in stanovanju. Zahvalil sem se ji za dobro postrežbo in ji obljubil, da jo bom obiskal, ako me bo pot zanesla nazaj v naselbino.

Na postaji v Marcelinu sem si kupil vozni listek do Salt Lake Citya, Utah, ter zanj plačal $88. V državi Utah sem mislil začeti z delom v premogorovih, kajti v tem delu sem bil najbolj vešč in sem pravil, da se v državi Utah precej dobro zasluži.

Vožnja v potniškem vlaku je bila udobna in tudi romantična. Lepi predeli sem se preko kanadskih puščin in nato dospel v hribovite kraje države Colorado. V Coloradu sem moral na neki postaji prestopiti na drugi vlak, nato sem pa zopet odpeljal dalje proti zapadu. Vlak je kmalu privozil v gorate pokrajine, kjer sem opazil vse polno rudarskih naselbin. Vlak se je le za malo časa ustavljal na postajah med strmimi bregovi, nato pa brzel dalje proti Salt Lake Cityju.

Končno se je ustavil na zadnji postaji in izstopil sem v mestu Salt Lake City.

Na postaji sem se hotel nekoliko informirati, zato sem skušal stopiti v stik s kakšnim človekom, ki bi mi malo pojasnil glede mesta, o delavskih razmerah in naših rojakih. Najrajši bi se bil ustavil v rudarskem okrožju, v katerem je naselbina Helper, toda vozni listek sem imel kupljen do mormonskega mesta. Kje je nekako sto milj oddaljeno od omenjenega mesta. Treba je bilo dalje, odkoder sem imel plačano vozovnico; sploh sem potoval kar na slepo brez računanja o tem, kaj vse me lahko doleti.

Blizu postaje sem opazil krojačnico, katero je obratoval neki Nemec. Odločil sem se, da pridem k njemu in ga povprašam, kaj in kako. Vprašal sem ga, kje je bivališče v mestu in izvedel, da mi je bilo vse dobro znano, da so mi informacije glede srebrnih in bakrenih rudnikov. Povedal mi je, da so srebrni rudniki oddaljeni deset milje, bakreni pa nekako dvajset milje in se nahajajo v hribovitem ozemlju. Dalje mi je povedal, da se delo lahko dobi. Dela so različna in tako tudi plača, ker plačujejo po izurjenosti. Plače v bakrenih rudnikih v bližini so od $4.50 do $6.75 in vseh se dela po osem ur in delo ni pretežko. Nato sem ga še vprašal glede premogorov in pojasnil je, da so oddaljeni nekako sto milj od mesta Salt Lake City in da sem se vozil mimo njih. Torej bi bilo tako kakor sem domneval, ko sem se peljal skozi rudarska naselja. Po končanem pogovoru sem se od krojača poslovil in se mu zahvalil za informacije. Nato sem se podal v mesto, da si ogledam razne zanimivosti. V tem mestu je sedež mormonovcev, ki imajo čudno vero in veličastni tempelj. Po nekaj urah tavajna po mestu sem se odločil, da odpotujem nazaj proti naselbini Helper, v rudarsko okrožje. Prišel sem do zaključka, da bi bilo najbolje, ako odidem v kakšno rudarsko naselbino in začnem z delom, kakršnega sem bil vajen.

Odšel sem nazaj na postajo in si kupil vozni listek do male naselbine Castle Gate med gorovjem. Imel sem dve uri časa do odhoda vlaka in vstopil sem v bližnjo restavracijo, katero je lastoval neki Italijan. Pri Italijanu sem se dobro okrepčal z makaroni in pečenko in potem odšel na postajo in tam čakal vlak, da se odpeljem v rudarsko okrožje. Vlak je v kratkem času pripeljal in odpeljal sem se v gorovje.

Po parurni vožnji sem dospel v naselbino Castle Gate. Bilo je že pozno v noč in zato nisem nikjer mogel dobiti prenočišča. Nekaj časa sem se sprehajal in taval po naselbini, nato sem odšel za progo in tam čepel na prostem ter med časom malo zadremal. Bilo je že pozno v jeseni in v hribih je bilo bolj mraz ko drugod. Komaj sem nekoliko zadremal, me je že stresel mraz in prebudil. Po slabo prespani noči se je vendarle zdanilo. Zbral sem se, malo opravil umedkano obleko in si otrli čevlje ter odšel na postajo. Tam sem vprašal rudnika, kaj bo odhod vlaka v naselbino Latuda, ki je oddaljena 13 milj. Uradnik mi je povedal, da bo vlak dospel šele ob desetih in odšel v smer, kamor sem bil namenjen. Ker me je začel zebsti, da ga je treba ponovno založiti, sem odšel v neko restavracijo ter se okrepčal. Tu sem ostal par ur ter se pogovarjal z lastnikom. Vprašal me je, odkoder prihajam in kam sem namenjen. Jaz sem mu povedal, da prihajam iz države Michigan, da sem prišel na zapad za delom in da čakam na odhod vlaka, s katerim se bom odpeljal do Latude. On je rekel, da se delo tam lahko dobi, ne pa stanovanje. Najbolje bi bilo, ako bi se vrnil med pečlarje.

Ure so potekale in končno je pripeljal vlak, s katerim sem se odpeljal. Po kratki vožnji se je vlak ustavil na neki postaji, kjer sem vprašal, kako daleč je še do Latude. Človek, ki sem ga vprašal, je bil rudar in povedal mi je, da nismo pol milje in da vlak ne vozi tam mimo. Odločil sem se, da jo bom kar peš ubral po gorski poti. Vzel sem pot pod noge in v dobri poldrugi uri sem dospel v rudarsko naselbino, ki leži med dvema visokima hriboma. Najprej sem vprašal za Slovence, katere sem kmalu našel. Ustavil sem se pred neko hišo, v kateri so bivali naši ljudje. Pri njih sem izvedel, da se bom lahko dobil, toda na stanovanju ne morem biti pri njih, ker ni dovolj prostora. Vseeno pa so mi dovolili, da sem pri njih ostal čez noč; naslednji dan so mi pokazali, kje bom lahko dobil hrano in stanovanje.

Najprej sem šel vprašat za delo, kajti to je bilo poglavitno. Ako dobim delo, bom tudi stanovanje in hrano si mislil. Če ne, bom raje šel drugam, ker bo treba naprej s trebuhom za kruhom. Odšel sem v pisarno, kjer so jemali in vpisovali nove rudarje. Tam so me vprašali, kako sem delal v premogovniku in čemu sem izkušen. Povedal sem jim, da sem delal v premogovniku v raznih krajih v Ameriki pol drugega leta. V pisarni so rekli, da imam dovolj izkušenj in takoj sem dobil delo. Še isti dan sem bil vpisan med ostale rudarje; moral sem se podvreči tudi zdravstveni preiskavi, katero sem dobro prestal. Kupil sem potrebno orodje, nato pa odšel vprašat k drugi slovenski družini za hrano in stanovanje, kar sem dobil in naslednji dan sem šel na delo v premogovnik.

številka 97</text>
      <sha1>8ryi3qr32cbvafomme9bb733v8znn8t</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223931</id>
      <parentid>223930</parentid>
      <timestamp>2026-04-22T12:42:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <comment>/* XI */</comment>
      <origin>223931</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="122317" sha1="iny9p2og6taxi27upbd318ohm9b7xuq" xml:space="preserve">


==I==

Kakor na tisoče drugih, ki so morali v trebuhom za kruhom v neznani svet, sem moral tudi jaz zapustiti rodno grudo in se odpraviti na dolgo pot v Ameriko. Takoj v začetku, ko sem se odpravljal v novo deželo, sem imel mnogo težav, največ pa zaradi potnega lista.

Prejel sem namreč pismo od strica iz Amerike, v katerem me je vprašal, če hočem priti za njim. Jaz sem mu takoj odpisal, da njegovo povabilo z veseljem sprejemam, čeravno bom imel potežkoče pri iskanju potnega lista in drugih potrebnih stvari. Stricu sem pojasnil razmere in obljubil, da bom skušal dobiti potni list.

Kmalu potem sem se podal v urad okrajnega glavarstva, kjer sem vložil prošnjo za potni list. Istočasno sem tudi iskal informacije glede potovanja v Ameriko. Nekaj tednov pozneje sem prejel drugo pismo od strica, v katerem mi je obljubil, da bo poslal vsoto ameriških dolarjev ali pa pošiljko, če bom dobil potni list in druge potrebne papirje. Odgovoril sem mu, da sem vložil prošnjo in da upam, da bom te stvari tudi dobil.

Čez nekaj mesecev sem prejel od strica parobrodno karto in $25. To vsoto, mi je pisal, bom moral pokazati ameriškim oblastem, ko bom prišel na Ellis Island pri New Yorku. Kar se tiče stroškov, sem imel torej vse preskrbljeno — karto in potrebnih $25. Treba se je bilo le še potruditi, da dobim potni list in začel sem se ponovno obračati na glavarstvo v tej zadevi. V nekaj dneh so mi sporočili, da ni nobenih zaprek in da bom potni list kmalu dobil.

Kakor so mi poročali iz urada okrajnega glavarstva, tako se je tudi zgodilo. Dobil sem potni list, s katerim sem nemudoma odšel v Zagreb k ameriškemu konzulu, da ga podpiše. Pri konzulu ni bilo nobenih sitnosti. Plačal sem deset dolarjev in s tem je bilo vse opravljeno.

Moja parobrodna karta je bila v rokah nekega agenta v Ljubljani, h kateremu sem se potem napotil. On mi je pojasnil, da je vse v redu in da bom lahko kmalu odpotoval čez veliko lužo, zatem pa je zahteval moj potni list, češ, da ga bo vpisal v ladijski seznam. Jaz sem mu izročil potni list, ker sem mu zaupal. V tem zaupanju sem se vrnil domov v Novo mesto. Ko sem se poslovil od agenta, me je zagotovil, da mi bo že dal vedeti, kdaj lahko odpotujem.

Po par tednih čakanja, ko ni bilo od agenta nobenega glasu, me je začelo skrbeti. Odločil sem se, da ga ponovno obiščem in tako pojasnim vzrok dolgega molka. Dolgo pot do Ljubljane sem prehodil peš in takoj odšel k agentu v urad. Tam sem opazil nekega moškega, ki je stal pred vhodom. Vprašal me je, kaj želim in ker mi ni dovolil vstopa v pisarno, sem mu povedal, kdo sem in kaj hočem izvedeti.

On mi je potem povedal, da je gospod agent zelo zaposlen in da ne utegne govoriti z menoj. Pojasnil sem mu, da sem napravil dolgo pot iz Novega mesta in da se ne morem vrniti, ne da bi dobil vsaj odgovor namena. Na to mi je odgovoril, da je on le agentov uslužbenec in morem čakati tako kakor mu on ukaže. Najbolje da se vrnem domov in tam čakam obvestila. Ko bo parnik pripravljen in vse drugo urejeno za odhod, bom lahko odpotoval brez vseh sitnosti. Ker mi ni drugega kazalo, sem se uklonil in vrnil domov.

Minilo so tedni in meseci, toda obvestila ni bilo. Pričakoval sem, da mi bo agent ali pa njegov uslužbenec pisal, kakor mi je bilo obljubljeno, kar pa ni bilo izpolnjeno. Moja nestrpnost je bila vsakim dnem večja in končno sem se odločil, da grem ponovno v Ljubljano. Nadaljevalo se je moje življenje, da ni vse v redu in pomen je se pokazal.

Imel sem znanca, ki je tudi imel potni list in ker je bil z menoj v isti hiši, sva se skupaj podala v Ljubljano, da dobiva vzrok zavlačevanja. Prišla sva v agentov urad, kjer sva zvedela ostalo, ker sva videla same tuje obraze, najinega agenta pa ni bilo nikjer. Uradniki so naju pričeli izpraševati, kaj želiva in povedala sva jima cilj najinega obiska. Potem so naju informirali, da se tisti agent nahaja v zaporu in da sta dva njegova uradnika pobegnila v Ameriko. Agent je pošiljal tudi propadle v Ameriko, pa ga je pravzaprav prijela policija na ljubljanskem kolodvoru, ko se je hotel po francosko posloviti.

Po aretaciji tega agenta so pisarno prevzeli drugi ljudje, ki so nama povedali o njegovi nepoštenosti in poneverbah, ki so se izvršile. Ko sva jim pojasnila, da ima agent najina potna lista in karti, so nama svetovali, naj ga obiščeva v ječi in zahtevava pojasnila.

Dali so nama poseben listek in nama naročili, naj ga izročiva ječarju.

Ko sva prišla pred jetnišnico, je naju neki gospod vprašal, kaj želiva. Ta gospod, kakor sva pozneje izvedela, je bil sodnik in je nama takoj izpolnil željo. Šel je v celico in kmalu se je vrnil z agentom, nakar smo skupaj odšli v sodnikovo pisarno. Sodnik je agenta vprašal, če naju pozna, on pa je pobesil oči in dejal, da naju morda pozna le po imenu, drugače pa sva popolnoma neznana. Ker sva sodniku že prej povedala, da ima agent najina potna lista in karti, je zahteval, naj nama te stvari takoj vrne. Agent je potem priznal, da sva mu res izročila karti in potna lista, katere pa je poslal parobrodni družbi v Zagreb in da je ta reč v redu.

Sodnik je nama potem svetoval, naj se odpraviva v Zagreb, da na pristojnem mestu poizveva, če je vse tako, kakor trdi agent. Če ne bova tam dobila svojih stvari, naj se vrneva v Ljubljano in on bo posredoval potrebno akcijo proti agentu, ki se pokori v zaporu za svoje grehe. Vprašal naju je tudi, če sva izročila agentu kaj denarja, kar sva zanikala.

Naslednji dan sva se z znancem odpeljala v Zagreb. V uradu družbe sva pojasnila, kako nama je ljubljanski agent varal in da bi morala že davno odpotovati v Ameriko, ako ne bi bilo zavlačevanja. Bala sva se tudi, da je agent prodal najini karti in denar zapravil, toda ko sva bila informirana, da sta najina potna lista in karti v uradu, sva bila oba zelo vesela.

Pozneje sva izvedela, da je tisti ljubljanski agent osleparil veliko število ljudi predno so ga vtaknili za zapahe. Oblastem so ga izdali neki Kočevarji, od katerih je vzel denar pod pretvezo, da jih bo spravil v Ameriko. Ko so spoznali, da so naseli, so ga naznanili policiji, ki ga je aretirala. Agent jim je namreč zatrjeval, da jim bo preskrbel potne liste, kar se je drugo potrošene stvari, da bodo lahko odpotovali v Ameriko in na ta način jih je oskubel iz vsega denarja. Res je ponarejal tudi potnih listov in ko je mislil pobegniti s priseljenim denarjem v Ameriko, ga je aretirala. Njegova ponarejena lista so prav tako ovadile petec.

Ko sva z znancem opravila svoje zadeve v Zagrebu, sva se vrnila domov. Bila sva prepričana, da ne bo nadaljnjih sitnosti, ker so naju zagrebški agentje zagotovili, da bodo vse uredili in potem pismeno obvestili, kdaj bo treba odpotovati. Rekli so, da urad vodijo poštenjaki in da bodo pazili, da ne bo več zmešnjav.

Z znancem sva spet legla in čakala in mislila na dan, ko se bo treba odpraviti na dolgo pot. Potrebovala sva na vse sitnosti in pričakovala obvestila iz Zagreba, ki pa ni hotelo priti. Tako sva čakala par mesecev in končno sva prejela pismo, naj se oba javiva v zagrebškem uradu, kjer nama bodo uredili potrebne stvari in par dni pozneje bova morala odriniti proti Ameriki.

Šla sva spet v Zagreb in v uradu so imeli res vse pripravljeno, le potrdilo od ameriškega konsula je še manjkalo. Zato sva šla v njegov urad, ki je izdal potrdilo brezplačno, ko sva ga informirala, da je sleparski agent zadrževal najin odhod v Ameriko. Potem sva se vrnila domov, kjer je bilo treba čakati nadaljnjih teden in potem sva prejela od agenta parobrodno vozovnico, dovolilo, da je prišel čas za odhod.

Z znancem sva uredila prtljago in druge stvari in treba se je bilo posloviti od bližnjih sorodnikov in prijateljev. Mnogi so naju blagrovali, ker bova odšla v deželo, v kateri se cedita mleko in med. Mnogo je bilo ljudi takrat kakor jih je danes, ki si predstavljajo Ameriko v drugačni luči kakor v resnici je. Tudi midva sva videla gradove v oblakih, čeravno sva vedela, da je treba v Ameriki trde delati, da ni noben raj in da ne tam zlato ne pobira na cestah, kakor so nekateri domnevali.

V istih časih se je v našem kraju veliko govorilo o Ameriki. Povedani so se sklicevali le dobro stvari; tistim, ki so realno slabo stran, ljudje sploh niso verjeli.

==II==

Prišel je dan odhoda in z znancem sva zapustila rojstno vas Pleberje, 15 stopinj daleč od mesta. S težkim srcem sva se na pot, ker sva vedela, da se bova morala ločiti od staršev, sorodnikov in prijateljev.

Šla sva najprej v Novo mesto, kjer sva se ustavila pri sorodnikih in prijateljih. Poslovila sva se od vseh in potem sva se napotila na železniško postajo. Vlak je kmalu pripeljal iz Bele Krajine in posloviti se je bilo treba od svojcev. Stisnili smo si roke in se poslovili z solznimi očmi, kajti slovo je bilo težko. Pred nami je bila dolga pot čez morje v tuje, neznane kraje. Slovo je bilo kratko, kajti vlak ni hotel čakati na nas. Ko smo se končno odtrgali od svojih dragih, smo želeli na vlak. V srcu nas je pa stiskalo, da smo mislili, da nam bo počilo od nepopisno težke bolečine. Vlak se je začel pomikati proti Ljubljani in rojstna gruda se nam je čim dalje bolj oddaljevala; priljubljene dolenjske pokrajine so nam izginjale izpred oči. 

Vlak je drdral proti Ljubljani. In mi smo pa tužni srečali in z žalostnim obrazom sedeli v kupeju in mislili na svoje drage, ki so ostali doma. Kako hudo mora biti tudi njim, ki vedo, kako daleč pelje naša pot, na katero smo se podali v borbi za vsakdanji kruh, ki ga bomo morali služiti v tujini. Kdaj bo zopet nastopil čas, ko se bomo vrnili nazaj k svoji rojstni krajini in bogati, da bomo svoje prihranke delili z njimi?

Marsikomu so solze vstople v oči in potočile po licih, kajti ločitev nam nikakor ni hotela izginiti izpred oči. Polagoma smo se pa pustili v pogovor, eden drugi je z ihtnim glasom začel praviti, kako smo zapustili svoje domače in svoj rojstni kraj. Sedaj gremo v tujino, med tuji rod, kjer se bomo težko privadili. Pred odhodom smo se veselili in smo radostno vzklikali: »V Ameriko gremo — nahajanje se bi bilo pa najraje skesali. To smo še drugo mimo, se pogovarjali skupaj v vlaku, ki nas je peljal proti Ljubljani.

Vlak se je ustavljal na nadaljnih postajah. Vstopali so novi potniki, ki so vozili v razne kraje. Skoro vsi so bili dobro razpoloženi, nas pa ni veselilo, da bi se spuščali v pogovore z njimi. Mi smo mislili svoje in sklepali smo, da tudi drugi potniki ne bi bili tako dobrega razpoloženja, ako bi bili na našem mestu. Oni se bodo morda še enkrat vrnili domov, bodimo se znali pripetiti, mi ne bomo nikdar več videli svoje rojstne vasi, staršev, bratov in sester.

Končno se je vlak ustavil na postaji v Ljubljani. Med vremenom smo popravili svoje kovčke in drugo prtljago, izstopili iz vlaka in dali našo prtljago prepeljati v bližnji hotel. Bilo je že zgodaj zjutraj in odpotovati smo hoteli iz Ljubljane šele naslednji dan; zato smo si najeli tudi spalne sobe, kajti v noči, ko smo se podali na pot, nismo spali nič, na nadaljnji vožnji pa tudi ni kazalo, da bi mogli pošteno zatisniti trudne oči.

V Ljubljani smo imeli glede našega potovanja še nekaj opravkov; kar nas je bilo fantov, smo hoteli to sami urediti, da se ne bi potem kaj zataknilo po ostalih v hotelu in pazili na prtljago.

Fantje, utrujeni po potovanju, smo se malo oddahnili prekrenčeti potrebne potrdila glede vojaške službe. Potrdila smo morali dobiti, da bomo lahko dokazali, da smo služili v jugoslovanski armadi in da smo odslužili svoj dvoletni rok, kar je te tedaj zahtevalo od fantov, ki so bili podvrženi vojaški službi.

Pri vojaškem poveljstvu v Ljubljani smo imeli zopet sitnosti. Nikakor nam niso verjeli, da smo res prosti vojaške službe ter da smo popolnoma odslužili. Mi smo na vse načine hoteli uradnike prepričati o naši poštenosti, pa nam niso verjeli. Končno so začeli listati po raznih knjigah, kjer so vendar našli zapiske glede naše vojaške službe. Nato so nam dali potrdila brez nadaljnjega obotavljanja.

Toda zaprek ni bilo konec ne kraja. Zopet so nam rekli, da moramo imeti tudi potrdila od finančne uprave v Ljubljani. Mi smo hodili od Poncija do Pilata in iskali potrebna potrdila. Dva naša sopotnika sta dobila potrdila od policijskega komisarja. Ko sva pa nadaljnja dva prišla k njemu po potrdilo, je rekel, da ga ne potrebujeva.

Ta finančna in policijska potrdila bi imeli pokazati na meji med Jugoslavijo in Italijo. Ker pa ga nisva mogla dobiti z njegovim potrdilom, sva morala iti kar brez njega.

Naposled je vendar prišel čas, da smo zapustili Ljubljano. Vozne listke smo si kupili do državne meje. Tisti, ki so imeli vse urejeno, so odšli proti vlaku brez skrbi, toda jaz in moj sopotnik, ki nisva imela omenjenega potrdila, sva bila v skrbeh, kaj bo, ako naju ne bodo pustili naprej.

Vlak se je začel pomikati naprej proti italijanski meji in v kratkem času smo bili na cilju. Na meji smo morali vsi izstopiti, nakar so naši obmejni in finančni uradniki vse pregledali. Jaz in moj sopotnik sva se kar tresla od bojazni, da naju ne bi zavrnili. Toda ves strah je bil brez potrebe; uradniki so vse pregledali in ugotovili, da je vse v redu. O omenjenem potrdilu niso vprašali in midva sva bila pri obmejnem pregledu izpuščena kakor vsi drugi. Vprašali nas niso ne o vojaškem in ne o policijskem potrdilu.

Po pregledu na jugoslovanski meji smo prestopili mejo in nato so nas zopet na italijanski strani pregledali, ako imamo vse v redu. Pregled se je končal v zadovoljstvo vseh, potem so nas pa odpeljali na postajo, kjer smo kupili vozne listke do Trsta.

Na postaji v Trstu so nas čakali uradniki parobrodne družbe, ki so nas odvedli v mesto. Tam so nam preskrbeli prenočišče v nekem velikem poslopju. Dobili smo sobo, ki je izgledala kakor spalnica. Vseh potnikov nas je bilo okrog trideset, skupaj pomešani, moški, ženske in otroci. Prenočevali smo vsi v prostorni sobi, na enem koncu moški, na drugem pa ženske in otroci.

V Trstu smo čakali na parnik štirinajst dni. V omenjenem poslopju smo prejemali tudi hrano, za kar so nam nekaj malega zaračunali. Včasih mi pa tudi v kakšno gostilno, kjer smo si izbrali jed po svoji volji. Ko smo uradnike izpraševali, kdaj se bomo vkrcali na parnik, so nam veselo odgovarjali, da v kratkem in tako so odlašali dan za dnem.

Meni je bil Trst dobro znan že iz prejšnjih časov. V mestu sem se nahajal štiri mesece med svetovno vojno, v okolici pa čez cele dni. Zato sem bil s svojim znanjem dobrodošel sopotnikom, ki so se podajali na izprehode po mestu popoldnevi in tudi ob večerih. Seveda smo se morali ozirati tudi na previdnost. Najrajši smo se izprehajali po ulicah starega mesta, kjer živi revnejše prebivalstvo. Tako smo se dobro seznanili z ljudmi v tistem delu mesta, kjer smo videli mnogo bede in ubožanja. Trst je na enem mestu, drugim pristaniškim mestom, kjer se srečata bogastvo in bogastvo vsak na svojem koncu in kjer reveži bijejo težak boj za obstanek.

Po dolgem čakanju je vendar prišel dan, ko smo se vkrcali na parnik, ki nas je imel odpeljati preko oceana v novi svet. Na tisoče in tisoče naših ljudi je že odjadralo v daljne dežele in tudi mi smo dočakali tisti dan, ko smo se podali na dolgo pot, na morsko vožnjo in ali za rojake, ki so se že pred nami izselili.

==III==

Prve vožnje po morju ni bilo hude. Toda parnik ni bil pravi potnik, temveč tovorni in imel je na krovu okrog šeststo potnikov raznih narodnosti in veroizpovedanj; bila je natrpana mesta, brez posebne ureditve na ladji. Bilo je tudi veliko naših Slovencev in deset deklet. Nadalje je bilo okoli dvajset Hrvatov, nekaj Nemcev, par Rusov, nekaj Madžarov, Bolgarov, največ pa Italijanov, ki so jih dobivali tudi med potjo na ladjo, ker se je parnik ustavljal v raznih pristaniščih. Pridružilo se nam je več potnikov raznih narodnosti, kjer se je parnik ustavil. Razkladali in nalagali so pa tudi razno blago ter ga prevažali iz kraja v kraj.

Dosti so naložili v raznih pristaniščih tudi suhega grozdja, iz katerega je gotovo ameriški buteljarji kuhali preprosto kapljico, ko je grozdje dospelo v združene države. Jaz sem vse skrbno opazoval, ko se je parnik začel po Jadranskem morju naprej proti Atlantskemu; opazoval sem pristanišča in obalo Italije, Grčije, Španije in Afrike. Vse me je zanimalo, toda v duhu sem bil še vedno s svojimi dragimi v domači vasi; nisem mogel pozabiti nanje in na veliko ločitev. Ko sem se spomnil, koliko sem imel truda in sitnosti, da sem vendar dočakal dan, ko sem resnično odšel na pot, me je vse to nekoliko potolažilo, ker sem vedel, da sem končno dosegel svoj cilj.

Parnik je neprestano se ustavljal v raznih pristaniščih, katerim imena sem pozabil. Nosil je velik tovor, da sem se kar bal, da se ne bi potopil. V zadnjem pristanišču so še naložili premog in pitno vodo, toda vode smo zmanjkovalo predno smo dospeli do cilja, tako da smo morali piti prekuhano morsko vodo, ki nam ni bila nič okusna.

Ko je parnik končno dospel do odprtega morja, se je jela zibati prava morska vožnja. Parnik se je začel zibati, ko so valovi začeli dvigati in nato zopet padali. Slabo vožnjo smo imeli tri dni, potem je bilo morje zopet mirnejše in naš parnik je nekako dobro rezal v ravni legi naprej.

Hrana ni bila baš povoljna in smo bili večkrat lačni. Radi bi si bili kupili za svoj denar kaj priboljška, pa smo morali stiskati za najpotrebnejše. Ker nam niso dali toliko, da bi se do sitega najedli, smo začeli študirati, kako bi se dalo na kak način vsaj kaj dobiti, kajti kuharji so bili deli hrane. Po razmišljanju smo to tudi poskušali. Naše jedilne karte smo namreč štele in kuhari so nas le na številke pazili, kadar smo jih pokazali. Ker je bilo večkrat preveč drenja, smo se poslužili, da smo eno karto lahko dvakrat pokazali. In nekega dne sva to poskusila s sopotnikom, ko nas je večje število stalo v vrsti, da dobimo odmerjeno hrano, v katero je bil tudi kruh prirejen. Ko sem jaz pokazal karto, mi je kuhar odmeril moj del, zatem sem mu pokazal še karto za kruh, ki je dal drugemu, ki je stal za menoj, ker jaz nisem mogel vsega držati. Potem sem izročil karto onemu za menoj in za zopet drugemu, ki je potem zopet nastopil v vrsto, pokazal karto kuharju in dobil ponovno odmerjeno hrano, kajti kuharji so bili na številke.

Tako smo na ta način dobili za kruh, kajti za drugo hrano nam ni bilo dosti kar. Toda to našo zvijačo so kmalu pogruntali in začeli zmerjati z vsakovrstnimi primitivnimi izrazi, ki so mu primerni sled. Toda opazili nas niso; mi smo naprej tako delali, čeprav so večkrat opazili, da smo dvakrat z eno karto dobili kruh, čeravno pa nam je še posebe zlo. Nismo se brigali za kuharjevo zmerjanje; samo da smo ga prevarali, pa smo bili zadovoljni.

S pijačo je bilo bolje, ker vina smo imeli dovolj, slasti še, ker ga dekleta niso marala piti; izročile so ga nam, ki smo ga radi cukali. Vino so nam pa tudi delavci na skrivanji prodajali po nizki ceni. Seveda ga je bilo na prodaj v kantini, toda tam je bilo dosti dražje, zato si ga smo mogli privoščiti. Delavci so ga sebi odtrgali in naprej tudi skrbeli, da ga potem naši prodajalci po tako nizki ceni. Istotako so nam delavci prodajali živila na skrivaj in mi smo bili tiho v tem oziru. Vse se je delalo tajno; oni so nam prodajali po nizki ceni, mi pa kupovali kolikor nam je bilo mogoče.

Nadaljnja sitnost, ki smo jo imeli med vožnjo na parniku, je bil mrčes, s katerim so bili nabito oddeljeni Grki. Bili so polni uši, garjev in opraskan po koži, ko mrav obsen. Uši so se hotele pa svobodno razširiti na vse potnike, kar je bilo treba na vsak način preprečiti. Eden ali drug način preprečiti. Večkrat smo se morali dati poškropiti z nekakim oljem, s katerim smo pobijali to polagali v vodo paro, da so mrčes poginili. Naša obleka se je skoro popolnoma pokvarila, ker smo jo večkrat pomivali.

Grki so bili v resnici najbolj nesnažen narod na parniku; bili so umazani in razcapani, kakor pravi cigani. Bili so zelo nadležni; pri kosilu je bil vsak drenč in večkrat so se sami med seboj stepali, ko so se rinili, kdo bo prej dobil odmerjeno hrano. To se je ponavljalo vsak dan, ko smo bili na parniku.

Časi so objemali Grke pomorci ali delavci in drugi mornarji, toda kljub temu so se vedno zaganjali. V resnici je izgledalo, kakor da bi bili med pravimi divjaki. Tega obnašanja smo bili dosti sitni in bi se bili najraje ali znašli daleč stran od Grkov; toda morali smo potrpeti, dokler ne bo konec našega voženja.

Nekega dne se je raznesla po parniku novica, da je neka žena zbolela na nalezljivo bolezen. Komaj je vest dosegla potnike, je smo morali pred zdravstveniki nas je preiskal od nog do glave, ako se morebiti še pri kakšnem drugem potniku med nami ne skriva nevarna nalezljiva bolezen. Zdravnik je cepil vse potnike, da prepreči širjenje bolezni. Kmalu potem je nadaljnja nesreča zadela za isto boleznijo še par. Zatem so zaprli ženski oddelek in mi nismo mogli več do svojih sopotnic, s katerimi smo skupno obdi do doma. Ženski oddelek je bilo prepovedano izprehajanje po krovu, dokler je bila možnim se dovoljeno iti par ur na krov, toda takrat smo morali moški iti v svoje kabine. Mornarji so pazili, da se ne bi kljub prepovedi kateri moški približal med ženskami, ki so se sprehajale na krovu. Pod strogim zdravstvenim nadzorstvom smo bili šest dni; sporočili so nam, da je ena ženka nekolik bolna, druga pa je že v slabem stanju.

Parnik je plul dalje in dalje po morju gladini. Dnevi so hitro tekali in tako tudi tedni. Mi smo se približevali svojemu cilju. Oklavir sta bili tesni želji, preteklo več dni. Ena je bila popolnoma okrogla, druga je bila ravno krivuljasta. Ena je bila skorajda povsem izginila in druga se je raznesla vest, ako ne bo tudi ona odpravila predno doplujemo v ameriško luko, da nam bo zabranjeno izkrcanje in vstop na priseljeniški otok. Lahko pa se tudi pripeti, da nas vse skupaj vrnejo, od koder smo prišli. Če se to zgodi, sem si mislil, bodo vse hude stvari, ki smo jih videli in vse skrbi in sitnosti odpotovali v domovino.

Končno smo vendar pripluli v newyorško luko in parnik se je ustavil par milj od otoka Ellis Island. Na parnik so prišli ameriški zdravniki in nas natančno pregledali, da ne bi morebiti prišel kak nalezljiv bolnik s seboj. Izredno natančno preiskavo so napravljali, najprej za vse ženske, ki le zbolela na vsem morju. Vso obleko in perilo so nam razkužili, da bi uničili morebitne bolezenske kali v raznih predmetih.

Na tistem kraju je parnik stal par tednov in mi se nismo smeli izkrcati; bili smo pod stalnim nadzorstvom obrežne straže. Potniki smo obupno čakali svoje usode ter žalostno gledali v bodočnost. In vse te neprilike zaradi ene same ženske. Govorica se je ponovno raznesla med potnike, da ako omenjena bolna ženska v kratkem ne ozdravi, nas bodo poslali nazaj.

Naposled so dali ameriški zdravniki našemu parniku še trideset dni časa. Ako v tem času ženska ozdravi in ako noben izmed potnikov ne zboli, se bomo lahko izkrcali. V tistem odmerjenem času smo nestrpno pričakovali, kako bo naša sreča potekala. Ne verjamem, ako so se kakemu bolnemu človeku tako želeli okrevanja kakor smo ga mi naši bolni sopotnici, kajti z njeno boleznijo je bilo spojeno tudi naše zadržanje. Končno se je pa vse bolje izteklo kakor smo pričakovali. Ženska je popolnoma okrevala in nobeden izmed potnikov ni več obolel. Tako je le prišel dan veselja, ko smo stopili na suho zemljo na otoku Ellis Island.

Po ponovni preiskavi smo dobili dovoljenje, da se smemo izkrcati in da je vsa nevarnost nalezljive bolezni odstranjena. Našemu parniku je pripeljal manjši parnik, ki nas je prepeljal na otok. Toda tam se je šele začelo pravo življenje; morali smo vsi preobleči in se dobro okopati. Dali so nam novo spodnje perilo in zopet vse razkužili. Na otoku smo se nahajali nekaj dni, da so nas do dobrega pregledali in nas pripravili za nadaljnjo pot.

V času bivanja na izseljeniškem otoku smo se morali umivati po telesu z nekim razkuževalnim sredstvom. Ko je prišla vrsta name, da bi se moral namazati, kakor so me drugi posnemali, sem prišel pod prho in smrdljivo tekočino je zlivali v korito, toda redko me je zapazil. Proti temu sem se branil, nato pa z nekim predmetom udaril bržkone čez pleče, da sem odskočil kakor žaba, ki prileti ob trd predmet. Nato so me ponovno napolnili z ono smrdljivo tekočino, me prijeli za glavo in mi ukazali, naj jo pomočim v posodo. Jaz sem se torej popolnoma namazal po glavi in telesu. Tisti, ki me je držal čez pleča in prisilil, da sem glavo vtaknil v smrdljivo tekočino, je še nekaj mrmral, toda jaz sem izrazil ogorčenje.

Ko so uradniki in zdravniki videli, da smo popolnoma očiščeni, so nam naznanili, da bomo odpotovali kamor smo namenjeni. Morali smo še skozi zadnjo preiskavo, da so nas zdravniki še enkrat pregledali od nog do glave in potrdili, da smo zdravi in sposobni. Morali smo pred raznimi uradniki in pred komisarjem izjaviti naše želje, kamor želimo iti in kam nameravamo. Jaz sem dobro odgovarjal in tudi pokazal zahtevani 25 dolarjev; preiskava je bila končana in jaz sem lahko zapustil otok.

Dobil sem spremljevalca, s katerim me je prepeljal v malem motornem čolnu z otoka na drugo stran. Ko sem stopil zopet na suho, sem bil ponovno pregledan od zdravnikov; bilo ni nikakršne zapreke in s spremljevalcem sva se podala naprej. V nekem kraju sva vstopila v voz ozkotirne železnice in sva se odpeljala do agenture parobrodne družbe. Tam sem končno zopet prejel oddal od svojega kovčka in odpotoval v New York.

Uradniki v pisarni so govorili hrvaško in sem se z njimi lahko pogovarjal. Izpraševali so me glede vožnje in o potovanju. Povedal sem jim, da je bila vožnja dolga in da sem dosti časa zamudil predno sem dosegel svoj namen.

Ker nisem imel dovolj denarja, da bi si bil kupil vozni list do cilja, sem moral čakati v New Yorku, dokler nisem dobil potrebne vsote od strica. Uradniki so mi odkazali spalno sobo in mi pripravili so tudi streho, naj mi pošlje potrebni denar. Imel sem še 25 dolarjev, vozni list od Monroje, Mich., pa je stal 27 dolarjev in nekaj centov. Zato sem naročil uradnikom, naj zbranjujo, da mi stric pošlje še 20 dolarjev, kar bo zadostovalo za vozni list in druge stroške.

Ko sem se odpravil v odkazano sobo k počitku, sem upal, da bom potem naspal, a sem se motil. Kmalu sem se prebudil, kajti po meni je začelo nekaj laziti. Prižgal sem luč in začel pregledovati in zapazil sem cele roje stenic. Vse se je plazilo po postelji in po meni. Takoj prvo noč na ameriški zemlji me je napadla stenica. To res ne more biti tista zlata Amerika, o kateri smo se v starem kraju pogovarjali, sem dejal sam pri sebi.

Prižgal sem si cigareto in se usedel na posteljo, ki je kar zakripala. V sosednji sobi sta bila dva druga potnika, ki sta čula moje godrnjanje. Eden je potrkal na vrata moje sobe in vprašal, zakaj mrmram. Po glasu sem ju spoznal, da sta ona dva, katera sem zadel v pisarni. Povedal sem jima, da ne morem spati, ker mi ne dajo stenice miru. Potem smo se spustili v pogovor in povedala sta mi, da sta Bolgara in da se vračata v staro domovino, ker ju tudi v Ameriki postalo slabo in začelo primanjkovati dela. Pojasnila sem jima, da sem Slovenec in da sem prišel sem iskat srečo. Vse po vrsti sem jima razodel in oba sta me z zanimanjem poslušala. Pogovarjali smo se lahko, ker se je oba dovolj dobro znala slovanskega jezika.

Nadalje sta mi povedala, da so v Ameriki težka dela in jako nezdrava. Plača je nizka in da se ne da dosti prihraniti. Eden je rekel, da je bolje v bolgarskih brdih pasti koze nego garati na vroče pečeh za ameriške kapitaliste. Drugi me je svaril pred težkim delom, ki človeka lahko spravi v prerani grob. Ameriški kapitalistični sistem je tak, da hoče človek izmolsti iz delavca, da lahko grmadi ogromno bogastvo.

Tako sta mi Bolgara nekoliko orisala delavsko življenje v Ameriki. Čeprav sta mi pripovedovala v hrvaškem jeziku, sem ju vse razumel. Jaz sem jima omenil, da sem že dosti čul o Ameriki, toda največ je lepo strani. Prepričan sem pa bil, da tudi v Ameriki ne more biti vse dobro in to sta mi pojasnila tudi Bolgara. Vprašal sta me tudi, ali sem lačen ter mi ponudila jestvine, ki sta jih imela pri sebi. Prekinjala sta ameriški kapitalistični sistem, za katerega sta vedela, da izkorišča delavca in da je treba delati za skromno plačilo.

Tako sta mi Bolgara nekoliko orisala delavsko življenje v Ameriki. Čeprav sta mi pripovedovala v hrvaškem jeziku, sem ju vse razumel. Jaz sem jima omenil, da sem že dosti čul o Ameriki, toda največ je lepo strani. Prepričan sem pa bil, da tudi v Ameriki ne more biti vse dobro in to sta mi pojasnila tudi Bolgara.

Potem sem šel spat in v sobi se je dalo spati, ker so stenice naredile ponoči masko; na vsak način so me hotele napasti tudi ponoči, vendar sem nekako zaspal. Naslednji dan sem odšel iz sobe, kjer sem spal, in si poiskal nekoliko svežega zraka. Utrujen sem bil po dolgi poti, ko sem se odpravil k počitku.

Popoldne sem dobil denar od strica, ker je dospel denar od strica, kateremu sem prej pisal, da mi pošlje 20 dolarjev. V uradu so mi povedali, da denar že je, toda jim pride vsak čas in naj bom brez skrbi. Kakor hitro bo prišel, ga mi bodo izročili, da bom lahko nadaljeval pot.

Popoldne je denar vendar dospel in jaz sem bil resen nadvse in srečen, ker sem lahko izročil in potem me je pa nekdo odpeljal s potniškim avtomobilom na postajo New York Central železnice. Na postajo sem dospel le nekaj minut pozno in tako zamudil vlak.

Drugi vlak je imel odriniti še par ur. Moj spremljevalec mi je rekel, da ne utegne čakati pred odhodom vlaka; zato je poiskal nekega človeka na postaji in me naročil, naj pazi name in me spremi na vlak. Tisti človek je spremljevalca skoraj uslužno in napravil kakor mu je bilo naročeno.

Med časom čakanja na vlak sem se izprehajal v čakalnici in opazoval vrvež potnikov, ki so neprestano prihajali in odhajali. Ko sem pomislil na milijonsko mesto New York, v katerem so prebivali ljudje iz vsega sveta, sem tudi mislil na tisoče ljudi, ki so dospeli na postajo, da so prišli raznih narodnosti, med katerimi najbrž tudi Slovencev.

Končno je prišel vlak, s katerim sem se odpeljal proti svojemu cilju, v Monroe, Mich. Čez nekaj časa je bil moj spremljevalec izpisan, nato pa smo se odpeljali naprej. Vstopil sem v drug vagon, ki se je povsem razlikoval od evropskih, s sedeži na mehki sedel z visokimi nasloni, ki so me odpeljali v ameriška mesta.

==V==

Vlak je drdral po ameriških železnicah in jaz sem skozi okno opazoval nova mesta, nove vasi in polja. Zelena cesta me je vodila preko polja in gozda, med hribi in dolinami in odprl se mi je nov svet. Vse to sem opazoval skozi okno vlaka, v duhu sem pa preletel vse dogodke, ki sem jih doživel na poti. Poslovil sem se od svojih sopotnikov in sopotnic njih; razšli smo se na vse strani in se nismo več nikoli videli. Spomnil sem se Bolgarov, s katerima sem se sestal v hotelu ter začel razmišljati, kar sta pravila o Ameriki in zakaj sta se vrnila v domovino.

Na parniku sem se seznanil z nekaterimi sopotniki, naposled sem pa ostal sam in se med tujci vozil v vlaku dalje proti državi Michigan. Največja zmešnjava je bila na Ellis Islandu, kjer so nas razdelili v skupine, ki so odrinile vsaka v svoj kraj.

Ko je vlak drvel proti državi New York proti Pensilvaniji, sem začel misliti na razna mesta, o katerih sem čul govoriti v domačem kraju. Po večurni vožnji smo dospeli v Pittsburgh, o katerem sem že dosti čul praviti in da v njem živi veliko rojakov. Videl sem mnogo tovarn in črnega dima, ki se je valil iz visokih dimnikov. Opazil sem večjo skupino delavcev, ki so iz tovornih vagonov razkladali premog in ga s samokolnicami odvažali proč ter ga po nekem žlebu spuščali navzdol v nižje skladišče. Delavci so bili zaprašeni in umazani, da bi človek na pogled mislil, da so Afričani.

Vlak se je v Pittsburghu ustavil nekaj minut, nato je pa odbrzel zopet naprej. Po par urah nadaljnje vožnje se je ponovno ustavil na nekem mestu. Izstopil sem in tam sem moral zamenjati vlak. Čakal sem nekaj pol ure, potem pa sem se nekdo poklical, naj mu sledim. Pogrebal sem svojo prtljago, katero sem tako bil odložil in se z njim človekom, ki mi je dal znamenje z roko. Stopila sva k čakačjemu vlaku, na katerem sem ga spet našel, nato je vlak kmalu odrinil naprej proti strani države Pensilvanije.

V kratkem smo dospeli v državo Ohio in drveli naprej pod hribovito pokrajino. Prispeli smo v mesto Toledo, kjer se je vlaka ustavil le deset minut, nato je pa zopet odbrzel proti Detroitu, Mich. Jaz sem si pa mislil, ko bom enkrat v Detroitu, potem bo kmalu konec dolge vožnje.

V Toledu se mi je pridružil neka Italijanka, ki je potovala v Detroit. Začela me je ogovarjati v italijanščini in naredila mi je raznimi vprašanji. Hotel sem ji izvedeti, kako daleč je še do Detroita, toda nisem ji mogel povedati, ker sam nisem vedel.

Vožnja do mojega cilja je bila krajša nego sem si mislil, kajti razdalja od Toleda do Monroja ni kmalu prevoziti in sem mislil, da se bom moral peljati še dolgo. Pravzaprav sem mislil, da se bom moral peljati skozi Detroit, pa sem bil v zmoti.

Ko se je vlak ustavil v Monroju, Mich., je bilo treba hitro izstopiti, drugače bi se bil odpeljal naprej in moral bi poslušati italijanko, ki je bila vsa nervozna in je izgledala, da ji tudi ne gre prav. Zato je želela, da bi dobila kakšno osebo, da bi ji pomagala iz zadrege.

V Monroe sem dospel ob 10. uri, zvečer 19. marca. Iz Novega mesta sem odšel 14. januarja, torej sem bil na poti predno sem dospel na cilj, 62 dni. To je bila dolga pot, kakor Kolumbova, ki je mesece jadrala po širokem morju, preden je dospel v neznano deželo.

Na postaji v Monroju me ni nihče čakal in nisem vedel, kam bi se obrnil. Vlak je odpeljal naprej proti Detroitu, jaz sem se pa podal s svojo prtljago v čakalnico in tam čakal, da bo kdo prišel pome, ker jim je znano, da imam priti ta čas.

Čakal sem še eno uro, pa nikogar ni bilo. Šel sem ven, da bi hodil po ulicah v bližini postaje. Ko pa le ni hotel biti nikogar nikjer. Že za celo potrpljenje sem začel zapuščati. Sklenil sem, da ne bom več čakal. Podal sem se v notranjost mesta, kjer sem srečal nekega fanta in ga vprašal naslov, kajti razgovarjati se itak nisem znal z njim. Ko je pogledal naslov, mi je s kretnjami pokazal, kam se moram obrniti in da bom tam našel, kjer imam naslov. Jaz sem storil kakor mi je pokazal in čez desetkrat sem premeril križišča in ulice v temi. Našel sem le, toda v temi nisem videl hišnih številk. Torej je bilo nemogoče vedeti, kje imam hišo. Moral sem tavati, v kateri je stanovala strica. Tako sem taval po ulicah sem in tja ter prišel na konec ulice; hiša ni bila več naprej in vrnil sem se nazaj. Minil sem večkrat na postajo in tam čakal tako dolgo, da bo prišel stric Jože ali kdo drug ter me rešil iz težkega položaja.

Ko sem nazaj gredo proti postaji prehodil in prekoračil dve križišči, sem zapazil malo deklico, ki je prišla iz neke hiše in je hotela vstopiti v bližnjo prodajalno. Sklenil sem jo vprašati, ako zna kaj angleško, ki sem jo mislil govoriti. Pokazal sem ji naslov, ker drugače itak nisem vedel kaj govoriti. Ko je prečitala naslov, je kar obrnila in se nekoliko prestrašila. Pogledala me je in mi rekla v slovenskem jeziku: »To je pa prav tukaj. V hiši, kjer živim, je tudi Jože Krol, ki je pri nas na hrani.«

Nato je stekla nazaj v hišo, jaz pa sem šel za njo, kjer mi je pokazala. Sporočila jim je, da je tujec zunaj, takar so vsi prišli iz hiše in med njimi moj stric. To je bilo presenečenje, pozdravljanja in stiskanja rok. Vsi so bili veseli in jaz sem bil še posebej ganjen, kajti deset dni sem se podal v hišo in bogem sem hotel biti ne konca ne kraja.

Potrkal so mi s potrebnimi krepčilnimi in tudi lahke kapljice ni manjkalo. Zavladali smo vso noč in vzbujali korajžo. Jaz sem jim moral pa kar pripovedovati, kako je doma, kako je bilo z vožnjo in še druge stvari.

Stric me je upravljal, da me je bil prišel čakat na postajo eno uro prej, ker je mislil, da bom prišel z drugim vlakom. Ker me pa ni bilo, je zagotovil mislil, da ne bom dospel tisto noč. Jaz sem mu odgovoril, da je vse dobro, samo da sem končno prišel na cilj in me svoje ljudi.

Tisti večer smo dolgo kramljali in bili dobre volje. Razgovarjali smo se tudi glede dela in tako sem čul od njega, da je v Ameriki vse bolj na slabše potegnilo in da so zlati, dobri časi, o katerih smo še v stari domovini slišali, odšli v večne čase in se ne bodo vrnili. Jaz sem samo kimali z glavo in pritrdil, sam pri sebi sem si mislil, da bom še videl, kako bo sreča z delom.

Ker nisem imel dovolj prostora v hiši, kjer je bil moj stric na hrani, so mi dobili stanovanje v sosednji hiši pri nekem Poljaku. Na hrani sem pa ostal v hiši, katero sem našel s pomočjo one deklice, s katero sem se pogovarjal zvečer. Tako sem imel v eni hiši stanovanje, v drugi hrano. Na ta način se je začelo moje življenje v Ameriki.

==VI==

Dnevi so hitro tekli v novi deželi. Opazoval sem razmere v mestu Monroe in kolikor sem mogel sklepati, je bilo dosti narobe; videl sem več stvari, ki niso bile take, ko bi morale biti.

Šesti dan po mojem prihodu v Monroe mi je stric Jože rekel: 

»Menda bo treba iti kam za delo pogledat, Frank, kajti v tej deželi se ne da brez dela živeti, kakor tudi v nobeni drugi ne na tem svetu.«

Jaz sem mu odgovoril, da to sam dobro vem in da nisem prišel v Ameriko, da bom tu brez dela živel.

Stric Jože je bil zaposlen pri neki družbi par mesecev; ko se je pa še mene nadejal, je vprašal delovodjo, ako bi mogel dati tudi meni delo, kadar dobim iz starega kraja. Delovodja je stricu obljubil, da morda mi bo dal delo, toda obljubil ne more ničesar. Delovodja je tudi rekel stricu, naj me k njemu pripelje, kadar bom prišel, da bo videl, kako izgledam. Potem mi bo že preskrbel primerno delo, da ga bom lahko opravljal.

Nekega ponedeljka sem spremljal strica na delo in on me je predstavil delovodji. Delo sem dobil isti dan in začel takoj delati. S tem sem bil vpeljan v družbo ameriških delavcev in začel pot svojega obraza služiti privlačne ameriške dolarje.

V starem kraju večina ljudi ne ve, da se mora v Ameriki trdo delati in da večina priseljencev gara za borno plačilo. Tega si večina ne more predstavljati v starem kraju, ker potem jih ne bi tako veliko v novo deželo šlo. Ako bi jim kdo povedal resnico, mu ne bi verjeli, naznanjali bi ga in obtožili z lažmi. Tako bi se tistemu zgodilo, ki bi jim vse po pravici razodel in raztolmačil, kako se služi denar v Ameriki v zavarjenih premogovnih, v globokih železnih in bakrenih rudnikih, v tovarnah in gozdovih.

Ako bi nevedneži vedeli, kako težko se služi denar v Ameriki, bi odšli nazaj. Polomljenih je bilo že dosti ljudi zaradi privlačnega dolarja. Ameriška industrija zahteva letno tisoče delavskih življenj. Za vse nadloge, krize in težave v ameriškem delavskem sistemu vedo le delavci, ki se trudijo pri težkem delu za borni obstanek.

Na peti dan zaposlitve sem doživel razočaranje. Delovodja me je odpustil. Stricu Jožetu je rekel, da me je dobil, ko sem kadil pri delu in to je bil zadosten vzrok, da me je odpustil. Stricu je rekel, če mu to ni všeč, naj pa on pobere šila in kopita.

Zalutal sem bil okoli dvajset dolarjev. Plačal sem hrano in stanovanje in ostalo mi je par dolarjev. Nisam bil pa posebno srečen, ko sem storil prvi korak in se odpravil v Ameriko in najbrž tudi ne bom v bodočnosti. To sem lahko sklepal, ker sem že peti dan delo izgubil. Ker sem bil razočaran in te navlake, sem sklenil, da iščem drugo delo; upal sem, da se bo že kako preokrenilo in da bom dobil drugo delo.

Stric se je tudi nameraval posloviti in naselbine in odpotoval v Cleveland, kjer je upal, da bo kaj boljšega dobil. Kakor je namenil, tako je tudi storil čez par tednov je odpotoval v Cleveland, mene pa pustil v Monroju.

Jaz sem ostal brez dela in denarja pri tujih ljudeh. Stric je že poselil in me zapustil. Sedaj pa tukaj, kaj je Amerika, sem si mislil sam pri sebi. Denarja je bila mi sem imel, poleg tega sem bil pa še odrezan od svojih ljudi daleč v tuji deželi.

Taval sem, kaj bi storil in kam bi se obrnil. Nestete misli mi je rojilo po glavi, pa nobena ni bila prava. Naposled eno nekoliko iztuhtal in takoj mi je bilo lažje pri srcu.

V neki hiši je bilo par rojakov na hrani, med temi tudi Jože Novak. Z njim sem se seznanil, ker tudi on imel dela, bil je pa še okoli deset let v Ameriki. Zato so mu bili znani dobri in slabi časi.

Pripovedoval mi je, da se razmere hitro spreminjajo v Ameriki. Kadar je dosti dela, stanejo delavci in jih dajo v delo. Kadar nastane pa zastoj v industrijah, dobijo pa brezposelne za vsakim potom.

Pogovarjala sva se tudi o razmerah v kraju in o tamšnjih razmerah in tako sva v pogovoru pretehtala, ko sva kupi dohajala in iskala delo.

Takrat so bili slabi časi za delo in nisem mogel dobiti dela, sem pa imel nekaj dnevnih in drug zaslužek, ki se na pomlad pričnejo, še se niso pričela. Končno je prišla pomlad in z njo gorkejši dnevi in lepše vreme. Z zunanjim sva vedno tavala dan za dnem po ulicah in iskala delo. Vse sva pretaknila v vseh tovarnah sva pogledala in povsod so nama rekli, da nimajo dela.

Nekega dne sva dobila mislilno delo pri nekem Judu, ki je zbiral staro železo — vse od žlanke do polomljenega avtomobila. Te stare potrebje je imel velik kup ter čakal na čas, ko bo vse to prodal, da bo več skupaj spravil v denar. Pri njem sva delala sama dva dni in pol. Rekel je, da naju več ne potrebuje in da nama izplačal pičel zaslužek.

Zopet sva bila potisnjena med brezposelne in vržena na cesto. Gornjala in preklinjal sva kapitalistični sistem, ki ne dopušča, da bi vsi potrebni imeli delo.

Pretekla sta dva tedna od časa, ko sva z znancem izgubila delo pri Judu. Dokler sva imela stanovanje je rastel. Plačati je bilo treba, toda denarja ni bilo več. Tam, kjer sem bil na hrani, so me začeli postrani gledati in dosegel sem misliti, da moram od nedelje v cerkev, tam moliti in prositi Boga, naj mi pomaga iz zagate. A v katerem času sem zahajal. Ako sem hotel biti še nadalje na hrani pri omenjenih ljudeh, sem se moral ukloniti njih volji.

Tako sem se nekega dne vendarle odpravil v cerkev k službi božji, samo da sem imel mir in hrano v nedeljo. Toda v cerkvi nisem bil prav posebno razpoložen za molitev; razne misli so mi rojile po glavi ter me spominjale na žalosten položaj. Zato nisem mogel moliti. Sila me ni mogla pripraviti, da bi postal poberežen in tudi preveč bedasto se mi je delo, moliti lesene svetnike in jih prositi pomoči.

Ljudje, pri katerih sem bil na hrani, so se za nekaj dni pomirili in me niso več tako pisano gledali. Toda zabicevali so mi, da za neverne Tomaže, med katere spadam tudi jaz, ni prostora pod njihovo streho.

Zopet sem stikal za delom pred raznimi pisarnami, tovarnami in vsepovsod, kjerkoli sem se nadejal, da bi kaj dobil. Moj znanec je imel večjo srečo, kajti delo je dobil in tako sem moral zanaprej sam pohajati okoli.

Ker se je v naselbini nahajal tudi neki rojak, ki je bil oženjen z mojo teto, mi je končno on dobil delo. Zaposlen sem bil v neki livarni, toda jaz se nisem smel ozirati, kakšno je delo, pač pa hitro prijeti zanj in nekaj zaslužiti.

Delo je bilo ponočno in plačano od kosa. Prevažal sem železo na samokolnicah, s katerim so imeli drugi večji livarji opravke in vse drugo pripravljati livarjem in odvažati proč, kar so izdelali. Delo je bilo težko in naporno, roke sem imel vse žuljave takoj v prvih dneh. Nekega tovariša sem vprašal, ako se mora vedno tako težko delati v livarnah. On mi je povedal, da to je kontraktno delo, plačano od kosa in da pri takih delih se mora povsod trdo delati. Sicer se pa več zasluži nego pri lahkih delih.

To delo sem opravljal le nekaj dni; nisem mogel dalje vzdržati, ker je bilo pretežko, poleg tega pa je bila hrana pri tistih ljudeh tako slaba, da sem bil večkrat lačen nego sit. Torej ne bi bil mogel že zaradi hrane dolgo vzdržati pri tako napornem delu.

Nekega dne mi je bil gospodar, pri katerem sem bil na hrani, kar v loncu prinesel jedačo v tovarno. Jaz sem mu rekel, naj kar v kot postavi, da bom že potem zmazal, ko bom malo počival.

Gospodar je delal v neki papirnici, kamor se mu je mudilo. Ko je odšel, sem odložil vročo lopato, ki se je ugrela od hitrega dela, ko sem premetaval prst, kar je bilo tudi kontraktno delo. Pogrebal sem lonec, katerega je gospodar prinesel, da se pokrepčam, kajti bil sem dovolj lačen. V loncu je bilo kislo zelje, nekaj žgancev in majhno kosče govedine. Ko sem tako gledal v lonec, se mi je približal neki Poljak, moj sodelavec. Hotel je videti, kaj mi je prinesel moj gospodar. Ko sem mu pokazal, se je začel na glas smejati in norčevati. Rekel je, da je moja hrana taka ko v starem kraju, kjer smatrajo kislo zelje za priboljšek in pravo slaščico. Mene je popadla jeza in pograbil sem lonec z jedjo in ga tresčil v neki kot v tovarni, da se je vse razletelo. Potem mi je Poljak dal nekaj prigrizkov od svoje jedi, da sem potolažil lačni želodec.

Naslednji dan sem pustil tisto težko delo. Odšel sem bil pa tudi od tistih ljudi, ki sem bil pri njih na hrani ter se preselil k teti na stanovanje in hrano. Tako so me vedno spremljale vsakovrstne sitnosti in se me držale. Vedno sem bil postavljen iz dežja pod kap.

Nekega dne sem prejel pismo od strica iz Clevelanda, ki se je tam nahajal že en mesec. Sporočil mi je, da dela še ni dobil in da bo še par tednov počakal v Clevelandu. Mene je vprašal, če sem delo dobil, delam in če sem še na starem prostoru na hrani in stanovanju.

Jaz sem mu odpisal in pojasnil svoj položaj. Da sem delo že imel in izgubil, da sem brez denarja, na stanovanju in hrani pa pri teti. Nadalje sem mu pisal, ako bo on v Clevelandu delo dobil, naj ga še meni preskrbi, potem bom prišel za njim.

Začel sem zopet stikati za delom in tavati okoli, toda dobil nisem nič. Se tisti ga niso mogli dobiti, ki so bili še več let v Ameriki, kako naj bi ga dobil jaz »greenhorn«, ki nisem bil vešč angleškega jezika! Da bi mi bil kdo drugi delo preskrbel, tega izgleda tudi ni bilo. Zato sem se kar vdal v usodo in čakal, pa naj pride kar hoče.

Kmalu sem prejel drugo pismo od strica. Pisal mi je, da dela ne more dobiti in da bo odšel iz Clevelanda v rudnike in poskusil delo pod zemljo. V neki rudarski naselbini je bila njegova sestra oziroma moja druga teta, ki mu je pisala in pojasnila tamnošnje razmere.

Čez par dni sem prejel pismo od strica iz Bradleya, O., kamor se je bil preselil. Sporočil mi je, da je delo dobil in kakor hitro bo spoznal razmere in bo prilika, da pokažem, da bi tudi jaz dobil delo, mi bo takoj pisal, naj pridem za njim.

Jaz sem mu nemudoma odpisal in mu še enkrat omenil svoj bedni položaj. Ponovno sem ga prosil, naj mi hitro sporoči in tudi pošlje potreben denar, da si bom kupil vozni listek in plačal dolg, ki sem ga imel tam, kjer sem bil na stanovanju in hrani.

Po par mesecev bivanja v Monreju, Mich., sem končno, ko so odrinili v pitomorovno okolje v državo Ohio. Stric mi je poslal toliko denarja, da je bilo dovolj za vozne stroške in da sem plačal dolg za hrano in stanovanje.

Poslovil sem se od tete, znancev in prijateljev ter odšel na pot za delom pod zemljo. Ker nisem bil potkovan v angleščini, sem dobil nekega kolarja, da mi je na kos papirja napisal potrebne stvari, da bi jih lahko pokazal na postajah in na voznih, ako bi me slučajno kaj vprašali.

Na potovanju nisem imel posebnih težav. Paziti so name in tako se nisem nič bal, da bi se izgubil v neznani strani. Dospel sem v Cleveland, kjer sem prestopil in odšel drugam vlak, s katerim sem se odpeljal proti rudarski naselbini.

Iz Clevelanda sem se vozil do mesta Alliance. Tu sem moral izstopiti in se peljati dalje z drugim vlakom. Moral bi iti na drugo postajo in od tam se z drugim vlakom odpeljati dalje. A to nisem vedel kam obrniti. Jaz sem gledal okoli sebe in se obračal na vse strani, da najdem koga, ki bi me sprejel, kamor je bilo treba. Čudno se mi je zdelo, ker so pozabili name, kajti pozabil sem, da sem imel vozni listek kupljen do Alliance in zato niso več skrbeli zame. In čakal sem določeni in stopical po prostoru, sem začel nervozen prehajati skupaj z drugimi ljudmi. Sklenil sem, da pridem v obzir, kakor ko bom kaj moral obrniti.

Ko sem jim povedal, kako je z menoj in kam me namenjen, sem dobil takoj skokil in našel taksi, šoferju pa naročil naj me odpelje na drugo postajo. Tu sem dobil pravo vozovnico in kupil vozni listek do Dillonvilla. Vlak je zapeljal mimo rudarskih naselbin in ustavljal na postajah. Potniki so izstopali in vstopali. Kmalu je vlak privozil na postajo v Dillonvillu, kjer sem moral izstopiti ter je bilo konec moje vožnje po železnici.

Tam nisem imel nikakih znanstev, ker sta me čakala stric in mož moje tete. Dalje proti Bradleyju smo se vozili v avtomobilu, kamor smo srečno dospeli.

Dospeli na dvorišče hiše, v kateri sta stanovala teta in stric, smo poskakali iz avtomobila in jaz sem urne oddel v hišo ter se pozdravil s teto, ki se nisem videl dolge dobe, kakor sem jih poznal že nekdaj, kajti sem bil še otrok, ko je odšla v Ameriko. Potem sem se pozdravil z njenimi otroci, mojimi bratranci. Očeta sem že pred leti izgubil; umrli mi je bil za preteklo boleznijo jetiko. Mož, ki je bil prispel z avtomobilom po mene, je bil drugi soprog moje tete.

Že naslednji dan po prihodu v rudarsko naselbino, sem šel na delo pod zemljo in si začel na nov način služiti svoj vsakdanji kruh. Stric je bil v tovarni kakor knjigovodja. Vprašal je delovodjo, ako bi dobil delo, ko sem se nahajal v Michiganu, kar je bilo mogoče. In tako sem šel v njegovo pisarno, kjer me je stric predstavil. Delovodja me je pozdravil kakor kakšnega starega znanca in me namignil, kar naj je pravo dobro delo. Zatem me je vpisal v knjigo med imena drugih rudarjev, nato pa me je naročil, naj mi pomagajo priskrbeti orodje, ki ga bom potreboval pri kopanju in nalaganju premoga.

Tako sem bil vpeljan v družbo trpinov pod zemljo ter začel delati v zaprašenem in smrdečem rovu. Moral sem tudi pristopiti v unijo in plačati pristopnino $25, kar sem odplačeval v obrokih, po par dolarjev vsakih štirinajst dni. Stric mi je pomagal kupiti razno orodje v bližnji trgovini. Dobil sem novo delo, novo orodje in prestopil v novo organizacijo. Kako bo šlo z delom pod zemljo, je bilo vprašanje, na katerega takrat še nisem vedel odgovora.

Teta in njen mož Andy sta hotela od mene izvedeti več reči in novic iz stare domovine. Kako je bilo med vojno v naših krajih, kako je tam z delavci in kmeti in še drugo so hoteli izvedeti. Jaz sem moral pripovedovati in pripovedovati. Kadarkoli je prilika nanesla, smo začeli pogovor o starem kraju, jaz sem jim pa tudi rad pripovedoval, ker sem vedel, da jih zelo zanima. Povedal sem jim vse, kar sem vedel in znal. Pojasnil sem jim, da tudi v starem kraju razni zajadli živijo na kožo ubogega trpina. Ena stran naroda trpi in kloni pod težo bremena, ki ga prenaša, druga si pa gladi pot naprej, da si zasigura udobno življenje.

Teta, njen mož in stric so dobro razumeli moje besede in mi tudi pritrdili, da so jim razmere znane in da je tako tudi v Ameriki, v deželi mogočnega kapitalizma. Povedali so mi, da dosti izvedo iz naprednih časopisov in izkušnje so jih tudi izučile. Prav smejati sem se moral možu tete, ki mi je pravil, da je popolnoma izgubil vero in da bo le takrat še kakšen dolar dal verskemu učitelju, kadar bo z njim skupaj delal v rovu, ko bosta skupaj nalagala in kopala premog in skupaj vdihavala nezdrav podzemski zrak.

Čestokrat sem čul, da človek izgubi vero, kadar ima vsega preveč, toda še večkrat sem pa čul, da jo izgubijo tisti, ki neprestano živijo v trpljenju in pomanjkanju. Med te sem se tedaj tudi jaz uvrstil in sedaj mislim po svoje in kakor me učijo moje življenjske izkušnje.

==VII==

Prvi dan nisem dobil dela v rovu. Bil sem še pravi »greenhorn« in zato mi je stric vse natančno razkazoval in me učil, kako se mora kopati »enkrat« in kako se moram spretno sukati, da bom imel več uspeha pri delu in več zaslužil. Ni potrebno, da bi natančno opisoval, kako se pri nas novinec začne delati v rovu. Grmenja in stresanja je bilo toliko, da sem mislil, da ne bo vsak čas zrušilo skalovje in nas pokopalo. Stari rudarji mi niso hoteli dobro svetovati, ker sem se v njihovih očeh še vedno zdel »zelenec«. In dim od smodnika mi je polnil pljuča, da sem začel pošteno kašljati.

Tako prvi dan nismo dobili dovolj vozičkov, ker ni bilo med nami dovolj naročil in nismo kaj prida zaslužili. Stric mi je kmalu dobil pet vozičkov, v katerega sva zlagala naloženo, težko delo kopanja. Po unijskih lestvicah so plačevali 76 centov od tone, torej sem prvi dan zaslužil dva dolarja.

V prostoru, kjer sva delala, je bila premogovna žila okrog pet čevljev visoka. Nad premogovno žilo je bila plast kamna, ki so ga rudarji tudi nazivali »u-« ali »peh«. Tista plast je bila debela približno en čevelj, ponekod več, ponekod pa tudi manj. Plast so morali rudarji odstranjevati, ker je bilo na tem mnogo zamude. Po nekaj kamnih sem padel in se polomil s premogom, ki ga je bilo potem treba očistiti. Več časa se je tisti kamen tako držal, kakor bi ga sam peklenski kopiral in ga je bilo treba streliti. Bilo je dosti dela z »ušivim pehom«. Rudarji pa so dobili za odstranjevanje kamna pet centov pri vsaki toni naloženega premoga. Dosti je bilo zastonjskega dela in zato so ga rudarji upravičeno imeli za imenovano. Potem sem je bila lastnica od tone premoga 71 centov, dokler se na pet centov za kamen, kar je skupaj znašalo 76 centov od tone, ne znižuje. Kako je kamen debel v nekaterih prostorih. Ako je bil kamen tanjši, je bilo bolje za rudarje, ko je bil debelši, pa slabše in rudar je dostikrat preklinjal tisti »peh«.

V tistih časih je zaslužil rudar od šest do osem dolarjev na dan, ako je šlo vse po sreči in ako je bil dovolj vozičkov. Baš v tistih junijskih dneh, ko sem začel delati v rovu, je rov prav slabo obratoval. Premogovi delavci pa niso imeli dovolj naročil in rudarji tudi ne stalnega dela. Delali smo le tri dni v tednu in še takrat nismo dobili dovolj vozičkov. Zato je bil pa tudi zaslužek, ki sem ga prejel na plačilni dan, tako majhen, da nisem vedel, ali bi tiste dolarje dal sam ali jih dal, kajti denar sem imel razdeliti na več strani. Moral sem odšteti za najpotrebnejšo hrano in stanovanje. Poleg tega sem kupil obleko in druge stvari, pa sem moral kar čakati na izboljšanje. K večjemu sem prejel do 20 dolarjev na plačilni dan, toda največkrat je bilo manj. Ostali rudarji so bili tudi slabo podkovani v finančnem oziru in z menoj vred potrebni večjega zaslužka za vzdrževanje svojih družin.

Počitnic smo imeli dovolj in tako tudi prostega časa. Čestokrat smo se zbirali v družbi skupin, hodili drug k drugemu na obisk in razpravljali o rudarskem življenju. Mnogokrat smo govorili o politiki, toda vsa glava, katera beda vse vlada med ubogega rudarja, nas niso zanimale.

Nekoč nas je obiskal neki rojak, ki je prodajal obleko in še to, da ima v bližini naselbina Bradley brata, ki se je kupil farmo. Hotel je priti do izpremenbe v življenju, pa si je mislil, da bi bilo dobro, ako bi se hotel podati na ameriški zemlji.

Kupili so osemdeset akrov obsežno farmo in začel novo življenje. Nekega dne sva se s stricem podala na obisk k temu slovenskemu farmarju, da vidiva, kako se rojak počuti in kako uspeva. Vzela sva pot pod noge in kmalu dospela do rojaka.

Na farmi smo se z rojakom lepo pozdravili. Najinega prihoda je bil zelo vesel in naju je gostoljubno sprejel. Ko sva prišla, je ravno nekaj popravljal okoli stanovanja, da bo lepše izgledalo. Potem sva začela s pogovorom in vsak je svoje povedal. Midva o najinem položaju, farmar pa zopet o svojem.

Po kratkem govoru naju je povabil v hišo in predstavil ženi. Bila je prijazna in udana ženica, ter je bila tudi ona vesela najinega obiska. Nato smo zopet nadaljevali s pogovorom, farmar in njegova žena sta pa na mizo postregla z obiljšim vinom in tudi z močnejo kapljico, ki mi je šla v glavo. Ženica je bila zgovorna in povedala je, da se imajo še precej dobro. Res, da imajo še nekaj dolga, ko pa tistega plačajo, bodo postali popolnoma svoji gospodarji in se jim ne bo treba nič več bati. Njen mož je pojasnil, da mora ob priliki še brez delov v rovu in da z zaslužkom plačuje dolg.

Po pogovoru in okrepilu s pijačo naju je farmar povabil, naj si ogledava posestvo. Lega farme je bila nekoliko hribovita, toda zemlja je izgledala rodovitna. Velik kos zemlje je imel posejan s koruzo, katera je bila izredno velika v mesecu juniju. Bolj prileten možiček je imel že odraščene otroke, tako tudi dva sinova, ki sta mu bila dobra opora pri delu. On se je pohvalil in razkazoval otroke in na obrazu se mu je bralo, da je zadovoljen. Ko poplača ves dolg, bo neodvisen od rovov, v katerih se morajo rudarji mučiti.

Ko sva si s stricem ogledali posestvo, naju je zopet popeljal proti hiši, kjer smo posedli v mehko travo pod sadnim drevjem na obsežnem vrtu poleg hiše. Nato je pozval enega izmed sinov in mu naročil, naj gre v klet in prinese par steklenic domačega piva. S stricem sva si poslala že z hladnim pivom, ki je imelo prav dober okus. Poslužili smo se pijače in tudi prigrizka. S stricem sva res prav uživala, ko sva šla na obisk k dobri slovenski farmarski družini.

Končno sva se odločila, da se vrneva domov, ker nisva hotela predolgo ovirati družine na farmi, ki je imela dosti dela v poletni sezoni. Prav lepo sva se zahvalila za potrebščine in se poslovila. Oni so nama še pripomnili, naj jih ob priliki ponovno obiščeva. Prav zadovoljna sva bila s tem obiskom slovenskega farmarja.

Ko sva prišla domov, je šel stric takoj na pošto in kmalu prinesel Prosveto in jo začel z zanimanjem čitati. Jaz sem komaj čakal, da je on pregledal list, da ga je potem dal meni, da sem se jaz poglobil in prečital zanimivosti. List Prosveta se mi je dopadel, ker je temeljito razpravljal o delavskih razmerah in prinašal podučljive članke ter seznanjal čitatelje z dogodki po vsem svetu. Iz Prosvete sem se učil, koliko je treba še delavcem preden bo delavec prišel do svojih pravic. To mi je dalo pogum, da ne sme dremati in vreči puške v koruzo, pač pa vstopiti v vrsto naprednih delavcev in se skupaj z njimi boriti za pravice in boljše življenje.

Naslednji dan je rov zopet obratoval in jaz sem šel z veseljem na delo. Dobil sem več vozičkov in s tem tudi več zaslužka. Upal in želel sem, da bi se kmalu začelo bolje delati, da bi se v finančnem oziru malo opomogel, da ne bi bil vedno reven ko cerkvena miš. Želja se deloma uresničila, kajti dobivati sem začel več vozičkov in tudi več dni smo delali v tednu. Naposled se je toliko izboljšalo, da smo delali po pet dni na teden in to je bilo zame že nekaj posebnega. Na plačilne dneve sem dobil več denarja in s tem mi je bilo omogočeno, da sem si kupil potrebne stvari. Ko sem dobil dvajset dolarjev, je bilo to nekaj posebnega na plačilni dan. Dobil sem bil pa vse, toda so mi odtrgali za unijsko karto, unijske prispevke itd.

Kmalu sem se privadil rudarskega dela in življenja. Čeprav je bilo težko delo, sem ga vzljubil, ker sem imel primeren zaslužek. Dnevi so potekali drug za drugim, nato zopet tedni in postal sem izurjen rudar. Delu sem popolnoma privadil kakor tudi novemu življenju. Hodil sem na delo pod zemljo ter kopal in nakladal »črni diamant«.

==VIII==

Andy, mož moje tete, je imel brate, ki so tudi delali v premogovniku v neki drugi naselbini nedaleč od Bradleya. Tam se je nahajalo delovno mesto, kjer so delali dva dni na teden. Nekega dne so nas prišli obiskat s svojimi družinami, kajti dva sta bila oženjena in imela že precejšno število otrok.

Med temi štirimi brati je bil Janez najstarejši, za njim je bil Andy, potem Karol, najmlajši pa je bil Frank. Janez je bil že dolgo časa oženjen in je kopico otrok. On je takoj odprl pogovor o delu in vprašal Andyja, ako je mogoče dobiti delo v Bradleyu. Andy je natančno razložil bratom razmere in delavski položaj v okolju Bradleya ter da se sliši, da je družba dobila več naročil in da se bo za naprej bolje delalo. Zato lahko poskusita z delom tu; najbolje pa bo, če vprašata upravitelja pri delovodji.

Janez je bil zadovoljen in je tisti dan že šel z Andyjem k delovodji, ki jima je povedal, da je družba dobila več naročil in da bo v kratkem zaposlila več rudarjev. Janezu je rekel, da lahko začne delati naslednji dan. Tega je bil Janez vesel. Delovodji je rekel, da bo naslednji dan prišel v pisarno in potem pričel delati v rovu. Nato sta se poslovila in odšla.

Ko sta dospela domov, je Janez takoj pripovedoval, da je delo že dobil in da bo začel drugi dan delati. Poslovodja je celo naročil, ako ve za nekaj izkušenih rudarjev, naj jim pove, da lahko dobijo delo v istem rovu. Janez je kar pri nas ostal, Karol in Frank pa sta odšla k nekim znancem.

Janezu se je delo dopadlo, še bolj pa dolarji, ki jih je služil. Njegov zaslužek je bil precej večji nego v prejšnjem rovu. Prostor je dobil poleg mene, stric Janez in tako smo bili skupaj v rovu in hodili drug drugemu gledati, kako delo napreduje.

Janez se je odločil, da ostane v Bradleyju. Najel je truk, na katerega so naložili pohištvo in družino. Z njegovim preselitvijo je naselbina Bradley narasla za osem glav. Kmalu smo pa enega Janezovega izgubljali. Bil je stric Jože, ki se je vrnil v Cleveland, ko sem se še privadil delu v rovu. Vrtal in kopal sem naprej pod zemljo, ko se je stric odločil, da se vrne v Cleveland. Tja pa ni šel za delo, pač pa na vodovino, s katero se je spoznal in dopisoval.

Ostal sem še nadalje na hrani in stanovanju pri teti in redno hodil na delo v rov. V rovu sta me čestokrat obiskala vsak Andy in njegov brat Janez ter mi tudi pokazala, kar sem že sam vedel. Stric Jože jima je bil namreč pred odhodom naročil, naj pazita name, češ, da se človek mora v vsakem novem delu učiti, kako naj spozna, kaj je prav. Tako sem kopal, vrtal in razstreljeval »črni diamant«, ga nalagal na vozičke in dalje rinil pod zemljo za premogovimi žilami in skušal čim več zaslužiti. Vozičkov sem imel dovolj, včasih in največ pa sem jih dal tudi drugim rudarjem, ako so slučajno imeli dovolj nakopanega in iztržnega premoga.

Nekako en mesec in pol se je dobro delalo, potem pa so naročila za premog zopet začela pešati in mi slabše delati. Bilo je to v vročem poletnem času in rudarji smo imeli zopet dovolj počitnic.

Nekega dne je moja teta iztaknila v časopisu neke rojakinje v državi Missouri, pa se je odločila, da ji bo pisala in jo vprašala o tamnošnjih delavskih razmerah. V enem tednu je že prejela odgovor od tiste ženske. Poročala je, da so tam dosti premogovniki, ki pa ne obratujejo, ker nekaj popravljajo v rovu. V enem mesecu bo vse popravljeno in urejeno, potem pa bodo rovi obratovali s polno paro. Takrat ji bo ponovno pisala in dala vedeti, ako bi hoteli iti tja za delom.

Po prejemu tistega pisma je nas je lotila izredna želja za preselitev. Kar neka tajna sila nas je vzpodbujala in nam dajala pogum za odhod iz Bradleya, čeprav smo vedeli, da se tam ne bo denar kar po tleh pobiral, pač pa bo treba tudi delati zanj kot vsepovsod.

Nekako tri tedne smo še ostali v Bradleyju. Med tem časom sta moja teta in ženina v Missouriju izmenjali še nekaj pisemnih pogovorov, nakar smo se odločili, da odrinemo na daljšo pot proti zapadu, v rudarsko mesto Marceline, Mo.

Spravili smo skupaj hišno opremo, orodje, obleko in drugo drobnarijo ter jo zložili v kovčege in večje zaboje. Vse to je bilo odpeljano na tovorni vagon na cilj. Teta in otroci so potovali po železnici, dva večja sinova, vsak Andy in jaz smo se pa odločili, da se odpeljemo s fordom, katerega je šofiral Andy. Njegov brat Janez je še ostal v Bradleyju. Poslovili smo se od njega in njegove družine, znancev in prijateljev, nato pa odrinili na pot.

Ko je Andy privozil z avtomobilom do Dillonvilla, osmelili in dali našo »Liziko« preizkusiti izkušenemu mehaniku, kajti pot je bila dolga, zato je bilo treba vse natančno urediti, da ne bi med potjo imeli preveč sitnosti. Mehanik je pregledal in popravil neke malenkosti, nato nam je pa rekel, da je vse »ali right« in da lahko brez skrbi nadaljujemo našo potovanje. Drveli smo naprej po lepo tlakovanih cestah proti zapadu. Opazovali smo polja, preko katerih se je cesta vila; žito je zorelo in ponekod so ga že spravljali pod streho.

Še tisto noč, ko smo se odpravili na pot, smo prevozili državo Ohio in dospeli v Indiano. V Indiani je polje izgledalo slabotno. Cesta se je vila preko farmarskih naselišč, toda vse je izgledalo bolj skromnaše. Poljski pridelki so kazali slabo, koruza je bila bolj pritlikava, se celo trava je izgledala slabotna nego v Ohiu.

Pozno v noč smo se ustavili na nekem posestvu. Andy je zapeljal s ceste in mi smo se kar pod milim nebom za silo naspali. Naslednji dan smo zopet nadaljevali potovanje proti Missouriju. Istega dne smo dospeli v mesto Indianapolis, kjer se pa nismo ustavili.

Tretji dan naše voznje smo dospeli v St. Louis, v državo Missouri. Do tu nam je slo vse po sreči, v St. Louisu nam je pa »Lizi« odpovedala pokorčino in Andy je ni mogel več priličiti na nadaljnjo pot. Slišali smo, ko je nekaj počilo, toda tako pokanje se je pri avtomobilu veckrat čulo; ker ni hotela »Lizi« nikakor naprej, smo poskakali dol. Andy je pogledal, ako ima s tem kaj gasoline, istotako je pregledal mehanične dele, toda ugotoviti ni mogel vzroka in kaj se je polomilo. Eden od bratov se je potem podal v bližnjo garažo in povedal, da je avtomobil odpovedal in da noče več dalje.

Iz garaže je kmalu pripeljal nekdo s trukom in naso »Lizi« odpeljal, da jo preiščejo večji mehaniki in popravijo. Vozili so jo na dvoje ter s svojimi spretnimi rokami kmalu našli vzrok. Dobili smo pomiljen predmet, ga nadomestili z novim in »Lizi« je bila v kratkem času zopet »all right«. Andy je pa prejel na koncu papir račun za 16 dolarjev. Seveda se je malo popraskal za usesi, toda pomagati se ni dalo. Izrekel je par mastnih, nato pa plačal z lahkoto vsoto.

Zopet smo zašedli popravljeni avtomobil in Andy je krenil z njim skozi mesto. Vse je slo gladko naprej, dokler nismo dospeli zunaj mesta, kjer nismo mogli najti prave ceste. Katerega smo vprašali, vsak nam je drugače povedal in na ta način smo krožili po mestu in okolici tri ure. Izpraševati smo tu in tam, da bi nam kdo povedal, katera cesta drži tja, kamor smo bili namenjeni, toda nihče nam ni vedel povedati. Naposled smo jo sami našli, nakar smo nadaljevali pot v pravo smer.

Po par urah je ostalo zakajeno industrijsko mesto St. Louis daleč za nami. Mi smo se bolj počutili, ko smo se iznebili prometnih ulic v mestu in okolici ter zopet drveli naprej po deželski cesti v čistem ozračju preko kmetijskih farmarskih pokrajin.

Cesta, po kateri smo se vozili, ni bila tlakovana, zato vožnja ni bila prijetna. V nekaterih krajih je bila cesta kotanjasta in naša »Lizi« se je gugala, da smo mislili, da se bomo prevrnili. Po cesti je bilo tudi precej prahu, ki pa nas ni oviral, toda kadile se je za nami kakor bi se nam vrag smejal.

Proti noči dospeli v neki kraj, kar nam je napravilo dosti sitnosti. Cesta je postala zopet slaba in »Lizi« se je začela sukati na vse strani. V nekem kraju smo zablodili kakor na vrtuljaku. Težava pa je bila mila in se nismo nikjer prevrnili.

Četrti dan naše vožnje okrog šeste ure zvečer smo končno dospeli na cilj, v rudarsko naselbino Marceline. Kakor je leži, gledalo, so neprestano pazili, kajti ko smo dospeli v naselbino, nas je neki fant vprašal, ako prihajamo iz Bradleya. Fant je pa tudi opazil licenčno tablico na avtomobilu in iz tega sklepal, da smo pravi. Bil je sin tiste ženice, s katero je bila moja teta v korespondenci. Vzel nas je za avtomobil in pokazal nam je pot na svoj dom, kjer nas je bilo konec našega potovanja.

Povedal nam je, da je moja teta z otroci že dospela in da nas pričakujejo. Ko smo dospeli na cilj, so nas otroci takoj obstopili avtomobil. Bili so veseli, ker smo dospeli in prišli za njimi. Pozdravili smo se tudi z gospo in drugimi. Nato smo se podali v hišo, kjer smo bili tako potrebni po vsem in prijetno razpoloženi, ko smo se zopet dobro okrepčali po dolgi vožnji.

Teta je bila dospela z otroci dva dni prej, ker je vlak hitreje premagal razdaljo kakor mi z avtomobilom.

Ženska, h kateri smo se bili vselili, nam je pripovedovala svoje doživljaje v Ameriki. Med njimi je umrlo že precej njezinih otrok, ali pa je nakopal v nezdravih krajih kakor nekoč v starem kraju. Po moževi smrti se je borila z otroci skozi življenje.

S tem je bilo našega pogovora konec, ker sta se Andy in njegova žena spomnila, da bo treba nekaj ukreniti glede stanovanja, ker v hiši ni bilo za vse prostora. Postrežljiva ženica se je takoj ponudila, da gre z Andyjem in mojo teto in jima pomaga najti primerno stanovanje na naselbini, ker je bilo dovolj praznih hiš; stanovanja ni bilo težko dobiti. Po eni uri iskanja in povpraševanja so se našli primerno hišo. Plačali so najemnino za en mesec naprej in na ta način zagotovili primerno stanovanje s petimi sobami.

Najemnina je bila deset dolarjev mesečno, kar ni bilo dosti, vendar dovolj, ako se je upoštevalo delavske razmere.

==IX==

Po našem prihodu v Marceline smo se od tesnobe, v kateri smo živeli, preselili v novo stanovanje. S tovornim vlakom je dospela naša oprema in pohištvo. To smo nemudoma prepeljali v novi dom in ga uredili po svojem okusu. Že prvo noč smo se pošteno naspali, ker smo bili utrujeni od dolge vožnje in raznih sitnosti. Potem smo si nekoliko ogledali naselbino in končno je bilo treba iti pogledat tudi za delom.

Podali smo se k delovodji premogovnika ter ga vprašali za delo. Povedali smo, da smo izkušeni rudarji in navedli kraje, kjer smo že delali.

Delovodja nam je pojasnil položaj v tistem rovu, da so imeli več stvari predelati in popraviti, da morajo še postaviti novo zgradbo in da bo zelo približno mesec časa preden bo vse izgotovljeno in nato bo začel rov obratovati.

Mesec čakanja se nam je zdelo nekoliko predolgo. Ker si nismo mogli pomagati, smo morali počakati na tisti čas, ko bo rov začel obratovati.

Od delovodja smo se podali v urad rudarske unije in tam oddali naše unijske karte. Uradniki so nam povedali, da bodo že skrbeli, da bomo takoj začeli delati kakor hitro bo rov odprt in da nam bodo pomagali, da se nam ne bo godila kakšna krivica v tem oziru.

Vrnili smo se domov, kjer smo povedali, kaj smo izvedeli glede dela. Teta se je začudila, ko smo ji pojasnili, da bomo morali še en mesec čakati. »To je malo preveč,« je rekla.

Teta je imela farmo v Naylorju, Missouri. Ko je izvedela, kako dolgo bomo morali še čakati na delo, se je odločila, da izkoristimo prosti čas in se podamo na farmo, ki je bila oddaljena okrog 150 milj od naselbine Marceline. Teta in njen mož sta se odločila, da bosta vzela s seboj le dvoje otrok. Jaz, njena sinova in hčerka smo ostali doma in si peljali.

Farmo sta dala v najem nekim ljudem in hotela sta videti te ljudi in obiskati stare znance in prijatelje, s katerimi sta pred leti živela na farmi. Kolikor nas je ostalo doma, smo si kuhali kakor smo pač znali, to je bila naša osnova za vsa dela.

Ker smo imeli dosti prostega časa, smo se podali na izprehod po naselbini in okolici. Tako smo vse pregledali in se dobro seznanili v novem kraju, v katerega smo se preselili. Ker nam je bilo ob večerih dolgočas, smo začeli igrati na karte. Jaz sem se moral še učiti; potem pa smo igrali vsakovrstne igre, ki so v navadi v Ameriki.

Potekla sta dva tedna, odkar sta odšla teta in njen mož na farmo, pa jih še ni bilo nazaj. Mislili smo že, da sta pozabila na vrnitev. Morali smo čakati, da se vrneta in naredita konec našemu dolgočasanju. Na trideseti dan po odhodu sta se vrnila in bili smo veseli, ker smo bili rešeni nadaljnje pestarije. Čeprav je bilo že pozno zvečer, nam je hotela teta skuhati večerjo. Prodajalne so bile ob nedeljah odprte in teta je nemudoma naročila hčerki, naj brž stopi v prodajalno in kupi potrebne stvari. Jed je bila hitro pripravljena in vsi smo se po dolgem času pošteno najedli.

Teti smo pripovedovali, kako smo kuhali in kako smo večkrat imeli smolo pri kuhi. Seveda se nam je pošteno nasmejala, ko je izvedela, kaj smo počeli doma v času njene odsotnosti.

Po enem mesecu našega prihoda v Marceline smo se ponovno podali do rovskega delovodje in ga vprašali glede dela. On nam je prav na kratko odgovoril, da bo vzelo še štirinajst dni preden bo vse pripravljeno. Kadar se bo rov odprl, bo obratoval s polno paro, kajti naročil za premog ima družba dovolj. Bili smo veseli, akoprav smo vedeli, da bo treba še štirinajst dni čakati, kajti delovodja nam je odločno povedal, da bomo potem stalno delali.

Teta je bila tudi vesela našega sporočila. Tistih štirinajst dni se bo še lahko potrpežilo, čeprav je bil že skrajni čas, da začnemo delati, kajti ves ta mesec dni ni noben prinesel centa v hišo, pač pa smo kar v dolarjih trošili, odkar smo se podali na pot in se preselili.

Naslednjih par tednov nam je kaj hitro poteklo in končno je nastopil zaželjeni dan. Zopet smo šli k delovodji in ga vprašali, kaj in kako. On nam je odgovoril, da se rov kmalu odpre.

Andy je dobil svoj prostor v rovu, jaz in moj bratranec pa skupnega. Delovodja je tako odločil, ker je mislil, da nimava še dovolj izkušenj pri delu v rovu.

Premog v tistem rovu je bil le tri čevlje visok. Plast kamna nad premogovno žilo je bila pa izredno debela, poldrug čevelj v nekaterih krajih. Kamen smo lomili s premogom in videti ga je potem odstranjevali. Plača je bila $1.11 od tone, od kamna so pa plačali 12 centov na vsako tono naloženega premoga, tako da smo zaslužili pri vsaki toni $1.23. Ker je bil premog prav nizek, se ni dalo kaj prida zaslužiti. Jaz in bratranec, ki sva imela skupni prostor, nisva imela toliko uspeha kakor drugi rudarji, ki so posamezno delali v prostorih. Prva dva tedna sva komaj deset dolarjev na teden zaslužila, včasih pa še toliko ne. Andy je precej več zaslužil, ker je imel sam svoj prostor in ker je bil star in izurjen rudar.

V tistem rovu sploh ni bilo prilike, da bi kdo kaj prida zaslužil. Tistih, ki so zaslužili $25 na teden, je bilo prav malo. Delali smo pa redno vse delovne dni, ker naročil je bilo dovolj.

Jaz sem redno hodil na delo, se mučil in ubijal za svoj vsakdanji kruh. V novi naselbini sem bil že peti mesec in v tem času sem se prilagodil razmeram.

Naslednje leto v mesecu januarju se je raznesla govorica, da izbruhne stavka organiziranih rudarjev, ki se morda razširi tudi na neunjijske rove, kjer so rudarji brez vsake zaščite. Začel sem resno misliti na bodočnost, ker sem čul in mi je bilo znano, da nekatere stavke trajajo več mesecev preden se stvar pobota. Prihranjenega nisem imel le 50 dolarjev in sklenil sem pisati teti v Missouriju ter vprašati, naj mi opiše tamkajšnje razmere. Biti v stavki dolgo mesece in brez prihrankov se mi ni zdelo prijetno, manj pa biti na hrani in stanovanju pri drugih ljudeh in delati dolgove, katere morda ne bom mogel nikoli poravnati.

Na pismo, ki sem ga pisal teti, sem dobil odgovor, da tam lepo gre delo, toda njen mož je vseeno vprašal v livarni, v kateri je bil zaposlen, ako bi mogel jaz dobiti delo, ako bi tja prišel. Delovodja je mojemu svak-u odgovoril, da ga bom dobil, ako ne takoj, pa v enem ali dveh tednih gotovo. Odgovor tete iz Michigana mi je bil všeč, kajti vedel sem, kam se bom obrnil, ako me sila nažene.

Ker sem se odločil odpotovati in se preseliti v Monroe, Mich., kamor sem bil dospel iz starega kraja, nisem hotel več odlašati, pa naj stavka izbruhne ali ne. Pustil sem delo v rovu in se preselil. Teta in njen mož Andy sta se tudi odločila, da se v slučaju stavke preselita z družino na farmo v Naylorju.

==X==

Bilo je meseca februarja, ko sem se poslovil od sorodnikov, prijateljev in znancev v Marcelinu in me odpeljal proti državi Michigan. Po par dneh vožnje sem se vrnil v mesto, kamor sem bil dospel iz stare domovine in kjer sem kot novinec imel dosti neprilik. Med potom sem z vlaka opazoval razne pokrajine, naselbine in mesta, skozi katere smo se vozili. V Chicagu mi je bil rad dlje časa pomuditi in ogledati razne zanimivosti, toda ni bilo časa za to. V Chicagu sem moral prestopiti na drugi vlak in se odpeljati proti Toledu in od tam v Monroe, Mich.

Po dolgi vožnji sem srečno izstopil na postaji v Monroeju. Prav nič nisem bil v strahu kakor tedaj, ko sem prišel iz stare domovine. Bilo mi je vse znano in zato sem jo naravnost ubral po ulici in dospel na dom moje tete. Dal mi je v najem eno sobo in začel sem plačevati. Sam sem si kuhal, čistil in držal svojo sobo v redu. Na ta način sem nadaljeval svoje samostojno življenje.

Nekega dne sem šel v nekdanjo livarno, kjer sem vprašal delovodjo, če mi more preskrbeti delo. Dejal je, da ne, vendar me je potolažil z obljubo, da ga bom dobil naslednji teden.

En teden bivanja v Monroe je brzo pretekel. Potem sem se dobil delo, katero je neki delavec pustil. Ko sem delovodjo prišel v livarno, mi je delovodja rekel, da bom imel stalno delo. Tako sem bil zopet uvrščen med ostale delavce ter si v potu svojega obraza začel služiti svoj kruh.

Novo delo sem obdržal tri mesece in v tem času sem si počasi nabiral izkušnje in svoje delo precej dobro opravljal, kajti na teži sem izgubil par funtov. Delo je bilo pretežko in zato sem odšel. Kakor bi prišel do izkušenj dela. Predno sem mislil pustiti delo v livarni, sem poizvedoval za drugo službo ter končno tudi dobil v neki papirnici. Ko sem to trimesečno vajeništvo v livarni dobil delo v papirnici, sem bil preskrbljen z zaslužkom za naprej in zato sem brez vsake bojazni ostavil tekoče delo in se lotil drugega.

V papirnici se je delalo po deset ur na dan in delo je bilo dosti lažje nego v tisti zaprašeni livarni. Sicer mi je šlo nekaj dni bolj slabo izpod rok, zato mi je bilo težko, ker nisem mogel dela tako opravljati kakor izkušeni delavci. Bilo se pa z vsakim dnem bolje in jaz sem se v enem tednu popolnoma prilagodil razmeram. Na delo sem redno hodil ter delal šest dni v tednu.

Tisti čas se je začelo obratovati na bolje v vseh ostalih tovarnah. Brezposelni so laglje dobili delo, ko je nastopila pomladanska sezona in s tem so se razmere splošno izboljšale. Po dolgi zimi so nastopili za delavce zopet veseli dnevi in mnogo delavcev je dobilo delo. Poleg tega so se odprla dela pri gradnji novih poslopij, pri popravljanju in tlakovanju cest in na polju. Kdor je bil že več časa brez dela, je rad sprejel po enem ali drugem, da si je zopet nekoliko uredil svoje finančne razmere.

V papirnici smo delali na tri izmene in se vrstili. Nekega dne sem si zvil cigareto in prižgal, ne da bi se zavedal ravnateljeve varnosti. Sicer sem vedel, da je kajenje v tovarni strogo prepovedano, toda poskusil sem vseeno, misleč, da me bo nihče opazil. Na takem me je pa sam ravnatelj zasačil. Takoj sem slutil, da ne bo vse prav. Pričakoval sem, da me bo najhuje nagnal, kajti bo ravnatelj napravil z menoj. On je takoj poklical delovodjo in mu rekel, naj me enostavno odpusti iz tovarne.

Delovodja se je pokoril ukazu ravnatelja in površno me je še pošteno ozmerjal. Ko sem šel v glavno pisarno, da dobim izplačano, kar sem imel zasluženega, pa je prišel za mano in sporočil, da se je ravnatelj premislil. Povedal mi je, da je tako kruto ravnal v jezi, pa tudi zastrašiti me je hotel, da ne bi več kaj takega počel, kajti je strogo prepovedano, in da lahko pridem na delo naslednji dan. Nato sem šel domov, vesel, da nazaj v tovarno. Dospel si domov sem začel premišljevati, ali bi šel nazaj ali ne. Naposled sem se odločil, da ne grem več nazaj. Ker sem že lahko dobil delo drugje, sem upal, da bom še kaj primernega našel.

V par dneh sem res dobil drugo delo pri isti družbi, ki je lastovala še neko drugo papirnico v bližini.

Bilo je v vročem juliju, ko sem odšel na delo v drugo papirnico. Vročine je bilo zunaj precej prenašati, toda v tovarni je bila še hujša. Poleg razgretega zraka v tovarni nas je mučila tudi soparica. Bil sem zaposlen v oddelku, kjer se je iz varnice, iz katere se je izdeloval papir, mlela v kašo in v brozgo, ki se je razredčevala v vroči vodi. Delala sva po dva skupaj in kadar sva napolnila veliko posodo, v kateri se je brozga mešala, sva imela dvajset minut počitka na vsako uro. Seveda je bilo s tem delo olajšano, toda vročino smo morali vseeno prenašati.

Tako se je moje delo ponavljalo od dne do dne in po šest dni na teden. Delali smo osem ur na dan in plača je bila 50 centov na uro, štiri dolarje na dan. To je bilo za delavca, kakor sem bil jaz, že lep zaslužek. Preživljal sem se kakor se spodobi in še kakšen dolar mi je ostal za deževne dneve, toda tistega dela sem se kmalu naveličal in ga pustil. Za drugim delom pa nisem šel takoj, kajti hotel sem se odpočiti. Ker je bilo v vročih poletnih dneh, sem pohajkoval v okolici mesta in posedal v senci. Včasih sem se podal tudi na ribolov, s katerim pa nisem imel dosti sreče. Ako sem slučajno kaj ujel na trnek, je bila najmanjša ribica, da sem jo zlahka nazaj v vodo.

Po dveh tednih postopanja in zabavanja z ribolovom sem se zopet namenil, da pogledam za delom, katerega sem kmalu dobil. Začel sem delati na prostem, na progi železnice države. Delo je bilo v bližini mesta in se mi je precej dopadlo. Največ smo premeščali tračnice, pobirali izrabljene in polagali nove. Delovodja je bil dober človek in nas ni priganjal. Celo strinjal se je z nami, ko smo kritizirali kapitalistični sistem, ki tako slabo plačuje delavce v najbogatejši deželi na svetu. Samo pomagal nam je v tem oziru in mogel, ker je bil sam uslužbenec pri družbi, ki ga lahko vsak dan odpusti. Na progi sem delal dobra dva tedna in potem pustil delo, ker je bila plača premajhna. Za $3.20 na dan nisem hotel več delati.

Potem sem šel vprašat za delo v tisto livarno, v kateri sem delal, ko sem prišel nazaj v Monroe iz države Missouri. V livarni sem delo takoj dobil in začel delati ponovno in po devet ur na dan. Plača je bila 50 centov na uro in računal sem, da bom precej več zaslužil nego na progi.

Tiste dneve sem dobil pismo od svojega prijatelja, s katerim sva skupaj prišla v Ameriko, se razšla v New Yorku in se nisva potem več videla. On je bil odpotoval k bratu nekam v Pensylvanijo.

Prijatelj me je v pismu vprašal, kako je z menoj, če sem zadovoljen v novi deželi, kje delam, koliko zaslužim in še druge stvari je hotel izvedeti od mene.

Jaz sem mu nemudoma odpisal in mu naštel krize in težave, s katerimi se ubijam v občudljeni deželi. Nadalje sem mu pisal, da delam v nekem kotlu, ki ni nič boljše od tistega, o katerem je govoril gospod župnik. Končno sem ga prosil, naj mi takoj odpiše in ako tam kolikaj bolje kaže, bom pustil delo v livarni in prišel za njim.

Čez nekaj dni sem še dobil odgovor od svojega prijatelja iz rudarške naselbine Melntyre, Pa., kjer je bil največ zaposlen v rovu, toda tisti čas je bila stavka in on je bil že šest mesecev brez dela. Omenil je, da ne bodo morda pobotali v par tednih, vendar bo kmalu konec in da se bo zopet začelo. Svetoval mi je, naj še počakam in obdržim staro delo, kadar se bo v premogovnih roveh delo spet začelo. Omenil je, da bom lahko jaz tudi prišel.

Jaz sem navzlic svojega prijatelja upošteval in še nadalje redno hodil na delo v livarno. Prijatelju sem odpisal, da se bom ravnal kakor mi je svetoval.

V par tednih sem ponovno prejel pismo od prijatelja. Sporočil mi je, da je stavka končana in da se v kratkem začne z delom v premogovnih roveh. V pismu je tudi omenil, da bo delo težko dobiti, ker je dosti brezposelnih rudarjev. Zato naj storim kakor ko me je volja; on ne jamči, da bom dobil delo, ako pridem tja.

Odpisal sem mu, da bom delo v livarni še pustil in da v kratkem odpotujem v premogovno okrožje v Pennsylvaniji, potem pa naj se zgodi karkoli.

Urediti sem vse potrebno za odhod. Najprej sem pustil pečlarijo, katere sem se naveličal, ko se je nabralo preveč nezaljubljenih gostov — črvov in stenice. Potrebne predmete in obleko, ki jih nisem pač potreboval, sem izločil v kovčeg in ga poslal v Pennsylvanijo. Nato sem se poslovil od svojih prijateljev ter tete in njene družine, kupil vozni listek in se odpeljal v državo Pennsylvanijo.

Prijateljev, od katerih bi bila ločitev težka, nisem imel. V tistih časih si je človek pridobil prijatelje, ako je zahajal v razne prostore, kjer so prodajali prepovedano pijačo, žganje, vino in pivo. Take prostore se je množica zatekla in se je na galjone in galjone prodalo za lep denar. Nekateri so obogateli s prepovedanimi trgovino. Kdor je bil preveč, ga je oblast zaprla in kaznovala. Rekli so, da so imeli takšni razni izdajalci. Takih razmer se je bilo treba otresti.

==XI==

Vlak, v katerem sem se odpeljal proti Pennsylvaniji, je vozil preko Clevelanda, kjer smo se ustavili le nekaj minut in potem zopet nadaljevali vožnjo proti Pittsburghu. Tu sem se moral presesti na drugi vlak. Po strmi vožnji smo dospeli v mesto Indiana, kjer sem se moral ponovno presesti na drugi vlak. Končno sem dospel v rudarsko naselbino Melntyre. Tu sem vstopil v neko trgovino ter vprašal, ako mi morejo povedati, kje stanuje moj prijatelj in dali mi potrebne informacije. Ko sem prišel do njegovega stanovanja, sem potrkal na vrata. Prišla je ženska, katero sem vprašal, če tu stanuje Janez Tork. Rekla je, da sem prav prišel, da je to hiša Janeza Torka in da je tudi njegov brat Louis, s katerim sva prišla skupaj iz starega kraja, pri njiju na hrani. Ona je bila namreč žena Janeza Torka in po izmenjavi nekaj besed me je povabila v hišo. Jaz sem stopil za njo v kuhinjo in jo pozdravil, da sem prišel iz Michigana in da sem Jožeta vprašal o delavskih razmerah.

Ona je rekla, da je Jože govoril o meni in ji povedal, da bom v kratkem prišel v Melntyre. Rekla je, naj kar počakam, ker bosta njen mož in njegov brat kmalu prišla z dela.

Ko sem sam sedel v sobi ter čakal pol ure, sem začel pospravljati in zlagati svoje stvari. Brat sta prišla in nato jima je ženska takoj povedala o mojem prihodu. Oba sta nemudoma odšla v sobo, kjer smo se pozdravili in vsi smo bili veseli snidenja po dolgem času. Lojzeta nisem videl že skoro dve leti, njegovega brata Janeza pa še več let ne; on je bil že star Američan in je bil odšel v Ameriko, ko sem bil jaz še prav majhen fantek. Z Lojzetom, ki se ni dosti spremenil, sva se takoj spoznala. On se ni nič pohvalil z delom pod zemljo. Rekel je, da ga hrbet in roke bolijo, ker se mora plaziti in kljuvati v premogovniku in težko delati.

Tudi jaz sem potožil svoje nadloge in jima povedal nekaj svojih doživljajev v času mojega bivanja v Ameriki — kod sem hodil, kaj sem delal in da sem že šestkrat preselil. Ko sta me brata zagotovila, da bom dobil delo, mi je bilo nekoliko lažje pri srcu.

Kmalu smo bili vsi zbrani okoli mize ter smo povečerjali okusno pripravljeno jed, ki nam jo je skuhala Janezova žena. Nazdravljali smo domu in se modrovali in zato sem želel ostati pri njim na stanovanju in hrani. Takoj sem se opogumil in vprašal Janezovo ženo, ako bi mogla še mene obdržati na hrani in stanovanju. Ker sem bil tako rekoč domač človek, mi prošnje ni odbila in jaz sem z veseljem ostal pod streho.

Naslednji teden po prihodu v novo naselbino sem že dobil delo v bližnjem rovu. Delovodja me je vprašal po izkušnjah in povedal sem, da sem delal v rovu sedem mesecev. On je pritrdil, da to zadostuje, nakar me je vpisal med druge delavce, ki so bili zaposleni v istem rovu. Jaz sem oddal svojo unijsko karto krajevni uniji in nato začel delati v novem rovu, v katerem sta morala dva delati v enem prostoru. Za tovariša sem dobil nekega Madžara.

To je bilo že deseta služba, ki sem jo menjal v času svojega bivanja v Ameriki. O tistih zlatih dolarjih, katere sem si v stari domovini slikal predno sem se odpravil na pot, ni bilo ne duha ne sluha. Že sem bil skoro dve leti v »obljubljeni deželi«, pa sem bil še vedno suh kakor cerkvena miš. Kakor hitro sem nekaj prihranil, sem že potrošil s potovanjem v druge kraje.

V tistem rovu se je delalo po štiri dni na teden. Zaslužili smo precej dobro, od pet do šest dolarjev na osem ur. Po treh tednih sem dobil drugega tovariša v prostoru. To je bil eden izmed rudarjev, ki so bili na hrani tam, kakor jaz in jaz sem bil bolj zadovoljen, ko sem imel rojaka za tovariša.

Imela sva izredno dober prostor in to nama je pripomoglo, da sva kakšen dan prav dobro zaslužila. Res, nekega dne sva nama je celo pripetilo, da sva zaslužila kar 25 dolarjev vsak! Ta enodnevni zaslužek se bo zdel marsikomu neverjeten, toda je resnica. Resnica je pa tudi, da nikdar prej in nikdar pozneje nisem več toliko zaslužil v enem dnevu in tudi ne verjamem, da bi še kdaj.

Rojak Janez, kateremu sem bil na stanovanju in hrani, je na jesen kupil dosti grozdja, ga stisnil in napravil nekaj sodov vina. Rov je dobro obratoval, na hrani je imel šest rudarjev, ki so dobro zaslužili in včasih so dobili obiske, pa je računal, da bo delal z vinom dobro kupčijo. Res ne motil v svojih računih, kajti kmalu, ko je vino nehalo vreti in se krekati v sodih, so začeli povpraševati, ako ima kaj »kisar«.

Janez se pa ni dosti oziral na to, kdaj bo vino dovolj močno, da bo razburjalo kri in delalo korajžo pivcem. Kakor hitro so rudarji, ki so bili pri njem na hrani, vprašali za vino, jim ga je on z veseljem prinesel in pridno pobiral dolarje. Janezu je bilo le za denar in na kakovost vina se ni oziral, samo da ga je spravil v denar.

V naslednjih dneh je nastala za Janeza prava zlata doba. Povpraševalcev za vino je imel čim dalje več. Čestokrat se je pripetilo, da so kar s silo zahtevali, naj jim da vina. Janez se pa tudi ni preveč obotavljal ter je z »vslijivcem« postregel z vinom, ki so mu ga drago plačali. Ob plačilnih dnevih je bil pa pravi »dren«, takrat so si ga še več privoščili nego ob drugih dneh in tako prisluženi denar je izginjal v druge roke, ki so znali bolj pravilno ravnati z njim.

Ko so bili vinski bratje že nekoliko nataknjeni, niso več gledali, kaj jim teče po žilah. Samo da je malo peklo in dajalo po alkoholju, pa so zvracali svoja usta in potem začeli zažirati svoje življenje. Taki družbi se tudi jaz nisem mogel vzdržati, da ne bi ob priliki plačal za vino in ga pil v družbi svojih veselih sostanovalcev. Toda vseeno sem se skušal brzditi, da ne bi preveč zašel v razbrzdanost.

Ker se je rov bolje delalo, je Janez podražil tudi stanovanje in hrano. Plačevali smo na mesec kar po sedemdeset dolarjev na mesec, polovico preveč, ker hrana ni bila nič izrednega.

Nekega nedelje se je zopet začelo popivanje v Janezovi hiši. Poleg sestanovalcev smo imeli prijatelje in še neke druge znance. Vsak je bil tudi gost na računih. Vino in harmonika sta igrala skupaj in kaj hitro vname veselje.

Začel se je ples, petje in popivanje, da je bil pravi dirindaj; drug drugega je skušal preglasiti. Vse trpljenje je bilo pozabljeno, noben ni bil več trpin-rudar, temveč vsi veseli vinskih bratje.

Kmalu je začel zabavati nekdo, ki je bil že zelo razgret od pijače in plesa. Tistemu rojaku so bili nadeli pridevek »Biguu &amp; Company« in to ime se ga je držalo, ko je bil enkrat uničen. Ko smo ga ukrotili, da ni več zabaval, sta se pa brata sprla, Janez in Lojze. Bilo je pozno zvečer, ko se je začel prepir in čedalje hujši je postajal. Iz prepira je sledil pretep: stoli so prevračali, kozarci so frčali preko glav in sledilo je ropotanje, ki sta si jih dajala drug drugemu. Kmalu sta bila vsa opraskana in krvava; ostali smo začeli miriti, otroci in žena so jokali in bili vsi zbegani. Končno smo ju vendarle umirili, se nista še nadalje kavsala in delila udarce.

Po tem dogodku je Janez povedal Lojzetu, da se mora naslednji dan odstraniti iz njegovega stanovanja. Ker sem proti temu protestiral in ga prosil, da ne dela prav, me je tudi razjezil in tudi meni je povedal, da moram pobrati svoja oblačila in oditi.

Po popivanju, plesanju in pretepu smo se kmalu razšli, ker jih je bilo zunanjo, so odšli naravnost v svoje postelje, toda domači smo se pa tudi odpravili spat.

Naslednji dan je odšel Janez na delo, jaz in njegov brat Lojze sva se pa preselila, kakor je nama ukazal. Pustila sva tudi denar za stanovanje in odšla drugam naselbine.

Par dni sva se lenarila in pohajkovala po naselbini ter čakala, da bova dobila več zaslužek izplačan. V pisarni sva povedala, da sva pustila delo, nakar so naju izbrisali iz knjige, v kateri je bil seznam vseh uposlenih rudarjev. Plačo so rekli, da bova dobila čez tri dni.

Napovedanega dne sva zopet odšla v pisarno, da prevzameva zadnji denar najinega zaslužka. Toda izplačilo nama je bilo ustavljeno. Ustaviti ga je bil Janez, ki sva mu bila še dolžna za hrano in stanovanje. Jaz sem imel dolg, Lojze pa okrog štirideset dolarjev. Dolg sva nameravala plačati preden odhoda iz naselbine, toda Janez nama ni zaupal, zato je ustavil izplačilo.

Ko so nama v pisarni povedali, kako in kaj, koliko so nama utrgali, sva odgovorila, da je vse prav in naj se Janezu le izplača, kar sva mu dolžna, čeprav bi bilo od tistega malo plačala. Ostanek so nama izplačali in midva sva končala delo v tistem rovu.

==XII==

Spet se je bilo treba pripraviti na pot. Kupila sva vozne liste ter se odpeljala v drugo rudarsko naselbino v Pennsylvaniji. Po parurni vožnji sva dospela med hribe in strme bregove. Vsepovsod je bilo opaziti ustja premogovnikov, ki so se odpirala in rasla kakor gobe po dežju. Ko sva opazila vse polno rovov, sva si mislila, da mora biti tu dovolj dela in zaslužka.

Vlak se je ustavil na postaji in midva sva izstopila ter odkorakala v naselbino, da pridemo v stik z rojaki. Kmalu sva prišla do naših ljudi ter jih vprašala o delavskem položaju v naselbini. Povedali so nama, kako se dela, koliko se zasluži, koliko naših rudarjev je tam zaposlenih in druge stvari.

Pri nekem rojaku sva dobila začasno stanovanje in drugi dan po najinem prihodu sva šla pogledat k nekemu rovu za delo. Dospela sva prav v čas, ko je delovodja v pisarni rovskega delovodja ter ga vprašala za delo. On naju je osorno pogledal, nato nekaj zamrmral, končno pa je odločeno odgovoril, da nima dela za naju. Rekla nisva nič, samo obrnila sva se in odšla proti najinemu začasnemu stanovanju in se namenila, da odpotujeva dalje v drugo naselbino, ki je bila oddaljena nekako tri milje.

Še isti dan sva pobrala svoje reči. Dobila sva nekega rojaka, ki naju je z avtomobilom popeljal v naselbino in v kratkem času sva dospela na cilj. Nato sva se podala k nekemu rojaku, da bi pri njem poizvedela podrobnosti glede nove naselbine.

Ko sva prišla pred njegovo hišo, naju je takoj povabil, naj stopiva noter, kjer smo se več pogovorili. Ko sva vprašala glede stanovanja in hrane, je takoj poklical ženo in ji povedal, kaj bi midva rada in da sva bež prišla tja za delom. Žena naju je ugajala in glede tega sva bila preskrbljena. Par dni pozneje sva tudi dobila delo in tako se je začelo najino življenje v novi naselbini.

V tistem rovu je bil premog visok do šest čevljev; nad premogovno žilo je bila plast kamena, ki je dala dosti nepotrebnega dela. Rov ni bil unijski, plačevali pa so od vozička, ne od tone. Za vsak naložen voziček je rudar prejel $1.40, koliko ton je pa šlo v voziček, nisem mogel dognati. Za 30 vozičkov sem zaslužil okoli šest dolarjev na dan, večjih tudi več, ako je rudar dobil dovolj vozičkov.

Delovodja je bil tudi priseljenec, po narodnosti Anglež, kot takemu mu ni bilo treba učiti angleškega jezika. Imel je dosti »otrok« in je rad pogledal v kozarec. Čestokrat je prišel k Resniku, kjer sva bila midva na stanovanju in kjer je dobil potrebno pijačo, ki mu je gladko tekla po žejnem grlu.

Rov je obratoval štiri do pet dni na teden in se je precej dobro zaslužilo. Lahko sem plačal stanovanje in hrano ter mi je ostalo nekaj »copakov« za druge potrebščine. Ko sva bila z Lojzetom uposlena v tistem rovu skoraj tri tedne, sva se sprla z delovodjo. To je bilo na najinem stanovanju pri Resniku. Igrali smo karte in pili vino. Začel naju je pikati in zbadati, češ, da gre premog nakladati v vozičke. Če ne bova pila, naju bo odpustil. Prijatelj Lojze je bil jezen, pa mu je odgovoril, naj si nabavi petelina in ga ujame v rovu, da mu bo premog izbiral med kameni. Delovodja je osorno z očmi premeril Lojzeta, rekel pa ni nič. On je večer za večerom zahajal k Resniku in tam zvracal z vinom napolnjene kozarce, pa bi bil rad, da bi bila midva zanj plačevala, da ga bova prosila in mu dajala za pijačo. Toda motil se je v svojih računih, da mu bova midva plačevala pijačo, ki jo je zvracal v svoje požrešno grlo.

Čez dva tedna sva pustila delo in se namenila odpotovati drugam.

Težko sva se poslovila od rojaka Resnika, pri katerem sva bila na hrani in stanovanju, kajti pri njem sva imela izredno dobro postrežbo. Resnikova žena je naju dobro razumela, da je treba dati rudarju, ki težko dela, tudi primerno hrano.

Po večerjih smo navadno igrali karte in se na ta način zabavali. Lahko trdim, da sem imel takrat najboljše življenje. Na tako dobrem stanovanju in hrani nisem bil nikoli več, ko sem se od tam preselil.

Po odhodu iz naselbine sem se večkrat spomnil na tiste dni, ko sem bil na hrani pri Resniku, kjer mi je gospodinja stregla kakor lastna mati, katero sem zapustil v stari domovini ter se večkrat spomnil nanjo.

Nekega dne sva se s prijateljem poslovila od Resnikove družine in se odpravila, da sva si pridobila v času bivanja v naselbi še ponovno podala na pot v drugo rudarsko naselbino. Izvedela sva, da tam premogovnik dobro obratuje in da je mnogo naših rojakov naseljenih.

Po parurni vožnji po železnici dospela na cilj. Ker sva imela tam nekaj znancev, ki so bili od tam doma kakor midva, iz štajerske fare pri Novem mestu, sva sklenila, da jih obiščeva. Kmalu sva jih našla in stari znanci so me po domače pozdravili. Povedali so nama, da delajo štiri do pet dni na teden in da bodo dela lahko dobili. Rov spada pod unijo in vsi rudarji so organizirani. Izmenjali smo še nekaj besed in potem sva jim rekla, da si morava poiskati potrebno stanovanje in hrano. Takoj so nama nekateri ponudili, da naju bo sprejel k neki slovenski družini, ki je že imela nekaj rudarjev na stanovanju in hrani. Tam sva res dobila, kar sva iskala.

Drugi dan sva se odpravila k delovodji ter ga vprašala za delo. On je dejal, da je dosti dela in da greva takoj na nočno delo. Ker se nama je zdelo, da je to precej sumljivo, sva se trenuta premislila in nisva hotela sprejeti dela.

Naslednji dan sem jaz dobil delo v nekem drugem rovu. Kakor hitro sem povedal drugim rudarjem, kje sem delo dobil, so začeli govoriti, da tam ne bom zaslužil, ker je prenizek premog. Zato sem sklenil, da si rov ogledam in šele potem, ko se bom na lastne oči prepričal, kako izgleda v notranjosti, se bom odločil. Moje želje sem povedal delovodji, ki me je potem spremil v rov. Premog je bil v resnici zelo nizek in bilo je tudi dosti vode. Delovodja sem rekel, da delo prevzamem in da bom začel delati, ko si kupim potrebno orodje. To je bila le pretveza, kajti sklenil sem, da se v tistem rovu ne bom mučil.

Prijatelj Lojze tudi ni primernega dobil in zato sva se odločila odpotovati v drug kraj. Poslovila sva se in se vrnila k staremu znancu Resniku, pri katerem sva bila na hrani. Lojze je sklenil, da gre delat v isti rov, v katerem je bil prej zaposlen, jaz pa nisem hotel vzeti starega dela in poslati istega delovodjo. Par dni sem še tam ostal, potem sem se pa namenil, da odpotujem nazaj na obrežje Erijskega jezera, v Monroe, Mich. Zasedel sem vlak in se odpeljal iz rudarske naselbine.

==XII==

Po večurni vožnji se je vlak ustavil v Monroeju in bil sem na cilju; dospel sem v staro mesto, od koder sem se že parkrat poslovil in zopet nazaj prišel. Iz tega bi se dalo sklepati, da je bil ta kraj zame najbližji, kajti vedno me je neka privlačna sila potegnila tja, kamor sem bil dospel iz stare domovine.

S postaje sem se takoj podal k tistemu rojaku, pri katerem sem bil že na hrani. Bila je nedelja, ko sem dospel v hišo starega znanca, ki sem ga dobil kar pri konju, katera mu je pripravljala njegova boljša polovica.

Pozdravili smo se in znancev je bilo kar precej, da je vnašalo veselje, da ne bom dolgo časa vztrajal v premogovniku in da se bom vrnil. Tu sem se tudi nastanil in ostal pri družini pod streho in na hrani.

Par tednov pozneje sem dobil delo v livarni, kjer sem delal pred odhodom v Pennsylvanijo. Takoj, ko sem prejel prvo plačilo, sem odštel potrebno vsoto za hrano in stanovanje. Gospodar in gospodinja, oba Štajerca, sta pokazala veselje ob obrazu in bila bolj prijazna z menoj. To je bilo razumljivo, kajti dolarji so napravili te mrke obraze vesele in dobro voljo.

Jaz sem redno hodil na delo v livarno vsak dan skozi zimo. Delo se mi ni zdelo pretežko in tudi vroče ni bilo, le hladno je prevleklo. Po treh mesecih dela v livarni sem izvedel, da se bo pričelo obračati na bolje in da se bo delo lažje dobilo, zato sem pisal prijatelju Lojzetu, kateremu sem pustil v Pennsylvaniji, kako je z delom v Monroeju, kje sem zaposlen in še nekaj drugih podrobnosti.

Po prejemu pisma mi je Lojze takoj odpisal. Vprašal me je, ako bi mogel dobiti delo v Monroeju. Ako je kaj prida, bi prišel s tovarišem, s katerim ima skupaj stanovanje. To je bilo v aprilu. Odpisal sem prijatelju, da bo najbolje, ako počakata dva meseca tam, kjer sta, ker nameravam pač, da bi tako dobila delo v Monroeju. V mesecu maju se je v resnici obrnilo na bolje in jaz sem nemudoma pisal Lojzetu, da sedaj lahko prideta, ker bosta delo dobila. Kmalu sem prejel odgovor Lojzeta. Napisal mi je na dopisnico par besed ter mi sporočil, da se bosta on in njegov tovariš podala na pot te naslednji dan.

V Monroe sta dospela drugi dan popoldne; jaz sem bil baš namenjen v neko prodajalno, pa sem ju srečal na ulici. Pozdravili smo se in Lojze mi je predstavil svojega tovariša, ki sem ga že poznal. Z njima sem se veselil, ko sem delal v rudarski naselbini. Po opravku v prodajalni sem ju odpeljal v hišo, kjer sem stanoval. Predstavil sem ju gospodarju ter gospodinji in povedal, da sta moja stara znanca iz Pennsylvanije. Pri tej družini sta dobila tudi hrano in stanovanje.

Naslednji dan, ko sem bil na delu, sta šla družinca z menoj v livarno, da vprašata za delo, ki sta ga dobila brez posebnih težav in od tistega dne naprej smo vsi trije skupaj hodili na delo, služili dolarje ter jih metali v »vrečo brez dna«. Tovarišema se ni dopadlo, ker sta bila v mestu prava »greenhorna«, nista mogla prebaviti; morala sta delati, dostikrat sta se, da bosta imela razmerke in morda se bosta tudi navadila. Hrana in stanovanje jima tudi ni bilo po volji, poleg tega pa sta se naveličala poslušati gospodarja, ki je vedno pripovedoval o »karah«, katere je stalno menjeval.

Naslednji teden sta pobrala šila in kopita in se preselila. Ne govarjala sta tudi mene, naj grem z njima, da bo bom več pri tistih ljudeh, ki verjamejo v črnovine in hodijo vsako nedeljo v cerkev ter verjamejo, da se da z molitvijo sprostiti sreča, delo, boljši časi in tako naprej. Naposled smo vsi trije sklenili, da si poiščemo drugo stanovanje in se preselimo od tistih ljudi. Rešiti smo se hoteli tistega neprestanega klepetanja versko fanatične žene in njenega moža, ki ni v tem oziru nič zaostajal za njo.

Stanovanje in hrano smo dobili pri neki hrvaški družini. Tam so že imeli nekaj rojakov na stanovanju in z nami se je dobro povečala, kar so že znali, da nam ne bo dolgčas. Na novi gospodar, Mike po imenu, je prodajal tudi vsakovrstne pijače, domačega žganja do lahkega piva, ki ga je sam varil. »Bodari«, so bili veliki prijatelji močne kapljice in razume se, da je Majk dobil dosti denarja od njih; bilo so mu tako rekoč molzne krave in jih je stiskal, da je čimveč izprežal iz njih.

Hrana v novem stanovanju je bila povoljna. Jedi je bilo dovolj na razpolago in vsakovrstnega priboljška, da smo si lahko postregli po mili volji. Poleg jedače je bilo dovolj pijače, ki pa ni bila pristeta k hrani. Plačevati smo jo morali posebej in tisti, ki je več popil, je moral tudi več odšteti gospodarju Majku. Pijačo, žganje, vino ali pivo je bilo treba plačati vsak dan, ko sta stanovanje in hrano. Tedaj se je šele izvedelo, kdo je največ popil. Majk je imel vse skrbno zapisano in na plačilni dan je veselo pomežikoval in čakal z jezikom, ko je prejemal denar od delavcev, ki so bili pri njem na stanovanju. Plačo smo prejemali vsako soboto in istotako tudi plačevali vsako soboto stanovanje in hrano ter pijačo, katero nam je Majk čestokrat vsiljeval, samo da bi več izvelkel od nas.

V livarni smo delali nekaj čez mesec dni, potem smo se pa dela naveličali. V vročih poletnih dneh se nam ni dopadlo in smo ga pustili. Nekaj dni smo postavali in lenarili, nato smo se zopet podali na lov za novim delom. Po enem tednu pohajkovanja in iskanja dela smo ga končno vsi dobili v neki papirnici. Delovodja je bil po narodnosti Poljak in nam je šel precej na roko.

V papirnici je bil osemurnik, toda obratovala je noč in dan in šest dni v tednu. Delavci smo se vrstili in izmenjavali v treh izmenah in plača je bila 50 centov na uro. To je bilo 1923, ko se je delo lahko dobilo tudi v drugih industrijah.

Mojemu znancu Martinu se delo v tovarni ni dopadlo in nikakor se ni mogel privaditi. On je bil navajen dela v premogovnikih in se je večkrat spomnil na svoje staro delo pod zemljo. Istotako se je tudi prijatelj Lojze večkrat spomnil na rudarsko delo. Oba sta trdila, da je v premogovniku bolje delati kakor v tovarni in da se tam tudi več zasluži.

Oba, Martin in Lojze, sta bila vneta prijatelja pijače ter sta denar, ki jima je ostal, ko sta plačala stanovanje in hrano, še posebej zapila in zapravila pri Majku. On je imel štiri dobre odjemalce, ki so drago plačevali brozgo, katero so pivci objemali brez pomišljanja po svojem grlu. Bili so tako navajeni na pekočo tekočino, da se ji niso mogli več ustavljati.

V tistem času je bilo dela dovolj, zato se bilo lahko pozabiti na pretekle krize; delo smo si začeli zbirati po mili volji. Kjer smo začeli delati, nismo imeli obstanka in tako smo iz čim dalje prebirali in tudi z denarjem nismo varčevali. Na ta način smo zapravili tiste dni, ko so bili v resnici nekakšni zlati časi v Ameriki.

V papirnici smo delali nekako mesec dni, nato smo pa zopet delo pustili in začeli pohajkovati po mestu in okolici. Po dveh tednih lenarjenja smo se odpeljali po cestni železnici v Detroit, da tam poskusimo z delom. Po dobri uri vožnje smo dospeli v veliko industrijsko mesto, kjer lastujejo avtomobilski magnati svoje velikanke tovarne, med katerimi je tudi svetovno znani Ford.

Najprej smo hoteli priti do rojakov, da bi nam dali neko ko pojasnila, kam se moramo obrniti. Odkorakali smo po mestu in prehodili številne ulice in opazovali razne znamenitosti. Odločili smo se, da vprašamo za delo pri Fordu. Pri našli hiši smo nameravali poizvedeti, kako je z delom pri Fordu in razmerah v Detroitu.

Nekako tri ure smo hodili po prostranem mestu ter izpraševali o delu in rojakih. Končno smo dospeli do neke slovenske družine, kjer smo upali, da bomo dobili potrebne informacije. Bil je Štajerec in smo se takoj spoznali z njim. Postregel nas je z žganjem, ki smo ga hitro popili vsak par čašic, da so se nam jeziki bolj razvezali in smo začeli pogovor, ki se je dotikal naše zadeve. Rojak je bil precej zgovoren in vprašali smo ga glede dela v Fordovi tovarni. On nam je povedal, da delo v par dneh gotovo dobimo, samo ako bomo hoteli delati. Nato smo ga še vprašali, ako bi nas hotel vzeti na stanovanje in hrano in dejal je, da nam prav rad ustreže. Ker je imel še nekaj delavcev na stanovanju in hrani, je hotel svoje dohodke še bolj pomnožiti z našo pomočjo. Pozneje smo izvedeli, da je tiste čase prav dobro iztržil lahkoverne pijance, ki so bili pri njem na hrani in stanovanju. Z žganjem in drugimi »pijačkami« je znal na privlačen način pripraviti brozgo, ki bi že po okusu zares odbijala, vendar je za več tisoč dolarjev zaslužil, ker so se na mučili nekateri, katerim se je zdel na limanice. Opeharjeni rojak se je jel in ponosno cepil v blato, iz katerega je s trudom in s prodajanjem pijače potem dobil več letih izbočka. Začeti je bilo treba znova in skušati pridobiti izgubljeni denar nazaj od delavcev, ki so bili pri njem na hrani in stanovanju. Ko smo bili informirani, da je butlegar, nas je tudi vsa volja minila, da bi bili pri njem na stanovanju, čeprav bi dobili delo pri Fordu; pri butlegarju nismo marali biti, kajti sklenili smo, da bomo imeli nekaj denarja za deževne dneve. Zato smo se od njega poslovili.

Našli časa smo še kolovratiti po mestu, nato smo se pa premislili. K Fordu nismo šli vprašat za delo, pač pa odšli nazaj na postajo cestne železnice in se odpeljali v Monroe. Sli smo k Majku in ostali pri njem na hrani in stanovanju. V par dneh sva z Lojzetom zopet dobila delo v neki drugi papirnici. Martin ni šel pa več gledat za delom, ker se je naveličal, da se vrne v premogovnik, ker se ni mogel privaditi delu v tovarni. Tako je nekega dne pobral svoja šila in kopita in odpotoval v naselbino, kjer je bil pred dobrimi časi zaposlen z Lojzetom.

V papirnici, v kateri sva z Lojzetom delala, je bil povsem drugačen sistem, kakor v oni, kjer smo prej delali. Delalo se je v izmeni delali osem ur, ponoči pa čez trinajst. Plača je bila 50 centov na uro, delali smo pa pet dni v tednu. Imeli smo dva prosti dneva v tednu, da smo se lahko pogovorili, kar smo v tednu zamudili. Kompanija nas je imela na vrvici, da se nismo mogli organizirati in jo prisiliti, da bi nam skrajšala delovne ure.

Z Lojzetom sva hodila v papirnico nekako mesec dni, nato sva pa delo pustila. Par dni sva pohajkovala po mestu, nato sva dobila delo na železnici. Pri novem delu sva bila zaposlena po osem ur dnevno in sva bila še precej zadovoljna.

Meni so vedno rojile po glavi vsakovrstne misli ter me vzpodbujale, da moram naprej in naprej. Zato sem se odločil, da v kratkem zapustim mesto Monroe ter odpotujem proti zapadu, dobiti v premogorovih ali pa v bakrenih rudnikih. Nagovarjal sem tudi Lojzeta, naj se obrne, da bo imel za vozne stroške in da bova skupaj odpotovala na zapad. On se je končno udal in privolil, da bo tudi on odšel z menoj na zapad.

Toda Lojzeta je zopet premamilo suho grlo; ko je prejel ponovno plačo, je preostanek takoj zapil, potem pa je brez denarja spet ostal. To se je ponavljalo teden za tednom. Lojze je delal po starem običaju, jaz sem pa štedil in hotel čimveč prihraniti in potem kar sam odriniti tja, kamor sem se namenil. Lojzeta sem še parkrat nagovarjal, naj preneha zapravljati denar in naj si toliko prihrani, da bo lahko odpotoval z menoj. Nekoč je kar vzrojil nad menoj, češ, kaj je meni mar, kaj on počne z denarjem, ki ga zasluži. Jaz sem spoznal, da pri njem nič ne opravim in da je vse prigovarjanje zastonj. Potrošil je vse in bil vedno brez denarja.

Nekega večera sva se do dobra skregala; seveda sva bila tudi oba pošteno natrkana. Morda da bi se bila tudi stepla, pa naju je brž nesla bila žena, da bi si delila krepke udarce. Naslednji dan sem se odločil, da vržem svoj namen. Uredil sem svoje prtljago, odšel nekaj v trgovino, kjer sem kupil vozni listek do mesta Marceline, Missouri.

==XIII==

Po kratki vožnji sem dospel v Toledo, kjer sem se presedel na drugi vlak in se odpeljal proti Chicagu. Tu sem moral čakati dobro uro, da je dospel vlak, s katerim sem se odpeljal naprej. Rad bi si bil ogledal mesto, pa sem se bal, da se ne bi morda izgubil in nato še vlak zamudil. Lahko bi se mi pa tudi pripetilo, da bi me kakšen potepuh dobil v svoje roke in me potem olajšal. Ker sem bil tujec v velikem mestu in se bal neprilik, sem ostal na postaji in se držal varnega mesta.

Končno je bil vlak pripravljen in jaz sem ga nemudoma zasedel. V nekaj minutah so bili vsi potniki v vlaku in nato se je začel pomikati naprej. Peljal sem se po progi družbe Santa Fe, ki gre skozi Kansas City in prav do Californije. Vlak je drvel preko države Illinois in mesto Chicago je bilo daleč za menoj, ko je privozil do države Missouri. Tam smo se peljali čez veliki most nad reko Mississippi. Ko je vlak prevozil most, se je ustavil na postaji v mestu Fort Madison, v katerem je par tovarn in v katerih se dobro dela, kadar so tudi drugod po deželi »dobri« časi. Tu je vlak stal le deset minut, nato smo pa zopet odrinili preko hribovitega ozemlja po državi Missouri. Privozili smo v rudarsko okrožje in naselbine so se prikazovale druga za drugo ob progi.

Vožnja se mi je zdela čim dalje bolj prijetna, kajti v kratkem času sem imel dospeti do mesta Marceline, kjer sem bil že enkrat zaposlen v rovu. Kmalu sem bil na cilju.

V Marcelinu je bilo par premogorov, ki pa so slabo obratovali od stavke l. 1922. Po stavki so nekaj rovov zaprli in mnogo delavcev je izgubilo zaslužek. S postaje sem se podal k ljudem, s katerimi sem se pred leti seznanil. Dobil sem jih pod krošnjo hruške, pod katero so se senčili v vročem dnevu. Pozdravili smo se in stisnili roke in oni so bili očividno veseli mojega nenadnega prihoda. Pričeli so me izpraševati, kaj in kako in jaz sem jim orisal svoj položaj in povedal, da potujem dalje proti zapadu. Medpotoma sem se ustavil v Marcelinu, da se snidem z znanci in prijatelji, ki sem jih zapustil v l. 1922.

Znano žensko sem vprašal, ako bi mogel biti pri njej na hrani in stanovanju, ker sem imel namen ostati nekaj dni v naselbini. Moji želji je bilo ustreženo in jaz sem ostal v naselbini dvajset dni. Prosti čas sem izkoristil z ležanjem pod sadnim drevjem na mehki travi. Denarja nisem imel dosti, v kovčegu pa sem hranil okrog polovno novo štirinajstno harmoniko, ki sem jo sklenil prodati. Denar, ki bi ga dobil za harmoniko, bi mi pač prav prišel za pot proti zapadu zelo prav. Del sem oglas v Prosveti in par dni sem že dobil nekaj pisem, v katerih so me kupci vprašali druge podrobnosti glede harmonike in koliko hočem imeti zanjo. Nekemu rojaku iz Kansasa sem tako odgovoril in on mi je za dogovorila za ceno $75. Ta rojak je hotel harmoniko prej videti in me je potemtakem, ko jo je videl, bil je plačal. Jaz sem njegov želji ustregel in mu jo poslal, da jo je lahko pregledal. Bil je zadovoljen z njo in mi poslal mi je zahtevano vsoto par mesecev prej sem za njo plačal $125, torej sem na topla čem v tem oziru napravil zelo slab biznis. Bil sem pa vseeno vesel, ker sem si kupil pomoč za potovanje proti zapadu. Čeprav nisem bil več angleškega jezika, me je veselo vleklo naprej; nič se nisem ustrašil in potoval sem iz kraja v kraj po širni Ameriki.

Nekega dne v septembru sem se poslovil od dobre ženice, pri kateri sem bil začasno na hrani in stanovanju. Zahvalil sem se ji za dobro postrežbo in ji obljubil, da jo bom obiskal, ako me bo pot zanesla nazaj v naselbino.

Na postaji v Marcelinu sem si kupil vozni listek do Salt Lake Citya, Utah, ter zanj plačal $88. V državi Utah sem mislil začeti z delom v premogorovih, kajti v tem delu sem bil najbolj vešč in sem pravil, da se v državi Utah precej dobro zasluži.

Vožnja v potniškem vlaku je bila udobna in tudi romantična. Lepi predeli sem se preko kanadskih puščin in nato dospel v hribovite kraje države Colorado. V Coloradu sem moral na neki postaji prestopiti na drugi vlak, nato sem pa zopet odpeljal dalje proti zapadu. Vlak je kmalu privozil v gorate pokrajine, kjer sem opazil vse polno rudarskih naselbin. Vlak se je le za malo časa ustavljal na postajah med strmimi bregovi, nato pa brzel dalje proti Salt Lake Cityju.

Končno se je ustavil na zadnji postaji in izstopil sem v mestu Salt Lake City.

Na postaji sem se hotel nekoliko informirati, zato sem skušal stopiti v stik s kakšnim človekom, ki bi mi malo pojasnil glede mesta, o delavskih razmerah in naših rojakih. Najrajši bi se bil ustavil v rudarskem okrožju, v katerem je naselbina Helper, toda vozni listek sem imel kupljen do mormonskega mesta. Kje je nekako sto milj oddaljeno od omenjenega mesta. Treba je bilo dalje, odkoder sem imel plačano vozovnico; sploh sem potoval kar na slepo brez računanja o tem, kaj vse me lahko doleti.

Blizu postaje sem opazil krojačnico, katero je obratoval neki Nemec. Odločil sem se, da pridem k njemu in ga povprašam, kaj in kako. Vprašal sem ga, kje je bivališče v mestu in izvedel, da mi je bilo vse dobro znano, da so mi informacije glede srebrnih in bakrenih rudnikov. Povedal mi je, da so srebrni rudniki oddaljeni deset milje, bakreni pa nekako dvajset milje in se nahajajo v hribovitem ozemlju. Dalje mi je povedal, da se delo lahko dobi. Dela so različna in tako tudi plača, ker plačujejo po izurjenosti. Plače v bakrenih rudnikih v bližini so od $4.50 do $6.75 in vseh se dela po osem ur in delo ni pretežko. Nato sem ga še vprašal glede premogorov in pojasnil je, da so oddaljeni nekako sto milj od mesta Salt Lake City in da sem se vozil mimo njih. Torej bi bilo tako kakor sem domneval, ko sem se peljal skozi rudarska naselja. Po končanem pogovoru sem se od krojača poslovil in se mu zahvalil za informacije. Nato sem se podal v mesto, da si ogledam razne zanimivosti. V tem mestu je sedež mormonovcev, ki imajo čudno vero in veličastni tempelj. Po nekaj urah tavajna po mestu sem se odločil, da odpotujem nazaj proti naselbini Helper, v rudarsko okrožje. Prišel sem do zaključka, da bi bilo najbolje, ako odidem v kakšno rudarsko naselbino in začnem z delom, kakršnega sem bil vajen.

Odšel sem nazaj na postajo in si kupil vozni listek do male naselbine Castle Gate med gorovjem. Imel sem dve uri časa do odhoda vlaka in vstopil sem v bližnjo restavracijo, katero je lastoval neki Italijan. Pri Italijanu sem se dobro okrepčal z makaroni in pečenko in potem odšel na postajo in tam čakal vlak, da se odpeljem v rudarsko okrožje. Vlak je v kratkem času pripeljal in odpeljal sem se v gorovje.

Po parurni vožnji sem dospel v naselbino Castle Gate. Bilo je že pozno v noč in zato nisem nikjer mogel dobiti prenočišča. Nekaj časa sem se sprehajal in taval po naselbini, nato sem odšel za progo in tam čepel na prostem ter med časom malo zadremal. Bilo je že pozno v jeseni in v hribih je bilo bolj mraz ko drugod. Komaj sem nekoliko zadremal, me je že stresel mraz in prebudil. Po slabo prespani noči se je vendarle zdanilo. Zbral sem se, malo opravil umedkano obleko in si otrli čevlje ter odšel na postajo. Tam sem vprašal rudnika, kaj bo odhod vlaka v naselbino Latuda, ki je oddaljena 13 milj. Uradnik mi je povedal, da bo vlak dospel šele ob desetih in odšel v smer, kamor sem bil namenjen. Ker me je začel zebsti, da ga je treba ponovno založiti, sem odšel v neko restavracijo ter se okrepčal. Tu sem ostal par ur ter se pogovarjal z lastnikom. Vprašal me je, odkoder prihajam in kam sem namenjen. Jaz sem mu povedal, da prihajam iz države Michigan, da sem prišel na zapad za delom in da čakam na odhod vlaka, s katerim se bom odpeljal do Latude. On je rekel, da se delo tam lahko dobi, ne pa stanovanje. Najbolje bi bilo, ako bi se vrnil med pečlarje.

Ure so potekale in končno je pripeljal vlak, s katerim sem se odpeljal. Po kratki vožnji se je vlak ustavil na neki postaji, kjer sem vprašal, kako daleč je še do Latude. Človek, ki sem ga vprašal, je bil rudar in povedal mi je, da nismo pol milje in da vlak ne vozi tam mimo. Odločil sem se, da jo bom kar peš ubral po gorski poti. Vzel sem pot pod noge in v dobri poldrugi uri sem dospel v rudarsko naselbino, ki leži med dvema visokima hriboma. Najprej sem vprašal za Slovence, katere sem kmalu našel. Ustavil sem se pred neko hišo, v kateri so bivali naši ljudje. Pri njih sem izvedel, da se bom lahko dobil, toda na stanovanju ne morem biti pri njih, ker ni dovolj prostora. Vseeno pa so mi dovolili, da sem pri njih ostal čez noč; naslednji dan so mi pokazali, kje bom lahko dobil hrano in stanovanje.

Najprej sem šel vprašat za delo, kajti to je bilo poglavitno. Ako dobim delo, bom tudi stanovanje in hrano si mislil. Če ne, bom raje šel drugam, ker bo treba naprej s trebuhom za kruhom. Odšel sem v pisarno, kjer so jemali in vpisovali nove rudarje. Tam so me vprašali, kako sem delal v premogovniku in čemu sem izkušen. Povedal sem jim, da sem delal v premogovniku v raznih krajih v Ameriki pol drugega leta. V pisarni so rekli, da imam dovolj izkušenj in takoj sem dobil delo. Še isti dan sem bil vpisan med ostale rudarje; moral sem se podvreči tudi zdravstveni preiskavi, katero sem dobro prestal. Kupil sem potrebno orodje, nato pa odšel vprašat k drugi slovenski družini za hrano in stanovanje, kar sem dobil in naslednji dan sem šel na delo v premogovnik.

številka 97</text>
      <sha1>iny9p2og6taxi27upbd318ohm9b7xuq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223932</id>
      <parentid>223931</parentid>
      <timestamp>2026-04-22T12:42:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <comment>/* XII */</comment>
      <origin>223932</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="122318" sha1="7qve19n5phgtgiimdkz9x5wtrruip1z" xml:space="preserve">


==I==

Kakor na tisoče drugih, ki so morali v trebuhom za kruhom v neznani svet, sem moral tudi jaz zapustiti rodno grudo in se odpraviti na dolgo pot v Ameriko. Takoj v začetku, ko sem se odpravljal v novo deželo, sem imel mnogo težav, največ pa zaradi potnega lista.

Prejel sem namreč pismo od strica iz Amerike, v katerem me je vprašal, če hočem priti za njim. Jaz sem mu takoj odpisal, da njegovo povabilo z veseljem sprejemam, čeravno bom imel potežkoče pri iskanju potnega lista in drugih potrebnih stvari. Stricu sem pojasnil razmere in obljubil, da bom skušal dobiti potni list.

Kmalu potem sem se podal v urad okrajnega glavarstva, kjer sem vložil prošnjo za potni list. Istočasno sem tudi iskal informacije glede potovanja v Ameriko. Nekaj tednov pozneje sem prejel drugo pismo od strica, v katerem mi je obljubil, da bo poslal vsoto ameriških dolarjev ali pa pošiljko, če bom dobil potni list in druge potrebne papirje. Odgovoril sem mu, da sem vložil prošnjo in da upam, da bom te stvari tudi dobil.

Čez nekaj mesecev sem prejel od strica parobrodno karto in $25. To vsoto, mi je pisal, bom moral pokazati ameriškim oblastem, ko bom prišel na Ellis Island pri New Yorku. Kar se tiče stroškov, sem imel torej vse preskrbljeno — karto in potrebnih $25. Treba se je bilo le še potruditi, da dobim potni list in začel sem se ponovno obračati na glavarstvo v tej zadevi. V nekaj dneh so mi sporočili, da ni nobenih zaprek in da bom potni list kmalu dobil.

Kakor so mi poročali iz urada okrajnega glavarstva, tako se je tudi zgodilo. Dobil sem potni list, s katerim sem nemudoma odšel v Zagreb k ameriškemu konzulu, da ga podpiše. Pri konzulu ni bilo nobenih sitnosti. Plačal sem deset dolarjev in s tem je bilo vse opravljeno.

Moja parobrodna karta je bila v rokah nekega agenta v Ljubljani, h kateremu sem se potem napotil. On mi je pojasnil, da je vse v redu in da bom lahko kmalu odpotoval čez veliko lužo, zatem pa je zahteval moj potni list, češ, da ga bo vpisal v ladijski seznam. Jaz sem mu izročil potni list, ker sem mu zaupal. V tem zaupanju sem se vrnil domov v Novo mesto. Ko sem se poslovil od agenta, me je zagotovil, da mi bo že dal vedeti, kdaj lahko odpotujem.

Po par tednih čakanja, ko ni bilo od agenta nobenega glasu, me je začelo skrbeti. Odločil sem se, da ga ponovno obiščem in tako pojasnim vzrok dolgega molka. Dolgo pot do Ljubljane sem prehodil peš in takoj odšel k agentu v urad. Tam sem opazil nekega moškega, ki je stal pred vhodom. Vprašal me je, kaj želim in ker mi ni dovolil vstopa v pisarno, sem mu povedal, kdo sem in kaj hočem izvedeti.

On mi je potem povedal, da je gospod agent zelo zaposlen in da ne utegne govoriti z menoj. Pojasnil sem mu, da sem napravil dolgo pot iz Novega mesta in da se ne morem vrniti, ne da bi dobil vsaj odgovor namena. Na to mi je odgovoril, da je on le agentov uslužbenec in morem čakati tako kakor mu on ukaže. Najbolje da se vrnem domov in tam čakam obvestila. Ko bo parnik pripravljen in vse drugo urejeno za odhod, bom lahko odpotoval brez vseh sitnosti. Ker mi ni drugega kazalo, sem se uklonil in vrnil domov.

Minilo so tedni in meseci, toda obvestila ni bilo. Pričakoval sem, da mi bo agent ali pa njegov uslužbenec pisal, kakor mi je bilo obljubljeno, kar pa ni bilo izpolnjeno. Moja nestrpnost je bila vsakim dnem večja in končno sem se odločil, da grem ponovno v Ljubljano. Nadaljevalo se je moje življenje, da ni vse v redu in pomen je se pokazal.

Imel sem znanca, ki je tudi imel potni list in ker je bil z menoj v isti hiši, sva se skupaj podala v Ljubljano, da dobiva vzrok zavlačevanja. Prišla sva v agentov urad, kjer sva zvedela ostalo, ker sva videla same tuje obraze, najinega agenta pa ni bilo nikjer. Uradniki so naju pričeli izpraševati, kaj želiva in povedala sva jima cilj najinega obiska. Potem so naju informirali, da se tisti agent nahaja v zaporu in da sta dva njegova uradnika pobegnila v Ameriko. Agent je pošiljal tudi propadle v Ameriko, pa ga je pravzaprav prijela policija na ljubljanskem kolodvoru, ko se je hotel po francosko posloviti.

Po aretaciji tega agenta so pisarno prevzeli drugi ljudje, ki so nama povedali o njegovi nepoštenosti in poneverbah, ki so se izvršile. Ko sva jim pojasnila, da ima agent najina potna lista in karti, so nama svetovali, naj ga obiščeva v ječi in zahtevava pojasnila.

Dali so nama poseben listek in nama naročili, naj ga izročiva ječarju.

Ko sva prišla pred jetnišnico, je naju neki gospod vprašal, kaj želiva. Ta gospod, kakor sva pozneje izvedela, je bil sodnik in je nama takoj izpolnil željo. Šel je v celico in kmalu se je vrnil z agentom, nakar smo skupaj odšli v sodnikovo pisarno. Sodnik je agenta vprašal, če naju pozna, on pa je pobesil oči in dejal, da naju morda pozna le po imenu, drugače pa sva popolnoma neznana. Ker sva sodniku že prej povedala, da ima agent najina potna lista in karti, je zahteval, naj nama te stvari takoj vrne. Agent je potem priznal, da sva mu res izročila karti in potna lista, katere pa je poslal parobrodni družbi v Zagreb in da je ta reč v redu.

Sodnik je nama potem svetoval, naj se odpraviva v Zagreb, da na pristojnem mestu poizveva, če je vse tako, kakor trdi agent. Če ne bova tam dobila svojih stvari, naj se vrneva v Ljubljano in on bo posredoval potrebno akcijo proti agentu, ki se pokori v zaporu za svoje grehe. Vprašal naju je tudi, če sva izročila agentu kaj denarja, kar sva zanikala.

Naslednji dan sva se z znancem odpeljala v Zagreb. V uradu družbe sva pojasnila, kako nama je ljubljanski agent varal in da bi morala že davno odpotovati v Ameriko, ako ne bi bilo zavlačevanja. Bala sva se tudi, da je agent prodal najini karti in denar zapravil, toda ko sva bila informirana, da sta najina potna lista in karti v uradu, sva bila oba zelo vesela.

Pozneje sva izvedela, da je tisti ljubljanski agent osleparil veliko število ljudi predno so ga vtaknili za zapahe. Oblastem so ga izdali neki Kočevarji, od katerih je vzel denar pod pretvezo, da jih bo spravil v Ameriko. Ko so spoznali, da so naseli, so ga naznanili policiji, ki ga je aretirala. Agent jim je namreč zatrjeval, da jim bo preskrbel potne liste, kar se je drugo potrošene stvari, da bodo lahko odpotovali v Ameriko in na ta način jih je oskubel iz vsega denarja. Res je ponarejal tudi potnih listov in ko je mislil pobegniti s priseljenim denarjem v Ameriko, ga je aretirala. Njegova ponarejena lista so prav tako ovadile petec.

Ko sva z znancem opravila svoje zadeve v Zagrebu, sva se vrnila domov. Bila sva prepričana, da ne bo nadaljnjih sitnosti, ker so naju zagrebški agentje zagotovili, da bodo vse uredili in potem pismeno obvestili, kdaj bo treba odpotovati. Rekli so, da urad vodijo poštenjaki in da bodo pazili, da ne bo več zmešnjav.

Z znancem sva spet legla in čakala in mislila na dan, ko se bo treba odpraviti na dolgo pot. Potrebovala sva na vse sitnosti in pričakovala obvestila iz Zagreba, ki pa ni hotelo priti. Tako sva čakala par mesecev in končno sva prejela pismo, naj se oba javiva v zagrebškem uradu, kjer nama bodo uredili potrebne stvari in par dni pozneje bova morala odriniti proti Ameriki.

Šla sva spet v Zagreb in v uradu so imeli res vse pripravljeno, le potrdilo od ameriškega konsula je še manjkalo. Zato sva šla v njegov urad, ki je izdal potrdilo brezplačno, ko sva ga informirala, da je sleparski agent zadrževal najin odhod v Ameriko. Potem sva se vrnila domov, kjer je bilo treba čakati nadaljnjih teden in potem sva prejela od agenta parobrodno vozovnico, dovolilo, da je prišel čas za odhod.

Z znancem sva uredila prtljago in druge stvari in treba se je bilo posloviti od bližnjih sorodnikov in prijateljev. Mnogi so naju blagrovali, ker bova odšla v deželo, v kateri se cedita mleko in med. Mnogo je bilo ljudi takrat kakor jih je danes, ki si predstavljajo Ameriko v drugačni luči kakor v resnici je. Tudi midva sva videla gradove v oblakih, čeravno sva vedela, da je treba v Ameriki trde delati, da ni noben raj in da ne tam zlato ne pobira na cestah, kakor so nekateri domnevali.

V istih časih se je v našem kraju veliko govorilo o Ameriki. Povedani so se sklicevali le dobro stvari; tistim, ki so realno slabo stran, ljudje sploh niso verjeli.

==II==

Prišel je dan odhoda in z znancem sva zapustila rojstno vas Pleberje, 15 stopinj daleč od mesta. S težkim srcem sva se na pot, ker sva vedela, da se bova morala ločiti od staršev, sorodnikov in prijateljev.

Šla sva najprej v Novo mesto, kjer sva se ustavila pri sorodnikih in prijateljih. Poslovila sva se od vseh in potem sva se napotila na železniško postajo. Vlak je kmalu pripeljal iz Bele Krajine in posloviti se je bilo treba od svojcev. Stisnili smo si roke in se poslovili z solznimi očmi, kajti slovo je bilo težko. Pred nami je bila dolga pot čez morje v tuje, neznane kraje. Slovo je bilo kratko, kajti vlak ni hotel čakati na nas. Ko smo se končno odtrgali od svojih dragih, smo želeli na vlak. V srcu nas je pa stiskalo, da smo mislili, da nam bo počilo od nepopisno težke bolečine. Vlak se je začel pomikati proti Ljubljani in rojstna gruda se nam je čim dalje bolj oddaljevala; priljubljene dolenjske pokrajine so nam izginjale izpred oči. 

Vlak je drdral proti Ljubljani. In mi smo pa tužni srečali in z žalostnim obrazom sedeli v kupeju in mislili na svoje drage, ki so ostali doma. Kako hudo mora biti tudi njim, ki vedo, kako daleč pelje naša pot, na katero smo se podali v borbi za vsakdanji kruh, ki ga bomo morali služiti v tujini. Kdaj bo zopet nastopil čas, ko se bomo vrnili nazaj k svoji rojstni krajini in bogati, da bomo svoje prihranke delili z njimi?

Marsikomu so solze vstople v oči in potočile po licih, kajti ločitev nam nikakor ni hotela izginiti izpred oči. Polagoma smo se pa pustili v pogovor, eden drugi je z ihtnim glasom začel praviti, kako smo zapustili svoje domače in svoj rojstni kraj. Sedaj gremo v tujino, med tuji rod, kjer se bomo težko privadili. Pred odhodom smo se veselili in smo radostno vzklikali: »V Ameriko gremo — nahajanje se bi bilo pa najraje skesali. To smo še drugo mimo, se pogovarjali skupaj v vlaku, ki nas je peljal proti Ljubljani.

Vlak se je ustavljal na nadaljnih postajah. Vstopali so novi potniki, ki so vozili v razne kraje. Skoro vsi so bili dobro razpoloženi, nas pa ni veselilo, da bi se spuščali v pogovore z njimi. Mi smo mislili svoje in sklepali smo, da tudi drugi potniki ne bi bili tako dobrega razpoloženja, ako bi bili na našem mestu. Oni se bodo morda še enkrat vrnili domov, bodimo se znali pripetiti, mi ne bomo nikdar več videli svoje rojstne vasi, staršev, bratov in sester.

Končno se je vlak ustavil na postaji v Ljubljani. Med vremenom smo popravili svoje kovčke in drugo prtljago, izstopili iz vlaka in dali našo prtljago prepeljati v bližnji hotel. Bilo je že zgodaj zjutraj in odpotovati smo hoteli iz Ljubljane šele naslednji dan; zato smo si najeli tudi spalne sobe, kajti v noči, ko smo se podali na pot, nismo spali nič, na nadaljnji vožnji pa tudi ni kazalo, da bi mogli pošteno zatisniti trudne oči.

V Ljubljani smo imeli glede našega potovanja še nekaj opravkov; kar nas je bilo fantov, smo hoteli to sami urediti, da se ne bi potem kaj zataknilo po ostalih v hotelu in pazili na prtljago.

Fantje, utrujeni po potovanju, smo se malo oddahnili prekrenčeti potrebne potrdila glede vojaške službe. Potrdila smo morali dobiti, da bomo lahko dokazali, da smo služili v jugoslovanski armadi in da smo odslužili svoj dvoletni rok, kar je te tedaj zahtevalo od fantov, ki so bili podvrženi vojaški službi.

Pri vojaškem poveljstvu v Ljubljani smo imeli zopet sitnosti. Nikakor nam niso verjeli, da smo res prosti vojaške službe ter da smo popolnoma odslužili. Mi smo na vse načine hoteli uradnike prepričati o naši poštenosti, pa nam niso verjeli. Končno so začeli listati po raznih knjigah, kjer so vendar našli zapiske glede naše vojaške službe. Nato so nam dali potrdila brez nadaljnjega obotavljanja.

Toda zaprek ni bilo konec ne kraja. Zopet so nam rekli, da moramo imeti tudi potrdila od finančne uprave v Ljubljani. Mi smo hodili od Poncija do Pilata in iskali potrebna potrdila. Dva naša sopotnika sta dobila potrdila od policijskega komisarja. Ko sva pa nadaljnja dva prišla k njemu po potrdilo, je rekel, da ga ne potrebujeva.

Ta finančna in policijska potrdila bi imeli pokazati na meji med Jugoslavijo in Italijo. Ker pa ga nisva mogla dobiti z njegovim potrdilom, sva morala iti kar brez njega.

Naposled je vendar prišel čas, da smo zapustili Ljubljano. Vozne listke smo si kupili do državne meje. Tisti, ki so imeli vse urejeno, so odšli proti vlaku brez skrbi, toda jaz in moj sopotnik, ki nisva imela omenjenega potrdila, sva bila v skrbeh, kaj bo, ako naju ne bodo pustili naprej.

Vlak se je začel pomikati naprej proti italijanski meji in v kratkem času smo bili na cilju. Na meji smo morali vsi izstopiti, nakar so naši obmejni in finančni uradniki vse pregledali. Jaz in moj sopotnik sva se kar tresla od bojazni, da naju ne bi zavrnili. Toda ves strah je bil brez potrebe; uradniki so vse pregledali in ugotovili, da je vse v redu. O omenjenem potrdilu niso vprašali in midva sva bila pri obmejnem pregledu izpuščena kakor vsi drugi. Vprašali nas niso ne o vojaškem in ne o policijskem potrdilu.

Po pregledu na jugoslovanski meji smo prestopili mejo in nato so nas zopet na italijanski strani pregledali, ako imamo vse v redu. Pregled se je končal v zadovoljstvo vseh, potem so nas pa odpeljali na postajo, kjer smo kupili vozne listke do Trsta.

Na postaji v Trstu so nas čakali uradniki parobrodne družbe, ki so nas odvedli v mesto. Tam so nam preskrbeli prenočišče v nekem velikem poslopju. Dobili smo sobo, ki je izgledala kakor spalnica. Vseh potnikov nas je bilo okrog trideset, skupaj pomešani, moški, ženske in otroci. Prenočevali smo vsi v prostorni sobi, na enem koncu moški, na drugem pa ženske in otroci.

V Trstu smo čakali na parnik štirinajst dni. V omenjenem poslopju smo prejemali tudi hrano, za kar so nam nekaj malega zaračunali. Včasih mi pa tudi v kakšno gostilno, kjer smo si izbrali jed po svoji volji. Ko smo uradnike izpraševali, kdaj se bomo vkrcali na parnik, so nam veselo odgovarjali, da v kratkem in tako so odlašali dan za dnem.

Meni je bil Trst dobro znan že iz prejšnjih časov. V mestu sem se nahajal štiri mesece med svetovno vojno, v okolici pa čez cele dni. Zato sem bil s svojim znanjem dobrodošel sopotnikom, ki so se podajali na izprehode po mestu popoldnevi in tudi ob večerih. Seveda smo se morali ozirati tudi na previdnost. Najrajši smo se izprehajali po ulicah starega mesta, kjer živi revnejše prebivalstvo. Tako smo se dobro seznanili z ljudmi v tistem delu mesta, kjer smo videli mnogo bede in ubožanja. Trst je na enem mestu, drugim pristaniškim mestom, kjer se srečata bogastvo in bogastvo vsak na svojem koncu in kjer reveži bijejo težak boj za obstanek.

Po dolgem čakanju je vendar prišel dan, ko smo se vkrcali na parnik, ki nas je imel odpeljati preko oceana v novi svet. Na tisoče in tisoče naših ljudi je že odjadralo v daljne dežele in tudi mi smo dočakali tisti dan, ko smo se podali na dolgo pot, na morsko vožnjo in ali za rojake, ki so se že pred nami izselili.

==III==

Prve vožnje po morju ni bilo hude. Toda parnik ni bil pravi potnik, temveč tovorni in imel je na krovu okrog šeststo potnikov raznih narodnosti in veroizpovedanj; bila je natrpana mesta, brez posebne ureditve na ladji. Bilo je tudi veliko naših Slovencev in deset deklet. Nadalje je bilo okoli dvajset Hrvatov, nekaj Nemcev, par Rusov, nekaj Madžarov, Bolgarov, največ pa Italijanov, ki so jih dobivali tudi med potjo na ladjo, ker se je parnik ustavljal v raznih pristaniščih. Pridružilo se nam je več potnikov raznih narodnosti, kjer se je parnik ustavil. Razkladali in nalagali so pa tudi razno blago ter ga prevažali iz kraja v kraj.

Dosti so naložili v raznih pristaniščih tudi suhega grozdja, iz katerega je gotovo ameriški buteljarji kuhali preprosto kapljico, ko je grozdje dospelo v združene države. Jaz sem vse skrbno opazoval, ko se je parnik začel po Jadranskem morju naprej proti Atlantskemu; opazoval sem pristanišča in obalo Italije, Grčije, Španije in Afrike. Vse me je zanimalo, toda v duhu sem bil še vedno s svojimi dragimi v domači vasi; nisem mogel pozabiti nanje in na veliko ločitev. Ko sem se spomnil, koliko sem imel truda in sitnosti, da sem vendar dočakal dan, ko sem resnično odšel na pot, me je vse to nekoliko potolažilo, ker sem vedel, da sem končno dosegel svoj cilj.

Parnik je neprestano se ustavljal v raznih pristaniščih, katerim imena sem pozabil. Nosil je velik tovor, da sem se kar bal, da se ne bi potopil. V zadnjem pristanišču so še naložili premog in pitno vodo, toda vode smo zmanjkovalo predno smo dospeli do cilja, tako da smo morali piti prekuhano morsko vodo, ki nam ni bila nič okusna.

Ko je parnik končno dospel do odprtega morja, se je jela zibati prava morska vožnja. Parnik se je začel zibati, ko so valovi začeli dvigati in nato zopet padali. Slabo vožnjo smo imeli tri dni, potem je bilo morje zopet mirnejše in naš parnik je nekako dobro rezal v ravni legi naprej.

Hrana ni bila baš povoljna in smo bili večkrat lačni. Radi bi si bili kupili za svoj denar kaj priboljška, pa smo morali stiskati za najpotrebnejše. Ker nam niso dali toliko, da bi se do sitega najedli, smo začeli študirati, kako bi se dalo na kak način vsaj kaj dobiti, kajti kuharji so bili deli hrane. Po razmišljanju smo to tudi poskušali. Naše jedilne karte smo namreč štele in kuhari so nas le na številke pazili, kadar smo jih pokazali. Ker je bilo večkrat preveč drenja, smo se poslužili, da smo eno karto lahko dvakrat pokazali. In nekega dne sva to poskusila s sopotnikom, ko nas je večje število stalo v vrsti, da dobimo odmerjeno hrano, v katero je bil tudi kruh prirejen. Ko sem jaz pokazal karto, mi je kuhar odmeril moj del, zatem sem mu pokazal še karto za kruh, ki je dal drugemu, ki je stal za menoj, ker jaz nisem mogel vsega držati. Potem sem izročil karto onemu za menoj in za zopet drugemu, ki je potem zopet nastopil v vrsto, pokazal karto kuharju in dobil ponovno odmerjeno hrano, kajti kuharji so bili na številke.

Tako smo na ta način dobili za kruh, kajti za drugo hrano nam ni bilo dosti kar. Toda to našo zvijačo so kmalu pogruntali in začeli zmerjati z vsakovrstnimi primitivnimi izrazi, ki so mu primerni sled. Toda opazili nas niso; mi smo naprej tako delali, čeprav so večkrat opazili, da smo dvakrat z eno karto dobili kruh, čeravno pa nam je še posebe zlo. Nismo se brigali za kuharjevo zmerjanje; samo da smo ga prevarali, pa smo bili zadovoljni.

S pijačo je bilo bolje, ker vina smo imeli dovolj, slasti še, ker ga dekleta niso marala piti; izročile so ga nam, ki smo ga radi cukali. Vino so nam pa tudi delavci na skrivanji prodajali po nizki ceni. Seveda ga je bilo na prodaj v kantini, toda tam je bilo dosti dražje, zato si ga smo mogli privoščiti. Delavci so ga sebi odtrgali in naprej tudi skrbeli, da ga potem naši prodajalci po tako nizki ceni. Istotako so nam delavci prodajali živila na skrivaj in mi smo bili tiho v tem oziru. Vse se je delalo tajno; oni so nam prodajali po nizki ceni, mi pa kupovali kolikor nam je bilo mogoče.

Nadaljnja sitnost, ki smo jo imeli med vožnjo na parniku, je bil mrčes, s katerim so bili nabito oddeljeni Grki. Bili so polni uši, garjev in opraskan po koži, ko mrav obsen. Uši so se hotele pa svobodno razširiti na vse potnike, kar je bilo treba na vsak način preprečiti. Eden ali drug način preprečiti. Večkrat smo se morali dati poškropiti z nekakim oljem, s katerim smo pobijali to polagali v vodo paro, da so mrčes poginili. Naša obleka se je skoro popolnoma pokvarila, ker smo jo večkrat pomivali.

Grki so bili v resnici najbolj nesnažen narod na parniku; bili so umazani in razcapani, kakor pravi cigani. Bili so zelo nadležni; pri kosilu je bil vsak drenč in večkrat so se sami med seboj stepali, ko so se rinili, kdo bo prej dobil odmerjeno hrano. To se je ponavljalo vsak dan, ko smo bili na parniku.

Časi so objemali Grke pomorci ali delavci in drugi mornarji, toda kljub temu so se vedno zaganjali. V resnici je izgledalo, kakor da bi bili med pravimi divjaki. Tega obnašanja smo bili dosti sitni in bi se bili najraje ali znašli daleč stran od Grkov; toda morali smo potrpeti, dokler ne bo konec našega voženja.

Nekega dne se je raznesla po parniku novica, da je neka žena zbolela na nalezljivo bolezen. Komaj je vest dosegla potnike, je smo morali pred zdravstveniki nas je preiskal od nog do glave, ako se morebiti še pri kakšnem drugem potniku med nami ne skriva nevarna nalezljiva bolezen. Zdravnik je cepil vse potnike, da prepreči širjenje bolezni. Kmalu potem je nadaljnja nesreča zadela za isto boleznijo še par. Zatem so zaprli ženski oddelek in mi nismo mogli več do svojih sopotnic, s katerimi smo skupno obdi do doma. Ženski oddelek je bilo prepovedano izprehajanje po krovu, dokler je bila možnim se dovoljeno iti par ur na krov, toda takrat smo morali moški iti v svoje kabine. Mornarji so pazili, da se ne bi kljub prepovedi kateri moški približal med ženskami, ki so se sprehajale na krovu. Pod strogim zdravstvenim nadzorstvom smo bili šest dni; sporočili so nam, da je ena ženka nekolik bolna, druga pa je že v slabem stanju.

Parnik je plul dalje in dalje po morju gladini. Dnevi so hitro tekali in tako tudi tedni. Mi smo se približevali svojemu cilju. Oklavir sta bili tesni želji, preteklo več dni. Ena je bila popolnoma okrogla, druga je bila ravno krivuljasta. Ena je bila skorajda povsem izginila in druga se je raznesla vest, ako ne bo tudi ona odpravila predno doplujemo v ameriško luko, da nam bo zabranjeno izkrcanje in vstop na priseljeniški otok. Lahko pa se tudi pripeti, da nas vse skupaj vrnejo, od koder smo prišli. Če se to zgodi, sem si mislil, bodo vse hude stvari, ki smo jih videli in vse skrbi in sitnosti odpotovali v domovino.

Končno smo vendar pripluli v newyorško luko in parnik se je ustavil par milj od otoka Ellis Island. Na parnik so prišli ameriški zdravniki in nas natančno pregledali, da ne bi morebiti prišel kak nalezljiv bolnik s seboj. Izredno natančno preiskavo so napravljali, najprej za vse ženske, ki le zbolela na vsem morju. Vso obleko in perilo so nam razkužili, da bi uničili morebitne bolezenske kali v raznih predmetih.

Na tistem kraju je parnik stal par tednov in mi se nismo smeli izkrcati; bili smo pod stalnim nadzorstvom obrežne straže. Potniki smo obupno čakali svoje usode ter žalostno gledali v bodočnost. In vse te neprilike zaradi ene same ženske. Govorica se je ponovno raznesla med potnike, da ako omenjena bolna ženska v kratkem ne ozdravi, nas bodo poslali nazaj.

Naposled so dali ameriški zdravniki našemu parniku še trideset dni časa. Ako v tem času ženska ozdravi in ako noben izmed potnikov ne zboli, se bomo lahko izkrcali. V tistem odmerjenem času smo nestrpno pričakovali, kako bo naša sreča potekala. Ne verjamem, ako so se kakemu bolnemu človeku tako želeli okrevanja kakor smo ga mi naši bolni sopotnici, kajti z njeno boleznijo je bilo spojeno tudi naše zadržanje. Končno se je pa vse bolje izteklo kakor smo pričakovali. Ženska je popolnoma okrevala in nobeden izmed potnikov ni več obolel. Tako je le prišel dan veselja, ko smo stopili na suho zemljo na otoku Ellis Island.

Po ponovni preiskavi smo dobili dovoljenje, da se smemo izkrcati in da je vsa nevarnost nalezljive bolezni odstranjena. Našemu parniku je pripeljal manjši parnik, ki nas je prepeljal na otok. Toda tam se je šele začelo pravo življenje; morali smo vsi preobleči in se dobro okopati. Dali so nam novo spodnje perilo in zopet vse razkužili. Na otoku smo se nahajali nekaj dni, da so nas do dobrega pregledali in nas pripravili za nadaljnjo pot.

V času bivanja na izseljeniškem otoku smo se morali umivati po telesu z nekim razkuževalnim sredstvom. Ko je prišla vrsta name, da bi se moral namazati, kakor so me drugi posnemali, sem prišel pod prho in smrdljivo tekočino je zlivali v korito, toda redko me je zapazil. Proti temu sem se branil, nato pa z nekim predmetom udaril bržkone čez pleče, da sem odskočil kakor žaba, ki prileti ob trd predmet. Nato so me ponovno napolnili z ono smrdljivo tekočino, me prijeli za glavo in mi ukazali, naj jo pomočim v posodo. Jaz sem se torej popolnoma namazal po glavi in telesu. Tisti, ki me je držal čez pleča in prisilil, da sem glavo vtaknil v smrdljivo tekočino, je še nekaj mrmral, toda jaz sem izrazil ogorčenje.

Ko so uradniki in zdravniki videli, da smo popolnoma očiščeni, so nam naznanili, da bomo odpotovali kamor smo namenjeni. Morali smo še skozi zadnjo preiskavo, da so nas zdravniki še enkrat pregledali od nog do glave in potrdili, da smo zdravi in sposobni. Morali smo pred raznimi uradniki in pred komisarjem izjaviti naše želje, kamor želimo iti in kam nameravamo. Jaz sem dobro odgovarjal in tudi pokazal zahtevani 25 dolarjev; preiskava je bila končana in jaz sem lahko zapustil otok.

Dobil sem spremljevalca, s katerim me je prepeljal v malem motornem čolnu z otoka na drugo stran. Ko sem stopil zopet na suho, sem bil ponovno pregledan od zdravnikov; bilo ni nikakršne zapreke in s spremljevalcem sva se podala naprej. V nekem kraju sva vstopila v voz ozkotirne železnice in sva se odpeljala do agenture parobrodne družbe. Tam sem končno zopet prejel oddal od svojega kovčka in odpotoval v New York.

Uradniki v pisarni so govorili hrvaško in sem se z njimi lahko pogovarjal. Izpraševali so me glede vožnje in o potovanju. Povedal sem jim, da je bila vožnja dolga in da sem dosti časa zamudil predno sem dosegel svoj namen.

Ker nisem imel dovolj denarja, da bi si bil kupil vozni list do cilja, sem moral čakati v New Yorku, dokler nisem dobil potrebne vsote od strica. Uradniki so mi odkazali spalno sobo in mi pripravili so tudi streho, naj mi pošlje potrebni denar. Imel sem še 25 dolarjev, vozni list od Monroje, Mich., pa je stal 27 dolarjev in nekaj centov. Zato sem naročil uradnikom, naj zbranjujo, da mi stric pošlje še 20 dolarjev, kar bo zadostovalo za vozni list in druge stroške.

Ko sem se odpravil v odkazano sobo k počitku, sem upal, da bom potem naspal, a sem se motil. Kmalu sem se prebudil, kajti po meni je začelo nekaj laziti. Prižgal sem luč in začel pregledovati in zapazil sem cele roje stenic. Vse se je plazilo po postelji in po meni. Takoj prvo noč na ameriški zemlji me je napadla stenica. To res ne more biti tista zlata Amerika, o kateri smo se v starem kraju pogovarjali, sem dejal sam pri sebi.

Prižgal sem si cigareto in se usedel na posteljo, ki je kar zakripala. V sosednji sobi sta bila dva druga potnika, ki sta čula moje godrnjanje. Eden je potrkal na vrata moje sobe in vprašal, zakaj mrmram. Po glasu sem ju spoznal, da sta ona dva, katera sem zadel v pisarni. Povedal sem jima, da ne morem spati, ker mi ne dajo stenice miru. Potem smo se spustili v pogovor in povedala sta mi, da sta Bolgara in da se vračata v staro domovino, ker ju tudi v Ameriki postalo slabo in začelo primanjkovati dela. Pojasnila sem jima, da sem Slovenec in da sem prišel sem iskat srečo. Vse po vrsti sem jima razodel in oba sta me z zanimanjem poslušala. Pogovarjali smo se lahko, ker se je oba dovolj dobro znala slovanskega jezika.

Nadalje sta mi povedala, da so v Ameriki težka dela in jako nezdrava. Plača je nizka in da se ne da dosti prihraniti. Eden je rekel, da je bolje v bolgarskih brdih pasti koze nego garati na vroče pečeh za ameriške kapitaliste. Drugi me je svaril pred težkim delom, ki človeka lahko spravi v prerani grob. Ameriški kapitalistični sistem je tak, da hoče človek izmolsti iz delavca, da lahko grmadi ogromno bogastvo.

Tako sta mi Bolgara nekoliko orisala delavsko življenje v Ameriki. Čeprav sta mi pripovedovala v hrvaškem jeziku, sem ju vse razumel. Jaz sem jima omenil, da sem že dosti čul o Ameriki, toda največ je lepo strani. Prepričan sem pa bil, da tudi v Ameriki ne more biti vse dobro in to sta mi pojasnila tudi Bolgara. Vprašal sta me tudi, ali sem lačen ter mi ponudila jestvine, ki sta jih imela pri sebi. Prekinjala sta ameriški kapitalistični sistem, za katerega sta vedela, da izkorišča delavca in da je treba delati za skromno plačilo.

Tako sta mi Bolgara nekoliko orisala delavsko življenje v Ameriki. Čeprav sta mi pripovedovala v hrvaškem jeziku, sem ju vse razumel. Jaz sem jima omenil, da sem že dosti čul o Ameriki, toda največ je lepo strani. Prepričan sem pa bil, da tudi v Ameriki ne more biti vse dobro in to sta mi pojasnila tudi Bolgara.

Potem sem šel spat in v sobi se je dalo spati, ker so stenice naredile ponoči masko; na vsak način so me hotele napasti tudi ponoči, vendar sem nekako zaspal. Naslednji dan sem odšel iz sobe, kjer sem spal, in si poiskal nekoliko svežega zraka. Utrujen sem bil po dolgi poti, ko sem se odpravil k počitku.

Popoldne sem dobil denar od strica, ker je dospel denar od strica, kateremu sem prej pisal, da mi pošlje 20 dolarjev. V uradu so mi povedali, da denar že je, toda jim pride vsak čas in naj bom brez skrbi. Kakor hitro bo prišel, ga mi bodo izročili, da bom lahko nadaljeval pot.

Popoldne je denar vendar dospel in jaz sem bil resen nadvse in srečen, ker sem lahko izročil in potem me je pa nekdo odpeljal s potniškim avtomobilom na postajo New York Central železnice. Na postajo sem dospel le nekaj minut pozno in tako zamudil vlak.

Drugi vlak je imel odriniti še par ur. Moj spremljevalec mi je rekel, da ne utegne čakati pred odhodom vlaka; zato je poiskal nekega človeka na postaji in me naročil, naj pazi name in me spremi na vlak. Tisti človek je spremljevalca skoraj uslužno in napravil kakor mu je bilo naročeno.

Med časom čakanja na vlak sem se izprehajal v čakalnici in opazoval vrvež potnikov, ki so neprestano prihajali in odhajali. Ko sem pomislil na milijonsko mesto New York, v katerem so prebivali ljudje iz vsega sveta, sem tudi mislil na tisoče ljudi, ki so dospeli na postajo, da so prišli raznih narodnosti, med katerimi najbrž tudi Slovencev.

Končno je prišel vlak, s katerim sem se odpeljal proti svojemu cilju, v Monroe, Mich. Čez nekaj časa je bil moj spremljevalec izpisan, nato pa smo se odpeljali naprej. Vstopil sem v drug vagon, ki se je povsem razlikoval od evropskih, s sedeži na mehki sedel z visokimi nasloni, ki so me odpeljali v ameriška mesta.

==V==

Vlak je drdral po ameriških železnicah in jaz sem skozi okno opazoval nova mesta, nove vasi in polja. Zelena cesta me je vodila preko polja in gozda, med hribi in dolinami in odprl se mi je nov svet. Vse to sem opazoval skozi okno vlaka, v duhu sem pa preletel vse dogodke, ki sem jih doživel na poti. Poslovil sem se od svojih sopotnikov in sopotnic njih; razšli smo se na vse strani in se nismo več nikoli videli. Spomnil sem se Bolgarov, s katerima sem se sestal v hotelu ter začel razmišljati, kar sta pravila o Ameriki in zakaj sta se vrnila v domovino.

Na parniku sem se seznanil z nekaterimi sopotniki, naposled sem pa ostal sam in se med tujci vozil v vlaku dalje proti državi Michigan. Največja zmešnjava je bila na Ellis Islandu, kjer so nas razdelili v skupine, ki so odrinile vsaka v svoj kraj.

Ko je vlak drvel proti državi New York proti Pensilvaniji, sem začel misliti na razna mesta, o katerih sem čul govoriti v domačem kraju. Po večurni vožnji smo dospeli v Pittsburgh, o katerem sem že dosti čul praviti in da v njem živi veliko rojakov. Videl sem mnogo tovarn in črnega dima, ki se je valil iz visokih dimnikov. Opazil sem večjo skupino delavcev, ki so iz tovornih vagonov razkladali premog in ga s samokolnicami odvažali proč ter ga po nekem žlebu spuščali navzdol v nižje skladišče. Delavci so bili zaprašeni in umazani, da bi človek na pogled mislil, da so Afričani.

Vlak se je v Pittsburghu ustavil nekaj minut, nato je pa odbrzel zopet naprej. Po par urah nadaljnje vožnje se je ponovno ustavil na nekem mestu. Izstopil sem in tam sem moral zamenjati vlak. Čakal sem nekaj pol ure, potem pa sem se nekdo poklical, naj mu sledim. Pogrebal sem svojo prtljago, katero sem tako bil odložil in se z njim človekom, ki mi je dal znamenje z roko. Stopila sva k čakačjemu vlaku, na katerem sem ga spet našel, nato je vlak kmalu odrinil naprej proti strani države Pensilvanije.

V kratkem smo dospeli v državo Ohio in drveli naprej pod hribovito pokrajino. Prispeli smo v mesto Toledo, kjer se je vlaka ustavil le deset minut, nato je pa zopet odbrzel proti Detroitu, Mich. Jaz sem si pa mislil, ko bom enkrat v Detroitu, potem bo kmalu konec dolge vožnje.

V Toledu se mi je pridružil neka Italijanka, ki je potovala v Detroit. Začela me je ogovarjati v italijanščini in naredila mi je raznimi vprašanji. Hotel sem ji izvedeti, kako daleč je še do Detroita, toda nisem ji mogel povedati, ker sam nisem vedel.

Vožnja do mojega cilja je bila krajša nego sem si mislil, kajti razdalja od Toleda do Monroja ni kmalu prevoziti in sem mislil, da se bom moral peljati še dolgo. Pravzaprav sem mislil, da se bom moral peljati skozi Detroit, pa sem bil v zmoti.

Ko se je vlak ustavil v Monroju, Mich., je bilo treba hitro izstopiti, drugače bi se bil odpeljal naprej in moral bi poslušati italijanko, ki je bila vsa nervozna in je izgledala, da ji tudi ne gre prav. Zato je želela, da bi dobila kakšno osebo, da bi ji pomagala iz zadrege.

V Monroe sem dospel ob 10. uri, zvečer 19. marca. Iz Novega mesta sem odšel 14. januarja, torej sem bil na poti predno sem dospel na cilj, 62 dni. To je bila dolga pot, kakor Kolumbova, ki je mesece jadrala po širokem morju, preden je dospel v neznano deželo.

Na postaji v Monroju me ni nihče čakal in nisem vedel, kam bi se obrnil. Vlak je odpeljal naprej proti Detroitu, jaz sem se pa podal s svojo prtljago v čakalnico in tam čakal, da bo kdo prišel pome, ker jim je znano, da imam priti ta čas.

Čakal sem še eno uro, pa nikogar ni bilo. Šel sem ven, da bi hodil po ulicah v bližini postaje. Ko pa le ni hotel biti nikogar nikjer. Že za celo potrpljenje sem začel zapuščati. Sklenil sem, da ne bom več čakal. Podal sem se v notranjost mesta, kjer sem srečal nekega fanta in ga vprašal naslov, kajti razgovarjati se itak nisem znal z njim. Ko je pogledal naslov, mi je s kretnjami pokazal, kam se moram obrniti in da bom tam našel, kjer imam naslov. Jaz sem storil kakor mi je pokazal in čez desetkrat sem premeril križišča in ulice v temi. Našel sem le, toda v temi nisem videl hišnih številk. Torej je bilo nemogoče vedeti, kje imam hišo. Moral sem tavati, v kateri je stanovala strica. Tako sem taval po ulicah sem in tja ter prišel na konec ulice; hiša ni bila več naprej in vrnil sem se nazaj. Minil sem večkrat na postajo in tam čakal tako dolgo, da bo prišel stric Jože ali kdo drug ter me rešil iz težkega položaja.

Ko sem nazaj gredo proti postaji prehodil in prekoračil dve križišči, sem zapazil malo deklico, ki je prišla iz neke hiše in je hotela vstopiti v bližnjo prodajalno. Sklenil sem jo vprašati, ako zna kaj angleško, ki sem jo mislil govoriti. Pokazal sem ji naslov, ker drugače itak nisem vedel kaj govoriti. Ko je prečitala naslov, je kar obrnila in se nekoliko prestrašila. Pogledala me je in mi rekla v slovenskem jeziku: »To je pa prav tukaj. V hiši, kjer živim, je tudi Jože Krol, ki je pri nas na hrani.«

Nato je stekla nazaj v hišo, jaz pa sem šel za njo, kjer mi je pokazala. Sporočila jim je, da je tujec zunaj, takar so vsi prišli iz hiše in med njimi moj stric. To je bilo presenečenje, pozdravljanja in stiskanja rok. Vsi so bili veseli in jaz sem bil še posebej ganjen, kajti deset dni sem se podal v hišo in bogem sem hotel biti ne konca ne kraja.

Potrkal so mi s potrebnimi krepčilnimi in tudi lahke kapljice ni manjkalo. Zavladali smo vso noč in vzbujali korajžo. Jaz sem jim moral pa kar pripovedovati, kako je doma, kako je bilo z vožnjo in še druge stvari.

Stric me je upravljal, da me je bil prišel čakat na postajo eno uro prej, ker je mislil, da bom prišel z drugim vlakom. Ker me pa ni bilo, je zagotovil mislil, da ne bom dospel tisto noč. Jaz sem mu odgovoril, da je vse dobro, samo da sem končno prišel na cilj in me svoje ljudi.

Tisti večer smo dolgo kramljali in bili dobre volje. Razgovarjali smo se tudi glede dela in tako sem čul od njega, da je v Ameriki vse bolj na slabše potegnilo in da so zlati, dobri časi, o katerih smo še v stari domovini slišali, odšli v večne čase in se ne bodo vrnili. Jaz sem samo kimali z glavo in pritrdil, sam pri sebi sem si mislil, da bom še videl, kako bo sreča z delom.

Ker nisem imel dovolj prostora v hiši, kjer je bil moj stric na hrani, so mi dobili stanovanje v sosednji hiši pri nekem Poljaku. Na hrani sem pa ostal v hiši, katero sem našel s pomočjo one deklice, s katero sem se pogovarjal zvečer. Tako sem imel v eni hiši stanovanje, v drugi hrano. Na ta način se je začelo moje življenje v Ameriki.

==VI==

Dnevi so hitro tekli v novi deželi. Opazoval sem razmere v mestu Monroe in kolikor sem mogel sklepati, je bilo dosti narobe; videl sem več stvari, ki niso bile take, ko bi morale biti.

Šesti dan po mojem prihodu v Monroe mi je stric Jože rekel: 

»Menda bo treba iti kam za delo pogledat, Frank, kajti v tej deželi se ne da brez dela živeti, kakor tudi v nobeni drugi ne na tem svetu.«

Jaz sem mu odgovoril, da to sam dobro vem in da nisem prišel v Ameriko, da bom tu brez dela živel.

Stric Jože je bil zaposlen pri neki družbi par mesecev; ko se je pa še mene nadejal, je vprašal delovodjo, ako bi mogel dati tudi meni delo, kadar dobim iz starega kraja. Delovodja je stricu obljubil, da morda mi bo dal delo, toda obljubil ne more ničesar. Delovodja je tudi rekel stricu, naj me k njemu pripelje, kadar bom prišel, da bo videl, kako izgledam. Potem mi bo že preskrbel primerno delo, da ga bom lahko opravljal.

Nekega ponedeljka sem spremljal strica na delo in on me je predstavil delovodji. Delo sem dobil isti dan in začel takoj delati. S tem sem bil vpeljan v družbo ameriških delavcev in začel pot svojega obraza služiti privlačne ameriške dolarje.

V starem kraju večina ljudi ne ve, da se mora v Ameriki trdo delati in da večina priseljencev gara za borno plačilo. Tega si večina ne more predstavljati v starem kraju, ker potem jih ne bi tako veliko v novo deželo šlo. Ako bi jim kdo povedal resnico, mu ne bi verjeli, naznanjali bi ga in obtožili z lažmi. Tako bi se tistemu zgodilo, ki bi jim vse po pravici razodel in raztolmačil, kako se služi denar v Ameriki v zavarjenih premogovnih, v globokih železnih in bakrenih rudnikih, v tovarnah in gozdovih.

Ako bi nevedneži vedeli, kako težko se služi denar v Ameriki, bi odšli nazaj. Polomljenih je bilo že dosti ljudi zaradi privlačnega dolarja. Ameriška industrija zahteva letno tisoče delavskih življenj. Za vse nadloge, krize in težave v ameriškem delavskem sistemu vedo le delavci, ki se trudijo pri težkem delu za borni obstanek.

Na peti dan zaposlitve sem doživel razočaranje. Delovodja me je odpustil. Stricu Jožetu je rekel, da me je dobil, ko sem kadil pri delu in to je bil zadosten vzrok, da me je odpustil. Stricu je rekel, če mu to ni všeč, naj pa on pobere šila in kopita.

Zalutal sem bil okoli dvajset dolarjev. Plačal sem hrano in stanovanje in ostalo mi je par dolarjev. Nisam bil pa posebno srečen, ko sem storil prvi korak in se odpravil v Ameriko in najbrž tudi ne bom v bodočnosti. To sem lahko sklepal, ker sem že peti dan delo izgubil. Ker sem bil razočaran in te navlake, sem sklenil, da iščem drugo delo; upal sem, da se bo že kako preokrenilo in da bom dobil drugo delo.

Stric se je tudi nameraval posloviti in naselbine in odpotoval v Cleveland, kjer je upal, da bo kaj boljšega dobil. Kakor je namenil, tako je tudi storil čez par tednov je odpotoval v Cleveland, mene pa pustil v Monroju.

Jaz sem ostal brez dela in denarja pri tujih ljudeh. Stric je že poselil in me zapustil. Sedaj pa tukaj, kaj je Amerika, sem si mislil sam pri sebi. Denarja je bila mi sem imel, poleg tega sem bil pa še odrezan od svojih ljudi daleč v tuji deželi.

Taval sem, kaj bi storil in kam bi se obrnil. Nestete misli mi je rojilo po glavi, pa nobena ni bila prava. Naposled eno nekoliko iztuhtal in takoj mi je bilo lažje pri srcu.

V neki hiši je bilo par rojakov na hrani, med temi tudi Jože Novak. Z njim sem se seznanil, ker tudi on imel dela, bil je pa še okoli deset let v Ameriki. Zato so mu bili znani dobri in slabi časi.

Pripovedoval mi je, da se razmere hitro spreminjajo v Ameriki. Kadar je dosti dela, stanejo delavci in jih dajo v delo. Kadar nastane pa zastoj v industrijah, dobijo pa brezposelne za vsakim potom.

Pogovarjala sva se tudi o razmerah v kraju in o tamšnjih razmerah in tako sva v pogovoru pretehtala, ko sva kupi dohajala in iskala delo.

Takrat so bili slabi časi za delo in nisem mogel dobiti dela, sem pa imel nekaj dnevnih in drug zaslužek, ki se na pomlad pričnejo, še se niso pričela. Končno je prišla pomlad in z njo gorkejši dnevi in lepše vreme. Z zunanjim sva vedno tavala dan za dnem po ulicah in iskala delo. Vse sva pretaknila v vseh tovarnah sva pogledala in povsod so nama rekli, da nimajo dela.

Nekega dne sva dobila mislilno delo pri nekem Judu, ki je zbiral staro železo — vse od žlanke do polomljenega avtomobila. Te stare potrebje je imel velik kup ter čakal na čas, ko bo vse to prodal, da bo več skupaj spravil v denar. Pri njem sva delala sama dva dni in pol. Rekel je, da naju več ne potrebuje in da nama izplačal pičel zaslužek.

Zopet sva bila potisnjena med brezposelne in vržena na cesto. Gornjala in preklinjal sva kapitalistični sistem, ki ne dopušča, da bi vsi potrebni imeli delo.

Pretekla sta dva tedna od časa, ko sva z znancem izgubila delo pri Judu. Dokler sva imela stanovanje je rastel. Plačati je bilo treba, toda denarja ni bilo več. Tam, kjer sem bil na hrani, so me začeli postrani gledati in dosegel sem misliti, da moram od nedelje v cerkev, tam moliti in prositi Boga, naj mi pomaga iz zagate. A v katerem času sem zahajal. Ako sem hotel biti še nadalje na hrani pri omenjenih ljudeh, sem se moral ukloniti njih volji.

Tako sem se nekega dne vendarle odpravil v cerkev k službi božji, samo da sem imel mir in hrano v nedeljo. Toda v cerkvi nisem bil prav posebno razpoložen za molitev; razne misli so mi rojile po glavi ter me spominjale na žalosten položaj. Zato nisem mogel moliti. Sila me ni mogla pripraviti, da bi postal poberežen in tudi preveč bedasto se mi je delo, moliti lesene svetnike in jih prositi pomoči.

Ljudje, pri katerih sem bil na hrani, so se za nekaj dni pomirili in me niso več tako pisano gledali. Toda zabicevali so mi, da za neverne Tomaže, med katere spadam tudi jaz, ni prostora pod njihovo streho.

Zopet sem stikal za delom pred raznimi pisarnami, tovarnami in vsepovsod, kjerkoli sem se nadejal, da bi kaj dobil. Moj znanec je imel večjo srečo, kajti delo je dobil in tako sem moral zanaprej sam pohajati okoli.

Ker se je v naselbini nahajal tudi neki rojak, ki je bil oženjen z mojo teto, mi je končno on dobil delo. Zaposlen sem bil v neki livarni, toda jaz se nisem smel ozirati, kakšno je delo, pač pa hitro prijeti zanj in nekaj zaslužiti.

Delo je bilo ponočno in plačano od kosa. Prevažal sem železo na samokolnicah, s katerim so imeli drugi večji livarji opravke in vse drugo pripravljati livarjem in odvažati proč, kar so izdelali. Delo je bilo težko in naporno, roke sem imel vse žuljave takoj v prvih dneh. Nekega tovariša sem vprašal, ako se mora vedno tako težko delati v livarnah. On mi je povedal, da to je kontraktno delo, plačano od kosa in da pri takih delih se mora povsod trdo delati. Sicer se pa več zasluži nego pri lahkih delih.

To delo sem opravljal le nekaj dni; nisem mogel dalje vzdržati, ker je bilo pretežko, poleg tega pa je bila hrana pri tistih ljudeh tako slaba, da sem bil večkrat lačen nego sit. Torej ne bi bil mogel že zaradi hrane dolgo vzdržati pri tako napornem delu.

Nekega dne mi je bil gospodar, pri katerem sem bil na hrani, kar v loncu prinesel jedačo v tovarno. Jaz sem mu rekel, naj kar v kot postavi, da bom že potem zmazal, ko bom malo počival.

Gospodar je delal v neki papirnici, kamor se mu je mudilo. Ko je odšel, sem odložil vročo lopato, ki se je ugrela od hitrega dela, ko sem premetaval prst, kar je bilo tudi kontraktno delo. Pogrebal sem lonec, katerega je gospodar prinesel, da se pokrepčam, kajti bil sem dovolj lačen. V loncu je bilo kislo zelje, nekaj žgancev in majhno kosče govedine. Ko sem tako gledal v lonec, se mi je približal neki Poljak, moj sodelavec. Hotel je videti, kaj mi je prinesel moj gospodar. Ko sem mu pokazal, se je začel na glas smejati in norčevati. Rekel je, da je moja hrana taka ko v starem kraju, kjer smatrajo kislo zelje za priboljšek in pravo slaščico. Mene je popadla jeza in pograbil sem lonec z jedjo in ga tresčil v neki kot v tovarni, da se je vse razletelo. Potem mi je Poljak dal nekaj prigrizkov od svoje jedi, da sem potolažil lačni želodec.

Naslednji dan sem pustil tisto težko delo. Odšel sem bil pa tudi od tistih ljudi, ki sem bil pri njih na hrani ter se preselil k teti na stanovanje in hrano. Tako so me vedno spremljale vsakovrstne sitnosti in se me držale. Vedno sem bil postavljen iz dežja pod kap.

Nekega dne sem prejel pismo od strica iz Clevelanda, ki se je tam nahajal že en mesec. Sporočil mi je, da dela še ni dobil in da bo še par tednov počakal v Clevelandu. Mene je vprašal, če sem delo dobil, delam in če sem še na starem prostoru na hrani in stanovanju.

Jaz sem mu odpisal in pojasnil svoj položaj. Da sem delo že imel in izgubil, da sem brez denarja, na stanovanju in hrani pa pri teti. Nadalje sem mu pisal, ako bo on v Clevelandu delo dobil, naj ga še meni preskrbi, potem bom prišel za njim.

Začel sem zopet stikati za delom in tavati okoli, toda dobil nisem nič. Se tisti ga niso mogli dobiti, ki so bili še več let v Ameriki, kako naj bi ga dobil jaz »greenhorn«, ki nisem bil vešč angleškega jezika! Da bi mi bil kdo drugi delo preskrbel, tega izgleda tudi ni bilo. Zato sem se kar vdal v usodo in čakal, pa naj pride kar hoče.

Kmalu sem prejel drugo pismo od strica. Pisal mi je, da dela ne more dobiti in da bo odšel iz Clevelanda v rudnike in poskusil delo pod zemljo. V neki rudarski naselbini je bila njegova sestra oziroma moja druga teta, ki mu je pisala in pojasnila tamnošnje razmere.

Čez par dni sem prejel pismo od strica iz Bradleya, O., kamor se je bil preselil. Sporočil mi je, da je delo dobil in kakor hitro bo spoznal razmere in bo prilika, da pokažem, da bi tudi jaz dobil delo, mi bo takoj pisal, naj pridem za njim.

Jaz sem mu nemudoma odpisal in mu še enkrat omenil svoj bedni položaj. Ponovno sem ga prosil, naj mi hitro sporoči in tudi pošlje potreben denar, da si bom kupil vozni listek in plačal dolg, ki sem ga imel tam, kjer sem bil na stanovanju in hrani.

Po par mesecev bivanja v Monreju, Mich., sem končno, ko so odrinili v pitomorovno okolje v državo Ohio. Stric mi je poslal toliko denarja, da je bilo dovolj za vozne stroške in da sem plačal dolg za hrano in stanovanje.

Poslovil sem se od tete, znancev in prijateljev ter odšel na pot za delom pod zemljo. Ker nisem bil potkovan v angleščini, sem dobil nekega kolarja, da mi je na kos papirja napisal potrebne stvari, da bi jih lahko pokazal na postajah in na voznih, ako bi me slučajno kaj vprašali.

Na potovanju nisem imel posebnih težav. Paziti so name in tako se nisem nič bal, da bi se izgubil v neznani strani. Dospel sem v Cleveland, kjer sem prestopil in odšel drugam vlak, s katerim sem se odpeljal proti rudarski naselbini.

Iz Clevelanda sem se vozil do mesta Alliance. Tu sem moral izstopiti in se peljati dalje z drugim vlakom. Moral bi iti na drugo postajo in od tam se z drugim vlakom odpeljati dalje. A to nisem vedel kam obrniti. Jaz sem gledal okoli sebe in se obračal na vse strani, da najdem koga, ki bi me sprejel, kamor je bilo treba. Čudno se mi je zdelo, ker so pozabili name, kajti pozabil sem, da sem imel vozni listek kupljen do Alliance in zato niso več skrbeli zame. In čakal sem določeni in stopical po prostoru, sem začel nervozen prehajati skupaj z drugimi ljudmi. Sklenil sem, da pridem v obzir, kakor ko bom kaj moral obrniti.

Ko sem jim povedal, kako je z menoj in kam me namenjen, sem dobil takoj skokil in našel taksi, šoferju pa naročil naj me odpelje na drugo postajo. Tu sem dobil pravo vozovnico in kupil vozni listek do Dillonvilla. Vlak je zapeljal mimo rudarskih naselbin in ustavljal na postajah. Potniki so izstopali in vstopali. Kmalu je vlak privozil na postajo v Dillonvillu, kjer sem moral izstopiti ter je bilo konec moje vožnje po železnici.

Tam nisem imel nikakih znanstev, ker sta me čakala stric in mož moje tete. Dalje proti Bradleyju smo se vozili v avtomobilu, kamor smo srečno dospeli.

Dospeli na dvorišče hiše, v kateri sta stanovala teta in stric, smo poskakali iz avtomobila in jaz sem urne oddel v hišo ter se pozdravil s teto, ki se nisem videl dolge dobe, kakor sem jih poznal že nekdaj, kajti sem bil še otrok, ko je odšla v Ameriko. Potem sem se pozdravil z njenimi otroci, mojimi bratranci. Očeta sem že pred leti izgubil; umrli mi je bil za preteklo boleznijo jetiko. Mož, ki je bil prispel z avtomobilom po mene, je bil drugi soprog moje tete.

Že naslednji dan po prihodu v rudarsko naselbino, sem šel na delo pod zemljo in si začel na nov način služiti svoj vsakdanji kruh. Stric je bil v tovarni kakor knjigovodja. Vprašal je delovodjo, ako bi dobil delo, ko sem se nahajal v Michiganu, kar je bilo mogoče. In tako sem šel v njegovo pisarno, kjer me je stric predstavil. Delovodja me je pozdravil kakor kakšnega starega znanca in me namignil, kar naj je pravo dobro delo. Zatem me je vpisal v knjigo med imena drugih rudarjev, nato pa me je naročil, naj mi pomagajo priskrbeti orodje, ki ga bom potreboval pri kopanju in nalaganju premoga.

Tako sem bil vpeljan v družbo trpinov pod zemljo ter začel delati v zaprašenem in smrdečem rovu. Moral sem tudi pristopiti v unijo in plačati pristopnino $25, kar sem odplačeval v obrokih, po par dolarjev vsakih štirinajst dni. Stric mi je pomagal kupiti razno orodje v bližnji trgovini. Dobil sem novo delo, novo orodje in prestopil v novo organizacijo. Kako bo šlo z delom pod zemljo, je bilo vprašanje, na katerega takrat še nisem vedel odgovora.

Teta in njen mož Andy sta hotela od mene izvedeti več reči in novic iz stare domovine. Kako je bilo med vojno v naših krajih, kako je tam z delavci in kmeti in še drugo so hoteli izvedeti. Jaz sem moral pripovedovati in pripovedovati. Kadarkoli je prilika nanesla, smo začeli pogovor o starem kraju, jaz sem jim pa tudi rad pripovedoval, ker sem vedel, da jih zelo zanima. Povedal sem jim vse, kar sem vedel in znal. Pojasnil sem jim, da tudi v starem kraju razni zajadli živijo na kožo ubogega trpina. Ena stran naroda trpi in kloni pod težo bremena, ki ga prenaša, druga si pa gladi pot naprej, da si zasigura udobno življenje.

Teta, njen mož in stric so dobro razumeli moje besede in mi tudi pritrdili, da so jim razmere znane in da je tako tudi v Ameriki, v deželi mogočnega kapitalizma. Povedali so mi, da dosti izvedo iz naprednih časopisov in izkušnje so jih tudi izučile. Prav smejati sem se moral možu tete, ki mi je pravil, da je popolnoma izgubil vero in da bo le takrat še kakšen dolar dal verskemu učitelju, kadar bo z njim skupaj delal v rovu, ko bosta skupaj nalagala in kopala premog in skupaj vdihavala nezdrav podzemski zrak.

Čestokrat sem čul, da človek izgubi vero, kadar ima vsega preveč, toda še večkrat sem pa čul, da jo izgubijo tisti, ki neprestano živijo v trpljenju in pomanjkanju. Med te sem se tedaj tudi jaz uvrstil in sedaj mislim po svoje in kakor me učijo moje življenjske izkušnje.

==VII==

Prvi dan nisem dobil dela v rovu. Bil sem še pravi »greenhorn« in zato mi je stric vse natančno razkazoval in me učil, kako se mora kopati »enkrat« in kako se moram spretno sukati, da bom imel več uspeha pri delu in več zaslužil. Ni potrebno, da bi natančno opisoval, kako se pri nas novinec začne delati v rovu. Grmenja in stresanja je bilo toliko, da sem mislil, da ne bo vsak čas zrušilo skalovje in nas pokopalo. Stari rudarji mi niso hoteli dobro svetovati, ker sem se v njihovih očeh še vedno zdel »zelenec«. In dim od smodnika mi je polnil pljuča, da sem začel pošteno kašljati.

Tako prvi dan nismo dobili dovolj vozičkov, ker ni bilo med nami dovolj naročil in nismo kaj prida zaslužili. Stric mi je kmalu dobil pet vozičkov, v katerega sva zlagala naloženo, težko delo kopanja. Po unijskih lestvicah so plačevali 76 centov od tone, torej sem prvi dan zaslužil dva dolarja.

V prostoru, kjer sva delala, je bila premogovna žila okrog pet čevljev visoka. Nad premogovno žilo je bila plast kamna, ki so ga rudarji tudi nazivali »u-« ali »peh«. Tista plast je bila debela približno en čevelj, ponekod več, ponekod pa tudi manj. Plast so morali rudarji odstranjevati, ker je bilo na tem mnogo zamude. Po nekaj kamnih sem padel in se polomil s premogom, ki ga je bilo potem treba očistiti. Več časa se je tisti kamen tako držal, kakor bi ga sam peklenski kopiral in ga je bilo treba streliti. Bilo je dosti dela z »ušivim pehom«. Rudarji pa so dobili za odstranjevanje kamna pet centov pri vsaki toni naloženega premoga. Dosti je bilo zastonjskega dela in zato so ga rudarji upravičeno imeli za imenovano. Potem sem je bila lastnica od tone premoga 71 centov, dokler se na pet centov za kamen, kar je skupaj znašalo 76 centov od tone, ne znižuje. Kako je kamen debel v nekaterih prostorih. Ako je bil kamen tanjši, je bilo bolje za rudarje, ko je bil debelši, pa slabše in rudar je dostikrat preklinjal tisti »peh«.

V tistih časih je zaslužil rudar od šest do osem dolarjev na dan, ako je šlo vse po sreči in ako je bil dovolj vozičkov. Baš v tistih junijskih dneh, ko sem začel delati v rovu, je rov prav slabo obratoval. Premogovi delavci pa niso imeli dovolj naročil in rudarji tudi ne stalnega dela. Delali smo le tri dni v tednu in še takrat nismo dobili dovolj vozičkov. Zato je bil pa tudi zaslužek, ki sem ga prejel na plačilni dan, tako majhen, da nisem vedel, ali bi tiste dolarje dal sam ali jih dal, kajti denar sem imel razdeliti na več strani. Moral sem odšteti za najpotrebnejšo hrano in stanovanje. Poleg tega sem kupil obleko in druge stvari, pa sem moral kar čakati na izboljšanje. K večjemu sem prejel do 20 dolarjev na plačilni dan, toda največkrat je bilo manj. Ostali rudarji so bili tudi slabo podkovani v finančnem oziru in z menoj vred potrebni večjega zaslužka za vzdrževanje svojih družin.

Počitnic smo imeli dovolj in tako tudi prostega časa. Čestokrat smo se zbirali v družbi skupin, hodili drug k drugemu na obisk in razpravljali o rudarskem življenju. Mnogokrat smo govorili o politiki, toda vsa glava, katera beda vse vlada med ubogega rudarja, nas niso zanimale.

Nekoč nas je obiskal neki rojak, ki je prodajal obleko in še to, da ima v bližini naselbina Bradley brata, ki se je kupil farmo. Hotel je priti do izpremenbe v življenju, pa si je mislil, da bi bilo dobro, ako bi se hotel podati na ameriški zemlji.

Kupili so osemdeset akrov obsežno farmo in začel novo življenje. Nekega dne sva se s stricem podala na obisk k temu slovenskemu farmarju, da vidiva, kako se rojak počuti in kako uspeva. Vzela sva pot pod noge in kmalu dospela do rojaka.

Na farmi smo se z rojakom lepo pozdravili. Najinega prihoda je bil zelo vesel in naju je gostoljubno sprejel. Ko sva prišla, je ravno nekaj popravljal okoli stanovanja, da bo lepše izgledalo. Potem sva začela s pogovorom in vsak je svoje povedal. Midva o najinem položaju, farmar pa zopet o svojem.

Po kratkem govoru naju je povabil v hišo in predstavil ženi. Bila je prijazna in udana ženica, ter je bila tudi ona vesela najinega obiska. Nato smo zopet nadaljevali s pogovorom, farmar in njegova žena sta pa na mizo postregla z obiljšim vinom in tudi z močnejo kapljico, ki mi je šla v glavo. Ženica je bila zgovorna in povedala je, da se imajo še precej dobro. Res, da imajo še nekaj dolga, ko pa tistega plačajo, bodo postali popolnoma svoji gospodarji in se jim ne bo treba nič več bati. Njen mož je pojasnil, da mora ob priliki še brez delov v rovu in da z zaslužkom plačuje dolg.

Po pogovoru in okrepilu s pijačo naju je farmar povabil, naj si ogledava posestvo. Lega farme je bila nekoliko hribovita, toda zemlja je izgledala rodovitna. Velik kos zemlje je imel posejan s koruzo, katera je bila izredno velika v mesecu juniju. Bolj prileten možiček je imel že odraščene otroke, tako tudi dva sinova, ki sta mu bila dobra opora pri delu. On se je pohvalil in razkazoval otroke in na obrazu se mu je bralo, da je zadovoljen. Ko poplača ves dolg, bo neodvisen od rovov, v katerih se morajo rudarji mučiti.

Ko sva si s stricem ogledali posestvo, naju je zopet popeljal proti hiši, kjer smo posedli v mehko travo pod sadnim drevjem na obsežnem vrtu poleg hiše. Nato je pozval enega izmed sinov in mu naročil, naj gre v klet in prinese par steklenic domačega piva. S stricem sva si poslala že z hladnim pivom, ki je imelo prav dober okus. Poslužili smo se pijače in tudi prigrizka. S stricem sva res prav uživala, ko sva šla na obisk k dobri slovenski farmarski družini.

Končno sva se odločila, da se vrneva domov, ker nisva hotela predolgo ovirati družine na farmi, ki je imela dosti dela v poletni sezoni. Prav lepo sva se zahvalila za potrebščine in se poslovila. Oni so nama še pripomnili, naj jih ob priliki ponovno obiščeva. Prav zadovoljna sva bila s tem obiskom slovenskega farmarja.

Ko sva prišla domov, je šel stric takoj na pošto in kmalu prinesel Prosveto in jo začel z zanimanjem čitati. Jaz sem komaj čakal, da je on pregledal list, da ga je potem dal meni, da sem se jaz poglobil in prečital zanimivosti. List Prosveta se mi je dopadel, ker je temeljito razpravljal o delavskih razmerah in prinašal podučljive članke ter seznanjal čitatelje z dogodki po vsem svetu. Iz Prosvete sem se učil, koliko je treba še delavcem preden bo delavec prišel do svojih pravic. To mi je dalo pogum, da ne sme dremati in vreči puške v koruzo, pač pa vstopiti v vrsto naprednih delavcev in se skupaj z njimi boriti za pravice in boljše življenje.

Naslednji dan je rov zopet obratoval in jaz sem šel z veseljem na delo. Dobil sem več vozičkov in s tem tudi več zaslužka. Upal in želel sem, da bi se kmalu začelo bolje delati, da bi se v finančnem oziru malo opomogel, da ne bi bil vedno reven ko cerkvena miš. Želja se deloma uresničila, kajti dobivati sem začel več vozičkov in tudi več dni smo delali v tednu. Naposled se je toliko izboljšalo, da smo delali po pet dni na teden in to je bilo zame že nekaj posebnega. Na plačilne dneve sem dobil več denarja in s tem mi je bilo omogočeno, da sem si kupil potrebne stvari. Ko sem dobil dvajset dolarjev, je bilo to nekaj posebnega na plačilni dan. Dobil sem bil pa vse, toda so mi odtrgali za unijsko karto, unijske prispevke itd.

Kmalu sem se privadil rudarskega dela in življenja. Čeprav je bilo težko delo, sem ga vzljubil, ker sem imel primeren zaslužek. Dnevi so potekali drug za drugim, nato zopet tedni in postal sem izurjen rudar. Delu sem popolnoma privadil kakor tudi novemu življenju. Hodil sem na delo pod zemljo ter kopal in nakladal »črni diamant«.

==VIII==

Andy, mož moje tete, je imel brate, ki so tudi delali v premogovniku v neki drugi naselbini nedaleč od Bradleya. Tam se je nahajalo delovno mesto, kjer so delali dva dni na teden. Nekega dne so nas prišli obiskat s svojimi družinami, kajti dva sta bila oženjena in imela že precejšno število otrok.

Med temi štirimi brati je bil Janez najstarejši, za njim je bil Andy, potem Karol, najmlajši pa je bil Frank. Janez je bil že dolgo časa oženjen in je kopico otrok. On je takoj odprl pogovor o delu in vprašal Andyja, ako je mogoče dobiti delo v Bradleyu. Andy je natančno razložil bratom razmere in delavski položaj v okolju Bradleya ter da se sliši, da je družba dobila več naročil in da se bo za naprej bolje delalo. Zato lahko poskusita z delom tu; najbolje pa bo, če vprašata upravitelja pri delovodji.

Janez je bil zadovoljen in je tisti dan že šel z Andyjem k delovodji, ki jima je povedal, da je družba dobila več naročil in da bo v kratkem zaposlila več rudarjev. Janezu je rekel, da lahko začne delati naslednji dan. Tega je bil Janez vesel. Delovodji je rekel, da bo naslednji dan prišel v pisarno in potem pričel delati v rovu. Nato sta se poslovila in odšla.

Ko sta dospela domov, je Janez takoj pripovedoval, da je delo že dobil in da bo začel drugi dan delati. Poslovodja je celo naročil, ako ve za nekaj izkušenih rudarjev, naj jim pove, da lahko dobijo delo v istem rovu. Janez je kar pri nas ostal, Karol in Frank pa sta odšla k nekim znancem.

Janezu se je delo dopadlo, še bolj pa dolarji, ki jih je služil. Njegov zaslužek je bil precej večji nego v prejšnjem rovu. Prostor je dobil poleg mene, stric Janez in tako smo bili skupaj v rovu in hodili drug drugemu gledati, kako delo napreduje.

Janez se je odločil, da ostane v Bradleyju. Najel je truk, na katerega so naložili pohištvo in družino. Z njegovim preselitvijo je naselbina Bradley narasla za osem glav. Kmalu smo pa enega Janezovega izgubljali. Bil je stric Jože, ki se je vrnil v Cleveland, ko sem se še privadil delu v rovu. Vrtal in kopal sem naprej pod zemljo, ko se je stric odločil, da se vrne v Cleveland. Tja pa ni šel za delo, pač pa na vodovino, s katero se je spoznal in dopisoval.

Ostal sem še nadalje na hrani in stanovanju pri teti in redno hodil na delo v rov. V rovu sta me čestokrat obiskala vsak Andy in njegov brat Janez ter mi tudi pokazala, kar sem že sam vedel. Stric Jože jima je bil namreč pred odhodom naročil, naj pazita name, češ, da se človek mora v vsakem novem delu učiti, kako naj spozna, kaj je prav. Tako sem kopal, vrtal in razstreljeval »črni diamant«, ga nalagal na vozičke in dalje rinil pod zemljo za premogovimi žilami in skušal čim več zaslužiti. Vozičkov sem imel dovolj, včasih in največ pa sem jih dal tudi drugim rudarjem, ako so slučajno imeli dovolj nakopanega in iztržnega premoga.

Nekako en mesec in pol se je dobro delalo, potem pa so naročila za premog zopet začela pešati in mi slabše delati. Bilo je to v vročem poletnem času in rudarji smo imeli zopet dovolj počitnic.

Nekega dne je moja teta iztaknila v časopisu neke rojakinje v državi Missouri, pa se je odločila, da ji bo pisala in jo vprašala o tamnošnjih delavskih razmerah. V enem tednu je že prejela odgovor od tiste ženske. Poročala je, da so tam dosti premogovniki, ki pa ne obratujejo, ker nekaj popravljajo v rovu. V enem mesecu bo vse popravljeno in urejeno, potem pa bodo rovi obratovali s polno paro. Takrat ji bo ponovno pisala in dala vedeti, ako bi hoteli iti tja za delom.

Po prejemu tistega pisma je nas je lotila izredna želja za preselitev. Kar neka tajna sila nas je vzpodbujala in nam dajala pogum za odhod iz Bradleya, čeprav smo vedeli, da se tam ne bo denar kar po tleh pobiral, pač pa bo treba tudi delati zanj kot vsepovsod.

Nekako tri tedne smo še ostali v Bradleyju. Med tem časom sta moja teta in ženina v Missouriju izmenjali še nekaj pisemnih pogovorov, nakar smo se odločili, da odrinemo na daljšo pot proti zapadu, v rudarsko mesto Marceline, Mo.

Spravili smo skupaj hišno opremo, orodje, obleko in drugo drobnarijo ter jo zložili v kovčege in večje zaboje. Vse to je bilo odpeljano na tovorni vagon na cilj. Teta in otroci so potovali po železnici, dva večja sinova, vsak Andy in jaz smo se pa odločili, da se odpeljemo s fordom, katerega je šofiral Andy. Njegov brat Janez je še ostal v Bradleyju. Poslovili smo se od njega in njegove družine, znancev in prijateljev, nato pa odrinili na pot.

Ko je Andy privozil z avtomobilom do Dillonvilla, osmelili in dali našo »Liziko« preizkusiti izkušenemu mehaniku, kajti pot je bila dolga, zato je bilo treba vse natančno urediti, da ne bi med potjo imeli preveč sitnosti. Mehanik je pregledal in popravil neke malenkosti, nato nam je pa rekel, da je vse »ali right« in da lahko brez skrbi nadaljujemo našo potovanje. Drveli smo naprej po lepo tlakovanih cestah proti zapadu. Opazovali smo polja, preko katerih se je cesta vila; žito je zorelo in ponekod so ga že spravljali pod streho.

Še tisto noč, ko smo se odpravili na pot, smo prevozili državo Ohio in dospeli v Indiano. V Indiani je polje izgledalo slabotno. Cesta se je vila preko farmarskih naselišč, toda vse je izgledalo bolj skromnaše. Poljski pridelki so kazali slabo, koruza je bila bolj pritlikava, se celo trava je izgledala slabotna nego v Ohiu.

Pozno v noč smo se ustavili na nekem posestvu. Andy je zapeljal s ceste in mi smo se kar pod milim nebom za silo naspali. Naslednji dan smo zopet nadaljevali potovanje proti Missouriju. Istega dne smo dospeli v mesto Indianapolis, kjer se pa nismo ustavili.

Tretji dan naše voznje smo dospeli v St. Louis, v državo Missouri. Do tu nam je slo vse po sreči, v St. Louisu nam je pa »Lizi« odpovedala pokorčino in Andy je ni mogel več priličiti na nadaljnjo pot. Slišali smo, ko je nekaj počilo, toda tako pokanje se je pri avtomobilu veckrat čulo; ker ni hotela »Lizi« nikakor naprej, smo poskakali dol. Andy je pogledal, ako ima s tem kaj gasoline, istotako je pregledal mehanične dele, toda ugotoviti ni mogel vzroka in kaj se je polomilo. Eden od bratov se je potem podal v bližnjo garažo in povedal, da je avtomobil odpovedal in da noče več dalje.

Iz garaže je kmalu pripeljal nekdo s trukom in naso »Lizi« odpeljal, da jo preiščejo večji mehaniki in popravijo. Vozili so jo na dvoje ter s svojimi spretnimi rokami kmalu našli vzrok. Dobili smo pomiljen predmet, ga nadomestili z novim in »Lizi« je bila v kratkem času zopet »all right«. Andy je pa prejel na koncu papir račun za 16 dolarjev. Seveda se je malo popraskal za usesi, toda pomagati se ni dalo. Izrekel je par mastnih, nato pa plačal z lahkoto vsoto.

Zopet smo zašedli popravljeni avtomobil in Andy je krenil z njim skozi mesto. Vse je slo gladko naprej, dokler nismo dospeli zunaj mesta, kjer nismo mogli najti prave ceste. Katerega smo vprašali, vsak nam je drugače povedal in na ta način smo krožili po mestu in okolici tri ure. Izpraševati smo tu in tam, da bi nam kdo povedal, katera cesta drži tja, kamor smo bili namenjeni, toda nihče nam ni vedel povedati. Naposled smo jo sami našli, nakar smo nadaljevali pot v pravo smer.

Po par urah je ostalo zakajeno industrijsko mesto St. Louis daleč za nami. Mi smo se bolj počutili, ko smo se iznebili prometnih ulic v mestu in okolici ter zopet drveli naprej po deželski cesti v čistem ozračju preko kmetijskih farmarskih pokrajin.

Cesta, po kateri smo se vozili, ni bila tlakovana, zato vožnja ni bila prijetna. V nekaterih krajih je bila cesta kotanjasta in naša »Lizi« se je gugala, da smo mislili, da se bomo prevrnili. Po cesti je bilo tudi precej prahu, ki pa nas ni oviral, toda kadile se je za nami kakor bi se nam vrag smejal.

Proti noči dospeli v neki kraj, kar nam je napravilo dosti sitnosti. Cesta je postala zopet slaba in »Lizi« se je začela sukati na vse strani. V nekem kraju smo zablodili kakor na vrtuljaku. Težava pa je bila mila in se nismo nikjer prevrnili.

Četrti dan naše vožnje okrog šeste ure zvečer smo končno dospeli na cilj, v rudarsko naselbino Marceline. Kakor je leži, gledalo, so neprestano pazili, kajti ko smo dospeli v naselbino, nas je neki fant vprašal, ako prihajamo iz Bradleya. Fant je pa tudi opazil licenčno tablico na avtomobilu in iz tega sklepal, da smo pravi. Bil je sin tiste ženice, s katero je bila moja teta v korespondenci. Vzel nas je za avtomobil in pokazal nam je pot na svoj dom, kjer nas je bilo konec našega potovanja.

Povedal nam je, da je moja teta z otroci že dospela in da nas pričakujejo. Ko smo dospeli na cilj, so nas otroci takoj obstopili avtomobil. Bili so veseli, ker smo dospeli in prišli za njimi. Pozdravili smo se tudi z gospo in drugimi. Nato smo se podali v hišo, kjer smo bili tako potrebni po vsem in prijetno razpoloženi, ko smo se zopet dobro okrepčali po dolgi vožnji.

Teta je bila dospela z otroci dva dni prej, ker je vlak hitreje premagal razdaljo kakor mi z avtomobilom.

Ženska, h kateri smo se bili vselili, nam je pripovedovala svoje doživljaje v Ameriki. Med njimi je umrlo že precej njezinih otrok, ali pa je nakopal v nezdravih krajih kakor nekoč v starem kraju. Po moževi smrti se je borila z otroci skozi življenje.

S tem je bilo našega pogovora konec, ker sta se Andy in njegova žena spomnila, da bo treba nekaj ukreniti glede stanovanja, ker v hiši ni bilo za vse prostora. Postrežljiva ženica se je takoj ponudila, da gre z Andyjem in mojo teto in jima pomaga najti primerno stanovanje na naselbini, ker je bilo dovolj praznih hiš; stanovanja ni bilo težko dobiti. Po eni uri iskanja in povpraševanja so se našli primerno hišo. Plačali so najemnino za en mesec naprej in na ta način zagotovili primerno stanovanje s petimi sobami.

Najemnina je bila deset dolarjev mesečno, kar ni bilo dosti, vendar dovolj, ako se je upoštevalo delavske razmere.

==IX==

Po našem prihodu v Marceline smo se od tesnobe, v kateri smo živeli, preselili v novo stanovanje. S tovornim vlakom je dospela naša oprema in pohištvo. To smo nemudoma prepeljali v novi dom in ga uredili po svojem okusu. Že prvo noč smo se pošteno naspali, ker smo bili utrujeni od dolge vožnje in raznih sitnosti. Potem smo si nekoliko ogledali naselbino in končno je bilo treba iti pogledat tudi za delom.

Podali smo se k delovodji premogovnika ter ga vprašali za delo. Povedali smo, da smo izkušeni rudarji in navedli kraje, kjer smo že delali.

Delovodja nam je pojasnil položaj v tistem rovu, da so imeli več stvari predelati in popraviti, da morajo še postaviti novo zgradbo in da bo zelo približno mesec časa preden bo vse izgotovljeno in nato bo začel rov obratovati.

Mesec čakanja se nam je zdelo nekoliko predolgo. Ker si nismo mogli pomagati, smo morali počakati na tisti čas, ko bo rov začel obratovati.

Od delovodja smo se podali v urad rudarske unije in tam oddali naše unijske karte. Uradniki so nam povedali, da bodo že skrbeli, da bomo takoj začeli delati kakor hitro bo rov odprt in da nam bodo pomagali, da se nam ne bo godila kakšna krivica v tem oziru.

Vrnili smo se domov, kjer smo povedali, kaj smo izvedeli glede dela. Teta se je začudila, ko smo ji pojasnili, da bomo morali še en mesec čakati. »To je malo preveč,« je rekla.

Teta je imela farmo v Naylorju, Missouri. Ko je izvedela, kako dolgo bomo morali še čakati na delo, se je odločila, da izkoristimo prosti čas in se podamo na farmo, ki je bila oddaljena okrog 150 milj od naselbine Marceline. Teta in njen mož sta se odločila, da bosta vzela s seboj le dvoje otrok. Jaz, njena sinova in hčerka smo ostali doma in si peljali.

Farmo sta dala v najem nekim ljudem in hotela sta videti te ljudi in obiskati stare znance in prijatelje, s katerimi sta pred leti živela na farmi. Kolikor nas je ostalo doma, smo si kuhali kakor smo pač znali, to je bila naša osnova za vsa dela.

Ker smo imeli dosti prostega časa, smo se podali na izprehod po naselbini in okolici. Tako smo vse pregledali in se dobro seznanili v novem kraju, v katerega smo se preselili. Ker nam je bilo ob večerih dolgočas, smo začeli igrati na karte. Jaz sem se moral še učiti; potem pa smo igrali vsakovrstne igre, ki so v navadi v Ameriki.

Potekla sta dva tedna, odkar sta odšla teta in njen mož na farmo, pa jih še ni bilo nazaj. Mislili smo že, da sta pozabila na vrnitev. Morali smo čakati, da se vrneta in naredita konec našemu dolgočasanju. Na trideseti dan po odhodu sta se vrnila in bili smo veseli, ker smo bili rešeni nadaljnje pestarije. Čeprav je bilo že pozno zvečer, nam je hotela teta skuhati večerjo. Prodajalne so bile ob nedeljah odprte in teta je nemudoma naročila hčerki, naj brž stopi v prodajalno in kupi potrebne stvari. Jed je bila hitro pripravljena in vsi smo se po dolgem času pošteno najedli.

Teti smo pripovedovali, kako smo kuhali in kako smo večkrat imeli smolo pri kuhi. Seveda se nam je pošteno nasmejala, ko je izvedela, kaj smo počeli doma v času njene odsotnosti.

Po enem mesecu našega prihoda v Marceline smo se ponovno podali do rovskega delovodje in ga vprašali glede dela. On nam je prav na kratko odgovoril, da bo vzelo še štirinajst dni preden bo vse pripravljeno. Kadar se bo rov odprl, bo obratoval s polno paro, kajti naročil za premog ima družba dovolj. Bili smo veseli, akoprav smo vedeli, da bo treba še štirinajst dni čakati, kajti delovodja nam je odločno povedal, da bomo potem stalno delali.

Teta je bila tudi vesela našega sporočila. Tistih štirinajst dni se bo še lahko potrpežilo, čeprav je bil že skrajni čas, da začnemo delati, kajti ves ta mesec dni ni noben prinesel centa v hišo, pač pa smo kar v dolarjih trošili, odkar smo se podali na pot in se preselili.

Naslednjih par tednov nam je kaj hitro poteklo in končno je nastopil zaželjeni dan. Zopet smo šli k delovodji in ga vprašali, kaj in kako. On nam je odgovoril, da se rov kmalu odpre.

Andy je dobil svoj prostor v rovu, jaz in moj bratranec pa skupnega. Delovodja je tako odločil, ker je mislil, da nimava še dovolj izkušenj pri delu v rovu.

Premog v tistem rovu je bil le tri čevlje visok. Plast kamna nad premogovno žilo je bila pa izredno debela, poldrug čevelj v nekaterih krajih. Kamen smo lomili s premogom in videti ga je potem odstranjevali. Plača je bila $1.11 od tone, od kamna so pa plačali 12 centov na vsako tono naloženega premoga, tako da smo zaslužili pri vsaki toni $1.23. Ker je bil premog prav nizek, se ni dalo kaj prida zaslužiti. Jaz in bratranec, ki sva imela skupni prostor, nisva imela toliko uspeha kakor drugi rudarji, ki so posamezno delali v prostorih. Prva dva tedna sva komaj deset dolarjev na teden zaslužila, včasih pa še toliko ne. Andy je precej več zaslužil, ker je imel sam svoj prostor in ker je bil star in izurjen rudar.

V tistem rovu sploh ni bilo prilike, da bi kdo kaj prida zaslužil. Tistih, ki so zaslužili $25 na teden, je bilo prav malo. Delali smo pa redno vse delovne dni, ker naročil je bilo dovolj.

Jaz sem redno hodil na delo, se mučil in ubijal za svoj vsakdanji kruh. V novi naselbini sem bil že peti mesec in v tem času sem se prilagodil razmeram.

Naslednje leto v mesecu januarju se je raznesla govorica, da izbruhne stavka organiziranih rudarjev, ki se morda razširi tudi na neunjijske rove, kjer so rudarji brez vsake zaščite. Začel sem resno misliti na bodočnost, ker sem čul in mi je bilo znano, da nekatere stavke trajajo več mesecev preden se stvar pobota. Prihranjenega nisem imel le 50 dolarjev in sklenil sem pisati teti v Missouriju ter vprašati, naj mi opiše tamkajšnje razmere. Biti v stavki dolgo mesece in brez prihrankov se mi ni zdelo prijetno, manj pa biti na hrani in stanovanju pri drugih ljudeh in delati dolgove, katere morda ne bom mogel nikoli poravnati.

Na pismo, ki sem ga pisal teti, sem dobil odgovor, da tam lepo gre delo, toda njen mož je vseeno vprašal v livarni, v kateri je bil zaposlen, ako bi mogel jaz dobiti delo, ako bi tja prišel. Delovodja je mojemu svak-u odgovoril, da ga bom dobil, ako ne takoj, pa v enem ali dveh tednih gotovo. Odgovor tete iz Michigana mi je bil všeč, kajti vedel sem, kam se bom obrnil, ako me sila nažene.

Ker sem se odločil odpotovati in se preseliti v Monroe, Mich., kamor sem bil dospel iz starega kraja, nisem hotel več odlašati, pa naj stavka izbruhne ali ne. Pustil sem delo v rovu in se preselil. Teta in njen mož Andy sta se tudi odločila, da se v slučaju stavke preselita z družino na farmo v Naylorju.

==X==

Bilo je meseca februarja, ko sem se poslovil od sorodnikov, prijateljev in znancev v Marcelinu in me odpeljal proti državi Michigan. Po par dneh vožnje sem se vrnil v mesto, kamor sem bil dospel iz stare domovine in kjer sem kot novinec imel dosti neprilik. Med potom sem z vlaka opazoval razne pokrajine, naselbine in mesta, skozi katere smo se vozili. V Chicagu mi je bil rad dlje časa pomuditi in ogledati razne zanimivosti, toda ni bilo časa za to. V Chicagu sem moral prestopiti na drugi vlak in se odpeljati proti Toledu in od tam v Monroe, Mich.

Po dolgi vožnji sem srečno izstopil na postaji v Monroeju. Prav nič nisem bil v strahu kakor tedaj, ko sem prišel iz stare domovine. Bilo mi je vse znano in zato sem jo naravnost ubral po ulici in dospel na dom moje tete. Dal mi je v najem eno sobo in začel sem plačevati. Sam sem si kuhal, čistil in držal svojo sobo v redu. Na ta način sem nadaljeval svoje samostojno življenje.

Nekega dne sem šel v nekdanjo livarno, kjer sem vprašal delovodjo, če mi more preskrbeti delo. Dejal je, da ne, vendar me je potolažil z obljubo, da ga bom dobil naslednji teden.

En teden bivanja v Monroe je brzo pretekel. Potem sem se dobil delo, katero je neki delavec pustil. Ko sem delovodjo prišel v livarno, mi je delovodja rekel, da bom imel stalno delo. Tako sem bil zopet uvrščen med ostale delavce ter si v potu svojega obraza začel služiti svoj kruh.

Novo delo sem obdržal tri mesece in v tem času sem si počasi nabiral izkušnje in svoje delo precej dobro opravljal, kajti na teži sem izgubil par funtov. Delo je bilo pretežko in zato sem odšel. Kakor bi prišel do izkušenj dela. Predno sem mislil pustiti delo v livarni, sem poizvedoval za drugo službo ter končno tudi dobil v neki papirnici. Ko sem to trimesečno vajeništvo v livarni dobil delo v papirnici, sem bil preskrbljen z zaslužkom za naprej in zato sem brez vsake bojazni ostavil tekoče delo in se lotil drugega.

V papirnici se je delalo po deset ur na dan in delo je bilo dosti lažje nego v tisti zaprašeni livarni. Sicer mi je šlo nekaj dni bolj slabo izpod rok, zato mi je bilo težko, ker nisem mogel dela tako opravljati kakor izkušeni delavci. Bilo se pa z vsakim dnem bolje in jaz sem se v enem tednu popolnoma prilagodil razmeram. Na delo sem redno hodil ter delal šest dni v tednu.

Tisti čas se je začelo obratovati na bolje v vseh ostalih tovarnah. Brezposelni so laglje dobili delo, ko je nastopila pomladanska sezona in s tem so se razmere splošno izboljšale. Po dolgi zimi so nastopili za delavce zopet veseli dnevi in mnogo delavcev je dobilo delo. Poleg tega so se odprla dela pri gradnji novih poslopij, pri popravljanju in tlakovanju cest in na polju. Kdor je bil že več časa brez dela, je rad sprejel po enem ali drugem, da si je zopet nekoliko uredil svoje finančne razmere.

V papirnici smo delali na tri izmene in se vrstili. Nekega dne sem si zvil cigareto in prižgal, ne da bi se zavedal ravnateljeve varnosti. Sicer sem vedel, da je kajenje v tovarni strogo prepovedano, toda poskusil sem vseeno, misleč, da me bo nihče opazil. Na takem me je pa sam ravnatelj zasačil. Takoj sem slutil, da ne bo vse prav. Pričakoval sem, da me bo najhuje nagnal, kajti bo ravnatelj napravil z menoj. On je takoj poklical delovodjo in mu rekel, naj me enostavno odpusti iz tovarne.

Delovodja se je pokoril ukazu ravnatelja in površno me je še pošteno ozmerjal. Ko sem šel v glavno pisarno, da dobim izplačano, kar sem imel zasluženega, pa je prišel za mano in sporočil, da se je ravnatelj premislil. Povedal mi je, da je tako kruto ravnal v jezi, pa tudi zastrašiti me je hotel, da ne bi več kaj takega počel, kajti je strogo prepovedano, in da lahko pridem na delo naslednji dan. Nato sem šel domov, vesel, da nazaj v tovarno. Dospel si domov sem začel premišljevati, ali bi šel nazaj ali ne. Naposled sem se odločil, da ne grem več nazaj. Ker sem že lahko dobil delo drugje, sem upal, da bom še kaj primernega našel.

V par dneh sem res dobil drugo delo pri isti družbi, ki je lastovala še neko drugo papirnico v bližini.

Bilo je v vročem juliju, ko sem odšel na delo v drugo papirnico. Vročine je bilo zunaj precej prenašati, toda v tovarni je bila še hujša. Poleg razgretega zraka v tovarni nas je mučila tudi soparica. Bil sem zaposlen v oddelku, kjer se je iz varnice, iz katere se je izdeloval papir, mlela v kašo in v brozgo, ki se je razredčevala v vroči vodi. Delala sva po dva skupaj in kadar sva napolnila veliko posodo, v kateri se je brozga mešala, sva imela dvajset minut počitka na vsako uro. Seveda je bilo s tem delo olajšano, toda vročino smo morali vseeno prenašati.

Tako se je moje delo ponavljalo od dne do dne in po šest dni na teden. Delali smo osem ur na dan in plača je bila 50 centov na uro, štiri dolarje na dan. To je bilo za delavca, kakor sem bil jaz, že lep zaslužek. Preživljal sem se kakor se spodobi in še kakšen dolar mi je ostal za deževne dneve, toda tistega dela sem se kmalu naveličal in ga pustil. Za drugim delom pa nisem šel takoj, kajti hotel sem se odpočiti. Ker je bilo v vročih poletnih dneh, sem pohajkoval v okolici mesta in posedal v senci. Včasih sem se podal tudi na ribolov, s katerim pa nisem imel dosti sreče. Ako sem slučajno kaj ujel na trnek, je bila najmanjša ribica, da sem jo zlahka nazaj v vodo.

Po dveh tednih postopanja in zabavanja z ribolovom sem se zopet namenil, da pogledam za delom, katerega sem kmalu dobil. Začel sem delati na prostem, na progi železnice države. Delo je bilo v bližini mesta in se mi je precej dopadlo. Največ smo premeščali tračnice, pobirali izrabljene in polagali nove. Delovodja je bil dober človek in nas ni priganjal. Celo strinjal se je z nami, ko smo kritizirali kapitalistični sistem, ki tako slabo plačuje delavce v najbogatejši deželi na svetu. Samo pomagal nam je v tem oziru in mogel, ker je bil sam uslužbenec pri družbi, ki ga lahko vsak dan odpusti. Na progi sem delal dobra dva tedna in potem pustil delo, ker je bila plača premajhna. Za $3.20 na dan nisem hotel več delati.

Potem sem šel vprašat za delo v tisto livarno, v kateri sem delal, ko sem prišel nazaj v Monroe iz države Missouri. V livarni sem delo takoj dobil in začel delati ponovno in po devet ur na dan. Plača je bila 50 centov na uro in računal sem, da bom precej več zaslužil nego na progi.

Tiste dneve sem dobil pismo od svojega prijatelja, s katerim sva skupaj prišla v Ameriko, se razšla v New Yorku in se nisva potem več videla. On je bil odpotoval k bratu nekam v Pensylvanijo.

Prijatelj me je v pismu vprašal, kako je z menoj, če sem zadovoljen v novi deželi, kje delam, koliko zaslužim in še druge stvari je hotel izvedeti od mene.

Jaz sem mu nemudoma odpisal in mu naštel krize in težave, s katerimi se ubijam v občudljeni deželi. Nadalje sem mu pisal, da delam v nekem kotlu, ki ni nič boljše od tistega, o katerem je govoril gospod župnik. Končno sem ga prosil, naj mi takoj odpiše in ako tam kolikaj bolje kaže, bom pustil delo v livarni in prišel za njim.

Čez nekaj dni sem še dobil odgovor od svojega prijatelja iz rudarške naselbine Melntyre, Pa., kjer je bil največ zaposlen v rovu, toda tisti čas je bila stavka in on je bil že šest mesecev brez dela. Omenil je, da ne bodo morda pobotali v par tednih, vendar bo kmalu konec in da se bo zopet začelo. Svetoval mi je, naj še počakam in obdržim staro delo, kadar se bo v premogovnih roveh delo spet začelo. Omenil je, da bom lahko jaz tudi prišel.

Jaz sem navzlic svojega prijatelja upošteval in še nadalje redno hodil na delo v livarno. Prijatelju sem odpisal, da se bom ravnal kakor mi je svetoval.

V par tednih sem ponovno prejel pismo od prijatelja. Sporočil mi je, da je stavka končana in da se v kratkem začne z delom v premogovnih roveh. V pismu je tudi omenil, da bo delo težko dobiti, ker je dosti brezposelnih rudarjev. Zato naj storim kakor ko me je volja; on ne jamči, da bom dobil delo, ako pridem tja.

Odpisal sem mu, da bom delo v livarni še pustil in da v kratkem odpotujem v premogovno okrožje v Pennsylvaniji, potem pa naj se zgodi karkoli.

Urediti sem vse potrebno za odhod. Najprej sem pustil pečlarijo, katere sem se naveličal, ko se je nabralo preveč nezaljubljenih gostov — črvov in stenice. Potrebne predmete in obleko, ki jih nisem pač potreboval, sem izločil v kovčeg in ga poslal v Pennsylvanijo. Nato sem se poslovil od svojih prijateljev ter tete in njene družine, kupil vozni listek in se odpeljal v državo Pennsylvanijo.

Prijateljev, od katerih bi bila ločitev težka, nisem imel. V tistih časih si je človek pridobil prijatelje, ako je zahajal v razne prostore, kjer so prodajali prepovedano pijačo, žganje, vino in pivo. Take prostore se je množica zatekla in se je na galjone in galjone prodalo za lep denar. Nekateri so obogateli s prepovedanimi trgovino. Kdor je bil preveč, ga je oblast zaprla in kaznovala. Rekli so, da so imeli takšni razni izdajalci. Takih razmer se je bilo treba otresti.

==XI==

Vlak, v katerem sem se odpeljal proti Pennsylvaniji, je vozil preko Clevelanda, kjer smo se ustavili le nekaj minut in potem zopet nadaljevali vožnjo proti Pittsburghu. Tu sem se moral presesti na drugi vlak. Po strmi vožnji smo dospeli v mesto Indiana, kjer sem se moral ponovno presesti na drugi vlak. Končno sem dospel v rudarsko naselbino Melntyre. Tu sem vstopil v neko trgovino ter vprašal, ako mi morejo povedati, kje stanuje moj prijatelj in dali mi potrebne informacije. Ko sem prišel do njegovega stanovanja, sem potrkal na vrata. Prišla je ženska, katero sem vprašal, če tu stanuje Janez Tork. Rekla je, da sem prav prišel, da je to hiša Janeza Torka in da je tudi njegov brat Louis, s katerim sva prišla skupaj iz starega kraja, pri njiju na hrani. Ona je bila namreč žena Janeza Torka in po izmenjavi nekaj besed me je povabila v hišo. Jaz sem stopil za njo v kuhinjo in jo pozdravil, da sem prišel iz Michigana in da sem Jožeta vprašal o delavskih razmerah.

Ona je rekla, da je Jože govoril o meni in ji povedal, da bom v kratkem prišel v Melntyre. Rekla je, naj kar počakam, ker bosta njen mož in njegov brat kmalu prišla z dela.

Ko sem sam sedel v sobi ter čakal pol ure, sem začel pospravljati in zlagati svoje stvari. Brat sta prišla in nato jima je ženska takoj povedala o mojem prihodu. Oba sta nemudoma odšla v sobo, kjer smo se pozdravili in vsi smo bili veseli snidenja po dolgem času. Lojzeta nisem videl že skoro dve leti, njegovega brata Janeza pa še več let ne; on je bil že star Američan in je bil odšel v Ameriko, ko sem bil jaz še prav majhen fantek. Z Lojzetom, ki se ni dosti spremenil, sva se takoj spoznala. On se ni nič pohvalil z delom pod zemljo. Rekel je, da ga hrbet in roke bolijo, ker se mora plaziti in kljuvati v premogovniku in težko delati.

Tudi jaz sem potožil svoje nadloge in jima povedal nekaj svojih doživljajev v času mojega bivanja v Ameriki — kod sem hodil, kaj sem delal in da sem že šestkrat preselil. Ko sta me brata zagotovila, da bom dobil delo, mi je bilo nekoliko lažje pri srcu.

Kmalu smo bili vsi zbrani okoli mize ter smo povečerjali okusno pripravljeno jed, ki nam jo je skuhala Janezova žena. Nazdravljali smo domu in se modrovali in zato sem želel ostati pri njim na stanovanju in hrani. Takoj sem se opogumil in vprašal Janezovo ženo, ako bi mogla še mene obdržati na hrani in stanovanju. Ker sem bil tako rekoč domač človek, mi prošnje ni odbila in jaz sem z veseljem ostal pod streho.

Naslednji teden po prihodu v novo naselbino sem že dobil delo v bližnjem rovu. Delovodja me je vprašal po izkušnjah in povedal sem, da sem delal v rovu sedem mesecev. On je pritrdil, da to zadostuje, nakar me je vpisal med druge delavce, ki so bili zaposleni v istem rovu. Jaz sem oddal svojo unijsko karto krajevni uniji in nato začel delati v novem rovu, v katerem sta morala dva delati v enem prostoru. Za tovariša sem dobil nekega Madžara.

To je bilo že deseta služba, ki sem jo menjal v času svojega bivanja v Ameriki. O tistih zlatih dolarjih, katere sem si v stari domovini slikal predno sem se odpravil na pot, ni bilo ne duha ne sluha. Že sem bil skoro dve leti v »obljubljeni deželi«, pa sem bil še vedno suh kakor cerkvena miš. Kakor hitro sem nekaj prihranil, sem že potrošil s potovanjem v druge kraje.

V tistem rovu se je delalo po štiri dni na teden. Zaslužili smo precej dobro, od pet do šest dolarjev na osem ur. Po treh tednih sem dobil drugega tovariša v prostoru. To je bil eden izmed rudarjev, ki so bili na hrani tam, kakor jaz in jaz sem bil bolj zadovoljen, ko sem imel rojaka za tovariša.

Imela sva izredno dober prostor in to nama je pripomoglo, da sva kakšen dan prav dobro zaslužila. Res, nekega dne sva nama je celo pripetilo, da sva zaslužila kar 25 dolarjev vsak! Ta enodnevni zaslužek se bo zdel marsikomu neverjeten, toda je resnica. Resnica je pa tudi, da nikdar prej in nikdar pozneje nisem več toliko zaslužil v enem dnevu in tudi ne verjamem, da bi še kdaj.

Rojak Janez, kateremu sem bil na stanovanju in hrani, je na jesen kupil dosti grozdja, ga stisnil in napravil nekaj sodov vina. Rov je dobro obratoval, na hrani je imel šest rudarjev, ki so dobro zaslužili in včasih so dobili obiske, pa je računal, da bo delal z vinom dobro kupčijo. Res ne motil v svojih računih, kajti kmalu, ko je vino nehalo vreti in se krekati v sodih, so začeli povpraševati, ako ima kaj »kisar«.

Janez se pa ni dosti oziral na to, kdaj bo vino dovolj močno, da bo razburjalo kri in delalo korajžo pivcem. Kakor hitro so rudarji, ki so bili pri njem na hrani, vprašali za vino, jim ga je on z veseljem prinesel in pridno pobiral dolarje. Janezu je bilo le za denar in na kakovost vina se ni oziral, samo da ga je spravil v denar.

V naslednjih dneh je nastala za Janeza prava zlata doba. Povpraševalcev za vino je imel čim dalje več. Čestokrat se je pripetilo, da so kar s silo zahtevali, naj jim da vina. Janez se pa tudi ni preveč obotavljal ter je z »vslijivcem« postregel z vinom, ki so mu ga drago plačali. Ob plačilnih dnevih je bil pa pravi »dren«, takrat so si ga še več privoščili nego ob drugih dneh in tako prisluženi denar je izginjal v druge roke, ki so znali bolj pravilno ravnati z njim.

Ko so bili vinski bratje že nekoliko nataknjeni, niso več gledali, kaj jim teče po žilah. Samo da je malo peklo in dajalo po alkoholju, pa so zvracali svoja usta in potem začeli zažirati svoje življenje. Taki družbi se tudi jaz nisem mogel vzdržati, da ne bi ob priliki plačal za vino in ga pil v družbi svojih veselih sostanovalcev. Toda vseeno sem se skušal brzditi, da ne bi preveč zašel v razbrzdanost.

Ker se je rov bolje delalo, je Janez podražil tudi stanovanje in hrano. Plačevali smo na mesec kar po sedemdeset dolarjev na mesec, polovico preveč, ker hrana ni bila nič izrednega.

Nekega nedelje se je zopet začelo popivanje v Janezovi hiši. Poleg sestanovalcev smo imeli prijatelje in še neke druge znance. Vsak je bil tudi gost na računih. Vino in harmonika sta igrala skupaj in kaj hitro vname veselje.

Začel se je ples, petje in popivanje, da je bil pravi dirindaj; drug drugega je skušal preglasiti. Vse trpljenje je bilo pozabljeno, noben ni bil več trpin-rudar, temveč vsi veseli vinskih bratje.

Kmalu je začel zabavati nekdo, ki je bil že zelo razgret od pijače in plesa. Tistemu rojaku so bili nadeli pridevek »Biguu &amp; Company« in to ime se ga je držalo, ko je bil enkrat uničen. Ko smo ga ukrotili, da ni več zabaval, sta se pa brata sprla, Janez in Lojze. Bilo je pozno zvečer, ko se je začel prepir in čedalje hujši je postajal. Iz prepira je sledil pretep: stoli so prevračali, kozarci so frčali preko glav in sledilo je ropotanje, ki sta si jih dajala drug drugemu. Kmalu sta bila vsa opraskana in krvava; ostali smo začeli miriti, otroci in žena so jokali in bili vsi zbegani. Končno smo ju vendarle umirili, se nista še nadalje kavsala in delila udarce.

Po tem dogodku je Janez povedal Lojzetu, da se mora naslednji dan odstraniti iz njegovega stanovanja. Ker sem proti temu protestiral in ga prosil, da ne dela prav, me je tudi razjezil in tudi meni je povedal, da moram pobrati svoja oblačila in oditi.

Po popivanju, plesanju in pretepu smo se kmalu razšli, ker jih je bilo zunanjo, so odšli naravnost v svoje postelje, toda domači smo se pa tudi odpravili spat.

Naslednji dan je odšel Janez na delo, jaz in njegov brat Lojze sva se pa preselila, kakor je nama ukazal. Pustila sva tudi denar za stanovanje in odšla drugam naselbine.

Par dni sva se lenarila in pohajkovala po naselbini ter čakala, da bova dobila več zaslužek izplačan. V pisarni sva povedala, da sva pustila delo, nakar so naju izbrisali iz knjige, v kateri je bil seznam vseh uposlenih rudarjev. Plačo so rekli, da bova dobila čez tri dni.

Napovedanega dne sva zopet odšla v pisarno, da prevzameva zadnji denar najinega zaslužka. Toda izplačilo nama je bilo ustavljeno. Ustaviti ga je bil Janez, ki sva mu bila še dolžna za hrano in stanovanje. Jaz sem imel dolg, Lojze pa okrog štirideset dolarjev. Dolg sva nameravala plačati preden odhoda iz naselbine, toda Janez nama ni zaupal, zato je ustavil izplačilo.

Ko so nama v pisarni povedali, kako in kaj, koliko so nama utrgali, sva odgovorila, da je vse prav in naj se Janezu le izplača, kar sva mu dolžna, čeprav bi bilo od tistega malo plačala. Ostanek so nama izplačali in midva sva končala delo v tistem rovu.

==XII==

Spet se je bilo treba pripraviti na pot. Kupila sva vozne liste ter se odpeljala v drugo rudarsko naselbino v Pennsylvaniji. Po parurni vožnji sva dospela med hribe in strme bregove. Vsepovsod je bilo opaziti ustja premogovnikov, ki so se odpirala in rasla kakor gobe po dežju. Ko sva opazila vse polno rovov, sva si mislila, da mora biti tu dovolj dela in zaslužka.

Vlak se je ustavil na postaji in midva sva izstopila ter odkorakala v naselbino, da pridemo v stik z rojaki. Kmalu sva prišla do naših ljudi ter jih vprašala o delavskem položaju v naselbini. Povedali so nama, kako se dela, koliko se zasluži, koliko naših rudarjev je tam zaposlenih in druge stvari.

Pri nekem rojaku sva dobila začasno stanovanje in drugi dan po najinem prihodu sva šla pogledat k nekemu rovu za delo. Dospela sva prav v čas, ko je delovodja v pisarni rovskega delovodja ter ga vprašala za delo. On naju je osorno pogledal, nato nekaj zamrmral, končno pa je odločeno odgovoril, da nima dela za naju. Rekla nisva nič, samo obrnila sva se in odšla proti najinemu začasnemu stanovanju in se namenila, da odpotujeva dalje v drugo naselbino, ki je bila oddaljena nekako tri milje.

Še isti dan sva pobrala svoje reči. Dobila sva nekega rojaka, ki naju je z avtomobilom popeljal v naselbino in v kratkem času sva dospela na cilj. Nato sva se podala k nekemu rojaku, da bi pri njem poizvedela podrobnosti glede nove naselbine.

Ko sva prišla pred njegovo hišo, naju je takoj povabil, naj stopiva noter, kjer smo se več pogovorili. Ko sva vprašala glede stanovanja in hrane, je takoj poklical ženo in ji povedal, kaj bi midva rada in da sva bež prišla tja za delom. Žena naju je ugajala in glede tega sva bila preskrbljena. Par dni pozneje sva tudi dobila delo in tako se je začelo najino življenje v novi naselbini.

V tistem rovu je bil premog visok do šest čevljev; nad premogovno žilo je bila plast kamena, ki je dala dosti nepotrebnega dela. Rov ni bil unijski, plačevali pa so od vozička, ne od tone. Za vsak naložen voziček je rudar prejel $1.40, koliko ton je pa šlo v voziček, nisem mogel dognati. Za 30 vozičkov sem zaslužil okoli šest dolarjev na dan, večjih tudi več, ako je rudar dobil dovolj vozičkov.

Delovodja je bil tudi priseljenec, po narodnosti Anglež, kot takemu mu ni bilo treba učiti angleškega jezika. Imel je dosti »otrok« in je rad pogledal v kozarec. Čestokrat je prišel k Resniku, kjer sva bila midva na stanovanju in kjer je dobil potrebno pijačo, ki mu je gladko tekla po žejnem grlu.

Rov je obratoval štiri do pet dni na teden in se je precej dobro zaslužilo. Lahko sem plačal stanovanje in hrano ter mi je ostalo nekaj »copakov« za druge potrebščine. Ko sva bila z Lojzetom uposlena v tistem rovu skoraj tri tedne, sva se sprla z delovodjo. To je bilo na najinem stanovanju pri Resniku. Igrali smo karte in pili vino. Začel naju je pikati in zbadati, češ, da gre premog nakladati v vozičke. Če ne bova pila, naju bo odpustil. Prijatelj Lojze je bil jezen, pa mu je odgovoril, naj si nabavi petelina in ga ujame v rovu, da mu bo premog izbiral med kameni. Delovodja je osorno z očmi premeril Lojzeta, rekel pa ni nič. On je večer za večerom zahajal k Resniku in tam zvracal z vinom napolnjene kozarce, pa bi bil rad, da bi bila midva zanj plačevala, da ga bova prosila in mu dajala za pijačo. Toda motil se je v svojih računih, da mu bova midva plačevala pijačo, ki jo je zvracal v svoje požrešno grlo.

Čez dva tedna sva pustila delo in se namenila odpotovati drugam.

Težko sva se poslovila od rojaka Resnika, pri katerem sva bila na hrani in stanovanju, kajti pri njem sva imela izredno dobro postrežbo. Resnikova žena je naju dobro razumela, da je treba dati rudarju, ki težko dela, tudi primerno hrano.

Po večerjih smo navadno igrali karte in se na ta način zabavali. Lahko trdim, da sem imel takrat najboljše življenje. Na tako dobrem stanovanju in hrani nisem bil nikoli več, ko sem se od tam preselil.

Po odhodu iz naselbine sem se večkrat spomnil na tiste dni, ko sem bil na hrani pri Resniku, kjer mi je gospodinja stregla kakor lastna mati, katero sem zapustil v stari domovini ter se večkrat spomnil nanjo.

Nekega dne sva se s prijateljem poslovila od Resnikove družine in se odpravila, da sva si pridobila v času bivanja v naselbi še ponovno podala na pot v drugo rudarsko naselbino. Izvedela sva, da tam premogovnik dobro obratuje in da je mnogo naših rojakov naseljenih.

Po parurni vožnji po železnici dospela na cilj. Ker sva imela tam nekaj znancev, ki so bili od tam doma kakor midva, iz štajerske fare pri Novem mestu, sva sklenila, da jih obiščeva. Kmalu sva jih našla in stari znanci so me po domače pozdravili. Povedali so nama, da delajo štiri do pet dni na teden in da bodo dela lahko dobili. Rov spada pod unijo in vsi rudarji so organizirani. Izmenjali smo še nekaj besed in potem sva jim rekla, da si morava poiskati potrebno stanovanje in hrano. Takoj so nama nekateri ponudili, da naju bo sprejel k neki slovenski družini, ki je že imela nekaj rudarjev na stanovanju in hrani. Tam sva res dobila, kar sva iskala.

Drugi dan sva se odpravila k delovodji ter ga vprašala za delo. On je dejal, da je dosti dela in da greva takoj na nočno delo. Ker se nama je zdelo, da je to precej sumljivo, sva se trenuta premislila in nisva hotela sprejeti dela.

Naslednji dan sem jaz dobil delo v nekem drugem rovu. Kakor hitro sem povedal drugim rudarjem, kje sem delo dobil, so začeli govoriti, da tam ne bom zaslužil, ker je prenizek premog. Zato sem sklenil, da si rov ogledam in šele potem, ko se bom na lastne oči prepričal, kako izgleda v notranjosti, se bom odločil. Moje želje sem povedal delovodji, ki me je potem spremil v rov. Premog je bil v resnici zelo nizek in bilo je tudi dosti vode. Delovodja sem rekel, da delo prevzamem in da bom začel delati, ko si kupim potrebno orodje. To je bila le pretveza, kajti sklenil sem, da se v tistem rovu ne bom mučil.

Prijatelj Lojze tudi ni primernega dobil in zato sva se odločila odpotovati v drug kraj. Poslovila sva se in se vrnila k staremu znancu Resniku, pri katerem sva bila na hrani. Lojze je sklenil, da gre delat v isti rov, v katerem je bil prej zaposlen, jaz pa nisem hotel vzeti starega dela in poslati istega delovodjo. Par dni sem še tam ostal, potem sem se pa namenil, da odpotujem nazaj na obrežje Erijskega jezera, v Monroe, Mich. Zasedel sem vlak in se odpeljal iz rudarske naselbine.

==XIII==

Po večurni vožnji se je vlak ustavil v Monroeju in bil sem na cilju; dospel sem v staro mesto, od koder sem se že parkrat poslovil in zopet nazaj prišel. Iz tega bi se dalo sklepati, da je bil ta kraj zame najbližji, kajti vedno me je neka privlačna sila potegnila tja, kamor sem bil dospel iz stare domovine.

S postaje sem se takoj podal k tistemu rojaku, pri katerem sem bil že na hrani. Bila je nedelja, ko sem dospel v hišo starega znanca, ki sem ga dobil kar pri konju, katera mu je pripravljala njegova boljša polovica.

Pozdravili smo se in znancev je bilo kar precej, da je vnašalo veselje, da ne bom dolgo časa vztrajal v premogovniku in da se bom vrnil. Tu sem se tudi nastanil in ostal pri družini pod streho in na hrani.

Par tednov pozneje sem dobil delo v livarni, kjer sem delal pred odhodom v Pennsylvanijo. Takoj, ko sem prejel prvo plačilo, sem odštel potrebno vsoto za hrano in stanovanje. Gospodar in gospodinja, oba Štajerca, sta pokazala veselje ob obrazu in bila bolj prijazna z menoj. To je bilo razumljivo, kajti dolarji so napravili te mrke obraze vesele in dobro voljo.

Jaz sem redno hodil na delo v livarno vsak dan skozi zimo. Delo se mi ni zdelo pretežko in tudi vroče ni bilo, le hladno je prevleklo. Po treh mesecih dela v livarni sem izvedel, da se bo pričelo obračati na bolje in da se bo delo lažje dobilo, zato sem pisal prijatelju Lojzetu, kateremu sem pustil v Pennsylvaniji, kako je z delom v Monroeju, kje sem zaposlen in še nekaj drugih podrobnosti.

Po prejemu pisma mi je Lojze takoj odpisal. Vprašal me je, ako bi mogel dobiti delo v Monroeju. Ako je kaj prida, bi prišel s tovarišem, s katerim ima skupaj stanovanje. To je bilo v aprilu. Odpisal sem prijatelju, da bo najbolje, ako počakata dva meseca tam, kjer sta, ker nameravam pač, da bi tako dobila delo v Monroeju. V mesecu maju se je v resnici obrnilo na bolje in jaz sem nemudoma pisal Lojzetu, da sedaj lahko prideta, ker bosta delo dobila. Kmalu sem prejel odgovor Lojzeta. Napisal mi je na dopisnico par besed ter mi sporočil, da se bosta on in njegov tovariš podala na pot te naslednji dan.

V Monroe sta dospela drugi dan popoldne; jaz sem bil baš namenjen v neko prodajalno, pa sem ju srečal na ulici. Pozdravili smo se in Lojze mi je predstavil svojega tovariša, ki sem ga že poznal. Z njima sem se veselil, ko sem delal v rudarski naselbini. Po opravku v prodajalni sem ju odpeljal v hišo, kjer sem stanoval. Predstavil sem ju gospodarju ter gospodinji in povedal, da sta moja stara znanca iz Pennsylvanije. Pri tej družini sta dobila tudi hrano in stanovanje.

Naslednji dan, ko sem bil na delu, sta šla družinca z menoj v livarno, da vprašata za delo, ki sta ga dobila brez posebnih težav in od tistega dne naprej smo vsi trije skupaj hodili na delo, služili dolarje ter jih metali v »vrečo brez dna«. Tovarišema se ni dopadlo, ker sta bila v mestu prava »greenhorna«, nista mogla prebaviti; morala sta delati, dostikrat sta se, da bosta imela razmerke in morda se bosta tudi navadila. Hrana in stanovanje jima tudi ni bilo po volji, poleg tega pa sta se naveličala poslušati gospodarja, ki je vedno pripovedoval o »karah«, katere je stalno menjeval.

Naslednji teden sta pobrala šila in kopita in se preselila. Ne govarjala sta tudi mene, naj grem z njima, da bo bom več pri tistih ljudeh, ki verjamejo v črnovine in hodijo vsako nedeljo v cerkev ter verjamejo, da se da z molitvijo sprostiti sreča, delo, boljši časi in tako naprej. Naposled smo vsi trije sklenili, da si poiščemo drugo stanovanje in se preselimo od tistih ljudi. Rešiti smo se hoteli tistega neprestanega klepetanja versko fanatične žene in njenega moža, ki ni v tem oziru nič zaostajal za njo.

Stanovanje in hrano smo dobili pri neki hrvaški družini. Tam so že imeli nekaj rojakov na stanovanju in z nami se je dobro povečala, kar so že znali, da nam ne bo dolgčas. Na novi gospodar, Mike po imenu, je prodajal tudi vsakovrstne pijače, domačega žganja do lahkega piva, ki ga je sam varil. »Bodari«, so bili veliki prijatelji močne kapljice in razume se, da je Majk dobil dosti denarja od njih; bilo so mu tako rekoč molzne krave in jih je stiskal, da je čimveč izprežal iz njih.

Hrana v novem stanovanju je bila povoljna. Jedi je bilo dovolj na razpolago in vsakovrstnega priboljška, da smo si lahko postregli po mili volji. Poleg jedače je bilo dovolj pijače, ki pa ni bila pristeta k hrani. Plačevati smo jo morali posebej in tisti, ki je več popil, je moral tudi več odšteti gospodarju Majku. Pijačo, žganje, vino ali pivo je bilo treba plačati vsak dan, ko sta stanovanje in hrano. Tedaj se je šele izvedelo, kdo je največ popil. Majk je imel vse skrbno zapisano in na plačilni dan je veselo pomežikoval in čakal z jezikom, ko je prejemal denar od delavcev, ki so bili pri njem na stanovanju. Plačo smo prejemali vsako soboto in istotako tudi plačevali vsako soboto stanovanje in hrano ter pijačo, katero nam je Majk čestokrat vsiljeval, samo da bi več izvelkel od nas.

V livarni smo delali nekaj čez mesec dni, potem smo se pa dela naveličali. V vročih poletnih dneh se nam ni dopadlo in smo ga pustili. Nekaj dni smo postavali in lenarili, nato smo se zopet podali na lov za novim delom. Po enem tednu pohajkovanja in iskanja dela smo ga končno vsi dobili v neki papirnici. Delovodja je bil po narodnosti Poljak in nam je šel precej na roko.

V papirnici je bil osemurnik, toda obratovala je noč in dan in šest dni v tednu. Delavci smo se vrstili in izmenjavali v treh izmenah in plača je bila 50 centov na uro. To je bilo 1923, ko se je delo lahko dobilo tudi v drugih industrijah.

Mojemu znancu Martinu se delo v tovarni ni dopadlo in nikakor se ni mogel privaditi. On je bil navajen dela v premogovnikih in se je večkrat spomnil na svoje staro delo pod zemljo. Istotako se je tudi prijatelj Lojze večkrat spomnil na rudarsko delo. Oba sta trdila, da je v premogovniku bolje delati kakor v tovarni in da se tam tudi več zasluži.

Oba, Martin in Lojze, sta bila vneta prijatelja pijače ter sta denar, ki jima je ostal, ko sta plačala stanovanje in hrano, še posebej zapila in zapravila pri Majku. On je imel štiri dobre odjemalce, ki so drago plačevali brozgo, katero so pivci objemali brez pomišljanja po svojem grlu. Bili so tako navajeni na pekočo tekočino, da se ji niso mogli več ustavljati.

V tistem času je bilo dela dovolj, zato se bilo lahko pozabiti na pretekle krize; delo smo si začeli zbirati po mili volji. Kjer smo začeli delati, nismo imeli obstanka in tako smo iz čim dalje prebirali in tudi z denarjem nismo varčevali. Na ta način smo zapravili tiste dni, ko so bili v resnici nekakšni zlati časi v Ameriki.

V papirnici smo delali nekako mesec dni, nato smo pa zopet delo pustili in začeli pohajkovati po mestu in okolici. Po dveh tednih lenarjenja smo se odpeljali po cestni železnici v Detroit, da tam poskusimo z delom. Po dobri uri vožnje smo dospeli v veliko industrijsko mesto, kjer lastujejo avtomobilski magnati svoje velikanke tovarne, med katerimi je tudi svetovno znani Ford.

Najprej smo hoteli priti do rojakov, da bi nam dali neko ko pojasnila, kam se moramo obrniti. Odkorakali smo po mestu in prehodili številne ulice in opazovali razne znamenitosti. Odločili smo se, da vprašamo za delo pri Fordu. Pri našli hiši smo nameravali poizvedeti, kako je z delom pri Fordu in razmerah v Detroitu.

Nekako tri ure smo hodili po prostranem mestu ter izpraševali o delu in rojakih. Končno smo dospeli do neke slovenske družine, kjer smo upali, da bomo dobili potrebne informacije. Bil je Štajerec in smo se takoj spoznali z njim. Postregel nas je z žganjem, ki smo ga hitro popili vsak par čašic, da so se nam jeziki bolj razvezali in smo začeli pogovor, ki se je dotikal naše zadeve. Rojak je bil precej zgovoren in vprašali smo ga glede dela v Fordovi tovarni. On nam je povedal, da delo v par dneh gotovo dobimo, samo ako bomo hoteli delati. Nato smo ga še vprašali, ako bi nas hotel vzeti na stanovanje in hrano in dejal je, da nam prav rad ustreže. Ker je imel še nekaj delavcev na stanovanju in hrani, je hotel svoje dohodke še bolj pomnožiti z našo pomočjo. Pozneje smo izvedeli, da je tiste čase prav dobro iztržil lahkoverne pijance, ki so bili pri njem na hrani in stanovanju. Z žganjem in drugimi »pijačkami« je znal na privlačen način pripraviti brozgo, ki bi že po okusu zares odbijala, vendar je za več tisoč dolarjev zaslužil, ker so se na mučili nekateri, katerim se je zdel na limanice. Opeharjeni rojak se je jel in ponosno cepil v blato, iz katerega je s trudom in s prodajanjem pijače potem dobil več letih izbočka. Začeti je bilo treba znova in skušati pridobiti izgubljeni denar nazaj od delavcev, ki so bili pri njem na hrani in stanovanju. Ko smo bili informirani, da je butlegar, nas je tudi vsa volja minila, da bi bili pri njem na stanovanju, čeprav bi dobili delo pri Fordu; pri butlegarju nismo marali biti, kajti sklenili smo, da bomo imeli nekaj denarja za deževne dneve. Zato smo se od njega poslovili.

Našli časa smo še kolovratiti po mestu, nato smo se pa premislili. K Fordu nismo šli vprašat za delo, pač pa odšli nazaj na postajo cestne železnice in se odpeljali v Monroe. Sli smo k Majku in ostali pri njem na hrani in stanovanju. V par dneh sva z Lojzetom zopet dobila delo v neki drugi papirnici. Martin ni šel pa več gledat za delom, ker se je naveličal, da se vrne v premogovnik, ker se ni mogel privaditi delu v tovarni. Tako je nekega dne pobral svoja šila in kopita in odpotoval v naselbino, kjer je bil pred dobrimi časi zaposlen z Lojzetom.

V papirnici, v kateri sva z Lojzetom delala, je bil povsem drugačen sistem, kakor v oni, kjer smo prej delali. Delalo se je v izmeni delali osem ur, ponoči pa čez trinajst. Plača je bila 50 centov na uro, delali smo pa pet dni v tednu. Imeli smo dva prosti dneva v tednu, da smo se lahko pogovorili, kar smo v tednu zamudili. Kompanija nas je imela na vrvici, da se nismo mogli organizirati in jo prisiliti, da bi nam skrajšala delovne ure.

Z Lojzetom sva hodila v papirnico nekako mesec dni, nato sva pa delo pustila. Par dni sva pohajkovala po mestu, nato sva dobila delo na železnici. Pri novem delu sva bila zaposlena po osem ur dnevno in sva bila še precej zadovoljna.

Meni so vedno rojile po glavi vsakovrstne misli ter me vzpodbujale, da moram naprej in naprej. Zato sem se odločil, da v kratkem zapustim mesto Monroe ter odpotujem proti zapadu, dobiti v premogorovih ali pa v bakrenih rudnikih. Nagovarjal sem tudi Lojzeta, naj se obrne, da bo imel za vozne stroške in da bova skupaj odpotovala na zapad. On se je končno udal in privolil, da bo tudi on odšel z menoj na zapad.

Toda Lojzeta je zopet premamilo suho grlo; ko je prejel ponovno plačo, je preostanek takoj zapil, potem pa je brez denarja spet ostal. To se je ponavljalo teden za tednom. Lojze je delal po starem običaju, jaz sem pa štedil in hotel čimveč prihraniti in potem kar sam odriniti tja, kamor sem se namenil. Lojzeta sem še parkrat nagovarjal, naj preneha zapravljati denar in naj si toliko prihrani, da bo lahko odpotoval z menoj. Nekoč je kar vzrojil nad menoj, češ, kaj je meni mar, kaj on počne z denarjem, ki ga zasluži. Jaz sem spoznal, da pri njem nič ne opravim in da je vse prigovarjanje zastonj. Potrošil je vse in bil vedno brez denarja.

Nekega večera sva se do dobra skregala; seveda sva bila tudi oba pošteno natrkana. Morda da bi se bila tudi stepla, pa naju je brž nesla bila žena, da bi si delila krepke udarce. Naslednji dan sem se odločil, da vržem svoj namen. Uredil sem svoje prtljago, odšel nekaj v trgovino, kjer sem kupil vozni listek do mesta Marceline, Missouri.

==XIII==

Po kratki vožnji sem dospel v Toledo, kjer sem se presedel na drugi vlak in se odpeljal proti Chicagu. Tu sem moral čakati dobro uro, da je dospel vlak, s katerim sem se odpeljal naprej. Rad bi si bil ogledal mesto, pa sem se bal, da se ne bi morda izgubil in nato še vlak zamudil. Lahko bi se mi pa tudi pripetilo, da bi me kakšen potepuh dobil v svoje roke in me potem olajšal. Ker sem bil tujec v velikem mestu in se bal neprilik, sem ostal na postaji in se držal varnega mesta.

Končno je bil vlak pripravljen in jaz sem ga nemudoma zasedel. V nekaj minutah so bili vsi potniki v vlaku in nato se je začel pomikati naprej. Peljal sem se po progi družbe Santa Fe, ki gre skozi Kansas City in prav do Californije. Vlak je drvel preko države Illinois in mesto Chicago je bilo daleč za menoj, ko je privozil do države Missouri. Tam smo se peljali čez veliki most nad reko Mississippi. Ko je vlak prevozil most, se je ustavil na postaji v mestu Fort Madison, v katerem je par tovarn in v katerih se dobro dela, kadar so tudi drugod po deželi »dobri« časi. Tu je vlak stal le deset minut, nato smo pa zopet odrinili preko hribovitega ozemlja po državi Missouri. Privozili smo v rudarsko okrožje in naselbine so se prikazovale druga za drugo ob progi.

Vožnja se mi je zdela čim dalje bolj prijetna, kajti v kratkem času sem imel dospeti do mesta Marceline, kjer sem bil že enkrat zaposlen v rovu. Kmalu sem bil na cilju.

V Marcelinu je bilo par premogorov, ki pa so slabo obratovali od stavke l. 1922. Po stavki so nekaj rovov zaprli in mnogo delavcev je izgubilo zaslužek. S postaje sem se podal k ljudem, s katerimi sem se pred leti seznanil. Dobil sem jih pod krošnjo hruške, pod katero so se senčili v vročem dnevu. Pozdravili smo se in stisnili roke in oni so bili očividno veseli mojega nenadnega prihoda. Pričeli so me izpraševati, kaj in kako in jaz sem jim orisal svoj položaj in povedal, da potujem dalje proti zapadu. Medpotoma sem se ustavil v Marcelinu, da se snidem z znanci in prijatelji, ki sem jih zapustil v l. 1922.

Znano žensko sem vprašal, ako bi mogel biti pri njej na hrani in stanovanju, ker sem imel namen ostati nekaj dni v naselbini. Moji želji je bilo ustreženo in jaz sem ostal v naselbini dvajset dni. Prosti čas sem izkoristil z ležanjem pod sadnim drevjem na mehki travi. Denarja nisem imel dosti, v kovčegu pa sem hranil okrog polovno novo štirinajstno harmoniko, ki sem jo sklenil prodati. Denar, ki bi ga dobil za harmoniko, bi mi pač prav prišel za pot proti zapadu zelo prav. Del sem oglas v Prosveti in par dni sem že dobil nekaj pisem, v katerih so me kupci vprašali druge podrobnosti glede harmonike in koliko hočem imeti zanjo. Nekemu rojaku iz Kansasa sem tako odgovoril in on mi je za dogovorila za ceno $75. Ta rojak je hotel harmoniko prej videti in me je potemtakem, ko jo je videl, bil je plačal. Jaz sem njegov želji ustregel in mu jo poslal, da jo je lahko pregledal. Bil je zadovoljen z njo in mi poslal mi je zahtevano vsoto par mesecev prej sem za njo plačal $125, torej sem na topla čem v tem oziru napravil zelo slab biznis. Bil sem pa vseeno vesel, ker sem si kupil pomoč za potovanje proti zapadu. Čeprav nisem bil več angleškega jezika, me je veselo vleklo naprej; nič se nisem ustrašil in potoval sem iz kraja v kraj po širni Ameriki.

Nekega dne v septembru sem se poslovil od dobre ženice, pri kateri sem bil začasno na hrani in stanovanju. Zahvalil sem se ji za dobro postrežbo in ji obljubil, da jo bom obiskal, ako me bo pot zanesla nazaj v naselbino.

Na postaji v Marcelinu sem si kupil vozni listek do Salt Lake Citya, Utah, ter zanj plačal $88. V državi Utah sem mislil začeti z delom v premogorovih, kajti v tem delu sem bil najbolj vešč in sem pravil, da se v državi Utah precej dobro zasluži.

Vožnja v potniškem vlaku je bila udobna in tudi romantična. Lepi predeli sem se preko kanadskih puščin in nato dospel v hribovite kraje države Colorado. V Coloradu sem moral na neki postaji prestopiti na drugi vlak, nato sem pa zopet odpeljal dalje proti zapadu. Vlak je kmalu privozil v gorate pokrajine, kjer sem opazil vse polno rudarskih naselbin. Vlak se je le za malo časa ustavljal na postajah med strmimi bregovi, nato pa brzel dalje proti Salt Lake Cityju.

Končno se je ustavil na zadnji postaji in izstopil sem v mestu Salt Lake City.

Na postaji sem se hotel nekoliko informirati, zato sem skušal stopiti v stik s kakšnim človekom, ki bi mi malo pojasnil glede mesta, o delavskih razmerah in naših rojakih. Najrajši bi se bil ustavil v rudarskem okrožju, v katerem je naselbina Helper, toda vozni listek sem imel kupljen do mormonskega mesta. Kje je nekako sto milj oddaljeno od omenjenega mesta. Treba je bilo dalje, odkoder sem imel plačano vozovnico; sploh sem potoval kar na slepo brez računanja o tem, kaj vse me lahko doleti.

Blizu postaje sem opazil krojačnico, katero je obratoval neki Nemec. Odločil sem se, da pridem k njemu in ga povprašam, kaj in kako. Vprašal sem ga, kje je bivališče v mestu in izvedel, da mi je bilo vse dobro znano, da so mi informacije glede srebrnih in bakrenih rudnikov. Povedal mi je, da so srebrni rudniki oddaljeni deset milje, bakreni pa nekako dvajset milje in se nahajajo v hribovitem ozemlju. Dalje mi je povedal, da se delo lahko dobi. Dela so različna in tako tudi plača, ker plačujejo po izurjenosti. Plače v bakrenih rudnikih v bližini so od $4.50 do $6.75 in vseh se dela po osem ur in delo ni pretežko. Nato sem ga še vprašal glede premogorov in pojasnil je, da so oddaljeni nekako sto milj od mesta Salt Lake City in da sem se vozil mimo njih. Torej bi bilo tako kakor sem domneval, ko sem se peljal skozi rudarska naselja. Po končanem pogovoru sem se od krojača poslovil in se mu zahvalil za informacije. Nato sem se podal v mesto, da si ogledam razne zanimivosti. V tem mestu je sedež mormonovcev, ki imajo čudno vero in veličastni tempelj. Po nekaj urah tavajna po mestu sem se odločil, da odpotujem nazaj proti naselbini Helper, v rudarsko okrožje. Prišel sem do zaključka, da bi bilo najbolje, ako odidem v kakšno rudarsko naselbino in začnem z delom, kakršnega sem bil vajen.

Odšel sem nazaj na postajo in si kupil vozni listek do male naselbine Castle Gate med gorovjem. Imel sem dve uri časa do odhoda vlaka in vstopil sem v bližnjo restavracijo, katero je lastoval neki Italijan. Pri Italijanu sem se dobro okrepčal z makaroni in pečenko in potem odšel na postajo in tam čakal vlak, da se odpeljem v rudarsko okrožje. Vlak je v kratkem času pripeljal in odpeljal sem se v gorovje.

Po parurni vožnji sem dospel v naselbino Castle Gate. Bilo je že pozno v noč in zato nisem nikjer mogel dobiti prenočišča. Nekaj časa sem se sprehajal in taval po naselbini, nato sem odšel za progo in tam čepel na prostem ter med časom malo zadremal. Bilo je že pozno v jeseni in v hribih je bilo bolj mraz ko drugod. Komaj sem nekoliko zadremal, me je že stresel mraz in prebudil. Po slabo prespani noči se je vendarle zdanilo. Zbral sem se, malo opravil umedkano obleko in si otrli čevlje ter odšel na postajo. Tam sem vprašal rudnika, kaj bo odhod vlaka v naselbino Latuda, ki je oddaljena 13 milj. Uradnik mi je povedal, da bo vlak dospel šele ob desetih in odšel v smer, kamor sem bil namenjen. Ker me je začel zebsti, da ga je treba ponovno založiti, sem odšel v neko restavracijo ter se okrepčal. Tu sem ostal par ur ter se pogovarjal z lastnikom. Vprašal me je, odkoder prihajam in kam sem namenjen. Jaz sem mu povedal, da prihajam iz države Michigan, da sem prišel na zapad za delom in da čakam na odhod vlaka, s katerim se bom odpeljal do Latude. On je rekel, da se delo tam lahko dobi, ne pa stanovanje. Najbolje bi bilo, ako bi se vrnil med pečlarje.

Ure so potekale in končno je pripeljal vlak, s katerim sem se odpeljal. Po kratki vožnji se je vlak ustavil na neki postaji, kjer sem vprašal, kako daleč je še do Latude. Človek, ki sem ga vprašal, je bil rudar in povedal mi je, da nismo pol milje in da vlak ne vozi tam mimo. Odločil sem se, da jo bom kar peš ubral po gorski poti. Vzel sem pot pod noge in v dobri poldrugi uri sem dospel v rudarsko naselbino, ki leži med dvema visokima hriboma. Najprej sem vprašal za Slovence, katere sem kmalu našel. Ustavil sem se pred neko hišo, v kateri so bivali naši ljudje. Pri njih sem izvedel, da se bom lahko dobil, toda na stanovanju ne morem biti pri njih, ker ni dovolj prostora. Vseeno pa so mi dovolili, da sem pri njih ostal čez noč; naslednji dan so mi pokazali, kje bom lahko dobil hrano in stanovanje.

Najprej sem šel vprašat za delo, kajti to je bilo poglavitno. Ako dobim delo, bom tudi stanovanje in hrano si mislil. Če ne, bom raje šel drugam, ker bo treba naprej s trebuhom za kruhom. Odšel sem v pisarno, kjer so jemali in vpisovali nove rudarje. Tam so me vprašali, kako sem delal v premogovniku in čemu sem izkušen. Povedal sem jim, da sem delal v premogovniku v raznih krajih v Ameriki pol drugega leta. V pisarni so rekli, da imam dovolj izkušenj in takoj sem dobil delo. Še isti dan sem bil vpisan med ostale rudarje; moral sem se podvreči tudi zdravstveni preiskavi, katero sem dobro prestal. Kupil sem potrebno orodje, nato pa odšel vprašat k drugi slovenski družini za hrano in stanovanje, kar sem dobil in naslednji dan sem šel na delo v premogovnik.

številka 97</text>
      <sha1>7qve19n5phgtgiimdkz9x5wtrruip1z</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223933</id>
      <parentid>223932</parentid>
      <timestamp>2026-04-22T12:42:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <comment>/* XIII */</comment>
      <origin>223933</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="122317" sha1="hr7obuwtfpozu6xl95ybgxk4l9bmcu9" xml:space="preserve">


==I==

Kakor na tisoče drugih, ki so morali v trebuhom za kruhom v neznani svet, sem moral tudi jaz zapustiti rodno grudo in se odpraviti na dolgo pot v Ameriko. Takoj v začetku, ko sem se odpravljal v novo deželo, sem imel mnogo težav, največ pa zaradi potnega lista.

Prejel sem namreč pismo od strica iz Amerike, v katerem me je vprašal, če hočem priti za njim. Jaz sem mu takoj odpisal, da njegovo povabilo z veseljem sprejemam, čeravno bom imel potežkoče pri iskanju potnega lista in drugih potrebnih stvari. Stricu sem pojasnil razmere in obljubil, da bom skušal dobiti potni list.

Kmalu potem sem se podal v urad okrajnega glavarstva, kjer sem vložil prošnjo za potni list. Istočasno sem tudi iskal informacije glede potovanja v Ameriko. Nekaj tednov pozneje sem prejel drugo pismo od strica, v katerem mi je obljubil, da bo poslal vsoto ameriških dolarjev ali pa pošiljko, če bom dobil potni list in druge potrebne papirje. Odgovoril sem mu, da sem vložil prošnjo in da upam, da bom te stvari tudi dobil.

Čez nekaj mesecev sem prejel od strica parobrodno karto in $25. To vsoto, mi je pisal, bom moral pokazati ameriškim oblastem, ko bom prišel na Ellis Island pri New Yorku. Kar se tiče stroškov, sem imel torej vse preskrbljeno — karto in potrebnih $25. Treba se je bilo le še potruditi, da dobim potni list in začel sem se ponovno obračati na glavarstvo v tej zadevi. V nekaj dneh so mi sporočili, da ni nobenih zaprek in da bom potni list kmalu dobil.

Kakor so mi poročali iz urada okrajnega glavarstva, tako se je tudi zgodilo. Dobil sem potni list, s katerim sem nemudoma odšel v Zagreb k ameriškemu konzulu, da ga podpiše. Pri konzulu ni bilo nobenih sitnosti. Plačal sem deset dolarjev in s tem je bilo vse opravljeno.

Moja parobrodna karta je bila v rokah nekega agenta v Ljubljani, h kateremu sem se potem napotil. On mi je pojasnil, da je vse v redu in da bom lahko kmalu odpotoval čez veliko lužo, zatem pa je zahteval moj potni list, češ, da ga bo vpisal v ladijski seznam. Jaz sem mu izročil potni list, ker sem mu zaupal. V tem zaupanju sem se vrnil domov v Novo mesto. Ko sem se poslovil od agenta, me je zagotovil, da mi bo že dal vedeti, kdaj lahko odpotujem.

Po par tednih čakanja, ko ni bilo od agenta nobenega glasu, me je začelo skrbeti. Odločil sem se, da ga ponovno obiščem in tako pojasnim vzrok dolgega molka. Dolgo pot do Ljubljane sem prehodil peš in takoj odšel k agentu v urad. Tam sem opazil nekega moškega, ki je stal pred vhodom. Vprašal me je, kaj želim in ker mi ni dovolil vstopa v pisarno, sem mu povedal, kdo sem in kaj hočem izvedeti.

On mi je potem povedal, da je gospod agent zelo zaposlen in da ne utegne govoriti z menoj. Pojasnil sem mu, da sem napravil dolgo pot iz Novega mesta in da se ne morem vrniti, ne da bi dobil vsaj odgovor namena. Na to mi je odgovoril, da je on le agentov uslužbenec in morem čakati tako kakor mu on ukaže. Najbolje da se vrnem domov in tam čakam obvestila. Ko bo parnik pripravljen in vse drugo urejeno za odhod, bom lahko odpotoval brez vseh sitnosti. Ker mi ni drugega kazalo, sem se uklonil in vrnil domov.

Minilo so tedni in meseci, toda obvestila ni bilo. Pričakoval sem, da mi bo agent ali pa njegov uslužbenec pisal, kakor mi je bilo obljubljeno, kar pa ni bilo izpolnjeno. Moja nestrpnost je bila vsakim dnem večja in končno sem se odločil, da grem ponovno v Ljubljano. Nadaljevalo se je moje življenje, da ni vse v redu in pomen je se pokazal.

Imel sem znanca, ki je tudi imel potni list in ker je bil z menoj v isti hiši, sva se skupaj podala v Ljubljano, da dobiva vzrok zavlačevanja. Prišla sva v agentov urad, kjer sva zvedela ostalo, ker sva videla same tuje obraze, najinega agenta pa ni bilo nikjer. Uradniki so naju pričeli izpraševati, kaj želiva in povedala sva jima cilj najinega obiska. Potem so naju informirali, da se tisti agent nahaja v zaporu in da sta dva njegova uradnika pobegnila v Ameriko. Agent je pošiljal tudi propadle v Ameriko, pa ga je pravzaprav prijela policija na ljubljanskem kolodvoru, ko se je hotel po francosko posloviti.

Po aretaciji tega agenta so pisarno prevzeli drugi ljudje, ki so nama povedali o njegovi nepoštenosti in poneverbah, ki so se izvršile. Ko sva jim pojasnila, da ima agent najina potna lista in karti, so nama svetovali, naj ga obiščeva v ječi in zahtevava pojasnila.

Dali so nama poseben listek in nama naročili, naj ga izročiva ječarju.

Ko sva prišla pred jetnišnico, je naju neki gospod vprašal, kaj želiva. Ta gospod, kakor sva pozneje izvedela, je bil sodnik in je nama takoj izpolnil željo. Šel je v celico in kmalu se je vrnil z agentom, nakar smo skupaj odšli v sodnikovo pisarno. Sodnik je agenta vprašal, če naju pozna, on pa je pobesil oči in dejal, da naju morda pozna le po imenu, drugače pa sva popolnoma neznana. Ker sva sodniku že prej povedala, da ima agent najina potna lista in karti, je zahteval, naj nama te stvari takoj vrne. Agent je potem priznal, da sva mu res izročila karti in potna lista, katere pa je poslal parobrodni družbi v Zagreb in da je ta reč v redu.

Sodnik je nama potem svetoval, naj se odpraviva v Zagreb, da na pristojnem mestu poizveva, če je vse tako, kakor trdi agent. Če ne bova tam dobila svojih stvari, naj se vrneva v Ljubljano in on bo posredoval potrebno akcijo proti agentu, ki se pokori v zaporu za svoje grehe. Vprašal naju je tudi, če sva izročila agentu kaj denarja, kar sva zanikala.

Naslednji dan sva se z znancem odpeljala v Zagreb. V uradu družbe sva pojasnila, kako nama je ljubljanski agent varal in da bi morala že davno odpotovati v Ameriko, ako ne bi bilo zavlačevanja. Bala sva se tudi, da je agent prodal najini karti in denar zapravil, toda ko sva bila informirana, da sta najina potna lista in karti v uradu, sva bila oba zelo vesela.

Pozneje sva izvedela, da je tisti ljubljanski agent osleparil veliko število ljudi predno so ga vtaknili za zapahe. Oblastem so ga izdali neki Kočevarji, od katerih je vzel denar pod pretvezo, da jih bo spravil v Ameriko. Ko so spoznali, da so naseli, so ga naznanili policiji, ki ga je aretirala. Agent jim je namreč zatrjeval, da jim bo preskrbel potne liste, kar se je drugo potrošene stvari, da bodo lahko odpotovali v Ameriko in na ta način jih je oskubel iz vsega denarja. Res je ponarejal tudi potnih listov in ko je mislil pobegniti s priseljenim denarjem v Ameriko, ga je aretirala. Njegova ponarejena lista so prav tako ovadile petec.

Ko sva z znancem opravila svoje zadeve v Zagrebu, sva se vrnila domov. Bila sva prepričana, da ne bo nadaljnjih sitnosti, ker so naju zagrebški agentje zagotovili, da bodo vse uredili in potem pismeno obvestili, kdaj bo treba odpotovati. Rekli so, da urad vodijo poštenjaki in da bodo pazili, da ne bo več zmešnjav.

Z znancem sva spet legla in čakala in mislila na dan, ko se bo treba odpraviti na dolgo pot. Potrebovala sva na vse sitnosti in pričakovala obvestila iz Zagreba, ki pa ni hotelo priti. Tako sva čakala par mesecev in končno sva prejela pismo, naj se oba javiva v zagrebškem uradu, kjer nama bodo uredili potrebne stvari in par dni pozneje bova morala odriniti proti Ameriki.

Šla sva spet v Zagreb in v uradu so imeli res vse pripravljeno, le potrdilo od ameriškega konsula je še manjkalo. Zato sva šla v njegov urad, ki je izdal potrdilo brezplačno, ko sva ga informirala, da je sleparski agent zadrževal najin odhod v Ameriko. Potem sva se vrnila domov, kjer je bilo treba čakati nadaljnjih teden in potem sva prejela od agenta parobrodno vozovnico, dovolilo, da je prišel čas za odhod.

Z znancem sva uredila prtljago in druge stvari in treba se je bilo posloviti od bližnjih sorodnikov in prijateljev. Mnogi so naju blagrovali, ker bova odšla v deželo, v kateri se cedita mleko in med. Mnogo je bilo ljudi takrat kakor jih je danes, ki si predstavljajo Ameriko v drugačni luči kakor v resnici je. Tudi midva sva videla gradove v oblakih, čeravno sva vedela, da je treba v Ameriki trde delati, da ni noben raj in da ne tam zlato ne pobira na cestah, kakor so nekateri domnevali.

V istih časih se je v našem kraju veliko govorilo o Ameriki. Povedani so se sklicevali le dobro stvari; tistim, ki so realno slabo stran, ljudje sploh niso verjeli.

==II==

Prišel je dan odhoda in z znancem sva zapustila rojstno vas Pleberje, 15 stopinj daleč od mesta. S težkim srcem sva se na pot, ker sva vedela, da se bova morala ločiti od staršev, sorodnikov in prijateljev.

Šla sva najprej v Novo mesto, kjer sva se ustavila pri sorodnikih in prijateljih. Poslovila sva se od vseh in potem sva se napotila na železniško postajo. Vlak je kmalu pripeljal iz Bele Krajine in posloviti se je bilo treba od svojcev. Stisnili smo si roke in se poslovili z solznimi očmi, kajti slovo je bilo težko. Pred nami je bila dolga pot čez morje v tuje, neznane kraje. Slovo je bilo kratko, kajti vlak ni hotel čakati na nas. Ko smo se končno odtrgali od svojih dragih, smo želeli na vlak. V srcu nas je pa stiskalo, da smo mislili, da nam bo počilo od nepopisno težke bolečine. Vlak se je začel pomikati proti Ljubljani in rojstna gruda se nam je čim dalje bolj oddaljevala; priljubljene dolenjske pokrajine so nam izginjale izpred oči. 

Vlak je drdral proti Ljubljani. In mi smo pa tužni srečali in z žalostnim obrazom sedeli v kupeju in mislili na svoje drage, ki so ostali doma. Kako hudo mora biti tudi njim, ki vedo, kako daleč pelje naša pot, na katero smo se podali v borbi za vsakdanji kruh, ki ga bomo morali služiti v tujini. Kdaj bo zopet nastopil čas, ko se bomo vrnili nazaj k svoji rojstni krajini in bogati, da bomo svoje prihranke delili z njimi?

Marsikomu so solze vstople v oči in potočile po licih, kajti ločitev nam nikakor ni hotela izginiti izpred oči. Polagoma smo se pa pustili v pogovor, eden drugi je z ihtnim glasom začel praviti, kako smo zapustili svoje domače in svoj rojstni kraj. Sedaj gremo v tujino, med tuji rod, kjer se bomo težko privadili. Pred odhodom smo se veselili in smo radostno vzklikali: »V Ameriko gremo — nahajanje se bi bilo pa najraje skesali. To smo še drugo mimo, se pogovarjali skupaj v vlaku, ki nas je peljal proti Ljubljani.

Vlak se je ustavljal na nadaljnih postajah. Vstopali so novi potniki, ki so vozili v razne kraje. Skoro vsi so bili dobro razpoloženi, nas pa ni veselilo, da bi se spuščali v pogovore z njimi. Mi smo mislili svoje in sklepali smo, da tudi drugi potniki ne bi bili tako dobrega razpoloženja, ako bi bili na našem mestu. Oni se bodo morda še enkrat vrnili domov, bodimo se znali pripetiti, mi ne bomo nikdar več videli svoje rojstne vasi, staršev, bratov in sester.

Končno se je vlak ustavil na postaji v Ljubljani. Med vremenom smo popravili svoje kovčke in drugo prtljago, izstopili iz vlaka in dali našo prtljago prepeljati v bližnji hotel. Bilo je že zgodaj zjutraj in odpotovati smo hoteli iz Ljubljane šele naslednji dan; zato smo si najeli tudi spalne sobe, kajti v noči, ko smo se podali na pot, nismo spali nič, na nadaljnji vožnji pa tudi ni kazalo, da bi mogli pošteno zatisniti trudne oči.

V Ljubljani smo imeli glede našega potovanja še nekaj opravkov; kar nas je bilo fantov, smo hoteli to sami urediti, da se ne bi potem kaj zataknilo po ostalih v hotelu in pazili na prtljago.

Fantje, utrujeni po potovanju, smo se malo oddahnili prekrenčeti potrebne potrdila glede vojaške službe. Potrdila smo morali dobiti, da bomo lahko dokazali, da smo služili v jugoslovanski armadi in da smo odslužili svoj dvoletni rok, kar je te tedaj zahtevalo od fantov, ki so bili podvrženi vojaški službi.

Pri vojaškem poveljstvu v Ljubljani smo imeli zopet sitnosti. Nikakor nam niso verjeli, da smo res prosti vojaške službe ter da smo popolnoma odslužili. Mi smo na vse načine hoteli uradnike prepričati o naši poštenosti, pa nam niso verjeli. Končno so začeli listati po raznih knjigah, kjer so vendar našli zapiske glede naše vojaške službe. Nato so nam dali potrdila brez nadaljnjega obotavljanja.

Toda zaprek ni bilo konec ne kraja. Zopet so nam rekli, da moramo imeti tudi potrdila od finančne uprave v Ljubljani. Mi smo hodili od Poncija do Pilata in iskali potrebna potrdila. Dva naša sopotnika sta dobila potrdila od policijskega komisarja. Ko sva pa nadaljnja dva prišla k njemu po potrdilo, je rekel, da ga ne potrebujeva.

Ta finančna in policijska potrdila bi imeli pokazati na meji med Jugoslavijo in Italijo. Ker pa ga nisva mogla dobiti z njegovim potrdilom, sva morala iti kar brez njega.

Naposled je vendar prišel čas, da smo zapustili Ljubljano. Vozne listke smo si kupili do državne meje. Tisti, ki so imeli vse urejeno, so odšli proti vlaku brez skrbi, toda jaz in moj sopotnik, ki nisva imela omenjenega potrdila, sva bila v skrbeh, kaj bo, ako naju ne bodo pustili naprej.

Vlak se je začel pomikati naprej proti italijanski meji in v kratkem času smo bili na cilju. Na meji smo morali vsi izstopiti, nakar so naši obmejni in finančni uradniki vse pregledali. Jaz in moj sopotnik sva se kar tresla od bojazni, da naju ne bi zavrnili. Toda ves strah je bil brez potrebe; uradniki so vse pregledali in ugotovili, da je vse v redu. O omenjenem potrdilu niso vprašali in midva sva bila pri obmejnem pregledu izpuščena kakor vsi drugi. Vprašali nas niso ne o vojaškem in ne o policijskem potrdilu.

Po pregledu na jugoslovanski meji smo prestopili mejo in nato so nas zopet na italijanski strani pregledali, ako imamo vse v redu. Pregled se je končal v zadovoljstvo vseh, potem so nas pa odpeljali na postajo, kjer smo kupili vozne listke do Trsta.

Na postaji v Trstu so nas čakali uradniki parobrodne družbe, ki so nas odvedli v mesto. Tam so nam preskrbeli prenočišče v nekem velikem poslopju. Dobili smo sobo, ki je izgledala kakor spalnica. Vseh potnikov nas je bilo okrog trideset, skupaj pomešani, moški, ženske in otroci. Prenočevali smo vsi v prostorni sobi, na enem koncu moški, na drugem pa ženske in otroci.

V Trstu smo čakali na parnik štirinajst dni. V omenjenem poslopju smo prejemali tudi hrano, za kar so nam nekaj malega zaračunali. Včasih mi pa tudi v kakšno gostilno, kjer smo si izbrali jed po svoji volji. Ko smo uradnike izpraševali, kdaj se bomo vkrcali na parnik, so nam veselo odgovarjali, da v kratkem in tako so odlašali dan za dnem.

Meni je bil Trst dobro znan že iz prejšnjih časov. V mestu sem se nahajal štiri mesece med svetovno vojno, v okolici pa čez cele dni. Zato sem bil s svojim znanjem dobrodošel sopotnikom, ki so se podajali na izprehode po mestu popoldnevi in tudi ob večerih. Seveda smo se morali ozirati tudi na previdnost. Najrajši smo se izprehajali po ulicah starega mesta, kjer živi revnejše prebivalstvo. Tako smo se dobro seznanili z ljudmi v tistem delu mesta, kjer smo videli mnogo bede in ubožanja. Trst je na enem mestu, drugim pristaniškim mestom, kjer se srečata bogastvo in bogastvo vsak na svojem koncu in kjer reveži bijejo težak boj za obstanek.

Po dolgem čakanju je vendar prišel dan, ko smo se vkrcali na parnik, ki nas je imel odpeljati preko oceana v novi svet. Na tisoče in tisoče naših ljudi je že odjadralo v daljne dežele in tudi mi smo dočakali tisti dan, ko smo se podali na dolgo pot, na morsko vožnjo in ali za rojake, ki so se že pred nami izselili.

==III==

Prve vožnje po morju ni bilo hude. Toda parnik ni bil pravi potnik, temveč tovorni in imel je na krovu okrog šeststo potnikov raznih narodnosti in veroizpovedanj; bila je natrpana mesta, brez posebne ureditve na ladji. Bilo je tudi veliko naših Slovencev in deset deklet. Nadalje je bilo okoli dvajset Hrvatov, nekaj Nemcev, par Rusov, nekaj Madžarov, Bolgarov, največ pa Italijanov, ki so jih dobivali tudi med potjo na ladjo, ker se je parnik ustavljal v raznih pristaniščih. Pridružilo se nam je več potnikov raznih narodnosti, kjer se je parnik ustavil. Razkladali in nalagali so pa tudi razno blago ter ga prevažali iz kraja v kraj.

Dosti so naložili v raznih pristaniščih tudi suhega grozdja, iz katerega je gotovo ameriški buteljarji kuhali preprosto kapljico, ko je grozdje dospelo v združene države. Jaz sem vse skrbno opazoval, ko se je parnik začel po Jadranskem morju naprej proti Atlantskemu; opazoval sem pristanišča in obalo Italije, Grčije, Španije in Afrike. Vse me je zanimalo, toda v duhu sem bil še vedno s svojimi dragimi v domači vasi; nisem mogel pozabiti nanje in na veliko ločitev. Ko sem se spomnil, koliko sem imel truda in sitnosti, da sem vendar dočakal dan, ko sem resnično odšel na pot, me je vse to nekoliko potolažilo, ker sem vedel, da sem končno dosegel svoj cilj.

Parnik je neprestano se ustavljal v raznih pristaniščih, katerim imena sem pozabil. Nosil je velik tovor, da sem se kar bal, da se ne bi potopil. V zadnjem pristanišču so še naložili premog in pitno vodo, toda vode smo zmanjkovalo predno smo dospeli do cilja, tako da smo morali piti prekuhano morsko vodo, ki nam ni bila nič okusna.

Ko je parnik končno dospel do odprtega morja, se je jela zibati prava morska vožnja. Parnik se je začel zibati, ko so valovi začeli dvigati in nato zopet padali. Slabo vožnjo smo imeli tri dni, potem je bilo morje zopet mirnejše in naš parnik je nekako dobro rezal v ravni legi naprej.

Hrana ni bila baš povoljna in smo bili večkrat lačni. Radi bi si bili kupili za svoj denar kaj priboljška, pa smo morali stiskati za najpotrebnejše. Ker nam niso dali toliko, da bi se do sitega najedli, smo začeli študirati, kako bi se dalo na kak način vsaj kaj dobiti, kajti kuharji so bili deli hrane. Po razmišljanju smo to tudi poskušali. Naše jedilne karte smo namreč štele in kuhari so nas le na številke pazili, kadar smo jih pokazali. Ker je bilo večkrat preveč drenja, smo se poslužili, da smo eno karto lahko dvakrat pokazali. In nekega dne sva to poskusila s sopotnikom, ko nas je večje število stalo v vrsti, da dobimo odmerjeno hrano, v katero je bil tudi kruh prirejen. Ko sem jaz pokazal karto, mi je kuhar odmeril moj del, zatem sem mu pokazal še karto za kruh, ki je dal drugemu, ki je stal za menoj, ker jaz nisem mogel vsega držati. Potem sem izročil karto onemu za menoj in za zopet drugemu, ki je potem zopet nastopil v vrsto, pokazal karto kuharju in dobil ponovno odmerjeno hrano, kajti kuharji so bili na številke.

Tako smo na ta način dobili za kruh, kajti za drugo hrano nam ni bilo dosti kar. Toda to našo zvijačo so kmalu pogruntali in začeli zmerjati z vsakovrstnimi primitivnimi izrazi, ki so mu primerni sled. Toda opazili nas niso; mi smo naprej tako delali, čeprav so večkrat opazili, da smo dvakrat z eno karto dobili kruh, čeravno pa nam je še posebe zlo. Nismo se brigali za kuharjevo zmerjanje; samo da smo ga prevarali, pa smo bili zadovoljni.

S pijačo je bilo bolje, ker vina smo imeli dovolj, slasti še, ker ga dekleta niso marala piti; izročile so ga nam, ki smo ga radi cukali. Vino so nam pa tudi delavci na skrivanji prodajali po nizki ceni. Seveda ga je bilo na prodaj v kantini, toda tam je bilo dosti dražje, zato si ga smo mogli privoščiti. Delavci so ga sebi odtrgali in naprej tudi skrbeli, da ga potem naši prodajalci po tako nizki ceni. Istotako so nam delavci prodajali živila na skrivaj in mi smo bili tiho v tem oziru. Vse se je delalo tajno; oni so nam prodajali po nizki ceni, mi pa kupovali kolikor nam je bilo mogoče.

Nadaljnja sitnost, ki smo jo imeli med vožnjo na parniku, je bil mrčes, s katerim so bili nabito oddeljeni Grki. Bili so polni uši, garjev in opraskan po koži, ko mrav obsen. Uši so se hotele pa svobodno razširiti na vse potnike, kar je bilo treba na vsak način preprečiti. Eden ali drug način preprečiti. Večkrat smo se morali dati poškropiti z nekakim oljem, s katerim smo pobijali to polagali v vodo paro, da so mrčes poginili. Naša obleka se je skoro popolnoma pokvarila, ker smo jo večkrat pomivali.

Grki so bili v resnici najbolj nesnažen narod na parniku; bili so umazani in razcapani, kakor pravi cigani. Bili so zelo nadležni; pri kosilu je bil vsak drenč in večkrat so se sami med seboj stepali, ko so se rinili, kdo bo prej dobil odmerjeno hrano. To se je ponavljalo vsak dan, ko smo bili na parniku.

Časi so objemali Grke pomorci ali delavci in drugi mornarji, toda kljub temu so se vedno zaganjali. V resnici je izgledalo, kakor da bi bili med pravimi divjaki. Tega obnašanja smo bili dosti sitni in bi se bili najraje ali znašli daleč stran od Grkov; toda morali smo potrpeti, dokler ne bo konec našega voženja.

Nekega dne se je raznesla po parniku novica, da je neka žena zbolela na nalezljivo bolezen. Komaj je vest dosegla potnike, je smo morali pred zdravstveniki nas je preiskal od nog do glave, ako se morebiti še pri kakšnem drugem potniku med nami ne skriva nevarna nalezljiva bolezen. Zdravnik je cepil vse potnike, da prepreči širjenje bolezni. Kmalu potem je nadaljnja nesreča zadela za isto boleznijo še par. Zatem so zaprli ženski oddelek in mi nismo mogli več do svojih sopotnic, s katerimi smo skupno obdi do doma. Ženski oddelek je bilo prepovedano izprehajanje po krovu, dokler je bila možnim se dovoljeno iti par ur na krov, toda takrat smo morali moški iti v svoje kabine. Mornarji so pazili, da se ne bi kljub prepovedi kateri moški približal med ženskami, ki so se sprehajale na krovu. Pod strogim zdravstvenim nadzorstvom smo bili šest dni; sporočili so nam, da je ena ženka nekolik bolna, druga pa je že v slabem stanju.

Parnik je plul dalje in dalje po morju gladini. Dnevi so hitro tekali in tako tudi tedni. Mi smo se približevali svojemu cilju. Oklavir sta bili tesni želji, preteklo več dni. Ena je bila popolnoma okrogla, druga je bila ravno krivuljasta. Ena je bila skorajda povsem izginila in druga se je raznesla vest, ako ne bo tudi ona odpravila predno doplujemo v ameriško luko, da nam bo zabranjeno izkrcanje in vstop na priseljeniški otok. Lahko pa se tudi pripeti, da nas vse skupaj vrnejo, od koder smo prišli. Če se to zgodi, sem si mislil, bodo vse hude stvari, ki smo jih videli in vse skrbi in sitnosti odpotovali v domovino.

Končno smo vendar pripluli v newyorško luko in parnik se je ustavil par milj od otoka Ellis Island. Na parnik so prišli ameriški zdravniki in nas natančno pregledali, da ne bi morebiti prišel kak nalezljiv bolnik s seboj. Izredno natančno preiskavo so napravljali, najprej za vse ženske, ki le zbolela na vsem morju. Vso obleko in perilo so nam razkužili, da bi uničili morebitne bolezenske kali v raznih predmetih.

Na tistem kraju je parnik stal par tednov in mi se nismo smeli izkrcati; bili smo pod stalnim nadzorstvom obrežne straže. Potniki smo obupno čakali svoje usode ter žalostno gledali v bodočnost. In vse te neprilike zaradi ene same ženske. Govorica se je ponovno raznesla med potnike, da ako omenjena bolna ženska v kratkem ne ozdravi, nas bodo poslali nazaj.

Naposled so dali ameriški zdravniki našemu parniku še trideset dni časa. Ako v tem času ženska ozdravi in ako noben izmed potnikov ne zboli, se bomo lahko izkrcali. V tistem odmerjenem času smo nestrpno pričakovali, kako bo naša sreča potekala. Ne verjamem, ako so se kakemu bolnemu človeku tako želeli okrevanja kakor smo ga mi naši bolni sopotnici, kajti z njeno boleznijo je bilo spojeno tudi naše zadržanje. Končno se je pa vse bolje izteklo kakor smo pričakovali. Ženska je popolnoma okrevala in nobeden izmed potnikov ni več obolel. Tako je le prišel dan veselja, ko smo stopili na suho zemljo na otoku Ellis Island.

Po ponovni preiskavi smo dobili dovoljenje, da se smemo izkrcati in da je vsa nevarnost nalezljive bolezni odstranjena. Našemu parniku je pripeljal manjši parnik, ki nas je prepeljal na otok. Toda tam se je šele začelo pravo življenje; morali smo vsi preobleči in se dobro okopati. Dali so nam novo spodnje perilo in zopet vse razkužili. Na otoku smo se nahajali nekaj dni, da so nas do dobrega pregledali in nas pripravili za nadaljnjo pot.

V času bivanja na izseljeniškem otoku smo se morali umivati po telesu z nekim razkuževalnim sredstvom. Ko je prišla vrsta name, da bi se moral namazati, kakor so me drugi posnemali, sem prišel pod prho in smrdljivo tekočino je zlivali v korito, toda redko me je zapazil. Proti temu sem se branil, nato pa z nekim predmetom udaril bržkone čez pleče, da sem odskočil kakor žaba, ki prileti ob trd predmet. Nato so me ponovno napolnili z ono smrdljivo tekočino, me prijeli za glavo in mi ukazali, naj jo pomočim v posodo. Jaz sem se torej popolnoma namazal po glavi in telesu. Tisti, ki me je držal čez pleča in prisilil, da sem glavo vtaknil v smrdljivo tekočino, je še nekaj mrmral, toda jaz sem izrazil ogorčenje.

Ko so uradniki in zdravniki videli, da smo popolnoma očiščeni, so nam naznanili, da bomo odpotovali kamor smo namenjeni. Morali smo še skozi zadnjo preiskavo, da so nas zdravniki še enkrat pregledali od nog do glave in potrdili, da smo zdravi in sposobni. Morali smo pred raznimi uradniki in pred komisarjem izjaviti naše želje, kamor želimo iti in kam nameravamo. Jaz sem dobro odgovarjal in tudi pokazal zahtevani 25 dolarjev; preiskava je bila končana in jaz sem lahko zapustil otok.

Dobil sem spremljevalca, s katerim me je prepeljal v malem motornem čolnu z otoka na drugo stran. Ko sem stopil zopet na suho, sem bil ponovno pregledan od zdravnikov; bilo ni nikakršne zapreke in s spremljevalcem sva se podala naprej. V nekem kraju sva vstopila v voz ozkotirne železnice in sva se odpeljala do agenture parobrodne družbe. Tam sem končno zopet prejel oddal od svojega kovčka in odpotoval v New York.

Uradniki v pisarni so govorili hrvaško in sem se z njimi lahko pogovarjal. Izpraševali so me glede vožnje in o potovanju. Povedal sem jim, da je bila vožnja dolga in da sem dosti časa zamudil predno sem dosegel svoj namen.

Ker nisem imel dovolj denarja, da bi si bil kupil vozni list do cilja, sem moral čakati v New Yorku, dokler nisem dobil potrebne vsote od strica. Uradniki so mi odkazali spalno sobo in mi pripravili so tudi streho, naj mi pošlje potrebni denar. Imel sem še 25 dolarjev, vozni list od Monroje, Mich., pa je stal 27 dolarjev in nekaj centov. Zato sem naročil uradnikom, naj zbranjujo, da mi stric pošlje še 20 dolarjev, kar bo zadostovalo za vozni list in druge stroške.

Ko sem se odpravil v odkazano sobo k počitku, sem upal, da bom potem naspal, a sem se motil. Kmalu sem se prebudil, kajti po meni je začelo nekaj laziti. Prižgal sem luč in začel pregledovati in zapazil sem cele roje stenic. Vse se je plazilo po postelji in po meni. Takoj prvo noč na ameriški zemlji me je napadla stenica. To res ne more biti tista zlata Amerika, o kateri smo se v starem kraju pogovarjali, sem dejal sam pri sebi.

Prižgal sem si cigareto in se usedel na posteljo, ki je kar zakripala. V sosednji sobi sta bila dva druga potnika, ki sta čula moje godrnjanje. Eden je potrkal na vrata moje sobe in vprašal, zakaj mrmram. Po glasu sem ju spoznal, da sta ona dva, katera sem zadel v pisarni. Povedal sem jima, da ne morem spati, ker mi ne dajo stenice miru. Potem smo se spustili v pogovor in povedala sta mi, da sta Bolgara in da se vračata v staro domovino, ker ju tudi v Ameriki postalo slabo in začelo primanjkovati dela. Pojasnila sem jima, da sem Slovenec in da sem prišel sem iskat srečo. Vse po vrsti sem jima razodel in oba sta me z zanimanjem poslušala. Pogovarjali smo se lahko, ker se je oba dovolj dobro znala slovanskega jezika.

Nadalje sta mi povedala, da so v Ameriki težka dela in jako nezdrava. Plača je nizka in da se ne da dosti prihraniti. Eden je rekel, da je bolje v bolgarskih brdih pasti koze nego garati na vroče pečeh za ameriške kapitaliste. Drugi me je svaril pred težkim delom, ki človeka lahko spravi v prerani grob. Ameriški kapitalistični sistem je tak, da hoče človek izmolsti iz delavca, da lahko grmadi ogromno bogastvo.

Tako sta mi Bolgara nekoliko orisala delavsko življenje v Ameriki. Čeprav sta mi pripovedovala v hrvaškem jeziku, sem ju vse razumel. Jaz sem jima omenil, da sem že dosti čul o Ameriki, toda največ je lepo strani. Prepričan sem pa bil, da tudi v Ameriki ne more biti vse dobro in to sta mi pojasnila tudi Bolgara. Vprašal sta me tudi, ali sem lačen ter mi ponudila jestvine, ki sta jih imela pri sebi. Prekinjala sta ameriški kapitalistični sistem, za katerega sta vedela, da izkorišča delavca in da je treba delati za skromno plačilo.

Tako sta mi Bolgara nekoliko orisala delavsko življenje v Ameriki. Čeprav sta mi pripovedovala v hrvaškem jeziku, sem ju vse razumel. Jaz sem jima omenil, da sem že dosti čul o Ameriki, toda največ je lepo strani. Prepričan sem pa bil, da tudi v Ameriki ne more biti vse dobro in to sta mi pojasnila tudi Bolgara.

Potem sem šel spat in v sobi se je dalo spati, ker so stenice naredile ponoči masko; na vsak način so me hotele napasti tudi ponoči, vendar sem nekako zaspal. Naslednji dan sem odšel iz sobe, kjer sem spal, in si poiskal nekoliko svežega zraka. Utrujen sem bil po dolgi poti, ko sem se odpravil k počitku.

Popoldne sem dobil denar od strica, ker je dospel denar od strica, kateremu sem prej pisal, da mi pošlje 20 dolarjev. V uradu so mi povedali, da denar že je, toda jim pride vsak čas in naj bom brez skrbi. Kakor hitro bo prišel, ga mi bodo izročili, da bom lahko nadaljeval pot.

Popoldne je denar vendar dospel in jaz sem bil resen nadvse in srečen, ker sem lahko izročil in potem me je pa nekdo odpeljal s potniškim avtomobilom na postajo New York Central železnice. Na postajo sem dospel le nekaj minut pozno in tako zamudil vlak.

Drugi vlak je imel odriniti še par ur. Moj spremljevalec mi je rekel, da ne utegne čakati pred odhodom vlaka; zato je poiskal nekega človeka na postaji in me naročil, naj pazi name in me spremi na vlak. Tisti človek je spremljevalca skoraj uslužno in napravil kakor mu je bilo naročeno.

Med časom čakanja na vlak sem se izprehajal v čakalnici in opazoval vrvež potnikov, ki so neprestano prihajali in odhajali. Ko sem pomislil na milijonsko mesto New York, v katerem so prebivali ljudje iz vsega sveta, sem tudi mislil na tisoče ljudi, ki so dospeli na postajo, da so prišli raznih narodnosti, med katerimi najbrž tudi Slovencev.

Končno je prišel vlak, s katerim sem se odpeljal proti svojemu cilju, v Monroe, Mich. Čez nekaj časa je bil moj spremljevalec izpisan, nato pa smo se odpeljali naprej. Vstopil sem v drug vagon, ki se je povsem razlikoval od evropskih, s sedeži na mehki sedel z visokimi nasloni, ki so me odpeljali v ameriška mesta.

==V==

Vlak je drdral po ameriških železnicah in jaz sem skozi okno opazoval nova mesta, nove vasi in polja. Zelena cesta me je vodila preko polja in gozda, med hribi in dolinami in odprl se mi je nov svet. Vse to sem opazoval skozi okno vlaka, v duhu sem pa preletel vse dogodke, ki sem jih doživel na poti. Poslovil sem se od svojih sopotnikov in sopotnic njih; razšli smo se na vse strani in se nismo več nikoli videli. Spomnil sem se Bolgarov, s katerima sem se sestal v hotelu ter začel razmišljati, kar sta pravila o Ameriki in zakaj sta se vrnila v domovino.

Na parniku sem se seznanil z nekaterimi sopotniki, naposled sem pa ostal sam in se med tujci vozil v vlaku dalje proti državi Michigan. Največja zmešnjava je bila na Ellis Islandu, kjer so nas razdelili v skupine, ki so odrinile vsaka v svoj kraj.

Ko je vlak drvel proti državi New York proti Pensilvaniji, sem začel misliti na razna mesta, o katerih sem čul govoriti v domačem kraju. Po večurni vožnji smo dospeli v Pittsburgh, o katerem sem že dosti čul praviti in da v njem živi veliko rojakov. Videl sem mnogo tovarn in črnega dima, ki se je valil iz visokih dimnikov. Opazil sem večjo skupino delavcev, ki so iz tovornih vagonov razkladali premog in ga s samokolnicami odvažali proč ter ga po nekem žlebu spuščali navzdol v nižje skladišče. Delavci so bili zaprašeni in umazani, da bi človek na pogled mislil, da so Afričani.

Vlak se je v Pittsburghu ustavil nekaj minut, nato je pa odbrzel zopet naprej. Po par urah nadaljnje vožnje se je ponovno ustavil na nekem mestu. Izstopil sem in tam sem moral zamenjati vlak. Čakal sem nekaj pol ure, potem pa sem se nekdo poklical, naj mu sledim. Pogrebal sem svojo prtljago, katero sem tako bil odložil in se z njim človekom, ki mi je dal znamenje z roko. Stopila sva k čakačjemu vlaku, na katerem sem ga spet našel, nato je vlak kmalu odrinil naprej proti strani države Pensilvanije.

V kratkem smo dospeli v državo Ohio in drveli naprej pod hribovito pokrajino. Prispeli smo v mesto Toledo, kjer se je vlaka ustavil le deset minut, nato je pa zopet odbrzel proti Detroitu, Mich. Jaz sem si pa mislil, ko bom enkrat v Detroitu, potem bo kmalu konec dolge vožnje.

V Toledu se mi je pridružil neka Italijanka, ki je potovala v Detroit. Začela me je ogovarjati v italijanščini in naredila mi je raznimi vprašanji. Hotel sem ji izvedeti, kako daleč je še do Detroita, toda nisem ji mogel povedati, ker sam nisem vedel.

Vožnja do mojega cilja je bila krajša nego sem si mislil, kajti razdalja od Toleda do Monroja ni kmalu prevoziti in sem mislil, da se bom moral peljati še dolgo. Pravzaprav sem mislil, da se bom moral peljati skozi Detroit, pa sem bil v zmoti.

Ko se je vlak ustavil v Monroju, Mich., je bilo treba hitro izstopiti, drugače bi se bil odpeljal naprej in moral bi poslušati italijanko, ki je bila vsa nervozna in je izgledala, da ji tudi ne gre prav. Zato je želela, da bi dobila kakšno osebo, da bi ji pomagala iz zadrege.

V Monroe sem dospel ob 10. uri, zvečer 19. marca. Iz Novega mesta sem odšel 14. januarja, torej sem bil na poti predno sem dospel na cilj, 62 dni. To je bila dolga pot, kakor Kolumbova, ki je mesece jadrala po širokem morju, preden je dospel v neznano deželo.

Na postaji v Monroju me ni nihče čakal in nisem vedel, kam bi se obrnil. Vlak je odpeljal naprej proti Detroitu, jaz sem se pa podal s svojo prtljago v čakalnico in tam čakal, da bo kdo prišel pome, ker jim je znano, da imam priti ta čas.

Čakal sem še eno uro, pa nikogar ni bilo. Šel sem ven, da bi hodil po ulicah v bližini postaje. Ko pa le ni hotel biti nikogar nikjer. Že za celo potrpljenje sem začel zapuščati. Sklenil sem, da ne bom več čakal. Podal sem se v notranjost mesta, kjer sem srečal nekega fanta in ga vprašal naslov, kajti razgovarjati se itak nisem znal z njim. Ko je pogledal naslov, mi je s kretnjami pokazal, kam se moram obrniti in da bom tam našel, kjer imam naslov. Jaz sem storil kakor mi je pokazal in čez desetkrat sem premeril križišča in ulice v temi. Našel sem le, toda v temi nisem videl hišnih številk. Torej je bilo nemogoče vedeti, kje imam hišo. Moral sem tavati, v kateri je stanovala strica. Tako sem taval po ulicah sem in tja ter prišel na konec ulice; hiša ni bila več naprej in vrnil sem se nazaj. Minil sem večkrat na postajo in tam čakal tako dolgo, da bo prišel stric Jože ali kdo drug ter me rešil iz težkega položaja.

Ko sem nazaj gredo proti postaji prehodil in prekoračil dve križišči, sem zapazil malo deklico, ki je prišla iz neke hiše in je hotela vstopiti v bližnjo prodajalno. Sklenil sem jo vprašati, ako zna kaj angleško, ki sem jo mislil govoriti. Pokazal sem ji naslov, ker drugače itak nisem vedel kaj govoriti. Ko je prečitala naslov, je kar obrnila in se nekoliko prestrašila. Pogledala me je in mi rekla v slovenskem jeziku: »To je pa prav tukaj. V hiši, kjer živim, je tudi Jože Krol, ki je pri nas na hrani.«

Nato je stekla nazaj v hišo, jaz pa sem šel za njo, kjer mi je pokazala. Sporočila jim je, da je tujec zunaj, takar so vsi prišli iz hiše in med njimi moj stric. To je bilo presenečenje, pozdravljanja in stiskanja rok. Vsi so bili veseli in jaz sem bil še posebej ganjen, kajti deset dni sem se podal v hišo in bogem sem hotel biti ne konca ne kraja.

Potrkal so mi s potrebnimi krepčilnimi in tudi lahke kapljice ni manjkalo. Zavladali smo vso noč in vzbujali korajžo. Jaz sem jim moral pa kar pripovedovati, kako je doma, kako je bilo z vožnjo in še druge stvari.

Stric me je upravljal, da me je bil prišel čakat na postajo eno uro prej, ker je mislil, da bom prišel z drugim vlakom. Ker me pa ni bilo, je zagotovil mislil, da ne bom dospel tisto noč. Jaz sem mu odgovoril, da je vse dobro, samo da sem končno prišel na cilj in me svoje ljudi.

Tisti večer smo dolgo kramljali in bili dobre volje. Razgovarjali smo se tudi glede dela in tako sem čul od njega, da je v Ameriki vse bolj na slabše potegnilo in da so zlati, dobri časi, o katerih smo še v stari domovini slišali, odšli v večne čase in se ne bodo vrnili. Jaz sem samo kimali z glavo in pritrdil, sam pri sebi sem si mislil, da bom še videl, kako bo sreča z delom.

Ker nisem imel dovolj prostora v hiši, kjer je bil moj stric na hrani, so mi dobili stanovanje v sosednji hiši pri nekem Poljaku. Na hrani sem pa ostal v hiši, katero sem našel s pomočjo one deklice, s katero sem se pogovarjal zvečer. Tako sem imel v eni hiši stanovanje, v drugi hrano. Na ta način se je začelo moje življenje v Ameriki.

==VI==

Dnevi so hitro tekli v novi deželi. Opazoval sem razmere v mestu Monroe in kolikor sem mogel sklepati, je bilo dosti narobe; videl sem več stvari, ki niso bile take, ko bi morale biti.

Šesti dan po mojem prihodu v Monroe mi je stric Jože rekel: 

»Menda bo treba iti kam za delo pogledat, Frank, kajti v tej deželi se ne da brez dela živeti, kakor tudi v nobeni drugi ne na tem svetu.«

Jaz sem mu odgovoril, da to sam dobro vem in da nisem prišel v Ameriko, da bom tu brez dela živel.

Stric Jože je bil zaposlen pri neki družbi par mesecev; ko se je pa še mene nadejal, je vprašal delovodjo, ako bi mogel dati tudi meni delo, kadar dobim iz starega kraja. Delovodja je stricu obljubil, da morda mi bo dal delo, toda obljubil ne more ničesar. Delovodja je tudi rekel stricu, naj me k njemu pripelje, kadar bom prišel, da bo videl, kako izgledam. Potem mi bo že preskrbel primerno delo, da ga bom lahko opravljal.

Nekega ponedeljka sem spremljal strica na delo in on me je predstavil delovodji. Delo sem dobil isti dan in začel takoj delati. S tem sem bil vpeljan v družbo ameriških delavcev in začel pot svojega obraza služiti privlačne ameriške dolarje.

V starem kraju večina ljudi ne ve, da se mora v Ameriki trdo delati in da večina priseljencev gara za borno plačilo. Tega si večina ne more predstavljati v starem kraju, ker potem jih ne bi tako veliko v novo deželo šlo. Ako bi jim kdo povedal resnico, mu ne bi verjeli, naznanjali bi ga in obtožili z lažmi. Tako bi se tistemu zgodilo, ki bi jim vse po pravici razodel in raztolmačil, kako se služi denar v Ameriki v zavarjenih premogovnih, v globokih železnih in bakrenih rudnikih, v tovarnah in gozdovih.

Ako bi nevedneži vedeli, kako težko se služi denar v Ameriki, bi odšli nazaj. Polomljenih je bilo že dosti ljudi zaradi privlačnega dolarja. Ameriška industrija zahteva letno tisoče delavskih življenj. Za vse nadloge, krize in težave v ameriškem delavskem sistemu vedo le delavci, ki se trudijo pri težkem delu za borni obstanek.

Na peti dan zaposlitve sem doživel razočaranje. Delovodja me je odpustil. Stricu Jožetu je rekel, da me je dobil, ko sem kadil pri delu in to je bil zadosten vzrok, da me je odpustil. Stricu je rekel, če mu to ni všeč, naj pa on pobere šila in kopita.

Zalutal sem bil okoli dvajset dolarjev. Plačal sem hrano in stanovanje in ostalo mi je par dolarjev. Nisam bil pa posebno srečen, ko sem storil prvi korak in se odpravil v Ameriko in najbrž tudi ne bom v bodočnosti. To sem lahko sklepal, ker sem že peti dan delo izgubil. Ker sem bil razočaran in te navlake, sem sklenil, da iščem drugo delo; upal sem, da se bo že kako preokrenilo in da bom dobil drugo delo.

Stric se je tudi nameraval posloviti in naselbine in odpotoval v Cleveland, kjer je upal, da bo kaj boljšega dobil. Kakor je namenil, tako je tudi storil čez par tednov je odpotoval v Cleveland, mene pa pustil v Monroju.

Jaz sem ostal brez dela in denarja pri tujih ljudeh. Stric je že poselil in me zapustil. Sedaj pa tukaj, kaj je Amerika, sem si mislil sam pri sebi. Denarja je bila mi sem imel, poleg tega sem bil pa še odrezan od svojih ljudi daleč v tuji deželi.

Taval sem, kaj bi storil in kam bi se obrnil. Nestete misli mi je rojilo po glavi, pa nobena ni bila prava. Naposled eno nekoliko iztuhtal in takoj mi je bilo lažje pri srcu.

V neki hiši je bilo par rojakov na hrani, med temi tudi Jože Novak. Z njim sem se seznanil, ker tudi on imel dela, bil je pa še okoli deset let v Ameriki. Zato so mu bili znani dobri in slabi časi.

Pripovedoval mi je, da se razmere hitro spreminjajo v Ameriki. Kadar je dosti dela, stanejo delavci in jih dajo v delo. Kadar nastane pa zastoj v industrijah, dobijo pa brezposelne za vsakim potom.

Pogovarjala sva se tudi o razmerah v kraju in o tamšnjih razmerah in tako sva v pogovoru pretehtala, ko sva kupi dohajala in iskala delo.

Takrat so bili slabi časi za delo in nisem mogel dobiti dela, sem pa imel nekaj dnevnih in drug zaslužek, ki se na pomlad pričnejo, še se niso pričela. Končno je prišla pomlad in z njo gorkejši dnevi in lepše vreme. Z zunanjim sva vedno tavala dan za dnem po ulicah in iskala delo. Vse sva pretaknila v vseh tovarnah sva pogledala in povsod so nama rekli, da nimajo dela.

Nekega dne sva dobila mislilno delo pri nekem Judu, ki je zbiral staro železo — vse od žlanke do polomljenega avtomobila. Te stare potrebje je imel velik kup ter čakal na čas, ko bo vse to prodal, da bo več skupaj spravil v denar. Pri njem sva delala sama dva dni in pol. Rekel je, da naju več ne potrebuje in da nama izplačal pičel zaslužek.

Zopet sva bila potisnjena med brezposelne in vržena na cesto. Gornjala in preklinjal sva kapitalistični sistem, ki ne dopušča, da bi vsi potrebni imeli delo.

Pretekla sta dva tedna od časa, ko sva z znancem izgubila delo pri Judu. Dokler sva imela stanovanje je rastel. Plačati je bilo treba, toda denarja ni bilo več. Tam, kjer sem bil na hrani, so me začeli postrani gledati in dosegel sem misliti, da moram od nedelje v cerkev, tam moliti in prositi Boga, naj mi pomaga iz zagate. A v katerem času sem zahajal. Ako sem hotel biti še nadalje na hrani pri omenjenih ljudeh, sem se moral ukloniti njih volji.

Tako sem se nekega dne vendarle odpravil v cerkev k službi božji, samo da sem imel mir in hrano v nedeljo. Toda v cerkvi nisem bil prav posebno razpoložen za molitev; razne misli so mi rojile po glavi ter me spominjale na žalosten položaj. Zato nisem mogel moliti. Sila me ni mogla pripraviti, da bi postal poberežen in tudi preveč bedasto se mi je delo, moliti lesene svetnike in jih prositi pomoči.

Ljudje, pri katerih sem bil na hrani, so se za nekaj dni pomirili in me niso več tako pisano gledali. Toda zabicevali so mi, da za neverne Tomaže, med katere spadam tudi jaz, ni prostora pod njihovo streho.

Zopet sem stikal za delom pred raznimi pisarnami, tovarnami in vsepovsod, kjerkoli sem se nadejal, da bi kaj dobil. Moj znanec je imel večjo srečo, kajti delo je dobil in tako sem moral zanaprej sam pohajati okoli.

Ker se je v naselbini nahajal tudi neki rojak, ki je bil oženjen z mojo teto, mi je končno on dobil delo. Zaposlen sem bil v neki livarni, toda jaz se nisem smel ozirati, kakšno je delo, pač pa hitro prijeti zanj in nekaj zaslužiti.

Delo je bilo ponočno in plačano od kosa. Prevažal sem železo na samokolnicah, s katerim so imeli drugi večji livarji opravke in vse drugo pripravljati livarjem in odvažati proč, kar so izdelali. Delo je bilo težko in naporno, roke sem imel vse žuljave takoj v prvih dneh. Nekega tovariša sem vprašal, ako se mora vedno tako težko delati v livarnah. On mi je povedal, da to je kontraktno delo, plačano od kosa in da pri takih delih se mora povsod trdo delati. Sicer se pa več zasluži nego pri lahkih delih.

To delo sem opravljal le nekaj dni; nisem mogel dalje vzdržati, ker je bilo pretežko, poleg tega pa je bila hrana pri tistih ljudeh tako slaba, da sem bil večkrat lačen nego sit. Torej ne bi bil mogel že zaradi hrane dolgo vzdržati pri tako napornem delu.

Nekega dne mi je bil gospodar, pri katerem sem bil na hrani, kar v loncu prinesel jedačo v tovarno. Jaz sem mu rekel, naj kar v kot postavi, da bom že potem zmazal, ko bom malo počival.

Gospodar je delal v neki papirnici, kamor se mu je mudilo. Ko je odšel, sem odložil vročo lopato, ki se je ugrela od hitrega dela, ko sem premetaval prst, kar je bilo tudi kontraktno delo. Pogrebal sem lonec, katerega je gospodar prinesel, da se pokrepčam, kajti bil sem dovolj lačen. V loncu je bilo kislo zelje, nekaj žgancev in majhno kosče govedine. Ko sem tako gledal v lonec, se mi je približal neki Poljak, moj sodelavec. Hotel je videti, kaj mi je prinesel moj gospodar. Ko sem mu pokazal, se je začel na glas smejati in norčevati. Rekel je, da je moja hrana taka ko v starem kraju, kjer smatrajo kislo zelje za priboljšek in pravo slaščico. Mene je popadla jeza in pograbil sem lonec z jedjo in ga tresčil v neki kot v tovarni, da se je vse razletelo. Potem mi je Poljak dal nekaj prigrizkov od svoje jedi, da sem potolažil lačni želodec.

Naslednji dan sem pustil tisto težko delo. Odšel sem bil pa tudi od tistih ljudi, ki sem bil pri njih na hrani ter se preselil k teti na stanovanje in hrano. Tako so me vedno spremljale vsakovrstne sitnosti in se me držale. Vedno sem bil postavljen iz dežja pod kap.

Nekega dne sem prejel pismo od strica iz Clevelanda, ki se je tam nahajal že en mesec. Sporočil mi je, da dela še ni dobil in da bo še par tednov počakal v Clevelandu. Mene je vprašal, če sem delo dobil, delam in če sem še na starem prostoru na hrani in stanovanju.

Jaz sem mu odpisal in pojasnil svoj položaj. Da sem delo že imel in izgubil, da sem brez denarja, na stanovanju in hrani pa pri teti. Nadalje sem mu pisal, ako bo on v Clevelandu delo dobil, naj ga še meni preskrbi, potem bom prišel za njim.

Začel sem zopet stikati za delom in tavati okoli, toda dobil nisem nič. Se tisti ga niso mogli dobiti, ki so bili še več let v Ameriki, kako naj bi ga dobil jaz »greenhorn«, ki nisem bil vešč angleškega jezika! Da bi mi bil kdo drugi delo preskrbel, tega izgleda tudi ni bilo. Zato sem se kar vdal v usodo in čakal, pa naj pride kar hoče.

Kmalu sem prejel drugo pismo od strica. Pisal mi je, da dela ne more dobiti in da bo odšel iz Clevelanda v rudnike in poskusil delo pod zemljo. V neki rudarski naselbini je bila njegova sestra oziroma moja druga teta, ki mu je pisala in pojasnila tamnošnje razmere.

Čez par dni sem prejel pismo od strica iz Bradleya, O., kamor se je bil preselil. Sporočil mi je, da je delo dobil in kakor hitro bo spoznal razmere in bo prilika, da pokažem, da bi tudi jaz dobil delo, mi bo takoj pisal, naj pridem za njim.

Jaz sem mu nemudoma odpisal in mu še enkrat omenil svoj bedni položaj. Ponovno sem ga prosil, naj mi hitro sporoči in tudi pošlje potreben denar, da si bom kupil vozni listek in plačal dolg, ki sem ga imel tam, kjer sem bil na stanovanju in hrani.

Po par mesecev bivanja v Monreju, Mich., sem končno, ko so odrinili v pitomorovno okolje v državo Ohio. Stric mi je poslal toliko denarja, da je bilo dovolj za vozne stroške in da sem plačal dolg za hrano in stanovanje.

Poslovil sem se od tete, znancev in prijateljev ter odšel na pot za delom pod zemljo. Ker nisem bil potkovan v angleščini, sem dobil nekega kolarja, da mi je na kos papirja napisal potrebne stvari, da bi jih lahko pokazal na postajah in na voznih, ako bi me slučajno kaj vprašali.

Na potovanju nisem imel posebnih težav. Paziti so name in tako se nisem nič bal, da bi se izgubil v neznani strani. Dospel sem v Cleveland, kjer sem prestopil in odšel drugam vlak, s katerim sem se odpeljal proti rudarski naselbini.

Iz Clevelanda sem se vozil do mesta Alliance. Tu sem moral izstopiti in se peljati dalje z drugim vlakom. Moral bi iti na drugo postajo in od tam se z drugim vlakom odpeljati dalje. A to nisem vedel kam obrniti. Jaz sem gledal okoli sebe in se obračal na vse strani, da najdem koga, ki bi me sprejel, kamor je bilo treba. Čudno se mi je zdelo, ker so pozabili name, kajti pozabil sem, da sem imel vozni listek kupljen do Alliance in zato niso več skrbeli zame. In čakal sem določeni in stopical po prostoru, sem začel nervozen prehajati skupaj z drugimi ljudmi. Sklenil sem, da pridem v obzir, kakor ko bom kaj moral obrniti.

Ko sem jim povedal, kako je z menoj in kam me namenjen, sem dobil takoj skokil in našel taksi, šoferju pa naročil naj me odpelje na drugo postajo. Tu sem dobil pravo vozovnico in kupil vozni listek do Dillonvilla. Vlak je zapeljal mimo rudarskih naselbin in ustavljal na postajah. Potniki so izstopali in vstopali. Kmalu je vlak privozil na postajo v Dillonvillu, kjer sem moral izstopiti ter je bilo konec moje vožnje po železnici.

Tam nisem imel nikakih znanstev, ker sta me čakala stric in mož moje tete. Dalje proti Bradleyju smo se vozili v avtomobilu, kamor smo srečno dospeli.

Dospeli na dvorišče hiše, v kateri sta stanovala teta in stric, smo poskakali iz avtomobila in jaz sem urne oddel v hišo ter se pozdravil s teto, ki se nisem videl dolge dobe, kakor sem jih poznal že nekdaj, kajti sem bil še otrok, ko je odšla v Ameriko. Potem sem se pozdravil z njenimi otroci, mojimi bratranci. Očeta sem že pred leti izgubil; umrli mi je bil za preteklo boleznijo jetiko. Mož, ki je bil prispel z avtomobilom po mene, je bil drugi soprog moje tete.

Že naslednji dan po prihodu v rudarsko naselbino, sem šel na delo pod zemljo in si začel na nov način služiti svoj vsakdanji kruh. Stric je bil v tovarni kakor knjigovodja. Vprašal je delovodjo, ako bi dobil delo, ko sem se nahajal v Michiganu, kar je bilo mogoče. In tako sem šel v njegovo pisarno, kjer me je stric predstavil. Delovodja me je pozdravil kakor kakšnega starega znanca in me namignil, kar naj je pravo dobro delo. Zatem me je vpisal v knjigo med imena drugih rudarjev, nato pa me je naročil, naj mi pomagajo priskrbeti orodje, ki ga bom potreboval pri kopanju in nalaganju premoga.

Tako sem bil vpeljan v družbo trpinov pod zemljo ter začel delati v zaprašenem in smrdečem rovu. Moral sem tudi pristopiti v unijo in plačati pristopnino $25, kar sem odplačeval v obrokih, po par dolarjev vsakih štirinajst dni. Stric mi je pomagal kupiti razno orodje v bližnji trgovini. Dobil sem novo delo, novo orodje in prestopil v novo organizacijo. Kako bo šlo z delom pod zemljo, je bilo vprašanje, na katerega takrat še nisem vedel odgovora.

Teta in njen mož Andy sta hotela od mene izvedeti več reči in novic iz stare domovine. Kako je bilo med vojno v naših krajih, kako je tam z delavci in kmeti in še drugo so hoteli izvedeti. Jaz sem moral pripovedovati in pripovedovati. Kadarkoli je prilika nanesla, smo začeli pogovor o starem kraju, jaz sem jim pa tudi rad pripovedoval, ker sem vedel, da jih zelo zanima. Povedal sem jim vse, kar sem vedel in znal. Pojasnil sem jim, da tudi v starem kraju razni zajadli živijo na kožo ubogega trpina. Ena stran naroda trpi in kloni pod težo bremena, ki ga prenaša, druga si pa gladi pot naprej, da si zasigura udobno življenje.

Teta, njen mož in stric so dobro razumeli moje besede in mi tudi pritrdili, da so jim razmere znane in da je tako tudi v Ameriki, v deželi mogočnega kapitalizma. Povedali so mi, da dosti izvedo iz naprednih časopisov in izkušnje so jih tudi izučile. Prav smejati sem se moral možu tete, ki mi je pravil, da je popolnoma izgubil vero in da bo le takrat še kakšen dolar dal verskemu učitelju, kadar bo z njim skupaj delal v rovu, ko bosta skupaj nalagala in kopala premog in skupaj vdihavala nezdrav podzemski zrak.

Čestokrat sem čul, da človek izgubi vero, kadar ima vsega preveč, toda še večkrat sem pa čul, da jo izgubijo tisti, ki neprestano živijo v trpljenju in pomanjkanju. Med te sem se tedaj tudi jaz uvrstil in sedaj mislim po svoje in kakor me učijo moje življenjske izkušnje.

==VII==

Prvi dan nisem dobil dela v rovu. Bil sem še pravi »greenhorn« in zato mi je stric vse natančno razkazoval in me učil, kako se mora kopati »enkrat« in kako se moram spretno sukati, da bom imel več uspeha pri delu in več zaslužil. Ni potrebno, da bi natančno opisoval, kako se pri nas novinec začne delati v rovu. Grmenja in stresanja je bilo toliko, da sem mislil, da ne bo vsak čas zrušilo skalovje in nas pokopalo. Stari rudarji mi niso hoteli dobro svetovati, ker sem se v njihovih očeh še vedno zdel »zelenec«. In dim od smodnika mi je polnil pljuča, da sem začel pošteno kašljati.

Tako prvi dan nismo dobili dovolj vozičkov, ker ni bilo med nami dovolj naročil in nismo kaj prida zaslužili. Stric mi je kmalu dobil pet vozičkov, v katerega sva zlagala naloženo, težko delo kopanja. Po unijskih lestvicah so plačevali 76 centov od tone, torej sem prvi dan zaslužil dva dolarja.

V prostoru, kjer sva delala, je bila premogovna žila okrog pet čevljev visoka. Nad premogovno žilo je bila plast kamna, ki so ga rudarji tudi nazivali »u-« ali »peh«. Tista plast je bila debela približno en čevelj, ponekod več, ponekod pa tudi manj. Plast so morali rudarji odstranjevati, ker je bilo na tem mnogo zamude. Po nekaj kamnih sem padel in se polomil s premogom, ki ga je bilo potem treba očistiti. Več časa se je tisti kamen tako držal, kakor bi ga sam peklenski kopiral in ga je bilo treba streliti. Bilo je dosti dela z »ušivim pehom«. Rudarji pa so dobili za odstranjevanje kamna pet centov pri vsaki toni naloženega premoga. Dosti je bilo zastonjskega dela in zato so ga rudarji upravičeno imeli za imenovano. Potem sem je bila lastnica od tone premoga 71 centov, dokler se na pet centov za kamen, kar je skupaj znašalo 76 centov od tone, ne znižuje. Kako je kamen debel v nekaterih prostorih. Ako je bil kamen tanjši, je bilo bolje za rudarje, ko je bil debelši, pa slabše in rudar je dostikrat preklinjal tisti »peh«.

V tistih časih je zaslužil rudar od šest do osem dolarjev na dan, ako je šlo vse po sreči in ako je bil dovolj vozičkov. Baš v tistih junijskih dneh, ko sem začel delati v rovu, je rov prav slabo obratoval. Premogovi delavci pa niso imeli dovolj naročil in rudarji tudi ne stalnega dela. Delali smo le tri dni v tednu in še takrat nismo dobili dovolj vozičkov. Zato je bil pa tudi zaslužek, ki sem ga prejel na plačilni dan, tako majhen, da nisem vedel, ali bi tiste dolarje dal sam ali jih dal, kajti denar sem imel razdeliti na več strani. Moral sem odšteti za najpotrebnejšo hrano in stanovanje. Poleg tega sem kupil obleko in druge stvari, pa sem moral kar čakati na izboljšanje. K večjemu sem prejel do 20 dolarjev na plačilni dan, toda največkrat je bilo manj. Ostali rudarji so bili tudi slabo podkovani v finančnem oziru in z menoj vred potrebni večjega zaslužka za vzdrževanje svojih družin.

Počitnic smo imeli dovolj in tako tudi prostega časa. Čestokrat smo se zbirali v družbi skupin, hodili drug k drugemu na obisk in razpravljali o rudarskem življenju. Mnogokrat smo govorili o politiki, toda vsa glava, katera beda vse vlada med ubogega rudarja, nas niso zanimale.

Nekoč nas je obiskal neki rojak, ki je prodajal obleko in še to, da ima v bližini naselbina Bradley brata, ki se je kupil farmo. Hotel je priti do izpremenbe v življenju, pa si je mislil, da bi bilo dobro, ako bi se hotel podati na ameriški zemlji.

Kupili so osemdeset akrov obsežno farmo in začel novo življenje. Nekega dne sva se s stricem podala na obisk k temu slovenskemu farmarju, da vidiva, kako se rojak počuti in kako uspeva. Vzela sva pot pod noge in kmalu dospela do rojaka.

Na farmi smo se z rojakom lepo pozdravili. Najinega prihoda je bil zelo vesel in naju je gostoljubno sprejel. Ko sva prišla, je ravno nekaj popravljal okoli stanovanja, da bo lepše izgledalo. Potem sva začela s pogovorom in vsak je svoje povedal. Midva o najinem položaju, farmar pa zopet o svojem.

Po kratkem govoru naju je povabil v hišo in predstavil ženi. Bila je prijazna in udana ženica, ter je bila tudi ona vesela najinega obiska. Nato smo zopet nadaljevali s pogovorom, farmar in njegova žena sta pa na mizo postregla z obiljšim vinom in tudi z močnejo kapljico, ki mi je šla v glavo. Ženica je bila zgovorna in povedala je, da se imajo še precej dobro. Res, da imajo še nekaj dolga, ko pa tistega plačajo, bodo postali popolnoma svoji gospodarji in se jim ne bo treba nič več bati. Njen mož je pojasnil, da mora ob priliki še brez delov v rovu in da z zaslužkom plačuje dolg.

Po pogovoru in okrepilu s pijačo naju je farmar povabil, naj si ogledava posestvo. Lega farme je bila nekoliko hribovita, toda zemlja je izgledala rodovitna. Velik kos zemlje je imel posejan s koruzo, katera je bila izredno velika v mesecu juniju. Bolj prileten možiček je imel že odraščene otroke, tako tudi dva sinova, ki sta mu bila dobra opora pri delu. On se je pohvalil in razkazoval otroke in na obrazu se mu je bralo, da je zadovoljen. Ko poplača ves dolg, bo neodvisen od rovov, v katerih se morajo rudarji mučiti.

Ko sva si s stricem ogledali posestvo, naju je zopet popeljal proti hiši, kjer smo posedli v mehko travo pod sadnim drevjem na obsežnem vrtu poleg hiše. Nato je pozval enega izmed sinov in mu naročil, naj gre v klet in prinese par steklenic domačega piva. S stricem sva si poslala že z hladnim pivom, ki je imelo prav dober okus. Poslužili smo se pijače in tudi prigrizka. S stricem sva res prav uživala, ko sva šla na obisk k dobri slovenski farmarski družini.

Končno sva se odločila, da se vrneva domov, ker nisva hotela predolgo ovirati družine na farmi, ki je imela dosti dela v poletni sezoni. Prav lepo sva se zahvalila za potrebščine in se poslovila. Oni so nama še pripomnili, naj jih ob priliki ponovno obiščeva. Prav zadovoljna sva bila s tem obiskom slovenskega farmarja.

Ko sva prišla domov, je šel stric takoj na pošto in kmalu prinesel Prosveto in jo začel z zanimanjem čitati. Jaz sem komaj čakal, da je on pregledal list, da ga je potem dal meni, da sem se jaz poglobil in prečital zanimivosti. List Prosveta se mi je dopadel, ker je temeljito razpravljal o delavskih razmerah in prinašal podučljive članke ter seznanjal čitatelje z dogodki po vsem svetu. Iz Prosvete sem se učil, koliko je treba še delavcem preden bo delavec prišel do svojih pravic. To mi je dalo pogum, da ne sme dremati in vreči puške v koruzo, pač pa vstopiti v vrsto naprednih delavcev in se skupaj z njimi boriti za pravice in boljše življenje.

Naslednji dan je rov zopet obratoval in jaz sem šel z veseljem na delo. Dobil sem več vozičkov in s tem tudi več zaslužka. Upal in želel sem, da bi se kmalu začelo bolje delati, da bi se v finančnem oziru malo opomogel, da ne bi bil vedno reven ko cerkvena miš. Želja se deloma uresničila, kajti dobivati sem začel več vozičkov in tudi več dni smo delali v tednu. Naposled se je toliko izboljšalo, da smo delali po pet dni na teden in to je bilo zame že nekaj posebnega. Na plačilne dneve sem dobil več denarja in s tem mi je bilo omogočeno, da sem si kupil potrebne stvari. Ko sem dobil dvajset dolarjev, je bilo to nekaj posebnega na plačilni dan. Dobil sem bil pa vse, toda so mi odtrgali za unijsko karto, unijske prispevke itd.

Kmalu sem se privadil rudarskega dela in življenja. Čeprav je bilo težko delo, sem ga vzljubil, ker sem imel primeren zaslužek. Dnevi so potekali drug za drugim, nato zopet tedni in postal sem izurjen rudar. Delu sem popolnoma privadil kakor tudi novemu življenju. Hodil sem na delo pod zemljo ter kopal in nakladal »črni diamant«.

==VIII==

Andy, mož moje tete, je imel brate, ki so tudi delali v premogovniku v neki drugi naselbini nedaleč od Bradleya. Tam se je nahajalo delovno mesto, kjer so delali dva dni na teden. Nekega dne so nas prišli obiskat s svojimi družinami, kajti dva sta bila oženjena in imela že precejšno število otrok.

Med temi štirimi brati je bil Janez najstarejši, za njim je bil Andy, potem Karol, najmlajši pa je bil Frank. Janez je bil že dolgo časa oženjen in je kopico otrok. On je takoj odprl pogovor o delu in vprašal Andyja, ako je mogoče dobiti delo v Bradleyu. Andy je natančno razložil bratom razmere in delavski položaj v okolju Bradleya ter da se sliši, da je družba dobila več naročil in da se bo za naprej bolje delalo. Zato lahko poskusita z delom tu; najbolje pa bo, če vprašata upravitelja pri delovodji.

Janez je bil zadovoljen in je tisti dan že šel z Andyjem k delovodji, ki jima je povedal, da je družba dobila več naročil in da bo v kratkem zaposlila več rudarjev. Janezu je rekel, da lahko začne delati naslednji dan. Tega je bil Janez vesel. Delovodji je rekel, da bo naslednji dan prišel v pisarno in potem pričel delati v rovu. Nato sta se poslovila in odšla.

Ko sta dospela domov, je Janez takoj pripovedoval, da je delo že dobil in da bo začel drugi dan delati. Poslovodja je celo naročil, ako ve za nekaj izkušenih rudarjev, naj jim pove, da lahko dobijo delo v istem rovu. Janez je kar pri nas ostal, Karol in Frank pa sta odšla k nekim znancem.

Janezu se je delo dopadlo, še bolj pa dolarji, ki jih je služil. Njegov zaslužek je bil precej večji nego v prejšnjem rovu. Prostor je dobil poleg mene, stric Janez in tako smo bili skupaj v rovu in hodili drug drugemu gledati, kako delo napreduje.

Janez se je odločil, da ostane v Bradleyju. Najel je truk, na katerega so naložili pohištvo in družino. Z njegovim preselitvijo je naselbina Bradley narasla za osem glav. Kmalu smo pa enega Janezovega izgubljali. Bil je stric Jože, ki se je vrnil v Cleveland, ko sem se še privadil delu v rovu. Vrtal in kopal sem naprej pod zemljo, ko se je stric odločil, da se vrne v Cleveland. Tja pa ni šel za delo, pač pa na vodovino, s katero se je spoznal in dopisoval.

Ostal sem še nadalje na hrani in stanovanju pri teti in redno hodil na delo v rov. V rovu sta me čestokrat obiskala vsak Andy in njegov brat Janez ter mi tudi pokazala, kar sem že sam vedel. Stric Jože jima je bil namreč pred odhodom naročil, naj pazita name, češ, da se človek mora v vsakem novem delu učiti, kako naj spozna, kaj je prav. Tako sem kopal, vrtal in razstreljeval »črni diamant«, ga nalagal na vozičke in dalje rinil pod zemljo za premogovimi žilami in skušal čim več zaslužiti. Vozičkov sem imel dovolj, včasih in največ pa sem jih dal tudi drugim rudarjem, ako so slučajno imeli dovolj nakopanega in iztržnega premoga.

Nekako en mesec in pol se je dobro delalo, potem pa so naročila za premog zopet začela pešati in mi slabše delati. Bilo je to v vročem poletnem času in rudarji smo imeli zopet dovolj počitnic.

Nekega dne je moja teta iztaknila v časopisu neke rojakinje v državi Missouri, pa se je odločila, da ji bo pisala in jo vprašala o tamnošnjih delavskih razmerah. V enem tednu je že prejela odgovor od tiste ženske. Poročala je, da so tam dosti premogovniki, ki pa ne obratujejo, ker nekaj popravljajo v rovu. V enem mesecu bo vse popravljeno in urejeno, potem pa bodo rovi obratovali s polno paro. Takrat ji bo ponovno pisala in dala vedeti, ako bi hoteli iti tja za delom.

Po prejemu tistega pisma je nas je lotila izredna želja za preselitev. Kar neka tajna sila nas je vzpodbujala in nam dajala pogum za odhod iz Bradleya, čeprav smo vedeli, da se tam ne bo denar kar po tleh pobiral, pač pa bo treba tudi delati zanj kot vsepovsod.

Nekako tri tedne smo še ostali v Bradleyju. Med tem časom sta moja teta in ženina v Missouriju izmenjali še nekaj pisemnih pogovorov, nakar smo se odločili, da odrinemo na daljšo pot proti zapadu, v rudarsko mesto Marceline, Mo.

Spravili smo skupaj hišno opremo, orodje, obleko in drugo drobnarijo ter jo zložili v kovčege in večje zaboje. Vse to je bilo odpeljano na tovorni vagon na cilj. Teta in otroci so potovali po železnici, dva večja sinova, vsak Andy in jaz smo se pa odločili, da se odpeljemo s fordom, katerega je šofiral Andy. Njegov brat Janez je še ostal v Bradleyju. Poslovili smo se od njega in njegove družine, znancev in prijateljev, nato pa odrinili na pot.

Ko je Andy privozil z avtomobilom do Dillonvilla, osmelili in dali našo »Liziko« preizkusiti izkušenemu mehaniku, kajti pot je bila dolga, zato je bilo treba vse natančno urediti, da ne bi med potjo imeli preveč sitnosti. Mehanik je pregledal in popravil neke malenkosti, nato nam je pa rekel, da je vse »ali right« in da lahko brez skrbi nadaljujemo našo potovanje. Drveli smo naprej po lepo tlakovanih cestah proti zapadu. Opazovali smo polja, preko katerih se je cesta vila; žito je zorelo in ponekod so ga že spravljali pod streho.

Še tisto noč, ko smo se odpravili na pot, smo prevozili državo Ohio in dospeli v Indiano. V Indiani je polje izgledalo slabotno. Cesta se je vila preko farmarskih naselišč, toda vse je izgledalo bolj skromnaše. Poljski pridelki so kazali slabo, koruza je bila bolj pritlikava, se celo trava je izgledala slabotna nego v Ohiu.

Pozno v noč smo se ustavili na nekem posestvu. Andy je zapeljal s ceste in mi smo se kar pod milim nebom za silo naspali. Naslednji dan smo zopet nadaljevali potovanje proti Missouriju. Istega dne smo dospeli v mesto Indianapolis, kjer se pa nismo ustavili.

Tretji dan naše voznje smo dospeli v St. Louis, v državo Missouri. Do tu nam je slo vse po sreči, v St. Louisu nam je pa »Lizi« odpovedala pokorčino in Andy je ni mogel več priličiti na nadaljnjo pot. Slišali smo, ko je nekaj počilo, toda tako pokanje se je pri avtomobilu veckrat čulo; ker ni hotela »Lizi« nikakor naprej, smo poskakali dol. Andy je pogledal, ako ima s tem kaj gasoline, istotako je pregledal mehanične dele, toda ugotoviti ni mogel vzroka in kaj se je polomilo. Eden od bratov se je potem podal v bližnjo garažo in povedal, da je avtomobil odpovedal in da noče več dalje.

Iz garaže je kmalu pripeljal nekdo s trukom in naso »Lizi« odpeljal, da jo preiščejo večji mehaniki in popravijo. Vozili so jo na dvoje ter s svojimi spretnimi rokami kmalu našli vzrok. Dobili smo pomiljen predmet, ga nadomestili z novim in »Lizi« je bila v kratkem času zopet »all right«. Andy je pa prejel na koncu papir račun za 16 dolarjev. Seveda se je malo popraskal za usesi, toda pomagati se ni dalo. Izrekel je par mastnih, nato pa plačal z lahkoto vsoto.

Zopet smo zašedli popravljeni avtomobil in Andy je krenil z njim skozi mesto. Vse je slo gladko naprej, dokler nismo dospeli zunaj mesta, kjer nismo mogli najti prave ceste. Katerega smo vprašali, vsak nam je drugače povedal in na ta način smo krožili po mestu in okolici tri ure. Izpraševati smo tu in tam, da bi nam kdo povedal, katera cesta drži tja, kamor smo bili namenjeni, toda nihče nam ni vedel povedati. Naposled smo jo sami našli, nakar smo nadaljevali pot v pravo smer.

Po par urah je ostalo zakajeno industrijsko mesto St. Louis daleč za nami. Mi smo se bolj počutili, ko smo se iznebili prometnih ulic v mestu in okolici ter zopet drveli naprej po deželski cesti v čistem ozračju preko kmetijskih farmarskih pokrajin.

Cesta, po kateri smo se vozili, ni bila tlakovana, zato vožnja ni bila prijetna. V nekaterih krajih je bila cesta kotanjasta in naša »Lizi« se je gugala, da smo mislili, da se bomo prevrnili. Po cesti je bilo tudi precej prahu, ki pa nas ni oviral, toda kadile se je za nami kakor bi se nam vrag smejal.

Proti noči dospeli v neki kraj, kar nam je napravilo dosti sitnosti. Cesta je postala zopet slaba in »Lizi« se je začela sukati na vse strani. V nekem kraju smo zablodili kakor na vrtuljaku. Težava pa je bila mila in se nismo nikjer prevrnili.

Četrti dan naše vožnje okrog šeste ure zvečer smo končno dospeli na cilj, v rudarsko naselbino Marceline. Kakor je leži, gledalo, so neprestano pazili, kajti ko smo dospeli v naselbino, nas je neki fant vprašal, ako prihajamo iz Bradleya. Fant je pa tudi opazil licenčno tablico na avtomobilu in iz tega sklepal, da smo pravi. Bil je sin tiste ženice, s katero je bila moja teta v korespondenci. Vzel nas je za avtomobil in pokazal nam je pot na svoj dom, kjer nas je bilo konec našega potovanja.

Povedal nam je, da je moja teta z otroci že dospela in da nas pričakujejo. Ko smo dospeli na cilj, so nas otroci takoj obstopili avtomobil. Bili so veseli, ker smo dospeli in prišli za njimi. Pozdravili smo se tudi z gospo in drugimi. Nato smo se podali v hišo, kjer smo bili tako potrebni po vsem in prijetno razpoloženi, ko smo se zopet dobro okrepčali po dolgi vožnji.

Teta je bila dospela z otroci dva dni prej, ker je vlak hitreje premagal razdaljo kakor mi z avtomobilom.

Ženska, h kateri smo se bili vselili, nam je pripovedovala svoje doživljaje v Ameriki. Med njimi je umrlo že precej njezinih otrok, ali pa je nakopal v nezdravih krajih kakor nekoč v starem kraju. Po moževi smrti se je borila z otroci skozi življenje.

S tem je bilo našega pogovora konec, ker sta se Andy in njegova žena spomnila, da bo treba nekaj ukreniti glede stanovanja, ker v hiši ni bilo za vse prostora. Postrežljiva ženica se je takoj ponudila, da gre z Andyjem in mojo teto in jima pomaga najti primerno stanovanje na naselbini, ker je bilo dovolj praznih hiš; stanovanja ni bilo težko dobiti. Po eni uri iskanja in povpraševanja so se našli primerno hišo. Plačali so najemnino za en mesec naprej in na ta način zagotovili primerno stanovanje s petimi sobami.

Najemnina je bila deset dolarjev mesečno, kar ni bilo dosti, vendar dovolj, ako se je upoštevalo delavske razmere.

==IX==

Po našem prihodu v Marceline smo se od tesnobe, v kateri smo živeli, preselili v novo stanovanje. S tovornim vlakom je dospela naša oprema in pohištvo. To smo nemudoma prepeljali v novi dom in ga uredili po svojem okusu. Že prvo noč smo se pošteno naspali, ker smo bili utrujeni od dolge vožnje in raznih sitnosti. Potem smo si nekoliko ogledali naselbino in končno je bilo treba iti pogledat tudi za delom.

Podali smo se k delovodji premogovnika ter ga vprašali za delo. Povedali smo, da smo izkušeni rudarji in navedli kraje, kjer smo že delali.

Delovodja nam je pojasnil položaj v tistem rovu, da so imeli več stvari predelati in popraviti, da morajo še postaviti novo zgradbo in da bo zelo približno mesec časa preden bo vse izgotovljeno in nato bo začel rov obratovati.

Mesec čakanja se nam je zdelo nekoliko predolgo. Ker si nismo mogli pomagati, smo morali počakati na tisti čas, ko bo rov začel obratovati.

Od delovodja smo se podali v urad rudarske unije in tam oddali naše unijske karte. Uradniki so nam povedali, da bodo že skrbeli, da bomo takoj začeli delati kakor hitro bo rov odprt in da nam bodo pomagali, da se nam ne bo godila kakšna krivica v tem oziru.

Vrnili smo se domov, kjer smo povedali, kaj smo izvedeli glede dela. Teta se je začudila, ko smo ji pojasnili, da bomo morali še en mesec čakati. »To je malo preveč,« je rekla.

Teta je imela farmo v Naylorju, Missouri. Ko je izvedela, kako dolgo bomo morali še čakati na delo, se je odločila, da izkoristimo prosti čas in se podamo na farmo, ki je bila oddaljena okrog 150 milj od naselbine Marceline. Teta in njen mož sta se odločila, da bosta vzela s seboj le dvoje otrok. Jaz, njena sinova in hčerka smo ostali doma in si peljali.

Farmo sta dala v najem nekim ljudem in hotela sta videti te ljudi in obiskati stare znance in prijatelje, s katerimi sta pred leti živela na farmi. Kolikor nas je ostalo doma, smo si kuhali kakor smo pač znali, to je bila naša osnova za vsa dela.

Ker smo imeli dosti prostega časa, smo se podali na izprehod po naselbini in okolici. Tako smo vse pregledali in se dobro seznanili v novem kraju, v katerega smo se preselili. Ker nam je bilo ob večerih dolgočas, smo začeli igrati na karte. Jaz sem se moral še učiti; potem pa smo igrali vsakovrstne igre, ki so v navadi v Ameriki.

Potekla sta dva tedna, odkar sta odšla teta in njen mož na farmo, pa jih še ni bilo nazaj. Mislili smo že, da sta pozabila na vrnitev. Morali smo čakati, da se vrneta in naredita konec našemu dolgočasanju. Na trideseti dan po odhodu sta se vrnila in bili smo veseli, ker smo bili rešeni nadaljnje pestarije. Čeprav je bilo že pozno zvečer, nam je hotela teta skuhati večerjo. Prodajalne so bile ob nedeljah odprte in teta je nemudoma naročila hčerki, naj brž stopi v prodajalno in kupi potrebne stvari. Jed je bila hitro pripravljena in vsi smo se po dolgem času pošteno najedli.

Teti smo pripovedovali, kako smo kuhali in kako smo večkrat imeli smolo pri kuhi. Seveda se nam je pošteno nasmejala, ko je izvedela, kaj smo počeli doma v času njene odsotnosti.

Po enem mesecu našega prihoda v Marceline smo se ponovno podali do rovskega delovodje in ga vprašali glede dela. On nam je prav na kratko odgovoril, da bo vzelo še štirinajst dni preden bo vse pripravljeno. Kadar se bo rov odprl, bo obratoval s polno paro, kajti naročil za premog ima družba dovolj. Bili smo veseli, akoprav smo vedeli, da bo treba še štirinajst dni čakati, kajti delovodja nam je odločno povedal, da bomo potem stalno delali.

Teta je bila tudi vesela našega sporočila. Tistih štirinajst dni se bo še lahko potrpežilo, čeprav je bil že skrajni čas, da začnemo delati, kajti ves ta mesec dni ni noben prinesel centa v hišo, pač pa smo kar v dolarjih trošili, odkar smo se podali na pot in se preselili.

Naslednjih par tednov nam je kaj hitro poteklo in končno je nastopil zaželjeni dan. Zopet smo šli k delovodji in ga vprašali, kaj in kako. On nam je odgovoril, da se rov kmalu odpre.

Andy je dobil svoj prostor v rovu, jaz in moj bratranec pa skupnega. Delovodja je tako odločil, ker je mislil, da nimava še dovolj izkušenj pri delu v rovu.

Premog v tistem rovu je bil le tri čevlje visok. Plast kamna nad premogovno žilo je bila pa izredno debela, poldrug čevelj v nekaterih krajih. Kamen smo lomili s premogom in videti ga je potem odstranjevali. Plača je bila $1.11 od tone, od kamna so pa plačali 12 centov na vsako tono naloženega premoga, tako da smo zaslužili pri vsaki toni $1.23. Ker je bil premog prav nizek, se ni dalo kaj prida zaslužiti. Jaz in bratranec, ki sva imela skupni prostor, nisva imela toliko uspeha kakor drugi rudarji, ki so posamezno delali v prostorih. Prva dva tedna sva komaj deset dolarjev na teden zaslužila, včasih pa še toliko ne. Andy je precej več zaslužil, ker je imel sam svoj prostor in ker je bil star in izurjen rudar.

V tistem rovu sploh ni bilo prilike, da bi kdo kaj prida zaslužil. Tistih, ki so zaslužili $25 na teden, je bilo prav malo. Delali smo pa redno vse delovne dni, ker naročil je bilo dovolj.

Jaz sem redno hodil na delo, se mučil in ubijal za svoj vsakdanji kruh. V novi naselbini sem bil že peti mesec in v tem času sem se prilagodil razmeram.

Naslednje leto v mesecu januarju se je raznesla govorica, da izbruhne stavka organiziranih rudarjev, ki se morda razširi tudi na neunjijske rove, kjer so rudarji brez vsake zaščite. Začel sem resno misliti na bodočnost, ker sem čul in mi je bilo znano, da nekatere stavke trajajo več mesecev preden se stvar pobota. Prihranjenega nisem imel le 50 dolarjev in sklenil sem pisati teti v Missouriju ter vprašati, naj mi opiše tamkajšnje razmere. Biti v stavki dolgo mesece in brez prihrankov se mi ni zdelo prijetno, manj pa biti na hrani in stanovanju pri drugih ljudeh in delati dolgove, katere morda ne bom mogel nikoli poravnati.

Na pismo, ki sem ga pisal teti, sem dobil odgovor, da tam lepo gre delo, toda njen mož je vseeno vprašal v livarni, v kateri je bil zaposlen, ako bi mogel jaz dobiti delo, ako bi tja prišel. Delovodja je mojemu svak-u odgovoril, da ga bom dobil, ako ne takoj, pa v enem ali dveh tednih gotovo. Odgovor tete iz Michigana mi je bil všeč, kajti vedel sem, kam se bom obrnil, ako me sila nažene.

Ker sem se odločil odpotovati in se preseliti v Monroe, Mich., kamor sem bil dospel iz starega kraja, nisem hotel več odlašati, pa naj stavka izbruhne ali ne. Pustil sem delo v rovu in se preselil. Teta in njen mož Andy sta se tudi odločila, da se v slučaju stavke preselita z družino na farmo v Naylorju.

==X==

Bilo je meseca februarja, ko sem se poslovil od sorodnikov, prijateljev in znancev v Marcelinu in me odpeljal proti državi Michigan. Po par dneh vožnje sem se vrnil v mesto, kamor sem bil dospel iz stare domovine in kjer sem kot novinec imel dosti neprilik. Med potom sem z vlaka opazoval razne pokrajine, naselbine in mesta, skozi katere smo se vozili. V Chicagu mi je bil rad dlje časa pomuditi in ogledati razne zanimivosti, toda ni bilo časa za to. V Chicagu sem moral prestopiti na drugi vlak in se odpeljati proti Toledu in od tam v Monroe, Mich.

Po dolgi vožnji sem srečno izstopil na postaji v Monroeju. Prav nič nisem bil v strahu kakor tedaj, ko sem prišel iz stare domovine. Bilo mi je vse znano in zato sem jo naravnost ubral po ulici in dospel na dom moje tete. Dal mi je v najem eno sobo in začel sem plačevati. Sam sem si kuhal, čistil in držal svojo sobo v redu. Na ta način sem nadaljeval svoje samostojno življenje.

Nekega dne sem šel v nekdanjo livarno, kjer sem vprašal delovodjo, če mi more preskrbeti delo. Dejal je, da ne, vendar me je potolažil z obljubo, da ga bom dobil naslednji teden.

En teden bivanja v Monroe je brzo pretekel. Potem sem se dobil delo, katero je neki delavec pustil. Ko sem delovodjo prišel v livarno, mi je delovodja rekel, da bom imel stalno delo. Tako sem bil zopet uvrščen med ostale delavce ter si v potu svojega obraza začel služiti svoj kruh.

Novo delo sem obdržal tri mesece in v tem času sem si počasi nabiral izkušnje in svoje delo precej dobro opravljal, kajti na teži sem izgubil par funtov. Delo je bilo pretežko in zato sem odšel. Kakor bi prišel do izkušenj dela. Predno sem mislil pustiti delo v livarni, sem poizvedoval za drugo službo ter končno tudi dobil v neki papirnici. Ko sem to trimesečno vajeništvo v livarni dobil delo v papirnici, sem bil preskrbljen z zaslužkom za naprej in zato sem brez vsake bojazni ostavil tekoče delo in se lotil drugega.

V papirnici se je delalo po deset ur na dan in delo je bilo dosti lažje nego v tisti zaprašeni livarni. Sicer mi je šlo nekaj dni bolj slabo izpod rok, zato mi je bilo težko, ker nisem mogel dela tako opravljati kakor izkušeni delavci. Bilo se pa z vsakim dnem bolje in jaz sem se v enem tednu popolnoma prilagodil razmeram. Na delo sem redno hodil ter delal šest dni v tednu.

Tisti čas se je začelo obratovati na bolje v vseh ostalih tovarnah. Brezposelni so laglje dobili delo, ko je nastopila pomladanska sezona in s tem so se razmere splošno izboljšale. Po dolgi zimi so nastopili za delavce zopet veseli dnevi in mnogo delavcev je dobilo delo. Poleg tega so se odprla dela pri gradnji novih poslopij, pri popravljanju in tlakovanju cest in na polju. Kdor je bil že več časa brez dela, je rad sprejel po enem ali drugem, da si je zopet nekoliko uredil svoje finančne razmere.

V papirnici smo delali na tri izmene in se vrstili. Nekega dne sem si zvil cigareto in prižgal, ne da bi se zavedal ravnateljeve varnosti. Sicer sem vedel, da je kajenje v tovarni strogo prepovedano, toda poskusil sem vseeno, misleč, da me bo nihče opazil. Na takem me je pa sam ravnatelj zasačil. Takoj sem slutil, da ne bo vse prav. Pričakoval sem, da me bo najhuje nagnal, kajti bo ravnatelj napravil z menoj. On je takoj poklical delovodjo in mu rekel, naj me enostavno odpusti iz tovarne.

Delovodja se je pokoril ukazu ravnatelja in površno me je še pošteno ozmerjal. Ko sem šel v glavno pisarno, da dobim izplačano, kar sem imel zasluženega, pa je prišel za mano in sporočil, da se je ravnatelj premislil. Povedal mi je, da je tako kruto ravnal v jezi, pa tudi zastrašiti me je hotel, da ne bi več kaj takega počel, kajti je strogo prepovedano, in da lahko pridem na delo naslednji dan. Nato sem šel domov, vesel, da nazaj v tovarno. Dospel si domov sem začel premišljevati, ali bi šel nazaj ali ne. Naposled sem se odločil, da ne grem več nazaj. Ker sem že lahko dobil delo drugje, sem upal, da bom še kaj primernega našel.

V par dneh sem res dobil drugo delo pri isti družbi, ki je lastovala še neko drugo papirnico v bližini.

Bilo je v vročem juliju, ko sem odšel na delo v drugo papirnico. Vročine je bilo zunaj precej prenašati, toda v tovarni je bila še hujša. Poleg razgretega zraka v tovarni nas je mučila tudi soparica. Bil sem zaposlen v oddelku, kjer se je iz varnice, iz katere se je izdeloval papir, mlela v kašo in v brozgo, ki se je razredčevala v vroči vodi. Delala sva po dva skupaj in kadar sva napolnila veliko posodo, v kateri se je brozga mešala, sva imela dvajset minut počitka na vsako uro. Seveda je bilo s tem delo olajšano, toda vročino smo morali vseeno prenašati.

Tako se je moje delo ponavljalo od dne do dne in po šest dni na teden. Delali smo osem ur na dan in plača je bila 50 centov na uro, štiri dolarje na dan. To je bilo za delavca, kakor sem bil jaz, že lep zaslužek. Preživljal sem se kakor se spodobi in še kakšen dolar mi je ostal za deževne dneve, toda tistega dela sem se kmalu naveličal in ga pustil. Za drugim delom pa nisem šel takoj, kajti hotel sem se odpočiti. Ker je bilo v vročih poletnih dneh, sem pohajkoval v okolici mesta in posedal v senci. Včasih sem se podal tudi na ribolov, s katerim pa nisem imel dosti sreče. Ako sem slučajno kaj ujel na trnek, je bila najmanjša ribica, da sem jo zlahka nazaj v vodo.

Po dveh tednih postopanja in zabavanja z ribolovom sem se zopet namenil, da pogledam za delom, katerega sem kmalu dobil. Začel sem delati na prostem, na progi železnice države. Delo je bilo v bližini mesta in se mi je precej dopadlo. Največ smo premeščali tračnice, pobirali izrabljene in polagali nove. Delovodja je bil dober človek in nas ni priganjal. Celo strinjal se je z nami, ko smo kritizirali kapitalistični sistem, ki tako slabo plačuje delavce v najbogatejši deželi na svetu. Samo pomagal nam je v tem oziru in mogel, ker je bil sam uslužbenec pri družbi, ki ga lahko vsak dan odpusti. Na progi sem delal dobra dva tedna in potem pustil delo, ker je bila plača premajhna. Za $3.20 na dan nisem hotel več delati.

Potem sem šel vprašat za delo v tisto livarno, v kateri sem delal, ko sem prišel nazaj v Monroe iz države Missouri. V livarni sem delo takoj dobil in začel delati ponovno in po devet ur na dan. Plača je bila 50 centov na uro in računal sem, da bom precej več zaslužil nego na progi.

Tiste dneve sem dobil pismo od svojega prijatelja, s katerim sva skupaj prišla v Ameriko, se razšla v New Yorku in se nisva potem več videla. On je bil odpotoval k bratu nekam v Pensylvanijo.

Prijatelj me je v pismu vprašal, kako je z menoj, če sem zadovoljen v novi deželi, kje delam, koliko zaslužim in še druge stvari je hotel izvedeti od mene.

Jaz sem mu nemudoma odpisal in mu naštel krize in težave, s katerimi se ubijam v občudljeni deželi. Nadalje sem mu pisal, da delam v nekem kotlu, ki ni nič boljše od tistega, o katerem je govoril gospod župnik. Končno sem ga prosil, naj mi takoj odpiše in ako tam kolikaj bolje kaže, bom pustil delo v livarni in prišel za njim.

Čez nekaj dni sem še dobil odgovor od svojega prijatelja iz rudarške naselbine Melntyre, Pa., kjer je bil največ zaposlen v rovu, toda tisti čas je bila stavka in on je bil že šest mesecev brez dela. Omenil je, da ne bodo morda pobotali v par tednih, vendar bo kmalu konec in da se bo zopet začelo. Svetoval mi je, naj še počakam in obdržim staro delo, kadar se bo v premogovnih roveh delo spet začelo. Omenil je, da bom lahko jaz tudi prišel.

Jaz sem navzlic svojega prijatelja upošteval in še nadalje redno hodil na delo v livarno. Prijatelju sem odpisal, da se bom ravnal kakor mi je svetoval.

V par tednih sem ponovno prejel pismo od prijatelja. Sporočil mi je, da je stavka končana in da se v kratkem začne z delom v premogovnih roveh. V pismu je tudi omenil, da bo delo težko dobiti, ker je dosti brezposelnih rudarjev. Zato naj storim kakor ko me je volja; on ne jamči, da bom dobil delo, ako pridem tja.

Odpisal sem mu, da bom delo v livarni še pustil in da v kratkem odpotujem v premogovno okrožje v Pennsylvaniji, potem pa naj se zgodi karkoli.

Urediti sem vse potrebno za odhod. Najprej sem pustil pečlarijo, katere sem se naveličal, ko se je nabralo preveč nezaljubljenih gostov — črvov in stenice. Potrebne predmete in obleko, ki jih nisem pač potreboval, sem izločil v kovčeg in ga poslal v Pennsylvanijo. Nato sem se poslovil od svojih prijateljev ter tete in njene družine, kupil vozni listek in se odpeljal v državo Pennsylvanijo.

Prijateljev, od katerih bi bila ločitev težka, nisem imel. V tistih časih si je človek pridobil prijatelje, ako je zahajal v razne prostore, kjer so prodajali prepovedano pijačo, žganje, vino in pivo. Take prostore se je množica zatekla in se je na galjone in galjone prodalo za lep denar. Nekateri so obogateli s prepovedanimi trgovino. Kdor je bil preveč, ga je oblast zaprla in kaznovala. Rekli so, da so imeli takšni razni izdajalci. Takih razmer se je bilo treba otresti.

==XI==

Vlak, v katerem sem se odpeljal proti Pennsylvaniji, je vozil preko Clevelanda, kjer smo se ustavili le nekaj minut in potem zopet nadaljevali vožnjo proti Pittsburghu. Tu sem se moral presesti na drugi vlak. Po strmi vožnji smo dospeli v mesto Indiana, kjer sem se moral ponovno presesti na drugi vlak. Končno sem dospel v rudarsko naselbino Melntyre. Tu sem vstopil v neko trgovino ter vprašal, ako mi morejo povedati, kje stanuje moj prijatelj in dali mi potrebne informacije. Ko sem prišel do njegovega stanovanja, sem potrkal na vrata. Prišla je ženska, katero sem vprašal, če tu stanuje Janez Tork. Rekla je, da sem prav prišel, da je to hiša Janeza Torka in da je tudi njegov brat Louis, s katerim sva prišla skupaj iz starega kraja, pri njiju na hrani. Ona je bila namreč žena Janeza Torka in po izmenjavi nekaj besed me je povabila v hišo. Jaz sem stopil za njo v kuhinjo in jo pozdravil, da sem prišel iz Michigana in da sem Jožeta vprašal o delavskih razmerah.

Ona je rekla, da je Jože govoril o meni in ji povedal, da bom v kratkem prišel v Melntyre. Rekla je, naj kar počakam, ker bosta njen mož in njegov brat kmalu prišla z dela.

Ko sem sam sedel v sobi ter čakal pol ure, sem začel pospravljati in zlagati svoje stvari. Brat sta prišla in nato jima je ženska takoj povedala o mojem prihodu. Oba sta nemudoma odšla v sobo, kjer smo se pozdravili in vsi smo bili veseli snidenja po dolgem času. Lojzeta nisem videl že skoro dve leti, njegovega brata Janeza pa še več let ne; on je bil že star Američan in je bil odšel v Ameriko, ko sem bil jaz še prav majhen fantek. Z Lojzetom, ki se ni dosti spremenil, sva se takoj spoznala. On se ni nič pohvalil z delom pod zemljo. Rekel je, da ga hrbet in roke bolijo, ker se mora plaziti in kljuvati v premogovniku in težko delati.

Tudi jaz sem potožil svoje nadloge in jima povedal nekaj svojih doživljajev v času mojega bivanja v Ameriki — kod sem hodil, kaj sem delal in da sem že šestkrat preselil. Ko sta me brata zagotovila, da bom dobil delo, mi je bilo nekoliko lažje pri srcu.

Kmalu smo bili vsi zbrani okoli mize ter smo povečerjali okusno pripravljeno jed, ki nam jo je skuhala Janezova žena. Nazdravljali smo domu in se modrovali in zato sem želel ostati pri njim na stanovanju in hrani. Takoj sem se opogumil in vprašal Janezovo ženo, ako bi mogla še mene obdržati na hrani in stanovanju. Ker sem bil tako rekoč domač človek, mi prošnje ni odbila in jaz sem z veseljem ostal pod streho.

Naslednji teden po prihodu v novo naselbino sem že dobil delo v bližnjem rovu. Delovodja me je vprašal po izkušnjah in povedal sem, da sem delal v rovu sedem mesecev. On je pritrdil, da to zadostuje, nakar me je vpisal med druge delavce, ki so bili zaposleni v istem rovu. Jaz sem oddal svojo unijsko karto krajevni uniji in nato začel delati v novem rovu, v katerem sta morala dva delati v enem prostoru. Za tovariša sem dobil nekega Madžara.

To je bilo že deseta služba, ki sem jo menjal v času svojega bivanja v Ameriki. O tistih zlatih dolarjih, katere sem si v stari domovini slikal predno sem se odpravil na pot, ni bilo ne duha ne sluha. Že sem bil skoro dve leti v »obljubljeni deželi«, pa sem bil še vedno suh kakor cerkvena miš. Kakor hitro sem nekaj prihranil, sem že potrošil s potovanjem v druge kraje.

V tistem rovu se je delalo po štiri dni na teden. Zaslužili smo precej dobro, od pet do šest dolarjev na osem ur. Po treh tednih sem dobil drugega tovariša v prostoru. To je bil eden izmed rudarjev, ki so bili na hrani tam, kakor jaz in jaz sem bil bolj zadovoljen, ko sem imel rojaka za tovariša.

Imela sva izredno dober prostor in to nama je pripomoglo, da sva kakšen dan prav dobro zaslužila. Res, nekega dne sva nama je celo pripetilo, da sva zaslužila kar 25 dolarjev vsak! Ta enodnevni zaslužek se bo zdel marsikomu neverjeten, toda je resnica. Resnica je pa tudi, da nikdar prej in nikdar pozneje nisem več toliko zaslužil v enem dnevu in tudi ne verjamem, da bi še kdaj.

Rojak Janez, kateremu sem bil na stanovanju in hrani, je na jesen kupil dosti grozdja, ga stisnil in napravil nekaj sodov vina. Rov je dobro obratoval, na hrani je imel šest rudarjev, ki so dobro zaslužili in včasih so dobili obiske, pa je računal, da bo delal z vinom dobro kupčijo. Res ne motil v svojih računih, kajti kmalu, ko je vino nehalo vreti in se krekati v sodih, so začeli povpraševati, ako ima kaj »kisar«.

Janez se pa ni dosti oziral na to, kdaj bo vino dovolj močno, da bo razburjalo kri in delalo korajžo pivcem. Kakor hitro so rudarji, ki so bili pri njem na hrani, vprašali za vino, jim ga je on z veseljem prinesel in pridno pobiral dolarje. Janezu je bilo le za denar in na kakovost vina se ni oziral, samo da ga je spravil v denar.

V naslednjih dneh je nastala za Janeza prava zlata doba. Povpraševalcev za vino je imel čim dalje več. Čestokrat se je pripetilo, da so kar s silo zahtevali, naj jim da vina. Janez se pa tudi ni preveč obotavljal ter je z »vslijivcem« postregel z vinom, ki so mu ga drago plačali. Ob plačilnih dnevih je bil pa pravi »dren«, takrat so si ga še več privoščili nego ob drugih dneh in tako prisluženi denar je izginjal v druge roke, ki so znali bolj pravilno ravnati z njim.

Ko so bili vinski bratje že nekoliko nataknjeni, niso več gledali, kaj jim teče po žilah. Samo da je malo peklo in dajalo po alkoholju, pa so zvracali svoja usta in potem začeli zažirati svoje življenje. Taki družbi se tudi jaz nisem mogel vzdržati, da ne bi ob priliki plačal za vino in ga pil v družbi svojih veselih sostanovalcev. Toda vseeno sem se skušal brzditi, da ne bi preveč zašel v razbrzdanost.

Ker se je rov bolje delalo, je Janez podražil tudi stanovanje in hrano. Plačevali smo na mesec kar po sedemdeset dolarjev na mesec, polovico preveč, ker hrana ni bila nič izrednega.

Nekega nedelje se je zopet začelo popivanje v Janezovi hiši. Poleg sestanovalcev smo imeli prijatelje in še neke druge znance. Vsak je bil tudi gost na računih. Vino in harmonika sta igrala skupaj in kaj hitro vname veselje.

Začel se je ples, petje in popivanje, da je bil pravi dirindaj; drug drugega je skušal preglasiti. Vse trpljenje je bilo pozabljeno, noben ni bil več trpin-rudar, temveč vsi veseli vinskih bratje.

Kmalu je začel zabavati nekdo, ki je bil že zelo razgret od pijače in plesa. Tistemu rojaku so bili nadeli pridevek »Biguu &amp; Company« in to ime se ga je držalo, ko je bil enkrat uničen. Ko smo ga ukrotili, da ni več zabaval, sta se pa brata sprla, Janez in Lojze. Bilo je pozno zvečer, ko se je začel prepir in čedalje hujši je postajal. Iz prepira je sledil pretep: stoli so prevračali, kozarci so frčali preko glav in sledilo je ropotanje, ki sta si jih dajala drug drugemu. Kmalu sta bila vsa opraskana in krvava; ostali smo začeli miriti, otroci in žena so jokali in bili vsi zbegani. Končno smo ju vendarle umirili, se nista še nadalje kavsala in delila udarce.

Po tem dogodku je Janez povedal Lojzetu, da se mora naslednji dan odstraniti iz njegovega stanovanja. Ker sem proti temu protestiral in ga prosil, da ne dela prav, me je tudi razjezil in tudi meni je povedal, da moram pobrati svoja oblačila in oditi.

Po popivanju, plesanju in pretepu smo se kmalu razšli, ker jih je bilo zunanjo, so odšli naravnost v svoje postelje, toda domači smo se pa tudi odpravili spat.

Naslednji dan je odšel Janez na delo, jaz in njegov brat Lojze sva se pa preselila, kakor je nama ukazal. Pustila sva tudi denar za stanovanje in odšla drugam naselbine.

Par dni sva se lenarila in pohajkovala po naselbini ter čakala, da bova dobila več zaslužek izplačan. V pisarni sva povedala, da sva pustila delo, nakar so naju izbrisali iz knjige, v kateri je bil seznam vseh uposlenih rudarjev. Plačo so rekli, da bova dobila čez tri dni.

Napovedanega dne sva zopet odšla v pisarno, da prevzameva zadnji denar najinega zaslužka. Toda izplačilo nama je bilo ustavljeno. Ustaviti ga je bil Janez, ki sva mu bila še dolžna za hrano in stanovanje. Jaz sem imel dolg, Lojze pa okrog štirideset dolarjev. Dolg sva nameravala plačati preden odhoda iz naselbine, toda Janez nama ni zaupal, zato je ustavil izplačilo.

Ko so nama v pisarni povedali, kako in kaj, koliko so nama utrgali, sva odgovorila, da je vse prav in naj se Janezu le izplača, kar sva mu dolžna, čeprav bi bilo od tistega malo plačala. Ostanek so nama izplačali in midva sva končala delo v tistem rovu.

==XII==

Spet se je bilo treba pripraviti na pot. Kupila sva vozne liste ter se odpeljala v drugo rudarsko naselbino v Pennsylvaniji. Po parurni vožnji sva dospela med hribe in strme bregove. Vsepovsod je bilo opaziti ustja premogovnikov, ki so se odpirala in rasla kakor gobe po dežju. Ko sva opazila vse polno rovov, sva si mislila, da mora biti tu dovolj dela in zaslužka.

Vlak se je ustavil na postaji in midva sva izstopila ter odkorakala v naselbino, da pridemo v stik z rojaki. Kmalu sva prišla do naših ljudi ter jih vprašala o delavskem položaju v naselbini. Povedali so nama, kako se dela, koliko se zasluži, koliko naših rudarjev je tam zaposlenih in druge stvari.

Pri nekem rojaku sva dobila začasno stanovanje in drugi dan po najinem prihodu sva šla pogledat k nekemu rovu za delo. Dospela sva prav v čas, ko je delovodja v pisarni rovskega delovodja ter ga vprašala za delo. On naju je osorno pogledal, nato nekaj zamrmral, končno pa je odločeno odgovoril, da nima dela za naju. Rekla nisva nič, samo obrnila sva se in odšla proti najinemu začasnemu stanovanju in se namenila, da odpotujeva dalje v drugo naselbino, ki je bila oddaljena nekako tri milje.

Še isti dan sva pobrala svoje reči. Dobila sva nekega rojaka, ki naju je z avtomobilom popeljal v naselbino in v kratkem času sva dospela na cilj. Nato sva se podala k nekemu rojaku, da bi pri njem poizvedela podrobnosti glede nove naselbine.

Ko sva prišla pred njegovo hišo, naju je takoj povabil, naj stopiva noter, kjer smo se več pogovorili. Ko sva vprašala glede stanovanja in hrane, je takoj poklical ženo in ji povedal, kaj bi midva rada in da sva bež prišla tja za delom. Žena naju je ugajala in glede tega sva bila preskrbljena. Par dni pozneje sva tudi dobila delo in tako se je začelo najino življenje v novi naselbini.

V tistem rovu je bil premog visok do šest čevljev; nad premogovno žilo je bila plast kamena, ki je dala dosti nepotrebnega dela. Rov ni bil unijski, plačevali pa so od vozička, ne od tone. Za vsak naložen voziček je rudar prejel $1.40, koliko ton je pa šlo v voziček, nisem mogel dognati. Za 30 vozičkov sem zaslužil okoli šest dolarjev na dan, večjih tudi več, ako je rudar dobil dovolj vozičkov.

Delovodja je bil tudi priseljenec, po narodnosti Anglež, kot takemu mu ni bilo treba učiti angleškega jezika. Imel je dosti »otrok« in je rad pogledal v kozarec. Čestokrat je prišel k Resniku, kjer sva bila midva na stanovanju in kjer je dobil potrebno pijačo, ki mu je gladko tekla po žejnem grlu.

Rov je obratoval štiri do pet dni na teden in se je precej dobro zaslužilo. Lahko sem plačal stanovanje in hrano ter mi je ostalo nekaj »copakov« za druge potrebščine. Ko sva bila z Lojzetom uposlena v tistem rovu skoraj tri tedne, sva se sprla z delovodjo. To je bilo na najinem stanovanju pri Resniku. Igrali smo karte in pili vino. Začel naju je pikati in zbadati, češ, da gre premog nakladati v vozičke. Če ne bova pila, naju bo odpustil. Prijatelj Lojze je bil jezen, pa mu je odgovoril, naj si nabavi petelina in ga ujame v rovu, da mu bo premog izbiral med kameni. Delovodja je osorno z očmi premeril Lojzeta, rekel pa ni nič. On je večer za večerom zahajal k Resniku in tam zvracal z vinom napolnjene kozarce, pa bi bil rad, da bi bila midva zanj plačevala, da ga bova prosila in mu dajala za pijačo. Toda motil se je v svojih računih, da mu bova midva plačevala pijačo, ki jo je zvracal v svoje požrešno grlo.

Čez dva tedna sva pustila delo in se namenila odpotovati drugam.

Težko sva se poslovila od rojaka Resnika, pri katerem sva bila na hrani in stanovanju, kajti pri njem sva imela izredno dobro postrežbo. Resnikova žena je naju dobro razumela, da je treba dati rudarju, ki težko dela, tudi primerno hrano.

Po večerjih smo navadno igrali karte in se na ta način zabavali. Lahko trdim, da sem imel takrat najboljše življenje. Na tako dobrem stanovanju in hrani nisem bil nikoli več, ko sem se od tam preselil.

Po odhodu iz naselbine sem se večkrat spomnil na tiste dni, ko sem bil na hrani pri Resniku, kjer mi je gospodinja stregla kakor lastna mati, katero sem zapustil v stari domovini ter se večkrat spomnil nanjo.

Nekega dne sva se s prijateljem poslovila od Resnikove družine in se odpravila, da sva si pridobila v času bivanja v naselbi še ponovno podala na pot v drugo rudarsko naselbino. Izvedela sva, da tam premogovnik dobro obratuje in da je mnogo naših rojakov naseljenih.

Po parurni vožnji po železnici dospela na cilj. Ker sva imela tam nekaj znancev, ki so bili od tam doma kakor midva, iz štajerske fare pri Novem mestu, sva sklenila, da jih obiščeva. Kmalu sva jih našla in stari znanci so me po domače pozdravili. Povedali so nama, da delajo štiri do pet dni na teden in da bodo dela lahko dobili. Rov spada pod unijo in vsi rudarji so organizirani. Izmenjali smo še nekaj besed in potem sva jim rekla, da si morava poiskati potrebno stanovanje in hrano. Takoj so nama nekateri ponudili, da naju bo sprejel k neki slovenski družini, ki je že imela nekaj rudarjev na stanovanju in hrani. Tam sva res dobila, kar sva iskala.

Drugi dan sva se odpravila k delovodji ter ga vprašala za delo. On je dejal, da je dosti dela in da greva takoj na nočno delo. Ker se nama je zdelo, da je to precej sumljivo, sva se trenuta premislila in nisva hotela sprejeti dela.

Naslednji dan sem jaz dobil delo v nekem drugem rovu. Kakor hitro sem povedal drugim rudarjem, kje sem delo dobil, so začeli govoriti, da tam ne bom zaslužil, ker je prenizek premog. Zato sem sklenil, da si rov ogledam in šele potem, ko se bom na lastne oči prepričal, kako izgleda v notranjosti, se bom odločil. Moje želje sem povedal delovodji, ki me je potem spremil v rov. Premog je bil v resnici zelo nizek in bilo je tudi dosti vode. Delovodja sem rekel, da delo prevzamem in da bom začel delati, ko si kupim potrebno orodje. To je bila le pretveza, kajti sklenil sem, da se v tistem rovu ne bom mučil.

Prijatelj Lojze tudi ni primernega dobil in zato sva se odločila odpotovati v drug kraj. Poslovila sva se in se vrnila k staremu znancu Resniku, pri katerem sva bila na hrani. Lojze je sklenil, da gre delat v isti rov, v katerem je bil prej zaposlen, jaz pa nisem hotel vzeti starega dela in poslati istega delovodjo. Par dni sem še tam ostal, potem sem se pa namenil, da odpotujem nazaj na obrežje Erijskega jezera, v Monroe, Mich. Zasedel sem vlak in se odpeljal iz rudarske naselbine.

==XIII==

Po večurni vožnji se je vlak ustavil v Monroeju in bil sem na cilju; dospel sem v staro mesto, od koder sem se že parkrat poslovil in zopet nazaj prišel. Iz tega bi se dalo sklepati, da je bil ta kraj zame najbližji, kajti vedno me je neka privlačna sila potegnila tja, kamor sem bil dospel iz stare domovine.

S postaje sem se takoj podal k tistemu rojaku, pri katerem sem bil že na hrani. Bila je nedelja, ko sem dospel v hišo starega znanca, ki sem ga dobil kar pri konju, katera mu je pripravljala njegova boljša polovica.

Pozdravili smo se in znancev je bilo kar precej, da je vnašalo veselje, da ne bom dolgo časa vztrajal v premogovniku in da se bom vrnil. Tu sem se tudi nastanil in ostal pri družini pod streho in na hrani.

Par tednov pozneje sem dobil delo v livarni, kjer sem delal pred odhodom v Pennsylvanijo. Takoj, ko sem prejel prvo plačilo, sem odštel potrebno vsoto za hrano in stanovanje. Gospodar in gospodinja, oba Štajerca, sta pokazala veselje ob obrazu in bila bolj prijazna z menoj. To je bilo razumljivo, kajti dolarji so napravili te mrke obraze vesele in dobro voljo.

Jaz sem redno hodil na delo v livarno vsak dan skozi zimo. Delo se mi ni zdelo pretežko in tudi vroče ni bilo, le hladno je prevleklo. Po treh mesecih dela v livarni sem izvedel, da se bo pričelo obračati na bolje in da se bo delo lažje dobilo, zato sem pisal prijatelju Lojzetu, kateremu sem pustil v Pennsylvaniji, kako je z delom v Monroeju, kje sem zaposlen in še nekaj drugih podrobnosti.

Po prejemu pisma mi je Lojze takoj odpisal. Vprašal me je, ako bi mogel dobiti delo v Monroeju. Ako je kaj prida, bi prišel s tovarišem, s katerim ima skupaj stanovanje. To je bilo v aprilu. Odpisal sem prijatelju, da bo najbolje, ako počakata dva meseca tam, kjer sta, ker nameravam pač, da bi tako dobila delo v Monroeju. V mesecu maju se je v resnici obrnilo na bolje in jaz sem nemudoma pisal Lojzetu, da sedaj lahko prideta, ker bosta delo dobila. Kmalu sem prejel odgovor Lojzeta. Napisal mi je na dopisnico par besed ter mi sporočil, da se bosta on in njegov tovariš podala na pot te naslednji dan.

V Monroe sta dospela drugi dan popoldne; jaz sem bil baš namenjen v neko prodajalno, pa sem ju srečal na ulici. Pozdravili smo se in Lojze mi je predstavil svojega tovariša, ki sem ga že poznal. Z njima sem se veselil, ko sem delal v rudarski naselbini. Po opravku v prodajalni sem ju odpeljal v hišo, kjer sem stanoval. Predstavil sem ju gospodarju ter gospodinji in povedal, da sta moja stara znanca iz Pennsylvanije. Pri tej družini sta dobila tudi hrano in stanovanje.

Naslednji dan, ko sem bil na delu, sta šla družinca z menoj v livarno, da vprašata za delo, ki sta ga dobila brez posebnih težav in od tistega dne naprej smo vsi trije skupaj hodili na delo, služili dolarje ter jih metali v »vrečo brez dna«. Tovarišema se ni dopadlo, ker sta bila v mestu prava »greenhorna«, nista mogla prebaviti; morala sta delati, dostikrat sta se, da bosta imela razmerke in morda se bosta tudi navadila. Hrana in stanovanje jima tudi ni bilo po volji, poleg tega pa sta se naveličala poslušati gospodarja, ki je vedno pripovedoval o »karah«, katere je stalno menjeval.

Naslednji teden sta pobrala šila in kopita in se preselila. Ne govarjala sta tudi mene, naj grem z njima, da bo bom več pri tistih ljudeh, ki verjamejo v črnovine in hodijo vsako nedeljo v cerkev ter verjamejo, da se da z molitvijo sprostiti sreča, delo, boljši časi in tako naprej. Naposled smo vsi trije sklenili, da si poiščemo drugo stanovanje in se preselimo od tistih ljudi. Rešiti smo se hoteli tistega neprestanega klepetanja versko fanatične žene in njenega moža, ki ni v tem oziru nič zaostajal za njo.

Stanovanje in hrano smo dobili pri neki hrvaški družini. Tam so že imeli nekaj rojakov na stanovanju in z nami se je dobro povečala, kar so že znali, da nam ne bo dolgčas. Na novi gospodar, Mike po imenu, je prodajal tudi vsakovrstne pijače, domačega žganja do lahkega piva, ki ga je sam varil. »Bodari«, so bili veliki prijatelji močne kapljice in razume se, da je Majk dobil dosti denarja od njih; bilo so mu tako rekoč molzne krave in jih je stiskal, da je čimveč izprežal iz njih.

Hrana v novem stanovanju je bila povoljna. Jedi je bilo dovolj na razpolago in vsakovrstnega priboljška, da smo si lahko postregli po mili volji. Poleg jedače je bilo dovolj pijače, ki pa ni bila pristeta k hrani. Plačevati smo jo morali posebej in tisti, ki je več popil, je moral tudi več odšteti gospodarju Majku. Pijačo, žganje, vino ali pivo je bilo treba plačati vsak dan, ko sta stanovanje in hrano. Tedaj se je šele izvedelo, kdo je največ popil. Majk je imel vse skrbno zapisano in na plačilni dan je veselo pomežikoval in čakal z jezikom, ko je prejemal denar od delavcev, ki so bili pri njem na stanovanju. Plačo smo prejemali vsako soboto in istotako tudi plačevali vsako soboto stanovanje in hrano ter pijačo, katero nam je Majk čestokrat vsiljeval, samo da bi več izvelkel od nas.

V livarni smo delali nekaj čez mesec dni, potem smo se pa dela naveličali. V vročih poletnih dneh se nam ni dopadlo in smo ga pustili. Nekaj dni smo postavali in lenarili, nato smo se zopet podali na lov za novim delom. Po enem tednu pohajkovanja in iskanja dela smo ga končno vsi dobili v neki papirnici. Delovodja je bil po narodnosti Poljak in nam je šel precej na roko.

V papirnici je bil osemurnik, toda obratovala je noč in dan in šest dni v tednu. Delavci smo se vrstili in izmenjavali v treh izmenah in plača je bila 50 centov na uro. To je bilo 1923, ko se je delo lahko dobilo tudi v drugih industrijah.

Mojemu znancu Martinu se delo v tovarni ni dopadlo in nikakor se ni mogel privaditi. On je bil navajen dela v premogovnikih in se je večkrat spomnil na svoje staro delo pod zemljo. Istotako se je tudi prijatelj Lojze večkrat spomnil na rudarsko delo. Oba sta trdila, da je v premogovniku bolje delati kakor v tovarni in da se tam tudi več zasluži.

Oba, Martin in Lojze, sta bila vneta prijatelja pijače ter sta denar, ki jima je ostal, ko sta plačala stanovanje in hrano, še posebej zapila in zapravila pri Majku. On je imel štiri dobre odjemalce, ki so drago plačevali brozgo, katero so pivci objemali brez pomišljanja po svojem grlu. Bili so tako navajeni na pekočo tekočino, da se ji niso mogli več ustavljati.

V tistem času je bilo dela dovolj, zato se bilo lahko pozabiti na pretekle krize; delo smo si začeli zbirati po mili volji. Kjer smo začeli delati, nismo imeli obstanka in tako smo iz čim dalje prebirali in tudi z denarjem nismo varčevali. Na ta način smo zapravili tiste dni, ko so bili v resnici nekakšni zlati časi v Ameriki.

V papirnici smo delali nekako mesec dni, nato smo pa zopet delo pustili in začeli pohajkovati po mestu in okolici. Po dveh tednih lenarjenja smo se odpeljali po cestni železnici v Detroit, da tam poskusimo z delom. Po dobri uri vožnje smo dospeli v veliko industrijsko mesto, kjer lastujejo avtomobilski magnati svoje velikanke tovarne, med katerimi je tudi svetovno znani Ford.

Najprej smo hoteli priti do rojakov, da bi nam dali neko ko pojasnila, kam se moramo obrniti. Odkorakali smo po mestu in prehodili številne ulice in opazovali razne znamenitosti. Odločili smo se, da vprašamo za delo pri Fordu. Pri našli hiši smo nameravali poizvedeti, kako je z delom pri Fordu in razmerah v Detroitu.

Nekako tri ure smo hodili po prostranem mestu ter izpraševali o delu in rojakih. Končno smo dospeli do neke slovenske družine, kjer smo upali, da bomo dobili potrebne informacije. Bil je Štajerec in smo se takoj spoznali z njim. Postregel nas je z žganjem, ki smo ga hitro popili vsak par čašic, da so se nam jeziki bolj razvezali in smo začeli pogovor, ki se je dotikal naše zadeve. Rojak je bil precej zgovoren in vprašali smo ga glede dela v Fordovi tovarni. On nam je povedal, da delo v par dneh gotovo dobimo, samo ako bomo hoteli delati. Nato smo ga še vprašali, ako bi nas hotel vzeti na stanovanje in hrano in dejal je, da nam prav rad ustreže. Ker je imel še nekaj delavcev na stanovanju in hrani, je hotel svoje dohodke še bolj pomnožiti z našo pomočjo. Pozneje smo izvedeli, da je tiste čase prav dobro iztržil lahkoverne pijance, ki so bili pri njem na hrani in stanovanju. Z žganjem in drugimi »pijačkami« je znal na privlačen način pripraviti brozgo, ki bi že po okusu zares odbijala, vendar je za več tisoč dolarjev zaslužil, ker so se na mučili nekateri, katerim se je zdel na limanice. Opeharjeni rojak se je jel in ponosno cepil v blato, iz katerega je s trudom in s prodajanjem pijače potem dobil več letih izbočka. Začeti je bilo treba znova in skušati pridobiti izgubljeni denar nazaj od delavcev, ki so bili pri njem na hrani in stanovanju. Ko smo bili informirani, da je butlegar, nas je tudi vsa volja minila, da bi bili pri njem na stanovanju, čeprav bi dobili delo pri Fordu; pri butlegarju nismo marali biti, kajti sklenili smo, da bomo imeli nekaj denarja za deževne dneve. Zato smo se od njega poslovili.

Našli časa smo še kolovratiti po mestu, nato smo se pa premislili. K Fordu nismo šli vprašat za delo, pač pa odšli nazaj na postajo cestne železnice in se odpeljali v Monroe. Sli smo k Majku in ostali pri njem na hrani in stanovanju. V par dneh sva z Lojzetom zopet dobila delo v neki drugi papirnici. Martin ni šel pa več gledat za delom, ker se je naveličal, da se vrne v premogovnik, ker se ni mogel privaditi delu v tovarni. Tako je nekega dne pobral svoja šila in kopita in odpotoval v naselbino, kjer je bil pred dobrimi časi zaposlen z Lojzetom.

V papirnici, v kateri sva z Lojzetom delala, je bil povsem drugačen sistem, kakor v oni, kjer smo prej delali. Delalo se je v izmeni delali osem ur, ponoči pa čez trinajst. Plača je bila 50 centov na uro, delali smo pa pet dni v tednu. Imeli smo dva prosti dneva v tednu, da smo se lahko pogovorili, kar smo v tednu zamudili. Kompanija nas je imela na vrvici, da se nismo mogli organizirati in jo prisiliti, da bi nam skrajšala delovne ure.

Z Lojzetom sva hodila v papirnico nekako mesec dni, nato sva pa delo pustila. Par dni sva pohajkovala po mestu, nato sva dobila delo na železnici. Pri novem delu sva bila zaposlena po osem ur dnevno in sva bila še precej zadovoljna.

Meni so vedno rojile po glavi vsakovrstne misli ter me vzpodbujale, da moram naprej in naprej. Zato sem se odločil, da v kratkem zapustim mesto Monroe ter odpotujem proti zapadu, dobiti v premogorovih ali pa v bakrenih rudnikih. Nagovarjal sem tudi Lojzeta, naj se obrne, da bo imel za vozne stroške in da bova skupaj odpotovala na zapad. On se je končno udal in privolil, da bo tudi on odšel z menoj na zapad.

Toda Lojzeta je zopet premamilo suho grlo; ko je prejel ponovno plačo, je preostanek takoj zapil, potem pa je brez denarja spet ostal. To se je ponavljalo teden za tednom. Lojze je delal po starem običaju, jaz sem pa štedil in hotel čimveč prihraniti in potem kar sam odriniti tja, kamor sem se namenil. Lojzeta sem še parkrat nagovarjal, naj preneha zapravljati denar in naj si toliko prihrani, da bo lahko odpotoval z menoj. Nekoč je kar vzrojil nad menoj, češ, kaj je meni mar, kaj on počne z denarjem, ki ga zasluži. Jaz sem spoznal, da pri njem nič ne opravim in da je vse prigovarjanje zastonj. Potrošil je vse in bil vedno brez denarja.

Nekega večera sva se do dobra skregala; seveda sva bila tudi oba pošteno natrkana. Morda da bi se bila tudi stepla, pa naju je brž nesla bila žena, da bi si delila krepke udarce. Naslednji dan sem se odločil, da vržem svoj namen. Uredil sem svoje prtljago, odšel nekaj v trgovino, kjer sem kupil vozni listek do mesta Marceline, Missouri.

==XIV==

Po kratki vožnji sem dospel v Toledo, kjer sem se presedel na drugi vlak in se odpeljal proti Chicagu. Tu sem moral čakati dobro uro, da je dospel vlak, s katerim sem se odpeljal naprej. Rad bi si bil ogledal mesto, pa sem se bal, da se ne bi morda izgubil in nato še vlak zamudil. Lahko bi se mi pa tudi pripetilo, da bi me kakšen potepuh dobil v svoje roke in me potem olajšal. Ker sem bil tujec v velikem mestu in se bal neprilik, sem ostal na postaji in se držal varnega mesta.

Končno je bil vlak pripravljen in jaz sem ga nemudoma zasedel. V nekaj minutah so bili vsi potniki v vlaku in nato se je začel pomikati naprej. Peljal sem se po progi družbe Santa Fe, ki gre skozi Kansas City in prav do Californije. Vlak je drvel preko države Illinois in mesto Chicago je bilo daleč za menoj, ko je privozil do države Missouri. Tam smo se peljali čez veliki most nad reko Mississippi. Ko je vlak prevozil most, se je ustavil na postaji v mestu Fort Madison, v katerem je par tovarn in v katerih se dobro dela, kadar so tudi drugod po deželi »dobri« časi. Tu je vlak stal le deset minut, nato smo pa zopet odrinili preko hribovitega ozemlja po državi Missouri. Privozili smo v rudarsko okrožje in naselbine so se prikazovale druga za drugo ob progi.

Vožnja se mi je zdela čim dalje bolj prijetna, kajti v kratkem času sem imel dospeti do mesta Marceline, kjer sem bil že enkrat zaposlen v rovu. Kmalu sem bil na cilju.

V Marcelinu je bilo par premogorov, ki pa so slabo obratovali od stavke l. 1922. Po stavki so nekaj rovov zaprli in mnogo delavcev je izgubilo zaslužek. S postaje sem se podal k ljudem, s katerimi sem se pred leti seznanil. Dobil sem jih pod krošnjo hruške, pod katero so se senčili v vročem dnevu. Pozdravili smo se in stisnili roke in oni so bili očividno veseli mojega nenadnega prihoda. Pričeli so me izpraševati, kaj in kako in jaz sem jim orisal svoj položaj in povedal, da potujem dalje proti zapadu. Medpotoma sem se ustavil v Marcelinu, da se snidem z znanci in prijatelji, ki sem jih zapustil v l. 1922.

Znano žensko sem vprašal, ako bi mogel biti pri njej na hrani in stanovanju, ker sem imel namen ostati nekaj dni v naselbini. Moji želji je bilo ustreženo in jaz sem ostal v naselbini dvajset dni. Prosti čas sem izkoristil z ležanjem pod sadnim drevjem na mehki travi. Denarja nisem imel dosti, v kovčegu pa sem hranil okrog polovno novo štirinajstno harmoniko, ki sem jo sklenil prodati. Denar, ki bi ga dobil za harmoniko, bi mi pač prav prišel za pot proti zapadu zelo prav. Del sem oglas v Prosveti in par dni sem že dobil nekaj pisem, v katerih so me kupci vprašali druge podrobnosti glede harmonike in koliko hočem imeti zanjo. Nekemu rojaku iz Kansasa sem tako odgovoril in on mi je za dogovorila za ceno $75. Ta rojak je hotel harmoniko prej videti in me je potemtakem, ko jo je videl, bil je plačal. Jaz sem njegov želji ustregel in mu jo poslal, da jo je lahko pregledal. Bil je zadovoljen z njo in mi poslal mi je zahtevano vsoto par mesecev prej sem za njo plačal $125, torej sem na topla čem v tem oziru napravil zelo slab biznis. Bil sem pa vseeno vesel, ker sem si kupil pomoč za potovanje proti zapadu. Čeprav nisem bil več angleškega jezika, me je veselo vleklo naprej; nič se nisem ustrašil in potoval sem iz kraja v kraj po širni Ameriki.

Nekega dne v septembru sem se poslovil od dobre ženice, pri kateri sem bil začasno na hrani in stanovanju. Zahvalil sem se ji za dobro postrežbo in ji obljubil, da jo bom obiskal, ako me bo pot zanesla nazaj v naselbino.

Na postaji v Marcelinu sem si kupil vozni listek do Salt Lake Citya, Utah, ter zanj plačal $88. V državi Utah sem mislil začeti z delom v premogorovih, kajti v tem delu sem bil najbolj vešč in sem pravil, da se v državi Utah precej dobro zasluži.

Vožnja v potniškem vlaku je bila udobna in tudi romantična. Lepi predeli sem se preko kanadskih puščin in nato dospel v hribovite kraje države Colorado. V Coloradu sem moral na neki postaji prestopiti na drugi vlak, nato sem pa zopet odpeljal dalje proti zapadu. Vlak je kmalu privozil v gorate pokrajine, kjer sem opazil vse polno rudarskih naselbin. Vlak se je le za malo časa ustavljal na postajah med strmimi bregovi, nato pa brzel dalje proti Salt Lake Cityju.

Končno se je ustavil na zadnji postaji in izstopil sem v mestu Salt Lake City.

Na postaji sem se hotel nekoliko informirati, zato sem skušal stopiti v stik s kakšnim človekom, ki bi mi malo pojasnil glede mesta, o delavskih razmerah in naših rojakih. Najrajši bi se bil ustavil v rudarskem okrožju, v katerem je naselbina Helper, toda vozni listek sem imel kupljen do mormonskega mesta. Kje je nekako sto milj oddaljeno od omenjenega mesta. Treba je bilo dalje, odkoder sem imel plačano vozovnico; sploh sem potoval kar na slepo brez računanja o tem, kaj vse me lahko doleti.

Blizu postaje sem opazil krojačnico, katero je obratoval neki Nemec. Odločil sem se, da pridem k njemu in ga povprašam, kaj in kako. Vprašal sem ga, kje je bivališče v mestu in izvedel, da mi je bilo vse dobro znano, da so mi informacije glede srebrnih in bakrenih rudnikov. Povedal mi je, da so srebrni rudniki oddaljeni deset milje, bakreni pa nekako dvajset milje in se nahajajo v hribovitem ozemlju. Dalje mi je povedal, da se delo lahko dobi. Dela so različna in tako tudi plača, ker plačujejo po izurjenosti. Plače v bakrenih rudnikih v bližini so od $4.50 do $6.75 in vseh se dela po osem ur in delo ni pretežko. Nato sem ga še vprašal glede premogorov in pojasnil je, da so oddaljeni nekako sto milj od mesta Salt Lake City in da sem se vozil mimo njih. Torej bi bilo tako kakor sem domneval, ko sem se peljal skozi rudarska naselja. Po končanem pogovoru sem se od krojača poslovil in se mu zahvalil za informacije. Nato sem se podal v mesto, da si ogledam razne zanimivosti. V tem mestu je sedež mormonovcev, ki imajo čudno vero in veličastni tempelj. Po nekaj urah tavajna po mestu sem se odločil, da odpotujem nazaj proti naselbini Helper, v rudarsko okrožje. Prišel sem do zaključka, da bi bilo najbolje, ako odidem v kakšno rudarsko naselbino in začnem z delom, kakršnega sem bil vajen.

Odšel sem nazaj na postajo in si kupil vozni listek do male naselbine Castle Gate med gorovjem. Imel sem dve uri časa do odhoda vlaka in vstopil sem v bližnjo restavracijo, katero je lastoval neki Italijan. Pri Italijanu sem se dobro okrepčal z makaroni in pečenko in potem odšel na postajo in tam čakal vlak, da se odpeljem v rudarsko okrožje. Vlak je v kratkem času pripeljal in odpeljal sem se v gorovje.

Po parurni vožnji sem dospel v naselbino Castle Gate. Bilo je že pozno v noč in zato nisem nikjer mogel dobiti prenočišča. Nekaj časa sem se sprehajal in taval po naselbini, nato sem odšel za progo in tam čepel na prostem ter med časom malo zadremal. Bilo je že pozno v jeseni in v hribih je bilo bolj mraz ko drugod. Komaj sem nekoliko zadremal, me je že stresel mraz in prebudil. Po slabo prespani noči se je vendarle zdanilo. Zbral sem se, malo opravil umedkano obleko in si otrli čevlje ter odšel na postajo. Tam sem vprašal rudnika, kaj bo odhod vlaka v naselbino Latuda, ki je oddaljena 13 milj. Uradnik mi je povedal, da bo vlak dospel šele ob desetih in odšel v smer, kamor sem bil namenjen. Ker me je začel zebsti, da ga je treba ponovno založiti, sem odšel v neko restavracijo ter se okrepčal. Tu sem ostal par ur ter se pogovarjal z lastnikom. Vprašal me je, odkoder prihajam in kam sem namenjen. Jaz sem mu povedal, da prihajam iz države Michigan, da sem prišel na zapad za delom in da čakam na odhod vlaka, s katerim se bom odpeljal do Latude. On je rekel, da se delo tam lahko dobi, ne pa stanovanje. Najbolje bi bilo, ako bi se vrnil med pečlarje.

Ure so potekale in končno je pripeljal vlak, s katerim sem se odpeljal. Po kratki vožnji se je vlak ustavil na neki postaji, kjer sem vprašal, kako daleč je še do Latude. Človek, ki sem ga vprašal, je bil rudar in povedal mi je, da nismo pol milje in da vlak ne vozi tam mimo. Odločil sem se, da jo bom kar peš ubral po gorski poti. Vzel sem pot pod noge in v dobri poldrugi uri sem dospel v rudarsko naselbino, ki leži med dvema visokima hriboma. Najprej sem vprašal za Slovence, katere sem kmalu našel. Ustavil sem se pred neko hišo, v kateri so bivali naši ljudje. Pri njih sem izvedel, da se bom lahko dobil, toda na stanovanju ne morem biti pri njih, ker ni dovolj prostora. Vseeno pa so mi dovolili, da sem pri njih ostal čez noč; naslednji dan so mi pokazali, kje bom lahko dobil hrano in stanovanje.

Najprej sem šel vprašat za delo, kajti to je bilo poglavitno. Ako dobim delo, bom tudi stanovanje in hrano si mislil. Če ne, bom raje šel drugam, ker bo treba naprej s trebuhom za kruhom. Odšel sem v pisarno, kjer so jemali in vpisovali nove rudarje. Tam so me vprašali, kako sem delal v premogovniku in čemu sem izkušen. Povedal sem jim, da sem delal v premogovniku v raznih krajih v Ameriki pol drugega leta. V pisarni so rekli, da imam dovolj izkušenj in takoj sem dobil delo. Še isti dan sem bil vpisan med ostale rudarje; moral sem se podvreči tudi zdravstveni preiskavi, katero sem dobro prestal. Kupil sem potrebno orodje, nato pa odšel vprašat k drugi slovenski družini za hrano in stanovanje, kar sem dobil in naslednji dan sem šel na delo v premogovnik.

številka 97</text>
      <sha1>hr7obuwtfpozu6xl95ybgxk4l9bmcu9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223937</id>
      <parentid>223933</parentid>
      <timestamp>2026-04-22T17:21:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <origin>223937</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="233915" sha1="gc4278j2uj3yp49gxd3hmhxqyzybh18" xml:space="preserve">


==I==

Kakor na tisoče drugih, ki so morali v trebuhom za kruhom v neznani svet, sem moral tudi jaz zapustiti rodno grudo in se odpraviti na dolgo pot v Ameriko. Takoj v začetku, ko sem se odpravljal v novo deželo, sem imel mnogo težav, največ pa zaradi potnega lista.

Prejel sem namreč pismo od strica iz Amerike, v katerem me je vprašal, če hočem priti za njim. Jaz sem mu takoj odpisal, da njegovo povabilo z veseljem sprejemam, čeravno bom imel potežkoče pri iskanju potnega lista in drugih potrebnih stvari. Stricu sem pojasnil razmere in obljubil, da bom skušal dobiti potni list.

Kmalu potem sem se podal v urad okrajnega glavarstva, kjer sem vložil prošnjo za potni list. Istočasno sem tudi iskal informacije glede potovanja v Ameriko. Nekaj tednov pozneje sem prejel drugo pismo od strica, v katerem mi je obljubil, da bo poslal vsoto ameriških dolarjev ali pa pošiljko, če bom dobil potni list in druge potrebne papirje. Odgovoril sem mu, da sem vložil prošnjo in da upam, da bom te stvari tudi dobil.

Čez nekaj mesecev sem prejel od strica parobrodno karto in $25. To vsoto, mi je pisal, bom moral pokazati ameriškim oblastem, ko bom prišel na Ellis Island pri New Yorku. Kar se tiče stroškov, sem imel torej vse preskrbljeno — karto in potrebnih $25. Treba se je bilo le še potruditi, da dobim potni list in začel sem se ponovno obračati na glavarstvo v tej zadevi. V nekaj dneh so mi sporočili, da ni nobenih zaprek in da bom potni list kmalu dobil.

Kakor so mi poročali iz urada okrajnega glavarstva, tako se je tudi zgodilo. Dobil sem potni list, s katerim sem nemudoma odšel v Zagreb k ameriškemu konzulu, da ga podpiše. Pri konzulu ni bilo nobenih sitnosti. Plačal sem deset dolarjev in s tem je bilo vse opravljeno.

Moja parobrodna karta je bila v rokah nekega agenta v Ljubljani, h kateremu sem se potem napotil. On mi je pojasnil, da je vse v redu in da bom lahko kmalu odpotoval čez veliko lužo, zatem pa je zahteval moj potni list, češ, da ga bo vpisal v ladijski seznam. Jaz sem mu izročil potni list, ker sem mu zaupal. V tem zaupanju sem se vrnil domov v Novo mesto. Ko sem se poslovil od agenta, me je zagotovil, da mi bo že dal vedeti, kdaj lahko odpotujem.

Po par tednih čakanja, ko ni bilo od agenta nobenega glasu, me je začelo skrbeti. Odločil sem se, da ga ponovno obiščem in tako pojasnim vzrok dolgega molka. Dolgo pot do Ljubljane sem prehodil peš in takoj odšel k agentu v urad. Tam sem opazil nekega moškega, ki je stal pred vhodom. Vprašal me je, kaj želim in ker mi ni dovolil vstopa v pisarno, sem mu povedal, kdo sem in kaj hočem izvedeti.

On mi je potem povedal, da je gospod agent zelo zaposlen in da ne utegne govoriti z menoj. Pojasnil sem mu, da sem napravil dolgo pot iz Novega mesta in da se ne morem vrniti, ne da bi dobil vsaj odgovor namena. Na to mi je odgovoril, da je on le agentov uslužbenec in morem čakati tako kakor mu on ukaže. Najbolje da se vrnem domov in tam čakam obvestila. Ko bo parnik pripravljen in vse drugo urejeno za odhod, bom lahko odpotoval brez vseh sitnosti. Ker mi ni drugega kazalo, sem se uklonil in vrnil domov.

Minilo so tedni in meseci, toda obvestila ni bilo. Pričakoval sem, da mi bo agent ali pa njegov uslužbenec pisal, kakor mi je bilo obljubljeno, kar pa ni bilo izpolnjeno. Moja nestrpnost je bila vsakim dnem večja in končno sem se odločil, da grem ponovno v Ljubljano. Nadaljevalo se je moje življenje, da ni vse v redu in pomen je se pokazal.

Imel sem znanca, ki je tudi imel potni list in ker je bil z menoj v isti hiši, sva se skupaj podala v Ljubljano, da dobiva vzrok zavlačevanja. Prišla sva v agentov urad, kjer sva zvedela ostalo, ker sva videla same tuje obraze, najinega agenta pa ni bilo nikjer. Uradniki so naju pričeli izpraševati, kaj želiva in povedala sva jima cilj najinega obiska. Potem so naju informirali, da se tisti agent nahaja v zaporu in da sta dva njegova uradnika pobegnila v Ameriko. Agent je pošiljal tudi propadle v Ameriko, pa ga je pravzaprav prijela policija na ljubljanskem kolodvoru, ko se je hotel po francosko posloviti.

Po aretaciji tega agenta so pisarno prevzeli drugi ljudje, ki so nama povedali o njegovi nepoštenosti in poneverbah, ki so se izvršile. Ko sva jim pojasnila, da ima agent najina potna lista in karti, so nama svetovali, naj ga obiščeva v ječi in zahtevava pojasnila.

Dali so nama poseben listek in nama naročili, naj ga izročiva ječarju.

Ko sva prišla pred jetnišnico, je naju neki gospod vprašal, kaj želiva. Ta gospod, kakor sva pozneje izvedela, je bil sodnik in je nama takoj izpolnil željo. Šel je v celico in kmalu se je vrnil z agentom, nakar smo skupaj odšli v sodnikovo pisarno. Sodnik je agenta vprašal, če naju pozna, on pa je pobesil oči in dejal, da naju morda pozna le po imenu, drugače pa sva popolnoma neznana. Ker sva sodniku že prej povedala, da ima agent najina potna lista in karti, je zahteval, naj nama te stvari takoj vrne. Agent je potem priznal, da sva mu res izročila karti in potna lista, katere pa je poslal parobrodni družbi v Zagreb in da je ta reč v redu.

Sodnik je nama potem svetoval, naj se odpraviva v Zagreb, da na pristojnem mestu poizveva, če je vse tako, kakor trdi agent. Če ne bova tam dobila svojih stvari, naj se vrneva v Ljubljano in on bo posredoval potrebno akcijo proti agentu, ki se pokori v zaporu za svoje grehe. Vprašal naju je tudi, če sva izročila agentu kaj denarja, kar sva zanikala.

Naslednji dan sva se z znancem odpeljala v Zagreb. V uradu družbe sva pojasnila, kako nama je ljubljanski agent varal in da bi morala že davno odpotovati v Ameriko, ako ne bi bilo zavlačevanja. Bala sva se tudi, da je agent prodal najini karti in denar zapravil, toda ko sva bila informirana, da sta najina potna lista in karti v uradu, sva bila oba zelo vesela.

Pozneje sva izvedela, da je tisti ljubljanski agent osleparil veliko število ljudi predno so ga vtaknili za zapahe. Oblastem so ga izdali neki Kočevarji, od katerih je vzel denar pod pretvezo, da jih bo spravil v Ameriko. Ko so spoznali, da so naseli, so ga naznanili policiji, ki ga je aretirala. Agent jim je namreč zatrjeval, da jim bo preskrbel potne liste, kar se je drugo potrošene stvari, da bodo lahko odpotovali v Ameriko in na ta način jih je oskubel iz vsega denarja. Res je ponarejal tudi potnih listov in ko je mislil pobegniti s priseljenim denarjem v Ameriko, ga je aretirala. Njegova ponarejena lista so prav tako ovadile petec.

Ko sva z znancem opravila svoje zadeve v Zagrebu, sva se vrnila domov. Bila sva prepričana, da ne bo nadaljnjih sitnosti, ker so naju zagrebški agentje zagotovili, da bodo vse uredili in potem pismeno obvestili, kdaj bo treba odpotovati. Rekli so, da urad vodijo poštenjaki in da bodo pazili, da ne bo več zmešnjav.

Z znancem sva spet legla in čakala in mislila na dan, ko se bo treba odpraviti na dolgo pot. Potrebovala sva na vse sitnosti in pričakovala obvestila iz Zagreba, ki pa ni hotelo priti. Tako sva čakala par mesecev in končno sva prejela pismo, naj se oba javiva v zagrebškem uradu, kjer nama bodo uredili potrebne stvari in par dni pozneje bova morala odriniti proti Ameriki.

Šla sva spet v Zagreb in v uradu so imeli res vse pripravljeno, le potrdilo od ameriškega konsula je še manjkalo. Zato sva šla v njegov urad, ki je izdal potrdilo brezplačno, ko sva ga informirala, da je sleparski agent zadrževal najin odhod v Ameriko. Potem sva se vrnila domov, kjer je bilo treba čakati nadaljnjih teden in potem sva prejela od agenta parobrodno vozovnico, dovolilo, da je prišel čas za odhod.

Z znancem sva uredila prtljago in druge stvari in treba se je bilo posloviti od bližnjih sorodnikov in prijateljev. Mnogi so naju blagrovali, ker bova odšla v deželo, v kateri se cedita mleko in med. Mnogo je bilo ljudi takrat kakor jih je danes, ki si predstavljajo Ameriko v drugačni luči kakor v resnici je. Tudi midva sva videla gradove v oblakih, čeravno sva vedela, da je treba v Ameriki trde delati, da ni noben raj in da ne tam zlato ne pobira na cestah, kakor so nekateri domnevali.

V istih časih se je v našem kraju veliko govorilo o Ameriki. Povedani so se sklicevali le dobro stvari; tistim, ki so realno slabo stran, ljudje sploh niso verjeli.

==II==

Prišel je dan odhoda in z znancem sva zapustila rojstno vas Pleberje, 15 stopinj daleč od mesta. S težkim srcem sva se na pot, ker sva vedela, da se bova morala ločiti od staršev, sorodnikov in prijateljev.

Šla sva najprej v Novo mesto, kjer sva se ustavila pri sorodnikih in prijateljih. Poslovila sva se od vseh in potem sva se napotila na železniško postajo. Vlak je kmalu pripeljal iz Bele Krajine in posloviti se je bilo treba od svojcev. Stisnili smo si roke in se poslovili z solznimi očmi, kajti slovo je bilo težko. Pred nami je bila dolga pot čez morje v tuje, neznane kraje. Slovo je bilo kratko, kajti vlak ni hotel čakati na nas. Ko smo se končno odtrgali od svojih dragih, smo želeli na vlak. V srcu nas je pa stiskalo, da smo mislili, da nam bo počilo od nepopisno težke bolečine. Vlak se je začel pomikati proti Ljubljani in rojstna gruda se nam je čim dalje bolj oddaljevala; priljubljene dolenjske pokrajine so nam izginjale izpred oči. 

Vlak je drdral proti Ljubljani. In mi smo pa tužni srečali in z žalostnim obrazom sedeli v kupeju in mislili na svoje drage, ki so ostali doma. Kako hudo mora biti tudi njim, ki vedo, kako daleč pelje naša pot, na katero smo se podali v borbi za vsakdanji kruh, ki ga bomo morali služiti v tujini. Kdaj bo zopet nastopil čas, ko se bomo vrnili nazaj k svoji rojstni krajini in bogati, da bomo svoje prihranke delili z njimi?

Marsikomu so solze vstople v oči in potočile po licih, kajti ločitev nam nikakor ni hotela izginiti izpred oči. Polagoma smo se pa pustili v pogovor, eden drugi je z ihtnim glasom začel praviti, kako smo zapustili svoje domače in svoj rojstni kraj. Sedaj gremo v tujino, med tuji rod, kjer se bomo težko privadili. Pred odhodom smo se veselili in smo radostno vzklikali: »V Ameriko gremo — nahajanje se bi bilo pa najraje skesali. To smo še drugo mimo, se pogovarjali skupaj v vlaku, ki nas je peljal proti Ljubljani.

Vlak se je ustavljal na nadaljnih postajah. Vstopali so novi potniki, ki so vozili v razne kraje. Skoro vsi so bili dobro razpoloženi, nas pa ni veselilo, da bi se spuščali v pogovore z njimi. Mi smo mislili svoje in sklepali smo, da tudi drugi potniki ne bi bili tako dobrega razpoloženja, ako bi bili na našem mestu. Oni se bodo morda še enkrat vrnili domov, bodimo se znali pripetiti, mi ne bomo nikdar več videli svoje rojstne vasi, staršev, bratov in sester.

Končno se je vlak ustavil na postaji v Ljubljani. Med vremenom smo popravili svoje kovčke in drugo prtljago, izstopili iz vlaka in dali našo prtljago prepeljati v bližnji hotel. Bilo je že zgodaj zjutraj in odpotovati smo hoteli iz Ljubljane šele naslednji dan; zato smo si najeli tudi spalne sobe, kajti v noči, ko smo se podali na pot, nismo spali nič, na nadaljnji vožnji pa tudi ni kazalo, da bi mogli pošteno zatisniti trudne oči.

V Ljubljani smo imeli glede našega potovanja še nekaj opravkov; kar nas je bilo fantov, smo hoteli to sami urediti, da se ne bi potem kaj zataknilo po ostalih v hotelu in pazili na prtljago.

Fantje, utrujeni po potovanju, smo se malo oddahnili prekrenčeti potrebne potrdila glede vojaške službe. Potrdila smo morali dobiti, da bomo lahko dokazali, da smo služili v jugoslovanski armadi in da smo odslužili svoj dvoletni rok, kar je te tedaj zahtevalo od fantov, ki so bili podvrženi vojaški službi.

Pri vojaškem poveljstvu v Ljubljani smo imeli zopet sitnosti. Nikakor nam niso verjeli, da smo res prosti vojaške službe ter da smo popolnoma odslužili. Mi smo na vse načine hoteli uradnike prepričati o naši poštenosti, pa nam niso verjeli. Končno so začeli listati po raznih knjigah, kjer so vendar našli zapiske glede naše vojaške službe. Nato so nam dali potrdila brez nadaljnjega obotavljanja.

Toda zaprek ni bilo konec ne kraja. Zopet so nam rekli, da moramo imeti tudi potrdila od finančne uprave v Ljubljani. Mi smo hodili od Poncija do Pilata in iskali potrebna potrdila. Dva naša sopotnika sta dobila potrdila od policijskega komisarja. Ko sva pa nadaljnja dva prišla k njemu po potrdilo, je rekel, da ga ne potrebujeva.

Ta finančna in policijska potrdila bi imeli pokazati na meji med Jugoslavijo in Italijo. Ker pa ga nisva mogla dobiti z njegovim potrdilom, sva morala iti kar brez njega.

Naposled je vendar prišel čas, da smo zapustili Ljubljano. Vozne listke smo si kupili do državne meje. Tisti, ki so imeli vse urejeno, so odšli proti vlaku brez skrbi, toda jaz in moj sopotnik, ki nisva imela omenjenega potrdila, sva bila v skrbeh, kaj bo, ako naju ne bodo pustili naprej.

Vlak se je začel pomikati naprej proti italijanski meji in v kratkem času smo bili na cilju. Na meji smo morali vsi izstopiti, nakar so naši obmejni in finančni uradniki vse pregledali. Jaz in moj sopotnik sva se kar tresla od bojazni, da naju ne bi zavrnili. Toda ves strah je bil brez potrebe; uradniki so vse pregledali in ugotovili, da je vse v redu. O omenjenem potrdilu niso vprašali in midva sva bila pri obmejnem pregledu izpuščena kakor vsi drugi. Vprašali nas niso ne o vojaškem in ne o policijskem potrdilu.

Po pregledu na jugoslovanski meji smo prestopili mejo in nato so nas zopet na italijanski strani pregledali, ako imamo vse v redu. Pregled se je končal v zadovoljstvo vseh, potem so nas pa odpeljali na postajo, kjer smo kupili vozne listke do Trsta.

Na postaji v Trstu so nas čakali uradniki parobrodne družbe, ki so nas odvedli v mesto. Tam so nam preskrbeli prenočišče v nekem velikem poslopju. Dobili smo sobo, ki je izgledala kakor spalnica. Vseh potnikov nas je bilo okrog trideset, skupaj pomešani, moški, ženske in otroci. Prenočevali smo vsi v prostorni sobi, na enem koncu moški, na drugem pa ženske in otroci.

V Trstu smo čakali na parnik štirinajst dni. V omenjenem poslopju smo prejemali tudi hrano, za kar so nam nekaj malega zaračunali. Včasih mi pa tudi v kakšno gostilno, kjer smo si izbrali jed po svoji volji. Ko smo uradnike izpraševali, kdaj se bomo vkrcali na parnik, so nam veselo odgovarjali, da v kratkem in tako so odlašali dan za dnem.

Meni je bil Trst dobro znan že iz prejšnjih časov. V mestu sem se nahajal štiri mesece med svetovno vojno, v okolici pa čez cele dni. Zato sem bil s svojim znanjem dobrodošel sopotnikom, ki so se podajali na izprehode po mestu popoldnevi in tudi ob večerih. Seveda smo se morali ozirati tudi na previdnost. Najrajši smo se izprehajali po ulicah starega mesta, kjer živi revnejše prebivalstvo. Tako smo se dobro seznanili z ljudmi v tistem delu mesta, kjer smo videli mnogo bede in ubožanja. Trst je na enem mestu, drugim pristaniškim mestom, kjer se srečata bogastvo in bogastvo vsak na svojem koncu in kjer reveži bijejo težak boj za obstanek.

Po dolgem čakanju je vendar prišel dan, ko smo se vkrcali na parnik, ki nas je imel odpeljati preko oceana v novi svet. Na tisoče in tisoče naših ljudi je že odjadralo v daljne dežele in tudi mi smo dočakali tisti dan, ko smo se podali na dolgo pot, na morsko vožnjo in ali za rojake, ki so se že pred nami izselili.

==III==

Prve vožnje po morju ni bilo hude. Toda parnik ni bil pravi potnik, temveč tovorni in imel je na krovu okrog šeststo potnikov raznih narodnosti in veroizpovedanj; bila je natrpana mesta, brez posebne ureditve na ladji. Bilo je tudi veliko naših Slovencev in deset deklet. Nadalje je bilo okoli dvajset Hrvatov, nekaj Nemcev, par Rusov, nekaj Madžarov, Bolgarov, največ pa Italijanov, ki so jih dobivali tudi med potjo na ladjo, ker se je parnik ustavljal v raznih pristaniščih. Pridružilo se nam je več potnikov raznih narodnosti, kjer se je parnik ustavil. Razkladali in nalagali so pa tudi razno blago ter ga prevažali iz kraja v kraj.

Dosti so naložili v raznih pristaniščih tudi suhega grozdja, iz katerega je gotovo ameriški buteljarji kuhali preprosto kapljico, ko je grozdje dospelo v združene države. Jaz sem vse skrbno opazoval, ko se je parnik začel po Jadranskem morju naprej proti Atlantskemu; opazoval sem pristanišča in obalo Italije, Grčije, Španije in Afrike. Vse me je zanimalo, toda v duhu sem bil še vedno s svojimi dragimi v domači vasi; nisem mogel pozabiti nanje in na veliko ločitev. Ko sem se spomnil, koliko sem imel truda in sitnosti, da sem vendar dočakal dan, ko sem resnično odšel na pot, me je vse to nekoliko potolažilo, ker sem vedel, da sem končno dosegel svoj cilj.

Parnik je neprestano se ustavljal v raznih pristaniščih, katerim imena sem pozabil. Nosil je velik tovor, da sem se kar bal, da se ne bi potopil. V zadnjem pristanišču so še naložili premog in pitno vodo, toda vode smo zmanjkovalo predno smo dospeli do cilja, tako da smo morali piti prekuhano morsko vodo, ki nam ni bila nič okusna.

Ko je parnik končno dospel do odprtega morja, se je jela zibati prava morska vožnja. Parnik se je začel zibati, ko so valovi začeli dvigati in nato zopet padali. Slabo vožnjo smo imeli tri dni, potem je bilo morje zopet mirnejše in naš parnik je nekako dobro rezal v ravni legi naprej.

Hrana ni bila baš povoljna in smo bili večkrat lačni. Radi bi si bili kupili za svoj denar kaj priboljška, pa smo morali stiskati za najpotrebnejše. Ker nam niso dali toliko, da bi se do sitega najedli, smo začeli študirati, kako bi se dalo na kak način vsaj kaj dobiti, kajti kuharji so bili deli hrane. Po razmišljanju smo to tudi poskušali. Naše jedilne karte smo namreč štele in kuhari so nas le na številke pazili, kadar smo jih pokazali. Ker je bilo večkrat preveč drenja, smo se poslužili, da smo eno karto lahko dvakrat pokazali. In nekega dne sva to poskusila s sopotnikom, ko nas je večje število stalo v vrsti, da dobimo odmerjeno hrano, v katero je bil tudi kruh prirejen. Ko sem jaz pokazal karto, mi je kuhar odmeril moj del, zatem sem mu pokazal še karto za kruh, ki je dal drugemu, ki je stal za menoj, ker jaz nisem mogel vsega držati. Potem sem izročil karto onemu za menoj in za zopet drugemu, ki je potem zopet nastopil v vrsto, pokazal karto kuharju in dobil ponovno odmerjeno hrano, kajti kuharji so bili na številke.

Tako smo na ta način dobili za kruh, kajti za drugo hrano nam ni bilo dosti kar. Toda to našo zvijačo so kmalu pogruntali in začeli zmerjati z vsakovrstnimi primitivnimi izrazi, ki so mu primerni sled. Toda opazili nas niso; mi smo naprej tako delali, čeprav so večkrat opazili, da smo dvakrat z eno karto dobili kruh, čeravno pa nam je še posebe zlo. Nismo se brigali za kuharjevo zmerjanje; samo da smo ga prevarali, pa smo bili zadovoljni.

S pijačo je bilo bolje, ker vina smo imeli dovolj, slasti še, ker ga dekleta niso marala piti; izročile so ga nam, ki smo ga radi cukali. Vino so nam pa tudi delavci na skrivanji prodajali po nizki ceni. Seveda ga je bilo na prodaj v kantini, toda tam je bilo dosti dražje, zato si ga smo mogli privoščiti. Delavci so ga sebi odtrgali in naprej tudi skrbeli, da ga potem naši prodajalci po tako nizki ceni. Istotako so nam delavci prodajali živila na skrivaj in mi smo bili tiho v tem oziru. Vse se je delalo tajno; oni so nam prodajali po nizki ceni, mi pa kupovali kolikor nam je bilo mogoče.

Nadaljnja sitnost, ki smo jo imeli med vožnjo na parniku, je bil mrčes, s katerim so bili nabito oddeljeni Grki. Bili so polni uši, garjev in opraskan po koži, ko mrav obsen. Uši so se hotele pa svobodno razširiti na vse potnike, kar je bilo treba na vsak način preprečiti. Eden ali drug način preprečiti. Večkrat smo se morali dati poškropiti z nekakim oljem, s katerim smo pobijali to polagali v vodo paro, da so mrčes poginili. Naša obleka se je skoro popolnoma pokvarila, ker smo jo večkrat pomivali.

Grki so bili v resnici najbolj nesnažen narod na parniku; bili so umazani in razcapani, kakor pravi cigani. Bili so zelo nadležni; pri kosilu je bil vsak drenč in večkrat so se sami med seboj stepali, ko so se rinili, kdo bo prej dobil odmerjeno hrano. To se je ponavljalo vsak dan, ko smo bili na parniku.

Časi so objemali Grke pomorci ali delavci in drugi mornarji, toda kljub temu so se vedno zaganjali. V resnici je izgledalo, kakor da bi bili med pravimi divjaki. Tega obnašanja smo bili dosti sitni in bi se bili najraje ali znašli daleč stran od Grkov; toda morali smo potrpeti, dokler ne bo konec našega voženja.

Nekega dne se je raznesla po parniku novica, da je neka žena zbolela na nalezljivo bolezen. Komaj je vest dosegla potnike, je smo morali pred zdravstveniki nas je preiskal od nog do glave, ako se morebiti še pri kakšnem drugem potniku med nami ne skriva nevarna nalezljiva bolezen. Zdravnik je cepil vse potnike, da prepreči širjenje bolezni. Kmalu potem je nadaljnja nesreča zadela za isto boleznijo še par. Zatem so zaprli ženski oddelek in mi nismo mogli več do svojih sopotnic, s katerimi smo skupno obdi do doma. Ženski oddelek je bilo prepovedano izprehajanje po krovu, dokler je bila možnim se dovoljeno iti par ur na krov, toda takrat smo morali moški iti v svoje kabine. Mornarji so pazili, da se ne bi kljub prepovedi kateri moški približal med ženskami, ki so se sprehajale na krovu. Pod strogim zdravstvenim nadzorstvom smo bili šest dni; sporočili so nam, da je ena ženka nekolik bolna, druga pa je že v slabem stanju.

Parnik je plul dalje in dalje po morju gladini. Dnevi so hitro tekali in tako tudi tedni. Mi smo se približevali svojemu cilju. Oklavir sta bili tesni želji, preteklo več dni. Ena je bila popolnoma okrogla, druga je bila ravno krivuljasta. Ena je bila skorajda povsem izginila in druga se je raznesla vest, ako ne bo tudi ona odpravila predno doplujemo v ameriško luko, da nam bo zabranjeno izkrcanje in vstop na priseljeniški otok. Lahko pa se tudi pripeti, da nas vse skupaj vrnejo, od koder smo prišli. Če se to zgodi, sem si mislil, bodo vse hude stvari, ki smo jih videli in vse skrbi in sitnosti odpotovali v domovino.

Končno smo vendar pripluli v newyorško luko in parnik se je ustavil par milj od otoka Ellis Island. Na parnik so prišli ameriški zdravniki in nas natančno pregledali, da ne bi morebiti prišel kak nalezljiv bolnik s seboj. Izredno natančno preiskavo so napravljali, najprej za vse ženske, ki le zbolela na vsem morju. Vso obleko in perilo so nam razkužili, da bi uničili morebitne bolezenske kali v raznih predmetih.

Na tistem kraju je parnik stal par tednov in mi se nismo smeli izkrcati; bili smo pod stalnim nadzorstvom obrežne straže. Potniki smo obupno čakali svoje usode ter žalostno gledali v bodočnost. In vse te neprilike zaradi ene same ženske. Govorica se je ponovno raznesla med potnike, da ako omenjena bolna ženska v kratkem ne ozdravi, nas bodo poslali nazaj.

Naposled so dali ameriški zdravniki našemu parniku še trideset dni časa. Ako v tem času ženska ozdravi in ako noben izmed potnikov ne zboli, se bomo lahko izkrcali. V tistem odmerjenem času smo nestrpno pričakovali, kako bo naša sreča potekala. Ne verjamem, ako so se kakemu bolnemu človeku tako želeli okrevanja kakor smo ga mi naši bolni sopotnici, kajti z njeno boleznijo je bilo spojeno tudi naše zadržanje. Končno se je pa vse bolje izteklo kakor smo pričakovali. Ženska je popolnoma okrevala in nobeden izmed potnikov ni več obolel. Tako je le prišel dan veselja, ko smo stopili na suho zemljo na otoku Ellis Island.

Po ponovni preiskavi smo dobili dovoljenje, da se smemo izkrcati in da je vsa nevarnost nalezljive bolezni odstranjena. Našemu parniku je pripeljal manjši parnik, ki nas je prepeljal na otok. Toda tam se je šele začelo pravo življenje; morali smo vsi preobleči in se dobro okopati. Dali so nam novo spodnje perilo in zopet vse razkužili. Na otoku smo se nahajali nekaj dni, da so nas do dobrega pregledali in nas pripravili za nadaljnjo pot.

V času bivanja na izseljeniškem otoku smo se morali umivati po telesu z nekim razkuževalnim sredstvom. Ko je prišla vrsta name, da bi se moral namazati, kakor so me drugi posnemali, sem prišel pod prho in smrdljivo tekočino je zlivali v korito, toda redko me je zapazil. Proti temu sem se branil, nato pa z nekim predmetom udaril bržkone čez pleče, da sem odskočil kakor žaba, ki prileti ob trd predmet. Nato so me ponovno napolnili z ono smrdljivo tekočino, me prijeli za glavo in mi ukazali, naj jo pomočim v posodo. Jaz sem se torej popolnoma namazal po glavi in telesu. Tisti, ki me je držal čez pleča in prisilil, da sem glavo vtaknil v smrdljivo tekočino, je še nekaj mrmral, toda jaz sem izrazil ogorčenje.

Ko so uradniki in zdravniki videli, da smo popolnoma očiščeni, so nam naznanili, da bomo odpotovali kamor smo namenjeni. Morali smo še skozi zadnjo preiskavo, da so nas zdravniki še enkrat pregledali od nog do glave in potrdili, da smo zdravi in sposobni. Morali smo pred raznimi uradniki in pred komisarjem izjaviti naše želje, kamor želimo iti in kam nameravamo. Jaz sem dobro odgovarjal in tudi pokazal zahtevani 25 dolarjev; preiskava je bila končana in jaz sem lahko zapustil otok.

Dobil sem spremljevalca, s katerim me je prepeljal v malem motornem čolnu z otoka na drugo stran. Ko sem stopil zopet na suho, sem bil ponovno pregledan od zdravnikov; bilo ni nikakršne zapreke in s spremljevalcem sva se podala naprej. V nekem kraju sva vstopila v voz ozkotirne železnice in sva se odpeljala do agenture parobrodne družbe. Tam sem končno zopet prejel oddal od svojega kovčka in odpotoval v New York.

Uradniki v pisarni so govorili hrvaško in sem se z njimi lahko pogovarjal. Izpraševali so me glede vožnje in o potovanju. Povedal sem jim, da je bila vožnja dolga in da sem dosti časa zamudil predno sem dosegel svoj namen.

Ker nisem imel dovolj denarja, da bi si bil kupil vozni list do cilja, sem moral čakati v New Yorku, dokler nisem dobil potrebne vsote od strica. Uradniki so mi odkazali spalno sobo in mi pripravili so tudi streho, naj mi pošlje potrebni denar. Imel sem še 25 dolarjev, vozni list od Monroje, Mich., pa je stal 27 dolarjev in nekaj centov. Zato sem naročil uradnikom, naj zbranjujo, da mi stric pošlje še 20 dolarjev, kar bo zadostovalo za vozni list in druge stroške.

Ko sem se odpravil v odkazano sobo k počitku, sem upal, da bom potem naspal, a sem se motil. Kmalu sem se prebudil, kajti po meni je začelo nekaj laziti. Prižgal sem luč in začel pregledovati in zapazil sem cele roje stenic. Vse se je plazilo po postelji in po meni. Takoj prvo noč na ameriški zemlji me je napadla stenica. To res ne more biti tista zlata Amerika, o kateri smo se v starem kraju pogovarjali, sem dejal sam pri sebi.

Prižgal sem si cigareto in se usedel na posteljo, ki je kar zakripala. V sosednji sobi sta bila dva druga potnika, ki sta čula moje godrnjanje. Eden je potrkal na vrata moje sobe in vprašal, zakaj mrmram. Po glasu sem ju spoznal, da sta ona dva, katera sem zadel v pisarni. Povedal sem jima, da ne morem spati, ker mi ne dajo stenice miru. Potem smo se spustili v pogovor in povedala sta mi, da sta Bolgara in da se vračata v staro domovino, ker ju tudi v Ameriki postalo slabo in začelo primanjkovati dela. Pojasnila sem jima, da sem Slovenec in da sem prišel sem iskat srečo. Vse po vrsti sem jima razodel in oba sta me z zanimanjem poslušala. Pogovarjali smo se lahko, ker se je oba dovolj dobro znala slovanskega jezika.

Nadalje sta mi povedala, da so v Ameriki težka dela in jako nezdrava. Plača je nizka in da se ne da dosti prihraniti. Eden je rekel, da je bolje v bolgarskih brdih pasti koze nego garati na vroče pečeh za ameriške kapitaliste. Drugi me je svaril pred težkim delom, ki človeka lahko spravi v prerani grob. Ameriški kapitalistični sistem je tak, da hoče človek izmolsti iz delavca, da lahko grmadi ogromno bogastvo.

Tako sta mi Bolgara nekoliko orisala delavsko življenje v Ameriki. Čeprav sta mi pripovedovala v hrvaškem jeziku, sem ju vse razumel. Jaz sem jima omenil, da sem že dosti čul o Ameriki, toda največ je lepo strani. Prepričan sem pa bil, da tudi v Ameriki ne more biti vse dobro in to sta mi pojasnila tudi Bolgara. Vprašal sta me tudi, ali sem lačen ter mi ponudila jestvine, ki sta jih imela pri sebi. Prekinjala sta ameriški kapitalistični sistem, za katerega sta vedela, da izkorišča delavca in da je treba delati za skromno plačilo.

Tako sta mi Bolgara nekoliko orisala delavsko življenje v Ameriki. Čeprav sta mi pripovedovala v hrvaškem jeziku, sem ju vse razumel. Jaz sem jima omenil, da sem že dosti čul o Ameriki, toda največ je lepo strani. Prepričan sem pa bil, da tudi v Ameriki ne more biti vse dobro in to sta mi pojasnila tudi Bolgara.

Potem sem šel spat in v sobi se je dalo spati, ker so stenice naredile ponoči masko; na vsak način so me hotele napasti tudi ponoči, vendar sem nekako zaspal. Naslednji dan sem odšel iz sobe, kjer sem spal, in si poiskal nekoliko svežega zraka. Utrujen sem bil po dolgi poti, ko sem se odpravil k počitku.

Popoldne sem dobil denar od strica, ker je dospel denar od strica, kateremu sem prej pisal, da mi pošlje 20 dolarjev. V uradu so mi povedali, da denar že je, toda jim pride vsak čas in naj bom brez skrbi. Kakor hitro bo prišel, ga mi bodo izročili, da bom lahko nadaljeval pot.

Popoldne je denar vendar dospel in jaz sem bil resen nadvse in srečen, ker sem lahko izročil in potem me je pa nekdo odpeljal s potniškim avtomobilom na postajo New York Central železnice. Na postajo sem dospel le nekaj minut pozno in tako zamudil vlak.

Drugi vlak je imel odriniti še par ur. Moj spremljevalec mi je rekel, da ne utegne čakati pred odhodom vlaka; zato je poiskal nekega človeka na postaji in me naročil, naj pazi name in me spremi na vlak. Tisti človek je spremljevalca skoraj uslužno in napravil kakor mu je bilo naročeno.

Med časom čakanja na vlak sem se izprehajal v čakalnici in opazoval vrvež potnikov, ki so neprestano prihajali in odhajali. Ko sem pomislil na milijonsko mesto New York, v katerem so prebivali ljudje iz vsega sveta, sem tudi mislil na tisoče ljudi, ki so dospeli na postajo, da so prišli raznih narodnosti, med katerimi najbrž tudi Slovencev.

Končno je prišel vlak, s katerim sem se odpeljal proti svojemu cilju, v Monroe, Mich. Čez nekaj časa je bil moj spremljevalec izpisan, nato pa smo se odpeljali naprej. Vstopil sem v drug vagon, ki se je povsem razlikoval od evropskih, s sedeži na mehki sedel z visokimi nasloni, ki so me odpeljali v ameriška mesta.

==V==

Vlak je drdral po ameriških železnicah in jaz sem skozi okno opazoval nova mesta, nove vasi in polja. Zelena cesta me je vodila preko polja in gozda, med hribi in dolinami in odprl se mi je nov svet. Vse to sem opazoval skozi okno vlaka, v duhu sem pa preletel vse dogodke, ki sem jih doživel na poti. Poslovil sem se od svojih sopotnikov in sopotnic njih; razšli smo se na vse strani in se nismo več nikoli videli. Spomnil sem se Bolgarov, s katerima sem se sestal v hotelu ter začel razmišljati, kar sta pravila o Ameriki in zakaj sta se vrnila v domovino.

Na parniku sem se seznanil z nekaterimi sopotniki, naposled sem pa ostal sam in se med tujci vozil v vlaku dalje proti državi Michigan. Največja zmešnjava je bila na Ellis Islandu, kjer so nas razdelili v skupine, ki so odrinile vsaka v svoj kraj.

Ko je vlak drvel proti državi New York proti Pensilvaniji, sem začel misliti na razna mesta, o katerih sem čul govoriti v domačem kraju. Po večurni vožnji smo dospeli v Pittsburgh, o katerem sem že dosti čul praviti in da v njem živi veliko rojakov. Videl sem mnogo tovarn in črnega dima, ki se je valil iz visokih dimnikov. Opazil sem večjo skupino delavcev, ki so iz tovornih vagonov razkladali premog in ga s samokolnicami odvažali proč ter ga po nekem žlebu spuščali navzdol v nižje skladišče. Delavci so bili zaprašeni in umazani, da bi človek na pogled mislil, da so Afričani.

Vlak se je v Pittsburghu ustavil nekaj minut, nato je pa odbrzel zopet naprej. Po par urah nadaljnje vožnje se je ponovno ustavil na nekem mestu. Izstopil sem in tam sem moral zamenjati vlak. Čakal sem nekaj pol ure, potem pa sem se nekdo poklical, naj mu sledim. Pogrebal sem svojo prtljago, katero sem tako bil odložil in se z njim človekom, ki mi je dal znamenje z roko. Stopila sva k čakačjemu vlaku, na katerem sem ga spet našel, nato je vlak kmalu odrinil naprej proti strani države Pensilvanije.

V kratkem smo dospeli v državo Ohio in drveli naprej pod hribovito pokrajino. Prispeli smo v mesto Toledo, kjer se je vlaka ustavil le deset minut, nato je pa zopet odbrzel proti Detroitu, Mich. Jaz sem si pa mislil, ko bom enkrat v Detroitu, potem bo kmalu konec dolge vožnje.

V Toledu se mi je pridružil neka Italijanka, ki je potovala v Detroit. Začela me je ogovarjati v italijanščini in naredila mi je raznimi vprašanji. Hotel sem ji izvedeti, kako daleč je še do Detroita, toda nisem ji mogel povedati, ker sam nisem vedel.

Vožnja do mojega cilja je bila krajša nego sem si mislil, kajti razdalja od Toleda do Monroja ni kmalu prevoziti in sem mislil, da se bom moral peljati še dolgo. Pravzaprav sem mislil, da se bom moral peljati skozi Detroit, pa sem bil v zmoti.

Ko se je vlak ustavil v Monroju, Mich., je bilo treba hitro izstopiti, drugače bi se bil odpeljal naprej in moral bi poslušati italijanko, ki je bila vsa nervozna in je izgledala, da ji tudi ne gre prav. Zato je želela, da bi dobila kakšno osebo, da bi ji pomagala iz zadrege.

V Monroe sem dospel ob 10. uri, zvečer 19. marca. Iz Novega mesta sem odšel 14. januarja, torej sem bil na poti predno sem dospel na cilj, 62 dni. To je bila dolga pot, kakor Kolumbova, ki je mesece jadrala po širokem morju, preden je dospel v neznano deželo.

Na postaji v Monroju me ni nihče čakal in nisem vedel, kam bi se obrnil. Vlak je odpeljal naprej proti Detroitu, jaz sem se pa podal s svojo prtljago v čakalnico in tam čakal, da bo kdo prišel pome, ker jim je znano, da imam priti ta čas.

Čakal sem še eno uro, pa nikogar ni bilo. Šel sem ven, da bi hodil po ulicah v bližini postaje. Ko pa le ni hotel biti nikogar nikjer. Že za celo potrpljenje sem začel zapuščati. Sklenil sem, da ne bom več čakal. Podal sem se v notranjost mesta, kjer sem srečal nekega fanta in ga vprašal naslov, kajti razgovarjati se itak nisem znal z njim. Ko je pogledal naslov, mi je s kretnjami pokazal, kam se moram obrniti in da bom tam našel, kjer imam naslov. Jaz sem storil kakor mi je pokazal in čez desetkrat sem premeril križišča in ulice v temi. Našel sem le, toda v temi nisem videl hišnih številk. Torej je bilo nemogoče vedeti, kje imam hišo. Moral sem tavati, v kateri je stanovala strica. Tako sem taval po ulicah sem in tja ter prišel na konec ulice; hiša ni bila več naprej in vrnil sem se nazaj. Minil sem večkrat na postajo in tam čakal tako dolgo, da bo prišel stric Jože ali kdo drug ter me rešil iz težkega položaja.

Ko sem nazaj gredo proti postaji prehodil in prekoračil dve križišči, sem zapazil malo deklico, ki je prišla iz neke hiše in je hotela vstopiti v bližnjo prodajalno. Sklenil sem jo vprašati, ako zna kaj angleško, ki sem jo mislil govoriti. Pokazal sem ji naslov, ker drugače itak nisem vedel kaj govoriti. Ko je prečitala naslov, je kar obrnila in se nekoliko prestrašila. Pogledala me je in mi rekla v slovenskem jeziku: »To je pa prav tukaj. V hiši, kjer živim, je tudi Jože Krol, ki je pri nas na hrani.«

Nato je stekla nazaj v hišo, jaz pa sem šel za njo, kjer mi je pokazala. Sporočila jim je, da je tujec zunaj, takar so vsi prišli iz hiše in med njimi moj stric. To je bilo presenečenje, pozdravljanja in stiskanja rok. Vsi so bili veseli in jaz sem bil še posebej ganjen, kajti deset dni sem se podal v hišo in bogem sem hotel biti ne konca ne kraja.

Potrkal so mi s potrebnimi krepčilnimi in tudi lahke kapljice ni manjkalo. Zavladali smo vso noč in vzbujali korajžo. Jaz sem jim moral pa kar pripovedovati, kako je doma, kako je bilo z vožnjo in še druge stvari.

Stric me je upravljal, da me je bil prišel čakat na postajo eno uro prej, ker je mislil, da bom prišel z drugim vlakom. Ker me pa ni bilo, je zagotovil mislil, da ne bom dospel tisto noč. Jaz sem mu odgovoril, da je vse dobro, samo da sem končno prišel na cilj in me svoje ljudi.

Tisti večer smo dolgo kramljali in bili dobre volje. Razgovarjali smo se tudi glede dela in tako sem čul od njega, da je v Ameriki vse bolj na slabše potegnilo in da so zlati, dobri časi, o katerih smo še v stari domovini slišali, odšli v večne čase in se ne bodo vrnili. Jaz sem samo kimali z glavo in pritrdil, sam pri sebi sem si mislil, da bom še videl, kako bo sreča z delom.

Ker nisem imel dovolj prostora v hiši, kjer je bil moj stric na hrani, so mi dobili stanovanje v sosednji hiši pri nekem Poljaku. Na hrani sem pa ostal v hiši, katero sem našel s pomočjo one deklice, s katero sem se pogovarjal zvečer. Tako sem imel v eni hiši stanovanje, v drugi hrano. Na ta način se je začelo moje življenje v Ameriki.

==VI==

Dnevi so hitro tekli v novi deželi. Opazoval sem razmere v mestu Monroe in kolikor sem mogel sklepati, je bilo dosti narobe; videl sem več stvari, ki niso bile take, ko bi morale biti.

Šesti dan po mojem prihodu v Monroe mi je stric Jože rekel: 

»Menda bo treba iti kam za delo pogledat, Frank, kajti v tej deželi se ne da brez dela živeti, kakor tudi v nobeni drugi ne na tem svetu.«

Jaz sem mu odgovoril, da to sam dobro vem in da nisem prišel v Ameriko, da bom tu brez dela živel.

Stric Jože je bil zaposlen pri neki družbi par mesecev; ko se je pa še mene nadejal, je vprašal delovodjo, ako bi mogel dati tudi meni delo, kadar dobim iz starega kraja. Delovodja je stricu obljubil, da morda mi bo dal delo, toda obljubil ne more ničesar. Delovodja je tudi rekel stricu, naj me k njemu pripelje, kadar bom prišel, da bo videl, kako izgledam. Potem mi bo že preskrbel primerno delo, da ga bom lahko opravljal.

Nekega ponedeljka sem spremljal strica na delo in on me je predstavil delovodji. Delo sem dobil isti dan in začel takoj delati. S tem sem bil vpeljan v družbo ameriških delavcev in začel pot svojega obraza služiti privlačne ameriške dolarje.

V starem kraju večina ljudi ne ve, da se mora v Ameriki trdo delati in da večina priseljencev gara za borno plačilo. Tega si večina ne more predstavljati v starem kraju, ker potem jih ne bi tako veliko v novo deželo šlo. Ako bi jim kdo povedal resnico, mu ne bi verjeli, naznanjali bi ga in obtožili z lažmi. Tako bi se tistemu zgodilo, ki bi jim vse po pravici razodel in raztolmačil, kako se služi denar v Ameriki v zavarjenih premogovnih, v globokih železnih in bakrenih rudnikih, v tovarnah in gozdovih.

Ako bi nevedneži vedeli, kako težko se služi denar v Ameriki, bi odšli nazaj. Polomljenih je bilo že dosti ljudi zaradi privlačnega dolarja. Ameriška industrija zahteva letno tisoče delavskih življenj. Za vse nadloge, krize in težave v ameriškem delavskem sistemu vedo le delavci, ki se trudijo pri težkem delu za borni obstanek.

Na peti dan zaposlitve sem doživel razočaranje. Delovodja me je odpustil. Stricu Jožetu je rekel, da me je dobil, ko sem kadil pri delu in to je bil zadosten vzrok, da me je odpustil. Stricu je rekel, če mu to ni všeč, naj pa on pobere šila in kopita.

Zalutal sem bil okoli dvajset dolarjev. Plačal sem hrano in stanovanje in ostalo mi je par dolarjev. Nisam bil pa posebno srečen, ko sem storil prvi korak in se odpravil v Ameriko in najbrž tudi ne bom v bodočnosti. To sem lahko sklepal, ker sem že peti dan delo izgubil. Ker sem bil razočaran in te navlake, sem sklenil, da iščem drugo delo; upal sem, da se bo že kako preokrenilo in da bom dobil drugo delo.

Stric se je tudi nameraval posloviti in naselbine in odpotoval v Cleveland, kjer je upal, da bo kaj boljšega dobil. Kakor je namenil, tako je tudi storil čez par tednov je odpotoval v Cleveland, mene pa pustil v Monroju.

Jaz sem ostal brez dela in denarja pri tujih ljudeh. Stric je že poselil in me zapustil. Sedaj pa tukaj, kaj je Amerika, sem si mislil sam pri sebi. Denarja je bila mi sem imel, poleg tega sem bil pa še odrezan od svojih ljudi daleč v tuji deželi.

Taval sem, kaj bi storil in kam bi se obrnil. Nestete misli mi je rojilo po glavi, pa nobena ni bila prava. Naposled eno nekoliko iztuhtal in takoj mi je bilo lažje pri srcu.

V neki hiši je bilo par rojakov na hrani, med temi tudi Jože Novak. Z njim sem se seznanil, ker tudi on imel dela, bil je pa še okoli deset let v Ameriki. Zato so mu bili znani dobri in slabi časi.

Pripovedoval mi je, da se razmere hitro spreminjajo v Ameriki. Kadar je dosti dela, stanejo delavci in jih dajo v delo. Kadar nastane pa zastoj v industrijah, dobijo pa brezposelne za vsakim potom.

Pogovarjala sva se tudi o razmerah v kraju in o tamšnjih razmerah in tako sva v pogovoru pretehtala, ko sva kupi dohajala in iskala delo.

Takrat so bili slabi časi za delo in nisem mogel dobiti dela, sem pa imel nekaj dnevnih in drug zaslužek, ki se na pomlad pričnejo, še se niso pričela. Končno je prišla pomlad in z njo gorkejši dnevi in lepše vreme. Z zunanjim sva vedno tavala dan za dnem po ulicah in iskala delo. Vse sva pretaknila v vseh tovarnah sva pogledala in povsod so nama rekli, da nimajo dela.

Nekega dne sva dobila mislilno delo pri nekem Judu, ki je zbiral staro železo — vse od žlanke do polomljenega avtomobila. Te stare potrebje je imel velik kup ter čakal na čas, ko bo vse to prodal, da bo več skupaj spravil v denar. Pri njem sva delala sama dva dni in pol. Rekel je, da naju več ne potrebuje in da nama izplačal pičel zaslužek.

Zopet sva bila potisnjena med brezposelne in vržena na cesto. Gornjala in preklinjal sva kapitalistični sistem, ki ne dopušča, da bi vsi potrebni imeli delo.

Pretekla sta dva tedna od časa, ko sva z znancem izgubila delo pri Judu. Dokler sva imela stanovanje je rastel. Plačati je bilo treba, toda denarja ni bilo več. Tam, kjer sem bil na hrani, so me začeli postrani gledati in dosegel sem misliti, da moram od nedelje v cerkev, tam moliti in prositi Boga, naj mi pomaga iz zagate. A v katerem času sem zahajal. Ako sem hotel biti še nadalje na hrani pri omenjenih ljudeh, sem se moral ukloniti njih volji.

Tako sem se nekega dne vendarle odpravil v cerkev k službi božji, samo da sem imel mir in hrano v nedeljo. Toda v cerkvi nisem bil prav posebno razpoložen za molitev; razne misli so mi rojile po glavi ter me spominjale na žalosten položaj. Zato nisem mogel moliti. Sila me ni mogla pripraviti, da bi postal poberežen in tudi preveč bedasto se mi je delo, moliti lesene svetnike in jih prositi pomoči.

Ljudje, pri katerih sem bil na hrani, so se za nekaj dni pomirili in me niso več tako pisano gledali. Toda zabicevali so mi, da za neverne Tomaže, med katere spadam tudi jaz, ni prostora pod njihovo streho.

Zopet sem stikal za delom pred raznimi pisarnami, tovarnami in vsepovsod, kjerkoli sem se nadejal, da bi kaj dobil. Moj znanec je imel večjo srečo, kajti delo je dobil in tako sem moral zanaprej sam pohajati okoli.

Ker se je v naselbini nahajal tudi neki rojak, ki je bil oženjen z mojo teto, mi je končno on dobil delo. Zaposlen sem bil v neki livarni, toda jaz se nisem smel ozirati, kakšno je delo, pač pa hitro prijeti zanj in nekaj zaslužiti.

Delo je bilo ponočno in plačano od kosa. Prevažal sem železo na samokolnicah, s katerim so imeli drugi večji livarji opravke in vse drugo pripravljati livarjem in odvažati proč, kar so izdelali. Delo je bilo težko in naporno, roke sem imel vse žuljave takoj v prvih dneh. Nekega tovariša sem vprašal, ako se mora vedno tako težko delati v livarnah. On mi je povedal, da to je kontraktno delo, plačano od kosa in da pri takih delih se mora povsod trdo delati. Sicer se pa več zasluži nego pri lahkih delih.

To delo sem opravljal le nekaj dni; nisem mogel dalje vzdržati, ker je bilo pretežko, poleg tega pa je bila hrana pri tistih ljudeh tako slaba, da sem bil večkrat lačen nego sit. Torej ne bi bil mogel že zaradi hrane dolgo vzdržati pri tako napornem delu.

Nekega dne mi je bil gospodar, pri katerem sem bil na hrani, kar v loncu prinesel jedačo v tovarno. Jaz sem mu rekel, naj kar v kot postavi, da bom že potem zmazal, ko bom malo počival.

Gospodar je delal v neki papirnici, kamor se mu je mudilo. Ko je odšel, sem odložil vročo lopato, ki se je ugrela od hitrega dela, ko sem premetaval prst, kar je bilo tudi kontraktno delo. Pogrebal sem lonec, katerega je gospodar prinesel, da se pokrepčam, kajti bil sem dovolj lačen. V loncu je bilo kislo zelje, nekaj žgancev in majhno kosče govedine. Ko sem tako gledal v lonec, se mi je približal neki Poljak, moj sodelavec. Hotel je videti, kaj mi je prinesel moj gospodar. Ko sem mu pokazal, se je začel na glas smejati in norčevati. Rekel je, da je moja hrana taka ko v starem kraju, kjer smatrajo kislo zelje za priboljšek in pravo slaščico. Mene je popadla jeza in pograbil sem lonec z jedjo in ga tresčil v neki kot v tovarni, da se je vse razletelo. Potem mi je Poljak dal nekaj prigrizkov od svoje jedi, da sem potolažil lačni želodec.

Naslednji dan sem pustil tisto težko delo. Odšel sem bil pa tudi od tistih ljudi, ki sem bil pri njih na hrani ter se preselil k teti na stanovanje in hrano. Tako so me vedno spremljale vsakovrstne sitnosti in se me držale. Vedno sem bil postavljen iz dežja pod kap.

Nekega dne sem prejel pismo od strica iz Clevelanda, ki se je tam nahajal že en mesec. Sporočil mi je, da dela še ni dobil in da bo še par tednov počakal v Clevelandu. Mene je vprašal, če sem delo dobil, delam in če sem še na starem prostoru na hrani in stanovanju.

Jaz sem mu odpisal in pojasnil svoj položaj. Da sem delo že imel in izgubil, da sem brez denarja, na stanovanju in hrani pa pri teti. Nadalje sem mu pisal, ako bo on v Clevelandu delo dobil, naj ga še meni preskrbi, potem bom prišel za njim.

Začel sem zopet stikati za delom in tavati okoli, toda dobil nisem nič. Se tisti ga niso mogli dobiti, ki so bili še več let v Ameriki, kako naj bi ga dobil jaz »greenhorn«, ki nisem bil vešč angleškega jezika! Da bi mi bil kdo drugi delo preskrbel, tega izgleda tudi ni bilo. Zato sem se kar vdal v usodo in čakal, pa naj pride kar hoče.

Kmalu sem prejel drugo pismo od strica. Pisal mi je, da dela ne more dobiti in da bo odšel iz Clevelanda v rudnike in poskusil delo pod zemljo. V neki rudarski naselbini je bila njegova sestra oziroma moja druga teta, ki mu je pisala in pojasnila tamnošnje razmere.

Čez par dni sem prejel pismo od strica iz Bradleya, O., kamor se je bil preselil. Sporočil mi je, da je delo dobil in kakor hitro bo spoznal razmere in bo prilika, da pokažem, da bi tudi jaz dobil delo, mi bo takoj pisal, naj pridem za njim.

Jaz sem mu nemudoma odpisal in mu še enkrat omenil svoj bedni položaj. Ponovno sem ga prosil, naj mi hitro sporoči in tudi pošlje potreben denar, da si bom kupil vozni listek in plačal dolg, ki sem ga imel tam, kjer sem bil na stanovanju in hrani.

Po par mesecev bivanja v Monreju, Mich., sem končno, ko so odrinili v pitomorovno okolje v državo Ohio. Stric mi je poslal toliko denarja, da je bilo dovolj za vozne stroške in da sem plačal dolg za hrano in stanovanje.

Poslovil sem se od tete, znancev in prijateljev ter odšel na pot za delom pod zemljo. Ker nisem bil potkovan v angleščini, sem dobil nekega kolarja, da mi je na kos papirja napisal potrebne stvari, da bi jih lahko pokazal na postajah in na voznih, ako bi me slučajno kaj vprašali.

Na potovanju nisem imel posebnih težav. Paziti so name in tako se nisem nič bal, da bi se izgubil v neznani strani. Dospel sem v Cleveland, kjer sem prestopil in odšel drugam vlak, s katerim sem se odpeljal proti rudarski naselbini.

Iz Clevelanda sem se vozil do mesta Alliance. Tu sem moral izstopiti in se peljati dalje z drugim vlakom. Moral bi iti na drugo postajo in od tam se z drugim vlakom odpeljati dalje. A to nisem vedel kam obrniti. Jaz sem gledal okoli sebe in se obračal na vse strani, da najdem koga, ki bi me sprejel, kamor je bilo treba. Čudno se mi je zdelo, ker so pozabili name, kajti pozabil sem, da sem imel vozni listek kupljen do Alliance in zato niso več skrbeli zame. In čakal sem določeni in stopical po prostoru, sem začel nervozen prehajati skupaj z drugimi ljudmi. Sklenil sem, da pridem v obzir, kakor ko bom kaj moral obrniti.

Ko sem jim povedal, kako je z menoj in kam me namenjen, sem dobil takoj skokil in našel taksi, šoferju pa naročil naj me odpelje na drugo postajo. Tu sem dobil pravo vozovnico in kupil vozni listek do Dillonvilla. Vlak je zapeljal mimo rudarskih naselbin in ustavljal na postajah. Potniki so izstopali in vstopali. Kmalu je vlak privozil na postajo v Dillonvillu, kjer sem moral izstopiti ter je bilo konec moje vožnje po železnici.

Tam nisem imel nikakih znanstev, ker sta me čakala stric in mož moje tete. Dalje proti Bradleyju smo se vozili v avtomobilu, kamor smo srečno dospeli.

Dospeli na dvorišče hiše, v kateri sta stanovala teta in stric, smo poskakali iz avtomobila in jaz sem urne oddel v hišo ter se pozdravil s teto, ki se nisem videl dolge dobe, kakor sem jih poznal že nekdaj, kajti sem bil še otrok, ko je odšla v Ameriko. Potem sem se pozdravil z njenimi otroci, mojimi bratranci. Očeta sem že pred leti izgubil; umrli mi je bil za preteklo boleznijo jetiko. Mož, ki je bil prispel z avtomobilom po mene, je bil drugi soprog moje tete.

Že naslednji dan po prihodu v rudarsko naselbino, sem šel na delo pod zemljo in si začel na nov način služiti svoj vsakdanji kruh. Stric je bil v tovarni kakor knjigovodja. Vprašal je delovodjo, ako bi dobil delo, ko sem se nahajal v Michiganu, kar je bilo mogoče. In tako sem šel v njegovo pisarno, kjer me je stric predstavil. Delovodja me je pozdravil kakor kakšnega starega znanca in me namignil, kar naj je pravo dobro delo. Zatem me je vpisal v knjigo med imena drugih rudarjev, nato pa me je naročil, naj mi pomagajo priskrbeti orodje, ki ga bom potreboval pri kopanju in nalaganju premoga.

Tako sem bil vpeljan v družbo trpinov pod zemljo ter začel delati v zaprašenem in smrdečem rovu. Moral sem tudi pristopiti v unijo in plačati pristopnino $25, kar sem odplačeval v obrokih, po par dolarjev vsakih štirinajst dni. Stric mi je pomagal kupiti razno orodje v bližnji trgovini. Dobil sem novo delo, novo orodje in prestopil v novo organizacijo. Kako bo šlo z delom pod zemljo, je bilo vprašanje, na katerega takrat še nisem vedel odgovora.

Teta in njen mož Andy sta hotela od mene izvedeti več reči in novic iz stare domovine. Kako je bilo med vojno v naših krajih, kako je tam z delavci in kmeti in še drugo so hoteli izvedeti. Jaz sem moral pripovedovati in pripovedovati. Kadarkoli je prilika nanesla, smo začeli pogovor o starem kraju, jaz sem jim pa tudi rad pripovedoval, ker sem vedel, da jih zelo zanima. Povedal sem jim vse, kar sem vedel in znal. Pojasnil sem jim, da tudi v starem kraju razni zajadli živijo na kožo ubogega trpina. Ena stran naroda trpi in kloni pod težo bremena, ki ga prenaša, druga si pa gladi pot naprej, da si zasigura udobno življenje.

Teta, njen mož in stric so dobro razumeli moje besede in mi tudi pritrdili, da so jim razmere znane in da je tako tudi v Ameriki, v deželi mogočnega kapitalizma. Povedali so mi, da dosti izvedo iz naprednih časopisov in izkušnje so jih tudi izučile. Prav smejati sem se moral možu tete, ki mi je pravil, da je popolnoma izgubil vero in da bo le takrat še kakšen dolar dal verskemu učitelju, kadar bo z njim skupaj delal v rovu, ko bosta skupaj nalagala in kopala premog in skupaj vdihavala nezdrav podzemski zrak.

Čestokrat sem čul, da človek izgubi vero, kadar ima vsega preveč, toda še večkrat sem pa čul, da jo izgubijo tisti, ki neprestano živijo v trpljenju in pomanjkanju. Med te sem se tedaj tudi jaz uvrstil in sedaj mislim po svoje in kakor me učijo moje življenjske izkušnje.

==VII==

Prvi dan nisem dobil dela v rovu. Bil sem še pravi »greenhorn« in zato mi je stric vse natančno razkazoval in me učil, kako se mora kopati »enkrat« in kako se moram spretno sukati, da bom imel več uspeha pri delu in več zaslužil. Ni potrebno, da bi natančno opisoval, kako se pri nas novinec začne delati v rovu. Grmenja in stresanja je bilo toliko, da sem mislil, da ne bo vsak čas zrušilo skalovje in nas pokopalo. Stari rudarji mi niso hoteli dobro svetovati, ker sem se v njihovih očeh še vedno zdel »zelenec«. In dim od smodnika mi je polnil pljuča, da sem začel pošteno kašljati.

Tako prvi dan nismo dobili dovolj vozičkov, ker ni bilo med nami dovolj naročil in nismo kaj prida zaslužili. Stric mi je kmalu dobil pet vozičkov, v katerega sva zlagala naloženo, težko delo kopanja. Po unijskih lestvicah so plačevali 76 centov od tone, torej sem prvi dan zaslužil dva dolarja.

V prostoru, kjer sva delala, je bila premogovna žila okrog pet čevljev visoka. Nad premogovno žilo je bila plast kamna, ki so ga rudarji tudi nazivali »u-« ali »peh«. Tista plast je bila debela približno en čevelj, ponekod več, ponekod pa tudi manj. Plast so morali rudarji odstranjevati, ker je bilo na tem mnogo zamude. Po nekaj kamnih sem padel in se polomil s premogom, ki ga je bilo potem treba očistiti. Več časa se je tisti kamen tako držal, kakor bi ga sam peklenski kopiral in ga je bilo treba streliti. Bilo je dosti dela z »ušivim pehom«. Rudarji pa so dobili za odstranjevanje kamna pet centov pri vsaki toni naloženega premoga. Dosti je bilo zastonjskega dela in zato so ga rudarji upravičeno imeli za imenovano. Potem sem je bila lastnica od tone premoga 71 centov, dokler se na pet centov za kamen, kar je skupaj znašalo 76 centov od tone, ne znižuje. Kako je kamen debel v nekaterih prostorih. Ako je bil kamen tanjši, je bilo bolje za rudarje, ko je bil debelši, pa slabše in rudar je dostikrat preklinjal tisti »peh«.

V tistih časih je zaslužil rudar od šest do osem dolarjev na dan, ako je šlo vse po sreči in ako je bil dovolj vozičkov. Baš v tistih junijskih dneh, ko sem začel delati v rovu, je rov prav slabo obratoval. Premogovi delavci pa niso imeli dovolj naročil in rudarji tudi ne stalnega dela. Delali smo le tri dni v tednu in še takrat nismo dobili dovolj vozičkov. Zato je bil pa tudi zaslužek, ki sem ga prejel na plačilni dan, tako majhen, da nisem vedel, ali bi tiste dolarje dal sam ali jih dal, kajti denar sem imel razdeliti na več strani. Moral sem odšteti za najpotrebnejšo hrano in stanovanje. Poleg tega sem kupil obleko in druge stvari, pa sem moral kar čakati na izboljšanje. K večjemu sem prejel do 20 dolarjev na plačilni dan, toda največkrat je bilo manj. Ostali rudarji so bili tudi slabo podkovani v finančnem oziru in z menoj vred potrebni večjega zaslužka za vzdrževanje svojih družin.

Počitnic smo imeli dovolj in tako tudi prostega časa. Čestokrat smo se zbirali v družbi skupin, hodili drug k drugemu na obisk in razpravljali o rudarskem življenju. Mnogokrat smo govorili o politiki, toda vsa glava, katera beda vse vlada med ubogega rudarja, nas niso zanimale.

Nekoč nas je obiskal neki rojak, ki je prodajal obleko in še to, da ima v bližini naselbina Bradley brata, ki se je kupil farmo. Hotel je priti do izpremenbe v življenju, pa si je mislil, da bi bilo dobro, ako bi se hotel podati na ameriški zemlji.

Kupili so osemdeset akrov obsežno farmo in začel novo življenje. Nekega dne sva se s stricem podala na obisk k temu slovenskemu farmarju, da vidiva, kako se rojak počuti in kako uspeva. Vzela sva pot pod noge in kmalu dospela do rojaka.

Na farmi smo se z rojakom lepo pozdravili. Najinega prihoda je bil zelo vesel in naju je gostoljubno sprejel. Ko sva prišla, je ravno nekaj popravljal okoli stanovanja, da bo lepše izgledalo. Potem sva začela s pogovorom in vsak je svoje povedal. Midva o najinem položaju, farmar pa zopet o svojem.

Po kratkem govoru naju je povabil v hišo in predstavil ženi. Bila je prijazna in udana ženica, ter je bila tudi ona vesela najinega obiska. Nato smo zopet nadaljevali s pogovorom, farmar in njegova žena sta pa na mizo postregla z obiljšim vinom in tudi z močnejo kapljico, ki mi je šla v glavo. Ženica je bila zgovorna in povedala je, da se imajo še precej dobro. Res, da imajo še nekaj dolga, ko pa tistega plačajo, bodo postali popolnoma svoji gospodarji in se jim ne bo treba nič več bati. Njen mož je pojasnil, da mora ob priliki še brez delov v rovu in da z zaslužkom plačuje dolg.

Po pogovoru in okrepilu s pijačo naju je farmar povabil, naj si ogledava posestvo. Lega farme je bila nekoliko hribovita, toda zemlja je izgledala rodovitna. Velik kos zemlje je imel posejan s koruzo, katera je bila izredno velika v mesecu juniju. Bolj prileten možiček je imel že odraščene otroke, tako tudi dva sinova, ki sta mu bila dobra opora pri delu. On se je pohvalil in razkazoval otroke in na obrazu se mu je bralo, da je zadovoljen. Ko poplača ves dolg, bo neodvisen od rovov, v katerih se morajo rudarji mučiti.

Ko sva si s stricem ogledali posestvo, naju je zopet popeljal proti hiši, kjer smo posedli v mehko travo pod sadnim drevjem na obsežnem vrtu poleg hiše. Nato je pozval enega izmed sinov in mu naročil, naj gre v klet in prinese par steklenic domačega piva. S stricem sva si poslala že z hladnim pivom, ki je imelo prav dober okus. Poslužili smo se pijače in tudi prigrizka. S stricem sva res prav uživala, ko sva šla na obisk k dobri slovenski farmarski družini.

Končno sva se odločila, da se vrneva domov, ker nisva hotela predolgo ovirati družine na farmi, ki je imela dosti dela v poletni sezoni. Prav lepo sva se zahvalila za potrebščine in se poslovila. Oni so nama še pripomnili, naj jih ob priliki ponovno obiščeva. Prav zadovoljna sva bila s tem obiskom slovenskega farmarja.

Ko sva prišla domov, je šel stric takoj na pošto in kmalu prinesel Prosveto in jo začel z zanimanjem čitati. Jaz sem komaj čakal, da je on pregledal list, da ga je potem dal meni, da sem se jaz poglobil in prečital zanimivosti. List Prosveta se mi je dopadel, ker je temeljito razpravljal o delavskih razmerah in prinašal podučljive članke ter seznanjal čitatelje z dogodki po vsem svetu. Iz Prosvete sem se učil, koliko je treba še delavcem preden bo delavec prišel do svojih pravic. To mi je dalo pogum, da ne sme dremati in vreči puške v koruzo, pač pa vstopiti v vrsto naprednih delavcev in se skupaj z njimi boriti za pravice in boljše življenje.

Naslednji dan je rov zopet obratoval in jaz sem šel z veseljem na delo. Dobil sem več vozičkov in s tem tudi več zaslužka. Upal in želel sem, da bi se kmalu začelo bolje delati, da bi se v finančnem oziru malo opomogel, da ne bi bil vedno reven ko cerkvena miš. Želja se deloma uresničila, kajti dobivati sem začel več vozičkov in tudi več dni smo delali v tednu. Naposled se je toliko izboljšalo, da smo delali po pet dni na teden in to je bilo zame že nekaj posebnega. Na plačilne dneve sem dobil več denarja in s tem mi je bilo omogočeno, da sem si kupil potrebne stvari. Ko sem dobil dvajset dolarjev, je bilo to nekaj posebnega na plačilni dan. Dobil sem bil pa vse, toda so mi odtrgali za unijsko karto, unijske prispevke itd.

Kmalu sem se privadil rudarskega dela in življenja. Čeprav je bilo težko delo, sem ga vzljubil, ker sem imel primeren zaslužek. Dnevi so potekali drug za drugim, nato zopet tedni in postal sem izurjen rudar. Delu sem popolnoma privadil kakor tudi novemu življenju. Hodil sem na delo pod zemljo ter kopal in nakladal »črni diamant«.

==VIII==

Andy, mož moje tete, je imel brate, ki so tudi delali v premogovniku v neki drugi naselbini nedaleč od Bradleya. Tam se je nahajalo delovno mesto, kjer so delali dva dni na teden. Nekega dne so nas prišli obiskat s svojimi družinami, kajti dva sta bila oženjena in imela že precejšno število otrok.

Med temi štirimi brati je bil Janez najstarejši, za njim je bil Andy, potem Karol, najmlajši pa je bil Frank. Janez je bil že dolgo časa oženjen in je kopico otrok. On je takoj odprl pogovor o delu in vprašal Andyja, ako je mogoče dobiti delo v Bradleyu. Andy je natančno razložil bratom razmere in delavski položaj v okolju Bradleya ter da se sliši, da je družba dobila več naročil in da se bo za naprej bolje delalo. Zato lahko poskusita z delom tu; najbolje pa bo, če vprašata upravitelja pri delovodji.

Janez je bil zadovoljen in je tisti dan že šel z Andyjem k delovodji, ki jima je povedal, da je družba dobila več naročil in da bo v kratkem zaposlila več rudarjev. Janezu je rekel, da lahko začne delati naslednji dan. Tega je bil Janez vesel. Delovodji je rekel, da bo naslednji dan prišel v pisarno in potem pričel delati v rovu. Nato sta se poslovila in odšla.

Ko sta dospela domov, je Janez takoj pripovedoval, da je delo že dobil in da bo začel drugi dan delati. Poslovodja je celo naročil, ako ve za nekaj izkušenih rudarjev, naj jim pove, da lahko dobijo delo v istem rovu. Janez je kar pri nas ostal, Karol in Frank pa sta odšla k nekim znancem.

Janezu se je delo dopadlo, še bolj pa dolarji, ki jih je služil. Njegov zaslužek je bil precej večji nego v prejšnjem rovu. Prostor je dobil poleg mene, stric Janez in tako smo bili skupaj v rovu in hodili drug drugemu gledati, kako delo napreduje.

Janez se je odločil, da ostane v Bradleyju. Najel je truk, na katerega so naložili pohištvo in družino. Z njegovim preselitvijo je naselbina Bradley narasla za osem glav. Kmalu smo pa enega Janezovega izgubljali. Bil je stric Jože, ki se je vrnil v Cleveland, ko sem se še privadil delu v rovu. Vrtal in kopal sem naprej pod zemljo, ko se je stric odločil, da se vrne v Cleveland. Tja pa ni šel za delo, pač pa na vodovino, s katero se je spoznal in dopisoval.

Ostal sem še nadalje na hrani in stanovanju pri teti in redno hodil na delo v rov. V rovu sta me čestokrat obiskala vsak Andy in njegov brat Janez ter mi tudi pokazala, kar sem že sam vedel. Stric Jože jima je bil namreč pred odhodom naročil, naj pazita name, češ, da se človek mora v vsakem novem delu učiti, kako naj spozna, kaj je prav. Tako sem kopal, vrtal in razstreljeval »črni diamant«, ga nalagal na vozičke in dalje rinil pod zemljo za premogovimi žilami in skušal čim več zaslužiti. Vozičkov sem imel dovolj, včasih in največ pa sem jih dal tudi drugim rudarjem, ako so slučajno imeli dovolj nakopanega in iztržnega premoga.

Nekako en mesec in pol se je dobro delalo, potem pa so naročila za premog zopet začela pešati in mi slabše delati. Bilo je to v vročem poletnem času in rudarji smo imeli zopet dovolj počitnic.

Nekega dne je moja teta iztaknila v časopisu neke rojakinje v državi Missouri, pa se je odločila, da ji bo pisala in jo vprašala o tamnošnjih delavskih razmerah. V enem tednu je že prejela odgovor od tiste ženske. Poročala je, da so tam dosti premogovniki, ki pa ne obratujejo, ker nekaj popravljajo v rovu. V enem mesecu bo vse popravljeno in urejeno, potem pa bodo rovi obratovali s polno paro. Takrat ji bo ponovno pisala in dala vedeti, ako bi hoteli iti tja za delom.

Po prejemu tistega pisma je nas je lotila izredna želja za preselitev. Kar neka tajna sila nas je vzpodbujala in nam dajala pogum za odhod iz Bradleya, čeprav smo vedeli, da se tam ne bo denar kar po tleh pobiral, pač pa bo treba tudi delati zanj kot vsepovsod.

Nekako tri tedne smo še ostali v Bradleyju. Med tem časom sta moja teta in ženina v Missouriju izmenjali še nekaj pisemnih pogovorov, nakar smo se odločili, da odrinemo na daljšo pot proti zapadu, v rudarsko mesto Marceline, Mo.

Spravili smo skupaj hišno opremo, orodje, obleko in drugo drobnarijo ter jo zložili v kovčege in večje zaboje. Vse to je bilo odpeljano na tovorni vagon na cilj. Teta in otroci so potovali po železnici, dva večja sinova, vsak Andy in jaz smo se pa odločili, da se odpeljemo s fordom, katerega je šofiral Andy. Njegov brat Janez je še ostal v Bradleyju. Poslovili smo se od njega in njegove družine, znancev in prijateljev, nato pa odrinili na pot.

Ko je Andy privozil z avtomobilom do Dillonvilla, osmelili in dali našo »Liziko« preizkusiti izkušenemu mehaniku, kajti pot je bila dolga, zato je bilo treba vse natančno urediti, da ne bi med potjo imeli preveč sitnosti. Mehanik je pregledal in popravil neke malenkosti, nato nam je pa rekel, da je vse »ali right« in da lahko brez skrbi nadaljujemo našo potovanje. Drveli smo naprej po lepo tlakovanih cestah proti zapadu. Opazovali smo polja, preko katerih se je cesta vila; žito je zorelo in ponekod so ga že spravljali pod streho.

Še tisto noč, ko smo se odpravili na pot, smo prevozili državo Ohio in dospeli v Indiano. V Indiani je polje izgledalo slabotno. Cesta se je vila preko farmarskih naselišč, toda vse je izgledalo bolj skromnaše. Poljski pridelki so kazali slabo, koruza je bila bolj pritlikava, se celo trava je izgledala slabotna nego v Ohiu.

Pozno v noč smo se ustavili na nekem posestvu. Andy je zapeljal s ceste in mi smo se kar pod milim nebom za silo naspali. Naslednji dan smo zopet nadaljevali potovanje proti Missouriju. Istega dne smo dospeli v mesto Indianapolis, kjer se pa nismo ustavili.

Tretji dan naše voznje smo dospeli v St. Louis, v državo Missouri. Do tu nam je slo vse po sreči, v St. Louisu nam je pa »Lizi« odpovedala pokorčino in Andy je ni mogel več priličiti na nadaljnjo pot. Slišali smo, ko je nekaj počilo, toda tako pokanje se je pri avtomobilu veckrat čulo; ker ni hotela »Lizi« nikakor naprej, smo poskakali dol. Andy je pogledal, ako ima s tem kaj gasoline, istotako je pregledal mehanične dele, toda ugotoviti ni mogel vzroka in kaj se je polomilo. Eden od bratov se je potem podal v bližnjo garažo in povedal, da je avtomobil odpovedal in da noče več dalje.

Iz garaže je kmalu pripeljal nekdo s trukom in naso »Lizi« odpeljal, da jo preiščejo večji mehaniki in popravijo. Vozili so jo na dvoje ter s svojimi spretnimi rokami kmalu našli vzrok. Dobili smo pomiljen predmet, ga nadomestili z novim in »Lizi« je bila v kratkem času zopet »all right«. Andy je pa prejel na koncu papir račun za 16 dolarjev. Seveda se je malo popraskal za usesi, toda pomagati se ni dalo. Izrekel je par mastnih, nato pa plačal z lahkoto vsoto.

Zopet smo zašedli popravljeni avtomobil in Andy je krenil z njim skozi mesto. Vse je slo gladko naprej, dokler nismo dospeli zunaj mesta, kjer nismo mogli najti prave ceste. Katerega smo vprašali, vsak nam je drugače povedal in na ta način smo krožili po mestu in okolici tri ure. Izpraševati smo tu in tam, da bi nam kdo povedal, katera cesta drži tja, kamor smo bili namenjeni, toda nihče nam ni vedel povedati. Naposled smo jo sami našli, nakar smo nadaljevali pot v pravo smer.

Po par urah je ostalo zakajeno industrijsko mesto St. Louis daleč za nami. Mi smo se bolj počutili, ko smo se iznebili prometnih ulic v mestu in okolici ter zopet drveli naprej po deželski cesti v čistem ozračju preko kmetijskih farmarskih pokrajin.

Cesta, po kateri smo se vozili, ni bila tlakovana, zato vožnja ni bila prijetna. V nekaterih krajih je bila cesta kotanjasta in naša »Lizi« se je gugala, da smo mislili, da se bomo prevrnili. Po cesti je bilo tudi precej prahu, ki pa nas ni oviral, toda kadile se je za nami kakor bi se nam vrag smejal.

Proti noči dospeli v neki kraj, kar nam je napravilo dosti sitnosti. Cesta je postala zopet slaba in »Lizi« se je začela sukati na vse strani. V nekem kraju smo zablodili kakor na vrtuljaku. Težava pa je bila mila in se nismo nikjer prevrnili.

Četrti dan naše vožnje okrog šeste ure zvečer smo končno dospeli na cilj, v rudarsko naselbino Marceline. Kakor je leži, gledalo, so neprestano pazili, kajti ko smo dospeli v naselbino, nas je neki fant vprašal, ako prihajamo iz Bradleya. Fant je pa tudi opazil licenčno tablico na avtomobilu in iz tega sklepal, da smo pravi. Bil je sin tiste ženice, s katero je bila moja teta v korespondenci. Vzel nas je za avtomobil in pokazal nam je pot na svoj dom, kjer nas je bilo konec našega potovanja.

Povedal nam je, da je moja teta z otroci že dospela in da nas pričakujejo. Ko smo dospeli na cilj, so nas otroci takoj obstopili avtomobil. Bili so veseli, ker smo dospeli in prišli za njimi. Pozdravili smo se tudi z gospo in drugimi. Nato smo se podali v hišo, kjer smo bili tako potrebni po vsem in prijetno razpoloženi, ko smo se zopet dobro okrepčali po dolgi vožnji.

Teta je bila dospela z otroci dva dni prej, ker je vlak hitreje premagal razdaljo kakor mi z avtomobilom.

Ženska, h kateri smo se bili vselili, nam je pripovedovala svoje doživljaje v Ameriki. Med njimi je umrlo že precej njezinih otrok, ali pa je nakopal v nezdravih krajih kakor nekoč v starem kraju. Po moževi smrti se je borila z otroci skozi življenje.

S tem je bilo našega pogovora konec, ker sta se Andy in njegova žena spomnila, da bo treba nekaj ukreniti glede stanovanja, ker v hiši ni bilo za vse prostora. Postrežljiva ženica se je takoj ponudila, da gre z Andyjem in mojo teto in jima pomaga najti primerno stanovanje na naselbini, ker je bilo dovolj praznih hiš; stanovanja ni bilo težko dobiti. Po eni uri iskanja in povpraševanja so se našli primerno hišo. Plačali so najemnino za en mesec naprej in na ta način zagotovili primerno stanovanje s petimi sobami.

Najemnina je bila deset dolarjev mesečno, kar ni bilo dosti, vendar dovolj, ako se je upoštevalo delavske razmere.

==IX==

Po našem prihodu v Marceline smo se od tesnobe, v kateri smo živeli, preselili v novo stanovanje. S tovornim vlakom je dospela naša oprema in pohištvo. To smo nemudoma prepeljali v novi dom in ga uredili po svojem okusu. Že prvo noč smo se pošteno naspali, ker smo bili utrujeni od dolge vožnje in raznih sitnosti. Potem smo si nekoliko ogledali naselbino in končno je bilo treba iti pogledat tudi za delom.

Podali smo se k delovodji premogovnika ter ga vprašali za delo. Povedali smo, da smo izkušeni rudarji in navedli kraje, kjer smo že delali.

Delovodja nam je pojasnil položaj v tistem rovu, da so imeli več stvari predelati in popraviti, da morajo še postaviti novo zgradbo in da bo zelo približno mesec časa preden bo vse izgotovljeno in nato bo začel rov obratovati.

Mesec čakanja se nam je zdelo nekoliko predolgo. Ker si nismo mogli pomagati, smo morali počakati na tisti čas, ko bo rov začel obratovati.

Od delovodja smo se podali v urad rudarske unije in tam oddali naše unijske karte. Uradniki so nam povedali, da bodo že skrbeli, da bomo takoj začeli delati kakor hitro bo rov odprt in da nam bodo pomagali, da se nam ne bo godila kakšna krivica v tem oziru.

Vrnili smo se domov, kjer smo povedali, kaj smo izvedeli glede dela. Teta se je začudila, ko smo ji pojasnili, da bomo morali še en mesec čakati. »To je malo preveč,« je rekla.

Teta je imela farmo v Naylorju, Missouri. Ko je izvedela, kako dolgo bomo morali še čakati na delo, se je odločila, da izkoristimo prosti čas in se podamo na farmo, ki je bila oddaljena okrog 150 milj od naselbine Marceline. Teta in njen mož sta se odločila, da bosta vzela s seboj le dvoje otrok. Jaz, njena sinova in hčerka smo ostali doma in si peljali.

Farmo sta dala v najem nekim ljudem in hotela sta videti te ljudi in obiskati stare znance in prijatelje, s katerimi sta pred leti živela na farmi. Kolikor nas je ostalo doma, smo si kuhali kakor smo pač znali, to je bila naša osnova za vsa dela.

Ker smo imeli dosti prostega časa, smo se podali na izprehod po naselbini in okolici. Tako smo vse pregledali in se dobro seznanili v novem kraju, v katerega smo se preselili. Ker nam je bilo ob večerih dolgočas, smo začeli igrati na karte. Jaz sem se moral še učiti; potem pa smo igrali vsakovrstne igre, ki so v navadi v Ameriki.

Potekla sta dva tedna, odkar sta odšla teta in njen mož na farmo, pa jih še ni bilo nazaj. Mislili smo že, da sta pozabila na vrnitev. Morali smo čakati, da se vrneta in naredita konec našemu dolgočasanju. Na trideseti dan po odhodu sta se vrnila in bili smo veseli, ker smo bili rešeni nadaljnje pestarije. Čeprav je bilo že pozno zvečer, nam je hotela teta skuhati večerjo. Prodajalne so bile ob nedeljah odprte in teta je nemudoma naročila hčerki, naj brž stopi v prodajalno in kupi potrebne stvari. Jed je bila hitro pripravljena in vsi smo se po dolgem času pošteno najedli.

Teti smo pripovedovali, kako smo kuhali in kako smo večkrat imeli smolo pri kuhi. Seveda se nam je pošteno nasmejala, ko je izvedela, kaj smo počeli doma v času njene odsotnosti.

Po enem mesecu našega prihoda v Marceline smo se ponovno podali do rovskega delovodje in ga vprašali glede dela. On nam je prav na kratko odgovoril, da bo vzelo še štirinajst dni preden bo vse pripravljeno. Kadar se bo rov odprl, bo obratoval s polno paro, kajti naročil za premog ima družba dovolj. Bili smo veseli, akoprav smo vedeli, da bo treba še štirinajst dni čakati, kajti delovodja nam je odločno povedal, da bomo potem stalno delali.

Teta je bila tudi vesela našega sporočila. Tistih štirinajst dni se bo še lahko potrpežilo, čeprav je bil že skrajni čas, da začnemo delati, kajti ves ta mesec dni ni noben prinesel centa v hišo, pač pa smo kar v dolarjih trošili, odkar smo se podali na pot in se preselili.

Naslednjih par tednov nam je kaj hitro poteklo in končno je nastopil zaželjeni dan. Zopet smo šli k delovodji in ga vprašali, kaj in kako. On nam je odgovoril, da se rov kmalu odpre.

Andy je dobil svoj prostor v rovu, jaz in moj bratranec pa skupnega. Delovodja je tako odločil, ker je mislil, da nimava še dovolj izkušenj pri delu v rovu.

Premog v tistem rovu je bil le tri čevlje visok. Plast kamna nad premogovno žilo je bila pa izredno debela, poldrug čevelj v nekaterih krajih. Kamen smo lomili s premogom in videti ga je potem odstranjevali. Plača je bila $1.11 od tone, od kamna so pa plačali 12 centov na vsako tono naloženega premoga, tako da smo zaslužili pri vsaki toni $1.23. Ker je bil premog prav nizek, se ni dalo kaj prida zaslužiti. Jaz in bratranec, ki sva imela skupni prostor, nisva imela toliko uspeha kakor drugi rudarji, ki so posamezno delali v prostorih. Prva dva tedna sva komaj deset dolarjev na teden zaslužila, včasih pa še toliko ne. Andy je precej več zaslužil, ker je imel sam svoj prostor in ker je bil star in izurjen rudar.

V tistem rovu sploh ni bilo prilike, da bi kdo kaj prida zaslužil. Tistih, ki so zaslužili $25 na teden, je bilo prav malo. Delali smo pa redno vse delovne dni, ker naročil je bilo dovolj.

Jaz sem redno hodil na delo, se mučil in ubijal za svoj vsakdanji kruh. V novi naselbini sem bil že peti mesec in v tem času sem se prilagodil razmeram.

Naslednje leto v mesecu januarju se je raznesla govorica, da izbruhne stavka organiziranih rudarjev, ki se morda razširi tudi na neunjijske rove, kjer so rudarji brez vsake zaščite. Začel sem resno misliti na bodočnost, ker sem čul in mi je bilo znano, da nekatere stavke trajajo več mesecev preden se stvar pobota. Prihranjenega nisem imel le 50 dolarjev in sklenil sem pisati teti v Missouriju ter vprašati, naj mi opiše tamkajšnje razmere. Biti v stavki dolgo mesece in brez prihrankov se mi ni zdelo prijetno, manj pa biti na hrani in stanovanju pri drugih ljudeh in delati dolgove, katere morda ne bom mogel nikoli poravnati.

Na pismo, ki sem ga pisal teti, sem dobil odgovor, da tam lepo gre delo, toda njen mož je vseeno vprašal v livarni, v kateri je bil zaposlen, ako bi mogel jaz dobiti delo, ako bi tja prišel. Delovodja je mojemu svak-u odgovoril, da ga bom dobil, ako ne takoj, pa v enem ali dveh tednih gotovo. Odgovor tete iz Michigana mi je bil všeč, kajti vedel sem, kam se bom obrnil, ako me sila nažene.

Ker sem se odločil odpotovati in se preseliti v Monroe, Mich., kamor sem bil dospel iz starega kraja, nisem hotel več odlašati, pa naj stavka izbruhne ali ne. Pustil sem delo v rovu in se preselil. Teta in njen mož Andy sta se tudi odločila, da se v slučaju stavke preselita z družino na farmo v Naylorju.

==X==

Bilo je meseca februarja, ko sem se poslovil od sorodnikov, prijateljev in znancev v Marcelinu in me odpeljal proti državi Michigan. Po par dneh vožnje sem se vrnil v mesto, kamor sem bil dospel iz stare domovine in kjer sem kot novinec imel dosti neprilik. Med potom sem z vlaka opazoval razne pokrajine, naselbine in mesta, skozi katere smo se vozili. V Chicagu mi je bil rad dlje časa pomuditi in ogledati razne zanimivosti, toda ni bilo časa za to. V Chicagu sem moral prestopiti na drugi vlak in se odpeljati proti Toledu in od tam v Monroe, Mich.

Po dolgi vožnji sem srečno izstopil na postaji v Monroeju. Prav nič nisem bil v strahu kakor tedaj, ko sem prišel iz stare domovine. Bilo mi je vse znano in zato sem jo naravnost ubral po ulici in dospel na dom moje tete. Dal mi je v najem eno sobo in začel sem plačevati. Sam sem si kuhal, čistil in držal svojo sobo v redu. Na ta način sem nadaljeval svoje samostojno življenje.

Nekega dne sem šel v nekdanjo livarno, kjer sem vprašal delovodjo, če mi more preskrbeti delo. Dejal je, da ne, vendar me je potolažil z obljubo, da ga bom dobil naslednji teden.

En teden bivanja v Monroe je brzo pretekel. Potem sem se dobil delo, katero je neki delavec pustil. Ko sem delovodjo prišel v livarno, mi je delovodja rekel, da bom imel stalno delo. Tako sem bil zopet uvrščen med ostale delavce ter si v potu svojega obraza začel služiti svoj kruh.

Novo delo sem obdržal tri mesece in v tem času sem si počasi nabiral izkušnje in svoje delo precej dobro opravljal, kajti na teži sem izgubil par funtov. Delo je bilo pretežko in zato sem odšel. Kakor bi prišel do izkušenj dela. Predno sem mislil pustiti delo v livarni, sem poizvedoval za drugo službo ter končno tudi dobil v neki papirnici. Ko sem to trimesečno vajeništvo v livarni dobil delo v papirnici, sem bil preskrbljen z zaslužkom za naprej in zato sem brez vsake bojazni ostavil tekoče delo in se lotil drugega.

V papirnici se je delalo po deset ur na dan in delo je bilo dosti lažje nego v tisti zaprašeni livarni. Sicer mi je šlo nekaj dni bolj slabo izpod rok, zato mi je bilo težko, ker nisem mogel dela tako opravljati kakor izkušeni delavci. Bilo se pa z vsakim dnem bolje in jaz sem se v enem tednu popolnoma prilagodil razmeram. Na delo sem redno hodil ter delal šest dni v tednu.

Tisti čas se je začelo obratovati na bolje v vseh ostalih tovarnah. Brezposelni so laglje dobili delo, ko je nastopila pomladanska sezona in s tem so se razmere splošno izboljšale. Po dolgi zimi so nastopili za delavce zopet veseli dnevi in mnogo delavcev je dobilo delo. Poleg tega so se odprla dela pri gradnji novih poslopij, pri popravljanju in tlakovanju cest in na polju. Kdor je bil že več časa brez dela, je rad sprejel po enem ali drugem, da si je zopet nekoliko uredil svoje finančne razmere.

V papirnici smo delali na tri izmene in se vrstili. Nekega dne sem si zvil cigareto in prižgal, ne da bi se zavedal ravnateljeve varnosti. Sicer sem vedel, da je kajenje v tovarni strogo prepovedano, toda poskusil sem vseeno, misleč, da me bo nihče opazil. Na takem me je pa sam ravnatelj zasačil. Takoj sem slutil, da ne bo vse prav. Pričakoval sem, da me bo najhuje nagnal, kajti bo ravnatelj napravil z menoj. On je takoj poklical delovodjo in mu rekel, naj me enostavno odpusti iz tovarne.

Delovodja se je pokoril ukazu ravnatelja in površno me je še pošteno ozmerjal. Ko sem šel v glavno pisarno, da dobim izplačano, kar sem imel zasluženega, pa je prišel za mano in sporočil, da se je ravnatelj premislil. Povedal mi je, da je tako kruto ravnal v jezi, pa tudi zastrašiti me je hotel, da ne bi več kaj takega počel, kajti je strogo prepovedano, in da lahko pridem na delo naslednji dan. Nato sem šel domov, vesel, da nazaj v tovarno. Dospel si domov sem začel premišljevati, ali bi šel nazaj ali ne. Naposled sem se odločil, da ne grem več nazaj. Ker sem že lahko dobil delo drugje, sem upal, da bom še kaj primernega našel.

V par dneh sem res dobil drugo delo pri isti družbi, ki je lastovala še neko drugo papirnico v bližini.

Bilo je v vročem juliju, ko sem odšel na delo v drugo papirnico. Vročine je bilo zunaj precej prenašati, toda v tovarni je bila še hujša. Poleg razgretega zraka v tovarni nas je mučila tudi soparica. Bil sem zaposlen v oddelku, kjer se je iz varnice, iz katere se je izdeloval papir, mlela v kašo in v brozgo, ki se je razredčevala v vroči vodi. Delala sva po dva skupaj in kadar sva napolnila veliko posodo, v kateri se je brozga mešala, sva imela dvajset minut počitka na vsako uro. Seveda je bilo s tem delo olajšano, toda vročino smo morali vseeno prenašati.

Tako se je moje delo ponavljalo od dne do dne in po šest dni na teden. Delali smo osem ur na dan in plača je bila 50 centov na uro, štiri dolarje na dan. To je bilo za delavca, kakor sem bil jaz, že lep zaslužek. Preživljal sem se kakor se spodobi in še kakšen dolar mi je ostal za deževne dneve, toda tistega dela sem se kmalu naveličal in ga pustil. Za drugim delom pa nisem šel takoj, kajti hotel sem se odpočiti. Ker je bilo v vročih poletnih dneh, sem pohajkoval v okolici mesta in posedal v senci. Včasih sem se podal tudi na ribolov, s katerim pa nisem imel dosti sreče. Ako sem slučajno kaj ujel na trnek, je bila najmanjša ribica, da sem jo zlahka nazaj v vodo.

Po dveh tednih postopanja in zabavanja z ribolovom sem se zopet namenil, da pogledam za delom, katerega sem kmalu dobil. Začel sem delati na prostem, na progi železnice države. Delo je bilo v bližini mesta in se mi je precej dopadlo. Največ smo premeščali tračnice, pobirali izrabljene in polagali nove. Delovodja je bil dober človek in nas ni priganjal. Celo strinjal se je z nami, ko smo kritizirali kapitalistični sistem, ki tako slabo plačuje delavce v najbogatejši deželi na svetu. Samo pomagal nam je v tem oziru in mogel, ker je bil sam uslužbenec pri družbi, ki ga lahko vsak dan odpusti. Na progi sem delal dobra dva tedna in potem pustil delo, ker je bila plača premajhna. Za $3.20 na dan nisem hotel več delati.

Potem sem šel vprašat za delo v tisto livarno, v kateri sem delal, ko sem prišel nazaj v Monroe iz države Missouri. V livarni sem delo takoj dobil in začel delati ponovno in po devet ur na dan. Plača je bila 50 centov na uro in računal sem, da bom precej več zaslužil nego na progi.

Tiste dneve sem dobil pismo od svojega prijatelja, s katerim sva skupaj prišla v Ameriko, se razšla v New Yorku in se nisva potem več videla. On je bil odpotoval k bratu nekam v Pensylvanijo.

Prijatelj me je v pismu vprašal, kako je z menoj, če sem zadovoljen v novi deželi, kje delam, koliko zaslužim in še druge stvari je hotel izvedeti od mene.

Jaz sem mu nemudoma odpisal in mu naštel krize in težave, s katerimi se ubijam v občudljeni deželi. Nadalje sem mu pisal, da delam v nekem kotlu, ki ni nič boljše od tistega, o katerem je govoril gospod župnik. Končno sem ga prosil, naj mi takoj odpiše in ako tam kolikaj bolje kaže, bom pustil delo v livarni in prišel za njim.

Čez nekaj dni sem še dobil odgovor od svojega prijatelja iz rudarške naselbine Melntyre, Pa., kjer je bil največ zaposlen v rovu, toda tisti čas je bila stavka in on je bil že šest mesecev brez dela. Omenil je, da ne bodo morda pobotali v par tednih, vendar bo kmalu konec in da se bo zopet začelo. Svetoval mi je, naj še počakam in obdržim staro delo, kadar se bo v premogovnih roveh delo spet začelo. Omenil je, da bom lahko jaz tudi prišel.

Jaz sem navzlic svojega prijatelja upošteval in še nadalje redno hodil na delo v livarno. Prijatelju sem odpisal, da se bom ravnal kakor mi je svetoval.

V par tednih sem ponovno prejel pismo od prijatelja. Sporočil mi je, da je stavka končana in da se v kratkem začne z delom v premogovnih roveh. V pismu je tudi omenil, da bo delo težko dobiti, ker je dosti brezposelnih rudarjev. Zato naj storim kakor ko me je volja; on ne jamči, da bom dobil delo, ako pridem tja.

Odpisal sem mu, da bom delo v livarni še pustil in da v kratkem odpotujem v premogovno okrožje v Pennsylvaniji, potem pa naj se zgodi karkoli.

Urediti sem vse potrebno za odhod. Najprej sem pustil pečlarijo, katere sem se naveličal, ko se je nabralo preveč nezaljubljenih gostov — črvov in stenice. Potrebne predmete in obleko, ki jih nisem pač potreboval, sem izločil v kovčeg in ga poslal v Pennsylvanijo. Nato sem se poslovil od svojih prijateljev ter tete in njene družine, kupil vozni listek in se odpeljal v državo Pennsylvanijo.

Prijateljev, od katerih bi bila ločitev težka, nisem imel. V tistih časih si je človek pridobil prijatelje, ako je zahajal v razne prostore, kjer so prodajali prepovedano pijačo, žganje, vino in pivo. Take prostore se je množica zatekla in se je na galjone in galjone prodalo za lep denar. Nekateri so obogateli s prepovedanimi trgovino. Kdor je bil preveč, ga je oblast zaprla in kaznovala. Rekli so, da so imeli takšni razni izdajalci. Takih razmer se je bilo treba otresti.

==XI==

Vlak, v katerem sem se odpeljal proti Pennsylvaniji, je vozil preko Clevelanda, kjer smo se ustavili le nekaj minut in potem zopet nadaljevali vožnjo proti Pittsburghu. Tu sem se moral presesti na drugi vlak. Po strmi vožnji smo dospeli v mesto Indiana, kjer sem se moral ponovno presesti na drugi vlak. Končno sem dospel v rudarsko naselbino Melntyre. Tu sem vstopil v neko trgovino ter vprašal, ako mi morejo povedati, kje stanuje moj prijatelj in dali mi potrebne informacije. Ko sem prišel do njegovega stanovanja, sem potrkal na vrata. Prišla je ženska, katero sem vprašal, če tu stanuje Janez Tork. Rekla je, da sem prav prišel, da je to hiša Janeza Torka in da je tudi njegov brat Louis, s katerim sva prišla skupaj iz starega kraja, pri njiju na hrani. Ona je bila namreč žena Janeza Torka in po izmenjavi nekaj besed me je povabila v hišo. Jaz sem stopil za njo v kuhinjo in jo pozdravil, da sem prišel iz Michigana in da sem Jožeta vprašal o delavskih razmerah.

Ona je rekla, da je Jože govoril o meni in ji povedal, da bom v kratkem prišel v Melntyre. Rekla je, naj kar počakam, ker bosta njen mož in njegov brat kmalu prišla z dela.

Ko sem sam sedel v sobi ter čakal pol ure, sem začel pospravljati in zlagati svoje stvari. Brat sta prišla in nato jima je ženska takoj povedala o mojem prihodu. Oba sta nemudoma odšla v sobo, kjer smo se pozdravili in vsi smo bili veseli snidenja po dolgem času. Lojzeta nisem videl že skoro dve leti, njegovega brata Janeza pa še več let ne; on je bil že star Američan in je bil odšel v Ameriko, ko sem bil jaz še prav majhen fantek. Z Lojzetom, ki se ni dosti spremenil, sva se takoj spoznala. On se ni nič pohvalil z delom pod zemljo. Rekel je, da ga hrbet in roke bolijo, ker se mora plaziti in kljuvati v premogovniku in težko delati.

Tudi jaz sem potožil svoje nadloge in jima povedal nekaj svojih doživljajev v času mojega bivanja v Ameriki — kod sem hodil, kaj sem delal in da sem že šestkrat preselil. Ko sta me brata zagotovila, da bom dobil delo, mi je bilo nekoliko lažje pri srcu.

Kmalu smo bili vsi zbrani okoli mize ter smo povečerjali okusno pripravljeno jed, ki nam jo je skuhala Janezova žena. Nazdravljali smo domu in se modrovali in zato sem želel ostati pri njim na stanovanju in hrani. Takoj sem se opogumil in vprašal Janezovo ženo, ako bi mogla še mene obdržati na hrani in stanovanju. Ker sem bil tako rekoč domač človek, mi prošnje ni odbila in jaz sem z veseljem ostal pod streho.

Naslednji teden po prihodu v novo naselbino sem že dobil delo v bližnjem rovu. Delovodja me je vprašal po izkušnjah in povedal sem, da sem delal v rovu sedem mesecev. On je pritrdil, da to zadostuje, nakar me je vpisal med druge delavce, ki so bili zaposleni v istem rovu. Jaz sem oddal svojo unijsko karto krajevni uniji in nato začel delati v novem rovu, v katerem sta morala dva delati v enem prostoru. Za tovariša sem dobil nekega Madžara.

To je bilo že deseta služba, ki sem jo menjal v času svojega bivanja v Ameriki. O tistih zlatih dolarjih, katere sem si v stari domovini slikal predno sem se odpravil na pot, ni bilo ne duha ne sluha. Že sem bil skoro dve leti v »obljubljeni deželi«, pa sem bil še vedno suh kakor cerkvena miš. Kakor hitro sem nekaj prihranil, sem že potrošil s potovanjem v druge kraje.

V tistem rovu se je delalo po štiri dni na teden. Zaslužili smo precej dobro, od pet do šest dolarjev na osem ur. Po treh tednih sem dobil drugega tovariša v prostoru. To je bil eden izmed rudarjev, ki so bili na hrani tam, kakor jaz in jaz sem bil bolj zadovoljen, ko sem imel rojaka za tovariša.

Imela sva izredno dober prostor in to nama je pripomoglo, da sva kakšen dan prav dobro zaslužila. Res, nekega dne sva nama je celo pripetilo, da sva zaslužila kar 25 dolarjev vsak! Ta enodnevni zaslužek se bo zdel marsikomu neverjeten, toda je resnica. Resnica je pa tudi, da nikdar prej in nikdar pozneje nisem več toliko zaslužil v enem dnevu in tudi ne verjamem, da bi še kdaj.

Rojak Janez, kateremu sem bil na stanovanju in hrani, je na jesen kupil dosti grozdja, ga stisnil in napravil nekaj sodov vina. Rov je dobro obratoval, na hrani je imel šest rudarjev, ki so dobro zaslužili in včasih so dobili obiske, pa je računal, da bo delal z vinom dobro kupčijo. Res ne motil v svojih računih, kajti kmalu, ko je vino nehalo vreti in se krekati v sodih, so začeli povpraševati, ako ima kaj »kisar«.

Janez se pa ni dosti oziral na to, kdaj bo vino dovolj močno, da bo razburjalo kri in delalo korajžo pivcem. Kakor hitro so rudarji, ki so bili pri njem na hrani, vprašali za vino, jim ga je on z veseljem prinesel in pridno pobiral dolarje. Janezu je bilo le za denar in na kakovost vina se ni oziral, samo da ga je spravil v denar.

V naslednjih dneh je nastala za Janeza prava zlata doba. Povpraševalcev za vino je imel čim dalje več. Čestokrat se je pripetilo, da so kar s silo zahtevali, naj jim da vina. Janez se pa tudi ni preveč obotavljal ter je z »vslijivcem« postregel z vinom, ki so mu ga drago plačali. Ob plačilnih dnevih je bil pa pravi »dren«, takrat so si ga še več privoščili nego ob drugih dneh in tako prisluženi denar je izginjal v druge roke, ki so znali bolj pravilno ravnati z njim.

Ko so bili vinski bratje že nekoliko nataknjeni, niso več gledali, kaj jim teče po žilah. Samo da je malo peklo in dajalo po alkoholju, pa so zvracali svoja usta in potem začeli zažirati svoje življenje. Taki družbi se tudi jaz nisem mogel vzdržati, da ne bi ob priliki plačal za vino in ga pil v družbi svojih veselih sostanovalcev. Toda vseeno sem se skušal brzditi, da ne bi preveč zašel v razbrzdanost.

Ker se je rov bolje delalo, je Janez podražil tudi stanovanje in hrano. Plačevali smo na mesec kar po sedemdeset dolarjev na mesec, polovico preveč, ker hrana ni bila nič izrednega.

Nekega nedelje se je zopet začelo popivanje v Janezovi hiši. Poleg sestanovalcev smo imeli prijatelje in še neke druge znance. Vsak je bil tudi gost na računih. Vino in harmonika sta igrala skupaj in kaj hitro vname veselje.

Začel se je ples, petje in popivanje, da je bil pravi dirindaj; drug drugega je skušal preglasiti. Vse trpljenje je bilo pozabljeno, noben ni bil več trpin-rudar, temveč vsi veseli vinskih bratje.

Kmalu je začel zabavati nekdo, ki je bil že zelo razgret od pijače in plesa. Tistemu rojaku so bili nadeli pridevek »Biguu &amp; Company« in to ime se ga je držalo, ko je bil enkrat uničen. Ko smo ga ukrotili, da ni več zabaval, sta se pa brata sprla, Janez in Lojze. Bilo je pozno zvečer, ko se je začel prepir in čedalje hujši je postajal. Iz prepira je sledil pretep: stoli so prevračali, kozarci so frčali preko glav in sledilo je ropotanje, ki sta si jih dajala drug drugemu. Kmalu sta bila vsa opraskana in krvava; ostali smo začeli miriti, otroci in žena so jokali in bili vsi zbegani. Končno smo ju vendarle umirili, se nista še nadalje kavsala in delila udarce.

Po tem dogodku je Janez povedal Lojzetu, da se mora naslednji dan odstraniti iz njegovega stanovanja. Ker sem proti temu protestiral in ga prosil, da ne dela prav, me je tudi razjezil in tudi meni je povedal, da moram pobrati svoja oblačila in oditi.

Po popivanju, plesanju in pretepu smo se kmalu razšli, ker jih je bilo zunanjo, so odšli naravnost v svoje postelje, toda domači smo se pa tudi odpravili spat.

Naslednji dan je odšel Janez na delo, jaz in njegov brat Lojze sva se pa preselila, kakor je nama ukazal. Pustila sva tudi denar za stanovanje in odšla drugam naselbine.

Par dni sva se lenarila in pohajkovala po naselbini ter čakala, da bova dobila več zaslužek izplačan. V pisarni sva povedala, da sva pustila delo, nakar so naju izbrisali iz knjige, v kateri je bil seznam vseh uposlenih rudarjev. Plačo so rekli, da bova dobila čez tri dni.

Napovedanega dne sva zopet odšla v pisarno, da prevzameva zadnji denar najinega zaslužka. Toda izplačilo nama je bilo ustavljeno. Ustaviti ga je bil Janez, ki sva mu bila še dolžna za hrano in stanovanje. Jaz sem imel dolg, Lojze pa okrog štirideset dolarjev. Dolg sva nameravala plačati preden odhoda iz naselbine, toda Janez nama ni zaupal, zato je ustavil izplačilo.

Ko so nama v pisarni povedali, kako in kaj, koliko so nama utrgali, sva odgovorila, da je vse prav in naj se Janezu le izplača, kar sva mu dolžna, čeprav bi bilo od tistega malo plačala. Ostanek so nama izplačali in midva sva končala delo v tistem rovu.

==XII==

Spet se je bilo treba pripraviti na pot. Kupila sva vozne liste ter se odpeljala v drugo rudarsko naselbino v Pennsylvaniji. Po parurni vožnji sva dospela med hribe in strme bregove. Vsepovsod je bilo opaziti ustja premogovnikov, ki so se odpirala in rasla kakor gobe po dežju. Ko sva opazila vse polno rovov, sva si mislila, da mora biti tu dovolj dela in zaslužka.

Vlak se je ustavil na postaji in midva sva izstopila ter odkorakala v naselbino, da pridemo v stik z rojaki. Kmalu sva prišla do naših ljudi ter jih vprašala o delavskem položaju v naselbini. Povedali so nama, kako se dela, koliko se zasluži, koliko naših rudarjev je tam zaposlenih in druge stvari.

Pri nekem rojaku sva dobila začasno stanovanje in drugi dan po najinem prihodu sva šla pogledat k nekemu rovu za delo. Dospela sva prav v čas, ko je delovodja v pisarni rovskega delovodja ter ga vprašala za delo. On naju je osorno pogledal, nato nekaj zamrmral, končno pa je odločeno odgovoril, da nima dela za naju. Rekla nisva nič, samo obrnila sva se in odšla proti najinemu začasnemu stanovanju in se namenila, da odpotujeva dalje v drugo naselbino, ki je bila oddaljena nekako tri milje.

Še isti dan sva pobrala svoje reči. Dobila sva nekega rojaka, ki naju je z avtomobilom popeljal v naselbino in v kratkem času sva dospela na cilj. Nato sva se podala k nekemu rojaku, da bi pri njem poizvedela podrobnosti glede nove naselbine.

Ko sva prišla pred njegovo hišo, naju je takoj povabil, naj stopiva noter, kjer smo se več pogovorili. Ko sva vprašala glede stanovanja in hrane, je takoj poklical ženo in ji povedal, kaj bi midva rada in da sva bež prišla tja za delom. Žena naju je ugajala in glede tega sva bila preskrbljena. Par dni pozneje sva tudi dobila delo in tako se je začelo najino življenje v novi naselbini.

V tistem rovu je bil premog visok do šest čevljev; nad premogovno žilo je bila plast kamena, ki je dala dosti nepotrebnega dela. Rov ni bil unijski, plačevali pa so od vozička, ne od tone. Za vsak naložen voziček je rudar prejel $1.40, koliko ton je pa šlo v voziček, nisem mogel dognati. Za 30 vozičkov sem zaslužil okoli šest dolarjev na dan, večjih tudi več, ako je rudar dobil dovolj vozičkov.

Delovodja je bil tudi priseljenec, po narodnosti Anglež, kot takemu mu ni bilo treba učiti angleškega jezika. Imel je dosti »otrok« in je rad pogledal v kozarec. Čestokrat je prišel k Resniku, kjer sva bila midva na stanovanju in kjer je dobil potrebno pijačo, ki mu je gladko tekla po žejnem grlu.

Rov je obratoval štiri do pet dni na teden in se je precej dobro zaslužilo. Lahko sem plačal stanovanje in hrano ter mi je ostalo nekaj »copakov« za druge potrebščine. Ko sva bila z Lojzetom uposlena v tistem rovu skoraj tri tedne, sva se sprla z delovodjo. To je bilo na najinem stanovanju pri Resniku. Igrali smo karte in pili vino. Začel naju je pikati in zbadati, češ, da gre premog nakladati v vozičke. Če ne bova pila, naju bo odpustil. Prijatelj Lojze je bil jezen, pa mu je odgovoril, naj si nabavi petelina in ga ujame v rovu, da mu bo premog izbiral med kameni. Delovodja je osorno z očmi premeril Lojzeta, rekel pa ni nič. On je večer za večerom zahajal k Resniku in tam zvracal z vinom napolnjene kozarce, pa bi bil rad, da bi bila midva zanj plačevala, da ga bova prosila in mu dajala za pijačo. Toda motil se je v svojih računih, da mu bova midva plačevala pijačo, ki jo je zvracal v svoje požrešno grlo.

Čez dva tedna sva pustila delo in se namenila odpotovati drugam.

Težko sva se poslovila od rojaka Resnika, pri katerem sva bila na hrani in stanovanju, kajti pri njem sva imela izredno dobro postrežbo. Resnikova žena je naju dobro razumela, da je treba dati rudarju, ki težko dela, tudi primerno hrano.

Po večerjih smo navadno igrali karte in se na ta način zabavali. Lahko trdim, da sem imel takrat najboljše življenje. Na tako dobrem stanovanju in hrani nisem bil nikoli več, ko sem se od tam preselil.

Po odhodu iz naselbine sem se večkrat spomnil na tiste dni, ko sem bil na hrani pri Resniku, kjer mi je gospodinja stregla kakor lastna mati, katero sem zapustil v stari domovini ter se večkrat spomnil nanjo.

Nekega dne sva se s prijateljem poslovila od Resnikove družine in se odpravila, da sva si pridobila v času bivanja v naselbi še ponovno podala na pot v drugo rudarsko naselbino. Izvedela sva, da tam premogovnik dobro obratuje in da je mnogo naših rojakov naseljenih.

Po parurni vožnji po železnici dospela na cilj. Ker sva imela tam nekaj znancev, ki so bili od tam doma kakor midva, iz štajerske fare pri Novem mestu, sva sklenila, da jih obiščeva. Kmalu sva jih našla in stari znanci so me po domače pozdravili. Povedali so nama, da delajo štiri do pet dni na teden in da bodo dela lahko dobili. Rov spada pod unijo in vsi rudarji so organizirani. Izmenjali smo še nekaj besed in potem sva jim rekla, da si morava poiskati potrebno stanovanje in hrano. Takoj so nama nekateri ponudili, da naju bo sprejel k neki slovenski družini, ki je že imela nekaj rudarjev na stanovanju in hrani. Tam sva res dobila, kar sva iskala.

Drugi dan sva se odpravila k delovodji ter ga vprašala za delo. On je dejal, da je dosti dela in da greva takoj na nočno delo. Ker se nama je zdelo, da je to precej sumljivo, sva se trenuta premislila in nisva hotela sprejeti dela.

Naslednji dan sem jaz dobil delo v nekem drugem rovu. Kakor hitro sem povedal drugim rudarjem, kje sem delo dobil, so začeli govoriti, da tam ne bom zaslužil, ker je prenizek premog. Zato sem sklenil, da si rov ogledam in šele potem, ko se bom na lastne oči prepričal, kako izgleda v notranjosti, se bom odločil. Moje želje sem povedal delovodji, ki me je potem spremil v rov. Premog je bil v resnici zelo nizek in bilo je tudi dosti vode. Delovodja sem rekel, da delo prevzamem in da bom začel delati, ko si kupim potrebno orodje. To je bila le pretveza, kajti sklenil sem, da se v tistem rovu ne bom mučil.

Prijatelj Lojze tudi ni primernega dobil in zato sva se odločila odpotovati v drug kraj. Poslovila sva se in se vrnila k staremu znancu Resniku, pri katerem sva bila na hrani. Lojze je sklenil, da gre delat v isti rov, v katerem je bil prej zaposlen, jaz pa nisem hotel vzeti starega dela in poslati istega delovodjo. Par dni sem še tam ostal, potem sem se pa namenil, da odpotujem nazaj na obrežje Erijskega jezera, v Monroe, Mich. Zasedel sem vlak in se odpeljal iz rudarske naselbine.

==XIII==

Po večurni vožnji se je vlak ustavil v Monroeju in bil sem na cilju; dospel sem v staro mesto, od koder sem se že parkrat poslovil in zopet nazaj prišel. Iz tega bi se dalo sklepati, da je bil ta kraj zame najbližji, kajti vedno me je neka privlačna sila potegnila tja, kamor sem bil dospel iz stare domovine.

S postaje sem se takoj podal k tistemu rojaku, pri katerem sem bil že na hrani. Bila je nedelja, ko sem dospel v hišo starega znanca, ki sem ga dobil kar pri konju, katera mu je pripravljala njegova boljša polovica.

Pozdravili smo se in znancev je bilo kar precej, da je vnašalo veselje, da ne bom dolgo časa vztrajal v premogovniku in da se bom vrnil. Tu sem se tudi nastanil in ostal pri družini pod streho in na hrani.

Par tednov pozneje sem dobil delo v livarni, kjer sem delal pred odhodom v Pennsylvanijo. Takoj, ko sem prejel prvo plačilo, sem odštel potrebno vsoto za hrano in stanovanje. Gospodar in gospodinja, oba Štajerca, sta pokazala veselje ob obrazu in bila bolj prijazna z menoj. To je bilo razumljivo, kajti dolarji so napravili te mrke obraze vesele in dobro voljo.

Jaz sem redno hodil na delo v livarno vsak dan skozi zimo. Delo se mi ni zdelo pretežko in tudi vroče ni bilo, le hladno je prevleklo. Po treh mesecih dela v livarni sem izvedel, da se bo pričelo obračati na bolje in da se bo delo lažje dobilo, zato sem pisal prijatelju Lojzetu, kateremu sem pustil v Pennsylvaniji, kako je z delom v Monroeju, kje sem zaposlen in še nekaj drugih podrobnosti.

Po prejemu pisma mi je Lojze takoj odpisal. Vprašal me je, ako bi mogel dobiti delo v Monroeju. Ako je kaj prida, bi prišel s tovarišem, s katerim ima skupaj stanovanje. To je bilo v aprilu. Odpisal sem prijatelju, da bo najbolje, ako počakata dva meseca tam, kjer sta, ker nameravam pač, da bi tako dobila delo v Monroeju. V mesecu maju se je v resnici obrnilo na bolje in jaz sem nemudoma pisal Lojzetu, da sedaj lahko prideta, ker bosta delo dobila. Kmalu sem prejel odgovor Lojzeta. Napisal mi je na dopisnico par besed ter mi sporočil, da se bosta on in njegov tovariš podala na pot te naslednji dan.

V Monroe sta dospela drugi dan popoldne; jaz sem bil baš namenjen v neko prodajalno, pa sem ju srečal na ulici. Pozdravili smo se in Lojze mi je predstavil svojega tovariša, ki sem ga že poznal. Z njima sem se veselil, ko sem delal v rudarski naselbini. Po opravku v prodajalni sem ju odpeljal v hišo, kjer sem stanoval. Predstavil sem ju gospodarju ter gospodinji in povedal, da sta moja stara znanca iz Pennsylvanije. Pri tej družini sta dobila tudi hrano in stanovanje.

Naslednji dan, ko sem bil na delu, sta šla družinca z menoj v livarno, da vprašata za delo, ki sta ga dobila brez posebnih težav in od tistega dne naprej smo vsi trije skupaj hodili na delo, služili dolarje ter jih metali v »vrečo brez dna«. Tovarišema se ni dopadlo, ker sta bila v mestu prava »greenhorna«, nista mogla prebaviti; morala sta delati, dostikrat sta se, da bosta imela razmerke in morda se bosta tudi navadila. Hrana in stanovanje jima tudi ni bilo po volji, poleg tega pa sta se naveličala poslušati gospodarja, ki je vedno pripovedoval o »karah«, katere je stalno menjeval.

Naslednji teden sta pobrala šila in kopita in se preselila. Ne govarjala sta tudi mene, naj grem z njima, da bo bom več pri tistih ljudeh, ki verjamejo v črnovine in hodijo vsako nedeljo v cerkev ter verjamejo, da se da z molitvijo sprostiti sreča, delo, boljši časi in tako naprej. Naposled smo vsi trije sklenili, da si poiščemo drugo stanovanje in se preselimo od tistih ljudi. Rešiti smo se hoteli tistega neprestanega klepetanja versko fanatične žene in njenega moža, ki ni v tem oziru nič zaostajal za njo.

Stanovanje in hrano smo dobili pri neki hrvaški družini. Tam so že imeli nekaj rojakov na stanovanju in z nami se je dobro povečala, kar so že znali, da nam ne bo dolgčas. Na novi gospodar, Mike po imenu, je prodajal tudi vsakovrstne pijače, domačega žganja do lahkega piva, ki ga je sam varil. »Bodari«, so bili veliki prijatelji močne kapljice in razume se, da je Majk dobil dosti denarja od njih; bilo so mu tako rekoč molzne krave in jih je stiskal, da je čimveč izprežal iz njih.

Hrana v novem stanovanju je bila povoljna. Jedi je bilo dovolj na razpolago in vsakovrstnega priboljška, da smo si lahko postregli po mili volji. Poleg jedače je bilo dovolj pijače, ki pa ni bila pristeta k hrani. Plačevati smo jo morali posebej in tisti, ki je več popil, je moral tudi več odšteti gospodarju Majku. Pijačo, žganje, vino ali pivo je bilo treba plačati vsak dan, ko sta stanovanje in hrano. Tedaj se je šele izvedelo, kdo je največ popil. Majk je imel vse skrbno zapisano in na plačilni dan je veselo pomežikoval in čakal z jezikom, ko je prejemal denar od delavcev, ki so bili pri njem na stanovanju. Plačo smo prejemali vsako soboto in istotako tudi plačevali vsako soboto stanovanje in hrano ter pijačo, katero nam je Majk čestokrat vsiljeval, samo da bi več izvelkel od nas.

V livarni smo delali nekaj čez mesec dni, potem smo se pa dela naveličali. V vročih poletnih dneh se nam ni dopadlo in smo ga pustili. Nekaj dni smo postavali in lenarili, nato smo se zopet podali na lov za novim delom. Po enem tednu pohajkovanja in iskanja dela smo ga končno vsi dobili v neki papirnici. Delovodja je bil po narodnosti Poljak in nam je šel precej na roko.

V papirnici je bil osemurnik, toda obratovala je noč in dan in šest dni v tednu. Delavci smo se vrstili in izmenjavali v treh izmenah in plača je bila 50 centov na uro. To je bilo 1923, ko se je delo lahko dobilo tudi v drugih industrijah.

Mojemu znancu Martinu se delo v tovarni ni dopadlo in nikakor se ni mogel privaditi. On je bil navajen dela v premogovnikih in se je večkrat spomnil na svoje staro delo pod zemljo. Istotako se je tudi prijatelj Lojze večkrat spomnil na rudarsko delo. Oba sta trdila, da je v premogovniku bolje delati kakor v tovarni in da se tam tudi več zasluži.

Oba, Martin in Lojze, sta bila vneta prijatelja pijače ter sta denar, ki jima je ostal, ko sta plačala stanovanje in hrano, še posebej zapila in zapravila pri Majku. On je imel štiri dobre odjemalce, ki so drago plačevali brozgo, katero so pivci objemali brez pomišljanja po svojem grlu. Bili so tako navajeni na pekočo tekočino, da se ji niso mogli več ustavljati.

V tistem času je bilo dela dovolj, zato se bilo lahko pozabiti na pretekle krize; delo smo si začeli zbirati po mili volji. Kjer smo začeli delati, nismo imeli obstanka in tako smo iz čim dalje prebirali in tudi z denarjem nismo varčevali. Na ta način smo zapravili tiste dni, ko so bili v resnici nekakšni zlati časi v Ameriki.

V papirnici smo delali nekako mesec dni, nato smo pa zopet delo pustili in začeli pohajkovati po mestu in okolici. Po dveh tednih lenarjenja smo se odpeljali po cestni železnici v Detroit, da tam poskusimo z delom. Po dobri uri vožnje smo dospeli v veliko industrijsko mesto, kjer lastujejo avtomobilski magnati svoje velikanke tovarne, med katerimi je tudi svetovno znani Ford.

Najprej smo hoteli priti do rojakov, da bi nam dali neko ko pojasnila, kam se moramo obrniti. Odkorakali smo po mestu in prehodili številne ulice in opazovali razne znamenitosti. Odločili smo se, da vprašamo za delo pri Fordu. Pri našli hiši smo nameravali poizvedeti, kako je z delom pri Fordu in razmerah v Detroitu.

Nekako tri ure smo hodili po prostranem mestu ter izpraševali o delu in rojakih. Končno smo dospeli do neke slovenske družine, kjer smo upali, da bomo dobili potrebne informacije. Bil je Štajerec in smo se takoj spoznali z njim. Postregel nas je z žganjem, ki smo ga hitro popili vsak par čašic, da so se nam jeziki bolj razvezali in smo začeli pogovor, ki se je dotikal naše zadeve. Rojak je bil precej zgovoren in vprašali smo ga glede dela v Fordovi tovarni. On nam je povedal, da delo v par dneh gotovo dobimo, samo ako bomo hoteli delati. Nato smo ga še vprašali, ako bi nas hotel vzeti na stanovanje in hrano in dejal je, da nam prav rad ustreže. Ker je imel še nekaj delavcev na stanovanju in hrani, je hotel svoje dohodke še bolj pomnožiti z našo pomočjo. Pozneje smo izvedeli, da je tiste čase prav dobro iztržil lahkoverne pijance, ki so bili pri njem na hrani in stanovanju. Z žganjem in drugimi »pijačkami« je znal na privlačen način pripraviti brozgo, ki bi že po okusu zares odbijala, vendar je za več tisoč dolarjev zaslužil, ker so se na mučili nekateri, katerim se je zdel na limanice. Opeharjeni rojak se je jel in ponosno cepil v blato, iz katerega je s trudom in s prodajanjem pijače potem dobil več letih izbočka. Začeti je bilo treba znova in skušati pridobiti izgubljeni denar nazaj od delavcev, ki so bili pri njem na hrani in stanovanju. Ko smo bili informirani, da je butlegar, nas je tudi vsa volja minila, da bi bili pri njem na stanovanju, čeprav bi dobili delo pri Fordu; pri butlegarju nismo marali biti, kajti sklenili smo, da bomo imeli nekaj denarja za deževne dneve. Zato smo se od njega poslovili.

Našli časa smo še kolovratiti po mestu, nato smo se pa premislili. K Fordu nismo šli vprašat za delo, pač pa odšli nazaj na postajo cestne železnice in se odpeljali v Monroe. Sli smo k Majku in ostali pri njem na hrani in stanovanju. V par dneh sva z Lojzetom zopet dobila delo v neki drugi papirnici. Martin ni šel pa več gledat za delom, ker se je naveličal, da se vrne v premogovnik, ker se ni mogel privaditi delu v tovarni. Tako je nekega dne pobral svoja šila in kopita in odpotoval v naselbino, kjer je bil pred dobrimi časi zaposlen z Lojzetom.

V papirnici, v kateri sva z Lojzetom delala, je bil povsem drugačen sistem, kakor v oni, kjer smo prej delali. Delalo se je v izmeni delali osem ur, ponoči pa čez trinajst. Plača je bila 50 centov na uro, delali smo pa pet dni v tednu. Imeli smo dva prosti dneva v tednu, da smo se lahko pogovorili, kar smo v tednu zamudili. Kompanija nas je imela na vrvici, da se nismo mogli organizirati in jo prisiliti, da bi nam skrajšala delovne ure.

Z Lojzetom sva hodila v papirnico nekako mesec dni, nato sva pa delo pustila. Par dni sva pohajkovala po mestu, nato sva dobila delo na železnici. Pri novem delu sva bila zaposlena po osem ur dnevno in sva bila še precej zadovoljna.

Meni so vedno rojile po glavi vsakovrstne misli ter me vzpodbujale, da moram naprej in naprej. Zato sem se odločil, da v kratkem zapustim mesto Monroe ter odpotujem proti zapadu, dobiti v premogorovih ali pa v bakrenih rudnikih. Nagovarjal sem tudi Lojzeta, naj se obrne, da bo imel za vozne stroške in da bova skupaj odpotovala na zapad. On se je končno udal in privolil, da bo tudi on odšel z menoj na zapad.

Toda Lojzeta je zopet premamilo suho grlo; ko je prejel ponovno plačo, je preostanek takoj zapil, potem pa je brez denarja spet ostal. To se je ponavljalo teden za tednom. Lojze je delal po starem običaju, jaz sem pa štedil in hotel čimveč prihraniti in potem kar sam odriniti tja, kamor sem se namenil. Lojzeta sem še parkrat nagovarjal, naj preneha zapravljati denar in naj si toliko prihrani, da bo lahko odpotoval z menoj. Nekoč je kar vzrojil nad menoj, češ, kaj je meni mar, kaj on počne z denarjem, ki ga zasluži. Jaz sem spoznal, da pri njem nič ne opravim in da je vse prigovarjanje zastonj. Potrošil je vse in bil vedno brez denarja.

Nekega večera sva se do dobra skregala; seveda sva bila tudi oba pošteno natrkana. Morda da bi se bila tudi stepla, pa naju je brž nesla bila žena, da bi si delila krepke udarce. Naslednji dan sem se odločil, da vržem svoj namen. Uredil sem svoje prtljago, odšel nekaj v trgovino, kjer sem kupil vozni listek do mesta Marceline, Missouri.

==XIV==

Po kratki vožnji sem dospel v Toledo, kjer sem se presedel na drugi vlak in se odpeljal proti Chicagu. Tu sem moral čakati dobro uro, da je dospel vlak, s katerim sem se odpeljal naprej. Rad bi si bil ogledal mesto, pa sem se bal, da se ne bi morda izgubil in nato še vlak zamudil. Lahko bi se mi pa tudi pripetilo, da bi me kakšen potepuh dobil v svoje roke in me potem olajšal. Ker sem bil tujec v velikem mestu in se bal neprilik, sem ostal na postaji in se držal varnega mesta.

Končno je bil vlak pripravljen in jaz sem ga nemudoma zasedel. V nekaj minutah so bili vsi potniki v vlaku in nato se je začel pomikati naprej. Peljal sem se po progi družbe Santa Fe, ki gre skozi Kansas City in prav do Californije. Vlak je drvel preko države Illinois in mesto Chicago je bilo daleč za menoj, ko je privozil do države Missouri. Tam smo se peljali čez veliki most nad reko Mississippi. Ko je vlak prevozil most, se je ustavil na postaji v mestu Fort Madison, v katerem je par tovarn in v katerih se dobro dela, kadar so tudi drugod po deželi »dobri« časi. Tu je vlak stal le deset minut, nato smo pa zopet odrinili preko hribovitega ozemlja po državi Missouri. Privozili smo v rudarsko okrožje in naselbine so se prikazovale druga za drugo ob progi.

Vožnja se mi je zdela čim dalje bolj prijetna, kajti v kratkem času sem imel dospeti do mesta Marceline, kjer sem bil že enkrat zaposlen v rovu. Kmalu sem bil na cilju.

V Marcelinu je bilo par premogorov, ki pa so slabo obratovali od stavke l. 1922. Po stavki so nekaj rovov zaprli in mnogo delavcev je izgubilo zaslužek. S postaje sem se podal k ljudem, s katerimi sem se pred leti seznanil. Dobil sem jih pod krošnjo hruške, pod katero so se senčili v vročem dnevu. Pozdravili smo se in stisnili roke in oni so bili očividno veseli mojega nenadnega prihoda. Pričeli so me izpraševati, kaj in kako in jaz sem jim orisal svoj položaj in povedal, da potujem dalje proti zapadu. Medpotoma sem se ustavil v Marcelinu, da se snidem z znanci in prijatelji, ki sem jih zapustil v l. 1922.

Znano žensko sem vprašal, ako bi mogel biti pri njej na hrani in stanovanju, ker sem imel namen ostati nekaj dni v naselbini. Moji želji je bilo ustreženo in jaz sem ostal v naselbini dvajset dni. Prosti čas sem izkoristil z ležanjem pod sadnim drevjem na mehki travi. Denarja nisem imel dosti, v kovčegu pa sem hranil okrog polovno novo štirinajstno harmoniko, ki sem jo sklenil prodati. Denar, ki bi ga dobil za harmoniko, bi mi pač prav prišel za pot proti zapadu zelo prav. Del sem oglas v Prosveti in par dni sem že dobil nekaj pisem, v katerih so me kupci vprašali druge podrobnosti glede harmonike in koliko hočem imeti zanjo. Nekemu rojaku iz Kansasa sem tako odgovoril in on mi je za dogovorila za ceno $75. Ta rojak je hotel harmoniko prej videti in me je potemtakem, ko jo je videl, bil je plačal. Jaz sem njegov želji ustregel in mu jo poslal, da jo je lahko pregledal. Bil je zadovoljen z njo in mi poslal mi je zahtevano vsoto par mesecev prej sem za njo plačal $125, torej sem na topla čem v tem oziru napravil zelo slab biznis. Bil sem pa vseeno vesel, ker sem si kupil pomoč za potovanje proti zapadu. Čeprav nisem bil več angleškega jezika, me je veselo vleklo naprej; nič se nisem ustrašil in potoval sem iz kraja v kraj po širni Ameriki.

Nekega dne v septembru sem se poslovil od dobre ženice, pri kateri sem bil začasno na hrani in stanovanju. Zahvalil sem se ji za dobro postrežbo in ji obljubil, da jo bom obiskal, ako me bo pot zanesla nazaj v naselbino.

Na postaji v Marcelinu sem si kupil vozni listek do Salt Lake Citya, Utah, ter zanj plačal $88. V državi Utah sem mislil začeti z delom v premogorovih, kajti v tem delu sem bil najbolj vešč in sem pravil, da se v državi Utah precej dobro zasluži.

Vožnja v potniškem vlaku je bila udobna in tudi romantična. Lepi predeli sem se preko kanadskih puščin in nato dospel v hribovite kraje države Colorado. V Coloradu sem moral na neki postaji prestopiti na drugi vlak, nato sem pa zopet odpeljal dalje proti zapadu. Vlak je kmalu privozil v gorate pokrajine, kjer sem opazil vse polno rudarskih naselbin. Vlak se je le za malo časa ustavljal na postajah med strmimi bregovi, nato pa brzel dalje proti Salt Lake Cityju.

Končno se je ustavil na zadnji postaji in izstopil sem v mestu Salt Lake City.

Na postaji sem se hotel nekoliko informirati, zato sem skušal stopiti v stik s kakšnim človekom, ki bi mi malo pojasnil glede mesta, o delavskih razmerah in naših rojakih. Najrajši bi se bil ustavil v rudarskem okrožju, v katerem je naselbina Helper, toda vozni listek sem imel kupljen do mormonskega mesta. Kje je nekako sto milj oddaljeno od omenjenega mesta. Treba je bilo dalje, odkoder sem imel plačano vozovnico; sploh sem potoval kar na slepo brez računanja o tem, kaj vse me lahko doleti.

Blizu postaje sem opazil krojačnico, katero je obratoval neki Nemec. Odločil sem se, da pridem k njemu in ga povprašam, kaj in kako. Vprašal sem ga, kje je bivališče v mestu in izvedel, da mi je bilo vse dobro znano, da so mi informacije glede srebrnih in bakrenih rudnikov. Povedal mi je, da so srebrni rudniki oddaljeni deset milje, bakreni pa nekako dvajset milje in se nahajajo v hribovitem ozemlju. Dalje mi je povedal, da se delo lahko dobi. Dela so različna in tako tudi plača, ker plačujejo po izurjenosti. Plače v bakrenih rudnikih v bližini so od $4.50 do $6.75 in vseh se dela po osem ur in delo ni pretežko. Nato sem ga še vprašal glede premogorov in pojasnil je, da so oddaljeni nekako sto milj od mesta Salt Lake City in da sem se vozil mimo njih. Torej bi bilo tako kakor sem domneval, ko sem se peljal skozi rudarska naselja. Po končanem pogovoru sem se od krojača poslovil in se mu zahvalil za informacije. Nato sem se podal v mesto, da si ogledam razne zanimivosti. V tem mestu je sedež mormonovcev, ki imajo čudno vero in veličastni tempelj. Po nekaj urah tavajna po mestu sem se odločil, da odpotujem nazaj proti naselbini Helper, v rudarsko okrožje. Prišel sem do zaključka, da bi bilo najbolje, ako odidem v kakšno rudarsko naselbino in začnem z delom, kakršnega sem bil vajen.

Odšel sem nazaj na postajo in si kupil vozni listek do male naselbine Castle Gate med gorovjem. Imel sem dve uri časa do odhoda vlaka in vstopil sem v bližnjo restavracijo, katero je lastoval neki Italijan. Pri Italijanu sem se dobro okrepčal z makaroni in pečenko in potem odšel na postajo in tam čakal vlak, da se odpeljem v rudarsko okrožje. Vlak je v kratkem času pripeljal in odpeljal sem se v gorovje.

Po parurni vožnji sem dospel v naselbino Castle Gate. Bilo je že pozno v noč in zato nisem nikjer mogel dobiti prenočišča. Nekaj časa sem se sprehajal in taval po naselbini, nato sem odšel za progo in tam čepel na prostem ter med časom malo zadremal. Bilo je že pozno v jeseni in v hribih je bilo bolj mraz ko drugod. Komaj sem nekoliko zadremal, me je že stresel mraz in prebudil. Po slabo prespani noči se je vendarle zdanilo. Zbral sem se, malo opravil umedkano obleko in si otrli čevlje ter odšel na postajo. Tam sem vprašal rudnika, kaj bo odhod vlaka v naselbino Latuda, ki je oddaljena 13 milj. Uradnik mi je povedal, da bo vlak dospel šele ob desetih in odšel v smer, kamor sem bil namenjen. Ker me je začel zebsti, da ga je treba ponovno založiti, sem odšel v neko restavracijo ter se okrepčal. Tu sem ostal par ur ter se pogovarjal z lastnikom. Vprašal me je, odkoder prihajam in kam sem namenjen. Jaz sem mu povedal, da prihajam iz države Michigan, da sem prišel na zapad za delom in da čakam na odhod vlaka, s katerim se bom odpeljal do Latude. On je rekel, da se delo tam lahko dobi, ne pa stanovanje. Najbolje bi bilo, ako bi se vrnil med pečlarje.

Ure so potekale in končno je pripeljal vlak, s katerim sem se odpeljal. Po kratki vožnji se je vlak ustavil na neki postaji, kjer sem vprašal, kako daleč je še do Latude. Človek, ki sem ga vprašal, je bil rudar in povedal mi je, da nismo pol milje in da vlak ne vozi tam mimo. Odločil sem se, da jo bom kar peš ubral po gorski poti. Vzel sem pot pod noge in v dobri poldrugi uri sem dospel v rudarsko naselbino, ki leži med dvema visokima hriboma. Najprej sem vprašal za Slovence, katere sem kmalu našel. Ustavil sem se pred neko hišo, v kateri so bivali naši ljudje. Pri njih sem izvedel, da se bom lahko dobil, toda na stanovanju ne morem biti pri njih, ker ni dovolj prostora. Vseeno pa so mi dovolili, da sem pri njih ostal čez noč; naslednji dan so mi pokazali, kje bom lahko dobil hrano in stanovanje.

Najprej sem šel vprašat za delo, kajti to je bilo poglavitno. Ako dobim delo, bom tudi stanovanje in hrano si mislil. Če ne, bom raje šel drugam, ker bo treba naprej s trebuhom za kruhom. Odšel sem v pisarno, kjer so jemali in vpisovali nove rudarje. Tam so me vprašali, kako sem delal v premogovniku in čemu sem izkušen. Povedal sem jim, da sem delal v premogovniku v raznih krajih v Ameriki pol drugega leta. V pisarni so rekli, da imam dovolj izkušenj in takoj sem dobil delo. Še isti dan sem bil vpisan med ostale rudarje; moral sem se podvreči tudi zdravstveni preiskavi, katero sem dobro prestal. Kupil sem potrebno orodje, nato pa odšel vprašat k drugi slovenski družini za hrano in stanovanje, kar sem dobil in naslednji dan sem šel na delo v premogovnik.

Premogovna žila je bila v tistem rovu visoka šest čevljev, plasti kamna, kakršno sem videl v rovih v Ohiu in Pennsylvaniji, pa ni bilo. Strop je bil tako močan, da ga ni podpiral nihče. Ko sem jaz začel delati, je rov obratoval le tri do štiri dni na teden, toda zaslužili smo šest dolarjev na dan in tudi več na teden.

Rojak, pri katerem sem bil na stanovanju, je bil še mlad človek ter šele deset let oženjen. Poleg mene je imel še dva druga rudarja na hrani in stanovanju. Kmalu potem je eden odšel v druge kraje in ostala sva dva, ki sva hodila redno na delo.

==XIV==

Dva tedna sta pretekla, kar sem prišel v naselbino Altuda in delal v tamkajšnjem premogovniku. Šlo je precej dobro, zato sem želel, da bi kmalu začeli delati vsak dan. To so želeli tudi drugi rudarji, kajti vsi smo hrepeneli po večjem zaslužku.

Nekega dne, ko sva si obratovala, sva se doma pogovarjala o raznih stvareh. Nenadoma je nekdo močno potrkal na kuhinjska vrata. Janezova soproga je šla takoj odpirat novemu gostu in v sobo je vstopil neki rojak, ki sta ga oba poznala. Gospodar ga je po izmenjavi pozdravov vprašal, če me pozna, ker sem iz tistega kraja doma kakor on. Rojak me res ni poznal, čeprav je prišel iz iste fare kakor jaz, iz vasi Čovce pod Koroškimi hribi. Od doma je šel v rani mladosti, ko mu je bilo komaj 14 let. Bil je edini sin premožnega posestnika v Cerovcu pri Novem mestu. Ko je odpotoval v tuji svet, je doma pustil starše in sestre. Najprej se je klatil nekaj po Hrvaškem, služil za pastirja ter pasel koze in ovce. Pozneje je odšel nekam v Bosno, kjer je delal v šumi. V Bosni je ostal par let in si prihranil nekaj denarja, nato pa odpotoval v Nemčijo. V Nemčiji je dobil delo ter tam toliko časa delal, da je skupaj spravil potrebno vsoto, da je mogel odpotovati v Ameriko.

Njemu ni bilo treba iti za kruhom v daljne kraje, kajti bil je sin staršev, ki so imeli lepo kmetijo, na kateri bi bil lahko ostal in delal. Bil je lahko živel, zato je zapustil starše in dom ter odšel v neznani svet.

V Ameriki je prepotoval vse države in delal v tovarnah, v premogovnikih, v bakrenih, srebrnih in zlatih rudnikih, po šumah in koderkoli se je dalo. Ko je delal v zlatih rudnikih v državah Colorado in Kaliforniji, je imel mnogo denarja, ker prodajal je dosti zlate rude, toda pozneje je vse zapravil. Največ je potrošil za pijačo, ker je bil pijanec. Često mi je pripovedoval, da je že imel več denarja kakor je vredna njegova rojstna vas Cerovec in vse polje v okolici; da je samo zlate rude prodal za čez štirideset tisoč dolarjev. Kadar je delal pri kontraktnih delih, je zaslužil celo $600 do $800 dolarjev na mesec. Seveda mu pri zapravljanju denarja tudi ni manjkalo vesele družbe.

Pred leti se je bil oženil in z ženo sta imela tri hčerke. Dal jih je v šole in vse tri so se izučile raznih poklicev. Ena se je izučila računovodstva in knjigovodstva ter je bila tudi izkušena tipkarica, druga se je izučila za bolniško postrežnico ter je bila zaposlena v neki bolnišnici, najdaljša se je pa še naprej učila. Z ženo nista več skupaj živela. Zaradi nesporazuma in drugih okoliščin sta prišla v tako veliko nasprotje, da sta sklenila iti narazen. Ko sva se midva sestala, je bil že osem let razporčen in glavni vzrok ločitve je bila ženina nezvestoba.

Rojak je v par dneh dobil delo pri isti družbi in v istem rovu, kjer sem jaz delal. Gospodar, pri katerem sem bil na stanovanju, je bil njegovega prihoda vesel in rad bi ga bil vzel na stanovanje, ker je računal s tem, da bo večino svojega zaslužka pustil pri njem. Oba, gospodar in gospodinja, sta imela rada na hrani in stanovanju take može, ki so brezmiselno trošili denar in ga razmetavali za pijačo, ker sta s tem množila svoje dohodke.

Preteklo je par tednov, kar je bil prišel rojak v Latudo za delom in povedal mi je, da bo šel pogledat za delom v drugi rov, ki je bil eno miljo oddaljen od rova, kjer sva bila zaposlena. Ko mi je razodel svoje misli, sem sklenil, da se ga bom držal, ker sem v njem videl moža, ki je nekaj poizkusil in tudi nekaj ve.

Naslednji teden sva že odšla v drugo naselbino. Delo sva dobila že prvi dan, hrano in stanovanje pa v neki kempih, ki je bila last družbe. Obratovala jo je neka irska družina. Na stanovanju nas je bilo okoli 25 rudarjev, med nami tudi delovodja in njegova žena z otroci, ki sta jih imela kar osem, tako da sva bila z rojakom večkrat lačna nesita. Stanovanja in hrane se ni dalo dobiti drugje in zato sva bila prisiljena ostati pri Ircu v kempu, ako sva hotela obdržati delo v rovu.

Za hrano in stanovanje smo plačevali po šestdeset dolarjev na mesec. Kakor sem pozneje izvedel, je imel pri stvari tudi delovodja prste vmes in tudi on je vlekel denar od nas na poseben način. Družba je dala Ircu vsega dovolj na razpolago, da bi morali vsi, kar nas je bilo na hrani, imeti dovolj jesti, toda Irec in delovodja sta na skrivaj prodajala potrebščine, ki so bile nam namenjene. Delala sta denar, ko sta prodajala nam namenjeno hrano, mi smo pa stradali in vrh tega plačevali lepe dolarje za prikrajšano hrano.

Kamor sem prišel in koder sem hodil, povsod sem naletel na razne goljufije, ki so na spreten način živele na koži drugih ljudi.

V rovu se je delalo tri do štiri dni na teden in smo dobro zaslužili. Ako bi delal vsak dan in ako bi bil dobil dovolj vozičkov, bi bil brez večjega truda zaslužil šestdeset do osemdeset dolarjev na teden. Premogovna žila je bila visoka okoli pet čevljev, strop močan in zato je bil premog čist in s kamnom ni bilo opravka. Podpor pa tudi v omenjenem rovu ni bilo treba postavljati, ker je bil strop dovolj močan. Ker ni bilo teh ovir, smo dobro zaslužili.

Delala sva že par tednov, ko naju je začel delovodja zbadati in brez vsakega vzroka nadlegovati. Vsakikrat, ko je prišel pogledat v najin prostor v rovu, je vreščal in sitnaril. Vprašal sem tovariša, kaj vse to pomeni. Odgovoril mi je, da jaz, ki sem delal v unijskih rovih, ne poznam trikov, ki so v navadi in v vseh rovih države Utah.

Delovodja bi rad od naju denar, da bi mu na plačilni dan dala vsak pet ali deset dolarjev. On je tega vajen, ker so ga tako naučili bedasti petolizniki, ki se mu hočejo prikupiti s podkupnino. Ker na plačilni dan ni od naju nič dobil, se huduje in sitnari, da naju s tem opomni. Plačevati bi mu morala tudi za pijačo in še mu na ta način dobrikati. Ako bi tako ravnala, bi bil najin prijatelj.

Tovarišu sem odgovoril, da mi ni nič novega povedal; čeprav nisem dolgo v Ameriki, mi je znano, da “bosi” pobirajo denar od delavcev. Takih slučajev sem poznal več, ko so nekateri na umazan način dobili delo in ga tudi držali.

Sklenila sva, da ne bova dolgo delala v tistem rovu. Šla bova v srebrne rudnike, ter se za vselej otresla pijavke, ki hoče živeti na najini koži. Par tednov sva še delala v premogovniku, zaslužila sva pa dosti manj kakor drugi premogarji. Vozičkov nisva mogla dobiti, hočem reči, da so jih drugi imeli dovolj. Torej sva že občutila pest delovodje, kajti on je tako ravnal, da so oni, ki so mu plačevali za pijačo in mu tudi dajali gotov denar, dobivali dovolj vozičkov, midva, ki se nisva hotela ukloniti, sva bila prisiljena pustiti delo v rovu.

Kakor sva se bila domenila, tako sva tudi storila: pustila sva delo in odpotovala iz naselbine. Predno sva se podala dalje, sva se pomudila v bližnji naselbini, pri družini, kjer sva bila prej na stanovanju. Po dveh dneh postajanja in popivanja sva se končno poslovila in neki voznik naju je odpeljal v bližnje mestce Helper.

Voznik je bil uslužbenec nekega trgovca iz Helperja in naju je peljal do njegove trgovine. Tovariš ga je imel že precej pod kapo, da ni skoraj vedel, kje je. Tisti trgovec je bil naš rojak in je imel na razpolago tudi pijačo, zato sva se pri njem nekaj časa zadržala ter la ponovno poskusila pijače, ki nama jo je trgovec ponudil. Tovariš je pil preko mere in noge sva mu odpovedale. Od tega trgovca sva se podala v neki hotel in tam prenočila ter se dobro naspala.

Naslednji dan sva šla na postajo in si kupila vozna listka do Salt Lake Cityja. Po štirurni vožnji sva srečno dospela v mormonsko mesto. S postaje sva se odpravila v mesto ter v nekem hotelu najela sobo, plačala vnaprej in nato odšla k tovariševim znancem in prijateljem, ki jih je imel še iz selitve v mesto. Skoro na vsakem oglu sva naletela na njegove znance, največ na butlegarje, ki so ga poznali že iz časa, ko jim je nosil dosti denarja. Butlegarji so bili njegovi prijatelji le tedaj, ko je imel denar; ako je prišel k njim brez cekina, so ga kmalu iznebili ali niso sprejeli, tudi z brco v zadnjo plat, da je zletel skozi vrata. Na ta način so ravnali butlegarji z novimi odjemalci; vsak je moral prinesti gotov denar, da je lahko kaj kupil.

Po korakanju skozi mesto sva zavila v stransko ulico in dospela k nekemu butlegarju in njegovim tovarišem znancem in o katerem mi je že večkrat pripovedoval. To je bil neki rojak, kateremu sem bil predstavljen ter sem vstopil v njegovo prostore. Ta rojak je povabil neko dekle in z njo je prinesel dve ali tri druge hčerke. Ena se je kmalu omotila, druga je pa ostala pri materi in pri očetu ter mu pomagala pri njegovem poslu; prodajala je pijačo, je pa precej drago prodajal; majhen kozarec žgane pijače je stal petdeset centov in je umno, da je rojak delal lep dobiček s pijačo.

Hčerka njegove žene se je spretno sukala v gostilni. Imela je zelo kožnati; bila je srednje postave in vitko dekle, s svojimi plavimi očmi je pa znala tako pomeriti in tako zapeljivo pogledati, da se mladi moški kar ustavljali in mogli njene lepote pogledati. Zato si je marsikateri mislil, da bi Rožika zasnubil, toda ona si je želela ženina iz nekoliko boljšega stanu, ne capinov, ki so bili večinoma brez cvenka. To so vedeli, ki so poželjivo pasli svoje oči na njeni vitki postavi, tudi razumela je.

Tovariš ji je večkrat zatrjeval, da ji bo našel in pripeljal takega fanta, da bo zadovoljen z njim in da bo vreden stopiti z njo v zakon. Toda vse njegove obljube so bile prazne, kajti takih fantov, kakršne si je Rožika želela, je bilo malo. Največ je bilo lahkomiselnih, ki so bolj osirali na pijačo nego na mlado dekle, o čakala na ženine.

Rozika je verjela tovariševim obljubam. Kadar je dospel k rojaku-butlegarju, je vedno našel kakšen izgovor in tako Roziko potolažil, češ, da je že čas in da ji zagotovo nekega dne pripelje ženina. Rozika je bila precej lahkoverna. Tovarišu je verjela in tako so tekli dnevi, ona pa je čakala srečnega dne, ko bo dobila svojega ženina.

V Salt Lake Cityju sva ostala štiri dni. V tem času sva prehodila številne ulice ter se spoznala z rojaki, ki so se nahajali v mestu in med katerimi jih je bilo največ brezposelnih. Tovariš se je seznanil z nekim starim Rohnianom, ki je že v Ameriko prepotoval in delal v različnih industrijah. Omenjeni rojak se je pisal Papež in je kljub svojim 60 letom izgledal čil in zdrav. On je znal čuvati drugače nego rojak, ki sem jih poznal. Delal ni dosti in tudi zaslužka ni nosil butlegarjem, pri katerih so drugi kupovali strupeno brozgo. Delal je po malem in se selil iz kraja v kraj. Čeprav ni mislil na prihranke, ni razmetaval denarja kakor nekateri drugi.

Papež je nama svetoval, naj greva za delom v rudnik, ki je bil od mesta oddaljen nekaj štirideset milj. Rekel je, da bova delo lahko dobila in da se nahaja glavni stan družbe v mestu. Zato se je tudi ponudil, da bi gre z nama prav do pisarne. Njegov nasvet sva sprejela in vsi trije smo se napotili v tisto pisarno, kjer sva vprašala za delo in ga takoj dobila. Vpisali so naju med druge rudarje ter dali vsakemu karto za brezplačno vožnjo na truku do rudnika, ki se je nahajal visoko v hribih.

Petega dne najinega bivanja v mestu sva se odpeljala za delom v rudnik. To je bil srebrn rudnik in se je imenoval Cardiff Mine. Po cestni železnici sva se vozila do Midvilleja, kjer je bila rudotopilnica, od tam pa s trukom dalje proti rudniku. Pridružil se je nama neki Poljak, ki je tudi dobil delo pri isti družbi kakor midva. Vožnja je bila jako slaba, ker so bili v nekaterih krajih veliki zameti, da je truk komaj prevozil skozi. Na poti smo opazili mnogo rudnikov, ki so bili last manjših družb. Tedaj je bila najhujša zima, kajti bilo je deset dni pred božičem. Jaz sem komaj čakal, da pridem na cilj, toda truk se je v nekem kraju ustavil in ni mogel več dalje po slabi, zasneženi cesti. Voznik si je na vse načine prizadeval, da bi pridrval truk do rudnika, toda vsled zametov se je moral ustaviti in mi smo bili prepuščeni sami sebi, da nadaljujemo pot proti rudniku, ki je bil oddaljen štiri milje od tam, kjer je truk odpovedal. Tovariš, Poljak in jaz smo vzeli pot pod noge proti rudniku. Bila je prava krizeva pot, kajti težko smo rinili naprej preko silnih zametov, ki jih je prejšnje dneve nagrmadila ostra burja. Toda omajali nismo in končno smo skrajno utrujeni vendar dospeli do srebrnega rudnika.

Šli smo v rudniško pisarno, kjer smo dobili delovodja in ravnatelja, Irca po narodnosti, ki sta nas izpraševala glede izkušenj pri delu pod zemljo. Poljak in tovariš sta kot stara in izkušena rudarja dobila primerno delo, mene, ki nisem imel dosti prakse kot rudokop, pa so uporabili kot nalagalca rude in potiskača vozičkov. Plača za to delo je bila $4.75 za osem ur dela, tovariš in Poljak pa sta prejemala 50 centov več. Za hrano je skrbela družba, kateri smo morali plačevati dolar na dan, kar so nam odtrgali od plače na plačilni dan.

Isti večer, ko smo bili vpisani med rudarje, smo dobili tudi potrebno večerjo, nato pa odšli v odkazano sobo k počitku. Postelje so bile precej umazane in vsak, ki je želel delo v tiste hribe, je moral tudi odejo s seboj prinesti, sicer bi bil brez nje.

==XV==

Naslednji dan po prihodu v visoke hribe sem začel z novim delom v srebrnem rudniku. Tovariš in Poljak sta kopala rudo, jaz pa sem bil zaposlen pri potiskanju vozičkov ter imel pomočnika. Rudo so nakladali spet drugi delavci. Kadar je bil voziček poln, sva ga s tovarišem potegnila ven in nato praznega potisnila v prostor. Poln voziček sva potiskala naprej po tračnicah do strelilnika, v katerem sva stresla rudo. Strelilnik je bil 120 čevljev globok, spodaj so pa rudo zopet nalagali v voziček in jo odvažali dalje s konji. En konj je peljal po tračnicah osem do deset vozičkov naenkrat in zopet do nadaljnjega strelilnika, iz katerega so šele nalagali rudo na truke in jo odvažali v topilnico v Midville.

Delali smo vsak dan in tudi ob nedeljah, ker v tistih oddaljenih hribih ni bilo nobene cerkve, kamor bi bili hodili molit in tožit svoje muke, kar nam itak ne bi bilo nič pomagalo. Rudarji se nismo na pobožnost ozirali, ker smo dobro vedeli, da z molitvijo si ne bomo nič zaslužili. Med hribi je bilo vsepolno rudnikov, malih in velikih, rudarji smo pa le gledali, kako bi več zaslužili. V nekaterih je bilo zaposlenih deset rudarjev, v večjih pa do petdeset. Delo se nam je dopadlo, ker je bilo lahko. Delovodja je prišel v prostor, kjer smo delali, le po dvakrat na dan. Glavna njegova skrb je bila, da nas je nadzoroval nekaj minut in pokazal, kako se mora delati. Kakor rečeno, smo bili zaposleni osem ur dnevno, na družbi pa smo imeli tudi pol ure oddiha, da smo použili prigrizek. Meni se je ta sistem dopadel, ker nisem bil še nikjer prej zaposlen, da bi imel plačan tudi tisti čas, ko sem prenehal z delom in použil prigrizek. S tovarišem sva redno hodila na delo, ker sva hotela izkoristiti priliko, da bi čimveč zaslužila. V par mesecih sva si bila že prihranila par sto dolarjev vsak, ki bi nama prav prišli, ako bi po kakšnem naključku izgubila delo. Ko je tovariš imel čez dvesto dolarjev prihranjenih, se je naveličal dela. Postal je nestrpen in ni imel več obstanka. Kar vleklo ga je nekam dalje, kajti tisti prihranjeni dolarji so ga tako pekli, da jih ni mogel več držati. Še sanjalo se mu je o prijetnih dneh, ki jih bo imel pri butlegarjih, ko bo zvracal žgano pijačo v suho grlo in pri tem pozabil na prestano trpljenje. Prej je že pisal prijatelju, ki je delal v premogovniku v Iowi. Vprašal ga je glede dela in kmalu prejel odgovor, da se delo lahko dobi, samo ako ga hoče. Čez nekaj dni se je poslovil in tako sem izgubil prijatelja. Jaz sem ostal na starem mestu in za tovariša sem dobil drugega rojaka, ki je delal prvi štiri dni. Ta rojak je delal v tistih hribih že okoli dvajset let. Pisal se je Frank Sršić in doma je bil blizu Toplice v Beli Krajini. Čestokrat me je podražil, češ, kadar bova odpotovala v stari kraj in prinesla dosti denarja, bova šla v Stopiče na krstni dan ter se tam postavljala z denarjem, ki sva ga zaslužila pri kopanju srebrne rude v Ameriki.

Prijatelj Sršić je rad igral karte, najbolj je bil pa vnet za “poker”. V njegovi družbi sem se tudi jaz naučil iger, ki jih nisem prej nikdar igral. Sprva sem igral z malim denarjem, tako da nisem dosti izgubil. V par tednih sem znal že dobro igrati, toda vedno sem izgubil in tako je precej dolarjev izginilo iz mojega žepa pri kvartanju. Končno sem izpregledal, da s kvartanjem ne bo nič in sem ga opustil. Sršić je pa še nadaljeval z igranjem, ker je skoro vedno dobil. Rad je poudarjal, da ima dvajsetletno prakso in zato tudi srečo pri igri. Dostikrat je priigral tristo do štiristo dolarjev na mesec, a je vse zapravil, kajti bil je tudi prijatelj alkoholnih pijač in butlegarjev, katerim je nosil denar. Razume se, da so bili tudi drugi deležni dobrot in jim je plačeval pijačo, kadar so se zbrali v veseli družbi. Večkrat je šel v Salt Lake City, kjer je našel sebi enake pivske bratce, da so se potem vsi skupaj kratkočasili na razne načine. Obiskovali so prostitutke in se v njih družbi veselili in zabavali.

Po parodnevnem veseljačenju je bil Sršić suh in potem je moral nazaj v hribe in obnoviti staro življenje. Zapet je začel z igranjem in mukami rudarje in potem njih denar zapravil v par dneh. Tako je živel Sršić, ki je denar dobil na lahek način in ga potem brezmiselno zapravil.

Delal sem dalje v rudniku in si hranil prisluženi denar. Nekega dne sem se pri delu poškodoval. Po žlebu, po katerem smo nakladali rudo, je priletel droben kamenček in me zadel pod levo oko. Sedel sem se kakor bi bil zadet od krogle iz puške. Kri mi je kar curljala iz rane, kakor teče iz tanka z roko in se urna odpravi v šobo, kjer sem se umil in potem odšel v pisarno, kjer sem dobil prvo pomoč. Obvezal me je računovodja, ki je v tem oziru imel precej izkušenj.

Naslednji dan sem šel v Salt Lake City k zdravniku, ki je rano pregledal, izpral in namazal z neko rdečo tekočino, ki je tako pekla, da sem kar poskakoval. V mestu sem ostal nekaj dni in šel tudi oglasil pri tistem rojaku-butlegarju, ki sem ga omenil v tem spisu. Komaj sem vstopil v sobo, so me že spoznali. Vprašali so me, od kod prihajam, kar sem jim pojasnil. “Gostilničar” se je smehljal in tudi Rožika me je prav zapeljivo gledala. Jaz s svojimi plavimi očmi. Nato je pa še žena prišla iz kuhinje, ko je slišala pogovor v slovenskem jeziku. Bila je vesela, ko je izvedela, da je prišel v gostilno slovenski gost.

Rojak me je vprašal glede prijatelja, če mi piše in druge stvari. On je namreč že vedel, da je odšel proti vzhodu za delom. Povedal sem mu, da je zapustil lovi in se preselil v West Virginijo, kjer se mu baje da na premogovniku prišlo kmalu nazaj na zahod.

Pri rojaku se nisem dolgo zadržal; po kratkem razgovoru sem se odločil, da grem v gledališče in tam preženem nekaj časa, ki sem ga imel na razpolago. V gledališču sem se precej časa zamudil, potem sem pa zopet odšel v hotel in prespal nadaljnjo noč. K zdravniku sem redno zahajal in po desetih dneh je dejal, da ni več nevarnosti, da se je rana zacelila in da se lahko vrnem v hribe. V času, ko sem se jaz nahajal v mestu, je v hribih snežilo in razsajali so silni viharji. Strici dni in štiri noči je trajal divji ples. Vseeno sem se s cestno železnico odpeljal v meste Midville. Od tam sem bil namenjen dalje z avtobusom, ki je vozil v hribe, toda avtobus ni mogel prevažati vsled silnih zametov in plazov, ki so ceste v nekaterih krajih na debelo zasuli. Nekega rojaka sem vprašal, kdaj bo bus ponovno začel voziti, odgovoril mi je, da še čez štirinajst dni; toliko časa bo vozilo odprto bodo očistili. Ker nisem maral čakati v Midvillu, sem se odpeljal po cestni železnici zopet nazaj v Salt Lake City. Po kratki vožnji sem zopet dospel v mormonsko mesto in odšel v isti hotel, kjer sem prej prenočeval. Nezaželjeni počitek sem imel pet dni zaradi slabega vremena. V teh dneh sem pogosto zahajal v rojakovo gostilno, kjer sem izvalno kramljal z Rožiko. Govorila sva tudi o ljubezni in čustvenih stvareh in se ji dopadla. Ona ni dosti odgovarjala, pač pa me je tako zapeljivo pogledovala s svojimi plavimi očmi, da mi je bilo v resnici toplo v srcu. Čez pet dni sem se poslovil in odšel nazaj v hribe. Tam je bilo treba delati mesec dni znova, da smo odkopali in izvozili sneg s ceste, postavili novo poslopje in uredili vse potrebno, da smo dobili delo. Ker nismo imeli konj, smo nakopamo rudo kar v rudniku kopičili, nekaj smo jo pa natresli v globoke rudo-strelnike. V tistem času smo bili tudi zaposleni pri zamemljanju jamških odprtin. To delo ni bilo nič kaj varno in moral sem biti skrajno previden. Lahko bi se bil utrgal strop in nas pokopal pod seboj, zato smo z delom počasi nadaljevali, ker glavna stvar je bila, da napravimo vse trdno in varno. V tem času sem prejel pismo od prijatelja iz West Virginije, v katerem mi je sporočil, da se kmalu vrne na zapad, da je že pustil delo in da se pripravlja na dolgo pot. Po tem je preteklo par tednov in od njega ni bilo nič več glasu.

Delal sem redno vsak dan in tako tudi Sršić, ki je v prostem času kvartal s tovariši. To bi bil novinec pri kartah. Sršić pa je bil mojster in je vedno dobival. Prigrani denar je skrival v rudniku, ker ga ni hotel nositi s seboj.

V maju se je vrnil prijatelj iz West Virginije v srebrne rudnike. Dobil je kontraktno delo in tovariša, s katerim sta delala v skupnem prostoru. Zaslužila sta deset do trinajst dolarjev vsak na dan in prijatelj je rekel, dokler se bo le kaj delalo v srebrnih rudnikih, da ne bo več zapustil zapada in hodil drugam za delom. Toda po šestih tednih se je že naveličal dela in odšel v druge kraje. Pred odhodom je rekel, da bo šel najbrž v Montano v zlate rudnike. Tam je že delal in si tudi znal prisvojiti kos zlata ter ga potem prodati in spraviti v denar. Zato se je vlekel rumeno zlato, s katerim je hitro prišel do lepega denarja. Ker sem delal v teh hribih že sedem mesecev, se mi je tudi jaz pričel pripravljati za odhod. Čekov sem imel že čez $800 in par sto dolarjev v neki banki.

==XVI==

Bilo je v avgustu, ko sem zapustil hribe ter odpotoval proti vzhodu, v Monroe, Mich. V Salt Lake Cityju sem se zamudil samo pet dni. Kupil sem si potrebno novo obleko in vsega skupaj potrošil okoli dvesto dolarjev. Nato sem zapustil lepo mormonsko mesto ter se odpeljal proti državi Colorado.

Po dolgi vožnji preko hribovitega in skalnatega ozemlja sem se ustavil v Pueblo, Colorado. Tu sem ostal en dan in v tem času sem si ogledal mesto in posetil par gledališč. Naslednji dan sem pa zopet odpotoval dalje proti Kansas Cityju. Vožnja se mi je zdela prav prijetna, ker sem opazoval lepa polja, ki so bila na široko posejana s koruzo. Ko sem izstopil v Kansas Cityju, sem se podal v neki hotel. V mestu sem nameraval ostati par dni ter se v tem času nekoliko odpočiti in naspati po dolgi vožnji na vlaku. Po štirih dneh pohajkovanja v mestu in okolici sem se zopet podal na pot in moj nadaljni cilj je bil Marceline, Mo., kjer sem imel veliko prijateljev. Finančno sem bil dobro podprt in zato se mi ni mudilo. V Marcelinu sem si poiskal začasno stanovanje in hrano. Radovedni znanci so me izpraševali, kako je z delom na zapadu. Jaz sem jim površno povedal, kje sem delal, koliko sem zaslužil in da sem tudi ob nedeljah delal v rudnikih. Nekateri so kar z glavami majali, ker se jim je zdelo čudno, da sem toliko zaslužil. V mestu sem ostal dvajset dni in prosti čas sem krajšal z ribolovom, toda v tem oziru nisem imel kaj prida uspeha. Potem sem se zopet odpravil na pot proti vzhodu. Vozil sem se skozi Chicago, Toledo in končno dospel na cilj, v Monroe, Mich.

S postaje sem krenil k znancu, pri katerem sem že bil na hrani in stanovanju. Ker ni bilo tam mnogo slovenskih družin, sem moral stanovanje iskati tam, kjer se je lahko dobilo, čeprav nisem bil z njim zadovoljen. In tako sem po dolgi odsotnosti zopet prišel na hrano in stanovanje, ki se mi ni dopadlo. Par dni po prihodu sem dobil delo v neki livarni. V tistem času so bile delavske razmere v mestu in okolici precej dobre in delo se je lahko dobilo. Tu sem delal samo štiri dni. Delo sem pustil zaradi delovodje, ki je imel nekaj denarja vloženega v podjetju, pa je priganjal delavce, da bi čimveč dobička nagrmadili lastnikom. Delavci so garali za 40 centov na uro.

Par dni sem pohajkoval, potem sem pa našel delo pri železniški družbi New York Central Line, za katero sem tudi delal. Delovodja je bil miren človek in ni priganjal delavcev in zato so ga radi imeli. Delali smo zunaj, zamenjavali tračnice, jemali stare obrabljene ven in jih nadomestili z novimi. Delovodja nam je nekega dne povedal, da bomo vso zimo zaposleni, ako bomo hoteli ostati in oddržati delo. Jaz sem bil te novice vesel, kajti obljubljeno mi je bilo stalno delo skozi dolge zimske mesece.

Tako sem delal pri železniški družbi en mesec, pa me je spet prijela želja, da odrinem proti zapadu. Nič več nisem obžaloval odhoda in nekaj dni sem delo pustil ter se pripravil na odhod. Vozni listke sem kupil do mesta Marceline in se odpeljal po železnici in po isti progi, po kateri sem dospel z zapada. Kmalu sem se znašel na postaji v Marcelinu, odkoder sem se odpravil naravnost k znancem, pri katerih sem bil pred dobrimi šestimi tedni. Tam sem zopet dobil hrano in stanovanje in v brezdelju zapravijal lepe jesenske dneve.

Stara ženica se je začudila, ker sem tako kmalu prišel nazaj. Povedal sem ji, da nameravam ostati par mesecev v naselbini in v tem času se bom kratkočasil z lovom. Njen sin je tudi izgubil službo in sva skupaj hodila na lov. Najprvo sva se spravila na divje race, ki jih je bilo dosti. Vsako jutro sva zgodaj vstala in imela sva srečo pri lovu na race, zajce ali na prepelice. Malih divjih zajcev je bilo dosti v okolici, toda midva sva imela največje veselje pri streljanju prepelic, katerih je bilo tudi dosti. Kadarkoli sva naletela nanje in jih prepodila, se je jata dvignila in začela sva bruhati svinec iz najinih pušk, da so prepelice cepale dol kakor listje, ko ga veter odtrga.

Lovska sezona na race je odprta šest mesecev: odpre se v oktobru in konča v aprilu. Race se vsako jesen selijo na jug in v tistih krajih jih je največ v oktobru, meseca decembra pa ni videti nobene več. Z zajce je zopet drugače in lovska sezona nanje je vedno odprta, ker jih je dosti in povzročajo škodo na polju. V poletnem času jih nihče ne mara in zato se takrat zelo množijo. Lovci tudi pobijajo druge divjačine in zverjad zaradi kožuhovine. V Missouriju je dosti divjih zveri, katerih kože imajo ceno 75 centov do $2.50. Divjih kosov je bilo tudi veliko število, ker je bil lov nanje prepovedan deset let in so se silno razmnožili. Dalje je bilo tudi dosti fazanov, katerih tudi nismo smeli streljati. Bolj proti zapadu se dobijo divji purani, na katere je lovska sezona odprta le po tri dni vsako leto. Srne se dobijo pa na južni strani, blizu kentuških hribov, na katere pa je bil lov prepovedan.

Tako sem preganjal prosti čas z lovom, ko sem se ustavil v Marcelinu. Končno nam divjačina ni bila več v slast, ker smo se je bili že prenajedli. Nekega dne smo kupili velikega prašiča. Napravili smo dosti klobas in jih lepo obesili in se preskrbeli z okusnim mesom. Pri nekih hrvaških farmarjih smo dobili vina, ki so ga napravili iz domačega grozdja. Tako smo se gostili tiste dni. Bilo je dobro življenje, a bilo je začasno.

Nekega dne v januarju leta 1925 sem se odločil, da pišem v vprašanje Franka Sršića, kako je z delom in ako bi ga mogel dobiti. Čez teden dni sem že dobil odgovor, da bom delo lahko hitro spet dobil kakor hitro se vrnem. Stari znanci, pri katerih sem stanoval, sem povedal, da v kratkem odpotujem nazaj na zapad, ker mi je prijatelj pisal, da imam zagotovljeno delo. On je rekel, da bo to še najbolje, ker bom lahko spet služil denar.

Po štirinajstdnevni vožnji sem že bil v Salt Lake Cityju. V mestu sem se zamudil par dni in nato sem se pa odpravil v hribe, kjer me je čakalo delo v rudniku. Srečno sem dospel na cilj in se zopet znašel med kopici srebrne rude. Vse moje potovanje je bilo za mano in pustolovščina končana; postal sem zopet rudar.

Delovodja je bil vesel mojega prihoda in me je rad vzel nazaj na delo. Tisto zimo nismo bili dosti zaposleni s kopanjem rude, zato jaz sem dobil dobro delo z nekim Ličanom sva bila zaposlena pri popravljanju v rudniku in zamenjavala sva podpore in vrata. Ko je bilo dosti “narna” pripravljenega, sem bil zaposlen tudi pri odkopu kamenja in vozil sem rudo v vozičkih. Drugič smo kopali srebrno rudo, jaz sem pa zopet prišel za staro delo. Nalagal sem rudo v vozičke, katere sem potem potiskal do strelilnika. Po dveh mesecih, ko sem obnovil delo v rudniku, sem si že prihranil par sto dolarjev v čekih, katere sem imel spravljene v pisarni pri računovodji.

Prišli so gorkejši dnevi in tudi v visokih hribih, ki so bili še vedno s snegom pokriti, so zavele tople sapice. Sneg se je začel topiti in v velikih kosih drčati v doline. Pomladni dnevi so tudi nekaterim delavcem odprli želje, da so zahrepeneli po drugih krajih in začeli puščati delo in se seliti drugam. Nekateri so imeli nekaj prihrankov, toda sleherni je imel svoje misli in želje. Kdor je imel denar, ga je hotel potrošiti in si s tem napraviti nekaj veselja; kdor je bil brez denarja, je računal, da bo morda drugje imel več sreče pri delu in hranjenju denarja. Istočasno, ko so delavci odhajali v nižino, so prihajali drugi za delom v rudnike. Jaz sem bil že štiri mesece zaposlen v rudniku in prihranil sem si nekaj stotakov. Pa je začel tudi mene srbeti prihranjeni denar in zopet ga je bilo treba pognati v krog. Sneg je skopnel po visokih hribih, meni je začelo postajati dolgčas in vsakim dnem me je bolj vleklo v nižino, ker se mi je zdelo vse lepše in prijetneje. Zadržati sem se hotel še en mesec, a me je nestrpnost vlekla v mesto. Prihranil sem bil nadaljnjih sto dolarjev in to me je še bolj sililo v doline. Obudila se je stara strast, katere nisem mogel več ukrotiti. Pustil sem delo in odpotoval v Salt Lake City. Tu sem ostal samo pet dni, nato pa nadaljeval vožnjo proti vzhodu. Seliti se iz kraja v kraj me je zelo veselilo in zato sem se vozil z vlakom preko širne Amerike.

V lepem mestecu Marceline sem takoj odšel k dobri ženici, pri kateri sem bil prej na stanovanju. Po petmesečni odsotnosti sem zopet pozdravil znance, ki so bili iznenađeni mojega prihoda, toda bili so veseli, ker so vedeli, da bom pri njih pustil nekaj lepih dolarčkov. Tu sem ostal deset dni, potem pa sem odrinil v Monroe, Mich., kjer sem želel stakniti za delom; čeprav sem vedel, da ga ne bom odkril, sem hotel vsaj začasno ostati v tem mestu. Nekega dne sem dobil delo pri tlakovanju ulic, a delal sem samo dva dni in pol. Bilo je pretežko in sem ga pustil, potem pa sem moral iskati za drugim. Dobil sem ga v neki papirnici, kjer je tisti dan nekega delavca pobilo na kolesu in sem jaz prevzel njegovo mesto.

V papirnici sem ostal osemnajst dni, toliko časa, da je tisti delavec ozdravel in se vrnil na delo. Pred odhodom mi je delovodja naročil, naj se še oglasim, ker mogoče bo prilika, da dobim stalno delo. To je bila le obljuba, kajti izgleda da stalno delo ni bilo, ker ga ni hotel nihče pustiti pred zimo. V Monroju sem ostal dober mesec dni, potem pa sem šel za delom v državo Ohio. Tudi tu ni bilo sreče, zato sem šel naprej v državo Kentucky. Tam sem imel prijatelja, ki je bil zaposlen v premogovniku v kentuških hribih. Odšel sem na postajo in si kupil vozni listek do mesta Louisville, kjer je razvito tobačna industrija. V mestu je več tobačnih tovarn, ki so tisti čas obratovale s polno paro. V tem mestu sem prebil samo eno noč in potem sem se z vlakom odpeljal dalje do neke postaje med visokimi gorami, kjer je bilo vsepolno rudarskih kolib. Tu sem dobil nekega Ličana, ki je imel ljudi na stanovanju in hrani in pri katerem je bil tudi moj prijatelj Jože Torek. Pri Ličanu je bilo na stanovanju okrog dvajset mož, s katerimi sem se hitro seznanil.

==XVII==

Dan po svojem prihodu v premogarsko okrožje sem že šel gledat za delom. Jože Torek je delal z menoj ter me je delovodji predstavil kot izurjenega rudarja. Delovodja je rekel, da potrebuje izurjenih kopacev in da ima družba dosti naročil za premog. Delo sem takoj dobil in prostor mi je bil odkazal blizu Lozeta. S tem nama je bila dana prilika, da sva večkrat zahajala drug k drugemu in se pogovarjala, kadar nisva imela vozičkov na razpolago. Premogovna žila je bila visoka okoli pet čevljev in premogom je bilo plast kamena. Ta kamenje smo morali odstranjevati, toda kompanija ni plačala za to delo. V tem rovu sem bil zaposlen samo pet dni. Delo sem pustil zaradi stanovanja in hrane. Pri Ličanu in njegovi radodarni in postrežljivi ženi nisem maral več biti, kajti ukvarjala sta se tudi z butlegarijo in hotela od rudarjev izvleči ves prisluženi denar. Iskal sem stanovanje drugod, pa ga nisem mogel dobiti.

V Kentuckyju nisem več poizvedoval za delo; namenil sem se, da odpotujem nazaj v Marceline, Missouri. Poslovil sem se od znancev in še posebej od Toreka, ki me je spremil na postajo in se odpeljal. Na cilj sem prišel ponoči in se ustavil pri stari ženici, pri kateri so stanovali moji znanci. Povedal sem ji, da morda ostanem v naselbini za par mesecev, da kanim pri njej ostati, morda par mesecev, potem pa zopet odpotujem dalje proti zapadu, nazaj v srebrne rudnike. Dobra ženica me je rada sprejela, ker je vedela, da nisem brez denarja in da veselje vse pošteno plačam. Tu sem ostal na hrani in stanovanju dvajset dni. V tistih dneh sem se podal večkrat na lov in skrbel, da smo vedno imeli dovolj zaječje pečenke. Nekega dne pa sklenil, da se preselim v drugo stanovanje in začnem peržati. Vzrok za to je bil ta, ker sem si zamislil neko iznajdbo, zato sem hotel biti sam in imeti mir pri nadaljnjem študiju zamišljene iznajdbe.

Od nekega Italijana, ki je lastoval štiri male hišice, sem eno vzel v najem. Stala je malo vstran od naselbine in zato še bolj pripravna zame. Plačal sem pet dolarjev najemnine na mesec. Preskrbel sem si tudi nekaj potrebnega pohištva in sem ga kupil pri starinarju in plačal zanj okoli trideset dolarjev in sem s tem uredil novo stanovanje za pečarje. Tako sem začel z novim življenjem in z delom na iznajdbi. Z iznajdbo sem se ukvarjal vsak dan in več ali manj lov na divje race, katerih je bilo dovolj v okolici. Tako sem par tednov samotaril na novem stanovanju, pečaril in delal na iznajdbi, v katero sem si bil zamislil in upal, da bom nekaj dosegel, pokazal nekaj novega, da si bom na hitro opomogel v finančnem oziru, toda vse je splavalo po vodi. Z iznajdbo ni bilo nič, kajti ugotovil sem, da se ne more izpolniti in ves trud in denar, ki sem ga potrošil, je šel k vragu. Nekoč je pri eksperimentiranju prišlo do eksplozije, ki me je vrgla, kot bi ogenj uničil posteljno opremo. To je bila dobra šola in potem se nisem več ukvarjal z iznajdbo. Sam sebi sem se čudil, kako sem mogel priti na tako brezmiselno idejo. Prav srečnega sem se štel, ker me eksplozija ni ubila, kajti bila je tako močna, da se je hiša stresla.

V tej hiši sem še dalje ostal in si pečaril. Kupiti sem si moral novo posteljno opremo, ker mi je staro ogenj uničil. Toda dolgo nisem več samotaril. Po preteku dveh tednov je prišel rojak Frank Borič iz Detroita, kjer je bil zaposlen v Fordovi tovarni. Borič si je dobil hrano in stanovanje pri stari ženici, pri kateri sem že jaz bil na stanovanju, nato sem tudi jaz pustil pečarijo in se preselil na stanovanje, kjer sem bil prej.

Par mesecev je že preteklo, kar sem bil prišel nazaj v Marceline. S Frankom Boričem sva se začela pogovarjati, da bo treba iti kam za delom. Njega ni veselilo, da bi šel nazaj v Detroit. Rekel je, da je sit priganjanja v Fordovi tovarni, čeprav plačujejo do $6 na dan. Svetoval mi je, naj začneva s kuhanjem prepovedane pijače, ker bo nama butlegarska obrt prinesla dosti denarja. Jaz sem bil zadovoljen in sklenila sva, da odpotujeva v Salt Lake City, Utah. Kakor rečeno, tudi storjeno. Poslovila sva se od stare ženice, pri kateri sva bila na stanovanju in od drugih znancev ter odpotovala na zapad. Po dolgi vožnji sva končno dospela v mormonsko mesto Salt Lake City. Dospela sva v mesto in dobila sobo v hotelu Liberty, plačala zahtevano vsoto, nato sva se pa podala po mestu in opazovala, kje bi se dala dobiti primerna hiša v najem, v kateri bi začela z obrtjo.

Po kratkem opazovanju in iskanju sva našla neko hišo s tremi sobami in jo vzela v najem. Gospodar je zahteval šestnajst dolarjev najemnine za mesec dni. Plačala sva mu za en mesec naprej, nato sva šla še po drugih opravkih. V neki trgovini s starino sva kupila potrebno pohištvo, seveda le opremo, ki je bila nujno potrebna. Peč sva kupila novo in sicer tako na petrolej z dvema gorilnikoma. Vse to sva si dala odpeljati v hišo, ki sva jo vzela v najem. Ko sva si kupila te stvari, je bilo treba iskati butlegarsko opremo. V neki trgovini sva kupila deset petdesetgalonskih sodov ter jih dala odpeljati na najin novi dom. Potem je bilo treba nabaviti potrebno zmes, da sode napolniva. Kupila sva precejšnje število bušljev zdrobljene koruze, par sto funtov rjavega sladkorja in par funtov kvasa. S to mešanico sva napolnila prazne sode in jih zalila z vodo, da se je roba kisala. To brozgo sva hotela prekuhati in spremeniti v pekočo tekočino, ki se je v mestu prodajala na debelo po osem do trinajst dolarjev galon. Cena butlegarskemu žganju v hribih je bila še višja, ker je bilo več truda potrebno, da se je spravilo v tiste kraje. Nabavila sva potrebno mehaniko za prekuhavanje, ki se je iz “pacala” v ceveh in sodih. Kotel sva naročila od nekega rojaka iz Minnesote ter ga v kratkem času prejela ter zanj plačala okrog $38. Kotel je bil seveda cenejši, toda nabralo se je bilo dosti stroškov s pošiljatvijo. Ko sva enkrat imela kotel na domu, je bilo vse v redu za kuhanje prepovedane pijače. Samo čakati je bilo treba nekaj dni, da je bila brozga v sodih pripravljena za kuhanje.

Naročila sva tudi pol tone premoga, in ko ga je voznik pripeljal, sva mu ukazala, naj ga razloži v barako zadaj za hišo. Baraka je bila vsa razkopana in sploh strehe ni imela.

Večkrat sva šla v prometni del mesta in se zamudila včasih tudi pozno v noč. Ko sva neke noči vrneva domov, sem opazil, da je premog izginil. Neznani zlobneži so ga ukradli. Izustila sva nekaj grenkih besed na račun tatov, toda s tem nama ni bilo nič pomagano. Jezo sva le nekoliko ublažila, ampak premoga nisva dobila nazaj.

Naslednji dan sva naročila drugi voz premoga, toda ga nisva dala več razložiti v barako, pa sva ga spravila v hišo. Nekaj sva ga shranila pod posteljo in nekaj v kuhinjo, samo da nama ni preveč prostora vzel. Ko sva imela premog spravljen v hiši, sva bila brez skrbi.

V najini hiši sva ustvarila in pečala, čestokrat sva pa tudi obiskala znanega rojaka-butlegarja, kamor sem že prej zahajal. Dnevi so nama hitro potekali in prav kratkočasno je bilo v družbi, ki se je shajala pri rojaku. Rožika, katero sem že omenil v tem spisu, je prinašala strežaj v “gostilni” in natakala male kozarčke in jih podajala gostom. Borič se je kmalu zaljubil v njo, kajti Rožika je znala kretati na take načine, da je goste pritegnila nase in jim čimveč prodala pijače. S svojim vedenjem je hotela tudi Boriča bolj pritegniti, da bi trošil za pijačo, toda Borič ni bil pijanec in slični triki so mu bili že znani. On se je enostavno zaljubil vanjo, kar je bilo za Rožiko še večji uspeh. Borič je pravočasno ugotovil, da se je ujel na limanice in zato ga je trenutna vsa ljubezen minila.

Na najino brozgo, ki se je močila in “pacala” v sodih, je bilo treba čakati več dni. Bilo je v zimskih dneh in mešanico v sodih se ni hotela tako hitro izpremeniti v alkohol. Baš pred dnevom, ko sva mislila začeti s kuhanjem, so v najini odsotnosti vdrli v hišo močne postave, zaplenili so mešanico in jo odpeljali na smetišče. Ko sva se vračala domov in opazila polno ljudi okrog hiše, nisva hotela iti naravnost v roke policiji. Od daleč sva opazovala njeno početje, ko je razbijala opremo in pohištvo. Boljše obleke na srečo nisva imela doma, kajti nadela sva se, da se kaj takega lahko pripeti, zato sva jo hranila pri nekem krojaču v mestu.

Po razdejanju najinega doma sva šla nazaj v mesto ter si najela sobo v hotelu. Po razgovoru sva prišla do prepričanja, da se je treba lotiti poštenega dela, ker z začetkom butlegariji ni bilo sreče. Obratno sva vrgla v stran nekaj denarja še prej, ko sva napravila kakšen dobiček. Potem sva se razšla. Borič je imel namreč sestro, ki je z možem živela nekje v Idahu. Jaz sem še ostal v mestu in stikal po pisarnah, da si najdem kakšno delo. Parkrat sem šel vprašat za delo v neko rudniško pisarno, pa so me vedno odslovili. Končno sem se vendarle odločil, da se vrnem v srebrne rudnike, v katerih sem že delal. Od Midvilla sem potoval peš v visoke hribe. S seboj sem imel dovolj jedi in se ni bilo treba bati, da bom lačen. To sem že pred odhodom vedel, da v hribih ni restavracije na vsakih par korakov kakor v mestu, zato sem se z jestvinami založil. Končno sem dospel na cilj in spoznal, da sem šel na korenjaka, ki ga ne ustraši vsaka ovira. Preko visokih zametov in debelih snežnih plasti, v katere sem se udiral, sem srečno končal svojo trnjevo pot in dospel do rudnika.

Še isti večer sem govoril z delovodjem in mu povedal vse in kako sem imel slabo pot. Delovodja se je zelo začudil mojemu potovanju ter mi je rekel, da se lahko štejem srečnega, ker nisem omagal in dal priliko volkovom, da bi me požrli. Naslednji dan me je že poslal na delo v rudnik in povedal, kaj imam delati. Dobil sem delo, kakršno sem že prej opravljal — potiskal sem jamške vozičke in odvažal rudo. To delo je bilo lahko, znatno laglje nego v tovarnah, v katerih sem že delal.

==XVIII==

Po svojem prihodu sem ostal dva tedna pri tistem delu, potem pa sem dobil nekega Ličana za tovariša in sva skupaj delala v enem prostoru. On je imel dovolj izkušenj, kajti delal je že v raznih krajih, v srebrnih in tudi v bakrenih rudnikih. Delo ni bilo kontraktno, zato sva delala zmerno in previdno. Ličan je vrtal luknje s strojem na stisnjen zrak in razstreljeval kamenje. Luknje je vrtal okoli tri čevlje globoko, v katere je nasul eksplozivne snovi in nato razstrelil. Tako je Ličan meni pripravljal delo, ki sem potem nalagal kamenje v vozičke in ga odvažal v strelilnik. Ličan je pa le toliko lukenj zavrtal in razstrelil, da sem jaz lahko izvršil delo za njim in oba sva imela lahko delo. Ličan je imel dnevno plačo $5.75, jaz kot njegov pomagač pa $5.25.

Pri nočnem oziroma kontraktnem delu so plačali več, seveda se je moralo pa tudi bolj trdo delati. V omenjenem rudniku se je zaslužilo pri kontraktnem delu deset do petnajst dolarjev na osem ur. Pri kontraktnem delu tudi ni bilo nobene razlike med delavci, ker pomagač je prejel polovico plače, kar sta dva zaslužila.

Pri omenjenem delu sva delala z Ličanom mesec dni. Nato nama je pa delovodja povedal, da sva gotova s tem in da bova dobila kontraktno delo. Prvi dan sva zaslužila šestnajst dolarjev vsak. Pri tistem delu so več plačali, ker je bilo treba po lestvicah hoditi okoli tristo čevljev visoko in napajala je tista voda, da sva morala nositi dobre plašče. Plezanje po lestvi je bilo naporno, ker sva se plazila kakor mačka in dotikrat v temi, kajti voda je bila na naju nama ugasnila svetilke. S tovarišem sva podpisala pogodbo, da sva to delo opravljala pet mesecev. Družba se je zavezala, da ne bo reducirala plače niti naju odslovila. Čeprav bi zaslužila petdeset dolarjev na dan. Ako bi se izneverila pogodbi, bi lahko na sodniji nastopila proti njima.

Nekatere pogodbe so tako napravljene, da se delavec obveže, da bo toliko in toliko časa delal, prejemal plačo po dogovoru in se ravnal kakor določa pogodba. Družba si ob vsakem mezdenem izplačilu odtrga 20% delavčeve plače kot jamščino, da bo delavec delal kakor je v pogodbi rečeno. Ako delavec prelomi pogodbo, izgubi tistih 20% svoje plače.

Take pogodbe napravijo le za krajšo dobo, mesec dni, morda tudi za šest mesecev. V nekaterih slučajih si družba odtrga celo 40% delavčeve plače in je delavec prisiljen pogodbo izpolniti, ako noče preveč izgubiti na svoji plači. Na podlagi takih pogodb delavci razmeroma več zaslužijo in to v kratkem času. Seveda so največkrat v prid družbe, ker znajo vse tako urediti, da imajo delo opravljeno ob pravem času. Ako se to ne izvrši, delavec izgubi na plači in zopet imajo družbe dobiček, ker je delavec delal za malo več kakor polovico plače.

Jaz sem delal pri kontraktnem delu samo pet dni, potem pa sem dobil drugega pod strelilnikom, v katerega so sipali kamenje, ki so ga nakopali pri kontraktnem delu. Strelilnik je bil globok okoli tristo čevljev in jaz sem iz njega jemal kamenje in ga zopet nalagal v vozičke, ki sem jih potem potiskal dalje do drugega strelilnika. Ličan je ostal pri svojem delu in je služil lepe dolarje, katere je ob prvi priliki pognal po grlu. K večji vsoti denarja je le tedaj prišel, kadar ni imel prilike, da bi ga zapravil, drugače je bil pa vedno suh in reven kot cerkvena miš. Moje delo pri nalaganju in potiskanju vozičkov je bilo lahko in vse, kar sem izvršil dnevno, bi bil lahko opravil v par urah. Za osem ur dela sem dobil $5.25.

Nekega dne se je raznesla novica med delavci, da bo dala družba več prostorov v najem, kar je par tednov pozneje tudi uresničila. Delovodja je začel izpraševati delavce, ako hoče kdo vzeti prostor v rudniku v najem, obenem pa je namignil, da bodo poslali po druge delavce, ako bi mi ponudbo odklonili. Dal nam je šest dni časa za odločitev. Dva sta vzela prostor v najem, toda delala sta le pol dneva. Tisti čas nas je bilo zaposlenih okoli dvajset delavcev, pa noben drugi ni hotel vzeti prostora v najem. Ker ni hotel nihče vzeti prostora v najem, so rudniki dobili v mestu šest delavcev, ki so prišli v rudnik in začeli delati pod pogoji, ki jih je stavila družba.

Pri najemanju prostorov v rudniku je moral delavec podpisati listino, nekako pogodbo, v kateri družba in delavec drugače jamčita kakor hrano, ki jo bo dobival nekje na zaslužek. Ostali smo zahtevali, da nam družba jamči pet dolarjev zaslužka na dan, če vzeli bomo prostor v najem. V slučaju, da ne bi prišlo do rude, bi morali garati morda za dva dolarja ali manj na dan.

Delavci, ki so prišli iz mesta in vzeli prostore v najem, so delali nekoč sedem mesecev in zaslužili okoli dva dolarja na dan. Končno so zadeli bogato žilo in tako so se koristili in nadplačali za izgubljene dneve. Tisti, ki so imeli prostore v najemu, so prejemali plačo enkrat na mesec, zato niso vedeli tedne, koliko so zaslužili. Razume se, da delavce, ki ne ve, koliko bo zaslužil, nima prave volje do dela.

Nekega dne mi je delovodja ukazal, naj splezam po dvesto čevljev dolgi lestvi v neki prostor, kjer je bilo par sto ton rude in naj jo izpeljem in stresem v drugi strelilnik. Še nisem začel z delom, ko prideta za menoj poslovodja in računovodja, malo sta pregledala in se pogovarjala, nato mi je pa delovodja rekel, da ni treba narediti dela kakor mi je naročil. Naslednji dan sem šel v rudnik ko običajno in opravljal isto delo kakor prejšnji dan. Imel sem dosti časa in nakrat mi šine v glavo, da bi šel pogledat v drugi oddelek, kjer je bila velika množica bleščeče rude v strelilniku. Prišel sem do strelilnika in se ozrem po žlebu, toda rude ni bilo več v njem. Zelo sem se začudil, ker jo je bilo dan prej na tone. Ruda je izginila in družba je bila ogoljufana za lepe dolarje. Denar je šel v žepe tistih, ki so imeli prostore v najemu in bossov. Tudi računovodja in ravnatelj sta imela prste vmes in sta delala denar za prodano rudo, ki so si jo po rokersko osvojili, z drugimi besedami, jo bili družba lahko prodala, in niti malo več dela, ker je šlo vse po sreči. Ves čas je delovodja sestavil ta načrt, ko je dal prostore v najem. Družba je bila sicer ogoljufana, toda zato ni propadala, le profit je bil manjši.

Po štirih mesecih, ko sem prišel nazaj v hribe ter dobil službo v srebrnem rudniku, sem pustil delo in se namenil v druge kraje. Imel sem precej denarja v čekih in par sto v gotovini. Vedel sem, da je malo prilik, da bi na hitro zaslužil toliko denarja, toda zdelo se mi je, da v srebrnem rudniku ne bo dolgo tako dobro. Zopet sem stal pred negotovostjo in prav nič mi ni bilo znano, kako bom naletel v bodoče; odpotoval sem dalje na slepo srečo.

Zapustil sem strme hribe in vlak me je odpeljal v Salt Lake City in od tam v Marceline, Mo. V tem malem farmarskem mestecu se mi je zelo dopadlo in vedno me je nazaj vleklo. Bil sem vesel, da sem se vrnil v kraj, iz katerega sem ne bil podal na zapad v januarju z namenom, da bom postal butlegar in v kratkem času obogatel. Z butlegarijo nisem imel sreče in zato sem moral iti za delom v srebrni rudnik, kjer sem precej dobro služil. Pri stari ženici sem zopet dobil hrano in stanovanje. V naselbini sem mislil ostati par mesecev in šele potem iti kam za delom. Ko se nekoliko odpočijem, bom še kaj iztuhtal, sem mislil sam pri sebi. Čeprav sem imel precej denarja prihranjenega, sem se zavedal, da dolgo ne bom smel postavati in lenariti, kajti denar hitro izkopni, zlasti ako ima človek okoli sebe več prijateljev, ki so pripravljeni pomagati zapravljati prihranjeni denar.

V času bivanja v Marcelinu sem se ukvarjal z ribolovom, dasi mi ni bilo dosti mar za ribe; hotel sem le preganjati dolgčas. Seveda z ribolovom pa tudi nisem imel posebne sreče, kajti malokatera riba se je nataknila na trnek. Kolikor sem jih ujel, sem jih dal stari ženici, katera jih je očistila in spekla. Potem sem se lotil lova na veverice, katerih je bilo sila dosti. Amerikanci imajo tudi posebno veselje do lova na veverice in neki stotperesni mož me je navdušil za ta lov. Vključil sem se bil v njegovo družbo ter sva skupaj hodila na lov. Najrajši sva hodila zgodaj zjutraj, ker v jutranjih urah, preden izide sonce, je najboljši čas za lov na veverice. Včasih sem šel na lov tudi v oddaljeno šumo. Precej daleč stran od naselbine je bila obsežna hrastova šuma, kjer se je dalo nastreliti prav veliko število veveric, trideset do petdeset na dan. Dnevi in tedni so mi kaj hitro potekali, ko sem delal naskoke na vsakovrstno divjačino, ki jo je bilo dovolj v okolici. Po preteku treh mesecev sem se pa namenil, da odrinem v druge kraje.

Pisal sem prijatelju, s katerim sva začela butlegarsko obrt v Salt Lake Cityju. On je odšel v državo Idaho in delal blizu mesta Wallen v nekem bakrenem rudniku. V tistem kraju je ostal par mesecev, nato je pa odšel k bratu v državo Ohio in tam čakal na delo. Tja sem mu tudi pisal in ga vprašal o razmerah v premogovnikih. Kmalu sem prejel odgovor in v pismu mi je javil, da je bolan, kakor hitro pa bo ozdravel, bo začel delati v rovu. Dalje mi je sporočil, da se dela štiri do pet dni na teden in precej dobro zasluži, ako rudar dobi primeren prostor. Potem sem mu ponovno pisal in naznanil, da se kmalu vidiva. Odložil sem lovsko puško, zbral svojo drobnarijo in jo zložil v kovčeg ter bil sem pripravljen, da odpotujem za delom v premogorove.

==XIX==

Bilo je v sredi decembra, ko sem se poslovil od dobre ženice, pri kateri sem bil na hrani in stanovanju, znancev in prijateljev in zapustil naselbino Marceline, Mo. Kupil sem vozni listek in se z vlakom odpeljal proti vzhodu. V Wheelingu, W. Va., sem zasedel avtobus in se odpeljal v malo rudarsko naselbino, Bannock, Ohio, kamor sem srečno dospel in prijatelja Franka Boriča kmalu našel; bil je na hrani in stanovanju pri bratu Karolu.

Prijatelj je bil vidno vesel, ko sva se po dolgih mesecih zopet sestala. Mojega prihoda je bil istotako vesel Frankov brat Karol. Imela sta še dva druga brata v naselbini, ki sta delala v rovu. Naslednji dan po prihodu sem že dobil delo. Kupil sem potrebno orodje in obnovil delo pod zemljo. Hrano in stanovanje sem dobil pri Karolu.

V premogorovu sem delal samo dva meseca in odločil sem se za vrnitev v državo Michigan. Prijatelj Frank je pustil delo po mojem prihodu in odšel v Monroe, Mich. Meseca marca sem šel jaz za njim, ker mi je pisal, da se tam delo dobi. Odpotoval sem in se kmalu znašel v kraju, v katerega sem večkrat prišel in zopet odšel.

S postaje sem se takoj podal na Winchester ulico in tam našel prijatelja Franka, ki je bil na hrani in stanovanju pri nekih Štajercih, kjer sem se tudi jaz ustavil. Ostal sem tu samo en teden, ker nisem hotel plačevati devet dolarjev na teden za slabo hrano in z menoj je šel tudi Frank. Sklenila sva najeti par sob, v katerih sva bova pečarila. Sobe sva kmalu dobila in tako sva začela s pečarijo.

Delo sem dobil v neki papirnici, ki je obratovala pet dni na teden, Frank pa je bil zaposlen pri kopanju jarkov, v katere so polagali vodne cevi. Tisto delo je bilo pa kmalu izgotovljeno in potem je tudi on dobil delo v papirnici in delal za isto družbo kakor jaz. Zabredel pa je kmalu v neprilike, ker se je zagledal v neko omoženo žensko, ki ga je tudi rada imela. Končno se je streznil in spoznal, da je bil predaleč zašel. Poslušal je moj nasvet, ko sem ga svaril, in skušal svoje življenje zopet uravnati in spraviti v pravi tir. Na “ljubezen” je potem pozabil in odločila sva se za odhod v Californijo, toda potni stroški so bili visoki in jih je bilo treba znatno znižati. Sklenila sva, da se posluživa tovornih vlakov. Bila sva pa nekoliko v zadregi, ker nisva imela nikake izkušnje, ampak ustrašila se nisva. Prijela naju je želja po “trempanju” in hotela sva jo zadovoljiti. Najino prtljago sva odposlala nekemu znancu v Missourii in potem sva se poslovila od pečarije in šla na postajo. Zasedla sva tovorni vlak, ki je vozil proti zapadu. To je bila pričetek najine proste vožnje v daljno Californijo.

Med vožnjo od Toleda do Chicaga sva pri čakanju na drugi vlak zašla v družbo “trempov”, ki so v grmovju imeli svoja posvetovanja. Izkušen in precej prejen “tremp” nam je dajal navodila in nas svaril, da moramo biti oprezni, da ne pridemo paznikom v roke. Mlajši niso dosti cenili njegovih besed, ker so mislili, da jim nihče ne more do živega.

Ko je prisopihal prvi tovorni vlak, so mlajši takoj stekli in poskakali nanj in že se je začul krik: “Stoj, če ne streljam!” Bil je glas paznika, ki je kmalu ujel šest “trempov”, drugi so jo popihali in srečno odnesli pete v grmovje ter izginili v temi. Ostali smo to opazovali izza grmovja, za katero smo se skrivali.

Kmalu je prisopihal drugi vlak, ki nas je odpeljal dalje pod vodstvom našega izkušenega “trempa”. Vlak je drvel kakšnih šest ur in dospeli smo do drugega mesta. V predmestju smo zopet poskakali z vlaka in odšli v bližnji gozdič, kjer je vladala tema, da nismo videli drug drugega. V gozdiču smo krmili in zaužili potrebno hrano, ki smo jo imeli s seboj. Naš vodja nas je pa kmalu opozoril na bližajoči se vlak in umorno smo bili na nogah. Ko je privozil mimo, smo poskakali nanj in se odpeljali dalje.

Peljali smo se skozi mesto Terre Haute, Ind., in druga in med potovanjem smo jedli jekorli in karkoli smo dobili. Umivali smo se z vodo iz raznih jarkov, potokov, mlakuž in kotanj po kolovozih, kjer smo se za nekaj časa utaborili. Skrivali smo se po gozdovih in za ograjami poleg železnice in se na ta način izognili roki pravice. Na vlaku smo se pa skrivali med naloženimi predmeti, razno šaro, lesom in drugim tovorom. Tu in tam se nam je posrečilo dobiti nekaj živil; vse nam je prav prišlo, da smo si za silo preživeli dneve.

Na neki postaji v Indiani nas je naš debeluharski vodja zapustil. Meni in tovarišu Franku je svetoval, da bo za naju najbolje, ako kupiva vozne listke in potujeva po cestni železnici do Chicaga. Tako sva tudi storila in po kratki vožnji dospela v Chicago.

V Chicagu sva imela dosti sitnosti in nikakor nisva mogla najti pravega izhoda. V “tremparskem” poslu sva bila še zelena, znala pa tudi nisva dosti angleščine, da bi se pravilno izražala in vprašala tu in tam, kako bi bilo najbolje s potovanjem. V Chicagu sva lahko prišla, toda oditi ven je bilo težje, ker so ceste in ulice tako dolge v tem mestu. Poizvedovala sva vse kraje in končno sva po šestih dolgih urah, ko sva premerila na stotine lepih in grdih ulic, vendar našla vlak, ki naju je odpeljal iz mesta. Iz zagate nama je pa rad pomagal neki policaj, ki nama je pokazal pravo smer do postaje Santa Fe železniške družbe. Ko sva se toliko ogumila, da sva mu potožila svoje težave, nama je rad pritegnil in bil vljuden z nama, naposled smo se pa vsi trije smejali. Policaj nama je pojasnil, kako bo lažjeva — vse nama je po pravici povedal.

Vlak je sopihal čez polja in po šestnajsturni vožnji sva dospela iz Chicaga k znancu v državi Missouri. Vsled vožnje na tovornem vlaku sva bila tako zamazana, da sva izgledala kakor razbojnika. Po dolgi odsotnosti sva se zopet znašla pri stari ženici v mestecu Marceline. Tam sva se dobro umila in očedila, ženica nama je pa postregla s potrebnim prigrizkom. Hotela je tudi vedeti, kako sva potovala in kam sva namenjena. Ko sva ji vse razložila, je rekla, ako imava dovolj denarja, se mora človek tudi “trempanja” otepsti. Ženica sva zagotovila, da ne bova hitela, da bi postala kakšna razbojnika, čeprav sva se poslužila zastonjske vožnje na tovornem vlaku. V tem kraju se je bilo precej izpremenilo od časa, ko sem prvič tja prišel za delom l. 1921, čeprav se je tam množica že slabo obratovala. Mnogo ljudi se je bilo tudi izselilo v druge kraje.

Po štirih dneh odmora v Marcelinu sva se s tovarišem zopet odpravila na pot. Poslovila sva se od znancev in dobre ženice, ki nama je zavila papir nekaj prigrizkov. Midva sva se ji lepo zahvalila in ona nama je želela srečno pot in dosti sreče v sončni Californiji.

Po kratki vožnji sva dospela v Kansas City, kjer sva zopet zasedla drug vlak in se odpeljala dalje. Po šesturni vožnji se je nama zazdelo, da ne peljeva v pravo smer. Res, zgrešila sva pot. Dospela sva bila v Gray City, Okla., kjer sva izstopila in srečo imela dobiti drugi tovorni vlak, s katerim sva se odpeljala nazaj do proge Santa Fe železnice. Tam sva vprašala za informacije in ko sva jih dobila, sva se z prvim tovornim vlakom odpeljala dalje proti zapadu. Vožnja preko kansaških planot proti coloradskim hribom je bila dolgočasna in dolga. Bila sva žejena, toda vlak se je redkokdaj ustavil. V nekem kraju sva kar poskakala z vlaka in stekla k bližnjemu potoku, da se potešiva žejo, toda v tistem hipu je pridrdral za nama nek avtomobil, iz katerega sta skočila dva policaja. Vprašala sta naju, odkod prihajava in kam sva namenjena. Povedala sva jima, da sva v stiskah in jaz sem mislil, da naju bosta gotovo aretirala, pa je bilo na srečo narobe. Povabila sta naju, naj nikar ne greva v mesto, ker naju bodo zaprli najmanj za trideset dni. Sveto sta nama prisegla, naj se kar dalje odpeljeva s prvim tovornim vlakom. To je bil v resnici tudi najin namen in kmalu sva zopet čepela na strehi drevesnega tovornega vagona.

Naslednje jutro so zavirači na “trempe”, ki so se vozili na vlaku. Grozili so nam, da nas bodo postrelili, ako nemudoma ne izginejo. S tovarišem sva spoznala, da je grožnja resna, kajti brez obotavljanja se je bilo treba odstraniti od vlaka in ubrati druge stranje. Bilo nas je šest in vsi smo tuhtali, kaj bi napravili. Vode je bilo kot v Sahari, vode nikjer nič, žeja huda, da smo se sami sebi smilili. Okoli je bilo vse pusto in tako smo sedeli in premišljevali.

Na srečo je mimo privozil voznik s tovornim avtom in ker je bil dober človek, nas je povabil, naj prisedemo in odpeljal nas je v bližnje mesto. Razume se, da smo z veseljem sprejeli povabilo. Iz tistega kraja smo se s prvim tovornim vlakom odpeljali dalje in končno dospeli v Pueblo, Colo. Tu smo se nekoliko okrepčali, potem pa smo šli v grmovje in čakali na tovorni vlak, katerega je bilo težko dobiti, ker so bili pazniki zelo strogi. Končno smo ga dobili, se vtihotapili v prazen vagon in se odpeljali dalje.

Šest drugih “trempov” je imelo manj sreče, zalotili so jih pazniki, jih aretirali in odgnali v mesto. Nekoliko so se sicer upirali, toda policaji so jih začeli udrihati s krepelji po glavah in takoj so bili pokorni. S tovarišem Frankom sva bila vesela, ker sva se srečno izmuznila in lahko nadaljevala vožnjo proti zapadu, toda svoje sreče se nisva dolgo veselila. V nekem kraju so naju zalotili in komaj sva jim odnesla pete, da naju niso ujeli. Skrila sva se v gorskih kotanjah v bližini proge in čakala, kdaj se nama zopet posreči zlezti na drugi vlak.

Po dolgem čakanju sva se zopet vtihotapila na tovorni vlak in se odpeljala dalje. Po dolgi vožnji sva skočila z vlaka predno se je ustavil na postaji. Vsi, ki smo se pripeljali, smo se podali v kotlino pod železniško progo, kjer je bilo zbrano večje število “trempov”. Povedali so nam, da čakajo na delo na cesti, ki so jo gradili v bližini. S tovarišem sva se odločila, da tudi midva počakava in vprašava za delo.

V bližini je bila mala baraka, v kateri je bilo nekaj mrve in par konj in v tej smo prav imetno prespali noč. Naslednje jutro sva šla s tovarišem vprašat za delo, ki sva ga tudi dobila. Jaz sem čistil grmičevje in zažigal, tovariš pa je dobil delo pri malem mostiču, ki so ga gradili čez potok. To je bilo najino delo prvega dne. Drugi dan nama je delovodja odkazal drugo delo in nama dal še tretjo pomoč, nekega capina. Kopali smo s topimi krampi, da so se kar iskre utrinjale in tudi hiteti smo morali kakor nas je sam vrag priganjal. Capinu se delo ni kaj prida dopadlo in je večkrat kakšno robato izgovoril. Pri tem delu sva s tovarišem ostala samo tri dni in pol. Delala sva deset ur na dan in plača je bila 40 centov na uro. Za hrano je bilo treba plačati $1.25 na dan in bila je slaba in pičla. V tisti baraki je bilo pa toliko muh, da bi bile skoraj vse snedle, kar je bilo namenjeno. Bilo je tudi zelo nesnažno, da niti omenjati ni vredno.

»To je Amerika!« je dejal moj tovariš. Jaz sem mu prikimal in pritrdil: 

»Taka nesnaga je v teh coloradskih brdih, da tega ne bi bil verjel, ako bi mi kdo prej povedal.«

Kjerkoli gre raznim podjetnikom za čim večji profit, tam se ne gleda za delavce in ne brigajo se, v kakšnih razmerah žive. Tako so tudi kontraktorji, ki so prevzeli gradnjo ceste, gledali, da nagrmadijo dosti dobička iz delavskih žuljev. Kako strašne so posledice takega sebičnega ravnanja, je znano.

Predno sva s tovarišem prejela plačilo, me je delovodja vprašal, ako sem delal pet dni in pol. Jaz nisem niti malo pomislil, samo odgovoril sem, da sem delal pet dni in pol. Nato je bil tudi tovariš vprašan in je prav tako odgovoril. Plačo sva dobila za pet in pol dneva dela, kar se je nama čudno zdelo, a sva kmalu razrešila zagneto. Kuhar je bil namreč v službi družbe, ki je skrbela za hrano. Urejeno je bilo pa tako, da sva morala plačati za hrano za pet dni in pol, in ker sta delovodja in kuhar delala z roko v roki, sta delila dobiček, ki sta ga na ta način prigoljufala. S tovarišem sva jedla tri dni in pol, zapisali so nam pa dva dni več in tako sva bila tudi midva deležna zaslužka pri goljufiji, ki sta jo napravila delovodja in kuhar. Ker nista mogla drugače varati, sta se izmislila “trik”, da sta postrani nekaj “zaslužila”. Pomisliti je treba, da je bilo zaposlenih precejšnje število delavcev in da so se pogosto menjali. Ker je delo trajalo par let, se razume, da sta delovodja in kuhar spravila precej denarja v žep.

Odrinila smo zopet naprej v državo Utah, v mesto Salt Lake City. Vozili smo se na tovornem vlaku in naša skupina je štela okrog 20 “trempov”. Dela je bilo takrat dovolj vsepovsod po cestah, a ga nismo marali, ker naša želja je bila čimprej dospeti v zlato Californijo. Ni nas veselilo, da bi ali ponovno delati in stanovati v nesnažne barake, kakršne so bile v Coloradu.

“Trempi” smo bili različne starosti, mladi in stari, toda na videz se nismo dosti razlikovali, kajti bili smo komaj in brati, povrh pa še zamazani. Bili smo podobni drug drugemu kakor krokar krošu. Nekateri so bili stalni potniki, ki so se selili iz kraja v kraj kar tako iz navade. Preživljali so se kakor je že bilo. Vzeli so vse, kar jim je prišlo pod roke ter se potem gonili v dravnjah, kakor “trempi” nazivajo svoja postajališča v grmovju.

Na dolgem potovanju proti Californiji smo se včasih ustavili kakor je naneslo pri zamenjavi in ustavljanju “našega vlaka”. Med prestankom smo se okrepčali in pokramljali o stvareh, o katerih med vožnjo nismo mogli govoriti. Razume se, da glede hrane nismo bili izbirčni. Iz kakršnih koli kotanj smo mogli bolje zadovoljiti svojo lakoto. S pričetkom tudi ni bilo nič boljše, ker spali smo doma na prostem.

Tisti capin, s katerim smo skupaj delali pri gradnji ceste v Coloradu, je bil doma iz Salt Lake Cityja in mormonske vere. Svoj nos je prav rad vtikal v vsako stvar in tudi bahaje, da je izkušen “tremp”. Jaz in tovariš sva mu verjela in tudi sledila, ko naju je kam vodil. Nekoc smo iskali v tem železniškem prostoru, kjer bi se prenočilo. On kot izkušen tremp je šel pred nama in midva sva mu sledila. Kmalu zaslišimo šumenje vode in jaz sem opozoril najinega vodnika, da je v bližini potok, toda on ni menil za moje besede. Nisem še dobro izgovoril svarilne besede, že je najin vodnik omočil v vodo in capin je začel vpiti na pomoč. Iz vode se je kmalu izkobacal in pošteno se je bil namočil, toda on je bil kljub temu, ker se je oblečen kopal, dobre volje. S tovarišem sva se smejala in norčevala iz njega, ker se je bahal, kakor pretentni vodnik, a capin ni jezil. Potem smo si poiskali ležišče in se pošteno naspali.

Naslednji dan smo se že nakopali na tovorni vlak. Bil sem čil, zato smo upali, da bomo z enim skokom na vagon tovornega vlaka. Jaz in tovariš sva se srečno ujela in oprijela za drog na vagonu in odletela na njem, medtem ko ni imel toliko sreče. Večkrat se je zaletel, pa vselej odletel vstran in končno obležal poleg proge in žalostno zrl za nama in vlakom, ki je kmalu izginil za hribovjem.

Bilo je že mrak, ko sva dospela v Midville, Utah. Tam sva poizvedovala o delu in drugem. Pri rudopolnilnici je bil nočni čuvaj nas rojak in njega sva vprašala o razmerah, da bi nama svetoval, kaj naj storiva. Povedala sva mu, da prihajava iz Michigana in da sva namenjena v Californijo. On je bil očitno vesel najinega prihoda, toda rekel je, da se delo težko dobi in da je za naju najbolje, da, ako greva v rudnike.

Isto noč sva prenočila na neki farmi na dobrem ležišču. Zjutraj sva se odpravila k rovu, da tam vprašava za delo. Odpeljala sva se na tovornem avtomobilu. V rudarski naselbini sva dobila stanovanje v baraki pri nekem Črku, ki je imel okrog 20 delavcev na hrani in stanovanju in šele naslednji dan sva šla vprašat za delo. Za delo so izbirali le močne in velike hruste, katerih je bilo v skupini, ki je čakala na delo, večje število. Prišla sva na vrsto tudi midva in oba sva dobila delo, toda prej sva se morala podvreči zdravstvenemu pregledu. Naslednji dan sva začela delati za plačo $4.50. Delala sva samo dvanajst dni, ker sva bila uverjena, da bova imela dovolj denarja za nadaljevanje potovanja v Nevado in Californijo.

Med potom sva dobila novega tovariša. Pridružil se nama je neki Rumenc, ki je tudi potoval v Californijo. V Salt Lake Cityju smo se oprijeli tovornega vlaka in odpeljali proti državi Nevada. Med vožnjo smo prišli v spor z zavirači, ki so zahtevali od nas, da jim moramo plačati vsak dolar, ako se hočemo dalje voziti. Mi smo na vse kriplje trdili, da jih ne moremo dati. Končno smo jim obljubili po 50 centov vsak in potem so nas pustili.

Dva dni in dve noči smo se vozili preko goratega ozemlja. Vso pot so nas obdajali hribi in visoko gorovje, prepredeno s skalovjem, vsepolno kanjonov, prepadov in sotesk se je vrstilo okrog, po kateri smo se vozili.

Dospeli v mesto Reno, Nevada, smo dobili prenočišče v nekem hotelu. Mestece, ki je znano širom Amerike kot zatočišče tistih, ki iščejo hitre razporoke, smo si ogledali. V neki stranski ulici smo naleteli na javno hišo, ki je bila zastražena in omrežena, pred vrati je pa hodil policaj v uniformi. Opazili smo namikane dekleta, ki so vabile v hišo mimoidoče moške. Izvohali smo tudi, da je v omenjeni hiši nekaj igrarn in da za denar in dekleta so bila vsa za tiste, ki jih je denar preveč tiščal.

Krenili smo zopet v središče mesta, kjer smo zašli v neko igralnico in tam poskusili srečo na karte. V eni uri igranja so mene, tovariša in sopotnika Rumenca popolnoma oskubili. V Renu so nas dobro naučili, kaj se pravi igrati za denar s pretkani profesionalci.

Naslednji dan smo dobili delo in tudi prosto vožnjo na avtobusu, ki nas je odpeljal sto milj oddaljeno v gorovje kalifornijskih hribov ob Rdeči reki. Tam so dali vsakemu dolar, da smo si kupili večerjo in najeli prenočišče. Naslednje jutro so nas zopet odpeljali dalje v gozd, kjer so nam odkazali delo na progi. Plača je bila 37 centov na uro in delali smo 10 ur na dan. Hrana je bila precej dobra in bilo je je obilo. Kdor je hotel po kosilu ali večerji vzeti še prigrizek s seboj, je to lahko storil. Na razpolago so bile vsakovrstne jestvine in sadje.

Pri tem delu sva s tovarišem ostala 14 dni, sopotnik Rumenc se je pa že tam ostal in nadaljeval z delom, ker ni hotel z nama v Sacramento, kamor sva bila namenjena. Rekel je, da je že sit kalifornijskih oranž in sladke kapljice. S tovarišem sva se zopet oprijela tovornega vlaka, ki se je vlekel kot dolga kača. Po osemnajsturni vožnji sva končno dospela na cilj, katerega sva imela v načrtu, ko sva se podala na dolgo potovanje.

==XX==

Že naslednji dan po prihodu v mesto Sacramento, Californija, sva dobila delo na riževem polju. Spoznala sva tudi, da ni vse zlato, kar se sveti. Mene ni bila volja, da bi tam ostal in odločil sem se za vrnitev na vzhod, tovariš je pa dejal, da bo ostal in skušal priti v kako obrtno mesto. Tako sva se razšla; on je ostal v Sacramentu proti vzhodu.

Po približno trideset dni bivanja v Californiji sem spoznal, da ni niti malo tako, kakor sem si predstavljal: da je v Californiji cedita mleko in med, kakor še človek dobil na deželi lahko po volji nabere bleščeča zlata. Tudi v zlati Californiji je dovolj kislega in grenka deljenja, brezposelnosti in bede.

Dolgo potovanje in “trempanje” na tovornih vlakih me je dosti izučilo in dobil sem bogate izkušnje. Iz Californije proti vzhodu sem potoval na enak način kakor tja: poslužil sem se tovornih vlakov, se jih oprijemal, skakal na nje in raz njih, kakor delajo ameriški klati- veži.

Iz mesta Sacramento sem se podal v Oakland, kjer sem poizvedoval o delu, ker pa ga ni bilo, sem se zopet vrnil v Sacramento. Jaz sem sploh nisem mogel dobiti in po štirinajstdnevnem bivanju sem bil prisiljen zapustiti mesto in odriniti dalje.

Neko noč sem se skobacal na vlak, ki je bil na kolodvoru pripravljen za odhod. Predno je vlak odrinil, sem bil zaspal; ko sem se prebudil, je vlak že drvel z menoj vred čez polja in plan proti Fresnu, kamor sem bil namenjen in kamor sem zjutraj dospel. To je precej veliko industrijsko mesto in na človeka, ki prvi pride vanj, napravi dober vtis, ker je zelo prijazno. V tem mestu sem hotel poskusiti srečo z delom.

Predno se je vlak popolnoma ustavil, sem skočil dol ter stekel preko proge, da ne bi prišel v roke kakšnemu sitnemu pazniku. Prav takrat je tudi deževalo kakor za stavo in jaz sem se dobro namočil. Trenutno sem se pa tudi premislil in nisem maral ostati v mestu. V bližini sem opazil nekega zavirača, h kateremu sem stopil in ga vprašal, kje bi mogel dobiti vlak, ki vozi proti jugu. Nekaj sto čevljev od naju se je baš začel pomikati tovorni vlak in zavirač mi je svetoval, naj ga naskočim, ker vozi proti jugu. Ubogal sem ga in kmalu sem sedel na strehi vagona in se peljal dalje. Mesto sem zapustil brez pomisleka in si ga dobro ogledal; najbolj me je razjezilo in zato sem se premislil in odpotoval dalje. Deževati je prenehalo, toda jaz sem bil tako premočen, da je kar od mene curljalo, ampak potrpeti sem moral in prenašati sitnosti, ki sem si jih sam nakopal. Godrnjal sem in se jezil, toda čemu nihče, ker so kolesa vlaka ropotala kakor strojnična v vojnem času.

Vlak je vozil proti jugu, ne ustavljal na postajah in potem spet odbrzel dalje. Po osemurni vožnji sem dospel v malo industrijsko mesto Fresno, Cal., kjer sem izstopil, da pogledam za delom. Noč sem bil prespal pri neki lokomotivi, ki je stala na stranskem tiru.

Naslednje jutro sem začel poizvedovati glede dela; slučajno sem izvedel za posredovalnico in tako tja odšel. V pisarni sem izvedel, da potrebujejo delavce in da je dela precej na razpolago. Delo sem res dobil, ko sem plačal $2.50 za to uslugo. Dali so mi naslov neke družbe, pri kateri sem začel delati isti dan. Plača je bila 42 centov na uro in delati je bilo treba deset ur na dan. V nekem skladišču, kjer sem razkladal grozdje na trukov in liko na tovorne vlake in čakal na drugi vlak, da me odpelje v Arizono. V predmestju sem opazil skupino “trempov”, ki so tudi čakali na vlak. Pridružil sem se jim in jih vprašal, kam so namenjeni. Povedali so mi, da gredo v El Paso, Texas. Jaz sem jim pojasnil, da sem namenjen v Arizono in nato so mi rekli, da bomo kakih dvesto milj potovali skupaj.

Novi moj tovariš so bili pretežno Amerikanci. Ko smo tako čakali in se pogovarjali, se nam je približal človek nizke postave, ki nas je vprašal, če smo lačni, kar smo zanikali. Končno, ko nam je le prigovarjal in smo videli, da je dober človek, smo šli z njim v mesto, kjer nas je peljal v lepo restavracijo. Rekel je, naj si vsak naroči, kar in kolikor hoče. Tako smo tudi storili in on je plačal račun. Lepo smo se mu zahvalili in potem vrnili v grmovje, kjer smo čakali na tovorni vlak. Ko je prisopihal, smo se ga oprijeli in z njim odpeljali v Los Angeles.

Po dolgi vožnji se je vlak ustavil na neki postaji, kjer smo poskakali dol in se skrili v bližini. Ko se je pričel pomikati naprej, smo ga spet zasedli. Na isti postaji smo dobili osti sprejemljive delavce, ki so bili na veselje bližnje mesto. Bilo nas je okrog 40 in vsi smo bili zgnječeni v enem vagonu kakor živalske v škatli. Na prvi postaji so nas spremljevalci zapustili in tako smo se rešili velike gneče v vagonu.

Na vodnji preko kalifornijskih prerij in arizonskih puščin smo premerili okrog 280 milj in naslednji dan okoli poldne dospeli v malo mesto na odprti preriji, kjer je bilo veliko postajališče za tovorne vlake. Bilo je to v Yumi, Arizona. V bližini mesta so peščeni hribi, ki se razprostirajo daleč naokrog. V mestu smo se dobro okrepčali in nato zopet odšli proti postajališču, se poskrili za nizkim grmovjem in čakali na tovorni vlak. Ko se je vlak začel pomikati proti El Pasu, Tex., smo hoteli oprijeti vagonov, pri tem pa nas je zaslišal paznik, ki nas je pozval, naj gremo z njim v pisarno postaje. Bili smo v pasti in morali smo se pokoriti pazniku, ker smo se bali, da se nam ne bi še kaj hujšega pripetilo.

V pisarni nas je začel izpraševati, odkod smo, kam smo namenjeni itd. Nekateri so rekli, da potujejo domov v Texas, toda paznik je hotel izvedeti, kako se preživljamo, ako nimamo dela in ne denarja. Vprašal je tudi mene in povedal sem mu, da imam pet dolarjev. Ko je vprašal zadnjega, je rekel, da nima nič denarja v žepu, da je popolnoma suh. Po končanem zaslišanju je odločil, da mi, ki imamo še nekaj denarja, lahko odpotujemo, toda ne na tovornem vlaku, pač pa po cesti. Ako nas ponovno zalotijo, nas bo poslal v ječo za trideset dni. Oni, ki ni imel denarja, je moral ostati na postaji in kaj je potem paznik napravil z njim, mi ni znano, ker ga nisem več videl.

Mi, ki smo bili prosti, smo odšli v mesto in se tam razšli. Jaz sem potem sam taval po preriji okoli mesta in se nazadnje zopet približal postajališču. Tam sem čakal noči, da v temi zopet pridem do vlaka in skočim nanj. Čakal sem do desete ure zvečer, ko se je končno začel tovorni vlak pred postajo pomikati naprej. Previdno sem se skobacal na streho vagona in moja brezplačna vožnja se je zopet nadaljevala. Ker je bila noč zelo temna, me paznik ni opazil in tako sem srečno odnesel zdrave pete.

Vlak je drvel dalje in dalje z neznansko brzino in jaz sem brezkrbno sedel na vagonu. Kar se mi približa eden izmed osebja vlaka in me potreplja po rami in reče: “Hej ti, kam se pa pelješ?” Jaz sem mu odgovoril, da v Douglas. Potem me je vprašal, če imam kaj denarja in ko sem mu povedal, da imam pet dolarjev, je zahteval dolar, ako se hočem biti še deležen proste vožnje. Odgovoril sem mu, da ne morem ustreči zahtevi, ker sem pri tako malem denarju, nakar je voznik začel rohnati nad menoj. Ko je vlak bil ustavljen naslednji postaji in izmanjšal brzino, sem stekel in preselil v odprt vagon. Prav malo je manjkalo, da nisem padel pod kolesje vlaka, ker se nisem bil trdno oprijel vagona, toda na nadaljnji vožnji v tisti noči nisem imel nobenih sitnosti.

Mirno sem sedel in dremal v vagonu, vlak je pa drvel preko arizonskih prerij. Ob jutranji zarji je dospel v mesto Tucson in se ustavil na postajališču za tovorne vlake. Tam sem izstopil po dolgi vožnji, da naredim načrt za nadaljnje potovanje.

V mestu sem ostal šest ur in počival v senci pod drevjem. Ko sem se vrnil na postajališče, sem naletel na starega “trempa”, ki mi je povedal, kdaj in kam odpeljejo tovorni vlaki. Bil sem vesel, ker sem dobil tovariša, da me spremlja na potovanju. Stala sva za zidovjem neke tovarne in se skrivala, ko je pridrvel tovorni vlak, na katerega sva se zagnala in že sva bila na vagonu. Najina prosta vožnja se je zopet začela.

Nastala je noč in midva sva se vozila še nekako šest ur, ko se je nama približal zavirač. Začel je naju izpraševati, kam sva namenjena. Povedal sem mu, da je moj cilj Douglas in zavirač mi je dejal, da sva v napadu smeri. Na prvi postaji naj izstopiva in poiščeva drugi vlak. Ker sem mislil, da me hoče potegniti, zato ga nisem poslušal, čeprav je govoril resnico. V vagonu sem med vožnjo tudi zaspal; ko sem se prebudil, sem se znašel na neki postaji arizonskih prerij. Bilo je v mesecu novembru in še hladno. Začel me je tresti mraz in zato sem skušal napraviti bližini ogenj in čakati, da se zdani. Tovariš me je bil zapustil in ostal sem zopet sam v neznanem kraju.

V bližini postaje sem opazil neko barako in poleg barake velik kup drv. Izkoristil sem priložnost, zakuril ogenj in začel nositi drva in si tako kuriti. Kakor sem pozneje izvedel, je stanoval v baraki neki Mehican s svojo družino. Imel je prilično število otrok, in ko so vsi trdno spali, sem jih jaz olajšal za drva.

Ko se je popolnoma zdánilo, sem začel ozirati okrog, da bi zagledal tovorni vlak, toda domačini so mi povedali, da se tovorni vlak ustavi samo enkrat na teden v naselbini, drugič pa drvijo naprej in tako naglico, da se jih ne da oprijeti. Ta novica ni bila prijetna, pa vseeno nisem izgubil poguma, ker sem imel razen neprilik še privadil. Kakih 24 milj stran je bilo mesto Bisbee in odločil sem se, da dosežem peš. Vzel sem pot pod noge in šel dalje po kolovozu. Ko napravim nekako eno miljo hoda, se ustavim in lezlem na peščeno zemljo, kajti za pehojo nisem imel nikakega veselja. Komaj sem se vlekel, pa je pridrvel mimo avtomobil in se ustavil poleg mene. Voznik me je vprašal, kam sem namenjen, in ko sem mu povedal, me je povabil naj prisedem. Razume se, da sem bil povabila vesel. Urno sem skočil v avtomobil, ki je oddrvel z menoj dalje po peščeni cesti.

Na avtomobilu sem se peljal še dvanajst milj, do nekega malega mesteca na preriji. V okolici je bilo par malih rudnikov in zato sem sklenil, vprašati za delo. Ko sem vstopil v urad delovodje, mi je takoj povedal, da ima zaposleno le Mehicane, ki delajo za nizko plačo, kakršno bi jaz najbrž odklonil. Svetoval mi je, naj odpotujem v Bisbee, kjer se delo lahko dobi in je plača večja. Jaz sem ga poslušal in odšel peš proti novemu cilju. Ko sem tako korakal kakih dve milji, sem opazil zadaj vozilo, ki je drvelo po prašni cesti proti meni. Dal sem mu znamenje, da bi se ustavil, ki ga je voznik opazil. Ko je privozil do mene, me je ustavil in me vprašal, kaj hočem. Jaz sem ga lepo prosil, naj me vzame na avtomobil, ker bi se rad odpeljal v Bisbee, kar je dovolil. Povedal mi je, da je obmejni stražnik in da ima nalogo paziti na tujce, ki so jih tihotapljali čez mejo iz Mehike. Zato je strogo pazil na tujce, posebno na Mehicane. Tudi mene je natančno izprašal o raznih stvareh, ker je po moji slabi angleščini spoznal, da sem prišel iz Evrope. Pojasnil sem mu, da sem prišel postavnim potom v to deželo, da sem komaj par let v Ameriki in da sem se le za silo naučil angleškega jezika. Ko je spoznal, da ne lažem, mi je verjel in se čudil, da me je mislil odpeljati na priseljeniški urad v Douglas. Rekel je, da je sedaj vse dobro, in ko je avtomobil privozil v bližino Bisbeea, ga je ustavil pred neko barako, meni pa je rekel, da sedaj ni več daleč do mesta in da bom s pešjo kmalu tam. Med vožnjo sem se bil tako zmeden, da sem bil celo pozabil na strašno žejo, ki me je mučila. V prvi trgovini sem kupil steklenico mleka in ga izpil.

Končno sem se znašel v mestu med dvema hriboma. Prva stvar je bila prenočišče, kjer sem se hotel odpočiti. Sobo sem dobil v nekem hotelu, za katero sem plačal 50 centov. V hotelu sem imel na razpolago kopalnico, v kateri sem se pošteno okopal in očistil. Ker sem bil tudi kosmat ko gorski cigan, sem se tudi obril in po temeljitem očiščenju sem zopet izgledal kakor se spodobi. V restavraciji sem si naročil irskega golaža in se s toplo jedjo, ki sem jo že par dni pogrešal, dobro okrepčal.

Naslednji dan sem se odpravil v eno miljo oddaljeno mestece Lowell, kjer je bil bakren rudnik in se je delalo s polno paro. Ko sem stopil pred pisarno, je bilo tam že več drugih, ki so čakali na delo. Delovodja je prišel izbirati, in ko je prišla vrsta name, je hotel vedeti, ako sem že delal v bakrenih rudnikih, kar sem pritrdil. Nato je zabeležil moje ime ter mi rekel, naj pridem nazaj naslednji dan obljubil mi je, da delo zagotovo dobim.

Vrnili sem se v Bisbee ter ponovno najel sobo v hotelu. Čez dan sem pohajal po mestu in okolici ter ogledoval puste arizonske kraje. Drugi dan sem šel zopet k rudniku in spet sem dobil odgovor, naj pridem naslednji dan. Tako se je ponavljalo tudi tretji in četrti dan, toda ostalo je pri obljubi. Zato sem se odločil, da odpotujem nazaj v državo Missouri. Do Douglasa sem sklenil, se bom vozil z avtobusom, od tam naprej pa na tovornem vlaku.

Takoj sem odšel na avtobusno postajo in vprašal, kdaj bus odpelje v Douglas. Dobil sem odgovor, da je pred desetimi minutami odpeljal, drugi bus pa odide šele drugi dan ob določenem času. Vse je šlo narobe in tako mi ni kazalo drugega, ko spet najeti sobo v hotelu in plačati 50 centov za prenočišče. Ko sem se zbudil zarana naslednjega dne, mi je ponovno šinila misel v glavo, da bi šel še enkrat pogledat za delo. Šel sem zopet k rudniku in tisti dan sem delo tudi dobil. V pisarni so mi povedali, da bom še isti dan začel delati na nočnem šihtu. Moral sem iti še skozi zdravstveno preiskavo, katero sem prestal. Zvečer sem pa že prijel za delo. Plača je bila $4.50 za osem ur dela v bakrenem rudniku.

Delovodja je bil že prileten mož in po rodu Kanadčan. Moj posel je bil nakladanje rude v vozičke. Vročina je bila huda, da sem moral na vsakih deset minut prenehati z delom in se oddihati. Kar zadusiti me je hotelo in nikoli si ne bi bil mislil, da je tako vroče v bakrenih rudnikih v Arizoni. Drugi rudarji so lažje prenašali vročino, ker so se ji privadili. Delo sem nameraval pa pustiti, a me je delovodja premestil h kontraktnemu delu. V novem prostoru sem dobil nekega Finca za tovariša. On je vrtal luknje in razstreljeval kamenje, katerega sem potem nalagal v vozičke ter jih porival na glavno progo. Pri tistem kontraktnem delu sem moral naložiti od osem do trinajst vozičkov kamenja. Plača je bila določena na kvadratni čevelj odstranjenega kamenja. Na voziček ga je šlo eno tono in tako sva s tovarišem prejemala vsak dolar od vozička.

To delo mi ni zdelo pretežko, zaslužil sem pa od osem do trinajst dolarjev. S tovarišem sva bila večkrat gotova v šestih urah, nakar sva delo prepustila drugim delavcem. Meni so bila znana kontraktna dela v drugih rudnikih, kjer je bilo treba mnogo več delati za tako plačo, zato ni bilo vzrokov za pritožbe.

Tisto delo sem opravljal osem dni, dokler se mi ni vrnil delavec, ki je zbolel in katerega sem nadomeščal. Jemu sem moral umakniti in prevzeti staro delo za $4.50. Ko sem prejel plačilo za tistih sedem dni pri kontraktnem delu, sem imel okoli $84, dovolj je bilo za potovanje v Missouri in nazaj, toda nisem hotel odpotovati, ker sem v rudniku priradil.

Delal sem že par mesecev v rudniku in delovodja me je silil, naj prevzamem kontraktno delo, pri katerem bom zaslužil pet do deset dolarjev. Jaz sem se mu lepo zahvalil in rekel, da rajši grem dalje kakor bi delal ko živina. Seveda, ako bi toliko zaslužil kakor v tistih sedmih dneh, bi se premislil.

Dnevi in tedni so kaj hitro minevali v bakrenem okrožju. Dva tedna po prihodu sem si začel pečariti, ker po hotelih in restavracijah je bilo vse predrago in jaz bi lahko vse sproti zapravil, kar sem zaslužil. V najem sem bil vzel dve sobi v “kempi” pri nekem Irciu. V tistem času sem dobil drugo delo v rudniku in delovodja mi je dal za tovariša nekega Rusa, ki je bil pri omenjeni družbi zaposlen že par mesecev. Ko me je delovodja predstavil novemu tovarišu, mi je naročil, naj mi pokaže, kako moram delati. Kmalu sva postala dobra prijatelja. V rudniku sva se dobro imela in razumela. On je vrtal luknje, jaz pa nalagal rudo v vozičke in jo odvažal do strelilnika.

Z Rusom sva skupaj delala nekako mesec dni, nato pa mi je delovodja dal drugega delavca, da ga je učil vrtati na tako imenovano “lajšarsminje”. Jaz sem zopet dobil drugo delo. Delovodja me je določil v dvema rudarjema, ki sta bila zaposlena pri kontraktnem delu. Odnašal sem jima skrhane vedre in prinašal nabrušene in popravljene. Dalje sem jima nosil dinamite, zažigalne vrvice in kapice. Kar je ostajalo prostega časa, sem ga porabil z nakladanjem rude, ali sem pa čistil jarek, po katerem je voda odtekala.

==XXI==

Minilo je že par mesecev, kar sem dospel v Arizono in dobil delo pri Arizona Calumet družbi. Leto 1928 se je zame začelo v pusti Arizoni, toda vedel nisem niti malo, kod bom še brodil v novem letu in kam me bo pot zanesla. Seznanil sem se bil z nekim Albancem, ki je bil zaposlen pri tisti družbi že deset let. Bil je nizke postave in od težkega dela in vsakovrstnih sitnosti, ki jih je prestal v življenju, je izgledal precej izrpan. Bil je samec, kar nekaj časa že pa razširjena novica, da se je oženil. V par tednih se je v resnici oženil. Poročil je debelo in nerodno žensko. Potem je začel z butlegarijo, delati vino, pivo ter drugo brozgo in kuhati tudi žganje.

Tako se je začelo novo življenje za Albanca, toda sreče ni imel. Mislil je, da bo obogatel, je kupoval od agentov razne delnice, katere so pa nazadnje propadle in Albanec je za denar pod nosom obrisal. Garal je možak, da je denar pa taknil tja, odkoder ga ni več nazaj dobil. Premeteni agenti so dobro vedeli, kje iskati kaline. Takih kalinov je bilo mnogo tudi med našimi rojaki, ki so sedli na limanice in svoj težko prisluženi denar vrgli proč.

V družbi smo se često pogovarjali in dokazovali, da niso samo kapitalisti krivi, če se nam slabo godi, temveč tudi sami, ker se damo varati. Ker se delavci ne znajo čuvati, izgubijo svoj denar, ki pride v druge roke. Tako se narod razdeli v razrede, v bogatine in siromahe. Ker se mešanica raznih slojev ne more sporazumeti, nastajajo krize in slabi časi.

Z Albancem sva si bila prijatelja in sva se večkrat sestala tudi v rudniku. On je vedel dosti povedati iz svojega življenja. Pred leti je imel veselje do dela in najraje je prevzel kontraktna dela, samo da je več zaslužil. Končno ga je veselje do dela minulo. Vedel je, da ne bo nikoli obogatel, zato se je mirno udal v usodo. Ko se je začel starati in mu je moč pešala, je izpregledal, da se mora sam čuvati, ker drugi ga ne bodo.

Jaz sem se često sestal z delavci različnega mišljenja. Videl sem, da delavski sloj noče skupaj držati in zato ne more izvojevati zmag, ki bi mu prinesle boljše življenje. Mnogim je bila organizacija deveta briga. Nekateri so bili verski fanatiki, drugi so pripadali k znani organizaciji KKK, vsaka stranka je pa le svojo trdila. Kar jih je bilo zavednih in razumnih, niso imeli moči, da bi pridobili nevedneže na svojo stran.

V tistem času so imeli kuksklanovci veliko moč in so terorizirali ljudi, posebno Evropejce smo jim bili trn v peti. Nesterokrat je prišlo do pretepa in tudi mene je često prijela jeza, da bi katerega prematil. Pa sem se moral zadržati, ker bi si bil napravil samo sitnosti, vedel sem pa tudi dobro, da en sam človek ne opravi nič proti taki premoči.

Med nami je bil neki stotprocentnež, fanatičen fant, ki je ob vsaki priliki prepeval nabožne pesmi. Prepeval je v rudniku in zunaj. Ker je imel precej dolg vrat, smo mu rekli žirafa. To ime se ga je prijelo in končno je ostal pri svojem novem imenu. Kdor ga je prvič videl, je takoj spoznal, da je pravi verski blaznež. Rad je kvartal in zato je bil tudi vedno brez denarja, ker je skoro vselej izgubil. Ako mu je kaj ostalo, je nesel protestantskemu pridigarju, ki je pazil, da se ovčice niso razgubile.

Tako je bilo tiste dni, ko sem bil uposlen v vročem bakrenem rudniku v Arizoni. Šest mesecev je bilo že preteklo, kar sem dospel v tisto bakreno okrožje. Delal sem redno in še precej varčeval, da bi si kaj prihranil za deževne dni. Ko sem nekega dne prešteval prihranjeni denar, sem mislil, da imam že čedno vsotico. Mikalo me je, da bi pustil delo in se podal nazaj proti vzhodu. Ker nisem imel navade dalj časa ostati v enem kraju, sem se končno odločil, da se preselim.

Bilo je meseca junija 1928, ko sem se vsedel na avtobus v Lowellu ter se odpeljal v Douglas, ki je bil oddaljen štirinajst milj. Tam sem šel na postajo tovornih vlakov in v mraku sem se skobacal na streho vagona in se odpeljal proti mestu El Paso. Med vožnjo sem dobil tri sopotnike, ki smo se skupaj peljali vso noč kot pravi “trempi” romantičnega zapada.

Naslednjega dne smo dospeli do neke male postaje, kjer se je vlak ustavil. Tu so nas izgnali in vlak je zopet odbrzel dalje, mi smo pa žalostno gledali za njim. V tem samotnem kraju smo čakali drugega vlaka celih osem ur. Ko je dospel, smo poskakali nanj in se zopet odpeljali dalje. Kmalu smo dospeli do druge postaje, kjer smo morali spet poskakati z vlaka. V bližnji restavraciji smo se nekoliko okrepčali, potem smo se zopet približali postaji, da naskočimo vlak. Ko se je začel tovorni vlak premikati, smo se ga hoteli oprijeti, toda takoj nas je krik paznikov opozoril, naj se držimo proč, če ne, bo sledilo kaj drugega.

Nobena zvižgača ni pomagala; udariti smo morali in vlak je odbrzel dalje, mi smo pa ostali na postaji in ugibali, kaj storiti. Posedli smo v pesek in čakali, da dospe drugi vlak, nakar zopet poskusimo s prosto vožnjo proti mestu El Paso. Že se je zmraknilo in mi smo še vedno posedali poleg postaje in čakali priložnosti za nadaljnjo vožnjo. Kmalu je prisopihal potniški vlak. Ustavil se je na postaji deset minut, nato se je zopet premaknil in še preden je povečal hitrost, smo se ga oprijeli in naša prosta vožnja se je zopet pričela. Držali smo zadnjega voza in naenkrat se je vlila ploha in v par minutah smo bili dobro premočeni. Ploha je kmalu prenehala in vlak je drvel dalje preko prostranih polj države Texas. Ker smo bili izpostavljeni prepihu, smo se v dobri uri osušili.

Vlak je dospel do postaje na preriji in preden se je popolnoma ustavil, smo poskakali dol. Od tiste postaje pa do El Pasa je bilo še nekako deset milj, in v kratkem razdobju bomo že premrli; smo si mislili in začeli iskati prenočišča, da se zopet nekoliko odpočijemo. Prenočišče smo res dobili pod mostom železniške proge. Ker je bilo hladno, smo zakurili ogenj in tako prebili noč in se nekoliko naspali. Okrog osme ure smo odšli po kolovozu. Ko smo hodili dve milji, se nam je približal avto, ki se ustavil in izstopila dva paznika v uniformah. Pazila sta na tihotapce in na tujce, da se ne bi vtihotapili preko meje iz Mehike čez reko Rio Grande. Ker smo imeli potrebne listine smo povedali, kdo smo in kam potujemo, sta nas pustila. Zasedla sta avto in se odpeljala dalje, mi smo pa stopali dalje po kolovozu in v par urah dospeli v lepo mesto El Paso v bližini reke Rio Grande.

Tu smo se razšli. Jaz sem bil namenjen v Kansas City, ostali pa so imeli drugo pot. V El Pasu sem ostal dva dni in si mesto dobro ogledal. Tako sem tudi vse natančno poizvedel, kako in kdaj odhajajo tovorni vlaki, kajti moj namen je bil nadaljevati potovanje na tovornih vlakih. Ker so v mestu strogo pazili na tatove in nepoklicne potnike, ki so imeli opravka okoli tovornih vlakov, je bilo težko najti priložnost, da se nanje oprijem.

Kako sem sklenil, sem tudi storil. Avtobus sem zasedel in se odpeljal do druge postaje, nekako trideset milj daleč; tam sem čakal v bližini postaje na tovorni vlak, ki je končno dospel. Ustavil se je malo časa, in ko se je pričel pomikati naprej, sem se ga oprijel in odpeljal dalje proti Novi Mehiki.

Vozil sem se vso noč skozi peščene pokrajine države Texas. Proti jutru se je vlak ustavil v malem mestecu v Novi Mehiki, v katerem sem ostal do desete ure dopoldne. Potem sem dobil drugi vlak in odpotoval dalje. Pozno v noči sem dospel v državo Kansas, toda vlak je vozil še dalje po državi Kansas in se na kakšni postaji ustavil nekaj minut. Z njim sem premeril dolgo razdaljo, ne da bi se prehladil in tudi nikakih sitnosti nisem imel. Tako udobne vožnje na tovornem vlaku so redke.

Naslednji dan je vlak dospel v naselbino Libo, Kansas. Tu sem izstopil in odšel malo vstran od postaje na drugem koncu za okrajo čakat priložnosti, da se vlaka zopet oprijem. Prežal sem kakor mačka na miško, da bom skočil na vlak, kadar se bo začel premikati. Ko sem čakal okrog deset minut, je privozil avto in se ustavil poleg mene. Iz avta je stopil paznik, ki me je nahrušil, čemu se potikam po ozemlju železniške družbe. Vprašal me je, od kod sem prišel in kam sem namenjen. Jaz sem se mu nalagal, češ da sem prišel iz Kansas Cityja in da se vračam zopet nazaj. Rekel sem, da sem prisiljen potovati na tovornem vlaku, ker nimam denarja, on pa je dejal, da se bomo o tem pogovorili v mestu pred sodnikom. Potisnil me je v avto in ga pognal naprej. Ko me je že nekaj časa vozil, me je vprašal, koliko imam denarja. Odgovoril sem mu, da imam sedem dolarjev. Nato je rekel, ako plačam vozni listek do drugega mesta, me bo izpustil. Odgovoril sem mu, da nikakor ne morem kupiti voznega listka, ker sem pri tako malem denarju.

Ko je videl, da se ne bom uklonil, me je kar dalje vozil po mestu. Že me je vozil okrog pol ure, nakar me je ponovno vprašal, ako bom kupil vozni listek in če sem se premislil. Rekel sem, da nisem in naj me kar pelje pred sodnika. Jezno me je pogledal in res se je zavil proti sodniji in me predstavil sodniku po vseh predpisih kakor zahteva postava. Ko je paznik pojasnil stvar, se je umaknil in me prepustil sodniku in ta mi je potem bral litanije.

Sodnik me je vprašal, če sem kriv in ako sem se poslužil proste vožnje. Jaz sem malo zavijal in protestiral, toda pomagalo ni nič. Naložil mi je globo osemnajst dolarjev ali osem dni zapora. Ker nisem imel denarja, da bi plačal globo, so me poslali v “špehkamro”.

V zaporu sem se sestal z osmimi tatovi, ki so imeli razne grehe na vesti in zato so bili potisnjeni za omrežena okna. Med njimi je bil tudi neki butlegar, ki so ga zaslišali, ko je kuhal prepovedano pijačo. Kar je bilo tatov vožnje na vlakih, so dobili po osem dni zapora vsak kakor jaz. Toda v zaporu nas niso držali, da bi nas zastonj hranili, pač pa so nas odvedli vsak dan na delo. Delali smo na cestah in v okolici kosili travo. Nekega dne smo bili na delo daleč ven iz mesta Libre. S tovornim avtom smo dospeli na neko farmo in proti nam je farmar s konjsko vprego drvel po prašni poti. Po neprevidnosti se je ročaj pluga, ki smo ga imeli na truku, zataknil v opremo konjskega voza, ki je drvel mimo nas. S truka je potegnilo plug in dva človeka. Eden se je sam pobral in ni bil le nekoliko opraskan, drugi je pa obležal v nezavesti, ker je bil hudo ranjen. Pretresel si je bil možgane in plug je bil padel nanj, ko se je bil zapletel v konjsko vprego. Po cesti je pridrvel neki avto in ponesrečenca smo položili nanj, ki ga je potem odpeljal v bolnišnico. Kako je bilo potem z njim, mi ni znano, ker sem bil jaz še istega večera izpuščen iz zapora. O ponesrečencu le toliko vem, da je bil sin hrvaških priseljencev, ki so tedaj bivali v Pittsburghu, Pa.

Kakor hitro sem bil izpuščen iz zapora, sem odpotoval dalje. Nekako dvajset milj sem se peljal na truku pri nekem “stotprocentnem” farmarju. On mi je tudi pokazal, kje bom lahko skočil na tovorni vlak. Ko sem stopil s truka, sem odšel od zaprašene ceste proti železniški progi, ki je bila oddaljena par sto jardov. Tedaj je bila tema in tako sem neopazeno prišel na progo in čakal ugodne prilike, da se oprijem tovornega vlaka.

Vedel sem ne v suho travo poleg proge in čakal, kdaj bo vlak prisopihal. Čakal sem nekako eno uro, ko posveti luč lokomotive. Vlak kmalu prirpoče in drvi mimo mene s precejšnjo brzino. Jaz skočim urno na noge in se zaletim proti vagonu, da bi se ga oprijel, toda takoj sem odletel nazaj. V temi nisem mogel zagrabiti droga na vagonu. Poskusim še enkrat in zopet odletim in telebnem na tla. Vlak je odbrzel naprej, jaz sem pa ostal in preklinjal. Vseeno sem bil še srečen, ker nisem padel pod kolesja vlaka.

Ni mi kazalo drugače ko čakati na drugi vlak. Po tisti progi so vlaki precej pogostoma vozili. Zopet sem legel v travo na samoten kraj in čakal druge priložnosti. Ko čakam že dobro uro, zaslišim ropot vlaka in pripravil sem se za naskok. Vozil je bolj počasi kot prvi, ker je bil precej dolg in težko naložen tovor. Jaz sem naskočil, srečno se prijel droga in se obdržal na vagonu. Zlezel sem na streho in se peljal proti Kansas Cityju. Vlak je začel bolj hitro voziti in jaz sem udobno sedel na strehi vagona.

Zjutraj je vlak privozil na neko večjo postajo, kjer se je ustavil in jaz se nisem počutil več varnega; zlezel sem z vagona in se skril pred pazniki v lepo raslo pšenico v bližini proge. Tam sem naletel na tri druge potnike, ki so se skrivali in čakali na odhod tovornega vlaka. Po preteku pol ure je lokomotiva zapihala, vlak se je zganil, vagoni so zakripali ter se začeli primikati za ogromno lokomotivo. Ko smo videli, da se premika za naskok, smo skočili iz pšenice in jo mahnili proti vlaku. Skočili smo drug za drugim in se srečno skobacali na vagon in odpeljali.

Vozili smo se ves dan, preden smo dospeli do velikega industrijskega mesta Kansas City. Vožnja se nam je zdela dovolj udobna, orožje je bilo čisto in prepojeno od cvetja in drugih rastlin, ki so pokrivale polja v mesecu juniju. V mesto smo dospeli popoldne. Ko se je vlak približal postaji, je zmanjšal brzino in mi smo poskakali dol in se razpršili in razgubili po okolici. Tu sem ostal šest ur, nato pa sem se spet odpeljal proti Marcelinu, Mo., kamor sem dospel po nočni vožnji.

Bilo je ob treh zjutraj, ko sem brez vse bojazni potrkal na vrata neke male hiše. Gospodinja se je v strahu prebudila in šla pogledat, kdo rogovili okrog njene hiše tako zgodaj. Ko me je opazila, se je nasmehnila in začela izpraševati o raznih stvareh. Povedal sem ji, da prihajam z zapada in da sem prepotoval celih 2727 milj.

Ker me je precej srbelo na raznih krajih telesa, se mi je zdelo, da sem se nalezel vražja mrčesa. Tako je tudi bilo; na obleki sem našel uši, katere sem najbrž podedoval v tistem zaporu, v katerem so me poslali za osem dni. Prav nič nisem smel odlašati in treba je bilo temeljitega čiščenja. Ves sem se preoblekel, dobro okopal, obleko pa prekuhal v vreli vodi. Na ta način sem se rešil nadloge.

==XXII==

V Marcelinu sem ostal dvajset dni, nato sem se zopet odločil, da odpotujem drugam za delom. V tistem času sem se bil seznanil z nekim Italijanom, rojenim v Ameriki, ki je rekel, da bi rad odšel iz mesta, pa nima denarja. Na tovornem vlaku se boji potovati, ker za tako potovanje nima potrebne izkušnje. Zato me je prosil, ako bi šel z menoj, kadar bom šel na pot. Njegovi želji sem ustregel in šel z njim.

V Marcelinu sva zasedla tovorni vlak, ki je naju odpeljal proti Chicagu. Vozila sva se vso noč in ob 10. dopoldne prišla na cilj.

V neki trgovini sva vprašala za 18. ulico, kjer je živel moj rojak in znanec in od katerega sem imel naslov. V trgovini so nama svetovali, naj vzameva voz cestne železnice in da bova v kratkem času tam, kamor sva bila namenjena. Z vozom cestne železnice sva res kmalu dospela na pravi prostor in našla rojaka.

Pri njem sva ostala dva dni na stanovanju in hrani. Takoj naslednji dan sva poskusila z iskanjem dela, toda kamor sva se podala, so nama odgovorili, da ga nimajo. Obšla sva številne pisarne raznih podjetij in tovarn, toda dela nikjer. Pri iskanju zaslužka se je nama zdelo, da sva dva izpuščena jetnika. Tuje v Chicagu, ki mu je vse neznano in nima izkušenj, ga ne bo zlepa dobil in tako ga tudi midva nisva. Seveda, če bi bila ostala dlje časa, bi se bila že spoznala.

Po dvodnevnem bivanju v milijonskem mestu sva se namenila, da zopet odpotujeva drugam. V noči sva dospela na postajo za tovorne vlake in zapazila, da se en vlak že pomiče naprej. Skočila sva proti vagonom in tovariš se je bil že prijel za drog, ko zaslišim krik: “Kaj pa vidva delata tu?”

Takoj opazim paznika, ki se je peljal med dvema vagonoma. Zakričal sem na tovariša, naj spusti drog in beži. Peta sva dala vetra in jo srečno odkurila proč še preden naju je paznik utegnil aretirati. Čakati sva morala na drugo priliko. Pred paznikom sva se skrila za ograjo in čakala, da je bil drugi vlak pripravljen za odhod. Ko se je začel pomikati naprej, sva se previdno približala in skočila nanj. Paznik naju ni opazil in najbrž tedaj ni bil v bližini. Sreča je bila nama milejša in odpeljala sva se iz milijonskega mesta.

Po parurni vožnji je vlak dospel v Wisconsin. Tu in tam se je ustavil na kakšni postaji in zopet odbrzel dalje. Ko se je ustavil v Milwaukeeju, sva midva trdno spala v odprtem vagonu. Zbudil naju je paznik ter rekel, da je že čas, da vstaneva. Bil je dobra duša in se ni jezil, zato sva mirno odšla. Pogovarjala sva se in ukrenila, kam bi se obrnila. Končno sva se domenila, da odpotujeva v Calumet in tam poskusiva dobiti delo v bakrenih rudnikih.

Odšla sva nazaj proti postaji in tam poizvedela, kdaj vlak krene v smer, kamor sva bila namenjena. Neki tovorni vlak se je kmalu začel pomikati, in ker sva mislila, da je pravi, sva se ga oprijela. Brez sitnosti sva se vozila ves dan do desete ure zvečer, ko se je vlak ustavil na postaji v mestu Sant Kruz. Tedaj sva zaznala, kako strašno sva se zmotila.

Naslednji dan sva si dobila drugi vlak, s katerim sva se odpeljala nazaj in po dolgi vožnji dospela v mesto Madison, kjer sva izstopila. Tovariš Italijan je bil že tako te vožnje in je postal tako nervozen, da sem mislil, da bo iz kože skočil. Rekel je, da bo dobil vlak in se odpeljal nazaj v Missouri.

Jaz sem se poslužil v Madisonu proste vožnje na potniškem vlaku in se odpeljal v Milwaukee. Nihče me ni nadlegoval med vožnjo in nekdo je prišel celo s poštnega voza in me podučil, kako se moram ravnati, da me pazniki ne zasačijo. Predno bo vlak dospel na milwauško postajo, bo prav počasi vozil, in tedaj naj skočim doli, kajti ako bi me peljal do glavne postaje, bi me pazniki gotovo zasačili.

Jaz sem nasvet z veseljem sprejel in se po njem ravnal. Predno je vlak zavil na glavno postajo, sem smuknil doli in stekel čez progo in ušel nadležnim paznikom, ki so vedno prežali poleg postaje na tatove proste vožnje.

Ker me je tovariš zapustil ter se vrnil domov, sem se tudi jaz premislil in nisem odpotoval v Calumet. Namenil sem se ostati v Milwaukeeju in si poiskati delo. Tam sem imel strica, toda nisem imel njegovega naslova. Začel sem razmišljati, kako bi ga našel in na srečo mi je šinila dobra ideja v glavo. Odločil sem se, da vprašam na policijski postaji in prepričan sem bil, da bom tam izvedel za njegov naslov.

Ko sem prišel na policijsko postajo, so me vprašali kaj želim in odgovoril sem jim, da iščem strica, ki nekje v mestu stanuje in da nimam njegovega naslova. Nekdo je takoj segel po debeli knjigi in začel listati.

Takoj jih je našel deset z istim imenom, ki seveda niso bili vsi moji strici. Policaj je tudi kmalu prišel do prepričanja, da sta bila samo dva v naslovniku jugoslovanske narodnosti in od teh dveh mi je dal naslove, češ, eden bo že pravi. Ko sem odhajal iz urada, je še nekdo zaklical za menoj, da lahko vprašam v bližnji gostilni, katero so lastovali Slovenci.

Da se prepričam, sem se ustavil v gostilni in vprašal glede strica. Tu so mi povedali, kje stanuje in potem sem šel dalje svojo pot po stranskem hodniku. Bilo je že pozno v noči, ko sem končno dospel do njegovega stanovanja. Pa sem se premislil in ga nisem hotel buditi.

V bližini sem naletel na dva policaja, ki sta me vprašala, odkod prihajam in kaj iščem. Povedal sem jima, da iščem strica in takoj sta mi odgovorila, da ga poznata in pokazala sta mi tudi hišo.

Rekel sem jima, da ga nerad budim v pozni uri in ju prosil, ako mi moreta povedati, če je blizu policijska postaja, da bi šel tja prebiti noč. V mestu je bilo več policijskih postaj in pokazala sta mi, kod naj grem, da bom prišel k najbližji.

Na postaji sem res dobil trdo ležišče, stražniku sem pa naročil, naj me zbudi ob šestih, ako bi slučajno trdno spal in se ne bi mogel sam zbuditi. Zjutraj sem mislil iti pogledat za delo, se preden bi šel k stricu.

Na trdih deskah sem spal le par ur, ko me je stražnik res zbudil. Ko sem se na silo umil in bil že pripravljen za odhod, me pokliče neki policaj in mi zagrozi, ako se kdaj pridem prosit za prenočišče, da me bo poslal v zapor. Rekel nisem ne besede, pač pa sem tiho odšel.

Od policijske postaje sem se podal k neki usnjarni in tam sem vprašal za delo, ki sem ga takoj dobil in začel delati še isti dan. Plača je bila 42 centov na uro in delalo se je deset ur na dan. Po končanem delu sem odšel na dom strica in ga našel doma. On me seveda ni poznal kakor tudi jaz njega ne. Odkadar je odpotoval v Ameriko, je bilo preteklo že 28 let in jaz sem bil tedaj še otrok. Povedal sem mu, kdo sem in nato sva se prisrčno pozdravila.

Stric je bil radodaren in gostoljuben; bil je oženjen in imel je deset otrok. Pri njem so ostali samo trije, drugi so se bili že porazgubili po širni Ameriki. Doma sta bila še dva sinova in ena hčerka, za druge je pa stric tako malo vedel kakor jaz. Ena hčer je bila že dve leti poročena in štorklja jo je bila že obdarovala z dvema otrokoma.

V usnjarni sem delal tri tedne. Delo bi bil dalje, toda delovodja mi je bil vsilil delo od kosa, jaz sem se pa uprl in bil zato odpuščen. Kakor hitro sem izgubil delo, sem prejel plačilo, toda le za tri dolarje so me hoteli prevarati. Jaz sem protestiral, da je tri dolarje premalo in ker moj protest ni nič pomagal, sem se odločil, da grem k delavskemu odboru in se tam pritožim. Toda sem se bil premislil, ko sem šel proti domu. Še enkrat sem hotel iti nazaj k delovodji in mu povedati, ako se hoče z menoj poravnati. Ko sem dospel do tovarne, me je opazil paznik v baraki, ki me je poklical in vprašal, če sem jaz tisti, ki je rekel, da se bo šel v mesto k delavskemu odboru pritožit, kar sem potrdil. Nato me je poslal k delovodji v nekem oddelku v tovarni, ki mi je dal samo tri dolarje, za katere sem bil prikrajšan.

Neke nedelje sva se dogovorila z znancem, ki je bil tudi uposlen v livarni, da greva v naselbino West Allis. Tja je naju gnala želja po igri na karte. Podala sva se na pot in končno dospela do nekega rojaka, ki je bil doma ter imel še enega obiskovalca, meni nepoznanega rojaka. Bili smo štirje in zasedli smo prostor okoli mize ter pričeli igrati.

Jaz sem začel izgubljati že pri prvih stavah, tako tudi tovariš. On je imel samo petnajst dolarjev pri sebi in izgubil je vse. Ker ni mogel brez denarja več igrati, se je nekoliko odstranil ter žalostno gledal na nas, ki smo dalje igrali. Gospodar je že prigral okrog $60, midva z nepoznanim igralcem sva pa še dalje izgubljala. Nato je tudi nepoznani rojak vse izgubil, okrog $40. Zatem sva igrala dalje sama in sreča se je obrnila na mojo stran. Začel sem dobivati ter veselo potegnil po $5 ali $10. Že sem imel pri igranju okrog $60 ter hotel prenehati z igro, toda gospodar me je neprestano silil, naj še dalje igrava. Jaz sem se končno vdal in zopet začel deliti karte, toda on je še dalje izgubljal. Bil je ves zelen od jeze, roke so se mu tresle in bil je ves iz sebe. Za denar mu je bilo žal, toda mislil si je, da bo morda nazaj dobil.

Njegova žena, ki je od strani opazovala, se je naenkrat razjezila ter začela regljati in zmerjati svojega moža, naj preneha z igro. Toda on je ni hotel poslušati in igral je dalje ter izgubljal. Ko je bil “suh,” ga je popadla jeza, da je stekel v stransko sobo, iz katere se je takoj vrnil z revolverjem v roki.</text>
      <sha1>gc4278j2uj3yp49gxd3hmhxqyzybh18</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223938</id>
      <parentid>223937</parentid>
      <timestamp>2026-04-22T17:44:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <origin>223938</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="289130" sha1="rf6bmuhv76jforwyqdype2uf990swx2" xml:space="preserve">


==I==

Kakor na tisoče drugih, ki so morali v trebuhom za kruhom v neznani svet, sem moral tudi jaz zapustiti rodno grudo in se odpraviti na dolgo pot v Ameriko. Takoj v začetku, ko sem se odpravljal v novo deželo, sem imel mnogo težav, največ pa zaradi potnega lista.

Prejel sem namreč pismo od strica iz Amerike, v katerem me je vprašal, če hočem priti za njim. Jaz sem mu takoj odpisal, da njegovo povabilo z veseljem sprejemam, čeravno bom imel potežkoče pri iskanju potnega lista in drugih potrebnih stvari. Stricu sem pojasnil razmere in obljubil, da bom skušal dobiti potni list.

Kmalu potem sem se podal v urad okrajnega glavarstva, kjer sem vložil prošnjo za potni list. Istočasno sem tudi iskal informacije glede potovanja v Ameriko. Nekaj tednov pozneje sem prejel drugo pismo od strica, v katerem mi je obljubil, da bo poslal vsoto ameriških dolarjev ali pa pošiljko, če bom dobil potni list in druge potrebne papirje. Odgovoril sem mu, da sem vložil prošnjo in da upam, da bom te stvari tudi dobil.

Čez nekaj mesecev sem prejel od strica parobrodno karto in $25. To vsoto, mi je pisal, bom moral pokazati ameriškim oblastem, ko bom prišel na Ellis Island pri New Yorku. Kar se tiče stroškov, sem imel torej vse preskrbljeno — karto in potrebnih $25. Treba se je bilo le še potruditi, da dobim potni list in začel sem se ponovno obračati na glavarstvo v tej zadevi. V nekaj dneh so mi sporočili, da ni nobenih zaprek in da bom potni list kmalu dobil.

Kakor so mi poročali iz urada okrajnega glavarstva, tako se je tudi zgodilo. Dobil sem potni list, s katerim sem nemudoma odšel v Zagreb k ameriškemu konzulu, da ga podpiše. Pri konzulu ni bilo nobenih sitnosti. Plačal sem deset dolarjev in s tem je bilo vse opravljeno.

Moja parobrodna karta je bila v rokah nekega agenta v Ljubljani, h kateremu sem se potem napotil. On mi je pojasnil, da je vse v redu in da bom lahko kmalu odpotoval čez veliko lužo, zatem pa je zahteval moj potni list, češ, da ga bo vpisal v ladijski seznam. Jaz sem mu izročil potni list, ker sem mu zaupal. V tem zaupanju sem se vrnil domov v Novo mesto. Ko sem se poslovil od agenta, me je zagotovil, da mi bo že dal vedeti, kdaj lahko odpotujem.

Po par tednih čakanja, ko ni bilo od agenta nobenega glasu, me je začelo skrbeti. Odločil sem se, da ga ponovno obiščem in tako pojasnim vzrok dolgega molka. Dolgo pot do Ljubljane sem prehodil peš in takoj odšel k agentu v urad. Tam sem opazil nekega moškega, ki je stal pred vhodom. Vprašal me je, kaj želim in ker mi ni dovolil vstopa v pisarno, sem mu povedal, kdo sem in kaj hočem izvedeti.

On mi je potem povedal, da je gospod agent zelo zaposlen in da ne utegne govoriti z menoj. Pojasnil sem mu, da sem napravil dolgo pot iz Novega mesta in da se ne morem vrniti, ne da bi dobil vsaj odgovor namena. Na to mi je odgovoril, da je on le agentov uslužbenec in morem čakati tako kakor mu on ukaže. Najbolje da se vrnem domov in tam čakam obvestila. Ko bo parnik pripravljen in vse drugo urejeno za odhod, bom lahko odpotoval brez vseh sitnosti. Ker mi ni drugega kazalo, sem se uklonil in vrnil domov.

Minilo so tedni in meseci, toda obvestila ni bilo. Pričakoval sem, da mi bo agent ali pa njegov uslužbenec pisal, kakor mi je bilo obljubljeno, kar pa ni bilo izpolnjeno. Moja nestrpnost je bila vsakim dnem večja in končno sem se odločil, da grem ponovno v Ljubljano. Nadaljevalo se je moje življenje, da ni vse v redu in pomen je se pokazal.

Imel sem znanca, ki je tudi imel potni list in ker je bil z menoj v isti hiši, sva se skupaj podala v Ljubljano, da dobiva vzrok zavlačevanja. Prišla sva v agentov urad, kjer sva zvedela ostalo, ker sva videla same tuje obraze, najinega agenta pa ni bilo nikjer. Uradniki so naju pričeli izpraševati, kaj želiva in povedala sva jima cilj najinega obiska. Potem so naju informirali, da se tisti agent nahaja v zaporu in da sta dva njegova uradnika pobegnila v Ameriko. Agent je pošiljal tudi propadle v Ameriko, pa ga je pravzaprav prijela policija na ljubljanskem kolodvoru, ko se je hotel po francosko posloviti.

Po aretaciji tega agenta so pisarno prevzeli drugi ljudje, ki so nama povedali o njegovi nepoštenosti in poneverbah, ki so se izvršile. Ko sva jim pojasnila, da ima agent najina potna lista in karti, so nama svetovali, naj ga obiščeva v ječi in zahtevava pojasnila.

Dali so nama poseben listek in nama naročili, naj ga izročiva ječarju.

Ko sva prišla pred jetnišnico, je naju neki gospod vprašal, kaj želiva. Ta gospod, kakor sva pozneje izvedela, je bil sodnik in je nama takoj izpolnil željo. Šel je v celico in kmalu se je vrnil z agentom, nakar smo skupaj odšli v sodnikovo pisarno. Sodnik je agenta vprašal, če naju pozna, on pa je pobesil oči in dejal, da naju morda pozna le po imenu, drugače pa sva popolnoma neznana. Ker sva sodniku že prej povedala, da ima agent najina potna lista in karti, je zahteval, naj nama te stvari takoj vrne. Agent je potem priznal, da sva mu res izročila karti in potna lista, katere pa je poslal parobrodni družbi v Zagreb in da je ta reč v redu.

Sodnik je nama potem svetoval, naj se odpraviva v Zagreb, da na pristojnem mestu poizveva, če je vse tako, kakor trdi agent. Če ne bova tam dobila svojih stvari, naj se vrneva v Ljubljano in on bo posredoval potrebno akcijo proti agentu, ki se pokori v zaporu za svoje grehe. Vprašal naju je tudi, če sva izročila agentu kaj denarja, kar sva zanikala.

Naslednji dan sva se z znancem odpeljala v Zagreb. V uradu družbe sva pojasnila, kako nama je ljubljanski agent varal in da bi morala že davno odpotovati v Ameriko, ako ne bi bilo zavlačevanja. Bala sva se tudi, da je agent prodal najini karti in denar zapravil, toda ko sva bila informirana, da sta najina potna lista in karti v uradu, sva bila oba zelo vesela.

Pozneje sva izvedela, da je tisti ljubljanski agent osleparil veliko število ljudi predno so ga vtaknili za zapahe. Oblastem so ga izdali neki Kočevarji, od katerih je vzel denar pod pretvezo, da jih bo spravil v Ameriko. Ko so spoznali, da so naseli, so ga naznanili policiji, ki ga je aretirala. Agent jim je namreč zatrjeval, da jim bo preskrbel potne liste, kar se je drugo potrošene stvari, da bodo lahko odpotovali v Ameriko in na ta način jih je oskubel iz vsega denarja. Res je ponarejal tudi potnih listov in ko je mislil pobegniti s priseljenim denarjem v Ameriko, ga je aretirala. Njegova ponarejena lista so prav tako ovadile petec.

Ko sva z znancem opravila svoje zadeve v Zagrebu, sva se vrnila domov. Bila sva prepričana, da ne bo nadaljnjih sitnosti, ker so naju zagrebški agentje zagotovili, da bodo vse uredili in potem pismeno obvestili, kdaj bo treba odpotovati. Rekli so, da urad vodijo poštenjaki in da bodo pazili, da ne bo več zmešnjav.

Z znancem sva spet legla in čakala in mislila na dan, ko se bo treba odpraviti na dolgo pot. Potrebovala sva na vse sitnosti in pričakovala obvestila iz Zagreba, ki pa ni hotelo priti. Tako sva čakala par mesecev in končno sva prejela pismo, naj se oba javiva v zagrebškem uradu, kjer nama bodo uredili potrebne stvari in par dni pozneje bova morala odriniti proti Ameriki.

Šla sva spet v Zagreb in v uradu so imeli res vse pripravljeno, le potrdilo od ameriškega konsula je še manjkalo. Zato sva šla v njegov urad, ki je izdal potrdilo brezplačno, ko sva ga informirala, da je sleparski agent zadrževal najin odhod v Ameriko. Potem sva se vrnila domov, kjer je bilo treba čakati nadaljnjih teden in potem sva prejela od agenta parobrodno vozovnico, dovolilo, da je prišel čas za odhod.

Z znancem sva uredila prtljago in druge stvari in treba se je bilo posloviti od bližnjih sorodnikov in prijateljev. Mnogi so naju blagrovali, ker bova odšla v deželo, v kateri se cedita mleko in med. Mnogo je bilo ljudi takrat kakor jih je danes, ki si predstavljajo Ameriko v drugačni luči kakor v resnici je. Tudi midva sva videla gradove v oblakih, čeravno sva vedela, da je treba v Ameriki trde delati, da ni noben raj in da ne tam zlato ne pobira na cestah, kakor so nekateri domnevali.

V istih časih se je v našem kraju veliko govorilo o Ameriki. Povedani so se sklicevali le dobro stvari; tistim, ki so realno slabo stran, ljudje sploh niso verjeli.

==II==

Prišel je dan odhoda in z znancem sva zapustila rojstno vas Pleberje, 15 stopinj daleč od mesta. S težkim srcem sva se na pot, ker sva vedela, da se bova morala ločiti od staršev, sorodnikov in prijateljev.

Šla sva najprej v Novo mesto, kjer sva se ustavila pri sorodnikih in prijateljih. Poslovila sva se od vseh in potem sva se napotila na železniško postajo. Vlak je kmalu pripeljal iz Bele Krajine in posloviti se je bilo treba od svojcev. Stisnili smo si roke in se poslovili z solznimi očmi, kajti slovo je bilo težko. Pred nami je bila dolga pot čez morje v tuje, neznane kraje. Slovo je bilo kratko, kajti vlak ni hotel čakati na nas. Ko smo se končno odtrgali od svojih dragih, smo želeli na vlak. V srcu nas je pa stiskalo, da smo mislili, da nam bo počilo od nepopisno težke bolečine. Vlak se je začel pomikati proti Ljubljani in rojstna gruda se nam je čim dalje bolj oddaljevala; priljubljene dolenjske pokrajine so nam izginjale izpred oči. 

Vlak je drdral proti Ljubljani. In mi smo pa tužni srečali in z žalostnim obrazom sedeli v kupeju in mislili na svoje drage, ki so ostali doma. Kako hudo mora biti tudi njim, ki vedo, kako daleč pelje naša pot, na katero smo se podali v borbi za vsakdanji kruh, ki ga bomo morali služiti v tujini. Kdaj bo zopet nastopil čas, ko se bomo vrnili nazaj k svoji rojstni krajini in bogati, da bomo svoje prihranke delili z njimi?

Marsikomu so solze vstople v oči in potočile po licih, kajti ločitev nam nikakor ni hotela izginiti izpred oči. Polagoma smo se pa pustili v pogovor, eden drugi je z ihtnim glasom začel praviti, kako smo zapustili svoje domače in svoj rojstni kraj. Sedaj gremo v tujino, med tuji rod, kjer se bomo težko privadili. Pred odhodom smo se veselili in smo radostno vzklikali: »V Ameriko gremo — nahajanje se bi bilo pa najraje skesali. To smo še drugo mimo, se pogovarjali skupaj v vlaku, ki nas je peljal proti Ljubljani.

Vlak se je ustavljal na nadaljnih postajah. Vstopali so novi potniki, ki so vozili v razne kraje. Skoro vsi so bili dobro razpoloženi, nas pa ni veselilo, da bi se spuščali v pogovore z njimi. Mi smo mislili svoje in sklepali smo, da tudi drugi potniki ne bi bili tako dobrega razpoloženja, ako bi bili na našem mestu. Oni se bodo morda še enkrat vrnili domov, bodimo se znali pripetiti, mi ne bomo nikdar več videli svoje rojstne vasi, staršev, bratov in sester.

Končno se je vlak ustavil na postaji v Ljubljani. Med vremenom smo popravili svoje kovčke in drugo prtljago, izstopili iz vlaka in dali našo prtljago prepeljati v bližnji hotel. Bilo je že zgodaj zjutraj in odpotovati smo hoteli iz Ljubljane šele naslednji dan; zato smo si najeli tudi spalne sobe, kajti v noči, ko smo se podali na pot, nismo spali nič, na nadaljnji vožnji pa tudi ni kazalo, da bi mogli pošteno zatisniti trudne oči.

V Ljubljani smo imeli glede našega potovanja še nekaj opravkov; kar nas je bilo fantov, smo hoteli to sami urediti, da se ne bi potem kaj zataknilo po ostalih v hotelu in pazili na prtljago.

Fantje, utrujeni po potovanju, smo se malo oddahnili prekrenčeti potrebne potrdila glede vojaške službe. Potrdila smo morali dobiti, da bomo lahko dokazali, da smo služili v jugoslovanski armadi in da smo odslužili svoj dvoletni rok, kar je te tedaj zahtevalo od fantov, ki so bili podvrženi vojaški službi.

Pri vojaškem poveljstvu v Ljubljani smo imeli zopet sitnosti. Nikakor nam niso verjeli, da smo res prosti vojaške službe ter da smo popolnoma odslužili. Mi smo na vse načine hoteli uradnike prepričati o naši poštenosti, pa nam niso verjeli. Končno so začeli listati po raznih knjigah, kjer so vendar našli zapiske glede naše vojaške službe. Nato so nam dali potrdila brez nadaljnjega obotavljanja.

Toda zaprek ni bilo konec ne kraja. Zopet so nam rekli, da moramo imeti tudi potrdila od finančne uprave v Ljubljani. Mi smo hodili od Poncija do Pilata in iskali potrebna potrdila. Dva naša sopotnika sta dobila potrdila od policijskega komisarja. Ko sva pa nadaljnja dva prišla k njemu po potrdilo, je rekel, da ga ne potrebujeva.

Ta finančna in policijska potrdila bi imeli pokazati na meji med Jugoslavijo in Italijo. Ker pa ga nisva mogla dobiti z njegovim potrdilom, sva morala iti kar brez njega.

Naposled je vendar prišel čas, da smo zapustili Ljubljano. Vozne listke smo si kupili do državne meje. Tisti, ki so imeli vse urejeno, so odšli proti vlaku brez skrbi, toda jaz in moj sopotnik, ki nisva imela omenjenega potrdila, sva bila v skrbeh, kaj bo, ako naju ne bodo pustili naprej.

Vlak se je začel pomikati naprej proti italijanski meji in v kratkem času smo bili na cilju. Na meji smo morali vsi izstopiti, nakar so naši obmejni in finančni uradniki vse pregledali. Jaz in moj sopotnik sva se kar tresla od bojazni, da naju ne bi zavrnili. Toda ves strah je bil brez potrebe; uradniki so vse pregledali in ugotovili, da je vse v redu. O omenjenem potrdilu niso vprašali in midva sva bila pri obmejnem pregledu izpuščena kakor vsi drugi. Vprašali nas niso ne o vojaškem in ne o policijskem potrdilu.

Po pregledu na jugoslovanski meji smo prestopili mejo in nato so nas zopet na italijanski strani pregledali, ako imamo vse v redu. Pregled se je končal v zadovoljstvo vseh, potem so nas pa odpeljali na postajo, kjer smo kupili vozne listke do Trsta.

Na postaji v Trstu so nas čakali uradniki parobrodne družbe, ki so nas odvedli v mesto. Tam so nam preskrbeli prenočišče v nekem velikem poslopju. Dobili smo sobo, ki je izgledala kakor spalnica. Vseh potnikov nas je bilo okrog trideset, skupaj pomešani, moški, ženske in otroci. Prenočevali smo vsi v prostorni sobi, na enem koncu moški, na drugem pa ženske in otroci.

V Trstu smo čakali na parnik štirinajst dni. V omenjenem poslopju smo prejemali tudi hrano, za kar so nam nekaj malega zaračunali. Včasih mi pa tudi v kakšno gostilno, kjer smo si izbrali jed po svoji volji. Ko smo uradnike izpraševali, kdaj se bomo vkrcali na parnik, so nam veselo odgovarjali, da v kratkem in tako so odlašali dan za dnem.

Meni je bil Trst dobro znan že iz prejšnjih časov. V mestu sem se nahajal štiri mesece med svetovno vojno, v okolici pa čez cele dni. Zato sem bil s svojim znanjem dobrodošel sopotnikom, ki so se podajali na izprehode po mestu popoldnevi in tudi ob večerih. Seveda smo se morali ozirati tudi na previdnost. Najrajši smo se izprehajali po ulicah starega mesta, kjer živi revnejše prebivalstvo. Tako smo se dobro seznanili z ljudmi v tistem delu mesta, kjer smo videli mnogo bede in ubožanja. Trst je na enem mestu, drugim pristaniškim mestom, kjer se srečata bogastvo in bogastvo vsak na svojem koncu in kjer reveži bijejo težak boj za obstanek.

Po dolgem čakanju je vendar prišel dan, ko smo se vkrcali na parnik, ki nas je imel odpeljati preko oceana v novi svet. Na tisoče in tisoče naših ljudi je že odjadralo v daljne dežele in tudi mi smo dočakali tisti dan, ko smo se podali na dolgo pot, na morsko vožnjo in ali za rojake, ki so se že pred nami izselili.

==III==

Prve vožnje po morju ni bilo hude. Toda parnik ni bil pravi potnik, temveč tovorni in imel je na krovu okrog šeststo potnikov raznih narodnosti in veroizpovedanj; bila je natrpana mesta, brez posebne ureditve na ladji. Bilo je tudi veliko naših Slovencev in deset deklet. Nadalje je bilo okoli dvajset Hrvatov, nekaj Nemcev, par Rusov, nekaj Madžarov, Bolgarov, največ pa Italijanov, ki so jih dobivali tudi med potjo na ladjo, ker se je parnik ustavljal v raznih pristaniščih. Pridružilo se nam je več potnikov raznih narodnosti, kjer se je parnik ustavil. Razkladali in nalagali so pa tudi razno blago ter ga prevažali iz kraja v kraj.

Dosti so naložili v raznih pristaniščih tudi suhega grozdja, iz katerega je gotovo ameriški buteljarji kuhali preprosto kapljico, ko je grozdje dospelo v združene države. Jaz sem vse skrbno opazoval, ko se je parnik začel po Jadranskem morju naprej proti Atlantskemu; opazoval sem pristanišča in obalo Italije, Grčije, Španije in Afrike. Vse me je zanimalo, toda v duhu sem bil še vedno s svojimi dragimi v domači vasi; nisem mogel pozabiti nanje in na veliko ločitev. Ko sem se spomnil, koliko sem imel truda in sitnosti, da sem vendar dočakal dan, ko sem resnično odšel na pot, me je vse to nekoliko potolažilo, ker sem vedel, da sem končno dosegel svoj cilj.

Parnik je neprestano se ustavljal v raznih pristaniščih, katerim imena sem pozabil. Nosil je velik tovor, da sem se kar bal, da se ne bi potopil. V zadnjem pristanišču so še naložili premog in pitno vodo, toda vode smo zmanjkovalo predno smo dospeli do cilja, tako da smo morali piti prekuhano morsko vodo, ki nam ni bila nič okusna.

Ko je parnik končno dospel do odprtega morja, se je jela zibati prava morska vožnja. Parnik se je začel zibati, ko so valovi začeli dvigati in nato zopet padali. Slabo vožnjo smo imeli tri dni, potem je bilo morje zopet mirnejše in naš parnik je nekako dobro rezal v ravni legi naprej.

Hrana ni bila baš povoljna in smo bili večkrat lačni. Radi bi si bili kupili za svoj denar kaj priboljška, pa smo morali stiskati za najpotrebnejše. Ker nam niso dali toliko, da bi se do sitega najedli, smo začeli študirati, kako bi se dalo na kak način vsaj kaj dobiti, kajti kuharji so bili deli hrane. Po razmišljanju smo to tudi poskušali. Naše jedilne karte smo namreč štele in kuhari so nas le na številke pazili, kadar smo jih pokazali. Ker je bilo večkrat preveč drenja, smo se poslužili, da smo eno karto lahko dvakrat pokazali. In nekega dne sva to poskusila s sopotnikom, ko nas je večje število stalo v vrsti, da dobimo odmerjeno hrano, v katero je bil tudi kruh prirejen. Ko sem jaz pokazal karto, mi je kuhar odmeril moj del, zatem sem mu pokazal še karto za kruh, ki je dal drugemu, ki je stal za menoj, ker jaz nisem mogel vsega držati. Potem sem izročil karto onemu za menoj in za zopet drugemu, ki je potem zopet nastopil v vrsto, pokazal karto kuharju in dobil ponovno odmerjeno hrano, kajti kuharji so bili na številke.

Tako smo na ta način dobili za kruh, kajti za drugo hrano nam ni bilo dosti kar. Toda to našo zvijačo so kmalu pogruntali in začeli zmerjati z vsakovrstnimi primitivnimi izrazi, ki so mu primerni sled. Toda opazili nas niso; mi smo naprej tako delali, čeprav so večkrat opazili, da smo dvakrat z eno karto dobili kruh, čeravno pa nam je še posebe zlo. Nismo se brigali za kuharjevo zmerjanje; samo da smo ga prevarali, pa smo bili zadovoljni.

S pijačo je bilo bolje, ker vina smo imeli dovolj, slasti še, ker ga dekleta niso marala piti; izročile so ga nam, ki smo ga radi cukali. Vino so nam pa tudi delavci na skrivanji prodajali po nizki ceni. Seveda ga je bilo na prodaj v kantini, toda tam je bilo dosti dražje, zato si ga smo mogli privoščiti. Delavci so ga sebi odtrgali in naprej tudi skrbeli, da ga potem naši prodajalci po tako nizki ceni. Istotako so nam delavci prodajali živila na skrivaj in mi smo bili tiho v tem oziru. Vse se je delalo tajno; oni so nam prodajali po nizki ceni, mi pa kupovali kolikor nam je bilo mogoče.

Nadaljnja sitnost, ki smo jo imeli med vožnjo na parniku, je bil mrčes, s katerim so bili nabito oddeljeni Grki. Bili so polni uši, garjev in opraskan po koži, ko mrav obsen. Uši so se hotele pa svobodno razširiti na vse potnike, kar je bilo treba na vsak način preprečiti. Eden ali drug način preprečiti. Večkrat smo se morali dati poškropiti z nekakim oljem, s katerim smo pobijali to polagali v vodo paro, da so mrčes poginili. Naša obleka se je skoro popolnoma pokvarila, ker smo jo večkrat pomivali.

Grki so bili v resnici najbolj nesnažen narod na parniku; bili so umazani in razcapani, kakor pravi cigani. Bili so zelo nadležni; pri kosilu je bil vsak drenč in večkrat so se sami med seboj stepali, ko so se rinili, kdo bo prej dobil odmerjeno hrano. To se je ponavljalo vsak dan, ko smo bili na parniku.

Časi so objemali Grke pomorci ali delavci in drugi mornarji, toda kljub temu so se vedno zaganjali. V resnici je izgledalo, kakor da bi bili med pravimi divjaki. Tega obnašanja smo bili dosti sitni in bi se bili najraje ali znašli daleč stran od Grkov; toda morali smo potrpeti, dokler ne bo konec našega voženja.

Nekega dne se je raznesla po parniku novica, da je neka žena zbolela na nalezljivo bolezen. Komaj je vest dosegla potnike, je smo morali pred zdravstveniki nas je preiskal od nog do glave, ako se morebiti še pri kakšnem drugem potniku med nami ne skriva nevarna nalezljiva bolezen. Zdravnik je cepil vse potnike, da prepreči širjenje bolezni. Kmalu potem je nadaljnja nesreča zadela za isto boleznijo še par. Zatem so zaprli ženski oddelek in mi nismo mogli več do svojih sopotnic, s katerimi smo skupno obdi do doma. Ženski oddelek je bilo prepovedano izprehajanje po krovu, dokler je bila možnim se dovoljeno iti par ur na krov, toda takrat smo morali moški iti v svoje kabine. Mornarji so pazili, da se ne bi kljub prepovedi kateri moški približal med ženskami, ki so se sprehajale na krovu. Pod strogim zdravstvenim nadzorstvom smo bili šest dni; sporočili so nam, da je ena ženka nekolik bolna, druga pa je že v slabem stanju.

Parnik je plul dalje in dalje po morju gladini. Dnevi so hitro tekali in tako tudi tedni. Mi smo se približevali svojemu cilju. Oklavir sta bili tesni želji, preteklo več dni. Ena je bila popolnoma okrogla, druga je bila ravno krivuljasta. Ena je bila skorajda povsem izginila in druga se je raznesla vest, ako ne bo tudi ona odpravila predno doplujemo v ameriško luko, da nam bo zabranjeno izkrcanje in vstop na priseljeniški otok. Lahko pa se tudi pripeti, da nas vse skupaj vrnejo, od koder smo prišli. Če se to zgodi, sem si mislil, bodo vse hude stvari, ki smo jih videli in vse skrbi in sitnosti odpotovali v domovino.

Končno smo vendar pripluli v newyorško luko in parnik se je ustavil par milj od otoka Ellis Island. Na parnik so prišli ameriški zdravniki in nas natančno pregledali, da ne bi morebiti prišel kak nalezljiv bolnik s seboj. Izredno natančno preiskavo so napravljali, najprej za vse ženske, ki le zbolela na vsem morju. Vso obleko in perilo so nam razkužili, da bi uničili morebitne bolezenske kali v raznih predmetih.

Na tistem kraju je parnik stal par tednov in mi se nismo smeli izkrcati; bili smo pod stalnim nadzorstvom obrežne straže. Potniki smo obupno čakali svoje usode ter žalostno gledali v bodočnost. In vse te neprilike zaradi ene same ženske. Govorica se je ponovno raznesla med potnike, da ako omenjena bolna ženska v kratkem ne ozdravi, nas bodo poslali nazaj.

Naposled so dali ameriški zdravniki našemu parniku še trideset dni časa. Ako v tem času ženska ozdravi in ako noben izmed potnikov ne zboli, se bomo lahko izkrcali. V tistem odmerjenem času smo nestrpno pričakovali, kako bo naša sreča potekala. Ne verjamem, ako so se kakemu bolnemu človeku tako želeli okrevanja kakor smo ga mi naši bolni sopotnici, kajti z njeno boleznijo je bilo spojeno tudi naše zadržanje. Končno se je pa vse bolje izteklo kakor smo pričakovali. Ženska je popolnoma okrevala in nobeden izmed potnikov ni več obolel. Tako je le prišel dan veselja, ko smo stopili na suho zemljo na otoku Ellis Island.

Po ponovni preiskavi smo dobili dovoljenje, da se smemo izkrcati in da je vsa nevarnost nalezljive bolezni odstranjena. Našemu parniku je pripeljal manjši parnik, ki nas je prepeljal na otok. Toda tam se je šele začelo pravo življenje; morali smo vsi preobleči in se dobro okopati. Dali so nam novo spodnje perilo in zopet vse razkužili. Na otoku smo se nahajali nekaj dni, da so nas do dobrega pregledali in nas pripravili za nadaljnjo pot.

V času bivanja na izseljeniškem otoku smo se morali umivati po telesu z nekim razkuževalnim sredstvom. Ko je prišla vrsta name, da bi se moral namazati, kakor so me drugi posnemali, sem prišel pod prho in smrdljivo tekočino je zlivali v korito, toda redko me je zapazil. Proti temu sem se branil, nato pa z nekim predmetom udaril bržkone čez pleče, da sem odskočil kakor žaba, ki prileti ob trd predmet. Nato so me ponovno napolnili z ono smrdljivo tekočino, me prijeli za glavo in mi ukazali, naj jo pomočim v posodo. Jaz sem se torej popolnoma namazal po glavi in telesu. Tisti, ki me je držal čez pleča in prisilil, da sem glavo vtaknil v smrdljivo tekočino, je še nekaj mrmral, toda jaz sem izrazil ogorčenje.

Ko so uradniki in zdravniki videli, da smo popolnoma očiščeni, so nam naznanili, da bomo odpotovali kamor smo namenjeni. Morali smo še skozi zadnjo preiskavo, da so nas zdravniki še enkrat pregledali od nog do glave in potrdili, da smo zdravi in sposobni. Morali smo pred raznimi uradniki in pred komisarjem izjaviti naše želje, kamor želimo iti in kam nameravamo. Jaz sem dobro odgovarjal in tudi pokazal zahtevani 25 dolarjev; preiskava je bila končana in jaz sem lahko zapustil otok.

Dobil sem spremljevalca, s katerim me je prepeljal v malem motornem čolnu z otoka na drugo stran. Ko sem stopil zopet na suho, sem bil ponovno pregledan od zdravnikov; bilo ni nikakršne zapreke in s spremljevalcem sva se podala naprej. V nekem kraju sva vstopila v voz ozkotirne železnice in sva se odpeljala do agenture parobrodne družbe. Tam sem končno zopet prejel oddal od svojega kovčka in odpotoval v New York.

Uradniki v pisarni so govorili hrvaško in sem se z njimi lahko pogovarjal. Izpraševali so me glede vožnje in o potovanju. Povedal sem jim, da je bila vožnja dolga in da sem dosti časa zamudil predno sem dosegel svoj namen.

Ker nisem imel dovolj denarja, da bi si bil kupil vozni list do cilja, sem moral čakati v New Yorku, dokler nisem dobil potrebne vsote od strica. Uradniki so mi odkazali spalno sobo in mi pripravili so tudi streho, naj mi pošlje potrebni denar. Imel sem še 25 dolarjev, vozni list od Monroje, Mich., pa je stal 27 dolarjev in nekaj centov. Zato sem naročil uradnikom, naj zbranjujo, da mi stric pošlje še 20 dolarjev, kar bo zadostovalo za vozni list in druge stroške.

Ko sem se odpravil v odkazano sobo k počitku, sem upal, da bom potem naspal, a sem se motil. Kmalu sem se prebudil, kajti po meni je začelo nekaj laziti. Prižgal sem luč in začel pregledovati in zapazil sem cele roje stenic. Vse se je plazilo po postelji in po meni. Takoj prvo noč na ameriški zemlji me je napadla stenica. To res ne more biti tista zlata Amerika, o kateri smo se v starem kraju pogovarjali, sem dejal sam pri sebi.

Prižgal sem si cigareto in se usedel na posteljo, ki je kar zakripala. V sosednji sobi sta bila dva druga potnika, ki sta čula moje godrnjanje. Eden je potrkal na vrata moje sobe in vprašal, zakaj mrmram. Po glasu sem ju spoznal, da sta ona dva, katera sem zadel v pisarni. Povedal sem jima, da ne morem spati, ker mi ne dajo stenice miru. Potem smo se spustili v pogovor in povedala sta mi, da sta Bolgara in da se vračata v staro domovino, ker ju tudi v Ameriki postalo slabo in začelo primanjkovati dela. Pojasnila sem jima, da sem Slovenec in da sem prišel sem iskat srečo. Vse po vrsti sem jima razodel in oba sta me z zanimanjem poslušala. Pogovarjali smo se lahko, ker se je oba dovolj dobro znala slovanskega jezika.

Nadalje sta mi povedala, da so v Ameriki težka dela in jako nezdrava. Plača je nizka in da se ne da dosti prihraniti. Eden je rekel, da je bolje v bolgarskih brdih pasti koze nego garati na vroče pečeh za ameriške kapitaliste. Drugi me je svaril pred težkim delom, ki človeka lahko spravi v prerani grob. Ameriški kapitalistični sistem je tak, da hoče človek izmolsti iz delavca, da lahko grmadi ogromno bogastvo.

Tako sta mi Bolgara nekoliko orisala delavsko življenje v Ameriki. Čeprav sta mi pripovedovala v hrvaškem jeziku, sem ju vse razumel. Jaz sem jima omenil, da sem že dosti čul o Ameriki, toda največ je lepo strani. Prepričan sem pa bil, da tudi v Ameriki ne more biti vse dobro in to sta mi pojasnila tudi Bolgara. Vprašal sta me tudi, ali sem lačen ter mi ponudila jestvine, ki sta jih imela pri sebi. Prekinjala sta ameriški kapitalistični sistem, za katerega sta vedela, da izkorišča delavca in da je treba delati za skromno plačilo.

Tako sta mi Bolgara nekoliko orisala delavsko življenje v Ameriki. Čeprav sta mi pripovedovala v hrvaškem jeziku, sem ju vse razumel. Jaz sem jima omenil, da sem že dosti čul o Ameriki, toda največ je lepo strani. Prepričan sem pa bil, da tudi v Ameriki ne more biti vse dobro in to sta mi pojasnila tudi Bolgara.

Potem sem šel spat in v sobi se je dalo spati, ker so stenice naredile ponoči masko; na vsak način so me hotele napasti tudi ponoči, vendar sem nekako zaspal. Naslednji dan sem odšel iz sobe, kjer sem spal, in si poiskal nekoliko svežega zraka. Utrujen sem bil po dolgi poti, ko sem se odpravil k počitku.

Popoldne sem dobil denar od strica, ker je dospel denar od strica, kateremu sem prej pisal, da mi pošlje 20 dolarjev. V uradu so mi povedali, da denar že je, toda jim pride vsak čas in naj bom brez skrbi. Kakor hitro bo prišel, ga mi bodo izročili, da bom lahko nadaljeval pot.

Popoldne je denar vendar dospel in jaz sem bil resen nadvse in srečen, ker sem lahko izročil in potem me je pa nekdo odpeljal s potniškim avtomobilom na postajo New York Central železnice. Na postajo sem dospel le nekaj minut pozno in tako zamudil vlak.

Drugi vlak je imel odriniti še par ur. Moj spremljevalec mi je rekel, da ne utegne čakati pred odhodom vlaka; zato je poiskal nekega človeka na postaji in me naročil, naj pazi name in me spremi na vlak. Tisti človek je spremljevalca skoraj uslužno in napravil kakor mu je bilo naročeno.

Med časom čakanja na vlak sem se izprehajal v čakalnici in opazoval vrvež potnikov, ki so neprestano prihajali in odhajali. Ko sem pomislil na milijonsko mesto New York, v katerem so prebivali ljudje iz vsega sveta, sem tudi mislil na tisoče ljudi, ki so dospeli na postajo, da so prišli raznih narodnosti, med katerimi najbrž tudi Slovencev.

Končno je prišel vlak, s katerim sem se odpeljal proti svojemu cilju, v Monroe, Mich. Čez nekaj časa je bil moj spremljevalec izpisan, nato pa smo se odpeljali naprej. Vstopil sem v drug vagon, ki se je povsem razlikoval od evropskih, s sedeži na mehki sedel z visokimi nasloni, ki so me odpeljali v ameriška mesta.

==V==

Vlak je drdral po ameriških železnicah in jaz sem skozi okno opazoval nova mesta, nove vasi in polja. Zelena cesta me je vodila preko polja in gozda, med hribi in dolinami in odprl se mi je nov svet. Vse to sem opazoval skozi okno vlaka, v duhu sem pa preletel vse dogodke, ki sem jih doživel na poti. Poslovil sem se od svojih sopotnikov in sopotnic njih; razšli smo se na vse strani in se nismo več nikoli videli. Spomnil sem se Bolgarov, s katerima sem se sestal v hotelu ter začel razmišljati, kar sta pravila o Ameriki in zakaj sta se vrnila v domovino.

Na parniku sem se seznanil z nekaterimi sopotniki, naposled sem pa ostal sam in se med tujci vozil v vlaku dalje proti državi Michigan. Največja zmešnjava je bila na Ellis Islandu, kjer so nas razdelili v skupine, ki so odrinile vsaka v svoj kraj.

Ko je vlak drvel proti državi New York proti Pensilvaniji, sem začel misliti na razna mesta, o katerih sem čul govoriti v domačem kraju. Po večurni vožnji smo dospeli v Pittsburgh, o katerem sem že dosti čul praviti in da v njem živi veliko rojakov. Videl sem mnogo tovarn in črnega dima, ki se je valil iz visokih dimnikov. Opazil sem večjo skupino delavcev, ki so iz tovornih vagonov razkladali premog in ga s samokolnicami odvažali proč ter ga po nekem žlebu spuščali navzdol v nižje skladišče. Delavci so bili zaprašeni in umazani, da bi človek na pogled mislil, da so Afričani.

Vlak se je v Pittsburghu ustavil nekaj minut, nato je pa odbrzel zopet naprej. Po par urah nadaljnje vožnje se je ponovno ustavil na nekem mestu. Izstopil sem in tam sem moral zamenjati vlak. Čakal sem nekaj pol ure, potem pa sem se nekdo poklical, naj mu sledim. Pogrebal sem svojo prtljago, katero sem tako bil odložil in se z njim človekom, ki mi je dal znamenje z roko. Stopila sva k čakačjemu vlaku, na katerem sem ga spet našel, nato je vlak kmalu odrinil naprej proti strani države Pensilvanije.

V kratkem smo dospeli v državo Ohio in drveli naprej pod hribovito pokrajino. Prispeli smo v mesto Toledo, kjer se je vlaka ustavil le deset minut, nato je pa zopet odbrzel proti Detroitu, Mich. Jaz sem si pa mislil, ko bom enkrat v Detroitu, potem bo kmalu konec dolge vožnje.

V Toledu se mi je pridružil neka Italijanka, ki je potovala v Detroit. Začela me je ogovarjati v italijanščini in naredila mi je raznimi vprašanji. Hotel sem ji izvedeti, kako daleč je še do Detroita, toda nisem ji mogel povedati, ker sam nisem vedel.

Vožnja do mojega cilja je bila krajša nego sem si mislil, kajti razdalja od Toleda do Monroja ni kmalu prevoziti in sem mislil, da se bom moral peljati še dolgo. Pravzaprav sem mislil, da se bom moral peljati skozi Detroit, pa sem bil v zmoti.

Ko se je vlak ustavil v Monroju, Mich., je bilo treba hitro izstopiti, drugače bi se bil odpeljal naprej in moral bi poslušati italijanko, ki je bila vsa nervozna in je izgledala, da ji tudi ne gre prav. Zato je želela, da bi dobila kakšno osebo, da bi ji pomagala iz zadrege.

V Monroe sem dospel ob 10. uri, zvečer 19. marca. Iz Novega mesta sem odšel 14. januarja, torej sem bil na poti predno sem dospel na cilj, 62 dni. To je bila dolga pot, kakor Kolumbova, ki je mesece jadrala po širokem morju, preden je dospel v neznano deželo.

Na postaji v Monroju me ni nihče čakal in nisem vedel, kam bi se obrnil. Vlak je odpeljal naprej proti Detroitu, jaz sem se pa podal s svojo prtljago v čakalnico in tam čakal, da bo kdo prišel pome, ker jim je znano, da imam priti ta čas.

Čakal sem še eno uro, pa nikogar ni bilo. Šel sem ven, da bi hodil po ulicah v bližini postaje. Ko pa le ni hotel biti nikogar nikjer. Že za celo potrpljenje sem začel zapuščati. Sklenil sem, da ne bom več čakal. Podal sem se v notranjost mesta, kjer sem srečal nekega fanta in ga vprašal naslov, kajti razgovarjati se itak nisem znal z njim. Ko je pogledal naslov, mi je s kretnjami pokazal, kam se moram obrniti in da bom tam našel, kjer imam naslov. Jaz sem storil kakor mi je pokazal in čez desetkrat sem premeril križišča in ulice v temi. Našel sem le, toda v temi nisem videl hišnih številk. Torej je bilo nemogoče vedeti, kje imam hišo. Moral sem tavati, v kateri je stanovala strica. Tako sem taval po ulicah sem in tja ter prišel na konec ulice; hiša ni bila več naprej in vrnil sem se nazaj. Minil sem večkrat na postajo in tam čakal tako dolgo, da bo prišel stric Jože ali kdo drug ter me rešil iz težkega položaja.

Ko sem nazaj gredo proti postaji prehodil in prekoračil dve križišči, sem zapazil malo deklico, ki je prišla iz neke hiše in je hotela vstopiti v bližnjo prodajalno. Sklenil sem jo vprašati, ako zna kaj angleško, ki sem jo mislil govoriti. Pokazal sem ji naslov, ker drugače itak nisem vedel kaj govoriti. Ko je prečitala naslov, je kar obrnila in se nekoliko prestrašila. Pogledala me je in mi rekla v slovenskem jeziku: »To je pa prav tukaj. V hiši, kjer živim, je tudi Jože Krol, ki je pri nas na hrani.«

Nato je stekla nazaj v hišo, jaz pa sem šel za njo, kjer mi je pokazala. Sporočila jim je, da je tujec zunaj, takar so vsi prišli iz hiše in med njimi moj stric. To je bilo presenečenje, pozdravljanja in stiskanja rok. Vsi so bili veseli in jaz sem bil še posebej ganjen, kajti deset dni sem se podal v hišo in bogem sem hotel biti ne konca ne kraja.

Potrkal so mi s potrebnimi krepčilnimi in tudi lahke kapljice ni manjkalo. Zavladali smo vso noč in vzbujali korajžo. Jaz sem jim moral pa kar pripovedovati, kako je doma, kako je bilo z vožnjo in še druge stvari.

Stric me je upravljal, da me je bil prišel čakat na postajo eno uro prej, ker je mislil, da bom prišel z drugim vlakom. Ker me pa ni bilo, je zagotovil mislil, da ne bom dospel tisto noč. Jaz sem mu odgovoril, da je vse dobro, samo da sem končno prišel na cilj in me svoje ljudi.

Tisti večer smo dolgo kramljali in bili dobre volje. Razgovarjali smo se tudi glede dela in tako sem čul od njega, da je v Ameriki vse bolj na slabše potegnilo in da so zlati, dobri časi, o katerih smo še v stari domovini slišali, odšli v večne čase in se ne bodo vrnili. Jaz sem samo kimali z glavo in pritrdil, sam pri sebi sem si mislil, da bom še videl, kako bo sreča z delom.

Ker nisem imel dovolj prostora v hiši, kjer je bil moj stric na hrani, so mi dobili stanovanje v sosednji hiši pri nekem Poljaku. Na hrani sem pa ostal v hiši, katero sem našel s pomočjo one deklice, s katero sem se pogovarjal zvečer. Tako sem imel v eni hiši stanovanje, v drugi hrano. Na ta način se je začelo moje življenje v Ameriki.

==VI==

Dnevi so hitro tekli v novi deželi. Opazoval sem razmere v mestu Monroe in kolikor sem mogel sklepati, je bilo dosti narobe; videl sem več stvari, ki niso bile take, ko bi morale biti.

Šesti dan po mojem prihodu v Monroe mi je stric Jože rekel: 

»Menda bo treba iti kam za delo pogledat, Frank, kajti v tej deželi se ne da brez dela živeti, kakor tudi v nobeni drugi ne na tem svetu.«

Jaz sem mu odgovoril, da to sam dobro vem in da nisem prišel v Ameriko, da bom tu brez dela živel.

Stric Jože je bil zaposlen pri neki družbi par mesecev; ko se je pa še mene nadejal, je vprašal delovodjo, ako bi mogel dati tudi meni delo, kadar dobim iz starega kraja. Delovodja je stricu obljubil, da morda mi bo dal delo, toda obljubil ne more ničesar. Delovodja je tudi rekel stricu, naj me k njemu pripelje, kadar bom prišel, da bo videl, kako izgledam. Potem mi bo že preskrbel primerno delo, da ga bom lahko opravljal.

Nekega ponedeljka sem spremljal strica na delo in on me je predstavil delovodji. Delo sem dobil isti dan in začel takoj delati. S tem sem bil vpeljan v družbo ameriških delavcev in začel pot svojega obraza služiti privlačne ameriške dolarje.

V starem kraju večina ljudi ne ve, da se mora v Ameriki trdo delati in da večina priseljencev gara za borno plačilo. Tega si večina ne more predstavljati v starem kraju, ker potem jih ne bi tako veliko v novo deželo šlo. Ako bi jim kdo povedal resnico, mu ne bi verjeli, naznanjali bi ga in obtožili z lažmi. Tako bi se tistemu zgodilo, ki bi jim vse po pravici razodel in raztolmačil, kako se služi denar v Ameriki v zavarjenih premogovnih, v globokih železnih in bakrenih rudnikih, v tovarnah in gozdovih.

Ako bi nevedneži vedeli, kako težko se služi denar v Ameriki, bi odšli nazaj. Polomljenih je bilo že dosti ljudi zaradi privlačnega dolarja. Ameriška industrija zahteva letno tisoče delavskih življenj. Za vse nadloge, krize in težave v ameriškem delavskem sistemu vedo le delavci, ki se trudijo pri težkem delu za borni obstanek.

Na peti dan zaposlitve sem doživel razočaranje. Delovodja me je odpustil. Stricu Jožetu je rekel, da me je dobil, ko sem kadil pri delu in to je bil zadosten vzrok, da me je odpustil. Stricu je rekel, če mu to ni všeč, naj pa on pobere šila in kopita.

Zalutal sem bil okoli dvajset dolarjev. Plačal sem hrano in stanovanje in ostalo mi je par dolarjev. Nisam bil pa posebno srečen, ko sem storil prvi korak in se odpravil v Ameriko in najbrž tudi ne bom v bodočnosti. To sem lahko sklepal, ker sem že peti dan delo izgubil. Ker sem bil razočaran in te navlake, sem sklenil, da iščem drugo delo; upal sem, da se bo že kako preokrenilo in da bom dobil drugo delo.

Stric se je tudi nameraval posloviti in naselbine in odpotoval v Cleveland, kjer je upal, da bo kaj boljšega dobil. Kakor je namenil, tako je tudi storil čez par tednov je odpotoval v Cleveland, mene pa pustil v Monroju.

Jaz sem ostal brez dela in denarja pri tujih ljudeh. Stric je že poselil in me zapustil. Sedaj pa tukaj, kaj je Amerika, sem si mislil sam pri sebi. Denarja je bila mi sem imel, poleg tega sem bil pa še odrezan od svojih ljudi daleč v tuji deželi.

Taval sem, kaj bi storil in kam bi se obrnil. Nestete misli mi je rojilo po glavi, pa nobena ni bila prava. Naposled eno nekoliko iztuhtal in takoj mi je bilo lažje pri srcu.

V neki hiši je bilo par rojakov na hrani, med temi tudi Jože Novak. Z njim sem se seznanil, ker tudi on imel dela, bil je pa še okoli deset let v Ameriki. Zato so mu bili znani dobri in slabi časi.

Pripovedoval mi je, da se razmere hitro spreminjajo v Ameriki. Kadar je dosti dela, stanejo delavci in jih dajo v delo. Kadar nastane pa zastoj v industrijah, dobijo pa brezposelne za vsakim potom.

Pogovarjala sva se tudi o razmerah v kraju in o tamšnjih razmerah in tako sva v pogovoru pretehtala, ko sva kupi dohajala in iskala delo.

Takrat so bili slabi časi za delo in nisem mogel dobiti dela, sem pa imel nekaj dnevnih in drug zaslužek, ki se na pomlad pričnejo, še se niso pričela. Končno je prišla pomlad in z njo gorkejši dnevi in lepše vreme. Z zunanjim sva vedno tavala dan za dnem po ulicah in iskala delo. Vse sva pretaknila v vseh tovarnah sva pogledala in povsod so nama rekli, da nimajo dela.

Nekega dne sva dobila mislilno delo pri nekem Judu, ki je zbiral staro železo — vse od žlanke do polomljenega avtomobila. Te stare potrebje je imel velik kup ter čakal na čas, ko bo vse to prodal, da bo več skupaj spravil v denar. Pri njem sva delala sama dva dni in pol. Rekel je, da naju več ne potrebuje in da nama izplačal pičel zaslužek.

Zopet sva bila potisnjena med brezposelne in vržena na cesto. Gornjala in preklinjal sva kapitalistični sistem, ki ne dopušča, da bi vsi potrebni imeli delo.

Pretekla sta dva tedna od časa, ko sva z znancem izgubila delo pri Judu. Dokler sva imela stanovanje je rastel. Plačati je bilo treba, toda denarja ni bilo več. Tam, kjer sem bil na hrani, so me začeli postrani gledati in dosegel sem misliti, da moram od nedelje v cerkev, tam moliti in prositi Boga, naj mi pomaga iz zagate. A v katerem času sem zahajal. Ako sem hotel biti še nadalje na hrani pri omenjenih ljudeh, sem se moral ukloniti njih volji.

Tako sem se nekega dne vendarle odpravil v cerkev k službi božji, samo da sem imel mir in hrano v nedeljo. Toda v cerkvi nisem bil prav posebno razpoložen za molitev; razne misli so mi rojile po glavi ter me spominjale na žalosten položaj. Zato nisem mogel moliti. Sila me ni mogla pripraviti, da bi postal poberežen in tudi preveč bedasto se mi je delo, moliti lesene svetnike in jih prositi pomoči.

Ljudje, pri katerih sem bil na hrani, so se za nekaj dni pomirili in me niso več tako pisano gledali. Toda zabicevali so mi, da za neverne Tomaže, med katere spadam tudi jaz, ni prostora pod njihovo streho.

Zopet sem stikal za delom pred raznimi pisarnami, tovarnami in vsepovsod, kjerkoli sem se nadejal, da bi kaj dobil. Moj znanec je imel večjo srečo, kajti delo je dobil in tako sem moral zanaprej sam pohajati okoli.

Ker se je v naselbini nahajal tudi neki rojak, ki je bil oženjen z mojo teto, mi je končno on dobil delo. Zaposlen sem bil v neki livarni, toda jaz se nisem smel ozirati, kakšno je delo, pač pa hitro prijeti zanj in nekaj zaslužiti.

Delo je bilo ponočno in plačano od kosa. Prevažal sem železo na samokolnicah, s katerim so imeli drugi večji livarji opravke in vse drugo pripravljati livarjem in odvažati proč, kar so izdelali. Delo je bilo težko in naporno, roke sem imel vse žuljave takoj v prvih dneh. Nekega tovariša sem vprašal, ako se mora vedno tako težko delati v livarnah. On mi je povedal, da to je kontraktno delo, plačano od kosa in da pri takih delih se mora povsod trdo delati. Sicer se pa več zasluži nego pri lahkih delih.

To delo sem opravljal le nekaj dni; nisem mogel dalje vzdržati, ker je bilo pretežko, poleg tega pa je bila hrana pri tistih ljudeh tako slaba, da sem bil večkrat lačen nego sit. Torej ne bi bil mogel že zaradi hrane dolgo vzdržati pri tako napornem delu.

Nekega dne mi je bil gospodar, pri katerem sem bil na hrani, kar v loncu prinesel jedačo v tovarno. Jaz sem mu rekel, naj kar v kot postavi, da bom že potem zmazal, ko bom malo počival.

Gospodar je delal v neki papirnici, kamor se mu je mudilo. Ko je odšel, sem odložil vročo lopato, ki se je ugrela od hitrega dela, ko sem premetaval prst, kar je bilo tudi kontraktno delo. Pogrebal sem lonec, katerega je gospodar prinesel, da se pokrepčam, kajti bil sem dovolj lačen. V loncu je bilo kislo zelje, nekaj žgancev in majhno kosče govedine. Ko sem tako gledal v lonec, se mi je približal neki Poljak, moj sodelavec. Hotel je videti, kaj mi je prinesel moj gospodar. Ko sem mu pokazal, se je začel na glas smejati in norčevati. Rekel je, da je moja hrana taka ko v starem kraju, kjer smatrajo kislo zelje za priboljšek in pravo slaščico. Mene je popadla jeza in pograbil sem lonec z jedjo in ga tresčil v neki kot v tovarni, da se je vse razletelo. Potem mi je Poljak dal nekaj prigrizkov od svoje jedi, da sem potolažil lačni želodec.

Naslednji dan sem pustil tisto težko delo. Odšel sem bil pa tudi od tistih ljudi, ki sem bil pri njih na hrani ter se preselil k teti na stanovanje in hrano. Tako so me vedno spremljale vsakovrstne sitnosti in se me držale. Vedno sem bil postavljen iz dežja pod kap.

Nekega dne sem prejel pismo od strica iz Clevelanda, ki se je tam nahajal že en mesec. Sporočil mi je, da dela še ni dobil in da bo še par tednov počakal v Clevelandu. Mene je vprašal, če sem delo dobil, delam in če sem še na starem prostoru na hrani in stanovanju.

Jaz sem mu odpisal in pojasnil svoj položaj. Da sem delo že imel in izgubil, da sem brez denarja, na stanovanju in hrani pa pri teti. Nadalje sem mu pisal, ako bo on v Clevelandu delo dobil, naj ga še meni preskrbi, potem bom prišel za njim.

Začel sem zopet stikati za delom in tavati okoli, toda dobil nisem nič. Se tisti ga niso mogli dobiti, ki so bili še več let v Ameriki, kako naj bi ga dobil jaz »greenhorn«, ki nisem bil vešč angleškega jezika! Da bi mi bil kdo drugi delo preskrbel, tega izgleda tudi ni bilo. Zato sem se kar vdal v usodo in čakal, pa naj pride kar hoče.

Kmalu sem prejel drugo pismo od strica. Pisal mi je, da dela ne more dobiti in da bo odšel iz Clevelanda v rudnike in poskusil delo pod zemljo. V neki rudarski naselbini je bila njegova sestra oziroma moja druga teta, ki mu je pisala in pojasnila tamnošnje razmere.

Čez par dni sem prejel pismo od strica iz Bradleya, O., kamor se je bil preselil. Sporočil mi je, da je delo dobil in kakor hitro bo spoznal razmere in bo prilika, da pokažem, da bi tudi jaz dobil delo, mi bo takoj pisal, naj pridem za njim.

Jaz sem mu nemudoma odpisal in mu še enkrat omenil svoj bedni položaj. Ponovno sem ga prosil, naj mi hitro sporoči in tudi pošlje potreben denar, da si bom kupil vozni listek in plačal dolg, ki sem ga imel tam, kjer sem bil na stanovanju in hrani.

Po par mesecev bivanja v Monreju, Mich., sem končno, ko so odrinili v pitomorovno okolje v državo Ohio. Stric mi je poslal toliko denarja, da je bilo dovolj za vozne stroške in da sem plačal dolg za hrano in stanovanje.

Poslovil sem se od tete, znancev in prijateljev ter odšel na pot za delom pod zemljo. Ker nisem bil potkovan v angleščini, sem dobil nekega kolarja, da mi je na kos papirja napisal potrebne stvari, da bi jih lahko pokazal na postajah in na voznih, ako bi me slučajno kaj vprašali.

Na potovanju nisem imel posebnih težav. Paziti so name in tako se nisem nič bal, da bi se izgubil v neznani strani. Dospel sem v Cleveland, kjer sem prestopil in odšel drugam vlak, s katerim sem se odpeljal proti rudarski naselbini.

Iz Clevelanda sem se vozil do mesta Alliance. Tu sem moral izstopiti in se peljati dalje z drugim vlakom. Moral bi iti na drugo postajo in od tam se z drugim vlakom odpeljati dalje. A to nisem vedel kam obrniti. Jaz sem gledal okoli sebe in se obračal na vse strani, da najdem koga, ki bi me sprejel, kamor je bilo treba. Čudno se mi je zdelo, ker so pozabili name, kajti pozabil sem, da sem imel vozni listek kupljen do Alliance in zato niso več skrbeli zame. In čakal sem določeni in stopical po prostoru, sem začel nervozen prehajati skupaj z drugimi ljudmi. Sklenil sem, da pridem v obzir, kakor ko bom kaj moral obrniti.

Ko sem jim povedal, kako je z menoj in kam me namenjen, sem dobil takoj skokil in našel taksi, šoferju pa naročil naj me odpelje na drugo postajo. Tu sem dobil pravo vozovnico in kupil vozni listek do Dillonvilla. Vlak je zapeljal mimo rudarskih naselbin in ustavljal na postajah. Potniki so izstopali in vstopali. Kmalu je vlak privozil na postajo v Dillonvillu, kjer sem moral izstopiti ter je bilo konec moje vožnje po železnici.

Tam nisem imel nikakih znanstev, ker sta me čakala stric in mož moje tete. Dalje proti Bradleyju smo se vozili v avtomobilu, kamor smo srečno dospeli.

Dospeli na dvorišče hiše, v kateri sta stanovala teta in stric, smo poskakali iz avtomobila in jaz sem urne oddel v hišo ter se pozdravil s teto, ki se nisem videl dolge dobe, kakor sem jih poznal že nekdaj, kajti sem bil še otrok, ko je odšla v Ameriko. Potem sem se pozdravil z njenimi otroci, mojimi bratranci. Očeta sem že pred leti izgubil; umrli mi je bil za preteklo boleznijo jetiko. Mož, ki je bil prispel z avtomobilom po mene, je bil drugi soprog moje tete.

Že naslednji dan po prihodu v rudarsko naselbino, sem šel na delo pod zemljo in si začel na nov način služiti svoj vsakdanji kruh. Stric je bil v tovarni kakor knjigovodja. Vprašal je delovodjo, ako bi dobil delo, ko sem se nahajal v Michiganu, kar je bilo mogoče. In tako sem šel v njegovo pisarno, kjer me je stric predstavil. Delovodja me je pozdravil kakor kakšnega starega znanca in me namignil, kar naj je pravo dobro delo. Zatem me je vpisal v knjigo med imena drugih rudarjev, nato pa me je naročil, naj mi pomagajo priskrbeti orodje, ki ga bom potreboval pri kopanju in nalaganju premoga.

Tako sem bil vpeljan v družbo trpinov pod zemljo ter začel delati v zaprašenem in smrdečem rovu. Moral sem tudi pristopiti v unijo in plačati pristopnino $25, kar sem odplačeval v obrokih, po par dolarjev vsakih štirinajst dni. Stric mi je pomagal kupiti razno orodje v bližnji trgovini. Dobil sem novo delo, novo orodje in prestopil v novo organizacijo. Kako bo šlo z delom pod zemljo, je bilo vprašanje, na katerega takrat še nisem vedel odgovora.

Teta in njen mož Andy sta hotela od mene izvedeti več reči in novic iz stare domovine. Kako je bilo med vojno v naših krajih, kako je tam z delavci in kmeti in še drugo so hoteli izvedeti. Jaz sem moral pripovedovati in pripovedovati. Kadarkoli je prilika nanesla, smo začeli pogovor o starem kraju, jaz sem jim pa tudi rad pripovedoval, ker sem vedel, da jih zelo zanima. Povedal sem jim vse, kar sem vedel in znal. Pojasnil sem jim, da tudi v starem kraju razni zajadli živijo na kožo ubogega trpina. Ena stran naroda trpi in kloni pod težo bremena, ki ga prenaša, druga si pa gladi pot naprej, da si zasigura udobno življenje.

Teta, njen mož in stric so dobro razumeli moje besede in mi tudi pritrdili, da so jim razmere znane in da je tako tudi v Ameriki, v deželi mogočnega kapitalizma. Povedali so mi, da dosti izvedo iz naprednih časopisov in izkušnje so jih tudi izučile. Prav smejati sem se moral možu tete, ki mi je pravil, da je popolnoma izgubil vero in da bo le takrat še kakšen dolar dal verskemu učitelju, kadar bo z njim skupaj delal v rovu, ko bosta skupaj nalagala in kopala premog in skupaj vdihavala nezdrav podzemski zrak.

Čestokrat sem čul, da človek izgubi vero, kadar ima vsega preveč, toda še večkrat sem pa čul, da jo izgubijo tisti, ki neprestano živijo v trpljenju in pomanjkanju. Med te sem se tedaj tudi jaz uvrstil in sedaj mislim po svoje in kakor me učijo moje življenjske izkušnje.

==VII==

Prvi dan nisem dobil dela v rovu. Bil sem še pravi »greenhorn« in zato mi je stric vse natančno razkazoval in me učil, kako se mora kopati »enkrat« in kako se moram spretno sukati, da bom imel več uspeha pri delu in več zaslužil. Ni potrebno, da bi natančno opisoval, kako se pri nas novinec začne delati v rovu. Grmenja in stresanja je bilo toliko, da sem mislil, da ne bo vsak čas zrušilo skalovje in nas pokopalo. Stari rudarji mi niso hoteli dobro svetovati, ker sem se v njihovih očeh še vedno zdel »zelenec«. In dim od smodnika mi je polnil pljuča, da sem začel pošteno kašljati.

Tako prvi dan nismo dobili dovolj vozičkov, ker ni bilo med nami dovolj naročil in nismo kaj prida zaslužili. Stric mi je kmalu dobil pet vozičkov, v katerega sva zlagala naloženo, težko delo kopanja. Po unijskih lestvicah so plačevali 76 centov od tone, torej sem prvi dan zaslužil dva dolarja.

V prostoru, kjer sva delala, je bila premogovna žila okrog pet čevljev visoka. Nad premogovno žilo je bila plast kamna, ki so ga rudarji tudi nazivali »u-« ali »peh«. Tista plast je bila debela približno en čevelj, ponekod več, ponekod pa tudi manj. Plast so morali rudarji odstranjevati, ker je bilo na tem mnogo zamude. Po nekaj kamnih sem padel in se polomil s premogom, ki ga je bilo potem treba očistiti. Več časa se je tisti kamen tako držal, kakor bi ga sam peklenski kopiral in ga je bilo treba streliti. Bilo je dosti dela z »ušivim pehom«. Rudarji pa so dobili za odstranjevanje kamna pet centov pri vsaki toni naloženega premoga. Dosti je bilo zastonjskega dela in zato so ga rudarji upravičeno imeli za imenovano. Potem sem je bila lastnica od tone premoga 71 centov, dokler se na pet centov za kamen, kar je skupaj znašalo 76 centov od tone, ne znižuje. Kako je kamen debel v nekaterih prostorih. Ako je bil kamen tanjši, je bilo bolje za rudarje, ko je bil debelši, pa slabše in rudar je dostikrat preklinjal tisti »peh«.

V tistih časih je zaslužil rudar od šest do osem dolarjev na dan, ako je šlo vse po sreči in ako je bil dovolj vozičkov. Baš v tistih junijskih dneh, ko sem začel delati v rovu, je rov prav slabo obratoval. Premogovi delavci pa niso imeli dovolj naročil in rudarji tudi ne stalnega dela. Delali smo le tri dni v tednu in še takrat nismo dobili dovolj vozičkov. Zato je bil pa tudi zaslužek, ki sem ga prejel na plačilni dan, tako majhen, da nisem vedel, ali bi tiste dolarje dal sam ali jih dal, kajti denar sem imel razdeliti na več strani. Moral sem odšteti za najpotrebnejšo hrano in stanovanje. Poleg tega sem kupil obleko in druge stvari, pa sem moral kar čakati na izboljšanje. K večjemu sem prejel do 20 dolarjev na plačilni dan, toda največkrat je bilo manj. Ostali rudarji so bili tudi slabo podkovani v finančnem oziru in z menoj vred potrebni večjega zaslužka za vzdrževanje svojih družin.

Počitnic smo imeli dovolj in tako tudi prostega časa. Čestokrat smo se zbirali v družbi skupin, hodili drug k drugemu na obisk in razpravljali o rudarskem življenju. Mnogokrat smo govorili o politiki, toda vsa glava, katera beda vse vlada med ubogega rudarja, nas niso zanimale.

Nekoč nas je obiskal neki rojak, ki je prodajal obleko in še to, da ima v bližini naselbina Bradley brata, ki se je kupil farmo. Hotel je priti do izpremenbe v življenju, pa si je mislil, da bi bilo dobro, ako bi se hotel podati na ameriški zemlji.

Kupili so osemdeset akrov obsežno farmo in začel novo življenje. Nekega dne sva se s stricem podala na obisk k temu slovenskemu farmarju, da vidiva, kako se rojak počuti in kako uspeva. Vzela sva pot pod noge in kmalu dospela do rojaka.

Na farmi smo se z rojakom lepo pozdravili. Najinega prihoda je bil zelo vesel in naju je gostoljubno sprejel. Ko sva prišla, je ravno nekaj popravljal okoli stanovanja, da bo lepše izgledalo. Potem sva začela s pogovorom in vsak je svoje povedal. Midva o najinem položaju, farmar pa zopet o svojem.

Po kratkem govoru naju je povabil v hišo in predstavil ženi. Bila je prijazna in udana ženica, ter je bila tudi ona vesela najinega obiska. Nato smo zopet nadaljevali s pogovorom, farmar in njegova žena sta pa na mizo postregla z obiljšim vinom in tudi z močnejo kapljico, ki mi je šla v glavo. Ženica je bila zgovorna in povedala je, da se imajo še precej dobro. Res, da imajo še nekaj dolga, ko pa tistega plačajo, bodo postali popolnoma svoji gospodarji in se jim ne bo treba nič več bati. Njen mož je pojasnil, da mora ob priliki še brez delov v rovu in da z zaslužkom plačuje dolg.

Po pogovoru in okrepilu s pijačo naju je farmar povabil, naj si ogledava posestvo. Lega farme je bila nekoliko hribovita, toda zemlja je izgledala rodovitna. Velik kos zemlje je imel posejan s koruzo, katera je bila izredno velika v mesecu juniju. Bolj prileten možiček je imel že odraščene otroke, tako tudi dva sinova, ki sta mu bila dobra opora pri delu. On se je pohvalil in razkazoval otroke in na obrazu se mu je bralo, da je zadovoljen. Ko poplača ves dolg, bo neodvisen od rovov, v katerih se morajo rudarji mučiti.

Ko sva si s stricem ogledali posestvo, naju je zopet popeljal proti hiši, kjer smo posedli v mehko travo pod sadnim drevjem na obsežnem vrtu poleg hiše. Nato je pozval enega izmed sinov in mu naročil, naj gre v klet in prinese par steklenic domačega piva. S stricem sva si poslala že z hladnim pivom, ki je imelo prav dober okus. Poslužili smo se pijače in tudi prigrizka. S stricem sva res prav uživala, ko sva šla na obisk k dobri slovenski farmarski družini.

Končno sva se odločila, da se vrneva domov, ker nisva hotela predolgo ovirati družine na farmi, ki je imela dosti dela v poletni sezoni. Prav lepo sva se zahvalila za potrebščine in se poslovila. Oni so nama še pripomnili, naj jih ob priliki ponovno obiščeva. Prav zadovoljna sva bila s tem obiskom slovenskega farmarja.

Ko sva prišla domov, je šel stric takoj na pošto in kmalu prinesel Prosveto in jo začel z zanimanjem čitati. Jaz sem komaj čakal, da je on pregledal list, da ga je potem dal meni, da sem se jaz poglobil in prečital zanimivosti. List Prosveta se mi je dopadel, ker je temeljito razpravljal o delavskih razmerah in prinašal podučljive članke ter seznanjal čitatelje z dogodki po vsem svetu. Iz Prosvete sem se učil, koliko je treba še delavcem preden bo delavec prišel do svojih pravic. To mi je dalo pogum, da ne sme dremati in vreči puške v koruzo, pač pa vstopiti v vrsto naprednih delavcev in se skupaj z njimi boriti za pravice in boljše življenje.

Naslednji dan je rov zopet obratoval in jaz sem šel z veseljem na delo. Dobil sem več vozičkov in s tem tudi več zaslužka. Upal in želel sem, da bi se kmalu začelo bolje delati, da bi se v finančnem oziru malo opomogel, da ne bi bil vedno reven ko cerkvena miš. Želja se deloma uresničila, kajti dobivati sem začel več vozičkov in tudi več dni smo delali v tednu. Naposled se je toliko izboljšalo, da smo delali po pet dni na teden in to je bilo zame že nekaj posebnega. Na plačilne dneve sem dobil več denarja in s tem mi je bilo omogočeno, da sem si kupil potrebne stvari. Ko sem dobil dvajset dolarjev, je bilo to nekaj posebnega na plačilni dan. Dobil sem bil pa vse, toda so mi odtrgali za unijsko karto, unijske prispevke itd.

Kmalu sem se privadil rudarskega dela in življenja. Čeprav je bilo težko delo, sem ga vzljubil, ker sem imel primeren zaslužek. Dnevi so potekali drug za drugim, nato zopet tedni in postal sem izurjen rudar. Delu sem popolnoma privadil kakor tudi novemu življenju. Hodil sem na delo pod zemljo ter kopal in nakladal »črni diamant«.

==VIII==

Andy, mož moje tete, je imel brate, ki so tudi delali v premogovniku v neki drugi naselbini nedaleč od Bradleya. Tam se je nahajalo delovno mesto, kjer so delali dva dni na teden. Nekega dne so nas prišli obiskat s svojimi družinami, kajti dva sta bila oženjena in imela že precejšno število otrok.

Med temi štirimi brati je bil Janez najstarejši, za njim je bil Andy, potem Karol, najmlajši pa je bil Frank. Janez je bil že dolgo časa oženjen in je kopico otrok. On je takoj odprl pogovor o delu in vprašal Andyja, ako je mogoče dobiti delo v Bradleyu. Andy je natančno razložil bratom razmere in delavski položaj v okolju Bradleya ter da se sliši, da je družba dobila več naročil in da se bo za naprej bolje delalo. Zato lahko poskusita z delom tu; najbolje pa bo, če vprašata upravitelja pri delovodji.

Janez je bil zadovoljen in je tisti dan že šel z Andyjem k delovodji, ki jima je povedal, da je družba dobila več naročil in da bo v kratkem zaposlila več rudarjev. Janezu je rekel, da lahko začne delati naslednji dan. Tega je bil Janez vesel. Delovodji je rekel, da bo naslednji dan prišel v pisarno in potem pričel delati v rovu. Nato sta se poslovila in odšla.

Ko sta dospela domov, je Janez takoj pripovedoval, da je delo že dobil in da bo začel drugi dan delati. Poslovodja je celo naročil, ako ve za nekaj izkušenih rudarjev, naj jim pove, da lahko dobijo delo v istem rovu. Janez je kar pri nas ostal, Karol in Frank pa sta odšla k nekim znancem.

Janezu se je delo dopadlo, še bolj pa dolarji, ki jih je služil. Njegov zaslužek je bil precej večji nego v prejšnjem rovu. Prostor je dobil poleg mene, stric Janez in tako smo bili skupaj v rovu in hodili drug drugemu gledati, kako delo napreduje.

Janez se je odločil, da ostane v Bradleyju. Najel je truk, na katerega so naložili pohištvo in družino. Z njegovim preselitvijo je naselbina Bradley narasla za osem glav. Kmalu smo pa enega Janezovega izgubljali. Bil je stric Jože, ki se je vrnil v Cleveland, ko sem se še privadil delu v rovu. Vrtal in kopal sem naprej pod zemljo, ko se je stric odločil, da se vrne v Cleveland. Tja pa ni šel za delo, pač pa na vodovino, s katero se je spoznal in dopisoval.

Ostal sem še nadalje na hrani in stanovanju pri teti in redno hodil na delo v rov. V rovu sta me čestokrat obiskala vsak Andy in njegov brat Janez ter mi tudi pokazala, kar sem že sam vedel. Stric Jože jima je bil namreč pred odhodom naročil, naj pazita name, češ, da se človek mora v vsakem novem delu učiti, kako naj spozna, kaj je prav. Tako sem kopal, vrtal in razstreljeval »črni diamant«, ga nalagal na vozičke in dalje rinil pod zemljo za premogovimi žilami in skušal čim več zaslužiti. Vozičkov sem imel dovolj, včasih in največ pa sem jih dal tudi drugim rudarjem, ako so slučajno imeli dovolj nakopanega in iztržnega premoga.

Nekako en mesec in pol se je dobro delalo, potem pa so naročila za premog zopet začela pešati in mi slabše delati. Bilo je to v vročem poletnem času in rudarji smo imeli zopet dovolj počitnic.

Nekega dne je moja teta iztaknila v časopisu neke rojakinje v državi Missouri, pa se je odločila, da ji bo pisala in jo vprašala o tamnošnjih delavskih razmerah. V enem tednu je že prejela odgovor od tiste ženske. Poročala je, da so tam dosti premogovniki, ki pa ne obratujejo, ker nekaj popravljajo v rovu. V enem mesecu bo vse popravljeno in urejeno, potem pa bodo rovi obratovali s polno paro. Takrat ji bo ponovno pisala in dala vedeti, ako bi hoteli iti tja za delom.

Po prejemu tistega pisma je nas je lotila izredna želja za preselitev. Kar neka tajna sila nas je vzpodbujala in nam dajala pogum za odhod iz Bradleya, čeprav smo vedeli, da se tam ne bo denar kar po tleh pobiral, pač pa bo treba tudi delati zanj kot vsepovsod.

Nekako tri tedne smo še ostali v Bradleyju. Med tem časom sta moja teta in ženina v Missouriju izmenjali še nekaj pisemnih pogovorov, nakar smo se odločili, da odrinemo na daljšo pot proti zapadu, v rudarsko mesto Marceline, Mo.

Spravili smo skupaj hišno opremo, orodje, obleko in drugo drobnarijo ter jo zložili v kovčege in večje zaboje. Vse to je bilo odpeljano na tovorni vagon na cilj. Teta in otroci so potovali po železnici, dva večja sinova, vsak Andy in jaz smo se pa odločili, da se odpeljemo s fordom, katerega je šofiral Andy. Njegov brat Janez je še ostal v Bradleyju. Poslovili smo se od njega in njegove družine, znancev in prijateljev, nato pa odrinili na pot.

Ko je Andy privozil z avtomobilom do Dillonvilla, osmelili in dali našo »Liziko« preizkusiti izkušenemu mehaniku, kajti pot je bila dolga, zato je bilo treba vse natančno urediti, da ne bi med potjo imeli preveč sitnosti. Mehanik je pregledal in popravil neke malenkosti, nato nam je pa rekel, da je vse »ali right« in da lahko brez skrbi nadaljujemo našo potovanje. Drveli smo naprej po lepo tlakovanih cestah proti zapadu. Opazovali smo polja, preko katerih se je cesta vila; žito je zorelo in ponekod so ga že spravljali pod streho.

Še tisto noč, ko smo se odpravili na pot, smo prevozili državo Ohio in dospeli v Indiano. V Indiani je polje izgledalo slabotno. Cesta se je vila preko farmarskih naselišč, toda vse je izgledalo bolj skromnaše. Poljski pridelki so kazali slabo, koruza je bila bolj pritlikava, se celo trava je izgledala slabotna nego v Ohiu.

Pozno v noč smo se ustavili na nekem posestvu. Andy je zapeljal s ceste in mi smo se kar pod milim nebom za silo naspali. Naslednji dan smo zopet nadaljevali potovanje proti Missouriju. Istega dne smo dospeli v mesto Indianapolis, kjer se pa nismo ustavili.

Tretji dan naše voznje smo dospeli v St. Louis, v državo Missouri. Do tu nam je slo vse po sreči, v St. Louisu nam je pa »Lizi« odpovedala pokorčino in Andy je ni mogel več priličiti na nadaljnjo pot. Slišali smo, ko je nekaj počilo, toda tako pokanje se je pri avtomobilu veckrat čulo; ker ni hotela »Lizi« nikakor naprej, smo poskakali dol. Andy je pogledal, ako ima s tem kaj gasoline, istotako je pregledal mehanične dele, toda ugotoviti ni mogel vzroka in kaj se je polomilo. Eden od bratov se je potem podal v bližnjo garažo in povedal, da je avtomobil odpovedal in da noče več dalje.

Iz garaže je kmalu pripeljal nekdo s trukom in naso »Lizi« odpeljal, da jo preiščejo večji mehaniki in popravijo. Vozili so jo na dvoje ter s svojimi spretnimi rokami kmalu našli vzrok. Dobili smo pomiljen predmet, ga nadomestili z novim in »Lizi« je bila v kratkem času zopet »all right«. Andy je pa prejel na koncu papir račun za 16 dolarjev. Seveda se je malo popraskal za usesi, toda pomagati se ni dalo. Izrekel je par mastnih, nato pa plačal z lahkoto vsoto.

Zopet smo zašedli popravljeni avtomobil in Andy je krenil z njim skozi mesto. Vse je slo gladko naprej, dokler nismo dospeli zunaj mesta, kjer nismo mogli najti prave ceste. Katerega smo vprašali, vsak nam je drugače povedal in na ta način smo krožili po mestu in okolici tri ure. Izpraševati smo tu in tam, da bi nam kdo povedal, katera cesta drži tja, kamor smo bili namenjeni, toda nihče nam ni vedel povedati. Naposled smo jo sami našli, nakar smo nadaljevali pot v pravo smer.

Po par urah je ostalo zakajeno industrijsko mesto St. Louis daleč za nami. Mi smo se bolj počutili, ko smo se iznebili prometnih ulic v mestu in okolici ter zopet drveli naprej po deželski cesti v čistem ozračju preko kmetijskih farmarskih pokrajin.

Cesta, po kateri smo se vozili, ni bila tlakovana, zato vožnja ni bila prijetna. V nekaterih krajih je bila cesta kotanjasta in naša »Lizi« se je gugala, da smo mislili, da se bomo prevrnili. Po cesti je bilo tudi precej prahu, ki pa nas ni oviral, toda kadile se je za nami kakor bi se nam vrag smejal.

Proti noči dospeli v neki kraj, kar nam je napravilo dosti sitnosti. Cesta je postala zopet slaba in »Lizi« se je začela sukati na vse strani. V nekem kraju smo zablodili kakor na vrtuljaku. Težava pa je bila mila in se nismo nikjer prevrnili.

Četrti dan naše vožnje okrog šeste ure zvečer smo končno dospeli na cilj, v rudarsko naselbino Marceline. Kakor je leži, gledalo, so neprestano pazili, kajti ko smo dospeli v naselbino, nas je neki fant vprašal, ako prihajamo iz Bradleya. Fant je pa tudi opazil licenčno tablico na avtomobilu in iz tega sklepal, da smo pravi. Bil je sin tiste ženice, s katero je bila moja teta v korespondenci. Vzel nas je za avtomobil in pokazal nam je pot na svoj dom, kjer nas je bilo konec našega potovanja.

Povedal nam je, da je moja teta z otroci že dospela in da nas pričakujejo. Ko smo dospeli na cilj, so nas otroci takoj obstopili avtomobil. Bili so veseli, ker smo dospeli in prišli za njimi. Pozdravili smo se tudi z gospo in drugimi. Nato smo se podali v hišo, kjer smo bili tako potrebni po vsem in prijetno razpoloženi, ko smo se zopet dobro okrepčali po dolgi vožnji.

Teta je bila dospela z otroci dva dni prej, ker je vlak hitreje premagal razdaljo kakor mi z avtomobilom.

Ženska, h kateri smo se bili vselili, nam je pripovedovala svoje doživljaje v Ameriki. Med njimi je umrlo že precej njezinih otrok, ali pa je nakopal v nezdravih krajih kakor nekoč v starem kraju. Po moževi smrti se je borila z otroci skozi življenje.

S tem je bilo našega pogovora konec, ker sta se Andy in njegova žena spomnila, da bo treba nekaj ukreniti glede stanovanja, ker v hiši ni bilo za vse prostora. Postrežljiva ženica se je takoj ponudila, da gre z Andyjem in mojo teto in jima pomaga najti primerno stanovanje na naselbini, ker je bilo dovolj praznih hiš; stanovanja ni bilo težko dobiti. Po eni uri iskanja in povpraševanja so se našli primerno hišo. Plačali so najemnino za en mesec naprej in na ta način zagotovili primerno stanovanje s petimi sobami.

Najemnina je bila deset dolarjev mesečno, kar ni bilo dosti, vendar dovolj, ako se je upoštevalo delavske razmere.

==IX==

Po našem prihodu v Marceline smo se od tesnobe, v kateri smo živeli, preselili v novo stanovanje. S tovornim vlakom je dospela naša oprema in pohištvo. To smo nemudoma prepeljali v novi dom in ga uredili po svojem okusu. Že prvo noč smo se pošteno naspali, ker smo bili utrujeni od dolge vožnje in raznih sitnosti. Potem smo si nekoliko ogledali naselbino in končno je bilo treba iti pogledat tudi za delom.

Podali smo se k delovodji premogovnika ter ga vprašali za delo. Povedali smo, da smo izkušeni rudarji in navedli kraje, kjer smo že delali.

Delovodja nam je pojasnil položaj v tistem rovu, da so imeli več stvari predelati in popraviti, da morajo še postaviti novo zgradbo in da bo zelo približno mesec časa preden bo vse izgotovljeno in nato bo začel rov obratovati.

Mesec čakanja se nam je zdelo nekoliko predolgo. Ker si nismo mogli pomagati, smo morali počakati na tisti čas, ko bo rov začel obratovati.

Od delovodja smo se podali v urad rudarske unije in tam oddali naše unijske karte. Uradniki so nam povedali, da bodo že skrbeli, da bomo takoj začeli delati kakor hitro bo rov odprt in da nam bodo pomagali, da se nam ne bo godila kakšna krivica v tem oziru.

Vrnili smo se domov, kjer smo povedali, kaj smo izvedeli glede dela. Teta se je začudila, ko smo ji pojasnili, da bomo morali še en mesec čakati. »To je malo preveč,« je rekla.

Teta je imela farmo v Naylorju, Missouri. Ko je izvedela, kako dolgo bomo morali še čakati na delo, se je odločila, da izkoristimo prosti čas in se podamo na farmo, ki je bila oddaljena okrog 150 milj od naselbine Marceline. Teta in njen mož sta se odločila, da bosta vzela s seboj le dvoje otrok. Jaz, njena sinova in hčerka smo ostali doma in si peljali.

Farmo sta dala v najem nekim ljudem in hotela sta videti te ljudi in obiskati stare znance in prijatelje, s katerimi sta pred leti živela na farmi. Kolikor nas je ostalo doma, smo si kuhali kakor smo pač znali, to je bila naša osnova za vsa dela.

Ker smo imeli dosti prostega časa, smo se podali na izprehod po naselbini in okolici. Tako smo vse pregledali in se dobro seznanili v novem kraju, v katerega smo se preselili. Ker nam je bilo ob večerih dolgočas, smo začeli igrati na karte. Jaz sem se moral še učiti; potem pa smo igrali vsakovrstne igre, ki so v navadi v Ameriki.

Potekla sta dva tedna, odkar sta odšla teta in njen mož na farmo, pa jih še ni bilo nazaj. Mislili smo že, da sta pozabila na vrnitev. Morali smo čakati, da se vrneta in naredita konec našemu dolgočasanju. Na trideseti dan po odhodu sta se vrnila in bili smo veseli, ker smo bili rešeni nadaljnje pestarije. Čeprav je bilo že pozno zvečer, nam je hotela teta skuhati večerjo. Prodajalne so bile ob nedeljah odprte in teta je nemudoma naročila hčerki, naj brž stopi v prodajalno in kupi potrebne stvari. Jed je bila hitro pripravljena in vsi smo se po dolgem času pošteno najedli.

Teti smo pripovedovali, kako smo kuhali in kako smo večkrat imeli smolo pri kuhi. Seveda se nam je pošteno nasmejala, ko je izvedela, kaj smo počeli doma v času njene odsotnosti.

Po enem mesecu našega prihoda v Marceline smo se ponovno podali do rovskega delovodje in ga vprašali glede dela. On nam je prav na kratko odgovoril, da bo vzelo še štirinajst dni preden bo vse pripravljeno. Kadar se bo rov odprl, bo obratoval s polno paro, kajti naročil za premog ima družba dovolj. Bili smo veseli, akoprav smo vedeli, da bo treba še štirinajst dni čakati, kajti delovodja nam je odločno povedal, da bomo potem stalno delali.

Teta je bila tudi vesela našega sporočila. Tistih štirinajst dni se bo še lahko potrpežilo, čeprav je bil že skrajni čas, da začnemo delati, kajti ves ta mesec dni ni noben prinesel centa v hišo, pač pa smo kar v dolarjih trošili, odkar smo se podali na pot in se preselili.

Naslednjih par tednov nam je kaj hitro poteklo in končno je nastopil zaželjeni dan. Zopet smo šli k delovodji in ga vprašali, kaj in kako. On nam je odgovoril, da se rov kmalu odpre.

Andy je dobil svoj prostor v rovu, jaz in moj bratranec pa skupnega. Delovodja je tako odločil, ker je mislil, da nimava še dovolj izkušenj pri delu v rovu.

Premog v tistem rovu je bil le tri čevlje visok. Plast kamna nad premogovno žilo je bila pa izredno debela, poldrug čevelj v nekaterih krajih. Kamen smo lomili s premogom in videti ga je potem odstranjevali. Plača je bila $1.11 od tone, od kamna so pa plačali 12 centov na vsako tono naloženega premoga, tako da smo zaslužili pri vsaki toni $1.23. Ker je bil premog prav nizek, se ni dalo kaj prida zaslužiti. Jaz in bratranec, ki sva imela skupni prostor, nisva imela toliko uspeha kakor drugi rudarji, ki so posamezno delali v prostorih. Prva dva tedna sva komaj deset dolarjev na teden zaslužila, včasih pa še toliko ne. Andy je precej več zaslužil, ker je imel sam svoj prostor in ker je bil star in izurjen rudar.

V tistem rovu sploh ni bilo prilike, da bi kdo kaj prida zaslužil. Tistih, ki so zaslužili $25 na teden, je bilo prav malo. Delali smo pa redno vse delovne dni, ker naročil je bilo dovolj.

Jaz sem redno hodil na delo, se mučil in ubijal za svoj vsakdanji kruh. V novi naselbini sem bil že peti mesec in v tem času sem se prilagodil razmeram.

Naslednje leto v mesecu januarju se je raznesla govorica, da izbruhne stavka organiziranih rudarjev, ki se morda razširi tudi na neunjijske rove, kjer so rudarji brez vsake zaščite. Začel sem resno misliti na bodočnost, ker sem čul in mi je bilo znano, da nekatere stavke trajajo več mesecev preden se stvar pobota. Prihranjenega nisem imel le 50 dolarjev in sklenil sem pisati teti v Missouriju ter vprašati, naj mi opiše tamkajšnje razmere. Biti v stavki dolgo mesece in brez prihrankov se mi ni zdelo prijetno, manj pa biti na hrani in stanovanju pri drugih ljudeh in delati dolgove, katere morda ne bom mogel nikoli poravnati.

Na pismo, ki sem ga pisal teti, sem dobil odgovor, da tam lepo gre delo, toda njen mož je vseeno vprašal v livarni, v kateri je bil zaposlen, ako bi mogel jaz dobiti delo, ako bi tja prišel. Delovodja je mojemu svak-u odgovoril, da ga bom dobil, ako ne takoj, pa v enem ali dveh tednih gotovo. Odgovor tete iz Michigana mi je bil všeč, kajti vedel sem, kam se bom obrnil, ako me sila nažene.

Ker sem se odločil odpotovati in se preseliti v Monroe, Mich., kamor sem bil dospel iz starega kraja, nisem hotel več odlašati, pa naj stavka izbruhne ali ne. Pustil sem delo v rovu in se preselil. Teta in njen mož Andy sta se tudi odločila, da se v slučaju stavke preselita z družino na farmo v Naylorju.

==X==

Bilo je meseca februarja, ko sem se poslovil od sorodnikov, prijateljev in znancev v Marcelinu in me odpeljal proti državi Michigan. Po par dneh vožnje sem se vrnil v mesto, kamor sem bil dospel iz stare domovine in kjer sem kot novinec imel dosti neprilik. Med potom sem z vlaka opazoval razne pokrajine, naselbine in mesta, skozi katere smo se vozili. V Chicagu mi je bil rad dlje časa pomuditi in ogledati razne zanimivosti, toda ni bilo časa za to. V Chicagu sem moral prestopiti na drugi vlak in se odpeljati proti Toledu in od tam v Monroe, Mich.

Po dolgi vožnji sem srečno izstopil na postaji v Monroeju. Prav nič nisem bil v strahu kakor tedaj, ko sem prišel iz stare domovine. Bilo mi je vse znano in zato sem jo naravnost ubral po ulici in dospel na dom moje tete. Dal mi je v najem eno sobo in začel sem plačevati. Sam sem si kuhal, čistil in držal svojo sobo v redu. Na ta način sem nadaljeval svoje samostojno življenje.

Nekega dne sem šel v nekdanjo livarno, kjer sem vprašal delovodjo, če mi more preskrbeti delo. Dejal je, da ne, vendar me je potolažil z obljubo, da ga bom dobil naslednji teden.

En teden bivanja v Monroe je brzo pretekel. Potem sem se dobil delo, katero je neki delavec pustil. Ko sem delovodjo prišel v livarno, mi je delovodja rekel, da bom imel stalno delo. Tako sem bil zopet uvrščen med ostale delavce ter si v potu svojega obraza začel služiti svoj kruh.

Novo delo sem obdržal tri mesece in v tem času sem si počasi nabiral izkušnje in svoje delo precej dobro opravljal, kajti na teži sem izgubil par funtov. Delo je bilo pretežko in zato sem odšel. Kakor bi prišel do izkušenj dela. Predno sem mislil pustiti delo v livarni, sem poizvedoval za drugo službo ter končno tudi dobil v neki papirnici. Ko sem to trimesečno vajeništvo v livarni dobil delo v papirnici, sem bil preskrbljen z zaslužkom za naprej in zato sem brez vsake bojazni ostavil tekoče delo in se lotil drugega.

V papirnici se je delalo po deset ur na dan in delo je bilo dosti lažje nego v tisti zaprašeni livarni. Sicer mi je šlo nekaj dni bolj slabo izpod rok, zato mi je bilo težko, ker nisem mogel dela tako opravljati kakor izkušeni delavci. Bilo se pa z vsakim dnem bolje in jaz sem se v enem tednu popolnoma prilagodil razmeram. Na delo sem redno hodil ter delal šest dni v tednu.

Tisti čas se je začelo obratovati na bolje v vseh ostalih tovarnah. Brezposelni so laglje dobili delo, ko je nastopila pomladanska sezona in s tem so se razmere splošno izboljšale. Po dolgi zimi so nastopili za delavce zopet veseli dnevi in mnogo delavcev je dobilo delo. Poleg tega so se odprla dela pri gradnji novih poslopij, pri popravljanju in tlakovanju cest in na polju. Kdor je bil že več časa brez dela, je rad sprejel po enem ali drugem, da si je zopet nekoliko uredil svoje finančne razmere.

V papirnici smo delali na tri izmene in se vrstili. Nekega dne sem si zvil cigareto in prižgal, ne da bi se zavedal ravnateljeve varnosti. Sicer sem vedel, da je kajenje v tovarni strogo prepovedano, toda poskusil sem vseeno, misleč, da me bo nihče opazil. Na takem me je pa sam ravnatelj zasačil. Takoj sem slutil, da ne bo vse prav. Pričakoval sem, da me bo najhuje nagnal, kajti bo ravnatelj napravil z menoj. On je takoj poklical delovodjo in mu rekel, naj me enostavno odpusti iz tovarne.

Delovodja se je pokoril ukazu ravnatelja in površno me je še pošteno ozmerjal. Ko sem šel v glavno pisarno, da dobim izplačano, kar sem imel zasluženega, pa je prišel za mano in sporočil, da se je ravnatelj premislil. Povedal mi je, da je tako kruto ravnal v jezi, pa tudi zastrašiti me je hotel, da ne bi več kaj takega počel, kajti je strogo prepovedano, in da lahko pridem na delo naslednji dan. Nato sem šel domov, vesel, da nazaj v tovarno. Dospel si domov sem začel premišljevati, ali bi šel nazaj ali ne. Naposled sem se odločil, da ne grem več nazaj. Ker sem že lahko dobil delo drugje, sem upal, da bom še kaj primernega našel.

V par dneh sem res dobil drugo delo pri isti družbi, ki je lastovala še neko drugo papirnico v bližini.

Bilo je v vročem juliju, ko sem odšel na delo v drugo papirnico. Vročine je bilo zunaj precej prenašati, toda v tovarni je bila še hujša. Poleg razgretega zraka v tovarni nas je mučila tudi soparica. Bil sem zaposlen v oddelku, kjer se je iz varnice, iz katere se je izdeloval papir, mlela v kašo in v brozgo, ki se je razredčevala v vroči vodi. Delala sva po dva skupaj in kadar sva napolnila veliko posodo, v kateri se je brozga mešala, sva imela dvajset minut počitka na vsako uro. Seveda je bilo s tem delo olajšano, toda vročino smo morali vseeno prenašati.

Tako se je moje delo ponavljalo od dne do dne in po šest dni na teden. Delali smo osem ur na dan in plača je bila 50 centov na uro, štiri dolarje na dan. To je bilo za delavca, kakor sem bil jaz, že lep zaslužek. Preživljal sem se kakor se spodobi in še kakšen dolar mi je ostal za deževne dneve, toda tistega dela sem se kmalu naveličal in ga pustil. Za drugim delom pa nisem šel takoj, kajti hotel sem se odpočiti. Ker je bilo v vročih poletnih dneh, sem pohajkoval v okolici mesta in posedal v senci. Včasih sem se podal tudi na ribolov, s katerim pa nisem imel dosti sreče. Ako sem slučajno kaj ujel na trnek, je bila najmanjša ribica, da sem jo zlahka nazaj v vodo.

Po dveh tednih postopanja in zabavanja z ribolovom sem se zopet namenil, da pogledam za delom, katerega sem kmalu dobil. Začel sem delati na prostem, na progi železnice države. Delo je bilo v bližini mesta in se mi je precej dopadlo. Največ smo premeščali tračnice, pobirali izrabljene in polagali nove. Delovodja je bil dober človek in nas ni priganjal. Celo strinjal se je z nami, ko smo kritizirali kapitalistični sistem, ki tako slabo plačuje delavce v najbogatejši deželi na svetu. Samo pomagal nam je v tem oziru in mogel, ker je bil sam uslužbenec pri družbi, ki ga lahko vsak dan odpusti. Na progi sem delal dobra dva tedna in potem pustil delo, ker je bila plača premajhna. Za $3.20 na dan nisem hotel več delati.

Potem sem šel vprašat za delo v tisto livarno, v kateri sem delal, ko sem prišel nazaj v Monroe iz države Missouri. V livarni sem delo takoj dobil in začel delati ponovno in po devet ur na dan. Plača je bila 50 centov na uro in računal sem, da bom precej več zaslužil nego na progi.

Tiste dneve sem dobil pismo od svojega prijatelja, s katerim sva skupaj prišla v Ameriko, se razšla v New Yorku in se nisva potem več videla. On je bil odpotoval k bratu nekam v Pensylvanijo.

Prijatelj me je v pismu vprašal, kako je z menoj, če sem zadovoljen v novi deželi, kje delam, koliko zaslužim in še druge stvari je hotel izvedeti od mene.

Jaz sem mu nemudoma odpisal in mu naštel krize in težave, s katerimi se ubijam v občudljeni deželi. Nadalje sem mu pisal, da delam v nekem kotlu, ki ni nič boljše od tistega, o katerem je govoril gospod župnik. Končno sem ga prosil, naj mi takoj odpiše in ako tam kolikaj bolje kaže, bom pustil delo v livarni in prišel za njim.

Čez nekaj dni sem še dobil odgovor od svojega prijatelja iz rudarške naselbine Melntyre, Pa., kjer je bil največ zaposlen v rovu, toda tisti čas je bila stavka in on je bil že šest mesecev brez dela. Omenil je, da ne bodo morda pobotali v par tednih, vendar bo kmalu konec in da se bo zopet začelo. Svetoval mi je, naj še počakam in obdržim staro delo, kadar se bo v premogovnih roveh delo spet začelo. Omenil je, da bom lahko jaz tudi prišel.

Jaz sem navzlic svojega prijatelja upošteval in še nadalje redno hodil na delo v livarno. Prijatelju sem odpisal, da se bom ravnal kakor mi je svetoval.

V par tednih sem ponovno prejel pismo od prijatelja. Sporočil mi je, da je stavka končana in da se v kratkem začne z delom v premogovnih roveh. V pismu je tudi omenil, da bo delo težko dobiti, ker je dosti brezposelnih rudarjev. Zato naj storim kakor ko me je volja; on ne jamči, da bom dobil delo, ako pridem tja.

Odpisal sem mu, da bom delo v livarni še pustil in da v kratkem odpotujem v premogovno okrožje v Pennsylvaniji, potem pa naj se zgodi karkoli.

Urediti sem vse potrebno za odhod. Najprej sem pustil pečlarijo, katere sem se naveličal, ko se je nabralo preveč nezaljubljenih gostov — črvov in stenice. Potrebne predmete in obleko, ki jih nisem pač potreboval, sem izločil v kovčeg in ga poslal v Pennsylvanijo. Nato sem se poslovil od svojih prijateljev ter tete in njene družine, kupil vozni listek in se odpeljal v državo Pennsylvanijo.

Prijateljev, od katerih bi bila ločitev težka, nisem imel. V tistih časih si je človek pridobil prijatelje, ako je zahajal v razne prostore, kjer so prodajali prepovedano pijačo, žganje, vino in pivo. Take prostore se je množica zatekla in se je na galjone in galjone prodalo za lep denar. Nekateri so obogateli s prepovedanimi trgovino. Kdor je bil preveč, ga je oblast zaprla in kaznovala. Rekli so, da so imeli takšni razni izdajalci. Takih razmer se je bilo treba otresti.

==XI==

Vlak, v katerem sem se odpeljal proti Pennsylvaniji, je vozil preko Clevelanda, kjer smo se ustavili le nekaj minut in potem zopet nadaljevali vožnjo proti Pittsburghu. Tu sem se moral presesti na drugi vlak. Po strmi vožnji smo dospeli v mesto Indiana, kjer sem se moral ponovno presesti na drugi vlak. Končno sem dospel v rudarsko naselbino Melntyre. Tu sem vstopil v neko trgovino ter vprašal, ako mi morejo povedati, kje stanuje moj prijatelj in dali mi potrebne informacije. Ko sem prišel do njegovega stanovanja, sem potrkal na vrata. Prišla je ženska, katero sem vprašal, če tu stanuje Janez Tork. Rekla je, da sem prav prišel, da je to hiša Janeza Torka in da je tudi njegov brat Louis, s katerim sva prišla skupaj iz starega kraja, pri njiju na hrani. Ona je bila namreč žena Janeza Torka in po izmenjavi nekaj besed me je povabila v hišo. Jaz sem stopil za njo v kuhinjo in jo pozdravil, da sem prišel iz Michigana in da sem Jožeta vprašal o delavskih razmerah.

Ona je rekla, da je Jože govoril o meni in ji povedal, da bom v kratkem prišel v Melntyre. Rekla je, naj kar počakam, ker bosta njen mož in njegov brat kmalu prišla z dela.

Ko sem sam sedel v sobi ter čakal pol ure, sem začel pospravljati in zlagati svoje stvari. Brat sta prišla in nato jima je ženska takoj povedala o mojem prihodu. Oba sta nemudoma odšla v sobo, kjer smo se pozdravili in vsi smo bili veseli snidenja po dolgem času. Lojzeta nisem videl že skoro dve leti, njegovega brata Janeza pa še več let ne; on je bil že star Američan in je bil odšel v Ameriko, ko sem bil jaz še prav majhen fantek. Z Lojzetom, ki se ni dosti spremenil, sva se takoj spoznala. On se ni nič pohvalil z delom pod zemljo. Rekel je, da ga hrbet in roke bolijo, ker se mora plaziti in kljuvati v premogovniku in težko delati.

Tudi jaz sem potožil svoje nadloge in jima povedal nekaj svojih doživljajev v času mojega bivanja v Ameriki — kod sem hodil, kaj sem delal in da sem že šestkrat preselil. Ko sta me brata zagotovila, da bom dobil delo, mi je bilo nekoliko lažje pri srcu.

Kmalu smo bili vsi zbrani okoli mize ter smo povečerjali okusno pripravljeno jed, ki nam jo je skuhala Janezova žena. Nazdravljali smo domu in se modrovali in zato sem želel ostati pri njim na stanovanju in hrani. Takoj sem se opogumil in vprašal Janezovo ženo, ako bi mogla še mene obdržati na hrani in stanovanju. Ker sem bil tako rekoč domač človek, mi prošnje ni odbila in jaz sem z veseljem ostal pod streho.

Naslednji teden po prihodu v novo naselbino sem že dobil delo v bližnjem rovu. Delovodja me je vprašal po izkušnjah in povedal sem, da sem delal v rovu sedem mesecev. On je pritrdil, da to zadostuje, nakar me je vpisal med druge delavce, ki so bili zaposleni v istem rovu. Jaz sem oddal svojo unijsko karto krajevni uniji in nato začel delati v novem rovu, v katerem sta morala dva delati v enem prostoru. Za tovariša sem dobil nekega Madžara.

To je bilo že deseta služba, ki sem jo menjal v času svojega bivanja v Ameriki. O tistih zlatih dolarjih, katere sem si v stari domovini slikal predno sem se odpravil na pot, ni bilo ne duha ne sluha. Že sem bil skoro dve leti v »obljubljeni deželi«, pa sem bil še vedno suh kakor cerkvena miš. Kakor hitro sem nekaj prihranil, sem že potrošil s potovanjem v druge kraje.

V tistem rovu se je delalo po štiri dni na teden. Zaslužili smo precej dobro, od pet do šest dolarjev na osem ur. Po treh tednih sem dobil drugega tovariša v prostoru. To je bil eden izmed rudarjev, ki so bili na hrani tam, kakor jaz in jaz sem bil bolj zadovoljen, ko sem imel rojaka za tovariša.

Imela sva izredno dober prostor in to nama je pripomoglo, da sva kakšen dan prav dobro zaslužila. Res, nekega dne sva nama je celo pripetilo, da sva zaslužila kar 25 dolarjev vsak! Ta enodnevni zaslužek se bo zdel marsikomu neverjeten, toda je resnica. Resnica je pa tudi, da nikdar prej in nikdar pozneje nisem več toliko zaslužil v enem dnevu in tudi ne verjamem, da bi še kdaj.

Rojak Janez, kateremu sem bil na stanovanju in hrani, je na jesen kupil dosti grozdja, ga stisnil in napravil nekaj sodov vina. Rov je dobro obratoval, na hrani je imel šest rudarjev, ki so dobro zaslužili in včasih so dobili obiske, pa je računal, da bo delal z vinom dobro kupčijo. Res ne motil v svojih računih, kajti kmalu, ko je vino nehalo vreti in se krekati v sodih, so začeli povpraševati, ako ima kaj »kisar«.

Janez se pa ni dosti oziral na to, kdaj bo vino dovolj močno, da bo razburjalo kri in delalo korajžo pivcem. Kakor hitro so rudarji, ki so bili pri njem na hrani, vprašali za vino, jim ga je on z veseljem prinesel in pridno pobiral dolarje. Janezu je bilo le za denar in na kakovost vina se ni oziral, samo da ga je spravil v denar.

V naslednjih dneh je nastala za Janeza prava zlata doba. Povpraševalcev za vino je imel čim dalje več. Čestokrat se je pripetilo, da so kar s silo zahtevali, naj jim da vina. Janez se pa tudi ni preveč obotavljal ter je z »vslijivcem« postregel z vinom, ki so mu ga drago plačali. Ob plačilnih dnevih je bil pa pravi »dren«, takrat so si ga še več privoščili nego ob drugih dneh in tako prisluženi denar je izginjal v druge roke, ki so znali bolj pravilno ravnati z njim.

Ko so bili vinski bratje že nekoliko nataknjeni, niso več gledali, kaj jim teče po žilah. Samo da je malo peklo in dajalo po alkoholju, pa so zvracali svoja usta in potem začeli zažirati svoje življenje. Taki družbi se tudi jaz nisem mogel vzdržati, da ne bi ob priliki plačal za vino in ga pil v družbi svojih veselih sostanovalcev. Toda vseeno sem se skušal brzditi, da ne bi preveč zašel v razbrzdanost.

Ker se je rov bolje delalo, je Janez podražil tudi stanovanje in hrano. Plačevali smo na mesec kar po sedemdeset dolarjev na mesec, polovico preveč, ker hrana ni bila nič izrednega.

Nekega nedelje se je zopet začelo popivanje v Janezovi hiši. Poleg sestanovalcev smo imeli prijatelje in še neke druge znance. Vsak je bil tudi gost na računih. Vino in harmonika sta igrala skupaj in kaj hitro vname veselje.

Začel se je ples, petje in popivanje, da je bil pravi dirindaj; drug drugega je skušal preglasiti. Vse trpljenje je bilo pozabljeno, noben ni bil več trpin-rudar, temveč vsi veseli vinskih bratje.

Kmalu je začel zabavati nekdo, ki je bil že zelo razgret od pijače in plesa. Tistemu rojaku so bili nadeli pridevek »Biguu &amp; Company« in to ime se ga je držalo, ko je bil enkrat uničen. Ko smo ga ukrotili, da ni več zabaval, sta se pa brata sprla, Janez in Lojze. Bilo je pozno zvečer, ko se je začel prepir in čedalje hujši je postajal. Iz prepira je sledil pretep: stoli so prevračali, kozarci so frčali preko glav in sledilo je ropotanje, ki sta si jih dajala drug drugemu. Kmalu sta bila vsa opraskana in krvava; ostali smo začeli miriti, otroci in žena so jokali in bili vsi zbegani. Končno smo ju vendarle umirili, se nista še nadalje kavsala in delila udarce.

Po tem dogodku je Janez povedal Lojzetu, da se mora naslednji dan odstraniti iz njegovega stanovanja. Ker sem proti temu protestiral in ga prosil, da ne dela prav, me je tudi razjezil in tudi meni je povedal, da moram pobrati svoja oblačila in oditi.

Po popivanju, plesanju in pretepu smo se kmalu razšli, ker jih je bilo zunanjo, so odšli naravnost v svoje postelje, toda domači smo se pa tudi odpravili spat.

Naslednji dan je odšel Janez na delo, jaz in njegov brat Lojze sva se pa preselila, kakor je nama ukazal. Pustila sva tudi denar za stanovanje in odšla drugam naselbine.

Par dni sva se lenarila in pohajkovala po naselbini ter čakala, da bova dobila več zaslužek izplačan. V pisarni sva povedala, da sva pustila delo, nakar so naju izbrisali iz knjige, v kateri je bil seznam vseh uposlenih rudarjev. Plačo so rekli, da bova dobila čez tri dni.

Napovedanega dne sva zopet odšla v pisarno, da prevzameva zadnji denar najinega zaslužka. Toda izplačilo nama je bilo ustavljeno. Ustaviti ga je bil Janez, ki sva mu bila še dolžna za hrano in stanovanje. Jaz sem imel dolg, Lojze pa okrog štirideset dolarjev. Dolg sva nameravala plačati preden odhoda iz naselbine, toda Janez nama ni zaupal, zato je ustavil izplačilo.

Ko so nama v pisarni povedali, kako in kaj, koliko so nama utrgali, sva odgovorila, da je vse prav in naj se Janezu le izplača, kar sva mu dolžna, čeprav bi bilo od tistega malo plačala. Ostanek so nama izplačali in midva sva končala delo v tistem rovu.

==XII==

Spet se je bilo treba pripraviti na pot. Kupila sva vozne liste ter se odpeljala v drugo rudarsko naselbino v Pennsylvaniji. Po parurni vožnji sva dospela med hribe in strme bregove. Vsepovsod je bilo opaziti ustja premogovnikov, ki so se odpirala in rasla kakor gobe po dežju. Ko sva opazila vse polno rovov, sva si mislila, da mora biti tu dovolj dela in zaslužka.

Vlak se je ustavil na postaji in midva sva izstopila ter odkorakala v naselbino, da pridemo v stik z rojaki. Kmalu sva prišla do naših ljudi ter jih vprašala o delavskem položaju v naselbini. Povedali so nama, kako se dela, koliko se zasluži, koliko naših rudarjev je tam zaposlenih in druge stvari.

Pri nekem rojaku sva dobila začasno stanovanje in drugi dan po najinem prihodu sva šla pogledat k nekemu rovu za delo. Dospela sva prav v čas, ko je delovodja v pisarni rovskega delovodja ter ga vprašala za delo. On naju je osorno pogledal, nato nekaj zamrmral, končno pa je odločeno odgovoril, da nima dela za naju. Rekla nisva nič, samo obrnila sva se in odšla proti najinemu začasnemu stanovanju in se namenila, da odpotujeva dalje v drugo naselbino, ki je bila oddaljena nekako tri milje.

Še isti dan sva pobrala svoje reči. Dobila sva nekega rojaka, ki naju je z avtomobilom popeljal v naselbino in v kratkem času sva dospela na cilj. Nato sva se podala k nekemu rojaku, da bi pri njem poizvedela podrobnosti glede nove naselbine.

Ko sva prišla pred njegovo hišo, naju je takoj povabil, naj stopiva noter, kjer smo se več pogovorili. Ko sva vprašala glede stanovanja in hrane, je takoj poklical ženo in ji povedal, kaj bi midva rada in da sva bež prišla tja za delom. Žena naju je ugajala in glede tega sva bila preskrbljena. Par dni pozneje sva tudi dobila delo in tako se je začelo najino življenje v novi naselbini.

V tistem rovu je bil premog visok do šest čevljev; nad premogovno žilo je bila plast kamena, ki je dala dosti nepotrebnega dela. Rov ni bil unijski, plačevali pa so od vozička, ne od tone. Za vsak naložen voziček je rudar prejel $1.40, koliko ton je pa šlo v voziček, nisem mogel dognati. Za 30 vozičkov sem zaslužil okoli šest dolarjev na dan, večjih tudi več, ako je rudar dobil dovolj vozičkov.

Delovodja je bil tudi priseljenec, po narodnosti Anglež, kot takemu mu ni bilo treba učiti angleškega jezika. Imel je dosti »otrok« in je rad pogledal v kozarec. Čestokrat je prišel k Resniku, kjer sva bila midva na stanovanju in kjer je dobil potrebno pijačo, ki mu je gladko tekla po žejnem grlu.

Rov je obratoval štiri do pet dni na teden in se je precej dobro zaslužilo. Lahko sem plačal stanovanje in hrano ter mi je ostalo nekaj »copakov« za druge potrebščine. Ko sva bila z Lojzetom uposlena v tistem rovu skoraj tri tedne, sva se sprla z delovodjo. To je bilo na najinem stanovanju pri Resniku. Igrali smo karte in pili vino. Začel naju je pikati in zbadati, češ, da gre premog nakladati v vozičke. Če ne bova pila, naju bo odpustil. Prijatelj Lojze je bil jezen, pa mu je odgovoril, naj si nabavi petelina in ga ujame v rovu, da mu bo premog izbiral med kameni. Delovodja je osorno z očmi premeril Lojzeta, rekel pa ni nič. On je večer za večerom zahajal k Resniku in tam zvracal z vinom napolnjene kozarce, pa bi bil rad, da bi bila midva zanj plačevala, da ga bova prosila in mu dajala za pijačo. Toda motil se je v svojih računih, da mu bova midva plačevala pijačo, ki jo je zvracal v svoje požrešno grlo.

Čez dva tedna sva pustila delo in se namenila odpotovati drugam.

Težko sva se poslovila od rojaka Resnika, pri katerem sva bila na hrani in stanovanju, kajti pri njem sva imela izredno dobro postrežbo. Resnikova žena je naju dobro razumela, da je treba dati rudarju, ki težko dela, tudi primerno hrano.

Po večerjih smo navadno igrali karte in se na ta način zabavali. Lahko trdim, da sem imel takrat najboljše življenje. Na tako dobrem stanovanju in hrani nisem bil nikoli več, ko sem se od tam preselil.

Po odhodu iz naselbine sem se večkrat spomnil na tiste dni, ko sem bil na hrani pri Resniku, kjer mi je gospodinja stregla kakor lastna mati, katero sem zapustil v stari domovini ter se večkrat spomnil nanjo.

Nekega dne sva se s prijateljem poslovila od Resnikove družine in se odpravila, da sva si pridobila v času bivanja v naselbi še ponovno podala na pot v drugo rudarsko naselbino. Izvedela sva, da tam premogovnik dobro obratuje in da je mnogo naših rojakov naseljenih.

Po parurni vožnji po železnici dospela na cilj. Ker sva imela tam nekaj znancev, ki so bili od tam doma kakor midva, iz štajerske fare pri Novem mestu, sva sklenila, da jih obiščeva. Kmalu sva jih našla in stari znanci so me po domače pozdravili. Povedali so nama, da delajo štiri do pet dni na teden in da bodo dela lahko dobili. Rov spada pod unijo in vsi rudarji so organizirani. Izmenjali smo še nekaj besed in potem sva jim rekla, da si morava poiskati potrebno stanovanje in hrano. Takoj so nama nekateri ponudili, da naju bo sprejel k neki slovenski družini, ki je že imela nekaj rudarjev na stanovanju in hrani. Tam sva res dobila, kar sva iskala.

Drugi dan sva se odpravila k delovodji ter ga vprašala za delo. On je dejal, da je dosti dela in da greva takoj na nočno delo. Ker se nama je zdelo, da je to precej sumljivo, sva se trenuta premislila in nisva hotela sprejeti dela.

Naslednji dan sem jaz dobil delo v nekem drugem rovu. Kakor hitro sem povedal drugim rudarjem, kje sem delo dobil, so začeli govoriti, da tam ne bom zaslužil, ker je prenizek premog. Zato sem sklenil, da si rov ogledam in šele potem, ko se bom na lastne oči prepričal, kako izgleda v notranjosti, se bom odločil. Moje želje sem povedal delovodji, ki me je potem spremil v rov. Premog je bil v resnici zelo nizek in bilo je tudi dosti vode. Delovodja sem rekel, da delo prevzamem in da bom začel delati, ko si kupim potrebno orodje. To je bila le pretveza, kajti sklenil sem, da se v tistem rovu ne bom mučil.

Prijatelj Lojze tudi ni primernega dobil in zato sva se odločila odpotovati v drug kraj. Poslovila sva se in se vrnila k staremu znancu Resniku, pri katerem sva bila na hrani. Lojze je sklenil, da gre delat v isti rov, v katerem je bil prej zaposlen, jaz pa nisem hotel vzeti starega dela in poslati istega delovodjo. Par dni sem še tam ostal, potem sem se pa namenil, da odpotujem nazaj na obrežje Erijskega jezera, v Monroe, Mich. Zasedel sem vlak in se odpeljal iz rudarske naselbine.

==XIII==

Po večurni vožnji se je vlak ustavil v Monroeju in bil sem na cilju; dospel sem v staro mesto, od koder sem se že parkrat poslovil in zopet nazaj prišel. Iz tega bi se dalo sklepati, da je bil ta kraj zame najbližji, kajti vedno me je neka privlačna sila potegnila tja, kamor sem bil dospel iz stare domovine.

S postaje sem se takoj podal k tistemu rojaku, pri katerem sem bil že na hrani. Bila je nedelja, ko sem dospel v hišo starega znanca, ki sem ga dobil kar pri konju, katera mu je pripravljala njegova boljša polovica.

Pozdravili smo se in znancev je bilo kar precej, da je vnašalo veselje, da ne bom dolgo časa vztrajal v premogovniku in da se bom vrnil. Tu sem se tudi nastanil in ostal pri družini pod streho in na hrani.

Par tednov pozneje sem dobil delo v livarni, kjer sem delal pred odhodom v Pennsylvanijo. Takoj, ko sem prejel prvo plačilo, sem odštel potrebno vsoto za hrano in stanovanje. Gospodar in gospodinja, oba Štajerca, sta pokazala veselje ob obrazu in bila bolj prijazna z menoj. To je bilo razumljivo, kajti dolarji so napravili te mrke obraze vesele in dobro voljo.

Jaz sem redno hodil na delo v livarno vsak dan skozi zimo. Delo se mi ni zdelo pretežko in tudi vroče ni bilo, le hladno je prevleklo. Po treh mesecih dela v livarni sem izvedel, da se bo pričelo obračati na bolje in da se bo delo lažje dobilo, zato sem pisal prijatelju Lojzetu, kateremu sem pustil v Pennsylvaniji, kako je z delom v Monroeju, kje sem zaposlen in še nekaj drugih podrobnosti.

Po prejemu pisma mi je Lojze takoj odpisal. Vprašal me je, ako bi mogel dobiti delo v Monroeju. Ako je kaj prida, bi prišel s tovarišem, s katerim ima skupaj stanovanje. To je bilo v aprilu. Odpisal sem prijatelju, da bo najbolje, ako počakata dva meseca tam, kjer sta, ker nameravam pač, da bi tako dobila delo v Monroeju. V mesecu maju se je v resnici obrnilo na bolje in jaz sem nemudoma pisal Lojzetu, da sedaj lahko prideta, ker bosta delo dobila. Kmalu sem prejel odgovor Lojzeta. Napisal mi je na dopisnico par besed ter mi sporočil, da se bosta on in njegov tovariš podala na pot te naslednji dan.

V Monroe sta dospela drugi dan popoldne; jaz sem bil baš namenjen v neko prodajalno, pa sem ju srečal na ulici. Pozdravili smo se in Lojze mi je predstavil svojega tovariša, ki sem ga že poznal. Z njima sem se veselil, ko sem delal v rudarski naselbini. Po opravku v prodajalni sem ju odpeljal v hišo, kjer sem stanoval. Predstavil sem ju gospodarju ter gospodinji in povedal, da sta moja stara znanca iz Pennsylvanije. Pri tej družini sta dobila tudi hrano in stanovanje.

Naslednji dan, ko sem bil na delu, sta šla družinca z menoj v livarno, da vprašata za delo, ki sta ga dobila brez posebnih težav in od tistega dne naprej smo vsi trije skupaj hodili na delo, služili dolarje ter jih metali v »vrečo brez dna«. Tovarišema se ni dopadlo, ker sta bila v mestu prava »greenhorna«, nista mogla prebaviti; morala sta delati, dostikrat sta se, da bosta imela razmerke in morda se bosta tudi navadila. Hrana in stanovanje jima tudi ni bilo po volji, poleg tega pa sta se naveličala poslušati gospodarja, ki je vedno pripovedoval o »karah«, katere je stalno menjeval.

Naslednji teden sta pobrala šila in kopita in se preselila. Ne govarjala sta tudi mene, naj grem z njima, da bo bom več pri tistih ljudeh, ki verjamejo v črnovine in hodijo vsako nedeljo v cerkev ter verjamejo, da se da z molitvijo sprostiti sreča, delo, boljši časi in tako naprej. Naposled smo vsi trije sklenili, da si poiščemo drugo stanovanje in se preselimo od tistih ljudi. Rešiti smo se hoteli tistega neprestanega klepetanja versko fanatične žene in njenega moža, ki ni v tem oziru nič zaostajal za njo.

Stanovanje in hrano smo dobili pri neki hrvaški družini. Tam so že imeli nekaj rojakov na stanovanju in z nami se je dobro povečala, kar so že znali, da nam ne bo dolgčas. Na novi gospodar, Mike po imenu, je prodajal tudi vsakovrstne pijače, domačega žganja do lahkega piva, ki ga je sam varil. »Bodari«, so bili veliki prijatelji močne kapljice in razume se, da je Majk dobil dosti denarja od njih; bilo so mu tako rekoč molzne krave in jih je stiskal, da je čimveč izprežal iz njih.

Hrana v novem stanovanju je bila povoljna. Jedi je bilo dovolj na razpolago in vsakovrstnega priboljška, da smo si lahko postregli po mili volji. Poleg jedače je bilo dovolj pijače, ki pa ni bila pristeta k hrani. Plačevati smo jo morali posebej in tisti, ki je več popil, je moral tudi več odšteti gospodarju Majku. Pijačo, žganje, vino ali pivo je bilo treba plačati vsak dan, ko sta stanovanje in hrano. Tedaj se je šele izvedelo, kdo je največ popil. Majk je imel vse skrbno zapisano in na plačilni dan je veselo pomežikoval in čakal z jezikom, ko je prejemal denar od delavcev, ki so bili pri njem na stanovanju. Plačo smo prejemali vsako soboto in istotako tudi plačevali vsako soboto stanovanje in hrano ter pijačo, katero nam je Majk čestokrat vsiljeval, samo da bi več izvelkel od nas.

V livarni smo delali nekaj čez mesec dni, potem smo se pa dela naveličali. V vročih poletnih dneh se nam ni dopadlo in smo ga pustili. Nekaj dni smo postavali in lenarili, nato smo se zopet podali na lov za novim delom. Po enem tednu pohajkovanja in iskanja dela smo ga končno vsi dobili v neki papirnici. Delovodja je bil po narodnosti Poljak in nam je šel precej na roko.

V papirnici je bil osemurnik, toda obratovala je noč in dan in šest dni v tednu. Delavci smo se vrstili in izmenjavali v treh izmenah in plača je bila 50 centov na uro. To je bilo 1923, ko se je delo lahko dobilo tudi v drugih industrijah.

Mojemu znancu Martinu se delo v tovarni ni dopadlo in nikakor se ni mogel privaditi. On je bil navajen dela v premogovnikih in se je večkrat spomnil na svoje staro delo pod zemljo. Istotako se je tudi prijatelj Lojze večkrat spomnil na rudarsko delo. Oba sta trdila, da je v premogovniku bolje delati kakor v tovarni in da se tam tudi več zasluži.

Oba, Martin in Lojze, sta bila vneta prijatelja pijače ter sta denar, ki jima je ostal, ko sta plačala stanovanje in hrano, še posebej zapila in zapravila pri Majku. On je imel štiri dobre odjemalce, ki so drago plačevali brozgo, katero so pivci objemali brez pomišljanja po svojem grlu. Bili so tako navajeni na pekočo tekočino, da se ji niso mogli več ustavljati.

V tistem času je bilo dela dovolj, zato se bilo lahko pozabiti na pretekle krize; delo smo si začeli zbirati po mili volji. Kjer smo začeli delati, nismo imeli obstanka in tako smo iz čim dalje prebirali in tudi z denarjem nismo varčevali. Na ta način smo zapravili tiste dni, ko so bili v resnici nekakšni zlati časi v Ameriki.

V papirnici smo delali nekako mesec dni, nato smo pa zopet delo pustili in začeli pohajkovati po mestu in okolici. Po dveh tednih lenarjenja smo se odpeljali po cestni železnici v Detroit, da tam poskusimo z delom. Po dobri uri vožnje smo dospeli v veliko industrijsko mesto, kjer lastujejo avtomobilski magnati svoje velikanke tovarne, med katerimi je tudi svetovno znani Ford.

Najprej smo hoteli priti do rojakov, da bi nam dali neko ko pojasnila, kam se moramo obrniti. Odkorakali smo po mestu in prehodili številne ulice in opazovali razne znamenitosti. Odločili smo se, da vprašamo za delo pri Fordu. Pri našli hiši smo nameravali poizvedeti, kako je z delom pri Fordu in razmerah v Detroitu.

Nekako tri ure smo hodili po prostranem mestu ter izpraševali o delu in rojakih. Končno smo dospeli do neke slovenske družine, kjer smo upali, da bomo dobili potrebne informacije. Bil je Štajerec in smo se takoj spoznali z njim. Postregel nas je z žganjem, ki smo ga hitro popili vsak par čašic, da so se nam jeziki bolj razvezali in smo začeli pogovor, ki se je dotikal naše zadeve. Rojak je bil precej zgovoren in vprašali smo ga glede dela v Fordovi tovarni. On nam je povedal, da delo v par dneh gotovo dobimo, samo ako bomo hoteli delati. Nato smo ga še vprašali, ako bi nas hotel vzeti na stanovanje in hrano in dejal je, da nam prav rad ustreže. Ker je imel še nekaj delavcev na stanovanju in hrani, je hotel svoje dohodke še bolj pomnožiti z našo pomočjo. Pozneje smo izvedeli, da je tiste čase prav dobro iztržil lahkoverne pijance, ki so bili pri njem na hrani in stanovanju. Z žganjem in drugimi »pijačkami« je znal na privlačen način pripraviti brozgo, ki bi že po okusu zares odbijala, vendar je za več tisoč dolarjev zaslužil, ker so se na mučili nekateri, katerim se je zdel na limanice. Opeharjeni rojak se je jel in ponosno cepil v blato, iz katerega je s trudom in s prodajanjem pijače potem dobil več letih izbočka. Začeti je bilo treba znova in skušati pridobiti izgubljeni denar nazaj od delavcev, ki so bili pri njem na hrani in stanovanju. Ko smo bili informirani, da je butlegar, nas je tudi vsa volja minila, da bi bili pri njem na stanovanju, čeprav bi dobili delo pri Fordu; pri butlegarju nismo marali biti, kajti sklenili smo, da bomo imeli nekaj denarja za deževne dneve. Zato smo se od njega poslovili.

Našli časa smo še kolovratiti po mestu, nato smo se pa premislili. K Fordu nismo šli vprašat za delo, pač pa odšli nazaj na postajo cestne železnice in se odpeljali v Monroe. Sli smo k Majku in ostali pri njem na hrani in stanovanju. V par dneh sva z Lojzetom zopet dobila delo v neki drugi papirnici. Martin ni šel pa več gledat za delom, ker se je naveličal, da se vrne v premogovnik, ker se ni mogel privaditi delu v tovarni. Tako je nekega dne pobral svoja šila in kopita in odpotoval v naselbino, kjer je bil pred dobrimi časi zaposlen z Lojzetom.

V papirnici, v kateri sva z Lojzetom delala, je bil povsem drugačen sistem, kakor v oni, kjer smo prej delali. Delalo se je v izmeni delali osem ur, ponoči pa čez trinajst. Plača je bila 50 centov na uro, delali smo pa pet dni v tednu. Imeli smo dva prosti dneva v tednu, da smo se lahko pogovorili, kar smo v tednu zamudili. Kompanija nas je imela na vrvici, da se nismo mogli organizirati in jo prisiliti, da bi nam skrajšala delovne ure.

Z Lojzetom sva hodila v papirnico nekako mesec dni, nato sva pa delo pustila. Par dni sva pohajkovala po mestu, nato sva dobila delo na železnici. Pri novem delu sva bila zaposlena po osem ur dnevno in sva bila še precej zadovoljna.

Meni so vedno rojile po glavi vsakovrstne misli ter me vzpodbujale, da moram naprej in naprej. Zato sem se odločil, da v kratkem zapustim mesto Monroe ter odpotujem proti zapadu, dobiti v premogorovih ali pa v bakrenih rudnikih. Nagovarjal sem tudi Lojzeta, naj se obrne, da bo imel za vozne stroške in da bova skupaj odpotovala na zapad. On se je končno udal in privolil, da bo tudi on odšel z menoj na zapad.

Toda Lojzeta je zopet premamilo suho grlo; ko je prejel ponovno plačo, je preostanek takoj zapil, potem pa je brez denarja spet ostal. To se je ponavljalo teden za tednom. Lojze je delal po starem običaju, jaz sem pa štedil in hotel čimveč prihraniti in potem kar sam odriniti tja, kamor sem se namenil. Lojzeta sem še parkrat nagovarjal, naj preneha zapravljati denar in naj si toliko prihrani, da bo lahko odpotoval z menoj. Nekoč je kar vzrojil nad menoj, češ, kaj je meni mar, kaj on počne z denarjem, ki ga zasluži. Jaz sem spoznal, da pri njem nič ne opravim in da je vse prigovarjanje zastonj. Potrošil je vse in bil vedno brez denarja.

Nekega večera sva se do dobra skregala; seveda sva bila tudi oba pošteno natrkana. Morda da bi se bila tudi stepla, pa naju je brž nesla bila žena, da bi si delila krepke udarce. Naslednji dan sem se odločil, da vržem svoj namen. Uredil sem svoje prtljago, odšel nekaj v trgovino, kjer sem kupil vozni listek do mesta Marceline, Missouri.

==XIV==

Po kratki vožnji sem dospel v Toledo, kjer sem se presedel na drugi vlak in se odpeljal proti Chicagu. Tu sem moral čakati dobro uro, da je dospel vlak, s katerim sem se odpeljal naprej. Rad bi si bil ogledal mesto, pa sem se bal, da se ne bi morda izgubil in nato še vlak zamudil. Lahko bi se mi pa tudi pripetilo, da bi me kakšen potepuh dobil v svoje roke in me potem olajšal. Ker sem bil tujec v velikem mestu in se bal neprilik, sem ostal na postaji in se držal varnega mesta.

Končno je bil vlak pripravljen in jaz sem ga nemudoma zasedel. V nekaj minutah so bili vsi potniki v vlaku in nato se je začel pomikati naprej. Peljal sem se po progi družbe Santa Fe, ki gre skozi Kansas City in prav do Californije. Vlak je drvel preko države Illinois in mesto Chicago je bilo daleč za menoj, ko je privozil do države Missouri. Tam smo se peljali čez veliki most nad reko Mississippi. Ko je vlak prevozil most, se je ustavil na postaji v mestu Fort Madison, v katerem je par tovarn in v katerih se dobro dela, kadar so tudi drugod po deželi »dobri« časi. Tu je vlak stal le deset minut, nato smo pa zopet odrinili preko hribovitega ozemlja po državi Missouri. Privozili smo v rudarsko okrožje in naselbine so se prikazovale druga za drugo ob progi.

Vožnja se mi je zdela čim dalje bolj prijetna, kajti v kratkem času sem imel dospeti do mesta Marceline, kjer sem bil že enkrat zaposlen v rovu. Kmalu sem bil na cilju.

V Marcelinu je bilo par premogorov, ki pa so slabo obratovali od stavke l. 1922. Po stavki so nekaj rovov zaprli in mnogo delavcev je izgubilo zaslužek. S postaje sem se podal k ljudem, s katerimi sem se pred leti seznanil. Dobil sem jih pod krošnjo hruške, pod katero so se senčili v vročem dnevu. Pozdravili smo se in stisnili roke in oni so bili očividno veseli mojega nenadnega prihoda. Pričeli so me izpraševati, kaj in kako in jaz sem jim orisal svoj položaj in povedal, da potujem dalje proti zapadu. Medpotoma sem se ustavil v Marcelinu, da se snidem z znanci in prijatelji, ki sem jih zapustil v l. 1922.

Znano žensko sem vprašal, ako bi mogel biti pri njej na hrani in stanovanju, ker sem imel namen ostati nekaj dni v naselbini. Moji želji je bilo ustreženo in jaz sem ostal v naselbini dvajset dni. Prosti čas sem izkoristil z ležanjem pod sadnim drevjem na mehki travi. Denarja nisem imel dosti, v kovčegu pa sem hranil okrog polovno novo štirinajstno harmoniko, ki sem jo sklenil prodati. Denar, ki bi ga dobil za harmoniko, bi mi pač prav prišel za pot proti zapadu zelo prav. Del sem oglas v Prosveti in par dni sem že dobil nekaj pisem, v katerih so me kupci vprašali druge podrobnosti glede harmonike in koliko hočem imeti zanjo. Nekemu rojaku iz Kansasa sem tako odgovoril in on mi je za dogovorila za ceno $75. Ta rojak je hotel harmoniko prej videti in me je potemtakem, ko jo je videl, bil je plačal. Jaz sem njegov želji ustregel in mu jo poslal, da jo je lahko pregledal. Bil je zadovoljen z njo in mi poslal mi je zahtevano vsoto par mesecev prej sem za njo plačal $125, torej sem na topla čem v tem oziru napravil zelo slab biznis. Bil sem pa vseeno vesel, ker sem si kupil pomoč za potovanje proti zapadu. Čeprav nisem bil več angleškega jezika, me je veselo vleklo naprej; nič se nisem ustrašil in potoval sem iz kraja v kraj po širni Ameriki.

Nekega dne v septembru sem se poslovil od dobre ženice, pri kateri sem bil začasno na hrani in stanovanju. Zahvalil sem se ji za dobro postrežbo in ji obljubil, da jo bom obiskal, ako me bo pot zanesla nazaj v naselbino.

Na postaji v Marcelinu sem si kupil vozni listek do Salt Lake Citya, Utah, ter zanj plačal $88. V državi Utah sem mislil začeti z delom v premogorovih, kajti v tem delu sem bil najbolj vešč in sem pravil, da se v državi Utah precej dobro zasluži.

Vožnja v potniškem vlaku je bila udobna in tudi romantična. Lepi predeli sem se preko kanadskih puščin in nato dospel v hribovite kraje države Colorado. V Coloradu sem moral na neki postaji prestopiti na drugi vlak, nato sem pa zopet odpeljal dalje proti zapadu. Vlak je kmalu privozil v gorate pokrajine, kjer sem opazil vse polno rudarskih naselbin. Vlak se je le za malo časa ustavljal na postajah med strmimi bregovi, nato pa brzel dalje proti Salt Lake Cityju.

Končno se je ustavil na zadnji postaji in izstopil sem v mestu Salt Lake City.

Na postaji sem se hotel nekoliko informirati, zato sem skušal stopiti v stik s kakšnim človekom, ki bi mi malo pojasnil glede mesta, o delavskih razmerah in naših rojakih. Najrajši bi se bil ustavil v rudarskem okrožju, v katerem je naselbina Helper, toda vozni listek sem imel kupljen do mormonskega mesta. Kje je nekako sto milj oddaljeno od omenjenega mesta. Treba je bilo dalje, odkoder sem imel plačano vozovnico; sploh sem potoval kar na slepo brez računanja o tem, kaj vse me lahko doleti.

Blizu postaje sem opazil krojačnico, katero je obratoval neki Nemec. Odločil sem se, da pridem k njemu in ga povprašam, kaj in kako. Vprašal sem ga, kje je bivališče v mestu in izvedel, da mi je bilo vse dobro znano, da so mi informacije glede srebrnih in bakrenih rudnikov. Povedal mi je, da so srebrni rudniki oddaljeni deset milje, bakreni pa nekako dvajset milje in se nahajajo v hribovitem ozemlju. Dalje mi je povedal, da se delo lahko dobi. Dela so različna in tako tudi plača, ker plačujejo po izurjenosti. Plače v bakrenih rudnikih v bližini so od $4.50 do $6.75 in vseh se dela po osem ur in delo ni pretežko. Nato sem ga še vprašal glede premogorov in pojasnil je, da so oddaljeni nekako sto milj od mesta Salt Lake City in da sem se vozil mimo njih. Torej bi bilo tako kakor sem domneval, ko sem se peljal skozi rudarska naselja. Po končanem pogovoru sem se od krojača poslovil in se mu zahvalil za informacije. Nato sem se podal v mesto, da si ogledam razne zanimivosti. V tem mestu je sedež mormonovcev, ki imajo čudno vero in veličastni tempelj. Po nekaj urah tavajna po mestu sem se odločil, da odpotujem nazaj proti naselbini Helper, v rudarsko okrožje. Prišel sem do zaključka, da bi bilo najbolje, ako odidem v kakšno rudarsko naselbino in začnem z delom, kakršnega sem bil vajen.

Odšel sem nazaj na postajo in si kupil vozni listek do male naselbine Castle Gate med gorovjem. Imel sem dve uri časa do odhoda vlaka in vstopil sem v bližnjo restavracijo, katero je lastoval neki Italijan. Pri Italijanu sem se dobro okrepčal z makaroni in pečenko in potem odšel na postajo in tam čakal vlak, da se odpeljem v rudarsko okrožje. Vlak je v kratkem času pripeljal in odpeljal sem se v gorovje.

Po parurni vožnji sem dospel v naselbino Castle Gate. Bilo je že pozno v noč in zato nisem nikjer mogel dobiti prenočišča. Nekaj časa sem se sprehajal in taval po naselbini, nato sem odšel za progo in tam čepel na prostem ter med časom malo zadremal. Bilo je že pozno v jeseni in v hribih je bilo bolj mraz ko drugod. Komaj sem nekoliko zadremal, me je že stresel mraz in prebudil. Po slabo prespani noči se je vendarle zdanilo. Zbral sem se, malo opravil umedkano obleko in si otrli čevlje ter odšel na postajo. Tam sem vprašal rudnika, kaj bo odhod vlaka v naselbino Latuda, ki je oddaljena 13 milj. Uradnik mi je povedal, da bo vlak dospel šele ob desetih in odšel v smer, kamor sem bil namenjen. Ker me je začel zebsti, da ga je treba ponovno založiti, sem odšel v neko restavracijo ter se okrepčal. Tu sem ostal par ur ter se pogovarjal z lastnikom. Vprašal me je, odkoder prihajam in kam sem namenjen. Jaz sem mu povedal, da prihajam iz države Michigan, da sem prišel na zapad za delom in da čakam na odhod vlaka, s katerim se bom odpeljal do Latude. On je rekel, da se delo tam lahko dobi, ne pa stanovanje. Najbolje bi bilo, ako bi se vrnil med pečlarje.

Ure so potekale in končno je pripeljal vlak, s katerim sem se odpeljal. Po kratki vožnji se je vlak ustavil na neki postaji, kjer sem vprašal, kako daleč je še do Latude. Človek, ki sem ga vprašal, je bil rudar in povedal mi je, da nismo pol milje in da vlak ne vozi tam mimo. Odločil sem se, da jo bom kar peš ubral po gorski poti. Vzel sem pot pod noge in v dobri poldrugi uri sem dospel v rudarsko naselbino, ki leži med dvema visokima hriboma. Najprej sem vprašal za Slovence, katere sem kmalu našel. Ustavil sem se pred neko hišo, v kateri so bivali naši ljudje. Pri njih sem izvedel, da se bom lahko dobil, toda na stanovanju ne morem biti pri njih, ker ni dovolj prostora. Vseeno pa so mi dovolili, da sem pri njih ostal čez noč; naslednji dan so mi pokazali, kje bom lahko dobil hrano in stanovanje.

Najprej sem šel vprašat za delo, kajti to je bilo poglavitno. Ako dobim delo, bom tudi stanovanje in hrano si mislil. Če ne, bom raje šel drugam, ker bo treba naprej s trebuhom za kruhom. Odšel sem v pisarno, kjer so jemali in vpisovali nove rudarje. Tam so me vprašali, kako sem delal v premogovniku in čemu sem izkušen. Povedal sem jim, da sem delal v premogovniku v raznih krajih v Ameriki pol drugega leta. V pisarni so rekli, da imam dovolj izkušenj in takoj sem dobil delo. Še isti dan sem bil vpisan med ostale rudarje; moral sem se podvreči tudi zdravstveni preiskavi, katero sem dobro prestal. Kupil sem potrebno orodje, nato pa odšel vprašat k drugi slovenski družini za hrano in stanovanje, kar sem dobil in naslednji dan sem šel na delo v premogovnik.

Premogovna žila je bila v tistem rovu visoka šest čevljev, plasti kamna, kakršno sem videl v rovih v Ohiu in Pennsylvaniji, pa ni bilo. Strop je bil tako močan, da ga ni podpiral nihče. Ko sem jaz začel delati, je rov obratoval le tri do štiri dni na teden, toda zaslužili smo šest dolarjev na dan in tudi več na teden.

Rojak, pri katerem sem bil na stanovanju, je bil še mlad človek ter šele deset let oženjen. Poleg mene je imel še dva druga rudarja na hrani in stanovanju. Kmalu potem je eden odšel v druge kraje in ostala sva dva, ki sva hodila redno na delo.

==XIV==

Dva tedna sta pretekla, kar sem prišel v naselbino Altuda in delal v tamkajšnjem premogovniku. Šlo je precej dobro, zato sem želel, da bi kmalu začeli delati vsak dan. To so želeli tudi drugi rudarji, kajti vsi smo hrepeneli po večjem zaslužku.

Nekega dne, ko sva si obratovala, sva se doma pogovarjala o raznih stvareh. Nenadoma je nekdo močno potrkal na kuhinjska vrata. Janezova soproga je šla takoj odpirat novemu gostu in v sobo je vstopil neki rojak, ki sta ga oba poznala. Gospodar ga je po izmenjavi pozdravov vprašal, če me pozna, ker sem iz tistega kraja doma kakor on. Rojak me res ni poznal, čeprav je prišel iz iste fare kakor jaz, iz vasi Čovce pod Koroškimi hribi. Od doma je šel v rani mladosti, ko mu je bilo komaj 14 let. Bil je edini sin premožnega posestnika v Cerovcu pri Novem mestu. Ko je odpotoval v tuji svet, je doma pustil starše in sestre. Najprej se je klatil nekaj po Hrvaškem, služil za pastirja ter pasel koze in ovce. Pozneje je odšel nekam v Bosno, kjer je delal v šumi. V Bosni je ostal par let in si prihranil nekaj denarja, nato pa odpotoval v Nemčijo. V Nemčiji je dobil delo ter tam toliko časa delal, da je skupaj spravil potrebno vsoto, da je mogel odpotovati v Ameriko.

Njemu ni bilo treba iti za kruhom v daljne kraje, kajti bil je sin staršev, ki so imeli lepo kmetijo, na kateri bi bil lahko ostal in delal. Bil je lahko živel, zato je zapustil starše in dom ter odšel v neznani svet.

V Ameriki je prepotoval vse države in delal v tovarnah, v premogovnikih, v bakrenih, srebrnih in zlatih rudnikih, po šumah in koderkoli se je dalo. Ko je delal v zlatih rudnikih v državah Colorado in Kaliforniji, je imel mnogo denarja, ker prodajal je dosti zlate rude, toda pozneje je vse zapravil. Največ je potrošil za pijačo, ker je bil pijanec. Često mi je pripovedoval, da je že imel več denarja kakor je vredna njegova rojstna vas Cerovec in vse polje v okolici; da je samo zlate rude prodal za čez štirideset tisoč dolarjev. Kadar je delal pri kontraktnih delih, je zaslužil celo $600 do $800 dolarjev na mesec. Seveda mu pri zapravljanju denarja tudi ni manjkalo vesele družbe.

Pred leti se je bil oženil in z ženo sta imela tri hčerke. Dal jih je v šole in vse tri so se izučile raznih poklicev. Ena se je izučila računovodstva in knjigovodstva ter je bila tudi izkušena tipkarica, druga se je izučila za bolniško postrežnico ter je bila zaposlena v neki bolnišnici, najdaljša se je pa še naprej učila. Z ženo nista več skupaj živela. Zaradi nesporazuma in drugih okoliščin sta prišla v tako veliko nasprotje, da sta sklenila iti narazen. Ko sva se midva sestala, je bil že osem let razporčen in glavni vzrok ločitve je bila ženina nezvestoba.

Rojak je v par dneh dobil delo pri isti družbi in v istem rovu, kjer sem jaz delal. Gospodar, pri katerem sem bil na stanovanju, je bil njegovega prihoda vesel in rad bi ga bil vzel na stanovanje, ker je računal s tem, da bo večino svojega zaslužka pustil pri njem. Oba, gospodar in gospodinja, sta imela rada na hrani in stanovanju take može, ki so brezmiselno trošili denar in ga razmetavali za pijačo, ker sta s tem množila svoje dohodke.

Preteklo je par tednov, kar je bil prišel rojak v Latudo za delom in povedal mi je, da bo šel pogledat za delom v drugi rov, ki je bil eno miljo oddaljen od rova, kjer sva bila zaposlena. Ko mi je razodel svoje misli, sem sklenil, da se ga bom držal, ker sem v njem videl moža, ki je nekaj poizkusil in tudi nekaj ve.

Naslednji teden sva že odšla v drugo naselbino. Delo sva dobila že prvi dan, hrano in stanovanje pa v neki kempih, ki je bila last družbe. Obratovala jo je neka irska družina. Na stanovanju nas je bilo okoli 25 rudarjev, med nami tudi delovodja in njegova žena z otroci, ki sta jih imela kar osem, tako da sva bila z rojakom večkrat lačna nesita. Stanovanja in hrane se ni dalo dobiti drugje in zato sva bila prisiljena ostati pri Ircu v kempu, ako sva hotela obdržati delo v rovu.

Za hrano in stanovanje smo plačevali po šestdeset dolarjev na mesec. Kakor sem pozneje izvedel, je imel pri stvari tudi delovodja prste vmes in tudi on je vlekel denar od nas na poseben način. Družba je dala Ircu vsega dovolj na razpolago, da bi morali vsi, kar nas je bilo na hrani, imeti dovolj jesti, toda Irec in delovodja sta na skrivaj prodajala potrebščine, ki so bile nam namenjene. Delala sta denar, ko sta prodajala nam namenjeno hrano, mi smo pa stradali in vrh tega plačevali lepe dolarje za prikrajšano hrano.

Kamor sem prišel in koder sem hodil, povsod sem naletel na razne goljufije, ki so na spreten način živele na koži drugih ljudi.

V rovu se je delalo tri do štiri dni na teden in smo dobro zaslužili. Ako bi delal vsak dan in ako bi bil dobil dovolj vozičkov, bi bil brez večjega truda zaslužil šestdeset do osemdeset dolarjev na teden. Premogovna žila je bila visoka okoli pet čevljev, strop močan in zato je bil premog čist in s kamnom ni bilo opravka. Podpor pa tudi v omenjenem rovu ni bilo treba postavljati, ker je bil strop dovolj močan. Ker ni bilo teh ovir, smo dobro zaslužili.

Delala sva že par tednov, ko naju je začel delovodja zbadati in brez vsakega vzroka nadlegovati. Vsakikrat, ko je prišel pogledat v najin prostor v rovu, je vreščal in sitnaril. Vprašal sem tovariša, kaj vse to pomeni. Odgovoril mi je, da jaz, ki sem delal v unijskih rovih, ne poznam trikov, ki so v navadi in v vseh rovih države Utah.

Delovodja bi rad od naju denar, da bi mu na plačilni dan dala vsak pet ali deset dolarjev. On je tega vajen, ker so ga tako naučili bedasti petolizniki, ki se mu hočejo prikupiti s podkupnino. Ker na plačilni dan ni od naju nič dobil, se huduje in sitnari, da naju s tem opomni. Plačevati bi mu morala tudi za pijačo in še mu na ta način dobrikati. Ako bi tako ravnala, bi bil najin prijatelj.

Tovarišu sem odgovoril, da mi ni nič novega povedal; čeprav nisem dolgo v Ameriki, mi je znano, da “bosi” pobirajo denar od delavcev. Takih slučajev sem poznal več, ko so nekateri na umazan način dobili delo in ga tudi držali.

Sklenila sva, da ne bova dolgo delala v tistem rovu. Šla bova v srebrne rudnike, ter se za vselej otresla pijavke, ki hoče živeti na najini koži. Par tednov sva še delala v premogovniku, zaslužila sva pa dosti manj kakor drugi premogarji. Vozičkov nisva mogla dobiti, hočem reči, da so jih drugi imeli dovolj. Torej sva že občutila pest delovodje, kajti on je tako ravnal, da so oni, ki so mu plačevali za pijačo in mu tudi dajali gotov denar, dobivali dovolj vozičkov, midva, ki se nisva hotela ukloniti, sva bila prisiljena pustiti delo v rovu.

Kakor sva se bila domenila, tako sva tudi storila: pustila sva delo in odpotovala iz naselbine. Predno sva se podala dalje, sva se pomudila v bližnji naselbini, pri družini, kjer sva bila prej na stanovanju. Po dveh dneh postajanja in popivanja sva se končno poslovila in neki voznik naju je odpeljal v bližnje mestce Helper.

Voznik je bil uslužbenec nekega trgovca iz Helperja in naju je peljal do njegove trgovine. Tovariš ga je imel že precej pod kapo, da ni skoraj vedel, kje je. Tisti trgovec je bil naš rojak in je imel na razpolago tudi pijačo, zato sva se pri njem nekaj časa zadržala ter la ponovno poskusila pijače, ki nama jo je trgovec ponudil. Tovariš je pil preko mere in noge sva mu odpovedale. Od tega trgovca sva se podala v neki hotel in tam prenočila ter se dobro naspala.

Naslednji dan sva šla na postajo in si kupila vozna listka do Salt Lake Cityja. Po štirurni vožnji sva srečno dospela v mormonsko mesto. S postaje sva se odpravila v mesto ter v nekem hotelu najela sobo, plačala vnaprej in nato odšla k tovariševim znancem in prijateljem, ki jih je imel še iz selitve v mesto. Skoro na vsakem oglu sva naletela na njegove znance, največ na butlegarje, ki so ga poznali že iz časa, ko jim je nosil dosti denarja. Butlegarji so bili njegovi prijatelji le tedaj, ko je imel denar; ako je prišel k njim brez cekina, so ga kmalu iznebili ali niso sprejeli, tudi z brco v zadnjo plat, da je zletel skozi vrata. Na ta način so ravnali butlegarji z novimi odjemalci; vsak je moral prinesti gotov denar, da je lahko kaj kupil.

Po korakanju skozi mesto sva zavila v stransko ulico in dospela k nekemu butlegarju in njegovim tovarišem znancem in o katerem mi je že večkrat pripovedoval. To je bil neki rojak, kateremu sem bil predstavljen ter sem vstopil v njegovo prostore. Ta rojak je povabil neko dekle in z njo je prinesel dve ali tri druge hčerke. Ena se je kmalu omotila, druga je pa ostala pri materi in pri očetu ter mu pomagala pri njegovem poslu; prodajala je pijačo, je pa precej drago prodajal; majhen kozarec žgane pijače je stal petdeset centov in je umno, da je rojak delal lep dobiček s pijačo.

Hčerka njegove žene se je spretno sukala v gostilni. Imela je zelo kožnati; bila je srednje postave in vitko dekle, s svojimi plavimi očmi je pa znala tako pomeriti in tako zapeljivo pogledati, da se mladi moški kar ustavljali in mogli njene lepote pogledati. Zato si je marsikateri mislil, da bi Rožika zasnubil, toda ona si je želela ženina iz nekoliko boljšega stanu, ne capinov, ki so bili večinoma brez cvenka. To so vedeli, ki so poželjivo pasli svoje oči na njeni vitki postavi, tudi razumela je.

Tovariš ji je večkrat zatrjeval, da ji bo našel in pripeljal takega fanta, da bo zadovoljen z njim in da bo vreden stopiti z njo v zakon. Toda vse njegove obljube so bile prazne, kajti takih fantov, kakršne si je Rožika želela, je bilo malo. Največ je bilo lahkomiselnih, ki so bolj osirali na pijačo nego na mlado dekle, o čakala na ženine.

Rozika je verjela tovariševim obljubam. Kadar je dospel k rojaku-butlegarju, je vedno našel kakšen izgovor in tako Roziko potolažil, češ, da je že čas in da ji zagotovo nekega dne pripelje ženina. Rozika je bila precej lahkoverna. Tovarišu je verjela in tako so tekli dnevi, ona pa je čakala srečnega dne, ko bo dobila svojega ženina.

V Salt Lake Cityju sva ostala štiri dni. V tem času sva prehodila številne ulice ter se spoznala z rojaki, ki so se nahajali v mestu in med katerimi jih je bilo največ brezposelnih. Tovariš se je seznanil z nekim starim Rohnianom, ki je že v Ameriko prepotoval in delal v različnih industrijah. Omenjeni rojak se je pisal Papež in je kljub svojim 60 letom izgledal čil in zdrav. On je znal čuvati drugače nego rojak, ki sem jih poznal. Delal ni dosti in tudi zaslužka ni nosil butlegarjem, pri katerih so drugi kupovali strupeno brozgo. Delal je po malem in se selil iz kraja v kraj. Čeprav ni mislil na prihranke, ni razmetaval denarja kakor nekateri drugi.

Papež je nama svetoval, naj greva za delom v rudnik, ki je bil od mesta oddaljen nekaj štirideset milj. Rekel je, da bova delo lahko dobila in da se nahaja glavni stan družbe v mestu. Zato se je tudi ponudil, da bi gre z nama prav do pisarne. Njegov nasvet sva sprejela in vsi trije smo se napotili v tisto pisarno, kjer sva vprašala za delo in ga takoj dobila. Vpisali so naju med druge rudarje ter dali vsakemu karto za brezplačno vožnjo na truku do rudnika, ki se je nahajal visoko v hribih.

Petega dne najinega bivanja v mestu sva se odpeljala za delom v rudnik. To je bil srebrn rudnik in se je imenoval Cardiff Mine. Po cestni železnici sva se vozila do Midvilleja, kjer je bila rudotopilnica, od tam pa s trukom dalje proti rudniku. Pridružil se je nama neki Poljak, ki je tudi dobil delo pri isti družbi kakor midva. Vožnja je bila jako slaba, ker so bili v nekaterih krajih veliki zameti, da je truk komaj prevozil skozi. Na poti smo opazili mnogo rudnikov, ki so bili last manjših družb. Tedaj je bila najhujša zima, kajti bilo je deset dni pred božičem. Jaz sem komaj čakal, da pridem na cilj, toda truk se je v nekem kraju ustavil in ni mogel več dalje po slabi, zasneženi cesti. Voznik si je na vse načine prizadeval, da bi pridrval truk do rudnika, toda vsled zametov se je moral ustaviti in mi smo bili prepuščeni sami sebi, da nadaljujemo pot proti rudniku, ki je bil oddaljen štiri milje od tam, kjer je truk odpovedal. Tovariš, Poljak in jaz smo vzeli pot pod noge proti rudniku. Bila je prava krizeva pot, kajti težko smo rinili naprej preko silnih zametov, ki jih je prejšnje dneve nagrmadila ostra burja. Toda omajali nismo in končno smo skrajno utrujeni vendar dospeli do srebrnega rudnika.

Šli smo v rudniško pisarno, kjer smo dobili delovodja in ravnatelja, Irca po narodnosti, ki sta nas izpraševala glede izkušenj pri delu pod zemljo. Poljak in tovariš sta kot stara in izkušena rudarja dobila primerno delo, mene, ki nisem imel dosti prakse kot rudokop, pa so uporabili kot nalagalca rude in potiskača vozičkov. Plača za to delo je bila $4.75 za osem ur dela, tovariš in Poljak pa sta prejemala 50 centov več. Za hrano je skrbela družba, kateri smo morali plačevati dolar na dan, kar so nam odtrgali od plače na plačilni dan.

Isti večer, ko smo bili vpisani med rudarje, smo dobili tudi potrebno večerjo, nato pa odšli v odkazano sobo k počitku. Postelje so bile precej umazane in vsak, ki je želel delo v tiste hribe, je moral tudi odejo s seboj prinesti, sicer bi bil brez nje.

==XV==

Naslednji dan po prihodu v visoke hribe sem začel z novim delom v srebrnem rudniku. Tovariš in Poljak sta kopala rudo, jaz pa sem bil zaposlen pri potiskanju vozičkov ter imel pomočnika. Rudo so nakladali spet drugi delavci. Kadar je bil voziček poln, sva ga s tovarišem potegnila ven in nato praznega potisnila v prostor. Poln voziček sva potiskala naprej po tračnicah do strelilnika, v katerem sva stresla rudo. Strelilnik je bil 120 čevljev globok, spodaj so pa rudo zopet nalagali v voziček in jo odvažali dalje s konji. En konj je peljal po tračnicah osem do deset vozičkov naenkrat in zopet do nadaljnjega strelilnika, iz katerega so šele nalagali rudo na truke in jo odvažali v topilnico v Midville.

Delali smo vsak dan in tudi ob nedeljah, ker v tistih oddaljenih hribih ni bilo nobene cerkve, kamor bi bili hodili molit in tožit svoje muke, kar nam itak ne bi bilo nič pomagalo. Rudarji se nismo na pobožnost ozirali, ker smo dobro vedeli, da z molitvijo si ne bomo nič zaslužili. Med hribi je bilo vsepolno rudnikov, malih in velikih, rudarji smo pa le gledali, kako bi več zaslužili. V nekaterih je bilo zaposlenih deset rudarjev, v večjih pa do petdeset. Delo se nam je dopadlo, ker je bilo lahko. Delovodja je prišel v prostor, kjer smo delali, le po dvakrat na dan. Glavna njegova skrb je bila, da nas je nadzoroval nekaj minut in pokazal, kako se mora delati. Kakor rečeno, smo bili zaposleni osem ur dnevno, na družbi pa smo imeli tudi pol ure oddiha, da smo použili prigrizek. Meni se je ta sistem dopadel, ker nisem bil še nikjer prej zaposlen, da bi imel plačan tudi tisti čas, ko sem prenehal z delom in použil prigrizek. S tovarišem sva redno hodila na delo, ker sva hotela izkoristiti priliko, da bi čimveč zaslužila. V par mesecih sva si bila že prihranila par sto dolarjev vsak, ki bi nama prav prišli, ako bi po kakšnem naključku izgubila delo. Ko je tovariš imel čez dvesto dolarjev prihranjenih, se je naveličal dela. Postal je nestrpen in ni imel več obstanka. Kar vleklo ga je nekam dalje, kajti tisti prihranjeni dolarji so ga tako pekli, da jih ni mogel več držati. Še sanjalo se mu je o prijetnih dneh, ki jih bo imel pri butlegarjih, ko bo zvracal žgano pijačo v suho grlo in pri tem pozabil na prestano trpljenje. Prej je že pisal prijatelju, ki je delal v premogovniku v Iowi. Vprašal ga je glede dela in kmalu prejel odgovor, da se delo lahko dobi, samo ako ga hoče. Čez nekaj dni se je poslovil in tako sem izgubil prijatelja. Jaz sem ostal na starem mestu in za tovariša sem dobil drugega rojaka, ki je delal prvi štiri dni. Ta rojak je delal v tistih hribih že okoli dvajset let. Pisal se je Frank Sršić in doma je bil blizu Toplice v Beli Krajini. Čestokrat me je podražil, češ, kadar bova odpotovala v stari kraj in prinesla dosti denarja, bova šla v Stopiče na krstni dan ter se tam postavljala z denarjem, ki sva ga zaslužila pri kopanju srebrne rude v Ameriki.

Prijatelj Sršić je rad igral karte, najbolj je bil pa vnet za “poker”. V njegovi družbi sem se tudi jaz naučil iger, ki jih nisem prej nikdar igral. Sprva sem igral z malim denarjem, tako da nisem dosti izgubil. V par tednih sem znal že dobro igrati, toda vedno sem izgubil in tako je precej dolarjev izginilo iz mojega žepa pri kvartanju. Končno sem izpregledal, da s kvartanjem ne bo nič in sem ga opustil. Sršić je pa še nadaljeval z igranjem, ker je skoro vedno dobil. Rad je poudarjal, da ima dvajsetletno prakso in zato tudi srečo pri igri. Dostikrat je priigral tristo do štiristo dolarjev na mesec, a je vse zapravil, kajti bil je tudi prijatelj alkoholnih pijač in butlegarjev, katerim je nosil denar. Razume se, da so bili tudi drugi deležni dobrot in jim je plačeval pijačo, kadar so se zbrali v veseli družbi. Večkrat je šel v Salt Lake City, kjer je našel sebi enake pivske bratce, da so se potem vsi skupaj kratkočasili na razne načine. Obiskovali so prostitutke in se v njih družbi veselili in zabavali.

Po parodnevnem veseljačenju je bil Sršić suh in potem je moral nazaj v hribe in obnoviti staro življenje. Zapet je začel z igranjem in mukami rudarje in potem njih denar zapravil v par dneh. Tako je živel Sršić, ki je denar dobil na lahek način in ga potem brezmiselno zapravil.

Delal sem dalje v rudniku in si hranil prisluženi denar. Nekega dne sem se pri delu poškodoval. Po žlebu, po katerem smo nakladali rudo, je priletel droben kamenček in me zadel pod levo oko. Sedel sem se kakor bi bil zadet od krogle iz puške. Kri mi je kar curljala iz rane, kakor teče iz tanka z roko in se urna odpravi v šobo, kjer sem se umil in potem odšel v pisarno, kjer sem dobil prvo pomoč. Obvezal me je računovodja, ki je v tem oziru imel precej izkušenj.

Naslednji dan sem šel v Salt Lake City k zdravniku, ki je rano pregledal, izpral in namazal z neko rdečo tekočino, ki je tako pekla, da sem kar poskakoval. V mestu sem ostal nekaj dni in šel tudi oglasil pri tistem rojaku-butlegarju, ki sem ga omenil v tem spisu. Komaj sem vstopil v sobo, so me že spoznali. Vprašali so me, od kod prihajam, kar sem jim pojasnil. “Gostilničar” se je smehljal in tudi Rožika me je prav zapeljivo gledala. Jaz s svojimi plavimi očmi. Nato je pa še žena prišla iz kuhinje, ko je slišala pogovor v slovenskem jeziku. Bila je vesela, ko je izvedela, da je prišel v gostilno slovenski gost.

Rojak me je vprašal glede prijatelja, če mi piše in druge stvari. On je namreč že vedel, da je odšel proti vzhodu za delom. Povedal sem mu, da je zapustil lovi in se preselil v West Virginijo, kjer se mu baje da na premogovniku prišlo kmalu nazaj na zahod.

Pri rojaku se nisem dolgo zadržal; po kratkem razgovoru sem se odločil, da grem v gledališče in tam preženem nekaj časa, ki sem ga imel na razpolago. V gledališču sem se precej časa zamudil, potem sem pa zopet odšel v hotel in prespal nadaljnjo noč. K zdravniku sem redno zahajal in po desetih dneh je dejal, da ni več nevarnosti, da se je rana zacelila in da se lahko vrnem v hribe. V času, ko sem se jaz nahajal v mestu, je v hribih snežilo in razsajali so silni viharji. Strici dni in štiri noči je trajal divji ples. Vseeno sem se s cestno železnico odpeljal v meste Midville. Od tam sem bil namenjen dalje z avtobusom, ki je vozil v hribe, toda avtobus ni mogel prevažati vsled silnih zametov in plazov, ki so ceste v nekaterih krajih na debelo zasuli. Nekega rojaka sem vprašal, kdaj bo bus ponovno začel voziti, odgovoril mi je, da še čez štirinajst dni; toliko časa bo vozilo odprto bodo očistili. Ker nisem maral čakati v Midvillu, sem se odpeljal po cestni železnici zopet nazaj v Salt Lake City. Po kratki vožnji sem zopet dospel v mormonsko mesto in odšel v isti hotel, kjer sem prej prenočeval. Nezaželjeni počitek sem imel pet dni zaradi slabega vremena. V teh dneh sem pogosto zahajal v rojakovo gostilno, kjer sem izvalno kramljal z Rožiko. Govorila sva tudi o ljubezni in čustvenih stvareh in se ji dopadla. Ona ni dosti odgovarjala, pač pa me je tako zapeljivo pogledovala s svojimi plavimi očmi, da mi je bilo v resnici toplo v srcu. Čez pet dni sem se poslovil in odšel nazaj v hribe. Tam je bilo treba delati mesec dni znova, da smo odkopali in izvozili sneg s ceste, postavili novo poslopje in uredili vse potrebno, da smo dobili delo. Ker nismo imeli konj, smo nakopamo rudo kar v rudniku kopičili, nekaj smo jo pa natresli v globoke rudo-strelnike. V tistem času smo bili tudi zaposleni pri zamemljanju jamških odprtin. To delo ni bilo nič kaj varno in moral sem biti skrajno previden. Lahko bi se bil utrgal strop in nas pokopal pod seboj, zato smo z delom počasi nadaljevali, ker glavna stvar je bila, da napravimo vse trdno in varno. V tem času sem prejel pismo od prijatelja iz West Virginije, v katerem mi je sporočil, da se kmalu vrne na zapad, da je že pustil delo in da se pripravlja na dolgo pot. Po tem je preteklo par tednov in od njega ni bilo nič več glasu.

Delal sem redno vsak dan in tako tudi Sršić, ki je v prostem času kvartal s tovariši. To bi bil novinec pri kartah. Sršić pa je bil mojster in je vedno dobival. Prigrani denar je skrival v rudniku, ker ga ni hotel nositi s seboj.

V maju se je vrnil prijatelj iz West Virginije v srebrne rudnike. Dobil je kontraktno delo in tovariša, s katerim sta delala v skupnem prostoru. Zaslužila sta deset do trinajst dolarjev vsak na dan in prijatelj je rekel, dokler se bo le kaj delalo v srebrnih rudnikih, da ne bo več zapustil zapada in hodil drugam za delom. Toda po šestih tednih se je že naveličal dela in odšel v druge kraje. Pred odhodom je rekel, da bo šel najbrž v Montano v zlate rudnike. Tam je že delal in si tudi znal prisvojiti kos zlata ter ga potem prodati in spraviti v denar. Zato se je vlekel rumeno zlato, s katerim je hitro prišel do lepega denarja. Ker sem delal v teh hribih že sedem mesecev, se mi je tudi jaz pričel pripravljati za odhod. Čekov sem imel že čez $800 in par sto dolarjev v neki banki.

==XVI==

Bilo je v avgustu, ko sem zapustil hribe ter odpotoval proti vzhodu, v Monroe, Mich. V Salt Lake Cityju sem se zamudil samo pet dni. Kupil sem si potrebno novo obleko in vsega skupaj potrošil okoli dvesto dolarjev. Nato sem zapustil lepo mormonsko mesto ter se odpeljal proti državi Colorado.

Po dolgi vožnji preko hribovitega in skalnatega ozemlja sem se ustavil v Pueblo, Colorado. Tu sem ostal en dan in v tem času sem si ogledal mesto in posetil par gledališč. Naslednji dan sem pa zopet odpotoval dalje proti Kansas Cityju. Vožnja se mi je zdela prav prijetna, ker sem opazoval lepa polja, ki so bila na široko posejana s koruzo. Ko sem izstopil v Kansas Cityju, sem se podal v neki hotel. V mestu sem nameraval ostati par dni ter se v tem času nekoliko odpočiti in naspati po dolgi vožnji na vlaku. Po štirih dneh pohajkovanja v mestu in okolici sem se zopet podal na pot in moj nadaljni cilj je bil Marceline, Mo., kjer sem imel veliko prijateljev. Finančno sem bil dobro podprt in zato se mi ni mudilo. V Marcelinu sem si poiskal začasno stanovanje in hrano. Radovedni znanci so me izpraševali, kako je z delom na zapadu. Jaz sem jim površno povedal, kje sem delal, koliko sem zaslužil in da sem tudi ob nedeljah delal v rudnikih. Nekateri so kar z glavami majali, ker se jim je zdelo čudno, da sem toliko zaslužil. V mestu sem ostal dvajset dni in prosti čas sem krajšal z ribolovom, toda v tem oziru nisem imel kaj prida uspeha. Potem sem se zopet odpravil na pot proti vzhodu. Vozil sem se skozi Chicago, Toledo in končno dospel na cilj, v Monroe, Mich.

S postaje sem krenil k znancu, pri katerem sem že bil na hrani in stanovanju. Ker ni bilo tam mnogo slovenskih družin, sem moral stanovanje iskati tam, kjer se je lahko dobilo, čeprav nisem bil z njim zadovoljen. In tako sem po dolgi odsotnosti zopet prišel na hrano in stanovanje, ki se mi ni dopadlo. Par dni po prihodu sem dobil delo v neki livarni. V tistem času so bile delavske razmere v mestu in okolici precej dobre in delo se je lahko dobilo. Tu sem delal samo štiri dni. Delo sem pustil zaradi delovodje, ki je imel nekaj denarja vloženega v podjetju, pa je priganjal delavce, da bi čimveč dobička nagrmadili lastnikom. Delavci so garali za 40 centov na uro.

Par dni sem pohajkoval, potem sem pa našel delo pri železniški družbi New York Central Line, za katero sem tudi delal. Delovodja je bil miren človek in ni priganjal delavcev in zato so ga radi imeli. Delali smo zunaj, zamenjavali tračnice, jemali stare obrabljene ven in jih nadomestili z novimi. Delovodja nam je nekega dne povedal, da bomo vso zimo zaposleni, ako bomo hoteli ostati in oddržati delo. Jaz sem bil te novice vesel, kajti obljubljeno mi je bilo stalno delo skozi dolge zimske mesece.

Tako sem delal pri železniški družbi en mesec, pa me je spet prijela želja, da odrinem proti zapadu. Nič več nisem obžaloval odhoda in nekaj dni sem delo pustil ter se pripravil na odhod. Vozni listke sem kupil do mesta Marceline in se odpeljal po železnici in po isti progi, po kateri sem dospel z zapada. Kmalu sem se znašel na postaji v Marcelinu, odkoder sem se odpravil naravnost k znancem, pri katerih sem bil pred dobrimi šestimi tedni. Tam sem zopet dobil hrano in stanovanje in v brezdelju zapravijal lepe jesenske dneve.

Stara ženica se je začudila, ker sem tako kmalu prišel nazaj. Povedal sem ji, da nameravam ostati par mesecev v naselbini in v tem času se bom kratkočasil z lovom. Njen sin je tudi izgubil službo in sva skupaj hodila na lov. Najprvo sva se spravila na divje race, ki jih je bilo dosti. Vsako jutro sva zgodaj vstala in imela sva srečo pri lovu na race, zajce ali na prepelice. Malih divjih zajcev je bilo dosti v okolici, toda midva sva imela največje veselje pri streljanju prepelic, katerih je bilo tudi dosti. Kadarkoli sva naletela nanje in jih prepodila, se je jata dvignila in začela sva bruhati svinec iz najinih pušk, da so prepelice cepale dol kakor listje, ko ga veter odtrga.

Lovska sezona na race je odprta šest mesecev: odpre se v oktobru in konča v aprilu. Race se vsako jesen selijo na jug in v tistih krajih jih je največ v oktobru, meseca decembra pa ni videti nobene več. Z zajce je zopet drugače in lovska sezona nanje je vedno odprta, ker jih je dosti in povzročajo škodo na polju. V poletnem času jih nihče ne mara in zato se takrat zelo množijo. Lovci tudi pobijajo druge divjačine in zverjad zaradi kožuhovine. V Missouriju je dosti divjih zveri, katerih kože imajo ceno 75 centov do $2.50. Divjih kosov je bilo tudi veliko število, ker je bil lov nanje prepovedan deset let in so se silno razmnožili. Dalje je bilo tudi dosti fazanov, katerih tudi nismo smeli streljati. Bolj proti zapadu se dobijo divji purani, na katere je lovska sezona odprta le po tri dni vsako leto. Srne se dobijo pa na južni strani, blizu kentuških hribov, na katere pa je bil lov prepovedan.

Tako sem preganjal prosti čas z lovom, ko sem se ustavil v Marcelinu. Končno nam divjačina ni bila več v slast, ker smo se je bili že prenajedli. Nekega dne smo kupili velikega prašiča. Napravili smo dosti klobas in jih lepo obesili in se preskrbeli z okusnim mesom. Pri nekih hrvaških farmarjih smo dobili vina, ki so ga napravili iz domačega grozdja. Tako smo se gostili tiste dni. Bilo je dobro življenje, a bilo je začasno.

Nekega dne v januarju leta 1925 sem se odločil, da pišem v vprašanje Franka Sršića, kako je z delom in ako bi ga mogel dobiti. Čez teden dni sem že dobil odgovor, da bom delo lahko hitro spet dobil kakor hitro se vrnem. Stari znanci, pri katerih sem stanoval, sem povedal, da v kratkem odpotujem nazaj na zapad, ker mi je prijatelj pisal, da imam zagotovljeno delo. On je rekel, da bo to še najbolje, ker bom lahko spet služil denar.

Po štirinajstdnevni vožnji sem že bil v Salt Lake Cityju. V mestu sem se zamudil par dni in nato sem se pa odpravil v hribe, kjer me je čakalo delo v rudniku. Srečno sem dospel na cilj in se zopet znašel med kopici srebrne rude. Vse moje potovanje je bilo za mano in pustolovščina končana; postal sem zopet rudar.

Delovodja je bil vesel mojega prihoda in me je rad vzel nazaj na delo. Tisto zimo nismo bili dosti zaposleni s kopanjem rude, zato jaz sem dobil dobro delo z nekim Ličanom sva bila zaposlena pri popravljanju v rudniku in zamenjavala sva podpore in vrata. Ko je bilo dosti “narna” pripravljenega, sem bil zaposlen tudi pri odkopu kamenja in vozil sem rudo v vozičkih. Drugič smo kopali srebrno rudo, jaz sem pa zopet prišel za staro delo. Nalagal sem rudo v vozičke, katere sem potem potiskal do strelilnika. Po dveh mesecih, ko sem obnovil delo v rudniku, sem si že prihranil par sto dolarjev v čekih, katere sem imel spravljene v pisarni pri računovodji.

Prišli so gorkejši dnevi in tudi v visokih hribih, ki so bili še vedno s snegom pokriti, so zavele tople sapice. Sneg se je začel topiti in v velikih kosih drčati v doline. Pomladni dnevi so tudi nekaterim delavcem odprli želje, da so zahrepeneli po drugih krajih in začeli puščati delo in se seliti drugam. Nekateri so imeli nekaj prihrankov, toda sleherni je imel svoje misli in želje. Kdor je imel denar, ga je hotel potrošiti in si s tem napraviti nekaj veselja; kdor je bil brez denarja, je računal, da bo morda drugje imel več sreče pri delu in hranjenju denarja. Istočasno, ko so delavci odhajali v nižino, so prihajali drugi za delom v rudnike. Jaz sem bil že štiri mesece zaposlen v rudniku in prihranil sem si nekaj stotakov. Pa je začel tudi mene srbeti prihranjeni denar in zopet ga je bilo treba pognati v krog. Sneg je skopnel po visokih hribih, meni je začelo postajati dolgčas in vsakim dnem me je bolj vleklo v nižino, ker se mi je zdelo vse lepše in prijetneje. Zadržati sem se hotel še en mesec, a me je nestrpnost vlekla v mesto. Prihranil sem bil nadaljnjih sto dolarjev in to me je še bolj sililo v doline. Obudila se je stara strast, katere nisem mogel več ukrotiti. Pustil sem delo in odpotoval v Salt Lake City. Tu sem ostal samo pet dni, nato pa nadaljeval vožnjo proti vzhodu. Seliti se iz kraja v kraj me je zelo veselilo in zato sem se vozil z vlakom preko širne Amerike.

V lepem mestecu Marceline sem takoj odšel k dobri ženici, pri kateri sem bil prej na stanovanju. Po petmesečni odsotnosti sem zopet pozdravil znance, ki so bili iznenađeni mojega prihoda, toda bili so veseli, ker so vedeli, da bom pri njih pustil nekaj lepih dolarčkov. Tu sem ostal deset dni, potem pa sem odrinil v Monroe, Mich., kjer sem želel stakniti za delom; čeprav sem vedel, da ga ne bom odkril, sem hotel vsaj začasno ostati v tem mestu. Nekega dne sem dobil delo pri tlakovanju ulic, a delal sem samo dva dni in pol. Bilo je pretežko in sem ga pustil, potem pa sem moral iskati za drugim. Dobil sem ga v neki papirnici, kjer je tisti dan nekega delavca pobilo na kolesu in sem jaz prevzel njegovo mesto.

V papirnici sem ostal osemnajst dni, toliko časa, da je tisti delavec ozdravel in se vrnil na delo. Pred odhodom mi je delovodja naročil, naj se še oglasim, ker mogoče bo prilika, da dobim stalno delo. To je bila le obljuba, kajti izgleda da stalno delo ni bilo, ker ga ni hotel nihče pustiti pred zimo. V Monroju sem ostal dober mesec dni, potem pa sem šel za delom v državo Ohio. Tudi tu ni bilo sreče, zato sem šel naprej v državo Kentucky. Tam sem imel prijatelja, ki je bil zaposlen v premogovniku v kentuških hribih. Odšel sem na postajo in si kupil vozni listek do mesta Louisville, kjer je razvito tobačna industrija. V mestu je več tobačnih tovarn, ki so tisti čas obratovale s polno paro. V tem mestu sem prebil samo eno noč in potem sem se z vlakom odpeljal dalje do neke postaje med visokimi gorami, kjer je bilo vsepolno rudarskih kolib. Tu sem dobil nekega Ličana, ki je imel ljudi na stanovanju in hrani in pri katerem je bil tudi moj prijatelj Jože Torek. Pri Ličanu je bilo na stanovanju okrog dvajset mož, s katerimi sem se hitro seznanil.

==XVII==

Dan po svojem prihodu v premogarsko okrožje sem že šel gledat za delom. Jože Torek je delal z menoj ter me je delovodji predstavil kot izurjenega rudarja. Delovodja je rekel, da potrebuje izurjenih kopacev in da ima družba dosti naročil za premog. Delo sem takoj dobil in prostor mi je bil odkazal blizu Lozeta. S tem nama je bila dana prilika, da sva večkrat zahajala drug k drugemu in se pogovarjala, kadar nisva imela vozičkov na razpolago. Premogovna žila je bila visoka okoli pet čevljev in premogom je bilo plast kamena. Ta kamenje smo morali odstranjevati, toda kompanija ni plačala za to delo. V tem rovu sem bil zaposlen samo pet dni. Delo sem pustil zaradi stanovanja in hrane. Pri Ličanu in njegovi radodarni in postrežljivi ženi nisem maral več biti, kajti ukvarjala sta se tudi z butlegarijo in hotela od rudarjev izvleči ves prisluženi denar. Iskal sem stanovanje drugod, pa ga nisem mogel dobiti.

V Kentuckyju nisem več poizvedoval za delo; namenil sem se, da odpotujem nazaj v Marceline, Missouri. Poslovil sem se od znancev in še posebej od Toreka, ki me je spremil na postajo in se odpeljal. Na cilj sem prišel ponoči in se ustavil pri stari ženici, pri kateri so stanovali moji znanci. Povedal sem ji, da morda ostanem v naselbini za par mesecev, da kanim pri njej ostati, morda par mesecev, potem pa zopet odpotujem dalje proti zapadu, nazaj v srebrne rudnike. Dobra ženica me je rada sprejela, ker je vedela, da nisem brez denarja in da veselje vse pošteno plačam. Tu sem ostal na hrani in stanovanju dvajset dni. V tistih dneh sem se podal večkrat na lov in skrbel, da smo vedno imeli dovolj zaječje pečenke. Nekega dne pa sklenil, da se preselim v drugo stanovanje in začnem peržati. Vzrok za to je bil ta, ker sem si zamislil neko iznajdbo, zato sem hotel biti sam in imeti mir pri nadaljnjem študiju zamišljene iznajdbe.

Od nekega Italijana, ki je lastoval štiri male hišice, sem eno vzel v najem. Stala je malo vstran od naselbine in zato še bolj pripravna zame. Plačal sem pet dolarjev najemnine na mesec. Preskrbel sem si tudi nekaj potrebnega pohištva in sem ga kupil pri starinarju in plačal zanj okoli trideset dolarjev in sem s tem uredil novo stanovanje za pečarje. Tako sem začel z novim življenjem in z delom na iznajdbi. Z iznajdbo sem se ukvarjal vsak dan in več ali manj lov na divje race, katerih je bilo dovolj v okolici. Tako sem par tednov samotaril na novem stanovanju, pečaril in delal na iznajdbi, v katero sem si bil zamislil in upal, da bom nekaj dosegel, pokazal nekaj novega, da si bom na hitro opomogel v finančnem oziru, toda vse je splavalo po vodi. Z iznajdbo ni bilo nič, kajti ugotovil sem, da se ne more izpolniti in ves trud in denar, ki sem ga potrošil, je šel k vragu. Nekoč je pri eksperimentiranju prišlo do eksplozije, ki me je vrgla, kot bi ogenj uničil posteljno opremo. To je bila dobra šola in potem se nisem več ukvarjal z iznajdbo. Sam sebi sem se čudil, kako sem mogel priti na tako brezmiselno idejo. Prav srečnega sem se štel, ker me eksplozija ni ubila, kajti bila je tako močna, da se je hiša stresla.

V tej hiši sem še dalje ostal in si pečaril. Kupiti sem si moral novo posteljno opremo, ker mi je staro ogenj uničil. Toda dolgo nisem več samotaril. Po preteku dveh tednov je prišel rojak Frank Borič iz Detroita, kjer je bil zaposlen v Fordovi tovarni. Borič si je dobil hrano in stanovanje pri stari ženici, pri kateri sem že jaz bil na stanovanju, nato sem tudi jaz pustil pečarijo in se preselil na stanovanje, kjer sem bil prej.

Par mesecev je že preteklo, kar sem bil prišel nazaj v Marceline. S Frankom Boričem sva se začela pogovarjati, da bo treba iti kam za delom. Njega ni veselilo, da bi šel nazaj v Detroit. Rekel je, da je sit priganjanja v Fordovi tovarni, čeprav plačujejo do $6 na dan. Svetoval mi je, naj začneva s kuhanjem prepovedane pijače, ker bo nama butlegarska obrt prinesla dosti denarja. Jaz sem bil zadovoljen in sklenila sva, da odpotujeva v Salt Lake City, Utah. Kakor rečeno, tudi storjeno. Poslovila sva se od stare ženice, pri kateri sva bila na stanovanju in od drugih znancev ter odpotovala na zapad. Po dolgi vožnji sva končno dospela v mormonsko mesto Salt Lake City. Dospela sva v mesto in dobila sobo v hotelu Liberty, plačala zahtevano vsoto, nato sva se pa podala po mestu in opazovala, kje bi se dala dobiti primerna hiša v najem, v kateri bi začela z obrtjo.

Po kratkem opazovanju in iskanju sva našla neko hišo s tremi sobami in jo vzela v najem. Gospodar je zahteval šestnajst dolarjev najemnine za mesec dni. Plačala sva mu za en mesec naprej, nato sva šla še po drugih opravkih. V neki trgovini s starino sva kupila potrebno pohištvo, seveda le opremo, ki je bila nujno potrebna. Peč sva kupila novo in sicer tako na petrolej z dvema gorilnikoma. Vse to sva si dala odpeljati v hišo, ki sva jo vzela v najem. Ko sva si kupila te stvari, je bilo treba iskati butlegarsko opremo. V neki trgovini sva kupila deset petdesetgalonskih sodov ter jih dala odpeljati na najin novi dom. Potem je bilo treba nabaviti potrebno zmes, da sode napolniva. Kupila sva precejšnje število bušljev zdrobljene koruze, par sto funtov rjavega sladkorja in par funtov kvasa. S to mešanico sva napolnila prazne sode in jih zalila z vodo, da se je roba kisala. To brozgo sva hotela prekuhati in spremeniti v pekočo tekočino, ki se je v mestu prodajala na debelo po osem do trinajst dolarjev galon. Cena butlegarskemu žganju v hribih je bila še višja, ker je bilo več truda potrebno, da se je spravilo v tiste kraje. Nabavila sva potrebno mehaniko za prekuhavanje, ki se je iz “pacala” v ceveh in sodih. Kotel sva naročila od nekega rojaka iz Minnesote ter ga v kratkem času prejela ter zanj plačala okrog $38. Kotel je bil seveda cenejši, toda nabralo se je bilo dosti stroškov s pošiljatvijo. Ko sva enkrat imela kotel na domu, je bilo vse v redu za kuhanje prepovedane pijače. Samo čakati je bilo treba nekaj dni, da je bila brozga v sodih pripravljena za kuhanje.

Naročila sva tudi pol tone premoga, in ko ga je voznik pripeljal, sva mu ukazala, naj ga razloži v barako zadaj za hišo. Baraka je bila vsa razkopana in sploh strehe ni imela.

Večkrat sva šla v prometni del mesta in se zamudila včasih tudi pozno v noč. Ko sva neke noči vrneva domov, sem opazil, da je premog izginil. Neznani zlobneži so ga ukradli. Izustila sva nekaj grenkih besed na račun tatov, toda s tem nama ni bilo nič pomagano. Jezo sva le nekoliko ublažila, ampak premoga nisva dobila nazaj.

Naslednji dan sva naročila drugi voz premoga, toda ga nisva dala več razložiti v barako, pa sva ga spravila v hišo. Nekaj sva ga shranila pod posteljo in nekaj v kuhinjo, samo da nama ni preveč prostora vzel. Ko sva imela premog spravljen v hiši, sva bila brez skrbi.

V najini hiši sva ustvarila in pečala, čestokrat sva pa tudi obiskala znanega rojaka-butlegarja, kamor sem že prej zahajal. Dnevi so nama hitro potekali in prav kratkočasno je bilo v družbi, ki se je shajala pri rojaku. Rožika, katero sem že omenil v tem spisu, je prinašala strežaj v “gostilni” in natakala male kozarčke in jih podajala gostom. Borič se je kmalu zaljubil v njo, kajti Rožika je znala kretati na take načine, da je goste pritegnila nase in jim čimveč prodala pijače. S svojim vedenjem je hotela tudi Boriča bolj pritegniti, da bi trošil za pijačo, toda Borič ni bil pijanec in slični triki so mu bili že znani. On se je enostavno zaljubil vanjo, kar je bilo za Rožiko še večji uspeh. Borič je pravočasno ugotovil, da se je ujel na limanice in zato ga je trenutna vsa ljubezen minila.

Na najino brozgo, ki se je močila in “pacala” v sodih, je bilo treba čakati več dni. Bilo je v zimskih dneh in mešanico v sodih se ni hotela tako hitro izpremeniti v alkohol. Baš pred dnevom, ko sva mislila začeti s kuhanjem, so v najini odsotnosti vdrli v hišo močne postave, zaplenili so mešanico in jo odpeljali na smetišče. Ko sva se vračala domov in opazila polno ljudi okrog hiše, nisva hotela iti naravnost v roke policiji. Od daleč sva opazovala njeno početje, ko je razbijala opremo in pohištvo. Boljše obleke na srečo nisva imela doma, kajti nadela sva se, da se kaj takega lahko pripeti, zato sva jo hranila pri nekem krojaču v mestu.

Po razdejanju najinega doma sva šla nazaj v mesto ter si najela sobo v hotelu. Po razgovoru sva prišla do prepričanja, da se je treba lotiti poštenega dela, ker z začetkom butlegariji ni bilo sreče. Obratno sva vrgla v stran nekaj denarja še prej, ko sva napravila kakšen dobiček. Potem sva se razšla. Borič je imel namreč sestro, ki je z možem živela nekje v Idahu. Jaz sem še ostal v mestu in stikal po pisarnah, da si najdem kakšno delo. Parkrat sem šel vprašat za delo v neko rudniško pisarno, pa so me vedno odslovili. Končno sem se vendarle odločil, da se vrnem v srebrne rudnike, v katerih sem že delal. Od Midvilla sem potoval peš v visoke hribe. S seboj sem imel dovolj jedi in se ni bilo treba bati, da bom lačen. To sem že pred odhodom vedel, da v hribih ni restavracije na vsakih par korakov kakor v mestu, zato sem se z jestvinami založil. Končno sem dospel na cilj in spoznal, da sem šel na korenjaka, ki ga ne ustraši vsaka ovira. Preko visokih zametov in debelih snežnih plasti, v katere sem se udiral, sem srečno končal svojo trnjevo pot in dospel do rudnika.

Še isti večer sem govoril z delovodjem in mu povedal vse in kako sem imel slabo pot. Delovodja se je zelo začudil mojemu potovanju ter mi je rekel, da se lahko štejem srečnega, ker nisem omagal in dal priliko volkovom, da bi me požrli. Naslednji dan me je že poslal na delo v rudnik in povedal, kaj imam delati. Dobil sem delo, kakršno sem že prej opravljal — potiskal sem jamške vozičke in odvažal rudo. To delo je bilo lahko, znatno laglje nego v tovarnah, v katerih sem že delal.

==XVIII==

Po svojem prihodu sem ostal dva tedna pri tistem delu, potem pa sem dobil nekega Ličana za tovariša in sva skupaj delala v enem prostoru. On je imel dovolj izkušenj, kajti delal je že v raznih krajih, v srebrnih in tudi v bakrenih rudnikih. Delo ni bilo kontraktno, zato sva delala zmerno in previdno. Ličan je vrtal luknje s strojem na stisnjen zrak in razstreljeval kamenje. Luknje je vrtal okoli tri čevlje globoko, v katere je nasul eksplozivne snovi in nato razstrelil. Tako je Ličan meni pripravljal delo, ki sem potem nalagal kamenje v vozičke in ga odvažal v strelilnik. Ličan je pa le toliko lukenj zavrtal in razstrelil, da sem jaz lahko izvršil delo za njim in oba sva imela lahko delo. Ličan je imel dnevno plačo $5.75, jaz kot njegov pomagač pa $5.25.

Pri nočnem oziroma kontraktnem delu so plačali več, seveda se je moralo pa tudi bolj trdo delati. V omenjenem rudniku se je zaslužilo pri kontraktnem delu deset do petnajst dolarjev na osem ur. Pri kontraktnem delu tudi ni bilo nobene razlike med delavci, ker pomagač je prejel polovico plače, kar sta dva zaslužila.

Pri omenjenem delu sva delala z Ličanom mesec dni. Nato nama je pa delovodja povedal, da sva gotova s tem in da bova dobila kontraktno delo. Prvi dan sva zaslužila šestnajst dolarjev vsak. Pri tistem delu so več plačali, ker je bilo treba po lestvicah hoditi okoli tristo čevljev visoko in napajala je tista voda, da sva morala nositi dobre plašče. Plezanje po lestvi je bilo naporno, ker sva se plazila kakor mačka in dotikrat v temi, kajti voda je bila na naju nama ugasnila svetilke. S tovarišem sva podpisala pogodbo, da sva to delo opravljala pet mesecev. Družba se je zavezala, da ne bo reducirala plače niti naju odslovila. Čeprav bi zaslužila petdeset dolarjev na dan. Ako bi se izneverila pogodbi, bi lahko na sodniji nastopila proti njima.

Nekatere pogodbe so tako napravljene, da se delavec obveže, da bo toliko in toliko časa delal, prejemal plačo po dogovoru in se ravnal kakor določa pogodba. Družba si ob vsakem mezdenem izplačilu odtrga 20% delavčeve plače kot jamščino, da bo delavec delal kakor je v pogodbi rečeno. Ako delavec prelomi pogodbo, izgubi tistih 20% svoje plače.

Take pogodbe napravijo le za krajšo dobo, mesec dni, morda tudi za šest mesecev. V nekaterih slučajih si družba odtrga celo 40% delavčeve plače in je delavec prisiljen pogodbo izpolniti, ako noče preveč izgubiti na svoji plači. Na podlagi takih pogodb delavci razmeroma več zaslužijo in to v kratkem času. Seveda so največkrat v prid družbe, ker znajo vse tako urediti, da imajo delo opravljeno ob pravem času. Ako se to ne izvrši, delavec izgubi na plači in zopet imajo družbe dobiček, ker je delavec delal za malo več kakor polovico plače.

Jaz sem delal pri kontraktnem delu samo pet dni, potem pa sem dobil drugega pod strelilnikom, v katerega so sipali kamenje, ki so ga nakopali pri kontraktnem delu. Strelilnik je bil globok okoli tristo čevljev in jaz sem iz njega jemal kamenje in ga zopet nalagal v vozičke, ki sem jih potem potiskal dalje do drugega strelilnika. Ličan je ostal pri svojem delu in je služil lepe dolarje, katere je ob prvi priliki pognal po grlu. K večji vsoti denarja je le tedaj prišel, kadar ni imel prilike, da bi ga zapravil, drugače je bil pa vedno suh in reven kot cerkvena miš. Moje delo pri nalaganju in potiskanju vozičkov je bilo lahko in vse, kar sem izvršil dnevno, bi bil lahko opravil v par urah. Za osem ur dela sem dobil $5.25.

Nekega dne se je raznesla novica med delavci, da bo dala družba več prostorov v najem, kar je par tednov pozneje tudi uresničila. Delovodja je začel izpraševati delavce, ako hoče kdo vzeti prostor v rudniku v najem, obenem pa je namignil, da bodo poslali po druge delavce, ako bi mi ponudbo odklonili. Dal nam je šest dni časa za odločitev. Dva sta vzela prostor v najem, toda delala sta le pol dneva. Tisti čas nas je bilo zaposlenih okoli dvajset delavcev, pa noben drugi ni hotel vzeti prostora v najem. Ker ni hotel nihče vzeti prostora v najem, so rudniki dobili v mestu šest delavcev, ki so prišli v rudnik in začeli delati pod pogoji, ki jih je stavila družba.

Pri najemanju prostorov v rudniku je moral delavec podpisati listino, nekako pogodbo, v kateri družba in delavec drugače jamčita kakor hrano, ki jo bo dobival nekje na zaslužek. Ostali smo zahtevali, da nam družba jamči pet dolarjev zaslužka na dan, če vzeli bomo prostor v najem. V slučaju, da ne bi prišlo do rude, bi morali garati morda za dva dolarja ali manj na dan.

Delavci, ki so prišli iz mesta in vzeli prostore v najem, so delali nekoč sedem mesecev in zaslužili okoli dva dolarja na dan. Končno so zadeli bogato žilo in tako so se koristili in nadplačali za izgubljene dneve. Tisti, ki so imeli prostore v najemu, so prejemali plačo enkrat na mesec, zato niso vedeli tedne, koliko so zaslužili. Razume se, da delavce, ki ne ve, koliko bo zaslužil, nima prave volje do dela.

Nekega dne mi je delovodja ukazal, naj splezam po dvesto čevljev dolgi lestvi v neki prostor, kjer je bilo par sto ton rude in naj jo izpeljem in stresem v drugi strelilnik. Še nisem začel z delom, ko prideta za menoj poslovodja in računovodja, malo sta pregledala in se pogovarjala, nato mi je pa delovodja rekel, da ni treba narediti dela kakor mi je naročil. Naslednji dan sem šel v rudnik ko običajno in opravljal isto delo kakor prejšnji dan. Imel sem dosti časa in nakrat mi šine v glavo, da bi šel pogledat v drugi oddelek, kjer je bila velika množica bleščeče rude v strelilniku. Prišel sem do strelilnika in se ozrem po žlebu, toda rude ni bilo več v njem. Zelo sem se začudil, ker jo je bilo dan prej na tone. Ruda je izginila in družba je bila ogoljufana za lepe dolarje. Denar je šel v žepe tistih, ki so imeli prostore v najemu in bossov. Tudi računovodja in ravnatelj sta imela prste vmes in sta delala denar za prodano rudo, ki so si jo po rokersko osvojili, z drugimi besedami, jo bili družba lahko prodala, in niti malo več dela, ker je šlo vse po sreči. Ves čas je delovodja sestavil ta načrt, ko je dal prostore v najem. Družba je bila sicer ogoljufana, toda zato ni propadala, le profit je bil manjši.

Po štirih mesecih, ko sem prišel nazaj v hribe ter dobil službo v srebrnem rudniku, sem pustil delo in se namenil v druge kraje. Imel sem precej denarja v čekih in par sto v gotovini. Vedel sem, da je malo prilik, da bi na hitro zaslužil toliko denarja, toda zdelo se mi je, da v srebrnem rudniku ne bo dolgo tako dobro. Zopet sem stal pred negotovostjo in prav nič mi ni bilo znano, kako bom naletel v bodoče; odpotoval sem dalje na slepo srečo.

Zapustil sem strme hribe in vlak me je odpeljal v Salt Lake City in od tam v Marceline, Mo. V tem malem farmarskem mestecu se mi je zelo dopadlo in vedno me je nazaj vleklo. Bil sem vesel, da sem se vrnil v kraj, iz katerega sem ne bil podal na zapad v januarju z namenom, da bom postal butlegar in v kratkem času obogatel. Z butlegarijo nisem imel sreče in zato sem moral iti za delom v srebrni rudnik, kjer sem precej dobro služil. Pri stari ženici sem zopet dobil hrano in stanovanje. V naselbini sem mislil ostati par mesecev in šele potem iti kam za delom. Ko se nekoliko odpočijem, bom še kaj iztuhtal, sem mislil sam pri sebi. Čeprav sem imel precej denarja prihranjenega, sem se zavedal, da dolgo ne bom smel postavati in lenariti, kajti denar hitro izkopni, zlasti ako ima človek okoli sebe več prijateljev, ki so pripravljeni pomagati zapravljati prihranjeni denar.

V času bivanja v Marcelinu sem se ukvarjal z ribolovom, dasi mi ni bilo dosti mar za ribe; hotel sem le preganjati dolgčas. Seveda z ribolovom pa tudi nisem imel posebne sreče, kajti malokatera riba se je nataknila na trnek. Kolikor sem jih ujel, sem jih dal stari ženici, katera jih je očistila in spekla. Potem sem se lotil lova na veverice, katerih je bilo sila dosti. Amerikanci imajo tudi posebno veselje do lova na veverice in neki stotperesni mož me je navdušil za ta lov. Vključil sem se bil v njegovo družbo ter sva skupaj hodila na lov. Najrajši sva hodila zgodaj zjutraj, ker v jutranjih urah, preden izide sonce, je najboljši čas za lov na veverice. Včasih sem šel na lov tudi v oddaljeno šumo. Precej daleč stran od naselbine je bila obsežna hrastova šuma, kjer se je dalo nastreliti prav veliko število veveric, trideset do petdeset na dan. Dnevi in tedni so mi kaj hitro potekali, ko sem delal naskoke na vsakovrstno divjačino, ki jo je bilo dovolj v okolici. Po preteku treh mesecev sem se pa namenil, da odrinem v druge kraje.

Pisal sem prijatelju, s katerim sva začela butlegarsko obrt v Salt Lake Cityju. On je odšel v državo Idaho in delal blizu mesta Wallen v nekem bakrenem rudniku. V tistem kraju je ostal par mesecev, nato je pa odšel k bratu v državo Ohio in tam čakal na delo. Tja sem mu tudi pisal in ga vprašal o razmerah v premogovnikih. Kmalu sem prejel odgovor in v pismu mi je javil, da je bolan, kakor hitro pa bo ozdravel, bo začel delati v rovu. Dalje mi je sporočil, da se dela štiri do pet dni na teden in precej dobro zasluži, ako rudar dobi primeren prostor. Potem sem mu ponovno pisal in naznanil, da se kmalu vidiva. Odložil sem lovsko puško, zbral svojo drobnarijo in jo zložil v kovčeg ter bil sem pripravljen, da odpotujem za delom v premogorove.

==XIX==

Bilo je v sredi decembra, ko sem se poslovil od dobre ženice, pri kateri sem bil na hrani in stanovanju, znancev in prijateljev in zapustil naselbino Marceline, Mo. Kupil sem vozni listek in se z vlakom odpeljal proti vzhodu. V Wheelingu, W. Va., sem zasedel avtobus in se odpeljal v malo rudarsko naselbino, Bannock, Ohio, kamor sem srečno dospel in prijatelja Franka Boriča kmalu našel; bil je na hrani in stanovanju pri bratu Karolu.

Prijatelj je bil vidno vesel, ko sva se po dolgih mesecih zopet sestala. Mojega prihoda je bil istotako vesel Frankov brat Karol. Imela sta še dva druga brata v naselbini, ki sta delala v rovu. Naslednji dan po prihodu sem že dobil delo. Kupil sem potrebno orodje in obnovil delo pod zemljo. Hrano in stanovanje sem dobil pri Karolu.

V premogorovu sem delal samo dva meseca in odločil sem se za vrnitev v državo Michigan. Prijatelj Frank je pustil delo po mojem prihodu in odšel v Monroe, Mich. Meseca marca sem šel jaz za njim, ker mi je pisal, da se tam delo dobi. Odpotoval sem in se kmalu znašel v kraju, v katerega sem večkrat prišel in zopet odšel.

S postaje sem se takoj podal na Winchester ulico in tam našel prijatelja Franka, ki je bil na hrani in stanovanju pri nekih Štajercih, kjer sem se tudi jaz ustavil. Ostal sem tu samo en teden, ker nisem hotel plačevati devet dolarjev na teden za slabo hrano in z menoj je šel tudi Frank. Sklenila sva najeti par sob, v katerih sva bova pečarila. Sobe sva kmalu dobila in tako sva začela s pečarijo.

Delo sem dobil v neki papirnici, ki je obratovala pet dni na teden, Frank pa je bil zaposlen pri kopanju jarkov, v katere so polagali vodne cevi. Tisto delo je bilo pa kmalu izgotovljeno in potem je tudi on dobil delo v papirnici in delal za isto družbo kakor jaz. Zabredel pa je kmalu v neprilike, ker se je zagledal v neko omoženo žensko, ki ga je tudi rada imela. Končno se je streznil in spoznal, da je bil predaleč zašel. Poslušal je moj nasvet, ko sem ga svaril, in skušal svoje življenje zopet uravnati in spraviti v pravi tir. Na “ljubezen” je potem pozabil in odločila sva se za odhod v Californijo, toda potni stroški so bili visoki in jih je bilo treba znatno znižati. Sklenila sva, da se posluživa tovornih vlakov. Bila sva pa nekoliko v zadregi, ker nisva imela nikake izkušnje, ampak ustrašila se nisva. Prijela naju je želja po “trempanju” in hotela sva jo zadovoljiti. Najino prtljago sva odposlala nekemu znancu v Missourii in potem sva se poslovila od pečarije in šla na postajo. Zasedla sva tovorni vlak, ki je vozil proti zapadu. To je bila pričetek najine proste vožnje v daljno Californijo.

Med vožnjo od Toleda do Chicaga sva pri čakanju na drugi vlak zašla v družbo “trempov”, ki so v grmovju imeli svoja posvetovanja. Izkušen in precej prejen “tremp” nam je dajal navodila in nas svaril, da moramo biti oprezni, da ne pridemo paznikom v roke. Mlajši niso dosti cenili njegovih besed, ker so mislili, da jim nihče ne more do živega.

Ko je prisopihal prvi tovorni vlak, so mlajši takoj stekli in poskakali nanj in že se je začul krik: “Stoj, če ne streljam!” Bil je glas paznika, ki je kmalu ujel šest “trempov”, drugi so jo popihali in srečno odnesli pete v grmovje ter izginili v temi. Ostali smo to opazovali izza grmovja, za katero smo se skrivali.

Kmalu je prisopihal drugi vlak, ki nas je odpeljal dalje pod vodstvom našega izkušenega “trempa”. Vlak je drvel kakšnih šest ur in dospeli smo do drugega mesta. V predmestju smo zopet poskakali z vlaka in odšli v bližnji gozdič, kjer je vladala tema, da nismo videli drug drugega. V gozdiču smo krmili in zaužili potrebno hrano, ki smo jo imeli s seboj. Naš vodja nas je pa kmalu opozoril na bližajoči se vlak in umorno smo bili na nogah. Ko je privozil mimo, smo poskakali nanj in se odpeljali dalje.

Peljali smo se skozi mesto Terre Haute, Ind., in druga in med potovanjem smo jedli jekorli in karkoli smo dobili. Umivali smo se z vodo iz raznih jarkov, potokov, mlakuž in kotanj po kolovozih, kjer smo se za nekaj časa utaborili. Skrivali smo se po gozdovih in za ograjami poleg železnice in se na ta način izognili roki pravice. Na vlaku smo se pa skrivali med naloženimi predmeti, razno šaro, lesom in drugim tovorom. Tu in tam se nam je posrečilo dobiti nekaj živil; vse nam je prav prišlo, da smo si za silo preživeli dneve.

Na neki postaji v Indiani nas je naš debeluharski vodja zapustil. Meni in tovarišu Franku je svetoval, da bo za naju najbolje, ako kupiva vozne listke in potujeva po cestni železnici do Chicaga. Tako sva tudi storila in po kratki vožnji dospela v Chicago.

V Chicagu sva imela dosti sitnosti in nikakor nisva mogla najti pravega izhoda. V “tremparskem” poslu sva bila še zelena, znala pa tudi nisva dosti angleščine, da bi se pravilno izražala in vprašala tu in tam, kako bi bilo najbolje s potovanjem. V Chicagu sva lahko prišla, toda oditi ven je bilo težje, ker so ceste in ulice tako dolge v tem mestu. Poizvedovala sva vse kraje in končno sva po šestih dolgih urah, ko sva premerila na stotine lepih in grdih ulic, vendar našla vlak, ki naju je odpeljal iz mesta. Iz zagate nama je pa rad pomagal neki policaj, ki nama je pokazal pravo smer do postaje Santa Fe železniške družbe. Ko sva se toliko ogumila, da sva mu potožila svoje težave, nama je rad pritegnil in bil vljuden z nama, naposled smo se pa vsi trije smejali. Policaj nama je pojasnil, kako bo lažjeva — vse nama je po pravici povedal.

Vlak je sopihal čez polja in po šestnajsturni vožnji sva dospela iz Chicaga k znancu v državi Missouri. Vsled vožnje na tovornem vlaku sva bila tako zamazana, da sva izgledala kakor razbojnika. Po dolgi odsotnosti sva se zopet znašla pri stari ženici v mestecu Marceline. Tam sva se dobro umila in očedila, ženica nama je pa postregla s potrebnim prigrizkom. Hotela je tudi vedeti, kako sva potovala in kam sva namenjena. Ko sva ji vse razložila, je rekla, ako imava dovolj denarja, se mora človek tudi “trempanja” otepsti. Ženica sva zagotovila, da ne bova hitela, da bi postala kakšna razbojnika, čeprav sva se poslužila zastonjske vožnje na tovornem vlaku. V tem kraju se je bilo precej izpremenilo od časa, ko sem prvič tja prišel za delom l. 1921, čeprav se je tam množica že slabo obratovala. Mnogo ljudi se je bilo tudi izselilo v druge kraje.

Po štirih dneh odmora v Marcelinu sva se s tovarišem zopet odpravila na pot. Poslovila sva se od znancev in dobre ženice, ki nama je zavila papir nekaj prigrizkov. Midva sva se ji lepo zahvalila in ona nama je želela srečno pot in dosti sreče v sončni Californiji.

Po kratki vožnji sva dospela v Kansas City, kjer sva zopet zasedla drug vlak in se odpeljala dalje. Po šesturni vožnji se je nama zazdelo, da ne peljeva v pravo smer. Res, zgrešila sva pot. Dospela sva bila v Gray City, Okla., kjer sva izstopila in srečo imela dobiti drugi tovorni vlak, s katerim sva se odpeljala nazaj do proge Santa Fe železnice. Tam sva vprašala za informacije in ko sva jih dobila, sva se z prvim tovornim vlakom odpeljala dalje proti zapadu. Vožnja preko kansaških planot proti coloradskim hribom je bila dolgočasna in dolga. Bila sva žejena, toda vlak se je redkokdaj ustavil. V nekem kraju sva kar poskakala z vlaka in stekla k bližnjemu potoku, da se potešiva žejo, toda v tistem hipu je pridrdral za nama nek avtomobil, iz katerega sta skočila dva policaja. Vprašala sta naju, odkod prihajava in kam sva namenjena. Povedala sva jima, da sva v stiskah in jaz sem mislil, da naju bosta gotovo aretirala, pa je bilo na srečo narobe. Povabila sta naju, naj nikar ne greva v mesto, ker naju bodo zaprli najmanj za trideset dni. Sveto sta nama prisegla, naj se kar dalje odpeljeva s prvim tovornim vlakom. To je bil v resnici tudi najin namen in kmalu sva zopet čepela na strehi drevesnega tovornega vagona.

Naslednje jutro so zavirači na “trempe”, ki so se vozili na vlaku. Grozili so nam, da nas bodo postrelili, ako nemudoma ne izginejo. S tovarišem sva spoznala, da je grožnja resna, kajti brez obotavljanja se je bilo treba odstraniti od vlaka in ubrati druge stranje. Bilo nas je šest in vsi smo tuhtali, kaj bi napravili. Vode je bilo kot v Sahari, vode nikjer nič, žeja huda, da smo se sami sebi smilili. Okoli je bilo vse pusto in tako smo sedeli in premišljevali.

Na srečo je mimo privozil voznik s tovornim avtom in ker je bil dober človek, nas je povabil, naj prisedemo in odpeljal nas je v bližnje mesto. Razume se, da smo z veseljem sprejeli povabilo. Iz tistega kraja smo se s prvim tovornim vlakom odpeljali dalje in končno dospeli v Pueblo, Colo. Tu smo se nekoliko okrepčali, potem pa smo šli v grmovje in čakali na tovorni vlak, katerega je bilo težko dobiti, ker so bili pazniki zelo strogi. Končno smo ga dobili, se vtihotapili v prazen vagon in se odpeljali dalje.

Šest drugih “trempov” je imelo manj sreče, zalotili so jih pazniki, jih aretirali in odgnali v mesto. Nekoliko so se sicer upirali, toda policaji so jih začeli udrihati s krepelji po glavah in takoj so bili pokorni. S tovarišem Frankom sva bila vesela, ker sva se srečno izmuznila in lahko nadaljevala vožnjo proti zapadu, toda svoje sreče se nisva dolgo veselila. V nekem kraju so naju zalotili in komaj sva jim odnesla pete, da naju niso ujeli. Skrila sva se v gorskih kotanjah v bližini proge in čakala, kdaj se nama zopet posreči zlezti na drugi vlak.

Po dolgem čakanju sva se zopet vtihotapila na tovorni vlak in se odpeljala dalje. Po dolgi vožnji sva skočila z vlaka predno se je ustavil na postaji. Vsi, ki smo se pripeljali, smo se podali v kotlino pod železniško progo, kjer je bilo zbrano večje število “trempov”. Povedali so nam, da čakajo na delo na cesti, ki so jo gradili v bližini. S tovarišem sva se odločila, da tudi midva počakava in vprašava za delo.

V bližini je bila mala baraka, v kateri je bilo nekaj mrve in par konj in v tej smo prav imetno prespali noč. Naslednje jutro sva šla s tovarišem vprašat za delo, ki sva ga tudi dobila. Jaz sem čistil grmičevje in zažigal, tovariš pa je dobil delo pri malem mostiču, ki so ga gradili čez potok. To je bilo najino delo prvega dne. Drugi dan nama je delovodja odkazal drugo delo in nama dal še tretjo pomoč, nekega capina. Kopali smo s topimi krampi, da so se kar iskre utrinjale in tudi hiteti smo morali kakor nas je sam vrag priganjal. Capinu se delo ni kaj prida dopadlo in je večkrat kakšno robato izgovoril. Pri tem delu sva s tovarišem ostala samo tri dni in pol. Delala sva deset ur na dan in plača je bila 40 centov na uro. Za hrano je bilo treba plačati $1.25 na dan in bila je slaba in pičla. V tisti baraki je bilo pa toliko muh, da bi bile skoraj vse snedle, kar je bilo namenjeno. Bilo je tudi zelo nesnažno, da niti omenjati ni vredno.

»To je Amerika!« je dejal moj tovariš. Jaz sem mu prikimal in pritrdil: 

»Taka nesnaga je v teh coloradskih brdih, da tega ne bi bil verjel, ako bi mi kdo prej povedal.«

Kjerkoli gre raznim podjetnikom za čim večji profit, tam se ne gleda za delavce in ne brigajo se, v kakšnih razmerah žive. Tako so tudi kontraktorji, ki so prevzeli gradnjo ceste, gledali, da nagrmadijo dosti dobička iz delavskih žuljev. Kako strašne so posledice takega sebičnega ravnanja, je znano.

Predno sva s tovarišem prejela plačilo, me je delovodja vprašal, ako sem delal pet dni in pol. Jaz nisem niti malo pomislil, samo odgovoril sem, da sem delal pet dni in pol. Nato je bil tudi tovariš vprašan in je prav tako odgovoril. Plačo sva dobila za pet in pol dneva dela, kar se je nama čudno zdelo, a sva kmalu razrešila zagneto. Kuhar je bil namreč v službi družbe, ki je skrbela za hrano. Urejeno je bilo pa tako, da sva morala plačati za hrano za pet dni in pol, in ker sta delovodja in kuhar delala z roko v roki, sta delila dobiček, ki sta ga na ta način prigoljufala. S tovarišem sva jedla tri dni in pol, zapisali so nam pa dva dni več in tako sva bila tudi midva deležna zaslužka pri goljufiji, ki sta jo napravila delovodja in kuhar. Ker nista mogla drugače varati, sta se izmislila “trik”, da sta postrani nekaj “zaslužila”. Pomisliti je treba, da je bilo zaposlenih precejšnje število delavcev in da so se pogosto menjali. Ker je delo trajalo par let, se razume, da sta delovodja in kuhar spravila precej denarja v žep.

Odrinila smo zopet naprej v državo Utah, v mesto Salt Lake City. Vozili smo se na tovornem vlaku in naša skupina je štela okrog 20 “trempov”. Dela je bilo takrat dovolj vsepovsod po cestah, a ga nismo marali, ker naša želja je bila čimprej dospeti v zlato Californijo. Ni nas veselilo, da bi ali ponovno delati in stanovati v nesnažne barake, kakršne so bile v Coloradu.

“Trempi” smo bili različne starosti, mladi in stari, toda na videz se nismo dosti razlikovali, kajti bili smo komaj in brati, povrh pa še zamazani. Bili smo podobni drug drugemu kakor krokar krošu. Nekateri so bili stalni potniki, ki so se selili iz kraja v kraj kar tako iz navade. Preživljali so se kakor je že bilo. Vzeli so vse, kar jim je prišlo pod roke ter se potem gonili v dravnjah, kakor “trempi” nazivajo svoja postajališča v grmovju.

Na dolgem potovanju proti Californiji smo se včasih ustavili kakor je naneslo pri zamenjavi in ustavljanju “našega vlaka”. Med prestankom smo se okrepčali in pokramljali o stvareh, o katerih med vožnjo nismo mogli govoriti. Razume se, da glede hrane nismo bili izbirčni. Iz kakršnih koli kotanj smo mogli bolje zadovoljiti svojo lakoto. S pričetkom tudi ni bilo nič boljše, ker spali smo doma na prostem.

Tisti capin, s katerim smo skupaj delali pri gradnji ceste v Coloradu, je bil doma iz Salt Lake Cityja in mormonske vere. Svoj nos je prav rad vtikal v vsako stvar in tudi bahaje, da je izkušen “tremp”. Jaz in tovariš sva mu verjela in tudi sledila, ko naju je kam vodil. Nekoc smo iskali v tem železniškem prostoru, kjer bi se prenočilo. On kot izkušen tremp je šel pred nama in midva sva mu sledila. Kmalu zaslišimo šumenje vode in jaz sem opozoril najinega vodnika, da je v bližini potok, toda on ni menil za moje besede. Nisem še dobro izgovoril svarilne besede, že je najin vodnik omočil v vodo in capin je začel vpiti na pomoč. Iz vode se je kmalu izkobacal in pošteno se je bil namočil, toda on je bil kljub temu, ker se je oblečen kopal, dobre volje. S tovarišem sva se smejala in norčevala iz njega, ker se je bahal, kakor pretentni vodnik, a capin ni jezil. Potem smo si poiskali ležišče in se pošteno naspali.

Naslednji dan smo se že nakopali na tovorni vlak. Bil sem čil, zato smo upali, da bomo z enim skokom na vagon tovornega vlaka. Jaz in tovariš sva se srečno ujela in oprijela za drog na vagonu in odletela na njem, medtem ko ni imel toliko sreče. Večkrat se je zaletel, pa vselej odletel vstran in končno obležal poleg proge in žalostno zrl za nama in vlakom, ki je kmalu izginil za hribovjem.

Bilo je že mrak, ko sva dospela v Midville, Utah. Tam sva poizvedovala o delu in drugem. Pri rudopolnilnici je bil nočni čuvaj nas rojak in njega sva vprašala o razmerah, da bi nama svetoval, kaj naj storiva. Povedala sva mu, da prihajava iz Michigana in da sva namenjena v Californijo. On je bil očitno vesel najinega prihoda, toda rekel je, da se delo težko dobi in da je za naju najbolje, da, ako greva v rudnike.

Isto noč sva prenočila na neki farmi na dobrem ležišču. Zjutraj sva se odpravila k rovu, da tam vprašava za delo. Odpeljala sva se na tovornem avtomobilu. V rudarski naselbini sva dobila stanovanje v baraki pri nekem Črku, ki je imel okrog 20 delavcev na hrani in stanovanju in šele naslednji dan sva šla vprašat za delo. Za delo so izbirali le močne in velike hruste, katerih je bilo v skupini, ki je čakala na delo, večje število. Prišla sva na vrsto tudi midva in oba sva dobila delo, toda prej sva se morala podvreči zdravstvenemu pregledu. Naslednji dan sva začela delati za plačo $4.50. Delala sva samo dvanajst dni, ker sva bila uverjena, da bova imela dovolj denarja za nadaljevanje potovanja v Nevado in Californijo.

Med potom sva dobila novega tovariša. Pridružil se nama je neki Rumenc, ki je tudi potoval v Californijo. V Salt Lake Cityju smo se oprijeli tovornega vlaka in odpeljali proti državi Nevada. Med vožnjo smo prišli v spor z zavirači, ki so zahtevali od nas, da jim moramo plačati vsak dolar, ako se hočemo dalje voziti. Mi smo na vse kriplje trdili, da jih ne moremo dati. Končno smo jim obljubili po 50 centov vsak in potem so nas pustili.

Dva dni in dve noči smo se vozili preko goratega ozemlja. Vso pot so nas obdajali hribi in visoko gorovje, prepredeno s skalovjem, vsepolno kanjonov, prepadov in sotesk se je vrstilo okrog, po kateri smo se vozili.

Dospeli v mesto Reno, Nevada, smo dobili prenočišče v nekem hotelu. Mestece, ki je znano širom Amerike kot zatočišče tistih, ki iščejo hitre razporoke, smo si ogledali. V neki stranski ulici smo naleteli na javno hišo, ki je bila zastražena in omrežena, pred vrati je pa hodil policaj v uniformi. Opazili smo namikane dekleta, ki so vabile v hišo mimoidoče moške. Izvohali smo tudi, da je v omenjeni hiši nekaj igrarn in da za denar in dekleta so bila vsa za tiste, ki jih je denar preveč tiščal.

Krenili smo zopet v središče mesta, kjer smo zašli v neko igralnico in tam poskusili srečo na karte. V eni uri igranja so mene, tovariša in sopotnika Rumenca popolnoma oskubili. V Renu so nas dobro naučili, kaj se pravi igrati za denar s pretkani profesionalci.

Naslednji dan smo dobili delo in tudi prosto vožnjo na avtobusu, ki nas je odpeljal sto milj oddaljeno v gorovje kalifornijskih hribov ob Rdeči reki. Tam so dali vsakemu dolar, da smo si kupili večerjo in najeli prenočišče. Naslednje jutro so nas zopet odpeljali dalje v gozd, kjer so nam odkazali delo na progi. Plača je bila 37 centov na uro in delali smo 10 ur na dan. Hrana je bila precej dobra in bilo je je obilo. Kdor je hotel po kosilu ali večerji vzeti še prigrizek s seboj, je to lahko storil. Na razpolago so bile vsakovrstne jestvine in sadje.

Pri tem delu sva s tovarišem ostala 14 dni, sopotnik Rumenc se je pa že tam ostal in nadaljeval z delom, ker ni hotel z nama v Sacramento, kamor sva bila namenjena. Rekel je, da je že sit kalifornijskih oranž in sladke kapljice. S tovarišem sva se zopet oprijela tovornega vlaka, ki se je vlekel kot dolga kača. Po osemnajsturni vožnji sva končno dospela na cilj, katerega sva imela v načrtu, ko sva se podala na dolgo potovanje.

==XX==

Že naslednji dan po prihodu v mesto Sacramento, Californija, sva dobila delo na riževem polju. Spoznala sva tudi, da ni vse zlato, kar se sveti. Mene ni bila volja, da bi tam ostal in odločil sem se za vrnitev na vzhod, tovariš je pa dejal, da bo ostal in skušal priti v kako obrtno mesto. Tako sva se razšla; on je ostal v Sacramentu proti vzhodu.

Po približno trideset dni bivanja v Californiji sem spoznal, da ni niti malo tako, kakor sem si predstavljal: da je v Californiji cedita mleko in med, kakor še človek dobil na deželi lahko po volji nabere bleščeča zlata. Tudi v zlati Californiji je dovolj kislega in grenka deljenja, brezposelnosti in bede.

Dolgo potovanje in “trempanje” na tovornih vlakih me je dosti izučilo in dobil sem bogate izkušnje. Iz Californije proti vzhodu sem potoval na enak način kakor tja: poslužil sem se tovornih vlakov, se jih oprijemal, skakal na nje in raz njih, kakor delajo ameriški klati- veži.

Iz mesta Sacramento sem se podal v Oakland, kjer sem poizvedoval o delu, ker pa ga ni bilo, sem se zopet vrnil v Sacramento. Jaz sem sploh nisem mogel dobiti in po štirinajstdnevnem bivanju sem bil prisiljen zapustiti mesto in odriniti dalje.

Neko noč sem se skobacal na vlak, ki je bil na kolodvoru pripravljen za odhod. Predno je vlak odrinil, sem bil zaspal; ko sem se prebudil, je vlak že drvel z menoj vred čez polja in plan proti Fresnu, kamor sem bil namenjen in kamor sem zjutraj dospel. To je precej veliko industrijsko mesto in na človeka, ki prvi pride vanj, napravi dober vtis, ker je zelo prijazno. V tem mestu sem hotel poskusiti srečo z delom.

Predno se je vlak popolnoma ustavil, sem skočil dol ter stekel preko proge, da ne bi prišel v roke kakšnemu sitnemu pazniku. Prav takrat je tudi deževalo kakor za stavo in jaz sem se dobro namočil. Trenutno sem se pa tudi premislil in nisem maral ostati v mestu. V bližini sem opazil nekega zavirača, h kateremu sem stopil in ga vprašal, kje bi mogel dobiti vlak, ki vozi proti jugu. Nekaj sto čevljev od naju se je baš začel pomikati tovorni vlak in zavirač mi je svetoval, naj ga naskočim, ker vozi proti jugu. Ubogal sem ga in kmalu sem sedel na strehi vagona in se peljal dalje. Mesto sem zapustil brez pomisleka in si ga dobro ogledal; najbolj me je razjezilo in zato sem se premislil in odpotoval dalje. Deževati je prenehalo, toda jaz sem bil tako premočen, da je kar od mene curljalo, ampak potrpeti sem moral in prenašati sitnosti, ki sem si jih sam nakopal. Godrnjal sem in se jezil, toda čemu nihče, ker so kolesa vlaka ropotala kakor strojnična v vojnem času.

Vlak je vozil proti jugu, ne ustavljal na postajah in potem spet odbrzel dalje. Po osemurni vožnji sem dospel v malo industrijsko mesto Fresno, Cal., kjer sem izstopil, da pogledam za delom. Noč sem bil prespal pri neki lokomotivi, ki je stala na stranskem tiru.

Naslednje jutro sem začel poizvedovati glede dela; slučajno sem izvedel za posredovalnico in tako tja odšel. V pisarni sem izvedel, da potrebujejo delavce in da je dela precej na razpolago. Delo sem res dobil, ko sem plačal $2.50 za to uslugo. Dali so mi naslov neke družbe, pri kateri sem začel delati isti dan. Plača je bila 42 centov na uro in delati je bilo treba deset ur na dan. V nekem skladišču, kjer sem razkladal grozdje na trukov in liko na tovorne vlake in čakal na drugi vlak, da me odpelje v Arizono. V predmestju sem opazil skupino “trempov”, ki so tudi čakali na vlak. Pridružil sem se jim in jih vprašal, kam so namenjeni. Povedali so mi, da gredo v El Paso, Texas. Jaz sem jim pojasnil, da sem namenjen v Arizono in nato so mi rekli, da bomo kakih dvesto milj potovali skupaj.

Novi moj tovariš so bili pretežno Amerikanci. Ko smo tako čakali in se pogovarjali, se nam je približal človek nizke postave, ki nas je vprašal, če smo lačni, kar smo zanikali. Končno, ko nam je le prigovarjal in smo videli, da je dober človek, smo šli z njim v mesto, kjer nas je peljal v lepo restavracijo. Rekel je, naj si vsak naroči, kar in kolikor hoče. Tako smo tudi storili in on je plačal račun. Lepo smo se mu zahvalili in potem vrnili v grmovje, kjer smo čakali na tovorni vlak. Ko je prisopihal, smo se ga oprijeli in z njim odpeljali v Los Angeles.

Po dolgi vožnji se je vlak ustavil na neki postaji, kjer smo poskakali dol in se skrili v bližini. Ko se je pričel pomikati naprej, smo ga spet zasedli. Na isti postaji smo dobili osti sprejemljive delavce, ki so bili na veselje bližnje mesto. Bilo nas je okrog 40 in vsi smo bili zgnječeni v enem vagonu kakor živalske v škatli. Na prvi postaji so nas spremljevalci zapustili in tako smo se rešili velike gneče v vagonu.

Na vodnji preko kalifornijskih prerij in arizonskih puščin smo premerili okrog 280 milj in naslednji dan okoli poldne dospeli v malo mesto na odprti preriji, kjer je bilo veliko postajališče za tovorne vlake. Bilo je to v Yumi, Arizona. V bližini mesta so peščeni hribi, ki se razprostirajo daleč naokrog. V mestu smo se dobro okrepčali in nato zopet odšli proti postajališču, se poskrili za nizkim grmovjem in čakali na tovorni vlak. Ko se je vlak začel pomikati proti El Pasu, Tex., smo hoteli oprijeti vagonov, pri tem pa nas je zaslišal paznik, ki nas je pozval, naj gremo z njim v pisarno postaje. Bili smo v pasti in morali smo se pokoriti pazniku, ker smo se bali, da se nam ne bi še kaj hujšega pripetilo.

V pisarni nas je začel izpraševati, odkod smo, kam smo namenjeni itd. Nekateri so rekli, da potujejo domov v Texas, toda paznik je hotel izvedeti, kako se preživljamo, ako nimamo dela in ne denarja. Vprašal je tudi mene in povedal sem mu, da imam pet dolarjev. Ko je vprašal zadnjega, je rekel, da nima nič denarja v žepu, da je popolnoma suh. Po končanem zaslišanju je odločil, da mi, ki imamo še nekaj denarja, lahko odpotujemo, toda ne na tovornem vlaku, pač pa po cesti. Ako nas ponovno zalotijo, nas bo poslal v ječo za trideset dni. Oni, ki ni imel denarja, je moral ostati na postaji in kaj je potem paznik napravil z njim, mi ni znano, ker ga nisem več videl.

Mi, ki smo bili prosti, smo odšli v mesto in se tam razšli. Jaz sem potem sam taval po preriji okoli mesta in se nazadnje zopet približal postajališču. Tam sem čakal noči, da v temi zopet pridem do vlaka in skočim nanj. Čakal sem do desete ure zvečer, ko se je končno začel tovorni vlak pred postajo pomikati naprej. Previdno sem se skobacal na streho vagona in moja brezplačna vožnja se je zopet nadaljevala. Ker je bila noč zelo temna, me paznik ni opazil in tako sem srečno odnesel zdrave pete.

Vlak je drvel dalje in dalje z neznansko brzino in jaz sem brezkrbno sedel na vagonu. Kar se mi približa eden izmed osebja vlaka in me potreplja po rami in reče: “Hej ti, kam se pa pelješ?” Jaz sem mu odgovoril, da v Douglas. Potem me je vprašal, če imam kaj denarja in ko sem mu povedal, da imam pet dolarjev, je zahteval dolar, ako se hočem biti še deležen proste vožnje. Odgovoril sem mu, da ne morem ustreči zahtevi, ker sem pri tako malem denarju, nakar je voznik začel rohnati nad menoj. Ko je vlak bil ustavljen naslednji postaji in izmanjšal brzino, sem stekel in preselil v odprt vagon. Prav malo je manjkalo, da nisem padel pod kolesje vlaka, ker se nisem bil trdno oprijel vagona, toda na nadaljnji vožnji v tisti noči nisem imel nobenih sitnosti.

Mirno sem sedel in dremal v vagonu, vlak je pa drvel preko arizonskih prerij. Ob jutranji zarji je dospel v mesto Tucson in se ustavil na postajališču za tovorne vlake. Tam sem izstopil po dolgi vožnji, da naredim načrt za nadaljnje potovanje.

V mestu sem ostal šest ur in počival v senci pod drevjem. Ko sem se vrnil na postajališče, sem naletel na starega “trempa”, ki mi je povedal, kdaj in kam odpeljejo tovorni vlaki. Bil sem vesel, ker sem dobil tovariša, da me spremlja na potovanju. Stala sva za zidovjem neke tovarne in se skrivala, ko je pridrvel tovorni vlak, na katerega sva se zagnala in že sva bila na vagonu. Najina prosta vožnja se je zopet začela.

Nastala je noč in midva sva se vozila še nekako šest ur, ko se je nama približal zavirač. Začel je naju izpraševati, kam sva namenjena. Povedal sem mu, da je moj cilj Douglas in zavirač mi je dejal, da sva v napadu smeri. Na prvi postaji naj izstopiva in poiščeva drugi vlak. Ker sem mislil, da me hoče potegniti, zato ga nisem poslušal, čeprav je govoril resnico. V vagonu sem med vožnjo tudi zaspal; ko sem se prebudil, sem se znašel na neki postaji arizonskih prerij. Bilo je v mesecu novembru in še hladno. Začel me je tresti mraz in zato sem skušal napraviti bližini ogenj in čakati, da se zdani. Tovariš me je bil zapustil in ostal sem zopet sam v neznanem kraju.

V bližini postaje sem opazil neko barako in poleg barake velik kup drv. Izkoristil sem priložnost, zakuril ogenj in začel nositi drva in si tako kuriti. Kakor sem pozneje izvedel, je stanoval v baraki neki Mehican s svojo družino. Imel je prilično število otrok, in ko so vsi trdno spali, sem jih jaz olajšal za drva.

Ko se je popolnoma zdánilo, sem začel ozirati okrog, da bi zagledal tovorni vlak, toda domačini so mi povedali, da se tovorni vlak ustavi samo enkrat na teden v naselbini, drugič pa drvijo naprej in tako naglico, da se jih ne da oprijeti. Ta novica ni bila prijetna, pa vseeno nisem izgubil poguma, ker sem imel razen neprilik še privadil. Kakih 24 milj stran je bilo mesto Bisbee in odločil sem se, da dosežem peš. Vzel sem pot pod noge in šel dalje po kolovozu. Ko napravim nekako eno miljo hoda, se ustavim in lezlem na peščeno zemljo, kajti za pehojo nisem imel nikakega veselja. Komaj sem se vlekel, pa je pridrvel mimo avtomobil in se ustavil poleg mene. Voznik me je vprašal, kam sem namenjen, in ko sem mu povedal, me je povabil naj prisedem. Razume se, da sem bil povabila vesel. Urno sem skočil v avtomobil, ki je oddrvel z menoj dalje po peščeni cesti.

Na avtomobilu sem se peljal še dvanajst milj, do nekega malega mesteca na preriji. V okolici je bilo par malih rudnikov in zato sem sklenil, vprašati za delo. Ko sem vstopil v urad delovodje, mi je takoj povedal, da ima zaposleno le Mehicane, ki delajo za nizko plačo, kakršno bi jaz najbrž odklonil. Svetoval mi je, naj odpotujem v Bisbee, kjer se delo lahko dobi in je plača večja. Jaz sem ga poslušal in odšel peš proti novemu cilju. Ko sem tako korakal kakih dve milji, sem opazil zadaj vozilo, ki je drvelo po prašni cesti proti meni. Dal sem mu znamenje, da bi se ustavil, ki ga je voznik opazil. Ko je privozil do mene, me je ustavil in me vprašal, kaj hočem. Jaz sem ga lepo prosil, naj me vzame na avtomobil, ker bi se rad odpeljal v Bisbee, kar je dovolil. Povedal mi je, da je obmejni stražnik in da ima nalogo paziti na tujce, ki so jih tihotapljali čez mejo iz Mehike. Zato je strogo pazil na tujce, posebno na Mehicane. Tudi mene je natančno izprašal o raznih stvareh, ker je po moji slabi angleščini spoznal, da sem prišel iz Evrope. Pojasnil sem mu, da sem prišel postavnim potom v to deželo, da sem komaj par let v Ameriki in da sem se le za silo naučil angleškega jezika. Ko je spoznal, da ne lažem, mi je verjel in se čudil, da me je mislil odpeljati na priseljeniški urad v Douglas. Rekel je, da je sedaj vse dobro, in ko je avtomobil privozil v bližino Bisbeea, ga je ustavil pred neko barako, meni pa je rekel, da sedaj ni več daleč do mesta in da bom s pešjo kmalu tam. Med vožnjo sem se bil tako zmeden, da sem bil celo pozabil na strašno žejo, ki me je mučila. V prvi trgovini sem kupil steklenico mleka in ga izpil.

Končno sem se znašel v mestu med dvema hriboma. Prva stvar je bila prenočišče, kjer sem se hotel odpočiti. Sobo sem dobil v nekem hotelu, za katero sem plačal 50 centov. V hotelu sem imel na razpolago kopalnico, v kateri sem se pošteno okopal in očistil. Ker sem bil tudi kosmat ko gorski cigan, sem se tudi obril in po temeljitem očiščenju sem zopet izgledal kakor se spodobi. V restavraciji sem si naročil irskega golaža in se s toplo jedjo, ki sem jo že par dni pogrešal, dobro okrepčal.

Naslednji dan sem se odpravil v eno miljo oddaljeno mestece Lowell, kjer je bil bakren rudnik in se je delalo s polno paro. Ko sem stopil pred pisarno, je bilo tam že več drugih, ki so čakali na delo. Delovodja je prišel izbirati, in ko je prišla vrsta name, je hotel vedeti, ako sem že delal v bakrenih rudnikih, kar sem pritrdil. Nato je zabeležil moje ime ter mi rekel, naj pridem nazaj naslednji dan obljubil mi je, da delo zagotovo dobim.

Vrnili sem se v Bisbee ter ponovno najel sobo v hotelu. Čez dan sem pohajal po mestu in okolici ter ogledoval puste arizonske kraje. Drugi dan sem šel zopet k rudniku in spet sem dobil odgovor, naj pridem naslednji dan. Tako se je ponavljalo tudi tretji in četrti dan, toda ostalo je pri obljubi. Zato sem se odločil, da odpotujem nazaj v državo Missouri. Do Douglasa sem sklenil, se bom vozil z avtobusom, od tam naprej pa na tovornem vlaku.

Takoj sem odšel na avtobusno postajo in vprašal, kdaj bus odpelje v Douglas. Dobil sem odgovor, da je pred desetimi minutami odpeljal, drugi bus pa odide šele drugi dan ob določenem času. Vse je šlo narobe in tako mi ni kazalo drugega, ko spet najeti sobo v hotelu in plačati 50 centov za prenočišče. Ko sem se zbudil zarana naslednjega dne, mi je ponovno šinila misel v glavo, da bi šel še enkrat pogledat za delo. Šel sem zopet k rudniku in tisti dan sem delo tudi dobil. V pisarni so mi povedali, da bom še isti dan začel delati na nočnem šihtu. Moral sem iti še skozi zdravstveno preiskavo, katero sem prestal. Zvečer sem pa že prijel za delo. Plača je bila $4.50 za osem ur dela v bakrenem rudniku.

Delovodja je bil že prileten mož in po rodu Kanadčan. Moj posel je bil nakladanje rude v vozičke. Vročina je bila huda, da sem moral na vsakih deset minut prenehati z delom in se oddihati. Kar zadusiti me je hotelo in nikoli si ne bi bil mislil, da je tako vroče v bakrenih rudnikih v Arizoni. Drugi rudarji so lažje prenašali vročino, ker so se ji privadili. Delo sem nameraval pa pustiti, a me je delovodja premestil h kontraktnemu delu. V novem prostoru sem dobil nekega Finca za tovariša. On je vrtal luknje in razstreljeval kamenje, katerega sem potem nalagal v vozičke ter jih porival na glavno progo. Pri tistem kontraktnem delu sem moral naložiti od osem do trinajst vozičkov kamenja. Plača je bila določena na kvadratni čevelj odstranjenega kamenja. Na voziček ga je šlo eno tono in tako sva s tovarišem prejemala vsak dolar od vozička.

To delo mi ni zdelo pretežko, zaslužil sem pa od osem do trinajst dolarjev. S tovarišem sva bila večkrat gotova v šestih urah, nakar sva delo prepustila drugim delavcem. Meni so bila znana kontraktna dela v drugih rudnikih, kjer je bilo treba mnogo več delati za tako plačo, zato ni bilo vzrokov za pritožbe.

Tisto delo sem opravljal osem dni, dokler se mi ni vrnil delavec, ki je zbolel in katerega sem nadomeščal. Jemu sem moral umakniti in prevzeti staro delo za $4.50. Ko sem prejel plačilo za tistih sedem dni pri kontraktnem delu, sem imel okoli $84, dovolj je bilo za potovanje v Missouri in nazaj, toda nisem hotel odpotovati, ker sem v rudniku priradil.

Delal sem že par mesecev v rudniku in delovodja me je silil, naj prevzamem kontraktno delo, pri katerem bom zaslužil pet do deset dolarjev. Jaz sem se mu lepo zahvalil in rekel, da rajši grem dalje kakor bi delal ko živina. Seveda, ako bi toliko zaslužil kakor v tistih sedmih dneh, bi se premislil.

Dnevi in tedni so kaj hitro minevali v bakrenem okrožju. Dva tedna po prihodu sem si začel pečariti, ker po hotelih in restavracijah je bilo vse predrago in jaz bi lahko vse sproti zapravil, kar sem zaslužil. V najem sem bil vzel dve sobi v “kempi” pri nekem Irciu. V tistem času sem dobil drugo delo v rudniku in delovodja mi je dal za tovariša nekega Rusa, ki je bil pri omenjeni družbi zaposlen že par mesecev. Ko me je delovodja predstavil novemu tovarišu, mi je naročil, naj mi pokaže, kako moram delati. Kmalu sva postala dobra prijatelja. V rudniku sva se dobro imela in razumela. On je vrtal luknje, jaz pa nalagal rudo v vozičke in jo odvažal do strelilnika.

Z Rusom sva skupaj delala nekako mesec dni, nato pa mi je delovodja dal drugega delavca, da ga je učil vrtati na tako imenovano “lajšarsminje”. Jaz sem zopet dobil drugo delo. Delovodja me je določil v dvema rudarjema, ki sta bila zaposlena pri kontraktnem delu. Odnašal sem jima skrhane vedre in prinašal nabrušene in popravljene. Dalje sem jima nosil dinamite, zažigalne vrvice in kapice. Kar je ostajalo prostega časa, sem ga porabil z nakladanjem rude, ali sem pa čistil jarek, po katerem je voda odtekala.

==XXI==

Minilo je že par mesecev, kar sem dospel v Arizono in dobil delo pri Arizona Calumet družbi. Leto 1928 se je zame začelo v pusti Arizoni, toda vedel nisem niti malo, kod bom še brodil v novem letu in kam me bo pot zanesla. Seznanil sem se bil z nekim Albancem, ki je bil zaposlen pri tisti družbi že deset let. Bil je nizke postave in od težkega dela in vsakovrstnih sitnosti, ki jih je prestal v življenju, je izgledal precej izrpan. Bil je samec, kar nekaj časa že pa razširjena novica, da se je oženil. V par tednih se je v resnici oženil. Poročil je debelo in nerodno žensko. Potem je začel z butlegarijo, delati vino, pivo ter drugo brozgo in kuhati tudi žganje.

Tako se je začelo novo življenje za Albanca, toda sreče ni imel. Mislil je, da bo obogatel, je kupoval od agentov razne delnice, katere so pa nazadnje propadle in Albanec je za denar pod nosom obrisal. Garal je možak, da je denar pa taknil tja, odkoder ga ni več nazaj dobil. Premeteni agenti so dobro vedeli, kje iskati kaline. Takih kalinov je bilo mnogo tudi med našimi rojaki, ki so sedli na limanice in svoj težko prisluženi denar vrgli proč.

V družbi smo se često pogovarjali in dokazovali, da niso samo kapitalisti krivi, če se nam slabo godi, temveč tudi sami, ker se damo varati. Ker se delavci ne znajo čuvati, izgubijo svoj denar, ki pride v druge roke. Tako se narod razdeli v razrede, v bogatine in siromahe. Ker se mešanica raznih slojev ne more sporazumeti, nastajajo krize in slabi časi.

Z Albancem sva si bila prijatelja in sva se večkrat sestala tudi v rudniku. On je vedel dosti povedati iz svojega življenja. Pred leti je imel veselje do dela in najraje je prevzel kontraktna dela, samo da je več zaslužil. Končno ga je veselje do dela minulo. Vedel je, da ne bo nikoli obogatel, zato se je mirno udal v usodo. Ko se je začel starati in mu je moč pešala, je izpregledal, da se mora sam čuvati, ker drugi ga ne bodo.

Jaz sem se često sestal z delavci različnega mišljenja. Videl sem, da delavski sloj noče skupaj držati in zato ne more izvojevati zmag, ki bi mu prinesle boljše življenje. Mnogim je bila organizacija deveta briga. Nekateri so bili verski fanatiki, drugi so pripadali k znani organizaciji KKK, vsaka stranka je pa le svojo trdila. Kar jih je bilo zavednih in razumnih, niso imeli moči, da bi pridobili nevedneže na svojo stran.

V tistem času so imeli kuksklanovci veliko moč in so terorizirali ljudi, posebno Evropejce smo jim bili trn v peti. Nesterokrat je prišlo do pretepa in tudi mene je često prijela jeza, da bi katerega prematil. Pa sem se moral zadržati, ker bi si bil napravil samo sitnosti, vedel sem pa tudi dobro, da en sam človek ne opravi nič proti taki premoči.

Med nami je bil neki stotprocentnež, fanatičen fant, ki je ob vsaki priliki prepeval nabožne pesmi. Prepeval je v rudniku in zunaj. Ker je imel precej dolg vrat, smo mu rekli žirafa. To ime se ga je prijelo in končno je ostal pri svojem novem imenu. Kdor ga je prvič videl, je takoj spoznal, da je pravi verski blaznež. Rad je kvartal in zato je bil tudi vedno brez denarja, ker je skoro vselej izgubil. Ako mu je kaj ostalo, je nesel protestantskemu pridigarju, ki je pazil, da se ovčice niso razgubile.

Tako je bilo tiste dni, ko sem bil uposlen v vročem bakrenem rudniku v Arizoni. Šest mesecev je bilo že preteklo, kar sem dospel v tisto bakreno okrožje. Delal sem redno in še precej varčeval, da bi si kaj prihranil za deževne dni. Ko sem nekega dne prešteval prihranjeni denar, sem mislil, da imam že čedno vsotico. Mikalo me je, da bi pustil delo in se podal nazaj proti vzhodu. Ker nisem imel navade dalj časa ostati v enem kraju, sem se končno odločil, da se preselim.

Bilo je meseca junija 1928, ko sem se vsedel na avtobus v Lowellu ter se odpeljal v Douglas, ki je bil oddaljen štirinajst milj. Tam sem šel na postajo tovornih vlakov in v mraku sem se skobacal na streho vagona in se odpeljal proti mestu El Paso. Med vožnjo sem dobil tri sopotnike, ki smo se skupaj peljali vso noč kot pravi “trempi” romantičnega zapada.

Naslednjega dne smo dospeli do neke male postaje, kjer se je vlak ustavil. Tu so nas izgnali in vlak je zopet odbrzel dalje, mi smo pa žalostno gledali za njim. V tem samotnem kraju smo čakali drugega vlaka celih osem ur. Ko je dospel, smo poskakali nanj in se zopet odpeljali dalje. Kmalu smo dospeli do druge postaje, kjer smo morali spet poskakati z vlaka. V bližnji restavraciji smo se nekoliko okrepčali, potem smo se zopet približali postaji, da naskočimo vlak. Ko se je začel tovorni vlak premikati, smo se ga hoteli oprijeti, toda takoj nas je krik paznikov opozoril, naj se držimo proč, če ne, bo sledilo kaj drugega.

Nobena zvižgača ni pomagala; udariti smo morali in vlak je odbrzel dalje, mi smo pa ostali na postaji in ugibali, kaj storiti. Posedli smo v pesek in čakali, da dospe drugi vlak, nakar zopet poskusimo s prosto vožnjo proti mestu El Paso. Že se je zmraknilo in mi smo še vedno posedali poleg postaje in čakali priložnosti za nadaljnjo vožnjo. Kmalu je prisopihal potniški vlak. Ustavil se je na postaji deset minut, nato se je zopet premaknil in še preden je povečal hitrost, smo se ga oprijeli in naša prosta vožnja se je zopet pričela. Držali smo zadnjega voza in naenkrat se je vlila ploha in v par minutah smo bili dobro premočeni. Ploha je kmalu prenehala in vlak je drvel dalje preko prostranih polj države Texas. Ker smo bili izpostavljeni prepihu, smo se v dobri uri osušili.

Vlak je dospel do postaje na preriji in preden se je popolnoma ustavil, smo poskakali dol. Od tiste postaje pa do El Pasa je bilo še nekako deset milj, in v kratkem razdobju bomo že premrli; smo si mislili in začeli iskati prenočišča, da se zopet nekoliko odpočijemo. Prenočišče smo res dobili pod mostom železniške proge. Ker je bilo hladno, smo zakurili ogenj in tako prebili noč in se nekoliko naspali. Okrog osme ure smo odšli po kolovozu. Ko smo hodili dve milji, se nam je približal avto, ki se ustavil in izstopila dva paznika v uniformah. Pazila sta na tihotapce in na tujce, da se ne bi vtihotapili preko meje iz Mehike čez reko Rio Grande. Ker smo imeli potrebne listine smo povedali, kdo smo in kam potujemo, sta nas pustila. Zasedla sta avto in se odpeljala dalje, mi smo pa stopali dalje po kolovozu in v par urah dospeli v lepo mesto El Paso v bližini reke Rio Grande.

Tu smo se razšli. Jaz sem bil namenjen v Kansas City, ostali pa so imeli drugo pot. V El Pasu sem ostal dva dni in si mesto dobro ogledal. Tako sem tudi vse natančno poizvedel, kako in kdaj odhajajo tovorni vlaki, kajti moj namen je bil nadaljevati potovanje na tovornih vlakih. Ker so v mestu strogo pazili na tatove in nepoklicne potnike, ki so imeli opravka okoli tovornih vlakov, je bilo težko najti priložnost, da se nanje oprijem.

Kako sem sklenil, sem tudi storil. Avtobus sem zasedel in se odpeljal do druge postaje, nekako trideset milj daleč; tam sem čakal v bližini postaje na tovorni vlak, ki je končno dospel. Ustavil se je malo časa, in ko se je pričel pomikati naprej, sem se ga oprijel in odpeljal dalje proti Novi Mehiki.

Vozil sem se vso noč skozi peščene pokrajine države Texas. Proti jutru se je vlak ustavil v malem mestecu v Novi Mehiki, v katerem sem ostal do desete ure dopoldne. Potem sem dobil drugi vlak in odpotoval dalje. Pozno v noči sem dospel v državo Kansas, toda vlak je vozil še dalje po državi Kansas in se na kakšni postaji ustavil nekaj minut. Z njim sem premeril dolgo razdaljo, ne da bi se prehladil in tudi nikakih sitnosti nisem imel. Tako udobne vožnje na tovornem vlaku so redke.

Naslednji dan je vlak dospel v naselbino Libo, Kansas. Tu sem izstopil in odšel malo vstran od postaje na drugem koncu za okrajo čakat priložnosti, da se vlaka zopet oprijem. Prežal sem kakor mačka na miško, da bom skočil na vlak, kadar se bo začel premikati. Ko sem čakal okrog deset minut, je privozil avto in se ustavil poleg mene. Iz avta je stopil paznik, ki me je nahrušil, čemu se potikam po ozemlju železniške družbe. Vprašal me je, od kod sem prišel in kam sem namenjen. Jaz sem se mu nalagal, češ da sem prišel iz Kansas Cityja in da se vračam zopet nazaj. Rekel sem, da sem prisiljen potovati na tovornem vlaku, ker nimam denarja, on pa je dejal, da se bomo o tem pogovorili v mestu pred sodnikom. Potisnil me je v avto in ga pognal naprej. Ko me je že nekaj časa vozil, me je vprašal, koliko imam denarja. Odgovoril sem mu, da imam sedem dolarjev. Nato je rekel, ako plačam vozni listek do drugega mesta, me bo izpustil. Odgovoril sem mu, da nikakor ne morem kupiti voznega listka, ker sem pri tako malem denarju.

Ko je videl, da se ne bom uklonil, me je kar dalje vozil po mestu. Že me je vozil okrog pol ure, nakar me je ponovno vprašal, ako bom kupil vozni listek in če sem se premislil. Rekel sem, da nisem in naj me kar pelje pred sodnika. Jezno me je pogledal in res se je zavil proti sodniji in me predstavil sodniku po vseh predpisih kakor zahteva postava. Ko je paznik pojasnil stvar, se je umaknil in me prepustil sodniku in ta mi je potem bral litanije.

Sodnik me je vprašal, če sem kriv in ako sem se poslužil proste vožnje. Jaz sem malo zavijal in protestiral, toda pomagalo ni nič. Naložil mi je globo osemnajst dolarjev ali osem dni zapora. Ker nisem imel denarja, da bi plačal globo, so me poslali v “špehkamro”.

V zaporu sem se sestal z osmimi tatovi, ki so imeli razne grehe na vesti in zato so bili potisnjeni za omrežena okna. Med njimi je bil tudi neki butlegar, ki so ga zaslišali, ko je kuhal prepovedano pijačo. Kar je bilo tatov vožnje na vlakih, so dobili po osem dni zapora vsak kakor jaz. Toda v zaporu nas niso držali, da bi nas zastonj hranili, pač pa so nas odvedli vsak dan na delo. Delali smo na cestah in v okolici kosili travo. Nekega dne smo bili na delo daleč ven iz mesta Libre. S tovornim avtom smo dospeli na neko farmo in proti nam je farmar s konjsko vprego drvel po prašni poti. Po neprevidnosti se je ročaj pluga, ki smo ga imeli na truku, zataknil v opremo konjskega voza, ki je drvel mimo nas. S truka je potegnilo plug in dva človeka. Eden se je sam pobral in ni bil le nekoliko opraskan, drugi je pa obležal v nezavesti, ker je bil hudo ranjen. Pretresel si je bil možgane in plug je bil padel nanj, ko se je bil zapletel v konjsko vprego. Po cesti je pridrvel neki avto in ponesrečenca smo položili nanj, ki ga je potem odpeljal v bolnišnico. Kako je bilo potem z njim, mi ni znano, ker sem bil jaz še istega večera izpuščen iz zapora. O ponesrečencu le toliko vem, da je bil sin hrvaških priseljencev, ki so tedaj bivali v Pittsburghu, Pa.

Kakor hitro sem bil izpuščen iz zapora, sem odpotoval dalje. Nekako dvajset milj sem se peljal na truku pri nekem “stotprocentnem” farmarju. On mi je tudi pokazal, kje bom lahko skočil na tovorni vlak. Ko sem stopil s truka, sem odšel od zaprašene ceste proti železniški progi, ki je bila oddaljena par sto jardov. Tedaj je bila tema in tako sem neopazeno prišel na progo in čakal ugodne prilike, da se oprijem tovornega vlaka.

Vedel sem ne v suho travo poleg proge in čakal, kdaj bo vlak prisopihal. Čakal sem nekako eno uro, ko posveti luč lokomotive. Vlak kmalu prirpoče in drvi mimo mene s precejšnjo brzino. Jaz skočim urno na noge in se zaletim proti vagonu, da bi se ga oprijel, toda takoj sem odletel nazaj. V temi nisem mogel zagrabiti droga na vagonu. Poskusim še enkrat in zopet odletim in telebnem na tla. Vlak je odbrzel naprej, jaz sem pa ostal in preklinjal. Vseeno sem bil še srečen, ker nisem padel pod kolesja vlaka.

Ni mi kazalo drugače ko čakati na drugi vlak. Po tisti progi so vlaki precej pogostoma vozili. Zopet sem legel v travo na samoten kraj in čakal druge priložnosti. Ko čakam že dobro uro, zaslišim ropot vlaka in pripravil sem se za naskok. Vozil je bolj počasi kot prvi, ker je bil precej dolg in težko naložen tovor. Jaz sem naskočil, srečno se prijel droga in se obdržal na vagonu. Zlezel sem na streho in se peljal proti Kansas Cityju. Vlak je začel bolj hitro voziti in jaz sem udobno sedel na strehi vagona.

Zjutraj je vlak privozil na neko večjo postajo, kjer se je ustavil in jaz se nisem počutil več varnega; zlezel sem z vagona in se skril pred pazniki v lepo raslo pšenico v bližini proge. Tam sem naletel na tri druge potnike, ki so se skrivali in čakali na odhod tovornega vlaka. Po preteku pol ure je lokomotiva zapihala, vlak se je zganil, vagoni so zakripali ter se začeli primikati za ogromno lokomotivo. Ko smo videli, da se premika za naskok, smo skočili iz pšenice in jo mahnili proti vlaku. Skočili smo drug za drugim in se srečno skobacali na vagon in odpeljali.

Vozili smo se ves dan, preden smo dospeli do velikega industrijskega mesta Kansas City. Vožnja se nam je zdela dovolj udobna, orožje je bilo čisto in prepojeno od cvetja in drugih rastlin, ki so pokrivale polja v mesecu juniju. V mesto smo dospeli popoldne. Ko se je vlak približal postaji, je zmanjšal brzino in mi smo poskakali dol in se razpršili in razgubili po okolici. Tu sem ostal šest ur, nato pa sem se spet odpeljal proti Marcelinu, Mo., kamor sem dospel po nočni vožnji.

Bilo je ob treh zjutraj, ko sem brez vse bojazni potrkal na vrata neke male hiše. Gospodinja se je v strahu prebudila in šla pogledat, kdo rogovili okrog njene hiše tako zgodaj. Ko me je opazila, se je nasmehnila in začela izpraševati o raznih stvareh. Povedal sem ji, da prihajam z zapada in da sem prepotoval celih 2727 milj.

Ker me je precej srbelo na raznih krajih telesa, se mi je zdelo, da sem se nalezel vražja mrčesa. Tako je tudi bilo; na obleki sem našel uši, katere sem najbrž podedoval v tistem zaporu, v katerem so me poslali za osem dni. Prav nič nisem smel odlašati in treba je bilo temeljitega čiščenja. Ves sem se preoblekel, dobro okopal, obleko pa prekuhal v vreli vodi. Na ta način sem se rešil nadloge.

==XXII==

V Marcelinu sem ostal dvajset dni, nato sem se zopet odločil, da odpotujem drugam za delom. V tistem času sem se bil seznanil z nekim Italijanom, rojenim v Ameriki, ki je rekel, da bi rad odšel iz mesta, pa nima denarja. Na tovornem vlaku se boji potovati, ker za tako potovanje nima potrebne izkušnje. Zato me je prosil, ako bi šel z menoj, kadar bom šel na pot. Njegovi želji sem ustregel in šel z njim.

V Marcelinu sva zasedla tovorni vlak, ki je naju odpeljal proti Chicagu. Vozila sva se vso noč in ob 10. dopoldne prišla na cilj.

V neki trgovini sva vprašala za 18. ulico, kjer je živel moj rojak in znanec in od katerega sem imel naslov. V trgovini so nama svetovali, naj vzameva voz cestne železnice in da bova v kratkem času tam, kamor sva bila namenjena. Z vozom cestne železnice sva res kmalu dospela na pravi prostor in našla rojaka.

Pri njem sva ostala dva dni na stanovanju in hrani. Takoj naslednji dan sva poskusila z iskanjem dela, toda kamor sva se podala, so nama odgovorili, da ga nimajo. Obšla sva številne pisarne raznih podjetij in tovarn, toda dela nikjer. Pri iskanju zaslužka se je nama zdelo, da sva dva izpuščena jetnika. Tuje v Chicagu, ki mu je vse neznano in nima izkušenj, ga ne bo zlepa dobil in tako ga tudi midva nisva. Seveda, če bi bila ostala dlje časa, bi se bila že spoznala.

Po dvodnevnem bivanju v milijonskem mestu sva se namenila, da zopet odpotujeva drugam. V noči sva dospela na postajo za tovorne vlake in zapazila, da se en vlak že pomiče naprej. Skočila sva proti vagonom in tovariš se je bil že prijel za drog, ko zaslišim krik: “Kaj pa vidva delata tu?”

Takoj opazim paznika, ki se je peljal med dvema vagonoma. Zakričal sem na tovariša, naj spusti drog in beži. Peta sva dala vetra in jo srečno odkurila proč še preden naju je paznik utegnil aretirati. Čakati sva morala na drugo priliko. Pred paznikom sva se skrila za ograjo in čakala, da je bil drugi vlak pripravljen za odhod. Ko se je začel pomikati naprej, sva se previdno približala in skočila nanj. Paznik naju ni opazil in najbrž tedaj ni bil v bližini. Sreča je bila nama milejša in odpeljala sva se iz milijonskega mesta.

Po parurni vožnji je vlak dospel v Wisconsin. Tu in tam se je ustavil na kakšni postaji in zopet odbrzel dalje. Ko se je ustavil v Milwaukeeju, sva midva trdno spala v odprtem vagonu. Zbudil naju je paznik ter rekel, da je že čas, da vstaneva. Bil je dobra duša in se ni jezil, zato sva mirno odšla. Pogovarjala sva se in ukrenila, kam bi se obrnila. Končno sva se domenila, da odpotujeva v Calumet in tam poskusiva dobiti delo v bakrenih rudnikih.

Odšla sva nazaj proti postaji in tam poizvedela, kdaj vlak krene v smer, kamor sva bila namenjena. Neki tovorni vlak se je kmalu začel pomikati, in ker sva mislila, da je pravi, sva se ga oprijela. Brez sitnosti sva se vozila ves dan do desete ure zvečer, ko se je vlak ustavil na postaji v mestu Sant Kruz. Tedaj sva zaznala, kako strašno sva se zmotila.

Naslednji dan sva si dobila drugi vlak, s katerim sva se odpeljala nazaj in po dolgi vožnji dospela v mesto Madison, kjer sva izstopila. Tovariš Italijan je bil že tako te vožnje in je postal tako nervozen, da sem mislil, da bo iz kože skočil. Rekel je, da bo dobil vlak in se odpeljal nazaj v Missouri.

Jaz sem se poslužil v Madisonu proste vožnje na potniškem vlaku in se odpeljal v Milwaukee. Nihče me ni nadlegoval med vožnjo in nekdo je prišel celo s poštnega voza in me podučil, kako se moram ravnati, da me pazniki ne zasačijo. Predno bo vlak dospel na milwauško postajo, bo prav počasi vozil, in tedaj naj skočim doli, kajti ako bi me peljal do glavne postaje, bi me pazniki gotovo zasačili.

Jaz sem nasvet z veseljem sprejel in se po njem ravnal. Predno je vlak zavil na glavno postajo, sem smuknil doli in stekel čez progo in ušel nadležnim paznikom, ki so vedno prežali poleg postaje na tatove proste vožnje.

Ker me je tovariš zapustil ter se vrnil domov, sem se tudi jaz premislil in nisem odpotoval v Calumet. Namenil sem se ostati v Milwaukeeju in si poiskati delo. Tam sem imel strica, toda nisem imel njegovega naslova. Začel sem razmišljati, kako bi ga našel in na srečo mi je šinila dobra ideja v glavo. Odločil sem se, da vprašam na policijski postaji in prepričan sem bil, da bom tam izvedel za njegov naslov.

Ko sem prišel na policijsko postajo, so me vprašali kaj želim in odgovoril sem jim, da iščem strica, ki nekje v mestu stanuje in da nimam njegovega naslova. Nekdo je takoj segel po debeli knjigi in začel listati.

Takoj jih je našel deset z istim imenom, ki seveda niso bili vsi moji strici. Policaj je tudi kmalu prišel do prepričanja, da sta bila samo dva v naslovniku jugoslovanske narodnosti in od teh dveh mi je dal naslove, češ, eden bo že pravi. Ko sem odhajal iz urada, je še nekdo zaklical za menoj, da lahko vprašam v bližnji gostilni, katero so lastovali Slovenci.

Da se prepričam, sem se ustavil v gostilni in vprašal glede strica. Tu so mi povedali, kje stanuje in potem sem šel dalje svojo pot po stranskem hodniku. Bilo je že pozno v noči, ko sem končno dospel do njegovega stanovanja. Pa sem se premislil in ga nisem hotel buditi.

V bližini sem naletel na dva policaja, ki sta me vprašala, odkod prihajam in kaj iščem. Povedal sem jima, da iščem strica in takoj sta mi odgovorila, da ga poznata in pokazala sta mi tudi hišo.

Rekel sem jima, da ga nerad budim v pozni uri in ju prosil, ako mi moreta povedati, če je blizu policijska postaja, da bi šel tja prebiti noč. V mestu je bilo več policijskih postaj in pokazala sta mi, kod naj grem, da bom prišel k najbližji.

Na postaji sem res dobil trdo ležišče, stražniku sem pa naročil, naj me zbudi ob šestih, ako bi slučajno trdno spal in se ne bi mogel sam zbuditi. Zjutraj sem mislil iti pogledat za delo, se preden bi šel k stricu.

Na trdih deskah sem spal le par ur, ko me je stražnik res zbudil. Ko sem se na silo umil in bil že pripravljen za odhod, me pokliče neki policaj in mi zagrozi, ako se kdaj pridem prosit za prenočišče, da me bo poslal v zapor. Rekel nisem ne besede, pač pa sem tiho odšel.

Od policijske postaje sem se podal k neki usnjarni in tam sem vprašal za delo, ki sem ga takoj dobil in začel delati še isti dan. Plača je bila 42 centov na uro in delalo se je deset ur na dan. Po končanem delu sem odšel na dom strica in ga našel doma. On me seveda ni poznal kakor tudi jaz njega ne. Odkadar je odpotoval v Ameriko, je bilo preteklo že 28 let in jaz sem bil tedaj še otrok. Povedal sem mu, kdo sem in nato sva se prisrčno pozdravila.

Stric je bil radodaren in gostoljuben; bil je oženjen in imel je deset otrok. Pri njem so ostali samo trije, drugi so se bili že porazgubili po širni Ameriki. Doma sta bila še dva sinova in ena hčerka, za druge je pa stric tako malo vedel kakor jaz. Ena hčer je bila že dve leti poročena in štorklja jo je bila že obdarovala z dvema otrokoma.

V usnjarni sem delal tri tedne. Delo bi bil dalje, toda delovodja mi je bil vsilil delo od kosa, jaz sem se pa uprl in bil zato odpuščen. Kakor hitro sem izgubil delo, sem prejel plačilo, toda le za tri dolarje so me hoteli prevarati. Jaz sem protestiral, da je tri dolarje premalo in ker moj protest ni nič pomagal, sem se odločil, da grem k delavskemu odboru in se tam pritožim. Toda sem se bil premislil, ko sem šel proti domu. Še enkrat sem hotel iti nazaj k delovodji in mu povedati, ako se hoče z menoj poravnati. Ko sem dospel do tovarne, me je opazil paznik v baraki, ki me je poklical in vprašal, če sem jaz tisti, ki je rekel, da se bo šel v mesto k delavskemu odboru pritožit, kar sem potrdil. Nato me je poslal k delovodji v nekem oddelku v tovarni, ki mi je dal samo tri dolarje, za katere sem bil prikrajšan.

Neke nedelje sva se dogovorila z znancem, ki je bil tudi uposlen v livarni, da greva v naselbino West Allis. Tja je naju gnala želja po igri na karte. Podala sva se na pot in končno dospela do nekega rojaka, ki je bil doma ter imel še enega obiskovalca, meni nepoznanega rojaka. Bili smo štirje in zasedli smo prostor okoli mize ter pričeli igrati.

Jaz sem začel izgubljati že pri prvih stavah, tako tudi tovariš. On je imel samo petnajst dolarjev pri sebi in izgubil je vse. Ker ni mogel brez denarja več igrati, se je nekoliko odstranil ter žalostno gledal na nas, ki smo dalje igrali. Gospodar je že prigral okrog $60, midva z nepoznanim igralcem sva pa še dalje izgubljala. Nato je tudi nepoznani rojak vse izgubil, okrog $40. Zatem sva igrala dalje sama in sreča se je obrnila na mojo stran. Začel sem dobivati ter veselo potegnil po $5 ali $10. Že sem imel pri igranju okrog $60 ter hotel prenehati z igro, toda gospodar me je neprestano silil, naj še dalje igrava. Jaz sem se končno vdal in zopet začel deliti karte, toda on je še dalje izgubljal. Bil je ves zelen od jeze, roke so se mu tresle in bil je ves iz sebe. Za denar mu je bilo žal, toda mislil si je, da bo morda nazaj dobil.

Njegova žena, ki je od strani opazovala, se je naenkrat razjezila ter začela regljati in zmerjati svojega moža, naj preneha z igro. Toda on je ni hotel poslušati in igral je dalje ter izgubljal. Ko je bil “suh,” ga je popadla jeza, da je stekel v stransko sobo, iz katere se je takoj vrnil z revolverjem v roki.

Lahko bi prišlo do tragedije, a na njegovo srečo je žena skočila k njemu in ga z vso silo zadržala. Mi, ki nismo vedeli, ali nas je hotel postreliti ali sebe umoriti, smo tako urno ubrali po stopnicah, da sem mislil, da jih bomo podrli. Nato smo kar ni bilo hudega niti v vrata in že smo stali na cesti. Poleg razburjenosti smo še lahko prisrčno smejali, ker smo jo odkurili predno smo dobili svinca v naše hrbte. Pri igri sem bil $65 v tako smo se podali v gostilno, kjer smo del prigrane vsote zapravili.

Naslednji dan sva se s tovarišem zopet sestala pri delu v livarni, kjer sva obujala prejšnji dan. Spomnil sem se tudi rojaka, ki se je hotel maščevati z revolverjem, in ugibal, ako se mu je razburjenje poleglo.

==XXIII==

Dnevi in tedni so potekali enakomerno naprej. Par mesecev je zopet minilo in jaz sem še vedno hodil na delo v livarno in zaslužil $25 do $30 na teden. Tako je bilo tudi z mojim tovarišem, da sva oba težko prenašala, da prejemava enako plačilo. Včasih je bilo več, včasih manj, kakor je prilika nanesla.

Leto 1929 je nastopilo in novi dnevi so nam prinašali novo življenje, ki je bilo polno nepričakovanih dogodkov. Preteklo je že pet mesecev, odkar sem dobil delo v livarni.

Neki dan so se bili zakasnili s topitvijo železa, s katerim smo livarji zalivali kalupe, ko je bilo železo raztopljeno. Jaz in tovariš sva stala pri klopi in se pogovarjala, ko je stopil pred naju ravnatelj, naju prešinil s pogledom in vprašal, zakaj ne delava. Odgovoril sem mu, da ni še železo raztopljeno, on je pa nam rekel, da ne bo še eno uro in da v tem času lahko postavim nekaj kalupov na tleh, pa nisem hotel ubogati. Jezno je odšel, toda čez pol ure se je vrnil in mi povedal, naj se naslednji dan oglasim v pisarni, da mi izplačajo zaslužek.

Ko sem drugi dan vstopil v pisarno ter zahteval svoje izplačilo, niso nič vedeli, da sem odslovljen. Nekdo je takoj stopil k ravnatelju in ga vprašal, zakaj me je odslovil. Ravnatelj je rekel, da lahko ostanem in delam naprej, ako hočem. Ker nisem bil odslovljen, tudi izplačila nisem prejel in sem moral čakati do plačilnega dne. Na delo nisem več šel v livarno, ker sem dobil druga dela pri International Harvester Co. Plača je bila 45 centov na uro prva dva dneva, tretji dan pa sem dobil akordno delo, katerega sem se trudil oprijeti, da je vse teklo od mene kakor bi šlo za stavo. Popoldne zopet prišel k meni delovodja in me potrepljal po rami, češ, tako se pravi delati, in se mi nasmehnil. Pri sebi si je pa najbrž mislil, da je tako treba vpreči delavce in plačati jim od kosa. Čeprav je mala plača, bodo delali kot živina in hotel zaslužiti. Vedel je dobro, da delavce ni pamet strašila in da ne znajo bolje pri prisiljenem delu od kosa. Ni jim treba paznika, da bi jih priganjal, ker se sami priganjajo.

“Vidim, da imaš dovolj izkušenj pri delu,” je rekel, “zato boš prejemal toliko plače kot tvoja tovariša.” S tem mi je dal vedeti, da nimam plače samo 45 centov na uro, ampak da bom zaslužil tudi po $10 na dan. Toliko smo namreč zaslužili tisti, ki smo bili plačani od kosa. Delali smo deset ur na dan in zaslužili en dolar na uro. Včasih je prineslo tudi par dolarjev več, toda povprečno nam je prišlo $55 do $65 na pet dni in pol. To je bila že plača, kakršno je malokdo imel, in če bi znal denar pravilno obračati, bi si lahko precejšnjo vsoto prihranil.

Tiste dni je imela družba veliko naročil in livarna je obratovala s polno paro. Pri drugih delih so delali celo po šest dni na teden. Večkrat je bilo tudi čezurno delo, kar je pripomoglo do večjega zaslužka. Tedaj so bili po nekaterih industrijskih mestih še “dobri” časi za delavce. Bilo je prve mesece leta 1929 in v livarni, kjer sem dobil delo, so izdelovali traktorje za Rusijo. Pri omenjeni družbi sem bil zaposlen tri mesece in prihranil sem si bil par sto dolarjev. Zatem me je prijela želja, da pustim delo in se preselim v Chicago.

Kot sem se namenil, tako sem tudi storil. V aprilu sem odšel v Chicago in dobil delo v klavnici pri Swift Co. V Chicago sem se preselil brez naučenim zidarskega dela. Takoj sem poizvedel za šolo, kjer so se mladi delavci učili pokladati opeko in zidati stavbe. Tako sem se vpisal in pridružil drugim, ki so imeli veselje do zidarskega dela.

Prvi teden v šoli je šlo prav počasi zaradi neznanja angleškega jezika, kajti v šoli sem čul večinoma nove in nerazumljive besede. Dočim sem se s preprostimi delavci že dobro razgovarjal, sem bil v šoli še pravi “greenhorn”. Ker sem take besede čul ene in iste besede, sem se jih v par tednih dobro privadil. V par mesecih sem bil izučen prav dobro zidarskega dela. Samo potrdilo je bilo treba dobiti, da sem izučen zidar, kajti z njim bi lahko delo iskal kot izučen zidar.

V času bivanja v Chicagu in v dneh, ko sem pohajal v prostih urah zidarsko šolo, sem delal pri različnih delih. Par tednov sem bil zaposlen tudi pri razkladanju tovornih vlakov in prejemal po 54 centov na uro ter delal osem ur na dan. Največ sem pa delal v klavnici Swiftove družbe. Tam sem delal devet ur na dan in prejemal 47 centov na uro.

Zidarsko šolo sem pohajal zvečer, namreč vsak večer tri ure. Naj omenim, da je bil tudi v šoli vpeljan nekak izsiljevalni sistem. Imeli smo ravnatelja, ki je nadzoroval naše učenje in delo, in učitelje, ki so bili kakor delovodje. Nekega večera je stopil k meni ravnatelj in me vprašal, naj mu posodim pet dolarjev. Odgovoril sem mu, da denarja nimam in da mu tudi posoditi ne morem. To je opazil moj delovodja, in ko se je ravnatelj odstranil, me je vprašal, kaj je hotel imeti od mene. Jaz sem mu pojasnil in on je dejal, da je prav, ker mu nisem dal denarja, kajti on ga ne bi nikdar vrnil. Delovodji sem se zahvalil, ker mi je stvar opisal, da sem se vedel ravnati, ako bi me ravnatelj še prosil na posodo. In glej ga zlomka, naslednji večer me je zopet prosil, toda sem ga pošteno urezal. Odšel je praznih rok od mene in se spravil nad druge in kolikor mi je znano, je precej zmolzel od njih.

Dalje sem čul, da je tisti ravnatelj nekatere osmukal za $300 in tudi več. Obljubil je, da jim bo za toliko in toliko preskrbel unijske karte, s katerimi bodo lahko dobili delo in unijsko plačo. Tako jih je prevaril in ujel v svoje mreže. Dva, katerima je preskrbel unijske karte in tudi delo, nista nič več kakor mesec dni delala, kajti tisti, pri katerem sta delala, je bil prav tak slepar ko oni v šoli. Tudi on je zahteval $300 od novih delavcev, ki mu jih je preskrbel ravnatelj zidarske šole.

Koder sem hodil preko širne ameriške Unije, povsod sem naletel na “zvrke”, ki so z raznimi pretepanji jemali denar od nevednih delavcev. Sleherni se je šele potem spametoval, ko je bil že prevaran. Večina delavcev ne čita delavskih listov in zato radi nasedejo sleparjem.

Ravnatelj se je pozneje tudi mene lotil in me hotel ogoljufati, da bi mu dal $300 za unijsko karto in nadaljnjih $300 za delo, katera mi je nameraval preskrbeti. Jaz mu nisem udal, ker sem bil že dobro poučen o njegovih naklepih. Zatem me je začel strašiti, da ne bom dobil dela v Chicagu, toda vse njegovo prigovarjanje ni nič zaleglo. Rekel sem, da mu denarja ne dam pod nobenim pogojem.

V avgustu sem pustil delo v klavnici in tudi nadaljnje učenje v zidarski šoli, katero sem pohajal štiri mesece. Zopet me je prijela želja, da odpotujem v druge kraje.

==XXIV==

Zapustil sem Chicago in se odpeljal po čestni železnici v Milwaukee. Naslednji dan sem šel vprašat za delo v neko livarno na 38 centov. Delo sem dobil in lahko bi začel takoj delati, a sem se premislil. Potem sem se oglasil v uradu International Harvester Co., kjer so mi povedali, da ne jemljejo novih delavcev. Celo one, ki že delajo, bodo najbrže potisnili na cesto. Tako so mi povedali v pisarni in tako se je tudi zgodilo. To je bilo v novembru leta 1929, v začetku ameriške krize in svetovne brezposelnosti.

V Milwaukeju se nisem prav obotavljal, temveč jo takoj odkuril nazaj v Chicago na tovornem vlaku. Ko je vlak drvel po progi, se mi je približal drug čuvaj vagona zavirač in me vprašal, kam sem namenjen. Povedal sem mu, da sem pred par dnevi prišel iz Chicaga in da se vračam nazaj. Zavirač mi je nato pojasnil, da vlak, s katerim sem peljan, ne gre v Chicago, temveč v Kansas City.

Jaz sem se zelo čudil, kako sem se mogel tako zmotiti. Mislil sem, da me hoče zavirač potegniti, toda kmalu sem se prepričal, da peljem v napačno smer. Zavirač mi je priporočal, naj se peljem do prve postaje Iowi, tam naj izstopim in potem naj se odpeljem z vlakom, ki bo vozil naravnost v Chicago.

Ko se je končno vlak ustavil na postaji, sem izstopil in čakal par ur drugega vlaka, ki je vozil proti Chicagu. Po svoji neprevidnosti sem se odpeljal v napačno smer 150 milj.

Ko je prisopihal tovorni vlak, sem se previdno splazil na streho vagona in vožnja proti Chicagu se je nadaljevala. Po utrudni vožnji sem dospel na cilj. Oglasil sem se pri znanemu rojaku in pri njem ostal na stanovanju.

Po par dneh bivanja v Chicagu sem zopet delal načrte, v katero stran se bom mahnil. Namenil sem imel zopet odpotovati iz mesta ter se poslužiti proste vožnje na tovornem vlaku. Šel sem v bližino postaje in čakal prilike, da pripelje vlak. Okrog desete ure zvečer se je prikazal in jaz sem se previdno približal, zagrabil za drog na vagonu in splezal na streho. Vlak je odbrzel dalje in v eni uri je že privozil na odprto polje izven mesta.

Ko je vlak drvel enakomerno naprej, sem opazil paznika, ki se mi je bližal. Kmalu je bil pri meni in začel me je zmerjati in preganjati. Odgovarjal mu nisem, ker bi ga še bolj razjezil in skočiti iz vlaka si nisem upal, ker bi se bil lahko ubil, kajti vlak je drvel z vso silo naprej. Paznik je tudi prenehal kričati in verjel sem, da me bo aretiral, kadar bo vlak ustavil. V nekem kraju je začel počasi voziti in takrat sem skočil na tla in še danes sem mnenja, da nisem nog polomil. Paznik je stekel za menoj, jaz sem pa dal petam vetra in jo odkoračil preko travnika.

Ko sem se nekoliko opomogel, sem začel tuhtati, kako bom nadaljeval pot. Drugega načrta ni bilo in moral sem zopet gledati, da se primem tovornega vlaka.

Ni mi bilo treba dolgo čakati. Kmalu je privozil drugi vlak in jaz sem zopet zlezel nanj in se odpeljal dalje. Mislil sem potovati proti Toledu, a sem vzel napačni vlak ter peljal proti državi Michigan. Seveda sem svojo zmoto šele opazil, ko sem že precej časa vozil v napačno smer.

Na tem vlaku sem se vozil vso noč. Naslednji dan je ustavil na postaji v mestu Grand Rapids, Mich. Tam sem izstopil in skušal dobiti vlak, s katerim bi se odpeljal nazaj, toda vsled pazljivosti čuvajev se mi ni posrečilo. V mestu sem ostal par dni, končno pa sem dobil vlak in se odpeljal dalje proti Detroitu.

Zopet sem se vozil ves dan. Zvečer se je vlak približal neki postaji in se tudi ustavil. Jaz sem izstopil, misleč, da se ga bom zopet oprijel, toda imel sem smolo in nisem mogel dalje, ker so čuvaji strogo pazili, da se ne bi kdo poslužil proste vožnje. Bal sem se, da me bodo prijeli ter potisnili za par mesecev v ječo, ker bi moral bivati ob slabi hrani in povrhu še zastonj delati.

V mestu sem naletel na nekega drugega “trempa”, ki sem ga vprašal, kaj in kako. Povedal mi je, da tudi on ne more naprej, ker so pazniki tako strogi. Po tem sva skupaj delala načrte za nadaljnjo vožnjo in ugibala, kako bi bilo najbolje. Odšla sva v neko restavracijo in vsak popila skodelico kave in se malo ogrela. Za nama je stopil neki policaj in naju povabil, naj stopiva ven, da bi rad nekaj z nama govoril. Po večkratnem naročanju kave naju je oba tovariša odpeljal ven, kjer naju je čakal policaj.

Policaj je naju izpraševal, kdo sva, odkod sva prišla in kam potujeva. Povedala sva mu, da sva se pripeljala v mesto na nekem tovoru ter da zopet čakava na priliko, da odpotujeva dalje proti Detroitu. Policaj je odgovoril, da nama naroča, naj se jutri zglasiva pri njem, sicer naju bo aretiral in zaprl preko noči, da je naju nekdo naznanil kot sumljiva človeka, ko je videl, da sva se klatila v okolici.

Nobenega ugovora ni smelo biti in udati sva se morala policaju, ki je naju posadil na avtomobil in odpeljal v zapor. Ko naju je potisnil za omrežena okna, nama je še povedal, da bo prišel zjutraj ob šestih in naju izpustil na svobodo. Tako se je tudi zgodilo, toda pripeljal je s seboj nekega človeka, ki je naju zaslišal in hotel izvedeti več stvari. Midva sva precej dobro odgovarjala in se izmazala, da nisva bila še dalje za omreženjem. Sodnik je rekel policaju, da naju lahko izpusti, ker se mu ne zdiva sumljiva tiča, kakršna naju je prvotno imel.

Ko sva bila zopet prosta, sva začela s svojim nadaljnjim potovanjem. Iz mesta sva jo mahnila kar peš in policaj je nekaj časa gledal za nama, kam jo bova ubrala. Pri neki gasilski postaji sva se ustavila in napila vode, sva naletela na avtomobilista, kateremu sva se zamolila. Bil je dober človek in povabil naju je, naj prisedeva. Meni je kar pri srcu poskočilo od radosti. Ponudbo sva takoj sprejela in brez obotavljanja zlezla v avto in prijetna vožnja se je nadaljevala proti Detroitu.

Po dveh urah vožnje smo se pripeljali v predmestje Detroita. Njegov voznik ni bil namenjen dalje in zato sva izstopila ter se mu lepo zahvalila za prosto in udobno vožnjo. On je rekel, da je vse “all right” in meni je dal pol dolarja, ki naj si ga s tovarišem razdeliva in kupiva potrebno okrepčilo. Jaz sem se branil, češ, da imam že par dolarjev v žepu, toda voznik je vztrajal pri svojem.

S tovarišem sva se nato odpeljala po cestni železnici v osrčje mesta in tam sva se razšla. On je ostal v mestu, jaz sem se pa odločil, da odpotujem v Monroe, kjer je bilo moje prvotno in večkratno bivališče.

Po razhodu s tovarišem sem takoj odšel na avtobusno postajo in si kupil vozni listek do Monroja. Po enourni vožnji sem dospel na cilj in izstopil. Brez obotavljanja sem se podal v Winchesterjevo ulico, kjer sem dobil stanovanje in hrano pri znanih ljudeh.

Za delo sem šel gledat koj drugi dan, dobil sem ga pa šele po par dneh. Bilo je umazano delo in se mi ni dopadlo. Kopal sem jarke za 30 centov na uro in deset ur na dan. Italijanski kontraktor je bil zaradi jesenskega deževja prisiljen delo ustaviti do pomladi in nato ga zopet obnoviti. Jaz sem ostal pri tistem delu vsega skupaj mesec dni; ko je bilo delo ustavljeno, sem prejel ob zaslužek z drugimi delavci vred. Bil sem zopet na cesti brez dela, ki ga je bilo zelo težko dobiti tiste dni.

Po enem tednu sem dobil delo v neki drevesnici, ki je pošiljala mlado drevje v razne kraje. Pri tistem delu sem ostal tri tedne in ker je skoro vsak dan deževalo, sem se odločil, da ga pustim. Dobil sem plačilo, kar sem imel zasluženega, in začel tuhtati, kaj naj storim. Po kratkem razmišljanju sem sklenil oditi v državo Missourij, kjer sem nekoč streljal race in zajce.

Po dvomesečnem bivanju v Monroju sem zapustil mesto. Z avtobusom sem se odpeljal do Detroita in nato dalje do Chicaga. V Chicagu sem se zopet poslužil tovornega vlaka Santa Fe železnice ter se na strehi vagona odpeljal proti cilju.

Po šestnajsturni vožnji na tovornem vlaku sem brez posebnih sitnosti dospel do mesteca Marceline, kjer sem se že večkrat mudil. Ko je vlak privozil in se ustavil na postaji, sem izstopil in odšel k svojim starim znancem. Že naslednji dan po prihodu sem dobil lovsko dovoljenje in začel uprizarjati naskoke na divje race, zajce, veverice in drugo divjad. V hiši je bilo vsak dan dovolj pečenke, v katero smo se pridno mastili in kostili.

Po dvajsetih dneh sem se zopet odločil, da zapustim mestece in odpotujem proti Chicagu. Poslovil sem se od dobrih ljudi, poslužil se zastonjske vožnje na tovornem vlaku in se odpeljal naprej. Ko je vlak brzel in šibal preko polja in ravnin, je začelo snežiti. Jaz sem se peljal ponoči in snežilo je kot za stavo. Sto milj sem že prevozil v odprtem vagonu. Zeblo me je, da sem se sam sebi smilil, a v resnici so se bolj smilile mrzle kosti moje. Ko se je vlak ustavil na neki postaji, sem izstopil in si poiskal vagon, ki je imel odprta vrata. Zlezel sem noter in zaprl vrata ter se tako zavaroval pred snežinkami. Po preteku pol ure je vlak zopet drvil in jaz sem v zaprtem vagonu kmalu zaspal. V tem vagonu sem naslednjega dne dospel v Joliet, Illinois. Tu sem izstopil in odšel v sredino mesta, kjer sem dobil voz cestne železnice in se odpeljal v Chicago in od tam v Milwaukee.

Ko sem dospel v mesto, sem se takoj podal k stricu in dospel do njegovega stanovanja ob dveh zjutraj. Vrata hiše niso bila zaklenjena, zato sem brez bojazni stopil noter in prikreval v sobo, kjer je stric trdno spal. Potem, ko sem prižgal vžigalico, se je prebudil in me spoznal. Vprašal sem ga, kje ima ženo, ko sem videl, da ne je sam valjal po postelji.

Povedal mi je, da se je preselila za nedoločen čas, ker sta se pred par dnevi nekaj sprla. Nato je prižgal luč in sva se še dalje pogovarjala o raznih stvareh in mizerniji, ki je zajela deželo in prinesla delavskemu sloju novo gorje. Midva sva bila priča tistim časom, ki sva izgledala kakor dva izgubljenca pri prazni mizi in slabo brleči svetilki. Po dolgem pogovarjanju sva se podala k počitku. Stric mi je pokazal posteljo, na katero sem položil svoje premrle ude in s tem dal nove hrane številnim stenicam, ki so me tisto noč neusmiljeno križale.

Ko se je zdanilo, sem šel gledat za delo v nadi, da bom kje kaj iztaknil, a kamor sem prišel je bilo vse polno brezposelnih, ki so čakali na delo. Pred vsako tovarno je stala velika skupina delavnih, toda dela ni bilo. Meni se še sanjalo ni, kako velika brezposelnost je že objela deželo in zato se mi je vse čudno zdelo. Ko sta pretekla že dva meseca in dela nisem mogel dobiti in izgledalo, da ga bom, sem sklenil odpotovati v druge kraje.

==XXV==

Bilo je 16. januarja, ko sem se poslovil od strica in se odpeljal po cestni železnici v Chicago k nekim znancem, pri katerih sem dobil stanovanje in hrano. Nato sem začel stikati za delom ter hodil od tovarne do tovarne. Pri vsaki sem bil pričet za vsako delo, samo ako bi ga mogel dobiti. Toda v Chicagu mi bilo nič bolje ko v Milwaukeju. Kamor sem prišel, so stali v trumah brezposelni delavci in čakali, kdaj jih bo kdo pozval na delo. Jaz sem kmalu uvidel, da v Chicagu ne bom nič iznašel, sem začel kovati nove načrte in premišljevati, kam bi se obrnil.

Družina, pri kateri sem bil na stanovanju, je bila hrvatske narodnosti in gospodar je bil tudi brez dela. Z njim sva skupaj delala naskoke na razne tovarne, a vselej sva se vračala domov praznih rok. Hodila sva za delom mesec dni, pa vse zaman. Položaj se je pa z vsakim dnem slabšal in vrste brezposelnih so se daljšale.

Konec februarja 1930 sem zapustil Chicago in se odpeljal v Detroit in od tam v Monroe. Zopet sem se znašel v malem mestecu ob jezeru Erie. Stanovanje sem dobil pri ljudeh na Winchester ulici. V Monroju sem upal dobiti delo v kakšni papirnici, ki so obratovale s polno paro.

Po enem mesecu bivanja sem res dobil delo v neki papirnici, kjer se je delalo podnevi 11, ponoči pa 13 ur, dva šihta na dan. Treba se je bilo sprijazniti z dolgimi urami in biti celo vesel, ker sem našel zaslužek. Često sem čul delavce, ki so se pritoževali čez dolg delovni čas, toda njihov glas je bil glas vpijočega v puščavi. Nevedneži so znali samo kritizirati, niso si pa znali izboljšati delovnih pogojev. Kadar so bili v deželi dobri časi, se niso zmenili, da bi kaj več pridobili, kapitalisti pa tudi niso hoteli dati ničesar od sebe. V času krize je bil pa boj težak, ker so številne roke čakale na delo.

Zima je minila in nastopila je topla in zaželjena pomlad, ki pa ni prinesla boljših časov, temveč je brezposelnost postala še večja. Nekega dne sem pisal prijatelju v Pennsylvanijo, ki je bil zaposlen v premogorovu in ga vprašal glede dela. V nekaj dneh sem dobil odgovor, da se dela prav slabo, komaj dan ali dva na teden. Potem sva si še večkrat pisala in v pismih razodela, kako je tu in tam. V nekem pismu mi je omenil, da bi rad prišel v Monroe, ako bi dobil delo v kaki tovarni.

Jaz sem mu takoj sporočil, naj počaka, ker ni nobenega izgleda, da bi se na boljše obrnilo. V maju je začela papirnica, v kateri sem bil zaposlen, obratovati z manjšo paro. Delali smo samo štiri dni na teden in istočasno po 11 in 13 ur na dva šihta; plača je bila tedaj 49 centov na uro.

Pozneje sem pisal prijatelju, naj le pride v Monroe in morda se bo kakšno delo dobilo. Zdelo se mi je, da mora biti v Monroju vseeno bolje nego v rudarskih naselbinah, kajti svojemu prijatelju sem želel dobro in pomagati mu, kolikor mi je bilo v moči.

Ko je prijatelj dospel v Monroe, sem ga radostno sprejel in mu tudi dobil stanovanje in hrano pri ljudeh, pri katerih sem bil. Pripeljal sem ga v družbo pijančev, ki so bili v hiši. Tako se najlažje izrazim, ker so vsi radi pili, moški in ženske. Gospodar Miha je vedno gledal, da je bilo čimveč dobička, zato je fantom prodajal vsakovrstno pijačo. V tem biznisu je pa pozabil, da tudi svoji družini očita in uživa vsakovrstne brozge. Kolikor več je napravil dobička, toliko več je trpel škode na družini, ženi in otrocih, ki so se naučili vsakovrstnih vragolij.

Jaz sem redno delal, kolikor dni mi je bilo določeno na teden, in večkrat pritiskal na delovodjo in ga prosil, naj da mojemu prijatelju, a pomagal ni nič. V neki zakajeni livarni bi ga bil lahko dobil, a ga ni maral. Rekel je, da je slaba plača, pretežko delo in tovarna polna strupenega dima. On za tako “živo” delo ni maral. Seveda, ako bi hodil redno čakat pred papirnico, ki bi tam dobil čez čas, ker je vsak mesec par delavcev pustilo delo iz enega ali drugega vzroka.

Svetoval sem mu, naj vsak dan pred tovarno in nekaj časa doma poležava in drema, ker ne bo nikoli. To in še drugo sem mu rekel, da bi ga vzpodbudil, toda kakor sem opazil, ni veselin delo v papirnici 11 ali 13 ur na šiht.

Po par tednih je pričel pritiskati name, da bi se preselila. Nato sva začela kovati načrte, kam bi jo ubrala. Končno sva napravila načrt, da odpotujeva v Arizono. Tedaj je začela papirnica obratovati spet s polno paro in jaz bi bil še ostal na starem delu, toda prijatelj je pregovoril in tako sem se odločil, da skupaj odpotujeva za delom v bakrene rudnike v Arizoni.

Bilo je v juliju, ko sva zasedla avtobus in se odpeljala v Detroit. Po enourni vožnji sva dospela v Detroit, kjer sva kupila vozne listke in se z drugim busom odpeljala v Chicago, kamor sva dospela po dolgi vožnji. V Chicagu sva ostala par dni ter poskušala dobiti delo, a nisva imela sreče. Ko sva uvidela, da v Chicagu ne bo nič, sva šla na 38. cesto, kjer sva dobila tovorni vlak na progi Santa Fe železnice in se odpeljala. Na poti naju nihče preganjal ni in delal sitnosti. Lepo sva se vozila dalje in po 16-urni vožnji dospela do znanega mesteca Marceline, Missourij. Tu sva ostala dva dni ter se dobro napojila in okrepčala. Potem sva se ponovno odpeljala dalje proti zapadu.

S tovornim vlakom sva nadaljevala potovanje proti Kansas Cityju, kjer sva presedla na drugi vlak in nato se vozila en dan preko Kansasa in šele naslednji dan dospela v državo Colorado. Na neki postaji sva izstopila ter počakala drugega vlaka, da naju odpelje v Arizono. Po par urah čakanja je pripeljal vlak in midva sva se ga oprijela in zlezla na streho vagona. Nekaj časa sva se peljala preko države Colorado, nato pa je vlak privozil na ozemlje Nove Mehike. Naslednji dan popoldne se je vlak ustavil na nekem velikem postajališču in midva, namenjena, da bi skočila dol, sva obstala na njem.

Tedaj je prišel paznik, ki naju je zasledil in aretiral. Kar mirno sva se mu morala udati, odpeljal je naju pred sodnika, kateri je odločil, da morava kupiti vozni listek, ki je stal $10, in se odpeljati naprej. Tako sva bila naseljena in prišla pazniku v roke vsled najine brezbrižnosti.

V okolici postaje sva se klatila do desete ure zvečer in šele tedaj sva se s potniškim vlakom odpeljala dalje. Vozila sva se v “Pullmanu”, v katerem je bilo nekaj trebušnih gospodov. Za sedla sva namreč ekspresni vlak, ker bi bila drugače morala čakati na potniški vlak vso noč in še par ur povrhu. Vožnja na ekspresnem vlaku se nama je zdela zelo razkošna in udobna. Res prijetno se je voziti med kapitalisti in drugo gospodo. Po peturni vožnji se je vlak ustavil na postaji v nekem mestu v Arizoni. Tam sva morala izstopiti in najine udobne vožnje je bilo konec: zamenjati je bilo treba zopet s prosto vožnjo na tovornem vlaku.

Na tovorni vlak sva morala čakati v temi cele dve uri. Bilo je okrog pete ure zjutraj, ko je dospel na postajo. Midva sva se ga oprijela ter odpeljala dalje preko arizonskih puščinj. Na vlaku sva se sestala s skupino drugih “trempov”, z brezposelnimi, ki so iskali dela, kamor jih je pot zanesla. Meni in tovarišu se je še bolj posvetilo v glavi, kako je kriza objela vso Ameriko. Od vzhoda do zapada, vsepovsod se je opazilo trume brezposelnih delavcev. Skupina, s katero sva se sestala na vlaku, je bila mešanica različnih narodnosti—Italijani, Irci, Nemci, Američani in Slovani. Eden in drugi je pripovedoval o slabih časih, o kakršnih s tovarišem še sanjala nisva, ko sva se nahajala še v Monroju. Kajti tedaj se je obratovalo skoro s polno paro v omenjenem mestecu in jaz sem imel delo, ki sem ga prostovoljno pustil. Nekateri najini sopotniki so dospeli celo iz države New York ter ali za srečo in delom v Arizono. Drugi so dospeli iz Californije in nekateri zopet od drugod, končno smo se pa vsi skupaj sestali kot “trempi”.

Med potovanjem smo si pripovedovali storije in se jezili, zakaj smo bili tako brezbrizžni, da si nismo očuvali stalnega dela. Eden in drugi si je predbacival, kako veliko napako je napravil, ker je pustil delo in se preselil. Toda vse naše jadikovanje je bilo brez pomena, kajti nepravilnega ukrepa se ni dal več popraviti.

S tovarišem sva potovala dalje preko ozemlja Arizone, toda veselje naju je popolnoma minilo, ko sva izvedela od sopotnikov, kako slabo je vsepovsod. Prej sva se upala, da bova dobila delo v bakrenem rudniku v Bisbeeju, ko sva zvedela, da je kriza tudi v Arizoni, sva opustila sanje o “bodoči sreči”.

Po dolgi vožnji sva končno dospela in izstopila v mestu Douglas. Od tam sva se odpeljala z avtobusom do Bisbeeja, ki je oddaljeno od Douglasa 24 milj. To razdaljo je avtobus prevozil v eni uri, nakar sva izstopila v bakrenem okrožju med visokimi hribi, katerih vrhovi so pokriti z velikimi skalami.

V Bizbeeju sva dobila prenočišče v nekem hotelu. Naslednji dan sva odšla k Albancu, s katerim sem se bil spoznal v letih 1927–28, ko sem bil zaposlen šest mesecev v bakrenem rudniku. Predstavil sem mu svojega tovariša in on je naju začel spraševati, odkod sva prišla in kako je z delom v drugih krajih. Midva sva mu povedala resnico, da je slabo vsepovsod. On je tudi pojasnil razmere v bakrenem okrožju. Rekel je, da se dela prav slabo in da je bilo že januarja odpuščenih 30% rudarjev.

Midva sva takoj spoznala, da sva se pošteno urezala, ker sva se odpravila na tako dolgo pot. Albanec je nama dal prenočišče in v naselbini sva ostala štiri dni in iskala delo, toda vse zaman. Povsod so nama žalostno odkimali, da ne bo nič. Ker so naju tako odločno zavračali, sva slutila, da to ne bo parmesečna kriza, temveč bo trajala najbrž par let in v resnici je bilo tako. Končno, ko sva videla, da ne bo dela, sva se odločila, da jo mahneva nazaj v Monroe, odkoder sva se podala na dolgo pot.

Bilo je nekega popoldne, ko sva zapustila Bibzee; prijatelj Albanec nama je storil še to uslugo, da naju je odpeljal s svojim avtom do mesta Douglas. Tam smo se razšli, Albanec je z avtomobilom odšel domov, midva sva pa počakala tovornega vlaka, s katerim sva se odpeljala brez sitnosti nazaj proti vzhodu. Paznikom sva srečno odnesla pete in si ukradla prosto vožnjo.

Vozila sva se vso noč in naslednjega dne popoldne dospela v lepo mesto El Paso, Texas. Ko se je vlak ustavil, sva izstopila ter se podala v mesto ter si kupila potrebnega okrepčila. Nato sva se zopet podala do bližnjega postajališča za tovorne vlake. Po kratkem čakanju je vlak dospel in midva sva se ga oprijela ter se odpeljala dalje proti Novi Mehiki. Tretji dan sva dospela v mestece Libro, Kansas.

Vlak se je ustavil na postajališču, midva sva jo pa urnih nog odkurila in ušla pazniku, ki je bil skrit v bližini in sva ga pravočasno opazila. Potem sva na neki njivi čakala pod košatim drevesom, dokler ni vlak zopet krenil s postajališča. Previdno sva se približala progi, da se zopet zaletiva na vlak. Tedaj se je tudi paznik pripeljal v avtomobilu in je hotel naju ujeti, midva sva zbežala preko farme in mu odnesla pete.

Vlak je odbrzel dalje brez naju. Sitni paznik se je odpeljal v mesto, ko je nama preprečil prosto vožnjo. Mahnila sva jo kar peš do druge postaje. Ko sva hodila par milj, sva postala žejna. V bližini je stala hiša črnega farmarja, katerega sva prosila vode. Črnec, ki je lastoval precej veliko farmo, je ugodil prošnji in nato sva zopet odkorakala dalje po kolovozu. Kmalu naju je dohitel neki voznik s trakom ter naju povabil, naj prisedeva. Z njim sva se peljala okrog dvajset milj in končno sva se odločila, da na postajališču, do katerega sva se pripeljala, počakava tovornega vlaka.

Tu sva čakala vso noč zastonj. Noben vlak se ni ustavil na tistem postajališču; vsak je odbrzel dalje kakor bi sanjal po naših koncih. Naslednjega dne zjutraj sva jo zopet ubrala do drugega mesta, ki je bilo oddaljeno okrog 16 milj.

Po par urah hoda sva dospela v farmarsko mestece. Tam sva v neki restavraciji okrepčala, nato pa zopet čakala na tovorni vlak, da bi se odpeljala dalje. Ko sva čakala na postaji, se je nama pridružil neki domačin, ki je naju videl, ko sva pohajkovala okrog. Prišel je k nama in vprašal, kaj čakava. Ko sva mu povedala, da hočeva odpotovati s tovornim vlakom, je rekel, da bova čakala teden dni, ker tovorni vlak tam ustavi samo enkrat na teden. On je nama svetoval, da je najlepše, ako kupiva vozne listke za potniški vlak in se odpeljeva do drugega mesta, kjer bova lahko dobila tovorni vlak in prosto vožnjo.

Midva sva tako tudi storila. S potniškim vlakom sva se odpeljala in dospela v drugo mesto. Tam sva čakala dve uri na tovorni vlak, se ga oprijela ter se odpeljala dalje skozi državo Kansas. Proga se je vila preko lepih poljan, ki so se vrstile druga za drugo. Na tem vlaku sva se vozila vso noč in naslednji dan se je ustavil na neki postaji. Proste vožnje so se bili poslužili še štirje drugi, in ko se je vlak ustavil, bi bilo treba poskakati dol, pa smo kar čepeli v odprtih vagonih kot prikovane mačke. Kmalu je prišel paznik, ki je pokukal v tisti vagon in nas zaslišal.

Aretiral nas je in odgnal v pisarno na postaji. Tam nas je izpraševal, odkoder prihajamo in koliko imamo denarja. Nekateri so odgovorili, da so dospeli iz Californije in da nimajo denarja; sploh so bili vsi brez denarja in to je bila že dovolj velika kazen. Ko je naju vprašal, ako imava denar, sva povedala, da imava nekaj dolarjev. Na njegovo zahtevo sva morala kupiti vozni list za drugega mesta. Pokorila sva se in plačala tri dolarje vsak, samo da sva bila prosta in se rešila »šepavke«. Ko je dospel potniški vlak, sva ga zasedla in se udobno odpeljala do postaje, do katere sva imela plačano vožnjo. Tam sva zopet čakala priložnost, da se oprimeva tovornega vlaka, ki je kmalu dospel in s katerim sva se brez sitnosti odpeljala dalje.

Po šesturni vožnji sva dospela v Kansas City, ki ima velika klavniška podjetja. Brž sva poskakala z vlaka in odšla na zapadno stran mesta, kjer sva skušala dobiti vlak Santa Fe železnice, da naju odpelje v 106 milj oddaljeno mesto Marceline, Missouri. Kmalu, ko sva prišla na cilj, je vlak prisopihal in midva sva se ga oprijela. S tem vlakom sva po šesturni vožnji dospela v Marceline, kjer sva se ustavila pri dobri ženici, pri kateri sem bil že večkrat na hrani in stanovanju. Tam sva se dobro očistila, umila in preoblekla, da sva izgledala kakor se človeku spodobi.

Ko sva se oddpočila po par dnevnem bivanju v Marcelinu, sva se zopet odločila, da odpotujeva dalje. Stari ženici in drugim sva povedala, kako je slabó, kamor se človek obrne. Potem sva se poslovila od ženice in znancev, odšla na postajo, kjer sva dobila tovorni vlak, s katerim sva se odpeljala proti Chicagu.

Po šestnajsturni vožnji sva dospela v milijonsko mesto. Takoj sva se podala na Madison ulico, po kateri je vedno pohajkovala brezposelna množica. Tu sva dobila sobo v nekem hotelu, v katerem je bilo polno golazni. Ljudje, ki so morali po več noči prebiti v tistem hotelu, so se nama smilili. Za naju je bila dovolj ena noč, ko sva bila izpostavljena za hrano ušem in stenicam.

Naslednji dan po prihodu v Chicago sva že napravila naskok za delom. Najprej sva šla pogledat k znani Swiftovi družbi. Ko sva dospela pred njen urad, sva naletela na ogromno množico brezposelnih, med katere sva se pomešala in čakala, kdaj pride vrsta na naju, da naju pokličejo na delo.

Uradnik je hodil od enega do drugega in izbiral po svojem okusu. Ko se mi je približal, je nekaj časa buljil vame, nato je zopet pogled obrnil drugam in oslinil druge. Potem se je pa zopet obrnil k meni, me še enkrat dobro pogledal od nog do glave in nato vprašal, če sem že kdaj delal pri družbi. Jaz sem v resnici delal za njo dva meseca, trenutno sem pa domislil, da bi se bilo dobro nekoliko zlagati in zato sem jedrnato odgovoril, da sem bil zaposlen štiri mesece v podjetju. Z odgovorom je bil zadovoljen, kajti rekel mi je, naj mu sledim. Odšel sem za njim v pisarno in tam me je vpisal kot novega delavca. Nato sem moral iti skozi zdravstveno preiskavo, katero sem prestal, in začel delati še isti dan. Tovariš pa ni dobil dela in je čez par dni zapustil Chicago, odšel v Detroit in od tam se je z avtobusom odpeljal v Monroe.

Jaz sem redno hodil na delo, toda po desetih dneh sem bil odpuščen za nedoločen čas. Delovodja je rekel, da me bo še obvestil, kadar me bodo zopet potrebovali. Dal mi je tudi listek kot izpričevalo, da sem že delal pri družbi. Spet je bilo treba iskati dela in uprizarjal sem naskoke na vse kraje, kjer sem slutil, da bom dobil, a nisem imel uspeha. Ko sem končno uvidel, da je ves trud zaman, sem odpotoval v Monroe.

V Monroeju sem se ponovno sestal s prijateljem in mesec pozneje sem dobil delo v papirnici, v kateri sem bil že prej zaposlen. Obratovala je po tri dni na teden, toda delovnik je bil tako dolg kot prej — podnevi in ponoči po 13 ur in plača je bila 49 centov na uro. Po par mesecih so začeli plačo trgati in v mesecu novembru je bila že reducirana za 20%. Polagoma so se razmere slabšale in končno se je prava kriza priklatila v Monroe. Prijatelj, ki ni mogel dobiti dela, se je odločil, da odpotuje nazaj v Pennsylvanijo. Bilo je v oktobru, ko sva se poslovila in od takrat ga nisem več videl.

==XXVI==

Pritiskala je zima in prešel božič, ki je bil jako žalosten za nekatere družine. Marinkdo se je takrat spomnil na prejšnje božične praznike, ko je bilo vsega dovolj: polne mize, lepo vino v kleteh, povrhu pa še denar. Marsikdo se je spomnil na boljše čase, ko so minili in se jih ni dalo priklicati nazaj. Mnogi so obžalovali svojo zmoto, ker niso prav gospodarili. Kriza je bila dobra šola za nestalno ljudi. Toda zamujeno se ni dalo popraviti.

Po božičnih praznikih je prišlo novo leto in upanje, da bo prineslo boljše dni. Toda boljših danov ni hoteli biti od nikoder, pač pa so prihajali še slabši. V mesecu marcu so nam ponovno znižali plače za 10% in končno smo prejemali namesto 49 centov na uro samo 28 centov. In pri 28 centih se je končno ustavilo, ker so gospodje kapitalisti najbrž uvideli, da bi bile nadaljnje redukcije preveč nesramne.

Nekega dne v aprilu se je v tovarni nekaj pokvarilo, obrat je bil prekinjen in vsi delavci smo bili dopuščen za nedoločen čas. Vzelo je ves mesec preden je bilo popravljeno in je začela tovarna zopet z obratom.

V dneh, ko sem imel nezatejene počitnice, sem preganjal dolg čas z ribolovom. Ko je bilo v tovarni popravljeno in so se kolesa zopet zavrtela, smo se vrnili na delo. Delali smo tri do štiri dni na teden in čakali, kdaj se bodo kolesa zopet ustavila, ker je vedno nekaj pokalo in nam dalo slutiti, da ni vse v redu.

Tovarna je tvorila več stavb in vsaka je bila označena pod svojo številko. Tista stavba, v kateri sem bil zaposlen, je imela številko štiri. Druga stavba, v kateri so bili drugi stroji, je imela številko tri. V naši stavbi je vsak dan nekaj pokalo, kar nam je dalo misliti na nekaj drugega, da popolnoma na jasnem nismo bili, kaj povzroča neprilike.

Kadar je kaj počilo v naši stavbi in je bil obrat prekinjen, smo potem delali vsak dan v oddelku številka tri, mi smo bili pa doma, dokler ni bilo popravljeno. Ko smo se vrnili na delo in je preteklo par tednov, je začelo zopet pokati, a samo v našem oddelku. Pri stroju, ki sem stal, mi je pričela uhajati para, temu sta sledila močan pok in eksplozija, ki je raznesla prvi del stroja. Obrat je bil zopet ustavljen, mi smo dobili dopust, v oddelku številka tri pa so začeli delati pet dni na teden.

Vzelo je tri tedne preden je bilo popravljeno v našem oddelku v tovarni. Vrnili smo se na delo ter čakali, kdaj bo zopet zagromelo in razneslo, makar bomo spet dobili počitnice. Bali smo se, da bodo prihodnje v kratki deželi, ker lahko bi se pripetilo, da bi nas eksplozija ubila.

V mesecu maju je družba dobila več naročil in zato se je obrat izboljšal. Delati smo začeli tri do štiri dni na teden, po treh tednih od zadnje eksplozije je ponovno počilo in razneslo en del stroja. Zopet je vzelo par tednov, da je bilo vse popravljeno in smo se ponovno vrnili na delo.

Ko so se kolesa zavrtela v oddelku številka štiri, je vodstvo tovarne začelo tuhtati in končno prišlo na misel, da eksplozije povzročajo sabotaže od neke strani, kar bo treba dobro preiskati preden bo se stopilo na prste sabotatorjem. Vodstvo se je odločilo, da kadar bo spet počilo v oddelku številka štiri, bodo dobili počitnice delavci iz oddelka številka tri, njih mesta bodo pa prevzeli delavci iz oddelka številka štiri.

V našem oddelku smo upali, da se bo pokanje končno ustavilo, a smo se motili. Čez par tednov je spet počilo v našem oddelku, samo ne tako močno kot v prejšnjih slučajih. Delo je bilo takoj ustavljeno, toda počitnic nismo dobili mi, pač pa oni v oddelku številka tri. Bili so doma en teden, dokler niso bila izvršena popravila v oddelku številka štiri.

Potem ni več pokalo v našem oddelku. Čakali smo na nadaljnje eksplozije, pa jih ni bilo. Tedaj nam je posvetilo v glavi, da so nam nagajali oni v oddelku številka tri. Ko je bilo končno vse urejeno, da ako je nastane kaj narobe v našem oddelku, da ne bomo mi doma, pač pa oni v oddelku številka tri, so eksplozije prenehale.

Vodstvo je skušalo dobiti v pest osebo, ki je povzročala pokanje v našem oddelku, toda se mu ni posrečilo ujeti pravega krivca, da bi ga kaznovalo, kakor je zaslužil. Najbrž je to povzročal kakšen »pristen« Američanec, kajti tujcem bi kaj kmalu zasedli in mu potegnili kožo s telesa. Meni se je dozdevalo, da sta imela prste vmes tudi delovodja in strojnik, ki sta z drugimi pomočniki znala skrbeti, da so v oddelku številka tri čimveč delali in potem si razdelili denar, kolikor so več zaslužili. Tako nekako je moralo biti, kajti običajno se neveden delavec vedno pripravljen nekoliko dati od svoje plače delovodji, samo da več zasluži.

Nekega dne v aprilu sem se preselil in začel samostarsko življenje, ki mi sicer ni bilo všeč, toda pomagati si drugače nisem mogel. Na stanovanju in hrani pri Majku nisem mogel več ostati. Bilo nas je preveč ter smo morali kar trije spati na eni postelji. Stenic je bilo toliko, da so lazile po meni kakor mravlje po mravljišču. Bilo je tudi nesnažno, ker je imela zgovorna gospodinja dosti dela z nepotrebnimi stvarmi. Često se je prepirala z drugimi ženskami in prišlo je tudi do tepe. Na ta način je potrošila lepe dolarje, ki jih je spravila v svoj žep razni advokati in sodniki. Hrana je bila zanič, kajti skoro vsak dan je bilo na mizi kozje in koruznih žgancev, plačati sem moral pa vseeno devet dolarjev na teden. Klepetava ženica je najbrž mislila, da je vse dobro za navadnega delavca.

Ko sem se preselil, sem bil ostal dolžan na hrani in stanovanju okrog trideset dolarjev. Nekega dne so prišli k meni Majkovi otroci in mi povedali, da so ata rekli, da moram plačati, kar sem dolžan če ne, me bodo čez noč pred sodnika. Jaz sem si bil tedaj kupil novo obleko in nisem mogel plačevati stanovanja in hrane sproti. Ker denarja nisem imel, sem rekel otrokom, naj grem domov in povedo očetu, da ne morem plačati in naj kar dalje čaka. Če se mu pa mudi, naj me le toži in očrni.

Jaz sem tiste dni le toliko zaslužil, da je bilo le za silo in da sem rinil naprej v novem pekarskem stanovanju. Naslednji mesec, ko je prišel plačilni dan in sem šel po svoj ček kakor običajno, mi je uradnik povedal, da mi je plačilo ustavljeno, zato tudi čeka ne dobim. Dalje mi je rekel, da moram iti v mesto k sodniku in tam bom izvedel, kaj in kako. Predno sem odšel, mi je uradnik izročil še neko listino, katero naj pokažem sodniku.

Naslednji dan sem stopil v sodnikovo pisarno in sodniku izročil listino, ki sem jo dobil od uradnika. On je pregledal listino in potem povedal, da mi je bilo plačilo ustavljeno za stanovanje in hrano. Vprašal me je, koliko lahko plačam od tistega izplačila. Jaz sem mu odgovoril, da le par dolarjev, ker je plača znašala samo $11. Sodnik je potem odtrgal $2.50 za svoje delo in $3 na račun za stanovanje in hrano in meni je ostalo $5.50. Predno sem odšel iz njegove pisarne, me je še vprašal, koliko bom lahko plačal na dolg prihodnji plačilni dan in odgovoril sem mu, kolikor mi bo sploh mogoče. Tako sem začel odplačevati tisto kislo zelje in žgance, s katerimi so me pitali pri Majku. Vzelo je šest mesecev preden sem plačal po obrokih dolg za stanovanje in hrano. Predno sem Majku vse plačal, sem mu napravil še nekoliko neprijetnosti po nasvetu svojega delovodje.

Plača v tovarni je zaostajala en teden, torej smo vedno imeli enotedenski zaslužek, ki smo ga naslednji teden prejeli. Ako je kdo naznanil, da bo delo pustil, so mu takoj vse izplačali. Delovodja mi je napravil, kakor da bo delo pustil in jaz sem dobil plačilo, ne da bi mi bilo treba čakati do plačilnega dne. Na plačilni dan ni bilo mojega čeka v pisarni in Majk ni dobil od tiste plače ničesar. To sem ponavljal tri tedne in on je moral vselej oditi z dolgim nosom.

Po treh tednih, ko sem tako jezil Majka, sem se pa vseeno odločil in sem odnesel še ostale tri dolarje sodniku. Sodnik je že vedel za moje vragolije in kako sem dražil Majka, toda rekel ni ničesar; še smejal se je, ker je Majka dobro poznal in je vedel, da je hinavec in nepridiprav.

Po tistih neprilikah se je končno vse pomirilo. Jaz sem delal v papirnici tri do štiri dni na teden skozi vse leto v nezadovoljstvu. Postajalo je slabše, dasi smo pričakovali, da se bo obrnilo na bolje, pa je kriza še huje pritiskala.

Naslednje leto se je kriza poostrila in prinesla mizerno vsej Ameriki. V Monroeju je samo ena tovarna obratovala na polno paro. To je bila papirnica, kjer so izdelovali papir iz slame. Delavci v tisti tovarni so niso dobili prave krize, čeprav so jim plače znižali. Ako so delali ves teden in enajst ur na dan, so dobili $20.15, če so delali ponoči, pa $24.64. V tovarni, v kateri sem bil zaposlen, smo delali dva do tri dni na teden in razume se, da je bil nizki zaslužek, čeprav smo delali že eno in isto družbo.

Slabše smo delali v zimi, v juniju se je pa obrnilo na bolje in začeli smo delati pet dni na teden, toda še vedno so bile veljave dolge delovne ure. Tisto izboljšanje, ko smo delali pet dni na teden, je ostalo le par mesecev. V jeseni je bilo zopet manj naročil in zaslužili smo povprečno $9 do $14 na teden.

Ko je nastopil mrzli november leta 1929, smo zopet delali po dva dni na teden in malokdaj štiri dni. Jaz sem že vedno mislil in mi ni padlo v glavo, da bi se zopet na stanovanje in hrano k drugim ljudem. Takrat sem se tudi naučil biti bolj varčen in sem prenehal s butlegarstvom, da jim ne bi podlegel in nepravilno trošil denar, ki sem ga težko zaslužil. Za vsak cent sem gledal, kako ga obrnem. Izkušnje so me izučile, da je treba drugače misliti, ako hočem kaj prihraniti. Kolikor večja kriza je bila v deželi, toliko več je bilo nepotejenih delavcev, ki so hoteli več denarja, ogromno delavcev, ako ga je še kje bilo. Kadar je bilo dovolj dela za vsakim okolom in dosti denarja, smo delavci imeli slabše, kakor bogataši, ker so obrtniki in delavci drug drugega izpodrivali, da so dobili delo.

Često sem mislil sam pri sebi, kako nesrečen sem postal in to ne brez svoje krivde. Kako lahko bi še boljše pripravil na slabe čase, ki se ponavljajo v predeželah. Kadar se malo bolje obrne, ne mislimo, da bo tako ostalo, pa se potem udarimo in ostanemo na cedilu. Res je, da izkušnje prevečijo, toda izkušnje je vse preveč. Manjka pa tudi morala zadostno misliti in pametovati nedavno delavstvo.

Kapitalisti ne poznajo krize, kadar je v industrijah zastoj, se jim vedno večujejo dobičke, četudi v manjši meri. Niso lačni ali

in ni jim treba voziti na tovornih vlakih, spati pod milim nebom in pobirati odpadkov za trgovinami in restavracijami. Delavce pa vse to doleti in tudi mene sem bil že tega deležen.

Kot namreč sem vedno gledal, da nisem padel v breme drugim, sem se držal stalnega dela. Nekatere dneve me je gonila po svetu, da bi več dobil, če videl in spoznal, kaj se dogaja po širni Ameriki.

==XXVII==

Meseca novembra sem vzel dvomesečni dopust ter se podal v državo Missouri. Ker že dve leti nisem bil na lovu, me je tembolj veselilo, da odidem za nekaj časa iz industrijskega mesta. Vsled slabih časov mi tudi ni uspelo privarčevati, da bi se podal na lov bolj pogosto.

Iz mesta Monroe sem odpotoval z avtobusom do Detroita in tam dalje po Chicagu. Tu sem se zopet poslužil tovornega vlaka, s katerim sem po dolgi in mučni vožnji dospel v Marceline in odšel k znanim ljudem, pri katerih sem dobil stanovanje in hrano. Že naslednji dan sem si prekrasil lovsko dovoljenje ter nato začel hoditi na lov. 

Kmalu je bilo dovolj pečenke od vsakovrstne divjačine. V hiši ni bilo nikakega znamenja o slabih časih. Sploh so pa tisti ljudje, pri katerih sem bil na stanovanju, denar vse drugače obračali nego nevedneži, s katerimi sem se sestal v drugih mestih in državah. Ko so bili v deželi še dobri časi, so denar hranili za deževne dneve. Čeprav jih skušnjava mikala, se niso dali prevarati, zato pa tudi krize niso občutili.

Stara ženica je imela sina, ki je tu pa tam napravil kakšen šunt kot zavarče na tovornem vlaku. Čeprav ni imel rednega dela, so ti lahki zaslužki zadoščali za njegove potrebe. On ni bil sanjač, ki bi rad obogatel čez noč, zato tudi ni nasedel raznim agentom, ki so prodajali nevredne papirje za pravo zlato. Vsak dolar je pravilno obrnil in ga potrošil le tam, kjer je bilo potrebno in zato mu ni bilo treba hoditi okoli z zašitimi hlačami in raztrganimi čevlji. Sploh je bil natančen na čistočo, in kar je bilo grobega in umazanega, je strastno sovražil. Sovražil je tudi nevedneže, ki niso imeli kontrole nad seboj.

Na lovu se je dobro zabaval. Puška je grmela kakor bi prihajali Turčini v vojeno pohodu. Pod svinčenkami moje puške so padale race, zajci, jerebice in druga divjad, ki je prišla pod strel.

Po dvomesečnem bivanju v Marcelinu sem se zopet podal nazaj v Monroe, Michigan. Poslovil sem se od dobre ženice in znancev in se podal na dolgo pot. Poslužil sem se zopet tovornega vlaka ter se odpeljal proti Chicagu. Dolga vožnja je bila za menoj in brez večjih sitnosti sem se zopet znašel v milijonskem mestu.

V Chicagu sem ostal štiri dni. Odpočil sem se in malo pogledal po mestu, potem sem pa zasedel avtobus, ki je vozil v Detroit, kamor sem dospel po deseturni in precej udobni vožnji. V Detroitu, kjer je pred leti obratovala s polno paro avtomobilska industrija, je izgledalo žalostno in klavrno. Kriza je objela mesto in delavska masa je v brezdelju čakala boljši dni, ki niso hoteli priti. Ljudje, ki sem jih srečaval na ulicah, so hodili resnih in zamišljenih obrazov ter ugibali, kaj bo. Brezdelje jih je spravljalo v obup, ker v »dobrih« časih niso mislili, da bo kriza prišla; zato je bilo razočaranje tem večje.

Ko sem taval po mestu, me je nekaj streslo, kajti spomnil sem se, kako je bilo nekoč v Detroitu in kakó je sedaj po parletni krizi. Ljudje so hodili zamišljeni, razcapani in lačni. Revščina je bila povsod, kamor sem pogledal.

Ko so pred leti delavci gradili krasne stavbe, širili mesto, izdelovali avtomobile in druge predmete, niso to delali zase, pač pa za gospodo, ki jih kriza ni prišla do živega. Ako bi delavci vse to prej vedeli, ne bi imeli veselja do dela in za nje bi bilo bolje, ako bi delo pustili predno so jih kapitalisti postavili pod kap. Tako se vse čudno vrti, in ko človek misli in študira, se prepriča, da na svetu še vedno prevladuje neumnost.

Ko sem se dovolj nagledal revščine v Detroitu, sem odšel na avtobusno postajo in si kupil vozni listek do Monroeja in po enourni vožnji sem se že znašel v svojem starem bivališču. Tam sem se zopet lotil pečlarja. Kuhal sem, omival črepinje in gospodinji kakor se mi je zdelo, da bo bolj prav. Včasih sem jedel kar iz lonca, samo da sem imel manj dela s pomivanjem. Pa to nič ne de, ako se iz lonca je. Samo da je kaj dobrega v njem, to je glavna stvar.

Dva dni po prihodu sem šel zopet na delo v papirnico, ki je obratovala dva do tri dni na teden. Delovne ure so bile vedno dolge, namreč 11 in 13 ur na šiht. Kmalu potem, v januarju 1933, ko delovnik znižali na osem ur in jaz sem bil vesel. Prej sem me počutil ko kužen, ko sem moral delati 11 in 13 ur na dan. Ko smo začeli delati osem ur, se mi je zdelo, kakor da bi stopil v svobodo po dolgem suženjstvu.

Po osem ur na dan sem delal skozi januar in februar, marca meseca so pa prekinili z obratom v tem oddelku, kjer sem bil zaposlen, ker je bilo treba zamenjati stare stroje z novimi.

Dne 4. marca je nastal preobrat v Združenih državah. Tedaj je namreč predsednik inženir Hoover iz Washingtona pobral šila in kopita ter se umaknil Roosevelt-u, ki je prevzel službo kot najvišji uradnik te dežele. Pod njegovo administracijo je narod pričakoval boljših dni, kajti v Rooseveltu smo videli nekakšnega odrešenika. Nekateri so že kar čez noč oprijeli optimizem, misleč, da bo Roosevelt kar v enem dnevu prišel čarobno to nazaj. Toda temu ni bilo tako; treba je bilo čakati, da se poprave nepravilno vladanje pod Hooverom in njegovimi predniki.

Toda optimizem, čeprav velik, je bil vseeno upravičen, ker pod Rooseveltovo administracijo se je začela doba stradanja nagibati proti koncu. Uveljavil je razne reforme, ki so bile v prid delavskemu ljudstvu. Obračati se je začelo na bolje, čeprav počasi, toda znamenje je bilo, da ne gremo več v večjo mizero, pač pa iz nje.

Četrtega marca 1933, ko je Roosevelt prevzel predsedniški urad in ko je šierno Ameriko zajelo novo upanje, sem tudi jaz imel za seboj izkušnje dolgih let, ki mi ostanejo za vedno v spominu. Premoral sem razne drzave in enega kraja v drugega, nekatere že nestotokrat, in moje življenje je dokaj pisano. Nešteto stvari, ki jih nisem objavil v tem spisu, sem spoznal v raznih letih.

Videl sem mnogo dobrih in hudobnih ljudi. Nekateri so bili taki, da bi zadnji kos kruha delili z brezposelnim in lačnim delavcem. Mnogi so bili pa tudi taki, da bi siromaku ukradli zadnji dolar, ki ga je imel.

Dolga potovanja in romanja iz enega kraja v drugega, romantične vožnje po »divjem« zapadu ter razne izkušnje so bile dobra šola in sedaj vem, komu se sme zaupati. Ako bi se bil leta in leta učil in ostal v enem kraju, se ne bi naučil tistega, kar sem se na svojem potovanju, kajti človek ne more misliti in se tako globoko zazreti, da bi videl v najgloblje nižine ljudstva. Ako se človek sam pomeša med to ljudstvo in živi med njim, se mu odprejo oči in vidi stvari, ki jih drugi niti ne slutijo. Žal sem v nižine in tako sem imel priliko do spoznavanja ljudi, katerim je znanje še nad oblakih in ki verujejo v nevidne sile in od teh sil pričakujejo pomoč.

Potovanje je nalezljiva bolezen, kajti ko se človek poda v širni svet in se mu pred očmi odpre dan za dnem nekaj novega, začne hrepeneti, da bi se dalje potoval in še več videl in izkusil. To hrepenenje je tudi mene objelo in me vleklo, ako se bom mogel prilagoditi, da bi stalno ostal v enem kraju.

Čitamo o ekspedicijah, ki se nadčloveško močno trudijo, da bi dosegle vrh strme gore, na katero še ni stopila človeška noga. Čujemo o raziskovalcih, ki prodrejo v notranjost pragozdov in se ne strašijo nobene nevarnosti, čeprav jih ta pogum tudi lahko stane življenje. Prav tako je s potovalci, h katerim se tudi jaz prištevam. Nobene ovire me niso mogle ustaviti in nobena nevarnost me ni toliko oplašila, da bi prenehal s svojim potovanjem. Neketokrat sem že gledal smrti v oči in večkrat je že za las manjkalo, da nisem bil ob svoje življenje. Videl sem tudi na lastne oči, kako tragično je bilo uničeno človeško življenje in kako žalostna smrt je eden in drugi človek.

Potnik, ki ne najde mesta in kraja, kjer bi stalno ostal, je ko vojak v vojni. Dan za dnem gleda, kako padajo mlada življenja, a se za to ne zmeni. On pozabi na vso nevarnost in niti ne ve, da morda tudi njemu kmalu ugasne življenje.

Človek ne gre po začrtani poti in tudi jaz nisem šel. Ko sem se podal čez morje v Ameriko, sem imel vse drugačne načrte in o vsem, kar sem že počel v tej deželi, se mi v starem kraju ni niti sanjalo.

Ko sem odšel v tuj in nepoznan svet, sem zašel v vrtinec, v katerem sem se vrtel kakor se vrti list, ko pade z drevesa. List ne najde več tistega doma, ki ga je imel, ko se je še trdno držal drevesa. Tako ga nisem našel tudi jaz, ko sem se odtrgal od domače grude. Tisti hip, ko sem stopil na ameriška tla, me je zgrabil vrtinec in me pričel sukati po svoji volji, kateri se nisem znal in mogel upirati.

Zamera

V Monakovem sem nekoč imel opravka pri zelo visokem uradniku. Ker nisem vedel, kako naj ga ogovorim, sem na slepo srečo rekel: »Gospod vladni svetnik.«

Pa me je zelo suho zavrnil: »Kadar potrebujem vladnega svetnika, mu pozvonim.«

Mož je bil namreč — višji vladni svetnik — Roda Roda.</text>
      <sha1>rf6bmuhv76jforwyqdype2uf990swx2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223939</id>
      <parentid>223938</parentid>
      <timestamp>2026-04-22T18:05:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <origin>223939</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="291045" sha1="c0ab4a9dyf3fhw7bsr0vj1zk8cysmqf" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Izkušnje slovenskega priseljenca
| normaliziran naslov = 
| avtor = Frank Kroll
| opombe = 
| izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' {{mp|leto|1935}} št. 77-125
| vir = dLib {{fc|dlib|GYL55QK|s=5|77}}, dLib {{fc|dlib|5VQEGJJZ|s=5|78}}, dLib {{fc|dlib|BTFXHX2X|s=5|79}}, dLib {{fc|dlib|T3FOAKSV|s=5|80}}, dLib {{fc|dlib|F60SRUIN|s=5|81}}, dLib {{fc|dlib|X13TQ8RA|s=5|82}}, dLib {{fc|dlib|8AMOWHLC|s=5|83}}, dLib {{fc|dlib|9H6QYC1C|s=5|84}}, dLib {{fc|dlib|7C5R5WS4|s=5|85}}, dLib {{fc|dlib|LRYZFXJU|s=5|86}}, dLib {{fc|dlib|ATRT2TT5|s=5|87}}, dLib {{fc|dlib|SWFLUSCV|s=5|88}}, dLib {{fc|dlib|E6JXJFA4|s=5|89}}, dLib {{fc|dlib|YUIHT3U9|s=5|90}}, dLib {{fc|dlib|1TVXRKFN|s=5|91}}, dLib {{fc|dlib|O0IAPCD7|s=5|92}}, dLib {{fc|dlib|FHIP4WMP|s=5|93}}, dLib {{fc|dlib|GTOP5GU1|s=5|94}},  dLib {{fc|dlib|EHG3PHSI|s=5|95}},  dLib {{fc|dlib|UHKSPUNB|s=5|96}}, dLib {{fc|dlib|1J2STTSF|s=5|97}}, dLib {{fc|dlib|CFVYUQLM|s=5|98}}, dLib {{fc|dlib|SSUDEE7G|s=5|99}}, dLib {{fc|dlib|ITRJNH0N|s=5|100}}, dLib {{fc|dlib|4EC6NKUS|s=5|101}}, dLib {{fc|dlib|A4OG3GWT|s=5|102}}, dLib {{fc|dlib|GLDWQECU|s=5|103}}, dLib {{fc|dlib|4TD9LQVQ|s=5|104}}, dLib {{fc|dlib|LMHGAYVL|s=5|105}}, dLib {{fc|dlib|1JR4AARX|s=5|106}}, dLib {{fc|dlib|JHFVCGTS|s=5|107}}, dLib {{fc|dlib|DNZN7XTO|s=5|108}}, dLib {{fc|dlib|YJV3AG8J|s=5|109}}, dLib {{fc|dlib|INTAUVXM|s=5|110}}, dLib {{fc|dlib|PZE7CUMI|s=5|111}}, dLib {{fc|dlib|KSVJNFXV|s=5|112}}, dLib {{fc|dlib|BTTUNMEJ|s=5|113}}, dLib {{fc|dlib|Z8XITTOU|s=5|114}}, dLib {{fc|dlib|DA5O02CY|s=5|115}}, dLib {{fc|dlib|G6HRRLBB|s=5|116}}, dLib {{fc|dlib|XCAVL1QS|s=5|117}}, dLib {{fc|dlib|6PN2DNFB|s=5|118}}, dLib {{fc|dlib|H1ZRLVMJ|s=5|119}}, dLib {{fc|dlib|VATWSSPR|s=5|120}}, dLib {{fc|dlib|YPFLMZ2X|s=5|121}}, dLib {{fc|dlib|6OCCJMUV|s=5|122}}, dLib {{fc|dlib|FAZRQCL7|s=5|123}}, dLib {{fc|dlib|DFVMXXNL|s=5|124}}, dLib {{fc|dlib|Z1X4XT8O|s=5|125}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}


==I==

Kakor na tisoče drugih, ki so morali v trebuhom za kruhom v neznani svet, sem moral tudi jaz zapustiti rodno grudo in se odpraviti na dolgo pot v Ameriko. Takoj v začetku, ko sem se odpravljal v novo deželo, sem imel mnogo težav, največ pa zaradi potnega lista.

Prejel sem namreč pismo od strica iz Amerike, v katerem me je vprašal, če hočem priti za njim. Jaz sem mu takoj odpisal, da njegovo povabilo z veseljem sprejemam, čeravno bom imel potežkoče pri iskanju potnega lista in drugih potrebnih stvari. Stricu sem pojasnil razmere in obljubil, da bom skušal dobiti potni list.

Kmalu potem sem se podal v urad okrajnega glavarstva, kjer sem vložil prošnjo za potni list. Istočasno sem tudi iskal informacije glede potovanja v Ameriko. Nekaj tednov pozneje sem prejel drugo pismo od strica, v katerem mi je obljubil, da bo poslal vsoto ameriških dolarjev ali pa pošiljko, če bom dobil potni list in druge potrebne papirje. Odgovoril sem mu, da sem vložil prošnjo in da upam, da bom te stvari tudi dobil.

Čez nekaj mesecev sem prejel od strica parobrodno karto in $25. To vsoto, mi je pisal, bom moral pokazati ameriškim oblastem, ko bom prišel na Ellis Island pri New Yorku. Kar se tiče stroškov, sem imel torej vse preskrbljeno — karto in potrebnih $25. Treba se je bilo le še potruditi, da dobim potni list in začel sem se ponovno obračati na glavarstvo v tej zadevi. V nekaj dneh so mi sporočili, da ni nobenih zaprek in da bom potni list kmalu dobil.

Kakor so mi poročali iz urada okrajnega glavarstva, tako se je tudi zgodilo. Dobil sem potni list, s katerim sem nemudoma odšel v Zagreb k ameriškemu konzulu, da ga podpiše. Pri konzulu ni bilo nobenih sitnosti. Plačal sem deset dolarjev in s tem je bilo vse opravljeno.

Moja parobrodna karta je bila v rokah nekega agenta v Ljubljani, h kateremu sem se potem napotil. On mi je pojasnil, da je vse v redu in da bom lahko kmalu odpotoval čez veliko lužo, zatem pa je zahteval moj potni list, češ, da ga bo vpisal v ladijski seznam. Jaz sem mu izročil potni list, ker sem mu zaupal. V tem zaupanju sem se vrnil domov v Novo mesto. Ko sem se poslovil od agenta, me je zagotovil, da mi bo že dal vedeti, kdaj lahko odpotujem.

Po par tednih čakanja, ko ni bilo od agenta nobenega glasu, me je začelo skrbeti. Odločil sem se, da ga ponovno obiščem in tako pojasnim vzrok dolgega molka. Dolgo pot do Ljubljane sem prehodil peš in takoj odšel k agentu v urad. Tam sem opazil nekega moškega, ki je stal pred vhodom. Vprašal me je, kaj želim in ker mi ni dovolil vstopa v pisarno, sem mu povedal, kdo sem in kaj hočem izvedeti.

On mi je potem povedal, da je gospod agent zelo zaposlen in da ne utegne govoriti z menoj. Pojasnil sem mu, da sem napravil dolgo pot iz Novega mesta in da se ne morem vrniti, ne da bi dobil vsaj odgovor namena. Na to mi je odgovoril, da je on le agentov uslužbenec in morem čakati tako kakor mu on ukaže. Najbolje da se vrnem domov in tam čakam obvestila. Ko bo parnik pripravljen in vse drugo urejeno za odhod, bom lahko odpotoval brez vseh sitnosti. Ker mi ni drugega kazalo, sem se uklonil in vrnil domov.

Minilo so tedni in meseci, toda obvestila ni bilo. Pričakoval sem, da mi bo agent ali pa njegov uslužbenec pisal, kakor mi je bilo obljubljeno, kar pa ni bilo izpolnjeno. Moja nestrpnost je bila vsakim dnem večja in končno sem se odločil, da grem ponovno v Ljubljano. Nadaljevalo se je moje življenje, da ni vse v redu in pomen je se pokazal.

Imel sem znanca, ki je tudi imel potni list in ker je bil z menoj v isti hiši, sva se skupaj podala v Ljubljano, da dobiva vzrok zavlačevanja. Prišla sva v agentov urad, kjer sva zvedela ostalo, ker sva videla same tuje obraze, najinega agenta pa ni bilo nikjer. Uradniki so naju pričeli izpraševati, kaj želiva in povedala sva jima cilj najinega obiska. Potem so naju informirali, da se tisti agent nahaja v zaporu in da sta dva njegova uradnika pobegnila v Ameriko. Agent je pošiljal tudi propadle v Ameriko, pa ga je pravzaprav prijela policija na ljubljanskem kolodvoru, ko se je hotel po francosko posloviti.

Po aretaciji tega agenta so pisarno prevzeli drugi ljudje, ki so nama povedali o njegovi nepoštenosti in poneverbah, ki so se izvršile. Ko sva jim pojasnila, da ima agent najina potna lista in karti, so nama svetovali, naj ga obiščeva v ječi in zahtevava pojasnila.

Dali so nama poseben listek in nama naročili, naj ga izročiva ječarju.

Ko sva prišla pred jetnišnico, je naju neki gospod vprašal, kaj želiva. Ta gospod, kakor sva pozneje izvedela, je bil sodnik in je nama takoj izpolnil željo. Šel je v celico in kmalu se je vrnil z agentom, nakar smo skupaj odšli v sodnikovo pisarno. Sodnik je agenta vprašal, če naju pozna, on pa je pobesil oči in dejal, da naju morda pozna le po imenu, drugače pa sva popolnoma neznana. Ker sva sodniku že prej povedala, da ima agent najina potna lista in karti, je zahteval, naj nama te stvari takoj vrne. Agent je potem priznal, da sva mu res izročila karti in potna lista, katere pa je poslal parobrodni družbi v Zagreb in da je ta reč v redu.

Sodnik je nama potem svetoval, naj se odpraviva v Zagreb, da na pristojnem mestu poizveva, če je vse tako, kakor trdi agent. Če ne bova tam dobila svojih stvari, naj se vrneva v Ljubljano in on bo posredoval potrebno akcijo proti agentu, ki se pokori v zaporu za svoje grehe. Vprašal naju je tudi, če sva izročila agentu kaj denarja, kar sva zanikala.

Naslednji dan sva se z znancem odpeljala v Zagreb. V uradu družbe sva pojasnila, kako nama je ljubljanski agent varal in da bi morala že davno odpotovati v Ameriko, ako ne bi bilo zavlačevanja. Bala sva se tudi, da je agent prodal najini karti in denar zapravil, toda ko sva bila informirana, da sta najina potna lista in karti v uradu, sva bila oba zelo vesela.

Pozneje sva izvedela, da je tisti ljubljanski agent osleparil veliko število ljudi predno so ga vtaknili za zapahe. Oblastem so ga izdali neki Kočevarji, od katerih je vzel denar pod pretvezo, da jih bo spravil v Ameriko. Ko so spoznali, da so naseli, so ga naznanili policiji, ki ga je aretirala. Agent jim je namreč zatrjeval, da jim bo preskrbel potne liste, kar se je drugo potrošene stvari, da bodo lahko odpotovali v Ameriko in na ta način jih je oskubel iz vsega denarja. Res je ponarejal tudi potnih listov in ko je mislil pobegniti s priseljenim denarjem v Ameriko, ga je aretirala. Njegova ponarejena lista so prav tako ovadile petec.

Ko sva z znancem opravila svoje zadeve v Zagrebu, sva se vrnila domov. Bila sva prepričana, da ne bo nadaljnjih sitnosti, ker so naju zagrebški agentje zagotovili, da bodo vse uredili in potem pismeno obvestili, kdaj bo treba odpotovati. Rekli so, da urad vodijo poštenjaki in da bodo pazili, da ne bo več zmešnjav.

Z znancem sva spet legla in čakala in mislila na dan, ko se bo treba odpraviti na dolgo pot. Potrebovala sva na vse sitnosti in pričakovala obvestila iz Zagreba, ki pa ni hotelo priti. Tako sva čakala par mesecev in končno sva prejela pismo, naj se oba javiva v zagrebškem uradu, kjer nama bodo uredili potrebne stvari in par dni pozneje bova morala odriniti proti Ameriki.

Šla sva spet v Zagreb in v uradu so imeli res vse pripravljeno, le potrdilo od ameriškega konsula je še manjkalo. Zato sva šla v njegov urad, ki je izdal potrdilo brezplačno, ko sva ga informirala, da je sleparski agent zadrževal najin odhod v Ameriko. Potem sva se vrnila domov, kjer je bilo treba čakati nadaljnjih teden in potem sva prejela od agenta parobrodno vozovnico, dovolilo, da je prišel čas za odhod.

Z znancem sva uredila prtljago in druge stvari in treba se je bilo posloviti od bližnjih sorodnikov in prijateljev. Mnogi so naju blagrovali, ker bova odšla v deželo, v kateri se cedita mleko in med. Mnogo je bilo ljudi takrat kakor jih je danes, ki si predstavljajo Ameriko v drugačni luči kakor v resnici je. Tudi midva sva videla gradove v oblakih, čeravno sva vedela, da je treba v Ameriki trde delati, da ni noben raj in da ne tam zlato ne pobira na cestah, kakor so nekateri domnevali.

V istih časih se je v našem kraju veliko govorilo o Ameriki. Povedani so se sklicevali le dobro stvari; tistim, ki so realno slabo stran, ljudje sploh niso verjeli.

==II==

Prišel je dan odhoda in z znancem sva zapustila rojstno vas Pleberje, 15 stopinj daleč od mesta. S težkim srcem sva se na pot, ker sva vedela, da se bova morala ločiti od staršev, sorodnikov in prijateljev.

Šla sva najprej v Novo mesto, kjer sva se ustavila pri sorodnikih in prijateljih. Poslovila sva se od vseh in potem sva se napotila na železniško postajo. Vlak je kmalu pripeljal iz Bele Krajine in posloviti se je bilo treba od svojcev. Stisnili smo si roke in se poslovili z solznimi očmi, kajti slovo je bilo težko. Pred nami je bila dolga pot čez morje v tuje, neznane kraje. Slovo je bilo kratko, kajti vlak ni hotel čakati na nas. Ko smo se končno odtrgali od svojih dragih, smo želeli na vlak. V srcu nas je pa stiskalo, da smo mislili, da nam bo počilo od nepopisno težke bolečine. Vlak se je začel pomikati proti Ljubljani in rojstna gruda se nam je čim dalje bolj oddaljevala; priljubljene dolenjske pokrajine so nam izginjale izpred oči. 

Vlak je drdral proti Ljubljani. In mi smo pa tužni srečali in z žalostnim obrazom sedeli v kupeju in mislili na svoje drage, ki so ostali doma. Kako hudo mora biti tudi njim, ki vedo, kako daleč pelje naša pot, na katero smo se podali v borbi za vsakdanji kruh, ki ga bomo morali služiti v tujini. Kdaj bo zopet nastopil čas, ko se bomo vrnili nazaj k svoji rojstni krajini in bogati, da bomo svoje prihranke delili z njimi?

Marsikomu so solze vstople v oči in potočile po licih, kajti ločitev nam nikakor ni hotela izginiti izpred oči. Polagoma smo se pa pustili v pogovor, eden drugi je z ihtnim glasom začel praviti, kako smo zapustili svoje domače in svoj rojstni kraj. Sedaj gremo v tujino, med tuji rod, kjer se bomo težko privadili. Pred odhodom smo se veselili in smo radostno vzklikali: »V Ameriko gremo — nahajanje se bi bilo pa najraje skesali. To smo še drugo mimo, se pogovarjali skupaj v vlaku, ki nas je peljal proti Ljubljani.

Vlak se je ustavljal na nadaljnih postajah. Vstopali so novi potniki, ki so vozili v razne kraje. Skoro vsi so bili dobro razpoloženi, nas pa ni veselilo, da bi se spuščali v pogovore z njimi. Mi smo mislili svoje in sklepali smo, da tudi drugi potniki ne bi bili tako dobrega razpoloženja, ako bi bili na našem mestu. Oni se bodo morda še enkrat vrnili domov, bodimo se znali pripetiti, mi ne bomo nikdar več videli svoje rojstne vasi, staršev, bratov in sester.

Končno se je vlak ustavil na postaji v Ljubljani. Med vremenom smo popravili svoje kovčke in drugo prtljago, izstopili iz vlaka in dali našo prtljago prepeljati v bližnji hotel. Bilo je že zgodaj zjutraj in odpotovati smo hoteli iz Ljubljane šele naslednji dan; zato smo si najeli tudi spalne sobe, kajti v noči, ko smo se podali na pot, nismo spali nič, na nadaljnji vožnji pa tudi ni kazalo, da bi mogli pošteno zatisniti trudne oči.

V Ljubljani smo imeli glede našega potovanja še nekaj opravkov; kar nas je bilo fantov, smo hoteli to sami urediti, da se ne bi potem kaj zataknilo po ostalih v hotelu in pazili na prtljago.

Fantje, utrujeni po potovanju, smo se malo oddahnili prekrenčeti potrebne potrdila glede vojaške službe. Potrdila smo morali dobiti, da bomo lahko dokazali, da smo služili v jugoslovanski armadi in da smo odslužili svoj dvoletni rok, kar je te tedaj zahtevalo od fantov, ki so bili podvrženi vojaški službi.

Pri vojaškem poveljstvu v Ljubljani smo imeli zopet sitnosti. Nikakor nam niso verjeli, da smo res prosti vojaške službe ter da smo popolnoma odslužili. Mi smo na vse načine hoteli uradnike prepričati o naši poštenosti, pa nam niso verjeli. Končno so začeli listati po raznih knjigah, kjer so vendar našli zapiske glede naše vojaške službe. Nato so nam dali potrdila brez nadaljnjega obotavljanja.

Toda zaprek ni bilo konec ne kraja. Zopet so nam rekli, da moramo imeti tudi potrdila od finančne uprave v Ljubljani. Mi smo hodili od Poncija do Pilata in iskali potrebna potrdila. Dva naša sopotnika sta dobila potrdila od policijskega komisarja. Ko sva pa nadaljnja dva prišla k njemu po potrdilo, je rekel, da ga ne potrebujeva.

Ta finančna in policijska potrdila bi imeli pokazati na meji med Jugoslavijo in Italijo. Ker pa ga nisva mogla dobiti z njegovim potrdilom, sva morala iti kar brez njega.

Naposled je vendar prišel čas, da smo zapustili Ljubljano. Vozne listke smo si kupili do državne meje. Tisti, ki so imeli vse urejeno, so odšli proti vlaku brez skrbi, toda jaz in moj sopotnik, ki nisva imela omenjenega potrdila, sva bila v skrbeh, kaj bo, ako naju ne bodo pustili naprej.

Vlak se je začel pomikati naprej proti italijanski meji in v kratkem času smo bili na cilju. Na meji smo morali vsi izstopiti, nakar so naši obmejni in finančni uradniki vse pregledali. Jaz in moj sopotnik sva se kar tresla od bojazni, da naju ne bi zavrnili. Toda ves strah je bil brez potrebe; uradniki so vse pregledali in ugotovili, da je vse v redu. O omenjenem potrdilu niso vprašali in midva sva bila pri obmejnem pregledu izpuščena kakor vsi drugi. Vprašali nas niso ne o vojaškem in ne o policijskem potrdilu.

Po pregledu na jugoslovanski meji smo prestopili mejo in nato so nas zopet na italijanski strani pregledali, ako imamo vse v redu. Pregled se je končal v zadovoljstvo vseh, potem so nas pa odpeljali na postajo, kjer smo kupili vozne listke do Trsta.

Na postaji v Trstu so nas čakali uradniki parobrodne družbe, ki so nas odvedli v mesto. Tam so nam preskrbeli prenočišče v nekem velikem poslopju. Dobili smo sobo, ki je izgledala kakor spalnica. Vseh potnikov nas je bilo okrog trideset, skupaj pomešani, moški, ženske in otroci. Prenočevali smo vsi v prostorni sobi, na enem koncu moški, na drugem pa ženske in otroci.

V Trstu smo čakali na parnik štirinajst dni. V omenjenem poslopju smo prejemali tudi hrano, za kar so nam nekaj malega zaračunali. Včasih mi pa tudi v kakšno gostilno, kjer smo si izbrali jed po svoji volji. Ko smo uradnike izpraševali, kdaj se bomo vkrcali na parnik, so nam veselo odgovarjali, da v kratkem in tako so odlašali dan za dnem.

Meni je bil Trst dobro znan že iz prejšnjih časov. V mestu sem se nahajal štiri mesece med svetovno vojno, v okolici pa čez cele dni. Zato sem bil s svojim znanjem dobrodošel sopotnikom, ki so se podajali na izprehode po mestu popoldnevi in tudi ob večerih. Seveda smo se morali ozirati tudi na previdnost. Najrajši smo se izprehajali po ulicah starega mesta, kjer živi revnejše prebivalstvo. Tako smo se dobro seznanili z ljudmi v tistem delu mesta, kjer smo videli mnogo bede in ubožanja. Trst je na enem mestu, drugim pristaniškim mestom, kjer se srečata bogastvo in bogastvo vsak na svojem koncu in kjer reveži bijejo težak boj za obstanek.

Po dolgem čakanju je vendar prišel dan, ko smo se vkrcali na parnik, ki nas je imel odpeljati preko oceana v novi svet. Na tisoče in tisoče naših ljudi je že odjadralo v daljne dežele in tudi mi smo dočakali tisti dan, ko smo se podali na dolgo pot, na morsko vožnjo in ali za rojake, ki so se že pred nami izselili.

==III==

Prve vožnje po morju ni bilo hude. Toda parnik ni bil pravi potnik, temveč tovorni in imel je na krovu okrog šeststo potnikov raznih narodnosti in veroizpovedanj; bila je natrpana mesta, brez posebne ureditve na ladji. Bilo je tudi veliko naših Slovencev in deset deklet. Nadalje je bilo okoli dvajset Hrvatov, nekaj Nemcev, par Rusov, nekaj Madžarov, Bolgarov, največ pa Italijanov, ki so jih dobivali tudi med potjo na ladjo, ker se je parnik ustavljal v raznih pristaniščih. Pridružilo se nam je več potnikov raznih narodnosti, kjer se je parnik ustavil. Razkladali in nalagali so pa tudi razno blago ter ga prevažali iz kraja v kraj.

Dosti so naložili v raznih pristaniščih tudi suhega grozdja, iz katerega je gotovo ameriški buteljarji kuhali preprosto kapljico, ko je grozdje dospelo v združene države. Jaz sem vse skrbno opazoval, ko se je parnik začel po Jadranskem morju naprej proti Atlantskemu; opazoval sem pristanišča in obalo Italije, Grčije, Španije in Afrike. Vse me je zanimalo, toda v duhu sem bil še vedno s svojimi dragimi v domači vasi; nisem mogel pozabiti nanje in na veliko ločitev. Ko sem se spomnil, koliko sem imel truda in sitnosti, da sem vendar dočakal dan, ko sem resnično odšel na pot, me je vse to nekoliko potolažilo, ker sem vedel, da sem končno dosegel svoj cilj.

Parnik je neprestano se ustavljal v raznih pristaniščih, katerim imena sem pozabil. Nosil je velik tovor, da sem se kar bal, da se ne bi potopil. V zadnjem pristanišču so še naložili premog in pitno vodo, toda vode smo zmanjkovalo predno smo dospeli do cilja, tako da smo morali piti prekuhano morsko vodo, ki nam ni bila nič okusna.

Ko je parnik končno dospel do odprtega morja, se je jela zibati prava morska vožnja. Parnik se je začel zibati, ko so valovi začeli dvigati in nato zopet padali. Slabo vožnjo smo imeli tri dni, potem je bilo morje zopet mirnejše in naš parnik je nekako dobro rezal v ravni legi naprej.

Hrana ni bila baš povoljna in smo bili večkrat lačni. Radi bi si bili kupili za svoj denar kaj priboljška, pa smo morali stiskati za najpotrebnejše. Ker nam niso dali toliko, da bi se do sitega najedli, smo začeli študirati, kako bi se dalo na kak način vsaj kaj dobiti, kajti kuharji so bili deli hrane. Po razmišljanju smo to tudi poskušali. Naše jedilne karte smo namreč štele in kuhari so nas le na številke pazili, kadar smo jih pokazali. Ker je bilo večkrat preveč drenja, smo se poslužili, da smo eno karto lahko dvakrat pokazali. In nekega dne sva to poskusila s sopotnikom, ko nas je večje število stalo v vrsti, da dobimo odmerjeno hrano, v katero je bil tudi kruh prirejen. Ko sem jaz pokazal karto, mi je kuhar odmeril moj del, zatem sem mu pokazal še karto za kruh, ki je dal drugemu, ki je stal za menoj, ker jaz nisem mogel vsega držati. Potem sem izročil karto onemu za menoj in za zopet drugemu, ki je potem zopet nastopil v vrsto, pokazal karto kuharju in dobil ponovno odmerjeno hrano, kajti kuharji so bili na številke.

Tako smo na ta način dobili za kruh, kajti za drugo hrano nam ni bilo dosti kar. Toda to našo zvijačo so kmalu pogruntali in začeli zmerjati z vsakovrstnimi primitivnimi izrazi, ki so mu primerni sled. Toda opazili nas niso; mi smo naprej tako delali, čeprav so večkrat opazili, da smo dvakrat z eno karto dobili kruh, čeravno pa nam je še posebe zlo. Nismo se brigali za kuharjevo zmerjanje; samo da smo ga prevarali, pa smo bili zadovoljni.

S pijačo je bilo bolje, ker vina smo imeli dovolj, slasti še, ker ga dekleta niso marala piti; izročile so ga nam, ki smo ga radi cukali. Vino so nam pa tudi delavci na skrivanji prodajali po nizki ceni. Seveda ga je bilo na prodaj v kantini, toda tam je bilo dosti dražje, zato si ga smo mogli privoščiti. Delavci so ga sebi odtrgali in naprej tudi skrbeli, da ga potem naši prodajalci po tako nizki ceni. Istotako so nam delavci prodajali živila na skrivaj in mi smo bili tiho v tem oziru. Vse se je delalo tajno; oni so nam prodajali po nizki ceni, mi pa kupovali kolikor nam je bilo mogoče.

Nadaljnja sitnost, ki smo jo imeli med vožnjo na parniku, je bil mrčes, s katerim so bili nabito oddeljeni Grki. Bili so polni uši, garjev in opraskan po koži, ko mrav obsen. Uši so se hotele pa svobodno razširiti na vse potnike, kar je bilo treba na vsak način preprečiti. Eden ali drug način preprečiti. Večkrat smo se morali dati poškropiti z nekakim oljem, s katerim smo pobijali to polagali v vodo paro, da so mrčes poginili. Naša obleka se je skoro popolnoma pokvarila, ker smo jo večkrat pomivali.

Grki so bili v resnici najbolj nesnažen narod na parniku; bili so umazani in razcapani, kakor pravi cigani. Bili so zelo nadležni; pri kosilu je bil vsak drenč in večkrat so se sami med seboj stepali, ko so se rinili, kdo bo prej dobil odmerjeno hrano. To se je ponavljalo vsak dan, ko smo bili na parniku.

Časi so objemali Grke pomorci ali delavci in drugi mornarji, toda kljub temu so se vedno zaganjali. V resnici je izgledalo, kakor da bi bili med pravimi divjaki. Tega obnašanja smo bili dosti sitni in bi se bili najraje ali znašli daleč stran od Grkov; toda morali smo potrpeti, dokler ne bo konec našega voženja.

Nekega dne se je raznesla po parniku novica, da je neka žena zbolela na nalezljivo bolezen. Komaj je vest dosegla potnike, je smo morali pred zdravstveniki nas je preiskal od nog do glave, ako se morebiti še pri kakšnem drugem potniku med nami ne skriva nevarna nalezljiva bolezen. Zdravnik je cepil vse potnike, da prepreči širjenje bolezni. Kmalu potem je nadaljnja nesreča zadela za isto boleznijo še par. Zatem so zaprli ženski oddelek in mi nismo mogli več do svojih sopotnic, s katerimi smo skupno obdi do doma. Ženski oddelek je bilo prepovedano izprehajanje po krovu, dokler je bila možnim se dovoljeno iti par ur na krov, toda takrat smo morali moški iti v svoje kabine. Mornarji so pazili, da se ne bi kljub prepovedi kateri moški približal med ženskami, ki so se sprehajale na krovu. Pod strogim zdravstvenim nadzorstvom smo bili šest dni; sporočili so nam, da je ena ženka nekolik bolna, druga pa je že v slabem stanju.

Parnik je plul dalje in dalje po morju gladini. Dnevi so hitro tekali in tako tudi tedni. Mi smo se približevali svojemu cilju. Oklavir sta bili tesni želji, preteklo več dni. Ena je bila popolnoma okrogla, druga je bila ravno krivuljasta. Ena je bila skorajda povsem izginila in druga se je raznesla vest, ako ne bo tudi ona odpravila predno doplujemo v ameriško luko, da nam bo zabranjeno izkrcanje in vstop na priseljeniški otok. Lahko pa se tudi pripeti, da nas vse skupaj vrnejo, od koder smo prišli. Če se to zgodi, sem si mislil, bodo vse hude stvari, ki smo jih videli in vse skrbi in sitnosti odpotovali v domovino.

Končno smo vendar pripluli v newyorško luko in parnik se je ustavil par milj od otoka Ellis Island. Na parnik so prišli ameriški zdravniki in nas natančno pregledali, da ne bi morebiti prišel kak nalezljiv bolnik s seboj. Izredno natančno preiskavo so napravljali, najprej za vse ženske, ki le zbolela na vsem morju. Vso obleko in perilo so nam razkužili, da bi uničili morebitne bolezenske kali v raznih predmetih.

Na tistem kraju je parnik stal par tednov in mi se nismo smeli izkrcati; bili smo pod stalnim nadzorstvom obrežne straže. Potniki smo obupno čakali svoje usode ter žalostno gledali v bodočnost. In vse te neprilike zaradi ene same ženske. Govorica se je ponovno raznesla med potnike, da ako omenjena bolna ženska v kratkem ne ozdravi, nas bodo poslali nazaj.

Naposled so dali ameriški zdravniki našemu parniku še trideset dni časa. Ako v tem času ženska ozdravi in ako noben izmed potnikov ne zboli, se bomo lahko izkrcali. V tistem odmerjenem času smo nestrpno pričakovali, kako bo naša sreča potekala. Ne verjamem, ako so se kakemu bolnemu človeku tako želeli okrevanja kakor smo ga mi naši bolni sopotnici, kajti z njeno boleznijo je bilo spojeno tudi naše zadržanje. Končno se je pa vse bolje izteklo kakor smo pričakovali. Ženska je popolnoma okrevala in nobeden izmed potnikov ni več obolel. Tako je le prišel dan veselja, ko smo stopili na suho zemljo na otoku Ellis Island.

Po ponovni preiskavi smo dobili dovoljenje, da se smemo izkrcati in da je vsa nevarnost nalezljive bolezni odstranjena. Našemu parniku je pripeljal manjši parnik, ki nas je prepeljal na otok. Toda tam se je šele začelo pravo življenje; morali smo vsi preobleči in se dobro okopati. Dali so nam novo spodnje perilo in zopet vse razkužili. Na otoku smo se nahajali nekaj dni, da so nas do dobrega pregledali in nas pripravili za nadaljnjo pot.

V času bivanja na izseljeniškem otoku smo se morali umivati po telesu z nekim razkuževalnim sredstvom. Ko je prišla vrsta name, da bi se moral namazati, kakor so me drugi posnemali, sem prišel pod prho in smrdljivo tekočino je zlivali v korito, toda redko me je zapazil. Proti temu sem se branil, nato pa z nekim predmetom udaril bržkone čez pleče, da sem odskočil kakor žaba, ki prileti ob trd predmet. Nato so me ponovno napolnili z ono smrdljivo tekočino, me prijeli za glavo in mi ukazali, naj jo pomočim v posodo. Jaz sem se torej popolnoma namazal po glavi in telesu. Tisti, ki me je držal čez pleča in prisilil, da sem glavo vtaknil v smrdljivo tekočino, je še nekaj mrmral, toda jaz sem izrazil ogorčenje.

Ko so uradniki in zdravniki videli, da smo popolnoma očiščeni, so nam naznanili, da bomo odpotovali kamor smo namenjeni. Morali smo še skozi zadnjo preiskavo, da so nas zdravniki še enkrat pregledali od nog do glave in potrdili, da smo zdravi in sposobni. Morali smo pred raznimi uradniki in pred komisarjem izjaviti naše želje, kamor želimo iti in kam nameravamo. Jaz sem dobro odgovarjal in tudi pokazal zahtevani 25 dolarjev; preiskava je bila končana in jaz sem lahko zapustil otok.

Dobil sem spremljevalca, s katerim me je prepeljal v malem motornem čolnu z otoka na drugo stran. Ko sem stopil zopet na suho, sem bil ponovno pregledan od zdravnikov; bilo ni nikakršne zapreke in s spremljevalcem sva se podala naprej. V nekem kraju sva vstopila v voz ozkotirne železnice in sva se odpeljala do agenture parobrodne družbe. Tam sem končno zopet prejel oddal od svojega kovčka in odpotoval v New York.

Uradniki v pisarni so govorili hrvaško in sem se z njimi lahko pogovarjal. Izpraševali so me glede vožnje in o potovanju. Povedal sem jim, da je bila vožnja dolga in da sem dosti časa zamudil predno sem dosegel svoj namen.

Ker nisem imel dovolj denarja, da bi si bil kupil vozni list do cilja, sem moral čakati v New Yorku, dokler nisem dobil potrebne vsote od strica. Uradniki so mi odkazali spalno sobo in mi pripravili so tudi streho, naj mi pošlje potrebni denar. Imel sem še 25 dolarjev, vozni list od Monroje, Mich., pa je stal 27 dolarjev in nekaj centov. Zato sem naročil uradnikom, naj zbranjujo, da mi stric pošlje še 20 dolarjev, kar bo zadostovalo za vozni list in druge stroške.

Ko sem se odpravil v odkazano sobo k počitku, sem upal, da bom potem naspal, a sem se motil. Kmalu sem se prebudil, kajti po meni je začelo nekaj laziti. Prižgal sem luč in začel pregledovati in zapazil sem cele roje stenic. Vse se je plazilo po postelji in po meni. Takoj prvo noč na ameriški zemlji me je napadla stenica. To res ne more biti tista zlata Amerika, o kateri smo se v starem kraju pogovarjali, sem dejal sam pri sebi.

Prižgal sem si cigareto in se usedel na posteljo, ki je kar zakripala. V sosednji sobi sta bila dva druga potnika, ki sta čula moje godrnjanje. Eden je potrkal na vrata moje sobe in vprašal, zakaj mrmram. Po glasu sem ju spoznal, da sta ona dva, katera sem zadel v pisarni. Povedal sem jima, da ne morem spati, ker mi ne dajo stenice miru. Potem smo se spustili v pogovor in povedala sta mi, da sta Bolgara in da se vračata v staro domovino, ker ju tudi v Ameriki postalo slabo in začelo primanjkovati dela. Pojasnila sem jima, da sem Slovenec in da sem prišel sem iskat srečo. Vse po vrsti sem jima razodel in oba sta me z zanimanjem poslušala. Pogovarjali smo se lahko, ker se je oba dovolj dobro znala slovanskega jezika.

Nadalje sta mi povedala, da so v Ameriki težka dela in jako nezdrava. Plača je nizka in da se ne da dosti prihraniti. Eden je rekel, da je bolje v bolgarskih brdih pasti koze nego garati na vroče pečeh za ameriške kapitaliste. Drugi me je svaril pred težkim delom, ki človeka lahko spravi v prerani grob. Ameriški kapitalistični sistem je tak, da hoče človek izmolsti iz delavca, da lahko grmadi ogromno bogastvo.

Tako sta mi Bolgara nekoliko orisala delavsko življenje v Ameriki. Čeprav sta mi pripovedovala v hrvaškem jeziku, sem ju vse razumel. Jaz sem jima omenil, da sem že dosti čul o Ameriki, toda največ je lepo strani. Prepričan sem pa bil, da tudi v Ameriki ne more biti vse dobro in to sta mi pojasnila tudi Bolgara. Vprašal sta me tudi, ali sem lačen ter mi ponudila jestvine, ki sta jih imela pri sebi. Prekinjala sta ameriški kapitalistični sistem, za katerega sta vedela, da izkorišča delavca in da je treba delati za skromno plačilo.

Tako sta mi Bolgara nekoliko orisala delavsko življenje v Ameriki. Čeprav sta mi pripovedovala v hrvaškem jeziku, sem ju vse razumel. Jaz sem jima omenil, da sem že dosti čul o Ameriki, toda največ je lepo strani. Prepričan sem pa bil, da tudi v Ameriki ne more biti vse dobro in to sta mi pojasnila tudi Bolgara.

Potem sem šel spat in v sobi se je dalo spati, ker so stenice naredile ponoči masko; na vsak način so me hotele napasti tudi ponoči, vendar sem nekako zaspal. Naslednji dan sem odšel iz sobe, kjer sem spal, in si poiskal nekoliko svežega zraka. Utrujen sem bil po dolgi poti, ko sem se odpravil k počitku.

Popoldne sem dobil denar od strica, ker je dospel denar od strica, kateremu sem prej pisal, da mi pošlje 20 dolarjev. V uradu so mi povedali, da denar že je, toda jim pride vsak čas in naj bom brez skrbi. Kakor hitro bo prišel, ga mi bodo izročili, da bom lahko nadaljeval pot.

Popoldne je denar vendar dospel in jaz sem bil resen nadvse in srečen, ker sem lahko izročil in potem me je pa nekdo odpeljal s potniškim avtomobilom na postajo New York Central železnice. Na postajo sem dospel le nekaj minut pozno in tako zamudil vlak.

Drugi vlak je imel odriniti še par ur. Moj spremljevalec mi je rekel, da ne utegne čakati pred odhodom vlaka; zato je poiskal nekega človeka na postaji in me naročil, naj pazi name in me spremi na vlak. Tisti človek je spremljevalca skoraj uslužno in napravil kakor mu je bilo naročeno.

Med časom čakanja na vlak sem se izprehajal v čakalnici in opazoval vrvež potnikov, ki so neprestano prihajali in odhajali. Ko sem pomislil na milijonsko mesto New York, v katerem so prebivali ljudje iz vsega sveta, sem tudi mislil na tisoče ljudi, ki so dospeli na postajo, da so prišli raznih narodnosti, med katerimi najbrž tudi Slovencev.

Končno je prišel vlak, s katerim sem se odpeljal proti svojemu cilju, v Monroe, Mich. Čez nekaj časa je bil moj spremljevalec izpisan, nato pa smo se odpeljali naprej. Vstopil sem v drug vagon, ki se je povsem razlikoval od evropskih, s sedeži na mehki sedel z visokimi nasloni, ki so me odpeljali v ameriška mesta.

==V==

Vlak je drdral po ameriških železnicah in jaz sem skozi okno opazoval nova mesta, nove vasi in polja. Zelena cesta me je vodila preko polja in gozda, med hribi in dolinami in odprl se mi je nov svet. Vse to sem opazoval skozi okno vlaka, v duhu sem pa preletel vse dogodke, ki sem jih doživel na poti. Poslovil sem se od svojih sopotnikov in sopotnic njih; razšli smo se na vse strani in se nismo več nikoli videli. Spomnil sem se Bolgarov, s katerima sem se sestal v hotelu ter začel razmišljati, kar sta pravila o Ameriki in zakaj sta se vrnila v domovino.

Na parniku sem se seznanil z nekaterimi sopotniki, naposled sem pa ostal sam in se med tujci vozil v vlaku dalje proti državi Michigan. Največja zmešnjava je bila na Ellis Islandu, kjer so nas razdelili v skupine, ki so odrinile vsaka v svoj kraj.

Ko je vlak drvel proti državi New York proti Pensilvaniji, sem začel misliti na razna mesta, o katerih sem čul govoriti v domačem kraju. Po večurni vožnji smo dospeli v Pittsburgh, o katerem sem že dosti čul praviti in da v njem živi veliko rojakov. Videl sem mnogo tovarn in črnega dima, ki se je valil iz visokih dimnikov. Opazil sem večjo skupino delavcev, ki so iz tovornih vagonov razkladali premog in ga s samokolnicami odvažali proč ter ga po nekem žlebu spuščali navzdol v nižje skladišče. Delavci so bili zaprašeni in umazani, da bi človek na pogled mislil, da so Afričani.

Vlak se je v Pittsburghu ustavil nekaj minut, nato je pa odbrzel zopet naprej. Po par urah nadaljnje vožnje se je ponovno ustavil na nekem mestu. Izstopil sem in tam sem moral zamenjati vlak. Čakal sem nekaj pol ure, potem pa sem se nekdo poklical, naj mu sledim. Pogrebal sem svojo prtljago, katero sem tako bil odložil in se z njim človekom, ki mi je dal znamenje z roko. Stopila sva k čakačjemu vlaku, na katerem sem ga spet našel, nato je vlak kmalu odrinil naprej proti strani države Pensilvanije.

V kratkem smo dospeli v državo Ohio in drveli naprej pod hribovito pokrajino. Prispeli smo v mesto Toledo, kjer se je vlaka ustavil le deset minut, nato je pa zopet odbrzel proti Detroitu, Mich. Jaz sem si pa mislil, ko bom enkrat v Detroitu, potem bo kmalu konec dolge vožnje.

V Toledu se mi je pridružil neka Italijanka, ki je potovala v Detroit. Začela me je ogovarjati v italijanščini in naredila mi je raznimi vprašanji. Hotel sem ji izvedeti, kako daleč je še do Detroita, toda nisem ji mogel povedati, ker sam nisem vedel.

Vožnja do mojega cilja je bila krajša nego sem si mislil, kajti razdalja od Toleda do Monroja ni kmalu prevoziti in sem mislil, da se bom moral peljati še dolgo. Pravzaprav sem mislil, da se bom moral peljati skozi Detroit, pa sem bil v zmoti.

Ko se je vlak ustavil v Monroju, Mich., je bilo treba hitro izstopiti, drugače bi se bil odpeljal naprej in moral bi poslušati italijanko, ki je bila vsa nervozna in je izgledala, da ji tudi ne gre prav. Zato je želela, da bi dobila kakšno osebo, da bi ji pomagala iz zadrege.

V Monroe sem dospel ob 10. uri, zvečer 19. marca. Iz Novega mesta sem odšel 14. januarja, torej sem bil na poti predno sem dospel na cilj, 62 dni. To je bila dolga pot, kakor Kolumbova, ki je mesece jadrala po širokem morju, preden je dospel v neznano deželo.

Na postaji v Monroju me ni nihče čakal in nisem vedel, kam bi se obrnil. Vlak je odpeljal naprej proti Detroitu, jaz sem se pa podal s svojo prtljago v čakalnico in tam čakal, da bo kdo prišel pome, ker jim je znano, da imam priti ta čas.

Čakal sem še eno uro, pa nikogar ni bilo. Šel sem ven, da bi hodil po ulicah v bližini postaje. Ko pa le ni hotel biti nikogar nikjer. Že za celo potrpljenje sem začel zapuščati. Sklenil sem, da ne bom več čakal. Podal sem se v notranjost mesta, kjer sem srečal nekega fanta in ga vprašal naslov, kajti razgovarjati se itak nisem znal z njim. Ko je pogledal naslov, mi je s kretnjami pokazal, kam se moram obrniti in da bom tam našel, kjer imam naslov. Jaz sem storil kakor mi je pokazal in čez desetkrat sem premeril križišča in ulice v temi. Našel sem le, toda v temi nisem videl hišnih številk. Torej je bilo nemogoče vedeti, kje imam hišo. Moral sem tavati, v kateri je stanovala strica. Tako sem taval po ulicah sem in tja ter prišel na konec ulice; hiša ni bila več naprej in vrnil sem se nazaj. Minil sem večkrat na postajo in tam čakal tako dolgo, da bo prišel stric Jože ali kdo drug ter me rešil iz težkega položaja.

Ko sem nazaj gredo proti postaji prehodil in prekoračil dve križišči, sem zapazil malo deklico, ki je prišla iz neke hiše in je hotela vstopiti v bližnjo prodajalno. Sklenil sem jo vprašati, ako zna kaj angleško, ki sem jo mislil govoriti. Pokazal sem ji naslov, ker drugače itak nisem vedel kaj govoriti. Ko je prečitala naslov, je kar obrnila in se nekoliko prestrašila. Pogledala me je in mi rekla v slovenskem jeziku: »To je pa prav tukaj. V hiši, kjer živim, je tudi Jože Krol, ki je pri nas na hrani.«

Nato je stekla nazaj v hišo, jaz pa sem šel za njo, kjer mi je pokazala. Sporočila jim je, da je tujec zunaj, takar so vsi prišli iz hiše in med njimi moj stric. To je bilo presenečenje, pozdravljanja in stiskanja rok. Vsi so bili veseli in jaz sem bil še posebej ganjen, kajti deset dni sem se podal v hišo in bogem sem hotel biti ne konca ne kraja.

Potrkal so mi s potrebnimi krepčilnimi in tudi lahke kapljice ni manjkalo. Zavladali smo vso noč in vzbujali korajžo. Jaz sem jim moral pa kar pripovedovati, kako je doma, kako je bilo z vožnjo in še druge stvari.

Stric me je upravljal, da me je bil prišel čakat na postajo eno uro prej, ker je mislil, da bom prišel z drugim vlakom. Ker me pa ni bilo, je zagotovil mislil, da ne bom dospel tisto noč. Jaz sem mu odgovoril, da je vse dobro, samo da sem končno prišel na cilj in me svoje ljudi.

Tisti večer smo dolgo kramljali in bili dobre volje. Razgovarjali smo se tudi glede dela in tako sem čul od njega, da je v Ameriki vse bolj na slabše potegnilo in da so zlati, dobri časi, o katerih smo še v stari domovini slišali, odšli v večne čase in se ne bodo vrnili. Jaz sem samo kimali z glavo in pritrdil, sam pri sebi sem si mislil, da bom še videl, kako bo sreča z delom.

Ker nisem imel dovolj prostora v hiši, kjer je bil moj stric na hrani, so mi dobili stanovanje v sosednji hiši pri nekem Poljaku. Na hrani sem pa ostal v hiši, katero sem našel s pomočjo one deklice, s katero sem se pogovarjal zvečer. Tako sem imel v eni hiši stanovanje, v drugi hrano. Na ta način se je začelo moje življenje v Ameriki.

==VI==

Dnevi so hitro tekli v novi deželi. Opazoval sem razmere v mestu Monroe in kolikor sem mogel sklepati, je bilo dosti narobe; videl sem več stvari, ki niso bile take, ko bi morale biti.

Šesti dan po mojem prihodu v Monroe mi je stric Jože rekel: 

»Menda bo treba iti kam za delo pogledat, Frank, kajti v tej deželi se ne da brez dela živeti, kakor tudi v nobeni drugi ne na tem svetu.«

Jaz sem mu odgovoril, da to sam dobro vem in da nisem prišel v Ameriko, da bom tu brez dela živel.

Stric Jože je bil zaposlen pri neki družbi par mesecev; ko se je pa še mene nadejal, je vprašal delovodjo, ako bi mogel dati tudi meni delo, kadar dobim iz starega kraja. Delovodja je stricu obljubil, da morda mi bo dal delo, toda obljubil ne more ničesar. Delovodja je tudi rekel stricu, naj me k njemu pripelje, kadar bom prišel, da bo videl, kako izgledam. Potem mi bo že preskrbel primerno delo, da ga bom lahko opravljal.

Nekega ponedeljka sem spremljal strica na delo in on me je predstavil delovodji. Delo sem dobil isti dan in začel takoj delati. S tem sem bil vpeljan v družbo ameriških delavcev in začel pot svojega obraza služiti privlačne ameriške dolarje.

V starem kraju večina ljudi ne ve, da se mora v Ameriki trdo delati in da večina priseljencev gara za borno plačilo. Tega si večina ne more predstavljati v starem kraju, ker potem jih ne bi tako veliko v novo deželo šlo. Ako bi jim kdo povedal resnico, mu ne bi verjeli, naznanjali bi ga in obtožili z lažmi. Tako bi se tistemu zgodilo, ki bi jim vse po pravici razodel in raztolmačil, kako se služi denar v Ameriki v zavarjenih premogovnih, v globokih železnih in bakrenih rudnikih, v tovarnah in gozdovih.

Ako bi nevedneži vedeli, kako težko se služi denar v Ameriki, bi odšli nazaj. Polomljenih je bilo že dosti ljudi zaradi privlačnega dolarja. Ameriška industrija zahteva letno tisoče delavskih življenj. Za vse nadloge, krize in težave v ameriškem delavskem sistemu vedo le delavci, ki se trudijo pri težkem delu za borni obstanek.

Na peti dan zaposlitve sem doživel razočaranje. Delovodja me je odpustil. Stricu Jožetu je rekel, da me je dobil, ko sem kadil pri delu in to je bil zadosten vzrok, da me je odpustil. Stricu je rekel, če mu to ni všeč, naj pa on pobere šila in kopita.

Zalutal sem bil okoli dvajset dolarjev. Plačal sem hrano in stanovanje in ostalo mi je par dolarjev. Nisam bil pa posebno srečen, ko sem storil prvi korak in se odpravil v Ameriko in najbrž tudi ne bom v bodočnosti. To sem lahko sklepal, ker sem že peti dan delo izgubil. Ker sem bil razočaran in te navlake, sem sklenil, da iščem drugo delo; upal sem, da se bo že kako preokrenilo in da bom dobil drugo delo.

Stric se je tudi nameraval posloviti in naselbine in odpotoval v Cleveland, kjer je upal, da bo kaj boljšega dobil. Kakor je namenil, tako je tudi storil čez par tednov je odpotoval v Cleveland, mene pa pustil v Monroju.

Jaz sem ostal brez dela in denarja pri tujih ljudeh. Stric je že poselil in me zapustil. Sedaj pa tukaj, kaj je Amerika, sem si mislil sam pri sebi. Denarja je bila mi sem imel, poleg tega sem bil pa še odrezan od svojih ljudi daleč v tuji deželi.

Taval sem, kaj bi storil in kam bi se obrnil. Nestete misli mi je rojilo po glavi, pa nobena ni bila prava. Naposled eno nekoliko iztuhtal in takoj mi je bilo lažje pri srcu.

V neki hiši je bilo par rojakov na hrani, med temi tudi Jože Novak. Z njim sem se seznanil, ker tudi on imel dela, bil je pa še okoli deset let v Ameriki. Zato so mu bili znani dobri in slabi časi.

Pripovedoval mi je, da se razmere hitro spreminjajo v Ameriki. Kadar je dosti dela, stanejo delavci in jih dajo v delo. Kadar nastane pa zastoj v industrijah, dobijo pa brezposelne za vsakim potom.

Pogovarjala sva se tudi o razmerah v kraju in o tamšnjih razmerah in tako sva v pogovoru pretehtala, ko sva kupi dohajala in iskala delo.

Takrat so bili slabi časi za delo in nisem mogel dobiti dela, sem pa imel nekaj dnevnih in drug zaslužek, ki se na pomlad pričnejo, še se niso pričela. Končno je prišla pomlad in z njo gorkejši dnevi in lepše vreme. Z zunanjim sva vedno tavala dan za dnem po ulicah in iskala delo. Vse sva pretaknila v vseh tovarnah sva pogledala in povsod so nama rekli, da nimajo dela.

Nekega dne sva dobila mislilno delo pri nekem Judu, ki je zbiral staro železo — vse od žlanke do polomljenega avtomobila. Te stare potrebje je imel velik kup ter čakal na čas, ko bo vse to prodal, da bo več skupaj spravil v denar. Pri njem sva delala sama dva dni in pol. Rekel je, da naju več ne potrebuje in da nama izplačal pičel zaslužek.

Zopet sva bila potisnjena med brezposelne in vržena na cesto. Gornjala in preklinjal sva kapitalistični sistem, ki ne dopušča, da bi vsi potrebni imeli delo.

Pretekla sta dva tedna od časa, ko sva z znancem izgubila delo pri Judu. Dokler sva imela stanovanje je rastel. Plačati je bilo treba, toda denarja ni bilo več. Tam, kjer sem bil na hrani, so me začeli postrani gledati in dosegel sem misliti, da moram od nedelje v cerkev, tam moliti in prositi Boga, naj mi pomaga iz zagate. A v katerem času sem zahajal. Ako sem hotel biti še nadalje na hrani pri omenjenih ljudeh, sem se moral ukloniti njih volji.

Tako sem se nekega dne vendarle odpravil v cerkev k službi božji, samo da sem imel mir in hrano v nedeljo. Toda v cerkvi nisem bil prav posebno razpoložen za molitev; razne misli so mi rojile po glavi ter me spominjale na žalosten položaj. Zato nisem mogel moliti. Sila me ni mogla pripraviti, da bi postal poberežen in tudi preveč bedasto se mi je delo, moliti lesene svetnike in jih prositi pomoči.

Ljudje, pri katerih sem bil na hrani, so se za nekaj dni pomirili in me niso več tako pisano gledali. Toda zabicevali so mi, da za neverne Tomaže, med katere spadam tudi jaz, ni prostora pod njihovo streho.

Zopet sem stikal za delom pred raznimi pisarnami, tovarnami in vsepovsod, kjerkoli sem se nadejal, da bi kaj dobil. Moj znanec je imel večjo srečo, kajti delo je dobil in tako sem moral zanaprej sam pohajati okoli.

Ker se je v naselbini nahajal tudi neki rojak, ki je bil oženjen z mojo teto, mi je končno on dobil delo. Zaposlen sem bil v neki livarni, toda jaz se nisem smel ozirati, kakšno je delo, pač pa hitro prijeti zanj in nekaj zaslužiti.

Delo je bilo ponočno in plačano od kosa. Prevažal sem železo na samokolnicah, s katerim so imeli drugi večji livarji opravke in vse drugo pripravljati livarjem in odvažati proč, kar so izdelali. Delo je bilo težko in naporno, roke sem imel vse žuljave takoj v prvih dneh. Nekega tovariša sem vprašal, ako se mora vedno tako težko delati v livarnah. On mi je povedal, da to je kontraktno delo, plačano od kosa in da pri takih delih se mora povsod trdo delati. Sicer se pa več zasluži nego pri lahkih delih.

To delo sem opravljal le nekaj dni; nisem mogel dalje vzdržati, ker je bilo pretežko, poleg tega pa je bila hrana pri tistih ljudeh tako slaba, da sem bil večkrat lačen nego sit. Torej ne bi bil mogel že zaradi hrane dolgo vzdržati pri tako napornem delu.

Nekega dne mi je bil gospodar, pri katerem sem bil na hrani, kar v loncu prinesel jedačo v tovarno. Jaz sem mu rekel, naj kar v kot postavi, da bom že potem zmazal, ko bom malo počival.

Gospodar je delal v neki papirnici, kamor se mu je mudilo. Ko je odšel, sem odložil vročo lopato, ki se je ugrela od hitrega dela, ko sem premetaval prst, kar je bilo tudi kontraktno delo. Pogrebal sem lonec, katerega je gospodar prinesel, da se pokrepčam, kajti bil sem dovolj lačen. V loncu je bilo kislo zelje, nekaj žgancev in majhno kosče govedine. Ko sem tako gledal v lonec, se mi je približal neki Poljak, moj sodelavec. Hotel je videti, kaj mi je prinesel moj gospodar. Ko sem mu pokazal, se je začel na glas smejati in norčevati. Rekel je, da je moja hrana taka ko v starem kraju, kjer smatrajo kislo zelje za priboljšek in pravo slaščico. Mene je popadla jeza in pograbil sem lonec z jedjo in ga tresčil v neki kot v tovarni, da se je vse razletelo. Potem mi je Poljak dal nekaj prigrizkov od svoje jedi, da sem potolažil lačni želodec.

Naslednji dan sem pustil tisto težko delo. Odšel sem bil pa tudi od tistih ljudi, ki sem bil pri njih na hrani ter se preselil k teti na stanovanje in hrano. Tako so me vedno spremljale vsakovrstne sitnosti in se me držale. Vedno sem bil postavljen iz dežja pod kap.

Nekega dne sem prejel pismo od strica iz Clevelanda, ki se je tam nahajal že en mesec. Sporočil mi je, da dela še ni dobil in da bo še par tednov počakal v Clevelandu. Mene je vprašal, če sem delo dobil, delam in če sem še na starem prostoru na hrani in stanovanju.

Jaz sem mu odpisal in pojasnil svoj položaj. Da sem delo že imel in izgubil, da sem brez denarja, na stanovanju in hrani pa pri teti. Nadalje sem mu pisal, ako bo on v Clevelandu delo dobil, naj ga še meni preskrbi, potem bom prišel za njim.

Začel sem zopet stikati za delom in tavati okoli, toda dobil nisem nič. Se tisti ga niso mogli dobiti, ki so bili še več let v Ameriki, kako naj bi ga dobil jaz »greenhorn«, ki nisem bil vešč angleškega jezika! Da bi mi bil kdo drugi delo preskrbel, tega izgleda tudi ni bilo. Zato sem se kar vdal v usodo in čakal, pa naj pride kar hoče.

Kmalu sem prejel drugo pismo od strica. Pisal mi je, da dela ne more dobiti in da bo odšel iz Clevelanda v rudnike in poskusil delo pod zemljo. V neki rudarski naselbini je bila njegova sestra oziroma moja druga teta, ki mu je pisala in pojasnila tamnošnje razmere.

Čez par dni sem prejel pismo od strica iz Bradleya, O., kamor se je bil preselil. Sporočil mi je, da je delo dobil in kakor hitro bo spoznal razmere in bo prilika, da pokažem, da bi tudi jaz dobil delo, mi bo takoj pisal, naj pridem za njim.

Jaz sem mu nemudoma odpisal in mu še enkrat omenil svoj bedni položaj. Ponovno sem ga prosil, naj mi hitro sporoči in tudi pošlje potreben denar, da si bom kupil vozni listek in plačal dolg, ki sem ga imel tam, kjer sem bil na stanovanju in hrani.

Po par mesecev bivanja v Monreju, Mich., sem končno, ko so odrinili v pitomorovno okolje v državo Ohio. Stric mi je poslal toliko denarja, da je bilo dovolj za vozne stroške in da sem plačal dolg za hrano in stanovanje.

Poslovil sem se od tete, znancev in prijateljev ter odšel na pot za delom pod zemljo. Ker nisem bil potkovan v angleščini, sem dobil nekega kolarja, da mi je na kos papirja napisal potrebne stvari, da bi jih lahko pokazal na postajah in na voznih, ako bi me slučajno kaj vprašali.

Na potovanju nisem imel posebnih težav. Paziti so name in tako se nisem nič bal, da bi se izgubil v neznani strani. Dospel sem v Cleveland, kjer sem prestopil in odšel drugam vlak, s katerim sem se odpeljal proti rudarski naselbini.

Iz Clevelanda sem se vozil do mesta Alliance. Tu sem moral izstopiti in se peljati dalje z drugim vlakom. Moral bi iti na drugo postajo in od tam se z drugim vlakom odpeljati dalje. A to nisem vedel kam obrniti. Jaz sem gledal okoli sebe in se obračal na vse strani, da najdem koga, ki bi me sprejel, kamor je bilo treba. Čudno se mi je zdelo, ker so pozabili name, kajti pozabil sem, da sem imel vozni listek kupljen do Alliance in zato niso več skrbeli zame. In čakal sem določeni in stopical po prostoru, sem začel nervozen prehajati skupaj z drugimi ljudmi. Sklenil sem, da pridem v obzir, kakor ko bom kaj moral obrniti.

Ko sem jim povedal, kako je z menoj in kam me namenjen, sem dobil takoj skokil in našel taksi, šoferju pa naročil naj me odpelje na drugo postajo. Tu sem dobil pravo vozovnico in kupil vozni listek do Dillonvilla. Vlak je zapeljal mimo rudarskih naselbin in ustavljal na postajah. Potniki so izstopali in vstopali. Kmalu je vlak privozil na postajo v Dillonvillu, kjer sem moral izstopiti ter je bilo konec moje vožnje po železnici.

Tam nisem imel nikakih znanstev, ker sta me čakala stric in mož moje tete. Dalje proti Bradleyju smo se vozili v avtomobilu, kamor smo srečno dospeli.

Dospeli na dvorišče hiše, v kateri sta stanovala teta in stric, smo poskakali iz avtomobila in jaz sem urne oddel v hišo ter se pozdravil s teto, ki se nisem videl dolge dobe, kakor sem jih poznal že nekdaj, kajti sem bil še otrok, ko je odšla v Ameriko. Potem sem se pozdravil z njenimi otroci, mojimi bratranci. Očeta sem že pred leti izgubil; umrli mi je bil za preteklo boleznijo jetiko. Mož, ki je bil prispel z avtomobilom po mene, je bil drugi soprog moje tete.

Že naslednji dan po prihodu v rudarsko naselbino, sem šel na delo pod zemljo in si začel na nov način služiti svoj vsakdanji kruh. Stric je bil v tovarni kakor knjigovodja. Vprašal je delovodjo, ako bi dobil delo, ko sem se nahajal v Michiganu, kar je bilo mogoče. In tako sem šel v njegovo pisarno, kjer me je stric predstavil. Delovodja me je pozdravil kakor kakšnega starega znanca in me namignil, kar naj je pravo dobro delo. Zatem me je vpisal v knjigo med imena drugih rudarjev, nato pa me je naročil, naj mi pomagajo priskrbeti orodje, ki ga bom potreboval pri kopanju in nalaganju premoga.

Tako sem bil vpeljan v družbo trpinov pod zemljo ter začel delati v zaprašenem in smrdečem rovu. Moral sem tudi pristopiti v unijo in plačati pristopnino $25, kar sem odplačeval v obrokih, po par dolarjev vsakih štirinajst dni. Stric mi je pomagal kupiti razno orodje v bližnji trgovini. Dobil sem novo delo, novo orodje in prestopil v novo organizacijo. Kako bo šlo z delom pod zemljo, je bilo vprašanje, na katerega takrat še nisem vedel odgovora.

Teta in njen mož Andy sta hotela od mene izvedeti več reči in novic iz stare domovine. Kako je bilo med vojno v naših krajih, kako je tam z delavci in kmeti in še drugo so hoteli izvedeti. Jaz sem moral pripovedovati in pripovedovati. Kadarkoli je prilika nanesla, smo začeli pogovor o starem kraju, jaz sem jim pa tudi rad pripovedoval, ker sem vedel, da jih zelo zanima. Povedal sem jim vse, kar sem vedel in znal. Pojasnil sem jim, da tudi v starem kraju razni zajadli živijo na kožo ubogega trpina. Ena stran naroda trpi in kloni pod težo bremena, ki ga prenaša, druga si pa gladi pot naprej, da si zasigura udobno življenje.

Teta, njen mož in stric so dobro razumeli moje besede in mi tudi pritrdili, da so jim razmere znane in da je tako tudi v Ameriki, v deželi mogočnega kapitalizma. Povedali so mi, da dosti izvedo iz naprednih časopisov in izkušnje so jih tudi izučile. Prav smejati sem se moral možu tete, ki mi je pravil, da je popolnoma izgubil vero in da bo le takrat še kakšen dolar dal verskemu učitelju, kadar bo z njim skupaj delal v rovu, ko bosta skupaj nalagala in kopala premog in skupaj vdihavala nezdrav podzemski zrak.

Čestokrat sem čul, da človek izgubi vero, kadar ima vsega preveč, toda še večkrat sem pa čul, da jo izgubijo tisti, ki neprestano živijo v trpljenju in pomanjkanju. Med te sem se tedaj tudi jaz uvrstil in sedaj mislim po svoje in kakor me učijo moje življenjske izkušnje.

==VII==

Prvi dan nisem dobil dela v rovu. Bil sem še pravi »greenhorn« in zato mi je stric vse natančno razkazoval in me učil, kako se mora kopati »enkrat« in kako se moram spretno sukati, da bom imel več uspeha pri delu in več zaslužil. Ni potrebno, da bi natančno opisoval, kako se pri nas novinec začne delati v rovu. Grmenja in stresanja je bilo toliko, da sem mislil, da ne bo vsak čas zrušilo skalovje in nas pokopalo. Stari rudarji mi niso hoteli dobro svetovati, ker sem se v njihovih očeh še vedno zdel »zelenec«. In dim od smodnika mi je polnil pljuča, da sem začel pošteno kašljati.

Tako prvi dan nismo dobili dovolj vozičkov, ker ni bilo med nami dovolj naročil in nismo kaj prida zaslužili. Stric mi je kmalu dobil pet vozičkov, v katerega sva zlagala naloženo, težko delo kopanja. Po unijskih lestvicah so plačevali 76 centov od tone, torej sem prvi dan zaslužil dva dolarja.

V prostoru, kjer sva delala, je bila premogovna žila okrog pet čevljev visoka. Nad premogovno žilo je bila plast kamna, ki so ga rudarji tudi nazivali »u-« ali »peh«. Tista plast je bila debela približno en čevelj, ponekod več, ponekod pa tudi manj. Plast so morali rudarji odstranjevati, ker je bilo na tem mnogo zamude. Po nekaj kamnih sem padel in se polomil s premogom, ki ga je bilo potem treba očistiti. Več časa se je tisti kamen tako držal, kakor bi ga sam peklenski kopiral in ga je bilo treba streliti. Bilo je dosti dela z »ušivim pehom«. Rudarji pa so dobili za odstranjevanje kamna pet centov pri vsaki toni naloženega premoga. Dosti je bilo zastonjskega dela in zato so ga rudarji upravičeno imeli za imenovano. Potem sem je bila lastnica od tone premoga 71 centov, dokler se na pet centov za kamen, kar je skupaj znašalo 76 centov od tone, ne znižuje. Kako je kamen debel v nekaterih prostorih. Ako je bil kamen tanjši, je bilo bolje za rudarje, ko je bil debelši, pa slabše in rudar je dostikrat preklinjal tisti »peh«.

V tistih časih je zaslužil rudar od šest do osem dolarjev na dan, ako je šlo vse po sreči in ako je bil dovolj vozičkov. Baš v tistih junijskih dneh, ko sem začel delati v rovu, je rov prav slabo obratoval. Premogovi delavci pa niso imeli dovolj naročil in rudarji tudi ne stalnega dela. Delali smo le tri dni v tednu in še takrat nismo dobili dovolj vozičkov. Zato je bil pa tudi zaslužek, ki sem ga prejel na plačilni dan, tako majhen, da nisem vedel, ali bi tiste dolarje dal sam ali jih dal, kajti denar sem imel razdeliti na več strani. Moral sem odšteti za najpotrebnejšo hrano in stanovanje. Poleg tega sem kupil obleko in druge stvari, pa sem moral kar čakati na izboljšanje. K večjemu sem prejel do 20 dolarjev na plačilni dan, toda največkrat je bilo manj. Ostali rudarji so bili tudi slabo podkovani v finančnem oziru in z menoj vred potrebni večjega zaslužka za vzdrževanje svojih družin.

Počitnic smo imeli dovolj in tako tudi prostega časa. Čestokrat smo se zbirali v družbi skupin, hodili drug k drugemu na obisk in razpravljali o rudarskem življenju. Mnogokrat smo govorili o politiki, toda vsa glava, katera beda vse vlada med ubogega rudarja, nas niso zanimale.

Nekoč nas je obiskal neki rojak, ki je prodajal obleko in še to, da ima v bližini naselbina Bradley brata, ki se je kupil farmo. Hotel je priti do izpremenbe v življenju, pa si je mislil, da bi bilo dobro, ako bi se hotel podati na ameriški zemlji.

Kupili so osemdeset akrov obsežno farmo in začel novo življenje. Nekega dne sva se s stricem podala na obisk k temu slovenskemu farmarju, da vidiva, kako se rojak počuti in kako uspeva. Vzela sva pot pod noge in kmalu dospela do rojaka.

Na farmi smo se z rojakom lepo pozdravili. Najinega prihoda je bil zelo vesel in naju je gostoljubno sprejel. Ko sva prišla, je ravno nekaj popravljal okoli stanovanja, da bo lepše izgledalo. Potem sva začela s pogovorom in vsak je svoje povedal. Midva o najinem položaju, farmar pa zopet o svojem.

Po kratkem govoru naju je povabil v hišo in predstavil ženi. Bila je prijazna in udana ženica, ter je bila tudi ona vesela najinega obiska. Nato smo zopet nadaljevali s pogovorom, farmar in njegova žena sta pa na mizo postregla z obiljšim vinom in tudi z močnejo kapljico, ki mi je šla v glavo. Ženica je bila zgovorna in povedala je, da se imajo še precej dobro. Res, da imajo še nekaj dolga, ko pa tistega plačajo, bodo postali popolnoma svoji gospodarji in se jim ne bo treba nič več bati. Njen mož je pojasnil, da mora ob priliki še brez delov v rovu in da z zaslužkom plačuje dolg.

Po pogovoru in okrepilu s pijačo naju je farmar povabil, naj si ogledava posestvo. Lega farme je bila nekoliko hribovita, toda zemlja je izgledala rodovitna. Velik kos zemlje je imel posejan s koruzo, katera je bila izredno velika v mesecu juniju. Bolj prileten možiček je imel že odraščene otroke, tako tudi dva sinova, ki sta mu bila dobra opora pri delu. On se je pohvalil in razkazoval otroke in na obrazu se mu je bralo, da je zadovoljen. Ko poplača ves dolg, bo neodvisen od rovov, v katerih se morajo rudarji mučiti.

Ko sva si s stricem ogledali posestvo, naju je zopet popeljal proti hiši, kjer smo posedli v mehko travo pod sadnim drevjem na obsežnem vrtu poleg hiše. Nato je pozval enega izmed sinov in mu naročil, naj gre v klet in prinese par steklenic domačega piva. S stricem sva si poslala že z hladnim pivom, ki je imelo prav dober okus. Poslužili smo se pijače in tudi prigrizka. S stricem sva res prav uživala, ko sva šla na obisk k dobri slovenski farmarski družini.

Končno sva se odločila, da se vrneva domov, ker nisva hotela predolgo ovirati družine na farmi, ki je imela dosti dela v poletni sezoni. Prav lepo sva se zahvalila za potrebščine in se poslovila. Oni so nama še pripomnili, naj jih ob priliki ponovno obiščeva. Prav zadovoljna sva bila s tem obiskom slovenskega farmarja.

Ko sva prišla domov, je šel stric takoj na pošto in kmalu prinesel Prosveto in jo začel z zanimanjem čitati. Jaz sem komaj čakal, da je on pregledal list, da ga je potem dal meni, da sem se jaz poglobil in prečital zanimivosti. List Prosveta se mi je dopadel, ker je temeljito razpravljal o delavskih razmerah in prinašal podučljive članke ter seznanjal čitatelje z dogodki po vsem svetu. Iz Prosvete sem se učil, koliko je treba še delavcem preden bo delavec prišel do svojih pravic. To mi je dalo pogum, da ne sme dremati in vreči puške v koruzo, pač pa vstopiti v vrsto naprednih delavcev in se skupaj z njimi boriti za pravice in boljše življenje.

Naslednji dan je rov zopet obratoval in jaz sem šel z veseljem na delo. Dobil sem več vozičkov in s tem tudi več zaslužka. Upal in želel sem, da bi se kmalu začelo bolje delati, da bi se v finančnem oziru malo opomogel, da ne bi bil vedno reven ko cerkvena miš. Želja se deloma uresničila, kajti dobivati sem začel več vozičkov in tudi več dni smo delali v tednu. Naposled se je toliko izboljšalo, da smo delali po pet dni na teden in to je bilo zame že nekaj posebnega. Na plačilne dneve sem dobil več denarja in s tem mi je bilo omogočeno, da sem si kupil potrebne stvari. Ko sem dobil dvajset dolarjev, je bilo to nekaj posebnega na plačilni dan. Dobil sem bil pa vse, toda so mi odtrgali za unijsko karto, unijske prispevke itd.

Kmalu sem se privadil rudarskega dela in življenja. Čeprav je bilo težko delo, sem ga vzljubil, ker sem imel primeren zaslužek. Dnevi so potekali drug za drugim, nato zopet tedni in postal sem izurjen rudar. Delu sem popolnoma privadil kakor tudi novemu življenju. Hodil sem na delo pod zemljo ter kopal in nakladal »črni diamant«.

==VIII==

Andy, mož moje tete, je imel brate, ki so tudi delali v premogovniku v neki drugi naselbini nedaleč od Bradleya. Tam se je nahajalo delovno mesto, kjer so delali dva dni na teden. Nekega dne so nas prišli obiskat s svojimi družinami, kajti dva sta bila oženjena in imela že precejšno število otrok.

Med temi štirimi brati je bil Janez najstarejši, za njim je bil Andy, potem Karol, najmlajši pa je bil Frank. Janez je bil že dolgo časa oženjen in je kopico otrok. On je takoj odprl pogovor o delu in vprašal Andyja, ako je mogoče dobiti delo v Bradleyu. Andy je natančno razložil bratom razmere in delavski položaj v okolju Bradleya ter da se sliši, da je družba dobila več naročil in da se bo za naprej bolje delalo. Zato lahko poskusita z delom tu; najbolje pa bo, če vprašata upravitelja pri delovodji.

Janez je bil zadovoljen in je tisti dan že šel z Andyjem k delovodji, ki jima je povedal, da je družba dobila več naročil in da bo v kratkem zaposlila več rudarjev. Janezu je rekel, da lahko začne delati naslednji dan. Tega je bil Janez vesel. Delovodji je rekel, da bo naslednji dan prišel v pisarno in potem pričel delati v rovu. Nato sta se poslovila in odšla.

Ko sta dospela domov, je Janez takoj pripovedoval, da je delo že dobil in da bo začel drugi dan delati. Poslovodja je celo naročil, ako ve za nekaj izkušenih rudarjev, naj jim pove, da lahko dobijo delo v istem rovu. Janez je kar pri nas ostal, Karol in Frank pa sta odšla k nekim znancem.

Janezu se je delo dopadlo, še bolj pa dolarji, ki jih je služil. Njegov zaslužek je bil precej večji nego v prejšnjem rovu. Prostor je dobil poleg mene, stric Janez in tako smo bili skupaj v rovu in hodili drug drugemu gledati, kako delo napreduje.

Janez se je odločil, da ostane v Bradleyju. Najel je truk, na katerega so naložili pohištvo in družino. Z njegovim preselitvijo je naselbina Bradley narasla za osem glav. Kmalu smo pa enega Janezovega izgubljali. Bil je stric Jože, ki se je vrnil v Cleveland, ko sem se še privadil delu v rovu. Vrtal in kopal sem naprej pod zemljo, ko se je stric odločil, da se vrne v Cleveland. Tja pa ni šel za delo, pač pa na vodovino, s katero se je spoznal in dopisoval.

Ostal sem še nadalje na hrani in stanovanju pri teti in redno hodil na delo v rov. V rovu sta me čestokrat obiskala vsak Andy in njegov brat Janez ter mi tudi pokazala, kar sem že sam vedel. Stric Jože jima je bil namreč pred odhodom naročil, naj pazita name, češ, da se človek mora v vsakem novem delu učiti, kako naj spozna, kaj je prav. Tako sem kopal, vrtal in razstreljeval »črni diamant«, ga nalagal na vozičke in dalje rinil pod zemljo za premogovimi žilami in skušal čim več zaslužiti. Vozičkov sem imel dovolj, včasih in največ pa sem jih dal tudi drugim rudarjem, ako so slučajno imeli dovolj nakopanega in iztržnega premoga.

Nekako en mesec in pol se je dobro delalo, potem pa so naročila za premog zopet začela pešati in mi slabše delati. Bilo je to v vročem poletnem času in rudarji smo imeli zopet dovolj počitnic.

Nekega dne je moja teta iztaknila v časopisu neke rojakinje v državi Missouri, pa se je odločila, da ji bo pisala in jo vprašala o tamnošnjih delavskih razmerah. V enem tednu je že prejela odgovor od tiste ženske. Poročala je, da so tam dosti premogovniki, ki pa ne obratujejo, ker nekaj popravljajo v rovu. V enem mesecu bo vse popravljeno in urejeno, potem pa bodo rovi obratovali s polno paro. Takrat ji bo ponovno pisala in dala vedeti, ako bi hoteli iti tja za delom.

Po prejemu tistega pisma je nas je lotila izredna želja za preselitev. Kar neka tajna sila nas je vzpodbujala in nam dajala pogum za odhod iz Bradleya, čeprav smo vedeli, da se tam ne bo denar kar po tleh pobiral, pač pa bo treba tudi delati zanj kot vsepovsod.

Nekako tri tedne smo še ostali v Bradleyju. Med tem časom sta moja teta in ženina v Missouriju izmenjali še nekaj pisemnih pogovorov, nakar smo se odločili, da odrinemo na daljšo pot proti zapadu, v rudarsko mesto Marceline, Mo.

Spravili smo skupaj hišno opremo, orodje, obleko in drugo drobnarijo ter jo zložili v kovčege in večje zaboje. Vse to je bilo odpeljano na tovorni vagon na cilj. Teta in otroci so potovali po železnici, dva večja sinova, vsak Andy in jaz smo se pa odločili, da se odpeljemo s fordom, katerega je šofiral Andy. Njegov brat Janez je še ostal v Bradleyju. Poslovili smo se od njega in njegove družine, znancev in prijateljev, nato pa odrinili na pot.

Ko je Andy privozil z avtomobilom do Dillonvilla, osmelili in dali našo »Liziko« preizkusiti izkušenemu mehaniku, kajti pot je bila dolga, zato je bilo treba vse natančno urediti, da ne bi med potjo imeli preveč sitnosti. Mehanik je pregledal in popravil neke malenkosti, nato nam je pa rekel, da je vse »ali right« in da lahko brez skrbi nadaljujemo našo potovanje. Drveli smo naprej po lepo tlakovanih cestah proti zapadu. Opazovali smo polja, preko katerih se je cesta vila; žito je zorelo in ponekod so ga že spravljali pod streho.

Še tisto noč, ko smo se odpravili na pot, smo prevozili državo Ohio in dospeli v Indiano. V Indiani je polje izgledalo slabotno. Cesta se je vila preko farmarskih naselišč, toda vse je izgledalo bolj skromnaše. Poljski pridelki so kazali slabo, koruza je bila bolj pritlikava, se celo trava je izgledala slabotna nego v Ohiu.

Pozno v noč smo se ustavili na nekem posestvu. Andy je zapeljal s ceste in mi smo se kar pod milim nebom za silo naspali. Naslednji dan smo zopet nadaljevali potovanje proti Missouriju. Istega dne smo dospeli v mesto Indianapolis, kjer se pa nismo ustavili.

Tretji dan naše voznje smo dospeli v St. Louis, v državo Missouri. Do tu nam je slo vse po sreči, v St. Louisu nam je pa »Lizi« odpovedala pokorčino in Andy je ni mogel več priličiti na nadaljnjo pot. Slišali smo, ko je nekaj počilo, toda tako pokanje se je pri avtomobilu veckrat čulo; ker ni hotela »Lizi« nikakor naprej, smo poskakali dol. Andy je pogledal, ako ima s tem kaj gasoline, istotako je pregledal mehanične dele, toda ugotoviti ni mogel vzroka in kaj se je polomilo. Eden od bratov se je potem podal v bližnjo garažo in povedal, da je avtomobil odpovedal in da noče več dalje.

Iz garaže je kmalu pripeljal nekdo s trukom in naso »Lizi« odpeljal, da jo preiščejo večji mehaniki in popravijo. Vozili so jo na dvoje ter s svojimi spretnimi rokami kmalu našli vzrok. Dobili smo pomiljen predmet, ga nadomestili z novim in »Lizi« je bila v kratkem času zopet »all right«. Andy je pa prejel na koncu papir račun za 16 dolarjev. Seveda se je malo popraskal za usesi, toda pomagati se ni dalo. Izrekel je par mastnih, nato pa plačal z lahkoto vsoto.

Zopet smo zašedli popravljeni avtomobil in Andy je krenil z njim skozi mesto. Vse je slo gladko naprej, dokler nismo dospeli zunaj mesta, kjer nismo mogli najti prave ceste. Katerega smo vprašali, vsak nam je drugače povedal in na ta način smo krožili po mestu in okolici tri ure. Izpraševati smo tu in tam, da bi nam kdo povedal, katera cesta drži tja, kamor smo bili namenjeni, toda nihče nam ni vedel povedati. Naposled smo jo sami našli, nakar smo nadaljevali pot v pravo smer.

Po par urah je ostalo zakajeno industrijsko mesto St. Louis daleč za nami. Mi smo se bolj počutili, ko smo se iznebili prometnih ulic v mestu in okolici ter zopet drveli naprej po deželski cesti v čistem ozračju preko kmetijskih farmarskih pokrajin.

Cesta, po kateri smo se vozili, ni bila tlakovana, zato vožnja ni bila prijetna. V nekaterih krajih je bila cesta kotanjasta in naša »Lizi« se je gugala, da smo mislili, da se bomo prevrnili. Po cesti je bilo tudi precej prahu, ki pa nas ni oviral, toda kadile se je za nami kakor bi se nam vrag smejal.

Proti noči dospeli v neki kraj, kar nam je napravilo dosti sitnosti. Cesta je postala zopet slaba in »Lizi« se je začela sukati na vse strani. V nekem kraju smo zablodili kakor na vrtuljaku. Težava pa je bila mila in se nismo nikjer prevrnili.

Četrti dan naše vožnje okrog šeste ure zvečer smo končno dospeli na cilj, v rudarsko naselbino Marceline. Kakor je leži, gledalo, so neprestano pazili, kajti ko smo dospeli v naselbino, nas je neki fant vprašal, ako prihajamo iz Bradleya. Fant je pa tudi opazil licenčno tablico na avtomobilu in iz tega sklepal, da smo pravi. Bil je sin tiste ženice, s katero je bila moja teta v korespondenci. Vzel nas je za avtomobil in pokazal nam je pot na svoj dom, kjer nas je bilo konec našega potovanja.

Povedal nam je, da je moja teta z otroci že dospela in da nas pričakujejo. Ko smo dospeli na cilj, so nas otroci takoj obstopili avtomobil. Bili so veseli, ker smo dospeli in prišli za njimi. Pozdravili smo se tudi z gospo in drugimi. Nato smo se podali v hišo, kjer smo bili tako potrebni po vsem in prijetno razpoloženi, ko smo se zopet dobro okrepčali po dolgi vožnji.

Teta je bila dospela z otroci dva dni prej, ker je vlak hitreje premagal razdaljo kakor mi z avtomobilom.

Ženska, h kateri smo se bili vselili, nam je pripovedovala svoje doživljaje v Ameriki. Med njimi je umrlo že precej njezinih otrok, ali pa je nakopal v nezdravih krajih kakor nekoč v starem kraju. Po moževi smrti se je borila z otroci skozi življenje.

S tem je bilo našega pogovora konec, ker sta se Andy in njegova žena spomnila, da bo treba nekaj ukreniti glede stanovanja, ker v hiši ni bilo za vse prostora. Postrežljiva ženica se je takoj ponudila, da gre z Andyjem in mojo teto in jima pomaga najti primerno stanovanje na naselbini, ker je bilo dovolj praznih hiš; stanovanja ni bilo težko dobiti. Po eni uri iskanja in povpraševanja so se našli primerno hišo. Plačali so najemnino za en mesec naprej in na ta način zagotovili primerno stanovanje s petimi sobami.

Najemnina je bila deset dolarjev mesečno, kar ni bilo dosti, vendar dovolj, ako se je upoštevalo delavske razmere.

==IX==

Po našem prihodu v Marceline smo se od tesnobe, v kateri smo živeli, preselili v novo stanovanje. S tovornim vlakom je dospela naša oprema in pohištvo. To smo nemudoma prepeljali v novi dom in ga uredili po svojem okusu. Že prvo noč smo se pošteno naspali, ker smo bili utrujeni od dolge vožnje in raznih sitnosti. Potem smo si nekoliko ogledali naselbino in končno je bilo treba iti pogledat tudi za delom.

Podali smo se k delovodji premogovnika ter ga vprašali za delo. Povedali smo, da smo izkušeni rudarji in navedli kraje, kjer smo že delali.

Delovodja nam je pojasnil položaj v tistem rovu, da so imeli več stvari predelati in popraviti, da morajo še postaviti novo zgradbo in da bo zelo približno mesec časa preden bo vse izgotovljeno in nato bo začel rov obratovati.

Mesec čakanja se nam je zdelo nekoliko predolgo. Ker si nismo mogli pomagati, smo morali počakati na tisti čas, ko bo rov začel obratovati.

Od delovodja smo se podali v urad rudarske unije in tam oddali naše unijske karte. Uradniki so nam povedali, da bodo že skrbeli, da bomo takoj začeli delati kakor hitro bo rov odprt in da nam bodo pomagali, da se nam ne bo godila kakšna krivica v tem oziru.

Vrnili smo se domov, kjer smo povedali, kaj smo izvedeli glede dela. Teta se je začudila, ko smo ji pojasnili, da bomo morali še en mesec čakati. »To je malo preveč,« je rekla.

Teta je imela farmo v Naylorju, Missouri. Ko je izvedela, kako dolgo bomo morali še čakati na delo, se je odločila, da izkoristimo prosti čas in se podamo na farmo, ki je bila oddaljena okrog 150 milj od naselbine Marceline. Teta in njen mož sta se odločila, da bosta vzela s seboj le dvoje otrok. Jaz, njena sinova in hčerka smo ostali doma in si peljali.

Farmo sta dala v najem nekim ljudem in hotela sta videti te ljudi in obiskati stare znance in prijatelje, s katerimi sta pred leti živela na farmi. Kolikor nas je ostalo doma, smo si kuhali kakor smo pač znali, to je bila naša osnova za vsa dela.

Ker smo imeli dosti prostega časa, smo se podali na izprehod po naselbini in okolici. Tako smo vse pregledali in se dobro seznanili v novem kraju, v katerega smo se preselili. Ker nam je bilo ob večerih dolgočas, smo začeli igrati na karte. Jaz sem se moral še učiti; potem pa smo igrali vsakovrstne igre, ki so v navadi v Ameriki.

Potekla sta dva tedna, odkar sta odšla teta in njen mož na farmo, pa jih še ni bilo nazaj. Mislili smo že, da sta pozabila na vrnitev. Morali smo čakati, da se vrneta in naredita konec našemu dolgočasanju. Na trideseti dan po odhodu sta se vrnila in bili smo veseli, ker smo bili rešeni nadaljnje pestarije. Čeprav je bilo že pozno zvečer, nam je hotela teta skuhati večerjo. Prodajalne so bile ob nedeljah odprte in teta je nemudoma naročila hčerki, naj brž stopi v prodajalno in kupi potrebne stvari. Jed je bila hitro pripravljena in vsi smo se po dolgem času pošteno najedli.

Teti smo pripovedovali, kako smo kuhali in kako smo večkrat imeli smolo pri kuhi. Seveda se nam je pošteno nasmejala, ko je izvedela, kaj smo počeli doma v času njene odsotnosti.

Po enem mesecu našega prihoda v Marceline smo se ponovno podali do rovskega delovodje in ga vprašali glede dela. On nam je prav na kratko odgovoril, da bo vzelo še štirinajst dni preden bo vse pripravljeno. Kadar se bo rov odprl, bo obratoval s polno paro, kajti naročil za premog ima družba dovolj. Bili smo veseli, akoprav smo vedeli, da bo treba še štirinajst dni čakati, kajti delovodja nam je odločno povedal, da bomo potem stalno delali.

Teta je bila tudi vesela našega sporočila. Tistih štirinajst dni se bo še lahko potrpežilo, čeprav je bil že skrajni čas, da začnemo delati, kajti ves ta mesec dni ni noben prinesel centa v hišo, pač pa smo kar v dolarjih trošili, odkar smo se podali na pot in se preselili.

Naslednjih par tednov nam je kaj hitro poteklo in končno je nastopil zaželjeni dan. Zopet smo šli k delovodji in ga vprašali, kaj in kako. On nam je odgovoril, da se rov kmalu odpre.

Andy je dobil svoj prostor v rovu, jaz in moj bratranec pa skupnega. Delovodja je tako odločil, ker je mislil, da nimava še dovolj izkušenj pri delu v rovu.

Premog v tistem rovu je bil le tri čevlje visok. Plast kamna nad premogovno žilo je bila pa izredno debela, poldrug čevelj v nekaterih krajih. Kamen smo lomili s premogom in videti ga je potem odstranjevali. Plača je bila $1.11 od tone, od kamna so pa plačali 12 centov na vsako tono naloženega premoga, tako da smo zaslužili pri vsaki toni $1.23. Ker je bil premog prav nizek, se ni dalo kaj prida zaslužiti. Jaz in bratranec, ki sva imela skupni prostor, nisva imela toliko uspeha kakor drugi rudarji, ki so posamezno delali v prostorih. Prva dva tedna sva komaj deset dolarjev na teden zaslužila, včasih pa še toliko ne. Andy je precej več zaslužil, ker je imel sam svoj prostor in ker je bil star in izurjen rudar.

V tistem rovu sploh ni bilo prilike, da bi kdo kaj prida zaslužil. Tistih, ki so zaslužili $25 na teden, je bilo prav malo. Delali smo pa redno vse delovne dni, ker naročil je bilo dovolj.

Jaz sem redno hodil na delo, se mučil in ubijal za svoj vsakdanji kruh. V novi naselbini sem bil že peti mesec in v tem času sem se prilagodil razmeram.

Naslednje leto v mesecu januarju se je raznesla govorica, da izbruhne stavka organiziranih rudarjev, ki se morda razširi tudi na neunjijske rove, kjer so rudarji brez vsake zaščite. Začel sem resno misliti na bodočnost, ker sem čul in mi je bilo znano, da nekatere stavke trajajo več mesecev preden se stvar pobota. Prihranjenega nisem imel le 50 dolarjev in sklenil sem pisati teti v Missouriju ter vprašati, naj mi opiše tamkajšnje razmere. Biti v stavki dolgo mesece in brez prihrankov se mi ni zdelo prijetno, manj pa biti na hrani in stanovanju pri drugih ljudeh in delati dolgove, katere morda ne bom mogel nikoli poravnati.

Na pismo, ki sem ga pisal teti, sem dobil odgovor, da tam lepo gre delo, toda njen mož je vseeno vprašal v livarni, v kateri je bil zaposlen, ako bi mogel jaz dobiti delo, ako bi tja prišel. Delovodja je mojemu svak-u odgovoril, da ga bom dobil, ako ne takoj, pa v enem ali dveh tednih gotovo. Odgovor tete iz Michigana mi je bil všeč, kajti vedel sem, kam se bom obrnil, ako me sila nažene.

Ker sem se odločil odpotovati in se preseliti v Monroe, Mich., kamor sem bil dospel iz starega kraja, nisem hotel več odlašati, pa naj stavka izbruhne ali ne. Pustil sem delo v rovu in se preselil. Teta in njen mož Andy sta se tudi odločila, da se v slučaju stavke preselita z družino na farmo v Naylorju.

==X==

Bilo je meseca februarja, ko sem se poslovil od sorodnikov, prijateljev in znancev v Marcelinu in me odpeljal proti državi Michigan. Po par dneh vožnje sem se vrnil v mesto, kamor sem bil dospel iz stare domovine in kjer sem kot novinec imel dosti neprilik. Med potom sem z vlaka opazoval razne pokrajine, naselbine in mesta, skozi katere smo se vozili. V Chicagu mi je bil rad dlje časa pomuditi in ogledati razne zanimivosti, toda ni bilo časa za to. V Chicagu sem moral prestopiti na drugi vlak in se odpeljati proti Toledu in od tam v Monroe, Mich.

Po dolgi vožnji sem srečno izstopil na postaji v Monroeju. Prav nič nisem bil v strahu kakor tedaj, ko sem prišel iz stare domovine. Bilo mi je vse znano in zato sem jo naravnost ubral po ulici in dospel na dom moje tete. Dal mi je v najem eno sobo in začel sem plačevati. Sam sem si kuhal, čistil in držal svojo sobo v redu. Na ta način sem nadaljeval svoje samostojno življenje.

Nekega dne sem šel v nekdanjo livarno, kjer sem vprašal delovodjo, če mi more preskrbeti delo. Dejal je, da ne, vendar me je potolažil z obljubo, da ga bom dobil naslednji teden.

En teden bivanja v Monroe je brzo pretekel. Potem sem se dobil delo, katero je neki delavec pustil. Ko sem delovodjo prišel v livarno, mi je delovodja rekel, da bom imel stalno delo. Tako sem bil zopet uvrščen med ostale delavce ter si v potu svojega obraza začel služiti svoj kruh.

Novo delo sem obdržal tri mesece in v tem času sem si počasi nabiral izkušnje in svoje delo precej dobro opravljal, kajti na teži sem izgubil par funtov. Delo je bilo pretežko in zato sem odšel. Kakor bi prišel do izkušenj dela. Predno sem mislil pustiti delo v livarni, sem poizvedoval za drugo službo ter končno tudi dobil v neki papirnici. Ko sem to trimesečno vajeništvo v livarni dobil delo v papirnici, sem bil preskrbljen z zaslužkom za naprej in zato sem brez vsake bojazni ostavil tekoče delo in se lotil drugega.

V papirnici se je delalo po deset ur na dan in delo je bilo dosti lažje nego v tisti zaprašeni livarni. Sicer mi je šlo nekaj dni bolj slabo izpod rok, zato mi je bilo težko, ker nisem mogel dela tako opravljati kakor izkušeni delavci. Bilo se pa z vsakim dnem bolje in jaz sem se v enem tednu popolnoma prilagodil razmeram. Na delo sem redno hodil ter delal šest dni v tednu.

Tisti čas se je začelo obratovati na bolje v vseh ostalih tovarnah. Brezposelni so laglje dobili delo, ko je nastopila pomladanska sezona in s tem so se razmere splošno izboljšale. Po dolgi zimi so nastopili za delavce zopet veseli dnevi in mnogo delavcev je dobilo delo. Poleg tega so se odprla dela pri gradnji novih poslopij, pri popravljanju in tlakovanju cest in na polju. Kdor je bil že več časa brez dela, je rad sprejel po enem ali drugem, da si je zopet nekoliko uredil svoje finančne razmere.

V papirnici smo delali na tri izmene in se vrstili. Nekega dne sem si zvil cigareto in prižgal, ne da bi se zavedal ravnateljeve varnosti. Sicer sem vedel, da je kajenje v tovarni strogo prepovedano, toda poskusil sem vseeno, misleč, da me bo nihče opazil. Na takem me je pa sam ravnatelj zasačil. Takoj sem slutil, da ne bo vse prav. Pričakoval sem, da me bo najhuje nagnal, kajti bo ravnatelj napravil z menoj. On je takoj poklical delovodjo in mu rekel, naj me enostavno odpusti iz tovarne.

Delovodja se je pokoril ukazu ravnatelja in površno me je še pošteno ozmerjal. Ko sem šel v glavno pisarno, da dobim izplačano, kar sem imel zasluženega, pa je prišel za mano in sporočil, da se je ravnatelj premislil. Povedal mi je, da je tako kruto ravnal v jezi, pa tudi zastrašiti me je hotel, da ne bi več kaj takega počel, kajti je strogo prepovedano, in da lahko pridem na delo naslednji dan. Nato sem šel domov, vesel, da nazaj v tovarno. Dospel si domov sem začel premišljevati, ali bi šel nazaj ali ne. Naposled sem se odločil, da ne grem več nazaj. Ker sem že lahko dobil delo drugje, sem upal, da bom še kaj primernega našel.

V par dneh sem res dobil drugo delo pri isti družbi, ki je lastovala še neko drugo papirnico v bližini.

Bilo je v vročem juliju, ko sem odšel na delo v drugo papirnico. Vročine je bilo zunaj precej prenašati, toda v tovarni je bila še hujša. Poleg razgretega zraka v tovarni nas je mučila tudi soparica. Bil sem zaposlen v oddelku, kjer se je iz varnice, iz katere se je izdeloval papir, mlela v kašo in v brozgo, ki se je razredčevala v vroči vodi. Delala sva po dva skupaj in kadar sva napolnila veliko posodo, v kateri se je brozga mešala, sva imela dvajset minut počitka na vsako uro. Seveda je bilo s tem delo olajšano, toda vročino smo morali vseeno prenašati.

Tako se je moje delo ponavljalo od dne do dne in po šest dni na teden. Delali smo osem ur na dan in plača je bila 50 centov na uro, štiri dolarje na dan. To je bilo za delavca, kakor sem bil jaz, že lep zaslužek. Preživljal sem se kakor se spodobi in še kakšen dolar mi je ostal za deževne dneve, toda tistega dela sem se kmalu naveličal in ga pustil. Za drugim delom pa nisem šel takoj, kajti hotel sem se odpočiti. Ker je bilo v vročih poletnih dneh, sem pohajkoval v okolici mesta in posedal v senci. Včasih sem se podal tudi na ribolov, s katerim pa nisem imel dosti sreče. Ako sem slučajno kaj ujel na trnek, je bila najmanjša ribica, da sem jo zlahka nazaj v vodo.

Po dveh tednih postopanja in zabavanja z ribolovom sem se zopet namenil, da pogledam za delom, katerega sem kmalu dobil. Začel sem delati na prostem, na progi železnice države. Delo je bilo v bližini mesta in se mi je precej dopadlo. Največ smo premeščali tračnice, pobirali izrabljene in polagali nove. Delovodja je bil dober človek in nas ni priganjal. Celo strinjal se je z nami, ko smo kritizirali kapitalistični sistem, ki tako slabo plačuje delavce v najbogatejši deželi na svetu. Samo pomagal nam je v tem oziru in mogel, ker je bil sam uslužbenec pri družbi, ki ga lahko vsak dan odpusti. Na progi sem delal dobra dva tedna in potem pustil delo, ker je bila plača premajhna. Za $3.20 na dan nisem hotel več delati.

Potem sem šel vprašat za delo v tisto livarno, v kateri sem delal, ko sem prišel nazaj v Monroe iz države Missouri. V livarni sem delo takoj dobil in začel delati ponovno in po devet ur na dan. Plača je bila 50 centov na uro in računal sem, da bom precej več zaslužil nego na progi.

Tiste dneve sem dobil pismo od svojega prijatelja, s katerim sva skupaj prišla v Ameriko, se razšla v New Yorku in se nisva potem več videla. On je bil odpotoval k bratu nekam v Pensylvanijo.

Prijatelj me je v pismu vprašal, kako je z menoj, če sem zadovoljen v novi deželi, kje delam, koliko zaslužim in še druge stvari je hotel izvedeti od mene.

Jaz sem mu nemudoma odpisal in mu naštel krize in težave, s katerimi se ubijam v občudljeni deželi. Nadalje sem mu pisal, da delam v nekem kotlu, ki ni nič boljše od tistega, o katerem je govoril gospod župnik. Končno sem ga prosil, naj mi takoj odpiše in ako tam kolikaj bolje kaže, bom pustil delo v livarni in prišel za njim.

Čez nekaj dni sem še dobil odgovor od svojega prijatelja iz rudarške naselbine Melntyre, Pa., kjer je bil največ zaposlen v rovu, toda tisti čas je bila stavka in on je bil že šest mesecev brez dela. Omenil je, da ne bodo morda pobotali v par tednih, vendar bo kmalu konec in da se bo zopet začelo. Svetoval mi je, naj še počakam in obdržim staro delo, kadar se bo v premogovnih roveh delo spet začelo. Omenil je, da bom lahko jaz tudi prišel.

Jaz sem navzlic svojega prijatelja upošteval in še nadalje redno hodil na delo v livarno. Prijatelju sem odpisal, da se bom ravnal kakor mi je svetoval.

V par tednih sem ponovno prejel pismo od prijatelja. Sporočil mi je, da je stavka končana in da se v kratkem začne z delom v premogovnih roveh. V pismu je tudi omenil, da bo delo težko dobiti, ker je dosti brezposelnih rudarjev. Zato naj storim kakor ko me je volja; on ne jamči, da bom dobil delo, ako pridem tja.

Odpisal sem mu, da bom delo v livarni še pustil in da v kratkem odpotujem v premogovno okrožje v Pennsylvaniji, potem pa naj se zgodi karkoli.

Urediti sem vse potrebno za odhod. Najprej sem pustil pečlarijo, katere sem se naveličal, ko se je nabralo preveč nezaljubljenih gostov — črvov in stenice. Potrebne predmete in obleko, ki jih nisem pač potreboval, sem izločil v kovčeg in ga poslal v Pennsylvanijo. Nato sem se poslovil od svojih prijateljev ter tete in njene družine, kupil vozni listek in se odpeljal v državo Pennsylvanijo.

Prijateljev, od katerih bi bila ločitev težka, nisem imel. V tistih časih si je človek pridobil prijatelje, ako je zahajal v razne prostore, kjer so prodajali prepovedano pijačo, žganje, vino in pivo. Take prostore se je množica zatekla in se je na galjone in galjone prodalo za lep denar. Nekateri so obogateli s prepovedanimi trgovino. Kdor je bil preveč, ga je oblast zaprla in kaznovala. Rekli so, da so imeli takšni razni izdajalci. Takih razmer se je bilo treba otresti.

==XI==

Vlak, v katerem sem se odpeljal proti Pennsylvaniji, je vozil preko Clevelanda, kjer smo se ustavili le nekaj minut in potem zopet nadaljevali vožnjo proti Pittsburghu. Tu sem se moral presesti na drugi vlak. Po strmi vožnji smo dospeli v mesto Indiana, kjer sem se moral ponovno presesti na drugi vlak. Končno sem dospel v rudarsko naselbino Melntyre. Tu sem vstopil v neko trgovino ter vprašal, ako mi morejo povedati, kje stanuje moj prijatelj in dali mi potrebne informacije. Ko sem prišel do njegovega stanovanja, sem potrkal na vrata. Prišla je ženska, katero sem vprašal, če tu stanuje Janez Tork. Rekla je, da sem prav prišel, da je to hiša Janeza Torka in da je tudi njegov brat Louis, s katerim sva prišla skupaj iz starega kraja, pri njiju na hrani. Ona je bila namreč žena Janeza Torka in po izmenjavi nekaj besed me je povabila v hišo. Jaz sem stopil za njo v kuhinjo in jo pozdravil, da sem prišel iz Michigana in da sem Jožeta vprašal o delavskih razmerah.

Ona je rekla, da je Jože govoril o meni in ji povedal, da bom v kratkem prišel v Melntyre. Rekla je, naj kar počakam, ker bosta njen mož in njegov brat kmalu prišla z dela.

Ko sem sam sedel v sobi ter čakal pol ure, sem začel pospravljati in zlagati svoje stvari. Brat sta prišla in nato jima je ženska takoj povedala o mojem prihodu. Oba sta nemudoma odšla v sobo, kjer smo se pozdravili in vsi smo bili veseli snidenja po dolgem času. Lojzeta nisem videl že skoro dve leti, njegovega brata Janeza pa še več let ne; on je bil že star Američan in je bil odšel v Ameriko, ko sem bil jaz še prav majhen fantek. Z Lojzetom, ki se ni dosti spremenil, sva se takoj spoznala. On se ni nič pohvalil z delom pod zemljo. Rekel je, da ga hrbet in roke bolijo, ker se mora plaziti in kljuvati v premogovniku in težko delati.

Tudi jaz sem potožil svoje nadloge in jima povedal nekaj svojih doživljajev v času mojega bivanja v Ameriki — kod sem hodil, kaj sem delal in da sem že šestkrat preselil. Ko sta me brata zagotovila, da bom dobil delo, mi je bilo nekoliko lažje pri srcu.

Kmalu smo bili vsi zbrani okoli mize ter smo povečerjali okusno pripravljeno jed, ki nam jo je skuhala Janezova žena. Nazdravljali smo domu in se modrovali in zato sem želel ostati pri njim na stanovanju in hrani. Takoj sem se opogumil in vprašal Janezovo ženo, ako bi mogla še mene obdržati na hrani in stanovanju. Ker sem bil tako rekoč domač človek, mi prošnje ni odbila in jaz sem z veseljem ostal pod streho.

Naslednji teden po prihodu v novo naselbino sem že dobil delo v bližnjem rovu. Delovodja me je vprašal po izkušnjah in povedal sem, da sem delal v rovu sedem mesecev. On je pritrdil, da to zadostuje, nakar me je vpisal med druge delavce, ki so bili zaposleni v istem rovu. Jaz sem oddal svojo unijsko karto krajevni uniji in nato začel delati v novem rovu, v katerem sta morala dva delati v enem prostoru. Za tovariša sem dobil nekega Madžara.

To je bilo že deseta služba, ki sem jo menjal v času svojega bivanja v Ameriki. O tistih zlatih dolarjih, katere sem si v stari domovini slikal predno sem se odpravil na pot, ni bilo ne duha ne sluha. Že sem bil skoro dve leti v »obljubljeni deželi«, pa sem bil še vedno suh kakor cerkvena miš. Kakor hitro sem nekaj prihranil, sem že potrošil s potovanjem v druge kraje.

V tistem rovu se je delalo po štiri dni na teden. Zaslužili smo precej dobro, od pet do šest dolarjev na osem ur. Po treh tednih sem dobil drugega tovariša v prostoru. To je bil eden izmed rudarjev, ki so bili na hrani tam, kakor jaz in jaz sem bil bolj zadovoljen, ko sem imel rojaka za tovariša.

Imela sva izredno dober prostor in to nama je pripomoglo, da sva kakšen dan prav dobro zaslužila. Res, nekega dne sva nama je celo pripetilo, da sva zaslužila kar 25 dolarjev vsak! Ta enodnevni zaslužek se bo zdel marsikomu neverjeten, toda je resnica. Resnica je pa tudi, da nikdar prej in nikdar pozneje nisem več toliko zaslužil v enem dnevu in tudi ne verjamem, da bi še kdaj.

Rojak Janez, kateremu sem bil na stanovanju in hrani, je na jesen kupil dosti grozdja, ga stisnil in napravil nekaj sodov vina. Rov je dobro obratoval, na hrani je imel šest rudarjev, ki so dobro zaslužili in včasih so dobili obiske, pa je računal, da bo delal z vinom dobro kupčijo. Res ne motil v svojih računih, kajti kmalu, ko je vino nehalo vreti in se krekati v sodih, so začeli povpraševati, ako ima kaj »kisar«.

Janez se pa ni dosti oziral na to, kdaj bo vino dovolj močno, da bo razburjalo kri in delalo korajžo pivcem. Kakor hitro so rudarji, ki so bili pri njem na hrani, vprašali za vino, jim ga je on z veseljem prinesel in pridno pobiral dolarje. Janezu je bilo le za denar in na kakovost vina se ni oziral, samo da ga je spravil v denar.

V naslednjih dneh je nastala za Janeza prava zlata doba. Povpraševalcev za vino je imel čim dalje več. Čestokrat se je pripetilo, da so kar s silo zahtevali, naj jim da vina. Janez se pa tudi ni preveč obotavljal ter je z »vslijivcem« postregel z vinom, ki so mu ga drago plačali. Ob plačilnih dnevih je bil pa pravi »dren«, takrat so si ga še več privoščili nego ob drugih dneh in tako prisluženi denar je izginjal v druge roke, ki so znali bolj pravilno ravnati z njim.

Ko so bili vinski bratje že nekoliko nataknjeni, niso več gledali, kaj jim teče po žilah. Samo da je malo peklo in dajalo po alkoholju, pa so zvracali svoja usta in potem začeli zažirati svoje življenje. Taki družbi se tudi jaz nisem mogel vzdržati, da ne bi ob priliki plačal za vino in ga pil v družbi svojih veselih sostanovalcev. Toda vseeno sem se skušal brzditi, da ne bi preveč zašel v razbrzdanost.

Ker se je rov bolje delalo, je Janez podražil tudi stanovanje in hrano. Plačevali smo na mesec kar po sedemdeset dolarjev na mesec, polovico preveč, ker hrana ni bila nič izrednega.

Nekega nedelje se je zopet začelo popivanje v Janezovi hiši. Poleg sestanovalcev smo imeli prijatelje in še neke druge znance. Vsak je bil tudi gost na računih. Vino in harmonika sta igrala skupaj in kaj hitro vname veselje.

Začel se je ples, petje in popivanje, da je bil pravi dirindaj; drug drugega je skušal preglasiti. Vse trpljenje je bilo pozabljeno, noben ni bil več trpin-rudar, temveč vsi veseli vinskih bratje.

Kmalu je začel zabavati nekdo, ki je bil že zelo razgret od pijače in plesa. Tistemu rojaku so bili nadeli pridevek »Biguu &amp; Company« in to ime se ga je držalo, ko je bil enkrat uničen. Ko smo ga ukrotili, da ni več zabaval, sta se pa brata sprla, Janez in Lojze. Bilo je pozno zvečer, ko se je začel prepir in čedalje hujši je postajal. Iz prepira je sledil pretep: stoli so prevračali, kozarci so frčali preko glav in sledilo je ropotanje, ki sta si jih dajala drug drugemu. Kmalu sta bila vsa opraskana in krvava; ostali smo začeli miriti, otroci in žena so jokali in bili vsi zbegani. Končno smo ju vendarle umirili, se nista še nadalje kavsala in delila udarce.

Po tem dogodku je Janez povedal Lojzetu, da se mora naslednji dan odstraniti iz njegovega stanovanja. Ker sem proti temu protestiral in ga prosil, da ne dela prav, me je tudi razjezil in tudi meni je povedal, da moram pobrati svoja oblačila in oditi.

Po popivanju, plesanju in pretepu smo se kmalu razšli, ker jih je bilo zunanjo, so odšli naravnost v svoje postelje, toda domači smo se pa tudi odpravili spat.

Naslednji dan je odšel Janez na delo, jaz in njegov brat Lojze sva se pa preselila, kakor je nama ukazal. Pustila sva tudi denar za stanovanje in odšla drugam naselbine.

Par dni sva se lenarila in pohajkovala po naselbini ter čakala, da bova dobila več zaslužek izplačan. V pisarni sva povedala, da sva pustila delo, nakar so naju izbrisali iz knjige, v kateri je bil seznam vseh uposlenih rudarjev. Plačo so rekli, da bova dobila čez tri dni.

Napovedanega dne sva zopet odšla v pisarno, da prevzameva zadnji denar najinega zaslužka. Toda izplačilo nama je bilo ustavljeno. Ustaviti ga je bil Janez, ki sva mu bila še dolžna za hrano in stanovanje. Jaz sem imel dolg, Lojze pa okrog štirideset dolarjev. Dolg sva nameravala plačati preden odhoda iz naselbine, toda Janez nama ni zaupal, zato je ustavil izplačilo.

Ko so nama v pisarni povedali, kako in kaj, koliko so nama utrgali, sva odgovorila, da je vse prav in naj se Janezu le izplača, kar sva mu dolžna, čeprav bi bilo od tistega malo plačala. Ostanek so nama izplačali in midva sva končala delo v tistem rovu.

==XII==

Spet se je bilo treba pripraviti na pot. Kupila sva vozne liste ter se odpeljala v drugo rudarsko naselbino v Pennsylvaniji. Po parurni vožnji sva dospela med hribe in strme bregove. Vsepovsod je bilo opaziti ustja premogovnikov, ki so se odpirala in rasla kakor gobe po dežju. Ko sva opazila vse polno rovov, sva si mislila, da mora biti tu dovolj dela in zaslužka.

Vlak se je ustavil na postaji in midva sva izstopila ter odkorakala v naselbino, da pridemo v stik z rojaki. Kmalu sva prišla do naših ljudi ter jih vprašala o delavskem položaju v naselbini. Povedali so nama, kako se dela, koliko se zasluži, koliko naših rudarjev je tam zaposlenih in druge stvari.

Pri nekem rojaku sva dobila začasno stanovanje in drugi dan po najinem prihodu sva šla pogledat k nekemu rovu za delo. Dospela sva prav v čas, ko je delovodja v pisarni rovskega delovodja ter ga vprašala za delo. On naju je osorno pogledal, nato nekaj zamrmral, končno pa je odločeno odgovoril, da nima dela za naju. Rekla nisva nič, samo obrnila sva se in odšla proti najinemu začasnemu stanovanju in se namenila, da odpotujeva dalje v drugo naselbino, ki je bila oddaljena nekako tri milje.

Še isti dan sva pobrala svoje reči. Dobila sva nekega rojaka, ki naju je z avtomobilom popeljal v naselbino in v kratkem času sva dospela na cilj. Nato sva se podala k nekemu rojaku, da bi pri njem poizvedela podrobnosti glede nove naselbine.

Ko sva prišla pred njegovo hišo, naju je takoj povabil, naj stopiva noter, kjer smo se več pogovorili. Ko sva vprašala glede stanovanja in hrane, je takoj poklical ženo in ji povedal, kaj bi midva rada in da sva bež prišla tja za delom. Žena naju je ugajala in glede tega sva bila preskrbljena. Par dni pozneje sva tudi dobila delo in tako se je začelo najino življenje v novi naselbini.

V tistem rovu je bil premog visok do šest čevljev; nad premogovno žilo je bila plast kamena, ki je dala dosti nepotrebnega dela. Rov ni bil unijski, plačevali pa so od vozička, ne od tone. Za vsak naložen voziček je rudar prejel $1.40, koliko ton je pa šlo v voziček, nisem mogel dognati. Za 30 vozičkov sem zaslužil okoli šest dolarjev na dan, večjih tudi več, ako je rudar dobil dovolj vozičkov.

Delovodja je bil tudi priseljenec, po narodnosti Anglež, kot takemu mu ni bilo treba učiti angleškega jezika. Imel je dosti »otrok« in je rad pogledal v kozarec. Čestokrat je prišel k Resniku, kjer sva bila midva na stanovanju in kjer je dobil potrebno pijačo, ki mu je gladko tekla po žejnem grlu.

Rov je obratoval štiri do pet dni na teden in se je precej dobro zaslužilo. Lahko sem plačal stanovanje in hrano ter mi je ostalo nekaj »copakov« za druge potrebščine. Ko sva bila z Lojzetom uposlena v tistem rovu skoraj tri tedne, sva se sprla z delovodjo. To je bilo na najinem stanovanju pri Resniku. Igrali smo karte in pili vino. Začel naju je pikati in zbadati, češ, da gre premog nakladati v vozičke. Če ne bova pila, naju bo odpustil. Prijatelj Lojze je bil jezen, pa mu je odgovoril, naj si nabavi petelina in ga ujame v rovu, da mu bo premog izbiral med kameni. Delovodja je osorno z očmi premeril Lojzeta, rekel pa ni nič. On je večer za večerom zahajal k Resniku in tam zvracal z vinom napolnjene kozarce, pa bi bil rad, da bi bila midva zanj plačevala, da ga bova prosila in mu dajala za pijačo. Toda motil se je v svojih računih, da mu bova midva plačevala pijačo, ki jo je zvracal v svoje požrešno grlo.

Čez dva tedna sva pustila delo in se namenila odpotovati drugam.

Težko sva se poslovila od rojaka Resnika, pri katerem sva bila na hrani in stanovanju, kajti pri njem sva imela izredno dobro postrežbo. Resnikova žena je naju dobro razumela, da je treba dati rudarju, ki težko dela, tudi primerno hrano.

Po večerjih smo navadno igrali karte in se na ta način zabavali. Lahko trdim, da sem imel takrat najboljše življenje. Na tako dobrem stanovanju in hrani nisem bil nikoli več, ko sem se od tam preselil.

Po odhodu iz naselbine sem se večkrat spomnil na tiste dni, ko sem bil na hrani pri Resniku, kjer mi je gospodinja stregla kakor lastna mati, katero sem zapustil v stari domovini ter se večkrat spomnil nanjo.

Nekega dne sva se s prijateljem poslovila od Resnikove družine in se odpravila, da sva si pridobila v času bivanja v naselbi še ponovno podala na pot v drugo rudarsko naselbino. Izvedela sva, da tam premogovnik dobro obratuje in da je mnogo naših rojakov naseljenih.

Po parurni vožnji po železnici dospela na cilj. Ker sva imela tam nekaj znancev, ki so bili od tam doma kakor midva, iz štajerske fare pri Novem mestu, sva sklenila, da jih obiščeva. Kmalu sva jih našla in stari znanci so me po domače pozdravili. Povedali so nama, da delajo štiri do pet dni na teden in da bodo dela lahko dobili. Rov spada pod unijo in vsi rudarji so organizirani. Izmenjali smo še nekaj besed in potem sva jim rekla, da si morava poiskati potrebno stanovanje in hrano. Takoj so nama nekateri ponudili, da naju bo sprejel k neki slovenski družini, ki je že imela nekaj rudarjev na stanovanju in hrani. Tam sva res dobila, kar sva iskala.

Drugi dan sva se odpravila k delovodji ter ga vprašala za delo. On je dejal, da je dosti dela in da greva takoj na nočno delo. Ker se nama je zdelo, da je to precej sumljivo, sva se trenuta premislila in nisva hotela sprejeti dela.

Naslednji dan sem jaz dobil delo v nekem drugem rovu. Kakor hitro sem povedal drugim rudarjem, kje sem delo dobil, so začeli govoriti, da tam ne bom zaslužil, ker je prenizek premog. Zato sem sklenil, da si rov ogledam in šele potem, ko se bom na lastne oči prepričal, kako izgleda v notranjosti, se bom odločil. Moje želje sem povedal delovodji, ki me je potem spremil v rov. Premog je bil v resnici zelo nizek in bilo je tudi dosti vode. Delovodja sem rekel, da delo prevzamem in da bom začel delati, ko si kupim potrebno orodje. To je bila le pretveza, kajti sklenil sem, da se v tistem rovu ne bom mučil.

Prijatelj Lojze tudi ni primernega dobil in zato sva se odločila odpotovati v drug kraj. Poslovila sva se in se vrnila k staremu znancu Resniku, pri katerem sva bila na hrani. Lojze je sklenil, da gre delat v isti rov, v katerem je bil prej zaposlen, jaz pa nisem hotel vzeti starega dela in poslati istega delovodjo. Par dni sem še tam ostal, potem sem se pa namenil, da odpotujem nazaj na obrežje Erijskega jezera, v Monroe, Mich. Zasedel sem vlak in se odpeljal iz rudarske naselbine.

==XIII==

Po večurni vožnji se je vlak ustavil v Monroeju in bil sem na cilju; dospel sem v staro mesto, od koder sem se že parkrat poslovil in zopet nazaj prišel. Iz tega bi se dalo sklepati, da je bil ta kraj zame najbližji, kajti vedno me je neka privlačna sila potegnila tja, kamor sem bil dospel iz stare domovine.

S postaje sem se takoj podal k tistemu rojaku, pri katerem sem bil že na hrani. Bila je nedelja, ko sem dospel v hišo starega znanca, ki sem ga dobil kar pri konju, katera mu je pripravljala njegova boljša polovica.

Pozdravili smo se in znancev je bilo kar precej, da je vnašalo veselje, da ne bom dolgo časa vztrajal v premogovniku in da se bom vrnil. Tu sem se tudi nastanil in ostal pri družini pod streho in na hrani.

Par tednov pozneje sem dobil delo v livarni, kjer sem delal pred odhodom v Pennsylvanijo. Takoj, ko sem prejel prvo plačilo, sem odštel potrebno vsoto za hrano in stanovanje. Gospodar in gospodinja, oba Štajerca, sta pokazala veselje ob obrazu in bila bolj prijazna z menoj. To je bilo razumljivo, kajti dolarji so napravili te mrke obraze vesele in dobro voljo.

Jaz sem redno hodil na delo v livarno vsak dan skozi zimo. Delo se mi ni zdelo pretežko in tudi vroče ni bilo, le hladno je prevleklo. Po treh mesecih dela v livarni sem izvedel, da se bo pričelo obračati na bolje in da se bo delo lažje dobilo, zato sem pisal prijatelju Lojzetu, kateremu sem pustil v Pennsylvaniji, kako je z delom v Monroeju, kje sem zaposlen in še nekaj drugih podrobnosti.

Po prejemu pisma mi je Lojze takoj odpisal. Vprašal me je, ako bi mogel dobiti delo v Monroeju. Ako je kaj prida, bi prišel s tovarišem, s katerim ima skupaj stanovanje. To je bilo v aprilu. Odpisal sem prijatelju, da bo najbolje, ako počakata dva meseca tam, kjer sta, ker nameravam pač, da bi tako dobila delo v Monroeju. V mesecu maju se je v resnici obrnilo na bolje in jaz sem nemudoma pisal Lojzetu, da sedaj lahko prideta, ker bosta delo dobila. Kmalu sem prejel odgovor Lojzeta. Napisal mi je na dopisnico par besed ter mi sporočil, da se bosta on in njegov tovariš podala na pot te naslednji dan.

V Monroe sta dospela drugi dan popoldne; jaz sem bil baš namenjen v neko prodajalno, pa sem ju srečal na ulici. Pozdravili smo se in Lojze mi je predstavil svojega tovariša, ki sem ga že poznal. Z njima sem se veselil, ko sem delal v rudarski naselbini. Po opravku v prodajalni sem ju odpeljal v hišo, kjer sem stanoval. Predstavil sem ju gospodarju ter gospodinji in povedal, da sta moja stara znanca iz Pennsylvanije. Pri tej družini sta dobila tudi hrano in stanovanje.

Naslednji dan, ko sem bil na delu, sta šla družinca z menoj v livarno, da vprašata za delo, ki sta ga dobila brez posebnih težav in od tistega dne naprej smo vsi trije skupaj hodili na delo, služili dolarje ter jih metali v »vrečo brez dna«. Tovarišema se ni dopadlo, ker sta bila v mestu prava »greenhorna«, nista mogla prebaviti; morala sta delati, dostikrat sta se, da bosta imela razmerke in morda se bosta tudi navadila. Hrana in stanovanje jima tudi ni bilo po volji, poleg tega pa sta se naveličala poslušati gospodarja, ki je vedno pripovedoval o »karah«, katere je stalno menjeval.

Naslednji teden sta pobrala šila in kopita in se preselila. Ne govarjala sta tudi mene, naj grem z njima, da bo bom več pri tistih ljudeh, ki verjamejo v črnovine in hodijo vsako nedeljo v cerkev ter verjamejo, da se da z molitvijo sprostiti sreča, delo, boljši časi in tako naprej. Naposled smo vsi trije sklenili, da si poiščemo drugo stanovanje in se preselimo od tistih ljudi. Rešiti smo se hoteli tistega neprestanega klepetanja versko fanatične žene in njenega moža, ki ni v tem oziru nič zaostajal za njo.

Stanovanje in hrano smo dobili pri neki hrvaški družini. Tam so že imeli nekaj rojakov na stanovanju in z nami se je dobro povečala, kar so že znali, da nam ne bo dolgčas. Na novi gospodar, Mike po imenu, je prodajal tudi vsakovrstne pijače, domačega žganja do lahkega piva, ki ga je sam varil. »Bodari«, so bili veliki prijatelji močne kapljice in razume se, da je Majk dobil dosti denarja od njih; bilo so mu tako rekoč molzne krave in jih je stiskal, da je čimveč izprežal iz njih.

Hrana v novem stanovanju je bila povoljna. Jedi je bilo dovolj na razpolago in vsakovrstnega priboljška, da smo si lahko postregli po mili volji. Poleg jedače je bilo dovolj pijače, ki pa ni bila pristeta k hrani. Plačevati smo jo morali posebej in tisti, ki je več popil, je moral tudi več odšteti gospodarju Majku. Pijačo, žganje, vino ali pivo je bilo treba plačati vsak dan, ko sta stanovanje in hrano. Tedaj se je šele izvedelo, kdo je največ popil. Majk je imel vse skrbno zapisano in na plačilni dan je veselo pomežikoval in čakal z jezikom, ko je prejemal denar od delavcev, ki so bili pri njem na stanovanju. Plačo smo prejemali vsako soboto in istotako tudi plačevali vsako soboto stanovanje in hrano ter pijačo, katero nam je Majk čestokrat vsiljeval, samo da bi več izvelkel od nas.

V livarni smo delali nekaj čez mesec dni, potem smo se pa dela naveličali. V vročih poletnih dneh se nam ni dopadlo in smo ga pustili. Nekaj dni smo postavali in lenarili, nato smo se zopet podali na lov za novim delom. Po enem tednu pohajkovanja in iskanja dela smo ga končno vsi dobili v neki papirnici. Delovodja je bil po narodnosti Poljak in nam je šel precej na roko.

V papirnici je bil osemurnik, toda obratovala je noč in dan in šest dni v tednu. Delavci smo se vrstili in izmenjavali v treh izmenah in plača je bila 50 centov na uro. To je bilo 1923, ko se je delo lahko dobilo tudi v drugih industrijah.

Mojemu znancu Martinu se delo v tovarni ni dopadlo in nikakor se ni mogel privaditi. On je bil navajen dela v premogovnikih in se je večkrat spomnil na svoje staro delo pod zemljo. Istotako se je tudi prijatelj Lojze večkrat spomnil na rudarsko delo. Oba sta trdila, da je v premogovniku bolje delati kakor v tovarni in da se tam tudi več zasluži.

Oba, Martin in Lojze, sta bila vneta prijatelja pijače ter sta denar, ki jima je ostal, ko sta plačala stanovanje in hrano, še posebej zapila in zapravila pri Majku. On je imel štiri dobre odjemalce, ki so drago plačevali brozgo, katero so pivci objemali brez pomišljanja po svojem grlu. Bili so tako navajeni na pekočo tekočino, da se ji niso mogli več ustavljati.

V tistem času je bilo dela dovolj, zato se bilo lahko pozabiti na pretekle krize; delo smo si začeli zbirati po mili volji. Kjer smo začeli delati, nismo imeli obstanka in tako smo iz čim dalje prebirali in tudi z denarjem nismo varčevali. Na ta način smo zapravili tiste dni, ko so bili v resnici nekakšni zlati časi v Ameriki.

V papirnici smo delali nekako mesec dni, nato smo pa zopet delo pustili in začeli pohajkovati po mestu in okolici. Po dveh tednih lenarjenja smo se odpeljali po cestni železnici v Detroit, da tam poskusimo z delom. Po dobri uri vožnje smo dospeli v veliko industrijsko mesto, kjer lastujejo avtomobilski magnati svoje velikanke tovarne, med katerimi je tudi svetovno znani Ford.

Najprej smo hoteli priti do rojakov, da bi nam dali neko ko pojasnila, kam se moramo obrniti. Odkorakali smo po mestu in prehodili številne ulice in opazovali razne znamenitosti. Odločili smo se, da vprašamo za delo pri Fordu. Pri našli hiši smo nameravali poizvedeti, kako je z delom pri Fordu in razmerah v Detroitu.

Nekako tri ure smo hodili po prostranem mestu ter izpraševali o delu in rojakih. Končno smo dospeli do neke slovenske družine, kjer smo upali, da bomo dobili potrebne informacije. Bil je Štajerec in smo se takoj spoznali z njim. Postregel nas je z žganjem, ki smo ga hitro popili vsak par čašic, da so se nam jeziki bolj razvezali in smo začeli pogovor, ki se je dotikal naše zadeve. Rojak je bil precej zgovoren in vprašali smo ga glede dela v Fordovi tovarni. On nam je povedal, da delo v par dneh gotovo dobimo, samo ako bomo hoteli delati. Nato smo ga še vprašali, ako bi nas hotel vzeti na stanovanje in hrano in dejal je, da nam prav rad ustreže. Ker je imel še nekaj delavcev na stanovanju in hrani, je hotel svoje dohodke še bolj pomnožiti z našo pomočjo. Pozneje smo izvedeli, da je tiste čase prav dobro iztržil lahkoverne pijance, ki so bili pri njem na hrani in stanovanju. Z žganjem in drugimi »pijačkami« je znal na privlačen način pripraviti brozgo, ki bi že po okusu zares odbijala, vendar je za več tisoč dolarjev zaslužil, ker so se na mučili nekateri, katerim se je zdel na limanice. Opeharjeni rojak se je jel in ponosno cepil v blato, iz katerega je s trudom in s prodajanjem pijače potem dobil več letih izbočka. Začeti je bilo treba znova in skušati pridobiti izgubljeni denar nazaj od delavcev, ki so bili pri njem na hrani in stanovanju. Ko smo bili informirani, da je butlegar, nas je tudi vsa volja minila, da bi bili pri njem na stanovanju, čeprav bi dobili delo pri Fordu; pri butlegarju nismo marali biti, kajti sklenili smo, da bomo imeli nekaj denarja za deževne dneve. Zato smo se od njega poslovili.

Našli časa smo še kolovratiti po mestu, nato smo se pa premislili. K Fordu nismo šli vprašat za delo, pač pa odšli nazaj na postajo cestne železnice in se odpeljali v Monroe. Sli smo k Majku in ostali pri njem na hrani in stanovanju. V par dneh sva z Lojzetom zopet dobila delo v neki drugi papirnici. Martin ni šel pa več gledat za delom, ker se je naveličal, da se vrne v premogovnik, ker se ni mogel privaditi delu v tovarni. Tako je nekega dne pobral svoja šila in kopita in odpotoval v naselbino, kjer je bil pred dobrimi časi zaposlen z Lojzetom.

V papirnici, v kateri sva z Lojzetom delala, je bil povsem drugačen sistem, kakor v oni, kjer smo prej delali. Delalo se je v izmeni delali osem ur, ponoči pa čez trinajst. Plača je bila 50 centov na uro, delali smo pa pet dni v tednu. Imeli smo dva prosti dneva v tednu, da smo se lahko pogovorili, kar smo v tednu zamudili. Kompanija nas je imela na vrvici, da se nismo mogli organizirati in jo prisiliti, da bi nam skrajšala delovne ure.

Z Lojzetom sva hodila v papirnico nekako mesec dni, nato sva pa delo pustila. Par dni sva pohajkovala po mestu, nato sva dobila delo na železnici. Pri novem delu sva bila zaposlena po osem ur dnevno in sva bila še precej zadovoljna.

Meni so vedno rojile po glavi vsakovrstne misli ter me vzpodbujale, da moram naprej in naprej. Zato sem se odločil, da v kratkem zapustim mesto Monroe ter odpotujem proti zapadu, dobiti v premogorovih ali pa v bakrenih rudnikih. Nagovarjal sem tudi Lojzeta, naj se obrne, da bo imel za vozne stroške in da bova skupaj odpotovala na zapad. On se je končno udal in privolil, da bo tudi on odšel z menoj na zapad.

Toda Lojzeta je zopet premamilo suho grlo; ko je prejel ponovno plačo, je preostanek takoj zapil, potem pa je brez denarja spet ostal. To se je ponavljalo teden za tednom. Lojze je delal po starem običaju, jaz sem pa štedil in hotel čimveč prihraniti in potem kar sam odriniti tja, kamor sem se namenil. Lojzeta sem še parkrat nagovarjal, naj preneha zapravljati denar in naj si toliko prihrani, da bo lahko odpotoval z menoj. Nekoč je kar vzrojil nad menoj, češ, kaj je meni mar, kaj on počne z denarjem, ki ga zasluži. Jaz sem spoznal, da pri njem nič ne opravim in da je vse prigovarjanje zastonj. Potrošil je vse in bil vedno brez denarja.

Nekega večera sva se do dobra skregala; seveda sva bila tudi oba pošteno natrkana. Morda da bi se bila tudi stepla, pa naju je brž nesla bila žena, da bi si delila krepke udarce. Naslednji dan sem se odločil, da vržem svoj namen. Uredil sem svoje prtljago, odšel nekaj v trgovino, kjer sem kupil vozni listek do mesta Marceline, Missouri.

==XIV==

Po kratki vožnji sem dospel v Toledo, kjer sem se presedel na drugi vlak in se odpeljal proti Chicagu. Tu sem moral čakati dobro uro, da je dospel vlak, s katerim sem se odpeljal naprej. Rad bi si bil ogledal mesto, pa sem se bal, da se ne bi morda izgubil in nato še vlak zamudil. Lahko bi se mi pa tudi pripetilo, da bi me kakšen potepuh dobil v svoje roke in me potem olajšal. Ker sem bil tujec v velikem mestu in se bal neprilik, sem ostal na postaji in se držal varnega mesta.

Končno je bil vlak pripravljen in jaz sem ga nemudoma zasedel. V nekaj minutah so bili vsi potniki v vlaku in nato se je začel pomikati naprej. Peljal sem se po progi družbe Santa Fe, ki gre skozi Kansas City in prav do Californije. Vlak je drvel preko države Illinois in mesto Chicago je bilo daleč za menoj, ko je privozil do države Missouri. Tam smo se peljali čez veliki most nad reko Mississippi. Ko je vlak prevozil most, se je ustavil na postaji v mestu Fort Madison, v katerem je par tovarn in v katerih se dobro dela, kadar so tudi drugod po deželi »dobri« časi. Tu je vlak stal le deset minut, nato smo pa zopet odrinili preko hribovitega ozemlja po državi Missouri. Privozili smo v rudarsko okrožje in naselbine so se prikazovale druga za drugo ob progi.

Vožnja se mi je zdela čim dalje bolj prijetna, kajti v kratkem času sem imel dospeti do mesta Marceline, kjer sem bil že enkrat zaposlen v rovu. Kmalu sem bil na cilju.

V Marcelinu je bilo par premogorov, ki pa so slabo obratovali od stavke l. 1922. Po stavki so nekaj rovov zaprli in mnogo delavcev je izgubilo zaslužek. S postaje sem se podal k ljudem, s katerimi sem se pred leti seznanil. Dobil sem jih pod krošnjo hruške, pod katero so se senčili v vročem dnevu. Pozdravili smo se in stisnili roke in oni so bili očividno veseli mojega nenadnega prihoda. Pričeli so me izpraševati, kaj in kako in jaz sem jim orisal svoj položaj in povedal, da potujem dalje proti zapadu. Medpotoma sem se ustavil v Marcelinu, da se snidem z znanci in prijatelji, ki sem jih zapustil v l. 1922.

Znano žensko sem vprašal, ako bi mogel biti pri njej na hrani in stanovanju, ker sem imel namen ostati nekaj dni v naselbini. Moji želji je bilo ustreženo in jaz sem ostal v naselbini dvajset dni. Prosti čas sem izkoristil z ležanjem pod sadnim drevjem na mehki travi. Denarja nisem imel dosti, v kovčegu pa sem hranil okrog polovno novo štirinajstno harmoniko, ki sem jo sklenil prodati. Denar, ki bi ga dobil za harmoniko, bi mi pač prav prišel za pot proti zapadu zelo prav. Del sem oglas v Prosveti in par dni sem že dobil nekaj pisem, v katerih so me kupci vprašali druge podrobnosti glede harmonike in koliko hočem imeti zanjo. Nekemu rojaku iz Kansasa sem tako odgovoril in on mi je za dogovorila za ceno $75. Ta rojak je hotel harmoniko prej videti in me je potemtakem, ko jo je videl, bil je plačal. Jaz sem njegov želji ustregel in mu jo poslal, da jo je lahko pregledal. Bil je zadovoljen z njo in mi poslal mi je zahtevano vsoto par mesecev prej sem za njo plačal $125, torej sem na topla čem v tem oziru napravil zelo slab biznis. Bil sem pa vseeno vesel, ker sem si kupil pomoč za potovanje proti zapadu. Čeprav nisem bil več angleškega jezika, me je veselo vleklo naprej; nič se nisem ustrašil in potoval sem iz kraja v kraj po širni Ameriki.

Nekega dne v septembru sem se poslovil od dobre ženice, pri kateri sem bil začasno na hrani in stanovanju. Zahvalil sem se ji za dobro postrežbo in ji obljubil, da jo bom obiskal, ako me bo pot zanesla nazaj v naselbino.

Na postaji v Marcelinu sem si kupil vozni listek do Salt Lake Citya, Utah, ter zanj plačal $88. V državi Utah sem mislil začeti z delom v premogorovih, kajti v tem delu sem bil najbolj vešč in sem pravil, da se v državi Utah precej dobro zasluži.

Vožnja v potniškem vlaku je bila udobna in tudi romantična. Lepi predeli sem se preko kanadskih puščin in nato dospel v hribovite kraje države Colorado. V Coloradu sem moral na neki postaji prestopiti na drugi vlak, nato sem pa zopet odpeljal dalje proti zapadu. Vlak je kmalu privozil v gorate pokrajine, kjer sem opazil vse polno rudarskih naselbin. Vlak se je le za malo časa ustavljal na postajah med strmimi bregovi, nato pa brzel dalje proti Salt Lake Cityju.

Končno se je ustavil na zadnji postaji in izstopil sem v mestu Salt Lake City.

Na postaji sem se hotel nekoliko informirati, zato sem skušal stopiti v stik s kakšnim človekom, ki bi mi malo pojasnil glede mesta, o delavskih razmerah in naših rojakih. Najrajši bi se bil ustavil v rudarskem okrožju, v katerem je naselbina Helper, toda vozni listek sem imel kupljen do mormonskega mesta. Kje je nekako sto milj oddaljeno od omenjenega mesta. Treba je bilo dalje, odkoder sem imel plačano vozovnico; sploh sem potoval kar na slepo brez računanja o tem, kaj vse me lahko doleti.

Blizu postaje sem opazil krojačnico, katero je obratoval neki Nemec. Odločil sem se, da pridem k njemu in ga povprašam, kaj in kako. Vprašal sem ga, kje je bivališče v mestu in izvedel, da mi je bilo vse dobro znano, da so mi informacije glede srebrnih in bakrenih rudnikov. Povedal mi je, da so srebrni rudniki oddaljeni deset milje, bakreni pa nekako dvajset milje in se nahajajo v hribovitem ozemlju. Dalje mi je povedal, da se delo lahko dobi. Dela so različna in tako tudi plača, ker plačujejo po izurjenosti. Plače v bakrenih rudnikih v bližini so od $4.50 do $6.75 in vseh se dela po osem ur in delo ni pretežko. Nato sem ga še vprašal glede premogorov in pojasnil je, da so oddaljeni nekako sto milj od mesta Salt Lake City in da sem se vozil mimo njih. Torej bi bilo tako kakor sem domneval, ko sem se peljal skozi rudarska naselja. Po končanem pogovoru sem se od krojača poslovil in se mu zahvalil za informacije. Nato sem se podal v mesto, da si ogledam razne zanimivosti. V tem mestu je sedež mormonovcev, ki imajo čudno vero in veličastni tempelj. Po nekaj urah tavajna po mestu sem se odločil, da odpotujem nazaj proti naselbini Helper, v rudarsko okrožje. Prišel sem do zaključka, da bi bilo najbolje, ako odidem v kakšno rudarsko naselbino in začnem z delom, kakršnega sem bil vajen.

Odšel sem nazaj na postajo in si kupil vozni listek do male naselbine Castle Gate med gorovjem. Imel sem dve uri časa do odhoda vlaka in vstopil sem v bližnjo restavracijo, katero je lastoval neki Italijan. Pri Italijanu sem se dobro okrepčal z makaroni in pečenko in potem odšel na postajo in tam čakal vlak, da se odpeljem v rudarsko okrožje. Vlak je v kratkem času pripeljal in odpeljal sem se v gorovje.

Po parurni vožnji sem dospel v naselbino Castle Gate. Bilo je že pozno v noč in zato nisem nikjer mogel dobiti prenočišča. Nekaj časa sem se sprehajal in taval po naselbini, nato sem odšel za progo in tam čepel na prostem ter med časom malo zadremal. Bilo je že pozno v jeseni in v hribih je bilo bolj mraz ko drugod. Komaj sem nekoliko zadremal, me je že stresel mraz in prebudil. Po slabo prespani noči se je vendarle zdanilo. Zbral sem se, malo opravil umedkano obleko in si otrli čevlje ter odšel na postajo. Tam sem vprašal rudnika, kaj bo odhod vlaka v naselbino Latuda, ki je oddaljena 13 milj. Uradnik mi je povedal, da bo vlak dospel šele ob desetih in odšel v smer, kamor sem bil namenjen. Ker me je začel zebsti, da ga je treba ponovno založiti, sem odšel v neko restavracijo ter se okrepčal. Tu sem ostal par ur ter se pogovarjal z lastnikom. Vprašal me je, odkoder prihajam in kam sem namenjen. Jaz sem mu povedal, da prihajam iz države Michigan, da sem prišel na zapad za delom in da čakam na odhod vlaka, s katerim se bom odpeljal do Latude. On je rekel, da se delo tam lahko dobi, ne pa stanovanje. Najbolje bi bilo, ako bi se vrnil med pečlarje.

Ure so potekale in končno je pripeljal vlak, s katerim sem se odpeljal. Po kratki vožnji se je vlak ustavil na neki postaji, kjer sem vprašal, kako daleč je še do Latude. Človek, ki sem ga vprašal, je bil rudar in povedal mi je, da nismo pol milje in da vlak ne vozi tam mimo. Odločil sem se, da jo bom kar peš ubral po gorski poti. Vzel sem pot pod noge in v dobri poldrugi uri sem dospel v rudarsko naselbino, ki leži med dvema visokima hriboma. Najprej sem vprašal za Slovence, katere sem kmalu našel. Ustavil sem se pred neko hišo, v kateri so bivali naši ljudje. Pri njih sem izvedel, da se bom lahko dobil, toda na stanovanju ne morem biti pri njih, ker ni dovolj prostora. Vseeno pa so mi dovolili, da sem pri njih ostal čez noč; naslednji dan so mi pokazali, kje bom lahko dobil hrano in stanovanje.

Najprej sem šel vprašat za delo, kajti to je bilo poglavitno. Ako dobim delo, bom tudi stanovanje in hrano si mislil. Če ne, bom raje šel drugam, ker bo treba naprej s trebuhom za kruhom. Odšel sem v pisarno, kjer so jemali in vpisovali nove rudarje. Tam so me vprašali, kako sem delal v premogovniku in čemu sem izkušen. Povedal sem jim, da sem delal v premogovniku v raznih krajih v Ameriki pol drugega leta. V pisarni so rekli, da imam dovolj izkušenj in takoj sem dobil delo. Še isti dan sem bil vpisan med ostale rudarje; moral sem se podvreči tudi zdravstveni preiskavi, katero sem dobro prestal. Kupil sem potrebno orodje, nato pa odšel vprašat k drugi slovenski družini za hrano in stanovanje, kar sem dobil in naslednji dan sem šel na delo v premogovnik.

Premogovna žila je bila v tistem rovu visoka šest čevljev, plasti kamna, kakršno sem videl v rovih v Ohiu in Pennsylvaniji, pa ni bilo. Strop je bil tako močan, da ga ni podpiral nihče. Ko sem jaz začel delati, je rov obratoval le tri do štiri dni na teden, toda zaslužili smo šest dolarjev na dan in tudi več na teden.

Rojak, pri katerem sem bil na stanovanju, je bil še mlad človek ter šele deset let oženjen. Poleg mene je imel še dva druga rudarja na hrani in stanovanju. Kmalu potem je eden odšel v druge kraje in ostala sva dva, ki sva hodila redno na delo.

==XIV==

Dva tedna sta pretekla, kar sem prišel v naselbino Altuda in delal v tamkajšnjem premogovniku. Šlo je precej dobro, zato sem želel, da bi kmalu začeli delati vsak dan. To so želeli tudi drugi rudarji, kajti vsi smo hrepeneli po večjem zaslužku.

Nekega dne, ko sva si obratovala, sva se doma pogovarjala o raznih stvareh. Nenadoma je nekdo močno potrkal na kuhinjska vrata. Janezova soproga je šla takoj odpirat novemu gostu in v sobo je vstopil neki rojak, ki sta ga oba poznala. Gospodar ga je po izmenjavi pozdravov vprašal, če me pozna, ker sem iz tistega kraja doma kakor on. Rojak me res ni poznal, čeprav je prišel iz iste fare kakor jaz, iz vasi Čovce pod Koroškimi hribi. Od doma je šel v rani mladosti, ko mu je bilo komaj 14 let. Bil je edini sin premožnega posestnika v Cerovcu pri Novem mestu. Ko je odpotoval v tuji svet, je doma pustil starše in sestre. Najprej se je klatil nekaj po Hrvaškem, služil za pastirja ter pasel koze in ovce. Pozneje je odšel nekam v Bosno, kjer je delal v šumi. V Bosni je ostal par let in si prihranil nekaj denarja, nato pa odpotoval v Nemčijo. V Nemčiji je dobil delo ter tam toliko časa delal, da je skupaj spravil potrebno vsoto, da je mogel odpotovati v Ameriko.

Njemu ni bilo treba iti za kruhom v daljne kraje, kajti bil je sin staršev, ki so imeli lepo kmetijo, na kateri bi bil lahko ostal in delal. Bil je lahko živel, zato je zapustil starše in dom ter odšel v neznani svet.

V Ameriki je prepotoval vse države in delal v tovarnah, v premogovnikih, v bakrenih, srebrnih in zlatih rudnikih, po šumah in koderkoli se je dalo. Ko je delal v zlatih rudnikih v državah Colorado in Kaliforniji, je imel mnogo denarja, ker prodajal je dosti zlate rude, toda pozneje je vse zapravil. Največ je potrošil za pijačo, ker je bil pijanec. Često mi je pripovedoval, da je že imel več denarja kakor je vredna njegova rojstna vas Cerovec in vse polje v okolici; da je samo zlate rude prodal za čez štirideset tisoč dolarjev. Kadar je delal pri kontraktnih delih, je zaslužil celo $600 do $800 dolarjev na mesec. Seveda mu pri zapravljanju denarja tudi ni manjkalo vesele družbe.

Pred leti se je bil oženil in z ženo sta imela tri hčerke. Dal jih je v šole in vse tri so se izučile raznih poklicev. Ena se je izučila računovodstva in knjigovodstva ter je bila tudi izkušena tipkarica, druga se je izučila za bolniško postrežnico ter je bila zaposlena v neki bolnišnici, najdaljša se je pa še naprej učila. Z ženo nista več skupaj živela. Zaradi nesporazuma in drugih okoliščin sta prišla v tako veliko nasprotje, da sta sklenila iti narazen. Ko sva se midva sestala, je bil že osem let razporčen in glavni vzrok ločitve je bila ženina nezvestoba.

Rojak je v par dneh dobil delo pri isti družbi in v istem rovu, kjer sem jaz delal. Gospodar, pri katerem sem bil na stanovanju, je bil njegovega prihoda vesel in rad bi ga bil vzel na stanovanje, ker je računal s tem, da bo večino svojega zaslužka pustil pri njem. Oba, gospodar in gospodinja, sta imela rada na hrani in stanovanju take može, ki so brezmiselno trošili denar in ga razmetavali za pijačo, ker sta s tem množila svoje dohodke.

Preteklo je par tednov, kar je bil prišel rojak v Latudo za delom in povedal mi je, da bo šel pogledat za delom v drugi rov, ki je bil eno miljo oddaljen od rova, kjer sva bila zaposlena. Ko mi je razodel svoje misli, sem sklenil, da se ga bom držal, ker sem v njem videl moža, ki je nekaj poizkusil in tudi nekaj ve.

Naslednji teden sva že odšla v drugo naselbino. Delo sva dobila že prvi dan, hrano in stanovanje pa v neki kempih, ki je bila last družbe. Obratovala jo je neka irska družina. Na stanovanju nas je bilo okoli 25 rudarjev, med nami tudi delovodja in njegova žena z otroci, ki sta jih imela kar osem, tako da sva bila z rojakom večkrat lačna nesita. Stanovanja in hrane se ni dalo dobiti drugje in zato sva bila prisiljena ostati pri Ircu v kempu, ako sva hotela obdržati delo v rovu.

Za hrano in stanovanje smo plačevali po šestdeset dolarjev na mesec. Kakor sem pozneje izvedel, je imel pri stvari tudi delovodja prste vmes in tudi on je vlekel denar od nas na poseben način. Družba je dala Ircu vsega dovolj na razpolago, da bi morali vsi, kar nas je bilo na hrani, imeti dovolj jesti, toda Irec in delovodja sta na skrivaj prodajala potrebščine, ki so bile nam namenjene. Delala sta denar, ko sta prodajala nam namenjeno hrano, mi smo pa stradali in vrh tega plačevali lepe dolarje za prikrajšano hrano.

Kamor sem prišel in koder sem hodil, povsod sem naletel na razne goljufije, ki so na spreten način živele na koži drugih ljudi.

V rovu se je delalo tri do štiri dni na teden in smo dobro zaslužili. Ako bi delal vsak dan in ako bi bil dobil dovolj vozičkov, bi bil brez večjega truda zaslužil šestdeset do osemdeset dolarjev na teden. Premogovna žila je bila visoka okoli pet čevljev, strop močan in zato je bil premog čist in s kamnom ni bilo opravka. Podpor pa tudi v omenjenem rovu ni bilo treba postavljati, ker je bil strop dovolj močan. Ker ni bilo teh ovir, smo dobro zaslužili.

Delala sva že par tednov, ko naju je začel delovodja zbadati in brez vsakega vzroka nadlegovati. Vsakikrat, ko je prišel pogledat v najin prostor v rovu, je vreščal in sitnaril. Vprašal sem tovariša, kaj vse to pomeni. Odgovoril mi je, da jaz, ki sem delal v unijskih rovih, ne poznam trikov, ki so v navadi in v vseh rovih države Utah.

Delovodja bi rad od naju denar, da bi mu na plačilni dan dala vsak pet ali deset dolarjev. On je tega vajen, ker so ga tako naučili bedasti petolizniki, ki se mu hočejo prikupiti s podkupnino. Ker na plačilni dan ni od naju nič dobil, se huduje in sitnari, da naju s tem opomni. Plačevati bi mu morala tudi za pijačo in še mu na ta način dobrikati. Ako bi tako ravnala, bi bil najin prijatelj.

Tovarišu sem odgovoril, da mi ni nič novega povedal; čeprav nisem dolgo v Ameriki, mi je znano, da “bosi” pobirajo denar od delavcev. Takih slučajev sem poznal več, ko so nekateri na umazan način dobili delo in ga tudi držali.

Sklenila sva, da ne bova dolgo delala v tistem rovu. Šla bova v srebrne rudnike, ter se za vselej otresla pijavke, ki hoče živeti na najini koži. Par tednov sva še delala v premogovniku, zaslužila sva pa dosti manj kakor drugi premogarji. Vozičkov nisva mogla dobiti, hočem reči, da so jih drugi imeli dovolj. Torej sva že občutila pest delovodje, kajti on je tako ravnal, da so oni, ki so mu plačevali za pijačo in mu tudi dajali gotov denar, dobivali dovolj vozičkov, midva, ki se nisva hotela ukloniti, sva bila prisiljena pustiti delo v rovu.

Kakor sva se bila domenila, tako sva tudi storila: pustila sva delo in odpotovala iz naselbine. Predno sva se podala dalje, sva se pomudila v bližnji naselbini, pri družini, kjer sva bila prej na stanovanju. Po dveh dneh postajanja in popivanja sva se končno poslovila in neki voznik naju je odpeljal v bližnje mestce Helper.

Voznik je bil uslužbenec nekega trgovca iz Helperja in naju je peljal do njegove trgovine. Tovariš ga je imel že precej pod kapo, da ni skoraj vedel, kje je. Tisti trgovec je bil naš rojak in je imel na razpolago tudi pijačo, zato sva se pri njem nekaj časa zadržala ter la ponovno poskusila pijače, ki nama jo je trgovec ponudil. Tovariš je pil preko mere in noge sva mu odpovedale. Od tega trgovca sva se podala v neki hotel in tam prenočila ter se dobro naspala.

Naslednji dan sva šla na postajo in si kupila vozna listka do Salt Lake Cityja. Po štirurni vožnji sva srečno dospela v mormonsko mesto. S postaje sva se odpravila v mesto ter v nekem hotelu najela sobo, plačala vnaprej in nato odšla k tovariševim znancem in prijateljem, ki jih je imel še iz selitve v mesto. Skoro na vsakem oglu sva naletela na njegove znance, največ na butlegarje, ki so ga poznali že iz časa, ko jim je nosil dosti denarja. Butlegarji so bili njegovi prijatelji le tedaj, ko je imel denar; ako je prišel k njim brez cekina, so ga kmalu iznebili ali niso sprejeli, tudi z brco v zadnjo plat, da je zletel skozi vrata. Na ta način so ravnali butlegarji z novimi odjemalci; vsak je moral prinesti gotov denar, da je lahko kaj kupil.

Po korakanju skozi mesto sva zavila v stransko ulico in dospela k nekemu butlegarju in njegovim tovarišem znancem in o katerem mi je že večkrat pripovedoval. To je bil neki rojak, kateremu sem bil predstavljen ter sem vstopil v njegovo prostore. Ta rojak je povabil neko dekle in z njo je prinesel dve ali tri druge hčerke. Ena se je kmalu omotila, druga je pa ostala pri materi in pri očetu ter mu pomagala pri njegovem poslu; prodajala je pijačo, je pa precej drago prodajal; majhen kozarec žgane pijače je stal petdeset centov in je umno, da je rojak delal lep dobiček s pijačo.

Hčerka njegove žene se je spretno sukala v gostilni. Imela je zelo kožnati; bila je srednje postave in vitko dekle, s svojimi plavimi očmi je pa znala tako pomeriti in tako zapeljivo pogledati, da se mladi moški kar ustavljali in mogli njene lepote pogledati. Zato si je marsikateri mislil, da bi Rožika zasnubil, toda ona si je želela ženina iz nekoliko boljšega stanu, ne capinov, ki so bili večinoma brez cvenka. To so vedeli, ki so poželjivo pasli svoje oči na njeni vitki postavi, tudi razumela je.

Tovariš ji je večkrat zatrjeval, da ji bo našel in pripeljal takega fanta, da bo zadovoljen z njim in da bo vreden stopiti z njo v zakon. Toda vse njegove obljube so bile prazne, kajti takih fantov, kakršne si je Rožika želela, je bilo malo. Največ je bilo lahkomiselnih, ki so bolj osirali na pijačo nego na mlado dekle, o čakala na ženine.

Rozika je verjela tovariševim obljubam. Kadar je dospel k rojaku-butlegarju, je vedno našel kakšen izgovor in tako Roziko potolažil, češ, da je že čas in da ji zagotovo nekega dne pripelje ženina. Rozika je bila precej lahkoverna. Tovarišu je verjela in tako so tekli dnevi, ona pa je čakala srečnega dne, ko bo dobila svojega ženina.

V Salt Lake Cityju sva ostala štiri dni. V tem času sva prehodila številne ulice ter se spoznala z rojaki, ki so se nahajali v mestu in med katerimi jih je bilo največ brezposelnih. Tovariš se je seznanil z nekim starim Rohnianom, ki je že v Ameriko prepotoval in delal v različnih industrijah. Omenjeni rojak se je pisal Papež in je kljub svojim 60 letom izgledal čil in zdrav. On je znal čuvati drugače nego rojak, ki sem jih poznal. Delal ni dosti in tudi zaslužka ni nosil butlegarjem, pri katerih so drugi kupovali strupeno brozgo. Delal je po malem in se selil iz kraja v kraj. Čeprav ni mislil na prihranke, ni razmetaval denarja kakor nekateri drugi.

Papež je nama svetoval, naj greva za delom v rudnik, ki je bil od mesta oddaljen nekaj štirideset milj. Rekel je, da bova delo lahko dobila in da se nahaja glavni stan družbe v mestu. Zato se je tudi ponudil, da bi gre z nama prav do pisarne. Njegov nasvet sva sprejela in vsi trije smo se napotili v tisto pisarno, kjer sva vprašala za delo in ga takoj dobila. Vpisali so naju med druge rudarje ter dali vsakemu karto za brezplačno vožnjo na truku do rudnika, ki se je nahajal visoko v hribih.

Petega dne najinega bivanja v mestu sva se odpeljala za delom v rudnik. To je bil srebrn rudnik in se je imenoval Cardiff Mine. Po cestni železnici sva se vozila do Midvilleja, kjer je bila rudotopilnica, od tam pa s trukom dalje proti rudniku. Pridružil se je nama neki Poljak, ki je tudi dobil delo pri isti družbi kakor midva. Vožnja je bila jako slaba, ker so bili v nekaterih krajih veliki zameti, da je truk komaj prevozil skozi. Na poti smo opazili mnogo rudnikov, ki so bili last manjših družb. Tedaj je bila najhujša zima, kajti bilo je deset dni pred božičem. Jaz sem komaj čakal, da pridem na cilj, toda truk se je v nekem kraju ustavil in ni mogel več dalje po slabi, zasneženi cesti. Voznik si je na vse načine prizadeval, da bi pridrval truk do rudnika, toda vsled zametov se je moral ustaviti in mi smo bili prepuščeni sami sebi, da nadaljujemo pot proti rudniku, ki je bil oddaljen štiri milje od tam, kjer je truk odpovedal. Tovariš, Poljak in jaz smo vzeli pot pod noge proti rudniku. Bila je prava krizeva pot, kajti težko smo rinili naprej preko silnih zametov, ki jih je prejšnje dneve nagrmadila ostra burja. Toda omajali nismo in končno smo skrajno utrujeni vendar dospeli do srebrnega rudnika.

Šli smo v rudniško pisarno, kjer smo dobili delovodja in ravnatelja, Irca po narodnosti, ki sta nas izpraševala glede izkušenj pri delu pod zemljo. Poljak in tovariš sta kot stara in izkušena rudarja dobila primerno delo, mene, ki nisem imel dosti prakse kot rudokop, pa so uporabili kot nalagalca rude in potiskača vozičkov. Plača za to delo je bila $4.75 za osem ur dela, tovariš in Poljak pa sta prejemala 50 centov več. Za hrano je skrbela družba, kateri smo morali plačevati dolar na dan, kar so nam odtrgali od plače na plačilni dan.

Isti večer, ko smo bili vpisani med rudarje, smo dobili tudi potrebno večerjo, nato pa odšli v odkazano sobo k počitku. Postelje so bile precej umazane in vsak, ki je želel delo v tiste hribe, je moral tudi odejo s seboj prinesti, sicer bi bil brez nje.

==XV==

Naslednji dan po prihodu v visoke hribe sem začel z novim delom v srebrnem rudniku. Tovariš in Poljak sta kopala rudo, jaz pa sem bil zaposlen pri potiskanju vozičkov ter imel pomočnika. Rudo so nakladali spet drugi delavci. Kadar je bil voziček poln, sva ga s tovarišem potegnila ven in nato praznega potisnila v prostor. Poln voziček sva potiskala naprej po tračnicah do strelilnika, v katerem sva stresla rudo. Strelilnik je bil 120 čevljev globok, spodaj so pa rudo zopet nalagali v voziček in jo odvažali dalje s konji. En konj je peljal po tračnicah osem do deset vozičkov naenkrat in zopet do nadaljnjega strelilnika, iz katerega so šele nalagali rudo na truke in jo odvažali v topilnico v Midville.

Delali smo vsak dan in tudi ob nedeljah, ker v tistih oddaljenih hribih ni bilo nobene cerkve, kamor bi bili hodili molit in tožit svoje muke, kar nam itak ne bi bilo nič pomagalo. Rudarji se nismo na pobožnost ozirali, ker smo dobro vedeli, da z molitvijo si ne bomo nič zaslužili. Med hribi je bilo vsepolno rudnikov, malih in velikih, rudarji smo pa le gledali, kako bi več zaslužili. V nekaterih je bilo zaposlenih deset rudarjev, v večjih pa do petdeset. Delo se nam je dopadlo, ker je bilo lahko. Delovodja je prišel v prostor, kjer smo delali, le po dvakrat na dan. Glavna njegova skrb je bila, da nas je nadzoroval nekaj minut in pokazal, kako se mora delati. Kakor rečeno, smo bili zaposleni osem ur dnevno, na družbi pa smo imeli tudi pol ure oddiha, da smo použili prigrizek. Meni se je ta sistem dopadel, ker nisem bil še nikjer prej zaposlen, da bi imel plačan tudi tisti čas, ko sem prenehal z delom in použil prigrizek. S tovarišem sva redno hodila na delo, ker sva hotela izkoristiti priliko, da bi čimveč zaslužila. V par mesecih sva si bila že prihranila par sto dolarjev vsak, ki bi nama prav prišli, ako bi po kakšnem naključku izgubila delo. Ko je tovariš imel čez dvesto dolarjev prihranjenih, se je naveličal dela. Postal je nestrpen in ni imel več obstanka. Kar vleklo ga je nekam dalje, kajti tisti prihranjeni dolarji so ga tako pekli, da jih ni mogel več držati. Še sanjalo se mu je o prijetnih dneh, ki jih bo imel pri butlegarjih, ko bo zvracal žgano pijačo v suho grlo in pri tem pozabil na prestano trpljenje. Prej je že pisal prijatelju, ki je delal v premogovniku v Iowi. Vprašal ga je glede dela in kmalu prejel odgovor, da se delo lahko dobi, samo ako ga hoče. Čez nekaj dni se je poslovil in tako sem izgubil prijatelja. Jaz sem ostal na starem mestu in za tovariša sem dobil drugega rojaka, ki je delal prvi štiri dni. Ta rojak je delal v tistih hribih že okoli dvajset let. Pisal se je Frank Sršić in doma je bil blizu Toplice v Beli Krajini. Čestokrat me je podražil, češ, kadar bova odpotovala v stari kraj in prinesla dosti denarja, bova šla v Stopiče na krstni dan ter se tam postavljala z denarjem, ki sva ga zaslužila pri kopanju srebrne rude v Ameriki.

Prijatelj Sršić je rad igral karte, najbolj je bil pa vnet za “poker”. V njegovi družbi sem se tudi jaz naučil iger, ki jih nisem prej nikdar igral. Sprva sem igral z malim denarjem, tako da nisem dosti izgubil. V par tednih sem znal že dobro igrati, toda vedno sem izgubil in tako je precej dolarjev izginilo iz mojega žepa pri kvartanju. Končno sem izpregledal, da s kvartanjem ne bo nič in sem ga opustil. Sršić je pa še nadaljeval z igranjem, ker je skoro vedno dobil. Rad je poudarjal, da ima dvajsetletno prakso in zato tudi srečo pri igri. Dostikrat je priigral tristo do štiristo dolarjev na mesec, a je vse zapravil, kajti bil je tudi prijatelj alkoholnih pijač in butlegarjev, katerim je nosil denar. Razume se, da so bili tudi drugi deležni dobrot in jim je plačeval pijačo, kadar so se zbrali v veseli družbi. Večkrat je šel v Salt Lake City, kjer je našel sebi enake pivske bratce, da so se potem vsi skupaj kratkočasili na razne načine. Obiskovali so prostitutke in se v njih družbi veselili in zabavali.

Po parodnevnem veseljačenju je bil Sršić suh in potem je moral nazaj v hribe in obnoviti staro življenje. Zapet je začel z igranjem in mukami rudarje in potem njih denar zapravil v par dneh. Tako je živel Sršić, ki je denar dobil na lahek način in ga potem brezmiselno zapravil.

Delal sem dalje v rudniku in si hranil prisluženi denar. Nekega dne sem se pri delu poškodoval. Po žlebu, po katerem smo nakladali rudo, je priletel droben kamenček in me zadel pod levo oko. Sedel sem se kakor bi bil zadet od krogle iz puške. Kri mi je kar curljala iz rane, kakor teče iz tanka z roko in se urna odpravi v šobo, kjer sem se umil in potem odšel v pisarno, kjer sem dobil prvo pomoč. Obvezal me je računovodja, ki je v tem oziru imel precej izkušenj.

Naslednji dan sem šel v Salt Lake City k zdravniku, ki je rano pregledal, izpral in namazal z neko rdečo tekočino, ki je tako pekla, da sem kar poskakoval. V mestu sem ostal nekaj dni in šel tudi oglasil pri tistem rojaku-butlegarju, ki sem ga omenil v tem spisu. Komaj sem vstopil v sobo, so me že spoznali. Vprašali so me, od kod prihajam, kar sem jim pojasnil. “Gostilničar” se je smehljal in tudi Rožika me je prav zapeljivo gledala. Jaz s svojimi plavimi očmi. Nato je pa še žena prišla iz kuhinje, ko je slišala pogovor v slovenskem jeziku. Bila je vesela, ko je izvedela, da je prišel v gostilno slovenski gost.

Rojak me je vprašal glede prijatelja, če mi piše in druge stvari. On je namreč že vedel, da je odšel proti vzhodu za delom. Povedal sem mu, da je zapustil lovi in se preselil v West Virginijo, kjer se mu baje da na premogovniku prišlo kmalu nazaj na zahod.

Pri rojaku se nisem dolgo zadržal; po kratkem razgovoru sem se odločil, da grem v gledališče in tam preženem nekaj časa, ki sem ga imel na razpolago. V gledališču sem se precej časa zamudil, potem sem pa zopet odšel v hotel in prespal nadaljnjo noč. K zdravniku sem redno zahajal in po desetih dneh je dejal, da ni več nevarnosti, da se je rana zacelila in da se lahko vrnem v hribe. V času, ko sem se jaz nahajal v mestu, je v hribih snežilo in razsajali so silni viharji. Strici dni in štiri noči je trajal divji ples. Vseeno sem se s cestno železnico odpeljal v meste Midville. Od tam sem bil namenjen dalje z avtobusom, ki je vozil v hribe, toda avtobus ni mogel prevažati vsled silnih zametov in plazov, ki so ceste v nekaterih krajih na debelo zasuli. Nekega rojaka sem vprašal, kdaj bo bus ponovno začel voziti, odgovoril mi je, da še čez štirinajst dni; toliko časa bo vozilo odprto bodo očistili. Ker nisem maral čakati v Midvillu, sem se odpeljal po cestni železnici zopet nazaj v Salt Lake City. Po kratki vožnji sem zopet dospel v mormonsko mesto in odšel v isti hotel, kjer sem prej prenočeval. Nezaželjeni počitek sem imel pet dni zaradi slabega vremena. V teh dneh sem pogosto zahajal v rojakovo gostilno, kjer sem izvalno kramljal z Rožiko. Govorila sva tudi o ljubezni in čustvenih stvareh in se ji dopadla. Ona ni dosti odgovarjala, pač pa me je tako zapeljivo pogledovala s svojimi plavimi očmi, da mi je bilo v resnici toplo v srcu. Čez pet dni sem se poslovil in odšel nazaj v hribe. Tam je bilo treba delati mesec dni znova, da smo odkopali in izvozili sneg s ceste, postavili novo poslopje in uredili vse potrebno, da smo dobili delo. Ker nismo imeli konj, smo nakopamo rudo kar v rudniku kopičili, nekaj smo jo pa natresli v globoke rudo-strelnike. V tistem času smo bili tudi zaposleni pri zamemljanju jamških odprtin. To delo ni bilo nič kaj varno in moral sem biti skrajno previden. Lahko bi se bil utrgal strop in nas pokopal pod seboj, zato smo z delom počasi nadaljevali, ker glavna stvar je bila, da napravimo vse trdno in varno. V tem času sem prejel pismo od prijatelja iz West Virginije, v katerem mi je sporočil, da se kmalu vrne na zapad, da je že pustil delo in da se pripravlja na dolgo pot. Po tem je preteklo par tednov in od njega ni bilo nič več glasu.

Delal sem redno vsak dan in tako tudi Sršić, ki je v prostem času kvartal s tovariši. To bi bil novinec pri kartah. Sršić pa je bil mojster in je vedno dobival. Prigrani denar je skrival v rudniku, ker ga ni hotel nositi s seboj.

V maju se je vrnil prijatelj iz West Virginije v srebrne rudnike. Dobil je kontraktno delo in tovariša, s katerim sta delala v skupnem prostoru. Zaslužila sta deset do trinajst dolarjev vsak na dan in prijatelj je rekel, dokler se bo le kaj delalo v srebrnih rudnikih, da ne bo več zapustil zapada in hodil drugam za delom. Toda po šestih tednih se je že naveličal dela in odšel v druge kraje. Pred odhodom je rekel, da bo šel najbrž v Montano v zlate rudnike. Tam je že delal in si tudi znal prisvojiti kos zlata ter ga potem prodati in spraviti v denar. Zato se je vlekel rumeno zlato, s katerim je hitro prišel do lepega denarja. Ker sem delal v teh hribih že sedem mesecev, se mi je tudi jaz pričel pripravljati za odhod. Čekov sem imel že čez $800 in par sto dolarjev v neki banki.

==XVI==

Bilo je v avgustu, ko sem zapustil hribe ter odpotoval proti vzhodu, v Monroe, Mich. V Salt Lake Cityju sem se zamudil samo pet dni. Kupil sem si potrebno novo obleko in vsega skupaj potrošil okoli dvesto dolarjev. Nato sem zapustil lepo mormonsko mesto ter se odpeljal proti državi Colorado.

Po dolgi vožnji preko hribovitega in skalnatega ozemlja sem se ustavil v Pueblo, Colorado. Tu sem ostal en dan in v tem času sem si ogledal mesto in posetil par gledališč. Naslednji dan sem pa zopet odpotoval dalje proti Kansas Cityju. Vožnja se mi je zdela prav prijetna, ker sem opazoval lepa polja, ki so bila na široko posejana s koruzo. Ko sem izstopil v Kansas Cityju, sem se podal v neki hotel. V mestu sem nameraval ostati par dni ter se v tem času nekoliko odpočiti in naspati po dolgi vožnji na vlaku. Po štirih dneh pohajkovanja v mestu in okolici sem se zopet podal na pot in moj nadaljni cilj je bil Marceline, Mo., kjer sem imel veliko prijateljev. Finančno sem bil dobro podprt in zato se mi ni mudilo. V Marcelinu sem si poiskal začasno stanovanje in hrano. Radovedni znanci so me izpraševali, kako je z delom na zapadu. Jaz sem jim površno povedal, kje sem delal, koliko sem zaslužil in da sem tudi ob nedeljah delal v rudnikih. Nekateri so kar z glavami majali, ker se jim je zdelo čudno, da sem toliko zaslužil. V mestu sem ostal dvajset dni in prosti čas sem krajšal z ribolovom, toda v tem oziru nisem imel kaj prida uspeha. Potem sem se zopet odpravil na pot proti vzhodu. Vozil sem se skozi Chicago, Toledo in končno dospel na cilj, v Monroe, Mich.

S postaje sem krenil k znancu, pri katerem sem že bil na hrani in stanovanju. Ker ni bilo tam mnogo slovenskih družin, sem moral stanovanje iskati tam, kjer se je lahko dobilo, čeprav nisem bil z njim zadovoljen. In tako sem po dolgi odsotnosti zopet prišel na hrano in stanovanje, ki se mi ni dopadlo. Par dni po prihodu sem dobil delo v neki livarni. V tistem času so bile delavske razmere v mestu in okolici precej dobre in delo se je lahko dobilo. Tu sem delal samo štiri dni. Delo sem pustil zaradi delovodje, ki je imel nekaj denarja vloženega v podjetju, pa je priganjal delavce, da bi čimveč dobička nagrmadili lastnikom. Delavci so garali za 40 centov na uro.

Par dni sem pohajkoval, potem sem pa našel delo pri železniški družbi New York Central Line, za katero sem tudi delal. Delovodja je bil miren človek in ni priganjal delavcev in zato so ga radi imeli. Delali smo zunaj, zamenjavali tračnice, jemali stare obrabljene ven in jih nadomestili z novimi. Delovodja nam je nekega dne povedal, da bomo vso zimo zaposleni, ako bomo hoteli ostati in oddržati delo. Jaz sem bil te novice vesel, kajti obljubljeno mi je bilo stalno delo skozi dolge zimske mesece.

Tako sem delal pri železniški družbi en mesec, pa me je spet prijela želja, da odrinem proti zapadu. Nič več nisem obžaloval odhoda in nekaj dni sem delo pustil ter se pripravil na odhod. Vozni listke sem kupil do mesta Marceline in se odpeljal po železnici in po isti progi, po kateri sem dospel z zapada. Kmalu sem se znašel na postaji v Marcelinu, odkoder sem se odpravil naravnost k znancem, pri katerih sem bil pred dobrimi šestimi tedni. Tam sem zopet dobil hrano in stanovanje in v brezdelju zapravijal lepe jesenske dneve.

Stara ženica se je začudila, ker sem tako kmalu prišel nazaj. Povedal sem ji, da nameravam ostati par mesecev v naselbini in v tem času se bom kratkočasil z lovom. Njen sin je tudi izgubil službo in sva skupaj hodila na lov. Najprvo sva se spravila na divje race, ki jih je bilo dosti. Vsako jutro sva zgodaj vstala in imela sva srečo pri lovu na race, zajce ali na prepelice. Malih divjih zajcev je bilo dosti v okolici, toda midva sva imela največje veselje pri streljanju prepelic, katerih je bilo tudi dosti. Kadarkoli sva naletela nanje in jih prepodila, se je jata dvignila in začela sva bruhati svinec iz najinih pušk, da so prepelice cepale dol kakor listje, ko ga veter odtrga.

Lovska sezona na race je odprta šest mesecev: odpre se v oktobru in konča v aprilu. Race se vsako jesen selijo na jug in v tistih krajih jih je največ v oktobru, meseca decembra pa ni videti nobene več. Z zajce je zopet drugače in lovska sezona nanje je vedno odprta, ker jih je dosti in povzročajo škodo na polju. V poletnem času jih nihče ne mara in zato se takrat zelo množijo. Lovci tudi pobijajo druge divjačine in zverjad zaradi kožuhovine. V Missouriju je dosti divjih zveri, katerih kože imajo ceno 75 centov do $2.50. Divjih kosov je bilo tudi veliko število, ker je bil lov nanje prepovedan deset let in so se silno razmnožili. Dalje je bilo tudi dosti fazanov, katerih tudi nismo smeli streljati. Bolj proti zapadu se dobijo divji purani, na katere je lovska sezona odprta le po tri dni vsako leto. Srne se dobijo pa na južni strani, blizu kentuških hribov, na katere pa je bil lov prepovedan.

Tako sem preganjal prosti čas z lovom, ko sem se ustavil v Marcelinu. Končno nam divjačina ni bila več v slast, ker smo se je bili že prenajedli. Nekega dne smo kupili velikega prašiča. Napravili smo dosti klobas in jih lepo obesili in se preskrbeli z okusnim mesom. Pri nekih hrvaških farmarjih smo dobili vina, ki so ga napravili iz domačega grozdja. Tako smo se gostili tiste dni. Bilo je dobro življenje, a bilo je začasno.

Nekega dne v januarju leta 1925 sem se odločil, da pišem v vprašanje Franka Sršića, kako je z delom in ako bi ga mogel dobiti. Čez teden dni sem že dobil odgovor, da bom delo lahko hitro spet dobil kakor hitro se vrnem. Stari znanci, pri katerih sem stanoval, sem povedal, da v kratkem odpotujem nazaj na zapad, ker mi je prijatelj pisal, da imam zagotovljeno delo. On je rekel, da bo to še najbolje, ker bom lahko spet služil denar.

Po štirinajstdnevni vožnji sem že bil v Salt Lake Cityju. V mestu sem se zamudil par dni in nato sem se pa odpravil v hribe, kjer me je čakalo delo v rudniku. Srečno sem dospel na cilj in se zopet znašel med kopici srebrne rude. Vse moje potovanje je bilo za mano in pustolovščina končana; postal sem zopet rudar.

Delovodja je bil vesel mojega prihoda in me je rad vzel nazaj na delo. Tisto zimo nismo bili dosti zaposleni s kopanjem rude, zato jaz sem dobil dobro delo z nekim Ličanom sva bila zaposlena pri popravljanju v rudniku in zamenjavala sva podpore in vrata. Ko je bilo dosti “narna” pripravljenega, sem bil zaposlen tudi pri odkopu kamenja in vozil sem rudo v vozičkih. Drugič smo kopali srebrno rudo, jaz sem pa zopet prišel za staro delo. Nalagal sem rudo v vozičke, katere sem potem potiskal do strelilnika. Po dveh mesecih, ko sem obnovil delo v rudniku, sem si že prihranil par sto dolarjev v čekih, katere sem imel spravljene v pisarni pri računovodji.

Prišli so gorkejši dnevi in tudi v visokih hribih, ki so bili še vedno s snegom pokriti, so zavele tople sapice. Sneg se je začel topiti in v velikih kosih drčati v doline. Pomladni dnevi so tudi nekaterim delavcem odprli želje, da so zahrepeneli po drugih krajih in začeli puščati delo in se seliti drugam. Nekateri so imeli nekaj prihrankov, toda sleherni je imel svoje misli in želje. Kdor je imel denar, ga je hotel potrošiti in si s tem napraviti nekaj veselja; kdor je bil brez denarja, je računal, da bo morda drugje imel več sreče pri delu in hranjenju denarja. Istočasno, ko so delavci odhajali v nižino, so prihajali drugi za delom v rudnike. Jaz sem bil že štiri mesece zaposlen v rudniku in prihranil sem si nekaj stotakov. Pa je začel tudi mene srbeti prihranjeni denar in zopet ga je bilo treba pognati v krog. Sneg je skopnel po visokih hribih, meni je začelo postajati dolgčas in vsakim dnem me je bolj vleklo v nižino, ker se mi je zdelo vse lepše in prijetneje. Zadržati sem se hotel še en mesec, a me je nestrpnost vlekla v mesto. Prihranil sem bil nadaljnjih sto dolarjev in to me je še bolj sililo v doline. Obudila se je stara strast, katere nisem mogel več ukrotiti. Pustil sem delo in odpotoval v Salt Lake City. Tu sem ostal samo pet dni, nato pa nadaljeval vožnjo proti vzhodu. Seliti se iz kraja v kraj me je zelo veselilo in zato sem se vozil z vlakom preko širne Amerike.

V lepem mestecu Marceline sem takoj odšel k dobri ženici, pri kateri sem bil prej na stanovanju. Po petmesečni odsotnosti sem zopet pozdravil znance, ki so bili iznenađeni mojega prihoda, toda bili so veseli, ker so vedeli, da bom pri njih pustil nekaj lepih dolarčkov. Tu sem ostal deset dni, potem pa sem odrinil v Monroe, Mich., kjer sem želel stakniti za delom; čeprav sem vedel, da ga ne bom odkril, sem hotel vsaj začasno ostati v tem mestu. Nekega dne sem dobil delo pri tlakovanju ulic, a delal sem samo dva dni in pol. Bilo je pretežko in sem ga pustil, potem pa sem moral iskati za drugim. Dobil sem ga v neki papirnici, kjer je tisti dan nekega delavca pobilo na kolesu in sem jaz prevzel njegovo mesto.

V papirnici sem ostal osemnajst dni, toliko časa, da je tisti delavec ozdravel in se vrnil na delo. Pred odhodom mi je delovodja naročil, naj se še oglasim, ker mogoče bo prilika, da dobim stalno delo. To je bila le obljuba, kajti izgleda da stalno delo ni bilo, ker ga ni hotel nihče pustiti pred zimo. V Monroju sem ostal dober mesec dni, potem pa sem šel za delom v državo Ohio. Tudi tu ni bilo sreče, zato sem šel naprej v državo Kentucky. Tam sem imel prijatelja, ki je bil zaposlen v premogovniku v kentuških hribih. Odšel sem na postajo in si kupil vozni listek do mesta Louisville, kjer je razvito tobačna industrija. V mestu je več tobačnih tovarn, ki so tisti čas obratovale s polno paro. V tem mestu sem prebil samo eno noč in potem sem se z vlakom odpeljal dalje do neke postaje med visokimi gorami, kjer je bilo vsepolno rudarskih kolib. Tu sem dobil nekega Ličana, ki je imel ljudi na stanovanju in hrani in pri katerem je bil tudi moj prijatelj Jože Torek. Pri Ličanu je bilo na stanovanju okrog dvajset mož, s katerimi sem se hitro seznanil.

==XVII==

Dan po svojem prihodu v premogarsko okrožje sem že šel gledat za delom. Jože Torek je delal z menoj ter me je delovodji predstavil kot izurjenega rudarja. Delovodja je rekel, da potrebuje izurjenih kopacev in da ima družba dosti naročil za premog. Delo sem takoj dobil in prostor mi je bil odkazal blizu Lozeta. S tem nama je bila dana prilika, da sva večkrat zahajala drug k drugemu in se pogovarjala, kadar nisva imela vozičkov na razpolago. Premogovna žila je bila visoka okoli pet čevljev in premogom je bilo plast kamena. Ta kamenje smo morali odstranjevati, toda kompanija ni plačala za to delo. V tem rovu sem bil zaposlen samo pet dni. Delo sem pustil zaradi stanovanja in hrane. Pri Ličanu in njegovi radodarni in postrežljivi ženi nisem maral več biti, kajti ukvarjala sta se tudi z butlegarijo in hotela od rudarjev izvleči ves prisluženi denar. Iskal sem stanovanje drugod, pa ga nisem mogel dobiti.

V Kentuckyju nisem več poizvedoval za delo; namenil sem se, da odpotujem nazaj v Marceline, Missouri. Poslovil sem se od znancev in še posebej od Toreka, ki me je spremil na postajo in se odpeljal. Na cilj sem prišel ponoči in se ustavil pri stari ženici, pri kateri so stanovali moji znanci. Povedal sem ji, da morda ostanem v naselbini za par mesecev, da kanim pri njej ostati, morda par mesecev, potem pa zopet odpotujem dalje proti zapadu, nazaj v srebrne rudnike. Dobra ženica me je rada sprejela, ker je vedela, da nisem brez denarja in da veselje vse pošteno plačam. Tu sem ostal na hrani in stanovanju dvajset dni. V tistih dneh sem se podal večkrat na lov in skrbel, da smo vedno imeli dovolj zaječje pečenke. Nekega dne pa sklenil, da se preselim v drugo stanovanje in začnem peržati. Vzrok za to je bil ta, ker sem si zamislil neko iznajdbo, zato sem hotel biti sam in imeti mir pri nadaljnjem študiju zamišljene iznajdbe.

Od nekega Italijana, ki je lastoval štiri male hišice, sem eno vzel v najem. Stala je malo vstran od naselbine in zato še bolj pripravna zame. Plačal sem pet dolarjev najemnine na mesec. Preskrbel sem si tudi nekaj potrebnega pohištva in sem ga kupil pri starinarju in plačal zanj okoli trideset dolarjev in sem s tem uredil novo stanovanje za pečarje. Tako sem začel z novim življenjem in z delom na iznajdbi. Z iznajdbo sem se ukvarjal vsak dan in več ali manj lov na divje race, katerih je bilo dovolj v okolici. Tako sem par tednov samotaril na novem stanovanju, pečaril in delal na iznajdbi, v katero sem si bil zamislil in upal, da bom nekaj dosegel, pokazal nekaj novega, da si bom na hitro opomogel v finančnem oziru, toda vse je splavalo po vodi. Z iznajdbo ni bilo nič, kajti ugotovil sem, da se ne more izpolniti in ves trud in denar, ki sem ga potrošil, je šel k vragu. Nekoč je pri eksperimentiranju prišlo do eksplozije, ki me je vrgla, kot bi ogenj uničil posteljno opremo. To je bila dobra šola in potem se nisem več ukvarjal z iznajdbo. Sam sebi sem se čudil, kako sem mogel priti na tako brezmiselno idejo. Prav srečnega sem se štel, ker me eksplozija ni ubila, kajti bila je tako močna, da se je hiša stresla.

V tej hiši sem še dalje ostal in si pečaril. Kupiti sem si moral novo posteljno opremo, ker mi je staro ogenj uničil. Toda dolgo nisem več samotaril. Po preteku dveh tednov je prišel rojak Frank Borič iz Detroita, kjer je bil zaposlen v Fordovi tovarni. Borič si je dobil hrano in stanovanje pri stari ženici, pri kateri sem že jaz bil na stanovanju, nato sem tudi jaz pustil pečarijo in se preselil na stanovanje, kjer sem bil prej.

Par mesecev je že preteklo, kar sem bil prišel nazaj v Marceline. S Frankom Boričem sva se začela pogovarjati, da bo treba iti kam za delom. Njega ni veselilo, da bi šel nazaj v Detroit. Rekel je, da je sit priganjanja v Fordovi tovarni, čeprav plačujejo do $6 na dan. Svetoval mi je, naj začneva s kuhanjem prepovedane pijače, ker bo nama butlegarska obrt prinesla dosti denarja. Jaz sem bil zadovoljen in sklenila sva, da odpotujeva v Salt Lake City, Utah. Kakor rečeno, tudi storjeno. Poslovila sva se od stare ženice, pri kateri sva bila na stanovanju in od drugih znancev ter odpotovala na zapad. Po dolgi vožnji sva končno dospela v mormonsko mesto Salt Lake City. Dospela sva v mesto in dobila sobo v hotelu Liberty, plačala zahtevano vsoto, nato sva se pa podala po mestu in opazovala, kje bi se dala dobiti primerna hiša v najem, v kateri bi začela z obrtjo.

Po kratkem opazovanju in iskanju sva našla neko hišo s tremi sobami in jo vzela v najem. Gospodar je zahteval šestnajst dolarjev najemnine za mesec dni. Plačala sva mu za en mesec naprej, nato sva šla še po drugih opravkih. V neki trgovini s starino sva kupila potrebno pohištvo, seveda le opremo, ki je bila nujno potrebna. Peč sva kupila novo in sicer tako na petrolej z dvema gorilnikoma. Vse to sva si dala odpeljati v hišo, ki sva jo vzela v najem. Ko sva si kupila te stvari, je bilo treba iskati butlegarsko opremo. V neki trgovini sva kupila deset petdesetgalonskih sodov ter jih dala odpeljati na najin novi dom. Potem je bilo treba nabaviti potrebno zmes, da sode napolniva. Kupila sva precejšnje število bušljev zdrobljene koruze, par sto funtov rjavega sladkorja in par funtov kvasa. S to mešanico sva napolnila prazne sode in jih zalila z vodo, da se je roba kisala. To brozgo sva hotela prekuhati in spremeniti v pekočo tekočino, ki se je v mestu prodajala na debelo po osem do trinajst dolarjev galon. Cena butlegarskemu žganju v hribih je bila še višja, ker je bilo več truda potrebno, da se je spravilo v tiste kraje. Nabavila sva potrebno mehaniko za prekuhavanje, ki se je iz “pacala” v ceveh in sodih. Kotel sva naročila od nekega rojaka iz Minnesote ter ga v kratkem času prejela ter zanj plačala okrog $38. Kotel je bil seveda cenejši, toda nabralo se je bilo dosti stroškov s pošiljatvijo. Ko sva enkrat imela kotel na domu, je bilo vse v redu za kuhanje prepovedane pijače. Samo čakati je bilo treba nekaj dni, da je bila brozga v sodih pripravljena za kuhanje.

Naročila sva tudi pol tone premoga, in ko ga je voznik pripeljal, sva mu ukazala, naj ga razloži v barako zadaj za hišo. Baraka je bila vsa razkopana in sploh strehe ni imela.

Večkrat sva šla v prometni del mesta in se zamudila včasih tudi pozno v noč. Ko sva neke noči vrneva domov, sem opazil, da je premog izginil. Neznani zlobneži so ga ukradli. Izustila sva nekaj grenkih besed na račun tatov, toda s tem nama ni bilo nič pomagano. Jezo sva le nekoliko ublažila, ampak premoga nisva dobila nazaj.

Naslednji dan sva naročila drugi voz premoga, toda ga nisva dala več razložiti v barako, pa sva ga spravila v hišo. Nekaj sva ga shranila pod posteljo in nekaj v kuhinjo, samo da nama ni preveč prostora vzel. Ko sva imela premog spravljen v hiši, sva bila brez skrbi.

V najini hiši sva ustvarila in pečala, čestokrat sva pa tudi obiskala znanega rojaka-butlegarja, kamor sem že prej zahajal. Dnevi so nama hitro potekali in prav kratkočasno je bilo v družbi, ki se je shajala pri rojaku. Rožika, katero sem že omenil v tem spisu, je prinašala strežaj v “gostilni” in natakala male kozarčke in jih podajala gostom. Borič se je kmalu zaljubil v njo, kajti Rožika je znala kretati na take načine, da je goste pritegnila nase in jim čimveč prodala pijače. S svojim vedenjem je hotela tudi Boriča bolj pritegniti, da bi trošil za pijačo, toda Borič ni bil pijanec in slični triki so mu bili že znani. On se je enostavno zaljubil vanjo, kar je bilo za Rožiko še večji uspeh. Borič je pravočasno ugotovil, da se je ujel na limanice in zato ga je trenutna vsa ljubezen minila.

Na najino brozgo, ki se je močila in “pacala” v sodih, je bilo treba čakati več dni. Bilo je v zimskih dneh in mešanico v sodih se ni hotela tako hitro izpremeniti v alkohol. Baš pred dnevom, ko sva mislila začeti s kuhanjem, so v najini odsotnosti vdrli v hišo močne postave, zaplenili so mešanico in jo odpeljali na smetišče. Ko sva se vračala domov in opazila polno ljudi okrog hiše, nisva hotela iti naravnost v roke policiji. Od daleč sva opazovala njeno početje, ko je razbijala opremo in pohištvo. Boljše obleke na srečo nisva imela doma, kajti nadela sva se, da se kaj takega lahko pripeti, zato sva jo hranila pri nekem krojaču v mestu.

Po razdejanju najinega doma sva šla nazaj v mesto ter si najela sobo v hotelu. Po razgovoru sva prišla do prepričanja, da se je treba lotiti poštenega dela, ker z začetkom butlegariji ni bilo sreče. Obratno sva vrgla v stran nekaj denarja še prej, ko sva napravila kakšen dobiček. Potem sva se razšla. Borič je imel namreč sestro, ki je z možem živela nekje v Idahu. Jaz sem še ostal v mestu in stikal po pisarnah, da si najdem kakšno delo. Parkrat sem šel vprašat za delo v neko rudniško pisarno, pa so me vedno odslovili. Končno sem se vendarle odločil, da se vrnem v srebrne rudnike, v katerih sem že delal. Od Midvilla sem potoval peš v visoke hribe. S seboj sem imel dovolj jedi in se ni bilo treba bati, da bom lačen. To sem že pred odhodom vedel, da v hribih ni restavracije na vsakih par korakov kakor v mestu, zato sem se z jestvinami založil. Končno sem dospel na cilj in spoznal, da sem šel na korenjaka, ki ga ne ustraši vsaka ovira. Preko visokih zametov in debelih snežnih plasti, v katere sem se udiral, sem srečno končal svojo trnjevo pot in dospel do rudnika.

Še isti večer sem govoril z delovodjem in mu povedal vse in kako sem imel slabo pot. Delovodja se je zelo začudil mojemu potovanju ter mi je rekel, da se lahko štejem srečnega, ker nisem omagal in dal priliko volkovom, da bi me požrli. Naslednji dan me je že poslal na delo v rudnik in povedal, kaj imam delati. Dobil sem delo, kakršno sem že prej opravljal — potiskal sem jamške vozičke in odvažal rudo. To delo je bilo lahko, znatno laglje nego v tovarnah, v katerih sem že delal.

==XVIII==

Po svojem prihodu sem ostal dva tedna pri tistem delu, potem pa sem dobil nekega Ličana za tovariša in sva skupaj delala v enem prostoru. On je imel dovolj izkušenj, kajti delal je že v raznih krajih, v srebrnih in tudi v bakrenih rudnikih. Delo ni bilo kontraktno, zato sva delala zmerno in previdno. Ličan je vrtal luknje s strojem na stisnjen zrak in razstreljeval kamenje. Luknje je vrtal okoli tri čevlje globoko, v katere je nasul eksplozivne snovi in nato razstrelil. Tako je Ličan meni pripravljal delo, ki sem potem nalagal kamenje v vozičke in ga odvažal v strelilnik. Ličan je pa le toliko lukenj zavrtal in razstrelil, da sem jaz lahko izvršil delo za njim in oba sva imela lahko delo. Ličan je imel dnevno plačo $5.75, jaz kot njegov pomagač pa $5.25.

Pri nočnem oziroma kontraktnem delu so plačali več, seveda se je moralo pa tudi bolj trdo delati. V omenjenem rudniku se je zaslužilo pri kontraktnem delu deset do petnajst dolarjev na osem ur. Pri kontraktnem delu tudi ni bilo nobene razlike med delavci, ker pomagač je prejel polovico plače, kar sta dva zaslužila.

Pri omenjenem delu sva delala z Ličanom mesec dni. Nato nama je pa delovodja povedal, da sva gotova s tem in da bova dobila kontraktno delo. Prvi dan sva zaslužila šestnajst dolarjev vsak. Pri tistem delu so več plačali, ker je bilo treba po lestvicah hoditi okoli tristo čevljev visoko in napajala je tista voda, da sva morala nositi dobre plašče. Plezanje po lestvi je bilo naporno, ker sva se plazila kakor mačka in dotikrat v temi, kajti voda je bila na naju nama ugasnila svetilke. S tovarišem sva podpisala pogodbo, da sva to delo opravljala pet mesecev. Družba se je zavezala, da ne bo reducirala plače niti naju odslovila. Čeprav bi zaslužila petdeset dolarjev na dan. Ako bi se izneverila pogodbi, bi lahko na sodniji nastopila proti njima.

Nekatere pogodbe so tako napravljene, da se delavec obveže, da bo toliko in toliko časa delal, prejemal plačo po dogovoru in se ravnal kakor določa pogodba. Družba si ob vsakem mezdenem izplačilu odtrga 20% delavčeve plače kot jamščino, da bo delavec delal kakor je v pogodbi rečeno. Ako delavec prelomi pogodbo, izgubi tistih 20% svoje plače.

Take pogodbe napravijo le za krajšo dobo, mesec dni, morda tudi za šest mesecev. V nekaterih slučajih si družba odtrga celo 40% delavčeve plače in je delavec prisiljen pogodbo izpolniti, ako noče preveč izgubiti na svoji plači. Na podlagi takih pogodb delavci razmeroma več zaslužijo in to v kratkem času. Seveda so največkrat v prid družbe, ker znajo vse tako urediti, da imajo delo opravljeno ob pravem času. Ako se to ne izvrši, delavec izgubi na plači in zopet imajo družbe dobiček, ker je delavec delal za malo več kakor polovico plače.

Jaz sem delal pri kontraktnem delu samo pet dni, potem pa sem dobil drugega pod strelilnikom, v katerega so sipali kamenje, ki so ga nakopali pri kontraktnem delu. Strelilnik je bil globok okoli tristo čevljev in jaz sem iz njega jemal kamenje in ga zopet nalagal v vozičke, ki sem jih potem potiskal dalje do drugega strelilnika. Ličan je ostal pri svojem delu in je služil lepe dolarje, katere je ob prvi priliki pognal po grlu. K večji vsoti denarja je le tedaj prišel, kadar ni imel prilike, da bi ga zapravil, drugače je bil pa vedno suh in reven kot cerkvena miš. Moje delo pri nalaganju in potiskanju vozičkov je bilo lahko in vse, kar sem izvršil dnevno, bi bil lahko opravil v par urah. Za osem ur dela sem dobil $5.25.

Nekega dne se je raznesla novica med delavci, da bo dala družba več prostorov v najem, kar je par tednov pozneje tudi uresničila. Delovodja je začel izpraševati delavce, ako hoče kdo vzeti prostor v rudniku v najem, obenem pa je namignil, da bodo poslali po druge delavce, ako bi mi ponudbo odklonili. Dal nam je šest dni časa za odločitev. Dva sta vzela prostor v najem, toda delala sta le pol dneva. Tisti čas nas je bilo zaposlenih okoli dvajset delavcev, pa noben drugi ni hotel vzeti prostora v najem. Ker ni hotel nihče vzeti prostora v najem, so rudniki dobili v mestu šest delavcev, ki so prišli v rudnik in začeli delati pod pogoji, ki jih je stavila družba.

Pri najemanju prostorov v rudniku je moral delavec podpisati listino, nekako pogodbo, v kateri družba in delavec drugače jamčita kakor hrano, ki jo bo dobival nekje na zaslužek. Ostali smo zahtevali, da nam družba jamči pet dolarjev zaslužka na dan, če vzeli bomo prostor v najem. V slučaju, da ne bi prišlo do rude, bi morali garati morda za dva dolarja ali manj na dan.

Delavci, ki so prišli iz mesta in vzeli prostore v najem, so delali nekoč sedem mesecev in zaslužili okoli dva dolarja na dan. Končno so zadeli bogato žilo in tako so se koristili in nadplačali za izgubljene dneve. Tisti, ki so imeli prostore v najemu, so prejemali plačo enkrat na mesec, zato niso vedeli tedne, koliko so zaslužili. Razume se, da delavce, ki ne ve, koliko bo zaslužil, nima prave volje do dela.

Nekega dne mi je delovodja ukazal, naj splezam po dvesto čevljev dolgi lestvi v neki prostor, kjer je bilo par sto ton rude in naj jo izpeljem in stresem v drugi strelilnik. Še nisem začel z delom, ko prideta za menoj poslovodja in računovodja, malo sta pregledala in se pogovarjala, nato mi je pa delovodja rekel, da ni treba narediti dela kakor mi je naročil. Naslednji dan sem šel v rudnik ko običajno in opravljal isto delo kakor prejšnji dan. Imel sem dosti časa in nakrat mi šine v glavo, da bi šel pogledat v drugi oddelek, kjer je bila velika množica bleščeče rude v strelilniku. Prišel sem do strelilnika in se ozrem po žlebu, toda rude ni bilo več v njem. Zelo sem se začudil, ker jo je bilo dan prej na tone. Ruda je izginila in družba je bila ogoljufana za lepe dolarje. Denar je šel v žepe tistih, ki so imeli prostore v najemu in bossov. Tudi računovodja in ravnatelj sta imela prste vmes in sta delala denar za prodano rudo, ki so si jo po rokersko osvojili, z drugimi besedami, jo bili družba lahko prodala, in niti malo več dela, ker je šlo vse po sreči. Ves čas je delovodja sestavil ta načrt, ko je dal prostore v najem. Družba je bila sicer ogoljufana, toda zato ni propadala, le profit je bil manjši.

Po štirih mesecih, ko sem prišel nazaj v hribe ter dobil službo v srebrnem rudniku, sem pustil delo in se namenil v druge kraje. Imel sem precej denarja v čekih in par sto v gotovini. Vedel sem, da je malo prilik, da bi na hitro zaslužil toliko denarja, toda zdelo se mi je, da v srebrnem rudniku ne bo dolgo tako dobro. Zopet sem stal pred negotovostjo in prav nič mi ni bilo znano, kako bom naletel v bodoče; odpotoval sem dalje na slepo srečo.

Zapustil sem strme hribe in vlak me je odpeljal v Salt Lake City in od tam v Marceline, Mo. V tem malem farmarskem mestecu se mi je zelo dopadlo in vedno me je nazaj vleklo. Bil sem vesel, da sem se vrnil v kraj, iz katerega sem ne bil podal na zapad v januarju z namenom, da bom postal butlegar in v kratkem času obogatel. Z butlegarijo nisem imel sreče in zato sem moral iti za delom v srebrni rudnik, kjer sem precej dobro služil. Pri stari ženici sem zopet dobil hrano in stanovanje. V naselbini sem mislil ostati par mesecev in šele potem iti kam za delom. Ko se nekoliko odpočijem, bom še kaj iztuhtal, sem mislil sam pri sebi. Čeprav sem imel precej denarja prihranjenega, sem se zavedal, da dolgo ne bom smel postavati in lenariti, kajti denar hitro izkopni, zlasti ako ima človek okoli sebe več prijateljev, ki so pripravljeni pomagati zapravljati prihranjeni denar.

V času bivanja v Marcelinu sem se ukvarjal z ribolovom, dasi mi ni bilo dosti mar za ribe; hotel sem le preganjati dolgčas. Seveda z ribolovom pa tudi nisem imel posebne sreče, kajti malokatera riba se je nataknila na trnek. Kolikor sem jih ujel, sem jih dal stari ženici, katera jih je očistila in spekla. Potem sem se lotil lova na veverice, katerih je bilo sila dosti. Amerikanci imajo tudi posebno veselje do lova na veverice in neki stotperesni mož me je navdušil za ta lov. Vključil sem se bil v njegovo družbo ter sva skupaj hodila na lov. Najrajši sva hodila zgodaj zjutraj, ker v jutranjih urah, preden izide sonce, je najboljši čas za lov na veverice. Včasih sem šel na lov tudi v oddaljeno šumo. Precej daleč stran od naselbine je bila obsežna hrastova šuma, kjer se je dalo nastreliti prav veliko število veveric, trideset do petdeset na dan. Dnevi in tedni so mi kaj hitro potekali, ko sem delal naskoke na vsakovrstno divjačino, ki jo je bilo dovolj v okolici. Po preteku treh mesecev sem se pa namenil, da odrinem v druge kraje.

Pisal sem prijatelju, s katerim sva začela butlegarsko obrt v Salt Lake Cityju. On je odšel v državo Idaho in delal blizu mesta Wallen v nekem bakrenem rudniku. V tistem kraju je ostal par mesecev, nato je pa odšel k bratu v državo Ohio in tam čakal na delo. Tja sem mu tudi pisal in ga vprašal o razmerah v premogovnikih. Kmalu sem prejel odgovor in v pismu mi je javil, da je bolan, kakor hitro pa bo ozdravel, bo začel delati v rovu. Dalje mi je sporočil, da se dela štiri do pet dni na teden in precej dobro zasluži, ako rudar dobi primeren prostor. Potem sem mu ponovno pisal in naznanil, da se kmalu vidiva. Odložil sem lovsko puško, zbral svojo drobnarijo in jo zložil v kovčeg ter bil sem pripravljen, da odpotujem za delom v premogorove.

==XIX==

Bilo je v sredi decembra, ko sem se poslovil od dobre ženice, pri kateri sem bil na hrani in stanovanju, znancev in prijateljev in zapustil naselbino Marceline, Mo. Kupil sem vozni listek in se z vlakom odpeljal proti vzhodu. V Wheelingu, W. Va., sem zasedel avtobus in se odpeljal v malo rudarsko naselbino, Bannock, Ohio, kamor sem srečno dospel in prijatelja Franka Boriča kmalu našel; bil je na hrani in stanovanju pri bratu Karolu.

Prijatelj je bil vidno vesel, ko sva se po dolgih mesecih zopet sestala. Mojega prihoda je bil istotako vesel Frankov brat Karol. Imela sta še dva druga brata v naselbini, ki sta delala v rovu. Naslednji dan po prihodu sem že dobil delo. Kupil sem potrebno orodje in obnovil delo pod zemljo. Hrano in stanovanje sem dobil pri Karolu.

V premogorovu sem delal samo dva meseca in odločil sem se za vrnitev v državo Michigan. Prijatelj Frank je pustil delo po mojem prihodu in odšel v Monroe, Mich. Meseca marca sem šel jaz za njim, ker mi je pisal, da se tam delo dobi. Odpotoval sem in se kmalu znašel v kraju, v katerega sem večkrat prišel in zopet odšel.

S postaje sem se takoj podal na Winchester ulico in tam našel prijatelja Franka, ki je bil na hrani in stanovanju pri nekih Štajercih, kjer sem se tudi jaz ustavil. Ostal sem tu samo en teden, ker nisem hotel plačevati devet dolarjev na teden za slabo hrano in z menoj je šel tudi Frank. Sklenila sva najeti par sob, v katerih sva bova pečarila. Sobe sva kmalu dobila in tako sva začela s pečarijo.

Delo sem dobil v neki papirnici, ki je obratovala pet dni na teden, Frank pa je bil zaposlen pri kopanju jarkov, v katere so polagali vodne cevi. Tisto delo je bilo pa kmalu izgotovljeno in potem je tudi on dobil delo v papirnici in delal za isto družbo kakor jaz. Zabredel pa je kmalu v neprilike, ker se je zagledal v neko omoženo žensko, ki ga je tudi rada imela. Končno se je streznil in spoznal, da je bil predaleč zašel. Poslušal je moj nasvet, ko sem ga svaril, in skušal svoje življenje zopet uravnati in spraviti v pravi tir. Na “ljubezen” je potem pozabil in odločila sva se za odhod v Californijo, toda potni stroški so bili visoki in jih je bilo treba znatno znižati. Sklenila sva, da se posluživa tovornih vlakov. Bila sva pa nekoliko v zadregi, ker nisva imela nikake izkušnje, ampak ustrašila se nisva. Prijela naju je želja po “trempanju” in hotela sva jo zadovoljiti. Najino prtljago sva odposlala nekemu znancu v Missourii in potem sva se poslovila od pečarije in šla na postajo. Zasedla sva tovorni vlak, ki je vozil proti zapadu. To je bila pričetek najine proste vožnje v daljno Californijo.

Med vožnjo od Toleda do Chicaga sva pri čakanju na drugi vlak zašla v družbo “trempov”, ki so v grmovju imeli svoja posvetovanja. Izkušen in precej prejen “tremp” nam je dajal navodila in nas svaril, da moramo biti oprezni, da ne pridemo paznikom v roke. Mlajši niso dosti cenili njegovih besed, ker so mislili, da jim nihče ne more do živega.

Ko je prisopihal prvi tovorni vlak, so mlajši takoj stekli in poskakali nanj in že se je začul krik: “Stoj, če ne streljam!” Bil je glas paznika, ki je kmalu ujel šest “trempov”, drugi so jo popihali in srečno odnesli pete v grmovje ter izginili v temi. Ostali smo to opazovali izza grmovja, za katero smo se skrivali.

Kmalu je prisopihal drugi vlak, ki nas je odpeljal dalje pod vodstvom našega izkušenega “trempa”. Vlak je drvel kakšnih šest ur in dospeli smo do drugega mesta. V predmestju smo zopet poskakali z vlaka in odšli v bližnji gozdič, kjer je vladala tema, da nismo videli drug drugega. V gozdiču smo krmili in zaužili potrebno hrano, ki smo jo imeli s seboj. Naš vodja nas je pa kmalu opozoril na bližajoči se vlak in umorno smo bili na nogah. Ko je privozil mimo, smo poskakali nanj in se odpeljali dalje.

Peljali smo se skozi mesto Terre Haute, Ind., in druga in med potovanjem smo jedli jekorli in karkoli smo dobili. Umivali smo se z vodo iz raznih jarkov, potokov, mlakuž in kotanj po kolovozih, kjer smo se za nekaj časa utaborili. Skrivali smo se po gozdovih in za ograjami poleg železnice in se na ta način izognili roki pravice. Na vlaku smo se pa skrivali med naloženimi predmeti, razno šaro, lesom in drugim tovorom. Tu in tam se nam je posrečilo dobiti nekaj živil; vse nam je prav prišlo, da smo si za silo preživeli dneve.

Na neki postaji v Indiani nas je naš debeluharski vodja zapustil. Meni in tovarišu Franku je svetoval, da bo za naju najbolje, ako kupiva vozne listke in potujeva po cestni železnici do Chicaga. Tako sva tudi storila in po kratki vožnji dospela v Chicago.

V Chicagu sva imela dosti sitnosti in nikakor nisva mogla najti pravega izhoda. V “tremparskem” poslu sva bila še zelena, znala pa tudi nisva dosti angleščine, da bi se pravilno izražala in vprašala tu in tam, kako bi bilo najbolje s potovanjem. V Chicagu sva lahko prišla, toda oditi ven je bilo težje, ker so ceste in ulice tako dolge v tem mestu. Poizvedovala sva vse kraje in končno sva po šestih dolgih urah, ko sva premerila na stotine lepih in grdih ulic, vendar našla vlak, ki naju je odpeljal iz mesta. Iz zagate nama je pa rad pomagal neki policaj, ki nama je pokazal pravo smer do postaje Santa Fe železniške družbe. Ko sva se toliko ogumila, da sva mu potožila svoje težave, nama je rad pritegnil in bil vljuden z nama, naposled smo se pa vsi trije smejali. Policaj nama je pojasnil, kako bo lažjeva — vse nama je po pravici povedal.

Vlak je sopihal čez polja in po šestnajsturni vožnji sva dospela iz Chicaga k znancu v državi Missouri. Vsled vožnje na tovornem vlaku sva bila tako zamazana, da sva izgledala kakor razbojnika. Po dolgi odsotnosti sva se zopet znašla pri stari ženici v mestecu Marceline. Tam sva se dobro umila in očedila, ženica nama je pa postregla s potrebnim prigrizkom. Hotela je tudi vedeti, kako sva potovala in kam sva namenjena. Ko sva ji vse razložila, je rekla, ako imava dovolj denarja, se mora človek tudi “trempanja” otepsti. Ženica sva zagotovila, da ne bova hitela, da bi postala kakšna razbojnika, čeprav sva se poslužila zastonjske vožnje na tovornem vlaku. V tem kraju se je bilo precej izpremenilo od časa, ko sem prvič tja prišel za delom l. 1921, čeprav se je tam množica že slabo obratovala. Mnogo ljudi se je bilo tudi izselilo v druge kraje.

Po štirih dneh odmora v Marcelinu sva se s tovarišem zopet odpravila na pot. Poslovila sva se od znancev in dobre ženice, ki nama je zavila papir nekaj prigrizkov. Midva sva se ji lepo zahvalila in ona nama je želela srečno pot in dosti sreče v sončni Californiji.

Po kratki vožnji sva dospela v Kansas City, kjer sva zopet zasedla drug vlak in se odpeljala dalje. Po šesturni vožnji se je nama zazdelo, da ne peljeva v pravo smer. Res, zgrešila sva pot. Dospela sva bila v Gray City, Okla., kjer sva izstopila in srečo imela dobiti drugi tovorni vlak, s katerim sva se odpeljala nazaj do proge Santa Fe železnice. Tam sva vprašala za informacije in ko sva jih dobila, sva se z prvim tovornim vlakom odpeljala dalje proti zapadu. Vožnja preko kansaških planot proti coloradskim hribom je bila dolgočasna in dolga. Bila sva žejena, toda vlak se je redkokdaj ustavil. V nekem kraju sva kar poskakala z vlaka in stekla k bližnjemu potoku, da se potešiva žejo, toda v tistem hipu je pridrdral za nama nek avtomobil, iz katerega sta skočila dva policaja. Vprašala sta naju, odkod prihajava in kam sva namenjena. Povedala sva jima, da sva v stiskah in jaz sem mislil, da naju bosta gotovo aretirala, pa je bilo na srečo narobe. Povabila sta naju, naj nikar ne greva v mesto, ker naju bodo zaprli najmanj za trideset dni. Sveto sta nama prisegla, naj se kar dalje odpeljeva s prvim tovornim vlakom. To je bil v resnici tudi najin namen in kmalu sva zopet čepela na strehi drevesnega tovornega vagona.

Naslednje jutro so zavirači na “trempe”, ki so se vozili na vlaku. Grozili so nam, da nas bodo postrelili, ako nemudoma ne izginejo. S tovarišem sva spoznala, da je grožnja resna, kajti brez obotavljanja se je bilo treba odstraniti od vlaka in ubrati druge stranje. Bilo nas je šest in vsi smo tuhtali, kaj bi napravili. Vode je bilo kot v Sahari, vode nikjer nič, žeja huda, da smo se sami sebi smilili. Okoli je bilo vse pusto in tako smo sedeli in premišljevali.

Na srečo je mimo privozil voznik s tovornim avtom in ker je bil dober človek, nas je povabil, naj prisedemo in odpeljal nas je v bližnje mesto. Razume se, da smo z veseljem sprejeli povabilo. Iz tistega kraja smo se s prvim tovornim vlakom odpeljali dalje in končno dospeli v Pueblo, Colo. Tu smo se nekoliko okrepčali, potem pa smo šli v grmovje in čakali na tovorni vlak, katerega je bilo težko dobiti, ker so bili pazniki zelo strogi. Končno smo ga dobili, se vtihotapili v prazen vagon in se odpeljali dalje.

Šest drugih “trempov” je imelo manj sreče, zalotili so jih pazniki, jih aretirali in odgnali v mesto. Nekoliko so se sicer upirali, toda policaji so jih začeli udrihati s krepelji po glavah in takoj so bili pokorni. S tovarišem Frankom sva bila vesela, ker sva se srečno izmuznila in lahko nadaljevala vožnjo proti zapadu, toda svoje sreče se nisva dolgo veselila. V nekem kraju so naju zalotili in komaj sva jim odnesla pete, da naju niso ujeli. Skrila sva se v gorskih kotanjah v bližini proge in čakala, kdaj se nama zopet posreči zlezti na drugi vlak.

Po dolgem čakanju sva se zopet vtihotapila na tovorni vlak in se odpeljala dalje. Po dolgi vožnji sva skočila z vlaka predno se je ustavil na postaji. Vsi, ki smo se pripeljali, smo se podali v kotlino pod železniško progo, kjer je bilo zbrano večje število “trempov”. Povedali so nam, da čakajo na delo na cesti, ki so jo gradili v bližini. S tovarišem sva se odločila, da tudi midva počakava in vprašava za delo.

V bližini je bila mala baraka, v kateri je bilo nekaj mrve in par konj in v tej smo prav imetno prespali noč. Naslednje jutro sva šla s tovarišem vprašat za delo, ki sva ga tudi dobila. Jaz sem čistil grmičevje in zažigal, tovariš pa je dobil delo pri malem mostiču, ki so ga gradili čez potok. To je bilo najino delo prvega dne. Drugi dan nama je delovodja odkazal drugo delo in nama dal še tretjo pomoč, nekega capina. Kopali smo s topimi krampi, da so se kar iskre utrinjale in tudi hiteti smo morali kakor nas je sam vrag priganjal. Capinu se delo ni kaj prida dopadlo in je večkrat kakšno robato izgovoril. Pri tem delu sva s tovarišem ostala samo tri dni in pol. Delala sva deset ur na dan in plača je bila 40 centov na uro. Za hrano je bilo treba plačati $1.25 na dan in bila je slaba in pičla. V tisti baraki je bilo pa toliko muh, da bi bile skoraj vse snedle, kar je bilo namenjeno. Bilo je tudi zelo nesnažno, da niti omenjati ni vredno.

»To je Amerika!« je dejal moj tovariš. Jaz sem mu prikimal in pritrdil: 

»Taka nesnaga je v teh coloradskih brdih, da tega ne bi bil verjel, ako bi mi kdo prej povedal.«

Kjerkoli gre raznim podjetnikom za čim večji profit, tam se ne gleda za delavce in ne brigajo se, v kakšnih razmerah žive. Tako so tudi kontraktorji, ki so prevzeli gradnjo ceste, gledali, da nagrmadijo dosti dobička iz delavskih žuljev. Kako strašne so posledice takega sebičnega ravnanja, je znano.

Predno sva s tovarišem prejela plačilo, me je delovodja vprašal, ako sem delal pet dni in pol. Jaz nisem niti malo pomislil, samo odgovoril sem, da sem delal pet dni in pol. Nato je bil tudi tovariš vprašan in je prav tako odgovoril. Plačo sva dobila za pet in pol dneva dela, kar se je nama čudno zdelo, a sva kmalu razrešila zagneto. Kuhar je bil namreč v službi družbe, ki je skrbela za hrano. Urejeno je bilo pa tako, da sva morala plačati za hrano za pet dni in pol, in ker sta delovodja in kuhar delala z roko v roki, sta delila dobiček, ki sta ga na ta način prigoljufala. S tovarišem sva jedla tri dni in pol, zapisali so nam pa dva dni več in tako sva bila tudi midva deležna zaslužka pri goljufiji, ki sta jo napravila delovodja in kuhar. Ker nista mogla drugače varati, sta se izmislila “trik”, da sta postrani nekaj “zaslužila”. Pomisliti je treba, da je bilo zaposlenih precejšnje število delavcev in da so se pogosto menjali. Ker je delo trajalo par let, se razume, da sta delovodja in kuhar spravila precej denarja v žep.

Odrinila smo zopet naprej v državo Utah, v mesto Salt Lake City. Vozili smo se na tovornem vlaku in naša skupina je štela okrog 20 “trempov”. Dela je bilo takrat dovolj vsepovsod po cestah, a ga nismo marali, ker naša želja je bila čimprej dospeti v zlato Californijo. Ni nas veselilo, da bi ali ponovno delati in stanovati v nesnažne barake, kakršne so bile v Coloradu.

“Trempi” smo bili različne starosti, mladi in stari, toda na videz se nismo dosti razlikovali, kajti bili smo komaj in brati, povrh pa še zamazani. Bili smo podobni drug drugemu kakor krokar krošu. Nekateri so bili stalni potniki, ki so se selili iz kraja v kraj kar tako iz navade. Preživljali so se kakor je že bilo. Vzeli so vse, kar jim je prišlo pod roke ter se potem gonili v dravnjah, kakor “trempi” nazivajo svoja postajališča v grmovju.

Na dolgem potovanju proti Californiji smo se včasih ustavili kakor je naneslo pri zamenjavi in ustavljanju “našega vlaka”. Med prestankom smo se okrepčali in pokramljali o stvareh, o katerih med vožnjo nismo mogli govoriti. Razume se, da glede hrane nismo bili izbirčni. Iz kakršnih koli kotanj smo mogli bolje zadovoljiti svojo lakoto. S pričetkom tudi ni bilo nič boljše, ker spali smo doma na prostem.

Tisti capin, s katerim smo skupaj delali pri gradnji ceste v Coloradu, je bil doma iz Salt Lake Cityja in mormonske vere. Svoj nos je prav rad vtikal v vsako stvar in tudi bahaje, da je izkušen “tremp”. Jaz in tovariš sva mu verjela in tudi sledila, ko naju je kam vodil. Nekoc smo iskali v tem železniškem prostoru, kjer bi se prenočilo. On kot izkušen tremp je šel pred nama in midva sva mu sledila. Kmalu zaslišimo šumenje vode in jaz sem opozoril najinega vodnika, da je v bližini potok, toda on ni menil za moje besede. Nisem še dobro izgovoril svarilne besede, že je najin vodnik omočil v vodo in capin je začel vpiti na pomoč. Iz vode se je kmalu izkobacal in pošteno se je bil namočil, toda on je bil kljub temu, ker se je oblečen kopal, dobre volje. S tovarišem sva se smejala in norčevala iz njega, ker se je bahal, kakor pretentni vodnik, a capin ni jezil. Potem smo si poiskali ležišče in se pošteno naspali.

Naslednji dan smo se že nakopali na tovorni vlak. Bil sem čil, zato smo upali, da bomo z enim skokom na vagon tovornega vlaka. Jaz in tovariš sva se srečno ujela in oprijela za drog na vagonu in odletela na njem, medtem ko ni imel toliko sreče. Večkrat se je zaletel, pa vselej odletel vstran in končno obležal poleg proge in žalostno zrl za nama in vlakom, ki je kmalu izginil za hribovjem.

Bilo je že mrak, ko sva dospela v Midville, Utah. Tam sva poizvedovala o delu in drugem. Pri rudopolnilnici je bil nočni čuvaj nas rojak in njega sva vprašala o razmerah, da bi nama svetoval, kaj naj storiva. Povedala sva mu, da prihajava iz Michigana in da sva namenjena v Californijo. On je bil očitno vesel najinega prihoda, toda rekel je, da se delo težko dobi in da je za naju najbolje, da, ako greva v rudnike.

Isto noč sva prenočila na neki farmi na dobrem ležišču. Zjutraj sva se odpravila k rovu, da tam vprašava za delo. Odpeljala sva se na tovornem avtomobilu. V rudarski naselbini sva dobila stanovanje v baraki pri nekem Črku, ki je imel okrog 20 delavcev na hrani in stanovanju in šele naslednji dan sva šla vprašat za delo. Za delo so izbirali le močne in velike hruste, katerih je bilo v skupini, ki je čakala na delo, večje število. Prišla sva na vrsto tudi midva in oba sva dobila delo, toda prej sva se morala podvreči zdravstvenemu pregledu. Naslednji dan sva začela delati za plačo $4.50. Delala sva samo dvanajst dni, ker sva bila uverjena, da bova imela dovolj denarja za nadaljevanje potovanja v Nevado in Californijo.

Med potom sva dobila novega tovariša. Pridružil se nama je neki Rumenc, ki je tudi potoval v Californijo. V Salt Lake Cityju smo se oprijeli tovornega vlaka in odpeljali proti državi Nevada. Med vožnjo smo prišli v spor z zavirači, ki so zahtevali od nas, da jim moramo plačati vsak dolar, ako se hočemo dalje voziti. Mi smo na vse kriplje trdili, da jih ne moremo dati. Končno smo jim obljubili po 50 centov vsak in potem so nas pustili.

Dva dni in dve noči smo se vozili preko goratega ozemlja. Vso pot so nas obdajali hribi in visoko gorovje, prepredeno s skalovjem, vsepolno kanjonov, prepadov in sotesk se je vrstilo okrog, po kateri smo se vozili.

Dospeli v mesto Reno, Nevada, smo dobili prenočišče v nekem hotelu. Mestece, ki je znano širom Amerike kot zatočišče tistih, ki iščejo hitre razporoke, smo si ogledali. V neki stranski ulici smo naleteli na javno hišo, ki je bila zastražena in omrežena, pred vrati je pa hodil policaj v uniformi. Opazili smo namikane dekleta, ki so vabile v hišo mimoidoče moške. Izvohali smo tudi, da je v omenjeni hiši nekaj igrarn in da za denar in dekleta so bila vsa za tiste, ki jih je denar preveč tiščal.

Krenili smo zopet v središče mesta, kjer smo zašli v neko igralnico in tam poskusili srečo na karte. V eni uri igranja so mene, tovariša in sopotnika Rumenca popolnoma oskubili. V Renu so nas dobro naučili, kaj se pravi igrati za denar s pretkani profesionalci.

Naslednji dan smo dobili delo in tudi prosto vožnjo na avtobusu, ki nas je odpeljal sto milj oddaljeno v gorovje kalifornijskih hribov ob Rdeči reki. Tam so dali vsakemu dolar, da smo si kupili večerjo in najeli prenočišče. Naslednje jutro so nas zopet odpeljali dalje v gozd, kjer so nam odkazali delo na progi. Plača je bila 37 centov na uro in delali smo 10 ur na dan. Hrana je bila precej dobra in bilo je je obilo. Kdor je hotel po kosilu ali večerji vzeti še prigrizek s seboj, je to lahko storil. Na razpolago so bile vsakovrstne jestvine in sadje.

Pri tem delu sva s tovarišem ostala 14 dni, sopotnik Rumenc se je pa že tam ostal in nadaljeval z delom, ker ni hotel z nama v Sacramento, kamor sva bila namenjena. Rekel je, da je že sit kalifornijskih oranž in sladke kapljice. S tovarišem sva se zopet oprijela tovornega vlaka, ki se je vlekel kot dolga kača. Po osemnajsturni vožnji sva končno dospela na cilj, katerega sva imela v načrtu, ko sva se podala na dolgo potovanje.

==XX==

Že naslednji dan po prihodu v mesto Sacramento, Californija, sva dobila delo na riževem polju. Spoznala sva tudi, da ni vse zlato, kar se sveti. Mene ni bila volja, da bi tam ostal in odločil sem se za vrnitev na vzhod, tovariš je pa dejal, da bo ostal in skušal priti v kako obrtno mesto. Tako sva se razšla; on je ostal v Sacramentu proti vzhodu.

Po približno trideset dni bivanja v Californiji sem spoznal, da ni niti malo tako, kakor sem si predstavljal: da je v Californiji cedita mleko in med, kakor še človek dobil na deželi lahko po volji nabere bleščeča zlata. Tudi v zlati Californiji je dovolj kislega in grenka deljenja, brezposelnosti in bede.

Dolgo potovanje in “trempanje” na tovornih vlakih me je dosti izučilo in dobil sem bogate izkušnje. Iz Californije proti vzhodu sem potoval na enak način kakor tja: poslužil sem se tovornih vlakov, se jih oprijemal, skakal na nje in raz njih, kakor delajo ameriški klati- veži.

Iz mesta Sacramento sem se podal v Oakland, kjer sem poizvedoval o delu, ker pa ga ni bilo, sem se zopet vrnil v Sacramento. Jaz sem sploh nisem mogel dobiti in po štirinajstdnevnem bivanju sem bil prisiljen zapustiti mesto in odriniti dalje.

Neko noč sem se skobacal na vlak, ki je bil na kolodvoru pripravljen za odhod. Predno je vlak odrinil, sem bil zaspal; ko sem se prebudil, je vlak že drvel z menoj vred čez polja in plan proti Fresnu, kamor sem bil namenjen in kamor sem zjutraj dospel. To je precej veliko industrijsko mesto in na človeka, ki prvi pride vanj, napravi dober vtis, ker je zelo prijazno. V tem mestu sem hotel poskusiti srečo z delom.

Predno se je vlak popolnoma ustavil, sem skočil dol ter stekel preko proge, da ne bi prišel v roke kakšnemu sitnemu pazniku. Prav takrat je tudi deževalo kakor za stavo in jaz sem se dobro namočil. Trenutno sem se pa tudi premislil in nisem maral ostati v mestu. V bližini sem opazil nekega zavirača, h kateremu sem stopil in ga vprašal, kje bi mogel dobiti vlak, ki vozi proti jugu. Nekaj sto čevljev od naju se je baš začel pomikati tovorni vlak in zavirač mi je svetoval, naj ga naskočim, ker vozi proti jugu. Ubogal sem ga in kmalu sem sedel na strehi vagona in se peljal dalje. Mesto sem zapustil brez pomisleka in si ga dobro ogledal; najbolj me je razjezilo in zato sem se premislil in odpotoval dalje. Deževati je prenehalo, toda jaz sem bil tako premočen, da je kar od mene curljalo, ampak potrpeti sem moral in prenašati sitnosti, ki sem si jih sam nakopal. Godrnjal sem in se jezil, toda čemu nihče, ker so kolesa vlaka ropotala kakor strojnična v vojnem času.

Vlak je vozil proti jugu, ne ustavljal na postajah in potem spet odbrzel dalje. Po osemurni vožnji sem dospel v malo industrijsko mesto Fresno, Cal., kjer sem izstopil, da pogledam za delom. Noč sem bil prespal pri neki lokomotivi, ki je stala na stranskem tiru.

Naslednje jutro sem začel poizvedovati glede dela; slučajno sem izvedel za posredovalnico in tako tja odšel. V pisarni sem izvedel, da potrebujejo delavce in da je dela precej na razpolago. Delo sem res dobil, ko sem plačal $2.50 za to uslugo. Dali so mi naslov neke družbe, pri kateri sem začel delati isti dan. Plača je bila 42 centov na uro in delati je bilo treba deset ur na dan. V nekem skladišču, kjer sem razkladal grozdje na trukov in liko na tovorne vlake in čakal na drugi vlak, da me odpelje v Arizono. V predmestju sem opazil skupino “trempov”, ki so tudi čakali na vlak. Pridružil sem se jim in jih vprašal, kam so namenjeni. Povedali so mi, da gredo v El Paso, Texas. Jaz sem jim pojasnil, da sem namenjen v Arizono in nato so mi rekli, da bomo kakih dvesto milj potovali skupaj.

Novi moj tovariš so bili pretežno Amerikanci. Ko smo tako čakali in se pogovarjali, se nam je približal človek nizke postave, ki nas je vprašal, če smo lačni, kar smo zanikali. Končno, ko nam je le prigovarjal in smo videli, da je dober človek, smo šli z njim v mesto, kjer nas je peljal v lepo restavracijo. Rekel je, naj si vsak naroči, kar in kolikor hoče. Tako smo tudi storili in on je plačal račun. Lepo smo se mu zahvalili in potem vrnili v grmovje, kjer smo čakali na tovorni vlak. Ko je prisopihal, smo se ga oprijeli in z njim odpeljali v Los Angeles.

Po dolgi vožnji se je vlak ustavil na neki postaji, kjer smo poskakali dol in se skrili v bližini. Ko se je pričel pomikati naprej, smo ga spet zasedli. Na isti postaji smo dobili osti sprejemljive delavce, ki so bili na veselje bližnje mesto. Bilo nas je okrog 40 in vsi smo bili zgnječeni v enem vagonu kakor živalske v škatli. Na prvi postaji so nas spremljevalci zapustili in tako smo se rešili velike gneče v vagonu.

Na vodnji preko kalifornijskih prerij in arizonskih puščin smo premerili okrog 280 milj in naslednji dan okoli poldne dospeli v malo mesto na odprti preriji, kjer je bilo veliko postajališče za tovorne vlake. Bilo je to v Yumi, Arizona. V bližini mesta so peščeni hribi, ki se razprostirajo daleč naokrog. V mestu smo se dobro okrepčali in nato zopet odšli proti postajališču, se poskrili za nizkim grmovjem in čakali na tovorni vlak. Ko se je vlak začel pomikati proti El Pasu, Tex., smo hoteli oprijeti vagonov, pri tem pa nas je zaslišal paznik, ki nas je pozval, naj gremo z njim v pisarno postaje. Bili smo v pasti in morali smo se pokoriti pazniku, ker smo se bali, da se nam ne bi še kaj hujšega pripetilo.

V pisarni nas je začel izpraševati, odkod smo, kam smo namenjeni itd. Nekateri so rekli, da potujejo domov v Texas, toda paznik je hotel izvedeti, kako se preživljamo, ako nimamo dela in ne denarja. Vprašal je tudi mene in povedal sem mu, da imam pet dolarjev. Ko je vprašal zadnjega, je rekel, da nima nič denarja v žepu, da je popolnoma suh. Po končanem zaslišanju je odločil, da mi, ki imamo še nekaj denarja, lahko odpotujemo, toda ne na tovornem vlaku, pač pa po cesti. Ako nas ponovno zalotijo, nas bo poslal v ječo za trideset dni. Oni, ki ni imel denarja, je moral ostati na postaji in kaj je potem paznik napravil z njim, mi ni znano, ker ga nisem več videl.

Mi, ki smo bili prosti, smo odšli v mesto in se tam razšli. Jaz sem potem sam taval po preriji okoli mesta in se nazadnje zopet približal postajališču. Tam sem čakal noči, da v temi zopet pridem do vlaka in skočim nanj. Čakal sem do desete ure zvečer, ko se je končno začel tovorni vlak pred postajo pomikati naprej. Previdno sem se skobacal na streho vagona in moja brezplačna vožnja se je zopet nadaljevala. Ker je bila noč zelo temna, me paznik ni opazil in tako sem srečno odnesel zdrave pete.

Vlak je drvel dalje in dalje z neznansko brzino in jaz sem brezkrbno sedel na vagonu. Kar se mi približa eden izmed osebja vlaka in me potreplja po rami in reče: “Hej ti, kam se pa pelješ?” Jaz sem mu odgovoril, da v Douglas. Potem me je vprašal, če imam kaj denarja in ko sem mu povedal, da imam pet dolarjev, je zahteval dolar, ako se hočem biti še deležen proste vožnje. Odgovoril sem mu, da ne morem ustreči zahtevi, ker sem pri tako malem denarju, nakar je voznik začel rohnati nad menoj. Ko je vlak bil ustavljen naslednji postaji in izmanjšal brzino, sem stekel in preselil v odprt vagon. Prav malo je manjkalo, da nisem padel pod kolesje vlaka, ker se nisem bil trdno oprijel vagona, toda na nadaljnji vožnji v tisti noči nisem imel nobenih sitnosti.

Mirno sem sedel in dremal v vagonu, vlak je pa drvel preko arizonskih prerij. Ob jutranji zarji je dospel v mesto Tucson in se ustavil na postajališču za tovorne vlake. Tam sem izstopil po dolgi vožnji, da naredim načrt za nadaljnje potovanje.

V mestu sem ostal šest ur in počival v senci pod drevjem. Ko sem se vrnil na postajališče, sem naletel na starega “trempa”, ki mi je povedal, kdaj in kam odpeljejo tovorni vlaki. Bil sem vesel, ker sem dobil tovariša, da me spremlja na potovanju. Stala sva za zidovjem neke tovarne in se skrivala, ko je pridrvel tovorni vlak, na katerega sva se zagnala in že sva bila na vagonu. Najina prosta vožnja se je zopet začela.

Nastala je noč in midva sva se vozila še nekako šest ur, ko se je nama približal zavirač. Začel je naju izpraševati, kam sva namenjena. Povedal sem mu, da je moj cilj Douglas in zavirač mi je dejal, da sva v napadu smeri. Na prvi postaji naj izstopiva in poiščeva drugi vlak. Ker sem mislil, da me hoče potegniti, zato ga nisem poslušal, čeprav je govoril resnico. V vagonu sem med vožnjo tudi zaspal; ko sem se prebudil, sem se znašel na neki postaji arizonskih prerij. Bilo je v mesecu novembru in še hladno. Začel me je tresti mraz in zato sem skušal napraviti bližini ogenj in čakati, da se zdani. Tovariš me je bil zapustil in ostal sem zopet sam v neznanem kraju.

V bližini postaje sem opazil neko barako in poleg barake velik kup drv. Izkoristil sem priložnost, zakuril ogenj in začel nositi drva in si tako kuriti. Kakor sem pozneje izvedel, je stanoval v baraki neki Mehican s svojo družino. Imel je prilično število otrok, in ko so vsi trdno spali, sem jih jaz olajšal za drva.

Ko se je popolnoma zdánilo, sem začel ozirati okrog, da bi zagledal tovorni vlak, toda domačini so mi povedali, da se tovorni vlak ustavi samo enkrat na teden v naselbini, drugič pa drvijo naprej in tako naglico, da se jih ne da oprijeti. Ta novica ni bila prijetna, pa vseeno nisem izgubil poguma, ker sem imel razen neprilik še privadil. Kakih 24 milj stran je bilo mesto Bisbee in odločil sem se, da dosežem peš. Vzel sem pot pod noge in šel dalje po kolovozu. Ko napravim nekako eno miljo hoda, se ustavim in lezlem na peščeno zemljo, kajti za pehojo nisem imel nikakega veselja. Komaj sem se vlekel, pa je pridrvel mimo avtomobil in se ustavil poleg mene. Voznik me je vprašal, kam sem namenjen, in ko sem mu povedal, me je povabil naj prisedem. Razume se, da sem bil povabila vesel. Urno sem skočil v avtomobil, ki je oddrvel z menoj dalje po peščeni cesti.

Na avtomobilu sem se peljal še dvanajst milj, do nekega malega mesteca na preriji. V okolici je bilo par malih rudnikov in zato sem sklenil, vprašati za delo. Ko sem vstopil v urad delovodje, mi je takoj povedal, da ima zaposleno le Mehicane, ki delajo za nizko plačo, kakršno bi jaz najbrž odklonil. Svetoval mi je, naj odpotujem v Bisbee, kjer se delo lahko dobi in je plača večja. Jaz sem ga poslušal in odšel peš proti novemu cilju. Ko sem tako korakal kakih dve milji, sem opazil zadaj vozilo, ki je drvelo po prašni cesti proti meni. Dal sem mu znamenje, da bi se ustavil, ki ga je voznik opazil. Ko je privozil do mene, me je ustavil in me vprašal, kaj hočem. Jaz sem ga lepo prosil, naj me vzame na avtomobil, ker bi se rad odpeljal v Bisbee, kar je dovolil. Povedal mi je, da je obmejni stražnik in da ima nalogo paziti na tujce, ki so jih tihotapljali čez mejo iz Mehike. Zato je strogo pazil na tujce, posebno na Mehicane. Tudi mene je natančno izprašal o raznih stvareh, ker je po moji slabi angleščini spoznal, da sem prišel iz Evrope. Pojasnil sem mu, da sem prišel postavnim potom v to deželo, da sem komaj par let v Ameriki in da sem se le za silo naučil angleškega jezika. Ko je spoznal, da ne lažem, mi je verjel in se čudil, da me je mislil odpeljati na priseljeniški urad v Douglas. Rekel je, da je sedaj vse dobro, in ko je avtomobil privozil v bližino Bisbeea, ga je ustavil pred neko barako, meni pa je rekel, da sedaj ni več daleč do mesta in da bom s pešjo kmalu tam. Med vožnjo sem se bil tako zmeden, da sem bil celo pozabil na strašno žejo, ki me je mučila. V prvi trgovini sem kupil steklenico mleka in ga izpil.

Končno sem se znašel v mestu med dvema hriboma. Prva stvar je bila prenočišče, kjer sem se hotel odpočiti. Sobo sem dobil v nekem hotelu, za katero sem plačal 50 centov. V hotelu sem imel na razpolago kopalnico, v kateri sem se pošteno okopal in očistil. Ker sem bil tudi kosmat ko gorski cigan, sem se tudi obril in po temeljitem očiščenju sem zopet izgledal kakor se spodobi. V restavraciji sem si naročil irskega golaža in se s toplo jedjo, ki sem jo že par dni pogrešal, dobro okrepčal.

Naslednji dan sem se odpravil v eno miljo oddaljeno mestece Lowell, kjer je bil bakren rudnik in se je delalo s polno paro. Ko sem stopil pred pisarno, je bilo tam že več drugih, ki so čakali na delo. Delovodja je prišel izbirati, in ko je prišla vrsta name, je hotel vedeti, ako sem že delal v bakrenih rudnikih, kar sem pritrdil. Nato je zabeležil moje ime ter mi rekel, naj pridem nazaj naslednji dan obljubil mi je, da delo zagotovo dobim.

Vrnili sem se v Bisbee ter ponovno najel sobo v hotelu. Čez dan sem pohajal po mestu in okolici ter ogledoval puste arizonske kraje. Drugi dan sem šel zopet k rudniku in spet sem dobil odgovor, naj pridem naslednji dan. Tako se je ponavljalo tudi tretji in četrti dan, toda ostalo je pri obljubi. Zato sem se odločil, da odpotujem nazaj v državo Missouri. Do Douglasa sem sklenil, se bom vozil z avtobusom, od tam naprej pa na tovornem vlaku.

Takoj sem odšel na avtobusno postajo in vprašal, kdaj bus odpelje v Douglas. Dobil sem odgovor, da je pred desetimi minutami odpeljal, drugi bus pa odide šele drugi dan ob določenem času. Vse je šlo narobe in tako mi ni kazalo drugega, ko spet najeti sobo v hotelu in plačati 50 centov za prenočišče. Ko sem se zbudil zarana naslednjega dne, mi je ponovno šinila misel v glavo, da bi šel še enkrat pogledat za delo. Šel sem zopet k rudniku in tisti dan sem delo tudi dobil. V pisarni so mi povedali, da bom še isti dan začel delati na nočnem šihtu. Moral sem iti še skozi zdravstveno preiskavo, katero sem prestal. Zvečer sem pa že prijel za delo. Plača je bila $4.50 za osem ur dela v bakrenem rudniku.

Delovodja je bil že prileten mož in po rodu Kanadčan. Moj posel je bil nakladanje rude v vozičke. Vročina je bila huda, da sem moral na vsakih deset minut prenehati z delom in se oddihati. Kar zadusiti me je hotelo in nikoli si ne bi bil mislil, da je tako vroče v bakrenih rudnikih v Arizoni. Drugi rudarji so lažje prenašali vročino, ker so se ji privadili. Delo sem nameraval pa pustiti, a me je delovodja premestil h kontraktnemu delu. V novem prostoru sem dobil nekega Finca za tovariša. On je vrtal luknje in razstreljeval kamenje, katerega sem potem nalagal v vozičke ter jih porival na glavno progo. Pri tistem kontraktnem delu sem moral naložiti od osem do trinajst vozičkov kamenja. Plača je bila določena na kvadratni čevelj odstranjenega kamenja. Na voziček ga je šlo eno tono in tako sva s tovarišem prejemala vsak dolar od vozička.

To delo mi ni zdelo pretežko, zaslužil sem pa od osem do trinajst dolarjev. S tovarišem sva bila večkrat gotova v šestih urah, nakar sva delo prepustila drugim delavcem. Meni so bila znana kontraktna dela v drugih rudnikih, kjer je bilo treba mnogo več delati za tako plačo, zato ni bilo vzrokov za pritožbe.

Tisto delo sem opravljal osem dni, dokler se mi ni vrnil delavec, ki je zbolel in katerega sem nadomeščal. Jemu sem moral umakniti in prevzeti staro delo za $4.50. Ko sem prejel plačilo za tistih sedem dni pri kontraktnem delu, sem imel okoli $84, dovolj je bilo za potovanje v Missouri in nazaj, toda nisem hotel odpotovati, ker sem v rudniku priradil.

Delal sem že par mesecev v rudniku in delovodja me je silil, naj prevzamem kontraktno delo, pri katerem bom zaslužil pet do deset dolarjev. Jaz sem se mu lepo zahvalil in rekel, da rajši grem dalje kakor bi delal ko živina. Seveda, ako bi toliko zaslužil kakor v tistih sedmih dneh, bi se premislil.

Dnevi in tedni so kaj hitro minevali v bakrenem okrožju. Dva tedna po prihodu sem si začel pečariti, ker po hotelih in restavracijah je bilo vse predrago in jaz bi lahko vse sproti zapravil, kar sem zaslužil. V najem sem bil vzel dve sobi v “kempi” pri nekem Irciu. V tistem času sem dobil drugo delo v rudniku in delovodja mi je dal za tovariša nekega Rusa, ki je bil pri omenjeni družbi zaposlen že par mesecev. Ko me je delovodja predstavil novemu tovarišu, mi je naročil, naj mi pokaže, kako moram delati. Kmalu sva postala dobra prijatelja. V rudniku sva se dobro imela in razumela. On je vrtal luknje, jaz pa nalagal rudo v vozičke in jo odvažal do strelilnika.

Z Rusom sva skupaj delala nekako mesec dni, nato pa mi je delovodja dal drugega delavca, da ga je učil vrtati na tako imenovano “lajšarsminje”. Jaz sem zopet dobil drugo delo. Delovodja me je določil v dvema rudarjema, ki sta bila zaposlena pri kontraktnem delu. Odnašal sem jima skrhane vedre in prinašal nabrušene in popravljene. Dalje sem jima nosil dinamite, zažigalne vrvice in kapice. Kar je ostajalo prostega časa, sem ga porabil z nakladanjem rude, ali sem pa čistil jarek, po katerem je voda odtekala.

==XXI==

Minilo je že par mesecev, kar sem dospel v Arizono in dobil delo pri Arizona Calumet družbi. Leto 1928 se je zame začelo v pusti Arizoni, toda vedel nisem niti malo, kod bom še brodil v novem letu in kam me bo pot zanesla. Seznanil sem se bil z nekim Albancem, ki je bil zaposlen pri tisti družbi že deset let. Bil je nizke postave in od težkega dela in vsakovrstnih sitnosti, ki jih je prestal v življenju, je izgledal precej izrpan. Bil je samec, kar nekaj časa že pa razširjena novica, da se je oženil. V par tednih se je v resnici oženil. Poročil je debelo in nerodno žensko. Potem je začel z butlegarijo, delati vino, pivo ter drugo brozgo in kuhati tudi žganje.

Tako se je začelo novo življenje za Albanca, toda sreče ni imel. Mislil je, da bo obogatel, je kupoval od agentov razne delnice, katere so pa nazadnje propadle in Albanec je za denar pod nosom obrisal. Garal je možak, da je denar pa taknil tja, odkoder ga ni več nazaj dobil. Premeteni agenti so dobro vedeli, kje iskati kaline. Takih kalinov je bilo mnogo tudi med našimi rojaki, ki so sedli na limanice in svoj težko prisluženi denar vrgli proč.

V družbi smo se često pogovarjali in dokazovali, da niso samo kapitalisti krivi, če se nam slabo godi, temveč tudi sami, ker se damo varati. Ker se delavci ne znajo čuvati, izgubijo svoj denar, ki pride v druge roke. Tako se narod razdeli v razrede, v bogatine in siromahe. Ker se mešanica raznih slojev ne more sporazumeti, nastajajo krize in slabi časi.

Z Albancem sva si bila prijatelja in sva se večkrat sestala tudi v rudniku. On je vedel dosti povedati iz svojega življenja. Pred leti je imel veselje do dela in najraje je prevzel kontraktna dela, samo da je več zaslužil. Končno ga je veselje do dela minulo. Vedel je, da ne bo nikoli obogatel, zato se je mirno udal v usodo. Ko se je začel starati in mu je moč pešala, je izpregledal, da se mora sam čuvati, ker drugi ga ne bodo.

Jaz sem se često sestal z delavci različnega mišljenja. Videl sem, da delavski sloj noče skupaj držati in zato ne more izvojevati zmag, ki bi mu prinesle boljše življenje. Mnogim je bila organizacija deveta briga. Nekateri so bili verski fanatiki, drugi so pripadali k znani organizaciji KKK, vsaka stranka je pa le svojo trdila. Kar jih je bilo zavednih in razumnih, niso imeli moči, da bi pridobili nevedneže na svojo stran.

V tistem času so imeli kuksklanovci veliko moč in so terorizirali ljudi, posebno Evropejce smo jim bili trn v peti. Nesterokrat je prišlo do pretepa in tudi mene je često prijela jeza, da bi katerega prematil. Pa sem se moral zadržati, ker bi si bil napravil samo sitnosti, vedel sem pa tudi dobro, da en sam človek ne opravi nič proti taki premoči.

Med nami je bil neki stotprocentnež, fanatičen fant, ki je ob vsaki priliki prepeval nabožne pesmi. Prepeval je v rudniku in zunaj. Ker je imel precej dolg vrat, smo mu rekli žirafa. To ime se ga je prijelo in končno je ostal pri svojem novem imenu. Kdor ga je prvič videl, je takoj spoznal, da je pravi verski blaznež. Rad je kvartal in zato je bil tudi vedno brez denarja, ker je skoro vselej izgubil. Ako mu je kaj ostalo, je nesel protestantskemu pridigarju, ki je pazil, da se ovčice niso razgubile.

Tako je bilo tiste dni, ko sem bil uposlen v vročem bakrenem rudniku v Arizoni. Šest mesecev je bilo že preteklo, kar sem dospel v tisto bakreno okrožje. Delal sem redno in še precej varčeval, da bi si kaj prihranil za deževne dni. Ko sem nekega dne prešteval prihranjeni denar, sem mislil, da imam že čedno vsotico. Mikalo me je, da bi pustil delo in se podal nazaj proti vzhodu. Ker nisem imel navade dalj časa ostati v enem kraju, sem se končno odločil, da se preselim.

Bilo je meseca junija 1928, ko sem se vsedel na avtobus v Lowellu ter se odpeljal v Douglas, ki je bil oddaljen štirinajst milj. Tam sem šel na postajo tovornih vlakov in v mraku sem se skobacal na streho vagona in se odpeljal proti mestu El Paso. Med vožnjo sem dobil tri sopotnike, ki smo se skupaj peljali vso noč kot pravi “trempi” romantičnega zapada.

Naslednjega dne smo dospeli do neke male postaje, kjer se je vlak ustavil. Tu so nas izgnali in vlak je zopet odbrzel dalje, mi smo pa žalostno gledali za njim. V tem samotnem kraju smo čakali drugega vlaka celih osem ur. Ko je dospel, smo poskakali nanj in se zopet odpeljali dalje. Kmalu smo dospeli do druge postaje, kjer smo morali spet poskakati z vlaka. V bližnji restavraciji smo se nekoliko okrepčali, potem smo se zopet približali postaji, da naskočimo vlak. Ko se je začel tovorni vlak premikati, smo se ga hoteli oprijeti, toda takoj nas je krik paznikov opozoril, naj se držimo proč, če ne, bo sledilo kaj drugega.

Nobena zvižgača ni pomagala; udariti smo morali in vlak je odbrzel dalje, mi smo pa ostali na postaji in ugibali, kaj storiti. Posedli smo v pesek in čakali, da dospe drugi vlak, nakar zopet poskusimo s prosto vožnjo proti mestu El Paso. Že se je zmraknilo in mi smo še vedno posedali poleg postaje in čakali priložnosti za nadaljnjo vožnjo. Kmalu je prisopihal potniški vlak. Ustavil se je na postaji deset minut, nato se je zopet premaknil in še preden je povečal hitrost, smo se ga oprijeli in naša prosta vožnja se je zopet pričela. Držali smo zadnjega voza in naenkrat se je vlila ploha in v par minutah smo bili dobro premočeni. Ploha je kmalu prenehala in vlak je drvel dalje preko prostranih polj države Texas. Ker smo bili izpostavljeni prepihu, smo se v dobri uri osušili.

Vlak je dospel do postaje na preriji in preden se je popolnoma ustavil, smo poskakali dol. Od tiste postaje pa do El Pasa je bilo še nekako deset milj, in v kratkem razdobju bomo že premrli; smo si mislili in začeli iskati prenočišča, da se zopet nekoliko odpočijemo. Prenočišče smo res dobili pod mostom železniške proge. Ker je bilo hladno, smo zakurili ogenj in tako prebili noč in se nekoliko naspali. Okrog osme ure smo odšli po kolovozu. Ko smo hodili dve milji, se nam je približal avto, ki se ustavil in izstopila dva paznika v uniformah. Pazila sta na tihotapce in na tujce, da se ne bi vtihotapili preko meje iz Mehike čez reko Rio Grande. Ker smo imeli potrebne listine smo povedali, kdo smo in kam potujemo, sta nas pustila. Zasedla sta avto in se odpeljala dalje, mi smo pa stopali dalje po kolovozu in v par urah dospeli v lepo mesto El Paso v bližini reke Rio Grande.

Tu smo se razšli. Jaz sem bil namenjen v Kansas City, ostali pa so imeli drugo pot. V El Pasu sem ostal dva dni in si mesto dobro ogledal. Tako sem tudi vse natančno poizvedel, kako in kdaj odhajajo tovorni vlaki, kajti moj namen je bil nadaljevati potovanje na tovornih vlakih. Ker so v mestu strogo pazili na tatove in nepoklicne potnike, ki so imeli opravka okoli tovornih vlakov, je bilo težko najti priložnost, da se nanje oprijem.

Kako sem sklenil, sem tudi storil. Avtobus sem zasedel in se odpeljal do druge postaje, nekako trideset milj daleč; tam sem čakal v bližini postaje na tovorni vlak, ki je končno dospel. Ustavil se je malo časa, in ko se je pričel pomikati naprej, sem se ga oprijel in odpeljal dalje proti Novi Mehiki.

Vozil sem se vso noč skozi peščene pokrajine države Texas. Proti jutru se je vlak ustavil v malem mestecu v Novi Mehiki, v katerem sem ostal do desete ure dopoldne. Potem sem dobil drugi vlak in odpotoval dalje. Pozno v noči sem dospel v državo Kansas, toda vlak je vozil še dalje po državi Kansas in se na kakšni postaji ustavil nekaj minut. Z njim sem premeril dolgo razdaljo, ne da bi se prehladil in tudi nikakih sitnosti nisem imel. Tako udobne vožnje na tovornem vlaku so redke.

Naslednji dan je vlak dospel v naselbino Libo, Kansas. Tu sem izstopil in odšel malo vstran od postaje na drugem koncu za okrajo čakat priložnosti, da se vlaka zopet oprijem. Prežal sem kakor mačka na miško, da bom skočil na vlak, kadar se bo začel premikati. Ko sem čakal okrog deset minut, je privozil avto in se ustavil poleg mene. Iz avta je stopil paznik, ki me je nahrušil, čemu se potikam po ozemlju železniške družbe. Vprašal me je, od kod sem prišel in kam sem namenjen. Jaz sem se mu nalagal, češ da sem prišel iz Kansas Cityja in da se vračam zopet nazaj. Rekel sem, da sem prisiljen potovati na tovornem vlaku, ker nimam denarja, on pa je dejal, da se bomo o tem pogovorili v mestu pred sodnikom. Potisnil me je v avto in ga pognal naprej. Ko me je že nekaj časa vozil, me je vprašal, koliko imam denarja. Odgovoril sem mu, da imam sedem dolarjev. Nato je rekel, ako plačam vozni listek do drugega mesta, me bo izpustil. Odgovoril sem mu, da nikakor ne morem kupiti voznega listka, ker sem pri tako malem denarju.

Ko je videl, da se ne bom uklonil, me je kar dalje vozil po mestu. Že me je vozil okrog pol ure, nakar me je ponovno vprašal, ako bom kupil vozni listek in če sem se premislil. Rekel sem, da nisem in naj me kar pelje pred sodnika. Jezno me je pogledal in res se je zavil proti sodniji in me predstavil sodniku po vseh predpisih kakor zahteva postava. Ko je paznik pojasnil stvar, se je umaknil in me prepustil sodniku in ta mi je potem bral litanije.

Sodnik me je vprašal, če sem kriv in ako sem se poslužil proste vožnje. Jaz sem malo zavijal in protestiral, toda pomagalo ni nič. Naložil mi je globo osemnajst dolarjev ali osem dni zapora. Ker nisem imel denarja, da bi plačal globo, so me poslali v “špehkamro”.

V zaporu sem se sestal z osmimi tatovi, ki so imeli razne grehe na vesti in zato so bili potisnjeni za omrežena okna. Med njimi je bil tudi neki butlegar, ki so ga zaslišali, ko je kuhal prepovedano pijačo. Kar je bilo tatov vožnje na vlakih, so dobili po osem dni zapora vsak kakor jaz. Toda v zaporu nas niso držali, da bi nas zastonj hranili, pač pa so nas odvedli vsak dan na delo. Delali smo na cestah in v okolici kosili travo. Nekega dne smo bili na delo daleč ven iz mesta Libre. S tovornim avtom smo dospeli na neko farmo in proti nam je farmar s konjsko vprego drvel po prašni poti. Po neprevidnosti se je ročaj pluga, ki smo ga imeli na truku, zataknil v opremo konjskega voza, ki je drvel mimo nas. S truka je potegnilo plug in dva človeka. Eden se je sam pobral in ni bil le nekoliko opraskan, drugi je pa obležal v nezavesti, ker je bil hudo ranjen. Pretresel si je bil možgane in plug je bil padel nanj, ko se je bil zapletel v konjsko vprego. Po cesti je pridrvel neki avto in ponesrečenca smo položili nanj, ki ga je potem odpeljal v bolnišnico. Kako je bilo potem z njim, mi ni znano, ker sem bil jaz še istega večera izpuščen iz zapora. O ponesrečencu le toliko vem, da je bil sin hrvaških priseljencev, ki so tedaj bivali v Pittsburghu, Pa.

Kakor hitro sem bil izpuščen iz zapora, sem odpotoval dalje. Nekako dvajset milj sem se peljal na truku pri nekem “stotprocentnem” farmarju. On mi je tudi pokazal, kje bom lahko skočil na tovorni vlak. Ko sem stopil s truka, sem odšel od zaprašene ceste proti železniški progi, ki je bila oddaljena par sto jardov. Tedaj je bila tema in tako sem neopazeno prišel na progo in čakal ugodne prilike, da se oprijem tovornega vlaka.

Vedel sem ne v suho travo poleg proge in čakal, kdaj bo vlak prisopihal. Čakal sem nekako eno uro, ko posveti luč lokomotive. Vlak kmalu prirpoče in drvi mimo mene s precejšnjo brzino. Jaz skočim urno na noge in se zaletim proti vagonu, da bi se ga oprijel, toda takoj sem odletel nazaj. V temi nisem mogel zagrabiti droga na vagonu. Poskusim še enkrat in zopet odletim in telebnem na tla. Vlak je odbrzel naprej, jaz sem pa ostal in preklinjal. Vseeno sem bil še srečen, ker nisem padel pod kolesja vlaka.

Ni mi kazalo drugače ko čakati na drugi vlak. Po tisti progi so vlaki precej pogostoma vozili. Zopet sem legel v travo na samoten kraj in čakal druge priložnosti. Ko čakam že dobro uro, zaslišim ropot vlaka in pripravil sem se za naskok. Vozil je bolj počasi kot prvi, ker je bil precej dolg in težko naložen tovor. Jaz sem naskočil, srečno se prijel droga in se obdržal na vagonu. Zlezel sem na streho in se peljal proti Kansas Cityju. Vlak je začel bolj hitro voziti in jaz sem udobno sedel na strehi vagona.

Zjutraj je vlak privozil na neko večjo postajo, kjer se je ustavil in jaz se nisem počutil več varnega; zlezel sem z vagona in se skril pred pazniki v lepo raslo pšenico v bližini proge. Tam sem naletel na tri druge potnike, ki so se skrivali in čakali na odhod tovornega vlaka. Po preteku pol ure je lokomotiva zapihala, vlak se je zganil, vagoni so zakripali ter se začeli primikati za ogromno lokomotivo. Ko smo videli, da se premika za naskok, smo skočili iz pšenice in jo mahnili proti vlaku. Skočili smo drug za drugim in se srečno skobacali na vagon in odpeljali.

Vozili smo se ves dan, preden smo dospeli do velikega industrijskega mesta Kansas City. Vožnja se nam je zdela dovolj udobna, orožje je bilo čisto in prepojeno od cvetja in drugih rastlin, ki so pokrivale polja v mesecu juniju. V mesto smo dospeli popoldne. Ko se je vlak približal postaji, je zmanjšal brzino in mi smo poskakali dol in se razpršili in razgubili po okolici. Tu sem ostal šest ur, nato pa sem se spet odpeljal proti Marcelinu, Mo., kamor sem dospel po nočni vožnji.

Bilo je ob treh zjutraj, ko sem brez vse bojazni potrkal na vrata neke male hiše. Gospodinja se je v strahu prebudila in šla pogledat, kdo rogovili okrog njene hiše tako zgodaj. Ko me je opazila, se je nasmehnila in začela izpraševati o raznih stvareh. Povedal sem ji, da prihajam z zapada in da sem prepotoval celih 2727 milj.

Ker me je precej srbelo na raznih krajih telesa, se mi je zdelo, da sem se nalezel vražja mrčesa. Tako je tudi bilo; na obleki sem našel uši, katere sem najbrž podedoval v tistem zaporu, v katerem so me poslali za osem dni. Prav nič nisem smel odlašati in treba je bilo temeljitega čiščenja. Ves sem se preoblekel, dobro okopal, obleko pa prekuhal v vreli vodi. Na ta način sem se rešil nadloge.

==XXII==

V Marcelinu sem ostal dvajset dni, nato sem se zopet odločil, da odpotujem drugam za delom. V tistem času sem se bil seznanil z nekim Italijanom, rojenim v Ameriki, ki je rekel, da bi rad odšel iz mesta, pa nima denarja. Na tovornem vlaku se boji potovati, ker za tako potovanje nima potrebne izkušnje. Zato me je prosil, ako bi šel z menoj, kadar bom šel na pot. Njegovi želji sem ustregel in šel z njim.

V Marcelinu sva zasedla tovorni vlak, ki je naju odpeljal proti Chicagu. Vozila sva se vso noč in ob 10. dopoldne prišla na cilj.

V neki trgovini sva vprašala za 18. ulico, kjer je živel moj rojak in znanec in od katerega sem imel naslov. V trgovini so nama svetovali, naj vzameva voz cestne železnice in da bova v kratkem času tam, kamor sva bila namenjena. Z vozom cestne železnice sva res kmalu dospela na pravi prostor in našla rojaka.

Pri njem sva ostala dva dni na stanovanju in hrani. Takoj naslednji dan sva poskusila z iskanjem dela, toda kamor sva se podala, so nama odgovorili, da ga nimajo. Obšla sva številne pisarne raznih podjetij in tovarn, toda dela nikjer. Pri iskanju zaslužka se je nama zdelo, da sva dva izpuščena jetnika. Tuje v Chicagu, ki mu je vse neznano in nima izkušenj, ga ne bo zlepa dobil in tako ga tudi midva nisva. Seveda, če bi bila ostala dlje časa, bi se bila že spoznala.

Po dvodnevnem bivanju v milijonskem mestu sva se namenila, da zopet odpotujeva drugam. V noči sva dospela na postajo za tovorne vlake in zapazila, da se en vlak že pomiče naprej. Skočila sva proti vagonom in tovariš se je bil že prijel za drog, ko zaslišim krik: “Kaj pa vidva delata tu?”

Takoj opazim paznika, ki se je peljal med dvema vagonoma. Zakričal sem na tovariša, naj spusti drog in beži. Peta sva dala vetra in jo srečno odkurila proč še preden naju je paznik utegnil aretirati. Čakati sva morala na drugo priliko. Pred paznikom sva se skrila za ograjo in čakala, da je bil drugi vlak pripravljen za odhod. Ko se je začel pomikati naprej, sva se previdno približala in skočila nanj. Paznik naju ni opazil in najbrž tedaj ni bil v bližini. Sreča je bila nama milejša in odpeljala sva se iz milijonskega mesta.

Po parurni vožnji je vlak dospel v Wisconsin. Tu in tam se je ustavil na kakšni postaji in zopet odbrzel dalje. Ko se je ustavil v Milwaukeeju, sva midva trdno spala v odprtem vagonu. Zbudil naju je paznik ter rekel, da je že čas, da vstaneva. Bil je dobra duša in se ni jezil, zato sva mirno odšla. Pogovarjala sva se in ukrenila, kam bi se obrnila. Končno sva se domenila, da odpotujeva v Calumet in tam poskusiva dobiti delo v bakrenih rudnikih.

Odšla sva nazaj proti postaji in tam poizvedela, kdaj vlak krene v smer, kamor sva bila namenjena. Neki tovorni vlak se je kmalu začel pomikati, in ker sva mislila, da je pravi, sva se ga oprijela. Brez sitnosti sva se vozila ves dan do desete ure zvečer, ko se je vlak ustavil na postaji v mestu Sant Kruz. Tedaj sva zaznala, kako strašno sva se zmotila.

Naslednji dan sva si dobila drugi vlak, s katerim sva se odpeljala nazaj in po dolgi vožnji dospela v mesto Madison, kjer sva izstopila. Tovariš Italijan je bil že tako te vožnje in je postal tako nervozen, da sem mislil, da bo iz kože skočil. Rekel je, da bo dobil vlak in se odpeljal nazaj v Missouri.

Jaz sem se poslužil v Madisonu proste vožnje na potniškem vlaku in se odpeljal v Milwaukee. Nihče me ni nadlegoval med vožnjo in nekdo je prišel celo s poštnega voza in me podučil, kako se moram ravnati, da me pazniki ne zasačijo. Predno bo vlak dospel na milwauško postajo, bo prav počasi vozil, in tedaj naj skočim doli, kajti ako bi me peljal do glavne postaje, bi me pazniki gotovo zasačili.

Jaz sem nasvet z veseljem sprejel in se po njem ravnal. Predno je vlak zavil na glavno postajo, sem smuknil doli in stekel čez progo in ušel nadležnim paznikom, ki so vedno prežali poleg postaje na tatove proste vožnje.

Ker me je tovariš zapustil ter se vrnil domov, sem se tudi jaz premislil in nisem odpotoval v Calumet. Namenil sem se ostati v Milwaukeeju in si poiskati delo. Tam sem imel strica, toda nisem imel njegovega naslova. Začel sem razmišljati, kako bi ga našel in na srečo mi je šinila dobra ideja v glavo. Odločil sem se, da vprašam na policijski postaji in prepričan sem bil, da bom tam izvedel za njegov naslov.

Ko sem prišel na policijsko postajo, so me vprašali kaj želim in odgovoril sem jim, da iščem strica, ki nekje v mestu stanuje in da nimam njegovega naslova. Nekdo je takoj segel po debeli knjigi in začel listati.

Takoj jih je našel deset z istim imenom, ki seveda niso bili vsi moji strici. Policaj je tudi kmalu prišel do prepričanja, da sta bila samo dva v naslovniku jugoslovanske narodnosti in od teh dveh mi je dal naslove, češ, eden bo že pravi. Ko sem odhajal iz urada, je še nekdo zaklical za menoj, da lahko vprašam v bližnji gostilni, katero so lastovali Slovenci.

Da se prepričam, sem se ustavil v gostilni in vprašal glede strica. Tu so mi povedali, kje stanuje in potem sem šel dalje svojo pot po stranskem hodniku. Bilo je že pozno v noči, ko sem končno dospel do njegovega stanovanja. Pa sem se premislil in ga nisem hotel buditi.

V bližini sem naletel na dva policaja, ki sta me vprašala, odkod prihajam in kaj iščem. Povedal sem jima, da iščem strica in takoj sta mi odgovorila, da ga poznata in pokazala sta mi tudi hišo.

Rekel sem jima, da ga nerad budim v pozni uri in ju prosil, ako mi moreta povedati, če je blizu policijska postaja, da bi šel tja prebiti noč. V mestu je bilo več policijskih postaj in pokazala sta mi, kod naj grem, da bom prišel k najbližji.

Na postaji sem res dobil trdo ležišče, stražniku sem pa naročil, naj me zbudi ob šestih, ako bi slučajno trdno spal in se ne bi mogel sam zbuditi. Zjutraj sem mislil iti pogledat za delo, se preden bi šel k stricu.

Na trdih deskah sem spal le par ur, ko me je stražnik res zbudil. Ko sem se na silo umil in bil že pripravljen za odhod, me pokliče neki policaj in mi zagrozi, ako se kdaj pridem prosit za prenočišče, da me bo poslal v zapor. Rekel nisem ne besede, pač pa sem tiho odšel.

Od policijske postaje sem se podal k neki usnjarni in tam sem vprašal za delo, ki sem ga takoj dobil in začel delati še isti dan. Plača je bila 42 centov na uro in delalo se je deset ur na dan. Po končanem delu sem odšel na dom strica in ga našel doma. On me seveda ni poznal kakor tudi jaz njega ne. Odkadar je odpotoval v Ameriko, je bilo preteklo že 28 let in jaz sem bil tedaj še otrok. Povedal sem mu, kdo sem in nato sva se prisrčno pozdravila.

Stric je bil radodaren in gostoljuben; bil je oženjen in imel je deset otrok. Pri njem so ostali samo trije, drugi so se bili že porazgubili po širni Ameriki. Doma sta bila še dva sinova in ena hčerka, za druge je pa stric tako malo vedel kakor jaz. Ena hčer je bila že dve leti poročena in štorklja jo je bila že obdarovala z dvema otrokoma.

V usnjarni sem delal tri tedne. Delo bi bil dalje, toda delovodja mi je bil vsilil delo od kosa, jaz sem se pa uprl in bil zato odpuščen. Kakor hitro sem izgubil delo, sem prejel plačilo, toda le za tri dolarje so me hoteli prevarati. Jaz sem protestiral, da je tri dolarje premalo in ker moj protest ni nič pomagal, sem se odločil, da grem k delavskemu odboru in se tam pritožim. Toda sem se bil premislil, ko sem šel proti domu. Še enkrat sem hotel iti nazaj k delovodji in mu povedati, ako se hoče z menoj poravnati. Ko sem dospel do tovarne, me je opazil paznik v baraki, ki me je poklical in vprašal, če sem jaz tisti, ki je rekel, da se bo šel v mesto k delavskemu odboru pritožit, kar sem potrdil. Nato me je poslal k delovodji v nekem oddelku v tovarni, ki mi je dal samo tri dolarje, za katere sem bil prikrajšan.

Neke nedelje sva se dogovorila z znancem, ki je bil tudi uposlen v livarni, da greva v naselbino West Allis. Tja je naju gnala želja po igri na karte. Podala sva se na pot in končno dospela do nekega rojaka, ki je bil doma ter imel še enega obiskovalca, meni nepoznanega rojaka. Bili smo štirje in zasedli smo prostor okoli mize ter pričeli igrati.

Jaz sem začel izgubljati že pri prvih stavah, tako tudi tovariš. On je imel samo petnajst dolarjev pri sebi in izgubil je vse. Ker ni mogel brez denarja več igrati, se je nekoliko odstranil ter žalostno gledal na nas, ki smo dalje igrali. Gospodar je že prigral okrog $60, midva z nepoznanim igralcem sva pa še dalje izgubljala. Nato je tudi nepoznani rojak vse izgubil, okrog $40. Zatem sva igrala dalje sama in sreča se je obrnila na mojo stran. Začel sem dobivati ter veselo potegnil po $5 ali $10. Že sem imel pri igranju okrog $60 ter hotel prenehati z igro, toda gospodar me je neprestano silil, naj še dalje igrava. Jaz sem se končno vdal in zopet začel deliti karte, toda on je še dalje izgubljal. Bil je ves zelen od jeze, roke so se mu tresle in bil je ves iz sebe. Za denar mu je bilo žal, toda mislil si je, da bo morda nazaj dobil.

Njegova žena, ki je od strani opazovala, se je naenkrat razjezila ter začela regljati in zmerjati svojega moža, naj preneha z igro. Toda on je ni hotel poslušati in igral je dalje ter izgubljal. Ko je bil “suh,” ga je popadla jeza, da je stekel v stransko sobo, iz katere se je takoj vrnil z revolverjem v roki.

Lahko bi prišlo do tragedije, a na njegovo srečo je žena skočila k njemu in ga z vso silo zadržala. Mi, ki nismo vedeli, ali nas je hotel postreliti ali sebe umoriti, smo tako urno ubrali po stopnicah, da sem mislil, da jih bomo podrli. Nato smo kar ni bilo hudega niti v vrata in že smo stali na cesti. Poleg razburjenosti smo še lahko prisrčno smejali, ker smo jo odkurili predno smo dobili svinca v naše hrbte. Pri igri sem bil $65 v tako smo se podali v gostilno, kjer smo del prigrane vsote zapravili.

Naslednji dan sva se s tovarišem zopet sestala pri delu v livarni, kjer sva obujala prejšnji dan. Spomnil sem se tudi rojaka, ki se je hotel maščevati z revolverjem, in ugibal, ako se mu je razburjenje poleglo.

==XXIII==

Dnevi in tedni so potekali enakomerno naprej. Par mesecev je zopet minilo in jaz sem še vedno hodil na delo v livarno in zaslužil $25 do $30 na teden. Tako je bilo tudi z mojim tovarišem, da sva oba težko prenašala, da prejemava enako plačilo. Včasih je bilo več, včasih manj, kakor je prilika nanesla.

Leto 1929 je nastopilo in novi dnevi so nam prinašali novo življenje, ki je bilo polno nepričakovanih dogodkov. Preteklo je že pet mesecev, odkar sem dobil delo v livarni.

Neki dan so se bili zakasnili s topitvijo železa, s katerim smo livarji zalivali kalupe, ko je bilo železo raztopljeno. Jaz in tovariš sva stala pri klopi in se pogovarjala, ko je stopil pred naju ravnatelj, naju prešinil s pogledom in vprašal, zakaj ne delava. Odgovoril sem mu, da ni še železo raztopljeno, on je pa nam rekel, da ne bo še eno uro in da v tem času lahko postavim nekaj kalupov na tleh, pa nisem hotel ubogati. Jezno je odšel, toda čez pol ure se je vrnil in mi povedal, naj se naslednji dan oglasim v pisarni, da mi izplačajo zaslužek.

Ko sem drugi dan vstopil v pisarno ter zahteval svoje izplačilo, niso nič vedeli, da sem odslovljen. Nekdo je takoj stopil k ravnatelju in ga vprašal, zakaj me je odslovil. Ravnatelj je rekel, da lahko ostanem in delam naprej, ako hočem. Ker nisem bil odslovljen, tudi izplačila nisem prejel in sem moral čakati do plačilnega dne. Na delo nisem več šel v livarno, ker sem dobil druga dela pri International Harvester Co. Plača je bila 45 centov na uro prva dva dneva, tretji dan pa sem dobil akordno delo, katerega sem se trudil oprijeti, da je vse teklo od mene kakor bi šlo za stavo. Popoldne zopet prišel k meni delovodja in me potrepljal po rami, češ, tako se pravi delati, in se mi nasmehnil. Pri sebi si je pa najbrž mislil, da je tako treba vpreči delavce in plačati jim od kosa. Čeprav je mala plača, bodo delali kot živina in hotel zaslužiti. Vedel je dobro, da delavce ni pamet strašila in da ne znajo bolje pri prisiljenem delu od kosa. Ni jim treba paznika, da bi jih priganjal, ker se sami priganjajo.

“Vidim, da imaš dovolj izkušenj pri delu,” je rekel, “zato boš prejemal toliko plače kot tvoja tovariša.” S tem mi je dal vedeti, da nimam plače samo 45 centov na uro, ampak da bom zaslužil tudi po $10 na dan. Toliko smo namreč zaslužili tisti, ki smo bili plačani od kosa. Delali smo deset ur na dan in zaslužili en dolar na uro. Včasih je prineslo tudi par dolarjev več, toda povprečno nam je prišlo $55 do $65 na pet dni in pol. To je bila že plača, kakršno je malokdo imel, in če bi znal denar pravilno obračati, bi si lahko precejšnjo vsoto prihranil.

Tiste dni je imela družba veliko naročil in livarna je obratovala s polno paro. Pri drugih delih so delali celo po šest dni na teden. Večkrat je bilo tudi čezurno delo, kar je pripomoglo do večjega zaslužka. Tedaj so bili po nekaterih industrijskih mestih še “dobri” časi za delavce. Bilo je prve mesece leta 1929 in v livarni, kjer sem dobil delo, so izdelovali traktorje za Rusijo. Pri omenjeni družbi sem bil zaposlen tri mesece in prihranil sem si bil par sto dolarjev. Zatem me je prijela želja, da pustim delo in se preselim v Chicago.

Kot sem se namenil, tako sem tudi storil. V aprilu sem odšel v Chicago in dobil delo v klavnici pri Swift Co. V Chicago sem se preselil brez naučenim zidarskega dela. Takoj sem poizvedel za šolo, kjer so se mladi delavci učili pokladati opeko in zidati stavbe. Tako sem se vpisal in pridružil drugim, ki so imeli veselje do zidarskega dela.

Prvi teden v šoli je šlo prav počasi zaradi neznanja angleškega jezika, kajti v šoli sem čul večinoma nove in nerazumljive besede. Dočim sem se s preprostimi delavci že dobro razgovarjal, sem bil v šoli še pravi “greenhorn”. Ker sem take besede čul ene in iste besede, sem se jih v par tednih dobro privadil. V par mesecih sem bil izučen prav dobro zidarskega dela. Samo potrdilo je bilo treba dobiti, da sem izučen zidar, kajti z njim bi lahko delo iskal kot izučen zidar.

V času bivanja v Chicagu in v dneh, ko sem pohajal v prostih urah zidarsko šolo, sem delal pri različnih delih. Par tednov sem bil zaposlen tudi pri razkladanju tovornih vlakov in prejemal po 54 centov na uro ter delal osem ur na dan. Največ sem pa delal v klavnici Swiftove družbe. Tam sem delal devet ur na dan in prejemal 47 centov na uro.

Zidarsko šolo sem pohajal zvečer, namreč vsak večer tri ure. Naj omenim, da je bil tudi v šoli vpeljan nekak izsiljevalni sistem. Imeli smo ravnatelja, ki je nadzoroval naše učenje in delo, in učitelje, ki so bili kakor delovodje. Nekega večera je stopil k meni ravnatelj in me vprašal, naj mu posodim pet dolarjev. Odgovoril sem mu, da denarja nimam in da mu tudi posoditi ne morem. To je opazil moj delovodja, in ko se je ravnatelj odstranil, me je vprašal, kaj je hotel imeti od mene. Jaz sem mu pojasnil in on je dejal, da je prav, ker mu nisem dal denarja, kajti on ga ne bi nikdar vrnil. Delovodji sem se zahvalil, ker mi je stvar opisal, da sem se vedel ravnati, ako bi me ravnatelj še prosil na posodo. In glej ga zlomka, naslednji večer me je zopet prosil, toda sem ga pošteno urezal. Odšel je praznih rok od mene in se spravil nad druge in kolikor mi je znano, je precej zmolzel od njih.

Dalje sem čul, da je tisti ravnatelj nekatere osmukal za $300 in tudi več. Obljubil je, da jim bo za toliko in toliko preskrbel unijske karte, s katerimi bodo lahko dobili delo in unijsko plačo. Tako jih je prevaril in ujel v svoje mreže. Dva, katerima je preskrbel unijske karte in tudi delo, nista nič več kakor mesec dni delala, kajti tisti, pri katerem sta delala, je bil prav tak slepar ko oni v šoli. Tudi on je zahteval $300 od novih delavcev, ki mu jih je preskrbel ravnatelj zidarske šole.

Koder sem hodil preko širne ameriške Unije, povsod sem naletel na “zvrke”, ki so z raznimi pretepanji jemali denar od nevednih delavcev. Sleherni se je šele potem spametoval, ko je bil že prevaran. Večina delavcev ne čita delavskih listov in zato radi nasedejo sleparjem.

Ravnatelj se je pozneje tudi mene lotil in me hotel ogoljufati, da bi mu dal $300 za unijsko karto in nadaljnjih $300 za delo, katera mi je nameraval preskrbeti. Jaz mu nisem udal, ker sem bil že dobro poučen o njegovih naklepih. Zatem me je začel strašiti, da ne bom dobil dela v Chicagu, toda vse njegovo prigovarjanje ni nič zaleglo. Rekel sem, da mu denarja ne dam pod nobenim pogojem.

V avgustu sem pustil delo v klavnici in tudi nadaljnje učenje v zidarski šoli, katero sem pohajal štiri mesece. Zopet me je prijela želja, da odpotujem v druge kraje.

==XXIV==

Zapustil sem Chicago in se odpeljal po čestni železnici v Milwaukee. Naslednji dan sem šel vprašat za delo v neko livarno na 38 centov. Delo sem dobil in lahko bi začel takoj delati, a sem se premislil. Potem sem se oglasil v uradu International Harvester Co., kjer so mi povedali, da ne jemljejo novih delavcev. Celo one, ki že delajo, bodo najbrže potisnili na cesto. Tako so mi povedali v pisarni in tako se je tudi zgodilo. To je bilo v novembru leta 1929, v začetku ameriške krize in svetovne brezposelnosti.

V Milwaukeju se nisem prav obotavljal, temveč jo takoj odkuril nazaj v Chicago na tovornem vlaku. Ko je vlak drvel po progi, se mi je približal drug čuvaj vagona zavirač in me vprašal, kam sem namenjen. Povedal sem mu, da sem pred par dnevi prišel iz Chicaga in da se vračam nazaj. Zavirač mi je nato pojasnil, da vlak, s katerim sem peljan, ne gre v Chicago, temveč v Kansas City.

Jaz sem se zelo čudil, kako sem se mogel tako zmotiti. Mislil sem, da me hoče zavirač potegniti, toda kmalu sem se prepričal, da peljem v napačno smer. Zavirač mi je priporočal, naj se peljem do prve postaje Iowi, tam naj izstopim in potem naj se odpeljem z vlakom, ki bo vozil naravnost v Chicago.

Ko se je končno vlak ustavil na postaji, sem izstopil in čakal par ur drugega vlaka, ki je vozil proti Chicagu. Po svoji neprevidnosti sem se odpeljal v napačno smer 150 milj.

Ko je prisopihal tovorni vlak, sem se previdno splazil na streho vagona in vožnja proti Chicagu se je nadaljevala. Po utrudni vožnji sem dospel na cilj. Oglasil sem se pri znanemu rojaku in pri njem ostal na stanovanju.

Po par dneh bivanja v Chicagu sem zopet delal načrte, v katero stran se bom mahnil. Namenil sem imel zopet odpotovati iz mesta ter se poslužiti proste vožnje na tovornem vlaku. Šel sem v bližino postaje in čakal prilike, da pripelje vlak. Okrog desete ure zvečer se je prikazal in jaz sem se previdno približal, zagrabil za drog na vagonu in splezal na streho. Vlak je odbrzel dalje in v eni uri je že privozil na odprto polje izven mesta.

Ko je vlak drvel enakomerno naprej, sem opazil paznika, ki se mi je bližal. Kmalu je bil pri meni in začel me je zmerjati in preganjati. Odgovarjal mu nisem, ker bi ga še bolj razjezil in skočiti iz vlaka si nisem upal, ker bi se bil lahko ubil, kajti vlak je drvel z vso silo naprej. Paznik je tudi prenehal kričati in verjel sem, da me bo aretiral, kadar bo vlak ustavil. V nekem kraju je začel počasi voziti in takrat sem skočil na tla in še danes sem mnenja, da nisem nog polomil. Paznik je stekel za menoj, jaz sem pa dal petam vetra in jo odkoračil preko travnika.

Ko sem se nekoliko opomogel, sem začel tuhtati, kako bom nadaljeval pot. Drugega načrta ni bilo in moral sem zopet gledati, da se primem tovornega vlaka.

Ni mi bilo treba dolgo čakati. Kmalu je privozil drugi vlak in jaz sem zopet zlezel nanj in se odpeljal dalje. Mislil sem potovati proti Toledu, a sem vzel napačni vlak ter peljal proti državi Michigan. Seveda sem svojo zmoto šele opazil, ko sem že precej časa vozil v napačno smer.

Na tem vlaku sem se vozil vso noč. Naslednji dan je ustavil na postaji v mestu Grand Rapids, Mich. Tam sem izstopil in skušal dobiti vlak, s katerim bi se odpeljal nazaj, toda vsled pazljivosti čuvajev se mi ni posrečilo. V mestu sem ostal par dni, končno pa sem dobil vlak in se odpeljal dalje proti Detroitu.

Zopet sem se vozil ves dan. Zvečer se je vlak približal neki postaji in se tudi ustavil. Jaz sem izstopil, misleč, da se ga bom zopet oprijel, toda imel sem smolo in nisem mogel dalje, ker so čuvaji strogo pazili, da se ne bi kdo poslužil proste vožnje. Bal sem se, da me bodo prijeli ter potisnili za par mesecev v ječo, ker bi moral bivati ob slabi hrani in povrhu še zastonj delati.

V mestu sem naletel na nekega drugega “trempa”, ki sem ga vprašal, kaj in kako. Povedal mi je, da tudi on ne more naprej, ker so pazniki tako strogi. Po tem sva skupaj delala načrte za nadaljnjo vožnjo in ugibala, kako bi bilo najbolje. Odšla sva v neko restavracijo in vsak popila skodelico kave in se malo ogrela. Za nama je stopil neki policaj in naju povabil, naj stopiva ven, da bi rad nekaj z nama govoril. Po večkratnem naročanju kave naju je oba tovariša odpeljal ven, kjer naju je čakal policaj.

Policaj je naju izpraševal, kdo sva, odkod sva prišla in kam potujeva. Povedala sva mu, da sva se pripeljala v mesto na nekem tovoru ter da zopet čakava na priliko, da odpotujeva dalje proti Detroitu. Policaj je odgovoril, da nama naroča, naj se jutri zglasiva pri njem, sicer naju bo aretiral in zaprl preko noči, da je naju nekdo naznanil kot sumljiva človeka, ko je videl, da sva se klatila v okolici.

Nobenega ugovora ni smelo biti in udati sva se morala policaju, ki je naju posadil na avtomobil in odpeljal v zapor. Ko naju je potisnil za omrežena okna, nama je še povedal, da bo prišel zjutraj ob šestih in naju izpustil na svobodo. Tako se je tudi zgodilo, toda pripeljal je s seboj nekega človeka, ki je naju zaslišal in hotel izvedeti več stvari. Midva sva precej dobro odgovarjala in se izmazala, da nisva bila še dalje za omreženjem. Sodnik je rekel policaju, da naju lahko izpusti, ker se mu ne zdiva sumljiva tiča, kakršna naju je prvotno imel.

Ko sva bila zopet prosta, sva začela s svojim nadaljnjim potovanjem. Iz mesta sva jo mahnila kar peš in policaj je nekaj časa gledal za nama, kam jo bova ubrala. Pri neki gasilski postaji sva se ustavila in napila vode, sva naletela na avtomobilista, kateremu sva se zamolila. Bil je dober človek in povabil naju je, naj prisedeva. Meni je kar pri srcu poskočilo od radosti. Ponudbo sva takoj sprejela in brez obotavljanja zlezla v avto in prijetna vožnja se je nadaljevala proti Detroitu.

Po dveh urah vožnje smo se pripeljali v predmestje Detroita. Njegov voznik ni bil namenjen dalje in zato sva izstopila ter se mu lepo zahvalila za prosto in udobno vožnjo. On je rekel, da je vse “all right” in meni je dal pol dolarja, ki naj si ga s tovarišem razdeliva in kupiva potrebno okrepčilo. Jaz sem se branil, češ, da imam že par dolarjev v žepu, toda voznik je vztrajal pri svojem.

S tovarišem sva se nato odpeljala po cestni železnici v osrčje mesta in tam sva se razšla. On je ostal v mestu, jaz sem se pa odločil, da odpotujem v Monroe, kjer je bilo moje prvotno in večkratno bivališče.

Po razhodu s tovarišem sem takoj odšel na avtobusno postajo in si kupil vozni listek do Monroja. Po enourni vožnji sem dospel na cilj in izstopil. Brez obotavljanja sem se podal v Winchesterjevo ulico, kjer sem dobil stanovanje in hrano pri znanih ljudeh.

Za delo sem šel gledat koj drugi dan, dobil sem ga pa šele po par dneh. Bilo je umazano delo in se mi ni dopadlo. Kopal sem jarke za 30 centov na uro in deset ur na dan. Italijanski kontraktor je bil zaradi jesenskega deževja prisiljen delo ustaviti do pomladi in nato ga zopet obnoviti. Jaz sem ostal pri tistem delu vsega skupaj mesec dni; ko je bilo delo ustavljeno, sem prejel ob zaslužek z drugimi delavci vred. Bil sem zopet na cesti brez dela, ki ga je bilo zelo težko dobiti tiste dni.

Po enem tednu sem dobil delo v neki drevesnici, ki je pošiljala mlado drevje v razne kraje. Pri tistem delu sem ostal tri tedne in ker je skoro vsak dan deževalo, sem se odločil, da ga pustim. Dobil sem plačilo, kar sem imel zasluženega, in začel tuhtati, kaj naj storim. Po kratkem razmišljanju sem sklenil oditi v državo Missourij, kjer sem nekoč streljal race in zajce.

Po dvomesečnem bivanju v Monroju sem zapustil mesto. Z avtobusom sem se odpeljal do Detroita in nato dalje do Chicaga. V Chicagu sem se zopet poslužil tovornega vlaka Santa Fe železnice ter se na strehi vagona odpeljal proti cilju.

Po šestnajsturni vožnji na tovornem vlaku sem brez posebnih sitnosti dospel do mesteca Marceline, kjer sem se že večkrat mudil. Ko je vlak privozil in se ustavil na postaji, sem izstopil in odšel k svojim starim znancem. Že naslednji dan po prihodu sem dobil lovsko dovoljenje in začel uprizarjati naskoke na divje race, zajce, veverice in drugo divjad. V hiši je bilo vsak dan dovolj pečenke, v katero smo se pridno mastili in kostili.

Po dvajsetih dneh sem se zopet odločil, da zapustim mestece in odpotujem proti Chicagu. Poslovil sem se od dobrih ljudi, poslužil se zastonjske vožnje na tovornem vlaku in se odpeljal naprej. Ko je vlak brzel in šibal preko polja in ravnin, je začelo snežiti. Jaz sem se peljal ponoči in snežilo je kot za stavo. Sto milj sem že prevozil v odprtem vagonu. Zeblo me je, da sem se sam sebi smilil, a v resnici so se bolj smilile mrzle kosti moje. Ko se je vlak ustavil na neki postaji, sem izstopil in si poiskal vagon, ki je imel odprta vrata. Zlezel sem noter in zaprl vrata ter se tako zavaroval pred snežinkami. Po preteku pol ure je vlak zopet drvil in jaz sem v zaprtem vagonu kmalu zaspal. V tem vagonu sem naslednjega dne dospel v Joliet, Illinois. Tu sem izstopil in odšel v sredino mesta, kjer sem dobil voz cestne železnice in se odpeljal v Chicago in od tam v Milwaukee.

Ko sem dospel v mesto, sem se takoj podal k stricu in dospel do njegovega stanovanja ob dveh zjutraj. Vrata hiše niso bila zaklenjena, zato sem brez bojazni stopil noter in prikreval v sobo, kjer je stric trdno spal. Potem, ko sem prižgal vžigalico, se je prebudil in me spoznal. Vprašal sem ga, kje ima ženo, ko sem videl, da ne je sam valjal po postelji.

Povedal mi je, da se je preselila za nedoločen čas, ker sta se pred par dnevi nekaj sprla. Nato je prižgal luč in sva se še dalje pogovarjala o raznih stvareh in mizerniji, ki je zajela deželo in prinesla delavskemu sloju novo gorje. Midva sva bila priča tistim časom, ki sva izgledala kakor dva izgubljenca pri prazni mizi in slabo brleči svetilki. Po dolgem pogovarjanju sva se podala k počitku. Stric mi je pokazal posteljo, na katero sem položil svoje premrle ude in s tem dal nove hrane številnim stenicam, ki so me tisto noč neusmiljeno križale.

Ko se je zdanilo, sem šel gledat za delo v nadi, da bom kje kaj iztaknil, a kamor sem prišel je bilo vse polno brezposelnih, ki so čakali na delo. Pred vsako tovarno je stala velika skupina delavnih, toda dela ni bilo. Meni se še sanjalo ni, kako velika brezposelnost je že objela deželo in zato se mi je vse čudno zdelo. Ko sta pretekla že dva meseca in dela nisem mogel dobiti in izgledalo, da ga bom, sem sklenil odpotovati v druge kraje.

==XXV==

Bilo je 16. januarja, ko sem se poslovil od strica in se odpeljal po cestni železnici v Chicago k nekim znancem, pri katerih sem dobil stanovanje in hrano. Nato sem začel stikati za delom ter hodil od tovarne do tovarne. Pri vsaki sem bil pričet za vsako delo, samo ako bi ga mogel dobiti. Toda v Chicagu mi bilo nič bolje ko v Milwaukeju. Kamor sem prišel, so stali v trumah brezposelni delavci in čakali, kdaj jih bo kdo pozval na delo. Jaz sem kmalu uvidel, da v Chicagu ne bom nič iznašel, sem začel kovati nove načrte in premišljevati, kam bi se obrnil.

Družina, pri kateri sem bil na stanovanju, je bila hrvatske narodnosti in gospodar je bil tudi brez dela. Z njim sva skupaj delala naskoke na razne tovarne, a vselej sva se vračala domov praznih rok. Hodila sva za delom mesec dni, pa vse zaman. Položaj se je pa z vsakim dnem slabšal in vrste brezposelnih so se daljšale.

Konec februarja 1930 sem zapustil Chicago in se odpeljal v Detroit in od tam v Monroe. Zopet sem se znašel v malem mestecu ob jezeru Erie. Stanovanje sem dobil pri ljudeh na Winchester ulici. V Monroju sem upal dobiti delo v kakšni papirnici, ki so obratovale s polno paro.

Po enem mesecu bivanja sem res dobil delo v neki papirnici, kjer se je delalo podnevi 11, ponoči pa 13 ur, dva šihta na dan. Treba se je bilo sprijazniti z dolgimi urami in biti celo vesel, ker sem našel zaslužek. Često sem čul delavce, ki so se pritoževali čez dolg delovni čas, toda njihov glas je bil glas vpijočega v puščavi. Nevedneži so znali samo kritizirati, niso si pa znali izboljšati delovnih pogojev. Kadar so bili v deželi dobri časi, se niso zmenili, da bi kaj več pridobili, kapitalisti pa tudi niso hoteli dati ničesar od sebe. V času krize je bil pa boj težak, ker so številne roke čakale na delo.

Zima je minila in nastopila je topla in zaželjena pomlad, ki pa ni prinesla boljših časov, temveč je brezposelnost postala še večja. Nekega dne sem pisal prijatelju v Pennsylvanijo, ki je bil zaposlen v premogorovu in ga vprašal glede dela. V nekaj dneh sem dobil odgovor, da se dela prav slabo, komaj dan ali dva na teden. Potem sva si še večkrat pisala in v pismih razodela, kako je tu in tam. V nekem pismu mi je omenil, da bi rad prišel v Monroe, ako bi dobil delo v kaki tovarni.

Jaz sem mu takoj sporočil, naj počaka, ker ni nobenega izgleda, da bi se na boljše obrnilo. V maju je začela papirnica, v kateri sem bil zaposlen, obratovati z manjšo paro. Delali smo samo štiri dni na teden in istočasno po 11 in 13 ur na dva šihta; plača je bila tedaj 49 centov na uro.

Pozneje sem pisal prijatelju, naj le pride v Monroe in morda se bo kakšno delo dobilo. Zdelo se mi je, da mora biti v Monroju vseeno bolje nego v rudarskih naselbinah, kajti svojemu prijatelju sem želel dobro in pomagati mu, kolikor mi je bilo v moči.

Ko je prijatelj dospel v Monroe, sem ga radostno sprejel in mu tudi dobil stanovanje in hrano pri ljudeh, pri katerih sem bil. Pripeljal sem ga v družbo pijančev, ki so bili v hiši. Tako se najlažje izrazim, ker so vsi radi pili, moški in ženske. Gospodar Miha je vedno gledal, da je bilo čimveč dobička, zato je fantom prodajal vsakovrstno pijačo. V tem biznisu je pa pozabil, da tudi svoji družini očita in uživa vsakovrstne brozge. Kolikor več je napravil dobička, toliko več je trpel škode na družini, ženi in otrocih, ki so se naučili vsakovrstnih vragolij.

Jaz sem redno delal, kolikor dni mi je bilo določeno na teden, in večkrat pritiskal na delovodjo in ga prosil, naj da mojemu prijatelju, a pomagal ni nič. V neki zakajeni livarni bi ga bil lahko dobil, a ga ni maral. Rekel je, da je slaba plača, pretežko delo in tovarna polna strupenega dima. On za tako “živo” delo ni maral. Seveda, ako bi hodil redno čakat pred papirnico, ki bi tam dobil čez čas, ker je vsak mesec par delavcev pustilo delo iz enega ali drugega vzroka.

Svetoval sem mu, naj vsak dan pred tovarno in nekaj časa doma poležava in drema, ker ne bo nikoli. To in še drugo sem mu rekel, da bi ga vzpodbudil, toda kakor sem opazil, ni veselin delo v papirnici 11 ali 13 ur na šiht.

Po par tednih je pričel pritiskati name, da bi se preselila. Nato sva začela kovati načrte, kam bi jo ubrala. Končno sva napravila načrt, da odpotujeva v Arizono. Tedaj je začela papirnica obratovati spet s polno paro in jaz bi bil še ostal na starem delu, toda prijatelj je pregovoril in tako sem se odločil, da skupaj odpotujeva za delom v bakrene rudnike v Arizoni.

Bilo je v juliju, ko sva zasedla avtobus in se odpeljala v Detroit. Po enourni vožnji sva dospela v Detroit, kjer sva kupila vozne listke in se z drugim busom odpeljala v Chicago, kamor sva dospela po dolgi vožnji. V Chicagu sva ostala par dni ter poskušala dobiti delo, a nisva imela sreče. Ko sva uvidela, da v Chicagu ne bo nič, sva šla na 38. cesto, kjer sva dobila tovorni vlak na progi Santa Fe železnice in se odpeljala. Na poti naju nihče preganjal ni in delal sitnosti. Lepo sva se vozila dalje in po 16-urni vožnji dospela do znanega mesteca Marceline, Missourij. Tu sva ostala dva dni ter se dobro napojila in okrepčala. Potem sva se ponovno odpeljala dalje proti zapadu.

S tovornim vlakom sva nadaljevala potovanje proti Kansas Cityju, kjer sva presedla na drugi vlak in nato se vozila en dan preko Kansasa in šele naslednji dan dospela v državo Colorado. Na neki postaji sva izstopila ter počakala drugega vlaka, da naju odpelje v Arizono. Po par urah čakanja je pripeljal vlak in midva sva se ga oprijela in zlezla na streho vagona. Nekaj časa sva se peljala preko države Colorado, nato pa je vlak privozil na ozemlje Nove Mehike. Naslednji dan popoldne se je vlak ustavil na nekem velikem postajališču in midva, namenjena, da bi skočila dol, sva obstala na njem.

Tedaj je prišel paznik, ki naju je zasledil in aretiral. Kar mirno sva se mu morala udati, odpeljal je naju pred sodnika, kateri je odločil, da morava kupiti vozni listek, ki je stal $10, in se odpeljati naprej. Tako sva bila naseljena in prišla pazniku v roke vsled najine brezbrižnosti.

V okolici postaje sva se klatila do desete ure zvečer in šele tedaj sva se s potniškim vlakom odpeljala dalje. Vozila sva se v “Pullmanu”, v katerem je bilo nekaj trebušnih gospodov. Za sedla sva namreč ekspresni vlak, ker bi bila drugače morala čakati na potniški vlak vso noč in še par ur povrhu. Vožnja na ekspresnem vlaku se nama je zdela zelo razkošna in udobna. Res prijetno se je voziti med kapitalisti in drugo gospodo. Po peturni vožnji se je vlak ustavil na postaji v nekem mestu v Arizoni. Tam sva morala izstopiti in najine udobne vožnje je bilo konec: zamenjati je bilo treba zopet s prosto vožnjo na tovornem vlaku.

Na tovorni vlak sva morala čakati v temi cele dve uri. Bilo je okrog pete ure zjutraj, ko je dospel na postajo. Midva sva se ga oprijela ter odpeljala dalje preko arizonskih puščinj. Na vlaku sva se sestala s skupino drugih “trempov”, z brezposelnimi, ki so iskali dela, kamor jih je pot zanesla. Meni in tovarišu se je še bolj posvetilo v glavi, kako je kriza objela vso Ameriko. Od vzhoda do zapada, vsepovsod se je opazilo trume brezposelnih delavcev. Skupina, s katero sva se sestala na vlaku, je bila mešanica različnih narodnosti—Italijani, Irci, Nemci, Američani in Slovani. Eden in drugi je pripovedoval o slabih časih, o kakršnih s tovarišem še sanjala nisva, ko sva se nahajala še v Monroju. Kajti tedaj se je obratovalo skoro s polno paro v omenjenem mestecu in jaz sem imel delo, ki sem ga prostovoljno pustil. Nekateri najini sopotniki so dospeli celo iz države New York ter ali za srečo in delom v Arizono. Drugi so dospeli iz Californije in nekateri zopet od drugod, končno smo se pa vsi skupaj sestali kot “trempi”.

Med potovanjem smo si pripovedovali storije in se jezili, zakaj smo bili tako brezbrizžni, da si nismo očuvali stalnega dela. Eden in drugi si je predbacival, kako veliko napako je napravil, ker je pustil delo in se preselil. Toda vse naše jadikovanje je bilo brez pomena, kajti nepravilnega ukrepa se ni dal več popraviti.

S tovarišem sva potovala dalje preko ozemlja Arizone, toda veselje naju je popolnoma minilo, ko sva izvedela od sopotnikov, kako slabo je vsepovsod. Prej sva se upala, da bova dobila delo v bakrenem rudniku v Bisbeeju, ko sva zvedela, da je kriza tudi v Arizoni, sva opustila sanje o “bodoči sreči”.

Po dolgi vožnji sva končno dospela in izstopila v mestu Douglas. Od tam sva se odpeljala z avtobusom do Bisbeeja, ki je oddaljeno od Douglasa 24 milj. To razdaljo je avtobus prevozil v eni uri, nakar sva izstopila v bakrenem okrožju med visokimi hribi, katerih vrhovi so pokriti z velikimi skalami.

V Bizbeeju sva dobila prenočišče v nekem hotelu. Naslednji dan sva odšla k Albancu, s katerim sem se bil spoznal v letih 1927–28, ko sem bil zaposlen šest mesecev v bakrenem rudniku. Predstavil sem mu svojega tovariša in on je naju začel spraševati, odkod sva prišla in kako je z delom v drugih krajih. Midva sva mu povedala resnico, da je slabo vsepovsod. On je tudi pojasnil razmere v bakrenem okrožju. Rekel je, da se dela prav slabo in da je bilo že januarja odpuščenih 30% rudarjev.

Midva sva takoj spoznala, da sva se pošteno urezala, ker sva se odpravila na tako dolgo pot. Albanec je nama dal prenočišče in v naselbini sva ostala štiri dni in iskala delo, toda vse zaman. Povsod so nama žalostno odkimali, da ne bo nič. Ker so naju tako odločno zavračali, sva slutila, da to ne bo parmesečna kriza, temveč bo trajala najbrž par let in v resnici je bilo tako. Končno, ko sva videla, da ne bo dela, sva se odločila, da jo mahneva nazaj v Monroe, odkoder sva se podala na dolgo pot.

Bilo je nekega popoldne, ko sva zapustila Bibzee; prijatelj Albanec nama je storil še to uslugo, da naju je odpeljal s svojim avtom do mesta Douglas. Tam smo se razšli, Albanec je z avtomobilom odšel domov, midva sva pa počakala tovornega vlaka, s katerim sva se odpeljala brez sitnosti nazaj proti vzhodu. Paznikom sva srečno odnesla pete in si ukradla prosto vožnjo.

Vozila sva se vso noč in naslednjega dne popoldne dospela v lepo mesto El Paso, Texas. Ko se je vlak ustavil, sva izstopila ter se podala v mesto ter si kupila potrebnega okrepčila. Nato sva se zopet podala do bližnjega postajališča za tovorne vlake. Po kratkem čakanju je vlak dospel in midva sva se ga oprijela ter se odpeljala dalje proti Novi Mehiki. Tretji dan sva dospela v mestece Libro, Kansas.

Vlak se je ustavil na postajališču, midva sva jo pa urnih nog odkurila in ušla pazniku, ki je bil skrit v bližini in sva ga pravočasno opazila. Potem sva na neki njivi čakala pod košatim drevesom, dokler ni vlak zopet krenil s postajališča. Previdno sva se približala progi, da se zopet zaletiva na vlak. Tedaj se je tudi paznik pripeljal v avtomobilu in je hotel naju ujeti, midva sva zbežala preko farme in mu odnesla pete.

Vlak je odbrzel dalje brez naju. Sitni paznik se je odpeljal v mesto, ko je nama preprečil prosto vožnjo. Mahnila sva jo kar peš do druge postaje. Ko sva hodila par milj, sva postala žejna. V bližini je stala hiša črnega farmarja, katerega sva prosila vode. Črnec, ki je lastoval precej veliko farmo, je ugodil prošnji in nato sva zopet odkorakala dalje po kolovozu. Kmalu naju je dohitel neki voznik s trakom ter naju povabil, naj prisedeva. Z njim sva se peljala okrog dvajset milj in končno sva se odločila, da na postajališču, do katerega sva se pripeljala, počakava tovornega vlaka.

Tu sva čakala vso noč zastonj. Noben vlak se ni ustavil na tistem postajališču; vsak je odbrzel dalje kakor bi sanjal po naših koncih. Naslednjega dne zjutraj sva jo zopet ubrala do drugega mesta, ki je bilo oddaljeno okrog 16 milj.

Po par urah hoda sva dospela v farmarsko mestece. Tam sva v neki restavraciji okrepčala, nato pa zopet čakala na tovorni vlak, da bi se odpeljala dalje. Ko sva čakala na postaji, se je nama pridružil neki domačin, ki je naju videl, ko sva pohajkovala okrog. Prišel je k nama in vprašal, kaj čakava. Ko sva mu povedala, da hočeva odpotovati s tovornim vlakom, je rekel, da bova čakala teden dni, ker tovorni vlak tam ustavi samo enkrat na teden. On je nama svetoval, da je najlepše, ako kupiva vozne listke za potniški vlak in se odpeljeva do drugega mesta, kjer bova lahko dobila tovorni vlak in prosto vožnjo.

Midva sva tako tudi storila. S potniškim vlakom sva se odpeljala in dospela v drugo mesto. Tam sva čakala dve uri na tovorni vlak, se ga oprijela ter se odpeljala dalje skozi državo Kansas. Proga se je vila preko lepih poljan, ki so se vrstile druga za drugo. Na tem vlaku sva se vozila vso noč in naslednji dan se je ustavil na neki postaji. Proste vožnje so se bili poslužili še štirje drugi, in ko se je vlak ustavil, bi bilo treba poskakati dol, pa smo kar čepeli v odprtih vagonih kot prikovane mačke. Kmalu je prišel paznik, ki je pokukal v tisti vagon in nas zaslišal.

Aretiral nas je in odgnal v pisarno na postaji. Tam nas je izpraševal, odkoder prihajamo in koliko imamo denarja. Nekateri so odgovorili, da so dospeli iz Californije in da nimajo denarja; sploh so bili vsi brez denarja in to je bila že dovolj velika kazen. Ko je naju vprašal, ako imava denar, sva povedala, da imava nekaj dolarjev. Na njegovo zahtevo sva morala kupiti vozni list za drugega mesta. Pokorila sva se in plačala tri dolarje vsak, samo da sva bila prosta in se rešila »šepavke«. Ko je dospel potniški vlak, sva ga zasedla in se udobno odpeljala do postaje, do katere sva imela plačano vožnjo. Tam sva zopet čakala priložnost, da se oprimeva tovornega vlaka, ki je kmalu dospel in s katerim sva se brez sitnosti odpeljala dalje.

Po šesturni vožnji sva dospela v Kansas City, ki ima velika klavniška podjetja. Brž sva poskakala z vlaka in odšla na zapadno stran mesta, kjer sva skušala dobiti vlak Santa Fe železnice, da naju odpelje v 106 milj oddaljeno mesto Marceline, Missouri. Kmalu, ko sva prišla na cilj, je vlak prisopihal in midva sva se ga oprijela. S tem vlakom sva po šesturni vožnji dospela v Marceline, kjer sva se ustavila pri dobri ženici, pri kateri sem bil že večkrat na hrani in stanovanju. Tam sva se dobro očistila, umila in preoblekla, da sva izgledala kakor se človeku spodobi.

Ko sva se oddpočila po par dnevnem bivanju v Marcelinu, sva se zopet odločila, da odpotujeva dalje. Stari ženici in drugim sva povedala, kako je slabó, kamor se človek obrne. Potem sva se poslovila od ženice in znancev, odšla na postajo, kjer sva dobila tovorni vlak, s katerim sva se odpeljala proti Chicagu.

Po šestnajsturni vožnji sva dospela v milijonsko mesto. Takoj sva se podala na Madison ulico, po kateri je vedno pohajkovala brezposelna množica. Tu sva dobila sobo v nekem hotelu, v katerem je bilo polno golazni. Ljudje, ki so morali po več noči prebiti v tistem hotelu, so se nama smilili. Za naju je bila dovolj ena noč, ko sva bila izpostavljena za hrano ušem in stenicam.

Naslednji dan po prihodu v Chicago sva že napravila naskok za delom. Najprej sva šla pogledat k znani Swiftovi družbi. Ko sva dospela pred njen urad, sva naletela na ogromno množico brezposelnih, med katere sva se pomešala in čakala, kdaj pride vrsta na naju, da naju pokličejo na delo.

Uradnik je hodil od enega do drugega in izbiral po svojem okusu. Ko se mi je približal, je nekaj časa buljil vame, nato je zopet pogled obrnil drugam in oslinil druge. Potem se je pa zopet obrnil k meni, me še enkrat dobro pogledal od nog do glave in nato vprašal, če sem že kdaj delal pri družbi. Jaz sem v resnici delal za njo dva meseca, trenutno sem pa domislil, da bi se bilo dobro nekoliko zlagati in zato sem jedrnato odgovoril, da sem bil zaposlen štiri mesece v podjetju. Z odgovorom je bil zadovoljen, kajti rekel mi je, naj mu sledim. Odšel sem za njim v pisarno in tam me je vpisal kot novega delavca. Nato sem moral iti skozi zdravstveno preiskavo, katero sem prestal, in začel delati še isti dan. Tovariš pa ni dobil dela in je čez par dni zapustil Chicago, odšel v Detroit in od tam se je z avtobusom odpeljal v Monroe.

Jaz sem redno hodil na delo, toda po desetih dneh sem bil odpuščen za nedoločen čas. Delovodja je rekel, da me bo še obvestil, kadar me bodo zopet potrebovali. Dal mi je tudi listek kot izpričevalo, da sem že delal pri družbi. Spet je bilo treba iskati dela in uprizarjal sem naskoke na vse kraje, kjer sem slutil, da bom dobil, a nisem imel uspeha. Ko sem končno uvidel, da je ves trud zaman, sem odpotoval v Monroe.

V Monroeju sem se ponovno sestal s prijateljem in mesec pozneje sem dobil delo v papirnici, v kateri sem bil že prej zaposlen. Obratovala je po tri dni na teden, toda delovnik je bil tako dolg kot prej — podnevi in ponoči po 13 ur in plača je bila 49 centov na uro. Po par mesecih so začeli plačo trgati in v mesecu novembru je bila že reducirana za 20%. Polagoma so se razmere slabšale in končno se je prava kriza priklatila v Monroe. Prijatelj, ki ni mogel dobiti dela, se je odločil, da odpotuje nazaj v Pennsylvanijo. Bilo je v oktobru, ko sva se poslovila in od takrat ga nisem več videl.

==XXVI==

Pritiskala je zima in prešel božič, ki je bil jako žalosten za nekatere družine. Marinkdo se je takrat spomnil na prejšnje božične praznike, ko je bilo vsega dovolj: polne mize, lepo vino v kleteh, povrhu pa še denar. Marsikdo se je spomnil na boljše čase, ko so minili in se jih ni dalo priklicati nazaj. Mnogi so obžalovali svojo zmoto, ker niso prav gospodarili. Kriza je bila dobra šola za nestalno ljudi. Toda zamujeno se ni dalo popraviti.

Po božičnih praznikih je prišlo novo leto in upanje, da bo prineslo boljše dni. Toda boljših danov ni hoteli biti od nikoder, pač pa so prihajali še slabši. V mesecu marcu so nam ponovno znižali plače za 10% in končno smo prejemali namesto 49 centov na uro samo 28 centov. In pri 28 centih se je končno ustavilo, ker so gospodje kapitalisti najbrž uvideli, da bi bile nadaljnje redukcije preveč nesramne.

Nekega dne v aprilu se je v tovarni nekaj pokvarilo, obrat je bil prekinjen in vsi delavci smo bili dopuščen za nedoločen čas. Vzelo je ves mesec preden je bilo popravljeno in je začela tovarna zopet z obratom.

V dneh, ko sem imel nezatejene počitnice, sem preganjal dolg čas z ribolovom. Ko je bilo v tovarni popravljeno in so se kolesa zopet zavrtela, smo se vrnili na delo. Delali smo tri do štiri dni na teden in čakali, kdaj se bodo kolesa zopet ustavila, ker je vedno nekaj pokalo in nam dalo slutiti, da ni vse v redu.

Tovarna je tvorila več stavb in vsaka je bila označena pod svojo številko. Tista stavba, v kateri sem bil zaposlen, je imela številko štiri. Druga stavba, v kateri so bili drugi stroji, je imela številko tri. V naši stavbi je vsak dan nekaj pokalo, kar nam je dalo misliti na nekaj drugega, da popolnoma na jasnem nismo bili, kaj povzroča neprilike.

Kadar je kaj počilo v naši stavbi in je bil obrat prekinjen, smo potem delali vsak dan v oddelku številka tri, mi smo bili pa doma, dokler ni bilo popravljeno. Ko smo se vrnili na delo in je preteklo par tednov, je začelo zopet pokati, a samo v našem oddelku. Pri stroju, ki sem stal, mi je pričela uhajati para, temu sta sledila močan pok in eksplozija, ki je raznesla prvi del stroja. Obrat je bil zopet ustavljen, mi smo dobili dopust, v oddelku številka tri pa so začeli delati pet dni na teden.

Vzelo je tri tedne preden je bilo popravljeno v našem oddelku v tovarni. Vrnili smo se na delo ter čakali, kdaj bo zopet zagromelo in razneslo, makar bomo spet dobili počitnice. Bali smo se, da bodo prihodnje v kratki deželi, ker lahko bi se pripetilo, da bi nas eksplozija ubila.

V mesecu maju je družba dobila več naročil in zato se je obrat izboljšal. Delati smo začeli tri do štiri dni na teden, po treh tednih od zadnje eksplozije je ponovno počilo in razneslo en del stroja. Zopet je vzelo par tednov, da je bilo vse popravljeno in smo se ponovno vrnili na delo.

Ko so se kolesa zavrtela v oddelku številka štiri, je vodstvo tovarne začelo tuhtati in končno prišlo na misel, da eksplozije povzročajo sabotaže od neke strani, kar bo treba dobro preiskati preden bo se stopilo na prste sabotatorjem. Vodstvo se je odločilo, da kadar bo spet počilo v oddelku številka štiri, bodo dobili počitnice delavci iz oddelka številka tri, njih mesta bodo pa prevzeli delavci iz oddelka številka štiri.

V našem oddelku smo upali, da se bo pokanje končno ustavilo, a smo se motili. Čez par tednov je spet počilo v našem oddelku, samo ne tako močno kot v prejšnjih slučajih. Delo je bilo takoj ustavljeno, toda počitnic nismo dobili mi, pač pa oni v oddelku številka tri. Bili so doma en teden, dokler niso bila izvršena popravila v oddelku številka štiri.

Potem ni več pokalo v našem oddelku. Čakali smo na nadaljnje eksplozije, pa jih ni bilo. Tedaj nam je posvetilo v glavi, da so nam nagajali oni v oddelku številka tri. Ko je bilo končno vse urejeno, da ako je nastane kaj narobe v našem oddelku, da ne bomo mi doma, pač pa oni v oddelku številka tri, so eksplozije prenehale.

Vodstvo je skušalo dobiti v pest osebo, ki je povzročala pokanje v našem oddelku, toda se mu ni posrečilo ujeti pravega krivca, da bi ga kaznovalo, kakor je zaslužil. Najbrž je to povzročal kakšen »pristen« Američanec, kajti tujcem bi kaj kmalu zasedli in mu potegnili kožo s telesa. Meni se je dozdevalo, da sta imela prste vmes tudi delovodja in strojnik, ki sta z drugimi pomočniki znala skrbeti, da so v oddelku številka tri čimveč delali in potem si razdelili denar, kolikor so več zaslužili. Tako nekako je moralo biti, kajti običajno se neveden delavec vedno pripravljen nekoliko dati od svoje plače delovodji, samo da več zasluži.

Nekega dne v aprilu sem se preselil in začel samostarsko življenje, ki mi sicer ni bilo všeč, toda pomagati si drugače nisem mogel. Na stanovanju in hrani pri Majku nisem mogel več ostati. Bilo nas je preveč ter smo morali kar trije spati na eni postelji. Stenic je bilo toliko, da so lazile po meni kakor mravlje po mravljišču. Bilo je tudi nesnažno, ker je imela zgovorna gospodinja dosti dela z nepotrebnimi stvarmi. Često se je prepirala z drugimi ženskami in prišlo je tudi do tepe. Na ta način je potrošila lepe dolarje, ki jih je spravila v svoj žep razni advokati in sodniki. Hrana je bila zanič, kajti skoro vsak dan je bilo na mizi kozje in koruznih žgancev, plačati sem moral pa vseeno devet dolarjev na teden. Klepetava ženica je najbrž mislila, da je vse dobro za navadnega delavca.

Ko sem se preselil, sem bil ostal dolžan na hrani in stanovanju okrog trideset dolarjev. Nekega dne so prišli k meni Majkovi otroci in mi povedali, da so ata rekli, da moram plačati, kar sem dolžan če ne, me bodo čez noč pred sodnika. Jaz sem si bil tedaj kupil novo obleko in nisem mogel plačevati stanovanja in hrane sproti. Ker denarja nisem imel, sem rekel otrokom, naj grem domov in povedo očetu, da ne morem plačati in naj kar dalje čaka. Če se mu pa mudi, naj me le toži in očrni.

Jaz sem tiste dni le toliko zaslužil, da je bilo le za silo in da sem rinil naprej v novem pekarskem stanovanju. Naslednji mesec, ko je prišel plačilni dan in sem šel po svoj ček kakor običajno, mi je uradnik povedal, da mi je plačilo ustavljeno, zato tudi čeka ne dobim. Dalje mi je rekel, da moram iti v mesto k sodniku in tam bom izvedel, kaj in kako. Predno sem odšel, mi je uradnik izročil še neko listino, katero naj pokažem sodniku.

Naslednji dan sem stopil v sodnikovo pisarno in sodniku izročil listino, ki sem jo dobil od uradnika. On je pregledal listino in potem povedal, da mi je bilo plačilo ustavljeno za stanovanje in hrano. Vprašal me je, koliko lahko plačam od tistega izplačila. Jaz sem mu odgovoril, da le par dolarjev, ker je plača znašala samo $11. Sodnik je potem odtrgal $2.50 za svoje delo in $3 na račun za stanovanje in hrano in meni je ostalo $5.50. Predno sem odšel iz njegove pisarne, me je še vprašal, koliko bom lahko plačal na dolg prihodnji plačilni dan in odgovoril sem mu, kolikor mi bo sploh mogoče. Tako sem začel odplačevati tisto kislo zelje in žgance, s katerimi so me pitali pri Majku. Vzelo je šest mesecev preden sem plačal po obrokih dolg za stanovanje in hrano. Predno sem Majku vse plačal, sem mu napravil še nekoliko neprijetnosti po nasvetu svojega delovodje.

Plača v tovarni je zaostajala en teden, torej smo vedno imeli enotedenski zaslužek, ki smo ga naslednji teden prejeli. Ako je kdo naznanil, da bo delo pustil, so mu takoj vse izplačali. Delovodja mi je napravil, kakor da bo delo pustil in jaz sem dobil plačilo, ne da bi mi bilo treba čakati do plačilnega dne. Na plačilni dan ni bilo mojega čeka v pisarni in Majk ni dobil od tiste plače ničesar. To sem ponavljal tri tedne in on je moral vselej oditi z dolgim nosom.

Po treh tednih, ko sem tako jezil Majka, sem se pa vseeno odločil in sem odnesel še ostale tri dolarje sodniku. Sodnik je že vedel za moje vragolije in kako sem dražil Majka, toda rekel ni ničesar; še smejal se je, ker je Majka dobro poznal in je vedel, da je hinavec in nepridiprav.

Po tistih neprilikah se je končno vse pomirilo. Jaz sem delal v papirnici tri do štiri dni na teden skozi vse leto v nezadovoljstvu. Postajalo je slabše, dasi smo pričakovali, da se bo obrnilo na bolje, pa je kriza še huje pritiskala.

Naslednje leto se je kriza poostrila in prinesla mizerno vsej Ameriki. V Monroeju je samo ena tovarna obratovala na polno paro. To je bila papirnica, kjer so izdelovali papir iz slame. Delavci v tisti tovarni so niso dobili prave krize, čeprav so jim plače znižali. Ako so delali ves teden in enajst ur na dan, so dobili $20.15, če so delali ponoči, pa $24.64. V tovarni, v kateri sem bil zaposlen, smo delali dva do tri dni na teden in razume se, da je bil nizki zaslužek, čeprav smo delali že eno in isto družbo.

Slabše smo delali v zimi, v juniju se je pa obrnilo na bolje in začeli smo delati pet dni na teden, toda še vedno so bile veljave dolge delovne ure. Tisto izboljšanje, ko smo delali pet dni na teden, je ostalo le par mesecev. V jeseni je bilo zopet manj naročil in zaslužili smo povprečno $9 do $14 na teden.

Ko je nastopil mrzli november leta 1929, smo zopet delali po dva dni na teden in malokdaj štiri dni. Jaz sem že vedno mislil in mi ni padlo v glavo, da bi se zopet na stanovanje in hrano k drugim ljudem. Takrat sem se tudi naučil biti bolj varčen in sem prenehal s butlegarstvom, da jim ne bi podlegel in nepravilno trošil denar, ki sem ga težko zaslužil. Za vsak cent sem gledal, kako ga obrnem. Izkušnje so me izučile, da je treba drugače misliti, ako hočem kaj prihraniti. Kolikor večja kriza je bila v deželi, toliko več je bilo nepotejenih delavcev, ki so hoteli več denarja, ogromno delavcev, ako ga je še kje bilo. Kadar je bilo dovolj dela za vsakim okolom in dosti denarja, smo delavci imeli slabše, kakor bogataši, ker so obrtniki in delavci drug drugega izpodrivali, da so dobili delo.

Često sem mislil sam pri sebi, kako nesrečen sem postal in to ne brez svoje krivde. Kako lahko bi še boljše pripravil na slabe čase, ki se ponavljajo v predeželah. Kadar se malo bolje obrne, ne mislimo, da bo tako ostalo, pa se potem udarimo in ostanemo na cedilu. Res je, da izkušnje prevečijo, toda izkušnje je vse preveč. Manjka pa tudi morala zadostno misliti in pametovati nedavno delavstvo.

Kapitalisti ne poznajo krize, kadar je v industrijah zastoj, se jim vedno večujejo dobičke, četudi v manjši meri. Niso lačni ali

in ni jim treba voziti na tovornih vlakih, spati pod milim nebom in pobirati odpadkov za trgovinami in restavracijami. Delavce pa vse to doleti in tudi mene sem bil že tega deležen.

Kot namreč sem vedno gledal, da nisem padel v breme drugim, sem se držal stalnega dela. Nekatere dneve me je gonila po svetu, da bi več dobil, če videl in spoznal, kaj se dogaja po širni Ameriki.

==XXVII==

Meseca novembra sem vzel dvomesečni dopust ter se podal v državo Missouri. Ker že dve leti nisem bil na lovu, me je tembolj veselilo, da odidem za nekaj časa iz industrijskega mesta. Vsled slabih časov mi tudi ni uspelo privarčevati, da bi se podal na lov bolj pogosto.

Iz mesta Monroe sem odpotoval z avtobusom do Detroita in tam dalje po Chicagu. Tu sem se zopet poslužil tovornega vlaka, s katerim sem po dolgi in mučni vožnji dospel v Marceline in odšel k znanim ljudem, pri katerih sem dobil stanovanje in hrano. Že naslednji dan sem si prekrasil lovsko dovoljenje ter nato začel hoditi na lov. 

Kmalu je bilo dovolj pečenke od vsakovrstne divjačine. V hiši ni bilo nikakega znamenja o slabih časih. Sploh so pa tisti ljudje, pri katerih sem bil na stanovanju, denar vse drugače obračali nego nevedneži, s katerimi sem se sestal v drugih mestih in državah. Ko so bili v deželi še dobri časi, so denar hranili za deževne dneve. Čeprav jih skušnjava mikala, se niso dali prevarati, zato pa tudi krize niso občutili.

Stara ženica je imela sina, ki je tu pa tam napravil kakšen šunt kot zavarče na tovornem vlaku. Čeprav ni imel rednega dela, so ti lahki zaslužki zadoščali za njegove potrebe. On ni bil sanjač, ki bi rad obogatel čez noč, zato tudi ni nasedel raznim agentom, ki so prodajali nevredne papirje za pravo zlato. Vsak dolar je pravilno obrnil in ga potrošil le tam, kjer je bilo potrebno in zato mu ni bilo treba hoditi okoli z zašitimi hlačami in raztrganimi čevlji. Sploh je bil natančen na čistočo, in kar je bilo grobega in umazanega, je strastno sovražil. Sovražil je tudi nevedneže, ki niso imeli kontrole nad seboj.

Na lovu se je dobro zabaval. Puška je grmela kakor bi prihajali Turčini v vojeno pohodu. Pod svinčenkami moje puške so padale race, zajci, jerebice in druga divjad, ki je prišla pod strel.

Po dvomesečnem bivanju v Marcelinu sem se zopet podal nazaj v Monroe, Michigan. Poslovil sem se od dobre ženice in znancev in se podal na dolgo pot. Poslužil sem se zopet tovornega vlaka ter se odpeljal proti Chicagu. Dolga vožnja je bila za menoj in brez večjih sitnosti sem se zopet znašel v milijonskem mestu.

V Chicagu sem ostal štiri dni. Odpočil sem se in malo pogledal po mestu, potem sem pa zasedel avtobus, ki je vozil v Detroit, kamor sem dospel po deseturni in precej udobni vožnji. V Detroitu, kjer je pred leti obratovala s polno paro avtomobilska industrija, je izgledalo žalostno in klavrno. Kriza je objela mesto in delavska masa je v brezdelju čakala boljši dni, ki niso hoteli priti. Ljudje, ki sem jih srečaval na ulicah, so hodili resnih in zamišljenih obrazov ter ugibali, kaj bo. Brezdelje jih je spravljalo v obup, ker v »dobrih« časih niso mislili, da bo kriza prišla; zato je bilo razočaranje tem večje.

Ko sem taval po mestu, me je nekaj streslo, kajti spomnil sem se, kako je bilo nekoč v Detroitu in kakó je sedaj po parletni krizi. Ljudje so hodili zamišljeni, razcapani in lačni. Revščina je bila povsod, kamor sem pogledal.

Ko so pred leti delavci gradili krasne stavbe, širili mesto, izdelovali avtomobile in druge predmete, niso to delali zase, pač pa za gospodo, ki jih kriza ni prišla do živega. Ako bi delavci vse to prej vedeli, ne bi imeli veselja do dela in za nje bi bilo bolje, ako bi delo pustili predno so jih kapitalisti postavili pod kap. Tako se vse čudno vrti, in ko človek misli in študira, se prepriča, da na svetu še vedno prevladuje neumnost.

Ko sem se dovolj nagledal revščine v Detroitu, sem odšel na avtobusno postajo in si kupil vozni listek do Monroeja in po enourni vožnji sem se že znašel v svojem starem bivališču. Tam sem se zopet lotil pečlarja. Kuhal sem, omival črepinje in gospodinji kakor se mi je zdelo, da bo bolj prav. Včasih sem jedel kar iz lonca, samo da sem imel manj dela s pomivanjem. Pa to nič ne de, ako se iz lonca je. Samo da je kaj dobrega v njem, to je glavna stvar.

Dva dni po prihodu sem šel zopet na delo v papirnico, ki je obratovala dva do tri dni na teden. Delovne ure so bile vedno dolge, namreč 11 in 13 ur na šiht. Kmalu potem, v januarju 1933, ko delovnik znižali na osem ur in jaz sem bil vesel. Prej sem me počutil ko kužen, ko sem moral delati 11 in 13 ur na dan. Ko smo začeli delati osem ur, se mi je zdelo, kakor da bi stopil v svobodo po dolgem suženjstvu.

Po osem ur na dan sem delal skozi januar in februar, marca meseca so pa prekinili z obratom v tem oddelku, kjer sem bil zaposlen, ker je bilo treba zamenjati stare stroje z novimi.

Dne 4. marca je nastal preobrat v Združenih državah. Tedaj je namreč predsednik inženir Hoover iz Washingtona pobral šila in kopita ter se umaknil Roosevelt-u, ki je prevzel službo kot najvišji uradnik te dežele. Pod njegovo administracijo je narod pričakoval boljših dni, kajti v Rooseveltu smo videli nekakšnega odrešenika. Nekateri so že kar čez noč oprijeli optimizem, misleč, da bo Roosevelt kar v enem dnevu prišel čarobno to nazaj. Toda temu ni bilo tako; treba je bilo čakati, da se poprave nepravilno vladanje pod Hooverom in njegovimi predniki.

Toda optimizem, čeprav velik, je bil vseeno upravičen, ker pod Rooseveltovo administracijo se je začela doba stradanja nagibati proti koncu. Uveljavil je razne reforme, ki so bile v prid delavskemu ljudstvu. Obračati se je začelo na bolje, čeprav počasi, toda znamenje je bilo, da ne gremo več v večjo mizero, pač pa iz nje.

Četrtega marca 1933, ko je Roosevelt prevzel predsedniški urad in ko je šierno Ameriko zajelo novo upanje, sem tudi jaz imel za seboj izkušnje dolgih let, ki mi ostanejo za vedno v spominu. Premoral sem razne drzave in enega kraja v drugega, nekatere že nestotokrat, in moje življenje je dokaj pisano. Nešteto stvari, ki jih nisem objavil v tem spisu, sem spoznal v raznih letih.

Videl sem mnogo dobrih in hudobnih ljudi. Nekateri so bili taki, da bi zadnji kos kruha delili z brezposelnim in lačnim delavcem. Mnogi so bili pa tudi taki, da bi siromaku ukradli zadnji dolar, ki ga je imel.

Dolga potovanja in romanja iz enega kraja v drugega, romantične vožnje po »divjem« zapadu ter razne izkušnje so bile dobra šola in sedaj vem, komu se sme zaupati. Ako bi se bil leta in leta učil in ostal v enem kraju, se ne bi naučil tistega, kar sem se na svojem potovanju, kajti človek ne more misliti in se tako globoko zazreti, da bi videl v najgloblje nižine ljudstva. Ako se človek sam pomeša med to ljudstvo in živi med njim, se mu odprejo oči in vidi stvari, ki jih drugi niti ne slutijo. Žal sem v nižine in tako sem imel priliko do spoznavanja ljudi, katerim je znanje še nad oblakih in ki verujejo v nevidne sile in od teh sil pričakujejo pomoč.

Potovanje je nalezljiva bolezen, kajti ko se človek poda v širni svet in se mu pred očmi odpre dan za dnem nekaj novega, začne hrepeneti, da bi se dalje potoval in še več videl in izkusil. To hrepenenje je tudi mene objelo in me vleklo, ako se bom mogel prilagoditi, da bi stalno ostal v enem kraju.

Čitamo o ekspedicijah, ki se nadčloveško močno trudijo, da bi dosegle vrh strme gore, na katero še ni stopila človeška noga. Čujemo o raziskovalcih, ki prodrejo v notranjost pragozdov in se ne strašijo nobene nevarnosti, čeprav jih ta pogum tudi lahko stane življenje. Prav tako je s potovalci, h katerim se tudi jaz prištevam. Nobene ovire me niso mogle ustaviti in nobena nevarnost me ni toliko oplašila, da bi prenehal s svojim potovanjem. Neketokrat sem že gledal smrti v oči in večkrat je že za las manjkalo, da nisem bil ob svoje življenje. Videl sem tudi na lastne oči, kako tragično je bilo uničeno človeško življenje in kako žalostna smrt je eden in drugi človek.

Potnik, ki ne najde mesta in kraja, kjer bi stalno ostal, je ko vojak v vojni. Dan za dnem gleda, kako padajo mlada življenja, a se za to ne zmeni. On pozabi na vso nevarnost in niti ne ve, da morda tudi njemu kmalu ugasne življenje.

Človek ne gre po začrtani poti in tudi jaz nisem šel. Ko sem se podal čez morje v Ameriko, sem imel vse drugačne načrte in o vsem, kar sem že počel v tej deželi, se mi v starem kraju ni niti sanjalo.

Ko sem odšel v tuj in nepoznan svet, sem zašel v vrtinec, v katerem sem se vrtel kakor se vrti list, ko pade z drevesa. List ne najde več tistega doma, ki ga je imel, ko se je še trdno držal drevesa. Tako ga nisem našel tudi jaz, ko sem se odtrgal od domače grude. Tisti hip, ko sem stopil na ameriška tla, me je zgrabil vrtinec in me pričel sukati po svoji volji, kateri se nisem znal in mogel upirati.

Zamera

V Monakovem sem nekoč imel opravka pri zelo visokem uradniku. Ker nisem vedel, kako naj ga ogovorim, sem na slepo srečo rekel: »Gospod vladni svetnik.«

Pa me je zelo suho zavrnil: »Kadar potrebujem vladnega svetnika, mu pozvonim.«

Mož je bil namreč — višji vladni svetnik — Roda Roda.</text>
      <sha1>c0ab4a9dyf3fhw7bsr0vj1zk8cysmqf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223940</id>
      <parentid>223939</parentid>
      <timestamp>2026-04-22T18:07:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <origin>223940</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="291043" sha1="b1eq9d4sd0s36ni9s2s6ocyc4he9wm6" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Izkušnje slovenskega priseljenca
| normaliziran naslov = 
| avtor = Frank Kroll
| opombe = 
| izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' {{mp|leto|1935}} št. 77-125
| vir = dLib {{fc|dlib|GYL55QK|s=5|77}}, dLib {{fc|dlib|5VQEGJJZ|s=5|78}}, dLib {{fc|dlib|BTFXHX2X|s=5|79}}, dLib {{fc|dlib|T3FOAKSV|s=5|80}}, dLib {{fc|dlib|F60SRUIN|s=5|81}}, dLib {{fc|dlib|X13TQ8RA|s=5|82}}, dLib {{fc|dlib|8AMOWHLC|s=5|83}}, dLib {{fc|dlib|9H6QYC1C|s=5|84}}, dLib {{fc|dlib|7C5R5WS4|s=5|85}}, dLib {{fc|dlib|LRYZFXJU|s=5|86}}, dLib {{fc|dlib|ATRT2TT5|s=5|87}}, dLib {{fc|dlib|SWFLUSCV|s=5|88}}, dLib {{fc|dlib|E6JXJFA4|s=5|89}}, dLib {{fc|dlib|YUIHT3U9|s=5|90}}, dLib {{fc|dlib|1TVXRKFN|s=5|91}}, dLib {{fc|dlib|O0IAPCD7|s=5|92}}, dLib {{fc|dlib|FHIP4WMP|s=5|93}}, dLib {{fc|dlib|GTOP5GU1|s=5|94}},  dLib {{fc|dlib|EHG3PHSI|s=5|95}},  dLib {{fc|dlib|UHKSPUNB|s=5|96}}, dLib {{fc|dlib|1J2STTSF|s=5|97}}, dLib {{fc|dlib|CFVYUQLM|s=5|98}}, dLib {{fc|dlib|SSUDEE7G|s=5|99}}, dLib {{fc|dlib|ITRJNH0N|s=5|100}}, dLib {{fc|dlib|4EC6NKUS|s=5|101}}, dLib {{fc|dlib|A4OG3GWT|s=5|102}}, dLib {{fc|dlib|GLDWQECU|s=5|103}}, dLib {{fc|dlib|4TD9LQVQ|s=5|104}}, dLib {{fc|dlib|LMHGAYVL|s=5|105}}, dLib {{fc|dlib|1JR4AARX|s=5|106}}, dLib {{fc|dlib|JHFVCGTS|s=5|107}}, dLib {{fc|dlib|DNZN7XTO|s=5|108}}, dLib {{fc|dlib|YJV3AG8J|s=5|109}}, dLib {{fc|dlib|INTAUVXM|s=5|110}}, dLib {{fc|dlib|PZE7CUMI|s=5|111}}, dLib {{fc|dlib|KSVJNFXV|s=5|112}}, dLib {{fc|dlib|BTTUNMEJ|s=5|113}}, dLib {{fc|dlib|Z8XITTOU|s=5|114}}, dLib {{fc|dlib|DA5O02CY|s=5|115}}, dLib {{fc|dlib|G6HRRLBB|s=5|116}}, dLib {{fc|dlib|XCAVL1QS|s=5|117}}, dLib {{fc|dlib|6PN2DNFB|s=5|118}}, dLib {{fc|dlib|H1ZRLVMJ|s=5|119}}, dLib {{fc|dlib|VATWSSPR|s=5|120}}, dLib {{fc|dlib|YPFLMZ2X|s=5|121}}, dLib {{fc|dlib|6OCCJMUV|s=5|122}}, dLib {{fc|dlib|FAZRQCL7|s=5|123}}, dLib {{fc|dlib|DFVMXXNL|s=5|124}}, dLib {{fc|dlib|Z1X4XT8O|s=5|125}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}


==I==

Kakor na tisoče drugih, ki so morali v trebuhom za kruhom v neznani svet, sem moral tudi jaz zapustiti rodno grudo in se odpraviti na dolgo pot v Ameriko. Takoj v začetku, ko sem se odpravljal v novo deželo, sem imel mnogo težav, največ pa zaradi potnega lista.

Prejel sem namreč pismo od strica iz Amerike, v katerem me je vprašal, če hočem priti za njim. Jaz sem mu takoj odpisal, da njegovo povabilo z veseljem sprejemam, čeravno bom imel potežkoče pri iskanju potnega lista in drugih potrebnih stvari. Stricu sem pojasnil razmere in obljubil, da bom skušal dobiti potni list.

Kmalu potem sem se podal v urad okrajnega glavarstva, kjer sem vložil prošnjo za potni list. Istočasno sem tudi iskal informacije glede potovanja v Ameriko. Nekaj tednov pozneje sem prejel drugo pismo od strica, v katerem mi je obljubil, da bo poslal vsoto ameriških dolarjev ali pa pošiljko, če bom dobil potni list in druge potrebne papirje. Odgovoril sem mu, da sem vložil prošnjo in da upam, da bom te stvari tudi dobil.

Čez nekaj mesecev sem prejel od strica parobrodno karto in $25. To vsoto, mi je pisal, bom moral pokazati ameriškim oblastem, ko bom prišel na Ellis Island pri New Yorku. Kar se tiče stroškov, sem imel torej vse preskrbljeno — karto in potrebnih $25. Treba se je bilo le še potruditi, da dobim potni list in začel sem se ponovno obračati na glavarstvo v tej zadevi. V nekaj dneh so mi sporočili, da ni nobenih zaprek in da bom potni list kmalu dobil.

Kakor so mi poročali iz urada okrajnega glavarstva, tako se je tudi zgodilo. Dobil sem potni list, s katerim sem nemudoma odšel v Zagreb k ameriškemu konzulu, da ga podpiše. Pri konzulu ni bilo nobenih sitnosti. Plačal sem deset dolarjev in s tem je bilo vse opravljeno.

Moja parobrodna karta je bila v rokah nekega agenta v Ljubljani, h kateremu sem se potem napotil. On mi je pojasnil, da je vse v redu in da bom lahko kmalu odpotoval čez veliko lužo, zatem pa je zahteval moj potni list, češ, da ga bo vpisal v ladijski seznam. Jaz sem mu izročil potni list, ker sem mu zaupal. V tem zaupanju sem se vrnil domov v Novo mesto. Ko sem se poslovil od agenta, me je zagotovil, da mi bo že dal vedeti, kdaj lahko odpotujem.

Po par tednih čakanja, ko ni bilo od agenta nobenega glasu, me je začelo skrbeti. Odločil sem se, da ga ponovno obiščem in tako pojasnim vzrok dolgega molka. Dolgo pot do Ljubljane sem prehodil peš in takoj odšel k agentu v urad. Tam sem opazil nekega moškega, ki je stal pred vhodom. Vprašal me je, kaj želim in ker mi ni dovolil vstopa v pisarno, sem mu povedal, kdo sem in kaj hočem izvedeti.

On mi je potem povedal, da je gospod agent zelo zaposlen in da ne utegne govoriti z menoj. Pojasnil sem mu, da sem napravil dolgo pot iz Novega mesta in da se ne morem vrniti, ne da bi dobil vsaj odgovor namena. Na to mi je odgovoril, da je on le agentov uslužbenec in morem čakati tako kakor mu on ukaže. Najbolje da se vrnem domov in tam čakam obvestila. Ko bo parnik pripravljen in vse drugo urejeno za odhod, bom lahko odpotoval brez vseh sitnosti. Ker mi ni drugega kazalo, sem se uklonil in vrnil domov.

Minilo so tedni in meseci, toda obvestila ni bilo. Pričakoval sem, da mi bo agent ali pa njegov uslužbenec pisal, kakor mi je bilo obljubljeno, kar pa ni bilo izpolnjeno. Moja nestrpnost je bila vsakim dnem večja in končno sem se odločil, da grem ponovno v Ljubljano. Nadaljevalo se je moje življenje, da ni vse v redu in pomen je se pokazal.

Imel sem znanca, ki je tudi imel potni list in ker je bil z menoj v isti hiši, sva se skupaj podala v Ljubljano, da dobiva vzrok zavlačevanja. Prišla sva v agentov urad, kjer sva zvedela ostalo, ker sva videla same tuje obraze, najinega agenta pa ni bilo nikjer. Uradniki so naju pričeli izpraševati, kaj želiva in povedala sva jima cilj najinega obiska. Potem so naju informirali, da se tisti agent nahaja v zaporu in da sta dva njegova uradnika pobegnila v Ameriko. Agent je pošiljal tudi propadle v Ameriko, pa ga je pravzaprav prijela policija na ljubljanskem kolodvoru, ko se je hotel po francosko posloviti.

Po aretaciji tega agenta so pisarno prevzeli drugi ljudje, ki so nama povedali o njegovi nepoštenosti in poneverbah, ki so se izvršile. Ko sva jim pojasnila, da ima agent najina potna lista in karti, so nama svetovali, naj ga obiščeva v ječi in zahtevava pojasnila.

Dali so nama poseben listek in nama naročili, naj ga izročiva ječarju.

Ko sva prišla pred jetnišnico, je naju neki gospod vprašal, kaj želiva. Ta gospod, kakor sva pozneje izvedela, je bil sodnik in je nama takoj izpolnil željo. Šel je v celico in kmalu se je vrnil z agentom, nakar smo skupaj odšli v sodnikovo pisarno. Sodnik je agenta vprašal, če naju pozna, on pa je pobesil oči in dejal, da naju morda pozna le po imenu, drugače pa sva popolnoma neznana. Ker sva sodniku že prej povedala, da ima agent najina potna lista in karti, je zahteval, naj nama te stvari takoj vrne. Agent je potem priznal, da sva mu res izročila karti in potna lista, katere pa je poslal parobrodni družbi v Zagreb in da je ta reč v redu.

Sodnik je nama potem svetoval, naj se odpraviva v Zagreb, da na pristojnem mestu poizveva, če je vse tako, kakor trdi agent. Če ne bova tam dobila svojih stvari, naj se vrneva v Ljubljano in on bo posredoval potrebno akcijo proti agentu, ki se pokori v zaporu za svoje grehe. Vprašal naju je tudi, če sva izročila agentu kaj denarja, kar sva zanikala.

Naslednji dan sva se z znancem odpeljala v Zagreb. V uradu družbe sva pojasnila, kako nama je ljubljanski agent varal in da bi morala že davno odpotovati v Ameriko, ako ne bi bilo zavlačevanja. Bala sva se tudi, da je agent prodal najini karti in denar zapravil, toda ko sva bila informirana, da sta najina potna lista in karti v uradu, sva bila oba zelo vesela.

Pozneje sva izvedela, da je tisti ljubljanski agent osleparil veliko število ljudi predno so ga vtaknili za zapahe. Oblastem so ga izdali neki Kočevarji, od katerih je vzel denar pod pretvezo, da jih bo spravil v Ameriko. Ko so spoznali, da so naseli, so ga naznanili policiji, ki ga je aretirala. Agent jim je namreč zatrjeval, da jim bo preskrbel potne liste, kar se je drugo potrošene stvari, da bodo lahko odpotovali v Ameriko in na ta način jih je oskubel iz vsega denarja. Res je ponarejal tudi potnih listov in ko je mislil pobegniti s priseljenim denarjem v Ameriko, ga je aretirala. Njegova ponarejena lista so prav tako ovadile petec.

Ko sva z znancem opravila svoje zadeve v Zagrebu, sva se vrnila domov. Bila sva prepričana, da ne bo nadaljnjih sitnosti, ker so naju zagrebški agentje zagotovili, da bodo vse uredili in potem pismeno obvestili, kdaj bo treba odpotovati. Rekli so, da urad vodijo poštenjaki in da bodo pazili, da ne bo več zmešnjav.

Z znancem sva spet legla in čakala in mislila na dan, ko se bo treba odpraviti na dolgo pot. Potrebovala sva na vse sitnosti in pričakovala obvestila iz Zagreba, ki pa ni hotelo priti. Tako sva čakala par mesecev in končno sva prejela pismo, naj se oba javiva v zagrebškem uradu, kjer nama bodo uredili potrebne stvari in par dni pozneje bova morala odriniti proti Ameriki.

Šla sva spet v Zagreb in v uradu so imeli res vse pripravljeno, le potrdilo od ameriškega konsula je še manjkalo. Zato sva šla v njegov urad, ki je izdal potrdilo brezplačno, ko sva ga informirala, da je sleparski agent zadrževal najin odhod v Ameriko. Potem sva se vrnila domov, kjer je bilo treba čakati nadaljnjih teden in potem sva prejela od agenta parobrodno vozovnico, dovolilo, da je prišel čas za odhod.

Z znancem sva uredila prtljago in druge stvari in treba se je bilo posloviti od bližnjih sorodnikov in prijateljev. Mnogi so naju blagrovali, ker bova odšla v deželo, v kateri se cedita mleko in med. Mnogo je bilo ljudi takrat kakor jih je danes, ki si predstavljajo Ameriko v drugačni luči kakor v resnici je. Tudi midva sva videla gradove v oblakih, čeravno sva vedela, da je treba v Ameriki trde delati, da ni noben raj in da ne tam zlato ne pobira na cestah, kakor so nekateri domnevali.

V istih časih se je v našem kraju veliko govorilo o Ameriki. Povedani so se sklicevali le dobro stvari; tistim, ki so realno slabo stran, ljudje sploh niso verjeli.

==II==

Prišel je dan odhoda in z znancem sva zapustila rojstno vas Pleberje, 15 stopinj daleč od mesta. S težkim srcem sva se na pot, ker sva vedela, da se bova morala ločiti od staršev, sorodnikov in prijateljev.

Šla sva najprej v Novo mesto, kjer sva se ustavila pri sorodnikih in prijateljih. Poslovila sva se od vseh in potem sva se napotila na železniško postajo. Vlak je kmalu pripeljal iz Bele Krajine in posloviti se je bilo treba od svojcev. Stisnili smo si roke in se poslovili z solznimi očmi, kajti slovo je bilo težko. Pred nami je bila dolga pot čez morje v tuje, neznane kraje. Slovo je bilo kratko, kajti vlak ni hotel čakati na nas. Ko smo se končno odtrgali od svojih dragih, smo želeli na vlak. V srcu nas je pa stiskalo, da smo mislili, da nam bo počilo od nepopisno težke bolečine. Vlak se je začel pomikati proti Ljubljani in rojstna gruda se nam je čim dalje bolj oddaljevala; priljubljene dolenjske pokrajine so nam izginjale izpred oči. 

Vlak je drdral proti Ljubljani. In mi smo pa tužni srečali in z žalostnim obrazom sedeli v kupeju in mislili na svoje drage, ki so ostali doma. Kako hudo mora biti tudi njim, ki vedo, kako daleč pelje naša pot, na katero smo se podali v borbi za vsakdanji kruh, ki ga bomo morali služiti v tujini. Kdaj bo zopet nastopil čas, ko se bomo vrnili nazaj k svoji rojstni krajini in bogati, da bomo svoje prihranke delili z njimi?

Marsikomu so solze vstople v oči in potočile po licih, kajti ločitev nam nikakor ni hotela izginiti izpred oči. Polagoma smo se pa pustili v pogovor, eden drugi je z ihtnim glasom začel praviti, kako smo zapustili svoje domače in svoj rojstni kraj. Sedaj gremo v tujino, med tuji rod, kjer se bomo težko privadili. Pred odhodom smo se veselili in smo radostno vzklikali: »V Ameriko gremo — nahajanje se bi bilo pa najraje skesali. To smo še drugo mimo, se pogovarjali skupaj v vlaku, ki nas je peljal proti Ljubljani.

Vlak se je ustavljal na nadaljnih postajah. Vstopali so novi potniki, ki so vozili v razne kraje. Skoro vsi so bili dobro razpoloženi, nas pa ni veselilo, da bi se spuščali v pogovore z njimi. Mi smo mislili svoje in sklepali smo, da tudi drugi potniki ne bi bili tako dobrega razpoloženja, ako bi bili na našem mestu. Oni se bodo morda še enkrat vrnili domov, bodimo se znali pripetiti, mi ne bomo nikdar več videli svoje rojstne vasi, staršev, bratov in sester.

Končno se je vlak ustavil na postaji v Ljubljani. Med vremenom smo popravili svoje kovčke in drugo prtljago, izstopili iz vlaka in dali našo prtljago prepeljati v bližnji hotel. Bilo je že zgodaj zjutraj in odpotovati smo hoteli iz Ljubljane šele naslednji dan; zato smo si najeli tudi spalne sobe, kajti v noči, ko smo se podali na pot, nismo spali nič, na nadaljnji vožnji pa tudi ni kazalo, da bi mogli pošteno zatisniti trudne oči.

V Ljubljani smo imeli glede našega potovanja še nekaj opravkov; kar nas je bilo fantov, smo hoteli to sami urediti, da se ne bi potem kaj zataknilo po ostalih v hotelu in pazili na prtljago.

Fantje, utrujeni po potovanju, smo se malo oddahnili prekrenčeti potrebne potrdila glede vojaške službe. Potrdila smo morali dobiti, da bomo lahko dokazali, da smo služili v jugoslovanski armadi in da smo odslužili svoj dvoletni rok, kar je te tedaj zahtevalo od fantov, ki so bili podvrženi vojaški službi.

Pri vojaškem poveljstvu v Ljubljani smo imeli zopet sitnosti. Nikakor nam niso verjeli, da smo res prosti vojaške službe ter da smo popolnoma odslužili. Mi smo na vse načine hoteli uradnike prepričati o naši poštenosti, pa nam niso verjeli. Končno so začeli listati po raznih knjigah, kjer so vendar našli zapiske glede naše vojaške službe. Nato so nam dali potrdila brez nadaljnjega obotavljanja.

Toda zaprek ni bilo konec ne kraja. Zopet so nam rekli, da moramo imeti tudi potrdila od finančne uprave v Ljubljani. Mi smo hodili od Poncija do Pilata in iskali potrebna potrdila. Dva naša sopotnika sta dobila potrdila od policijskega komisarja. Ko sva pa nadaljnja dva prišla k njemu po potrdilo, je rekel, da ga ne potrebujeva.

Ta finančna in policijska potrdila bi imeli pokazati na meji med Jugoslavijo in Italijo. Ker pa ga nisva mogla dobiti z njegovim potrdilom, sva morala iti kar brez njega.

Naposled je vendar prišel čas, da smo zapustili Ljubljano. Vozne listke smo si kupili do državne meje. Tisti, ki so imeli vse urejeno, so odšli proti vlaku brez skrbi, toda jaz in moj sopotnik, ki nisva imela omenjenega potrdila, sva bila v skrbeh, kaj bo, ako naju ne bodo pustili naprej.

Vlak se je začel pomikati naprej proti italijanski meji in v kratkem času smo bili na cilju. Na meji smo morali vsi izstopiti, nakar so naši obmejni in finančni uradniki vse pregledali. Jaz in moj sopotnik sva se kar tresla od bojazni, da naju ne bi zavrnili. Toda ves strah je bil brez potrebe; uradniki so vse pregledali in ugotovili, da je vse v redu. O omenjenem potrdilu niso vprašali in midva sva bila pri obmejnem pregledu izpuščena kakor vsi drugi. Vprašali nas niso ne o vojaškem in ne o policijskem potrdilu.

Po pregledu na jugoslovanski meji smo prestopili mejo in nato so nas zopet na italijanski strani pregledali, ako imamo vse v redu. Pregled se je končal v zadovoljstvo vseh, potem so nas pa odpeljali na postajo, kjer smo kupili vozne listke do Trsta.

Na postaji v Trstu so nas čakali uradniki parobrodne družbe, ki so nas odvedli v mesto. Tam so nam preskrbeli prenočišče v nekem velikem poslopju. Dobili smo sobo, ki je izgledala kakor spalnica. Vseh potnikov nas je bilo okrog trideset, skupaj pomešani, moški, ženske in otroci. Prenočevali smo vsi v prostorni sobi, na enem koncu moški, na drugem pa ženske in otroci.

V Trstu smo čakali na parnik štirinajst dni. V omenjenem poslopju smo prejemali tudi hrano, za kar so nam nekaj malega zaračunali. Včasih mi pa tudi v kakšno gostilno, kjer smo si izbrali jed po svoji volji. Ko smo uradnike izpraševali, kdaj se bomo vkrcali na parnik, so nam veselo odgovarjali, da v kratkem in tako so odlašali dan za dnem.

Meni je bil Trst dobro znan že iz prejšnjih časov. V mestu sem se nahajal štiri mesece med svetovno vojno, v okolici pa čez cele dni. Zato sem bil s svojim znanjem dobrodošel sopotnikom, ki so se podajali na izprehode po mestu popoldnevi in tudi ob večerih. Seveda smo se morali ozirati tudi na previdnost. Najrajši smo se izprehajali po ulicah starega mesta, kjer živi revnejše prebivalstvo. Tako smo se dobro seznanili z ljudmi v tistem delu mesta, kjer smo videli mnogo bede in ubožanja. Trst je na enem mestu, drugim pristaniškim mestom, kjer se srečata bogastvo in bogastvo vsak na svojem koncu in kjer reveži bijejo težak boj za obstanek.

Po dolgem čakanju je vendar prišel dan, ko smo se vkrcali na parnik, ki nas je imel odpeljati preko oceana v novi svet. Na tisoče in tisoče naših ljudi je že odjadralo v daljne dežele in tudi mi smo dočakali tisti dan, ko smo se podali na dolgo pot, na morsko vožnjo in ali za rojake, ki so se že pred nami izselili.

==III==

Prve vožnje po morju ni bilo hude. Toda parnik ni bil pravi potnik, temveč tovorni in imel je na krovu okrog šeststo potnikov raznih narodnosti in veroizpovedanj; bila je natrpana mesta, brez posebne ureditve na ladji. Bilo je tudi veliko naših Slovencev in deset deklet. Nadalje je bilo okoli dvajset Hrvatov, nekaj Nemcev, par Rusov, nekaj Madžarov, Bolgarov, največ pa Italijanov, ki so jih dobivali tudi med potjo na ladjo, ker se je parnik ustavljal v raznih pristaniščih. Pridružilo se nam je več potnikov raznih narodnosti, kjer se je parnik ustavil. Razkladali in nalagali so pa tudi razno blago ter ga prevažali iz kraja v kraj.

Dosti so naložili v raznih pristaniščih tudi suhega grozdja, iz katerega je gotovo ameriški buteljarji kuhali preprosto kapljico, ko je grozdje dospelo v združene države. Jaz sem vse skrbno opazoval, ko se je parnik začel po Jadranskem morju naprej proti Atlantskemu; opazoval sem pristanišča in obalo Italije, Grčije, Španije in Afrike. Vse me je zanimalo, toda v duhu sem bil še vedno s svojimi dragimi v domači vasi; nisem mogel pozabiti nanje in na veliko ločitev. Ko sem se spomnil, koliko sem imel truda in sitnosti, da sem vendar dočakal dan, ko sem resnično odšel na pot, me je vse to nekoliko potolažilo, ker sem vedel, da sem končno dosegel svoj cilj.

Parnik je neprestano se ustavljal v raznih pristaniščih, katerim imena sem pozabil. Nosil je velik tovor, da sem se kar bal, da se ne bi potopil. V zadnjem pristanišču so še naložili premog in pitno vodo, toda vode smo zmanjkovalo predno smo dospeli do cilja, tako da smo morali piti prekuhano morsko vodo, ki nam ni bila nič okusna.

Ko je parnik končno dospel do odprtega morja, se je jela zibati prava morska vožnja. Parnik se je začel zibati, ko so valovi začeli dvigati in nato zopet padali. Slabo vožnjo smo imeli tri dni, potem je bilo morje zopet mirnejše in naš parnik je nekako dobro rezal v ravni legi naprej.

Hrana ni bila baš povoljna in smo bili večkrat lačni. Radi bi si bili kupili za svoj denar kaj priboljška, pa smo morali stiskati za najpotrebnejše. Ker nam niso dali toliko, da bi se do sitega najedli, smo začeli študirati, kako bi se dalo na kak način vsaj kaj dobiti, kajti kuharji so bili deli hrane. Po razmišljanju smo to tudi poskušali. Naše jedilne karte smo namreč štele in kuhari so nas le na številke pazili, kadar smo jih pokazali. Ker je bilo večkrat preveč drenja, smo se poslužili, da smo eno karto lahko dvakrat pokazali. In nekega dne sva to poskusila s sopotnikom, ko nas je večje število stalo v vrsti, da dobimo odmerjeno hrano, v katero je bil tudi kruh prirejen. Ko sem jaz pokazal karto, mi je kuhar odmeril moj del, zatem sem mu pokazal še karto za kruh, ki je dal drugemu, ki je stal za menoj, ker jaz nisem mogel vsega držati. Potem sem izročil karto onemu za menoj in za zopet drugemu, ki je potem zopet nastopil v vrsto, pokazal karto kuharju in dobil ponovno odmerjeno hrano, kajti kuharji so bili na številke.

Tako smo na ta način dobili za kruh, kajti za drugo hrano nam ni bilo dosti kar. Toda to našo zvijačo so kmalu pogruntali in začeli zmerjati z vsakovrstnimi primitivnimi izrazi, ki so mu primerni sled. Toda opazili nas niso; mi smo naprej tako delali, čeprav so večkrat opazili, da smo dvakrat z eno karto dobili kruh, čeravno pa nam je še posebe zlo. Nismo se brigali za kuharjevo zmerjanje; samo da smo ga prevarali, pa smo bili zadovoljni.

S pijačo je bilo bolje, ker vina smo imeli dovolj, slasti še, ker ga dekleta niso marala piti; izročile so ga nam, ki smo ga radi cukali. Vino so nam pa tudi delavci na skrivanji prodajali po nizki ceni. Seveda ga je bilo na prodaj v kantini, toda tam je bilo dosti dražje, zato si ga smo mogli privoščiti. Delavci so ga sebi odtrgali in naprej tudi skrbeli, da ga potem naši prodajalci po tako nizki ceni. Istotako so nam delavci prodajali živila na skrivaj in mi smo bili tiho v tem oziru. Vse se je delalo tajno; oni so nam prodajali po nizki ceni, mi pa kupovali kolikor nam je bilo mogoče.

Nadaljnja sitnost, ki smo jo imeli med vožnjo na parniku, je bil mrčes, s katerim so bili nabito oddeljeni Grki. Bili so polni uši, garjev in opraskan po koži, ko mrav obsen. Uši so se hotele pa svobodno razširiti na vse potnike, kar je bilo treba na vsak način preprečiti. Eden ali drug način preprečiti. Večkrat smo se morali dati poškropiti z nekakim oljem, s katerim smo pobijali to polagali v vodo paro, da so mrčes poginili. Naša obleka se je skoro popolnoma pokvarila, ker smo jo večkrat pomivali.

Grki so bili v resnici najbolj nesnažen narod na parniku; bili so umazani in razcapani, kakor pravi cigani. Bili so zelo nadležni; pri kosilu je bil vsak drenč in večkrat so se sami med seboj stepali, ko so se rinili, kdo bo prej dobil odmerjeno hrano. To se je ponavljalo vsak dan, ko smo bili na parniku.

Časi so objemali Grke pomorci ali delavci in drugi mornarji, toda kljub temu so se vedno zaganjali. V resnici je izgledalo, kakor da bi bili med pravimi divjaki. Tega obnašanja smo bili dosti sitni in bi se bili najraje ali znašli daleč stran od Grkov; toda morali smo potrpeti, dokler ne bo konec našega voženja.

Nekega dne se je raznesla po parniku novica, da je neka žena zbolela na nalezljivo bolezen. Komaj je vest dosegla potnike, je smo morali pred zdravstveniki nas je preiskal od nog do glave, ako se morebiti še pri kakšnem drugem potniku med nami ne skriva nevarna nalezljiva bolezen. Zdravnik je cepil vse potnike, da prepreči širjenje bolezni. Kmalu potem je nadaljnja nesreča zadela za isto boleznijo še par. Zatem so zaprli ženski oddelek in mi nismo mogli več do svojih sopotnic, s katerimi smo skupno obdi do doma. Ženski oddelek je bilo prepovedano izprehajanje po krovu, dokler je bila možnim se dovoljeno iti par ur na krov, toda takrat smo morali moški iti v svoje kabine. Mornarji so pazili, da se ne bi kljub prepovedi kateri moški približal med ženskami, ki so se sprehajale na krovu. Pod strogim zdravstvenim nadzorstvom smo bili šest dni; sporočili so nam, da je ena ženka nekolik bolna, druga pa je že v slabem stanju.

Parnik je plul dalje in dalje po morju gladini. Dnevi so hitro tekali in tako tudi tedni. Mi smo se približevali svojemu cilju. Oklavir sta bili tesni želji, preteklo več dni. Ena je bila popolnoma okrogla, druga je bila ravno krivuljasta. Ena je bila skorajda povsem izginila in druga se je raznesla vest, ako ne bo tudi ona odpravila predno doplujemo v ameriško luko, da nam bo zabranjeno izkrcanje in vstop na priseljeniški otok. Lahko pa se tudi pripeti, da nas vse skupaj vrnejo, od koder smo prišli. Če se to zgodi, sem si mislil, bodo vse hude stvari, ki smo jih videli in vse skrbi in sitnosti odpotovali v domovino.

Končno smo vendar pripluli v newyorško luko in parnik se je ustavil par milj od otoka Ellis Island. Na parnik so prišli ameriški zdravniki in nas natančno pregledali, da ne bi morebiti prišel kak nalezljiv bolnik s seboj. Izredno natančno preiskavo so napravljali, najprej za vse ženske, ki le zbolela na vsem morju. Vso obleko in perilo so nam razkužili, da bi uničili morebitne bolezenske kali v raznih predmetih.

Na tistem kraju je parnik stal par tednov in mi se nismo smeli izkrcati; bili smo pod stalnim nadzorstvom obrežne straže. Potniki smo obupno čakali svoje usode ter žalostno gledali v bodočnost. In vse te neprilike zaradi ene same ženske. Govorica se je ponovno raznesla med potnike, da ako omenjena bolna ženska v kratkem ne ozdravi, nas bodo poslali nazaj.

Naposled so dali ameriški zdravniki našemu parniku še trideset dni časa. Ako v tem času ženska ozdravi in ako noben izmed potnikov ne zboli, se bomo lahko izkrcali. V tistem odmerjenem času smo nestrpno pričakovali, kako bo naša sreča potekala. Ne verjamem, ako so se kakemu bolnemu človeku tako želeli okrevanja kakor smo ga mi naši bolni sopotnici, kajti z njeno boleznijo je bilo spojeno tudi naše zadržanje. Končno se je pa vse bolje izteklo kakor smo pričakovali. Ženska je popolnoma okrevala in nobeden izmed potnikov ni več obolel. Tako je le prišel dan veselja, ko smo stopili na suho zemljo na otoku Ellis Island.

Po ponovni preiskavi smo dobili dovoljenje, da se smemo izkrcati in da je vsa nevarnost nalezljive bolezni odstranjena. Našemu parniku je pripeljal manjši parnik, ki nas je prepeljal na otok. Toda tam se je šele začelo pravo življenje; morali smo vsi preobleči in se dobro okopati. Dali so nam novo spodnje perilo in zopet vse razkužili. Na otoku smo se nahajali nekaj dni, da so nas do dobrega pregledali in nas pripravili za nadaljnjo pot.

V času bivanja na izseljeniškem otoku smo se morali umivati po telesu z nekim razkuževalnim sredstvom. Ko je prišla vrsta name, da bi se moral namazati, kakor so me drugi posnemali, sem prišel pod prho in smrdljivo tekočino je zlivali v korito, toda redko me je zapazil. Proti temu sem se branil, nato pa z nekim predmetom udaril bržkone čez pleče, da sem odskočil kakor žaba, ki prileti ob trd predmet. Nato so me ponovno napolnili z ono smrdljivo tekočino, me prijeli za glavo in mi ukazali, naj jo pomočim v posodo. Jaz sem se torej popolnoma namazal po glavi in telesu. Tisti, ki me je držal čez pleča in prisilil, da sem glavo vtaknil v smrdljivo tekočino, je še nekaj mrmral, toda jaz sem izrazil ogorčenje.

Ko so uradniki in zdravniki videli, da smo popolnoma očiščeni, so nam naznanili, da bomo odpotovali kamor smo namenjeni. Morali smo še skozi zadnjo preiskavo, da so nas zdravniki še enkrat pregledali od nog do glave in potrdili, da smo zdravi in sposobni. Morali smo pred raznimi uradniki in pred komisarjem izjaviti naše želje, kamor želimo iti in kam nameravamo. Jaz sem dobro odgovarjal in tudi pokazal zahtevani 25 dolarjev; preiskava je bila končana in jaz sem lahko zapustil otok.

Dobil sem spremljevalca, s katerim me je prepeljal v malem motornem čolnu z otoka na drugo stran. Ko sem stopil zopet na suho, sem bil ponovno pregledan od zdravnikov; bilo ni nikakršne zapreke in s spremljevalcem sva se podala naprej. V nekem kraju sva vstopila v voz ozkotirne železnice in sva se odpeljala do agenture parobrodne družbe. Tam sem končno zopet prejel oddal od svojega kovčka in odpotoval v New York.

Uradniki v pisarni so govorili hrvaško in sem se z njimi lahko pogovarjal. Izpraševali so me glede vožnje in o potovanju. Povedal sem jim, da je bila vožnja dolga in da sem dosti časa zamudil predno sem dosegel svoj namen.

Ker nisem imel dovolj denarja, da bi si bil kupil vozni list do cilja, sem moral čakati v New Yorku, dokler nisem dobil potrebne vsote od strica. Uradniki so mi odkazali spalno sobo in mi pripravili so tudi streho, naj mi pošlje potrebni denar. Imel sem še 25 dolarjev, vozni list od Monroje, Mich., pa je stal 27 dolarjev in nekaj centov. Zato sem naročil uradnikom, naj zbranjujo, da mi stric pošlje še 20 dolarjev, kar bo zadostovalo za vozni list in druge stroške.

Ko sem se odpravil v odkazano sobo k počitku, sem upal, da bom potem naspal, a sem se motil. Kmalu sem se prebudil, kajti po meni je začelo nekaj laziti. Prižgal sem luč in začel pregledovati in zapazil sem cele roje stenic. Vse se je plazilo po postelji in po meni. Takoj prvo noč na ameriški zemlji me je napadla stenica. To res ne more biti tista zlata Amerika, o kateri smo se v starem kraju pogovarjali, sem dejal sam pri sebi.

Prižgal sem si cigareto in se usedel na posteljo, ki je kar zakripala. V sosednji sobi sta bila dva druga potnika, ki sta čula moje godrnjanje. Eden je potrkal na vrata moje sobe in vprašal, zakaj mrmram. Po glasu sem ju spoznal, da sta ona dva, katera sem zadel v pisarni. Povedal sem jima, da ne morem spati, ker mi ne dajo stenice miru. Potem smo se spustili v pogovor in povedala sta mi, da sta Bolgara in da se vračata v staro domovino, ker ju tudi v Ameriki postalo slabo in začelo primanjkovati dela. Pojasnila sem jima, da sem Slovenec in da sem prišel sem iskat srečo. Vse po vrsti sem jima razodel in oba sta me z zanimanjem poslušala. Pogovarjali smo se lahko, ker se je oba dovolj dobro znala slovanskega jezika.

Nadalje sta mi povedala, da so v Ameriki težka dela in jako nezdrava. Plača je nizka in da se ne da dosti prihraniti. Eden je rekel, da je bolje v bolgarskih brdih pasti koze nego garati na vroče pečeh za ameriške kapitaliste. Drugi me je svaril pred težkim delom, ki človeka lahko spravi v prerani grob. Ameriški kapitalistični sistem je tak, da hoče človek izmolsti iz delavca, da lahko grmadi ogromno bogastvo.

Tako sta mi Bolgara nekoliko orisala delavsko življenje v Ameriki. Čeprav sta mi pripovedovala v hrvaškem jeziku, sem ju vse razumel. Jaz sem jima omenil, da sem že dosti čul o Ameriki, toda največ je lepo strani. Prepričan sem pa bil, da tudi v Ameriki ne more biti vse dobro in to sta mi pojasnila tudi Bolgara. Vprašal sta me tudi, ali sem lačen ter mi ponudila jestvine, ki sta jih imela pri sebi. Prekinjala sta ameriški kapitalistični sistem, za katerega sta vedela, da izkorišča delavca in da je treba delati za skromno plačilo.

Tako sta mi Bolgara nekoliko orisala delavsko življenje v Ameriki. Čeprav sta mi pripovedovala v hrvaškem jeziku, sem ju vse razumel. Jaz sem jima omenil, da sem že dosti čul o Ameriki, toda največ je lepo strani. Prepričan sem pa bil, da tudi v Ameriki ne more biti vse dobro in to sta mi pojasnila tudi Bolgara.

Potem sem šel spat in v sobi se je dalo spati, ker so stenice naredile ponoči masko; na vsak način so me hotele napasti tudi ponoči, vendar sem nekako zaspal. Naslednji dan sem odšel iz sobe, kjer sem spal, in si poiskal nekoliko svežega zraka. Utrujen sem bil po dolgi poti, ko sem se odpravil k počitku.

Popoldne sem dobil denar od strica, ker je dospel denar od strica, kateremu sem prej pisal, da mi pošlje 20 dolarjev. V uradu so mi povedali, da denar že je, toda jim pride vsak čas in naj bom brez skrbi. Kakor hitro bo prišel, ga mi bodo izročili, da bom lahko nadaljeval pot.

Popoldne je denar vendar dospel in jaz sem bil resen nadvse in srečen, ker sem lahko izročil in potem me je pa nekdo odpeljal s potniškim avtomobilom na postajo New York Central železnice. Na postajo sem dospel le nekaj minut pozno in tako zamudil vlak.

Drugi vlak je imel odriniti še par ur. Moj spremljevalec mi je rekel, da ne utegne čakati pred odhodom vlaka; zato je poiskal nekega človeka na postaji in me naročil, naj pazi name in me spremi na vlak. Tisti človek je spremljevalca skoraj uslužno in napravil kakor mu je bilo naročeno.

Med časom čakanja na vlak sem se izprehajal v čakalnici in opazoval vrvež potnikov, ki so neprestano prihajali in odhajali. Ko sem pomislil na milijonsko mesto New York, v katerem so prebivali ljudje iz vsega sveta, sem tudi mislil na tisoče ljudi, ki so dospeli na postajo, da so prišli raznih narodnosti, med katerimi najbrž tudi Slovencev.

Končno je prišel vlak, s katerim sem se odpeljal proti svojemu cilju, v Monroe, Mich. Čez nekaj časa je bil moj spremljevalec izpisan, nato pa smo se odpeljali naprej. Vstopil sem v drug vagon, ki se je povsem razlikoval od evropskih, s sedeži na mehki sedel z visokimi nasloni, ki so me odpeljali v ameriška mesta.

==IV==

Vlak je drdral po ameriških železnicah in jaz sem skozi okno opazoval nova mesta, nove vasi in polja. Zelena cesta me je vodila preko polja in gozda, med hribi in dolinami in odprl se mi je nov svet. Vse to sem opazoval skozi okno vlaka, v duhu sem pa preletel vse dogodke, ki sem jih doživel na poti. Poslovil sem se od svojih sopotnikov in sopotnic njih; razšli smo se na vse strani in se nismo več nikoli videli. Spomnil sem se Bolgarov, s katerima sem se sestal v hotelu ter začel razmišljati, kar sta pravila o Ameriki in zakaj sta se vrnila v domovino.

Na parniku sem se seznanil z nekaterimi sopotniki, naposled sem pa ostal sam in se med tujci vozil v vlaku dalje proti državi Michigan. Največja zmešnjava je bila na Ellis Islandu, kjer so nas razdelili v skupine, ki so odrinile vsaka v svoj kraj.

Ko je vlak drvel proti državi New York proti Pensilvaniji, sem začel misliti na razna mesta, o katerih sem čul govoriti v domačem kraju. Po večurni vožnji smo dospeli v Pittsburgh, o katerem sem že dosti čul praviti in da v njem živi veliko rojakov. Videl sem mnogo tovarn in črnega dima, ki se je valil iz visokih dimnikov. Opazil sem večjo skupino delavcev, ki so iz tovornih vagonov razkladali premog in ga s samokolnicami odvažali proč ter ga po nekem žlebu spuščali navzdol v nižje skladišče. Delavci so bili zaprašeni in umazani, da bi človek na pogled mislil, da so Afričani.

Vlak se je v Pittsburghu ustavil nekaj minut, nato je pa odbrzel zopet naprej. Po par urah nadaljnje vožnje se je ponovno ustavil na nekem mestu. Izstopil sem in tam sem moral zamenjati vlak. Čakal sem nekaj pol ure, potem pa sem se nekdo poklical, naj mu sledim. Pogrebal sem svojo prtljago, katero sem tako bil odložil in se z njim človekom, ki mi je dal znamenje z roko. Stopila sva k čakačjemu vlaku, na katerem sem ga spet našel, nato je vlak kmalu odrinil naprej proti strani države Pensilvanije.

V kratkem smo dospeli v državo Ohio in drveli naprej pod hribovito pokrajino. Prispeli smo v mesto Toledo, kjer se je vlaka ustavil le deset minut, nato je pa zopet odbrzel proti Detroitu, Mich. Jaz sem si pa mislil, ko bom enkrat v Detroitu, potem bo kmalu konec dolge vožnje.

V Toledu se mi je pridružil neka Italijanka, ki je potovala v Detroit. Začela me je ogovarjati v italijanščini in naredila mi je raznimi vprašanji. Hotel sem ji izvedeti, kako daleč je še do Detroita, toda nisem ji mogel povedati, ker sam nisem vedel.

Vožnja do mojega cilja je bila krajša nego sem si mislil, kajti razdalja od Toleda do Monroja ni kmalu prevoziti in sem mislil, da se bom moral peljati še dolgo. Pravzaprav sem mislil, da se bom moral peljati skozi Detroit, pa sem bil v zmoti.

Ko se je vlak ustavil v Monroju, Mich., je bilo treba hitro izstopiti, drugače bi se bil odpeljal naprej in moral bi poslušati italijanko, ki je bila vsa nervozna in je izgledala, da ji tudi ne gre prav. Zato je želela, da bi dobila kakšno osebo, da bi ji pomagala iz zadrege.

V Monroe sem dospel ob 10. uri, zvečer 19. marca. Iz Novega mesta sem odšel 14. januarja, torej sem bil na poti predno sem dospel na cilj, 62 dni. To je bila dolga pot, kakor Kolumbova, ki je mesece jadrala po širokem morju, preden je dospel v neznano deželo.

Na postaji v Monroju me ni nihče čakal in nisem vedel, kam bi se obrnil. Vlak je odpeljal naprej proti Detroitu, jaz sem se pa podal s svojo prtljago v čakalnico in tam čakal, da bo kdo prišel pome, ker jim je znano, da imam priti ta čas.

Čakal sem še eno uro, pa nikogar ni bilo. Šel sem ven, da bi hodil po ulicah v bližini postaje. Ko pa le ni hotel biti nikogar nikjer. Že za celo potrpljenje sem začel zapuščati. Sklenil sem, da ne bom več čakal. Podal sem se v notranjost mesta, kjer sem srečal nekega fanta in ga vprašal naslov, kajti razgovarjati se itak nisem znal z njim. Ko je pogledal naslov, mi je s kretnjami pokazal, kam se moram obrniti in da bom tam našel, kjer imam naslov. Jaz sem storil kakor mi je pokazal in čez desetkrat sem premeril križišča in ulice v temi. Našel sem le, toda v temi nisem videl hišnih številk. Torej je bilo nemogoče vedeti, kje imam hišo. Moral sem tavati, v kateri je stanovala strica. Tako sem taval po ulicah sem in tja ter prišel na konec ulice; hiša ni bila več naprej in vrnil sem se nazaj. Minil sem večkrat na postajo in tam čakal tako dolgo, da bo prišel stric Jože ali kdo drug ter me rešil iz težkega položaja.

Ko sem nazaj gredo proti postaji prehodil in prekoračil dve križišči, sem zapazil malo deklico, ki je prišla iz neke hiše in je hotela vstopiti v bližnjo prodajalno. Sklenil sem jo vprašati, ako zna kaj angleško, ki sem jo mislil govoriti. Pokazal sem ji naslov, ker drugače itak nisem vedel kaj govoriti. Ko je prečitala naslov, je kar obrnila in se nekoliko prestrašila. Pogledala me je in mi rekla v slovenskem jeziku: »To je pa prav tukaj. V hiši, kjer živim, je tudi Jože Krol, ki je pri nas na hrani.«

Nato je stekla nazaj v hišo, jaz pa sem šel za njo, kjer mi je pokazala. Sporočila jim je, da je tujec zunaj, takar so vsi prišli iz hiše in med njimi moj stric. To je bilo presenečenje, pozdravljanja in stiskanja rok. Vsi so bili veseli in jaz sem bil še posebej ganjen, kajti deset dni sem se podal v hišo in bogem sem hotel biti ne konca ne kraja.

Potrkal so mi s potrebnimi krepčilnimi in tudi lahke kapljice ni manjkalo. Zavladali smo vso noč in vzbujali korajžo. Jaz sem jim moral pa kar pripovedovati, kako je doma, kako je bilo z vožnjo in še druge stvari.

Stric me je upravljal, da me je bil prišel čakat na postajo eno uro prej, ker je mislil, da bom prišel z drugim vlakom. Ker me pa ni bilo, je zagotovil mislil, da ne bom dospel tisto noč. Jaz sem mu odgovoril, da je vse dobro, samo da sem končno prišel na cilj in me svoje ljudi.

Tisti večer smo dolgo kramljali in bili dobre volje. Razgovarjali smo se tudi glede dela in tako sem čul od njega, da je v Ameriki vse bolj na slabše potegnilo in da so zlati, dobri časi, o katerih smo še v stari domovini slišali, odšli v večne čase in se ne bodo vrnili. Jaz sem samo kimali z glavo in pritrdil, sam pri sebi sem si mislil, da bom še videl, kako bo sreča z delom.

Ker nisem imel dovolj prostora v hiši, kjer je bil moj stric na hrani, so mi dobili stanovanje v sosednji hiši pri nekem Poljaku. Na hrani sem pa ostal v hiši, katero sem našel s pomočjo one deklice, s katero sem se pogovarjal zvečer. Tako sem imel v eni hiši stanovanje, v drugi hrano. Na ta način se je začelo moje življenje v Ameriki.

==V==

Dnevi so hitro tekli v novi deželi. Opazoval sem razmere v mestu Monroe in kolikor sem mogel sklepati, je bilo dosti narobe; videl sem več stvari, ki niso bile take, ko bi morale biti.

Šesti dan po mojem prihodu v Monroe mi je stric Jože rekel: 

»Menda bo treba iti kam za delo pogledat, Frank, kajti v tej deželi se ne da brez dela živeti, kakor tudi v nobeni drugi ne na tem svetu.«

Jaz sem mu odgovoril, da to sam dobro vem in da nisem prišel v Ameriko, da bom tu brez dela živel.

Stric Jože je bil zaposlen pri neki družbi par mesecev; ko se je pa še mene nadejal, je vprašal delovodjo, ako bi mogel dati tudi meni delo, kadar dobim iz starega kraja. Delovodja je stricu obljubil, da morda mi bo dal delo, toda obljubil ne more ničesar. Delovodja je tudi rekel stricu, naj me k njemu pripelje, kadar bom prišel, da bo videl, kako izgledam. Potem mi bo že preskrbel primerno delo, da ga bom lahko opravljal.

Nekega ponedeljka sem spremljal strica na delo in on me je predstavil delovodji. Delo sem dobil isti dan in začel takoj delati. S tem sem bil vpeljan v družbo ameriških delavcev in začel pot svojega obraza služiti privlačne ameriške dolarje.

V starem kraju večina ljudi ne ve, da se mora v Ameriki trdo delati in da večina priseljencev gara za borno plačilo. Tega si večina ne more predstavljati v starem kraju, ker potem jih ne bi tako veliko v novo deželo šlo. Ako bi jim kdo povedal resnico, mu ne bi verjeli, naznanjali bi ga in obtožili z lažmi. Tako bi se tistemu zgodilo, ki bi jim vse po pravici razodel in raztolmačil, kako se služi denar v Ameriki v zavarjenih premogovnih, v globokih železnih in bakrenih rudnikih, v tovarnah in gozdovih.

Ako bi nevedneži vedeli, kako težko se služi denar v Ameriki, bi odšli nazaj. Polomljenih je bilo že dosti ljudi zaradi privlačnega dolarja. Ameriška industrija zahteva letno tisoče delavskih življenj. Za vse nadloge, krize in težave v ameriškem delavskem sistemu vedo le delavci, ki se trudijo pri težkem delu za borni obstanek.

Na peti dan zaposlitve sem doživel razočaranje. Delovodja me je odpustil. Stricu Jožetu je rekel, da me je dobil, ko sem kadil pri delu in to je bil zadosten vzrok, da me je odpustil. Stricu je rekel, če mu to ni všeč, naj pa on pobere šila in kopita.

Zalutal sem bil okoli dvajset dolarjev. Plačal sem hrano in stanovanje in ostalo mi je par dolarjev. Nisam bil pa posebno srečen, ko sem storil prvi korak in se odpravil v Ameriko in najbrž tudi ne bom v bodočnosti. To sem lahko sklepal, ker sem že peti dan delo izgubil. Ker sem bil razočaran in te navlake, sem sklenil, da iščem drugo delo; upal sem, da se bo že kako preokrenilo in da bom dobil drugo delo.

Stric se je tudi nameraval posloviti in naselbine in odpotoval v Cleveland, kjer je upal, da bo kaj boljšega dobil. Kakor je namenil, tako je tudi storil čez par tednov je odpotoval v Cleveland, mene pa pustil v Monroju.

Jaz sem ostal brez dela in denarja pri tujih ljudeh. Stric je že poselil in me zapustil. Sedaj pa tukaj, kaj je Amerika, sem si mislil sam pri sebi. Denarja je bila mi sem imel, poleg tega sem bil pa še odrezan od svojih ljudi daleč v tuji deželi.

Taval sem, kaj bi storil in kam bi se obrnil. Nestete misli mi je rojilo po glavi, pa nobena ni bila prava. Naposled eno nekoliko iztuhtal in takoj mi je bilo lažje pri srcu.

V neki hiši je bilo par rojakov na hrani, med temi tudi Jože Novak. Z njim sem se seznanil, ker tudi on imel dela, bil je pa še okoli deset let v Ameriki. Zato so mu bili znani dobri in slabi časi.

Pripovedoval mi je, da se razmere hitro spreminjajo v Ameriki. Kadar je dosti dela, stanejo delavci in jih dajo v delo. Kadar nastane pa zastoj v industrijah, dobijo pa brezposelne za vsakim potom.

Pogovarjala sva se tudi o razmerah v kraju in o tamšnjih razmerah in tako sva v pogovoru pretehtala, ko sva kupi dohajala in iskala delo.

Takrat so bili slabi časi za delo in nisem mogel dobiti dela, sem pa imel nekaj dnevnih in drug zaslužek, ki se na pomlad pričnejo, še se niso pričela. Končno je prišla pomlad in z njo gorkejši dnevi in lepše vreme. Z zunanjim sva vedno tavala dan za dnem po ulicah in iskala delo. Vse sva pretaknila v vseh tovarnah sva pogledala in povsod so nama rekli, da nimajo dela.

Nekega dne sva dobila mislilno delo pri nekem Judu, ki je zbiral staro železo — vse od žlanke do polomljenega avtomobila. Te stare potrebje je imel velik kup ter čakal na čas, ko bo vse to prodal, da bo več skupaj spravil v denar. Pri njem sva delala sama dva dni in pol. Rekel je, da naju več ne potrebuje in da nama izplačal pičel zaslužek.

Zopet sva bila potisnjena med brezposelne in vržena na cesto. Gornjala in preklinjal sva kapitalistični sistem, ki ne dopušča, da bi vsi potrebni imeli delo.

Pretekla sta dva tedna od časa, ko sva z znancem izgubila delo pri Judu. Dokler sva imela stanovanje je rastel. Plačati je bilo treba, toda denarja ni bilo več. Tam, kjer sem bil na hrani, so me začeli postrani gledati in dosegel sem misliti, da moram od nedelje v cerkev, tam moliti in prositi Boga, naj mi pomaga iz zagate. A v katerem času sem zahajal. Ako sem hotel biti še nadalje na hrani pri omenjenih ljudeh, sem se moral ukloniti njih volji.

Tako sem se nekega dne vendarle odpravil v cerkev k službi božji, samo da sem imel mir in hrano v nedeljo. Toda v cerkvi nisem bil prav posebno razpoložen za molitev; razne misli so mi rojile po glavi ter me spominjale na žalosten položaj. Zato nisem mogel moliti. Sila me ni mogla pripraviti, da bi postal poberežen in tudi preveč bedasto se mi je delo, moliti lesene svetnike in jih prositi pomoči.

Ljudje, pri katerih sem bil na hrani, so se za nekaj dni pomirili in me niso več tako pisano gledali. Toda zabicevali so mi, da za neverne Tomaže, med katere spadam tudi jaz, ni prostora pod njihovo streho.

Zopet sem stikal za delom pred raznimi pisarnami, tovarnami in vsepovsod, kjerkoli sem se nadejal, da bi kaj dobil. Moj znanec je imel večjo srečo, kajti delo je dobil in tako sem moral zanaprej sam pohajati okoli.

Ker se je v naselbini nahajal tudi neki rojak, ki je bil oženjen z mojo teto, mi je končno on dobil delo. Zaposlen sem bil v neki livarni, toda jaz se nisem smel ozirati, kakšno je delo, pač pa hitro prijeti zanj in nekaj zaslužiti.

Delo je bilo ponočno in plačano od kosa. Prevažal sem železo na samokolnicah, s katerim so imeli drugi večji livarji opravke in vse drugo pripravljati livarjem in odvažati proč, kar so izdelali. Delo je bilo težko in naporno, roke sem imel vse žuljave takoj v prvih dneh. Nekega tovariša sem vprašal, ako se mora vedno tako težko delati v livarnah. On mi je povedal, da to je kontraktno delo, plačano od kosa in da pri takih delih se mora povsod trdo delati. Sicer se pa več zasluži nego pri lahkih delih.

To delo sem opravljal le nekaj dni; nisem mogel dalje vzdržati, ker je bilo pretežko, poleg tega pa je bila hrana pri tistih ljudeh tako slaba, da sem bil večkrat lačen nego sit. Torej ne bi bil mogel že zaradi hrane dolgo vzdržati pri tako napornem delu.

Nekega dne mi je bil gospodar, pri katerem sem bil na hrani, kar v loncu prinesel jedačo v tovarno. Jaz sem mu rekel, naj kar v kot postavi, da bom že potem zmazal, ko bom malo počival.

Gospodar je delal v neki papirnici, kamor se mu je mudilo. Ko je odšel, sem odložil vročo lopato, ki se je ugrela od hitrega dela, ko sem premetaval prst, kar je bilo tudi kontraktno delo. Pogrebal sem lonec, katerega je gospodar prinesel, da se pokrepčam, kajti bil sem dovolj lačen. V loncu je bilo kislo zelje, nekaj žgancev in majhno kosče govedine. Ko sem tako gledal v lonec, se mi je približal neki Poljak, moj sodelavec. Hotel je videti, kaj mi je prinesel moj gospodar. Ko sem mu pokazal, se je začel na glas smejati in norčevati. Rekel je, da je moja hrana taka ko v starem kraju, kjer smatrajo kislo zelje za priboljšek in pravo slaščico. Mene je popadla jeza in pograbil sem lonec z jedjo in ga tresčil v neki kot v tovarni, da se je vse razletelo. Potem mi je Poljak dal nekaj prigrizkov od svoje jedi, da sem potolažil lačni želodec.

Naslednji dan sem pustil tisto težko delo. Odšel sem bil pa tudi od tistih ljudi, ki sem bil pri njih na hrani ter se preselil k teti na stanovanje in hrano. Tako so me vedno spremljale vsakovrstne sitnosti in se me držale. Vedno sem bil postavljen iz dežja pod kap.

Nekega dne sem prejel pismo od strica iz Clevelanda, ki se je tam nahajal že en mesec. Sporočil mi je, da dela še ni dobil in da bo še par tednov počakal v Clevelandu. Mene je vprašal, če sem delo dobil, delam in če sem še na starem prostoru na hrani in stanovanju.

Jaz sem mu odpisal in pojasnil svoj položaj. Da sem delo že imel in izgubil, da sem brez denarja, na stanovanju in hrani pa pri teti. Nadalje sem mu pisal, ako bo on v Clevelandu delo dobil, naj ga še meni preskrbi, potem bom prišel za njim.

Začel sem zopet stikati za delom in tavati okoli, toda dobil nisem nič. Se tisti ga niso mogli dobiti, ki so bili še več let v Ameriki, kako naj bi ga dobil jaz »greenhorn«, ki nisem bil vešč angleškega jezika! Da bi mi bil kdo drugi delo preskrbel, tega izgleda tudi ni bilo. Zato sem se kar vdal v usodo in čakal, pa naj pride kar hoče.

Kmalu sem prejel drugo pismo od strica. Pisal mi je, da dela ne more dobiti in da bo odšel iz Clevelanda v rudnike in poskusil delo pod zemljo. V neki rudarski naselbini je bila njegova sestra oziroma moja druga teta, ki mu je pisala in pojasnila tamnošnje razmere.

Čez par dni sem prejel pismo od strica iz Bradleya, O., kamor se je bil preselil. Sporočil mi je, da je delo dobil in kakor hitro bo spoznal razmere in bo prilika, da pokažem, da bi tudi jaz dobil delo, mi bo takoj pisal, naj pridem za njim.

Jaz sem mu nemudoma odpisal in mu še enkrat omenil svoj bedni položaj. Ponovno sem ga prosil, naj mi hitro sporoči in tudi pošlje potreben denar, da si bom kupil vozni listek in plačal dolg, ki sem ga imel tam, kjer sem bil na stanovanju in hrani.

Po par mesecev bivanja v Monreju, Mich., sem končno, ko so odrinili v pitomorovno okolje v državo Ohio. Stric mi je poslal toliko denarja, da je bilo dovolj za vozne stroške in da sem plačal dolg za hrano in stanovanje.

Poslovil sem se od tete, znancev in prijateljev ter odšel na pot za delom pod zemljo. Ker nisem bil potkovan v angleščini, sem dobil nekega kolarja, da mi je na kos papirja napisal potrebne stvari, da bi jih lahko pokazal na postajah in na voznih, ako bi me slučajno kaj vprašali.

Na potovanju nisem imel posebnih težav. Paziti so name in tako se nisem nič bal, da bi se izgubil v neznani strani. Dospel sem v Cleveland, kjer sem prestopil in odšel drugam vlak, s katerim sem se odpeljal proti rudarski naselbini.

Iz Clevelanda sem se vozil do mesta Alliance. Tu sem moral izstopiti in se peljati dalje z drugim vlakom. Moral bi iti na drugo postajo in od tam se z drugim vlakom odpeljati dalje. A to nisem vedel kam obrniti. Jaz sem gledal okoli sebe in se obračal na vse strani, da najdem koga, ki bi me sprejel, kamor je bilo treba. Čudno se mi je zdelo, ker so pozabili name, kajti pozabil sem, da sem imel vozni listek kupljen do Alliance in zato niso več skrbeli zame. In čakal sem določeni in stopical po prostoru, sem začel nervozen prehajati skupaj z drugimi ljudmi. Sklenil sem, da pridem v obzir, kakor ko bom kaj moral obrniti.

Ko sem jim povedal, kako je z menoj in kam me namenjen, sem dobil takoj skokil in našel taksi, šoferju pa naročil naj me odpelje na drugo postajo. Tu sem dobil pravo vozovnico in kupil vozni listek do Dillonvilla. Vlak je zapeljal mimo rudarskih naselbin in ustavljal na postajah. Potniki so izstopali in vstopali. Kmalu je vlak privozil na postajo v Dillonvillu, kjer sem moral izstopiti ter je bilo konec moje vožnje po železnici.

Tam nisem imel nikakih znanstev, ker sta me čakala stric in mož moje tete. Dalje proti Bradleyju smo se vozili v avtomobilu, kamor smo srečno dospeli.

Dospeli na dvorišče hiše, v kateri sta stanovala teta in stric, smo poskakali iz avtomobila in jaz sem urne oddel v hišo ter se pozdravil s teto, ki se nisem videl dolge dobe, kakor sem jih poznal že nekdaj, kajti sem bil še otrok, ko je odšla v Ameriko. Potem sem se pozdravil z njenimi otroci, mojimi bratranci. Očeta sem že pred leti izgubil; umrli mi je bil za preteklo boleznijo jetiko. Mož, ki je bil prispel z avtomobilom po mene, je bil drugi soprog moje tete.

Že naslednji dan po prihodu v rudarsko naselbino, sem šel na delo pod zemljo in si začel na nov način služiti svoj vsakdanji kruh. Stric je bil v tovarni kakor knjigovodja. Vprašal je delovodjo, ako bi dobil delo, ko sem se nahajal v Michiganu, kar je bilo mogoče. In tako sem šel v njegovo pisarno, kjer me je stric predstavil. Delovodja me je pozdravil kakor kakšnega starega znanca in me namignil, kar naj je pravo dobro delo. Zatem me je vpisal v knjigo med imena drugih rudarjev, nato pa me je naročil, naj mi pomagajo priskrbeti orodje, ki ga bom potreboval pri kopanju in nalaganju premoga.

Tako sem bil vpeljan v družbo trpinov pod zemljo ter začel delati v zaprašenem in smrdečem rovu. Moral sem tudi pristopiti v unijo in plačati pristopnino $25, kar sem odplačeval v obrokih, po par dolarjev vsakih štirinajst dni. Stric mi je pomagal kupiti razno orodje v bližnji trgovini. Dobil sem novo delo, novo orodje in prestopil v novo organizacijo. Kako bo šlo z delom pod zemljo, je bilo vprašanje, na katerega takrat še nisem vedel odgovora.

Teta in njen mož Andy sta hotela od mene izvedeti več reči in novic iz stare domovine. Kako je bilo med vojno v naših krajih, kako je tam z delavci in kmeti in še drugo so hoteli izvedeti. Jaz sem moral pripovedovati in pripovedovati. Kadarkoli je prilika nanesla, smo začeli pogovor o starem kraju, jaz sem jim pa tudi rad pripovedoval, ker sem vedel, da jih zelo zanima. Povedal sem jim vse, kar sem vedel in znal. Pojasnil sem jim, da tudi v starem kraju razni zajadli živijo na kožo ubogega trpina. Ena stran naroda trpi in kloni pod težo bremena, ki ga prenaša, druga si pa gladi pot naprej, da si zasigura udobno življenje.

Teta, njen mož in stric so dobro razumeli moje besede in mi tudi pritrdili, da so jim razmere znane in da je tako tudi v Ameriki, v deželi mogočnega kapitalizma. Povedali so mi, da dosti izvedo iz naprednih časopisov in izkušnje so jih tudi izučile. Prav smejati sem se moral možu tete, ki mi je pravil, da je popolnoma izgubil vero in da bo le takrat še kakšen dolar dal verskemu učitelju, kadar bo z njim skupaj delal v rovu, ko bosta skupaj nalagala in kopala premog in skupaj vdihavala nezdrav podzemski zrak.

Čestokrat sem čul, da človek izgubi vero, kadar ima vsega preveč, toda še večkrat sem pa čul, da jo izgubijo tisti, ki neprestano živijo v trpljenju in pomanjkanju. Med te sem se tedaj tudi jaz uvrstil in sedaj mislim po svoje in kakor me učijo moje življenjske izkušnje.

==VI==

Prvi dan nisem dobil dela v rovu. Bil sem še pravi »greenhorn« in zato mi je stric vse natančno razkazoval in me učil, kako se mora kopati »enkrat« in kako se moram spretno sukati, da bom imel več uspeha pri delu in več zaslužil. Ni potrebno, da bi natančno opisoval, kako se pri nas novinec začne delati v rovu. Grmenja in stresanja je bilo toliko, da sem mislil, da ne bo vsak čas zrušilo skalovje in nas pokopalo. Stari rudarji mi niso hoteli dobro svetovati, ker sem se v njihovih očeh še vedno zdel »zelenec«. In dim od smodnika mi je polnil pljuča, da sem začel pošteno kašljati.

Tako prvi dan nismo dobili dovolj vozičkov, ker ni bilo med nami dovolj naročil in nismo kaj prida zaslužili. Stric mi je kmalu dobil pet vozičkov, v katerega sva zlagala naloženo, težko delo kopanja. Po unijskih lestvicah so plačevali 76 centov od tone, torej sem prvi dan zaslužil dva dolarja.

V prostoru, kjer sva delala, je bila premogovna žila okrog pet čevljev visoka. Nad premogovno žilo je bila plast kamna, ki so ga rudarji tudi nazivali »u-« ali »peh«. Tista plast je bila debela približno en čevelj, ponekod več, ponekod pa tudi manj. Plast so morali rudarji odstranjevati, ker je bilo na tem mnogo zamude. Po nekaj kamnih sem padel in se polomil s premogom, ki ga je bilo potem treba očistiti. Več časa se je tisti kamen tako držal, kakor bi ga sam peklenski kopiral in ga je bilo treba streliti. Bilo je dosti dela z »ušivim pehom«. Rudarji pa so dobili za odstranjevanje kamna pet centov pri vsaki toni naloženega premoga. Dosti je bilo zastonjskega dela in zato so ga rudarji upravičeno imeli za imenovano. Potem sem je bila lastnica od tone premoga 71 centov, dokler se na pet centov za kamen, kar je skupaj znašalo 76 centov od tone, ne znižuje. Kako je kamen debel v nekaterih prostorih. Ako je bil kamen tanjši, je bilo bolje za rudarje, ko je bil debelši, pa slabše in rudar je dostikrat preklinjal tisti »peh«.

V tistih časih je zaslužil rudar od šest do osem dolarjev na dan, ako je šlo vse po sreči in ako je bil dovolj vozičkov. Baš v tistih junijskih dneh, ko sem začel delati v rovu, je rov prav slabo obratoval. Premogovi delavci pa niso imeli dovolj naročil in rudarji tudi ne stalnega dela. Delali smo le tri dni v tednu in še takrat nismo dobili dovolj vozičkov. Zato je bil pa tudi zaslužek, ki sem ga prejel na plačilni dan, tako majhen, da nisem vedel, ali bi tiste dolarje dal sam ali jih dal, kajti denar sem imel razdeliti na več strani. Moral sem odšteti za najpotrebnejšo hrano in stanovanje. Poleg tega sem kupil obleko in druge stvari, pa sem moral kar čakati na izboljšanje. K večjemu sem prejel do 20 dolarjev na plačilni dan, toda največkrat je bilo manj. Ostali rudarji so bili tudi slabo podkovani v finančnem oziru in z menoj vred potrebni večjega zaslužka za vzdrževanje svojih družin.

Počitnic smo imeli dovolj in tako tudi prostega časa. Čestokrat smo se zbirali v družbi skupin, hodili drug k drugemu na obisk in razpravljali o rudarskem življenju. Mnogokrat smo govorili o politiki, toda vsa glava, katera beda vse vlada med ubogega rudarja, nas niso zanimale.

Nekoč nas je obiskal neki rojak, ki je prodajal obleko in še to, da ima v bližini naselbina Bradley brata, ki se je kupil farmo. Hotel je priti do izpremenbe v življenju, pa si je mislil, da bi bilo dobro, ako bi se hotel podati na ameriški zemlji.

Kupili so osemdeset akrov obsežno farmo in začel novo življenje. Nekega dne sva se s stricem podala na obisk k temu slovenskemu farmarju, da vidiva, kako se rojak počuti in kako uspeva. Vzela sva pot pod noge in kmalu dospela do rojaka.

Na farmi smo se z rojakom lepo pozdravili. Najinega prihoda je bil zelo vesel in naju je gostoljubno sprejel. Ko sva prišla, je ravno nekaj popravljal okoli stanovanja, da bo lepše izgledalo. Potem sva začela s pogovorom in vsak je svoje povedal. Midva o najinem položaju, farmar pa zopet o svojem.

Po kratkem govoru naju je povabil v hišo in predstavil ženi. Bila je prijazna in udana ženica, ter je bila tudi ona vesela najinega obiska. Nato smo zopet nadaljevali s pogovorom, farmar in njegova žena sta pa na mizo postregla z obiljšim vinom in tudi z močnejo kapljico, ki mi je šla v glavo. Ženica je bila zgovorna in povedala je, da se imajo še precej dobro. Res, da imajo še nekaj dolga, ko pa tistega plačajo, bodo postali popolnoma svoji gospodarji in se jim ne bo treba nič več bati. Njen mož je pojasnil, da mora ob priliki še brez delov v rovu in da z zaslužkom plačuje dolg.

Po pogovoru in okrepilu s pijačo naju je farmar povabil, naj si ogledava posestvo. Lega farme je bila nekoliko hribovita, toda zemlja je izgledala rodovitna. Velik kos zemlje je imel posejan s koruzo, katera je bila izredno velika v mesecu juniju. Bolj prileten možiček je imel že odraščene otroke, tako tudi dva sinova, ki sta mu bila dobra opora pri delu. On se je pohvalil in razkazoval otroke in na obrazu se mu je bralo, da je zadovoljen. Ko poplača ves dolg, bo neodvisen od rovov, v katerih se morajo rudarji mučiti.

Ko sva si s stricem ogledali posestvo, naju je zopet popeljal proti hiši, kjer smo posedli v mehko travo pod sadnim drevjem na obsežnem vrtu poleg hiše. Nato je pozval enega izmed sinov in mu naročil, naj gre v klet in prinese par steklenic domačega piva. S stricem sva si poslala že z hladnim pivom, ki je imelo prav dober okus. Poslužili smo se pijače in tudi prigrizka. S stricem sva res prav uživala, ko sva šla na obisk k dobri slovenski farmarski družini.

Končno sva se odločila, da se vrneva domov, ker nisva hotela predolgo ovirati družine na farmi, ki je imela dosti dela v poletni sezoni. Prav lepo sva se zahvalila za potrebščine in se poslovila. Oni so nama še pripomnili, naj jih ob priliki ponovno obiščeva. Prav zadovoljna sva bila s tem obiskom slovenskega farmarja.

Ko sva prišla domov, je šel stric takoj na pošto in kmalu prinesel Prosveto in jo začel z zanimanjem čitati. Jaz sem komaj čakal, da je on pregledal list, da ga je potem dal meni, da sem se jaz poglobil in prečital zanimivosti. List Prosveta se mi je dopadel, ker je temeljito razpravljal o delavskih razmerah in prinašal podučljive članke ter seznanjal čitatelje z dogodki po vsem svetu. Iz Prosvete sem se učil, koliko je treba še delavcem preden bo delavec prišel do svojih pravic. To mi je dalo pogum, da ne sme dremati in vreči puške v koruzo, pač pa vstopiti v vrsto naprednih delavcev in se skupaj z njimi boriti za pravice in boljše življenje.

Naslednji dan je rov zopet obratoval in jaz sem šel z veseljem na delo. Dobil sem več vozičkov in s tem tudi več zaslužka. Upal in želel sem, da bi se kmalu začelo bolje delati, da bi se v finančnem oziru malo opomogel, da ne bi bil vedno reven ko cerkvena miš. Želja se deloma uresničila, kajti dobivati sem začel več vozičkov in tudi več dni smo delali v tednu. Naposled se je toliko izboljšalo, da smo delali po pet dni na teden in to je bilo zame že nekaj posebnega. Na plačilne dneve sem dobil več denarja in s tem mi je bilo omogočeno, da sem si kupil potrebne stvari. Ko sem dobil dvajset dolarjev, je bilo to nekaj posebnega na plačilni dan. Dobil sem bil pa vse, toda so mi odtrgali za unijsko karto, unijske prispevke itd.

Kmalu sem se privadil rudarskega dela in življenja. Čeprav je bilo težko delo, sem ga vzljubil, ker sem imel primeren zaslužek. Dnevi so potekali drug za drugim, nato zopet tedni in postal sem izurjen rudar. Delu sem popolnoma privadil kakor tudi novemu življenju. Hodil sem na delo pod zemljo ter kopal in nakladal »črni diamant«.

==VII==

Andy, mož moje tete, je imel brate, ki so tudi delali v premogovniku v neki drugi naselbini nedaleč od Bradleya. Tam se je nahajalo delovno mesto, kjer so delali dva dni na teden. Nekega dne so nas prišli obiskat s svojimi družinami, kajti dva sta bila oženjena in imela že precejšno število otrok.

Med temi štirimi brati je bil Janez najstarejši, za njim je bil Andy, potem Karol, najmlajši pa je bil Frank. Janez je bil že dolgo časa oženjen in je kopico otrok. On je takoj odprl pogovor o delu in vprašal Andyja, ako je mogoče dobiti delo v Bradleyu. Andy je natančno razložil bratom razmere in delavski položaj v okolju Bradleya ter da se sliši, da je družba dobila več naročil in da se bo za naprej bolje delalo. Zato lahko poskusita z delom tu; najbolje pa bo, če vprašata upravitelja pri delovodji.

Janez je bil zadovoljen in je tisti dan že šel z Andyjem k delovodji, ki jima je povedal, da je družba dobila več naročil in da bo v kratkem zaposlila več rudarjev. Janezu je rekel, da lahko začne delati naslednji dan. Tega je bil Janez vesel. Delovodji je rekel, da bo naslednji dan prišel v pisarno in potem pričel delati v rovu. Nato sta se poslovila in odšla.

Ko sta dospela domov, je Janez takoj pripovedoval, da je delo že dobil in da bo začel drugi dan delati. Poslovodja je celo naročil, ako ve za nekaj izkušenih rudarjev, naj jim pove, da lahko dobijo delo v istem rovu. Janez je kar pri nas ostal, Karol in Frank pa sta odšla k nekim znancem.

Janezu se je delo dopadlo, še bolj pa dolarji, ki jih je služil. Njegov zaslužek je bil precej večji nego v prejšnjem rovu. Prostor je dobil poleg mene, stric Janez in tako smo bili skupaj v rovu in hodili drug drugemu gledati, kako delo napreduje.

Janez se je odločil, da ostane v Bradleyju. Najel je truk, na katerega so naložili pohištvo in družino. Z njegovim preselitvijo je naselbina Bradley narasla za osem glav. Kmalu smo pa enega Janezovega izgubljali. Bil je stric Jože, ki se je vrnil v Cleveland, ko sem se še privadil delu v rovu. Vrtal in kopal sem naprej pod zemljo, ko se je stric odločil, da se vrne v Cleveland. Tja pa ni šel za delo, pač pa na vodovino, s katero se je spoznal in dopisoval.

Ostal sem še nadalje na hrani in stanovanju pri teti in redno hodil na delo v rov. V rovu sta me čestokrat obiskala vsak Andy in njegov brat Janez ter mi tudi pokazala, kar sem že sam vedel. Stric Jože jima je bil namreč pred odhodom naročil, naj pazita name, češ, da se človek mora v vsakem novem delu učiti, kako naj spozna, kaj je prav. Tako sem kopal, vrtal in razstreljeval »črni diamant«, ga nalagal na vozičke in dalje rinil pod zemljo za premogovimi žilami in skušal čim več zaslužiti. Vozičkov sem imel dovolj, včasih in največ pa sem jih dal tudi drugim rudarjem, ako so slučajno imeli dovolj nakopanega in iztržnega premoga.

Nekako en mesec in pol se je dobro delalo, potem pa so naročila za premog zopet začela pešati in mi slabše delati. Bilo je to v vročem poletnem času in rudarji smo imeli zopet dovolj počitnic.

Nekega dne je moja teta iztaknila v časopisu neke rojakinje v državi Missouri, pa se je odločila, da ji bo pisala in jo vprašala o tamnošnjih delavskih razmerah. V enem tednu je že prejela odgovor od tiste ženske. Poročala je, da so tam dosti premogovniki, ki pa ne obratujejo, ker nekaj popravljajo v rovu. V enem mesecu bo vse popravljeno in urejeno, potem pa bodo rovi obratovali s polno paro. Takrat ji bo ponovno pisala in dala vedeti, ako bi hoteli iti tja za delom.

Po prejemu tistega pisma je nas je lotila izredna želja za preselitev. Kar neka tajna sila nas je vzpodbujala in nam dajala pogum za odhod iz Bradleya, čeprav smo vedeli, da se tam ne bo denar kar po tleh pobiral, pač pa bo treba tudi delati zanj kot vsepovsod.

Nekako tri tedne smo še ostali v Bradleyju. Med tem časom sta moja teta in ženina v Missouriju izmenjali še nekaj pisemnih pogovorov, nakar smo se odločili, da odrinemo na daljšo pot proti zapadu, v rudarsko mesto Marceline, Mo.

Spravili smo skupaj hišno opremo, orodje, obleko in drugo drobnarijo ter jo zložili v kovčege in večje zaboje. Vse to je bilo odpeljano na tovorni vagon na cilj. Teta in otroci so potovali po železnici, dva večja sinova, vsak Andy in jaz smo se pa odločili, da se odpeljemo s fordom, katerega je šofiral Andy. Njegov brat Janez je še ostal v Bradleyju. Poslovili smo se od njega in njegove družine, znancev in prijateljev, nato pa odrinili na pot.

Ko je Andy privozil z avtomobilom do Dillonvilla, osmelili in dali našo »Liziko« preizkusiti izkušenemu mehaniku, kajti pot je bila dolga, zato je bilo treba vse natančno urediti, da ne bi med potjo imeli preveč sitnosti. Mehanik je pregledal in popravil neke malenkosti, nato nam je pa rekel, da je vse »ali right« in da lahko brez skrbi nadaljujemo našo potovanje. Drveli smo naprej po lepo tlakovanih cestah proti zapadu. Opazovali smo polja, preko katerih se je cesta vila; žito je zorelo in ponekod so ga že spravljali pod streho.

Še tisto noč, ko smo se odpravili na pot, smo prevozili državo Ohio in dospeli v Indiano. V Indiani je polje izgledalo slabotno. Cesta se je vila preko farmarskih naselišč, toda vse je izgledalo bolj skromnaše. Poljski pridelki so kazali slabo, koruza je bila bolj pritlikava, se celo trava je izgledala slabotna nego v Ohiu.

Pozno v noč smo se ustavili na nekem posestvu. Andy je zapeljal s ceste in mi smo se kar pod milim nebom za silo naspali. Naslednji dan smo zopet nadaljevali potovanje proti Missouriju. Istega dne smo dospeli v mesto Indianapolis, kjer se pa nismo ustavili.

Tretji dan naše voznje smo dospeli v St. Louis, v državo Missouri. Do tu nam je slo vse po sreči, v St. Louisu nam je pa »Lizi« odpovedala pokorčino in Andy je ni mogel več priličiti na nadaljnjo pot. Slišali smo, ko je nekaj počilo, toda tako pokanje se je pri avtomobilu veckrat čulo; ker ni hotela »Lizi« nikakor naprej, smo poskakali dol. Andy je pogledal, ako ima s tem kaj gasoline, istotako je pregledal mehanične dele, toda ugotoviti ni mogel vzroka in kaj se je polomilo. Eden od bratov se je potem podal v bližnjo garažo in povedal, da je avtomobil odpovedal in da noče več dalje.

Iz garaže je kmalu pripeljal nekdo s trukom in naso »Lizi« odpeljal, da jo preiščejo večji mehaniki in popravijo. Vozili so jo na dvoje ter s svojimi spretnimi rokami kmalu našli vzrok. Dobili smo pomiljen predmet, ga nadomestili z novim in »Lizi« je bila v kratkem času zopet »all right«. Andy je pa prejel na koncu papir račun za 16 dolarjev. Seveda se je malo popraskal za usesi, toda pomagati se ni dalo. Izrekel je par mastnih, nato pa plačal z lahkoto vsoto.

Zopet smo zašedli popravljeni avtomobil in Andy je krenil z njim skozi mesto. Vse je slo gladko naprej, dokler nismo dospeli zunaj mesta, kjer nismo mogli najti prave ceste. Katerega smo vprašali, vsak nam je drugače povedal in na ta način smo krožili po mestu in okolici tri ure. Izpraševati smo tu in tam, da bi nam kdo povedal, katera cesta drži tja, kamor smo bili namenjeni, toda nihče nam ni vedel povedati. Naposled smo jo sami našli, nakar smo nadaljevali pot v pravo smer.

Po par urah je ostalo zakajeno industrijsko mesto St. Louis daleč za nami. Mi smo se bolj počutili, ko smo se iznebili prometnih ulic v mestu in okolici ter zopet drveli naprej po deželski cesti v čistem ozračju preko kmetijskih farmarskih pokrajin.

Cesta, po kateri smo se vozili, ni bila tlakovana, zato vožnja ni bila prijetna. V nekaterih krajih je bila cesta kotanjasta in naša »Lizi« se je gugala, da smo mislili, da se bomo prevrnili. Po cesti je bilo tudi precej prahu, ki pa nas ni oviral, toda kadile se je za nami kakor bi se nam vrag smejal.

Proti noči dospeli v neki kraj, kar nam je napravilo dosti sitnosti. Cesta je postala zopet slaba in »Lizi« se je začela sukati na vse strani. V nekem kraju smo zablodili kakor na vrtuljaku. Težava pa je bila mila in se nismo nikjer prevrnili.

Četrti dan naše vožnje okrog šeste ure zvečer smo končno dospeli na cilj, v rudarsko naselbino Marceline. Kakor je leži, gledalo, so neprestano pazili, kajti ko smo dospeli v naselbino, nas je neki fant vprašal, ako prihajamo iz Bradleya. Fant je pa tudi opazil licenčno tablico na avtomobilu in iz tega sklepal, da smo pravi. Bil je sin tiste ženice, s katero je bila moja teta v korespondenci. Vzel nas je za avtomobil in pokazal nam je pot na svoj dom, kjer nas je bilo konec našega potovanja.

Povedal nam je, da je moja teta z otroci že dospela in da nas pričakujejo. Ko smo dospeli na cilj, so nas otroci takoj obstopili avtomobil. Bili so veseli, ker smo dospeli in prišli za njimi. Pozdravili smo se tudi z gospo in drugimi. Nato smo se podali v hišo, kjer smo bili tako potrebni po vsem in prijetno razpoloženi, ko smo se zopet dobro okrepčali po dolgi vožnji.

Teta je bila dospela z otroci dva dni prej, ker je vlak hitreje premagal razdaljo kakor mi z avtomobilom.

Ženska, h kateri smo se bili vselili, nam je pripovedovala svoje doživljaje v Ameriki. Med njimi je umrlo že precej njezinih otrok, ali pa je nakopal v nezdravih krajih kakor nekoč v starem kraju. Po moževi smrti se je borila z otroci skozi življenje.

S tem je bilo našega pogovora konec, ker sta se Andy in njegova žena spomnila, da bo treba nekaj ukreniti glede stanovanja, ker v hiši ni bilo za vse prostora. Postrežljiva ženica se je takoj ponudila, da gre z Andyjem in mojo teto in jima pomaga najti primerno stanovanje na naselbini, ker je bilo dovolj praznih hiš; stanovanja ni bilo težko dobiti. Po eni uri iskanja in povpraševanja so se našli primerno hišo. Plačali so najemnino za en mesec naprej in na ta način zagotovili primerno stanovanje s petimi sobami.

Najemnina je bila deset dolarjev mesečno, kar ni bilo dosti, vendar dovolj, ako se je upoštevalo delavske razmere.

==VII==

Po našem prihodu v Marceline smo se od tesnobe, v kateri smo živeli, preselili v novo stanovanje. S tovornim vlakom je dospela naša oprema in pohištvo. To smo nemudoma prepeljali v novi dom in ga uredili po svojem okusu. Že prvo noč smo se pošteno naspali, ker smo bili utrujeni od dolge vožnje in raznih sitnosti. Potem smo si nekoliko ogledali naselbino in končno je bilo treba iti pogledat tudi za delom.

Podali smo se k delovodji premogovnika ter ga vprašali za delo. Povedali smo, da smo izkušeni rudarji in navedli kraje, kjer smo že delali.

Delovodja nam je pojasnil položaj v tistem rovu, da so imeli več stvari predelati in popraviti, da morajo še postaviti novo zgradbo in da bo zelo približno mesec časa preden bo vse izgotovljeno in nato bo začel rov obratovati.

Mesec čakanja se nam je zdelo nekoliko predolgo. Ker si nismo mogli pomagati, smo morali počakati na tisti čas, ko bo rov začel obratovati.

Od delovodja smo se podali v urad rudarske unije in tam oddali naše unijske karte. Uradniki so nam povedali, da bodo že skrbeli, da bomo takoj začeli delati kakor hitro bo rov odprt in da nam bodo pomagali, da se nam ne bo godila kakšna krivica v tem oziru.

Vrnili smo se domov, kjer smo povedali, kaj smo izvedeli glede dela. Teta se je začudila, ko smo ji pojasnili, da bomo morali še en mesec čakati. »To je malo preveč,« je rekla.

Teta je imela farmo v Naylorju, Missouri. Ko je izvedela, kako dolgo bomo morali še čakati na delo, se je odločila, da izkoristimo prosti čas in se podamo na farmo, ki je bila oddaljena okrog 150 milj od naselbine Marceline. Teta in njen mož sta se odločila, da bosta vzela s seboj le dvoje otrok. Jaz, njena sinova in hčerka smo ostali doma in si peljali.

Farmo sta dala v najem nekim ljudem in hotela sta videti te ljudi in obiskati stare znance in prijatelje, s katerimi sta pred leti živela na farmi. Kolikor nas je ostalo doma, smo si kuhali kakor smo pač znali, to je bila naša osnova za vsa dela.

Ker smo imeli dosti prostega časa, smo se podali na izprehod po naselbini in okolici. Tako smo vse pregledali in se dobro seznanili v novem kraju, v katerega smo se preselili. Ker nam je bilo ob večerih dolgočas, smo začeli igrati na karte. Jaz sem se moral še učiti; potem pa smo igrali vsakovrstne igre, ki so v navadi v Ameriki.

Potekla sta dva tedna, odkar sta odšla teta in njen mož na farmo, pa jih še ni bilo nazaj. Mislili smo že, da sta pozabila na vrnitev. Morali smo čakati, da se vrneta in naredita konec našemu dolgočasanju. Na trideseti dan po odhodu sta se vrnila in bili smo veseli, ker smo bili rešeni nadaljnje pestarije. Čeprav je bilo že pozno zvečer, nam je hotela teta skuhati večerjo. Prodajalne so bile ob nedeljah odprte in teta je nemudoma naročila hčerki, naj brž stopi v prodajalno in kupi potrebne stvari. Jed je bila hitro pripravljena in vsi smo se po dolgem času pošteno najedli.

Teti smo pripovedovali, kako smo kuhali in kako smo večkrat imeli smolo pri kuhi. Seveda se nam je pošteno nasmejala, ko je izvedela, kaj smo počeli doma v času njene odsotnosti.

Po enem mesecu našega prihoda v Marceline smo se ponovno podali do rovskega delovodje in ga vprašali glede dela. On nam je prav na kratko odgovoril, da bo vzelo še štirinajst dni preden bo vse pripravljeno. Kadar se bo rov odprl, bo obratoval s polno paro, kajti naročil za premog ima družba dovolj. Bili smo veseli, akoprav smo vedeli, da bo treba še štirinajst dni čakati, kajti delovodja nam je odločno povedal, da bomo potem stalno delali.

Teta je bila tudi vesela našega sporočila. Tistih štirinajst dni se bo še lahko potrpežilo, čeprav je bil že skrajni čas, da začnemo delati, kajti ves ta mesec dni ni noben prinesel centa v hišo, pač pa smo kar v dolarjih trošili, odkar smo se podali na pot in se preselili.

Naslednjih par tednov nam je kaj hitro poteklo in končno je nastopil zaželjeni dan. Zopet smo šli k delovodji in ga vprašali, kaj in kako. On nam je odgovoril, da se rov kmalu odpre.

Andy je dobil svoj prostor v rovu, jaz in moj bratranec pa skupnega. Delovodja je tako odločil, ker je mislil, da nimava še dovolj izkušenj pri delu v rovu.

Premog v tistem rovu je bil le tri čevlje visok. Plast kamna nad premogovno žilo je bila pa izredno debela, poldrug čevelj v nekaterih krajih. Kamen smo lomili s premogom in videti ga je potem odstranjevali. Plača je bila $1.11 od tone, od kamna so pa plačali 12 centov na vsako tono naloženega premoga, tako da smo zaslužili pri vsaki toni $1.23. Ker je bil premog prav nizek, se ni dalo kaj prida zaslužiti. Jaz in bratranec, ki sva imela skupni prostor, nisva imela toliko uspeha kakor drugi rudarji, ki so posamezno delali v prostorih. Prva dva tedna sva komaj deset dolarjev na teden zaslužila, včasih pa še toliko ne. Andy je precej več zaslužil, ker je imel sam svoj prostor in ker je bil star in izurjen rudar.

V tistem rovu sploh ni bilo prilike, da bi kdo kaj prida zaslužil. Tistih, ki so zaslužili $25 na teden, je bilo prav malo. Delali smo pa redno vse delovne dni, ker naročil je bilo dovolj.

Jaz sem redno hodil na delo, se mučil in ubijal za svoj vsakdanji kruh. V novi naselbini sem bil že peti mesec in v tem času sem se prilagodil razmeram.

Naslednje leto v mesecu januarju se je raznesla govorica, da izbruhne stavka organiziranih rudarjev, ki se morda razširi tudi na neunjijske rove, kjer so rudarji brez vsake zaščite. Začel sem resno misliti na bodočnost, ker sem čul in mi je bilo znano, da nekatere stavke trajajo več mesecev preden se stvar pobota. Prihranjenega nisem imel le 50 dolarjev in sklenil sem pisati teti v Missouriju ter vprašati, naj mi opiše tamkajšnje razmere. Biti v stavki dolgo mesece in brez prihrankov se mi ni zdelo prijetno, manj pa biti na hrani in stanovanju pri drugih ljudeh in delati dolgove, katere morda ne bom mogel nikoli poravnati.

Na pismo, ki sem ga pisal teti, sem dobil odgovor, da tam lepo gre delo, toda njen mož je vseeno vprašal v livarni, v kateri je bil zaposlen, ako bi mogel jaz dobiti delo, ako bi tja prišel. Delovodja je mojemu svak-u odgovoril, da ga bom dobil, ako ne takoj, pa v enem ali dveh tednih gotovo. Odgovor tete iz Michigana mi je bil všeč, kajti vedel sem, kam se bom obrnil, ako me sila nažene.

Ker sem se odločil odpotovati in se preseliti v Monroe, Mich., kamor sem bil dospel iz starega kraja, nisem hotel več odlašati, pa naj stavka izbruhne ali ne. Pustil sem delo v rovu in se preselil. Teta in njen mož Andy sta se tudi odločila, da se v slučaju stavke preselita z družino na farmo v Naylorju.

==IX==

Bilo je meseca februarja, ko sem se poslovil od sorodnikov, prijateljev in znancev v Marcelinu in me odpeljal proti državi Michigan. Po par dneh vožnje sem se vrnil v mesto, kamor sem bil dospel iz stare domovine in kjer sem kot novinec imel dosti neprilik. Med potom sem z vlaka opazoval razne pokrajine, naselbine in mesta, skozi katere smo se vozili. V Chicagu mi je bil rad dlje časa pomuditi in ogledati razne zanimivosti, toda ni bilo časa za to. V Chicagu sem moral prestopiti na drugi vlak in se odpeljati proti Toledu in od tam v Monroe, Mich.

Po dolgi vožnji sem srečno izstopil na postaji v Monroeju. Prav nič nisem bil v strahu kakor tedaj, ko sem prišel iz stare domovine. Bilo mi je vse znano in zato sem jo naravnost ubral po ulici in dospel na dom moje tete. Dal mi je v najem eno sobo in začel sem plačevati. Sam sem si kuhal, čistil in držal svojo sobo v redu. Na ta način sem nadaljeval svoje samostojno življenje.

Nekega dne sem šel v nekdanjo livarno, kjer sem vprašal delovodjo, če mi more preskrbeti delo. Dejal je, da ne, vendar me je potolažil z obljubo, da ga bom dobil naslednji teden.

En teden bivanja v Monroe je brzo pretekel. Potem sem se dobil delo, katero je neki delavec pustil. Ko sem delovodjo prišel v livarno, mi je delovodja rekel, da bom imel stalno delo. Tako sem bil zopet uvrščen med ostale delavce ter si v potu svojega obraza začel služiti svoj kruh.

Novo delo sem obdržal tri mesece in v tem času sem si počasi nabiral izkušnje in svoje delo precej dobro opravljal, kajti na teži sem izgubil par funtov. Delo je bilo pretežko in zato sem odšel. Kakor bi prišel do izkušenj dela. Predno sem mislil pustiti delo v livarni, sem poizvedoval za drugo službo ter končno tudi dobil v neki papirnici. Ko sem to trimesečno vajeništvo v livarni dobil delo v papirnici, sem bil preskrbljen z zaslužkom za naprej in zato sem brez vsake bojazni ostavil tekoče delo in se lotil drugega.

V papirnici se je delalo po deset ur na dan in delo je bilo dosti lažje nego v tisti zaprašeni livarni. Sicer mi je šlo nekaj dni bolj slabo izpod rok, zato mi je bilo težko, ker nisem mogel dela tako opravljati kakor izkušeni delavci. Bilo se pa z vsakim dnem bolje in jaz sem se v enem tednu popolnoma prilagodil razmeram. Na delo sem redno hodil ter delal šest dni v tednu.

Tisti čas se je začelo obratovati na bolje v vseh ostalih tovarnah. Brezposelni so laglje dobili delo, ko je nastopila pomladanska sezona in s tem so se razmere splošno izboljšale. Po dolgi zimi so nastopili za delavce zopet veseli dnevi in mnogo delavcev je dobilo delo. Poleg tega so se odprla dela pri gradnji novih poslopij, pri popravljanju in tlakovanju cest in na polju. Kdor je bil že več časa brez dela, je rad sprejel po enem ali drugem, da si je zopet nekoliko uredil svoje finančne razmere.

V papirnici smo delali na tri izmene in se vrstili. Nekega dne sem si zvil cigareto in prižgal, ne da bi se zavedal ravnateljeve varnosti. Sicer sem vedel, da je kajenje v tovarni strogo prepovedano, toda poskusil sem vseeno, misleč, da me bo nihče opazil. Na takem me je pa sam ravnatelj zasačil. Takoj sem slutil, da ne bo vse prav. Pričakoval sem, da me bo najhuje nagnal, kajti bo ravnatelj napravil z menoj. On je takoj poklical delovodjo in mu rekel, naj me enostavno odpusti iz tovarne.

Delovodja se je pokoril ukazu ravnatelja in površno me je še pošteno ozmerjal. Ko sem šel v glavno pisarno, da dobim izplačano, kar sem imel zasluženega, pa je prišel za mano in sporočil, da se je ravnatelj premislil. Povedal mi je, da je tako kruto ravnal v jezi, pa tudi zastrašiti me je hotel, da ne bi več kaj takega počel, kajti je strogo prepovedano, in da lahko pridem na delo naslednji dan. Nato sem šel domov, vesel, da nazaj v tovarno. Dospel si domov sem začel premišljevati, ali bi šel nazaj ali ne. Naposled sem se odločil, da ne grem več nazaj. Ker sem že lahko dobil delo drugje, sem upal, da bom še kaj primernega našel.

V par dneh sem res dobil drugo delo pri isti družbi, ki je lastovala še neko drugo papirnico v bližini.

Bilo je v vročem juliju, ko sem odšel na delo v drugo papirnico. Vročine je bilo zunaj precej prenašati, toda v tovarni je bila še hujša. Poleg razgretega zraka v tovarni nas je mučila tudi soparica. Bil sem zaposlen v oddelku, kjer se je iz varnice, iz katere se je izdeloval papir, mlela v kašo in v brozgo, ki se je razredčevala v vroči vodi. Delala sva po dva skupaj in kadar sva napolnila veliko posodo, v kateri se je brozga mešala, sva imela dvajset minut počitka na vsako uro. Seveda je bilo s tem delo olajšano, toda vročino smo morali vseeno prenašati.

Tako se je moje delo ponavljalo od dne do dne in po šest dni na teden. Delali smo osem ur na dan in plača je bila 50 centov na uro, štiri dolarje na dan. To je bilo za delavca, kakor sem bil jaz, že lep zaslužek. Preživljal sem se kakor se spodobi in še kakšen dolar mi je ostal za deževne dneve, toda tistega dela sem se kmalu naveličal in ga pustil. Za drugim delom pa nisem šel takoj, kajti hotel sem se odpočiti. Ker je bilo v vročih poletnih dneh, sem pohajkoval v okolici mesta in posedal v senci. Včasih sem se podal tudi na ribolov, s katerim pa nisem imel dosti sreče. Ako sem slučajno kaj ujel na trnek, je bila najmanjša ribica, da sem jo zlahka nazaj v vodo.

Po dveh tednih postopanja in zabavanja z ribolovom sem se zopet namenil, da pogledam za delom, katerega sem kmalu dobil. Začel sem delati na prostem, na progi železnice države. Delo je bilo v bližini mesta in se mi je precej dopadlo. Največ smo premeščali tračnice, pobirali izrabljene in polagali nove. Delovodja je bil dober človek in nas ni priganjal. Celo strinjal se je z nami, ko smo kritizirali kapitalistični sistem, ki tako slabo plačuje delavce v najbogatejši deželi na svetu. Samo pomagal nam je v tem oziru in mogel, ker je bil sam uslužbenec pri družbi, ki ga lahko vsak dan odpusti. Na progi sem delal dobra dva tedna in potem pustil delo, ker je bila plača premajhna. Za $3.20 na dan nisem hotel več delati.

Potem sem šel vprašat za delo v tisto livarno, v kateri sem delal, ko sem prišel nazaj v Monroe iz države Missouri. V livarni sem delo takoj dobil in začel delati ponovno in po devet ur na dan. Plača je bila 50 centov na uro in računal sem, da bom precej več zaslužil nego na progi.

Tiste dneve sem dobil pismo od svojega prijatelja, s katerim sva skupaj prišla v Ameriko, se razšla v New Yorku in se nisva potem več videla. On je bil odpotoval k bratu nekam v Pensylvanijo.

Prijatelj me je v pismu vprašal, kako je z menoj, če sem zadovoljen v novi deželi, kje delam, koliko zaslužim in še druge stvari je hotel izvedeti od mene.

Jaz sem mu nemudoma odpisal in mu naštel krize in težave, s katerimi se ubijam v občudljeni deželi. Nadalje sem mu pisal, da delam v nekem kotlu, ki ni nič boljše od tistega, o katerem je govoril gospod župnik. Končno sem ga prosil, naj mi takoj odpiše in ako tam kolikaj bolje kaže, bom pustil delo v livarni in prišel za njim.

Čez nekaj dni sem še dobil odgovor od svojega prijatelja iz rudarške naselbine Melntyre, Pa., kjer je bil največ zaposlen v rovu, toda tisti čas je bila stavka in on je bil že šest mesecev brez dela. Omenil je, da ne bodo morda pobotali v par tednih, vendar bo kmalu konec in da se bo zopet začelo. Svetoval mi je, naj še počakam in obdržim staro delo, kadar se bo v premogovnih roveh delo spet začelo. Omenil je, da bom lahko jaz tudi prišel.

Jaz sem navzlic svojega prijatelja upošteval in še nadalje redno hodil na delo v livarno. Prijatelju sem odpisal, da se bom ravnal kakor mi je svetoval.

V par tednih sem ponovno prejel pismo od prijatelja. Sporočil mi je, da je stavka končana in da se v kratkem začne z delom v premogovnih roveh. V pismu je tudi omenil, da bo delo težko dobiti, ker je dosti brezposelnih rudarjev. Zato naj storim kakor ko me je volja; on ne jamči, da bom dobil delo, ako pridem tja.

Odpisal sem mu, da bom delo v livarni še pustil in da v kratkem odpotujem v premogovno okrožje v Pennsylvaniji, potem pa naj se zgodi karkoli.

Urediti sem vse potrebno za odhod. Najprej sem pustil pečlarijo, katere sem se naveličal, ko se je nabralo preveč nezaljubljenih gostov — črvov in stenice. Potrebne predmete in obleko, ki jih nisem pač potreboval, sem izločil v kovčeg in ga poslal v Pennsylvanijo. Nato sem se poslovil od svojih prijateljev ter tete in njene družine, kupil vozni listek in se odpeljal v državo Pennsylvanijo.

Prijateljev, od katerih bi bila ločitev težka, nisem imel. V tistih časih si je človek pridobil prijatelje, ako je zahajal v razne prostore, kjer so prodajali prepovedano pijačo, žganje, vino in pivo. Take prostore se je množica zatekla in se je na galjone in galjone prodalo za lep denar. Nekateri so obogateli s prepovedanimi trgovino. Kdor je bil preveč, ga je oblast zaprla in kaznovala. Rekli so, da so imeli takšni razni izdajalci. Takih razmer se je bilo treba otresti.

==X==

Vlak, v katerem sem se odpeljal proti Pennsylvaniji, je vozil preko Clevelanda, kjer smo se ustavili le nekaj minut in potem zopet nadaljevali vožnjo proti Pittsburghu. Tu sem se moral presesti na drugi vlak. Po strmi vožnji smo dospeli v mesto Indiana, kjer sem se moral ponovno presesti na drugi vlak. Končno sem dospel v rudarsko naselbino Melntyre. Tu sem vstopil v neko trgovino ter vprašal, ako mi morejo povedati, kje stanuje moj prijatelj in dali mi potrebne informacije. Ko sem prišel do njegovega stanovanja, sem potrkal na vrata. Prišla je ženska, katero sem vprašal, če tu stanuje Janez Tork. Rekla je, da sem prav prišel, da je to hiša Janeza Torka in da je tudi njegov brat Louis, s katerim sva prišla skupaj iz starega kraja, pri njiju na hrani. Ona je bila namreč žena Janeza Torka in po izmenjavi nekaj besed me je povabila v hišo. Jaz sem stopil za njo v kuhinjo in jo pozdravil, da sem prišel iz Michigana in da sem Jožeta vprašal o delavskih razmerah.

Ona je rekla, da je Jože govoril o meni in ji povedal, da bom v kratkem prišel v Melntyre. Rekla je, naj kar počakam, ker bosta njen mož in njegov brat kmalu prišla z dela.

Ko sem sam sedel v sobi ter čakal pol ure, sem začel pospravljati in zlagati svoje stvari. Brat sta prišla in nato jima je ženska takoj povedala o mojem prihodu. Oba sta nemudoma odšla v sobo, kjer smo se pozdravili in vsi smo bili veseli snidenja po dolgem času. Lojzeta nisem videl že skoro dve leti, njegovega brata Janeza pa še več let ne; on je bil že star Američan in je bil odšel v Ameriko, ko sem bil jaz še prav majhen fantek. Z Lojzetom, ki se ni dosti spremenil, sva se takoj spoznala. On se ni nič pohvalil z delom pod zemljo. Rekel je, da ga hrbet in roke bolijo, ker se mora plaziti in kljuvati v premogovniku in težko delati.

Tudi jaz sem potožil svoje nadloge in jima povedal nekaj svojih doživljajev v času mojega bivanja v Ameriki — kod sem hodil, kaj sem delal in da sem že šestkrat preselil. Ko sta me brata zagotovila, da bom dobil delo, mi je bilo nekoliko lažje pri srcu.

Kmalu smo bili vsi zbrani okoli mize ter smo povečerjali okusno pripravljeno jed, ki nam jo je skuhala Janezova žena. Nazdravljali smo domu in se modrovali in zato sem želel ostati pri njim na stanovanju in hrani. Takoj sem se opogumil in vprašal Janezovo ženo, ako bi mogla še mene obdržati na hrani in stanovanju. Ker sem bil tako rekoč domač človek, mi prošnje ni odbila in jaz sem z veseljem ostal pod streho.

Naslednji teden po prihodu v novo naselbino sem že dobil delo v bližnjem rovu. Delovodja me je vprašal po izkušnjah in povedal sem, da sem delal v rovu sedem mesecev. On je pritrdil, da to zadostuje, nakar me je vpisal med druge delavce, ki so bili zaposleni v istem rovu. Jaz sem oddal svojo unijsko karto krajevni uniji in nato začel delati v novem rovu, v katerem sta morala dva delati v enem prostoru. Za tovariša sem dobil nekega Madžara.

To je bilo že deseta služba, ki sem jo menjal v času svojega bivanja v Ameriki. O tistih zlatih dolarjih, katere sem si v stari domovini slikal predno sem se odpravil na pot, ni bilo ne duha ne sluha. Že sem bil skoro dve leti v »obljubljeni deželi«, pa sem bil še vedno suh kakor cerkvena miš. Kakor hitro sem nekaj prihranil, sem že potrošil s potovanjem v druge kraje.

V tistem rovu se je delalo po štiri dni na teden. Zaslužili smo precej dobro, od pet do šest dolarjev na osem ur. Po treh tednih sem dobil drugega tovariša v prostoru. To je bil eden izmed rudarjev, ki so bili na hrani tam, kakor jaz in jaz sem bil bolj zadovoljen, ko sem imel rojaka za tovariša.

Imela sva izredno dober prostor in to nama je pripomoglo, da sva kakšen dan prav dobro zaslužila. Res, nekega dne sva nama je celo pripetilo, da sva zaslužila kar 25 dolarjev vsak! Ta enodnevni zaslužek se bo zdel marsikomu neverjeten, toda je resnica. Resnica je pa tudi, da nikdar prej in nikdar pozneje nisem več toliko zaslužil v enem dnevu in tudi ne verjamem, da bi še kdaj.

Rojak Janez, kateremu sem bil na stanovanju in hrani, je na jesen kupil dosti grozdja, ga stisnil in napravil nekaj sodov vina. Rov je dobro obratoval, na hrani je imel šest rudarjev, ki so dobro zaslužili in včasih so dobili obiske, pa je računal, da bo delal z vinom dobro kupčijo. Res ne motil v svojih računih, kajti kmalu, ko je vino nehalo vreti in se krekati v sodih, so začeli povpraševati, ako ima kaj »kisar«.

Janez se pa ni dosti oziral na to, kdaj bo vino dovolj močno, da bo razburjalo kri in delalo korajžo pivcem. Kakor hitro so rudarji, ki so bili pri njem na hrani, vprašali za vino, jim ga je on z veseljem prinesel in pridno pobiral dolarje. Janezu je bilo le za denar in na kakovost vina se ni oziral, samo da ga je spravil v denar.

V naslednjih dneh je nastala za Janeza prava zlata doba. Povpraševalcev za vino je imel čim dalje več. Čestokrat se je pripetilo, da so kar s silo zahtevali, naj jim da vina. Janez se pa tudi ni preveč obotavljal ter je z »vslijivcem« postregel z vinom, ki so mu ga drago plačali. Ob plačilnih dnevih je bil pa pravi »dren«, takrat so si ga še več privoščili nego ob drugih dneh in tako prisluženi denar je izginjal v druge roke, ki so znali bolj pravilno ravnati z njim.

Ko so bili vinski bratje že nekoliko nataknjeni, niso več gledali, kaj jim teče po žilah. Samo da je malo peklo in dajalo po alkoholju, pa so zvracali svoja usta in potem začeli zažirati svoje življenje. Taki družbi se tudi jaz nisem mogel vzdržati, da ne bi ob priliki plačal za vino in ga pil v družbi svojih veselih sostanovalcev. Toda vseeno sem se skušal brzditi, da ne bi preveč zašel v razbrzdanost.

Ker se je rov bolje delalo, je Janez podražil tudi stanovanje in hrano. Plačevali smo na mesec kar po sedemdeset dolarjev na mesec, polovico preveč, ker hrana ni bila nič izrednega.

Nekega nedelje se je zopet začelo popivanje v Janezovi hiši. Poleg sestanovalcev smo imeli prijatelje in še neke druge znance. Vsak je bil tudi gost na računih. Vino in harmonika sta igrala skupaj in kaj hitro vname veselje.

Začel se je ples, petje in popivanje, da je bil pravi dirindaj; drug drugega je skušal preglasiti. Vse trpljenje je bilo pozabljeno, noben ni bil več trpin-rudar, temveč vsi veseli vinskih bratje.

Kmalu je začel zabavati nekdo, ki je bil že zelo razgret od pijače in plesa. Tistemu rojaku so bili nadeli pridevek »Biguu &amp; Company« in to ime se ga je držalo, ko je bil enkrat uničen. Ko smo ga ukrotili, da ni več zabaval, sta se pa brata sprla, Janez in Lojze. Bilo je pozno zvečer, ko se je začel prepir in čedalje hujši je postajal. Iz prepira je sledil pretep: stoli so prevračali, kozarci so frčali preko glav in sledilo je ropotanje, ki sta si jih dajala drug drugemu. Kmalu sta bila vsa opraskana in krvava; ostali smo začeli miriti, otroci in žena so jokali in bili vsi zbegani. Končno smo ju vendarle umirili, se nista še nadalje kavsala in delila udarce.

Po tem dogodku je Janez povedal Lojzetu, da se mora naslednji dan odstraniti iz njegovega stanovanja. Ker sem proti temu protestiral in ga prosil, da ne dela prav, me je tudi razjezil in tudi meni je povedal, da moram pobrati svoja oblačila in oditi.

Po popivanju, plesanju in pretepu smo se kmalu razšli, ker jih je bilo zunanjo, so odšli naravnost v svoje postelje, toda domači smo se pa tudi odpravili spat.

Naslednji dan je odšel Janez na delo, jaz in njegov brat Lojze sva se pa preselila, kakor je nama ukazal. Pustila sva tudi denar za stanovanje in odšla drugam naselbine.

Par dni sva se lenarila in pohajkovala po naselbini ter čakala, da bova dobila več zaslužek izplačan. V pisarni sva povedala, da sva pustila delo, nakar so naju izbrisali iz knjige, v kateri je bil seznam vseh uposlenih rudarjev. Plačo so rekli, da bova dobila čez tri dni.

Napovedanega dne sva zopet odšla v pisarno, da prevzameva zadnji denar najinega zaslužka. Toda izplačilo nama je bilo ustavljeno. Ustaviti ga je bil Janez, ki sva mu bila še dolžna za hrano in stanovanje. Jaz sem imel dolg, Lojze pa okrog štirideset dolarjev. Dolg sva nameravala plačati preden odhoda iz naselbine, toda Janez nama ni zaupal, zato je ustavil izplačilo.

Ko so nama v pisarni povedali, kako in kaj, koliko so nama utrgali, sva odgovorila, da je vse prav in naj se Janezu le izplača, kar sva mu dolžna, čeprav bi bilo od tistega malo plačala. Ostanek so nama izplačali in midva sva končala delo v tistem rovu.

==XI==

Spet se je bilo treba pripraviti na pot. Kupila sva vozne liste ter se odpeljala v drugo rudarsko naselbino v Pennsylvaniji. Po parurni vožnji sva dospela med hribe in strme bregove. Vsepovsod je bilo opaziti ustja premogovnikov, ki so se odpirala in rasla kakor gobe po dežju. Ko sva opazila vse polno rovov, sva si mislila, da mora biti tu dovolj dela in zaslužka.

Vlak se je ustavil na postaji in midva sva izstopila ter odkorakala v naselbino, da pridemo v stik z rojaki. Kmalu sva prišla do naših ljudi ter jih vprašala o delavskem položaju v naselbini. Povedali so nama, kako se dela, koliko se zasluži, koliko naših rudarjev je tam zaposlenih in druge stvari.

Pri nekem rojaku sva dobila začasno stanovanje in drugi dan po najinem prihodu sva šla pogledat k nekemu rovu za delo. Dospela sva prav v čas, ko je delovodja v pisarni rovskega delovodja ter ga vprašala za delo. On naju je osorno pogledal, nato nekaj zamrmral, končno pa je odločeno odgovoril, da nima dela za naju. Rekla nisva nič, samo obrnila sva se in odšla proti najinemu začasnemu stanovanju in se namenila, da odpotujeva dalje v drugo naselbino, ki je bila oddaljena nekako tri milje.

Še isti dan sva pobrala svoje reči. Dobila sva nekega rojaka, ki naju je z avtomobilom popeljal v naselbino in v kratkem času sva dospela na cilj. Nato sva se podala k nekemu rojaku, da bi pri njem poizvedela podrobnosti glede nove naselbine.

Ko sva prišla pred njegovo hišo, naju je takoj povabil, naj stopiva noter, kjer smo se več pogovorili. Ko sva vprašala glede stanovanja in hrane, je takoj poklical ženo in ji povedal, kaj bi midva rada in da sva bež prišla tja za delom. Žena naju je ugajala in glede tega sva bila preskrbljena. Par dni pozneje sva tudi dobila delo in tako se je začelo najino življenje v novi naselbini.

V tistem rovu je bil premog visok do šest čevljev; nad premogovno žilo je bila plast kamena, ki je dala dosti nepotrebnega dela. Rov ni bil unijski, plačevali pa so od vozička, ne od tone. Za vsak naložen voziček je rudar prejel $1.40, koliko ton je pa šlo v voziček, nisem mogel dognati. Za 30 vozičkov sem zaslužil okoli šest dolarjev na dan, večjih tudi več, ako je rudar dobil dovolj vozičkov.

Delovodja je bil tudi priseljenec, po narodnosti Anglež, kot takemu mu ni bilo treba učiti angleškega jezika. Imel je dosti »otrok« in je rad pogledal v kozarec. Čestokrat je prišel k Resniku, kjer sva bila midva na stanovanju in kjer je dobil potrebno pijačo, ki mu je gladko tekla po žejnem grlu.

Rov je obratoval štiri do pet dni na teden in se je precej dobro zaslužilo. Lahko sem plačal stanovanje in hrano ter mi je ostalo nekaj »copakov« za druge potrebščine. Ko sva bila z Lojzetom uposlena v tistem rovu skoraj tri tedne, sva se sprla z delovodjo. To je bilo na najinem stanovanju pri Resniku. Igrali smo karte in pili vino. Začel naju je pikati in zbadati, češ, da gre premog nakladati v vozičke. Če ne bova pila, naju bo odpustil. Prijatelj Lojze je bil jezen, pa mu je odgovoril, naj si nabavi petelina in ga ujame v rovu, da mu bo premog izbiral med kameni. Delovodja je osorno z očmi premeril Lojzeta, rekel pa ni nič. On je večer za večerom zahajal k Resniku in tam zvracal z vinom napolnjene kozarce, pa bi bil rad, da bi bila midva zanj plačevala, da ga bova prosila in mu dajala za pijačo. Toda motil se je v svojih računih, da mu bova midva plačevala pijačo, ki jo je zvracal v svoje požrešno grlo.

Čez dva tedna sva pustila delo in se namenila odpotovati drugam.

Težko sva se poslovila od rojaka Resnika, pri katerem sva bila na hrani in stanovanju, kajti pri njem sva imela izredno dobro postrežbo. Resnikova žena je naju dobro razumela, da je treba dati rudarju, ki težko dela, tudi primerno hrano.

Po večerjih smo navadno igrali karte in se na ta način zabavali. Lahko trdim, da sem imel takrat najboljše življenje. Na tako dobrem stanovanju in hrani nisem bil nikoli več, ko sem se od tam preselil.

Po odhodu iz naselbine sem se večkrat spomnil na tiste dni, ko sem bil na hrani pri Resniku, kjer mi je gospodinja stregla kakor lastna mati, katero sem zapustil v stari domovini ter se večkrat spomnil nanjo.

Nekega dne sva se s prijateljem poslovila od Resnikove družine in se odpravila, da sva si pridobila v času bivanja v naselbi še ponovno podala na pot v drugo rudarsko naselbino. Izvedela sva, da tam premogovnik dobro obratuje in da je mnogo naših rojakov naseljenih.

Po parurni vožnji po železnici dospela na cilj. Ker sva imela tam nekaj znancev, ki so bili od tam doma kakor midva, iz štajerske fare pri Novem mestu, sva sklenila, da jih obiščeva. Kmalu sva jih našla in stari znanci so me po domače pozdravili. Povedali so nama, da delajo štiri do pet dni na teden in da bodo dela lahko dobili. Rov spada pod unijo in vsi rudarji so organizirani. Izmenjali smo še nekaj besed in potem sva jim rekla, da si morava poiskati potrebno stanovanje in hrano. Takoj so nama nekateri ponudili, da naju bo sprejel k neki slovenski družini, ki je že imela nekaj rudarjev na stanovanju in hrani. Tam sva res dobila, kar sva iskala.

Drugi dan sva se odpravila k delovodji ter ga vprašala za delo. On je dejal, da je dosti dela in da greva takoj na nočno delo. Ker se nama je zdelo, da je to precej sumljivo, sva se trenuta premislila in nisva hotela sprejeti dela.

Naslednji dan sem jaz dobil delo v nekem drugem rovu. Kakor hitro sem povedal drugim rudarjem, kje sem delo dobil, so začeli govoriti, da tam ne bom zaslužil, ker je prenizek premog. Zato sem sklenil, da si rov ogledam in šele potem, ko se bom na lastne oči prepričal, kako izgleda v notranjosti, se bom odločil. Moje želje sem povedal delovodji, ki me je potem spremil v rov. Premog je bil v resnici zelo nizek in bilo je tudi dosti vode. Delovodja sem rekel, da delo prevzamem in da bom začel delati, ko si kupim potrebno orodje. To je bila le pretveza, kajti sklenil sem, da se v tistem rovu ne bom mučil.

Prijatelj Lojze tudi ni primernega dobil in zato sva se odločila odpotovati v drug kraj. Poslovila sva se in se vrnila k staremu znancu Resniku, pri katerem sva bila na hrani. Lojze je sklenil, da gre delat v isti rov, v katerem je bil prej zaposlen, jaz pa nisem hotel vzeti starega dela in poslati istega delovodjo. Par dni sem še tam ostal, potem sem se pa namenil, da odpotujem nazaj na obrežje Erijskega jezera, v Monroe, Mich. Zasedel sem vlak in se odpeljal iz rudarske naselbine.

==XII==

Po večurni vožnji se je vlak ustavil v Monroeju in bil sem na cilju; dospel sem v staro mesto, od koder sem se že parkrat poslovil in zopet nazaj prišel. Iz tega bi se dalo sklepati, da je bil ta kraj zame najbližji, kajti vedno me je neka privlačna sila potegnila tja, kamor sem bil dospel iz stare domovine.

S postaje sem se takoj podal k tistemu rojaku, pri katerem sem bil že na hrani. Bila je nedelja, ko sem dospel v hišo starega znanca, ki sem ga dobil kar pri konju, katera mu je pripravljala njegova boljša polovica.

Pozdravili smo se in znancev je bilo kar precej, da je vnašalo veselje, da ne bom dolgo časa vztrajal v premogovniku in da se bom vrnil. Tu sem se tudi nastanil in ostal pri družini pod streho in na hrani.

Par tednov pozneje sem dobil delo v livarni, kjer sem delal pred odhodom v Pennsylvanijo. Takoj, ko sem prejel prvo plačilo, sem odštel potrebno vsoto za hrano in stanovanje. Gospodar in gospodinja, oba Štajerca, sta pokazala veselje ob obrazu in bila bolj prijazna z menoj. To je bilo razumljivo, kajti dolarji so napravili te mrke obraze vesele in dobro voljo.

Jaz sem redno hodil na delo v livarno vsak dan skozi zimo. Delo se mi ni zdelo pretežko in tudi vroče ni bilo, le hladno je prevleklo. Po treh mesecih dela v livarni sem izvedel, da se bo pričelo obračati na bolje in da se bo delo lažje dobilo, zato sem pisal prijatelju Lojzetu, kateremu sem pustil v Pennsylvaniji, kako je z delom v Monroeju, kje sem zaposlen in še nekaj drugih podrobnosti.

Po prejemu pisma mi je Lojze takoj odpisal. Vprašal me je, ako bi mogel dobiti delo v Monroeju. Ako je kaj prida, bi prišel s tovarišem, s katerim ima skupaj stanovanje. To je bilo v aprilu. Odpisal sem prijatelju, da bo najbolje, ako počakata dva meseca tam, kjer sta, ker nameravam pač, da bi tako dobila delo v Monroeju. V mesecu maju se je v resnici obrnilo na bolje in jaz sem nemudoma pisal Lojzetu, da sedaj lahko prideta, ker bosta delo dobila. Kmalu sem prejel odgovor Lojzeta. Napisal mi je na dopisnico par besed ter mi sporočil, da se bosta on in njegov tovariš podala na pot te naslednji dan.

V Monroe sta dospela drugi dan popoldne; jaz sem bil baš namenjen v neko prodajalno, pa sem ju srečal na ulici. Pozdravili smo se in Lojze mi je predstavil svojega tovariša, ki sem ga že poznal. Z njima sem se veselil, ko sem delal v rudarski naselbini. Po opravku v prodajalni sem ju odpeljal v hišo, kjer sem stanoval. Predstavil sem ju gospodarju ter gospodinji in povedal, da sta moja stara znanca iz Pennsylvanije. Pri tej družini sta dobila tudi hrano in stanovanje.

Naslednji dan, ko sem bil na delu, sta šla družinca z menoj v livarno, da vprašata za delo, ki sta ga dobila brez posebnih težav in od tistega dne naprej smo vsi trije skupaj hodili na delo, služili dolarje ter jih metali v »vrečo brez dna«. Tovarišema se ni dopadlo, ker sta bila v mestu prava »greenhorna«, nista mogla prebaviti; morala sta delati, dostikrat sta se, da bosta imela razmerke in morda se bosta tudi navadila. Hrana in stanovanje jima tudi ni bilo po volji, poleg tega pa sta se naveličala poslušati gospodarja, ki je vedno pripovedoval o »karah«, katere je stalno menjeval.

Naslednji teden sta pobrala šila in kopita in se preselila. Ne govarjala sta tudi mene, naj grem z njima, da bo bom več pri tistih ljudeh, ki verjamejo v črnovine in hodijo vsako nedeljo v cerkev ter verjamejo, da se da z molitvijo sprostiti sreča, delo, boljši časi in tako naprej. Naposled smo vsi trije sklenili, da si poiščemo drugo stanovanje in se preselimo od tistih ljudi. Rešiti smo se hoteli tistega neprestanega klepetanja versko fanatične žene in njenega moža, ki ni v tem oziru nič zaostajal za njo.

Stanovanje in hrano smo dobili pri neki hrvaški družini. Tam so že imeli nekaj rojakov na stanovanju in z nami se je dobro povečala, kar so že znali, da nam ne bo dolgčas. Na novi gospodar, Mike po imenu, je prodajal tudi vsakovrstne pijače, domačega žganja do lahkega piva, ki ga je sam varil. »Bodari«, so bili veliki prijatelji močne kapljice in razume se, da je Majk dobil dosti denarja od njih; bilo so mu tako rekoč molzne krave in jih je stiskal, da je čimveč izprežal iz njih.

Hrana v novem stanovanju je bila povoljna. Jedi je bilo dovolj na razpolago in vsakovrstnega priboljška, da smo si lahko postregli po mili volji. Poleg jedače je bilo dovolj pijače, ki pa ni bila pristeta k hrani. Plačevati smo jo morali posebej in tisti, ki je več popil, je moral tudi več odšteti gospodarju Majku. Pijačo, žganje, vino ali pivo je bilo treba plačati vsak dan, ko sta stanovanje in hrano. Tedaj se je šele izvedelo, kdo je največ popil. Majk je imel vse skrbno zapisano in na plačilni dan je veselo pomežikoval in čakal z jezikom, ko je prejemal denar od delavcev, ki so bili pri njem na stanovanju. Plačo smo prejemali vsako soboto in istotako tudi plačevali vsako soboto stanovanje in hrano ter pijačo, katero nam je Majk čestokrat vsiljeval, samo da bi več izvelkel od nas.

V livarni smo delali nekaj čez mesec dni, potem smo se pa dela naveličali. V vročih poletnih dneh se nam ni dopadlo in smo ga pustili. Nekaj dni smo postavali in lenarili, nato smo se zopet podali na lov za novim delom. Po enem tednu pohajkovanja in iskanja dela smo ga končno vsi dobili v neki papirnici. Delovodja je bil po narodnosti Poljak in nam je šel precej na roko.

V papirnici je bil osemurnik, toda obratovala je noč in dan in šest dni v tednu. Delavci smo se vrstili in izmenjavali v treh izmenah in plača je bila 50 centov na uro. To je bilo 1923, ko se je delo lahko dobilo tudi v drugih industrijah.

Mojemu znancu Martinu se delo v tovarni ni dopadlo in nikakor se ni mogel privaditi. On je bil navajen dela v premogovnikih in se je večkrat spomnil na svoje staro delo pod zemljo. Istotako se je tudi prijatelj Lojze večkrat spomnil na rudarsko delo. Oba sta trdila, da je v premogovniku bolje delati kakor v tovarni in da se tam tudi več zasluži.

Oba, Martin in Lojze, sta bila vneta prijatelja pijače ter sta denar, ki jima je ostal, ko sta plačala stanovanje in hrano, še posebej zapila in zapravila pri Majku. On je imel štiri dobre odjemalce, ki so drago plačevali brozgo, katero so pivci objemali brez pomišljanja po svojem grlu. Bili so tako navajeni na pekočo tekočino, da se ji niso mogli več ustavljati.

V tistem času je bilo dela dovolj, zato se bilo lahko pozabiti na pretekle krize; delo smo si začeli zbirati po mili volji. Kjer smo začeli delati, nismo imeli obstanka in tako smo iz čim dalje prebirali in tudi z denarjem nismo varčevali. Na ta način smo zapravili tiste dni, ko so bili v resnici nekakšni zlati časi v Ameriki.

V papirnici smo delali nekako mesec dni, nato smo pa zopet delo pustili in začeli pohajkovati po mestu in okolici. Po dveh tednih lenarjenja smo se odpeljali po cestni železnici v Detroit, da tam poskusimo z delom. Po dobri uri vožnje smo dospeli v veliko industrijsko mesto, kjer lastujejo avtomobilski magnati svoje velikanke tovarne, med katerimi je tudi svetovno znani Ford.

Najprej smo hoteli priti do rojakov, da bi nam dali neko ko pojasnila, kam se moramo obrniti. Odkorakali smo po mestu in prehodili številne ulice in opazovali razne znamenitosti. Odločili smo se, da vprašamo za delo pri Fordu. Pri našli hiši smo nameravali poizvedeti, kako je z delom pri Fordu in razmerah v Detroitu.

Nekako tri ure smo hodili po prostranem mestu ter izpraševali o delu in rojakih. Končno smo dospeli do neke slovenske družine, kjer smo upali, da bomo dobili potrebne informacije. Bil je Štajerec in smo se takoj spoznali z njim. Postregel nas je z žganjem, ki smo ga hitro popili vsak par čašic, da so se nam jeziki bolj razvezali in smo začeli pogovor, ki se je dotikal naše zadeve. Rojak je bil precej zgovoren in vprašali smo ga glede dela v Fordovi tovarni. On nam je povedal, da delo v par dneh gotovo dobimo, samo ako bomo hoteli delati. Nato smo ga še vprašali, ako bi nas hotel vzeti na stanovanje in hrano in dejal je, da nam prav rad ustreže. Ker je imel še nekaj delavcev na stanovanju in hrani, je hotel svoje dohodke še bolj pomnožiti z našo pomočjo. Pozneje smo izvedeli, da je tiste čase prav dobro iztržil lahkoverne pijance, ki so bili pri njem na hrani in stanovanju. Z žganjem in drugimi »pijačkami« je znal na privlačen način pripraviti brozgo, ki bi že po okusu zares odbijala, vendar je za več tisoč dolarjev zaslužil, ker so se na mučili nekateri, katerim se je zdel na limanice. Opeharjeni rojak se je jel in ponosno cepil v blato, iz katerega je s trudom in s prodajanjem pijače potem dobil več letih izbočka. Začeti je bilo treba znova in skušati pridobiti izgubljeni denar nazaj od delavcev, ki so bili pri njem na hrani in stanovanju. Ko smo bili informirani, da je butlegar, nas je tudi vsa volja minila, da bi bili pri njem na stanovanju, čeprav bi dobili delo pri Fordu; pri butlegarju nismo marali biti, kajti sklenili smo, da bomo imeli nekaj denarja za deževne dneve. Zato smo se od njega poslovili.

Našli časa smo še kolovratiti po mestu, nato smo se pa premislili. K Fordu nismo šli vprašat za delo, pač pa odšli nazaj na postajo cestne železnice in se odpeljali v Monroe. Sli smo k Majku in ostali pri njem na hrani in stanovanju. V par dneh sva z Lojzetom zopet dobila delo v neki drugi papirnici. Martin ni šel pa več gledat za delom, ker se je naveličal, da se vrne v premogovnik, ker se ni mogel privaditi delu v tovarni. Tako je nekega dne pobral svoja šila in kopita in odpotoval v naselbino, kjer je bil pred dobrimi časi zaposlen z Lojzetom.

V papirnici, v kateri sva z Lojzetom delala, je bil povsem drugačen sistem, kakor v oni, kjer smo prej delali. Delalo se je v izmeni delali osem ur, ponoči pa čez trinajst. Plača je bila 50 centov na uro, delali smo pa pet dni v tednu. Imeli smo dva prosti dneva v tednu, da smo se lahko pogovorili, kar smo v tednu zamudili. Kompanija nas je imela na vrvici, da se nismo mogli organizirati in jo prisiliti, da bi nam skrajšala delovne ure.

Z Lojzetom sva hodila v papirnico nekako mesec dni, nato sva pa delo pustila. Par dni sva pohajkovala po mestu, nato sva dobila delo na železnici. Pri novem delu sva bila zaposlena po osem ur dnevno in sva bila še precej zadovoljna.

Meni so vedno rojile po glavi vsakovrstne misli ter me vzpodbujale, da moram naprej in naprej. Zato sem se odločil, da v kratkem zapustim mesto Monroe ter odpotujem proti zapadu, dobiti v premogorovih ali pa v bakrenih rudnikih. Nagovarjal sem tudi Lojzeta, naj se obrne, da bo imel za vozne stroške in da bova skupaj odpotovala na zapad. On se je končno udal in privolil, da bo tudi on odšel z menoj na zapad.

Toda Lojzeta je zopet premamilo suho grlo; ko je prejel ponovno plačo, je preostanek takoj zapil, potem pa je brez denarja spet ostal. To se je ponavljalo teden za tednom. Lojze je delal po starem običaju, jaz sem pa štedil in hotel čimveč prihraniti in potem kar sam odriniti tja, kamor sem se namenil. Lojzeta sem še parkrat nagovarjal, naj preneha zapravljati denar in naj si toliko prihrani, da bo lahko odpotoval z menoj. Nekoč je kar vzrojil nad menoj, češ, kaj je meni mar, kaj on počne z denarjem, ki ga zasluži. Jaz sem spoznal, da pri njem nič ne opravim in da je vse prigovarjanje zastonj. Potrošil je vse in bil vedno brez denarja.

Nekega večera sva se do dobra skregala; seveda sva bila tudi oba pošteno natrkana. Morda da bi se bila tudi stepla, pa naju je brž nesla bila žena, da bi si delila krepke udarce. Naslednji dan sem se odločil, da vržem svoj namen. Uredil sem svoje prtljago, odšel nekaj v trgovino, kjer sem kupil vozni listek do mesta Marceline, Missouri.

==XIII==

Po kratki vožnji sem dospel v Toledo, kjer sem se presedel na drugi vlak in se odpeljal proti Chicagu. Tu sem moral čakati dobro uro, da je dospel vlak, s katerim sem se odpeljal naprej. Rad bi si bil ogledal mesto, pa sem se bal, da se ne bi morda izgubil in nato še vlak zamudil. Lahko bi se mi pa tudi pripetilo, da bi me kakšen potepuh dobil v svoje roke in me potem olajšal. Ker sem bil tujec v velikem mestu in se bal neprilik, sem ostal na postaji in se držal varnega mesta.

Končno je bil vlak pripravljen in jaz sem ga nemudoma zasedel. V nekaj minutah so bili vsi potniki v vlaku in nato se je začel pomikati naprej. Peljal sem se po progi družbe Santa Fe, ki gre skozi Kansas City in prav do Californije. Vlak je drvel preko države Illinois in mesto Chicago je bilo daleč za menoj, ko je privozil do države Missouri. Tam smo se peljali čez veliki most nad reko Mississippi. Ko je vlak prevozil most, se je ustavil na postaji v mestu Fort Madison, v katerem je par tovarn in v katerih se dobro dela, kadar so tudi drugod po deželi »dobri« časi. Tu je vlak stal le deset minut, nato smo pa zopet odrinili preko hribovitega ozemlja po državi Missouri. Privozili smo v rudarsko okrožje in naselbine so se prikazovale druga za drugo ob progi.

Vožnja se mi je zdela čim dalje bolj prijetna, kajti v kratkem času sem imel dospeti do mesta Marceline, kjer sem bil že enkrat zaposlen v rovu. Kmalu sem bil na cilju.

V Marcelinu je bilo par premogorov, ki pa so slabo obratovali od stavke l. 1922. Po stavki so nekaj rovov zaprli in mnogo delavcev je izgubilo zaslužek. S postaje sem se podal k ljudem, s katerimi sem se pred leti seznanil. Dobil sem jih pod krošnjo hruške, pod katero so se senčili v vročem dnevu. Pozdravili smo se in stisnili roke in oni so bili očividno veseli mojega nenadnega prihoda. Pričeli so me izpraševati, kaj in kako in jaz sem jim orisal svoj položaj in povedal, da potujem dalje proti zapadu. Medpotoma sem se ustavil v Marcelinu, da se snidem z znanci in prijatelji, ki sem jih zapustil v l. 1922.

Znano žensko sem vprašal, ako bi mogel biti pri njej na hrani in stanovanju, ker sem imel namen ostati nekaj dni v naselbini. Moji želji je bilo ustreženo in jaz sem ostal v naselbini dvajset dni. Prosti čas sem izkoristil z ležanjem pod sadnim drevjem na mehki travi. Denarja nisem imel dosti, v kovčegu pa sem hranil okrog polovno novo štirinajstno harmoniko, ki sem jo sklenil prodati. Denar, ki bi ga dobil za harmoniko, bi mi pač prav prišel za pot proti zapadu zelo prav. Del sem oglas v Prosveti in par dni sem že dobil nekaj pisem, v katerih so me kupci vprašali druge podrobnosti glede harmonike in koliko hočem imeti zanjo. Nekemu rojaku iz Kansasa sem tako odgovoril in on mi je za dogovorila za ceno $75. Ta rojak je hotel harmoniko prej videti in me je potemtakem, ko jo je videl, bil je plačal. Jaz sem njegov želji ustregel in mu jo poslal, da jo je lahko pregledal. Bil je zadovoljen z njo in mi poslal mi je zahtevano vsoto par mesecev prej sem za njo plačal $125, torej sem na topla čem v tem oziru napravil zelo slab biznis. Bil sem pa vseeno vesel, ker sem si kupil pomoč za potovanje proti zapadu. Čeprav nisem bil več angleškega jezika, me je veselo vleklo naprej; nič se nisem ustrašil in potoval sem iz kraja v kraj po širni Ameriki.

Nekega dne v septembru sem se poslovil od dobre ženice, pri kateri sem bil začasno na hrani in stanovanju. Zahvalil sem se ji za dobro postrežbo in ji obljubil, da jo bom obiskal, ako me bo pot zanesla nazaj v naselbino.

Na postaji v Marcelinu sem si kupil vozni listek do Salt Lake Citya, Utah, ter zanj plačal $88. V državi Utah sem mislil začeti z delom v premogorovih, kajti v tem delu sem bil najbolj vešč in sem pravil, da se v državi Utah precej dobro zasluži.

Vožnja v potniškem vlaku je bila udobna in tudi romantična. Lepi predeli sem se preko kanadskih puščin in nato dospel v hribovite kraje države Colorado. V Coloradu sem moral na neki postaji prestopiti na drugi vlak, nato sem pa zopet odpeljal dalje proti zapadu. Vlak je kmalu privozil v gorate pokrajine, kjer sem opazil vse polno rudarskih naselbin. Vlak se je le za malo časa ustavljal na postajah med strmimi bregovi, nato pa brzel dalje proti Salt Lake Cityju.

Končno se je ustavil na zadnji postaji in izstopil sem v mestu Salt Lake City.

Na postaji sem se hotel nekoliko informirati, zato sem skušal stopiti v stik s kakšnim človekom, ki bi mi malo pojasnil glede mesta, o delavskih razmerah in naših rojakih. Najrajši bi se bil ustavil v rudarskem okrožju, v katerem je naselbina Helper, toda vozni listek sem imel kupljen do mormonskega mesta. Kje je nekako sto milj oddaljeno od omenjenega mesta. Treba je bilo dalje, odkoder sem imel plačano vozovnico; sploh sem potoval kar na slepo brez računanja o tem, kaj vse me lahko doleti.

Blizu postaje sem opazil krojačnico, katero je obratoval neki Nemec. Odločil sem se, da pridem k njemu in ga povprašam, kaj in kako. Vprašal sem ga, kje je bivališče v mestu in izvedel, da mi je bilo vse dobro znano, da so mi informacije glede srebrnih in bakrenih rudnikov. Povedal mi je, da so srebrni rudniki oddaljeni deset milje, bakreni pa nekako dvajset milje in se nahajajo v hribovitem ozemlju. Dalje mi je povedal, da se delo lahko dobi. Dela so različna in tako tudi plača, ker plačujejo po izurjenosti. Plače v bakrenih rudnikih v bližini so od $4.50 do $6.75 in vseh se dela po osem ur in delo ni pretežko. Nato sem ga še vprašal glede premogorov in pojasnil je, da so oddaljeni nekako sto milj od mesta Salt Lake City in da sem se vozil mimo njih. Torej bi bilo tako kakor sem domneval, ko sem se peljal skozi rudarska naselja. Po končanem pogovoru sem se od krojača poslovil in se mu zahvalil za informacije. Nato sem se podal v mesto, da si ogledam razne zanimivosti. V tem mestu je sedež mormonovcev, ki imajo čudno vero in veličastni tempelj. Po nekaj urah tavajna po mestu sem se odločil, da odpotujem nazaj proti naselbini Helper, v rudarsko okrožje. Prišel sem do zaključka, da bi bilo najbolje, ako odidem v kakšno rudarsko naselbino in začnem z delom, kakršnega sem bil vajen.

Odšel sem nazaj na postajo in si kupil vozni listek do male naselbine Castle Gate med gorovjem. Imel sem dve uri časa do odhoda vlaka in vstopil sem v bližnjo restavracijo, katero je lastoval neki Italijan. Pri Italijanu sem se dobro okrepčal z makaroni in pečenko in potem odšel na postajo in tam čakal vlak, da se odpeljem v rudarsko okrožje. Vlak je v kratkem času pripeljal in odpeljal sem se v gorovje.

Po parurni vožnji sem dospel v naselbino Castle Gate. Bilo je že pozno v noč in zato nisem nikjer mogel dobiti prenočišča. Nekaj časa sem se sprehajal in taval po naselbini, nato sem odšel za progo in tam čepel na prostem ter med časom malo zadremal. Bilo je že pozno v jeseni in v hribih je bilo bolj mraz ko drugod. Komaj sem nekoliko zadremal, me je že stresel mraz in prebudil. Po slabo prespani noči se je vendarle zdanilo. Zbral sem se, malo opravil umedkano obleko in si otrli čevlje ter odšel na postajo. Tam sem vprašal rudnika, kaj bo odhod vlaka v naselbino Latuda, ki je oddaljena 13 milj. Uradnik mi je povedal, da bo vlak dospel šele ob desetih in odšel v smer, kamor sem bil namenjen. Ker me je začel zebsti, da ga je treba ponovno založiti, sem odšel v neko restavracijo ter se okrepčal. Tu sem ostal par ur ter se pogovarjal z lastnikom. Vprašal me je, odkoder prihajam in kam sem namenjen. Jaz sem mu povedal, da prihajam iz države Michigan, da sem prišel na zapad za delom in da čakam na odhod vlaka, s katerim se bom odpeljal do Latude. On je rekel, da se delo tam lahko dobi, ne pa stanovanje. Najbolje bi bilo, ako bi se vrnil med pečlarje.

Ure so potekale in končno je pripeljal vlak, s katerim sem se odpeljal. Po kratki vožnji se je vlak ustavil na neki postaji, kjer sem vprašal, kako daleč je še do Latude. Človek, ki sem ga vprašal, je bil rudar in povedal mi je, da nismo pol milje in da vlak ne vozi tam mimo. Odločil sem se, da jo bom kar peš ubral po gorski poti. Vzel sem pot pod noge in v dobri poldrugi uri sem dospel v rudarsko naselbino, ki leži med dvema visokima hriboma. Najprej sem vprašal za Slovence, katere sem kmalu našel. Ustavil sem se pred neko hišo, v kateri so bivali naši ljudje. Pri njih sem izvedel, da se bom lahko dobil, toda na stanovanju ne morem biti pri njih, ker ni dovolj prostora. Vseeno pa so mi dovolili, da sem pri njih ostal čez noč; naslednji dan so mi pokazali, kje bom lahko dobil hrano in stanovanje.

Najprej sem šel vprašat za delo, kajti to je bilo poglavitno. Ako dobim delo, bom tudi stanovanje in hrano si mislil. Če ne, bom raje šel drugam, ker bo treba naprej s trebuhom za kruhom. Odšel sem v pisarno, kjer so jemali in vpisovali nove rudarje. Tam so me vprašali, kako sem delal v premogovniku in čemu sem izkušen. Povedal sem jim, da sem delal v premogovniku v raznih krajih v Ameriki pol drugega leta. V pisarni so rekli, da imam dovolj izkušenj in takoj sem dobil delo. Še isti dan sem bil vpisan med ostale rudarje; moral sem se podvreči tudi zdravstveni preiskavi, katero sem dobro prestal. Kupil sem potrebno orodje, nato pa odšel vprašat k drugi slovenski družini za hrano in stanovanje, kar sem dobil in naslednji dan sem šel na delo v premogovnik.

Premogovna žila je bila v tistem rovu visoka šest čevljev, plasti kamna, kakršno sem videl v rovih v Ohiu in Pennsylvaniji, pa ni bilo. Strop je bil tako močan, da ga ni podpiral nihče. Ko sem jaz začel delati, je rov obratoval le tri do štiri dni na teden, toda zaslužili smo šest dolarjev na dan in tudi več na teden.

Rojak, pri katerem sem bil na stanovanju, je bil še mlad človek ter šele deset let oženjen. Poleg mene je imel še dva druga rudarja na hrani in stanovanju. Kmalu potem je eden odšel v druge kraje in ostala sva dva, ki sva hodila redno na delo.

==XIV==

Dva tedna sta pretekla, kar sem prišel v naselbino Altuda in delal v tamkajšnjem premogovniku. Šlo je precej dobro, zato sem želel, da bi kmalu začeli delati vsak dan. To so želeli tudi drugi rudarji, kajti vsi smo hrepeneli po večjem zaslužku.

Nekega dne, ko sva si obratovala, sva se doma pogovarjala o raznih stvareh. Nenadoma je nekdo močno potrkal na kuhinjska vrata. Janezova soproga je šla takoj odpirat novemu gostu in v sobo je vstopil neki rojak, ki sta ga oba poznala. Gospodar ga je po izmenjavi pozdravov vprašal, če me pozna, ker sem iz tistega kraja doma kakor on. Rojak me res ni poznal, čeprav je prišel iz iste fare kakor jaz, iz vasi Čovce pod Koroškimi hribi. Od doma je šel v rani mladosti, ko mu je bilo komaj 14 let. Bil je edini sin premožnega posestnika v Cerovcu pri Novem mestu. Ko je odpotoval v tuji svet, je doma pustil starše in sestre. Najprej se je klatil nekaj po Hrvaškem, služil za pastirja ter pasel koze in ovce. Pozneje je odšel nekam v Bosno, kjer je delal v šumi. V Bosni je ostal par let in si prihranil nekaj denarja, nato pa odpotoval v Nemčijo. V Nemčiji je dobil delo ter tam toliko časa delal, da je skupaj spravil potrebno vsoto, da je mogel odpotovati v Ameriko.

Njemu ni bilo treba iti za kruhom v daljne kraje, kajti bil je sin staršev, ki so imeli lepo kmetijo, na kateri bi bil lahko ostal in delal. Bil je lahko živel, zato je zapustil starše in dom ter odšel v neznani svet.

V Ameriki je prepotoval vse države in delal v tovarnah, v premogovnikih, v bakrenih, srebrnih in zlatih rudnikih, po šumah in koderkoli se je dalo. Ko je delal v zlatih rudnikih v državah Colorado in Kaliforniji, je imel mnogo denarja, ker prodajal je dosti zlate rude, toda pozneje je vse zapravil. Največ je potrošil za pijačo, ker je bil pijanec. Često mi je pripovedoval, da je že imel več denarja kakor je vredna njegova rojstna vas Cerovec in vse polje v okolici; da je samo zlate rude prodal za čez štirideset tisoč dolarjev. Kadar je delal pri kontraktnih delih, je zaslužil celo $600 do $800 dolarjev na mesec. Seveda mu pri zapravljanju denarja tudi ni manjkalo vesele družbe.

Pred leti se je bil oženil in z ženo sta imela tri hčerke. Dal jih je v šole in vse tri so se izučile raznih poklicev. Ena se je izučila računovodstva in knjigovodstva ter je bila tudi izkušena tipkarica, druga se je izučila za bolniško postrežnico ter je bila zaposlena v neki bolnišnici, najdaljša se je pa še naprej učila. Z ženo nista več skupaj živela. Zaradi nesporazuma in drugih okoliščin sta prišla v tako veliko nasprotje, da sta sklenila iti narazen. Ko sva se midva sestala, je bil že osem let razporčen in glavni vzrok ločitve je bila ženina nezvestoba.

Rojak je v par dneh dobil delo pri isti družbi in v istem rovu, kjer sem jaz delal. Gospodar, pri katerem sem bil na stanovanju, je bil njegovega prihoda vesel in rad bi ga bil vzel na stanovanje, ker je računal s tem, da bo večino svojega zaslužka pustil pri njem. Oba, gospodar in gospodinja, sta imela rada na hrani in stanovanju take može, ki so brezmiselno trošili denar in ga razmetavali za pijačo, ker sta s tem množila svoje dohodke.

Preteklo je par tednov, kar je bil prišel rojak v Latudo za delom in povedal mi je, da bo šel pogledat za delom v drugi rov, ki je bil eno miljo oddaljen od rova, kjer sva bila zaposlena. Ko mi je razodel svoje misli, sem sklenil, da se ga bom držal, ker sem v njem videl moža, ki je nekaj poizkusil in tudi nekaj ve.

Naslednji teden sva že odšla v drugo naselbino. Delo sva dobila že prvi dan, hrano in stanovanje pa v neki kempih, ki je bila last družbe. Obratovala jo je neka irska družina. Na stanovanju nas je bilo okoli 25 rudarjev, med nami tudi delovodja in njegova žena z otroci, ki sta jih imela kar osem, tako da sva bila z rojakom večkrat lačna nesita. Stanovanja in hrane se ni dalo dobiti drugje in zato sva bila prisiljena ostati pri Ircu v kempu, ako sva hotela obdržati delo v rovu.

Za hrano in stanovanje smo plačevali po šestdeset dolarjev na mesec. Kakor sem pozneje izvedel, je imel pri stvari tudi delovodja prste vmes in tudi on je vlekel denar od nas na poseben način. Družba je dala Ircu vsega dovolj na razpolago, da bi morali vsi, kar nas je bilo na hrani, imeti dovolj jesti, toda Irec in delovodja sta na skrivaj prodajala potrebščine, ki so bile nam namenjene. Delala sta denar, ko sta prodajala nam namenjeno hrano, mi smo pa stradali in vrh tega plačevali lepe dolarje za prikrajšano hrano.

Kamor sem prišel in koder sem hodil, povsod sem naletel na razne goljufije, ki so na spreten način živele na koži drugih ljudi.

V rovu se je delalo tri do štiri dni na teden in smo dobro zaslužili. Ako bi delal vsak dan in ako bi bil dobil dovolj vozičkov, bi bil brez večjega truda zaslužil šestdeset do osemdeset dolarjev na teden. Premogovna žila je bila visoka okoli pet čevljev, strop močan in zato je bil premog čist in s kamnom ni bilo opravka. Podpor pa tudi v omenjenem rovu ni bilo treba postavljati, ker je bil strop dovolj močan. Ker ni bilo teh ovir, smo dobro zaslužili.

Delala sva že par tednov, ko naju je začel delovodja zbadati in brez vsakega vzroka nadlegovati. Vsakikrat, ko je prišel pogledat v najin prostor v rovu, je vreščal in sitnaril. Vprašal sem tovariša, kaj vse to pomeni. Odgovoril mi je, da jaz, ki sem delal v unijskih rovih, ne poznam trikov, ki so v navadi in v vseh rovih države Utah.

Delovodja bi rad od naju denar, da bi mu na plačilni dan dala vsak pet ali deset dolarjev. On je tega vajen, ker so ga tako naučili bedasti petolizniki, ki se mu hočejo prikupiti s podkupnino. Ker na plačilni dan ni od naju nič dobil, se huduje in sitnari, da naju s tem opomni. Plačevati bi mu morala tudi za pijačo in še mu na ta način dobrikati. Ako bi tako ravnala, bi bil najin prijatelj.

Tovarišu sem odgovoril, da mi ni nič novega povedal; čeprav nisem dolgo v Ameriki, mi je znano, da “bosi” pobirajo denar od delavcev. Takih slučajev sem poznal več, ko so nekateri na umazan način dobili delo in ga tudi držali.

Sklenila sva, da ne bova dolgo delala v tistem rovu. Šla bova v srebrne rudnike, ter se za vselej otresla pijavke, ki hoče živeti na najini koži. Par tednov sva še delala v premogovniku, zaslužila sva pa dosti manj kakor drugi premogarji. Vozičkov nisva mogla dobiti, hočem reči, da so jih drugi imeli dovolj. Torej sva že občutila pest delovodje, kajti on je tako ravnal, da so oni, ki so mu plačevali za pijačo in mu tudi dajali gotov denar, dobivali dovolj vozičkov, midva, ki se nisva hotela ukloniti, sva bila prisiljena pustiti delo v rovu.

Kakor sva se bila domenila, tako sva tudi storila: pustila sva delo in odpotovala iz naselbine. Predno sva se podala dalje, sva se pomudila v bližnji naselbini, pri družini, kjer sva bila prej na stanovanju. Po dveh dneh postajanja in popivanja sva se končno poslovila in neki voznik naju je odpeljal v bližnje mestce Helper.

Voznik je bil uslužbenec nekega trgovca iz Helperja in naju je peljal do njegove trgovine. Tovariš ga je imel že precej pod kapo, da ni skoraj vedel, kje je. Tisti trgovec je bil naš rojak in je imel na razpolago tudi pijačo, zato sva se pri njem nekaj časa zadržala ter la ponovno poskusila pijače, ki nama jo je trgovec ponudil. Tovariš je pil preko mere in noge sva mu odpovedale. Od tega trgovca sva se podala v neki hotel in tam prenočila ter se dobro naspala.

Naslednji dan sva šla na postajo in si kupila vozna listka do Salt Lake Cityja. Po štirurni vožnji sva srečno dospela v mormonsko mesto. S postaje sva se odpravila v mesto ter v nekem hotelu najela sobo, plačala vnaprej in nato odšla k tovariševim znancem in prijateljem, ki jih je imel še iz selitve v mesto. Skoro na vsakem oglu sva naletela na njegove znance, največ na butlegarje, ki so ga poznali že iz časa, ko jim je nosil dosti denarja. Butlegarji so bili njegovi prijatelji le tedaj, ko je imel denar; ako je prišel k njim brez cekina, so ga kmalu iznebili ali niso sprejeli, tudi z brco v zadnjo plat, da je zletel skozi vrata. Na ta način so ravnali butlegarji z novimi odjemalci; vsak je moral prinesti gotov denar, da je lahko kaj kupil.

Po korakanju skozi mesto sva zavila v stransko ulico in dospela k nekemu butlegarju in njegovim tovarišem znancem in o katerem mi je že večkrat pripovedoval. To je bil neki rojak, kateremu sem bil predstavljen ter sem vstopil v njegovo prostore. Ta rojak je povabil neko dekle in z njo je prinesel dve ali tri druge hčerke. Ena se je kmalu omotila, druga je pa ostala pri materi in pri očetu ter mu pomagala pri njegovem poslu; prodajala je pijačo, je pa precej drago prodajal; majhen kozarec žgane pijače je stal petdeset centov in je umno, da je rojak delal lep dobiček s pijačo.

Hčerka njegove žene se je spretno sukala v gostilni. Imela je zelo kožnati; bila je srednje postave in vitko dekle, s svojimi plavimi očmi je pa znala tako pomeriti in tako zapeljivo pogledati, da se mladi moški kar ustavljali in mogli njene lepote pogledati. Zato si je marsikateri mislil, da bi Rožika zasnubil, toda ona si je želela ženina iz nekoliko boljšega stanu, ne capinov, ki so bili večinoma brez cvenka. To so vedeli, ki so poželjivo pasli svoje oči na njeni vitki postavi, tudi razumela je.

Tovariš ji je večkrat zatrjeval, da ji bo našel in pripeljal takega fanta, da bo zadovoljen z njim in da bo vreden stopiti z njo v zakon. Toda vse njegove obljube so bile prazne, kajti takih fantov, kakršne si je Rožika želela, je bilo malo. Največ je bilo lahkomiselnih, ki so bolj osirali na pijačo nego na mlado dekle, o čakala na ženine.

Rozika je verjela tovariševim obljubam. Kadar je dospel k rojaku-butlegarju, je vedno našel kakšen izgovor in tako Roziko potolažil, češ, da je že čas in da ji zagotovo nekega dne pripelje ženina. Rozika je bila precej lahkoverna. Tovarišu je verjela in tako so tekli dnevi, ona pa je čakala srečnega dne, ko bo dobila svojega ženina.

V Salt Lake Cityju sva ostala štiri dni. V tem času sva prehodila številne ulice ter se spoznala z rojaki, ki so se nahajali v mestu in med katerimi jih je bilo največ brezposelnih. Tovariš se je seznanil z nekim starim Rohnianom, ki je že v Ameriko prepotoval in delal v različnih industrijah. Omenjeni rojak se je pisal Papež in je kljub svojim 60 letom izgledal čil in zdrav. On je znal čuvati drugače nego rojak, ki sem jih poznal. Delal ni dosti in tudi zaslužka ni nosil butlegarjem, pri katerih so drugi kupovali strupeno brozgo. Delal je po malem in se selil iz kraja v kraj. Čeprav ni mislil na prihranke, ni razmetaval denarja kakor nekateri drugi.

Papež je nama svetoval, naj greva za delom v rudnik, ki je bil od mesta oddaljen nekaj štirideset milj. Rekel je, da bova delo lahko dobila in da se nahaja glavni stan družbe v mestu. Zato se je tudi ponudil, da bi gre z nama prav do pisarne. Njegov nasvet sva sprejela in vsi trije smo se napotili v tisto pisarno, kjer sva vprašala za delo in ga takoj dobila. Vpisali so naju med druge rudarje ter dali vsakemu karto za brezplačno vožnjo na truku do rudnika, ki se je nahajal visoko v hribih.

Petega dne najinega bivanja v mestu sva se odpeljala za delom v rudnik. To je bil srebrn rudnik in se je imenoval Cardiff Mine. Po cestni železnici sva se vozila do Midvilleja, kjer je bila rudotopilnica, od tam pa s trukom dalje proti rudniku. Pridružil se je nama neki Poljak, ki je tudi dobil delo pri isti družbi kakor midva. Vožnja je bila jako slaba, ker so bili v nekaterih krajih veliki zameti, da je truk komaj prevozil skozi. Na poti smo opazili mnogo rudnikov, ki so bili last manjših družb. Tedaj je bila najhujša zima, kajti bilo je deset dni pred božičem. Jaz sem komaj čakal, da pridem na cilj, toda truk se je v nekem kraju ustavil in ni mogel več dalje po slabi, zasneženi cesti. Voznik si je na vse načine prizadeval, da bi pridrval truk do rudnika, toda vsled zametov se je moral ustaviti in mi smo bili prepuščeni sami sebi, da nadaljujemo pot proti rudniku, ki je bil oddaljen štiri milje od tam, kjer je truk odpovedal. Tovariš, Poljak in jaz smo vzeli pot pod noge proti rudniku. Bila je prava krizeva pot, kajti težko smo rinili naprej preko silnih zametov, ki jih je prejšnje dneve nagrmadila ostra burja. Toda omajali nismo in končno smo skrajno utrujeni vendar dospeli do srebrnega rudnika.

Šli smo v rudniško pisarno, kjer smo dobili delovodja in ravnatelja, Irca po narodnosti, ki sta nas izpraševala glede izkušenj pri delu pod zemljo. Poljak in tovariš sta kot stara in izkušena rudarja dobila primerno delo, mene, ki nisem imel dosti prakse kot rudokop, pa so uporabili kot nalagalca rude in potiskača vozičkov. Plača za to delo je bila $4.75 za osem ur dela, tovariš in Poljak pa sta prejemala 50 centov več. Za hrano je skrbela družba, kateri smo morali plačevati dolar na dan, kar so nam odtrgali od plače na plačilni dan.

Isti večer, ko smo bili vpisani med rudarje, smo dobili tudi potrebno večerjo, nato pa odšli v odkazano sobo k počitku. Postelje so bile precej umazane in vsak, ki je želel delo v tiste hribe, je moral tudi odejo s seboj prinesti, sicer bi bil brez nje.

==XV==

Naslednji dan po prihodu v visoke hribe sem začel z novim delom v srebrnem rudniku. Tovariš in Poljak sta kopala rudo, jaz pa sem bil zaposlen pri potiskanju vozičkov ter imel pomočnika. Rudo so nakladali spet drugi delavci. Kadar je bil voziček poln, sva ga s tovarišem potegnila ven in nato praznega potisnila v prostor. Poln voziček sva potiskala naprej po tračnicah do strelilnika, v katerem sva stresla rudo. Strelilnik je bil 120 čevljev globok, spodaj so pa rudo zopet nalagali v voziček in jo odvažali dalje s konji. En konj je peljal po tračnicah osem do deset vozičkov naenkrat in zopet do nadaljnjega strelilnika, iz katerega so šele nalagali rudo na truke in jo odvažali v topilnico v Midville.

Delali smo vsak dan in tudi ob nedeljah, ker v tistih oddaljenih hribih ni bilo nobene cerkve, kamor bi bili hodili molit in tožit svoje muke, kar nam itak ne bi bilo nič pomagalo. Rudarji se nismo na pobožnost ozirali, ker smo dobro vedeli, da z molitvijo si ne bomo nič zaslužili. Med hribi je bilo vsepolno rudnikov, malih in velikih, rudarji smo pa le gledali, kako bi več zaslužili. V nekaterih je bilo zaposlenih deset rudarjev, v večjih pa do petdeset. Delo se nam je dopadlo, ker je bilo lahko. Delovodja je prišel v prostor, kjer smo delali, le po dvakrat na dan. Glavna njegova skrb je bila, da nas je nadzoroval nekaj minut in pokazal, kako se mora delati. Kakor rečeno, smo bili zaposleni osem ur dnevno, na družbi pa smo imeli tudi pol ure oddiha, da smo použili prigrizek. Meni se je ta sistem dopadel, ker nisem bil še nikjer prej zaposlen, da bi imel plačan tudi tisti čas, ko sem prenehal z delom in použil prigrizek. S tovarišem sva redno hodila na delo, ker sva hotela izkoristiti priliko, da bi čimveč zaslužila. V par mesecih sva si bila že prihranila par sto dolarjev vsak, ki bi nama prav prišli, ako bi po kakšnem naključku izgubila delo. Ko je tovariš imel čez dvesto dolarjev prihranjenih, se je naveličal dela. Postal je nestrpen in ni imel več obstanka. Kar vleklo ga je nekam dalje, kajti tisti prihranjeni dolarji so ga tako pekli, da jih ni mogel več držati. Še sanjalo se mu je o prijetnih dneh, ki jih bo imel pri butlegarjih, ko bo zvracal žgano pijačo v suho grlo in pri tem pozabil na prestano trpljenje. Prej je že pisal prijatelju, ki je delal v premogovniku v Iowi. Vprašal ga je glede dela in kmalu prejel odgovor, da se delo lahko dobi, samo ako ga hoče. Čez nekaj dni se je poslovil in tako sem izgubil prijatelja. Jaz sem ostal na starem mestu in za tovariša sem dobil drugega rojaka, ki je delal prvi štiri dni. Ta rojak je delal v tistih hribih že okoli dvajset let. Pisal se je Frank Sršić in doma je bil blizu Toplice v Beli Krajini. Čestokrat me je podražil, češ, kadar bova odpotovala v stari kraj in prinesla dosti denarja, bova šla v Stopiče na krstni dan ter se tam postavljala z denarjem, ki sva ga zaslužila pri kopanju srebrne rude v Ameriki.

Prijatelj Sršić je rad igral karte, najbolj je bil pa vnet za “poker”. V njegovi družbi sem se tudi jaz naučil iger, ki jih nisem prej nikdar igral. Sprva sem igral z malim denarjem, tako da nisem dosti izgubil. V par tednih sem znal že dobro igrati, toda vedno sem izgubil in tako je precej dolarjev izginilo iz mojega žepa pri kvartanju. Končno sem izpregledal, da s kvartanjem ne bo nič in sem ga opustil. Sršić je pa še nadaljeval z igranjem, ker je skoro vedno dobil. Rad je poudarjal, da ima dvajsetletno prakso in zato tudi srečo pri igri. Dostikrat je priigral tristo do štiristo dolarjev na mesec, a je vse zapravil, kajti bil je tudi prijatelj alkoholnih pijač in butlegarjev, katerim je nosil denar. Razume se, da so bili tudi drugi deležni dobrot in jim je plačeval pijačo, kadar so se zbrali v veseli družbi. Večkrat je šel v Salt Lake City, kjer je našel sebi enake pivske bratce, da so se potem vsi skupaj kratkočasili na razne načine. Obiskovali so prostitutke in se v njih družbi veselili in zabavali.

Po parodnevnem veseljačenju je bil Sršić suh in potem je moral nazaj v hribe in obnoviti staro življenje. Zapet je začel z igranjem in mukami rudarje in potem njih denar zapravil v par dneh. Tako je živel Sršić, ki je denar dobil na lahek način in ga potem brezmiselno zapravil.

Delal sem dalje v rudniku in si hranil prisluženi denar. Nekega dne sem se pri delu poškodoval. Po žlebu, po katerem smo nakladali rudo, je priletel droben kamenček in me zadel pod levo oko. Sedel sem se kakor bi bil zadet od krogle iz puške. Kri mi je kar curljala iz rane, kakor teče iz tanka z roko in se urna odpravi v šobo, kjer sem se umil in potem odšel v pisarno, kjer sem dobil prvo pomoč. Obvezal me je računovodja, ki je v tem oziru imel precej izkušenj.

Naslednji dan sem šel v Salt Lake City k zdravniku, ki je rano pregledal, izpral in namazal z neko rdečo tekočino, ki je tako pekla, da sem kar poskakoval. V mestu sem ostal nekaj dni in šel tudi oglasil pri tistem rojaku-butlegarju, ki sem ga omenil v tem spisu. Komaj sem vstopil v sobo, so me že spoznali. Vprašali so me, od kod prihajam, kar sem jim pojasnil. “Gostilničar” se je smehljal in tudi Rožika me je prav zapeljivo gledala. Jaz s svojimi plavimi očmi. Nato je pa še žena prišla iz kuhinje, ko je slišala pogovor v slovenskem jeziku. Bila je vesela, ko je izvedela, da je prišel v gostilno slovenski gost.

Rojak me je vprašal glede prijatelja, če mi piše in druge stvari. On je namreč že vedel, da je odšel proti vzhodu za delom. Povedal sem mu, da je zapustil lovi in se preselil v West Virginijo, kjer se mu baje da na premogovniku prišlo kmalu nazaj na zahod.

Pri rojaku se nisem dolgo zadržal; po kratkem razgovoru sem se odločil, da grem v gledališče in tam preženem nekaj časa, ki sem ga imel na razpolago. V gledališču sem se precej časa zamudil, potem sem pa zopet odšel v hotel in prespal nadaljnjo noč. K zdravniku sem redno zahajal in po desetih dneh je dejal, da ni več nevarnosti, da se je rana zacelila in da se lahko vrnem v hribe. V času, ko sem se jaz nahajal v mestu, je v hribih snežilo in razsajali so silni viharji. Strici dni in štiri noči je trajal divji ples. Vseeno sem se s cestno železnico odpeljal v meste Midville. Od tam sem bil namenjen dalje z avtobusom, ki je vozil v hribe, toda avtobus ni mogel prevažati vsled silnih zametov in plazov, ki so ceste v nekaterih krajih na debelo zasuli. Nekega rojaka sem vprašal, kdaj bo bus ponovno začel voziti, odgovoril mi je, da še čez štirinajst dni; toliko časa bo vozilo odprto bodo očistili. Ker nisem maral čakati v Midvillu, sem se odpeljal po cestni železnici zopet nazaj v Salt Lake City. Po kratki vožnji sem zopet dospel v mormonsko mesto in odšel v isti hotel, kjer sem prej prenočeval. Nezaželjeni počitek sem imel pet dni zaradi slabega vremena. V teh dneh sem pogosto zahajal v rojakovo gostilno, kjer sem izvalno kramljal z Rožiko. Govorila sva tudi o ljubezni in čustvenih stvareh in se ji dopadla. Ona ni dosti odgovarjala, pač pa me je tako zapeljivo pogledovala s svojimi plavimi očmi, da mi je bilo v resnici toplo v srcu. Čez pet dni sem se poslovil in odšel nazaj v hribe. Tam je bilo treba delati mesec dni znova, da smo odkopali in izvozili sneg s ceste, postavili novo poslopje in uredili vse potrebno, da smo dobili delo. Ker nismo imeli konj, smo nakopamo rudo kar v rudniku kopičili, nekaj smo jo pa natresli v globoke rudo-strelnike. V tistem času smo bili tudi zaposleni pri zamemljanju jamških odprtin. To delo ni bilo nič kaj varno in moral sem biti skrajno previden. Lahko bi se bil utrgal strop in nas pokopal pod seboj, zato smo z delom počasi nadaljevali, ker glavna stvar je bila, da napravimo vse trdno in varno. V tem času sem prejel pismo od prijatelja iz West Virginije, v katerem mi je sporočil, da se kmalu vrne na zapad, da je že pustil delo in da se pripravlja na dolgo pot. Po tem je preteklo par tednov in od njega ni bilo nič več glasu.

Delal sem redno vsak dan in tako tudi Sršić, ki je v prostem času kvartal s tovariši. To bi bil novinec pri kartah. Sršić pa je bil mojster in je vedno dobival. Prigrani denar je skrival v rudniku, ker ga ni hotel nositi s seboj.

V maju se je vrnil prijatelj iz West Virginije v srebrne rudnike. Dobil je kontraktno delo in tovariša, s katerim sta delala v skupnem prostoru. Zaslužila sta deset do trinajst dolarjev vsak na dan in prijatelj je rekel, dokler se bo le kaj delalo v srebrnih rudnikih, da ne bo več zapustil zapada in hodil drugam za delom. Toda po šestih tednih se je že naveličal dela in odšel v druge kraje. Pred odhodom je rekel, da bo šel najbrž v Montano v zlate rudnike. Tam je že delal in si tudi znal prisvojiti kos zlata ter ga potem prodati in spraviti v denar. Zato se je vlekel rumeno zlato, s katerim je hitro prišel do lepega denarja. Ker sem delal v teh hribih že sedem mesecev, se mi je tudi jaz pričel pripravljati za odhod. Čekov sem imel že čez $800 in par sto dolarjev v neki banki.

==XVI==

Bilo je v avgustu, ko sem zapustil hribe ter odpotoval proti vzhodu, v Monroe, Mich. V Salt Lake Cityju sem se zamudil samo pet dni. Kupil sem si potrebno novo obleko in vsega skupaj potrošil okoli dvesto dolarjev. Nato sem zapustil lepo mormonsko mesto ter se odpeljal proti državi Colorado.

Po dolgi vožnji preko hribovitega in skalnatega ozemlja sem se ustavil v Pueblo, Colorado. Tu sem ostal en dan in v tem času sem si ogledal mesto in posetil par gledališč. Naslednji dan sem pa zopet odpotoval dalje proti Kansas Cityju. Vožnja se mi je zdela prav prijetna, ker sem opazoval lepa polja, ki so bila na široko posejana s koruzo. Ko sem izstopil v Kansas Cityju, sem se podal v neki hotel. V mestu sem nameraval ostati par dni ter se v tem času nekoliko odpočiti in naspati po dolgi vožnji na vlaku. Po štirih dneh pohajkovanja v mestu in okolici sem se zopet podal na pot in moj nadaljni cilj je bil Marceline, Mo., kjer sem imel veliko prijateljev. Finančno sem bil dobro podprt in zato se mi ni mudilo. V Marcelinu sem si poiskal začasno stanovanje in hrano. Radovedni znanci so me izpraševali, kako je z delom na zapadu. Jaz sem jim površno povedal, kje sem delal, koliko sem zaslužil in da sem tudi ob nedeljah delal v rudnikih. Nekateri so kar z glavami majali, ker se jim je zdelo čudno, da sem toliko zaslužil. V mestu sem ostal dvajset dni in prosti čas sem krajšal z ribolovom, toda v tem oziru nisem imel kaj prida uspeha. Potem sem se zopet odpravil na pot proti vzhodu. Vozil sem se skozi Chicago, Toledo in končno dospel na cilj, v Monroe, Mich.

S postaje sem krenil k znancu, pri katerem sem že bil na hrani in stanovanju. Ker ni bilo tam mnogo slovenskih družin, sem moral stanovanje iskati tam, kjer se je lahko dobilo, čeprav nisem bil z njim zadovoljen. In tako sem po dolgi odsotnosti zopet prišel na hrano in stanovanje, ki se mi ni dopadlo. Par dni po prihodu sem dobil delo v neki livarni. V tistem času so bile delavske razmere v mestu in okolici precej dobre in delo se je lahko dobilo. Tu sem delal samo štiri dni. Delo sem pustil zaradi delovodje, ki je imel nekaj denarja vloženega v podjetju, pa je priganjal delavce, da bi čimveč dobička nagrmadili lastnikom. Delavci so garali za 40 centov na uro.

Par dni sem pohajkoval, potem sem pa našel delo pri železniški družbi New York Central Line, za katero sem tudi delal. Delovodja je bil miren človek in ni priganjal delavcev in zato so ga radi imeli. Delali smo zunaj, zamenjavali tračnice, jemali stare obrabljene ven in jih nadomestili z novimi. Delovodja nam je nekega dne povedal, da bomo vso zimo zaposleni, ako bomo hoteli ostati in oddržati delo. Jaz sem bil te novice vesel, kajti obljubljeno mi je bilo stalno delo skozi dolge zimske mesece.

Tako sem delal pri železniški družbi en mesec, pa me je spet prijela želja, da odrinem proti zapadu. Nič več nisem obžaloval odhoda in nekaj dni sem delo pustil ter se pripravil na odhod. Vozni listke sem kupil do mesta Marceline in se odpeljal po železnici in po isti progi, po kateri sem dospel z zapada. Kmalu sem se znašel na postaji v Marcelinu, odkoder sem se odpravil naravnost k znancem, pri katerih sem bil pred dobrimi šestimi tedni. Tam sem zopet dobil hrano in stanovanje in v brezdelju zapravijal lepe jesenske dneve.

Stara ženica se je začudila, ker sem tako kmalu prišel nazaj. Povedal sem ji, da nameravam ostati par mesecev v naselbini in v tem času se bom kratkočasil z lovom. Njen sin je tudi izgubil službo in sva skupaj hodila na lov. Najprvo sva se spravila na divje race, ki jih je bilo dosti. Vsako jutro sva zgodaj vstala in imela sva srečo pri lovu na race, zajce ali na prepelice. Malih divjih zajcev je bilo dosti v okolici, toda midva sva imela največje veselje pri streljanju prepelic, katerih je bilo tudi dosti. Kadarkoli sva naletela nanje in jih prepodila, se je jata dvignila in začela sva bruhati svinec iz najinih pušk, da so prepelice cepale dol kakor listje, ko ga veter odtrga.

Lovska sezona na race je odprta šest mesecev: odpre se v oktobru in konča v aprilu. Race se vsako jesen selijo na jug in v tistih krajih jih je največ v oktobru, meseca decembra pa ni videti nobene več. Z zajce je zopet drugače in lovska sezona nanje je vedno odprta, ker jih je dosti in povzročajo škodo na polju. V poletnem času jih nihče ne mara in zato se takrat zelo množijo. Lovci tudi pobijajo druge divjačine in zverjad zaradi kožuhovine. V Missouriju je dosti divjih zveri, katerih kože imajo ceno 75 centov do $2.50. Divjih kosov je bilo tudi veliko število, ker je bil lov nanje prepovedan deset let in so se silno razmnožili. Dalje je bilo tudi dosti fazanov, katerih tudi nismo smeli streljati. Bolj proti zapadu se dobijo divji purani, na katere je lovska sezona odprta le po tri dni vsako leto. Srne se dobijo pa na južni strani, blizu kentuških hribov, na katere pa je bil lov prepovedan.

Tako sem preganjal prosti čas z lovom, ko sem se ustavil v Marcelinu. Končno nam divjačina ni bila več v slast, ker smo se je bili že prenajedli. Nekega dne smo kupili velikega prašiča. Napravili smo dosti klobas in jih lepo obesili in se preskrbeli z okusnim mesom. Pri nekih hrvaških farmarjih smo dobili vina, ki so ga napravili iz domačega grozdja. Tako smo se gostili tiste dni. Bilo je dobro življenje, a bilo je začasno.

Nekega dne v januarju leta 1925 sem se odločil, da pišem v vprašanje Franka Sršića, kako je z delom in ako bi ga mogel dobiti. Čez teden dni sem že dobil odgovor, da bom delo lahko hitro spet dobil kakor hitro se vrnem. Stari znanci, pri katerih sem stanoval, sem povedal, da v kratkem odpotujem nazaj na zapad, ker mi je prijatelj pisal, da imam zagotovljeno delo. On je rekel, da bo to še najbolje, ker bom lahko spet služil denar.

Po štirinajstdnevni vožnji sem že bil v Salt Lake Cityju. V mestu sem se zamudil par dni in nato sem se pa odpravil v hribe, kjer me je čakalo delo v rudniku. Srečno sem dospel na cilj in se zopet znašel med kopici srebrne rude. Vse moje potovanje je bilo za mano in pustolovščina končana; postal sem zopet rudar.

Delovodja je bil vesel mojega prihoda in me je rad vzel nazaj na delo. Tisto zimo nismo bili dosti zaposleni s kopanjem rude, zato jaz sem dobil dobro delo z nekim Ličanom sva bila zaposlena pri popravljanju v rudniku in zamenjavala sva podpore in vrata. Ko je bilo dosti “narna” pripravljenega, sem bil zaposlen tudi pri odkopu kamenja in vozil sem rudo v vozičkih. Drugič smo kopali srebrno rudo, jaz sem pa zopet prišel za staro delo. Nalagal sem rudo v vozičke, katere sem potem potiskal do strelilnika. Po dveh mesecih, ko sem obnovil delo v rudniku, sem si že prihranil par sto dolarjev v čekih, katere sem imel spravljene v pisarni pri računovodji.

Prišli so gorkejši dnevi in tudi v visokih hribih, ki so bili še vedno s snegom pokriti, so zavele tople sapice. Sneg se je začel topiti in v velikih kosih drčati v doline. Pomladni dnevi so tudi nekaterim delavcem odprli želje, da so zahrepeneli po drugih krajih in začeli puščati delo in se seliti drugam. Nekateri so imeli nekaj prihrankov, toda sleherni je imel svoje misli in želje. Kdor je imel denar, ga je hotel potrošiti in si s tem napraviti nekaj veselja; kdor je bil brez denarja, je računal, da bo morda drugje imel več sreče pri delu in hranjenju denarja. Istočasno, ko so delavci odhajali v nižino, so prihajali drugi za delom v rudnike. Jaz sem bil že štiri mesece zaposlen v rudniku in prihranil sem si nekaj stotakov. Pa je začel tudi mene srbeti prihranjeni denar in zopet ga je bilo treba pognati v krog. Sneg je skopnel po visokih hribih, meni je začelo postajati dolgčas in vsakim dnem me je bolj vleklo v nižino, ker se mi je zdelo vse lepše in prijetneje. Zadržati sem se hotel še en mesec, a me je nestrpnost vlekla v mesto. Prihranil sem bil nadaljnjih sto dolarjev in to me je še bolj sililo v doline. Obudila se je stara strast, katere nisem mogel več ukrotiti. Pustil sem delo in odpotoval v Salt Lake City. Tu sem ostal samo pet dni, nato pa nadaljeval vožnjo proti vzhodu. Seliti se iz kraja v kraj me je zelo veselilo in zato sem se vozil z vlakom preko širne Amerike.

V lepem mestecu Marceline sem takoj odšel k dobri ženici, pri kateri sem bil prej na stanovanju. Po petmesečni odsotnosti sem zopet pozdravil znance, ki so bili iznenađeni mojega prihoda, toda bili so veseli, ker so vedeli, da bom pri njih pustil nekaj lepih dolarčkov. Tu sem ostal deset dni, potem pa sem odrinil v Monroe, Mich., kjer sem želel stakniti za delom; čeprav sem vedel, da ga ne bom odkril, sem hotel vsaj začasno ostati v tem mestu. Nekega dne sem dobil delo pri tlakovanju ulic, a delal sem samo dva dni in pol. Bilo je pretežko in sem ga pustil, potem pa sem moral iskati za drugim. Dobil sem ga v neki papirnici, kjer je tisti dan nekega delavca pobilo na kolesu in sem jaz prevzel njegovo mesto.

V papirnici sem ostal osemnajst dni, toliko časa, da je tisti delavec ozdravel in se vrnil na delo. Pred odhodom mi je delovodja naročil, naj se še oglasim, ker mogoče bo prilika, da dobim stalno delo. To je bila le obljuba, kajti izgleda da stalno delo ni bilo, ker ga ni hotel nihče pustiti pred zimo. V Monroju sem ostal dober mesec dni, potem pa sem šel za delom v državo Ohio. Tudi tu ni bilo sreče, zato sem šel naprej v državo Kentucky. Tam sem imel prijatelja, ki je bil zaposlen v premogovniku v kentuških hribih. Odšel sem na postajo in si kupil vozni listek do mesta Louisville, kjer je razvito tobačna industrija. V mestu je več tobačnih tovarn, ki so tisti čas obratovale s polno paro. V tem mestu sem prebil samo eno noč in potem sem se z vlakom odpeljal dalje do neke postaje med visokimi gorami, kjer je bilo vsepolno rudarskih kolib. Tu sem dobil nekega Ličana, ki je imel ljudi na stanovanju in hrani in pri katerem je bil tudi moj prijatelj Jože Torek. Pri Ličanu je bilo na stanovanju okrog dvajset mož, s katerimi sem se hitro seznanil.

==XVII==

Dan po svojem prihodu v premogarsko okrožje sem že šel gledat za delom. Jože Torek je delal z menoj ter me je delovodji predstavil kot izurjenega rudarja. Delovodja je rekel, da potrebuje izurjenih kopacev in da ima družba dosti naročil za premog. Delo sem takoj dobil in prostor mi je bil odkazal blizu Lozeta. S tem nama je bila dana prilika, da sva večkrat zahajala drug k drugemu in se pogovarjala, kadar nisva imela vozičkov na razpolago. Premogovna žila je bila visoka okoli pet čevljev in premogom je bilo plast kamena. Ta kamenje smo morali odstranjevati, toda kompanija ni plačala za to delo. V tem rovu sem bil zaposlen samo pet dni. Delo sem pustil zaradi stanovanja in hrane. Pri Ličanu in njegovi radodarni in postrežljivi ženi nisem maral več biti, kajti ukvarjala sta se tudi z butlegarijo in hotela od rudarjev izvleči ves prisluženi denar. Iskal sem stanovanje drugod, pa ga nisem mogel dobiti.

V Kentuckyju nisem več poizvedoval za delo; namenil sem se, da odpotujem nazaj v Marceline, Missouri. Poslovil sem se od znancev in še posebej od Toreka, ki me je spremil na postajo in se odpeljal. Na cilj sem prišel ponoči in se ustavil pri stari ženici, pri kateri so stanovali moji znanci. Povedal sem ji, da morda ostanem v naselbini za par mesecev, da kanim pri njej ostati, morda par mesecev, potem pa zopet odpotujem dalje proti zapadu, nazaj v srebrne rudnike. Dobra ženica me je rada sprejela, ker je vedela, da nisem brez denarja in da veselje vse pošteno plačam. Tu sem ostal na hrani in stanovanju dvajset dni. V tistih dneh sem se podal večkrat na lov in skrbel, da smo vedno imeli dovolj zaječje pečenke. Nekega dne pa sklenil, da se preselim v drugo stanovanje in začnem peržati. Vzrok za to je bil ta, ker sem si zamislil neko iznajdbo, zato sem hotel biti sam in imeti mir pri nadaljnjem študiju zamišljene iznajdbe.

Od nekega Italijana, ki je lastoval štiri male hišice, sem eno vzel v najem. Stala je malo vstran od naselbine in zato še bolj pripravna zame. Plačal sem pet dolarjev najemnine na mesec. Preskrbel sem si tudi nekaj potrebnega pohištva in sem ga kupil pri starinarju in plačal zanj okoli trideset dolarjev in sem s tem uredil novo stanovanje za pečarje. Tako sem začel z novim življenjem in z delom na iznajdbi. Z iznajdbo sem se ukvarjal vsak dan in več ali manj lov na divje race, katerih je bilo dovolj v okolici. Tako sem par tednov samotaril na novem stanovanju, pečaril in delal na iznajdbi, v katero sem si bil zamislil in upal, da bom nekaj dosegel, pokazal nekaj novega, da si bom na hitro opomogel v finančnem oziru, toda vse je splavalo po vodi. Z iznajdbo ni bilo nič, kajti ugotovil sem, da se ne more izpolniti in ves trud in denar, ki sem ga potrošil, je šel k vragu. Nekoč je pri eksperimentiranju prišlo do eksplozije, ki me je vrgla, kot bi ogenj uničil posteljno opremo. To je bila dobra šola in potem se nisem več ukvarjal z iznajdbo. Sam sebi sem se čudil, kako sem mogel priti na tako brezmiselno idejo. Prav srečnega sem se štel, ker me eksplozija ni ubila, kajti bila je tako močna, da se je hiša stresla.

V tej hiši sem še dalje ostal in si pečaril. Kupiti sem si moral novo posteljno opremo, ker mi je staro ogenj uničil. Toda dolgo nisem več samotaril. Po preteku dveh tednov je prišel rojak Frank Borič iz Detroita, kjer je bil zaposlen v Fordovi tovarni. Borič si je dobil hrano in stanovanje pri stari ženici, pri kateri sem že jaz bil na stanovanju, nato sem tudi jaz pustil pečarijo in se preselil na stanovanje, kjer sem bil prej.

Par mesecev je že preteklo, kar sem bil prišel nazaj v Marceline. S Frankom Boričem sva se začela pogovarjati, da bo treba iti kam za delom. Njega ni veselilo, da bi šel nazaj v Detroit. Rekel je, da je sit priganjanja v Fordovi tovarni, čeprav plačujejo do $6 na dan. Svetoval mi je, naj začneva s kuhanjem prepovedane pijače, ker bo nama butlegarska obrt prinesla dosti denarja. Jaz sem bil zadovoljen in sklenila sva, da odpotujeva v Salt Lake City, Utah. Kakor rečeno, tudi storjeno. Poslovila sva se od stare ženice, pri kateri sva bila na stanovanju in od drugih znancev ter odpotovala na zapad. Po dolgi vožnji sva končno dospela v mormonsko mesto Salt Lake City. Dospela sva v mesto in dobila sobo v hotelu Liberty, plačala zahtevano vsoto, nato sva se pa podala po mestu in opazovala, kje bi se dala dobiti primerna hiša v najem, v kateri bi začela z obrtjo.

Po kratkem opazovanju in iskanju sva našla neko hišo s tremi sobami in jo vzela v najem. Gospodar je zahteval šestnajst dolarjev najemnine za mesec dni. Plačala sva mu za en mesec naprej, nato sva šla še po drugih opravkih. V neki trgovini s starino sva kupila potrebno pohištvo, seveda le opremo, ki je bila nujno potrebna. Peč sva kupila novo in sicer tako na petrolej z dvema gorilnikoma. Vse to sva si dala odpeljati v hišo, ki sva jo vzela v najem. Ko sva si kupila te stvari, je bilo treba iskati butlegarsko opremo. V neki trgovini sva kupila deset petdesetgalonskih sodov ter jih dala odpeljati na najin novi dom. Potem je bilo treba nabaviti potrebno zmes, da sode napolniva. Kupila sva precejšnje število bušljev zdrobljene koruze, par sto funtov rjavega sladkorja in par funtov kvasa. S to mešanico sva napolnila prazne sode in jih zalila z vodo, da se je roba kisala. To brozgo sva hotela prekuhati in spremeniti v pekočo tekočino, ki se je v mestu prodajala na debelo po osem do trinajst dolarjev galon. Cena butlegarskemu žganju v hribih je bila še višja, ker je bilo več truda potrebno, da se je spravilo v tiste kraje. Nabavila sva potrebno mehaniko za prekuhavanje, ki se je iz “pacala” v ceveh in sodih. Kotel sva naročila od nekega rojaka iz Minnesote ter ga v kratkem času prejela ter zanj plačala okrog $38. Kotel je bil seveda cenejši, toda nabralo se je bilo dosti stroškov s pošiljatvijo. Ko sva enkrat imela kotel na domu, je bilo vse v redu za kuhanje prepovedane pijače. Samo čakati je bilo treba nekaj dni, da je bila brozga v sodih pripravljena za kuhanje.

Naročila sva tudi pol tone premoga, in ko ga je voznik pripeljal, sva mu ukazala, naj ga razloži v barako zadaj za hišo. Baraka je bila vsa razkopana in sploh strehe ni imela.

Večkrat sva šla v prometni del mesta in se zamudila včasih tudi pozno v noč. Ko sva neke noči vrneva domov, sem opazil, da je premog izginil. Neznani zlobneži so ga ukradli. Izustila sva nekaj grenkih besed na račun tatov, toda s tem nama ni bilo nič pomagano. Jezo sva le nekoliko ublažila, ampak premoga nisva dobila nazaj.

Naslednji dan sva naročila drugi voz premoga, toda ga nisva dala več razložiti v barako, pa sva ga spravila v hišo. Nekaj sva ga shranila pod posteljo in nekaj v kuhinjo, samo da nama ni preveč prostora vzel. Ko sva imela premog spravljen v hiši, sva bila brez skrbi.

V najini hiši sva ustvarila in pečala, čestokrat sva pa tudi obiskala znanega rojaka-butlegarja, kamor sem že prej zahajal. Dnevi so nama hitro potekali in prav kratkočasno je bilo v družbi, ki se je shajala pri rojaku. Rožika, katero sem že omenil v tem spisu, je prinašala strežaj v “gostilni” in natakala male kozarčke in jih podajala gostom. Borič se je kmalu zaljubil v njo, kajti Rožika je znala kretati na take načine, da je goste pritegnila nase in jim čimveč prodala pijače. S svojim vedenjem je hotela tudi Boriča bolj pritegniti, da bi trošil za pijačo, toda Borič ni bil pijanec in slični triki so mu bili že znani. On se je enostavno zaljubil vanjo, kar je bilo za Rožiko še večji uspeh. Borič je pravočasno ugotovil, da se je ujel na limanice in zato ga je trenutna vsa ljubezen minila.

Na najino brozgo, ki se je močila in “pacala” v sodih, je bilo treba čakati več dni. Bilo je v zimskih dneh in mešanico v sodih se ni hotela tako hitro izpremeniti v alkohol. Baš pred dnevom, ko sva mislila začeti s kuhanjem, so v najini odsotnosti vdrli v hišo močne postave, zaplenili so mešanico in jo odpeljali na smetišče. Ko sva se vračala domov in opazila polno ljudi okrog hiše, nisva hotela iti naravnost v roke policiji. Od daleč sva opazovala njeno početje, ko je razbijala opremo in pohištvo. Boljše obleke na srečo nisva imela doma, kajti nadela sva se, da se kaj takega lahko pripeti, zato sva jo hranila pri nekem krojaču v mestu.

Po razdejanju najinega doma sva šla nazaj v mesto ter si najela sobo v hotelu. Po razgovoru sva prišla do prepričanja, da se je treba lotiti poštenega dela, ker z začetkom butlegariji ni bilo sreče. Obratno sva vrgla v stran nekaj denarja še prej, ko sva napravila kakšen dobiček. Potem sva se razšla. Borič je imel namreč sestro, ki je z možem živela nekje v Idahu. Jaz sem še ostal v mestu in stikal po pisarnah, da si najdem kakšno delo. Parkrat sem šel vprašat za delo v neko rudniško pisarno, pa so me vedno odslovili. Končno sem se vendarle odločil, da se vrnem v srebrne rudnike, v katerih sem že delal. Od Midvilla sem potoval peš v visoke hribe. S seboj sem imel dovolj jedi in se ni bilo treba bati, da bom lačen. To sem že pred odhodom vedel, da v hribih ni restavracije na vsakih par korakov kakor v mestu, zato sem se z jestvinami založil. Končno sem dospel na cilj in spoznal, da sem šel na korenjaka, ki ga ne ustraši vsaka ovira. Preko visokih zametov in debelih snežnih plasti, v katere sem se udiral, sem srečno končal svojo trnjevo pot in dospel do rudnika.

Še isti večer sem govoril z delovodjem in mu povedal vse in kako sem imel slabo pot. Delovodja se je zelo začudil mojemu potovanju ter mi je rekel, da se lahko štejem srečnega, ker nisem omagal in dal priliko volkovom, da bi me požrli. Naslednji dan me je že poslal na delo v rudnik in povedal, kaj imam delati. Dobil sem delo, kakršno sem že prej opravljal — potiskal sem jamške vozičke in odvažal rudo. To delo je bilo lahko, znatno laglje nego v tovarnah, v katerih sem že delal.

==XVIII==

Po svojem prihodu sem ostal dva tedna pri tistem delu, potem pa sem dobil nekega Ličana za tovariša in sva skupaj delala v enem prostoru. On je imel dovolj izkušenj, kajti delal je že v raznih krajih, v srebrnih in tudi v bakrenih rudnikih. Delo ni bilo kontraktno, zato sva delala zmerno in previdno. Ličan je vrtal luknje s strojem na stisnjen zrak in razstreljeval kamenje. Luknje je vrtal okoli tri čevlje globoko, v katere je nasul eksplozivne snovi in nato razstrelil. Tako je Ličan meni pripravljal delo, ki sem potem nalagal kamenje v vozičke in ga odvažal v strelilnik. Ličan je pa le toliko lukenj zavrtal in razstrelil, da sem jaz lahko izvršil delo za njim in oba sva imela lahko delo. Ličan je imel dnevno plačo $5.75, jaz kot njegov pomagač pa $5.25.

Pri nočnem oziroma kontraktnem delu so plačali več, seveda se je moralo pa tudi bolj trdo delati. V omenjenem rudniku se je zaslužilo pri kontraktnem delu deset do petnajst dolarjev na osem ur. Pri kontraktnem delu tudi ni bilo nobene razlike med delavci, ker pomagač je prejel polovico plače, kar sta dva zaslužila.

Pri omenjenem delu sva delala z Ličanom mesec dni. Nato nama je pa delovodja povedal, da sva gotova s tem in da bova dobila kontraktno delo. Prvi dan sva zaslužila šestnajst dolarjev vsak. Pri tistem delu so več plačali, ker je bilo treba po lestvicah hoditi okoli tristo čevljev visoko in napajala je tista voda, da sva morala nositi dobre plašče. Plezanje po lestvi je bilo naporno, ker sva se plazila kakor mačka in dotikrat v temi, kajti voda je bila na naju nama ugasnila svetilke. S tovarišem sva podpisala pogodbo, da sva to delo opravljala pet mesecev. Družba se je zavezala, da ne bo reducirala plače niti naju odslovila. Čeprav bi zaslužila petdeset dolarjev na dan. Ako bi se izneverila pogodbi, bi lahko na sodniji nastopila proti njima.

Nekatere pogodbe so tako napravljene, da se delavec obveže, da bo toliko in toliko časa delal, prejemal plačo po dogovoru in se ravnal kakor določa pogodba. Družba si ob vsakem mezdenem izplačilu odtrga 20% delavčeve plače kot jamščino, da bo delavec delal kakor je v pogodbi rečeno. Ako delavec prelomi pogodbo, izgubi tistih 20% svoje plače.

Take pogodbe napravijo le za krajšo dobo, mesec dni, morda tudi za šest mesecev. V nekaterih slučajih si družba odtrga celo 40% delavčeve plače in je delavec prisiljen pogodbo izpolniti, ako noče preveč izgubiti na svoji plači. Na podlagi takih pogodb delavci razmeroma več zaslužijo in to v kratkem času. Seveda so največkrat v prid družbe, ker znajo vse tako urediti, da imajo delo opravljeno ob pravem času. Ako se to ne izvrši, delavec izgubi na plači in zopet imajo družbe dobiček, ker je delavec delal za malo več kakor polovico plače.

Jaz sem delal pri kontraktnem delu samo pet dni, potem pa sem dobil drugega pod strelilnikom, v katerega so sipali kamenje, ki so ga nakopali pri kontraktnem delu. Strelilnik je bil globok okoli tristo čevljev in jaz sem iz njega jemal kamenje in ga zopet nalagal v vozičke, ki sem jih potem potiskal dalje do drugega strelilnika. Ličan je ostal pri svojem delu in je služil lepe dolarje, katere je ob prvi priliki pognal po grlu. K večji vsoti denarja je le tedaj prišel, kadar ni imel prilike, da bi ga zapravil, drugače je bil pa vedno suh in reven kot cerkvena miš. Moje delo pri nalaganju in potiskanju vozičkov je bilo lahko in vse, kar sem izvršil dnevno, bi bil lahko opravil v par urah. Za osem ur dela sem dobil $5.25.

Nekega dne se je raznesla novica med delavci, da bo dala družba več prostorov v najem, kar je par tednov pozneje tudi uresničila. Delovodja je začel izpraševati delavce, ako hoče kdo vzeti prostor v rudniku v najem, obenem pa je namignil, da bodo poslali po druge delavce, ako bi mi ponudbo odklonili. Dal nam je šest dni časa za odločitev. Dva sta vzela prostor v najem, toda delala sta le pol dneva. Tisti čas nas je bilo zaposlenih okoli dvajset delavcev, pa noben drugi ni hotel vzeti prostora v najem. Ker ni hotel nihče vzeti prostora v najem, so rudniki dobili v mestu šest delavcev, ki so prišli v rudnik in začeli delati pod pogoji, ki jih je stavila družba.

Pri najemanju prostorov v rudniku je moral delavec podpisati listino, nekako pogodbo, v kateri družba in delavec drugače jamčita kakor hrano, ki jo bo dobival nekje na zaslužek. Ostali smo zahtevali, da nam družba jamči pet dolarjev zaslužka na dan, če vzeli bomo prostor v najem. V slučaju, da ne bi prišlo do rude, bi morali garati morda za dva dolarja ali manj na dan.

Delavci, ki so prišli iz mesta in vzeli prostore v najem, so delali nekoč sedem mesecev in zaslužili okoli dva dolarja na dan. Končno so zadeli bogato žilo in tako so se koristili in nadplačali za izgubljene dneve. Tisti, ki so imeli prostore v najemu, so prejemali plačo enkrat na mesec, zato niso vedeli tedne, koliko so zaslužili. Razume se, da delavce, ki ne ve, koliko bo zaslužil, nima prave volje do dela.

Nekega dne mi je delovodja ukazal, naj splezam po dvesto čevljev dolgi lestvi v neki prostor, kjer je bilo par sto ton rude in naj jo izpeljem in stresem v drugi strelilnik. Še nisem začel z delom, ko prideta za menoj poslovodja in računovodja, malo sta pregledala in se pogovarjala, nato mi je pa delovodja rekel, da ni treba narediti dela kakor mi je naročil. Naslednji dan sem šel v rudnik ko običajno in opravljal isto delo kakor prejšnji dan. Imel sem dosti časa in nakrat mi šine v glavo, da bi šel pogledat v drugi oddelek, kjer je bila velika množica bleščeče rude v strelilniku. Prišel sem do strelilnika in se ozrem po žlebu, toda rude ni bilo več v njem. Zelo sem se začudil, ker jo je bilo dan prej na tone. Ruda je izginila in družba je bila ogoljufana za lepe dolarje. Denar je šel v žepe tistih, ki so imeli prostore v najemu in bossov. Tudi računovodja in ravnatelj sta imela prste vmes in sta delala denar za prodano rudo, ki so si jo po rokersko osvojili, z drugimi besedami, jo bili družba lahko prodala, in niti malo več dela, ker je šlo vse po sreči. Ves čas je delovodja sestavil ta načrt, ko je dal prostore v najem. Družba je bila sicer ogoljufana, toda zato ni propadala, le profit je bil manjši.

Po štirih mesecih, ko sem prišel nazaj v hribe ter dobil službo v srebrnem rudniku, sem pustil delo in se namenil v druge kraje. Imel sem precej denarja v čekih in par sto v gotovini. Vedel sem, da je malo prilik, da bi na hitro zaslužil toliko denarja, toda zdelo se mi je, da v srebrnem rudniku ne bo dolgo tako dobro. Zopet sem stal pred negotovostjo in prav nič mi ni bilo znano, kako bom naletel v bodoče; odpotoval sem dalje na slepo srečo.

Zapustil sem strme hribe in vlak me je odpeljal v Salt Lake City in od tam v Marceline, Mo. V tem malem farmarskem mestecu se mi je zelo dopadlo in vedno me je nazaj vleklo. Bil sem vesel, da sem se vrnil v kraj, iz katerega sem ne bil podal na zapad v januarju z namenom, da bom postal butlegar in v kratkem času obogatel. Z butlegarijo nisem imel sreče in zato sem moral iti za delom v srebrni rudnik, kjer sem precej dobro služil. Pri stari ženici sem zopet dobil hrano in stanovanje. V naselbini sem mislil ostati par mesecev in šele potem iti kam za delom. Ko se nekoliko odpočijem, bom še kaj iztuhtal, sem mislil sam pri sebi. Čeprav sem imel precej denarja prihranjenega, sem se zavedal, da dolgo ne bom smel postavati in lenariti, kajti denar hitro izkopni, zlasti ako ima človek okoli sebe več prijateljev, ki so pripravljeni pomagati zapravljati prihranjeni denar.

V času bivanja v Marcelinu sem se ukvarjal z ribolovom, dasi mi ni bilo dosti mar za ribe; hotel sem le preganjati dolgčas. Seveda z ribolovom pa tudi nisem imel posebne sreče, kajti malokatera riba se je nataknila na trnek. Kolikor sem jih ujel, sem jih dal stari ženici, katera jih je očistila in spekla. Potem sem se lotil lova na veverice, katerih je bilo sila dosti. Amerikanci imajo tudi posebno veselje do lova na veverice in neki stotperesni mož me je navdušil za ta lov. Vključil sem se bil v njegovo družbo ter sva skupaj hodila na lov. Najrajši sva hodila zgodaj zjutraj, ker v jutranjih urah, preden izide sonce, je najboljši čas za lov na veverice. Včasih sem šel na lov tudi v oddaljeno šumo. Precej daleč stran od naselbine je bila obsežna hrastova šuma, kjer se je dalo nastreliti prav veliko število veveric, trideset do petdeset na dan. Dnevi in tedni so mi kaj hitro potekali, ko sem delal naskoke na vsakovrstno divjačino, ki jo je bilo dovolj v okolici. Po preteku treh mesecev sem se pa namenil, da odrinem v druge kraje.

Pisal sem prijatelju, s katerim sva začela butlegarsko obrt v Salt Lake Cityju. On je odšel v državo Idaho in delal blizu mesta Wallen v nekem bakrenem rudniku. V tistem kraju je ostal par mesecev, nato je pa odšel k bratu v državo Ohio in tam čakal na delo. Tja sem mu tudi pisal in ga vprašal o razmerah v premogovnikih. Kmalu sem prejel odgovor in v pismu mi je javil, da je bolan, kakor hitro pa bo ozdravel, bo začel delati v rovu. Dalje mi je sporočil, da se dela štiri do pet dni na teden in precej dobro zasluži, ako rudar dobi primeren prostor. Potem sem mu ponovno pisal in naznanil, da se kmalu vidiva. Odložil sem lovsko puško, zbral svojo drobnarijo in jo zložil v kovčeg ter bil sem pripravljen, da odpotujem za delom v premogorove.

==XIX==

Bilo je v sredi decembra, ko sem se poslovil od dobre ženice, pri kateri sem bil na hrani in stanovanju, znancev in prijateljev in zapustil naselbino Marceline, Mo. Kupil sem vozni listek in se z vlakom odpeljal proti vzhodu. V Wheelingu, W. Va., sem zasedel avtobus in se odpeljal v malo rudarsko naselbino, Bannock, Ohio, kamor sem srečno dospel in prijatelja Franka Boriča kmalu našel; bil je na hrani in stanovanju pri bratu Karolu.

Prijatelj je bil vidno vesel, ko sva se po dolgih mesecih zopet sestala. Mojega prihoda je bil istotako vesel Frankov brat Karol. Imela sta še dva druga brata v naselbini, ki sta delala v rovu. Naslednji dan po prihodu sem že dobil delo. Kupil sem potrebno orodje in obnovil delo pod zemljo. Hrano in stanovanje sem dobil pri Karolu.

V premogorovu sem delal samo dva meseca in odločil sem se za vrnitev v državo Michigan. Prijatelj Frank je pustil delo po mojem prihodu in odšel v Monroe, Mich. Meseca marca sem šel jaz za njim, ker mi je pisal, da se tam delo dobi. Odpotoval sem in se kmalu znašel v kraju, v katerega sem večkrat prišel in zopet odšel.

S postaje sem se takoj podal na Winchester ulico in tam našel prijatelja Franka, ki je bil na hrani in stanovanju pri nekih Štajercih, kjer sem se tudi jaz ustavil. Ostal sem tu samo en teden, ker nisem hotel plačevati devet dolarjev na teden za slabo hrano in z menoj je šel tudi Frank. Sklenila sva najeti par sob, v katerih sva bova pečarila. Sobe sva kmalu dobila in tako sva začela s pečarijo.

Delo sem dobil v neki papirnici, ki je obratovala pet dni na teden, Frank pa je bil zaposlen pri kopanju jarkov, v katere so polagali vodne cevi. Tisto delo je bilo pa kmalu izgotovljeno in potem je tudi on dobil delo v papirnici in delal za isto družbo kakor jaz. Zabredel pa je kmalu v neprilike, ker se je zagledal v neko omoženo žensko, ki ga je tudi rada imela. Končno se je streznil in spoznal, da je bil predaleč zašel. Poslušal je moj nasvet, ko sem ga svaril, in skušal svoje življenje zopet uravnati in spraviti v pravi tir. Na “ljubezen” je potem pozabil in odločila sva se za odhod v Californijo, toda potni stroški so bili visoki in jih je bilo treba znatno znižati. Sklenila sva, da se posluživa tovornih vlakov. Bila sva pa nekoliko v zadregi, ker nisva imela nikake izkušnje, ampak ustrašila se nisva. Prijela naju je želja po “trempanju” in hotela sva jo zadovoljiti. Najino prtljago sva odposlala nekemu znancu v Missourii in potem sva se poslovila od pečarije in šla na postajo. Zasedla sva tovorni vlak, ki je vozil proti zapadu. To je bila pričetek najine proste vožnje v daljno Californijo.

Med vožnjo od Toleda do Chicaga sva pri čakanju na drugi vlak zašla v družbo “trempov”, ki so v grmovju imeli svoja posvetovanja. Izkušen in precej prejen “tremp” nam je dajal navodila in nas svaril, da moramo biti oprezni, da ne pridemo paznikom v roke. Mlajši niso dosti cenili njegovih besed, ker so mislili, da jim nihče ne more do živega.

Ko je prisopihal prvi tovorni vlak, so mlajši takoj stekli in poskakali nanj in že se je začul krik: “Stoj, če ne streljam!” Bil je glas paznika, ki je kmalu ujel šest “trempov”, drugi so jo popihali in srečno odnesli pete v grmovje ter izginili v temi. Ostali smo to opazovali izza grmovja, za katero smo se skrivali.

Kmalu je prisopihal drugi vlak, ki nas je odpeljal dalje pod vodstvom našega izkušenega “trempa”. Vlak je drvel kakšnih šest ur in dospeli smo do drugega mesta. V predmestju smo zopet poskakali z vlaka in odšli v bližnji gozdič, kjer je vladala tema, da nismo videli drug drugega. V gozdiču smo krmili in zaužili potrebno hrano, ki smo jo imeli s seboj. Naš vodja nas je pa kmalu opozoril na bližajoči se vlak in umorno smo bili na nogah. Ko je privozil mimo, smo poskakali nanj in se odpeljali dalje.

Peljali smo se skozi mesto Terre Haute, Ind., in druga in med potovanjem smo jedli jekorli in karkoli smo dobili. Umivali smo se z vodo iz raznih jarkov, potokov, mlakuž in kotanj po kolovozih, kjer smo se za nekaj časa utaborili. Skrivali smo se po gozdovih in za ograjami poleg železnice in se na ta način izognili roki pravice. Na vlaku smo se pa skrivali med naloženimi predmeti, razno šaro, lesom in drugim tovorom. Tu in tam se nam je posrečilo dobiti nekaj živil; vse nam je prav prišlo, da smo si za silo preživeli dneve.

Na neki postaji v Indiani nas je naš debeluharski vodja zapustil. Meni in tovarišu Franku je svetoval, da bo za naju najbolje, ako kupiva vozne listke in potujeva po cestni železnici do Chicaga. Tako sva tudi storila in po kratki vožnji dospela v Chicago.

V Chicagu sva imela dosti sitnosti in nikakor nisva mogla najti pravega izhoda. V “tremparskem” poslu sva bila še zelena, znala pa tudi nisva dosti angleščine, da bi se pravilno izražala in vprašala tu in tam, kako bi bilo najbolje s potovanjem. V Chicagu sva lahko prišla, toda oditi ven je bilo težje, ker so ceste in ulice tako dolge v tem mestu. Poizvedovala sva vse kraje in končno sva po šestih dolgih urah, ko sva premerila na stotine lepih in grdih ulic, vendar našla vlak, ki naju je odpeljal iz mesta. Iz zagate nama je pa rad pomagal neki policaj, ki nama je pokazal pravo smer do postaje Santa Fe železniške družbe. Ko sva se toliko ogumila, da sva mu potožila svoje težave, nama je rad pritegnil in bil vljuden z nama, naposled smo se pa vsi trije smejali. Policaj nama je pojasnil, kako bo lažjeva — vse nama je po pravici povedal.

Vlak je sopihal čez polja in po šestnajsturni vožnji sva dospela iz Chicaga k znancu v državi Missouri. Vsled vožnje na tovornem vlaku sva bila tako zamazana, da sva izgledala kakor razbojnika. Po dolgi odsotnosti sva se zopet znašla pri stari ženici v mestecu Marceline. Tam sva se dobro umila in očedila, ženica nama je pa postregla s potrebnim prigrizkom. Hotela je tudi vedeti, kako sva potovala in kam sva namenjena. Ko sva ji vse razložila, je rekla, ako imava dovolj denarja, se mora človek tudi “trempanja” otepsti. Ženica sva zagotovila, da ne bova hitela, da bi postala kakšna razbojnika, čeprav sva se poslužila zastonjske vožnje na tovornem vlaku. V tem kraju se je bilo precej izpremenilo od časa, ko sem prvič tja prišel za delom l. 1921, čeprav se je tam množica že slabo obratovala. Mnogo ljudi se je bilo tudi izselilo v druge kraje.

Po štirih dneh odmora v Marcelinu sva se s tovarišem zopet odpravila na pot. Poslovila sva se od znancev in dobre ženice, ki nama je zavila papir nekaj prigrizkov. Midva sva se ji lepo zahvalila in ona nama je želela srečno pot in dosti sreče v sončni Californiji.

Po kratki vožnji sva dospela v Kansas City, kjer sva zopet zasedla drug vlak in se odpeljala dalje. Po šesturni vožnji se je nama zazdelo, da ne peljeva v pravo smer. Res, zgrešila sva pot. Dospela sva bila v Gray City, Okla., kjer sva izstopila in srečo imela dobiti drugi tovorni vlak, s katerim sva se odpeljala nazaj do proge Santa Fe železnice. Tam sva vprašala za informacije in ko sva jih dobila, sva se z prvim tovornim vlakom odpeljala dalje proti zapadu. Vožnja preko kansaških planot proti coloradskim hribom je bila dolgočasna in dolga. Bila sva žejena, toda vlak se je redkokdaj ustavil. V nekem kraju sva kar poskakala z vlaka in stekla k bližnjemu potoku, da se potešiva žejo, toda v tistem hipu je pridrdral za nama nek avtomobil, iz katerega sta skočila dva policaja. Vprašala sta naju, odkod prihajava in kam sva namenjena. Povedala sva jima, da sva v stiskah in jaz sem mislil, da naju bosta gotovo aretirala, pa je bilo na srečo narobe. Povabila sta naju, naj nikar ne greva v mesto, ker naju bodo zaprli najmanj za trideset dni. Sveto sta nama prisegla, naj se kar dalje odpeljeva s prvim tovornim vlakom. To je bil v resnici tudi najin namen in kmalu sva zopet čepela na strehi drevesnega tovornega vagona.

Naslednje jutro so zavirači na “trempe”, ki so se vozili na vlaku. Grozili so nam, da nas bodo postrelili, ako nemudoma ne izginejo. S tovarišem sva spoznala, da je grožnja resna, kajti brez obotavljanja se je bilo treba odstraniti od vlaka in ubrati druge stranje. Bilo nas je šest in vsi smo tuhtali, kaj bi napravili. Vode je bilo kot v Sahari, vode nikjer nič, žeja huda, da smo se sami sebi smilili. Okoli je bilo vse pusto in tako smo sedeli in premišljevali.

Na srečo je mimo privozil voznik s tovornim avtom in ker je bil dober človek, nas je povabil, naj prisedemo in odpeljal nas je v bližnje mesto. Razume se, da smo z veseljem sprejeli povabilo. Iz tistega kraja smo se s prvim tovornim vlakom odpeljali dalje in končno dospeli v Pueblo, Colo. Tu smo se nekoliko okrepčali, potem pa smo šli v grmovje in čakali na tovorni vlak, katerega je bilo težko dobiti, ker so bili pazniki zelo strogi. Končno smo ga dobili, se vtihotapili v prazen vagon in se odpeljali dalje.

Šest drugih “trempov” je imelo manj sreče, zalotili so jih pazniki, jih aretirali in odgnali v mesto. Nekoliko so se sicer upirali, toda policaji so jih začeli udrihati s krepelji po glavah in takoj so bili pokorni. S tovarišem Frankom sva bila vesela, ker sva se srečno izmuznila in lahko nadaljevala vožnjo proti zapadu, toda svoje sreče se nisva dolgo veselila. V nekem kraju so naju zalotili in komaj sva jim odnesla pete, da naju niso ujeli. Skrila sva se v gorskih kotanjah v bližini proge in čakala, kdaj se nama zopet posreči zlezti na drugi vlak.

Po dolgem čakanju sva se zopet vtihotapila na tovorni vlak in se odpeljala dalje. Po dolgi vožnji sva skočila z vlaka predno se je ustavil na postaji. Vsi, ki smo se pripeljali, smo se podali v kotlino pod železniško progo, kjer je bilo zbrano večje število “trempov”. Povedali so nam, da čakajo na delo na cesti, ki so jo gradili v bližini. S tovarišem sva se odločila, da tudi midva počakava in vprašava za delo.

V bližini je bila mala baraka, v kateri je bilo nekaj mrve in par konj in v tej smo prav imetno prespali noč. Naslednje jutro sva šla s tovarišem vprašat za delo, ki sva ga tudi dobila. Jaz sem čistil grmičevje in zažigal, tovariš pa je dobil delo pri malem mostiču, ki so ga gradili čez potok. To je bilo najino delo prvega dne. Drugi dan nama je delovodja odkazal drugo delo in nama dal še tretjo pomoč, nekega capina. Kopali smo s topimi krampi, da so se kar iskre utrinjale in tudi hiteti smo morali kakor nas je sam vrag priganjal. Capinu se delo ni kaj prida dopadlo in je večkrat kakšno robato izgovoril. Pri tem delu sva s tovarišem ostala samo tri dni in pol. Delala sva deset ur na dan in plača je bila 40 centov na uro. Za hrano je bilo treba plačati $1.25 na dan in bila je slaba in pičla. V tisti baraki je bilo pa toliko muh, da bi bile skoraj vse snedle, kar je bilo namenjeno. Bilo je tudi zelo nesnažno, da niti omenjati ni vredno.

»To je Amerika!« je dejal moj tovariš. Jaz sem mu prikimal in pritrdil: 

»Taka nesnaga je v teh coloradskih brdih, da tega ne bi bil verjel, ako bi mi kdo prej povedal.«

Kjerkoli gre raznim podjetnikom za čim večji profit, tam se ne gleda za delavce in ne brigajo se, v kakšnih razmerah žive. Tako so tudi kontraktorji, ki so prevzeli gradnjo ceste, gledali, da nagrmadijo dosti dobička iz delavskih žuljev. Kako strašne so posledice takega sebičnega ravnanja, je znano.

Predno sva s tovarišem prejela plačilo, me je delovodja vprašal, ako sem delal pet dni in pol. Jaz nisem niti malo pomislil, samo odgovoril sem, da sem delal pet dni in pol. Nato je bil tudi tovariš vprašan in je prav tako odgovoril. Plačo sva dobila za pet in pol dneva dela, kar se je nama čudno zdelo, a sva kmalu razrešila zagneto. Kuhar je bil namreč v službi družbe, ki je skrbela za hrano. Urejeno je bilo pa tako, da sva morala plačati za hrano za pet dni in pol, in ker sta delovodja in kuhar delala z roko v roki, sta delila dobiček, ki sta ga na ta način prigoljufala. S tovarišem sva jedla tri dni in pol, zapisali so nam pa dva dni več in tako sva bila tudi midva deležna zaslužka pri goljufiji, ki sta jo napravila delovodja in kuhar. Ker nista mogla drugače varati, sta se izmislila “trik”, da sta postrani nekaj “zaslužila”. Pomisliti je treba, da je bilo zaposlenih precejšnje število delavcev in da so se pogosto menjali. Ker je delo trajalo par let, se razume, da sta delovodja in kuhar spravila precej denarja v žep.

Odrinila smo zopet naprej v državo Utah, v mesto Salt Lake City. Vozili smo se na tovornem vlaku in naša skupina je štela okrog 20 “trempov”. Dela je bilo takrat dovolj vsepovsod po cestah, a ga nismo marali, ker naša želja je bila čimprej dospeti v zlato Californijo. Ni nas veselilo, da bi ali ponovno delati in stanovati v nesnažne barake, kakršne so bile v Coloradu.

“Trempi” smo bili različne starosti, mladi in stari, toda na videz se nismo dosti razlikovali, kajti bili smo komaj in brati, povrh pa še zamazani. Bili smo podobni drug drugemu kakor krokar krošu. Nekateri so bili stalni potniki, ki so se selili iz kraja v kraj kar tako iz navade. Preživljali so se kakor je že bilo. Vzeli so vse, kar jim je prišlo pod roke ter se potem gonili v dravnjah, kakor “trempi” nazivajo svoja postajališča v grmovju.

Na dolgem potovanju proti Californiji smo se včasih ustavili kakor je naneslo pri zamenjavi in ustavljanju “našega vlaka”. Med prestankom smo se okrepčali in pokramljali o stvareh, o katerih med vožnjo nismo mogli govoriti. Razume se, da glede hrane nismo bili izbirčni. Iz kakršnih koli kotanj smo mogli bolje zadovoljiti svojo lakoto. S pričetkom tudi ni bilo nič boljše, ker spali smo doma na prostem.

Tisti capin, s katerim smo skupaj delali pri gradnji ceste v Coloradu, je bil doma iz Salt Lake Cityja in mormonske vere. Svoj nos je prav rad vtikal v vsako stvar in tudi bahaje, da je izkušen “tremp”. Jaz in tovariš sva mu verjela in tudi sledila, ko naju je kam vodil. Nekoc smo iskali v tem železniškem prostoru, kjer bi se prenočilo. On kot izkušen tremp je šel pred nama in midva sva mu sledila. Kmalu zaslišimo šumenje vode in jaz sem opozoril najinega vodnika, da je v bližini potok, toda on ni menil za moje besede. Nisem še dobro izgovoril svarilne besede, že je najin vodnik omočil v vodo in capin je začel vpiti na pomoč. Iz vode se je kmalu izkobacal in pošteno se je bil namočil, toda on je bil kljub temu, ker se je oblečen kopal, dobre volje. S tovarišem sva se smejala in norčevala iz njega, ker se je bahal, kakor pretentni vodnik, a capin ni jezil. Potem smo si poiskali ležišče in se pošteno naspali.

Naslednji dan smo se že nakopali na tovorni vlak. Bil sem čil, zato smo upali, da bomo z enim skokom na vagon tovornega vlaka. Jaz in tovariš sva se srečno ujela in oprijela za drog na vagonu in odletela na njem, medtem ko ni imel toliko sreče. Večkrat se je zaletel, pa vselej odletel vstran in končno obležal poleg proge in žalostno zrl za nama in vlakom, ki je kmalu izginil za hribovjem.

Bilo je že mrak, ko sva dospela v Midville, Utah. Tam sva poizvedovala o delu in drugem. Pri rudopolnilnici je bil nočni čuvaj nas rojak in njega sva vprašala o razmerah, da bi nama svetoval, kaj naj storiva. Povedala sva mu, da prihajava iz Michigana in da sva namenjena v Californijo. On je bil očitno vesel najinega prihoda, toda rekel je, da se delo težko dobi in da je za naju najbolje, da, ako greva v rudnike.

Isto noč sva prenočila na neki farmi na dobrem ležišču. Zjutraj sva se odpravila k rovu, da tam vprašava za delo. Odpeljala sva se na tovornem avtomobilu. V rudarski naselbini sva dobila stanovanje v baraki pri nekem Črku, ki je imel okrog 20 delavcev na hrani in stanovanju in šele naslednji dan sva šla vprašat za delo. Za delo so izbirali le močne in velike hruste, katerih je bilo v skupini, ki je čakala na delo, večje število. Prišla sva na vrsto tudi midva in oba sva dobila delo, toda prej sva se morala podvreči zdravstvenemu pregledu. Naslednji dan sva začela delati za plačo $4.50. Delala sva samo dvanajst dni, ker sva bila uverjena, da bova imela dovolj denarja za nadaljevanje potovanja v Nevado in Californijo.

Med potom sva dobila novega tovariša. Pridružil se nama je neki Rumenc, ki je tudi potoval v Californijo. V Salt Lake Cityju smo se oprijeli tovornega vlaka in odpeljali proti državi Nevada. Med vožnjo smo prišli v spor z zavirači, ki so zahtevali od nas, da jim moramo plačati vsak dolar, ako se hočemo dalje voziti. Mi smo na vse kriplje trdili, da jih ne moremo dati. Končno smo jim obljubili po 50 centov vsak in potem so nas pustili.

Dva dni in dve noči smo se vozili preko goratega ozemlja. Vso pot so nas obdajali hribi in visoko gorovje, prepredeno s skalovjem, vsepolno kanjonov, prepadov in sotesk se je vrstilo okrog, po kateri smo se vozili.

Dospeli v mesto Reno, Nevada, smo dobili prenočišče v nekem hotelu. Mestece, ki je znano širom Amerike kot zatočišče tistih, ki iščejo hitre razporoke, smo si ogledali. V neki stranski ulici smo naleteli na javno hišo, ki je bila zastražena in omrežena, pred vrati je pa hodil policaj v uniformi. Opazili smo namikane dekleta, ki so vabile v hišo mimoidoče moške. Izvohali smo tudi, da je v omenjeni hiši nekaj igrarn in da za denar in dekleta so bila vsa za tiste, ki jih je denar preveč tiščal.

Krenili smo zopet v središče mesta, kjer smo zašli v neko igralnico in tam poskusili srečo na karte. V eni uri igranja so mene, tovariša in sopotnika Rumenca popolnoma oskubili. V Renu so nas dobro naučili, kaj se pravi igrati za denar s pretkani profesionalci.

Naslednji dan smo dobili delo in tudi prosto vožnjo na avtobusu, ki nas je odpeljal sto milj oddaljeno v gorovje kalifornijskih hribov ob Rdeči reki. Tam so dali vsakemu dolar, da smo si kupili večerjo in najeli prenočišče. Naslednje jutro so nas zopet odpeljali dalje v gozd, kjer so nam odkazali delo na progi. Plača je bila 37 centov na uro in delali smo 10 ur na dan. Hrana je bila precej dobra in bilo je je obilo. Kdor je hotel po kosilu ali večerji vzeti še prigrizek s seboj, je to lahko storil. Na razpolago so bile vsakovrstne jestvine in sadje.

Pri tem delu sva s tovarišem ostala 14 dni, sopotnik Rumenc se je pa že tam ostal in nadaljeval z delom, ker ni hotel z nama v Sacramento, kamor sva bila namenjena. Rekel je, da je že sit kalifornijskih oranž in sladke kapljice. S tovarišem sva se zopet oprijela tovornega vlaka, ki se je vlekel kot dolga kača. Po osemnajsturni vožnji sva končno dospela na cilj, katerega sva imela v načrtu, ko sva se podala na dolgo potovanje.

==XX==

Že naslednji dan po prihodu v mesto Sacramento, Californija, sva dobila delo na riževem polju. Spoznala sva tudi, da ni vse zlato, kar se sveti. Mene ni bila volja, da bi tam ostal in odločil sem se za vrnitev na vzhod, tovariš je pa dejal, da bo ostal in skušal priti v kako obrtno mesto. Tako sva se razšla; on je ostal v Sacramentu proti vzhodu.

Po približno trideset dni bivanja v Californiji sem spoznal, da ni niti malo tako, kakor sem si predstavljal: da je v Californiji cedita mleko in med, kakor še človek dobil na deželi lahko po volji nabere bleščeča zlata. Tudi v zlati Californiji je dovolj kislega in grenka deljenja, brezposelnosti in bede.

Dolgo potovanje in “trempanje” na tovornih vlakih me je dosti izučilo in dobil sem bogate izkušnje. Iz Californije proti vzhodu sem potoval na enak način kakor tja: poslužil sem se tovornih vlakov, se jih oprijemal, skakal na nje in raz njih, kakor delajo ameriški klati- veži.

Iz mesta Sacramento sem se podal v Oakland, kjer sem poizvedoval o delu, ker pa ga ni bilo, sem se zopet vrnil v Sacramento. Jaz sem sploh nisem mogel dobiti in po štirinajstdnevnem bivanju sem bil prisiljen zapustiti mesto in odriniti dalje.

Neko noč sem se skobacal na vlak, ki je bil na kolodvoru pripravljen za odhod. Predno je vlak odrinil, sem bil zaspal; ko sem se prebudil, je vlak že drvel z menoj vred čez polja in plan proti Fresnu, kamor sem bil namenjen in kamor sem zjutraj dospel. To je precej veliko industrijsko mesto in na človeka, ki prvi pride vanj, napravi dober vtis, ker je zelo prijazno. V tem mestu sem hotel poskusiti srečo z delom.

Predno se je vlak popolnoma ustavil, sem skočil dol ter stekel preko proge, da ne bi prišel v roke kakšnemu sitnemu pazniku. Prav takrat je tudi deževalo kakor za stavo in jaz sem se dobro namočil. Trenutno sem se pa tudi premislil in nisem maral ostati v mestu. V bližini sem opazil nekega zavirača, h kateremu sem stopil in ga vprašal, kje bi mogel dobiti vlak, ki vozi proti jugu. Nekaj sto čevljev od naju se je baš začel pomikati tovorni vlak in zavirač mi je svetoval, naj ga naskočim, ker vozi proti jugu. Ubogal sem ga in kmalu sem sedel na strehi vagona in se peljal dalje. Mesto sem zapustil brez pomisleka in si ga dobro ogledal; najbolj me je razjezilo in zato sem se premislil in odpotoval dalje. Deževati je prenehalo, toda jaz sem bil tako premočen, da je kar od mene curljalo, ampak potrpeti sem moral in prenašati sitnosti, ki sem si jih sam nakopal. Godrnjal sem in se jezil, toda čemu nihče, ker so kolesa vlaka ropotala kakor strojnična v vojnem času.

Vlak je vozil proti jugu, ne ustavljal na postajah in potem spet odbrzel dalje. Po osemurni vožnji sem dospel v malo industrijsko mesto Fresno, Cal., kjer sem izstopil, da pogledam za delom. Noč sem bil prespal pri neki lokomotivi, ki je stala na stranskem tiru.

Naslednje jutro sem začel poizvedovati glede dela; slučajno sem izvedel za posredovalnico in tako tja odšel. V pisarni sem izvedel, da potrebujejo delavce in da je dela precej na razpolago. Delo sem res dobil, ko sem plačal $2.50 za to uslugo. Dali so mi naslov neke družbe, pri kateri sem začel delati isti dan. Plača je bila 42 centov na uro in delati je bilo treba deset ur na dan. V nekem skladišču, kjer sem razkladal grozdje na trukov in liko na tovorne vlake in čakal na drugi vlak, da me odpelje v Arizono. V predmestju sem opazil skupino “trempov”, ki so tudi čakali na vlak. Pridružil sem se jim in jih vprašal, kam so namenjeni. Povedali so mi, da gredo v El Paso, Texas. Jaz sem jim pojasnil, da sem namenjen v Arizono in nato so mi rekli, da bomo kakih dvesto milj potovali skupaj.

Novi moj tovariš so bili pretežno Amerikanci. Ko smo tako čakali in se pogovarjali, se nam je približal človek nizke postave, ki nas je vprašal, če smo lačni, kar smo zanikali. Končno, ko nam je le prigovarjal in smo videli, da je dober človek, smo šli z njim v mesto, kjer nas je peljal v lepo restavracijo. Rekel je, naj si vsak naroči, kar in kolikor hoče. Tako smo tudi storili in on je plačal račun. Lepo smo se mu zahvalili in potem vrnili v grmovje, kjer smo čakali na tovorni vlak. Ko je prisopihal, smo se ga oprijeli in z njim odpeljali v Los Angeles.

Po dolgi vožnji se je vlak ustavil na neki postaji, kjer smo poskakali dol in se skrili v bližini. Ko se je pričel pomikati naprej, smo ga spet zasedli. Na isti postaji smo dobili osti sprejemljive delavce, ki so bili na veselje bližnje mesto. Bilo nas je okrog 40 in vsi smo bili zgnječeni v enem vagonu kakor živalske v škatli. Na prvi postaji so nas spremljevalci zapustili in tako smo se rešili velike gneče v vagonu.

Na vodnji preko kalifornijskih prerij in arizonskih puščin smo premerili okrog 280 milj in naslednji dan okoli poldne dospeli v malo mesto na odprti preriji, kjer je bilo veliko postajališče za tovorne vlake. Bilo je to v Yumi, Arizona. V bližini mesta so peščeni hribi, ki se razprostirajo daleč naokrog. V mestu smo se dobro okrepčali in nato zopet odšli proti postajališču, se poskrili za nizkim grmovjem in čakali na tovorni vlak. Ko se je vlak začel pomikati proti El Pasu, Tex., smo hoteli oprijeti vagonov, pri tem pa nas je zaslišal paznik, ki nas je pozval, naj gremo z njim v pisarno postaje. Bili smo v pasti in morali smo se pokoriti pazniku, ker smo se bali, da se nam ne bi še kaj hujšega pripetilo.

V pisarni nas je začel izpraševati, odkod smo, kam smo namenjeni itd. Nekateri so rekli, da potujejo domov v Texas, toda paznik je hotel izvedeti, kako se preživljamo, ako nimamo dela in ne denarja. Vprašal je tudi mene in povedal sem mu, da imam pet dolarjev. Ko je vprašal zadnjega, je rekel, da nima nič denarja v žepu, da je popolnoma suh. Po končanem zaslišanju je odločil, da mi, ki imamo še nekaj denarja, lahko odpotujemo, toda ne na tovornem vlaku, pač pa po cesti. Ako nas ponovno zalotijo, nas bo poslal v ječo za trideset dni. Oni, ki ni imel denarja, je moral ostati na postaji in kaj je potem paznik napravil z njim, mi ni znano, ker ga nisem več videl.

Mi, ki smo bili prosti, smo odšli v mesto in se tam razšli. Jaz sem potem sam taval po preriji okoli mesta in se nazadnje zopet približal postajališču. Tam sem čakal noči, da v temi zopet pridem do vlaka in skočim nanj. Čakal sem do desete ure zvečer, ko se je končno začel tovorni vlak pred postajo pomikati naprej. Previdno sem se skobacal na streho vagona in moja brezplačna vožnja se je zopet nadaljevala. Ker je bila noč zelo temna, me paznik ni opazil in tako sem srečno odnesel zdrave pete.

Vlak je drvel dalje in dalje z neznansko brzino in jaz sem brezkrbno sedel na vagonu. Kar se mi približa eden izmed osebja vlaka in me potreplja po rami in reče: “Hej ti, kam se pa pelješ?” Jaz sem mu odgovoril, da v Douglas. Potem me je vprašal, če imam kaj denarja in ko sem mu povedal, da imam pet dolarjev, je zahteval dolar, ako se hočem biti še deležen proste vožnje. Odgovoril sem mu, da ne morem ustreči zahtevi, ker sem pri tako malem denarju, nakar je voznik začel rohnati nad menoj. Ko je vlak bil ustavljen naslednji postaji in izmanjšal brzino, sem stekel in preselil v odprt vagon. Prav malo je manjkalo, da nisem padel pod kolesje vlaka, ker se nisem bil trdno oprijel vagona, toda na nadaljnji vožnji v tisti noči nisem imel nobenih sitnosti.

Mirno sem sedel in dremal v vagonu, vlak je pa drvel preko arizonskih prerij. Ob jutranji zarji je dospel v mesto Tucson in se ustavil na postajališču za tovorne vlake. Tam sem izstopil po dolgi vožnji, da naredim načrt za nadaljnje potovanje.

V mestu sem ostal šest ur in počival v senci pod drevjem. Ko sem se vrnil na postajališče, sem naletel na starega “trempa”, ki mi je povedal, kdaj in kam odpeljejo tovorni vlaki. Bil sem vesel, ker sem dobil tovariša, da me spremlja na potovanju. Stala sva za zidovjem neke tovarne in se skrivala, ko je pridrvel tovorni vlak, na katerega sva se zagnala in že sva bila na vagonu. Najina prosta vožnja se je zopet začela.

Nastala je noč in midva sva se vozila še nekako šest ur, ko se je nama približal zavirač. Začel je naju izpraševati, kam sva namenjena. Povedal sem mu, da je moj cilj Douglas in zavirač mi je dejal, da sva v napadu smeri. Na prvi postaji naj izstopiva in poiščeva drugi vlak. Ker sem mislil, da me hoče potegniti, zato ga nisem poslušal, čeprav je govoril resnico. V vagonu sem med vožnjo tudi zaspal; ko sem se prebudil, sem se znašel na neki postaji arizonskih prerij. Bilo je v mesecu novembru in še hladno. Začel me je tresti mraz in zato sem skušal napraviti bližini ogenj in čakati, da se zdani. Tovariš me je bil zapustil in ostal sem zopet sam v neznanem kraju.

V bližini postaje sem opazil neko barako in poleg barake velik kup drv. Izkoristil sem priložnost, zakuril ogenj in začel nositi drva in si tako kuriti. Kakor sem pozneje izvedel, je stanoval v baraki neki Mehican s svojo družino. Imel je prilično število otrok, in ko so vsi trdno spali, sem jih jaz olajšal za drva.

Ko se je popolnoma zdánilo, sem začel ozirati okrog, da bi zagledal tovorni vlak, toda domačini so mi povedali, da se tovorni vlak ustavi samo enkrat na teden v naselbini, drugič pa drvijo naprej in tako naglico, da se jih ne da oprijeti. Ta novica ni bila prijetna, pa vseeno nisem izgubil poguma, ker sem imel razen neprilik še privadil. Kakih 24 milj stran je bilo mesto Bisbee in odločil sem se, da dosežem peš. Vzel sem pot pod noge in šel dalje po kolovozu. Ko napravim nekako eno miljo hoda, se ustavim in lezlem na peščeno zemljo, kajti za pehojo nisem imel nikakega veselja. Komaj sem se vlekel, pa je pridrvel mimo avtomobil in se ustavil poleg mene. Voznik me je vprašal, kam sem namenjen, in ko sem mu povedal, me je povabil naj prisedem. Razume se, da sem bil povabila vesel. Urno sem skočil v avtomobil, ki je oddrvel z menoj dalje po peščeni cesti.

Na avtomobilu sem se peljal še dvanajst milj, do nekega malega mesteca na preriji. V okolici je bilo par malih rudnikov in zato sem sklenil, vprašati za delo. Ko sem vstopil v urad delovodje, mi je takoj povedal, da ima zaposleno le Mehicane, ki delajo za nizko plačo, kakršno bi jaz najbrž odklonil. Svetoval mi je, naj odpotujem v Bisbee, kjer se delo lahko dobi in je plača večja. Jaz sem ga poslušal in odšel peš proti novemu cilju. Ko sem tako korakal kakih dve milji, sem opazil zadaj vozilo, ki je drvelo po prašni cesti proti meni. Dal sem mu znamenje, da bi se ustavil, ki ga je voznik opazil. Ko je privozil do mene, me je ustavil in me vprašal, kaj hočem. Jaz sem ga lepo prosil, naj me vzame na avtomobil, ker bi se rad odpeljal v Bisbee, kar je dovolil. Povedal mi je, da je obmejni stražnik in da ima nalogo paziti na tujce, ki so jih tihotapljali čez mejo iz Mehike. Zato je strogo pazil na tujce, posebno na Mehicane. Tudi mene je natančno izprašal o raznih stvareh, ker je po moji slabi angleščini spoznal, da sem prišel iz Evrope. Pojasnil sem mu, da sem prišel postavnim potom v to deželo, da sem komaj par let v Ameriki in da sem se le za silo naučil angleškega jezika. Ko je spoznal, da ne lažem, mi je verjel in se čudil, da me je mislil odpeljati na priseljeniški urad v Douglas. Rekel je, da je sedaj vse dobro, in ko je avtomobil privozil v bližino Bisbeea, ga je ustavil pred neko barako, meni pa je rekel, da sedaj ni več daleč do mesta in da bom s pešjo kmalu tam. Med vožnjo sem se bil tako zmeden, da sem bil celo pozabil na strašno žejo, ki me je mučila. V prvi trgovini sem kupil steklenico mleka in ga izpil.

Končno sem se znašel v mestu med dvema hriboma. Prva stvar je bila prenočišče, kjer sem se hotel odpočiti. Sobo sem dobil v nekem hotelu, za katero sem plačal 50 centov. V hotelu sem imel na razpolago kopalnico, v kateri sem se pošteno okopal in očistil. Ker sem bil tudi kosmat ko gorski cigan, sem se tudi obril in po temeljitem očiščenju sem zopet izgledal kakor se spodobi. V restavraciji sem si naročil irskega golaža in se s toplo jedjo, ki sem jo že par dni pogrešal, dobro okrepčal.

Naslednji dan sem se odpravil v eno miljo oddaljeno mestece Lowell, kjer je bil bakren rudnik in se je delalo s polno paro. Ko sem stopil pred pisarno, je bilo tam že več drugih, ki so čakali na delo. Delovodja je prišel izbirati, in ko je prišla vrsta name, je hotel vedeti, ako sem že delal v bakrenih rudnikih, kar sem pritrdil. Nato je zabeležil moje ime ter mi rekel, naj pridem nazaj naslednji dan obljubil mi je, da delo zagotovo dobim.

Vrnili sem se v Bisbee ter ponovno najel sobo v hotelu. Čez dan sem pohajal po mestu in okolici ter ogledoval puste arizonske kraje. Drugi dan sem šel zopet k rudniku in spet sem dobil odgovor, naj pridem naslednji dan. Tako se je ponavljalo tudi tretji in četrti dan, toda ostalo je pri obljubi. Zato sem se odločil, da odpotujem nazaj v državo Missouri. Do Douglasa sem sklenil, se bom vozil z avtobusom, od tam naprej pa na tovornem vlaku.

Takoj sem odšel na avtobusno postajo in vprašal, kdaj bus odpelje v Douglas. Dobil sem odgovor, da je pred desetimi minutami odpeljal, drugi bus pa odide šele drugi dan ob določenem času. Vse je šlo narobe in tako mi ni kazalo drugega, ko spet najeti sobo v hotelu in plačati 50 centov za prenočišče. Ko sem se zbudil zarana naslednjega dne, mi je ponovno šinila misel v glavo, da bi šel še enkrat pogledat za delo. Šel sem zopet k rudniku in tisti dan sem delo tudi dobil. V pisarni so mi povedali, da bom še isti dan začel delati na nočnem šihtu. Moral sem iti še skozi zdravstveno preiskavo, katero sem prestal. Zvečer sem pa že prijel za delo. Plača je bila $4.50 za osem ur dela v bakrenem rudniku.

Delovodja je bil že prileten mož in po rodu Kanadčan. Moj posel je bil nakladanje rude v vozičke. Vročina je bila huda, da sem moral na vsakih deset minut prenehati z delom in se oddihati. Kar zadusiti me je hotelo in nikoli si ne bi bil mislil, da je tako vroče v bakrenih rudnikih v Arizoni. Drugi rudarji so lažje prenašali vročino, ker so se ji privadili. Delo sem nameraval pa pustiti, a me je delovodja premestil h kontraktnemu delu. V novem prostoru sem dobil nekega Finca za tovariša. On je vrtal luknje in razstreljeval kamenje, katerega sem potem nalagal v vozičke ter jih porival na glavno progo. Pri tistem kontraktnem delu sem moral naložiti od osem do trinajst vozičkov kamenja. Plača je bila določena na kvadratni čevelj odstranjenega kamenja. Na voziček ga je šlo eno tono in tako sva s tovarišem prejemala vsak dolar od vozička.

To delo mi ni zdelo pretežko, zaslužil sem pa od osem do trinajst dolarjev. S tovarišem sva bila večkrat gotova v šestih urah, nakar sva delo prepustila drugim delavcem. Meni so bila znana kontraktna dela v drugih rudnikih, kjer je bilo treba mnogo več delati za tako plačo, zato ni bilo vzrokov za pritožbe.

Tisto delo sem opravljal osem dni, dokler se mi ni vrnil delavec, ki je zbolel in katerega sem nadomeščal. Jemu sem moral umakniti in prevzeti staro delo za $4.50. Ko sem prejel plačilo za tistih sedem dni pri kontraktnem delu, sem imel okoli $84, dovolj je bilo za potovanje v Missouri in nazaj, toda nisem hotel odpotovati, ker sem v rudniku priradil.

Delal sem že par mesecev v rudniku in delovodja me je silil, naj prevzamem kontraktno delo, pri katerem bom zaslužil pet do deset dolarjev. Jaz sem se mu lepo zahvalil in rekel, da rajši grem dalje kakor bi delal ko živina. Seveda, ako bi toliko zaslužil kakor v tistih sedmih dneh, bi se premislil.

Dnevi in tedni so kaj hitro minevali v bakrenem okrožju. Dva tedna po prihodu sem si začel pečariti, ker po hotelih in restavracijah je bilo vse predrago in jaz bi lahko vse sproti zapravil, kar sem zaslužil. V najem sem bil vzel dve sobi v “kempi” pri nekem Irciu. V tistem času sem dobil drugo delo v rudniku in delovodja mi je dal za tovariša nekega Rusa, ki je bil pri omenjeni družbi zaposlen že par mesecev. Ko me je delovodja predstavil novemu tovarišu, mi je naročil, naj mi pokaže, kako moram delati. Kmalu sva postala dobra prijatelja. V rudniku sva se dobro imela in razumela. On je vrtal luknje, jaz pa nalagal rudo v vozičke in jo odvažal do strelilnika.

Z Rusom sva skupaj delala nekako mesec dni, nato pa mi je delovodja dal drugega delavca, da ga je učil vrtati na tako imenovano “lajšarsminje”. Jaz sem zopet dobil drugo delo. Delovodja me je določil v dvema rudarjema, ki sta bila zaposlena pri kontraktnem delu. Odnašal sem jima skrhane vedre in prinašal nabrušene in popravljene. Dalje sem jima nosil dinamite, zažigalne vrvice in kapice. Kar je ostajalo prostega časa, sem ga porabil z nakladanjem rude, ali sem pa čistil jarek, po katerem je voda odtekala.

==XXI==

Minilo je že par mesecev, kar sem dospel v Arizono in dobil delo pri Arizona Calumet družbi. Leto 1928 se je zame začelo v pusti Arizoni, toda vedel nisem niti malo, kod bom še brodil v novem letu in kam me bo pot zanesla. Seznanil sem se bil z nekim Albancem, ki je bil zaposlen pri tisti družbi že deset let. Bil je nizke postave in od težkega dela in vsakovrstnih sitnosti, ki jih je prestal v življenju, je izgledal precej izrpan. Bil je samec, kar nekaj časa že pa razširjena novica, da se je oženil. V par tednih se je v resnici oženil. Poročil je debelo in nerodno žensko. Potem je začel z butlegarijo, delati vino, pivo ter drugo brozgo in kuhati tudi žganje.

Tako se je začelo novo življenje za Albanca, toda sreče ni imel. Mislil je, da bo obogatel, je kupoval od agentov razne delnice, katere so pa nazadnje propadle in Albanec je za denar pod nosom obrisal. Garal je možak, da je denar pa taknil tja, odkoder ga ni več nazaj dobil. Premeteni agenti so dobro vedeli, kje iskati kaline. Takih kalinov je bilo mnogo tudi med našimi rojaki, ki so sedli na limanice in svoj težko prisluženi denar vrgli proč.

V družbi smo se često pogovarjali in dokazovali, da niso samo kapitalisti krivi, če se nam slabo godi, temveč tudi sami, ker se damo varati. Ker se delavci ne znajo čuvati, izgubijo svoj denar, ki pride v druge roke. Tako se narod razdeli v razrede, v bogatine in siromahe. Ker se mešanica raznih slojev ne more sporazumeti, nastajajo krize in slabi časi.

Z Albancem sva si bila prijatelja in sva se večkrat sestala tudi v rudniku. On je vedel dosti povedati iz svojega življenja. Pred leti je imel veselje do dela in najraje je prevzel kontraktna dela, samo da je več zaslužil. Končno ga je veselje do dela minulo. Vedel je, da ne bo nikoli obogatel, zato se je mirno udal v usodo. Ko se je začel starati in mu je moč pešala, je izpregledal, da se mora sam čuvati, ker drugi ga ne bodo.

Jaz sem se često sestal z delavci različnega mišljenja. Videl sem, da delavski sloj noče skupaj držati in zato ne more izvojevati zmag, ki bi mu prinesle boljše življenje. Mnogim je bila organizacija deveta briga. Nekateri so bili verski fanatiki, drugi so pripadali k znani organizaciji KKK, vsaka stranka je pa le svojo trdila. Kar jih je bilo zavednih in razumnih, niso imeli moči, da bi pridobili nevedneže na svojo stran.

V tistem času so imeli kuksklanovci veliko moč in so terorizirali ljudi, posebno Evropejce smo jim bili trn v peti. Nesterokrat je prišlo do pretepa in tudi mene je često prijela jeza, da bi katerega prematil. Pa sem se moral zadržati, ker bi si bil napravil samo sitnosti, vedel sem pa tudi dobro, da en sam človek ne opravi nič proti taki premoči.

Med nami je bil neki stotprocentnež, fanatičen fant, ki je ob vsaki priliki prepeval nabožne pesmi. Prepeval je v rudniku in zunaj. Ker je imel precej dolg vrat, smo mu rekli žirafa. To ime se ga je prijelo in končno je ostal pri svojem novem imenu. Kdor ga je prvič videl, je takoj spoznal, da je pravi verski blaznež. Rad je kvartal in zato je bil tudi vedno brez denarja, ker je skoro vselej izgubil. Ako mu je kaj ostalo, je nesel protestantskemu pridigarju, ki je pazil, da se ovčice niso razgubile.

Tako je bilo tiste dni, ko sem bil uposlen v vročem bakrenem rudniku v Arizoni. Šest mesecev je bilo že preteklo, kar sem dospel v tisto bakreno okrožje. Delal sem redno in še precej varčeval, da bi si kaj prihranil za deževne dni. Ko sem nekega dne prešteval prihranjeni denar, sem mislil, da imam že čedno vsotico. Mikalo me je, da bi pustil delo in se podal nazaj proti vzhodu. Ker nisem imel navade dalj časa ostati v enem kraju, sem se končno odločil, da se preselim.

Bilo je meseca junija 1928, ko sem se vsedel na avtobus v Lowellu ter se odpeljal v Douglas, ki je bil oddaljen štirinajst milj. Tam sem šel na postajo tovornih vlakov in v mraku sem se skobacal na streho vagona in se odpeljal proti mestu El Paso. Med vožnjo sem dobil tri sopotnike, ki smo se skupaj peljali vso noč kot pravi “trempi” romantičnega zapada.

Naslednjega dne smo dospeli do neke male postaje, kjer se je vlak ustavil. Tu so nas izgnali in vlak je zopet odbrzel dalje, mi smo pa žalostno gledali za njim. V tem samotnem kraju smo čakali drugega vlaka celih osem ur. Ko je dospel, smo poskakali nanj in se zopet odpeljali dalje. Kmalu smo dospeli do druge postaje, kjer smo morali spet poskakati z vlaka. V bližnji restavraciji smo se nekoliko okrepčali, potem smo se zopet približali postaji, da naskočimo vlak. Ko se je začel tovorni vlak premikati, smo se ga hoteli oprijeti, toda takoj nas je krik paznikov opozoril, naj se držimo proč, če ne, bo sledilo kaj drugega.

Nobena zvižgača ni pomagala; udariti smo morali in vlak je odbrzel dalje, mi smo pa ostali na postaji in ugibali, kaj storiti. Posedli smo v pesek in čakali, da dospe drugi vlak, nakar zopet poskusimo s prosto vožnjo proti mestu El Paso. Že se je zmraknilo in mi smo še vedno posedali poleg postaje in čakali priložnosti za nadaljnjo vožnjo. Kmalu je prisopihal potniški vlak. Ustavil se je na postaji deset minut, nato se je zopet premaknil in še preden je povečal hitrost, smo se ga oprijeli in naša prosta vožnja se je zopet pričela. Držali smo zadnjega voza in naenkrat se je vlila ploha in v par minutah smo bili dobro premočeni. Ploha je kmalu prenehala in vlak je drvel dalje preko prostranih polj države Texas. Ker smo bili izpostavljeni prepihu, smo se v dobri uri osušili.

Vlak je dospel do postaje na preriji in preden se je popolnoma ustavil, smo poskakali dol. Od tiste postaje pa do El Pasa je bilo še nekako deset milj, in v kratkem razdobju bomo že premrli; smo si mislili in začeli iskati prenočišča, da se zopet nekoliko odpočijemo. Prenočišče smo res dobili pod mostom železniške proge. Ker je bilo hladno, smo zakurili ogenj in tako prebili noč in se nekoliko naspali. Okrog osme ure smo odšli po kolovozu. Ko smo hodili dve milji, se nam je približal avto, ki se ustavil in izstopila dva paznika v uniformah. Pazila sta na tihotapce in na tujce, da se ne bi vtihotapili preko meje iz Mehike čez reko Rio Grande. Ker smo imeli potrebne listine smo povedali, kdo smo in kam potujemo, sta nas pustila. Zasedla sta avto in se odpeljala dalje, mi smo pa stopali dalje po kolovozu in v par urah dospeli v lepo mesto El Paso v bližini reke Rio Grande.

Tu smo se razšli. Jaz sem bil namenjen v Kansas City, ostali pa so imeli drugo pot. V El Pasu sem ostal dva dni in si mesto dobro ogledal. Tako sem tudi vse natančno poizvedel, kako in kdaj odhajajo tovorni vlaki, kajti moj namen je bil nadaljevati potovanje na tovornih vlakih. Ker so v mestu strogo pazili na tatove in nepoklicne potnike, ki so imeli opravka okoli tovornih vlakov, je bilo težko najti priložnost, da se nanje oprijem.

Kako sem sklenil, sem tudi storil. Avtobus sem zasedel in se odpeljal do druge postaje, nekako trideset milj daleč; tam sem čakal v bližini postaje na tovorni vlak, ki je končno dospel. Ustavil se je malo časa, in ko se je pričel pomikati naprej, sem se ga oprijel in odpeljal dalje proti Novi Mehiki.

Vozil sem se vso noč skozi peščene pokrajine države Texas. Proti jutru se je vlak ustavil v malem mestecu v Novi Mehiki, v katerem sem ostal do desete ure dopoldne. Potem sem dobil drugi vlak in odpotoval dalje. Pozno v noči sem dospel v državo Kansas, toda vlak je vozil še dalje po državi Kansas in se na kakšni postaji ustavil nekaj minut. Z njim sem premeril dolgo razdaljo, ne da bi se prehladil in tudi nikakih sitnosti nisem imel. Tako udobne vožnje na tovornem vlaku so redke.

Naslednji dan je vlak dospel v naselbino Libo, Kansas. Tu sem izstopil in odšel malo vstran od postaje na drugem koncu za okrajo čakat priložnosti, da se vlaka zopet oprijem. Prežal sem kakor mačka na miško, da bom skočil na vlak, kadar se bo začel premikati. Ko sem čakal okrog deset minut, je privozil avto in se ustavil poleg mene. Iz avta je stopil paznik, ki me je nahrušil, čemu se potikam po ozemlju železniške družbe. Vprašal me je, od kod sem prišel in kam sem namenjen. Jaz sem se mu nalagal, češ da sem prišel iz Kansas Cityja in da se vračam zopet nazaj. Rekel sem, da sem prisiljen potovati na tovornem vlaku, ker nimam denarja, on pa je dejal, da se bomo o tem pogovorili v mestu pred sodnikom. Potisnil me je v avto in ga pognal naprej. Ko me je že nekaj časa vozil, me je vprašal, koliko imam denarja. Odgovoril sem mu, da imam sedem dolarjev. Nato je rekel, ako plačam vozni listek do drugega mesta, me bo izpustil. Odgovoril sem mu, da nikakor ne morem kupiti voznega listka, ker sem pri tako malem denarju.

Ko je videl, da se ne bom uklonil, me je kar dalje vozil po mestu. Že me je vozil okrog pol ure, nakar me je ponovno vprašal, ako bom kupil vozni listek in če sem se premislil. Rekel sem, da nisem in naj me kar pelje pred sodnika. Jezno me je pogledal in res se je zavil proti sodniji in me predstavil sodniku po vseh predpisih kakor zahteva postava. Ko je paznik pojasnil stvar, se je umaknil in me prepustil sodniku in ta mi je potem bral litanije.

Sodnik me je vprašal, če sem kriv in ako sem se poslužil proste vožnje. Jaz sem malo zavijal in protestiral, toda pomagalo ni nič. Naložil mi je globo osemnajst dolarjev ali osem dni zapora. Ker nisem imel denarja, da bi plačal globo, so me poslali v “špehkamro”.

V zaporu sem se sestal z osmimi tatovi, ki so imeli razne grehe na vesti in zato so bili potisnjeni za omrežena okna. Med njimi je bil tudi neki butlegar, ki so ga zaslišali, ko je kuhal prepovedano pijačo. Kar je bilo tatov vožnje na vlakih, so dobili po osem dni zapora vsak kakor jaz. Toda v zaporu nas niso držali, da bi nas zastonj hranili, pač pa so nas odvedli vsak dan na delo. Delali smo na cestah in v okolici kosili travo. Nekega dne smo bili na delo daleč ven iz mesta Libre. S tovornim avtom smo dospeli na neko farmo in proti nam je farmar s konjsko vprego drvel po prašni poti. Po neprevidnosti se je ročaj pluga, ki smo ga imeli na truku, zataknil v opremo konjskega voza, ki je drvel mimo nas. S truka je potegnilo plug in dva človeka. Eden se je sam pobral in ni bil le nekoliko opraskan, drugi je pa obležal v nezavesti, ker je bil hudo ranjen. Pretresel si je bil možgane in plug je bil padel nanj, ko se je bil zapletel v konjsko vprego. Po cesti je pridrvel neki avto in ponesrečenca smo položili nanj, ki ga je potem odpeljal v bolnišnico. Kako je bilo potem z njim, mi ni znano, ker sem bil jaz še istega večera izpuščen iz zapora. O ponesrečencu le toliko vem, da je bil sin hrvaških priseljencev, ki so tedaj bivali v Pittsburghu, Pa.

Kakor hitro sem bil izpuščen iz zapora, sem odpotoval dalje. Nekako dvajset milj sem se peljal na truku pri nekem “stotprocentnem” farmarju. On mi je tudi pokazal, kje bom lahko skočil na tovorni vlak. Ko sem stopil s truka, sem odšel od zaprašene ceste proti železniški progi, ki je bila oddaljena par sto jardov. Tedaj je bila tema in tako sem neopazeno prišel na progo in čakal ugodne prilike, da se oprijem tovornega vlaka.

Vedel sem ne v suho travo poleg proge in čakal, kdaj bo vlak prisopihal. Čakal sem nekako eno uro, ko posveti luč lokomotive. Vlak kmalu prirpoče in drvi mimo mene s precejšnjo brzino. Jaz skočim urno na noge in se zaletim proti vagonu, da bi se ga oprijel, toda takoj sem odletel nazaj. V temi nisem mogel zagrabiti droga na vagonu. Poskusim še enkrat in zopet odletim in telebnem na tla. Vlak je odbrzel naprej, jaz sem pa ostal in preklinjal. Vseeno sem bil še srečen, ker nisem padel pod kolesja vlaka.

Ni mi kazalo drugače ko čakati na drugi vlak. Po tisti progi so vlaki precej pogostoma vozili. Zopet sem legel v travo na samoten kraj in čakal druge priložnosti. Ko čakam že dobro uro, zaslišim ropot vlaka in pripravil sem se za naskok. Vozil je bolj počasi kot prvi, ker je bil precej dolg in težko naložen tovor. Jaz sem naskočil, srečno se prijel droga in se obdržal na vagonu. Zlezel sem na streho in se peljal proti Kansas Cityju. Vlak je začel bolj hitro voziti in jaz sem udobno sedel na strehi vagona.

Zjutraj je vlak privozil na neko večjo postajo, kjer se je ustavil in jaz se nisem počutil več varnega; zlezel sem z vagona in se skril pred pazniki v lepo raslo pšenico v bližini proge. Tam sem naletel na tri druge potnike, ki so se skrivali in čakali na odhod tovornega vlaka. Po preteku pol ure je lokomotiva zapihala, vlak se je zganil, vagoni so zakripali ter se začeli primikati za ogromno lokomotivo. Ko smo videli, da se premika za naskok, smo skočili iz pšenice in jo mahnili proti vlaku. Skočili smo drug za drugim in se srečno skobacali na vagon in odpeljali.

Vozili smo se ves dan, preden smo dospeli do velikega industrijskega mesta Kansas City. Vožnja se nam je zdela dovolj udobna, orožje je bilo čisto in prepojeno od cvetja in drugih rastlin, ki so pokrivale polja v mesecu juniju. V mesto smo dospeli popoldne. Ko se je vlak približal postaji, je zmanjšal brzino in mi smo poskakali dol in se razpršili in razgubili po okolici. Tu sem ostal šest ur, nato pa sem se spet odpeljal proti Marcelinu, Mo., kamor sem dospel po nočni vožnji.

Bilo je ob treh zjutraj, ko sem brez vse bojazni potrkal na vrata neke male hiše. Gospodinja se je v strahu prebudila in šla pogledat, kdo rogovili okrog njene hiše tako zgodaj. Ko me je opazila, se je nasmehnila in začela izpraševati o raznih stvareh. Povedal sem ji, da prihajam z zapada in da sem prepotoval celih 2727 milj.

Ker me je precej srbelo na raznih krajih telesa, se mi je zdelo, da sem se nalezel vražja mrčesa. Tako je tudi bilo; na obleki sem našel uši, katere sem najbrž podedoval v tistem zaporu, v katerem so me poslali za osem dni. Prav nič nisem smel odlašati in treba je bilo temeljitega čiščenja. Ves sem se preoblekel, dobro okopal, obleko pa prekuhal v vreli vodi. Na ta način sem se rešil nadloge.

==XXII==

V Marcelinu sem ostal dvajset dni, nato sem se zopet odločil, da odpotujem drugam za delom. V tistem času sem se bil seznanil z nekim Italijanom, rojenim v Ameriki, ki je rekel, da bi rad odšel iz mesta, pa nima denarja. Na tovornem vlaku se boji potovati, ker za tako potovanje nima potrebne izkušnje. Zato me je prosil, ako bi šel z menoj, kadar bom šel na pot. Njegovi želji sem ustregel in šel z njim.

V Marcelinu sva zasedla tovorni vlak, ki je naju odpeljal proti Chicagu. Vozila sva se vso noč in ob 10. dopoldne prišla na cilj.

V neki trgovini sva vprašala za 18. ulico, kjer je živel moj rojak in znanec in od katerega sem imel naslov. V trgovini so nama svetovali, naj vzameva voz cestne železnice in da bova v kratkem času tam, kamor sva bila namenjena. Z vozom cestne železnice sva res kmalu dospela na pravi prostor in našla rojaka.

Pri njem sva ostala dva dni na stanovanju in hrani. Takoj naslednji dan sva poskusila z iskanjem dela, toda kamor sva se podala, so nama odgovorili, da ga nimajo. Obšla sva številne pisarne raznih podjetij in tovarn, toda dela nikjer. Pri iskanju zaslužka se je nama zdelo, da sva dva izpuščena jetnika. Tuje v Chicagu, ki mu je vse neznano in nima izkušenj, ga ne bo zlepa dobil in tako ga tudi midva nisva. Seveda, če bi bila ostala dlje časa, bi se bila že spoznala.

Po dvodnevnem bivanju v milijonskem mestu sva se namenila, da zopet odpotujeva drugam. V noči sva dospela na postajo za tovorne vlake in zapazila, da se en vlak že pomiče naprej. Skočila sva proti vagonom in tovariš se je bil že prijel za drog, ko zaslišim krik: “Kaj pa vidva delata tu?”

Takoj opazim paznika, ki se je peljal med dvema vagonoma. Zakričal sem na tovariša, naj spusti drog in beži. Peta sva dala vetra in jo srečno odkurila proč še preden naju je paznik utegnil aretirati. Čakati sva morala na drugo priliko. Pred paznikom sva se skrila za ograjo in čakala, da je bil drugi vlak pripravljen za odhod. Ko se je začel pomikati naprej, sva se previdno približala in skočila nanj. Paznik naju ni opazil in najbrž tedaj ni bil v bližini. Sreča je bila nama milejša in odpeljala sva se iz milijonskega mesta.

Po parurni vožnji je vlak dospel v Wisconsin. Tu in tam se je ustavil na kakšni postaji in zopet odbrzel dalje. Ko se je ustavil v Milwaukeeju, sva midva trdno spala v odprtem vagonu. Zbudil naju je paznik ter rekel, da je že čas, da vstaneva. Bil je dobra duša in se ni jezil, zato sva mirno odšla. Pogovarjala sva se in ukrenila, kam bi se obrnila. Končno sva se domenila, da odpotujeva v Calumet in tam poskusiva dobiti delo v bakrenih rudnikih.

Odšla sva nazaj proti postaji in tam poizvedela, kdaj vlak krene v smer, kamor sva bila namenjena. Neki tovorni vlak se je kmalu začel pomikati, in ker sva mislila, da je pravi, sva se ga oprijela. Brez sitnosti sva se vozila ves dan do desete ure zvečer, ko se je vlak ustavil na postaji v mestu Sant Kruz. Tedaj sva zaznala, kako strašno sva se zmotila.

Naslednji dan sva si dobila drugi vlak, s katerim sva se odpeljala nazaj in po dolgi vožnji dospela v mesto Madison, kjer sva izstopila. Tovariš Italijan je bil že tako te vožnje in je postal tako nervozen, da sem mislil, da bo iz kože skočil. Rekel je, da bo dobil vlak in se odpeljal nazaj v Missouri.

Jaz sem se poslužil v Madisonu proste vožnje na potniškem vlaku in se odpeljal v Milwaukee. Nihče me ni nadlegoval med vožnjo in nekdo je prišel celo s poštnega voza in me podučil, kako se moram ravnati, da me pazniki ne zasačijo. Predno bo vlak dospel na milwauško postajo, bo prav počasi vozil, in tedaj naj skočim doli, kajti ako bi me peljal do glavne postaje, bi me pazniki gotovo zasačili.

Jaz sem nasvet z veseljem sprejel in se po njem ravnal. Predno je vlak zavil na glavno postajo, sem smuknil doli in stekel čez progo in ušel nadležnim paznikom, ki so vedno prežali poleg postaje na tatove proste vožnje.

Ker me je tovariš zapustil ter se vrnil domov, sem se tudi jaz premislil in nisem odpotoval v Calumet. Namenil sem se ostati v Milwaukeeju in si poiskati delo. Tam sem imel strica, toda nisem imel njegovega naslova. Začel sem razmišljati, kako bi ga našel in na srečo mi je šinila dobra ideja v glavo. Odločil sem se, da vprašam na policijski postaji in prepričan sem bil, da bom tam izvedel za njegov naslov.

Ko sem prišel na policijsko postajo, so me vprašali kaj želim in odgovoril sem jim, da iščem strica, ki nekje v mestu stanuje in da nimam njegovega naslova. Nekdo je takoj segel po debeli knjigi in začel listati.

Takoj jih je našel deset z istim imenom, ki seveda niso bili vsi moji strici. Policaj je tudi kmalu prišel do prepričanja, da sta bila samo dva v naslovniku jugoslovanske narodnosti in od teh dveh mi je dal naslove, češ, eden bo že pravi. Ko sem odhajal iz urada, je še nekdo zaklical za menoj, da lahko vprašam v bližnji gostilni, katero so lastovali Slovenci.

Da se prepričam, sem se ustavil v gostilni in vprašal glede strica. Tu so mi povedali, kje stanuje in potem sem šel dalje svojo pot po stranskem hodniku. Bilo je že pozno v noči, ko sem končno dospel do njegovega stanovanja. Pa sem se premislil in ga nisem hotel buditi.

V bližini sem naletel na dva policaja, ki sta me vprašala, odkod prihajam in kaj iščem. Povedal sem jima, da iščem strica in takoj sta mi odgovorila, da ga poznata in pokazala sta mi tudi hišo.

Rekel sem jima, da ga nerad budim v pozni uri in ju prosil, ako mi moreta povedati, če je blizu policijska postaja, da bi šel tja prebiti noč. V mestu je bilo več policijskih postaj in pokazala sta mi, kod naj grem, da bom prišel k najbližji.

Na postaji sem res dobil trdo ležišče, stražniku sem pa naročil, naj me zbudi ob šestih, ako bi slučajno trdno spal in se ne bi mogel sam zbuditi. Zjutraj sem mislil iti pogledat za delo, se preden bi šel k stricu.

Na trdih deskah sem spal le par ur, ko me je stražnik res zbudil. Ko sem se na silo umil in bil že pripravljen za odhod, me pokliče neki policaj in mi zagrozi, ako se kdaj pridem prosit za prenočišče, da me bo poslal v zapor. Rekel nisem ne besede, pač pa sem tiho odšel.

Od policijske postaje sem se podal k neki usnjarni in tam sem vprašal za delo, ki sem ga takoj dobil in začel delati še isti dan. Plača je bila 42 centov na uro in delalo se je deset ur na dan. Po končanem delu sem odšel na dom strica in ga našel doma. On me seveda ni poznal kakor tudi jaz njega ne. Odkadar je odpotoval v Ameriko, je bilo preteklo že 28 let in jaz sem bil tedaj še otrok. Povedal sem mu, kdo sem in nato sva se prisrčno pozdravila.

Stric je bil radodaren in gostoljuben; bil je oženjen in imel je deset otrok. Pri njem so ostali samo trije, drugi so se bili že porazgubili po širni Ameriki. Doma sta bila še dva sinova in ena hčerka, za druge je pa stric tako malo vedel kakor jaz. Ena hčer je bila že dve leti poročena in štorklja jo je bila že obdarovala z dvema otrokoma.

V usnjarni sem delal tri tedne. Delo bi bil dalje, toda delovodja mi je bil vsilil delo od kosa, jaz sem se pa uprl in bil zato odpuščen. Kakor hitro sem izgubil delo, sem prejel plačilo, toda le za tri dolarje so me hoteli prevarati. Jaz sem protestiral, da je tri dolarje premalo in ker moj protest ni nič pomagal, sem se odločil, da grem k delavskemu odboru in se tam pritožim. Toda sem se bil premislil, ko sem šel proti domu. Še enkrat sem hotel iti nazaj k delovodji in mu povedati, ako se hoče z menoj poravnati. Ko sem dospel do tovarne, me je opazil paznik v baraki, ki me je poklical in vprašal, če sem jaz tisti, ki je rekel, da se bo šel v mesto k delavskemu odboru pritožit, kar sem potrdil. Nato me je poslal k delovodji v nekem oddelku v tovarni, ki mi je dal samo tri dolarje, za katere sem bil prikrajšan.

Neke nedelje sva se dogovorila z znancem, ki je bil tudi uposlen v livarni, da greva v naselbino West Allis. Tja je naju gnala želja po igri na karte. Podala sva se na pot in končno dospela do nekega rojaka, ki je bil doma ter imel še enega obiskovalca, meni nepoznanega rojaka. Bili smo štirje in zasedli smo prostor okoli mize ter pričeli igrati.

Jaz sem začel izgubljati že pri prvih stavah, tako tudi tovariš. On je imel samo petnajst dolarjev pri sebi in izgubil je vse. Ker ni mogel brez denarja več igrati, se je nekoliko odstranil ter žalostno gledal na nas, ki smo dalje igrali. Gospodar je že prigral okrog $60, midva z nepoznanim igralcem sva pa še dalje izgubljala. Nato je tudi nepoznani rojak vse izgubil, okrog $40. Zatem sva igrala dalje sama in sreča se je obrnila na mojo stran. Začel sem dobivati ter veselo potegnil po $5 ali $10. Že sem imel pri igranju okrog $60 ter hotel prenehati z igro, toda gospodar me je neprestano silil, naj še dalje igrava. Jaz sem se končno vdal in zopet začel deliti karte, toda on je še dalje izgubljal. Bil je ves zelen od jeze, roke so se mu tresle in bil je ves iz sebe. Za denar mu je bilo žal, toda mislil si je, da bo morda nazaj dobil.

Njegova žena, ki je od strani opazovala, se je naenkrat razjezila ter začela regljati in zmerjati svojega moža, naj preneha z igro. Toda on je ni hotel poslušati in igral je dalje ter izgubljal. Ko je bil “suh,” ga je popadla jeza, da je stekel v stransko sobo, iz katere se je takoj vrnil z revolverjem v roki.

Lahko bi prišlo do tragedije, a na njegovo srečo je žena skočila k njemu in ga z vso silo zadržala. Mi, ki nismo vedeli, ali nas je hotel postreliti ali sebe umoriti, smo tako urno ubrali po stopnicah, da sem mislil, da jih bomo podrli. Nato smo kar ni bilo hudega niti v vrata in že smo stali na cesti. Poleg razburjenosti smo še lahko prisrčno smejali, ker smo jo odkurili predno smo dobili svinca v naše hrbte. Pri igri sem bil $65 v tako smo se podali v gostilno, kjer smo del prigrane vsote zapravili.

Naslednji dan sva se s tovarišem zopet sestala pri delu v livarni, kjer sva obujala prejšnji dan. Spomnil sem se tudi rojaka, ki se je hotel maščevati z revolverjem, in ugibal, ako se mu je razburjenje poleglo.

==XXIII==

Dnevi in tedni so potekali enakomerno naprej. Par mesecev je zopet minilo in jaz sem še vedno hodil na delo v livarno in zaslužil $25 do $30 na teden. Tako je bilo tudi z mojim tovarišem, da sva oba težko prenašala, da prejemava enako plačilo. Včasih je bilo več, včasih manj, kakor je prilika nanesla.

Leto 1929 je nastopilo in novi dnevi so nam prinašali novo življenje, ki je bilo polno nepričakovanih dogodkov. Preteklo je že pet mesecev, odkar sem dobil delo v livarni.

Neki dan so se bili zakasnili s topitvijo železa, s katerim smo livarji zalivali kalupe, ko je bilo železo raztopljeno. Jaz in tovariš sva stala pri klopi in se pogovarjala, ko je stopil pred naju ravnatelj, naju prešinil s pogledom in vprašal, zakaj ne delava. Odgovoril sem mu, da ni še železo raztopljeno, on je pa nam rekel, da ne bo še eno uro in da v tem času lahko postavim nekaj kalupov na tleh, pa nisem hotel ubogati. Jezno je odšel, toda čez pol ure se je vrnil in mi povedal, naj se naslednji dan oglasim v pisarni, da mi izplačajo zaslužek.

Ko sem drugi dan vstopil v pisarno ter zahteval svoje izplačilo, niso nič vedeli, da sem odslovljen. Nekdo je takoj stopil k ravnatelju in ga vprašal, zakaj me je odslovil. Ravnatelj je rekel, da lahko ostanem in delam naprej, ako hočem. Ker nisem bil odslovljen, tudi izplačila nisem prejel in sem moral čakati do plačilnega dne. Na delo nisem več šel v livarno, ker sem dobil druga dela pri International Harvester Co. Plača je bila 45 centov na uro prva dva dneva, tretji dan pa sem dobil akordno delo, katerega sem se trudil oprijeti, da je vse teklo od mene kakor bi šlo za stavo. Popoldne zopet prišel k meni delovodja in me potrepljal po rami, češ, tako se pravi delati, in se mi nasmehnil. Pri sebi si je pa najbrž mislil, da je tako treba vpreči delavce in plačati jim od kosa. Čeprav je mala plača, bodo delali kot živina in hotel zaslužiti. Vedel je dobro, da delavce ni pamet strašila in da ne znajo bolje pri prisiljenem delu od kosa. Ni jim treba paznika, da bi jih priganjal, ker se sami priganjajo.

“Vidim, da imaš dovolj izkušenj pri delu,” je rekel, “zato boš prejemal toliko plače kot tvoja tovariša.” S tem mi je dal vedeti, da nimam plače samo 45 centov na uro, ampak da bom zaslužil tudi po $10 na dan. Toliko smo namreč zaslužili tisti, ki smo bili plačani od kosa. Delali smo deset ur na dan in zaslužili en dolar na uro. Včasih je prineslo tudi par dolarjev več, toda povprečno nam je prišlo $55 do $65 na pet dni in pol. To je bila že plača, kakršno je malokdo imel, in če bi znal denar pravilno obračati, bi si lahko precejšnjo vsoto prihranil.

Tiste dni je imela družba veliko naročil in livarna je obratovala s polno paro. Pri drugih delih so delali celo po šest dni na teden. Večkrat je bilo tudi čezurno delo, kar je pripomoglo do večjega zaslužka. Tedaj so bili po nekaterih industrijskih mestih še “dobri” časi za delavce. Bilo je prve mesece leta 1929 in v livarni, kjer sem dobil delo, so izdelovali traktorje za Rusijo. Pri omenjeni družbi sem bil zaposlen tri mesece in prihranil sem si bil par sto dolarjev. Zatem me je prijela želja, da pustim delo in se preselim v Chicago.

Kot sem se namenil, tako sem tudi storil. V aprilu sem odšel v Chicago in dobil delo v klavnici pri Swift Co. V Chicago sem se preselil brez naučenim zidarskega dela. Takoj sem poizvedel za šolo, kjer so se mladi delavci učili pokladati opeko in zidati stavbe. Tako sem se vpisal in pridružil drugim, ki so imeli veselje do zidarskega dela.

Prvi teden v šoli je šlo prav počasi zaradi neznanja angleškega jezika, kajti v šoli sem čul večinoma nove in nerazumljive besede. Dočim sem se s preprostimi delavci že dobro razgovarjal, sem bil v šoli še pravi “greenhorn”. Ker sem take besede čul ene in iste besede, sem se jih v par tednih dobro privadil. V par mesecih sem bil izučen prav dobro zidarskega dela. Samo potrdilo je bilo treba dobiti, da sem izučen zidar, kajti z njim bi lahko delo iskal kot izučen zidar.

V času bivanja v Chicagu in v dneh, ko sem pohajal v prostih urah zidarsko šolo, sem delal pri različnih delih. Par tednov sem bil zaposlen tudi pri razkladanju tovornih vlakov in prejemal po 54 centov na uro ter delal osem ur na dan. Največ sem pa delal v klavnici Swiftove družbe. Tam sem delal devet ur na dan in prejemal 47 centov na uro.

Zidarsko šolo sem pohajal zvečer, namreč vsak večer tri ure. Naj omenim, da je bil tudi v šoli vpeljan nekak izsiljevalni sistem. Imeli smo ravnatelja, ki je nadzoroval naše učenje in delo, in učitelje, ki so bili kakor delovodje. Nekega večera je stopil k meni ravnatelj in me vprašal, naj mu posodim pet dolarjev. Odgovoril sem mu, da denarja nimam in da mu tudi posoditi ne morem. To je opazil moj delovodja, in ko se je ravnatelj odstranil, me je vprašal, kaj je hotel imeti od mene. Jaz sem mu pojasnil in on je dejal, da je prav, ker mu nisem dal denarja, kajti on ga ne bi nikdar vrnil. Delovodji sem se zahvalil, ker mi je stvar opisal, da sem se vedel ravnati, ako bi me ravnatelj še prosil na posodo. In glej ga zlomka, naslednji večer me je zopet prosil, toda sem ga pošteno urezal. Odšel je praznih rok od mene in se spravil nad druge in kolikor mi je znano, je precej zmolzel od njih.

Dalje sem čul, da je tisti ravnatelj nekatere osmukal za $300 in tudi več. Obljubil je, da jim bo za toliko in toliko preskrbel unijske karte, s katerimi bodo lahko dobili delo in unijsko plačo. Tako jih je prevaril in ujel v svoje mreže. Dva, katerima je preskrbel unijske karte in tudi delo, nista nič več kakor mesec dni delala, kajti tisti, pri katerem sta delala, je bil prav tak slepar ko oni v šoli. Tudi on je zahteval $300 od novih delavcev, ki mu jih je preskrbel ravnatelj zidarske šole.

Koder sem hodil preko širne ameriške Unije, povsod sem naletel na “zvrke”, ki so z raznimi pretepanji jemali denar od nevednih delavcev. Sleherni se je šele potem spametoval, ko je bil že prevaran. Večina delavcev ne čita delavskih listov in zato radi nasedejo sleparjem.

Ravnatelj se je pozneje tudi mene lotil in me hotel ogoljufati, da bi mu dal $300 za unijsko karto in nadaljnjih $300 za delo, katera mi je nameraval preskrbeti. Jaz mu nisem udal, ker sem bil že dobro poučen o njegovih naklepih. Zatem me je začel strašiti, da ne bom dobil dela v Chicagu, toda vse njegovo prigovarjanje ni nič zaleglo. Rekel sem, da mu denarja ne dam pod nobenim pogojem.

V avgustu sem pustil delo v klavnici in tudi nadaljnje učenje v zidarski šoli, katero sem pohajal štiri mesece. Zopet me je prijela želja, da odpotujem v druge kraje.

==XXIV==

Zapustil sem Chicago in se odpeljal po čestni železnici v Milwaukee. Naslednji dan sem šel vprašat za delo v neko livarno na 38 centov. Delo sem dobil in lahko bi začel takoj delati, a sem se premislil. Potem sem se oglasil v uradu International Harvester Co., kjer so mi povedali, da ne jemljejo novih delavcev. Celo one, ki že delajo, bodo najbrže potisnili na cesto. Tako so mi povedali v pisarni in tako se je tudi zgodilo. To je bilo v novembru leta 1929, v začetku ameriške krize in svetovne brezposelnosti.

V Milwaukeju se nisem prav obotavljal, temveč jo takoj odkuril nazaj v Chicago na tovornem vlaku. Ko je vlak drvel po progi, se mi je približal drug čuvaj vagona zavirač in me vprašal, kam sem namenjen. Povedal sem mu, da sem pred par dnevi prišel iz Chicaga in da se vračam nazaj. Zavirač mi je nato pojasnil, da vlak, s katerim sem peljan, ne gre v Chicago, temveč v Kansas City.

Jaz sem se zelo čudil, kako sem se mogel tako zmotiti. Mislil sem, da me hoče zavirač potegniti, toda kmalu sem se prepričal, da peljem v napačno smer. Zavirač mi je priporočal, naj se peljem do prve postaje Iowi, tam naj izstopim in potem naj se odpeljem z vlakom, ki bo vozil naravnost v Chicago.

Ko se je končno vlak ustavil na postaji, sem izstopil in čakal par ur drugega vlaka, ki je vozil proti Chicagu. Po svoji neprevidnosti sem se odpeljal v napačno smer 150 milj.

Ko je prisopihal tovorni vlak, sem se previdno splazil na streho vagona in vožnja proti Chicagu se je nadaljevala. Po utrudni vožnji sem dospel na cilj. Oglasil sem se pri znanemu rojaku in pri njem ostal na stanovanju.

Po par dneh bivanja v Chicagu sem zopet delal načrte, v katero stran se bom mahnil. Namenil sem imel zopet odpotovati iz mesta ter se poslužiti proste vožnje na tovornem vlaku. Šel sem v bližino postaje in čakal prilike, da pripelje vlak. Okrog desete ure zvečer se je prikazal in jaz sem se previdno približal, zagrabil za drog na vagonu in splezal na streho. Vlak je odbrzel dalje in v eni uri je že privozil na odprto polje izven mesta.

Ko je vlak drvel enakomerno naprej, sem opazil paznika, ki se mi je bližal. Kmalu je bil pri meni in začel me je zmerjati in preganjati. Odgovarjal mu nisem, ker bi ga še bolj razjezil in skočiti iz vlaka si nisem upal, ker bi se bil lahko ubil, kajti vlak je drvel z vso silo naprej. Paznik je tudi prenehal kričati in verjel sem, da me bo aretiral, kadar bo vlak ustavil. V nekem kraju je začel počasi voziti in takrat sem skočil na tla in še danes sem mnenja, da nisem nog polomil. Paznik je stekel za menoj, jaz sem pa dal petam vetra in jo odkoračil preko travnika.

Ko sem se nekoliko opomogel, sem začel tuhtati, kako bom nadaljeval pot. Drugega načrta ni bilo in moral sem zopet gledati, da se primem tovornega vlaka.

Ni mi bilo treba dolgo čakati. Kmalu je privozil drugi vlak in jaz sem zopet zlezel nanj in se odpeljal dalje. Mislil sem potovati proti Toledu, a sem vzel napačni vlak ter peljal proti državi Michigan. Seveda sem svojo zmoto šele opazil, ko sem že precej časa vozil v napačno smer.

Na tem vlaku sem se vozil vso noč. Naslednji dan je ustavil na postaji v mestu Grand Rapids, Mich. Tam sem izstopil in skušal dobiti vlak, s katerim bi se odpeljal nazaj, toda vsled pazljivosti čuvajev se mi ni posrečilo. V mestu sem ostal par dni, končno pa sem dobil vlak in se odpeljal dalje proti Detroitu.

Zopet sem se vozil ves dan. Zvečer se je vlak približal neki postaji in se tudi ustavil. Jaz sem izstopil, misleč, da se ga bom zopet oprijel, toda imel sem smolo in nisem mogel dalje, ker so čuvaji strogo pazili, da se ne bi kdo poslužil proste vožnje. Bal sem se, da me bodo prijeli ter potisnili za par mesecev v ječo, ker bi moral bivati ob slabi hrani in povrhu še zastonj delati.

V mestu sem naletel na nekega drugega “trempa”, ki sem ga vprašal, kaj in kako. Povedal mi je, da tudi on ne more naprej, ker so pazniki tako strogi. Po tem sva skupaj delala načrte za nadaljnjo vožnjo in ugibala, kako bi bilo najbolje. Odšla sva v neko restavracijo in vsak popila skodelico kave in se malo ogrela. Za nama je stopil neki policaj in naju povabil, naj stopiva ven, da bi rad nekaj z nama govoril. Po večkratnem naročanju kave naju je oba tovariša odpeljal ven, kjer naju je čakal policaj.

Policaj je naju izpraševal, kdo sva, odkod sva prišla in kam potujeva. Povedala sva mu, da sva se pripeljala v mesto na nekem tovoru ter da zopet čakava na priliko, da odpotujeva dalje proti Detroitu. Policaj je odgovoril, da nama naroča, naj se jutri zglasiva pri njem, sicer naju bo aretiral in zaprl preko noči, da je naju nekdo naznanil kot sumljiva človeka, ko je videl, da sva se klatila v okolici.

Nobenega ugovora ni smelo biti in udati sva se morala policaju, ki je naju posadil na avtomobil in odpeljal v zapor. Ko naju je potisnil za omrežena okna, nama je še povedal, da bo prišel zjutraj ob šestih in naju izpustil na svobodo. Tako se je tudi zgodilo, toda pripeljal je s seboj nekega človeka, ki je naju zaslišal in hotel izvedeti več stvari. Midva sva precej dobro odgovarjala in se izmazala, da nisva bila še dalje za omreženjem. Sodnik je rekel policaju, da naju lahko izpusti, ker se mu ne zdiva sumljiva tiča, kakršna naju je prvotno imel.

Ko sva bila zopet prosta, sva začela s svojim nadaljnjim potovanjem. Iz mesta sva jo mahnila kar peš in policaj je nekaj časa gledal za nama, kam jo bova ubrala. Pri neki gasilski postaji sva se ustavila in napila vode, sva naletela na avtomobilista, kateremu sva se zamolila. Bil je dober človek in povabil naju je, naj prisedeva. Meni je kar pri srcu poskočilo od radosti. Ponudbo sva takoj sprejela in brez obotavljanja zlezla v avto in prijetna vožnja se je nadaljevala proti Detroitu.

Po dveh urah vožnje smo se pripeljali v predmestje Detroita. Njegov voznik ni bil namenjen dalje in zato sva izstopila ter se mu lepo zahvalila za prosto in udobno vožnjo. On je rekel, da je vse “all right” in meni je dal pol dolarja, ki naj si ga s tovarišem razdeliva in kupiva potrebno okrepčilo. Jaz sem se branil, češ, da imam že par dolarjev v žepu, toda voznik je vztrajal pri svojem.

S tovarišem sva se nato odpeljala po cestni železnici v osrčje mesta in tam sva se razšla. On je ostal v mestu, jaz sem se pa odločil, da odpotujem v Monroe, kjer je bilo moje prvotno in večkratno bivališče.

Po razhodu s tovarišem sem takoj odšel na avtobusno postajo in si kupil vozni listek do Monroja. Po enourni vožnji sem dospel na cilj in izstopil. Brez obotavljanja sem se podal v Winchesterjevo ulico, kjer sem dobil stanovanje in hrano pri znanih ljudeh.

Za delo sem šel gledat koj drugi dan, dobil sem ga pa šele po par dneh. Bilo je umazano delo in se mi ni dopadlo. Kopal sem jarke za 30 centov na uro in deset ur na dan. Italijanski kontraktor je bil zaradi jesenskega deževja prisiljen delo ustaviti do pomladi in nato ga zopet obnoviti. Jaz sem ostal pri tistem delu vsega skupaj mesec dni; ko je bilo delo ustavljeno, sem prejel ob zaslužek z drugimi delavci vred. Bil sem zopet na cesti brez dela, ki ga je bilo zelo težko dobiti tiste dni.

Po enem tednu sem dobil delo v neki drevesnici, ki je pošiljala mlado drevje v razne kraje. Pri tistem delu sem ostal tri tedne in ker je skoro vsak dan deževalo, sem se odločil, da ga pustim. Dobil sem plačilo, kar sem imel zasluženega, in začel tuhtati, kaj naj storim. Po kratkem razmišljanju sem sklenil oditi v državo Missourij, kjer sem nekoč streljal race in zajce.

Po dvomesečnem bivanju v Monroju sem zapustil mesto. Z avtobusom sem se odpeljal do Detroita in nato dalje do Chicaga. V Chicagu sem se zopet poslužil tovornega vlaka Santa Fe železnice ter se na strehi vagona odpeljal proti cilju.

Po šestnajsturni vožnji na tovornem vlaku sem brez posebnih sitnosti dospel do mesteca Marceline, kjer sem se že večkrat mudil. Ko je vlak privozil in se ustavil na postaji, sem izstopil in odšel k svojim starim znancem. Že naslednji dan po prihodu sem dobil lovsko dovoljenje in začel uprizarjati naskoke na divje race, zajce, veverice in drugo divjad. V hiši je bilo vsak dan dovolj pečenke, v katero smo se pridno mastili in kostili.

Po dvajsetih dneh sem se zopet odločil, da zapustim mestece in odpotujem proti Chicagu. Poslovil sem se od dobrih ljudi, poslužil se zastonjske vožnje na tovornem vlaku in se odpeljal naprej. Ko je vlak brzel in šibal preko polja in ravnin, je začelo snežiti. Jaz sem se peljal ponoči in snežilo je kot za stavo. Sto milj sem že prevozil v odprtem vagonu. Zeblo me je, da sem se sam sebi smilil, a v resnici so se bolj smilile mrzle kosti moje. Ko se je vlak ustavil na neki postaji, sem izstopil in si poiskal vagon, ki je imel odprta vrata. Zlezel sem noter in zaprl vrata ter se tako zavaroval pred snežinkami. Po preteku pol ure je vlak zopet drvil in jaz sem v zaprtem vagonu kmalu zaspal. V tem vagonu sem naslednjega dne dospel v Joliet, Illinois. Tu sem izstopil in odšel v sredino mesta, kjer sem dobil voz cestne železnice in se odpeljal v Chicago in od tam v Milwaukee.

Ko sem dospel v mesto, sem se takoj podal k stricu in dospel do njegovega stanovanja ob dveh zjutraj. Vrata hiše niso bila zaklenjena, zato sem brez bojazni stopil noter in prikreval v sobo, kjer je stric trdno spal. Potem, ko sem prižgal vžigalico, se je prebudil in me spoznal. Vprašal sem ga, kje ima ženo, ko sem videl, da ne je sam valjal po postelji.

Povedal mi je, da se je preselila za nedoločen čas, ker sta se pred par dnevi nekaj sprla. Nato je prižgal luč in sva se še dalje pogovarjala o raznih stvareh in mizerniji, ki je zajela deželo in prinesla delavskemu sloju novo gorje. Midva sva bila priča tistim časom, ki sva izgledala kakor dva izgubljenca pri prazni mizi in slabo brleči svetilki. Po dolgem pogovarjanju sva se podala k počitku. Stric mi je pokazal posteljo, na katero sem položil svoje premrle ude in s tem dal nove hrane številnim stenicam, ki so me tisto noč neusmiljeno križale.

Ko se je zdanilo, sem šel gledat za delo v nadi, da bom kje kaj iztaknil, a kamor sem prišel je bilo vse polno brezposelnih, ki so čakali na delo. Pred vsako tovarno je stala velika skupina delavnih, toda dela ni bilo. Meni se še sanjalo ni, kako velika brezposelnost je že objela deželo in zato se mi je vse čudno zdelo. Ko sta pretekla že dva meseca in dela nisem mogel dobiti in izgledalo, da ga bom, sem sklenil odpotovati v druge kraje.

==XXV==

Bilo je 16. januarja, ko sem se poslovil od strica in se odpeljal po cestni železnici v Chicago k nekim znancem, pri katerih sem dobil stanovanje in hrano. Nato sem začel stikati za delom ter hodil od tovarne do tovarne. Pri vsaki sem bil pričet za vsako delo, samo ako bi ga mogel dobiti. Toda v Chicagu mi bilo nič bolje ko v Milwaukeju. Kamor sem prišel, so stali v trumah brezposelni delavci in čakali, kdaj jih bo kdo pozval na delo. Jaz sem kmalu uvidel, da v Chicagu ne bom nič iznašel, sem začel kovati nove načrte in premišljevati, kam bi se obrnil.

Družina, pri kateri sem bil na stanovanju, je bila hrvatske narodnosti in gospodar je bil tudi brez dela. Z njim sva skupaj delala naskoke na razne tovarne, a vselej sva se vračala domov praznih rok. Hodila sva za delom mesec dni, pa vse zaman. Položaj se je pa z vsakim dnem slabšal in vrste brezposelnih so se daljšale.

Konec februarja 1930 sem zapustil Chicago in se odpeljal v Detroit in od tam v Monroe. Zopet sem se znašel v malem mestecu ob jezeru Erie. Stanovanje sem dobil pri ljudeh na Winchester ulici. V Monroju sem upal dobiti delo v kakšni papirnici, ki so obratovale s polno paro.

Po enem mesecu bivanja sem res dobil delo v neki papirnici, kjer se je delalo podnevi 11, ponoči pa 13 ur, dva šihta na dan. Treba se je bilo sprijazniti z dolgimi urami in biti celo vesel, ker sem našel zaslužek. Često sem čul delavce, ki so se pritoževali čez dolg delovni čas, toda njihov glas je bil glas vpijočega v puščavi. Nevedneži so znali samo kritizirati, niso si pa znali izboljšati delovnih pogojev. Kadar so bili v deželi dobri časi, se niso zmenili, da bi kaj več pridobili, kapitalisti pa tudi niso hoteli dati ničesar od sebe. V času krize je bil pa boj težak, ker so številne roke čakale na delo.

Zima je minila in nastopila je topla in zaželjena pomlad, ki pa ni prinesla boljših časov, temveč je brezposelnost postala še večja. Nekega dne sem pisal prijatelju v Pennsylvanijo, ki je bil zaposlen v premogorovu in ga vprašal glede dela. V nekaj dneh sem dobil odgovor, da se dela prav slabo, komaj dan ali dva na teden. Potem sva si še večkrat pisala in v pismih razodela, kako je tu in tam. V nekem pismu mi je omenil, da bi rad prišel v Monroe, ako bi dobil delo v kaki tovarni.

Jaz sem mu takoj sporočil, naj počaka, ker ni nobenega izgleda, da bi se na boljše obrnilo. V maju je začela papirnica, v kateri sem bil zaposlen, obratovati z manjšo paro. Delali smo samo štiri dni na teden in istočasno po 11 in 13 ur na dva šihta; plača je bila tedaj 49 centov na uro.

Pozneje sem pisal prijatelju, naj le pride v Monroe in morda se bo kakšno delo dobilo. Zdelo se mi je, da mora biti v Monroju vseeno bolje nego v rudarskih naselbinah, kajti svojemu prijatelju sem želel dobro in pomagati mu, kolikor mi je bilo v moči.

Ko je prijatelj dospel v Monroe, sem ga radostno sprejel in mu tudi dobil stanovanje in hrano pri ljudeh, pri katerih sem bil. Pripeljal sem ga v družbo pijančev, ki so bili v hiši. Tako se najlažje izrazim, ker so vsi radi pili, moški in ženske. Gospodar Miha je vedno gledal, da je bilo čimveč dobička, zato je fantom prodajal vsakovrstno pijačo. V tem biznisu je pa pozabil, da tudi svoji družini očita in uživa vsakovrstne brozge. Kolikor več je napravil dobička, toliko več je trpel škode na družini, ženi in otrocih, ki so se naučili vsakovrstnih vragolij.

Jaz sem redno delal, kolikor dni mi je bilo določeno na teden, in večkrat pritiskal na delovodjo in ga prosil, naj da mojemu prijatelju, a pomagal ni nič. V neki zakajeni livarni bi ga bil lahko dobil, a ga ni maral. Rekel je, da je slaba plača, pretežko delo in tovarna polna strupenega dima. On za tako “živo” delo ni maral. Seveda, ako bi hodil redno čakat pred papirnico, ki bi tam dobil čez čas, ker je vsak mesec par delavcev pustilo delo iz enega ali drugega vzroka.

Svetoval sem mu, naj vsak dan pred tovarno in nekaj časa doma poležava in drema, ker ne bo nikoli. To in še drugo sem mu rekel, da bi ga vzpodbudil, toda kakor sem opazil, ni veselin delo v papirnici 11 ali 13 ur na šiht.

Po par tednih je pričel pritiskati name, da bi se preselila. Nato sva začela kovati načrte, kam bi jo ubrala. Končno sva napravila načrt, da odpotujeva v Arizono. Tedaj je začela papirnica obratovati spet s polno paro in jaz bi bil še ostal na starem delu, toda prijatelj je pregovoril in tako sem se odločil, da skupaj odpotujeva za delom v bakrene rudnike v Arizoni.

Bilo je v juliju, ko sva zasedla avtobus in se odpeljala v Detroit. Po enourni vožnji sva dospela v Detroit, kjer sva kupila vozne listke in se z drugim busom odpeljala v Chicago, kamor sva dospela po dolgi vožnji. V Chicagu sva ostala par dni ter poskušala dobiti delo, a nisva imela sreče. Ko sva uvidela, da v Chicagu ne bo nič, sva šla na 38. cesto, kjer sva dobila tovorni vlak na progi Santa Fe železnice in se odpeljala. Na poti naju nihče preganjal ni in delal sitnosti. Lepo sva se vozila dalje in po 16-urni vožnji dospela do znanega mesteca Marceline, Missourij. Tu sva ostala dva dni ter se dobro napojila in okrepčala. Potem sva se ponovno odpeljala dalje proti zapadu.

S tovornim vlakom sva nadaljevala potovanje proti Kansas Cityju, kjer sva presedla na drugi vlak in nato se vozila en dan preko Kansasa in šele naslednji dan dospela v državo Colorado. Na neki postaji sva izstopila ter počakala drugega vlaka, da naju odpelje v Arizono. Po par urah čakanja je pripeljal vlak in midva sva se ga oprijela in zlezla na streho vagona. Nekaj časa sva se peljala preko države Colorado, nato pa je vlak privozil na ozemlje Nove Mehike. Naslednji dan popoldne se je vlak ustavil na nekem velikem postajališču in midva, namenjena, da bi skočila dol, sva obstala na njem.

Tedaj je prišel paznik, ki naju je zasledil in aretiral. Kar mirno sva se mu morala udati, odpeljal je naju pred sodnika, kateri je odločil, da morava kupiti vozni listek, ki je stal $10, in se odpeljati naprej. Tako sva bila naseljena in prišla pazniku v roke vsled najine brezbrižnosti.

V okolici postaje sva se klatila do desete ure zvečer in šele tedaj sva se s potniškim vlakom odpeljala dalje. Vozila sva se v “Pullmanu”, v katerem je bilo nekaj trebušnih gospodov. Za sedla sva namreč ekspresni vlak, ker bi bila drugače morala čakati na potniški vlak vso noč in še par ur povrhu. Vožnja na ekspresnem vlaku se nama je zdela zelo razkošna in udobna. Res prijetno se je voziti med kapitalisti in drugo gospodo. Po peturni vožnji se je vlak ustavil na postaji v nekem mestu v Arizoni. Tam sva morala izstopiti in najine udobne vožnje je bilo konec: zamenjati je bilo treba zopet s prosto vožnjo na tovornem vlaku.

Na tovorni vlak sva morala čakati v temi cele dve uri. Bilo je okrog pete ure zjutraj, ko je dospel na postajo. Midva sva se ga oprijela ter odpeljala dalje preko arizonskih puščinj. Na vlaku sva se sestala s skupino drugih “trempov”, z brezposelnimi, ki so iskali dela, kamor jih je pot zanesla. Meni in tovarišu se je še bolj posvetilo v glavi, kako je kriza objela vso Ameriko. Od vzhoda do zapada, vsepovsod se je opazilo trume brezposelnih delavcev. Skupina, s katero sva se sestala na vlaku, je bila mešanica različnih narodnosti—Italijani, Irci, Nemci, Američani in Slovani. Eden in drugi je pripovedoval o slabih časih, o kakršnih s tovarišem še sanjala nisva, ko sva se nahajala še v Monroju. Kajti tedaj se je obratovalo skoro s polno paro v omenjenem mestecu in jaz sem imel delo, ki sem ga prostovoljno pustil. Nekateri najini sopotniki so dospeli celo iz države New York ter ali za srečo in delom v Arizono. Drugi so dospeli iz Californije in nekateri zopet od drugod, končno smo se pa vsi skupaj sestali kot “trempi”.

Med potovanjem smo si pripovedovali storije in se jezili, zakaj smo bili tako brezbrizžni, da si nismo očuvali stalnega dela. Eden in drugi si je predbacival, kako veliko napako je napravil, ker je pustil delo in se preselil. Toda vse naše jadikovanje je bilo brez pomena, kajti nepravilnega ukrepa se ni dal več popraviti.

S tovarišem sva potovala dalje preko ozemlja Arizone, toda veselje naju je popolnoma minilo, ko sva izvedela od sopotnikov, kako slabo je vsepovsod. Prej sva se upala, da bova dobila delo v bakrenem rudniku v Bisbeeju, ko sva zvedela, da je kriza tudi v Arizoni, sva opustila sanje o “bodoči sreči”.

Po dolgi vožnji sva končno dospela in izstopila v mestu Douglas. Od tam sva se odpeljala z avtobusom do Bisbeeja, ki je oddaljeno od Douglasa 24 milj. To razdaljo je avtobus prevozil v eni uri, nakar sva izstopila v bakrenem okrožju med visokimi hribi, katerih vrhovi so pokriti z velikimi skalami.

V Bizbeeju sva dobila prenočišče v nekem hotelu. Naslednji dan sva odšla k Albancu, s katerim sem se bil spoznal v letih 1927–28, ko sem bil zaposlen šest mesecev v bakrenem rudniku. Predstavil sem mu svojega tovariša in on je naju začel spraševati, odkod sva prišla in kako je z delom v drugih krajih. Midva sva mu povedala resnico, da je slabo vsepovsod. On je tudi pojasnil razmere v bakrenem okrožju. Rekel je, da se dela prav slabo in da je bilo že januarja odpuščenih 30% rudarjev.

Midva sva takoj spoznala, da sva se pošteno urezala, ker sva se odpravila na tako dolgo pot. Albanec je nama dal prenočišče in v naselbini sva ostala štiri dni in iskala delo, toda vse zaman. Povsod so nama žalostno odkimali, da ne bo nič. Ker so naju tako odločno zavračali, sva slutila, da to ne bo parmesečna kriza, temveč bo trajala najbrž par let in v resnici je bilo tako. Končno, ko sva videla, da ne bo dela, sva se odločila, da jo mahneva nazaj v Monroe, odkoder sva se podala na dolgo pot.

Bilo je nekega popoldne, ko sva zapustila Bibzee; prijatelj Albanec nama je storil še to uslugo, da naju je odpeljal s svojim avtom do mesta Douglas. Tam smo se razšli, Albanec je z avtomobilom odšel domov, midva sva pa počakala tovornega vlaka, s katerim sva se odpeljala brez sitnosti nazaj proti vzhodu. Paznikom sva srečno odnesla pete in si ukradla prosto vožnjo.

Vozila sva se vso noč in naslednjega dne popoldne dospela v lepo mesto El Paso, Texas. Ko se je vlak ustavil, sva izstopila ter se podala v mesto ter si kupila potrebnega okrepčila. Nato sva se zopet podala do bližnjega postajališča za tovorne vlake. Po kratkem čakanju je vlak dospel in midva sva se ga oprijela ter se odpeljala dalje proti Novi Mehiki. Tretji dan sva dospela v mestece Libro, Kansas.

Vlak se je ustavil na postajališču, midva sva jo pa urnih nog odkurila in ušla pazniku, ki je bil skrit v bližini in sva ga pravočasno opazila. Potem sva na neki njivi čakala pod košatim drevesom, dokler ni vlak zopet krenil s postajališča. Previdno sva se približala progi, da se zopet zaletiva na vlak. Tedaj se je tudi paznik pripeljal v avtomobilu in je hotel naju ujeti, midva sva zbežala preko farme in mu odnesla pete.

Vlak je odbrzel dalje brez naju. Sitni paznik se je odpeljal v mesto, ko je nama preprečil prosto vožnjo. Mahnila sva jo kar peš do druge postaje. Ko sva hodila par milj, sva postala žejna. V bližini je stala hiša črnega farmarja, katerega sva prosila vode. Črnec, ki je lastoval precej veliko farmo, je ugodil prošnji in nato sva zopet odkorakala dalje po kolovozu. Kmalu naju je dohitel neki voznik s trakom ter naju povabil, naj prisedeva. Z njim sva se peljala okrog dvajset milj in končno sva se odločila, da na postajališču, do katerega sva se pripeljala, počakava tovornega vlaka.

Tu sva čakala vso noč zastonj. Noben vlak se ni ustavil na tistem postajališču; vsak je odbrzel dalje kakor bi sanjal po naših koncih. Naslednjega dne zjutraj sva jo zopet ubrala do drugega mesta, ki je bilo oddaljeno okrog 16 milj.

Po par urah hoda sva dospela v farmarsko mestece. Tam sva v neki restavraciji okrepčala, nato pa zopet čakala na tovorni vlak, da bi se odpeljala dalje. Ko sva čakala na postaji, se je nama pridružil neki domačin, ki je naju videl, ko sva pohajkovala okrog. Prišel je k nama in vprašal, kaj čakava. Ko sva mu povedala, da hočeva odpotovati s tovornim vlakom, je rekel, da bova čakala teden dni, ker tovorni vlak tam ustavi samo enkrat na teden. On je nama svetoval, da je najlepše, ako kupiva vozne listke za potniški vlak in se odpeljeva do drugega mesta, kjer bova lahko dobila tovorni vlak in prosto vožnjo.

Midva sva tako tudi storila. S potniškim vlakom sva se odpeljala in dospela v drugo mesto. Tam sva čakala dve uri na tovorni vlak, se ga oprijela ter se odpeljala dalje skozi državo Kansas. Proga se je vila preko lepih poljan, ki so se vrstile druga za drugo. Na tem vlaku sva se vozila vso noč in naslednji dan se je ustavil na neki postaji. Proste vožnje so se bili poslužili še štirje drugi, in ko se je vlak ustavil, bi bilo treba poskakati dol, pa smo kar čepeli v odprtih vagonih kot prikovane mačke. Kmalu je prišel paznik, ki je pokukal v tisti vagon in nas zaslišal.

Aretiral nas je in odgnal v pisarno na postaji. Tam nas je izpraševal, odkoder prihajamo in koliko imamo denarja. Nekateri so odgovorili, da so dospeli iz Californije in da nimajo denarja; sploh so bili vsi brez denarja in to je bila že dovolj velika kazen. Ko je naju vprašal, ako imava denar, sva povedala, da imava nekaj dolarjev. Na njegovo zahtevo sva morala kupiti vozni list za drugega mesta. Pokorila sva se in plačala tri dolarje vsak, samo da sva bila prosta in se rešila »šepavke«. Ko je dospel potniški vlak, sva ga zasedla in se udobno odpeljala do postaje, do katere sva imela plačano vožnjo. Tam sva zopet čakala priložnost, da se oprimeva tovornega vlaka, ki je kmalu dospel in s katerim sva se brez sitnosti odpeljala dalje.

Po šesturni vožnji sva dospela v Kansas City, ki ima velika klavniška podjetja. Brž sva poskakala z vlaka in odšla na zapadno stran mesta, kjer sva skušala dobiti vlak Santa Fe železnice, da naju odpelje v 106 milj oddaljeno mesto Marceline, Missouri. Kmalu, ko sva prišla na cilj, je vlak prisopihal in midva sva se ga oprijela. S tem vlakom sva po šesturni vožnji dospela v Marceline, kjer sva se ustavila pri dobri ženici, pri kateri sem bil že večkrat na hrani in stanovanju. Tam sva se dobro očistila, umila in preoblekla, da sva izgledala kakor se človeku spodobi.

Ko sva se oddpočila po par dnevnem bivanju v Marcelinu, sva se zopet odločila, da odpotujeva dalje. Stari ženici in drugim sva povedala, kako je slabó, kamor se človek obrne. Potem sva se poslovila od ženice in znancev, odšla na postajo, kjer sva dobila tovorni vlak, s katerim sva se odpeljala proti Chicagu.

Po šestnajsturni vožnji sva dospela v milijonsko mesto. Takoj sva se podala na Madison ulico, po kateri je vedno pohajkovala brezposelna množica. Tu sva dobila sobo v nekem hotelu, v katerem je bilo polno golazni. Ljudje, ki so morali po več noči prebiti v tistem hotelu, so se nama smilili. Za naju je bila dovolj ena noč, ko sva bila izpostavljena za hrano ušem in stenicam.

Naslednji dan po prihodu v Chicago sva že napravila naskok za delom. Najprej sva šla pogledat k znani Swiftovi družbi. Ko sva dospela pred njen urad, sva naletela na ogromno množico brezposelnih, med katere sva se pomešala in čakala, kdaj pride vrsta na naju, da naju pokličejo na delo.

Uradnik je hodil od enega do drugega in izbiral po svojem okusu. Ko se mi je približal, je nekaj časa buljil vame, nato je zopet pogled obrnil drugam in oslinil druge. Potem se je pa zopet obrnil k meni, me še enkrat dobro pogledal od nog do glave in nato vprašal, če sem že kdaj delal pri družbi. Jaz sem v resnici delal za njo dva meseca, trenutno sem pa domislil, da bi se bilo dobro nekoliko zlagati in zato sem jedrnato odgovoril, da sem bil zaposlen štiri mesece v podjetju. Z odgovorom je bil zadovoljen, kajti rekel mi je, naj mu sledim. Odšel sem za njim v pisarno in tam me je vpisal kot novega delavca. Nato sem moral iti skozi zdravstveno preiskavo, katero sem prestal, in začel delati še isti dan. Tovariš pa ni dobil dela in je čez par dni zapustil Chicago, odšel v Detroit in od tam se je z avtobusom odpeljal v Monroe.

Jaz sem redno hodil na delo, toda po desetih dneh sem bil odpuščen za nedoločen čas. Delovodja je rekel, da me bo še obvestil, kadar me bodo zopet potrebovali. Dal mi je tudi listek kot izpričevalo, da sem že delal pri družbi. Spet je bilo treba iskati dela in uprizarjal sem naskoke na vse kraje, kjer sem slutil, da bom dobil, a nisem imel uspeha. Ko sem končno uvidel, da je ves trud zaman, sem odpotoval v Monroe.

V Monroeju sem se ponovno sestal s prijateljem in mesec pozneje sem dobil delo v papirnici, v kateri sem bil že prej zaposlen. Obratovala je po tri dni na teden, toda delovnik je bil tako dolg kot prej — podnevi in ponoči po 13 ur in plača je bila 49 centov na uro. Po par mesecih so začeli plačo trgati in v mesecu novembru je bila že reducirana za 20%. Polagoma so se razmere slabšale in končno se je prava kriza priklatila v Monroe. Prijatelj, ki ni mogel dobiti dela, se je odločil, da odpotuje nazaj v Pennsylvanijo. Bilo je v oktobru, ko sva se poslovila in od takrat ga nisem več videl.

==XXVI==

Pritiskala je zima in prešel božič, ki je bil jako žalosten za nekatere družine. Marinkdo se je takrat spomnil na prejšnje božične praznike, ko je bilo vsega dovolj: polne mize, lepo vino v kleteh, povrhu pa še denar. Marsikdo se je spomnil na boljše čase, ko so minili in se jih ni dalo priklicati nazaj. Mnogi so obžalovali svojo zmoto, ker niso prav gospodarili. Kriza je bila dobra šola za nestalno ljudi. Toda zamujeno se ni dalo popraviti.

Po božičnih praznikih je prišlo novo leto in upanje, da bo prineslo boljše dni. Toda boljših danov ni hoteli biti od nikoder, pač pa so prihajali še slabši. V mesecu marcu so nam ponovno znižali plače za 10% in končno smo prejemali namesto 49 centov na uro samo 28 centov. In pri 28 centih se je končno ustavilo, ker so gospodje kapitalisti najbrž uvideli, da bi bile nadaljnje redukcije preveč nesramne.

Nekega dne v aprilu se je v tovarni nekaj pokvarilo, obrat je bil prekinjen in vsi delavci smo bili dopuščen za nedoločen čas. Vzelo je ves mesec preden je bilo popravljeno in je začela tovarna zopet z obratom.

V dneh, ko sem imel nezatejene počitnice, sem preganjal dolg čas z ribolovom. Ko je bilo v tovarni popravljeno in so se kolesa zopet zavrtela, smo se vrnili na delo. Delali smo tri do štiri dni na teden in čakali, kdaj se bodo kolesa zopet ustavila, ker je vedno nekaj pokalo in nam dalo slutiti, da ni vse v redu.

Tovarna je tvorila več stavb in vsaka je bila označena pod svojo številko. Tista stavba, v kateri sem bil zaposlen, je imela številko štiri. Druga stavba, v kateri so bili drugi stroji, je imela številko tri. V naši stavbi je vsak dan nekaj pokalo, kar nam je dalo misliti na nekaj drugega, da popolnoma na jasnem nismo bili, kaj povzroča neprilike.

Kadar je kaj počilo v naši stavbi in je bil obrat prekinjen, smo potem delali vsak dan v oddelku številka tri, mi smo bili pa doma, dokler ni bilo popravljeno. Ko smo se vrnili na delo in je preteklo par tednov, je začelo zopet pokati, a samo v našem oddelku. Pri stroju, ki sem stal, mi je pričela uhajati para, temu sta sledila močan pok in eksplozija, ki je raznesla prvi del stroja. Obrat je bil zopet ustavljen, mi smo dobili dopust, v oddelku številka tri pa so začeli delati pet dni na teden.

Vzelo je tri tedne preden je bilo popravljeno v našem oddelku v tovarni. Vrnili smo se na delo ter čakali, kdaj bo zopet zagromelo in razneslo, makar bomo spet dobili počitnice. Bali smo se, da bodo prihodnje v kratki deželi, ker lahko bi se pripetilo, da bi nas eksplozija ubila.

V mesecu maju je družba dobila več naročil in zato se je obrat izboljšal. Delati smo začeli tri do štiri dni na teden, po treh tednih od zadnje eksplozije je ponovno počilo in razneslo en del stroja. Zopet je vzelo par tednov, da je bilo vse popravljeno in smo se ponovno vrnili na delo.

Ko so se kolesa zavrtela v oddelku številka štiri, je vodstvo tovarne začelo tuhtati in končno prišlo na misel, da eksplozije povzročajo sabotaže od neke strani, kar bo treba dobro preiskati preden bo se stopilo na prste sabotatorjem. Vodstvo se je odločilo, da kadar bo spet počilo v oddelku številka štiri, bodo dobili počitnice delavci iz oddelka številka tri, njih mesta bodo pa prevzeli delavci iz oddelka številka štiri.

V našem oddelku smo upali, da se bo pokanje končno ustavilo, a smo se motili. Čez par tednov je spet počilo v našem oddelku, samo ne tako močno kot v prejšnjih slučajih. Delo je bilo takoj ustavljeno, toda počitnic nismo dobili mi, pač pa oni v oddelku številka tri. Bili so doma en teden, dokler niso bila izvršena popravila v oddelku številka štiri.

Potem ni več pokalo v našem oddelku. Čakali smo na nadaljnje eksplozije, pa jih ni bilo. Tedaj nam je posvetilo v glavi, da so nam nagajali oni v oddelku številka tri. Ko je bilo končno vse urejeno, da ako je nastane kaj narobe v našem oddelku, da ne bomo mi doma, pač pa oni v oddelku številka tri, so eksplozije prenehale.

Vodstvo je skušalo dobiti v pest osebo, ki je povzročala pokanje v našem oddelku, toda se mu ni posrečilo ujeti pravega krivca, da bi ga kaznovalo, kakor je zaslužil. Najbrž je to povzročal kakšen »pristen« Američanec, kajti tujcem bi kaj kmalu zasedli in mu potegnili kožo s telesa. Meni se je dozdevalo, da sta imela prste vmes tudi delovodja in strojnik, ki sta z drugimi pomočniki znala skrbeti, da so v oddelku številka tri čimveč delali in potem si razdelili denar, kolikor so več zaslužili. Tako nekako je moralo biti, kajti običajno se neveden delavec vedno pripravljen nekoliko dati od svoje plače delovodji, samo da več zasluži.

Nekega dne v aprilu sem se preselil in začel samostarsko življenje, ki mi sicer ni bilo všeč, toda pomagati si drugače nisem mogel. Na stanovanju in hrani pri Majku nisem mogel več ostati. Bilo nas je preveč ter smo morali kar trije spati na eni postelji. Stenic je bilo toliko, da so lazile po meni kakor mravlje po mravljišču. Bilo je tudi nesnažno, ker je imela zgovorna gospodinja dosti dela z nepotrebnimi stvarmi. Često se je prepirala z drugimi ženskami in prišlo je tudi do tepe. Na ta način je potrošila lepe dolarje, ki jih je spravila v svoj žep razni advokati in sodniki. Hrana je bila zanič, kajti skoro vsak dan je bilo na mizi kozje in koruznih žgancev, plačati sem moral pa vseeno devet dolarjev na teden. Klepetava ženica je najbrž mislila, da je vse dobro za navadnega delavca.

Ko sem se preselil, sem bil ostal dolžan na hrani in stanovanju okrog trideset dolarjev. Nekega dne so prišli k meni Majkovi otroci in mi povedali, da so ata rekli, da moram plačati, kar sem dolžan če ne, me bodo čez noč pred sodnika. Jaz sem si bil tedaj kupil novo obleko in nisem mogel plačevati stanovanja in hrane sproti. Ker denarja nisem imel, sem rekel otrokom, naj grem domov in povedo očetu, da ne morem plačati in naj kar dalje čaka. Če se mu pa mudi, naj me le toži in očrni.

Jaz sem tiste dni le toliko zaslužil, da je bilo le za silo in da sem rinil naprej v novem pekarskem stanovanju. Naslednji mesec, ko je prišel plačilni dan in sem šel po svoj ček kakor običajno, mi je uradnik povedal, da mi je plačilo ustavljeno, zato tudi čeka ne dobim. Dalje mi je rekel, da moram iti v mesto k sodniku in tam bom izvedel, kaj in kako. Predno sem odšel, mi je uradnik izročil še neko listino, katero naj pokažem sodniku.

Naslednji dan sem stopil v sodnikovo pisarno in sodniku izročil listino, ki sem jo dobil od uradnika. On je pregledal listino in potem povedal, da mi je bilo plačilo ustavljeno za stanovanje in hrano. Vprašal me je, koliko lahko plačam od tistega izplačila. Jaz sem mu odgovoril, da le par dolarjev, ker je plača znašala samo $11. Sodnik je potem odtrgal $2.50 za svoje delo in $3 na račun za stanovanje in hrano in meni je ostalo $5.50. Predno sem odšel iz njegove pisarne, me je še vprašal, koliko bom lahko plačal na dolg prihodnji plačilni dan in odgovoril sem mu, kolikor mi bo sploh mogoče. Tako sem začel odplačevati tisto kislo zelje in žgance, s katerimi so me pitali pri Majku. Vzelo je šest mesecev preden sem plačal po obrokih dolg za stanovanje in hrano. Predno sem Majku vse plačal, sem mu napravil še nekoliko neprijetnosti po nasvetu svojega delovodje.

Plača v tovarni je zaostajala en teden, torej smo vedno imeli enotedenski zaslužek, ki smo ga naslednji teden prejeli. Ako je kdo naznanil, da bo delo pustil, so mu takoj vse izplačali. Delovodja mi je napravil, kakor da bo delo pustil in jaz sem dobil plačilo, ne da bi mi bilo treba čakati do plačilnega dne. Na plačilni dan ni bilo mojega čeka v pisarni in Majk ni dobil od tiste plače ničesar. To sem ponavljal tri tedne in on je moral vselej oditi z dolgim nosom.

Po treh tednih, ko sem tako jezil Majka, sem se pa vseeno odločil in sem odnesel še ostale tri dolarje sodniku. Sodnik je že vedel za moje vragolije in kako sem dražil Majka, toda rekel ni ničesar; še smejal se je, ker je Majka dobro poznal in je vedel, da je hinavec in nepridiprav.

Po tistih neprilikah se je končno vse pomirilo. Jaz sem delal v papirnici tri do štiri dni na teden skozi vse leto v nezadovoljstvu. Postajalo je slabše, dasi smo pričakovali, da se bo obrnilo na bolje, pa je kriza še huje pritiskala.

Naslednje leto se je kriza poostrila in prinesla mizerno vsej Ameriki. V Monroeju je samo ena tovarna obratovala na polno paro. To je bila papirnica, kjer so izdelovali papir iz slame. Delavci v tisti tovarni so niso dobili prave krize, čeprav so jim plače znižali. Ako so delali ves teden in enajst ur na dan, so dobili $20.15, če so delali ponoči, pa $24.64. V tovarni, v kateri sem bil zaposlen, smo delali dva do tri dni na teden in razume se, da je bil nizki zaslužek, čeprav smo delali že eno in isto družbo.

Slabše smo delali v zimi, v juniju se je pa obrnilo na bolje in začeli smo delati pet dni na teden, toda še vedno so bile veljave dolge delovne ure. Tisto izboljšanje, ko smo delali pet dni na teden, je ostalo le par mesecev. V jeseni je bilo zopet manj naročil in zaslužili smo povprečno $9 do $14 na teden.

Ko je nastopil mrzli november leta 1929, smo zopet delali po dva dni na teden in malokdaj štiri dni. Jaz sem že vedno mislil in mi ni padlo v glavo, da bi se zopet na stanovanje in hrano k drugim ljudem. Takrat sem se tudi naučil biti bolj varčen in sem prenehal s butlegarstvom, da jim ne bi podlegel in nepravilno trošil denar, ki sem ga težko zaslužil. Za vsak cent sem gledal, kako ga obrnem. Izkušnje so me izučile, da je treba drugače misliti, ako hočem kaj prihraniti. Kolikor večja kriza je bila v deželi, toliko več je bilo nepotejenih delavcev, ki so hoteli več denarja, ogromno delavcev, ako ga je še kje bilo. Kadar je bilo dovolj dela za vsakim okolom in dosti denarja, smo delavci imeli slabše, kakor bogataši, ker so obrtniki in delavci drug drugega izpodrivali, da so dobili delo.

Često sem mislil sam pri sebi, kako nesrečen sem postal in to ne brez svoje krivde. Kako lahko bi še boljše pripravil na slabe čase, ki se ponavljajo v predeželah. Kadar se malo bolje obrne, ne mislimo, da bo tako ostalo, pa se potem udarimo in ostanemo na cedilu. Res je, da izkušnje prevečijo, toda izkušnje je vse preveč. Manjka pa tudi morala zadostno misliti in pametovati nedavno delavstvo.

Kapitalisti ne poznajo krize, kadar je v industrijah zastoj, se jim vedno večujejo dobičke, četudi v manjši meri. Niso lačni ali

in ni jim treba voziti na tovornih vlakih, spati pod milim nebom in pobirati odpadkov za trgovinami in restavracijami. Delavce pa vse to doleti in tudi mene sem bil že tega deležen.

Kot namreč sem vedno gledal, da nisem padel v breme drugim, sem se držal stalnega dela. Nekatere dneve me je gonila po svetu, da bi več dobil, če videl in spoznal, kaj se dogaja po širni Ameriki.

==XXVII==

Meseca novembra sem vzel dvomesečni dopust ter se podal v državo Missouri. Ker že dve leti nisem bil na lovu, me je tembolj veselilo, da odidem za nekaj časa iz industrijskega mesta. Vsled slabih časov mi tudi ni uspelo privarčevati, da bi se podal na lov bolj pogosto.

Iz mesta Monroe sem odpotoval z avtobusom do Detroita in tam dalje po Chicagu. Tu sem se zopet poslužil tovornega vlaka, s katerim sem po dolgi in mučni vožnji dospel v Marceline in odšel k znanim ljudem, pri katerih sem dobil stanovanje in hrano. Že naslednji dan sem si prekrasil lovsko dovoljenje ter nato začel hoditi na lov. 

Kmalu je bilo dovolj pečenke od vsakovrstne divjačine. V hiši ni bilo nikakega znamenja o slabih časih. Sploh so pa tisti ljudje, pri katerih sem bil na stanovanju, denar vse drugače obračali nego nevedneži, s katerimi sem se sestal v drugih mestih in državah. Ko so bili v deželi še dobri časi, so denar hranili za deževne dneve. Čeprav jih skušnjava mikala, se niso dali prevarati, zato pa tudi krize niso občutili.

Stara ženica je imela sina, ki je tu pa tam napravil kakšen šunt kot zavarče na tovornem vlaku. Čeprav ni imel rednega dela, so ti lahki zaslužki zadoščali za njegove potrebe. On ni bil sanjač, ki bi rad obogatel čez noč, zato tudi ni nasedel raznim agentom, ki so prodajali nevredne papirje za pravo zlato. Vsak dolar je pravilno obrnil in ga potrošil le tam, kjer je bilo potrebno in zato mu ni bilo treba hoditi okoli z zašitimi hlačami in raztrganimi čevlji. Sploh je bil natančen na čistočo, in kar je bilo grobega in umazanega, je strastno sovražil. Sovražil je tudi nevedneže, ki niso imeli kontrole nad seboj.

Na lovu se je dobro zabaval. Puška je grmela kakor bi prihajali Turčini v vojeno pohodu. Pod svinčenkami moje puške so padale race, zajci, jerebice in druga divjad, ki je prišla pod strel.

Po dvomesečnem bivanju v Marcelinu sem se zopet podal nazaj v Monroe, Michigan. Poslovil sem se od dobre ženice in znancev in se podal na dolgo pot. Poslužil sem se zopet tovornega vlaka ter se odpeljal proti Chicagu. Dolga vožnja je bila za menoj in brez večjih sitnosti sem se zopet znašel v milijonskem mestu.

V Chicagu sem ostal štiri dni. Odpočil sem se in malo pogledal po mestu, potem sem pa zasedel avtobus, ki je vozil v Detroit, kamor sem dospel po deseturni in precej udobni vožnji. V Detroitu, kjer je pred leti obratovala s polno paro avtomobilska industrija, je izgledalo žalostno in klavrno. Kriza je objela mesto in delavska masa je v brezdelju čakala boljši dni, ki niso hoteli priti. Ljudje, ki sem jih srečaval na ulicah, so hodili resnih in zamišljenih obrazov ter ugibali, kaj bo. Brezdelje jih je spravljalo v obup, ker v »dobrih« časih niso mislili, da bo kriza prišla; zato je bilo razočaranje tem večje.

Ko sem taval po mestu, me je nekaj streslo, kajti spomnil sem se, kako je bilo nekoč v Detroitu in kakó je sedaj po parletni krizi. Ljudje so hodili zamišljeni, razcapani in lačni. Revščina je bila povsod, kamor sem pogledal.

Ko so pred leti delavci gradili krasne stavbe, širili mesto, izdelovali avtomobile in druge predmete, niso to delali zase, pač pa za gospodo, ki jih kriza ni prišla do živega. Ako bi delavci vse to prej vedeli, ne bi imeli veselja do dela in za nje bi bilo bolje, ako bi delo pustili predno so jih kapitalisti postavili pod kap. Tako se vse čudno vrti, in ko človek misli in študira, se prepriča, da na svetu še vedno prevladuje neumnost.

Ko sem se dovolj nagledal revščine v Detroitu, sem odšel na avtobusno postajo in si kupil vozni listek do Monroeja in po enourni vožnji sem se že znašel v svojem starem bivališču. Tam sem se zopet lotil pečlarja. Kuhal sem, omival črepinje in gospodinji kakor se mi je zdelo, da bo bolj prav. Včasih sem jedel kar iz lonca, samo da sem imel manj dela s pomivanjem. Pa to nič ne de, ako se iz lonca je. Samo da je kaj dobrega v njem, to je glavna stvar.

Dva dni po prihodu sem šel zopet na delo v papirnico, ki je obratovala dva do tri dni na teden. Delovne ure so bile vedno dolge, namreč 11 in 13 ur na šiht. Kmalu potem, v januarju 1933, ko delovnik znižali na osem ur in jaz sem bil vesel. Prej sem me počutil ko kužen, ko sem moral delati 11 in 13 ur na dan. Ko smo začeli delati osem ur, se mi je zdelo, kakor da bi stopil v svobodo po dolgem suženjstvu.

Po osem ur na dan sem delal skozi januar in februar, marca meseca so pa prekinili z obratom v tem oddelku, kjer sem bil zaposlen, ker je bilo treba zamenjati stare stroje z novimi.

Dne 4. marca je nastal preobrat v Združenih državah. Tedaj je namreč predsednik inženir Hoover iz Washingtona pobral šila in kopita ter se umaknil Roosevelt-u, ki je prevzel službo kot najvišji uradnik te dežele. Pod njegovo administracijo je narod pričakoval boljših dni, kajti v Rooseveltu smo videli nekakšnega odrešenika. Nekateri so že kar čez noč oprijeli optimizem, misleč, da bo Roosevelt kar v enem dnevu prišel čarobno to nazaj. Toda temu ni bilo tako; treba je bilo čakati, da se poprave nepravilno vladanje pod Hooverom in njegovimi predniki.

Toda optimizem, čeprav velik, je bil vseeno upravičen, ker pod Rooseveltovo administracijo se je začela doba stradanja nagibati proti koncu. Uveljavil je razne reforme, ki so bile v prid delavskemu ljudstvu. Obračati se je začelo na bolje, čeprav počasi, toda znamenje je bilo, da ne gremo več v večjo mizero, pač pa iz nje.

Četrtega marca 1933, ko je Roosevelt prevzel predsedniški urad in ko je šierno Ameriko zajelo novo upanje, sem tudi jaz imel za seboj izkušnje dolgih let, ki mi ostanejo za vedno v spominu. Premoral sem razne drzave in enega kraja v drugega, nekatere že nestotokrat, in moje življenje je dokaj pisano. Nešteto stvari, ki jih nisem objavil v tem spisu, sem spoznal v raznih letih.

Videl sem mnogo dobrih in hudobnih ljudi. Nekateri so bili taki, da bi zadnji kos kruha delili z brezposelnim in lačnim delavcem. Mnogi so bili pa tudi taki, da bi siromaku ukradli zadnji dolar, ki ga je imel.

Dolga potovanja in romanja iz enega kraja v drugega, romantične vožnje po »divjem« zapadu ter razne izkušnje so bile dobra šola in sedaj vem, komu se sme zaupati. Ako bi se bil leta in leta učil in ostal v enem kraju, se ne bi naučil tistega, kar sem se na svojem potovanju, kajti človek ne more misliti in se tako globoko zazreti, da bi videl v najgloblje nižine ljudstva. Ako se človek sam pomeša med to ljudstvo in živi med njim, se mu odprejo oči in vidi stvari, ki jih drugi niti ne slutijo. Žal sem v nižine in tako sem imel priliko do spoznavanja ljudi, katerim je znanje še nad oblakih in ki verujejo v nevidne sile in od teh sil pričakujejo pomoč.

Potovanje je nalezljiva bolezen, kajti ko se človek poda v širni svet in se mu pred očmi odpre dan za dnem nekaj novega, začne hrepeneti, da bi se dalje potoval in še več videl in izkusil. To hrepenenje je tudi mene objelo in me vleklo, ako se bom mogel prilagoditi, da bi stalno ostal v enem kraju.

Čitamo o ekspedicijah, ki se nadčloveško močno trudijo, da bi dosegle vrh strme gore, na katero še ni stopila človeška noga. Čujemo o raziskovalcih, ki prodrejo v notranjost pragozdov in se ne strašijo nobene nevarnosti, čeprav jih ta pogum tudi lahko stane življenje. Prav tako je s potovalci, h katerim se tudi jaz prištevam. Nobene ovire me niso mogle ustaviti in nobena nevarnost me ni toliko oplašila, da bi prenehal s svojim potovanjem. Neketokrat sem že gledal smrti v oči in večkrat je že za las manjkalo, da nisem bil ob svoje življenje. Videl sem tudi na lastne oči, kako tragično je bilo uničeno človeško življenje in kako žalostna smrt je eden in drugi človek.

Potnik, ki ne najde mesta in kraja, kjer bi stalno ostal, je ko vojak v vojni. Dan za dnem gleda, kako padajo mlada življenja, a se za to ne zmeni. On pozabi na vso nevarnost in niti ne ve, da morda tudi njemu kmalu ugasne življenje.

Človek ne gre po začrtani poti in tudi jaz nisem šel. Ko sem se podal čez morje v Ameriko, sem imel vse drugačne načrte in o vsem, kar sem že počel v tej deželi, se mi v starem kraju ni niti sanjalo.

Ko sem odšel v tuj in nepoznan svet, sem zašel v vrtinec, v katerem sem se vrtel kakor se vrti list, ko pade z drevesa. List ne najde več tistega doma, ki ga je imel, ko se je še trdno držal drevesa. Tako ga nisem našel tudi jaz, ko sem se odtrgal od domače grude. Tisti hip, ko sem stopil na ameriška tla, me je zgrabil vrtinec in me pričel sukati po svoji volji, kateri se nisem znal in mogel upirati.

Zamera

V Monakovem sem nekoč imel opravka pri zelo visokem uradniku. Ker nisem vedel, kako naj ga ogovorim, sem na slepo srečo rekel: »Gospod vladni svetnik.«

Pa me je zelo suho zavrnil: »Kadar potrebujem vladnega svetnika, mu pozvonim.«

Mož je bil namreč — višji vladni svetnik — Roda Roda.</text>
      <sha1>b1eq9d4sd0s36ni9s2s6ocyc4he9wm6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>223941</id>
      <parentid>223940</parentid>
      <timestamp>2026-04-22T18:07:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Spela.spr</username>
        <id>10555</id>
      </contributor>
      <comment>/* VII */</comment>
      <origin>223941</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="291044" sha1="fzoez7wq748teqfvg3jv6ycc947pgyh" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Izkušnje slovenskega priseljenca
| normaliziran naslov = 
| avtor = Frank Kroll
| opombe = 
| izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' {{mp|leto|1935}} št. 77-125
| vir = dLib {{fc|dlib|GYL55QK|s=5|77}}, dLib {{fc|dlib|5VQEGJJZ|s=5|78}}, dLib {{fc|dlib|BTFXHX2X|s=5|79}}, dLib {{fc|dlib|T3FOAKSV|s=5|80}}, dLib {{fc|dlib|F60SRUIN|s=5|81}}, dLib {{fc|dlib|X13TQ8RA|s=5|82}}, dLib {{fc|dlib|8AMOWHLC|s=5|83}}, dLib {{fc|dlib|9H6QYC1C|s=5|84}}, dLib {{fc|dlib|7C5R5WS4|s=5|85}}, dLib {{fc|dlib|LRYZFXJU|s=5|86}}, dLib {{fc|dlib|ATRT2TT5|s=5|87}}, dLib {{fc|dlib|SWFLUSCV|s=5|88}}, dLib {{fc|dlib|E6JXJFA4|s=5|89}}, dLib {{fc|dlib|YUIHT3U9|s=5|90}}, dLib {{fc|dlib|1TVXRKFN|s=5|91}}, dLib {{fc|dlib|O0IAPCD7|s=5|92}}, dLib {{fc|dlib|FHIP4WMP|s=5|93}}, dLib {{fc|dlib|GTOP5GU1|s=5|94}},  dLib {{fc|dlib|EHG3PHSI|s=5|95}},  dLib {{fc|dlib|UHKSPUNB|s=5|96}}, dLib {{fc|dlib|1J2STTSF|s=5|97}}, dLib {{fc|dlib|CFVYUQLM|s=5|98}}, dLib {{fc|dlib|SSUDEE7G|s=5|99}}, dLib {{fc|dlib|ITRJNH0N|s=5|100}}, dLib {{fc|dlib|4EC6NKUS|s=5|101}}, dLib {{fc|dlib|A4OG3GWT|s=5|102}}, dLib {{fc|dlib|GLDWQECU|s=5|103}}, dLib {{fc|dlib|4TD9LQVQ|s=5|104}}, dLib {{fc|dlib|LMHGAYVL|s=5|105}}, dLib {{fc|dlib|1JR4AARX|s=5|106}}, dLib {{fc|dlib|JHFVCGTS|s=5|107}}, dLib {{fc|dlib|DNZN7XTO|s=5|108}}, dLib {{fc|dlib|YJV3AG8J|s=5|109}}, dLib {{fc|dlib|INTAUVXM|s=5|110}}, dLib {{fc|dlib|PZE7CUMI|s=5|111}}, dLib {{fc|dlib|KSVJNFXV|s=5|112}}, dLib {{fc|dlib|BTTUNMEJ|s=5|113}}, dLib {{fc|dlib|Z8XITTOU|s=5|114}}, dLib {{fc|dlib|DA5O02CY|s=5|115}}, dLib {{fc|dlib|G6HRRLBB|s=5|116}}, dLib {{fc|dlib|XCAVL1QS|s=5|117}}, dLib {{fc|dlib|6PN2DNFB|s=5|118}}, dLib {{fc|dlib|H1ZRLVMJ|s=5|119}}, dLib {{fc|dlib|VATWSSPR|s=5|120}}, dLib {{fc|dlib|YPFLMZ2X|s=5|121}}, dLib {{fc|dlib|6OCCJMUV|s=5|122}}, dLib {{fc|dlib|FAZRQCL7|s=5|123}}, dLib {{fc|dlib|DFVMXXNL|s=5|124}}, dLib {{fc|dlib|Z1X4XT8O|s=5|125}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}


==I==

Kakor na tisoče drugih, ki so morali v trebuhom za kruhom v neznani svet, sem moral tudi jaz zapustiti rodno grudo in se odpraviti na dolgo pot v Ameriko. Takoj v začetku, ko sem se odpravljal v novo deželo, sem imel mnogo težav, največ pa zaradi potnega lista.

Prejel sem namreč pismo od strica iz Amerike, v katerem me je vprašal, če hočem priti za njim. Jaz sem mu takoj odpisal, da njegovo povabilo z veseljem sprejemam, čeravno bom imel potežkoče pri iskanju potnega lista in drugih potrebnih stvari. Stricu sem pojasnil razmere in obljubil, da bom skušal dobiti potni list.

Kmalu potem sem se podal v urad okrajnega glavarstva, kjer sem vložil prošnjo za potni list. Istočasno sem tudi iskal informacije glede potovanja v Ameriko. Nekaj tednov pozneje sem prejel drugo pismo od strica, v katerem mi je obljubil, da bo poslal vsoto ameriških dolarjev ali pa pošiljko, če bom dobil potni list in druge potrebne papirje. Odgovoril sem mu, da sem vložil prošnjo in da upam, da bom te stvari tudi dobil.

Čez nekaj mesecev sem prejel od strica parobrodno karto in $25. To vsoto, mi je pisal, bom moral pokazati ameriškim oblastem, ko bom prišel na Ellis Island pri New Yorku. Kar se tiče stroškov, sem imel torej vse preskrbljeno — karto in potrebnih $25. Treba se je bilo le še potruditi, da dobim potni list in začel sem se ponovno obračati na glavarstvo v tej zadevi. V nekaj dneh so mi sporočili, da ni nobenih zaprek in da bom potni list kmalu dobil.

Kakor so mi poročali iz urada okrajnega glavarstva, tako se je tudi zgodilo. Dobil sem potni list, s katerim sem nemudoma odšel v Zagreb k ameriškemu konzulu, da ga podpiše. Pri konzulu ni bilo nobenih sitnosti. Plačal sem deset dolarjev in s tem je bilo vse opravljeno.

Moja parobrodna karta je bila v rokah nekega agenta v Ljubljani, h kateremu sem se potem napotil. On mi je pojasnil, da je vse v redu in da bom lahko kmalu odpotoval čez veliko lužo, zatem pa je zahteval moj potni list, češ, da ga bo vpisal v ladijski seznam. Jaz sem mu izročil potni list, ker sem mu zaupal. V tem zaupanju sem se vrnil domov v Novo mesto. Ko sem se poslovil od agenta, me je zagotovil, da mi bo že dal vedeti, kdaj lahko odpotujem.

Po par tednih čakanja, ko ni bilo od agenta nobenega glasu, me je začelo skrbeti. Odločil sem se, da ga ponovno obiščem in tako pojasnim vzrok dolgega molka. Dolgo pot do Ljubljane sem prehodil peš in takoj odšel k agentu v urad. Tam sem opazil nekega moškega, ki je stal pred vhodom. Vprašal me je, kaj želim in ker mi ni dovolil vstopa v pisarno, sem mu povedal, kdo sem in kaj hočem izvedeti.

On mi je potem povedal, da je gospod agent zelo zaposlen in da ne utegne govoriti z menoj. Pojasnil sem mu, da sem napravil dolgo pot iz Novega mesta in da se ne morem vrniti, ne da bi dobil vsaj odgovor namena. Na to mi je odgovoril, da je on le agentov uslužbenec in morem čakati tako kakor mu on ukaže. Najbolje da se vrnem domov in tam čakam obvestila. Ko bo parnik pripravljen in vse drugo urejeno za odhod, bom lahko odpotoval brez vseh sitnosti. Ker mi ni drugega kazalo, sem se uklonil in vrnil domov.

Minilo so tedni in meseci, toda obvestila ni bilo. Pričakoval sem, da mi bo agent ali pa njegov uslužbenec pisal, kakor mi je bilo obljubljeno, kar pa ni bilo izpolnjeno. Moja nestrpnost je bila vsakim dnem večja in končno sem se odločil, da grem ponovno v Ljubljano. Nadaljevalo se je moje življenje, da ni vse v redu in pomen je se pokazal.

Imel sem znanca, ki je tudi imel potni list in ker je bil z menoj v isti hiši, sva se skupaj podala v Ljubljano, da dobiva vzrok zavlačevanja. Prišla sva v agentov urad, kjer sva zvedela ostalo, ker sva videla same tuje obraze, najinega agenta pa ni bilo nikjer. Uradniki so naju pričeli izpraševati, kaj želiva in povedala sva jima cilj najinega obiska. Potem so naju informirali, da se tisti agent nahaja v zaporu in da sta dva njegova uradnika pobegnila v Ameriko. Agent je pošiljal tudi propadle v Ameriko, pa ga je pravzaprav prijela policija na ljubljanskem kolodvoru, ko se je hotel po francosko posloviti.

Po aretaciji tega agenta so pisarno prevzeli drugi ljudje, ki so nama povedali o njegovi nepoštenosti in poneverbah, ki so se izvršile. Ko sva jim pojasnila, da ima agent najina potna lista in karti, so nama svetovali, naj ga obiščeva v ječi in zahtevava pojasnila.

Dali so nama poseben listek in nama naročili, naj ga izročiva ječarju.

Ko sva prišla pred jetnišnico, je naju neki gospod vprašal, kaj želiva. Ta gospod, kakor sva pozneje izvedela, je bil sodnik in je nama takoj izpolnil željo. Šel je v celico in kmalu se je vrnil z agentom, nakar smo skupaj odšli v sodnikovo pisarno. Sodnik je agenta vprašal, če naju pozna, on pa je pobesil oči in dejal, da naju morda pozna le po imenu, drugače pa sva popolnoma neznana. Ker sva sodniku že prej povedala, da ima agent najina potna lista in karti, je zahteval, naj nama te stvari takoj vrne. Agent je potem priznal, da sva mu res izročila karti in potna lista, katere pa je poslal parobrodni družbi v Zagreb in da je ta reč v redu.

Sodnik je nama potem svetoval, naj se odpraviva v Zagreb, da na pristojnem mestu poizveva, če je vse tako, kakor trdi agent. Če ne bova tam dobila svojih stvari, naj se vrneva v Ljubljano in on bo posredoval potrebno akcijo proti agentu, ki se pokori v zaporu za svoje grehe. Vprašal naju je tudi, če sva izročila agentu kaj denarja, kar sva zanikala.

Naslednji dan sva se z znancem odpeljala v Zagreb. V uradu družbe sva pojasnila, kako nama je ljubljanski agent varal in da bi morala že davno odpotovati v Ameriko, ako ne bi bilo zavlačevanja. Bala sva se tudi, da je agent prodal najini karti in denar zapravil, toda ko sva bila informirana, da sta najina potna lista in karti v uradu, sva bila oba zelo vesela.

Pozneje sva izvedela, da je tisti ljubljanski agent osleparil veliko število ljudi predno so ga vtaknili za zapahe. Oblastem so ga izdali neki Kočevarji, od katerih je vzel denar pod pretvezo, da jih bo spravil v Ameriko. Ko so spoznali, da so naseli, so ga naznanili policiji, ki ga je aretirala. Agent jim je namreč zatrjeval, da jim bo preskrbel potne liste, kar se je drugo potrošene stvari, da bodo lahko odpotovali v Ameriko in na ta način jih je oskubel iz vsega denarja. Res je ponarejal tudi potnih listov in ko je mislil pobegniti s priseljenim denarjem v Ameriko, ga je aretirala. Njegova ponarejena lista so prav tako ovadile petec.

Ko sva z znancem opravila svoje zadeve v Zagrebu, sva se vrnila domov. Bila sva prepričana, da ne bo nadaljnjih sitnosti, ker so naju zagrebški agentje zagotovili, da bodo vse uredili in potem pismeno obvestili, kdaj bo treba odpotovati. Rekli so, da urad vodijo poštenjaki in da bodo pazili, da ne bo več zmešnjav.

Z znancem sva spet legla in čakala in mislila na dan, ko se bo treba odpraviti na dolgo pot. Potrebovala sva na vse sitnosti in pričakovala obvestila iz Zagreba, ki pa ni hotelo priti. Tako sva čakala par mesecev in končno sva prejela pismo, naj se oba javiva v zagrebškem uradu, kjer nama bodo uredili potrebne stvari in par dni pozneje bova morala odriniti proti Ameriki.

Šla sva spet v Zagreb in v uradu so imeli res vse pripravljeno, le potrdilo od ameriškega konsula je še manjkalo. Zato sva šla v njegov urad, ki je izdal potrdilo brezplačno, ko sva ga informirala, da je sleparski agent zadrževal najin odhod v Ameriko. Potem sva se vrnila domov, kjer je bilo treba čakati nadaljnjih teden in potem sva prejela od agenta parobrodno vozovnico, dovolilo, da je prišel čas za odhod.

Z znancem sva uredila prtljago in druge stvari in treba se je bilo posloviti od bližnjih sorodnikov in prijateljev. Mnogi so naju blagrovali, ker bova odšla v deželo, v kateri se cedita mleko in med. Mnogo je bilo ljudi takrat kakor jih je danes, ki si predstavljajo Ameriko v drugačni luči kakor v resnici je. Tudi midva sva videla gradove v oblakih, čeravno sva vedela, da je treba v Ameriki trde delati, da ni noben raj in da ne tam zlato ne pobira na cestah, kakor so nekateri domnevali.

V istih časih se je v našem kraju veliko govorilo o Ameriki. Povedani so se sklicevali le dobro stvari; tistim, ki so realno slabo stran, ljudje sploh niso verjeli.

==II==

Prišel je dan odhoda in z znancem sva zapustila rojstno vas Pleberje, 15 stopinj daleč od mesta. S težkim srcem sva se na pot, ker sva vedela, da se bova morala ločiti od staršev, sorodnikov in prijateljev.

Šla sva najprej v Novo mesto, kjer sva se ustavila pri sorodnikih in prijateljih. Poslovila sva se od vseh in potem sva se napotila na železniško postajo. Vlak je kmalu pripeljal iz Bele Krajine in posloviti se je bilo treba od svojcev. Stisnili smo si roke in se poslovili z solznimi očmi, kajti slovo je bilo težko. Pred nami je bila dolga pot čez morje v tuje, neznane kraje. Slovo je bilo kratko, kajti vlak ni hotel čakati na nas. Ko smo se končno odtrgali od svojih dragih, smo želeli na vlak. V srcu nas je pa stiskalo, da smo mislili, da nam bo počilo od nepopisno težke bolečine. Vlak se je začel pomikati proti Ljubljani in rojstna gruda se nam je čim dalje bolj oddaljevala; priljubljene dolenjske pokrajine so nam izginjale izpred oči. 

Vlak je drdral proti Ljubljani. In mi smo pa tužni srečali in z žalostnim obrazom sedeli v kupeju in mislili na svoje drage, ki so ostali doma. Kako hudo mora biti tudi njim, ki vedo, kako daleč pelje naša pot, na katero smo se podali v borbi za vsakdanji kruh, ki ga bomo morali služiti v tujini. Kdaj bo zopet nastopil čas, ko se bomo vrnili nazaj k svoji rojstni krajini in bogati, da bomo svoje prihranke delili z njimi?

Marsikomu so solze vstople v oči in potočile po licih, kajti ločitev nam nikakor ni hotela izginiti izpred oči. Polagoma smo se pa pustili v pogovor, eden drugi je z ihtnim glasom začel praviti, kako smo zapustili svoje domače in svoj rojstni kraj. Sedaj gremo v tujino, med tuji rod, kjer se bomo težko privadili. Pred odhodom smo se veselili in smo radostno vzklikali: »V Ameriko gremo — nahajanje se bi bilo pa najraje skesali. To smo še drugo mimo, se pogovarjali skupaj v vlaku, ki nas je peljal proti Ljubljani.

Vlak se je ustavljal na nadaljnih postajah. Vstopali so novi potniki, ki so vozili v razne kraje. Skoro vsi so bili dobro razpoloženi, nas pa ni veselilo, da bi se spuščali v pogovore z njimi. Mi smo mislili svoje in sklepali smo, da tudi drugi potniki ne bi bili tako dobrega razpoloženja, ako bi bili na našem mestu. Oni se bodo morda še enkrat vrnili domov, bodimo se znali pripetiti, mi ne bomo nikdar več videli svoje rojstne vasi, staršev, bratov in sester.

Končno se je vlak ustavil na postaji v Ljubljani. Med vremenom smo popravili svoje kovčke in drugo prtljago, izstopili iz vlaka in dali našo prtljago prepeljati v bližnji hotel. Bilo je že zgodaj zjutraj in odpotovati smo hoteli iz Ljubljane šele naslednji dan; zato smo si najeli tudi spalne sobe, kajti v noči, ko smo se podali na pot, nismo spali nič, na nadaljnji vožnji pa tudi ni kazalo, da bi mogli pošteno zatisniti trudne oči.

V Ljubljani smo imeli glede našega potovanja še nekaj opravkov; kar nas je bilo fantov, smo hoteli to sami urediti, da se ne bi potem kaj zataknilo po ostalih v hotelu in pazili na prtljago.

Fantje, utrujeni po potovanju, smo se malo oddahnili prekrenčeti potrebne potrdila glede vojaške službe. Potrdila smo morali dobiti, da bomo lahko dokazali, da smo služili v jugoslovanski armadi in da smo odslužili svoj dvoletni rok, kar je te tedaj zahtevalo od fantov, ki so bili podvrženi vojaški službi.

Pri vojaškem poveljstvu v Ljubljani smo imeli zopet sitnosti. Nikakor nam niso verjeli, da smo res prosti vojaške službe ter da smo popolnoma odslužili. Mi smo na vse načine hoteli uradnike prepričati o naši poštenosti, pa nam niso verjeli. Končno so začeli listati po raznih knjigah, kjer so vendar našli zapiske glede naše vojaške službe. Nato so nam dali potrdila brez nadaljnjega obotavljanja.

Toda zaprek ni bilo konec ne kraja. Zopet so nam rekli, da moramo imeti tudi potrdila od finančne uprave v Ljubljani. Mi smo hodili od Poncija do Pilata in iskali potrebna potrdila. Dva naša sopotnika sta dobila potrdila od policijskega komisarja. Ko sva pa nadaljnja dva prišla k njemu po potrdilo, je rekel, da ga ne potrebujeva.

Ta finančna in policijska potrdila bi imeli pokazati na meji med Jugoslavijo in Italijo. Ker pa ga nisva mogla dobiti z njegovim potrdilom, sva morala iti kar brez njega.

Naposled je vendar prišel čas, da smo zapustili Ljubljano. Vozne listke smo si kupili do državne meje. Tisti, ki so imeli vse urejeno, so odšli proti vlaku brez skrbi, toda jaz in moj sopotnik, ki nisva imela omenjenega potrdila, sva bila v skrbeh, kaj bo, ako naju ne bodo pustili naprej.

Vlak se je začel pomikati naprej proti italijanski meji in v kratkem času smo bili na cilju. Na meji smo morali vsi izstopiti, nakar so naši obmejni in finančni uradniki vse pregledali. Jaz in moj sopotnik sva se kar tresla od bojazni, da naju ne bi zavrnili. Toda ves strah je bil brez potrebe; uradniki so vse pregledali in ugotovili, da je vse v redu. O omenjenem potrdilu niso vprašali in midva sva bila pri obmejnem pregledu izpuščena kakor vsi drugi. Vprašali nas niso ne o vojaškem in ne o policijskem potrdilu.

Po pregledu na jugoslovanski meji smo prestopili mejo in nato so nas zopet na italijanski strani pregledali, ako imamo vse v redu. Pregled se je končal v zadovoljstvo vseh, potem so nas pa odpeljali na postajo, kjer smo kupili vozne listke do Trsta.

Na postaji v Trstu so nas čakali uradniki parobrodne družbe, ki so nas odvedli v mesto. Tam so nam preskrbeli prenočišče v nekem velikem poslopju. Dobili smo sobo, ki je izgledala kakor spalnica. Vseh potnikov nas je bilo okrog trideset, skupaj pomešani, moški, ženske in otroci. Prenočevali smo vsi v prostorni sobi, na enem koncu moški, na drugem pa ženske in otroci.

V Trstu smo čakali na parnik štirinajst dni. V omenjenem poslopju smo prejemali tudi hrano, za kar so nam nekaj malega zaračunali. Včasih mi pa tudi v kakšno gostilno, kjer smo si izbrali jed po svoji volji. Ko smo uradnike izpraševali, kdaj se bomo vkrcali na parnik, so nam veselo odgovarjali, da v kratkem in tako so odlašali dan za dnem.

Meni je bil Trst dobro znan že iz prejšnjih časov. V mestu sem se nahajal štiri mesece med svetovno vojno, v okolici pa čez cele dni. Zato sem bil s svojim znanjem dobrodošel sopotnikom, ki so se podajali na izprehode po mestu popoldnevi in tudi ob večerih. Seveda smo se morali ozirati tudi na previdnost. Najrajši smo se izprehajali po ulicah starega mesta, kjer živi revnejše prebivalstvo. Tako smo se dobro seznanili z ljudmi v tistem delu mesta, kjer smo videli mnogo bede in ubožanja. Trst je na enem mestu, drugim pristaniškim mestom, kjer se srečata bogastvo in bogastvo vsak na svojem koncu in kjer reveži bijejo težak boj za obstanek.

Po dolgem čakanju je vendar prišel dan, ko smo se vkrcali na parnik, ki nas je imel odpeljati preko oceana v novi svet. Na tisoče in tisoče naših ljudi je že odjadralo v daljne dežele in tudi mi smo dočakali tisti dan, ko smo se podali na dolgo pot, na morsko vožnjo in ali za rojake, ki so se že pred nami izselili.

==III==

Prve vožnje po morju ni bilo hude. Toda parnik ni bil pravi potnik, temveč tovorni in imel je na krovu okrog šeststo potnikov raznih narodnosti in veroizpovedanj; bila je natrpana mesta, brez posebne ureditve na ladji. Bilo je tudi veliko naših Slovencev in deset deklet. Nadalje je bilo okoli dvajset Hrvatov, nekaj Nemcev, par Rusov, nekaj Madžarov, Bolgarov, največ pa Italijanov, ki so jih dobivali tudi med potjo na ladjo, ker se je parnik ustavljal v raznih pristaniščih. Pridružilo se nam je več potnikov raznih narodnosti, kjer se je parnik ustavil. Razkladali in nalagali so pa tudi razno blago ter ga prevažali iz kraja v kraj.

Dosti so naložili v raznih pristaniščih tudi suhega grozdja, iz katerega je gotovo ameriški buteljarji kuhali preprosto kapljico, ko je grozdje dospelo v združene države. Jaz sem vse skrbno opazoval, ko se je parnik začel po Jadranskem morju naprej proti Atlantskemu; opazoval sem pristanišča in obalo Italije, Grčije, Španije in Afrike. Vse me je zanimalo, toda v duhu sem bil še vedno s svojimi dragimi v domači vasi; nisem mogel pozabiti nanje in na veliko ločitev. Ko sem se spomnil, koliko sem imel truda in sitnosti, da sem vendar dočakal dan, ko sem resnično odšel na pot, me je vse to nekoliko potolažilo, ker sem vedel, da sem končno dosegel svoj cilj.

Parnik je neprestano se ustavljal v raznih pristaniščih, katerim imena sem pozabil. Nosil je velik tovor, da sem se kar bal, da se ne bi potopil. V zadnjem pristanišču so še naložili premog in pitno vodo, toda vode smo zmanjkovalo predno smo dospeli do cilja, tako da smo morali piti prekuhano morsko vodo, ki nam ni bila nič okusna.

Ko je parnik končno dospel do odprtega morja, se je jela zibati prava morska vožnja. Parnik se je začel zibati, ko so valovi začeli dvigati in nato zopet padali. Slabo vožnjo smo imeli tri dni, potem je bilo morje zopet mirnejše in naš parnik je nekako dobro rezal v ravni legi naprej.

Hrana ni bila baš povoljna in smo bili večkrat lačni. Radi bi si bili kupili za svoj denar kaj priboljška, pa smo morali stiskati za najpotrebnejše. Ker nam niso dali toliko, da bi se do sitega najedli, smo začeli študirati, kako bi se dalo na kak način vsaj kaj dobiti, kajti kuharji so bili deli hrane. Po razmišljanju smo to tudi poskušali. Naše jedilne karte smo namreč štele in kuhari so nas le na številke pazili, kadar smo jih pokazali. Ker je bilo večkrat preveč drenja, smo se poslužili, da smo eno karto lahko dvakrat pokazali. In nekega dne sva to poskusila s sopotnikom, ko nas je večje število stalo v vrsti, da dobimo odmerjeno hrano, v katero je bil tudi kruh prirejen. Ko sem jaz pokazal karto, mi je kuhar odmeril moj del, zatem sem mu pokazal še karto za kruh, ki je dal drugemu, ki je stal za menoj, ker jaz nisem mogel vsega držati. Potem sem izročil karto onemu za menoj in za zopet drugemu, ki je potem zopet nastopil v vrsto, pokazal karto kuharju in dobil ponovno odmerjeno hrano, kajti kuharji so bili na številke.

Tako smo na ta način dobili za kruh, kajti za drugo hrano nam ni bilo dosti kar. Toda to našo zvijačo so kmalu pogruntali in začeli zmerjati z vsakovrstnimi primitivnimi izrazi, ki so mu primerni sled. Toda opazili nas niso; mi smo naprej tako delali, čeprav so večkrat opazili, da smo dvakrat z eno karto dobili kruh, čeravno pa nam je še posebe zlo. Nismo se brigali za kuharjevo zmerjanje; samo da smo ga prevarali, pa smo bili zadovoljni.

S pijačo je bilo bolje, ker vina smo imeli dovolj, slasti še, ker ga dekleta niso marala piti; izročile so ga nam, ki smo ga radi cukali. Vino so nam pa tudi delavci na skrivanji prodajali po nizki ceni. Seveda ga je bilo na prodaj v kantini, toda tam je bilo dosti dražje, zato si ga smo mogli privoščiti. Delavci so ga sebi odtrgali in naprej tudi skrbeli, da ga potem naši prodajalci po tako nizki ceni. Istotako so nam delavci prodajali živila na skrivaj in mi smo bili tiho v tem oziru. Vse se je delalo tajno; oni so nam prodajali po nizki ceni, mi pa kupovali kolikor nam je bilo mogoče.

Nadaljnja sitnost, ki smo jo imeli med vožnjo na parniku, je bil mrčes, s katerim so bili nabito oddeljeni Grki. Bili so polni uši, garjev in opraskan po koži, ko mrav obsen. Uši so se hotele pa svobodno razširiti na vse potnike, kar je bilo treba na vsak način preprečiti. Eden ali drug način preprečiti. Večkrat smo se morali dati poškropiti z nekakim oljem, s katerim smo pobijali to polagali v vodo paro, da so mrčes poginili. Naša obleka se je skoro popolnoma pokvarila, ker smo jo večkrat pomivali.

Grki so bili v resnici najbolj nesnažen narod na parniku; bili so umazani in razcapani, kakor pravi cigani. Bili so zelo nadležni; pri kosilu je bil vsak drenč in večkrat so se sami med seboj stepali, ko so se rinili, kdo bo prej dobil odmerjeno hrano. To se je ponavljalo vsak dan, ko smo bili na parniku.

Časi so objemali Grke pomorci ali delavci in drugi mornarji, toda kljub temu so se vedno zaganjali. V resnici je izgledalo, kakor da bi bili med pravimi divjaki. Tega obnašanja smo bili dosti sitni in bi se bili najraje ali znašli daleč stran od Grkov; toda morali smo potrpeti, dokler ne bo konec našega voženja.

Nekega dne se je raznesla po parniku novica, da je neka žena zbolela na nalezljivo bolezen. Komaj je vest dosegla potnike, je smo morali pred zdravstveniki nas je preiskal od nog do glave, ako se morebiti še pri kakšnem drugem potniku med nami ne skriva nevarna nalezljiva bolezen. Zdravnik je cepil vse potnike, da prepreči širjenje bolezni. Kmalu potem je nadaljnja nesreča zadela za isto boleznijo še par. Zatem so zaprli ženski oddelek in mi nismo mogli več do svojih sopotnic, s katerimi smo skupno obdi do doma. Ženski oddelek je bilo prepovedano izprehajanje po krovu, dokler je bila možnim se dovoljeno iti par ur na krov, toda takrat smo morali moški iti v svoje kabine. Mornarji so pazili, da se ne bi kljub prepovedi kateri moški približal med ženskami, ki so se sprehajale na krovu. Pod strogim zdravstvenim nadzorstvom smo bili šest dni; sporočili so nam, da je ena ženka nekolik bolna, druga pa je že v slabem stanju.

Parnik je plul dalje in dalje po morju gladini. Dnevi so hitro tekali in tako tudi tedni. Mi smo se približevali svojemu cilju. Oklavir sta bili tesni želji, preteklo več dni. Ena je bila popolnoma okrogla, druga je bila ravno krivuljasta. Ena je bila skorajda povsem izginila in druga se je raznesla vest, ako ne bo tudi ona odpravila predno doplujemo v ameriško luko, da nam bo zabranjeno izkrcanje in vstop na priseljeniški otok. Lahko pa se tudi pripeti, da nas vse skupaj vrnejo, od koder smo prišli. Če se to zgodi, sem si mislil, bodo vse hude stvari, ki smo jih videli in vse skrbi in sitnosti odpotovali v domovino.

Končno smo vendar pripluli v newyorško luko in parnik se je ustavil par milj od otoka Ellis Island. Na parnik so prišli ameriški zdravniki in nas natančno pregledali, da ne bi morebiti prišel kak nalezljiv bolnik s seboj. Izredno natančno preiskavo so napravljali, najprej za vse ženske, ki le zbolela na vsem morju. Vso obleko in perilo so nam razkužili, da bi uničili morebitne bolezenske kali v raznih predmetih.

Na tistem kraju je parnik stal par tednov in mi se nismo smeli izkrcati; bili smo pod stalnim nadzorstvom obrežne straže. Potniki smo obupno čakali svoje usode ter žalostno gledali v bodočnost. In vse te neprilike zaradi ene same ženske. Govorica se je ponovno raznesla med potnike, da ako omenjena bolna ženska v kratkem ne ozdravi, nas bodo poslali nazaj.

Naposled so dali ameriški zdravniki našemu parniku še trideset dni časa. Ako v tem času ženska ozdravi in ako noben izmed potnikov ne zboli, se bomo lahko izkrcali. V tistem odmerjenem času smo nestrpno pričakovali, kako bo naša sreča potekala. Ne verjamem, ako so se kakemu bolnemu človeku tako želeli okrevanja kakor smo ga mi naši bolni sopotnici, kajti z njeno boleznijo je bilo spojeno tudi naše zadržanje. Končno se je pa vse bolje izteklo kakor smo pričakovali. Ženska je popolnoma okrevala in nobeden izmed potnikov ni več obolel. Tako je le prišel dan veselja, ko smo stopili na suho zemljo na otoku Ellis Island.

Po ponovni preiskavi smo dobili dovoljenje, da se smemo izkrcati in da je vsa nevarnost nalezljive bolezni odstranjena. Našemu parniku je pripeljal manjši parnik, ki nas je prepeljal na otok. Toda tam se je šele začelo pravo življenje; morali smo vsi preobleči in se dobro okopati. Dali so nam novo spodnje perilo in zopet vse razkužili. Na otoku smo se nahajali nekaj dni, da so nas do dobrega pregledali in nas pripravili za nadaljnjo pot.

V času bivanja na izseljeniškem otoku smo se morali umivati po telesu z nekim razkuževalnim sredstvom. Ko je prišla vrsta name, da bi se moral namazati, kakor so me drugi posnemali, sem prišel pod prho in smrdljivo tekočino je zlivali v korito, toda redko me je zapazil. Proti temu sem se branil, nato pa z nekim predmetom udaril bržkone čez pleče, da sem odskočil kakor žaba, ki prileti ob trd predmet. Nato so me ponovno napolnili z ono smrdljivo tekočino, me prijeli za glavo in mi ukazali, naj jo pomočim v posodo. Jaz sem se torej popolnoma namazal po glavi in telesu. Tisti, ki me je držal čez pleča in prisilil, da sem glavo vtaknil v smrdljivo tekočino, je še nekaj mrmral, toda jaz sem izrazil ogorčenje.

Ko so uradniki in zdravniki videli, da smo popolnoma očiščeni, so nam naznanili, da bomo odpotovali kamor smo namenjeni. Morali smo še skozi zadnjo preiskavo, da so nas zdravniki še enkrat pregledali od nog do glave in potrdili, da smo zdravi in sposobni. Morali smo pred raznimi uradniki in pred komisarjem izjaviti naše želje, kamor želimo iti in kam nameravamo. Jaz sem dobro odgovarjal in tudi pokazal zahtevani 25 dolarjev; preiskava je bila končana in jaz sem lahko zapustil otok.

Dobil sem spremljevalca, s katerim me je prepeljal v malem motornem čolnu z otoka na drugo stran. Ko sem stopil zopet na suho, sem bil ponovno pregledan od zdravnikov; bilo ni nikakršne zapreke in s spremljevalcem sva se podala naprej. V nekem kraju sva vstopila v voz ozkotirne železnice in sva se odpeljala do agenture parobrodne družbe. Tam sem končno zopet prejel oddal od svojega kovčka in odpotoval v New York.

Uradniki v pisarni so govorili hrvaško in sem se z njimi lahko pogovarjal. Izpraševali so me glede vožnje in o potovanju. Povedal sem jim, da je bila vožnja dolga in da sem dosti časa zamudil predno sem dosegel svoj namen.

Ker nisem imel dovolj denarja, da bi si bil kupil vozni list do cilja, sem moral čakati v New Yorku, dokler nisem dobil potrebne vsote od strica. Uradniki so mi odkazali spalno sobo in mi pripravili so tudi streho, naj mi pošlje potrebni denar. Imel sem še 25 dolarjev, vozni list od Monroje, Mich., pa je stal 27 dolarjev in nekaj centov. Zato sem naročil uradnikom, naj zbranjujo, da mi stric pošlje še 20 dolarjev, kar bo zadostovalo za vozni list in druge stroške.

Ko sem se odpravil v odkazano sobo k počitku, sem upal, da bom potem naspal, a sem se motil. Kmalu sem se prebudil, kajti po meni je začelo nekaj laziti. Prižgal sem luč in začel pregledovati in zapazil sem cele roje stenic. Vse se je plazilo po postelji in po meni. Takoj prvo noč na ameriški zemlji me je napadla stenica. To res ne more biti tista zlata Amerika, o kateri smo se v starem kraju pogovarjali, sem dejal sam pri sebi.

Prižgal sem si cigareto in se usedel na posteljo, ki je kar zakripala. V sosednji sobi sta bila dva druga potnika, ki sta čula moje godrnjanje. Eden je potrkal na vrata moje sobe in vprašal, zakaj mrmram. Po glasu sem ju spoznal, da sta ona dva, katera sem zadel v pisarni. Povedal sem jima, da ne morem spati, ker mi ne dajo stenice miru. Potem smo se spustili v pogovor in povedala sta mi, da sta Bolgara in da se vračata v staro domovino, ker ju tudi v Ameriki postalo slabo in začelo primanjkovati dela. Pojasnila sem jima, da sem Slovenec in da sem prišel sem iskat srečo. Vse po vrsti sem jima razodel in oba sta me z zanimanjem poslušala. Pogovarjali smo se lahko, ker se je oba dovolj dobro znala slovanskega jezika.

Nadalje sta mi povedala, da so v Ameriki težka dela in jako nezdrava. Plača je nizka in da se ne da dosti prihraniti. Eden je rekel, da je bolje v bolgarskih brdih pasti koze nego garati na vroče pečeh za ameriške kapitaliste. Drugi me je svaril pred težkim delom, ki človeka lahko spravi v prerani grob. Ameriški kapitalistični sistem je tak, da hoče človek izmolsti iz delavca, da lahko grmadi ogromno bogastvo.

Tako sta mi Bolgara nekoliko orisala delavsko življenje v Ameriki. Čeprav sta mi pripovedovala v hrvaškem jeziku, sem ju vse razumel. Jaz sem jima omenil, da sem že dosti čul o Ameriki, toda največ je lepo strani. Prepričan sem pa bil, da tudi v Ameriki ne more biti vse dobro in to sta mi pojasnila tudi Bolgara. Vprašal sta me tudi, ali sem lačen ter mi ponudila jestvine, ki sta jih imela pri sebi. Prekinjala sta ameriški kapitalistični sistem, za katerega sta vedela, da izkorišča delavca in da je treba delati za skromno plačilo.

Tako sta mi Bolgara nekoliko orisala delavsko življenje v Ameriki. Čeprav sta mi pripovedovala v hrvaškem jeziku, sem ju vse razumel. Jaz sem jima omenil, da sem že dosti čul o Ameriki, toda največ je lepo strani. Prepričan sem pa bil, da tudi v Ameriki ne more biti vse dobro in to sta mi pojasnila tudi Bolgara.

Potem sem šel spat in v sobi se je dalo spati, ker so stenice naredile ponoči masko; na vsak način so me hotele napasti tudi ponoči, vendar sem nekako zaspal. Naslednji dan sem odšel iz sobe, kjer sem spal, in si poiskal nekoliko svežega zraka. Utrujen sem bil po dolgi poti, ko sem se odpravil k počitku.

Popoldne sem dobil denar od strica, ker je dospel denar od strica, kateremu sem prej pisal, da mi pošlje 20 dolarjev. V uradu so mi povedali, da denar že je, toda jim pride vsak čas in naj bom brez skrbi. Kakor hitro bo prišel, ga mi bodo izročili, da bom lahko nadaljeval pot.

Popoldne je denar vendar dospel in jaz sem bil resen nadvse in srečen, ker sem lahko izročil in potem me je pa nekdo odpeljal s potniškim avtomobilom na postajo New York Central železnice. Na postajo sem dospel le nekaj minut pozno in tako zamudil vlak.

Drugi vlak je imel odriniti še par ur. Moj spremljevalec mi je rekel, da ne utegne čakati pred odhodom vlaka; zato je poiskal nekega človeka na postaji in me naročil, naj pazi name in me spremi na vlak. Tisti človek je spremljevalca skoraj uslužno in napravil kakor mu je bilo naročeno.

Med časom čakanja na vlak sem se izprehajal v čakalnici in opazoval vrvež potnikov, ki so neprestano prihajali in odhajali. Ko sem pomislil na milijonsko mesto New York, v katerem so prebivali ljudje iz vsega sveta, sem tudi mislil na tisoče ljudi, ki so dospeli na postajo, da so prišli raznih narodnosti, med katerimi najbrž tudi Slovencev.

Končno je prišel vlak, s katerim sem se odpeljal proti svojemu cilju, v Monroe, Mich. Čez nekaj časa je bil moj spremljevalec izpisan, nato pa smo se odpeljali naprej. Vstopil sem v drug vagon, ki se je povsem razlikoval od evropskih, s sedeži na mehki sedel z visokimi nasloni, ki so me odpeljali v ameriška mesta.

==IV==

Vlak je drdral po ameriških železnicah in jaz sem skozi okno opazoval nova mesta, nove vasi in polja. Zelena cesta me je vodila preko polja in gozda, med hribi in dolinami in odprl se mi je nov svet. Vse to sem opazoval skozi okno vlaka, v duhu sem pa preletel vse dogodke, ki sem jih doživel na poti. Poslovil sem se od svojih sopotnikov in sopotnic njih; razšli smo se na vse strani in se nismo več nikoli videli. Spomnil sem se Bolgarov, s katerima sem se sestal v hotelu ter začel razmišljati, kar sta pravila o Ameriki in zakaj sta se vrnila v domovino.

Na parniku sem se seznanil z nekaterimi sopotniki, naposled sem pa ostal sam in se med tujci vozil v vlaku dalje proti državi Michigan. Največja zmešnjava je bila na Ellis Islandu, kjer so nas razdelili v skupine, ki so odrinile vsaka v svoj kraj.

Ko je vlak drvel proti državi New York proti Pensilvaniji, sem začel misliti na razna mesta, o katerih sem čul govoriti v domačem kraju. Po večurni vožnji smo dospeli v Pittsburgh, o katerem sem že dosti čul praviti in da v njem živi veliko rojakov. Videl sem mnogo tovarn in črnega dima, ki se je valil iz visokih dimnikov. Opazil sem večjo skupino delavcev, ki so iz tovornih vagonov razkladali premog in ga s samokolnicami odvažali proč ter ga po nekem žlebu spuščali navzdol v nižje skladišče. Delavci so bili zaprašeni in umazani, da bi človek na pogled mislil, da so Afričani.

Vlak se je v Pittsburghu ustavil nekaj minut, nato je pa odbrzel zopet naprej. Po par urah nadaljnje vožnje se je ponovno ustavil na nekem mestu. Izstopil sem in tam sem moral zamenjati vlak. Čakal sem nekaj pol ure, potem pa sem se nekdo poklical, naj mu sledim. Pogrebal sem svojo prtljago, katero sem tako bil odložil in se z njim človekom, ki mi je dal znamenje z roko. Stopila sva k čakačjemu vlaku, na katerem sem ga spet našel, nato je vlak kmalu odrinil naprej proti strani države Pensilvanije.

V kratkem smo dospeli v državo Ohio in drveli naprej pod hribovito pokrajino. Prispeli smo v mesto Toledo, kjer se je vlaka ustavil le deset minut, nato je pa zopet odbrzel proti Detroitu, Mich. Jaz sem si pa mislil, ko bom enkrat v Detroitu, potem bo kmalu konec dolge vožnje.

V Toledu se mi je pridružil neka Italijanka, ki je potovala v Detroit. Začela me je ogovarjati v italijanščini in naredila mi je raznimi vprašanji. Hotel sem ji izvedeti, kako daleč je še do Detroita, toda nisem ji mogel povedati, ker sam nisem vedel.

Vožnja do mojega cilja je bila krajša nego sem si mislil, kajti razdalja od Toleda do Monroja ni kmalu prevoziti in sem mislil, da se bom moral peljati še dolgo. Pravzaprav sem mislil, da se bom moral peljati skozi Detroit, pa sem bil v zmoti.

Ko se je vlak ustavil v Monroju, Mich., je bilo treba hitro izstopiti, drugače bi se bil odpeljal naprej in moral bi poslušati italijanko, ki je bila vsa nervozna in je izgledala, da ji tudi ne gre prav. Zato je želela, da bi dobila kakšno osebo, da bi ji pomagala iz zadrege.

V Monroe sem dospel ob 10. uri, zvečer 19. marca. Iz Novega mesta sem odšel 14. januarja, torej sem bil na poti predno sem dospel na cilj, 62 dni. To je bila dolga pot, kakor Kolumbova, ki je mesece jadrala po širokem morju, preden je dospel v neznano deželo.

Na postaji v Monroju me ni nihče čakal in nisem vedel, kam bi se obrnil. Vlak je odpeljal naprej proti Detroitu, jaz sem se pa podal s svojo prtljago v čakalnico in tam čakal, da bo kdo prišel pome, ker jim je znano, da imam priti ta čas.

Čakal sem še eno uro, pa nikogar ni bilo. Šel sem ven, da bi hodil po ulicah v bližini postaje. Ko pa le ni hotel biti nikogar nikjer. Že za celo potrpljenje sem začel zapuščati. Sklenil sem, da ne bom več čakal. Podal sem se v notranjost mesta, kjer sem srečal nekega fanta in ga vprašal naslov, kajti razgovarjati se itak nisem znal z njim. Ko je pogledal naslov, mi je s kretnjami pokazal, kam se moram obrniti in da bom tam našel, kjer imam naslov. Jaz sem storil kakor mi je pokazal in čez desetkrat sem premeril križišča in ulice v temi. Našel sem le, toda v temi nisem videl hišnih številk. Torej je bilo nemogoče vedeti, kje imam hišo. Moral sem tavati, v kateri je stanovala strica. Tako sem taval po ulicah sem in tja ter prišel na konec ulice; hiša ni bila več naprej in vrnil sem se nazaj. Minil sem večkrat na postajo in tam čakal tako dolgo, da bo prišel stric Jože ali kdo drug ter me rešil iz težkega položaja.

Ko sem nazaj gredo proti postaji prehodil in prekoračil dve križišči, sem zapazil malo deklico, ki je prišla iz neke hiše in je hotela vstopiti v bližnjo prodajalno. Sklenil sem jo vprašati, ako zna kaj angleško, ki sem jo mislil govoriti. Pokazal sem ji naslov, ker drugače itak nisem vedel kaj govoriti. Ko je prečitala naslov, je kar obrnila in se nekoliko prestrašila. Pogledala me je in mi rekla v slovenskem jeziku: »To je pa prav tukaj. V hiši, kjer živim, je tudi Jože Krol, ki je pri nas na hrani.«

Nato je stekla nazaj v hišo, jaz pa sem šel za njo, kjer mi je pokazala. Sporočila jim je, da je tujec zunaj, takar so vsi prišli iz hiše in med njimi moj stric. To je bilo presenečenje, pozdravljanja in stiskanja rok. Vsi so bili veseli in jaz sem bil še posebej ganjen, kajti deset dni sem se podal v hišo in bogem sem hotel biti ne konca ne kraja.

Potrkal so mi s potrebnimi krepčilnimi in tudi lahke kapljice ni manjkalo. Zavladali smo vso noč in vzbujali korajžo. Jaz sem jim moral pa kar pripovedovati, kako je doma, kako je bilo z vožnjo in še druge stvari.

Stric me je upravljal, da me je bil prišel čakat na postajo eno uro prej, ker je mislil, da bom prišel z drugim vlakom. Ker me pa ni bilo, je zagotovil mislil, da ne bom dospel tisto noč. Jaz sem mu odgovoril, da je vse dobro, samo da sem končno prišel na cilj in me svoje ljudi.

Tisti večer smo dolgo kramljali in bili dobre volje. Razgovarjali smo se tudi glede dela in tako sem čul od njega, da je v Ameriki vse bolj na slabše potegnilo in da so zlati, dobri časi, o katerih smo še v stari domovini slišali, odšli v večne čase in se ne bodo vrnili. Jaz sem samo kimali z glavo in pritrdil, sam pri sebi sem si mislil, da bom še videl, kako bo sreča z delom.

Ker nisem imel dovolj prostora v hiši, kjer je bil moj stric na hrani, so mi dobili stanovanje v sosednji hiši pri nekem Poljaku. Na hrani sem pa ostal v hiši, katero sem našel s pomočjo one deklice, s katero sem se pogovarjal zvečer. Tako sem imel v eni hiši stanovanje, v drugi hrano. Na ta način se je začelo moje življenje v Ameriki.

==V==

Dnevi so hitro tekli v novi deželi. Opazoval sem razmere v mestu Monroe in kolikor sem mogel sklepati, je bilo dosti narobe; videl sem več stvari, ki niso bile take, ko bi morale biti.

Šesti dan po mojem prihodu v Monroe mi je stric Jože rekel: 

»Menda bo treba iti kam za delo pogledat, Frank, kajti v tej deželi se ne da brez dela živeti, kakor tudi v nobeni drugi ne na tem svetu.«

Jaz sem mu odgovoril, da to sam dobro vem in da nisem prišel v Ameriko, da bom tu brez dela živel.

Stric Jože je bil zaposlen pri neki družbi par mesecev; ko se je pa še mene nadejal, je vprašal delovodjo, ako bi mogel dati tudi meni delo, kadar dobim iz starega kraja. Delovodja je stricu obljubil, da morda mi bo dal delo, toda obljubil ne more ničesar. Delovodja je tudi rekel stricu, naj me k njemu pripelje, kadar bom prišel, da bo videl, kako izgledam. Potem mi bo že preskrbel primerno delo, da ga bom lahko opravljal.

Nekega ponedeljka sem spremljal strica na delo in on me je predstavil delovodji. Delo sem dobil isti dan in začel takoj delati. S tem sem bil vpeljan v družbo ameriških delavcev in začel pot svojega obraza služiti privlačne ameriške dolarje.

V starem kraju večina ljudi ne ve, da se mora v Ameriki trdo delati in da večina priseljencev gara za borno plačilo. Tega si večina ne more predstavljati v starem kraju, ker potem jih ne bi tako veliko v novo deželo šlo. Ako bi jim kdo povedal resnico, mu ne bi verjeli, naznanjali bi ga in obtožili z lažmi. Tako bi se tistemu zgodilo, ki bi jim vse po pravici razodel in raztolmačil, kako se služi denar v Ameriki v zavarjenih premogovnih, v globokih železnih in bakrenih rudnikih, v tovarnah in gozdovih.

Ako bi nevedneži vedeli, kako težko se služi denar v Ameriki, bi odšli nazaj. Polomljenih je bilo že dosti ljudi zaradi privlačnega dolarja. Ameriška industrija zahteva letno tisoče delavskih življenj. Za vse nadloge, krize in težave v ameriškem delavskem sistemu vedo le delavci, ki se trudijo pri težkem delu za borni obstanek.

Na peti dan zaposlitve sem doživel razočaranje. Delovodja me je odpustil. Stricu Jožetu je rekel, da me je dobil, ko sem kadil pri delu in to je bil zadosten vzrok, da me je odpustil. Stricu je rekel, če mu to ni všeč, naj pa on pobere šila in kopita.

Zalutal sem bil okoli dvajset dolarjev. Plačal sem hrano in stanovanje in ostalo mi je par dolarjev. Nisam bil pa posebno srečen, ko sem storil prvi korak in se odpravil v Ameriko in najbrž tudi ne bom v bodočnosti. To sem lahko sklepal, ker sem že peti dan delo izgubil. Ker sem bil razočaran in te navlake, sem sklenil, da iščem drugo delo; upal sem, da se bo že kako preokrenilo in da bom dobil drugo delo.

Stric se je tudi nameraval posloviti in naselbine in odpotoval v Cleveland, kjer je upal, da bo kaj boljšega dobil. Kakor je namenil, tako je tudi storil čez par tednov je odpotoval v Cleveland, mene pa pustil v Monroju.

Jaz sem ostal brez dela in denarja pri tujih ljudeh. Stric je že poselil in me zapustil. Sedaj pa tukaj, kaj je Amerika, sem si mislil sam pri sebi. Denarja je bila mi sem imel, poleg tega sem bil pa še odrezan od svojih ljudi daleč v tuji deželi.

Taval sem, kaj bi storil in kam bi se obrnil. Nestete misli mi je rojilo po glavi, pa nobena ni bila prava. Naposled eno nekoliko iztuhtal in takoj mi je bilo lažje pri srcu.

V neki hiši je bilo par rojakov na hrani, med temi tudi Jože Novak. Z njim sem se seznanil, ker tudi on imel dela, bil je pa še okoli deset let v Ameriki. Zato so mu bili znani dobri in slabi časi.

Pripovedoval mi je, da se razmere hitro spreminjajo v Ameriki. Kadar je dosti dela, stanejo delavci in jih dajo v delo. Kadar nastane pa zastoj v industrijah, dobijo pa brezposelne za vsakim potom.

Pogovarjala sva se tudi o razmerah v kraju in o tamšnjih razmerah in tako sva v pogovoru pretehtala, ko sva kupi dohajala in iskala delo.

Takrat so bili slabi časi za delo in nisem mogel dobiti dela, sem pa imel nekaj dnevnih in drug zaslužek, ki se na pomlad pričnejo, še se niso pričela. Končno je prišla pomlad in z njo gorkejši dnevi in lepše vreme. Z zunanjim sva vedno tavala dan za dnem po ulicah in iskala delo. Vse sva pretaknila v vseh tovarnah sva pogledala in povsod so nama rekli, da nimajo dela.

Nekega dne sva dobila mislilno delo pri nekem Judu, ki je zbiral staro železo — vse od žlanke do polomljenega avtomobila. Te stare potrebje je imel velik kup ter čakal na čas, ko bo vse to prodal, da bo več skupaj spravil v denar. Pri njem sva delala sama dva dni in pol. Rekel je, da naju več ne potrebuje in da nama izplačal pičel zaslužek.

Zopet sva bila potisnjena med brezposelne in vržena na cesto. Gornjala in preklinjal sva kapitalistični sistem, ki ne dopušča, da bi vsi potrebni imeli delo.

Pretekla sta dva tedna od časa, ko sva z znancem izgubila delo pri Judu. Dokler sva imela stanovanje je rastel. Plačati je bilo treba, toda denarja ni bilo več. Tam, kjer sem bil na hrani, so me začeli postrani gledati in dosegel sem misliti, da moram od nedelje v cerkev, tam moliti in prositi Boga, naj mi pomaga iz zagate. A v katerem času sem zahajal. Ako sem hotel biti še nadalje na hrani pri omenjenih ljudeh, sem se moral ukloniti njih volji.

Tako sem se nekega dne vendarle odpravil v cerkev k službi božji, samo da sem imel mir in hrano v nedeljo. Toda v cerkvi nisem bil prav posebno razpoložen za molitev; razne misli so mi rojile po glavi ter me spominjale na žalosten položaj. Zato nisem mogel moliti. Sila me ni mogla pripraviti, da bi postal poberežen in tudi preveč bedasto se mi je delo, moliti lesene svetnike in jih prositi pomoči.

Ljudje, pri katerih sem bil na hrani, so se za nekaj dni pomirili in me niso več tako pisano gledali. Toda zabicevali so mi, da za neverne Tomaže, med katere spadam tudi jaz, ni prostora pod njihovo streho.

Zopet sem stikal za delom pred raznimi pisarnami, tovarnami in vsepovsod, kjerkoli sem se nadejal, da bi kaj dobil. Moj znanec je imel večjo srečo, kajti delo je dobil in tako sem moral zanaprej sam pohajati okoli.

Ker se je v naselbini nahajal tudi neki rojak, ki je bil oženjen z mojo teto, mi je končno on dobil delo. Zaposlen sem bil v neki livarni, toda jaz se nisem smel ozirati, kakšno je delo, pač pa hitro prijeti zanj in nekaj zaslužiti.

Delo je bilo ponočno in plačano od kosa. Prevažal sem železo na samokolnicah, s katerim so imeli drugi večji livarji opravke in vse drugo pripravljati livarjem in odvažati proč, kar so izdelali. Delo je bilo težko in naporno, roke sem imel vse žuljave takoj v prvih dneh. Nekega tovariša sem vprašal, ako se mora vedno tako težko delati v livarnah. On mi je povedal, da to je kontraktno delo, plačano od kosa in da pri takih delih se mora povsod trdo delati. Sicer se pa več zasluži nego pri lahkih delih.

To delo sem opravljal le nekaj dni; nisem mogel dalje vzdržati, ker je bilo pretežko, poleg tega pa je bila hrana pri tistih ljudeh tako slaba, da sem bil večkrat lačen nego sit. Torej ne bi bil mogel že zaradi hrane dolgo vzdržati pri tako napornem delu.

Nekega dne mi je bil gospodar, pri katerem sem bil na hrani, kar v loncu prinesel jedačo v tovarno. Jaz sem mu rekel, naj kar v kot postavi, da bom že potem zmazal, ko bom malo počival.

Gospodar je delal v neki papirnici, kamor se mu je mudilo. Ko je odšel, sem odložil vročo lopato, ki se je ugrela od hitrega dela, ko sem premetaval prst, kar je bilo tudi kontraktno delo. Pogrebal sem lonec, katerega je gospodar prinesel, da se pokrepčam, kajti bil sem dovolj lačen. V loncu je bilo kislo zelje, nekaj žgancev in majhno kosče govedine. Ko sem tako gledal v lonec, se mi je približal neki Poljak, moj sodelavec. Hotel je videti, kaj mi je prinesel moj gospodar. Ko sem mu pokazal, se je začel na glas smejati in norčevati. Rekel je, da je moja hrana taka ko v starem kraju, kjer smatrajo kislo zelje za priboljšek in pravo slaščico. Mene je popadla jeza in pograbil sem lonec z jedjo in ga tresčil v neki kot v tovarni, da se je vse razletelo. Potem mi je Poljak dal nekaj prigrizkov od svoje jedi, da sem potolažil lačni želodec.

Naslednji dan sem pustil tisto težko delo. Odšel sem bil pa tudi od tistih ljudi, ki sem bil pri njih na hrani ter se preselil k teti na stanovanje in hrano. Tako so me vedno spremljale vsakovrstne sitnosti in se me držale. Vedno sem bil postavljen iz dežja pod kap.

Nekega dne sem prejel pismo od strica iz Clevelanda, ki se je tam nahajal že en mesec. Sporočil mi je, da dela še ni dobil in da bo še par tednov počakal v Clevelandu. Mene je vprašal, če sem delo dobil, delam in če sem še na starem prostoru na hrani in stanovanju.

Jaz sem mu odpisal in pojasnil svoj položaj. Da sem delo že imel in izgubil, da sem brez denarja, na stanovanju in hrani pa pri teti. Nadalje sem mu pisal, ako bo on v Clevelandu delo dobil, naj ga še meni preskrbi, potem bom prišel za njim.

Začel sem zopet stikati za delom in tavati okoli, toda dobil nisem nič. Se tisti ga niso mogli dobiti, ki so bili še več let v Ameriki, kako naj bi ga dobil jaz »greenhorn«, ki nisem bil vešč angleškega jezika! Da bi mi bil kdo drugi delo preskrbel, tega izgleda tudi ni bilo. Zato sem se kar vdal v usodo in čakal, pa naj pride kar hoče.

Kmalu sem prejel drugo pismo od strica. Pisal mi je, da dela ne more dobiti in da bo odšel iz Clevelanda v rudnike in poskusil delo pod zemljo. V neki rudarski naselbini je bila njegova sestra oziroma moja druga teta, ki mu je pisala in pojasnila tamnošnje razmere.

Čez par dni sem prejel pismo od strica iz Bradleya, O., kamor se je bil preselil. Sporočil mi je, da je delo dobil in kakor hitro bo spoznal razmere in bo prilika, da pokažem, da bi tudi jaz dobil delo, mi bo takoj pisal, naj pridem za njim.

Jaz sem mu nemudoma odpisal in mu še enkrat omenil svoj bedni položaj. Ponovno sem ga prosil, naj mi hitro sporoči in tudi pošlje potreben denar, da si bom kupil vozni listek in plačal dolg, ki sem ga imel tam, kjer sem bil na stanovanju in hrani.

Po par mesecev bivanja v Monreju, Mich., sem končno, ko so odrinili v pitomorovno okolje v državo Ohio. Stric mi je poslal toliko denarja, da je bilo dovolj za vozne stroške in da sem plačal dolg za hrano in stanovanje.

Poslovil sem se od tete, znancev in prijateljev ter odšel na pot za delom pod zemljo. Ker nisem bil potkovan v angleščini, sem dobil nekega kolarja, da mi je na kos papirja napisal potrebne stvari, da bi jih lahko pokazal na postajah in na voznih, ako bi me slučajno kaj vprašali.

Na potovanju nisem imel posebnih težav. Paziti so name in tako se nisem nič bal, da bi se izgubil v neznani strani. Dospel sem v Cleveland, kjer sem prestopil in odšel drugam vlak, s katerim sem se odpeljal proti rudarski naselbini.

Iz Clevelanda sem se vozil do mesta Alliance. Tu sem moral izstopiti in se peljati dalje z drugim vlakom. Moral bi iti na drugo postajo in od tam se z drugim vlakom odpeljati dalje. A to nisem vedel kam obrniti. Jaz sem gledal okoli sebe in se obračal na vse strani, da najdem koga, ki bi me sprejel, kamor je bilo treba. Čudno se mi je zdelo, ker so pozabili name, kajti pozabil sem, da sem imel vozni listek kupljen do Alliance in zato niso več skrbeli zame. In čakal sem določeni in stopical po prostoru, sem začel nervozen prehajati skupaj z drugimi ljudmi. Sklenil sem, da pridem v obzir, kakor ko bom kaj moral obrniti.

Ko sem jim povedal, kako je z menoj in kam me namenjen, sem dobil takoj skokil in našel taksi, šoferju pa naročil naj me odpelje na drugo postajo. Tu sem dobil pravo vozovnico in kupil vozni listek do Dillonvilla. Vlak je zapeljal mimo rudarskih naselbin in ustavljal na postajah. Potniki so izstopali in vstopali. Kmalu je vlak privozil na postajo v Dillonvillu, kjer sem moral izstopiti ter je bilo konec moje vožnje po železnici.

Tam nisem imel nikakih znanstev, ker sta me čakala stric in mož moje tete. Dalje proti Bradleyju smo se vozili v avtomobilu, kamor smo srečno dospeli.

Dospeli na dvorišče hiše, v kateri sta stanovala teta in stric, smo poskakali iz avtomobila in jaz sem urne oddel v hišo ter se pozdravil s teto, ki se nisem videl dolge dobe, kakor sem jih poznal že nekdaj, kajti sem bil še otrok, ko je odšla v Ameriko. Potem sem se pozdravil z njenimi otroci, mojimi bratranci. Očeta sem že pred leti izgubil; umrli mi je bil za preteklo boleznijo jetiko. Mož, ki je bil prispel z avtomobilom po mene, je bil drugi soprog moje tete.

Že naslednji dan po prihodu v rudarsko naselbino, sem šel na delo pod zemljo in si začel na nov način služiti svoj vsakdanji kruh. Stric je bil v tovarni kakor knjigovodja. Vprašal je delovodjo, ako bi dobil delo, ko sem se nahajal v Michiganu, kar je bilo mogoče. In tako sem šel v njegovo pisarno, kjer me je stric predstavil. Delovodja me je pozdravil kakor kakšnega starega znanca in me namignil, kar naj je pravo dobro delo. Zatem me je vpisal v knjigo med imena drugih rudarjev, nato pa me je naročil, naj mi pomagajo priskrbeti orodje, ki ga bom potreboval pri kopanju in nalaganju premoga.

Tako sem bil vpeljan v družbo trpinov pod zemljo ter začel delati v zaprašenem in smrdečem rovu. Moral sem tudi pristopiti v unijo in plačati pristopnino $25, kar sem odplačeval v obrokih, po par dolarjev vsakih štirinajst dni. Stric mi je pomagal kupiti razno orodje v bližnji trgovini. Dobil sem novo delo, novo orodje in prestopil v novo organizacijo. Kako bo šlo z delom pod zemljo, je bilo vprašanje, na katerega takrat še nisem vedel odgovora.

Teta in njen mož Andy sta hotela od mene izvedeti več reči in novic iz stare domovine. Kako je bilo med vojno v naših krajih, kako je tam z delavci in kmeti in še drugo so hoteli izvedeti. Jaz sem moral pripovedovati in pripovedovati. Kadarkoli je prilika nanesla, smo začeli pogovor o starem kraju, jaz sem jim pa tudi rad pripovedoval, ker sem vedel, da jih zelo zanima. Povedal sem jim vse, kar sem vedel in znal. Pojasnil sem jim, da tudi v starem kraju razni zajadli živijo na kožo ubogega trpina. Ena stran naroda trpi in kloni pod težo bremena, ki ga prenaša, druga si pa gladi pot naprej, da si zasigura udobno življenje.

Teta, njen mož in stric so dobro razumeli moje besede in mi tudi pritrdili, da so jim razmere znane in da je tako tudi v Ameriki, v deželi mogočnega kapitalizma. Povedali so mi, da dosti izvedo iz naprednih časopisov in izkušnje so jih tudi izučile. Prav smejati sem se moral možu tete, ki mi je pravil, da je popolnoma izgubil vero in da bo le takrat še kakšen dolar dal verskemu učitelju, kadar bo z njim skupaj delal v rovu, ko bosta skupaj nalagala in kopala premog in skupaj vdihavala nezdrav podzemski zrak.

Čestokrat sem čul, da človek izgubi vero, kadar ima vsega preveč, toda še večkrat sem pa čul, da jo izgubijo tisti, ki neprestano živijo v trpljenju in pomanjkanju. Med te sem se tedaj tudi jaz uvrstil in sedaj mislim po svoje in kakor me učijo moje življenjske izkušnje.

==VI==

Prvi dan nisem dobil dela v rovu. Bil sem še pravi »greenhorn« in zato mi je stric vse natančno razkazoval in me učil, kako se mora kopati »enkrat« in kako se moram spretno sukati, da bom imel več uspeha pri delu in več zaslužil. Ni potrebno, da bi natančno opisoval, kako se pri nas novinec začne delati v rovu. Grmenja in stresanja je bilo toliko, da sem mislil, da ne bo vsak čas zrušilo skalovje in nas pokopalo. Stari rudarji mi niso hoteli dobro svetovati, ker sem se v njihovih očeh še vedno zdel »zelenec«. In dim od smodnika mi je polnil pljuča, da sem začel pošteno kašljati.

Tako prvi dan nismo dobili dovolj vozičkov, ker ni bilo med nami dovolj naročil in nismo kaj prida zaslužili. Stric mi je kmalu dobil pet vozičkov, v katerega sva zlagala naloženo, težko delo kopanja. Po unijskih lestvicah so plačevali 76 centov od tone, torej sem prvi dan zaslužil dva dolarja.

V prostoru, kjer sva delala, je bila premogovna žila okrog pet čevljev visoka. Nad premogovno žilo je bila plast kamna, ki so ga rudarji tudi nazivali »u-« ali »peh«. Tista plast je bila debela približno en čevelj, ponekod več, ponekod pa tudi manj. Plast so morali rudarji odstranjevati, ker je bilo na tem mnogo zamude. Po nekaj kamnih sem padel in se polomil s premogom, ki ga je bilo potem treba očistiti. Več časa se je tisti kamen tako držal, kakor bi ga sam peklenski kopiral in ga je bilo treba streliti. Bilo je dosti dela z »ušivim pehom«. Rudarji pa so dobili za odstranjevanje kamna pet centov pri vsaki toni naloženega premoga. Dosti je bilo zastonjskega dela in zato so ga rudarji upravičeno imeli za imenovano. Potem sem je bila lastnica od tone premoga 71 centov, dokler se na pet centov za kamen, kar je skupaj znašalo 76 centov od tone, ne znižuje. Kako je kamen debel v nekaterih prostorih. Ako je bil kamen tanjši, je bilo bolje za rudarje, ko je bil debelši, pa slabše in rudar je dostikrat preklinjal tisti »peh«.

V tistih časih je zaslužil rudar od šest do osem dolarjev na dan, ako je šlo vse po sreči in ako je bil dovolj vozičkov. Baš v tistih junijskih dneh, ko sem začel delati v rovu, je rov prav slabo obratoval. Premogovi delavci pa niso imeli dovolj naročil in rudarji tudi ne stalnega dela. Delali smo le tri dni v tednu in še takrat nismo dobili dovolj vozičkov. Zato je bil pa tudi zaslužek, ki sem ga prejel na plačilni dan, tako majhen, da nisem vedel, ali bi tiste dolarje dal sam ali jih dal, kajti denar sem imel razdeliti na več strani. Moral sem odšteti za najpotrebnejšo hrano in stanovanje. Poleg tega sem kupil obleko in druge stvari, pa sem moral kar čakati na izboljšanje. K večjemu sem prejel do 20 dolarjev na plačilni dan, toda največkrat je bilo manj. Ostali rudarji so bili tudi slabo podkovani v finančnem oziru in z menoj vred potrebni večjega zaslužka za vzdrževanje svojih družin.

Počitnic smo imeli dovolj in tako tudi prostega časa. Čestokrat smo se zbirali v družbi skupin, hodili drug k drugemu na obisk in razpravljali o rudarskem življenju. Mnogokrat smo govorili o politiki, toda vsa glava, katera beda vse vlada med ubogega rudarja, nas niso zanimale.

Nekoč nas je obiskal neki rojak, ki je prodajal obleko in še to, da ima v bližini naselbina Bradley brata, ki se je kupil farmo. Hotel je priti do izpremenbe v življenju, pa si je mislil, da bi bilo dobro, ako bi se hotel podati na ameriški zemlji.

Kupili so osemdeset akrov obsežno farmo in začel novo življenje. Nekega dne sva se s stricem podala na obisk k temu slovenskemu farmarju, da vidiva, kako se rojak počuti in kako uspeva. Vzela sva pot pod noge in kmalu dospela do rojaka.

Na farmi smo se z rojakom lepo pozdravili. Najinega prihoda je bil zelo vesel in naju je gostoljubno sprejel. Ko sva prišla, je ravno nekaj popravljal okoli stanovanja, da bo lepše izgledalo. Potem sva začela s pogovorom in vsak je svoje povedal. Midva o najinem položaju, farmar pa zopet o svojem.

Po kratkem govoru naju je povabil v hišo in predstavil ženi. Bila je prijazna in udana ženica, ter je bila tudi ona vesela najinega obiska. Nato smo zopet nadaljevali s pogovorom, farmar in njegova žena sta pa na mizo postregla z obiljšim vinom in tudi z močnejo kapljico, ki mi je šla v glavo. Ženica je bila zgovorna in povedala je, da se imajo še precej dobro. Res, da imajo še nekaj dolga, ko pa tistega plačajo, bodo postali popolnoma svoji gospodarji in se jim ne bo treba nič več bati. Njen mož je pojasnil, da mora ob priliki še brez delov v rovu in da z zaslužkom plačuje dolg.

Po pogovoru in okrepilu s pijačo naju je farmar povabil, naj si ogledava posestvo. Lega farme je bila nekoliko hribovita, toda zemlja je izgledala rodovitna. Velik kos zemlje je imel posejan s koruzo, katera je bila izredno velika v mesecu juniju. Bolj prileten možiček je imel že odraščene otroke, tako tudi dva sinova, ki sta mu bila dobra opora pri delu. On se je pohvalil in razkazoval otroke in na obrazu se mu je bralo, da je zadovoljen. Ko poplača ves dolg, bo neodvisen od rovov, v katerih se morajo rudarji mučiti.

Ko sva si s stricem ogledali posestvo, naju je zopet popeljal proti hiši, kjer smo posedli v mehko travo pod sadnim drevjem na obsežnem vrtu poleg hiše. Nato je pozval enega izmed sinov in mu naročil, naj gre v klet in prinese par steklenic domačega piva. S stricem sva si poslala že z hladnim pivom, ki je imelo prav dober okus. Poslužili smo se pijače in tudi prigrizka. S stricem sva res prav uživala, ko sva šla na obisk k dobri slovenski farmarski družini.

Končno sva se odločila, da se vrneva domov, ker nisva hotela predolgo ovirati družine na farmi, ki je imela dosti dela v poletni sezoni. Prav lepo sva se zahvalila za potrebščine in se poslovila. Oni so nama še pripomnili, naj jih ob priliki ponovno obiščeva. Prav zadovoljna sva bila s tem obiskom slovenskega farmarja.

Ko sva prišla domov, je šel stric takoj na pošto in kmalu prinesel Prosveto in jo začel z zanimanjem čitati. Jaz sem komaj čakal, da je on pregledal list, da ga je potem dal meni, da sem se jaz poglobil in prečital zanimivosti. List Prosveta se mi je dopadel, ker je temeljito razpravljal o delavskih razmerah in prinašal podučljive članke ter seznanjal čitatelje z dogodki po vsem svetu. Iz Prosvete sem se učil, koliko je treba še delavcem preden bo delavec prišel do svojih pravic. To mi je dalo pogum, da ne sme dremati in vreči puške v koruzo, pač pa vstopiti v vrsto naprednih delavcev in se skupaj z njimi boriti za pravice in boljše življenje.

Naslednji dan je rov zopet obratoval in jaz sem šel z veseljem na delo. Dobil sem več vozičkov in s tem tudi več zaslužka. Upal in želel sem, da bi se kmalu začelo bolje delati, da bi se v finančnem oziru malo opomogel, da ne bi bil vedno reven ko cerkvena miš. Želja se deloma uresničila, kajti dobivati sem začel več vozičkov in tudi več dni smo delali v tednu. Naposled se je toliko izboljšalo, da smo delali po pet dni na teden in to je bilo zame že nekaj posebnega. Na plačilne dneve sem dobil več denarja in s tem mi je bilo omogočeno, da sem si kupil potrebne stvari. Ko sem dobil dvajset dolarjev, je bilo to nekaj posebnega na plačilni dan. Dobil sem bil pa vse, toda so mi odtrgali za unijsko karto, unijske prispevke itd.

Kmalu sem se privadil rudarskega dela in življenja. Čeprav je bilo težko delo, sem ga vzljubil, ker sem imel primeren zaslužek. Dnevi so potekali drug za drugim, nato zopet tedni in postal sem izurjen rudar. Delu sem popolnoma privadil kakor tudi novemu življenju. Hodil sem na delo pod zemljo ter kopal in nakladal »črni diamant«.

==VII==

Andy, mož moje tete, je imel brate, ki so tudi delali v premogovniku v neki drugi naselbini nedaleč od Bradleya. Tam se je nahajalo delovno mesto, kjer so delali dva dni na teden. Nekega dne so nas prišli obiskat s svojimi družinami, kajti dva sta bila oženjena in imela že precejšno število otrok.

Med temi štirimi brati je bil Janez najstarejši, za njim je bil Andy, potem Karol, najmlajši pa je bil Frank. Janez je bil že dolgo časa oženjen in je kopico otrok. On je takoj odprl pogovor o delu in vprašal Andyja, ako je mogoče dobiti delo v Bradleyu. Andy je natančno razložil bratom razmere in delavski položaj v okolju Bradleya ter da se sliši, da je družba dobila več naročil in da se bo za naprej bolje delalo. Zato lahko poskusita z delom tu; najbolje pa bo, če vprašata upravitelja pri delovodji.

Janez je bil zadovoljen in je tisti dan že šel z Andyjem k delovodji, ki jima je povedal, da je družba dobila več naročil in da bo v kratkem zaposlila več rudarjev. Janezu je rekel, da lahko začne delati naslednji dan. Tega je bil Janez vesel. Delovodji je rekel, da bo naslednji dan prišel v pisarno in potem pričel delati v rovu. Nato sta se poslovila in odšla.

Ko sta dospela domov, je Janez takoj pripovedoval, da je delo že dobil in da bo začel drugi dan delati. Poslovodja je celo naročil, ako ve za nekaj izkušenih rudarjev, naj jim pove, da lahko dobijo delo v istem rovu. Janez je kar pri nas ostal, Karol in Frank pa sta odšla k nekim znancem.

Janezu se je delo dopadlo, še bolj pa dolarji, ki jih je služil. Njegov zaslužek je bil precej večji nego v prejšnjem rovu. Prostor je dobil poleg mene, stric Janez in tako smo bili skupaj v rovu in hodili drug drugemu gledati, kako delo napreduje.

Janez se je odločil, da ostane v Bradleyju. Najel je truk, na katerega so naložili pohištvo in družino. Z njegovim preselitvijo je naselbina Bradley narasla za osem glav. Kmalu smo pa enega Janezovega izgubljali. Bil je stric Jože, ki se je vrnil v Cleveland, ko sem se še privadil delu v rovu. Vrtal in kopal sem naprej pod zemljo, ko se je stric odločil, da se vrne v Cleveland. Tja pa ni šel za delo, pač pa na vodovino, s katero se je spoznal in dopisoval.

Ostal sem še nadalje na hrani in stanovanju pri teti in redno hodil na delo v rov. V rovu sta me čestokrat obiskala vsak Andy in njegov brat Janez ter mi tudi pokazala, kar sem že sam vedel. Stric Jože jima je bil namreč pred odhodom naročil, naj pazita name, češ, da se človek mora v vsakem novem delu učiti, kako naj spozna, kaj je prav. Tako sem kopal, vrtal in razstreljeval »črni diamant«, ga nalagal na vozičke in dalje rinil pod zemljo za premogovimi žilami in skušal čim več zaslužiti. Vozičkov sem imel dovolj, včasih in največ pa sem jih dal tudi drugim rudarjem, ako so slučajno imeli dovolj nakopanega in iztržnega premoga.

Nekako en mesec in pol se je dobro delalo, potem pa so naročila za premog zopet začela pešati in mi slabše delati. Bilo je to v vročem poletnem času in rudarji smo imeli zopet dovolj počitnic.

Nekega dne je moja teta iztaknila v časopisu neke rojakinje v državi Missouri, pa se je odločila, da ji bo pisala in jo vprašala o tamnošnjih delavskih razmerah. V enem tednu je že prejela odgovor od tiste ženske. Poročala je, da so tam dosti premogovniki, ki pa ne obratujejo, ker nekaj popravljajo v rovu. V enem mesecu bo vse popravljeno in urejeno, potem pa bodo rovi obratovali s polno paro. Takrat ji bo ponovno pisala in dala vedeti, ako bi hoteli iti tja za delom.

Po prejemu tistega pisma je nas je lotila izredna želja za preselitev. Kar neka tajna sila nas je vzpodbujala in nam dajala pogum za odhod iz Bradleya, čeprav smo vedeli, da se tam ne bo denar kar po tleh pobiral, pač pa bo treba tudi delati zanj kot vsepovsod.

Nekako tri tedne smo še ostali v Bradleyju. Med tem časom sta moja teta in ženina v Missouriju izmenjali še nekaj pisemnih pogovorov, nakar smo se odločili, da odrinemo na daljšo pot proti zapadu, v rudarsko mesto Marceline, Mo.

Spravili smo skupaj hišno opremo, orodje, obleko in drugo drobnarijo ter jo zložili v kovčege in večje zaboje. Vse to je bilo odpeljano na tovorni vagon na cilj. Teta in otroci so potovali po železnici, dva večja sinova, vsak Andy in jaz smo se pa odločili, da se odpeljemo s fordom, katerega je šofiral Andy. Njegov brat Janez je še ostal v Bradleyju. Poslovili smo se od njega in njegove družine, znancev in prijateljev, nato pa odrinili na pot.

Ko je Andy privozil z avtomobilom do Dillonvilla, osmelili in dali našo »Liziko« preizkusiti izkušenemu mehaniku, kajti pot je bila dolga, zato je bilo treba vse natančno urediti, da ne bi med potjo imeli preveč sitnosti. Mehanik je pregledal in popravil neke malenkosti, nato nam je pa rekel, da je vse »ali right« in da lahko brez skrbi nadaljujemo našo potovanje. Drveli smo naprej po lepo tlakovanih cestah proti zapadu. Opazovali smo polja, preko katerih se je cesta vila; žito je zorelo in ponekod so ga že spravljali pod streho.

Še tisto noč, ko smo se odpravili na pot, smo prevozili državo Ohio in dospeli v Indiano. V Indiani je polje izgledalo slabotno. Cesta se je vila preko farmarskih naselišč, toda vse je izgledalo bolj skromnaše. Poljski pridelki so kazali slabo, koruza je bila bolj pritlikava, se celo trava je izgledala slabotna nego v Ohiu.

Pozno v noč smo se ustavili na nekem posestvu. Andy je zapeljal s ceste in mi smo se kar pod milim nebom za silo naspali. Naslednji dan smo zopet nadaljevali potovanje proti Missouriju. Istega dne smo dospeli v mesto Indianapolis, kjer se pa nismo ustavili.

Tretji dan naše voznje smo dospeli v St. Louis, v državo Missouri. Do tu nam je slo vse po sreči, v St. Louisu nam je pa »Lizi« odpovedala pokorčino in Andy je ni mogel več priličiti na nadaljnjo pot. Slišali smo, ko je nekaj počilo, toda tako pokanje se je pri avtomobilu veckrat čulo; ker ni hotela »Lizi« nikakor naprej, smo poskakali dol. Andy je pogledal, ako ima s tem kaj gasoline, istotako je pregledal mehanične dele, toda ugotoviti ni mogel vzroka in kaj se je polomilo. Eden od bratov se je potem podal v bližnjo garažo in povedal, da je avtomobil odpovedal in da noče več dalje.

Iz garaže je kmalu pripeljal nekdo s trukom in naso »Lizi« odpeljal, da jo preiščejo večji mehaniki in popravijo. Vozili so jo na dvoje ter s svojimi spretnimi rokami kmalu našli vzrok. Dobili smo pomiljen predmet, ga nadomestili z novim in »Lizi« je bila v kratkem času zopet »all right«. Andy je pa prejel na koncu papir račun za 16 dolarjev. Seveda se je malo popraskal za usesi, toda pomagati se ni dalo. Izrekel je par mastnih, nato pa plačal z lahkoto vsoto.

Zopet smo zašedli popravljeni avtomobil in Andy je krenil z njim skozi mesto. Vse je slo gladko naprej, dokler nismo dospeli zunaj mesta, kjer nismo mogli najti prave ceste. Katerega smo vprašali, vsak nam je drugače povedal in na ta način smo krožili po mestu in okolici tri ure. Izpraševati smo tu in tam, da bi nam kdo povedal, katera cesta drži tja, kamor smo bili namenjeni, toda nihče nam ni vedel povedati. Naposled smo jo sami našli, nakar smo nadaljevali pot v pravo smer.

Po par urah je ostalo zakajeno industrijsko mesto St. Louis daleč za nami. Mi smo se bolj počutili, ko smo se iznebili prometnih ulic v mestu in okolici ter zopet drveli naprej po deželski cesti v čistem ozračju preko kmetijskih farmarskih pokrajin.

Cesta, po kateri smo se vozili, ni bila tlakovana, zato vožnja ni bila prijetna. V nekaterih krajih je bila cesta kotanjasta in naša »Lizi« se je gugala, da smo mislili, da se bomo prevrnili. Po cesti je bilo tudi precej prahu, ki pa nas ni oviral, toda kadile se je za nami kakor bi se nam vrag smejal.

Proti noči dospeli v neki kraj, kar nam je napravilo dosti sitnosti. Cesta je postala zopet slaba in »Lizi« se je začela sukati na vse strani. V nekem kraju smo zablodili kakor na vrtuljaku. Težava pa je bila mila in se nismo nikjer prevrnili.

Četrti dan naše vožnje okrog šeste ure zvečer smo končno dospeli na cilj, v rudarsko naselbino Marceline. Kakor je leži, gledalo, so neprestano pazili, kajti ko smo dospeli v naselbino, nas je neki fant vprašal, ako prihajamo iz Bradleya. Fant je pa tudi opazil licenčno tablico na avtomobilu in iz tega sklepal, da smo pravi. Bil je sin tiste ženice, s katero je bila moja teta v korespondenci. Vzel nas je za avtomobil in pokazal nam je pot na svoj dom, kjer nas je bilo konec našega potovanja.

Povedal nam je, da je moja teta z otroci že dospela in da nas pričakujejo. Ko smo dospeli na cilj, so nas otroci takoj obstopili avtomobil. Bili so veseli, ker smo dospeli in prišli za njimi. Pozdravili smo se tudi z gospo in drugimi. Nato smo se podali v hišo, kjer smo bili tako potrebni po vsem in prijetno razpoloženi, ko smo se zopet dobro okrepčali po dolgi vožnji.

Teta je bila dospela z otroci dva dni prej, ker je vlak hitreje premagal razdaljo kakor mi z avtomobilom.

Ženska, h kateri smo se bili vselili, nam je pripovedovala svoje doživljaje v Ameriki. Med njimi je umrlo že precej njezinih otrok, ali pa je nakopal v nezdravih krajih kakor nekoč v starem kraju. Po moževi smrti se je borila z otroci skozi življenje.

S tem je bilo našega pogovora konec, ker sta se Andy in njegova žena spomnila, da bo treba nekaj ukreniti glede stanovanja, ker v hiši ni bilo za vse prostora. Postrežljiva ženica se je takoj ponudila, da gre z Andyjem in mojo teto in jima pomaga najti primerno stanovanje na naselbini, ker je bilo dovolj praznih hiš; stanovanja ni bilo težko dobiti. Po eni uri iskanja in povpraševanja so se našli primerno hišo. Plačali so najemnino za en mesec naprej in na ta način zagotovili primerno stanovanje s petimi sobami.

Najemnina je bila deset dolarjev mesečno, kar ni bilo dosti, vendar dovolj, ako se je upoštevalo delavske razmere.

==VIII==

Po našem prihodu v Marceline smo se od tesnobe, v kateri smo živeli, preselili v novo stanovanje. S tovornim vlakom je dospela naša oprema in pohištvo. To smo nemudoma prepeljali v novi dom in ga uredili po svojem okusu. Že prvo noč smo se pošteno naspali, ker smo bili utrujeni od dolge vožnje in raznih sitnosti. Potem smo si nekoliko ogledali naselbino in končno je bilo treba iti pogledat tudi za delom.

Podali smo se k delovodji premogovnika ter ga vprašali za delo. Povedali smo, da smo izkušeni rudarji in navedli kraje, kjer smo že delali.

Delovodja nam je pojasnil položaj v tistem rovu, da so imeli več stvari predelati in popraviti, da morajo še postaviti novo zgradbo in da bo zelo približno mesec časa preden bo vse izgotovljeno in nato bo začel rov obratovati.

Mesec čakanja se nam je zdelo nekoliko predolgo. Ker si nismo mogli pomagati, smo morali počakati na tisti čas, ko bo rov začel obratovati.

Od delovodja smo se podali v urad rudarske unije in tam oddali naše unijske karte. Uradniki so nam povedali, da bodo že skrbeli, da bomo takoj začeli delati kakor hitro bo rov odprt in da nam bodo pomagali, da se nam ne bo godila kakšna krivica v tem oziru.

Vrnili smo se domov, kjer smo povedali, kaj smo izvedeli glede dela. Teta se je začudila, ko smo ji pojasnili, da bomo morali še en mesec čakati. »To je malo preveč,« je rekla.

Teta je imela farmo v Naylorju, Missouri. Ko je izvedela, kako dolgo bomo morali še čakati na delo, se je odločila, da izkoristimo prosti čas in se podamo na farmo, ki je bila oddaljena okrog 150 milj od naselbine Marceline. Teta in njen mož sta se odločila, da bosta vzela s seboj le dvoje otrok. Jaz, njena sinova in hčerka smo ostali doma in si peljali.

Farmo sta dala v najem nekim ljudem in hotela sta videti te ljudi in obiskati stare znance in prijatelje, s katerimi sta pred leti živela na farmi. Kolikor nas je ostalo doma, smo si kuhali kakor smo pač znali, to je bila naša osnova za vsa dela.

Ker smo imeli dosti prostega časa, smo se podali na izprehod po naselbini in okolici. Tako smo vse pregledali in se dobro seznanili v novem kraju, v katerega smo se preselili. Ker nam je bilo ob večerih dolgočas, smo začeli igrati na karte. Jaz sem se moral še učiti; potem pa smo igrali vsakovrstne igre, ki so v navadi v Ameriki.

Potekla sta dva tedna, odkar sta odšla teta in njen mož na farmo, pa jih še ni bilo nazaj. Mislili smo že, da sta pozabila na vrnitev. Morali smo čakati, da se vrneta in naredita konec našemu dolgočasanju. Na trideseti dan po odhodu sta se vrnila in bili smo veseli, ker smo bili rešeni nadaljnje pestarije. Čeprav je bilo že pozno zvečer, nam je hotela teta skuhati večerjo. Prodajalne so bile ob nedeljah odprte in teta je nemudoma naročila hčerki, naj brž stopi v prodajalno in kupi potrebne stvari. Jed je bila hitro pripravljena in vsi smo se po dolgem času pošteno najedli.

Teti smo pripovedovali, kako smo kuhali in kako smo večkrat imeli smolo pri kuhi. Seveda se nam je pošteno nasmejala, ko je izvedela, kaj smo počeli doma v času njene odsotnosti.

Po enem mesecu našega prihoda v Marceline smo se ponovno podali do rovskega delovodje in ga vprašali glede dela. On nam je prav na kratko odgovoril, da bo vzelo še štirinajst dni preden bo vse pripravljeno. Kadar se bo rov odprl, bo obratoval s polno paro, kajti naročil za premog ima družba dovolj. Bili smo veseli, akoprav smo vedeli, da bo treba še štirinajst dni čakati, kajti delovodja nam je odločno povedal, da bomo potem stalno delali.

Teta je bila tudi vesela našega sporočila. Tistih štirinajst dni se bo še lahko potrpežilo, čeprav je bil že skrajni čas, da začnemo delati, kajti ves ta mesec dni ni noben prinesel centa v hišo, pač pa smo kar v dolarjih trošili, odkar smo se podali na pot in se preselili.

Naslednjih par tednov nam je kaj hitro poteklo in končno je nastopil zaželjeni dan. Zopet smo šli k delovodji in ga vprašali, kaj in kako. On nam je odgovoril, da se rov kmalu odpre.

Andy je dobil svoj prostor v rovu, jaz in moj bratranec pa skupnega. Delovodja je tako odločil, ker je mislil, da nimava še dovolj izkušenj pri delu v rovu.

Premog v tistem rovu je bil le tri čevlje visok. Plast kamna nad premogovno žilo je bila pa izredno debela, poldrug čevelj v nekaterih krajih. Kamen smo lomili s premogom in videti ga je potem odstranjevali. Plača je bila $1.11 od tone, od kamna so pa plačali 12 centov na vsako tono naloženega premoga, tako da smo zaslužili pri vsaki toni $1.23. Ker je bil premog prav nizek, se ni dalo kaj prida zaslužiti. Jaz in bratranec, ki sva imela skupni prostor, nisva imela toliko uspeha kakor drugi rudarji, ki so posamezno delali v prostorih. Prva dva tedna sva komaj deset dolarjev na teden zaslužila, včasih pa še toliko ne. Andy je precej več zaslužil, ker je imel sam svoj prostor in ker je bil star in izurjen rudar.

V tistem rovu sploh ni bilo prilike, da bi kdo kaj prida zaslužil. Tistih, ki so zaslužili $25 na teden, je bilo prav malo. Delali smo pa redno vse delovne dni, ker naročil je bilo dovolj.

Jaz sem redno hodil na delo, se mučil in ubijal za svoj vsakdanji kruh. V novi naselbini sem bil že peti mesec in v tem času sem se prilagodil razmeram.

Naslednje leto v mesecu januarju se je raznesla govorica, da izbruhne stavka organiziranih rudarjev, ki se morda razširi tudi na neunjijske rove, kjer so rudarji brez vsake zaščite. Začel sem resno misliti na bodočnost, ker sem čul in mi je bilo znano, da nekatere stavke trajajo več mesecev preden se stvar pobota. Prihranjenega nisem imel le 50 dolarjev in sklenil sem pisati teti v Missouriju ter vprašati, naj mi opiše tamkajšnje razmere. Biti v stavki dolgo mesece in brez prihrankov se mi ni zdelo prijetno, manj pa biti na hrani in stanovanju pri drugih ljudeh in delati dolgove, katere morda ne bom mogel nikoli poravnati.

Na pismo, ki sem ga pisal teti, sem dobil odgovor, da tam lepo gre delo, toda njen mož je vseeno vprašal v livarni, v kateri je bil zaposlen, ako bi mogel jaz dobiti delo, ako bi tja prišel. Delovodja je mojemu svak-u odgovoril, da ga bom dobil, ako ne takoj, pa v enem ali dveh tednih gotovo. Odgovor tete iz Michigana mi je bil všeč, kajti vedel sem, kam se bom obrnil, ako me sila nažene.

Ker sem se odločil odpotovati in se preseliti v Monroe, Mich., kamor sem bil dospel iz starega kraja, nisem hotel več odlašati, pa naj stavka izbruhne ali ne. Pustil sem delo v rovu in se preselil. Teta in njen mož Andy sta se tudi odločila, da se v slučaju stavke preselita z družino na farmo v Naylorju.

==IX==

Bilo je meseca februarja, ko sem se poslovil od sorodnikov, prijateljev in znancev v Marcelinu in me odpeljal proti državi Michigan. Po par dneh vožnje sem se vrnil v mesto, kamor sem bil dospel iz stare domovine in kjer sem kot novinec imel dosti neprilik. Med potom sem z vlaka opazoval razne pokrajine, naselbine in mesta, skozi katere smo se vozili. V Chicagu mi je bil rad dlje časa pomuditi in ogledati razne zanimivosti, toda ni bilo časa za to. V Chicagu sem moral prestopiti na drugi vlak in se odpeljati proti Toledu in od tam v Monroe, Mich.

Po dolgi vožnji sem srečno izstopil na postaji v Monroeju. Prav nič nisem bil v strahu kakor tedaj, ko sem prišel iz stare domovine. Bilo mi je vse znano in zato sem jo naravnost ubral po ulici in dospel na dom moje tete. Dal mi je v najem eno sobo in začel sem plačevati. Sam sem si kuhal, čistil in držal svojo sobo v redu. Na ta način sem nadaljeval svoje samostojno življenje.

Nekega dne sem šel v nekdanjo livarno, kjer sem vprašal delovodjo, če mi more preskrbeti delo. Dejal je, da ne, vendar me je potolažil z obljubo, da ga bom dobil naslednji teden.

En teden bivanja v Monroe je brzo pretekel. Potem sem se dobil delo, katero je neki delavec pustil. Ko sem delovodjo prišel v livarno, mi je delovodja rekel, da bom imel stalno delo. Tako sem bil zopet uvrščen med ostale delavce ter si v potu svojega obraza začel služiti svoj kruh.

Novo delo sem obdržal tri mesece in v tem času sem si počasi nabiral izkušnje in svoje delo precej dobro opravljal, kajti na teži sem izgubil par funtov. Delo je bilo pretežko in zato sem odšel. Kakor bi prišel do izkušenj dela. Predno sem mislil pustiti delo v livarni, sem poizvedoval za drugo službo ter končno tudi dobil v neki papirnici. Ko sem to trimesečno vajeništvo v livarni dobil delo v papirnici, sem bil preskrbljen z zaslužkom za naprej in zato sem brez vsake bojazni ostavil tekoče delo in se lotil drugega.

V papirnici se je delalo po deset ur na dan in delo je bilo dosti lažje nego v tisti zaprašeni livarni. Sicer mi je šlo nekaj dni bolj slabo izpod rok, zato mi je bilo težko, ker nisem mogel dela tako opravljati kakor izkušeni delavci. Bilo se pa z vsakim dnem bolje in jaz sem se v enem tednu popolnoma prilagodil razmeram. Na delo sem redno hodil ter delal šest dni v tednu.

Tisti čas se je začelo obratovati na bolje v vseh ostalih tovarnah. Brezposelni so laglje dobili delo, ko je nastopila pomladanska sezona in s tem so se razmere splošno izboljšale. Po dolgi zimi so nastopili za delavce zopet veseli dnevi in mnogo delavcev je dobilo delo. Poleg tega so se odprla dela pri gradnji novih poslopij, pri popravljanju in tlakovanju cest in na polju. Kdor je bil že več časa brez dela, je rad sprejel po enem ali drugem, da si je zopet nekoliko uredil svoje finančne razmere.

V papirnici smo delali na tri izmene in se vrstili. Nekega dne sem si zvil cigareto in prižgal, ne da bi se zavedal ravnateljeve varnosti. Sicer sem vedel, da je kajenje v tovarni strogo prepovedano, toda poskusil sem vseeno, misleč, da me bo nihče opazil. Na takem me je pa sam ravnatelj zasačil. Takoj sem slutil, da ne bo vse prav. Pričakoval sem, da me bo najhuje nagnal, kajti bo ravnatelj napravil z menoj. On je takoj poklical delovodjo in mu rekel, naj me enostavno odpusti iz tovarne.

Delovodja se je pokoril ukazu ravnatelja in površno me je še pošteno ozmerjal. Ko sem šel v glavno pisarno, da dobim izplačano, kar sem imel zasluženega, pa je prišel za mano in sporočil, da se je ravnatelj premislil. Povedal mi je, da je tako kruto ravnal v jezi, pa tudi zastrašiti me je hotel, da ne bi več kaj takega počel, kajti je strogo prepovedano, in da lahko pridem na delo naslednji dan. Nato sem šel domov, vesel, da nazaj v tovarno. Dospel si domov sem začel premišljevati, ali bi šel nazaj ali ne. Naposled sem se odločil, da ne grem več nazaj. Ker sem že lahko dobil delo drugje, sem upal, da bom še kaj primernega našel.

V par dneh sem res dobil drugo delo pri isti družbi, ki je lastovala še neko drugo papirnico v bližini.

Bilo je v vročem juliju, ko sem odšel na delo v drugo papirnico. Vročine je bilo zunaj precej prenašati, toda v tovarni je bila še hujša. Poleg razgretega zraka v tovarni nas je mučila tudi soparica. Bil sem zaposlen v oddelku, kjer se je iz varnice, iz katere se je izdeloval papir, mlela v kašo in v brozgo, ki se je razredčevala v vroči vodi. Delala sva po dva skupaj in kadar sva napolnila veliko posodo, v kateri se je brozga mešala, sva imela dvajset minut počitka na vsako uro. Seveda je bilo s tem delo olajšano, toda vročino smo morali vseeno prenašati.

Tako se je moje delo ponavljalo od dne do dne in po šest dni na teden. Delali smo osem ur na dan in plača je bila 50 centov na uro, štiri dolarje na dan. To je bilo za delavca, kakor sem bil jaz, že lep zaslužek. Preživljal sem se kakor se spodobi in še kakšen dolar mi je ostal za deževne dneve, toda tistega dela sem se kmalu naveličal in ga pustil. Za drugim delom pa nisem šel takoj, kajti hotel sem se odpočiti. Ker je bilo v vročih poletnih dneh, sem pohajkoval v okolici mesta in posedal v senci. Včasih sem se podal tudi na ribolov, s katerim pa nisem imel dosti sreče. Ako sem slučajno kaj ujel na trnek, je bila najmanjša ribica, da sem jo zlahka nazaj v vodo.

Po dveh tednih postopanja in zabavanja z ribolovom sem se zopet namenil, da pogledam za delom, katerega sem kmalu dobil. Začel sem delati na prostem, na progi železnice države. Delo je bilo v bližini mesta in se mi je precej dopadlo. Največ smo premeščali tračnice, pobirali izrabljene in polagali nove. Delovodja je bil dober človek in nas ni priganjal. Celo strinjal se je z nami, ko smo kritizirali kapitalistični sistem, ki tako slabo plačuje delavce v najbogatejši deželi na svetu. Samo pomagal nam je v tem oziru in mogel, ker je bil sam uslužbenec pri družbi, ki ga lahko vsak dan odpusti. Na progi sem delal dobra dva tedna in potem pustil delo, ker je bila plača premajhna. Za $3.20 na dan nisem hotel več delati.

Potem sem šel vprašat za delo v tisto livarno, v kateri sem delal, ko sem prišel nazaj v Monroe iz države Missouri. V livarni sem delo takoj dobil in začel delati ponovno in po devet ur na dan. Plača je bila 50 centov na uro in računal sem, da bom precej več zaslužil nego na progi.

Tiste dneve sem dobil pismo od svojega prijatelja, s katerim sva skupaj prišla v Ameriko, se razšla v New Yorku in se nisva potem več videla. On je bil odpotoval k bratu nekam v Pensylvanijo.

Prijatelj me je v pismu vprašal, kako je z menoj, če sem zadovoljen v novi deželi, kje delam, koliko zaslužim in še druge stvari je hotel izvedeti od mene.

Jaz sem mu nemudoma odpisal in mu naštel krize in težave, s katerimi se ubijam v občudljeni deželi. Nadalje sem mu pisal, da delam v nekem kotlu, ki ni nič boljše od tistega, o katerem je govoril gospod župnik. Končno sem ga prosil, naj mi takoj odpiše in ako tam kolikaj bolje kaže, bom pustil delo v livarni in prišel za njim.

Čez nekaj dni sem še dobil odgovor od svojega prijatelja iz rudarške naselbine Melntyre, Pa., kjer je bil največ zaposlen v rovu, toda tisti čas je bila stavka in on je bil že šest mesecev brez dela. Omenil je, da ne bodo morda pobotali v par tednih, vendar bo kmalu konec in da se bo zopet začelo. Svetoval mi je, naj še počakam in obdržim staro delo, kadar se bo v premogovnih roveh delo spet začelo. Omenil je, da bom lahko jaz tudi prišel.

Jaz sem navzlic svojega prijatelja upošteval in še nadalje redno hodil na delo v livarno. Prijatelju sem odpisal, da se bom ravnal kakor mi je svetoval.

V par tednih sem ponovno prejel pismo od prijatelja. Sporočil mi je, da je stavka končana in da se v kratkem začne z delom v premogovnih roveh. V pismu je tudi omenil, da bo delo težko dobiti, ker je dosti brezposelnih rudarjev. Zato naj storim kakor ko me je volja; on ne jamči, da bom dobil delo, ako pridem tja.

Odpisal sem mu, da bom delo v livarni še pustil in da v kratkem odpotujem v premogovno okrožje v Pennsylvaniji, potem pa naj se zgodi karkoli.

Urediti sem vse potrebno za odhod. Najprej sem pustil pečlarijo, katere sem se naveličal, ko se je nabralo preveč nezaljubljenih gostov — črvov in stenice. Potrebne predmete in obleko, ki jih nisem pač potreboval, sem izločil v kovčeg in ga poslal v Pennsylvanijo. Nato sem se poslovil od svojih prijateljev ter tete in njene družine, kupil vozni listek in se odpeljal v državo Pennsylvanijo.

Prijateljev, od katerih bi bila ločitev težka, nisem imel. V tistih časih si je človek pridobil prijatelje, ako je zahajal v razne prostore, kjer so prodajali prepovedano pijačo, žganje, vino in pivo. Take prostore se je množica zatekla in se je na galjone in galjone prodalo za lep denar. Nekateri so obogateli s prepovedanimi trgovino. Kdor je bil preveč, ga je oblast zaprla in kaznovala. Rekli so, da so imeli takšni razni izdajalci. Takih razmer se je bilo treba otresti.

==X==

Vlak, v katerem sem se odpeljal proti Pennsylvaniji, je vozil preko Clevelanda, kjer smo se ustavili le nekaj minut in potem zopet nadaljevali vožnjo proti Pittsburghu. Tu sem se moral presesti na drugi vlak. Po strmi vožnji smo dospeli v mesto Indiana, kjer sem se moral ponovno presesti na drugi vlak. Končno sem dospel v rudarsko naselbino Melntyre. Tu sem vstopil v neko trgovino ter vprašal, ako mi morejo povedati, kje stanuje moj prijatelj in dali mi potrebne informacije. Ko sem prišel do njegovega stanovanja, sem potrkal na vrata. Prišla je ženska, katero sem vprašal, če tu stanuje Janez Tork. Rekla je, da sem prav prišel, da je to hiša Janeza Torka in da je tudi njegov brat Louis, s katerim sva prišla skupaj iz starega kraja, pri njiju na hrani. Ona je bila namreč žena Janeza Torka in po izmenjavi nekaj besed me je povabila v hišo. Jaz sem stopil za njo v kuhinjo in jo pozdravil, da sem prišel iz Michigana in da sem Jožeta vprašal o delavskih razmerah.

Ona je rekla, da je Jože govoril o meni in ji povedal, da bom v kratkem prišel v Melntyre. Rekla je, naj kar počakam, ker bosta njen mož in njegov brat kmalu prišla z dela.

Ko sem sam sedel v sobi ter čakal pol ure, sem začel pospravljati in zlagati svoje stvari. Brat sta prišla in nato jima je ženska takoj povedala o mojem prihodu. Oba sta nemudoma odšla v sobo, kjer smo se pozdravili in vsi smo bili veseli snidenja po dolgem času. Lojzeta nisem videl že skoro dve leti, njegovega brata Janeza pa še več let ne; on je bil že star Američan in je bil odšel v Ameriko, ko sem bil jaz še prav majhen fantek. Z Lojzetom, ki se ni dosti spremenil, sva se takoj spoznala. On se ni nič pohvalil z delom pod zemljo. Rekel je, da ga hrbet in roke bolijo, ker se mora plaziti in kljuvati v premogovniku in težko delati.

Tudi jaz sem potožil svoje nadloge in jima povedal nekaj svojih doživljajev v času mojega bivanja v Ameriki — kod sem hodil, kaj sem delal in da sem že šestkrat preselil. Ko sta me brata zagotovila, da bom dobil delo, mi je bilo nekoliko lažje pri srcu.

Kmalu smo bili vsi zbrani okoli mize ter smo povečerjali okusno pripravljeno jed, ki nam jo je skuhala Janezova žena. Nazdravljali smo domu in se modrovali in zato sem želel ostati pri njim na stanovanju in hrani. Takoj sem se opogumil in vprašal Janezovo ženo, ako bi mogla še mene obdržati na hrani in stanovanju. Ker sem bil tako rekoč domač človek, mi prošnje ni odbila in jaz sem z veseljem ostal pod streho.

Naslednji teden po prihodu v novo naselbino sem že dobil delo v bližnjem rovu. Delovodja me je vprašal po izkušnjah in povedal sem, da sem delal v rovu sedem mesecev. On je pritrdil, da to zadostuje, nakar me je vpisal med druge delavce, ki so bili zaposleni v istem rovu. Jaz sem oddal svojo unijsko karto krajevni uniji in nato začel delati v novem rovu, v katerem sta morala dva delati v enem prostoru. Za tovariša sem dobil nekega Madžara.

To je bilo že deseta služba, ki sem jo menjal v času svojega bivanja v Ameriki. O tistih zlatih dolarjih, katere sem si v stari domovini slikal predno sem se odpravil na pot, ni bilo ne duha ne sluha. Že sem bil skoro dve leti v »obljubljeni deželi«, pa sem bil še vedno suh kakor cerkvena miš. Kakor hitro sem nekaj prihranil, sem že potrošil s potovanjem v druge kraje.

V tistem rovu se je delalo po štiri dni na teden. Zaslužili smo precej dobro, od pet do šest dolarjev na osem ur. Po treh tednih sem dobil drugega tovariša v prostoru. To je bil eden izmed rudarjev, ki so bili na hrani tam, kakor jaz in jaz sem bil bolj zadovoljen, ko sem imel rojaka za tovariša.

Imela sva izredno dober prostor in to nama je pripomoglo, da sva kakšen dan prav dobro zaslužila. Res, nekega dne sva nama je celo pripetilo, da sva zaslužila kar 25 dolarjev vsak! Ta enodnevni zaslužek se bo zdel marsikomu neverjeten, toda je resnica. Resnica je pa tudi, da nikdar prej in nikdar pozneje nisem več toliko zaslužil v enem dnevu in tudi ne verjamem, da bi še kdaj.

Rojak Janez, kateremu sem bil na stanovanju in hrani, je na jesen kupil dosti grozdja, ga stisnil in napravil nekaj sodov vina. Rov je dobro obratoval, na hrani je imel šest rudarjev, ki so dobro zaslužili in včasih so dobili obiske, pa je računal, da bo delal z vinom dobro kupčijo. Res ne motil v svojih računih, kajti kmalu, ko je vino nehalo vreti in se krekati v sodih, so začeli povpraševati, ako ima kaj »kisar«.

Janez se pa ni dosti oziral na to, kdaj bo vino dovolj močno, da bo razburjalo kri in delalo korajžo pivcem. Kakor hitro so rudarji, ki so bili pri njem na hrani, vprašali za vino, jim ga je on z veseljem prinesel in pridno pobiral dolarje. Janezu je bilo le za denar in na kakovost vina se ni oziral, samo da ga je spravil v denar.

V naslednjih dneh je nastala za Janeza prava zlata doba. Povpraševalcev za vino je imel čim dalje več. Čestokrat se je pripetilo, da so kar s silo zahtevali, naj jim da vina. Janez se pa tudi ni preveč obotavljal ter je z »vslijivcem« postregel z vinom, ki so mu ga drago plačali. Ob plačilnih dnevih je bil pa pravi »dren«, takrat so si ga še več privoščili nego ob drugih dneh in tako prisluženi denar je izginjal v druge roke, ki so znali bolj pravilno ravnati z njim.

Ko so bili vinski bratje že nekoliko nataknjeni, niso več gledali, kaj jim teče po žilah. Samo da je malo peklo in dajalo po alkoholju, pa so zvracali svoja usta in potem začeli zažirati svoje življenje. Taki družbi se tudi jaz nisem mogel vzdržati, da ne bi ob priliki plačal za vino in ga pil v družbi svojih veselih sostanovalcev. Toda vseeno sem se skušal brzditi, da ne bi preveč zašel v razbrzdanost.

Ker se je rov bolje delalo, je Janez podražil tudi stanovanje in hrano. Plačevali smo na mesec kar po sedemdeset dolarjev na mesec, polovico preveč, ker hrana ni bila nič izrednega.

Nekega nedelje se je zopet začelo popivanje v Janezovi hiši. Poleg sestanovalcev smo imeli prijatelje in še neke druge znance. Vsak je bil tudi gost na računih. Vino in harmonika sta igrala skupaj in kaj hitro vname veselje.

Začel se je ples, petje in popivanje, da je bil pravi dirindaj; drug drugega je skušal preglasiti. Vse trpljenje je bilo pozabljeno, noben ni bil več trpin-rudar, temveč vsi veseli vinskih bratje.

Kmalu je začel zabavati nekdo, ki je bil že zelo razgret od pijače in plesa. Tistemu rojaku so bili nadeli pridevek »Biguu &amp; Company« in to ime se ga je držalo, ko je bil enkrat uničen. Ko smo ga ukrotili, da ni več zabaval, sta se pa brata sprla, Janez in Lojze. Bilo je pozno zvečer, ko se je začel prepir in čedalje hujši je postajal. Iz prepira je sledil pretep: stoli so prevračali, kozarci so frčali preko glav in sledilo je ropotanje, ki sta si jih dajala drug drugemu. Kmalu sta bila vsa opraskana in krvava; ostali smo začeli miriti, otroci in žena so jokali in bili vsi zbegani. Končno smo ju vendarle umirili, se nista še nadalje kavsala in delila udarce.

Po tem dogodku je Janez povedal Lojzetu, da se mora naslednji dan odstraniti iz njegovega stanovanja. Ker sem proti temu protestiral in ga prosil, da ne dela prav, me je tudi razjezil in tudi meni je povedal, da moram pobrati svoja oblačila in oditi.

Po popivanju, plesanju in pretepu smo se kmalu razšli, ker jih je bilo zunanjo, so odšli naravnost v svoje postelje, toda domači smo se pa tudi odpravili spat.

Naslednji dan je odšel Janez na delo, jaz in njegov brat Lojze sva se pa preselila, kakor je nama ukazal. Pustila sva tudi denar za stanovanje in odšla drugam naselbine.

Par dni sva se lenarila in pohajkovala po naselbini ter čakala, da bova dobila več zaslužek izplačan. V pisarni sva povedala, da sva pustila delo, nakar so naju izbrisali iz knjige, v kateri je bil seznam vseh uposlenih rudarjev. Plačo so rekli, da bova dobila čez tri dni.

Napovedanega dne sva zopet odšla v pisarno, da prevzameva zadnji denar najinega zaslužka. Toda izplačilo nama je bilo ustavljeno. Ustaviti ga je bil Janez, ki sva mu bila še dolžna za hrano in stanovanje. Jaz sem imel dolg, Lojze pa okrog štirideset dolarjev. Dolg sva nameravala plačati preden odhoda iz naselbine, toda Janez nama ni zaupal, zato je ustavil izplačilo.

Ko so nama v pisarni povedali, kako in kaj, koliko so nama utrgali, sva odgovorila, da je vse prav in naj se Janezu le izplača, kar sva mu dolžna, čeprav bi bilo od tistega malo plačala. Ostanek so nama izplačali in midva sva končala delo v tistem rovu.

==XI==

Spet se je bilo treba pripraviti na pot. Kupila sva vozne liste ter se odpeljala v drugo rudarsko naselbino v Pennsylvaniji. Po parurni vožnji sva dospela med hribe in strme bregove. Vsepovsod je bilo opaziti ustja premogovnikov, ki so se odpirala in rasla kakor gobe po dežju. Ko sva opazila vse polno rovov, sva si mislila, da mora biti tu dovolj dela in zaslužka.

Vlak se je ustavil na postaji in midva sva izstopila ter odkorakala v naselbino, da pridemo v stik z rojaki. Kmalu sva prišla do naših ljudi ter jih vprašala o delavskem položaju v naselbini. Povedali so nama, kako se dela, koliko se zasluži, koliko naših rudarjev je tam zaposlenih in druge stvari.

Pri nekem rojaku sva dobila začasno stanovanje in drugi dan po najinem prihodu sva šla pogledat k nekemu rovu za delo. Dospela sva prav v čas, ko je delovodja v pisarni rovskega delovodja ter ga vprašala za delo. On naju je osorno pogledal, nato nekaj zamrmral, končno pa je odločeno odgovoril, da nima dela za naju. Rekla nisva nič, samo obrnila sva se in odšla proti najinemu začasnemu stanovanju in se namenila, da odpotujeva dalje v drugo naselbino, ki je bila oddaljena nekako tri milje.

Še isti dan sva pobrala svoje reči. Dobila sva nekega rojaka, ki naju je z avtomobilom popeljal v naselbino in v kratkem času sva dospela na cilj. Nato sva se podala k nekemu rojaku, da bi pri njem poizvedela podrobnosti glede nove naselbine.

Ko sva prišla pred njegovo hišo, naju je takoj povabil, naj stopiva noter, kjer smo se več pogovorili. Ko sva vprašala glede stanovanja in hrane, je takoj poklical ženo in ji povedal, kaj bi midva rada in da sva bež prišla tja za delom. Žena naju je ugajala in glede tega sva bila preskrbljena. Par dni pozneje sva tudi dobila delo in tako se je začelo najino življenje v novi naselbini.

V tistem rovu je bil premog visok do šest čevljev; nad premogovno žilo je bila plast kamena, ki je dala dosti nepotrebnega dela. Rov ni bil unijski, plačevali pa so od vozička, ne od tone. Za vsak naložen voziček je rudar prejel $1.40, koliko ton je pa šlo v voziček, nisem mogel dognati. Za 30 vozičkov sem zaslužil okoli šest dolarjev na dan, večjih tudi več, ako je rudar dobil dovolj vozičkov.

Delovodja je bil tudi priseljenec, po narodnosti Anglež, kot takemu mu ni bilo treba učiti angleškega jezika. Imel je dosti »otrok« in je rad pogledal v kozarec. Čestokrat je prišel k Resniku, kjer sva bila midva na stanovanju in kjer je dobil potrebno pijačo, ki mu je gladko tekla po žejnem grlu.

Rov je obratoval štiri do pet dni na teden in se je precej dobro zaslužilo. Lahko sem plačal stanovanje in hrano ter mi je ostalo nekaj »copakov« za druge potrebščine. Ko sva bila z Lojzetom uposlena v tistem rovu skoraj tri tedne, sva se sprla z delovodjo. To je bilo na najinem stanovanju pri Resniku. Igrali smo karte in pili vino. Začel naju je pikati in zbadati, češ, da gre premog nakladati v vozičke. Če ne bova pila, naju bo odpustil. Prijatelj Lojze je bil jezen, pa mu je odgovoril, naj si nabavi petelina in ga ujame v rovu, da mu bo premog izbiral med kameni. Delovodja je osorno z očmi premeril Lojzeta, rekel pa ni nič. On je večer za večerom zahajal k Resniku in tam zvracal z vinom napolnjene kozarce, pa bi bil rad, da bi bila midva zanj plačevala, da ga bova prosila in mu dajala za pijačo. Toda motil se je v svojih računih, da mu bova midva plačevala pijačo, ki jo je zvracal v svoje požrešno grlo.

Čez dva tedna sva pustila delo in se namenila odpotovati drugam.

Težko sva se poslovila od rojaka Resnika, pri katerem sva bila na hrani in stanovanju, kajti pri njem sva imela izredno dobro postrežbo. Resnikova žena je naju dobro razumela, da je treba dati rudarju, ki težko dela, tudi primerno hrano.

Po večerjih smo navadno igrali karte in se na ta način zabavali. Lahko trdim, da sem imel takrat najboljše življenje. Na tako dobrem stanovanju in hrani nisem bil nikoli več, ko sem se od tam preselil.

Po odhodu iz naselbine sem se večkrat spomnil na tiste dni, ko sem bil na hrani pri Resniku, kjer mi je gospodinja stregla kakor lastna mati, katero sem zapustil v stari domovini ter se večkrat spomnil nanjo.

Nekega dne sva se s prijateljem poslovila od Resnikove družine in se odpravila, da sva si pridobila v času bivanja v naselbi še ponovno podala na pot v drugo rudarsko naselbino. Izvedela sva, da tam premogovnik dobro obratuje in da je mnogo naših rojakov naseljenih.

Po parurni vožnji po železnici dospela na cilj. Ker sva imela tam nekaj znancev, ki so bili od tam doma kakor midva, iz štajerske fare pri Novem mestu, sva sklenila, da jih obiščeva. Kmalu sva jih našla in stari znanci so me po domače pozdravili. Povedali so nama, da delajo štiri do pet dni na teden in da bodo dela lahko dobili. Rov spada pod unijo in vsi rudarji so organizirani. Izmenjali smo še nekaj besed in potem sva jim rekla, da si morava poiskati potrebno stanovanje in hrano. Takoj so nama nekateri ponudili, da naju bo sprejel k neki slovenski družini, ki je že imela nekaj rudarjev na stanovanju in hrani. Tam sva res dobila, kar sva iskala.

Drugi dan sva se odpravila k delovodji ter ga vprašala za delo. On je dejal, da je dosti dela in da greva takoj na nočno delo. Ker se nama je zdelo, da je to precej sumljivo, sva se trenuta premislila in nisva hotela sprejeti dela.

Naslednji dan sem jaz dobil delo v nekem drugem rovu. Kakor hitro sem povedal drugim rudarjem, kje sem delo dobil, so začeli govoriti, da tam ne bom zaslužil, ker je prenizek premog. Zato sem sklenil, da si rov ogledam in šele potem, ko se bom na lastne oči prepričal, kako izgleda v notranjosti, se bom odločil. Moje želje sem povedal delovodji, ki me je potem spremil v rov. Premog je bil v resnici zelo nizek in bilo je tudi dosti vode. Delovodja sem rekel, da delo prevzamem in da bom začel delati, ko si kupim potrebno orodje. To je bila le pretveza, kajti sklenil sem, da se v tistem rovu ne bom mučil.

Prijatelj Lojze tudi ni primernega dobil in zato sva se odločila odpotovati v drug kraj. Poslovila sva se in se vrnila k staremu znancu Resniku, pri katerem sva bila na hrani. Lojze je sklenil, da gre delat v isti rov, v katerem je bil prej zaposlen, jaz pa nisem hotel vzeti starega dela in poslati istega delovodjo. Par dni sem še tam ostal, potem sem se pa namenil, da odpotujem nazaj na obrežje Erijskega jezera, v Monroe, Mich. Zasedel sem vlak in se odpeljal iz rudarske naselbine.

==XII==

Po večurni vožnji se je vlak ustavil v Monroeju in bil sem na cilju; dospel sem v staro mesto, od koder sem se že parkrat poslovil in zopet nazaj prišel. Iz tega bi se dalo sklepati, da je bil ta kraj zame najbližji, kajti vedno me je neka privlačna sila potegnila tja, kamor sem bil dospel iz stare domovine.

S postaje sem se takoj podal k tistemu rojaku, pri katerem sem bil že na hrani. Bila je nedelja, ko sem dospel v hišo starega znanca, ki sem ga dobil kar pri konju, katera mu je pripravljala njegova boljša polovica.

Pozdravili smo se in znancev je bilo kar precej, da je vnašalo veselje, da ne bom dolgo časa vztrajal v premogovniku in da se bom vrnil. Tu sem se tudi nastanil in ostal pri družini pod streho in na hrani.

Par tednov pozneje sem dobil delo v livarni, kjer sem delal pred odhodom v Pennsylvanijo. Takoj, ko sem prejel prvo plačilo, sem odštel potrebno vsoto za hrano in stanovanje. Gospodar in gospodinja, oba Štajerca, sta pokazala veselje ob obrazu in bila bolj prijazna z menoj. To je bilo razumljivo, kajti dolarji so napravili te mrke obraze vesele in dobro voljo.

Jaz sem redno hodil na delo v livarno vsak dan skozi zimo. Delo se mi ni zdelo pretežko in tudi vroče ni bilo, le hladno je prevleklo. Po treh mesecih dela v livarni sem izvedel, da se bo pričelo obračati na bolje in da se bo delo lažje dobilo, zato sem pisal prijatelju Lojzetu, kateremu sem pustil v Pennsylvaniji, kako je z delom v Monroeju, kje sem zaposlen in še nekaj drugih podrobnosti.

Po prejemu pisma mi je Lojze takoj odpisal. Vprašal me je, ako bi mogel dobiti delo v Monroeju. Ako je kaj prida, bi prišel s tovarišem, s katerim ima skupaj stanovanje. To je bilo v aprilu. Odpisal sem prijatelju, da bo najbolje, ako počakata dva meseca tam, kjer sta, ker nameravam pač, da bi tako dobila delo v Monroeju. V mesecu maju se je v resnici obrnilo na bolje in jaz sem nemudoma pisal Lojzetu, da sedaj lahko prideta, ker bosta delo dobila. Kmalu sem prejel odgovor Lojzeta. Napisal mi je na dopisnico par besed ter mi sporočil, da se bosta on in njegov tovariš podala na pot te naslednji dan.

V Monroe sta dospela drugi dan popoldne; jaz sem bil baš namenjen v neko prodajalno, pa sem ju srečal na ulici. Pozdravili smo se in Lojze mi je predstavil svojega tovariša, ki sem ga že poznal. Z njima sem se veselil, ko sem delal v rudarski naselbini. Po opravku v prodajalni sem ju odpeljal v hišo, kjer sem stanoval. Predstavil sem ju gospodarju ter gospodinji in povedal, da sta moja stara znanca iz Pennsylvanije. Pri tej družini sta dobila tudi hrano in stanovanje.

Naslednji dan, ko sem bil na delu, sta šla družinca z menoj v livarno, da vprašata za delo, ki sta ga dobila brez posebnih težav in od tistega dne naprej smo vsi trije skupaj hodili na delo, služili dolarje ter jih metali v »vrečo brez dna«. Tovarišema se ni dopadlo, ker sta bila v mestu prava »greenhorna«, nista mogla prebaviti; morala sta delati, dostikrat sta se, da bosta imela razmerke in morda se bosta tudi navadila. Hrana in stanovanje jima tudi ni bilo po volji, poleg tega pa sta se naveličala poslušati gospodarja, ki je vedno pripovedoval o »karah«, katere je stalno menjeval.

Naslednji teden sta pobrala šila in kopita in se preselila. Ne govarjala sta tudi mene, naj grem z njima, da bo bom več pri tistih ljudeh, ki verjamejo v črnovine in hodijo vsako nedeljo v cerkev ter verjamejo, da se da z molitvijo sprostiti sreča, delo, boljši časi in tako naprej. Naposled smo vsi trije sklenili, da si poiščemo drugo stanovanje in se preselimo od tistih ljudi. Rešiti smo se hoteli tistega neprestanega klepetanja versko fanatične žene in njenega moža, ki ni v tem oziru nič zaostajal za njo.

Stanovanje in hrano smo dobili pri neki hrvaški družini. Tam so že imeli nekaj rojakov na stanovanju in z nami se je dobro povečala, kar so že znali, da nam ne bo dolgčas. Na novi gospodar, Mike po imenu, je prodajal tudi vsakovrstne pijače, domačega žganja do lahkega piva, ki ga je sam varil. »Bodari«, so bili veliki prijatelji močne kapljice in razume se, da je Majk dobil dosti denarja od njih; bilo so mu tako rekoč molzne krave in jih je stiskal, da je čimveč izprežal iz njih.

Hrana v novem stanovanju je bila povoljna. Jedi je bilo dovolj na razpolago in vsakovrstnega priboljška, da smo si lahko postregli po mili volji. Poleg jedače je bilo dovolj pijače, ki pa ni bila pristeta k hrani. Plačevati smo jo morali posebej in tisti, ki je več popil, je moral tudi več odšteti gospodarju Majku. Pijačo, žganje, vino ali pivo je bilo treba plačati vsak dan, ko sta stanovanje in hrano. Tedaj se je šele izvedelo, kdo je največ popil. Majk je imel vse skrbno zapisano in na plačilni dan je veselo pomežikoval in čakal z jezikom, ko je prejemal denar od delavcev, ki so bili pri njem na stanovanju. Plačo smo prejemali vsako soboto in istotako tudi plačevali vsako soboto stanovanje in hrano ter pijačo, katero nam je Majk čestokrat vsiljeval, samo da bi več izvelkel od nas.

V livarni smo delali nekaj čez mesec dni, potem smo se pa dela naveličali. V vročih poletnih dneh se nam ni dopadlo in smo ga pustili. Nekaj dni smo postavali in lenarili, nato smo se zopet podali na lov za novim delom. Po enem tednu pohajkovanja in iskanja dela smo ga končno vsi dobili v neki papirnici. Delovodja je bil po narodnosti Poljak in nam je šel precej na roko.

V papirnici je bil osemurnik, toda obratovala je noč in dan in šest dni v tednu. Delavci smo se vrstili in izmenjavali v treh izmenah in plača je bila 50 centov na uro. To je bilo 1923, ko se je delo lahko dobilo tudi v drugih industrijah.

Mojemu znancu Martinu se delo v tovarni ni dopadlo in nikakor se ni mogel privaditi. On je bil navajen dela v premogovnikih in se je večkrat spomnil na svoje staro delo pod zemljo. Istotako se je tudi prijatelj Lojze večkrat spomnil na rudarsko delo. Oba sta trdila, da je v premogovniku bolje delati kakor v tovarni in da se tam tudi več zasluži.

Oba, Martin in Lojze, sta bila vneta prijatelja pijače ter sta denar, ki jima je ostal, ko sta plačala stanovanje in hrano, še posebej zapila in zapravila pri Majku. On je imel štiri dobre odjemalce, ki so drago plačevali brozgo, katero so pivci objemali brez pomišljanja po svojem grlu. Bili so tako navajeni na pekočo tekočino, da se ji niso mogli več ustavljati.

V tistem času je bilo dela dovolj, zato se bilo lahko pozabiti na pretekle krize; delo smo si začeli zbirati po mili volji. Kjer smo začeli delati, nismo imeli obstanka in tako smo iz čim dalje prebirali in tudi z denarjem nismo varčevali. Na ta način smo zapravili tiste dni, ko so bili v resnici nekakšni zlati časi v Ameriki.

V papirnici smo delali nekako mesec dni, nato smo pa zopet delo pustili in začeli pohajkovati po mestu in okolici. Po dveh tednih lenarjenja smo se odpeljali po cestni železnici v Detroit, da tam poskusimo z delom. Po dobri uri vožnje smo dospeli v veliko industrijsko mesto, kjer lastujejo avtomobilski magnati svoje velikanke tovarne, med katerimi je tudi svetovno znani Ford.

Najprej smo hoteli priti do rojakov, da bi nam dali neko ko pojasnila, kam se moramo obrniti. Odkorakali smo po mestu in prehodili številne ulice in opazovali razne znamenitosti. Odločili smo se, da vprašamo za delo pri Fordu. Pri našli hiši smo nameravali poizvedeti, kako je z delom pri Fordu in razmerah v Detroitu.

Nekako tri ure smo hodili po prostranem mestu ter izpraševali o delu in rojakih. Končno smo dospeli do neke slovenske družine, kjer smo upali, da bomo dobili potrebne informacije. Bil je Štajerec in smo se takoj spoznali z njim. Postregel nas je z žganjem, ki smo ga hitro popili vsak par čašic, da so se nam jeziki bolj razvezali in smo začeli pogovor, ki se je dotikal naše zadeve. Rojak je bil precej zgovoren in vprašali smo ga glede dela v Fordovi tovarni. On nam je povedal, da delo v par dneh gotovo dobimo, samo ako bomo hoteli delati. Nato smo ga še vprašali, ako bi nas hotel vzeti na stanovanje in hrano in dejal je, da nam prav rad ustreže. Ker je imel še nekaj delavcev na stanovanju in hrani, je hotel svoje dohodke še bolj pomnožiti z našo pomočjo. Pozneje smo izvedeli, da je tiste čase prav dobro iztržil lahkoverne pijance, ki so bili pri njem na hrani in stanovanju. Z žganjem in drugimi »pijačkami« je znal na privlačen način pripraviti brozgo, ki bi že po okusu zares odbijala, vendar je za več tisoč dolarjev zaslužil, ker so se na mučili nekateri, katerim se je zdel na limanice. Opeharjeni rojak se je jel in ponosno cepil v blato, iz katerega je s trudom in s prodajanjem pijače potem dobil več letih izbočka. Začeti je bilo treba znova in skušati pridobiti izgubljeni denar nazaj od delavcev, ki so bili pri njem na hrani in stanovanju. Ko smo bili informirani, da je butlegar, nas je tudi vsa volja minila, da bi bili pri njem na stanovanju, čeprav bi dobili delo pri Fordu; pri butlegarju nismo marali biti, kajti sklenili smo, da bomo imeli nekaj denarja za deževne dneve. Zato smo se od njega poslovili.

Našli časa smo še kolovratiti po mestu, nato smo se pa premislili. K Fordu nismo šli vprašat za delo, pač pa odšli nazaj na postajo cestne železnice in se odpeljali v Monroe. Sli smo k Majku in ostali pri njem na hrani in stanovanju. V par dneh sva z Lojzetom zopet dobila delo v neki drugi papirnici. Martin ni šel pa več gledat za delom, ker se je naveličal, da se vrne v premogovnik, ker se ni mogel privaditi delu v tovarni. Tako je nekega dne pobral svoja šila in kopita in odpotoval v naselbino, kjer je bil pred dobrimi časi zaposlen z Lojzetom.

V papirnici, v kateri sva z Lojzetom delala, je bil povsem drugačen sistem, kakor v oni, kjer smo prej delali. Delalo se je v izmeni delali osem ur, ponoči pa čez trinajst. Plača je bila 50 centov na uro, delali smo pa pet dni v tednu. Imeli smo dva prosti dneva v tednu, da smo se lahko pogovorili, kar smo v tednu zamudili. Kompanija nas je imela na vrvici, da se nismo mogli organizirati in jo prisiliti, da bi nam skrajšala delovne ure.

Z Lojzetom sva hodila v papirnico nekako mesec dni, nato sva pa delo pustila. Par dni sva pohajkovala po mestu, nato sva dobila delo na železnici. Pri novem delu sva bila zaposlena po osem ur dnevno in sva bila še precej zadovoljna.

Meni so vedno rojile po glavi vsakovrstne misli ter me vzpodbujale, da moram naprej in naprej. Zato sem se odločil, da v kratkem zapustim mesto Monroe ter odpotujem proti zapadu, dobiti v premogorovih ali pa v bakrenih rudnikih. Nagovarjal sem tudi Lojzeta, naj se obrne, da bo imel za vozne stroške in da bova skupaj odpotovala na zapad. On se je končno udal in privolil, da bo tudi on odšel z menoj na zapad.

Toda Lojzeta je zopet premamilo suho grlo; ko je prejel ponovno plačo, je preostanek takoj zapil, potem pa je brez denarja spet ostal. To se je ponavljalo teden za tednom. Lojze je delal po starem običaju, jaz sem pa štedil in hotel čimveč prihraniti in potem kar sam odriniti tja, kamor sem se namenil. Lojzeta sem še parkrat nagovarjal, naj preneha zapravljati denar in naj si toliko prihrani, da bo lahko odpotoval z menoj. Nekoč je kar vzrojil nad menoj, češ, kaj je meni mar, kaj on počne z denarjem, ki ga zasluži. Jaz sem spoznal, da pri njem nič ne opravim in da je vse prigovarjanje zastonj. Potrošil je vse in bil vedno brez denarja.

Nekega večera sva se do dobra skregala; seveda sva bila tudi oba pošteno natrkana. Morda da bi se bila tudi stepla, pa naju je brž nesla bila žena, da bi si delila krepke udarce. Naslednji dan sem se odločil, da vržem svoj namen. Uredil sem svoje prtljago, odšel nekaj v trgovino, kjer sem kupil vozni listek do mesta Marceline, Missouri.

==XIII==

Po kratki vožnji sem dospel v Toledo, kjer sem se presedel na drugi vlak in se odpeljal proti Chicagu. Tu sem moral čakati dobro uro, da je dospel vlak, s katerim sem se odpeljal naprej. Rad bi si bil ogledal mesto, pa sem se bal, da se ne bi morda izgubil in nato še vlak zamudil. Lahko bi se mi pa tudi pripetilo, da bi me kakšen potepuh dobil v svoje roke in me potem olajšal. Ker sem bil tujec v velikem mestu in se bal neprilik, sem ostal na postaji in se držal varnega mesta.

Končno je bil vlak pripravljen in jaz sem ga nemudoma zasedel. V nekaj minutah so bili vsi potniki v vlaku in nato se je začel pomikati naprej. Peljal sem se po progi družbe Santa Fe, ki gre skozi Kansas City in prav do Californije. Vlak je drvel preko države Illinois in mesto Chicago je bilo daleč za menoj, ko je privozil do države Missouri. Tam smo se peljali čez veliki most nad reko Mississippi. Ko je vlak prevozil most, se je ustavil na postaji v mestu Fort Madison, v katerem je par tovarn in v katerih se dobro dela, kadar so tudi drugod po deželi »dobri« časi. Tu je vlak stal le deset minut, nato smo pa zopet odrinili preko hribovitega ozemlja po državi Missouri. Privozili smo v rudarsko okrožje in naselbine so se prikazovale druga za drugo ob progi.

Vožnja se mi je zdela čim dalje bolj prijetna, kajti v kratkem času sem imel dospeti do mesta Marceline, kjer sem bil že enkrat zaposlen v rovu. Kmalu sem bil na cilju.

V Marcelinu je bilo par premogorov, ki pa so slabo obratovali od stavke l. 1922. Po stavki so nekaj rovov zaprli in mnogo delavcev je izgubilo zaslužek. S postaje sem se podal k ljudem, s katerimi sem se pred leti seznanil. Dobil sem jih pod krošnjo hruške, pod katero so se senčili v vročem dnevu. Pozdravili smo se in stisnili roke in oni so bili očividno veseli mojega nenadnega prihoda. Pričeli so me izpraševati, kaj in kako in jaz sem jim orisal svoj položaj in povedal, da potujem dalje proti zapadu. Medpotoma sem se ustavil v Marcelinu, da se snidem z znanci in prijatelji, ki sem jih zapustil v l. 1922.

Znano žensko sem vprašal, ako bi mogel biti pri njej na hrani in stanovanju, ker sem imel namen ostati nekaj dni v naselbini. Moji želji je bilo ustreženo in jaz sem ostal v naselbini dvajset dni. Prosti čas sem izkoristil z ležanjem pod sadnim drevjem na mehki travi. Denarja nisem imel dosti, v kovčegu pa sem hranil okrog polovno novo štirinajstno harmoniko, ki sem jo sklenil prodati. Denar, ki bi ga dobil za harmoniko, bi mi pač prav prišel za pot proti zapadu zelo prav. Del sem oglas v Prosveti in par dni sem že dobil nekaj pisem, v katerih so me kupci vprašali druge podrobnosti glede harmonike in koliko hočem imeti zanjo. Nekemu rojaku iz Kansasa sem tako odgovoril in on mi je za dogovorila za ceno $75. Ta rojak je hotel harmoniko prej videti in me je potemtakem, ko jo je videl, bil je plačal. Jaz sem njegov želji ustregel in mu jo poslal, da jo je lahko pregledal. Bil je zadovoljen z njo in mi poslal mi je zahtevano vsoto par mesecev prej sem za njo plačal $125, torej sem na topla čem v tem oziru napravil zelo slab biznis. Bil sem pa vseeno vesel, ker sem si kupil pomoč za potovanje proti zapadu. Čeprav nisem bil več angleškega jezika, me je veselo vleklo naprej; nič se nisem ustrašil in potoval sem iz kraja v kraj po širni Ameriki.

Nekega dne v septembru sem se poslovil od dobre ženice, pri kateri sem bil začasno na hrani in stanovanju. Zahvalil sem se ji za dobro postrežbo in ji obljubil, da jo bom obiskal, ako me bo pot zanesla nazaj v naselbino.

Na postaji v Marcelinu sem si kupil vozni listek do Salt Lake Citya, Utah, ter zanj plačal $88. V državi Utah sem mislil začeti z delom v premogorovih, kajti v tem delu sem bil najbolj vešč in sem pravil, da se v državi Utah precej dobro zasluži.

Vožnja v potniškem vlaku je bila udobna in tudi romantična. Lepi predeli sem se preko kanadskih puščin in nato dospel v hribovite kraje države Colorado. V Coloradu sem moral na neki postaji prestopiti na drugi vlak, nato sem pa zopet odpeljal dalje proti zapadu. Vlak je kmalu privozil v gorate pokrajine, kjer sem opazil vse polno rudarskih naselbin. Vlak se je le za malo časa ustavljal na postajah med strmimi bregovi, nato pa brzel dalje proti Salt Lake Cityju.

Končno se je ustavil na zadnji postaji in izstopil sem v mestu Salt Lake City.

Na postaji sem se hotel nekoliko informirati, zato sem skušal stopiti v stik s kakšnim človekom, ki bi mi malo pojasnil glede mesta, o delavskih razmerah in naših rojakih. Najrajši bi se bil ustavil v rudarskem okrožju, v katerem je naselbina Helper, toda vozni listek sem imel kupljen do mormonskega mesta. Kje je nekako sto milj oddaljeno od omenjenega mesta. Treba je bilo dalje, odkoder sem imel plačano vozovnico; sploh sem potoval kar na slepo brez računanja o tem, kaj vse me lahko doleti.

Blizu postaje sem opazil krojačnico, katero je obratoval neki Nemec. Odločil sem se, da pridem k njemu in ga povprašam, kaj in kako. Vprašal sem ga, kje je bivališče v mestu in izvedel, da mi je bilo vse dobro znano, da so mi informacije glede srebrnih in bakrenih rudnikov. Povedal mi je, da so srebrni rudniki oddaljeni deset milje, bakreni pa nekako dvajset milje in se nahajajo v hribovitem ozemlju. Dalje mi je povedal, da se delo lahko dobi. Dela so različna in tako tudi plača, ker plačujejo po izurjenosti. Plače v bakrenih rudnikih v bližini so od $4.50 do $6.75 in vseh se dela po osem ur in delo ni pretežko. Nato sem ga še vprašal glede premogorov in pojasnil je, da so oddaljeni nekako sto milj od mesta Salt Lake City in da sem se vozil mimo njih. Torej bi bilo tako kakor sem domneval, ko sem se peljal skozi rudarska naselja. Po končanem pogovoru sem se od krojača poslovil in se mu zahvalil za informacije. Nato sem se podal v mesto, da si ogledam razne zanimivosti. V tem mestu je sedež mormonovcev, ki imajo čudno vero in veličastni tempelj. Po nekaj urah tavajna po mestu sem se odločil, da odpotujem nazaj proti naselbini Helper, v rudarsko okrožje. Prišel sem do zaključka, da bi bilo najbolje, ako odidem v kakšno rudarsko naselbino in začnem z delom, kakršnega sem bil vajen.

Odšel sem nazaj na postajo in si kupil vozni listek do male naselbine Castle Gate med gorovjem. Imel sem dve uri časa do odhoda vlaka in vstopil sem v bližnjo restavracijo, katero je lastoval neki Italijan. Pri Italijanu sem se dobro okrepčal z makaroni in pečenko in potem odšel na postajo in tam čakal vlak, da se odpeljem v rudarsko okrožje. Vlak je v kratkem času pripeljal in odpeljal sem se v gorovje.

Po parurni vožnji sem dospel v naselbino Castle Gate. Bilo je že pozno v noč in zato nisem nikjer mogel dobiti prenočišča. Nekaj časa sem se sprehajal in taval po naselbini, nato sem odšel za progo in tam čepel na prostem ter med časom malo zadremal. Bilo je že pozno v jeseni in v hribih je bilo bolj mraz ko drugod. Komaj sem nekoliko zadremal, me je že stresel mraz in prebudil. Po slabo prespani noči se je vendarle zdanilo. Zbral sem se, malo opravil umedkano obleko in si otrli čevlje ter odšel na postajo. Tam sem vprašal rudnika, kaj bo odhod vlaka v naselbino Latuda, ki je oddaljena 13 milj. Uradnik mi je povedal, da bo vlak dospel šele ob desetih in odšel v smer, kamor sem bil namenjen. Ker me je začel zebsti, da ga je treba ponovno založiti, sem odšel v neko restavracijo ter se okrepčal. Tu sem ostal par ur ter se pogovarjal z lastnikom. Vprašal me je, odkoder prihajam in kam sem namenjen. Jaz sem mu povedal, da prihajam iz države Michigan, da sem prišel na zapad za delom in da čakam na odhod vlaka, s katerim se bom odpeljal do Latude. On je rekel, da se delo tam lahko dobi, ne pa stanovanje. Najbolje bi bilo, ako bi se vrnil med pečlarje.

Ure so potekale in končno je pripeljal vlak, s katerim sem se odpeljal. Po kratki vožnji se je vlak ustavil na neki postaji, kjer sem vprašal, kako daleč je še do Latude. Človek, ki sem ga vprašal, je bil rudar in povedal mi je, da nismo pol milje in da vlak ne vozi tam mimo. Odločil sem se, da jo bom kar peš ubral po gorski poti. Vzel sem pot pod noge in v dobri poldrugi uri sem dospel v rudarsko naselbino, ki leži med dvema visokima hriboma. Najprej sem vprašal za Slovence, katere sem kmalu našel. Ustavil sem se pred neko hišo, v kateri so bivali naši ljudje. Pri njih sem izvedel, da se bom lahko dobil, toda na stanovanju ne morem biti pri njih, ker ni dovolj prostora. Vseeno pa so mi dovolili, da sem pri njih ostal čez noč; naslednji dan so mi pokazali, kje bom lahko dobil hrano in stanovanje.

Najprej sem šel vprašat za delo, kajti to je bilo poglavitno. Ako dobim delo, bom tudi stanovanje in hrano si mislil. Če ne, bom raje šel drugam, ker bo treba naprej s trebuhom za kruhom. Odšel sem v pisarno, kjer so jemali in vpisovali nove rudarje. Tam so me vprašali, kako sem delal v premogovniku in čemu sem izkušen. Povedal sem jim, da sem delal v premogovniku v raznih krajih v Ameriki pol drugega leta. V pisarni so rekli, da imam dovolj izkušenj in takoj sem dobil delo. Še isti dan sem bil vpisan med ostale rudarje; moral sem se podvreči tudi zdravstveni preiskavi, katero sem dobro prestal. Kupil sem potrebno orodje, nato pa odšel vprašat k drugi slovenski družini za hrano in stanovanje, kar sem dobil in naslednji dan sem šel na delo v premogovnik.

Premogovna žila je bila v tistem rovu visoka šest čevljev, plasti kamna, kakršno sem videl v rovih v Ohiu in Pennsylvaniji, pa ni bilo. Strop je bil tako močan, da ga ni podpiral nihče. Ko sem jaz začel delati, je rov obratoval le tri do štiri dni na teden, toda zaslužili smo šest dolarjev na dan in tudi več na teden.

Rojak, pri katerem sem bil na stanovanju, je bil še mlad človek ter šele deset let oženjen. Poleg mene je imel še dva druga rudarja na hrani in stanovanju. Kmalu potem je eden odšel v druge kraje in ostala sva dva, ki sva hodila redno na delo.

==XIV==

Dva tedna sta pretekla, kar sem prišel v naselbino Altuda in delal v tamkajšnjem premogovniku. Šlo je precej dobro, zato sem želel, da bi kmalu začeli delati vsak dan. To so želeli tudi drugi rudarji, kajti vsi smo hrepeneli po večjem zaslužku.

Nekega dne, ko sva si obratovala, sva se doma pogovarjala o raznih stvareh. Nenadoma je nekdo močno potrkal na kuhinjska vrata. Janezova soproga je šla takoj odpirat novemu gostu in v sobo je vstopil neki rojak, ki sta ga oba poznala. Gospodar ga je po izmenjavi pozdravov vprašal, če me pozna, ker sem iz tistega kraja doma kakor on. Rojak me res ni poznal, čeprav je prišel iz iste fare kakor jaz, iz vasi Čovce pod Koroškimi hribi. Od doma je šel v rani mladosti, ko mu je bilo komaj 14 let. Bil je edini sin premožnega posestnika v Cerovcu pri Novem mestu. Ko je odpotoval v tuji svet, je doma pustil starše in sestre. Najprej se je klatil nekaj po Hrvaškem, služil za pastirja ter pasel koze in ovce. Pozneje je odšel nekam v Bosno, kjer je delal v šumi. V Bosni je ostal par let in si prihranil nekaj denarja, nato pa odpotoval v Nemčijo. V Nemčiji je dobil delo ter tam toliko časa delal, da je skupaj spravil potrebno vsoto, da je mogel odpotovati v Ameriko.

Njemu ni bilo treba iti za kruhom v daljne kraje, kajti bil je sin staršev, ki so imeli lepo kmetijo, na kateri bi bil lahko ostal in delal. Bil je lahko živel, zato je zapustil starše in dom ter odšel v neznani svet.

V Ameriki je prepotoval vse države in delal v tovarnah, v premogovnikih, v bakrenih, srebrnih in zlatih rudnikih, po šumah in koderkoli se je dalo. Ko je delal v zlatih rudnikih v državah Colorado in Kaliforniji, je imel mnogo denarja, ker prodajal je dosti zlate rude, toda pozneje je vse zapravil. Največ je potrošil za pijačo, ker je bil pijanec. Često mi je pripovedoval, da je že imel več denarja kakor je vredna njegova rojstna vas Cerovec in vse polje v okolici; da je samo zlate rude prodal za čez štirideset tisoč dolarjev. Kadar je delal pri kontraktnih delih, je zaslužil celo $600 do $800 dolarjev na mesec. Seveda mu pri zapravljanju denarja tudi ni manjkalo vesele družbe.

Pred leti se je bil oženil in z ženo sta imela tri hčerke. Dal jih je v šole in vse tri so se izučile raznih poklicev. Ena se je izučila računovodstva in knjigovodstva ter je bila tudi izkušena tipkarica, druga se je izučila za bolniško postrežnico ter je bila zaposlena v neki bolnišnici, najdaljša se je pa še naprej učila. Z ženo nista več skupaj živela. Zaradi nesporazuma in drugih okoliščin sta prišla v tako veliko nasprotje, da sta sklenila iti narazen. Ko sva se midva sestala, je bil že osem let razporčen in glavni vzrok ločitve je bila ženina nezvestoba.

Rojak je v par dneh dobil delo pri isti družbi in v istem rovu, kjer sem jaz delal. Gospodar, pri katerem sem bil na stanovanju, je bil njegovega prihoda vesel in rad bi ga bil vzel na stanovanje, ker je računal s tem, da bo večino svojega zaslužka pustil pri njem. Oba, gospodar in gospodinja, sta imela rada na hrani in stanovanju take može, ki so brezmiselno trošili denar in ga razmetavali za pijačo, ker sta s tem množila svoje dohodke.

Preteklo je par tednov, kar je bil prišel rojak v Latudo za delom in povedal mi je, da bo šel pogledat za delom v drugi rov, ki je bil eno miljo oddaljen od rova, kjer sva bila zaposlena. Ko mi je razodel svoje misli, sem sklenil, da se ga bom držal, ker sem v njem videl moža, ki je nekaj poizkusil in tudi nekaj ve.

Naslednji teden sva že odšla v drugo naselbino. Delo sva dobila že prvi dan, hrano in stanovanje pa v neki kempih, ki je bila last družbe. Obratovala jo je neka irska družina. Na stanovanju nas je bilo okoli 25 rudarjev, med nami tudi delovodja in njegova žena z otroci, ki sta jih imela kar osem, tako da sva bila z rojakom večkrat lačna nesita. Stanovanja in hrane se ni dalo dobiti drugje in zato sva bila prisiljena ostati pri Ircu v kempu, ako sva hotela obdržati delo v rovu.

Za hrano in stanovanje smo plačevali po šestdeset dolarjev na mesec. Kakor sem pozneje izvedel, je imel pri stvari tudi delovodja prste vmes in tudi on je vlekel denar od nas na poseben način. Družba je dala Ircu vsega dovolj na razpolago, da bi morali vsi, kar nas je bilo na hrani, imeti dovolj jesti, toda Irec in delovodja sta na skrivaj prodajala potrebščine, ki so bile nam namenjene. Delala sta denar, ko sta prodajala nam namenjeno hrano, mi smo pa stradali in vrh tega plačevali lepe dolarje za prikrajšano hrano.

Kamor sem prišel in koder sem hodil, povsod sem naletel na razne goljufije, ki so na spreten način živele na koži drugih ljudi.

V rovu se je delalo tri do štiri dni na teden in smo dobro zaslužili. Ako bi delal vsak dan in ako bi bil dobil dovolj vozičkov, bi bil brez večjega truda zaslužil šestdeset do osemdeset dolarjev na teden. Premogovna žila je bila visoka okoli pet čevljev, strop močan in zato je bil premog čist in s kamnom ni bilo opravka. Podpor pa tudi v omenjenem rovu ni bilo treba postavljati, ker je bil strop dovolj močan. Ker ni bilo teh ovir, smo dobro zaslužili.

Delala sva že par tednov, ko naju je začel delovodja zbadati in brez vsakega vzroka nadlegovati. Vsakikrat, ko je prišel pogledat v najin prostor v rovu, je vreščal in sitnaril. Vprašal sem tovariša, kaj vse to pomeni. Odgovoril mi je, da jaz, ki sem delal v unijskih rovih, ne poznam trikov, ki so v navadi in v vseh rovih države Utah.

Delovodja bi rad od naju denar, da bi mu na plačilni dan dala vsak pet ali deset dolarjev. On je tega vajen, ker so ga tako naučili bedasti petolizniki, ki se mu hočejo prikupiti s podkupnino. Ker na plačilni dan ni od naju nič dobil, se huduje in sitnari, da naju s tem opomni. Plačevati bi mu morala tudi za pijačo in še mu na ta način dobrikati. Ako bi tako ravnala, bi bil najin prijatelj.

Tovarišu sem odgovoril, da mi ni nič novega povedal; čeprav nisem dolgo v Ameriki, mi je znano, da “bosi” pobirajo denar od delavcev. Takih slučajev sem poznal več, ko so nekateri na umazan način dobili delo in ga tudi držali.

Sklenila sva, da ne bova dolgo delala v tistem rovu. Šla bova v srebrne rudnike, ter se za vselej otresla pijavke, ki hoče živeti na najini koži. Par tednov sva še delala v premogovniku, zaslužila sva pa dosti manj kakor drugi premogarji. Vozičkov nisva mogla dobiti, hočem reči, da so jih drugi imeli dovolj. Torej sva že občutila pest delovodje, kajti on je tako ravnal, da so oni, ki so mu plačevali za pijačo in mu tudi dajali gotov denar, dobivali dovolj vozičkov, midva, ki se nisva hotela ukloniti, sva bila prisiljena pustiti delo v rovu.

Kakor sva se bila domenila, tako sva tudi storila: pustila sva delo in odpotovala iz naselbine. Predno sva se podala dalje, sva se pomudila v bližnji naselbini, pri družini, kjer sva bila prej na stanovanju. Po dveh dneh postajanja in popivanja sva se končno poslovila in neki voznik naju je odpeljal v bližnje mestce Helper.

Voznik je bil uslužbenec nekega trgovca iz Helperja in naju je peljal do njegove trgovine. Tovariš ga je imel že precej pod kapo, da ni skoraj vedel, kje je. Tisti trgovec je bil naš rojak in je imel na razpolago tudi pijačo, zato sva se pri njem nekaj časa zadržala ter la ponovno poskusila pijače, ki nama jo je trgovec ponudil. Tovariš je pil preko mere in noge sva mu odpovedale. Od tega trgovca sva se podala v neki hotel in tam prenočila ter se dobro naspala.

Naslednji dan sva šla na postajo in si kupila vozna listka do Salt Lake Cityja. Po štirurni vožnji sva srečno dospela v mormonsko mesto. S postaje sva se odpravila v mesto ter v nekem hotelu najela sobo, plačala vnaprej in nato odšla k tovariševim znancem in prijateljem, ki jih je imel še iz selitve v mesto. Skoro na vsakem oglu sva naletela na njegove znance, največ na butlegarje, ki so ga poznali že iz časa, ko jim je nosil dosti denarja. Butlegarji so bili njegovi prijatelji le tedaj, ko je imel denar; ako je prišel k njim brez cekina, so ga kmalu iznebili ali niso sprejeli, tudi z brco v zadnjo plat, da je zletel skozi vrata. Na ta način so ravnali butlegarji z novimi odjemalci; vsak je moral prinesti gotov denar, da je lahko kaj kupil.

Po korakanju skozi mesto sva zavila v stransko ulico in dospela k nekemu butlegarju in njegovim tovarišem znancem in o katerem mi je že večkrat pripovedoval. To je bil neki rojak, kateremu sem bil predstavljen ter sem vstopil v njegovo prostore. Ta rojak je povabil neko dekle in z njo je prinesel dve ali tri druge hčerke. Ena se je kmalu omotila, druga je pa ostala pri materi in pri očetu ter mu pomagala pri njegovem poslu; prodajala je pijačo, je pa precej drago prodajal; majhen kozarec žgane pijače je stal petdeset centov in je umno, da je rojak delal lep dobiček s pijačo.

Hčerka njegove žene se je spretno sukala v gostilni. Imela je zelo kožnati; bila je srednje postave in vitko dekle, s svojimi plavimi očmi je pa znala tako pomeriti in tako zapeljivo pogledati, da se mladi moški kar ustavljali in mogli njene lepote pogledati. Zato si je marsikateri mislil, da bi Rožika zasnubil, toda ona si je želela ženina iz nekoliko boljšega stanu, ne capinov, ki so bili večinoma brez cvenka. To so vedeli, ki so poželjivo pasli svoje oči na njeni vitki postavi, tudi razumela je.

Tovariš ji je večkrat zatrjeval, da ji bo našel in pripeljal takega fanta, da bo zadovoljen z njim in da bo vreden stopiti z njo v zakon. Toda vse njegove obljube so bile prazne, kajti takih fantov, kakršne si je Rožika želela, je bilo malo. Največ je bilo lahkomiselnih, ki so bolj osirali na pijačo nego na mlado dekle, o čakala na ženine.

Rozika je verjela tovariševim obljubam. Kadar je dospel k rojaku-butlegarju, je vedno našel kakšen izgovor in tako Roziko potolažil, češ, da je že čas in da ji zagotovo nekega dne pripelje ženina. Rozika je bila precej lahkoverna. Tovarišu je verjela in tako so tekli dnevi, ona pa je čakala srečnega dne, ko bo dobila svojega ženina.

V Salt Lake Cityju sva ostala štiri dni. V tem času sva prehodila številne ulice ter se spoznala z rojaki, ki so se nahajali v mestu in med katerimi jih je bilo največ brezposelnih. Tovariš se je seznanil z nekim starim Rohnianom, ki je že v Ameriko prepotoval in delal v različnih industrijah. Omenjeni rojak se je pisal Papež in je kljub svojim 60 letom izgledal čil in zdrav. On je znal čuvati drugače nego rojak, ki sem jih poznal. Delal ni dosti in tudi zaslužka ni nosil butlegarjem, pri katerih so drugi kupovali strupeno brozgo. Delal je po malem in se selil iz kraja v kraj. Čeprav ni mislil na prihranke, ni razmetaval denarja kakor nekateri drugi.

Papež je nama svetoval, naj greva za delom v rudnik, ki je bil od mesta oddaljen nekaj štirideset milj. Rekel je, da bova delo lahko dobila in da se nahaja glavni stan družbe v mestu. Zato se je tudi ponudil, da bi gre z nama prav do pisarne. Njegov nasvet sva sprejela in vsi trije smo se napotili v tisto pisarno, kjer sva vprašala za delo in ga takoj dobila. Vpisali so naju med druge rudarje ter dali vsakemu karto za brezplačno vožnjo na truku do rudnika, ki se je nahajal visoko v hribih.

Petega dne najinega bivanja v mestu sva se odpeljala za delom v rudnik. To je bil srebrn rudnik in se je imenoval Cardiff Mine. Po cestni železnici sva se vozila do Midvilleja, kjer je bila rudotopilnica, od tam pa s trukom dalje proti rudniku. Pridružil se je nama neki Poljak, ki je tudi dobil delo pri isti družbi kakor midva. Vožnja je bila jako slaba, ker so bili v nekaterih krajih veliki zameti, da je truk komaj prevozil skozi. Na poti smo opazili mnogo rudnikov, ki so bili last manjših družb. Tedaj je bila najhujša zima, kajti bilo je deset dni pred božičem. Jaz sem komaj čakal, da pridem na cilj, toda truk se je v nekem kraju ustavil in ni mogel več dalje po slabi, zasneženi cesti. Voznik si je na vse načine prizadeval, da bi pridrval truk do rudnika, toda vsled zametov se je moral ustaviti in mi smo bili prepuščeni sami sebi, da nadaljujemo pot proti rudniku, ki je bil oddaljen štiri milje od tam, kjer je truk odpovedal. Tovariš, Poljak in jaz smo vzeli pot pod noge proti rudniku. Bila je prava krizeva pot, kajti težko smo rinili naprej preko silnih zametov, ki jih je prejšnje dneve nagrmadila ostra burja. Toda omajali nismo in končno smo skrajno utrujeni vendar dospeli do srebrnega rudnika.

Šli smo v rudniško pisarno, kjer smo dobili delovodja in ravnatelja, Irca po narodnosti, ki sta nas izpraševala glede izkušenj pri delu pod zemljo. Poljak in tovariš sta kot stara in izkušena rudarja dobila primerno delo, mene, ki nisem imel dosti prakse kot rudokop, pa so uporabili kot nalagalca rude in potiskača vozičkov. Plača za to delo je bila $4.75 za osem ur dela, tovariš in Poljak pa sta prejemala 50 centov več. Za hrano je skrbela družba, kateri smo morali plačevati dolar na dan, kar so nam odtrgali od plače na plačilni dan.

Isti večer, ko smo bili vpisani med rudarje, smo dobili tudi potrebno večerjo, nato pa odšli v odkazano sobo k počitku. Postelje so bile precej umazane in vsak, ki je želel delo v tiste hribe, je moral tudi odejo s seboj prinesti, sicer bi bil brez nje.

==XV==

Naslednji dan po prihodu v visoke hribe sem začel z novim delom v srebrnem rudniku. Tovariš in Poljak sta kopala rudo, jaz pa sem bil zaposlen pri potiskanju vozičkov ter imel pomočnika. Rudo so nakladali spet drugi delavci. Kadar je bil voziček poln, sva ga s tovarišem potegnila ven in nato praznega potisnila v prostor. Poln voziček sva potiskala naprej po tračnicah do strelilnika, v katerem sva stresla rudo. Strelilnik je bil 120 čevljev globok, spodaj so pa rudo zopet nalagali v voziček in jo odvažali dalje s konji. En konj je peljal po tračnicah osem do deset vozičkov naenkrat in zopet do nadaljnjega strelilnika, iz katerega so šele nalagali rudo na truke in jo odvažali v topilnico v Midville.

Delali smo vsak dan in tudi ob nedeljah, ker v tistih oddaljenih hribih ni bilo nobene cerkve, kamor bi bili hodili molit in tožit svoje muke, kar nam itak ne bi bilo nič pomagalo. Rudarji se nismo na pobožnost ozirali, ker smo dobro vedeli, da z molitvijo si ne bomo nič zaslužili. Med hribi je bilo vsepolno rudnikov, malih in velikih, rudarji smo pa le gledali, kako bi več zaslužili. V nekaterih je bilo zaposlenih deset rudarjev, v večjih pa do petdeset. Delo se nam je dopadlo, ker je bilo lahko. Delovodja je prišel v prostor, kjer smo delali, le po dvakrat na dan. Glavna njegova skrb je bila, da nas je nadzoroval nekaj minut in pokazal, kako se mora delati. Kakor rečeno, smo bili zaposleni osem ur dnevno, na družbi pa smo imeli tudi pol ure oddiha, da smo použili prigrizek. Meni se je ta sistem dopadel, ker nisem bil še nikjer prej zaposlen, da bi imel plačan tudi tisti čas, ko sem prenehal z delom in použil prigrizek. S tovarišem sva redno hodila na delo, ker sva hotela izkoristiti priliko, da bi čimveč zaslužila. V par mesecih sva si bila že prihranila par sto dolarjev vsak, ki bi nama prav prišli, ako bi po kakšnem naključku izgubila delo. Ko je tovariš imel čez dvesto dolarjev prihranjenih, se je naveličal dela. Postal je nestrpen in ni imel več obstanka. Kar vleklo ga je nekam dalje, kajti tisti prihranjeni dolarji so ga tako pekli, da jih ni mogel več držati. Še sanjalo se mu je o prijetnih dneh, ki jih bo imel pri butlegarjih, ko bo zvracal žgano pijačo v suho grlo in pri tem pozabil na prestano trpljenje. Prej je že pisal prijatelju, ki je delal v premogovniku v Iowi. Vprašal ga je glede dela in kmalu prejel odgovor, da se delo lahko dobi, samo ako ga hoče. Čez nekaj dni se je poslovil in tako sem izgubil prijatelja. Jaz sem ostal na starem mestu in za tovariša sem dobil drugega rojaka, ki je delal prvi štiri dni. Ta rojak je delal v tistih hribih že okoli dvajset let. Pisal se je Frank Sršić in doma je bil blizu Toplice v Beli Krajini. Čestokrat me je podražil, češ, kadar bova odpotovala v stari kraj in prinesla dosti denarja, bova šla v Stopiče na krstni dan ter se tam postavljala z denarjem, ki sva ga zaslužila pri kopanju srebrne rude v Ameriki.

Prijatelj Sršić je rad igral karte, najbolj je bil pa vnet za “poker”. V njegovi družbi sem se tudi jaz naučil iger, ki jih nisem prej nikdar igral. Sprva sem igral z malim denarjem, tako da nisem dosti izgubil. V par tednih sem znal že dobro igrati, toda vedno sem izgubil in tako je precej dolarjev izginilo iz mojega žepa pri kvartanju. Končno sem izpregledal, da s kvartanjem ne bo nič in sem ga opustil. Sršić je pa še nadaljeval z igranjem, ker je skoro vedno dobil. Rad je poudarjal, da ima dvajsetletno prakso in zato tudi srečo pri igri. Dostikrat je priigral tristo do štiristo dolarjev na mesec, a je vse zapravil, kajti bil je tudi prijatelj alkoholnih pijač in butlegarjev, katerim je nosil denar. Razume se, da so bili tudi drugi deležni dobrot in jim je plačeval pijačo, kadar so se zbrali v veseli družbi. Večkrat je šel v Salt Lake City, kjer je našel sebi enake pivske bratce, da so se potem vsi skupaj kratkočasili na razne načine. Obiskovali so prostitutke in se v njih družbi veselili in zabavali.

Po parodnevnem veseljačenju je bil Sršić suh in potem je moral nazaj v hribe in obnoviti staro življenje. Zapet je začel z igranjem in mukami rudarje in potem njih denar zapravil v par dneh. Tako je živel Sršić, ki je denar dobil na lahek način in ga potem brezmiselno zapravil.

Delal sem dalje v rudniku in si hranil prisluženi denar. Nekega dne sem se pri delu poškodoval. Po žlebu, po katerem smo nakladali rudo, je priletel droben kamenček in me zadel pod levo oko. Sedel sem se kakor bi bil zadet od krogle iz puške. Kri mi je kar curljala iz rane, kakor teče iz tanka z roko in se urna odpravi v šobo, kjer sem se umil in potem odšel v pisarno, kjer sem dobil prvo pomoč. Obvezal me je računovodja, ki je v tem oziru imel precej izkušenj.

Naslednji dan sem šel v Salt Lake City k zdravniku, ki je rano pregledal, izpral in namazal z neko rdečo tekočino, ki je tako pekla, da sem kar poskakoval. V mestu sem ostal nekaj dni in šel tudi oglasil pri tistem rojaku-butlegarju, ki sem ga omenil v tem spisu. Komaj sem vstopil v sobo, so me že spoznali. Vprašali so me, od kod prihajam, kar sem jim pojasnil. “Gostilničar” se je smehljal in tudi Rožika me je prav zapeljivo gledala. Jaz s svojimi plavimi očmi. Nato je pa še žena prišla iz kuhinje, ko je slišala pogovor v slovenskem jeziku. Bila je vesela, ko je izvedela, da je prišel v gostilno slovenski gost.

Rojak me je vprašal glede prijatelja, če mi piše in druge stvari. On je namreč že vedel, da je odšel proti vzhodu za delom. Povedal sem mu, da je zapustil lovi in se preselil v West Virginijo, kjer se mu baje da na premogovniku prišlo kmalu nazaj na zahod.

Pri rojaku se nisem dolgo zadržal; po kratkem razgovoru sem se odločil, da grem v gledališče in tam preženem nekaj časa, ki sem ga imel na razpolago. V gledališču sem se precej časa zamudil, potem sem pa zopet odšel v hotel in prespal nadaljnjo noč. K zdravniku sem redno zahajal in po desetih dneh je dejal, da ni več nevarnosti, da se je rana zacelila in da se lahko vrnem v hribe. V času, ko sem se jaz nahajal v mestu, je v hribih snežilo in razsajali so silni viharji. Strici dni in štiri noči je trajal divji ples. Vseeno sem se s cestno železnico odpeljal v meste Midville. Od tam sem bil namenjen dalje z avtobusom, ki je vozil v hribe, toda avtobus ni mogel prevažati vsled silnih zametov in plazov, ki so ceste v nekaterih krajih na debelo zasuli. Nekega rojaka sem vprašal, kdaj bo bus ponovno začel voziti, odgovoril mi je, da še čez štirinajst dni; toliko časa bo vozilo odprto bodo očistili. Ker nisem maral čakati v Midvillu, sem se odpeljal po cestni železnici zopet nazaj v Salt Lake City. Po kratki vožnji sem zopet dospel v mormonsko mesto in odšel v isti hotel, kjer sem prej prenočeval. Nezaželjeni počitek sem imel pet dni zaradi slabega vremena. V teh dneh sem pogosto zahajal v rojakovo gostilno, kjer sem izvalno kramljal z Rožiko. Govorila sva tudi o ljubezni in čustvenih stvareh in se ji dopadla. Ona ni dosti odgovarjala, pač pa me je tako zapeljivo pogledovala s svojimi plavimi očmi, da mi je bilo v resnici toplo v srcu. Čez pet dni sem se poslovil in odšel nazaj v hribe. Tam je bilo treba delati mesec dni znova, da smo odkopali in izvozili sneg s ceste, postavili novo poslopje in uredili vse potrebno, da smo dobili delo. Ker nismo imeli konj, smo nakopamo rudo kar v rudniku kopičili, nekaj smo jo pa natresli v globoke rudo-strelnike. V tistem času smo bili tudi zaposleni pri zamemljanju jamških odprtin. To delo ni bilo nič kaj varno in moral sem biti skrajno previden. Lahko bi se bil utrgal strop in nas pokopal pod seboj, zato smo z delom počasi nadaljevali, ker glavna stvar je bila, da napravimo vse trdno in varno. V tem času sem prejel pismo od prijatelja iz West Virginije, v katerem mi je sporočil, da se kmalu vrne na zapad, da je že pustil delo in da se pripravlja na dolgo pot. Po tem je preteklo par tednov in od njega ni bilo nič več glasu.

Delal sem redno vsak dan in tako tudi Sršić, ki je v prostem času kvartal s tovariši. To bi bil novinec pri kartah. Sršić pa je bil mojster in je vedno dobival. Prigrani denar je skrival v rudniku, ker ga ni hotel nositi s seboj.

V maju se je vrnil prijatelj iz West Virginije v srebrne rudnike. Dobil je kontraktno delo in tovariša, s katerim sta delala v skupnem prostoru. Zaslužila sta deset do trinajst dolarjev vsak na dan in prijatelj je rekel, dokler se bo le kaj delalo v srebrnih rudnikih, da ne bo več zapustil zapada in hodil drugam za delom. Toda po šestih tednih se je že naveličal dela in odšel v druge kraje. Pred odhodom je rekel, da bo šel najbrž v Montano v zlate rudnike. Tam je že delal in si tudi znal prisvojiti kos zlata ter ga potem prodati in spraviti v denar. Zato se je vlekel rumeno zlato, s katerim je hitro prišel do lepega denarja. Ker sem delal v teh hribih že sedem mesecev, se mi je tudi jaz pričel pripravljati za odhod. Čekov sem imel že čez $800 in par sto dolarjev v neki banki.

==XVI==

Bilo je v avgustu, ko sem zapustil hribe ter odpotoval proti vzhodu, v Monroe, Mich. V Salt Lake Cityju sem se zamudil samo pet dni. Kupil sem si potrebno novo obleko in vsega skupaj potrošil okoli dvesto dolarjev. Nato sem zapustil lepo mormonsko mesto ter se odpeljal proti državi Colorado.

Po dolgi vožnji preko hribovitega in skalnatega ozemlja sem se ustavil v Pueblo, Colorado. Tu sem ostal en dan in v tem času sem si ogledal mesto in posetil par gledališč. Naslednji dan sem pa zopet odpotoval dalje proti Kansas Cityju. Vožnja se mi je zdela prav prijetna, ker sem opazoval lepa polja, ki so bila na široko posejana s koruzo. Ko sem izstopil v Kansas Cityju, sem se podal v neki hotel. V mestu sem nameraval ostati par dni ter se v tem času nekoliko odpočiti in naspati po dolgi vožnji na vlaku. Po štirih dneh pohajkovanja v mestu in okolici sem se zopet podal na pot in moj nadaljni cilj je bil Marceline, Mo., kjer sem imel veliko prijateljev. Finančno sem bil dobro podprt in zato se mi ni mudilo. V Marcelinu sem si poiskal začasno stanovanje in hrano. Radovedni znanci so me izpraševali, kako je z delom na zapadu. Jaz sem jim površno povedal, kje sem delal, koliko sem zaslužil in da sem tudi ob nedeljah delal v rudnikih. Nekateri so kar z glavami majali, ker se jim je zdelo čudno, da sem toliko zaslužil. V mestu sem ostal dvajset dni in prosti čas sem krajšal z ribolovom, toda v tem oziru nisem imel kaj prida uspeha. Potem sem se zopet odpravil na pot proti vzhodu. Vozil sem se skozi Chicago, Toledo in končno dospel na cilj, v Monroe, Mich.

S postaje sem krenil k znancu, pri katerem sem že bil na hrani in stanovanju. Ker ni bilo tam mnogo slovenskih družin, sem moral stanovanje iskati tam, kjer se je lahko dobilo, čeprav nisem bil z njim zadovoljen. In tako sem po dolgi odsotnosti zopet prišel na hrano in stanovanje, ki se mi ni dopadlo. Par dni po prihodu sem dobil delo v neki livarni. V tistem času so bile delavske razmere v mestu in okolici precej dobre in delo se je lahko dobilo. Tu sem delal samo štiri dni. Delo sem pustil zaradi delovodje, ki je imel nekaj denarja vloženega v podjetju, pa je priganjal delavce, da bi čimveč dobička nagrmadili lastnikom. Delavci so garali za 40 centov na uro.

Par dni sem pohajkoval, potem sem pa našel delo pri železniški družbi New York Central Line, za katero sem tudi delal. Delovodja je bil miren človek in ni priganjal delavcev in zato so ga radi imeli. Delali smo zunaj, zamenjavali tračnice, jemali stare obrabljene ven in jih nadomestili z novimi. Delovodja nam je nekega dne povedal, da bomo vso zimo zaposleni, ako bomo hoteli ostati in oddržati delo. Jaz sem bil te novice vesel, kajti obljubljeno mi je bilo stalno delo skozi dolge zimske mesece.

Tako sem delal pri železniški družbi en mesec, pa me je spet prijela želja, da odrinem proti zapadu. Nič več nisem obžaloval odhoda in nekaj dni sem delo pustil ter se pripravil na odhod. Vozni listke sem kupil do mesta Marceline in se odpeljal po železnici in po isti progi, po kateri sem dospel z zapada. Kmalu sem se znašel na postaji v Marcelinu, odkoder sem se odpravil naravnost k znancem, pri katerih sem bil pred dobrimi šestimi tedni. Tam sem zopet dobil hrano in stanovanje in v brezdelju zapravijal lepe jesenske dneve.

Stara ženica se je začudila, ker sem tako kmalu prišel nazaj. Povedal sem ji, da nameravam ostati par mesecev v naselbini in v tem času se bom kratkočasil z lovom. Njen sin je tudi izgubil službo in sva skupaj hodila na lov. Najprvo sva se spravila na divje race, ki jih je bilo dosti. Vsako jutro sva zgodaj vstala in imela sva srečo pri lovu na race, zajce ali na prepelice. Malih divjih zajcev je bilo dosti v okolici, toda midva sva imela največje veselje pri streljanju prepelic, katerih je bilo tudi dosti. Kadarkoli sva naletela nanje in jih prepodila, se je jata dvignila in začela sva bruhati svinec iz najinih pušk, da so prepelice cepale dol kakor listje, ko ga veter odtrga.

Lovska sezona na race je odprta šest mesecev: odpre se v oktobru in konča v aprilu. Race se vsako jesen selijo na jug in v tistih krajih jih je največ v oktobru, meseca decembra pa ni videti nobene več. Z zajce je zopet drugače in lovska sezona nanje je vedno odprta, ker jih je dosti in povzročajo škodo na polju. V poletnem času jih nihče ne mara in zato se takrat zelo množijo. Lovci tudi pobijajo druge divjačine in zverjad zaradi kožuhovine. V Missouriju je dosti divjih zveri, katerih kože imajo ceno 75 centov do $2.50. Divjih kosov je bilo tudi veliko število, ker je bil lov nanje prepovedan deset let in so se silno razmnožili. Dalje je bilo tudi dosti fazanov, katerih tudi nismo smeli streljati. Bolj proti zapadu se dobijo divji purani, na katere je lovska sezona odprta le po tri dni vsako leto. Srne se dobijo pa na južni strani, blizu kentuških hribov, na katere pa je bil lov prepovedan.

Tako sem preganjal prosti čas z lovom, ko sem se ustavil v Marcelinu. Končno nam divjačina ni bila več v slast, ker smo se je bili že prenajedli. Nekega dne smo kupili velikega prašiča. Napravili smo dosti klobas in jih lepo obesili in se preskrbeli z okusnim mesom. Pri nekih hrvaških farmarjih smo dobili vina, ki so ga napravili iz domačega grozdja. Tako smo se gostili tiste dni. Bilo je dobro življenje, a bilo je začasno.

Nekega dne v januarju leta 1925 sem se odločil, da pišem v vprašanje Franka Sršića, kako je z delom in ako bi ga mogel dobiti. Čez teden dni sem že dobil odgovor, da bom delo lahko hitro spet dobil kakor hitro se vrnem. Stari znanci, pri katerih sem stanoval, sem povedal, da v kratkem odpotujem nazaj na zapad, ker mi je prijatelj pisal, da imam zagotovljeno delo. On je rekel, da bo to še najbolje, ker bom lahko spet služil denar.

Po štirinajstdnevni vožnji sem že bil v Salt Lake Cityju. V mestu sem se zamudil par dni in nato sem se pa odpravil v hribe, kjer me je čakalo delo v rudniku. Srečno sem dospel na cilj in se zopet znašel med kopici srebrne rude. Vse moje potovanje je bilo za mano in pustolovščina končana; postal sem zopet rudar.

Delovodja je bil vesel mojega prihoda in me je rad vzel nazaj na delo. Tisto zimo nismo bili dosti zaposleni s kopanjem rude, zato jaz sem dobil dobro delo z nekim Ličanom sva bila zaposlena pri popravljanju v rudniku in zamenjavala sva podpore in vrata. Ko je bilo dosti “narna” pripravljenega, sem bil zaposlen tudi pri odkopu kamenja in vozil sem rudo v vozičkih. Drugič smo kopali srebrno rudo, jaz sem pa zopet prišel za staro delo. Nalagal sem rudo v vozičke, katere sem potem potiskal do strelilnika. Po dveh mesecih, ko sem obnovil delo v rudniku, sem si že prihranil par sto dolarjev v čekih, katere sem imel spravljene v pisarni pri računovodji.

Prišli so gorkejši dnevi in tudi v visokih hribih, ki so bili še vedno s snegom pokriti, so zavele tople sapice. Sneg se je začel topiti in v velikih kosih drčati v doline. Pomladni dnevi so tudi nekaterim delavcem odprli želje, da so zahrepeneli po drugih krajih in začeli puščati delo in se seliti drugam. Nekateri so imeli nekaj prihrankov, toda sleherni je imel svoje misli in želje. Kdor je imel denar, ga je hotel potrošiti in si s tem napraviti nekaj veselja; kdor je bil brez denarja, je računal, da bo morda drugje imel več sreče pri delu in hranjenju denarja. Istočasno, ko so delavci odhajali v nižino, so prihajali drugi za delom v rudnike. Jaz sem bil že štiri mesece zaposlen v rudniku in prihranil sem si nekaj stotakov. Pa je začel tudi mene srbeti prihranjeni denar in zopet ga je bilo treba pognati v krog. Sneg je skopnel po visokih hribih, meni je začelo postajati dolgčas in vsakim dnem me je bolj vleklo v nižino, ker se mi je zdelo vse lepše in prijetneje. Zadržati sem se hotel še en mesec, a me je nestrpnost vlekla v mesto. Prihranil sem bil nadaljnjih sto dolarjev in to me je še bolj sililo v doline. Obudila se je stara strast, katere nisem mogel več ukrotiti. Pustil sem delo in odpotoval v Salt Lake City. Tu sem ostal samo pet dni, nato pa nadaljeval vožnjo proti vzhodu. Seliti se iz kraja v kraj me je zelo veselilo in zato sem se vozil z vlakom preko širne Amerike.

V lepem mestecu Marceline sem takoj odšel k dobri ženici, pri kateri sem bil prej na stanovanju. Po petmesečni odsotnosti sem zopet pozdravil znance, ki so bili iznenađeni mojega prihoda, toda bili so veseli, ker so vedeli, da bom pri njih pustil nekaj lepih dolarčkov. Tu sem ostal deset dni, potem pa sem odrinil v Monroe, Mich., kjer sem želel stakniti za delom; čeprav sem vedel, da ga ne bom odkril, sem hotel vsaj začasno ostati v tem mestu. Nekega dne sem dobil delo pri tlakovanju ulic, a delal sem samo dva dni in pol. Bilo je pretežko in sem ga pustil, potem pa sem moral iskati za drugim. Dobil sem ga v neki papirnici, kjer je tisti dan nekega delavca pobilo na kolesu in sem jaz prevzel njegovo mesto.

V papirnici sem ostal osemnajst dni, toliko časa, da je tisti delavec ozdravel in se vrnil na delo. Pred odhodom mi je delovodja naročil, naj se še oglasim, ker mogoče bo prilika, da dobim stalno delo. To je bila le obljuba, kajti izgleda da stalno delo ni bilo, ker ga ni hotel nihče pustiti pred zimo. V Monroju sem ostal dober mesec dni, potem pa sem šel za delom v državo Ohio. Tudi tu ni bilo sreče, zato sem šel naprej v državo Kentucky. Tam sem imel prijatelja, ki je bil zaposlen v premogovniku v kentuških hribih. Odšel sem na postajo in si kupil vozni listek do mesta Louisville, kjer je razvito tobačna industrija. V mestu je več tobačnih tovarn, ki so tisti čas obratovale s polno paro. V tem mestu sem prebil samo eno noč in potem sem se z vlakom odpeljal dalje do neke postaje med visokimi gorami, kjer je bilo vsepolno rudarskih kolib. Tu sem dobil nekega Ličana, ki je imel ljudi na stanovanju in hrani in pri katerem je bil tudi moj prijatelj Jože Torek. Pri Ličanu je bilo na stanovanju okrog dvajset mož, s katerimi sem se hitro seznanil.

==XVII==

Dan po svojem prihodu v premogarsko okrožje sem že šel gledat za delom. Jože Torek je delal z menoj ter me je delovodji predstavil kot izurjenega rudarja. Delovodja je rekel, da potrebuje izurjenih kopacev in da ima družba dosti naročil za premog. Delo sem takoj dobil in prostor mi je bil odkazal blizu Lozeta. S tem nama je bila dana prilika, da sva večkrat zahajala drug k drugemu in se pogovarjala, kadar nisva imela vozičkov na razpolago. Premogovna žila je bila visoka okoli pet čevljev in premogom je bilo plast kamena. Ta kamenje smo morali odstranjevati, toda kompanija ni plačala za to delo. V tem rovu sem bil zaposlen samo pet dni. Delo sem pustil zaradi stanovanja in hrane. Pri Ličanu in njegovi radodarni in postrežljivi ženi nisem maral več biti, kajti ukvarjala sta se tudi z butlegarijo in hotela od rudarjev izvleči ves prisluženi denar. Iskal sem stanovanje drugod, pa ga nisem mogel dobiti.

V Kentuckyju nisem več poizvedoval za delo; namenil sem se, da odpotujem nazaj v Marceline, Missouri. Poslovil sem se od znancev in še posebej od Toreka, ki me je spremil na postajo in se odpeljal. Na cilj sem prišel ponoči in se ustavil pri stari ženici, pri kateri so stanovali moji znanci. Povedal sem ji, da morda ostanem v naselbini za par mesecev, da kanim pri njej ostati, morda par mesecev, potem pa zopet odpotujem dalje proti zapadu, nazaj v srebrne rudnike. Dobra ženica me je rada sprejela, ker je vedela, da nisem brez denarja in da veselje vse pošteno plačam. Tu sem ostal na hrani in stanovanju dvajset dni. V tistih dneh sem se podal večkrat na lov in skrbel, da smo vedno imeli dovolj zaječje pečenke. Nekega dne pa sklenil, da se preselim v drugo stanovanje in začnem peržati. Vzrok za to je bil ta, ker sem si zamislil neko iznajdbo, zato sem hotel biti sam in imeti mir pri nadaljnjem študiju zamišljene iznajdbe.

Od nekega Italijana, ki je lastoval štiri male hišice, sem eno vzel v najem. Stala je malo vstran od naselbine in zato še bolj pripravna zame. Plačal sem pet dolarjev najemnine na mesec. Preskrbel sem si tudi nekaj potrebnega pohištva in sem ga kupil pri starinarju in plačal zanj okoli trideset dolarjev in sem s tem uredil novo stanovanje za pečarje. Tako sem začel z novim življenjem in z delom na iznajdbi. Z iznajdbo sem se ukvarjal vsak dan in več ali manj lov na divje race, katerih je bilo dovolj v okolici. Tako sem par tednov samotaril na novem stanovanju, pečaril in delal na iznajdbi, v katero sem si bil zamislil in upal, da bom nekaj dosegel, pokazal nekaj novega, da si bom na hitro opomogel v finančnem oziru, toda vse je splavalo po vodi. Z iznajdbo ni bilo nič, kajti ugotovil sem, da se ne more izpolniti in ves trud in denar, ki sem ga potrošil, je šel k vragu. Nekoč je pri eksperimentiranju prišlo do eksplozije, ki me je vrgla, kot bi ogenj uničil posteljno opremo. To je bila dobra šola in potem se nisem več ukvarjal z iznajdbo. Sam sebi sem se čudil, kako sem mogel priti na tako brezmiselno idejo. Prav srečnega sem se štel, ker me eksplozija ni ubila, kajti bila je tako močna, da se je hiša stresla.

V tej hiši sem še dalje ostal in si pečaril. Kupiti sem si moral novo posteljno opremo, ker mi je staro ogenj uničil. Toda dolgo nisem več samotaril. Po preteku dveh tednov je prišel rojak Frank Borič iz Detroita, kjer je bil zaposlen v Fordovi tovarni. Borič si je dobil hrano in stanovanje pri stari ženici, pri kateri sem že jaz bil na stanovanju, nato sem tudi jaz pustil pečarijo in se preselil na stanovanje, kjer sem bil prej.

Par mesecev je že preteklo, kar sem bil prišel nazaj v Marceline. S Frankom Boričem sva se začela pogovarjati, da bo treba iti kam za delom. Njega ni veselilo, da bi šel nazaj v Detroit. Rekel je, da je sit priganjanja v Fordovi tovarni, čeprav plačujejo do $6 na dan. Svetoval mi je, naj začneva s kuhanjem prepovedane pijače, ker bo nama butlegarska obrt prinesla dosti denarja. Jaz sem bil zadovoljen in sklenila sva, da odpotujeva v Salt Lake City, Utah. Kakor rečeno, tudi storjeno. Poslovila sva se od stare ženice, pri kateri sva bila na stanovanju in od drugih znancev ter odpotovala na zapad. Po dolgi vožnji sva končno dospela v mormonsko mesto Salt Lake City. Dospela sva v mesto in dobila sobo v hotelu Liberty, plačala zahtevano vsoto, nato sva se pa podala po mestu in opazovala, kje bi se dala dobiti primerna hiša v najem, v kateri bi začela z obrtjo.

Po kratkem opazovanju in iskanju sva našla neko hišo s tremi sobami in jo vzela v najem. Gospodar je zahteval šestnajst dolarjev najemnine za mesec dni. Plačala sva mu za en mesec naprej, nato sva šla še po drugih opravkih. V neki trgovini s starino sva kupila potrebno pohištvo, seveda le opremo, ki je bila nujno potrebna. Peč sva kupila novo in sicer tako na petrolej z dvema gorilnikoma. Vse to sva si dala odpeljati v hišo, ki sva jo vzela v najem. Ko sva si kupila te stvari, je bilo treba iskati butlegarsko opremo. V neki trgovini sva kupila deset petdesetgalonskih sodov ter jih dala odpeljati na najin novi dom. Potem je bilo treba nabaviti potrebno zmes, da sode napolniva. Kupila sva precejšnje število bušljev zdrobljene koruze, par sto funtov rjavega sladkorja in par funtov kvasa. S to mešanico sva napolnila prazne sode in jih zalila z vodo, da se je roba kisala. To brozgo sva hotela prekuhati in spremeniti v pekočo tekočino, ki se je v mestu prodajala na debelo po osem do trinajst dolarjev galon. Cena butlegarskemu žganju v hribih je bila še višja, ker je bilo več truda potrebno, da se je spravilo v tiste kraje. Nabavila sva potrebno mehaniko za prekuhavanje, ki se je iz “pacala” v ceveh in sodih. Kotel sva naročila od nekega rojaka iz Minnesote ter ga v kratkem času prejela ter zanj plačala okrog $38. Kotel je bil seveda cenejši, toda nabralo se je bilo dosti stroškov s pošiljatvijo. Ko sva enkrat imela kotel na domu, je bilo vse v redu za kuhanje prepovedane pijače. Samo čakati je bilo treba nekaj dni, da je bila brozga v sodih pripravljena za kuhanje.

Naročila sva tudi pol tone premoga, in ko ga je voznik pripeljal, sva mu ukazala, naj ga razloži v barako zadaj za hišo. Baraka je bila vsa razkopana in sploh strehe ni imela.

Večkrat sva šla v prometni del mesta in se zamudila včasih tudi pozno v noč. Ko sva neke noči vrneva domov, sem opazil, da je premog izginil. Neznani zlobneži so ga ukradli. Izustila sva nekaj grenkih besed na račun tatov, toda s tem nama ni bilo nič pomagano. Jezo sva le nekoliko ublažila, ampak premoga nisva dobila nazaj.

Naslednji dan sva naročila drugi voz premoga, toda ga nisva dala več razložiti v barako, pa sva ga spravila v hišo. Nekaj sva ga shranila pod posteljo in nekaj v kuhinjo, samo da nama ni preveč prostora vzel. Ko sva imela premog spravljen v hiši, sva bila brez skrbi.

V najini hiši sva ustvarila in pečala, čestokrat sva pa tudi obiskala znanega rojaka-butlegarja, kamor sem že prej zahajal. Dnevi so nama hitro potekali in prav kratkočasno je bilo v družbi, ki se je shajala pri rojaku. Rožika, katero sem že omenil v tem spisu, je prinašala strežaj v “gostilni” in natakala male kozarčke in jih podajala gostom. Borič se je kmalu zaljubil v njo, kajti Rožika je znala kretati na take načine, da je goste pritegnila nase in jim čimveč prodala pijače. S svojim vedenjem je hotela tudi Boriča bolj pritegniti, da bi trošil za pijačo, toda Borič ni bil pijanec in slični triki so mu bili že znani. On se je enostavno zaljubil vanjo, kar je bilo za Rožiko še večji uspeh. Borič je pravočasno ugotovil, da se je ujel na limanice in zato ga je trenutna vsa ljubezen minila.

Na najino brozgo, ki se je močila in “pacala” v sodih, je bilo treba čakati več dni. Bilo je v zimskih dneh in mešanico v sodih se ni hotela tako hitro izpremeniti v alkohol. Baš pred dnevom, ko sva mislila začeti s kuhanjem, so v najini odsotnosti vdrli v hišo močne postave, zaplenili so mešanico in jo odpeljali na smetišče. Ko sva se vračala domov in opazila polno ljudi okrog hiše, nisva hotela iti naravnost v roke policiji. Od daleč sva opazovala njeno početje, ko je razbijala opremo in pohištvo. Boljše obleke na srečo nisva imela doma, kajti nadela sva se, da se kaj takega lahko pripeti, zato sva jo hranila pri nekem krojaču v mestu.

Po razdejanju najinega doma sva šla nazaj v mesto ter si najela sobo v hotelu. Po razgovoru sva prišla do prepričanja, da se je treba lotiti poštenega dela, ker z začetkom butlegariji ni bilo sreče. Obratno sva vrgla v stran nekaj denarja še prej, ko sva napravila kakšen dobiček. Potem sva se razšla. Borič je imel namreč sestro, ki je z možem živela nekje v Idahu. Jaz sem še ostal v mestu in stikal po pisarnah, da si najdem kakšno delo. Parkrat sem šel vprašat za delo v neko rudniško pisarno, pa so me vedno odslovili. Končno sem se vendarle odločil, da se vrnem v srebrne rudnike, v katerih sem že delal. Od Midvilla sem potoval peš v visoke hribe. S seboj sem imel dovolj jedi in se ni bilo treba bati, da bom lačen. To sem že pred odhodom vedel, da v hribih ni restavracije na vsakih par korakov kakor v mestu, zato sem se z jestvinami založil. Končno sem dospel na cilj in spoznal, da sem šel na korenjaka, ki ga ne ustraši vsaka ovira. Preko visokih zametov in debelih snežnih plasti, v katere sem se udiral, sem srečno končal svojo trnjevo pot in dospel do rudnika.

Še isti večer sem govoril z delovodjem in mu povedal vse in kako sem imel slabo pot. Delovodja se je zelo začudil mojemu potovanju ter mi je rekel, da se lahko štejem srečnega, ker nisem omagal in dal priliko volkovom, da bi me požrli. Naslednji dan me je že poslal na delo v rudnik in povedal, kaj imam delati. Dobil sem delo, kakršno sem že prej opravljal — potiskal sem jamške vozičke in odvažal rudo. To delo je bilo lahko, znatno laglje nego v tovarnah, v katerih sem že delal.

==XVIII==

Po svojem prihodu sem ostal dva tedna pri tistem delu, potem pa sem dobil nekega Ličana za tovariša in sva skupaj delala v enem prostoru. On je imel dovolj izkušenj, kajti delal je že v raznih krajih, v srebrnih in tudi v bakrenih rudnikih. Delo ni bilo kontraktno, zato sva delala zmerno in previdno. Ličan je vrtal luknje s strojem na stisnjen zrak in razstreljeval kamenje. Luknje je vrtal okoli tri čevlje globoko, v katere je nasul eksplozivne snovi in nato razstrelil. Tako je Ličan meni pripravljal delo, ki sem potem nalagal kamenje v vozičke in ga odvažal v strelilnik. Ličan je pa le toliko lukenj zavrtal in razstrelil, da sem jaz lahko izvršil delo za njim in oba sva imela lahko delo. Ličan je imel dnevno plačo $5.75, jaz kot njegov pomagač pa $5.25.

Pri nočnem oziroma kontraktnem delu so plačali več, seveda se je moralo pa tudi bolj trdo delati. V omenjenem rudniku se je zaslužilo pri kontraktnem delu deset do petnajst dolarjev na osem ur. Pri kontraktnem delu tudi ni bilo nobene razlike med delavci, ker pomagač je prejel polovico plače, kar sta dva zaslužila.

Pri omenjenem delu sva delala z Ličanom mesec dni. Nato nama je pa delovodja povedal, da sva gotova s tem in da bova dobila kontraktno delo. Prvi dan sva zaslužila šestnajst dolarjev vsak. Pri tistem delu so več plačali, ker je bilo treba po lestvicah hoditi okoli tristo čevljev visoko in napajala je tista voda, da sva morala nositi dobre plašče. Plezanje po lestvi je bilo naporno, ker sva se plazila kakor mačka in dotikrat v temi, kajti voda je bila na naju nama ugasnila svetilke. S tovarišem sva podpisala pogodbo, da sva to delo opravljala pet mesecev. Družba se je zavezala, da ne bo reducirala plače niti naju odslovila. Čeprav bi zaslužila petdeset dolarjev na dan. Ako bi se izneverila pogodbi, bi lahko na sodniji nastopila proti njima.

Nekatere pogodbe so tako napravljene, da se delavec obveže, da bo toliko in toliko časa delal, prejemal plačo po dogovoru in se ravnal kakor določa pogodba. Družba si ob vsakem mezdenem izplačilu odtrga 20% delavčeve plače kot jamščino, da bo delavec delal kakor je v pogodbi rečeno. Ako delavec prelomi pogodbo, izgubi tistih 20% svoje plače.

Take pogodbe napravijo le za krajšo dobo, mesec dni, morda tudi za šest mesecev. V nekaterih slučajih si družba odtrga celo 40% delavčeve plače in je delavec prisiljen pogodbo izpolniti, ako noče preveč izgubiti na svoji plači. Na podlagi takih pogodb delavci razmeroma več zaslužijo in to v kratkem času. Seveda so največkrat v prid družbe, ker znajo vse tako urediti, da imajo delo opravljeno ob pravem času. Ako se to ne izvrši, delavec izgubi na plači in zopet imajo družbe dobiček, ker je delavec delal za malo več kakor polovico plače.

Jaz sem delal pri kontraktnem delu samo pet dni, potem pa sem dobil drugega pod strelilnikom, v katerega so sipali kamenje, ki so ga nakopali pri kontraktnem delu. Strelilnik je bil globok okoli tristo čevljev in jaz sem iz njega jemal kamenje in ga zopet nalagal v vozičke, ki sem jih potem potiskal dalje do drugega strelilnika. Ličan je ostal pri svojem delu in je služil lepe dolarje, katere je ob prvi priliki pognal po grlu. K večji vsoti denarja je le tedaj prišel, kadar ni imel prilike, da bi ga zapravil, drugače je bil pa vedno suh in reven kot cerkvena miš. Moje delo pri nalaganju in potiskanju vozičkov je bilo lahko in vse, kar sem izvršil dnevno, bi bil lahko opravil v par urah. Za osem ur dela sem dobil $5.25.

Nekega dne se je raznesla novica med delavci, da bo dala družba več prostorov v najem, kar je par tednov pozneje tudi uresničila. Delovodja je začel izpraševati delavce, ako hoče kdo vzeti prostor v rudniku v najem, obenem pa je namignil, da bodo poslali po druge delavce, ako bi mi ponudbo odklonili. Dal nam je šest dni časa za odločitev. Dva sta vzela prostor v najem, toda delala sta le pol dneva. Tisti čas nas je bilo zaposlenih okoli dvajset delavcev, pa noben drugi ni hotel vzeti prostora v najem. Ker ni hotel nihče vzeti prostora v najem, so rudniki dobili v mestu šest delavcev, ki so prišli v rudnik in začeli delati pod pogoji, ki jih je stavila družba.

Pri najemanju prostorov v rudniku je moral delavec podpisati listino, nekako pogodbo, v kateri družba in delavec drugače jamčita kakor hrano, ki jo bo dobival nekje na zaslužek. Ostali smo zahtevali, da nam družba jamči pet dolarjev zaslužka na dan, če vzeli bomo prostor v najem. V slučaju, da ne bi prišlo do rude, bi morali garati morda za dva dolarja ali manj na dan.

Delavci, ki so prišli iz mesta in vzeli prostore v najem, so delali nekoč sedem mesecev in zaslužili okoli dva dolarja na dan. Končno so zadeli bogato žilo in tako so se koristili in nadplačali za izgubljene dneve. Tisti, ki so imeli prostore v najemu, so prejemali plačo enkrat na mesec, zato niso vedeli tedne, koliko so zaslužili. Razume se, da delavce, ki ne ve, koliko bo zaslužil, nima prave volje do dela.

Nekega dne mi je delovodja ukazal, naj splezam po dvesto čevljev dolgi lestvi v neki prostor, kjer je bilo par sto ton rude in naj jo izpeljem in stresem v drugi strelilnik. Še nisem začel z delom, ko prideta za menoj poslovodja in računovodja, malo sta pregledala in se pogovarjala, nato mi je pa delovodja rekel, da ni treba narediti dela kakor mi je naročil. Naslednji dan sem šel v rudnik ko običajno in opravljal isto delo kakor prejšnji dan. Imel sem dosti časa in nakrat mi šine v glavo, da bi šel pogledat v drugi oddelek, kjer je bila velika množica bleščeče rude v strelilniku. Prišel sem do strelilnika in se ozrem po žlebu, toda rude ni bilo več v njem. Zelo sem se začudil, ker jo je bilo dan prej na tone. Ruda je izginila in družba je bila ogoljufana za lepe dolarje. Denar je šel v žepe tistih, ki so imeli prostore v najemu in bossov. Tudi računovodja in ravnatelj sta imela prste vmes in sta delala denar za prodano rudo, ki so si jo po rokersko osvojili, z drugimi besedami, jo bili družba lahko prodala, in niti malo več dela, ker je šlo vse po sreči. Ves čas je delovodja sestavil ta načrt, ko je dal prostore v najem. Družba je bila sicer ogoljufana, toda zato ni propadala, le profit je bil manjši.

Po štirih mesecih, ko sem prišel nazaj v hribe ter dobil službo v srebrnem rudniku, sem pustil delo in se namenil v druge kraje. Imel sem precej denarja v čekih in par sto v gotovini. Vedel sem, da je malo prilik, da bi na hitro zaslužil toliko denarja, toda zdelo se mi je, da v srebrnem rudniku ne bo dolgo tako dobro. Zopet sem stal pred negotovostjo in prav nič mi ni bilo znano, kako bom naletel v bodoče; odpotoval sem dalje na slepo srečo.

Zapustil sem strme hribe in vlak me je odpeljal v Salt Lake City in od tam v Marceline, Mo. V tem malem farmarskem mestecu se mi je zelo dopadlo in vedno me je nazaj vleklo. Bil sem vesel, da sem se vrnil v kraj, iz katerega sem ne bil podal na zapad v januarju z namenom, da bom postal butlegar in v kratkem času obogatel. Z butlegarijo nisem imel sreče in zato sem moral iti za delom v srebrni rudnik, kjer sem precej dobro služil. Pri stari ženici sem zopet dobil hrano in stanovanje. V naselbini sem mislil ostati par mesecev in šele potem iti kam za delom. Ko se nekoliko odpočijem, bom še kaj iztuhtal, sem mislil sam pri sebi. Čeprav sem imel precej denarja prihranjenega, sem se zavedal, da dolgo ne bom smel postavati in lenariti, kajti denar hitro izkopni, zlasti ako ima človek okoli sebe več prijateljev, ki so pripravljeni pomagati zapravljati prihranjeni denar.

V času bivanja v Marcelinu sem se ukvarjal z ribolovom, dasi mi ni bilo dosti mar za ribe; hotel sem le preganjati dolgčas. Seveda z ribolovom pa tudi nisem imel posebne sreče, kajti malokatera riba se je nataknila na trnek. Kolikor sem jih ujel, sem jih dal stari ženici, katera jih je očistila in spekla. Potem sem se lotil lova na veverice, katerih je bilo sila dosti. Amerikanci imajo tudi posebno veselje do lova na veverice in neki stotperesni mož me je navdušil za ta lov. Vključil sem se bil v njegovo družbo ter sva skupaj hodila na lov. Najrajši sva hodila zgodaj zjutraj, ker v jutranjih urah, preden izide sonce, je najboljši čas za lov na veverice. Včasih sem šel na lov tudi v oddaljeno šumo. Precej daleč stran od naselbine je bila obsežna hrastova šuma, kjer se je dalo nastreliti prav veliko število veveric, trideset do petdeset na dan. Dnevi in tedni so mi kaj hitro potekali, ko sem delal naskoke na vsakovrstno divjačino, ki jo je bilo dovolj v okolici. Po preteku treh mesecev sem se pa namenil, da odrinem v druge kraje.

Pisal sem prijatelju, s katerim sva začela butlegarsko obrt v Salt Lake Cityju. On je odšel v državo Idaho in delal blizu mesta Wallen v nekem bakrenem rudniku. V tistem kraju je ostal par mesecev, nato je pa odšel k bratu v državo Ohio in tam čakal na delo. Tja sem mu tudi pisal in ga vprašal o razmerah v premogovnikih. Kmalu sem prejel odgovor in v pismu mi je javil, da je bolan, kakor hitro pa bo ozdravel, bo začel delati v rovu. Dalje mi je sporočil, da se dela štiri do pet dni na teden in precej dobro zasluži, ako rudar dobi primeren prostor. Potem sem mu ponovno pisal in naznanil, da se kmalu vidiva. Odložil sem lovsko puško, zbral svojo drobnarijo in jo zložil v kovčeg ter bil sem pripravljen, da odpotujem za delom v premogorove.

==XIX==

Bilo je v sredi decembra, ko sem se poslovil od dobre ženice, pri kateri sem bil na hrani in stanovanju, znancev in prijateljev in zapustil naselbino Marceline, Mo. Kupil sem vozni listek in se z vlakom odpeljal proti vzhodu. V Wheelingu, W. Va., sem zasedel avtobus in se odpeljal v malo rudarsko naselbino, Bannock, Ohio, kamor sem srečno dospel in prijatelja Franka Boriča kmalu našel; bil je na hrani in stanovanju pri bratu Karolu.

Prijatelj je bil vidno vesel, ko sva se po dolgih mesecih zopet sestala. Mojega prihoda je bil istotako vesel Frankov brat Karol. Imela sta še dva druga brata v naselbini, ki sta delala v rovu. Naslednji dan po prihodu sem že dobil delo. Kupil sem potrebno orodje in obnovil delo pod zemljo. Hrano in stanovanje sem dobil pri Karolu.

V premogorovu sem delal samo dva meseca in odločil sem se za vrnitev v državo Michigan. Prijatelj Frank je pustil delo po mojem prihodu in odšel v Monroe, Mich. Meseca marca sem šel jaz za njim, ker mi je pisal, da se tam delo dobi. Odpotoval sem in se kmalu znašel v kraju, v katerega sem večkrat prišel in zopet odšel.

S postaje sem se takoj podal na Winchester ulico in tam našel prijatelja Franka, ki je bil na hrani in stanovanju pri nekih Štajercih, kjer sem se tudi jaz ustavil. Ostal sem tu samo en teden, ker nisem hotel plačevati devet dolarjev na teden za slabo hrano in z menoj je šel tudi Frank. Sklenila sva najeti par sob, v katerih sva bova pečarila. Sobe sva kmalu dobila in tako sva začela s pečarijo.

Delo sem dobil v neki papirnici, ki je obratovala pet dni na teden, Frank pa je bil zaposlen pri kopanju jarkov, v katere so polagali vodne cevi. Tisto delo je bilo pa kmalu izgotovljeno in potem je tudi on dobil delo v papirnici in delal za isto družbo kakor jaz. Zabredel pa je kmalu v neprilike, ker se je zagledal v neko omoženo žensko, ki ga je tudi rada imela. Končno se je streznil in spoznal, da je bil predaleč zašel. Poslušal je moj nasvet, ko sem ga svaril, in skušal svoje življenje zopet uravnati in spraviti v pravi tir. Na “ljubezen” je potem pozabil in odločila sva se za odhod v Californijo, toda potni stroški so bili visoki in jih je bilo treba znatno znižati. Sklenila sva, da se posluživa tovornih vlakov. Bila sva pa nekoliko v zadregi, ker nisva imela nikake izkušnje, ampak ustrašila se nisva. Prijela naju je želja po “trempanju” in hotela sva jo zadovoljiti. Najino prtljago sva odposlala nekemu znancu v Missourii in potem sva se poslovila od pečarije in šla na postajo. Zasedla sva tovorni vlak, ki je vozil proti zapadu. To je bila pričetek najine proste vožnje v daljno Californijo.

Med vožnjo od Toleda do Chicaga sva pri čakanju na drugi vlak zašla v družbo “trempov”, ki so v grmovju imeli svoja posvetovanja. Izkušen in precej prejen “tremp” nam je dajal navodila in nas svaril, da moramo biti oprezni, da ne pridemo paznikom v roke. Mlajši niso dosti cenili njegovih besed, ker so mislili, da jim nihče ne more do živega.

Ko je prisopihal prvi tovorni vlak, so mlajši takoj stekli in poskakali nanj in že se je začul krik: “Stoj, če ne streljam!” Bil je glas paznika, ki je kmalu ujel šest “trempov”, drugi so jo popihali in srečno odnesli pete v grmovje ter izginili v temi. Ostali smo to opazovali izza grmovja, za katero smo se skrivali.

Kmalu je prisopihal drugi vlak, ki nas je odpeljal dalje pod vodstvom našega izkušenega “trempa”. Vlak je drvel kakšnih šest ur in dospeli smo do drugega mesta. V predmestju smo zopet poskakali z vlaka in odšli v bližnji gozdič, kjer je vladala tema, da nismo videli drug drugega. V gozdiču smo krmili in zaužili potrebno hrano, ki smo jo imeli s seboj. Naš vodja nas je pa kmalu opozoril na bližajoči se vlak in umorno smo bili na nogah. Ko je privozil mimo, smo poskakali nanj in se odpeljali dalje.

Peljali smo se skozi mesto Terre Haute, Ind., in druga in med potovanjem smo jedli jekorli in karkoli smo dobili. Umivali smo se z vodo iz raznih jarkov, potokov, mlakuž in kotanj po kolovozih, kjer smo se za nekaj časa utaborili. Skrivali smo se po gozdovih in za ograjami poleg železnice in se na ta način izognili roki pravice. Na vlaku smo se pa skrivali med naloženimi predmeti, razno šaro, lesom in drugim tovorom. Tu in tam se nam je posrečilo dobiti nekaj živil; vse nam je prav prišlo, da smo si za silo preživeli dneve.

Na neki postaji v Indiani nas je naš debeluharski vodja zapustil. Meni in tovarišu Franku je svetoval, da bo za naju najbolje, ako kupiva vozne listke in potujeva po cestni železnici do Chicaga. Tako sva tudi storila in po kratki vožnji dospela v Chicago.

V Chicagu sva imela dosti sitnosti in nikakor nisva mogla najti pravega izhoda. V “tremparskem” poslu sva bila še zelena, znala pa tudi nisva dosti angleščine, da bi se pravilno izražala in vprašala tu in tam, kako bi bilo najbolje s potovanjem. V Chicagu sva lahko prišla, toda oditi ven je bilo težje, ker so ceste in ulice tako dolge v tem mestu. Poizvedovala sva vse kraje in končno sva po šestih dolgih urah, ko sva premerila na stotine lepih in grdih ulic, vendar našla vlak, ki naju je odpeljal iz mesta. Iz zagate nama je pa rad pomagal neki policaj, ki nama je pokazal pravo smer do postaje Santa Fe železniške družbe. Ko sva se toliko ogumila, da sva mu potožila svoje težave, nama je rad pritegnil in bil vljuden z nama, naposled smo se pa vsi trije smejali. Policaj nama je pojasnil, kako bo lažjeva — vse nama je po pravici povedal.

Vlak je sopihal čez polja in po šestnajsturni vožnji sva dospela iz Chicaga k znancu v državi Missouri. Vsled vožnje na tovornem vlaku sva bila tako zamazana, da sva izgledala kakor razbojnika. Po dolgi odsotnosti sva se zopet znašla pri stari ženici v mestecu Marceline. Tam sva se dobro umila in očedila, ženica nama je pa postregla s potrebnim prigrizkom. Hotela je tudi vedeti, kako sva potovala in kam sva namenjena. Ko sva ji vse razložila, je rekla, ako imava dovolj denarja, se mora človek tudi “trempanja” otepsti. Ženica sva zagotovila, da ne bova hitela, da bi postala kakšna razbojnika, čeprav sva se poslužila zastonjske vožnje na tovornem vlaku. V tem kraju se je bilo precej izpremenilo od časa, ko sem prvič tja prišel za delom l. 1921, čeprav se je tam množica že slabo obratovala. Mnogo ljudi se je bilo tudi izselilo v druge kraje.

Po štirih dneh odmora v Marcelinu sva se s tovarišem zopet odpravila na pot. Poslovila sva se od znancev in dobre ženice, ki nama je zavila papir nekaj prigrizkov. Midva sva se ji lepo zahvalila in ona nama je želela srečno pot in dosti sreče v sončni Californiji.

Po kratki vožnji sva dospela v Kansas City, kjer sva zopet zasedla drug vlak in se odpeljala dalje. Po šesturni vožnji se je nama zazdelo, da ne peljeva v pravo smer. Res, zgrešila sva pot. Dospela sva bila v Gray City, Okla., kjer sva izstopila in srečo imela dobiti drugi tovorni vlak, s katerim sva se odpeljala nazaj do proge Santa Fe železnice. Tam sva vprašala za informacije in ko sva jih dobila, sva se z prvim tovornim vlakom odpeljala dalje proti zapadu. Vožnja preko kansaških planot proti coloradskim hribom je bila dolgočasna in dolga. Bila sva žejena, toda vlak se je redkokdaj ustavil. V nekem kraju sva kar poskakala z vlaka in stekla k bližnjemu potoku, da se potešiva žejo, toda v tistem hipu je pridrdral za nama nek avtomobil, iz katerega sta skočila dva policaja. Vprašala sta naju, odkod prihajava in kam sva namenjena. Povedala sva jima, da sva v stiskah in jaz sem mislil, da naju bosta gotovo aretirala, pa je bilo na srečo narobe. Povabila sta naju, naj nikar ne greva v mesto, ker naju bodo zaprli najmanj za trideset dni. Sveto sta nama prisegla, naj se kar dalje odpeljeva s prvim tovornim vlakom. To je bil v resnici tudi najin namen in kmalu sva zopet čepela na strehi drevesnega tovornega vagona.

Naslednje jutro so zavirači na “trempe”, ki so se vozili na vlaku. Grozili so nam, da nas bodo postrelili, ako nemudoma ne izginejo. S tovarišem sva spoznala, da je grožnja resna, kajti brez obotavljanja se je bilo treba odstraniti od vlaka in ubrati druge stranje. Bilo nas je šest in vsi smo tuhtali, kaj bi napravili. Vode je bilo kot v Sahari, vode nikjer nič, žeja huda, da smo se sami sebi smilili. Okoli je bilo vse pusto in tako smo sedeli in premišljevali.

Na srečo je mimo privozil voznik s tovornim avtom in ker je bil dober človek, nas je povabil, naj prisedemo in odpeljal nas je v bližnje mesto. Razume se, da smo z veseljem sprejeli povabilo. Iz tistega kraja smo se s prvim tovornim vlakom odpeljali dalje in končno dospeli v Pueblo, Colo. Tu smo se nekoliko okrepčali, potem pa smo šli v grmovje in čakali na tovorni vlak, katerega je bilo težko dobiti, ker so bili pazniki zelo strogi. Končno smo ga dobili, se vtihotapili v prazen vagon in se odpeljali dalje.

Šest drugih “trempov” je imelo manj sreče, zalotili so jih pazniki, jih aretirali in odgnali v mesto. Nekoliko so se sicer upirali, toda policaji so jih začeli udrihati s krepelji po glavah in takoj so bili pokorni. S tovarišem Frankom sva bila vesela, ker sva se srečno izmuznila in lahko nadaljevala vožnjo proti zapadu, toda svoje sreče se nisva dolgo veselila. V nekem kraju so naju zalotili in komaj sva jim odnesla pete, da naju niso ujeli. Skrila sva se v gorskih kotanjah v bližini proge in čakala, kdaj se nama zopet posreči zlezti na drugi vlak.

Po dolgem čakanju sva se zopet vtihotapila na tovorni vlak in se odpeljala dalje. Po dolgi vožnji sva skočila z vlaka predno se je ustavil na postaji. Vsi, ki smo se pripeljali, smo se podali v kotlino pod železniško progo, kjer je bilo zbrano večje število “trempov”. Povedali so nam, da čakajo na delo na cesti, ki so jo gradili v bližini. S tovarišem sva se odločila, da tudi midva počakava in vprašava za delo.

V bližini je bila mala baraka, v kateri je bilo nekaj mrve in par konj in v tej smo prav imetno prespali noč. Naslednje jutro sva šla s tovarišem vprašat za delo, ki sva ga tudi dobila. Jaz sem čistil grmičevje in zažigal, tovariš pa je dobil delo pri malem mostiču, ki so ga gradili čez potok. To je bilo najino delo prvega dne. Drugi dan nama je delovodja odkazal drugo delo in nama dal še tretjo pomoč, nekega capina. Kopali smo s topimi krampi, da so se kar iskre utrinjale in tudi hiteti smo morali kakor nas je sam vrag priganjal. Capinu se delo ni kaj prida dopadlo in je večkrat kakšno robato izgovoril. Pri tem delu sva s tovarišem ostala samo tri dni in pol. Delala sva deset ur na dan in plača je bila 40 centov na uro. Za hrano je bilo treba plačati $1.25 na dan in bila je slaba in pičla. V tisti baraki je bilo pa toliko muh, da bi bile skoraj vse snedle, kar je bilo namenjeno. Bilo je tudi zelo nesnažno, da niti omenjati ni vredno.

»To je Amerika!« je dejal moj tovariš. Jaz sem mu prikimal in pritrdil: 

»Taka nesnaga je v teh coloradskih brdih, da tega ne bi bil verjel, ako bi mi kdo prej povedal.«

Kjerkoli gre raznim podjetnikom za čim večji profit, tam se ne gleda za delavce in ne brigajo se, v kakšnih razmerah žive. Tako so tudi kontraktorji, ki so prevzeli gradnjo ceste, gledali, da nagrmadijo dosti dobička iz delavskih žuljev. Kako strašne so posledice takega sebičnega ravnanja, je znano.

Predno sva s tovarišem prejela plačilo, me je delovodja vprašal, ako sem delal pet dni in pol. Jaz nisem niti malo pomislil, samo odgovoril sem, da sem delal pet dni in pol. Nato je bil tudi tovariš vprašan in je prav tako odgovoril. Plačo sva dobila za pet in pol dneva dela, kar se je nama čudno zdelo, a sva kmalu razrešila zagneto. Kuhar je bil namreč v službi družbe, ki je skrbela za hrano. Urejeno je bilo pa tako, da sva morala plačati za hrano za pet dni in pol, in ker sta delovodja in kuhar delala z roko v roki, sta delila dobiček, ki sta ga na ta način prigoljufala. S tovarišem sva jedla tri dni in pol, zapisali so nam pa dva dni več in tako sva bila tudi midva deležna zaslužka pri goljufiji, ki sta jo napravila delovodja in kuhar. Ker nista mogla drugače varati, sta se izmislila “trik”, da sta postrani nekaj “zaslužila”. Pomisliti je treba, da je bilo zaposlenih precejšnje število delavcev in da so se pogosto menjali. Ker je delo trajalo par let, se razume, da sta delovodja in kuhar spravila precej denarja v žep.

Odrinila smo zopet naprej v državo Utah, v mesto Salt Lake City. Vozili smo se na tovornem vlaku in naša skupina je štela okrog 20 “trempov”. Dela je bilo takrat dovolj vsepovsod po cestah, a ga nismo marali, ker naša želja je bila čimprej dospeti v zlato Californijo. Ni nas veselilo, da bi ali ponovno delati in stanovati v nesnažne barake, kakršne so bile v Coloradu.

“Trempi” smo bili različne starosti, mladi in stari, toda na videz se nismo dosti razlikovali, kajti bili smo komaj in brati, povrh pa še zamazani. Bili smo podobni drug drugemu kakor krokar krošu. Nekateri so bili stalni potniki, ki so se selili iz kraja v kraj kar tako iz navade. Preživljali so se kakor je že bilo. Vzeli so vse, kar jim je prišlo pod roke ter se potem gonili v dravnjah, kakor “trempi” nazivajo svoja postajališča v grmovju.

Na dolgem potovanju proti Californiji smo se včasih ustavili kakor je naneslo pri zamenjavi in ustavljanju “našega vlaka”. Med prestankom smo se okrepčali in pokramljali o stvareh, o katerih med vožnjo nismo mogli govoriti. Razume se, da glede hrane nismo bili izbirčni. Iz kakršnih koli kotanj smo mogli bolje zadovoljiti svojo lakoto. S pričetkom tudi ni bilo nič boljše, ker spali smo doma na prostem.

Tisti capin, s katerim smo skupaj delali pri gradnji ceste v Coloradu, je bil doma iz Salt Lake Cityja in mormonske vere. Svoj nos je prav rad vtikal v vsako stvar in tudi bahaje, da je izkušen “tremp”. Jaz in tovariš sva mu verjela in tudi sledila, ko naju je kam vodil. Nekoc smo iskali v tem železniškem prostoru, kjer bi se prenočilo. On kot izkušen tremp je šel pred nama in midva sva mu sledila. Kmalu zaslišimo šumenje vode in jaz sem opozoril najinega vodnika, da je v bližini potok, toda on ni menil za moje besede. Nisem še dobro izgovoril svarilne besede, že je najin vodnik omočil v vodo in capin je začel vpiti na pomoč. Iz vode se je kmalu izkobacal in pošteno se je bil namočil, toda on je bil kljub temu, ker se je oblečen kopal, dobre volje. S tovarišem sva se smejala in norčevala iz njega, ker se je bahal, kakor pretentni vodnik, a capin ni jezil. Potem smo si poiskali ležišče in se pošteno naspali.

Naslednji dan smo se že nakopali na tovorni vlak. Bil sem čil, zato smo upali, da bomo z enim skokom na vagon tovornega vlaka. Jaz in tovariš sva se srečno ujela in oprijela za drog na vagonu in odletela na njem, medtem ko ni imel toliko sreče. Večkrat se je zaletel, pa vselej odletel vstran in končno obležal poleg proge in žalostno zrl za nama in vlakom, ki je kmalu izginil za hribovjem.

Bilo je že mrak, ko sva dospela v Midville, Utah. Tam sva poizvedovala o delu in drugem. Pri rudopolnilnici je bil nočni čuvaj nas rojak in njega sva vprašala o razmerah, da bi nama svetoval, kaj naj storiva. Povedala sva mu, da prihajava iz Michigana in da sva namenjena v Californijo. On je bil očitno vesel najinega prihoda, toda rekel je, da se delo težko dobi in da je za naju najbolje, da, ako greva v rudnike.

Isto noč sva prenočila na neki farmi na dobrem ležišču. Zjutraj sva se odpravila k rovu, da tam vprašava za delo. Odpeljala sva se na tovornem avtomobilu. V rudarski naselbini sva dobila stanovanje v baraki pri nekem Črku, ki je imel okrog 20 delavcev na hrani in stanovanju in šele naslednji dan sva šla vprašat za delo. Za delo so izbirali le močne in velike hruste, katerih je bilo v skupini, ki je čakala na delo, večje število. Prišla sva na vrsto tudi midva in oba sva dobila delo, toda prej sva se morala podvreči zdravstvenemu pregledu. Naslednji dan sva začela delati za plačo $4.50. Delala sva samo dvanajst dni, ker sva bila uverjena, da bova imela dovolj denarja za nadaljevanje potovanja v Nevado in Californijo.

Med potom sva dobila novega tovariša. Pridružil se nama je neki Rumenc, ki je tudi potoval v Californijo. V Salt Lake Cityju smo se oprijeli tovornega vlaka in odpeljali proti državi Nevada. Med vožnjo smo prišli v spor z zavirači, ki so zahtevali od nas, da jim moramo plačati vsak dolar, ako se hočemo dalje voziti. Mi smo na vse kriplje trdili, da jih ne moremo dati. Končno smo jim obljubili po 50 centov vsak in potem so nas pustili.

Dva dni in dve noči smo se vozili preko goratega ozemlja. Vso pot so nas obdajali hribi in visoko gorovje, prepredeno s skalovjem, vsepolno kanjonov, prepadov in sotesk se je vrstilo okrog, po kateri smo se vozili.

Dospeli v mesto Reno, Nevada, smo dobili prenočišče v nekem hotelu. Mestece, ki je znano širom Amerike kot zatočišče tistih, ki iščejo hitre razporoke, smo si ogledali. V neki stranski ulici smo naleteli na javno hišo, ki je bila zastražena in omrežena, pred vrati je pa hodil policaj v uniformi. Opazili smo namikane dekleta, ki so vabile v hišo mimoidoče moške. Izvohali smo tudi, da je v omenjeni hiši nekaj igrarn in da za denar in dekleta so bila vsa za tiste, ki jih je denar preveč tiščal.

Krenili smo zopet v središče mesta, kjer smo zašli v neko igralnico in tam poskusili srečo na karte. V eni uri igranja so mene, tovariša in sopotnika Rumenca popolnoma oskubili. V Renu so nas dobro naučili, kaj se pravi igrati za denar s pretkani profesionalci.

Naslednji dan smo dobili delo in tudi prosto vožnjo na avtobusu, ki nas je odpeljal sto milj oddaljeno v gorovje kalifornijskih hribov ob Rdeči reki. Tam so dali vsakemu dolar, da smo si kupili večerjo in najeli prenočišče. Naslednje jutro so nas zopet odpeljali dalje v gozd, kjer so nam odkazali delo na progi. Plača je bila 37 centov na uro in delali smo 10 ur na dan. Hrana je bila precej dobra in bilo je je obilo. Kdor je hotel po kosilu ali večerji vzeti še prigrizek s seboj, je to lahko storil. Na razpolago so bile vsakovrstne jestvine in sadje.

Pri tem delu sva s tovarišem ostala 14 dni, sopotnik Rumenc se je pa že tam ostal in nadaljeval z delom, ker ni hotel z nama v Sacramento, kamor sva bila namenjena. Rekel je, da je že sit kalifornijskih oranž in sladke kapljice. S tovarišem sva se zopet oprijela tovornega vlaka, ki se je vlekel kot dolga kača. Po osemnajsturni vožnji sva končno dospela na cilj, katerega sva imela v načrtu, ko sva se podala na dolgo potovanje.

==XX==

Že naslednji dan po prihodu v mesto Sacramento, Californija, sva dobila delo na riževem polju. Spoznala sva tudi, da ni vse zlato, kar se sveti. Mene ni bila volja, da bi tam ostal in odločil sem se za vrnitev na vzhod, tovariš je pa dejal, da bo ostal in skušal priti v kako obrtno mesto. Tako sva se razšla; on je ostal v Sacramentu proti vzhodu.

Po približno trideset dni bivanja v Californiji sem spoznal, da ni niti malo tako, kakor sem si predstavljal: da je v Californiji cedita mleko in med, kakor še človek dobil na deželi lahko po volji nabere bleščeča zlata. Tudi v zlati Californiji je dovolj kislega in grenka deljenja, brezposelnosti in bede.

Dolgo potovanje in “trempanje” na tovornih vlakih me je dosti izučilo in dobil sem bogate izkušnje. Iz Californije proti vzhodu sem potoval na enak način kakor tja: poslužil sem se tovornih vlakov, se jih oprijemal, skakal na nje in raz njih, kakor delajo ameriški klati- veži.

Iz mesta Sacramento sem se podal v Oakland, kjer sem poizvedoval o delu, ker pa ga ni bilo, sem se zopet vrnil v Sacramento. Jaz sem sploh nisem mogel dobiti in po štirinajstdnevnem bivanju sem bil prisiljen zapustiti mesto in odriniti dalje.

Neko noč sem se skobacal na vlak, ki je bil na kolodvoru pripravljen za odhod. Predno je vlak odrinil, sem bil zaspal; ko sem se prebudil, je vlak že drvel z menoj vred čez polja in plan proti Fresnu, kamor sem bil namenjen in kamor sem zjutraj dospel. To je precej veliko industrijsko mesto in na človeka, ki prvi pride vanj, napravi dober vtis, ker je zelo prijazno. V tem mestu sem hotel poskusiti srečo z delom.

Predno se je vlak popolnoma ustavil, sem skočil dol ter stekel preko proge, da ne bi prišel v roke kakšnemu sitnemu pazniku. Prav takrat je tudi deževalo kakor za stavo in jaz sem se dobro namočil. Trenutno sem se pa tudi premislil in nisem maral ostati v mestu. V bližini sem opazil nekega zavirača, h kateremu sem stopil in ga vprašal, kje bi mogel dobiti vlak, ki vozi proti jugu. Nekaj sto čevljev od naju se je baš začel pomikati tovorni vlak in zavirač mi je svetoval, naj ga naskočim, ker vozi proti jugu. Ubogal sem ga in kmalu sem sedel na strehi vagona in se peljal dalje. Mesto sem zapustil brez pomisleka in si ga dobro ogledal; najbolj me je razjezilo in zato sem se premislil in odpotoval dalje. Deževati je prenehalo, toda jaz sem bil tako premočen, da je kar od mene curljalo, ampak potrpeti sem moral in prenašati sitnosti, ki sem si jih sam nakopal. Godrnjal sem in se jezil, toda čemu nihče, ker so kolesa vlaka ropotala kakor strojnična v vojnem času.

Vlak je vozil proti jugu, ne ustavljal na postajah in potem spet odbrzel dalje. Po osemurni vožnji sem dospel v malo industrijsko mesto Fresno, Cal., kjer sem izstopil, da pogledam za delom. Noč sem bil prespal pri neki lokomotivi, ki je stala na stranskem tiru.

Naslednje jutro sem začel poizvedovati glede dela; slučajno sem izvedel za posredovalnico in tako tja odšel. V pisarni sem izvedel, da potrebujejo delavce in da je dela precej na razpolago. Delo sem res dobil, ko sem plačal $2.50 za to uslugo. Dali so mi naslov neke družbe, pri kateri sem začel delati isti dan. Plača je bila 42 centov na uro in delati je bilo treba deset ur na dan. V nekem skladišču, kjer sem razkladal grozdje na trukov in liko na tovorne vlake in čakal na drugi vlak, da me odpelje v Arizono. V predmestju sem opazil skupino “trempov”, ki so tudi čakali na vlak. Pridružil sem se jim in jih vprašal, kam so namenjeni. Povedali so mi, da gredo v El Paso, Texas. Jaz sem jim pojasnil, da sem namenjen v Arizono in nato so mi rekli, da bomo kakih dvesto milj potovali skupaj.

Novi moj tovariš so bili pretežno Amerikanci. Ko smo tako čakali in se pogovarjali, se nam je približal človek nizke postave, ki nas je vprašal, če smo lačni, kar smo zanikali. Končno, ko nam je le prigovarjal in smo videli, da je dober človek, smo šli z njim v mesto, kjer nas je peljal v lepo restavracijo. Rekel je, naj si vsak naroči, kar in kolikor hoče. Tako smo tudi storili in on je plačal račun. Lepo smo se mu zahvalili in potem vrnili v grmovje, kjer smo čakali na tovorni vlak. Ko je prisopihal, smo se ga oprijeli in z njim odpeljali v Los Angeles.

Po dolgi vožnji se je vlak ustavil na neki postaji, kjer smo poskakali dol in se skrili v bližini. Ko se je pričel pomikati naprej, smo ga spet zasedli. Na isti postaji smo dobili osti sprejemljive delavce, ki so bili na veselje bližnje mesto. Bilo nas je okrog 40 in vsi smo bili zgnječeni v enem vagonu kakor živalske v škatli. Na prvi postaji so nas spremljevalci zapustili in tako smo se rešili velike gneče v vagonu.

Na vodnji preko kalifornijskih prerij in arizonskih puščin smo premerili okrog 280 milj in naslednji dan okoli poldne dospeli v malo mesto na odprti preriji, kjer je bilo veliko postajališče za tovorne vlake. Bilo je to v Yumi, Arizona. V bližini mesta so peščeni hribi, ki se razprostirajo daleč naokrog. V mestu smo se dobro okrepčali in nato zopet odšli proti postajališču, se poskrili za nizkim grmovjem in čakali na tovorni vlak. Ko se je vlak začel pomikati proti El Pasu, Tex., smo hoteli oprijeti vagonov, pri tem pa nas je zaslišal paznik, ki nas je pozval, naj gremo z njim v pisarno postaje. Bili smo v pasti in morali smo se pokoriti pazniku, ker smo se bali, da se nam ne bi še kaj hujšega pripetilo.

V pisarni nas je začel izpraševati, odkod smo, kam smo namenjeni itd. Nekateri so rekli, da potujejo domov v Texas, toda paznik je hotel izvedeti, kako se preživljamo, ako nimamo dela in ne denarja. Vprašal je tudi mene in povedal sem mu, da imam pet dolarjev. Ko je vprašal zadnjega, je rekel, da nima nič denarja v žepu, da je popolnoma suh. Po končanem zaslišanju je odločil, da mi, ki imamo še nekaj denarja, lahko odpotujemo, toda ne na tovornem vlaku, pač pa po cesti. Ako nas ponovno zalotijo, nas bo poslal v ječo za trideset dni. Oni, ki ni imel denarja, je moral ostati na postaji in kaj je potem paznik napravil z njim, mi ni znano, ker ga nisem več videl.

Mi, ki smo bili prosti, smo odšli v mesto in se tam razšli. Jaz sem potem sam taval po preriji okoli mesta in se nazadnje zopet približal postajališču. Tam sem čakal noči, da v temi zopet pridem do vlaka in skočim nanj. Čakal sem do desete ure zvečer, ko se je končno začel tovorni vlak pred postajo pomikati naprej. Previdno sem se skobacal na streho vagona in moja brezplačna vožnja se je zopet nadaljevala. Ker je bila noč zelo temna, me paznik ni opazil in tako sem srečno odnesel zdrave pete.

Vlak je drvel dalje in dalje z neznansko brzino in jaz sem brezkrbno sedel na vagonu. Kar se mi približa eden izmed osebja vlaka in me potreplja po rami in reče: “Hej ti, kam se pa pelješ?” Jaz sem mu odgovoril, da v Douglas. Potem me je vprašal, če imam kaj denarja in ko sem mu povedal, da imam pet dolarjev, je zahteval dolar, ako se hočem biti še deležen proste vožnje. Odgovoril sem mu, da ne morem ustreči zahtevi, ker sem pri tako malem denarju, nakar je voznik začel rohnati nad menoj. Ko je vlak bil ustavljen naslednji postaji in izmanjšal brzino, sem stekel in preselil v odprt vagon. Prav malo je manjkalo, da nisem padel pod kolesje vlaka, ker se nisem bil trdno oprijel vagona, toda na nadaljnji vožnji v tisti noči nisem imel nobenih sitnosti.

Mirno sem sedel in dremal v vagonu, vlak je pa drvel preko arizonskih prerij. Ob jutranji zarji je dospel v mesto Tucson in se ustavil na postajališču za tovorne vlake. Tam sem izstopil po dolgi vožnji, da naredim načrt za nadaljnje potovanje.

V mestu sem ostal šest ur in počival v senci pod drevjem. Ko sem se vrnil na postajališče, sem naletel na starega “trempa”, ki mi je povedal, kdaj in kam odpeljejo tovorni vlaki. Bil sem vesel, ker sem dobil tovariša, da me spremlja na potovanju. Stala sva za zidovjem neke tovarne in se skrivala, ko je pridrvel tovorni vlak, na katerega sva se zagnala in že sva bila na vagonu. Najina prosta vožnja se je zopet začela.

Nastala je noč in midva sva se vozila še nekako šest ur, ko se je nama približal zavirač. Začel je naju izpraševati, kam sva namenjena. Povedal sem mu, da je moj cilj Douglas in zavirač mi je dejal, da sva v napadu smeri. Na prvi postaji naj izstopiva in poiščeva drugi vlak. Ker sem mislil, da me hoče potegniti, zato ga nisem poslušal, čeprav je govoril resnico. V vagonu sem med vožnjo tudi zaspal; ko sem se prebudil, sem se znašel na neki postaji arizonskih prerij. Bilo je v mesecu novembru in še hladno. Začel me je tresti mraz in zato sem skušal napraviti bližini ogenj in čakati, da se zdani. Tovariš me je bil zapustil in ostal sem zopet sam v neznanem kraju.

V bližini postaje sem opazil neko barako in poleg barake velik kup drv. Izkoristil sem priložnost, zakuril ogenj in začel nositi drva in si tako kuriti. Kakor sem pozneje izvedel, je stanoval v baraki neki Mehican s svojo družino. Imel je prilično število otrok, in ko so vsi trdno spali, sem jih jaz olajšal za drva.

Ko se je popolnoma zdánilo, sem začel ozirati okrog, da bi zagledal tovorni vlak, toda domačini so mi povedali, da se tovorni vlak ustavi samo enkrat na teden v naselbini, drugič pa drvijo naprej in tako naglico, da se jih ne da oprijeti. Ta novica ni bila prijetna, pa vseeno nisem izgubil poguma, ker sem imel razen neprilik še privadil. Kakih 24 milj stran je bilo mesto Bisbee in odločil sem se, da dosežem peš. Vzel sem pot pod noge in šel dalje po kolovozu. Ko napravim nekako eno miljo hoda, se ustavim in lezlem na peščeno zemljo, kajti za pehojo nisem imel nikakega veselja. Komaj sem se vlekel, pa je pridrvel mimo avtomobil in se ustavil poleg mene. Voznik me je vprašal, kam sem namenjen, in ko sem mu povedal, me je povabil naj prisedem. Razume se, da sem bil povabila vesel. Urno sem skočil v avtomobil, ki je oddrvel z menoj dalje po peščeni cesti.

Na avtomobilu sem se peljal še dvanajst milj, do nekega malega mesteca na preriji. V okolici je bilo par malih rudnikov in zato sem sklenil, vprašati za delo. Ko sem vstopil v urad delovodje, mi je takoj povedal, da ima zaposleno le Mehicane, ki delajo za nizko plačo, kakršno bi jaz najbrž odklonil. Svetoval mi je, naj odpotujem v Bisbee, kjer se delo lahko dobi in je plača večja. Jaz sem ga poslušal in odšel peš proti novemu cilju. Ko sem tako korakal kakih dve milji, sem opazil zadaj vozilo, ki je drvelo po prašni cesti proti meni. Dal sem mu znamenje, da bi se ustavil, ki ga je voznik opazil. Ko je privozil do mene, me je ustavil in me vprašal, kaj hočem. Jaz sem ga lepo prosil, naj me vzame na avtomobil, ker bi se rad odpeljal v Bisbee, kar je dovolil. Povedal mi je, da je obmejni stražnik in da ima nalogo paziti na tujce, ki so jih tihotapljali čez mejo iz Mehike. Zato je strogo pazil na tujce, posebno na Mehicane. Tudi mene je natančno izprašal o raznih stvareh, ker je po moji slabi angleščini spoznal, da sem prišel iz Evrope. Pojasnil sem mu, da sem prišel postavnim potom v to deželo, da sem komaj par let v Ameriki in da sem se le za silo naučil angleškega jezika. Ko je spoznal, da ne lažem, mi je verjel in se čudil, da me je mislil odpeljati na priseljeniški urad v Douglas. Rekel je, da je sedaj vse dobro, in ko je avtomobil privozil v bližino Bisbeea, ga je ustavil pred neko barako, meni pa je rekel, da sedaj ni več daleč do mesta in da bom s pešjo kmalu tam. Med vožnjo sem se bil tako zmeden, da sem bil celo pozabil na strašno žejo, ki me je mučila. V prvi trgovini sem kupil steklenico mleka in ga izpil.

Končno sem se znašel v mestu med dvema hriboma. Prva stvar je bila prenočišče, kjer sem se hotel odpočiti. Sobo sem dobil v nekem hotelu, za katero sem plačal 50 centov. V hotelu sem imel na razpolago kopalnico, v kateri sem se pošteno okopal in očistil. Ker sem bil tudi kosmat ko gorski cigan, sem se tudi obril in po temeljitem očiščenju sem zopet izgledal kakor se spodobi. V restavraciji sem si naročil irskega golaža in se s toplo jedjo, ki sem jo že par dni pogrešal, dobro okrepčal.

Naslednji dan sem se odpravil v eno miljo oddaljeno mestece Lowell, kjer je bil bakren rudnik in se je delalo s polno paro. Ko sem stopil pred pisarno, je bilo tam že več drugih, ki so čakali na delo. Delovodja je prišel izbirati, in ko je prišla vrsta name, je hotel vedeti, ako sem že delal v bakrenih rudnikih, kar sem pritrdil. Nato je zabeležil moje ime ter mi rekel, naj pridem nazaj naslednji dan obljubil mi je, da delo zagotovo dobim.

Vrnili sem se v Bisbee ter ponovno najel sobo v hotelu. Čez dan sem pohajal po mestu in okolici ter ogledoval puste arizonske kraje. Drugi dan sem šel zopet k rudniku in spet sem dobil odgovor, naj pridem naslednji dan. Tako se je ponavljalo tudi tretji in četrti dan, toda ostalo je pri obljubi. Zato sem se odločil, da odpotujem nazaj v državo Missouri. Do Douglasa sem sklenil, se bom vozil z avtobusom, od tam naprej pa na tovornem vlaku.

Takoj sem odšel na avtobusno postajo in vprašal, kdaj bus odpelje v Douglas. Dobil sem odgovor, da je pred desetimi minutami odpeljal, drugi bus pa odide šele drugi dan ob določenem času. Vse je šlo narobe in tako mi ni kazalo drugega, ko spet najeti sobo v hotelu in plačati 50 centov za prenočišče. Ko sem se zbudil zarana naslednjega dne, mi je ponovno šinila misel v glavo, da bi šel še enkrat pogledat za delo. Šel sem zopet k rudniku in tisti dan sem delo tudi dobil. V pisarni so mi povedali, da bom še isti dan začel delati na nočnem šihtu. Moral sem iti še skozi zdravstveno preiskavo, katero sem prestal. Zvečer sem pa že prijel za delo. Plača je bila $4.50 za osem ur dela v bakrenem rudniku.

Delovodja je bil že prileten mož in po rodu Kanadčan. Moj posel je bil nakladanje rude v vozičke. Vročina je bila huda, da sem moral na vsakih deset minut prenehati z delom in se oddihati. Kar zadusiti me je hotelo in nikoli si ne bi bil mislil, da je tako vroče v bakrenih rudnikih v Arizoni. Drugi rudarji so lažje prenašali vročino, ker so se ji privadili. Delo sem nameraval pa pustiti, a me je delovodja premestil h kontraktnemu delu. V novem prostoru sem dobil nekega Finca za tovariša. On je vrtal luknje in razstreljeval kamenje, katerega sem potem nalagal v vozičke ter jih porival na glavno progo. Pri tistem kontraktnem delu sem moral naložiti od osem do trinajst vozičkov kamenja. Plača je bila določena na kvadratni čevelj odstranjenega kamenja. Na voziček ga je šlo eno tono in tako sva s tovarišem prejemala vsak dolar od vozička.

To delo mi ni zdelo pretežko, zaslužil sem pa od osem do trinajst dolarjev. S tovarišem sva bila večkrat gotova v šestih urah, nakar sva delo prepustila drugim delavcem. Meni so bila znana kontraktna dela v drugih rudnikih, kjer je bilo treba mnogo več delati za tako plačo, zato ni bilo vzrokov za pritožbe.

Tisto delo sem opravljal osem dni, dokler se mi ni vrnil delavec, ki je zbolel in katerega sem nadomeščal. Jemu sem moral umakniti in prevzeti staro delo za $4.50. Ko sem prejel plačilo za tistih sedem dni pri kontraktnem delu, sem imel okoli $84, dovolj je bilo za potovanje v Missouri in nazaj, toda nisem hotel odpotovati, ker sem v rudniku priradil.

Delal sem že par mesecev v rudniku in delovodja me je silil, naj prevzamem kontraktno delo, pri katerem bom zaslužil pet do deset dolarjev. Jaz sem se mu lepo zahvalil in rekel, da rajši grem dalje kakor bi delal ko živina. Seveda, ako bi toliko zaslužil kakor v tistih sedmih dneh, bi se premislil.

Dnevi in tedni so kaj hitro minevali v bakrenem okrožju. Dva tedna po prihodu sem si začel pečariti, ker po hotelih in restavracijah je bilo vse predrago in jaz bi lahko vse sproti zapravil, kar sem zaslužil. V najem sem bil vzel dve sobi v “kempi” pri nekem Irciu. V tistem času sem dobil drugo delo v rudniku in delovodja mi je dal za tovariša nekega Rusa, ki je bil pri omenjeni družbi zaposlen že par mesecev. Ko me je delovodja predstavil novemu tovarišu, mi je naročil, naj mi pokaže, kako moram delati. Kmalu sva postala dobra prijatelja. V rudniku sva se dobro imela in razumela. On je vrtal luknje, jaz pa nalagal rudo v vozičke in jo odvažal do strelilnika.

Z Rusom sva skupaj delala nekako mesec dni, nato pa mi je delovodja dal drugega delavca, da ga je učil vrtati na tako imenovano “lajšarsminje”. Jaz sem zopet dobil drugo delo. Delovodja me je določil v dvema rudarjema, ki sta bila zaposlena pri kontraktnem delu. Odnašal sem jima skrhane vedre in prinašal nabrušene in popravljene. Dalje sem jima nosil dinamite, zažigalne vrvice in kapice. Kar je ostajalo prostega časa, sem ga porabil z nakladanjem rude, ali sem pa čistil jarek, po katerem je voda odtekala.

==XXI==

Minilo je že par mesecev, kar sem dospel v Arizono in dobil delo pri Arizona Calumet družbi. Leto 1928 se je zame začelo v pusti Arizoni, toda vedel nisem niti malo, kod bom še brodil v novem letu in kam me bo pot zanesla. Seznanil sem se bil z nekim Albancem, ki je bil zaposlen pri tisti družbi že deset let. Bil je nizke postave in od težkega dela in vsakovrstnih sitnosti, ki jih je prestal v življenju, je izgledal precej izrpan. Bil je samec, kar nekaj časa že pa razširjena novica, da se je oženil. V par tednih se je v resnici oženil. Poročil je debelo in nerodno žensko. Potem je začel z butlegarijo, delati vino, pivo ter drugo brozgo in kuhati tudi žganje.

Tako se je začelo novo življenje za Albanca, toda sreče ni imel. Mislil je, da bo obogatel, je kupoval od agentov razne delnice, katere so pa nazadnje propadle in Albanec je za denar pod nosom obrisal. Garal je možak, da je denar pa taknil tja, odkoder ga ni več nazaj dobil. Premeteni agenti so dobro vedeli, kje iskati kaline. Takih kalinov je bilo mnogo tudi med našimi rojaki, ki so sedli na limanice in svoj težko prisluženi denar vrgli proč.

V družbi smo se često pogovarjali in dokazovali, da niso samo kapitalisti krivi, če se nam slabo godi, temveč tudi sami, ker se damo varati. Ker se delavci ne znajo čuvati, izgubijo svoj denar, ki pride v druge roke. Tako se narod razdeli v razrede, v bogatine in siromahe. Ker se mešanica raznih slojev ne more sporazumeti, nastajajo krize in slabi časi.

Z Albancem sva si bila prijatelja in sva se večkrat sestala tudi v rudniku. On je vedel dosti povedati iz svojega življenja. Pred leti je imel veselje do dela in najraje je prevzel kontraktna dela, samo da je več zaslužil. Končno ga je veselje do dela minulo. Vedel je, da ne bo nikoli obogatel, zato se je mirno udal v usodo. Ko se je začel starati in mu je moč pešala, je izpregledal, da se mora sam čuvati, ker drugi ga ne bodo.

Jaz sem se često sestal z delavci različnega mišljenja. Videl sem, da delavski sloj noče skupaj držati in zato ne more izvojevati zmag, ki bi mu prinesle boljše življenje. Mnogim je bila organizacija deveta briga. Nekateri so bili verski fanatiki, drugi so pripadali k znani organizaciji KKK, vsaka stranka je pa le svojo trdila. Kar jih je bilo zavednih in razumnih, niso imeli moči, da bi pridobili nevedneže na svojo stran.

V tistem času so imeli kuksklanovci veliko moč in so terorizirali ljudi, posebno Evropejce smo jim bili trn v peti. Nesterokrat je prišlo do pretepa in tudi mene je često prijela jeza, da bi katerega prematil. Pa sem se moral zadržati, ker bi si bil napravil samo sitnosti, vedel sem pa tudi dobro, da en sam človek ne opravi nič proti taki premoči.

Med nami je bil neki stotprocentnež, fanatičen fant, ki je ob vsaki priliki prepeval nabožne pesmi. Prepeval je v rudniku in zunaj. Ker je imel precej dolg vrat, smo mu rekli žirafa. To ime se ga je prijelo in končno je ostal pri svojem novem imenu. Kdor ga je prvič videl, je takoj spoznal, da je pravi verski blaznež. Rad je kvartal in zato je bil tudi vedno brez denarja, ker je skoro vselej izgubil. Ako mu je kaj ostalo, je nesel protestantskemu pridigarju, ki je pazil, da se ovčice niso razgubile.

Tako je bilo tiste dni, ko sem bil uposlen v vročem bakrenem rudniku v Arizoni. Šest mesecev je bilo že preteklo, kar sem dospel v tisto bakreno okrožje. Delal sem redno in še precej varčeval, da bi si kaj prihranil za deževne dni. Ko sem nekega dne prešteval prihranjeni denar, sem mislil, da imam že čedno vsotico. Mikalo me je, da bi pustil delo in se podal nazaj proti vzhodu. Ker nisem imel navade dalj časa ostati v enem kraju, sem se končno odločil, da se preselim.

Bilo je meseca junija 1928, ko sem se vsedel na avtobus v Lowellu ter se odpeljal v Douglas, ki je bil oddaljen štirinajst milj. Tam sem šel na postajo tovornih vlakov in v mraku sem se skobacal na streho vagona in se odpeljal proti mestu El Paso. Med vožnjo sem dobil tri sopotnike, ki smo se skupaj peljali vso noč kot pravi “trempi” romantičnega zapada.

Naslednjega dne smo dospeli do neke male postaje, kjer se je vlak ustavil. Tu so nas izgnali in vlak je zopet odbrzel dalje, mi smo pa žalostno gledali za njim. V tem samotnem kraju smo čakali drugega vlaka celih osem ur. Ko je dospel, smo poskakali nanj in se zopet odpeljali dalje. Kmalu smo dospeli do druge postaje, kjer smo morali spet poskakati z vlaka. V bližnji restavraciji smo se nekoliko okrepčali, potem smo se zopet približali postaji, da naskočimo vlak. Ko se je začel tovorni vlak premikati, smo se ga hoteli oprijeti, toda takoj nas je krik paznikov opozoril, naj se držimo proč, če ne, bo sledilo kaj drugega.

Nobena zvižgača ni pomagala; udariti smo morali in vlak je odbrzel dalje, mi smo pa ostali na postaji in ugibali, kaj storiti. Posedli smo v pesek in čakali, da dospe drugi vlak, nakar zopet poskusimo s prosto vožnjo proti mestu El Paso. Že se je zmraknilo in mi smo še vedno posedali poleg postaje in čakali priložnosti za nadaljnjo vožnjo. Kmalu je prisopihal potniški vlak. Ustavil se je na postaji deset minut, nato se je zopet premaknil in še preden je povečal hitrost, smo se ga oprijeli in naša prosta vožnja se je zopet pričela. Držali smo zadnjega voza in naenkrat se je vlila ploha in v par minutah smo bili dobro premočeni. Ploha je kmalu prenehala in vlak je drvel dalje preko prostranih polj države Texas. Ker smo bili izpostavljeni prepihu, smo se v dobri uri osušili.

Vlak je dospel do postaje na preriji in preden se je popolnoma ustavil, smo poskakali dol. Od tiste postaje pa do El Pasa je bilo še nekako deset milj, in v kratkem razdobju bomo že premrli; smo si mislili in začeli iskati prenočišča, da se zopet nekoliko odpočijemo. Prenočišče smo res dobili pod mostom železniške proge. Ker je bilo hladno, smo zakurili ogenj in tako prebili noč in se nekoliko naspali. Okrog osme ure smo odšli po kolovozu. Ko smo hodili dve milji, se nam je približal avto, ki se ustavil in izstopila dva paznika v uniformah. Pazila sta na tihotapce in na tujce, da se ne bi vtihotapili preko meje iz Mehike čez reko Rio Grande. Ker smo imeli potrebne listine smo povedali, kdo smo in kam potujemo, sta nas pustila. Zasedla sta avto in se odpeljala dalje, mi smo pa stopali dalje po kolovozu in v par urah dospeli v lepo mesto El Paso v bližini reke Rio Grande.

Tu smo se razšli. Jaz sem bil namenjen v Kansas City, ostali pa so imeli drugo pot. V El Pasu sem ostal dva dni in si mesto dobro ogledal. Tako sem tudi vse natančno poizvedel, kako in kdaj odhajajo tovorni vlaki, kajti moj namen je bil nadaljevati potovanje na tovornih vlakih. Ker so v mestu strogo pazili na tatove in nepoklicne potnike, ki so imeli opravka okoli tovornih vlakov, je bilo težko najti priložnost, da se nanje oprijem.

Kako sem sklenil, sem tudi storil. Avtobus sem zasedel in se odpeljal do druge postaje, nekako trideset milj daleč; tam sem čakal v bližini postaje na tovorni vlak, ki je končno dospel. Ustavil se je malo časa, in ko se je pričel pomikati naprej, sem se ga oprijel in odpeljal dalje proti Novi Mehiki.

Vozil sem se vso noč skozi peščene pokrajine države Texas. Proti jutru se je vlak ustavil v malem mestecu v Novi Mehiki, v katerem sem ostal do desete ure dopoldne. Potem sem dobil drugi vlak in odpotoval dalje. Pozno v noči sem dospel v državo Kansas, toda vlak je vozil še dalje po državi Kansas in se na kakšni postaji ustavil nekaj minut. Z njim sem premeril dolgo razdaljo, ne da bi se prehladil in tudi nikakih sitnosti nisem imel. Tako udobne vožnje na tovornem vlaku so redke.

Naslednji dan je vlak dospel v naselbino Libo, Kansas. Tu sem izstopil in odšel malo vstran od postaje na drugem koncu za okrajo čakat priložnosti, da se vlaka zopet oprijem. Prežal sem kakor mačka na miško, da bom skočil na vlak, kadar se bo začel premikati. Ko sem čakal okrog deset minut, je privozil avto in se ustavil poleg mene. Iz avta je stopil paznik, ki me je nahrušil, čemu se potikam po ozemlju železniške družbe. Vprašal me je, od kod sem prišel in kam sem namenjen. Jaz sem se mu nalagal, češ da sem prišel iz Kansas Cityja in da se vračam zopet nazaj. Rekel sem, da sem prisiljen potovati na tovornem vlaku, ker nimam denarja, on pa je dejal, da se bomo o tem pogovorili v mestu pred sodnikom. Potisnil me je v avto in ga pognal naprej. Ko me je že nekaj časa vozil, me je vprašal, koliko imam denarja. Odgovoril sem mu, da imam sedem dolarjev. Nato je rekel, ako plačam vozni listek do drugega mesta, me bo izpustil. Odgovoril sem mu, da nikakor ne morem kupiti voznega listka, ker sem pri tako malem denarju.

Ko je videl, da se ne bom uklonil, me je kar dalje vozil po mestu. Že me je vozil okrog pol ure, nakar me je ponovno vprašal, ako bom kupil vozni listek in če sem se premislil. Rekel sem, da nisem in naj me kar pelje pred sodnika. Jezno me je pogledal in res se je zavil proti sodniji in me predstavil sodniku po vseh predpisih kakor zahteva postava. Ko je paznik pojasnil stvar, se je umaknil in me prepustil sodniku in ta mi je potem bral litanije.

Sodnik me je vprašal, če sem kriv in ako sem se poslužil proste vožnje. Jaz sem malo zavijal in protestiral, toda pomagalo ni nič. Naložil mi je globo osemnajst dolarjev ali osem dni zapora. Ker nisem imel denarja, da bi plačal globo, so me poslali v “špehkamro”.

V zaporu sem se sestal z osmimi tatovi, ki so imeli razne grehe na vesti in zato so bili potisnjeni za omrežena okna. Med njimi je bil tudi neki butlegar, ki so ga zaslišali, ko je kuhal prepovedano pijačo. Kar je bilo tatov vožnje na vlakih, so dobili po osem dni zapora vsak kakor jaz. Toda v zaporu nas niso držali, da bi nas zastonj hranili, pač pa so nas odvedli vsak dan na delo. Delali smo na cestah in v okolici kosili travo. Nekega dne smo bili na delo daleč ven iz mesta Libre. S tovornim avtom smo dospeli na neko farmo in proti nam je farmar s konjsko vprego drvel po prašni poti. Po neprevidnosti se je ročaj pluga, ki smo ga imeli na truku, zataknil v opremo konjskega voza, ki je drvel mimo nas. S truka je potegnilo plug in dva človeka. Eden se je sam pobral in ni bil le nekoliko opraskan, drugi je pa obležal v nezavesti, ker je bil hudo ranjen. Pretresel si je bil možgane in plug je bil padel nanj, ko se je bil zapletel v konjsko vprego. Po cesti je pridrvel neki avto in ponesrečenca smo položili nanj, ki ga je potem odpeljal v bolnišnico. Kako je bilo potem z njim, mi ni znano, ker sem bil jaz še istega večera izpuščen iz zapora. O ponesrečencu le toliko vem, da je bil sin hrvaških priseljencev, ki so tedaj bivali v Pittsburghu, Pa.

Kakor hitro sem bil izpuščen iz zapora, sem odpotoval dalje. Nekako dvajset milj sem se peljal na truku pri nekem “stotprocentnem” farmarju. On mi je tudi pokazal, kje bom lahko skočil na tovorni vlak. Ko sem stopil s truka, sem odšel od zaprašene ceste proti železniški progi, ki je bila oddaljena par sto jardov. Tedaj je bila tema in tako sem neopazeno prišel na progo in čakal ugodne prilike, da se oprijem tovornega vlaka.

Vedel sem ne v suho travo poleg proge in čakal, kdaj bo vlak prisopihal. Čakal sem nekako eno uro, ko posveti luč lokomotive. Vlak kmalu prirpoče in drvi mimo mene s precejšnjo brzino. Jaz skočim urno na noge in se zaletim proti vagonu, da bi se ga oprijel, toda takoj sem odletel nazaj. V temi nisem mogel zagrabiti droga na vagonu. Poskusim še enkrat in zopet odletim in telebnem na tla. Vlak je odbrzel naprej, jaz sem pa ostal in preklinjal. Vseeno sem bil še srečen, ker nisem padel pod kolesja vlaka.

Ni mi kazalo drugače ko čakati na drugi vlak. Po tisti progi so vlaki precej pogostoma vozili. Zopet sem legel v travo na samoten kraj in čakal druge priložnosti. Ko čakam že dobro uro, zaslišim ropot vlaka in pripravil sem se za naskok. Vozil je bolj počasi kot prvi, ker je bil precej dolg in težko naložen tovor. Jaz sem naskočil, srečno se prijel droga in se obdržal na vagonu. Zlezel sem na streho in se peljal proti Kansas Cityju. Vlak je začel bolj hitro voziti in jaz sem udobno sedel na strehi vagona.

Zjutraj je vlak privozil na neko večjo postajo, kjer se je ustavil in jaz se nisem počutil več varnega; zlezel sem z vagona in se skril pred pazniki v lepo raslo pšenico v bližini proge. Tam sem naletel na tri druge potnike, ki so se skrivali in čakali na odhod tovornega vlaka. Po preteku pol ure je lokomotiva zapihala, vlak se je zganil, vagoni so zakripali ter se začeli primikati za ogromno lokomotivo. Ko smo videli, da se premika za naskok, smo skočili iz pšenice in jo mahnili proti vlaku. Skočili smo drug za drugim in se srečno skobacali na vagon in odpeljali.

Vozili smo se ves dan, preden smo dospeli do velikega industrijskega mesta Kansas City. Vožnja se nam je zdela dovolj udobna, orožje je bilo čisto in prepojeno od cvetja in drugih rastlin, ki so pokrivale polja v mesecu juniju. V mesto smo dospeli popoldne. Ko se je vlak približal postaji, je zmanjšal brzino in mi smo poskakali dol in se razpršili in razgubili po okolici. Tu sem ostal šest ur, nato pa sem se spet odpeljal proti Marcelinu, Mo., kamor sem dospel po nočni vožnji.

Bilo je ob treh zjutraj, ko sem brez vse bojazni potrkal na vrata neke male hiše. Gospodinja se je v strahu prebudila in šla pogledat, kdo rogovili okrog njene hiše tako zgodaj. Ko me je opazila, se je nasmehnila in začela izpraševati o raznih stvareh. Povedal sem ji, da prihajam z zapada in da sem prepotoval celih 2727 milj.

Ker me je precej srbelo na raznih krajih telesa, se mi je zdelo, da sem se nalezel vražja mrčesa. Tako je tudi bilo; na obleki sem našel uši, katere sem najbrž podedoval v tistem zaporu, v katerem so me poslali za osem dni. Prav nič nisem smel odlašati in treba je bilo temeljitega čiščenja. Ves sem se preoblekel, dobro okopal, obleko pa prekuhal v vreli vodi. Na ta način sem se rešil nadloge.

==XXII==

V Marcelinu sem ostal dvajset dni, nato sem se zopet odločil, da odpotujem drugam za delom. V tistem času sem se bil seznanil z nekim Italijanom, rojenim v Ameriki, ki je rekel, da bi rad odšel iz mesta, pa nima denarja. Na tovornem vlaku se boji potovati, ker za tako potovanje nima potrebne izkušnje. Zato me je prosil, ako bi šel z menoj, kadar bom šel na pot. Njegovi želji sem ustregel in šel z njim.

V Marcelinu sva zasedla tovorni vlak, ki je naju odpeljal proti Chicagu. Vozila sva se vso noč in ob 10. dopoldne prišla na cilj.

V neki trgovini sva vprašala za 18. ulico, kjer je živel moj rojak in znanec in od katerega sem imel naslov. V trgovini so nama svetovali, naj vzameva voz cestne železnice in da bova v kratkem času tam, kamor sva bila namenjena. Z vozom cestne železnice sva res kmalu dospela na pravi prostor in našla rojaka.

Pri njem sva ostala dva dni na stanovanju in hrani. Takoj naslednji dan sva poskusila z iskanjem dela, toda kamor sva se podala, so nama odgovorili, da ga nimajo. Obšla sva številne pisarne raznih podjetij in tovarn, toda dela nikjer. Pri iskanju zaslužka se je nama zdelo, da sva dva izpuščena jetnika. Tuje v Chicagu, ki mu je vse neznano in nima izkušenj, ga ne bo zlepa dobil in tako ga tudi midva nisva. Seveda, če bi bila ostala dlje časa, bi se bila že spoznala.

Po dvodnevnem bivanju v milijonskem mestu sva se namenila, da zopet odpotujeva drugam. V noči sva dospela na postajo za tovorne vlake in zapazila, da se en vlak že pomiče naprej. Skočila sva proti vagonom in tovariš se je bil že prijel za drog, ko zaslišim krik: “Kaj pa vidva delata tu?”

Takoj opazim paznika, ki se je peljal med dvema vagonoma. Zakričal sem na tovariša, naj spusti drog in beži. Peta sva dala vetra in jo srečno odkurila proč še preden naju je paznik utegnil aretirati. Čakati sva morala na drugo priliko. Pred paznikom sva se skrila za ograjo in čakala, da je bil drugi vlak pripravljen za odhod. Ko se je začel pomikati naprej, sva se previdno približala in skočila nanj. Paznik naju ni opazil in najbrž tedaj ni bil v bližini. Sreča je bila nama milejša in odpeljala sva se iz milijonskega mesta.

Po parurni vožnji je vlak dospel v Wisconsin. Tu in tam se je ustavil na kakšni postaji in zopet odbrzel dalje. Ko se je ustavil v Milwaukeeju, sva midva trdno spala v odprtem vagonu. Zbudil naju je paznik ter rekel, da je že čas, da vstaneva. Bil je dobra duša in se ni jezil, zato sva mirno odšla. Pogovarjala sva se in ukrenila, kam bi se obrnila. Končno sva se domenila, da odpotujeva v Calumet in tam poskusiva dobiti delo v bakrenih rudnikih.

Odšla sva nazaj proti postaji in tam poizvedela, kdaj vlak krene v smer, kamor sva bila namenjena. Neki tovorni vlak se je kmalu začel pomikati, in ker sva mislila, da je pravi, sva se ga oprijela. Brez sitnosti sva se vozila ves dan do desete ure zvečer, ko se je vlak ustavil na postaji v mestu Sant Kruz. Tedaj sva zaznala, kako strašno sva se zmotila.

Naslednji dan sva si dobila drugi vlak, s katerim sva se odpeljala nazaj in po dolgi vožnji dospela v mesto Madison, kjer sva izstopila. Tovariš Italijan je bil že tako te vožnje in je postal tako nervozen, da sem mislil, da bo iz kože skočil. Rekel je, da bo dobil vlak in se odpeljal nazaj v Missouri.

Jaz sem se poslužil v Madisonu proste vožnje na potniškem vlaku in se odpeljal v Milwaukee. Nihče me ni nadlegoval med vožnjo in nekdo je prišel celo s poštnega voza in me podučil, kako se moram ravnati, da me pazniki ne zasačijo. Predno bo vlak dospel na milwauško postajo, bo prav počasi vozil, in tedaj naj skočim doli, kajti ako bi me peljal do glavne postaje, bi me pazniki gotovo zasačili.

Jaz sem nasvet z veseljem sprejel in se po njem ravnal. Predno je vlak zavil na glavno postajo, sem smuknil doli in stekel čez progo in ušel nadležnim paznikom, ki so vedno prežali poleg postaje na tatove proste vožnje.

Ker me je tovariš zapustil ter se vrnil domov, sem se tudi jaz premislil in nisem odpotoval v Calumet. Namenil sem se ostati v Milwaukeeju in si poiskati delo. Tam sem imel strica, toda nisem imel njegovega naslova. Začel sem razmišljati, kako bi ga našel in na srečo mi je šinila dobra ideja v glavo. Odločil sem se, da vprašam na policijski postaji in prepričan sem bil, da bom tam izvedel za njegov naslov.

Ko sem prišel na policijsko postajo, so me vprašali kaj želim in odgovoril sem jim, da iščem strica, ki nekje v mestu stanuje in da nimam njegovega naslova. Nekdo je takoj segel po debeli knjigi in začel listati.

Takoj jih je našel deset z istim imenom, ki seveda niso bili vsi moji strici. Policaj je tudi kmalu prišel do prepričanja, da sta bila samo dva v naslovniku jugoslovanske narodnosti in od teh dveh mi je dal naslove, češ, eden bo že pravi. Ko sem odhajal iz urada, je še nekdo zaklical za menoj, da lahko vprašam v bližnji gostilni, katero so lastovali Slovenci.

Da se prepričam, sem se ustavil v gostilni in vprašal glede strica. Tu so mi povedali, kje stanuje in potem sem šel dalje svojo pot po stranskem hodniku. Bilo je že pozno v noči, ko sem končno dospel do njegovega stanovanja. Pa sem se premislil in ga nisem hotel buditi.

V bližini sem naletel na dva policaja, ki sta me vprašala, odkod prihajam in kaj iščem. Povedal sem jima, da iščem strica in takoj sta mi odgovorila, da ga poznata in pokazala sta mi tudi hišo.

Rekel sem jima, da ga nerad budim v pozni uri in ju prosil, ako mi moreta povedati, če je blizu policijska postaja, da bi šel tja prebiti noč. V mestu je bilo več policijskih postaj in pokazala sta mi, kod naj grem, da bom prišel k najbližji.

Na postaji sem res dobil trdo ležišče, stražniku sem pa naročil, naj me zbudi ob šestih, ako bi slučajno trdno spal in se ne bi mogel sam zbuditi. Zjutraj sem mislil iti pogledat za delo, se preden bi šel k stricu.

Na trdih deskah sem spal le par ur, ko me je stražnik res zbudil. Ko sem se na silo umil in bil že pripravljen za odhod, me pokliče neki policaj in mi zagrozi, ako se kdaj pridem prosit za prenočišče, da me bo poslal v zapor. Rekel nisem ne besede, pač pa sem tiho odšel.

Od policijske postaje sem se podal k neki usnjarni in tam sem vprašal za delo, ki sem ga takoj dobil in začel delati še isti dan. Plača je bila 42 centov na uro in delalo se je deset ur na dan. Po končanem delu sem odšel na dom strica in ga našel doma. On me seveda ni poznal kakor tudi jaz njega ne. Odkadar je odpotoval v Ameriko, je bilo preteklo že 28 let in jaz sem bil tedaj še otrok. Povedal sem mu, kdo sem in nato sva se prisrčno pozdravila.

Stric je bil radodaren in gostoljuben; bil je oženjen in imel je deset otrok. Pri njem so ostali samo trije, drugi so se bili že porazgubili po širni Ameriki. Doma sta bila še dva sinova in ena hčerka, za druge je pa stric tako malo vedel kakor jaz. Ena hčer je bila že dve leti poročena in štorklja jo je bila že obdarovala z dvema otrokoma.

V usnjarni sem delal tri tedne. Delo bi bil dalje, toda delovodja mi je bil vsilil delo od kosa, jaz sem se pa uprl in bil zato odpuščen. Kakor hitro sem izgubil delo, sem prejel plačilo, toda le za tri dolarje so me hoteli prevarati. Jaz sem protestiral, da je tri dolarje premalo in ker moj protest ni nič pomagal, sem se odločil, da grem k delavskemu odboru in se tam pritožim. Toda sem se bil premislil, ko sem šel proti domu. Še enkrat sem hotel iti nazaj k delovodji in mu povedati, ako se hoče z menoj poravnati. Ko sem dospel do tovarne, me je opazil paznik v baraki, ki me je poklical in vprašal, če sem jaz tisti, ki je rekel, da se bo šel v mesto k delavskemu odboru pritožit, kar sem potrdil. Nato me je poslal k delovodji v nekem oddelku v tovarni, ki mi je dal samo tri dolarje, za katere sem bil prikrajšan.

Neke nedelje sva se dogovorila z znancem, ki je bil tudi uposlen v livarni, da greva v naselbino West Allis. Tja je naju gnala želja po igri na karte. Podala sva se na pot in končno dospela do nekega rojaka, ki je bil doma ter imel še enega obiskovalca, meni nepoznanega rojaka. Bili smo štirje in zasedli smo prostor okoli mize ter pričeli igrati.

Jaz sem začel izgubljati že pri prvih stavah, tako tudi tovariš. On je imel samo petnajst dolarjev pri sebi in izgubil je vse. Ker ni mogel brez denarja več igrati, se je nekoliko odstranil ter žalostno gledal na nas, ki smo dalje igrali. Gospodar je že prigral okrog $60, midva z nepoznanim igralcem sva pa še dalje izgubljala. Nato je tudi nepoznani rojak vse izgubil, okrog $40. Zatem sva igrala dalje sama in sreča se je obrnila na mojo stran. Začel sem dobivati ter veselo potegnil po $5 ali $10. Že sem imel pri igranju okrog $60 ter hotel prenehati z igro, toda gospodar me je neprestano silil, naj še dalje igrava. Jaz sem se končno vdal in zopet začel deliti karte, toda on je še dalje izgubljal. Bil je ves zelen od jeze, roke so se mu tresle in bil je ves iz sebe. Za denar mu je bilo žal, toda mislil si je, da bo morda nazaj dobil.

Njegova žena, ki je od strani opazovala, se je naenkrat razjezila ter začela regljati in zmerjati svojega moža, naj preneha z igro. Toda on je ni hotel poslušati in igral je dalje ter izgubljal. Ko je bil “suh,” ga je popadla jeza, da je stekel v stransko sobo, iz katere se je takoj vrnil z revolverjem v roki.

Lahko bi prišlo do tragedije, a na njegovo srečo je žena skočila k njemu in ga z vso silo zadržala. Mi, ki nismo vedeli, ali nas je hotel postreliti ali sebe umoriti, smo tako urno ubrali po stopnicah, da sem mislil, da jih bomo podrli. Nato smo kar ni bilo hudega niti v vrata in že smo stali na cesti. Poleg razburjenosti smo še lahko prisrčno smejali, ker smo jo odkurili predno smo dobili svinca v naše hrbte. Pri igri sem bil $65 v tako smo se podali v gostilno, kjer smo del prigrane vsote zapravili.

Naslednji dan sva se s tovarišem zopet sestala pri delu v livarni, kjer sva obujala prejšnji dan. Spomnil sem se tudi rojaka, ki se je hotel maščevati z revolverjem, in ugibal, ako se mu je razburjenje poleglo.

==XXIII==

Dnevi in tedni so potekali enakomerno naprej. Par mesecev je zopet minilo in jaz sem še vedno hodil na delo v livarno in zaslužil $25 do $30 na teden. Tako je bilo tudi z mojim tovarišem, da sva oba težko prenašala, da prejemava enako plačilo. Včasih je bilo več, včasih manj, kakor je prilika nanesla.

Leto 1929 je nastopilo in novi dnevi so nam prinašali novo življenje, ki je bilo polno nepričakovanih dogodkov. Preteklo je že pet mesecev, odkar sem dobil delo v livarni.

Neki dan so se bili zakasnili s topitvijo železa, s katerim smo livarji zalivali kalupe, ko je bilo železo raztopljeno. Jaz in tovariš sva stala pri klopi in se pogovarjala, ko je stopil pred naju ravnatelj, naju prešinil s pogledom in vprašal, zakaj ne delava. Odgovoril sem mu, da ni še železo raztopljeno, on je pa nam rekel, da ne bo še eno uro in da v tem času lahko postavim nekaj kalupov na tleh, pa nisem hotel ubogati. Jezno je odšel, toda čez pol ure se je vrnil in mi povedal, naj se naslednji dan oglasim v pisarni, da mi izplačajo zaslužek.

Ko sem drugi dan vstopil v pisarno ter zahteval svoje izplačilo, niso nič vedeli, da sem odslovljen. Nekdo je takoj stopil k ravnatelju in ga vprašal, zakaj me je odslovil. Ravnatelj je rekel, da lahko ostanem in delam naprej, ako hočem. Ker nisem bil odslovljen, tudi izplačila nisem prejel in sem moral čakati do plačilnega dne. Na delo nisem več šel v livarno, ker sem dobil druga dela pri International Harvester Co. Plača je bila 45 centov na uro prva dva dneva, tretji dan pa sem dobil akordno delo, katerega sem se trudil oprijeti, da je vse teklo od mene kakor bi šlo za stavo. Popoldne zopet prišel k meni delovodja in me potrepljal po rami, češ, tako se pravi delati, in se mi nasmehnil. Pri sebi si je pa najbrž mislil, da je tako treba vpreči delavce in plačati jim od kosa. Čeprav je mala plača, bodo delali kot živina in hotel zaslužiti. Vedel je dobro, da delavce ni pamet strašila in da ne znajo bolje pri prisiljenem delu od kosa. Ni jim treba paznika, da bi jih priganjal, ker se sami priganjajo.

“Vidim, da imaš dovolj izkušenj pri delu,” je rekel, “zato boš prejemal toliko plače kot tvoja tovariša.” S tem mi je dal vedeti, da nimam plače samo 45 centov na uro, ampak da bom zaslužil tudi po $10 na dan. Toliko smo namreč zaslužili tisti, ki smo bili plačani od kosa. Delali smo deset ur na dan in zaslužili en dolar na uro. Včasih je prineslo tudi par dolarjev več, toda povprečno nam je prišlo $55 do $65 na pet dni in pol. To je bila že plača, kakršno je malokdo imel, in če bi znal denar pravilno obračati, bi si lahko precejšnjo vsoto prihranil.

Tiste dni je imela družba veliko naročil in livarna je obratovala s polno paro. Pri drugih delih so delali celo po šest dni na teden. Večkrat je bilo tudi čezurno delo, kar je pripomoglo do večjega zaslužka. Tedaj so bili po nekaterih industrijskih mestih še “dobri” časi za delavce. Bilo je prve mesece leta 1929 in v livarni, kjer sem dobil delo, so izdelovali traktorje za Rusijo. Pri omenjeni družbi sem bil zaposlen tri mesece in prihranil sem si bil par sto dolarjev. Zatem me je prijela želja, da pustim delo in se preselim v Chicago.

Kot sem se namenil, tako sem tudi storil. V aprilu sem odšel v Chicago in dobil delo v klavnici pri Swift Co. V Chicago sem se preselil brez naučenim zidarskega dela. Takoj sem poizvedel za šolo, kjer so se mladi delavci učili pokladati opeko in zidati stavbe. Tako sem se vpisal in pridružil drugim, ki so imeli veselje do zidarskega dela.

Prvi teden v šoli je šlo prav počasi zaradi neznanja angleškega jezika, kajti v šoli sem čul večinoma nove in nerazumljive besede. Dočim sem se s preprostimi delavci že dobro razgovarjal, sem bil v šoli še pravi “greenhorn”. Ker sem take besede čul ene in iste besede, sem se jih v par tednih dobro privadil. V par mesecih sem bil izučen prav dobro zidarskega dela. Samo potrdilo je bilo treba dobiti, da sem izučen zidar, kajti z njim bi lahko delo iskal kot izučen zidar.

V času bivanja v Chicagu in v dneh, ko sem pohajal v prostih urah zidarsko šolo, sem delal pri različnih delih. Par tednov sem bil zaposlen tudi pri razkladanju tovornih vlakov in prejemal po 54 centov na uro ter delal osem ur na dan. Največ sem pa delal v klavnici Swiftove družbe. Tam sem delal devet ur na dan in prejemal 47 centov na uro.

Zidarsko šolo sem pohajal zvečer, namreč vsak večer tri ure. Naj omenim, da je bil tudi v šoli vpeljan nekak izsiljevalni sistem. Imeli smo ravnatelja, ki je nadzoroval naše učenje in delo, in učitelje, ki so bili kakor delovodje. Nekega večera je stopil k meni ravnatelj in me vprašal, naj mu posodim pet dolarjev. Odgovoril sem mu, da denarja nimam in da mu tudi posoditi ne morem. To je opazil moj delovodja, in ko se je ravnatelj odstranil, me je vprašal, kaj je hotel imeti od mene. Jaz sem mu pojasnil in on je dejal, da je prav, ker mu nisem dal denarja, kajti on ga ne bi nikdar vrnil. Delovodji sem se zahvalil, ker mi je stvar opisal, da sem se vedel ravnati, ako bi me ravnatelj še prosil na posodo. In glej ga zlomka, naslednji večer me je zopet prosil, toda sem ga pošteno urezal. Odšel je praznih rok od mene in se spravil nad druge in kolikor mi je znano, je precej zmolzel od njih.

Dalje sem čul, da je tisti ravnatelj nekatere osmukal za $300 in tudi več. Obljubil je, da jim bo za toliko in toliko preskrbel unijske karte, s katerimi bodo lahko dobili delo in unijsko plačo. Tako jih je prevaril in ujel v svoje mreže. Dva, katerima je preskrbel unijske karte in tudi delo, nista nič več kakor mesec dni delala, kajti tisti, pri katerem sta delala, je bil prav tak slepar ko oni v šoli. Tudi on je zahteval $300 od novih delavcev, ki mu jih je preskrbel ravnatelj zidarske šole.

Koder sem hodil preko širne ameriške Unije, povsod sem naletel na “zvrke”, ki so z raznimi pretepanji jemali denar od nevednih delavcev. Sleherni se je šele potem spametoval, ko je bil že prevaran. Večina delavcev ne čita delavskih listov in zato radi nasedejo sleparjem.

Ravnatelj se je pozneje tudi mene lotil in me hotel ogoljufati, da bi mu dal $300 za unijsko karto in nadaljnjih $300 za delo, katera mi je nameraval preskrbeti. Jaz mu nisem udal, ker sem bil že dobro poučen o njegovih naklepih. Zatem me je začel strašiti, da ne bom dobil dela v Chicagu, toda vse njegovo prigovarjanje ni nič zaleglo. Rekel sem, da mu denarja ne dam pod nobenim pogojem.

V avgustu sem pustil delo v klavnici in tudi nadaljnje učenje v zidarski šoli, katero sem pohajal štiri mesece. Zopet me je prijela želja, da odpotujem v druge kraje.

==XXIV==

Zapustil sem Chicago in se odpeljal po čestni železnici v Milwaukee. Naslednji dan sem šel vprašat za delo v neko livarno na 38 centov. Delo sem dobil in lahko bi začel takoj delati, a sem se premislil. Potem sem se oglasil v uradu International Harvester Co., kjer so mi povedali, da ne jemljejo novih delavcev. Celo one, ki že delajo, bodo najbrže potisnili na cesto. Tako so mi povedali v pisarni in tako se je tudi zgodilo. To je bilo v novembru leta 1929, v začetku ameriške krize in svetovne brezposelnosti.

V Milwaukeju se nisem prav obotavljal, temveč jo takoj odkuril nazaj v Chicago na tovornem vlaku. Ko je vlak drvel po progi, se mi je približal drug čuvaj vagona zavirač in me vprašal, kam sem namenjen. Povedal sem mu, da sem pred par dnevi prišel iz Chicaga in da se vračam nazaj. Zavirač mi je nato pojasnil, da vlak, s katerim sem peljan, ne gre v Chicago, temveč v Kansas City.

Jaz sem se zelo čudil, kako sem se mogel tako zmotiti. Mislil sem, da me hoče zavirač potegniti, toda kmalu sem se prepričal, da peljem v napačno smer. Zavirač mi je priporočal, naj se peljem do prve postaje Iowi, tam naj izstopim in potem naj se odpeljem z vlakom, ki bo vozil naravnost v Chicago.

Ko se je končno vlak ustavil na postaji, sem izstopil in čakal par ur drugega vlaka, ki je vozil proti Chicagu. Po svoji neprevidnosti sem se odpeljal v napačno smer 150 milj.

Ko je prisopihal tovorni vlak, sem se previdno splazil na streho vagona in vožnja proti Chicagu se je nadaljevala. Po utrudni vožnji sem dospel na cilj. Oglasil sem se pri znanemu rojaku in pri njem ostal na stanovanju.

Po par dneh bivanja v Chicagu sem zopet delal načrte, v katero stran se bom mahnil. Namenil sem imel zopet odpotovati iz mesta ter se poslužiti proste vožnje na tovornem vlaku. Šel sem v bližino postaje in čakal prilike, da pripelje vlak. Okrog desete ure zvečer se je prikazal in jaz sem se previdno približal, zagrabil za drog na vagonu in splezal na streho. Vlak je odbrzel dalje in v eni uri je že privozil na odprto polje izven mesta.

Ko je vlak drvel enakomerno naprej, sem opazil paznika, ki se mi je bližal. Kmalu je bil pri meni in začel me je zmerjati in preganjati. Odgovarjal mu nisem, ker bi ga še bolj razjezil in skočiti iz vlaka si nisem upal, ker bi se bil lahko ubil, kajti vlak je drvel z vso silo naprej. Paznik je tudi prenehal kričati in verjel sem, da me bo aretiral, kadar bo vlak ustavil. V nekem kraju je začel počasi voziti in takrat sem skočil na tla in še danes sem mnenja, da nisem nog polomil. Paznik je stekel za menoj, jaz sem pa dal petam vetra in jo odkoračil preko travnika.

Ko sem se nekoliko opomogel, sem začel tuhtati, kako bom nadaljeval pot. Drugega načrta ni bilo in moral sem zopet gledati, da se primem tovornega vlaka.

Ni mi bilo treba dolgo čakati. Kmalu je privozil drugi vlak in jaz sem zopet zlezel nanj in se odpeljal dalje. Mislil sem potovati proti Toledu, a sem vzel napačni vlak ter peljal proti državi Michigan. Seveda sem svojo zmoto šele opazil, ko sem že precej časa vozil v napačno smer.

Na tem vlaku sem se vozil vso noč. Naslednji dan je ustavil na postaji v mestu Grand Rapids, Mich. Tam sem izstopil in skušal dobiti vlak, s katerim bi se odpeljal nazaj, toda vsled pazljivosti čuvajev se mi ni posrečilo. V mestu sem ostal par dni, končno pa sem dobil vlak in se odpeljal dalje proti Detroitu.

Zopet sem se vozil ves dan. Zvečer se je vlak približal neki postaji in se tudi ustavil. Jaz sem izstopil, misleč, da se ga bom zopet oprijel, toda imel sem smolo in nisem mogel dalje, ker so čuvaji strogo pazili, da se ne bi kdo poslužil proste vožnje. Bal sem se, da me bodo prijeli ter potisnili za par mesecev v ječo, ker bi moral bivati ob slabi hrani in povrhu še zastonj delati.

V mestu sem naletel na nekega drugega “trempa”, ki sem ga vprašal, kaj in kako. Povedal mi je, da tudi on ne more naprej, ker so pazniki tako strogi. Po tem sva skupaj delala načrte za nadaljnjo vožnjo in ugibala, kako bi bilo najbolje. Odšla sva v neko restavracijo in vsak popila skodelico kave in se malo ogrela. Za nama je stopil neki policaj in naju povabil, naj stopiva ven, da bi rad nekaj z nama govoril. Po večkratnem naročanju kave naju je oba tovariša odpeljal ven, kjer naju je čakal policaj.

Policaj je naju izpraševal, kdo sva, odkod sva prišla in kam potujeva. Povedala sva mu, da sva se pripeljala v mesto na nekem tovoru ter da zopet čakava na priliko, da odpotujeva dalje proti Detroitu. Policaj je odgovoril, da nama naroča, naj se jutri zglasiva pri njem, sicer naju bo aretiral in zaprl preko noči, da je naju nekdo naznanil kot sumljiva človeka, ko je videl, da sva se klatila v okolici.

Nobenega ugovora ni smelo biti in udati sva se morala policaju, ki je naju posadil na avtomobil in odpeljal v zapor. Ko naju je potisnil za omrežena okna, nama je še povedal, da bo prišel zjutraj ob šestih in naju izpustil na svobodo. Tako se je tudi zgodilo, toda pripeljal je s seboj nekega človeka, ki je naju zaslišal in hotel izvedeti več stvari. Midva sva precej dobro odgovarjala in se izmazala, da nisva bila še dalje za omreženjem. Sodnik je rekel policaju, da naju lahko izpusti, ker se mu ne zdiva sumljiva tiča, kakršna naju je prvotno imel.

Ko sva bila zopet prosta, sva začela s svojim nadaljnjim potovanjem. Iz mesta sva jo mahnila kar peš in policaj je nekaj časa gledal za nama, kam jo bova ubrala. Pri neki gasilski postaji sva se ustavila in napila vode, sva naletela na avtomobilista, kateremu sva se zamolila. Bil je dober človek in povabil naju je, naj prisedeva. Meni je kar pri srcu poskočilo od radosti. Ponudbo sva takoj sprejela in brez obotavljanja zlezla v avto in prijetna vožnja se je nadaljevala proti Detroitu.

Po dveh urah vožnje smo se pripeljali v predmestje Detroita. Njegov voznik ni bil namenjen dalje in zato sva izstopila ter se mu lepo zahvalila za prosto in udobno vožnjo. On je rekel, da je vse “all right” in meni je dal pol dolarja, ki naj si ga s tovarišem razdeliva in kupiva potrebno okrepčilo. Jaz sem se branil, češ, da imam že par dolarjev v žepu, toda voznik je vztrajal pri svojem.

S tovarišem sva se nato odpeljala po cestni železnici v osrčje mesta in tam sva se razšla. On je ostal v mestu, jaz sem se pa odločil, da odpotujem v Monroe, kjer je bilo moje prvotno in večkratno bivališče.

Po razhodu s tovarišem sem takoj odšel na avtobusno postajo in si kupil vozni listek do Monroja. Po enourni vožnji sem dospel na cilj in izstopil. Brez obotavljanja sem se podal v Winchesterjevo ulico, kjer sem dobil stanovanje in hrano pri znanih ljudeh.

Za delo sem šel gledat koj drugi dan, dobil sem ga pa šele po par dneh. Bilo je umazano delo in se mi ni dopadlo. Kopal sem jarke za 30 centov na uro in deset ur na dan. Italijanski kontraktor je bil zaradi jesenskega deževja prisiljen delo ustaviti do pomladi in nato ga zopet obnoviti. Jaz sem ostal pri tistem delu vsega skupaj mesec dni; ko je bilo delo ustavljeno, sem prejel ob zaslužek z drugimi delavci vred. Bil sem zopet na cesti brez dela, ki ga je bilo zelo težko dobiti tiste dni.

Po enem tednu sem dobil delo v neki drevesnici, ki je pošiljala mlado drevje v razne kraje. Pri tistem delu sem ostal tri tedne in ker je skoro vsak dan deževalo, sem se odločil, da ga pustim. Dobil sem plačilo, kar sem imel zasluženega, in začel tuhtati, kaj naj storim. Po kratkem razmišljanju sem sklenil oditi v državo Missourij, kjer sem nekoč streljal race in zajce.

Po dvomesečnem bivanju v Monroju sem zapustil mesto. Z avtobusom sem se odpeljal do Detroita in nato dalje do Chicaga. V Chicagu sem se zopet poslužil tovornega vlaka Santa Fe železnice ter se na strehi vagona odpeljal proti cilju.

Po šestnajsturni vožnji na tovornem vlaku sem brez posebnih sitnosti dospel do mesteca Marceline, kjer sem se že večkrat mudil. Ko je vlak privozil in se ustavil na postaji, sem izstopil in odšel k svojim starim znancem. Že naslednji dan po prihodu sem dobil lovsko dovoljenje in začel uprizarjati naskoke na divje race, zajce, veverice in drugo divjad. V hiši je bilo vsak dan dovolj pečenke, v katero smo se pridno mastili in kostili.

Po dvajsetih dneh sem se zopet odločil, da zapustim mestece in odpotujem proti Chicagu. Poslovil sem se od dobrih ljudi, poslužil se zastonjske vožnje na tovornem vlaku in se odpeljal naprej. Ko je vlak brzel in šibal preko polja in ravnin, je začelo snežiti. Jaz sem se peljal ponoči in snežilo je kot za stavo. Sto milj sem že prevozil v odprtem vagonu. Zeblo me je, da sem se sam sebi smilil, a v resnici so se bolj smilile mrzle kosti moje. Ko se je vlak ustavil na neki postaji, sem izstopil in si poiskal vagon, ki je imel odprta vrata. Zlezel sem noter in zaprl vrata ter se tako zavaroval pred snežinkami. Po preteku pol ure je vlak zopet drvil in jaz sem v zaprtem vagonu kmalu zaspal. V tem vagonu sem naslednjega dne dospel v Joliet, Illinois. Tu sem izstopil in odšel v sredino mesta, kjer sem dobil voz cestne železnice in se odpeljal v Chicago in od tam v Milwaukee.

Ko sem dospel v mesto, sem se takoj podal k stricu in dospel do njegovega stanovanja ob dveh zjutraj. Vrata hiše niso bila zaklenjena, zato sem brez bojazni stopil noter in prikreval v sobo, kjer je stric trdno spal. Potem, ko sem prižgal vžigalico, se je prebudil in me spoznal. Vprašal sem ga, kje ima ženo, ko sem videl, da ne je sam valjal po postelji.

Povedal mi je, da se je preselila za nedoločen čas, ker sta se pred par dnevi nekaj sprla. Nato je prižgal luč in sva se še dalje pogovarjala o raznih stvareh in mizerniji, ki je zajela deželo in prinesla delavskemu sloju novo gorje. Midva sva bila priča tistim časom, ki sva izgledala kakor dva izgubljenca pri prazni mizi in slabo brleči svetilki. Po dolgem pogovarjanju sva se podala k počitku. Stric mi je pokazal posteljo, na katero sem položil svoje premrle ude in s tem dal nove hrane številnim stenicam, ki so me tisto noč neusmiljeno križale.

Ko se je zdanilo, sem šel gledat za delo v nadi, da bom kje kaj iztaknil, a kamor sem prišel je bilo vse polno brezposelnih, ki so čakali na delo. Pred vsako tovarno je stala velika skupina delavnih, toda dela ni bilo. Meni se še sanjalo ni, kako velika brezposelnost je že objela deželo in zato se mi je vse čudno zdelo. Ko sta pretekla že dva meseca in dela nisem mogel dobiti in izgledalo, da ga bom, sem sklenil odpotovati v druge kraje.

==XXV==

Bilo je 16. januarja, ko sem se poslovil od strica in se odpeljal po cestni železnici v Chicago k nekim znancem, pri katerih sem dobil stanovanje in hrano. Nato sem začel stikati za delom ter hodil od tovarne do tovarne. Pri vsaki sem bil pričet za vsako delo, samo ako bi ga mogel dobiti. Toda v Chicagu mi bilo nič bolje ko v Milwaukeju. Kamor sem prišel, so stali v trumah brezposelni delavci in čakali, kdaj jih bo kdo pozval na delo. Jaz sem kmalu uvidel, da v Chicagu ne bom nič iznašel, sem začel kovati nove načrte in premišljevati, kam bi se obrnil.

Družina, pri kateri sem bil na stanovanju, je bila hrvatske narodnosti in gospodar je bil tudi brez dela. Z njim sva skupaj delala naskoke na razne tovarne, a vselej sva se vračala domov praznih rok. Hodila sva za delom mesec dni, pa vse zaman. Položaj se je pa z vsakim dnem slabšal in vrste brezposelnih so se daljšale.

Konec februarja 1930 sem zapustil Chicago in se odpeljal v Detroit in od tam v Monroe. Zopet sem se znašel v malem mestecu ob jezeru Erie. Stanovanje sem dobil pri ljudeh na Winchester ulici. V Monroju sem upal dobiti delo v kakšni papirnici, ki so obratovale s polno paro.

Po enem mesecu bivanja sem res dobil delo v neki papirnici, kjer se je delalo podnevi 11, ponoči pa 13 ur, dva šihta na dan. Treba se je bilo sprijazniti z dolgimi urami in biti celo vesel, ker sem našel zaslužek. Često sem čul delavce, ki so se pritoževali čez dolg delovni čas, toda njihov glas je bil glas vpijočega v puščavi. Nevedneži so znali samo kritizirati, niso si pa znali izboljšati delovnih pogojev. Kadar so bili v deželi dobri časi, se niso zmenili, da bi kaj več pridobili, kapitalisti pa tudi niso hoteli dati ničesar od sebe. V času krize je bil pa boj težak, ker so številne roke čakale na delo.

Zima je minila in nastopila je topla in zaželjena pomlad, ki pa ni prinesla boljših časov, temveč je brezposelnost postala še večja. Nekega dne sem pisal prijatelju v Pennsylvanijo, ki je bil zaposlen v premogorovu in ga vprašal glede dela. V nekaj dneh sem dobil odgovor, da se dela prav slabo, komaj dan ali dva na teden. Potem sva si še večkrat pisala in v pismih razodela, kako je tu in tam. V nekem pismu mi je omenil, da bi rad prišel v Monroe, ako bi dobil delo v kaki tovarni.

Jaz sem mu takoj sporočil, naj počaka, ker ni nobenega izgleda, da bi se na boljše obrnilo. V maju je začela papirnica, v kateri sem bil zaposlen, obratovati z manjšo paro. Delali smo samo štiri dni na teden in istočasno po 11 in 13 ur na dva šihta; plača je bila tedaj 49 centov na uro.

Pozneje sem pisal prijatelju, naj le pride v Monroe in morda se bo kakšno delo dobilo. Zdelo se mi je, da mora biti v Monroju vseeno bolje nego v rudarskih naselbinah, kajti svojemu prijatelju sem želel dobro in pomagati mu, kolikor mi je bilo v moči.

Ko je prijatelj dospel v Monroe, sem ga radostno sprejel in mu tudi dobil stanovanje in hrano pri ljudeh, pri katerih sem bil. Pripeljal sem ga v družbo pijančev, ki so bili v hiši. Tako se najlažje izrazim, ker so vsi radi pili, moški in ženske. Gospodar Miha je vedno gledal, da je bilo čimveč dobička, zato je fantom prodajal vsakovrstno pijačo. V tem biznisu je pa pozabil, da tudi svoji družini očita in uživa vsakovrstne brozge. Kolikor več je napravil dobička, toliko več je trpel škode na družini, ženi in otrocih, ki so se naučili vsakovrstnih vragolij.

Jaz sem redno delal, kolikor dni mi je bilo določeno na teden, in večkrat pritiskal na delovodjo in ga prosil, naj da mojemu prijatelju, a pomagal ni nič. V neki zakajeni livarni bi ga bil lahko dobil, a ga ni maral. Rekel je, da je slaba plača, pretežko delo in tovarna polna strupenega dima. On za tako “živo” delo ni maral. Seveda, ako bi hodil redno čakat pred papirnico, ki bi tam dobil čez čas, ker je vsak mesec par delavcev pustilo delo iz enega ali drugega vzroka.

Svetoval sem mu, naj vsak dan pred tovarno in nekaj časa doma poležava in drema, ker ne bo nikoli. To in še drugo sem mu rekel, da bi ga vzpodbudil, toda kakor sem opazil, ni veselin delo v papirnici 11 ali 13 ur na šiht.

Po par tednih je pričel pritiskati name, da bi se preselila. Nato sva začela kovati načrte, kam bi jo ubrala. Končno sva napravila načrt, da odpotujeva v Arizono. Tedaj je začela papirnica obratovati spet s polno paro in jaz bi bil še ostal na starem delu, toda prijatelj je pregovoril in tako sem se odločil, da skupaj odpotujeva za delom v bakrene rudnike v Arizoni.

Bilo je v juliju, ko sva zasedla avtobus in se odpeljala v Detroit. Po enourni vožnji sva dospela v Detroit, kjer sva kupila vozne listke in se z drugim busom odpeljala v Chicago, kamor sva dospela po dolgi vožnji. V Chicagu sva ostala par dni ter poskušala dobiti delo, a nisva imela sreče. Ko sva uvidela, da v Chicagu ne bo nič, sva šla na 38. cesto, kjer sva dobila tovorni vlak na progi Santa Fe železnice in se odpeljala. Na poti naju nihče preganjal ni in delal sitnosti. Lepo sva se vozila dalje in po 16-urni vožnji dospela do znanega mesteca Marceline, Missourij. Tu sva ostala dva dni ter se dobro napojila in okrepčala. Potem sva se ponovno odpeljala dalje proti zapadu.

S tovornim vlakom sva nadaljevala potovanje proti Kansas Cityju, kjer sva presedla na drugi vlak in nato se vozila en dan preko Kansasa in šele naslednji dan dospela v državo Colorado. Na neki postaji sva izstopila ter počakala drugega vlaka, da naju odpelje v Arizono. Po par urah čakanja je pripeljal vlak in midva sva se ga oprijela in zlezla na streho vagona. Nekaj časa sva se peljala preko države Colorado, nato pa je vlak privozil na ozemlje Nove Mehike. Naslednji dan popoldne se je vlak ustavil na nekem velikem postajališču in midva, namenjena, da bi skočila dol, sva obstala na njem.

Tedaj je prišel paznik, ki naju je zasledil in aretiral. Kar mirno sva se mu morala udati, odpeljal je naju pred sodnika, kateri je odločil, da morava kupiti vozni listek, ki je stal $10, in se odpeljati naprej. Tako sva bila naseljena in prišla pazniku v roke vsled najine brezbrižnosti.

V okolici postaje sva se klatila do desete ure zvečer in šele tedaj sva se s potniškim vlakom odpeljala dalje. Vozila sva se v “Pullmanu”, v katerem je bilo nekaj trebušnih gospodov. Za sedla sva namreč ekspresni vlak, ker bi bila drugače morala čakati na potniški vlak vso noč in še par ur povrhu. Vožnja na ekspresnem vlaku se nama je zdela zelo razkošna in udobna. Res prijetno se je voziti med kapitalisti in drugo gospodo. Po peturni vožnji se je vlak ustavil na postaji v nekem mestu v Arizoni. Tam sva morala izstopiti in najine udobne vožnje je bilo konec: zamenjati je bilo treba zopet s prosto vožnjo na tovornem vlaku.

Na tovorni vlak sva morala čakati v temi cele dve uri. Bilo je okrog pete ure zjutraj, ko je dospel na postajo. Midva sva se ga oprijela ter odpeljala dalje preko arizonskih puščinj. Na vlaku sva se sestala s skupino drugih “trempov”, z brezposelnimi, ki so iskali dela, kamor jih je pot zanesla. Meni in tovarišu se je še bolj posvetilo v glavi, kako je kriza objela vso Ameriko. Od vzhoda do zapada, vsepovsod se je opazilo trume brezposelnih delavcev. Skupina, s katero sva se sestala na vlaku, je bila mešanica različnih narodnosti—Italijani, Irci, Nemci, Američani in Slovani. Eden in drugi je pripovedoval o slabih časih, o kakršnih s tovarišem še sanjala nisva, ko sva se nahajala še v Monroju. Kajti tedaj se je obratovalo skoro s polno paro v omenjenem mestecu in jaz sem imel delo, ki sem ga prostovoljno pustil. Nekateri najini sopotniki so dospeli celo iz države New York ter ali za srečo in delom v Arizono. Drugi so dospeli iz Californije in nekateri zopet od drugod, končno smo se pa vsi skupaj sestali kot “trempi”.

Med potovanjem smo si pripovedovali storije in se jezili, zakaj smo bili tako brezbrizžni, da si nismo očuvali stalnega dela. Eden in drugi si je predbacival, kako veliko napako je napravil, ker je pustil delo in se preselil. Toda vse naše jadikovanje je bilo brez pomena, kajti nepravilnega ukrepa se ni dal več popraviti.

S tovarišem sva potovala dalje preko ozemlja Arizone, toda veselje naju je popolnoma minilo, ko sva izvedela od sopotnikov, kako slabo je vsepovsod. Prej sva se upala, da bova dobila delo v bakrenem rudniku v Bisbeeju, ko sva zvedela, da je kriza tudi v Arizoni, sva opustila sanje o “bodoči sreči”.

Po dolgi vožnji sva končno dospela in izstopila v mestu Douglas. Od tam sva se odpeljala z avtobusom do Bisbeeja, ki je oddaljeno od Douglasa 24 milj. To razdaljo je avtobus prevozil v eni uri, nakar sva izstopila v bakrenem okrožju med visokimi hribi, katerih vrhovi so pokriti z velikimi skalami.

V Bizbeeju sva dobila prenočišče v nekem hotelu. Naslednji dan sva odšla k Albancu, s katerim sem se bil spoznal v letih 1927–28, ko sem bil zaposlen šest mesecev v bakrenem rudniku. Predstavil sem mu svojega tovariša in on je naju začel spraševati, odkod sva prišla in kako je z delom v drugih krajih. Midva sva mu povedala resnico, da je slabo vsepovsod. On je tudi pojasnil razmere v bakrenem okrožju. Rekel je, da se dela prav slabo in da je bilo že januarja odpuščenih 30% rudarjev.

Midva sva takoj spoznala, da sva se pošteno urezala, ker sva se odpravila na tako dolgo pot. Albanec je nama dal prenočišče in v naselbini sva ostala štiri dni in iskala delo, toda vse zaman. Povsod so nama žalostno odkimali, da ne bo nič. Ker so naju tako odločno zavračali, sva slutila, da to ne bo parmesečna kriza, temveč bo trajala najbrž par let in v resnici je bilo tako. Končno, ko sva videla, da ne bo dela, sva se odločila, da jo mahneva nazaj v Monroe, odkoder sva se podala na dolgo pot.

Bilo je nekega popoldne, ko sva zapustila Bibzee; prijatelj Albanec nama je storil še to uslugo, da naju je odpeljal s svojim avtom do mesta Douglas. Tam smo se razšli, Albanec je z avtomobilom odšel domov, midva sva pa počakala tovornega vlaka, s katerim sva se odpeljala brez sitnosti nazaj proti vzhodu. Paznikom sva srečno odnesla pete in si ukradla prosto vožnjo.

Vozila sva se vso noč in naslednjega dne popoldne dospela v lepo mesto El Paso, Texas. Ko se je vlak ustavil, sva izstopila ter se podala v mesto ter si kupila potrebnega okrepčila. Nato sva se zopet podala do bližnjega postajališča za tovorne vlake. Po kratkem čakanju je vlak dospel in midva sva se ga oprijela ter se odpeljala dalje proti Novi Mehiki. Tretji dan sva dospela v mestece Libro, Kansas.

Vlak se je ustavil na postajališču, midva sva jo pa urnih nog odkurila in ušla pazniku, ki je bil skrit v bližini in sva ga pravočasno opazila. Potem sva na neki njivi čakala pod košatim drevesom, dokler ni vlak zopet krenil s postajališča. Previdno sva se približala progi, da se zopet zaletiva na vlak. Tedaj se je tudi paznik pripeljal v avtomobilu in je hotel naju ujeti, midva sva zbežala preko farme in mu odnesla pete.

Vlak je odbrzel dalje brez naju. Sitni paznik se je odpeljal v mesto, ko je nama preprečil prosto vožnjo. Mahnila sva jo kar peš do druge postaje. Ko sva hodila par milj, sva postala žejna. V bližini je stala hiša črnega farmarja, katerega sva prosila vode. Črnec, ki je lastoval precej veliko farmo, je ugodil prošnji in nato sva zopet odkorakala dalje po kolovozu. Kmalu naju je dohitel neki voznik s trakom ter naju povabil, naj prisedeva. Z njim sva se peljala okrog dvajset milj in končno sva se odločila, da na postajališču, do katerega sva se pripeljala, počakava tovornega vlaka.

Tu sva čakala vso noč zastonj. Noben vlak se ni ustavil na tistem postajališču; vsak je odbrzel dalje kakor bi sanjal po naših koncih. Naslednjega dne zjutraj sva jo zopet ubrala do drugega mesta, ki je bilo oddaljeno okrog 16 milj.

Po par urah hoda sva dospela v farmarsko mestece. Tam sva v neki restavraciji okrepčala, nato pa zopet čakala na tovorni vlak, da bi se odpeljala dalje. Ko sva čakala na postaji, se je nama pridružil neki domačin, ki je naju videl, ko sva pohajkovala okrog. Prišel je k nama in vprašal, kaj čakava. Ko sva mu povedala, da hočeva odpotovati s tovornim vlakom, je rekel, da bova čakala teden dni, ker tovorni vlak tam ustavi samo enkrat na teden. On je nama svetoval, da je najlepše, ako kupiva vozne listke za potniški vlak in se odpeljeva do drugega mesta, kjer bova lahko dobila tovorni vlak in prosto vožnjo.

Midva sva tako tudi storila. S potniškim vlakom sva se odpeljala in dospela v drugo mesto. Tam sva čakala dve uri na tovorni vlak, se ga oprijela ter se odpeljala dalje skozi državo Kansas. Proga se je vila preko lepih poljan, ki so se vrstile druga za drugo. Na tem vlaku sva se vozila vso noč in naslednji dan se je ustavil na neki postaji. Proste vožnje so se bili poslužili še štirje drugi, in ko se je vlak ustavil, bi bilo treba poskakati dol, pa smo kar čepeli v odprtih vagonih kot prikovane mačke. Kmalu je prišel paznik, ki je pokukal v tisti vagon in nas zaslišal.

Aretiral nas je in odgnal v pisarno na postaji. Tam nas je izpraševal, odkoder prihajamo in koliko imamo denarja. Nekateri so odgovorili, da so dospeli iz Californije in da nimajo denarja; sploh so bili vsi brez denarja in to je bila že dovolj velika kazen. Ko je naju vprašal, ako imava denar, sva povedala, da imava nekaj dolarjev. Na njegovo zahtevo sva morala kupiti vozni list za drugega mesta. Pokorila sva se in plačala tri dolarje vsak, samo da sva bila prosta in se rešila »šepavke«. Ko je dospel potniški vlak, sva ga zasedla in se udobno odpeljala do postaje, do katere sva imela plačano vožnjo. Tam sva zopet čakala priložnost, da se oprimeva tovornega vlaka, ki je kmalu dospel in s katerim sva se brez sitnosti odpeljala dalje.

Po šesturni vožnji sva dospela v Kansas City, ki ima velika klavniška podjetja. Brž sva poskakala z vlaka in odšla na zapadno stran mesta, kjer sva skušala dobiti vlak Santa Fe železnice, da naju odpelje v 106 milj oddaljeno mesto Marceline, Missouri. Kmalu, ko sva prišla na cilj, je vlak prisopihal in midva sva se ga oprijela. S tem vlakom sva po šesturni vožnji dospela v Marceline, kjer sva se ustavila pri dobri ženici, pri kateri sem bil že večkrat na hrani in stanovanju. Tam sva se dobro očistila, umila in preoblekla, da sva izgledala kakor se človeku spodobi.

Ko sva se oddpočila po par dnevnem bivanju v Marcelinu, sva se zopet odločila, da odpotujeva dalje. Stari ženici in drugim sva povedala, kako je slabó, kamor se človek obrne. Potem sva se poslovila od ženice in znancev, odšla na postajo, kjer sva dobila tovorni vlak, s katerim sva se odpeljala proti Chicagu.

Po šestnajsturni vožnji sva dospela v milijonsko mesto. Takoj sva se podala na Madison ulico, po kateri je vedno pohajkovala brezposelna množica. Tu sva dobila sobo v nekem hotelu, v katerem je bilo polno golazni. Ljudje, ki so morali po več noči prebiti v tistem hotelu, so se nama smilili. Za naju je bila dovolj ena noč, ko sva bila izpostavljena za hrano ušem in stenicam.

Naslednji dan po prihodu v Chicago sva že napravila naskok za delom. Najprej sva šla pogledat k znani Swiftovi družbi. Ko sva dospela pred njen urad, sva naletela na ogromno množico brezposelnih, med katere sva se pomešala in čakala, kdaj pride vrsta na naju, da naju pokličejo na delo.

Uradnik je hodil od enega do drugega in izbiral po svojem okusu. Ko se mi je približal, je nekaj časa buljil vame, nato je zopet pogled obrnil drugam in oslinil druge. Potem se je pa zopet obrnil k meni, me še enkrat dobro pogledal od nog do glave in nato vprašal, če sem že kdaj delal pri družbi. Jaz sem v resnici delal za njo dva meseca, trenutno sem pa domislil, da bi se bilo dobro nekoliko zlagati in zato sem jedrnato odgovoril, da sem bil zaposlen štiri mesece v podjetju. Z odgovorom je bil zadovoljen, kajti rekel mi je, naj mu sledim. Odšel sem za njim v pisarno in tam me je vpisal kot novega delavca. Nato sem moral iti skozi zdravstveno preiskavo, katero sem prestal, in začel delati še isti dan. Tovariš pa ni dobil dela in je čez par dni zapustil Chicago, odšel v Detroit in od tam se je z avtobusom odpeljal v Monroe.

Jaz sem redno hodil na delo, toda po desetih dneh sem bil odpuščen za nedoločen čas. Delovodja je rekel, da me bo še obvestil, kadar me bodo zopet potrebovali. Dal mi je tudi listek kot izpričevalo, da sem že delal pri družbi. Spet je bilo treba iskati dela in uprizarjal sem naskoke na vse kraje, kjer sem slutil, da bom dobil, a nisem imel uspeha. Ko sem končno uvidel, da je ves trud zaman, sem odpotoval v Monroe.

V Monroeju sem se ponovno sestal s prijateljem in mesec pozneje sem dobil delo v papirnici, v kateri sem bil že prej zaposlen. Obratovala je po tri dni na teden, toda delovnik je bil tako dolg kot prej — podnevi in ponoči po 13 ur in plača je bila 49 centov na uro. Po par mesecih so začeli plačo trgati in v mesecu novembru je bila že reducirana za 20%. Polagoma so se razmere slabšale in končno se je prava kriza priklatila v Monroe. Prijatelj, ki ni mogel dobiti dela, se je odločil, da odpotuje nazaj v Pennsylvanijo. Bilo je v oktobru, ko sva se poslovila in od takrat ga nisem več videl.

==XXVI==

Pritiskala je zima in prešel božič, ki je bil jako žalosten za nekatere družine. Marinkdo se je takrat spomnil na prejšnje božične praznike, ko je bilo vsega dovolj: polne mize, lepo vino v kleteh, povrhu pa še denar. Marsikdo se je spomnil na boljše čase, ko so minili in se jih ni dalo priklicati nazaj. Mnogi so obžalovali svojo zmoto, ker niso prav gospodarili. Kriza je bila dobra šola za nestalno ljudi. Toda zamujeno se ni dalo popraviti.

Po božičnih praznikih je prišlo novo leto in upanje, da bo prineslo boljše dni. Toda boljših danov ni hoteli biti od nikoder, pač pa so prihajali še slabši. V mesecu marcu so nam ponovno znižali plače za 10% in končno smo prejemali namesto 49 centov na uro samo 28 centov. In pri 28 centih se je končno ustavilo, ker so gospodje kapitalisti najbrž uvideli, da bi bile nadaljnje redukcije preveč nesramne.

Nekega dne v aprilu se je v tovarni nekaj pokvarilo, obrat je bil prekinjen in vsi delavci smo bili dopuščen za nedoločen čas. Vzelo je ves mesec preden je bilo popravljeno in je začela tovarna zopet z obratom.

V dneh, ko sem imel nezatejene počitnice, sem preganjal dolg čas z ribolovom. Ko je bilo v tovarni popravljeno in so se kolesa zopet zavrtela, smo se vrnili na delo. Delali smo tri do štiri dni na teden in čakali, kdaj se bodo kolesa zopet ustavila, ker je vedno nekaj pokalo in nam dalo slutiti, da ni vse v redu.

Tovarna je tvorila več stavb in vsaka je bila označena pod svojo številko. Tista stavba, v kateri sem bil zaposlen, je imela številko štiri. Druga stavba, v kateri so bili drugi stroji, je imela številko tri. V naši stavbi je vsak dan nekaj pokalo, kar nam je dalo misliti na nekaj drugega, da popolnoma na jasnem nismo bili, kaj povzroča neprilike.

Kadar je kaj počilo v naši stavbi in je bil obrat prekinjen, smo potem delali vsak dan v oddelku številka tri, mi smo bili pa doma, dokler ni bilo popravljeno. Ko smo se vrnili na delo in je preteklo par tednov, je začelo zopet pokati, a samo v našem oddelku. Pri stroju, ki sem stal, mi je pričela uhajati para, temu sta sledila močan pok in eksplozija, ki je raznesla prvi del stroja. Obrat je bil zopet ustavljen, mi smo dobili dopust, v oddelku številka tri pa so začeli delati pet dni na teden.

Vzelo je tri tedne preden je bilo popravljeno v našem oddelku v tovarni. Vrnili smo se na delo ter čakali, kdaj bo zopet zagromelo in razneslo, makar bomo spet dobili počitnice. Bali smo se, da bodo prihodnje v kratki deželi, ker lahko bi se pripetilo, da bi nas eksplozija ubila.

V mesecu maju je družba dobila več naročil in zato se je obrat izboljšal. Delati smo začeli tri do štiri dni na teden, po treh tednih od zadnje eksplozije je ponovno počilo in razneslo en del stroja. Zopet je vzelo par tednov, da je bilo vse popravljeno in smo se ponovno vrnili na delo.

Ko so se kolesa zavrtela v oddelku številka štiri, je vodstvo tovarne začelo tuhtati in končno prišlo na misel, da eksplozije povzročajo sabotaže od neke strani, kar bo treba dobro preiskati preden bo se stopilo na prste sabotatorjem. Vodstvo se je odločilo, da kadar bo spet počilo v oddelku številka štiri, bodo dobili počitnice delavci iz oddelka številka tri, njih mesta bodo pa prevzeli delavci iz oddelka številka štiri.

V našem oddelku smo upali, da se bo pokanje končno ustavilo, a smo se motili. Čez par tednov je spet počilo v našem oddelku, samo ne tako močno kot v prejšnjih slučajih. Delo je bilo takoj ustavljeno, toda počitnic nismo dobili mi, pač pa oni v oddelku številka tri. Bili so doma en teden, dokler niso bila izvršena popravila v oddelku številka štiri.

Potem ni več pokalo v našem oddelku. Čakali smo na nadaljnje eksplozije, pa jih ni bilo. Tedaj nam je posvetilo v glavi, da so nam nagajali oni v oddelku številka tri. Ko je bilo končno vse urejeno, da ako je nastane kaj narobe v našem oddelku, da ne bomo mi doma, pač pa oni v oddelku številka tri, so eksplozije prenehale.

Vodstvo je skušalo dobiti v pest osebo, ki je povzročala pokanje v našem oddelku, toda se mu ni posrečilo ujeti pravega krivca, da bi ga kaznovalo, kakor je zaslužil. Najbrž je to povzročal kakšen »pristen« Američanec, kajti tujcem bi kaj kmalu zasedli in mu potegnili kožo s telesa. Meni se je dozdevalo, da sta imela prste vmes tudi delovodja in strojnik, ki sta z drugimi pomočniki znala skrbeti, da so v oddelku številka tri čimveč delali in potem si razdelili denar, kolikor so več zaslužili. Tako nekako je moralo biti, kajti običajno se neveden delavec vedno pripravljen nekoliko dati od svoje plače delovodji, samo da več zasluži.

Nekega dne v aprilu sem se preselil in začel samostarsko življenje, ki mi sicer ni bilo všeč, toda pomagati si drugače nisem mogel. Na stanovanju in hrani pri Majku nisem mogel več ostati. Bilo nas je preveč ter smo morali kar trije spati na eni postelji. Stenic je bilo toliko, da so lazile po meni kakor mravlje po mravljišču. Bilo je tudi nesnažno, ker je imela zgovorna gospodinja dosti dela z nepotrebnimi stvarmi. Često se je prepirala z drugimi ženskami in prišlo je tudi do tepe. Na ta način je potrošila lepe dolarje, ki jih je spravila v svoj žep razni advokati in sodniki. Hrana je bila zanič, kajti skoro vsak dan je bilo na mizi kozje in koruznih žgancev, plačati sem moral pa vseeno devet dolarjev na teden. Klepetava ženica je najbrž mislila, da je vse dobro za navadnega delavca.

Ko sem se preselil, sem bil ostal dolžan na hrani in stanovanju okrog trideset dolarjev. Nekega dne so prišli k meni Majkovi otroci in mi povedali, da so ata rekli, da moram plačati, kar sem dolžan če ne, me bodo čez noč pred sodnika. Jaz sem si bil tedaj kupil novo obleko in nisem mogel plačevati stanovanja in hrane sproti. Ker denarja nisem imel, sem rekel otrokom, naj grem domov in povedo očetu, da ne morem plačati in naj kar dalje čaka. Če se mu pa mudi, naj me le toži in očrni.

Jaz sem tiste dni le toliko zaslužil, da je bilo le za silo in da sem rinil naprej v novem pekarskem stanovanju. Naslednji mesec, ko je prišel plačilni dan in sem šel po svoj ček kakor običajno, mi je uradnik povedal, da mi je plačilo ustavljeno, zato tudi čeka ne dobim. Dalje mi je rekel, da moram iti v mesto k sodniku in tam bom izvedel, kaj in kako. Predno sem odšel, mi je uradnik izročil še neko listino, katero naj pokažem sodniku.

Naslednji dan sem stopil v sodnikovo pisarno in sodniku izročil listino, ki sem jo dobil od uradnika. On je pregledal listino in potem povedal, da mi je bilo plačilo ustavljeno za stanovanje in hrano. Vprašal me je, koliko lahko plačam od tistega izplačila. Jaz sem mu odgovoril, da le par dolarjev, ker je plača znašala samo $11. Sodnik je potem odtrgal $2.50 za svoje delo in $3 na račun za stanovanje in hrano in meni je ostalo $5.50. Predno sem odšel iz njegove pisarne, me je še vprašal, koliko bom lahko plačal na dolg prihodnji plačilni dan in odgovoril sem mu, kolikor mi bo sploh mogoče. Tako sem začel odplačevati tisto kislo zelje in žgance, s katerimi so me pitali pri Majku. Vzelo je šest mesecev preden sem plačal po obrokih dolg za stanovanje in hrano. Predno sem Majku vse plačal, sem mu napravil še nekoliko neprijetnosti po nasvetu svojega delovodje.

Plača v tovarni je zaostajala en teden, torej smo vedno imeli enotedenski zaslužek, ki smo ga naslednji teden prejeli. Ako je kdo naznanil, da bo delo pustil, so mu takoj vse izplačali. Delovodja mi je napravil, kakor da bo delo pustil in jaz sem dobil plačilo, ne da bi mi bilo treba čakati do plačilnega dne. Na plačilni dan ni bilo mojega čeka v pisarni in Majk ni dobil od tiste plače ničesar. To sem ponavljal tri tedne in on je moral vselej oditi z dolgim nosom.

Po treh tednih, ko sem tako jezil Majka, sem se pa vseeno odločil in sem odnesel še ostale tri dolarje sodniku. Sodnik je že vedel za moje vragolije in kako sem dražil Majka, toda rekel ni ničesar; še smejal se je, ker je Majka dobro poznal in je vedel, da je hinavec in nepridiprav.

Po tistih neprilikah se je končno vse pomirilo. Jaz sem delal v papirnici tri do štiri dni na teden skozi vse leto v nezadovoljstvu. Postajalo je slabše, dasi smo pričakovali, da se bo obrnilo na bolje, pa je kriza še huje pritiskala.

Naslednje leto se je kriza poostrila in prinesla mizerno vsej Ameriki. V Monroeju je samo ena tovarna obratovala na polno paro. To je bila papirnica, kjer so izdelovali papir iz slame. Delavci v tisti tovarni so niso dobili prave krize, čeprav so jim plače znižali. Ako so delali ves teden in enajst ur na dan, so dobili $20.15, če so delali ponoči, pa $24.64. V tovarni, v kateri sem bil zaposlen, smo delali dva do tri dni na teden in razume se, da je bil nizki zaslužek, čeprav smo delali že eno in isto družbo.

Slabše smo delali v zimi, v juniju se je pa obrnilo na bolje in začeli smo delati pet dni na teden, toda še vedno so bile veljave dolge delovne ure. Tisto izboljšanje, ko smo delali pet dni na teden, je ostalo le par mesecev. V jeseni je bilo zopet manj naročil in zaslužili smo povprečno $9 do $14 na teden.

Ko je nastopil mrzli november leta 1929, smo zopet delali po dva dni na teden in malokdaj štiri dni. Jaz sem že vedno mislil in mi ni padlo v glavo, da bi se zopet na stanovanje in hrano k drugim ljudem. Takrat sem se tudi naučil biti bolj varčen in sem prenehal s butlegarstvom, da jim ne bi podlegel in nepravilno trošil denar, ki sem ga težko zaslužil. Za vsak cent sem gledal, kako ga obrnem. Izkušnje so me izučile, da je treba drugače misliti, ako hočem kaj prihraniti. Kolikor večja kriza je bila v deželi, toliko več je bilo nepotejenih delavcev, ki so hoteli več denarja, ogromno delavcev, ako ga je še kje bilo. Kadar je bilo dovolj dela za vsakim okolom in dosti denarja, smo delavci imeli slabše, kakor bogataši, ker so obrtniki in delavci drug drugega izpodrivali, da so dobili delo.

Često sem mislil sam pri sebi, kako nesrečen sem postal in to ne brez svoje krivde. Kako lahko bi še boljše pripravil na slabe čase, ki se ponavljajo v predeželah. Kadar se malo bolje obrne, ne mislimo, da bo tako ostalo, pa se potem udarimo in ostanemo na cedilu. Res je, da izkušnje prevečijo, toda izkušnje je vse preveč. Manjka pa tudi morala zadostno misliti in pametovati nedavno delavstvo.

Kapitalisti ne poznajo krize, kadar je v industrijah zastoj, se jim vedno večujejo dobičke, četudi v manjši meri. Niso lačni ali

in ni jim treba voziti na tovornih vlakih, spati pod milim nebom in pobirati odpadkov za trgovinami in restavracijami. Delavce pa vse to doleti in tudi mene sem bil že tega deležen.

Kot namreč sem vedno gledal, da nisem padel v breme drugim, sem se držal stalnega dela. Nekatere dneve me je gonila po svetu, da bi več dobil, če videl in spoznal, kaj se dogaja po širni Ameriki.

==XXVII==

Meseca novembra sem vzel dvomesečni dopust ter se podal v državo Missouri. Ker že dve leti nisem bil na lovu, me je tembolj veselilo, da odidem za nekaj časa iz industrijskega mesta. Vsled slabih časov mi tudi ni uspelo privarčevati, da bi se podal na lov bolj pogosto.

Iz mesta Monroe sem odpotoval z avtobusom do Detroita in tam dalje po Chicagu. Tu sem se zopet poslužil tovornega vlaka, s katerim sem po dolgi in mučni vožnji dospel v Marceline in odšel k znanim ljudem, pri katerih sem dobil stanovanje in hrano. Že naslednji dan sem si prekrasil lovsko dovoljenje ter nato začel hoditi na lov. 

Kmalu je bilo dovolj pečenke od vsakovrstne divjačine. V hiši ni bilo nikakega znamenja o slabih časih. Sploh so pa tisti ljudje, pri katerih sem bil na stanovanju, denar vse drugače obračali nego nevedneži, s katerimi sem se sestal v drugih mestih in državah. Ko so bili v deželi še dobri časi, so denar hranili za deževne dneve. Čeprav jih skušnjava mikala, se niso dali prevarati, zato pa tudi krize niso občutili.

Stara ženica je imela sina, ki je tu pa tam napravil kakšen šunt kot zavarče na tovornem vlaku. Čeprav ni imel rednega dela, so ti lahki zaslužki zadoščali za njegove potrebe. On ni bil sanjač, ki bi rad obogatel čez noč, zato tudi ni nasedel raznim agentom, ki so prodajali nevredne papirje za pravo zlato. Vsak dolar je pravilno obrnil in ga potrošil le tam, kjer je bilo potrebno in zato mu ni bilo treba hoditi okoli z zašitimi hlačami in raztrganimi čevlji. Sploh je bil natančen na čistočo, in kar je bilo grobega in umazanega, je strastno sovražil. Sovražil je tudi nevedneže, ki niso imeli kontrole nad seboj.

Na lovu se je dobro zabaval. Puška je grmela kakor bi prihajali Turčini v vojeno pohodu. Pod svinčenkami moje puške so padale race, zajci, jerebice in druga divjad, ki je prišla pod strel.

Po dvomesečnem bivanju v Marcelinu sem se zopet podal nazaj v Monroe, Michigan. Poslovil sem se od dobre ženice in znancev in se podal na dolgo pot. Poslužil sem se zopet tovornega vlaka ter se odpeljal proti Chicagu. Dolga vožnja je bila za menoj in brez večjih sitnosti sem se zopet znašel v milijonskem mestu.

V Chicagu sem ostal štiri dni. Odpočil sem se in malo pogledal po mestu, potem sem pa zasedel avtobus, ki je vozil v Detroit, kamor sem dospel po deseturni in precej udobni vožnji. V Detroitu, kjer je pred leti obratovala s polno paro avtomobilska industrija, je izgledalo žalostno in klavrno. Kriza je objela mesto in delavska masa je v brezdelju čakala boljši dni, ki niso hoteli priti. Ljudje, ki sem jih srečaval na ulicah, so hodili resnih in zamišljenih obrazov ter ugibali, kaj bo. Brezdelje jih je spravljalo v obup, ker v »dobrih« časih niso mislili, da bo kriza prišla; zato je bilo razočaranje tem večje.

Ko sem taval po mestu, me je nekaj streslo, kajti spomnil sem se, kako je bilo nekoč v Detroitu in kakó je sedaj po parletni krizi. Ljudje so hodili zamišljeni, razcapani in lačni. Revščina je bila povsod, kamor sem pogledal.

Ko so pred leti delavci gradili krasne stavbe, širili mesto, izdelovali avtomobile in druge predmete, niso to delali zase, pač pa za gospodo, ki jih kriza ni prišla do živega. Ako bi delavci vse to prej vedeli, ne bi imeli veselja do dela in za nje bi bilo bolje, ako bi delo pustili predno so jih kapitalisti postavili pod kap. Tako se vse čudno vrti, in ko človek misli in študira, se prepriča, da na svetu še vedno prevladuje neumnost.

Ko sem se dovolj nagledal revščine v Detroitu, sem odšel na avtobusno postajo in si kupil vozni listek do Monroeja in po enourni vožnji sem se že znašel v svojem starem bivališču. Tam sem se zopet lotil pečlarja. Kuhal sem, omival črepinje in gospodinji kakor se mi je zdelo, da bo bolj prav. Včasih sem jedel kar iz lonca, samo da sem imel manj dela s pomivanjem. Pa to nič ne de, ako se iz lonca je. Samo da je kaj dobrega v njem, to je glavna stvar.

Dva dni po prihodu sem šel zopet na delo v papirnico, ki je obratovala dva do tri dni na teden. Delovne ure so bile vedno dolge, namreč 11 in 13 ur na šiht. Kmalu potem, v januarju 1933, ko delovnik znižali na osem ur in jaz sem bil vesel. Prej sem me počutil ko kužen, ko sem moral delati 11 in 13 ur na dan. Ko smo začeli delati osem ur, se mi je zdelo, kakor da bi stopil v svobodo po dolgem suženjstvu.

Po osem ur na dan sem delal skozi januar in februar, marca meseca so pa prekinili z obratom v tem oddelku, kjer sem bil zaposlen, ker je bilo treba zamenjati stare stroje z novimi.

Dne 4. marca je nastal preobrat v Združenih državah. Tedaj je namreč predsednik inženir Hoover iz Washingtona pobral šila in kopita ter se umaknil Roosevelt-u, ki je prevzel službo kot najvišji uradnik te dežele. Pod njegovo administracijo je narod pričakoval boljših dni, kajti v Rooseveltu smo videli nekakšnega odrešenika. Nekateri so že kar čez noč oprijeli optimizem, misleč, da bo Roosevelt kar v enem dnevu prišel čarobno to nazaj. Toda temu ni bilo tako; treba je bilo čakati, da se poprave nepravilno vladanje pod Hooverom in njegovimi predniki.

Toda optimizem, čeprav velik, je bil vseeno upravičen, ker pod Rooseveltovo administracijo se je začela doba stradanja nagibati proti koncu. Uveljavil je razne reforme, ki so bile v prid delavskemu ljudstvu. Obračati se je začelo na bolje, čeprav počasi, toda znamenje je bilo, da ne gremo več v večjo mizero, pač pa iz nje.

Četrtega marca 1933, ko je Roosevelt prevzel predsedniški urad in ko je šierno Ameriko zajelo novo upanje, sem tudi jaz imel za seboj izkušnje dolgih let, ki mi ostanejo za vedno v spominu. Premoral sem razne drzave in enega kraja v drugega, nekatere že nestotokrat, in moje življenje je dokaj pisano. Nešteto stvari, ki jih nisem objavil v tem spisu, sem spoznal v raznih letih.

Videl sem mnogo dobrih in hudobnih ljudi. Nekateri so bili taki, da bi zadnji kos kruha delili z brezposelnim in lačnim delavcem. Mnogi so bili pa tudi taki, da bi siromaku ukradli zadnji dolar, ki ga je imel.

Dolga potovanja in romanja iz enega kraja v drugega, romantične vožnje po »divjem« zapadu ter razne izkušnje so bile dobra šola in sedaj vem, komu se sme zaupati. Ako bi se bil leta in leta učil in ostal v enem kraju, se ne bi naučil tistega, kar sem se na svojem potovanju, kajti človek ne more misliti in se tako globoko zazreti, da bi videl v najgloblje nižine ljudstva. Ako se človek sam pomeša med to ljudstvo in živi med njim, se mu odprejo oči in vidi stvari, ki jih drugi niti ne slutijo. Žal sem v nižine in tako sem imel priliko do spoznavanja ljudi, katerim je znanje še nad oblakih in ki verujejo v nevidne sile in od teh sil pričakujejo pomoč.

Potovanje je nalezljiva bolezen, kajti ko se človek poda v širni svet in se mu pred očmi odpre dan za dnem nekaj novega, začne hrepeneti, da bi se dalje potoval in še več videl in izkusil. To hrepenenje je tudi mene objelo in me vleklo, ako se bom mogel prilagoditi, da bi stalno ostal v enem kraju.

Čitamo o ekspedicijah, ki se nadčloveško močno trudijo, da bi dosegle vrh strme gore, na katero še ni stopila človeška noga. Čujemo o raziskovalcih, ki prodrejo v notranjost pragozdov in se ne strašijo nobene nevarnosti, čeprav jih ta pogum tudi lahko stane življenje. Prav tako je s potovalci, h katerim se tudi jaz prištevam. Nobene ovire me niso mogle ustaviti in nobena nevarnost me ni toliko oplašila, da bi prenehal s svojim potovanjem. Neketokrat sem že gledal smrti v oči in večkrat je že za las manjkalo, da nisem bil ob svoje življenje. Videl sem tudi na lastne oči, kako tragično je bilo uničeno človeško življenje in kako žalostna smrt je eden in drugi človek.

Potnik, ki ne najde mesta in kraja, kjer bi stalno ostal, je ko vojak v vojni. Dan za dnem gleda, kako padajo mlada življenja, a se za to ne zmeni. On pozabi na vso nevarnost in niti ne ve, da morda tudi njemu kmalu ugasne življenje.

Človek ne gre po začrtani poti in tudi jaz nisem šel. Ko sem se podal čez morje v Ameriko, sem imel vse drugačne načrte in o vsem, kar sem že počel v tej deželi, se mi v starem kraju ni niti sanjalo.

Ko sem odšel v tuj in nepoznan svet, sem zašel v vrtinec, v katerem sem se vrtel kakor se vrti list, ko pade z drevesa. List ne najde več tistega doma, ki ga je imel, ko se je še trdno držal drevesa. Tako ga nisem našel tudi jaz, ko sem se odtrgal od domače grude. Tisti hip, ko sem stopil na ameriška tla, me je zgrabil vrtinec in me pričel sukati po svoji volji, kateri se nisem znal in mogel upirati.

Zamera

V Monakovem sem nekoč imel opravka pri zelo visokem uradniku. Ker nisem vedel, kako naj ga ogovorim, sem na slepo srečo rekel: »Gospod vladni svetnik.«

Pa me je zelo suho zavrnil: »Kadar potrebujem vladnega svetnika, mu pozvonim.«

Mož je bil namreč — višji vladni svetnik — Roda Roda.</text>
      <sha1>fzoez7wq748teqfvg3jv6ycc947pgyh</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>